Zbornik - Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

Transcription

Letnik/Volume: 4
Posebna {tevilka
Maribor, oktober 2011
REVIJA ZA
ELEMENTARNO IZOBRA@EVANJE
Univerza v Mariboru
Pedago{ka fakulteta
Zbornik
Naslov uredni{tva
Pedago{ka fakulteta Maribor, Revija za elementarno izobraèvanje, Koro{ka 160, 2000 Maribor
• Internetni naslov: www.pfmb.uni-mb.si/zalozba
• Elektronski naslov: [email protected]
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRA@EVANJE – ISSN 1855-4431.
2 |
Revija za elementarno izobraèvanje
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRA@EVANJE
Izdajatelj: Založba PEF, Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru
Urednica: dr. Dragica Haramija
Zalo`ni{ki odbor: dr. Samo Fo{nari~, dr. Dragica Haramija, dr. Janja Bati~, Bojan Kova~i~
Lektoriranje: dr. Polonca [ek Mertük
Naslovnico je oblikoval: Primo` Kra{na
Naklada: 500 izvodov
Tisk: Grafi~ni studio OK, Maribor
Cena: darilna izdaja
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRA@EVANJE
Letnik: 4
[tevilka: posebna {tevilka
Maribor, oktober 2011
Revija je vpisana v razvid medijev.
REVIJA ZA ELEMENTARNO IZOBRA@EVANJE je indeksirana in vklju~ena v bazo podatkov:
Co-operative Online Bibliographic System and Services (COBISS)
Ulrich's Periodicals Directory
IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur
Izhajanje revije sofinancira Ministrstvo za {olstvo in {port RS.
|
3
VSEBINA/CONTENTS
Dr. Samo Fo{nari~
Petdeset let Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru
Dr. Vladimir Bra~i~
9
12
Organizacijska in samoupravna podoba Pedago{ke akademije
Maribor od njene ustanovitve do 1986
Dr. Viljem Brumec
32
Prehod Pedago{ke akademije v Mariboru v Pedago{ko fakulteto
Dr. Martin Kramar
60
Razvoj Pedago{ke akademije v Mariboru
Pedago{ka fakulteta Maribor – po tridesetih letih
Dr. Bojan Borstner
70
Spomini nekega sanja~a
Pedago[ka fakulteta Univerze v Mariboru
Dr. Jernej Weiss
81
Oddelek za glasbo
Dr. Janez Balaì~
90
Oddelek za likovno umetnost
Dr. Janja ^r~inovi~ Rozman
102
Oddelek za razredni pouk
Dr. Milena Ivanu{ Grmek
Oddelek za temeljne pedago{ke predmete
125
4 |
Dr. Jurka Lepi~nik Vodopivec
132
Oddelek za pred{olsko vzgojo
Stojan Puhalj
143
Oddelek za {portno treniranje
Tamara Markelj
147
Podiplomski {tudij Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru
Nu{a Lazar
152
Raziskovalna dejavnost na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru
Andreja @i{ko
164
Center za pedago{ko izobraèvanje in strokovno izpopolnjevanje
Nu{a Lazar
176
Mednarodne mobilnosti na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Dr. Marko Jesen{ek
180
Dr. Klementina Juran~i~ Petek
197
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko
Dr. Boris Vezjak
202
Oddelek za filozofijo
Dr. Uro{ Horvat
Oddelek za geografijo
205
Dr. Vida Jesen{ek
|
5
227
Oddelek za germanistiko
Dr. Anna Kolláth
233
Oddelek za madàrski jezik in knjièvnost
Dr. Edvard Protner
240
Oddelek za pedagogiko
Dr. Karmen Teràn Kopecky
243
Oddelek za prevodoslovje
Dr. Karin Bakra~evi~ Vukman
246
Oddelek za psihologijo
Dr. Miran [tuhec
250
Oddelek za slovanske jezike in knjièvnosti
Dr. Marina Tav~ar Krajnc
255
Oddelek za sociologijo
Dr. Marjeta Ciglene~ki
260
Oddelek za umetnostno zgodovino
Dr. Darko Fri{
261
Oddelek za zgodovino
Alenka Maru{i~
Strokovne slu`be
267
6 |
Tja{a Mohar
272
Mednarodno sodelovanje
Jasna Vauhnik
274
Predstavitev podiplomskega {tudija na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru
Mag. Bojan Macuh
277
Predstavitev Kariernega centra Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
Andjela Trkulja
Knjigarna Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
Mag. Joìca Slana
279
280
Center za vseìvljenjsko izobraèvanje
Drr. Ana Vovk Korè
Mednarodni center za ekoremediacije
Dr. Dragan Poto~nik
280
281
Center za medkulturno sodelovanje z dràvami Azije, Afrike in Latinske Amerike
Dr. Sergej Flere
282
Center za raziskovanje postjugoslovanskih dru`b
Dr. Matja` Klemen~i~
283
Center za ameri{ke {tudije
Mojca Garantini
Miklo{i~eva knji`nica – FPNM
285
|
7
Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Univerze v Mariboru
Dr. Nata{a Vaupoti~
296
Predstavitev fakultete
Dr. Du{an Devetak
304
Zgodovinski pregled {tudija biologije na Univerzi v Mariboru
Dr. Ale{ Fajmut
307
50 let [tudija fizike na Univerzi v Mariboru
Dr. Bojan Hvala
50 let pedago{kih {tudijskih programov matematike v Mariboru
Dr. Aleksander Vesel
312
316
Zgodovina razvoja pedago{kih ra~unalni{kih {tudijskih programov v Mariboru
Dr. Darinka Siko{ek
317
Retrospektiva izvajanja pedago{kega dvopredmetnega programa Kemija
na Univerzi v Mariboru
Dr. Amand Papotnik, dr. Sre~ko Glode`
Zgodovina razvoja pedago{kih {tudijskih programov s podro~ja tehnike v Mariboru
320
8 |
|
9
Petdeset let Pedago[ke fakultete
Univerze v Mariboru
V svoji skoraj petdesetletni zgodovini je Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru
{la skozi ve~ razli~nih obdobij. Njeno poslanstvo je bilo zape~ateno z ustanovitvijo
{tiriletne Pedago{ke akademije 26. junija 1961 – kot visoke {ole, ki izobraùje u~itelje na vi{ji in visoko{olski ravni. Najprej je organizirala prvo stopnjo {tudija, ko se
je pokazala potreba, pa {e drugo. S tem je Pedago{ka akademija dobila tudi zna~aj
specializirane visoke {ole z dvostopenjskim poukom. To je bil v tistem obdobju izjemen dogodek. Takrat je mesto Maribor ob petih vi{jih {olah bilo ponosno, da je
dobilo tudi prvo visoko {olo.
Skoraj petindvajset let pozneje, 12. februarja 1986, pa se je z odlokom slovenske
skup{~ine Pedago{ka akademija v Mariboru tudi uradno preimenovala v Pedago{ko
fakulteto Univerze v Mariboru. Ta dogodek je vsekakor izjemnega pomena, saj smo
s tem dobili tudi prvo pedago{ko fakulteto v Sloveniji, Univerza v Mariboru pa
isto~asno humanisti~no in dru`boslovno znanstveno sredi{~e, ki ga je do takrat
pogre{ala.
Temeljni pomen delovanja Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru je bil è od
vsega za~etka skrit v besedi »pedago{ka« – v svojem globljem pomenu je ozna~evala ustanovo, ki usposablja kadre za potrebe pred{olske, osnovno{olske in srednje{olske prakse. Na podlagi tega je fakulteta v obdobju svojega delovanja
programsko temeljila predvsem na prevladujo~ih pedago{kih dvopredmetnih {tudijih, ki pa so na posameznih podro~jih postopoma pre{li v enopredmetne
pedago{ke {tudije. Ob vsem tem pa je v najve~ji mogo~i meri tudi zelo uspe{no
razvijala podiplomski in doktorski {tudij.
âs neusmiljeno prina{a spremembe. In tako se je tudi Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru iz prvotne Pedago{ke akademije razvila do tolik{ne velikosti, da
je v tistem trenutku, ko je za~ela razvijati tudi nepedago{ke {tudijske programe, postalo neizbe`no, da se smiselno preoblikuje in postane bolj operativna in s tem bolj
v svoje specifi~no poslanstvo usmerjena institucija. Zato se je leta 2006, po petin{tiridesetih letih delovanja pod istim imenom, Senat Pedago{ke fakultete Univerze v
Mariboru odlo~il, da dolo~ene programe odstopi novima institucijama Univerze v
Mariboru, in sicer Filozofski fakulteti ter Fakulteti za naravoslovje in matematiko,
ki sta svojo novo pot lahko za~eli smiselno poglobljeno tudi izven okvirjev poslanstva izobraèvanja u~iteljev.
Dana{nja programska podoba Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru se v vseh
svojih programih usmerja v edukacijsko in {portnotrenersko podro~je. Tako imamo
10 |
na fakulteti pedago{ke univerzitetne dodiplomske programe, podiplomske ter doktorske programe ter hkrati tudi visoko{olske strokovne programe, ki bodo~im diplomantom omogo~ajo primerno stopnjo izobrazbe in predvsem za ìvljenje
pomembno zaposljivost.
Ker pa prihodnost pred vse nas nenehno postavlja nove izzive, je fakulteta enega
od njih pred kratkim dosegla s temeljito prenovo vseh dosedanjih {tudijskih programov, ki sedaj sledijo smernicam bolonjske strategije.
Tako kot je bilo od vsega za~etka pred petdesetimi leti, je tudi danes poslanstvo
Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru usmerjeno v razvoj vzgoje in izobraèvanja kot temeljev trajnostnega razvoja vsake skupnosti. Zavedamo se, da so dobro
izobraèni in vzgojeni u~itelji in vzgojitelji temeljni nosilci sodobne dru`be. Prav
zato je na{a skrb oblikovati te mlade ljudi v strokovnjake, ki bodo kos izzivom sodobnega ~asa in spremembam v dru`bi.
Zato naj zaklju~im z mislijo, da sta {tudij in iskanje ìvljenjskih ciljev sicer pomembna, a najti pravo pot do njih je {e pomembnej{e. Kajti le takrat tisto, kar smo
si postavili kot cilj, ostane del nas. Zato sem prepri~an, da je Pedago{ka fakulteta
Univerze v Mariboru è od vsega za~etka trdno na poti oblikovanja odli~nih strokovnjakov na{ega {irokega vzgojno-izobraèvalnega polja in da v srcih ve~ine tistih,
ki so rastli in {e rastemo z njo, ostaja nepozabna.
[e na mnoga leta v duhu ustvarjalne in vzgojne mo~i!
Dekan
Red. prof. dr. Samo Fo{nari~
Dokument o ustanovitvi Pedago{ke akademije Maribor
|
11
12 |
Dr. Vladimir Bra~i~*
Organizacijska in samoupravna podoba
Pedago[ke akademije Maribor
od njene ustanovitve do 1986
Predhodniki Pedago[ke akademije
Izobraèvanje u~iteljev ima v Mariboru dolgoletno tradicijo. Njegovi za~etki segajo vsaj v leto 1802, ko je bil na mariborski »Glavni {oli« dokumentirano prvi izpit
po trimese~nem t. i. preparandnem te~aju. Izpit sta opravljala dva kandidata. Absolventi trimese~nih te~ajev so bili usposobljeni za organiste, cerkovnike in u~itelje
ljudskih {ol. Prvotno so se v preparandni te~aj lahko vpisali tisti, ki so kon~ali dva
razreda glavne {ole, pozneje so morali imeti tri in {tiri razrede. Od leta 1812 so se
lahko v te~aj vpisali tudi gimnazijski dijaki. Glavni u~ni predmeti na preparandnih
te~ajih so bili: verouk, branje, pisanje in ra~unstvo. V letih 1802–1849 si je v trimese~nih preparandnih te~ajih naziv u~iteljski pomo~nik (pomo`ni u~itelj) pridobilo 379 in naziv doma~i ali privatni u~itelj 619 kandidatov, skupaj torej 998.
Leta 1850 je bil preparandni te~aj podalj{an na eno leto. V Mariboru je bila kot
u~ni predmet uveljavljena tudi sloven{~ina. Enoletni preparandni te~aji so trajali do
leta 1861; kon~alo jih je 167 mo{kih kandidatov.
Leta 1861 je bilo v Mariboru podobno kot v vseh avstrijskih deèlah ustanovljeno
dveletno u~itelji{~e. Delovalo je do reformnega leta 1869; kon~alo ga je 56 kandidatov.
S {olsko reformo in uvedbo osemletnega obveznega osnovnega {olstva leta 1869
so bila dveletna u~itelji{~a raz{irjena na {tiriletna. Ker pa je mo~no primanjkovalo
u~iteljev, so absolventom tretjih letnikov dovolili, da so se lahko zaposlili. Tako je
bilo v Mariboru do leta 1874 u~itelji{~e dejansko triletno in {ele v {olskem letu
1874/75 je postalo {tiriletno. S prehodom na {tiriletno u~itelji{~e pa je bila
sloven{~ina kot u~ni jezik odpravljena. Na {tiriletno u~itelji{~e so se lahko vpisovali
absolventi me{~anskih {ol in ni`je gimnazije. Od leta 1871 je pri mariborskem
u~itelji{~u delovala najprej dveletna, kasneje pa {tiriletna slovensko-nem{ka vadnica. Ker je bilo kandidatov za {tiriletno u~itelji{~e premalo, so ustanovili enoletno
pripravljalnico, ki je delovala v letih 1874–1886. Dve-, tri- in {tiriletno u~itelji{~e v
Mariboru je v letih 1863–1918 kon~alo 1576 absolventov.
*
Prispevek je bil objavljen v Jubilejnem zborniku Pedago{ke fakultete Maribor ob 25-letnici (1986).
Druìni Bra~i~ se zahvaljujemo, da so dovolili uporabo prispevka.
|
13
Prvotnim {tirim predmetom v trimese~nih preparandnih te~ajih so postopoma dodajali {e druge predmete, kot so: psihologija, ob~a metodika, geografija, zgodovina,
orglanje, lepopis, geometrija, naravoslovje, kmetijstvo s poudarkom na sadjarstvu
in vinogradni{tvu, petje in telovadba.
Dràvnemu mo{kemu u~itelji{~u se je leta 1888 pridruìlo {e {tiriletno zasebno
ènsko u~itelji{~e {olskih sester, ki je leta 1893 dobilo pravico javnosti. Pri {oli sta
delovali vadnica in otro{ki vrtec, ki so ju vzdrèvali s pomo~jo Ciril-Metodove
dru`be. Vadnica je bila edina povsem slovenska dekli{ka osnovna {ola v Mariboru.
Dijakinje u~itelji{~a so obvezno stanovale v samostanskem internatu. Zasebno
ènsko u~itelji{~e je bilo leta 1919 za~asno odpravljeno, nato ponovno ustanovljeno in delovalo je do leta 1941. Na tej {oli je maturiralo 1205 u~iteljic.
Leta 1902 je {tajerska deèlna vlada s pomo~jo mesta Maribor ustanovila {tiriletno
deèlno ènsko u~itelji{~e, ki je tudi imelo svojo vadnico. [ola je veljala za izrazito
nem{ko, saj so sloven{~ino pou~evali samo kot neobvezni predmet 3 ure tedensko.
Osnovna naloga te {ole je bila vzgoja nem{kih u~iteljic za mestne {ole in {ole, ki
jih je po podeèlju ustanavljal nem{ki Schullverein. Hkrati pa naj bi mestnim dekletom omogo~ala pridobiti vi{jo izobrazbo. [olo je do njene za~asne odprave leta
1919 kon~alo 428 deklet. Leta 1919 je bilo dràvno ènsko u~itelji{~e zopet ustanovljeno, poslovenjeno in je kot tako delovalo do leta 1932, ko so ga zdruìli z
dràvnim mo{kim u~itelji{~em. Za ta ~as ni to~nih podatkov o {tevilu absolventk,
ker so okupatorji arhiv uni~ili.
Leta 1929 so u~itelji{~e kot edino srednjo {olo podalj{ali na pet let in s tem vsaj
delno izpolnili zahteve naprednega u~iteljstva po kakovostnej{i izobrazbi
ljudsko{olskih u~iteljev. Da so bile zahteve naprednega u~iteljstva z ustanovitvijo
petletnega u~itelji{~a le delno izpolnjene, smo zapisali zato, ker je u~iteljski zbor
dràvnega mo{kega u~itelji{~a pod vodstvom Henrika Schreinerja è leta 1892 zahteval petletno u~itelji{~e in so kasneje najbolj progresivni mariborski pedagogi (Henrik Schreiner, dr. Franjo @ge~ in Gustav [ilih) odlo~no zahtevali, da bi se u~itelji za
osnovne {ole morali izobraèvati na posebnih visokih pedago{kih {olah. V okviru
Pedago{ke centrale v Mariboru, ki se je razvila v najbolj dinami~no pedago{ko
sredi{~e v dràvi, so pripravljali predlog za ustanovitev Vi{je pedago{ke {ole po
vzorcu podobnih {ol v Beogradu in Zagrebu. Ostalo pa je le pri zamisli, kajti v takratnih razmerah, ko se je morala Ljubljana boriti za obstoj nepopolne univerze,
predlog ni bil posredovan beograjskemu ministrstvu. V letih 1919–1941 je dalo
dràvno u~itelji{~e 1019 absolventov.
Leta 1941 je nacisti~ni okupator skupaj z vsemi drugimi slovenskimi {olami ukinil
tudi obe u~itelji{~i. Znana je usoda ve~ine slovenskih u~iteljev, ki so bili izgnani
na Hrva{ko in v Srbijo. Nekateri redki so pristali na pre{olanje, t. i. Umschullung,
in so bili preme{~eni v notranjost Avstrije. Na na{e {ole pa so pri{li u~itelji iz Av-
14 |
strije, med njimi najve~ deklet iz Hitlerjugenda, ki so opravili kratke te~aje. Znane
so metode in rezultati njihovega pou~evanja.
Po osvoboditvi so se iz izgnanstva vrnili prej{nji u~itelji, vendar ne vsi. U~iteljev
je mo~no primanjkovalo, zato je bilo {olanje na u~itelji{~u skraj{ano na {tiri leta in
uvedeni ve~mese~ni te~aji. S {olskim letom 1951/52 je bilo u~itelji{~e zopet podalj{ano na pet let. Zaradi velikega pomanjkanja u~iteljev je bilo leta 1950 ustanovljeno u~itelji{~e v Murski Soboti; leta 1959 in 1960 pa so v oddelke u~itelji{~a
za~asno vpisovali tudi na ptujski in ravenski gimnaziji. Ti dijaki so po tretjem letniku
nadaljevali {olanje v Mariboru. S splo{no reformo osnovnega {olstva smo leta 1958
ponovno uvedli osemletno obvezno osnovno {olo (v letih 1945–1958 je bila samo
sedemletna) in odpravili ni`je gimnazije, ki so se zdruìle z osnovnimi {olami. Sklenjeno je bilo, da se u~itelji{~a postopoma odpravijo, u~itelji za osnovno {olo pa
naj se izobraùjejo na pedago{kih akademijah. U~itelji{~a nadomestijo pedago{ke
gimnazije. V Mariboru je bil zadnji vpis v prvi letnik u~itelji{~a leta 1963. S tem je
za~elo u~itelji{~e po dobrih sto letih obstoja odmirati in je leta 1968 prenehalo delovati. V letih 1945–1968 je na u~itelji{~u v Mariboru kon~alo {olanje 347 te~ajnikov pripravnikov, 145 privatistov in 2296 rednih diplomantov – u~iteljskih
pripravnikov.
V 166 letih (1802–1968) se je v Mariboru v razli~nih oblikah {olanja, od
trimese~nih preparandnih te~ajev do petletnega u~itelji{~a, po ne popolnih podatkih
iz{olalo nad 9000 u~iteljev za potrebe osnovnih {ol. Med njimi so bili mnogi odli~ni
praktiki pa tudi pisci strokovnih ~lankov, zagnani prosvetno-kulturni in dru`beni
delavci, aktivisti Osvobodilne fronte slovenskega naroda in partizani. Precej jih je
za svobodo darovalo svoja ìvljenja.
Ustanovitev Pedago[ke akademije
Pobuda za ustanovitev vi{je {ole za izobraèvanje osnovno{olskih u~iteljev v Mariboru je bila sproèna v krogih Pedago{ke centrale è med obema vojnama. @elja
je bila obnovljena potem, ko je bila leta 1947 v Ljubljani ustanovljena Vi{ja pedago{ka {ola, da pripravlja predmetne u~itelje za vi{je razrede osnovne {ole. Vendar je ostalo samo pri èlji. Ker pa so v letih 1956–1958 v zvezni komisiji za reformo
osnovne {ole sodelovali tudi nekateri pedago{ki delavci iz Maribora, so predlagali
svetu za prosveto pri takratnem okrajnem ljudskem odboru Maribor, naj za~ne postopek za ustanovitev pedago{ke akademije. Svet za prosveto in okrajni ljudski
odbor sta pobudo sprejela in tako sta bili v na~rtu gospodarskega razvoja okraja
Maribor za obdobje 1957–1961 predvideni tudi ustanovitev pedago{ke akademije
in gradnja novega {olskega poslopja za njene potrebe. Vse je torej kazalo, da bo
pedago{ka akademija prva visoko{olska ustanova v povojnem Mariboru. Svet je
imenoval tudi {tiri~lansko komisijo, Anico Kuhar, Staneta Ku{trina, Drago Humek
|
15
in Vladimira Bra~i~a, z nalogo, da pripravi dokumentiran predlog in prikaè potrebo
po ustanovitvi pedago{ke akademije tudi pri svetu za {olstvo LR Slovenije.
Komisija je s pomo~jo Zavoda za pedago{ko-prosvetno slu`bo pri OLO Maribor
zbrala podatke o u~nem osebju na osnovnih {olah v mariborskem in
murskosobo{kem okraju. Manjkalo je 412 predmetnih u~iteljev, 86 tistih, ki so u~ili
na predmetni stopnji, pa ni imelo ustrezne izobrazbe; bili so absolventi u~itelji{~a.
Iz Vi{je pedago{ke {ole v Ljubljani je na obmo~je obeh okrajev prihajalo samo po
15 predmetnih u~iteljev na leto, torej bi trajalo ve~ kot 30 let, da bi dobili ustrezno
strokovno zasedbo. S tak{nim kadrovskim potencialom ni bilo mogo~e uresni~iti
reforme osnovne {ole. Argumenti so bili prepri~ljivi. Kljub temu uresni~itev predloga
za ustanovitev pedago{ke akademije ni napredovala tako, kot so si to èleli pobudniki in svet za {olstvo pri OLO Maribor. Nastopile so nepredvidene teàve. V zvezni
komisiji za reformo osnovne {ole in tudi v svetu za {olstvo LRS namre~ niso bili
enotnega mnenja o tem, kak{na naj bo predvidena nova pedago{ka akademija. Nekateri so predlagali, naj bi u~itelji{~em dodali {e {esti letnik. Tako bi bila pedago{ka
akademija {estletna strokovna {ola, v katero bi se vpisovali dijaki po kon~ani osnovni {oli, torej podalj{ano u~itelji{~e. Ta oblika pedago{ke akademije naj bi bila namenjena predvsem za {olanje u~iteljev razrednega pouka. Drugi predlog je
predvideval pedago{ko akademijo kot dveletno vi{jo {olo, v katero bi se vpisovali
absolventi u~itelji{~, gimnazij in drugih srednjih strokovnih {ol. Tudi med mariborskimi pobudniki za ustanovitev pedago{ke akademije so bila mnenja o tem problemu deljena, vendar so se po dalj{ih razpravah ve~insko opredelili za pedago{ko
akademijo kot dveletno vi{jo {olo z mo`nostjo, da se razvije v {tiriletno visoko {olo.
Neenotnost pogledov na temeljno organizacijsko obliko pedago{ke akademije pa
ni bila edina ovira za njeno ustanovitev. Medtem ko so v prosvetnih organih
razpravljali o konceptu pedago{ke akademije, so leta 1959 v Mariboru ustanovili
Vi{jo komercialno in Vi{jo tehni{ko {olo, pripravljali pa ustanovitev Vi{je agronomske, Vi{je pravne in Vi{je stomatolo{ke {ole ter Medicinske fakultete. Tako je za pedago{ko akademijo zmanjkalo denarja. Kljub finan~nim zadregam pa na OLO
Maribor niso opustili misli na ustanovitev pedago{ke akademije. 23. marca 1960 je
bila imenovana Podkomisija za ustanovitev Vi{je pedago{ke {ole v Mariboru. V komisijo so bili imenovani: Draga Humek, Tone Ferlinc, Joè Kuhar, Gustav [ilih in
Alfonz Fekonja.
Podkomisija je nadaljevala delo, ki ga je za~ela komisija sveta za {olstvo pri OLO
Maribor. Kmalu pa so spoznali, da zadeve ne bo mogo~e re{iti na hitro. Iskali so
drugo mo`nost. Na voljo so imeli podatke o tistih u~iteljih, ki so bili vpisani kot izredni {tudenti ({tudij ob delu) na Vi{ji pedago{ki {oli v Ljubljani, vendar so iz
kakr{nih koli vzrokov prenehali s {tudijem. Pozvali so jih, naj se zopet vpi{ejo, in
jim obljubili pomo~. Vodstvo Vi{je pedago{ke {ole so zaprosili, naj v Mariboru ustanovi deta{irani oddelek in iz vrst mariborskih srednje{olskih profesorjev izvoli pre-
16 |
davatelje, ki bodo predavali na seminarjih. V Ljubljani so predlog sprejeli, v Mariboru ustanovili Center za izredni {tudij Vi{je pedago{ke {ole v Ljubljani in izvolili
predavatelje; ti so è januarja 1961 za~eli predavati v seminarjih. V Center za izredni {tudij VP[, ki ga je vodila Draga Humek, ravnateljica u~itelji{~a, je bilo vpisanih 286 u~iteljev z obmo~ja OLO Maribor, 84 z obmo~ja OLO Murska Sobota in
5 u~iteljev z obmo~ja OLO Celje; skupaj 375 u~iteljev. Tako so v Mariboru na
vi{je{olski stopnji za potrebe osnovne {ole za~eli izobraèvati osnovno{olske u~itelje. Izvoljenih je bilo 34 honorarnih visoko{olskih u~iteljev. To dejstvo je mnogo
pripomoglo pri nadaljnjem prizadevanju za ustanovitev samostojne pedago{ke akademije v Mariboru.
Podkomisija za ustanovitev vi{je pedago{ke {ole oziroma pedago{ke akademije
je medtem nadaljevala delo: pripravila je predmetnik in u~ni na~rt, osnutek zakona
o ustanovitvi {ole ter finan~ni na~rt. Elaborat je è marca 1961 dostavila svetu za
{olstvo LRS. OLO Maribor je sporo~il v Ljubljano, da je pripravljen ustanoviti pedago{ko akademijo, ki bi bila v za~etku dveletna, pozneje pa {tiriletna. Prvi vpis v peti
semester naj bi opravili v {tudijskem letu 1964/65. Predvidevali so postopno rast
{tevila rednih {tudentov, toda samo okoli 50 izrednih {tudentov, zato pa kar 1200
udeleèncev raznih izpopolnitvenih te~ajev. Svet za {olstvo LRS je predlog zakona
o ustanovitvi Pedago{ke akademije v Mariboru podprl, pri tem pa spremenil besedilo 2. in 3. ~lena zakona tako, da je predlagano dveletno pedago{ko akademijo
spremenil v {tiriletno, torej v visoko {olo. Ker je OLO Maribor zagotovil, da bo
pokril ustanovitvene stro{ke, prispeval 30 % za financiranje redne dejavnosti in da
do leta 1965 ne bo od izvr{nega sveta skup{~ine LRS zahteval denarja za investicije,
je izvr{ni svet zakon o ustanovitvi Pedago{ke akademije v Mariboru na seji 13. junija
1961 potrdil, 26. junija pa je bil soglasno izglasovan v republi{kem zboru ljudske
skup{~ine LRS. Tako je bila po {tiriletnih pripravah in mnogih peripetijah Pedago{ka
akademija v Mariboru le ustanovljena. Maribor je k petim vi{jim {olam dobil {e visoko {olo. êprav je bila na~rtovana prva, je bila ustanovljena zadnja. Le trmasta
vztrajnost in prizadevnost predlagateljev, kri~e~e pomanjkanje predmetnih u~iteljev, veliko razumevanje takratnih vodilnih ljudi na okraju Maribor, to èlimo {e
posebej pod~rtati, ter podpora v republi{kih organih so jo priklicali v ìvljenje. Uresni~en je bil dolgoletni sen naprednega u~iteljstva.
Pedago[ka akademija in njen razvoj
a) Razvoj predmetnih skupin
Takoj ko je izvr{ni svet LS LRS sprejel predlog zakona o ustanovitvi Pedago{ke
akademije v Mariboru, je vodstvo Pedago{ke akademije, ne da bi ~akalo na sprejem
zakona v ljudski skup{~ini, objavilo razpis za vpis rednih in izrednih slu{ateljev.
Kandidati so se lahko prijavili v naslednje {tudijske skupine: 1. skupina za razredni
|
17
pouk; 2. predmetna skupina sloven{~ina-srbohrva{~ina; 3. predmetna skupina
nem{~ina-sloven{~ina; 4. predmetna skupina angle{~ina-sloven{~ina; 5. predmetna
skupina matematika-fizika; 6. predmetna skupina tehni~na vzgoja-fizika; 7. predmetna skupina za likovno vzgojo, vezana z enim od predmetov iz drugih v razpisu
navedenih skupin; 8. predmetna skupina za glasbo. Razpisani nista bili sicer obi~ajni predmetni skupini geografija-zgodovina in biologija-kemija, ker je bilo ocenjeno, da v teh dveh skupinah ne bo uveden redni {tudij, izrednih {tudentov pa je
bilo dovolj v Centru za izredni {tudij VP[ Ljubljana. Takrat {e ni bilo predvideno
izobraèvanje u~iteljev za telesno vzgojo.
Na Pedago{ko akademijo so se lahko vpisali absolventi vseh srednjih {ol in tudi
tak{ni, ki niso kon~ali srednje {ole, ~e so imeli {tiri leta ustrezne prakse. To je bila
novost, ki so jo izkoristili predvsem kandidati za {tudij tehni~ne vzgoje. Kandidati
brez kon~ane srednje {ole so morali opraviti sprejemni izpit, kandidati za likovno
in glasbeno predmetno skupino pa poseben preizkus sposobnosti.
Za redni {tudij se je prijavilo samo 52 kandidatov, za izrednega pa 204. K tem je
pri{teti 164 izrednih {tudentov, vpisanih v Center za izredni {tudij Vi{je pedago{ke
{ole v Ljubljani. Za te {tudente so bili organizirani nadaljevalni seminarji è meseca
oktobra. Ob tej prilo`nosti so povabili {tudente centra, naj se prepi{ejo na
Pedago{ko akademijo Maribor, in vsi so to tudi storili. êprav je bilo za vpis razpisanih osem predmetnih skupin, je bil za redne {tudente v prvem letu delovanja Pedago{ke akademije organiziran pouk samo v {tirih predmetnih skupinah, in sicer:
1. razredni pouk (19 {tudentov), slovenski-angle{ki jezik (11 {tudentov), matematika-fizika (7 {tudentov) in tehni~ni pouk (5 {tudentov). Za novovpisane izredne {tudente so bili organizirani seminarji za vse razpisane predmetne skupine. Tako je
Pedago{ka akademija prvo {tudijsko leto za~ela z 52 rednimi {tudenti v {tirih predmetnih skupinah in z 204 izrednimi {tudenti v vseh predmetnih skupinah. Stro{ke
za seminarje sta prispevala OLO Maribor in Murska Sobota.
Predavanja za redne {tudente so se za~ela 3. novembra 1961. S tem datumom se
za~enja redno samostojno delovanje Pedago{ke akademije v Mariboru. 21. oktobra
pa je diplomirala prva skupina izrednih {tudentov, ki so bili vpisani v Center za izredne {tudente Vi{je pedago{ke {ole v Ljubljani. Sporazumno z ljubljansko {olo jim
je diplome na njihovo pro{njo izdala Pedago{ka akademija Maribor. Vseh sedem
diplomantov je bilo iz predmetne skupine tehni~ni pouk.
Vodstvo {ole je spomladi 1962. leta izvr{nemu svetu LS LRS predlagalo ustanovitev dveh novih predmetnih skupin za redni {tudij, in sicer: biologija-kemija in geografija-zgodovina. Izvr{ni svet je odklonil financiranje predlaganih predmetnih
skupin zaradi mo~no naraslih finan~nih izdatkov za pet mariborskih vi{jih {ol. Zopet
je pokazal razumevanje OLO Maribor, ki je odobril finan~na sredstva za delovanje
predmetne skupine geografija-zgodovina. Tako je bilo v za~etku drugega {tudijskega
18 |
leta (1962/63) pet predmetnih skupin za redne {tudente, v obliki seminarjev pa so
{tudijsko pomo~ dobivali izredni {tudenti vseh dotedanjih predmetnih skupin. OLO
Murska Sobota je predlagal ustanovitev predmetne skupine madàrski-slovenski
jezik za eno generacijo v obliki izrednega {tudija, za u~itelje, ki so pou~evali na
dvojezi~nih {olah. Obvezal se je, da bo prvo leto financiral stro{ke seminarjev. Vodstvo Pedago{ke akademije je predlog sprejelo. Vpisalo se je 23 kandidatov. Predavanja iz madàrskega jezika so opravljali profesorji Univerze v Novem Sadu.
Seminarska predavanja so bila v Murski Soboti.
Ve~ino rednih {tudentov predmetne skupine razredni pouk so sestavljali izbrani
osnovno{olski u~itelji z nekajletno prakso. To so bili pravi {tudenti iz dela, saj so v
~asu {tudija dobivali redni osebni dohodek. Zaradi svojih izku{enj so imeli bistveno
prednost pred absolventi u~itelji{~a. Svet Pedago{ke akademije je bil mnenja, da je
u~iteljem z dalj{o prakso in opravljenim strokovnim izpitom {tudijski ~as potrebno
skraj{ati. Vodstvo {ole je pripravilo predmetnik in u~ni na~rt za dvosemestrski oziroma enoletni {tudij razrednega pouka, ki ga je svet {ole potrdil in razpisal vpis v
enoletni {tudij za {tudijsko leto 1962/63. Zaradi uvedbe enoletnega {tudija razrednega pouka so se za dveletni program prijavili samo trije kandidati (absolventi u~itelji{~a). Zato predmetna skupina dveletni razredni pouk v {tud. letu 1962/63 ni
delovala. Praksa je pokazala, da je eno leto prekratek ~as za usvojitev predpisane
snovi, zato je bila enoletna predmetna skupina razredni pouk v naslednjih letih odpravljena, bil pa je pripravljen program za trisemestrski {tudij. Tehni~ne in druge
teàve skraj{anih oblik {tudija razrednega pouka so utrdile {tirisemestrski {tudij.
Za tretje {tud. leto (1963/64) je vodstvo Pedago{ke akademije predlagalo uvedbo
novih predmetnih skupin za redne {tudente. Obnovljen je bil predlog za predmetno
skupino biologija-kemija, na novo naj bi uvedli predmetni skupini likovni pouk in
glasba. Predlagano je bilo tudi, naj bi {tudij slovenskega jezika poleg angle{kega
jezika povezovali {e s srbohrva{kim in ruskim jezikom. Ker so v Ljubljani z odlo~itvijo o financiranju novopredlaganih {tudijskih smeri odlagali, je tudi tokrat OLO
Maribor dal izjavo, da bo prispeval finan~na sredstva, ~e bodo v Ljubljani financiranje odpovedali. Predlog je bil kon~no ugodno re{en, ustanovljena je bila skupina
biologija-kemija, predmetna skupina glasba je bila enopredmetna, likovni pouk pa
se je lahko vezal s katerim koli predmetom.
V {tud. letu 1964/65 je bila za redne {tudente organizirana {e predmetna skupina
telesna vzgoja, ki se je lahko vezala v dvopredmetno skupino z biologijo ali geografijo. Telesna vzgoja je bila organizirana kot dvopredmetna skupina z obrazloìtvijo, da u~itelji telesne vzgoje v primeru kak{ne po{kodbe in v starej{ih letih te`ko
opravljajo svoje delo in je zato prav, da obvladajo {e drugi predmet. Z ustanovitvijo
predmetne skupine telesna vzgoja je Pedago{ka akademija v Mariboru pri ustanovitvi dosegla programirani razvoj, manjkala je le {e nem{~ina, ki so jo prva leta iz
politi~nih razlogov izlo~ili iz programa rednega {tudija. V istem {tudijskem letu so
|
19
bile uvedene {e posebne {tudijske oblike za izredne {tudente. Zaradi velikega pomanjkanja ustrezno {olanih u~iteljev na poklicnih {olah so bili sporazumno z ljubljansko Pedago{ko akademijo izdelani {tudijski programi za strojno, elektro,
ekonomsko in administrativno stroko. Po sklepu sveta {ole je bilo uvedeno fakultativno pou~evanje treh tujih jezikov: angle{kega, nem{kega in ruskega. (Zaradi majhnega interesa pri {tudentih in pomanjkanja finan~nih sredstev nih~e ni hotel tega
{tudija financirati, zato je bil fakultativni {tudij tujih jezikov hitro opu{~en.)
V {tud. letu 1965/66 je bil za redne {tudente organiziran {e {tudij nem{kega jezika,
ki se je lahko povezoval s slovenskim ali angle{kim jezikom. Tako je Pedago{ka
akademija v Mariboru vzgajala in izobraèvala predmetne u~itelje za predmetna
podro~ja na osemletni obvezni osnovni {oli in tudi strokovne u~itelje za poklicne
{ole.
Leta 1974 je Pedago{ka akademija v Mariboru kot edina na Slovenskem v svoj
{tudijski program sprejela {e {tudijsko smer dru`beno-moralna vzgoja. Prvo leto so
se lahko vpisali samo {tudenti ob delu, è v naslednjem letu pa tudi redni {tudenti.
Predmet se je lahko vezal z geografijo, zgodovino, biologijo ali slovenskim jezikom.
Tolik{ne mo`nosti kombinacij so ustvarjale tehni~ne teàve pri sestavi ustreznega
urnika, zato je bilo njihovo {tevilo kasneje zmanj{ano.
V naslednjih letih so bile na osnovi izku{enj in spoznanj opravljene nekatere spremembe v organiziranosti predmetnih skupin oziroma {tudijskih smeri. Likovni pouk
in telesna vzgoja sta kot glasbena vzgoja postala enopredmetna. Prvotno enoten jezikovni oddelek se je v {tudijskem letu 1968/69 razdelil v dva oddelka: oddelek za
slovanske jezike in knjièvnosti ter oddelek za germanske jezike in knjièvnosti.
Leta 1970 je bil na Pedago{ki akademiji v Mariboru uveden stalni lektorat madàrskega jezika. Lektorja po{ilja Visoka u~iteljska {ola iz Szombathelya. Hkrati je bil v
Szombathelyu uveden stalni lektorat slovenskega jezika. Lektorja po{ilja Pedago{ka
akademija v Mariboru. S tem letom se je za~elo tudi sicer{nje raznoliko sodelovanje
med obema navedenima {olama, ki je bistveno prispevalo k izbolj{anju
pedago{kega dela na dvojezi~nih {olah v Prekmurju in k uveljavljanju sloven{~ine
na osnovnih {olah v Porabju na Madàrskem. V {tud. letu 1974/75 so dotedanje
oddelke zamenjale katedre (zgodovina, biologija, slovenski jezik s knjièvnostjo
itd.). Nekatere povezave predmetnih podro~ij so bile spremenjene oziroma
opu{~ene.
V {tud. letu 1980/81 je bila ustanovljena katedra za madàrski jezik in v Szombathelyu katedra za slovenski jezik. Vpisani so bili prvi redni {tudenti, ki so {tudij
madàrskega jezika vezali s slovenskim jezikom, lahko pa tudi z drugimi {tudijskimi
smermi. Katedra je dobila lastne stalne u~itelje.
20 |
Od nekdanjih posebnih predmetnih skupin za usposabljanje u~iteljev za poklicne
{ole je ostala samo {tudijska smer kovinarski prakti~ni pouk s tehnologijo, vendar
samo kot oblika {tudija ob delu. Od predmetnih skupin, ki so delovale od za~etka
obstoja Pedago{ke akademije, je bila leta 1981 odpravljena {tudijska smer ruski
jezik s knjièvnostjo za redne {tudente z utemeljitvijo, da na osnovnih {olah v SR
Sloveniji ne pou~ujemo ruskega jezika, in ker nekaj let ni bilo dovolj {tudentov.
Ruski jezik se je vezal s slovenskim, angle{kim in nem{kim jezikom.
Tako so neposredno pred uvedbo novih vzgojno-izobraèvalnih programov v
okviru usmerjenega izobraèvanja na Pedago{ki akademiji v Mariboru delovale naslednje {tudijske smeri:
A. Razredni pouk.
B. [tudijske smeri predmetnega pouka:
1. Dvopredmetne smeri:
• slovenski jezik v povezavi s srbohrva{kim, angle{kim, nem{kim in madàrskim jezikom ter dru`beno-moralno vzgojo;
• angle{ki in nem{ki jezik;
• geografija in zgodovina;
• dru`beno-moralna vzgoja v povezavi s slovenskim jezikom, biologijo, geografijo in zgodovino;
• matematika in fizika;
• tehni~na vzgoja v povezavi s fiziko.
2. Enopredmetne smeri:
• glasbena vzgoja;
• likovna vzgoja;
• telesna vzgoja.
3. Posebne oblike {tudija:
• kovinarski prakti~ni pouk s tehnologijo (samo {tudij ob delu).
Omenimo nekaj zamisli in pobud, ki niso bile uresni~ene ali so bile uresni~ene
{ele v okviru splo{ne reforme usmerjenega izobraèvanja.
|
21
Leta 1962 je bila dana pobuda, da bi na Pedago{ki akademiji v Mariboru organizirali {tudij predmetov za usposabljanje u~iteljev za posebne {ole. Dve leti kasneje
je svet obravnaval predlog o uvedbi enopredmetne smeri za slovenski jezik, vendar
predlog v Ljubljani ni dobil podpore.
@e leta 1966 je bila dana prva pobuda za ustanovitev posebne dveletne {tudijske
smeri za vzgojiteljice. Osnovana je bila posebna delovna skupina, ki je pripravila
program za redni {tudij in {tudij ob delu. Zadeva se je zelo vlekla, tako da je svet
Pedago{ke akademije {ele leta 1973 sprejel sklep o ustanovitvi oddelka za vzgojiteljice, vendar v ustreznih republi{kih organih ni dobil podpore. Tako je bila akcija
za nekaj let odloèna. Na ponovne pobude in zahteve vzgojiteljic je bil predlog
zopet obravnavan in spet odloèn, dokler ni dobil potrditve v okviru reforme vsega
pedago{kega {olstva.
Leta 1973 je svet Pedago{ke akademije podprl tudi predlog o ustanovitvi predmetne skupine knji`ni~arstvo. Tudi za to skupino je posebno delovno telo pripravilo
vzgojno-izobraèvalni program, ki so ga v organih izobraèvalne skupnosti Slovenije potrdili, niso pa ga bili pripravljeni financirati, in tako je ostal vse do danes
samo predlog.
Kot posebna oblika nekak{nega dopolnilnega usposabljanja rednih {tudentov za
delo z u~enci so bile uvedene prosto~asne dejavnosti, za katere dobijo {tudenti teoreti~ne osnove pri predmetu metodika prostovoljnih dejavnosti. Prakti~no se {tudenti
pod vodstvom mentorjev lahko usposabljajo za okoli {estnajst dejavnosti.
Nedvomno posebno, toda zelo pomembno pedago{ko enoto predstavlja
knji`nica, ki s svojim bogatim knji`nim gradivom omogo~a poglobljen {tudij in {ir{e
dopolnilno izobraèvanje. Kot neposredna pomo~ pri pripravi obveznih nastopov
sluì gradivo, ki ga zbira posebna knji`ni~na enota – medioteka. V dvajsetih letih
je knji`ni~no gradivo naraslo na 35.000 knji`nih enot, letna izposoja pa na ve~ kot
50.000 knji`nih enot. Knji`nica s ~italnico in medioteko predstavlja velik doseèk
Pedago{ke akademije.
Zadnja sprememba organiziranosti pred prehodom na visoko stopnjo je bila opravljena leta 1982, ko so bile posamezne sorodne katedre povezane v oddelke.
b) Predmetniki in u~ni na~rti
V Centru za izredni {tudij Vi{je pedago{ke {ole v Ljubljani, ki je v Mariboru deloval od januarja do oktobra 1961, je delo potekalo po predmetniku in u~nem
na~rtu Vi{je pedago{ke {ole. Podkomisija za ustanovitev vi{je pedago{ke {ole (pedago{ke akademije) v Mariboru je za prvo {tud. leto delovanja Pedago{ke akademije
v Mariboru pripravila za~asen predmetnik in u~ni na~rt samo za prvi letnik. Pri tem
22 |
se je zgledovala po programu Vi{je pedago{ke {ole in Filozofske fakultete v Ljubljani. Za~asni predmetnik in u~ni na~rt so v prvem letu preizku{ali in na teh izku{njah
so bili za drugo {tudijsko leto pripravljeni novi predmetniki in u~ni na~rti za vse
predmete in obe {tudijski leti. Od prej{njih so se razlikovali predvsem po tem, da
je bilo dano ve~ ur pedago{ko-psiholo{kim predmetom in metodikam.
U~itelji so bili zadolèni, da {tudijsko spremljajo izvajanje u~nih na~rtov in predlagajo spremembe in dopolnitve. Tako so za tretje {tudijsko leto nastali novi predmetniki in u~ni na~rti za vse dotedanje in novouvedene predmete oz. predmetna
podro~ja. Pri izdelavi le-teh pa se niso ve~ zgledovali pri ljubljanskih {olah, temve~
so pri njihovi sestavi upo{tevali priporo~ila zvezne komisije za prou~evanje {olskih
in vzgojnih vpra{anj, program reformirane osemletne enotne osnovne {ole in potrebo, da bi osnovno{olskemu u~itelju dali solidnej{o strokovno, pedago{ko-didakti~no in splo{no dru`beno izobrazbo. Odnos med enotnim sklopom splo{nih in
pedago{ko-psiholo{kih predmetov ter dvema strokovnima podro~jema je bil opredeljen s tretjinskim deleèm. Z uveljavitvijo tega principa je imela Pedago{ka akademija v Mariboru med vsemi {olami v Sloveniji, ki so vzgajale u~itelje za osnovno
{olo, najve~ ur pedago{ko-psiholo{kih predmetov. Zaradi tega je doìvljala kriti~ne
pripombe, ~e{ da zanemarja stroko. Kljub kriti~nim pripombam in ob~asnim predlogom za spremembe se je tretjinski princip obdràl polnih dvajset let.
Seveda so u~ni na~rti posameznih predmetov tudi v naslednjih letih doìvljali {e
spremembe in dopolnitve, najob~utnej{e ob zakonski zahtevi, da tedenska obveznost {tudentov ne sme presegati 30 ur predavanj in vaj. Takrat je bilo pri posameznih
predmetih skr~eno {tevilo ur, nekateri predmeti pa so bili tudi odpravljeni, tako na
primer predmet kultura ustnega in pisnega izraànja.
Generalna sprememba predmetnikov in u~nih na~rtov je bila opravljena v letih
1983–1985 ob splo{ni reformi visokega {olstva v okviru reforme usmerjenega izobraèvanja, ko so bili po dolgih razpravah izdelani povsem novi vzgojnoizobraèvalni programi (VIP) za vi{je{olski in visoko{olski {tudij.
c) U~itelji in {tudenti
Ker je bil neposredni predhodnik Pedago{ke akademije v Mariboru Center za izredni {tudij VP[ v Ljubljani, so bili tudi prvi visoko{olski u~itelji, ki so sodelovali
pri usposabljanju u~iteljev za osnovne {ole na visoko{olski ravni (vi{je{olski {tudij)
v Mariboru, tisti, ki jih je aprila 1961 izvolil u~iteljski zbor Vi{je pedago{ke {ole v
Ljubljani. Izvoljenih je bilo 35 honorarnih predavateljev in profesorjev vi{je {ole.
Velika ve~ina jih je bilo zaposlenih na u~itelji{~u in obeh gimnazijah. Za izvolitev
v naziv visoko{olskega u~itelja je kandidat moral imeti fakultetno izobrazbo in nekajletno prakso – za predavatelja vi{je {ole petletno, za profesorja vi{je {ole desetletno prakso. Predavatelji so bili izvoljeni za dobo treh let, profesorji za dobo petih
|
23
let. Sodelavcev asistentov takrat {e niso volili. Prvi dve leti so na Pedago{ki akademiji za u~itelje izvolili tudi nekaj kandidatov, ki niso imeli fakultetne izobrazbe, to
je bilo seveda v nasprotju z zakonom. Tak{ne so po dveh letih ob zaostritvi kadrovskih zahtev prekvalificirali v strokovne sodelavce, jih premestili na druga delovna
mesta ali z njimi prekinili delovno razmerje.
Prve stalne in honorarne u~itelje samostojne Pedago{ke akademije je izvolil
za~asni svet {ole 3. oktobra 1961. Bilo jih je {tirinajst. Na isti seji je svet sklenil potrditi in prevzeti za delo v seminarjih za izredne {tudente vse u~itelje, ki so sodelovali v Centru za izredni {tudij. Svet {ole je v naslednjih letih ponovno volil vse
u~itelje, ki so sodelovali v pedago{kem procesu z rednimi {tudenti. S tem je postopoma odpadlo nekaj u~iteljev iz ~asa delovanja Centra za izredni {tudij. Po takratnih predpisih so visoko{olske u~itelje volili ~lani uprave {ole (sestavljali so jo vsi
u~itelji), izvolitev pa je postala veljavna, ko jo je potrdil svet {ole.
Zaradi dejstva, da je bila Pedago{ka akademija z zakonom ustanovljena kot {tiriletna visoka {ola, ki »vzgaja in izobraùje u~itelje z vi{jo in visoko izobrazbo«, in
iz èlje, da bi {ola tudi dejansko postala visoka, so organi {ole è leta 1963 spodbujali u~itelje, naj si ~im prej pridobijo akademske nazive magistrov in doktorjev
znanosti. Ta prizadevanja so bila tudi materialno stimulirana. Prvi, ki so se temu
pozivu odzvali, so bili: Borut Belec, Vladimir Bra~i~, Alenka Glazer in Breda Poàr.
K zaostajanju strokovnega izpopolnjevanja so pripomogli velika pedago{ka obremenitev (dodatno s predavanji v seminarjih za izredne {tudente), problemi financiranja in neurejen status pedago{kih delavcev raziskovalcev na vi{jih {olah. Kljub
navedenim oteèvalnim okoli{~inam so se u~itelji postopoma za~eli ukvarjati z
raziskovalnim delom. Svoje strokovne in raziskovalne izsledke so posredovali javnosti na raznih predavanjih ter z objavljanjem v strokovnih in znanstvenih revijah.
Zaradi nekaterih objektivnih ovir in subjektivnih slabosti raziskovalno delo na Pedago{ki akademiji ni dalo èlenih oziroma pri~akovanih rezultatov, tudi potem ne,
ko je bil leta 1975 na {oli ustanovljen Center za raziskovanje, ki je bil leta 1982
preimenovan v Raziskovalni in{titut.
Kot posebno dejavnost u~iteljev Pedago{ke akademije gre omeniti, da so bili v
prvih letih njenega delovanja mnogi njeni stalni u~itelji zunanji sodelavci Zavoda
za prosvetno-pedago{ko slu`bo v Mariboru. Ta dejavnost je imela ve~kratno korist
in velika {koda je, da je bila kasneje zaradi finan~nih vzrokov opu{~ena.
Prvi {tudenti so se na Pedago{ko akademijo v Mariboru vpisali leta 1961. Vpisalo
se je 52 rednih in 204 izredni {tudenti, med zadnje pri{tevamo tudi nekdanje izredne {tudente, vpisane na Vi{jo pedago{ko {olo v Ljubljani. Med rednimi {tudenti
prve generacije je bila okoli tretjina è zaposlenih u~iteljev, ki so jih poslali na {tudij
razrednega pouka. Dobivali so osebni dohodek in torej bili pravi {tudenti iz dela.
To obliko {tudija so v nekaj naslednjih letih povsem opustili. Pri~akovanja, da se
24 |
bodo kot redni {tudenti vpisovali predvsem absolventi u~itelji{~a, ki so se nekaj
~asa celo posebej predmetno usposabljali, niso bila uresni~ena. Tako poro~ilo za
vpis tretje generacije navaja, da je bilo med rednimi {tudenti 43 % gimnazijcev in
samo 28 % u~itelji{~nikov. Med izrednimi {tudenti je bila vedno velika ve~ina absolventov u~itelji{~a.
[tevilo rednih {tudentov je s {iritvijo predmetnih skupin raslo vse do leta 1980,
ko je za~elo zaradi omejitvenih ukrepov vpisa nazadovati. [tevilo izrednih {tudentov ({tudentov ob delu) je prva leta nara{~alo, nato je stagniralo, zadnja leta pa
vidno pada.
V vsej zgodovini Pedago{ke akademije v Mariboru so najbolj{e {tudijske uspehe
dosegli redni {tudenti prvih generacij razrednega pouka ({tudenti iz dela) in izredni
{tudenti prve generacije tehni~nega pouka. Sicer pa {tudijski uspehi nikoli niso bili
prav zadovoljivi. Ta trditev {e posebej velja za izredne {tudente, saj so se mnogi
vpisali samo zato, da so dobili indeks in s tem za~asno uredili svoj poloàj. Prosvetne oblasti izrednega {tudija niso nikoli po{teno stimulirale, s stalnim podalj{evanjem rokov, do katerih bi si tisti, ki so è pou~evali na predmetni stopnji, morali
pridobiti vi{je{olsko izobrazbo, pa so {tudij celo destimulirale. Enako velja za mnenje Ustavnega sodi{~a SRS, da u~iteljem za enako delo pripada enak osebni dohodek; torej enak osebni dohodek tako absolventu u~itelji{~a kot diplomantu
Pedago{ke akademije. Redni {tudenti so dobivali sorazmerno malo {tipendij, stro{ke
izrednega {tudija so postopoma prena{ali na {tudente.
Ob tej kriti~ni oceni uspe{nosti {tudija pa moramo resnici na ljubo povedati, da
so nekateri redni in {e posebej izredni {tudenti kljub najrazli~nej{im teàvam in
oviram pokazali odli~ne {tudijske rezultate.
Velika ve~ina diplomantov Pedago{ke akademije se je zaposlilo na osnovnih
{olah in le redki posamezniki so nadaljevali {tudij na fakultetah.
~) Oblike samoupravne organiziranosti
Prvi samoupravni organ Pedago{ke akademije v Mariboru je bil za~asni svet, ki
ga je {e pred sprejetjem zakona o ustanovitvi Pedago{ke akademije na predlog podkomisije za njeno ustanovitev imenoval svet za {olstvo LRS, potrdil pa 15. septembra
1961 izvr{ni svet LS LRS. V za~asni svet so bili imenovani: Vladimir Bra~i~, Alfonz
Fekonja, Tone Ferlinc, Draga Humek, Joè Kuhar, Milo{ Ledinek in Gustav [ilih.
Pozneje so stalni u~itelji v svet izvolili Francko Vari, pogodbeni u~itelji Jara Dolarja,
redni {tudenti Karla Korena in izredni {tudenti Dragana Flisarja. Za predsednika
sveta je bil izvoljen Milo{ Ledinek. Ravnatelj {ole je bil ~lan sveta po poloàju. Prva
ravnateljica {ole je bila Draga Humek. Pri svetu {ole so delovale tri komisije: {tudijska, kadrovska in finan~na.
|
25
Interni samoupravni organ {ole je bila uprava, ki so jo sestavljali vsi u~itelji; predsedoval ji je ravnatelj. Tudi pri upravi {ole so bile tri komisije – {tudijska, kadrovska
in finan~na. Uprava se je praviloma sestajala pred sejo sveta, razpravljala o vseh
gradivih, ki so bila predloèna svetu, in dajala o njih svoja mnenja in predloge. Temeljne naloge uprave so bile predvsem pedago{ke narave; med najpomembnej{e
je spadala volitev u~iteljev.
Kot posvetovalno in organizacijsko izvr{ilno telo je delovala o`ja uprava, imenovana tudi kolegij predstojnikov. Sestavljali so ga vsi predstojniki oddelkov oziroma
predmetnih skupin. Predsedoval mu je ravnatelj {ole.
Posebni samoupravni organi so bili sveti letnikov in sveti predmetnih skupin. Sestavljali so jih u~itelji letnika oziroma predmetne skupine in enako {tevilo {tudentov.
Vodil jih je eden od u~iteljev.
Poslovodni organ {ole je bil ravnatelj, direktor, dekan, ki ga je v za~etku volila
uprava {ole, potrdil pa svet, kasneje ga je vodil zbor delavcev in potrdil svet.
Zakon o visokem {olstvu je kot posebni samoupravni organ dolo~al tudi letno
skup{~ino {ole. Sestavljali so jo: ~lani sveta, vsi u~itelji, posebej izvoljeni {tudenti
in povabljeni gostje iz za delo {ole posebej zainteresiranih zavodov in ustanov ter
dru`benopoliti~nih skupnosti in organizacij. Za skup{~ino je bilo pripravljeno
obse`nej{e pisno poro~ilo, ki so ga vabljeni na skup{~ino dobili z vabilom.
Skup{~ina je razpravljala o vseh problemih {ole ter sprejemala mnenja in predloge,
o katerih sta bila svet in uprava {ole dol`na razpravljati. Prva skup{~ina Pedago{ke
akademije je bila 14. novembra 1963, druga pa decembra 1965. Kasneje so to koristno institucijo opustili.
V prvih letih delovanja Pedago{ke akademije nepedago{ki delavci niso bili zastopani v samoupravnih organih, vendar so po letu 1963 za~eli samoiniciativno
sklicevati zbor delavcev kot posvetovalni organ.
Pravice in dol`nosti posameznih samoupravnih organov so bile dolo~ene z zakonom in statutom {ole. Prvi statut Pedago{ke akademije je sprejel za~asni svet
konec leta 1962. Za njegovo pravno veljavo je bila potrebna potrditev izvr{nega
sveta LS LRS.
Spremembe splo{ne zakonodaje in {e posebej zakonov o visokem {olstvu so
prina{ale tudi spremembe v samoupravno organiziranost {ole, ki je dajala vse ve~
pravic delavcem in {tudentom. Zaradi prostorske omejenosti namesto podrobnih
sprememb v samoupravni organiziranosti in kompetencah posameznih samoupravnih organov prikazujemo le najpomembnej{o samoupravno reorganizacijo Pedago{ke akademije.
26 |
Razprave o novi ustavi in zakonu o zdruènem delu v letih 1972–1974 ter nov
zakon o visokem {olstvu iz leta 1975 so spodbudili tudi delavce in {tudente Pedago{ke akademije, da so se odlo~ili za korenito samoupravno reorganizacijo. Tako
so se po dalj{ih razpravah z referendumom odlo~ili, da se na Pedago{ki akademiji
oblikujeta dve visoko{olski temeljni organizaciji zdruènega dela (VTOZD) –
VTOZD razredni pouk in VTOZD predmetni pouk ter delovna skupnost strokovnih
delavcev (v DSSS) oziroma delovna skupnost (DS). Pedago{ka akademija je postala
visoko{olska delovna organizacija (VDO). V statutih obeh VTOZD in VDO so
dolo~ene nova samoupravna organiziranost, pravice in dol`nosti delavcev in {tudentov ter delegatov uporabnikov.
Delavci in {tudenti uresni~ujejo svoje samoupravne pravice in dol`nosti v
VTOZD, in sicer: na zborih delavcev in zborih {tudentov, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, prek delegatov v svetih in njihovih organih,
prek delegacije za dru`benopoliti~no skupnost in delegacije za samoupravne interesne skupnosti ter v samoupravni delavski kontroli.
Temeljni samoupravni organi so sveti VTOZD in VDO. Sestavljajo jih skupine
delegatov delavcev, {tudentov in porabnikov. Sveta VTOZD {tejeta po 17 delegatov
(5 + 5 + 7), svet VDO pa 29 delegatov (7 + 7 + 15). Vsi trije sveti imajo izvr{ilne organe: sveta VTOZD po pet, svet VDO {tiri. Poleg izvr{ilnih organov delujejo pri
svetih {e stalna in ob~asna delovna telesa (od {tiri do sedem). Vsi izvr{ilni organi
svetov in ve~ina delovnih teles so sestavljeni iz delegatov delavcev, {tudentov in
porabnikov. Pri vseh treh temeljnih samoupravnih enotah deluje kot poseben organ
samoupravna delavska kontrola. Sveti letnikov povezujejo u~itelje in {tudente. Pedago{ko-znanstveni sveti so strokovni organi. Kot strokovno izvr{ilni organi delujejo
tudi centri za posamezna delovna podro~ja.
Poslovodni organ na nivoju Pedago{ke akademije je dekan, ki mu pomagata dva
prodekana, od katerih je eden {tudent. Poslovodni organ VTOZD je direktor, ki ima
dva pomo~nika, eden od teh je {tudent.
Sveta VTOZD in svet VDO delujejo na sejah. Seja sveta je sklep~na, ~e ji prisostvuje ve~ina delegatov vsake od treh skupin delegatov. Sklep je sprejet, ~e ni v statutu dolo~eno druga~e, ~e zanj glasuje ve~ina na seji prisotnih delegatov vsake od
skupin delegatov. Nobena skupina delegatov torej ne more biti preglasovana. Za
primer, ko so mnenja delegatov posameznih skupin razli~na, dolo~a statut postopek
usklajevanja. Tega ni le pri volitvah u~iteljev.
V sestavi VTOZD razredni pouk deluje v Celju dislocirana enota. Posebna delovna
enota je tudi knji`nica, ki jo vodi knji`ni~ni odbor. Pri VTOZD predmetni pouk deluje Center za raziskovanje oziroma Raziskovalni in{titut, katerega ~lanice so tudi
druge raziskovalne organizacije. In{titut ima svoj svet, ki ga sestavljajo delegati
~lanic, in direktorja.
|
27
Samoupravni organ delovne skupnosti je zbor delavcev.
Zakon o usmerjenem izobraèvanju je zahteval nekatere spremembe statuta, vendar je osnovna samoupravna organiziranost ostala nespremenjena. Dopolnjeni statut je skup{~ina SR Slovenije potrdila leta 1983.
d) Prizadevanja za lastno {olsko zgradbo
Omenili smo è, da so priprave za reformo osnovne {ole v Mariboru spodbudile
akcijo za ustanovitev pedago{ke akademije. Pobuda je na{la svoje mesto v dokumentih srednjero~nega na~rta gospodarskega razvoja okraja Maribor za obdobje
1957–1962, kjer je bila predvidena ustanovitev pedago{ke akademije in gradnja
prostorov za njene potrebe. Za novo poslopje je bila predvidena lokacija med poslopjem u~itelji{~a in osnovne {ole Preìhov Voranc ob Gosposvetski cesti.
Naro~ena in izdelana je bila idejna skica, toda zaradi zavla~evanja pri ustanavljanju pedago{ke akademije se je akcija pri idejni skici ustavila. Pozabiti pa ne gre
tudi pogoja izvr{nega sveta LS LRS pri ustanavljanju {ole, da Maribor za Pedago{ko
akademijo pet let ne sme zahtevati nobenih investicijskih sredstev.
Ob pripravah novega srednjero~nega na~rta 1965–1970 je vodstvo Pedago{ke
akademije izvr{nemu svetu SRS prijavilo novogradnjo. Na~elno je bila sprejeta med
mogo~e investicije in predvidena so bila tudi za~etna finan~na sredstva. V Mariboru pa se nikakor niso mogli zediniti za lokacijo. Sredi leta 1965 razgla{ena gospodarska reforma je akcijo ustavila, saj so bile za nekaj let ustavljene vse
negospodarske investicije.
Z raz{iritvijo dejavnosti Pedago{ke akademije so postajali prostori biv{e klasi~ne
gimnazije ob Mladinski ulici, ki jih je Pedago{ka akademija delila z Vi{jo pravno
{olo in Zdruènjem visoko{olskih zavodov, vedno bolj tesni. Potreba po novih {olskih prostorih je postajala vse bolj nujna. Ob pripravah za proslavo desetletnice je
vodstvo Pedago{ke akademije republi{kemu izvr{nemu svetu ponovno postavilo
zahtevo za gradnjo novega {olskega poslopja. Izvr{ni svet je pobudo sprejel in predvidel tudi finan~na sredstva, toda v Mariboru se je spet ustavilo pri odobritvi lokacije
in predvidena finan~na sredstva so bila porabljena za gradnjo drugih visoko{olskih
objektov. Leta 1973 je republi{ki izvr{ni svet odobril sredstva za izdelavo projektne
dokumentacije. Ko je bila ta pripravljena, so se ponovno pojavile teàve z odobritvijo primerne lokacije. Z razpravljanjem je bilo izgubljeno eno leto. Kon~no je bila
odobrena lokacija na komunalno neurejenem zemlji{~u ob Koro{ki cesti. Toda zadeva se je {e enkrat zapletla, ko je vodstvo Zavoda za urbanizem dolo~ilo mikrolokacijo na zasipanih gramoznih jamah, kjer bi bili stro{ki gradnje vi{ji za okoli
milijardo dinarjev. Preden je bila odobrena nova mikrolokacija, je minilo skoraj
eno leto in v Ljubljani so zagrozili, da bodo odobrena finan~na sredstva usmerili
drugam. Kon~no so leta 1975 za~eli poslopje graditi in {ola se je leta 1978 vselila
28 |
v sodobno poslopje s 17.000 m2 povr{ine, na~rtovano za bodo~o pedago{ko fakulteto. Od prve pobude za gradnjo {olskega poslopja za potrebe pedago{ke akademije do njene vselitve v novo poslopje je preteklo polnih dvajset let.
e) Visoka {ola – vi{ja {ola – fakulteta
Kot è povedano, smo v Mariboru osvojili koncept pedago{ke akademije kot dveletne vi{je {ole, pri tem pa predvideli mo`nost njenega prera{~anja v {tiriletno visoko
{olo oziroma fakulteto. V dokumentu iz leta 1961, ki je nakazoval razvoj {ole, je
zapisano, da naj bi prvi vpis v peti semester opravili v {tud. letu 1964/65. Svet za
{olstvo LRS je mariborski predlog za dveletno pedago{ko akademijo spremenil v
predlog za {tiriletno visoko {olo. Ljudska skup{~ina LRS je ta predlog uzakonila in
Maribor je k petim vi{jim {olam dobil visoko {olo. Kak{no veselje in zadovoljstvo,
saj bo kmalu uresni~ena èlja naprednih pedagogov! Kasnej{i dogodki so pokazali,
da je bil optimizem realen, saj bi visoka {ola potrebovala primerno veliko in dobro
opremljeno zgradbo ter ustrezno habilitirane u~itelje. Ne prva ne druga zahteva pa
v predvidenem ~asu nista mogli biti uresni~eni. Druga ni bila zadovoljivo uresni~ena niti po dvajsetih letih.
Sorazmerno slabi {tudijski uspehi prvih treh generacij rednih in izrednih {tudentov
so privedli do spoznanja, da je u~ne snovi za dve leti preve~. Rodila se je zamisel
o triletnem {tudiju in izdelan je bil osnutek predmetnika za triletno pedago{ko akademijo. Ker predlog ni bil v skladu s splo{nim konceptom, je bil zavrnjen.
Novi zakon o visokem {olstvu iz leta 1969 je Pedago{ko akademijo v Mariboru
degradiral na dveletno vi{jo {olo, ko je odlo~il, da veljajo za pedago{ke akademije
ista dolo~ila kot za vi{je {ole. Status Pedago{ke akademije v Mariboru je bil prilagojen Pedago{ki akademiji v Ljubljani, ki je bila dveletna vi{ja {ola. Ta degradacija
je imela daljnose`ne posledice predvsem pri u~nih kadrih. Nekateri u~itelji, ki jim
je bil {tudij za dosego akademskih nazivov magistra in doktorja znanosti preteèk,
so {tudij upo~asnili ali celo povsem opustili. [ola ni mogla namestiti asistentov, status u~iteljev kot raziskovalcev je bil nejasen. Negativne posledice se ~utijo {e danes.
Degradacija z visoke na vi{jo {olo pa vseh u~iteljev ni demoralizirala. Samo dve
leti zatem je ob praznovanju desetletnice Pedago{ke akademije nastala {tudija o
uvedbi druge stopnje {tudija, ki naj bi bil v prvem obdobju namenjen samo diplomantom {ole, torej oblika {tudija ob delu. Ne dovolj dore~ena zamisel ni dobila
podpore ustreznih republi{kih organov.
Leta 1973 se je porodila nova zamisel, po kateri naj bi Pedago{ka akademija prerasla v visoko {olo postopoma na posameznih katedrah, kakor bi omogo~ale razmere. Razprava o projektu je trajala leto dni in projekt je dobil na~elno podporo.
|
29
Republi{ka pobuda za celovito reformo {olstva na Slovenskem pa je dobro zastavljeno akcijo pretrgala.
