Annual Report 2014

Transcription

Annual Report 2014

LETNO POROČILO
FACTOR BANKE d.d., LJUBLJANA
ZA POSLOVNO LETO 2014
Factor banka d.d., Ljubljana
VSEBINA STRANI
I.
Kazalniki poslovanja .......................................................................................... 3
II.
Poročilo uprave banke........................................................................................ 4
III.
Poročilo nadzornega sveta ................................................................................. 6
IV.
Dovoljenje za upravljanje finančnih storitev po Zakonu o bančništvu.............. 8
V.
Izjava o upravljanju............................................................................................ 8
VI.
Poročilo o poslovanju banke .............................................................................. 9
VI.1. Splošno gospodarsko okolje .......................................................................... 9
VI.2. Poslovna politika.......................................................................................... 10
VI.3. Pregled poslovanja po dejavnostih banke ................................................... 12
VI.4. Finančni rezultat banke ................................................................................ 13
VI.5. Finančni položaj banke ................................................................................ 14
VI.6. Kapital banke ............................................................................................... 18
VI.7. Razvoj banke ................................................................................................ 19
VI.8. Zaposleni ...................................................................................................... 19
VII. Organi upravljanja banke ................................................................................. 19
VIII. Organizacijska shema ...................................................................................... 20
IX.
Skupina povezanih družb ................................................................................. 21
Računovodski izkazi .................................................................................................... 23
Izkaz finančnega položaja ............................................................................................ 26
Izkaz poslovnega izida ................................................................................................. 27
Izkaz vseobsegajočega donosa ..................................................................................... 28
Izkaz sprememb lastniškega kapitala ........................................................................... 29
Izkaz sprememb lastniškega kapitala ........................................................................... 30
Izkaz denarnih tokov .................................................................................................... 31
Pojasnila k računovodskim izkazom ............................................................................ 33
1.
Računovodske usmeritve ............................................................................. 33
2.
Pomembne računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih usmeritev 52
Upravljanje tveganj ...................................................................................... 53
3.
4.
Poslovanje po področjih ............................................................................... 78
Pojasnila k izkazu poslovnega izida (Pojasnila od 5 do 16) ........................................ 80
Pojasnila k izkazu finančnega položaja (Pojasnila od 17 do 42) ................................. 84
Druga pojasnila (Pojasnila od 43 do 48) .................................................................... 101
Revizorjevo poročilo .................................................................................................. 106
2
I.
Kazalniki poslovanja
(zneski v tisoč EUR)
KAZALNIKI POSLOVANJA BANKE ZA OBDOBJE
JANUAR - DECEMBER
BILANČNA VSOTA
SKUPNI ZNESEK VLOG NEBANČNEGA
SEKTORJA:
a. pravnih in drugih oseb
b. prebivalstva
2014
329.715
2013
533.157
2012
1.027.504
203.474
200.105
3.369
112.752
51.939
60.813
396.882
289.242
107.640
SKUPNI ZNESEK KREDITOV NEBANČNEMU
SEKTORJU:
a. pravnih in drugih oseb
b. prebivalstva
CELOTNI KAPITAL
257.341
249.959
7.383
1.378
390.990
381.482
9.508
12.606
782.140
764.737
17.403
83.644
OSLABITVE FINANČNIH SREDSTEV, MERJENIH
PO ODPLAČNI VREDNOSTI IN REZERVACIJE
OBSEG ZUNAJBILANČNEGA POSLOVANJA
ČISTE OBRESTI
ČISTI NEOBRESTNI PRIHODKI
STROŠKI DELA IN DRUGI ADMIN. STROŠKI
AMORTIZACIJA
OSLABITVE IN REZERVACIJE
315.270
49.480
2.295
(3.781)
(7.549)
(251)
(1.757)
390.112
146.067
3.144
27.777
(8.228)
(754)
(352.854)
101.605
226.839
17.293
17.771
(8.626)
(646)
(51.446)
POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO IZ
REDNEGA IN USTAVLJENEGA POSLOVANJA
(11.044)
(330.915)
(25.654)
DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ
REDNEGA IN USTAVLJENEGA POSLOVANJA
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
ŠTEVILO DELNIČARJEV
ŠTEVILO DELNIC
KNJIGOVODSKA VREDNOST DELNICE V EUR
KAPITALSKA USTREZNOST*
(612)
40
1
840.625
1,64
0,07
(8.736)
77
1
840.625
15
1,79
(4.106)
82
55
1.387.152
60
9,29
OBRESTNA MARŽA
MARŽA FINANČNEGA POSREDNIŠTVA
DONOS NA AKTIVO PRED OBDAVČITVIJO
DONOS NA KAPITAL PRED OBDAVČITVIJO
DONOS NA KAPITAL PO OBDAVČITVI
OPERATIVNI STROŠKI/POVPREČNA AKTIVA
48,61%
0,57%
(0,37%)
(2,75%)
(96,06%)
(101,38%)
1,94%
43,17%
0,38%
3,69%
(39,49%)
(4.280,84%)
(4.393,85%)
1,07%
8,55%
1,69%
3,46%
(2,51%)
(24,64%)
(20,75%)
0,91%
LIKVIDNA SREDSTVA/KRATKOROČNE
FINANČNE OBVEZNOSTI DO NEBANČNEGA
SEKTORJA
LIKVIDNA SREDSTVA/POVPREČNA AKTIVA
331,21%
13,34%
65,47%
15,03%
45,09%
10,12%
423
(2.810)
(271)
-
-
222
OSLABITVE FINANČNIH SREDSTEV, MERJENIH PO
ODPLAČNI VREDNOSTI, IN REZERVACIJE ZA
PREVZETE OBVEZNOSTI/ RAZVRŠČENE AKTIVNE
BILANČNE IN ZUNAJBILANČNE POSTAVKE
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSI PRED
OBDAVČITVIJO
DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB OD
DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA
*Za banko doseganje predpisanih minimalnih kapitalskih zahtev ni več potrebno.
3
II. Poročilo uprave banke
Banka Slovenije je dne 6.9.2013 na podlagi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za
krepitev stabilnosti bank v soglasju z banko na Medresorsko komisijo Ministrstva za finance
podala pobudo za poroštvo države za obveznosti banke iz naslova črpanja neposrednega
posojila ECB pri Banki Slovenije. Hkrati je Banka Slovenije banki izrekla ukrep nadzora, s
katerim je v banki imenovala izredno upravo, ki je začela svoj mandat s 6.9.2013.
Vlada Republike Slovenije je dne 6.9.2013 sprejela sklep, s katerim je omogočila postopno
prestrukturiranje banke, s ciljem poplačila vseh navadnih upnikov in posledično ohranjanje
zaupanja v stabilno delovanje finančnega sistema. Vlada Republike Slovenije se je zavezala,
da bo po prenehanju posojila v skrajni sili banki zagotovila likvidnost v znesku do 330
milijonov EUR po tržnih pogojih. Hkrati z navedenim poroštvom, se je Vlada Republike
Slovenije zavezala, da bo v celotnem postopku prestrukturiranja banke z dokapitalizacijo
zagotavljala solventnost in likvidnost banke.
Vlada RS je s strani izredne uprave pripravljen program prestrukturiranja prijavila ustreznim
evropskim inštitucijam. V okviru programa prestrukturiranja je bil ocenjen primanjkljaj
kapitala v višini 285 mio EUR, ki je bil za 143 mio EUR nižji od takrat ocenjene izgube v
primeru stečaja Factor banke in ki naj bi ga zagotovila Republika Slovenija.
Evropska komisija je s svojo odločitvijo dne 18.12.2013 (Objavljena na
http://ec.europa.eu/competition/state_aid/cases/250530/250530_1507714
_138_6.pdf)
odobrila program prestrukturiranja in državno pomoč v obliki zagotavljanja jamstva in
dokapitalizacije banke. Po odločbi Evropske komisije je Republika Slovenija v letu 2013
dokapitalizirala banko z 269 mio EUR. Razlika med načrtovano in dejansko dokapitalizacijo
v višini 16 mio EUR je bila predvidena za financiranje postopka prestrukturiranja. Čeprav
lastnica tega zneska ni zagotovila, se je banka financirala sama z zmanjševanjem svojega
kreditnega in nepremičninskega portfelja nad knjigovodsko vrednostjo.
Junija 2014 je Banka Slovenije prenehala zagotavljati likvidnost v okviru neposrednega
posojila v skrajni sili. Iz tega naslova je bila unovčena garancija Republike Slovenije v višini
187 mio EUR. Od takrat banka redno poravnava obveznosti iz tega naslova in postopno
znižuje njihov obseg.
Poslovanje banke v letu 2014
V letu 2014 je banka nadaljevala s ključnimi aktivnostmi usmerjenimi v zmanjšanje obsega
poslovanja ob hkratnem upoštevanju cilja čim nižjih končnih stroškov postopnega prenehanja
banke, čim višjega izplena pri prestrukturiranju terjatev in njihovi izterjavi in tako čim nižjega
končnega stroška proračuna Republike Slovenije.
Poleg tega je banka v letu 2014 prenehala opravljati storitve osebnega bančništva in
plačilnega prometa, poslovanje na področju investicijskega bančništva in borznega
posredovanja pa je prenesla na BKS banko.
Banka izvaja intenzivne aktivnosti za izterjavo, prodajo projektov, ki jih je financirala banka,
ter za unovčevanje zavarovanj v primeru pomanjkanja alternativnih možnosti izterjave. Pri
unovčevanju slabih terjatev je banka v večini primerov omejena z zakonskimi in sodnimi
postopki, ki večinoma trajajo več let. Banka se sicer aktivno vključuje v te postopke in
sodeluje v njih z namenom pospešitve njihovega zaključka.
Banka je uspela del portfelja komitentov, ki redno poravnavajo svoje obveznosti, a jim banka
zaradi svojih omejitev pri poslovanju ne more več zagotavljati celovite finančne podpore,
4
III. Poročilo nadzornega sveta
V skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter Zakonom o bančništvu
(ZBan-1) in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, je Svet Banke Slovenije v zvezi s
poslovanjem Factor banke, ki ji je bil izrečen ukrep izredne uprave, sprejel to poročilo, ki se
nanaša na poslovno leto 2014, na preveritev letnega poročila za poslovno leto 2014 in na
obravnavo revizorjevih poročil.
Banka Slovenije je dne 6. 9. 2013 Factor banki izdala Odločbo o izredni upravi. V skladu z
255.a členom Zban-1 pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke v primeru tega
izrednega ukrepa nadzora izvaja Banka Slovenije, oziroma v skladu z drugim odstavkom
navedenega člena dolžnosti in pristojnosti članov nadzornega sveta banke izvaja Banka
Slovenije. To pomeni, da odločitve pri izvajanju pristojnosti nadzornega sveta Factor banke
(enako kot vse ostale odločitve) Banka Slovenije sprejema v skladu z Zakonom o Banki
Slovenije (ZBS-1), torej na način, da odločitve sprejema Svet Banke Slovenije kot kolektivni
organ, ne pa kot nadzorni svet banke v smislu, da bi člani Sveta Banke Slovenije prevzeli
vloge članov nadzornega sveta banke, s posledicami, kot jih določa ZGD-1.
Delovanje Sveta Banke Slovenije sicer ureja Poslovnik o delovanju Sveta Banke Slovenije, ki
zagotavlja ločenost odločanja Sveta Banke Slovenije pri izvajanju rednih pristojnosti v zvezi s
poslovanjem pri izvajanju rednih pristojnosti v zvezi s poslovanjem Factor banke, kot
regulatorja in pri izvajanju pristojnosti skupščine in nadzornega sveta Factor banke.
Sodelovanje z izredno upravo in nadzorovanje njenega dela
Banka Slovenije je imenovala izredno upravo v naslednji sestavi:
• Klaus Schuster, predsednik uprave,
• Matevž Slapničar, član uprave,
• Vitomir Krašovec, član uprave.
Izredna uprava mora pri svojem delovanju v banki upoštevati veljavne predpise, dobro
poslovno prakso ter najvišja strokovna in etična načela bančnega poslovanja in upravljanja,
interne akte banke in navodila Banke Slovenije.
Svet Banke Slovenije je tekoče spremljal in nadzoroval vodenje poslov banke oziroma delo
njene uprave. V letu 2014 se je svet v zvezi s poslovanjem Factor banke sestal na enajstih
sejah, kjer je bila prisotna tudi uprava banke.
Uprava je Svet Banke Slovenije redno in izčrpno obveščala o poslovanju banke, doseganju
ciljev iz načrta prestrukturiranja ter posameznih načrtovanih ukrepih.
Poslovanje banke v letu 2014
Banka je v letu 2014 skladno z zavezami Evropske komisije nadaljevala z zmanjševanjem
obsega poslovanja. Nemoteno izpolnjuje vse svoje obveznosti, aktivno izvršuje procese
unovčevanja zavarovanj po posameznih kreditnih poslih in se vključuje v procese
prestrukturiranja posameznih terjatev.
Prioritetna naloga izredne uprave je doseči kar največje poplačilo kreditnih poslov in ostalih
naložb z čim nižjimi končnimi stroški postopnega prenehanja poslovanja in tako posledično
čim nižjim končnim stroškom proračuna Republike Slovenije.
6
IV. Dovoljenje za opravljanje finančnih storitev po Zakonu o bančništvu
Banka ima skladno z Načrtom restrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja omejeno
poslovanje. Sprejela je zaveze Evropske komisije glede opravljanja storitev in sicer:
• omejitev glede novega kreditiranja strank,
• banka ne sme sklepati novih depozitov, razen v primerih, ki izhajajo iz obstoječih
pogodb in depozitov, ki predstavljajo dodatno zavarovanje za kredite,
• omejitev storitev (oz. produktov); banka lahko opravlja storitve za obstoječe
komitente,
• omejitev glede novih kapitalskih naložb – banka ne sme sodelovati pri prevzemih in
pridobivanju novih deležev v družbah, razen v primerih, ki so del procesa postopnega
prenehanja poslovanja
V. Izjava o upravljanju
Banka se ni pridružila Kodeksu upravljanja javnih družb, ker kotirajo samo dolžniški
vrednostni papirji, ki nimajo pravice do upravljanja, zato se banka ni zavezala k omenjenemu
kodeksu.
Glavne značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v banki v povezavi
s postopkom računovodskega poročanja
Sistem notranjih kontrol in upravljanja tveganj deluje na vseh ključnih področjih tveganj
(kreditno, obrestno, valutno, likvidnostno, tržno in operativno). Za uspešno izvajanje sistema
notranjih kontrol so potrebni kvalitetni kadri, dnevno dosegljive informacije, natančni in
celoviti podatki ter ustrezen razvoj metodologij. Zato pri obvladovanju tveganj sodelujejo vsi
zaposleni.
Namen računovodskih kontrol pri upravljanju tveganj je varovanje banke pred izgubo
podatkov, zmanjševanje in odkrivanje napak, goljufij in nepravilnosti pri poslovanju ter
zagotavljanje skladnosti poslovanja z zakoni, internimi predpisi in navodili uprave banke.
Uprava banke
Dne 06.09.2013 je Banka Slovenije banki izrekla enega izmed izrednih ukrepov za
zagotovitev stabilnosti bančnega sistema, in sicer je v skladu z določilom 256. člena ZBan-1
imenovala izredno upravo, ki je prevzela pooblastila, pristojnosti vodenja in zastopanja
banke. Mandat izredne uprave je 1 leto z možnostjo podaljšanja, vsakič največ za eno leto, če
je podaljšanje nujno za dosego ciljev izrednih ukrepov. Skupno trajanje izredne uprave ne
sme biti daljše od treh let od imenovanja izredne uprave.
Izredno upravo banke sestavljajo:
• Klaus Schuster, predsednik uprave,
• Matevž Slapničar, član uprave,
• Vitomir Krašovec, član uprave.
Izredna uprava vodi in zastopa banko ter izvaja aktivnosti za izvajanje izrednih ukrepov v
skladu s pisnimi navodili Banke Slovenije.
8
Nadzorni svet
Od 06.09.2013 dalje, ko je bila imenovana izredna uprava banke, dolžnosti in pristojnosti
nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije. Ne glede na določbe ZGD-1 ali določbe
ZBan-1 glede izvajanja pristojnosti nadzornega sveta banke sprejema Banka Slovenije
odločitve v zvezi z izvajanjem pristojnosti nadzornega sveta v obliki sklepov v skladu z
zakonom, ki ureja Banko Slovenije.
Revizijska komisija
Od 06.09.2013 dalje, ko je bila imenovana izredna uprava banke, se za banko ne uporabljajo
določbe 75. člena ZBan-1 in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja
revizijske komisije.
Skupščina delničarjev
skupščine banke izvaja Banka Slovenije. Ne glede na določbe ZGD-1 ali določbe ZBan-1
glede izvajanja pristojnosti skupščine banke, sprejema Banka Slovenije odločitve v zvezi z
izvajanjem pristojnosti skupščine v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja Banko
Slovenije.
Glede pristojnosti skupščine, ki jih izvaja Banka, se ne uporabljajo določbe ZGD-1 glede
sklica in odločanja na skupščini ter glede izpodbijanja in uveljavljanja ničnosti sklepov
skupščine.
VI. Poročilo o poslovanju banke
VI.1. Splošno gospodarsko okolje
Izboljšanje razmer v mednarodnem okolju, umiritev napetosti na finančnih trgih in okrepljena
investicijska aktivnost države so v prvi polovici leta 2014 prispevali k izboljšanju
gospodarskih razmer v Sloveniji. Gospodarska aktivnost se po zadnjih podatkih SURS počasi
povečuje. Medletno je bil BDP v prvi polovici leta večji za 2,5%, izboljševati so se začele
tudi razmere na trgu dela. Sanacija bančnega sistema v letu 2013 je, skupaj z umiritvijo
napetosti na mednarodnih finančnih trgih, prispevala k izboljšanju pogojev financiranja
države.
Kratkoročni kazalniki nakazujejo nadaljevanje okrevanja gospodarstva v evrskem območju,
cene nafte so se decembra še znižale in dosegle najnižjo raven v zadnjih petih letih. Po padcu
v tretjem četrtletju so se obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, vrednost opravljenih del
v gradbeništvu in prihodek v trgovini na drobno oktobra povečali in bili večji kot pred letom.
Oktobra in novembra se je nekoliko izboljšal tudi kazalnik gospodarske klime. Podobno kot
ostale institucije je decembra tudi ECB znižala napovedi za gospodarsko rast v letu 2015 (1,0
%), in sicer zaradi slabših pričakovanj glede rasti izvoza in investicij.
Vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti v Sloveniji, vezanih predvsem na
tuje povpraševanje, se na prehodu v zadnje četrtletje ohranjajo na visoki ravni, kazalniki,
vezani predvsem na domače povpraševanje, pa so se zmanjšali. Realni izvoz blaga je po
visoki rasti v tretjem četrtletju oktobra sicer ostal na podobni ravni kot predhodni mesec, ki pa
je precej višja kot pred letom. Ob rasti v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti se je
9
oktobra povečal obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, ki je tudi medletno precej večji.
Aktivnost v gradbeništvu pa se je po visoki rasti od druge polovice leta 2014 v zadnjih
mesecih zmanjšala in bila oktobra po daljšem obdobju manjša tudi medletno. Po rasti v
predhodnih mesecih se je oktobra zmanjšal tudi prihodek v trgovini na drobno, ki ostaja na
podobni ravni kot pred letom.
Cene stanovanjskih nepremičnin so se v letu 2014 zniževale tretje leto zapored, na nekaterih
delih trga se je povečala prodaja. Zniževanje cen vseh vrst stanovanjskih nepremičnin iz
preteklih dveh let se je nadaljevalo tudi v letu 2014, tako da so bile cene za skoraj četrtino
nižje od vrha v letu 2008. Povečalo se je na drugi strani število prodaj, in sicer zaradi več
prodanih rabljenih stanovanjskih nepremičnin. Večje število prodaj bi lahko bilo povezano z
znižanjem cen, relativno nizkimi efektivnimi obrestnimi merami za stanovanjske kredite,
manjšo negotovostjo po sanaciji bančnega sistema konec leta 2013 in izboljšanjem
razpoloženja potrošnikov ob okrevanju razmer na trgu dela.
Razmere na trgu dela se še izboljšujejo. Naraščanje števila delovno aktivnih se je oktobra
nadaljevalo, v desetih mesecih pa je bilo medletno večje za 6.294 oseb. Vidno medletno rast
so beležili v nekaterih dejavnostih zasebnega sektorja, kjer so tudi kazalniki aktivnosti večji
kot pred letom.
Cene življenjskih potrebščin so bile decembra medletno višje za 0,2 %, nizka inflacija pa je
bila predvsem posledica nižjih cen energentov. Ob nadaljevanju šibkega domačega
povpraševanja in znižanju cen surovin v drugi polovici leta so bile cene v večini skupin
decembra medletno nižje.
Zniževanje kreditne aktivnosti bank se nadaljuje. Obseg kreditov domačim nebančnim
sektorjem se je, brez upoštevanja oktobrskega prenosa terjatev na DUTB v višini 1,1 mrd
EUR, v enajstih mesecih 2014 znižal za 1,3 mrd EUR, kar je za približno tretjino manjše
znižanje kot v enakem obdobju leta 2013. Povečuje se samo kreditiranje države, obseg
kreditov podjetjem in nedenarnim finančnim institucijam ter gospodinjstvom pa se znižuje,
vendar se je slednje več kot prepolovilo.
Obseg vlog gospodinjstev in države se je v letu 2014 povečal, banke pa so še naprej
zmanjševale obveznosti do tujine in tudi do ECB. Obseg vlog gospodinjstev in države v
bankah še vedno narašča, a se je rast v zadnjih mesecih leta 2014 nekoliko umirila. Obseg
vlog gospodinjstev se je enajstih mesecih povečal za okrog 640 mio EUR, kar je največji
prirast v zadnjih petih letih. K rasti daleč največ prispeva večji obseg vlog čez noč, ki se je
povečal za okrog 765 mio EUR, za več kot 230 mio EUR so se povečale tudi dolgoročne
vloge, a se njihov prirast v zadnjih mesecih umirja.
VI.2. Poslovna politika
VI.2.1. Temeljne smernice poslovne politike
Skladno z določili iz odločbe Evropske komisije o postopnem prenehanju poslovanja
(Objavljena na http://ec.europa.eu/competition/state_aid/cases/250530/250530_1507714_138_6.pdf)
in skladno z zavezami Republike Slovenije, banka v času postopnega prenehanja sklepa nove
posle v zelo omejenem obsegu, to je le z obstoječimi strankami in le v obsegu, ki je nujen za
doseganje čim višjega poplačila terjatev banke. Postopek prestrukturiranja in postopnega
prenehanja poslovanja banke naj bi trajal do konca leta 2016.
Ključne aktivnosti v banki so usmerjene v zmanjšanje obsega poslovanja ob hkratnem
upoštevanju cilja čim nižjih končnih stroškov postopnega prenehanja banke, čim višjega
10
izplena pri prestrukturiranju terjatev in njihovi izterjavi in tako čim nižjega končnega stroška
proračuna Republike Slovenije.
VI.2.2. Poslovna politika pri pridobivanju virov sredstev in plasiranju sredstev
Banka je po izdani odločbi Banke Slovenije z dne 6.9.2013 za zagotavljanje likvidnosti začela
uporabljati ELA instrument (Emergency liquidity assistance) oziroma NPSS (Neposredno
posojilo v skrajni sili). Banka je lahko črpala neposredno posojilo v skrajni sili do junija 2014,
ko je Banka Slovenije unovčila poroštvo Republike Slovenije. Banka od junija 2014 svojo
likvidnost zagotavlja izključno z denarnimi prilivi iz naslova poplačil kreditov,
unovčevanjem zavarovanj na kreditnih pogodbah ter prodajo finančnega premoženja.
VI.2.3. Poslovna politika pri obvladovanju ključnih tveganj
Upravljanje s tveganji v banki je od imenovanja izredne uprave usmejeno v izpolnjevanje
strategije in zavez sprejetih v okviru načrta finančnega prestrukturiranja. Ključne aktivnosti v
banki so usmerjene v zmanjšanje obsega poslovanja ob hkratnem upoštevanju cilja čim nižjih
končnih stroškov postopnega prenehanja banke, čim višjega izplena pri prestrukturiranju
terjatev in njihovi izterjavi in tako čim nižjega končnega stroška proračuna Republike
Slovenije.
Politike obvladovanja kreditnega, obrestnega, valutnega, tržnega, likvidnostnega in
operativnega tveganja so podrobneje opisane med računovodskimi izkazi in poročili.
VI.2.3.1 Politika obvladovanja operativnih tveganj
Operativna tveganja so vsa tveganja, ki ne izhajajo iz drugih znanih tveganj, predvsem pa
tveganja subjektivnih napak, prevar, tatvin in drugih mogočih, a nepričakovanih dogodkov.
To so tudi tveganja v informacijski tehnologiji, delovanju informacijskega sistema in tveganje
izgube podatkov.
Banka ima izdelano politiko, metodologijo in navodila za upravljanje operativnih tveganj ter
tudi sistematičen način poročanja o dogodkih pri njih na ravni celotne banke.
VI.2.3.2 Tveganja v informacijski tehnologiji, delovanju informacijskega sistema in
tveganja izgube podatkov
Tveganja v informacijski tehnologiji, delovanju informacijskega sistema in morebitne izgube
podatkov so bila opredeljena in ocenjena v posebnem dokumentu, ki določa načine in
postopke za njihovo zmanjševanje in odpravljanje. Dokument se glede na položaj banke
prilagaja naprej, vendar so predlagane rešitve bolj kratkoročne in izbrane na podlagi čim
nižjih stroškov za banko.
VI.2.3.3 Politika obvladovanja drugih tveganj
Banka je v letu 2014 prekinila pogodbo o upravljanju premoženja kritnega sklada
Pokojninske družbe A d.d. in tako iz tega naslova nima več tveganja glede zagotavljanja
donosnosti sklada na letni ravni.
11
VI.2.3.4 Politika kapitalske ustreznosti
Banka od septembra 2013 dalje ne izpolnjuje več zakonskih zahtev glede količnika kapitalske
ustreznosti. V procesu postopnega prenehanja poslovanja banka sledi glavnemu cilju
doseganja pozitivnega kapitalskega količnika, ki zagotavlja pozitivni kapital in poplačilo vseh
upnikov. V skladu z načrtom postopnega prenehanja poslovanja je predvidena tudi
dokapitalizacija s strani države v primeru, da bi v postopku prišlo do dodatnih izgub ali
negativnega kapitala.
VI.2.4. Poslovna politika pri kapitalskih naložbah
Banka skladno z določili odločbe Evropske komisije ne sklepa novih poslov vezanih na
pridobivanje novih deležev v družbah in ne sodeluje pri prevzemih. Vse aktivnosti, ki so bile
izvedene na področju kapitalskih naložb, so bile vezane na obstoječe posle in na odvisne
družbe banke. V mesecu aprilu je bila izvedena dokapitalizacija odvisnih družb s konverzijo
terjatev v kapital.
VI.3. Pregled poslovanja po dejavnostih banke
