96. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije

Comments

Transcription

96. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana
T: +386 1 478 26 30
E: [email protected]
www.ukom.gov.si, www.vlada.si
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 12. julij 2016
96. redna seja Vlade RS
Vlada o Informaciji o poteku pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o
ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od vključno leta 2017
dalje
Vlada RS se je seznanila z informacijo o poteku pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega
sektorja o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od vključno leta 2017
dalje.
Vlada Republike Slovenije pooblašča širšo vladno pogajalsko skupino za nadaljevanje
pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju stroškov dela v
javnem sektorju v obdobju od vključno leta 2017 dalje v okviru izhodišč, kot jih je vlada določila
z 2. točko sklepa vlade, številka: 01002-3/2016/12, z dne 20.4.2016. V tem okviru Vlada
Republike Slovenije oblikuje protipredlog, v skladu s katerim se z ukrepi davčnega
prestrukturiranja v letu 2017 zagotovi višje neto plače tudi v javnem sektorju.
Vlada Republike Slovenije nalaga pogajalski skupini, da ponovno predlaga sindikatom
usklajevanje sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Vlada Republike Slovenije nalaga Ministrstvu za javno upravo, da v sodelovanju
z
Ministrstvom za finance, pripravi oceno finančnih učinkov odprave plačnih anomalij in
predlaganih sprememb zakona ter z njo seznani Vlado Republike Slovenije pred zaključkom
pogajanj.
Vlada Republike Slovenije seznani Ekonomsko socialni svet, da prihaja do zamika pri
načrtovanih popravkih plačnega sistema javnega sektorja in uslužbenskega sistema, ker še ni
prišlo do usklajevanja zakonodajnih predlogov z reprezentativni sindikati javnega sektorja.
Vlada Republike Slovenije predlaga Ekonomsko socialnemu svetu, da na eni izmed naslednjih
sej razpravlja o gibanju stroškov dela v javnem sektorju v prihodnjih letih glede na ustavno
načelo srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračuna države brez
zadolževanja v skladu z 148. členom Ustave Republike Slovenije.
Vlada je na seji, dne 3.3.2016 sprejela izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati
javnega sektorja o določitvi okvira oziroma možne rasti stroškov dela v javnem sektorju 2017–
2020. Skladno z zavezo vladne in sindikalne strani, dogovorjeno v III. točki Dogovora o ukrepih
na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016, so na sejah
pogajalske komisije, dne 7.3.2016, 14.3.2016, 21.3.2016, 31.3.2016, 11.4.2016, 18.4.2016,
25.4.2016, 9.5.2016 in dne 27.6.2016 potekala pogajanja o sproščanju preostalih ukrepih na
področju stroškov dela v javnem sektorju ter o okviru za rast mase stroškov dela v javnem
sektorju v obdobju od vključno leta 2017 dalje.
Dne 27.6.2016 je bil sindikalni strani na seji pogajalske komisije predstavljen vladni
protipredlog, in sicer, da se regres za letni dopust namesto v letu 2019 v celoti (v višini
minimalne plače) izplača v letu 2018 (finančni učinek zadnjega vladnega predloga v letu 2018
tako znaša 84 mio EUR, v letu 2019 pa 99 mio EUR). Glede na ta predlog vladne strani je
sindikalna stran podala približevalni predlog, da se premije kolektivnega dodatnega
pokojninskega zavarovanja od 1.1.2018 do 30.11.2018 izplačujejo v višini 60%, od 1.12.2018 v
višini 80%, v letu 2019 pa od 1.1.2019 do 30.11.2019 v višini 90% in od 1.12.2019 v višini
100% glede na premijske razrede, veljavne na dan 1.1.2013.
S tem predlogom se v letu 2019 finančni učinek glede na predhodni sindikalni predlog zmanjša
za 7 mio EUR.
Ker Vlada RS dodatnega predloga, ki bi imel večje finančne učinke zaradi ustavnih norm
uravnoteženja javnih financ na srednji rok in izvajanja fiskalnega pravila (148. člen Ustave RS),
ne more podati, predlaga, da se pogajanja nadaljujejo, in sicer v okviru novega približevalnega
predloga v skladu z izhodiščem, da rast mase stroškov dela v javnem sektorju za najmanj 1,5
o.t. zaostaja za nominalno rastjo BDP, ki izhaja iz Pomladne napovedi UMAR Vlada Republike
Slovenije pa oblikuje protipredlog, v skladu s katerim se z ukrepi davčnega prestrukturiranja v
letu 2017 zagotovi višje neto plače tudi v javnem sektorju.
Vir: MJU
Vlada se je seznanila s Poročilom o izvajanju Izvedbenega načrta Jamstva za mlade
2014–2015
Poročilo povzema ključne statistične podatke, ki kažejo trend sprememb v času izvajanja
jamstva za mlade ter vključuje vsebinski in finančni prikaz izvedbe posameznih ukrepov. V letu
2014 je bilo za ukrepe Jamstva za mlade porabljenih 42,3 mio evrov, v letu 2015 pa 45,4 mio,
kar je manj kot je bilo predvideno. Ukrepi, ki v preteklem obdobju, zaradi zamika pri
vzpostavitvi sistema črpanja evropskih sredstev, niso bili izvedeni so umeščeni v izvedbeni
načrt Jamstva za mlade 2016-2020.
Rezultati izvajanja Jamstva za mlade
• Znižanje števila registrirano brezposelnih mladih (do 29 let): konec decembra 2015 jih
je bilo pri zavodu registriranih 17,2 % (26.938) manj kot konec leta 2013 (32.523);
• okoli 20 % nižjo stopnjo registrirane brezposelnosti mladih (15-24 let): decembra 2015
(27,3 %) za 6,5 odstotne točke nižja, kot je bila decembra 2013 (33,8 %). Stopnja
registrirane brezposelnosti mladih, starih med 25-29 let se je v istem obdobju znižala
iz 19,9 % na 17,3 %;
• v letu 2014 in 2015 se je zaposlilo skupaj 49.181 mladih brezposelnih, starih do 29
leta;
• 4.600 mladih brezposelnih se je zaposlilo za nedoločen čas s pomočjo interventnega
ukrepa oprostitve plačila prispevkov delodajalca (obdobje november 2013 – december
2015), dodatno še več kot 3.700 zaposlitev s pomočjo ukrepov Jamstva za mlade oz.
APZ.
Vir: MDDSZ
Vlada sprejela sklep o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2016
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Sklep o objavi seznama upravičencev do donacij za
leto 2016 in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Skladno s 142. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) lahko davčni zavezanci do 0,5 %
dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenijo za
financiranje splošno koristnih namenov, reprezentativnih sindikatov ali političnih strank. V
Uredbi o namenitvi dela dohodnine za donacije, ki podrobneje ureja izvajanje instituta
namenitve dela dohodnine za donacije, je določeno, da vlada na predlog ministra, pristojnega
za finance, najpozneje do 31. julija določi seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja
dohodnina. Seznam se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Upravičenci do donacij za leto 2016 so subjekti, ki so pogoje za upravičence iz 142. člena
ZDoh-2 izpolnjevali na dan 31. decembra 2015. Organi pristojni za področja, na katerih
delujejo upravičenci, pa so bili dolžni najpozneje do 28. februarja 2016 ministrstvu za finance
posredovati podatke o upravičencih za leto 2016. Ministrstvo je pred tem organe tudi pozvalo k
predložitvi podatkov o upravičencih, ki se za leto 2016 dodajajo na seznam ali črtajo iz tega
oziroma se jim podatki spreminjajo.
Na podlagi prejetih podatkov pristojnih organov, je ministrstvo pripravilo Seznam upravičencev
do donacij za leto 2016. Podatki, posredovani s strani pristojnih organov so bili pregledani,
dodane so bile manjkajoče davčne številke, prav tako je bila preverjena usklajenost podatkov,
ki so jih posredovali organi, s podatki o posameznih upravičencih, ki jih vodi FURS v Registru
davčnih zavezancev.
Vir: MF
Vlada se je seznanila s polletnim poročilom o delu Medresorske delovne skupine za
prestrukturiranje in razdolževanje podjetij
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s tretjim polletnim poročilom o delu
Medresorske delovne skupine za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij za obdobje od 1.
januar do 30. junij 2016.
Medresorska delovna skupina za prestrukturiranje in razdolževanje podjetij mora vladi dvakrat
letno poročati o svojem delu in rezultatih. V tokratnem poročilu je delovna skupina predstavila
aktivnosti od 1. januarja do 30. junija 2016. V nadaljevanju je navedenih nekaj ključnih
aktivnosti delovne skupine.
- Izdelava prenovljenega krovnega načrta, ki je po vsebini razdeljen na tri ključna področja: (1)
Prilagoditev organizacijske strukture in operativnih procesov v bankah, (2) Koordinacija in
harmonizacija različnih poslovnih interesov (ciljev) deležnikov v državni lasti in (3) Vzpostavitev
ustreznega pravnega in institucionalnega okolja za učinkovito izvajanje prestrukturiranja.
- Vzpostavitev učinkovitega upravljanje podjetij. Ministrstvo za gospodarski razvoj in
tehnologijo, Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje nadzornikov Slovenije so pripravili
kodeks za privatna podjetja. Kodeks je namenjen vsem gospodarskim družbam, ki niso javne –
katerih delnice ne kotirajo na borzi. Kodeks je priporočilo dobre prakse upravljanja namenjen
delničarjem in družbenikom družb ter organom vodenja in nadzora teh družb.
- Priprava smernic/postopkovnika za koordinacijo med posameznimi deležniki. Smernice
povzemajo možne »javne« deležnike v procesu prestrukturiranja posameznega podjetja in
njihove cilje, ki jih v tem procesu zasledujejo. Ker je tekoče in razmeroma hitro izveden
postopek prestrukturiranja bistven, smernice zapovedujejo vodilni instituciji posameznega
procesa (navadno največji upnik), da o morebitnem zastoju procesa nemudoma obvesti BS in
MF, ki morata z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da se proces nemudoma nadaljuje.
- Vzpostavitev primerne infrastrukture za hitrejše zniževanje slabih kreditov v bankah nadzorniški ukrep BS. Za reševanje nedonosnih terjatev bank so potrebni trije stebri: v banki
službe za reševanje nasedlih naložb, sistemska rešitev za prenos slabih terjatev na družbo za
upravljanje terjatev in trgovanje s slabimi krediti, če le obstaja interes privatnih investitorjev
(priporočila IMF in Vienna Iniciative II).
- Ukrepi za razvoj kapitalskega trga. Vloga domačega kapitalskega trga, tako njegovega
primarnega kot sekundarnega trga, je z vidika razdolževanja pomembna.