Leta 1975 se je v Ljubljani porodila ideja o ustanavljanju pedago{kih centrov, ki
bi po vzoru reprodukcijske verige v industriji zdruèvali vse institucije, sodelujo~e
v oblikovanju osnovno{olskih u~iteljev. V Mariboru so se nekateri nad idejo
navdu{ili in jo sku{ali uresni~iti tudi v praksi. Nastala je {tudija Samoupravna socialisti~na organizacija za usposabljanje pedago{kih delavcev in na njeni osnovi
pripravljen samoupravni sporazum. Zaradi spremenjenih stali{~ je bila akcija tik
pred uresni~itvijo ustavljena.
Priprave na korenito in celovito reformo srednjega in visokega {olstva v usmerjeno
izobraèvanje so nakazale mo`nost, da pri pripravi u~iteljev za prvi dve leti usmerjenega izobraèvanja (program SVIO) sodeluje tudi Pedago{ka akademija. To bi ji
vrnilo status visoke {ole. Spomladi 1976 je bila ustanovljena posebna delovna skupina z nalogo, da pripravi splo{na izhodi{~a in osnutek predmetnika. Pri izdelavi
programskih osnov so izhajali iz podmene, da se bodo na drugo stopnjo vpisovali
diplomanti Pedago{ke akademije z nekajletno uspe{no prakso. Preden pa je bilo
gradivo {tudijsko poglobljeno, je zavod SRS za {olstvo januarja 1977 izdal elaborat
Izobraèvanje pogostej{ih poklicev pedago{kih delavcev in s tem sproìl razpravo
o splo{ni reformi pedago{kega {olstva. Delo na doma~em projektu je bilo ustavljeno, u~itelji pa so se aktivno udeleèvali razprav in sodelovali pri snovanju novih
vzgojno-izobraèvalnih programov, ki so postali osnova za prera{~anje Pedago{ke
akademije v Pedago{ko fakulteto v Mariboru. Tako se po 25 letih uresni~uje èlja
njenih ustanoviteljev, ki si za zanesenja{ko prizadevanje in trdno vero v kon~ni
uspeh zasluìjo priznanje in spo{tovanje.
[e posebej kaè opozoriti, da so bili tako pri pripravah za ustanovitev, pri sami
ustanovitvi in pri kasnej{em razvoju {ole pobudniki in nosilci vseh akcij ~lani Zveze
komunistov oziroma njihova osnovna organizacija. V prvih letih je bila zelo ustvarjalno dejavna tudi organizacija {tudentov, ki je v polni meri uresni~evala svoje samoupravne dol`nosti in pravice.
Dejstvo, da je bila Pedago{ka akademija v Mariboru z zakonom ustanovljena kot
{tiriletna visoka {ola, a je trajalo polnih 25 let, da je kot Pedago{ka fakulteta to dejansko tudi postala, pri~a, kako se je v ìvljenju pogosto potrebno prebijati skozi
nepredvidene zapreke, cilj pa doseè le tisti, ki najde v ideji toliko spodbude, da si
za njeno uresni~itev nesebi~no prizadeva. Slabi~i omahnejo in odpadejo. Naj bo
to spoznanje vodilo pri razvijanju Pedago{ke fakultete v Mariboru. Dru`ba od nje
mnogo pri~akuje!
30 |
Ob obisku ljubljanske Pedago{ke akademije 1. aprila 1964
Prva letna skup{~ina Pedago{ke akademije v Mariboru 14. novembra 1963
Prva stavba Pedago{ke akademije v Mariboru
Pedago{ka fakulteta v Mariboru
|
31
32 |
Dr. Viljem Brumec*
Prehod Pedago[ke akademije v Mariboru
v Pedago[ko fakulteto
Ob 25-letnici svojega delovanja za~enja Pedago{ka akademija v Mariboru postopno od {tudijskega leta 1985/86 do {tudijskega leta 1987/88 izvajati visoko{olske
vzgojno-izobraèvalne programe in 12. februarja 1986 je bila preimenovana v Pedago{ko fakulteto. V tem zgodovinskem trenutku se uresni~uje zahteva, ki je zrasla
iz narodnostnih, strokovnih in dru`benih potreb in se dolga leta kalila v prizadevanjih najnaprednej{ih slovenskih pedagogov in dru`benih sil, da naj bi u~itelj osnovne {ole imel visoko{olsko izobrazbo. @e sama ustanovitev Pedago{ke akademije v
letu 1961 (Skup{~ina SRS z ustanovitvenim aktom, ki je bil objavljen v Ur. l. SRS {t.
18/61, 26. junija 1961) je nakazovala dolgoro~no naravnanost, ob spoznanju, da
je potrebno osnovni {oli zaradi pomembnosti in {tevilnih nalog zagotoviti pedago{ke delavce z visoko{olsko izobrazbo. @al v {estdesetih letih ~as {e ni bil primeren,
nova spoznanja in hotenja {e niso bila dozorela in Pedago{ka akademija je delovala
na vi{ji stopnji ~etrt stoletja.
Razvoj Pedago{ke akademije od prvih za~etkov, njeni uspehi, pri~akovanja in
prizadevanja so bili ob{irneje prikazani ob 10-letnici obstoja v Zborniku Pedago{ke
akademije v Mariboru 1960–1970 (Breda Poàr), v Zborniku ob 20-letnici Pedago{ke akademije v Mariboru, 1980 (Vladimir Bra~i~, Martin Kramar, Joè Vauhnik, Alenka Glazer, Breda Poàr, Joè Koropec, Ludvik Olas, Milan Divjak, Nedeljka
Kotnik, Franjo Jakhel, Marjanca Marki~, Janja Koro{ec, Ludvik Pandur, Ljubo Novak,
Amand Papotnik, Sonja Mari~), v Prispevkih za zgodovino visokega {olstva v Mariboru (Vladimir Bra~i~, 1984), v publikacijah: Zdruènje visoko{olskih zavodov v
Mariboru 1961/1975 Univerza v Mariboru (Rudi Le{nik, 1975), 20 let visokega {olstva, zdruènega v Univerzo v Mariboru (Viljem Brumec, 1979), 10 let Univerze v
Mariboru (Rudi Le{nik, 1985) in {e kje.
@e od ustanovitve in ves ~as delovanja na vi{ji stopnji je Pedago{ka akademija
zavestno razvijala raziskovalno delo, ki je osnova za kakovosten razvoj visoko{olskega {tudija, in od svojih u~iteljev zahtevala (~eprav tega zakon tedaj ni zahteval!),
da si ob magisterijih pridobijo {e doktorate znanosti.
Zadnje petletno obdobje (od 1980 do 1985) je bilo ponovno dodobra izpolnjeno
z intenzivnim iskanjem vsebin in oblik za vzgojo in izobraèvanje takega osnovno{olskega u~itelja, ki bi bil osebnostno, idejno, pedago{ko in strokovno uspo*
Prispevek je bil objavljen v Jubilejnem zborniku Pedago{ke fakultete Maribor ob 25-letnici (1986).
Avtorju se zahvaljujemo za dovoljenje za uporabo prispevka.
|
33
sobljen izvajati u~ni program svoje stroke ter se kot pedagog, samoupravljavec in
kot mentor v prosto~asnih dejavnostih vklju~evati v celodnevno osnovno {olo, v
{ir{e podro~je delovanja osnovne {ole ter tudi aktivno sodelovati v njenem razvoju.
Nekajletna razprava o preobrazbi pedago{kega {olstva je izoblikovala tudi doma~i
projekt Samoupravna socialisti~na ustanova za usposabljanje pedago{kih delavcev
v severovzhodni Sloveniji (Le{nik idr., 1975, 255 str.) in sklenjen je bil Samoupravni
sporazum o organizaciji centra usmerjenega izobraèvanja pedago{kih delavcev v
Mariboru (17. 11. 1975). Razprava je dobila nove razse`nosti z elaboratom Zavoda
SRS za {olstvo iz leta 1977: Izobraèvanje pogostej{ih poklicev pedago{kih delavcev
(predlog reformnega koncepta), v ciklostilu, 65 strani. Pozneje se je razprava zdruìla z razpravami o reformi celotnega visoko{olskega izobraèvanja. Sklenila se je s
sklepom, da se bodo bodo~i u~itelji za delo v osnovnih {olah in za delo v SVIOprogramih (skupne vzgojno-izobraèvalne osnove) usmerjenega izobraèvanja izobraèvali na {tiriletni visoko{olski stopnji, vzgojiteljice za delo v pred{olskih
vzgojno-varstvenih zavodih pa na dveletni vi{ji stopnji.
V pripravljalnem obdobju so bile izdelane smernice za pripravo vzgojnoizobraèvalnih programov (v nadaljevanju VIP), ki so dopu{~ale prilagoditve v vsebinah znanstvenoraziskovalni, umetni{ki ali strokovni dejavnosti vzgojno-izobraèvalnih organizacij, tj. izvajalkam programov. Slednje je bila prilo`nost za Pedago{ko akademijo, da ponudi svoj specifi~ni koncept pedagogizacije izobraèvanja pedago{kih delavcev. Pedago{ka akademija je te vsebine zapolnjevala s
potrebno pedago{ko-psiholo{ko specifi~nostjo izobraèvanja osnovno{olskega
u~itelja in ga {e obogatila s pridobljenimi izku{njami v prakti~nem delu v vseh letih
delovanja akademije.
Delegati obeh VTO in poslovodni delavci so v {tevilnih odborih, komisijah, delovnih telesih in koordinacijskih komisijah fakultet in visokih {ol z obeh slovenskih
univerz, v PIS, v Svetu za vzgojo SRS itd. zagovarjali zlasti vi{ji odstotek pedago{kopsiholo{ko-didakti~nih vsebin, nadalje prakti~no pedago{ko delo in pedago{ko delovno prakso, ki naj bodo zna~ilnost pedago{kih visoko{olskih programov. To ni
protislovno, saj mora pedago{ka visoka {ola razvijati predvsem pedago{ko- didakti~no-psiholo{ki sklop vsebin VIP. Sicer pa so programi usklajeni z dvopredmetnimi VIP pedago{ke smeri na filozofski in drugih fakultetah ter z enopredmetnimi
pedago{kimi VIP iz likovne pedagogike, glasbene pedagogike in telesne vzgoje.
Korenita posodobitev in izpopolnjevanje vsebin u~nih na~rtov za posamezne pedago{ke VIP sta bila izvedena è v letih 1977–1979 ob preobrazbi programov
usmerjenega pedago{kega izobraèvanja: usklajeni so bili u~ni na~rti s pedago{kimi
srednjimi {olami in zagotovljena vertikalna povezanost z njimi, ob posebnih pogojih pa tudi z drugimi usmeritvami v srednjem usmerjenem izobraèvanju. Hkrati
se je za~elo usklajevanje VIP z vsemi vi{je- in visoko{olskimi zavodi, ki imajo pe-
34 |
dago{ke VIP, zlasti s Pedago{ko akademijo v Ljubljani, Filozofsko fakulteto in tedanjo Visoko {olo za telesno kulturo. Usklajevanja v smislu enotnih VIP so bila zlasti
intenzivna v letih od 1983 do 1985. Pri tem so poleg omenjenih visoko{olskih delovnih organizacij (v nadaljevanju VDO) sodelovale tudi Fakulteta za naravoslovje
in tehnologijo, Biotehni~na fakulteta in Akademija za glasbo. Prav na na{i Pedago{ki
akademiji pa se je tedaj za~elo izoblikovanje prvega, vsebinsko celovitega in z najnovej{imi dognanji dopolnjenega visoko{olskega VIP za razredni pouk, ki je bil
deleèn pohval in pozornosti tudi v jugoslovanskih okvirih.
V naslednjih letih je ideja o odgovornosti strok za izobraèvanje u~iteljev predmetnega pouka in usmerjenega izobraèvanja dajala pripravam VIP nove spodbude
in potrebna so bila vsebinska usklajevanja. Nov napredek je bil doseèn leta 1984,
ko je bil po dolgoletnem usklajevanju kon~no oblikovan tudi predlog dru`benega
dogovora o skupnih osnovah izobraèvanja in izpopolnjevanja u~iteljev in sodelavcev v Jugoslaviji, izoblikovale so ga medrepubli{ke in medpokrajinske komisije
za preobrazbo izobraèvanja pedago{kih delavcev.
Pomemben doseèk je po dolgotrajnih prizadevanjih, zlasti pedago{kih akademij
v Mariboru in Ljubljani ter samih vzgojiteljic, uvedba vi{je{olskega izobraèvanja
za vzgojiteljice pred{olskih otrok. VIP vzgojitelj pred{olskih otrok je bil ob delu
prvi~ razpisan v {tudijskem letu 1984/85, redni {tudij pa se je za~el v letu 1985/86.
S tem so bila sklenjena prizadevanja, ki sta jih è v letu 1966 sproìli Pedago{ka
akademija v Mariboru in Pedago{ka akademija v Ljubljani. @al pobuda takrat ni
bila sprejeta. V kasnej{ih letih je bila {e nekajkrat obnovljena, uresni~ena pa je bila
{ele z uvedbo splo{ne reforme pedago{kega {olstva.
Ker v osnovni {oli ru{~ine ne pou~ujejo, PIS za pedago{ko usmeritev {tudija za
ruski jezik in knjièvnosti od {tudijskega leta 1979/80 za~asno ne razpisuje (redna
{tudijska smer slovenski jezik-ruski jezik je bila uvedena v {tud. l. 1963/64).
V zadnjem petletnem obdobju je bil ob lektoratu znova obnovljen {tudij madàrskega jezika in osnovana katedra za madàrski jezik; ta je za~ela delovati v {tudijskem letu 1980/81. Mogo~e so bile {tudijske vezave madàrskega jezika s
sloven{~ino, tujimi jeziki in dru`beno-moralno vzgojo. [tudij madàrskega jezika
na Pedago{ki akademiji je potekal è v {tudijskem letu 1962/63, dislociran v Murski
Soboti, in nato v letih 1964–1970 v Mariboru, potem pa je deloval le lektorat. Ob
za~etku delovanja katedre je zlasti intenzivno zaìvela misel na visoko{olski {tudij
slovenskega jezika in knjièvnosti v povezavi z madàrskim jezikom in knjièvnostjo.
Pomembno delo je v preteklih letih opravil tudi na{ lektorat za slovenski jezik na
Visoki u~iteljski {oli v Szombathelyu. Delovati je za~el v {tudijskem letu 1970/71
ter je opravil in {e opravlja pomembno jezikovno in kulturno poslanstvo med po-
|
35
rabskimi Slovenci. V {tudijskem letu 1980/81 je bila na {oli ustanovljena {e katedra
za slovenski jezik.
Pedago{ka akademija v Mariboru je doìvela okrnitev v {tudijskem letu 1985/86,
ko PIS za pedago{ko usmeritev ni ve~ razpisal {tudija za razredni pouk v dislociranem oddelku v Celju in {tudija za srbohrva{ki jezik s knjièvnostmi.
Delo v novi in sodobni zgradbi, dograjeni leta 1978, je omogo~ilo uvedbo {tevilnih novih vzgojno-izobraèvalnih oblik, izvedbo novih idej in raz{iritev mo`nosti
za {tevilne prakti~ne dejavnosti: dopolnjuje se sodobna izobraèvalna tehnologija,
opremljajo se novi prostori, namenske predavalnice in zlasti didakti~ni kabineti,
posodablja se oprema na vseh oddelkih in katedrah, opremljena je sodobna u~ilnica
za ra~unalni{tvo, kjer se izvajajo novi programi in te~e dopolnilno izobraèvanje,
{iri se obseg knji`nice z medioteko; ta se zlasti kompletira z igroteko za potrebe
{tudija pred{olske vzgoje.
V teh letih so nastali {tevilni raziskovalni dose`ki na{ih u~iteljev in sodelavcev.
Okrepila se je zavest, da brez raziskovalnega dela, ki je usmerjeno v na{o {olsko
prakso, in tudi drugega raziskovalnega dela, opravljenega v stalnem stiku z raziskovalnimi dose`ki doma in v svetu, ni mogo~e dose~i trajnej{ega vsebinskega napredka v {oli.
K temu so pripomogli novi stiki ter tudi poglabljanje in raz{iritev sodelovanja s
{tevilnimi doma~imi in tujimi vi{jimi in visokimi {olami v mestih: Ljubljana, Zagreb,
Rijeka, Novi Sad, Osijek, Szombathely, Marburg/Lahn, Gradec, Bayreuth, Bielefeld
itd.
Podobno velja za umetni{ke dose`ke na{ih u~iteljev; ti so razstavljali svoja dela
v ustanovah, s katerimi sodelujemo, in v {tevilnih galerijah doma in v zamejstvu.
Aktivni so bili tudi centri Pedago{ke akademije v Mariboru, zlasti Center za pedago{ko izobraèvanje in strokovno izpopolnjevanje z ob{irnim programom dela, {tevilnimi izobraèvalnimi dose`ki, stalnim informacijskim glasilom in {tevilnimi
pripomo~ki za u~iteljevo delo v osnovni {oli.
Tudi {tudenti lahko v tem obdobju pokaèjo na {tevilne aktivnosti: {tudentska oddaja na radiu; dramska sekcija, ki se je uspe{no spoprijemala z odrskimi uprizoritvami sodobnih avtorjev in celo lastnih (avtorskih) uprizoritev; {tevilni recitali in
proslave; delovanje plesne sekcije; sodelovanje v {tevilnih aprilsko-majskih {tudentskih prireditvah; sodelovanje v Akademskem pevskem zboru Boris Kraigher; dose`ki
v okviru prosto~asnih aktivnosti kot pripravah na delo v celodnevnih osnovnih {olah
oziroma na prenovljeni program ìvljenja in dela na osnovnih {olah iz leta 1983;
sodelovali so na delovnih akcijah, zlasti pri partizanski bolni{nici Jesen na Pohorju;
likovniki so razstavljali v razstavi{~u Pedago{ke akademije; sodelovali so na peda-
36 |
gogiadah in podobnih prireditvah, od koder so redno prina{ali {tevilna priznanja in
nagrade.
Pedago{ka akademija pa ima in je imela tudi nekaj vrhunskih {portnic in {portnikov, ki so se, zlasti alpinisti himalajci, prebili v svetovni vrh. Delo {tudentov se je
vseskozi odvijalo v okviru danih mo`nosti, okrnjeno pa je seveda s kratkim, dveletnim {tudijem na Pedago{ki akademiji.
ZSMS in {tudenti so ves ~as aktivno sodelovali na samoupravnem in strokovnem
podro~ju in tako sooblikovali Pedago{ko akademijo. Mo~an vpliv v samoupravnih
organih so si pridobili z ustvarjalnimi predlogi, zasnovanimi na realni podlagi. Pripomogli so k ustvarjalnemu in demokrati~nemu dialogu med profesorji in {tudenti
ter soustvarjali ustrezno delovno vzdu{je pri vsakodnevnem delu.
Prizadevale so nas tudi ekonomske teàve: okrnjene so bile ekskurzije, skraj{ano
je bilo terensko delo, zmanj{ano je bilo {tevilo hospitacij in nastopov, na najmanj{o
mogo~o dopustno mero je bila skraj{ana pedago{ka praksa v {oli itd.
Toda vse to ni omajalo zavesti u~iteljev – ti so stalno spremljali tokove in dose`ke
znanosti, ki jih je gojila Pedago{ka akademija, in se pripravljali na novo obdobje
svojega dela.
Fakultete ni mogo~e ustanoviti iz ni~, ~ez no~, lahko nastane le kot zavestno dejanje, ki za to potrebuje ~as. Pedago{ka akademija v Mariboru je v {tevilnih dejavnostih znotraj ustanove ter o`jega in {ir{ega dru`benega okolja opravljala temeljite
priprave za prehod na VII. in VIII. stopnjo izobraèvanja u~iteljev enotnega profila
osnovne {ole in SVIO-programa usmerjenega izobraèvanja. Dosledno je upo{tevala dolo~ila dokumentov, ki sta jih sprejela Izobraèvalna skupnost Slovenije in
PIS za pedago{ko usmeritev, ter uskladila programe do take mere, da se v svojih izvedbah ne razlikujejo od programov drugih fakultet za ve~ kot do 25 %, in sicer
zlasti v tistih znanjih, ki so potrebna za oblikovanje u~iteljeve osebnosti s podro~ja
pedago{kih, didakti~nih, specialnodidakti~nih in psiholo{kih znanosti. To pa je prav
del tistega, kar ustreza posebnim potrebam osnovno{olskega u~itelja in u~itelja
SVIO-programa usmerjenega izobraèvanja.
Med {tevilnimi drugimi dokumenti je Pedago{ka akademija upo{tevala tudi ugotovitve in usmeritve, ki jih vsebuje(jo):
• stali{~a koordinacijskega sestanka vodstev Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in Univerze v Mariboru z dne 11. 12. 1984;
• sklepi 2. seje sveta Univerze v Mariboru z dne 20. 11. 1984;
|
37
• gradivo Izhodi{~a za usklajevanje nekaterih vpra{anj v oblikovanju programov
za izobraèvanje pedago{kih delavcev in za razvoj visokega {olstva za izvajanje
teh programov (ISS – koordinacijski odbor za usklajevanje VIP, 11. 11. 1984);
• zapis razgovora predstavnikov Biotehni{ke fakultete v Ljubljani in Univerze v
Mariboru z dne 13. 12. 1984;
• jasna opredelitev koordinacije obeh slovenskih univerz z dne 15. 2. 1985, da
sta v Sloveniji dve univerzi in je zato potrebno spodbujati in krepiti drugo,
mlaj{e univerzitetno sredi{~e zaradi enakopravnej{ega razvoja slovenske kulture
in znanosti, posebej {e na tem narodnostno izpostavljenem podro~ju Slovenije;
• sklep sveta Pedago{ke akademije v Mariboru z dne 6. 2. 1985, da predlaga
svetu Univerze v Mariboru, da podpre preimenovanje Pedago{ke akademije v
Pedago{ko fakulteto v Mariboru, ker s tem zagotavlja celovito izobraèvanje
vzgojiteljev in u~iteljev za potrebe pred{olske vzgoje, osnovno{olskega in
usmerjenega izobraèvanja in obenem izpolnjuje drugo univerzitetno sredi{~e
z visoko{olsko organizacijo, doslej manjkajo~o, ki bo lahko nosilka pedago{kih,
dru`boslovnih, humanisti~nih, naravoslovnih in umetnostno-vzgojnih znanj na
Univerzi v Mariboru;
• soglasje sveta Univerze v Mariboru z dne 2. 4. 1985 za preimenovanje Pedago{ke akademije v Mariboru v Pedago{ko fakulteto v Mariboru.
Nazadnje je pri{el odlo~ilni trenutek: skup{~ina PIS za pedago{ko usmeritev je
na svoji seji 28. 2. 1985 odlo~ila, da se na Pedago{ki akademiji v Mariboru s {tudijskim letom 1985/86 razpi{ejo VIP VII. stopnje za dvopredmetne skupine slovenski
jezik-nem{ki jezik, slovenski jezik-angle{ki jezik, slovenski jezik-dru`beno-moralna
vzgoja, geografija-zgodovina, biologija-kemija, madàrski jezik v poljubnih vezavah
in VIP pred{olska vzgoja na vi{ji stopnji v rednem {tudiju (v {tud. l. 1984/85 je bil
razpisan le {tudij ob delu). @al pa skup{~ina PIS za pedago{ko usmeritev ni razpisala tudi visoko{olskega {tudija srbohrva{kega/hrva{kosrbskega jezika s knjièvnostmi z doslej uveljavljenimi vezavami.
Z vpisom in za~etkom dela na vseh razpisanih visoko{olskih VIP je bila doseèna
prva stopnja v razvoju pedago{ke visoke {ole in utemeljen je bil prehod Pedago{ke
akademije v visoko{olsko dru`boslovno, humanisti~no in naravoslovno pedago{ko
sredi{~e Univerze v Mariboru.
Po 24 letih je dolo~ilo iz akta o ustanovitvi Pedago{ke akademije postalo stvarnost: nagrajeni so bili vztrajnost, ozave{~enost in daljnovidnost posameznikov, smotrno so bili usmerjeni in uporabljeni dru`bena pripravljenost in dru`bena sredstva
z zgraditvijo nove stavbe in ustvarjanjem drugih materialnih pogojev za delo, uresni~ila so se prizadevanja in dejavnost najbolj progresivnih u~iteljev in drugih de-
38 |
lavcev Pedago{ke akademije ter {tudentov v preteklem ~etrtstoletnem obdobju. To
je pomemben zgodovinski premik z daljnose`nimi posledicami v izobraèvanju
u~iteljev v Sloveniji in zlasti v Mariboru, ki ima bogato pedago{ko tradicijo.
Ustanovitev pedago{ke fakultete pa mora biti tudi spodbuda za razmi{ljanje, kako
kljub te`kim gospodarskim razmeram {e naprej razvijati in posodabljati celotno
vzgojno-izobraèvalno podro~je na vseh stopnjah izobraèvanja; le to nam lahko
prinese splo{ni dru`beni napredek na kulturnem, znanstvenem in gospodarskem
podro~ju.
Vklju~ena v vsa dogajanja na Pedago{ki akademiji in zunaj nje so tekla prizadevanja, razmi{ljanja, soo~anja in boji za vsebinsko, organizacijsko in samoupravno
podobo bodo~e pedago{ke fakultete.
Komisiji za razvoj (ki je bila osnovana è v {tudijskem letu 1968/69, da pripravi
gradivo in analize za elaborat o podalj{anem {tudiju na Pedago{ki akademiji) je
svet Pedago{ke akademije naloìl nalogo, da izdela temeljne dokumente bodo~ega
razvoja. Komisija je s pomo~jo delovnih skupin in raz{irjena z zunanjimi sodelavci
po ve~mese~nem delu izdelala dva elaborata:
I. Elaborat o prehodu Pedago{ke akademije v Mariboru v Pedago{ko fakulteto
II. Elaborat o organiziranosti in delovanju Pedago{ke fakultete v Mariboru
I. Elaborat o prehodu Pedago[ke akademije v Mariboru
v Pedago[ko fakulteto
Elaborat ima osem temeljnih poglavij: uvod, utemeljitev predloga preobrazbe Pedago{ke akademije v Mariboru v Pedago{ko fakulteto, dejavnosti in naloge Pedago{ke fakultete v Mariboru, utemeljitev, pomen in dru`beni interes za predlagane
izvedbe VIP, materialni pogoji, kadrovska projekcija, dinamika prehoda in sklep.
I. Uvod
II. Utemeljitev predloga preobrazbe Pedago[ke akademije
v Mariboru v Pedago[ko fakulteto
V prvih dveh poglavjih so nanizani: na~elne opredelitve za reformo vzgojno-izobraèvalnega sistema (iz gradiv VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ), razvoj in
pomen pedago{kega {olstva, nacionalni interes, potreba po dopolnitvi Univerze v
Mariboru, racionalna delitev dela med obema univerzama v Sloveniji, skrb za nerazvita podro~ja, prizadevanja za razvoj madàrske narodnostne skupnosti in za
|
39
razvoj dvojezi~nega {olstva v Pomurju, skrb za zamejske Slovence (zlasti v Porabju
in tudi na Koro{kem) kot tisti osnovni elementi, ki v policentri~nem razvoju Slovenije narekujejo oblikovanje Pedago{ke fakultete v Mariboru kot izjemno pomembne
funkcije narodnega, kulturnega in znanstvenega razvoja Slovenije.
III. Dejavnosti in naloge Pedago[ke fakultete v Mariboru
1. Dejavnosti v okviru Univerze v Mariboru so {tevilne. Pedago{ka fakulteta bo
ob svojih drugih pedago{kih programih edina nosilka visoko{olskih humanisti~nih,
dru`boslovnih in umetni{kih VIP ter bo smiselno dopolnila in zaokroìla organizacijsko podobo in celostno funkcijo Univerze v Mariboru.
Prevzela bo {tevilne naloge kot dru`boslovno in naravoslovno izobraèvalno in
raziskovalno sredi{~e v okviru univerze, kjer sta humanistika in dru`boslovje izrazito
deficitarna, podobno pa to velja tudi za {ir{i prostor, zlasti za severovzhodno Slovenijo. Gre za podro~ja filozofije, sociologije, psihologije, pedagogike, dru`benomoralne vzgoje, SLO, za nacionalne vede (slovenistiko, zgodovino, geografijo) in
{e druge stroke (germanistiko, hungaristiko, srbohrvatistiko itd.).
Kulturno vlogo univerze Pedago{ka fakulteta dopolnjuje tudi z umetni{ko dejavnostjo na likovnem in glasbenem podro~ju; spremlja jo raziskovalna dejavnost znotraj umetni{kih disciplin.
Pedago{ka fakulteta bo lahko strokovno povezovala in usmerjala tudi delo nekaterih skupnih univerzitetnih kateder (tuji jeziki z lektorati, SLO in DS, telesna vzgoja)
in spodbujala znanstveno-tehni~no in proizvodno-tehni~no dejavnost v o`jem in
{ir{em okolju.
Univerza v Mariboru bo lahko s pomo~jo Pedago{ke fakultete celoviteje izpolnjevala svojo vlogo v izena~evanju razvoja Slovenije, v ohranjanju nacionalne identitete, v skrbi za razvoj obmejnih podro~ij in izkazovala skrb za na{e narodne
manj{ine v Porabju in na Koro{kem ter prispevala k razvoju dvojezi~nega {olstva v
Pomurju, ki spodbuja razvoj madàrske narodnosti in bogati tudi pripadnike ve~inskega naroda.
Z dejavnostjo Pedago{ke fakultete se v okviru Univerze v Mariboru in z delitvijo
dela med obema slovenskima univerzama skladno dopolnjuje celovit razvoj pedago{kega, znanstvenega in kulturnega prostora Slovenije.
2. Izvajanje VIP (pedago{ka dejavnost). Pedago{ka fakulteta se zavzema za 21
VIP, to je za vse tiste VIP, ki jih je è doslej izvajala na vi{je{olski stopnji, vklju~no
z VIP vzgojitelja pred{olskih otrok, pa tudi tistih VIP, ki po sklepu PIS za pedago{ko
usmeritev za~asno niso razpisani, to je ruski jezik in knjièvnosti ter srbohrva{ki
jezik in knjièvnosti. Svoj predlog pa dopolnjuje {e s tistimi VIP, ki so potrebni, da
40 |
zadostijo celovitim potrebam univerzitetnega vzgojnega, izobraèvalnega in raziskovalnega sredi{~a.
V okvirih organizacije pedago{kega {olstva v SRS in delitve dela bo Pedago{ka
fakulteta izvajalec naslednjih VIP:
VIP razredni pouk (VIS, enopredmetni),
VIP vzgojitelj pred{olskih otrok (VI[, enopredmetni),
VIP slovenski jezik in knjièvnost (VIS, dvopredmetna pedago{ka smer),
VIP srbohrva{ki/hrva{kosrbski jezik in knjièvnosti (VIS, dvopredmetna pedago{ka
smer),
VIP nem{ki jezik in knjièvnosti (VIS, dvopredmetna pedago{ka smer),
VIP angle{ki jezik in knjièvnosti (VIS, dvopredmetna pedago{ka smer),
VIP madàrski jezik in knjièvnost (VIS, dvopredmetni),
VIP dru`beno-moralna vzgoja (VIS, dvopredmetni),
VIP geografija (VIS, dvopredmetna pedago{ka smer),
VIP zgodovina (VIS, dvopredmetna pedago{ka smer),
VIP glasbena pedagogika (VIS, enopredmetni),
VIP likovna pedagogika (VIS, enopredmetni),
VIP telesna vzgoja (VIS, dvopredmetni, enopredmetni),
VIP biologija (VIS, dvopredmetna pedago{ka smer),
VIP kemijsko izobraèvanje (VIS, dvopredmetni),
VIP gospodinjstvo (VIS, dvopredmetni),
VIP matematika (VIS, dvopredmetna pedago{ka smer),
VIP fizika (VIS, dvopredmetna pedago{ka smer),
VIP tehni~na vzgoja (VIS, dvopredmetni),
VIP ra~unalni{tvo z informatiko (VIS, dvopredmetna pedago{ka smer),
VIP proizvodno-tehni~na vzgoja (VI[, enopredmetni).
|
41
Pedago{ka fakulteta pa si bo zlasti prizadevala za razvoj didaktike in specialnih
didaktik posameznih strok, razvila bo specializacije in habilitirala u~itelje zlasti za
ta deficitarna podro~ja.
3. Osnovne usmeritve raziskovalne dejavnosti . Raziskovalna dejavnost na fakulteti je sistemati~no ustvarjalno razvijanje novih znanj in spoznanj v vseh strokah,
ki jih fakulteta goji, in sistemati~no spremljanje razvoja znanosti; oboje zlasti v funkciji razre{evanja vpra{anj in problemov socialisti~nega samoupravnega vzgojnoizobraèvalnega procesa, bogatitve vzgojno-izobraèvalnih vsebin na vseh {tudijskih
smereh in na vseh stopnjah izobraèvanja.
Tako usmerjeno raziskovanje organizira fakulteta na naslednjih podro~jih:
• ob~a in posebne pedagogike pred{olske vzgoje ter osnovno{olske in usmerjene
vzgoje in izobraèvanja,
• razvojna psihologija v celotnem razvojnem ciklusu ~loveka in pedago{ka psihologija,
• didaktika in specialne didaktike pred{olske vzgoje, osnovno{olske in usmerjene
vzgoje in izobraèvanja,
• sociolo{ki, politolo{ki in filozofski vidiki vzgoje in izobraèvanja v samoupravni
socialisti~ni dru`bi,
• razvoj slovenskega jezika in knjièvnosti ter problemi pou~evanja materin{~ine,
• problemi dvojezi~nega pouka na vseh stopnjah izobraèvanja na narodnostno
me{anem ozemlju ter razvijanje kulture in jezika narodnosti,
• drugi jeziki in knjièvnosti, njihova vloga v slovenskem kulturnem prostoru in
problemi vklju~evanja v vzgojno-izobraèvalni proces,
• problemi pouka naravoslovja (matematika, fizika, biologija, kemija) v osnovni
{oli in v SVIO-programih usmerjenega izobraèvanja,
• temeljne raziskave s podro~ja naravoslovno-tehni~nih ved (matematika, fizika,
biologija, kemija),
• ~lovek in njegovo ìvljenjsko okolje s posebnim ozirom na vzgojno-izobraèvalni proces,
• geografski in histori~ni vidiki razvoja severovzhodne Slovenije,
• problemi pouka dru`boslovja (geografija, zgodovina, dru`beno-moralna vzgoja)
in SLO v osnovni {oli in SVIO-programih usmerjenega izobraèvanja,
42 |
• problemi politehni~ne zasnovanosti vzgojno-izobraèvalnega procesa in
splo{na tehni~na vzgoja na vseh stopnjah izobraèvanja,
• dru`bena preobrazba in idejni pojavi v samoupravni dru`bi in njihovi odsevi v
vzgojno-izobraèvalni dejavnosti,
• problem pouka telesne vzgoje v osnovni {oli,
• glasbena in likovna umetni{ka tvornost v funkciji oblikovanja celovite osebnosti.
Raziskovalne usmeritve so zelo heterogene zaradi {tevilnih strok, ki jih fakulteta
goji, in {tevilnih VIP, ki jih izvaja. Vse raziskave se oblikujejo na katedrah, oddelkih
ali {tudijskih smereh, vklju~uje, usklajuje in spodbuja pa jih Razvojno-raziskovalni
in{titut. Izvajalci so u~itelji in zunanji sodelavci kateder in oddelkov ter stalni in zunanji sodelavci in{tituta. Slednji lahko tudi samostojno oblikuje raziskave ali raziskovalne programe in projekte ter sestavlja raziskovalne time. Vse raziskave pa se
glede na dru`beni interes vklju~ujejo v dru`bene cilje, ki izhajajo iz srednjero~nih
programov raziskovalnega dela, predloènih RSS. Prioritete so zbrane v interdisciplinarnih kompleksih, nujnih za celovito delo visoko{olske institucije.
V predloènih programih, ki upo{tevajo celovit obseg delovanja Pedago{ke fakultete glede na VIP, se kaèjo prioritetne usmeritve v {tevilnih sklopih. Gre za raziskave, ki pomenijo prete`no fundamentalno razvijanje strok, zastopanih v VIP, in
so sestavina obveznega raziskovalnega dela visoko{olskih u~iteljev, za aplikativne
raziskave, ki so posebno pomembne za vzgojno-izobraèvalno funkcijo Pedago{ke
fakultete, ter za raziskave nacionalnega pomena, ki jih Univerza v Mariboru è po
svoji osnovni funkciji mora razvijati. Sem sodijo raziskave s podro~ja zgodovine,
jezikoslovja, literarnih ved, geografije, sociologije, filozofije, psihologije, dru`benomoralne vzgoje in SLO.
Nekatera od teh raziskovalnih podro~ij so vklju~ena è v teko~i srednjero~ni raziskovalni program in se bodo nadaljevala tudi v naslednjem. V usmerjenih raziskovalnih programskih sklopih so: Raziskovanje slovenske zgodovine, Raziskovanje
geografskega okolja Slovenije, Raziskovanje slovenskega jezika, Raziskovanje slovenske knjièvnosti; v PORS so zlasti raziskovalni tematski sklopi s podro~ja geografije, biologije in pedagogike.
Vklju~evanje raziskovalcev v programe drugih institucij zunaj Razvojno-raziskovalnega in{tituta bo le izjemno, zato pa so v njegove raziskovalne programe zajeti
raziskovalci Pokrajinskega muzeja, Muzeja NOB, Pokrajinskega arhiva, Univerzitetne knji`nice, Marksisti~nega centra idr. Povezovalna vloga Razvojno-raziskovalnega in{tituta na Pedago{ki akademiji postaja tako vse pomembnej{a, zato pri
|
43
na~rtovanju raziskovalnega dela v srednjero~nem obdobju tudi pri~akujemo njegovo enakovrednej{e vklju~evanje v raziskovalne programe RSS. Pri tem bo nujna
uskladitev raziskovalnih programov med sorodnimi raziskovalnimi institucijami v
SR Sloveniji (SAZU, Filozofska fakulteta, specializirani in{tituti, kot so In{titut za
zgodovino delavskega gibanja, In{titut za narodnostna vpra{anja, Pedago{ki in{titut
ipd.), deloma so take uskladitve è bile opravljene.
Korelacija srednjero~nih raziskovalnih programov na Pedago{ki fakulteti z dru`benimi cilji je in bo visoka.
V dru`beni cilj KULTURA, VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE sodi raziskovalna dejavnost, ki prispeva k nadaljnjemu razvoju vzgojno-izobraèvalnega sistema in dela
v samoupravni socialisti~ni dru`bi. Pedago{ka fakulteta bo preu~evala, analizirala
in izbolj{evala lasten vzgojno-izobraèvalni proces pri oblikovanju u~iteljeve osebnosti. Sem sodi tudi posebno raziskovanje vzgojno-izobraèvalnega procesa na {tevilnih strokovnih usmeritvah Pedago{ke fakultete, na raznih podro~jih vzgoje
(dru`beno-moralna, likovna, glasbena, proizvodno-tehni~na, telesna, jezikovna),
na podro~ju dvojezi~nega {olstva v Pomurju, na podro~ju izobraèvalnih tehnologij
itd. Pedago{ka fakulteta bo opravljala timske in interdisciplinarne raziskave v zvezi
z didaktikami in specialnimi didaktikami pouka na posebnih izobraèvalnih podro~jih pred{olske, osnovno{olske in srednje usmerjene vzgoje ter izobraèvanja.
Pedago{ka fakulteta bo preu~evala, razvijala in izbolj{evala pedagogiko prostega
~asa s preu~evanjem interesnih dejavnosti in drugih dejavnosti prostega ~asa kot
sestavine samoupravne kulture prostega ~asa in sodobne kvalitete ìvljenja.
S temi cilji se v na{ih programih povezuje cilj IMETI ZNANJE, v katerem se obravnavajo problemi prenosa informacij in znanja kot trajnega procesa in so predmet
preu~evanja fizike, kemije, biologije, matematike, sociologije, psihologije, filozofije,
pedagogike, jezikoslovja, literarnih ved, glasbe in drugih strokovnih podro~ij.
Nadalje na~rtujemo v okviru tega dru`benega cilja raziskovalni projekt Prispevek
h kakovostnej{emu vzgojno-izobraèvalnemu procesu v VVO, O[ in SVIO-programu UI. Ta zdruùje 11 raziskav, ki preu~ujejo stanje in mo`nosti razvoja na
razli~nih vzgojno-izobraèvalnih podro~jih (vzgojna funkcija {ol, metodi~na
podro~ja, ra~unalni{tvo, matematika, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, telesna
vzgoja) in na razli~nih stopnjah izobraèvanja. Projekt je utemeljen z zahtevami
reforme izobraèvanja in s permanentno potrebo kadrovskih {ol po spremljanju modifikacij in inovacij na podro~ju vzgoje in izobraèvanja. Fizika, kemija, matematika
in ra~unalni{tvo predlagajo skupen projekt Preu~evanje kadrovskih, programskih
in materialnih pogojev za pouk naravoslovja v VVO, O[ in SVIO UI v severovzhodni Sloveniji, utemeljen prav tako z nalogami reforme izobraèvanja in {e po-
44 |
sebej s pomenom naravoslovja in ra~unalni{tva kot osnove tako splo{nih izobraèvalnih kot o`jih strokovnih programov.
Proizvodno-tehni~ni pouk pripravlja raziskovalni program Raziskovanje vzgojnoizobraèvalnega procesa na proizvodno-tehni~nem podro~ju (osnovna {ola in osnove tehnike in proizvodnje v SVIO), ki ga utemeljujejo z nujnostjo koncipiranja
ustreznih smotrov in pridobivanja znanj, spretnosti in delovnih navad ter fleksibilnej{e uporabe u~nih metod.
Pedagogika in psihologija ter drugi skupni predmeti predlagajo dopolnilno {e raziskave, ki se nana{ajo na probleme delovne {ole, socializacije in samoupravne
vzgoje u~encev ter podro~ja klini~ne psihologije.
V dru`benem cilju NARODNA SAMOSTOJNOST, NARODNA IDENTITETA IN
MEDNARODNA ENAKOPRAVNOST je poudarjena nujnost preu~evanja problematike Slovencev v zamejstvu, v narodnostno me{anih obmo~jih SR Slovenije, izseljenstva ter mednarodnega sodelovanja. V ta okvir sodijo raziskave Porabja
(Madàrska), Radgonskega kota (Avstrija) in Prekmurja. Hkrati je tovrstno preu~evanje povezano z vsebinami è tradicionalnega mednarodnega kulturnozgodovinskega simpozija Modinci (Mogersdorf), v katerega se vklju~uje tudi Univerza v
Mariboru. Te dru`bene cilje realizirajo zlasti zgodovina, geografija, jezikoslovje
(jezik v so~asni pojavnosti in v zgodovinskem prikazu, sociolingvisti~ne, komparativne in kontrastivne raziskave, ki so {e posebej aktualne v obmo~ju severovzhodne
Slovenije, problematika pouka tujih jezikov), literarne vede (slovenisti~ne primerjalne in teoretske raziskave, raziskovanje mladinske knjièvnosti), muzikologija,
SLO in DS (tu je temeljno podro~je preu~evanja sistema vzgoje in izobraèvanja
SLO in DS v osnovni {oli, njegova vsebinska opredelitev in kadrovska problematika,
v na~rtu je raziskovalna naloga Samoza{~itno in obrambno usposabljanje u~encev
v osnovni {oli), dru`beno-moralna vzgoja ter samoupravljanje. Med prioritetne
uvr{~amo {e interdisciplinarne raziskave s teì{~em na multifunkcionalni valorizaciji
prostora (zlo`ba zemlji{~, nerazvitost, za{~ita okolja) in raziskave za monografijo
Slovenije. Ta program dopolnjujejo raziskave na podro~ju zgodovine Slovencev,
zgodovine Maribora in gradiva za zgodovino Maribora v programu Pokrajinskega
arhiva, Muzeja NOB in Univerzitetne knji`nice. Marksisti~ni center UM je nosilec
projekta Slovenci v Bosni in Hercegovini 1878–1945.
Dru`beni cilj PROIZVODNA SREDSTVA IN INFORMACIJSKI SISTEM je zajet v
è omenjenih raziskavah fizike, kemije, matematike in ra~unalni{tva, prav tako pa
tudi v programu Univerzitetne knji`nice z ra~unalni{ko obdelavo postopkov
knji`ni~nih opravil.
Dru`beni cilj BIVALI[Ê vklju~uje regionalne prostorske raziskave, njihovo naravno in dru`benoekonomsko valorizacijo ter raziskave za{~ite in urejanja okolja.
|
45
Sem sodi preu~evanje poselitve in urbanizacije, razvojnih prostorskih vidikov, koncepta policentri~nega razvoja, rabe prostora (agrarne, urbane, prometne itd.). Interdisciplinarno je ta dru`beni cilj zastopan v programih geografije, biologije in
gospodinjstva, npr. s temami v zvezi s problematiko nerazvitosti obmejnih obmo~ij,
ekolo{kih problemov oziroma onesnaènja okolja, floristi~ne raziskave v severovzhodni Sloveniji (za monografijo o flori v Sloveniji) in v panonskem prostoru ter
na podro~ju biotehnologije.
Dru`beni cilj HRANA je vezan na raziskovalni segment kmetijstvo in agroìvilstvo, ki je strate{ka usmeritev na{ega gospodarstva. Nanj se navezujejo prete`no
aplikativne geografske raziskave melioracij in komasacij ter posebnih kmetijskih
kultur kot elementov transformacij ruralnega prostora pa tudi raziskave s podro~ja
gospodinjstva.
Pedago{ka fakulteta bo {e naprej skrbela za razvoj ustrezne dokumentacije, popularizacije in uveljavljanja raziskovalnih dose`kov v praksi ter spodbujala razvoj
raziskovalcev. Pedago{ko in raziskovalno delo morata biti na fakulteti medsebojno
prepletena in soodvisna v naporih za izbolj{anje kakovosti celotnega dela fakultete
in univerze, zlasti pa pogoj za nadaljnji razvoj mariborskega univerzitetnega
sredi{~a. Pri tem pa mora Pedago{ka fakulteta sodelovati z ustreznimi fakultetami
in raziskovalnimi institucijami obeh univerz ter drugih in tujih raziskovalnih institucij na temeljih dogovorjenih in usklajenih programov.
Umetni{ka dejavnost. Umetni{ka dejavnost je pomemben element izobraèvanja
likovnih in glasbenih pedagogov ter je tudi v funkciji oblikovanja celovite osebnosti.
Na Pedago{ki akademiji v Mariboru so pou~evali in pou~ujejo pomembni oblikovalci slovenske likovne in glasbene kulture, njim se bodo na Pedago{ki fakulteti pridruìli {e novi, tudi teoretiki – raziskovalci posameznih teoreti~nih podro~ij glasbe
in likovnih umetnosti.
Dosedanje umetni{ke dejavnosti so spodbudno izhodi{~e za {e bogatej{e umetni{ko delo u~iteljev na Pedago{ki fakulteti, ki je temelj dobrega vzgojnoizobraèvalnega dela, pa tudi na~rtnega kulturnega dela med {tudenti drugih
usmeritev.
Strokovno izpopolnjevanje in druga strokovna dejavnost. Pedago{ka fakulteta
mora kot inovacijsko àri{~e na {irokem podro~ju vzgojnega in izobraèvalnega
dela ponuditi dobro organiziran splet programov, seminarjev, posvetov in predlogov
ter posodabljanje vzgojno-izobraèvalnega procesa. To delo è sedaj kakovostno
opravlja Center za pedago{ko izobraèvanje in strokovno izpopolnjevanje; ta poleg
doma~ih u~iteljev vklju~uje {e {tevilne zunanje sodelavce. Izdaja svoj bilten in {tevilna u~na gradiva. Center bo tudi v bodo~e tesno sodeloval z Zavodom SR Slove-
46 |
nije za {olstvo, zlasti z organizacijsko enoto v Mariboru, s katero ga povezuje samoupravni sporazum.
Pridobitev visoko{olske izobrazbe dosedanjih vi{je{olskih diplomantov (u~iteljev)
in vi{je{olske izobrazbe dosedanjih vzgojiteljev s srednje{olsko izobrazbo. V prihodnjem obdobju bo pomembna naloga Pedago{ke fakultete ustvariti mo`nosti za
pridobitev visoko{olske izobrazbe za tiste u~itelje osnovnih {ol, ki bodo to èleli in
pokazali interes, ~eprav bo po zakonu njihova dejanska izobrazba ustrezna. Izhajati
bo potrebno iz obsega prakti~nih izku{enj na konkretnih delovnih mestih in jih teoreti~no ob delu ali iz dela dopolniti s prilagojenimi VIP. Podobno bo potrebno ukrepati tudi pri vzgojiteljicah s srednje{olsko izobrazbo, ki si bodo hotele pridobiti
vi{je{olsko izobrazbo.
To bo ena od zahtevnih in pomembnih nalog Pedago{ke fakultete za dalj{e ~asovno obdobje.
Izobraèvanje dvojezi~nih u~iteljev za madàrsko narodnostno skupnost v Pomurju in skrb za zamejske Slovence, zlasti v Porabju (lektorati, katedra in druge dejavnosti). To je ena pomembnih nalog, ki poteka è od {tudijskega leta 1962/63 in
ji bo potrebno tudi v bodo~e posve~ati posebno pozornost.
Pedago{ka fakulteta pa bo, izhajajo~ iz ob~asnih sre~anj s koro{kimi Slovenci na
Pedago{ki akademiji v Mariboru (zlasti z besednimi ustvarjalci), pripravila tudi na~rt
za dolgoro~no sodelovanje s prosvetnimi in kulturnimi institucijami Slovencev na
Koro{kem v Avstriji ter poiskala mo`nosti za {ir{e sodelovanje z Univerzo izobraèvalnih znanosti v Celovcu.
Povezovanje Pedago{ke fakultete z doma~imi ustanovami. V elaboratu sta povzeta dolgoletno sodelovanje in navezovanje s {tevilnimi doma~imi ustanovami. Pedago{ka fakulteta bo morala navezovati {e nove stike in raz{iriti sodelovanje z
ustanovami in organizacijami, ki se v o`jem ali {ir{em smislu vklju~ujejo v procese
izobraèvanja pedago{kih delavcev.
Mednarodno sodelovanje. U~itelji Pedago{ke fakultete so se è sedaj in se bodo
tudi v bodo~e individualno uspe{no vklju~evali v {tevilna mednarodna strokovna
zdruènja in institucije, v njih so in bodo aktivno sodelovali, {tevilni izmed njih pa
so se è sedaj mednarodno uveljavili.
Pedago{ka fakulteta sodeluje s sorodnimi institucijami v okvirih mednarodnih sporazumov ali sporazumov o sodelovanju prek univerze ali samostojno.
S posebnim poudarkom se {iri sodelovanje z Visoko u~iteljsko {olo v Szombathelyu, s Philippsovo univerzo v Marburgu, za~enja se tudi è sodelovanje z novimi
univerzami: Bayreuth, Bielefeld, Univerza izobraèvalnih znanosti v Celovcu itd.
|
47
IV. Utemeljitev, pomen in dru\beni interes za predlagane izvedbe
VIP
V tem poglavju so nanizane ob{irne in tehtne utemeljitve, ki so jih zbrali predstojniki kateder, da bi predstavili pomen in mesto nekaterih ogroènih VIP v celostni strukturi organiziranosti Pedago{ke fakultete. To so VIP biologija (VIS,
dvopredmetna pedago{ka smer), VIP telesna vzgoja (VIS, dvopredmetni, enopredmetni), VIP likovna pedagogika (VIS, enopredmetni), VIP glasbena pedagogika (VIS,
enopredmetni), VIP geografija (VIS, dvopredmetna pedago{ka smer), VIP zgodovina
(VIS, dvopredmetna pedago{ka smer), VIP srbohrva{ki jezik in knjièvnosti (VIS,
dvopredmetna pedago{ka smer) ter VIP angle{ki jezik in knjièvnosti (VIS, dvopredmetna pedago{ka smer).
V. Materialni pogoji
Materialni pogoji za Pedago{ko fakulteto so v celoti ustrezni. Pedago{ka fakulteta
je ena izmed najbolje opremljenih in namensko zgrajenih pedago{kih visoko{olskih organizacij v Jugoslaviji, ima sodobno opremo, moderno knji`nico s ~italnico,
medioteko in igroteko, sodobno vzgojno-izobraèvalno tehnologijo, {tevilne delovne kabinete, moderno opremljen ra~unalni{ki center itd.
Za {tudente so v neposredni bliìni zgrajeni {tudentski domovi z igri{~i in druàbnimi prostori, restavracija je na fakulteti, gradnja telovadnice je v okvirih {tudentskega centra predvidena v obdobju 1986–1990.
VI. Kadrovska projekcija
Projekcije kadrovskih re{itev so plod dogovora ter privolitve nosilcev predmetov
in njihovih sodelavcev v doma~i ustanovi in VDO Univerze v Mariboru, dopolnjene
pa so z nosilci preko ustreznih samoupravnih sporazumov z univerzami in posameznimi fakultetami iz Ljubljane in drugih jugoslovanskih univerzitetnih sredi{~.
VII. Dinamika prehoda
Dinamika prehoda je za {tudijsko leto 1985/86 dolo~ena s sklepom PIS za pedago{ko usmeritev, za {tudijsko leto 1987/88 pa te~ejo vsestranske priprave in dogovori za druge z elaboratom predvidene VIP.
VIII. Sklep
Enakomeren razvoj Slovenije terja v Elaboratu o prehodu Pedago{ke akademije v
Mariboru v Pedago{ko fakulteto predlagano ~asovno in vsebinsko dinamiko ure-
48 |
sni~evanja dejavnosti in nalog Pedago{ke fakultete; to ni samo vpra{anje
izobraèvanja u~iteljev, marve~ vpra{anje razvoja znanosti in kulture velikega dela
Slovenije in tudi socialno vpra{anje. [tevilnim mladim ljudem iz perifernih obmo~ij
severovzhodne Slovenije bi sicer onemogo~ili {tudij in ustrezen razvoj.
Razvojna usmeritev Pedago{ke akademije v Mariboru v visoko{olsko institucijo
je nakazana è v njenem ustanovitvenem aktu.
V 25-letnem uspe{nem delu je Pedago{ka akademija v Mariboru vzgojila {tevilne
lastne visoko{olske u~itelje, ki imajo za ve~ino strok poleg teoreti~ne izobrazbe tudi
ustrezne prakti~ne izku{nje v delovnih organizacijah, za katere izobraùjejo pedago{ke delavce, {tevilne dobro usposobljene osnovno{olske u~itelje ter tudi
dru`benopoliti~ne in druge delavce.
Trajno navzo~a dru`bena skrb za pedago{ko {olstvo, prizadevanja pedago{kih
delavcev in ustanove, dru`bene usmeritve, potrebe po dopolnitvi Univerze v Mariboru, zahteve manj razvitega podro~ja severovzhodne Slovenije, nacionalne potrebe, kadrovski in dru`benopoliti~ni vidiki policentri~nega razvoja Slovenije terjajo
uresni~itev razvoja Pedago{ke fakultete, ki naj zagotovi visoko kakovost za dru`beni
razvoj in razvoj osebnosti zlasti pomembne pred{olske vzgoje, osnovnega {olstva
in srednjega usmerjenega izobraèvanja.
Elaborat nakazuje vsebinsko dejavnost Pedago{ke fakultete, ki smiselno dopolnjuje razvoj Univerze v Mariboru in se, upo{tevajo~ dru`benoekonomske mo`nosti
ter izpolnitev kadrovskih in drugih pogojev, organsko in racionalno vklju~uje v
mreò pedago{kega {olstva Slovenije.
Elaborat v celoti nakazuje, da se je Pedago{ka akademija v Mariboru sposobna
razviti v Pedago{ko fakulteto in po predvideni dinamiki izvajati opredeljene VIP VII.
in VIII. stopnje.
Elaborat o prehodu Pedago{ke akademije v Mariboru v Pedago{ko fakulteto je
svetu Pedago{ke akademije v Mariboru predloìla komisija za razvoj sveta
Pedago{ke akademije v Mariboru, svet pa ga je obravnaval in sprejel na svoji 5.
redni seji, ki je bila 6. februarja 1985.
Gradivo je pripravila komisija za razvoj sveta Pedago{ke akademije: dr. V. Brumec, predsednik, dekan dr. R. Le{nik, I. Janko, mag. M. Divjak, Teja Sitar in delegati
dru`benih skupnosti: A. Sirec, mag. M. @nidari~, N. [ebart. Posamezna poglavja
pa so samostojno napisali: pogl. II dr. R. Le{nik; pogl. III/3 dr. B. Belec; pogl. I, III/1,
2, 4–9, V in VIII dr. V. Brumec; pogl. IV in VI Nedeljka Kotnik in Teja Sitar ter predstojniki ustreznih kateder in njihovi sodelavci: dr. B. Belec, mag. M. Bolta, J. âr, I.
Janko, dr. M. Klemen~i~, dr. M. Kri`man, dr. M. Marki~, spec. L. Pandur, dr. A. Rajtmajer, dr. M. [pendal, J. Varga in dr. B. Volav{ek.
|
49
II. Elaborat o organiziranosti in delovanju Pedago[ke
fakultete v Mariboru
Funkcije delovanja in organiziranosti Pedago{ke fakultete so {ir{e nakazane v Elaboratu o prehodu Pedago{ke akademije v Mariboru v Pedago{ko fakulteto. Oba elaborata se dopolnjujeta in potrebno ju je skupno obravnavati in presojati.
V Elaboratu o organiziranosti in delovanju Pedago{ke fakultete v Mariboru smo
iskali odgovore na stara vpra{anja, kako organizirati dinami~no pedago{ko,
vzgojno-izobraèvalno in raziskovalno institucijo, z mnogimi pomembnimi dopolnilnimi funkcijami, zlasti v okvirih Univerze v Mariboru. Zavedali smo se, da mora
biti Pedago{ka fakulteta v Mariboru z vso dru`beno pozornostjo organizirano pedago{ko, humanisti~no, dru`boslovno in naravoslovno vzgojno-izobraèvalno in
raziskovalno sredi{~e, ki mu bo poleg u~iteljev in drugih dejavnikov dajala vrednostni pe~at tudi kakovost njenih diplomantov. Komisija je bila prepri~ana, da morajo v organiziranosti in delovanju nove ustanove biti vzpostavljeni taki odnosi med
strokovno dejavnostjo, upravljanjem in samoupravljanjem (kot obliko upravljanja),
da bo v veliki meri zagotovljena njena {ir{a dru`bena funkcija, fleksibilno odzivanje
potrebam na{ega dru`benega dogajanja, in zagotovljena njena integriranost v
dru`beno stvarnost. Ves ~as priprave elaborata pa je veljal temeljni organizacijski
princip, da je na visoko{olski stopnji izobraèvanja raziskovalno delo nedeljiva celota pedago{kega procesa. Vzpostavljeni oddelki dajejo {iroke mo`nosti timskega
dela in ustvarjalnega ozra~ja na vseh raziskovalnih in umetni{kih podro~jih delovanja Pedago{ke fakultete.
Prizadevali smo si za poudarjen in dinami~en razvoj ter integracijsko funkcijo pedago{ko-didakti~no-psiholo{kih znanosti kot temeljnih znanosti bodo~ega razvoja
in dejavnosti Pedago{ke fakultete.
Sku{ali smo najti za sedanje razmere in obseg dejavnosti v prihodnje optimalen
in enovit organizacijski okvir VDO, ki spodbuja timsko raziskovalno dejavnost in
fleksibilnost vzgojno-izobraèvalnega procesa v {tudijskih smereh.
To je bil hkrati tudi primeren trenutek za kriti~en pregled dosedanje organiziranosti in hkrati prilo`nost za preudaren razmislek o ciljih in smotrih novega koncepta. Preverjali smo tudi doseène rezultate vzpostavljenih medsebojnih odnosov
v skladu z ustavo, na~eli zakonov o zdruènem delu in o usmerjenem izobraèvanju ter sku{ali najti take organizacijske oblike, ki bodo najbolj prispevale h kakovosti samoupravnih odnosov. Hkrati smo sku{ali tudi dograjevati medsebojna
razmerja organizacijskih enot znotraj fakultete in tudi odnose, delitev dela in sodelovanje med visoko{olskimi organizacijami, zlasti med univerzama v Sloveniji in
drugimi visoko{olskimi zavodi v Jugoslaviji.
50 |
Zavedamo se tudi, da predlagana organiziranost ne pomeni trajne in dokon~ne
re{itve. V praksi bo potrebno predlagano {e preverjati, iskati nove re{itve in neustrezno spreminjati.
Elaborat ima sedem temeljnih poglavij: osnovni smotri in na~ela delovanja ter organiziranosti Pedago{ke fakultete, organiziranost Pedago{ke fakultete, samoupravljanje, dru`benopoliti~na organiziranost, kadrovska problematika in politika,
dru`benoekonomski odnosi ter utemeljitev organiziranosti.
I. Osnovni smotri in na;ela delovanja ter organiziranosti
Pedago[ke fakultete
Smotri in na~ela so povzeta in skraj{ana iz Elaborata o prehodu Pedago{ke akademije v Mariboru v Pedago{ko fakulteto. Ne kaè jih v celoti obnavljati, nekaj pomembnih na~el pa je potrebno navesti:
1. S prehodom na Pedago{ko fakulteto se bistveno spreminja temeljni proces delovne organizacije. Doslej sta delovanje in organiziranost izvirala iz vzgojnoizobraèvalne dejavnosti, odslej pa je treba enakovredno upo{tevati raziskovalno delo, ki je obvezno za vse u~itelje Pedago{ke fakultete.
2. Pedago{ka fakulteta organizira {tudij od VI. do VIII. stopnje in temu ustrezno
je potrebno razvijati raziskovalno delo ter prilagoditi organizacijsko strukturo.
To delo opravlja v svojih oddelkih, na katedrah, v centrih, in{titutu in upravnostrokovnih slu`bah.
3. Na Pedago{ki fakulteti je celostno prepleteno pedago{ko in raziskovalno delo
in oddelek za pedagogiko, psihologijo, didaktiko in specialne didaktike je temeljna vez fakultete za vse programe in zato je tudi od njegove celostne ustvarjalnosti odvisno, koliko se bo Pedago{ka fakulteta skladno s svojim namenom
razvijala na vseh podro~jih svojega dela (izobraèvanje, raziskovanje, sodelovanje in svobodna menjava dela).
4. Na Pedago{ki fakulteti morajo enotno in enakopravno delovati vse stroke, njihovo delovanje je nujno specifi~no, toda povezano v pedago{kem in raziskovalnem procesu.
5. Pedago{ka fakulteta posve~a posebno skrb razvoju didaktike in specialnih didaktik, slednje pa zahteva ~im mo~nej{o povezanost znotraj oddelka za pedagogiko, psihologijo, didaktiko in specialne didaktike, da bi na teh podro~jih
razvijali tesno timsko in {tudijsko sodelovanje. Zato je potrebno tudi trdneje
povezati vse delavce, ki se ukvarjajo s pedago{ko-didakti~nimi disciplinami.
|
51
6. Pedago{ka fakulteta ima tudi mo~no kulturno vlogo; usposablja delavce za potrebe prostega ~asa in kulturnega dela z razvojem in programi interesnih dejavnosti; to opredeljuje v centru za prosti ~as in kulturno delo.
7. Pedago{ka fakulteta se vklju~uje v medinstitucionalno in mednarodno sodelovanje kot celota; obseg tega delovanja se {iri; to je za dvig strokovne ravni fakultetnega delavca nujno potrebno. Tudi to sodelovanje je celovito, skladno s
programi dela fakultete, posebej pomembno {e za tista podro~ja, ki so znotraj
fakultete klju~no povezovalna.
8. Pedago{ka fakulteta se v svojem razvoju tako organizira, da bo zastavila vsebinsko delitev dela za najbolj{i razvoj pedago{ke fakultete in v tem pomenu
najbolj smotrno strnila vse sile, ki so potrebne v naslednjih nekaj letih, da bo
Pedago{ka fakulteta razvila svojo specifi~no in za slovenski prostor potrebno
fiziognomijo v severovzhodni Sloveniji. To je nova kvaliteta, ki zahteva vso
pozornost in ji je potrebno najti najustreznej{e oblike samoupravne in strokovne organiziranosti na vseh podro~jih dela.
II. Organiziranost Pedago[ke fakultete
To je osrednje poglavje celotnega elaborata. Pedago{ka fakulteta ima naslednje
organizacijske enote: oddelke in katedre, {tudijske smeri, razvojno-raziskovalni in{titut, centre, knji`nico z medioteko in strokovne slu`be.
1. Oddelki in katedre
ODDELKI so organizacijske enote, ki so odgovorne za izvajanje, razvoj in organiziranje raziskovalnega in umetni{kega dela, potrebnega za uspe{no izvajanje
vzgojno-izobraèvalnega dela iz strok in drugega raziskovalnega oziroma
umetni{kega dela. Povezujejo visoko{olske u~itelje, znanstvene in umetni{ke delavce ter sodelavce. V oddelkih se povezujejo tudi strokovnjaki iz drugih organizacij
zdruènega dela.
U~itelji oddelkov so izvajalci vzgojno-izobraèvalnega dela v {tudijskih smereh
in skrbijo za prenos raziskovalnih in umetni{kih dose`kov v vzgojno-izobraèvalno
prakso.
[tudentom se omogo~ijo poglobljeno izobraèvanje, raziskovalno in umetni{ko
delo, zato le-ti sodelujejo pri delu oddelka po letnem delovnem na~rtu.
KATEDRE so organizirane znotraj oddelkov. Njihova naloga je razvijanje raziskovalnih ali umetni{kih disciplin. Katedre neposredno izpolnjujejo naloge oddelkov
v svojih znanstvenih in umetni{kih disciplinah. Izpolnjujejo tudi {e vse druge naloge
52 |
oddelkov na svojem delovnem podro~ju, zlasti pa na~rtujejo {tudijske programe in
skrbijo za izvajanje {tudija VIII. stopnje na posameznih raziskovalnih ali umetni{kih
disciplinah.
Oddelki in katedre so naslednji:
ODDELEK ZA PEDAGOGIKO, PSIHOLOGIJO, DIDAKTIKO IN SPECIALNE DIDAKTIKE
Katedra za pedagogiko
Katedra za psihologijo
Katedra za didaktiko
Katedra za specialne didaktike pred{olske vzgoje
Katedra za specialne didaktike razrednega pouka
Katedra za specialne didaktike predmetnega pouka in usmerjenega
izobraèvanja
ODDELEK ZA DRU@BOSLOVJE
Katedra za filozofijo
Katedra za sociologijo
Katedra za politi~no ekonomijo
Katedra za SLO in DS
Katedra za dru`beno-moralno vzgojo
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO IN ZGODOVINO
Katedra za geografijo
Katedra za zgodovino
ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJI@EVNOSTI
Katedra za slovenski jezik in knjièvnost
Katedra za srbohrvatski jezik in knjièvnosti
Katedra za ruski jezik in knjièvnosti
Lektorat za slovenski jezik v Szombathelyu
|
53
ODDELEK ZA GERMANSKE JEZIKE IN KNJI@EVNOSTI
Katedra za nem{ki jezik in knjièvnosti
Katedra za angle{ki jezik in knjièvnosti
Lektorat za nem{ki jezik
Lektorat za angle{ki jezik
ODDELEK ZA MAD@ARSKI JEZIK IN KNJI@EVNOST
Katedra za madàrski jezik in knjièvnost
Lektorat za madàrski jezik
ODDELEK ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO
Katedra za matematiko
Katedra za fiziko
Katedra za biologijo
Katedra za kemijo
Katedra za tehni~no vzgojo
Katedra za proizvodno-tehni~no vzgojo
ODDELEK ZA LIKOVNO UMETNOST
ODDELEK ZA GLASBO
Katedra za zgodovino glasbe
Katedra za dirigiranje in kompozicijsko delo
ODDELEK ZA TELESNO KULTURO
Katedra za kineziologijo
Katedra za medicinske predmete
2. [tudijske smeri
[tudijske smeri so organizacijske enote, ki so odgovorne za organizacijo in izvajanje vzgojno-izobraèvalnih programov. Povezujejo visoko{olske u~itelje, znan-
54 |
stvene in umetni{ke delavce, sodelavce in {tudente ter zlasti zdruùjejo skrb za {tudente. Skupno z oddelki skrbijo za prenos raziskovalnih in umetni{kih dose`kov v
vzgojno-izobraèvalno prakso. [tudijske smeri so fleksibilne enote, njihovo {tevilo
in vezave pa so dolo~ene vsakoletno z razpisom za vpis.
