73. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Comments

Transcription

73. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 3. februar 2016
73. redna seja Vlade RS
Vlada sprejela sklep o okrepljenem sodelovanju Republike Slovenije v Globalni
protiteroristični koaliciji
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o okrepljenem sodelovanju Republike Slovenije v
Globalni protiteroristični koaliciji zoper Daesh (ISIL), in sicer s prevzemom častniške dolžnosti
v poveljstvu globalne koalicije, vzpostavljenem pri Osrednjem vojaškem poveljstvu Združenih
držav Amerike v Tampi (US CENTCOM), z donacijo oborožitve in opreme (1.262 kosov
avtomatskih pušk, 8 minometov in strelivo) ter s sodelovanjem z do 15 pripadniki Slovenske
vojske pri usposabljanju pripadnikov oboroženih sil iraškega Kurdistana (Pešmerg). Namero,
da Republika Slovenija okrepi sodelovanje v Globalni protiteroristični koaliciji zoper Daesh
(ISIL), sta po obravnavi na seji 2. februarja 2016 podprla Odbor za obrambo in Odbor za
zunanjo politiko Državnega zbora Republike Slovenije.
Slovenija aktivno sodeluje, podpira in se pridružuje mednarodnim pobudam in ukrepom v boju
proti terorizmu, sprejetim predvsem v okviru OZN, EU, Nata, OVSE in Sveta Evrope. V
povezavi z navedenim Slovenija od leta 2014 sodeluje tudi v Globalni protiteroristični koaliciji
zoper Daesh (ISIL), ki jo sestavlja 65 držav (vključene so vse članice Nata in skoraj vse članice
EU). Do zdaj je Slovenija sodelovala pri boju proti tujim terorističnim borcem, preprečevanju
financiranja terorizma, boju zoper ideologijo Daesh in na humanitarnem področju. Slovenija se
s predvidenim okrepljenim in aktivnim prispevkom posredno vključuje v reševanje glavnih
globalnih izzivov, ki zadevajo tudi našo nacionalno varnost (nelegalne migracije, begunska
problematika ter boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu), pri samem izvoru njihovega
nastanka. Zgolj preventivno delovanje doma pri tovrstnih kompleksnih in čezmejnih grožnjah
namreč ne zadošča.
Vir: MO
Vlada omejila možnost zlorab pri uveljavljanju osebnega stečaja
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(ZFPPIPP).
Institut osebnega stečaja je bil v luči nekaterih odmevnejših primerov konec lanskega leta
predmet širše javne in strokovne razprave, v kateri so bile identificirane predvsem možnosti za
dodatno nadgradnjo in zamejitev zlorab tega instituta. Ministrstvo za pravosodje je k
spremembam pristopilo prioritetno, tudi v luči tega, da se dodatne varovalke pred zlorabami
uveljavijo čim prej in veljajo za čim širši krog – konkretno bodo recimo dodatne varovalke pri
ovirah za odpust obveznosti prišle v poštev pri vseh postopkih, kjer sodišče še ni sprejelo
sklepa o odpustu obveznosti. Iz tega vidika je čimprejšnja obravnava in uveljavitev novele v
interesu zamejitve potencialnih zlorab, odlašanje s sprejemom pa temu cilju škodi.
Predlog zakona skozi vrednostno usmeritev, ki jo vsebuje načelo vestnosti in poštenja, na
novo definira namen odpusta obveznosti in opredeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti odpust
tistih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti (iz prodaje premoženja pred začetkom stečajnega
postopka in premoženja (npr. plače), pridobljenega med preizkusnim obdobjem). Predlog
zakona določa dve temeljni skupini ovir proti odpustu obveznosti:
(1) v prvo skupino spadajo ovire, ki se nanašajo na:
• pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu;
• položaj, če je bilo o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika že odločeno in od
pravnomočnosti odločbe še ni poteklo deset let – so mu bile obveznosti enkrat že
odpuščene, po novem pa tudi v primeru, ko mu je bi odpust že zavrnjen ali
razveljavljen;
(2) v drugo skupino pa spadajo ovire, ki pomenijo zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Vseh
mogočih pojavnih oblik zlorabe pravice od odpusta obveznosti, ni mogoče taksativno našteti.
Zato je ta ovira v tretjem odstavku spremenjenega 399. člena najprej opredeljena z generalno
klavzulo, in sicer odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih
petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj
izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta
obveznosti.
Zaradi lažjega dokazovanja obstoja ovire kot izpodbojne domneve predlog določa najbolj
tipične položaje zlorabe pravice do odpusta obveznosti, ki pa glede na veljavno ureditev
predstavljajo za dolžnika bistveno strožje pogoje, sočasno pa vestnim in poštenim dolžnikom
ne poslabšuje položaja.
Sodišče bo stečajnemu upniku v posebnih primerih (upnik na primer prejema osebne
prejemke, nižje od socialnega minimuma ali pa le neznatno višje – ob odsotnosti drugega
premoženja) na predlog upravitelja lahko tudi skrajšalo preizkusno obdobje. Če pri takem
stečajnem dolžniku ne bo izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati
pomembno višje prejemke, bo sodišče določilo obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne
krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti.
Na ta način bodo lahko na eni strani sodišča in upravitelji bolj individualizirano in vrednostno
presojali ravnanja dolžnikov in njihove premoženjske, družinske in osebne razmere in stanja
ter razloge za njihovo insolventnost, na drugi strani pa bo prenovljena ureditev upnikom in
upravitelju nudila več možnosti in učinkovitejše varstvo proti morebitnim zlorabam instituta
odpusta obveznosti.
Predlog zakona vsebuje tudi naslednje dodatne kavtele, ki bodo zamejile možnost zlorab
nižjega poplačila upnikov v osebnih stečajih:
• podaljšuje se rok za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti – do konca
preizkusnega obdobja;
• podaljšuje se obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika s treh na pet
let. Hkrati se razširi nabor pravnih poslov in dejanj, ki jih je mogoče izpodbijati v tem,
daljšem obdobju, tako da poleg poslov z ožje povezanimi fizičnimi osebami zajema
tudi posle s pravnimi osebami, ki so povezane s stečajnim dolžnikom ali ožje
povezanimi fizičnimi osebami stečajnega dolžnika;
• z namenom preprečiti dolžniku skrivanje premoženja, se podaljšuje rok za vložitev
tožbe na razveljavitev odpusta obveznosti z dveh na tri leta in prenavlja institut
stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, kjer upniki niso vezani na
rok;
• za stečajnega dolžnika se uvaja dolžnost sodelovanja s sodiščem in upraviteljem,
katere kršitev predstavlja eno izmed dodatnih ovir za odpust obveznosti.
Predlog zakona bo strožje pogoje za odpust obveznosti apliciral tudi na že odprte postopke, v
katerih je sodišče že odločilo o dolžnikovem predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti
in je tudi določilo preizkusno dobo. Ker pravni učinki odpusta obveznosti nastanejo šele na
podlagi pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti, takšna rešitev ne bo v nasprotju z
načelom sorazmernosti.
Predlog po novem omogoča vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja tudi za majhne
družbe, zaradi učinkovitejšega varstva pravic upnikov pa se postopek poenostavljene prisilne
poravnave omeji samo na mikro družbe.
Vir: MP
Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v
cestnih prevozih
Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v
cestnih prevozih in ga predložila Državnemu zboru RS v sprejetje po rednem postopku.
Predlog zakona vsebuje predvsem popravke in spremembe, ki so potrebne zaradi Uredbe
(EU) št. 165/2014 o tahografu v cestnem prometu, ki tudi razveljavlja Uredbo (EGS) št.
3821/85.
Na podlagi uredbe bo med drugim uveden nov pametni tehnološko naprednejši tahograf ter
bodo posodobljeni in usklajeni postopki nadzora nad socialno zakonodajo v cestnem prometu
(pravila o časih vožnje, odmorih in počitkih voznikov). Obveznost uvedbe pametnega tahografa
je predvidena za leto 2019, kar bo urejeno s posebnimi izvedbenimi akti Evropske komisije, ki
bodo sprejeti v tem letu.
Večina določb uredbe, se v delih, ki urejajo področja uporabe tahografov, vozniških kartic in
tahografskih vložkov začne uporabljati v letu 2016. In s to novelo zakona se urejajo omenjena
področja uredbe.
Poleg navedenega pa predlog zakona vsebuje še nekatere manjše spremembe na področju
tahografskih delavnic in kazenskih določb.
Vir: MzI
Vlada seznanjena z oceno vpliva deregulacije cen naftnih derivatov na javnofinančne
prihodke
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z oceno vpliva morebitne deregulacije cen
naftnih derivatov na javnofinančne prihodke, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance na
podlagi poročila o ekonomskih vidikih deregulacije Urada Republike Slovenije za
makroekonomske analize in razvoj.
Ministrstvo za finance je pripravilo oceno vpliva deregulacije cen naftnih derivatov na
javnofinančne prihodke, v kateri ocenjuje, da bi, na podlagi analize Urada za makroekonomske
analize in razvoj ter na podlagi lastnih izračunov, deregulacija cen naftnih derivatov v Sloveniji
vplivala na spremembo prodajnih cen naftnih derivatov ter količine prodanih naftnih derivatov,
kar bi posledično zmanjšalo javnofinančne prihodke.
Analiza učinka deregulacije cen naftnih derivatov, preko spremembe marže distributerjev
naftnih derivatov (distributerji) na javnofinančne prihodke, izkazuje zmanjšanje javnofinančnih
prihodov. Vzrok za zmanjšanje javnofinančnih prihodkov bo povečanje marž distributerjev, kar
bo vplivalo na cene in količine prodanih naftnih derivatov. Deregulacija cen naftnih derivatov
bo onemogočala vladi izvajanje davčne politike, ki stabilizira količino prodanih naftnih derivatov
v Sloveniji in blaži šoke gibanja cen nafte. Opravljena analiza kaže, da bo 1 % zvišanje cen
naftnih derivatov znižalo količine prodanih naftnih derivatov za 0,3 % pri bencinu in od 1,3 do
1,5 % pri dizelskem gorivu.
Ocena vpliva morebitne deregulacije cen na javnofinančne prihodke temelji na podatkih dviga
marže, ob deregulaciji cen dizelskega goriva v Sloveniji od leta 2001 do 2003, dviga marže po
deregulaciji cen naftnih derivatov na Hrvaškem in na podlagi ocen elastičnosti povpraševanja
po pogonskih gorivih, ki smo jih ocenili na MF ter na podlagi ocen UMAR.
Ocenjujemo, da se bodo povprečne marže za bencin dvignile za 15 % do 50 %, povprečne
marže za dizelsko gorivo pa za 45 % do 80 %.
Drobnoprodajne cene bi se ob navedenem dvigu marže, ob upoštevanju strukture cene
bencina in dizelskega goriva, ki velja na dan 18. 12. 2015, pri bencinu zvišale za 1,3 % do 4,3
% ter pri dizelskem gorivu za 4,1 % do 7,2 %.
