95. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Comments

Transcription

95. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 7. julij 2016
95. redna seja Vlade RS
Vlada seznanjena s poročilom Projektnega sveta glede nepremičnin
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Prvim poročilom Projektnega sveta za
koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin.
V poročilu Projektni svet poroča o opravljenem delu glede sistema obdavčitve nepremičnin.
Poleg dela Projektnega sveta in Projektne skupine je bila opravljena mednarodna revizija
sistema množičnega vrednotenja s strani Mednarodnega denarnega sklada (IMF). V zvezi z
zagotavljanjem vzdržnosti sistema obdavčitve nepremičnin do uvedbe novega načina
obdavčitve je bil sprejet 58. člen ZIPRS 1617, v skladu s katerim imajo občine možnost
posodabljanja NUSZ s sprejemanjem novih občinskih odlokov.
Projektni svet je pri oblikovanju izhodišč, smernic ter ukrepov izhajal iz ugotovitev Ustavnega
sodišča, iz opisov izkušenj vpletenih deležnikov v postopku priprave ZDavNepr v letu 2014, iz
opravljene analize sedanjega stanja ter usklajevanja projekta z ostalimi državnimi projekti, ki
so že v teku.
Izhodišča so, da:
- je v Sloveniji obdavčitev dohodkov iz dela nadpovprečno visoka, z deležem prihodkov
iz naslova obdavčitve premoženja, predvsem nepremičnega premoženja, pa
pomembno zaostajamo za primerljivo razvitimi državami;
- veljavni sistem ni primeren glede na ekonomsko razvitost Slovenije;
- je v mednarodnem merilu davek na nepremičnine, ki temelji na vrednosti nepremičnin,
ugotovljenih s kakovostnimi podatki in kakovostnimi modeli vrednotenja, priznan kot
bolj učinkovit in pravičen sistem obdavčitve premoženja, kot je to v primeru netržnega
sistema NUSZ, zato se podpira uvedba sistema obdavčitve, ki bo temeljila na
vrednosti nepremičnin;
- se za zagotovitev možnosti uporabe davka za podpiranje različnih politik (prostorske,
socialne in druge) občinam zagotovi fleksibilnost preko davčnih stopenj in oprostitev;
- se ob pripravi novih rešitev za davek na nepremičnine upoštevajo ugotovitve
Ustavnega sodišča RS;
- sistem množičnega vrednotenja nepremičnin je vpeljan in uveljavljen. Izvaja se za
uporabo za različne namene (ugotavljanje upravičenosti do socialnih transferov, za
potrebe državne statistike, uporabljajo ga banke, zavarovalnice, sodišča itd.). Ustavno
sodišče je omejilo zgolj uporabo posplošene tržne vrednosti za davčne namene.
Izboljšava in odprava očitkov o neustavnosti sistema množičnega vrednotenja
nepremičnin je zato nujna in ni vezana samo na prenovo sistema obdavčitve
nepremičnin v Sloveniji;
- so za vzdrževanje sistema ter njegovo kakovost potrebni pravilni, popolni in tekoči
podatki o nepremičninah v uradnih evidencah, ki ustrezajo dejanskemu stanju;
- se za odpravo tveganj, povezanih z razveljavitvijo Zakona o davku na nepremičnine v
letu 2014, ustreznost sistema množičnega vrednotenja nepremičnin verificira z
mednarodnimi strokovnjaki in preveri na strokovnem posvetu o množičnem
vrednotenju, ugotovitve posveta pa se vključijo v predloge novih rešitev;
-
da se v postopku množičnega vrednotenja lastnikom nepremičnin omogočijo vzvodi za
zagotavljanje pravne varnosti ter dovolj podrobno zakonsko uredijo modeli ter metode
vrednotenja nepremičnin.
V zvezi s pravočasnim zagotavljanjem potrebnih podatkov Projektni svet Vladi RS predlaga
vrsto sklepov v smeri naložitve obveznosti vladnim službam in ministrstvom, ki so pristojni za
sporočanje posameznih podatkov o nepremičninah, pomembnih za njihovo vrednotenje ter
preveritve postopkov, kvalitete, ažurnosti in zagotavljanja podatkov, sporočenih v Register
nepremičnin. Predlaga se, da pristojni resorji k enakim aktivnostim pozovejo tudi druge
subjekte (občine), ki so pristojni za sporočanje posameznih podatkov.
Prenovljeni podatki morajo biti pripravljeni za uporabo v sistemu množičnega vrednotenja
najpozneje v letu 2017, če pa v posameznem primeru to ni mogoče, morajo posamični subjekti
nemudoma pripraviti predloge za prehodno rešitev in dolgoročni načrt izboljšanja kvalitete in
ažurnosti podatkov. V zvezi z določenimi podatki se predvidijo prehodne rešitve.
Izvedbene aktivnosti vključujejo tako predloge za spremembe zakonodaje na področju
prostorskega načrtovanja, graditve, evidentiranja in vrednotenja ter obdavčitve nepremičnin,
kot tudi način vključevanja javnosti, druge pripravljalne in izvedbene aktivnosti ter Akcijski
načrt.
Vir: MF
Uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov nespremenjena z veljavnostjo
dveh mesecev
Vlada RS je danes na redni seji izdala Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov in
jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Vlada se je tudi seznanila s skupno analizo
Ministrstva za finance in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo o javno finančnih
učinkih postopne liberalizacije cen naftnih derivatov, ki se prodajajo na bencinskih servisih na
servisnih prometnih površinah avtocest in hitrih cest.
Oblikovanje cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva ostaja enako kot doslej, in sicer
je predpisana metodologija oblikovanja cen naftnih derivatov, ki temelji na gibanju cen naftnih
derivatov na svetovnem trgu (vir: PLATT'S European Marketscan) in gibanju tečaja USD/€.
Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Uredba začne veljati 9. julija
2016 in velja dva meseca.
Liberalizirane cene goriv na avtocestah – nižji prihodku državnega proračuna
Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Ministrstvu za finance (MF) je bilo
naloženo, da do 1. julija 2016 pripravita skupno analizo o javno finančnih učinkih postopne
liberalizacije cen naftnih derivatov, ki se prodajajo na bencinskih servisih na servisnih
prometnih površinah avtocest in hitrih cest. MGRT in MF v svoji analizi ugotavljata, da bi
deregulacija cen naftnih derivatov, ki se prodajajo na bencinskih servisih na servisnih
prometnih površinah avtocest in hitrih cest, vplivala na spremembo prodajnih cen naftnih
derivatov ter količine prodanih naftnih derivatov na bencinskih servisih na servisnih prometnih
površinah avtocest in hitrih cest, kar bi posledično zmanjšalo javnofinančne prihodke.
Ocenjeno, da bi ob upoštevanju enoletnega zamika pri prilivih davka od dohodkov pravnih
oseb v državni proračun, učinki liberaliziranih cen goriv na avtocestah bili naslednji: v letu 2017
bi bili lahko prihodki državnega proračuna nižji za do 2,2 milijona evrov EUR letno, če bi
distributerji dvignili svojo maržo za 50 odstotkov, v letu 2018 bi lahko bili ob 100-odstotnem
dvigu marž, glede na trenutne marže, prihodki državnega proračuna nižji za do 3,9 milijonov
evrov, od leta 2019 naprej pa bi bili prihodki lahko nižji za do največ 3,3 milijone evrov letno,
če bi se marža dvignila za 100 odstotkov, kot bi bili v primeru, če ne bi prišlo do sprostitve cen
naftnih derivatov na bencinskih servisih ob avtocestah.
Vir: MGRT
Program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter objektov vodne
in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju za izgradnjo HE Brežice
Vlada RS je sprejela Program izvedbe objektov vodne, državne in lokalne infrastrukture ter
objektov vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju za izgradnjo HE Brežice št.
35500-2/2013/7 z dne 21. 2. 2013 – Novelacija št. 1.
Dokument obravnava spremenjeno investicijsko vrednost projekta, spremenjene vire
financiranja, spremenjen terminski plan s povzetkom opisov izgradnje ureditev. Dokument ne
obravnava sprememb obsega izgradnje ureditev, kateri ostaja identičen prvotnem obsegu
gradnje, skladno z Uredbo o DPN za HE Brežice.
Dokument obravnava pocenitev celotne investicije v obsegu izgradnje infrastrukturnih ureditev
iz prvotno predvidenih 156 mio EUR na 141 mio EUR. Pocenitev izhaja primarno iz ugodno
zaključenega javnega razpisa izvajalca del akumulacijskega bazena HE Brežice ter potrjene
pogodbe s podjetjem RIKO d. o. o.
Vir: MOP
Vlada izda Uredbo o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti
elektromagnetnim sevanjem in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
Uredba se nanaša na tveganja za varnost in zdravje delavcev zaradi škodljivih vplivov na čutila
ter fizično in psihično zdravje zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem pri delu. S
sprejemom uredbe v slovenski pravni red prenašamo Direktivo 2013/35/EU Evropskega
parlamenta in Sveta.
Uredba o varovanju delavcev pred elektromagnetnimi sevanji se uporablja za vse delavce ali
druge osebe, ki so ali bi bile lahko izpostavljene tveganjem zaradi elektromagnetnega sevanja
na delovnem mestu, in opredeljuje vse poznane neposredne biofizikalne učinke in posredne
učinke, ki jih povzročajo elektromagnetna sevanja.
Mejne vrednosti izpostavljenosti, določene v tej uredbi, so določene le na podlagi znanstveno
dokazane povezave med kratkoročnimi neposrednimi biofizikalnimi učinki in izpostavljenostjo
elektromagnetnim sevanjem.
Uredba opredeljuje obveznosti delodajalcev. Glavna obveznost delodajalca je ocenjevanje
tveganja za varnost in zdravje delavcev, ki nastane zaradi izpostavljenosti elektromagnetnim
sevanjem. Če ocena tveganja pokaže, da obstaja tveganje za poškodbe zaradi
elektromagnetnih sevanj, mora delodajalec uvesti in izvajati vse možne ukrepe za zaščito
delavcev. Pri izdelavi ocene tveganja mora upoštevati praktične smernice, ki jih je pripravila
Evropska komisija, in druge nacionalne ali mednarodne smernice, vključno s podatkovnimi
zbirkami o izpostavljenosti, kadar te obstajajo. Delodajalec lahko upošteva tudi ravni emisij in
druge podatke za zagotavljanje varnosti, ki jih v zvezi z opremo zagotovi proizvajalec ali
distributer v skladu s predpisi Skupnosti, vključno z oceno tveganja, če se nanaša na
izpostavljenost na delovnem mestu ali kraju namestitve opreme.
Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci, ki so pri delu izpostavljeni tveganjem zaradi
elektromagnetnih sevanj, in njihovi predstavniki obveščeni in usposobljeni za delo glede na
rezultate ocene tveganja ter usposobljeni za varno delo.
Delodajalec mora zaradi preprečevanja in pravočasnega ugotavljanja negativnih učinkov
izpostavljenosti elektromagnetnim sevanjem na zdravje zagotoviti zdravstveni nadzor.
Uredba skladno z direktivo predpisuje tudi globe za prekrške, ki so določene v taki višini, da so
kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Vir: MDDSZ
Zaskrbljujoče nespoštovanje delovnopravne zakonodaje
Vlada RS se seznani s Poročilom o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2015
in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije, generalnemu direktorju Mednarodnega
urada za delo in Ekonomsko-socialnemu svetu.
Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) opravlja inšpekcijski nadzor na področju
delovnih razmerij (zaposlovanja), varnosti in zdravja pri delu ter na področju socialnega
varstva.
Inšpektorji vseh treh inšpekcij, ki delujejo v okviru Inšpektorata RS za delo, so v letu 2015
opravili 16.077 inšpekcijskih pregledov, od tega na področju nadzora delovnih razmerij 8539
inšpekcijskih nadzorov, na področju varnosti in zdravja pri delu so opravili 7438 nadzorov in
raziskali 87 nezgod pri delu. Inšpektorji socialne inšpekcije so opravili 100 inšpekcijskih
nadzorov.
Inšpektorji z vseh treh področij dela so v letu 2015 ugotovili 30.805 različnih kršitev in na
podlagi tega izdali 12.056 različnih ukrepov (upravne odločbe, prekrškovne odločbe z izrekom
globe ali opomina, naznanila sumov storitev kaznivih dejanj oziroma kazenske ovadbe in
opozorila kršiteljem, naročila) ter izrekli za okvirno 3,8 milijona evrov glob.
Na področju nadzora delovnih razmerij inšpektorji že od leta 2009 največji delež kršitev
ugotavljajo na področju plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Po številu
kršitev se na drugo mesto uvrščajo kršitve v zvezi z evidencami na področju dela in socialne
varnosti (1797), temu pa sledijo nepravilnosti v zvezi z zaposlovanjem v širšem smislu (1608).
V letu 2015 so ugotovili tudi 1108 kršitev glede delovnega časa ter zagotavljanja odmorov in
počitkov.
Opaža se tudi razširjen pojav sklepanja pogodb o zaposlitvi za krajši delovni čas. Delodajalci z
delavci sklenejo pogodbe za krajši delovni čas od polnega, delavci pa nato delo opravljajo dlje
od dogovorjenega delovnega časa, pri čemer za preostanek delovnega časa niso ustrezno
zavarovani, plačani (če sploh) pa so v gotovini.
Glede števila ugotovljenih kršitev v primerjavi s številom nadzorov je moč reči, da je stanje
spoštovanja delovnopravne zakonodaje še vedno zaskrbljujoče, saj je število ugotovljenih
kršitev od leta 2008 do leta 2015 skokovito naraslo. V letu 2015 ob bistveno manjšem številu
inšpekcijskih nadzorov beležimo le nekaj manj kršitev kot v letu 2014.
V letu 2015 se je nadaljeval trend zlorab na področju prepovedi sklepanja pogodb civilnega
prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, na kar IRSD opozarja že v preteklih poročilih
o delu. Pri tem izpostavlja primer, v katerem je delodajalcu delo preko pogodb civilnega prava
začasno (do odprave nepravilnosti) prepovedal kar za 78 delavcev. V razreševanje teh
primerov morajo inšpektorji vložiti veliko truda, saj morajo dokazovati oziroma ugotavljati vse
elemente delovnega razmerja za vsakega delavca posebej. Temu področju je v letu 2015
IRSD z namenom čim bolj učinkovitega preprečevanja pojava posvetil veliko pozornosti in pri
tem aktivno sodeloval z različnimi sindikati in s Finančno upravo RS.