3. Razvojno-raziskovalni in{titut
Obstaja è od leta 1975 in je bil 9. maja istega leta vpisan v razvid raziskovalnih
organizacij pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. Usklajuje in spodbuja raziskovalno
delo strok, ki so zastopane na fakulteti, zajema pa lahko tudi stroke zunaj fakultete,
organizira meddisciplinarne raziskave ter spodbuja in opravlja razvojno dejavnost
fakultete. ^lani so visoko{olski u~itelji, znanstveni delavci in sodelavci fakultete ter
zunanji sodelavci. V skladu z dru`benimi smernicami in potrebami strok skrbi za
programsko ali projektno organizacijo raziskav, ki jih fakulteta s soglasjem pristojnih
oddelkov predlaga v financiranje raziskovalnim skupnostim in uresni~uje v neposredni menjavi dela. In{titut pa skrbi tudi za programsko in projektno organizacijo
humanisti~nih, dru`boslovnih in drugih raziskav, ki jih predlagajo zunanji sodelavci
ali organizacije, in jih predlaga v financiranje raziskovalnim skupnostim oziroma
uresni~uje v neposredni menjavi dela. Skrbi za povezanost, usklajevanje in delitev
dela z drugimi raziskovalnimi institucijami. In{titut ima programski svet. S samoupravnim sporazumom je povezan z zainteresiranimi delovnimi organizacijami v severovzhodni Sloveniji (Univerzitetna knji`nica, Muzej NOB, Pokrajinski muzej,
Pokrajinski arhiv, Zavod za spomeni{ko varstvo, Marksisti~ni center Univerze itd.).
Vodi ga predstojnik in{tituta.
4. Centri
Centri so organizacijske enote, ki omogo~ajo specifi~ne oblike dela, razvoj
razli~nih izobraèvalnih oblik in tehnik, strokovno izpopolnjevanje, poglobljeno
preu~evanje prosto~asnih aktivnosti in kulturnih dejavnosti ter poglobljeno marksisti~no izobraèvanje, to pa zlasti na tistih podro~jih, ki jih delovno podro~je drugih
organizacijskih enot ne more zajeti v potrebni meri. Centri imajo programske svete,
ki jih sestavljajo izvajalci, uporabniki in predstavniki dru`benih skupnosti. Centri,
ki jih vodijo predstojniki, so naslednji:
CENTER ZA PEDAGO[KO IZOBRA@EVANJE IN STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
CENTER ZA IZOBRA@EVALNO TEHNOLOGIJO
CENTER ZA PEDAGO[KO RAÛNALNI[TVO
CENTER ZA PROSTI ÂS IN KULTURNO DELO
MARKSISTI^NI CENTER
|
55
5. Knji`nica z medioteko
Je pomembna organizacijska enota Pedago{ke fakultete in je è dopolnjena z igroteko za potrebe {tudija pred{olske vzgoje. Knji`nica ima knji`ni~ni svet, vodi pa jo
vodja knji`nice.
6. Strokovne slu`be
Organiziranost strokovnih slu`b, njihove naloge in druga opravila ostanejo znotraj
dosedanjih organizacijskih okvirov, usklajenih z zakonskimi predpisi.
III. Samoupravljanje
Iz obeh elaboratov izhaja koncept o Pedago{ki fakulteti kot enoviti VDO. V ustreznem poglavju Elaborata o organiziranosti in delovanju Pedago{ke fakultete so nakazana le izhodi{~a samoupravne organiziranosti, ki bodo osnova statuta Pedago{ke
fakultete.
Individualni poslovodni organ je dekan, ki ima za pomo~ pri opravljanju svojih
nalog tri prodekane: dva sta iz vrst fakultetnih u~iteljev, eden je iz vrst {tudentov.
Eden od prodekanov fakultetnih u~iteljev je odgovoren za vzgojno-izobraèvalni
proces, drugi izmed prodekanov fakultetnih u~iteljev za raziskovalno in umetni{ko
dejavnost, prodekan {tudent pa je odgovoren za {tudentske zadeve.
Dekan in prodekana u~itelja imajo za koordinacijo dela in sprotna posvetovanja
kolegije.
IV. Dru\benopoliti;na organiziranost
Dru`benopoliti~na organiziranost je prilagojena organiziranosti enovite VDO.
V. Kadrovska problematika in politika
Navedena so na~ela kadrovske politike, nato pa sedanja zasedenost s kadri in
predvidevan razvoj. [tevilo u~iteljev na posameznih oddelkih in katedrah je tudi
odvisno od {tevila {tudentov in razvejanosti programa. Tudi v prihodnje bomo {e
morali sodelovati z ve~jim {tevilom zunanjih sodelavcev.
VI. Dru\benoekonomski odnosi
Prikazani so dosedanji gospodarski odnosi, pridobivanje prihodka in prelivanje
sredstev za storitve med dosedanjima VTO razredni in predmetni pouk.
56 |
Dosedanji odnosi nakazujejo nujnost prenosa vseh gospodarskih odnosov in poslovnih odlo~itev na eno samo raven, to je na raven enovite VDO.
VII. Utemeljitev organiziranosti
Iz gradiva v predhodnih poglavjih izhaja racionalen koncept nove organiziranosti
Pedago{ke fakultete kot enovite visoko{olske delovne organizacije, ki omogo~a visoko kakovost povezanega vzgojno-izobraèvalnega in raziskovalnega procesa ter
izvajanje drugih funkcij Pedago{ke fakultete, omogo~a pa tudi dinami~no prilagajanje novim nalogam in zahtevam dru`benega trenutka.
ELABORAT O ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJU PEDAGO[KE FAKULTETE
V MARIBORU je v celoti delo raz{irjene komisije za razvoj, ki jo je imenoval svet
Pedago{ke akademije v Mariboru. Sestavljali so jo:
• ~lani komisije za razvoj Pedago{ke akademije v Mariboru: dr. V. Brumec, predsednik, I. Janko, mag. M. Divjak, Teja Sitar, A. [irec, mag. M. @nidari~, N.
[ebart;
• predsedniki vseh treh svetov: A. Voh (Pedago{ka akademija), B. Feldin oziroma
nam. F. Karaìnec (razredni pouk), T. Füla (predmetni pouk);
• sekretarji OO ZK: mag. O. Autor, dr. B. Belec, mag. I. Gerli~;
• predstavnika ZSMS z obeh VTO: Jolanda Dàkovac, B. Gri~nik;
• predsednik konference sindikata Pedago{ke akademije: L. Fo{nari~;
• predstavnik Univerze: rektor dr. D. Melavc;
• predstavnik UK ZKS: sekretar komiteja J. Gujt;
• dekan Pedago{ke akademije: dr. R. Le{nik;
• oba direktorja VTO: dr. S. Proje (predmetni pouk), I. Janko (razredni pouk).
Posamezna poglavja elaborata so pripravili oziroma napisali: I. pogl. dr. R. Le{nik;
II., III. in VII. pogl. (delovno telo za organiziranost) dr. V. Brumec, vodja, dr. D. Melavc, A. Voh, dr. R. Le{nik, Teja Sitar; IV. pogl. mag. I. Gerli~; V. pogl. (delovno telo
za kadrovsko problematiko) mag. O. Autor, vodja, mag. M. @nidari~, N. [ebart,
Alenka Gerbec; VI. pogl. (delovno telo za dru`benoekonomske odnose) L. Fo{nari~,
vodja, F. Karaìnec, Dora Koletnik.
|
57
Osnutek Elaborata (izhodi{~a) o organiziranosti in delovanju Pedago{ke fakultete
v Mariboru je obravnaval svet Pedago{ke akademije na svoji redni seji dne 9. julija
1985, ga zaradi dodelanosti prekvalificiral v predlog in ga dal v javno razpravo do
25. oktobra. Po obravnavi vseh prispelih pisnih predlogov in pripomb iz javne razprave ter vklju~itvi tehtnih pripomb in predlogov je raz{irjena komisija za razvoj
Pedago{ke akademije predloìla predlog elaborata v obravnavo svetu Pedago{ke
akademije in svetoma VTO predmetni in razredni pouk. Svet Pedago{ke akademije
in sveta obeh VTO so celotno gradivo obravnavali na svojih rednih sejah dne 26.
11. 1985, z ve~ino vseh treh skupin delegatov sprejeli predlog elaborata ter 16. in
17. december dolo~ili kot datum referendumske odlo~itve.
Delavci in {tudenti so se na referendumu 16. in 17. decembra 1985 ve~insko
odlo~ili za sprejem Elaborata o organiziranosti in delovanju Pedago{ke fakultete (za
sprejem je glasovalo: na VTO predmetni pouk 96,3 % delavcev in 60 % {tudentov,
na VTO razredni pouk pa 77 % delavcev in 73,6 % {tudentov), sveti Pedago{ke
akademije in obeh VTO pa so na skupni seji dne 7. 1. 1986 razglasili, da je referendum uspel.
Visoka stopnja soglasja delavcev in {tudentov glede ciljev, delovanja, organiziranosti in razvoja Pedago{ke fakultete v Mariboru ter s tem povezanega koncepta
vzgoje in izobraèvanja pedago{kih delavcev na njej je prav gotovo dober obet za
uspe{no delovanje nove visoko{olske delovne organizacije v Sloveniji.
Skup{~ina SRS je na svoji seji 12. 2. 1986 sprejela sklep o preimenovanju Pedago{ke akademije v Mariboru v Pedago{ko fakulteto. S tem je zaklju~eno tudi zadnje formalno dejanje v oblikovanju nove visoko{olske institucije za izobraèvanje
pedago{kih delavcev v Sloveniji, dejanje, ki pomeni visoko dru`beno priznanje za
opravljeno delo Pedago{ke akademije v preteklosti, in dejanje, ki ga morda v tem
trenutku ne zmoremo prav vsi {e pravilno ovrednotiti.
58 |
Izviren sklep Skup{~ine SRS se glasi:
373.
Na podlagi prvega odstavka 342. ~lena ustave SR Slovenije, 20. alinee I. razdelka 72. ~lena, tretjega odstavka 259. ~lena in 326. ~lena poslovnika Skup{~ine SR Slovenije ter tretjega odstavka 124. ~lena zakona o usmerjenem
izobraèvanju je Skup{~ina SR Slovenije na sejah Zbora zdruènega dela in
Zbora ob~in dne 12. februarja 1986 sprejela
ODLOK
o soglasju k spremembi imena Pedago{ke akademije,
Maribor v Pedago{ko fakulteto, Maribor
Na predlog Pedago{ke akademije, Maribor daje Skup{~ina SR Slovenije soglasje k spremembi imena te visoko{olske organizacije v Pedago{ko fakulteto,
Maribor.
[t. 022-108/85
Ljubljana, dne 12. februarja 1986.
Skup{~ina Socialisti~ne republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner l. r.
Dokument o preimenovanju Pedago{ke akademije v Pedago{ko fakulteto
|
59
60 |
Dr. Martin Kramar
Razvoj Pedago[ke akademije v Mariboru*
V prvem delu prispevka je prikazan dvajsetletni razvoj Pedago{ke akademije v
Mariboru, s posebnim poudarkom na drugih desetih letih njenega razvoja.
Za~etek vi{je{olskega {tudija za usposabljanje u~iteljev osnovne {ole v Mariboru
je bil jeseni leta 1960, ko je za~el delovati Center za izredni {tudij Vi{je pedago{ke
{ole iz Ljubljane. Pedago{ka akademija v Mariboru pa je bila uradno ustanovljena
26. junija 1961. leta.
Z za~etkom vi{je{olskega {tudija za u~itelje osnovne {ole in kasnej{o uradno ustanovitvijo Pedago{ke akademije v Mariboru je {olanje u~iteljev v Mariboru pre{lo
na vi{jo stopnjo. To je bil gotovo pomemben dogodek v zgodovini izobraèvanja
u~iteljev in pomemben korak v razvoju u~iteljskega izobraèvanja v Mariboru, ki
ima bogato pedago{ko tradicijo.
Od ideje do njene uresni~itve je pogosto dolga pot, zapletena, zahtevna, zato
ve~krat ostane le pri ideji. Tako so tudi razmere na Slovenskem omogo~ale
uresni~itev ideje o visoko{olsko izobraènih u~iteljih v osnovni {oli. Ustanovitev
Pedago{ke akademije v Mariboru tudi na tej poti pomeni pomemben dogodek. Pomeni namre~ dejansko priznanje potreb po u~iteljih z vi{je{olsko izobrazbo in
za~etek zadovoljevanja teh potreb.
Le nekaj let po ustanovitvi Pedago{ke akademije v Mariboru (1964/65) so nehali
vpisovati dijake v prvi letnik u~itelji{~a, leta 1968 pa so u~itelji{~a v celoti prenehala
delovati. S tem je v izobraèvanju u~iteljev za osnovno {olo nastopilo novo obdobje
in bli`je smo bili uresni~itvi zgodovinske zahteve po u~iteljevi visoki izobrazbi.
Za prvih deset let delovanja Pedago{ke akademije v Mariboru je zna~ilno razvijanje oddelka Vi{je pedago{ke {ole v Ljubljani v samostojno institucijo – Pedago{ko
akademijo v Mariboru. V tem obdobju so bila v ospredju prizadevanja za razvoj
vseh {tudijskih smeri, ki jih zahtevajo potrebe osnovne {ole, prizadevanja za pridobitev ustreznih pedago{kih delavcev za izvajanje vi{je{olskega {tudija, re{evanje
prostorskih teàv, skrb za pridobivanje ve~jega {tevila {tudentov in izpopolnjevanje
u~nih na~rtov.
V okviru takratnih mo`nosti je Pedago{ka akademija v Mariboru pri teh prizadevanjih dosegla pomembne uspehe. Ob koncu desetletnega dela je imela 44 rednih
*
Prvi del prispevka je bil objavljen v zborniku ob 20-letnici Pedago{ke akademije Maribor (1981).
|
61
in 45 pogodbenih pedago{kih delavcev, v tem ~asu pa se je vpisalo 4585 {tudentov,
od katerih je diplomiral 701 {tudent.
Po letu 1970, torej v drugem desetletju svojega obstoja, je Pedago{ka akademija
nadaljevala delo in prizadevanja v za~eti smeri.
V ospredju so bila prizadevanja za izbolj{anje {tudija na akademiji in izobraèvanje u~iteljev za osnovno {olo nasploh. S teh vidikov so se spreminjali tudi {tudijski
programi in u~ni na~rti. Od sprememb oziroma dopolnitev {tudijskih programov
omenjam le pomembnej{e.
V tem obdobju je metodika prostovoljnih dejavnosti postala sestavina programov
vseh {tudijskih smeri. To kaè, da Pedago{ka akademija spremlja razvoj osnovne
{ole in iz tega izhajajo~e potrebe po spremembah in dopolnitvah u~iteljeve izobrazbe. Vedno je iskala na~ine in mo`nosti, kako bi zadostila razvojnim potrebam.
Leta 1973 je bil spremenjen {tudij telesne vzgoje. Prej se je povezoval s {tudijem
biologije, geografije, ru{~ine in angle{~ine, s spremembo postane enopredmetni
{tudij.
Leta 1975 je bila ustanovljena nova {tudijska smer: dru`beno-moralna vzgoja, ki
se povezuje s {tudijem slovenskega jezika, zgodovine, geografije in biologije. Ustanovitev te {tudijske smeri je izhajala iz potreb in odlo~nosti, da je vzgojo kot predmet potrebno razviti na vi{jo kakovostno raven.
V {olskem letu 1980/81 se je ponovno za~el {tudij na {tudijski smeri madàrski
jezik, ki se veè s slovenskim jezikom in dru`beno-moralno vzgojo. Tako je v letu
1981 Pedago{ka akademija v Mariboru izobraèvala u~itelje za vse predmete osnovne {ole. Razvite so bile naslednje {tudijske smeri:
1. razredni pouk;
2. {tudijske smeri predmetnega pouka:
a) dvopredmetne smeri:
• slovenski jezik v povezavi s srbohrva{kim, ruskim, madàrskim, angle{kim
in nem{kim jezikom ter dru`beno-moralno vzgojo,
• angle{ki in nem{ki jezik,
• angle{ki in ruski jezik,
• nem{ki in ruski jezik,
62 |
• geografija in zgodovina,
• dru`beno-moralna vzgoja v povezi s slovenskim jezikom, zgodovino, geografijo in biologijo,
• matematika in fizika,
• tehni~ni pouk v povezavi s fiziko, matematiko, kemijo in dru`beno-moralno
vzgojo (samo {tudij ob delu),
• kovinarski prakti~ni pouk in tehnologija (samo {tudij ob delu);
b) enopredmetne smeri:
• telesna vzgoja,
• glasbena vzgoja,
• likovna vzgoja.
V tesni povezavi z oblikovanjem {tudijskih smeri so bile spremembe v strukturi
predmetnikov in vsebinah u~nih na~rtov. Z delitvijo razpolo`ljivega ~asa – ena tretjina za skupne predmete in po ena tretjina za vsako skupino predmetov {tudijskih
smeri – so bile vse tri sestavine predmetnika enakovredno upo{tevane. Tej delitvi
pa so nasprotovali u~itelji predmetov posameznih usmeritev, a je obveljalo tretjinsko razmerje in tako je bil v vsaki {tudijski usmeritvi ohranjen program skupnih pedago{kih, psiholo{kih in splo{nih dru`benoizobraèvalnih predmetov. Ta {tudente
usposablja za razumevanje in obvladovanje {ir{e vzgojne problematike in ustvarjalno aktivnost v celotnem vzgojno-izobraèvalnem procesu osnovne {ole. Upo{tevati moramo razvojne te`nje in zna~ilnosti na{e dru`be. Te vedno bolj postavljajo
v ospredje zahtevo po nenehnem podru`bljanju vzgoje, skrb za zagotavljanje enakih razvojnih mo`nosti vseh otrok in zahtevo po zagotavljanju pogojev za vsestranski razvoj celovite osebnosti vseh otrok. Iz vsega tega pa izhaja logi~na zahteva po
temeljiti pedago{ki, psiholo{ki in splo{ni dru`beni izobraènosti; v tem okviru ima
svoj pomen tudi temeljito obvladovanje vsebine pouka. Pedago{ka izobraènost pa
ima v tem spletu gotovo poseben pomen. Zavedamo se, da zgolj s spremembami v
predmetnikih dveletnih pedago{kih akademij ne bomo dosegli tako celovite in kakovostne u~iteljeve izobrazbe, kot bi jo omogo~il {tiriletni (visoko{olski) {tudij.
Pedago{ka akademija v Mariboru v okviru objektivnih mo`nosti sledi dru`benim
potrebam in razvoju osnovno{olske vzgoje in izobraèvanja. Z namenom, da bi bili
bodo~i u~itelji uspe{ni pedago{ki delavci tudi zunaj strogih okvirov pouka, Pedago{ka akademija v {tudijski proces ustvarjalno vpleta prosto~asne aktivnosti ter
samoupravno in dru`benopoliti~no aktivnost {tudentov.
|
63
Izobraèvanje za delo z u~enci pri prosto~asnih aktivnostih poteka teoreti~no pri
predmetu metodika prostovoljnih dejavnosti in prakti~no pri izvajanju samih aktivnosti. Sedanjo vsebino omenjenega predmeta je potrebno temeljito spremeniti in
posodobiti, vendar je kljub temu dejstvu treba poudariti velik pomen teh vsebin v
razvoju izobraèvanja u~iteljev. Na Pedago{ki akademiji so v zadnjih letih {tudenti
aktivni v {estnajstih dejavnostih. Prizadevamo si, da bi se pri izvajanju teh aktivnosti
tesneje povezali z osnovnimi {olami. [tudenti so aktivni tudi zunaj tega obveznega
programa prosto~asnih aktivnosti. Vsako {tudijsko leto pripravijo kakovostne proslave ob dràvnih in drugih praznikih, spominske slovesnosti ob spominskih dneh
in samostojne kulturno-umetni{ke prireditve. Gotovo je to pomembna dopolnitev
in obogatitev procesa usposabljanja za pedago{ki poklic.
S spodbujanjem samoupravne aktivnosti {tudentov èlimo dose~i, da bi {tudenti
z lastno aktivnostjo vplivali na ìvljenje in delo na akademiji, univerzi in {ir{i skupnosti. [tudenti so enakopravno zastopani v vseh organih samoupravljanja visoko{olskih temeljnih organizacij in visoko{olske delovne organizacije Pedago{ke
akademije. Razvijamo tudi pedago{ki vidik samoupravljanja {tudentov. S samoupravno aktivnostjo {tudenti lahko vplivajo na {tudijski proces in na svoj pedago{ki
poloàj {tudentov v tem procesu. Tako samoupravljanje {tudentom omogo~a in jih
spodbuja, da postajajo subjekti tega procesa. S tem pa se vklju~ujejo tudi v {ir{e samoupravno ìvljenje dru`be. Samoupravna aktivnost {tudentov je postala temeljna
zna~ilnost ìvljenja in dela na Pedago{ki akademiji. V to se logi~no vpleta delo
dru`benopoliti~nih organizacij {tudentov in delavcev – ZSMS, ZKS in sindikat.
V okviru prizadevanj za izbolj{anje {tudija je potrebno omeniti oblikovanje novih
u~nih na~rtov. To obse`no in pomembno nalogo so u~itelji Pedago{ke akademije
nazadnje opravili v letih 1978 in 1979. Neposreden razlog za spremembo u~nih
na~rtov je bilo uvajanje usmerjenega pedago{kega {olstva. Spremembe pa so pogojevali {e naslednji razlogi: razvoj znanosti, na{ splo{ni dru`beni razvoj, razvoj
vzgoje in izobraèvanja, posebej {e osnovnega, in prizadevanja akademije za izbolj{anje {tudija. Spremembe vsebin u~nih na~rtov se zlasti kaèjo v upo{tevanju
vertikalne programske povezanosti pedago{ke srednje {ole in akademije; v posodobitvi in aktualizaciji vsebine glede na razvoj posameznih znanosti in dru`benega
razvoja; v ve~ji usmerjenosti programov v usposabljanje u~iteljev za delo v celodnevni osnovni {oli.
{ir[a prizadevanja za izbolj[anje izobra\evanja
pedago[kih delavcev
Pedago{ka akademija si je v zadnjih desetih letih mo~no prizadevala, da bi bilo
izobraèvanje u~iteljev za osnovno {olo razvito tudi na visoki (drugi) stopnji. S tem
bi res lahko dobili kakovostne u~itelje, ki bi ustvarjalno opravljali vzgojno-izobra-
64 |
èvalno delo in s tem mnogo ve~ prispevali k razvoju celovite osebnosti in
hitrej{emu dru`benemu razvoju. @al to spoznanje prepo~asi prodira v na{o vsakdanjost in misel o visoko{olsko izobraènih osnovno{olskih u~iteljih {e naprej ostaja
le èlja in upanje.
Pomembno delo je bilo opravljeno v okviru prizadevanj za uvedbo vi{je{olskega
{tudija za vzgojiteljice pred{olskih otrok. Za~etek prizadevanj v tej smeri zasledimo
v letu 1966, nekaj let kasneje je nastal celoten projekt za uvedbo omenjene {tudijske
smeri. Intenzivna pa so ta prizadevanja od 1976. leta dalje. Pri oblikovanju projekta
vi{je{olskega {tudija za vzgojiteljice pred{olskih otrok je ves ~as zavzeto in uspe{no
sodelovala Vzgojiteljska srednja {ola v Mariboru oziroma Pedago{ka {ola Maribor.
Pedago{ka akademija ima è izdelane u~ne na~rte za to {tudijsko smer. Tudi pri
uvajanju tega {tudija je veliko razli~nih ovir, ki zavla~ujejo njegovo uresni~itev.
Pedago{ka akademija oziroma njeni pedago{ki delavci so ves ~as zelo aktivni v
procesu razvijanja usmerjenega izobraèvanja. Sodelovali so in sodelujejo v
razli~nih organih in delovnih skupinah za re{evanje sistemskih vpra{anj in za sestavljanje u~nih na~rtov. Poleg tega sodelovanja, ki je zelo obse`no, je akademija
prispevala k razvoju usmerjenega izobraèvanja tudi s tem, da je sama postala sestavni del tega.
V u~nih na~rtih je upo{tevana vertikalna programska povezanost s pedago{ko
srednjo {olo. V statutih akademije in njenih temeljnih organizacij so è upo{tevane
zna~ilnosti usmerjenega izobraèvanja. Pedago{ka akademija se vedno bolj tudi
konkretno povezuje s pedago{kimi srednjimi {olami severovzhodne Slovenije, zlasti
s Pedago{ko {olo v Mariboru. Tako dejansko è uresni~uje sistem usmerjenega izobraèvanja.
Uspe{no je sodelovanje s Pedago{ko akademijo v Ljubljani. Poleg izmenjave
izku{enj sodelujemo tudi pri oblikovanju u~nih na~rtov in obravnavi drugih
vpra{anj.
Obse`no in uspe{no je tudi sodelovanje s Filozofsko fakulteto Univerze Edvarda
Kardelja iz Ljubljane. Poleg ob~asnih sre~anj in izmenjave stali{~ o skupnih
vpra{anjih so tesni stiki med nami in u~itelji posameznih pedago{ko-znanstvenih
enot Filozofske fakultete. Tudi Filozofska fakulteta pomaga razvoju Pedago{ke akademije s tem, da izvaja podiplomski {tudij, v katerega so vklju~eni na{i u~itelji.
Pri izobraèvanju u~iteljev telesne vzgoje tesno in uspe{no sodelujemo z Visoko
{olo za telesno kulturo v Ljubljani. [tudijska programa na{e smeri za telesno vzgojo
in Visoke {ole za telesno kulturo sta tako usklajena, da na{i diplomanti na smeri za
telesno vzgojo lahko nadaljujejo {tudij na visoki {oli. Pomembna je pomo~ Visoke
{ole za telesno kulturo pri podiplomskem – magistrskem in doktorskem {tudiju na{ih
u~iteljev telesne vzgoje.
|
65
S posebnim poudarkom je treba omeniti sodelovanje z Visoko u~iteljsko {olo v
Szombathelyu – LR Madàrska. Obe ustanovi uspe{no izvajata lektorat – v Mariboru
iz madàrskega jezika, v Szombathelyu iz slovenskega jezika. Bilo je tudi ve~ drugih
oblik uspe{nega sodelovanja – izmenjava predavanj, skupne razstave likovnih del
{tudentov in u~iteljev likovne vzgoje, sodelovanje pri pripravi slovensko-madàrskega slovarja. Posebno obogatitev sodelovanja pa predstavlja ustanovitev katedre
za slovenski jezik v Szombathelyu in katedre za madàrski jezik na Pedago{ki akademiji v Mariboru. Gotovo sta obe {oli prispevali pomemben dele` k bogatitvi znanja madàrskega oziroma slovenskega jezika, k obogatitvi sodelovanja med SFR
Jugoslavijo in LR Madàrsko, k utrjevanju dobrih sosedskih odnosov.
Akademija ima stike tudi s Pedago{ko fakulteto Univerze Komenskega v Trnavi
pri Bratislavi. V stikih s to fakulteto je bilo zelo uspe{no sodelovanje u~iteljev geografije na obeh ustanovah.
Uspe{no je bilo tudi sodelovanje s Slovenskim {olskim muzejem iz Ljubljane, Pedago{kim in{titutom pri Univerzi Edvarda Kardelja iz Ljubljane, Zavodom SR Slovenije za {olstvo – posebej z njegovo organizacijsko enoto Maribor, Univerzitetno
knji`nico Maribor in drugimi ustanovami.
Sodelovanje z osnovno {olo Pod~etrtek je pre{lo v fazo, ko v republi{kem okviru
i{~emo ustreznej{e oblike povezav.
Posebej dragoceno pa je sodelovanje osnovnih {ol iz Maribora in severovzhodne
Slovenije pri izvajanju pedago{ke prakse {tudentov. [tudenti so opravljali prakso
na ve~ kot {estdesetih osnovnih {olah. To sodelovanje je postalo nepogre{ljiva dragocena sestavina {tudijskega procesa na Pedago{ki akademiji.
V okviru Univerze Maribor, katere ~lanica je tudi Pedago{ka akademija, je najtesnej{e sodelovanje z Visoko tehni{ko {olo. U~itelji te {ole so vrsto let sodelovali
in {e sodelujejo pri izvajanju {tudija matematike, kemije ter kovinarskega
prakti~nega pouka in tehnologije.
Pri svojem delu pa se povezuje tudi z drugimi ustanovami in organizacijami, ki
se v o`jem ali {ir{em okviru vklju~ujejo v proces izobraèvanja u~iteljev za osnovno
{olo.
Raziskovalno delo so u~itelji opravljali ves ~as obstoja Pedago{ke akademije, posebej pa v zadnjih desetih letih. Ugotoviti je treba, da v raziskovalnem delu akademija ni dosegla posebnega razmaha, kljub temu da je bil 1975. leta ustanovljen
center za raziskovanje. Vzrokov za to je ve~, v ospredju pa so predvsem naslednji:
velika obremenitev s pedago{kimi obveznostmi, dolgo ~asa nejasen poloàj pedago{kih delavcev raziskovalcev na vi{jih {olah in stalne teàve pri financiranju raziskovalnega dela. Kljub temu pa so delavci opravili ve~ raziskovalnih nalog v
66 |
okviru podiplomskega magistrskega in doktorskega {tudija, pa tudi nekaj uspe{nih
raziskav zunaj teh okvirov. U~itelji pedago{ke akademije so do sedaj objavili ve~
kot 1500 raznih prispevkov. Med temi je okoli 180 samostojnih knji`nih izdaj, ~ez
600 znanstvenih in strokovnih razprav, okoli 200 ocen in poro~il in prek 200 poljudnih razprav.
Posebna pridobitev Pedago{ke akademije v Mariboru v zadnjih letih je nova
zgradba. To je gotovo izredno velik prispevek na{e skupnosti k izbolj{anju okoli{~in,
v katerih izvajamo izobraèvanje u~iteljev. V novi stavbi so vse mo`nosti za izvajanje sodobno zasnovanega {tudijskega procesa. Obstajajo tudi prostorske mo`nosti
za druge aktivnosti {tudentov in za ve~je manifestacije. @al pa manjkajo prostori za
telesno-vzgojne aktivnosti, zaradi ~esar je mo~no oteèno izvajanje {tudijskega programa za telesno vzgojo.
Organiziranost Pedago[ke akademije
Po letu 1970, ko se je na akademijo vpisovalo vedno ve~ {tudentov (zaposlenih
je bilo vedno ve~ delavcev – pedago{kih in drugih), so nastajale nove razmere. Te
okoli{~ine in napredek v celotnem dru`benem razvoju, ki je zahteval tudi spremembo ustave, so pogojevali tudi spremembe v organiziranosti Pedago{ke akademije.
Posebno aktivnost v zvezi s tem zasledimo od 1972. leta dalje. V 1974. letu so
delavci in {tudenti sprejeli sklep o novi samoupravni organiziranosti Pedago{ke akademije. Ta dolo~a temeljne enote Pedago{ke akademije in centre za posamezne
dejavnosti. Pomembnej{e so spremembe iz leta 1975, ko so s sklepom zbora delavcev in {tudentov bile ustanovljene sedanje visoko{olske temeljne organizacije
zdruènega dela predmetni pouk, visoko{olske temeljne organizacije zdruènega
dela razredni pouk in delovna skupnost skupnih slu`b ter vse zdruène v
visoko{olsko delovno organizacijo Pedago{ko akademijo Maribor. Maja istega leta
je Pedago{ka akademija sprejela samoupravni sporazum o zdruìtvi v Univerzo Maribor.
Vzporedno s tem so tekla prizadevanja za ustanovitev centra pedago{kih temeljnih in delovnih organizacij v okviru Univerze Maribor. Zbor delavcev je leta
1975 sprejel samoupravni sporazum o ustanovitvi centra, vendar center nikoli ni
zaìvel (novost v zakonodaji). Vzroki za to so razli~ni, v ospredju pa so najbr` naslednji: do ustanovitve centra je pri{lo v ~asu, ko je uvajanje usmerjenega
izobraèvanja bilo v fazi iskanja konceptov, samo formalna ustanovitev velikih centrov pa {e ne zagotavlja kakovostne razvojne spremembe. To po svoje potrjuje tudi
dejstvo, da omenjeni center ni zaìvel. Dober del funkcij, ki naj bi jih opravljal center, opravlja posebna izobraèvalna skupnost za pedago{ko usmeritev.
|
67
Kljub temu da omenjeni center ni zaìvel, Pedago{ka akademija in pedago{ke
{ole iz severovzhodne Slovenije sodelujejo pri re{evanju skupnih vpra{anj, kot so
usmerjanje vpisa, obravnava uspe{nosti {tudentov, ki so pri{li s pedago{kih {ol, ter
usklajevanje programov in u~nih na~rtov. Razlika je le v tem, da sodelovanje izhaja
iz skupnih potreb in interesov, ne pa iz formalno postavljenih obvez.
Danes je Pedago{ka akademija Maribor visoko{olska delovna organizacija, ki jo
tvorita dve visoko{olski temeljni organizaciji zdruènega dela in delovna skupnost
skupnih slu`b.
Visoko{olska temeljna organizacija predmetni pouk izvaja {tudij na vseh {tudijskih
smereh predmetnega pouka. V okviru te organizacije so tudi centri za raziskovanje
in za zdravstveno vzgojo.
Visoko{olska temeljna organizacija razredni pouk izvaja {tudij na {tudijski smeri
za razredni pouk. [tudij je organiziran v Mariboru in na oddelku v Celju. Ta temeljna organizacija v sedanjih razmerah izvaja program skupnih predmetov za vse
{tudijske smeri, torej za vse {tudente Pedago{ke akademije.
V okviru te temeljne organizacije je tudi knji`nica, ki opravlja delo za celotno
Pedago{ko akademijo.
Zelo uspe{no dela center za permanentno pedago{ko izobraèvanje. Poleg tega
pa so {e centri za izobraèvalno tehnologijo, pedagogiko prostega ~asa in marksisti~ne {tudije.
Delovna skupnost skupnih slu`b opravlja vse organizacijsko-administrativne naloge, ki izhajajo iz potreb temeljnih organizacij; vodi finan~no poslovanje in opravlja vsa tehni~na in vzdrèvalna dela.
Pedago[ka fakulteta Maribor – po tridesetih
letih
Med ponovnim branjem besedila me je mikalo, da bi vsebino posodobil, napisal
kot dana{nji pogled na obdobje, na prvih dvajset let obstoja in delovanja Pedago{ke
akademije v Mariboru. Izziv me ni potegnil k uresni~itvi tega. Pri~ujo~i zapis poleg
besednega sporo~ila vsebuje tudi duh takratnega ~asa. S predelavo bi gotovo veliko
tega izpadlo, kar bi celotno besedilo osiroma{ilo. Zato k izvirnemu besedilu dodajam le kraj{i dodatni zapis.
68 |
Na Pedago{ki akademiji sem delal vse do njene razcepitve na sedanje tri fakultete.
Sodeloval sem v njenem delovanju in v vseh procesih njenega razvoja v Pedago{ko
fakulteto, posebej v razvoju {tudija pedagogike, ki je sedaj na Filozofski fakulteti.
Razvoj, ki se danes zdi povsem utemeljen in logi~en, je bil zelo zahteven, teàven.
Na Pedago{ki akademiji ni bilo dovolj ustreznih visoko{olskih u~iteljev, zato je tudi
njen razvoj bil mo~no odvisen od podpore in sodelovanja takratnih fakultet,
ve~inoma Univerze v Ljubljani. Nekatere so na{im razvojnim prizadevanjem bile
naklonjene in so pomagale, bile pa so tudi tak{ne, ki so temu mo~no nasprotovale
in nas ovirale. V zvezi s tem je bilo potrebno premagati veliko naporov.
Teàve so bile tudi na na{i akademiji. V prepri~anjih o nujnosti razvoja visoko{olskega {tudija in s tem povezanega razvoja akademije v visoko{olsko institucijo smo
bili zelo enotni. Teàve so bile, ker smo si poti za uresni~itev tega predstavljali
razli~no. Mnogi nosilci (nepedago{kih) predmetov so bili prepri~ani, da razvoj akademije v fakulteto ovira njena temeljna usmeritev, to je izobraèvanje u~iteljev, in
da jo pedago{ki in psiholo{ki predmeti v izobraèvalnih programih ti{~ijo k tlom.
Iz tega je izhajalo mo~no zmotno prepri~anje, da je te predmete potrebno vsaj
skr~iti, ~e jih è ni mogo~e kar izlo~iti. Zato so nastali zelo mo~ni pritiski na te predmete oziroma na nosilce teh predmetov. Kako zmotno je bilo tak{no prepri~anje,
najbolje dokazujejo okrepljena utemeljena prepri~anja o nujnosti kakovostno pedago{ko in stvarnopredmetno visoko izobraènih u~iteljev. Posebej mo~en dokaz
pa je obstoj, uspe{en razvoj in delovanje pedago{ke fakultete v izvajanju
pedago{kega in znanstvenoraziskovalnega dela.
Pri tem je potrebno upo{tevati, da je velik razvojno pomemben del te poti opravila
in ustvarila dose`ke nekdanja skupna Pedago{ka fakulteta, ki je dosegla svoj novi
razvojni doseèk, ko so iz nje nastale tri nove fakultete.
O drugih izobraèvalnih, strokovnih, znanstvenih in razvojnih dose`kih je ve~
napisanega v drugih besedilih.
Pedago{ka akademija leta 1961, stavba dana{nje Pravne fakultete
Vir: Univerzitetna knji`nica Maribor, Zbirka drobnih tiskov (sign. RZ 1 Mb 1i,
inv. {t. 242304500)
Stavba dana{nje Pedago{ke fakultete, Koro{ka cesta 160.
Vir: Univerzitetna kni`nica Maribor, Zbira drobnih tiskov (sign. RZ 1 MB 1i,
inv. {t. 24304600)
|
69
70 |
Dr. Bojan Borstner
Spomini nekega sanja;a
Spominski zapis je poskus osebnega pogleda na petdesetletno obdobje delovanja
Pedago{ke akademije, »velike« Pedago{ke fakultete ter na fakultete nadaljevalke:
»vitke« Pedago{ke fakultete, Fakultete za naravoslovje in matematiko ter Filozofske
fakultete. Pri tem se bom osredoto~il na ~as od obdobja ustanovitve Pedago{ke fakultete do njene razdelitve in ustanovitve {e dveh novih fakultet.
Pred devetindvajsetimi leti sem z Gimnazije na Ravnah na Koro{kem pri{el na
Pedago{ko akademijo v Mariboru. Najprej me je presenetila velika stavba s
tema~nimi stopni{~i, ki je delovala zelo neprijazno, vendar le do za~etka {tudijskega
leta, ko so jo napolnili {tudenti. Ob~utek strahu in tesnobe pred neznanim so zelo
hitro odpravili kolegice in kolegi, ki so bili izjemno odprti in pripravljeni pomagati
na negotovih za~etni{kih korakih v novem okolju. Pa {e sindikalni izlet na Ohrid
pred za~etkom {tudijskega leta, ki mi ga je dekan opisal kot »delovno obvezo«, je
dodatno pripomogel k temu, da sem premagal tremo. Za~etka predavanj in vaj sem
se veselil, saj sem imel è nekaj kilometrine v razredih. Le radovednih glav v klopeh
je bilo sedaj bistveno ve~.
Prvo leto je hitro minilo. Za~el sem spoznavati tudi institucijo samo. Takrat je
ravno dopolnila enaindvajset let. Postajal sem radoveden in sem za~el malo brskati
po starih zapisih in hkrati spra{evati tiste, ki so bili è pravi »inventar« na Pedago{ki
akademiji, kako je bilo na za~etku. Takrat so se uresni~ile, tako sem bil podu~en,
dolgoletne èlje in zahteve mnogih generacij pomembnih pedagogov in vzgojiteljev
slovenskih u~iteljev v Mariboru. Seme, ki so ga sejali ~lani Pedago{ke centrale, ko
so è v tridesetih letih prej{njega stoletja jasno in razlo~no opredelili potrebo, da bi
se u~itelji za osnovno {olo morali izobraèvati na posebnih pedago{kih visokih
{olah, je kon~no obrodilo sad. Trditev, da kon~no, zelo lepo ilustrira eden od najbolj
zaslu`nih za njeno ustanovitev, dr. Vladimir Bra~i~, ko ob srebrnem jubileju Pedago{ke akademije zapi{e, da »medtem ko so v prosvetnih organih razpravljali o
konceptu pedago{ke akademije, sta bili leta 1959 ustanovljeni Vi{ja komercialna
in Vi{ja tehni{ka {ola, v pripravi pa so bile ustanovitve Vi{je agronomske, Vi{je pravne in Vi{je stomatolo{ke {ole ter Medicinske fakultete. Tako je za pedago{ko akademijo enostavno zmanjkalo denarja. Vendar pa so analize potreb po u~iteljih
v severovzhodni Sloveniji pokazale veliko pomanjkanje ustrezno izobraènih u~iteljev in to je bil dovolj mo~an argument, da so se stvari premaknile v pravo smer.«
Po~asi sem sestavljal drobce, vendar me je pri tem nekaj motilo. Kako to, da so
prvi {tudenti za~eli {tudirati v {tudijskem letu 1960/61, ~e pa je bila Pedago{ka aka-
|
71
demija ustanovljena leto kasneje? Izkazalo se je, da je bila prva generacija izrednih
{tudentov vpisana na deta{iranem oddelku Pedago{ke akademije Ljubljana v Mariboru. @e naslednje leto pa je 26. junija 1961 tedanja ljudska skup{~ina LRS izglasovala ustanovitev Pedago{ke akademije v Mariboru. Kot ugotavlja dr. Bra~i~:
»êprav je bila na~rtovana prva, je bila ustanovljena zadnja.«
Izku{en kolega, ki je ravno letos dopolnil osemdeset let, me je takrat opozoril {e
na drobno zanimivost, ki jo ob razli~nih zapisih iz zgodovine Pedago{ke akademije
pogosto spregledamo. Tedanja republi{ka skup{~ina je na predlog Sveta za {olstvo
ustanovila visoko {olo ({tiriletni {tudij), kar je v statusnem smislu pomenilo, da to
ni zgolj pedago{ka, ampak tudi raziskovalna institucija. Res pa je, da so bili {tudijski
programi le vi{je{olski (dveletni). [tudij je v prvem akademskem letu, 1961/62, potekal v {tirih predmetnih skupinah (razredni pouk, slovenski-angle{ki jezik, matematika-fizika in tehni~ni pouk). Ponudba {tudijskih smeri se je postopno pove~evala
in v akademskem letu 1965/66 so lahko {tudenti izbirali è med vsemi predmetnimi
podro~ji, ki so bila prisotna na osemletni obvezni {oli, in {e med mnogimi, ki so
omogo~ala izobraèvanje strokovnih u~iteljev za poklicne {ole.
Razvoj Pedago{ke akademije pa je neusmiljeno zaustavil Zakon o visokem {olstvu
iz leta 1969, ki jo je degradiral na dveletno vi{jo {olo. S tem se je status Pedago{ke
akademije v Mariboru izena~il s statusom Pedago{ke akademije v Ljubljani, kar je
povzro~ilo negativne premike pri prizadevanjih za dvig izobrazbene strukture pri
u~iteljih in strokovnih sodelavcih. Razvoj je bil tako oteèn predvsem na znanstvenoraziskovalnem in umetni{kem podro~ju, saj se je od u~iteljev in strokovnih sodelavcev na dveletnih vi{jih {olah pri~akovalo in zahtevalo predvsem pedago{ko
delo. Kljub tem teàvam so posamezne katedre na Pedago{ki akademiji {e naprej
opravljale svoje dvojno poslanstvo – izobraèvale so u~itelje in hkrati, nekatere
bolj, druge manj, razvijale posamezna znanstvena in umetni{ka podro~ja. Kar se je
kasneje izkazalo kot dobra nalo`ba za prihodnji razvoj.
Dobro leto po mojem prihodu na Pedago{ko akademijo so se po hodnikih, najprej
tiho, zaupno, nato pa vedno bolj glasno za~ele {iriti govorice o tem, da bo morda
le pri{lo do uresni~itve tistega, kar je bilo zapisano v ustanovnem aktu Pedago{ke
akademije: da je visoka {ola in da bo izobraèvanje osnovno{olskih u~iteljev z
vi{je{olskega pre{lo na visoko{olski nivo. Za~eli so se pripravljati novi {tudijski programi in elaborat za preoblikovanje Pedago{ke akademije v Pedago{ko fakulteto.
Ob strani teh sprememb pa smo dobili v {tudijskem letu 1984/85 tudi povsem nov
vi{je{olski {tudijski program – Vzgojitelj pred{olskih otrok, kar je pomenilo
dokon~no priznanje potrebnosti ustreznega izobraèvanja vzgojiteljev in u~iteljev
na vsej vertikali od vrtca do srednje {ole. Pomembni premiki in spremembe, ki so
se obetale, pa so se povezovali s kar nekaj zgodbicami iz ozadja, ki so vse imele
skupni imenovalec: ustrezna kadrovska struktura nosilcev posameznih predmetnih
podro~ij in soglasje k novemu programu institucije, ki je izvajala enak ali soroden
72 |
program. V bistvu je {lo za problem, kako dobiti ustrezno podporo na ljubljanskih
fakultetah, ki so edine lahko zagotovile habilitirane u~itelje za posamezna podro~ja,
ki na Pedago{ki akademiji {e niso bila dovolj razvita. Ta podpora je bila od podro~ja
do podro~ja razli~na. Zato ne presene~a, da so bili v {tudijskem letu 1985/86 razpisani samo nekateri visoko{olski programi: Slovenski jezik s knjièvnostjo-nem{ki
jezik s knjièvnostjo, Slovenski jezik s knjièvnostjo-angle{ki jezik s knjièvnostjo,
Dru`beno-moralna vzgoja-slovenski jezik s knjièvnostjo, Madàrski jezik s knjièvnostjo v odprtih kombinacijah, Biologija-kemija in Geografija-zgodovina. Sredi {tudijskega leta je pri{lo tudi do preoblikovanja Pedago{ke akademije v Pedago{ko
fakulteto, saj je bil 12. februarja 1986 v Republi{ki skup{~ini sprejet odlok o preoblikovanju.
S tem se je prvo obdobje razvoja dopolnilo in za~elo se je drugo, ki se je odraàlo
v postopnem izgrajevanju visoko{olske institucije, ki je na vi{ku svojega razvoja
bila univerza v malem. V {tudijskem letu 1987/88 so tudi drugi {tudijski programi,
ki so bili na Pedago{ki akademiji in nato na Pedago{ki fakulteti, pre{li na visoko{olski nivo: Matematika-fizika, Proizvodno-tehni~na vzgoja-fizika, Razredni pouk,
Glasbena pedagogika, Likovna pedagogika. Na àlost pa je zaradi ~udnega spleta
okoli{~in pri{lo na podro~ju Telesne vzgoje do komunikacijskega {uma med Ljubljano in Mariborom in to je bil edini vi{je{olski program, ki se je {e izvajal na Pedago{ki fakulteti in se ni mogel nadgraditi v visoko{olski program. S tem pa se je v
ponudbi mlade Pedago{ke fakultete izgubilo predmetno podro~je, ki je bilo kadrovsko dobro zasedeno in je bilo tudi raziskovalno zelo dejavno. Res {koda.
Nadaljnji razvoj je bil zelo premo~rten. Kvalitativna in kvantitativna rast posameznih oddelkov sta bili dobra podlaga za za~etek razmi{ljanj o uvedbi magistrskih
{tudijskih programov. Skoraj so~asno s to rastjo pa so se dogajale tudi usodne spremembe na dru`benem in politi~nem podro~ju, ki so prina{ale s seboj nove potencialne mo`nosti za uresni~evanje dolgoletnih sanj o novih fakultetah v Mariboru.
Pedago{ka fakulteta je postajala po svojih strukturnih, znanstvenodisciplinarnih in
umetni{kih podro~jih podobna klasi~ni univerzi humboltovskega tipa. To pa je
s seboj prina{alo vedno bolj izrazita notranja trenja, ki so se kazala v razpravah o
razmerjih med tako imenovano stroko in pedago{ko-psiholo{ko-didakti~nim delom
izobraèvanja u~iteljev. Pred sprejemom je bil nov zakon o visokem {olstvu, ki je
vpeljal razlikovanje med univerzitetnim in visokim strokovnim izobraèvanjem. To
je bil pravi vzgib za sanja~a, da pripravi zasnutek mo`nega preoblikovanja Pedago{ke fakultete, ki bi temeljilo na predlogu novega zakona. Ko gledam danes z
devetnajstletno distanco na ta zasnutek, moram priznati, da je bil kar dobro
domi{ljen, saj je vseboval predlog za preoblikovanje Pedago{ke fakultete in ustanovitev Filozofske fakultete, Naravoslovno-matemati~ne fakultete in Umetni{kih
akademij. Predlog je tedanji rektor podprl, pri vodstvu fakultete in na Pedago{ko
znanstvenem svetu pa je povzro~il kar nekaj vro~e krvi in tudi ~udnih reakcij. Morda
|
73
je bil junij 1992 res neprimeren trenutek za tak{en predlog, toda ogenj novih idej
je tlel è nekaj ~asa in enkrat je moral na plan.
Novi visoko{olski zakon pa je prinesel {e eno zna~ilnost, ki je pomembno vplivala
na nadaljnji razvoj Pedago{ke fakultete. Jasno je definiral, kak{na izobrazba je potrebna za pou~evanje na posameznih srednje{olskih programih. Predvsem pri gimnazijskem programu je pri{lo do jasne delitve: pri humanisti~nih in dru`boslovnih
predmetih je bila ustrezna izobrazba visoko{olska (in kasneje univerzitetna) diploma
dvopredmetnega podro~ja, medtem ko je bila pri naravoslovnih predmetih in matematiki eksplicitno zahtevana enopredmetna visoko{olska diploma. Zato so nastali
novi enopredmetni programi: najprej Ra~unalni{tvo z matematiko 1992/93, nato
Matematika in Fizika 1993/94 ter Slovenski jezik s knjièvnostjo 1995/96. Zanimivo
je, da temu trendu nista sledili {e preostali naravoslovni podro~ji – biologija in kemija, kar je bila, vsaj meni kot laiku za ti podro~ji se tako zdi, velika {koda za hitrej{i
razvoj le-teh podro~ij. Ustrezen kadrovski razvoj je omogo~al nastajanje magistrskih
programov in prijave doktorskih tez.
Nastajanje novih enopredmetnih in dvopredmetnih dodiplomskih {tudijskih programov, ki so bili prej dopu{~eni zgolj na posameznih fakultetah v Ljubljani, ter
so~asen razvoj podiplomskih {tudijskih programov, ki so temeljili na znanstvenoraziskovalnem delu, pa sta postopno odpirala tudi mo`nost razmi{ljanj o razvoju
na novih predmetnih podro~jih, ki so bila realizirana s preoblikovanjem Pedago{ke
fakultete in z ustanovitvijo novih fakultet. ê sem prej omenil nastajanje enopredmetnih {tudijskih programov, moram spomniti {e na za~etek visoko{olskega {tudijskega programa Vzgojitelj pred{olskih otrok (1996/97) in prvega – sli{i se malo
paradoksalno, vendar je tako – neu~iteljskega {tudijskega programa Pedagogika in
... (1997/98).
V tem razmi{ljanju moram poudariti, da smo se vedno (eni bolj, drugi manj, je è
treba priznati) zavedali dvojnega poslanstva Pedago{ke fakultete: primarno je bila
Pedago{ka fakulteta ustanovljena kot institucija, ki naj izobraùje u~itelje, vendar
smo hkrati razvijali tudi posamezne znanstvene in umetni{ke discipline, kot jih razvijajo »klasi~ne« fakultete (npr. naravoslovno-matemati~na, filozofska, biotehni~na,
umetni{ke akademije). Ta dvojnost poslanstva in raznolikost znanstvenih in umetni{kih podro~ij pod skupnim de`nikom Pedago{ke fakultete je lahko bila na eni
strani, primerjalno vzeto, pomembna prednost, saj je omogo~ala izjemno bogato
paleto mo`nih vezav {tudijskih programov in hkrati zagotavljala zelo razvejano
podlago za nabor izbirnih predmetov, ki so postajali pomemben del celotnega kurikula posameznega {tudenta ali {tudentke. Na drugi strani pa je ta raznolikost postajala na posameznih podro~jih è omejujo~a, saj so bile razlike med posameznimi
oddelki in znanstvenimi ter umetni{kimi disciplinami, ki so jih tam razvijali, vse
ve~je in je bilo vedno te`je dose~i konsenz o pomembnih razvojnih potezah in
usmeritvah.
74 |
Konec devetdesetih let so bile ideje o preoblikovanju Pedago{ke fakultete vedno
bolj ìve. Za~ele so se javne razprave, na fakulteti so se pojavljali posamezni tabori
za preoblikovanje in proti njemu, bili so celo prvi uradni poizkusi udejanjanja teh
idej, vendar se je hitro izkazalo, da v akademskem okolju postopek, ki je voden od
zgoraj in te~e v veliki meri mimo in brez akterjev, ki naj bi bili nosilci prihodnjega
razvoja, ne more pripeljati do èlenega cilja.
Formalni proces preoblikovanja Pedago{ke fakultete in ustanavljanja novih fakultet je bil znova zamrznjen. Toda spremembe, ki so v slovenski akademski prostor
prihajale od zunaj, so omogo~ale postopno odtajanje. Takrat smo jasno spoznali,
da visoko {olstvo ni izoliran segment dru`be, ki bi lahko deloval povsem neodvisno
od drugih delov. »Vstopanje v Evropo« je za nas pomenilo velik izziv. Na akademskem podro~ju bi lahko te izzive opisal s terminom »bolonjski proces«. Evropa se
je vse bolj odpirala in na u~inke tega procesa smo se morali pripraviti tudi na
podro~ju visoko{olskega izobraèvanja: od dodiplomskega, specialisti~nega do podiplomskega {tudija.
Bolonjski procesi niso zahtevali zgolj formalnih sprememb v strukturi programov,
njihovi notranji izbirnosti, kreditnih osnovah, ampak paradigmatski premik v sami
zasnovi izgrajevanja, saj novi programi niso bili ve~ »profesorocentri~ni«, ampak
»{tudentocentri~ni«. Sprememba paradigme, ki je dobila svoj zunanji izraz v opredeljevanju kompetentnosti {tudentov, njihovih posameznih doseènih zmo`nostih
in spretnostih, kar naj bi jim zagotavljalo konkuren~nost na evropskem trgu delovne
sile, je bila izjemna prilo`nost za iz~i{~enje pozicij, ki so bile implicitno prisotne
na Pedago{ki fakulteti è kar nekaj let in so dobivale razli~ne podobe v idejah in
predlogih za ustanavljanje novih in razgrajevanje obstoje~e fakultete.
Predhodne ugotovitve so bile na formalni in deklarativni ravni zelo hitro realizirane, a realnost je bila veliko bolj kruta. Takrat nas je »doletel« nov na~in financiranja visokega {olstva, ki je v slovenski prostor prinesel pravo diskriminacijo med
posameznimi istovrstnimi {tudijskimi podro~ji (predvsem naravoslovje, matematika,
umetni{ka podro~ja), ki so jih izvajale razli~ne visoko{olske institucije, kar je, na
dolgi rok, pomenilo siroma{enje nekaterih programov, njihovo »podhranjenost«,
ki, tak{ne so pa~ slovenske razmere, {e vedno ni odpravljeno v celoti.
ê smo takrat ugotavljali, da je skupen cilj vseh u~iteljev in {tudentov dvig kakovosti {tudija, kar je zahtevalo pomemben premik tudi v kakovosti raziskovalnega in
umetni{kega dela, saj lahko le oboje skupaj zagotovi izbolj{anje konkuren~nosti diplomantov na trgu, pa je na drugi strani novo financiranje zavestno onemogo~alo
doseganje teh ciljev. Zato je bilo vedno bolj eksplicitno, da kvalitativen preskok na
obeh podro~jih zahteva tudi spremembo institucionalnega okvirja, saj je razvoj
znanstvenega in umetni{kega dela pod takratnim okriljem Pedago{ke fakultete, kljub
vsemu, bil determiniran z njenim primarnim poslanstvom — izobraèvanjem u~ite-
|
75
ljev in je bilo tudi financiranje naravnano zgolj na to podro~je. Kriti~na masa raziskovalcev in umetnikov na posameznih podro~jih pa je, to lahko za nazaj preverimo
s {tevilkami, zagotavljala realno podlago za ustanavljanje novih institucij, ki bi predstavljale {e bolj spodbudno okolje za dvigovanje kakovosti znotraj posameznih
znanstvenih in umetni{kih podro~ij in disciplin. V tem ~asu se je na Pedago{ki fakulteti izobraèvalo ve~ kot petina (leta 2004/5 4996) vseh {tudentov in fakulteta
je ponujala dobro tretjino (29 dodiplomskih, 2 specialisti~na, 13 magistrskih in 7
neposrednih doktorskih programov) vseh {tudijskih programov na mariborski univerzi. Sama fakulteta pa je bila zaradi la`jega uresni~evanja posameznih interesov,
ciljev in nalog ter povezovanja le-teh v {e vedno, ~eprav te`ko obvladljivo celoto,
organizacijsko razdeljena v {tiri centre: Center za umetnosti z Oddelkom za glasbo
in Oddelkom za likovno umetnost; Center za izobraèvanje u~iteljev, vzgojiteljev
in {portnih trenerjev z Oddelkom za razredni pouk, Oddelkom za vzgojitelje
pred{olskih otrok in Oddelkom za izobraèvanje trenerjev izbrane {portne panoge;
Center za naravoslovje in matematiko z Oddelkom za biologijo, Oddelkom za fiziko, Oddelkom za kemijo, Oddelkom za matematiko in ra~unalni{tvo in Oddelkom za tehniko in tehnologijo; Center za humanistiko in dru`boslovje z Oddelkom
za anglistiko in amerikanistiko, Oddelkom za filozofijo, Oddelkom za geografijo,
Oddelkom za germanistiko, Oddelkom za madàrski jezik in knjièvnost, Oddelkom za pedagogiko, didaktiko in psihologijo, Oddelkom za slavistiko, Oddelkom
za sociologijo in Oddelkom za zgodovino.
To je bil ~as, ko so bile sredobe`ne sile na fakulteti è dovolj mo~ne in profilirane,
da so se lahko pripravili elaborati za preoblikovanje Pedago{ke fakultete in za ustanovitev novih fakultet. Proces trnove poti skozi institucije, ki so predstavljale posamezne ovire na poti h kon~nemu cilju, se je spomladi 2006 zaklju~il in v
parlamentu so pri`gali zeleno lu~ za ustanovitev dveh novih institucij: Fakultete za
naravoslovje in matematiko ter Filozofske fakultete. Pri tem so kratko potegnile umetni{ke discipline, ki so ostale znotraj »vitke« Pedago{ke fakultete.
Kaj je novo stanje pomenilo za staro Pedago{ko fakulteto? Dogovoriti smo se morali, kako se raziti, da med nami ne bo (preve~) zamer in da se o~itki o nepo{teni in
nepravi~ni delitvi ne bodo neprestano ponavljali. Ali smo uspeli? Malo sem pobrskal
po svojem spominu in osebnem arhivu in na{el material za Izredno sejo senata Pedago{ke fakultete 9. maja 2006. To bom predstavil in hkrati komentiral.
I. Izhodi[;e
Skladno s sklepom parlamenta se ustanovita dve novi fakulteti – FNM in FF, ki iz
obstoje~e PEF dobita ustrezne {tudijske programe, {tudente, u~itelje, sodelavce,
upravne in administrativne delavce, ustrezen dele` financ in prostorov. »Vitkej{a«
PEF nadaljuje z izobraèvanjem u~iteljev na razredni stopnji, likovnih in glasbenih
76 |
pedagogov, vzgojiteljic in izobraèvanjem trenerjev izbrane {portne panoge. Ohrani
ustrezen dele` u~iteljev, sodelavcev, upravnih in administrativnih delavcev, financ
in prostorov.
Komentar: Prvo to~ko smo lahko, ob odpravi manj{ih zagat, uspe{no realizirali.
II. Delitev [tudijskih programov in [tudentov
Delitev se izvede skladno z elaboratoma za FNM in FF. Na obe novi fakulteti se
prenesejo ustrezni programi in z njimi tudi {tudenti. »Vitkej{a« PEF obdrì preostanek {tudijskih programov in {tudentov.
Komentar: Druga to~ka je bila gladko realizirana. [tudenti so se v primeru
»me{anih« dvopredmetnih {tudijskih programov sami odlo~ili, katera fakulteta je
za njih mati~na.
III. Delitev u;iteljev in sodelavcev
Pri delitvi upo{tevamo na~elo dejanskega deleà zaposlenosti posameznika
v dolo~enih {tudijskih programih, ki jih bomo v prihodnje izvajali na treh fakultetah.
Na ta na~in bomo pri{li do razli~nih oblik sestavljanja delovnih obveznosti in zaposlenosti (»~isto« – le na eni fakulteti, »me{ano« – na dveh ali celo treh fakultetah).
Komentar: Tudi to smo uspe{no uresni~ili, ~eprav nam dolo~ene teàve {e vedno
povzro~ajo na univerzitetni ravni neurejeni predpisi za primere »me{anih« znotrajuniverzitetnih zaposlitev.
IV. Delitev administrativnih in upravnih delavcev
Izhajamo iz naslednjih predpostavk:
• nova organizacijska shema mora zagotoviti vsaj enako raven upravno-administrativnega servisa na treh fakultetah;
• nova organizacijska shema ne sme bistveno pove~ati finan~nega vlo`ka v ta
del fakultetnega delovanja;
• predlagamo, da se ve~ina slu`b ohrani kot skupne slu`be (ra~unovodstvo, kadrovska slu`ba, referata za dodiplomski in podiplomski {tudij, knji`nica, znanstveni institut, center za permanentno izobraèvanje, referat za mednarodno
sodelovanje);
|
77
• za nujno delovanje fakultet potrebujemo (vsaj) naslednja nova delovna mesta:
– dva dekana,
– {tiri prodekane (u~itelji) in dva prodekana ({tudenti),
– dva tajnika fakultet,
– dve vodji kabineta (tajnici na dekanatu),
– dve vodji ra~unovodstva;
• skupne slu`be se financirajo v ustreznem deleù prispevka posameznih fakultet.
Komentar: Moram priznati, da smo v tem delu dejansko pri~a pove~evanju, po
mojem osebnem mnenju, pogostokrat nepotrebnem, podpornega osebja in novih
slu`b na {kodo primarne funkcije posameznih fakultet. Da pa vse le ni tako ~rno,
moram poudariti, da smo ohranili enotno – Miklo{i~evo knji`nico.
V. Delitev prostorov
Prostorsko smo na PEF na sami meji znosnega. Zato moramo, kljub novi organiziranosti v prihodnje, zagotoviti na kratek rok vsaj enako kakovostno prostorsko
raven izvajanja {tudijskega procesa, raziskovalnega in umetni{kega ter strokovnega
dela.
Upo{tevamo na~elo zate~enega stanja, kar pomeni, da nove fakultete ohranijo
vse svoje prostore (predvsem kabineti, skupni prostori, knji`nice oddelkov, laboratoriji in drugi posebno opremljeni prostori). Pri tem so izvzete ra~unalni{ke in multimedijske u~ilnice ter studio, ki so jih uporabljali u~itelji in sodelavci è do sedaj.
Preverimo mo`nosti dolo~anja nosilnega uporabnika posameznih predavalnic in
prostorsko bolj zaokroène ume{~enosti novih fakultet.
Dolo~imo ustrezne deleè v stro{kih, kjer upo{tevamo:
• vsakdo pla~a tisto, kar dejansko uporablja (prostori, ki imajo è sedaj znane
uporabnike);
• stro{ke za skupne predavalnice in druge pripadajo~e prostore pokrivamo
skladno s koli~nikom, ki upo{teva {tevilo {tudentov in {tudijskih programov.
Komentar: Morda smo zaposleni in posledi~no tudi {tudenti v za~etni fazi delovanja preoblikovane in novih fakultet imeli na dejansko uresni~evanje te to~ke
78 |
najve~ pripomb, vendar lahko po petih letih ugotovim, da so spremembe pripomogle k jasnemu profiliranju pripadnosti posamezni fakulteti.
1. avgusta 2006 je rektor imenoval vr{ilca dol`nosti dekanov na Filozofski fakulteti
ter na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, 15. novembra pa {e na Pedago{ki
fakulteti. Formalnopravno se je sobivanje zaklju~ilo s koncem obra~unskega leta
2006. »Vitka« Pedago{ka fakulteta, Filozofska fakulteta in Fakulteta za naravoslovje
in matematiko so svoje polno, samostojno ìvljenje za~ele 1. januarja 2007.
Prepri~an sem, da si je Pedago{ka fakulteta, ki je bila najve~ja na mariborski univerzi, saj je imela najve~ {tudentov, najbolj razvejane {tudijske dodiplomske in podiplomske programe, ki je razvijala dale~ najve~ znanstvenih in umetni{kih
disciplin, katere u~itelji in strokovni sodelavci so se uveljavili na svetovnem znanstvenem in umetni{kem zemljevidu, ki je dobro sodelovala z vrtci, osnovnimi in
srednjimi {olami v severovzhodni Sloveniji, ki se je uspe{no vklju~evala v mednarodne umetni{ke in raziskovalne projekte, tak{en kvalitativni preskok zagotovo
zasluìla.
Ko se ozrem nazaj, vidim, da je bilo treba petindvajset let, da se je dejansko izpolnilo tisto, kar je bilo formalno zapisano v ustanovitvenem aktu Pedago{ke akademije v Mariboru, da je to visoka {ola, ki bo omogo~ala {tiriletni {tudij. Letos
praznujemo petdeset let ustanovitve Pedago{ke akademije in petindvajset let preimenovanja le-te v fakulteto. Pred petimi leti sem ob dvajsetletnici fakultete zapisal,
da je »to pravi trenutek, da se sklene tisto, kar so pred daljnimi petin{tiridesetimi
leti ozna~ili kot bodo~nost te institucije, in se za~ne prihodnost, kar pomeni: Ustanovitev novih in preoblikovanje obstoje~e fakultete. Le na ta na~in bomo lahko zagotavljali dobre pogoje za nadaljnji razvoj vseh znanstvenih ter umetni{kih podro~ij
in s tem aktivno dovr{ili dvojnost na{ega poslanstva.«
Zadovoljen sem, da se je to, kljub razli~nim oviram in teàvam, uresni~ilo. Sanje
nekega sanja~a so tako postale dejanskost.
|
79
80 |
Dokument o prenosu programov Pedago{ke fakultete na Filozofsko fakulteto
in Fakulteto za naravoslovje in matematiko
|
81
Pedago[ka fakulteta Univerze v Mariboru
Dr. Jernej Weiss
Oddelek za glasbo
Kronologija Oddelka za glasbo
Pou~evanje glasbenopedago{kih vsebin je imelo v novodobni mariborski zgodovini pomembno mesto è v 19. stoletju. Tako med glavnimi predmeti na natanko
stoletje pred Pedago{ko akademijo ustanovljenem mariborskem u~itelji{~u najdemo
tudi petje. Kasneje so omenjenemu seveda dodani tudi drugi glasbeni predmeti, ki
so jih na mariborskem u~itelji{~u pou~evali nekateri nadvse ugledni profesorji. Med
njimi velja vsekakor izpostaviti Janá~kovega u~enca in Oster~evega u~itelja Emerika
Berana (1868–1940) ter uspe{nega mariborskega glasbenega pedagoga Hinka Druzovi~a (1873–1959). Kljub temu vse do ustanovitve mariborske Pedago{ke akademije leta 1961 v tem glasbeno izredno pomembnem sredi{~u ob Dravi ni bilo
kontinuiranega vi{je- in visoko{olskega pouka glasbe.
[ele z ustanovitvijo Pedago{ke akademije v Mariboru kot prve visoko{olske institucije v nekdanji Jugoslaviji so bili postopoma ustvarjeni pogoji, ki so spodbudili
hitrej{i razvoj glasbenopedago{kih vsebin. Pedago{ka akademija naj bi namre~
vzgajala in izobraèvala u~itelje z vi{jo in visoko izobrazbo za osnovne {ole, kar je
posledi~no pripeljalo do oblikovanja {tudijskega programa glasbene pedagogike.
êprav je vodstvo Pedago{ke akademije è v prvem {tudijskem letu (1961/62) objavilo razpis za osem predmetnih skupin, med njimi tudi predmetno skupino za
glasbo, so bili sprva na glasbo vpisani zgolj izredni {tudenti. Da {tudentov za redni
{tudij glasbe v prvih letih ni bilo ve~, je verjetno poleg specifi~nosti glasbenega {tudija pripomoglo tudi dejstvo, da so pred vpisom na {tudij kandidati è tedaj morali
opraviti poseben preizkus glasbenih sposobnosti. êprav je bilo za prvo {tudijsko
leto razpisanih osem predmetnih skupin, je bil za redne {tudente v prvem letu delovanja Pedago{ke akademije organiziran pouk zgolj v {tirih predmetnih skupinah.
Med njimi ni bilo glasbe, saj se je v prvem letu delovanja Pedago{ke akademije na
{tudij glasbe vpisalo samo 11 izrednih {tudentov.
Kljub temu je zanimanje za glasbeno pedagogiko v severovzhodni Sloveniji vse
bolj nara{~alo. Tako je è v tretjem {tudijskem letu delovanja Pedago{ke akademije
(1963/64) vodstvo predlagalo uvedbo novih predmetnih skupin za redne {tudente.