Ob ocenjeni cenovni elastičnosti povpraševanja, ki je za bencin -0,3 in za dizelsko gorivo od 1,3 do -1,5, ocenjujemo da bi navedeni dvig drobnoprodajne cene vplival na znižanje prodanih
količin bencina od 0,4 % do 1,3 % ter dizelskega goriva od 6,1 % do 9,4 %.
Posledično bi se zaradi nižjih količin prodanih naftnih derivatov znižali javnofinančni prihodki
od 39,5 mio EUR do 59 mio EUR letno. Znižanje bi bilo v veliki meri na račun znižanja
prodanih količin pri dizelskem gorivu, saj je ocena, da pri bencinu višji DDV zaradi zvišanja
marže skoraj v celoti nadomesti znižanje ostalih javnofinančnih prihodkov zaradi nižjih količin.
Ocenjena sprememba marže bi distributerjem povišala prihodke iz naslova marž od 41 do 83
mio EUR.
Predlog popolne deregulacije cen naftnih derivatov, zaradi občutnega vpliva na javnofinančne
prihodke, ni sprejemljiv. Potrebno bi bilo oblikovati in preučiti druge rešitve deregulacije cen, ki
ne bi vplivale na stabilnost javnofinančnih prihodkov.
Vir: MF
Vlada izdala uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov
8. februarja 2016 se izteče veljavnost Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, zato je
Vlada RS danes na redni seji izdala Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki sicer ostaja
nespremenjena, začne veljati 9. februarja in bo veljala dva meseca. Uredba bo objavljena v
Uradnem listu RS.
Vir: MGRT
Vlada se je seznanila z Informacijo o zbiranju cen naftnih derivatov ob uvedbi morebitne
liberalizacije trga naftnih derivatov
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Informacijo o zbiranju cen naftnih derivatov ob
uvedbi morebitne liberalizacije trga naftnih derivatov.
Vlada je s sklepom z dne 6. 10. 2015 naložila Ministrstvu za infrastrukturo (MzI), da v
sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) prouči druge
možnosti zbiranja cen naftnih derivatov za potrebe poročanja Evropski komisiji ob morebitni
liberalizaciji trga naftnih derivatov.
Obvezno tedensko poročanje strukture cen naftnih derivatov na Evropsko komisijo v imenu
Slovenije na podlagi Odločbe Sveta 1999/280/ES in Odločbe Komisije 1999/566/ES izvaja
Ministrstvo za infrastrukturo.
Ob deregulaciji trga naftnih derivatov je pričakovati, da se bodo cene na trgu prosto določale in
lahko spreminjale tudi na dnevni ravni, odvisne pa bodo od cenovne politike trgovcev kot tudi
lokacije bencinskih servisov.
Poenostavljena rešitev nadaljnjega izpolnjevanja obveznosti poročanja strukture cen naftnih
derivatov Evropski komisiji ob liberalizaciji trga je mogoča ob zagotovitvi dodatnega poročanja
podatkov o strukturi cen naftnih derivatov (NMB-95, NMB-98, dizelsko gorivo in KOEL) s strani
največjih trgovcev z naftnimi derivati.
Pogoj za zagotavljanje rednega poročanja je zagotovitev ustrezne pravne podlage za
posredovanje podatkov s strani trgovcev. Potrebna je sprememba podzakonskega akta
»Pravilnik o vrstah podatkov, ki jih zagotavljajo izvajalci energetskih dejavnosti«, ki ga sprejme
minister, pristojen za energijo. Ministrstvo za infrastrukturo je že začelo izvajati potrebne
aktivnosti za sprejem podzakonskega akta ministra.
MzI ocenjuje, da bodo vse potrebne aktivnosti za nov način zbiranja cen naftnih derivatov za
možnost izvajanja obveznosti poročanja Evropski komisiji zaključene do 9. 6. 2016. Do takrat
Vladi RS predlagamo, da preko »Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov« podaljša
regulacijo določanja cen vseh naftnih derivatov.
Vir: MzI
Slovenija uspešna pri koriščenju evropskih sredstev
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o črpanju sredstev evropske kohezijske politike 2007–
2013. Iz poročila izhaja, da je bila država ob koncu leta 2015 uspešna pri koriščenju sredstev
iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega
sklada. V primerjavi z letom pred nastopom aktualne vlade so se ne le povečala izplačila za
EU projekte iz državnega proračuna, temveč je Slovenija konec decembra 2015 vstopila v krog
petih najboljših držav članic EU na tem področju: iz 19. mesta v sredini leta 2014 smo v
mesecu novembru 2015 zasedli 8. mesto, ob koncu leta 2015 pa kar 4. mesto.
Slovenija je imela v programskem obdobju 2007–2013 na voljo 4.101.048.636 evrov evropskih
sredstev, do konca decembra 2015 pa je iz slovenskega proračuna za projekte izplačala
4.312.527.143 evrov (EU del), kar predstavlja 105,16 odstotkov razpoložljivih sredstev
(odstotek je večji od 100 zaradi t. i. dodatnih pravic porabe; za ta ukrep se je vlada odločila leta
2012 s ciljem pospešitve črpanja in zmanjšanja možnosti izgube sredstev zaradi morebitne
neuspešne izvedbe nekaterih projektov). Na drugi strani je bilo iz bruseljske blagajne doslej
povrnjen maksimalen odstotek razpoložljivih sredstev - 95 odstotkov. Upravičenci so namreč
morali vsa plačila izvajalcem izvršiti do 31. decembra 2015, zanje pa bo lahko Slovenija še do
konca junija 2016 zahtevala povrnitev sredstev iz EU proračuna. Kot navedeno, je v skladu s
pravili EU lahko Komisija za zdaj povrnila do 95 odstotkov pravic porabe, preostalih 5
odstotkov pa bo Slovenija prejela, ko bo iz Bruslja prejela potrjena končna poročila o izvajanju
Operativnih programov obdobja 2007–2013, kar pričakujemo predvidoma konec leta 2017.
S temi sredstvi je bilo v zadnjih devetih letih v Sloveniji sofinanciranih več kot 5000 projektov,
ki so med drugim prispevali k zmanjšanju razlik v razvitosti med slovenskimi statističnimi
regijami, dvigu konkurenčnosti in inovativnosti, ustvarjanju pogojev za dvig dodane vrednosti,
varovanju vodnih virov in kulturne dediščine, izkoriščanju čezmejnega podjetniškega
potenciala in posledično k boljšim pogojem za življenje državljank in državljanov:
•
•
•
•
•
•
•
•
ustvarjenih je bilo več kot 45.000 delovnih mest,
v investiranje v vse oblike znanja pa vključenih več kot 610.000 oseb,
z neposrednimi subvencijami je bilo podprtih več kot 3.000 majhnih in srednjih podjetij,
ki so rezultirala v 1.400 inovacijah in patentih ter spodbudila za 1,75 milijarde evrov
zasebnih vlaganj,
2
zagotovljenih več kot 75.000 m nove raziskovalne oz. izobraževalne infrastrukture,
vključno z nakupi raziskovalne opreme,
3 prenovljene fakultete s področja naravoslovja in tehnike,
povečal se je delež javno veljavnih programov izobraževanja in usposabljanja, in sicer
s 5 na 41 odstotkov
zgrajenih 10 urgentnih centrov,
do širokopasovnega omrežja na t. i. belih lisah je bil omogočen dostop 30.000
gospodinjstvom; več kot 14.800 novih širokopasovnih priključkov,
•
•
•
•
•
•
•
•
izvedenih je bilo več kot 1000 projektov v lokalnih skupnostih, ki so prispevali k
skladnejšemu razvoju,
s pomočjo evropskih sredstev se je število turističnih kapacitet povečalo za več kot
11.800, število obiskovalcev v obnovljenih in revitaliziranih objektih kulturne dediščine
in javne kulturne infrastrukture pa za 760.000,
v aktivnosti v okviru spodbujanja podjetništva in prilagodljivosti, zaposljivosti iskalcev
dela in neaktivnih, razvoja človeških virov in vseživljenjskega učenja, enakosti
možnosti in spodbujanja socialne vključenosti ter institucionalne in administrativne
usposobljenosti je vključenih preko 750.000 oseb,
posodobljenih je bilo 155 km železniških prog,
zgrajenih ali posodobljenih je bilo skoraj 90 km cest, skoraj 40 km kolesarskih povezav
2
ter več kot 130.000 m protihrupnih ograj,
zgrajenih je bilo 5 centrov za ravnanje z odpadki, več kot 40 čistilnih naprav in več kot
670 km kanalizacijskega in več kot 1.100 km vodovodnega omrežja.
na kanalizacijski sistem priključenih 150 tisoč prebivalcev, 400 tisoč prebivalcev pa je
dobilo boljšo oskrbo in dostop do pitne vode,
doseženo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za več kot 150 tisoč ton CO2 in
prihranek končne energije za več kot 300 GWh.
Vir: SVRK
Vlada izdala Uredbo o začasnih izrednih pomočeh na trgih kmetijskih proizvodov za
sektorja mleka in mlečnih proizvodov ter prašičjega mesa
Vlada RS je izdala Uredbo o začasnih izrednih pomočeh na trgih kmetijskih proizvodov za
sektorja mleka in mlečnih proizvodov ter prašičjega mesa.
Zaradi nestabilnih razmer v sektorjih mleka in mlečnih proizvodov ter prašičjega mesa v letih
2014 in 2015 se za stabilizacijo prizadetih sektorjev nameni pomoč EU v višini do 1.368.433
EUR ter nacionalna sredstva v višini do 1.368.433 EUR. Nacionalna sredstva se lahko
uporabijo samo za povsem enak ukrep in pod enakimi pogoji, kot EU sredstva. Predviden rok
za izplačila upravičencem v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1853 je 30. 6.
2016.
Pomoč, ki bo izplačana upravičencem, je za sektorja določena v razmerju vrednosti v
slovenski živinorejski proizvodnji za leto 2014, kjer predstavlja sektor mleka in mlečnih
proizvodov 36 % ter sektor prašičjega mesa 9 %, kar znaša 80 % oziroma 20 % skupne
dodeljene pomoči. Finančna razdelitev sredstev med sektorja mleka in prašičjega mesa:
Skupna sredstva (EU + nacionalna) : 2.736.866 EUR
Mleko (80%): 2.189.492,80 EUR
Prašiči (20%): 547.373,20 EUR
Do pomoči proizvajalcem mleka bodo upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki se
ukvarjajo s prirejo mleka in so v obdobju 1. 10. 2014 - 31. 3. 2015 oddali odkupovalcem mleka
najmanj 7.750 kg mleka. Kmetijsko gospodarstvo mora biti na dan oddaje zahtevka vpisano v
register kmetijskih gospodarstev.
Do pomoči proizvajalcem prašičjega mesa bodo upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki
so sporočili podatke o staležu prašičev v evidenco živali za leto 2015, kjer so izkazali najmanj
tri GVŽ plemenskih prašičev in/ali dvajset GVŽ prašičev pitancev, ki so vpisani v evidenco
imetnikov rejnih živali in ažurno vodijo stalež v registru prašičev na gospodarstvu. Kmetijsko
gospodarstvo mora biti na dan oddaje zahtevka vpisano v register kmetijskih gospodarstev.