- Smernice glede državnih pomoči v postopkih prestrukturiranja. Pravila Evropske komisije na
področju prestrukturiranja podjetja so obsežna in tudi zahtevna. Smernice ne opredelijo vseh
pravil na tem področju, pač pa se dotikajo bolj zahtevnih vprašanj in tistih, novih, ki jih skušajo
prikazati na čim bolj nazoren način: kaj je državna pomoč, kdaj je pripisljiva državi, kdaj javna
sredstva niso državna pomoč, osnovno glede programa prestrukturiranja, lastna udeležba,
izravnalni ukrepi, porazdelitev bremena in pravil obnašanja v času prestrukturiranja, ter
postopek odobritve državne pomoči.
Vir: MF
Vlada se je seznanila s polletnim poročilom o učinkih izvedenih ukrepov za stabilnost
bank
Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s polletnim poročilom Ministrstva za finance o
učinkih izvedenih ukrepov na podlagi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za stabilnost bank.
Ministrstvo za finance v skladu z Zakonom o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank in Uredbo
o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, spremlja učinke izvedenih ukrepov za krepitev
stabilnosti bank ter za vlado pripravlja polletna poročila. Ministrstvo si je, za namen priprave
poročila za obdobje od 1. januar do 30. junij 2016, podatke in informacije izmenjalo z Banko
Slovenije ter Slovenskim državnim holdingom.
Ministrstvo mora vlado seznaniti:
• s kapitalsko ustreznostjo bank, v zvezi s katerimi so bili izvedeni ukrepi;
• s stanjem v bančnem sistemu v zadnjih šestih mesecih;
• z gibanjem višine pribitka na državne obveznice v času izvajanja ukrepov;
• z gibanjem bruto domačega proizvoda v času izvajanja ukrepov;
• z gibanjem obsega nedonosnih izpostavljenosti v bančnem sistemu v času izvajanja
ukrepov;
• s stanjem pokritosti nedonosnih izpostavljenosti bank z oslabitvami in zavarovanji ter
• z uresničevanjem zavez, ki jih je Republika Slovenija dala EU v skladu s pravili o
državnih pomočeh.
Glavni poudarki iz poročila:
• Nadaljevanje procesa razdolževanja podjetij in ugodna domača gospodarska rast
pozitivno vplivata na finančni položaj podjetij in njihovo kreditno sposobnost.
• Zaradi procesa razdolževanja in izboljšanih rezultatov poslovanja narašča sposobnost
podjetij za odplačevanje dolga.
• K nadaljnjemu zniževanju kreditnega tveganja v bankah so ob ugodnem učinku
gospodarske rasti veliko prispevale aktivnosti bank v obliki restrukturiranj, povečanega
obsega odpisov in unovčenih zavarovanj.
• Odpornost bančnega sistema na morebitne šoke se je predvsem z dokapitalizacijami,
v zadnjem letu tudi z ustvarjenim dobičkom na ravni sistema, dodatno povečala.
• Dohodkovno tveganje je zaradi ugodnega trenda pri kreditnem tveganju v letu 2015 in
začetku 2016 manjše v primerjavi s preteklimi leti, vendar se ta učinek ocenjuje za bolj
kratkoročnega.
• Zniževanje posojilnih obrestnih mer in donosov za vrednostne papirje ter krčenje
posojil zmanjšujejo osnovo za ustvarjanje dohodka bank.
• Kazalniki likvidnosti bank se ohranjajo na visoki in stabilni ravni.
• Obe banki, ki sta v trenutku priprave poročila še v 100-odstotni lasti Republike
Slovenije (NLB in Abanka) dosledno izpolnjujeta zaveze do Evropske komisije, ki so
priloga Sklepa Komisije o državni pomoči. SDH o izpolnjevanju zavez tudi redno
poroča nadzorniku tega procesa. Slovenija upošteva okvir in ločevanje nalog, ki so v
slovenski korporativni in bančni zakonodaji določene za delničarje, upravo in nadzorni
svet finančnih institucij, ter smernice Komisije o korporativnem upravljanju in okviru
odnosov za banke, v katerih ima država delež.
Vir: MF
Vlada o zagotavljanju učinkovitejšega dela obveščevalno-varnostnega sistema
Vlada RS je sprejela mnenje k predlogu priporočila v zvezi z zagotavljanjem učinkovitejšega
dela obveščevalno-varnostnega sistema, ki jo je vložila skupina poslank in poslancev s
prvopodpisanim mag. Matejem Toninom.
Vlada RS se glede na razvoj in dinamiko geostrateških silnic zaveda pomena učinkovitega
obveščevalno-varnostnega sistema za omejevanje nacionalno-varnostnih tveganj. Aktivnosti
za njegovo nadgradnjo potekajo tako na operativni kot na normativni ravni.
Zavest vseh obveščevalno-varnostnih gradnikov in tudi Vlade RS o tem, da so svetovne
grožnje danes drugačne kot so bile pred 10-imi leti, ko je prišlo do zadnje nadgradnje Zakona
o Slovensko obveščevalno-varnostni agenciji (ZSOVA) kot temeljnega akta, ki normira
dejavnost centralne in civilne obveščevalne varnostne agencije RS ter posredno ureja tudi
pooblastila obveščevalnega dela vojaške obveščevalne službe, je že spodbudila pripravo
normativne nadgradnje obstoječega sistema oziroma pripravo novele ZSOVA.
V okviru dosedanjih strokovnih razprav je bilo okrepljeno zavedanje vseh, da v času ključnih in
pomembnih varnostnih izzivov obveščevalno-varnostnega sistema, ni primerno sistema
postavljati povsem na novo, temveč je treba težiti k nadgradnji obstoječega. Konkretno so
spremembe v pripravi usmerjene v to, da se določneje uredi vprašanje o tem kje se končajo
pooblastila klasičnih varnostnih služb po kazenskih postopkih in kje se začnejo pooblastila
obveščevalno-varnostnih služb, preveri ali so pooblastila obveščevalno-varnostnih služb
ustrezna tako glede na nove tehnologije in nove grožnje kot tudi z vidika domačih ustavnopravnih in razvijajočih se mednarodno-konvencijskih standardov in da se zagotovi ustrezen
nadzor nad delovanjem teh služb.
Čeprav trenutno sistem ni zastavljen optimalno in prihaja tudi do podvajanja dela, v okviru
obstoječega normativnega ustroja deluje oziroma se razvija v pravo smer tudi na operativni
ravni. Na področju protiterorističnih kapacitet in zmogljivosti, ki so dandanes še posebej
pomembne, je to potrdila posebna ekspertna skupina v prvem ocenjevalnem obdobju
nacionalnih protiterorističnih kapacitet in zmogljivosti EU, ki je bilo izvedeno v obdobju 20082010. Učinkovito operativno delovanje omogoča predvsem posebna Medresorska delovna
skupina za nadnacionalne grožnje, ki za potrebe Sveta za nacionalno varnost omogoča
ustrezno prepoznavanje groženj, tveganj in ranljivosti, ki so osnova za načrtovanje, usmerjanje
in izvajanje operativnih aktivnosti. Tripartitna delovna skupina omogoča tesno in vzajemno
sodelovanje na dnevni ravni med Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, Obveščevalno
varnostno službo in Policijo. V okviru takega sodelovanja vsi trije deležniki aktivno izmenjujejo
relevantne operativne podatke, ki so bodisi rezultat lastnih aktivnosti bodisi pridobljene v
sklopu različnih mednarodnih formatov v katerih sodelujejo.
Tudi na ravni EU si bo Vlada RS še naprej prizadevala, da se vzpostavi bolj jasna relacija pri
izvajanju in oblikovanju prihodnjih politik EU do tretjih regij, predvsem bližnjega vzhoda in
Severne Afrike ter Zahodnega Balkana. Slovenija je na mednarodni ravni prepoznana kot ena
od glavnih promotorjev sistemskega in načrtnega pristopa, kar dokazuje njena povezovalna
vloga pri iskanju novih rešitev na območju EU in še posebej na regionalni ravni Zahodnega
Balkana.
Ker gre pri zagotavljanju učinkovitejšega dela obveščevalno-varnostnega sistema za občutljivo
iskanje ravnovesja med varovanjem človekovih pravic in zagotavljanjem nacionalne varnosti,
Vlada RS pozdravlja odmerjeno in konstruktivno razpravo o tej temi v Državnem zboru RS in
podpira Dopolnjen predlog Priporočila Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno
samoupravo.
Vir: MP
Vlada sprejela predlog ukrepov za urejanje radiofrekvenčnega spektra z Italijansko
republiko
Vlada RS je sprejela predlog ukrepov Medresorske delovne skupine za urejanje
radiofrekvenčnega spektra z Italijansko republiko, ki jih je ta pripravila za zaščito interesov
Republike Slovenije.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve dodeljuje frekvence za oddajanje slovenskim
radijskim in TV postajam skladno z mednarodnimi sporazumi in postopki usklajevanja. V
nasprotju s tem pa je Italijanska republika nekatere iste frekvence podelila v uporabo
italijanskim radijskim in TV postajam, pri čemer pa ni izpeljala postopka mednarodnega
usklajevanja in pridobila soglasja Slovenije (in drugih potencialno prizadetih držav). Tako
ravnanje je pripeljalo do položaja, da italijanske radijske postaje v bližini slovenske meje
oddajajo na frekvencah, na katerih že oddajajo slovenske radijske postaje, oziroma na
frekvencah, ki so bile z mednarodnimi sporazumi dodeljene Republiki Sloveniji. S tem je
Italijanska republika kršila mednarodni sporazum (Ženeva 1984) in povzročila, da na isti
frekvenci na obmejnem področju oddajata slovenska in italijanska radijska postaja, kar
povzroča take motnje, da je uporaba frekvenc s strani slovenskih radijskih postaj otežena in
včasih celo nemogoča.
Zato je Medresorska delovna skupina za urejanje radiofrekvenčnega spektra z Italijansko
republiko pripravila predlog naslednjih ukrepov za zaščito interesov Republike Slovenije:
vložitev tožbe Republike Slovenije proti italijanski radijski postaji na slovenskem sodišču,
vložitev tožbe proti italijanskim radijskim postajam na italijanskem sodišču, diplomatska nota
Italijanski republiki¸ meritve in testiranja na radijskih frekvencah, ki pripadajo Republiki
Sloveniji, povečanje oddajnih moči na frekvencah, ki so motene, pisno opozorilo Evropski
komisiji o nespoštovanju 9. člena Direktive 2002/21/ES ter informiranje civilnih iniciativ o
možnostih sprožitve postopka pri Evropski komisiji.