Kreditno poslovanje
Poslovanje banke je v glavnem usmerjeno v zmanjševanje kreditnega portfelja, unovčevanje
zavarovanj in iskanje primernih ponudb za odkup posameznih delov kreditnega portfelja.
Posledica teh aktivnosti je tudi občutno zmanjšanje kreditnega portfelja nebančnemu sektorju
in sicer za 34% v primerjavi z letom 2013.
Konec leta 2014 znaša stanje kreditov nebančnemu sektorju 257.341 tisoč EUR (leta 2013:
390.990 tisoč EUR) od tega je bilo kratkoročnih kreditov 86.497 tisoč EUR (33,6%),
dolgoročnih kreditov 165.982 tisoč EUR (64,5%) in terjatev iz naslova danih jamstev 4.862
tisoč EUR (1,9%).
Garancijsko poslovanje
Stanje izdanih garancij konec leta 2014 znaša 48.169 tisoč EUR ( konec leta 2013: 84.768
tisoč EUR) in se je glede na leto 2013 zmanjšalo za 64%. Od tega je finančnih garancij 5.087
tisoč EUR (10,6%) in storitvenih garancij 43.082 tisoč EUR (89,4%).
Skladno z zavezami Evropski komisiji, banka novih jamstev ne daje, razen v primerih
restrukturiranja obstoječih poslov z namenom čim boljšega poplačila.
Likvidnostni potencial banke
Vlada Republike Slovenije je dne 6.9.2013 sprejela sklep, s katerim je omogočila postopno
prestrukturiranje banke, s ciljem poplačila vseh navadnih upnikov in posledično ohranjanje
zaupanja v stabilno delovanje finančnega sistema. Vlada Republike Slovenije se je zavezala,
da bo po prenehanju posojila v skrajni sili banki zagotovila likvidnost v znesku do 330
milijonov EUR po tržnih pogojih.
uporabljati instrument ELA (Emergency liquidity assistance) oziroma NPSS (Neposredno
ko je Banka Slovenije unovčila poroštvo Republike Slovenije. Poroštvo je bilo unovčeno
zaradi prenehanja zagotavljanja likvidnostne pomoči banki skladno s politiko ECB. Po oceni
12
ECB v primeru Factor banke, zaradi postopka prenehanja poslovanja, ni šlo več za pomoč v
okviru monetarne politike in bi morala za pomoč (tudi likvidnostno) neposredno poskrbeti
država. Banka od junija 2014 svojo likvidnost zagotavlja izključno z denarnimi prilivi iz
naslova poplačil kreditov, unovčevanjem zavarovanj na kreditnih pogodbah ter prodajo
finančnega premoženja.
Investicijske storitve
Banka je v okviru ponudbe sektorja investicijskega bančništva za komitente do 28.2.2014
opravljala storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, borznega posredovanja, trženja
vzajemnih skladov in opravljala storitve v zvezi s prevzemi. Dne 28.2.2014 je prenehala
opravljati storitve investicijskega bančništva in je to dejavnost prenesla na BKS Banko AG,
Bančno podružnico.
Plačilni promet
Banka je v letu 2014 prenehala opravljati storitve plačilenega prometa in zaprla vse
transakcijske račune pravnih oseb. Do junija 2014 je banka tako zaprla 1.062 transakcijskih
računov od tega 870 računov pravnih oseb, 112 računov samostojnih podjetnikov, 77 računov
nerezidentov pravnih oseb in 3 račune tujih bank.
Osebno bančništvo
Banka je že v letu 2013 z sklepom uprave in soglasjem nadzornega sveta z dne 27.11.2013
napovedala ukinitev osebnega bančništva. Do 24.2.2014 je banka zaprla 190 klasičnih
osebnih računov s karticami, 556 osnovnih osebnih računov brez kartic, 333 varčevalnih
računov in 90 MasterCard kartic. Prav tako so se ukinile vse pogodbe o opravljanju storitev
privatnega bančništva in pogodbe o opravljanju storitev osebne obravnave.
VI.4. Finančni rezultat banke
Banka je v letu 2014 poslovala negativno. Realizirana je bila izguba pred obdavčitvijo v višini
11.044 tisoč EUR (leta 2013: izguba 330.915 tisoč EUR), izguba po obdavčitvi pa 11.656
tisoč EUR (leta 2013: izguba 339.651 tisoč EUR).
Čisti finančni in poslovni prihodki banke, ki so seštevek čistih obresti, čistih opravnin in neto
preostalih neobrestnih prihodkov, znašajo -1.487 tisoč EUR. Od tega je čistih obresti 2.295
tisoč EUR in čistih provizij 499 tisoč EUR. Čiste izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,
namenjenih trgovanju znašajo 176 tisoč EUR, čiste izgube iz finančnih sredstev in obveznosti,
ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida pa 4.777 tisoč EUR.
Čiste obresti so se glede na leto prej znižale za 27 %. Čiste opravnine so se znižale za 81 %.
Prihodki iz dividend so višji in znašajo 88 tisoč EUR.
Izkazane čiste obresti so precenjene zaradi računovodske obravnave poplačil, kjer banka tudi
v primeru, ko v preteklosti zaradi nepričakovanja plačil ni obračunavala obrestnih prihodkov,
ob poplačilu najprej pokriva pogodbene terjatve za obresti. Iz tega naslova pa banka običajno
oblikuje dodatne slabitve za preostanek glavnice, katere poplačilo se zmanjša.
Stroški dela so se glede na leto prej znižali za 27%, strošek amortizacije se je znižal za 67 %.
Banka je v letu 2014 oblikovala za 6.574 tisoč EUR slabitev (leta 2013: 326.051 tisoč EUR),
od tega je bilo sprostitev slabitev na kreditih zaradi poplačil za 15.286 tisoč EUR, slabitve
13
finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, znašajo 4.573 tisoč EUR, sprostitev slabitev
osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin znaša 32 tisoč EUR,
oslabitve drugih sredstev pa 411 tisoč EUR. V letu 2014 so bile narejene tudi dodatne slabitve
naložb v odvisne družbe in sicer za 16.908 tisoč EUR.
Banka je v letu 2014 sprostila 4.817 tisoč EUR rezervacij.
VI.5. Finančni položaj banke
V letu 2014 se je bilančna vsota banke znižala s 533.157 tisoč EUR na 329.715 tisoč EUR,
kar predstavlja 38% znižanje glede na leto 2013.
Sredstva banke 2014 v primerjavi z letom 2013 so predstavljena v spodnji tabeli:
ZNESEK v tisoč EUR
SREDSTVA
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in
vpogledne vloge pri bankah
31.12.2014
IND
2014/2013
31.12.2013
41.776
18.690
224
364
455
80
16.012
116.077
14
KREDITI
258.446
391.785
66
- Krediti strankam, ki niso banke
257.341
390.990
66
- Druga finančna sredstva
1.105
795
139
OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
4.403
4.471
98
NALOŽBENE NEPREMIČNINE
302
348
87
NEOPREDMETENA SREDSTVA
131
193
68
6.781
0
-
71
66
108
1.429
1.072
133
329.715
533.157
62
FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU
FINANČNA SREDSTVA,
RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO
DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH,
PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH DRUŽB
TERJATVE ZA DAVEK OD DOHODKOV
PRAVNIH OSEB
DRUGA SREDSTVA
SKUPAJ SREDSTVA
Obveznosti banke 2014 v primerjavi z letom 2013 so predstavljene v spodnji tabeli:
ZNESEK v tisoč EUR
OBVEZNOSTI
FINANČNE OBVEZNOSTI,MERJENE PO
ODPLAČNI VREDNOSTI
31.12.2014
IND
2014/2013
31.12.2013
310.593
491.240
63
0
5
0
203.474
112.752
180
59.275
308.913
19
- Krediti strank, ki niso banke
10
0
-
- Dolžniški vrednostni papirji
47.117
68.278
69
717
1.292
55
- Vloge bank in centralnih bank
- Vloge strank, ki niso banke
- Krediti bank in centralnih bank
- Druge finančne obveznosti
14
REZERVACIJE
17.000
29.104
58
OBVEZNOSTI ZA DAVEK OD DOHODKOV
PRAVNIH OSEB
613
0
-
DRUGE OBVEZNOSTI
131
207
63
328.337
520.551
63
SKUPAJ OBVEZNOSTI
Na pasivni strani so se v celoti znižale vloge bank in sicer iz 5 tisoč EUR (konec leta 2013) na
0 EUR (konec leta 2014). Vloge strank, ki niso banke so se povečale na indeks 180. Razlog je
v tem, ker glavnino vlog predstavlja posojilo Ministrstva za finance po unovčeni poroštveni
pogodbi s strani Banke Slovenije v juniju 2014 in sicer v višini 185.409 tisoč EUR. Dejansko
so se ostale vloge strank, ki niso banke v primerjavi z letom 2013 zmanjšale na indeks 16.
Zaradi spremenjene metodologije oblikovanja finančnih izkazov banke, so se finančne
obveznosti do centralne banke prestavile v postavko finančne obveznosti, merjene po
odplačni vrednosti - Krediti bank in centralne banke. Stanje posojila pri Banki Slovenije
konec leta 2013 je tako vključeno v to postavko. Posojilo se je v letu 2014 zaprlo zaradi
unovčenega poroštva Banke Slovenije do Ministrstva za finance, delno pa je banka odplačala
posojilo iz lastnih sredstev. Stanje najetih kreditov pri bankah je zato padlo na indeks 19.
Naložbe v kapital
Kapitalske naložbe banke v portfelju konec leta 2014 so:
-
V odvisne družbe:
•
Factor- in d. o. o., Ljubljana, Slovenija
Ustanovni kapital znaša 2.207 tisoč EUR, dokapitalizacija s stvarnim vložkom v letu
2011 znaša 2.943 tisoč EUR, dokapitalizacija v letu 2014 znaša 2.208 tisoč EUR,
naložba je oslabljena v višini 6.062 tisoč EUR. Banka ima 100-odstotni delež družbe.
Knjigovodska vrednost naložbe na dan 31.12.2014 znaša 1.296 tisoč EUR.
•
PV Naložbe, d. o. o., Ljubljana,Slovenija
Ustanovni kapital znaša 100 tisoč EUR, povečanje osnovnega vložka z izročitvijo in
vložitvijo stvarnega vložka znaša 6.600 tisoč EUR v letu 2012 dokapitalizacija v letu
2014 znaša 12.600 tisoč EUR, kar predstavlja 100-odstotni delež družbe. Naložba je
oslabljena v višini 17.544 tisoč EUR. Knjigovodska vrednost naložbe na dan
31.12.2014 znaša 1.756 tisoč EUR.
•
Factor Projekt, d. o. o., Krk, Hrvaška
Ustanovni kapital znaša 3 tisoč EUR, dokapitalizacija v letu 2014 znaša 1.457 tisoč
EUR, kar predstavlja 100-odstotni delež družbe. Naložba je oslabljena v višini 1.122
tisoč EUR. Knjigovodska vrednost naložbe na dan 31.12.2014 znaša 336 tisoč EUR.
•
Factor projekt, d. o. o., Ljubljana, Slovenija
Ustanovni kapital znaša 100 tisoč EUR, povečanje osnovnega kapitala z vložitvijo
stvarnega vložka v višini 1.836 tisoč EUR v letu 2013, dokapitalizacija v letu 2014
znaša 7.426 tisoč EUR, kar predstavlja 100-odstotni delež družbe. Naložba je
oslabljena v višini 5.969 tisoč EUR. Knjigovodska vrednost naložbe na dan
31.12.2014 znaša 3.393 tisoč EUR.
15
•
-
"FACTOR BG"EOOD, Sofija, Bolgarija
Ustanovni kapital znaša 2 EUR, kar predstavlja 100-odstotni delež družbe, oslabitev
naložbe v višini 2 EUR. Knjigovodska vrednost naložbe na dan 31.12.2014 znaša 0
EUR.
V druge družbe:
•
Naložba v Pokojninsko družbo A, d. d., Ljubljana, Slovenija znaša 327 tisoč EUR,
kar predstavlja 8,17-odstotno udeležbo v kapitalu družbe.
•
Naložba v družbo MC Medicor, d. d., Ljubljana, Slovenija znaša 42 tisoč EUR, kar
predstavlja 2,78-odstotno udeležbo v kapitalu družbe.
•
Nova real estate, a. d., Banja Luka, Bosna in Hercegovina
Ustanovni kapital znaša 114 tisoč EUR, kar predstavlja 4,98-odstotni delež družbe.
•
Constant Leader XXI, Kharkov, Ukrajina
Ustanovni kapital znaša 34 tisoč EUR, kar predstavlja 18-odstotni delež družbe,
oslabitev naložbe v višini 34 tisoč EUR.
•
Batris LTD, Kharkov, Ukrajina
Ustanovni kapital znaša 45 tisoč EUR, kar predstavlja 18-odstotni delež družbe,
oslabitev naložbe v višini 45 tisoč EUR.
•
Dukagjini-invest, Sh. p. k., Priština, Kosovo
Ustanovni kapital znaša 0,5 tisoč EUR, kar predstavlja 19,9-odstotni delež družbe.
•
Unifruit d.o.o, Sežana, Slovenija
Naložba v kapital znaša 3.000 tisoč EUR, prodaja naložbe v višini 1.500 tisoč EUR z
realizirano izgubo v višini 750 tisoč EUR v letu 2010, oslabitev naložbe v višini 750
tisoč EUR v letu 2010 ter 100% oslabitev naložbe v višini 750 tisoč EUR v letu 2012,
kar predstavlja 18,23-odstotno udeležbo v kapitalu družbe.
•
Kreditni biro SISBON, d. o. o., Ljubljana, Slovenija
Ustanovni kapital znaša 0,3 tisoč EUR, vplačilo naknadnih vplačil v nedenarni obliki
in sicer s prenosom terjatev iz naslova udeležbe v dobičku ZBS-GIZ v višini 6 tisoč
EUR v letu 2012, kar predstavlja 2,32-odstotni delež družbe.
•
Merkur, d. d., Naklo, Slovenija
V postopku prisilne poravnave na dolžnikom Merkur d.d. je bila v letu 2011 izvedena
konverzija terjatev v lastniški delež družbe v višini 8.000 tisoč EUR. V letu 2012 je
bilo z odstopom terjatve izvršeno vplačilo delnic, izdanih na podlagi Sklepa o
povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, v višini 976 tisoč EUR. V istem letu
je bila narejena oslabitev naložbe v višini 6.385 tisoč EUR, v letu 2013 pa še dodatna
slabitev v višini 2.591 tisoč EUR. Udeležba banke v kapitalu družbe Merkur d.d. po
vplačilu novih delnic znaša 4,46 %. Delnice Merkurja so bile zaradi začetka
stečajnega postopka 9.1.2015 izbrisane iz Centralnega registra vredostnih papirjev.
•
Termoelektrarna Trbovlje d.o.o.
Banka je v februarju 2014 18,67% delež v Termoelektrarni Trbovlje pridobila na
podlagi odstopa terjatev in sicer v višini 4.462 tisoč EUR. V istem letu je bila
narejena oslabitev naložbe v višini 4.462 tisoč EUR. Banka je delež v TET nato
prodala v januarju 2015.
16
Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje, da komitenti banke ne poravnajo svojih obveznosti do banke
banke. Na tveganje neporavnave vplivajo dejavniki na ravni samega kreditojemalca (poslovne
odločitve kreditojemalca v danih razmerah, stroškovna učinkovitost) in dejavniki okolja, na
katere kreditojemalec malo vpliva (sprememba zakonodaje, trg surovin itd.).
Kreditno tveganje se v bančnem poslovanju pojavi pri:
- tveganih aktivnih bilančnih postavkah (dospeli in nedospeli krediti vseh ročnosti,
naložbe v vrednostne papirje in dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice,
terjatve iz finančnih najemov, terjatve iz izvedenih (izpeljanih) finančnih
instrumentov, naložbe v naložbene nepremičnine, obračunane obresti, nadomestila in
opravnine (provizije) ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete
obveznosti, vloge pri bankah ter druge postavke, ki jih je mogoče razporediti na
posameznega dolžnika in so merjene po metodi odplačne vrednosti, po nabavni
vrednosti ali po pošteni vrednosti) in
- tveganih zunajbilančnih postavkah banke (izdane finančne garancije, avali, nekriti
akreditivi ter posli s podobnim tveganjem, na podlagi katerih lahko za banko nastane
obveznost plačila).
Pri ocenjevanju kreditnega tveganja banka izhaja iz preteklega poslovanja, ocene prihodnjega
ustvarjenega denarnega toka poslovanja komitenta ali posla za poravnavo obveznosti do
banke in vrednosti zavarovanja ter preteklega poravnavanja obveznosti do banke.
Na podlagi izdelane ocene kreditne sposobnosti se finančne naložbe in/ali prevzete obveznosti
po zunajbilančnih postavkah razvrstijo v posamezne skupine - A, B, C, D in E.
Razvrstitev v posamezne skupine je poleg zavarovanja finančne naložbe oziroma prevzete
obveznosti po zunajbilančnih postavkah osnova za določitev oslabitev oziroma rezervacij.
Banka ponovno oceni kreditno tveganje in s tem določi višino oslabitev oziroma rezervacij ob
vsakokratni pridobitvi novih dejstev in finančnih podatkov o komintetu ter periodično kot del
politike nadzora kreditnega tveganja.
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost neugodnemu gibanju obrestnih mer. Obvladovanje
obrestnega tveganja zagotavljamo s sistematičnim spremljanjem obsega poslov, sklenjenih s
fiksno in gibljivo obrestno mero na pasivi, in njihove usklajenosti z enakovrednimi posli na
aktivi. Skladno s statusom banke in omejitvijo na sklepanje novih poslov ima banka relativno
majhno izpostavljenost obrestnemu tveganju.
Valutno tveganje
Banka ima politiko čim bolj zaprte devizne pozicije, predvsem za bolj volatilne valute.
Tržno tveganje
Banka je tržnemu tveganju izpostavljena pri naložbah v lastniške vrednostne papirje (delnice,
kapitalski deleži in podobno) in pri naložbah v dolžniške vrednostne papirje (obveznice).
Zaradi spremembe statusa je Factor banka odprodala veliko večino svojih naložb v vrednostne
papirje in posledično se je tržno tveganje močno znižalo.
17
Operativno tveganje
Factor banka ima izdelano metodologijo za upravljanje operativnih tveganj ter uveljavljeno
sistematično poročanje o dogodkih, povezanih z operativnimi tveganji. Definicija
operativnega tveganja se osredotoča na vzroke operativnih tveganj, ki jih razdeli na ljudi,
procese, sisteme in zunanje dejavnike. Pretežno se to tveganje v banki kaže kot tveganje
informacijskega sistema in tveganje človeškega dejavnika.
Informacijska tehnologija
Skladno s statusom banke, so vse razvojne naloge in nadgradnje informacijskih sistemov
ustavljene, aplikacije se prilagajajo samo zakonskim zahtevam. Informacijska tehnologija se
vzdržuje v okviru omejenega poslovanja banke z minimalnimi stroški.
VI.6. Kapital banke
Skladno z določili iz odločbe Evropske komisije o postopnem prenehanju poslovanja banka
od septembra 2013 dalje ne izpolnjuje več zakonskih zahtev glede količnika kapitalske
ustreznosti. Banka v procesu postopnega prenehanja poslovanja sledi glavnemu cilju
doseganja pozitivnega kapitalskega količnina, ki zagotavlja pozitivni kapital in poplačilo vseh
upnikov.
Kapital banke sestavljajo:
v tisoč EUR
31.12.2014
1.378
8.406
804
3.824
(11.656)
Kapital
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
Rezerve iz dobička
Čista izguba poslovnega leta
31.12.2013
12.606
8.406
381
3.819
-
Lastniki delnic so:
Domači delničarji – država
Število delnic
Odstotek lastništva
840.625
100
Največji delničarji po številu delnic na dan 31.12.2014 so:
Republika Slovenija
SKUPAJ
Število delnic
840.625
%
100
840.625
100
Kapitalska ustreznost Factor banke, d.d., Ljubljana je konec leta 2014 znašala 0,07 %.
Po metodologiji Banke Slovenije višino kapitala sestavljata temeljni kapital in dodatni kapital
I, zmanjšana za določene odbitne postavke, ter dodatni kapital II.
Temeljni kapital je 31. 12. 2014 znašal -2.409 tisoč EUR (konec leta 2013: 6.919 tisoč EUR)
in dodatni kapital I 2.638 tisoč EUR (konec leta 2013: 2.633 tisoč EUR). Po stanju 31. 12.
18
2014 banka ni imela izdanih obveznic za pokrivanje tržnega tveganja, da bi jih lahko vključila
v dodatni kapital II. Celotni regulatorni kapital je znašal 229 tisoč EUR (leta 2013: 9.552 tisoč
EUR).
VI.7. Razvoj banke
Banka je od septembra 2013 dalje v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja, katerega
namen je postopno prestrukturiranje banke in poplačilo navadnih upnikov. Skladno z načrtom
prestukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke, naj bi banka delovala še do
konca leta 2016.
VI.8. Zaposleni
Konec leta 2014 je bilo v banki 40 zaposlenih, konec leta 2013 pa jih je bilo 77.
VII. Organi upravljanja banke
Vodstvo banke
Predsednik uprave:
Člana uprave:
Klaus Schuster
Matevž Slapničar
Vitomir Krašovec
Vodje sektorjev in služb
Svetovalka uprave:
Sektor upravljanja z nepremičninami:
Polonca Čeč
Neja Orelj
Služba podpore bančnega poslovanja:
Mojca Zupanc Nikolić
Služba računovodstva:
Nataša Došen
Notranjerevizijska služba:
Rade Krajnović
Služba organizacije in informatike:
Donovan Svetec
nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije.
19
VIII.
Organizacijska shema
20
IX. Skupina povezanih družb
Skupino povezanih družb sestavljajo družbe PV Naložbe, d. o. o., Factor Projekt, d. o. o. Krk,
Factor Projekt, d. o. o. Ljubljana, Factor-in, d. o. o. in Factor BG Eood, Sofia.
PV Naložbe, d.o.o.
Predstavitev podjetja
Matična številka: 2305887
Davčna številka: SI45374597
Sedež podjetja: Tivolska cesta 48, Ljubljana
Vrsta dejavnosti: dejavnosti finančnih storitev
Bilančna vsota 31. 12. 2014: 7.281 tisoč EUR
Osnovni kapital: 19.300 tisoč EUR
Lastništvo: 100 % v lasti banke
Direktor: Gašper Svoljšak
Poslovanje družbe PV Naložbe, d.o.o., v letu 2014
Družba je bila ustanovljena v začetku junija 2007. Konec leta 2014 je imela 232 tisoč EUR
izgube in 1.524 tisoč EUR kapitala.
Factor Projekt , d. o. o., Krk
Davčna številka: 82479486929
Sedež podjetja: Šetalište svetog Bernardina BB, Krk
Vrsta dejavnosti: drugo kreditno posredovanje
Direktorica: Ivan Musulin
Poslovanje družbe Factor Projekt, d.o.o., Krk v letu 2014
Družba je v letu 2014 ustvarila 63 tisoč EUR izgube in imela konec leta 2014 273 tisoč EUR
kapitala.
Factor Projekt , d. o. o., Ljubljana
Vrsta dejavnosti: trgovanje z lastnimi nepremičninami
21
Poslovanje družbe Factor Projekt, d. o. o., Ljubljana v letu 2014
Družba je v letu 2014 ustvarila 45 tisoč EUR dobička in imela konec leta 2014 3.438 tisoč
EUR kapitala.
Factor-in, d.o.o.
Vrsta dejavnosti: oddajanje nepremičnin v najem
Poslovanje družbe Factor-in, d. o. o., v letu 2014
Banka je kupila družbo v aprilu 2008. Glavna dejavnost družbe je oddajanje nepremičnin v
najem. Konec leta 2014 je imela 614 tisoč EUR izgube in 683 tisoč EUR kapitala.
Factor BG Eood, Sofia
Matična številka:
Davčna številka: BG 201204901
Sedež podjetja: Akad. Stefan Mladenov 80, 1700 Sofia
Vrsta dejavnosti: trgovanje z lastnimi nepremičninami
Bilančna vsota 31. 12. 2014: 218 tisoč EUR
Osnovni kapital: 0 EUR
Direktor: Vesela Georgieva Dimitrova
Poslovanje družbe Factor BG Eood, Sofia v letu 2014
Družba je v letu 2014 ustvarila 364 tisoč EUR izgube.
Poslovne usmeritve družb PV Naložbe, d. o. o., Factor Projekt d. o. o. Krk, Factor
Projekt d. o. o, Ljubljana, Factor-in, d. o. o. in Factor BG Eood, Sofia, v letu 2014
Odvisne družbe bodo tudi v prihodnje opravljale dejavnosti, za katere so bile ustanovljene.
22
Računovodski izkazi za leto 2014, sestavljeni skladno z
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU
23
Splošne informacije
Factor banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: banka) je registrirana in ima sedež v Republiki
Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1993 kot zasebna delniška družba po slovenskem pravu.
Banka je od 6.9.2013 dalje v postopku prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja
banke. Konec leta 2014 je imela 40 zaposlenih.
Banko zastopa izredna uprava v sestavi predsednik uprave Klaus Schuster in člana uprave
Vitomir Krašovec in Matevž Slapničar.
Računovodski izkazi so izraženi v evrih (EUR). Banka Slovenije v funkciji nadzornega sveta
banke je dne 24.4.2015 potrdila računovodske izkaze za objavo.
Naslov sedeža banke je:
Tivolska cesta 48
1000 Ljubljana
Slovenija
Delnice banke ne kotirajo na domači ali mednarodni borzi, izdane obveznice FAC15 pa so
uvrščene na trg Luksemburške borze.
24
Izkaz finančnega položaja
(vsi zneski so v tisoč EUR)
Sredstva
Denar v blagajni , stanje na računih pri centralni banki
in vpogledne vloge pri bankah
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Krediti:
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
- druga finančna sredstva
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Opredmetena osnovna sredstva
Naložbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in
skupaj obvladovanih družb
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb:
- terjatve za davek
- odložene terjatve za davek
Druga sredstva
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in
ustavljeno poslovanje
Obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti:
- vloge bank in centralne banke
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank in centralne banke
- krediti strank, ki niso banke
- dolžniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
- druge finančne obveznosti
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb:
- obveznosti za davek
-odložene obveznosti za davek
Druge obveznosti
Kapital
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
Rezerve iz dobička
Zadržani dobiček/izguba vključno s čistim
dobičkom/izgubo poslovnega leta
Pojasnila
Stanje 31. decembra
2014
2013
329.715
533.157
17
18
19
41.776
364
16.012
258.446
257.341
1.105
4.403
302
131
18.690
455
116.077
391.785
390.990
795
4.471
348
193
26
27
6.781
71
71
1.429
66
66
1.072
28
-
-
39
39
40
41
328.337
310.593
203.474
59.275
10
47.117
717
17.000
613
613
131
1.378
8.406
804
3.824
520.551
491.240
5
112.752
308.913
68.278
1.292
29.104
207
12.606
8.406
381
3.819
41
(11.656)
-
329.715
533.157
20
21
27
22
23
24
23
25
30
31
29 in 32
33
34
35
38
36
37
38
Skupaj obveznosti in kapital
Pojasnila na 33 do 105 strani so sestavni del teh računovodskih izkazov.
26
Izkaz poslovnega izida
Pojasnila
Stanje 31. decembra
2014
2013
Prihodki iz obresti in podobni prihodki
Odhodki za obresti in podobni odhodki
5
5
11.834
(9.539)
29.690
(26.546)
Čiste obresti
Prihodki iz dividend
Prihodki iz opravnin (provizij)
Odhodki za opravnine (provizije)
5
7
6
6
2.295
88
964
(465)
3.144
59
3.450
(765)
Čiste opravnine (provizije)
Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in
obveznosti, namenjenih trgovanju
Dobički /izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti),
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev
brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo
Drugi poslovni dobički
Druge poslovne izgube
Administrativni stroški
Amortizacija
Rezervacije
Oslabitve
Slabo ime
Čisti dobiček/izgube iz nekratkoročnih sredstev v
posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi
DOBIČEK/ IZGUBA IZ REDNEGA
POSLOVANJA
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega
poslovanja
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA
POSLOVANJA
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA
LETA
6
499
2.685
8
(4.777)
28.694
9
(201)
(1.296)
153
197
(8)
13
642
(199)
(7.549)
(251)
4.817
(6.574)
-
(6)
256
(535)
(8.228)
(754)
(26.803)
(326.051)
-
-
(2.269)
(11.044)
(330.915)
(612)
(8.736)
(11.656)
(339.651)
(11.656)
(339.651)
10
10
11
13
14
15
16
27
Izkaz vseobsegajočega donosa
ČISTI DOBIČEK/IZGUBA POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOSI PO OBDAVČITVI
POSTAVKE, KI NE BODO PRERAZVRŠČENE V
POSLOVNI IZID
Dobički/(izgube) v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi
Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki pozneje
ne bodo prerazvrščene v poslovni izid
POSTAVKE, KI SE LAHKO POZNEJE PRERAZVRSTIJO
V POSLOVNI IZID
Dobički/(izgube) v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi
za prodajo
Stanje 31. decembra
2014
2013
(11.656)