Tudi v letu 2015 je bila opažena problematika »verižnega« ustanavljanja večjega števila družb
ter druge zlorabe na področju delovanja gospodarskih družb, o katerih je inšpektorat obširneje
poročal že v preteklih letih. Z namenom preprečevanja omenjenih zlorab je bil aktivno vključen
v pripravo sprememb Zakona o gospodarskih družbah, ki so bile sprejete v letu 2015,
uporabljati pa so se začele 1. 1. 2016.
Na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji enako kot že nekaj zadnjih let
najpogosteje ugotavljali kršitve glede ocenjevanja tveganj in izdelave izjave o varnosti z oceno
tveganja, glede usposabljanj delavcev za varno opravljanje dela ter glede zagotavljanja
zdravstvenega varstva delavcev. Ob tem je bilo v letu 2015 ugotovljeno, da delodajalci ne
namenjajo zadostne pozornosti ustreznosti delovne opreme, saj je bilo na tem področju v
preteklem letu ugotovljeno povečano število kršitev.
Inšpektorji so v letu 2015 raziskali tudi 87 nezgod pri delu – praviloma raziščejo vse nezgode,
ki so se zgodile pri delu in so se v njih delavci smrtno ali težje poškodovali, pa tudi posamezne
lažje poškodbe. Sicer so delodajalci skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu
inšpektoratu prijavili 9483 nezgod pri delu (8901 lažjih in 431 težjih), od tega 24 smrtnih
nezgod, 8 nezgod je bilo kolektivnih (poškodovani dva ali več delavcev hkrati).
V okviru socialne inšpekcije so inšpektorji zaključili z obravnavo 203 pobud za izredne nadzore
in opravili 100 inšpekcijskih nadzorov (71 rednih in 29 izrednih). V 43 zadevah so inšpektorji
izvajalcem izrekli naročila oziroma ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Na podlagi
izvedenih inšpekcijskih ravnanj ocenjujemo, da se socialnovarstvena dejavnost v večjem
deležu izvaja strokovno in zakonito, saj se očitki iz okvirno 80 % proučenih pobud za nadzor
izkažejo za neutemeljene.
Vir: MDDSZ
Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo daljnovoda Šoštanj - Podlog
Vlada RS je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za rekonstrukcijo
daljnovoda 2 × 400 kV Šoštanj - Podlog.
S tem DPN se načrtujejo naslednje prostorske ureditve: odstranitev obstoječega daljnovoda
220 kV Šoštanj–Podlog; gradnja daljnovoda 2 × 400 kV Šoštanj–Podlog, ki zajema gradnjo
stebrov s temelji in napenjanje vodnikov z obesno in spojno opremo, namestitev svetilk,
opozorilnih krogel in oznak za preprečitev zaletavanja ptic na vodnike ter ureditev ozemljitev in
optičnih telekomunikacijskih povezav; gradnja novih dostopnih poti do stojnih mest stebrov
daljnovoda in rušitev obstoječih poti, ki ne bodo več v uporabi; preureditev obstoječe
infrastrukture, ki jo križajo daljnovodi; posek gozda in sanacija gozdnega roba na mestih
poseka.
Uredba daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov na podlagi katerih se izda gradbeno dovoljenje.
V DPN, kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev, so določene
(opisane in ustrezno grafično prikazane) rešitve glede tehničnega, komunalnega, varnostnega
in okoljevarstvenega urejanja prostora. Prikazane so načrtovane prostorske ureditve, območje
DPN, pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja,
pogoji glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture (GJI) in grajenega
javnega dobra (GJD) ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja
voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, drugi pogoji in zahteve za izvajanje DPN,
dopustna odstopanja in nadzor.
Vir: MOP
Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v podjetju Huber
Vlada RS je izdala Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo pijač v Huber, d. o. o., iz
vrtine NIKO-1/08.
Ta uredba je koncesijski akt, ki določa posebno pravico do rabe vode za proizvodnjo pijač.
Ureja predmet, obseg in območje koncesije, pogoje za pridobitev koncesije, obveznosti
koncesionarja glede izvajanja koncesije, plačilo, vsebino koncesijske pogodbe, kjer se
podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem, in nadzor nad
izvajanjem koncesije.
S pridobitvijo koncesije bo lahko družba Huber, d. o. o. zaprosila za gradbeno dovoljenje za
gradnjo polnilnice za proizvodnjo pijač iz vrtine NIKO-1/08 na Goričkem.
Vir: MOP
Spremembe Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih
in srednjih kurilnih naprav.
Glavne spremembe se nanašajo na:
− za enosobne kurilne naprave na trdno gorivo in male kurilne naprave na trdno gorivo z
nazivno toplotno močjo do 500 kW se uvaja nadzor dajanja teh naprav na trg. Nadzor
dajanja na trg je v pristojnosti tržne inšpekcije;
− odpravlja se olajšava glede neizvajanja prvih meritev in občasnih meritev emisije snovi
v zrak iz enosobnih kurilnih naprav na trdno gorivo. Izvajanje meritev ter posledična
morebiti potrebna prilagoditev enosobne kurilne naprave mejnim vrednostim emisij
(npr. vgradnja filtra) bo pozitivno vplivala na kakovost zraka predvsem na degradiranih
območjih onesnaženosti zraka z delci PM10, ki so razglašena za Mestne občine Celje,
Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto in Ljubljana ter območje Zasavja.
Navkljub odpravi olajšave se bodo meritve pričele izvajati, ko bo izšel predpis, ki bo
določal metodologijo meritev. To bo predvidoma v letu 2017;
− nadzor emisij iz malih kurilnih naprav z vhodno toplotno močjo enako ali večjo od 500
kW in manjšo od 1 MW, ki se uporabljajo izključno za tehnološke procese, se prenaša
iz dimnikarske pristojnosti v pristojnost pooblaščenih izvajalcev obratovalnega
monitoringa. V ta namen se male kurilne naprave obravnavajo kot srednje kurilne
naprave. S prekvalifikacijo v srednje kurilne naprave se bodo lahko zahteve za nadzor
emisij iz teh naprav lahko vključile tudi v okoljevarstveno dovoljenje. Skladno z
veljavno zakonodajo se zahteve za nadzor emisij iz malih kurilnih naprav namreč ne
morejo vključiti v okoljevarstveno dovoljenje.
Vir: MOP
Poročilo o delu medresorske delovne skupine Partnerstvo za zeleno gospodarstvo in
sprememba sklepa o ustanovitvi medresorske delovne skupine
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o delu medresorske delovne skupine Partnerstvo za
zeleno gospodarstvo za spremljanje in nadgradnjo Okvirnega programa za prehod v zeleno
gospodarstvo. Ob tem je Vlada sprejela tudi spremembo Sklepa o ustanovitvi, sestavi in
nalogah Medresorske delovne skupine »Partnerstvo za zeleno gospodarstvo«.
Vlada RS je oktobra 2015 sprejela Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo z
Načrtom aktivnosti ministrstev in vladnih služb 2015–2016, s katerim je Ministrstvo za okolje in
prostor (MOP) začelo proces povezovanja znanja z drugimi resorji in deležniki ter doseganja
konsenza glede vizije, da je zeleno gospodarstvo strateška usmeritev države. Ta usmeritev
sledi koalicijski pogodbi vlade in strateškim dokumentom EU ter hkrati odgovarja na globalne
izzive, kot so rast prebivalstva, slabšanje stanja okolja in pomanjkanje virov. Cilj tega procesa
je povečati konkurenčnost slovenskega ter razumevanje in upoštevanje omejitev, ki jih
postavlja naravno okolje.
V okviru medresorske delovne skupine so bili pripravljeni področni akcijski načrti po
ministrstvih, ki so skladno z Okvirnim programom prehoda v zeleno gospodarstvo izvajala
navedene aktivnosti skladno z lastno časovnico. Intenzivirale so se tudi aktivnosti na temo
krožnega gospodarstva, saj se v zadnjem obdobju koncept krožnega gospodarstva vedno bolj
intenzivno razvija. Decembra 2015 je EU sprejela Paket o krožnem gospodarstvu kot eno od
ključnih področij aktivnosti v smeri prehoda v zeleno gospodarstvo. MOP je v tem okviru
zastavil tudi aktivnosti, ki bodo spodbudile implementacijo tega novega ekonomskega modela
v Sloveniji. Zato potekajo priprave na včlanitev v Pobudo - Krožno gospodarstvo 100 regij
Fundacije Ellen MacArthur, vodilne mednarodne institucije na področju krožnega
gospodarstva, ki povezuje globalna podjetja, vrhunske izobraževalne institucije, raziskovalce in
svetovalce, mesta, regije in države, in nudi podporo za udejanjanje krožnega gospodarstva. V
okviru medresorske delovne skupine je bila vzpostavljena spletna stran, zelena točka,
platforma dobrih praks in informacij glede zelenega gospodarstva, z namenom, da bodo
informacije
glede
zelenega
gospodarstva
na
enem
mestu
(http://www.vlada.si/teme_in_projekti/prehod_v_zeleno_gospodarstvo/). Ob tem ves čas
poteka poročanje o izvajanju ukrepov po posameznih ministrstvih preko Enotne zbirke ukrepov
za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti, ki jo je vzpostavilo
Ministrstvo za javno upravo (MJU), z namenom lažjega in preglednejšega poročanja. Ukrepi
OPZG so bili vneseni v Enotno zbirko ukrepov, .s tem je bil OPZG predstavljen kot pilotni
primer dobre prakse poročanja strateških dokumentov.Izpostavljena je bila tudi vloga SVRK
glede podpore pilotno demonstracijskim projektom in pobudam na temo ustvarjanja novih
znanj, uporabe novih pristopov ali preverjanja rešitev, na način, da se vključijo vsebinsko
pristojna ministrstva ter da SVRK pripravi informacijo, kako je možno izvajati pilotne
demonstracijske projekte. Izvedenih je bilo veliko dogodkov, med njimi sejem GREEN, zeleni
teden, evropski teden trajnostnega razvoja…
Predlogi nekaterih nadaljnjih aktivnosti: nadaljevanje izvajanja ukrepov sektorjev iz enotne
zbirke in redno poročanje v obdobju 4 mesecev; nadgradnja ukrepov na podlagi poročanja in
novih ugotovitev, predlogov; vzpostaviti partnerstvo z deležniki in začetek aktivnega dialoga z
deležniki; aktiviranje spletne strani »zelena točka« – dvosmerna komunikacija, informacije o
denarju, ki je na voljo za zelene vsebine, in primerih dobre prakse; dogovor o zelenih projektih,
načinu podpore; umestitev Slovenije kot zelene referenčne države v digitalni Evropi;
povezovanje deležnikov na temo krožnega gospodarstva kot poslovnega modela.
Zaradi kadrovskih sprememb se spremeni sestava Medresorske delovne skupine (MDS), in
sicer na način, da se spremenita vodja MDS, ki je sedaj Tadej Slapnik, državni sekretar v
Kabinetu predsednika vlade, in član MJU, ki je po novem mag. Tanja Bogataj, državna
sekretarka na MJU.
Vir: MOP
Poročilo o izvajanju sanacijskega programa javnega zavoda Triglavski narodni park za
leto 2015
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o izvajanju sanacijskega programa javnega zavoda
Triglavski narodni park za leto 2015. Iz Poročila je razvidno, da je JZ TNP v letu 2015 posloval
pozitivno, vendar v celoti ne izvaja ukrepov iz sanacijskega programa – zaostaja predvsem pri
pripravi celovite kadrovske analize ter dezinvestiranju poslovno nepotrebnih sredstev in pri
nadomestitvi komercialnega kredita.
Zato vlada nalaga pospešitev izvajanja teh delov sanacijskega načrta in poročanje enkrat
letno.
Vir: MOP
Odločbi za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na dimnikarskih
območjih Dobje in Dobrna
Vlada RS je izdala odločbi, s katero se koncesiji za izvajanje obvezne državne gospodarske
javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in
varstva pred požarom na dimnikarskih območjih Dobje in Dobrna, podeli podjetniku Franc
Vindiš s. p., Slovenska Bistrica.
Za podpis koncesijske pogodbe je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno
Majcen.
Zakon o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni
list RS, št. 102/15) v drugem odstavku 2. člena določa, da se za tista koncesijska območja, na
katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. decembru 2015 izvede javni
poziv. Skladno z devetim odstavkom 92. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o
varstvu okolja (Uradni list RS, št. 92/13 in 102/15, v nadaljnjem besedilu: Zakon o varstvu
okolja) vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane
pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije.
Ministrstvo za okolje in prostor je 25. 5. 2016 objavilo Ponovni javni poziv za podelitev začasne
koncesije na dimnikarskih območjih Dobje in Dobrna. Rok za prijavo na javni poziv je bil do 10.
6. 2016. Ministrstvo je prejelo tri pravočasne zahteve za podelitev začasne koncesije, in sicer s
strani družbe Dimnikarsko podjetje Dimnikarstvo d. o. o. Celje, Celje, podjetnika Franc Vindiš
s. p., Slovenska Bistrica ter podjetnika Dimnikar Dimko, Sabahudin Zajić s. p., Rakek.
V primeru več prijav na posamezno dimnikarsko območje ima prednost pri podelitvi oseba,
katere sedež je najbližje središču koncesijskega območja. Za središče koncesijskega območja
se šteje sedež občine iz koncesijskega območja. V okviru predhodnega postopka je bilo sicer
ugotovljeno, da ima družba Dimnikarsko podjetje Dimnikarstvo d. o. o. Celje, sedež družbe
najbližje sedežu občine Dobje ter tudi sedežu Občine Dobrna, vendar Ministrstvo za okolje in
prostor zoper navedenega vlagatelja vodi postopek za odvzem koncesije na dimnikarskem
območju Šentjur (nevpisovanje podatkov v evidenco EviDim). Glede na navedeno je
ministrstvo preverilo in ugotovilo, da predpisane pogoje za obe dimnikarski območji izpolnjuje
drugi najbližji vlagatelj, in sicer podjetnik Franc Vindiš s. p.
Vir: MOP
Odločba o zavrnjeni zahtevi za podelitev koncesije na dimnikarskem območju Laško
Vlada RS je izdala odločbo, s katero se zavrne zahteva družbe Dimnikarsko podjetje
Dimnikarstvo d. o. o. Celje, Celje, za podelitev začasne koncesije za izvajanje obvezne
državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav,
dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva
človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Laško.