Vir: MIZŠ
Končno poročilom o evidentiranju, ugotavljanju in obračunu upravičenih stroškov in
izpadlih prihodkov povezanih z organizacijo in izvajanjem železniškega prometa v času
izvajanja sanacije in ponovne vzpostavitve električne vleke v času od 1.2.2014 do
31.10.2015 na odseku proge Borovnica - Pivka
Vlada RS se je na današnji seji seznanila s Končnim poročilom o evidentiranju, ugotavljanju in
obračunu upravičenih stroškov in izpadlih prihodkov povezanih z organizacijo in izvajanjem
železniškega prometa v času izvajanja sanacije in ponovne vzpostavitve električne vleke v
času od 1.2.2014 do 31.10.2015 na odseku proge Borovnica - Pivka.
Vlada je določila, da se upravičeni stroški plačajo SŽ - Infrastruktura d.o.o. na način, da
Republika Slovenija sprejme obveznost v skupni vrednosti iz Končnega poročila, z vključenim
davkom na dodano vrednost v višini, ki je bil zaračunan Slovenskim železnicam –
Infrastruktura d.o.o., le te pa skladno z Zakonom o davku na dodano vrednost niso imele
pravice do odbitka DDV, 30. dan po prejemu Zahtevka za povračilo stroškov, izstavljenega na
podlagi Končnega poročila. SŽ - Infrastruktura, d.o.o. mora zahtevek za povračilo stroškov
predložiti najkasneje do 30.11.2016 Ministrstvu za infrastrukturo.
Vlada tudi soglaša s pogodbo o povračilu upravičenih stroškov, izpadlih prihodkov
prevoznikov, povezanih z organizacijo in izvajanjem železniškega prometa v času izvajanja
sanacije in ponovne vzpostavitve električne vleke na odseku proge Borovnica - Pivka in je za
podpis pogodbe pooblastila Damirja Topolka, direktorja Direkcije Republike Slovenije za
infrastrukturo.
Obračun upravičenih stroškov in izpadlih prihodkov prevoznikov v času žleda, povezanih z
organizacijo in izvajanjem železniškega prometa v času izvajanja sanacije in ponovne
vzpostavitve električne vleke na odseku Borovnica-Pivka znaša 26.903.810,18 evrov.
Vir: MzI
Vlada je sprejela redno mesečno poročilo Vladne projektne skupine
Vlada RS je sprejela redno mesečno poročilo Vladne projektne pisarne o stanju Vladnih
strateških projektov za mesec junij 2016.
Trenutni nabor projektov, ki jih pripravljamo in izvajamo po proceduri Vladnih strateških
razvojnih projektov:
Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti
Poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev
centralnega sistema javnega naročanja
Zelena proračunska in davčna reforma
P
1
MzI
P
2
MJU
P
3
MF
Reorganizacija informatike v državni upravi
Uvedba davčnih blagajn in dosledno plačevanje socialnih
obveznosti
VEM v okviru Centrov za socialno delo
P
4
MJU
P
5
MF
P
6.1. MDDSZ
VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij
P
6.2.
VEM za poslovne subjekte in za pomoč podjetjem v tujini
P
6.3. MGRT
VEM za mlade
P
6.4.
Sistem kriznega upravljanja in vodenja
P
7 MORS
Sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja
Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in
ekonomske demokracije
Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev
P
8
MF
P
9
MGRT
P
10
MGRT
Prenova spletnih mest v državni upravi
P
Centralizacija ravnanja z nepremičnim premoženjem državne
P
uprave
11
MJU
12
MJU
MOP
MIZŠ
P1: Izvedeno je bilo nadaljevanje priprave Zagonskega elaborata Programa. Zaključek s
predstavitvijo ministru nosilnega ministrstva predviden do sredine julija 2016.
Seznanitev Projektnega sveta je predvidena do konca julija 2016.
P2: 15.06.2016 je bil posredovan zahtevek za revizijo razpisne dokumentaciji, ki ga je naročnik
zavrnil in bo z vso potrebno dokumentacijo odstopljen Državni revizijski komisiji.
Odgovor pričakujemo v avgustu 2016.
P3: Projekt je v fazi priprave zagonskega elaborata. Odločitev o nadaljevanju postopka
sprejme Ministrstvo za finance.
P4: Izvedbe projektov 4.4, 4.5 in 4.6 potekajo po predvidenem terminskem planu. Terminski
plan projekta 4.8 je bil zaradi potrebnega redefiniranja vsebine osnutka Uredbe o informacijski
varnosti prolongiran za 80 dni. Sprememba ne vpliva na predvideni termin zaključka
Programa.
P5: Izvedba projekta je zaključena.
P6.1: Zaradi obsežnejšega dopolnjevanja Vloge na osnovi prvih pripomb Urada za izvajanje
kohezijske politike na MDDSZ ter zaradi novih obveznosti, ki so posledica spremembe navodil
s strani SVRK je bila za 40 dni podaljšana izvedba ene izmed nalog v prvi fazi projekta. Zaradi
vzporednosti izvajanja nalog vodstvo projekta ocenjuje, da bo celotno fazo kljub temu še
mogoče realizirati v načrtovanih rokih.
P6.2: Vlada Republike Slovenije je potrdila Zagonski elaborat projekta. Izvedba, razen
postopkov priprav sprememb normativnih aktov, kjer je bistveno podaljšano planirano obdobje
usklajevanja prejetih pripomb, poteka po planu. Potrebno je izpostaviti izjemno vnemo in
kreativnost vodje projekta, mag. Nikolaja Šarlaha.
P6.3: Izvedena so bila štiri srečanja projektnega tima za pripravo Zagonskega elaborata
projekta. Postopek bo predvidoma zaključen v juliju 2016.
P6.4: Zagonski elaborat je bil potrjen na Vladi Republike Slovenije. V juliju bo izveden inicialni
sestanek projektnega tima.
P7: Zaradi podaljšanja interne obravnave in potrjevanja predloga strukture kriznega
upravljanja in vodenja na nosilnem ministrstvu, je za 25 dni preložena izvedba naslednje
načrtovane naloge ter izvedba internega usklajevanja osnutka Zakona o spremembah in
dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije in Uredbe o kriznem upravljanju in vodenju.
Izvedbe nalog iz ostalih terminsko vzporednih faz potekajo nemoteno. Zaradi tega
predstavljena podaljšanja terminskega plana ne vplivajo na načrtovani končni rok zaključke
projekta.
P8: Izvedba projekta je zaključena.
P9: Zaključena je priprava Zagonskega elaborata projekta ter izvedena predstavitev pri
ministru nosilnega ministrstva. V juliju 2016 bo vsebina dokumenta predstavljena članom
Projektnega sveta in Vladi Republike Slovenije.
P10: Izvedba projekta poteka v skladu s planom, razen na področjih turizma (podaljšanje
obdobja za pripravo osnutka Zakona) in nepremičnin (preložen termin za začetek javne
obravnave), kjer bodo odgovorni v juliju prilagodili terminska plana.
V zvezi s projektom P10a potekajo identifikacije normativnih aktov, ki bodo vključeni v
postopek priprave Zagonskega elaborata ter posameznih zaposlenih iz vključenih ministrstev,
ki bodo vključeni v projektni tim za pripravo in izvedbo projekta.
P11: Izvedena je bila predstavitev projekta na Projektnem svetu. Predstavitev na Vladi RS je
predvidena v drugi polovici julija 2016.
P12: Izvedba projekta poteka nemoteno.
Vir: KPV
Poročilo o normativni dejavnosti Vlade RS v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2016
Vlada RS se je na današnji seji seznanila s Poročilom o normativni dejavnosti Vlade Republike
Slovenije v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2016.
Vlada je v obdobju od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016 realizirala 465 predpisov, od tega 66
predpisov iz pristojnosti državnega zbora, 155 predpisov iz pristojnosti vlade in 244 predpisov
iz pristojnosti ministrstev.
Vir: GSV
Vlada izdala Predlog uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijskookoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali
drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014–2020
Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljskapodnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi
omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
Uredba se sprejema, ker pri ukrepu ekološko kmetovanje prihaja do prekrivanja zahtev tega
ukrepa z ukrepi vodovarstvenega režima na vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Rižane za zahtevi glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnega
dušika. S predlogom uredbe se spreminja višina plačila za njive-poljščine, tako da za
vodovarstvena območja iz predpisa, ki ureja vodovarstveno območje za vodno telo
vodonosnikov Rižane, znaša pri podukrepu:
−
−
plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja 257,82 evra na ha
letno in za preostala območja 377,82 evra na ha letno;
plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja 206,18 evra na ha letno in za
preostala območja 326,18 evra na ha letno.
Pred spremembo so plačila za celotno Slovenijo znašala za preusmeritev v prakse in metode
ekološkega kmetovanja 377,82 evra na ha letno in za ohranitev praks in metod ekološkega
kmetovanja 326,18 evra na ha letno.
Z uredbo se dopolnjujejo tudi nekatere priloge. Dopolnitve vključujejo informacije o varstvu pri
zatiranju škodljivcev nekaterih sadnih vrst, ki do zdaj niso bile navedene (nektarina, križanci
med malinami in robidami, križanci med kosmuljo in črnim ribezom, dren, nasadi iz večjega
števila sadnih vrst), za ukrep ekološko kmetovanje pa se določijo kršitve in kategorije kršitev,
kadar je obtežba manjša od predpisane.
Uredba vključuje tudi nekatere tehnične popravke.
Vir: MKGP
Uredba o sofinanciranju doktorskega študija
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o sofinanciranju doktorskega študija in jo objavi v
UL RS.
S predlogom Uredbe o sofinanciranju doktorskega študija se ureja financiranje študija po
javnoveljavnih doktorskih študijskih programih tretje stopnje, katerih sofinanciranje bo potekalo
preko s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport objavljenem javnem razpisu, na
katerega se bodo lahko prijavili vsi visokošolski zavodi, ki izvajajo doktorski študij.
Poudarek pri izboru bo med drugim temeljil na znanstveno-raziskovalnih kapacitetah
visokošolskega zavoda. Predlog uredbe sicer v celoti nadomešča veljavno Uredbo o
sofinanciranju doktorskega študija (Uradni list RS, št. 88/10 in 64/12).
Vir: MIZŠ
Vlada daje predhodno soglasje, da se začne stečajni postopek nad invalidskim
podjetjem MEDVEDEK, vzgoja in izobraževanje, d.o.o., Krška cesta 6, 8311 Kostanjevica
na Krki.
Dne 12. 4. 2016 je upnik, družba Sberbank banka d.d., podal predlog za izdajo predhodnega
soglasja Vlade Republike Slovenije, da se nad dolžnikom, ki je invalidsko podjetje, družbo
MEDVEDEK, vzgoja in izobraževanje, d.o.o., lahko začne stečajni postopek.