Vir: MKGP
Uredba o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov
Vlada RS je sprejela Uredbo o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov.
Uredba v skladu z novo Direktivo 2010/75/EU o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje
in nadzorovanje onesnaževanj za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov)
določa:
• pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje;
• mejne vrednosti emisije snovi v zrak in ukrepe za nadzor emisije snovi v zrak;
• mejne vrednosti emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in ukrepe za nadzor emisije
snovi pri odvajanju odpadne vode iz naprav za čiščenje odpadnih plinov;
• pravila ravnanja z odpadki in ostanki;
• pogoje obratovanja;
• zahteve za obratovalni monitoring emisije snovi v zrak in emisije snovi pri odvajanju
odpadne vode.
Vsebine zahtev za obratovanje sežigalnic in naprav za sosežig so bile do sedaj določene v treh
uredbah. Sprejeta uredba tako razveljavlja in nadomešča tri uredbe, s čimer je urejanje obratovanja
sežigalnic in naprav urejeno preglednejše in bolj enotno. Z novo uredbo se zahteve za obratovanje in
izpust emisij iz sežigalnic in naprav za sosežig ne spreminjajo.
Novosti v Uredbi o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov glede na dosedanjo
ureditev so:
• uredba ne velja za naprave za toplotno obdelavo odpadkov z uplinjanjem ali pirolizo, če plini
ne povzročajo emisij večjih od emisij zaradi sežiga zemeljskega plina;
• uvaja se agregacijsko pravilo, po katerem se zmogljivosti več ločenih peči v napravi za
sosežig seštevajo za namen izračuna skupne nazivne vhodne toplotne moči naprave za
sosežig, če se odpadni plini teh peči izpuščajo skozi skupen odvodnik. Glede na skupno
nazivno vhodno toplotno moč se določijo mejne vrednosti emisij, pri čemer so običajno pri
višjih močeh bolj stroge emisijske zahteve;
• določajo se standardi za vzorčenje in merjenje emisije snovi v zrak. Pravilnik o prvih meritvah
in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter
pogojih za njegovo izvajanje), na katerega se nova uredba sklicuje, ne navaja poimensko
standardov. Nova uredba se sklicuje tudi na Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem
monitoringu odpadnih voda, ki navaja standarde za vzorčenje in merjenje emisije snovi v
vodo, zato njihovo določanje v uredbi ni potrebno;
• za meritev pretoka, pH-vrednosti in temperature odpadne vode se mora namestiti merilna
oprema za izvajanje trajnih meritev in oprema za zapisovanje in vrednotenje teh podatkov.
Preverjanje delovanja merilne opremo za trajne meritve je potrebno izvajati vsaj enkrat letno,
kalibriranje merilne opreme pa najmanj enkrat na tri leta. Izvajanje trajnih meritev emisije
snovi v zrak ter preverjanje in kalibriranje te merilne opreme je že predmet Pravilnika o prvih
meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja ter pogojih za njegovo izvajanje;
• v definiciji obstoječe naprave za sosežig se spreminja datum, povezan z dovoljenjem za to
napravo. Namesto 28. december 2002 se določa 7. januar 2013. Za obstoječe naprave za
sosežig so nekatere mejne vrednosti višje kot za nove naprave za sosežig. Definicija
obstoječe sosežiglnice se ne spreminja in ostaja datumsko vezana na 28. december 2002;
• nižje mejne vrednosti emisij SO2, NOx in skupnega prahu pri uporabi nekaterih vrst goriv v
obstoječih in novih napravah za sosežig z vhodno toplotno močjo nad 50 MW;
• predlog uredbe v primerjavi z veljavno uredbo o sežiganju odpadkov ne vsebuje več določb o
pooblastilu za izdelavo ocene nevarnih odpadkov, ki jo mora imetnik odpadka zagotoviti pred
oddajo v sežig ali sosežig, in določb o načinu izdelave ocene. Izhajajoč iz opredelitve, da je
ocena nevarnih odpadkov del obratovalnega monitoringa, ki ga mora v skladu z zakonom, ki
ureja varstvo okolja, zagotavljati povzročitelj obremenitve, je za izdelavo potrebno pooblastilo
za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Zakon o
varstvu okolja pa določa, da se način izdelave ocene ter pogoji, potrebni za pridobitev
pooblastila, določijo s predpisom ministra, pristojnega za okolje.
Vir: MOP
Sprememba Uredbe o višini stroškov na področju meroslovja
Vlada RS je danes na redni seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o višini
stroškov na področju meroslovja, ki bo objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.
S to spremembo sta natančneje določena čas nastanka obveznosti plačila stroškov za overitve
meril ter stroški za overitve tistih meril, ki se overjajo po predpisih, sprejetih na podlagi
evropskih direktiv. Določena sta tudi nova tarifa na področju overjanja uteži. ter način
zaračunavanja stroškov neposrednim uporabnikom državnega proračuna.
Vložnik zahteve za overitve meril, ES overitev, EEC-prvo overitev meril, postopke po modulu F
in modulu F1, ki niso navedeni v tarifi stroškov za overitve meril, plača stroške, ki znašajo
38,00 evrov na delovno uro. Stroški se zaračunajo za vsake začete pol ure dela.
Neposredni uporabniki državnega proračuna v postopkih pred uradom plačajo samo dejanske
stroške v skladu s 120. členom Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike
Slovenije.
Vir: MGRT
Vlada sprejela Letno poročilo o poslovanju ARAO v letu 2013 in 2014
Vlada RS je na današnji seji sprejela Letno poročilo o poslovanju Agencije za radioaktivne
odpadke (ARAO) v letu 2013 in Letno poročilo o poslovanju agencije v letu 2014 ter soglašala,
da ARAO skupni ustvarjeni pozitivni poslovni izid v poslovnem letu 2013 in 2014, ki znaša
202.866,38 evrov, razporedi za pokrivanje tekočih obveznosti razvoja in dela javne službe, v
skladu s programom dela in finančnim načrtom ARAO za leti 2015 in 2016.
Letni poročili vsebujeta poslovno poročilo in računovodsko poročilo.
Poslovno poročilo obsega poročilo o doseženih ciljih in rezultatih poslovanja na področju
pristojnosti ARAO v skladu z Zakonom o javnih financah in druge informacije o poslovanju
ARAO. Podaja pregled realizacije načrtovanih nalog in poročilo o poslovanju. Predstavljeni so
posamezni projekti in aktivnosti z navedbo rezultatov, časovni prikaz njihove realizacije ter
seznam in obseg potrebnih storitev.
Računovodsko poročilo je izdelano v skladu z določbami Slovenskih računovodskih
standardov, Zakona o gospodarskih javnih službah, Zakona o gospodarskih družbah ter
Zakona o javnih financah in vsebuje računovodske usmeritve, kjer obravnava: podlage za
sestavo računovodskih izkazov, sredstva, obveznosti do virov sredstev, izkaz poslovnega
izida, pojasnila k računovodskim izkazom, dodatna pojasnila k računovodskim izkazom,
prihodke in odhodke po virih financiranja in po gospodarskih javnih službah ter računovodske
izkaze.
Čisti poslovni izid ARAO v poslovnem letu 2013 je 144.691,21 evrov, v letu 2014 pa 58.175,17
evrov.
Vir: MzI
Vlada podelila koncesijo za izvajanje javne gospodarske službe vzdrževanja državnih
cest za območje koncesije št. 3
Vlada RS je na današnji seji sprejela odločitev, da se za izvajanje javne gospodarske službe
rednega vzdrževanja državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za
infrastrukturo na območju koncesije št. 3, izbere kandidata CPK, d. d., Ulica 15. maja, 6000
Koper.
Strokovna komisija Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo je vodila postopek sklenitve
javno naročniškega javno-zasebnega partnerstva po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, in
sicer z uporabo postopka s pogajanji po predhodni objavi.
Do roka za predložitev vlog, ki je bil določen v razpisni dokumentaciji, sta prispeli dve vlogi, in
sicer vlogi naslednjih kandidatov:
• CPK, d. d., Ulica 15. maja 14, 6000 Koper,
• Godina, d. o. o., OIC – Hrpelje 22, 6240 Kozina, s partnerjem CVP Inženiring, d. o. o.,
Tbilisijska ulica 81, 1000 Ljubljana.
Strokovna komisija je pri ugotavljanju usklajenosti vloge z zahtevami razpisne dokumentacije
pri vlogah obeh kandidatov ugotovila izločitvene razloge in formalne pomanjkljivosti, zato je
Vlada Republike Slovenije dne 26. 2. 2015 sprejela odločitev s katero je odločila, da se v
postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca gospodarske javne službe rednega
vzdrževanja državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo
na območju koncesije št. 3, ne izbere nobenega kandidata. Zoper odločitev Vlade Republike
Slovenije sta oba kandidata vložila revizijska zahtevka, katerima je Državna revizijska komisija
za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: DKOM) ugodila in
razveljavila odločitev Vlade Republike Slovenije.
Medtem, ko je strokovna komisija v ponovnem postopku pregleda in ocenjevanja vlog ob
upoštevanju napotil DKOM pri kandidatu CPK, d. d., ugotovila, da je njegova vloga popolna in
da izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, pa temu ni
bilo tako pri vlogi kandidata Godina, d. o. o., s partnerjem, kjer je strokovna komisija ugotovila
izločitvene razloge.
Kandidat CPK, d. d., je bil pozvan k pogajanjem o cenah za obračun del rednega vzdrževanja
državnih cest. Končna vrednost kandidatove ponudbe za izvajanje koncesije gospodarske
javne službe rednega vzdrževanja državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike
Slovenije za infrastrukturo znaša za obdobje sedmih let 25.212.879,23 evrov brez DDV
oziroma 29.793.945,79 evrov z DDV.
Vir: MzI
Vlada o predmetih skupnih javnih naročil za leto 2016
Vlada RS je določila naslednje predmete skupnih javnih naročil za leto 2016:
a)
nakup tiskalnikov, fotokopirnih strojev in multifunkcijskih naprav;
b)
nakup, konfiguracija in namestitev osebnih računalnikov in zaslonov;
c)
dobava prenosnih računalnikov;
č)
nakup papirja za tiskanje in kopiranje formata A4/A3;
d)
nakup letalskih kart;
e)
izvajanje storitev letalskega prevoza na neposredni povezavi na zračni progi do
Bruslja;
f)
izvajanje poštnih storitev;
g)
nakup motornih in električnih vozil, razen specialnih vozil in vozil po posebnem
naročilu;
h)
storitve zavarovanja za osebna in kombinirana vozila;
i)
zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov;
j)
nakup plenic;
k)
nakup rokavic;
l)
nakup igel;
m)
nakup materiala za respiratorno terapijo;
n)
nakup katetrov;
o)
nakup infuzijskih in transfuzijskih sistemov.
Za naročila od točk a do i so zavezanci ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe
in upravne enote, za naročila od točk j do o pa bolnišnice, katerih ustanoviteljica je Republika
Slovenija.
V letu 2015 je bilo prvič predvideno izvajanje skupnih javnih naročil v zdravstvu za bolnišnice,
katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. Naročilo za nakup zdravil se je začelo izvajati.