Spremembe Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 102/15) med drugim določa, da se za
tista koncesijska območja, na katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31.
decembru 2015 izvede javni poziv. Vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu,
ki izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije.
Ministrstvo za okolje in prostor je 25. 5. 2016 objavilo Ponovni javni poziv za podelitev začasne
koncesije na dimnikarskem območju Laško. Rok za prijavo na javni poziv je bil do 10. 6. 2016.
Ministrstvo je prejelo eno pravočasno zahtevo za podelitev začasne koncesije, in sicer s strani
družbe Dimnikarsko podjetje Dimnikarstvo d. o. o. Celje, Celje.
Navedeni vlagatelj ne izpolnjuje predpisanih pogojev, saj se zoper vlagatelja vodi postopek za
odvzem koncesije na dimnikarskem območju Šentjur zaradi nevpisovanja podatkov v evidenco
EviDim. Skladno z navedenim bo javni poziv za dimnikarsko območje Laško ponovljen.
Vir: MOP
Aneks h koncesijski pogodbi s koncesionarjem Terme Gaja, Družba za turizem,
rekreacijo in zdraviliško dejavnost za rabo podzemne vode
Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi s koncesionarjem Terme Gaja, Družba za
turizem, rekreacijo in zdraviliško dejavnost, d. o. o., Destrnik, v zvezi z rabo podzemne vode iz
vrtine JAN-1/04 za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč. Za podpis aneksa je vlada
pooblastila ministrico za okolje in prostor, Ireno Majcen.
Z aneksom je vlada spremenila koncesijsko pogodbo tako, da se zaradi recesije in vsesplošne
gospodarske krize, ugodi vlogi koncesionarja, in se rok izgradnje objektov in naprav v zvezi z
rabo podzemne vode iz te vrtine podaljša do konca leta 2019, rok za pridobitev uporabnega
dovoljenja pa do konca leta 2020.
Vir: MOP
Sedmo nacionalno poročilo po Konvenciji o jedrski varnosti
Vlada RS se je seznanila s Sedmim nacionalnim poročilom po Konvenciji o jedrski varnosti in
z razširjenim povzetkom tega poročila v slovenskem jeziku. Vlada je pooblastila Upravo RS za
jedrsko varnost (URSJV), da poročilo v angleškem jeziku predloži sekretariatu Mednarodne
agencije za atomsko energijo in sprejela izhodišča RS na sedmem pregledovalnem sestanku
pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti, ki bo na Dunaju od 27. marca do 7. aprila 2017.
Sedmo slovensko poročilo o jedrski varnosti obsega obdobje od prejšnjega pregledovalnega
sestanka pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti, ki je bila leta 2014, do zdaj. Poročilo
opisuje dosežke in stanje na področju jedrske varnosti edine slovenske jedrske elektrarne
Krško, za katero URSJV ocenjuje, da je v tem obdobju varno obratovala, saj ni bilo nobenih
posebnih težav
Najbolj pomembno je izvajanje »po-fukušimskega« nacionalnega akcijskega načrta, ki ga
sestavlja program nadgradnje varnosti jedrske elektrarne Krško (PNV), kot najpomembnejši
del, in še dodatnih 11 ukrepov, ki obsegajo izdajo odločb, načrtovane tematske preglede,
dodatne študije, vabljenje mednarodnih misij za ocenjevanje jedrske varnosti, ponovno presojo
strategije upravljanja resnih nesreč v jedrski elektrarni Krško ter obstoječa merila za
projektiranje in postopki.
Med izzive jedrske varnosti se šteje tudi ohranjanje in vzdrževanje znanja, ki postaja vse bolj
pomembno, saj se s staranjem obstoječega osebja in njihovim odhajanjem v pokoj povečuje
možnost, da se določeno znanje izgubi. Izboljšan je bil izobraževalni program v URSJV, ki je
zasnovan kot sistematični pristop k usposabljanju, in sprejeta Resolucija o jedrski in sevalni
varnosti v RS za obdobje 2013-2023, ki prispeva k izboljšanju stanja na področju upravljanja
znanja.
Izziv je tudi zmogljivost bazena za izrabljeno gorivo NE Krško, ki bo zapolnjen leta 2019. Po
tem času bo NE Krško potrebovala dodatne kapacitete za shranjevanje izrabljenega goriva.
Odločili so se za gradnjo suhega skladišča za izrabljeno gorivo z zmogljivostjo 2.600
izrabljenih gorivnih elementov, ki bo zgrajeno do leta 2019.
Med ukrepi za izboljšanje varnosti, ki so bili ugotovljeni med prejšnjim pregledovalnim
sestankom pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti, so izvajanje priporočil drugega
občasnega varnostnega pregleda, izvajanje programa nadgradnje varnosti NE Krško,
sprememba pretoka hladila v reaktorski posodi, usklajevanje načrtovanja v sili s Hrvaško in
povabila za mednarodne pregledovalne misije.
Vir: MOP
Poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za
leto 2015
Vlada RS je na današnji seji obravnavala poročilo o izvajanju Resolucije o nacionalnem
programu varnosti cestnega prometa za leto 2015 in ga posredovala v nadaljnjo obravnavo
Državnemu zboru RS. Poročilo je pripravila Medresorska delovna skupina za spremljanje in
izvajanje Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013
do 2022, potrdil pa ga je Odbor direktorjev za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu za
obdobje od 2013 do 2022.
Iz poročila izhaja, da je za dosego ciljev na področju varnosti cestnega prometa potreben
celosten in integralni pristop na politični, strateški, strokovni in izvajalski ravni. Pri tem so
prednostne naloge in cilji določeni z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega
prometa 2013-2022 in obdobnimi načrti, ki precizirajo nacionalni program in služijo sistematični
podpori trajnostnemu in celostnemu razvoju na področju varnosti cestnega prometa.
Aktivnosti v letu 2015, za večjo varnost cestnega prometa, so se s strani države, lokalnih
skupnosti in nevladnih organizacij zmanjšale zaradi težav z zagotavljanjem sistemskega vira
financiranja preventivnih dejavnosti in aktivnosti pri nadzoru policije, katerega imajo
vzpostavljenega v posameznih in prometno varnostno najbolj učinkovitih državah. Zato
poročilo o izvajanju nacionalnega programa, kot prioriteto, postavlja projekt izgradnje
stabilnega in trajnega vira financiranja varnosti cestnega prometa v RS, ki bo zagotovil, da se
bo, tako kot leta 2010, v letu 2022 ponovno prepolovili število mrtvih in hudo telesno
poškodovanih udeležencev cestnega prometa.
Poleg vzpostavitve trajnega in bolj stabilnega sistem financiranja prometne varnosti bo
potrebno na področju zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu izluščiti osrednje
preboje, ki jih bo uskladil Odbor direktorjev in Medresorska delovna skupina in to so še:uvedba
prometne vzgoje v šolski kurikulum, pozicionirati zdravje kot integralni del prometne varnosti,
okrepiti sistemsko upravljanje z nevarnimi cestnimi odseki in okrepiti področje nadzora.
Za doseganje končnega števila 70 mrtvih do leta 2022, bo potrebno v naslednjih letih
upoštevati cilje, ki so določeni za vsako leto posebej. Če želimo doseči zastavljeni cilj, bo
potrebno do leta 2022 v povprečju zmanjšati število umrlih po 6 do 7 udeležencev na leto.
Vir: MzI
Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji za
leto 2015
Vlada RS je na današnji seji sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje
avtocest v Republiki Sloveniji za leto 2015.
V letu 2015 je znašala realizacija razvoja in obnavljanja avtocest ter drugih investicij (brez
obveznosti iz zadolževanja) 98.911.851 evrov (z DDV) oz. 83.487.984 evrov (brez DDV).
Gradbena dela so se izvajala na skupaj 23,6 km novih avtocest, in sicer na odsekih DraženciGruškovje, Koper-Izola ter Šentvid-Koseze. Odsek Koper-Izola s predorom Markovec je bil
junija 2015 predan prometu.
Aktivnosti prostorskega načrtovanja in umeščanja avtocest v prostor so se izvajale na 11
odsekih. Največ aktivnosti je bilo na odsekih: dograditev avtocestnega predora Karavanke,
državna cesta Šentrupert – Velenje, avtocesta Postojna/Divača – Jelšane in hitra cesta Koper
– Dragonja. Potekali so postopki odkupovanja nepremičnin.
Projektna dokumentacija se je izdelovala za sledeče investicije: odsek HC Jagodje‒Lucija,
odsek AC Koseze‒Kozarje (razširitev v 6-pasovnico), avtocestni priključek Dragomer (prej
imenovan priključek Brezovica), protivetrna zaščita na HC Razdrto–Vipava (Rebrnice),
dograditev druge cevi predora Karavanke, izpostava avtocestne baze Kozina v Bertokih in
preureditev cestninskih postaj z namenom vzpostavitve ECS v prostem prometnem toku.
Obnovljenih je bilo 44,4 km vozišč avtocest in priključkov na njih ter vgrajenih 54,6 km novih
varovalnih ograj. Skupaj se je delno obnovilo 27 manjših premostitvenih objektov ter en
nadvoz. Izvedli so se pasovi za prepletanje in odstavne niše na ljubljanskem AC obroču, kar
pomembno vpliva na pretočnost in prometno varnost nekaterih najbolj obremenjenih odsekov
na AC omrežju.
V sklopu projekta gradnje protihrupnih ograj so bila zaključena dela na odsekih
Brezovica‒Vrhnika, Dramlje‒Celje in Celje‒Arja vas. Zgrajenih je bilo 14,4 kilometra oziroma
60.610 kvadratnih metrov novih protihrupnih ograj, izvedla se je tudi pasivna zaščita
stanovanjskih objektov.
Viri so se v letu 2015 zagotavljali iz:
- lastnih sredstev DARS (20.484.922 evrov),
- zadolževanja (18.212.228 evrov) in
- drugih virov (evropska sredstva) (34.742.049 evrov).
Viri sredstev za izvajanje nalog prostorskega načrtovanja in pridobivanja nepremičnin se
zagotavljajo v državnem proračunu, kjer je bilo za te naloge izvršene v letu 2015 zagotovljenih
iz proračuna 2015 7.480.853 evrov in iz proračuna 2016 do aprila 2016 717.598 evrov, kar
skupaj znaša 8.198.452 evrov.
Vir: MzI
Medresorska skupina predlaga preučitev možnosti, da se področje delitvene ekonomije
uredi na enoten način z enim sistemskim zakonom
Vlada RS se je danes na redni seji seznanila s poročilom o delu medresorske delovne skupine
za pripravo akcijskega načrta posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje
nepremičnin turistom. Medresorska delovna skupina preneha z delovanjem.
Vlada je 23. 9. 2015 imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo akcijskega načrta
posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom (medresorska
delovna skupina). Temeljne naloge medresorske delovne skupine so bile:
- identifikacija predpisov, ki posegajo na področje kratkoročnega oddajanja nepremičnin
turistom,
- proučiti možnosti za posodobitve oziroma razbremenitve področja kratkoročnega
oddajanja nepremičnin turistom,
- pripraviti akcijski načrt posodobitve predpisov, ki urejajo kratkoročno oddajanje
nepremičnin turistom.
Problematika, povezana s kratkotrajnim oddajanjem nepremičnin, je postala še posebej
aktualna po strmem porastu spletnega trženja teh kapacitet s poudarkom na t.i. »sharing
economy« oz. delitveni ekonomiji (npr. portal Air BnB).
Delovna skupina se je seznanila s primeri ureditve tega področja v nekaj drugih državah in
destinacijah in ugotovila, da zaenkrat še ni enakih pristopov k reševanju te problematike.
Medresorska delovna skupina je v prvi vrsti iskala rešitve za
posodobitev predpisov in zahtev za tiste sobodajalce, ki oddajajo en del
svojega stanovanja, v katerem sicer prebivajo, ali pa oddajajo nepremičnino
na naslovu, na katerem imajo sicer stalno prebivališče (kar na splošno ustreza
definiciji delitvene ekonomije),
- predpisov, ki se nanašajo na plačevanje prispevkov za pokojninsko, invalidsko
in zdravstveno zavarovanje,
- spremembe višine zahtevanega odstotka soglasja v večstanovanjskih stavbah
in nadalje
- v okviru osebnega dopolnilnega dela ter
- tudi možnosti pavšalne obdavčitve oz. pavšalnega pristopa.
Vendar predlagane rešitve niso bile sprejemljive za pristojna ministrstva.
Medresorska delovna skupina v več točkah ni bila soglasna in zato ni bilo moč znotraj skupine
najti rešitve, ki bi vodile v posodobitev predpisov, razen na resornem področju Ministrstva za
gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Prav tako nobeno od drugih ministrstev, ki so
sodelovala v medresorski delovni skupini, ne načrtuje spreminjanja zakonodaje, ki se tiče
kratkoročnega oddajanja nepremičnin turistom.
Iz navedenih razlogov medresorska delovna skupina ni mogla sprejeti akcijskega načrta, pač
pa le usmeritve in predloge glede preučitve zakonodaje in ukrepov na resornih področjih tudi
drugih ministrstev, ki urejajo kratkoročno oddajanje nepremičnin.
Zato je medresorska delovna skupina sprejela predloge oz. usmeritve, da bo Ministrstvo za
gospodarski razvoj in tehnologijo preučilo odpravo obveznosti kategoriziranja za vse
sobodajalce in poenostavitve Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu
storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Obenem je predlog oz. usmeritev medresorske
delovne skupine, da je potrebno s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in
Ministrstva za okolje in prostor postaviti jasno ločnico med oddajanjem nepremičnine v
turistične namene in na temelju najemne pogodbe, in da je potreben poostren nadzor pristojnih
nadzornih organov nad sobodajalstvom na spletnih portalih, kot so AirBnB in podobni.
Medresorska delovna skupina nadalje predlaga preučitev predpisov, ki so vezane na višino
zahtevanega soglasja za sobodajalstvo v večstanovanjskih stavbah za sobodajalce – fizične
osebe (do 150 dni in ne več kot 15 ležišč). Poleg tega medresorska delovna skupina zaradi
zelo različnih področij delitvene ekonomije ter drugačnega modela, ki se težko prilagaja
obstoječi sistemski ureditvi, predlaga preučitev možnosti, da se celotno področje delitvene
ekonomije uredi na enoten način, z enim sistemskim zakonom.
Vir: MGRT
Vlada sprejela Sklep o spremembah Sklepa o soglasju k vsebini razpisov za vpis v
dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2016/17
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembah Sklepa o soglasju k vsebini razpisov za vpis v
dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2016/17, ki je bil
sprejet na seji 28. januarja 2016.