V svoji vlogi upnik navaja, da je zoper invalidsko podjetje pred Okrožnim sodiščem v Krškem
že vložil predlog za začetek stečajnega postopka. Upnik pojasnjuje, da je invalidsko podjetje
insolventno in sicer je podana tako trajnejša nelikvidnost, kot tudi prezadolženost v smislu 14.
člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Iz predloga in prilog izhaja, da skupen znesek vseh obveznosti invalidskega podjetja do upnika
znaša 1.525.738,16 EUR obveznosti. S plačilom zapadlih obveznosti invalidsko podjetje
zamuja več kot 2 meseca (kriterij trajnejše nelikvidnosti). Nadalje upnik navaja, da invalidsko
podjetje razpolaga s premoženjem v vrednosti 1.654.143,00 EUR, s katerim jamči za terjatve
upnika v skupnem znesku 3.108.502,75 EUR (kriterij prezadolženosti).
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni pristojno za ugotavljanje
pogojev za začetek stečajnega postopka in enako velja za Vlado RS. Predhodno soglasje
Vlade RS je le procesna predpostavka za izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka, o tem,
ali so izpolnjeni vsebinski pogoji za uvedbo stečajnega postopka, pa bo odločalo Okrožno
sodišče v Krškem.
Vir: MDDSZ
Vlade sprejela Odzivno poročilo k revizijskemu poročilu »Postopki evalviranja,
akreditiranja ter podeljevanja koncesij v višjem in visokem šolstvu«
Vlada RS je sprejela Odzivno poročilo na revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike
Slovenije »Postopki evalviranja, akreditiranja ter podeljevanja koncesij v višjem in visokem
šolstvu«.
Zahtevan popravljalni ukrep Računskega sodišča glede nadaljnjega financiranja Nacionalne
agencije za kakovost v visokem šolstvu (agencija) je bil sledeč: »Vlada kot izvrševalec
ustanoviteljskih obveznosti agencije mora izkazati, da načrtovanje višine proračunskih
sredstev za delovanje agencije v prihodnjih letih temelji na podlagi predlaganega finančnega
načrta agencije in rezultatov analiz v zvezi z dejanskimi in predvidenimi stroški agencije po
poteku projekta ESS ter ob upoštevanju drugih okoliščin in morebitnih predlogov sprememb in
dopolnitev ZViS in drugih predpisov, ki bi lahko vplivali na spremembo višine stroškov agencije
v prihodnje.«
Vlada RS odgovarja, da trenutni Zakon o visokem šolstvu v drugem odstavku 51. m člena
določa, da se sredstva za delo agencije zagotavljajo iz državnega proračuna. Ob pripravah
predlogov dvoletnih proračunov Vlada RS vedno pozove neposredne nevladne uporabnike
proračuna z obširnim terminskim načrtom za pripravo predloga sprememb državnega
proračuna za prihodnje leto (T) in za predlog državnega proračuna za leto (T+1). Za leti 2016
in 2017, ko ESS sredstva niso več na razpolago, je Vlada RS zagotovila sredstva v
integralnem delu proračuna glede na letno realizacijo preteklega leta tako, da delo agencije ni
ogroženo. Za leto 2016 je tako za delovanje agencije na voljo 1.221.864 evrov, v letu 2017 pa
1.178.072 evrov.
Pričakovana novela ZVIS ne bo bistveno spremenila višine stroškov agencije v prihodnje.
Zunanjih evalvacij bo številčno manj, vendar se bo tudi obseg posameznih evalvacij bistveno
povečal. Obiska na visokošolskem zavodu ob evalvaciji bosta dva, obiski bodo daljši,
evalvirane bodo vse fakultete, narejene bodo vzorčne evalvacije študijskih programov itn.
Mnenje Računskega sodišča, da bi se smiselno proučilo tudi, ali naj stroški postopkov
akreditacij in zunanjih evalvacij, ki jih izvaja agencija, v celoti ali delno bremenijo stranke v
postopkih, se zdi preuranjeno, dokler ni v ustreznem zakonu definirana javna služba. Trenutno
namreč s pridobljeno akreditacijo študijski programi postanejo javno veljavni. Ne nazadnje
želimo, da agencija razširi svoje delovanje - njegova prioriteta je tudi vpeljava učinkovitega
informacijskega sistema, prevzem razvida visokošolskih zavodov, sodelovanje pri eVŠ in SOK,
mednarodna aktivnost in aktivnejše sodelovanje z drugimi tujimi agencijami, kar pa s seboj
potegne tudi ustrezne finančne obveznosti.
Na naslednji ukrep, da mora Vlada RS kot koordinator dela ministrstev določiti deležnika, ki bo
odgovoren za zbiranje in analiziranje podatkov o potrebah po izvajanju posameznih študijskih
programov na državni ravni, kar naj bi bilo izhodišče za nadaljnje odločitve o morebitni
spremembi sistema financiranja in morebitni vzpostavitvi sistema zagotavljanja raznovrstnosti
študijskih programov, je Vlada RS za koordinatorja določila Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport.
Vir: MIZŠ
Sprememba sklepa o ustanovitvi Javnega zavoda Slovenska akreditacija
Vlada RS je danes na redni seji sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi javnega
zavoda Slovenska akreditacija in ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Sklep se
spremeni tako, da se uskladi določba o potrebnem kvorumu za odločanje sveta pri
sprejemanju odločitev in statuta.
Četrti odstavek 7. člena Sklepa o ustanovitvi SA določa, da svet sklepa veljavno, če je na seji
navzoča več kot polovica članov sveta. Svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih
članov, razen statuta, ki se sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
Prvi odstavek 9. člena Sklepa o ustanovitvi SA določa, da svet veljavno odloča, če je na seji
navzoča več kot polovica njegovih članov, odločitve pa sprejema z večino navzočih članov.
Svet sprejme statut z večino vseh članov.
Zaradi podvajanja določbe o potrebnem kvorumu za odločanje sveta pri sprejemanju odločitev
in statuta se črta prvi odstavek 9. člena Sklepa o ustanovitvi SA.
Vir: MGRT
Aneks h koncesijski pogodbi s koncesionarjem Terme Krka za rabo termalne vode za
ogrevanje in potrebe kopališča Dolenjske Toplice
Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi z dne 27. 1. 2016 s koncesionarjem Terme
Krka, d. o. o., Novo mesto, v zvezi z rabo termalne vode iz vrtin ZV-2/91, V-1/73, V-9/78, V10/05 in V-13/10 za ogrevanje in potrebe kopališča Dolenjske Toplice. Za podpis aneksa je
vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Z aneksom vlada potrjuje višino nadomestila za rabo vode za obdobje od 2005 do 2013 ter za
leti 2014 in 2015 ter število obrokov za plačilo. Koncesionar v preteklih letih ni plačeval
koncesije. Skupno nadomestilo za obdobje od 2005 do 2013 znaša 35.398 EUR. Ker je
nadomestilo večje od 10.000 EUR, se nadomestilo za rabo vode plača v 21-ih obrokih.
Povprečni obrok znaša 1.686 EUR. Skupno nadomestilo za leto 2014 znaša 49.765 EUR, za
leto 2015 pa 51.178 EUR. Obveznost plačila nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 se
plača v enkratnem znesku za vsako posamezno leto posebej in nastopi v 60-ih dneh od izdaje
računa na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe.
Vir: MOP
Aneks h koncesijski pogodbi s koncesionarjem Terme Krka za rabo termalne vode za
ogrevanje in potrebe kopališča Šmarješke Toplice
Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi z dne 27. 1. 2016 s koncesionarjem Terme
Krka, d. o. o., Novo mesto, v zvezi z rabo termalne vode iz vrtin V-11/87 in V-12/04 za
ogrevanje in potrebe kopališča Šmarješke Toplice. Za podpis aneksa je vlada pooblastila
ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.
Z aneksom vlada potrjuje višino nadomestila za rabo vode za obdobje od 2005 do 2013 ter za
leti 2014 in 2015 ter število obrokov za plačilo. Koncesionar v preteklih letih ni plačeval
koncesije. Skupno nadomestilo za obdobje od 2005 do 2013 znaša 27.103 EUR. Ker je
nadomestilo večje od 10.000 EUR, se nadomestilo za rabo vode plača v 21-ih obrokih.
Povprečni obrok znaša 1.291 EUR. Skupno nadomestilo za leto 2014 znaša 55.756 EUR, za
leto 2015 pa 54.282 EUR. Obveznost plačila nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 se
plača v enkratnem znesku za vsako posamezno leto posebej in nastopi v 60-ih dneh od izdaje
računa na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe.
Vir: MOP
Aneks h koncesijski pogodbi s koncesionarjem Terme Topolšica v zvezi z rabo termalne
vode iz izvira Toplica za dejavnost kopališč in naravnih zdravilišč
Vlada RS je sklenila aneks h koncesijski pogodbi z dne 15. 1. 2016 s koncesionarjem Terme
Topolšica, d. d., Topolšica, v zvezi z rabo termalne vode iz izvira Toplica za dejavnost kopališč
in naravnih zdravilišč – Terme Topolšica. Za podpis aneksa je vlada pooblastila ministrico za
okolje in prostor Ireno Majcen.
Z aneksom vlada potrjuje višino nadomestila za rabo vode za obdobje od 2005 do 2013 ter za
leti 2014 in 2015 ter število obrokov za plačilo. Koncesionar v preteklih letih ni plačeval
koncesije. Skupno nadomestilo za obdobje od 2005 do 2013 znaša 7.207 EUR. Ker je
nadomestilo manjše od 10.000 EUR, se nadomestilo za rabo vode plača v enkratnem znesku.
Skupno nadomestilo za leto 2014 znaša 23.142 EUR, za leto 2015 pa 23.138 EUR. Obveznost
plačila nadomestila za rabo vode za leti 2014 in 2015 se plača v enkratnem znesku za vsako
posamezno leto posebej in nastopi v 60-ih dneh od izdaje računa na podlagi sklenjene
koncesijske pogodbe.
Vir: MOP
Vlada podelila koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja
trga z elektriko družbi Borzen, d.o.o.
Vlada RS je na današnji seji izdala odločbo, s katero podeli koncesijo za izvajanje
gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko družbi Borzen d.o.o., operaterju
trga za elektriko za dobo 20 let. Za podpis koncesijske pogodbe je pooblastila dr. Petra
Gašperšiča, ministra, pristojnega za energijo.