Nakup plenic, rokavic in igel in nakup dilatacijskega materiala in katetrov so v začetni fazi
priprave specifikacij naročila. Zaradi tega se izvajanje teh skupnih naročil in dodatnega
skupnega naročila določi za izvajanje v letu 2016.
Ministrstvo za javno upravo je na podlagi Uredbe o skupnem javnem naročanju Vlade RS
pristojno za izvajanje skupnega javnega naročanja Vlade Republike Slovenije, zato je (skladno
z uredbo in Zakonom o javnem naročanju) pripravilo predlog predmetov skupnega javnega
naročanja za leto 2016.
V predlogu so določeni predmeti javnega naročila, časovno obdobje skupnega javnega
naročila, okvirni časovni načrt in vrsta postopka oddaje javnega naročila. Prav tako so
navedeni zavezanci, za katere je za posamezen predmet skupnega javnega naročanja
udeležba v postopku oddaje skupnega javnega naročila zavezujoča, ali zavezanci, za katere
za posamezen predmet skupnega javnega naročanja udeležba v postopku oddaje skupnega
javnega naročila ni zavezujoča.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da je oddaja predmetnih naročil kot skupnih javnih naročil
smiselna tudi v prihodnje. Glede na ekonomijo obsega je namreč v primerjavi z oddajo
tovrstnega naročila s strani posamičnih naročnikov pričakovati prihranek proračunskih
sredstev.
Vir: MJU
Poslovni načrt javnega podjetja INFRA za leto 2016
Vlada RS je sprejela Poslovni načrt javnega podjetja INFRA d. o. o. za leto 2016 in za vpis
tega sklepa v knjigo sklepov pooblastila mag. Vojka Sotoška, direktorja podjetja.
Vlada je kot zastopnica ustanovitelja javnega podjetja INFRA d.o.o., na podlagi Zakona o
pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save pristojna za sprejem
programa dela gospodarske družbe pri izvedbi ureditev vodne infrastrukture ter državne in
lokalne infrastrukture na vplivnem območju koncesije.
Sprejet in potrjen Poslovni načrt je podlaga za izvajanje aktivnosti v sklopu gradnje okoljske
infrastrukture na območju hidroelektrarn na spodnji Savi ter izvajanja javne službe na taistem
območju.
Vir: MOP
Aneksi h koncesijskim pogodbam za rabo vode
Vlada RS je sklenila tri anekse za rabo vode, in sicer s koncesionarjem:
• Pivovarna Union d. d., v zvezi z rabo podzemne vode iz vodnih virov Pivovarna Union
V-3, V-4, V-6 in V-8 za proizvodnjo pijač;
• Sava Turizem d. d., v zvezi z rabo termalne vode iz vrtin P-1/73, P-2/88 in P-3/05 za
dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč v Termah Ptuj;
• Zavolovšek Matevž s. p., v zvezi z rabo vode iz vodnega vira Č-1 nad Črnivcem za
proizvodnjo pijač.
• Aneksi h koncesijskim pogodbam bodo osnova za vračilo razlike plačil, in sicer med že
plačanim zneskom plačila za koncesijo in zneskom nadomestila za rabo vode ter
številom obrokov za vračilo. Za podpis aneksov je vlada pooblastila ministrico za okolje
in prostor Ireno Majcen.
Vir: MOP
Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu javnega reda in miru
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o varstvu javnega reda in miru – skrajšani postopek, ki ga je Državnemu zboru
predložil poslanec Jani Möderndorfer, in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poslanec Jani Möderndorfer je 7. 1. 2016 Državnemu zboru Republike Slovenije vložil predlog
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim
predlaga, da se javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti prek svetovnega spleta ali
reklamnega oziroma propagandnega gradiva sankcionira kot prekršek. Storilcem teh prekrškov,
tako fizičnim kot pravnim osebam, pa se z zakonom določi višja oziroma strožja sankcija.
Vlada je sprejela mnenje, da je trenutno veljavna pravna ureditev sankcioniranja t. i.
sovražnega govora v Republiki Sloveniji načeloma ustrezna, mogoče pa bi bile določene
spremembe oziroma drugačna ureditev sovražnega govora na področju prekrškov ob
upoštevanju ustavnih omejitev.
Vir: MNZ
Vlada soglaša z razpisom za vpis v doktorske študijske programe Univerze v Ljubljani
za študijsko leto 2016/2017
Vlada RS je dala soglasje k vsebini razpisa za vpis v doktorske študijske programe Univerze v
Ljubljani za študijsko leto 2016/2017, ki ga je sprejela Komisija za doktorski študij Univerze v
Ljubljani (UL).
UL je v zadnjih petih letih objavo razpisa za vpis v doktorske študijske programe postopoma
zamaknila v marec (pred tem 1. junij, kar kot skrajni rok določa 40. člen Zakona o visokem
šolstvu), z namenom, da bi kandidate spodbudili k temeljitemu razmisleku o odločitvi za
doktorski študij in jim dali čas, da že v času prijave za vpis poiščejo in navežejo stik s svojim
bodočim mentorjem. UL ima raziskovalne skupine na vseh znanstvenih področjih doktorskega
študija.
UL za študijsko leto 2016/2017 razpisuje 763 vpisnih mest za vpis v 1. letnik skupaj za
državljane Republike Slovenije in državljane drugih članic Evropske unije in za Slovence brez
slovenskega državljanstva in tujce iz držav nečlanic EU. Število razpisanih mest po merilih za
prehode v 2. letnik je omejeno s številom vpisanih študentov v 1. letnik v študijskem letu
2015/2016, število razpisanih mest po merilih za prehode v 3. letnik, pa je omejeno s številom
vpisanih študentov v 2. letnik v študijskem letu 2015/2016.
Prvič od razpisa za vpis za študijsko leto 2009/2010 se vpisna mesta ne zmanjšujejo. Čeprav
se je v študijskem letu 2015/2016 vpis v doktorski študij povečal v primerjavi s predhodnim
letom bo univerza, glede na interes kandidatov, ponudila zadostno število vpisnih mest. Lani je
bila zasedenost razpisanih vpisnih mest 55 %.
Pregled razpisnih vpisnih mest za vpis v 1. letnik v obdobju študijskih let od 2013/2014 do 2016/2017 po
študijski programih
Zap.
Klasius- Vpisna mesta za vpis v 1. letnik
Študijski program tretje stopnje
št.
P
2013/14 2014/15 2015/16 2016/17
1
2
3
4
Biomedicina
Statistika
Varstvo okolja
Bioznanosti
64
46
85
42
140
18
20
68
100
18
20
50
100
15
20
55
100
15
15
55
Vpisna mesta za vpis v 1. letnik
5
Ekonomske in poslovne vede
6
Arhitektura
7
Elektrotehnika
8
Grajeno okolje
9
Kemijske znanosti
10
Matematika in fizika
11
Računalništvo in informatika
12
Strojništvo
13
Kineziologija
14
Humanistika in družboslovje
15
Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje
16
Izobraževanje učiteljev in edukacijske vede
17
Pravo
18
Teologija
19
Pomorstvo in promet
20
Znanost in inženirstvo materialov
21
Socialno delo (INDOSOW)
SKUPAJ
31
58
52
58
52
44
48
52
14
22
21
14
38
22
84
52
76
25
15
30
30
35
30
30
55
10
259
20
20
41
12
5
15
10
878
25
25
33
23
35
40
20
60
12
231
10
23
41
17
5
15
5
803
25
15
33
20
25
35
20
60
12
219
10
25
41
15
5
15
765
25
15
30
20
35
35
20
60
12
215
10
23
41
17
5
15
763
Vir: MIZŠ
V letu 2015 več obolelih za posledicami dela z azbestom
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o delu Komisije za odpravljanje posledic dela z
azbestom za leto 2015.
Področje socialnega in zdravstvenega varstva »azbestnih« bolnikov ureja
Zakon o
odpravljanju posledic dela z azbestom. Na podlagi tega zakona je imenovana 5 članska
komisija, v kateri je tudi predstavnik azbestnih bolnikov, ki odloča o upravičenosti do določenih
pravic, ki jih predvideva zakon.
Komisija je v obdobju od 1.1.2015 do 31.12.2015 obravnavala in odločila o 52 zahtevkih in
sicer, 51 zahtevkih za izplačilo odškodnine in 1 zahtevku za priznanje invalidske pokojnine pod
ugodnejšimi pogoji. 48 zahtevkov je bilo rešenih v korist vlagateljev, 4 so bili zavrnjeni.
Komisija opaža, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti povečalo število zahtevkov, in sicer v
primerjavi z letom 2014 za 5 zahtevkov, kar pomeni 10% več. Prav tako je opaziti porast
števila najhujše oblike bolezni – mezoteliom oz. rak in sicer v primerjavi z letom 2014 za 3
takšne primere. Komisija opaža tudi porast števila delodajalcev, ki ne obstajajo več, zaradi
česar mora Republika Slovenija kriti celoten delež odškodnine.
Porast števila zahtevkov, porast števila najhujše oblike bolezni – mezotelioma in porast števila
delodajalcev, ki ne obstajajo več je posledično privedlo tudi do porasta sredstev, potrebnih za
izplačala odškodnin in povračila stroškov pooblaščenega zdravnika upravičencem oziroma
njihovim dedičem. Republika Slovenija v letu 2015 izplačala upravičencem oziroma njihovim
dedičem za odškodnine in povračilo stroškov pooblaščenega zdravnika 947.015,84 evrov. V
letu 2014 so ti stroški znašali 599.276, 58 EUR, kar je za 58,03% več, kot leta 2014.
Republika Slovenija je v letu 2015 izplačala Kliničnemu inštitutu za medicino dela, prometa in
športa za njihovo delo 16.937,58 EUR. Delo v komisiji poteka tekoče, prav tako pa komisija
nima nobenih zaostankov.
Prikaz stanja po letih (O – odškodnina, P – pokojnina)
2012
2013
PRIMERI
38 (O-35 + P-3)
34 (O-33 + P-0)
- Pozitivno rešeno
32
30
2014
47 (O-43 + P-4)
39
2015
52 (O-51 + P-1)
48
DIAGNOZE
- Plaki
- Azbestoza
- Mezoteliom/Rak
SREDSTVA RS
29
10
5
14
340.680,77
30
10
7
13
368.793,02
35
7
8
20
599.276,58
47
17
7
23
947.015,84
Vir: MDDSZ
Vlada seznanjena, da bo Ministrstvo za finance koordiniralo sodelovanje med RS in
Službo EK za podporo strukturnim reformam
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z informacijo, da bo Ministrstvo za finance
koordiniralo sodelovanje med RS in Službo Evropske komisije za podporo strukturnim
reformam ter v zvezi z izvajanjem programa Evropske Komisije za podporo strukturnim
reformam za obdobje 2017 – 2020.
V več državah članicah EU potekajo procesi prilagajanja za odpravo makroekonomskih
neravnotežij, številne pa se soočajo z izzivom nizke potencialne rasti. Unija je izvajanje
strukturnih reform opredelila kot eno od svojih političnih prioritet za usmeritev okrevanja na
dolgoročne stabilnosti, sprostitev potenciala za rast. Cilj programa je krepitev zmogljivosti
držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform, ki spodbujajo rast, vključno
s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije.