Vlada RS je januarja 2016 dala soglasje k vsebini razpisov za vpis v dodiplomske in enovite
magistrske študijske programe v študijskem letu 2016/17. Spremembe sklepa so sledeče:
–
Pri visokošolskem zavodu Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta (UL MF) se
spremeni število vpisnih mest po merilih za prehode za redni študij pri študijskih
programih:
o Medicina na 35 vpisnih mest (prej 2);
o Dentalna medicina na 10 vpisnih mest (prej 8).
–
Pri visokošolskem zavodu Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko,
naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) se spremeni kraj pri študijskem
programu Aplikativna kineziologija v Kampus Livade Izola (prej Koper).
Vir: MIZŠ
Sprejeto letno poročilo sklada za razvoj kadrov in štipendije
Vlada RS je sprejela Letno poročilo Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in
štipendije za leto 2015, ki ga je nadzorni svet Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj
kadrov in štipendije obravnaval na 13. seji dne 3.3.2016 (sklep št. 13 - 4/2016 z dne 3.3.2016)
in ga posreduje v Državni zbor Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da Letno poročilo Javnega sklada Republike Slovenije za
razvoj kadrov in štipendije izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini 701.274,00 EUR
iz naslova plačila obveznosti za štipendije mednarodne mobilnosti prevzetih pred letom 2012
pri tem, da pa se v računovodskih izkazih izkazuje presežek prihodkov nad odhodki iz leta
2015 v višini 2.674.298 EUR.
Vlada Republike Slovenije je odločila, da se presežek odhodkov nad prihodki v višini
701.274,00 EUR iz naslova plačila obveznosti za štipendije mednarodne mobilnosti prevzetih
pred letom 2012, v celoti pokrije s presežki prihodkov nad odhodki preteklih let iz sredstev
zadržane koncesijske dajatve študentskega dela.
Vlada Republike Slovenije je odločila, da se presežek prihodkov nad odhodki Javnega sklada
Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije iz leta 2015, v višini 2.674.298 EUR
prerazporedi za plačilo po namenih za leto 2016:
−
−
−
84.833 EUR za plačilo zaračunanih obveznosti v decembru 2015, ki so zapadli
v januarju 2016;
254.897 EUR za rezervacijo sredstev za morebitne izgubljene tožbe sklada iz
ESS projektov
2.334.568 EUR za štipendije.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega gospodarskega
zavoda Rinka
Računsko sodišče RS je v revizijskem poročilu Učinkovitost organiziranja dela obsojencev in
poslovanja Javnega gospodarskega zavoda »Pohorje« Mirna naložilo Vladi RS popravljalni
ukrep, da spremeni Odlok o ustanovitvi Javnega gospodarskega zavoda Rinka tako, da bo z
odlokom določena zgornja meja zadolžitve brez soglasja ustanovitelja.
V predloženih spremembah odloka sledimo tej zahtevi tako, da se v 15. členu odloka določi,
da ustanoviteljica daje soglasje k najemanju posojil v vrednosti nad 30.000 (trideset tisoč)
eurov, kar pomeni bistveno znižanje meje, ki je bila do zdaj določena v višini 300.000 (tristo
tisoč) eurov.
S predlaganimi spremembami odloka se spreminjajo tudi določbe 12. člena odloka, ki določajo
stroške za izvajanje gospodarske javne službe tako, da zaradi uveljavitve novega Pravilnika o
plačilu za delo obsojencev ustanovitelj zagotavlja zavodu polovico plačila za delo zaprtih oseb.
Vir: MP
Vlada sprejela Uredbo o izvajanju uredb (ES) o vzpostavitvi sistema Skupnosti za
preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje
od njega ter za njegovo odpravljanje
Vlada RS je izdala Uredbo o izvajanju uredb (ES) o vzpostavitvi sistema Skupnosti za
preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od
njega ter za njegovo odpravljanje.
Z Uredbo se bo nadomestilo že veljavno nacionalno Uredbo na tem področju, ki je bila sprejeta
leta 2012 (Uradni list RS, št. 77/12). S to uredbo se za izvajanje Uredbe 1005/2008/ES in
Uredbe 1010/2009/ES v Sloveniji določajo pristojni organi glede na pristojnosti, ki jih imajo ti
organi po splošnih in drugih predpisih s svojega delovnega področja.
Uredba 1005/2008/ES med drugim vzpostavlja enoten režim sankcioniranja najhujših
prekrškov s področja nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova v Evropski uniji,
in zanje predpisuje sankcije. Za izvajanje navedenih določb Uredbe 1005/2008/ES so bile
sprejete rešitve v notranji zakonodaji s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah
Zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 76/15). Ta zakon v 22. členu določa, da se
Uredba o izvajanju uredbe (EGS), uredb (ES) in uredbe (EU) za določitev prekrškov in sankcij
s področja skupne ribiške politike uskladi z določbami tega zakona .
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila z informacijo o izdelavi ocene škode na kmetijskih pridelkih zaradi
posledic mraza in snega konec aprila letos
Konec aprila je večji del Evrope preplavil hladen polarni zrak. Nizke temperature, ki so se
ponekod spustile tudi do –4 stopinje Celzija, so se pojavljale v različnih območjih Slovenije in
med 25. in 28. aprilom 2016 močno prizadele predvsem sadno drevje, vinsko trto, poljščine
(krompir, oljno ogrščico) in vrtnine.
Sneg, ki je padel 27. in 28. aprila 2016 in ki je prav tako prizadel pretežni del Slovenije (višina
snežne odeje 0–40 cm), je zaradi poleganja povzročil poškodbe na visokodebelnih
sadovnjakih, intenzivnih sadovnjakih, vinogradih, žitu in travinju. Pri novoposajenih nasadih je
sneg ponekod porušil celotno konstrukcijo, uničil mrežo proti toči in pod seboj pokopal sadna
drevesa.
Najbolj so prizadeti sadovnjaki in vinogradi. Po podatkih Gospodarske zbornice sekcije za
sadjarstvo zaradi te naravne nesreče lahko pričakujemo tudi 80-odstotni izpad pridelka v
Sloveniji.
Končno oceno škode bo sicer možno podati šele v naslednjih mesecih oz. pred spravilom
pridelka, vendar pa je po prvih podatkih razvidno, da je največja škoda v sadovnjakih in
vinogradih.
Predhodna ocena škode je pripravljena na podlagi:
– ocene poškodovanosti vinogradov in sadovnjakov (z dne 9. maja 2016);
– prijavljenih površin v zbirnih vlogah kmetijskih gospodarstev za leto 2016;
– podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje o prostorski razporeditvi najnižje
dnevne temperature zraka, pri čemer je prizadeto območje definirano kot tisto
območje, kjer je temperatura med 25. in 30. aprilom padla pod ledišče;
– podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o:
– povprečnem pridelku sadja v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih ter grozdja,
– povprečnih odkupnih cenah namiznih jabolk prve kakovosti, jabolk za predelavo in
grozdja za predelavo.
V oceno so vključeni prizadeti vinogradi in trajni nasadi z oceno škode, ki je višja od 60
odstotkov.
To je predhodna ocena škode, saj se skladno z metodologijo o ocenjevanju škode končno
oceno škode praviloma izdela pred spravilom pridelka oz. najkasneje v enem mesecu po
spravilu pridelka.
Sadovnjaki
Površina kultur
na prizadetem
območju
1.674
Povprečna
poškodovanost
(v odstotkih)
72,5
Donos
(vir:
SURS,
Zeleno poročilo)
14.112
Vinogradi
SKUPAJ
1.714
3.247
72,4
3.055
Višina škode
(v evrih)
17.118.228
3.475.619
20.593.847
Pod težo snega so se podrle konstrukcije v dveh podjetjih na površini 12,42 hektarja. Ob tem
so bile poškodovane tudi armature in mreže na drugih delih nasadov, ki se sicer niso podrli v
celoti (počene sponke, potrgana mreža …). Predhodna skupna škoda podrtih in poškodovanih
sadovnjakov se ocenjuje na okvirno 600.000 evrov.
Predhodna ocena škode, na podlagi zgoraj navedenih podatkov, znaša okvirno 20.593.847
evrov. Končna ocena škode bo služila kot podlaga za Zakon o ukrepih za odpravo posledic
pozebe in snega med 25. in 30. aprilom 2016.
Vir: MO
Vlada sprejela Poročilo o ukrepanju za odpravo nesmotrnosti pri Ministrstvu za zdravje
pri pripravi načrta aktivnosti za pridobitev kalkulacij stroškov izvajanja posamezne
naloge, za katere se zaračunavajo pristojbine na področju zdravil in medicinskih
pripomočkov
Vlada je 9. 6. 2016 prejela Poziv Računskega sodišča Republike Slovenije za ukrepanje za
odpravo nesmotrnosti na Ministrstvu za zdravje pri pripravi načrta aktivnosti za pridobitev
kalkulacij stroškov izvajanja posamezne naloge, za katere se zaračunavajo pristojbine na
področju zdravil in medicinskih pripomočkov z dne 8. junija 2016.
Računsko sodišče Republike Slovenije je v Revizijskem poročilu o delovanju Javne agencije
Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) izreklo mnenje s
pridržkom o pravilnosti poslovanja v letih 2011 in 2012 ter ocenilo, da sta bila Ministrstvo za
zdravje in Vlada Republike Slovenije delno učinkovita pri zagotavljanju pogojev poslovanja in
pri nadzoru nad poslovanjem agencije v obdobju 1. 1. 2007 do 30. 6. 2013. Ker vse razkrite
nepravilnosti in nesmotrnosti niso bile odpravljene med revizijo, je ministrstvo v odzivnem
poročilu predstavilo popravljalne ukrepe.
Računsko sodišče je v porevizijskem postopku pregledalo odzivno poročilo Ministrstva za
zdravje. Ocenilo ga je kot delno zadovoljivo. Ministrstvo za zdravje je moralo pripraviti načrt
aktivnosti za pridobitev kalkulacije stroškov izvajanja posamezne naloge, za katere se
zaračunavajo pristojbine na področju zdravil in medicinskih pripomočkov, ter za spremembo
pravilnikov, ki določajo višino pristojbin.
Ministrstvo za zdravje je v odzivnem poročilu predložilo načrt aktivnosti za spremembo
pravilnikov, ki določajo višino pristojbin in načrt aktivnosti za pripravo navodila za razmejevanje
prihodkov javne dejavnosti in tržne dejavnosti, ni pa predložilo načrta aktivnosti za pridobitev
kalkulacij stroškov izvajanja posamezne naloge, za katere se zaračunavajo pristojbine na
področju zdravil in medicinskih pripomočkov.
Ministrstvo za zdravje je pripravilo načrt aktivnosti za pridobitev kalkulacij stroškov izvajanja
posamezne naloge, za katere se zaračunavajo pristojbine na področju zdravil in medicinskih
pripomočkov v skladu s pozivom Računskega sodišča RS in v nadaljevanju pripravilo Poročilo
o ukrepanju za odpravo nesmotrnosti pri Ministrstvu za zdravje pri pripravi načrta aktivnosti za
pridobitev kalkulacij stroškov izvajanja posamezne naloge, za katere se zaračunavajo
pristojbine na področju zdravil in medicinskih pripomočkov.
Vir: MZ
Vlada sprejela Odgovor na priporočilo skupine poslank in poslancev v zvezi s
problematiko podaljševanja čakalnih dob v slovenskem zdravstvu
V odgovoru skupini poslank in poslancev pojasnjujemo ukrepe v zvezi s problematiko
podaljševanja čakalnih dob. Pojasnjujemo, da se kratkoročni ukrepi Ministrstva za zdravje
izvajajo v okviru Pilotnega projekta "Za boljše upravljanje čakalnih dob" in dodelitvi enkratnih
sredstev za izvajanje dodatnih programov v letu 2016. Prav tako so bile v letu 2016 že sprejete
spremembe na področju financiranja nekaterih zdravstvenih storitev, ki bodo vplivale na
skrajševanje čakalnih dob tudi dolgoročno: plačilo prvih pregledov in PET CT, ter koronografij
po realizaciji. V letu 2016 nadaljujemo s plačilom po realizaciji storitev magnetne resonance in
ostale slikovne diagnostike, preiskave z ultrazvokom, rentgenske in mamografske preiskave, ki
niso del programa DORA, za odkrivanje ali zdravljenje rakavih bolezni, kar je bilo že določeno
z Aneksom 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2015. Kot dolgoročne ukrepe za
skrajševanje čakalnih dob uvrščamo tudi dokončno implementacijo projekta eZdravja in
spremembe zakonodaje (pacientove pravice, ureditev stabilnega financiranja).
Vir: MZ
Vlada o Mnenju o Zahtevi za oceno ustavnosti Zakona o pravnem varstvu v postopkih
javnega naročanja
Vlada Republike Slovenije je sprejela Mnenje o Zahtevi za oceno ustavnosti drugega in
tretjega odstavka 3. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja
(ZPVPJN), kolikor se nanašata na procesni položaj izbranega ponudnika v sodnih postopkih
ugotavljanja ničnosti pogodb po tem zakonu in ga posreduje Državnemu zboru Republike
Slovenije.
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je Vlado Republike Slovenije pozval, da z
vidika izvršilne veje oblasti predloži mnenje o zahtevi za oceno ustavnosti drugega in tretjega
odstavka 3. člena ZPVPJN, kolikor se nanašata na procesni položaj izbranega ponudnika v
sodnih postopkih ugotavljanja ničnosti pogodb po tem zakonu, ki jo je vložilo Višje sodišče v
Ljubljani.
Višje sodišče v Ljubljani v povezavi z zadevo, ki se nanaša na ugotavljanje ničnosti pogodbe o
izvajanju javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Nadgradnja in avtomatizacija
cestnega prometa v Mestni občini Maribor« in njenih dodatkov, Ustavnemu sodišču Republike
Slovenije predlaga, da oceni, ali sta omenjeni določbi ZPVPJN v neskladju z 22. členom
Ustave Republike Slovenije, ki ureja načelo enakega varstva pravic.
