Osrednja knjižnica Celje v letu 2014

Transcription

Programsko in
finančno poročilo za
leto 2014
20.2.2015
Programsko in finančno poročilo za leto 2014
2
Kazalo
PROGRAMSKO POROČILO ................................................................................................................................................... 4
SPLOŠNI PODATKI O KNJIŽNICI ........................................................................................................................................ 5
ZAPOSLENI .............................................................................................................................................................................. 6
NABAVA IN OBDELAVA ..................................................................................................................................................... 10
DELO S KNJIŽNIČNIM GRADIVOM: NABAVA, OBDELAVA, ODPIS .................................................................................................. 10
Struktura prirasta po vsebini in vrstah gradiva .................................................................................................................... 11
Vrednost gradiva (nakup) in povprečna cena ....................................................................................................................... 14
OBDELAVA GRADIVA ..................................................................................................................................................................... 16
DELO Z GRADIVOM IN ODPIS ......................................................................................................................................................... 17
DELO Z UPORABNIKI IN DOSTOPNOST KNJIŽNIČNIH STORITEV ........................................................................... 18
STATISTIČNI PODATKI ................................................................................................................................................................... 18
Članstvo.................................................................................................................................................................................... 18
Obisk ......................................................................................................................................................................................... 20
Izposoja gradiva....................................................................................................................................................................... 21
ČLANSTVO OBISK IN IZPOSOJA V KNJIŽNICI CELJE ....................................................................................................................... 22
Obiski srednješolcev in odraslih ............................................................................................................................................. 23
DELO Z ODRASLIMI BRALCI............................................................................................................................................................ 26
Programi za promocijo branja ............................................................................................................................................... 27
DELO Z MLADIMI BRALCI – KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU ....................................................................................................... 27
Knjižnično gradivo, članstvo, obisk, izposoja........................................................................................................................ 27
KRAJEVNE KNJIŽNICE .................................................................................................................................................................... 32
Pravljice .................................................................................................................................................................................... 32
Bibliopedagoške ure (s pravljico ali brez pravljice) ............................................................................................................... 32
Razstave likovnih del vrtcev ................................................................................................................................................... 33
Razstave in predavanja ........................................................................................................................................................... 33
INFORMACIJSKA PODPORA DELOVANJU KNJIŽNICE IN RAZVOJ ........................................................................... 34
PRIREDITVE .......................................................................................................................................................................... 36
PRIREDITVE ZA ODRASLE ............................................................................................................................................................... 36
PRIREDITVE ZA OTROKE ................................................................................................................................................................ 37
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE ............................................................................................................ 40
ČLANSTVO ..................................................................................................................................................................................... 40
OBVEŠČANJE JAVNOSTI ................................................................................................................................................................. 40
ORGANIZACIJA DELA ..................................................................................................................................................................... 40
PROGRAMSKO POROČILO .............................................................................................................................................................. 40
FINANCIRANJE ............................................................................................................................................................................... 45
DOMOZNANSTVO ............................................................................................................................................................... 46
PRIDOBIVANJE, BIBLIOGRAFSKA OBDELAVA TER ZAŠČITA DOMOZNANSKEGA GRADIVA ........................................................... 46
DOMOZNANSKI PROJEKTI.............................................................................................................................................................. 46
3
OBJAVE, PREDAVANJA, BIBLIOPEDAGOŠKA DEJAVNOST IN PRIREDITVE ...................................................................................... 47
DIGITALIZACIJA ............................................................................................................................................................................. 48
IZVAJANJE POSEBNIH NALOG OOK – KOORDINACIJA DOMOZNANSKE DEJAVNOSTI ................................................................. 49
UČINKI PROGRAMA ....................................................................................................................................................................... 49
PROGRAM IZVAJANJA POSEBNIH NALOG OSREDNJE OBMOČNE KNJIŽNICE ...................................................... 50
KAMRA ................................................................................................................................................................................... 51
SODELOVANJE IN PROMOCIJA......................................................................................................................................... 54
POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH ...................................................................................................... 55
ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE KNJIŽNICE..................................................... 55
DOLGOROČNI CILJI KNJIŽNICE GLEDE NA PODROČNO STRATEGIJO IN NACIONALNI PROGRAM ................................................. 56
LETNI CILJI KNJIŽNICE GLEDE NA PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT ..................................................................................... 58
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV .............................................................................................................. 59
OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA ........................................................................................................ 60
OCENA UČINKOV POSLOVANJA KNJIŽNICE NA DRUGA PODROČJA (GOSPODARSTVO, SOCIALA, VARSTVO OKOLJA, REGIONALNI
RAZVOJ IN UREJANJE PROSTORA) .................................................................................................................................................. 60
4
PROGRAMSKO POROČILO
SPLOŠNI PODATKI O KNJIŽNICI
Osnovni podatki
Naziv: OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Kratek naziv: OKC
Naslov: Muzejski trg 1A, 3000 CELJE
Pravna oblika: javni zavod
Ustanovitelj: Mestna občina Celje
Pogodbene občine: Občina Štore, Občina Vojnik, Občina Dobrna
Datum vpisa v sodni register: 14.3.1975, pri Okrožnem sodišču v Celju
Zastopnica: Polona Rifelj
Matična številka: 5055601000
Davčna številka: 50396714
UJP račun: SI56 0121 1603 0370 231
Šifra proračunskega uporabnika: 37028
Dejavnost: 91.011 (Dejavnost knjižnic)
Organi knjižnice in kadri
Direktorica
Polona Rifelj
Svet zavoda
Predstavniki Mestne občine Celje
Stane Rozman (predsednik)
Ana Kolar
Melita Požežnik
Stanko Esih
Predstavnica zaposlenih
Polonca Bajc Napret
Strokovni svet zavoda
Predstavnika Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
Jelka Gazvoda (predsednica)
Sabina Fras Popovič
Predstavnika Društva bibliotekarjev Celje
Jolanda Železnik
Mateja Žvižej
Predstavnika zaposlenih
Samo Roš
Andreja Videc
5
ZAPOSLENI
Redno zaposleni na dan, 31. decembra 2014
Sistemiz.
UPRAVA
II. stopnja izobrazbe
Št. zap. na
31.12.2014
9
7
čistilka
Arnšek Andreja
1
1
hišnik
Hodnik Martin
1
1
tehnični delavec
Ajdnik Dželjadin
1
1
V. stopnja izobrazbe
fin. rač. delavec
Kure Andrej
1
1
VI. stopnja izobrazbe
finančni referent
Turnšek Zdenka (upokojitev 31.8.2014)
1
0
vzdrževalec rač.
opr. VII/1
Zeme Matej (sporazum. preneh. del. raz.
31.8.2014)
1
0
Podpečan Mateja
1
1
Dovgan Tjaša
1
1
Rifelj Polona
1
1
1
0
1
0
9
5
3
1
2
2
4
2
4
4
1
1
3
3
IV. stopnja izobrazbe
vodja fin. rač.
VII/1. in VII/2. stopnja
službe
izobrazbe
poslovna
sekretarka
direktorica
SVETOVANJE IN RAZVOJ
bibliotekar VII/2
izobrazbe
Rozman Salobir Martina (sporazum. preneh.
del. raz. 23.7.2014)
NABAVA IN OBDELAVA
Zorko Mica
knjižničar
Dečman Danica (upokojitev 29.12.2014)
prosto delovno mesto
Bezjak Helena
višji knjižničar
Pišorn Simona
prosto delovno mesto
bibliotekar VII/2
izobrazbe
Sovinc Lesjak Vlasta
Radelj Alenka
Veber Niko (upokojitev 30.6.2014)
DOMOZNANSKI ODDELEK
bibliotekar VII/1
Ožura Robert
izobrazbe
bibliotekar VII/2
Videc Andreja
Pušavec Marjan
Maček Srečko
6
IZPOSOJA
23
22
7
7
5
4
1
1
10
10
46
38
Hutinski Betka
Hutinski Robert
Hudej Mohor
knjižničar
Kolar Simona
Roš Samo
Žerjav Andreja
Žvižej Mateja
Pirman Marjeta
Posinek Gorjanc Lucija
višji knjižničar
Špeglič Breda
Kolar Veronika (upokojitev 30.6.2014)
Mustač Dragica
bibliotekar VII/1
Pur Silvester
Aškerc Gabrijela
Bajc Napret Polonca
Ferlež Alenka
Gubenšek Gračnar Anica
izobrazbe
bibliotekar VII/2
Klarer Kramer Tatjana
Kreča Ida
Lesjak Mojca
Hrastnik Slavica
Jedlovčnik Janja
Hren Medved Alenka
Skupaj redno delo
Skupaj javna dela v Osrednji knjižnici Celje na dan, 31.12.2014
JAVNA DELA
pomoč v knjižnici
VII. stopnja izobrazbe
Koželj Kristian (6. 10. 2014 do 31. 12. 2014)
Kačičnik Škof Petra (18. 6. 2014 do 31. 12.
2014)
Jereb Dušan (1. 1. 2014 do 31. 12. 2014)
Kunej Darja (16. 1. 2014 do 31. 12. 2014)
Vaupotič Ewelina Maria (16. 1. 2014 do 31
12. 2014)
Čatorič Doroteja (16.1.2014. do 31. 12.2014)
Skupaj
6
6
7
Sistemizacija delovnih mest na dan 31.12.2014
Oddelek/Stopnja izobrazbe
VII
VI
V
IV
II
Skupaj
Uprava
4
1
1
2
1
9
Svetovanje in razvoj
1
/
/
/
/
1
Nabava in obdelava
4
2
3
/
/
9
Domoznanski oddelek
4
/
/
/
/
4
Izposoja
11
5
7
/
/
23
Skupaj
24
8
11
2
1
46
Zasedenost delovnih mest glede na sistemizacijo na dan 31.12.2014
Oddelek/Stopnja izobrazbe
VII
VI
V
IV
III
Skupaj
Uprava
3
/
1
2
1
7
/
/
/
/
/
0
Nabava in obdelava
2
2
1
/
/
5
Domoznanski oddelek
4
/
/
/
/
4
Izposoja
11
4
7
/
/
22
Skupaj
20
6
9
2
1
38
8
Oddelki in programi
Oddelki
Nabava in obdelava
Izposoja:
oddelek namenjen odraslim
otroški oddelek oz. Knjižnica pri Mišku Knjižku
izposoja v krajevnih knjižnicah Štore, Vojnik, Dobrna in Šmartno v Rožni dolini
Domoznanstvo
Uprava:
direktorica
tajništvo
računovodstvo in finance
odnosi z javnostmi
vzdrževanje
Programi
Univerza za III. življenjsko obdobje
Območnost
Kamra
9
NABAVA IN OBDELAVA
Delo s knjižničnim gradivom: nabava, obdelava, odpis
Obseg in vsebina prirasta
Leto 2014 je bilo kljub finančno vedno bolj neugodnim razmeram uspešno nabavno leto. Pridobili smo 14.565
enot (7.301 naslovov) vseh vrst knjižničnih gradiv in uporabnikom omogočili dostop do 6-ih podatkovnih
zbirk.
Na obseg prirasta so vplivali:







sledenje normativnim podlagam – Pravilniku o izvajanju knjižnične dejavnosti kot javne službe in
Standardom za splošne knjižnice, ki jih upoštevamo pri razmerjih v prirastu (vrsta gradiva in
namembnost);
založniška produkcija, ki vpliva na vsebinsko strukturo prirasta pa tudi na skupni obseg prirasta;
povpraševanje bralcev, na podlagi katerega dokupujemo zelo iskano gradivo;
obnavljanje zbirk;
prejem obveznega izvoda, pri čemer nam zakon nalaga, da mora biti vso prejeto gradivo javno dostopno;
darovi založb, ki so v večini publikacije neprofitnih organizacij, ki niso tiskane za prodajo;
darovi bralcev, ki jih pregledamo in po presoji uvrstimo v zbirko (v letu 2014 smo uvrstili 30,8 % prejetih
darov.
Gibanje prirasta v letih 2006-2014
Leto
Izvodi
Naslovi
Razmerje
2006
20.581
9.139
2,25
2007
20.407
9.713
2,10
2008
18.881
8.810
2,14
2009
16.576
7.459
2,22
2010
16.506
7.314
2,26
2011
17.496
7.905
2,21
2012
15.693
8.083
1,95
2013
14.663
7.681
1,91
2014
14.565
7.301
1,99
V letu 2014 smo na podlagi povpraševanja naših bralcev redno nabavljali dodatne izvode najbolj iskanih
naslovov, zato je razmerje med naslovi in izvodi malo višje.
10
Stanje zbirke na dan 31. 12. 2014 po oddelkih
Oddelek
Stanje dec. 2013
Odpis 2014
Prirast 2014
Stanje dec. 2014
Celje
370.988
8.437
11.715
374.266
Vojnik
28.202
473
1.628
29.357
Štore
16.482
1.198
655
15.939
Dobrna
13.380
167
493
13.706
Šmartno
7.009
661
64
6.412
786
41
10
755
436.847
10.977
14.565
440.435
CPK
Skupaj
Dostopnost gradiva v mreži OKC
Občina
Število
Nakup
Prirast
Nakup /
Prirast /
prebivalcev
2014
2014
1000 preb.
1000 preb.
Celje
48.883
7.497
11.790
153,37
241,19
Vojnik
8.632
1.569
1.627
181,77
188,48
Štore
4.241
610
655
143,83
154,44
Dobrna
2.195
463
493
210,93
224,60
Skupaj
63.951
10.139
14.565
158,54
227,75
Struktura prirasta po vsebini in vrstah gradiva
Naslovi:
Z letom 2014 je zbirka Osrednje knjižnice Celje bogatejša za 7.678 naslovov, od tega:


7.301 naslovov tiskanih izdaj:
o
5.452 oz. 74,67 % naslovov monografskih publikacij, med njimi je 1.114 tujejezičnih
o
1.001 oz. 13,71 % naslovov serijskih publikacij, 99 tujejezičnih
o
848 oz. 11,61 % naslovov neknjižnega gradiva, 337 tujejezičnih
o
1.550 oz. 21.23 % vseh vrst publikacij je tujejezičnih naslovov
377 naslovov e-knjig:
o
327 oz. 86 % naslovov leposlovnih publikacij, med njimi ni tujejezičnih.
Naslovi elektronskih knjig iz podatkovne zbirke eBook Public Library Subscription Collection niso šteti, ker
niso vodeni v sistemu Cobiss.
Izvodi:
Zbirka Osrednje knjižnice Celje se je v letu 2014 povečala za 14.942 izvodov. Od tega:

14.565 izvodov tiskanih izdaj:
11

o
11.505 oz. 78,99 % monografskih, od tega 1.448 tujejezičnih
o
1.497 oz. 10,27 % serijskih, od tega 138 tujejezičnih
o
1.563 oz. 10,73 % neknjižnih, od tega 476 tujejezičnih
377 licenc e-knjig:
o
377 oz. 2,52 % vseh vrst publikacij je e-knjig (licenc)
Glede na jezik, je prirast v letu 2014 sestavljalo 12.880 enot, oziroma 86,2 % knjižničnega gradiva v slovenskem
jeziku in 2.062 enot, oziroma 13,8 % knjižničnega gradiva v tujih jezikih.
Struktura prirasta po vsebini v odstotkih
Naslovi
Izvodi
Splošno o znanosti
6,90
4,71
Filozofija
2,99
2,71
Verstva in etika
2,08
1,27
Družbene vede
14,20
10,05
Prirodoslovne vede
4,05
3,60
Uporabne znanosti
11,78
10,17
Umetnost
10,31
7,66
Jezikoslovje
2,59
2,16
Književnost
38,93
53,14
Literarna teorija
0,62
0,46
Zgodovina, geografija, domoznanstvo
5,55
4,07
Struktura prirasta po vsebini je odvisna od ponudbe založb (založniška produkcija) ter od potreb, oziroma
povpraševanja naših bralcev. Pri izgradnji knjižnične zbirke skušamo slediti načelu zgraditi zbirko, ki bi
zadovoljila potrebe čim širšega kroga bralcev.
12
Prirast po vrstah gradiva, jeziku, financerju in načinu nabave
Vrsta
gradiva
Jezik
Občine
MK RS
Lastna
sredstva
Slv
4.389
1.819
1.339
97
805
1.588
20
10.057
Drugi
427
57
473
4
268
216
3
1.448
Skupaj
4.816
1.876
1.812
101
1.073
1.804
23
11.505
Slv
338
35
0
5
198
629
154
1.359
Drugi
66
0
0
0
8
54
10
138
Skupaj
404
35
0
5
206
683
164
1.497
Slv
548
141
144
13
68
151
22
1.087
Drugi
246
23
95
8
59
33
12
476
Skupaj
794
164
239
21
127
184
34
1.563
Slv
5.275
1.995
1.483
115
1.071
2.368
196
12.503
Drugi
739
80
568
12
335
303
25
2.062
Skupaj
tiskane
izdaje:
6.014
2.075
2.051
127
1.406
2.671
221
14.565
Slv
0
377
0
0
0
0
0
377
Skupaj
6.014
2.452
2.051
127
1.406
2.671
221
14.942
MON
SER
NBM
SKUPAJ
E-knjige
Zamena
Dar
Obvezni
izvod
Stari
fond
Skupaj
Prirast v letu 2014 – po občinah in načinu nabave
1
Celje
Vojnik
Štore
Dobrna
Skupaj
Nakup
7.497
1.569
610
463
10.139 1
Darovi
1.277
58
42
28
1.405
Obvezni izvod
2.672
0
0
0
2.672
Stari fond
222
0
0
0
222
Zamena
122
0
3
2
127
Skupaj
11.790
1.627
655
493
14.565
E-knjige
/
/
/
/
377
Skupaj
11.790
1.627
655
493
14.942
Brez e-knjig
13
Porabljena sredstva za nakup knjižničnega gradiva: 179.620,93, ob tem sredstva pridobljena v okviru
zagotavljanja povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnih gradiv in informacij« (17.943,64 €) niso
upoštevana.
Prirast v letu 2013 - po občinah in načinu nabave (primerjava)
Celje
Vojnik
Štore
Dobrna
Skupaj
Nakup
7.467
1.503
466
508
9.944
Darovi
1.556
35
14
15
1.620
Obvezni izvod
2.677
0
0
0
2.677
Stari fond
301
6
4
4
315
Zamena
104
2
0
1
107
Skupaj
12.105
1.546
484
528
14.663
Porabljena sredstva za nakup: 201.903,08 €2
Vrednost gradiva (nakup) in povprečna cena
Skupna vrednost kupljenega gradiva znaša 179.620,93 €, povprečna cena tiskane enote je 17,72 €, povprečna
cena e-knjig znaša 8,31 €, skupna povprečna cena ne glede na vrsto gradiva pa je 17,08 €.
Dostopi do podatkovnih baz niso inventarizirani in se v statističnih podatkih o izvodih in naslovih ne pojavijo
kot del zbirke, zato v izračunih povprečnih cen, sredstva namenjena za zakup dostopa do podatkovnih zbirk
niso upoštevana.
V letu 2014 smo več časa posvetili prizadevanju pridobiti večje popuste in iskanju ugodnejših ponudnikov,
tako pri nabavi gradiva, kot tudi materiala za obdelavo in opremo gradiva. Pri nabavi monografij smo se pri
nekaterih večjih dobaviteljih dogovorili za višje popuste, pri drugih pa poskušamo pri posameznih dobavah
doseči ugodnejšo ceno. Pri nabavi periodike smo prešli na letne naročnine publikacij, s čemer smo prihranili
nezanemarljivo vsoto denarja, ki smo jo namenili nakupu drugih naslovov.
S popusti pri nakupu vseh vrst gradiva smo v letu 2014 prihranili 28.752,02 €, kar predstavlja 16,00 %
porabljenih sredstev.
V tesnem sodelovanju z nabavno komisijo smo tudi v letu 2014 opravili primeren izbor gradiva in primerno
oblikovali zalogo naslovov. Glede na normativne podlage smo dosegli ustrezna razmerja med strokovnim in
leposlovnim gradivom ter med gradivom za odrasle uporabnike in gradivom za otroke in mladino.
2
Sredstva za »zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnih gradiv in informacij« (26.687,98€)
so upoštevana.
14
S celotnim prirastom smo uporabnikom v mreži knjižnice zagotovili 227,75 enot gradiva na 1.000
prebivalcev, z nakupom pa 158,54 enot.
Finančni okvir nakupa knjižničnega gradiva v letu 2014
Viri sredstev
MK
Načrtovano v €
Doseženo v €
Število izvodov
Povprečna cena na
izvod (€)
40.652,00
37.516,13
2.075
19,59
3.135,87
377
8,31
MK – e-knjige
Občine
112.000,00
103.808,97
5.573
18,63
Lastna sredstva
15.000,00
35.159,96
2.491
14,11
Skupaj
167.652,00
179.620,93
10.516
17,72
OOK – baze podatkov
17.943,64
17.943,64
6
2.990,61
Skupaj
185.595,64
197.564,57
10.522
18,78
Nakup e-knjig
Nakup ene t. i. licence naslova e-knjige na portalu BIBLOS našim bralcem nudi 52 izposoj, kar pomeni, da po
52. izposoji naslova licenca poteče.
V letu 2014 smo preko portala BIBLOS našim bralcem ponudili 377 naslovov e-knjig. Od tega 190 naslovov v
sklopu osnovne članarine, ki znaša 1.342,00 € in 187 dodatno izbranih in kupljenih licenc (naslovov), za kar
smo porabili dodatnih 1.793,87 €.
Skupaj smo torej na nakup vseh ponujenih e-knjig (377 licenc) porabili 3.135,87 €, kar pomeni povprečno 8,31
€ na licenco (naslov).
Zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnih gradiv in informacij – izvajanje nalog osrednje
območne knjižnice
V letu 2014 smo za zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij imeli
na razpolago 17.943,64 €. Ministrstvo za kulturo je v letu 2014 podpiralo le nabavo podatkovnih zbirk
dostopnih preko dostopa na daljavo, zato konvencionalnega gradiva v okviru izvajanja povečanega in
zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij v letu 2014 nismo nabavljali. Iz teh sredstev smo
poravnali celotno naročnino za 5 podatkovnih zbirk in del zneska naročnine za 1 podatkovno zbirko.
Podatkovne zbirke, ki so bile v letu 2014 nabavljene s sredstvi za zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega
izbora gradiva so: Tax-Fin-Lex, spletni arhiv časopisa Večer, Naxos Music Library in Naxos Music Library Jazz
in eBook Public Library Collection. Podatkovno zbirko GVIN.com smo delno sofinancirali iz sredstev za
zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij, delno pa z lastnimi
sredstvi vseh knjižnic na območju, v deležih odvisnih od števila potencialnih uporabnikov. Vse podatkovne
zbirke so uporabnikom na območju dostopne v knjižnici in preko dostopa na daljavo.
15
Obdelava gradiva
Od skupnega stanja 440.435 knjižnih enot v knjižnici, so za 364.300 enot podatki o zalogi dostopni preko
lokalnega kataloga Cobiss, kar je skupaj 82 % gradiv. V lokalnem katalogu je bilo ob zaključku leta 220.751
zapisov.
Poleg redne obdelave 7.301 naslovov in 14.942 izvodov letnega prirasta, je bilo obdelanih 1.210 enot starejšega
gradiva, od tega 825 enot (letnikov) periodičnih publikacij.
S plastificirano folijo smo zaščitili 10.806 izvodov gradiva, kar predstavlja 72,32 % celotnega prirasta in
popravili 715 izvodov poškodovanih in izrabljenih knjig.
Sodelovanje v sistemu vzajemne katalogizacije
Bibliografska baza podatkov:
Prispevek zapisov v 2014
Tip zapisa
Poveza
Zapiso
Zapis
va
Prevzet Brisan
vv
Od tega
Popravlje ov za starih
o iz
ih
lokalni
nih
biblio zapisov COBIB zapiso bazi
OCL ISS L NE zapisov
g. v z norm. .SI v
vv
podatk
Skupaj
C
N C T
2014
2014
b. p.
2014
2014
ov
monografska
pub.
873
5
0
0
1
10.380
26
86
5.515
304
9.987
serijska pub.
57
0
0
0
0
154
0
0
124
8
514
integrirni vir
2
0
0
0
0
2
0
0
1
0
7
328
0
0
0
0
41
68
0
31
1
31.221
zbirni zapis
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
22
izvedeno delo
27
0
0
0
0
1
27
0
0
0
433
Skupaj
1.287
5
0
0
1
10.578
121
86
5.671
313
42.184
Drugo3
0
0
0
0
0
92
0
0
92
0
178.567
Skupaj
1.287
5
0
0
1
10.670
121
86
5.763
313
220.751
analitična raven
V letu 2014 smo v vzajemno bazo prispevali 1.287 zapisov za vse vrste gradiva, iz vzajemne baze pa smo
prevzeli 5.671 zapisov. Z normativno bazo smo povezali 86 starejših zapisov, ki so bili kreirani pred
vzpostavitvijo normativne baze podatkov. S pomočjo konverzije smo v lokalno bazo prevzeli in redigirali 92
zapisov za gradivo pridobljeno v okviru priprave Kitajskega kotička.
3
Zapisi, ki so jih kreirali/redigirali/prevzeli drugi katalogizatorji, ali zapisi, ki so rezultat konverzij.
16
Na podlagi seznamov prejetih s strani Izuma, smo iz lokalne baze pobrisali 313 zapisov, označenih kot
duplikat.
Normativna baza podatkov CONOR.SI:
Prispevek zapisov v CONOR.SI
v 2014
Od tega
Verificiranih
Skupni
Število
značnic v
prispevek v prisvojenih
2014
CONOR.SI
zapisov
Tip zapisa
Skupaj
Kreirani
Prevzeti
osebno ime
443
408
35
151
5.395
17
0
0
0
0
0
0
Skupaj
443
408
35
151
5.395
17
Drugo4
0
0
0
0
3.020
29
443
408
35
151
8.415
46
ime korporacije
Skupaj
V normativno bazo avtorjev CONOR.SI smo v letu prispevali 408 zapisov in redaktirali 151 normativnih zapisov.
Delo z gradivom in odpis
Zaposleni so skrbeli za urejenost in preglednost zbirke, preusmerjanje ali odpis ter za manjša popravila
poškodovanih izvodov. Iskali, razreševali in nadomeščali so pogrešano gradivo. Glede na potrebe in
povpraševanje so prerazporejali gradivo med prostim pristopom in skladiščem ter skrbeli za izbor novega
gradiva. Obvezni izvod, ki smo ga uvrstili v skladiščno zbirko »potencialno manj zanimivega gradiva«, smo
redno pregledovali in se odločali o njegovi umestitvi (odpis ali uvrstitev v fond), reorganizirali smo zbirko
Centralna priročna knjižnica (CPK) in uredili periodiko III. formata. Knjižnica je redno, na vseh oddelkih,
pripravljala priložnostne razstave gradiva, povezane z zastopanimi strokami oddelkov ali z dogodki v knjižnici.
V letu 2014 smo prejeli veliko darov uporabnikov (okrog 1.500 enot). Gradivo smo pregledali, razvrstili,
umestili, pa tudi darovali naprej. S knjižnic na območju smo prejeli 3 sezname odpisanega gradiva, s katerih
smo pregledali 3.595 enot.
V letu 2014 smo iz zbirke izločili skupno 11.054 enot, od tega smo 1.298 enot odpisali ročno.
4
Zapisi, ki so jih kreirali/redigirali/prevzeli drugi katalogizatorji, ali zapisi, ki so rezultat konverzij
17
DELO Z UPORABNIKI IN DOSTOPNOST KNJIŽNIČNIH STORIT EV
Statistični podatki
Članstvo
Aktivni člani po kategorijah
2013
2014
Indeks
Kategorija članov
Število
Delež %
Število
Delež %
Predšolski otroci
1.022
6,3 %
1.023
6,5 %
100,1
Osnovnošolci
2.871
17,8 %
2.812
17,7 %
97,9
Srednješolci
2.204
13,7 %
2.136
13,5 %
96,9
Študenti – redni
2.043
12,7 %
1.896
12,0 %
92,8
Študenti ob delu
419
2,6 %
489
3,1 %
116,7
Zaposleni
4.199
26,1 %
4.015
25,3 %
95,6
Upokojenci
1.568
9,7 %
1.620
10,2 %
103,3
Brezposelni
1.482
9,2 %
1.578
10,0 %
106,5
Pravne osebe - medknjižnična izposoja
102
0,6 %
98
0,6 %
96,1
Drugo (kmetje, gospodinje, tuji državljani,
častni člani, zaposleni v matični ustanovi)
193
1,2 %
182
1,1 %
94,3
16.103
100 %
15.849
100 %
98,4
Skupaj
Aktivni člani po enotah
Knjižnica
2013
2014
Razlika
Indeks
Celje
14.848
14.831
-17
99,89
Vojnik
2.041
1.861
-180
91,18
Štore
557
557
0
100,00
Dobrna
606
549
-57
90,59
Šmartno
110
122
12
110,91
18.162
17.920
-242
98,67
Skupaj
18
Novovpisani člani po kategorijah
2013
2014
Indeks
Kategorija članov
Število
Delež %
Število
Delež %
Predšolski otroci
231
12,33 %
237
12,65 %
102,6
Osnovnošolci
278
14,84 %
341
18,21 %
122,7
Srednješolci
275
14,68 %
286
15,27 %
104,0
Študenti – redni
221
11,80 %
189
10,09 %
85,5
Študenti ob delu
56
2,99 %
158
8,44 %
282,1
Zaposleni
383
20,45 %
396
21,14 %
103,4
Upokojenci
163
8,70 %
167
8,92 %
102,5
Brezposelni
233
12,44 %
247
13,19 %
106,0
Pravne osebe (medknjižnična izposoja)
6
0,32 %
4
0,21 %
66,7
Drugo (kmetje, gospodinje, častni člani)
27
1,44 %
27
1,44 %
100,0
Skupaj
1.873
2.052
110
19
Obisk
Obisk po enotah
Vrsta obiska
Celje
Vojnik
2013
2014
Indeks
zaradi izposoje na dom
obisk čitalnice
149.965
46.487
136.594
46.826
91,1
100,7
obisk prek interneta
77.564
89.606
115,5
obisk / bibliofon
2.499
5.881
235,3
obisk bibliop. ur in prired.
28.175
28.726
102,0
Skupaj
304.690
307.633
101,0
obisk čitalnice
16.062
212
16.190
232
100,8
109,4
5.215
6.490
124,4
210
322
153,3
4.208
3.301
78,4
557
463
83,1
Skupaj
26.464
26.998
102,0
3.863
1.702
3.908
2.316
101,2
136,1
obisk / bibliofon
145
127
87,6
286
136
47,6
Skupaj
5.996
6.487
108,2
4.265
1.350
4.339
1.295
101,7
95,9
obisk / bibliofon
81
77
95,1
567
376
66,3
6.263
6.087
97,2
856
179
591
135
69,0
75,4
obisk / bibliofon
11
16
145,5
104
80
76,9
1.150
822
71,5
obisk čitalnice
175.011
46.699
161.622
47.058
92,3
100,8
86.010
99.842
116,1
obisk / bibliofon
2.946
6.423
218,0
obisk e-knjižnice
557
463
83,1
33.340
32.619
97,8
dodat. progr. / razst., predst.
5.830
5.830
100,0
350.393
353.857
101,0
obisk / bibliofon
obisk e-knjižnice
Štore
Dobrna
Skupaj
Šmartno
Skupaj
Skupaj
Skupaj
20
Izposoja gradiva
Izposoja po enotah
Vrsta izposoje
na dom
v čitalnico
prek interneta
Bibliofon
dom, bibliofon in internet
izposoja skupaj
fotokopije in izpisi
Skupaj
2013
902.209
143.712
352.115
16.856
1.271.180
1.414.892
18.669
1.433.561
2014
739.386
145.251
397.668
37.681
1.174.735
1.319.986
15.327
1.335.313
Indeks
82,0
101,1
112,9
223,5
92,4
93,3
82,1
93,1
Vojnik
na dom
v čitalnico
prek interneta
bibliofon
dom, bibliofon in internet
izposoja skupaj
123.201
465
19.475
1.623
144.764
693
145.457
122.367
508
24.627
2.450
149.952
597
150.549
99,3
109,2
126,5
151,0
103,6
86,1
103,5
Štore
na dom
prek interneta
bibliofon
izposoja skupaj
na dom
prek interneta
bibliofon
kopije in izpisi za bralce
izposoja skupaj
23.535
5.008
1.029
170
29.742
26.438
5.439
527
135
32.539
22.870
7.542
740
162
31.314
25.797
4.893
492
131
31.313
97,2
150,6
71,9
95,3
105,3
97,6
90,0
93,4
97,0
96,2
na dom
prek interneta
bibliofon
izposoja skupaj
4.470
834
37
5.341
2.458
646
38
3.142
55,0
77,5
102,7
59
1.079.853
144.177
912.878
145.759
84,5
101,1
Prek interneta
382.871
435.376
113,7
Bibliofon skupaj
20.072
41.401
206,3
Dom, bibliofon in internet
1.482.796
1.389.655
93,7
Izposoja skupaj
1.626.973
1.535.414
94,4
Kopije in izpisi
19.667
16.217
82,5
1.646.640
1.551.631
94,2
Celje
Dobrna
Šmartno
Izposoja na dom skupaj
Izposoja v čitalnice skupaj
Skupaj
21
Članstvo obisk in izposoja v knjižnici Celje
Novi člani
Indeks
Leto
2010
2011
2012
2013
2014
13/14
Št. novih članov
1.820
1.697
1.603
1.719
1.890
109,9
Aktivni člani po kategorijah
Kategorija / leto
2010
2011
2012
2013
2014
Indeks
13/14
Predšolski otroci
784
769
794
817
842
103,1
Osnovnošolci
2.247
2.331
2.415
2.414
2.438
101,0
Srednješolci
1.897
1.974
1.994
2.076
2.078
100,1
Študenti-redni
1.952
2.000
1.939
2.012
1.866
92,7
468
466
424
409
483
118,1
3.901
3.797
3.806
3.933
3.796
96,5
Kmetje
0
1
1
1
1
100,0
Gospodinje
57
42
38
41
53
129,3
Upokojenci
1.280
1.322
1.373
1.482
1.536
103,6
Nezaposleni
1.171
1.267
1.265
1.419
1.519
107,0
Tuji državljani
38
42
49
53
56
105,7
Matična ustanova
53
58
59
53
59
111,3
Častni člani
12
13
11
12
11
91,7
Zunanje ustanove
96
108
104
100
69
69,0
Org. enote knjižnice
11
11
22
22
20
90,9
Enote za medodd. izp.
6
4
3
4
4
100,0
13.973
14.205
14.297
14.848
14.831
99,9
Študenti ob delu
Zaposleni
Skupaj
Zadnji dve leti smo v celjski knjižnici zabeležili večje število aktivnih članov kot prva leta po združitvi
oddelkov. Število novih vpisov je v prvem letu po vselitvi v nove prostore padlo, v letih 2013 in 2014 pa obrnilo
trend rasti navzgor.
Lanski, skoraj za 10 % višji vpis je posledica dvojega: ponudbe brezplačnega vpisovanja ob svetovnem dnevu
knjige (23. april 2014) in prizadevanja po sodelovanju s celjskimi izobraževalnimi ustanovami, ki je jeseni
prineslo številne nove vpise med študenti Visoke šole za zdravstvo Celje. Ti so znatno dvignili indeks novih
vpisov v kategoriji študentov ob delu.
22
Knjižnica je v lanskem letu s številnimi dejavnostmi ohranila zabeleženi višji skupni nivo aktivnosti zadnjih let.
Redno bibliopedagoško delo na vseh nivojih, od predšolske do srednješolske dobe, in odlično organizirana ter
dobro obiskana dejavnost Univerze za tretje življenjsko obdobje, se zrcali v dobri rasti vpisovanja novih članov
in ohranjanju članske aktivnosti. Porast vpisa in aktivnosti beležimo tudi v kategoriji nezaposlenih.
Opažen je upad aktivnosti zaposlenih in rednih študentov, dveh največjih članskih kategorij. Ugotavljamo, da
tisti, ki študirajo v Celju, niso zelo intenzivni uporabniki naše knjižnice, drugi študentje pa v vedno večji meri
svoje študijske potrebe zadovoljijo v knjižnicah v kraju študija, pogosteje tudi s pomočjo e-študijskih virov.
Tako smo pri rednih študentih zabeležili skoraj za 15 % manj novih vpisov in padec njihove aktivnosti za več
kot 7 %. Pri zaposlenih je vpis zrasel, a je njihova aktivnost pod nivojem preteklega leta.
Obiski srednješolcev in odraslih
Dijaška populacija je članska kategorija, za katero raziskave ugotavljajo slabšo bralno pismenost, kot jo beležijo
bolj razvite države. Za izboljšanje rezultatov se že peto leto skupaj s drugimi trudi tudi naša knjižnica. V
primerjavi s tujimi vrstniki so slovenski dijaki manj naklonjeni branju (več kot pol jih bere le, če mora…
branje je za tretjino srednješolcev izguba časa… gl. Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi Pisa 2009,
Pedagoški inštitut, 2012). S sodelovanjem v slovenskem projektu Rastem s knjigo prispevamo svoj delež tako,
da vsako leto v knjižnično ponudbo in branje uvedemo skoraj vse dijake prvih letnikov celjskih srednjih šol.
Seveda v upanju, da bo trud obrodil dolgoročno prijateljstvo dijakov z branjem in s knjigami ali pa jim
knjižnico približal vsaj kot prostor, ki je namenjen vsem in kjer so vedno dobrodošli.
Šole za obisk knjižnice običajno odmerijo dve šolski uri. Izkoristimo jih za predstavitev naših oddelkov,
ponudbe in pogojev uporabe knjižnice, dijakom prikažemo klasično in digitalno ponudbo, zavrtimo pa jim