423
(339.651)
(2.810)
(6)
(6)
(1.794)
(2.207)
-
413
429
(1.016)
429
(1.016)
362
72
67
(1.264)
-
176
(11.233)
(342.461)
Dobički/(izgube) iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu
Prenos dobičkov/(izgub) v poslovni izid
Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko
pozneje prerazvrstijo v poslovni izid
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO
OBDAVČITVI
28
Izkaz sprememb lastniškega kapitala v letu 2014
VSEBINA
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevredn.
Rezerve
iz
dobička
Zadržani dobiček oz.
izguba (vključno s
čistim
dobičkom/izgubo
poslovnega leta)
2
3
4
5
6
7
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala
Vračilo kapitala - izbris delnic
Poravnava izgube prejšnjih let
Poravnava izgube tekočega leta
Drugo (Pojasnilo 41)
KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
8.406
8.406
-
381
423
804
3.819
5
3.824
(11.656)
(11.656)
Skupaj
kapital
8
12.606
(11.233)
5
1.378
Analiza gibanja rezerv je predstavljena v pojasnilu 41.
29
Izkaz sprememb lastniškega kapitala v letu 2013
VSEBINA
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Presežek iz
prevredn.
Rezerve
iz
dobička
Zadržani dobiček oz.
izguba (vključno s
čistim
dobičkom/izgubo
poslovnega leta)
2
3
4
5
6
7
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala
Vračilo kapitala - izbris delnic
Poravnava izgube prejšnjih let
Poravnava izgube tekočega leta
Drugo (Pojasnilo 41)
KONČNO STANJE V POSLOVNEM OBDOBJU
11.577
9.076
(12.247)
8.406
40.749
262.331
12.247
(315.327)
-
3.191
(2.810)
381
43.561
(21.548)
(18.194)
3.819
(15.435)
(339.651)
21.548
333.520
18
-
Skupaj
kapital
8
83.643
(342.461)
271.407
(1)
18
12.606
Analiza gibanja rezerv je predstavljena v pojasnilu 41.
30
Izkaz denarnih tokov v obdobju od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014
(po neposredni metodi oziroma različici I)
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti
Plačane obresti
Prejete dividende
Prejete opravnine (provizije)
Plačane opravnine (provizije)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisti dobički/izgube iz trgovanja
Plačila zaposlencem in dobaviteljem
Drugi prejemki
Drugi izdatki
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih
sredstev in obveznosti
(Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih
ekvivalentov)
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za
prodajo
Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev
Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po
odplačni vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev,
merjenih po odplačni vrednosti
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti
Denarni tokovi pri poslovanju
(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb
Neto denarni tokovi pri poslovanju
DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin
Prejemki iz nekratkoročnih sredstev ali obveznosti v posesti za prodajo
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Drugi prejemki iz naložbenja
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
Stanje 31. decembra
2014
2013
15.348
(12.510)
80
1.039
(593)
26.889
(31.770)
51
3.342
(688)
1.734
4.602
(115)
26
(7.472)
691
(7.580)
(813)
314
(8.052)
369
(470)
(9.352)
(6.226)
209.957
203.033
(138)
5.142
96.188
114.094
(187)
(177.272)
105.722
92.192
(23)
(415.342)
(156.299)
(339.200)
(20.958)
(15)
23.333
23.333
(76.170)
28
(218.535)
227
(218.308)
31
43.572
31
7
(58)
7.914
35.651
(4.899)
(43)
(15)
-
(166)
(29)
(4.704)
31
Neto denarni tokovi pri naložbenju
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti
Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov
Izdatki pri financiranju
(Odplačila podrejenih obveznosti)
Neto denarni tokovi pri financiranju
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove
ustreznike
Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja
(Pojasnilo 44)
(27)
38.673
-
162.001
2.000
-
160.001
(2.981)
(2.981)
159.020
6
23.306
(41)
(20.615)
9.119
29.775
32.431
9.119
32
Pojasnila k računovodskim izkazom
(v pojasnilih so vsi zneski prikazani v tisoč EUR)
1. Računovodske usmeritve
V nadaljevanju so navedene temeljne računovodske usmeritve, sprejete za izdelavo teh
računovodskih izkazov. Če ni posebej drugače navedeno, so bile te usmeritve dosledno
uporabljene za vsa predstavljena računovodska obdobja.
1.1. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov
Računovodski izkazi so bili sestavljeni skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega
poročanja (v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela EU.
V nadaljevanju navedene usmeritve so bile dosledno uporabljene za vsa predstavljena
računovodska obdobja.
Računovodski izkazi so bili izdelani ob upoštevanju izvirnih vrednosti, spremenjenih s
prevrednotenjem finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, zgradb in zemljišč, naložbenih
nepremičnin ter finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
Izdelava računovodskih izkazov skladno z MSRP zahteva uporabo nekaterih pomembnih
računovodskih ocen. Poleg tega mora pri uporabi računovodskih usmeritev družbe tudi uprava
dati svojo presojo. Področja, ki so zahtevnejša ali vključujejo več presoje, oziroma področja,
na katerih so predpostavke in ocene pomembne za računovodske izkaze, so razkriti v
pojasnilu 2.
Skladno s spremembami Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (UL
št. 89/2014) je banka prvič uporabila spremenjene sheme računovodskih izkazov za namene
javne objave po stanju na dan 31.12.2014, zagotovila pa je tudi primerljivost podatkov po
stanju na dan 31.12.2013.
Spremembe v izkazu finančnega položaja so prikazane v nadaljevanju:
- Postavka »Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki« se ustrezno
preimenuje v »Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne
vloge pri bankah«, ker po novih shemah vključuje tudi vpogledne vloge pri bankah,
- Postavki »Finančne obveznosti do centralne banke« ter »Finančne obveznosti, vezane
na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja« se ukineta,
ker se navedeni finančni instrumenti, merjeni po odplačni vrednosti, po novih shemah
v celoti vključujejo v okviru postavke »Finančne obveznosti, merjene po odplačni
vrednosti«, in sicer se ustrezno dopolnita naziva postavk »Vloge bank« in »Krediti
bank« z besedno zvezo »in centralnih bank«.
- Postavka »Presežek iz prevrednotenja« se preimenuje v »Akumulirani drugi
vseobsegajoči donosi«.
- Postavka »Zadržani dobiček / izguba (vključno s čistim dobičkom / izgubo poslovnega
leta)« združuje postavko čisti dobiček / izguba poslovnega leta in del rezerv iz
dobička, ki se nanašajo na zadržani dobiček iz preteklih let.
33
Predpostavka delujočega podjetja
Banka je od septembra 2013 dalje v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja, katerega
namen je postopno prestrukturiranje banke in poplačilo navadnih upnikov. Skladno z načrtom
prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke, naj bi banka delovala še do
konca leta 2016. Vlada RS je s strani izredne uprave pripravljen program prestrukturiranja
prijavila ustreznim evropskim inštitucijam. Evropska komisija je s svojo odločitvijo dne
18.12.2013 odobrila program prestrukturiranja in državno pomoč v obliki zagotavljanja
jamstva.
Banka bo skladno z odločbo Banke Slovenije in odločbo Evropske komisije o dovoljeni
državni pomoči, postopoma zmanjševala obseg svojega poslovanja do septembra 2016. Vlada
Republike Slovenije je 6.9.2013 izdala poroštvo za obveznosti banke do Banke Slovenije po
posojilni pogodbi (ELA) v višini do 540 milijonov EUR in zavezo o dokapitalizaciji banke v
višini 16 milijonov EUR, v kolikor bo le-ta potrebna. V decembru 2013 je Vlada Republike
Slovenije sprejela sklep s katerim se zavezuje, da bo po prenehanju posojila v skrajni sili
(ELA) zagotovila banki likvidnost v znesku do 330 milijonov EUR po tržnih pogojih. V
juniju 2014 je Banka Slovenije ob zapadlosti posojila v skrajni sili (ELA) unovčila poroštvo
Republike Slovenije v višini 187 milijonov EUR. Banka se je z Ministrstvom za finance
dogovorila za obročno odplačevanje obveznosti in redno odplačuje mesečne anuitete v višini
1 milijon EUR.
Po septembru 2016 bo banka odvisna od nadaljnje podpore vlade Republike Slovenije in se
pričakuje, da bo Factor banka d.d., v kolikor vlada Republike Slovenije kot lastnik ne bo
sprejela drugačno odločitev, nadaljevala z unovčenjem premoženja v prilagojeni
organizacijski in pravni obliki.
Banka ima v letu 2014 izgubo v višini EUR 11,7 milijona in ima na podlagi poslovnega
načrta za leto 2015 zadostno likvidnost za izpolnjevanje svojih obveznosti. Glede na zgoraj
opisano uprava banke meni, da je predpostavka delujočega podjetja primerna za pripravo
računovodskih izkazov banke na 31. december 2014. Prav tako bo banka potrebovala
nadaljnjo podporo Vlade Republike Slovenije, saj bo morala ob zapadlosti refinancirati
obveznosti do države. Le to predstavlja pomembno negotovost, ki lahko vzbudi utemeljen
dvom o sposobnosti nadaljevanja poslovanja banke po septembru 2016.
Banki v procesu nadzorovane likvidacije ni potrebno izpolnjevati kapitalskih zahtev po ZBan1. Poleg tega banka v postopku nadzorovane likvidacije ni dolžna poročati količnika
kapitalske ustreznosti, količnika likvidnostnega kritja, količnika neto stabilnih virov
financiranja, količnika stopnje finančnega vzvoda, ali zagotavljati ustreznega kritja
obveznosti z naložbami.
Banka je v letu 2014 že prenehala opravljati storitve osebnega bančništva, kartičnega
poslovanja, plačilnega prometa in zaprla vse transakcijske račune fizičnih in pravnih oseb. V
mesecu februarju 2014 je bil izveden prenos poslovanja na področju investicijskega
bančništva na BKS Banko, Bančna podružnica. Banka sedaj intenzivno nadaljuje z
zmanjševanjem obsega poslovanja, predvsem kreditnega portfelja. Izvaja aktivnosti za
izterjavo, prodajo projektov, ki jih je financirala banka, ter z unovčevanjem zavarovanj v
primeru pomanjkanja alternativnih možnosti izterjave.
Dolžnosti in pristojnosti nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije. Ne glede na določbe
ZGD-1 ali določbe ZBan-1 glede izvajanja pristojnosti nadzornega sveta banke sprejema
Banka Slovenije odločitve v zvezi z izvajanjem pristojnosti nadzornega sveta v obliki sklepov
v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije.
34
Spremembe standardov in pojasnil
Računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi računovodskih izkazov, so enake kot pri
pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto, končano na 31.12.2013, z izjemo novo
sprejetih ali spremenjenih standardov in pojasnil, ki so stopili v veljavo s 1.1.2014 in so
navedeni v nadaljevanju.
Novo sprejeti standardi in pojasnila
MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige (prenova)
Standard je bil dopolnjen kot posledica uvedbe novih standardov MSRP 11 Skupni aranžmaji,
MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena
podjetja, ki se odslej imenuje MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne
podvige. Prenovljeni standard ne vpliva na finančni položaj ali poslovanje Banke.
MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje (dopolnilo) - Pobotanje finančnih sredstev in
finančnih obveznosti
Dopolnilo pojasnjuje pomen izraza »pravnomočna pravica do pobotanja« in upoštevanje meril
iz MRS 32, ki veljajo za mehanizme poravnave centralnih klirinških družb, ki ne uporabljajo
sočasnih bruto mehanizmov poravnave. Prenovljeni standard ne vpliva na finančni položaj ali
poslovanje Banke.
MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 27 Ločeni računovodski izkazi
Ta standard nadomešča standard MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi v delu,
ki se nanaša na skupinske računovodske izkaze. Obenem obravnava vprašanja, ki so povzeta
v SOP-12 Konsolidacija – podjetja za posebne namene. MSRP 10 uvaja enoten model
obvladovanja za vsa podjetja, tudi za podjetja za posebne namene. Spremembe, ki jih uvaja
MSRP 10 bodo od poslovodstva zahtevale pomembne presoje pri določitvi obvladovanih
podjetij, ki jih mora obvladujoče podjetje vključiti v konsolidacijo v primerjavi z zahtevami
MRS 27. Prenovljeni standard ne vpliva na finančni položaj ali poslovanje Banke.
MSRP 11 Skupni aranžmaji
Novi standard nadomesti MRS 31: Deleži v skupnih vlaganjih in SOP 13 Skupaj obvladovana
podjetja – Nedenarni prispevki podvižnikov. Novi standard ukinja možnost proporcionalnega
uskupinjevanja za skupaj obvladovana podjetja po MRS 31, s čimer je možna samo še
kapitalska metoda uskupinjevanja. Prenovljeni standard ne vpliva na finančni položaj ali
poslovanje Banke.
MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih družbah
Ta standard vključuje vsa razkritja v zvezi s skupinskimi računovodskimi izkazi, vsebovanimi
v MRS 27, kakor tudi razkritja, vsebovana v MRS 28 in MRS 31. Ta razkritja se nanašajo na
deleže podjetja v odvisnih družbah, skupnih aranžmajih, pridruženih družbah in strukturiranih
podjetjih. Poleg tega novi standard uvaja tudi vrsto novih razkritij.
35
MRS 39 Finančni instrumenti (dopolnilo): pripoznanje in merjenje - Prenova izvedenih
finančnih instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem
Spremembe standarda omogočajo nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganji v
primerih, ko banka izvedeni finančni instrument, ki je bil označen kot instrument za varovanje
pred tveganjem, prenovi z namenom izpolnjevanja določenih meril. Sprememba standarda
uvaja izjemo od zahteve po prekinitvi obračunavanja varovanja pred tveganjem v določenih
okoliščinah, v katerih pride ob obračunu tega instrumenta, do spremembe pri nasprotni stranki
tega instrumenta. Prenovljeni standard ne vpliva na finančni položaj ali poslovanje Banke.
MRS 36 Oslabitev sredstev (dopolnilo) - Razkritje nadomestljive vrednosti nefinančnih
sredstev
S to spremembo Odbor umika iz standarda zahteve, ki so nepričakovane posledice
spremembe standarda MSRP 13. Obenem prenovljeni standard zahteva razkritje
nadomestljive vrednosti sredstva ali vsake denar ustvarjajoče enote, za katero je podjetje v
obdobju poročanja pripoznalo ali odpravilo oslabitev.
OPMSRP 21: Dajatve
Odbor za pojasnjevanje mednarodnih računovodskih standardov s to spremembo podrobneje
pojasnjuje obračun obveznosti za dajatve (razen davka od dohodka pravnih oseb) v
računovodskih izkazih podjetij. Pojasnilo podrobneje pojasnjuje uporabo MRS 37
Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva. MRS 37 določa merila za pripoznanje
obveznosti, vključno z zahtevo, da ima podjetje sedanje obveze, ki so posledica obvezujočih
preteklih dogodkov. Odbor pojasnjuje, da banka pripozna obveznost plačila dajatve v
trenutku, ko pride do dejavnosti, ki jo opisuje navezujoča se zakonodaja, in ki povzroči
plačilo dajatve. Prenovljeni standard ne vpliva na finančni položaj ali poslovanje Banke.
Novi Standardi in pojasnila, ki še niso veljavna ali jih EU še ni potrdila.
Skladno z zahtevami MSRP in EU bo morala banka za prihodnja obdobja upoštevati sledeče
nove, prenovljene ali dopolnjene standarde in pojasnila. Banka pregleduje vpliv še
neobveznih standardov in pojasnil, ki stopijo v veljavo ali, ki jih bo EU potrdila s 1.
januarjem 2015 ali kasneje.
MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva
(dopolnilo): Pojasnilo sprejemljivih metod za obračun amortizacije
Dopolnilo standarda velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2016 ali pozneje.
Dopolnilo pojasnjuje usmeritve vsebovane v MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS
38 Neopredmetena dolgoročna sredstva, ki določajo, da prihodki odražajo vzorec
gospodarskih koristi, ki jih podjetje ustvari pri poslovanju (katerega del je sredstvo) in ne
gospodarske koristi, ki jih podjetje porabi z uporabo sredstva. Glede na to podjetje
amortizacijo sredstev ne more obračunati na podlagi razmerja med ustvarjenimi prihodki in
prihodki, ki jih podjetje pričakuje, da jih bo ustvarilo, temveč lahko to razmerje uporabi le v
zelo omejenih okoliščinah za obračun amortizacije neopredmetenih dolgoročnih sredstev.
36
Dopolnila še ni potrdila EU. Banka ocenjuje, da sprememba ne bo bistveno vplivala na
računovodske izkaze.
MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 41 Kmetijstvo (dopolnilo): Rodovitne
rastline (Bearer Plants)
Dopolnilo velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2016 ali pozneje. Dopolnilo uvršča
rodovitne rastline v okvir zahtev MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva. S tem lahko
podjetje izbira med različnimi stroškovnimi modeli in modeli prevrednotenja za obračun
sredstev po prvotnem pripoznanju. Pri tem pa pridelek rodovitnih rastlin (npr. pridelek na
drevesih) ostaja v okviru zahtev MRS 41 Kmetijstvo. Vladne subvencije za rodovitne rastline
morajo podjetja obračunati v skladu z MRS 20 Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje
državne pomoči in ne po določilih MRS 41. Dopolnila standarda še ni potrdila EU. Banka
ocenjuje, da sprememba ne bo vplivala na računovodske izkaze.
MRS 19 Zaslužki zaposlencev (dopolnilo) Prispevki zaposlencev
Dopolnilo velja za letna obdobja z začetkom 1. februarja 2015 ali pozneje in obravnava
prispevke zaposlencev ali tretjih v program z določenimi zaslužki. Namen dopolnila je
poenostaviti obračun prispevkov, ki so neodvisni od delovne dobe zaposlenca, na primer
prispevki zaposlencev, ki so obračunani na podlagi določenega odstotka plače. Banka ne
pričakuje, da bo sprememba vplivala na računovodske izkaze.
MSRP 9 Finančni instrumenti – Razporeditev in merjenje
Standard velja za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2018 ali pozneje. Zgodnja uporaba
standarda je dovoljena. Prenovljeni standard vsebuje zahteve vseh posameznih faz projekta
prenove MRP 9 in nadomešča standard MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in
merjenje ter vse predhodne različice standarda MSRP 9. Prenovljeni standard uvaja nove
zahteve glede razvrščanja in merjenja finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanja njihove
oslabitve in računovodskega varovanja pred tveganji. Standarda še ni potrdila EU. Banka
ocenjuje, da sprememba ne bo bistveno vplivala na računovodske izkaze.
MSRP 11 Skupni aranžmaji (dopolnilo): Obračunavanje nakupa deležev v skupaj
obvladovanem podjetju
Dopolnila so veljavna za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2016 ali pozneje in
pojasnjujejo obračunavanje deležev v skupnih podvigih in skupaj obvladovanih podjetjih.
Dopolnilo uvaja nova navodila za obračun nakupa deleža v skupaj obvladovanem podjetju,
katerega dejavnost predstavlja poslovanje sladno z MSRP in določa ustrezno računovodsko
obravnavo nakupov teh deležev. Dopolnila še ni potrdila EU.
MSRP 14 Razmejitve, ki izhajajo iz reguliranih storitev
Standard velja za letna obdobja z začetkom 1. Januarja 2016 ali pozneje. Namen standarda je
zagotoviti večjo primerljivost računovodskega poročanja podjetij, ki se ukvarjajo z regulirano
dejavnostjo, pri kateri vlada regulira oskrbo in ceno določene vrste dejavnosti. Ta kategorija
vključuje dobavo plina, električne energije in vode. Regulirane cene teh dobrin imajo lahko
37
pomemben vpliv na prihodke ter obdobje v katerem so prihodki realizirani. V okviru
obsežnega projekta namerava Odbor v kratkem objaviti dokument za razpravo. Glede na izid
navedenega projekta je Odbor sprejel odločitev, da kot začasno rešitev objavi MSRP 14.
MSRP 14 je neobvezen standard, ki podjetjem omogoča, da ob prvi uporabi Mednarodnih
standardov računovodskega poročanja, v večji meri nadaljujejo z obračunavanjem razmejitev
ki izhajajo iz reguliranih storitev v skladu s predhodno splošno sprejetimi računovodskimi
načeli. Zaradi večje primerljivosti s podjetji, ki svoje računovodske izkaze že pripravljajo po
MSRP a ne pripoznavajo teh postavk, morajo podjetja, ki se odločijo za uporabo novega
standarda, regulirane postavke časovnih razmejitev pripoznati ločeno od drugih postavk.
Podjetje, ki svoje računovodske izkaze že pripravlja po MSRP, novega standarda ne sme
uporabiti. Novega standarda še ni potrdila EU. Banka ocenjuje, da sprememba ne bo imela
vpliva na računovoske izkaze.
MSRP 15 Prihodki iz pogodb s strankami
Uporaba novega standarda velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. Januarja 2017 ali pozneje.
Novi standard MSRP 15 uvaja nov pet-stopenjski model pripoznanja prihodkov, ki jih
podjetje doseže na podlagi pogodb s strankami (z nekaterimi izjemami) ne glede na vrsto
posla iz katerega izhajajo prihodki ali gospodarske panoge. Zahteve standarda veljajo tudi za
pripoznanje in merjenje dobičkov in izgub pri prodaji nekaterih nefinančnih sredstev, ki jih
podjetje ne ustvari v okviru rednega poslovanja (npr. prodaja opredmetenih osnovnih sredstev
ali neopredmetenih dolgoročnih sredstev). Standard od podjetij zahteva izčrpno razkritje
vključno z razdružitvijo celotnih prihodkov, informacije o izpolnjevanju obvez, spremembah
stanj na računih sredstev in obveznosti med različnimi obdobji ter ključne presoje in ocene
poslovodstva. Novega standarda še ni potrdila EU.
MRS 27: Ločeni računovodski izkazi (dopolnilo)
Dopolnitve veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. Januarja 2016. Dopolnitve standarda
MRS 27 podjetjem omogočajo, da v svojih ločenih računovodskih izkazih naložbe v odvisne
družbe, skupaj obvladovana in pridružena podjetja pripoznajo po kapitalski metodi. Dopolnilo
bo podjetjem v določenih zakonodajnih pristojnostih omogočilo lažji prehod na MSRP pri
pripravi ločenih računovodskih izkazov in s tem znižanje stroškov skladnosti, ne da bi bile
zaradi tega informacije za vlagatelje okrnjene. Novega standarda še ni potrdila EU.
Dopolnila standarda MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 Investicije v
pridružena in skupaj obvladovana podjetja: Prodaja ali prispevek sredstev med vlagateljem
in njegovim pridruženim ali skupaj obvladovanim podjetjem
Dopolnilo obravnava neskladja med zahtevami standardov MSRP 10 in MRS 28 pri prodaji
ali prispevku sredstev med vlagateljem in njegovim pridruženim ali skupaj obvladovanim
podjetje. V skladu z novimi dopolnili standardov podjetje celoten znesek dobička ali izgube
pri prodaji pripozna kadar gre za poslovanje ne glede na to ali je del odvisne družbe ali ne.
Delni dobiček ali izgubo podjetje pripozna kadar je v posel vključeno sredstvo, ki ni del
poslovanja, tudi če so sredstva del odvisne družbe. Dopolnila standardov veljajpo za letna
obdobja z začetkom 1. Januarja 2016 ali pozneje. Novega dopolnila še ni potrdila EU.
38
Letne izboljšave MSRP v obdobju 2010-2012
V obdobju 2010-2012 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde objavil sklop
sprememb spodaj navedenih standardov, ki so veljavni za letna obdobja z začetkom 1.
februarja 2015 ali pozneje
MSRP 2 Plačilo z delnicami: Dopolnilo spreminja opredelitev izraza “zahtevani pogoj” in
“tržni pogoj” in uvaja opredelitev izrazov “pogoji glede uspešnosti” in “pogoji glede dela”, ki
sta bila prej obravnavana v okviru “zahtevanih pogojev«.
MSRP 3 Poslovne združitve: Dopolnilo pojasnjuje, da se po prvotnem pripoznanju, nakupi
deležev, ki niso opredeljeni kot kapitalski deleži, merijo po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida ne glede na to, ali spadajo okvir zahtev standarda MSRP Finančni
instrumenti ali ne.
MSRP 8 Poslovni odseki: Dopolnilo od podjetja zahteva razkritje poslovodskih presoj za
določitev skupnih meril v zvezi s poslovnimi odseki in pojasnjuje, da sme sredstva
poročevalskega segmenta uskladiti s celotnimi sredstvi podjetja samo, če redno poroča o
sredstvih poslovnega odseka.
MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti: V poglavju Podlaga za zaključke dopolnilo MSRP 13
podrobneje pojasnjuje, da z objavo MSRP 13 in dopolnili standardov MSRP 9 in MRS 39 ne
odpravlja možnosti, da podjetje kratkoročne terjatve in obveznosti, za katere ne obstaja
dogovor o višini obrestne mere, vrednoti v višini zneska, ki je naveden na računu, v kolikor je
vpliv razobrestenja terjatev in obveznosti nepomemben.
MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje ob
prevrednotenju sredstva njegovo bruto neodpisano vrednost prilagoditi skladno s
prevrednotenjem njegove neodpisane vrednosti.
MRS 24 Razkrivanje povezanih strank: Dopolnilo pojasnjuje, da je upravljavsko podjetje, t.j.
podjetje, ki drugemu podjetju posreduje ključne storitve upravljanja, povezana stranka.
MRS 38 Neopredmetena dolgoročna sredstva: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje ob
prevrednotenju neopredmetenega dolgoročnega sredstva njegovo bruto neodpisano vrednost
prilagoditi skladno s prevrednotenjem njegove neodpisane vrednosti.
Letne izboljšave standardov in pojasnil v obdobju 2011-2013
sprememb spodaj navedenih standardov, ki so veljavni za letna obdobja z začetkom 1.
januarja 2015 ali pozneje.
MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Dopolnilo
pojasnjuje, da lahko podjetje izbere med uporabo trenutno veljavnega standarda ali
spremenjenega standarda, katerega uporaba še ni obvezna. Zgodnja uporaba standarda je
39
dovoljena pod pogojem, da ga podjetje uporabi dosledno v vseh obdobjih, ki so predstavljena
v računovodskih izkazih, ki so prvič pripravljeni v skladu z MSRP.
MSRP 3 Poslovne združitve: Dopolnilo pojasnjuje, da obračun ustanovitve skupnega