Države članice lahko izkoristijo podporo pri obravnavanju izzivov v zasnovi in izvajanju
strukturnih reform v obliki tehnične pomoči. Država ima preko Programa možnost, da Komisijo
zaprosi za podporo v zvezi z izvajanjem reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja.
Vir: MF
Vlada seznanjena s Četrtletnim poročilom Slovenskega državnega holdinga
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Četrtletnim poročilom Slovenskega
državnega holdinga, d.d., o upravljanju kapitalskih naložb za obdobje od 1. 10. 2015 do 31. 12.
2015.
Zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da mora Slovenski državni holding o
upravljanju s kapitalskimi naložbami četrtletno poročati Vladi RS. Poročilo SDH v vednost
posreduje tudi Komisiji Državnega zbora Republike Slovenije za nadzor javnih financ.
V poročilu za obdobje od 1. 10. 2015 do 31. 12. 2015 je glede pridobivanja naložb pojasnjeno,
da je Republika Slovenija v tem obdobju pridobila deleže v naslednjih družbah:
• MLM, d.d. (32,73%) – konverzija terjatev v mesecu novembru,
• Gorenjska banka, d.d. (0,11%) – brezplačen prenos 364 delnic iz JZ Triglavski narodni
park, s čimer je RS postala 0,16% lastnica družbe,
• Pozavarovalnica Sava (2,77%) – nakup lastniškega deleža za ceno 6,25 mio €,
• Zavarovalnica Triglav, d.d. (0,0013%) – brezplačen prenos 296 delnic s strani DSO
Kamnik in 4 delnice iz osebnega stečaja fizične osebe, s tem je RS povečala lastniški
delež na 34,48%.
V poročilu za obdobje od 1. 10. 2015 do 31. 12. 2015 so glede odsvojitve naložb pojasnjene
prodajne aktivnosti za naslednje naložbe:
• Adrie Airways,
• Adria Airways Tehnika,
• Cimos,
• NKBM,
• Paloma,
• Geoplin,
• Goriške opekarne,
•
MLM.
V predmetnem obdobju so bile opravljene skupščine ali sprejeti sklepi ustanovitelja v 22
družbah, kjer je SDH v skladu z ZSDH-1 uveljavljal pravice delničarja in družbenika v svojem
imenu in v imenu RS.
Vir: MF
Vlada gospodarski družbi Inclub d.o.o. podaljšala koncesijo za prirejanje posebnih iger
na srečo v igralnem salonu Casino Princess v Novi Gorici
Vlada RS je na današnji redni seji izdala odločbo, s katero se gospodarski družbi Inclub d.o.o.,
Nova Gorica, koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu Igralni salon
Casino Princess v Novi Gorici, ki ji je bila dodeljena z odločbo vlade 27. 3. 2003 in podaljšana
z odločbama 2. 3. 2006 ter 10. 3. 2011, podaljša do 20. 3. 2021.
Družba Inclub d.o.o. je 7. 9. 2015 zaprosila Vlado RS za podaljšanje koncesije za prirejanje
posebnih iger na srečo v igralnem salonu »Igralni salon Casino Princess«. Koncesionar za
igralni salon je v zahtevi za podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v
igralnem salonu navedel podatke in priložil dokumentacijo, kot to določa Zakon o igrah na
srečo.
V ZIS je določeno, da je prirejanje iger na srečo izključna pravica Republike Slovenije, razen
če s tem zakonom ni drugače določeno ter da se igre na srečo lahko prirejajo le na podlagi
dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa.
Na podlagi ZIS se koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu dodeli za
največ deset let in se po poteku te dobe lahko podaljša, vsakokrat za pet let. Za podaljšanje
koncesije lahko koncesionar za igralni salon zaprosi šest mesecev pred potekom roka, do
katerega je vlada dodelila koncesijo.
Vlada je ob dejstvu, da bo podaljšanje koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v
igralnem salonu ugodno vplivalo na zagotavljanje usklajenega, optimalnega in trajnostnega
razvoja dejavnosti in pomembno dopolnjevalo turistično ponudbo, ter da so pomembne
izkušnje in priporočila za prirejanje iger na srečo, kot tudi dosedanje ravnanje in finančna
boniteta koncesionarja, po prostem preudarku odločila, da se koncesionarju za igralni salon
koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnem salonu »Igralni salon Casino
Princess« podaljša do 20. 3. 2021.
Vir: MF
Vlada o dopolnitvi odgovora na poslansko vprašanje glede programske opreme
Microsoft Office
Vlada RS je sprejela dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v
zvezi z licencami programske opreme Microsoft Office in ga posreduje Državnemu zboru
Republike Slovenije.
Vlada v največji možni meri upošteva sklepe prejšnjih vlad in ostaja na zarisani poti
posodobitve vladnih informacijskih sistemov in posredno vpeljave odprtokodnih rešitev.
Študija (o uporabi odprte kode v EU iz leta 2011), ki jo poslanec navaja v prvi zahtevi po
informacijah, ni bila predstavljena kot podlaga za sprejem odločitve slovenske javne uprave
glede prehoda na odprtokodne programske opreme na področju delovnih postaj, saj so bili že
pred tem sprejeti splošni strateški dokumenti, izvajale pa so se številne aktivnosti.
Študija je bila s strani vlade pripravljena kot osnova za iskanje najprimernejše poti za uspešno
nadaljevane prehoda. Izkušnje iz drugih držav kažejo, da je dosti lažje vpeljati odprtokodne
programske sisteme v strežniški segment, kot v segment delovnih postaj.
Potrebno je upoštevati, da so stroški lastništva plačljive programske opreme pogosto nižji od
brezplačne programske opreme, da je za kompleksne poslovne rešitve pomembna zanesljiva
podpora ponudnika rešitve, ki zagotavlja redno nadgrajevanje in posodobitve programske
opreme ter ustrezno tehnično podporo, da ne vključujejo ustreznih gradnikov, ki bi omogočali
medsebojno prepletanje storitev, centralno upravljanje in nadzor, itd.
V letu 2016 bo Ministrstvo za javno upravo skladno z Zakonom o državni upravi v enotno
upravljanje prevzelo 10 organov državne uprave. Do konca leta 2017 bodo v ta proces
vključeni tudi vsi preostali organi, razen izjem, definiranih v 74.a členu tega zakona. S
kombinacijo različnih, medsebojno odvisnih ukrepov bo tako bistveno znižan obseg finančnih
sredstev, ki jih država namenja za informatiko v državni upravi. V treh letih, od začetka izvedbe
projekta, se ocenjuje prihranek najmanj v višini 20 mio evrov.
Ministrstvo za javno upravo, kot pristojno ministrstvo na področju informatike, bo analizo IKT v
organih javnega sektorja predvidoma opravilo po zaključeni reorganizaciji področja informatike
v državni upravi. Po končanem procesu reorganizacije informatike v državni upravi in
konsolidaciji kadrov ima vlada v načrtu začetek uvajanja odprtokodnih rešitev Suse-linux
enterprise, kot sistemskega operacijskega programskega paketa delovnih postaj in
LibreOffice.Slo kot namiznega uporabniškega programskega paketa. Od leta 2013 se zato
aktivno spremlja razvoj omenjenih rešitev.
Pretekle vlade so pripravile različne analize skladno s takratnim aktualnim stanjem na področju
IT in temu prilagodile tudi posamezne rešitve. Do današnjih dni se je v tehnološkem smislu
situacija zelo spremenila, država pa je v preteklosti vodila dokaj razpršeno politiko razvoja IT.
Predsednik vlade in minister, pristojen za javno upravo, aktivno sodelujeta in komunicirata s
slovensko IT industrijo. Sodelovanje z znanstveno – raziskovalnimi ustanovami je stalna
naloga vlade, vzporedno s tem pa se nenehno iščejo nove priložnosti za sodelovanje s
fakultetami, inštituti (n.pr.: Inštitut Jožef Stefan) in drugimi izobraževalnimi institucijami.
Vir: MJU
Vlada o odgovoru na poslansko vprašanje o ukrepih v zvezi z izplačevanjem dodatkov
za stalno pripravljenost
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka o ukrepih
Vlade Republike Slovenije v zvezi z izplačevanjem dodatkov za stalno pripravljenost nekaterim
zaposlenim na fakultetah Univerze v Ljubljani in ga posreduje Državnemu zboru Republike
Slovenije.
Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije dr. Vinko Gorenak je na Vlado Republike
Slovenije naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z izplačevanjem dodatkov za stalno
pripravljenost nekaterim zaposlenim na fakultetah Univerze v Ljubljani. Poslanec navaja, da je
konec leta 2015 v medijih izbruhnila afera o izplačevanju dodatkov za stalno pripravljenost
nekaterim osebam, zaposlenim na posameznih fakultetah Univerze v Ljubljani. Dodatek za
stalno pripravljenost sta prejemala tudi sedanji finančni minister, dr. Dušan Mramor, in
ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Mateja Makovec Brenčič. Ministrstvo za
izobraževanje, znanost in šport kot tudi Univerza v Ljubljani sta sporočili, da nepravilnosti ne
bosta preganjali. Poslanec sprašuje: Kakšne ukrepe bo v zvezi z omenjenimi nepravilnostmi
sprejela Vlada Republike Slovenije?
Vlada v odgovoru uvodoma pojasnjuje, da je Inšpektorat za javni sektor v zvezi s pravilnostjo
odrejanja in izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost izvedel inšpekcijski nadzor izvedel
na enajstih fakultetah Univerze v Ljubljani. Nepravilnosti pa je ugotovil pri devetih fakultetah, in
sicer: Ekonomski fakulteti, Fakulteti za družbene vede, Fakulteti za elektrotehniko, Fakulteti za
gradbeništvo in geodezijo, Fakulteti za matematiko in fiziko, Fakulteti za računalništvo in
informatiko, Fakulteti za socialno delo, Fakulteti za šport in Filozofski fakulteti. Inšpektor je
ugotovil, da navedene fakultete za odreditev in izplačilo stalne pripravljenosti niso imele pravne
podlage, zato je ne bi smele odrediti. Inšpektor je v postopku inšpekcijskega nadzora izdal
zapisnik, v katerem je odredil, da fakultete zagotovijo izplačilo plač v skladu s predpisi ter da
ukrepajo v skladu s 3.a členom Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki določa, da morajo
zaposleni zneske preveč izplačanih plač vrniti.
Dekani oz. dekanje vseh devetih fakultet so pri ministru, pristojnem za sistem plač v javnem
sektorju, vložili ugovor zoper zapisnik o inšpekcijskem nadzoru. Minister za javno upravo je
vseh devet ugovorov zavrnil. Odločitev ministra o ugovoru je postala sestavni del zapisnika Z
vročitvijo odločitve je zapisnik postal dokončen. V nadaljevanju bodo fakultete morale v
naslednjih 90 dneh izvesti popravljalne ukrepe.