tudi predstavitveni film, ki ga Javna agencija za knjigo pripravi z avtorjem vsakokratne darilne knjige in jih
povabimo k branju... Knjige so darilce, ki ga dijakom razdelimo ob koncu njihovega obiska. Za letošnje šolsko
leto je bil na javnem razpisu izbran mladinski roman Suzane Tratnik, Ime mi je Damjan.
Večina šol nas obišče v prvih mesecih šolskega leta, nekaj razredov pa nas obišče kasneje, tudi še po novem
letu. Število dijaških obiskovalcev, vključenih v ta projekt, je odvisno od vsakoletnega vpisa v celjske srednje
šole, statistika pa zajema zaključek enega in začetek drugega šolskega leta.
Obiski bibliopedagoške dejavnosti v kategoriji srednješolcev – Rastem s knjigo
Rastem s knjigo 2014
Št. SŠ skupin
Št. dijakov
Januar – junij
13
253
September - december
58
1.546
Skupaj
71
1.799
Knjižnico so obiskale tudi druge dijaške skupine, vsako leto pa tudi kakšna skupina organiziranih odraslih.
23
Obiski srednješolcev in odraslih v letih 2012-2014
Vsi obiski
2012
2013
2014
Dijaki
1.712
2.193
1.861
131
85
91
1.843
2.278
1.952
Odrasli (spremljevalci ali posebne skupine)
Skupaj
Obiski po vrstah – razlogi za obisk knjižnice Celje
Medtem ko morajo člani za klasično prvo izposojo priti v knjižnico, za podaljšanja izposojevalnih rokov lahko
uporabljajo tudi bibliofon ali spletno storitev Moja knjižnica. Ti storitvi vsako leto od tradicionalnega
knjižničarskega dela odlomita delež, kar v statistikah razbiramo iz padanja obiska zaradi izposoje ali
podaljševanja in iz vztrajne rasti zabeleženega obiska avtomatskega odzivnika in spletne storitve Moja
knjižnica. Skupaj z obiskom različnih organiziranih skupin in obiskom, ki ga beležimo na naših prireditvah, je
lani celjsko knjižnico v živo in virtualno obiskalo za odstotek več uporabnikov.
Izposoja gradiva
Knjižnica je z letom 2014 pričela spodbujati uporabo dveh zanesljivih in preverljivih načinov podaljševanja
rokov – podaljšanj prek interneta in prek avtomatskega odzivnika (Bibliofona). Klasično telefonsko
podaljševanje je omejila na situacije, ko zaradi daljše prekoračitve rokov izposoje samostojno podaljšanje prek
Moje knjižnice ali Bibliofona ni več možno, in v primerih, ko člani, zlasti starejši, novosti še niso osvojili.
Dolgoletna navajenost članov na celodnevno dostopnost podaljševanja z osebnim klicem je verjetno skupaj z
novoletno uvedbo višjih cen zamudnin povzročila slabšo knjižnično statistiko izposoje. Ta se je sicer že leto
poprej nekoliko spustila, v lanskem letu pa je zlasti podatek o izposojah, s podaljšanji vred, bistveno nižji od
naših želja. Padec prvih izposoj je bistveno manjši.
Knjižnica je za lažjo uvedbo spremembe posodobila spletna in tiskana navodila, ki so podrobno opisala vse
razpoložljive načine samostojnega podaljšanja. Člane smo na druge možnosti podaljšanja usmerjala tudi v
elektronskih obvestilih o poteku roka. Trenutno novosti še ne presegajo enostavnosti telefonskih klicev v
knjižnico. Ob večjem obisku v knjižnici telefonsko podaljšanje moti zbranost in povzroča napake,
nedoslednost telefonskega sporočanja pa posledično prinaša zaplete in reklamacije storitev, ki se ne dajo
preveriti, če gre za ustno komunikacijo.
Čeprav lahko za slabšo statistiko izposoje najdemo razloge v zgoraj opisanem, ne gre prezreti tudi zunanjih
dejavnikov, ki aktualne in potencialne uporabnike vodijo stran od knjižnice: internet, televizija, poceni knjižne
ponudbe na vsakem koraku, tudi v samopostrežnih trgovinah, vedno boljše okoliške knjižnice, ponudba
različnih e-virov… Vse to so dejavniki, ki vztrajno in počasi odvzemajo delež knjižničnih uporabnikov. Delno
je za to morda kriva tudi založniška kriza z manjšo knjižno produkcijo v zadnjih letih.
24
Število prvih izposoj v segmentu leposlovje in stroka v letih 2013 in 2014
Prva izposoja
2013
2014
Indeks
Leposlovje
296.661
284.120
95,8
Stroka
154.232
146.349
94,9
Skupaj
450.893
430.469
95,5
Medknjižnična izposoja
Medknjižnična izposoja je stalna in plačljiva storitev, ki knjižnici omogoča, da za člane iz drugih knjižnic
pridobiva gradivo, ki ga sama nima, hkrati pa na enak način rabo svojega gradiva omogoča tudi drugim
knjižnicam za njihove člane. Koliko medknjižnične izmenjave izvede knjižnica, zavisi od različnih dejavnikov.
Običajno se upošteva cena storitve, hitrost dobave, izposojevalne dobe in možnosti podaljšanj izposojevalnih
rokov, na intenzivnost izmenjave gradiva pa vplivajo tudi vsakokratne učne ali študijske potrebe članov in
kvaliteta različnih knjižničnih zbirk.
V lanskem letu smo za člane drugih knjižnic odposlali občutno več (skeniranih) člankov, medtem ko je posoja
ostalega gradiva padla. Naši člani so medknjižnični servis uporabljali manj kot pretekla leta.
Aprila je naša knjižnica celotno poslovanje za medknjižnično izposojo prenesla na COBISS3.
Medknjižnična izposoja v letu 2014
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Indeks
13/14
Posoja drugim knjižnicam
551
449
990
476
438
379
86,5
Članki drugim knjižnicam
58
45
108
151
139
170
122,3
Izposoja iz drugih knjižnic
360
338
486
384
372
353
94,9
Članki iz drugih knjižnic
20
21
32
15
30
19
63,3
Skupaj
989
853
1.616
1.026
979
921
94,1
2011
2012
2013
2014
Indeks
13/14
Izposoja gradiva na območju
247
231
256
230
89,8
Poslani skeni člankov na območju
63
38
84
71
84,5
Poslani skeni člankov (strani) na območju
351
286
605
500
82,6
Osebni prevzemi medknj. izposoje
516
335
521
139
26,7
Medknj. izposoja gradiva ostalim
227
245
182
149
81,9
Poslani skeni člankov ostalim
45
113
55
99
180,0
Poslani skeni člankov (strani) ostalim
273
319
396
557
140,7
25
Delo z odraslimi bralci
Bralcem smo nudili naslednje servise:
Na servis Vprašaj knjižničarje je v prvem polletju prispelo 21 vprašanj, v drugi polovici leta pa le 7 vprašanj.
Na vsa smo pravočasno in korektno odgovorili.
Knjižnični servis teče tudi na splošnem elektronskem naslovu knjižnice, kamor člani naslavljajo prošnje za
rezervacije, podaljšanja, ocene izgubljenega gradiva, prosijo za pomoč pri izbiri gradiva ipd. Tako smo lani na
ta naslov prejeli okrog 370 prošenj, vprašanj in reklamacij.
V servisu Knjižnica na obisku, s katero z gradivom oskrbujemo nemobilne in starejše uporabnike, smo tudi
lani zaposlovali naše javne delavce. Obiskovali smo Društvo paraplegikov in Dom ob Savinji ter skrbeli za šest
individualnih uporabnikov. Vsem skupaj smo izposodili 550 enot gradiva. Manjša izposoja je posledica zastoja
sodelovanja, ko je v požaru gorel društveni prostor paraplegikov, z njim pa tudi precej našega gradiva. Veliko
izvodov smo rešili, 26 enot pa smo zaradi poškodb morali odpisati.
Knjižnica na obisku v letu 2014
Uporabniki Knjižnice na obisku
Število obiskov
Število izposojenega gradiva
Društvo paraplegikov JZ Štajerske
6
49
Dom ob Savinji
7
113
Skupaj pravne
13
162
6 uporabnikov
60
388
Skupaj
73
550
Pravne osebe:
Individualni obiski:
Skupinski program bralno-pogovornih uric, biblioterapije, smo izvajali ob sodelovanju z organizacijo Šent,
kjer enkrat na mesec (lani 11 srečanj) obiščemo njihovo skupino. Enako dobro tečejo srečanja v Štorah, v
Domu za ostarele Lipa. Poskus, da bi podobne urice tekle tudi v zavetišču za brezdomce, ni bil tako uspešen,
kljub temu pa smo brezdomce obiskali sedemkrat. Ob koncu leta smo tam program zaključili in ga uvedli v
Domu ob Savinji (2 srečanji). Na temo biblioterapije smo za študente pripravil predavanje.
Knjižnica je ponudila kvalitetnejši program bibliopedagoških ur za srednješolce v oddelku Glasba – film.
Oddelek smo opremili s projektorjem, platnom in zvočniki in ga zvočno izolirali s pomičnimi steklenimi vrati.
Oddelek je postal nova, kvalitetna knjižnična predavalnica za približno trideset ljudi. Omogoča še poslušanje
glasbe, v video-sobi je omogočeno tudi gledanje filmov. Skozi vse leto smo uporabnike vabili na filmsko vzgojo
dr. Dušana Rutarja, s septembrom pa tu tečejo še predavanja dr. Matica Majcna o režiserju Stanleyu Kubricku.
Oddelek je pripravil tudi nekaj srečanj z igralci SLG Celje (Renato Jenček, Pia Zemljič, Branko Završan).
26
Programi za promocijo branja
Projekt Priporočamo poteka vsak mesec v sodelovanju s knjižnicami na območju. Ena od knjižnic priporoči v
branje kakovostno knjigo, ki jo izpostavimo s plakatom in letakom.
Podarite si pesem je program za spodbujanje branja poezije, ki poteka v obliki tematske razstave.
Z branjem do zvezd - bralna značka za odrasle - osrednji cilj bralne značke za odrasle je promocija kvalitetnih
književnih del ter razvoj bralne kulture, opozarjati na domače in tuje književne kulturne zaklade, pa tudi
spodbujati bralce k druženju in izmenjavi mnenj.
Bralna značka za odrasle je namenjena odraslim, članom Osrednje knjižnice Celje. Iz seznama štiridesetih del
slovenskih in tujih pisateljev ter pesnikov so bralci lahko izbirali med družbenimi romani, potopisi,
biografijami, zgodovinskimi romani, kriminalkami, poezijo in dokumentarno literaturo. V letu 2014 smo
seznam pripravili v sodelovanju s Celjskim literarnim društvom in nanj uvrstili 10 celjskih literatov in članov
društva.
Delo z mladimi bralci – Knjižnica pri Mišku Knjižku
Knjižnično gradivo, članstvo, obisk, izposoja
Nabava knjižničnega gradiva in oblikovanje knjižnične zbirke za otroke do 15. leta starosti je potekala skladno
z letnim delovnim načrtom. Ponudbo na knjižnem trgu smo našim uporabnikom posredovali z upoštevanjem
njihovih prostočasnih, bralnih in izobraževalnih potreb. Ob tem smo zagotavljali raznolikost naslovov in
oblikovali zbirko kvalitetnih slovenskih in prevedenih knjig za otroke ter se hkrati odzivali tudi na
povpraševanje po določenem gradivu. Opozarjali smo na kvalitetne in najboljše knjige za otroke (oprema knjig
z Zlato hruško) ter ponudili gradivo, s katerim smo zadostili različnim interesom uporabnikov. Z dokupi smo
obnavljali in dopolnjevali zbirko šolskih branj (domača branja, bralna značka) in gradiv za šolska tekmovanja
(Cankarjevo tekmovanje, tekmovanje iz zgodovine, bralne značke v tujem jeziku…).
27
Članstvo
Glede gibanja članstva predšolskih in šolskih uporabnikov v Celju v letu 2014, nismo pričakovali bistvenih
odstopanj od številčnih podatkov prejšnjih let. Z dejavnostmi in kvalitetno knjižnično ponudbo že več kot
petnajst let skrbimo, da preko različnih oblik dela v knjižnici, preko ustanov (šol in vrtcev) in s promocijo,
dosežemo čim več otrok in predvsem tudi njihovih staršev. Zato nam je bil v zadnjih letih cilj, da obdržimo
nominalno število novovpisanih in aktivnih predšolskih otrok in šolarjev ter njihov delež med vsemi
kategorijami članov. V letu 2014 smo ta cilj dosegli, pri obeh kategorijah, pri novovpisanih in aktivnih članih,
beležimo porast članstva.
Obisk in izposoja gradiva
V letu 2014 smo pri izposoji gradiva v otroškem oddelku ponovno beležili padec izposoje. Največ je k temu
prispeval padec izposoje zaradi podaljšanja gradiva, medtem ko je pri beleženju prve izposoje zaznati manjši
upad. Ta je nekako skladen tudi z rahlim padcem obiska zaradi izposoje gradiva.
Padec izposoje zaznavamo že od leta 2012, vzroke pa pripisujemo tako vsebini novega gradiva, predvsem
novih naslovov, ki so odraz ponudbe na knjižnem trgu, kot spremembam navad uporabnikov, ki se kažejo pri
obisku knjižnice in izposoji.
K branju leposlovja smo spodbujali s številnimi bralno spodbujevalnimi akcijami in promocijami gradiva,
tematskimi razstavami, knjižnimi ugankami. Zaradi dostopnejših vsebin na spletu v zadnjih letih vse manj
osnovnošolcev posega po gradivu z izobraževalnimi vsebinami.
Spreminjajo pa se tudi navade uporabnikov. Knjižnico ne dojemajo samo kot možnosti izbire knjižničnega
gradiva, ampak vse bolj kot okolje preživljanja prostega časa, obiskovanja prireditev, druženja, srečevanja... To
potrjujejo zelo obiskane prireditve, ki jih pripravljamo za otroke in starše. Zlasti pri predšolskih uporabnikih in
njihovih starših opažamo, da več časa namenijo izbiranju in branju gradiva v knjižnici in se odločajo za manjše
število hkratne izposoje.
Spremljanje navad in potreb uporabnikov ter zaznavanje problemov okolja sta nas vodila tako pri urejanju
knjižnične zbirke kot pri oblikovanju dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Nadaljevali smo z
oblikovanjem zbirke za bralce z disleksijo in drugimi težavami pri branju.
V šolskem letu 2013/14 smo na temo težav pri branju in disleksije pripravili predavanja za starše.
V septembru smo pripravili predstavitev skupine za aktivnosti in terapije s psi Kosmati smrčki (dejavnosti in
člane). Druženje otroka s psom terapevtom nudi pomoč pri učenju branja, branje celo spodbuja in omili
mnoge otrokove težave. Terapevtsko Branje s kužki poteka od oktobra dalje dvakrat mesečno.
V Osrednji Knjižnici Celje je med obiskovalci v zadnjih letih vse več otrok priseljencev. Zlasti med albansko
govorečimi otroki smo opazili veliko težav pri komunikaciji, zato smo začeli razmišljati o nekaterih
dejavnostih, ki bi omogočale uspešnejšo integracijo otrok priseljencev v okolje ter hkrati spodbujale učenje
jezika novega okolja.
Z namenom oblikovanja socialnega okolja, ki bo nudilo emocionalno oporo, informacijo, da je posameznik
cenjen in sprejet, smo se odločili, da organiziramo Učno pomoč (pomoč pri opravljanju domačih nalog in
28
drugih šolskih obveznosti, pomoč pri učenju) za otroke priseljence ll. in lll. triletja OŠ. Od novembra dalje so
učno pomoč v knjižnici opravljale dijakinje, I. Gimnazije Celje in Gimnazije Celje Center kot prostovoljke,
dvakrat tedensko. Učne pomoči se udeležuje povprečno osem otrok.
Bibliopedagoško delo
Bibliopedagoška dejavnost, organizacija in izvajanje prireditev za otroke do 15. leta je potekala po letnem
načrtu. V sodelovanju s šolami, vrtci in drugimi institucijami uspeli ponuditi pestre in zanimive dogodke za
naše obiskovalce.
V Knjižnici pri Mišku Knjižku največ pozornosti namenjamo širjenju bralne kulture in promociji knjižnice
med otroki in njihovimi starši. S tem namenom smo tudi v preteklem letu spodbujali in negovali sodelovanje
z vsemi vzgojno izobraževalnimi institucijami v Celju in njegovi okolici.
Z učitelji in šolskimi knjižničarji smo skupaj dogovorili in izvedli številne obiske šolarjev v knjižnici,
predstavitve in oglede knjižnic, pravljične ure, srečanja s pisatelji. K sodelovanju sta spodbujala tudi projekta
na nacionalnem nivoju, slovenski knjižnično-muzejski mega kviz ter projekt Rastem s knjigo.
Projekt Rastem s knjigo za osnovnošolce še vedno poteka, začne in zaključi se s šolskim letom. Knjižnico
obiščejo vsi sedmošolci celjskih OŠ pa tudi iz OŠ Štore, Vojnik, Dobrna in Frankolovo. Največ dogovorjenih
obiskov skupin iz OŠ je prav v okviru tega projekta.
V maju se je zaključilo tudi reševanje Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza. Naša knjižnica ima
pri kvizu vlogo koordinatorja med sodelujočimi OŠ v Celju, Štorah, Dobrni, Vojniku in Frankolovem in
zbiranju ter posredovanju prispelih rešitev v Ljubljano. Prispelo je 400 rešitev, izžrebance smo nagradili s
knjižnimi nagradami. V oktobru je zaokrožil nov kviz z zanimivo zgodovinsko tematiko Rimljani na
Slovenskem. Opažamo, da se kviz vse bolj rešuje preko spleta. V knjižnici smo kvizu namenili poseben kotiček.
Bibliopedagoška oblika vrtec na obisku v knjižnici je utečeno sodelovanje med vrtci in knjižnico, je bolj kot ne
del rednega programa vrtcev in knjižnic, ki povezuje vzgojitelje in knjižničarje k skupnemu prizadevanju, da bi
otrokom približali knjižnico in knjigo, posredno pa vplivali tudi na starše, da bi knjižnico začeli obiskovati tudi
kot družina in da bi v svoje družinsko življenje postopno uvajali tudi knjigo in branje.
Za predšolske otroke in šolarje prvega triletja OŠ smo ob Mednarodnem dnevu otroških knjig in Dnevih
slovenske knjige pripravili bibliopedagoško uro V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina,
s katero smo želeli otroke in njihove starše spodbuditi k branju pripovedi, pravljic in poučnih vsebin iz naše
preteklosti. Pripravili smo zloženko s poslanico ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, in predlogi
za branje. Obiskalo nas je 468 otrok iz vrtcev in osnovnih šol.
V oktobru smo povabili k praznovanju Praznika Čebelice, prazniku izvirne slovenske slikanice in najboljših
knjig za otroke.
Pripravili smo 19 Pravljičnih ur za starše z namenom spodbujanja družinske pismenosti in oblikovanja
bralnih navad v družini. Preko otrok smo želeli doseči starše, jim približati knjižnico in ponudbo knjižničnega
gradiva ter jih ozavestiti o pomenu branja ter zgodnjega navajanja na knjigo in knjižnico. Ob družinskem
obisku knjižnice so starši pridobili vse osnovne informacije o knjižnici in njeni ponudbi ter vedenje, da je
29
knjižnica prijazen, vsem dostopen prostor, kjer lahko vsi obiskovalci zadovoljijo svoje potrebe po ustreznih
informacijah in različnih vrstah branja.
Knjižno uganko smo z namenom promocije knjižničnega gradiva ponujali predšolskim otrokom in šolarjem
prvega triletja OŠ ter njihovim staršem. Ob najrazličnejših vprašanjih smo pripravili različne tematske sklope
vseh vrst gradiva. Za šolarje drugega in tretjega triletja, smo uganko vsebinsko povezali s tematiko odraščanja,
ki se je pojavljala tudi v knjigah s katerimi smo spodbujali k branju v okviru projekta Rastem s knjigo, v drugi
polovici leta pa smo jo združili z brano motivacijo Pisatelj meseca. Pri knjižni uganki je sodelovalo 828 otrok.
Moja naj knjiga je bralno spodbujevalna akcija, kjer mladi bralci svojim vrstnikom predlagajo v branje njim
najljubše knjige. Za naj knjigo je glasovalo 326 otrok.
V preteklem letu smo skupaj z Jezikovno šolo Abrakadabra ponujali zgodnje učenje angleškega, nemškega,
francoskega in španskega jezika. V prvi polovici leta so potekale igralne urice v angleškem, nemškem in
francoskem jeziku, od septembra dalje pa je ostala skupina zgodnjega učenja angleškega jezika.
Dogodke, ki smo jih pripravili skupaj z Abrakadabro, je obiskalo 757 obiskovalcev.
Bibliopedagoško delo:







Organiziran obisk iz vrtcev: 39 skupin
Organiziran obisk iz OŠ : 60 skupin
Bibliopedagoška ura za dijake Gimnazije Celje Center, Predšolska vzgoja, 6 skupin
Knjižna uganka 24 izvedb
Moja naj knjiga
Bibliopedagoška ura ob 2. aprilu : V zgodovini so skrite zgodbe, v zgodbah je skrita zgodovina
Praznik Čebelice, praznik najlepših knjig za otroke

Izvajanje projekta Rastem s knjigo

Pravljične ure za starše 19 izvedb

Slovenski knjižni kviz
Skupen obisk bibliopedagoških dejavnosti : 5.637
30
Sodelovanje z drugimi institucijami:

Sodelovanje z vrtci in šolami (obiski, priprava knjižničnega gradiva po določenih vsebinah)

Pravljične ure v Bolnišnični šoli in vrtcu

Sodelovanje na dogodku Z muzejskim vlakom v Celje

Koordinacija s knjižnicami v okviru projekta Rastem s knjigo

Koordinacija slovenskega knjižnega kviza

Organizacija razstave Vrtca Tončke Čečeve (Beremo skupaj – 3. 6. do 30. 6) in vrtca Danijelov
Levček….. (19.5. do 30.05.)
31
Krajevne knjižnice
Krajevne knjižnice so v letu 2014 dosegle načrtovane rezultate, razen knjižnice Šmartno v Rožni dolini, ki je od
28. septembra 2014 zaprta, zaradi rušitve kulturnega doma. V času izgradnje novega kulturnega doma in s tem
knjižnice, je zbirka knjižnice dostopna po predhodnem naročilu v prostorih Krajevne skupnosti v Šmartnem v
Rožni dolini. Zbirka je bila začasno preseljena v Celje.
Analiza knjižničnih kazalcev v krajevnih knjižnicah kaže na rast novovpisanih članov v vseh krajevnih
knjižnicah. Število aktivnih članov v knjižnici Vojnik in Dobrna kaže 9 % upad glede na leto 2013. Ob
primerjavi števila aktivnih članov v letu 2014 s tistim v letu 2012 zabeležimo rahel porast aktivnih članov.
Analiza statistik izposoje in obiska kaže na rast obiska in izposoje v knjižnicah Vojnik in Štore ter rahel upad v
knjižnici Dobrna. Pri Knjižnici Dobrna imamo v porastu novovpisane člane in to za 6,9 %. Pri obisku in
izposoji opažamo manjši upad. Kar nas skrbi je precej manjši obisk in izposoja preko interneta, zato bomo te
storitve v letu 2015 še posebej promovirali.
Pravljice
Sezona pravljic se prične v mesecu oktobru in se zaključi v mesecu maju. Namenjene so predšolskim otrokom
in so brezplačne. V Vojniku so se izvajale vsak tretji ponedeljek v mesecu za uporabnike. Po prejšnjem
dogovoru pa smo jih izvedli tudi za vrtce, tako da smo v letu 2014 izvedli 20 pravljic za 325 otrok.
Mavrični bralček
Vsako leto v poletnem času se v knjižnici poiščejo primerne knjige in sestavi oz. dopolni seznam ter knjige
označi z markirnimi nalepkami za lažje iskanje. Zanimanje je veliko, saj je priznanje Mavričnega bralčka
prejelo 395 otrok. V primerjavi z letom 2013 je manjši upad, ker se v tem šolskem letu Vrtec Štore in Vrtec
Danijelov Levček nista odločila za sodelovala v tem projektu. Zaključek Mavričnega Bralčka v Knjižnici Vojnik
smo imeli v Kulturnem domu Vojnik. Predstavo O zeleni žabici Emi je izvedlo gledališče Pravljičarna.
Sodelovanje v Mavričnem bralčku
Knjižnica
Število otrok, ki je prejelo Mavričnega bralčka
Knjižnica Vojnik
280
Knjižnica Dobrna
105
Knjižnica Šmartno
15
Skupaj
400
Bibliopedagoške ure (s pravljico ali brez pravljice)
Bibliopedagoške ure se izvedejo za napovedane skupine predšolskih otrok in osnovnošolcev, prilagojene so
starosti otrok in željam vzgojiteljev oziroma učiteljev. Po želji jim za zaključek srečanja pripravimo pravljico.
Večinoma so izvedene v septembru.
32
Število bibliopedagoških ur v krajevnih knjižnicah
Knjižnica
Število skupin
Število otrok
Knjižnica Vojnik
18
354
Knjižnica Štore
3
51
Knjižnica Dobrna
8
126
Knjižnica Šmartno
3
32
Skupaj
32
563
Razstave likovnih del vrtcev
Vsak mesec Vrtec Mavrica Vojnik in Danijelov Levček v Knjižnici Vojnik razstavljata svoje likovne izdelke. V
predprostoru in v otroškem oddelku smo imeli 8 razstav.
Zimska delavnica
Med zimskimi počitnicami v Knjižnici Vojnik izvajamo različne ustvarjalne delavnice. Delavnice so
brezplačne, namenjene osnovnošolcem in njihovim staršem. V letu 2014 se je delavnice udeležilo 11 otrok, ki
so izdelovali piščančke in sovice iz filca.
Razstave in predavanja
V E-točki smo v letu 2014 pripravili razstavo Obrežna vegetacija - zavetnik živali, rastlin in človeka, v izvedbi
Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, in predstavitev knjige Jaz, dedo in Wolfy, avtorice Marjete
Tivan.
33
INFORMACIJSKA PODPORA DELOVANJU KNJIŽNICE IN RAZVOJ
Služba za razvoj in informatiko je izvajala naloge skladno z letnim načrtom in zahtevami ter potrebami vodstva
knjižnice, sodelovala pri reševanju tekočih delovnih problemov v knjižnici, nudila podporo različnim
segmentom knjižničnega poslovanja, sodelovala pri izvajanju programa OOK ter pri upravljanju portala
Kamra, ob enem pa se je odzivala na možnosti in priložnosti v širšem in ožjem okolju.
Podpora različnim segmentom knjižničnega poslovanja:

zagotavljanje podpornih podatkov za vzdrževanje knjižničnih evidenc, predvsem na področju razvoja
knjižnične zbirke

svetovanje zaposlenim na podlagi izraženih potreb

testiranje novih storitev v sistemu Cobiss
Sledenje razpisom za sofinanciranja različnih programov in projektov.