Svojo zahtevo Višje sodišče v Ljubljani utemeljuje z naslednjimi dejstvi:
– na podlagi drugega in tretjega odstavka 3. člena ZPVPJN se lahko izbrani ponudnik
sodnega postopka po ZPVPJN udeležuje zgolj kot intervenient in ne kot stranka
postopka;
– glede na pravno teorijo in enotno sodno prakso je pri ugotavljanju ničnosti pogodb
nujno enotno sosporništvo vseh pogodbenih strank;
– ni ustavno sprejemljive argumentacije, da se v primeru ugotavljanja ničnosti pogodb,
sklenjenih na podlagi postopka javnega naročanja, izbrane ponudnike postavlja v
bistveno drugačen (slabši) položaj kot pogodbene stranke drugih pogodb.
Vlada meni, da so navedbe predlagatelja neutemeljene in da so določila drugega in tretjega
odstavka 3. člena ZPVPJN v skladu z Ustavo, drugačna ureditev položaja izbranega
ponudnika v postopku ugotavljanja ničnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila pa dopustna in
primerna.
Vir: MJU
Vlada sprejela stališče do Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EU) 2015/2265 o
odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške
proizvode v obdobju 2016–2018
Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k predlogu Uredbe Sveta o spremembi
Uredbe Sveta (EU) 2015/2265 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot
Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2016–2018. Vlada RS podpira predlog Uredbe.
Uredba Sveta (EU) 2015/2265 o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot
Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2016–2018 je bila sprejeta 7. decembra 2015.
Cilj Uredbe je zagotoviti konkurenčnost predelovalne industrije Evropske unije z
zagotavljanjem ustrezne oskrbe z ribiškimi proizvodi za industrijo, ne da bi bila ogrožena
proizvodnja ribiških proizvodov v Uniji.
Po sprejetju Uredbe so nekateri predelovalci obvestili Komisijo, da predelovalna industrija
Unije ne more ustrezno uporabljati tarifne kvote z zaporedno številko 09.2760 (cel oslič in
rožnati huj), ker zahtevani postopki za ta proizvod ne vključujejo „narezovanja“.
Zato se predlaga, da se uvede narezovanje kot zahtevani postopek, da se zagotovi uporaba te
kvote in konkurenčnost tega sektorja.
Vir: MKGP
Vlada sprejela stališče do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določanju
značilnosti ribiških plovil
Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določanju
značilnosti ribiških plovil (prenovitev). Vlada RS lahko podpre predlog uredbe ob prilagoditvi
oziroma pojasnitvi nekaterih predvidenih določil v predlogu uredbe v skladu s slovenskim
stališčem. Vlada RS meni, da ustrezno orodje za prilagajanje zahtev za preverjanje moči
motorjev ribiških plovil predstavljajo izvedbeni akti Komisije. Druga možnost je, da se to
vprašanje uredi že s samo uredbo. Trajanje delegiranih aktov je v vsakem primeru treba
omejiti na pet let, z možnostjo podaljšanja.
Namen tega predloga je začeti s kodifikacijo Uredbe Sveta (EGS) št. 2930/86 o določanju
značilnosti ribiških plovil glede na določila reformirane skupne ribiške politike.
Republika Slovenija bo v postopku obravnave predloga uredbe podprla rešitve, ki bodo
omogočile upoštevanje specifičnih in tradicionalnih značilnosti in potreb slovenskega ribištva,
in ki z vidika deležnikov ter upravljanja ne pomenijo nesorazmernih novih finančnih oziroma
administrativnih obremenitev. Republika Slovenija opozarja, da je treba v okviru obravnave
predloga uredbe razjasniti način meritve bruto tonaže ribiških plovil.
Vir: MKGP
Vlada sprejela stališče do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki ga je treba sprejeti v
imenu EU v zvezi z nekaterimi sklepi, ki bodo sprejeti v okviru Mednarodnega sveta za
oljke
Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki ga je treba sprejeti v imenu
Evropske unije v zvezi z nekaterimi sklepi, ki bodo sprejeti v okviru Mednarodnega sveta za
oljke (IOC). Vlada RS podpira predlog sklepa.
Cilji IOC so: (i) prizadevanje za enotnost pri nacionalni in mednarodni zakonodaji o fizikalnokemijskih in organoleptičnih lastnostih oljčnih olj, olj iz oljčnih tropin in namiznih oljk, da bi
preprečili morebitne trgovinske ovire, (ii) izvajanje dejavnosti na področju fizikalno-kemijskega
in organoleptičnega preskušanja, ki prispevajo k znanju o sestavi in kakovostnih lastnostih
oljčnih proizvodov, zaradi utrditve mednarodnih standardov in (iii) okrepitev vloge
Mednarodnega sveta za oljke kot foruma odličnosti za mednarodno znanstveno skupnost na
področju oljk in oljčnega olja.
Evropska unija lahko kot ena izmed 16 članov odbora IOC predlaga spremembe osnutka
sklepov IOC in izrazi svoja uradna stališča do njih v skladu s postopkovnimi in glasovalnimi
pravili navedene organizacije. Predlaganih pet spremenjenih osnutkov sklepov bo IOC preučil
in verjetno sprejel na naslednjem srečanju sveta članic dne 15. julija 2016.
Kot v preteklosti se lahko pričakuje, da se bo dnevni red srečanja sveta IOC še spreminjal in
da bodo nanj dodatno uvrščeni drugi sklepi, ki vplivajo na pravni red EU.
Vir: MKGP
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora med
ministrstvoma za obrambo Slovenije in Bolgarije o podpori države gostiteljice med
mednarodno vojaško
Tehnični dogovor med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za
obrambo Republike Bolgarije o podpori države gostiteljice pri vojaškem usposabljanju
Rotacijskih sil Črnega morja 16.1 med vojaško vajo Platinasti lev 16-4 opredeljuje medsebojna
razmerja in obseg podpore države gostiteljice na tej vojaški vaji.
Mednarodna vojaška vaja Platinasti lev 16-4 bo potekala od 11. do 18. julija 2016 v Republiki
Bolgariji, udeležilo se je bo do 55 pripadnikov Slovenske vojske.
Mednarodna vojaška vaja Platinasti lev 16-4 je ena izmed samostojnih mednarodnih vojaških
vaj v okviru Rotacijskih sil Črnega morja (Black Sea Rotational Force – BSFR). Namen vaje je
usposabljanje in izmenjava izkušenj pripadnikov oboroženih sil držav udeleženk. S
sodelovanjem na vaji se bo okrepilo sodelovanje med državami v okviru Rotacijskih sil Črnega
morja, prav tako pa tudi sodelovanje med posameznimi udeleženci vaje na dvostranski ravni.
Mednarodna vojaška vaja Platinasti lev 16-4 je vključena v Načrt vaj v obrambnem sistemu ter
sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016, ki ga je sprejela Vlada
Republike Slovenije.
Pravno podlago za sklenitev tehničnega dogovora predstavljata Sporazum o sodelovanju med
Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Republike Bolgarije
ter Sporazum med pogodbenicami Severnoatlantskega pakta o statusu njihovih sil.
Finančne posledice udeležbe pripadnikov Slovenske vojske na mednarodni vojaški vaji v
Republiki Bolgariji so ocenjene na 29.079,77 evra. Načrtovana finančna sredstva so
zagotovljena pri proračunskemu uporabniku Generalštab Slovenske vojske.
Vir: MO
Vlada se je seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Note o pristopu glede
sodelovanja Kraljevine Belgije v Memorandumu o soglasju o financiranju projekta in
gradnje novih objektov za mednarodno šolo SHAPE
Šoloobvezni otroci pripadnikov sil v Vrhovnem poveljstvu zavezniških sil v Evropi (SHAPE)
trenutno obiskujejo štirideset let staro, dotrajano in začasno zgrajeno mednarodno šolo, ki jo
bodo v prihodnjih letih porušili. Najprej bodo zgradili začasne izobraževalne prostore, pozneje
pa nov kompleks oz. kampus mednarodne šole SHAPE.
Vizija vrhovnega poveljnika zavezniških sil je s primerno finančno podporo držav članic
oblikovati sodobno mednarodno šolo z novimi prostori ter prilagodljivo in učinkovito
administracijo, ki bo učencem omogočila pridobitev mednarodno priznanih diplom.
S tem ciljem je bil 9. oktobra 2012 sklenjen Memorandum o soglasju o financiranju projekta in
gradnje novih objektov za mednarodno šolo SHAPE. Namen memoranduma je zagotoviti
sredstva za projekt oz. gradnjo novega kampusa dotrajane mednarodne šole SHAPE, pozneje
pa bo sklenjen še dodaten memorandum o soglasju, ki bo na novo urejal organizacijo,
administracijo in financiranje šole. Da bi tudi drugim zainteresiranim državam članicam Nata
omogočili pristop k memorandumu, so se udeleženci leta 2015 odločili za ustrezno dopolnitev
memoranduma, ki je drugim članicam Nata omogočila pristop k memorandumu z noto o
pristopu.
Kraljevina Belgija, ki je sicer tudi država gostiteljica mednarodne šole SHAPE, je izrazila
zanimanje za pristop k memorandumu ter sodelovanje pri financiranju projekta in gradnje novih
objektov za mednarodno šolo SHAPE skupaj s sedanjimi udeleženci memoranduma. Svojo
namero bo izrazila z noto o pristopu, ki jo podpišejo tudi drugi udeleženci memoranduma,
hkrati pa se določi tudi njen finančni prispevek.
Podpis note o pristopu za Republiko Slovenijo ne prinaša novih finančnih obveznosti.
Kraljevina Belgija bo, kot vse druge države, sodelovala pri financiranju gradnje šole.
Posledično lahko pričakujemo, da se bodo za Republiko Slovenijo operativni stroški celo
zmanjšali, saj se bodo porazdelili med več držav.
Vir: MO
Sprejeti številni ukrepi za boljši položaj ljudi
Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Bojana Podkrajška v
zvezi z ukrepi za izboljšanje položaja vseh družbenih skupin.
Vlada Republike Slovenije je 8. junija 2016 prejela pisno poslansko vprašanje Bojana
Podkrajška v zvezi z ukrepi za izboljšanje položaja vseh družbenih skupin, na katerega je
podala obširni odgovor.
V širšem odgovoru so zajeti tako ukrepi s področja fiskalne politike, kmetijske in prehranske
politike, ukrepi s področja gospodarstva, javne uprave, projekti, ki so za izboljšanje življenja
prebivalstva predvideni v novi finančni perspektivi…
Prav tako so v odgovoru povzeti ukrepi in pojasnila s področja socialnega varstva in socialnih
transferjev. V RS smo dosegli visoko ciljnost in učinkovitost vpliva socialni transferjev na
zmanjševanje revščine (po podatkih Svetovne banke iz 2015 imajo samo še štiri države v EU
boljše rezultate glede na obseg sredstev in njihovo učinkovitost), kljub zmanjšanju v času krize
vplivajo transferji na zmanjšanje revščine z več kot 42% medtem ko je evropsko povprečje
nekaj desetink nad 35%.
Ob tem se Vlada Republike Slovenije zaveda, da za preprečevanje revščine in nastajanja
socialne izključenosti samo posegi na področju socialnega varstva ne zadostujejo. Zato
zagovarja integriran pristop in potrebno kombinacijo različnih ukrepov, predvsem ukrepi
povezani s trgom dela, (ki bi morali zagotoviti bolj vključujoč trg dela), izobraževanjem
zdravstvom in stanovanjsko politiko.
Za najbolj ogrožene posameznike in skupine pripravljamo celovite programe socialne
aktivacije, ki bodo kombinirani z ukrepi aktivne politike zaposlovanja in pri tem bomo uporabili
tudi druge možne oblike pomoči in podpore države, gospodarstva in nevladnega sektorja.
Nujno je razširiti obseg programov (socialne aktivacije, javnih del, ipd.) in podpreti razvoj
socialnih podjetij, ki bodo zaposlovala osebe iz ranljivih skupin, da bi tako zagotovili daljšo (dalj
časa trajajočo) vključenost oseb z manj možnosti na prostem trgu dela.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela Odgovor na poslansko vprašanje Marjana Pojbiča v zvezi z nezakonito
razrešitvijo direktorja javnega zavoda
Poslansko vprašanje se navezuje na postopek razrešitve direktorice mag. Kristine Dokl, ki je
bila s sklepom, št. 0141-10/2012/5 z dne 26. 11. 2014, razrešena in postopek objave javnega
razpisa za direktorja zavoda Doma upokojencev Ptuj ter imenovanjem direktorice Jožice
Šemnički.
Vrhovno sodišče je 13. 4. 2015 sprejelo sklep, s katerim je zadržalo izbiro in imenovanje
kandidatov do pravnomočne odločitve o razrešitvi mag. Kristine Dokl. Sklep je ministrstvo v
celoti upoštevalo in postopek imenovanja direktorja, ki je v pristojnosti ministrstva in poteka na
podlagi 56. člena Zakona o socialnem varstvu ustavilo, do pravnomočne odločitve pristojnega
sodišča. Izbira kandidata v postopku imenovanja direktorja zavoda je v skladu z določbo 36.
člena Zakona o zavodih v pristojnosti sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj in ministrstvo v
zvezi z izbiro kandidatov nima nobenih pristojnosti. Dne 14. 10. 2015 je Upravno sodišče
odločilo o tožbi tožeče stranke mag. Kristine Dokl zoper sklep o njeni razrešitvi in tožbo
zavrnilo. Sklep, št. 0141-10/2012/5 z dne 26. 11. 2014, je postal pravnomočen. Ministrstvo je
po dokončni odločitvi pristojnega sodišča o razrešitvi mag. Kristine Dokl z mesta direktorice
Doma upokojencev Ptuj nadaljevalo s postopkom imenovanja novega direktorja, tako da je 24.
11. 2015 izdalo soglasje k imenovanje kandidatki, ki jo je izbral Svet zavoda Doma
upokojencev Ptuj. Zoper izdani sklep o soglasju pristojne ministrice ni bila vložena na
ministrstvo nobena pritožba oziroma ni bila vložena tožba na pristojno sodišče, zato je postal
predmetni sklep pravnomočen. Sklep ministrice, s katerim je bilo dano soglasje izbrani
kandidatki, je tako veljaven in se s pravnimi sredstvi ne da več razveljaviti.
Nadalje Vlada RS dodatno pojasnjuje, da je Upravno sodišče dne 14. 10. 2015 zavrnilo
tožbeni zahtevek tožeče stranke mag. Kristine Dokl in potrdilo sklep ministrice o njeni
razrešitvi, zato je ministrica nadaljevala s postopkom izdaje soglasja k imenovanju izbrani
kandidatki za direktorico zavoda. Po dokončni odločitvi Upravnega sodišča je ministrica v celoti
upoštevala sklep Vrhovnega sodišča o zadržanju izdaje soglasja k imenovanju direktorja
zavoda Doma upokojencev Ptuj. Ravnanje ministrice v navedenem primeru ni bilo protipravno,
to je potrdilo tako Upravno sodišče kot tudi Vrhovno sodišče, ki je dne 31. 1. 2016 s sklepom
zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe.