82 |
V okviru rednega {tudija je bila posledi~no ustanovljena tudi predmetna skupina
za glasbo, ki je bila za razliko od likovnega pouka è ob samem za~etku razpisana
kot enopredmetni {tudijski program. S tem je glasba dobila enakovredno mesto med
drugimi pedago{kimi vedami, kar je seveda pomembno vplivalo na nadaljnji razvoj
glasbene pedagogike.
Pedago{ka akademija se je v prvih letih svojega obstoja dokaj hitro razvijala. Tako
je è v prvem desetletju pri{lo do preoblikovanja posameznih predmetnih skupin v
oddelke. V prvem desetletju svojega obstoja je tako Pedago{ka akademija dobila
svojo dokon~no organizacijsko obliko {tudija s tremi {tudijskimi smermi in enajstimi
rednimi oddelki. Med njimi je bil ustanovljen tudi Oddelek za glasbo. Ta je zaradi
specifik in zahtevnosti izstopal po enopredmetnosti {tudija, saj so tedaj v glavnem
{e vedno prevladovali dvopredmetni {tudijski programi.
V prvem desetletju obstoja Pedago{ke akademije se je od skupnega {tevila {tudentov akademije na Oddelek za glasbo vpisalo 215 {tudentov, kar je v skupnem
{tevilu vseh {tudentov Pedago{ke akademije omenjenega obdobja pomenilo nekaj
ve~ kot tri odstotke {tudentov. Kljub razmeroma nizkemu {tevilu je bil vpis na Oddelek za glasbo v prvem desetletju delovanja akademije zadovoljiv in primeren, saj
je na umetni{kih oddelkih precej individualnega dela s {tudenti, ki ga ob prevelikem
{tevilu vpisanih {tudentov s tedaj razpolo`ljivim kadrom ne bi bilo mogo~e uspe{no
izvesti. Vendar statistike v prihodnjih desetletjih kaèjo, da je vpis na Oddelek za
glasbo konstantno nara{~al, posledi~no pa se je pove~evalo tudi {tevilo diplomantov. Tako je bilo v {tudijskem letu 1971/72 na Oddelek za glasbo vpisanih 36 {tudentov (24 rednih in 12 izrednih), v {tudijskem letu 1881/82 43 {tudentov (27 rednih
in 16 izrednih), v {tudijskem letu 1991/92 49 {tudentov (vsi redni), v {tudijskem letu
2001/02 112 {tudentov (77 rednih in 35 izrednih) in v {tudijskem letu 2010/11 so
bili vpisani 104 {tudenti (vsi redni).
Od {tudijskega leta 1961/62 pa do {tudijskega leta 1886/87 sta bila na podro~ju
pou~evanja glasbene pedagogike organizirana vi{je{olska programa glasbeni pouk
in glasbena vzgoja, ki sta obsegala po {tiri semestre. Kar petindvajset let je namre~
trajalo, preden so dozorele razmere za uveljavitev usmerjenega izobraèvanja, ki
je pomenilo, da je Pedago{ka akademija lahko vpisala prve {tudente na nove {tiriletne {tudijske programe. Ob tej prilo`nosti je pri{lo tudi do preimenovanja Pedago{ke akademije, ki je sprejela dana{nje ime Pedago{ke fakultete Univerze v
Mariboru. To je bil nedvomno dogodek zgodovinskega pomena, saj je bila s tem
ustanovljena prva pedago{ka fakulteta v Sloveniji, znotraj katere je vse pomembnej{e mesto pripadalo tudi Oddelku za glasbo. Od {tudijskega leta 1987/88 pa do
{tudijskega leta 1995/96 je bil tako na Oddelku za glasbo v veljavi visoko{olski {tudijski program glasbena pedagogika, ki je obsegal osem semestrov. S {tudijskim
letom 1996/97 pa je le-tega nadomestil univerzitetni {tudijski program glasbene pedagogike. Slednji je veljal do {tudijskega leta 2009/10, ko se je po bolonjski reformi
|
83
na Oddelek za glasbo vpisala prva generacija {tudentov danes aktualnega enopredmetnega {tudijskega programa glasbena pedagogika. Prvi diplomanti prvostopenjskega bolonjskega programa bodo tako predvidoma diplomirali v {tudijskem letu
2012/13 in se v {tudijskem letu 2013/14 vpisali na drugostopenjski magistrski bolonjski program glasbene pedagogike.
Po kon~anem prvostopenjskem bolonjskem {tudijskem programu bodo diplomanti
pridobili naziv profesor oziroma profesorica glasbe. Z nadaljevanjem {tudija na
drugi stopnji pa si bodo pridobili kvalifikacijo za samostojno opravljanje strokovnega dela v vzgoji in izobraèvanju oziroma se bodo z diplomo prve stopnje zaposlili kot kulturni animatorji, vodje glasbenih delavnic in te~ajev, glasbeni pedagogi
v raznih zavodih, domovih s posebnimi programi, bolni{ni~nih {olah, v razli~nih
oblikah samozaposlovanja ipd. Prav tako pa se bodo lahko zaposlili v okviru glasbenih {ol in umetni{kih institucij kot korepetitorji, zborovodje, zborovski pevci, inspicienti, organizatorji, kot sodelavci in organizatorji v okviru doma~ih medijskih
in koncertnih hi{ itd. Danes torej {tudij glasbene pedagogike omogo~a vrsto najrazli~nej{ih poklicnih usmeritev, kar v dana{njem ~asu, ki vse bolj zahteva veliko poklicno prilagodljivost, nedvomno predstavlja dodano vrednost {tudija.
Pedago[ki kader Oddelka za glasbo
Za kontinuirano kakovostno rast Oddelka za glasbo gre nedvomno najve~ja zasluga vsem dosedanjim in obstoje~im pedago{kim delavcem Oddelka za glasbo.
ê na na{em oddelku ne bi imeli dobrega in po`rtvovalnega kadra, v {tirih desetletjih dosedanjega obstoja ne bi mogli dose~i tolik{ne stopnje vsebinskega in organizacijskega razvoja. Med najzaslu`nej{imi sodelavci Oddelka za glasbo se zdi tako
potrebno omeniti nekatere predstojnike:
• Slovenskega glasbenega publicista, urednika in glasbenega pedagoga Vlada Goloba (1914–1986), ki je kot prvi predstojnik Oddelka za glasbo le-tega vodil od
ustanovitve leta 1961 do leta 1964.
• Zborovodjo, dirigenta in glasbenega pedagoga Joèta Gregorca (1914–2003),
ki je kot dolgoletni predstojnik Oddelka za glasbo le tega vodil od leta 1964 pa
vse do leta 1981.
• Doktorico muzikolo{kih znanosti Manico [pendal, ki je funkcijo predstojnice
uspe{no pravljala dva mandata med letoma 1981 in 1989
• Zborovodjo Branka Raj{tra (1930–1989), ki je sicer leta 1989 prevzel vodenje
oddelka, vendar ga je {e istega leta àl prehitela prezgodnja smrt.
• Zborovodjo, pianista in glasbenega pedagoga Joèta Fürsta, ki je funkcijo predstojnika opravljal med letoma 1989 in 1994.
84 |
• Doktorico glasbene pedagogike Albinco Pesek, ki je bila predstojnica med letoma 1994 in 1995.
• Skladatelja in glasbenega pedagoga Maksimilijana Fegu{a, ki je bil predstojnik
Oddelka za glasbo med leti 1995 in 1999 ter 2007 in 2010.
• Skladatelja in glasbenega pedagoga Tomaà Sveteta, ki je Oddelek za glasbo
vodil med leti 1999 in 2007.
Danes pa Oddelek za glasbo uspe{no vodi klarinetist in glasbeni pedagog Alojz
Slavko KOVAÎ^. Na Oddelku za glasbo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru
je redno zaposlen od leta 2002 in trenutno deluje kot docent za klarinet in komorno
igro.
Je ~astni ~lan Internacionalnog udruènja ljubitelja muzike Beograd, ~lan Dru{tva
orkestrskih umetnikov Maribor, ~lan European Clarinet Association, vodja {tudijske
skupine za klarinet na Zavodu za {olstvo RS, ~lan ìrij na mednarodnih tekmovanjih
itd. Sodeloval je s Panonskim orkestrom iz Gradca (1991) in Orkestrom Academie
Ars Musicae (2006) ter z vsemi slovenskimi simfoni~nimi orkestri: Orkestrom Opere
in baleta SNG Maribor (1990–1999), orkestrom SNG Ljubljana (1993), Mariborsko
filharmonijo (1990–1999), Simfoniki RTV Slovenija (2006) in Slovensko filharmonijo
(1999–2001), kjer je bil tudi zaposlen.
Med njegove najpomembnej{e bibliografske enote sodijo: koncert na Dubrova~kih ljetnih igrah z Dubrova~kim brass ansamblom (Dubrovnik, 1994), koncert v
okviru festivala Glasbeni september (Maribor, 1998), recital na Akademiji umetnosti
v Banski Bystrici (Banská Bystrica, 2005), koncert Maister tria in Maister quartetta
(Berlin, 2005) in koncert mikrotonalne glasbe v Salzburgu (Salzburg, 2009).
Na Oddelku za glasbo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru pa poleg njega
pou~ujejo tudi nekateri drugi pomembni sooblikovalci slovenskega kulturnega prostora:
U~iteljica ve{~in za predmetno podro~je klavir Mojca ANIÎ] CICCARELLI je od
leta 1993 najprej honorarno, od leta 1994 pa redno zaposlena na Oddelku za
glasbo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru.
Pred zaposlitvijo na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru je ve~ let delala kot
novinarka na nacionalnih televizijah na Hrva{kem in v Italiji. Med njene najpomembnej{e bibliografske enote sodijo: koncert Incontri musicali, koncert v okviru
Seminari musicali internazionali (Macerata, Italija), udeleìla pa se je tudi {tevilnih
seminarjev in sre~anj s predstavniki razli~nih metod pou~evanja klavirja, med katerimi velja izpostaviti seminar Lucia Passaglia (Italija), Elly Ba{i~ (Zagreb), Lorry
Bastien (USA), Nevene Popovi} (Beograd) itd. Leta 2001 ji je znani skladatelj slo-
|
85
venskega rodu Zlatan Vauda posvetil kompozicijo Etida. Pomembno je prispevala
tudi na glasbenopedago{kem podro~ju. Tako je na sprejemna izpita na ljubljansko
in zagreb{ko glasbeno akademijo uspe{no pripravila Matejo Pleter{ek, ki je kasneje
diplomirala na Muzi~koj akademiji v Zagrebu.
Skladatelj in glasbeni pedagog Maksimilijan FEGU[ je na Oddelku za glasbo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru od leta 1991 zaposlen kot honorarni sodelavec za predmet Partiturna igra, od leta 1995 redno zaposlen kot docent, od leta
2001 pa kot izredni profesor.
Fegu{ je od leta 1976 med drugim ~lan Dru{tva slovenskih skladateljev, med leti
1977 in 1995 je deloval kot ~lan strokovnega kolegija SNG Maribor, med leti 1995
in 1999 ter 2007 in 2010 je bil predstojnik Oddelka za glasbo Pedago{ke fakultete
Univerze v Mariboru, od leta 1999 je ~lan strokovne komisije za glasbo pri Upravnem odboru Pre{ernovega sklada Republike Slovenije, leta 2008 pa je postal tudi
~lan Odbora za podelitev Glazerjevih nagrad.
Med njegove najpomembnej{e bibliografske enote sodijo skladbe: Simfonietta
(Ljubljana, 1976), Simfonija (Maribor, 2001), Deset ~love{kih zapovedi za deset izvajalcev (Ljubljana, 1974), Godalni kvartet {t. 1 (Dunaj, 1998), [tiri miniature za
pihalni kvintet (Op~ine, 2000), Glasba za trobilni kvintet (Pariz, 1998) in Tuba
mirum: za sopran, trobento in orgle (Trst, 1999).
Pomembno je prispeval tudi na glasbenopedago{kem podro~ju, saj je eden izmed
njegovih {tudentov – Gregor Deleja dobitnik Perlachove nagrade Univerze v Mariboru.
Kitarist in glasbeni pedagog @arko IGNJATOVI] je od leta 2005 redno zaposlen
na Oddelku za glasbo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, kjer trenutno deluje kot izredni profesor za kitaro in komorno igro.
Ignjatovi} je bil med drugim ustanovni ~lan in predsednik Dru{tva slovenskih
u~iteljev kitare EGTA (2001–2007), ustanovni ~lan Zdruènja kitaristov jugovzhodne Evrope ASEG (Beograd, 2001–), svetovalec in avtor programskih knjiìc
mednarodnega kitarskega koncertnega cikla Zvoki {estih strun (Ljubljana, 1998–),
vodja projektne skupine, ki je pripravila novi u~ni na~rt za pouk kitare v glasbenih
{olah (Zavod RS za {olstvo, Ljubljana, 2003), organizator in umetni{ki vodja cikla
koncertov Kitarski ve~eri v Modrem salonu (2001–2007) in predsednik Akademskega zbora Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru.
Med njegove najpomembnej{e bibliografske enote sodijo: CD Kitara – Guitar (Ljubljana, 1998), CD Hic et nunc, solo plo{~a z najnovej{imi deli za kitaro sodobnih
slovenskih skladateljev (Ljubljana, 1999), CD Kitarski duo (Ljubljana, 2005), CD
Southeast Meets Southwest (Kanada, 2010) in koncert ob slovenskem predsedovanju
EU (London, 2008).
86 |
Pomembno je prispeval tudi na glasbenopedago{kem podro~ju, saj je njegov {tudent Uro{ Eferl leta 2008 prejel Perlachovo nagrado Univerze v Mariboru.
Flavtist in glasbeni pedagog Cveto KOBAL, ki je od leta 2000 redno zaposlen na
Oddelku za glasbo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, trenutno deluje kot
redni profesor za flavto in komorno igro.
Kobal je bil è kot {tudent ~lan orkestra Slovenske filharmonije (1981–1983). Med
leti 1988 in 1990 ter 1992 in 1998 je bil solo flavtist simfonikov RTV Slovenije, v
letih 1998 in 2000 pa urednik Uredni{tva za resno glasbo in balet na RTV Slovenija.
Je tudi ~lan Dru{tva glasbenih umetnikov Slovenije.
Med njegovimi najpomembnej{imi bibliografskimi enotami najdemo: koncert I
concerti camt del sabato sera (Torino, 1988), koncert Concert of the Trio of Soloists
of Ljubljana (Budimpe{ta, 2000), koncert dua flavte in kitare v okviru 29. ni{ke internacionalne muzi~ke sve~anosti (Ni{, 2003), koncert International exchange concert: pre-event of the Zagreb Philharmonic Orchestra in Japan (Tokio, 2004) in
koncert Musiche al tempo dei Dogo (Benetke, 2009).
Pomembno je prispeval tudi kot glasbeni pedagog. Tako je njegov {tudent Andrej
@akelj leta 2010 prejel nagrado rektorja Univerze v Mariboru.
Izredna profesorica za specialno didaktiko (podpodro~je glasba) dr. Albinca PESEK
je od leta 1991 redno zaposlena na Oddelku za glasbo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru.
Je ~lanica {tevilnih slovenskih in tujih glasbenih dru{tev, med njimi ISME (International Society for Music Education), ICTM (International Council for Traditional
Music), Slovenskega muzikolo{kega dru{tva, Kulturnega in etnomuzikolo{kega
dru{tva Folk Slovenija itd. Poleg tega deluje tudi kot ~lanica uredni{kega odbora
revije Glasba v {oli in vrtcu, je ~lanica predmetne kurikularne komisije za glasbo,
avtorica v Sloveniji najbolj raz{irjenih didakti~nih kompletov za pouk glasbene
vzgoje od 1. do 9. razreda v osnovnih {olah, avtorica prve multimedije za pouk
glasbe, za~etnica uvajanja glasbenoterapevtskih vsebin v glasbeno vzgojo in koordinatorica seminarjev za u~itelje za podro~je osebnostne rasti.
Med njenimi najpomembnej{imi bibliografskimi enotami velja izpostaviti: strokovno monografijo izbranih poglavij iz glasbene psihologije in pedagogike Otroci
v svetu glasbe in {tevilne izvirne znanstvene ~lanke. Med njimi: Terapevtski vidiki
glasbene vzgoje: vloga Bachovih cvetnih plesov v razvoju pozitivnih ~ustvenih stanj
sedem- in osemletnih u~encev osnovnih {ol (Muzikolo{ki zbornik, let. 46, {t. 1, str.
119–133); War on the former Yugoslavian territory integration of refugee children
into the school system and musical activities as an important factor for overcoming
war trauma (Music in motion: diversity and dialogue in Europe. Study in the frame
|
87
of the ExTra! Exchange traditions project, Bielefeld: Transcript, 2009, str. 359–369);
Folk music and the approaches to its appreciation: a case study from Slovenia (Pedagogy and the knowledge society: collected papers of 2nd Scientific Research Symposium Pedagogy and the Knowledge Society, 2008, str. 265–284) in Razvijanje
pojmovnega sistema pred{olskih otrok s pomo~jo glasbe (Pedago{ka obzorja, let.
10, {t. 5/6, str. 39–45).
V zadnjem obdobju se ukvarja z raziskovanjem ter aplikacijami glasbene in
zvo~ne terapije v vzgojno-izobraèvalni proces. S tem raz{irja zavedanje o pomembnosti vzgoje za vsa podro~ja otrokovega razvoja: umski, ~ustveni, duhovni
in telesni.
Pomembno je prispevala tudi na glasbenopedago{kem podro~ju. Tako sta kar dve
njeni diplomantki vidneje zaznamovali glasbenopedago{ko podro~je: dr. Inge Breznik kot svetovalka na Zavodu za {olstvo in Mojca [irca kot avtorica u~benikov za
nauk o glasbi na glasbenih {olah.
Redni profesor mag. Toma` SVETE je od leta 1995 redno zaposlen na Oddelku
za glasbo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, kjer predava kompozicijske
predmete.
Svete je bil med leti 1999 in 2006 predstojnik Oddelka za glasbo in od leta 2007
je prodekan za umetni{ko dejavnost Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru. V
zimskem semestru 1999 je v okviru Fulbrightovega izmenjalnega programa kot gostujo~i profesor predaval kompozicijo na Univerzi v Hartfordu, Connecticut, ZDA.
Med leti 1988 in 1990 je predaval kompozicijo na konservatoriju Karl Prayner na
Dunaju. V okviru Univerze v Mariboru deluje kot ~lan senata Pedago{ke fakultete,
je ~lan komisije Univerze v Mariboru za priznanje umetni{kih del, ~lan habilitacijske komisije Pedago{ke fakultete ter ustvarjalec {tevilnih {tudijskih programov v
zvezi z ustanavljanjem umetni{ke akademije v Mariboru. Od leta 2008 pa je tudi
~lan odbora za Zoisove nagrade RS. Prav tako je dolgoletni ~lan Dru{tva slovenskih
skladateljev, Österreichischer Komponistenbund, Internationale Gesellschaft für ekmelische Musik iz Salzburga in ~lan avstrijske Lige za ~lovekove pravice.
Med njegovimi {tevilnimi bibliografskimi dose`ki se zdi potrebno omeniti: prvo
nagrado na mednarodnem tekmovanju Johann-Joseph-Fux iz operne kompozicije
(Graz, 2000), Requiem za soliste, dva zbora, dva instrumentalna ansambla in veliki
orkester (Theaterverlag Eirich, Dunaj, 1991), operno grozljivko Pesnik in upornik
(SNG Opera, Maribor, 1996), kantato za zbor, solista, dva instrumentalna ansambla
in komorni orkester Sacrum delirium, radiofonsko opero Ugrabitev z Lauda{kega
jezera (Grand Prix Italia, 1994, Theodor-Körner- Preis, Dunaj, 1992) itd. V letu 2004
je bil nominiran za nagrado Pre{ernovega sklada za mednarodno odmevne uspehe
88 |
na podro~ju opernega ustvarjanja. Svete je avtor osmih oper, simfonij, komornih
del, ki so bila izvedena na pomembnih festivalih v Evropi, ZDA in na Tajvanu.
Pomembno je prispeval tudi kot glasbeni pedagog. Tako je njegov diplomant Robert Oìnger leta 1999 pod njegovim mentorstvom prejel Perlachovo nagrado za
svoje klavirske miniature, dva nadarjena {tudenta (Samo Podbre`nik in Peter Urek)
pa sta prav tako pod njegovim mentorstvom napisala vrsto kompozicij.
Docent dr. Jernej WEISS je od leta 2009 redno zaposlen na Oddelku za glasbo
Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru. Med leti 2005 in 2009 je deloval kot asistent na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, leta 2009 pa postal docent za glasbenozgodovinske predmete na Pedago{ki fakulteti Univerze v
Mariboru.
S svojim delovanjem je zaznamoval tako doma~a kot tuja glasbena dru{tva. Tako
je ~lan drugega najstarej{ega muzikolo{kega dru{tva na svetu Royal Musical Association (Velika Britanija). Med letoma 2009 in 2011 je deloval kot predsednik zbora
Consortium musicum, s katerim je v dobrem desetletju nastopil na {tevilnih koncertih vokalno-instrumentalne glasbe, med drugim leta 2005 pod vodstvom maestra
Riccarda Mutija (Ljubljana, Ravena, 2005) in leta 2011 pod vodstvom maestra Valerija Gergijeva (Ljubljana, Zagreb, 2011). Leta 2007 je bil prvi~, leta 2011 pa ponovno izvoljen za podpredsednika Dru{tva Richard Wagner Ljubljana, kjer je med
leti 2009 in 2011 deloval kot glavni urednik revije Opera. Od leta 2011 deluje kot
glavni in odgovorni urednik osrednje slovenske muzikolo{ke publikacije Muzikolo{ki zbornik (Musicological Annual). Istega leta je bil s strani Univerze v Mariboru imenovan za ~lana strokovnega sveta SNG Maribor.
Njegova bibliografija obsega {tevilne objave v najpomembnej{ih doma~ih in tujih
muzikolo{kih publikacijah, kot so De musica disserenda, Music and Letters, Acta
Musicologica, Musicologica Austriaca idr. Aktivno se je udeleìl mnogih doma~ih
in tujih znanstvenih simpozijev (mdr. na Masarykovi univerzi v Brnu, Univerzi v
Gradcu, Univerzi v Newcastlu, Univerzi v Bristolu, Univerzi v Cardiffu itd.). V {tudijskem letu 2011/12 kot gostujo~i profesor predava tudi na Oddelku za muzikologijo Univerze v Gradcu. Je avtor kar dveh znanstvenih monografij z naslovoma
Emerik Beran (1868–1940): samotni svetovljan (Maribor: Litera, 2008, 200 str.) in
Hans Gerstner (1851–1939): ìvljenje za glasbo (Maribor: Litera & Univerza v Mariboru, 2010, 209 str.).
Poleg redno zaposlenih so k razvoju Oddelka za glasbo seveda pomembno prispevali tudi {tevilni drugi redni in pogodbeni sodelavci. Med {tevilnimi pomembnimi sodelavci se zdi pomembno izpostaviti: izrednega profesorja za harmonijo in
kontrapunkt z analizo Jurija Gregorca, vi{jega predavatelja za zborovsko literaturo
Staneta Jurgeca, u~itelja ve{~in mag. Iva Kopeckega, rednega profesorja etnomuzi-
|
89
kologije Svaniborja Pettana, izrednega profesorja mag. Simona Robinsona, zaslu`no
profesorico iz glasbenozgodovinskih predmetov Manico [pendal ter vi{jega predavatelja za metodiko glasbenega pouka in solfeggio z diktatom mag. Ivana Vrban~i~a.
Oddelek za glasbo tako tudi danes uspe{no nadaljuje svoje poslanstvo izobraèvanja bodo~ih profesorjev glasbe in s tem prispeva pomemben dele` k izpopolnjevanju potreb po kvalificiranih pedago{kih kadrih, ki jih v slovenskem
glasbenem {olstvu primanjkuje. Za oddelek posebej pomembno priznanje je, da se
precej{nje {tevilo diplomantov vklju~uje tudi v {ir{e glasbenokulturno dogajanje
svojega okolja kot kulturni delavci in organizatorji. Poleg specialnodidakti~nega
pristopa na oddelku danes gojimo tudi uvajanje v skrivnosti glasbenozgodovinskih
vsebin, kompozicijske tehnike, igranja na in{trumente, odkrivanja pevskih sposobnosti posameznikov itd. Ob spoznavanju osnov dirigiranja se {tudenti kot zborovski
pevci, dirigenti in instrumentalisti preizku{ajo tudi na vsakoletnih, sedaj è legendarnih javnih produkcijah Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru. Poleg dveh
rednih profesorjev jim trenutno predavajo trije izredni, po dva docenta, asistenta in
en u~itelj ve{~in. Gre za osebnosti, ki so vklju~ene v pomembne projekte in aktivnosti na nacionalni in mednarodni ravni, nekateri med njimi pa so nosilci odmevnih
priznanj in nagrad doma in v svetu.
Oddelek namerava v bodo~e {e poglobiti stike s programsko sorodnimi visokimi
in vi{jimi {olami doma in v tujini, saj bo le to oddelku prineslo nekatere nove znanstvene in strokovne spodbude. Pedago{ki kader bo potrebno okrepiti z asistenti, ki
bodo izvajali vaje, v u~nem programu pa bo potrebno raz{iriti nekatere predmete,
ki imajo temeljno vlogo pri izobraèvanju bodo~ih glasbenih pedagogov. Prav tako
bo v bodo~e potrebno {tudente Oddelka za glasbo bolj motivirati za {tudijsko mobilnost, saj se bodo tako lahko la`je uveljavili tudi v {ir{em mednarodnem prostoru.
Za konec lahko zapi{emo {e to, da se prav soìtje umetni{kih in znanstvenih vsebin zdi tisto bogastvo Oddelka za glasbo, ki prispeva k celostnemu razvoju osebnosti {tudentov oziroma diplomantov. Ti imajo torej za opravljanje svojega
poslanstva skozi pedago{ko delo vseskozi mo`nost razvijati tudi ~ut za splo{ne humanisti~ne vrednote, kar daje Oddelku za glasbo poseben pomen, vrednost in mesto
na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru.
90 |
Dr. Janez Balaì~
Oddelek za likovno umetnost
Predstojnik Oddelka za likovno umetnost
red. prof. Oto RIMELE, spec. (do 1. 9. 2011)
izred. prof. Du{an ZIDAR, spec. (od 1. 9. 2011)
Leto prvega vpisa
1961/62
Programi
Univerzitetni enopredmetni pedago{ki program Likovna pedagogika
[tudijski program likovna pedagogika je enopredmetni pedago{ki program za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Univerzitetni {tudij traja 8 semestrov.
Naziv diplomanta:
profesor/profesorica likovne umetnosti
[tudijski program Likovna pedagogika, 1. stopnja:
Dodiplomski univerzitetni {tudijski program prve stopnje Likovna pedagogika nadome{~a dosedanji osemsemestrski {tudijski program Likovna pedagogika.
Naziv diplomanta:
profesor/profesorica likovne pedagogike
[tudijski program Likovna pedagogika, 2. stopnja:
[tudijski program Likovna pedagogika, 2. stopnja, je enoletni magistrski program,
ki se smiselno in v vseh pogledih (idejno in vsebinsko) navezuje na univerzitetni
{tudijski program Likovna pedagogika, 1. stopnja.
[tudijski program Likovna pedagogika, 2. stopnja, spada sicer v znanstveno
podro~je izobraèvanja in izobraèvalnih ved, vendar ima v svojem predmetniku
tudi strokovne predmete iz umetni{kega podro~ja: slikarstvo, kiparstvo, grafika,
risba, intermedijske umetnosti.
|
91
Naziv diplomanta:
magister profesor likovne pedagogike (skraj{ano mag. prof. lik. ped.) / magistrica
profesorica likovne pedagogike (skraj{ano mag. prof. lik. ped.)
Dosedanje usmeritve [tudija
V Mariboru poteka izobraèvanje na podro~ju likovne umetnosti kontinuirano od
ustanovitve Pedago{ke akademije leta 1961, ko je zaìvel Oddelek za likovno pedagogiko, enako je bilo tudi po preoblikovanju Pedago{ke akademije v Pedago{ko
fakulteto (1986). Predmeti s podro~ja likovne umetnosti in oblikovanja se danes
pou~ujejo {e na Fakulteti za strojni{tvo ter na Fakulteti za elektrotehniko,
ra~unalni{tvo in informatiko. Na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru se na Oddelku za likovno umetnost (tako se oddelek imenuje danes) {tudenti na dodiplomski
stopnji izobraùjejo v risbi, slikarstvu, kiparstvu, grafiki in fotografiji, od teoreti~nih
predmetov pa poslu{ajo predavanja iz zgodovine umetnosti, osnov likovne teorije
(predmet se imenuje Forma in kontekst), pedagogike, didaktike in didaktike likovne
vzgoje. V {tudijskem letu 2009/10 je v prvem letniku stekel prenovljen {tudijski program po na~elih bolonjske reforme.1
Podatki o razpisu {tudijskih programov2
Vi{je{olski program Likovni pouk in likovna vzgoja (4 semestri) od 1960/61 do
1986/87
Visoko{olski program Likovna pedagogika (8 semestrov) od 1987/88 do 1995/96
Univerzitetni program Likovna pedagogika (8 semestrov) od 1996/97 do 2008/09
Dodiplomski program prve stopnje Likovna pedagogika (8 semestrov) od 2009/10
dalje
Primerjava vpisanih {tudentov (z absolventi)
1961/62
R
Likovni
pouk V[
–
1971/72
IZR R
17 31
1981/82
IZR R
–
1991/92
IZR R
–
2001/02
IZR R
–
2010/11
IZR R
–
IZR
–
1
Ciglene~ki, Marjeta (2008). O izobraževanju na podro~ju likovne umetnosti in o ustanavljanju
Akademije za umetnosti na Univerzi v Mariboru. V: Oddelek za likovno umetnost / Department of Fine Arts
(katalog Oddelka za likovno pedagogiko Pedago{ke fakultete Maribor). Maribor: Pedago{ka fakulteta.
2
Podatki o {tudentih, programih in diplomantih od 1961/62 do 2010/11 (za dodiplomski {tudij);
zbrala jih je Judita Ladi~.
92 |
1961/62
R
1971/72
IZR R
Likovna
–
vzgoja V[
–
1981/82
IZR R
–
1991/92
IZR R
60
2001/02
IZR R
2010/11
IZR R
IZR
–
Likovna
pedagogika VIS
–
–
–
Likovna
pedagogika UN
–
–
–
134
–
–
–
119
–
– 151
–
Vizija razvoja
@e nekaj ~asa je pripravljen elaborat za ustanovitev Akademije za umetnosti kot
samostojne ~lanice Univerze v Mariboru, kjer naj bi v prvi fazi delovali oddelek za
likovno umetnost, oddelek za uprizoritvene umetnosti in oddelek za glasbo, ustanova pa bo zaradi svoje programske odprtosti omogo~ala vklju~itev tudi drugih
umetni{kih disciplin. Z ustanovitvijo Akademije za umetnosti bo Univerza v Mariboru izpolnila svojo v statutu zapisano obvezo do umetni{kih disciplin; obetamo
si, da bo umetni{ka ustvarjalnost v Mariboru z ustanovitvijo akademije dobila nov
zagon in da bo nova institucija predstavljala tudi novo polje umetni{ke potence.
Maribor je mesto, ki se je v devetdesetih letih soo~ilo z veliko krizo ob propadu nekdaj paradnih industrijskih gigantov, zato potrebuje novo identiteto, ki jo mora utemeljiti na kreativnosti. Univerza mestu zagotavlja veliko {tevilo mladih in visoko
izobraènih prebivalcev. Skrajni ~as je, da se struktura izobraèncev v mestu uravnoteì, da se tehni{ki inteligenci v zadostnem {tevilu pridruìjo tudi humanisti in
umetniki ter pomagajo sooblikovati utrip mesta Maribor ter soustvarjati sodobno
slovensko dru`bo, samozavestno odprto v svet.3
Mesto Maribor je drugo najve~je univerzitetno in kulturno sredi{~e Slovenije.
Glede na {tevilo kulturno-umetni{kih institucij, visoko{olskih ustanov, srednjih in
osnovnih {ol in glede na kreativni potencial velja Maribor za pomemben kulturnopoliti~ni dejavnik v srednjeevropskem prostoru. V Mariboru deluje najve~ji javni
kulturni zavod v dràvi, to je Slovensko narodno gledali{~e, ob tem pa {tevilne
druge, prav tako pomembne institucije: Umetnostna galerija, Lutkovno gledali{~e,
Narodni dom, Mladinski kulturni center, Kibla, Pekarna. V mestu potekajo tudi med3
Ciglene~ki, Marjeta (2008). O izobraževanju na podro~ju likovne umetnosti in o ustanavljanju
Akademije za umetnosti na Univerzi v Mariboru. V: Oddelek za likovno umetnost / Department of Fine Arts
(katalog Oddelka za likovno pedagogiko Pedago{ke fakultete Maribor). Maribor: Pedago{ka fakulteta.
|
93
narodni festivali z dolgoletno tradicijo: Bor{tnikovo sre~anje, Glasbeni september,
Poletni lutkovni Pristan, Magdalena, Lent idr.
Ob vsej mnoìci kulturno-umetni{kih institucij in prireditev pa mesto in regija nimata lastne visoko{olske institucije za podro~je umetnosti, ki bi bila trajni dejavnik
splo{nega regionalnega in s tem tudi nacionalnega razvoja. To lahko povzro~i
kriti~en zaostanek severovzhodne Slovenije za osrednjeslovensko regijo in regionalno uravnoteènim razvojem drugih evropskih dràv. Visoko{olska ustanova za
podro~je umetnosti bo s svojimi programi in s {ir{im delovanjem zagotavljala trajnostni razvoj tega obmo~ja in prepre~evala stagnacijo oz. zaostanek za sodobnimi
umetni{kimi izzivi, nadgrajevala in ohranjala bo è doseèno stopnjo razvoja in
vplivala na kulturni, socialni in tudi ekonomski razvoj regije.
V skladu s cilji Nacionalnega programa visokega {olstva RS (Ur. l. RS {t. 20/2002)
je potrebno v tem delu Slovenije vzpostaviti ustrezno terciarno izobraèvanje za
podro~je umetnosti, »ki je bilo do sedaj zapostavljeno, postaja pa razpoznavna razvojna nujnost na pragu novega stoletja«.
Izobraèvanje na podro~ju umetnosti je v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi dràvami izrazito centralizirano, kar je v nasprotju z razmerami v dràvah
Evropske unije kot tudi s temeljnimi dokumenti o strategiji razvoja, visoko{olskem
izobraèvanju, kulturi in umetnosti. Zdi se nam pomembno navesti, da je v evropskih dràvah {tudij umetnosti decentraliziran in da lahko {tudenti, npr. v Avstriji,
{tudirajo posamezne umetni{ke discipline v ve~ univerzitetnih sredi{~ih: na Dunaju,
v Gradcu, Salzburgu, Linzu, Celovcu in Innsbrucku.
V Resoluciji o Nacionalnem programu visokega {olstva Republike Slovenije
2006–2010 je v to~ki 3.6. zapisano: »Z ustanovitvijo in delovanjem ve~ javnih zavodov na posameznem {tudijskem podro~ju oziroma s podeljevanjem koncesij Republika Slovenija zagotavlja optimalno dostopnost do {tudija, odprtost visoko{olskih
zavodov in njihovo sodelovanje v doma~em in mednarodnem okolju ter njihovo
pozitivno tekmovalnost in dopolnjevanje.«
êprav se {tudentska populacija v Sloveniji pove~uje, je na [tajerskem in v regijah, ki teìjo k Mariboru, odliv {tudentske populacije in populacije z visoko izobrazbo precej{en: ne samo da mnogo {tudentov po kon~anem {tudiju ostane v
Ljubljani, bolj problemati~no je, da jih precej ostane tudi v tujini (zaradi {tudija v
Gradcu ali na Dunaju). To za regijo pomeni odliv ustvarjalnih, odli~no izobraènih
mladih ljudi, in to z geografskega obmo~ja, ki je v ~asu tranzicije utrpelo najve~je
gospodarske in socialne pretrese. Podobno velja tudi za nekatere vrhunske umetnike
– univerzitetne profesorje, ki so morali svoja znanja zaradi neurejenih razmer in
pomanjkanja delovnih mest na umetni{kih akademijah v Sloveniji posredovati drugod, ne pa v okolju, kjer so ìveli in ustvarjali. Zaradi tega je ustanovitev nove visoko{olske ustanove – Akademije za umetnosti Univerze v Mariboru nujno potrebno
dejanje, ki bo Sloveniji zagotovilo enakomeren razvoj, ohranjanje socialne kohezije
94 |
ter prepre~evalo odliv najbolj ustvarjalnih posameznikov in skupin na podro~ju
umetnosti.4
Umetnosti in kulturi ter njunemu pomenu za gospodarski in socialno-demografski
razvoj posve~ajo posebno mesto najpomembnej{e transnacionalne, evropske, regijske in slovenske resolucije, smernice in programi,5 med drugimi Peta prednostna
razvojna naloga: Ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja, zapisana v vladnem dokumentu Program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji, objavljenem
oktobra 2005. V njej je zapisano: »Kultura mo~no prispeva k ve~ji rasti in zaposlovanju, torej k uresni~evanju Lizbonske strategije, njen vpliv pa je neposreden in posreden. Sodobno ustvarjanje v kulturi in kulturna dedi{~ina, kamor spada tudi
kulturna industrija (na primer mediji, kulturni turizem, zalo`ni{tvo), sta pomemben
dejavnik ustvarjanja novih delovnih mest in ohranjanja starih, ohranjanja poseljenosti podeèlja in razvrednotenih obmo~ij in krepitve socialne kohezije. Kultura
poleg tega pomembno vpliva na dviganje ugleda obmo~ij, regij in dràve, s ~imer
vpliva tudi na njihovo ve~jo privla~nost za nalo`be.«
Redno zaposleni
u
Doc. dr. Janez BALA@IC
Podro~je habilitacije: umetnostna zgodovina
Bibliografija:
Balaìc, Janez, 1992: v Höfler, Janez in Balaì~, Janez. Johannes Aquila, Murska
Sobota: Pomurska zalo`ba, 127 str., ilustr. (Zbirka Panonika).
Balaìc, Janez, v: Zadnikar, Marijan, Balaìc, Janez. Turni{~e: zgodovinska in
umetnostna podoba farne cerkve. Murska Sobota: Pomurska zalo`ba, 1994, 98 str.,
ilustr. (Zbirka Panonika).
Balaìc, Janez. Poslikava v kapeli sv. Helene v [enkovcu. Zb. umet. zgod. (N.
vrsta), 2004, 40, str. 18–60.
Balaìc, Janez. Beiträge zum Kult um den Heiligen Martin in der Mittelalterlichen
Wandmalerei Sloweniens. V: Zsámbéky, Monika (ur.). A Szent Márton-kutatás legújabb eredményei: Konferencia. Szombathely: Képtár, 2009, str. 96–110, ilustr.
4
Povzeto po Utemeljitvi za ustanovitev Akademije za umetnosti Univerze v Mariboru in njenih
izhodi{~nih Programov.
5
Unescovi dokumenti npr.: Universal Deklaracion On Cultural Diversity iz leta 2001, 151. ~len
Amsterdamske pogodbe iz leta 1997, Kultura v srcu, Svet Evrope, 1997, World Conference on Arts Education:
Building Creative Capacities for the 21st Century (2006). Lisabon: UNESCO. Lizbonska strategija, Bolonjska
deklaracija, Nacionalni program za kulturo RS, Nacionalni program visokega {olstva RS, Program reform za
izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji.
|
95
Balaìc, Janez. Umetnine iz Prekmurja: od romanike do modernizma. V: Balaìc,
Janez (ur.), Balaìc, Janez, Bence, Gorazd, Höfler, Janez, Klemen~i~, Matej, Oter
Goren~i~, Mija, Peskar, Robert, Poszler, Györgyi, Rozman, Ksenija, [tefanac, Samo,
[erbelj, Ferdinand, Zeri, Federico. Umetnine iz Prekmurja: od romanike do modernizma. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 2009, str. 14–24, passim.
u
Red. prof. Darko GOLIJA, spec.
Podro~je habilitacije: kiparstvo
Bibliografija:
Golija, Darko. 6. Triennale Kleinplastik 1995: Europa-Ostasien: Stuttgart, SüdwestLB Forum, 14. 10. 1995-14. 1. 1996. Stuttgart, 1996.
Golija, Darko. [email protected]: la mostra tenutasi a Venezia, Canal
Grande, dal 15. 6. al 15. 7. 2000. Venezia, 2000.
Golija, Darko. Materika: mednarodna kiparska razstava = mostra internazionale
di scultura: vidiki sodobnega kiparstva med Avstrijo, Hrva{ko, Italijo in Slovenijo
= aspetti della scultura contemporanea tra Austria, Croazia, Italia e Slovenia: Gorica, Gori{ki grad, Nova Gorica, Kromber{ki grad, otvoritev 23. junija 2005, do
30. oktobra 2005. Gorica; Nova Gorica, 2005.
Golija, Darko. Meccaniche della meraviglia VI: mostra a cura dell’Ufficio Beni
Culturali della Provincia di Brescia, 11 ottobre - 16 novembre 2008. Angolo (etc.),
2008.
Golija, Darko. dLAN: razstava, Gruberjeva galerija v Ljubljani, otvoritev 7. julija
2009. Ljubljana, 2009.
u
Red. prof. Samuel GRAJFONER, spec.
Podro~je habilitacije: grafika in risba
Bibliografija:
Grajfoner, Samuel. Risbe in grafike: izbor za odkup del {estnajstih slovenskih
umetnikov, ob 4. bienalu slovenske grafike na Oto~cu 1996, razstavljene v muzeju Albertina, Dunaj. Dunaj, 1996.
Mara`, Adriana, Jemec, Andrej, Makuc, Vladimir, [efran, Gorazd, Grajfoner, Samuel, Bor~i~, Bogdan, Jenko, Marija, Bernik, Janez, Ciuha, Joè, Debenjak, Riko,
Logar, Lojze. The prints of the world: Sakaide international graphic art exhibition
in Japan. Sakaide, 1997.
96 |
Grajfoner, Samuel. Samuel Grajfoner: pregledna razstava grafik in risb 1989-2000
= exhibition of graphics and drawings 1989-2000 = Ausstellung von Graphiken
und Zeichnungen 1989-2000: Galerija Tivoli, Mednarodni grafi~ni center, Ljubljana, 20. 4. 2000–28. 5. 2000. Ljubljana, 2000.
Grajfoner, Samuel. Teme lukenj: samostojna razstava, julij 2003, Koro{ka galerija
likovnih umetnosti, Slovenj Gradec. Slovenj Gradec, 2003.
Grajfoner, Samuel. The 15th Space International Print Biennial Seoul: art exhibition, Seoul Museum of Art, 4. 9.–5. 10. 2009. Seoul, 2009: Museum of art.
u
Asist. Jerneja HERZOG
Asistentka za specialno didaktiko (podpodro~je likovna umetnost)
Bibliografija:
Herzog, Jerneja. Dejavniki likovne ustvarjalnosti in likovnopedago{ko delo. Revija
za elementarno izobraèvanje, nov. 2009, letn. 2, {t. 2/3, str. 19–31.
Herzog, Jerneja. Porazdelitev likovnoustvarjalnih sposobnosti med osnovno{olci.
Revija za elementarno izobraèvanje, dec. 2008, letn. 1, {t. 3/4, str. 87–94.
Herzog, Jerneja. Interdisciplinary approach to the awareness of environmental issues among primary school pupils. V: The INSEA European Congress 2010, in Rovaniemi, Lapland, Finland, 21-24 June. Traces: sustainable art education: papers
from the INSEA 2010 conference. Rovaniemi: University Lapland, 2010, str. 1–
13, ilustr.
Herzog, Jerneja, Ivanu{ Grmek, Milena, âgran, Branka. Mentor-student communication during student teaching. V: Duh, Matja` (ur.), Seebauer, Renate (ur.). Beiträge zum “Internationalen Jahr der Jugend”, (Austria, Bd. 11). Wien; Berlin: Lit,
cop. 2011, str. 56–64, tabele.
Duh, Matja`, Herzog, Jerneja. Ekoart in likovnopedago{ka praksa. V: Duh, Matja`
(ur.), Ambroì~ Dolin{ek, Jana. Raziskovalni vidiki ekologije v kontekstu edukacije: znanstvena monografija. Maribor: Pedago{ka fakulteta; Raki~an: RIS Dvorec,
2011, str. 17–32, ilustr.
u
Red. prof. Anka KRA[NA, spec.
Podro~je habilitacije: slikarsko in risarsko oblikovanje
Bibliografija:
Slike: Umetnostna galerija Maribor, Razstavni salon Rotov` 7. 2–3. 3. 1990. Maribor.
|
97
Retrospektiva – Retrospektive of paintings Retrospektive: Neerijnen (Netherlands),
Stroomhuis, Oktober–November 1996, Neerijnen 1996.
Slike 1991–1996; samostojna razstava, Pilonova galerija Ajdov{~ina, julij–avgust
1997. Ajdov{~ina 1997.
Zgodbe – Storie: osebna razstava, Bene{ka galerija, [peter, otvoritev 16. november
2002. [peter – San Pietro al Natisone, 2002.
KK AM 6050, razstava Miheli~eva galerija Ptuj, junij–julij 2010.
u
Red. prof. Ludvik PANDUR, spec.
Podro~je habilitacije: slikarsko oblikovanje III in IV
Bibliografija:
Pandur, Ludvik. Mitolo{ke podobe. München, Kunstpavillon, 1987.
Pandur, Ludvik. Ludvik Pandur: samostojna razstava, Montclair State Art Gallery,
New York, september 1995. New York, 1995.
Pandur, Ludvik. Pandur: exposición de Ludvik Pandur, Galeria Desirée Lieven,
Santa Maria, 20, Madrid, mayo 2001. Madrid, 2001.
Pandur, Ludvik. Ludvik Pandur: nella Galleria la Roggia di Pordenone, inaugurazione, 31 gennaio al 25 febbraio 2004. Pordenone, 2004.
Pandur, Ludvik. Ludvik Pandur: Sala de exposiciones “José Hierro”, Noja (Cantabria), del 16 de agosto al 8 de septiembre de 2005. Noja, 2005.
u
Red. prof. Oto RIMELE, spec.
Podro~je habilitacije: risba in slikanje
Bibliografija:
“LES Etoiles de la Peinture Accor 1994-1995” / Iordanov Andreev Miltcho, ... [et
al.]. - Paris, Maison des Centralliens, 1995.
Rimele, Oto. Il buono vecchio orizzonte = Good old horizon: mostra personala,
Venezia, Galleria d’Arte A + A, 13. 11.–13. 12. 1999 / Oto Rimele. - Venezia,
1999 (Katalog).
Rimele, Oto. Pinturas: samostojna razstava, Galería Charpa, Valencia, 12. 2.
2002– 2. 3. 2002 / Oto Rimele. - Valencia, 2002.
98 |
Razstavni projekt Dobri stari horizont. - Rimele v Valenciji, Delo, {t. 42, 21. 2.
2002.
Rimele, Oto. Iluminacije = Illuminations: razstava, 5. 8. 2003–30. 3. 2004, Galerija Boìdar Jakac, Boìdar Jakac Gallery, Kostanjevica na Krki / Oto Rimele. - Kostanjevica na Krki, 2003. Katalog.
Rimele, Oto. Le Jeu: prostorska postavitev, Galerija Loà, Koper, april–maj 2006
= installazione ambientale, Galleria Loggia, Capodistria, aprile-maggio 2006 =
space installation, Loà Gallery, Koper, April-May 2006 / Oto Rimele. - Koper,
2006.
u
Bojan VALH, laborant
U~itelj likovne vzgoje, samostojni strokovni sodelavec
u
Red. prof. Petra VARL, spec.
Podro~je habilitacije: risba, grafika in slikarstvo
Bibliografija:
ESPRIT d’amusement: Grazer Kunstverein im Stadsmuseum Graz, steirischer
Herbst ‘94 / Petra Varl... [et al.]. - Graz, 1994
Sodelujejo tudi: skupina 7 umetnikov Art Club 2000 in Rosa Brueckl, Sean Landers, Simon Patterson, Lily van der Stokker, Rirkrit Tiravanija, Andrea Zittel. - Katalog.
23. Bienal Internacional São Paulo, 5 de outubro a 8 de dezembro de 1996 / Petra
Varl ... [et al.]. - São Paulo, 1996.
Sodeluje 58 umetnikov. - Katalog; o razstavi v lokalnem ~asopisu.
OBÛTEK za red = The sense of order: razstava v Moderni galeriji Ljubljana, 9.
maj do 23. junij 1996 / Ghada Amer ... [et al.]. - Ljubljana, 1996.
Razstavljajo tudi: Peter Kogler, Piet Mondrian, Alen O`bolt, Simona Patterson,
Marko Peljhan, Nedko Solakov, Petra Varl, Christopher Wool. - Katalog, uredila
Mika Bri{ki. - O razstavi Ivo Anti~ v Novi Atlantidi, {t. 11, 1996, str. 109–110.
SÉLEST’ART 97: biennale d’art contemporain, Ville de Sélestat, du 14 septembre
au 12 octobre 1997 / Petra Varl ... [et al.]. - Sélestat, 1997.
Sodeluje 31 umetnikov iz 13 evropskih dràv. - Razstava na CD-romu. - Katalog;
o razstavi v ~asniku Dernières nouvelles d’Alsace, 13. sep. 1997.
GENDER check: femininity and masculinity in the art of Eastern Europe: Rollenbilder in der Kunst Osteuropas, Museum moderner Kunst Stiftung Ludwig, Wien,
|
99
MUMOK, 12. 11. 2009–14. 2. 2010 / Petra Varl ... [et al.]. - Wien, 2009/2010.
Razstavlja preko 200 umetnikov iz 24 dràv s 400 deli. - Zgibanka, Magazin. Katalog.
HEIMAT = Domovina: Ausstellung in Museum Moderner Kunst Kärnten, Klagenfurt, 23. September 2010 bis 28. November 2010 / Petra Varl ... [et al.]. - Klagenfurt, 2010.
Sodeluje 16 umetnikov s Koro{kega in iz Slovenije. - Katalog.
The OPEN est: exhibition at the Summerfield Gallery & The Cheltenham Art Gallery & Museum Cheltenham, Gloucestershire, England, from 17 February to 21
March 2010 / Petra Varl ... [et al.]. - Cheltenham, 2010.
V letu 2010 je izbranih {tirideset umetnikov in umetnic: Molly Behagg, Sara Bjarland, Karen Brett, Brownwen Buckeridge, Ivy Chan, Wan-Lin Chang, Min-Tzu
Chao, Mi-Young Choi, Brian Crotty, Caroline de Lannoy, Ortelius Drew, Steven
Edgar, Lucy Fergus, Patrick Gabler, David George, Eleanor Havsteen-Franklin,
Aaron Head, Liam Hegenbarth, Fiona Hingston, Jang-Oh Hong, Conor Kelly,
Sanghee Lee, Debbie Locke, Florence Alfano McEwin, Katherine Morgan, Simon
Newby, Trine Olrik, Toby Poolman, Michael Roberts, Peter Roseman, Ione Rucquoi, Louise Isik Sayerer, Indre Serpytyte, Sabrina Shah, Helen Sturgess, Masako
Tobita, Petra Varl, Rachel Wright, Thomas Williams, Sang Yoon Yoon. - “The
Open West je letna mednarodna razstava, v sklopu katere se predstavijo na mednarodnem razpisu izbrani umetniki in umetnice razli~nih umetnostnih disciplin,
konceptualne umetnosti, slikarstva, filma, fotografije, grafike in kiparstva.” —>
spletna stran SCCA-Ljubljana. - Katalog.
u
Izred. prof. Du{an ZIDAR, spec.
Podro~je habilitacije: plasti~no oblikovanje / kiparstvo
Bibliografija:
Potr~, Marjetica, Mak{e, Roman, Zidar, Du{an, Vodopivec, Lujo. Marjetica Potr~,
Roman Mak{e, Spiro Mason, Lujo Vodopivec, Milan Kle~: razstava ob 40-letnici
Mestne galerije Ljubljana, Mestna galerija, Ljubljana, 4.–23. 11. 2003. Ljubljana,
2003.
Zidar, Du{an. The new ten: zeitgenössische Kunst aus den 10 neuen Mitgliedsstaaten der Europäischen Union, 4. Juli bis 5. September 2004, [Museum Küppersmühle, Duisburg] = contemporary art from the 10 new member nations of
the Europian Union: eine Ausstellung der Stiftung für Kunst und Kultur e.V. Bonn
in Kooperation mit dem Künstlerhaus Wien, der Kunsthalle Mannheim und dem
Museum voor Moderne Kunst Oostende. Bonn, 2004.
Zidar, Du{an. Raz{irjeni prostori umetnosti: slovenska umetnost 1985-1995: razstava v Moderni galeriji, Museum of Modern art, Ljubljana, 22. junij 2004–26.
september 2004. Ljubljana, 2004.
100 |
Zidar, Du{an. Poem_balada.info: razstava v Koro{ki galeriji likovnih umetnosti v
Slovenj Gradcu, od 27. 3. do 3. 5. 2009. Slovenj Gradec, 2009.
Zidar, Du{an. Kiparstvo danes: komponente, sti~i{~a in prese~i{~a: razstava v prostorih Galerije sodobne umetnosti, Kne`jem dvorcu, lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje ter na Trgu celjskih knezov, Celje, 10. september–10. oktober 2010.
Celje, 2010.
Zunanji sodelavci
u
Red. prof. dr. Janez VRE^KO
Podro~je: literarna zgodovina
Sodelavci (biv[i)
Izred. prof. dr. Marjeta CIGLENE^KI (1954–)
Joè CURK (1924–), prof.
Red. prof. Dragica ÂDE@ LAPAJNE (1940–), spec.
Bogo ÊRIN (1947–), fotograf
Bogdan ÔBAL (1942–), akad. slikar, spec.
Viktor GOJKOVI^ (1945–), akad. kipar, spec.
Red. prof. Bojan GOLIJA (1932–), spec., zaslu`ni profesor UM
Breda ILICH KLAN^NIK (1946–), prof.
Maks KAVÎ^ (1909–1973), akad. slikar
Slavko KORES (1924–1996), akad. slikar., spec.
Albin KRAMBERGER (1937–), akad. slikar, spec.
Prof. dr. Joèf MUHOVI^ (1954–), akad. slikar, grafik, likovni teoretik in filozof
Laj~i PANDUR (1911–1973), akad. slikar, spec.
Izred. prof. dr. Amand PAPOTNIK (1946–)
Meta GABR[EK PROSENC (1943–), prof.
Red. prof. dr. MANICA [PENDAL (1931–), zaslužna profesorica UM
Doc. mag. Breda VARL (1949–)
Doc. dr. Polona VIDMAR (1971–)
Dr. Zlata VOKA^ (1926–1995)
Red. prof. dr. Sergej VRI[ER (1920–2004)
Vlasta ZORKO TIHEC (1934–), akad. kiparka
Pomembni diplomanti
Jure BRICMAN
Matja` DUH
Samuel GRAJFONER
Maja HODO[ÊK
Katja JURGEC BRICMAN
Alenka PINTARI^
Oto RIMELE
Brane RONÊL
Ur{ka STROPNIK
Sabina [INKO
Bori ZUPANÎ^
Toma` ZUPANÎ^
|
101
102 |
Dr. Janja ^r~inovi~ Rozman
Oddelek za razredni pouk
Oddelek za razredni pouk nudi stimulativno mo`nost {tudija na dodiplomski in
podiplomski stopnji izobraèvanja. Programi, ki jih izvaja, so namenjeni pridobitvi
spretnosti in kvalifikacije za pou~evanje na razredni stopnji osnovne {ole in tudi
globljemu, raziskovalnemu vpogledu v izobraèvalno prakso in lastno refleksijo.
Izobraèvanje u~iteljev razrednega pouka je na Pedago{ki akademiji v Mariboru
potekalo vse od njene ustanovitve leta 1961. Zakonodajalec je ustanovil Pedago{ko
akademijo v Mariboru kot visoko {olo v razvoju, ki izobraùje u~itelje na vi{ji in
visoko{olski ravni. Sprva je bil {tudijski program vi{je{olski, {tevilo {tudentov pa relativno majhno, saj so se u~itelji lahko zaposlovali tudi s kon~anim u~itelji{~em. V
letu 1961/62 je bil razpisan dveletni {tudij (4 semestri), leto kasneje pa zaradi
vklju~evanja {tudentov iz dela v redni {tudij dveletni in enoletni {tudij. Zaradi premajhnega {tevila prijav v dveletni {tudij se je eno leto izvajal samo enoletni {tudij.
Prakti~ne izku{nje pa so pokazale, da je eno leto prekratek ~as za usvojitev predpisanega programa, zato je bil v naslednjih letih {tudij trisemestrski.
S prenehanjem izobraèvanja u~iteljev na u~itelji{~u se je leta 1968/69 za~el izvajati {tirisemestrski vi{je{olski program Razredni pouk, tako za redne {tudente kot
za {tudente ob delu. Njihovo {tevilo se je za~elo pove~evati, {tudijski programi pa
vedno bolj izpopolnjevati. Pomembno vsebinsko obogatitev so doìveli leta 1969
in 1971 z vklju~itvijo novih predmetov s podro~ij naravoslovja, dru`boslovja in
izobraèvalne tehnologije. Skrb za dvig kakovosti {tudija in usposobljenosti diplomantov je leta 1972 privedla do posodobitve vsebin u~nih na~rtov in nove opredelitve {tudijskih obveznosti {tudentov.
Uvajanje usmerjenega izobraèvanja je v letih 1977–1979 privedlo do ponovnih
sprememb u~nih na~rtov in njihove vertikalne povezanosti z u~nimi na~rti
pedago{ke srednje {ole. Na Visoko{olsko temeljno organizacijo Razredni pouk so
bili poleg u~iteljev strokovnih predmetov programa razredni pouk vklju~eni tudi
u~itelji, ki so izvajali program skupnih predmetov za vse {tudente Pedago{ke akademije, in tudi delavci knji`nice.
Vi{je{olski redni in izredni {tudij se je izvajal v Mariboru, v letih 1971/72 do
1984/85 pa kot redni {tudij tudi na Oddelku v Celju.
Vi{je{olski program Razredni pouk je v sklopu dveletnega izobraèvanja obsegal
1800 ur ter dodatni 2 uri obvezne telesne vzgoje tedensko. [tudenti so si svoja zna-
|
103
nja nabirali pri 10 skupnih in 12 posebnih predmetih, pri hospitacijah in nastopih
ter na tritedenski strnjeni pedago{ki praksi. [tudij se je zaklju~il z nastopom in pridobitvijo naziva u~itelj razrednega pouka.
Vedno ve~je potrebe po novih znanjih in bolje izobraènih u~iteljih so privedle
do novega 8 semestrov trajajo~ega visoko{olskega programa Razredni pouk.
Skup{~ina SR Slovenije je februarja 1986 tudi uradno preimenovala Pedago{ko akademijo v Mariboru v Pedago{ko fakulteto Univerze v Mariboru. Visoko{olski program Razredni pouk se je izvajal v letih od 1987/88 do 1995/96. Predmetnik je v
{tirih letih obsegal naslednje skupine predmetov: skupni predmeti, strokovno-teoreti~ni predmeti, posebni strokovni predmeti, interdisciplinarni seminar, izbirni
predmeti, pedago{ka in samoupravna strnjena praksa in telesna vzgoja. Brez izbirnih
predmetov, ki so jih {tudenti lahko izbirali med 90 in 135 urami, obvezne telesne
vzgoje v obsegu 60 ur na semester in pedago{ke prakse (nastopov in tritedenske
strnjene prakse) je program obsegal 3055 ur. [tudij so {tudenti kon~ali s samostojno
izdelano in pred komisijo uspe{no predstavljeno diplomsko nalogo ter si pridobili
naziv profesor razrednega pouka.
V 3. letnik izrednega visoko{olskega izobraèvalnega programa so se lahko
vklju~ili diplomanti vi{je{olskega {tudija na pedago{kih akademijah – smer razredni
pouk. Prilagojen program ob delu je obsegal dveletno izobraèvanje. Izredni {tudij
se je izvajal v Mariboru in tudi v drugih krajih. Vpisna mesta za izredni visoko{olski
{tudij so bila zunaj Maribora razpisana v {tudijskih letih 1989/90 v Kr{kem in Celju,
1990/91 v Trbovljah, 1999/2000 v Kranju, 2000/01 v Murski Soboti in 2001/02 v
@alcu.
Nove dru`bene zahteve in razvoj strok so privedli do ponovne prenove {tudijskega programa, ki se je preoblikoval v univerzitetni enopredmetni dodiplomski
{tudijski program Razredni pouk v trajanju 4 let (8 semestrov) ter 1 leto absolventskega staà. Razpisan je bil v letih od 1996/97 do 2008/09. V leto{njem letu se bo
zadnji~ izvajal le {e za {tudente 4. letnika. Obsega 3045 ur programa obveznih in
izbirnih predmetov, dodatni dve uri obvezne {portne vzgoje v drugem, tretjem in
~etrtem letniku {tudija ter nastope pri predmetnih didaktikah in tritedensko strnjeno
pedago{ko prakso. [tudijske obveznosti {tudentov so zajete v 37 obveznih predmetih ter 1–4 izbirnih v obsegu 180 ur. V ~asu {tudija si {tudenti pridobijo sodobno
kakovostno znanje s predmetnih, pedago{kih, didakti~nih in raziskovalnih podro~ij.
[tudij se zaklju~i z diplomskim izpitom, sestavljenim iz predstavitve in zagovora
diplomskega dela. Diplomant si z uspe{no zaklju~enim programom pridobi strokovni naziv profesor/profesorica razrednega pouka.
V skladu z bolonjsko prenovo je bil oblikovan nov mednarodno primerljiv univerzitetni program. Ta program je sodoben in aktualen ter pomeni temeljito posodobitev dosedanjega univerzitetnega programa izobraèvanja u~iteljev razrednega
104 |
pouka v skladu z evropskimi smernicami in potrebami slovenskega {olstva.
Izobraùje diplomante s {irokim teoreti~nim in prakti~nim znanjem ter jim omogo~a
samostojno in inovativno opravljanje vzgojno-izobraèvalnega dela v prvem in drugem triletju osnovne {ole. [tudenti lahko del {tudijskih obveznosti opravijo na drugih podobnih izobraèvalnih institucijah v Sloveniji in Evropi. Zaklju~en
prvostopenjski {tiriletni {tudij na univerzitetnem programu Razredni pouk diplomantu ne daje kompetenc za samostojno delo v razredu. Ustrezne kompetence si
pridobi {ele po kon~ani drugi bolonjski stopnji {tudija.
Univerzitetni {tudijski program prve stopnje Razredni pouk traja 4 leta (8 semestrov) in se razpisuje od {tudijskega leta 2009/10 dalje. Njegov osnovni cilj je izobraziti {iroko razgledanega in ustvarjalnega diplomanta s kakovostnimi splo{nimi
in posebnimi znanji, sposobnostmi in zmo`nostmi za kakovostno opravljanje sodobnega izobraèvanja. Svoja znanja, sposobnosti in spretnosti si {tudenti pridobivajo pri 52 predmetih v obsegu 3045 kontaktnih ur in 4155 urah samostojnega dela
ter si z opravljenim delom pridobijo 240 kreditnih to~k (ECTS). Program omogo~a
prosto izbiro predmetov v okviru notranjega in zunanjega izbirnega sklopa ter prehajanje med programi. Veliko pozornost namenja tudi prakti~nemu usposabljanju,
ki je del {tudijskih obveznosti {tudentov vseh letnikov. Uvaja {tiri oblike prakse, in
sicer: opazovalno, integrirano, vodeno in strnjeno obliko, ki se spiralno nadgrajujejo
in povezujejo tekom celotnega programa. Temeljni cilj te {tudijske oblike je povezovanje teoreti~nih izhodi{~ z empiri~nimi refleksivnimi izku{njami avtenti~nih situacij. Novost v programu so tudi {tevilne razli~ne oblike ocenjevanja, tako
formativne kot sumativne. Po uspe{no opravljenih {tudijskih obveznostih in
uspe{nem zagovoru diplomskega dela si kandidat/tka pridobi strokovni naslov profesor/profesorica razrednega pouka.
Univerzitetni {tudijski program 2. stopnje Razredni pouk traja 1 leto (2 semestra)
in taksonomsko nadgrajuje kompetence, ki si jih je {tudent pridobil na univerzitetnem {tudijskem programu 1. stopnje Razredni pouk. Program bo za redne {tudente
prvi~ razpisan v {tudijskem letu 2013/14. Zanj je zna~ilno, da ima en obvezni
skupni predmet – metodologijo pedago{kega raziskovanja in tri module: naravoslovno-tehni~ni, dru`boslovno-humanisti~ni ter estetika in gibanje. [tudenti se
usmerjajo v raziskovalno delo in z modularno izbiro predmetov nadgrajujejo znanja
na izbranih podro~jih ter se specializirajo za izbrano podro~je. [tudent kon~a {tudij,
ko opravi vse s programom predpisane {tudijske obveznosti, napi{e in uspe{no zagovarja magistrsko delo ter tako zbere 60 ECTS. S tem si pridobi strokovni naziv
magister profesor / magistrica profesorica razrednega pouka.
[tevilo {tudentov in diplomantov na {tudijskem programu Razredni pouk je bilo
sprva precej skromno, vendar je iz leta v leto nara{~alo. Mo~no pove~anje {tevila
{tudentov je bilo prisotno v za~etku izvajanja {tiriletnega visoko{olskega in univerzitetnega programa. Ve~ kot deset let so si {tevilni izredni {tudenti, diplomanti
|
105
vi{je{olskega programa v Mariboru in drugih slovenskih mestih pridobivali
visoko{olsko izobrazbo. Od {tudijskega leta 2001/02 je izredni {tudij usahnil, saj
je postalo {tevilo kandidatov zanj premajhno, {tevilo vpisanih {tudentov v 1. letnik,
in tudi vi{je letnike, pa se è vrsto let giblje okrog 120. (Glej preglednico 1)
1961/62
Razredni
pouk V[
1971/72
1981/82
R
IZR R
IZR R
19
19* 91
118 447
1991/92
IZR R
36
2001/02
IZR R
2010/11
IZR R
IZR
–
–
–
–
–
Razredni
pouk VIS
–
–
–
449 162
Razredni
pouk UN
–
–
–
–
626 287 625
–
Preglednica 1: Primerjava vpisanih {tudentov (z absolventi)
*
Podatek vpisa v 1. letnik
Do konca leta 2010 je na vi{je{olskem programu diplomiralo 1855 {tudentov, na
visoko{olskem in univerzitetnem pa 2239, slaba ~etrtina {tudentov je bilo izrednih.
(Glej preglednico 2.)
Programi
Redni
Izredni
Skupaj
Vi{je{olski
od 1963 do 1992
1407
448
1855
Visoko{olski/
univerzitetni
od 1990 do 2010
1726
513
2239
Skupaj
3133
961
4094
Preglednica 2: [tevilo diplomantov od ustanovitve do 31. 12. 2010
106 |
Od {tudijskega leta 2005/06 so ~lani Oddelka za razredni pouk za~eli izvajati
tudi programe podiplomskega izobraèvanja. V {tudijskih letih 2005/06 do 2008/09
je bilo v dveletni magistrski {tudijski program vpisanih 73 {tudentov. Dva izmed
njih sta è magistrirala, 5 jih bo {tudij zaklju~ilo predvidoma letos. Na dveletni doktorski {tudijski program Izobraèvanje na razredni stopnji, ki je bil razpisan v {tudijskem letu 2008/09, sta se vpisala dva kandidata. Od leta 2009/10 je mogo~ vpis
le {e v bolonjski {tudijski program tretje stopnje Edukacijske vede, ki traja tri leta.
Na omenjeni program, ki usposablja kandidate za mednarodno konkuren~no znanstvenoraziskovalno delo, na~rtovanje in razvijanje novih idej in iz njih izhajajo~ih
re{itev v {olski praksi na podro~ju razrednega pouka, se je v dveh letih razpisa vpisalo vsako leto po 15 kandidatov.
V okviru Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru deluje tudi Center za
pedago{ko izobraèvanje in strokovno izpopolnjevanje. U~itelji Oddelka za razredni pouk so zelo dejavni v pripravah in izvedbah programov permanentnega
izobraèvanja in strokovnega izpopolnjevanja, ki ga izvajajo v okviru omenjenega
centra. V {tudijskih letih od 1997/98 do vklju~no s {tudijskim letom 2007/08 so izvajali programe (module), namenjene u~iteljicam/u~iteljem in vzgojiteljicam/vzgojiteljem, ki so po uveljavitvi nove {olske zakonodaje pou~evali in sodelovali pri
delu v 1. razredu ter prvem triletju devetletne osnovne {ole.