priprava na razpis za inovativni knjižnični projekt v okviru Združenja splošnih knjižnic
Analize poslovanja in priprava statističnih poročil:

zbiranje in analiza statističnih podatkov o poslovanju knjižnice za polletno in letno poročilo in v
podporo poslovnim odločitvam

priprava letnih statističnih podatkov za Merjenje knjižnične dejavnosti NUK

priprava statističnih podatkov o izvajanju digitalizacije ENUMERATE

priprava podatkov za razvid knjižnic
Koordinacija aktivnosti pri upravljanju portala Kamra:

priprava letnega načrta in letnega poročila

priprava vloge in poročila za Ministrstvo za kulturo

sodelovanje pri načrtovanju in razvoju novih funkcionalnosti

spremljanje izvajanja letnega načrta, spremljanje rezultatov, koordinacija dela Nadzornega sveta
Priprava končne verzije Strateškega načrta OKC za obdobje 2015-2020
Druge naloge v okviru razvoja in sodelovanja:

vodenje postopka inventure v knjižnici Štore in Celje

selitev knjižnice Šmartno ter načrtovanje nove knjižnice

sodelovanje pri odpravi okvar in nepravilnosti v delovanju knjigomata za vračanje

koordinacija projekta Priporočamo

sodelovanje pri naročanju in promociji podatkovnih zbirk

organizacija več izobraževanj

redakcija poslovnih in programskih dokumentov
Sodelovanje pri projektih izven knjižnice:

sodelovanje v delovni skupini COBISS pri Združenju slovenskih splošnih knjižnic
34
Pomembnejše aktivnosti na področju IKT v letu 2014:
•
obnova licence za Sophos Antivirus in nadgradnja na zadnjo verzijo
•
obnova licence za MyPC , PaperCut in DeepFrezze
•
nakup dveh strežniških rezin HP blade G8
•
remont strežniškega okolja in nadgradnja na virtualno okolje VmWare vSphere 5
•
selitev podatkov iz zastarelega diskovnega polja (HP blade G1) na diskovno polje MSA
•
vzpostavitev odprtega brezžičnega omrežja OKC
•
priprava statistike oddaljenega dostopa za knjižnice na območju
•
udeležba na sestankih sistemskih administratorje
•
prilagajanje opremljenosti delovnih mest razvijajočemu se organizacijskemu modelu knjižnice
•
reden rutinski preventivni nadzor strežnikov in mrežne infrastrukture
•
redno nameščanje varnostnih popravkov na delovnih postajah in strežnikih
•
dnevno in obdobno arhiviranje podatkov
•
tekoče odpravljanje napak in motenj v delovanju IKT v knjižnici v skladu z opredeljenimi prioritetami
•
vzdrževanje, nadaljnji razvoj in optimizacija delovanja podsistemov IKT (knjigomati, varovanje
gradiva, sistem za nadzor nad javno dostopnimi računalniki in tiskanjem)
•
pomoč pri upravljanju nadzornih in varnostnih sistemov v knjižnici (kamere, RFID ključi, požarni
sistem, dvigala)
•
administracija sistema za IP telefonijo
•
vzdrževanje in razvoj intraneta
•
upravljanje strežnika in sistema za brezžični internet Libroam in Eduroam
•
pomoč uporabnikom pri dostopu do brezžičnega interneta
•
odvoz iztrošene računalniške opreme na deponijo za nevarne odpadke
•
na razpisu IKT pri Ministrstvu za kulturo smo pridobili sredstva za sofinanciranje nakupa štirih
računalniških kompletov z operacijskim sistemom in programskim paketom Microsoft Office
•
nadgradnja in konfiguracija strežnika EzProxy iz SIP2 na LDAP protokol
•
poenotena namestitev operacijskega sistema in programske opreme na vseh računalnikih za
uporabnike.
•
sodelovanje pri projektu Mladi za Celje - objava raziskovalnih nalog na spletnem strežniku
•
priprava računalnikov za izobraževanje Kamra
•
pomoč pri vzpostavitvi nove spletno stran (priprava DNSjev, preusmeritve storitev)
•
svetovalno delo za knjižnice na območju, zagotavljanje dostopa do elektronskih virov
•
svetovanje pri posodobitvah in odpravljanju težav v knjižnicah na območju.
S 1. septembrom 2014 je skrb nad upravljanjem strežniškega okolja prevzel zunanji izvajalec podjetje Siel,
d.o.o.. Izvajalec skrbi za nemoteno delovanje komunikacijske in strežniške infrastrukture ter skrbi za
nemoteno delovanje in odpravo napak v uporabniškem okolju (računalniki za zaposlene in uporabnike,
tiskalniki…).
35
PRIREDITVE
Prireditve za odrasle
Prireditve in dogodki v letu 2014 so bili naravnani k uporabnikom ter usklajeni s poslanstvom in vlogo
knjižnice v lokalni skupnosti. Prireditve smo izvajali v lastni organizaciji ali v sodelovanju z zunanjimi
institucijami, zavodi, šolami in društvi.
Za aktivno generacijo smo organizirali paleto dejavnosti – od razstav, predavanj, literarnih večerov, filmskih
srečanj, jezikovnih izobraževanj, predstavitev knjižnih novosti, koncertov itd. Posebno dodano vrednost
knjižnici so doprinesli programi, ki so temeljili na medgeneracijskem in medkulturnem povezovanju.
Osrednja knjižnica Celje pa je svojo ponudbo popestrila tudi z dejavnostjo knjižnične kavarne Miško Knjižko,
kjer so se skozi vse leto odvijali različni dogodki.
Knjižnica je tako v letu 2014 organizirala 87 prireditev za odrasle obiskovalce. Nekatere so bile zelo odmevne
in dobro obiskane, nekatere pa razmeroma manj. Razdelili smo jih na naslednje sklope:

Pogovori z igralci (23.1. - Renato Jenček, 17.4. - Branko Završan, 20.2. - Pia Zemljič)
Glasba-film (1 × mesečno cikel predavanj dr. Dušana Rutarja Psihoanaliza in film, cikel predavanj
Matica Majcena o Stanleyu Kubricku)

Besednica (13.2. - Peter Zupanc, 3.4. - Branko Soban, 2.12. - Anja Radaljac (kavarniška Besednica),
20.11. - Lila in Bori (dan splošnih knjižnic), 3.12. - Avgust Demšar (Besednica), 6.11. - Igor Karlovšek
(Besednica)

Četrtkovi večeri malo drugače (6.3. - Nevrotična gospodinja (Sonja Grizila), 20.3. - Žive vode (Iztok
Ostan), 8.5. - Alenka Švab (Depresija), 15.5. - Malainin (Barva peska), 18.9. - Antica Marijanac, 27. 9.
- Tek za življenje (predavanje), 9.10. - Camino (potopis Mirjane Steblovnik), 4.12. - Evgen Gec
(predstavitev knjige), 11.12. - Poljski večer (večer poljske kulture), 17.12. - Godi Keller (predavanje))

Kavarniški večeri (4.6. - Glasbena šola Gvido (koncert), 5.6. - New hopes trio (koncert), 12.6. - Gal
Gjurin (koncert), 13.6. - Resonanca (koncert), 19.6. - Matej Krajnc (koncert), 4.7. - Matic Dokler
(koncert), 11.9. - Nana Milčinski (koncert), 18.9. - Duo Dani in Sine (koncert)).

Društva se predstavijo (22.9. - Društvo Veronika, 2.10. - Društvo za pomoč dojenju (predavanje),
7.10. - Predstavitev Hospica, 8.10. - Društvo za boj proti raku, 14.10. - Sebastjan Kamenik
(predstavitev pesniške zbirke), 15.10. - Društvo slepih in slabovidnih, 27.11. - Delavnica božičnih
okraskov (DUT), 1.12. - Razstava ikon (Sveti Jožef), 17.11. - Društvo Sožitje in skavti, 18.11. - Društvo
Srečališče, 19.11. - Društvo Lipa, 28.10. - Društvo psoriatikov, 5.11. - Brezglutenska prehrana
predavanje, 6.11. - Inštitut Vir, 10.11. - Salezijanski mladinski center, 11.11. - Kultlab, 12.11. Pravljica za odrasle, Inštitut Dan)).

Razstave, sejmi, ostalo (5.2. - Odprtje kitajskega kotička, 6.2. - Premalo za življenje, 17.2. - Glavate
vrbe 12.4. - cArt, 23.4. - Knjiga išče bralca, 16.5. - Umetniška gimnazija, 17.5. - cArt, 24.5. - Sobotnica
Hermana Lisjaka, 30.5. - Roko Art festival, 11.6. - Predstavitev knjige Na sončni strani Slovenije, 21.6.
- cArt, 23.6. - Franci Horvat (odprtje razstave), 1.7. - Laška godba, 31.7. Kubanski večer, 1.8. Razstava
krajinskih arhitektov,16.8. cArt, 19.7. cArt, 21.8. - Večer vina, jazza in poezije 28.8. - Miškov festival,
28.8. - GCC, Fitzgerald, 26.9. - Noč raziskovalcev (odprtje razstave), 20.9. - cArt, 7.10. Odprtje
36
razstave Ifigenija o Vitomilu Zupanu, 6.12. Soroptimist delavnica izdelovanja čokolizik, 8.12. Šola
rožnega križa (predavanje), 19.12. Psi, Eros (predstavitev v kavarni), 20.12. - cArt, 22.12. - Odprtje
razstave o Hermanu Potočniku).
Osrednja knjižnica Celje si prizadeva, da bi presegla podobo servisa za izposojo knjig in bi vedno bolj postajala
center kulturnega srečevanja lokalnih skupnosti. Prizadeva si, da bi postala mirno in udobno okolje za zbrano
učenje in raziskovanje, okolje, ki spodbuja skupinsko delo ter prostor za izmenjavo informacij. Temeljna
načela pri teh prizadevanjih so enakovredna obravnava vseh uporabnikov, vključevaje marginalnih skupin in
posameznikov s posebnimi potrebami ter medgeneracijsko razumevanje, zato je bilo veliko dogodkov k temu
cilju tudi naravnanih.
Služba za odnose z javnostjo je uspešno doprinesla k bolj sistematičnemu načrtovanju prireditev v knjižnici,
ter usklajevanju le teh z drugimi kulturnimi institucijami. Skrbela je za redno in učinkovito seznanjanje
javnosti s ponudbo knjižnice preko družbenega omrežja in medijev, kar se odraža tudi na višjem obisku
mladih v knjižnici, večji obiskanosti dogodkov in ustvarjanju pozitivne podobe v javnosti.
Prireditve za otroke
Pravljične ure
V letu 2014 smo izvedli 19 pravljičnih ur, ki jih popestrimo s poustvarjanjem.
Predavanja za starše: Nadaljevali smo z nizom predavanj na temo branja in težav, ki se ob tem pojavljajo. O
disleksiji kot specifični motnji branja in o tem kako pomagati je predavala mag. Milena Košak Babuder, Olga
37
Lilija Hribernik pa je o svojih izkušnjah kot mama otroka dislektika spregovorila v predavanju Ob njem živim
in se učim.
V šolskem letu 2014/15 smo staršem ponudili predavanja o odnosih med starši in otroki ter o težavah in
pasteh, ki jih prinaša sodoben način življenja. Predavala je Alenka Tacol, univerzitetna diplomirana
psihologinja.
Ustvarjalne delavnice:

Velikonočna delavnica

Barvita jesen

Po praznikih diši
Gledališke, lutkovne, plesne predstave
Svojo dejavnost so poleg profesionalnih in amaterskih gledališč predstavile tudi šole in vrtci. Prijazno so se
našemu povabilu odzvala tudi ljubiteljska lutkovna gledališča in posamezniki iz našega okolja.

Pravljična ura : Čarobne nogavičke; Maruša Pozvek

Gledališka predstava: Žogica Nogica; Gimnazija Lava

Glasbeno gledališka predstava: Ljubezen, kot zimski plašč; Gimnazija Celje-Center

Glasbeno gledališka predstava: V nesreči spoznaš prijatelja; Gimnazija Celje-Center

Glasbeno gledališka predstava: Pravljica o treh zabojnikih; Gimnazija Celje-Center

Lutkovna predstava: Zaljubljeni žabec; starši otrok iz Vrtca Tončke Čečeve

Lutkovna predstava: Hop v pravljico; Kulturno društvo Smeško

Gledališka predstava: Neredko; starši otrok iz Vrtca Zarja

Gledališka predstava: Rdeča kapica; starši otrok iz Vrtca Zarja

Gledališka predstava: Hop v pravljico ; POŠ Šmartno v Rožni dolini

Gledališka predstava: Sneguljčica ; OŠ Fran Roš

Gledališka predstava: Repa velikanka ; in Folklorna skupina OŠ Ljubečna

Gledališko glasbena predstava: Kaj bi brez babic in dedkov?; OŠ Frana Krajnca

Pravljična predstava: Lili in Bine; OŠ Vransko

Gledališka predstava: Čarobni zobki; Gledališče Smejček

Gledališka predstava: Močerad Bibi v kraljestvu vode in zemlje; Gledališče Smejček

Gledališka predstava: Moj prijatelj Miklavž; Gledališče Smejček

Lutkovna predstava: Deklica s svetilko; Waldorfski vrtec Celje

Lutkovna predstava: Škrateljčka; Waldorfski vrtec Celje

Angleška pravljica za otroke in starše; Helen Doron učni center Celje

Viva Creativa, mladi kitaristi igrajo in pojejo (prof. Ajša Svetlin)

Gusarska zabava pri Mišku Knjižku: Gusar Berto, čarovnik Grega, Harlekinov Pokaži kaj znaš, plesna
skupina Gusarke OŠ Fran Roš

Kosmati smrčki v Knjižnici pri Mišku Knjižku (predstavitev aktivnosti in terapije s psi)
38
Srečanja s pisatelji:

Andrej Rozman – Roza z literarno gledališko predstavo Tri pravljice; (ob mednarodnem dnevu knjig
za otroke)

Tatjana Kokalj z Deželo raznolikih zgodb (ob dnevu splošnih knjižnic)
Počitnice v Knjižnici pri Mišku Knjižku:

likovna ustvarjalnica

Igrajmo se nemško

Igrajmo se angleško

Igrajmo se francosko

Igrajmo se špansko

Kako uglasbimo pesem (praktični prikaz na kitari, ukulele)