Uredba o podelitvi koncesije in načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost
operaterja trga z elektriko (v nadaljnjem besedilu: Uredba) določa, da se gospodarska javna
služba operater trga z elektriko opravlja na podlagi koncesije, s katero koncesionar pridobi
izključno pravico opravljanja javne službe na celotnem območju Republike Slovenije. Uredba
tudi določa, da se koncesija podeli z odločbo brez javnega razpisa, in to za obdobje 20 let.
Izbira družbe Borzen, d.o.o. za nadaljnje opravljanja te javne službe je utemeljena iz naslednjih
razlogov:
- Borzen, d.o.o. je bil ustanovljen na podlagi Energetskega zakona posebej za
opravljanje gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo;
- Borzen, d.o.o. je v neposredni 100% lasti Republike Slovenije;
- Borzen, d.o.o. uspešno opravlja javno službo od leta 2001;
- Borzen, d.o.o. ima vzpostavljeno celotno infrastrukturo za izvajanje te službe in
razpolaga z ustrezno usposobljenimi kadri.
Vir: MzI
Vlada sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda
Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Na današnji seji je Vlada RS sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi
javnega zavoda Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Sprejete spremembe predstavljajo osnovo
za vzpostavitev Centra za kreativnost, ki bo deloval znotraj Muzeja za arhitekturo in
oblikovanje (v nadaljnjem besedilu: MAO), kot interdisciplinarna platforma za podporo
kulturnemu in kreativnemu sektorju, kar je predvideno v okviru Operativnega programa za
izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020.
Ena od ključnih nalog platforme bo dodeljevanje finančnih podpor za povezovanje kulturnega
in kreativnega sektorja s proizvodnimi in storitvenimi podjetji, univerzami in javnimi ustanovami
z namenom raziskovanja in razvoja novih ter inovativnih izdelkov in storitev, podpore razvoju
blagovnih znamk ter razvoju organizacij in podjetij iz kulturnega in kreativnega sektorja.
Javni zavod Muzej za arhitekturo in oblikovanje je osrednja slovenska organizacija za področje
arhitekture in oblikovanja. Na podlagi strateškega načrta javnega zavoda se MAO razvija v eno
od nacionalnih vozlišč kulturnega in kreativnega sektorja. MAO bo v prihodnje razvijal svoje
nacionalno poslanstvo do sodobnih praks na področju kulturnih in kreativnih industrij,
predvsem arhitekture in oblikovanja, ter zagotavljanja javnega interesa v najširši meri tudi na
področju usposabljanja, raziskovanja in predstavljanja sodobne ustvarjalne prakse s področij
poslanstva muzeja in izvajanja evropskih projektov v povezavi z gospodarstvom, znanostjo,
izobraževanjem in drugimi sektorji.
Vir: MK
Vlada sprejela mnenje o zahtevi za ustavnost 12. člena ZPŠOIRSP
Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o zahtevi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu
za oceno ustavnosti 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz
registra stalnega prebivalstva, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije in
Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.
Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je na Ustavno sodišče RS vložilo zahtevo za oceno
ustavnosti 12. člena Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega
prebivalstva (ZPŠOIRSP), ki skupno višino denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi
izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi), ki se lahko
določi v sodnem postopku, omejuje do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko
upravičencu določena v upravnem postopku (kar znaša 150 evrov za vsak mesec izbrisa).
Vlada podaja mnenje, da 12. člen ZPŠOIRSP ni v neskladju z Ustavo RS. Glede omejevanja
višine denarne odškodnine v sodnem postopku je pojasnjeno, da je bilo skladno s tretjim
odstavkom 15. člena Ustave RS upoštevano načelo sorazmernosti (t. i. test sorazmernosti).
Ugotovljeno je bilo, da glede na finančno stanje v primeru dodatnih izplačil država ne bi mogla
poravnati drugih, z zakoni določenih obveznosti. Izplačevanje popolnih odškodnin z zamudnimi
obrestmi bi pomenilo nevzdržno obremenitev sistema javnega financiranja in nevzdržno
finančno obremenitev države, s tem pa bi bilo ogroženo izvajanje siceršnjih funkcij države
(predvsem tudi socialne, kar je ustavna kategorija).
Vir: MNZ
Odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z vdori v spletne račune
Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z vdori v spletne
račune in ga poslala Državnemu zboru.
Na vprašanje, kako bo vlada izboljšala zasebnost komunikacije prebivalcev Slovenije, vlada
odgovarja, da bo Slovenija pri digitalizaciji upoštevala načela zagotavljanja varstva zasebnosti
in zagotavljanja zaupanja, saj je to ključnega pomena za razvoj vključujoče digitalne družbe. V
digitalni družbi je zato treba zaščititi posameznikove pravice do komunikacijske in
informacijske zasebnosti, do informiranja, kako se zbira in obdeluje njegove podatke, vedeti ali
je bilo poseženo v njegove osebne podatke, ter biti pozabljen. Pri digitalizaciji Slovenije bo za
spodbujanje zaupanja v kibernetski prostor in za zaščito komunikacijske in informacijske
zasebnosti vlada upoštevala in uveljavljala presojo vplivov na zasebnost pri razvoju IKT
rešitev, zaščito podatkov z vgrajeno zasebnostjo (''by design and by default'') ter uporabo
tehnik anonimizacije osebnih podatkov.
Na vprašanje, kdaj bo vlada poskrbela, da bodo zaradi domnevnega nezakonitega delovanja
in kršitve ustavne odločbe odgovarjale odgovorne osebe pred sodiščem, vlada odgovarja, da
je o sumu storitve kaznivega dejanja bil obveščen Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih
oseb s posebnimi pooblastili na Specializiranem državnem tožilstvu Republike Slovenije, ki je
edino stvarno in krajevno pristojno za preiskavo kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe v
policiji. Ta preiskava bo tudi ovrgla ali potrdila sum kaznivega dejanja. Potekajo tudi notranje
zaščitni in nadzorni postopki policije, Direktorat za policijo in druge varnostne naloge
Ministrstva za notranje zadeve pa je v okviru nadzorne funkcije nad delom organa v sestavi, od
policije že zahteval pisna pojasnila in dokumentacijo, ki se nanaša na omenjene očitke.
Ugotovitve vlada še pričakuje.
Na vprašanje, s katerimi ukrepi bo vlada poskrbela, da ne bo več prihajalo do nenadzorovanih
vdorov v zasebnost komunikacije prebivalcev Republike Slovenije, pa vlada med drugim
odgovarja, da Policija podatke, povezane s svojim delom pridobiva na zakonit način. V
primeru, ki ga izpostavljajo mediji, bo morebitno utemeljenost suma preverjal Oddelek za
preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega
tožilstva Republike Slovenije, nikakor pa ne gre za sistematično nezakonito pridobivanje
podatkov. Ob tem vlada še pojasnjuje, da državljani za zagotavljanje lastne informacijske
zasebnosti lahko še največ storijo sami. Za pomoč pri ozaveščanju o varnosti in komunikacijski
zasebnosti v kibernetskem prostoru sta na voljo program ozaveščanja Varni na internetu
(https://www.varninainternetu.si), ki je namenjen splošni javnosti in Center za varnejši internet
(http://safe.si), ki je namenjen predvsem mladini. Oba ponujata nasvete, kako lahko vsak
posameznik bolje poskrbi za svojo varnost v kibernetskem prostoru.
Vir: MIZŠ
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede ZUJF
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Tomaža
Lisca v zvezi z izvajanjem Zakona o uravnoteženju javnih financ.
Lisca zanima kateri učinki ZUJF še veljajo, do kdaj bodo veljali in ali se načrtujejo kakšne
spremembe.
Vlada mu odgovarja, da je bil ZUJF sprejet maja 2012, z njim pa so se za zagotovitev vzdržnih
javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov spremenile in dopolnile določbe 39
zakonov, poleg tega so se v njem določili tudi trajni in začasni ukrepi. Zakon je v večji meri
imel vpliv na prihodke in odhodke državnega proračuna, medtem ko je del ukrepov imel
učinek tudi na širši javni sektor oziroma ostale blagajne javnega financiranja (predvsem ukrepi
s področja stroškov dela tako na odhodkovni kot na prihodkovni strani ZPIZ-a in ZZZS-ja).
V letih po sprejetju ZUJF-a je bilo skozi intervencijske zakone, spremembe zakonov in
dogovore s socialnimi partnerji sprejeto še več ukrepov z namenom omejevanja rasti izdatkov,
nekateri ukrepi so postali del sistemskih zakonov in so trajne narave. Nekateri ukrepi iz ZUJFa so bili naknadno spremenjeni ali ukinjeni z zakoni, dogovori ter sodnimi odločbami, kar velja
zlasti za ukrepe z vplivom na stroške dela, socialno varstvo in družinsko politiko ter pokojnine.
Trenutno so veljavni še vsi učinki:
− spremenjenih zakonov iz II. poglavja ZUJF, v kolikor s področnimi zakoni niso bili
spremenjeni;
− trajni ukrepi iz III. poglavja ZUJF, v kolikor niso bili razveljavljeni (razvidno je iz
čistopisa ZUJF);
− začasni ukrepi iz IV. poglavja ZUJF, ki jim ni potekel časovni rok veljavnosti oziroma, ki
niso bili vezani na 2,5 odstotno rast bruto domačega proizvoda.
Spremembe ZUJF se ne načrtujejo, čistopis zakona je objavljen na spletni strani PISRS.
Vir: MF
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede Telekoma
Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Janka Vebra
v zvezi s poslovanjem Telekoma Slovenije.
Veber je zastavil številna vprašanja povezana s prodajnim postopkom Telekoma Slovenije in s
tem povezanimi stroški. Vebra namreč skrbijo stroški in izgube Telekoma ter s tem povezane
odločitve.
Vlada najprej pojasni do katere mere je pristojna za njegova vprašanja, kajti opaža se, da
poslance to še vedno bega. Tako na enostaven in razumljiv način pojasni sistem
korporativnega upravljanja družb v državni lasti kot ga predpisuje Zakon o Slovenskem
državnem holdingu (ZSDH-1). ZSDH-1 je osnovni zakon, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb
države in poslovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH). Eden temeljnih namenov
zakona je, skladno s smernicami OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti,
ločitev funkcije države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države oziroma ločitev
politike od upravljanja družb v državni lasti. To zagotavlja načelo neodvisnosti, ki določa, da
SDH in njegovi organi niso vezani na navodila državnih organov ali tretjih oseb, pri
izpolnjevanju nalog skladno z ZSDH-1 pa morajo delovati neodvisno in samostojno. Izjema so
določbe o obveznem upoštevanju ciljev, določenih v strategiji in drugih aktih upravljanja, ter
morebitne določbe posebne zakonodaje, ki velja za posamezne naložbe. V tem okviru deluje
tudi vlada kot skupščina SDH. SDH na drugi strani izvaja uresničevanje vseh navedenih aktov
skladno z načeli skrbnosti, gospodarnosti in preglednosti ter v skladu z vso relevantno
zakonodajo.