aranžmaja v računovodskih izkazih tega skupnega aranžmaja ne sodi v sklop zahtev standarda
MSRP 3.
MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti: Dopolnilo pojasnjuje, da izjeme od zahtev MSRP 13,
kot jih določa člen 52 standarda MSRP 13, veljajo za vse pogodbe, ki spadajo v okvir zahtev
MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje ali MSRP 9 Finančni instrumenti,
ne glede na to, ali izpolnjujejo opredelitev finančnih sredstev ali finančnih obveznosti po
MRS 32 Finančni instrumenti: Predstavljanje.
MRS 40 Naložbene nepremičnine: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje pri določitvi ali
določen posel ustreza opredelitvi poslovne združitve v skladu z MSRP 13 Poslovne združitve
kakor tudi opredelitvi naložbene nepremičnine po MRS 40 naložbene nepremičnine, ločeno
in neodvisno uporabiti določila obeh standardov.
Letne izboljšave standardov in pojasnil v obdobju 2012-2014
sprememb spodaj navedenih standardov, ki so veljavni za letna obdobja z 1. januarja 2016 ali
pozneje. Novih dopolnil še ni potrdila EU.
MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljena poslovanja: Dopolnilo pojasnjuje,
da sprememba metode odsvojitve sredstev (s prodajo ali razdelitvijo med lastnike) ne
predstavlja novega načrta prodaje temveč le nadaljevanje prvotnega načrta in tako ne pride do
prekinitve izpolnjevanja zahtev MSRP 5. Dopolnilo tudi pojasnjuje, da sprememba metode
prodaje sredstev ne spreminja datuma njihove razvrstitve.
MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja: Dopolnilo pojasnjuje, da lahko storitvena
pogodba, v kateri je določena cena storitev, predstavlja neprestano udeležbo v finančnem
sredstvu. Poleg tega dopolnilo tudi pojasnjuje, da v zgoščenih medletnih računovodskih
izkazih podjetij razkritja v skladu z MSRP 7 v zvezi s pobotanjem finančnih sredstev in
finančnih obveznosti niso potrebna.
MRS 19 Zaslužki zaposlencev: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje globino trga visoko
kakovostnih podjetniških obveznic oceniti na podlagi valute v kateri je izražena obveznost in
ne glede na državo v kateri se obveznost nahaja. V kolikor globina trga za visoko kakovostne
podjetniške obveznice v tej valuti ne obstaja, mora podjetje uporabiti stopnjo donosa državnih
obveznic.
MRS 34 Medletno računovodsko poročanje: Dopolnilo pojasnjuje, da mora podjetje razkritja
vključiti v medletne računovodske izkaze ali kadar so le-ti del večjega medletnega poročila
(npr. v okviru komentarja za poslovodstvo ali poročila o tveganjih), s sklicevanjem na
medletne računovodske izkaze med posameznimi obdobji. Odbor je tudi določil, da morajo
podjetja posredovati uporabnikom tudi druge informacije iz medletnega računovodskega
poročila na enaki podlagi in istočasno kot medletne računovodske izkaze. Če uporabniki
40
nimajo dostopa do drugih informacij na omenjen način se šteje, da je medletno računovodsko
poročilo nepopolno.
MSRP 10, MSRP 12 in MRS 28: Investicijska podjetja: Uporaba izjeme od zahtev
konsolidacije (dopolnila)
Dopolnila obravnavajo tri vprašanja, ki so se pojavila v praksi pri uporabi izjeme od zahtev
konsolidacije za investicijska podjetja. Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1.
januarja 2016 ali pozneje. Dopolnila pojasnjujejo, da izjeme od predstavitve konsolidiranih
računovodskih izkazov veljajo za matično družbo, ki je odvisna družba investicijskega
podjetja, kadar investicijsko podjetje svoje deleže v vseh svoje odvisnih družbah izmeri po
pošteni vrednosti. Poleg tega dopolnila tudi pojasnjujejo, da je v konsolidacijo vključena
samo odvisna družba, ki ni obenem investicijsko podjetje in ki investicijskemu podjetju nudi
podporne storitve. Vse ostale odvisne družbe investicijskega podjetja se izmerijo po pošteni
vrednosti. Dopolnila standarda MRS 28 Investicije v pridružena in skupaj obvladovana
podjetja omogočajo investitorju da, pri uporabi kapitalske metode, ohrani metodo poštene
vrednosti, ki jo pridružena in skupaj obvladovana podjetja investicijskega podjetja uporabijo
pri merjenju svojih deležev v odvisnih družbah. Novih dopolnil še ni potrdila EU.
MRS 1: Spobuda razkritja (Dopolnilo)
Dopolnila standarda MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov spodbujajo podjetja, da pri
odločanju katere informacije razkriti in kako jih uvrstiti v računovodske izkaze, uporabijo
strokovno presojo. Dopolnila veljajo za letna obdobja z začetkom 1. januarja 2016 ali
pozneje. Dopolnila je pojasnjujejo obstoječe zahteve standarda MRS 1 in ne uvajajo
nikakršnih pomembnejših sprememb. Dopolnila obravnavajo pomembnost, vrstni red
pojasnil, vmesne zneske in razdruževanje, računovodske usmeritve in predstavitev postavk
izkaza drugega vseobsegajočega dobička iz naslova investicij, ki so merjena po kapitalski
metodi. Novih dopolnil še ni potrdila EU.
1.2. Poročanje po področjih
Poročanje po poslovnih področjih poteka v skladu s pravili notranjega poročanja glavni
odgovorni osebi za sprejemanje poslovnih odločitev, ki je uprava banke. Glavna odgovorna
oseba za sprejemanje odločitev je oseba (uprava), ki namenja sredstva in ocenjuje uspešnost
poslovnih področij posameznega subjekta.
Vsi posli med poslovnimi področji so strogo poslovni, brez prihodkov in stroškov. Določanje
uspešnosti poslovnega področja temelji na prihodkih in odhodkih v neposredni zvezi s
posameznim segmentom.
1.3. Prevedba tuje valute
Funkcionalna in predstavitvena valuta
Postavke, vključene v računovodske izkaze, so izmerjene v valuti izvirnega gospodarskega
okolja, v katerem posluje banka.
Računovodski izkazi so predstavljeni v tisoč evrih, kar je valuta banke za predstavljanje in
uporabo.
41
Posli in stanja na računih
Posli v tuji valuti se prevedejo v funkcionalno valuto po tečaju z dnem poslovnega dogodka.
Pozitivne in negativne tečajne razlike iz poravnave takih poslov in prevedbe denarnih sredstev
in obveznosti, izraženih v tujih valutah, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški vrednostni papirji, so pripoznane po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida in izkazane kot del dobička ali izgube iz vrednotenja
po pošteni vrednosti. Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški vrednostni
papirji, razvrščeni med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se kot rezerve pripoznajo
neposredno v kapitalu.
Uspešnost in finančni položaj vsake pravne osebe v skupini sta prevedena v predstavitveno
valuto:
(i) sredstva in obveznosti v posamezni bilanci stanja so prevedeni po končnem tečaju z dnem
take bilance stanja;
(ii) prihodki in izdatki v posameznem izkazu uspeha so prevedeni po povprečnem tečaju;
(iii) vse posledične tečajne razlike so pripoznane kot ločena sestavina lastnega kapitala: ob
odtujitvi odvisne družbe s prodajo, likvidacijo, poplačilom osnovnega kapitala ali z
likvidacijo take pravne osebe ali dela se tečajne razlike, vključene v kapital, prerazporedijo v
dobiček ali izgubo.
Pri odprodaji odvisne družbe v tujini, pri kateri banka izgubi upravljavske pravice, se valutne
spremembe, ki so bile prej prikazane v vseobsegajočem donosu, prenesejo v izkaz poslovnega
izida kot del dobička ali izgube iz naslova odsvojitve. Pri delni prodaji odvisne družbe, pri
kateri banka obdrži upravljavske pravice, se valutne spremembe prenesejo v kapital pod
manjšinske deleže.
1.4. Izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti z dnem sklenitve
pogodbe, pozneje pa se ponovno izmerijo po njihovi pošteni vrednosti. Poštene vrednosti se
dobijo iz kotirane tržne cene na delujočih trgih, vključno z zadnjimi posli na trgu in z uporabo
metod vrednotenja, med katerimi so modeli diskontiranega denarnega toka in modeli za
določanje cen opcij, kar od tega je ustreznejše. Vsi izvedeni finančni instrumenti se izkazujejo
kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, če je njihova poštena
vrednost negativna. Najboljši dokaz poštene vrednosti izvedenega finančnega instrumenta pri
začetnem pripoznanju je v poslu dosežena cena (to je poštena vrednost danega ali prejetega
nadomestila).
Spremembe pri pošteni vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so pripoznane neposredno
v izkazu poslovnega izida, skupaj z dobički ali izgubami iz finančnih sredstev, namenjenih
trgovanju.
1.5. Pobotanje finančnih instrumentov
Finančna sredstva in obveznosti se med seboj pobotajo in v bilanci stanja prikažejo čisti
zneski, če je pravica pobotanja pripoznanih zneskov zakonsko uveljavljena in če namerava
družba poravnati čiste zneske ali hkrati unovčiti sredstvo in poravnati obveznost.
42
1.6. Prihodki in odhodki iz obresti
Prihodki in odhodki iz obresti se v izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške
instrumente, ki jih ima banka v posesti z uporabo metode efektivnih obresti. Metoda
efektivnih obresti je metoda izračunavanja odplačne vrednosti finančnega sredstva ali
finančne obveznosti in prihodkov iz obresti ali odhodkov za obresti v ustreznem obdobju.
Efektivna obrestna mera je obrestna mera, ki natančno diskontira ocenjeni tok prihodnjih
denarnih plačil ali prejemkov v pričakovanem obdobju finančnega instrumenta ali, če je
ustrezno, v krajšem obdobju na čisto knjigovodsko vrednost finančnega sredstva ali finančne
obveznosti. Pri izračunavanju efektivne obrestne mere banka oceni denarne tokove ob
upoštevanju vseh pogodbenih pogojev finančnega instrumenta (npr. opcije predplačila), ne
upošteva pa prihodnjih kreditnih izgub. Izračun vključuje vsa plačana ali prejeta nadomestila
in točke, ki so sestavni del efektivne obrestne mere, stroške posla in vse druge premije ali
popuste.
Ko se finančno sredstvo ali skupina podobnih finančnih sredstev delno odpiše kot posledica
izgube zaradi oslabitve, se prihodki iz obresti pripoznajo na podlagi obrestne mere, ki je bila
uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za merjenje izgube zaradi oslabitve.
1.7. Prihodki iz opravnin
Opravnine se praviloma pripoznajo po nastanku poslovnega dogodka, torej ko je storitev
opravljena. Opravnine za kredite, ki bodo verjetno izkoriščeni, se razmejijo skupaj z
neposrednimi stroški, ki so z njimi povezani, in pripoznajo kot popravek efektivne obrestne
mere na kreditu. Opravnine kreditnim posrednikom za sklepanje kreditnih poslov in poslov z
vrednostnimi papirji, kot je npr. dogovor o nakupu delnic ali drugih vrednostnih papirjev ali o
nakupu ali prodaji podjetij, se pripoznajo, ko je osnovni posel končan. Opravnine za
upravljanje portfelja in premoženja ali drugo svetovanje in zaračunane storitve se pripoznajo
na podlagi ustreznih pogodb o opravljanju storitev, navadno glede na porabljeni čas.
Opravnine, prejete za posle plačilnega prometa, se pripoznajo, ko so ustrezne storitve
opravljene.
1.8. Merjenje in pripoznavanje finančnih sredstev
Glede na razvrstitev finančnih sredstev so pripoznana po pošteni ali odplačni vrednosti.
Poštena vrednost je znesek, za katerega se lahko zamenja sredstvo ali poravna obveznost med
dobro obveščenimi strankami, ki so pripravljene sodelovati v strogo poslovnem poslu.
Poštena vrednost je obstoječa ponudbena cena za finančne instrumente in trenutna ponudbena
cena za finančne obveznosti, ki kotirajo na aktivnem trgu. Za sredstva in obveznosti z
izravnalnimi tržnimi tveganji banka lahko uporablja srednje tržne cene kot podlago za
določanje poštenih vrednosti za izravnavanje tveganj, ponudbeno ceno pa glede na primer za
odprto neto pozicijo. Finančni instrument kotira na aktivnem trgu, če so ponujene cene
nemudoma in redno na voljo na borzi ali pri drugi ustanovi, navedene cene pa pomenijo
dejanske in redne tržne posle na strogo poslovni podlagi.
Če delujočega trga za finančno sredstvo ni, banka določi njegovo pošteno vrednost po
metodah za vrednotenje. Med temi so primerjava z zadnjimi posli med nepovezanimi
osebami, analiza diskontiranega denarnega toka in druge metode vrednotenja, ki jih običajno
uporabljajo udeleženci na trgu.
43
Stroški transakcije so mejni stroški, ki so neposredno povezani z nakupom, izdajo ali
odtujitvijo finančnega instrumenta. Mejni strošek je strošek, ki ne bi nastal, če ne bi bilo tega
posla. Stroški transakcije obsegajo honorarje in provizije agentom (vključno z zaposlenimi v
vlogi prodajnih agentov), svetovalcem, borznim posrednikom in borznim trgovcem, dajatve
pristojnim organom in borzam vrednostnih papirjev ter davke in prispevke za prenos. Stroški
transakcije ne obsegajo dolžniških premij ali popustov, stroškov financiranja, niti notranjih
upravnih stroškov ali stroškov posredovanja.
Prihodki in odhodki iz obresti ter opravnine so prikazani skupaj s finančnim instrumentom.
Amortizirani strošek je znesek, pri katerem je bil finančni instrument prvotno pripoznan,
zmanjšan za kakršnakoli odplačila glavnice, povečan za zapadle obresti, in pri finančnih
instrumentih zmanjšan za kakršenkoli odpis zaradi izgub pri slabljenju. Zapadle obresti
vključujejo amortizacijo stroškov transakcije, odloženih ob prvotnem pripoznanju, in
katerekoli premije ali popuste do zneska zapadlosti ob uporabi metode dejanskih obresti.
1.9. Finančna sredstva
Banka je do začetka likvidacijskega postopka razvrščala svoja finančna sredstva v te skupine:
finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, krediti in terjatve,
finančna sredstva v posesti do zapadlosti in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. PO
začetku likvidacijskega postopka pa je vsa finančna sredstva iz posesti do zapadlosti
prerazvrstila med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Banka opredeli vrste svojih
naložb ob začetnem pripoznavanju.
a)
Ta skupina ima dve podvrsti: finančna sredstva, namenjena trgovanju in tista, ki so
bila že na začetku pripoznana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Finančno
sredstvo je uvrščeno kot sredstvo, namenjeno trgovanju, če je pridobljeno ali prevzeto
v glavnem zaradi prodaje in ustvarjanja dobička. Banka razvrsti finančna sredstva v
to skupino, če jih namerava obdržati v svojem porfelju le kratek čas. Tržni vrednostni
papirji se vodijo po pošteni vrednosti. Obresti od tržnih vrednostnih papirjev,
izračunane po metodi dejanske obrestne mere, so v izkazu poslovnega izida prikazane
kot dohodek od obresti. Dividende so vključene v dohodek od dividend v okviru
preostalega dohodka iz poslovanja, kadar je banka upravičena do izplačila dividend in
kadar obstaja verjetnost za izterjavo dividend. Vse druge sestavine sprememb poštene
vrednosti ter dobičkov ali izgub pri nepripoznavanju so v izkazu poslovnega izida
prikazane kot dobički zmanjšani za izgube iz tržnih vrednostnih papirjev v obdobju, v
katerem so nastale.
Banka v svojem portfelju nima finančnih instrumentov, določenih po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida ob začetnem pripoznanju.
b)
Krediti in terjatve
Krediti in terjatve so neizvedena finančna sredstva z določenimi ali določljivimi
plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu, razen; (a) tistih, ki jih banka namerava
prodati takoj ali kratkoročno, ki se uvrstijo kot sredstva, namenjena trgovanju in
tistih, ki jih podjetje po začetnem pripoznanju označi kot sredstva, pripoznana po
pošteni vrednosti prek poslovnega izida; (b) tistih, ki jih banka po začetnem
pripoznanju označi kot razpoložljiva za prodajo; ali (c) tistih, za katera imetnik morda
44
ne dobi povrnjene skoraj celotne pripoznane začetne naložbe, vendar ne zaradi
poslabšanja kreditne sposobnosti.
c)
Sem spadajo naložbeni vrednostni papirji, ki jih banka namerava imeti nedoločen čas
in se lahko po potrebi prodajo zaradi likvidnosti ali spremenjenih obrestnih mer,
menjalnih tečajev ali cen kapitala. Banka razporedi finančna sredstva kot
razpoložljiva za prodajo ob nakupu.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vodijo po pošteni vrednosti. Dohodek
od obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, se izračuna z
uporabo metode dejanskih obresti in se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Dividende iz lastniških instrumentov, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida, kadar je banka upravičena do izplačila dividend in kadar
obstaja verjetnost za izterjavo dividend.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo se merijo pozneje po pošteni vrednosti,
pri čemer sta dobiček in izguba pripoznana v poslovnem izidu, razen izgub zaradi
oslabitve ter tečajnih razlik, do odprave pripoznanja finančnega sredstva. Tečajne
razlike pri denarnih sredstvih, označenih kot razpoložljiva za prodajo, so pripoznane v
poslovnem izidu.
Izgube zaradi slabitev se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, če nastanejo zaradi
enega ali več dogodkov ("nastale izgube"), ki nastopijo po prvotnem pripoznavanju
naložbenih vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo. Močno ali daljše znižanje
poštene vrednosti lastniškega vrednostnega papirja pod njegovo nabavno vrednost
pomeni, da je tak vrednostni papir oslabljen. Kumulativna izguba zaradi slabitev –
merjena kot razlika med nabavno ceno in sedanjo pošteno vrednostjo, minus
kakršnakoli izguba zaradi slabitve tega sredstva, predhodno pripoznanega v izkazu
poslovnega izida je izločena iz presežka iz prevrednotenja in pripoznana v izkazu
poslovnega izida. Odprava slabitev lastniških instrumentov ni dovoljena, in vsi
morebitni dobički so pripoznani v izkazu drugega vseobsegajočega donosa. Če se
pozneje poštena vrednost dolžniškega instrumenta, razporejenega kot razpoložljivega
za prodajo, zviša in se tako zvišanje objektivno pripisuje dogodku po pripoznavanju
izgube zaradi slabljenja v izkazu poslovnega izida, banka odpravi nastalo slabitev.
d)
Začetno pripoznanje finančnih sredstev
Finančna sredstva, ki so izkazana po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, se na
začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Druga finančna sredstva se na začetku
pripoznajo po pošteni vrednosti. Poštene vrednosti naložb, ki kotirajo na delujočih
trgih, temeljijo na zadnjih znanih tržnih cenah. Dobiček ali izguba ob začetnem
pripoznanju se prikaže v izkazu poslovnega izida samo, če je razlika med pošteno
vrednostjo in transakcijsko ceno, ki je lahko dokazana s primerljivimi tržnimi
transakcijami pri enakih instrumentih ali z modeli vrednotenja.
Redni nakupi in prodaje finančnih sredstev po pošteni vrednosti in razpoložljivih za
prodajo so pripoznani z dnem trgovanja – na datum, ko banka sklene sredstvo kupiti
ali prodati. Posojila se pripoznajo ob prenosu denarnih sredstev posojilojemalcem.
Vsi drugi nakupi in prodaje se pripoznajo z dnem plačila.
45
1.10. Oslabitev kreditov in terjatev
Vsak dan bilance stanja banka oceni, ali obstaja kakšen nepristranski dokaz o oslabljenosti
finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo ali skupina finančnih
sredstev je oslabljena in so nastale izgube zaradi oslabitve samo takrat, ko obstajajo objektivni
dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju
sredstva (škodni dogodek) in je vpliv tega škodnega dogodka oziroma dogodkov na ocenjene
prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev mogoče
zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva ali skupine
sredstev so pomembne informacije, ki imetnika sredstva opozarjajo na:
(I.)
(II.)
precejšnje finančne težave izdajatelja ali zavezanca;
kršenje pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti ali
glavnice;
(III.)
posebne pogoje, ki jih banka odobri kreditojemalcu iz gospodarskih ali pravnih
razlogov v zvezi z njegovimi finančnimi težavami in jih kreditodajalec sicer ne bi
upošteval;
(IV.)
verjetnost, da bo kreditojemalec šel v stečaj ali finančno reorganizacijo;
(V.)
(VI.)
izginitev delujočega trga za tak finančno sredstvo zaradi finančnih težav ali
pomembne podatke, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih
denarnih tokov iz skupine finančnih sredstev vse od začetnega pripoznanja sredstev,
čeprav se zmanjšanja ne da prepoznati pri posameznih finančnih sredstvih v skupini,
kar vključuje:
−
neugodne spremembe v plačilnem stanju kreditojemalcev v skupini ali
−
gospodarske razmere v državi ali kraju, ki sovpadajo z neplačili po sredstvih
v skupini.
Banka najprej oceni, ali obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi posamezno za finančna
sredstva, ki so sama zase pomembna. Sredstva, za katera se oslabitev oceni posamezno in se
zanje pripozna ali še naprej pripoznava izguba zaradi oslabitve, niso vključena v skupno
oceno oslabitve. Velja, da so finančna sredstva in morebitne obveznosti oslabljeni posamezno,
če posamezna celotna izpostavljenost v odnosu do ene stranke preseže 0,5 % kapitala in so pri
vseh drugih strankah posamezno pomembni dokazi oslabitve. Sredstva, za katera ni
objektivnih dokazov za oslabitev, so ponovno razvrščena v skupinsko oslabitev.
Če so nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve pri kreditih ali finančnih
sredstvih v posesti do zapadlosti, ki se prikazujejo po knjigovodski vrednosti, se znesek
izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo
pričakovanih prihodnjih denarnih tokov (brez prihodnjih kreditnih izgub, ki jih še ni),
diskontirano po prvotni efektivni obrestni meri. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša
za znesek slabitve, izguba pa se prikaže v izkazu poslovnega izida.
Na drugi stopnji skupne ocene oslabitve se finančna sredstva uvrstijo v skupine na podlagi
podobnih značilnosti kreditnega tveganja (metoda prehodnih matrik). Te značilnosti so
pomembne za oceno prihodnjih denarnih tokov za skupine takih sredstev, saj kažejo zmožnost
dolžnikov, da bodo plačali vse dolgovane zneske skladno z določili pogodb za sredstva, ki se
ocenjujejo.
46
Ocena stopnje izgub v preteklosti (in posledično verjetnost neplačil) temelji na preteklih
izkušnjah (prehodne matrike kreditne izpostavljenosti temeljijo na letnih podatkih za 5 let).
Elementi prehodnih matrik so povprečno sorazmerne pogostnosti spreminjanja bonitete v
zadnjih 5 letih. Prehodne matrike so pripravljene na podlagi preteklega posojilnega portfelja
banke. To banki omogoča proučevanje različnih vidikov kreditne izpostavljenosti, kakor se je
razvijala v času. Zelo pomembno je proučevanje povezave med spreminjanjem bonitete
stranke in značilnimi podatki iz njene bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ker to
opredeljuje obnašanje stranke pred podpisom pogodbe in po njem ter njeno sposobnost
odplačevanja kreditov. Statistično se to kaže v številu dni zamude pri plačilih.
Če je kredit neizterljiv, ga banka odpiše, ko so končani vsi potrebni postopki in je znesek
izgube določen. Poznejše poplačilo prej odpisanih zneskov se evidentira med prihodke v
izkazu poslovnega izida.
Če se v poznejšem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša in je to zmanjšanje
dejansko posledica dogodka, ki se je zgodil po pripoznanju oslabitve (tak dogodek je na
primer izboljšanje bonitetne ocene dolžnika), se prvotno pripoznane izgube zaradi oslabitve
odpravijo s prilagoditvijo stanj popravka vrednosti. Znesek odprave oslabitve se pripozna v
izkazu poslovnega izida.
1.11. Odprava pripoznanja finančnih sredstev
Banka odpravi pripoznanje finančnih sredstev, kadar (a) so sredstva unovčena ali so pravice
do denarnih tokov iz sredstev sicer potekle, ali (b) je banka prenesla pravice do denarnih
tokov iz finančnih sredstev ali je sklenila ustrezen premostitveni dogovor, pri čemer je v
glavnem prenesla tudi vsa tveganja in denarna nadomestila za lastništvo sredstev, ali pa ni
prenesla niti zadržala vseh tveganj in denarnih nadomestil za lastništvo, ni pa tudi obdržala
nadzora. Nadzor se obdrži, če nasprotna stranka praktično ni sposobna sredstva v celoti
prodati nepovezani tretji osebi, ne da bi morala postaviti dodatne omejitve za prodajo.
1.12. Opredmetena osnovna sredstva
Začetno vrednost opredmetenih osnovnih sredstev banka izmeri po nabavni vrednosti.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno skupaj z vsemi
stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati sredstvu.
Opredmetena osnovna sredstva se prevrednotijo redno, kar zagotavlja, da se knjigovodska
vrednost bistveno ne razlikuje od tiste, ki bi bila določena z uporabo poštene vrednosti ob
poteku obdobja poročanja. Zvišane knjigovodske vrednosti zaradi prevrednotenja se prikažejo
v izkazu drugega vseobsegajočega donosa in povečajo prevrednotevalni presežek kapitala.
Znižanja, ki izravnajo prejšnja zvišanja istega sredstva, so pripoznana v izkazu drugega
vseobsegajočega donosa in znižujejo predhodno pripoznani prevrednotovalni presežek
kapitala; vsa druga znižanja so posledica dobička ali izgube poslovnega leta. Prevrednotevalni
popravek opredmetenih osnovnih sredstev, ki so vključena v kapital, se prenese neposredno v
zadržani dobiček, kadar se prevrednotevalni presežek realizira ob odpravi ali odtujitvi
sredstva, ali če tako sredstvo uporablja banka; v tem primeru je znesek ustvarjenega presežka
razlika med amortizacijo, ki temelji na prevrednoteni knjigovodski vrednosti sredstva, in
amortizacijo, ki temelji na prvotni ceni takega sredstva.
Pri ocenjevanju vrednosti obravnavanih osnovnih sredstev je bil v prejšnjih obdobjih
uporabljen standard tržne vrednosti, ki je ocenjeni znesek, za katerega naj bi voljan kupec in
voljan prodajalec zamenjala premoženje na datum ocenjevanja vrednosti v transakciji med