ustvarjalne delavnice iz naravnih materialov
Skupen obisk otroških prireditev : 3.305
39
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Univerza za tretje življenjsko obdobje Osrednje knjižnice Celje (dalje: U3O) je neprofitna dejavnost knjižnice
za starejše. Izobraževalni programi so vezani na študijsko leto, zato zajema letno poročilo podatke iz študijskih
let 2013/14 in 2014/15.
Članstvo
Do konca leta 2014 se je v U3O vpisalo 1.438 članov; v letu 2014 je bilo aktivnih (se je vpisalo ali obnovilo
članstvo) 639 upokojencev, 474 žensk in 165 moških. Članarina se praviloma plača septembra in znaša 15,00 €,
s popustom za aktivne člane Osrednje knjižnice Celje pa 10,00 €. Člani imajo pravico do obiskovanja
izobraževalnih programov in pisnega obveščanja o vseh dejavnostih univerze.
Obveščanje javnosti
Ob začetku šolskega leta smo izobraževalne programe predstavili na zloženki, ki je na voljo v knjižnici, in na
spletni strani OKC. Jeseni je vodja U3O predstavila dejavnost na TV Celje in Velenje, informacije o prireditvah
U3O pa so sproti objavljene v medijih in tako dostopne tudi nečlanom.
Organizacija dela
Večino dejavnosti smo izvajali v knjižničnih prostorih. Slušatelji iz leta v leto ugotavljajo, da je Levstikova
dvorana neustrezna za kvalitetno delo; pripombe letijo predvsem na nestabilne in prenizke mize ter
prezračevanje. Bolj so zadovoljne skupine, ki uporabljajo računalniško učilnico. Likovne delavnice so nekaj
časa potekale v Galeriji Račka, od jeseni pa v Galeriji sodobne umetnosti. Krožek Igrajmo bridž je našel prostor
za delo v Šahovskem klubu Celje.
Izobraževalne programe izvajamo s pomočjo mentorjev in predavateljev, ki so navedeni v programskem delu
poročila.
Demokratičnost delovanja univerze je zagotovljena z letnimi sestanki med predstavniki krožkov in direktorico
OKC.
Programsko poročilo
Izobraževalne programe U3O pripravljamo glede na želje članov, ponudbe izobraževalnih programov in oceno
kvalitete že obstoječih programov. Največ je jezikovnih skupin, veliko je zanimanje tudi za programe
Domoznanstvo in kulturna zgodovina, Umetnostna zgodovina, Spoznavajmo Slovenijo in Pohodništvo. Novi
programi v študijskem letu 2014/15 so: Feng shui, (Ne)varna razmerja - delavnica o medsebojni komunikaciji,
Kako do zdravja s pomočjo Bachovih cvetnih esenc, Kvačkamo in pletemo, Igrajmo bridž ter Spoznavanje
vesolja.
Najodmevnejši dogodek leta 2014 se je zgodil 11. aprila, ko smo praznovali 20. obletnico delovanja U3O.
Slavnostna akademija z otvoritvijo obsežne razstave z naslovom Drugih 10 let U3O, ki je bila na ogled do
sredine maja, je privabila mnogo članov in simpatizerjev U3O. Ob obletnici smo izdali tudi jubilejno
publikacijo Drugih 10 let U3O, v kateri smo predstavili drugo desetletje delovanja Univerze. Dogodek je bil
40
dobro medijsko podprt z oddajami na TV Celje, TV Velenje in Radiu Celje, o pomenu U3O pa je bilo
objavljenih več obsežnejših zapisov tudi v tiskanih in elektronskih medijih. Praznovanje smo zaključili 31.
maja v Narodnem domu. Letni koncert Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Celje je bil posvečen
jubileju U3O, katere pomen in delo sta bila skozi vezni tekst predstavljena množici obiskovalcev, ki je do
zadnjega kotička napolnila dvorano.
Z razstavami mandal so se julija v knjižnici in oktobra v Mercator Centru Celje predstavile udeleženke delavnic
Risanje mandal. Ob začetku študijskega leta smo v preddverju Levstikove dvorane v manjšem obsegu
ponovno postavili razstavo Drugih 10 let U3O.
Na povabilo Regijskega študijskega središča smo s štirimi dogodki aktivno sodelovali na Tednu
vseživljenjskega učenja; sodelovali smo tudi na osrednji prireditvi v City centru.
Vse leto je redno teklo delo različnih krožkov. V letu 2014 je delovalo 57 krožkov in delavnic.
Pregled dejavnosti U3O v letu 2014
Krožek
Mentor/-ica
Št. čl.
Ure
Št. srečanj
Obisk
Angleščina - ang1
Tadej Sternad
10
52
26
260
Angleščina - ang2
Majda Fischer
8
36
18
144
Angleščina - ang4
Jelka Brvar
7
50
25
175
Angleščina - ang5
Melanija Hace
6
48
24
144
Angleščina - ang7
Simona Marija Ograjenšek
7
50
25
175
Angleščina - ang11
Frančiška Kresnik
8
50
25
200
Jelka Brvar
6
46
23
138
Simona Marija Ograjenšek
6
50
25
150
Vlasta Lampret
6
48
24
144
Melanija Hace
7
50
25
175
Vlasta Lampret
6
50
25
150
Frančiška Kresnik
6
26
13
78
Ljudmila Žuža
7
48
24
168
Vlasta Budna Krštinc
9
54
27
243
Tadej Sternad
12
50
25
300
Vesna Stropnik
12
60
30
360
Vesna Stropnik
9
54
27
243
Vesna Stropnik
11
18
9
99
Bachove cvetne esence
Susana Diez Rupnik
9
25
12
108
Bonton
Darija Cvikl
7
38
19
133
Branje - čitalnica
Gabrijela Kramer (prostov.)
8
56
28
224
Igrajmo bridž
Tolja Orač
7
16
8
56
Cobiss
Martina R. Salobir - okc
7
6
3
21
41
Domoznanstvo - kult. zg.
Slavica Hrastnik - okc
73
99
46
2.683
Feng shui 1
Alenka Polutnik
6
16
8
48
Francoščina - fra3zač
Olga Jezernik
11
50
25
275
Italijanščina - ita6
Ljudmila Žuža
13
50
25
325
Alenka Jovanovski
9
50
25
225
Alenka Jovanovski
8
20
10
80
Klekljanje
Jelka Belič Šinkovec
4
32
16
64
Kvačkanje
Jožica Krajnc
8
12
6
48
Likovni krožek - lik1
Manja Vadla
5
56
28
140
Mandale1
Irena Jarc
8
16
8
64
Mandale2
Irena Jarca
5
56
28
140
Medicina stanovanja
Jože Cepuš
9
14
7
63
Nemščina - nem5
Jelka Brvar
11
50
25
275
Nemščina - nem9
Vlasta Budna Krštinc
9
56
28
252
Nemščina - nem10
Melanija Hace
4
28
14
56
Nemščina - nem11
Olga Dražumerič
10
50
25
250
Pohodništvo
Andrej Grilanc
25
102
51
1.275
Prehrana
Dragica Jurkušek
8
30
15
120
Preprečevanje padcev
I. Potočnik, V. Padjan(prostov)
8
32
16
128
Računalništvo - rač2
Božič, Bratina, Obreza
9
45
22
198
Radiestezija 1
Ludvik Rehar
8
48
24
192
Radiestezija 2
Ludvik Rehar
9
28
14
126
(Ne)varna razmerja
Darija Cvikl
5
22
11
55
Ročna dela
Marija Bučer
29
60
30
870
Ruščina - rus1
Darja Poglajen
11
42
21
231
Sam svoj lektor
Mojca Križnik
7
4
2
14
Spoznavajmo Slovenijo
Gabrijela Aškerc - okc
37
48
24
888
Spoznavajmo vesolje
Samo Maglica
9
16
8
72
Španščina - špa2
Edita Fidler
9
52
26
234
Umetnost
Darja Povše
25
46
23
575
Z računalnikom v svet
Petra Božič
8
18
9
72
Zelišča
Dolores in Jurij Kukuruzovič
16
32
16
256
Zelišča 2
Dolores in Jurij Kukuruzovič
10
16
8
80
Zgodovina glasbe
Majda Fisher
11
26
13
143
Razstava mandal – jul,okt
Irena Jarc
2
100
1.147
14.505
1
200
Skupaj izobraževalna dejavnost
Akademija ob 20-let U3O
618
2.303
42
Koncert ob 20-let U3O
Razstava Drugih 10 let U3O
1
280
Slavica Hrastnik
300
Skupaj
1.149
15.285
V letu 2014 smo pripravili 50 dogodkov: 43 srečanj s področja domoznanstva in kulturne zgodovine in 3
splošna predavanja, 3 razstave ter 3 večje dogodke ob 20. obletnici U3O. Dogodki so redno objavljeni v
medijih in odprti širši javnosti.
Izobraževalni progam Domoznanstvo in kulturna zgodovina je najobsežnejši v naboru izobraževalnih
programov U3O in tudi v javnosti najodmevnejši. Predstavljamo ga podrobneje.
Datum Tematika
Predavatelj/vodja
Št. obisk.
13.1.
Zbogom, kranjska dežela, nikoli več te ne bom videl
Alenka Veber
65
20.1.
Barbara Celjska - predavanje
Rolanda Fugger Germadnik
114
27.1.
Južna Koreja – potopis
Katarina Čakš
86
3.2.
Feng shui – predavanje
Alenka Kocuvan Polutnik
39
7.2.
Gorenjski slavček - opera - Lj
Slavica Hrastnik
51
10.2.
Slovenski Dunaj - predavanje
Drago Medved
59
17.2.
S kolesom po Maroku - potopis
Vinko Cedilnik
74
24.2.
Pariz v mojih očeh - potopis
Silvija Gorišek
98
3.3.
Mali in Burkina Faso - potopis
Zoran Furman
77
10.3.
Iran – potopis
Oskar Savarin
109
17.3.
Pogovor in delavnica z modno oblikovalko Almiro
Slavica Hrastnik
Sadar
33
24.3.
Slikarstvo v Celju med obema vojnama
Alenka Domjan
43
31.3.
Romunija in Moldavija - potopis
Igor Fabjan
104
2.4.
Carmen - balet – Mb
Slavica Hrastnik
50
7.4.
Celje v prozi – recital
B. Orožen, LG Teharje, J.
Kvas
82
14.4.
Skrivno življenje cehov - predavanje
dr. Aleksander Žižek
32
28.4.
Argentinski tango - več kot samo ples!
Alja Ferme, Sašo Živanović
45
5.5.
Nagrobne plošče na opatijski cerkvi - ogled
Majda Zlatolas Omahen
35
9.5.
Berlin - Dresden – 3-dnevna ekskurzija
Darja Povše
34
12.5.
Digitalizirana kulturna dediščina slov. pokrajin na
Robert Ožura
spletu
17
13.5.
Potovanje v Rusijo - potopis
Olga Kupljenik
38
19.5.
Pivka - Prem zaključna - eks. 1
S. Hrastnik, A. Veber
48
26.5.
Argentina – potopis
Saraja Hribernik
80
43
27.5.
47
30.5.
46
15.9.
Potovanje v Rusijo - predstavitev potovanja
Olga Kupljenik
98
22.9.
Joga smeha - predstavitveno predavanje
Romana Strašek
49
23.9.
Dolenjska - jesenska ekskurzija
S. Hrastnik, P. Urbanček
48
24.9.
Dolenjska - jesenska ekskurzija
S. Hrastnik, P. Urbanček
35
29.9.
Lepote Slovenije – potopis
Franci Horvat
67
30.9.
Spoznaj sebe in druge - predavanje
dr. Ana Krajnc
22
13.10.
Bridge - predstavitveno predavanje
Tolja Orač
17
13.10.
Pogled v vesolje - predavanje
Ludvik Jevšenak
53
17.10.
Poklicna gasilska brigada Celje - ogled
Gašper Klemenc
15
18.10.
Benetke - umetnostno-zgodovinska eksurzija
Košec, Povše, Hrastnik
43
20.10.
Vietnam – potopis
Igor Fabjan
72
27.10.
Po sledeh Ksaverja Meška - recital
Orožen, Teharje, Grmada
78
3.11.
Splavarjeva brv od prve lopate dalje
Rajko Vodišek, Alojz Rovan
64
10.11.
Slovenske ljudske šege, pesmi in pripovedi
Dušica Kunaver
59
13.11.
Stabat mater & Nevarna razmerja - balet -Mb
Slavica Hrastnik
50
17.11.
S kolesom po Zimbabweju - potopis
Marko Mohorčič
95
24.11.
Kdo so moji predniki in kaj izraža moja pisava
M. Jazbec, R. Lampreht
67
1.12.
Toskanski vrtovi - predavanje
Nada Vreže
65
8.12.
Panama in Kostarika - potopis
Manca Čujež
87
11.12.
Netopir – opereta - LJ
Gabrijela Aškerc
50
15.12.
Apiterapija in koristnosti masaže z medom
Nada Herman Tržan
43
Skupaj
2.683
Univerza je vključena v mrežo Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, v okviru katere so vodeni
nekateri skupni projekti ter organizirana določena strokovna izobraževalna srečanja za vodje, mentorje in
animatorje. Izobraževanja za animatorje se je v Velenju udeležila naša predstavnica in s posredovanim
gradivom tudi druge animatorje skušala spodbuditi k bolj vestnemu opravljanju dela. Predlagala je, da bi
organizirali tudi srečanje mentorjev, ki bi si izmenjali izkušnje in spoznali nove prakse. To smo storili konec
septembra, ko nas je s predavanjem Spoznaj sebe in druge ter delavnico za mentorje obiskala vodja Slovenske
UTŽO, dr. Ana Krajnc. Čeprav se naši mentorji redkeje udeležujejo permanentnih izobraževanj, ki jih
organizira mreža, je bila nad našimi programi in delom navdušena.
44
Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev
Kazalnik / leto
2010
2011
2012
2013
2014
Indeks
13/14
Št. aktivnih članov
572
611
602
641
639
99,7
Št. slušateljev v krožkih
490
532
602
606
618
101,9
Št. srečanj
958
938
943
1.026
1.147
111,8
Št. izobraževalnih ur
1.948
1.903
1.947
2.080
2.303
110,7
Letni obisk
11.513
12.344
11.864
13.398
14.405
107,5
Vsi merljivi rezultati so v porastu; izobraževalni program je kvaliteten in dobro obiskan. Slušatelji so svoje
zadovoljstvo že večkrat tudi javno izrazili. Glede na vse to je dejavnost dobro organizirana in potrebna.
Tudi v letu 2014 širimo sodelovanje z drugimi ustanovami. Uspešno smo sodelovali z Ljubiteljskim
gledališčem Teharje, Visoko šolo za zdravstveno nego Celje, Regijskim študijskim središčem in drugimi.
Financiranje
Izobraževalni programi U3O so bili financirani iz članarin, s katerimi pokrivamo stroške obveščanj in
predavanj, ter prispevkov slušateljev za plačilo mentorskih ur. V letu 2014 smo kot član Slovenske univerze za
tretje življenjsko obdobje s strani MŠZŠ RS prejeli 1.523,00 € (enak delež, kot tudi vse druge UTŽO v Sloveniji)
za dejavnosti s področja aktivnega staranja in medgeneracijskega sodelovanja.
Pester nabor neformalnih izobraževalnih programov nudi članom U3O veliko možnosti za obogatitev
življenja, nekaterim pa žal vzbuja le željo po tem. Vse pogosteje se namreč kažejo večje socialne razlike tudi
med starejšimi. Kljub temu, da so cene programov neprofitne in neprimerljive z visokimi komercialnimi
cenami, jih je kar nekaj, ki morajo dobro premisliti, v kateri program se lahko vpišejo, nekateri pa lahko
obiskujejo le krožke, ki so brezplačni. V nekaj naslednjih letih še ni pričakovati, da bi država izdatneje
financirala redno dejavnost U3O, evropska sredstva pa so praviloma namenjena izobraževanju organizatorjev
ali izvedbi posameznih dodatnih projektov.
45
DOMOZNANSTVO
Pridobivanje, bibliografska obdelava ter zaščita domoznanskega gradiva
31. decembra 2014 je stanje fonda v oddelku 47.681 enot gradiva. Stanje fonda temelji na oceni, saj del gradiva
v vzajemnem bibliografskem katalogu COBISS še ni obdelan, zato točno število enot ni znano. Skupni prirast
gradiva je v letu 2014 obsegal 750 enot gradiva (v letu 2013 skupaj 779 enot). Iz zbirke je bilo odpisanih 69 enot
gradiva. Gre za odpis založenih publikacij, oziroma odpis inventurnega manjka. Založeni naslovi so bili v
večini nadomeščeni z dvojnicami, za ostale pa je bil izdelan poseben seznam za pridobivanje nadomestnih
izvodov. Z letom 2013 smo prenehali kupovati dodatne izvode za zbirko Celjski avtorji, ki je postavljena v
skladišču z omejitvijo dostopnosti (samo za čitalnico). Gradivo celjskih avtorjev, pridobljeno z nakupom,
označimo s posebno nalepko in opombo v polju 996r. Na tak način smo evidentirali 67 naslovov del celjskih
avtorjev.
Nadaljevali smo s selitvijo, pregledovanjem in vnašanjem računalniško neobdelanega gradiva iz
Zgodovinskega arhiva.
Vodenje osebnih bibliografij (Cobiss2/Katalogizacija, COBISS/CONOR)
Aktivnost
Število
Število zapisov
97
Število obravnavanih partnerjev
14
Število na novo sklenjenih pogodb
4
Domoznanski projekti
Mladi za Celje
V okviru projekta je bil opravljen prevzem 134 raziskovalnih nalog za območje Mestne občine Celja, od tega 74
osnovnošolskih in 60 srednješolskih. Od OŠ Vojnik smo prejeli 11 raziskovalnih nalog. Raziskovalne naloge
smo bibliografsko obdelali, vključili v zbirko raziskovalnih nalog in polna besedila nalog vpeli v COBISS.
Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja
Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja (www.celjskozasavski.si) je spletni vzajemni biografski
leksikon znanih prebivalcev, ki živijo ali so živeli na območju upravnih enot Celje, Hrastnik, Laško, Mozirje,
Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje, Zagorje ob Savi in Žalec. Vanj so
vključeni podatki o osebnostih, ki so bile na tem območju rojene, so tukaj živele in/ali se šolale, predvsem pa so
s svojim delom na katerem koli področju pomembno zaznamovale svoje okolje: pisatelji, pesniki, literarni ter
umetnostni zgodovinarji in kritiki, novinarji, slikarji, glasbeniki, arhitekti, duhovniki, znanstveniki,
raziskovalci, profesorji, gospodarstveniki, politiki, športniki itd. Spletno stran upravlja domoznanski oddelek
Osrednje knjižnice Celje, ki skrbi tudi za uredništvo ter tehnično podporo vnašalcem iz drugih knjižnic.
46
Konec leta 2014 je bilo v leksikonu predstavljenih 364 oseb. V letu 2014 je smo zabeležili 184.297 vpogledov,
od tega 97.243 vpogledov v biografska gesla, ki smo jih kreirali v našem domoznanskem oddelku.
Portal Kamra
Na portalu Kamra je Osrednja knjižnica Celje objavila, oziroma koordinirala vnos naslednjih zgodb:
Ime zbirke
Objavil
Partner
Vnesel zbirko
Leopold Lubo Odlazek – igranje
knapovskih otrok iz Trbovelj
Knjižnica Toneta
Seliškarja Trbovlje
Arja vas skozi čas
Osrednja knjižnica Celje
140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje
Laški pasijon 1645-2000
Kulturno društvo Koral
Laško
OKC
Srečko Maček
Brv čez Savinjo
Rajko Vodišek
Ožura Robert
Konjice - z legendo skozi zgodovino
Splošna knjižnica
Slovenske Konjice
Ana Miličevič
Laška pihalna godba
Srečko Maček
Delavsko Celje
Spomini na Konjičana
Splošna knjižnica
Slovenske Konjice
Ana Miličevič
Trboveljske rudarske pesmi in pripovedi
Knjižnica Toneta
Seliškarja Trbovlje
Katra Hribar
Frol
Barbara Celjska (1392? - 1451)
Katra Hribar
Frol
Iztok Uranjek
Ožura Robert
Srečko Maček
Muzej novejše
zgodovine
Pokrajinski muzej
Celje
Ožura Robert
Ožura Robert
Zgodbe, objavljene s strani Osrednje knjižnice Celje, so v letu 2014 zabeležile 22.126 obiskov.
Objave, predavanja, bibliopedagoška dejavnost in prireditve
Izdaje:

PUŠAVEC, Marijan (urednik, avtor dodatnega besedila). Iz zakladnice Osrednje knjižnice Celje :
[stari tiski]. Celje: Osrednja knjižnica, 2014. 43 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 274459392]
47
Objave:

VIDEC, Andreja, RIFL, Boris (urednik, avtor dodatnega besedila). Bibliografija serijskih publikacij po
območjih osrednjih območnih knjižnic od 1991 do 2013, (Zbirka Domfest, št. 3). Ljubljana: Narodna
in univerzitetna knjižnica, 2014. 348 str. ISBN 978-961-6551-52-6. [COBISS.SI-ID 275457792]

VIDEC, Andreja. Podobe naših krajev na razglednicah skozi čas = The images of our area on
postcards through time. V: PRAPOTNIK, Blaž (ur.). Podobe naših krajev na razglednicah skozi čas :
[zbirka razglednic]. Zreče: Občina: = Municipality, 2014, str. 4. [COBISS.SI-ID 18790965]

MAČEK, Srečko - urejanje in priprava tedenskih prispevkov v rubriki Zgodbe iz Kamre, objavljene v
Novem tedniku
Predavanja, delavnice, bibliopedagoška dejavnost:

Mreža partnerstev – temelj za uspešen razvoj splošnih knjižnic - referat na posvetovanju sekcij ZBDS
Skupaj smo močnejši, Laško (Andreja Videc, Primož Južnič)

domoznanske bibliopedagoške ure na željo celjskih osnovnih in srednjih šol ter sodelovanje v
projektu Rastem s knjigo
Domoznanske prireditve so navedene v poglavju prireditve.
Digitalizacija
Ker sredstva za digitalizacijo v okviru programa OOK niso bila odobrena, na portal Digitalne knjižnice
Slovenije v letu 2014 nismo posredovali vsebin. V lastni izvedbi smo opravili digitalizacijo domoznanskega
gradiva za lastne potrebe in za zunanje naročnike.
S področja digitalizacije smo opravili še naslednje naloge:

priprava raziskovalnih nalog v elektronski obliki za objavo na svetovnem spletu;

digitalizacija naslovnic periodike, ki je dostopna uporabnikom v čitalnici;

urejanje digitalnega arhiva časopisnih objav o celjski knjižnici.
Digitalizacija v letu 2014
Št. datotek
Velikost v GB
Digitalizacija za lastne potrebe in
v lastni izvedbi
419
1,25
Digitalizacija
za
zunanje
naročnike in v lastni izvedbi
363
14,6
Skupaj
782
15,85
48
Izvajanje posebnih nalog OOK – koordinacija domoznanske dejavnosti
V letu 2014 smo opravili načrtovano svetovanje, organizirali prenos dobrih praks, izmenjevali gradiva in
preprečevali podvajanje dela v okviru opravljanja domoznanskih nalog na območju, predvsem pa na
naslednjih področjih:

svetovanje glede ureditve domoznanskih zbirk v knjižnicah na območju

koordinirano pridobivanje domoznanskega gradiva in posredovanje ob tem zbranih informacij o
zavezancih za obvezni izvod nacionalni knjižnici

svetovanje s področja bibliografske obdelave domoznanskega gradiva

koordinacija priprave regijskih vsebin in redakcijska dela za potrebe portala KAMRA

aktivno smo sodelovali v delovni skupini za domoznanstvo, v koordinaciji OOK in delovni skupini za
analizo delovanja sistema OOK.
Učinki programa
Ocenjujemo, da smo v domoznanstvu v preteklem letu delali dobro. Ob rednem pokrivanju časopisne čitalnice
je nekoliko manj časa ostalo za nadaljevanje urejanja domoznanskih zbirk ter posebne projekte. Pri svojem
delu smo dajali velik poudarek na pridobivanju novih partnerjev za sodelovanje pri prispevanju digitalnih
domoznanskih vsebin na portal Kamra in na promociji njenih in drugih domoznanskih vsebin. Obisk naših
spletnih portalov kaže, da je bila odločitev prava, saj tako vsebine objavljene na Kamri kot na Biografskem
leksikonu celjskega območja in Zasavja kažejo velik obisk. Posebej nas veseli, da smo lahko po nekajletnem
premoru znova izdali domoznansko publikacijo. Katalog Iz zakladnice Osrednje knjižnice Celje predstavlja
najpomembnejše kulturne spomenike, ki jih hrani naš oddelek in predstavlja prvovrstno obliko promocije
domoznanstva naše knjižnice.
49
PROGRAM IZVAJANJA POSEBNIH NALOG OSREDNJE OBMOČNE
KNJIŽNICE
Program osrednje območne knjižnice smo v letu 2014 izvajali skladno z načrtom in v skladu z Narodno in
univerzitetno knjižnico in knjižnicami na območju.
Skupaj s knjižnicami na območju smo zagotavljali kvaliteten in za uporabnike relevanten izbor knjižničnega
gradiva in informacij. S sredstvi OOK in delno s sofinanciranjem knjižnic na območju smo zakupili tudi 6
podatkovnih zbirk (GVin.com, Naxos Music Library, Naxos Music Library Jazz, Tax Fin Lex, arhiv časopisa
Večer in EBSCO eBook Public Library Subcription Collection), do katerih smo zagotavljali tudi dostop na
daljavo. Zagotavljali smo tudi brezplačno medknjižnično izposojo med knjižnicami na območju.
Svetovanje knjižnicam na območju je zajemalo individualno svetovanje s področja splošnih knjižničnih
vprašanj in informacijsko komunikacijske tehnologije, domoznanstva in odpisa. Z namenom izobraževanja
zaposlenih v knjižnicah z območja smo skupaj z Narodno in univerzitetno knjižnico izvedli dve delavnici
namenjeni usposabljanju deležnikov in zainteresirane javnosti v okviru projekta Knjižnice slepih in
slabovidnih, in sicer Kako se učijo slepi, slabovidni in osebe z motnjami branja? in Kako berejo ter uporabljajo
splet slepi slabovidni in osebe z motnjami branja?
Prioritetne naloge programa so bile:

sistematično pridobivanje uporabnikov iz vseh ciljnih skupin

permanentno izboljševanje kvalitete storitev in odnosa do uporabnikov;

razvoj informacijskih sistemov knjižnic (usklajen na ravni Slovenije)

izboljšanje kvalitete spletnih strani knjižnic na območju, nadaljnji razvoj ponudbe podatkovnih zbirk
dostopnih preko oddaljenega dostopa, kvalitetnih prosto dostopnih spletnih virov in razvoj digitalne
knjižnice ter njena promocija

promocija branja s poudarkom na odraslih uporabnikih

izboljšanje prostorskih pogojev za delovanje knjižnic

vključevanje v vseslovenske projekte

krepitev zaupanja in sodelovanja med knjižnicami
Na področju koordinacije pridobivanja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva smo v okviru programa
nudili svetovanje s področja domoznanske dejavnosti. V okviru projektov digitalizacije smo na portalu Kamra
koordinirali vnos desetih domoznanskih zgodb, šest od desetih smo vnesli v Osrednji knjižnici Celje. Vsebine
objavljene na portalu Kamra s strani celjske pokrajine so v letu 2014 zabeležile 22.126 obiskov.
Skupaj s knjižnicami na območju želimo zagotavljati tudi vsebine v Digitalno knjižnico Slovenije, vendar je
strokovna komisija pri Ministrstvu za kulturo za leto 2014, že drugo leto zapored zavrnila vse projekte
digitalizacije. Da je bil izbor gradiva za digitalizacijo v preteklosti pravilen, kaže tudi obisk digitaliziranega
gradiva objavljenega na dLib.si, ki je v letu 2014 dosegel 378.963 ogledov (v letu 2013 371.908). Delo portala
smo tudi uspešno promovirali v obliki objavljanja tedenske rubrike Zgodbe iz Kamre v regionalnem časopisu
Novi tednik.
50
KAMRA
Regijski portal KAMRA je spletni portal, ki združuje vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih
lokalnih kulturnih ustanovah. S koordiniranim sodelovanjem partnerskih institucij na območju regij so
informacije dostopne na enem mestu, kreirane pa v tistih institucijah, ki so za določena področja najbolj
kompetentne.
Portal omogoča dostop do digitaliziranih vsebin: polnih besedil, slik, video in avdio gradiva ter s tem
skrajšano, poenostavljeno in bolj ciljno usmerjeno iskanje podatkov. Vsebine so primarno predstavljene kot
zgodbe, s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitaliziranimi objekti in metapodatki.
Vsebine portala so od marca 2010 dostopne tudi na Europeani, zajemanje se izvaja enkrat mesečno.
S svojimi vsebinami na portalu Kamra sodeluje 192 organizacij ali posameznikov.
Od začetka leta 2011 za upravljanje, urejanje in razvoj portala Kamra skrbi Osrednja knjižnica Celje. Pravna
razmerja med naročniki (osrednje območne knjižnice in Združenje slovenskih splošnih knjižnic) in Osrednjo
knjižnico Celje ureja Pogodba o urejanju in upravljanju domoznanskega spletnega portala Kamra.
V skladu s 5. členom Pogodbe naročniki svojo pravico do nadzora nad upravljanjem, delovanjem in razvojem
portala uresničujejo preko Nadzornega sveta, ki ga sestavljajo direktorji štirih osrednjih območnih knjižnic, ki
so v preteklih dveh letih na portal prispevale največ vsebin, in predstavnik Združenja splošnih knjižnic.
Osrednja knjižnica Celje je v skladu s Pogodbo opravljala naslednje naloge:

vsebinsko in operativno vodenje

organizacijski razvoj (pridobivanje novih partnerjev, vključevanje v evropska partnerstva)

zagotavljanje pravilnega delovanja portala (dnevno spremljanje delovanja portala, odpravljanje težav,
testiranje dodelav in izboljšav)

uredništvo portala in urejanje avtorskih pravic

organiziranje in izvajanje usposabljanja za vnašalce vsebin

načrtovanje razvoja ter vpeljevanje novih programskih rešitev in novih servisov

priprava projektov za pridobitev sredstev na domačih in mednarodnih

promoviranje portala
Pridobivanje vsebin
Ob koncu leta 2014 je bila KAMRA bogatejša za 75 zbirk, ki jih sestavlja 3.174 multimedijskih elementov.
Največ zbirk je nastalo v osrednjeslovenski (17), dolenjski (12) in celjski (11) regiji, največ multimedijskih
elementov pa so prispevale osrednjeslovenska (614), celjska (584) in gorenjska regija (507).
51
Uporaba portala Kamra
Obisk portala merimo z modulom za statistiko, ki je sestavni element portala, in vzporedno še z orodjem
Google Analytics. Zaradi različne metodologije zajema podatkov se številke nekoliko razlikujejo, upoštevati je
potrebno tudi to, da Google Anaytics ne registrira obiska, če obiskovalec portala ne potrdi strinjanja z uporabo
piškotkov. Kljub tej anomaliji nam orodje omogoča analitično spremljanje uporabe na ravni celotnega portala
(novi, vračajoči se obiskovalci,trajanje obiskov, število strani na obisk), kar nam bo omogočilo boljši vpogled v
profil obiskovalcev KAMRE, zato ga še naprej uporabljamo kot referenčni vir.
Statistični modul Kamre nam poleg obiska celotnega portala omogoča tudi sledenje obisku posameznih zbirk
in zbirk posameznih organizacij. Obiski robotov (različnih iskalnikov) se dvakrat letno (konec junija in konec
decembra) programsko brišejo, tako da statistični modul Kamre prikazuje le »žive« obiske Kamre.
2012
2013
2014
2012
2013
2014
jan
20.199
49.889
42.319
jan
21.747
33.358
47.119
feb
27.985
24.874
34.417
feb
20.395
25.435
36.826
mar
18.933
31.780
36.623
mar
20.054
32.026
37.116
apr
18.312
27.790
36.873
apr
20.297
24.441
34.614
maj
18.284
34.555
53.991
maj
19.623
34.493
36.480
jun
13.954
24.141
39.382
jun
16.245
17.765
28.533
Jul
18.545
21.688
38.655
jul
14.467
20.041
29.552
Avg
19.721
24.640
31.728
avg
13.755
21.520
29.733
Sep
20.119
30.856
36.979
sep
20.647
29.971
36.673
Okt
24.795
46.686
47.412
okt
22.916
41.923
42.655
Nov
39.053
46.045
54.993
nov
30.044
37.960
52.047
Dec
31.755
43.032
52.702
dec
23.744
40.437
49.411
Skupaj
271.655
405.976
506.074
Skupaj
243.934
359.370
460.759
Primerjalna tabela Google
Osnovna tabela Kamra
Spodnja tabela prikazuje podatke o uporabi, pridobljene z obema orodjema.
52
Primerjava uporabe portala v letih 2013 in 2014 (Google Analytics)
Po podatkih, pridobljenih z orodjem Google Analytics, se je obisk portala (število sej) primerjavi z letom 2013
povečal za 27 %, število ogledov strani pa za 28 %. V letu 2014 je portal zabeležil 101.130 obiskov (sej).
Povprečen uporabnik si je ob obisku spletnega mesta ogledal 4,56 strani. Od vseh zabeleženih obiskovalcev se
je dobra četrtina vračala na spletno mesto, ostali so portal obiskali samo enkrat. Obiskovalci so na portalu
odprli 460.759 strani.
53
SODELOVANJE IN PROMOCIJA
Osrednja knjižnica Celje ima vzpostavljeno dobro sodelovanje z drugimi kulturnimi ustanovami v lokalni
skupnosti, prav tako tudi z organizacijami, ki delujejo na področju vseživljenjskega učenja, pismenosti in
socialnega vključevanja na lokalnem in nacionalnem nivoju.
Eden najkompleksnejših projektov v drugi polovici leta je bil projekt Društva se predstavijo. Na pobudo
Mestne občine Celje smo v Osrednji knjižnici Celje med 20. septembrom in 15. januarjem organizirali
predstavitve lokalnih društev s področja socialne in zdravstvene dejavnosti. To so društva, ki se vsako leto
prijavijo na razpis za sredstva MOC, zaradi česar so se v skladu z razpisom dolžna predstaviti javnosti v eni od
celjskih inštitucij. Knjižnica je tako organizirala preko trideset predstavitev v obliki predavanj, delavnic,
literarnih večerov in predstavitev v klasični obliki. Ocenjujemo, da so tovrstni dogodki izjemnega pomena in
pripomorejo tako k osveščanju javnosti o bogatem delovanju društev na celjskem kakor tudi kažejo na to, da je
knjižnica prostor raznovrstnega življenjskega utripa, sproščenega druženja in socialne interakcije.
Na področju promocije knjižnice je bilo v letu 2014 narejenega veliko. V letu 2014 je bil izbran nov logotip
knjižnice, zaživela je nova spletna stran, ki je doživela pozitiven odziv javnosti in zaposlenih. Z bolj živahno in
atraktivno podobo ter smiselno razdeljenimi področji smo se približali uporabnikom in jih seznanili, da
knjižnica nudi širok nabor storitev in dogodkov za vse generacije.
V skladu s spremenjeno zunanjo podobo Knjižnice pri Mišku Knjižku, ki jo je oblikovala umetnica Liljana
Praprotnik Zupančič smo pripravili promocijski material; otroške majice, magnetke in obeske za ključe z novo
podobo Miška Knjižka. V skladu s spremenjeno celostno podobo pa je začel nastajati tudi promocijski
material.
Z nakupom sedežnih vreč v drugi polovici leta pa smo v knjižnico privabili veliko dijakov in študentov, ki se
želijo učiti v sproščenem in udobnem prostoru in jih vrvež v izposoji ne moti.
Ker živimo v svetu, kjer je kulturna pestrost in raznovrstnost vsakdanje dejstvo in nenehna priložnost za
medsebojno bogatenje in dopolnjevanje, v Osrednji knjižnici Celje že nekaj let predstavljamo kulturna izročila
drugih narodov, ki so del našega prostora in ga tako ali drugače zaznamujejo, uvajamo pa tudi različne
jezikovne kotičke. V začetku leta 2014 smo v knjižnici Celje postavili Kitajski kotiček. V tem času je lepo
zaživel in pridobili smo tudi nekaj novih uporabnikov. V tem šolskem letu je namreč kitajščino kot izbirni
predmet (tretji tuj jezik) uvedla naša partnerska ustanova Gimnazija Celje – Center, s katero zelo dobro
sodelujemo. Glede na odziv naših uporabnikov in tudi Kitajcev, ki živijo v Celju, lahko rečemo, da je bila
postavitev Kitajskega kotička pravilna odločitev. Vsekakor pa so naše misli usmerjene v njegovo nadgraditev,
kar pomeni tudi nakup novih naslovov. Kitajski kotiček vseskozi spremljajo dogodki, ki so povezani s kitajsko
kulturo in zgodovino.
V drugi polovici leta se je Kitajskemu kotičku pridružil še Albanski kotiček, ki poleg ponudbe literature za
odrasle in otroke spodbuja k učni pomoči za otroke od 4. do 9. razreda, ki jo dvakrat tedensko organiziramo v
Knjižnici pri Mišku Knjižku.
54
POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH
Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje knjižnice
Status Osrednje knjižnice Celje (v nadaljevanju OKC) kot javnega zavoda na področju kulture opredeljujejo
Zakon o javnih zavodih (ZJZ) (Ur. l. RS 12/91, 8/96), Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo
(ZUJIK)(Ur. l. RS 96/02) ter Zakon o knjižničarstvu (ZKNJ-1)(Ur. l. RS 87/01). Na podlagi členov omenjenih
zakonov urejajo delovanje OKC kot osrednje območne splošne knjižnice še Uredba o osnovnih storitvah
knjižnic (Ur. l. RS 29/03), Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. l. RS
73/03), Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Ur. l. RS 88/03) in Nacionalni program za kulturo.
Dejavnost in poslovanje OKC je podrobneje uredil Mestni svet Mestne občine Celje s sprejetjem Odloka o
ustanovitvi javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje (Ur. l. RS 82/04, 108/08, 46/12). Že pred tem pa je
knjižnica z občinami, za katere izvaja knjižničarstvo kot javno službo, podpisala pogodbe o zagotavljanju javne
službe, in sicer za občine: Dobrna (podpisana 9. decembra 2002), Štore (podpisana 8. oktobra 2002) in Vojnik
(podpisana 1. oktobra 2002).
Dejavnost in naloge OKC določa Zakon o knjižničarstvu, ki v 2. členu opredeljuje dejavnost knjižnice, ki je
javna služba:

zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva

zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij

izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov

posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev

pridobivanje in izobraževanje uporabnikov

informacijsko opismenjevanje

varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik

drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo
V 16. členu Zakona o knjižničarstvu so opredeljene »splošne knjižnice«, ki izvajajo knjižnično dejavnost za
prebivalce v svojem okolju in zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami.
Splošne knjižnice v skladu s 16. členom Zakona o knjižničarstvu poleg dejavnosti iz 2. člena tega zakona
opravljajo še naslednje naloge:

sodelujejo v vseživljenjskem izobraževanju

zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo

zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih
medijih

organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju
bralne kulture
55

organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami

organizirajo kulturne prireditve, ki so povezane z njihovo dejavnostjo
16. člen Zakona o knjižničarstvu govori tudi, da :

so splošne knjižnice vključene v nacionalni vzajemni bibliografski sistem

splošne knjižnice lahko opravljajo tudi gospodarsko dejavnost, če je ta oziroma njen prihodek
namenjen opravljanju knjižnične dejavnosti kot javne službe

splošna knjižnica lahko prenese posamezne naloge na osrednjo območno knjižnico ali v soglasju z njo
na drugo knjižnico s tega območja
Zakon o knjižničarstvu v 27. členu opredeljuje posebne naloge osrednjih območnih knjižnic, in sicer:

splošna knjižnica, ki na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo, v soglasju s svojim
ustanoviteljem opravlja za širše območje posebne naloge, je osrednja območna knjižnica
Njene posebne naloge so:

zagotavljati povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij

nuditi strokovno pomoč vsem knjižnicam s svojega območja

koordinirati zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva za svoje območje

usmerjati izločeno knjižnično gradivo s svojega območja
Podrobneje ureja status OKC kot osrednje območne knjižnice Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah.
Dolgoročni cilji knjižnice glede na področno strategijo in nacionalni program
V skladu s poslanstvom OKC:

dosledno skrbeti za kvalitetno in ažurno nabavo knjižničnih gradiv na vseh nosilcih zapisov

permanentno spremljanje ponudbe na domačem in tujih knjižnih trgih

stalen nadzor nad racionalizacijo delovnih procesov v nabavi

spremljanje potreb uporabnikov in visoka stopnja odzivnosti nanje

konzorcijsko povezovanje za nakup gradiv s sorodnimi zavodi
Zagotoviti takojšnjo obdelavo pridobljenega gradiva brez zamud:

zagotavljati zadostno število zaposlenih v procesu obdelave in s permanentnim izobraževanjem
skrbeti za njihovo usposobljenost za obdelavo različnih tipov gradiva na različnih nosilcih

stalen nadzor nad racionalizacijo delovnih procesov v obdelavi
56
Popolna zaščita pisne kulturne dediščine, ki jo hrani in varuje OKC:

nadzor pogojev hranjenja gradiva

prenos ogroženega gradiva na druge nosilce (mikrofilm, digitalizacija)

restavratorski posegi v gradivo in upočasnitev propadanja gradiva
Izdelava in vzdrževanje podatkovnih baz iz knjižničnega gradiva, ki ga hrani OKC:

oblikovanje baz podatkov, ki so lokalnega in območnega pomena

zagotavljanje dostopa do baz podatkov preko enotnega informacijskega portala za »upravljanje
znanja« za celotno območje, ki ga pokrivamo

vključevanje baz podatkov v lokalno in slovensko digitalno knjižnico
Maksimalno povečanje dostopnosti in uporabe knjižnične zbirke OKC in drugih informacijskih virov, do
katerih knjižnica zagotavlja dostop in njihovo uporabo:

razvijanje digitalne knjižnice

uvajanje novih e-storitev in povečanje števila uporabnikov na daljavo

povečanje števila aktivnega članstva v vseh kategorijah prebivalstva

nenehno javno predstavljanje bogate knjižnične ponudbe OKC (promocija)
Zagotoviti maksimalno dostopnost in uporabo javnega knjižničnega prostora in uporabo knjižnične zbirke
OKC in drugih informacijskih virov prebivalcem s posebnimi potrebami:

premostiti arhitekturne ovire in omogočiti nemoten dostop do javnih knjižničnih prostorov vsem
kategorijam prebivalstva

temeljno knjižnično zbirko graditi tako, da bodo lahko skupine prebivalcev s posebnimi potrebami
(slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, prebivalci z disleksijo) uporabljali čim več knjižničnega gradiva
in informacijskih virov

prebivalcem, ki zaradi bolezni ali drugih ovir ne morejo koristiti knjižničnih storitev v knjižničnih
prostorih, to omogočiti s posebnimi oblikami dela
Aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema v skladu z zahtevami sodobne informacijske družbe:

nenehno spremljanje in analiziranje stanja in razvoja na področju informacijske družbe in
knjižničarstva

zagotavljanje strokovnih podlag razvoja OKC ter organizacija in izvajanje strokovnega izobraževanja,
raziskovalne, razvojne in svetovalne dejavnosti na področju knjižničarstva na našem območju
57
Podpora razvoju višješolskih in visokošolskih študijskih programov na območju:

spremljanje in analiziranje stanja in razvoja višjega in visokega šolstva na območju

nuditi pomoč pri razvoju in izvajanju programov višjega in visokega šolstva na območju

zagotoviti dodatne finančne vire za zagotavljanje tega cilja
Podpora pridobivanju dodatnih znanj, stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju in usposabljanju strokovnih
delavcev OKC skladno in v koraku z razvojem bibliotekarske stroke in informacijske znanosti:

stalno usposabljanje na delovnem mestu

stalno strokovno izpopolnjevanje na različnih izobraževalnih oblikah, strokovnih srečanjih

zagotavljanje udeležbe strokovnih delavcev na izobraževanjih doma in v tujini

izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za nove tehnologije in nove načine dela
Zagotavljanje vseh potrebnih kadrovskih, finančnih, prostorskih in drugih pogojev za izvajanje poslanstva
knjižnice:

optimalno kombiniranje števila in strukture redno zaposlenih z naslanjanjem na zunanje sodelavce in
storitve na trgu

zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za delo ter povečanje lastnih prihodkov

reševanje prostorske stiske v Štorah in Vojniku
Postati oziroma ostati najpomembnejše osrednje (območno) informacijsko središče in eno najdominantnejših
kulturnih zbirališč v Celju:

organizirati javni knjižnični prostor tako, da bo lahko dostopen, prijazen in kot tak vseskozi vabljiv za
vse kategorije prebivalstva

ponujati osnovne in dodatne knjižnične storitve (npr. kulturne prireditve, srečanja, izobraževanja,…),
ki bodo zadovoljevale vse kategorije prebivalstva

članom in drugim uporabnikom omogočiti v knjižnici tudi kvalitetno preživljanje prostega časa
Letni cilji knjižnice glede na program dela in finančni načrt
Letni cilji knjižnice, zastavljeni v programu dela, so bili obsežni in ambiciozni:

s prirastom zbirke smo se kljub zmanjšanim sredstvom s strani Ministrstva za kulturo za nakup
gradiva zelo približali načrtovani vrednosti (vse pridobljeno gradivo je tekoče formalno in vsebinsko
obdelano in pripravljeno za izposojo)

dodatno smo skrajšali čas od dostopnosti gradiva na knjižnem trgu do trenutka, ko je članom na voljo
za izposojo
58

na področju dela z uporabniki smo izvajali redno informacijsko in svetovalno delo, nemoteno so tekli
vsi že utečeni programi, uvedenih pa je bilo tudi nekaj novih: pravljične ure za starše v oddelku za
otroke, bralna značka za odrasle ter biblioterapevtski program. Programe prireditev in program OOK
smo v večji meri kot pretekla leta izvajali z lastnimi kadrovskimi viri. Varčevali smo tudi pri stroških
promocije in obveščanja

kar se tiče investicij, smo na področju IKT implementirali nova strežnika. Oddelek glasba-film smo
opremili s projekcijskim platnom, projektorjem in zvočniki ter tako omogočili izvedbo programa
prireditev in bibliopedagoških ur tudi v tem prostoru

z objavo nove spletne strani smo pričeli z vpeljavo nove celostne podobe Osrednje knjižnice Celje, s
pomočjo znane ilustratorke Lile Prap je pridobila novo celostno podobo tudi Knjižnica pri Mišku
Knjižku

s kandidiranjem na razpisu fundacije Hanban smo vzpostavili Kitajski kotiček, v sodelovanju z
Veleposlaništvom Republike Albanije pa tudi Albanski kotiček

zaposleni so se usposabljali tako za potrebe dela kot tudi formalno, vendar je bilo izobraževanje v
zunanjih institucijah zelo racionalno načrtovano, okrepljen pa je bil prenos znanj znotraj kolektiva
Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev
V letu 2014 se je zaradi upokojitev in sporazumnih odpovedi število zaposlenih v knjižnici zmanjšalo na 38.
Kadrovski manko smo za izvajanje posebnih programov pokrivali s pomočjo programa javnih del. S strani
Ministrstva za kulturo smo prejeli občutno zmanjšana sredstva za nakup knjig. MOC vseskozi zagotavlja redna
nakazila in zadostna finančna sredstva, ki omogočajo nemoteno poslovanje knjižnice.
Kljub temu ocenjujemo, da smo leto 2014 uspešno zaključili:

dosegli smo zastavljeni cilj, da ohranimo dosežen nivo uporabe osnovnih knjižničnih storitev, kljub
temu da smo bili prisiljeni zmanjšati nakup števila najbolj popularnih naslovov in kljub temu, da
uporaba elektronskih virov informacij zavzema vse večji delež med uporabljenimi informacijskimi
viri

uspešno smo reorganizirali delovne procese v segmentu nabave in obdelave, bolj intenzivno vključili
informatorje in svetovalce v izgradnjo in organizacijo zbirk ter z vzpostavitvijo liste desiderat, bolje
prilagodili logistiko nabave gradiva negotovim finančnim razmeram

uspešno smo izvajali obstoječe in začeli z novimi programi, ki krepijo socialno vlogo knjižnice. Z
njimi se knjižnica tesneje povezuje z okoljem, sklepa nova partnerstva in se pozicionira tudi izven
okvirov tradicionalnih knjižničnih storitev

uspešno smo izvedli načrtovane projekte in aktivno sodelovali v različnih delovnih skupinah na
nacionalni in lokalni ravni

večji poudarek smo namenili službi za odnose z javnostmi in začeli razvijati bolj racionalen model
obveščanja javnosti o dogodkih v knjižnici

delno smo izvedli nujne tehnološke posodobitve na področju IKT

pospešeno smo začeli s prenovo celostne podobe OKC
59
Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja
V razponu zadnjih petnajstih let je obseg poslovanja knjižnice po večini kazalnikov močno porasel. Zakon o
knjižničarstvu iz leta 2001 je Osrednji knjižnici Celje prinesel status osrednje območne knjižnice in s tem
povezane nove naloge. Z letom 2011 je knjižnica na osnovi pogodbe z ostalimi osrednjimi območnimi
knjižnicami prevzela tudi upravljanje in uredništvo skupnega portala lokalne kulturne dediščine Kamra. Rast
poslovanja ni bila podprta z dodatnimi delovnimi mesti, prav tako ne potreba po obvladovanju bistveno
povečanega knjižničnega prostora po selitvi v nove prostore knjižnice v Celju.
Delovne procese obvladujemo zaradi dobre organizacije ter učinkovite tehnološke in informacijske podprtosti
naše dejavnosti. Brez razvitih elektronskih storitev ter brez naprav za samopostrežno izposojo in vračanje
gradiva z obstoječim kadrom, ne bi mogli obvladati toka gradiva v izposoji.
Nova stavba knjižnice je omogočila v Celju nivo knjižnične javne službe za 21. stoletje in razvoj storitev za
prihodnost. Dejstvo pa je, da zasnova zgradbe in tehnoloških sistemov v njej (ogrevanje, vlaženje,
prezračevanje) povzroča visoke stroške vzdrževanja in delovanja.
Osrednja knjižnica Celje je tudi nadpovprečno uspešna pri pridobivanju sredstev na razpisih. Naši projekti so
praviloma ocenjeni kot zelo kakovostni, kar nam zagotavlja tudi največji razpoložljivi delež sofinanciranja.
Tako smo se prijavili in bili uspešni poleg standardnih pozivov in razpisov na razpis Ministrstva za kulturo za
namene IKT opreme ter na razpis kitajske vlade, ki podpira vlogo kitajske kulture v svetu.
Ocena učinkov poslovanja knjižnice na druga področja (gospodarstvo, sociala,
varstvo okolja, regionalni razvoj in urejanje prostora)
Osrednja knjižnica Celje je po zakonodaji splošna knjižnica, ki je zaradi svoje aktivne strokovne vloge v
prostoru tudi pravno – formalno postala osrednja območna knjižnica:

je javna kulturna in izobraževalna ustanova, ki zbira, hrani, obdeluje in daje v uporabo knjižnično
gradivo. S tem širi znanje, izobrazbo in kulturo ter nudi informacije vsem kategorijam prebivalstva.
Namenjena je informiranju, izobraževanju, raziskovanju, razvedrilu in duhovnim potrebam ter
razvijanju pismenosti

dostop do gradiva in informacij brezplačno nudimo tudi brezposelnim, kar poudarja našo socialno
funkcijo. Z mrežo knjižnic v novih občinah, ki razpolagajo s sodobno komunikacijsko opremo,
poskušamo izenačiti raven ponudbe med mestom in podeželjem. Posebno pozornost namenjamo tudi
starejšim občanom (Univerza za III. življenjsko obdobje) in skupinam prebivalcev s posebnimi
potrebami (Knjižnica na obisku in izposoja posebnim skupinam uporabnikov, biblioterapevtska
dejavnost, zbirka za bralce z disleksijo), ki imajo zaradi različnih razlogov omejen dostop do
koriščenja knjižničnih storitev ali pa sami ne morejo obiskovati knjižnice

ponudbo posodabljamo z novimi mediji in tako tudi mladini omogočamo dostop do kvalitetnih zbirk
in s tem do kvalitetnega preživljanja prostega časa
60

ponudbo krepimo z novimi storitvami, kot je ponudba elektronskih podatkovnih zbirk, dostopnih na
daljavo. Tako omogočamo našim uporabnikom, da lahko storitve knjižnice koristijo tudi od doma
oziroma z drugih točk

s knjižničnim gradivom podpiramo formalno izobraževanje na vseh nivojih izobraževanja, od
osnovne šole do fakultete, pa tudi individualno neformalno izobraževanje

vsem zainteresiranim omogočamo, da se z našim knjižničnim gradivom vključujejo v proces
vseživljenjskega učenja na najrazličnejših področjih (tuji jeziki, računalništvo,…), ki ga zahteva hiter
razvoj znanosti in tehnologije

zbiramo gradivo iz različnih obdobij celjske in slovenske zgodovine in s tem ohranjamo kulturno
dediščino, ki je sestavni del narodove in vse človeške dediščine

z digitalizacijo kulturne dediščine smo postali aktivni soustvarjalci slovenske digitalne knjižnice

posebno pozornost posvečamo zbiranju gradiva, ki je v kakršnikoli povezavi s širšo celjsko regijo in s
tem utrjujemo položaj Celja kot regijskega središča (domoznanska vloga)

javnosti nudimo informacije, ki so nastale oziroma sproti nastajajo v lokalnih skupnostih ali so
pomembne zanjo

v svoje poslovanje uvajamo nove tehnologije. Našim članom nudimo osnovno računalniško
opismenjevanje, ki je v današnji družbi temelj pismenosti. Z usposabljanjem za samostojno uporabo
različnih podatkovnih virov razvijamo in spodbujamo informacijsko opismenjevanje že pri najmlajših

z različnimi prireditvami (razstavna dejavnost, predstavitve književnih del, predavanja,…) aktivno
soustvarjamo kulturno ponudbo mesta in s tem kulturni razvoj posameznikov in krepimo kulturno in
informacijsko vlogo lokalne skupnosti
61

Osrednja knjižnica Celje v letu 2014

Transcription

Similar documents

Osrednja knjižnica Celje v letu 2013

novi Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Mariborske knjižnice

2. razred

VLOGA ZA IZDAJO ODLOČBE O ODMERI - E

POGLEDI NA PRIHODNOST KNJIŽNIC

klik - PiNA

CENIK paketov zdravstvenih storitev brez napotnice, veljaven od

slovenske splošne knjižnice za prihodnost

PRIŽGAL BOM LUČKO

1 POLICIJA Generalna policijska uprava Služba generalnega

obvestilo