Izvajali so osem razli~nih modulov:
MODUL 1: Pedago{ko delo v 1. razredu s poudarkom na opismenjevanju v prvem
triletju osnovne {ole
MODUL 2: Psiholo{ke zna~ilnosti mlaj{ega otroka in posebnosti dela v 1. razredu
ob zgodnej{em v{olanju otrok
MODUL 3: Usposabljanje u~iteljic/u~iteljev za opisno ocenjevanje
MODUL 4: Matematika, naravoslovje in dru`boslovje za u~iteljice in u~itelje 1.
razreda
MODUL 5: Integrirani pouk v prvem triletju osnovne {ole
MODUL 6: Usposabljanje u~iteljic/u~iteljev za delo z otroki s posebnimi potrebami
MODUL 7: [portna, glasbena in likovna vzgoja v prvem triletju osnovne {ole
MODUL 8: Pouk sloven{~ine v prvem triletju
[tevilo izvedenih modulov s ponovitvami se je ustavilo pri {tevilu 244 in s 1050
uspe{no zaklju~enimi izpopolnjevanji. U~itelji Oddelka za razredni pouk è vrsto
|
107
let sodelujejo tudi pri izvedbi {tudijskega programa za pridobitev pedago{ke in pedago{ko-andrago{ke izobrazbe (PAI) ter v {tudijskem programu usposabljanja u~iteljic/u~iteljev, {tudentk/{tudentov razrednega pouka za pou~evanje tujega jezika
AN/NE v drugi triadi osnovne {ole (ZPTJ). Poleg omenjenih programov, ki jih je
naro~ilo Ministrstvo za {olstvo, izvajajo {tevilne posodobitvene programe.
V ~asu izvajanja vi{je{olskega programa so bili pedago{ki delavci na oddelku
ve~inoma vi{ji predavatelji z visoko{olsko izobrazbo ali magisterijem, le redki so
imeli opravljen doktorat znanosti. Njihova osrednja dejavnost je bilo pedago{ko
delo, z raziskovanjem so se ukvarjali bolj malo. S prehodom na {tiriletni vi{je{olski
in kasneje univerzitetni program so se pred pedago{ke delavce postavile nove zahteve. Za visoko{olske u~itelje je za izvolitev v naziv bil potreben doktorat ter
uspe{no znanstvenoraziskovalno in pedago{ko delo. [tevilo habilitiranih u~iteljev,
ki so uspe{no opravili doktorat in svojo znanstvenoraziskovalno dejavnost odmevno
predstavljali v slovenski in mednarodni strokovni javnosti, se je iz leta v leto
pove~evalo. Z njihovim znanjem in vedno ve~jim mednarodno primerljivim uveljavljanjem je nenehno rastla tudi kakovost {tudijskega programa. V letih, ko so pedago{ki delavci morali skrbeti za njihovo strokovno rast, so poleg rednega {tudija
morali izvajati tudi izredni {tudij in obseèn program permanentnega izpopolnjevanja, kar je od njih zahtevalo zelo veliko naporov. V zadnjih petih letih, odkar deluje Oddelek za razredni pouk na preoblikovani (razdruèni) Pedago{ki fakulteti,
so {tevilni visoko{olski u~itelji napredovali v vi{je nazive, kar kaè na njihovo
uspe{no znanstvenoraziskovalno in pedago{ko delo. Trenutno je na Oddelku za razredni pouk sistemiziranih 23 redno zaposlenih visoko{olskih u~iteljev, ki s
pomo~jo sodelavcev z Oddelka za temeljne pedago{ke predmete in {tevilnih zunanjih strokovnih sodelavcev kakovostno izvajajo {tudijski program. Iz njihovih
kratkih predstavitev z izbranimi enotami iz bibliografije, ki sledijo na koncu predstavitve oddelka, je mo~ razbrati podro~ja njihovega dela.
^lani oddelka gradijo svojo prepoznavnost na tradicionalno dobrih odnosih s {tudenti, na predstavljanju svojega raziskovalnega dela na doma~ih in tujih znanstvenih konferencah, z objavami v doma~ih in tujih znanstvenih in strokovnih revijah
ter s knji`nimi izdajami. Na izobraèvalnem in raziskovalnem podro~ju posebej
dobro sodelujejo s sorodnimi izobraèvalnimi institucijami za izobraèvanje u~iteljev na Hrva{kem, Madàrskem, Portugalskem in Finskem ter v Avstriji, Gr~iji,
Nem~iji, [paniji in Franciji. V okviru programa Socrates-Erasmus se uspe{no uresni~uje in nenehno pove~uje mednarodna izmenjava {tudentov in profesorjev. Zelo
aktivni so tudi pri izdajanju revije Elementarno izobraèvanje, ki si je è pridobila
mesto med revijami v sekundarnih bazah revij.
Pot strokovnega napredka visoko{olskih u~iteljev na oddelku in razvoja sodobnih
mednarodno primerljivih programov je bila v zadnjih letih zelo strma. V prihodnosti
èlimo doseèno kakovost zadràti in oplemenititi s {tevilnej{imi projekti in od-
108 |
mevnimi dose`ki. Ker je zob ~asa è mo~no na~el na{e delovno okolje, pa bomo
zelo veseli, ~e se bodo v bli`nji prihodnosti na{la sredstva za prenovo ve~jega {tevila prostorov.
Redni profesorji
Janja ^RÎNOVI^ ROZMAN, doktorica znanosti, redna profesorica za podro~je
specialne didaktike (podpodro~je: glasba), na Pedago{ki fakulteti UM zaposlena od
septembra 1979.
u
Bibliografija:
^r~inovi~ Rozman, Janja, 2000: Zeitgenössische Musik im slowenischen Unterricht. V: Dénes, Legány (ur.). EAS-2000, 4.–7. 5. 2000. Budapest. Budapest: [s.
n.], str. 77–87.
^r~inovi~ Rozman, Janja, 2002: Contemporary music in Slovenian curricula and
the influence of instruction on its appreciation = Suvremena glazba u slovenskim
nastavnim programima i utjecaj podu~avanja na njeno vrednovanje. Informatologia (Zagreb), god. 35, [br.] 4, str. 266–270.
^r~inovi~ Rozman, Janja, 2009: Musical creativity in Slovenian elementary schools. Educ. res. (Windsor), March, vol. 51, no. 1, str. 61–76.
^r~inovi~ Rozman, Janja, Duh, Matja`, 2010: Connecting chosen music and artworks. V: Welzer Druòvec, Tatjana (ur.), Jaakkola, Hannu (ur.), Kiyoki, Yasushi
(ur.), Tokuda, Takehiro (ur.), Yoshida, Naofumi (ur.). Information modelling and
knowledge bases XXI, (Frontiers in artificial intelligence and applications, vol.
206). Amsterdam [etc.]: IOS Press, cop., str. 370–378.
^r~inovi~ Rozman, Janja, Kova~i~, Bojan, 2010: Musical talent. Pedago{. obz.,
letn. 25, {t. 3/4, str. 47–59.
Je ~lanica Dru{tva glasbenih pedagogov, ~lanica Evropskega zdruènja za glasbo
v {oli (EAS), ~lanica uredni{kega odbora Revije za elementarno izobraèvanje (izdaja Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru), je predstojnica Oddelka za razredni
pouk.
Samo FO[NARI^, doktor znanosti, redni profesor za specialno didaktiko (podpodro~je: naravoslovje s tehniko), na Pedago{ki fakulteti UM zaposlen od novembra
2000.
u
|
109
Bibliografija:
Fo{nari~, Samo, 2001: U~enci in {olsko delovno okolje: nekateri uporabni vidiki
ergonomije v vzgoji in izobraèvanju, (Knji`na zbirka Monografije, 4). Maribor:
Pedago{ka fakulteta, 158 str.
Fo{nari~, Samo 2005: Some ergonomic factors in the process of using information-communication technology in lessons = Pojedini ergonomski ~imbenici u
procesu upotrebe komunikacijsko-informacijske tehnologije u nastavi. Informatologia (Zagreb), vol. 38, no. 3, str. 157–161.
Fo{nari~, Samo, Planin{ec, Jurij, 2006: Prediction of students’ short-term memory
in interdependence with noise. Stud. psychol., 48, [no.] 4, str. 303–310.
Fo{nari~, Samo, Planin{ec, Jurij, 2008: Prediction of work efficiency in early adolescence under the effects of noise. Adolescence, vol. 43, no. 169, str. [165]–175.
Fo{nari~, Samo, Planin{ec, Jurij, 2010: Useful measures in the field of time and
dimensional rationalisation of manual training lessons. Int. j. technol. des. educ.,
vol. 20, no. 2, str. 137–149.
Je ~lan upravnega odbora dru{tva univerzitetnih profesorjev UM, dekan PEF UM
(od 2007 dalje), eden od zunanjih recenzentov revije Informatologia za podro~je
edukacijskih znanosti, ~lan uredni{kega odbora revije Annales kinesiologiae, glavni
in odgovorni urednik Revije za elementarno izobraèvanje, predsednik znanstvenega in podpredsednik organizacijskega odbora mednarodne konference Ekologija
za bolj{i jutri, strokovni izvedenec za tehniko in tehnologijo na in{pektoratu RS,
~lan tehni~nega komiteja IAE Ergonomics for Children in Educational Environments
(ECEE), ~lan podro~ne strokovne skupine za izobraèvanje u~iteljev in njihov profesionalni razvoj v sklopu priprave bele knjige v R Sloveniji, ~lan nacionalne strokovne skupine za pripravo bele knjige na podro~ju vzgoje in izobraèvanja v R
Sloveniji, ~lan strokovnega sveta za splo{no izobraèvanje R Slovenije.
u Dragica HARAMIJA, doktorica znanosti, redna profesorica za podro~je mladinske
knjièvnosti, na Pedago{ki fakulteti UM zaposlena od oktobra 1994.
Bibliografija:
Haramija, Dragica, 2000: Slovenska realisti~na avanturisti~na mladinska proza.
Videm pri Ptuju: GIZ GTP.
Haramija, Dragica, 2009: Sedem pisav: opusi sedmih sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev. Maribor: Mariborska knji`nica, Revija Otrok in knjiga in Pedago{ka fakulteta.
110 |
Haramija, Dragica, 2009: Slovensko-hrva{ke vezi v sodobni mladinski prozi. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna zalo`ba Oddelka za slovanske jezike in
knjièvnosti (Zora; 65).
Haramija, Dragica, 2010: Mariborske vedute: razlagalne povedke o mestu in okolici. Studia mythologica Slavica 13. 257–272.
Haramija, Dragica, 2010: Holokavst skozi otro{ke o~i. Murska Sobota: Franc –
Franc (Zbirka Redkosti).
Je ~lanica Dru{tva slovenskih pisateljev, ~lanica slovenske sekcije IBBY (Svetovno
zdruènje za mladinsko knjièvnost), predsednica Dru{tva Bralna zna~ka Slovenije
– ZPMS, ~lanica uredni{kega odbora revije @ivot i {kola (izdaja Filozofska fakulteta
Univerze v Osijeku), namestnica glavnega in odgovornega urednika Revije za elementarno izobraèvanje (izdaja Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru), predsednica komisije za knjièvnost za podelitev Glazerjevih nagrad, strokovna
sodelavka pri ìriji za desetnico (nagrada za podro~je mladinske knjièvnosti, ki jo
podeljuje Dru{tvo slovenskih pisateljev) in ~lanica ìrije za ve~ernico (vseslovenska
nagrada za mladinsko leposlovje).
u
Metka KORDIGEL ABER[EK, red. prof.
Bibliografija:
Kordigel, Metka. Znanstvena fantastika. Ljubljana: DZS.
Kordigel, Metka, 2000: Mladinska literatura, otroci in u~itelji: komunikacijski
model “pou~evanja” mladinske knjièvnosti. 4. natis. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za {olstvo.
Kordigel, Metka, Jamnik Tilka. Knjièvna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.
Kordigel Aber{ek, Metka, 2008: Didaktika mladinske knjièvnosti. Ljubljana:
Zavod RS za {olstvo.
Aktivna na podro~ju didaktike knjièvnosti, avtorica in soavtorica komunikacijsko-recepcijske didaktike mladinske knjièvnosti, ki je temeljni priporo~eni didakti~ni model v prvem in drugem triletju slovenske osnovne {ole. Avtorica oz.
soavtorica osmih beril za prvih {est razredov osnovne {ole, pripadajo~ih delovnih
zvezkov ter priro~nikov.
Druga podro~ja znanstvenega raziskovanja: pismenost v 21. stoletju, vizualna pismenost, bralno razumevanje in didaktika u~enja ter didaktika retorike.
|
111
Marko MARHL, redni profesor za podro~je fizike na Univerzi v Mariboru. Znanstvenoraziskovalno aktiven na podro~ju biofizike, celi~ne in medceli~ne signalizacije, v preteklem obdobju tudi na podro~ju ra~unalni{ke grafike in didaktike fizike.
Bibliografija obsega ve~ kot 500 enot, od tega okoli 60 del v uglednih mednarodnih
revijah s faktorjem vpliva, odmevnost del se odraà v ve~ kot 800 citatih v mednarodnih publikacijah.
u
Od leta 2003 predstojnik Centra za pedago{ko izobraèvanje in strokovno izpopolnjevanje na PEF UM, v kraj{em obdobju med 2006 in 2007 prodekan za raziskovalno dejavnost in podiplomski {tudij na PEF UM, od leta 2007 do 2011
prorektor za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje na UM. Leta 2010 deloval kot vodja skupine za mednarodno dejavnost rektorskega zdruènja DRC (»Danube Rectors’ Conference«) in posebni svetovalec za Strategijo EU za Podonavsko
regijo. ^lan o`jega odbora UNeECC (»University Network of the European Capitals
of Culture«) in ~lan izvr{nega odbora IREG-observatorija (»IREG-International Observatory on Academic Ranking and Excellence«).
Jurij PLANIN[EC, doktor znanosti, redni profesor za podro~je kineziologije – pedago{ki vidik, na Pedago{ki fakulteti UM zaposlen od januarja 1991.
u
Bibliografija:
Planin{ec, Jurij, 2002: Relations between the motor and cognitive dimensions of
preschool girls and boys. Perceptual motor skills 94. 415–423.
Planin{ec, Jurij, Fo{nari~, Samo, Pi{ot, Rado, 2004: Physical self-concept and physical exercise in children. Studia psychologica 46. 89–95.
Pi{ot, Rado, Planin{ec, Jurij, 2005: Struktura motorike v zgodnjem otro{tvu: motori~ne sposobnosti v zgodnjem otro{tvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomati~nega statusa otroka. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, In{titut za kineziolo{ke raziskave, Zalo`ba Annales.
Planin{ec, Jurij, Pi{ot, Rado, 2006: Motor coordination and intelligence level in
adolescents. Adolescence 41. 667–676.
Planin{ec, Jurij, Fo{nari~, Samo, 2009: Body mass index and triceps skinfold tickness in prepubertal children in Slovenia. Collegium antropologicum 33. 341–345.
Od 2006 je prodekan PEF UM za izobraèvanje in predsednik Komisije za {tudijske zadeve PEF UM, ~lan Komisije za dodiplomski {tudij UM, od 2006 je ~lan
Senata PEF UM, od 2011 je ~lan Senata UM, ~lan uredni{kega odbora Revije za
elementarno izobraèvanje (izdaja Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru) in re-
112 |
vije Annales Kinesiologiae (izdaja Znanstveno raziskovalno sredi{~e Univerze na
Primorskem), ~lan znanstvenega sveta razli~nih mednarodnih znanstvenih konferenc (Child in motion, Youth Sport, Ekologija za bolj{i jutri), ~lan raziskovalne/programske skupine Kineziologija za kakovost ìvljenja, ~lan Zveze dru{tev {portnih
pedagogov Slovenije, ~lan Zveze u~iteljev in trenerjev smu~anja Slovenije in ~lan
raz{irjene predmetne skupine za {portno vzgojo na Zavodu za {olstvo Republike
Slovenije.
Izredni profesorji
Mihaela BRUMEN, doktorica znanosti, izredna profesorica za predmetno
podro~je specialne didaktike, podpodro~je zgodnje pou~evanje tujega jezika, na
Pedago{ki fakulteti UM zaposlena od oktobra 1998.
u
Bibliografija:
Brumen, Mihaela, âgran, Branka, Rixon, Shelagh, 2009: Comparative assessment
of young learners’ foreign language competence in three Eastern European countries. Educ. stud., vol. 35, iss. 3, str. 269–295.
Brumen, Mihaela, 2011: The perception of and motivation for foreign language
learning in pre-school. Early child dev. care, vol. 181, no. 6, str. 717–732.
BRUMEN, Mihaela, 2009: Prednosti u~enja tujega jezika v pred{olski dobi. V:
PI@ORN, Karmen (ur.), BORG, Simon. U~enje in pou~evanje dodatnih jezikov v
otro{tvu. 1. izd. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo, str. 63–70.
âgran, Branka, Brumen, Mihaela, Fras Berro, Fanika, 2011: Multilingual awareness and cultural diversity in preschool education. V: Duh, Matja` (ur.), Seebauer,
Renate (ur.). Beiträge zum “Internationalen Jahr der Jugend”, (Austria, Bd. 11).
Wien; Berlin: Lit, cop., str. 40–48.
Brumen, Mihaela, 2003: Pridobivanje tujega jezika v otro{tvu: priro~nik za u~itelje: teoreti~na in prakti~na izhodi{~a za u~itelje tujega jezika v prvem in drugem
triletju osnovne {ole. 1. izd. Ljubljana: DZS, 211 str., ilustr.
BRUMEN, Mihaela, 2004: Didakti~ni nasveti za za~etno pou~evanje angle{kega
in nem{kega jezika. 1. natis. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo, 115
str., ilustr.
Je avtorica in soavtorica {tevilnih znanstvenoraziskovalnih in strokovnih ~lankov
v doma~ih in tujih publikacijah, sodelovala je pri razli~nih nacionalnih in mednarodnih projektih (npr. Uvajanje tujega jezika in medkulturnega/medjezikovnega
|
113
uzave{~anja v prvo vzgojnoizobraèvalno obdobje v O[, Languages in a Multilingual Environment, Talk with me – The Social Way to Learn a Language, Love Language & More) ter pri {tevilnih nacionalnih in mednarodnih konferencah. Je
izvajalka razli~nih strokovnih izpopolnjevanj u~iteljev, ki pou~ujejo tuji jezik v
otro{tvu.
u Vlasta HUS, doktorica znanosti, izredna profesorica za specialno didaktiko spoznavanja okolja in dru`boslovja na primarni stopnji izobraèvanja, na Pedago{ki
fakulteti UM zaposlena od leta 1990.
Bibliografija:
Hus, Vlasta, Aber{ek, Boris, 2007: Early science teaching in the new primary
school in Slovenia. J. Balt. sci. educ., vol. 6, no. 1, str. 58–65.
Hus, Vlasta, 2007: An evaluation of environmental studies: the views of first grade
teachers. The learning teacher journal, vol. 1, no. 1, str. 23–35.
Hus, Vlasta, Ivanu{ Grmek, Milena, 2011: Didactic strategies in early science
teaching. Educ. stud., vol. 37, no. 2, str. 159–169.
Hus, Vlasta, Kordigel Aber{ek, Metka, 2011: Questioning as a mediation tool for
cognitive development in early science teaching. J. Balt. sci. educ., vol. 10, no.
1, str. 6–16.
Hus, Vlasta, Ivanu{ Grmek, Milena, âgran, Branka, 2008: Integracija predmeta
spoznavanje okolja z drugimi predmeti. Pedago{. obz., letn. 23, {t. 3/4, str. 66–
80. Petdeset let Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru | 117
Hus, Vlasta, [terlek, Aleksandra, 2010: Timsko delo pri pouku spoznavanja okolja.
Pedago{. obz., letn. 25, {t. 3/4, str. 76–91.
Budnar, Meta, Hus, Vlasta, Umek, Maja, Zabukovec, Marjeta, 2006: Dru`ba 4.
razred: na~rtovanje, pou~evanje, u~enje, ocenjevanje, (Modeli pou~evanja in
u~enja, Dru`ba). 1. izd. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo, 113 str.
Budnar, Meta, Hus, Vlasta, Sambolec, Tanja, [tilec, Sa{a, Umek, Maja, Zabukovec, Marjeta, 2007: Dru`ba 5. razred: na~rtovanje, pou~evanje, u~enje, ocenjevanje, (Modeli pou~evanja in u~enja, Dru`ba). 1. izd. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za {olstvo, 115 str.
Je ~lanica Dru{tva slovenskih pedagogov, Dru{tva univerzitetnih profesorjev Univerze v Mariboru, ~lanica komisije Mladi za napredek Maribora za podro~je pedagogike in psihologije.
114 |
u Alenka LIPOVEC, doktorica znanosti, izredna profesorica za podro~je specialne
didaktike (podpodro~je matematika), na Pedago{ki fakulteti UM zaposlena od oktobra 1992.
Bibliografija:
Klavàr, Sandi, Lipovec Alenka, 2003: Partial cubes as subdivision graphs and as
generalized Petersen graphs. Discrete math., 263 (1–3). 157–165.
Lipovec, Alenka, Bezgov{ek Vodu{ek, Helena, 2006: Izobraèvanje bodo~ih
u~iteljev ob delu z mlaj{imi matemati~no sposobnej{imi u~enci. V: Peklaj, Cirila
(ur.). Teorija in praksa v izobraèvanju u~iteljev. Ljubljana: Center za pedago{ko
izobraèvanje Filozofske fakultete, 113–119.
Lipovec, Alenka, Pangr~i~, 2008: Elementary preservice teachers’ change. Acta
didactica napocensia, 1 (2). 31–36.
Lipovec, Alenka, Kosi Ulbl, Irena, 2008: E-um u~na gradiva z vidika avtorjev. Pedago{. obz., 23 (1). 19–35.
Lipovec, Alenka, Antolin, Darja, Lutovac, Sonja, 2010: Reflection in pre-service
teachers’ autobiographies. V: Janik, Tomá{ (ur.), Knecht, Petr (ur.). New pathways
in the professional development of teachers, Wien; Berlin: Lit, 222–227.
Je soavtorica veljavnega u~nega na~rta za matematiko v osnovni {oli, ~lanica
predmetne komisije za matematiko, sodeluje v uredni{kem odboru revije Matematika v {oli, je soavtorica serije e-u~benikov E-um za celotno osnovno{olsko in srednje{olsko vertikalo, sodeluje pri razli~nih projektih, npr. Razvoj naravoslovnih
kompetenc, E-{olstvo, Topolo{ka in metri~na teorija grafov, Didikta …
Bernard RAJH, doktor znanosti, izredni profesor za podro~je slovenskega jezika,
na Pedago{ki fakulteti zaposlen od za~etka leta 1995.
u
Bibliografija:
Rajh, Bernard, 2002: Od nare~ja do vzhodno{tajerskega knji`nega jezika. Maribor: Slavisti~no dru{tvo (Zora; 19).
Rajh, Bernard, 2004: Besedno prevzemanje iz nem{~ine v severozahodnoprle{ki
govor. Annales, 14, 1/2, 195–202.
Rajh, Bernard, 2007: Tipologija in razvrstitev nagla{enih samoglasnikov v severozahodnoprle{kem govoru. [krab~eva misel VI. Nova Gorica: Fran~i{kanski samostan Kostanjevica, 81–99.
|
115
Bernard Rajh, 2008, Pogledi na slovensko 19. stoletje. âsopis za zgodovino in
narodopisje 79/44, 1/2, 71–82.
Bernard Rajh, 2010: Gu~ati po antujo{ko: gradivo za nare~ni slovar severozahodnoprle{kega govora. Maribor: Filozofska fakulteta (Zora; 73).
Je sourednik mednarodne knji`ne zbirke Zora (izdaja Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru).
Docenti
Jana AMBRO@I^ DOLIN[EK, doktorica znanosti, docentka za fiziologijo rastlin,
zaposlena na Pedago{ki fakulteti in Fakulteti za naravoslovje in matematiko.
u
Bibliografija:
Ambroì~ Dolin{ek, Jana, [orgo, Andrej, 2009: Odnos {tudentov razrednega
pouka do gensko spremenjenih organizmov (GSO) = Opinion about genetically
modified organisms (GMOs) among students of elementary education. Acta biol.
slov. [Tiskana izd.], vol. 52, {t. 2, str. 21–31.
[orgo, Andrej, Ambroì~ Dolin{ek, Jana 2009: The relationship among knowledge
of, attitudes toward and acceptance of genetically modified organisms (GMOs)
among Slovenian teachers. Electron. J. Biotechnol., vol. 12, no. 3, str. 1–13.
http://dx.doi.org/10.2225/vol12-issue4-fulltext-1, doi: 10.2225/vol12-issue4-fulltext-1.
[orgo, Andrej, Ambroì~ Dolin{ek, Jana, 2010: Knowlege of, attitudes toward,
and acceptance of genetically modified organisms among prospective teachers of
biology, home economics, and grade school in Slovenia. Biochemistry and molecular biology education. [Print ed.], vol. 38, no. 3, str. 141–150.
http://dx.doi.org/10.1002/bmb.20377, doi: 10.1002/bmb.20377.
[orgo, Andrej, Usak, Muhammet, Aydogdu, M., Keles, Ozgul, Ambroì~ Dolin{ek,
Jana, 2011: Biology teaching in upper secondary schools: comparative study between Slovenia and Turkey. Energy education science and technology. Part B, Social and educational studies, vol. 3, iss. 3, str. 305–314.
Camloh, Marjana, Ambroì~ Dolin{ek, Jana, 2011: In vitro regeneration systems
of Platycerium. V: Fernández, Helena (ur.), Kumar, Ashwani (ur.), Revilla, Maria
Ángeles (ur.). Working with ferns: issues and applications. New York [etc.]: Springer, cop., str. 111–125, ilustr., doi: 10.1007/798-1-4419-7162-3_8.
116 |
Predmet njenega raziskovanja so rastlinska biotehnologija, rastlinske tkivne kulture, krioprezervacija in izobraèvanje. Vklju~ena je v raziskovalni program P10078 Biodiverziteta (2009–2011). V okviru COST 871 (2009–2011) razvija metodo
zamrzovanja rastlinskega tkiva (krioprezervacija) in hranjenja na ultra nizkih temperaturah. Vklju~ena je v projekt Razvoj naravoslovnih kompetenc (operativni program razvoja ~love{kih virov) delno financiran s strani Evropske unije iz Evropskega
socialnega sklada (2007–2011).
Janja BATI^, doktorica znanosti, docentka za predmetno podro~je specialne didaktike (podpodro~je likovna umetnost), na Pedago{ki fakulteti UM zaposlena od
novembra 2002.
u
Bibliografija:
Bati~, Janja, 2003: Razvijanje motivacije za likovno-ustvarjalno delo. Pedago{ka
obzorja, letn. 18, {t. 2, 60–71.
Bati~, Janja, 2007: Uporaba u~nih medijev pri pou~evanju prostorskega oblikovanja pri likovni vzgoji. Pedago{ka obzorja, letn. 22, {t. 3/4, 53–62.
Bati~, Janja, 2010: Arhitekturno oblikovanje pri likovni vzgoji v osnovni {oli. Ljubljana: Genija.
Bati~, Janja, 2010: Views of classroom teachers and art teachers on mutual collaboration in planning and execution of the art teaching process. Revija za elementarno izobraèvanje, letn. 3, {t. 4, 67–86.
Bati~, Janja, 2010: Na~rtovanje nalog prostorskega (arhitekturnega) oblikovanja
pri likovni vzgoji. Pedago{ka obzorja, letn. 25, {t. 3/4, 60–75.
Matja` DUH, doktor znanosti, docent za specialno didaktiko (podpodro~je likovna umetnost), na Pedago{ki fakulteti UM zaposlen od novembra 1993.
u
Bibliografija:
Duh, Matja`, 2004: Vrednotenje kot didakti~ni problem pri likovni vzgoji. Maribor: Pedago{ka fakulteta.
Duh, Matja`, 2009: Umweltthemen im Rahmen der Künstlerisch-pädagogischen
Prozesse. V: Europäische Perspektiven 2: Wien; Berlin: LIT, cop. str. 71–78.
Duh, Matja`, 2009: Likovno-oblikovne strategije pred{kolske djece. V: Vuji~i},
L. Duh, M. (ur.). Interdisciplinarni pristup u~enju: put ka kvalitetnijem obrazovanju djeteta. Znanstvena monografija: Rijeka: UF, Maribor: PEF, str. 85–97.
|
117
Duh, Matja`, 2010: Developing art appreciation in light of contemporary art education practice. V: Europäische Perspektiven 3: Wien; Berlin: LIT, cop. str. 148–
154.
Duh, Matja`, 2010: Different aspects of developing ecological awareness through
art education. V: Traces: sustainable art education: papers from the INSEA 2010
conference. Rovaniemi: University Lapland.
Je ~lan InSEA (International Society for Education trough Art), predsednik predmetne komisija za likovno vzgojo pri pripravi nacionalnih preizkusov znanja (NPZ)
v devetletni osnovni {oli, predsednik dràvne strokovne komisije za izbor likovnih
del evropskega nate~aja otrok in mladine Evropa v {oli (Evropska hi{a), predsednik
komisije za podro~je umetnosti pri nate~aju Mladi za napredek Maribora (ZPM Maribor), ~lan uredni{kega odbora Revije za elementarno izobraèvanje (izdaja Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru).
Marija ROPI^, doktorica znanosti, docentka za podro~je didaktike slovenskega
jezika in knjièvnosti za podro~je opismenjevanja in branja, na Pedago{ki fakulteti
zaposlena od oktobra 1998.
u
Bibliografija:
Kordigel Aber{ek, Metka, Ropi~, Marija, 2005: O uspe{nosti dvotirnega komunikacijskega modela knjièvne vzgoje: rezultati empiri~ne raziskave. Jez. slovst.
(Tisk. izd.). Tiskana izd., letn. 50, {t. 5, str. 21–34.
Ropi~, Marija, 2011: U~inkovitost pojmovne mape pred branjem in po njem v 3.
razredu osnovne {ole = The effectiveness of concept mapping for pre-reading activities and after-reading activities in the 3rd grade of primary school. Revija za
elementarno izobraèvanje, letn. 4, {t. 1/2, str. 147–160.
Ropi~, Marija, Ravnjak, Anja, Kordigel Aber{ek, Metka, 2008: U~inkovitost metode recipro~nega pou~evanja v 5. razredu osnovne {ole. Revija za elementarno
izobraèvanje, letn. 1, {t. 1/2, str. 55–63.
Kordigel Aber{ek, Metka, Ropi~, Marija, 2006: Jezikovnodidakti~ni koncepti
v~eraj in danes. V: Jesen{ek, Marko (ur.), Zorko, Zinka (ur.). Jezikovna predanost:
akademiku prof. dr. Joètu Topori{i~u ob 80-letnici, (Zora, 44). Maribor:
Slavisti~no dru{tvo; Ljubljana: SAZU, str. 308–320.
Kordigel Aber{ek, Metka, Ropi~, Marija, Hus, Vlasta, 2009: Children’s literature,
teachers and integrative education: theory and school reality. V: LAMANAUSKAS,
Vincentas (ur.). Challenges of science, mathematics and technology teacher edu-
118 |
cation in Slovenia, (Problems of education in the 21st century, vol. 14). Siauliai:
Scientific Methodological Center Scientia Educologica, str. 44–55.
Je soavtorica didakti~nih gradiv (priro~nikov, u~benikov in delovnih zvezkov) za
sloven{~ino v 1. triletju devetletne osnovne {ole.
Asistenti
u Darja ANTOLIN, profesorica matematike in pedagogike, asistentka za matematiko in didaktiko matematike, na Pedago{ki fakulteti UM zaposlena od maja 2009.
Bibliografija:
Antolin, Darja, 2009: Kombinirano (e-)izobraèvanje pri pouku matematike. Mat.
{ol., 15 (3/4), 144–161.
Antolin, Darja, 2011: Povezovanje matematike in gibalnih iger s petjem v pred{olskem obdobju. Mat. {ol., 17 (1/2), 4–13.
Antolin, Darja, 2009: Effectiveness of integrating e-learning materials into teaching
geometric shapes and measurment. V: Bouillet, Dejana (ur.), Matijevi}, Milan (ur.).
3rd Scientific Research Symposium Curriculums of Early and Compulsory Education, Zadar, Croatia, November 12-14, 2009 [and] ECNSI - 2009, 3rd International
Conference on Advanced and Systematic Research, Zadar, November 12-14,
2009. Curriculums of early and compulsory education: collected papers of 3rd
Scientific Research Symposium Curriculums of Early and Compulsory Education,
Zadar, Croatia, November 12–14, 2009 [and] ECNSI – 2009, 3rd International
Conference on Advanced and Systematic Research, November 13–15, 2008. Zagreb: U~iteljski fakultet, 341–354.
Antolin, Darja, 2010: Parental involvement of mathematicians in their children’s
learning mathematics. V: Jur~evi} Lozan~i}, Anka (ur.). Expectations, achievements and prospects in theory and practice of early and primary education: collected papers of Special Focus Symposium 11th Days of Mate Demarin, Zagreb,
Croatia, November 11th and 13th 2010 [and] ECNSI – 2010, 4th International
Conference on Advanced and Systematic Research, 11–13 November 2010. Zagreb: Sveu~ili{te u Zagrebu, U~iteljski fakultet, University of Zagreb, Faculty of
Teacher Education, 19–30.
Lipovec, Alenka , Antolin, Darja, 2010: Pokvarjeno èpno ra~unalo kot katalizator
pri pou~evanju zgodnje matematike = Teaching elementary mathematics with
broken calculator as catalyst. V: Lenar~i~, Anja (ur.), Kosta, Maja (ur.), Blagus, Katarina (ur.). Mednarodna konferenca Splet izobra evanja in raziskovanja z IKT –
|
119
SIRIKT 2010 Kranjska Gora, 14.–17. april 2010 = International Conference Enabling Education and Research with ICT, 14th – 17th April 2010. Zbornik vseh prispevkov. Ljubljana: Mi{ka, 522–526.
Lipovec, Alenka, Antolin, Darja, Lutovac, Sonja, 2010: Reflection in pre-service
teachers’ autobiographies. V: Janik, Tomá{ (ur.), Knecht, Petr (ur.). New pathways
in the professional development of teachers, Wien; Berlin: Lit, 222–227.
Je ~lanica Dru{tva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in ~lanica
uredni{kega odbora revije Matematika v {oli (izdaja Zavod RS za {olstvo), sodelovala je tudi pri projektih za izdelavo e-u~benikov E-um.
Helena BEZGOV[EK VODU[EK, magistrica znanosti, asistentka za matematiko
in didaktiko matematike, na Pedago{ki fakulteti UM zaposlena od oktobra 2004.
u
Bibliografija:
Lipovec, Alenka, Bezgov{ek Vodu{ek, Helena, 2006: Izobraèvanje bodo~ih
u~iteljev ob delu z mlaj{imi matemati~no sposobnej{imi u~enci. V: Peklaj, Cirila
(ur.). Teorija in praksa v izobraèvanju u~iteljev (str. 113–119). Ljubljana: Center
za pedago{ko izobraèvanje Filozofske fakultete.
Lipovec, Alenka, Bezgov{ek Vodu{ek, Helena, 2006: Matemati~ni jezik bodo~ih
u~iteljev razrednega pouka. Pedago{. obz., letn. 21, {t. 3/4, str. [38]–49.
Lipovec, Alenka, Bezgov{ek Vodu{ek, Helena, 2006: The didactic pentagon: students-teachers-parents-preservice teachers-teacher educators. Department of mathematics report Bezgov{ek Vodu{ek, Helena, 2008: Matemati~na ustvarjalnost
u~encev in bodo~i u~itelji razrednega pouka. V: Ferbeèr, Ivan (ur.), Mönks, Franz
J. (ur.). Holisti~ni pogled na nadarjenost: Mednarodna znanstvena konferenca,
Ptuj 2008: International scientific conference, Ptuj, 2008. Ljubljana: MIB, str. 236–
240.
Bezgov{ek Vodu{ek, Helena, 2010. Contextualized mathematical word problems
through the eyes of primary students and teachers. V: Jur~evi} Lozan~i}, Anka
(ur.). Expectations, achievements and prospects in theory and practice of early
and primary education: collected papers of Special Focus Symposium 11th Days
of Mate Demarin, Zagreb, Croatia, November 11th and 13th 2010 and ECNSI –
2010, 4th International Conference on Advanced and Systematic Research, 11–
13 November 2010. Zagreb: Sveu~ili{te u Zagrebu, U~iteljski fakultet, University
of Zagreb, Faculty of Teacher Education, str. 39–52.
Sodelovala je pri projektih za izdelavo e-u~benikov E-um in analizi dose`kov na
podro~ju matematike v raziskavi TIMSS 2003.
120 |
u Nika GOLOB, doktorica znanosti, asistentka za podro~je kemijskega izobraèva-
nja, na Pedago{ki fakulteti UM zaposlena od decembra 1996.
Bibliografija:
Golob, Nika, 2009: Analýza ~innosti vybraných center v dy – zastoupení chemie.
V: BÍLEK, Martin. Muzejní didaktika p írodov dných a technických p edm t : p írodov dná a technická muzea a mo`nosti jejich vyuìtí ve vzd lávání. 1. vyd. Hradec Králové: Gaudeamus, str. 41–46.
Golob, Nika, 2009: Education for sustainable development as a permanent process. The international journal of learning, vol. 16, iss. 10, str. 11–19.
Golob, Nika, 2010: Izkustveno u~enje za doseganje naravoslovnih kompetenc.
V: Grubelnik, Vladimir (ur.). Opredelitev naravoslovnih kompetenc: znanstvena
monografija. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, str. 124–131.
Golob, Nika, 2011: Aktualizacija {olskega znanja – {tudija primera pri pouku kemije = Actualization of school knowledge – case study in chemistry class. V: Duh,
Matja` (ur.), Ambroì~ Dolin{ek, Jana. Raziskovalni vidiki ekologije v kontekstu
edukacije: znanstvena monografija. Maribor: Pedago{ka fakulteta; Raki~an: RIS
Dvorec, str. 45–53.
Golob, Nika, Mlakar, Suzana, Ambroì~ Dolin{ek, Jana, 2011: Voda in zdrav
na~in ìvljenja = Water and a healthy way of living. Revija za elementarno izobraèvanje, letn. 4, {t. 1/2, str. 35–46.
Bojan KOVAÎ^, asistent za specialno didaktiko, podpodro~je glasba, na Pedago{ki fakulteti UM zaposlen od septembra 2007.
u
Bibliografija:
Kova~i~, Bojan, 2007: Stali{~a u~iteljev o glasbeni talentiranosti. Pedago{. obz.,
letn. 22, {t. 3/4, str. [89]–102.
Kova~i~, Bojan, ^r~inovi~ Rozman, Janja, 2008: Izbira in uporaba u~nih medijev
pri pouku glasbe. Revija za elementarno izobraèvanje, letn. 1, {t. 1/2, str. 45–
53.
^r~inovi~ Rozman, Janja, Kova~i~, Bojan, 2008: Use of learning media and technology by preparation and realization of music lessons = Uporaba nastavnih sredstava i pomagala te obrazovne tehnologije u pripremi i izvedbi nastave glazbenog
|
121
odgoja. V: Plenkovi}, Juraj (ur.). The 15th International scientific Conference “Society and Technology”, Zadar, June 26.–28. 2008. Dru{tvo i tehnologija 2008.
Zagreb: Hrvatsko komunikolo{ko dru{tvo, vol. 41, no. 3, str. 175–182.
Blaì~, Marjan, ^r~inovi~ Rozman, Janja, Kova~i~, Bojan, 2009: Nekatere zna~ilnosti glasbeno talentiranih u~encev s podro~ja glasbenih sposobnosti. Pedago{.
obz., letn. 24, {t. 3–4, str. 3–21.
^r~inovi~ Rozman, Janja, Kova~i~, Bojan, 2010: Musical talent. Pedago{. obz.,
letn. 25, {t. 3/4, str. 47–59.
u ^rtomir MATEJEK, magister znanosti, asistent za didaktiko {portne vzgoje, na Pedago{ki fakulteti UM zaposlen od oktobra 2001.
Bibliografija:
Planin{ec, Jurij, Matejek, ^rtomir, 2004: Differences in physical activity between
non-overweight, overweight and obese children. Collegium antropologicum, 28
(2), 747–754.
Matejek, ^rtomir, Planin{ec, Jurij, 2008: Gibalna u~inkovitost mestnih, primestnih
in podeèlskih otrok. Revija za elementarno izobraèvanje, 1 (3/4), 5–12.
Matejek, ^rtomir, Planin{ec, Jurij, 2010: Gibalne sposobnosti otrok. V: [imuni~,
B., Volmut, Tadeja, Pi{ot, R. (ur.). Otroci potrebujemo gibanje: otrok med vplivi
sodobnega ìvljenjskega sloga: gibalne sposobnosti, telesne zna~ilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok, (Knji`nica Annales kinesiologiae). Koper: Univerza
na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, In{titut za kineziolo{ke raziskave, Univerzitetna zalo`ba Annales, 45–53.
Matejek, ^rtomir, Planin{ec, Jurij, 2010: Gibalne sposobnosti otrok iz razli~nih
bivalnih okolij. V: [imuni~, B., Volmut, Tadeja, Pi{ot, R. (ur.). Otroci potrebujemo
gibanje: otrok med vplivi sodobnega ìvljenjskega sloga: gibalne sposobnosti, telesne zna~ilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok, (Knji`nica Annales kinesiologiae). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e,
In{titut za kineziolo{ke raziskave, Univerzitetna zalo`ba Annales, 69–77.
Matejek, ^rtomir, Planin{ec, Jurij, 2011: Telesna samopodoba in gibalna u~inkovitost de~kov in deklic v obdobju preadolescence. V: Duh, M., Ambroì~
Dolin{ek, J. (ur.). Raziskovalni vidiki ekologije v kontekstu edukacije: znanstvena
monografija. Maribor: Pedago{ka fakulteta; Raki~an: RIS Dvorec, 93–103.
122 |
Je sodelavec Zveze u~iteljev in trenerjev Slovenije pri Smu~arski zvezi Slovenije,
predsednik ocenjevalne komisije za podro~je {porta pri projektu Mladi za napredek
Maribora 2011.
Martina RAJ[P, magistrica pedago{kih znanosti, asistentka specialne didaktike
(podpodro~je: naravoslovje in tehnika), na Pedago{ki fakulteti UM zaposlena od
oktobra 2002.
u
Bibliografija:
Fo{nari~, Samo, Raj{p, Martina, 2009: Nekateri elementi motivacijsko-~ustvenega
odzivanja 6–7 let starih u~encev na prisotnost ìvali v {oli. Pedago{ka obzorja,
24 (2), 144–52.
Raj{p, Martina, @ic, Jasna, Glavi~, Sara, 2008: Tehni{ki dnevi v prvem triletju devetletne osnovne {ole. Revija za elementarno izobraèvanje, 1 (1/2), 95–103.
Fo{nari~, Samo, Raj{p, Martina, 2009: Okoljske aktivnosti mlaj{ih u~encev v kontekstu trajnostnega razvoja. V: DUH, Matja` (ur.), Edukacija za trajnostni razvoj.
Maribor: Pedago{ka fakulteta; Raki~an: RIS Dvorec, 45–53.
Raj{p, Martina, Lepi~nik Vodopivec, Jurka, 2011: Osnovno{olci in zdrav na~in
ìvljenja s poudarkom na uìvanju teko~in. V: DUH, Matja` (ur.), Raziskovalni
vidiki ekologije v kontekstu edukacije: znanstvena monografija. Maribor: Pedago{ka fakulteta.
Raj{p, Martina, 2010: Zala na kmetiji (Zbirka Mlade`). Maribor: Litera.
Je avtorica mnogih, v skladu s predpisi potrjenih osnovno{olskih u~benikov, aktivno je sodelovala oz. {e sodeluje v razli~nih odmevnih projektih (Razvoj naravoslovnih kompetenc, 2008–2011, Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko;
E-u~na gradiva za predmet Spoznavanje okolja v 3. razredu: projekti: e-okolje,
2008, Maribor: Pedago{ka fakulteta; Razvoj pismenosti (Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Javni
razpis za izbor operacij se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja ~love{kih
virov za obdobje 2007–2013, 3. razvojne prioritete: »Razvoj ~love{kih virov in
vseìvljenjskega u~enja«; prednostne usmeritve 3.1. »Izbolj{anje kakovosti in u~inkovitosti sistemov izobraèvanja in usposabljanja.«), 2009, Koper: Pedago{ka fakulteta; E-u~na gradiva za predmet Spoznavanje okolja v 1., 2. in 3. razredu:
projekti: e-okolje, 2009, Ljubljana: Nevron), strokovno in znanstveno pa se ukvarja
predvsem z vsebinami elementarnega pou~evanja.
|
123
u Polonca [EK MERTÜK, doktorica znanosti, asistentka za podro~je slovenskega
jezika, na Pedago{ki fakulteti UM zaposlena od oktobra 1999.
Bibliografija:
[ek Mertük, Polonca, 2004: Trpni sedanjik za izraànje brez~asnih dejanj (Analiza
izbranih odlomkov Matejevega evangelija). âsopis za zgodovino in narodopisje,
75 (2/3), 669–681.
[ek Mertük, Polonca, 2006: Trpnik v Briìnskih spomenikih. Jezikoslovni zapiski,
12 (1), 115–129.
[ek Mertük, Polonca, 2006: Stanislav [krabec o Franu Levstiku. V: Topori{i~, Joè
(ur.). Jezikoslovci in njihova dela v [krab~evih o~eh. [krab~eva misel V: zbornik
s simpozija 2005. Nova Gorica: Fran~i{kanski samostan Kostanjevica, 209–217.
[ek Mertük, Polonca, 2011: Vejica premalo ali preve~ pri {tudentih razrednega
pouka = Comma - too few or too many - with students of primary education. Revija za elementarno izobraèvanje, 4 (1/2), 123–145.
[ek Mertük, Polonca, 2011: Neuresni~evanje pravopisne rabe kon~nih lo~il pri
{tudentih razrednega pouka = Disregard of orthographic usage of final punctuation
with students of primary education. V: Zupan~i~, Toma` (ur.). Mladi v procesih
izobraèvanja: zbornik Mednarodnega znanstvenega kongresa Mednarodno leto
mladih: dialog in medsebojno razumevanje. Maribor: Pedago{ka fakulteta; Ru{e:
Osnovna {ola Janka Glazerja, 34–42.
Je lektorica (jezikovni pregled) Revije za elementarno izobraèvanje. Lektorirala
je tudi E-u~na gradiva za predmet Spoznavanje okolja v 3. razredu (2008, Maribor:
Pedago{ka fakulteta) ter E-u~na gradiva za predmet Spoznavanje okolja v 1., 2. in
3. razredu (2009, Ljubljana: Nevron).
U;itelja ve[;in
u Spec. Drago DREVEN[EK, na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru 12 let zaposlen kot visoko{olski u~itelj predavatelj. Pred zaposlitvijo na PEF je 15 let vodil
ob{tudijsko {portno dejavnost na UM. Ukvarjal se je tudi s tekmovalnim {portom,
saj je bil {est let trener in tudi selektor slovenske odbojkarske reprezentance,
udeleènec Mediteranskih iger 93 in univerzijade v ZDA, finalnega turnirja CEV in
pomo~ ter glavni trener odbojkarskega kluba Paloma Branik (dvakratni dràvni
prvaki).
124 |
u
Majda ER@EN NOVAK, u~iteljica vokalno-instrumentalnega pouka
Bibliografija:
Cslovjecsek, Markus, Fontana, Sabina, Hettelingh, Daniel, Spühler, Monique,
2001: Mathe macht Musik: Impulse zum musikalischen Unterricht mit dem Zahlenbuch 1 und 2. 1. Aufl. Zug: Klett und Balmer, 88 str., ilustr.
Erèn Novak, Majda, 1995: Brinine pesmi. Maribor: Brijoma, 37 str., ilustr.
Erèn Novak, Majda, 1998: Mehur~ki. Maribor: Brijoma, 40 str., ilustr.
Erèn Novak, Majda, 2003: Pet glasbenih pravljic, (Zbirka ^ri~ek, 4). Maribor:
Grafiti studio, 15 str.
Erèn Novak, Majda, Senica Vujanovi~, Majda, 2003: Polon~ine pesmi, (Zbirka
^ri~ek, 3). Maribor: Grafiti studio, 15 str.
|
125
Dr. Milena Ivanu{ Grmek
Oddelek za temeljne pedagoške predmete
Oddelek za temeljne pedago{ke predmete je mlad oddelek. Povezuje delo pedagogov, psihologov, specialnih pedagogov in strokovnjakov s podro~ja informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki so mati~no zaposleni na Pedago{ki fakulteti
Univerze v Mariboru. Po razdruìtvi velike Pedago{ke fakultete so se ~lani sedanjega
oddelka za~eli zdruèvati v okviru Katedre za temeljne pedago{ke predmete. Zaradi
specifike dela ~lanov oddelka pa je Senat Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru
na svoji seji 27. maja 2009 sprejel sklep o reorganizaciji Katedre za temeljne pedago{ke predmete v Oddelek za temeljne pedago{ke predmete.
Oddelek za temeljne pedago{ke predmete trenutno {e ne izvaja svojega {tudijskega programa. Sta pa v pripravi dva {tudijska programa: {tudijski program 2. stopnje Inkluzija v vzgoji in izobraèvanju ter {tudijski program 3. stopnje Vodenje v
vzgoji in izobraèvanju.
^lani oddelka izvajajo pedago{ke obveznosti na vseh oddelkih Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, in sicer na {tudijskih programih prve, druge in tretje stopnje. Prav tako sodelujejo pri izvajanju izrednega {tudija, v programu za
izpopolnjevanje izobrazbe Pedago{ko-andrago{ko izobraèvanje in v programih
stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Sodelujejo tudi kot mentorji ali somentorji
{tudentom pri diplomskih delih. Zaradi svoje bogate znanstvenoraziskovalne dejavnosti so iskani mentorji pri magistrskih delih in doktorskih disertacijah. S tem pomembno prispevajo k profesionalnemu razvoju bodo~ih u~iteljev, vzgojiteljev in
raziskovalcev na podro~ju vzgoje in izobraèvanja ter tudi k raz{irjanju in poglabljanju znanja, sposobnosti ter spretnosti u~iteljev in vzgojiteljev, ki è delujejo v
praksi.
Pomembno podro~je ~lanov oddelka je znanstvenoraziskovalno delo, ki ga bomo
razvijali tudi v bodo~e. ^lani oddelka sodelujejo v dveh programskih skupinah: Raziskovanje u~enja in pou~evanja v sodobni dru`bi ter Uporabna psihologija. Prav
tako so vpeti v raziskovalno delo v ciljnoraziskovalnih projektih, aplikativnih projektih in ESS-projektih. Svoja znanstvena in strokovna spoznanja predstavljajo v
uglednih doma~ih in tujih revijah ter tudi na razli~nih doma~ih in mednarodnih
konferencah ter sre~anjih.
Sodelujejo tudi v razli~nih strokovnih zdruènjih s podro~ja profesionalnega razvoja u~iteljev (npr. ISATT), raziskovanja (npr. EERA) in s sorodnimi visoko{olskimi
institucijami za izobraèvanje u~iteljev na Hrva{kem, Madàrskem, ê{kem, Fin-
126 |
skem, v [paniji … V okviru programa Socrates Erasmus pa uresni~ujejo mednarodno
izmenjavo profesorjev in {tudentov.
Na Oddelku za temeljne pedago{ke predmete deluje deset sodelavcev: {tiri redne
profesorice, dve docentki, dve asistentki in asistent ter laborant.
:lani Oddelka za temeljne pedago[ke predmete
1. Mag. Toma` Bratina, asistent za metodologijo znanstvenoraziskovalnega dela
in specialno didaktiko (podpodro~je ra~unalni{tvo)
2. Dr. Zlatka Cugmas, redna profesorica za razvojno psihologijo
3. Dr. Branka âgran, redna profesorica za pedago{ko metodologijo
4. Dr. Katarina Habe, docentka za psihologijo
5. Dr. Milena Ivanu{ Grmek, redna profesorica za didaktiko
6. Dr. Katja Ko{ir, docentka za pedago{ko psihologijo
7. Mag. Marta Licardo, asistentka za specialno pedagogiko
8. Dr. Majda Schmidt, redna profesorica za specialno pedagogiko
9. Sara Tement, asistentka za psihologijo
10. Ivo Vek, laborant
Najpomembnej[e bibliografske enote ;lanov oddelka
u
Mag. Toma` BRATINA
Bratina, Toma`. Multimedijska e-gradiva v e-izobraèvanju. V: Vovk Korè, Ana
(ur.), Vihar, Nata{a (ur.), Nekrep, Andreja (ur.). Partnerstvo fakultet in {ol kot spodbuda profesionalnemu razvoju u~iteljev. Maribor: Pedago{ka fakulteta, 2007, str.
127–135.
Bratina, Toma`, âgran, Branka. Metodolo{ke kompetence u~iteljev v naravoslovju. V: Grubelnik, Vladimir (ur.). Opredelitev naravoslovnih kompetenc: znanstvena monografija. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, 2010, str.
28–35.
|
127
Bratina, Toma`. Testing problem solving strategies in pedagogical methodology.
V: Gómez Chova, Louis (ur.), Martí Belenguer, D. (ur.), Candel Torres, I. (ur.).
Edulearn 10 proceedings CD. Valencia: International Association of Technology,
Education and Development (IATED), 2010, str. 1–9.
Bratina, Toma`, Kra{na, Marjan. Students’ attitude toward digital security. V:
Gómez Chova, Louis (ur.), Candel Torres, I. (ur.), López Martínez, A. (ur.). INTED
2011: International Technology, Education and Development Conference, 5th
edition, Valencia (Spain), 7th-9th March, 2011 : conference proceedings cd.
[Compact disc ed.]. Valencia: International Association of Technology, Education
and Development (IATED), 2011, str. 2831–2839.
Bratina, Toma`, Kra{na, Marjan. Correct interpretation of statistical analysis as result of instructional video application. V: Peta me unarodna nau~no-stru~na konferencija “Informatika, obrazovna tehnologija i novi mediji u obrazovanju”,
Sombor, 2008. Summary book, (Biblioteka Posebna izdanja, knj. 132, book 132).
Sombor: Faculty of Education, 2008, str. 56.
u
Dr. Zlatka CUGMAS
Cugmas, Zlatka. Social behaviors of children with different types of attachment
toward their kindergarten teachers. Stud. psychol., 2003, vol. 45, 4, str. 323–338.
Cugmas, Zlatka. Gender differences in relation between child’s attachment to
school teachers and his/her self-perception. Stud. psychol., 2007, vol. 49, 1, str.
63–80.
Cugmas, Zlatka. Povezanost med mladostnikovimi odnosi s star{i in vrstniki ter
uìvanjem zdravju {kodljivih substanc. Psihol. obz. (Ljublj.), 2010, letn. 19, {t. 4,
str. 153–173, tabele.
Cugmas, Zlatka. The external validity of the scale of self-perception for pre-school
children (LSPO). V: Columbus, Alexandra (ur.). Leading edge research in cognitive
psychology. New York: Nova Science Publishers, cop. 2006, str. 105–122.
Cugmas, Zlatka. Narisal sem sonce zate: izbrana poglavja o razvoju otrokove navezanosti in samozaznave. Ljubljana: Center za psihodiagnosti~na sredstva, 2003.
186 str., ilustr.
u
Dr. Branka ÂGRAN
âgran, Branka. Univariatna in multivariatna analiza podatkov: zbirka primerov
uporabe statisti~nih metod s SPSS. Maribor: Pedago{ka fakulteta, 2004. V, 55 str.,
[6] f. pril., tabele.
128 |
âgran, Branka. Bilingual teaching - evaluation of the quality. V: Kozłowska, Anna
(ur.). The transition of educational concepts in the face of the European unification
process. Cz stochowa: Wydawnictwo Wy szej Szkoly Lingwistycznej, cop. 2005,
str. 121–134.
âgran, Branka, Cvetek, Slavko, Oti~, Marta. Pedago{ka praksa z vidika empiri~no
verificirane ocene visoko{olskih didaktikov. Sodob. pedagog., 2007, letn. 58, {t.
1, str. 50–74.
âgran, Branka, Ivanu{ Grmek, Milena, [temberger, Tina. Zunanja u~na diferenciacija in ~ustveno-osebnostni vidik u~enja. Pedago{. obz., 2009, letn. 24, {t. 2,
str. [3]–19.
âgran, Branka, Schmidt, Majda. Attitudes of Slovene teachers towards the inclusion of pupils with different types of special needs in primary school. Educ. stud.,
May 2011, vol. 37, no. 2, str. 171–195.
u
Dr. Katarina HABE
Jau{ovec, Norbert, Habe, Katarina. (2004). The influence of auditory background
stimulation (Mozart’s sonata K. 448) on visual brain activity. International journal
of psychophysiology, vol. 51, no. 3, str. 261–271.
Habe, Katarina, Jau{ovec, Norbert (2003). Mozart effect - reality or science fiction?
Psiholo{ka obzorja, letn. 12, {t. 4, str. 23–32.
Habe, Katarina (2010). Neuropsychology of music: a rapidly growing branch of
psychology. Psiholo{ka obzorja, letn. 19, {t. 1, str. 79–98.
Habe, Katarina, Delin, A. (2010). Uporabnost glasbe kot motivacijskega sredstva
pri pou~evanju v osnovni {oli. Pedago{ka obzorja, letn. 25, {t. 2, str. 35–50.
Habe, Katarina (2010). Nevroznanost – orodje optimizacije glasbenega pou~evanja. Glasba v {oli in vrtcu, letn. 15, {t. 3/4, str. 36–41.
u
Dr. Milena IVANU[ GRMEK
Ivanu{ Grmek, Milena. Didakti~ne zna~ilnosti pouka v devetletni osnovni {oli.
Pedago{. obz., 2004, letn. 19, 1, str. 3–16.
Ivanu{ Grmek, Milena, Javornik Kre~i~, Marija. Impact of external examinations
(Matura) on school lessons. Educ. stud., september 2004, vol. 30, no. 3, str. [319]–
329.
|
129
Ivanu{ Grmek, Milena, Javornik Kre~i~, Marija. Does undergraduate education
influence teachers’ perceptions of learning and teching? The case of the Republic
of Slovenia. Educ. stud., december 2008, vol. 34, no. 5, str. 433–442.
http://dx.doi.org/10.1080/03055690802287645.
Ivanu{ Grmek, Milena, âgran, Branka, Sadek, Lidija. Eksperimentalna {tudija primera pri pouku spoznavanja okolja. 1. natis. Ljubljana: Pedago{ki in{titut, 2009,
220 str., ilustr., preglednice.
Ivanu{ Grmek, Milena, âgran, Branka. Pridobitve in ovire prenovljenih u~nih
na~rtov v gimnaziji. [ol. polje (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2010, letn. 21, {t. 3/4,
str. 93–105.
u
Dr. Katja KO[IR
Ko{ir, Katja, Pe~jak, Sonja (2005). Sociometry as a method for investigating peer
relationships: what does it actually measure? Educational Research 47 (1), str.
127–144.
Ko{ir, Katja (2005). The influence of teacher’s classroom management style on
pupils’ self-regulative behaviour. Studia Psychologica, 47 (2), str. 119–144.
Ko{ir, Katja, So~an, Gregor, Pe~jak, Sonja (2007). The role of interpersonal relationships with peers and with teachers in students’ academic achievement. Reviev
of Psychology, 14 (1), str. 43–58.
Ko{ir, Katja, Pe~jak, Sonja (2007). Dejavniki, ki se povezujejo s socialno sprejetostjo v razli~nih obdobjih {olanja. Psiholo{ka obzorja, 16 (3), str. 49–73.
Pe~jak, Sonja, Ko{ir, Katja (2002 in 2008). Poglavja iz pedago{ke psihologije: izbrane teme. Ljubljana: Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete.
u
Mag. Marta LICARDO
Licardo, M. (2010). Samoodlo~anje v perspektivi inkluzije - izvle~ek = Self-determination in inclusion perspective. V Starc S. (ur.). Koper: Pedago{ka fakulteta,
str. 57–58.
Bakra~evi~ Vukman, K., Licardo, M. (2010). How cognitive, metacognitive, motivational and emotional self-regulation influence school performance in adolescence and early adulthood. Educational Studies, 1–10.
130 |
Licardo, M. (2008). Nekateri vidiki kompetence u~enje u~enja ter njena povezanost s {olskim u~nim uspehom ob koncu primarnega, sekundarnega in terciarnega
izobraèvanja. Magistrsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta UM.
Licardo, M., Schwarzer R., Jerusalem M., (2007). General Self-Efficacy Scale –
Slovenian Version. Germany: Freie Universitat Berlin.
Bakra~evi~ Vukman, K., Licardo, M. (2006). Nekatere povezave med emocionalno kompetentnostjo, emocionalno regulacijo ter odzivanjem v stresnih situacijah pri mladostniku. Pedago{ka obzorja, letn. 21, {t. 2, str. 70–86.
u
Dr. Majda SCHMIDT
Schmidt, Majda, Kober, Ralph. Quality of life of families with children with intellectual disabilities in Slovenia. V: Kober, Ralph (ur.). Enhancing the quality of life
of people with intellectual disabilities: from theory to practice, (Social Indicators
Research Series, vol. 41). Dordrecht [etc.]: Springer, cop. 2010, str. 363–376.
Schmidt, Majda, âgran, Branka. Self-concept of students in inclusive settings. International Journal of Special Education, 2008, vol. 23, no. 1, str. 8–17.
http://www.internationalsped.com/documents/2%20Self%20Concept.doc.
Schmidt, Majda, ^reslovnik, Helena. Learning habits of students with special
needs in short-term vocational education programmes. Educ. stud., Oct. 2010,
vol. 36, no. 4, str. 415–430.
Schmidt, Majda. Integracija/inkluzija otrok z motnjo sluha: kaj kaèjo raziskovalni
izsledki? [ol. polje (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], jesen 2007, letn. 18, {t. 3/4, str.
133–149.
Schmidt, Majda, Fri{, Darko (ur.). Socialna integracija otrok s posebnimi potrebami v osnovno {olo, (Knji`na zbirka Monografije, 4). Maribor: Pedago{ka fakulteta, 2001, 130 str.
u
Sara TEMENT
Tement, Sara, Korunka, Christian, Pfifer, Ajda. Toward the assessment of the workfamily interface: validation of the Slovenian versions of work-family conflict and
work-family enrichment scales. Psihol. obz. (Ljublj.), 2010, letn. 19, {t. 3, str. 53–
74, tabele.
Tement, Sara, Korunka, Christian, Kapella, Olaf. Employees’ caregiving responsibilities in relation to the work-family interface: a literature review. V: Korunka,
|
131
Christian (ur.). 6. Tagung der Fachgruppe Arbeits- und Organisationspsychologie
der Deutschen Gesellschaft für Psychologie. Entscheidungen und Veränderungen
in Arbeit, Organisation und Wirtschaft. Wien: Facultas, cop. 2009, str. 58.
Tement, Sara, Korunka, Christian. Is one employee’s blessing another one’s curse?
The moderating role of dependent type in the relationship between job
demand/resources and job satisfaction. V: The 2nd Biennial IWP Institute of Work
Psychology Conference on Work, Well-being and Performance, June 29th to July
1st 2010, St. Paul’s Hotel, Sheffield, UK. IWP Conference 2010: [conference brochure]. Sheffield: Institute of Work Psychology, University of Sheffield, 2010, str.
97.
Tement, Sara, Korunka, Christian. Usklajevanje dela in druìnskega ìvljenja:
predstavitev dveh merskih instrumentov in prvi rezultati. V: MUSIL, Bojan (ur.),
PAV[I^, Mojca (ur.). VI. kongres psihologov Slovenije z mednarodno udele`bo,
Roga{ka Slatina, 29. september–2. oktober 2010. Povzetki prispevkov. Ljubljana:
Dru{tvo psihologov Slovenije, 2010, str. 86.
Tement, Sara, Korunka, Christian, Pfifer, Ajda. Toward the assessment of the workfamily interface : validation of the Slovenian versions of work-family conflict and
work-family enrichment scales. Review of Psychology, 2010, vol. 17, no. 2, str.
160.
132 |
Dr. Jurka Lepi~nik Vodopivec
Oddelek za pred[olsko vzgojo
Po podatkih, ki jih navaja Bra~i~ (1986), je bila è leta 1966 dana pobuda za ustanovitev dveletnega {tudijskega programa za izobraèvanje vzgojiteljic v okviru tedanje Pedago{ke akademije Maribor. Oblikovana je bila delovna skupina, ki je
pripravila program izobraèvanja za redni in izredni {tudij. Kljub prizadevanjem
delovne skupine in Pedago{ke akademije, ki je leta 1973 sprejela sklep o ustanovitvi
oddelka za vzgojiteljice, so se aktivnosti odloìle, saj ni dobil podpore od ustreznih
republi{kih organov. Kljub mnogim pobudam in zahtevam vzgojiteljic je bil predlog
potrjen {ele v okviru reforme pedago{kega {olstva.
Z ustanovitvijo Pedago{ke fakultete v letu 1985 je v okviru Oddelka za pedagogiko, psihologijo, didaktiko in specialne didaktike za~ela delovati katedra za specialne didaktike pred{olske vzgoje.
Oddelek za pred{olsko vzgojo se ustanovi leta 1989, vodi ga mag. Bojan Brumen.
Od 1991 do 1993 oddelek vodi mag. Marjana Erèni~nik Pa~nik. V letih med 1995
in 1998 je predstojnik Oddelka za pred{olsko vzgojo dr. Dolfe Rajtmajer. Od 1999
do 2003 je predstojnica oddelka dr. Olga Denac, od leta 2003 do 2007 dr. Tomaž
Zupan~i~, od novembra leta 2007 do septembra 2011 dr. Jurka Lepičnik Vodopivec. Od oktobra 2011 oddelek vodi dr. Olga Denac.
Vi{je{olski {tudijski program Vzgojitelj pred{olskih otrok je bil prvi~ razpisan v
{tudijskem letu 1984/85 kot izredni {tudij. Leto kasneje, v {tudijskem letu 1985/86,
pa je bil razpisan tudi redni {tudij. Vi{je{olski program vzgojitelj pred{olskih otrok
traja 4 semestre in se izvaja od 1984/85 do 1995/96. Kot izredni {tudij se preko delavskih oz. ljudskih univerz izvaja tudi v drugih krajih, in sicer v {tudijskem letu
1986/87 in 1987/88 v Celju, v {tudijskem letu 1989/90 v Murski Soboti in @alcu, v
{tudijskem letu 1990/91 pa v Kr{kem. Diplomanti pridobijo strokovni naziv vzgojiteljica/vzgojitelj pred{olskih otrok.
V {tudijskem letu 1995/96 se na Pedago{ki fakulteti v Mariboru za~ne izvajati triletni visoko{olski strokovni program Pred{olska vzgoja, ki traja 6 semestrov in se
izvaja od 1995/96 do 2008/09. V {tudijskem letu 1995/96 se kot izredni {tudijski
program izvaja v Celju, v {tudijskih letih 1997/98, 1999/00, 2001/02, 2003/04,
2005/06 pa v @alcu. Z uspe{nim zagovorom diplomskega dela si {tudenti pridobijo
strokovni naziv diplomirani vzgojitelj pred{olskih otrok oziroma diplomirana vzgojiteljica pred{olskih otrok. Program se s {tudijskim letom 2010/11 zaklju~uje.
V {tudijskem letu 2009/10 se za~ne izvajati visoko{olski {tudijski program prve
stopnje Pred{olska vzgoja. [tudij pred{olske vzgoje ostaja v obsegu {estih semestrov,
|
133
se pa v skladu s smernicami bolonjske prenove visokega {olstva uvede ve~ prakse,
pove~a se izbirnost predmetov, predmeti in vsebine pa se uskladijo v skladu s kreditnim vrednotenjem (ECTS). Temeljni cilj programa Pred{olska vzgoja je usposobiti
{tudentke in {tudente za kakovostno delo s pred{olskimi otroki in u~enci v prvem
razredu devetletne osnovne {ole, za sodelovanje z njihovimi star{i in sodelavci ter
drugimi strokovnjaki v vrtcu, {oli in {ir{e. V procesu izobraèvanja se {tudentke in
{tudenti seznanjajo z razli~nimi pogledi in pojmovanji otro{tva in vzgoje, pridobivajo temeljna teoreti~na in prakti~na znanja s tega podro~ja in preverjajo svoja znanja in spretnosti s posameznih podro~ij dejavnosti v vsakdanjem ìvljenju in delu
vrtca in prvega razreda devetletne osnovne {ole. Diplomanti programa obvladajo
spretnosti komuniciranja z otroki in odraslimi, znajo na~rtovati, izvajati in kriti~no
evalvirati vzgojno delo. Izbirni predmeti {tudentkam in {tudentom omogo~ajo, da
se podrobneje in {e bolj poglobljeno usposobijo za posamezna podro~ja dejavnosti,
za katera imajo osebni interes in sposobnosti. Pomemben cilj programa je pridobitev
temeljnih in transfernih znanj, ki diplomantom omogo~ajo, da v procesu vseìvljenjskega u~enja sami i{~ejo vire in na~ine za pridobitev znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo pri vsakdanjem delu. Z zaklju~kom {tudija in uspe{no opravljeno
diplomsko nalogo kandidat pridobi naziv diplomirani vzgojitelj / diplomirana vzgojiteljica pred{olskih otrok.