Vlada opozarja na določbo prvega odstavka 240. člena Poslovnika državnega zbora: »Vsak
poslanec lahko vladi ali posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju vlade postavi
vprašanje ali poda pobudo za ureditev posameznih zadev oziroma za sprejem določenih
ukrepov s področja delovanja vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe.«
Skladno z navedenim vlada ugotavlja, da se vsebina poslanskega vprašanja nanaša na
Telekom Slovenije, njegove stroške, njegovo izvedbo postopkov, sprejemanje odločitev ipd. in
se torej ne nanaša na delovna področja niti vlade niti posameznega ministrstva niti vladnih
služb.
Iz svojih pristojnosti lahko vlada posredno poda le odgovor na vprašanji iz prvih dveh alineji,
saj je del stroškov neuspešnega prodajnega postopka kapitalske naložbe države v Telekomu
Slovenije nosila tudi Republika Slovenija.
SDH je pri pripravi na prodajni postopek veliko časa namenil za to, da je uskladil vsebino
Pogodbe o medsebojnih razmerjih, ki se nanaša na stroške prodajnega postopka, ki bi jih v
primeru uspešno izvedenega prodajnega postopka kril Telekom Slovenije.
Gre za naslednje stroške:
− storitev vzpostavitve in izvajanja podatkovne sobe (izvajalec: Imprima)
− storitev izvedbe in dopolnitve finančno davčnega skrbnega pregleda (izvajalec: Ernst&
Young Svetovanje)
− storitev izvedbe komercialnega in tehničnega skrbnega pregleda (izvajalec: Roland
Berger Strategy Consultants)
− storitev izvedbe in dopolnitve pravnega skrbnega pregleda (izvajalec: Schonherr
odvetniška pisarna)
− storitev izvedbe medletne revizije (izvajalec: KPMG).
Skupni znesek navedenih stroškov, ki jih je ob izstavitvi računov plačal Telekom Slovenije
znaša 1.710.748,67 EUR. Ob neuspešnem prodajnem postopku so prodajalci v skladu z
določili Pogodbe o medsebojnih razmerjih te stroške Telekomu Slovenije povrnili v celotnem
znesku. Znesek, ki ga je v skladu z deležem lastništva v paketu delnic, ki se je prodajal,
poravnala Republika Slovenija znaša 1.551.168,25 EUR, ostali znesek pa je poravnal SDH. Te
stroške ne gre enačiti s stroški svetovanja, saj gre za stroške izvedbe enkratne storitve,
katerih izdelek je končno poročilo o skrbnem pregledu oz. reviziji (vzpostavitev podatkovne
sobe pa je osnova za to, da se te storitve lahko izvedejo, ter za nadaljnje izvajanje skrbnih
pregledov investitorjev). Celotni stroški prodaje družbe Telekom, ki bi jih morala plačati
Republika Slovenija so po prvotnem obračunu znašali 2.317.713,19 EUR. Ker je kupec
odstopil od prodaje po že izdani zavezujoči ponudbi, je ministrstvo za finance mnenja, da se
del računa v višini 766.544,94 EUR ne plača in predlaga, da razliko SDH izterja od kupca.
Vlada s podatki o ostalih stroških Telekoma Slovenije ne razpolaga, saj je odločitev za izbor
posameznih svetovalcev, ki so družbi svetovali v prodajnem postopku, predmet poslovnih
odločitev družbe.
Vir: MF
Vlada odgovorila poslancu Janku Vebru
Vlada RS je danes na redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Janka Vebra
glede možnega konflikta interesov in korupcije pri delovanju Javne agencije Republike
Slovenije za varstvo konkurence in njenega nekdanjega direktorja ter odgovor poslala
Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poslanec Janko Veber je na Vlado Republike Slovenije (Vlada RS) naslovil pisno poslansko
vprašanje glede možnega konflikta interesov in korupcije pri delovanju Javne agencije
Republike Slovenije za varstvo konkurence (Agencija).
Vlada RS v zvezi z vprašanji poslanca Janka Vebra uvodoma pojasni, da si prizadeva, da se
povrne zaupanje ljudi v državo in njene temeljne stebre državotvornega delovanja. Eno izmed
temeljnih izhodišč je tudi boj proti korupciji in ničelna toleranca do korupcije. V ta namen je
sprejela Program ukrepov Vlade RS za preprečevanje korupcije za obdobje 2015 – 2016 –
ničelna toleranca do korupcije in zavezala resorna ministrstva k pripravi vmesnih polletnih
poročil o izvajanju ukrepov iz svoje pristojnosti. Glede nasprotja interesov pa Vlada RS
pojasnjuje, da ZIntPK nalaga uradni osebi, da mora biti pri opravljanju svojih nalog in službe
pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne
in določa odgovornost za prekršek, če se uradna oseba sama ne izloči oziroma ne obvesti
svojega predstojnika ali Komisije za preprečevanje korupcije o nasprotju interesov oziroma
možnosti, da bi do njega lahko prišlo. Vlada RS meni, da se izvajajo ustrezne aktivnosti, da se
preprečijo in odkrijejo tako korupcijska dejanja kot konflikt interesov na vseh nivojih države.
Vlada RS nadalje navaja, da so državne institucije samostojne in neodvisne in da je
prepričana, da vse institucije ravnajo v skladu s svojimi pristojnostmi in so pristojne, da v v
primeru ugotovljenih kršitev ustrezno ukrepajo.
Vlada RS tudi pojasnjuje, da ni pristojna izvajati revizije postopkov, v katerih so nastopale
stranke odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o .p., d. o. o., zato posledično
tudi ne more obvestiti javnosti o izsledkih revizije. Vlada RS je prepričana, da bodo pristojne
institucije in resorna ministrstva v skladu s svojimi pristojnostmi, v primeru ugotovljenih kršitev,
ustrezno ukrepale.
Odgovor v celoti
Vir: MGRT
Vlada odgovorila poslancu Andreju Čušu
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z razvojno
problematiko spodnjepodravske regije in ga poslala Državnemu zboru Republike Slovenije.
Poslanec Andrej Čuš v pisnem poslanskem vprašanju sprašuje, s kakšnimi ukrepi bo Vlada
Republike Slovenije zagotovila skladnejši razvoj Slovenija in kakšnih ukrepov bo deležna
spodnjepodravska regija.
Vlada odgovarja:
Skladni regionalni razvoj je mogoče dosegati z instrumenti regionalne politike. Izvajanje
spremljamo z indeksom razvojne ogroženosti (IRO), ki ga izračunava Urad RS za
makroekonomske analize in razvoj. IRO je sestavljen iz 14 kazalnikov razvitosti, ogroženosti in
razvojnih možnosti in v letu 2015 kaže največjo razvojno ogroženost v Pomurski razvojni regiji
(indeks 161,6), najmanjšo pa v Osrednjeslovenski razvojni regiji (indeks 37,3). Podravska
razvojna regija se uvršča med regije z višjo razvojno ogroženostjo. Po vrednosti IRO se nahaja
na četrtem mestu (indeks 117,5), takoj za Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko.
Dinamiko regionalnih razvojnih razlik spremljamo prek sprememb koeficienta variacije IRO, ki
je je znašal v letu 2014 33,0, v letu 2015 pa 31,6. Skladnost regionalnega razvoja se je rahlo
izboljšala. Po vrednosti IRO se je tudi razvojna ogroženost Podravske regije v zadnjem letu
nekoliko znižala (s 123,9 na 117,5).
Regionalna politika se v Sloveniji izvaja na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega
regionalnega razvoja. Njeni ukrepi se delijo na ukrepe za razvoj vseh regij (t.i. horizontalna
regionalna politika) in ukrepe razvojne podpore za problemska območja (obmejna problemska
območja, problemska območja z visoko brezposelnostjo, območja avtohtonih narodnih
skupnosti,…). Ta zakon je bil sprejet v letu 2011 (ZSRR-2) in dopolnjen v letu 2012 (ZSRR2A), Državni zbor RS pa je v juniju letos sprejel še eno novelo (ZSRR-2B) s ciljem, da se
izboljšajo rešitve, ki so se pri izvajanju pokazala za pomanjkljive ali težko izvedljive.
Na podlagi ZSRR-2 in ZSRR-2A so bili izdani predvideni podzakonski akti. Ustanovljeni so bili
razvojni sveti v 12 razvojnih regijah. Regionalne razvojne agencije so bile vpisane v evidenco
pri ministrstvu, pristojnem za regionalni razvoj. V vseh regijah so bili sprejeti regionalni razvojni
programi za programsko obdobje 2014–2020. Regionalni razvojni program 2014–2020 je
sprejela tudi Podravska razvojna regija (http://www.mra.si/predlog-rrp-2014-2020/). V njem je
opredelila najpomembnejše razvojne ovire, razpoložljive regijske razvojne potenciale in
določila ključne regijske projekte. V pripravi oziroma usklajevanju je dogovor za razvoj
Podravske regije. Seveda pa lahko subjekti iz te regije tudi kandidirajo za razvojne spodbude,
ki se razpisujejo za območje cele države v okviru razvojnih politik.
V regionalnem razvojnem programu je Podravska razvojna regija opredelila dve problemski
območji: Območje Maribora s širšo okolico in Območje Haloz. Na območju Maribora s širšo
okolico se v obdobju 2014–2018 že izvajajo ukrepi razvojne podpore za problemska območja z
visoko brezposelnostjo po ZSRR-2, ki obsegajo:
– poseben program spodbujanja konkurenčnosti problemskega območja v skupni višini
16.810.000 evrov nepovratnih sredstev in 23.190.000 evrov povratnih sredstev,
– povračilo plačanih prispevkov delodajalca za socialno varnost na podlagi 27. člena ZSRR-2,
– davčne olajšave za zaposlovanje na podlagi 28. člena ZSRR-2,
– davčne olajšave za investiranje na podlagi 28. člena ZSRR-2,
– spodbude za trajnostni razvoj podeželja v okviru izvajanja lokalnega razvoja, ki ga vodi
skupnost in se sofinancira iz evropskih skladov v skupni višini 638.000 eurov nepovratnih
sredstev iz EKSRP in 706.000 eurov nepovratnih sredstev iz ESRR ter
– spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov v skupni višini 2.000.000 eurov nepovratnih
sredstev.