47
nepovezanima in neodvisnima strankama po ustreznem trženju, pri kateri sta stranki delovali
seznanjeno, previdno in brez prisile. Pri oceni vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev v
oktobru 2013, se je zaradi pogojev nadzorovanega prenehanja poslovanja, ocenjevala tržna
vrednost sredstev v pogojih likvidacije. Ocenjena vrednost je izdelana skladno s Hierarhijo
standardov ocenjevanja vrednosti, Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in
mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
Za opredmetena osnovna sredstva je banka vsako leto ocenila obstoj znakov, ki bi kazali
njihovo oslabitev. Če so taki znaki obstajali je banka ocenila njihovo nadomestljivo vrednost.
Nadomestljiva vrednost je poštena vrednost zmanjšanja za stroške prodaje ali vrednost pri
uporabi, in sicer tista, ki je višja. Če je bila nadomestljiva vrednost opredmetenega osnovnega
sredstva višja od knjigovodske vrednosti, sredstva niso bila oslabljena. Knjigovodska
vrednost sredstva se je takoj odpisala na njegovo nadomestljivo vrednost, če je bila
knjigovodska vrednost sredstva višja od njegove nadomestljive vrednosti.
Osnovna in neopredmetena dolgoročna sredstva se amortizirajo prvi dan naslednjega meseca,
potem ko so na razpolago za uporabo. Sredstva se časovno enakomerno amortizirajo po
stopnjah, ki zagotavljajo, da se v ocenjeni dobi uporabnosti odpišejo nabavne in ocenjene
vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev.
Uporabljajo se naslednje letne stopnje:
Zgradbe
Računalniki
Oprema
2014
od 2.6% do 4.3%
od 25% do 50%
od 6.6% do 50%
2013
od 2.6% do 4.3%
od 25% do 50%
od 6.6% do 25%
Sredstva v pripravi ali izdelavi se amortizirajo prvi dan naslednjega meseca, potem ko so na
razpolago za uporabo. Na vsak dan bilance stanja se pregledajo preostale vrednosti ter
obdobja uporabnosti sredstev in se ustrezno prilagodijo.
Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo
glede na njihovo knjigovodsko vrednost in upoštevajo v izkazu poslovnega izida.
Vzdrževanje in popravila se vključijo v izkaz poslovnega izida finančnega obdobja, v katerem
ti stroški nastanejo.
1.13. Neopredmetena sredstva
Neopredmetena sredstva banka pripozna po nabavni vrednosti. Stroški, ki jih je mogoče
pripisati pridobitvi neopredmetenega osnovnega sredstva povečujejo njihovo nabavno
vrednost.
Neopredmeteno sredstvo se po začetnem pripoznanju izkazuje po njegovi nabavni vrednosti,
zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Knjigovodska vrednost neopredmetenih sredstev se mora zmanjšati, če presega njihovo
nadomestljivo vrednost. Izguba zaradi oslabitve se pripozna v poslovnem izidu.
Nabavna vrednost neopredmetenih sredstev se med stroške prenaša z amortiziranjem.
Amortizacija neopredmetenih sredstev se obračunava po metodi enakomernega časovnega
amortiziranja. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost neopredmetenih osnovnih
sredstev razporejena v stroške v ocenjenem obdobju njihove uporabnosti. Amortizacija se
začne, ko je sredstvo na voljo za uporabo.
Banka amortizira neopredmetena osnovna sredstva s stopnjami od 10 do 50 %.
48
Obdobje uporabnosti in metodo amortiziranja banka pregleda najmanj na koncu vsakega
poslovnega leta. Če se obdobje uporabnosti neopredmetenega sredstva pomembno razlikuje
od prejšnje ocene, je treba čas amortiziranja ustrezno spremeniti.
Med neopredmetenimi osnovnimi sredstvi je programska oprema banke.
1.14. Naložbene nepremičnine
Začetno vrednost naložbenih nepremičnin banka izmeri po njihovi nabavni vrednosti ter
obsega nakupno ceno in vse neposredno pripisljive stroške.
Po pripoznanju banka meri naložbene nepremičnine po modelu poštene vrednosti. Poštena
vrednost kaže tržne razmere z dnem bilance stanja in jo preverja vsako leto pooblaščeni
ocenjevalec nepremičnin.
Preverba vrednosti naložbenih nepremičnin je bila opravljena konec leta 2014. Opravili so jo
pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin Slovenskega inštituta za revizijo. Na podlagi
poročila o izvedbeni oceni, je banka decembra 2014 prevrednotila naložbene nepremičnine.
Naložbene nepremičnine so zgradbe, ki jih banka ne uporablja sama, ampak jih oddaja v
poslovni najem. Dobički in izgube iz spremembe poštene vrednosti so vključeni v izkaz
poslovnega izida. Če se spremeni namen uporabe nepremičnine, ker jo začne uporabljati
lastnik, se prenese med lastna sredstva.
Pri prenosu naložbenih nepremičnin med lastniško uporabljena sredstva se le ta prenesejo po
pošteni vrednosti na dan prenosa, ki tako postane nabavna vrednost lastniško uporabljenih
sredstev.
1.15. Naložbe v kapital odvisnih družb
Naložbe v kapital odvisnih družb se v računovodskih izkazih vodijo po naložbeni metodi.
Ko naložbenik postane upravičen do dividende, na podlagi stroškovne metode v poslovnem
izidu pripozna dividendo odvisnega ali pridruženega podjetja.
1.16. Denarna sredstva in denarni ustrezniki
Zaradi prikaza denarnih tokov so denarna sredstva in denarni ustrezniki stanja sredstev z manj
kot 90-dnevno zapadlostjo od dneva pridobitve in vključujejo: denar v blagajni in stanje na
računih pri centralni banki, kredite bankam in terjatve do bank.
1.17. Nekratkoročna sredstva, v posesti za prodajo
Dolgoročna sredstva in skupine za odtujitev, ki lahko vključujejo tako dolgoročna in
kratkoročna sredstva, so v izkazu finančnega položaja razvrščeni kot nekratkoročna sredstva,
v posesti za prodajo, če se bo njihova knjigovodska vrednost povečala v glavnem s prodajo,
vključno z izgubo nadzora nad odvisno družbo – imetnico sredstev, v dvanajstih mesecih po
izteku obdobja poročanja. Sredstva so ponovno razvrščena, kadar so izpolnjeni ti pogoji: (a)
sredstva so na voljo za neposredno prodajo v obstoječem stanju; (b) vodstvo skupine je
49
potrdilo in začelo izvajati aktivni program za iskanje kupca; (c) sredstva se dejavno tržijo za
prodajo po ugodni ceni; (d) prodajo je pričakovati v enem letu in (e) ni pričakovati bistvenih
sprememb prodajnega načrta ali umika takega načrta. Dolgoročna sredstva ali skupine za
odtujitev, ki so v izkazu finančnega položaja za tekoče obdobje razvrščeni kot namenjeni za
prodajo, v primerjalnem izkazu finančnega položaja niso ponovno razvrščeni ali ponovno
prikazani tako, da bi kazali razvrstitev ob koncu tekočega obdobja.
Skupina za odtujitev je skupina sredstev (kratkoročnih ali dolgoročnih), namenjenih za
odtujitev, s prodajo ali drugače, skupaj kot skupina v posameznem poslu, in obveznosti,
neposredno povezanih s tistimi sredstvi, ki bodo v takem poslu prenesena. Dobro ime je
vključeno, če skupina za odtujitev vključuje poslovanje znotraj denar ustvarjajoče enote, ki ji
je bilo dobro ime pripoznano ob nakupu. Dolgoročna sredstva so sredstva, ki vključujejo
zneske, ki naj bi jih dobili povrnjene ali bi jih izterjali več kot dvanajst mesecev po izteku
obdobja poročanja. Če je potrebna prerazporeditev, se prerazporedijo tako kratkoročni kot
dolgoročni deleži sredstva.
Obveznosti, ki so neposredno povezane s skupinami za odtujitev, ki bodo prenesene v okviru
odtujitve, se v izkazu finančnega položaja prerazporedijo in prikažejo posebej.
1.18. Zastavljene nepremičnine
Sredstva, pridobljena na osnovi vnovčitve prejetih zavarovanj sestavljajo finančna in nefinančna sredstva, ki jih je banka pridobila s poplačilom zapadlih posojil. Sredstva se najprej
pripoznajo po pošteni vrednosti ob nakupu in vključitvi v stavbe in opremo, druga finančna
sredstva, naložbeno premoženje ali v zaloge znotraj drugih sredstev glede na njihovo naravo
in glede na namero banke, da ta sredstva izterja, nato pa se ponovno izmerijo in obračunajo v
skladu z računovodskimi usmeritvami za te kategorije sredstev.
V nekaterih okoliščinah se nepremičnine zasežejo ob zapadlosti hipoteke nepoplačanih
posojil. Banka tako zasežene nepremičnine proda, ko zanje najde kupca.
1.19. Rezervacije
Rezervacije se pripoznajo, če ima banka zaradi preteklega dogodka sedanjo zakonsko ali
posredno zavezo in je verjetno, da bo pri poravnavi zaveze potreben odtok dejavnikov, ki
omogočajo pritekanje gospodarskih koristi ter je znesek zaveze mogoče zanesljivo oceniti.
1.20. Zaslužki zaposlencev
Banka plačuje prispevke po pokojninskem načrtu z vnaprej določenimi prispevki skladno s
slovensko zakonodajo. Razen plačil prispevkov nima banka nikakršnih drugih plačilnih
obveznosti. Redni prispevki so čisti stroški v obdobju, na katerega se nanašajo, in so kot taki
vključeni v stroške dela.
Zaslužki zaposlencev vključujejo jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, odpravnine
zaradi odpovedi iz poslovnih razlogov in druge nagrade za službovanje.
Zaposleni se upokojijo skladno s slovensko zakonodajo in takrat so, ob izpolnitvi pogojev
upravičeni do odpravnine v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne
nagrade vsakih deset let službovanja v banki.
50
Odpravnine ob upokojitvi se izplačujejo skladno s Kolektivno pogodbo dejavnosti bank in
hranilnic. Zaposlenim praviloma pripada odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih bruto
plač v RS za zadnje tri mesece oziroma treh povprečnih bruto plač v zadnjih treh mesecih
pred upokojitvijo, če je to zanje ugodnejše.
Jubilejne nagrade se izplačujejo glede na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v skladu z
Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v
davčno osnovo.
Banka je v letu 2013 oblikovala samo rezervacije za odpravnine zaradi odpovedi iz poslovnih
razlogov, odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade in sicer na osnovi sprejetega Načrta
prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke. V letu 2014 so ostale
oblikovane samo rezervacije za odpravnine zaradi odpovedi iz poslovnih razlogov in jubilejne
nagrade, ker do predvidenega prenehanja poslovanja banke nihče od zaposlenih ne bo izpolnil
pogojev za upokojitev.
Na podlagi MRS 19 se odpravnine in jubilejne nagrade knjižijo skozi izkaz poslovnega izida,
razen dela aktuarskih dobičkov (v primeru odpravnin) in izgub, ki se knjiži v kapital. Banka v
letu 2014 in 2013 ni pripoznala aktuarskih dobičkov/izgub v kapitalu banke, zaradi
zanemarljivega vpliva na poslovanje in izkaze banke.
1.21. Storitvene garancije
Storitvena garancija je pogodba, na podlagi katere je izdajatelj dolžan plačati znesek, s
katerim poravna imetniku škodo, ki je nastala zaradi neizpolnitve dogovorjene dobave ali
zaradi neopravljene storitve v pogodbenem roku. Ta instrument se izda strankam kot oblika
zavarovanja pred tveganjem neizpolnitve pogodbenih obveznosti. Garancije se na začetku
pripoznajo po pošteni vrednosti, ki se običajno dokazuje s prejetimi opravninami. Po
začetnem pripoznanju se obveznosti Banke v zvezi z garancijami v izkazu poslovnega izida
izkazujejo v višini, ki je višja od višine nerazporejene provizije in višine ocenjenih izdatkov,
ki bodo potrebni za poravnavo obveznosti, ki bi nastale na datum poročanja. Te ocene
temeljijo na izkušnjah s podobnimi posli in preteklimi izgubami ter na oceni uprave.
V vsakem poročevalskem obdobju Banka oceni ustreznost pripoznanih obveznosti iz
zavarovanj glede na pričakovane prihodnje denarne tokove. Vsako povečanje v obveznosti na
podlagi ocenjenih izdatkov, potrebnih za poravnavo obveznosti, je v izkazu poslovnega izida
izkazano med rezervacijami.
1.22. Obdavčitev
Obdavčitev je izkazana v računovodskih izkazih skladno z veljavno slovensko zakonodajo.
Odhodki za davke v izkazu poslovnega izida za tekoče leto vključujejo redni davek. Redni
davek je izračunan na podlagi obdavčljivega dobička poslovnega leta po davčnih stopnjah, ki
so veljale z dnem bilance stanja.
Vezano na status banke se v letu 2014 odloženi davki niso pripoznali.
Banka je v letu 2014 ugotovila poslovno izgubo in davčni dobiček, predvsem zaradi
prevrednotenja kapitalskih naložb, katerih odhodki so davčno priznani šele v letu odprave
pripoznanja kapitalske naložbe.
51
1.23. Najeti krediti
Najeti krediti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti, poštena vrednost prejetega
nadomestila brez nastalih stroškov tega poslovnega dogodka se evidentira kot prejemek v
izkazu poslovnega izida. Najeti krediti so pozneje izkazani po odplačni vrednosti; vse razlike
med prejemki brez stroškov poslovnega dogodka in odkupno vrednostjo se pripoznajo v
izkazu poslovnega izida za obdobje najetega kredita z uporabo metode efektivnih obresti.
Pripoznanja finančnih obveznosti se odpravi, ko so take finančne obveznosti odplačane ali
drugače izbrisane.
2. Pomembne računovodske ocene in presoje pri uporabi računovodskih
usmeritev
Banka pripravlja ocene in domneve, ki vplivajo na zneske sredstev, o katerih poroča, in
obveznosti v naslednjem poslovnem letu. Ocene in presoje se ves čas preverjajo in temeljijo
na preteklih izkušnjah in drugih dejavnikih, vključno s prihodnjimi dogodki, ki se v danih
okoliščinah zdijo smiselni.
Izgube zaradi oslabitve kreditov in terjatev
Sektor za obvladovanje tveganj redno presoja, ali obstajajo nepristranski dokazi oslabitve za
vsak posamezen pomemben kredit posebej. Če taki dokazi so, se s podrobnim izračunom
oslabitve ugotovi, ali je izgubo zaradi oslabitve treba prikazati v izkazu poslovnega izida.
Znesek izgube se izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo
vrednostjo ocenjenih denarnih tokov, diskontiranih po prvotni efektivni obrestni meri
finančnega sredstva.
Če za kredite, ki se sicer slabijo posamično, slabitev ni potrebna, se taki krediti slabijo
skupinsko na podlagi ugotovljenih sorodnih značilnosti komitentov glede kreditne
izpostavljenosti.
Ob pripravi otvoritvene bilance banke, so bila pri izračunu oslabitev upoštevana naslednja
vrednotenja zavarovanj:
- vrednostne papirje so bili ocenjeni po pošteni vrednosti, upoštevaje tržno ceno tega
finančnega sredstva,
- delnice in deleže so bile ocenjene glede na pridobljene ocene,
- premičnine so bile ocenjene glede na kupoprodajno pogodbo oziroma cenitvenega
poročila pooblaščenega cenilca,
- nepremičnine so bile ocenjene različno, glede na:
a) GURS oceno vrednosti (na območju Slovenije), v večini znižano za 35% diskont
(kar odraža diskont za čas vnovčenja in pričakovano nadaljnje znižanje vrednosti
do unovčitve) oz. v primeru razpoložljivih boljših ocen drugače,
b) ocenjeno vrednost s strani neodvisnega ocenjevalca nepremičnin, znižano za
ustrezen diskontni faktor,
c) zadnjo oceno tržne vrednosti nepremičnine, znižano za ustrezen diskontni faktor.
Vse ocene ob upoštevanju vrstnega reda hipotek in neobremenjeni del vrednosti
nepremičnine, v večini glede na oceno takojšnjega poplačila oziroma ob diskontiranju
denarnih tokov iz unovčitve zavarovanja.
52
Finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah dane komitentom,
razvrščenim v bonitetno skupino A, B in C so bile oslabljene skupinsko.
Finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah dane komitentom,
razvrščenim v bonitetno skupino D in E so bile oslabljene individualno (glede na pričakovan
denarni tok in unovčitve zavarovanj).
Oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
Banka določa, da so kapitalske naložbe, razvrščene kot razpoložljive za prodajo, oslabljene,
kadar je poštena vrednost občutno ali dalj časa nižja od nabavne vrednosti. Opredelitev, kaj je
občutno ali dalj časa trajajoče, je stvar presoje. Pri takem presojanju banka med drugimi
dejavniki ocenjuje nihanja cen delnic. Nadalje je lahko oslabitev primerna, kadar gre za
dokazane tehnološke spremembe ali v primeru poslabšanja finančnega položaja podjetja, v
katero se vlaga, zmanjšane uspešnosti panoge in sektorja, ali pa finančnih denarnih tokov.
Poštene vrednosti osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin
Opredmetena osnovna sredstva in naložbene nepremičnine so knjiženi po njihovi tržni
vrednosti v pogojih likvidacije, temelječi na poročilih, ki so jih pripravili neodvisni cenilci.
Pri oceni tržne vrednosti nepremičnine v likvidaciji gre za upoštevanje pogojev, v katerih se
prodaja sredstev vrši v razmerah aktualnega trga, kar pomeni trenutno absorbcijo trga, kupnih
možnosti in razpoložljivega kapitala ter nivoja povpraševanja po tem tipu nepremičnin. Tržna
vrednost v normalnih pogojih je znižana na račun upoštevanja stroškov v procesu prodaje
nepremičnin in diskont na račun časa do odprodaje, ki predstavlja nadomestilo za časovno
vrednost denarja, brez vključitve eventuelnih drugih tveganj.
3. Upravljanje tveganj
3.1. Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje neporavnave naložb banke s strani njenih komitentov. Kreditno
tveganje se pojavi na področju bančnega poslovanja pri:
tveganih aktivnih bilančnih postavkah (dospeli in nedospeli krediti vseh ročnosti,
naložbe v vrednostne papirje in v dolgoročne naložbe v kapital, eskontirane menice,
terjatve iz finančnih najemov, terjatve iz izvedenih (izpeljanih) finančnih
instrumentov, naložbe v naložbene nepremičnine, obračunane obresti, nadomestila in
opravnine (provizije) ter terjatve za plačane garancije, avale in druge prevzete
obveznosti, vloge pri bankah ter druge postavke, ki jih je mogoče razporediti na
posameznega dolžnika in so merjene po metodi odplačne vrednosti, po nabavni
vrednosti ali po pošteni vrednosti) in
tveganih zunajbilančnih postavkah banke (izdane finančne garancije, avali, nekriti
akreditivi ter posli s podobnim tveganjem, na podlagi katerih lahko za banko nastane
obveznost plačila).
3.1.1. Upravljanje in ocenjevanje kreditnega tveganja
Ko banka ocenjuje kreditno sposobnost komitenta upošteva:
- pretekle in tekoče podatke o poslovanju komitenta,
- preteklo in sedanje poravnavanje obveznosti do banke,
53
-
-
ocenjeni denarni tok iz poslovanja v zvezi s sposobnostjo poravnavanja obveznosti do
banke in drugih,
ocenjeno vrednost zavarovanja.
Na podlagi izdelane ocene kreditne sposobnosti se komitent in posledično finančne naložbe in
prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah razvrstijo v posamezne skupine – AA, A, B,
C, D in E.
V skupino AA, ki se ne slabi, se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po
zunajbilančnih postavkah:
• do Banke Slovenije, Republike Slovenije, Evropskih skupnosti, vlad in centralnih bank
držav cone A, kot je opredeljena v veljavnem Sklepu o kapitalski ustreznosti bank in
hranilnic,
• ki so zavarovane s prvovrstnim zavarovanjem:
• bančna vloga, za katero je pogodbeno določena obveznost, da se uporabi za poplačilo;
• vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije ter vlad in centralnih bank
držav cone A, kot je opredeljeno v veljavnem sklepu o kapitalski ustreznosti bank in
hranilnic;
• nepreklicne garancije na prvi poziv bank, ki so pridobile dovoljenje Banke Slovenije
za opravljanje bančnih storitev, prvovrstnih bank držav članic in prvovrstnih tujih
bank;
• prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih;
pri tem se ne upoštevajo podrejeni in zamenljivi dolžniški vrednostni papirji;
• nepreklicna jamstva Republike Slovenije (vključno z nepreklicnimi garancijami na
prvi poziv SID, d. d., ki so bile izdane do uveljavitve Zakona o zavarovanju in
financiranju mednarodnih gospodarskih poslov).
V skupino A se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
postavkah:
• do dolžnikov, pri katerih ni pričakovati težav s plačevanjem obveznosti in ki plačujejo
svoje obveznosti ob dospelosti oziroma izjemoma z zamudo do 15 dni.
V skupino B se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
postavkah do dolžnikov:
• za katere se ocenjuje, da bo treba dospele obveznosti delno reprogramirati, ker je
njihovo finančno stanje slabše, ne kaže pa, da se bo bistveno poslabšalo;
• ki terjatve poravnavajo z zamudo do 30 dni, občasno tudi z zamudo od 31 do 90 dni.
V skupino C se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
• za katere se ocenjuje, da denarni tokovi ne bodo zadostovali za redno poravnavanje
dospelih obveznosti;
• ki plačujejo obveznosti z zamudo do 90 dni, občasno tudi z zamudo od 91 do 180 dni,
• ki so izrazito podkapitalizirani;
• ki nimajo zadostnih dolgoročnih virov sredstev za financiranje dolgoročnih naložb;
• od katerih banka ne prejema tekoče zadovoljivih informacij ali ustrezne dokumentacije
v zvezi s poravnavanjem obveznosti.
V skupino D se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
54
• za katere obstaja velika verjetnost izgube dela finančnega sredstva oziroma plačila po
prevzeti obveznosti;
• ki plačujejo obveznosti z zamudo od več kot 90 dni do 180 dni, občasno tudi z zamudo
od 181 do 360 dni:
• ki so nesolventni;
• za katere je bil pri pristojnem sodišču vložen predlog za začetek postopka prisilne
poravnave ali stečaja;
• ki so v sanaciji oziroma postopku prisilne poravnave;
• ki so v stečaju.
V skupino E se razvrstijo finančna sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih
• za katere se ocenjuje, da sploh ne bodo poplačane;
• s sporno pravno podlago;
• ki plačujejo obveznosti z zamudo več kot 360 dni zamude.
Preglednica prikazuje kriterij za razvrščanje komitentov v bonitetne razrede:
Bonitetni razred
A,AA
B
C
D,E
Opis
Skupina A
Skupina B
Skupina C
Skupina D,E
Zunanja boniteta: Standard&Poor oz. ekivalent
AAA, AA+, AA-, A+, ABBB+, BBB, BBB-, BB+, BB, BB-, B+, B, BCC do C
D
Od pričetka postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja, banka ne odobrava več novih
kreditov strankam, komitenti pa so bili v prerazvrščeni v posamezne skupine glede na
zamude, finančno stanje, zavarovanje, oceno denarnega toka iz unovčitve zavarovanja
oziroma oceno denarnega toka iz drugega naslova. Obseg izpostavljenosti posameznih
komitentov se še vedno spremlja skladno z veljavnimi predpisi, internimi akti in skladno z
dogovori z izredno upravo.
Ob pomembnih dogodkih, oziroma novo nastalih dejstvih se komitenta ustrezno prerazvrsti v
novo bonitetno skupino ter se v skladu z novo skupino tudi ustrezno oslabi (skupinsko
oziroma invdividualno).
Potencialne in prevzete obveznosti
Primarni namen teh instrumentov je zagotoviti, da bodo sredstva stranki na voljo, ko jih bo
zahtevala. Garancije, ki so nepreklicno zagotovilo, da bo banka plačala, če stranka ne more
izpolniti svojih obveznosti do tretjih strank, vsebujejo enako kreditno tveganje kot krediti.
Limiti za dane kredite pomenijo neizkoriščene dele dovoljenj za odobravanje kreditov v obliki
kredita, garancije ali akreditiva. Glede kreditnega tveganja prevzetih obveznosti za odobritev
kredita je banka morda izpostavljena izgubi v znesku, ki je enak vsem neizrabljenim
prevzetim obveznostim skupaj. Verjetni znesek izgube pa je manjši od vseh neizrabljenih
prevzetih obveznosti skupaj, ker je večina prevzetih obveznosti za odobritev kredita pogojna
in odvisna od tega, kako stranka upošteva posebna pravila tega kreditiranja. Banka spremlja
ročnost kreditov, za katere je prevzela obveznosti, ker dolgoročnejše prevzete obveznosti na
splošno pomenijo višjo stopnjo kreditnega tveganja kot kratkoročnejše prevzete obveznosti.
55
3.1.2. Slabitve kreditov
Če se na podlagi narave posla in ocenjene kreditne sposobnosti dolžnika ocenjuje, da bo
kredit ob zapadlosti poravnan, potem se kredita posamično ne slabi in se ocenjuje skupinsko.
Višina oslabitve takega kredita je ob izdelani metodologiji predhodnih matrik odvisna od
preteklih izgub v posameznem bonitetnem razredu.
Metodologija slabitev kreditov je podrobneje opisana v točki 3.1.11.
Če obstajajo nepristranski dokazi o oslabljenosti finančnega sredstva kot so:
− zamude pri poravnavi pogodbenih obveznosti,
− kršitev pogodbenih zavez,
− poslabšanje finančnega položaja dolžnika in s tem zmanjšanje pričakovanih denarnih
tokov iz poslovanja,
− poslabšanje dolžnikove konkurenčnosti na trgu,
− zmanjšanje vrednosti zavarovanj,
potem se vsa finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, oceni
z vidika posamične slabitve. V tem primeru ocenjujemo, ali diskontirani pričakovani
denarni tokovi iz pričakovanih plačil in unovčitve zavarovanj (depoziti, vrednostni papirji,
poroštvo finančno primerne družbe, zastava nepremičnin in premičnin) ob upoštevanju
časa unovčitve zavarovanja in stroškov unovčitve presegajo knjigovodsko vrednost
finančnega sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Če diskontirani
pričakovani denarni tokovi ne presegajo knjigovodske vrednosti finančnega sredstva
oziroma prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah, potem je finančno sredstvo
oziroma prevzeta obveznost po zunajbilančnih postavkah oslabljeno.
Spodnja tabela prikazuje slabitve kreditov glede na boniteto komitenta:
2014
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
4. Skupina D,E
Skupaj
Krediti (%)
2,75
1,21
5,10
90,94
100,00
2013
Oslabitve
(%)
0,08
0,17
2,14
97,60
53,72
Krediti
(%)
4,45
5,54
14,54
75,47
100,00
Oslabitve
(%)
0,16
0,91
6,85
92,08
47,75
Stolpec Krediti prikazuje odstotek kreditov, ki so razvrščeni v posamezno bonitetno skupino.
Stolpec Oslabitve pa prikazuje delež oslabitev posamezne bonitetne skupine v celotnih
oslabitvah, v vrstici Skupaj pa je prikazan odstotek oslabitev celotnega kreditnega portfelja.
56
3.1.3. Izpostavljenost kreditnemu tveganju
Spodnja tabela prikazuje maksimalno izpostavljenost bilančne aktive kreditnemu tveganju:
Krediti bankam in terjatve do bank
Krediti strankam in terjatve do strank
Krediti posameznikom:
- komercialni krediti
- osebno bančništvo in kartično poslovanje