V {tudijskem letu 2011/12 se za~ne izvajati {tudijski program druge stopnje Zgodnje u~enje in pou~evanje. S tem se uresni~ujejo dolgoletna prizadevanja vzgojiteljic
in vzgojiteljev po mo`nosti nadaljnjega izobraèvanja. Prvi~ v zgodovini {tudija
pred{olske stopnje se na Univerzi v Mariboru na na{em oddelku razpi{e podiplomski {tudijski program. [tudijski program Zgodnje u~enje in pou~evanje je namenjen
nadaljevanju {tudija pred{olske vzgoje, je program bolonjske druge stopnje in
omogo~a {tudentom pred{olske vzgoje tudi prehod na doktorski {tudij Edukacijskih
ved na Pedago{ki fakulteti v Mariboru, kakor tudi na nekatere druge ustrezne programe tretje stopnje.
Program
1984/85
R
Vi{je{olski {tudijski
program VZGOJITELJ
19
PRED[OLSKIH
OTROK (4 semestri)
Visoko{olski {tudijski
program
PRED[OLSKA
VZGOJA
(6 semestrov)
1991/92
IZR R
1995/96
IZR R
2001/02
IZR R
60 128 103 188 180 –
–
–
–
2010/11
IZR R
35
349 478 138
IZR
–
61
134 |
Program
1984/85
R
Visoko{olski {tudijski
program
PRED[OLSKA
VZGOJA
(6 semestrov)
1991/92
IZR R
–
1995/96
IZR R
–
2001/02
IZR R
–
2010/11
IZR R
IZR
349 478 138
61
Tabela 1: Primerjava vpisanih {tudentov (z absolventi)
Kot je razvidno iz tabele 1, se je v vi{je{olski {tudijski program Vzgojitelj pred{olskih otrok v {tudijskem letu 1984/85 vpisalo 60 izrednih {tudentov. V letu 1991/92
je bilo skupaj vpisanih 231 {tudentov, od tega 128 rednih in 103 izredni. Dinamika
pove~evanja vpisa se nadaljuje in doseè vrh v letu 2001/02, ko je na visoko{olski
{tudijski program Pred{olska vzgoja vpisanih 349 rednih in 478 izrednih {tudentov.
V zadnjem letu je vpisanih 138 rednih in 61 izrednih {tudentov v Visoko{olski {tudijski program Pred{olska vzgoja in 151 rednih in 54 izrednih {tudentov v
Visoko{olski {tudijski program prve stopnje Pred{olska vzgoja.
Programi
Redni
Izredni
Skupaj
Vi{je{olski {tudijski program
VZGOJITELJ PRED[OLSKIH OTROK
od 1987 do 2002
354
569
923
Visoko{olski {tudijski program
PRED[OLSKA VZGOJA
od 1998 do 2010
652
823
1475
1006
1392
2398
Skupaj
Tabela 2: [tevilo diplomantov od ustanovitve do 31. 12. 2010
V tabeli 2 so prikazani podatki o diplomantih. Vi{je{olski {tudijski program Vzgojitelj pred{olskih otrok je zaklju~ilo skupaj 923 {tudentov, od tega 354 rednih in
569 izrednih {tudentov. Visoko{olski {tudijski program Pred{olska vzgoja je do leta
2010 zaklju~ilo 1475 {tudentov, od tega 652 rednih in 823 izrednih.
Dosedanje delo oddelka je bilo osredoto~eno prete`no na izvajanje pedago{kega
procesa in zlasti v zadnjem obdobju tudi na pripravo novih {tudijskih programov
prve in druge bolonjske stopnje. V bodo~e bo ve~ji dele` aktivnosti potrebno usmeriti v evalvacijo {tudijskih programov, razvoj tutorstva, vseìvljenjsko u~enje ter
znanstvenoraziskovalno in mednarodno dejavnost.
|
135
Redno zaposleni ;lani Oddelka za pred[olsko vzgojo
v letu 2011
u Olga DENAC, doktorica pedago{kih znanosti, izredna profesorica za podro~je
specialne didaktike (podpodro~je glasba)
Bibliografija:
Denac, Olga. A case study of preschool children’s musical interests at home and
at school. Early child. educ. j., 2008, 35, str. 439–444. http://dx.doi.org/
10.1007/s10643-007-0205-4.
Denac, Olga. Place and role of music education in the planned curriculum for
kindergartens. Int. j. music educ., 2009, vol. 27, no. 1, str. 68–81. http://dx.doi.org
/10.1177/0255761408101556.
Denac, Olga. The popularity of music activities with pre-school teachers and children in kindergartens. V: Thompson, Spencer B. (ur.). Kindergartens: programs,
functions and outcomes, (Education in a competitive and globalizing world series).
New York: Nova Science Publishers, cop. 2010, str. 203–214.
Denac, Olga. The importance of planning music education from the view of integral development of the child’s personality. V: Hermida, João (ur.), Ferreo, Mariana (ur.). Music education, (Education in a competitive and globalizing world
series). New York: Nova Science Publishers, cop. 2010, str. 89–111.
Denac, Olga. Teoreti~na izhodi{~a na~rtovanja glasbene vzgoje v vrtcu. 1. izd.
Ljubljana: Debora, 2010, 130 str., tabele.
Marjana ER@ENI^NIK PA^NIK, doktorica pedago{kih znanosti, docentka za
podro~je specialne didaktike (podpodro~je jezikovna vzgoja)
u
Bibliografija:
Erèni~nik Pa~nik, Marjana. Vpliv vzgojitelja na nekatere vidike razvoja otrokovega govora. Pedago{. obz., 1999, letn. 14, {t. 5–6, str. [308]–318.
Erèni~nik Pa~nik, Marjana. Mo`nosti vzgojitelja pri spodbujanju razvoja otrokovega interesa za branje. Otrok knj., 2008, letn. 35, {t. 71, str. 5–23.
Erèni~nik Pa~nik, Marjana. Spodbujanje razvoja otrokovega govora. Pedago{.
obz., 2009, letn. 24, {t. 1, str. 16–35.
136 |
http://www.pedagoska-obzorja.si/revija/Vsebine/PDF/DSPO_2009_24_01.pdf.
Erèni~nik Pa~nik, Marjana. Pomen spodbudnega okolja in interakcij za spodbujanje pismenosti v pred{olskem obdobju. V: Vrbov{ek, Betka (ur.). Porajajo~a se
pismenost v pred{olskem obdobju. Ljubljana: Supra, 2007, str. 29–36.
Erèni~nik Pa~nik, Marjana. Komunikacijski model govorne vzgoje. V: Bezen{ek,
Jana (ur.). Pred{olski otrok danes: [zbornik prispevkov strokovnega sre~anja, Vrtec
Slovenske Konjice, april 2003]. Slovenske Konjice: Vrtec, 2003, str. 195–200.
u
Marko GOSAK, doktor znanosti s podro~ja fizike, asistent za podro~je fizike
Bibliografija:
Perc, Matja`, Gosak, Marko, Marhl, Marko. Periodic calcium waves in coupled
cells induced by internal noise. Chem. Phys. Lett. [Print ed.], 2007, vol. 437, iss.
1/3, str. 143–147.
Perc, Matja`, Gosak, Marko, Kralj, Samo. Stochastic resonance in soft matter systems: combined effects of static and dynamic disorder. Soft matter, 2008, 4, str.
1861–1870.
Gosak, Marko. Cellular diversity promotes intercellular Ca[sup]2+ wave propagation. Biophysical chemistry. [Print ed.], 2009, vol. 139, iss. 1, str. 53–56.
Gosak, Marko, Koro{ak, Dean, Marhl, Marko. Optimal network configuration for
maximal coherence resonance in excitable systems. Phys. rev., E Stat. nonlinear
soft matter phys. (Print), 2010, vol. 81, iss. 5, str. 056104-1–056104-7.
Gosak, Marko, Koro{ak, Dean, Marhl, Marko. Topologically determined optimal
stochastic resonance responses of spatially embedded networks. New journal of
physics. [Online ed.], Jan. 2011, vol. 13, issue 1, str. 013012-1–013012-15.
u Maja HMELAK, profesorica sociologije in pedagogike, asistentka za podro~je
pred{olske pedagogike
Bibliografija:
Lepi~nik Vodopivec, Jurka, Hmelak, Maja. Possibilities for media education in kindergarten. Scientia paedagogica experimentalis, 2007, 44, [no.] 2, str. 165–180.
Hmelak, Maja, âgran, Branka. The use of handbooks of pre-school education
by trainee teachers. Scientia paedagogica experimentalis, 2009, vol. 46, no. 2,
str. 319–334, ilustr.
|
137
Hmelak, Maja, Lepi~nik Vodopivec, Jurka. Nekateri vidiki vrednotenja revije za
pred{olske otroke. [ol. polje (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2010, letn. 21, {t. 1/2,
str. 35–52.
Lepi~nik Vodopivec, Jurka, Hmelak, Maja. Lernen der Vorschulkinder im Kindergarten. V: HOPFNER, Johanna (ur.), PROTNER, Edvard (ur.). Education from the
past to the present: pedagogical and didactic lessons from the history of education,
(Zora, 62), (Mednarodna knji`na zbirka Zora). Bielsko-Biała [etc.]: Filozofska fakulteta, Mednarodna zalo`ba Oddelka za slovanske jezike in knjièvnosti, 2009,
str. 182–192.
Lepi~nik Vodopivec, Jurka, Hmelak, Maja. Professional development of preschool educators. V: Janík, Tomá{ (ur.), Knecht, Petr (ur.). New pathways in the
professional development of teachers, (Austria, Bd. 7). Wien; Berlin: Lit, cop.
2010, str. 228–232.
u Olivera ILI], magistrica s podro~ja sociologije, predavateljica za podro~je specialne didaktike (podpodro~je plesna vzgoja)
Denac, Olga, Ili}, Olivera. Integracijske mo`nosti glasbeno-plesne vzgoje, kjer je
izhodi{~e pesem kot spodbuda za plesno ustvarjanje. Pedago{. obz., 7 (1992),
21; str. 38–45.
Ili}, Olivera. Na~rtovanje plesnih dejavnosti v vrtcu. V: Goriup, Jana (ur.).
Pred{olski otrok danes: [zbornik prispevkov strokovnega sre~anja, Vrtec Slovenske
Konjice, april 2003]. Slovenske Konjice: Vrtec, 2003, str. 234–239, graf. prikazi.
Denac, Olga, Ili}, Olivera. Ko pojem, ple{em. Pesem kot spodbuda za plesno
ustvarjanje: priro~nik za metodiko glasbene in plesne vzgoje na pred{olski stopnji.
Radovljica: Didakta, 1993. 95 str., ilustr.
Robinson, Simon, Palleschi, Carlo, Zakonj{ek, Andreja. Umberto Giordano: Fedora: predstava orkestra in zbora Opere in baleta SNG Maribor, sezona 2002/03,
premiera 29. novembra 2002. Maribor, 2002.
Kova~i~, Dragica, Fegu{, Maksimiljan. Pietro Mascagni: Cavalleria rusticana =
Kme~ka ~ast: predstava SNG Maribor, Opera in balet, premiera 24. junija 1993.
Maribor, 1993.
u Jurka LEPI^NIK VODOPIVEC, doktorica pedago{kih znanosti, izredna profesorica za podro~je pred{olske pedagogike
138 |
Lepi~nik Vodopivec, Jurka. Perceived expectations of prospective teachers regarding their career choice. The new educational review, 2010, vol. 22, no. 3/4, str.
237–251.
Lepi~nik Vodopivec, Jurka. Cilji in naloge okoljske vzgoje v vrtcu. Pedago{. obz.,
2010, letn. 25, {t. 2, str. 3–18.
Lepi~nik Vodopivec, Jurka. Sodelovanje star{ev z vrtcem kot dejavnik kakovosti
vrtca. Revija za elementarno izobraèvanje, sep. 2010, letn. 3, {t. 2/3, str. 63–78.
Lepi~nik Vodopivec, Jurka. Teaching and learning in kindergarten. US-China education review, dec. 2010, vol. 7, no. 12, str. 98–105.
Lepi~nik Vodopivec, Jurka. Prvi koraci u odgoju i obrazovanju za okoli{. Kraljevo:
Alisa Press, 2007. 261 str., tabele.
u Miha MARIN[EK, doktor kineziolo{kih znanosti, docent za podro~je kineziologije
– pedago{ki vidik
Marin{ek, Miha. Vpliv na~rtovanega procesa vadbe na razvoj kompleksne gibalne
strukture mlaj{ih otrok. V: Pi{ot, Rado (ur.), Kropej, Veronika L. (ur.), Zurc, Joca
(ur.), Volmut, Tadeja (ur.), Obid, Alenka (ur.). 4. mednarodni simpozij Otrok v gibanju = 4th International Symposium A Child in Motion, Portoro`, Slovenija,
2006. Zbornik izvle~kov in prispevkov. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, 2006, str. 1–6.
Marin{ek, Miha. Analysis of complex movement of young children. V: Kallio,
Jouni (ur.), Komi, Paavo V. (ur.), Komulainen, Jyrki (ur.), Avela, Janne (ur.). 12th
Annual Congress of the European College of Sport Science, July 11-14, 2007 Jyväskyla. Book of abstracts, (Liikunnan ja kansanterveyden julkaisuja). Keuruu: European College of Sport Science, 2007, str. 518.
Kolar, Edvard, Kova~, Marjeta, Marin{ek, Miha. Teorije motori~nega u~enja in osnovne metode u~enja motori~nih ve{~in. V: Kolar, Edvard (ur.), Pileti~, Sebastijan
(ur.). Gimnastika za trenerje in pedagoge 2. Ljubljana: Gimnasti~na zveza Slovenije, 2006, str. 57–73.
Marin{ek, Miha, Veli~kovi}, Sa{a. Analysis of motor abilities between male gymnasts of two different countries. Int. q. sport sci., 2010, vol. 2, no. 1, str. 9–16, tabele.
Marin{ek, Miha (v tisku). The centre of pressure of dominant and non-dominant
foot on quite stance in 5 year old children. V: 6th International Conference on Kinesiology, Opatija, Hrva{ka, 2011.
|
139
u Miran MUHI^, profesor telesne vzgoje, predavatelj za podro~je kineziologije –
pedago{ki vidik
Muhi~, Miran. Practice of endurance of children under school age. V: Blahutková,
Marie (ur.). Sport a kvalita ìvota 2008: sbornik přispěvků . Brno: Masarykova univerzita, Fakulta sportovních studií, 2008, str. 1–9.
Muhi~, Miran. Influence of morphological characteristics on motor abilities of sixyear-old children. V: [erá, Vendula (ur.). Health education and quality of life II:
8.–10. 10. 2009, Hluboká nad Vltavou. êské Bud jovice: University of South Bohemia, cop. 2009, str. 1–6, ilustr.
Muhi~, Miran. Ugotavljanje gibalnih znanj pet let starih otrok = Detection of
motor skills of five years old children. V: Pi{ot, Rado (ur.), [temberger, Vesna (ur.),
[imuni~, Bo{tjan (ur.), Dolenc, Petra (ur.), Malej, Ronald (ur.). Prispevki. Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e: = University of Primorska, Science and Research Centre, 2010, str. 259–261.
Muhi~, Miran. Elementarne gibalne igre kot sredstvo za razvijanje gibalnih sposobnosti otrok = Elementary sport games as means for development of child motor
abilities. V: Pi{ot, Rado (ur.), [temberger, Vesna (ur.), [imuni~, Bo{tjan (ur.), Dolenc, Petra (ur.), Malej, Ronald (ur.). Prispevki. Koper: Univerza na Primorskem,
Znanstveno-raziskovalno sredi{~e: = University of Primorska, Science and Research Centre, 2010, str. 262–263.
Muhi~, Miran. Influence of rollerblading on motor skills of preschool children. V:
Kuder, Anna (ur.), Perkowski, Krzysztof (ur.), ledziewski, Dariusz (ur.). Proces doskonalenia treningu i walki sportowej. Tom 6. Warszawa: Polskie Towarzystwo
Naukowe Kultury Fizycnej, 2009, str. 445–449.
Muhi~, Miran. Hoja od otro{tva do pozne starosti. V: Muhi~, Miran (ur.). Planinsko
dru{tvo RTV Ljubljana: 1970–2010: zbornik ob 40-letnici delovanja dru{tva. Ljubljana: Planinsko dru{tvo RTV, 2010, str. 47–52.
u Darija PETEK, magistrica znanosti, vi{ja predavateljica za podro~je specialne didaktike (podpodro~je naravoslovje)
Petek, Darija. Spoznavanje nekaterih pojmov (procesov) preko naravoslovnih poskusov v vrtcu. Revija za elementarno izobraèvanje, apr. 2010, letn. 3, {t. 1, str.
75–88, ilustr.
140 |
Petek, Darija. Odkrivanje otrokovih prvotnih zamisli ob naravoslovnem poskusu
= Children’s first ideas above natural science experiment. V: Slovenski kemijski
dnevi 2009, Maribor, 24. in 25. september 2009. Maribor: FKKT, 2009, str. 1–10.
Petek, Darija. Dijete istraùje svoju okolinu – projekt “[tetne i otrovne tvari”. V:
Vuji~i}, Lidija (ur.), Duh, Matja` (ur.). Interdisciplinarni pristup u~enju: put ka
kvalitetnijem obrazovanju djeteta: znanstvena monografija: a path to more quality
education of children: scientific monography. Rijeka: U~iteljski fakultet; Maribor:
Pedago{ka fakulteta, 2009, str. 187–195.
Petek, Darija, Grubelnik, Vladimir. Pomen raziskovanja kot sistema u~enja pri
razvoju naravoslovnih sposobnosti in spretnosti v zgodnjem otro{tvu. V: Grubelnik, Vladimir (ur.). Opredelitev naravoslovnih kompetenc: znanstvena monografija. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko, 2010, str. 200–208.
Petek, Darija, Glaàr, Sa{a A., Razdev{ek Pu~ko, Cveta. U~enje z razumevanjem
pri spoznavanju naravoslovja. V: Medved Udovi~, Vida (ur.), Coti~, Mara (ur.),
Felda, Darjo (ur.), Roàc Darovec, Vida (ur.), Darovec, Darko (ur.). Zgodnje
u~enje in pou~evanje otrok, (Knji`nica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e, Zalo`ba Annales: Pedago{ka fakulteta, 2006, str. 455–467.
Sabina [INKO, profesorica likovne pedagogike, vi{ja predavateljica za podro~je
lutkarstva, lutkovnega oblikovanja in gledali{ko-scenskih umetnosti
u
[inko, Sabina. Reg rejtem: Mesebolt Bábszínház, Szombathely, 2005. Szombathely, 2005.
Nagy, Ilona, [inko, Sabina. Sedem pik = A hèt pötty: predstava Lutkovnega gledali{~a Pupilla, Lendava, februar 2007. Lendava, 2007.
Krili}, Zlatko, [inko, Sabina. Jajce: predstava Lutkovnega gledali{~a Maribor, ob
60-letnici lutkovnega ustvarjanja Tineta Varla, Maribor, premiera 10. januarja
2008. Maribor, 2007.
Rumi, László, [inko, Sabina. Zadnji polet ali Princ kopastih ov~ic = Az utolsó repülés vagy A Bárányfelh k Hercege: predstava Lutkovnega gledali{~a Pupilla, Lendava, 23. in 26. oktober 2008. Lendava, 2008.
[inko, Sabina. Otpadci kao material za izradu lutaka u vrti}u. V: Vuji~i}, Lidija
(ur.), Duh, Matja` (ur.). Interdisciplinarni pristup u~enju: put ka kvalitetnijem obrazovanju djeteta: znanstvena monografija: a path to more quality education of chil-
|
141
dren: scientific monography. Rijeka: U~iteljski fakultet; Maribor: Pedago{ka fakulteta, 2009, str. 245–252, ilustr.
u Toma` ZUPANÎ^, doktor likovnopedago{kih znanosti, docent za podro~je spe-
cialne didaktike (podpodro~je likovna umetnost)
Zupan~i~, Toma`. Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v pred{olskem obdobju. Ljubljana: Debora, 2001.
Zupan~i~, Toma`. Metoda likovnopedago{kega koncepta: priro~nik za u~itelje,
(Modeli pou~evanja in u~enja, Likovna vzgoja). 1. izd. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo, 2006.
Zupan~i~, Toma`, Duh, Matja`. Likovni odgoj i umjetnost Pabla Picassa: likovnopedago{ki projekt u Dje~jem vrti}u Opatija = Art education and the art of Pablo
Picasso: art educational project at Opatija nursery school. Opatija: Dje~ji vrti}
Opatija, 2009.
Zupan~i~, Toma`. Convention on the rights of the child within the contemporary
post-modern art education. V: Neue Architekturen im europäischen Hochschulraum: Konferenzband, Wien, 7. und 8. Mai 2009.
Zupan~i~, Toma`. Likovni svet Lilijane Praprotnik Zupan~i~ = Lilijana Praprotnik-Zupan~i~’s artistic world. V: Domjan, Alenka, Haramija, Dragica, Pregl Kobe,
Tatjana, Zupan~i~, Toma`. Lila Prap: pravlji~arka, ki misli v podobah in zapisuje
v znakih = a storyteller who thinks in images and writes in signs. Celje: Zavod
Celeia, Center sodobnih umetnosti, Galerija sodobne umetnosti = Celeia Institute,
Centre of Contemporary Art, Gallery of Contemporary Art, 2011.
Pomembne diplomantke oddelka
Nata{a Medved, diplomirana vzgojiteljica pred{olskih otrok
Mateja Marolt, diplomirana vzgojiteljica pred{olskih otrok
Liljana Prodanovi~, diplomirana vzgojiteljica pred{olskih otrok
Julija Sekolovnik, diplomirana vzgojiteljica pred{olskih otrok
Ksenija Pokli~, diplomirana vzgojiteljica pred{olskih otrok
Rebeka Knez, diplomirana vzgojiteljica pred{olskih otrok
142 |
Tina Zaj{ek, diplomirana vzgojiteljica pred{olskih otrok
Tadeja Bra~ko, diplomirana vzgojiteljica pred{olskih otrok
Tadeja Kau~i~, diplomirana vzgojiteljica pred{olskih otrok
LITERATURA
Bra~i~, V. (1986). Organizacijska in samoupravna podoba Pedago{ke akademije Maribor od
njene ustanovitve do danes. V: Papotnik, Plemenita{, Le{nik, Brumen, Bra~i~ (ur.). Jubilejni
zbornik Pedago{ke fakultete Maribor ob 25-letnici. Maribor: Pedago{ka fakulteta.
|
143
Stojan Puhalj, prof.
Oddelek za [portno treniranje
{tudijska smer [portno treniranje
1. Podatki o razpisu {tudijskih programov, vezanih na podro;je
{porta
Vi{je{olski dvopredmetni program Telesna vzgoja (4 semestri) od 1964/65 do
1972/73 (povezave z biologijo, geografijo, ru{~ino, angle{~ino in nem{~ino)
Oddelek za telesno vzgojo na Pedago{ki akademiji v Mariboru je bil ustanovljen
leta 1964. V prvih letih je bil {tudij dvopredmeten, kandidati so lahko poleg telesne
vzgoje izbirali {e med geografijo, biologijo in tujim jezikom. [tudijski program je
bil ponujen {tudentom, ki so kon~ali srednjo {olo za telesno vzgojo v Mariboru. Takratni profil u~itelja je bil osredoto~en na delo pri {portni vzgoji v osnovnih {olah.
Vi{je{olski enopredmetni program Telesna vzgoja (4 semestri) od 1974 do 1989
Po letu 1973 je bil {tudij enopredmeten. V {tudijskem letu 1977/78 je bil sprejet
nov {tudijski program, ki je bil usklajen s programom visoko{olskega {tudija Visoke
{ole za telesno kulturo v Ljubljani (V[TK). Ta program je bil leta 1980 delno spremenjen z dogovorom med obema ustanovama, saj ga je bilo treba poenotiti za la`ji
prehod diplomantov Pedago{ke akademije na V[TK.
Visoko{olski strokovni {tudijski program (izredni {tudij) Trener izbrane {portne panoge (6 semestrov) od 2005/06 do 2008/09
Nov zakon o {portu za vse dejavne kadre na podro~ju {porta dolo~a obvezno pridobitev ustrezne kvalifikacije in glede na veliko pomanjkanje ustrezno izobraènih
trenerjev na podro~ju SV Slovenije se je v {tudijskem letu 2005/06 na Pedago{ki
fakulteti Univerze v Mariboru pojavila nova {tudijska smer Trener izbrane {portne
panoge. Prvi predstojnik na Oddelku trener izbrane {portne panoge je bil zasl. prof.
dr. Joè Vauhnik. Pridobitev visoko{olskega strokovnega programa Trener izbrane
{portne panoge je bil pomemben prispevek k harmoni~nemu razvoju in izvajanju
nalog s podro~ja {porta v Sloveniji, {e posebej v SV Sloveniji.
144 |
Dodiplomski enopredmetni {tudijski program prve stopnje [portno treniranje od
2009/10 dalje
Visoko{olski strokovni {tudijski program prve stopnje [portno treniranje se izvaja
le v obliki izrednega {tudija od leta 2009. Dosedanji program je bil dopolnjen z nekaterimi zahtevami Bolonjske deklaracije, hkrati pa smo spremenili uradni naslov
programa. Sedanji predstojnik Oddelka za {portno treniranje je Stojan Puhalj, prof.,
predavatelj kineziolo{kih znanosti, ki je tudi edini redno zaposlen u~itelj na oddelku. Na Oddelku za {portno treniranje se trenutno izvaja visoko{olski strokovni
{tudijski program prve stopnje. Izpostaviti velja kar visoke vstopne kriterije ob vpisu
na {tudij, kar nam v veliki meri zagotavlja primeren nivo kandidatov. Naziv, ki ga
{tudent pridobi po kon~anem {tudiju [portnega treniranja prve stopnje, je diplomirani {portni trener / diplomirana {portna trenerka. Od {tudijskega leta 2011/12 dalje
pa za~enjamo z izvajanjem {tudijskega programa [portno treniranje druge stopnje
– magistrski {tudij. Naziv po kon~anem {tudiju 2. stopnje je magister/magistrica
{portnega treniranja. Drugostopenjski {tudij primerno zaokroùje {tudij [portnega
treniranja na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru. V primeru dobrega odziva
in vpisa na drugostopenjski {tudij bo potrebno razmi{ljati tudi o dodatnih redno zaposlenih u~iteljih. V bodo~e bo potrebno razmi{ljati tudi o bolj{ih prostorskih
mo`nostih delovanja v okviru Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, kajti trenutno smo v veliki meri vezani na najeme potrebnih prostorov. Vizija oddelka je,
da se iz trenutnega izrednega {tudija [portnega treniranja preide na redni {tudij,
kjer imamo trenutno {e ve~ja kadrovska pomanjkanja. Sicer se pa iz leta v leto v
program dodajajo nove {portne panoge, s ~imer se {iri krog delovanja oddelka.
Poudariti velja, da je ve~ji del nosilcev {portnih panog vrhunskih trenerjev z
najvi{jimi kompetencami in referencami s svojih podro~ij. Tudi med vpisanimi {tudenti najdemo kar nekaj vrhunskih {portnikov (Alja` Pegan, Sa{o Bertoncelj, Marko
Tkalec, Marko Pridigar, Sabina Veit, Sebastijan Jagarinec, Marko O{tir …), kar nam
dodatno zvi{uje prepoznavnost oddelka.
Predstojnik Oddelka za {portno treniranje, Stojan PUHALJ, predavatelj, je na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru redno zaposlen od leta 2007 in je nosilec
predmetov alpsko smu~anje, fitnes ter prakti~no usposabljanje 1 in 2. Je ~lan strokovnega sveta Smu~arske zveze Slovenije, tehni~ni direktor Smu~arske zveze Bolgarije, ~lan upravnega odbora in strokovnega sveta Smu~arskega kluba Branik, ~lan
dràvne izpitne komisije pri Smu~arski zvezi Slovenije, sicer pa predavatelj na
razli~nih strokovnih seminarjih doma (Fakulteta za {port v LJ, Smu~arska zveza Slovenije) in v tujini (Univerza v Sofiji – Bolgarija – fakulteta za {port).
Program vpisanim {tudentom zagotavlja usposobljenost za delovanje na naslednjih
podro~jih {porta:
|
145
• na~rtovanje, izvajanje in spremljanje procesa treniranja perspektivnih in vrhunskih {portnikov razli~nih starosti in kategorij, obeh spolov;
• vodenje {portnikov na tekmovanjih v izbrani {portni panogi;
• delo v vseh fazah selektivnega procesa nadarjenih otrok in perspektivnih {portnikov v dolo~eni {portni panogi;
• razvoj sodobnih metod in strategij v procesu treniranja;
• uvajanje novih znanstvenih spoznanj v trenersko prakso ter sodelovanje pri ugotavljanju in vrednotenju novosti v {portnem treniranju;
• svetovanje in sodelovanje pri izobraèvanju amaterskih in profesionalnih kadrov v {portu;
• sodelovanje v dodatnih {portnih programih osnovnih in srednjih {ol;
• iskanje nadarjenih otrok in mladostnikov za {port;
• ustvarjalno re{evanje problemov v razli~nih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah v procesu treninga.
Zaposljivost diplomantov
Kljub negativnim trendom zaposlovanja je za na{e diplomante vsaka skrb odve~,
{e posebej ~e bodo dolo~ila, ki jih opredeljuje nov Zakon o {portu, dosledneje
upo{tevana. Kandidati, ki bodo kon~ali program [portno treniranje, se bodo lahko
zaposlovali tudi v tujini. Zaposlitvene mo`nosti so:
• v {portnih organizacijah za delo v selektivnih programih,
• v {portnih organizacijah za delo s kakovostnimi, vrhunskimi {portniki,
• v {portnih {olah nacionalnega ali regijskega pomena,
• v strokovnih {portnih asociacijah v okviru ob~ine ali regije,
• pri drugih pravnih osebah, ki jih zakon dovoljuje,
• kot samostojni strokovni delavci v {portnih dejavnostih,
• kot animatorji {portnih dejavnosti v turizmu,
• v drugih dejavnostih na podro~ju {porta.
146 |
Primerjava vpisanih {tudentov (z absolventi)
Program
1961/62
R
1971/72
IZR R
1981/82
IZR R
Telesna
vzgoja (dvopredmetni
V[-program)
–
Telesna
vzgoja (enopredmetni
V[-program)
–
–
TI[P/[T
–
–
48
4
1991/92
IZR R
–
113
28
–
2001/02
IZR R
2010/11
IZR R
IZR
–
–
–
–
–
–
–
–
143
[tevilo diplomantov od ustanovitve do 31. 12. 2010
Programi
Redni
Izredni
Skupaj
VI[JE[OLSKI – dvopredmetni:
od 1966 do 1983
50
4
54
VI[JE[OLSKI – enopredmetni:
od 1972 do 1992
364
94
458
VISOKO[OLSKI STROKOVNI:
od 2009 do 2010
–
17
17
1392
2398
Skupaj
1006
|
147
Tamara Markelj
Podiplomski [tudij Pedago[ke fakultete Univerze
v Mariboru
Po razdelitvi Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru na tri ~lanice, Filozofsko
fakulteto, Fakulteto za naravoslovje in matematiko ter na Pedago{ko fakulteto, se je
tradicija podiplomskega {tudija na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru nadaljevala z magistrskim {tudijskim programom Izobraèvanje na razredni stopnji in
doktorskim {tudijskim programom Izobraèvanje na razredni stopnji. Kasneje je fakulteta razvijala in uspe{no akreditirala {e {tudijski program tretje stopnje Edukacijske vede.
Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru je tako v obdobju 2005–2011 izvajala
naslednje podiplomske {tudijske programe:
• Magistrski {tudijski program Izobraèvanje na razredni stopnji
• Doktorski {tudijski program Izobraèvanje na razredni stopnji
• [tudijski program tretje stopnje Edukacijske vede
Kandidati so se v {tudijskem letu 2009/10 skladno z 48. ~lenom prehodnih in
kon~nih dolo~b Zakona o visokem {olstvu (Ur. l. RS, {t. 119/2006 – UPB3, Ur. l.
RS, {t. 64/2008 − dopolnitve) lahko prijavili samo v nove {tudijske programe, usklajene z na~eli Bolonjske deklaracije, tj. v {tudijske programe 2. in 3. stopnje (Ur. l.
RS, {t. 119/2006 – UPB3, Ur. l. RS, {t. 64/2008 − dopolnitve). Pedago{ka fakulteta
Univerze v Mariboru zato starih podiplomskih {tudijskih programov razen vpisa v
vi{je letnike s tem {tudijskim letom ni ve~ razpisala.
Magistrski [tudijski program Izobra\evanje na razredni
stopnji
• Za~etek izvajanja:
{tudijsko leto 2005/06
• Trajanje {tudija
Organizirano izvajanje podiplomskega {tudija Izobraèvanje na razredni stopnji
je trajalo 2 leti oziroma 4 semestre.
148 |
• Viri financiranja
Magistrski {tudij se je financiral iz prispevkov kandidatov ter iz sredstev Ministrstva za znanost in {port. Vi{ina {olnine se je oblikovala glede na sklepe o financiranju {tudija, skladno s predpisi Upravnega odbora Univerze v Mariboru.
•Temeljni cilji programa
Diplomanti podiplomskega magistrskega programa Izobraèvanje na razredni
stopnji so usposobljeni za znanstvenoraziskovalno delo, za na~rtovanje in razvijanje novih idej in iz tega izhajajo~ih re{itev v {olski praksi na podro~ju razrednega pouka. Pri tem sistemati~no, skozi evalvacijo lastnega prakti~nega
dela, poglabljajo svoja spoznanja na podro~jih posameznih predmetnih didaktik
in vzporedno skrbijo za sistemati~no raz~lenjevanje problemov iz prakse, pri
~emer se usposabljajo za njihovo timsko razre{evanje. Program omogo~a komponiranje novih znanstvenih spoznanj in apliciranje teoreti~nih izhodi{~ v konkretne situacije.
• Znanstveni naziv
Magister/magistrica znanosti s podro~ja izobraèvanja na razredni stopnji
[tudijsko leto
1. letnik
2. letnik
[tevilo magistrantov
2005/06
9
–
–
2006/07
3
8
–
2007/08
30
5
1
2008/09
30
30
1
2009/10
–
30
–
2010/11
–
–
5
72
73
7*
Skupaj
Tabela 1: [tevilo vpisanih {tudentov v {tudijskih letih 2005–2011 na magistrski
{tudijski program Izobraèvanje na razredni stopnji ter {tevilo magistrantov
*
V postopku prijave teme magistrske naloge je {e 5 kandidatov, za katere je
predviden zaklju~ek {tudija {e v koledarskem letu 2011.
|
149
Vsi podiplomski {tudenti so bili vklju~eni v raziskovalno skupino 0589-019 Oddelka za razredni pouk.
Glede na {tevilo vpisanih podiplomskih {tudentov na posamezne programe se je
{tudij izvajal s predavanji oz. konzultacijami. Predvsem v 2. letniku se je {tudijski
program izvajal tudi s seminarji in predstavitvami {tudentov njihovega raziskovalnega dela s seminarskimi nalogami ter samostojnimi seminarskimi predavanji.
Doktorski [tudijski program Izobra\evanje na razredni
stopnji
Enovit doktorski {tudij traja 4 leta, od tega se organizirane oblike dela (predavanja, seminarske oblike dela) izvedejo v prvih dveh letih, zadnji dve leti pa
poteka individualno raziskovalno delo, usmerjeno v izdelavo doktorskega dela.
Doktorski {tudij se financira iz prispevkov kandidatov ter iz sredstev Ministrstva
za znanost in {port. Vi{ina {olnine se je oblikovala glede na sklepe o financiranju {tudija, skladno s predpisi Upravnega odbora Univerze v Mariboru.
• Temeljni cilji programa
Diplomanti podiplomskega doktorskega programa Izobraèvanje na razredni
stopnji so usposobljeni za samostojno mednarodno konkuren~no znanstvenoraziskovalno delo, za na~rtovanje in razvijanje novih idej in iz njih izhajajo~ih
re{itev v {olski praksi na podro~ju razrednega pouka. Pri tem sistemati~no, skozi
evalvacijo lastnega prakti~nega dela, poglabljajo svoja spoznanja na podro~jih
posameznih predmetnih didaktik in vzporedno skrbijo za sistemati~no raz~lenjevanje problemov iz prakse, pri ~emer se usposabljajo za njihovo timsko
razre{evanje. Program omogo~a komponiranje novih znanstvenih spoznanj in
apliciranje teoreti~nih izhodi{~ v konkretne situacije.
Doktor/doktorica znanosti
150 |
1. letnik
2. letnik
3. letnik
4. letnik
Prijava teme
doktorske disertacije
2007/08
0
0
0
0
0
2008/09
0
0
0
0
1
2009/10
0
0
1*
0
0
2010/11
0
0
0
1
1
Skupaj
0
0
1
1
2
[tudijsko leto
Tabela 2: [tevilo vpisanih {tudentov v {tudijskih letih 2007–2011 na doktorski
{tudijski program Izobraèvanje na razredni stopnji
*
Vpis po kriterijih za prehode med programi – opravljene vse obveznosti na magistrskem {tudijskem programu, brez opravljenega magisterija, povpre~na ocena
najmanj 9 ter s priporo~ili.
{tudijski program tretje stopnje Edukacijske vede
[tudijski program traja 3 {tudijska leta.
Doktorski {tudij se financira iz prispevkov kandidatov ter iz sredstev Ministrstva
za znanost in {port. Vi{ina {olnine se je oblikovala glede na sklepe o financiranju {tudija, skladno s predpisi Upravnega odbora Univerze v Mariboru.
• Temeljni cilji programa
Temeljni cilj podiplomskega programa Edukacijske vede je kandidate usposobiti
za samostojno mednarodno konkuren~no znanstvenoraziskovalno delo, za
na~rtovanje in razvijanje novih idej in iz njih nastajajo~ih re{itev v {olski praksi.
Pri tem sistemati~no, skozi evalvacijo lastnega prakti~nega dela, poglabljajo
svoja spoznanja na podro~jih posameznih predmetnih didaktik in vzporedno
skrbijo za sistemati~no raz~lenjevanje problemov iz prakse, pri ~emer se uspo-
|
151
sabljajo za njihovo timsko razre{evanje. Program omogo~a komponiranje novih
znanstvenih spoznanj in apliciranje teoreti~nih izhodi{~ v konkretne situacije.
Doktor/doktorica znanosti
[tudijsko leto
1. letnik
2. letnik
2009/10
15
0
2010/11
15
14
Skupaj
0
1
Tabela 3: [tevilo vpisanih {tudentov v {tudijskih letih 2009–2011 na {tudijski
program 3. stopnje Edukacijske vede
Javna obravnava podiplomskega [tudija
Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru je ob zaklju~ku vsakega {tudijskega leta
organizirala javno obravnavo podiplomskega {tudija, na kateri je bilo kriti~no ocenjeno izvajanje podiplomskega {tudija v preteklem {tudijskem letu in podana podrobna analiza uspe{nosti in kakovosti {tudija.
152 |
Nu{a Lazar
Raziskovalna dejavnost na Pedago[ki fakulteti
Univerze v Mariboru
Raziskovalna dejavnost je sistemati~no ustvarjanje, pridobivanje, poglabljanje in
raz{irjanje znanja ter hkrati prenos dose`kov znanosti v dru`beno prakso. Temelji
na ustvarjalnosti, uporablja znanstvene metode, njeni rezultati pa vsebujejo prvine
izvirnosti ali novosti (Pokorny idr., 2010). Raziskovalna dejavnost pa nedvomno
pogojuje kakovosten razvoj dobrega vzgojno-izobraèvalnega dela. Tudi Univerza
v Mariboru namenja kakovosti izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti posebno pozornost. Fakultete, ki so ~lanice univerze, opravljajo znanstvenoraziskovalno
dejavnost na podro~ju znanstvenih disciplin, na katerih temeljijo njihovi {tudijski
programi, in skrbijo za razvoj teh znanstvenih disciplin (UM, 2011). To velja tudi
za Pedago{ko fakulteto Univerze v Mariboru.
Pomena znanstvenoraziskovalnega dela se je Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru zavedala od svoje ustanovitve leta 1961 dalje (takrat {e Pedago{ka akademija
v Mariboru). V ustanovitvenem aktu je bilo zapisano, da akademija ne deluje samo
kot visoka {ola v razvoju, temve~ bo tudi organizirala in vodila znanstveno delo na
podro~ju vzgoje in izobraèvanja. V prvih 25 letih svojega razvoja Pedago{ka akademija na tem podro~ju àl ni uspela delovati, kot bi èlela in kot bi bilo potrebno.
Vzrok za to so bili preve~ obveznosti u~iteljev, veliki napori pri gradnji novih prostorov, novi {tudijski programi in preoblikovanje Pedago{ke akademije. A kljub
temu so raziskovalci v teh prvih 25 letih vendarle prispevali k razvoju znanosti in
kulture na tem podro~ju, vsaj v obliki referatov, govorov, samostojnih publikacij in
razli~nih vrst sestavkov (poljudnostrokovnih in znanstvenostrokovnih). Komite za
znanost je 9. maja 1975 izdal odlo~bo o ustanovitvi Centra za razvoj in raziskovanje
pri Pedago{ki akademiji v Mariboru, ki se je leta 1986 preimenoval v Raziskovalni
in{titut Pedago{ke fakultete v Mariboru (Le{nik, 1986).
24. aprila 1986 je v okviru Raziskovalnega in{tituta bila ustanovljena znanstvena
publikacija z naslovom Znanstvena revija. Pedago{ka fakulteta in njen Raziskovalni
in{titut sta prevzela pravice in dol`nosti pri izdajanju, zalo`bi in razpo{iljanju revije.
Namen revije je bil pove~evati mo`nost objavljanja dose`kov znanstvenoraziskovalnega dela u~iteljev, sodelavcev in zunanjih sodelavcev fakultete; omogo~ati preverjanje dose`kov znanstvenoraziskovalnega dela v doma~i in mednarodni
strokovni javnosti ter pospe{evati razvoj znanstvenoraziskovalnega dela v humanistiki, dru`boslovju in naravoslovju (PEF, 1989). Ta omenjena podro~ja so imela tudi
svoje izdaje. Leta 1996 so se vse tri izdaje zdruìle v eno revijo, ki je leta 1997 nehala izhajati.
|
153
Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru se je nato leta 2006 razdelila na tri
manj{e fakultete, Filozofsko fakulteto, Fakulteto za naravoslovje in matematiko ter
Pedago{ko fakulteto. Ta novooblikovana Pedago{ka fakulteta je seveda nadaljevala
z bogato znanstvenoraziskovalno tradicijo. Raziskovalci so v tem obdobju sodelovali v razli~nih nacionalnih in mednarodnih projektih, s partnerji iz Slovenije in
{irom Evrope. V ospredju raziskav oz. projektov, ki potekajo na fakulteti, so raziskave, ki temeljijo na razvijanju strok, zastopanih v {tudijskih programih pedago{ke
fakultete. Tudi po delitvi velike fakultete na tri manj{e je na Pedago{ki fakulteti {e
naprej potekalo veliko raziskovalnega dela v okviru projektov in programov, ki jih
financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS); to
lahko vidimo tudi v tabelah 1 in 2 (navedbe za vse projekte in programe od leta
1996 dalje). Raziskovalci Pedago{ke fakultete so sodelovali in {e sodelujejo tudi v
{tevilnih bilateralnih projektih v okviru ARRS in tudi tradicija dela oz. zaposlitev
mladih raziskovalcev se nadaljujeta. Fakulteta je bila v zadnjih petih letih po delitvi
vklju~ena in je sodelovala v razli~nih mednarodnih projektih tipa Leonardo da
Vinci, Grundtvig in Comenius ter razli~nih nacionalnih projektih, ki so financirani
s strani ministrstev in/ali posredno iz Evropskega socialnega sklada, Mestne ob~ine
Maribor ali drugih nacionalnih financerjev. Pregled projektov mednarodnega tipa
zadnjih petih let je prikazan v tabeli 3, drugih nacionalnih projektov pa v tabeli 4.
[ifra
Naziv projekta
Trajanje
1
V5-1028
Socialna integracija mladih v slovenski
vzgojno-izobraèvalni sistem
1. 1. 2010–
30. 9. 2012
2
J5-2294
Vrednostni premiki v dràvah nekdanje
Jugoslavije
1. 5. 2009–
30. 4. 2012
3
V5-0438
Model evalvacije kakovosti izvajalcev
programov usposabljanja strokovnih
delavcev
1. 9. 2008–
28. 2. 2010
4
J6-9566
Gospodarski vplivi na politi~ne prelome
na Slovenskem od predmar~ne dobe do
osamosvojitve 1991
1. 1. 2007–
31. 12. 2009
5
L7-9070
Izobraèvanje o ekoremediacijah z
uporabo informacijskih tehnologij
1. 1. 2007–
31. 12. 2009
6
L2-9278
Okoljsko sprejemljiva vodna energija
1. 1. 2007–
31. 12. 2009
7
J6-9446
Razvojne mo`nosti slovenskih obmejnih
obmo~ij po vstopu Republike Slovenije
v schengenski prostor
1. 1. 2007–
31. 12. 2009
154 |
[ifra
Naziv projekta
Trajanje
8
L1-9338
Telekomunikacijska omre`ja, problemi
hanojskega stolpa in algoritmi
1. 1. 2007–
31. 12. 2009
9
V5-0437
Na~rtovanje vzgojno-izobraèvalnega
procesa – koncepti na~rtovanja kurikula
1. 9. 2008–
31. 8. 2009
10
Z1-9629
Stohastika in kaos kot u~inkovita
promotorja kooperacije in reda v
fizikalnih sistemih in dru`bi
1. 7. 2007–
31. 12. 2008
11
V5-0232
Otrok med vplivi sodobnega
ìvljenjskega sloga – gibalne
sposobnosti, telesne zna~ilnosti in
zdravstveni status slovenskih otrok
1. 10. 2006–
30. 9. 2008
12
L1-7001
Kartiranje flore Se~oveljskih solin in
vzgoja avtohtonih vrst oso~nikov
1. 9. 2005–
31. 8. 2008
13
M5-0167
Slovenske voja{ke osebnosti – voja{ke
kariere
1. 6. 2006–
31. 5. 2008
14
V5-0241
Analiza sodelovanja star{ev in {ole ter
razvoj modelov partnerskega sodelovanja
1. 10. 2006–
31. 3. 2008
15
J5-6284
Besedoslovne spremembe slovenskega
jezika skozi ~as in prostor
1. 7. 2004–
30. 6. 2007
16
J1-6577
Biodiverzitetni gradient v odvisnosti od
biogeografskih, altitudinalnih in
ekolo{kih dejavnikov
1. 7. 2004–
30. 6. 2007
17
J5-6646
Ekstrizi~na in intrizi~na religioznost v
medkulturni perspektivi
1. 7. 2004–
30. 6. 2007
18
J6-6078
Slovenski prevodi nem{kih besedil v
obdobju 1848–1918: jezikovni in
kulturni vplivi
1. 7. 2004–
30. 6. 2007
19
J5-6308
Usoda slovenskih liberalcev
v 20. stoletju – prvi del
1. 7. 2004–
30. 6. 2007
20
L6-6110
@ivljenje in delo pomembnih osebnosti
severovzhodne Slovenije
1. 7. 2004–
30. 6. 2007
|
[ifra
Naziv projekta
Trajanje
21
V5-0943
Jezik kot kulturna kohezija in ~love{ki
kapital
1. 9. 2004–
31. 10. 2006
22
V5-0934
Sociolo{ki in psiholo{ki dejavniki {olske
uspe{nosti v osnovnih {olah
1. 9. 2004–
31. 10. 2006
23
V5-0823
Vpliv socialno-ekonomskega poloàja
druìn in enake mo`nosti s predlogi
ukrepov
1. 10. 2003–
30. 9. 2006
24
V5-0950
Evropske vsebine v izobraèvanju
u~iteljev
1. 9. 2004–
31. 8. 2006
25
V6-0122
Zasnova na korpusu temelje~ih
slovarskih in slovni~nih opisov
slovenskega jezika
1. 9. 2004–
31. 8. 2006
26
Z6-6174
Slovensko-hrva{ki politi~ni stiki od 1926
do 1929
1. 7. 2004–
30. 6. 2006
27
V5-0947
Konceptualni vidiki prikritega kurikula z
vidika razvijanja tehni~ne ustvarjalnosti
1. 9. 2004–
30. 4. 2006
V5-0635
Prou~evanje mo`nosti novih pristopov in
analiza dilem pri uvajanju nejezikovnih
1. 10. 2002–
vsebin v jezikovni pouk v srednjih {olah 30. 9. 2005
v Sloveniji
29
V2-0895
Razvoj in vrednotenje jezikovnih virov
in komponent za strojno simultano
preverjanje slovenskega govora
(projekt PREGO)
1. 10. 2003–
30. 9. 2005
30
V5-0584
Ustreznost indikatorjev dru`bene
izklju~enosti in neenakost v terciarnem
izobraèvanju
1. 11. 2001–
31. 10. 2004
31
V5-0638
Didakti~ni vidiki uporabe informacijske
in komunikacijske tehnologije – IKT
(pou~evanje in u~enje)
1. 10. 2002–
30. 9. 2004
32
V5-0668
Modeli informatizacije vrtcev, {ol in
zavodov
1. 10. 2002–
30. 9. 2004
33
V5-0639
Pou~evanje in u~enje s sodobnimi
tehnologijami za osebe s posebnimi
potrebami (gluhi in naglu{ni)
1. 10. 2002–
30. 9. 2004
28
155
156 |
[ifra
Naziv projekta
Trajanje
34
J6-3337
Besedoslovne lastnosti slovenskega
knji`nega jezika in nare~ij
1. 7. 2001–
30. 6. 2004
35
Z6-4544
Epistemologija teoretskih entitet in
meritve v znanosti
1. 7. 2002–
30. 6. 2004
36
J6-3239
Racionalizem kot usmeritev in racionalnost kot metoda – dileme in nasprotja
1. 7. 2001–
30. 6. 2004
37
Z1-3292
Vpliv planarnih povr{in na dinami~ne
lastnosti teko~ih kristalov
1. 7. 2001–
30. 6. 2004
38
V4-0365
[kodljivci in bolezni v gozdovih
Slovenije ter varstvo gozdov
1. 9. 2000–
30. 9. 2003
39
T1-0077
Flora, favna in vegetacija reke Mure
z zaledjem
1. 7. 1998–
30. 6. 2003
40
V5-0326
Pravi~nost v izobraèvanju
1. 7. 2000–
30. 6. 2002
41
V5-0248
Oblikovanje opisovalnih in
ocenjevalnih lestvic razvoja otrokovega
samozaznavanja
1. 6. 1999–
30. 1. 2002
42
V5-0251
Izobraèvanje u~iteljev naravoslovja v
prenovljeni osnovni {oli
1. 6. 1999–
31. 8. 2001
43
J1-1523
Ekofiziologija mehanorecepcije pri
ùèlkah
1. 1. 1999–
30. 6. 2001
44
J6-0952
Filozofija in jezik
1. 7. 1998–
30. 6. 2001
45
L4-1688
Gospodarjenje na travi{~ih, floristi~na
pestrost in trpe`nost rastlin
1. 1. 1999–
30. 6. 2001
46
J6-1011
Maribor skozi stoletja (1848–1991)
1. 1. 1999–
30. 6. 2001
47
J6-1260
Posebnosti zgodnjega u~enja tujih
jezikov – jezikoslovni pristop
1. 1. 1999–
30. 6. 2001
48
J2-7609
Povr{ine in interfaze polimernih
materialov
1. 1. 1999–
30. 6. 2001
|
[ifra
Naziv projekta
Trajanje
J6-7811
Recepcijska sposobnost na prehodu
1. 1. 1999–
30. 6. 2001
50
L5-1507
Vpliv ra~unalni{ko podprtega
izobraèvanja pri predmetu fizike na
spoznavne procese
1. 1. 1999–
30. 6. 2001
51
J6-7704
Edicija Viri II.
1. 1. 1996–
31. 12. 2000
52
J6-7809
Mo`nost kategorialne ontologije
1. 1. 1996–
31. 12. 2000
53
J6-9140
Povojna oblast in opozicija
1. 1. 1998–
31. 12. 2000
54
J6-7813
Raziskovanje zgodovine severovzhodne
Slovenije pred letom 1750
1. 1. 1996–
31. 12. 2000
55
J6-7808
Skladnja, besedi{~e, besedotvorje in
slog v vzhodnoslovenskih tiskih od 18.
do konca 19. stoletja
1. 1. 1996–
31. 12. 2000
56
J6-7807
Zgodovina severovzhodne Slovenije
od leta 1750 do danes
1. 1. 1996–
31. 12. 2000
57
J5-9002
Dru`bene vrednote in
postmoderna doba
1. 1. 1997–
31. 12. 1999
58
J6-8915
Izbrane slovenske naselbine in
pomembni posamezniki v ZDA
1. 1. 1997–
31. 12. 1999
59
J6-8925
Jeziki v stiku
1. 1. 1997–
31. 12. 1999
60
J6-8918
Kognitivni model v filozofiji in znanosti
1. 1. 1997–
31. 12. 1999
61
J6-8923
Makrolingvisti~ne raziskave
v severovzhodni Sloveniji
1. 1. 1997–
31. 12. 1999
J6-8927
Posestna razdrobljenost v SV Sloveniji
z vidika poseljenosti pokrajine in
problematike vklju~evanja v integrirano
evropsko kmetijstvo
1. 1. 1997–
31. 12. 1999
49
62
157
158 |
[ifra
Naziv projekta
Trajanje
63
V5-8580
Vloga zamejcev in izseljencev v procesu
osamosvajanja in boja za mednarodno
priznanje Republike Slovenije
1. 1. 1997–
31. 12. 1999
64
Z6-8011
Katoli{ki tabor in slovenski priseljenci v
ZDA do leta 1945
1. 7. 1996–
30. 6. 1999
65
J5-7866
Izobraèvanje in usposabljanje
za poklicno in ìvljenjsko mobilnost
z vidika mo`nosti za prekvalifikacijo
in dokvalifikacijo
1. 1. 1996–
31. 12. 1998
66
J5-7788
Nevropsiholo{ki vidiki visoko sposobnih
in nadarjenih posameznikov
1. 1. 1996–
31. 12. 1998
67
J1-7416
Vibracijska komunikacija pri ùèlkah
1. 1. 1996–
31. 12. 1998
Tabela 1: Seznam projektov Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru (izvajani v
okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS)
Vir: SICRIS, 2011
[ifra
Naziv projekta
Trajanje
1
P5-0381
Kineziologija za kakovost ìvljenja
1. 1. 2009–
31. 12. 2011
2
P5-0367
Raziskovanje u~enja in pou~evanje v
sodobni dru`bi
1. 1. 2009–
31. 12. 2011
3
P5-0062
Uporabna razvojna psihologija
1. 1. 2004–
31. 12. 2014
4
P1-0078
Biodiverziteta
1. 1. 2004–
31. 12. 2011
5
P1-0055
Biofizika polimerov, membran, gelov,
koloidov in celic
1. 1. 1999–
31. 12. 2014
6
P6-0024
Literarnozgodovinske, literarnoteoreti~ne 1. 1. 1999–
in metodolo{ke raziskave
31. 12. 2014
7
P6-0144
Pojem vrline v teoreti~ni in
prakti~ni filozofiji
1. 1. 1999–
31. 12. 2013
|
[ifra
Naziv projekta
Trajanje
8
P2-0063
Inteligentno ra~unalni{ko konstruiranje
1. 1. 1999–
31. 12. 2012
9
P6-0265
Medkulturne literarnovedne {tudije
1. 1. 1999–
31. 12. 2012
10
P6-0138
Politi~na, kulturna, gospodarska,
socialna in verska zgodovina [tajerske,
Koro{ke in Prekmurja ter njena vpetost
v srednjeevropski prostor
1. 1. 1999–
31. 12. 2011
11
P5-0181
Prostorska in okoljska sociologija – POS
1. 1. 1999–
31. 12. 2011
12
P6-0156
Slovensko jezikoslovje, knjièvnost in
pou~evanje sloven{~ine
1. 1. 1999–
31. 12. 2011
13
P0-0501
Dru`boslovje
1. 1. 1999–
31. 12. 2003
14
P0-0502
Naravoslovje
1. 1. 1999–
31. 12. 2003
159
Tabela 2: Seznam programov Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru (izvajani v
okviru Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – ARRS)
Vir: SICRIS, 2011
1
2
3
[ifra
projekta
Naslov projekta
Obdobje
trajanja
20064164
LLP – Grundtvig Learning
Partnerships – Environmental Heritage
2007–2008
CMEPIUS,
EU
Transnational Cooperation
Project: Talk with me – The
Social Way to Learn a Language
1. 10. 2008–
30. 9. 2010
EU
Leonardo da Vinci Partnership – Water for Life – Education for Water
1. 8. 2008–
31. 7. 2010
CMEPIUS,
EU
143347LLP-1CZ-KA2KA2MP
20085605LdV-Partnerstvo
Vir
financiranja
160 |
[ifra
projekta
Naslov projekta
Obdobje
trajanja
Vir
financiranja
4
20085772LdV-Tol
Leonardo da Vinci Transfer
of Innovation: e4VET Community Portal – Enhancing,
Empowering and Emphasizing E-learning in Vocational Education and Training
1. 12. 2008–
30. 11. 2010
CMEPIUS,
EU
5
20064164
LLP – Grundtvig Learning
Partnerships – Environmental Heritage
2007–2008
CMEPIUS,
EU
6
502895LLP-12009-1DE-COMENIUSCMP
Comenius Multilateral
Project: European Music
Portfolio
1. 11. 2009–
31. 10. 2012
EU
7
503254LLP-12009-1-U
K-COMENIUSCMP
Comenius Multilateral
Project: EdUmatics
European Development for
the Use of Mathematics
Technology in Classroom
1. 11. 2009–
31. 10. 2012
EU
8
2010-2SI1COM0201811
Comenius In Service
Training
3. 10. 2010–
10. 10. 2010
CMEPIUS,
EU
9
2010-1PT1LEO05-0
5192
Leonardo da Vinci – ToI –
Love Language & More! Attract Participation and Increase Motivation of Young
Male Language Learners
1. 11. 2010–
31. 5. 2012
EU
10
COMIST.136/1
1
Comenius In Service Training
16. 10. 2011–
22. 10. 2011
CMEPIUS,
EU
Tabela 3: Seznam mednarodnih projektov Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru
od leta 2007 dalje
Vir: Prirejeno po podatkih arhiva Pedago{ke fakultete v Mariboru
|
161
[ifra
projekta
Naslov projekta
Obdobje
trajanja
Vir
financiranja
1
M[Z[IZO2037-02-0
8/2005
Izvedba seminarjev s
podro~ja uporabe IKT pri
pou~evanju in u~enju
2005–2007
EU (ESS),
M[[
2
162158/2005
Programi za profesionalni
razvoj strokovnih delavcev
v vzgoji in izobraèvanju
2005–2006
EU (ESS),
M[[
3
3311-06297014
Partnerstvo fakultet in {ol:
MODUL 3 – Sistemska
prenova nadaljnjega izobraèvanja in usposabljanja strokovnih delavcev v
VIZ s poudarkom na uvajanju IKT in e-izobraèvanja
12. 4. 2006–
30. 9. 2007
EU (ESS),
M[[
4
3211-09000556
Evro{tudent – raziskava o
ekonomskem, socialnem
in bivanjskem statusu
{tudentov
1. 11. 2009–
15. 9. 2010
MVZT
5
N241509-0863
Pasav~ek
do
20. 11. 2009
MP,
Direkcija RS
za ceste
6
371743/2010/7
3
Pasav~ek
1. 11. 2010–
30. 11. 2010
MP, Direkcija
RS za ceste
7
1E043P4
Q-Ageing – Quality Ageing
in an Urban Environment
do 30. 9.
2010
Mestna ob~ina
Maribor
8
{t. sklepa
Karierni center PF,
321103FNM, FF, PEF
10-10058
1. 10. 2011–
30. 6. 2013
MVZT
162 |
[ifra
projekta
Naslov projekta
Obdobje
trajanja
Vir
financiranja
9
5722-10410-188
Znanstvene monografije:
1. 1. 2010–
Hans Gerstner (1851–1939):
31. 12. 2010
ìvljenje za glasbo
JAK
10
5722-10410-189
Znanstvene monografije:
Sodobna umetnost in estetika
1. 1. 2010–
31. 12. 2010
JAK
11
61311/2011/6
Sofinanciranje publikacije
Revija za elementarno
izobraèvanje
1. 1. 2011–
31. 12. 2011
M[[
Tabela 4: Seznam nacionalnih projektov Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru
od leta 2007 dalje (brez ARRS-projektov)
Vir: Prirejeno po podatkih arhiva Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru
Zadnjih 25 let so bili vodje oz. odgovorni resorni prodekani za znanstvenoraziskovalno dejavnost znanstvenega in{tituta (oz. njegovih predhodnih oblik) slede~i:
• Red. prof. dr. Matja` Klemen~i~ – predstojnik in{tituta dve mandatni obdobji
(4 leta),
• Red. prof. dr. Peter Proper – prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost (2
leti),
• Red. prof. dr. Bojan Borstner – prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost
(2 leti),
• Red. prof. dr. Zinka Zorko – prodekanka za znanstvenoraziskovalno dejavnost
(4 leta),
• Red. prof. dr. Darko Fri{ – prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost (4
leta),
• Red. prof. dr. Uro{ Milutinovi} – prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost
do razdelitve Pedago{ke fakultete na tri manj{e fakultete (prenehanje prodekanske funkcije 11. 12. 2006),
|
163
• Red. prof. dr. Marko Marhl – prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost
(12. 12. 2006–26. 2. 2007),
• Doc. dr. Matja` Duh – prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost (od 15.
5. 2007 do 14. 11. 2011).
Vsi na fakulteti se zavedamo, da je tako kot izobraèvanje bodo~ih u~iteljev in
trenerjev, ki je glavna dejavnost fakultete, pomembno tudi znanstveno in raziskovalno delo. V preteklosti opravljeno raziskovalno delo, katerega izsledki so skrbno
zbrani in objavljeni v razli~nih publikacijah in virih, kot tudi bogate izku{nje s tega
podro~ja dajejo nedvomno trden temelj ter odli~no motivacijo za nadaljnje znanstvenoraziskovalno delo, ki ga bomo na fakulteti {e naprej zagotavljali in mo~no
spodbujali tudi v prihodnosti.
VIRI:
Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS). Raziskovalna/Razvojna
organizacija: Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta. 2001. Pridobljeno 21. 6. 2011, s
http://sicris.izum.si/search/org.aspx?opt=1&lang=slv&id=675.
Le{nik, R. (1986). Raziskovanje je pogoj napredka. Jubilejni zbornik Pedago{ke fakultete Maribor ob 25-letnici. 343–352.
Pokorny, B., Al Sayegh Petkov{ek, S., Vrbi~ Kugoni~, N., [alej, M., Ribari~ Lasnik, C., [terbenk, E., Pav{ek, Z. in Steblovnik, K. (2010). Osnove znanstvenoraziskovalnega dela. Velenje: In{titut za ekolo{ke raziskave ERICo Velenje.
Univerza v Mariboru (UM). Znanstvenoraziskovalno delo na Univerzi v Mariboru. 2011.
Pridobljeno 20. 6. 2011, s http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=5441.
Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta (PEF). 1989. Akt o ustanovitvi in prevzemu ustanoviteljskih pravic in dol`nosti pri izdajanju publikacije z naslovom Znanstvena revija.
164 |
Andreja @i{ko
Center za pedago[ko izobra\evanje in strokovno
izpopolnjevanje
Na Pedago{ki akademiji v Mariboru je bila dejavnost permanentnega izobraèvanja za u~itelje osnovnih {ol in u~itelje {ol z usmerjenim izobraèvanjem organizirana v okviru posebne organizacijske enote – Centra za permanentno pedago{ko
izobraèvanje (CPPI). Sklep o ustanovitvi centra je sprejel Svet VTOZD razrednega
pouka na svoji seji dne 24. 10. 1978. Osnovno poslanstvo CPPI je bila skrb za izvajanje permanentnega usposabljanja pedago{kih delavcev, ki so ga Pedago{ki akademiji nalagali takratna zakonodaja ter drugi normativni in programski dokumenti
s podro~ja vzgoje in izobraèvanja. CPPI je imel svoj programski svet, ki je spremljal
izvajanje nalog s podro~ja izpopolnjevanja pedago{kih delavcev, izvr{ilni odbor
ter svojega predstojnika.
Ob svojem nastanku si je zadal veliko in pomembno nalogo, in sicer pomagati
u~iteljem do novih spoznanj stroke in prakti~nih nasvetov, kako ravnati v razli~nih
pedago{kih situacijah na vseh stopnjah vzgoje in izobraèvanja. V skladu s Pravilnikom o obveznem strokovnem izpopolnjevanju u~iteljev v osnovnih {olah in vzgojiteljev v vzgojno-varstvenih zavodih, ki je opredeljeval Pedago{ko akademijo kot
nosilko stalnega izobraèvanja in izpopolnjevanja delavcev v osnovnih {olah in
vzgojno-izobraèvalnih zavodih, so se v CPPI pripravljali:
• Programi rednega strokovnega izpopolnjevanja pedago{kih delavcev v osnovnih {olah in drugih vzgojno-izobraèvalnih organizacijah – sem so sodili programi, ki niso raz{irjali profila, ampak so znanje le obnavljali in ga izpopolnjevali
z novej{imi izsledki. Po takratni zakonodaji so se morali pedago{ki delavci v
programe strokovnega izpopolnjevanja vklju~evati vsakih pet let.
• Programi posebnega funkcionalnega izpopolnjevanja – ti programi so bili namenjeni funkcionalnemu usposabljanju poslovodnih organov, vodij knji`nic ter
mentorjev za poklicno usmerjanje v osnovni {oli.
• Programi dopolnilnega pedago{kega izobraèvanja – sem sta sodila Program
za pridobitev pedago{ko-andrago{ke izobrazbe, namenjen u~iteljem z
vi{je{olsko izobrazbo, ter te~aj visoko{olske didaktike, ki je bil namenjen asistentom in mlaj{im u~iteljem Univerze v Mariboru.
V CPPI so se poleg programov stalnega strokovnega izpopolnjevanja pripravljala
in organizirala razli~na posvetovanja in delovna sre~anja s poudarjeno pedago{ko-
|
165
inovativno problematiko, razna predavanja in druge prireditve, ki so bile namenjene
{ir{i obravnavi pedago{kih tem na na~in, ki je bil dostopen in zanimiv tudi za nepedago{ke delavce. Ne smemo pozabiti tudi na publicisti~no dejavnost centra, v
okviru katere je vsako leto pripravil in izdal poseben bilten, preko katerega je posredoval programe rednega strokovnega izpopolnjevanja vsem vzgojno-izobraèvalnim ustanovam v severovzhodni Sloveniji, ki so izvajale izobraèvalno dejavnost.
Vrsto let se je center sre~eval s problematiko financiranja programov stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki pa se je zadovoljivo re{ila {ele leta 1986.
Uresni~evanje zadanih nalog je bilo v veliki meri odvisno od sodelovanja centra
z oddelki znotraj akademije, s pedago{kimi in raziskovalnimi delavci drugih visoko{olskih, raziskovalnih in strokovnih ustanov ter s praktiki iz pred{olskih ustanov,
osnovnih {ol ter {ol z usmerjenim izobraèvanjem. V takratni strukturi strokovnega
izpopolnjevanja pedago{kih delavcev v Sloveniji je CPPI pripadala regionalna funkcija. V ta namen je center tesno sodeloval z Zavodom SR Slovenije za {olstvo ter
njegovimi organizacijskimi enotami v severovzhodni Sloveniji, zlasti z njegovimi
pedago{kimi svetovalci, ki so dobro poznali potrebe na terenu. Pri pripravi programov permanentnega izobraèvanja so snovalci vsebin programov vedno prisluhnili
predlogom in potrebam u~iteljev, katerim so bila izobraèvanja prvenstveno namenjena. CPPI je tesno sodeloval tudi s Pedago{ko akademijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, in sicer pri organizaciji in izvedbi pedago{ko-andrago{kega
izobraèvanja ter te~ajev visoko{olske didaktike, glede na potrebe po pedago{kem
izobraèvanju u~iteljev na Univerzi v Mariboru. Skozi celotno obdobje izvajanja
strokovnega izpopolnjevanja so se iskale mo`nosti za izvedbo programov tudi izven
Maribora. Izobraèvalni programi so se vrsto let uspe{no izvajali v Celju, Novem
mestu, Ptuju, Kranju in v drugih krajih po vsej Sloveniji. Center je skozi vsa leta
svojega obstoja uspe{no sodeloval z mnogimi vzgojno-izobraèvalnimi ustanovami.
To uspe{no sodelovanje ohranjamo {e danes.
Center za pedago{ko izobraèvanje je s {tudijskim letom 1989/90, ko je bil vzpostavljen sistem organiziranja in sofinanciranja dodatnega izobraèvanja u~iteljev,
prevzel vlogo koordinatorja, usklajevalca in svetovalca pri organizaciji in izvedbi
programov stalnega strokovnega izpopolnjevanja u~iteljev na Pedago{ki fakulteti.