Podobni ukrepi razvojne podpore se prav tako izvajajo na območju Upravne enote Ormož. To
območje je vključeno v izvajanje Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–
2017 (ZRPPR1015 in ZRPPR1015-A). Ta zakon je bil letos podaljšan do leta 2017. Poleg
davčnih olajšav in spodbud za zaposlovanje in investiranje, spodbud za razvoj podeželja in
projekta vodooskrbe, se na tem območju izvaja Program spodbujanja konkurenčnosti
gospodarstva. V okviru instrumenta 1: »Spodbujanje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja
novih delovnih mest« predstavlja v letošnjem letu novost javni razpisi za spodbujanje
novonastalih podjetij, ki jih bo izvajal Slovenski podjetniški sklad. V instrument 1 pa se dodatno
vključujejo tudi sredstva za mikrokredite in ugodne razvojne kredite. V okviru instrumenta 2:
»Spodbujanje razvoja človeških virov« se na novo uvaja sklop instrumenta »Aktivacija mladih
talentov - program za razvoj poslovnih idej in njihov preizkus v praksi«. S tem instrumentom
se bo spodbujalo povezovanje mladih (bodočih kadrov) z gospodarstvom. V okviru instrumenta
3: »Socialno podjetništvo« se vsebina razširja, v okviru instrumenta 4: »Promocija regije, da bi
privabili tuje in domače investicije« pa se dodaja sklop: »Zagotovitev infrastrukturnih pogojev
za uspešno srednje in dolgoročno promocijo regije za privabljanje tujih in domačih investicij«.
V okviru regionalne politike Spodnje Podravje ni deležno posebne obravnave. Enako kot za
druga teritorialno zaokrožena območja, so tudi za to območje dostopni vsi ukrepi razvojnih
politik, ki delujejo na območju Slovenije kot celote. Razvojne specifike Spodnjega Podravja pa
je mogoče izraziti prek regionalnega razvojnega programa Podravske razvojne regije in
Dogovora za razvoj Podravske regije, ki je v pripravi.
Vir: MGRT
Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede stroškov kandidature dr. Danila
Türka za generalnega sekretarja OZN
Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka o višini sredstev,
aktivnostih in virih, iz katerih je Slovenija že porabila sredstva za pokritje dosedanjih stroškov
kandidature dr. Danila Türka za generalnega sekretarja OZN. Po oceni poslanca Tanka Ruska
federacija ne bo podprla kandidature dr. Danila Türka za generalnega sekretarja OZN, kar po
njegovem mnenju pomeni, da so možnosti za uspeh kandidature dr. Danila Türka minimalne
Vlada RS je v odgovoru poudarila, da s pozornostjo spremlja proces izbire novega
generalnega sekretarja OZN in ocenjuje, da je kandidatura nekdanjega predsednika Republike
Slovenije dr. Danila Türka za generalnega sekretarja OZN verodostojna in močna kandidatura,
ki utrjuje ugled slovenske države in njene diplomacije. Vlada to oceno utemeljuje na
usposobljenosti kandidata za ta položaj in na številnih pozitivnih odzivih, ki jih Slovenija
prejema po predstavitvi kandidata v Generalni skupščini OZN 13. aprila, kot tudi po
neformalnem srečanju kandidata s člani Varnostnega sveta OZN 7. junija.
Vlada RS nima informacij, da bi katera od držav članic Varnostnega sveta OZN nasprotovala
tej kandidaturi.
Vlada RS bo še naprej zagotavljala vso potrebno podporo kandidaturi bivšega predsednika RS
dr. Danila Türka za generalnega sekretarja OZN. Ministrstvo za zunanje zadeve je do danes
za ta namen porabilo 20.943,98 EUR sredstev. Stroški zajemajo plačilo letalskih kart in
hotelskih nočitev, lokalnih prevozov, prevodov besedil in organizacije nekaterih diplomatskih
dogodkov. Vse stroške je Ministrstvo za zunanje zadeve krilo iz rednega proračuna
ministrstva, saj gre za redno diplomatsko dejavnost.
Vir: MZZ
Vlada sprejela sklep o spremembi sklepa o soglasju za odprtje Konzulata Kneževine
Monako v Republiki Sloveniji
Vlada RS je sprejela sklep o spremembi sklepa Vlade Republike o soglasju za odprtje
Konzulata Kneževine Monako v Republiki Sloveniji s sedežem v Ljubljani.
Kneževina Monako je Republiko Slovenijo z verbalno noto z dne 18. maja 2016 obvestila, da
je v Uradnem listu Kneževine Monako z dne 3. maja 2016 objavljen vladarjev ukaz, s katerim
Marku Kryžanowskemu preneha funkcija častnega konzula Kneževine Monako v Republiki
Sloveniji.
Vlada Republike Slovenije je 18. maja 2006 sprejela Sklep o soglasju za odprtje Konzulata
Kneževine Monako v Republiki Sloveniji s sedežem v Ljubljani, na čelu s častnim konzulom in
konzularnim območjem, ki obsega celotno ozemlje Republike Slovenije.
Vir: MZZ
RS se strinja s predlogom spremembe besedila uredbe EP in ES o trgovini z določenim
blagom
Vlada RS je danes sprejela stališče, da se Republika Slovenija strinja s predlogom končnega
kompromisnega besedila uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta
(ES) o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni, mučenje
ali drugo okrutno, nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje.
Uredba (ES) o trgovini z določenim blagom, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni,
mučenje ali drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje je začela veljati
30. 6. 2006. V njej je urejen sistem za prepoved uvoza in izvoza blaga, ki se uporablja za
izvršitev smrtne kazni ter nadzor nad izvozom blaga, ki bi se lahko uporabilo za mučenje ali
drugo okrutno, nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje, lahko pa ima tudi drugačno
legitimno uporabo. Nadzor in izjeme od prepovedi so urejene z izdajo dovoljenj. V Sloveniji je
za izdajo dovoljenj pristojno MGRT na podlagi predhodnih mnenj drugih organov (MP, MZZ,
MK, MZ-URSK, MNZ-Policije, MF-CURS in SOVA). V letu 2011 je bil z izvedbeno uredbo
Komisije 1352/2011/EU spremenjen seznam prepovedanega in nadziranega blaga ter dodano
blago, ki bi se lahko uporabilo za izvršitev smrtne kazni ali pa v zakonite terapevtske oz. druge
medicinske namene. Ker je nadzor vzpostavljen zaradi možne različne uporabe blaga, ki naj
na eni strani ne prispeva h kršenju človekovih pravic, ne drugi strani pa ne ovira legalne
trgovine, se z zadevnim predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi
Uredbe Sveta (ES) št 1236/2005 uvaja nadgrajen sistem, ki je zelo podoben EU režimu za
blago z dvojno rabo, postavljenem z uredbo 428/2009/ES.
Predlog zato uvaja dodatno blago, ki se lahko uporablja za izvršitev smrtne kazni ali pa v
zakonite terapevtske oz. druge medicinske namene, dodatne aktivnosti, ki so pod nadzorom ali
prepovedjo, kot so posredniške storitve in tehnična pomoč ter dodatne instrumente, kot so
globalno izvozno dovoljenje ter splošno izvozno dovoljenje Unije. Pri prepovedi posredniških
storitev in tehnične pomoči uvaja »cath-all« princip po zgledu instrumenta iz uredbe za blago z
dvojno rabo. Prav tako spreminja nekatere definicije ter dodaja dodatne definicije zaradi teh
novosti. V predlogu so dodane tudi določbe za izmenjavo podatkov ter določbe za delegiranje
določenih aktivnosti na Komisijo, v skladu z Uredbo EU Parlamenta in Sveta o spremembi
določenih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje določenih ukrepov
(Omnibus I).
V predlogu kompromisnega besedila so bili pomisleki Slovenije smiselno upoštevani, zato
Slovenija nima več pridržkov in predlog kompromisnega besedila lahko sprejme.
Vlada bo s stališčem Republike Slovenije seznanila Državni zbor Republike Slovenije.
Vir: MGRT
RS načeloma podpira predlog Uredbe EP in ES o storitvah čezmejne dostave paketov
Vlada RS je danes sprejela stališče, da Republika Slovenija (RS) načeloma podpira in
pozdravlja predlog Uredbe evropskega parlamenta in sveta o storitvah čezmejne dostave
paketov. Ukrepi iz predloga Uredbe gredo v smeri poenotenega nadzora nad cenami dostave
paketov v notranjem in čezmejnem prometu ter poenotenju pristojnosti nacionalnih regulacijski
organov v EU. RS ocenjuje, da bo ureditev doprinesla k boljši preglednosti tega trga in si bo ob
tem prizadevala, da bodo določbe čim bolj jasne in ne bodo povzročale prekomernih
obremenitev za izvajalce storitev prenosa paketov oziroma za nacionalne regulacijske organe.
Zavzemala se bo tudi, da se v 5. členu natančneje opredeli metodologija za določanje
dostopnosti, kar bi pripomoglo k enotnemu pojmovanju in enotni urejenosti v državah članicah.
Predlog uredbe je eden od 16 ukrepov, napovedanih v Strategiji za enotni digitalni trg iz maja
2016, in je namenjen izboljšanju dostopa potrošnikov in podjetij do digitalnih proizvodov in
storitev.
Cilj predloga je boljše delovanje čezmejne spletne trgovine v EU, in sicer skozi tri glavne cilje:
povečanje preglednosti in informiranosti vseh deležnikov spletnega poslovanja (ecommerce);
izboljšanje dostopnosti do storitev, spodbujanje cenovne dostopnosti ter kakovosti
dostave in
izboljšanje pritožbenih postopkov za uporabnike poštnih storitev (potrošnike).
Specifični cilji predloga Uredbe so:
1.
izboljšati učinkovitost trga, vzpostaviti učinkovit in konsistenten regulacijski nadzor ter
pospešiti konkurenčnost na trgu,
2.
povečati preglednost cen, zmanjšati nepravične razlike med cenami in znižati cene za
potrošnike in majhne poslovne pošiljatelje, še posebej za tiste na odročnih področjih.
Republika Slovenija na splošno podpira namen in cilje, ki jih zasleduje predlog Uredbe.
Ocenjuje, da je to prvi korak k izboljšanju preglednosti tega trga in upamo, da bo sledilo tudi
znižanje in poenotenje cen na trgu paketne dostave.
Vlada bo s stališčem seznanila Državni zbor RS.
Vir: MGRT
Vlada na položaj generalnega direktorja v Direktoratu za družino v Ministrstvu za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti, za mandatno dobo petih let imenovala
mag. Andreja Del Fabra
V predhodno opravljenem izbirnem postopku je bil Andrej Del Fabro, s strani posebne
natečajne komisije, ocenjen kot ustrezen kandidat, ki izpolnjuje natečajne pogoje ter je glede
svoje strokovne usposobljenosti primeren za ta položaj.