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- krediti zavarovani z vrednostnimi papirji
- odkupi terjatev
Finančna sredstva, namenjena trgovanju:
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo:
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti:
Druga finančna sredstva
Maksimalna izpostavljenost
2014
2013
Skupaj
Finančne garancije
Okvirni krediti in druge kreditne linije
Na dan 31. decembra
Skupna izpostavljenost
41.776
257.341
7.441
7.440
1
249.900
20
249.880
97
97
14.052
14.052
1.105
18.690
390.990
9.508
9.494
14
381.482
434
377.418
3.630
112
112
114.104
114.104
795
314.371
524.691
5.087
1.311
6.398
21.285
11.131
32.416
320.769
557.107
Iz tabele je razvidno, da 82 % (leto 2013: 75 %) kreditnega tveganja izhaja iz kreditov, danih
strankam in bankam. Izpostavljenost dolžniškim vrednostnim papirjem pa pomeni 4,5 % (leta
2013: 22 %) celotne izpostavljenosti kreditnemu tveganju.
3.1.4. Krediti strankam in bankam
Kredite strankam in bankam glede na slabitve prikazuje spodnja tabela:
Skupinsko slabljeni in nezapadli krediti
Zapadli, skupinsko slabljeni krediti
Posamično slabljeni krediti
Skupaj
Slabitve kreditov
Neto stanje kreditov
Na dan 31. decembra 2014
Krediti
Krediti
strankam
bankam
43.165
7.176
505.661
556.002
(298.661)
257.341
-
Krediti
Krediti
strankam
bankam
118.840
64.741
564.757
748.338
(357.348)
390.990
-
57
Slabitve kreditov strankam znašajo 298.661 tisoč EUR (2013: 357.348 tisoč EUR), od tega je
posamičnih slabitev 291.504 tisoč EUR (2013: 329.040 tisoč EUR) in preostalih 7.157 tisoč
EUR (2013: 28.308 tisoč EUR) slabitev je oblikovanih za portfelje, ki se slabijo skupinsko.
Slabitve kreditov strankam so podrobneje opisane v pojasnilu 21.
Krediti, ki so skupinsko slabljeni in nezapadli
Postavka skupinsko slabljeni in nezapadli krediti vključuje skupine finančnih sredstev, ki se
skupinsko ocenjujejo. Postavka vključuje tudi posamično pomembna finančna sredstva, za
katera banka ni ugotovila nepristanskih dokazov za njihovo slabitev.
Za to postavko banka oblikuje slabitve glede na skupino v katero so krediti razvrščeni. Teh
slabitev je 5.741 tisoč EUR (2013: 16.275 tisoč EUR).
Krediti, ki so skupinsko slabljeni in niso zapadli, so prikazani v naslednji tabeli:
Krediti strankam
Podjetja
Posamezniki
Krediti
Transakcijski
zavarovani z
Skupaj Skupaj
računi in Komercialni Okvirni vrednostnimi Komercialni Odkupi krediti
krediti
kartice
krediti krediti
papirji
krediti terjatev strankam bankam
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
Skupaj
1
1
2.803
547
147
3.497
-
-
11.968
5.701
21.998
39.667
-
14.772
6.248
22.145
43.165
-
Krediti strankam
Podjetja
Posamezniki
Krediti
Transakcijski
zavarovani z
Skupaj Skupaj
računi in Komercialni Okvirni vrednostnimi Komercialni Odkupi krediti
krediti
kartice
krediti krediti
papirji
krediti terjatev strankam bankam
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
Skupaj
11
1
4
16
4.692
550
173
5.415
132
59
23
214
-
27.615
25.271
55.648
108.534
11
4.650
4.661
32.450
25.892
60.498
118.840
Zapadli, skupinsko slabljeni krediti
Postavka zapadli, skupinsko slabljeni krediti vključuje zapadle terjatve. Skladno z IFRS7 BC
55 (a) zneski v tabeli vključujejo celotne izpostavljenosti iz posameznega posla, ne glede na
to ali so postavke zapadle delno ali v celoti.
58
-
Postavka zapadli, skupinsko slabljeni krediti vključuje skupine finančnih sredstev, ki se
skupinsko ocenjujejo. Postavka vključuje tudi posamično pomembna finančna sredstva, za
katera banka ni ugotovila nepristranskih dokazov za njihovo slabitev.
Posamezniki
Posamezniki
Skupaj
Komercialni
krediti
Skupaj
348
348
258
258
Zapadli od 30 do 60 dni
39
39
346
346
50
50
132
132
68
68
60
60
81
81
52
52
-
-
-
-
Skupaj
586
586
848
848
Poštena vrednost
zavarovanja
864
864
1.707
1.707
Zapadli do 30 dni
Zapadli nad 365 dni
Zapadli do 30 dni
Zapadli nad 365 dni
Skupaj
Poštena vrednost zavarovanja
Zapadli do 30 dni
Zapadli nad 365 dni
Komercialni
krediti
Okvirni
krediti
-
Okvirni
krediti
35
1
-
Podjetja
Krediti
zavarovani z
Odkupi
vrednostnimi Komercialni
papirji
krediti
terjatev Skupaj
2.844
2.844
3.424
3.424
301
301
21
21
6.590
6.590
-
27.934
-
-
Podjetja
Krediti
zavarovani z
Odkupi
vrednostnimi Komercialni
krediti
terjatev Skupaj
papirji
4.972
4.972
19.175
30 19.240
12.562
- 12.562
23.594
- 23.595
3.524
3.524
-
59
Skupaj
36
-
63.827
30
63.893
30
-
79.143
-
-
Znesek oblikovanih slabitev za te kredite znaša znaša 1.416 tisoč EUR (2013: 12.033 tisoč
EUR). Ti krediti so slabljeni skupinsko glede na skupino, v katero so razvrščeni.
Krediti, slabljeni posamično
Ta postavka vključuje kredite, ki so obravnavani in slabljeni posamično. Slabitve za
posamično slabljene kredite v letu 2014 znašajo 291.504 tisoč EUR (2013: 329.040 tisoč
EUR).
Posamezniki
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
4. Skupina D, E
Skupaj
Komercialni
krediti
Podjetja
Skupaj
Okvirni
krediti
Bonitetna ocena:
1. Skupina A
2. Skupina B
3. Skupina C
4. Skupina D, E
Skupaj
Skupaj
12.153
12.153
12.153
12.153
277
277
493.231
493.231
493.508
493.508
6.353
6.353
61
368.859
-
Posamezniki
Komercialni
krediti
Komercialni
krediti
Podjetja
Skupaj
Okvirni
krediti
Komercialni
krediti
12.902
12.902
12.902
12.902
562
562
551.293
551.293
551.855
551.855
5.921
-
289
450.033
-
Skupaj
V vrstici Skupaj je prikazan celotni znesek danih kreditov brez upoštevanja zavarovanj.
Vrednost zavarovanja finančnih sredstev po odplačni vrednosti je določena na podlagi metod
vrednotenja v odvisnosti od vrste zavarovanja.
Poslovne prostore, stanovanja in zemljišča oceni sodno zapriseženi cenilec vrednosti skladno
s tržnimi dejavniki in mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti.
60
Vrednostni papirji, ki so namenjeni za zavarovanje finančnega sredstva po odplačni vrednosti,
so vrednoteni po tržni ceni na Ljubljanski borzi ali tržni ceni, ki je določena na podlagi
trgovanja med profesionalnimi subjekti.
3.1.5. Dolžniški vrednostni papirji
Spodnja tabela prikazuje dolžniške vrednostne papirje po stanju na dan 31. 12. 2014,
upoštevajoč bonitetno oceno Standard & Poor:
Bonitetna ocena
A– do A+
Kotacija manj kot ASkupaj
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
97
97
Fin. sredstva
razpoložljiva za
prodajo
13.036
1.016
14.052
Skupaj
13.036
1.113
14.149
Banka konec leta 2014 v porfelju ni imela posamično slabljenih dolžniških vrednostnih
papirjev.
Spodnja tabela prikazuje dolžniške vrednostne papirje po stanju na dan 31. 12. 2013,
upoštevajoč bonitetno oceno Standard & Poor:
Bonitetna ocena
Fin. sredstva
namenjena
trgovanju
112
112
Fin. sredstva
razpoložljiva za
prodajo
114.089
114.089
Skupaj
114.201
114.201
Spodnja tabela prikazuje posamično slabljene dolžniške vrednostne papirje na dan
31.12.2013:
Fin. sredstva
razpoložljiva za
prodajo
2.144
Skupaj
2.144
Skupaj
2.144
2.144
Zmanjšano za oblikovane slabitve
2.129
2.129
15
15
Zapadli nad 365 dni
Stanje dolžniških vrednostnih papirjev
61
3.1.6. Koncentracija kreditnega tveganja
Geografska izpostavljenost
Spodnja tabela prikazuje izpostavljenost kreditnemu tveganju po posameznih geografskih
področjih:
Slovenija
Države bivše
Jugoslavije
Evropa
Druge
države
Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni
banki in vpogledne vloge pri bankah
- osebno bančništvo in katrično poslovanje
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
32.927
170.633
7.050
7.049
1
163.583
20
163.563
97
97
14.052
14.052
1.103
2
22.429
22.429
22.429
2
8.847
46.691
391
391
46.300
46.300
-
17.588
17.588
17.588
-
41.776
257.341
7.441
7.440
1
249.900
20
249.880
97
97
14.052
14.052
1.105
Skupaj
218.812
22.433
55.538
17.588
314.371
Slovenija
Države bivše
Jugoslavije
Evropa
Druge
države
Skupaj
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni
banki in vpogledne vloge pri bankah
- osebno bančništvo in katrično poslovanje
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
18.229
260.239
8.996
8.982
14
251.243
434
250.767
42
114.089
114.089
790
30.022
30.022
30.022
3
455
70.304
392
392
69.912
68.394
1.518
112
112
2
6
30.425
120
120
30.305
28.235
2.070
15
15
-
18.690
390.990
9.508
9.494
14
381.482
434
377.418
3.630
112
112
114.104
114.104
795
Skupaj
393.347
30.025
70.873
30.446
524.691
62
Izpostavljenost po posameznih sektorjih
Zasebniki
Gradbeništvo in
inžiniring
Javni sektor
Druge panoge
Skupaj
71.694 12.406
16
71.694 12.390
-
Promet
Kovinsko-predeloval.
industrija
71.694 12.406
-
Tuja podjetja
Trgovina in obrt
-
8.849
-
-
-
-
-
-
41.776
-
28.410
-
86.708 2.730
391
391
-
7.050
7.050
7.049
27.684
-
9.079 11.580 257.341
7.441
7.440
28.410
28.410
-
86.317 2.730
86.317 2.730
-
1
-
27.684
27.684
-
1
9.079 11.580 249.900
4
20
9.079 11.576 249.880
-
97
97
-
-
-
-
-
-
-
-
97
97
1.016
1.016
332
1
27
2
-
2
740
13.036
13.036
-
1
14.052
14.052
1.105
106.066 12.407
28.437
95.559 2.730
7.052
28.424
Tuja podjetja
Promet
Zasebniki
Gradbeništvo in
inžiniring
Javni sektor
Druge panoge
Skupaj
22.115 11.581 314.371
Kovinsko-predeloval.
industrija
Denar v blagajni, stanje na računih
pri centralni banki in vpogledne
vloge pri bankah
Krediti strankam in terjatve do
strank
- osebno bančništvo in kartično
poslovanje
Krediti podjetjem:
-
Trgovina in obrt
Skupaj
32.927
-
Finančne in druge
storitve
vloge pri bankah
Krediti strankam in terjatve do
strank
- osebno bančništvo in kartično
poslovanje
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
- odkupi terjatev
Finančna sredstva, namenjena
trgovanju:
Finančna sredstva, razpoložljiva za
prodajo:
Finančne in druge
storitve
V tej tabeli je prikazana izpostavljenost glede na posamezne gospodarske panoge:
18.229
-
-
-
461
-
-
-
-
-
-
18.690
-
84.581 30.227
-
59.388 130.751 3.966
512
512
-
8.996
8.996
8.982
39.161
-
12.203 21.717 390.990
9.508
9.494
84.581 30.227
59.388 130.239 3.966
14
-
39.161
14
12.203 21.717 381.482
63
- okvirni krediti
- krediti zavarovani z vrednostnimi
papirji
- odkupi terjatev
trgovanju:
prodajo:
Finančna sredstva v posesti do
zapadlosti:
Skupaj
75
166
84.506 30.061
-
138
-
4
-
24
59.219 126.651 3.962
31
3.588
-
-
39.126
11
-
27
434
12.203 21.690 377.418
3.630
-
-
-
-
-
-
-
1.016
1.016
-
-
15
15
-
-
- 113.073
- 113.073
- 114.104
- 114.104
754
4
7
5
2
14
7
1
59.395 131.232 3.968
9.010
104.580 30.231
112
112
1
112
112
795
39.168 125.389 21.718 524.691
3.2. Tržno tveganje
Tržno tveganje izhaja iz odprtih pozicij pri obrestni meri, valuti in vrednostnih papirjih, ki so
vsi izpostavljeni splošnim in posebnim tržnim gibanjem. Banka sedaj skladno s ciljem
postopnega prenehanja poslovanja aktivnosti na področju tržnih tveganj sorazmerno opušča in
jih usmerja v zmanjševanje obsega poslovanja s ciljem maksimizacije kupnine ob čim nižjem
stroškovnem efektu.
3.3. Valutno tveganje
Banka izvaja politiko rednega upravljanja z valutnim tveganjem, ki obsega redno spremljanje
in merjenje neto valutne pozicije banke. Banka sledi politiki, s katero na agregatni ravni
vzdržuje zaprto pozicijo po posameznih valutah.
Banka je imela naslednje pomembne valutne pozicije:
Na dan 31. december 2014
Sredstva
Krediti:
- krediti bankam
Druga financna sredstva
-
EUR
USD
Drugo Skupaj
41.576
318
15.895
103
-
257.341
1.105
-
- 257.341
1.105
Skupaj sredstva
316.235
103
260 316.598
Obveznosti
203.474
59.275
-
- 203.474
- 59.275
97
46
117
41.776
364
16.012
64
Druge finančne obveznosti
10
47.117
711
-
6
310.587
-
6 310.593
Izpostavljenost valutnemu tveganju
5.648
103
Sredstva
Krediti:
- krediti bankam
Druga financna sredstva
EUR
USD
Drugo Skupaj
18.510
370
115.945
67
14
113 18.690
85
455
118 116.077
390.532
792
458
2
- 390.990
1
795
Skupaj sredstva
526.149
540
318 527.007
Obveznosti
5
112.359
308.913
68.278
966
349
33
5
44 112.752
- 308.913
- 68.278
293
1.292
Skupaj obveznosti
490.521
382
337 491.240
35.628
158
(19)
Skupaj obveznosti
Izpostavljenost valutnemu tveganju
254
10
47.117
717
6.005
35.767
Valutno tveganje za izvenbilančne postavke je :
Finančne garancije
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov
EUR
5.087
1.311
USD
-
Drugo
-
Skupaj
5.087
1.311
Skupaj
6.398
-
-
6.398
Finančne garancije
EUR
20.853
11.131
USD
356
-
Drugo
76
-
Skupaj
21.285
11.131
Skupaj
31.984
356
76
32.416
65
3.4. Obrestno tveganje
Obrestno tveganje pomeni izpostavljenost neugodnemu gibanju obrestnih mer.
Obrestna občutljivost sredstev in obveznosti :
Stanje na dan 31.december 2014
Denar v blagajni, stanje na
računih pri centralni banki in
trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva
za prodajo
Do 1
meseca
Od 1
do 3
mesece
Od 3 do
12
mesecev
Od 1 do
5 let*
9.306
-
-
-
-
32.470
41.776
-
-
-
-
-
364
364
-
10.921
-
1.016
2.115
1.960
16.012
-
-
Nad 5
let* Neobrestovano Skupaj
Krediti:
-krediti bankam
-krediti strankam, ki niso banke
Skupaj sredstva
Finančne obveznosti do centralne
banke
Finančne obveznosti, merjene po
odplačni vrednosti
-vloge bank
-
-
-
-
-
165.997
7.565
25.591
39.556
4.370
4
-
735
-
-
175.307
18.486
26.326
40.572
6.485
-
-
-
-
-
14.262 257.341
366
1.105
49.422 316.598
-
-
-
-
-
-
-
-
-
1.037
924
5.834
190.946
2.982
-krediti bank
-
5.545
53.584
-
-
-
-
-
10
-
-
10
-dolžniški vrednostni papirji
-
-
46.272
-
-
845
47.117
454
717
-vloge strank, ki niso banke
Skupaj obveznosti
Izpostavljenost obrestnemu
tveganju
Stanje na dan 31.december 2013
vloge pri bankah
trgovanju
Finančna sredstva, razpoložljiva
za prodajo
244
19
-
-
-
1.281
6.488
105.690
190.956
2.982
174.026
11.998
(79.364) (150.384)
3.503
Do 1
meseca
Od 1 do Od 3 do
3
12
mesece mesecev
Od 1 do
5 let*
1.751 203.474
146
59.275
3.196 310.593
46.226
6.005
Nad 5
let* Neobrestovano Skupaj
86
-
-
-
-
18.604
18.690
110
-
-
-
-
345
455
-
-
109.233
1.975
2.881
1.988 116.077
Krediti:
-krediti bankam
Skupaj sredstva
-
-
-
-
-
273.243
18.316
81.589
-
-
12
-
-
-
2
273.451
18.316
190.822
1.975
2.883
5
-
-
-
-
-
-
17.842 390.990
781
795
39.560 527.007
odplačni vrednosti
-vloge bank in centralne banke
-
5
66
-krediti bank in centralne banke
31.582
33.517
29.059
14.493
3.497
604 112.752
179.789
-
36.995
44.064
48.065
- 308.913
3.663
-
-
52.138
12.477
-
68.278
1.292
1.292
Skupaj obveznosti
Izpostavljenost obrestnemu
tveganju
-
-
-
-
-
215.039
33.517
66.054
110.695
64.039
1.896 491.240
58.412 (15.201) 124.768 (108.720) (61.156)
37.664
35.767
*Načrt prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke upošteva poslovanje
banke do konca leta 2016, dejanske zapadlosti sredstev in obveznosti pa so daljše.
3.5. Likvidnostno tveganje
Za zagotavljanje obvladovanja likvidnostnega tveganja uprava, skupaj s pomočjo podpornih
služb:
−
redno presoja operativno likvidnost banke in sprejema ukrepe za njeno primernost;
−
načrtuje likvidnostne tokove v banki;
Banka je lahko črpala posojilo v skrajni sili do 19.6.2014, ko je posojilo dospelo v plačilo.
Dne 30.6.2014 je Banka Slovenije unovčila poroštvo Republike Slovenije po tej posojilni
pogodbi v višini 186.903 tisoč EUR. Razliko po posojilni pogodbi z Banko Slovenije v višini
17.601 tisoč EUR je banka poravnala do 25.8.2014 z lastnimi viri.
Spodnja tabela prikazuje zapadlosti postavk bilance stanja, razvrščene v časovne pasove, na
preostali čas do pogodbene zapadlosti. Tabela prikazuje zneske nediskontiranih denarnih
tokov skladno s pogodbo, banka pa obvladuje likvidnostno tveganje, ki temelji na predvidenih
nediskontiranih denarnih tokovih.
Stanje na dan 31.decembra 2014
vloge pri bankah
trgovanju
prodajo
Krediti:
-krediti bankam
zapadlosti
Skupaj sredstva
Do
1 meseca
Od 3 do
12
mesecev
Od 1 do
3 mesece
Nad
5 let*
Od 1 do
5 let*
Knjigov.
vrednost
Skupaj
41.776
-
-
-
-
41.776
41.776
364
-
-
-
-
364
364
1.959
10.982
-
1.213
2.115
16.269
16.012
149.155
3.587
10.534
73.275
39.616
276.167
257.341
348
22
735
-
-
1.105
1.105
193.602
14.591
11.269
74.488
41.731
335.681
316.598
odplačni vrednosti:
-vloge bank in centralne banke
-krediti bank in centralne banke
-
-
-
-
-
-
-
1.099
721
7.271
196.947
3.777
209.815
203.474
-
49
4.533
23.732
40.755
69.069
59.275
67
Skupaj obveznosti
likvidnostnemu tveganju
vloge pri bankah
trgovanju
prodajo
Krediti:
-krediti bankam
zapadlosti
Skupaj sredstva
698
19
47.786
-
10
-
-
10
47.786
717
10
47.117
717
1.797
789
59.590
220.689
44.532
327.397
310.593
191.805
13.802
(48.321)
(146.201)
(2.801)
8.284
6.005
Do
1 meseca
Od 1 do 3
mesece
Od 3 do
12
mesecev
Od 1 do 5
let*
18.690
-
-
343
-
-
1.973
-
110.439
165.759
28.510
746
-
Nad
5 let*
Knjigov.
vrednost
Skupaj
-
18.690
18.690
112
455
455
2.243
3.147
117.802
116.077
87.835
64.022
84.510
430.636
390.990
42
5
-
2
795
795
187.511
28.552
198.279
66.265
87.771
568.378
527.007
5
-
-
-
-
5
5
odplačni vrednosti:
32.064
33.554
29.992
15.961
4.082
115.653
112.752
179.789
3.583
1.272
20
37.535
-
46.795
54.656
-
61.604
13.967
-
325.723
72.206
1.292
308.913
68.278
1.292
Skupaj obveznosti
likvidnostnemu tveganju
216.713
33.574
67.527
117.412
79.653
514.879
491.240
(29.202)
(5.022)
130.752
(51.147)
8.118
53.499
35.767
*Načrt prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke upošteva poslovanje
banke do konca leta 2016, dejanske zapadlosti sredstev in obveznosti pa so daljše.
68
Pričakovane zapadlosti aktive in pasive
Spodnja tabela prikazuje sredstva in obveznosti glede na pričakovana poplačila.
Stanje na dan 31. december 2014
Sredstva
Krediti:
- krediti bankam
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj
obvladovanih družb
- terjatve za davek
Druga sredstva
Do 1 leta
Nad 1 leto
136.501
193.214
329.715
41.776
364
12.941
79.991
78.886
1.105
-
3.071
178.455
178.455
4.403
302
131
41.776
364
16.012
258.446
257.341
1.105
4.403
302
131
1.429
6.781
71
71
-
6.781
71
71
1.429
328.337
310.593
203.474
59.275
10
47.117
717
17.000
613
131
1.378
Obveznosti
Finančne obveznosti do centralne banke
Rezervacije
Obveznost za davek
Druge obveznosti
79.261
61.517
9.091
4.582
10
47.117
717
17.000
613
131
249.076
249.076
194.383
54.693
Neto
57.240
(55.862)
Stanje na dan 31. december 2013
Sredstva
Krediti:
- krediti bankam
Skupaj
Do 1 leta
-
Nad 1 leto Skupaj
413.723
119.434
533.157
18.690
455
114.104
280.164
278.607
1.973
112.383
112.383
18.690
455
116.077
392.547
390.990
69
- terjatve za davek
Druga sredstva
Obveznosti
Rezervacije
Druge obveznosti
Neto
795
1.072
409.571
201.515
5
94.762
229.444
55.801
1.292
28.060
207
4.471
348
193
66
66
110.980
109.936
17.990
79.469
12.477
1.044
-
795
4.471
348
193
66
66
1.072
520.551
311.451
5
112.752
308.913
68.278
1.292
29.104
207
4.152
8.454
12.606
Likvidnostno tveganje za izvenbilančne postavke
Likvidnostno tveganje izvenbilančnih postavk je prikazano v spodnji tabeli. Podrobnejša
predstavitev izvenbilančnih postavk je v Pojasnilu 42.
Finančne garancije
Skupaj
Finančne garancije
Skupaj
Do 1 meseca
5.087
1.311
Skupaj
5.087
1.311
6.398
6.398
Do 1 meseca
21.285
11.131
Skupaj
21.285
11.131
32.416
32.416
70
3.6.
Poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti
a) Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
Sredstva
- osebno bančništvo in kartično poslovanje
Krediti podjetjem:
- okvirni krediti
2014
2013
Knjigovodska
Poštena
Knjigovodska
Poštena
vrednost
vrednost
vrednost
vrednost
257.341
220.066
390.990
366.831
7.441
6.550
9.508
9.029
7.440
6.549
9.494
9.029
1
1
14
14
249.900
213.516
381.482
357.802
20
20
434
448
249.880
213.496
377.418
353.623
- odkupi terjatev
-
-
3.630
3.731
Obveznosti
Finančne obveznosti, merjene po odplačani
vrednosti:
309.876
302.872
489.948
483.392
203.474
59.275
10
47.117
197.129
59.275
10
46.458
5
112.752
308.913
68.278
5
108.833
308.913
65.641
Finančna sredstva in obveznosti, za katere se ocenjujejo poštene vrednosti, so:
−
−
−
−
terjatve do drugih bank, ki vključujejo medbančne plasmaje in postavke v izterjavi.
Poštena vrednost plasmajev po gibljivi obrestni meri in depozitov čez noč je njihova
knjigovodska vrednost;
Ocenjena poštena vrednost kreditov in terjatev je diskontirani znesek ocenjenih
prihodnjih denarnih tokov, ki jih banka pričakuje;
razlika med ocenjeno pošteno vrednostjo obveznosti do centralne banke ter drugih
finančnih obveznosti in njihovo knjižno vrednostjo ni materialno pomembna;
krediti strankam so podrobneje razkriti v pojasnilu 21, vloge strank pa v pojasnilu 31.
Predpostavke za izračun poštenih vrednosti so:
−
−
−
−
obrestna mera, uporabljena za izračun poštenih vrednosti, je variabilna tržna obrestna
mera;
poštena vrednost plasmajev po gibljivi obrestni meri in depozitov čez noč je njihova
knjigovodska vrednost (večina depozitov banke je dana po spremenljivi obrestni
meri, ki je tržna obrestna mera);
omejen portfelj kreditov in terjatev s stalno obrestno mero in daljšo ročnostjo;
večina dolgoročnega dolga ima spremenljive obrestne mere.
71
b) Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Poštena vrednost je določena kot cena, ki bi bila dosežena ob prodaji sredstva ali plačana ob
prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na glavnem ali najugodnejšem trgu na
datum merjenja. Banka za določitev poštene vrednosti uporablja različne metode vrednotenja.
MSRP 13 določa hierarhijo poštenih vrednosti glede na vhodne podatke in predpostavke
uporabljene pri merjenju finančnih in nefinančnih sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni
vrednosti. Tržni vhodni podatki izhajajo iz neodvisnih virov, netržni vhodni podatki pa so
posledica predvidevanj banke. V hierarhiji poštene vrednosti imajo največjo vrednost tržni
vhodni podatki, kadar so ti na voljo, najmanjšo vrednost pa netržni vhodni podatki. Banka to
zahtevo pri vrednotenju sredstev in obveznosti, merjenih po pošteni vrednosti dosledno
upošteva. Hierarhija poštenih vrednosti ima naslednje ravni:
•
•
•
1. raven – tržne cene (neprilagojene) z delujočega trga. Ta raven vključuje na primer
delnice, obveznice, izvedene finančne instrumente, ki kotirajo na aktivnih trgih, točke
investicijskih skladov ter druge neprilagojene tržne cene sredstev in obveznosti.
Kadar je sredstva in obveznosti mogoče izmenjati na več delujočih trgih, je treba
določiti glavni trg za sredstva in obveznosti, oziroma kadar glavnega trga ni,
najugodnejši trg.
2. raven – model vrednotenja, ki neposredno ali posredno temelji na tržnih podatkih.
Vhodni podatki v tej ravni vključujejo na primer kotirane cene za podobna sredstva in
obveznosti na delujočih trgih ter kotirane cene za enaka ali podobna sredstva na
nedelujočih trgih. Vir drugih tržnih podatkov za finančne instrumente, kot so na
primer krivulje donosnosti, kreditni pribitki, valutni tečaji, volatilnosti obrestnih mer
in tečajev, sta sistema Reuters in Bloomberg.
3. raven – model vrednotenja, ki ne temelji na tržnih podatkih. Netržni vhodni podatki
se uporabljajo, kadar ustrezni tržni vhodni podatki niso na voljo. Netržni vhodni
podatki izražajo predpostavke, ki bi jih tudi drugi udeleženci na trgu uporabili pri
določanju poštene vrednosti. Ta raven predstavlja na primer netržne delnice,
obveznice in z njimi povezane izvedene finančne instrumente ter druga sredstva in
obveznosti, za katere na podlagi tržnih vhodnih podatkov ni mogoče določiti poštene
vrednosti.
Kjer je mogoče, je poštena vrednost določena na podlagi neprilagojenih tržnih cen delujočega
trga za identična sredstva in obveznosti. Delujoč trg je trg, na katerem se izvajajo transakcije
med udeleženci na trgu dovolj pogosto in v zadostnem obsegu, da se redno pridobivajo
informacije o cenah. Sredstva in obveznosti, ki se merijo po poštenih vrednostih in so
uvrščena na delujoči trg, se določijo kot tržna cena ene enote (npr. delnice) na datum
merjenja, pomnožena s številom enot (npr. delnic) v lasti banke. Za tista sredstva in
obveznosti, ki nimajo delujočega trga, se poštena vrednost določi z uporabo različnih tehnik
vrednotenja. Tehnike vrednotenja vsebujejo različne stopnje jakosti ocen in predpostavk,
odvisno od razpoložljivosti tržnih vhodnih podatkov za sredstvo ali obveznost, ki je predmet
ocenjevanja. Ocene in predpostavke so netržni vhodni podatki ter so taki, ki bi jih upoštevali
tudi drugi udeleženci na trgu.
Za nefinančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti, ki niso uvrščena v 1. raven, se poštena
vrednost določi na podlagi cenitvenih poročil, pripravljenih s strani neodvisnih ocenjevalcev
vrednosti, ki opravijo cenitev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti
(MSOV).
72
3.6.1. Sredstva in obveznosti merjena po pošteni vrednosti
- lastniški vrednostni papirji
Skupaj sredstva
vrednosti:
Skupaj obveznosti
Raven 1
214
214
14.063
14.052
11
14.277
Raven 2
-
Raven 3
150
97
53
1.949
1.949
220.066
4.403
302
226.870
Skupaj
364
97
267
16.012
14.052
1.960
220.066
4.403
302
241.147
-
309.876
203.474
59.275
10
47.117
309.876
-
309.876
203.474
59.275
10
47.117
309.876
Skupaj sredstva
vrednosti:
Skupaj obveznosti
Raven 1
377
112
265
114.095
114.089
6
114.472
Raven 2
762
762
Raven 3
78
78
1.982
15
1.967
366.831
4.471
348
373.710
Skupaj
455
112
343
116.077
114.104
1.973
762
366.831
4.471
348
488.944
-
489.948
5
112.752
308.913
68.278
489.948
-
489.948
5
112.752
308.913
68.278
489.948
Skupni dobiček ali izguba v obdobju, ki ga zajema izkaz poslovnega izida, ter skupni dobiček
ali izguba v zvezi s sredstvi/obveznostmi ob koncu obračunskega obdobja, so prikazani v
postavki čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju. Za
finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo so čisti dobički/izgube prikazani v presežku iz
prevrednotenja ali pa kot slabitve v izkazu poslovnega izida.