Programe so sestavljali kraj{i seminarji (v obsegu od 8 do 24 ur), s katerimi so oddelki fakultete pod okriljem centra svojim diplomantom ponujali dodatno strokovno
izpopolnjevanje. Ob sodelovanju vseh oddelkov fakultete so se pripravljali razli~ni
programi za vzgojitelje pred{olskih otrok, u~itelje razrednega pouka, predmetne ter
srednje{olske u~itelje. Programi so pokrivali naslednja podro~ja: slovenski jezik in
knjièvnost, matematiko, naravoslovje, glasbeno vzgojo, likovno vzgojo, geografijo,
angle{ki jezik, nem{ki jezik, naravoslovje, tehniko in tehnologijo, ra~unalni{tvo in
multimedijo, {portno vzgojo, astronomijo ter razna interdisciplinarna podro~ja.
166 |
Leta 1993 je bila na seji Programskega sveta imenovana posebna komisija za evalvacijo, ki jo je vodil dr. Amand Papotnik. Naloga komisije sta bila sistemati~no
spremljanje in analiza rezultatov strokovnega izpopolnjevanja. Programi strokovnega izpopolnjevanja so bili pripravljeni in izvedeni v skladu z Metodologijo priprave in izpeljave strokovnega izpopolnjevanja pedago{kih delavcev, ki jo je sprejel
Programski svet za strokovno izobraèvanje in usposabljanje Republike Slovenije.
Financiranje programov stalnega strokovnega izpopolnjevanja se je uredilo s pogodbo med Pedago{ko fakulteto ter Ministrstvom za izobraèvanje in {port.
Udeleènci izobraèvanj tako niso pla~evali kotizacij (pokrili so le stro{ke materialov, ~e je bilo to povezano z izvedbo programa).
V {olskem letu 1993/94 se je centru dodelila nova, dodatna naloga – skrb za izredni {tudij oz. naloge, povezane z na~rtovanjem, organizacijo in izvedbo izrednega {tudija. Center je v tem ~asu dobil tudi novo ime – preimenoval se je v Center
za izredni {tudij in permanentno izobraèvanje. V tem ~asu so se pod njegovim
okriljem izvajale naslednje naloge:
• izredni {tudij,
• izvedba programa za pridobitev pedago{ko-andrago{ke izobrazbe,
• izvedba programov, namenjenih strokovnemu izpopolnjevanju pedago{kih delavcev.
Center za pedago{ko izobraèvanje in strokovno izpopolnjevanje (CPI), kot se
imenuje tudi danes, je bil kot samostojna organizacijska enota Pedago{ke fakultete
Maribor vpisan v Poslovni register Slovenije dne 22. 6. 1995. Njegova naloga sta
bili organizacija in izvedba izrednega {tudija univerzitetnih in visokih strokovnih
programov, ki jih je izvajala Pedago{ka fakulteta, organizacija in izvedba
pedago{ko-andrago{ke dokvalifikacije, permanentno izobraèvanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraèvanju ter izvedba drugih oblik dopolnilnega izobraèvanja.
Sistem stalnega strokovnega izpopolnjevanja se je na podro~ju vzgoje in izobraèvanja nenehno dopolnjeval in razvijal glede na zakonodajo in potrebe v posameznem obdobju.
Do {tudijskega leta 2004/05 je Ministrstvo za {olstvo in {port razpisovalo dva
sklopa programov, in sicer naro~ene sofinancirane programe in ponujene nesofinancirane programe. Med naro~enimi programi velja posebej omeniti programe
izpopolnjevanja, {tudijske programe, ki jih izvajajo fakultete in jih Ministrstvo za
{olstvo, znanost in {port posebej naro~i ter v celoti financira. V sklop naro~enih
programov so bili vklju~eni programi, ki jih zahtevajo novi u~ni na~rti in programi,
ki izhajajo iz odredbe o vrsti in smeri izobrazbe. Naro~ene programe je v celoti ali
|
167
delno financiralo Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port, ponujeni programi pa so
bili vezani na kotizacijo udeleèncev. Kot poseben sklop med programi strokovnega
izpopolnjevanja so bili vodeni in obravnavani programi ra~unalni{tva in uporabe
ra~unalnika, ki so se financirali iz sredstev programa Ra~unalni{ko opismenjevanje
(RO). Na~in izvedbe teh programov se je razlikoval od izvedbe drugega izobraèvanja. Organizacijske aktivnosti v zvezi s programi so izvajali poobla{~eni organizatorji izobraèvanja, ki so bili posebej za to izbrani preko javnega razpisa.
Predavatelji v teh programih so bili predavatelji na{e fakultete, ki so skupaj s sodelavci iz Zavoda RS za {olstvo te programe tudi pripravljali.
V {tudijskem letu 2004/05 je bila izpeljana obse`na prenova sistema stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev na podro~ju vzgoje in izobraèvanja
z namenom profesionalizacije u~iteljskega poklica, {irjenja dobre prakse in pridobivanja novih kompetenc za dru`bo znanja. Cilji prenove so bili:
• pove~anje preglednosti in obvladljivosti sistema,
• sprotno in u~inkovito podpiranje uvajanja novih vzgojno-izobraèvalnih programov,
• prenos novosti iz strok in znanstvenih disciplin v vzgojno-izobraèvalno delo.
S sprejetim Pravilnikom o nadaljnjem izobraèvanju in usposabljanju strokovnih
delavcev v vzgoji in izobraèvanju (Ur. l. 64/2004) so se dolo~ili pogoji, na~ini in
postopki, s katerimi se strokovnim delavcem v javnih vrtcih in {olah omogo~ata nadaljnje izobraèvanje in usposabljanje, in se opredelile vrste programov, po katerih
se izpopolnjevanje in izobraèvanje izvajata. Pravilnik je razvrstil programe v dve
skupini:
• Programi za izpopolnjevanje izobrazbe,
• Programi profesionalnega usposabljanja.
Ministrstvo za {olstvo in {port je programe iz prej{njih let preimenovalo v programe profesionalnega usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraèvanju. V okviru nerazpisanih programov Pedago{ka fakulteta pripravlja programe za
vse tri sklope objavljenih programov, in sicer programe za izpopolnjevanje izobrazbe (IZP), predpisane programe (PRP) ter posodobitvene programe (PSD).
1. Programi za izpopolnjevanje izobrazbe (IZP) so {tudijski programi, ki se sprejmejo v skladu s predpisi s podro~ja visokega {olstva. Minister naro~i izvedbe programa visoko{olskemu zavodu, ki je {tudijski program pripravil. Ti programi
nadgrajujejo, poglabljajo in raz{irjajo znanja iz programov za pridobitev izobrazbe
ter so z zakonom ali podzakonskimi predpisi dolo~eni kot eden od izobrazbenih
168 |
pogojev za pou~evanje dolo~enega predmeta ali predmetnega podro~ja oziroma
za opravljanje drugega strokovnega oziroma poslovodnega dela v vzgoji in
izobraèvanju.
2. Predpisani programi (PRP) usposabljajo strokovne delavce za izvajanje novih
javno veljavnih programov vzgoje in izobraèvanja in za doseganje ciljev novih
u~nih na~rtov oziroma katalogov znanja in izpitnih katalogov, ki so navedeni v prilogah k pravilnikom, ki dolo~ajo izobrazbene pogoje strokovnih delavcev v vzgoji
in izobraèvanju.
3. Posodobitveni programi (PSD) so programi, ki omogo~ajo strokovnim delavcem nenehno posodabljanje disciplinarnega in strokovnega znanja za predmete, ki
jih pou~ujejo, oziroma strokovnega dela, ki ga opravljajo. V okviru teh programov
se zagotavlja tudi usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje novih javno veljavnih programov vzgoje in izobraèvanja in za doseganje ciljev novih u~nih
na~rtov oziroma katalogov znanj in izpitnih katalogov, ki niso navedeni v prilogah
k pravilnikom, ki dolo~ajo izobrazbene pogoje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraèvanju, ter usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje sistemskih in kurikularnih novosti v {ir{em pomenu. V okvir teh programov sodijo tudi programi
usposabljanja strokovnih delavcev za organiziranje optimalnega u~nega okolja z
uporabo sodobnih pedago{kih in didakti~nih pristopov ter novih u~nih tehnologij.
Za programe izpopolnjevanja izobrazbe ({tudijske programe) in predpisane programe, kot jih dolo~a odredba o kadrovskih pogojih za devetletno osnovno {olo,
sredstva v celoti zagotavlja Ministrstvo za {olstvo in {port, posodobitveni programi
pa so vezani na kotizacijo udeleèncev. Sofinanciranje programov je v razli~nih
deleìh (10 %, 50 % ali 75 %), odvisno od prioritete podro~ja, ki ga program pokriva. Programe za u~iteljske zbore financirajo vzgojno-izobraèvalni zavodi v celoti sami.
Na Pedago{ki akademiji se je è vse od leta 1971 izvajal program pedago{ko-andrago{kega izobraèvanja za diplomante nepedago{kih programov, ki èlijo pridobiti kvalifikacijo za pou~evanje na osnovnih in srednjih {olah. V obdobju od leta
1971 do 1979 so ga diplomanti nepedago{kih smeri, zaposleni v vzgoji in
izobraèvanju, pridobili s posebnim izpitom. Leta 1981 pa je bil sprejet nov
vzgojno-izobraèvalni program za pridobitev pedago{ko-andrago{ke izobrazbe, namenjen delavcem z vi{jo izobrazbo, ki èlijo opravljati vzgojno-izobraèvalno delo
v srednjem izobraèvanju in nimajo pedago{ko-andrago{ke izobrazbe. Sestavljen
je bil iz petih predmetov (osnove psihologije, osnove pedagogike, osnove didaktike,
osnove andragogike ter specialne metodike). V {tudijskem letu 1983/84 velja izpostaviti dogovarjanje s Filozofsko fakulteto in Pedago{ko akademijo v Ljubljani o
skupnem pristopu k organizaciji strokovnega izpopolnjevanja (skupni razpis za pedago{ko-andrago{ko dokvalifikacijo). Leta 1988/89 so bila organizirana predavanja
|
169
za pridobitev pedago{ko-andrago{ke izobrazbe za delavce z visoko stopnjo izobrazbe po programu, ki ga je potrdil Strokovni svet Posebne izobraèvalne skupnosti za pedago{ko usmeritev. Program je obsegal naslednje predmete: osnove
psihologije, osnove pedagogike, osnove andragogike, osnove didaktike in specialno
metodiko. Na Pedago{ki fakulteti se je v obliki predavanj realizirala tretjina vseh ur
posameznih predmetov. Prav toliko ur je bilo na voljo za konzultacije po dogovoru
z nosilcem predmeta. Predavanja so bila organizirana skupno za vi{jo in visoko
stopnjo strokovne izobrazbe, konzultacije pa lo~eno, posebej za vi{jo in posebej
za visoko stopnjo izobrazbe. Program se je izvajal na fakulteti v Mariboru in tudi
izven sedeà fakultete, v Novem mestu in Celju. Leta 1992 je Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem {olstvu dolo~il zahtevo po pridobitvi pedago{ko-andrago{ke izobrazbe tudi za diplomirane psihologe. Center je v {olskem
letu 1993/94 v ta namen pripravil in izvedel 155-urni program, namenjen diplomiranim psihologom. Ob spremembi {olske zakonodaje sredi devetdesetih let je bil
program za pridobitev pedago{ko-andrago{ke izobrazbe ustrezno prenovljen, obsegal je 375 ur in je bil leta 1996 potrjen s strani Sveta za visoko {olstvo. Pod vplivom t. i. bolonjske reforme oz. prenove {tudijskih programov, ki je opredeljena v
Bolonjski deklaraciji in nekaterih drugih dokumentih, so potekale tudi prenove programov za izpopolnjevanje. Senat za akreditacijo pri Svetu Republike Slovenije za
visoko {olstvo je na svoji 20. seji 26. 10. 2009 dal soglasje k novemu, prenovljenemu {tudijskemu programu za izpopolnjevanje izobrazbe Pedago{ko-andrago{ko
izobraèvanje. Prenovljeni program se izvaja od {tudijskega leta 2009/10. Obsega
630 kontaktnih ur in je ovrednoten s 60 kreditnimi to~kami. Leta 2009 je CPI v
imenu Pedago{ke fakultete Maribor pripravil ponudbo na javni razpis Zavoda RS
za zaposlovanje z naslovom Institucionalno usposabljanje in priprave na nacionalne
poklicne kvalifikacije za obdobje 2009–2015. Predmet ponudbe je bila izvedba
{tudijskega programa za izpopolnjevanje izobrazbe Pedago{ko-andrago{ko izobraèvanje. Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru je bila v tem razpisu izbrana
kot ekonomsko najugodnej{i ponudnik omenjenega programa. Prvo leto izvedbe
programa v okviru javnega naro~ila se je v program vpisalo oziroma je bilo na izobraèvanje napotenih 48 brezposelnih udeleèncev iz razli~nih obmo~nih slu`b
Zavoda RS za zaposlovanje po vsej Sloveniji. Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega socialnega sklada.
Z uvedbo devetletne osnovne {ole v letih 1999–2008 je bil oblikovan [tudijski
program za izpopolnjevanje u~iteljic in u~iteljev ter vzgojiteljic in vzgojiteljev za
delo v 1. razredu 9-letne O[. Namenjen je bil u~iteljicam/u~iteljem ter vzgojiteljicam/vzgojiteljem, ki so po uveljavitvi nove {olske zakonodaje pou~evali ali sodelovali pri delu v 1. razredu. Pri oblikovanju programa se je izhajalo iz zna~ilnosti
1. razreda in delno tudi iz prvega triletja osnovne {ole. Program je bil sestavljen iz
osmih razli~nih modulov:
170 |
• MODUL 1: Pedago{ko delo v 1. razredu s poudarkom na opismenjevanju v
prvem triletju osnovne {ole
• MODUL 2: Psiholo{ke zna~ilnosti mlaj{ega otroka in posebnosti dela v 1. razredu ob zgodnej{em v{olanju otrok
• MODUL 3: Usposabljanje u~iteljic/u~iteljev za opisno ocenjevanje
• MODUL 4: Matematika, naravoslovje in dru`boslovje za u~iteljice in u~itelje
1. razreda
• MODUL 5: Integrirani pouk v prvem triletju osnovne {ole
• MODUL 6: Usposabljanje u~iteljic/u~iteljev za delo z otroki s posebnimi potrebami
• MODUL 7: [portna, glasbena in likovna vzgoja v prvem triletju osnovne {ole
• MODUL 8: Pouk sloven{~ine v prvem triletju
Skozi vsa leta izvajanja {tudijskega programa je bilo izvedenih veliko ponovitev
posameznih modulov. Program se je zadnji~ izvajal v {olskem letu 2007/08. Po
opravljenih vseh obveznostih programa ter doseènih najmanj 10 kreditnih to~k,
je Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru udeleèncu izdala potrdilo o opravljenem programu izpopolnjevanja, ki je javna listina. Program je uspe{no zaklju~ilo
skoraj 1050 u~iteljev in vzgojiteljev.
Omeniti je treba tudi skrb za didakti~no izobraèvanje in izpopolnjevanje visoko{olskih pedago{kih delavcev Univerze v Mariboru. @e od samega za~etka obstoja Pedago{ke Akademije so visoko{olski u~itelji izrazili èljo in potrebo po
dodatnem usposabljanju s podro~ja visoko{olske didaktike. Pedago{ka Akademija
je za takratne pedago{ke delavce s pomo~jo Zdruènja visoko{olskih zavodov in
njegovega predstojnika dr. Bra~i~a in mag. Janka Plemenita{a organizirala ve~ predavanj s podro~ja pedagogike, psihologije in visoko{olske didaktike s sodelovanjem
s predavatelji iz univerz v Ljubljani in Zagrebu. Poseben te~aj iz visoko{olske didaktike je v letu 1969 vodil dr. V. Schmidt (Plemenita{, 1986). Organizirani so bili
razli~ni seminarji in ekskurzije v starej{e visoko{olske institucije. Center je v ta
namen kasneje sodeloval s Centrom za pedago{ko izpopolnjevanje Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja Ljubljana. Oba centra sta skupaj organizirala ter
izvajala te~aj visoko{olske didaktike glede na potrebe po pedago{kem izobraèvanju u~iteljev na Univerzi v Mariboru. Program se je v vsem tem obdobju dopolnjeval
in je na koncu obsegal {tiri samostojne module. Prvi modul je bil namenjen asistentom in drugim visoko{olskim pedago{kim delavcem, ki so morali po dolo~ilih Meril
za volitve v nazive visoko{olskih u~iteljev imeti ustrezno didakti~no znanje in biti
ustrezno didakti~no usposobljeni. Drugi trije moduli so bili namenjeni poglabljanju
didakti~nega znanja in izmenjavi strokovnih izku{enj.
|
171
Omeniti velja tudi [tudijski program usposabljanja u~iteljic/u~iteljev, {tudentk/{tudentov razrednega pouka za pou~evanje tujega jezika AN/NE v drugi triadi osnovne
{ole. Program je bil prvi~ razpisan v {olskem letu 2001/02 in je obsegal 750 ur.
Vanj so se lahko vpisali {tudenti in è zaposleni pedago{ki delavci. Za zaposlene
udeleènce se je program izvedel v treh {tudijskih letih, za {tudente pa v {tirih. Z
izvedbo programa smo zaklju~ili s {olskim letom 2008/09. Ministrstvo za {olstvo in
{port je leta 2009 Pedago{ko fakulteto Univerze v Mariboru pozvalo k prenovi programa, ki pa nekako ni obrodila sadov.
Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru je vrsto let izvajala tudi [tudijski program za izpopolnjevanje izobrazbe, in sicer [tudijski program izpopolnjevanja za
pou~evanje predmeta naravoslovja v 6. in 7. razredu O[. Program je sestavljen iz
treh sklopov, in sicer fizike, biologije in kemije. Namenjen je u~iteljem, ki morajo
v skladu z veljavnim u~nim na~rtom za predmet naravoslovje s sklepom Strokovnega sveta RS za splo{no izobraèvanje in v skladu z odredbo Ministrstva za {olstvo
in {port o smeri strokovne izobrazbe delavcev v 9-letni osnovni {oli opraviti izpopolnjevanje, da lahko pou~ujejo ta predmet. Z izvedbo programa smo za~eli v {tudijskem letu 2000/01 in v okviru Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru z njim
zaklju~ili v letu 2007/08. V sedmih letih izvajanja programa se je vanj vpisalo skupaj
340 udeleèncev. Po razdelitvi Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru leta 2007
na tri lo~ene fakultete (PEF, FF, FNM) se je program prenesel na Fakulteto za naravoslovje in matematiko.
V vseh letih obstoja se je center dobro odzival tudi na »zunanje« izzive. Prijavljal
se je na razpise za stalno strokovno izpopolnjevanje ob koncu osemdesetih let Zavoda za {olstvo in kasneje Ministrstva za {olstvo in {port. Tu lahko omenimo tudi
sodelovanje v projektu oz. razpisu Partnerstvo fakultet in {ol, katerega cilj je bil
povezati {ole in fakultete z namenom, da bi izvajanje pedago{ke prakse in drugih
prakti~nih oblik usposabljanja potekalo ~im bolj ìvljenjsko. Sredstva za ta projekt
so bila namenjena iz Evropskega socialnega sklada. Na podlagi izdelanih {tudij o
mo`nostih prenove nadaljnjega izobraèvanja in usposabljanja strokovnih delavcev
in o razvoju novih programov oblik in na~inov izvedbe s poudarkom na uporabi
sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije so v centru v okviru tega projekta razvili nove programe v obliki spletno podprtega izobraèvanja. Izsledki predhodno opravljenih analiz so pokazali, da bi z uvedbo e-izobraèvanja uspeli re{iti
problem dostopnosti izpopolnjevanja in pove~ati u~inkovitost v smislu doseganja
ve~je ~asovne in finan~ne ekonomi~nosti (Slana, 2007).
Vizija dela naprej
Center je skozi svojo zgodovino nedvomno odigral pomembno vlogo pri razvoju
fakultete. Tu so nastajale razli~ne pobude, ideje ter re{itve marsikaterega problema.
172 |
Eden od temeljnih vodil na{ega dela je prizadevanje za pove~anje kakovosti pedago{kega dela, podpiranje profesionalnega in strokovnega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraèvanju ter sodelovanje pri oblikovanju in razvoju sistema
vzgoje in izobraèvanja. Potrebe po dobro usposobljenem u~itelju z razvitimi profesionalnimi kompetencami so vse ve~je. Poslanstvo centra kot organizacijske enote
fakultete je razvijati kakovostno, sodobno, raziskovalno podprto pedago{ko izobraèvanje u~iteljev na vseh stopnjah vzgoje in izobraèvanja ter organizacija raznih oblik izpopolnjevanja za strokovno rast diplomantov na vseh {tudijskih
podro~jih fakultete. Delo centra sega tudi na podro~je svetovalnega dela in koordinacije izvedbe programov strokovnega izpopolnjevanja pedago{kih delavcev, razvoj novih programov izobraèvanja, raziskovalnega dela na podro~ju stalnega
strokovnega izpopolnjevanja ter spremljanja in evalviranja izvajanja strokovnega
izpopolnjevanja pedago{kih delavcev. Nekako samoumevno se nam zdijo potrebe
po dobro usposobljenem u~itelju z razvitimi profesionalnimi kompetencami, ko govorimo o u~itelju v osnovni in srednji {oli, nekoliko manj samoumevno se nam zdi,
da bi tak{no izobraèvanje potrebovali tudi u~itelji v terciarnem izobraèvanju. V
prihodnosti bi lahko ravno na tem podro~ju storili ve~. Kakovost posameznih institucij (vi{jih strokovnih {ol, fakultet, univerz) se bo v prihodnosti dolo~ala po usposobljenosti in zaposljivosti njenih diplomantov. V vi{je in visoko{olske ustanove
prihajajo generacije {tudentov z druga~nimi zahtevami in potrebami, kar od u~itelja
zahteva uporabo druga~nih, u~inkovitej{ih in raznovrstnej{ih oblik ter metod dela.
Kakovost ponujenega znanja bodo~im diplomantom je mogo~e dvigniti tako, da se
u~itelji na terciarni ravni odlikujejo tako po svojih pedago{kih kot tudi po raziskovalnih kompetencah. Veliko pozornosti in dela bo veljalo v prihodnje nameniti sodelovanju med visoko{olskimi zavodi in zavodi, kjer so na{i u~itelji zaposleni in se
bodo zaposlili. Ob vseh nalogah ne smemo pozabiti, da moramo poskrbeti tudi za
svojo prepoznavnost in promocijo lastnega dela. V zadnjih letih smo oblikovali
spletno stran, na kateri objavljamo razpise ter teko~e programe stalnega strokovnega
izpopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraèvanju. Vsako leto pripravimo tudi knjiìco z izobraèvalnimi programi, ki jih ponujamo v teko~em {tudijskem letu.
Prikaz {tevila vpisanih udeleèncev na programe nadaljnjega izobraèvanja usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraèvanju v zadnjih 15 letih
[tudijsko
leto
Naro~eni programi
Ponujeni programi
skupaj s ponovitvami skupaj s ponovitvami
1996/97
PAI (2)
1997/98
PAI (2)
Moduli (22)
Skupno {t.
udeleèncev v
{tudijskem letu
12
430
9
1068
|
Skupno {t.
udeleèncev v
{tudijskem letu
[tudijsko
leto
Naro~eni programi
Ponujeni programi
skupaj s ponovitvami skupaj s ponovitvami
1998/99
PAI (2)
Moduli (25)
8
1325
1999/00
PAI (2)
Moduli (33
15
1716
2000/01
PAI (3)
Moduli (31)
Naravoslovje (3)
15
1591
2001/02
PAI (2)
Moduli (25)
Naravoslovje (2)
ZPTJ 2
23
1646
2002/03
PAI (2)
Moduli (30)
Naravoslovje (3)
ZPTJ
25
1723
2003/04
PAI (3)
Moduli (28)
Naravoslovje (4)
ZPTJ (1)
37
1777
Skupaj
139
173
11276
Tabela 1: Pregled {tevila realiziranih programov profesionalnega usposabljanja ter
{tevila sodelujo~ih udeleèncev v {tudijskih letih 1996/97–2003/04
Legenda:
PAI: [tudijski program za pridobitev pedago{ke in pedago{ko-andrago{ke izobrazbe
Moduli: [tudijski program za izpopolnjevanje u~iteljic/u~iteljev ter vzgojiteljic/vzgojiteljev za delo v 1. razredu 9-letne O[
Naravoslovje: [tudijski program izpopolnjevanja za pou~evanje predmeta naravoslovje v 6. in 7. razredu O[
ZPTJ: [tudijski program usposabljanja u~iteljic/u~iteljev, {tudentk/{tudentov razrednega pouka za pou~evanje tujega jezika AN/NE v drugi triadi osnovne {ole
174 |
[t. izvedenih
IZP-programov
skupaj s
ponovitvami
[t. izvedenih
PRP-programov
skupaj s
ponovitvami
[t. izvedenih
PSDprogramov
skupaj s
ponovitvami
Skupno {t.
udeleèncev v
{tudijskem letu
2004/05
PAI (3)
Moduli (18)
Naravoslovje (3)
ZPTJ (2)
7
11
1063
2005/06
PAI (3)
Moduli (10)
Naravoslovje (2)
ZPTJ (1)
9
8
798
2006/07
PAI (3)
Moduli (16)
Naravoslovje (1)
ZPTJ (2)
19
11
1134
2007/08
PAI (2)
Moduli (6)
Naravoslovje (1)
ZPTJ (1)
5
8
450
2008/09
PAI (2)
ZPTJ (1)
3
13
501
2009/10
PAI (2)
2
13
408
2010/11
PAI (2)
0
8
219
45
72
4573
[tudijsko
leto
Skupaj
Tabela 2: Pregled {tevila realiziranih programov profesionalnega usposabljanja ter
{tevila sodelujo~ih udeleèncev v {tudijskih letih 2004/05–2010/11
Legenda:
PAI: [tudijski program za pridobitev pedago{ke in pedago{ko-andrago{ke izobrazbe
Moduli: [tudijski program za izpopolnjevanje u~iteljic/u~iteljev ter vzgojiteljic/vzgojiteljev za delo v 1. razredu 9-letne O[
Naravoslovje: [tudijski program izpopolnjevanja za pou~evanje predmeta naravoslovje v 6. in 7. razredu O[
ZPTJ: [tudijski program usposabljanja u~iteljic/u~iteljev, {tudentk/{tudentov razrednega pouka za pou~evanje tujega jezika AN/NE v drugi triadi osnovne {ole
|
175
Predstojniki in vodje centra za pedago[ko izobra\evanje
in strokovno izpopolnjevanje
prof. Franci Pivec (vodja)
v. pred. Alojz Fo{nari~ (predstojnik)
mag. Alojz Fridl (predstojnik)
dr. Amand Papotnik (predstojnik)
dr. Joè Vauhnik (predstojnik)
dr. Marko Marhl (predstojnik)
mag. Joìca Slana (vodja)
LITERATURA IN VIRI:
Le{nik, R. idr. (1986). Jubilejni zbornik Pedago{ke fakultete Maribor ob 25-letnici. Maribor:
Pedago{ka fakulteta.
Slana, J. (2007). Razvoj programov nadaljnjega izobraèvanja kot oblike vseìvljenjskega
u~enja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraèvanju. Maribor: Pedago{ka fakulteta.
176 |
Nu{a Lazar
Mednarodne mobilnosti na Pedago[ki fakulteti
Univerze v Mariboru
Multikulturnost in multilingvizem sta postala klju~ni zna~ilnosti globalne, na znanju temelje~e dru`be, internacionalizacija pa dejavnik razvoja visokega {olstva.
Univerza v Mariboru (UM) si na tej poti internacionalizacije prizadeva za pove~anje
stopnje mednarodne mobilnosti, in sicer z vklju~evanjem v programe mobilnosti
Evropske unije (EU) in izven EU ter tudi s sodelovanjem z univerzami po svetu na
vseh podro~jih {tudijske, raziskovalne, umetni{ke in druge dejavnosti. UM je tudi
aktivna ~lanica v mednarodnih zvezah, zdruènjih in organizacijah, pridobiva in
izvaja mednarodne in druge projekte, da bi pove~ala u~inkovitosti ~rpanja sredstev
evropskih strukturnih skladov, razvija mednarodne {tudijske programe za doseganje
ve~je mednarodne privla~nosti {tudija in zaposljivosti diplomantov ter ima zelo
u~inkovito institucionalno organiziranost mednarodnega delovanja univerze.
Pove~anje stopnje mednarodne mobilnosti je eden izmed ciljev uresni~evanja bolonjskega procesa in lizbonske strategije – in UM s svojimi fakultetami, med katerimi
je tudi Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru (PEF), ta cilj nedvomno uspe{no
uresni~uje (UM, 2011b).
Mobilnost je eden izmed klju~ev delovanja programa Vseìvljenjskega u~enja
(V@U), ki ga izvaja in propagira EU. Namen akcijskega programa Skupnosti na
podro~ju vseìvljenjskega u~enja je z vseìvljenjskim u~enjem prispevati k razvoju
EU v napredno dru`bo s sodobnim znanjem, s trajnostnim gospodarskim razvojem,
{tevil~nej{imi in bolj{imi slu`bami ter z ve~jo socialno kohezijo. Omenjeni akcijski
program si predvsem prizadeva za pospe{evanje izmenjav, sodelovanja in mobilnosti med organizacijami ter sistemi izobraèvanja in usposabljanja znotraj EU.
Program V@U sestavljajo (CMEPIUS 2011):
• [tirje sektorski programi: Comenius, ki je namenjen {olskemu izobraèvanju;
Erasmus, ki je namenjen terciarnemu izobraèvanju; Leonardo da Vinci, ki pokriva podro~je poklicnega in strokovnega izobraèvanja in usposabljanja;
Grundtvig, ki je namenjen izobraèvanju odraslih.
• Pre~ni program, ki je razdeljen na {tiri klju~na medsektorska podro~ja (sodelovanje pri politiki in inovacijah na podro~ju vseìvljenjskega u~enja, na podro~ju
jezikov, razvijanja inovativnih IKT ter raz{irjanja in uporabe rezultatov).
• Program Jean Monnet, katerega namen je spodbujati pou~evanje, raziskovanje
in {tudije na podro~ju evropskega zdruènja in klju~nih evropskih ustanov.
|
177
Univerza v Mariboru od leta 1999 aktivno sodeluje v programu Erasmus. Ta je
najprej deloval pod okriljem programa Socrates, od leta 2007 pa v okviru programa
Vseìvljenjsko u~enje. Leta 2009 je bila odprta mo`nost financiranja mobilnosti
{tudentov, profesorjev, zaposlenih in raziskovalcev v okviru programa mobilnosti
Norve{ki finan~ni mehanizem, v katerem je UM s fakultetami prav tako uspe{no
sodelovala. Aktivna izmenjava {tudentov in profesorjev è od leta 1995 poteka tudi
v okviru programa CEEPUS (Central European Exchange Program for University Studies). V {tudijskem letu 2011/12 bo UM s svojimi fakultetami sodelovala tudi v programu mobilnosti Erasmus Mundus Join EU/SEE, ki je osredoto~en na podro~je
zahodnega Balkana (UM, 2011a).
V okviru mreè Erasmus na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru (PEF) izvajamo mobilnosti {tudentov, profesorjev in drugih zaposlenih. Govorimo o »incoming« in »outgoing« mobilnostih. »Incoming« so npr. {tudenti, profesorji in drugi
zaposleni, ki pridejo iz tujine na izmenjavo na PEF, »outgoing« pa pomeni, da na{i
gredo v tujino na izmenjavo. V tabeli 1 je predstavljeno {tevilo »incoming« {tudentov na PEF od leta 2000, v tabeli 2 pa {tevilo »outgoing« {tudentov PEF od leta 1999.
V tabeli 3 predstavljamo {tevilo u~nega osebja PEF, ki je v okviru sheme Erasmus
bilo na izmenjavi v tujini, v tabeli 4 pa mobilnost zaposlenih PEF v obdobju 2007–
2011.
^lanica 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
UM /
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
{tudijsko 01
02
03
04
05
06
07
08
09
10
leto
PEF
4
1
2
0
11
32
33
12
8
9
2010
/
11
ocena
Skupaj
18
130
Tabela 1: [tevilo {tudentov iz tujine, ki so opravili del rednih {tudijskih obveznosti
na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru (»incoming«) v okviru programa Erasmus v obdobju 2000–2011
Vir: Prirejeno po UM, 2011b
^lanica 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
UM /
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
{tudijsko 00
01
02
03
04
05
06
07
08
09
10
11
leto
ocena
PEF
13
20
6
9
5
19
13
28
7
13
11
14
Skupaj
158
Tabela 2: [tevilo {tudentov Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, ki so opravili
del rednih {tudijskih obveznosti v tujini (»outgoing«) v okviru programa Erasmus v
obdobju 1999–2011.
178 |
^lanica
UM /
{tudijsko
leto
2004/05
2005/06
2006/07
2007/08
2008/09
2009/10
2010/11
ocena
Skupaj
PEF
18
17
23
9
15
18
12
112
Tabela 3: [tevilo u~nega osebja Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, ki je izvajalo pedago{ke obveznosti v tujini v okviru programa Erasmus v obdobju 2004–
2011
^lanica UM /
{tudijsko leto
2007/08
2008/09
2009/10
2010/11 ocena
Skupaj
PEF
0
6
2
10
18
Tabela 4: [tevilo zaposlenih Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, ki so opravili
usposabljanje na visoko{olski instituciji ali podjetju v tujini v okviru programa Erasmus v obdobju 2007–2011
Program mobilnosti Norve{ki finan~ni mehanizem so leta 2004 vzpostavile dràve
Islandija, Liechtenstein in Norve{ka za podporo socialne in ekonomske kohezije v
raz{irjenem evropskem gospodarskem prostoru. Program je namenjen podpori mednarodnega sodelovanja, transnacionalnim partnerstvom in izvajanju mobilnosti za
pove~anje internacionalnega visokega {olstva in raziskovalne dejavnosti ter je hkrati
namenjen vsem akademskim podro~jem. Leta 2010 je UM dobila finan~na sredstva
za mobilnosti v omenjenem programu in v okviru tega je na PEF bila izvedena ena
mobilnost pedago{kega osebja z namenom predavanj ter 6 mobilnosti zaposlenih
z namenom usposabljanja (UM, 2011b).
CEEPUS, srednjeevropski program za izmenjavo {tudentov in profesorjev, je regionalni program, katerega cilj je vzpostaviti in spodbujati mobilnost {tudentov in
profesorjev med sodelujo~imi dràvami ter izkoristiti prijateljske povezave in
mo`nosti za oblikovanje skupnih {tudijskih programov. V tabeli 5 je prikazano {tevilo CEEPUS-{tudentov iz tujine (»incoming«) na PEF med leti 2007 in 2011.
^lanica UM /
{tudijsko leto
2007/08
2008/09
2009/10
2010/11 ocena
Skupaj
PEF
2
3
3
1
9
Tabela 5: [tevilo {tudentov iz tujine, ki so opravili del rednih {tudijskih obveznosti
na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru (»incoming«) v okviru mreè CEEPUS
v obdobju 2007–2011
|
179
Zbrani in predstavljeni podatki v zgornjih tabelah pri~ajo o velikem interesu tako
{tudentov kot profesorjev in drugih zaposlenih na PEF za mednarodne izmenjave
oz. mobilnosti. Trend mednarodnih mobilnosti se bo tudi v bodo~e nadaljeval in
prepri~ani smo, da bomo imeli {e veliko uspe{no izvedenih izmenjav, ki bodo prinesle pozitivne vplive ter nova znanja in izku{nje tako udeleèncem mobilnosti kot
tudi posredno ali neposredno PEF.
VIRI:
CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraèvanja in usposabljanja.
(2011). Erasmus priro~nik za institucije.
Univerza v Mariboru (UM). (2011a). Mednarodno sodelovanje. Pridobljeno 23. 6. 2011, s
http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=827.
Univerza v Mariboru (UM). (2011b). Mobilnost na Univerzi v Mariboru v obdobju 1999–
2011 v lu~i statistike. Oddelek za mednarodne, raziskovalne in {tudijske zadeve, Slu`ba za
mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje.
180 |
Dr. Marko Jesen{ek
Uvod
Ustanavljanje Filozofske fakultete ima dolgo predzgodovino, ki sega v ~ase, ko
se je iz Pedago{ke akademije razvila Pedago{ka fakulteta, v njenih okvirih pa so se
za~eli oblikovati in razvijati humanisti~ni in dru`boslovni oddelki.
Na prehodu v 21. stoletje se je v strokovni javnosti odprla ìvahna razprava o
tem, ali mariborska univerza potrebuje Filozofsko fakulteto – mariborski ~asopis
Ve~er je za~el objavljati mnenja za in proti (Kaj meni stroka o filozofski fakulteti v
Mariboru, leto 56, 2000), vendar je bilo takrat è jasno, da Filozofska fakulteta è
odlo~no trka na vrata Univerze v Mariboru. 10. junija 2000 (Ve~er, leto 56, {t. 133,
str. 13) sem objavil razmi{ljanje, v katerem sem zapisal, da »Filozofska fakulteta v
Mariboru bo! Prav bi bilo, ~e bi è bila, danes je nuja, jutri bomo morali loviti zadnji
vlak«, in razloìl, zakaj je potrebno prera{~anje Pedago{ke fakultete v Filozofsko:
»Pedago{ka fakulteta je odigrala pomembno vlogo v mestu, ki se ga danes neupravi~eno stereotipizira za industrijsko pu{~avo. Njeno prera{~anje iz akademije v
fakulteto je bila no~na mora du{ebri`nikov, saj so v porarajo~i se mariborski humanistiki v prete`no tehni~no in za potrebe mariborske industrije usmerjeni univerzi
prepoznavali le anarhi~nost in nepotrebnost. Pedago{ka fakulteta je tako ozko gledanje kmalu ovrgla, saj so njeni u~itelji in {tudenti prevetrili ustaljeni red in na~in
razmi{ljanja v mestu, ki je ob tehni{ki potreboval tudi humanisti~no inteligenco.
Razvila in izoblikovala je prepoznavno slovenistiko, hungaristiko, germanistiko, anglistiko, filozofijo, geografijo, zgodovino, pedagogiko … Fakulteta je postala eno
izmed pomembnih kulturnih sredi{~ mesta z odmevnim likovnim razstavi{~em, glasbenimi prireditvami, bogato zalo`ni{ko dejavnostjo, sedeèm Slavisti~nega dru{tva
Maribor … V tem razvoju je doìvela veliko sprememb, tako da je presegla svoje
okvire in è doìvela najvi{jo razvojno stopnjo, to je to~ko, na kateri se je njen razvoj ustavil. Edina naravna pot, tako so vendar razmi{ljali tudi njeni ustanovitelji, je
humanisti~na oz. filozofska fakulteta.
|
181
Na Pefu sedaj le {e korakamo v za~aranem krogu in nazadujemo! Interesi so
razli~ni, kompromisi pokajo po {ivih, dru`boslovno-naravoslovno-humanisti~na ter
pedago{ko-vzgojiteljska zdru`ba pa postaja v primerljivem evropskem univerzitetnem okolju parodija brez primere. Smo kot Margites, ki se je poro~il, pa ne ve, kaj
bi po~el z èno. Bodimo po{teni in priznajmo: FF v Mariboru je logi~no nadaljevanje Pef, in sicer prera{~anje njenega humanisti~no-dru`boslovnega jedra, ki so mu
stari okviri preozki, hkrati pa to ne pomeni konec Pef, in sicer take, ki bo {e naprej
izpolnjevala svoje temeljno poslanstvo, tj. izobraèvati in usposabljati dobre u~itelje
/razrednega pouka/, da bodo lahko v {olah u~ili, vzgajali in navdu{evali svoje
u~ence za poklice, v katerih bodo najbolj uspe{ni – tudi za humanisti~ne {tudije,
ki jih moramo ponuditi mariborskim {tudentom (“Vsakdo, kadar se nauìje, modrej{i
odide po znanju.” Znanje in spoznanje pa sta bila è glavna mo~ Homerjevih Siren,
ko so vabile mornarje.)
Vpra{anje o filozofski fakulteti v Mariboru se danes sploh ne bi smelo ve~ pojavljati ({tudentje bi na njej è morali {tudirati), saj gre, prosto po Aristotelu, za napako
– pomembno je le {e spoznanje, ali je napaka bistvena ali slu~ajna. U~itelji smo
pripravljeni na izziv, smo usposobljeni in dovolj mo~ni, da nalogo re{imo – torej
gre le za slu~ajno napako skupine, ki si ne~esa ni povsem pravilno predstavljal/a
…, na primer prikaè konja, ki ob istem ~asu izproì obe desni nogi … To pa ni
greh zoper FF v Mariboru, saj gre v bistvu le za neusklajenost njihovih hotenj, èlja
in mnenj. âs bo zagotovo pokazal, da smo s FF izbrali nekaj dobrega.«
Dve leti kasneje sem v Dialogih (E-dnevnik. Dialogi (Maribor), 2002, letn. 38, {t.
11/12, str. 120) ob rektorskih volitvah pozival, da mora nova ekipa, ki bo prevzela
vodenje mariborske univerze, zagotoviti pogoje za ustanovitev Filozofske fakultete
(ob takrat è skoraj uresni~eni medicini in prav tako zahtevani naravoslovno-matemati~ni fakulteti): »Namesto filozofske fakultete ima Maribor bole~ino, ki jo poraja
nerazumljiva nemo~, da bi se humanistika osvobodila okostenele pedago{ke fakultete, na silo zdruùjo~e nezdru`ljivost razli~nih univerzitetnih in visoko{olskih strokovnih programov pod eno streho, donkihotovskega sobivanja humanisti~nih,
dru`boslovnih in naravoslovnih interesov v skupnem kotlu. Kako dolgo in v ~igavem
interesu {e? Zakaj se nih~e izmed kandidatov za rektorja mariborske univerze v svojem predvolilnem programu ni jasno in odlo~no postavil na stran filozofske fakultete
in zakaj jo vendar vsi kot medel privesek dodajajo v vizijo razvoja mariborske univerze? Filozofska fakulteta v Mariboru ne more biti vizija, filozofska fakulteta v Mariboru je imperativ! Ali upa kdo izmed rektorskih kandidatov zagotoviti, da bo imel
Maribor v novem {tudijskem letu Filozofsko fakulteto? Dovolj nas je, ki si upamo,
ki znamo in ki smo sposobni tako fakulteto postaviti na noge brez velikih besed in
prevzeti nase odgovornost do stroke, univerze, {tudentov in mesta. Pred tremi leti
smo bili è ~isto blizu, pa so meni nerazumljivi interesi, nasprotovanja in medsebojna trenja znotraj mariborske univerze prepre~ili “tablo z napisom Filozofska fa-
182 |
kulteta”. Takrat sem v mariborskem ~asopisu v podporo taki fakulteti zapisal Filozofska fakulteta bo, danes vpijem Filozofska fakulteta zdaj! Rektorske volitve so
prilo`nost, novi mariborski rektor naj bo, kdor bo takoj “poègnal” filozofsko, medicinsko in naravoslovno fakulteto v Mariboru.«
Leta 2003 so se za~ele dolgoletne èlje po Filozofski fakulteti bliàti cilju. V univerzitetnih krogih je vendar pri{lo do spoznanja, da je Pedago{ka fakulteta dosegla
svoj vi{ek in da je na podro~ju humanistike in dru`boslovja Filozofska fakulteta
njeno naravno in logi~no nadaljevanje. V Poetiki mariborske univerze (Dialogi,
2003, letn. 39, {t. 3/4, str. 64–69) sem zapisal:
»In mariborska univerza brez Filozofske fakultete je neprepoznavna. Ideja o Filozofski fakulteti v okviru mariborske univerze je dokon~no dozorela in je ni ve~
mogo~e zanikati, prav tako pa je upravi~en in utemeljen njen obstoj; ostaja le {e
hiter dogovor, kako jo ~im prej ustanoviti! Mariborska univerza si mora pridobiti
svoj zna~aj v odlo~itvi za Filozofsko fakulteto. Gre za situacijo, ko se mora za nekaj
odlo~iti (postati univerza, ki se èli pribliàti idealni) ali se ne~emu odpovedati (betajnovski univerzi). Imperativ izbire je postavljen, jasno zavzemanje za Filozofsko
fakulteto pa dokazuje neko splo{no resnico in nujnost, da misel uresni~imo, ~e povemo, kar je v skladu z dano situacijo.
Pedago{ka fakulteta je namre~ è dosegla lastne naravne oblike; tu se je njen razvoj ustavil, Filozofska fakulteta je njeno naravno in logi~no nadaljevanje.«
Vizija in poslanstvo Filozofske fakultete
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je bila 27. septembra 2006 vpisana v
sodni register, s tem pa je bila tudi uradno ustanovljena – iz takratne Pedago{ke fakultete so se oblikovale tri nove ~lanice Univerze v Mariboru: Filozofska fakulteta,
Fakulteta za naravoslovje in matematiko ter Pedago{ka fakulteta.
Na novoustanovljeni fakulteti smo si postavili jasne cilje: (1) postati èlimo prepoznavno sredi{~e humanisti~nega in dru`boslovnega razvoja severovzhodne Slovenije, (2) pomembni nosilci pozitivnega regionalizma v dràvi, (3) odprti za
preseganje meja, (4) pripravljeni ter usposobljeni za povezovanje z najbolj{imi evropskimi fakultetami in univerzami, (5) {tudentom èlimo zagotoviti odli~no izobrazbo, (6) profesorjem pa dobre pogoje za znanstvenoraziskovalno in pedago{ko
delo.
Prvi {tudenti so na novi fakulteti za~eli {tudirati v {tudijskem letu 2006/07; po
prenovi {tudijskih programov od leta 2008/09 potekajo na Filozofski fakulteti bolonjski {tudijski programi, vzporedno pa se zaklju~uje tudi {tudij na t. i. starih {tiri-
|
183
letnih dodiplomskih {tudijskih programih. Vizija novoustanovljene fakultete je izobraèvati {tudente v humanisti~nem duhu ter odkrivanju in poglabljanju po{tene
ìvljenjske, raziskovalne in znanstvene resnice; iz nje izhaja tudi poslanstvo Filozofske fakultete, ki se kaè v razvijanju znanstvenoraziskovalnega in izobraèvalnega dela na podro~ju humanisti~nih, dru`boslovnih in izobraèvalnih ved, v svojih
programih pa bo podpirala ~lovekovo dostojanstvo in globalno pravi~nost ter razvijala kulturo dialoga in strpnosti ter znanstveno iniciativnost.
Mednarodna (zunanja) evalvacija Filozofske
fakultete Univerze v Mariboru
V kratkem obdobju obstajanja je delo in organiziranost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ocenila tudi mednarodna komisija za zunanjo evalvacijo, ki je v
klju~nih poudarkih svoje ocene zapisala, da je »/p/rednost Filozofske fakultete
v Mariboru v nasprotju z vzvi{eno akademskostjo njena prizemljenost, ali reacts
quickly to life, kot je to izrazil tuji ~lan evalvatorske skupine. /…/ Fakulteto vodi
sposobno in homogeno vodstvo s sodobnimi pogledi na visoko{olski prostor in
te`njo po odli~nosti. Prisotna je skrb za kakovost.«
V oceni so bile ob pomanjkanju prostorov, energetsko potratni stavbi in teàvah
zaradi omejenih finan~nih virov za teko~e poslovanje in realizacijo strate{kih usmeritev izpostavljene {tevilne prednosti Filozofske fakultete, med njimi npr.:
• »sodobni pogledi na visoko{olski prostor, skrb za kakovost, primeren vpis novih
{tudentov, skrb za njihovo zaposljivost in vseìvljenjsko izobraèvanje v okviru
Centra za vseìvljenjsko izobraèvanje, razvijajo~ tutorski sistem in akcijski
na~rt za kontrolo kakovosti {tudijskega procesa na fakulteti;
• skrb in spodbujanje za oblikovanje ~im ve~ programskih in projektnih skupin,
razvita mreà mednarodnega sodelovanja (mobilnost, skupni {tudijski programi,
projekti);
• sodoben IKT, dobro delujo~a knji`nica, lastna knjigarna, dobra informacijska
infrastruktura;
• transparentno finan~no na~rtovanje in spremljanje porabe, zagotavljanje sredstev za ob{tudijsko dejavnost, delovanje {tudentskega sveta, aktivno iskanje dodatnih virov prihodkov;
• aktivno odzivanje na problematiko v okolju in prispevanje k trajnostnemu razvoju regije (Mednarodni center za ekoremediacije).«
184 |
Zunanja evalvacija je bila za Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru izredno
uspe{na in se je zaklju~ila z oceno, da je njeno poslanstvo »usmerjeno k {tudentom
in naprej k {e vedno aktualnim idejam humanizma«, institucijo pa »odlikuje
strate{ko razmi{ljanje in zazrtost v prihodnost s ciljem postati vrhunska izobraèvalna ustanova«.
Danes ponosno ugotavljamo, da smo v zelo kratkem ~asu postali ìvahno sredi{~e
izobraèvalnega, raziskovalnega in intelektualnega prostora v mestu ter nosilci humanisti~nega, dru`boslovnega in kulturnega razvoja na univerzi – odprti za konstruktivni dialog in pretok informacij ter naklonjeni razli~nostim, ki uveljavljajo
razumskost intelektualnega okolja in pri tem priznavajo ustvarjalno sposobnost in
svobodo. Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je prepoznavna in uspe{na v
doma~em in mednarodnem akademskem prostoru.
Bolonjska prenova in [tudenti
V Sloveniji smo na podro~ju humanistike, dru`boslovja in pedago{kega
izobraèvanja prvi izpeljali bolonjsko reformo in pripravili 18 novih prvostopenjskih, 23 drugostopenjskih enoin dvopredmetnih ter 7 doktorskih {tudijskih programov po (v Evropi) najbolj raz{irjenem in uveljavljenem bolonjskem sistemu 3 +
2 + 2. Gre za skupni prvostopenjski {tudij (180 ECTS), ki se zaklju~i z diplomo po
treh letih (omogo~a tudi /nepedago{ko/ zaposlitev); nadaljuje se z dveletnim {tudijem na drugi stopnji, kjer sta mogo~a dva samostojna magistrska {tudijska programa:
pedago{ki (120 ECTS, najmanj 60 ECTS je namenjenih pedago{ko-andrago{ki izobrazbi) in nepedago{ki (120 ECTS, brez pedago{ko-andrago{kih predmetov); temu
sledi {e bolonjski doktorski {tudij.
Pri {tudiju na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je velik poudarek na izmenjavi u~iteljev in {tudentov z najuglednej{imi evropskimi univerzami, zato na{e {tudijske programe prilagajamo tudi potrebam tujih {tudentov (izmenjave po programih
Erasmus, CEEPUS in bilateralnih sporazumih), zlasti na drugi stopnji. Mednarodno
sodelovanje mariborske Filozofske fakultete je zato najve~ja prilo`nost za {tudente,
saj ponuja in vzpostavlja nove pomembne izobraèvalne, raziskovalne in intelektualne odnose v skupnem evropskem univerzitetnem prostoru – povezuje za~etke
evropskega univerzitetnega izobraèvanja z novimi zahtevami, ki jih dolo~ajo bolonjski procesi, in kaè, kako se lahko evropska tradicija in mariborska mladost pri
tem uspe{no dopolnjujeta.
Posebna obveznost in pravica {tudentov Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
je skrb za kulturno dejavnost in ìvahen humanisti~ni utrip na fakulteti, univerzi in
v mestu. Gre preprosto za spoznanje, da se {tudent humanistike ne oblikuje (samo)
|
185
v predavalnici, laboratoriju ali za ra~unalnikom, ampak je prisoten v knji`nicah,
galerijah, gledali{~u, na javnih prireditvah … Njegov {tudijski prostor je okolje,
mesto, v katerem ìvi in ga posku{a sooblikovati. Na{a fakulteta ga pri tem spodbuja
in mu omogo~a, da se odziva na svet po »humanisti~nih na~elih«, tj. neomejevano
in neprisiljeno. Podpiranje vseh vrst kulturnega delovanja {tudentov Filozofske fakultete je zato imperativ, ki obvezuje Filozofsko fakulteto – humanisti~ni duh na fakulteti, univerzi in v mestu bo zaìvel tudi in predvsem z aktivnostmi {tudentov.
Fakulteta prilagaja ob{tudijske dejavnosti predvsem takim potrebam {tudentov
(okrogle mize, {tudentske debate in gledali{ka skupina, razli~ni forumi, ~asopisi in
revije na posameznih oddelkih …), ponuja pa tudi dodatna izobraèvanja.
v letih 2006–2011
V prvih petih letih obstoja Filozofske fakultete je bilo narejenega ogromno – glavni
dose`ki so predstavljeni v dveh publikacijah (Filozofski fakulteti na pot = Open
doors to the Faculty of Arts, 2008 in Odli~nost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru = Excellence of the Faculty of Arts of the University of Maribor, 2011), ki prikazujeta (1) pot, ki jo je mlada Filozofska fakulteta prehodila v svojem prvem
petletju, (2) na{o odli~nost na podro~ju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v
doma~em in mednarodnem univerzitetnem prostoru ter (3) najpomembnej{e
dose`ke na{ih visoko{olskih u~iteljev in sodelavcev. V publikacijah so predstavljeni
tudi novi (raziskovalni) centri Filozofske fakultete, njena zalo`ni{ka dejavnost (npr.
mednarodna knji`na zbirka Zora, v kateri je iz{lo 80 znanstvenih monografij, mednarodna znanstvena revija Slavia Centralis, Geografska revija in spletna revija Maribor International Review), samostojna knjigarna (prva na Univerzi v Mariboru) in
likovno razstavi{~e (15 odmevnih razstav akademskih slikarjev, med njimi npr. Ludvik Pandur, Anka Kra{na, Oto Rimele, Samuel Grajfoner, Bogdan ôbal, Jernej Forbicij, Boris Fari~, Ida Bri{ki Remec, Albin Lugari~ …, ali pa izbora iz ene najve~jih
slovenskih zasebnih zbirk Talum in najve~je slovenske zbirke slik v tujini Korotan)
– vse to je zaìvelo na fakulteti, ki se je v samo petih letih obstoja prepoznavno
uveljavila v mariborskem, slovenskem in {ir{em univerzitetnem ter kulturnem prostoru (znanstvenoraziskovalna dejavnost /doma~i in mednarodni raziskovalni projekti/, pomembni medfakultetni in meduniverzitetni sporazumi ter sodelovanja,
vabljena in gostujo~a predavanja na{ih profesorjev na tujih univerzah, najvi{je
doma~e in ugledne mednarodne nagrade in priznanja, ki so jih dobili, {tevilni pomembni doma~i in mednarodni simpoziji ter kulturni dogodki, organizirani v letih
2006 do 2011, ter znanstvene monografije na{ih raziskovalcev); zadnja novost na
fakulteti je ustanovitev Kariernega centra in Kluba alumnov, v katerega sem {tudente
povabil z naslednjim nagovorom:
186 |
Spo{tovani {tudenti, diplomanti, magistrandi in doktorandi Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru,
{tudij na Filozofski fakulteti v Mariboru na {iroko odpira okno v svet. Popotnica,
ki vam jo fakulteta daje, je zanesljivo znanje – ne le knjiga, ampak tudi nasvet, kako
jo brati! Prepri~an sem, da posredujemo dobro in zanesljivo znanje, s tem pa zagotavljamo pogoje, ki Vam omogo~ajo odli~no izhodi{~e za novo ìvljenjsko obdobje.
Ohranjajte pripadnost Filozofski fakulteti na poti skozi znanost in njeno raziskovanje
– postanite ~lani Alumni kluba Filozofske fakultete UM (Klub {tudentov FF).
Alumni klub Filozofske fakultete UM povezuje humanisti~no in dru`boslovno inteligenco Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter ponuja jasno poslanstvo –
znanje brez duha in smisla ni znanje; humanist se nikoli ne pretvarja, da se lahko
na vsa vpra{anja odgovarja umno in jasno. Ali kot je zapisal pesnik: Znanje potrebuje du{o, du{o pa mu daje humanist, sicer bosta zmagala denar in zavist.
Alumni klub FF UM:
• je najbolj{a popotnica diplomantom, magistrandom in doktorandom FF na karierni poti (FF UM ima svoj Karierni center),
• pomaga pridobivati dodatna znanja, ki so potrebna pri iskanju zaposlitve,
• omogo~a druènje in sodelovanje razli~nih generacij nekdanjih {tudentov FF
UM in jih povezuje s fakulteto (baza podatkov za medsebojno sporazumevanje),
• ponuja vse informacije o dogodkih na FF UM.
Ko ste izbrali {tudij na Filozofski fakulteti UM, ste se naslonili na dobro drevo,
zato vas pokriva dobra senca. Toda v ìvljenju, {e zlasti v znanosti in raziskovanju,
se s tem ne smete zadovoljiti. Dober u~enec mora prekositi svojega u~itelja, saj je
to edino gibalo napredka. Nikar ne ostanite na pol poti – v~lanite se v Alumni klub
FF UM (~lanstvo je brezpla~no) in nikoli ne pozabite, da Vam na FF ne gasimo samo
uka èje, ampak Vas vzgajamo za humaniste in dru`boslovce, znanstvenike in raziskovalce.
Prepri~an sem, da smo Vam zagotovili pogoje, ki vodijo v skupno dobro – èlim
Vam, da boste v ìvljenju uspe{ni in da bo ta uspeh pomembno sooblikoval in dopolnjeval tudi {tudij na na{i Filozofski fakulteti, zato Vas vabim v Alumni klub FF
UM.
Filozofska fakulteta se je za~ela uspe{no povezovati in sodelovati z mednarodnim
univerzitetnim prostorom; najprej smo izhajali iz povezav, ki jih je imela è mariborska univerza, nato pa smo se sistemati~no usmerili v sodelovanje s humanisti~no
in dru`boslovno usmerjenimi fakultetami in univerzami, s tem pa smo zagotovili {e
|
187
bolj{e sodelovanje na{ih profesorjev in {tudentov v mednarodnih {tudijskih in raziskovalnih projektih. V sklopu takih povezovanj smo raz{irili tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost na{ih profesorjev ter spodbudili njihovo vklju~evanje v
mednarodne projekte. Mednarodno sodelovanje smo tesno povezali z iskanjem
prednosti, ki jih ima Filozofska fakulteta pri vstopanju na evropski meduniverzitetni
trg, s spodbujanjem takega sodelovanja in tudi z zagotavljanjem finan~nih in drugih
pogojev za na{e odpiranje v mednarodni prostor.
Na {tudijskem podro~ju smo pripravili 18 prvostopenjskih in 23 drugostopenjskih
bolonjskih {tudijskih programov ter 7 bolonjskih doktorskih programov; s tem smo
glede {tevila izvajanih programov univerza v malem, po obsegu in na~inu dela povsem neprimerljivi z drugimi ~lanicami UM. Filozofska fakulteta ima zato v ~asu
zaostrenega finan~nega poslovanja in nedore~enem javnem financiranju {tudijske
in ob{tudijske dejavnosti, investicij in investicijskega vzdrèvanja ter razvojnih
nalog {e dodatne teàve pri izvedbi {tudijskih programov in smeri, na to pa {e posebno mo~no vpliva na{a dvojna tranzicijska vloga – smo mlada fakulteta, hkrati
pa smo sredi prehoda iz starih na bolonjske {tudijske programe in pred teàvami,
kako za~eti drugostopenjski {tudij (kadrovske, finan~ne in akreditacijske teàve).
To nas na UM postavlja v poseben poloàj, ki zahteva druga~no obravnavo in posluh za vse specifike humanisti~no-dru`boslovnega razvoja znotraj bolj naravoslovno-tehni~no-ekonomsko usmerjenih pogledov in razumevanj mariborskega
univerzitetnega prostora.
Posebnost in kompleksnost izvajanja {tudijskih programov na Filozofski fakulteti
ni primerljiva z nobeno drugo ~lanico Univerze v Mariboru, saj na{a fakulteta izvaja
tretjino (po {tevilu mo`nih povezav pa ve~ kot polovico) vseh programov Univerze
v Mariboru. Financiranje, kadrovski in prostorski pogoji pa takemu obsegu dela {e
zdale~ ne sledijo, zato bo potrebno na to vpra{anje odgovoriti na ravni univerze in
dràve oz. njenega resornega ministrstva – na Filozofski fakulteti izobraùjemo
najve~ u~iteljev oz. profesorjev na Univerzi v Mariboru, ob tem pa {e velik dele`
slovenske humanisti~ne in dru`boslovne nepedago{ke inteligence, zato bo potrebno
jasno in glasno povedati, da dobrega u~itelja, profesorja, humanista, dru`boslovca
ne moremo ve~ izobraèvati v tako kriti~nih finan~nih, kadrovskih in prostorskih
razmerah, kot to po~nemo sedaj in kot se nam obeta v naslednjem obdobju.
Iz spodnjih razpredelnic je razvidno, katere {tudijske programe izvajamo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru od ustanovitve naprej in kako smo pre{li iz starih {tiriletnih na nove bolonjske {tudijske programe.
V {tudijskem letu 2007/08 smo na dodiplomskem {tudiju razpisali 2 enopredmetna pedago{ka, 9 pedago{kih dvopredmetnih, 1 enopredmetnega nepedago{kega
in 2 dvopredmetna nepedago{ka {tiriletna univerzitetna {tudijska programa.
188 |
Univerzitetni {tudijski programi
[tudijski programi
Enopredmetna pedago{ka {tudijska programa
Nem{ki jezik in knjièvnost
Slovenski jezik in knjièvnost
Dvopredmetni pedago{ki {tudijski programi
Angle{ki jezik s knjièvnostjo …
Filozofija in …
Geografija in …
Madàrski jezik in …
Nem{ki jezik s knjièvnostjo in …
Pedagogika in …
Slovenski jezik s knjièvnostjo in …
Sociologija in …
Zgodovina in …
Enopredmetni nepedago{ki {tudijski program
Zgodovina
Dvopredmetna nepedago{ka {tudijska programa
Prevajanje in tolma~enje – angle{~ina in …
Prevajanje in tolma~enje – nem{~ina in …
Leto prvega pisa
2007/08
Na podiplomskem {tudiju smo leta 2007/08 imeli 8 magistrskih {tudijskih programov in 1 enovit doktorski {tudijski program. Magistrski {tudij so zelo uspe{ni {tudenti na podlagi neposrednega prehoda na doktorski {tudij lahko zaklju~ili v obliki
doktorata.
Magistrski in doktorski {tudijski programi:
• Angle{ki jezik in knjièvnost
• Geografija – podro~je izobraèvanja
• Kultura, filozofija in izobraèvanje v Srednji Evropi
• Nem{ki jezik
• Pedagogika
|
189
• Slovenski jezik in knjièvnost
• Sociologija
• Zgodovina
Enovit doktorski {tudijski program:
V {tudijskem letu 2008/09 smo za~eli prvi v Sloveniji izvajati nove bolonjske {tudijske programe na podro~ju izobraèvanja u~iteljev, humanistike in dela dru`boslovja. Razpisali smo 5 enopredmetnih in 12 dvopredmetnih {tudijskih programov
prve stopnje, vzporedno pa smo izvajali vse t. i. stare {tiriletne programe.
Univerzitetni {tudijski programi prve stopnje (BA)
[tudijski programi
Enopredmetni {tudijski programi
Sociologija in interdisciplinarno dru`boslovje
Psihologija
Germanistika
Zgodovina
Dvopredmetni {tudijski programi
Filozofija
Geografija
Madàrski jezik s knjièvnostjo
Angle{ki jezik in knjièvnost
Pedagogika
Sociologija
Zgodovina
Medjezikovne {tudije – angle{~ina
Medjezikovne {tudije – nem{~ina
Medjezikovne {tudije – madàr{~ina
Leto prvega vpisa
2008/09
190 |
To leto smo razpisali tudi zadnjo generacijo {tudentov v t. i. stare podiplomske
{tudijske programe, ki so se izvajali vse do septembra 2010.
Magistrski in doktorski {tudijski programi:
• Nem{ki jezik
• Pedagogika
• Sociologija
• Zgodovina
Enovit doktorski {tudijski program:
{tudijski leti 2009/10 in 2010/11
V {tudijskih letih 2009/10 in 2010/11 smo razpisali 5 enopredmetnih in 13 dvopredmetnih bolonjskih {tudijskih programov prve stopnje, vzporedno pa so potekali
{e »stari« do- in podiplomski {tudijski programi.
[tudijski programi
Psihologija
Germanistika
Zgodovina
Leto prvega vpisa
2009/10
[tudijski programi
|
191
Leto prvega vpisa
Filozofija
Geografija
Pedagogika
Sociologija
Zgodovina
Umetnostna zgodovina
Bolonjski {tudijski programi tretje stopnje:
V {tudijskem letu 2009/10 so potekali {e »stari« podiplomski {tudijski programi
(kot prej{nje {tudijsko leto), akreditirali in uvajati pa smo za~eli bolonjske doktorske
{tudijske programe tretje stopnje:
• Filozofija
• Geografija
• Germanisti~ne {tudije
• Hungaristi~ne {tudije
• Pedagogika
• Slovenisti~ne {tudije
• Sociologija
• Vedenjska in kognitivna nevroznanost
• Zgodovina
192 |
V {tudijskem letu 2011/12 Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru ne izvaja ve~
»starih« {tiriletnih dodiplomskih {tudijskih programov; razpisali smo (enako kot
prej{nje {tudijsko leto) 5 enopredmetnih in 13 dvopredmetnih bolonjskih {tudijskih
programov prve stopnje (BA).
[tudijski programi
Leto prvega vpisa
2011/12
Psihologija
Germanistika
Zgodovina
Filozofija
Geografija
Pedagogika
Sociologija
Zgodovina
Umetnostna zgodovina
Bolonjski {tudijski programi druge stopnje (MA)
Novost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v tem {tudijskem letu je, da so
se prvi {tudenti v Sloveniji lahko vpisali na nove bolonjske magistrske {tudijske programe druge stopnje (MA), in sicer na pedago{ke in nepedago{ke. Tako smo postali
|
193
prva slovenska fakulteta, ki je ponudila izobraèvanje u~iteljev (in humanistov ter
dru`boslovcev) na drugi stopnji (po programih, ki so navedeni):
Enopredmetni nepedago{ki magistrski {tudijski programi 2. stopnje:
• Medkulturna germanistika
• Pedagogika
• Prevajanje in tolma~enje
– smer prevajanje
– smer tolma~enje
• Psihologija
• Sociologija
• Zgodovina
Enopredmetni pedago{ki magistrski {tudijski program 2. stopnje:
Dvopredmetni nepedago{ki magistrski {tudijski programi 2. stopnje:
• Anglistika
• Filozofija
• Zgodovina
Dvopredmetni pedago{ki magistrski {tudijski programi 2. stopnje:
• Filozofija
• Geografija
• Madàrski jezik s knjièvnostjo
• Nem{~ina kot tuj jezik
194 |
• Pedagogika
• Pou~evanje angle{~ine
• Sociologija
• Zgodovina
Seznam magistrskih {tudijskih programov, ki jih ponuja Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, se vsako leto pove~uje (skladno z akreditacijskimi postopki).
Bolonjski {tudijski programi tretje stopnje:
V {tudijskem letu 2011/12 potekajo {e »stari« podiplomski {tudijski programi (kot
prej{nje {tudijsko leto), razpisali pa smo naslednje bolonjske doktorske {tudijske
programe tretje stopnje:
• Filozofija
• Geografija
• Pedagogika
• Sociologija
• Zgodovina
Na Filozofsko fakulteto smo v prvih treh letih bolonjskega {tudija sprejeli zelo
dobre maturante, ki so ve~ino razpisanih {tudijskih mest na posameznih programih
napolnili è s prvo prijavo. Bolonjski {tudijski programi, ki smo jih uvedli, prina{ajo
tudi samostojno oblikovanje {tudijskega programa z izbiranjem kreditnih to~k na
drugih fakultetah mariborske univerze ali v tujini, kar humanisti~no in dru`boslovno
usmerjenim {tudentom Filozofske fakultete omogo~a, da svoja obzorja {irijo tudi
na podro~ja naravoslovja, tehnike, medicine, ekonomije … [tudij na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru tako na {iroko odpira okno v svet. Znanje, ljubezen,
po{tenost, vera ali »pravo spoznanje bo`je« (kot je leta 1550 zapisal prvi, ki je na-
|
195
tisnil slovenske besede) so na poti skozi ìvljenje »kot drevo, zasajeno ob potokih
voda, ki daje svoj sad ob svojem ~asu«.
Na Filozofski fakulteti smo se prva {tiri leta {e posebno trudili za skupno dobro
vseh zaposlenih in {tudentov z èljo, da bomo (p)ostali humanisti in dru`boslovci,
ljudje, ki bomo znanju, delu in medsebojnim odnosom znali vdihniti du{o – in nam
bo vse dobro, kar bomo v ìvljenju po~eli, tudi uspevalo!