Na podlagi seznama, ki je bil ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
posredovan s strani posebne natečajne komisije, je ministrica za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti ugotovila, da je kandidat Andrej Del Fabro primeren za položaj
generalnega direktorja v Direktoratu za družino v Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti, zato Vladi Republike Slovenije predlagala, da Andreja Del Fabra imenuje
na položaj generalnega direktorja v Direktoratu za družino v Ministrstvu za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti, za mandatno dobo petih let, in sicer od 18. 7. 2016 do
najdlje 17. 7. 2021.
Andrej Del Fabro od januarja 2016 vodi omenjeni direktorat kot vršilec dolžnosti, pred tem je bil
tudi pomočnik generalne direktorice direktorata za družino.
Vir: MDDSZ
Vlada je z dnem 15. 7. 2016 dr. Andraža Rangusa razrešila s položaja generalnega
direktorja Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela v Ministrstvu za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti
Generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela v Ministrstvu za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Andraž Rangus, ki je bil na položaj
generalnega direktorja Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela imenovan 24. 6.
2015, je dne 7. 4. 2016 podal predlog za razrešitev s položaja generalnega direktorja
Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti zato Vladi Republike Slovenije predlaga, da dr. Andraža Rangusa razreši s
položaja generalnega direktorja Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela v Ministrstvu
za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vir: MDDSZ
Vlada imenovala generalno direktorico Direktorata za kopenski promet na Ministrstvu za
infrastrukturo
Vlada RS je na današnji seji za generalno direktorico Direktorata za kopenski promet na
Ministrstvu za infrastrukturo imenovala mag. Darjo Kocjan za dobo petih let, in sicer od 15. 7.
2016 do najdlje 14. 7. 2021, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Vir: MzI
Vlada imenovala generalnega direktorja Direktorata za letalski in pomorski promet na
Ministrstvu za infrastrukturo
Vlada RS je na današnji seji za generalnega direktorja Direktorata za letalski in pomorski
promet na Ministrstvu za infrastrukturo imenovala mag. Mirka Komca za dobo petih let, in sicer
od 15. 7. 2016 do najdlje 14. 7. 2021, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Vir: MzI
Vlada soglaša z imenovanjem Zlate Štiblar Kisić za generalno direktorico javnega
zdravstvenega zavoda Onkološki inštitut Ljubljana.
Vlada RS je na današnji seji podala soglasje za imenovanje Zlate Štiblar Kisić za generalno
direktorico javnega zdravstvenega zavoda Onkološki inštitut Ljubljana (OI Ljubljana).
Javni zdravstveni zavod Onkološki inštitut Ljubljana je 11. 12. 2015 v časopisu Delo, Dnevnik
in v Uradnem listu Republike Slovenije, objavil razpis za prosto delovno mesto generalnega
direktorja OI Ljubljana, za mandatno dobo 4 (štirih) let.
Razpisna komisija sveta zavoda je 23. 12. 2015 ugotovila, da so na razpis za prosto delovno
mesto generalnega direktorja OI Ljubljana, v zakonitem roku prispele štiri (4) vloge, ki niso bile
popolne, saj niso vključevale dokazil o izkušnjah z organizacijo, vodenjem in upravljanjem.
Kandidati so bili pozvani, da svoje vloge do 29. 12. 2015 dopolnijo z dokazili o izkušnjah z
organizacijo, vodenjem in upravljanjem. Vsi kandidati so vloge do dogovorjenega roka
dopolnili.
Člani sveta zavoda OI Ljubljana so na 17. redni seji sveta zavoda 7. 1. 2016 sprejeli Sklep o
imenovanju Zlate Štiblar Kisić za generalno direktorico javnega zdravstvenega zavoda OI
Ljubljana za mandatno dobo 4 (štirih) let.
Na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, šestega odstavka 21.
člena Zakona o Vladi RS in drugega odstavka 32. člena Zakona o zavodih je Vlada RS podala
soglasje k imenovanju Zlate Štiblar Kisić za generalno direktorico javnega zdravstvenega
zavoda Onkološki inštitut Ljubljana, za mandatno dobo 4 (štirih) let.
Vir: MZ
Vlada soglaša z imenovanjem mag. Marjana
zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Celje
Ferjanca
za
direktorja
javnega
Vlada RS je na današnji seji podala soglasje za imenovanje mag. Marjana Ferjanca za
direktorja javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Celje.
Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Celje (SB Celje) je 25. 3. 2016 v časopisu Delo in
v Uradnem listu Republike Slovenije, objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja SB
Celje, za mandatno dobo 4 (štirih) let.
Razpisna komisija sveta zavoda je 12. 4. 2016 ugotovila, da je na razpis za prosto delovno
mesto direktorja SB Celje, pravočasno prispelo šest (6) vlog (do dne 9. 4. 2016) in da
nepravočasnih vlog ni bilo. Vseh šest (6) vlog je bilo popolnih, kandidati so izpolnjevali
razpisne pogoje in so priložili strategijo razvoja zavoda.
Člani sveta zavoda SB Celje so na 17. redni seji sveta zavoda 20. 4. 2016 sprejeli Sklep o
imenovanju mag. Marjana Ferjanca za direktorja SB Celje.
Vlada RS je podala soglasje k imenovanju mag. Marjana Ferjanca za direktorja javnega
zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice Celje, za mandatno dobo 4 (štirih) let.
Vir: MZ
Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Kranj
Vlada RS je na današnji seji imenovala Avgusta Rebiča za zastopnika pacientovih pravic za
območje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Kranj, za obdobje petih let.
Zaradi uresničevanja Zakona o pacientovih pravicah je treba imenovati zastopnike pacientovih
pravic, in sicer za vsako območje, ki ga pokriva Zavod za zdravstveno varstvo, ki je na podlagi
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti pravni predhodnik
Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ustanovljenega z ustanovitvenim aktom 25. 7. 2013 s
sklepom Vlade, št. 01403-27/2013/5, in njegovih območnih enot. Do sprejetja ustrezne
pokrajinske zakonodaje zastopnike pacientovih pravic imenuje in razrešuje Vlada RS.
Ministrstvo za zdravje je Avgusta Rebiča izbralo na podlagi prijave na javni poziv, ki je bil na
spletni strani Ministrstva za zdravje objavljen od 17. 5. 2016 do 16. 6. 2016. Za zastopnika
pacientovih pravic na območju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Kranj,
je predlaganega kandidata v roku za oddajo prijav predlagal Občinski svet Občine Šenčur, ki je
skladno z drugim odstavkom 89. člena zakona lahko predlagatelj kandidata za zastopnika
pacientovih pravic.
Za zastopnika pacientovih pravic je skladno s šestim in osmim odstavkom 50. člena zakona
lahko imenovan kandidat, ki je državljan RS, obvlada uradni jezik, ni pravnomočno obsojen na
nepogojno kazen zapora, ima najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj deset let delovnih
izkušenj na področju prava, zdravstva, varstva potrošnikov ali pacientovih pravic ter je oseba,
vredna zaupanja, ki ima socialne in komunikacijske sposobnosti ter uživa strokovni in moralni
ugled. Avgust Rebič izpolnjuje vse pogoje za imenovanje za zastopnika pacientovih pravic.
Skladno s petim odstavkom 50. člena zakona mandat zastopnika pacientovih pravic traja pet
let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Vir: MZ
Sprememba sestave Medresorske komisije za oblikovanje stališč RS do problematike
plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju
Vlada RS je sprejela Sklep o spremembi sklepa o ustanovitvi, sestavi, organizaciji in nalogah
Medresorske komisije za oblikovanje stališč RS do problematike plinskih terminalov v
Tržaškem zalivu in njegovem obalnem območju.
Spremembo sklepa je predlagalo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) zaradi prenehanja
funkcije državne sekretarke na MOP, ki je bila imenovana kot vodja Medresorske komisije za
oblikovanje stališč RS do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njegovem
obalnem območju. Vodja komisije je po novem državna sekretarka na MOP Lidija Stebernak.
Spremembo člana je podalo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve.
Vir: MOP
Vlada imenovala novo Komisijo VRS za reševanje vprašanj prikritih grobišč
Vlada RS je danes na redni seji imenovala Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje
vprašanj prikritih grobišč.
Komisijo sestavljajo:
− Jože Dežman, Gorenjski muzej, predsednik;
− Mitja Ferenc, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, član;
− Anton Velušček, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, član;
−
−
−
−
−
−
Milan Sagadin, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, član;
Pavel Jamnik, MNZ/Policija, član;
Andrej Mihevc, Inštitut za raziskovanje Krasa, član;
Vida Deželak Barič, Inštitut za novejšo zgodovino, članica;
Boštjan Kolarič, Študijski center za narodno spravo, član;
Peter Sušnik, Nova Slovenska zaveza, član.
Varstvo vojnih grobišč in varstvo prikritih vojnih grobišč je v Republiki Sloveniji urejeno z
Zakonom o vojnih grobiščih (Uradni list RS, št. 65/03 in 72/09, v nadaljevanju: ZVG) in
Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (Uradni list RS, št. 55/15, v nadaljevanju:
ZPVGPŽ).
S sprejemom ZPVGPŽ sredi lanskega leta je del pristojnosti in sicer varstvo prikritih vojnih
grobišč z MDDSZ prešel na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Skladno
z ZPVGPŽ vlada imenuje novo komisijo najpozneje v roku enega leta po uveljavitvi zakona, to
pomeni najpozneje do 8.8.2016.
Skladno z ZPVGPŽ Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč vodi vse
aktivnosti pri postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč. Mandatna doba Komisije je pet let.
Sredstva za delovanje Komisije zagotavlja MGRT, ki opravlja tudi vse strokovne, tehnične in
administrativne naloge za Komisijo. Sredstva za delo Komisije so zagotovljena v Proračunu
Republike Slovenije za leto 2016 in 2017. Vlada je na 82. redni seji dne 31.3.2016 sprejela
Finančni načrt dela in Program dela Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč
za leto 2016. Program se izvaja.
Vir: MGRT
Mag. Kristjan Hvala imenovan za člana NS Javnega sklada Republike Slovenije za
podjetništvo
Vlada RS je danes na redni seji z mesta člana nadzornega sveta Javnega sklada Republike
Slovenije za podjetništvo razrešila dr. Franceta Arharja, predstavnika Združenja bank Slovenije
in za čas do poteka mandata razrešenega člana imenovala mag. Kristijana Hvalo,
predstavnika Združenja Bank Slovenije.
Dr. France Arhar je 27. 5. 2016 podal pisno odstopno izjavo, s čimer je podan utemeljen razlog
za predčasno razrešitev z mesta člana nadzornega sveta Javnega sklada RS za podjetništvo.
Vir: MGRT