Glede na navedeno, je ministrica spoštovala konkreten pravnomočen sklep Vrhovnega
sodišča. Ministrica je tudi sicer dolžna spoštovati pravnomočne odločitve Vrhovnega sodišča,
in jih tudi spoštuje.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela odgovor na vprašanje o t. i. Junckerjevem skladu
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Marka Pogačnika v
zvezi z uspešnostjo Slovenije pri črpanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)
oziroma t. i. Junckerjevega sklada.
Vlada poudarja, da EFSI ni samostojna pravna oseba, ampak gre za 21 milijard evrov jamstev,
od tega 16 milijard evrov iz proračuna EU in pet milijard evrov kapitala Evropske investicijske
banke (EIB). Ta jamstva upravlja in gosti EIB z namenom vlaganj v projekte z višjo stopnjo
tveganja. 21 milijard EUR jamstev naj bi bilo po konservativni oceni v treh letih sposobno
mobilizirati 315 milijard evrov javnih in zasebnih naložb.
Navedbe, da Slovenija ni med državami, ki uporabljajo sredstva EFSI, ne držijo, saj je EFSI do
maja 2016 podprl 64 projektov na področju infrastrukture in sklenil 185 sporazumov za lažji
dostop do virov financiranja za mala in srednje velika podjetja. Med slednjimi je tudi projekt
Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki bo 1100 slovenskim podjetjem v različnih fazah
življenjskega cikla pomagal pri rasti in razvoju. EFSI tako prinaša 180 milijonov evrov koristi za
mala in srednje velika podjetja v Sloveniji.
Glede na to, da država sama projektov ne sme prijavljati na EFSI, je na ostalih javnih ali
zasebnih subjektih, da prijavijo svoje projekte. Kot je ugotovila SID banka, je problem v tem, da
imamo v Sloveniji projekte manjšega obsega, da gre za nov način povratnega financiranja, ki
ni uveljavljen v slovenskih projektih, saj se je do sedaj projekte prednostno financiralo iz
proračunskih ali EU nepovratnih sredstev.
Najpomembnejše za uspešnost kandidiranja Slovenije v pridobitev jamstev Evropskega sklada
za strateške investicije je kvalifikacija pomembnejših infrastrukturnih projektov za ta program.
V ta krog sodi v prvi vrsti drugi tir železniške povezave Divača – Koper, nadalje posamezni
odseki iz avtocestnega programa, ki jih bo izvajal DARS ter projekti na področju obnovljivih
virov energije, kot so hidroelektrarne na srednji Savi.
Odgovornost vlade je, da usmeri nosilce večjih infrastrukturnih projektov, da svoje projekte
ustrezno prijavijo v Junckerjev investicijski program in da kandidirajo za poroštva EFSI. Poleg
tega se morajo javni subjekti obnašati racionalno in gospodarno, kar pomeni, da morajo iskati
najcenejše razpoložljive vire financiranja, pri čemer pa morajo upoštevati tudi fiskalno pravilo.
Koordinator za privatne vlagatelje in kontaktna točka v Sloveniji je SID banka. Nekatere
potencialne industrijske in storitvene projekte pa v okviru svojih spodbujevalnih shem
usmerjata ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in javna agencija Spirit.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na vprašanje o uresničevanju priporočil Evropske komisije
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Marijana Pojbiča glede
izpolnjevanja zavez iz koalicijske pogodbe in uresničevanja priporočil Evropske komisije.
Vlada je pojasnila, da je urejanje področja pokojninskega sistema njena prioritetna naloga,
zato je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo belo knjigo o
prihodnosti pokojninskega sistema, vlada pa se je v nacionalnem reformnem programu 2016 in
2017 obvezala, da bo leta 2017 sprejela zakonske spremembe za posamezne ukrepe iz bele
knjige, o katerih bo doseženo soglasje.
Pokojninska reforma, ki je stopila v veljavo leta 2013, sicer daje pozitivne rezultate, vendar se
vlada zaveda, da reforma ne zagotavlja vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2023 in da
so nujne nadaljnje spremembe, ki morajo začeti učinkovati po izteku prehodnih obdobij
trenutno veljavne zakonodaje.
Ker bo dalo ministrstvo za delo prednost uskladitvi stališč s socialnimi partnerji in iskanju
širšega družbenega konsenza pred samo časovnico sprejema celovite reforme pokojninskega
sistema, je določanje roka za sprejem celovite reforme pokojninskega sistema s strani
Evropske komisije nesprejemljivo.
Predlog zakona o demografskem rezervnem skladu, ki bo na podlagi zakona o Slovenskem
državnem holdingu omogočil preoblikovanje Kapitalske družbe v demografski sklad in mu
zagotovil dodatne finančne vire, je ministrstvo za finance že pripravilo. Trenutno je v fazi
usklajevanj, ministrstvo pa si ga bo prizadevalo čim prej posredovati v javno obravnavo.
Izvaja se tudi fiskalna politika. Slovenija je z ukrepi in politikami naslovila ključna
makroekonomska neravnovesja in jih tudi uspešno znižala. Uspešno je naslovila tudi presežni
javnofinančni primanjkljaj in ga leta 2015 znižala na 2,9 odstotka BDP, zato je Slovenija izšla iz
postopka presežnega primanjkljaja.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na vprašanje o posledicah plačilne nediscipline
Vlada RS je prejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanke Anje Bah Žibert v zvezi s
posledicami plačilne nediscipline.
Vlada konkretnega primera, ki ga je poslanka izpostavlja, ne more komentirati, saj ji vse
okoliščine primera niso znane, poudarja pa, da si vsa ministrstva prizadevajo, da bi vsak, ki
delo dobro in pravilno opravi, za tako delo prejel tudi plačilo.
Vlada poudarja tudi, da pri svojem delu dosledno spoštuje ustavo in druge ustavne določbe ter
načela. To izhaja tudi iz koalicijskega sporazuma za mandatno obdobje 2014–2018. Dve od
glavnih točk koalicijskega sporazuma sta ravno dosledno spoštovanje načel pravne države kot
pogoj za normalizacijo razmer ter zaveza zagotavljati predvidljivo in enostavno poslovno okolje
za razvoj uspešnega in družbeno odgovornega gospodarstva.
Vlada v odgovoru med drugim opozarja na pred kratkim sprejeti zakon o javnem naročanju, ki
se nanaša na problematiko plačil podizvajalcem, ministrstvo za zdravje pa bo v okviru priprave
novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določbo o zadržanju
pravic ponovno proučilo tudi z vidika omenjenega primera, a kljub temu v luči zagotavljanja
socialne varnosti za vse, ki pa se zagotavlja tudi preko načela solidarnosti in ekonomske
vzdržnosti zdravstvenega sistema.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z nevarnostjo prevzema
Pozavarovalnice Sava
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje
poslanca Luke Mesca v zvezi z nevarnostjo prevzema Pozavarovalnice Sava.
Poslanec Mesec je 19. 5. 2016 na vlado naslovil vprašanje v zvezi z nevarnostjo prevzema
Pozavarovalnice Sava, v katerem izpostavlja primer družbe Pozavarovalnica Sava in omejitev
koncentracije lastništva, kot jo določa Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države.
Vlada je poslancu odgovorila 16. 6. 2016, vendar je poslanec želel dodatna pojasnila k
vprašanjem in zahteval dopolnitev odgovora.
Vlada pojasnjuje, da se prepovedi koncentracije lastništva, ki bi po besedah poslanca »pravno
učinkovala«, z vidika pravnega reda RS in EU, ne more zapisati v zakonu. Primer energetskih
družb, ki ga poslanec navaja, je bil zapisan v Energetskem zakonu, torej v zakonu, ki je bil
sprejet pet let pred članstvom RS v EU. Kot je razvidno iz javno dostopnega Letnega načrta
upravljanja naložb, je bila na tej podlagi določena vinkulacija delnic v Statutu družbe PETROL,
Ljubljana, in sicer na naslednji način: »Za pridobitev imenskih delnic Družbe, s katero bi
posamezni pridobitelj neposredno ali skupno z obvladovanimi (povezanimi) družbami, skupaj z
delnicami, katerih imetnik je bil pred pridobitvijo, dosegel ali prekoračil 25% delež v osnovnem
kapitalu Družbe (kontrolni delež), je potrebno predhodno soglasje Vlade Republike Slovenije
skladno z določbami Energetskega zakona.« Ta določba vsebinsko ni več ustrezna, saj
energetski zakon materije omejevanja prenosljivosti delnic ne ureja več. Ureja jo sicer Zakon o
izvrševanju proračunov RS za leti 2016 in 2017 v četrtem odstavku 46. člena, vendar je
uskladitev statuta družbe s to določbo odvisna od glasovanja ostalih delničarjev, enako kot je
bilo v odgovoru vlade z dne 16. 6. 2015 pojasnjeno za primer Pozavarovalnice Sava (331. člen
ZGD-1 – »potrebno soglasje vseh prizadetih delničarjev«). S pravnega vidika je potrebno
opozoriti na svobodno gospodarsko pobudo iz 74. člena Ustave RS ter prost pretok kapitala iz
63. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU) in svobodo ustanavljanja iz 49. člena PDEU.
Kot je zapisala Zakonodajno-pravna služba državnega zbora, iz prakse Ustavnega sodišča
izhaja, da je zakonodajalcu prepuščeno široko polje proste presoje pri vrsti ukrepov
ekonomske politike, vendar njegova pooblastila niso absolutna in povsem neomejena, pač pa
ga veže načelo sorazmernosti. Ustavno sodišče pri oceni skladnosti posegov presoja izkazano
javno korist ter tehta sorazmernost med težo posledic omejitve pravice na eni strani in
vrednostjo zasledovanega cilja na drugi strani. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU
(SEU) 49. člen PDEU nasprotuje vsakemu nacionalnemu ukrepu, ki bi - tudi če se uporabi brez
razlikovanja glede na državljanstvo - lahko oviral ali zmanjševal privlačnost izvrševanja
svobode ustanavljanja s strani državljanov Skupnosti, ki je zagotovljena s PDEU. V zvezi z
omejitvijo prostega pretoka kapitala pa poudarjamo, da SEU zelo široko razlaga pojem
omejitve, in sicer prost pretok kapitala omejuje vsako pravilo, ki otežuje pridobitev delnic
oziroma ki odvrača investitorje iz drugih držav članic od investiranja v delnice posameznih
družb. Iz ustaljene sodne prakse SEU izhaja, da ima država pravico sprejeti ukrepe, ki so kot
izjeme od prepovedi omejevanja prostega pretoka kapitala določene v 65. členu PDEU, na
primer ((b) točka prvega odstavka) ukrepe, ki so upravičeni zaradi javnega reda ali javne
varnosti, ali ukrepe, ki so upravičeni iz nujnih razlogov javnega interesa, ukrepi pa morajo biti
sorazmerni. Konkretno je SEU v zadevi C-171/08 Komisija proti Portugalski, presojalo tudi
omejitve prostega pretoka kapitala, ki so bile kot posebne pravice države povezane z
delnicami države, določene s statutom družbe, pri čemer je presodilo, da se takšno ravnanje
lahko pripiše državi in zato spada na področje uporabe prepovedi omejevanja prostega
pretoka kapitala.
Vlada meni, da se skladno z odgovorom na prvo vprašanje prepoved koncentracije lastništva
ne more pravno relevantno zagotoviti z zakonsko prepovedjo; lahko jo v strategiji upravljanja le
predlaga upravljavcu kapitalskih naložb države (SDH), ki jo lahko uresniči le na podlagi
relevantne zakonodaje.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s KAD in Modro zavarovalnico
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca
Janka Vebra v zvezi s KAD in Modro zavarovalnico.
Poslanec Veber je zahteval dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje v zvezi s KAD in
Modro zavarovalnico, ki ga je vlada državnemu zboru posredovala 19. 5. 2016. Poslanec je
svoje osnovno vprašanje dopolnil z več vprašanji, za katere pa je vlada ugotovila, da dodatna
vprašanja poslanca po svoji naravi ne predstavljajo dopolnitve osnovnega poslanskega
vprašanja, temveč so vsebinsko popolnoma drugačna oziroma gre za nova vprašanja. Zaradi
tega vlada zahteve ne more obravnavati kot dopolnitev odgovora temveč le kot novo
poslansko vprašanje.
Vlada tudi opozarja, da lahko poslanec vladi ali posameznemu ministru ali generalnemu
sekretarju vlade postavi vprašanje le s področja delovanja vlade oziroma posameznega
ministrstva ali vladne službe. Vlada z zahtevanimi podatki ne razpolaga in hkrati ugotavlja, da
bi priprava odgovorov na navedena vprašanja terjala zbiranje točno določenih podatkov ter
njihovo obdelavo na točno določen način, kar pa ne sodi v področje delovanja nobene vladne
službe, ministrstva ali vlade. Dodatno vlada ugotavlja, da so mnogi od teh podatkov prosto
dostopni v javnih evidencah (AJPES, UJP, Supervizor idr.) ali pa so na drug način enostavno
javno dostopni (javne objave oz. redna poročila subjektov) ali pa jih je na ustrezni zakonski
podlagi mogoče pridobiti neposredno od subjektov, na katere se nanašajo.
Glede zadnjega vprašanja v zvezi s pristojnostjo KAD pri imenovanju članov nadzornega sveta
Modre zavarovalnice pa vlada ugotavlja, da je poslancu odgovorila že z odgovorom na
njegovo prvo vprašanje.
Vir: MF
Vlada o odgovoru na pisno poslansko vprašanje Bojana Podkrajška v zvezi s
prenormiranostjo in hiperregulacijo
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Bojana Podkrajška v zvezi s
prenormiranostjo in hiperregulacijo.
Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije je 7. 6. 2016 na Vlado RS naslovil pisno
poslansko vprašanje, v katerem navaja, da je bilo leta 1991 v Sloveniji 357 zakonov in 878
podzakonskih aktov. Navaja tudi, da problematika prenormiranosti in hiperregulacije po
njegovem mnenju ni samo problem Ministrstva za javno upravo temveč vseh ministrstev.