Glede na to, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni delodajalec zaposlenim na
fakultetah Univerze v Ljubljani, je ministrstvo na Univerzo naslovilo dopis, v katerem je
poudarilo, da iz zapisnikov o inšpekcijskem nadzoru izhajajo okoliščine, ki nakazujejo, da
predstavlja plačilo dodatka za stalno pripravljenost zaposlenim na fakultetah nenamensko
porabo javnih sredstev. Univerzo je pozvalo, da na podlagi Uredbe o javnem financiranju
visokošolskih zavodov in drugih zavodov, v roku 30 dni ministrstvu za vse članice, za čas od
leta 2013 dalje, posreduje podatke o višini dodatka za pripravljenost, viru financiranja tega
dodatka in pravno podlago, uporabljeno za izplačilo dodatka. Prav tako je ministrstvo Univerzo
v Ljubljani pozvalo, da opozori vse svoje članice, tudi tiste, ki niso bile zajete v inšpekcijskem
pregledu, da morajo prenehati izplačevati dodatek za stalno pripravljenost. Glede na to, da so
nekatere ugotovitve iz nadzora še predmet pravne presoje, bo resorno pristojno ministrstvo
sprejelo ustrezne ukrepe z vidika zagotavljanja namenske rabe oziroma vračila nenamensko
porabljenih dodeljenih sredstev, upoštevaje rezultate te presoje in podatkov, ki jih mora
posredovati Univerza v Ljubljani.
Inšpektorat za javni sektor bo v nadaljnjih postopkih inšpekcijskega nadzora nad zakonitostjo
izvajanja normativnega okvira, ki ureja plače v javnem sektorju, pozornost usmerjal tudi v
odrejanje in izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost. Ministrstvo za javno upravo bo v
okviru objavljanja podatkov o plačah v javnem sektorju pričelo z javnimi objavami ne le celotne
mase dodatkov po proračunskih uporabnikih temveč tudi po posameznih vrstah izplačila vseh
dodatkov, vključno z dodatkom za stalno pripravljenost. V sodelovanju z Ministrstvom za
izobraževanje, znanost in šport bo Ministrstvo za javno upravo tudi preučilo, ali so, glede na
veljavno ureditev dodatkov v povezavi z naravo dela posameznih dejavnosti oz. poklicev v
javnem sektorju, potrebne spremembe in dopolnitve predpisov ali kolektivnih pogodb.
Vir: MJU
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Janija Möderndorferja v
zvezi z izvršitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS o hranjenju zdravstvene
dokumentacije
Poslanec g. Jani Möderndorfer je Vladi RS zastavil pisno poslansko vprašanje v zvezi z
izvršitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-70/12-14, z dne 21. 3. 2014, o hranjenju
zdravstvene dokumentacije.
Vlada RS je navedeno poslansko vprašanje proučila v okviru svojih pristojnosti in v zvezi z
njim posreduje naslednji odgovor:
Vlada RS uvodoma pojasnjuje, da so nekatere navedbe v pisnem poslanskem vprašanju
poslanca Janija Möderndorferja netočne. Poslančeva navedba, da je Ustavno sodišče RS
Vladi RS in zakonodajalcu naložilo, da morata v enem letu od sprejema odločbe št. U-I-70/1214 z dne 21. 3. 2014 spremeniti zakon, je netočna, saj je Ustavno sodišče RS je v tej odločbi
odločilo, da mora v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu RS ugotovljeno
protiustavnost odpraviti Državni zbor RS. Zaradi navedenega je neutemeljena tudi poslančeva
navedba, da Vlada RS celih 21 mesecev zamuja z rokom, ki ji ga je naložilo Ustavno sodišče
RS za odpravo ugotovljene protiustavnosti. Netočna je tudi poslančeva navedba, da navedena
odločba Ustavnega sodišča RS veleva spremembo Zakona o varstvu dokumentarnega in
arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA). Ustavno sodišče RS je s predmetno odločbo, kakor
je bilo že zgoraj pojasnjeno, odločilo zgolj, da mora Državni zbor RS odpraviti ugotovljeno
protiustavnost, ni pa odločilo na kakšen način mora to storiti, saj bi s tem preseglo svoje
pristojnosti in že poseglo v pristojnosti zakonodajalca.
Ministrstvo za kulturo je pravočasno pripravilo predlog spremembe Zakona o varstvu
dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), s katerim bi se odpravila z
odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-70/12-14 z dne 21. 3. 2014 ugotovljena protiustavnost.
Navedeni predlog spremembe ZVDAGA je Ministrstvo za kulturo medresorsko uskladilo z
ostalimi ministrstvi, torej tudi z Ministrstvom za zdravje. Vendar pa je po medresorski uskladitvi
predloga spremembe ZVDAGA ena od koalicijskih strank predlagala, da se predmetna
problematika uredi v okviru zakonodaje s področja zdravstva, in ne varstva dokumentarnega in
arhivskega gradiva oziroma da bo sama vložila zakon. Na podlagi takšnega predloga je bila
sprejeta odločitev, da se obravnava predloga spremembe ZVDAGA na Vladi RS ne nadaljuje
in da bo Ministrstvo za zdravje pripravilo zakonodajni predlog v okviru novih sistemskih
sprememb Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, ki bo celostno
reševal področje vezano na arhiviranje gradiva izvajalcev zdravstvene dejavnosti ter hrambo in
dostopnost do teh podatkov. Ministrstvo za zdravje je v Normativni delovni program Vlade RS
za leto 2016 predlagalo sprejetje novega Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega
varstva, kjer se predvideva tudi odpravo neskladja z Ustavo RS v zvezi z varstvom
dokumentarnega in arhivskega gradiva izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki vsebujejo osebne
podatke o zdravju pacientov. Zakon naj bi bil predvidoma sprejet septembra 2016.
Vlada RS tudi pojasnjuje, da varovanje zdravstvene dokumentacije državljanov iz naslova
varstva osebnih podatkov ni ogroženo, saj je Ustavno sodišče RS v zgoraj navedeni odločbi
določilo tudi način izvršitve svoje odločitve, s katerim je začasno na ustavno skladen način
uredilo zadevno problematiko, in sicer tako, da se do uveljavitve drugačne zakonske ureditve
za gradivo javnopravnih oseb na področju zdravstvene dejavnosti, ki je po tem zakonu
opredeljeno kot javno arhivsko gradivo ter vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacientov, ne
uporablja ureditev po ZVDAGA in po izvršilnih predpisih, izdanih na njegovi podlagi. S tem je
Ustavno sodišče RS preprečilo morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin
pacientov in njihovih bližnjih v konkretnih postopkih ter zagotovilo ustavno skladno varovanje
občutljivih osebnih podatkov državljanov iz naslova hranjenja zdravstvene dokumentacije.
Vir: MK
Vlada podala odgovor na pobudo in vprašanje državnega svetnika Janka Požežnika
glede neodplačne ustanovitve služnosti na nepremičninah v lasti RS
Vlada RS je podala odgovor na pobudo in vprašanje državnega svetnika Janka Požežnika
glede neodplačne ustanovitve služnosti na nepremičninah v lasti Republike Slovenije.
Državni svetnik Janko Požežnik je na Vlado RS dal pobudo, ki se nanaša na predlog za
dopolnitev zakonodaje glede ustanovitve neodplačne služnosti za namen gradnje in
vzdrževanja regijskih in medobčinskih javnih poti - kolesarskih poti. Neodplačno ustanovitev
služnosti na nepremičninah v lasti Slovenije določata Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in
gozdov Republike Slovenije (ZSKZG) in Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin
(ZUUJFO). Občine imajo v tretjem odstavku 16. d člena ZSKZG, ki ga je uveljavil ZUUJFO, že
podlago za sklenitev brezplačne služnosti na nepremičninah, če se služnost uveljavlja za
namen gradnje ali vzdrževanja lokalne gospodarske javne infrastrukture. Uporaba tretjega
odstavka 16. d člena ZSKZG ni pogojena z določitvijo javnega interesa v občinskem
prostorskem načrtu (OPN), ker se šteje, da je kolesarska pot (2. člen Zakona o cestah) lokalna
javna infrastruktura.
Kolesarska pot se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, če ni
del cestnega sveta, uvršča med enostavne objekte. Za enostavne objekte pa je v 3. a členu
Zakona o graditvi objektov določeno, da se sicer lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja, ne
smejo pa se postavljati v nasprotju s prostorskim aktom.
Vir: MKGP
Vlada pozdravlja Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti
terorizmu
Predlog povzema dosedanjo pravno ureditev EU na področju boja proti terorizmu (Okvirni
sklep 2002/475/PNZ s spremembo iz 2008) ter prenaša ureditev iz Dodatnega protokola h
Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma (CETS št. 217), ki jo je RS podpisala
22.10.2015 v Rigi.
Poleg novosti, ki jih prinaša Dodatni protokol z inkriminacijo potovanja v tujino z namenom
terorizma (4. člen) in drugih dejanj, ki so po svoji naravi pripravljalna dejanja k terorističnemu
dejanju (sprejemanje usposabljanja za terorizem, financiranje in omogočanje potovanja za
terorizem), pa predlagana Direktiva vsebuje tudi nekatere dodatne predloge, ki bi razširili polje
kaznivosti in oslabili povezavo z glavnim terorističnim dejanjem. Prav tako prinaša dodatne
predloge na področju zaščite žrtev terorističnih dejanj.
Republika Slovenija podpira prenos določb iz Dodatnega protokola Sveta Evrope v pravo EU.
Pri tem si prizadeva, da bi bile rešitve iz Protokola upoštevane v največji možni meri, saj bodo
po njihovem pristopu zavezovale širši krog držav članic Sveta Evrope, kar omogoča tudi
ustrezno širše mednarodno sodelovanje, ki je na področju terorizma ključno.
Glede predlaganih dodatnih širitev polja kaznivosti (predvsem dodatni elementi v členih 9
(potovanja v tujino za namen terorizma), 11 (financiranje terorizma), 15 (povezava s
terorističnimi KD) in 16 (pomoč, napeljevanje in poskus)) si bo RS prizadevala za upoštevanje
temeljnega načela »ultima ratio« na področju kazenskega prava ter izhajala iz okvira
zagotavljanja varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin in načela sorazmernosti (2. člen
v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije), glede na to, da terorizem
predstavlja varnostno grožnjo.
Pri obravnavi navedenih predlogov je potrebno izhajati tudi iz načela zakonitosti v kazenskem
pravu (28. člen Ustave Republike Slovenije) in si prizadevati za zadostno jasnost in določnost
predlaganih norm.
Pri posameznih določbah Direktive je potrebno spoštovati tudi splošno načelo zakonitosti iz 87.
člena Ustave Republike Slovenije ter upoštevati tudi druge človekove pravice in temeljne
svoboščine, zlasti svoboda gibanja po 32. členu Ustave Republike Slovenije in svoboda
izražanja po prvem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije in kot jih določajo tudi
mednarodne pogodbe s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki zavezujejo
Republiko Slovenijo, kot je to npr. Listina EU o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o
človekovih pravicah Uradni list RS št. 33/94 – Mednarodne pogodbe, št. 7/94, Uradni list RS,
št. 102/03 – Mednarodne pogodbe, št. 22/03, Uradni list RS, št. 49/05 – Mednarodne pogodbe,
št. 7/05, Uradni list RS, št. 48/09 – Mednarodne pogodbe, št. 12/09, Uradni list RS, št. 46/10 –
Mednarodne pogodbe, št. 8/10 in Uradni list RS, št. 1/15 – Mednarodne pogodbe, št. 1/15. s
protokoli ali Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah Uradni list SFRJ –
Mednarodne pogodbe, št. 7/71 in Uradni list RS, št. 35/92 – Mednarodne pogodbe, št. 9/92 –
Akt o nasledstvu..