Finančna sredstva in obveznosti, vrednotene po pošteni vrednosti, uvrščene v tretjo raven
lahko prikažemo v tej tabeli:
73
Fin. sredstva,
namenjena trgovanju
Stanje 1. januarja 2014
Dolžniški
Lastniški
vred. papirji vred. papirji
78
Nakupi
Dobiček ali izguba
Drugi vseobsegajoči donos
Prodaje
Stanje 31. decembra 2014
Skupne izgube vključene v
izkazu poslovnega izida na
dan 31. december 2014
236
(139)
(25)
-
97
(139)
Fin. sredstva,
razpoložljiva za prodajo
Skupaj
78
(15)
-
53
236
(164)
150
(25)
(164)
Fin. sredstva,
namenjena trgovanju
Stanje 1. januarja 2013
-
4.463
(4.436)
(45)
1.949
4.463
(4.451)
(45)
1.949
(15)
(4.436)
(4.451)
Fin. sredstva,
razpoložljiva za prodajo
Skupaj
1.495
Dolžniški Lastniški
vred.
vred.
papirji
papirji Skupaj
15
11.592 11.607
-
(1.417)
78
(1.417)
78
- (15.291) (15.291)
(62)
(62)
5.728
5.728
15
1.967
1.982
-
(1.417)
(1.417)
- (15.291) (15.291)
Dolžniški
Lastniški
vred. papirji vred. papirji
1.495
Dobiček ali izguba
Drugi vseobsegajoči donos
Nakupi
Skupne izgube vključene v
izkazu poslovnega izida na
dan 31. december 2013
Dolžniški Lastniški
vred.
vred.
papirji
papirji Skupaj
15
1.967
1.982
-
Skupne izgube za celotno obdobje, kakor tudi izgube konec leta, so vključene v postavki čisti
dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju.
3.7.
Kapitalska ustreznost
Skladno z določili iz odločbe Evropske komisije o postopnem prenehanju poslovanja banka
od septembra 2013 dalje ne izpolnjuje več zakonskih zahtev glede količnika kapitalske
ustreznosti. Banka v procesu postopnega prenehanja poslovanja sledi glavnemu cilju
doseganja pozitivnega kapitalskega količnika, ki zagotavlja pozitivni kapital in poplačilo vseh
upnikov. V skladu z načrtom postopnega prenehanja poslovanja je predvidena tudi
dokapitalizacija s strani države v primeru, da bi v postopku prišlo do dodatnih izgub ali
negativnega kapitala.
Kapitalsko ustreznost in uporabo regulatornega kapitala banka spremlja mesečno in vsake tri
mesece o tem poroča Banki Slovenije. Pri izračunu regulatornega kapitala in kapitalske
ustreznosti banka upošteva predpise Banke Slovenije, ki so izdelani na podlagi baselskih
standardov.
74
Izračun kapitala banke
Kapital banke je vsota temeljnega kapitala, dodatnega kapitala I in dodatnega kapitala II. Pri
izračunu višine regulatornega kapitala se upoštevajo odbitne postavke od posameznih sestavin
kapitala, razmerja in omejitve med posameznimi sestavinami kapitala.
Kapital banke sestavljajo temeljni kapital in dodatni kapital I in II.
Temeljni kapital je sestavljen iz:
- vplačanega osnovnega kapitala,
- kapitalskih rezerv,
- rezerv iz dobička,
- zadržanega dobička oziroma zadržane izgube,
- dobička med letom, če ga potrdi pooblaščeni revizor s pisnim mnenjem in zmanjšan za
morebitne vmesne dividende, izplačane med letom, ali davke ali druge obveznosti, ki
bremenijo dobiček, in
- inovativnih instrumentov v višini le 15 % temeljnega kapitala.
Temeljni kapital se zmanjša za:
- odkupljene lastne delnice,
- sedanjo vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev in z njimi povezanim presežkom
iz prevrednotenja,
- čisto izgubo poslovnega leta oziroma izgubo med letom,
- negativne neto presežke iz prevrednotenja varovanja neto naložb v družbah v tujini, iz
nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo, iz varovanja denarnih tokov, v zvezi s
pridruženimi družbami in skupaj obvladovanimi družbami, ki so obračunane po kapitalski
metodi in negativne neto presežke iz prevrednotenja naložbenih nepremičnin in osnovnih
sredstev, pri čemer je negativni neto presežek iz prevrednotenja negativna vrednost
razlike med popravkom prevrednotevalnega popravka posameznega sredstva in
prevrednotevalnega popravka,
- neizkazane oslabitve in rezervacije zaradi zamika v knjiženju po stanju, za katero se
izračunava kapital.
Vsota vplačanega osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv ter rezerv iz dobička in zadržanega
dobička ali izgube, zmanjšana za navedene odbitne postavke, mora pokrivati najmanj
polovico zneska kapitalskih zahtev.
Dodatni kapital I sestavljajo:
- presežki iz prevrednotenja (80 % pozitivnih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi
z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo, v zvezi z opredmetenimi osnovnimi
sredstvi in naložbenimi nepremičninami),
- hibridni instrumenti,
- presežek oziroma del vrednosti inovativnih instrumentov, ki presega 15 % temeljnega
kapitala,
- prednostne kumulativne delnice brez fiksnega donosa in
- podrejeni dolžniški instrumenti – podrejeni dolg z najmanj 5 letnim pogodbenim rokom
ter
- prednostne kumulativne delnice s fiksnim donosom, ki skupaj ne smeta presegati 50 %
temeljnega kapitala.
Dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega kapitala.
Od temeljnega kapitala se odšteje polovica in od dodatnega kapitala I se prav tako odšteje
vsota:
- naložb v druge kreditne ali finančne institucije, ki posamično presegajo 10 % osnovnega
kapitala druge kreditne ali finančne institucije;
75
-
-
-
neposrednih naložb banke v druge kreditne ali finančne institucije, če seštevek
neposrednih in posrednih naložb presega 10 % osnovnega kapitala druge kreditne ali
finančne institucije;
naložb v inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni dolg drugih kreditnih ali
finančnih institucij, v katerih je banka pridobila več kot 10 % osnovnega kapitala;
seštevek naložb v kapital, inovativne in hibridne instrumente ter podrejeni kapital drugih
kreditnih in finančnih institucij, ki presega 10 % seštevka temeljnega in dodatnega
kapitala I banke;
udeležb banke v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah in zavarovalnih
holdingih;
naložb v finančne instrumente v zavarovalnicah, pozavarovalnicah, pokojninskih družbah
in zavarovalnih holdingih, v katerih je banka udeležena;
prenesene vrednosti finančnih instrumentov, tujih valut ali blaga zaradi časovne
neusklajenosti plačila ali izročitve;
ocenjene višine potrebnih prilagoditev na postavkah trgovalne knjige, če dodatni kapital
II ne zadostuje za pokrivanje teh prilagoditev in
znesek preseganj omejitev kvalificiranih deležev v osebah nefinančnega sektorja.
Če polovica seštevka vseh odbitnih postavk presega dodatni kapital I, se presežek vsote
odbitnih postavk odšteje od temeljnega kapitala banke.
Dodatni kapital II je podrejeni dolg z najmanj dveletnim pogodbenim rokom, izplačljivim
predčasno le ob likvidaciji ali stečaju in po poravnavi vseh drugih obveznosti banke, ki
pokriva vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje
sprememb cen blaga. Razlika med nominalno vrednostjo izdanega podrejenega dolga za
pokrivanje tržnega tveganja in vsoto kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje, valutno
tveganje in tveganje sprememb cen blaga je neizkoriščeni razpoložljivi dodatni kapital II.
Dodatni kapital II je lahko največ 1,5 - kratnik prostega temeljnega kapitala (temeljni kapital
z odbitnimi postavkami, ki ni bil porabljen za pokrivanje vseh ostalih kapitalskih zahtev,
razen za kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje, valutno tveganje in tveganje sprememb
cen blaga).
Bilančne postavke se razvrstijo v skupine izpostavljenosti (centralna raven države in centralna
banka, regionalna oziroma lokalna raven države, osebe javnega sektorja, multilateralne
razvojne banke, mednarodne organizacije, institucije, podjetja, izpostavljenost, zavarovana z
nepremičninami, zapadle postavke, regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti, izpostavljenost
do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno, izpostavljenost zaradi naložb v odprte
kolektivne naložbene podjeme oz. investicijske sklade in druge izpostavljenosti), ki jih nato,
zmanjšane za upoštevana zavarovanja (depoziti, dolžniški vrednostni papirji držav, institucij
in podjetij s primerno bonitetno oceno, vrednostni papirji, ki so v delniškem indeksu SBI 20,
osebna kreditna jamstva – garancije bank, jamstvo države) v skladu s standardiziranem
pristopom izračuna kapitalske ustreznosti tehtamo z utežjo od 0 %, 10 %, 20 %, 50 % ali 100
%. Te tveganju prilagojene vrednosti se pomnožijo z 8 %, kar je kapitalska ustreznost za
posamezno skupino.
Zunajbilančne postavke v izračunu se po upoštevanju zavarovanja prevede s konverzijskimi
faktorji, ki so določeni na podlagi narave posla, v bilančne postavke.
76
TEMELJNI KAPITAL
2014
2013
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Rezerve iz dobička in zadržani dobiček
Hibridni instrumenti
Odbitne postavke:
8.406
3.689
14.504
8.406
3.684
5.171
2.629
131
11.656
88
2.723
193
2.246
-
10
(2.409)
6.919
-
-
2.638
-
2.642
10
-
10
2.638
2.633
229
9.552
24.622
143
38.686
192
2
6.947
2.763
13.822
354
590
4
54
15.884
18
1.748
18.950
54
1.179
604
147
2.770
27.539
0,07%
102
4.004
42.792
1,79%
-popravki vrednostnih delnic in deležev. razpoložljivih za prodajo. naložbenih
nepremičnin in osnovnih sredstev na podlagi bonitetnih filtrov
- neopredmetena dolgoročna sredstva
- čista izguba poslovnega leta
-prilagoditev za finančna sredstva merjena po pošteni vrednosti
-polovica vseh naložb v kapital drugih finančnih in kreditnih institucij. ki
posamično presegajo 10 % drugih finančnih instrumentov in kreditnih institucij,
hibridnih instrumentov drugih finančnih institucij in drugo.
Skupaj temeljni kapital
DODATNI KAPITAL I
Podrejeni dolžniški instrumenti
Presežki iz prevrednotenja (80 % pozitivnih učinkov iz presežka iz
prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo, v zvezi
z opredmetenimi osnovnimi sredstvi in v zvezi z naložbenimi nepremičninami)
Odbitne postavke
-polovica vsote naložb v kapital drugih finančnih in kreditnih institucij. ki
posamično presegajo 10 % drugih finančnih in kreditnih institucij. hibridnih
instrumentov drugih finančnih institucij in drugo
Skupaj dodatni kapital I
Skupaj regulatorni kapital
Kapitalska zahteva za kreditno tveganje
-izpostavljenost do enot centralne ravni države ali centralne banke
-izpostavljenost do enot regionalne ali lokalne ravni držav
-izpostavljenost do oseb javnega sektorja
-izpostavljenost do institucij
-izpostavljenost do podjetij
-izpostavljenost, zavarovana z nepremičninami
-zapadle postavke
-regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti
-izpostavljenost do institucij ali podjetij s kratkoročno bonitetno oceno
-naložbe v investicijske sklade
-druge izpostavljenosti
Kapitalska zahteva za tržno tveganje
Kapitalska zahteva za operativno tveganje
Skupaj kapitalske zahteve
Kapitalska ustreznost
77
4. Poslovanje po področjih
Poslovna področja
Banka je v skladu s cilji in omejitvami procesa restrukturiranja in postopnega prenehanja
poslovanja banke v letu 2014 prenehala opravljati storitve osebnega bančništva, kartičnega
poslovanja in zaprla vse transakcijske račune fizičnih oseb. V maju 2014 je začela še s
postopkom prenehanja opravljanja storitev plačilnega prometa in tako do konca junija zaprla
še vse transakcijske račune pravnih oseb. Prav tako je v mesecu februarju 2014 izvedla prenos
poslovanja na področju investicijskega bančništva na BKS Banko, Bančno podružnico.
Oslabitve in rezervacije
Čiste opravnine
Drugi prihodki
Stroški dela
Splošni in administrativni stroški
Amortizacija
Drugi odhodki
POSLOVANJA
Davek iz dohodka pravnih oseb iz
rednega poslovanja
ČISTI DOBIČEK
Sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital
pridruženih in skupaj obvladovanih
družb
Nekratkoročna sredstva v posesti za
prodajo
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
Podjetniški
trg
11.434
6.098
19.432
511
1.387
2.438
3.452
201
6.929
Finančni
Osebno
trg bančništvo
399
3.439
88
(21.480)
(19)
7
1.350
207
665
230
32
12
3
326
-
Drugo
1
2
291
175
32
493
35
26
Skupaj
11.834
9.539
88
(1.757)
499
2.912
3.342
4.207
251
7.281
13.646
(23.876)
(693)
(121) (11.044)
1.619
12.027
(860)
(23.016)
(127)
(567)
(21)
612
(100) (11.656)
301.402
16.684
-
4.848 322.934
-
6.781
-
301.402
35.490
23.465
291.460
-
Oslabitve in rezervacije
Čiste opravnine
Drugi prihodki
Stroški dela
Splošni in administrativni stroški
Amortizacija
Drugi odhodki
Podjetniški
trg
24.591
12.977
(306.790)
2.215
1.451
2.308
1.924
356
117
(296.215)
Finančni
Osebno
trg bančništvo
4.234
865
13.381
188
59
(32.124)
(9.674)
517
(47)
24.045
811
388
658
418
143
137
(18.262)
(9.987)
-
6.781
4.848 329.715
1.387 328.337
Drugo
Skupaj
29.690
26.546
59
(4.266) (352.854)
2.685
81
25.577
1.094
4.601
627
3.627
118
754
427
544
(6.451) (330.915)
78
POSLOVANJA
Davek iz dohodka pravnih oseb iz
rednega poslovanja
ČISTI DOBIČEK
Sredstva
Dolgoročne naložbe v kapital
pridruženih in skupaj obvladovanih
družb
Nekratkoročna sredstva v posesti za
prodajo
Skupaj sredstva
Skupaj obveznosti
3.285
(299.500)
3.341
(21.603)
1.557
(11.544)
553
8.736
(7.004) (339.651)
409.939
117.992
35
5.191
533.157
-
-
-
-
-
409.939
77.197
117.992
379.696
35
61.482
5.191
2.176
533.157
520.551
Geografsko področje
Razpršenost nekratkoročnih sredstev in prihodkov po posameznih geografskih območjih
lahko prikažemo v spodnji tabeli:
Slovenija
Države nekdanje Jugoslavije
Države EU
Druge države
Skupaj
Slovenija
Države nekdanje Jugoslavije
Države EU
Druge države
Skupaj
Nekratkoročna
sredstva
11.281
336
-
Prihodki
10.247
1.203
1.057
379
11.617
12.886
Nekratkoročna
sredstva
5.012
-
Prihodki
23.561
3.181
3.835
2.622
5.012
33.199
79
Pojasnila k izkazu poslovnega izida (Pojasnila od 5 do 16)
5. Čiste obresti
Prihodki iz obresti
Stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, v posesti do zapadlosti
Plasmaji pri drugih bankah
Odkupi terjatev
2014
13
387
11.362
72
2013
15
65
2.215
1.931
38
25.126
300
Skupaj
11.834
29.690
Odhodki iz obresti
Obresti za finančne obveznosti do centralne banke
Vloge in krediti bank
Vloge drugih strank
Dolžniški vrednostni papirji
Druge obresti
2014
1.164
2.836
3.262
2.275
2
2013
1.589
5.784
13.165
6.008
-
Skupaj
9.539
26.546
Čiste obresti
2.295
3.144
6. Čiste opravnine (provizije)
Prihodki iz opravnin (provizij)
Opravnine za kreditne posle
Opravnine za garancije
Opravnine (provizije) od poslov z vrednostnimi papirji
Opravnine (provizije) plačilnega prometa
Opravnine (provizije) za osebno bančništvo
Druge opravnine
2014
15
758
87
68
7
29
2013
55
1.980
813
484
72
46
964
3.450
2014
106
359
2013
296
469
Skupaj
465
765
Čiste opravnine
499
2.685
Skupaj
Odhodki iz opravnin (provizij)
Opravnine (provizije) za opravljanje borznih poslov
Druge plačane opravnine (provizije)
80
7. Prihodki iz dividend
Skupaj
2014
68
20
2013
57
2
88
59
8. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi IPI
Čisti dobiček / izguba iz finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo
Čisti dobiček / izguba iz kreditov
Čisti dobiček / izguba iz finančnih obveznosti,
merjenih po odplačni vrednosti
2014
2013
213
(5.492)
2.113
1.233
502
25.328
-
20
(4.777)
28.694
Čisti dobički iz drugih finančnih sredstev in obveznosti
Skupaj
9. Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju
2014
2013
Čisti dobiček / izguba iz finančnih sredstev,
namenjenih trgovanju
Izvedeni finančni instrumenti
(201)
-
(1.249)
(47)
Skupaj
(201)
(1.296)
10. Drugi čisti poslovni dobički/izgube
Prihodki
Storitvene pogodbe
Najemnine
Drugi prihodki
2014
27
83
532
2013
177
76
3
642
256
Odhodki
Davki in prispevki
Donacije
Članarine
Plačila kazni in plačila sodiščem
Drugo
2014
(26)
(20)
(30)
(123)
2013
(142 )
(46)
(58)
(119)
(170)
Skupaj
(199)
(535)
443
(279)
Skupaj
Čisti poslovni dobički
81
Razlog za povečanje drugih prihodkov v letu 2014 je v večini zaradi pripoznani prihodkov iz
naslova prejetega nadomestila za prenos investicijskega bančništva na BKS Banko, Bančno
podružnico.
11.
Administrativni stroški
Stroški dela (Pojasnilo 12)
Strokovne storitve
Oglaševanje in trženje
Upravni stroški
Material
Stroški vzdrževanja programske opreme
Drugo
2014
(3.342)
(1.863)
(101)
(760)
(96)
(611)
(776)
2013
(4.601)
(612)
(279)
(1.081)
(160)
(1.067)
(428)
Skupaj
(7.549)
(8.228)
Zaradi vloženih odškodninskih tožb proti bivši upravi in večjega števila vloženih izvršilnih
postopkov proti dolžnikom, so se v letu 2014 povišali stroški strokovnih storitev.
12. Stroški dela
Bruto plače
Dajatve za pokojninsko zavarovanje
Dajatve za socialno zavarovanje
Drugi stroški dela
2014
(2.469)
(221)
(184)
(468)
2013
(3.576)
(328)
(263)
(434)
Skupaj
(3.342)
(4.601)
Na dan 31. decembra 2014 je bilo v banki zaposlenih 40 oseb (leto 2013: 77).
13. Rezervacije
Garancije in prevzete obveznosti (Pojasnilo 36)
Rezervacije za pravne tožbe (Pojasnilo 36)
Rezervacije za zaposlence in odpravnine (Pojasnilo 36)
Rezervacije za Pokojninsko družbo A (Pojasnilo 36)
Skupaj
2014
(648)
5.204
2013
(13.771)
(9.788)
259
(744)
2
(2.500)
4.817
(26.803)
82
14. Oslabitve
2014
15.286
2013
(292.905)
(4.573)
(15.835)
32
(367)
-
(2.824)
(16.908)
(188)
(223)
(13.789)
(331)
-
(6.574)
(326.051)
Slabitve / odprava slabitev kreditov strankam (Pojasnilo 21)
Slabitve finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo
(Pojasnilo 19)
Slabitve / odprava slabitev naložbenih nepremičnin
(Pojasnilo 24)
Slabitve opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev (Pojasnilo 23)
Slabitve naložb v kapital odvisnih družb (Pojasnilo 25)
Slabitve drugih finančnih sredstev (Pojasnilo 27)
Slabitve drugih sredstev – nepremičnine na zalogi
Skupaj
Banka je v letu 2014 oblikovala za 6.574 tisoč EUR slabitev, od tega se jih je na kreditih
sprostilo za 15.286 tisoč EUR, na finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo je bilo
dodatno oblikovanih za 4.573 tisoč EUR, prav tako je bilo dodatnih oslabitev za 16.908 tisoč
EUR pri naložbah v kapital odvisnih družb. Na naloženih nepremičninah se je sprostilo za 32
tisoč slabitev, na drugih finančnih sredstvih pa je bilo dodatno oblikovanih 188 tisoč EUR
slabitev. Med slabitvami drugih sredstev je vključena oslabitev nepremičnine v lasti banke, ki
je izkazana kot zaloga.
15. Čisti dobiček/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z
njimi povezanimi obveznostmi
2014
2013
-
(2.269)
(2.269)
Čisti dobiček/izgube iz nekratkoročnih sredstev v posesti
za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi
16. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
Strošek obdavčitve je usklajen z izkazanim dobičkom, kot sledi:
Izkazana izguba pred davkom
Izračun davka po predpisani davčni stopnji (17%)
Prihodki, od katerih se davek ne obračuna
Davek od odhodkov, ki niso davčno priznani
Drugo
Davek od dohodka
2014
(11.044)
(1.877)
(15)
3.646
(1.142)
2013
(330.915)
(56.256)
-
612
(56.256)
83
Pojasnila k izkazu finančnega položaja (Pojasnila od 17 do 42)
17. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge
pri bankah
Denar v blagajni
Stanje na računih pri centralni banki:
- poravnalni računi
- druge kratkoročne vloge pri centralni banki
Vpogledne vloge pri bankah
2014
-
2013
168
23.125
9.345
9.306
8.189
9.571
762
Skupaj
41.776
18.690
Postavke in stanja tega pojasnila so v znesku 32.431 tisoč EUR (leta 2013: 9.119 tisoč EUR)
vključeni v postavko denarna sredstva in denarni ustrezniki (Pojasnilo 44).
Banka je od 9.10.2013 dalje izvzeta iz sistema obveznih rezerv.
18. Finančna sredstva, namenjena trgovanju
2014
97
97
2013
112
112
-
Lastniški vrednostni papirji
- uvrščeni v borzno kotacijo
- netržni
267
214
53
343
265
78
Skupaj
364
455
Dolžniški vrednostni papirji
Državne menice - kotirajoče
Obveznice drugih izdajateljev - nekotirajoče
Banka nima zastavljenih finančnih sredstev, namenjenih trgovanju.
Analiza kreditne kakovosti dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2014:
Bonitetna ocena
Obveznice drugih
izdajateljev nekotirajoče
Skupaj
97
97
97
97
Analiza kreditne kakovosti dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2013:
Bonitetna ocena
Državne obveznice Skupaj
112
112
112
112
84
19. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Dolžniški vrednostni papirji:
Državne obveznice - kotirajoče
Obveznice bank - kotirajoče
Obveznice drugih izdajateljev - nekotirajoče
Obveznice drugih izdajateljev - kotirajoče
2014
14.052
13.036
1.016
2013
114.104
113.073
15
1.016
Lastniški vrednostni papirji:
Deleži - po pošteni vrednosti (nekotirajoči)
Delnice - po pošteni vrednosti:
- uvrščeni v borzno kotacijo
- netržni
1.960
491
1.469
11
1.458
1.973
141
1.832
6
1.826
16.012
116.077
Skupaj
Analiza kreditne kvalitete dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2014:
Bonitetna ocena
Kotacija A- do A+
Kotacija manj kot ANetržni
Skupaj
Državne
Druge obveznice
obveznice
13.036
1.016
13.036
1.016
Skupaj
13.036
1.016
14.052
Analiza kreditne kvalitete dolžniških papirjev na dan 31. decembra 2013:
Bonitetna ocena
Kotacija manj kot ANetržni
Skupaj
Državne
Druge obveznice
obveznice
113.073
1.016
15
113.073
1.031
Skupaj
114.089
15
114.104
Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo je:
Stanje 1. januarja
Pridobitev finančnih sredsetv, razpoložljivih za prodajo
Prerazporeditev iz fin.sred.v posesti do zapadlosti (Pojasnilo 22)
Natečene obresti
Prodaje in dospele glavnice
Izplačane obresti
Dobički/ Izgube zaradi prevrednotenja vrednostnih papirjev,
razpoložljivih za prodajo
Tečajne razlike
Oslabitve vrednostnih papirjev (Pojasnilo 14)
Prenos v izkaz poslovnega izida
Stanje 31. decembra
2014
116.077
16.546
399
(112.676)
(274)
2013
72.246
142.348
60.044
2.215
(139.194)
(4.451)
362
84
(4.573)
67
72
(104)
(15.835)
(1.264)
16.012
116.077
85
Dolžniški vrednostni papirji imajo kupone s stalno in gibljivo obrestno mero. Banka nima
zastavljenih vrednostnih papirjev.
20. Krediti bankam in terjatve do bank
Depoziti drugim bankam
Krediti drugim bankam
Skupaj
2014
-
2013
-
-
-
Skladno s spremembami Sklepa o poslovnih knjigah in letnih poročilih bank in hranilnic (UL
št. 89/2014) se vpogledne vloge pri bankah prestavijo iz postavke A.5. Krediti v postavko
A.1. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah.
21. Krediti strankam in terjatve do strank
- osebni računi in kartično poslovanje
Krediti podjetjem:
- Okvirni krediti
- krediti zavarovani z vrednostnimi papirji
- odkupi terjatev
2014
16.237
16.236
1
539.765
277
539.488
-
2013
19.182
19.166
16
729.156
811
723.654
4.691
Skupaj krediti
556.002
748.338
(298.661)
257.341
(357.348)
390.990
Oslabitve
Skupaj neto stanje kreditov
86
Gibanja slabitev kreditov prikazuje spodnja tabela:
Posamezniki
Podjetja
Trans.rač.
in
Komerc.
Skupaj
kartično
krediti
posl.
Stanje 1. januarja
2014
Dodatno oblikovane /
ukinjene slabitve
Odpisane neizterljive
terjatve
Prenos med izključene
obresti
Stanje 31. decembra
2014
Skupinsko slabljeni
krediti
Posamično slabljeni
krediti
Okvirni
krediti
Krediti
zavarova
ni z
vrednostn
imi
papirji
Skupinsko slabljeni
krediti
Posamično slabljeni
krediti
Skupaj
9.672
9.674
377
-
346.236
1.061
347.674
357.348
(2)
(701)
(703)
(53)
-
(13.469)
(1.061)
(14.583)
(15.286)
-
-
-
-
-
(6.303)
-
(6.303)
(6.303)
-
(176)
(176)
(67)
-
(36.855)
(36.922)
(37.098)
-
8.795
8.795
257
-
289.609
-
289.866
298.661
-
106
106
-
-
7.051
-
7.051
7.157
-
8.689
8.689
257
-
282.558
-
282.815
291.504
Podjetja
Trans.rač.
in
Komerc.
Skupaj
kartično
krediti
posl.
Dodatno oblikovane /
ukinjene slabitve
Odpisane neizterljive
terjatve
Prenos med izključene
obresti
Stanje 31. decembra
2013
Odkupi
terjatev
2
Posamezniki
Stanje 1. januarja
2013
Komerc.
krediti
Skupaj
krediti
strankam,
ki niso
banke
Okvirni
krediti
Krediti
zavarova
ni z
vrednostn
imi
papirji
Komerc.
krediti
Odkupi
terjatev
Skupaj
Skupaj
krediti
strankam,
ki niso
banke
5
5.156
5.161
55
277
93.133
234
93.699
98.860
(3)
4.902
4.899
345
(277)
287.111
827
288.006
292.905
-
(201)
(201)
(23)
-
(30.302)
-
(30.325)
(30.526)
-
(185)
(185)
-
-
(3.706)
-
(3.706)
(3.891)
2
9.672
9.674
377
-
346.236
1.061
347.674
357.348
2
123
125
19
-
27.102
1.061
28.182
28.307
-
9.549
9.549
358
-
319.134
-
319.492
329.041
87
Zavarovanja kreditov glede na vrsto lahko po stanju konec leta so prikazana v spodnji tabeli:
Nepremičnine
Zastava premičnin
Vrednostni papirji
Zastava poslovnih deležev
Odstop terjatev
Depoziti
Prejeta poroštva
Garancije izdane v dobro banke
Poroštvo države
2014
349.233
18.425
58.716
34.326
22.159
1.253
7.987
2.988
2013
501.137
23.345
87.434
43.011
27.322
5.294
26.931
872
9.729
Skupaj zavarovanja
495.087
725.075
Finančni učinek poroštva je prikazan z razkritjem poroštvenih vrednosti, posebej (i) za tista
finančna sredstva, kjer so poroštvo in druga kreditna zavarovanja enaka ali višja od
knjigovodske vrednosti sredstva (zadostno zavarovani krediti) in (ii) za tista finančna
sredstva, kjer poroštvo in druga kreditna zavarovanja ne dosegajo knjigovodske vrednosti
sredstva (nezadostno zavarovani krediti).
Učinek poroštva na dan 31. december 2014 je sledeč:
Zadostno zavarovani krediti
Osebni računi in kartično
poslovanje
Komercialni krediti
Okvirni krediti
Komercialni krediti
Odkupi terjatev
Skupaj
Knjigovodska
vrednost
kreditov
Poštena
vrednost
zavarovanja
Nezadostno zavarovani
krediti
Knjigovodska
vrednost
kreditov
Poštena
vrednost
zavarovanja
6.612
61
218.799
-
11.201
61
369.533
-
1
9.624
216
320.689
-
2.758
111.534
-
225.472
380.795
330.530
114.292
Učinek poroštva na dan 31. december 2013:
Zadostno zavarovani krediti
Osebni računi in kartično
poslovanje
Komercialni krediti
Okvirni krediti
Komercialni krediti
Odkupi terjatev
Skupaj
Knjigovodska
vrednost
kreditov
Poštena
vrednost
zavarovanja
Nezadostno zavarovani
krediti
Knjigovodska
vrednost
kreditov
Poštena
vrednost
zavarovanja
8.190
174
302.902
-
14.230
515
558.352
-
16
10.976
637
420.752