Poslanec sprašuje Vlado RS, ali namerava sprejeti ukrepe za zmanjšanje števila zakonov in
podzakonskih aktov ter hkrati za povečanje njihove kvalitete in razumljivosti. Če da, kako in
kdaj? Poslanec prosi, da odgovor poda vsako ministrstvo zase.
Poleg odgovorov ministrstev, Vlada RS podaja skupno pojasnilo:
Vlada RS je 29. aprila 2015, sprejela Strategijo razvoja javne uprave 2015–2020, v kateri je
med drugim tudi področje, ki se nanaša na prekomerno spreminjanje predpisov in na splošno
na prenormiranost z vidika zakonodaje. V omenjeni strategiji je opredeljen tudi cilj glede
Enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje, ki predstavlja zaveze Vlade
RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. Ukrepi so
bili prvič poenoteni in izhajajo iz enajstih strateških dokumentov, ki so smiselno združeni po
šestnajstih področjih, s katerimi se zasleduje cilj dviga konkurenčnosti slovenskega
gospodarstva.
Junija 2016 je vlada sprejela Dvoletni akcijski načrt izvedbe Strategije razvoja javne uprave
2015-2020 za obdobje 2016-2017. Pripravilo ga je Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z
ostalimi pristojnimi organi. Akcijski načrt med drugim vsebuje tudi ukrep z vpeljavo koncepta s
ciljem zniževanja števila predpisov v okviru Boljše uprave (Izvajanje projekta Stopbirokraciji).
Ciljna vrednost do leta 2020 je 10% zmanjšanje obsega zakonodaje. Stanje realizacije
omenjenega ukrepa se sproti spremlja v okviru Enotne zbirke.
Omenjamo tudi z junijem uveden elektronski modul MSP test (presoja učinkov predpisov na
gospodarstvo). V skladu s Poslovnikom Vlade RS bo vsak predlog predpisa za obravnavo na
sejah vlade, ki nima dosledno opredeljenih posledic učinkov predpisov na posamezna
področja in predpis ni bil objavljen na predpisani enotni točki, zavrnjen.
Vir: MJU
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s problematiko bolniške
odsotnosti z dela
Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije je 31. 5. 2016 na Vlado RS naslovil pisno
poslansko vprašanje v zvezi s problematiko bolniške odsotnosti z dela. Zanima ga kakšni so
vzroki za tako veliko razliko v številu bolniških odsotnosti z dela med javnim sektorjem in
gospodarstvom in znotraj samega javnega sektorja. Poslanec sprašuje Vlado RS ali se
namerava ukvarjati s problematiko bolniških odsotnosti za celotni javni sektor? Če da, kako in
kdaj?
Bolniške odsotnosti so v Sloveniji resen družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima
občutne ekonomske posledica na celotno družbo. Iz literature je znano, da je bolniška
odsotnost zelo kompleksen problem, na katerega vplivajo številni dejavniki. Na bolniško
odsotnost, poleg samega zdravstvenega stanja, vplivajo tudi osebne in družinske okoliščine,
značilnosti in okoliščine delovnega mesta, obseg pravic v sistemu socialnega zavarovanja in
splošne družbene razmere, ki se odražajo na trgu dela. Na samem delovnem mestu imajo
pomemben vpliv tako fizikalni pogoji dela, še bolj pa medsebojni odnosi in organizacija dela.
Za podrobnejšo in natančnejšo interpretacijo bi bila potrebna analiza zdravja v sami
organizaciji, ki bi morala poleg statističnih podatkov vključevati tudi analizo organizacije,
pogoje dela, vključno z mnenjsko analizo o zadovoljstvu zaposlenih.
Po podatkih ZZZS je bilo v letih 2010 do 2014 zaznati trend upadanja bolniške odsotnosti, v
letu 2015 pa znova rahlo povečanje, ki ga je moč povezati z rastjo zaposlenih, staranjem in
posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva, dolgotrajnejšimi postopki
diagnosticiranja in zdravljenja ter drugimi razlogi.
Podatki o bolniški odsotnosti, ki se zbirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje kažejo,
da se razvrstitev skupin bolezenskih vzrokov za bolniško odsotnost med deli javnega sektorja
razlikuje. Tako so v policiji, obrambi, zaščiti in reševanju ter kulturnih in rekreativnih dejavnosti
na prvem mestu bolniške odsotnosti zaradi poškodb izven dela, v vseh drugih delih javnega
sektorja pa kostno mišične bolezni. V gospodarstvu in v javnem sektorju skupaj so na prvem
mestu mišično kostne bolezni. Razlika med gospodarskim in javnim sektorjem se kaže tudi pri
odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana. V javnem sektorju je to četrti vzrok bolniške
odsotnosti, v gospodarstvu pa deveti. Razlog za to je tudi v višjem deležu zaposlenih žensk v
javnem sektorju.
Med najpomembnejšimi dejavniki, ki v Sloveniji pozitivno vplivajo na obvladovanje bolniške
odsotnosti, so ukrepi za varnost in zdravje pri delu, odgovornost delodajalcev za ustrezno,
zdravju prijazno delovno okolje, večja motivacija in stimulacija delavcev za redkejše in krajše
izostajanje z dela oziroma hitrejše vračanje nazaj na delo ter raven socialne varnosti, ki naj bi v
določenih primerih ne vzpodbujala izostajanja z dela. Mehka različica obvladovanja
zdravstvenega absentizma se ukvarja s celostnim delovanjem organizacije, ki vključuje
spremembo organizacije, nagrajevanje in napredovanje, mobilizacijo zaposlenih in njihovo
izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, kar lahko pripomore k zmanjšanju števila
bolniških odsotnosti.
Novela Zakona o varnosti in zdravju pri delu iz leta 2011 je poleg določil o varnosti in zdravju
pri delu uvedla tudi obveznost izvajanja programov promocije zdravja na delovnem mestu.
Vlaganje v zdravje namreč prinaša pomembne pridobitve zaposlenim posameznikom,
delodajalcem, gospodarstvu in tudi družbi v celoti, saj se z izvajanjem promocije zdravja
pomembno zmanjšuje vpliv različnih dejavnikov tveganj za najpogostejše kronične bolezni,
izboljšuje se zdravje zaposlenih, ustvarja ugodnejša organizacijska klima, veča produktivnost
in konkurenčnost podjetij, posledično pa se zmanjšujejo neposredna in posredna finančna
bremena zaradi zdravljenja bolezni, poškodb in zdravstvenega absentizma.
Ministrstvo za zdravje je izdalo Smernice za izvajanje projektov promocije zdravja na
delovnem mestu, s posebnim poudarkom na specifikah majhnih in mikro podjetij. S posebnimi
javnimi razpisi Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je sofinanciral številne projekte socialnih
partnerjev, smo v zadnjih nekaj letih razširili mrežo organizacij, ki izvajajo ali strokovno
podpirajo programe in projekte promocije zdravja. Nastala so številna orodja in primeri dobrih
praks, ki se širijo v slovenskem prostoru.
Tudi v predlogu Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 "Skupaj za
družbo zdravja" je vlaganje v zdravje na delovnem mestu med prednostnimi področji. Še
posebej se bomo posvetili področju optimizacije izvajanja medicine dela in njenega prispevka k
varnosti in zdravju pri delu ter širjenju dobrih praks na področju promocije zdravja v
sodelovanju s socialnimi partnerji. Promocija zdravja na delovnem mestu je namreč v zadnjih
letih v večjem obsegu dosegla podjetja iz gospodarstva kot organizacije javnega sektorja.
Ministrstvo za javno upravo bo v okviru Strategije razvoja javne uprave 2015–2020, ki je enovit
krovni strateški dokument Vlade in predstavlja usmeritve razvoja v naslednjih šestih letih,
pomembno pozornost namenilo učinkoviti uporabi virov, med drugim kadrovskih. Pri
upravljanju človeških virov je delovanje usmerjeno v učinkovito kadrovsko načrtovanje,
pregledne kadrovske postopke, prepoznavanje in razvoj kompetenc javnih uslužbencev,
spremljanje njihovega razvoja, večjo mobilnost zaposlenih, motivacijo zaposlenih z jasno
povezanostjo med rezultati dela in nagrajevanjem, pa tudi v celovito spremljanje doseganja
ključnih ciljev in kazalnikov. Poudarek bo tudi na učinkovitem nadzoru nad izvajanjem
uslužbenskega in plačnega sistema. Za doseganje ciljev strategije se bo vzpostavil
kompetenčni model in se prenovilo usposabljanje javnih uslužbencev. Cilj prenove in
posodobitve javne uprave je povečanje učinkovitosti in strokovnosti javnih uslužbencev ter tudi
zagotavljanje izvajanja nalog strokovno, skladno z vrednotami in načeli dobrega upravljanja.
Pri tem cilju se želi izvesti sistemsko nadgradnjo sistema plač, predvsem z namenom, da se
doseže povezanost med rezultati dela in nagrajevanjem zaposlenih, za kar bodo pripravljeni
natančni kazalniki. Vrednotili se bodo rezultati dela in ne delovna mesta.
Prav tako je cilj prenove in posodobitve javne uprave v Sloveniji, da bo ta z odličnostjo
profesionalnega uradništva delovala učinkoviteje, bolj strokovno ter skladno z načeli dobrega
upravljanja in vrednotami, kot so: zakonitost in vladavina prava, strokovnost in profesionalnost,
transparentnost, integriteta in preprečevanje korupcije, odzivnost in usmerjenost k uporabniku,
etičnost, pravičnost in odgovornost.
Raziskave kažejo, da izboljšanje zdravja zaposlenih prinaša številne koristi tudi za delodajalce,
predvsem zmanjšano izostajanje z dela, večjo motiviranost, izboljšano produktivnost in manjšo
fluktuacijo. Ministrstva so za zmanjševanje absentizma in izboljšanje zdravja na delovnem
mestu okrepila številne aktivnosti na tem področju, kot npr. Ministrstvo za gospodarski razvoj
in tehnologijo, ki za svoj resor redno tedensko spremlja bolniško odsotnost. Za reševanje
problema bolniških odsotnosti in za promocijo zdravja na delovnem mestu je minister, pristojen
za gospodarski razvoj in tehnologijo v skladu s 6. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu
(Uradni list RS, št. 43/11) sprejel Načrt promocije zdravja na delovnem mestu, ki velja za vse
področje poslovanja ministrstva, z izjemo področja dela organov v sestavi, s ciljem izboljšati
psihofizično kondicijo zaposlenih, povečati odgovornost zaposlenih do lastnega zdravja,
uveljaviti zdravju prijazne delovne razmere, zmanjšati bolniške odsotnosti in povečati kakovost
življenja in kakovost dela.
Za dosego vseh načrtovanih ciljev bo v prihodnje potrebno okrepiti napore za uspešno in
učinkovito izvedbo programov izboljšanja zdravja zaposlenih in promocije na delovnem mestu
s posebnim poudarkom na javnem sektorju.
Vir: MZ
Dopolnitev odgovora Vlade RS na pisno poslansko vprašanje poslanca Luke Mesca v
zvezi s subvencioniranjem privatnih investitorjev v drugi tir
Vlada RS je na današnji seji sprejela dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje
poslanca Luke Mesca v zvezi s subvencioniranjem privatnih investitorjev v drugi tir.
Poslanec Luka Mesec je na vlado naslovil zahtevo za dopolnitev odgovora na poslansko
vprašanje v zvezi z zasebnimi vlaganji v drugi tir, na katerega je vlada odgovorila prejšnji
mesec. Poslanec postavlja dodatna vprašanja, na katera je vlada podala odgovore.
Prvo vprašanje poslanca se nanaša na plačevanje nadomestila za razpoložljivost zasebnemu
investitorju in zagotavljanje prihodkov investitorju iz naslova komercialnih dejavnosti.
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da bo država zasebnemu investitorju ali posebnemu projektnemu
podjetju, ki bo zgradil ali upravljal drugi tir, plačevala nadomestilo za razpoložljivost v
odvisnosti od doseganja nivoja storitve. Nedoseganje dogovorjenega nivoja storitve se bo torej
odražalo v nižjih plačilih za to storitev, zato ne gre za nikakršno subvencioniranje, temveč
dejansko za plačilo za opravljeno storitev. Če storitev ne bo opravljena, investitor ne bo
upravičen do plačila
Nadalje poslanec postavlja vprašanje o modelu gradnje železniške povezave, ki ga izvaja
Avstrija, pri čemer ga zanima, zakaj temu modelu ne sledi tudi RS.
V odgovoru vlada pojasnjuje, da so bila podjetju OBB Infrastruktur že potrjena poroštva pred
spremembo pravil EUROSTAT. Republika Slovenija bi na tak način ne mogla izdati novih
poroštev, ne da bi državno podjetje, ki bi na tak način gradilo drugi tir (DARS ali katero drugo)
v tem smislu bilo razvrščeno v sektor država. Vlada navaja, da ne vidi razlogov, da ne bi z
javnimi sredstvi financirala izgradnje drugega tira, če bi za to imela na razpolago potrebna
sredstva in se javni dolg ne bi povečal. Pri tem opozarja, da bi v tem trenutku financiranje z
javnimi sredstvi terjalo obsežno dodatno zadolžitev države, kar bi imelo izjemno neugoden
učinek na povečanje javnega dolga.
V zvezi z vprašanjem v kolikšnem času se bodo povrnile nekatere pomembne železniške
investicije ( Elektrifikacija Pragersko – Hodoš, postavitev GSM-R omrežja, vgradnja sistema
ETC) in AC odsek Draženci – Gruškovje vlada odgovarja, da je v letu 2015 sprejela Strategijo
razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki prvič celovito obravnava prometni sistem. Temelji na
ugotovljenih potrebah in problemih ter nadalje določa potrebne ukrepe, da se dosežejo
temeljni cilji strategije, to je učinkovitejši prometni sistem s postopnim odpravljanjem ozkih grl
tako za tovorni kot za potniški promet. Projekti, navedeni v poslanskem vprašanju, imajo
podlago v sprejeti strategiji. Pri pripravi konkretnih projektov pa so bili v okviru strokovnih
podlag opravljeni tudi potrebni izračuni pričakovanih učinkov. Vsi od navedenih projektov so v
procesu priprave izkazali ekonomsko upravičenost. To je namreč tudi eden od potrebnih
pogojev za pridobitev sredstev EU.