Posvetiti je treba posebno pozornost razmejitvi z mednarodnim humanitarnim pravom – torej
spoštovati temeljno izhodišče iz petega odstavka 26. člena Konvencije Sveta Evrope o
preprečevanju terorizma, ki se nanaša tudi na Protokol, in sicer da v primeru oboroženih
konfliktov prevlada uporaba mednarodnega humanitarnega prava.
Vir: MP
Vlada sprejela poročilo o implementaciji priporočil Nadzorstvenega mehanizma po
Konvenciji Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi za Slovenijo
Vlada RS je na današnji seji sprejela poročilo Republike Slovenije o implementaciji priporočil
Nadzorstvenega mehanizma po Konvenciji Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi za
Slovenijo.
Republika Slovenija je julija 2009 ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini
z ljudmi (Uradni list RS, št. 62/09 – Mednarodne pogodbe, št. 14/09). Skladno s 36. in 38.
členom konvencije je ocenjevalna komisija (Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti trgovini z
ljudmi -GRETA) leta 2012 izvedla prvi krog ocenjevanja v Republiki Sloveniji. Po opravljenem
obisku so pripravili poročilo in priporočila, na podlagi katerih je leta 2014 Odbor pogodbenic
konvencije sprejel Priporočila CP(2014)7 glede implementacije konvencije v Sloveniji. Odbor
pogodbenic je hkrati pozval Vlado RS, da do 7. 2. 2016 predloži informacijo o sprejetih ukrepih
in realizaciji navedenih priporočil.
Gre za skupaj 26 priporočil Republiki Sloveniji, ki so razdeljena na 14 vsebinskih sklopov in so
bila prenesena v Akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi, ki ga je potrdila Vlada RS 8. 1.
2015.
Medresorska delovna skupina je pripravila poročilo o izvajanju omenjenih priporočil in
ugotavlja, da je bilo večje število priporočil izvedenih.
• Julija 2015 so bile sprejete spremembe Kazenskega zakonika, s katerim so bili v 113.
členu dodani trije novi odstavki z namenom kaznovanja uporabnikov storitev vedoč, da gre
za žrtve trgovanja in kaznovanje ponarejanja osebnih dokumentov, katerih uporaba je
namenjena izvrševanju kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Na novo pa je bil uveden tudi
132.a člen, ki prepoveduje prisilno sklepanje zakonskih zvez.
• Izvedene so bile vse načrtovane aktivnosti na področju preventivnega delovanja v boju
proti trgovini z ljudmi, kakor tudi večina usposabljanj strokovnih delavcev na področju
trgovine z ljudmi.
• Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti sta na podlagi javnega razpisa zagotavljali oskrbo žrtev trgovine z ljudmi tako v
okviru krizne kakor tudi varne namestitve.
• Decembra 2015 je Medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi sprejela
Priročnik o identifikaciji, pomoči in zaščiti žrtev trgovine z ljudmi, ki natančno povzema
predpisane postopke ukrepanja vseh pristojnih institucij na področju trgovine z ljudmi.
Priročnik vsebuje posebno poglavje o otrocih, ki so žrtve trgovine z ljudmi. Priloženi
kazalniki za prepoznavo žrtev trgovine z ljudmi pa bodo v procesu identifikacije v pomoč
vsem strokovnim delavcem, ki pri svojem delu prihajajo v stik z njimi. Priročnik bo
posredovan tudi v seznanitev Vladi RS.
Še vedno so nekatera področja, na katera opozarja GRETA v svojih priporočilih, pomanjkljivo
urejena oziroma se ne izvajajo skladno z aktualnim Akcijskim načrtom za boj proti trgovini z
ljudmi. Med njimi bi bilo nujno urediti: problematiko ustrezne nastanitve otrok žrtev trgovanja;
(re)integracijo žrtev trgovine z ljudmi; dostop vseh žrtev trgovine z ljudmi do odškodnin
(spremembe Zakona o odškodninah žrtvam kaznivih dejanj); okrepiti usposabljanje sodnikov,
tožilcev in socialnih delavcev.
Vir: MNZ
Vlada sprejela stališče do Predloga priporočila Sveta o odpravi pomanjkljivosti,
ugotovljenih v oceni uporabe schengenskega pravnega reda na področju skupne
vizumske politike v Belgiji v letu 2015
Vlada RS je sprejela stališče k zadevi Predlog priporočila Sveta o odpravi pomanjkljivosti,
ugotovljenih v letu 2015 v oceni uporabe schengenskega pravnega reda na področju skupne
vizumske politike v Belgiji.
Republika Slovenija se strinja s Predlogom priporočila Sveta o odpravi pomanjkljivosti,
ugotovljenih v letu 2015 v oceni uporabe schengenskega pravnega reda na področju skupne
vizumske politike v Belgiji.
Aprila 2015 je skupina strokovnjakov iz držav članic in Komisije ocenila, kako Belgija izvaja
skupno vizumsko politiko. Skupina je skupaj s poročilom pripravila priporočila za ukrepe za
odpravljanje pomanjkljivosti. Namen tega priporočila je Belgiji priporočiti ukrepe za odpravo
pomanjkljivosti, ki so bile leta 2015 ugotovljene v okviru schengenskega ocenjevanja na
področju skupne vizumske politike.
Vir: MZZ
Vlada sprejela Načrt vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami
Vlada RS je danes sprejela Načrt vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami v letu 2016.
Načrt vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu
2016 obsega najpomembnejše vaje v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami v letu 2016. Načrt vaj v obrambnem sistemu temelji na 84. členu Zakona
o obrambi, ki določa, da Vlada Republike Slovenije usklajuje organizacijo, priprave in izvajanje
obrambe države. Načrt vaj v sistemu varstva pred naravnimi drugimi nesrečami pa temelji na
93. členu Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določa, da Vlada
Republike Slovenije usmerja in usklajuje organizacijo, priprave ter izvajanje varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami na območju države.
Temeljni cilj Slovenije na obrambnem področju v letu 2016 je nadaljevanje razvoja Slovenske
vojske, njeno preoblikovanje, vzdrževanje povezljivosti v sistemu kolektivne obrambe ter
zagotavljanje pripravljenosti za izvajanje nalog vojaške obrambe, sodelovanje v mednarodnih
operacijah in misijah ter sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanja. V obrambnem
sistemu se bo nadaljevalo uveljavljanje načel kriznega upravljanja, primerljivih v okviru Nata in
Evropske unije. Razvoj obrambnega sistema bo temeljil na usmeritvah, določenih v Resoluciji
o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, v Resoluciji o splošnem dolgoročnem
programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, Obrambni strategiji Republike
Slovenije, Doktrini vojaške strateške rezerve, Uredbi o obrambnem načrtovanju ter
Srednjeročnem obrambnem programu 2016–2020.
Na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so temeljni cilji na področju
usposabljanja določeni v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije in v
Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009–
2015. V letu 2016 bodo na državni ravni celovito preverjali pripravljenost in učinkovitost
ukrepanja sil za zaščito, reševanje in pomoč ob množičnih naravnih in drugih nesrečah v večjih
mestih, na regijskih vajah pa ukrepanje ob požaru na ladji, železniški nesreči in nesreči na
avtocesti ter ob rušilnem potresu. Državna vaja bo organizirana v okviru spomladanskih dni
zaščite in reševanja. V državno in regijske vaje bodo vključena tudi pristojna ministrstva,
zmogljivosti policije in Slovenske vojske ter občinske sile za zaščito in reševanje in pomoč.
Občine, organizacije in društva bodo skladno z načrtom vaj za leto 2016 organizirale vaje
manjšega obsega. Na mednarodni ravni bo največ vaj v okviru mehanizma Civilne zaščite
Evropske unije, pa tudi v okviru pomoči državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam.
Slovenija bo sodelovala na območjih, kjer lahko učinkovito pomaga v primeru dejanske
nesreče.
Vlada bo z Načrtom vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami v letu 2016 seznanila predsednika Republike Slovenije in Odbor Državnega zbora
za obrambo, Ministrstvo za obrambo pa vse prejemnike načrta vaj.
Vir: MO
Vlada izdala sklep o soglasju ustanovitelja k imenovanju generalnega direktorja
Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča
Vlada RS soglaša z imenovanjem mag. Roberta Cuglja za generalnega direktorja javnega
zdravstvenega zavoda Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča.
Javni zdravstveni zavod Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (URI
Soča) je 30. 10. 2015 v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 81 in v prostorih Zavoda
Republike Slovenije za zaposlovanje, objavil razpis za prosto delovno mesto generalnega
direktorja URI Soča, za mandatno dobo 4 (štirih) let.
Razpisna komisija sveta zavoda je 11. 11. 2015 ugotovila, da je na razpis za prosto delovno
mesto generalnega direktorja URI Soča v zakonitem roku prispela ena popolna vloga. Člani
sveta zavoda URI Soča so na 12. redni seji sveta zavoda 3. 12. 2015 sprejeli Sklep o
imenovanju mag. Roberta Cuglja za generalnega direktorja javnega zdravstvenega zavoda
Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike Slovenije – Soča za mandatno dobo 4
(štirih) let. Sedanji mandat generalnemu direktorju URI Soča, mag. Robertu Cuglju poteče 28.
2. 2016. Imenovanje postane veljavno, po pridobitvi soglasja Vlade RS k imenovanju.
Vir: MZ
Vlada izdala sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega
zdravstvenega zavoda Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano
V svetu javnega zdravstvenega zavoda Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano
se kot predstavniki ustanovitelja razrešita Karl Turk ter Miroslav Petrovec, v svet javnega
zdravstvenega zavoda
Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano se kot
predstavnika ustanovitelja do izteka mandata sveta zavoda, do 4. 2. 2018, imenujeta Marjeta
Recek ter Miran Golub.
Ministrica za zdravje je izdala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v
svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007207/2014/1 z dne 16. 1. 2015 (Protokol), ki določa postopek izbire kandidatov za predstavnike
ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika
Slovenija, in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja.
Kandidati morajo v skladu s Protokolom imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanja
oziroma izkušnje iz naslednjih področij:
• poznavanje pristojnosti in vloge sveta ter organiziranosti JZZ,
• poznavanje poslovanja dela JZZ (program dela, finančni načrt, letno poročilo, financiranje,
finančno in kadrovsko poslovanje JZZ, investicijska vlaganja, ravnanje s stvarnim
premoženjem JZZ, ipd.),
• poznavanje zdravstvenega sistema in zdravstvene zakonodaje.
V skladu s 6. točko Protokola minister za zdravje predlaga Vladi RS imenovanje predstavnikov
ustanovitelja, izbranih v skladu s Protokolom, najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve
Protokola.