4.691
3.227
60
148.643
48
311.266
573.097
437.072
151.978
88
Banka upošteva vrednosti nepremičnin, ki jih določajo pooblaščeni ocenjevalci.
22. Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti:
Stanje 1. januarja
Nakupi
Obrestni prihodki
Dospelost
Prejete obresti
Prerazporeditev med finančna sredstva, razpoložljiva
za prodajo (Pojasnilo 19)
Stanje 31. decembra
2014
-
2013
89.039
4.704
1.932
(33.361)
(2.270)
-
(60.044)
-
-
Banka je že 30.9.2013 celotni portfelj finančnih sredstev v posesti do zapadlosti prerazvrstila
med finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in jih nato postopoma prodajala.
23. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva
Zemljišča
Računalniki Oprema
in zgradbe
Nabavna ali ovrednotena vrednost
Nabave
Premiki iz naložbenih nepremičnin
Odtujitve
Prevrednotenje
Strošek oslabitve
Amortizacijski popravek vrednosti
Strošek amortizacije
Odtujitve
Prevrednotenje
Čista knjižna vrednost na dan 31.
decembra 2014
Naložbe
Neopredmetena
v
sredstva
pripravi
Skupaj
4.745
78
-
735
3
(291)
1.482
50
(114)
-
746
15
(8)
7.708
68
78
(413)
7.441
4.823
447
1.418
-
753
1.131
101
-
693
22
(291)
667
51
(89)
-
553
77
(8)
1.232
424
629
-
622
3.044
251
(388)
2.907
3.591
23
789
-
131
4.534
89
Zemljišča
Računalniki Oprema
in zgradbe
Naložbe
Neopredmetena
v
sredstva
pripravi
Skupaj
Nabavna ali ovrednotena vrednost
Nabave
Premiki iz naložbenih nepremičnin
Odtujitve
Prevrednotenje
Strošek oslabitve
7.776
39
349
(2.245)
(1.174)
4.745
910
39
(138)
(76)
735
2.099
108
(55)
(354)
(316)
1.482
21
(21)
-
2.305
30
(331)
(1.258)
746
13.111
216
349
(545)
(2.599)
(2.824)
7.708
Amortizacijski popravek vrednosti
Strošek amortizacije
Odtujitve
Prevrednotenje
1.378
123
(370)
1.131
746
85
(138)
693
691
62
(50)
(36)
667
-
396
484
(327)
553
3.211
754
(515)
(406)
3.044
Čista knjižna vrednost na dan 31.
decembra 2013
3.614
42
815
-
193
4.664
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva, vrednotena po modelu
nabavne vrednosti in negativno prevrednotena na podlagi cenitev:
Zemljišča
in zgradbe
2.922
2.945
Računalniki
23
42
Oprema
789
808
Naložbe v
pripravi
-
Skupaj
3.734
3.795
24. Naložbene nepremičnine
Gibanja naložbenih nepremičnin so:
Stanje 1. januarja
Nakupi
Premik med lastniško uporabljene nepremičnine
Prilagoditev poštene vrednosti
Stanje 31. decembra
2014
348
(78)
32
2013
1.064
(349)
(367)
302
348
Postavka drugi čisti poslovni dobički (Pojasnilo 10) iz naložbenih nepremičnin vključuje
najemnine v znesku 83 tisoč EUR (2013: 75 tisoč EUR). V zvezi z naložbenimi
nepremičninami, ki so ustvarile prihodke od najemnin, je imela banka v tem letu 7 tisoč EUR
stroškov (leto 2013: 7 tisoč EUR).
Nabavna vrednost naložbenih nepremičnin znaša 222 tisoč EUR (leto 2013: 312 tisoč EUR).
90
25. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih
družb
Factor - in d.o.o., Ljubljana
Factor Projekt d.o.o., Ljubljana
PV Naložbe d.o.o., Ljubljana
Factor Projekt d.o.o., Krk
2014
7.358
9.362
19.300
1.458
-
2013
5.150
1.936
6.700
3
-
Skupaj naložbe v odvisne družbe
37.478
13.789
(30.697)
(13.789)
6.781
-
Oslabitev naložb v odvisne družbe
Skupaj neto stanje naložb v odvisne družbe
Gibanje dolgoročnih naložb v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb je:
Stanje 1. januarja
Dokapitalizacija odvisnih družb
Oslabitve naložb v odvisne družbe (Pojasnilo 14)
Stanje 31. decembra
2014
23.689
(16.908)
2013
13.789
(13.789)
6.781
-
Banka ima naslednje odvisne družbe, ki so 100 - odstotno v njeni lasti:
PV Naložbe, d.o.o.
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba
Kapital družbe
Bilančna vsota
31. december 2014
42
(274)
(232)
1.524
7.281
31. december 2013
44
(15.053 )
(15.009)
(10.844)
7.406
Factor Projekt d.o.o., Krk
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba
Kapital družbe
Bilančna vsota
31. december 2014
357
(420)
(63)
273
1.340
31. december 2013
644
(1.332 )
(688)
(1.123)
869
Factor Projekt d.o.o., Ljubljana
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čisti dobiček
Kapital družbe
Bilančna vsota
31. december 2014
1.158
(1.113)
45
3.438
6.388
31. december 2013
520
(6.279 )
(5.759)
(4.033)
7.064
91
Factor-in, d.o.o., Ljubljana
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba
Kapital družbe
Bilančna vsota
31. december 2014
332
(946)
(614)
683
24.812
31. december 2013
3.821
(9.227)
(5.406)
(912)
17.823
Celotni prihodki
Celotni odhodki
Čista izguba/dobiček
Kapital
Bilančna vsota
31. december 2014
260
(624)
(364)
(203)
218
31. december 2013
725
(536)
171
160
1.951
26. Odložene terjatve za davek od dohodka pravnih oseb
2014
-
2013
8.860
-
-
-
-
-
-
-
-
Odprava pripoznanja terjatev iz naslova odloženih
davkov
-
(8.860)
Na dan 31. decembra
-
-
Druga sredstva
Zaloge
Predujmi dobaviteljem
Drugi plačani prispevki
Osnovna sredstva, prejeta za poplačilo kreditov
Druga sredstva
2014
6
128
173
1.084
38
2013
919
17
136
Skupaj druga sredstva
1.429
1.072
Na dan 1. januarja
Odprava pripoznanja finančnih sredstev razpoložljivih
za prodajo
Odprava pripoznanja terjatev iz naslova davčnih
izgub zaradi spremembe davčne stopnje
Odprava pripoznanja drugih terjatev
Ponovno merjenje poštene vrednosti:
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo,
vključena v kapital
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Druga sredstva-nekratk.sred.v posesti za prod.
Davčne izgube
Prenešena davčna izguba iz pripojitve KD banke
Drugo
27. Druga sredstva
92
Terjatve do kupcev
Provizije
Drugo
Slabitve finančnih sredstev
2014
4
228
1.301
(428)
2013
7
395
664
(271)
Skupaj druga sredstva
1.105
795
2014
271
(3)
188
14
(42)
2013
17
(12)
343
(77 )
428
271
Gibanja slabitev za druga finančna sredstva:
Stanje 1. januarja
Sprostitve slabitev- plačila
Dodatno oblikovane / ukinjene slabitve (Pojasnilo 14)
Prenos med izključene obresti
Odpisi terjatev
Stanje 31. decembra
28. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo
2014
-
2013
-
-
-
Skupaj
29. Finančne obveznosti do centralne banke
Krediti od Banke Slovenije
2014
-
2013
179.789
-
179.789
Skupaj
uporabljati ELA instrument (Emergency liquidity assistance) oziroma NPSS (Neposredno
ko je Banka Slovenije unovčila poroštvo Republike Slovenije. Banka od junija 2014 svojo
likvidnost zagotavlja izključno z denarnimi prilivi iz naslova poplačil kreditov in
unovčevanjem zavarovanj na kreditnih pogodbah
30. Vloge bank
Vloge na vpogled
Kratkoročne vloge bank
Dolgoročne vloge bank
Skupaj
2014
-
2013
5
-
-
5
93
31. Vloge strank, ki niso banke
Podjetja:
- Transakcijski računi
- Depoziti
2014
7.074
7.074
2013
35.782
3.502
32.280
Finančne organizacije:
- Depoziti
7.176
7.176
8.937
18
8.919
Javni sektor:
- Depoziti
185.855
185.855
2.138
2.138
Tuje osebe:
- Depoziti
93
93
5.164
949
4.215
Fizične osebe:
- Depoziti
3.276
3.276
60.731
1.915
58.816
203.474
112.752
Skupaj
Vloge strank so obrestovane s stalno obrestno mero.
32. Krediti bank
Domače banke
EUR 6m, gibljiva obrestna mera, kredit zapade 2014
Obrestna mera %
EURIBOR + 0,375
EURIBOR + 1,6
EURIBOR + 3,09
EURIBOR + 4
EURIBOR + 2,01
EURIBOR + 1,78
EURIBOR +2,19
EURIBOR + 0,587
EURIBOR + 2,13
EURIBOR + 2,5
EURIBOR + 2.33
EURIBOR + 2,48
EURIBOR + 2,74
EURIBOR + 0,2
EURIBOR + 0,55
EURIBOR + 3,75
EURIBOR + 2,75
EURIBOR + 2,62
EURIBOR + 4,66
EURIBOR + 1,8
EURIBOR + 2,18
2014
1.671
2.802
49
1.966
2.499
3.347
4.992
1.230
1.230
1.336
2.964
2.652
3.017
12.666
8.138
4.397
2013
20.054
1.749
4.999
10.193
5.013
5.605
956
249
3.278
4.165
5.582
8.321
9.264
1.632
1.604
3.560
3.242
3.522
17.334
9.402
4.798
94
EURIBOR + 3,59
EURIBOR + 1,95
Skupaj krediti bank
3.565
754
3.850
752
59.275
129.124
33. Krediti strank, ki niso banke
2014
2013
Finančni leasing
10
-
Skupaj
10
-
34. Dolžniški vrednostni papirji
2014
2013
47.117
12.477
52.138
47.117
64.615
-
3.663
Skupaj
-
3.663
Skupaj
47.117
68.278
Obrestna mera %
Obveznice
FB11 – EUR, gibljiva obrestna mera, zapadlost leta 2020
FAC15 - EUR, stalna obrestna mera, zapadlost 2015
6mEuribor+1,5
3,25
Skupaj
Potrdila o vlogah
EUR, stalna obrestna mera, zapadlost leta 2014
4,8
Banka je v skladu z načrtom prestrukturiranja in postopnega prenehanja banke predčasno v
celoti izplačala obveznice FB11 z originalno zapadlostjo 2020.
Prav tako je banka v letu 2014 predčasno izplačala še za 5.000 tisoč EUR obveznice FAC15,
tako da je vrednost izdaje 5-letne obveznice z jamstvom Republike Slovenije na dan
31.12.2014 znašala 46.300 tisoč EUR. Obveznica zapade v juniju 2015.
35. Podrejene obveznosti
Na podlagi odločb Banke Slovenije z dne 17.12.2013 in 18.12.2013 so bile vse podrejene
obveznice banke (FB09, FB16, FB22, FB24 in FB25) izbrisane iz centralnega registra
Klirinško depotne družbe.
95
36. Rezervacije
Rezervacije
Rezervacije
Rezervacije
Rezervacije
za
garancije
in prevzete
obveznosti
za plačilne
garancije
418
1.392
192
328
-
-
-
Oblikovanje rezervacij
1.311
2.909
3.281
6.675
1.908
10.687
289
2
-
9.788
27
1.034
2.500
Na dan 31. decembra
2013/1.januarja 2014
2.016
4.786
8.971
37
9.788
1.007
2.500
108
-
4.589
-
3.130
-
4
28
5.942
4.584
255
177
2
2.498
29.105
14.030
7.287
Oblikovanje rezervacij
(1.318)
2.152
7.640
-
738
-
-
9.212
Na dan 31. decembra
2014
590
2.349
13.481
5
-
575
-
17.000
Na dan 31. decembra
2012/1.januarja 2013
Sprostitve rezervacij
Izplačila
Sprostitve rezervacij
Izplačila
Rezervacije
za
storitvene
garancije
Obveznosti
za zaslužke
zaposlencev
za pravno
nerešene
tožbe
Rezervacije
za
za
Pokojninsko
odpravnine
družbo A
Rezervacije za garancije in prevzete obveznosti predstavljajo potencialne obveznosti banke za
njihovo plačilo.
Rezervacije za zaposlence vključujejo obveznost banke za izplačilo jubilejnih nagrad in
odpravnin ob upokojitvi ter odpravnih ob prenehanju delovnega razmerja iz poslovnih
razlogov.
Banka je konec leta sprostila oblikovane rezervacije za pravne tožbe v višini 5.942 tisoč EUR,
4.400 tisoč EUR pa izplačala na podlagi sklenjenega dogovora o izvensodni poravnavi ter 184
tisoč EUR na podlagi pravnomočne sodbe.
Banka je v letu 2014 prekinila pogodbo o upravljanju premoženja kritnega sklada
Pokojninske družbe A d.d. Banka je iz tega naslova Pokojninski družbi A d.d. izplačala 2.498
tisoč EUR sredstev in sprostila za 2 tisoč EUR rezervacij.
37. Odložene obveznosti za davek
2014
-
2013
713
- finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, vključena v kapital
-
-
- naložbene nepremičnine
Odprava pripoznanja obveznosti iz naslova odloženih
davkov
Na dan 31. decembra
-
-
-
(713)
-
Na dan 1. januarja
Ponovno merjenje poštene vrednosti:
96
SKUPAJ
2.330
6.789
29
33.593
-
38. Druge obveznosti
Druge obveznosti
Obveznosti za davke in prispevke
Obveznost za prejete predujme
Pasivne časovne razmejitve
Drugo
Skupaj
Obveznosti do dobaviteljev
Obveznosti za bruto plače in nadomestila plač
Skupaj
2014
40
41
50
2013
101
106
131
207
2014
261
178
278
2013
680
348
264
717
1.292
39. Osnovni kapital in kapitalske rezerve
Na dan 1. januarja 2014
840.625
840.625
8.406
8.406
Kapitalske
rezerve
-
Na dan 1. januarja 2013
1.387.152
840.625
11.577
8.406
40.749
-
Število delnic Navadne delnice
Skupaj
8.406
8.406
52.326
8.406
Kapital banke je podrobneje opisan v točki VI.6., Kapital banke poslovnega poročila.
40. Akumulirani drugi vseobsegajoči donos
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi
osnovnimi sredstvi
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi,
razpoložljivimi za prodajo
Skupaj
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z opredmetenimi
osnovnimi sredstvi
Na dan 1. januarja
Prevrednotenje osnovnih sredstev
Amortizacija osnovnih sredstev
Odloženi davek od dohodka pravnih oseb
Na dan 31. decembra
2014
2013
536
542
268
(161)
804
381
2014
542
(6)
2013
2.335
(2.188)
(18)
413
542
536
97
Presežek iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi
sredstvi, razpoložljivimi za prodajo
Na dan 1. januarja
Dobiček/izguba zaradi spremembe poštene vrednosti
Prenos na izkaz poslovnega izida
Odloženi davek
Na dan 31. decembra
2014
(161)
362
67
268
2013
857
72
(1.264)
174
(161)
41. Rezerve iz dobička (vključno s čistim dobičkom / izgubo poslovnega leta)
Rezerve iz dobička
Zakonske rezerve
Statutarne rezerve
Druge rezerve
2014
3.824
1.656
2.163
5
2013
3.819
1.656
2.163
-
Zakonske rezerve
Na dan 1. januarja
Na dan 31. decembra
1.656
1.656
1.656
1.656
Statutarne rezerve
Na dan 1. januarja
Poraba rezerv za pokrivanje izgube
Na dan 31. decembra
2.163
2.163
11.577
9.414
2.163
5
5
30.329
30.329
-
(11.656)
(11.656)
(15.435)
(339.651)
18
21.548
333.520
-
Druge rezerve
Na dan 1. januarja
Presežek iz amortizacije osnovnih sredstev
Poraba rezerv za pokrivanje izgube
Na dan 31. decembra
Zadržani dobiček / izguba in čisti dobiček / izguba
poslovnega leta
Na dan 1. januarja
Izguba poslovnega leta
Presežek iz amortizacije osnovnih sredstev
Pokrivanje izgube preteklega leta
Pokrivanje izgube tekočega leta
Razporeditev v druge rezerve
Na dan 31. decembra
Zakonske rezerve so poleg rezerv za lastne delnice, statutarnih in drugih rezerv iz dobička,
namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let predvsem za poravnavanje morebitnih
izgub v prihodnosti.
98
Banka lahko skladno s statutom družbe oblikuje statutarne rezerve v višini 100 %
osnovnega kapitala banke. Banka lahko v posameznem poslovnem letu nameni v rezerve
največ 30 % čistega dobička. Statutarne rezerve se lahko porabijo za pokritje čiste izgube
poslovnega leta in pokritje prenesene izgube, za rezerve za lastne delnice in za povečanje
osnovnega kapitala iz sredstev banke.
Banka oblikuje tudi druge rezerve iz dobička v višini največ do 60 % zneska čistega dobička
poslovnega leta, ki ostane po oblikovanju statutarnih in zakonskih rezerv. Druge rezerve iz
dobička se lahko uporabijo za vse zakonsko dovoljene namene, razen za izplačila med
delničarje ali druge osebe.
42.
Prevzete in potencialne obveznosti
Pravni postopek: Občasno in med običajnim poslovanjem lahko pride do terjatev zoper
banko. Vodstvo na podlagi lastne presoje ter notranjega in zunanjega strokovnega svetovanja
meni, da v zvezi s terjatvami ne bo povzročena materialna izguba, zato ti računovodski izkazi
tega ne obravnavajo.
Na dan 31. decembra 2014 zoper banko tečejo naslednji materialno pomembni sodni
postopki:
• Družba Adriatic Fund B.V., Nizozemska (v nadaljevanju: tožeča stranka), je dne
29.8.2013 zoper banko vložila tožbo zaradi plačila odškodnine 3.449.840,10 EUR s
pripadki zaradi po mnenju tožeče stranke izvedenih kršitev pogodbenega razmerja
Banka je zoper tožbo vložila obrazložen odgovor. Sodišče o tožbenem zahtevku
tožeče stranke še ni odločilo. Banka za ta postopek nima oblikovanih rezervacij.
Prevzete obveznosti za naložbe v osnovna sredstva: V letu 2014 in letu 2013 banka ni
imela nikakršnih prevzetih obveznosti za nakupe zgradb in opreme.
Potencialne obveznosti: Osnovni namen teh instrumentov je zagotovilo banke, da bodo
sredstva stranki na voljo, ko jih bo zahtevala. Garancije, ki pomenijo nepreklicno zagotovilo,
da bo banka plačala, če stranka ne more izpolniti svojih obveznosti do tretjih strank, imajo
enako kreditno tveganje kot krediti.
Prevzete obveznosti iz odobrenih kreditov pomenijo neizvedeni del okvirnih limitov, limitov
na transakcijskih računih in nečrpanih, že odobrenih kreditov. Okvirni limiti se lahko črpajo v
obliki kreditov, garancij ali akreditivov. Glede kreditnega tveganja prevzetih obveznosti za
odobritev kredita je banka potencialno izpostavljena izgubi v znesku, ki je enak vsem
neizkoriščenim prevzetim obveznostim skupaj. Verjetni znesek izgube, ki ga sicer ni lahko
vrednostno opredeliti, pa je precej manjši od vseh neizrabljenih prevzetih obveznosti skupaj,
ker je večina prevzetih obveznosti za odobritev kredita nepredvidena in odvisna od tega, kako
stranka upošteva posebna pravila kreditiranja. Ker je nekaj kreditnega tveganja povezanega s
preostalim delom prevzete obveznosti, se tveganje šteje za zmerno, ker izhaja iz možnosti, da
bo stranka črpala neizkoriščene dele odobrenega kredita in da tako črpanega kredita ob
zapadlosti ne bo plačala. Banka spremlja ročnost kreditov, za katere je prevzela obveznosti,
ker dolgoročnejše prevzete obveznosti na splošno pomenijo višjo stopnjo kreditnega tveganja
kot kratkoročnejše prevzete obveznosti. Celotni odprti pogodbeni znesek prevzetih obveznosti
za odobritev kredita ne pomeni nujno tudi potrebnih gotovinskih sredstev v prihodnosti, ker
bodo mnoge od teh prevzetih obveznosti potekle ali bodo končane, ne da bi jih sploh bilo
treba plačati.
99
Naslednja preglednica je prikaz pogodbenih zneskov potencialnih bančnih obveznosti:
Finančne garancije
- zapadlost do enega leta
- zapadlost nad eno leto
Storitvene garancije
- zapadlost do enega leta
- zapadlost nad eno leto
Prevzete obveznosti iz odobrenih storitvenih limitov
- prvotni rok zapadlosti do enega leta
- prvotni rok zapadlosti nad eno leto
Akreditivi
Spot posel
Spot posel
Skupaj
Rezervacije za garancije in obveznosti (Pojasnilo
36)
2014
5.087
2.125
2.962
42.653
322
42.331
2013
21.285
10.433
10.852
58.113
3.015
55.098
429
429
1.311
142
1.169
-
5.370
4.487
883
11.131
3.188
7.943
707
307
400
-
49.480
96.606
(16.420)
(15.773)
Gibanje storitvenih garancij je sledeče:
Na dan 1. januar 2013
61.523
Izdane storitvene garancije
Zapadle storitvene garancije
Plačane stortvene garancije
38.228
40.222
1.416
58.113
Izdane storitvene garancije
Zapadle storitvene garancije
Plačane stortvene garancije
1.397
16.007
850
42.653
100
Druga pojasnila (Pojasnila od 43 do 48)
43.
Dividenda na delnico
Skladno z zavezami, danimi Evropski komisiji banka ne sme izplačevati dividend.
44.
Denarna sredstva in denarni ustrezniki
Za namene izkaza denarnih tokov so med denarna sredstva in denarne ustreznike vključena
stanja teh postavk z zapadlostjo do 90 dni:
Stanje na računih pri centralni banki (Pojasnilo 17)
Denar v blagajni (Pojasnilo 17)
Vpogledne vloge pri bankah (Pojasnilo 17)
Skupaj
2014
23.125
-
2013
8.189
168
9.306
762
32.431
9.119
45. Posli med povezanimi strankami
Stranke na splošno veljajo za povezane, če jih obvladuje isti subjekt, ali če ena stranka lahko
obvladuje drugo stranko ali če lahko nanjo močno vpliva pri sprejemanju finančnih ali
poslovnih odločitev. Pri obravnavanju posameznega možnega razmerja povezane stranke
namenjamo pozornost vsebini razmerja in ne le pravni obliki.
Spodnja tabela prikazuje posle s povezanimi osebami na dan 31. decembra 2014:
Pomembnejši
delničarji
Bruto zneski kreditov strankam
- (pogodbene obrestne mere)
Oslabitve kreditov strankam
Transakcijski računi
Prejeti depoziti
Druge obveznosti
184.940
(1,2%)
-
Člani uprave
in nadzornega
sveta
-
Odvisne
družbe
32.800
(1,2-1,8%)
(12.466)
-
Spodnja tabela prikazuje posle s povezanimi osebami na dan 31. decembra 2013:
Pomembnejši
delničarji
Bruto zneski kreditov strankam
Oslabitve kreditov strankam
Transakcijski računi
Prejeti depoziti
Druge obveznosti
84
Člani uprave
in nadzornega
sveta
1
(0,1%)
24
(4,15%)
-
Odvisne
družbe
49.538
(1,5-1,8%)
(28.482)
17
(0,1%)
634
(0,2%-0,5%)
-
101
V letu 2014 so bili v izkazu poslovnega izida zajeti naslednji prihodki in odhodki s
povezanimi osebami:
Pomembnejši
delničarji
Prihodki za obresti
Odhodki za obresti
Slabitve
Administrativni in drugi stroški
Člani uprave in
nadzornega sveta
241
1.576
-
Odvisne družbe
638
407
2
(900)
-
V letu 2013 so bili v izkazu poslovnega izida zajeti naslednji prihodki in odhodki s
povezanimi osebami:
Pomembnejši
delničarji
Prihodki za obresti
Odhodki za obresti
Slabitve
Administrativni in drugi stroški
Člani uprave in
nadzornega sveta
3.108
4.624
-
Odvisne družbe
1
162
205
2
(40.631)
-
Pregled danih posojil in prejetih odplačil povezanim osebam v letu 2014:
Pomembnejši
delničarji
Zneski odobrenih kreditov v tekočem letu
Zneski odplačanih kreditov v tekočem letu
Člani uprave in
nadzornega
sveta
Odvisne družbe
-
10.693
26.409
Člani uprave in
nadzornega
sveta
Odvisne družbe
-
6.599
10.566
-
Pregled danih posojil in prejetih odplačil povezanim osebam v letu 2013:
Pomembnejši
delničarji
Zneski odobrenih kreditov v tekočem letu
Zneski odplačanih kreditov v tekočem letu
-
102
Prejemki uprave in članov nadzornega sveta so razvidni iz spodnje tabele:
-
Uprava
Prejemki uprave v letu 2014:
Klaus
Schuster
Fiksni prejemki
Premije za pokojninsko zavarovanje
Povračila stroškov
Skupaj prejemki v letu 2014
151
1
2
154
Matevž
Slapničar
150
1
9
160
Vitomir
Krašovec
151
1
2
154
Prejemki uprave v letu 2013:
Ciril
Dragonja
Dušan
Valenčič
Klaus
Schuster
Matevž
Slapničar
Vitomir
Krašovec
Fiksni prejemki
79
77
49
48
48
Premije za pokojninsko zavarovanje
2
2
1
1
1
Povračila stroškov
1
1
1
3
1
Skupaj prejemki v letu 2013
82
80
51
52
50
Op.: Ciril Dragonja in Dušan Valenčič sta bila v upravi do 6.9.2013. Prejemki izredne uprave, ki jim je
mandat začel 6.9.2013, se torej nanašajo na obdobje od 6.9.2013 do 31.12.2013.
V letu 2014 so znašala izplačila članom izredne uprave skupaj 452 tisoč EUR (leta 2013: 145
tisoč EUR izredni upravi in 156 tisoč EUR prejšnji upravi), - vsa izplačila so bila fiksna.
-
Nadzorni svet
nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije. V letu 2014 ni bilo izplačil članom
nadzornega sveta banke (leta 2013: 14 tisoč EUR).
Skupni znesek prejemkov, ki so jih prejeli delavci banke, zaposleni na podlagi pogodbe, za
katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe znaša 2.095 tisoč EUR (v letu 2013: 2.780 tisoč
EUR).
103
46. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun
Banka je v mesecu februarju 2014 izvedla prenos poslovanja na področju investicijskega
bančništva na BKS Banko, Bančno podružnico.
Prihodki in odhodki iz opravnin v zvezi z investicijskimi storitvami in posli za obdobje od
01. 01. 2014 do 31. 12. 2014 (poslovanje s strankami)
v tisoč EUR
Zaporedna
VSEBINA
številka
1
Sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil
3
Gospodarjenje s finančnimi instrumenti
4
Investicijsko svetovanje
Izvedba prvih ali nadaljnjih prodaj z obveznostjo
odkupa
Izvedba prvih ali nadaljnjih prodaj brez obveznosti
odkupa
Skrbništvo in sorodne storitve
7
3
4
PRIHODKI iz opravnin (provizij) v zvezi z
investicijskimi in pomožnimi investicijskimi
storitvami in posli za stranke
2
6
PREJŠNJEGA
LETA
2
1=2+3+4+5+6+7+8+9+10
5
ZNESEK
POSLOVNEGA
LETA
88
821
54
28
0
364
329
0
0
0
0
2
2
15
8
Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih
papirjev strank
4
111
9
Hramba finančnih instrumentov za račun strank
0
0
10
Svetovanje podjetjem glede kapitalske sestave,
poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje
in storitve v zvezi z združitvijo in nakupi podjetij
0
0
ODHODKI iz opravnin (provizij) v zvezi z
investicijskimi in pomožnimi investicijskimi
storitvami in posli za stranke
161
419
12
Opravnine v zvezi s KDD-družbo in njej podobnimi
organizacijami
121
304
13
Opravnine v zvezi z borzo vrednostnih papirjev in
njej podobnimi organizacijami
40
115
11=12+13
Posredniško poslovanje na dan 31. 12. 2014 (poslovanje s strankami)
v tisoč EUR
Zaporedna
VSEBINA
številka
1=2+6
2=3+4+5
ZNESEK
POSLOVNEGA
LETA
SREDSTVA
Terjatve poravnalnega oz. transakcijskih računov za
sredstva strank
PREJŠNJEGA
LETA
-
3.727
-
760
3
iz finančnih instrumentov
-
344
4
do KDD oz. obračunskega računa banke za prodane finančne
instrumente
-
64
5
do drugih poravnalnih sistemov in institucij za prodane
finančne instrumente (kupcev)
-
352
104
Denarna sredstva strank
-
2.967
7
na poravnalnem računu za sredstva strank
-
1.874
8
na transakcijskih računih bank
-
1.093
OBVEZNOSTI
Obveznosti poravnalnega oz. transakcijskih računov za
sredstva strank
-
3.727
-
3.727
11
do strank iz denarnih sredstev in finančnih instrumentov
-
2.996
12
do KDD oz. obračunskega računa banke za kupljene finančne
instrumente
-
21
13
do drugih poravnalnih sistemov in institucij za kupljene
finančne instrumente (dobaviteljev)
-
349
-
361
6=7+8
9=10
10=11+12+13+14
14
15=16
16=17+18+19
do banke oz. poravnalnega računa banke za provizijo, stroške,
ipd.
ZABILANČNA EVIDENCA
Finančni instrumenti strank, ločeno po storitvah
-
344
-
344
17
sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil
-
23
18
gospodarjenje s finančnimi instrumenti
-
321
19
skrbniški posli
2014
43
-
2013
41
-
43
41
47. Plačilo revizorjem
Banka je revizijski družbi plačala te zneske:
Revizijski stroški
Druge opravnine
Skupaj
48. Dogodki po datumu bilance stanja
Banka tudi v letu 2015 skladno z določili iz odločbe Evropske komisije nadaljuje postopek
prestrukturiranja in postopnega prenehanja poslovanja banke. Izvaja aktivnosti za izterjavo po
kreditnih poslih, prodajo projektov, ki jih je financirala, unovčevanjem zavarovanj hkrati pa
pomaga komitentom tudi pri iskanju alternativnih virov financiranja z namenom poplačila
odprtih terjatev pri banki. Banka nadaljuje z aktivnostmi za prenos posameznih
izpostavljenosti na druge banke, poleg tega pa poizkuša prodati tudi dele kreditnega portfelja,
ki so vezani na nepremičninske projekte.
105
Revizorjevo poročilo
106
107

Annual Report 2014

Transcription

Similar documents

Garsonjera Medvode - factor nepremičnine

Vse na enem mestu - Nepremicninskioglasnik.com

Vrstne hiše Gabrovo naselje – DIVAČA

dodatne informacije - factor nepremičnine

Poslovni prostor Brnčičeva - factor nepremičnine

Poslovni prostor Rimski dvori - TREBNJE

Poslovni prostori v 1. nadstropju PC Eurocenter na Tivolski cesti 48

papir - R-tisk

LETNO POROČILO FACTOR BANKE dd, LJUBLJANA

Stanovanja KRČEVINA Maribor - factor nepremičnine