Za projekt Pragersko – Hodoš je bilo ugotovljeno, da se projekt v ekonomskem smislu povrne
v obdobju 20 let po predaji v uporabo. Za projekt »Uvedba digitalnega radijskega sistema
(GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju« je bilo ugotovljeno, da se projekt povrne v
obdobju 14 let po začetku uporabe. Tudi za projekt ETSC (koridor D) je bilo ugotovljeno, da je
ekonomska neto sedanja vrednost pozitivna, ekonomska interna stopnja donosa je 16 %, kar
pomeni, da je tudi ta projekt ekonomsko upravičen.
Za avtocestni projekt Draženci – Gruškovje je bilo v izračunih ugotovljeno, da je projekt
ekonomsko upravičen, doba vračanja projekta pa je 18 let.
Vir: MzI
Stališča do pripomb, opozoril in predlogov Državnega sveta RS glede problematike
kategorizacije občinskih cest, ki potekajo preko zasebnih zemljišč
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališča do pripomb, opozoril in predlogov Državnega
sveta Republike Slovenije glede problematike kategorizacije občinskih cest, ki potekajo preko
zasebnih zemljišč in jih poslala Državnemu svetu Republike Slovenije.
Stališča oziroma odgovori vlade na pripombe, opozorila in predloge Državnega sveta RS se
nanašajo na različna vprašanja in problematiko, povezano z neurejenim lastništvom
kategoriziranih občinskih cest, ki so jih pripravila Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za
javno upravo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter
Ministrstvo za infrastrukturo.
Vir: MzI
Vlada razrešila in imenovala člana sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij
Vlada RS je na današnji redni seji razrešila Bogdana Janšo kot člana sveta Fundacije za
financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in za novega člana te fundacije imenuje
Toma Malnariča, za obdobje štirih let od dneva imenovanja.
Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije določa, da vlada na predlog
ministrstva, pristojnega za finance, imenuje in razrešuje enega člana v svet Fundacije za
financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.
Na tej podlagi je bil Bogdan Janša s sklepom vlade imenovan za člana sveta Fundacije za
financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Z dopisom 13. 5. 2016 je predsednica
Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji vlado in ministrstvo za
finance obvestila o odstopni izjavi Bogdana Janše. Ministrstvo za finance je predlagalo, da se
Bogdana Janšo s te funkcije razreši in namesto njega imenuje Toma Malnariča, sekretarja v
Državnem zboru Republike Slovenije, za štiri leta od dneva imenovanja.
Vir: MF
Vlada seznanjena z letnim poročilom SDH za leto 2015
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z revidiranim letnim poročilom Slovenskega
državnega holdinga in skupine Slovenskega državnega holdinga za poslovno leto 2015.
Vlada Republike Slovenija se je kot skupščina SDH seznanila z Letnim poročilom Slovenskega
državnega holdinga in skupine Slovenskega državnega holdinga za poslovno leto 2015, z
mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila ter s
prejemki članov uprave in nadzornega sveta.
Družba je v letu 2015 ustvarila prihodek v višini 88.007 tisoč evrov, od tega je čisti prihodek od
prodaje v višini 25.972 tisoč evrov in finančni prihodek v višini 62.035 tisoč evrov, medtem ko
so odhodki v letu 2015 znašali 29.740 tisoč evrov od tega 10.235 tisoč evrov odhodki iz
poslovanja in 19.480 tisoč evrov finančni odhodki. Tako je družba v letu 2015 ustvarila
poslovni izid v višini 58.267 tisoč evrov, pred obdavčitvijo. To pomeni, da je celotni ustvarjeni
čisti poslovni izid 54.692 tisoč evrov, ki je namenjen za pokrivanje izgub iz preteklih let.
Na podlagi poročila se podeli razrešnico upravi in nadzornemu svetu družbe za delo v
poslovnem letu 2015.
Skupščina imenuje revizorja družbo Deloitte Revizija za leto 2016, ki je bila izbrana na podlagi
razpisa.
Vir: MF
Vlada novelirala sklep o ustanovitvi projektnega sveta in skupine glede nepremičnin
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi sklepa o ustanovitvi projektnega sveta in projektne
skupine za koordinacijo, usmerjanje in izvedbo projekta priprave novega sistema obdavčitve
nepremičnin.
Dopolnitve sklepa se predlagajo zaradi kompleksnosti projekta in za odpravo zastojev. Krepi
se vloga ministrstva za finance, ki bo skrbelo za usklajeno delo na projektu na medresorski
ravni in v odnosu do občin. Hkrati se predlaga širitev Projektnega sveta z vključitvijo
dodatnega člana z ministrstva za infrastrukturo, ki bo skrbel za izvedbo nalog resornega
ministrstva, ki so potrebne za izvedbo priprave projekta nove sistemske ureditve obdavčitve
nepremičnin. Za izvedbo navedenih nalog na operativni ravni pa bo skrbel nov član Projektne
skupine.
Zaradi določenih kadrovskih sprememb v posameznih resornih ministrstvih ter zaradi
spremembe Sklepa o ustanovitvi projektnega sveta in projektne skupine za koordinacijo,
usmerjanje in izvedbo projekta priprave novega sistema obdavčitve nepremičnin, se
predlagajo spremembe sestave projektnega sveta in projektne skupine.
S Sklepom o spremembi Sklepa o imenovanju predsednika, podpredsednika in članov
projektnega sveta za koordinacijo in usmerjanje projekta priprave nove sistemske ureditve
obdavčitve nepremičnin ter o imenovanju vodje, namestnika in članov projektne skupine za
izvedbo projekta se dodata nova člana Sveta in sicer: na predlog Ministrstva za finance - Jože
Novak in na predlog Ministrstva za infrastrukturo - mag. Klemen Grebenšek. Za namestnico
mag. Grebenška se imenuje mag. Darja Kocjan. Na predlog Ministrstva za javno upravo se
namesto dr. Romana Lavtarja kot član Sveta imenuje Uroš Korošec.
Na predlog Finančne uprave RS se zaradi upokojitve namesto Barbare Kalan kot članica
Projektne skupine imenuje mag. Sonja Urankar, kot namestnik pa mag. Martin Poteko. Na
predlog Ministrstva za javno upravo se namesto Melite Nikše kot član Projektne skupine
imenuje mag. Andrej Čokert, kot namestnica pa Helena Gregorc. Na predlog Ministrstva za
infrastrukturo se doda nov član Projektne skupine: Bogdan Pezdirc, za njegovo namestnico pa
Anito Goršek.
Namesto Jožice Kastelic se za vodjo Projektne skupine imenuje Jožeta Novaka, njegova
namestnica pa ostaja mag. Neva Žibrik.
Vir: MF
Vlada se je seznanila s Poročilom o uspešnosti izvajanja Resolucije o nacionalnem
programu za jezikovno politiko 2014–2018, Akcijskega načrta za jezikovno
izobraževanje in Akcijskega načrta za jezikovno opremljenost za leto 2015
Vlada RS se je na današnji seji seznanila s Poročilom o uspešnosti izvajanja Resolucije o
nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, Akcijskega načrta za jezikovno
izobraževanje in Akcijskega načrta za jezikovno opremljenost za leto 2015, ki ga je pripravila
Medresorska delovna skupina za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije.
Poročilo bo Vlada RS poslala Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo.
Za spremljanje uresničevanja resolucijskih zavez, njeno koordiniranje na ravni državni organov
in drugih pristojnih organizacij, ki so nosilci ukrepov na posameznih področjih, za pripravo
pobud za izboljšanje stanja ter za pripravo vsakoletnega poročila o uspešnosti izvajanja
Nacionalnega programa za jezikovno politiko 2014–2018 je Vlada RS na 50. redni seji 19. 3.
2014 ustanovila Medresorsko delovno skupino za spremljanje izvajanja jezikovne politike
Republike Slovenije. Ta je tudi letos pripravila in obravnavala osnutek besedila poročila, ki je
poleg resolucijskih ukrepov upošteval še ukrepe iz sprejetih akcijskih načrtov.
Poročilo po poglavjih iz resolucije in akcijskih načrtov povzema cilje in ukrepe na
jezikovnopolitičnem področju, ki naj bi jih uresničili v obdobju od sprejema, predstavi
ustanovitev in naloge medresorske delovne skupine, sledi poročilo o realizaciji ukrepov po
posameznih organih, in sicer z navedbo porabljenih sredstev v letu 2015, opisom izvedenih
dejavnosti in oceno stanja ter predlogi za izboljšanje. Poročilo vsebuje tudi priporočila Vlade
RS za izboljšanje uresničevanja ciljev jezikovne politike.
Vir: MK
Vlada o Projektni skupini za izvedbo vladnega strateškega razvojnega projekta P4:
Reorganizacija informatike v državni upravi
Vlada RS je sprejela Sklep o ustanovitvi in nalogah delovne skupine – projektne skupine za
izvedbo vladnega strateškega razvojnega projekta P4: Reorganizacija informatike v državni
upravi, ki je kot priloga sestavni del tega sklepa.
Strateški razvojni projekt P4: Reorganizacija informatike v državni upravi, z vizijo vzpostavitve
sistema za centralizirano upravljanje, vzdrževanje ter strateški razvoj informacijsko komunikacijskih sistemov v državni upravi, poteka intenzivno že od leta 2014, ko so bile
sprejete pravne podlage.
Do zdaj so bili zaključeni nekateri ključni podprojekti, kot so: vzpostavitev sistema centralnega
naročanja na področju informacijske tehnologije, vzpostavitev Državnega računalniškega
oblaka in prenova jedra centralnega komunikacijskega omrežja. Poleg tega je v izvajanju
operativni prevzem organov v upravljanje, skladno s predvideno dinamiko.
Celoten projekt poteka do konca leta 2017 in v tem času moramo izvesti še drugi del
tehničnega prevzema organov, vključno s kadrovsko in finančno konsolidacijo, na podlagi 74.a
člena Zakona o državni upravi, zato vlada ustanavlja še projektno skupino za nadaljevanje
izvedbe vladnega strateškega razvojnega projekta P4: Reorganizacija informatike v državni
upravi.
Naloge delovne skupine – projektne skupine so:
− izvedba projekta po pripravljenem zagonskem elaboratu projekta;
− skrb za strokovno in pravočasno izvedbo nalog razdelanih v zagonskem elaboratu
projekta;
− aktivno sodelovanje pri reševanju morebitnih zastojev za časa izvedbe projekta.
Projektna skupina bo začela z delom naslednji dan po uveljavitvi tega sklepa. Rok za izvedbo
projekta je 31. 12. 2017.
Vir: MJU
Vlada o spremembi članov širše vladne pogajalske skupine
Gre za spremembe sklepa o imenovanju članov širše vladne pogajalske skupine, ki je
pooblaščena za izvajanje aktivnosti, vezane na pogajanja o Kolektivni pogodbi za javni sektor,
kolektivni pogodbi za skupno metodologijo in kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev v
javnem sektorju ter aktivnosti v zvezi z usklajevanjem predpisov s področja plač v javnem
sektorju, ter pogajanja o stavkovnih zahtevah Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov
javnega sektorja.
Ministrstvo za javno upravo je zaradi kadrovskih sprememb podalo predlog, da se razreši
trenutne predstavnice: Heidi Heine, Mojco Ramšak Pešec in Renato Zatler kot članice v širši
vladni pogajalski skupini. Kot predstavnika Ministrstva za javno upravo predlaga imenovanje
mag. Igorja Kotnika, generalnega direktorja Direktorata za javni sektor.
Ministrstvo za okolje in prostor je podalo predlog, da se namesto trenutne predstavnice, mag.
Tanje Bogataj, kot predstavnico Ministrstva za okolje in prostor v širši vladni pogajalski skupini
imenuje Matejo Omejc, generalno sekretarko.
Ministrstvo za finance je podalo predlog, da se namesto trenutnega predstavnika, Bojana
Pogačar, kot predstavnico Ministrstva za finance v širši vladni pogajalski skupini imenuje
Matejo Vraničar Erman, državno sekretarko. Kot predstavnika Ministrstva za finance poleg
dosedanjih članov predlagajo še Andreja Verhovnik Marovšek, generalnega sekretarja.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je zaradi kadrovskih sprememb podalo predlog,
da se namesto trenutne predstavnice, mag. Vere Gradišar, kot predstavnika Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport v širši vladni pogajalski skupini imenuje Bruna Rednaka,
generalnega sekretarja ter dr. Tomaža Boha, državnega sekretarja.
Vir: MJU
Vlada o spremembi članstva Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor
Vlada RS in reprezentativni sindikati javnega sektorja so 5. junija 2008 podpisali Kolektivno
pogodbo za javni sektor (KPJS), ki določa, da obe pogodbeni stranki sporazumno imenujeta
sedemčlansko Komisijo za razlago navedene kolektivne pogodbe. Vsaka stran imenuje po tri
člane, s soglasjem pa imenujeta predsednika komisije.
Za zagotovitev ustrezne zastopanosti vladne strani v komisiji ter zagotovitve kontinuitete glede
poznavanja materije sistema plač je zaradi kadrovskih sprememb na vladni strani treba
imenovati novega člana oziroma članico. Namesto dosedanje članice Heidi Heine bo z
Ministrstva za javno upravo, kot ministrstva pristojnega za sistem plač v javnem sektorju,
članica po novem mag. Katja Knez.
Članice Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor so tako naslednje:
- mag. Nataša BELOPAVLOVIČ, predsednica,
- Lidija APOHAL VUČKOVIČ, članica,
- Slavica ČEBULAR MUSAR, članica,
- mag. Katja KNEZ, članica.
Vir: MJU
Vlada za vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda Center za upravljanje z dediščino
živega srebra Idrija imenovala Tatjano Dizdarević
Vlada RS je na današnji seji za vršilko dolžnosti direktorice javnega zavoda Center za
upravljanje z dediščino živega srebra Idrija (CUDHg) imenovala Tatjano Dizdarević, in sicer do
imenovanja novega direktorja po izvedenem javnem razpisu, vendar največ za eno leto.
V letošnjem letu sta bila med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in CUDHg
podpisana Pogodba o začasnem financiranju sklopa monitoringa in vzdrževanja nezalitega
dela jame ter aneks k pogodbi, ki zagotavlja financiranje do konca letošnjega leta. Intenzivna
prizadevanja potekajo na področju prevzema nepremičnin in premičnin, ki so trenutno še v
lasti Rudnika živega srebra, d.o.o. – v likvidaciji, pripravljajo pa se tudi pravne podlage za
zaposlitve v okviru javnega zavoda. CUDHg skladno s planom del izvaja projekt prve faze
obnove in oživitve Topilnice Idrija, ki je bil leta 2014 izbran v sofinanciranje s strani norveškega
finančnega mehanizma.
Vir: MK