Ministrstvo za zdravje je na podlagi 2.1. točke Protokola 1. 10. 2015 objavilo javni poziv za
izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS, za
Psihiatrično kliniko Ljubljana, Psihiatrično bolnišnico Begunje, Psihiatrično bolnišnico Ormož,
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in
hrano in Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Komisija, ki jo je imenovala
ministrica za zdravje, je na podlagi meril iz prvega odstavka 2.2. točke Protokola ovrednotila
prispele vloge in sestavila listo primernih kandidatov. V skladu s tretjim odstavkom 2.3. točke
Protokola minister odloči, katerega kandidata z liste primernih kandidatov bo predlagal v
imenovanje Vladi RS.
Predstavnike ustanovitelja se imenuje za čas do izteka mandata sveta javnega zdravstvenega
zavoda Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Konstitutivna seja sveta zavoda
je bila 5. 2. 2014, predstavnike ustanovitelja se imenuje do izteka mandata sveta zavoda, to je
do 4. 2. 2018, in ne do 12. 12. 2017 kakor je zapisano v sklepu številka 01414-32/2015/3 z dne
7. 1. 2016.
Vir: MZ
Vlada izdala sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet javnega
zdravstvenega zavoda Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana
V svetu javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana se kot
predstavniki ustanovitelja razrešijo Britta Bilač, Branka Neffat, Bojana Beović in Andrej Del
Fabro, v svet javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana se kot
predstavniki ustanovitelja do izteka mandata sveta zavoda, do 10. 12. 2017, imenujejo Dušan
Jošar, Vesna Kerstin Petrič, Peter Požun in Branko Gabrovec.
S sklepa o izločitvi strokovno poslovne skupnosti Psihiatrična klinika iz javnega zavoda Klinični
center Ljubljana in ustanovitvi javnega zavoda Psihiatrična klinika Ljubljana je določeno, da
svet zavoda sestavljajo poleg ostalih predstavnikov tudi 5 predstavnikov ustanovitelja. Vladi
Republike Slovenije (Vlada RS) predlagamo, da se v svet javnega zdravstvenega zavoda
Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana namesto dosedanjih članov sveta zavoda:
Ministrica za zdravje je izdala Protokol o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v
svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007207/2014/1 z dne 16. 1. 2015 (Protokol), ki določa postopek izbire kandidatov za predstavnike
ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), katerih ustanovitelj je Republika
Slovenija, in usposabljanje oziroma preverjanje njihovega znanja.
Kandidati morajo v skladu s Protokolom imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo in znanja
oziroma izkušnje iz naslednjih področij:
• poznavanje pristojnosti in vloge sveta ter organiziranosti JZZ,
• poznavanje poslovanja dela JZZ (program dela, finančni načrt, letno poročilo, financiranje,
finančno in kadrovsko poslovanje JZZ, investicijska vlaganja, ravnanje s stvarnim
premoženjem JZZ, ipd.),
• poznavanje zdravstvenega sistema in zdravstvene zakonodaje.
V skladu s 6. točko Protokola minister za zdravje predlaga Vladi RS imenovanje predstavnikov
ustanovitelja, izbranih v skladu s Protokolom, najpozneje v 12 mesecih od uveljavitve
Protokola.
Ministrstvo za zdravje je na podlagi 2.1. točke Protokola 1. 10. 2015 objavilo javni poziv za
izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS, za
Psihiatrično kliniko Ljubljana, Psihiatrično bolnišnico Begunje, Psihiatrično bolnišnico Ormož,
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in
hrano in Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. Komisija, ki jo je imenovala
ministrica za zdravje, je na podlagi meril iz prvega odstavka 2.2. točke Protokola ovrednotila
prispele vloge in sestavila listo primernih kandidatov. V skladu s tretjim odstavkom 2.3. točke
Protokola minister odloči, katerega kandidata z liste primernih kandidatov bo predlagal v
imenovanje Vladi RS.
Ministrica za zdravje na podlagi liste primernih kandidatov Vladi RS v imenovanje predlaga
zgornje kandidate.
Kot primernega kandidata v skladu s Protokolom je ministrica izbrala še Matjaža Tavčarja, ki je
že imenovan v svet zavoda Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana kot predstavnik
ustanovitelja, zato se ne imenuje ponovno.
Vir: MZ
Vlada izdala sklep o zastopnika pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za
javno zdravje, Območna enota Maribor
Vlada RS z dnem izdaje odločbe razrešuje Viktorja Pilingerja z mesta zastopnika pacientovih
pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor.
Viktor Pilinger je bil z odločbo Vlade Republike Slovenije, št. 18002-1/2014/11 z dne 17. 12.
2014, imenovan za zastopnika pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno
zdravje, Območna enota Maribor. Do sprejetja ustrezne pokrajinske zakonodaje zastopnike
pacientovih pravic imenuje in razrešuje Vlada RS.
Viktor Pilinger je na Ministrstvo za zdravje dne 24. 11. 2015 naslovil prošnjo za razrešitev s
funkcije zastopnika pacientovih pravic zaradi osebnih razlogov zdravstvene narave.
Zastopnika pacientovih pravic lahko Vlada Republike Slovenije na podlagi petega odstavka 89.
člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08) predčasno razreši, če to sam
zahteva.
Vir: MZ
Vlada izdala javni poziv za predlaganje kandidatov za zastopnika pacientovih pravic na
območju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Maribor
Vlada RS je sprejela besedilo javnega poziva za predlaganje kandidatov za zastopnika
pacientovih pravic na območju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota
Maribor, ki bo objavljen v dnevnem časopisju in na spletni strani Ministrstva za zdravje.
Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08) za vsako območje posameznega
Zavoda za zdravstveno varstvo, ki je na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona
o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 14/13) pravni predhodnik Nacionalnega inštituta za
javno zdravje in njegovih območnih enot (ustanovljen z ustanovitvenim aktom dne 25. 7. 2013,
sklep Vlade, št. 01403-27/2013/5), predvideva določeno število zastopnikov pacientovih pravic.
Viktor Pilinger, zastopnik pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta za javno
zdravje, Območna enota Maribor, je na Ministrstvo za zdravje dne 24. 11. 2015 naslovil
prošnjo za razrešitev s funkcije zastopnika pacientovih pravic. Za navedeno območje je
potrebno imenovati novega zastopnika pacientovih pravic.
Zato je vlada objavila javni poziv, na podlagi katerega se bo izmed predlaganih kandidatov
izbralo in imenovalo novega zastopnika pacientovih pravic za območje Nacionalnega inštituta
za javno zdravje, Območna enota Maribor. V skladu z drugim odstavkom 89. člena Zakona o
pacientovih pravicah je priprava javnega poziva v pristojnosti Vlade Republike Slovenije.
Vir: MZ
Vlada imenovala člane sveta Slovenskega filmskega centra
Vlada RS je v svet Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije
imenovala naslednje člane:
• mag. Stanko Kostanjevec
• Živa Emeršič
• Suzana Zirkelbach
• Matej Srdinšek – Firm
• Urška Menart
• Bojan Labovič
• Janez Pirc
• Igor Kadunc
Mandat članov sveta traja pet let od dneva konstituiranja sveta z možnostjo ponovnega
imenovanja.
Svet Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije ima osem članic oz.
članov, ki jih imenuje in razrešuje vlada. Vlada imenuje v svet štiri člane na predlog ministrstva,
pristojnega za kulturo, od katerih predlaga enega člana Rektorska konferenca RS, enega
člana Radiotelevizija Slovenija in enega člana javni zavod Filmski studio Viba film Ljubljana,
enega člana pa predlaga ministrstvo izmed strokovnjakov s področja pravnih oziroma finančnih
znanosti. Vlada imenuje v svet dva člana na predlog strokovnih združenj avtorjev s področja
filmskih in avdiovizualnih dejavnosti in dva člana na predlog neodvisnih producentskih
združenj.
Vir: MK
Vlada sprejela sklep o razrešitvi in imenovanju članov Medresorske delovne skupine za
spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije
Vlada RS je v Medresorski delovni skupini za spremljanje izvajanja jezikovne politike
Republike Slovenije razrešila naslednje člane:
• dr. Andrejo Barle Lakota, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
• Brigito Čokl, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
• mag. Nino Legat Čož, Ministrstvo za javno upravo, in
• dr. Primoža Pristovška, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Vlada je v Medresorsko delovno skupino za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike
Slovenije imenovala naslednje člane:
• Bronko Straus, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
• Rudija Merljaka, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
• Sabino Hrovatin, Ministrstvo za notranje zadeve, in
• dr. Lidijo Tičar Padar, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Medresorsko delovno skupino za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije
po novem sestavljajo:
– vodja: dr. Simona Bergoč, vodja Službe za slovenski jezik,
– člani:
• Tanja Dular, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
• Darja Erbič, Ministrstvo za zunanje zadeve,
• akad. Niko Grafenauer, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
• Sabina Hrovatin, Ministrstvo za notranje zadeve,
• mag. Vesna Kalčič, Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti,
• Rudi Merljak, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po
svetu,
• Barbara Miklavčič, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo,
• Marčela Novljan Lovrinčić, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije,
• Bronka Straus, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
• dr. Lidija Tičar Padar, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije, in
• Vlasta Vičič, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu na Vladi RS.
Vir: MK
Imenovanje članov v UO Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve RS
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se v upravni odbor Javnega gospodarskega
zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije z 22. 3. 2016 za mandatno dobo štirih let
imenujeta člana Ksenija Benedetti, šefinja Protokola Republike Slovenije in Andrej Verhovnik
Marovšek, generalni sekretar v Ministrstvu za finance.
Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije
v drugem odstavku 18. člena določa, da šest članov upravnega odbora imenuje ustanoviteljica.
Člani upravnega odbora so imenovani za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani.
Ker dosedanjima članoma Kseniji Benedetti in Andreju Verhovniku Marovšku 21. 3. 2016
poteče štiriletni mandat, je vlada odločila, da ju ponovno imenuje za člana upravnega odbora
Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije.
Vir: GSV
Vlada določila Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija za upravljavca
stvarnega premoženja v lasti Republike Slovenije na območju Topilnice rudnika živega
srebra (EŠD 7460)
Vlada RS je leta 2011 ustanovila javni zavod Center za upravljanje z dediščino živega srebra
Idrija (v nadaljevanju CUDHg) z namenom, da se zagotovi celovito in trajno upravljanje in
ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot, povezanih z idrijskim rudiščem.
Nepremičnin (Območje Topilnice rudnika živega srebra – EŠD 7460 je razglašeno z odlokom
Vlade Republike Slovenije o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturni
spomenik državnega pomena) na CUDHg takrat ni prenesla, ker so bile še v lasti Rudnika
živega srebra Idrija, d. o. o. - v likvidaciji (v nadaljevanju RŽSI). Območje Topilnice rudnika
živega srebra je – skupaj z drugo dediščino živega srebra v Idriji – vpisano na UNESCO
Seznam svetovne dediščine. Republika Slovenija je postala lastnica teh nepremičnin 12. 10.
2015. Ker pri pridobitvi lastninske pravice upravljavec ni bil določen, je Vlada RS s sklepom za
upravljavca določila CUDHg.
Vir: MK