Sklep
Filozofsko fakulteto si {e naprej predstavljam kot ìvahno sredi{~e izobraèvalnega, raziskovalnega in intelektualnega prostora v mestu – depolitizirano, pa vendar
nenehno strokovno prisotno na vseh podro~jih razvoja v Mariboru, osvobojeno medijskih pritiskov, zato pa odprto za konstruktivni dialog in pretok informacij, nedovzetno za ozke osebne interese posameznikov oz. manj{ih skupin, toda
naklonjeno razli~nostim, ki uveljavljajo razumskost intelektualnega okolja in pri
tem priznavajo ustvarjalno sposobnost in svobodo. Filozofska fakulteta Univerze v
Mariboru postaja prepoznavno sredi{~e kulturnega, humanisti~nega in dru`boslovnega razvoja na univerzi, v mestu in regiji. Razvijati mora tiste in take oblike organiziranosti, {tudijskih programov in raziskovanj, ki ji omogo~ajo prepoznavnost v
povezovanjih z doma~im in evropskim mednarodnim akademskim prostorom.
Dolgoro~no moramo teìti k t. i. popolni Filozofski fakulteti, tj. raz{irjeni {e z drugimi humanisti~nimi in dru`boslovnimi oddelki oz. smermi, pri tem pa bomo oblikovali inovativne {tudijske programe, ki ne bodo imeli konkurence na nam
najbli`jih filozofskih oz. humanisti~nih fakultetah v Ljubljani, Gradcu, Zagrebu,
Trstu, na Dunaju, v Sombotelu in Budimpe{ti.
V sklopu takih povezovanj je potrebno {iriti tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost profesorjev ter spodbujati njihovo vklju~evanje v mednarodne projekte. Mednarodno sodelovanje je tesno povezano z iskanjem prednosti, ki jih ima Filozofska
fakulteta Univerze v Mariboru pri vstopanju na evropski meduniverzitetni trg, s
spodbujanjem takega sodelovanja in tudi z zagotavljanjem finan~nih in drugih pogojev za tako odpiranje v mednarodni prostor. Pri tem je potrebno zagotoviti tudi
u~inkovit na~in ocenjevanja visoko{olskih u~iteljev na Filozofski fakulteti in dolo~iti
jasna merila za napredovanje v pla~ilne razrede in za pridobivanje namenskih sredstev za znanstveno in raziskovalno delo na{ih visoko{olskih u~iteljev in sodelavcev.
@elim, da bi bilo v drugem {tiriletju delovanja Filozofske fakultete ~im manj teàv,
nespretnosti in nerodnosti ter da bi jih strpno, sporazumno in u~inkovito re{evali.
Fakulteta smo zaposleni na njej in njeni {tudenti, zato se je potrebno truditi in delati
za na{e skupno dobro.
196 |
LITERATURA
Arhiv Filozofske fakultete, 2006–2011.
Aristoteles (1982). Poetika. Druga, dopolnjena izdaja. Prevedel, uvod in opombe napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba.
Jesen{ek, Marko (2000). Kaj meni stroka o filozofski fakulteti v Mariboru. 4, Filozofska fakulteta bo! Ve~er (Maribor), 10. jun. 2000, leto 56, {t. 133, str. 13.
– (2002). E-dnevnik. Dialogi (Maribor), letn. 38, {t. 11/12, str. 103–120.
– (2003). Poetika mariborske univerze. Dialogi (Maribor), letn. 39, {t. 3/4, str. 64–69.
– (2011). Program dela kandidata za dekana Filozofske fakultete. 20. 2. 2011.
Jesen{ek, Marko (ur.), Lorber, Lu~ka (ur.). (2011). Odli~nost Filozofske fakultete Univerze v
Mariboru = Excellence of the Faculty of Arts of the University of Maribor. Maribor: Filozofska
fakulteta = Faculty of Arts.
Mohar, Tja{a (ur.), Jesen{ek, Marko (ur.), Lorber, Lu~ka (ur.). (2008). Filozofski fakulteti na
pot = Open doors to the Faculty of Arts. Maribor: Filozofska fakulteta.
|
197
Dr. Klementina Juran~i~ Petek
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko
Predstavitev dejavnosti oddelka
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru izobraùje {tudente za poklic u~itelja angle{kega jezika in anglista v nepedago{kih profilih, kjer je potrebno znanje angle{kega jezika (na primer v podjetjih
in organizacijah, ki pri svojem delu sodelujejo s tujino ipd.).
Na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko so trije redni profesorji, ena izredna
profesorica, trije docenti, dva asistenta in {tiri lektorice. Dve redni profesorici, dve
docentki in lektorice pokrivajo podro~je jezika, redni profesor in izredna profesorica
ter asistenta pa podro~je knjièvnosti. Oba didaktika skrbita za stalno sodelovanje
z osnovnimi in srednjimi {olami, kjer {tudenti pedago{ke smeri v okviru praktikuma
opravljajo hospitacije, nastope in strnjeno pedago{ko prakso. Do leta 2007 je Oddelek za anglistiko in amerikanistiko ob pedago{kem programu izvajal tudi program
za prevajanje in tolma~enje v angle{~ini. Ta je s {tudijskim letom 2007/08 pre{el
na Oddelek za prevodoslovje, toda Oddelek za anglistiko in amerikanistiko v izvajanju angle{kega dela prevajalskega programa {e vedno uspe{no sodeluje z Oddelkom za prevodoslovje.
[tudij po novih bolonjskih {tudijskih programih za oddelek pomeni razvoj dveh
smeri, to je pedago{ke in nepedago{ke. Prva tri leta sta {tudija enotna za oba programa, na drugi stopnji, to je v prvem in drugem letniku magistrskega {tudija, pa se
bosta programa izvajala lo~eno.
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko ob pedago{kem procesu in raziskovalnem
delu skrbi tudi za mednarodne povezave. Aktivno sodeluje v programu mobilnosti
{tudentov in profesorjev Socrates-Erasmus s {tevilnimi tujimi univerzami. [tudenti
oddelka redno gostujejo na partnerskih univerzah, enako pa se tudi tuji {tudenti
odlo~ajo za gostovanje na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Oddelek je vklju~en tudi v bilateralno sodelovanje z Univerzo Karla in Franca v
Gradcu (Avstrija) z nazivom Joint Lecture Hall. Tak{en na~in sodelovanja omogo~a
enakovredno izmenjavo slovenskih in avstrijskih {tudentov in je pomemben dejavnik v podiplomskem {tudiju na obeh straneh meje.
198 |
Ne nazadnje je potrebno omeniti {e sodelovanje v projektih, tako doma~ih kot
mednarodnih (predvsem redni profesorji), ter organiziranje konferenc in poletnih
{ol, kar je nedvomno pomembno, ko gre za mednarodno odmevnost in razvijanje
stroke.
:lani oddelka
Red. prof. dr. Nada [abec
Red. prof. dr. Dunja Jutroni}
Red. prof. dr. Victor Kennedy
Izred. prof. dr. Michelle Gadpaille
Doc. dr. Klementina Juran~i~ Petek
Doc. dr. Katja Plemenita{
Dr. Melita Kukovec, lekt.
Asist. dr. Toma` Oni~
Mag. Agata Kriàn, lekt.
Kirsten Hempkin, lekt.
Barbara Majcenovi~ Kline, lekt.
{tudijski programi
Univerzitetni dvopredmetni {tudijski program Angle{ki jezik in knjièvnost na prvi
stopnji
Splo{ni opis programa
Dvopredmetni univerzitetni {tudijski program prve stopnje Angle{ki jezik in
knjièvnost sodi na podro~je humanisti~nih ved. Glede na to, da je vloga za njegovo
akreditacijo ~asovno sovpadala z ustanovitvijo nove Filozofske fakultete Univerze
v Mariboru, je bil eden od pomembnih ciljev sestavljavcev programa, da z njim prispevajo k razvoju humanistike v regiji, dràvi in {ir{e.
Sestavljavci novega {tudijskega programa so izhajali iz spremenjenih gospodarskih in razvojnih razmer v dràvi. Ob splo{nih globalizacijskih te`njah na vseh
|
199
podro~jih in vedno intenzivnej{ih mednarodnih integracijah se namre~ pojavlja potreba po novem profilu diplomanta na podro~ju anglistike, ki bo sposoben odgovoriti na izzive ~asa in se uspe{no vklju~iti v trg delovne sile. Pri tem smo v celoti
upo{tevali sodobne smernice bolonjske prenove {tudijskih programov z diferenciacijo med obveznimi in izbirnimi vsebinami in {e zlasti z mo`nostmi mednarodnega
sodelovanja in izmenjav.
1. Program upo{teva dejstvo, da je angle{~ina postala v zadnjih desetletjih najpomembnej{e sredstvo mednarodnega sporazumevanja in da njen pomen in
vloga v mednarodnem znanstvenem, kulturnem in gospodarskem sodelovanju
{e nara{~ata. Prou~evanje angle{kega jezika, njegovih jezikoslovnih prvin in
vsega, kar je povezano z njim (npr. branja in razumevanja knjièvnih in drugih
besedil, osnov ustnega in pisnega sporo~anja, kreativnega pisanja v angle{~ini,
osnov retorike in javnega nastopanja – ki jih predmetnik tega programa zajema), je izrednega pomena za bolj uravnoteèn vsesplo{en razvoj mladega
~loveka, saj ga usposablja, da razume, ustvarjalno razmi{lja in uporablja
doma~a in tuja pisna in ustna besedila, s ~imer la`je dosega svoje cilje, razvija
svoja lastna znanja in se u~inkovito vklju~uje v dru`bene aktivnosti. Program
zato vklju~uje tako splo{na znanja o angle{kem jezikovnem sistemu, o jezikovnem stiku med angle{~ino in sloven{~ino, o pogojih in razli~nih okoli{~inah
medkulturnega sporazumevanja, o kulturah in knjièvnosti angle{ko govore~ih
skupnosti kakor tudi znanja, ki omogo~ajo bolj{o funkcionalno pismenost {tudentov v angle{~ini. Ve~ja zastopanost pragmati~nih vidikov obravnave jezikoslovnih predmetov kot v dosedanjih programih in tudi vklju~itev
medkulturnih kompoment bosta diplomantom Dvopredmetnega univerzitetnega {tudijskega programa prve stopnje Angle{ki jezik in knjièvnost po
kon~anem {tudiju omogo~ili mo`nost samostojnega in kreativnega vklju~evanja v delovne procese in jih usposobili za uspe{no delovanje na najrazli~nej{ih
podro~jih tako v Sloveniji kot v EU in {ir{e.
Program ne uvaja diferenciacije na pedago{ko in nepedago{ko smer, ampak
omogo~a o`je specializiran magistrski {tudij razli~nih usmeritev {ele na drugi stopnji.
Mednarodna sodelovanja sodelavcev Oddelka
za anglistiko in amerikanistiko
Oddelek za anglistiko in amerikanistiko aktivno sodeluje v programu mobilnosti
{tudentov in profesorjev Socrates-Erasmus z naslednjimi univerzami: Univerza v
Lizboni (Portugalska), Univerza v Valenciji ([panija), Univerza Alcala ([panija),
Univerza Castilla-la-Mancha ([panija), Univerza Loughborough (Velika Britanija),
200 |
Napier University (Velika Britanija), Karlova Univerza (ê{ka), Univerza v Paderbornu (Nem~ija), Univerza v Münchnu (Nem~ija), Kafkas University (Tur~ija).
V letu 2006 je v okviru programa Socrates-Erasmus na oddelku en teden gostoval
prof. dr. Paul McNulty z Napier University (Velika Britanija). V {tudijskem letu
2006/07 je v okviru tega programa pri{la na enotedensko gostovanje prof. dr. Catherine Akca (Kafkas University, Tur~ija).
V letu 2006/07 so na oddelku v okviru programa Socrates-Erasmus gostovali 3
{tudenti s tujih univerz.
V okviru {tudentske izmenjave Socrates-Erasmus {tudenti na{ega oddelka redno
gostujejo na partnerskih univerzah. V letu 2006/07 je v tujini v okviru omenjenega
programa {tudiralo 7 {tudentov na{ega oddelka.
Oddelek je vklju~en tudi v bilateralno sodelovanje z Univerzo Karla in Franca v
Gradcu (Avstrija) z nazivom Joint Lecture Hall. Z na{ega oddelka v tem programu
sodelujejo prof. dr. Nada [abec, prof. dr. Michelle Gadpaille in prof. dr. Victor Kennedy.
Oddelek redno na dve ali tri leta organizira strokovna sre~anja z Oddelkom za
anglistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu (Avstrija). Zadnje sre~anje z naslovom
Expanding Circles, Transcending Disciplines and Multimodal Texts je bilo organizirano leta 2002 v Retzhofu, Avstrija.
Izdano je bilo pismo o nameri za projekt mobilnosti v okviru programa Leonardo
da Vinci za akademska leta 2006–2008 v sodelovanju z Nauczycielskie Kolegium
Jezykow Obcych (Foreign Language Teacher Training College), Poljska – Creating
a New Model of Pre-service Teaching Practice to Meet the Changing Needs of the
European Labour Market. V tem projektu sodeluje dr. Melita Kukovec.
Prof. dr. Nada [abec sodeluje v dveh mednarodnih projektih: Pravni i lingvisti~ki
aspekti vi{ejezi~nosti u kontekstu pridruìvanja Hrvatske EU na Hrva{ki Akademiji
Znanosti in Umetnosti (vodja projekta prof. dr. Lelija So~anac) in Neurolinguistic
Aspects of Bilingualism na Univerzi v Zagrebu (vodja projekta prof. dr. Vesna Mildner).
Prof. dr. Nada [abec sodeluje tudi v slovenskem projektu Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi ~as in prostor (J6-6284, vodja projekta je prof. dr.
Marko Jesen{ek).
Prof dr. Nada [abec je bila prejemnica postdoktorske raziskovalne Fulbrightove
{tipendije v letu 2004 (Georgetown University, Washington, D. C., ZDA).
|
201
Prof. dr. Dunja Jutroni} sodeluje z Univerzo v Rijeki. Je tudi direktorica dveh programov, ki se izvajata v Dubrovniku na meduniverzitetnem centru – Dubrovnik Interuniversity Center (Filozofija znanosti in Filozofija jezikoslovja).
Sodelavci oddelka gostujejo s predavanji na tujih univerzah.
Prof. dr. Nada [abec je gostovala s predavanji na ve~ tujih univerzah, npr. na
Univerzi v Oxfordu (Velika Britanija), University of Sheffield (Velika Britanija), University of Toronto (Kanada), University of Kansas (ZDA), Univerza v Zagrebu
(Hrva{ka), Georgetown University (ZDA), Miami University, Ohio (ZDA), California
State University Northridge (ZDA), Univerza Karla in Franca v Gradcu (Avstrija) itd.
Prof. dr. Michelle Gadpaille je gostovala s predavanji na Karoli University v Budimpe{ti (Madàrska), the University of the North v Baia-Mare (Romunija) in na
Univerzi Karla in Franca (Avstrija).
Doc. dr. Darja Hribar je gostovala na Univerzi v ^rni gori (^rna gora).
Prof. dr. Victor Kennedy je s predavanji gostoval na Univerzi Karla in Franca v
Gradcu (Avstrija).
V zadnjem obdobju je oddelek gostil dva profesorja, ki sta bila prejemnika Fulbrightove {tipendije. To sta bila prof. dr. Steve Wilson s Texas State University (ZDA)
in prof. dr. Rick van Noy z Redford University (ZDA).
Na oddelku so s predavanji gostovali profesorji s tujih univerz, kot so prof. dr.
Damir Kalogjera z Univerze v Zagrebu (Hrva{ka), prof. dr. Satiam Murti z University
of Utah (ZDA), prof. dr. Bernhard Ketteman z Univerze Karla in Franca (Avstrija),
prof. dr. Mark Madigan z Nazareth Collegea (ZDA), prof. dr. Danica [kara z Univerze v Zadru (Hrva{ka), prof. dr. Alfred Pletsch z Univerze v Marburgu (Nem~ija),
doc. dr. Gordan Matas z Univerze v Splitu (Hrva{ka), prof. dr. John Mateer iz Sydneyja (Avstralija), prof. dr. Bernhard Ketteman z Univerze v Gradcu (Hrva{ka) in
prof. dr. Ann Brewster iz Sydneya (Avstralija).
Junija 2005 je na oddelku potekala dvotedenska mednarodna poletna {ola o
ameri{kem jeziku in literaturi. V poletni {oli so sodelovali naslednji profesorji s tujih
univerz: prof. dr. Marc L. Greenberg z University of Kansas (ZDA), prof. dr. Mark
Bernheim z Miami University, Ohio (ZDA), prof. dr. Damir Kalogjera z Univerze v
Zagrebu (Hrva{ka), prof. dr. Bernhard Ketteman z Univerze Karla in Franca (Avstrija).
Na podiplomskem programu sodelujeta prof. dr. Marija Bratani} z Univerze v Zagrebu (Hrva{ka) in prof. dr. Walter Hoelbling z Univerze Karla in Franca (Avstrija).
202 |
Dr. Boris Vezjak
Oddelek za filozofijo
Oddelek za filozofijo je bil formalno ustanovljen septembra leta 1994, ko se je
dotedanji Oddelek za dru`boslovje razdelil na dva dela. Programa Sociologija in
... ter Filozofija in ... sta prestala vse potrebne fakultetne, univerzitetne, meduniverzitetne in parlamentarne postopke leta 1992. Znanstveni razvoj novonastalega oddelka pa je predstavljal osnovo za uvedbo podiplomskega {tudija filozofije, ki je bil
prvi~ izvajan v {tudijskem letu 1996/97. Tako je bila na Pedago{ki fakulteti Univerze
v Mariboru prvi~ dana mo`nost za postopno zaokroèvanje humanisti~no-dru`boslovnega akademskega izobraèvanja. Univerza v Mariboru pa si je zagotovila zametek tistega, kar ji (je) po tradicionalni zasnovi humboltovske univerze {e
manjka(lo).
Oddelek je gojil in {e goji vse tradicionalne filozofske discipline. ^lani oddelka
so aktivni pri izdajanju in prevajanju filozofskih klasikov, v zadnjih letih so objavili
knjige s podro~ja ontologije, logike, etike, filozofije psihologije, nacionalizma, estetike, epistemologije … Te`nja po jasnosti, argumentaciji in zahteva, da je vsako
stali{~e podvrèno preverjanju in razpravi v {ir{i filozofski skupnosti, so ideali analiti~ne filozofije, ki ji sledi ve~ina ~lanov oddelka v prepri~anju, da so to univerzalne
vrednote filozofskega razmi{ljanja in humanisti~ne kulture, ki bodo pritegnile
razmi{ljujo~ega {tudenta in kriti~no {tudentko.
Oddelek za filozofijo je imel do leta 2001 tri katedre (katedra za logiko in metodologijo znanosti, katedra za teoreti~no filozofijo, katedra za prakti~no filozofijo)
in je ob ustanovitvi vklju~eval trideset {tudentov, tri visoko{olske u~itelje, enega
asistenta in mladega raziskovalca. Na oddelku za filozofijo je bilo v ~asu od 1994
do danes zaposlenih {est u~iteljev, dva asistenta in nekaj mladih raziskovalcev. Do
leta 2008 je bil {tudij filozofije mogo~ v okviru dvopredmetnega pedago{kega programa, kasneje so bili izdelani dvopredmetni nepedago{ki programi in tudi program
enopredmetnega {tudija filozofije, ki bi zaokroìl celovito ponudbo {tudija filozofije
na Univerzi v Mariboru. Kot vemo, je kasneje bolonjski sistem zahteval preoblikovanje {tudija in temu so sledile tudi predloge akreditiranih programov.
^lani oddelka so bili v ~asu od ustanovitve oddelka vklju~eni v {tevilne raziskovalne projekte (financer – Ministrstvo za visoko {olstvo in znanost), katerih nosilci
so bili dr. Nenad Mi{~evi}, dr. Marija [vajncer, dr. Bojan Borstner in dr. Boìdar
Kante. Oddelek za filozofijo je (bil) vklju~en v dva TEMPUS projekta (Phenomeno-
|
203
logy and Cognitive Science; Teaching Humanities), v projekt Proteus, v Skupno predavalnico, projekt Erasmus (partner – Univerza v Gradcu) in projekt CEEPUS. Sodelovanje v mednarodnih projektih je ~lanom oddelka omogo~ilo vzpostavitev zelo
dobrih odnosov s filozofi z ve~ evropskih univerz (London, Sheffield, CREA Pariz,
Gradec, TU Berlin, Würzburg, Trst), kar je najbolj{a nalo`ba za nadaljnji strokovni
razvoj. Ob tem moramo {e posebej poudariti dobro sodelovanje z Institutom za filozofijo iz Gradca, ki se kaè v stalni izmenjavi – gostovanjih u~iteljev in {tudentov.
Finan~na sredstva, ki smo jih pridobili v teh projektih, so oddelku omogo~ila nakup
prepotrebnih knjig in sodobnih tehni~nih sredstev, kar je predstavljalo dobro osnovo
za uspe{en {tudij in razvoj oddelka kot celote.
Posamezni ~lani oddelka poleg tega redno sodelujejo v bi- in multilateralnih mednarodnih projektih, ob~asno pa kak{nega tudi vodijo. Prof. dr. Nenad Mi{~evi} je
tako, denimo, na ~elu mednarodnega projekta Nationalism in Eastern Europe after
1989, dr. Klampfer je sodeloval v hrva{ko-slovenskem projektu uvedbe pouka bioetike na univerzitetni ravni (partner Filozofska fakulteta na Reki) itd.
Na oddelku redno gostujejo profesorji iz tujine, enkrat s posameznimi predavanji,
drugi~ s cikli predavanj, ki so sestavni del rednega {tudijskega procesa. Z uvedbo
kreditnega sistema bodo izbrane filozofske vsebine ponujene vsem {tudentom Univerze v Mariboru, poskusno pa je oddelek è v zimskem semestru {tudijskega leta
2000/01 sedmi semester {tudija izvajal v angle{kem jeziku. S projektom Erasmus in
drugimi projekti Evropske skupnosti se odpirajo nove prilo`nosti za mednarodne
izmenjave in pridobitev tujih {tipendij za na{e {tudente. Med odmevnej{e aktivnosti
~lanov oddelka je sodila tudi organizacija javnih predavanj v Kibli, {tudenti oddelka
pa pripravljajo in vodijo posebno oddajo na mariborskem radiu MAR[.
Oddelek je è od vsega za~etka sodeloval pri organizaciji mednarodnih filozofskih
konferenc na Bledu. Od leta 2006: Svoboda, determinizem in moralna odgovornost
(2006), Epistemologija (2007), Socialna in politi~na filozofija (2008), Epistemska
vrlina in vrednota (2009), (Prakti~na) etika (2010). Oddelek za filozofijo je uspe{no
organiziral vrsto znanstvenih posvetov in sre~anj v Mariboru (Conscioussness at the
Crossroads between Philosophy and Cognitive Science, 1994; Language, Mind and
Society, 1995; Naturalized Semantics and Its Methodology, 1996; ECAP III – tretji
kongres Evropskega zdruènja za analiti~no filozofijo, junij–julij 1999; mednarodni
simpozij Obeti prakti~ne etike, januar 2000). Nazadnje je organiziral tridnevno konferenco o argumentaciji in retoriki Thinking and speaking a better world (22–24.
oktober 2010, prostori Filozofske fakultete). K temu je pri{teti gostovanja tujih profesorjev v Mariboru in ~lanov oddelka na tujih univerzah. Vse to je Oddelku za filozofijo, (nekdanji) Pedago{ki fakulteti in Univerzi v Mariboru zagotovilo
204 |
prepoznavnost na svetovnem filozofskem zemljevidu in po {tevilu kadrov in
sicer{njem vplivu zgradilo drugi najmo~nej{i oddelek za filozofijo v Sloveniji.
Leta 2008/09 je prva generacija {tudentov vpisala bolonjski {tudijski program Filozofija prve stopnje, tretji letnik pa zaklju~uje generacija v letu 2010/11. Jeseni
2011/12 prvi~ razpisujemo programe druge stopnje. Leta 2011 so bili akreditirani
trije programi Filozofija na drugi stopnji, in sicer enopredmetna nepedago{ka smer,
dvopredmetna nepedago{ka smer in dvopredmetna pedago{ka smer. Z uvedbo drugostopenjskih programov èli Oddelek za filozofijo dopolniti, intenzivirati in {iriti
humanisti~ni in dru`boslovni {tudij na Univerzi v Mariboru ter usposobiti diplomante za samostojno raziskovalno delo na tem vznemirljivem podro~ju
humanisti~nega dela, konstituirati univerzalnost vedenja v pravem pomenu besede
ter osmisliti in utemeljiti interdisciplinarno in multidisciplinarno iskanje resnice.
|
205
Dr. Uro{ Horvat
Oddelek za geografijo
Glavno poslanstvo geografije kot znanosti je spoznavanje oblik preoblikovanja
pokrajine ter procesov, ki se v njej odvijajo, z namenom ugotoviti prostorsko dimenzijo ~lovekovega bivanja in s spoznanji prispevati h kulturnemu, socialnemu
in gospodarskemu razvoju dolo~enega obmo~ja. Povpra{evanje po strokovnjakih s
podro~ja geografije je konstantno è skozi dalj{e obdobje, s pove~evanjem ekolo{ke
ozave{~enosti in zavedanjem o pomembnosti poznavanja ìvljenjskega prostora pa
postopoma nara{~a. Geografija namre~ è dolgo ni ve~ le deskriptivna veda, ki
prina{a opise pokrajin. Z razvojem teoretske misli in izvirnimi metodami se uspe{no
vklju~uje v {tevilne interdisciplinarne aplikativne projekte na podro~ju varovanja
okolja, urejanja prostora, raziskovanja kulturnih, socialnih in gospodarskih vidikov
ustroja dru`be in tudi v sistem izobraèvanja u~encev, dijakov in odraslih. Prav
zadnje je vodilo k temu, da je bil {tudij geografije prisoten na Pedago{ki akademiji
v Mariboru è od vsega za~etka.
Razvoj Oddelka za geografijo in {tudija geografije v Mariboru je povezan z ustanovitvijo Pedago{ke akademije v letu 1961. Prvim {tudijskim smerem se je è v drugem letu delovanja (v {tudijskem letu 1962/63) pridruìl tudi {tudij geografije. Za
to so bili zaslu`ni profesorji dr. Vladimir Bra~i~ (tudi prvi rektor Univerze v Mariboru), dr. Borut Belec (zaslu`ni profesor Univerze v Mariboru) in dr. Mavricij Zgonik, nekaj let kasneje pa sta se jima pridruìla {e dr. Boìdar Kert in Ludvik Olas.
V petdesetletnem obdobju razvoja je Oddelek za geografijo pre{el skozi razli~na
razvojna obdobja; tako organizacijska, izobraèvalna, znanstvenoraziskovalna kot
kadrovska. Osnovno poslanstvo oddelka – izobraèvanje kadrov za pou~evanje
geografije v osnovni in srednji {oli, smo izvajali skozi razli~ne {tudijske programe.
Leta 1986 je Pedago{ka akademija prerasla v Pedago{ko fakulteto in s tem vi{je{olski
{tudij geografije v {tiriletni visoko{olski {tudij, ki je bil od leta 1995 univerzitetni.
Leta 1999 smo za~eli prvi~ izvajati podiplomski {tudij geografije. Z ustanovitvijo
Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je leta 2006 Oddelek za geografijo postal
del le-te, isto~asno pa je prehod na nove {tudijske programe, ki so pripravljeni v
skladu z Bolonjsko deklaracijo, prinesel vrsto novosti tudi v {tudiju geografije v Mariboru. Dotedanja univerzitetni dvopredmetni pedago{ki {tudijski program Geografija in … ter podiplomski {tudijski program Geografija za podro~je izobraèvanja
so postopoma za~eli zamenjevati novi {tudijski programi.
V {tudijskem letu 2008/09 smo za~eli izvajati nov bolonjski univerzitetni dvopredmetni {tudijski program prve stopnje Geografija. Diplomanti z njim pridobijo
206 |
znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna
s podro~ja geografije. Doseèna izobrazba jim omogo~a vpis v magistrski dvopredmetni pedago{ki {tudijski program druge stopnje Geografija, ki ga za~enjamo izvajati v {tudijskem letu 2011/12. Program je namenjen pridobivanju znanja in ve{~in
za pou~evanje geografije v osnovnih in srednjih {olah. Nadgradnjo magistrskega
{tudijskega programa predstavlja doktorski {tudijski program tretje stopnje Geografija, ki ga prav tako za~enjamo izvajati v {tudijskem letu 2011/12 in je namenjen
izobraèvanju kadrov z nazivom doktor znanosti, ki so usposobljeni za ustvarjanje
in razvijanje novega znanja, novih raziskovalnih metod ter novih oblik prenosa znanja s podro~ja geografije. V pripravi je tudi dvopredmetni {tudijski program druge
stopnje Regionalne okoljske {tudije, ki bo namenjen pridobivanju znanj s podro~ja
re{evanja okoljskih problemov ter pridobivanju in aplikaciji znanj pri vodenju in
izpeljavi razvojnih projektov lokalnih obmo~ij.
Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ima v svoji sestavi
formirane visoko{olske u~itelje, ki delujejo na razli~nih znanstvenoraziskovalnih
podro~jih oziroma delih geografske vede, zlasti tistih, ki jih druge raziskovalne institucije v Sloveniji ne premorejo v tako intenzivni meri. Izpostaviti je potrebno
podro~je {olske geografije, biogeografije, prou~evanje mikroklime, ekonomske geografije, geografije turizma in urbane geografije. ^lani oddelka imajo pomembne reference tako s podro~ja izobraèvanja in raziskovanja kot tudi s podro~ja aplikacije
znanstvenih rezultatov. Udeleùjejo se mednarodnih geografskih konferenc in seminarjev ter sodelujejo s {tevilnimi geografskimi institucijami doma in v tujini. V
{tudijskem procesu dajejo velik poudarek stalnemu izbolj{evanju kakovosti
izobraèvanja, obse`nemu terenskemu delu, povezovanju raziskovalnega in pedago{kega dela ter prenosu raziskovalnih dose`kov v prakso in {tudijski proces.
Oddelek za geografijo organizira znanstvena in strokovna sre~anja ter vabi tuje predavatelje, spodbuja mednarodno mobilnost {tudentov (Socrates-Erasmus, CEEPUS)
ter njihovo samostojno raziskovalno delo. V letu 2006 je za~el izdajati znanstveno
revijo Revija za geografijo, ki se je è uvrstila v {tevilne sekundarne bibliografske
baze.
Pedago[ka akademija Maribor (1961–1986) – vi[je[olski
dvopredmetni [tudijski program Geografija in …
Razvoj Oddelka za geografijo in {tudija geografije v Mariboru je povezan z ustanovitvijo Pedago{ke akademije v letu 1961. Prvim {tudijskim smerem (razredni
pouk, sloven{~ina-srbohrva{~ina, sloven{~ina-nem{~ina, sloven{~ina-angle{~ina,
matematika-fizika, tehni~na vzgoja-fizika, likovna vzgoja in glasba) se je è v drugem letu delovanja, tj. v {tudijskem letu 1962/63, pridruìla novoustanovljena dvopredmetna pedago{ka {tudijska smer geografija-zgodovina, na katero se je najprej
|
207
vpisalo 18 rednih {tudentov, v naknadnem razpisnem roku pa {e nekaj rednih in
izrednih {tudentov (Bra~i~, 1984).
[tudijsko
leto
PA
redni {tudij
PA
izredni {tudij
GEO-ZGO
redni {tudij
GEO-ZGO
izredni {tudij
1961/62
52
204
0
0
1962/63
92
260
32
48
1963/64
251
368
37
51
Preglednica 1: [tevilo vseh vpisanih {tudentov na Pedago{ki akademiji Maribor
od leta 1961 do leta 1964 po na~inu {tudija in {tevilu vpisanih na {tudijsko smer
geografija-zgodovina
Vir: Bra~i~, 1984
Temelje {tudija geografije v Mariboru so postavili profesorji dr. Vladimir Bra~i~,
dr. Borut Belec in dr. Mavricij Zgonik, nekaj let kasneje pa sta se jima pridruìla {e
dr. Boìdar Kert in Ludvik Olas. V 70. in 80. letih so kot pogodbeni sodelavci v pedago{kem procesu sodelovali tudi mag. Vladimir Drozg, mag. Anka Kristan, mag.
Zoran Kus, Miro [tefanc in dr. Franc Lovren~ak (Kolenc Kolnik, 2006).
dr. BORUT BELEC
redni profesor
1962 kot pogodbeni sodelavec,
1963–1985
dr. VLADIMIR BRAÎ^
redni profesor
1962–1967, 1973–1979, po
1979 kot pogodbeni sodelavec
dr. MAVRICIJ ZGONIK
izredni profesor
1964–1977
dr. BO@IDAR KERT
izredni profesor
1968–1985
LUDVIK OLAS
vi{ji predavatelj
1975–1985
BORIS STERNI[A
asistent
1964–1966
Preglednica 2: Seznam redno zaposlenih sodelavcev za geografijo na Pedago{ki
akademiji Maribor med leti 1962 in 1985
Vir: Bra~i~, 1986
V {tudijskem letu 1964/65 se je {tudijski smeri geografija-zgodovina pridruìla
nova {tudijska smer geografija-telesna vzgoja, v {tudijskem letu 1974/75 pa {e smer
geografija-dru`beno-moralna vzgoja (DMV). Na dveletnem {tudijskem programu je
bil urnik predavanj razdeljen v {tiri semestre. Po prvem {tudijskem semestru so morali {tudenti opraviti obvezno enotedensko pedago{ko prakso, s katero so dobili
208 |
vpogled v delovanje {ole oz. {olskega sistema. Po tretjem semestru so opravljali obvezno dvotedensko pedago{ko prakso, ki je vklju~evala 10 u~nih hospitacij in {tiri
u~ne nastope. Prvotno regionalnogeografsko usmerjen {tudijski na~rt geografije so
skoraj vsako {tudijsko leto dopolnjevali in prilagajali novim zahtevam (Bra~i~,
1984).
Skupno je med leti 1962 in 1985 na Pedago{ki akademiji v Mariboru diplomiralo
444 {tudentov geografije in ene izmed treh omenjenih {tudijskih vezav. Prejeli so
naziv predmetni u~itelj geografije in … (s pribli`no 85 % je prevladovala vezava z
zgodovino). V istem obdobju je na celotni akademiji diplomiralo 4405 {tudentov,
tako da so diplomanti geografije predstavljali pribli`no 10 % vseh njenih diplomantov (Brumec idr., 1986).
@e v prvem obdobju delovanja oddelka se je za~elo mednarodno sodelovanje,
saj so zaposleni navezali stike z geografskima oddelkoma na Visoki u~iteljski {oli v
Sombotelu in Univerzi J. Komenskega v Trnavi. V okviru Slovenije pa je bilo zelo
intenzivno sodelovanje z Oddelkom za geografijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani,
ki je potekalo tako na pedago{kem kot na raziskovalnem podro~ju.
Pedago[ka fakulteta Maribor (1986–2006) –
visoko[olski oz. univerzitetni dvopredmetni pedago[ki
[tudijski program Geografija in …, podiplomski
[tudijski program Geografija
Pedago{ka akademija je bila po zakonu iz leta 1961 sicer {tiriletna visoka {ola, a
je to zares postala {ele leta 1986 z ustanovitvijo Pedago{ke fakultete Maribor.
Isto~asno je v letih 1983–1985 potekala splo{na reforma visokega {olstva v Sloveniji,
tako da je bil tudi {tudij geografije, tako kot vsi drugi {tudiji, generalno spremenjen.
Z novim {tudijskim programom je leta 1986 dveletni vi{je{olski dvopredmetni
{tudijski program Geografija in … (vezava) prerasel v {tiriletni visoko{olski dvopredmetni pedago{ki {tudijski program Geografija in … (vezava), ki je bil od leta 1995
univerzitetni {tudijski program. Na Pedago{ki fakulteti v Mariboru in izven nje (npr.
na Teolo{ki fakulteti) se je lahko kombiniral kar s 17 dvopredmetnimi {tudijskimi
smermi. Celotno obdobje delovanja Pedago{ke fakultete je namre~ nara{~alo tako
{tevilo novih {tudijskih programov in {tudijskih smeri kot tudi {tevilo mo`nih {tudijskih vezav, ki so v tem obdobju postale prosta izbira {tudentov (Brumec, 1986).
Na za~etku je bila {e vedno najpomembnej{a vezava {tudija geografije z zgodovino
in sociologijo (Borstner idr., 1995), kasneje pa so bile skoraj vse {tudijske vezave
dokaj enakomerno zastopane.
|
209
Univerzitetni dvopredmetni pedago{ki {tudijski program Geografija in … je bil
v osnovi namenjen {tudentom, ki so se èleli usposobiti za pedago{ki poklic. Diplomanti/diplomantke so z uspe{nim zagovorom diplomskega dela pridobili naziv
profesor/ica geografije in .... (vezava) in so bili usposobljeni za pou~evanje geografije v srednjih in osnovnih {olah. Poleg pridobljenih znanj s podro~ja geografije,
pedagogike, psihologije in didaktike so diplomanti pridobili tudi interdisciplinarna
znanja in {irok strokovni pogled na stanje in razvoj sodobnega sveta, znali so vrednotiti pokrajino, njene sestavine in dejavnike razvoja in pri tem uporabljati {tevilne
geografske raziskovalne metode, kar jim je omogo~alo zaposlitev tudi na drugih
podro~jih.
Med {tudijem so {tudenti v prvih dveh letih pridobili znanja iz fizi~ne geografije
(o zemeljskem povr{ju, prsteh, vegetaciji, podnebju in vodovju) in dru`bene geografije (o prebivalstvu, poselitvi, gospodarstvu in prometu). V tretjem in ~etrtem letu
so spoznali regionalnogeografske zna~ilnosti posameznih kontinentov in Slovenije
ter nekatera posebna podro~ja geografije (ekolo{ka geografija, urejanje prostora,
geografija podeèlja). Hkrati so se na svoj bodo~i poklic pripravljali s hospitacijami
in nastopi (didaktika geografije), na katerih so se seznanili s posredovanjem pridobljenega znanja in oblikovanjem lika bodo~ega profesorja. V vsakem letniku so
se kot aktivna oblika {tudija izvajale terenske vaje, poleg teh pa so se {tudenti
udeleèvali tudi strokovnih ekskurzij (v 1. letniku pri Fizi~ni geografiji I, v 2. letniku
pri Regionalni geografiji Evrope in v 4. letniku pri Geografiji Slovenije). Prakti~no
usposabljanje {tudentov je potekalo tudi ob laboratorijskem delu.
1. letnik:
2. letnik:
Uvod v metodologijo znanstvenoraziskovalnega dela
Psihologija
Pedagogika
Multimedia
Didaktika
Uvod v geografijo
Fizi~na geografija II – Pedogeografija
Fizi~na geografija I – Klimatogeografija in biogeografija
in geomorfologija
Dru`bena geografija II – Ekonomska
Fizi~na geografija II – Hidrogeografija geografija
Dru`bena geografija I – Geografija
prebivalstva
Regionalna geografija Evrope
3. letnik:
4. letnik:
Multimedia
Geografija Slovenije s seminarjem
Dru`bena geografija III – Geografija
Urejanje prostora
turizma, prometa, naselij
Ekolo{ka geografija
Kvantitativne metode – statistika
210 |
Regionalna geografija Afrike in Azije
Geografija podeèlja
Regionalna geografija Amerike in
Avstralije
Didaktika geografije II
Didaktika geografije I
Preglednica 3: Predmetnik univerzitetnega dvopredmetnega pedago{kega
{tudijskega programa Geografija in … (po zadnji spremembi)
Vir: Geografija – {tudijski program, Univerza v Mariboru, 1998
V prvi letnik se je letno vpisalo 60 rednih in do 20 izrednih {tudentov. Ve~ina jih
je prihajalo z obmo~ja severovzhodne in vzhodne Slovenije. Analiza vpisa na {tudij
geografije, izdelana v letu 2006 (Kolenc Kolnik, 2006), je pokazala, da je med mladimi vladalo precej{nje zanimanje za {tudij geografije in vsako leto so bila zapolnjena vsa (sicer omejena) vpisna mesta za redni {tudij. Po letu 2000 pa se je mo~no
spremenila struktura vpisanih {tudentov na izredni {tudij. Pred tem so se nanj vpisovali v prete`ni meri u~itelji geografije, ki so bili diplomanti Pedago{ke akademije
in so èleli nadaljevati izobraèvanje na univerzitetni stopnji, po tem obdobju pa
so se v izredni {tudij vpisovali le maturanti, ki niso dosegli ustreznega {tevila to~k
za vpis na redni {tudij geografije. To dejstvo je mo~no vplivalo na skromen uspeh
teh {tudentov in relativno veliko {tevilo absolventov na izrednem {tudiju. Zato smo
v zadnjih letih opaàli precej zmanj{an interes za vpis v 1. letnik izrednega {tudija
geografije in od {tudijskega leta 2004/05 dalje niso bila ve~ zasedena vsa razpisana
prosta mesta. Analiza uspe{nosti {tudija in vpisa je pokazala, da se je v prvi letnik
ponovno vpisalo kar ~etrtina rednih {tudentov, medtem ko je bilo v vi{jih letnikih
ponovnih vpisov v letnik bistveno manj. Povpre~no so {tudenti na Oddelku za geografijo v obdobju med leti 1999 in 2006 {tudij zaklju~ili v 6,2 leta (Kolenc Kolnik,
2006).
[tevilo {tudentov
Leto vpisa
1999/00 2000/01 2001/02 2002/03 2003/04 2004/05 2005/06
Redni {tudij
208
197
213
214
199
210
206
Izredni {tudij
54
77
68
69
73
74
54
Skupaj
262
274
281
283
272
284
260
Preglednica 4: [tevilo vpisanih {tudentov na univerzitetnem dvopredmetnem
pedago{kem {tudijskem programu Geografija in … med leti 1999 in 2006, glede
na na~in {tudija
Vir: Skupne slu`be Pedago{ke fakultete Maribor, Referat za {tudentske zadeve, 2006
|
211
Prvi diplomant je na {tiriletnem dvopredmetnem visoko{olskem pedago{kem {tudijskem programu Geografija in … kon~al svoj {tudij leta 1989; to je bil Igor
@iberna, ki se je po diplomi kot mladi raziskovalec tudi zaposlil na oddelku in kasneje postal univerzitetni u~itelj za podro~je fizi~ne geografije. [tevilo diplomantov
se je nato vsako leto pove~evalo. V zadnjem obdobju je letno diplomiralo od 30
do 40 {tudentov (najve~ jih je bilo leta 2003, ko je {tudij zaklju~ilo 45 {tudentov).
V obdobju med leti 1989 in 2006 (tj. v ~asu, ko je bil Oddelek za geografijo na Pedago{ki fakulteti) je diplomiralo 457 {tudentov geografije, v obdobju med leti 2007
in 2010 (ko se je program izvajal na Filozofski fakulteti) pa je diplomiralo nadaljnjih
153 {tudentov geografije. Skupaj je v obeh obdobjih {tudij kon~alo 610 diplomantov oziroma v povpre~ju 27,7 diplomanta na leto. Ve~ji del se jih {e vedno zaposli
v pedago{kem poklicu, ~eprav je v zadnjih letih na trgu dela vse manj mo`nosti za
to zaposlitev.
[tevilo diplomantov visoko{olskega oziroma (po letu 1995) univerzitetnega dvopredmetnega pedago{kega {tudijskega programa Geografija in ..., ki so prejeli strokovni naziv profesor geografije in ... na Pedago{ki fakulteti oziroma Filozofski
fakulteti (po letu 2006) v Mariboru med letoma 1989 in 2010
Vir: Geografija (predstavitvena publikacija Oddelka za geografijo FF UM, pripravil
U. Horvat, Maribor, 2010)
212 |
Novo obdobje v razvoju Oddelka za geografijo predstavlja za~etek izvajanja podiplomskega {tudijskega programa, ki ga je leta 1998 potrdil Svet za visoko {olstvo
RS, na Pedago{ki fakulteti pa se je za~el prvi~ izvajati v {tudijskem letu 1999/00.
Podiplomski {tudijski program Geografija za podro~je izobraèvanja je pomenil
uresni~evanje pogojev za raziskovalno dejavnost na podro~ju pedago{ke geografije
in za spodbujanje profesionalne rasti u~iteljev geografije. Med pomembne namene
uvajanja podiplomskega {tudija {tejemo tudi utrjevanje vloge Pedago{ke fakultete
Univerze v Mariboru kot celovite izobraèvalne ustanove in dopolnitev ponudbe
podiplomskega {tudija na slovenskih univerzah, saj je bil tovrstni {tudijski program
edini v Sloveniji (Kolenc Kolnik, 2006).
Magistrski {tudij je trajal dve leti, doktorski {tudij pa {tiri leta. Podiplomski {tudenti
so pridobili znanja tako iz geografskih kot iz izobraèvalnih raziskovalnih metod in
vsebin aktualnih prostorskih procesov. Usposabljali so se za prena{anje teoreti~nega
znanja v pedago{ko prakso in za samostojno raziskovalno delo na podro~ju {olske
geografije. Za vsakega {tudenta se je izdelal individualni {tudijski program, ki je
vklju~eval t. i. obvezne predmete (npr. Komunikacija z u~itelji, Izbrana poglavja iz
pedago{kega raziskovanja, Regionalna geografija Slovenije) in izbirne predmete, ki
so bili odvisni od individualne {tudijske orientacije {tudenta. Kandidat je v treh semestrih {tudija absolviral 9 obveznih in 3 izbirne predmete, ki jih je izbral med 12
mo`nimi. Za dokon~anje {tudija je bilo potrebno izdelati magistrsko nalogo in jo
uspe{no zagovarjati pred komisijo. Za dokon~anje doktorskega {tudija pa je moral
kandidat opraviti raziskovalno delo, ki je moralo biti inovativno in metodolo{ka ali
vsebinska novost v stroki. Po dokon~anju magistrskega {tudija je kandidat pridobil
naziv magister geografije za podro~je izobraèvanja, po opravljenem doktorskem
{tudiju pa doktor geografskih znanosti za podro~je izobraèvanja.
Podiplomski {tudenti so prihajali iz celotne dràve in so bili ve~inoma diplomanti
Oddelka za geografijo Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru. [tevilo vpisanih v
prvi letnik je nihalo od 1 {tudenta v prvem letu razpisa podiplomskega {tudija do
najve~ 7 novincev v {tudijskem letu 2001/02. V zadnjem obdobju se je vpis v podiplomski {tudijski program zmanj{eval, saj je bil {tudij precej zahteven in ga je ob
delu kon~alo le manj{e {tevilo vpisanih {tudentov. Zadnji vpis je bil v {tudijskem
letu 2008/09, saj so bili takrat z bolonjsko reformo ukinjeni vsi stari podiplomski
{tudijski programi.
1. letnik
1999
/
00
2000
/
01
2001
/
02
2002
/
03
2003
/
04
2004
/
05
2005
/
06
2006
/
07
2007
/
08
2008
/
09
1
4
7
5
5
2
1
1
0
1
Preglednica 5: [tevilo vpisanih {tudentov v 1. letnik podiplomskega {tudijskega
programa Geografija za podro~je izobraèvanja med leti 1999 in 2009
Vir: Referat za podiplomski {tudij Pedago{ke in Filozofske fakultete Maribor, 2011
|
213
Seznam diplomantov podiplomskega {tudijskega programa Geografija za
podro~je izobraèvanja na Pedago{ki fakulteti oziroma Filozofski fakulteti (po letu
2006) v Mariboru med letoma 1989 in 2010 (vir: COBISS, 2011):
• naziv magister geografije za podro~je izobraèvanja so pridobili Klemen Prah
(2006), Vesna Kosma~ (2007) in Du{an Rojko (2010),
• naziv doktor geografskih znanosti za podro~je izobraèvanja sta pridobila Eva
Kone~nik Kotnik (2008) in Klemen Prah (2009).
Konec 80. in v za~etku 90. let je na Oddelku za geografijo pri{lo do menjave generacij univerzitetnih u~iteljev, obenem pa se je oddelek tudi kadrovsko okrepil in
osamosvojil (iz Oddelka za geografijo in zgodovino sta nastala dva samostojna oddelka). V preglednici so navedeni redno zaposleni sodelavci oddelka (glede na ~as
delovanja), kot pogodbeni sodelavci pa so pri izvajanju {tudijskega programa
razli~no {tevilo let (zlasti v ~asu uvajanja novega {tudijskega programa v 80. letih)
sodelovali tudi mnogi zunanji sodelavci (ve~ina s Filozofske fakultete v Ljubljani):
dr. Andrej êrne, dr. Matja` Jer{i~, dr. Vladimir Klemen~i~, mag. Anka Kristan, dr.
Jurij Kunaver, mag. Zoran Kus, dr. Franc Lovren~ak, dr. Mirko Pak, dr. Rajko Pavlovec, dr. Stane Pelc, dr. Du{an Plut, dr. Marjan Ravbar in dr. Igor Vri{er (Kolenc
Kolnik, 2006).
dr. BORUT BELEC
redni profesor,
zaslu`ni profesor
Univerze v
Mariboru
1986–2000
dr. VLADIMIR BRAÎ^
redni profesor
1986–1991
dr. VLADIMIR DROZG
izredni profesor
1989–
dr. URO[ HORVAT
docent
1987–
dr. KARMEN KOLENC KOLNIK
izredna profesorica 1990–
dr. BO@IDAR KERT
izredni profesor
1986–1998
mag. EVA KONE^NIK KOTNIK
asistentka
1999–
dr. DIMITRIJ KRAJNC
asistent
1996–2001,
2003–2004
mag. ZORAN KUS
asistent
1989–1990
dr. LU^KA LORBER
docentka
2002–
LUDVIK OLAS
vi{ji predavatelj
1986–1991
mag. MILENA PETAUER
asistentka
2000–2011
214 |
mag. DAMIJANA PO^KAJ HORVAT
asistentka
1987–1999
dr. ANA VOVK KOR@E
redna profesorica
1990–
dr. IGOR @IBERNA
docent
1989–
Preglednica 6: Seznam redno zaposlenih sodelavcev Oddelka za geografijo
Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru v letih 1986–2006
Vir: Skupne slu`be Pedago{ke fakultete Maribor, Kadrovska slu`ba, 2006
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (2006–2011) –
bolonjski {tudijski programi 1., 2. in 3. stopnje
Obse`nost pedago{kih in raziskovalnih nalog fakultete, predvsem pa raznolikost
fakultetnih programov in rast {tevila slu{ateljev so prerasli okvire ene fakultete, tako
da se je v letu 2006 Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru preoblikovala v tri
fakultete. Oddelek za geografijo se je vklju~il v novonastalo Filozofsko fakulteto, ki
je postala sredi{~e humanisti~nega in dru`boslovnega razvoja v severovzhodni Sloveniji.
Nastanek nove fakultete se je ~asovno prekrival tudi s prenovo visoko{olskega
{tudija, ki je potekala po vsej Evropi (t. i. bolonjska reforma). Narekovala je poenotenje strukture in strategije dodiplomskega in podiplomskega izobraèvanja in s tem
ve~jo primerljivost in prehodnost med fakultetami ter dvig kakovosti {tudija. Novooblikovani {tudijski programi so bili izdelani na podlagi nove visoko{olske zakonodaje (Zakon o visokem {olstvu, 2004) in usklajeni z na~eli Bolonjske deklaracije.
Med drugimi {tudijskimi in normativnimi novostmi so prina{ali ve~jo izbirnost in
bolj individualno zastavljene {tudijske poti. To je zahtevalo tematsko bolj usmerjene
{tudijske predmete in ve~ sodelovanja med oddelki znotraj fakultete in med fakultetami, obenem pa se je pove~evala tudi interdisciplinarnost, kar je predstavljalo
prilo`nost in hkrati nov izziv za geografijo kot interdisciplinarno vedo (Kolenc Kolnik, 2006).
Vse navedeno je prineslo vrsto novosti pri {tudiju geografije v Mariboru. Dotedanja {tiriletni univerzitetni dvopredmetni pedago{ki {tudijski program Geografija in
… (zadnji vpis v 1. letnik v {tudijskem letu 2007/08) ter podiplomski {tudijski program Geografija za podro~je izobraèvanja (zadnji vpis v 1. letnik v {tudijskem letu
2008/09) so za~eli postopoma zamenjevati novi {tudijski programi, pripravljeni v
skladu z Bolonjsko deklaracijo (3 + 2 + 3):
• 1. stopnja: v {tudijskem letu 2008/09 smo za~eli izvajati nov bolonjski univerzitetni dvopredmetni {tudijski program prve stopnje Geografija. Diplomanti (z
nazivom diplomirani geograf) z njim pridobijo znanja, spretnosti in sposobnosti,
|
215
ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna s podro~ja geografije, in so
usposobljeni za samostojno spoznavanje in interpretacijo pokrajine. Doseèna
izobrazba jim omogo~a uspe{en vpis v magistrski {tudijski program s podro~ja
geografije.
• 2. stopnja: v {tudijskem letu 2011/12 za~enjamo izvajati dvopredmetni pedago{ki {tudijski program druge stopnje Geografija, ki je (kot naslednik dosedanjega pedago{kega programa) namenjen pridobivanju znanja in ve{~in za
prena{anje znanja na mlaj{e generacije in pou~evanje v osnovnih in srednjih
{olah (diplomanti pridobijo naziv magister profesor geografije). V postopku izdelave je tudi dvopredmetni {tudijski program druge stopnje Regionalne okoljske {tudije, ki bi omogo~il nadaljevanje podiplomskega {tudija tudi {tudentom,
ki jih ne zanima pedago{ka usmeritev. Glavni cilj predvidenega {tudijskega programa je usposobiti {tudenta za samostojno in poglobljeno analizo, sintezo in
interpretacijo pokrajinskih razmer, ter za pridobivanje znanj s podro~ja re{evanja okoljskih problemov ter pridobivanje in aplikacijo znanj pri vodenju in izpeljavi razvojnih projektov lokalnih skupnosti (opomba: trenutno {e ni znano,
kdaj bo {tudijski program akreditiran in kdaj se bo za~el izvajati).
• 3. stopnja: nadgradnjo magistrskega {tudijskega programa predstavlja doktorski
{tudijski program tretje stopnje Geografija, ki ga za~enjamo izvajati v {tudijskem
letu 2011/12 in je namenjen izobraèvanju kadrov (z nazivom doktor znanosti),
ki so usposobljeni za ustvarjanje in razvijanje novega znanja, novih raziskovalnih metod ter novih oblik prenosa znanja s podro~ja geografije.
Temeljni cilji univerzitetnega dvopredmetnega {tudijskega programa 1. stopnje
Geografija so:
• izobraèvanje kadrov, ki bodo pridobili znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po
mednarodnih standardih veljajo za temeljna s podro~ja geografije;
• izobraèvanje kadrov, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer v pokrajini in za prenos teh spoznanj v dokumente
in dejanja, ki so pomembna za razvoj na{e skupnosti;
• izobraèvanje kadrov, ki bodo sposobni kriti~no vrednotiti socialne, gospodarske in ekolo{ke razmere v pokrajini, z namenom vzpostavljanja trajnostnega
gospodarskega in socialnega razvoja;
• poglabljanje znanja o prostorskih strukturah na globalnem, regionalnem in lokalnem nivoju, {e posebej na obmo~ju Slovenije in njenega severovzhodnega
dela;
216 |
• izobraèvanje kadrov tako, da jim bo zaklju~eni {tudij omogo~il uspe{no
vklju~evanje v magistrske {tudijske programe s podro~ja geografije in sorodnih
prostorskih ved.
Splo{ne in predmetnospecifi~ne kompetence, ki jih pridobi diplomant, so navedene v akreditacijski vlogi in dostopne na spletni strani Filozofske fakultete Univerze
v Mariboru (http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot), kjer
se nahajajo tudi vsi drugi podatki o {tudijskem programu (pogoji za vpis, predmetnik, u~ni na~rti predmetov, pogoji za napredovanje idr.).
V {tudijski program se lahko vpi{e, kdor je opravil maturo oziroma kdor je pred
1. 6. 1995 kon~al kateri koli {tiriletni srednje{olski program. Predviden je vpis 60
{tudentov na redni in 20 {tudentov na izredni {tudij. [tudij traja 6 semestrov. Predmetnik je sestavljen iz 23 u~nih enot, od tega je 18 obveznih (75 ECTS) in 5 izbirnih
(15 ECTS). Izbirne u~ne enote izbere {tudent s seznama izbirnih geografskih predmetov.
Semester
Nosilec
U~na enota
ECTS
Kolnik
Uvod v geografijo
3
@iberna
Planetarna geografija
3
@iberna
Geomorfologija
4
Horvat
Geografija prebivalstva
5
@iberna
Klimatogeografija
5
Vovk Korè
Hidrogeografija
4
Izbirni geografski predmet 1
3
3
Horvat
Kartografija in GIS
5
Lorber
Statistika v geografiji
3
Lorber
Ekonomska geografija
7
Vovk Korè
Geografija prsti in rastlinstva
5
Drozg
Socialna in kulturna geografija
4
3
3
1.
2.
3.
4.
|
Semester
217
Nosilec
U~na enota
ECTS
Vovk Korè
Geografija slovenskih pokrajin
4
Lorber
Socioekonomske strukture slovenskih
3
Drozg
Geografija naselij
5
@iberna
Ekolo{ka geografija
3
Drozg
Regionalna geografija Evrope
5
Horvat
Geografija turizma
4
3
Diplomski seminar
3
5.
6.
Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru v letih 1986–2006
Vir: Skupne slu`be Pedago{ke fakultete Maribor, Kadrovska slu`ba, 2006
Izbirni geografski predmeti (3 ECTS): Projektno in timsko delo v geografiji (Kolnik),
Antropogene klimatske spremembe (@iberna), Sonaravno urejanje voda (Vovk
Korè), Varovanje prsti (Vovk Korè), Terenske in laboratorijske raziskave v pokrajini
(Vovk Korè), Prometna geografija (Lorber), Geografija podeèlja (Drozg), Turisti~ne
regije v Evropi (Horvat), Aplikativnost geografije v dru`bi (Kolnik).
Po opravljenih vseh s {tudijskim programom predpisanih {tudijskih obveznostih
diplomant(ka) pridobi naziv diplomirani geograf (UN) (kratica: dipl. geog. (UN)) oz.
diplomirana geografinja (UN) (kratica: dipl. geog. (UN)) in naziv, ki ga pridobi na
drugem delu univerzitetnega dvopredmetnega {tudijskega programa.
Temeljni cilji (magistrskega) dvopredmetnega pedago{kega {tudijskega programa
2. stopnje Geografija so:
• izobraèvanje kadrov, ki bodo ob zaklju~ku {tudijskega programa pridobili znanja, spretnosti in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za temeljna
s podro~ja izobraèvanja u~iteljev geografije, s ~imer bodo usposobljeni za
pou~evanje geografije na osnovno{olskem in srednje{olskem nivoju;
• izobraèvanje kadrov, ki bodo usposobljeni za prepoznavanje in analizo aktualnih procesov in razmer na podro~ju izobraèvanja in za prenos teh spoznanj
v dokumente in dejanja, ki so pomembni za razvoj izobraèvanja v ob~em smislu in v smislu pouka geografije;
218 |
• izobraèvanje kadrov, ki bodo sposobni kriti~no vrednotiti naravnogeografske,
socialne, gospodarske in ekolo{ke razmere v pokrajini oz. v geografskem prostoru, z namenom izobraèvanja za trajnostni razvoj.
Splo{ne in predmetnospecifi~ne kompetence, ki jih pridobi diplomant, so navedene v akreditacijski vlogi in dostopne na spletni strani Filozofske fakultete Univerze
v Mariboru (http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot), kjer
se nahajajo tudi vsi drugi podatki o {tudijskem programu (pogoji za vpis, predmetnik, u~ni na~rti predmetov, pogoji za napredovanje idr.).
V {tudijski program se lahko vpi{e, kdor je kon~al {tudijski program prve stopnje
v obsegu najmanj 180 ECTS s podro~ja geografije. Vpi{ejo se lahko tudi kandidati,
ki so kon~ali {tudijski program prve stopnje v obsegu najmanj 180 ECTS s podro~ja
drugih dru`boslovnih, humanisti~nih in naravoslovnih ved, ~e je pred vpisom opravil {tudijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje {tudija na dvopredmetnem
pedago{kem {tudijskem programu druge stopnje Geografija. Te obveznosti obsegajo
do 15 ECTS, kandidat pa jih doseè z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom. Izpiti se kandidatu dolo~ijo individualno, izberejo pa se iz nabora {tudijskih
predmetov. Drugi pogoji so razvidni iz vsakokratnega razpisa. Predviden je vpis 40
{tudentov na redni in 15 {tudentov na izredni {tudij.
[tudij traja 4 semestre. Predmetnik sestavljata dva sklopa {tudijskih predmetov:
{tudijski predmeti s podro~ja geografije (30 ECTS), ki so usmerjeni v spoznavanje
razli~nih prostorskih enot (od lokalnega, regionalnega, kontinentalnega do globalnega nivoja) ter {tudijski predmeti s podro~ij pedagogike, didaktike in psihologije
(60 ECTS), s pomo~jo katerih {tudenti pridobivajo teoreti~na in prakti~na znanja s
podro~ja izobraèvanja in poklica u~itelja geografije. Predmeti iz drugega sklopa
(*) so skupni obema {tudijskima podro~jema dvopredmetnega {tudijskega programa.
Semester
1.
Nosilec
U~na enota
ECTS
P{under
Pedagogika
3*
Javornik Kre~i~ Didaktika
5*
Bakra~evi~ idr. Psihologija u~enja in razvoj mladostnika
5*
Schmidt
Delo z otroki s posebnimi potrebami
3*
Bakra~evi~ idr. Interdisciplinarna opazovalna praksa
2*
Kolnik
Didaktika geografije 1
3
Kolnik
IKT pri pouku geografije
3
Semester
2.
Nosilec
U~na enota
|
219
ECTS
Izbirni pedago{ki predmet 1
3*
Izbirni pedago{ki predmet 2
3*
Kolnik
5
Kolnik
Pedago{ki praktikum Geografija 1
3
Horvat
Regionalna geog. Severne Amerike in
4
Kolnik
3
Vovk Korè
Regionalna geografija Azije
4
Vovk Korè
Regionalna geografija Afrike
4
Horvat
Regionalna geografija Latinske Amerike
4
Kolnik
Pedago{ki praktikum Geografija 2
4
Izbirni geografski predmet
3
Magistrski seminar in magistrsko delo
8
3.
4.
Preglednica 8: Predmetnik dvopredmetnega pedago{kega {tudijskega programa
2. stopnje Geografija
Vir: http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot
Izbirni pedago{ki predmeti (3 ECTS): na seznamu je 23 predmetov in se izvajajo
na razli~nih oddelkih FF UM (http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijskiprogrami.dot). Izbirni geografski predmeti (3 ECTS): Terensko delo pri pouku geografije – Fizi~na geografija (Vovk Korè), Terensko delo pri pouku geografije –
Dru`bena geografija (Drozg), Podnebne spremembe (@iberna), Trajnostni razvoj zavarovanih obmo~ij (Vovk Korè), Globalizacija (Lorber).
diplomant(ka) pridobi naziv magister profesor geografije (kratica: mag. prof. geog.)
oz. magistrica profesorica geografije (kratica: mag. prof. geog.) in naziv, ki ga pridobi
na drugem delu dvopredmetnega pedago{kega {tudijskega programa.
Temeljni cilji (doktorskega) {tudijskega programa 3. stopnje Geografija so:
• izobraèvanje kadrov, ki bodo usposobljeni za ohranjanje in prena{anje znanja
s podro~ja geografije ter kriti~nega vrednotenja dosedanjih dose`kov geografske
znanosti;
220 |
• izobraèvanje kadrov, ki bodo usposobljeni za ustvarjanje in razvijanje novega
znanja s podro~ja geografije, novih raziskovalnih metod ter novih oblik prenosa
znanja uporabnikom;
• izobraèvanje kadrov, ki bodo usposobljeni prepoznati in ob uporabi znanstvenih metod ter eti~nih na~el ovrednotiti obravnavani pojav;
• izobraèvanje kadrov, ki bodo po zaklju~ku {tudijskega programa usposobljeni
za raziskovalno delo na podro~ju geografije, aplikativne geografije in {olske
geografije.
Splo{ne in predmetnospecifi~ne kompetence, ki jih pridobi diplomant, so navedene v akreditacijski vlogi in dostopne na spletni strani Filozofske fakultete v Mariboru (http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot), kjer se
nahajajo tudi vsi drugi podatki o {tudijskem programu (pogoji za vpis, predmetnik,
u~ni na~rti predmetov, pogoji za napredovanje idr.).
V {tudijski program se lahko vpi{e, kdor je kon~al magistrski {tudijski program 2.
stopnje. Vpi{e se lahko tudi kandidat, ki je kon~al univerzitetni {tudijski program,
sprejet pred 11. 6. 2004, ali visoko{olski strokovni {tudijski program, sprejet pred
11. 6. 2004, in {tudijski program za pridobitev specializacije. Kandidatom se
dolo~ijo {tudijske obveznosti v obsegu 60 ECTS, kandidat pa jih doseè z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v doktorski {tudijski program. Diferencialni
izpiti se kandidatu dolo~ijo individualno, izberejo pa se iz nabora {tudijskih predmetov. Predviden je vpis 10 {tudentov na redni {tudij.
[tudij traja 6 semestrov. Predmetnik je sestavljen iz obveznih in izbirnih predmetov. Obvezni predmeti se nana{ajo na splo{na teoretska in metodolo{ka znanja iz
geografije in splo{na znanja o metodologiji raziskovalnega dela. Izbirne predmete
kandidat izbere glede na vsebino disertacije in lasten {tudijski interes. Tudi vsebina
individualnega raziskovalnega dela (IRD) se praviloma navezuje na temo disertacije,
lahko pa obsega sodelovanje v raziskovalnem projektu oddelka. Tak{na zasnova
predmetnika je v ~im ve~ji meri prilagojena raziskovalnemu podro~ju in interesu
kandidata.
Semester
1.
2.
Nosilec
U~na enota
ECTS
@iberna
Teorije in metode v fizi~ni geografiji
15
Drozg
Teorije in metode v dru`beni geografiji
15
Vovk Korè
Teorije in metode v regionalni geografiji
15
âgran
Metodologija raziskovalnega dela
5
Individualno raziskovalno delo 1
10
Semester
Nosilec
U~na enota
|
221
ECTS
Izbirni predmet 1
10
Izbirni predmet 2
10
10
Izbirni predmet 3
10
Izbirni predmet 4
10
10
5.
Doktorsko delo, 1. del
30
6.
Doktorsko delo, 2. del
30
3.
4.
Preglednica 9: Predmetnik {tudijskega programa 3. stopnje Geografija
Vir: http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/studijski-programi.dot
Izbirni predmeti (10 ECTS): Prsti v pokrajini (Vovk Korè), Vode v pokrajini (Vovk
Korè), Podnebje in ~lovek (@iberna), Geomorfolo{ki sistemi (@iberna), Socialnoekonomska tranzicija obmejnih obmo~ij (Lorber), Geografija podeèlja (Lorber), Ekonomska geografija in regionalni razvoj (Lorber), Geografija turizma (Horvat),
Geografija prebivalstva (Horvat), Urejanje prostora (Drozg), Zgradba mesta (Drozg),
U~enje geografije na prostem (Kolnik), Geografsko izobraèvanje za trajnostni razvoj (Kolnik), Didaktika geografije in raziskovalni trendi (Kolnik), Geografski kurikul
kot proces (Kolnik), Komunikacija v izobraèvanju (P{under).
kandidat(ka) pridobi naziv: doktor znanosti (kratica: dr.) oz. doktorica znanosti (kratica: dr.)
V preglednici je navedeno {tevilo vpisanih {tudentov v nov bolonjski univerzitetni
{tudijski program 1. stopnje, ki se izvaja od {tudijskega leta 2008/09. Letno smo v
ta {tudijski program v prvi letnik vpisali okoli 60 {tudentov (vi{ja {tevilka v letu
2010/11 je zaradi ponovnega vpisa). V preglednici niso prikazani {tudenti, ki so bili
vpisani v tem obdobju v t. i. stari {tiriletni dvopredmetni pedago{ki program, ki ga
je postopoma nadome{~al nov bolonjski univerzitetni program 1. stopnje. V {tudijskem letu 2010/11 smo imeli tako vpisano zadnjo generacijo (4. letnik) starega univerzitetnega programa, obenem pa bomo septembra 2011 dobili tudi prve
diplomante novega univerzitetnega programa 1. stopnje. Njihovo {tevilo bo na
àlost precej nizko, saj je bil v prvi generaciji bolonjskih {tudentov precej{en osip.
222 |
V {tudijskem letu 2011/12 bomo prvi~ vpisali {tudente v nov magistrski pedago{ki
program in v doktorski program.
Letnik
2008/09
2009/10
2010/11
1.
63
57
71
2.
–
32
43
3.
–
–
24
63
89
138
Skupaj
Preglednica 10: [tevilo vpisanih {tudentov na univerzitetnem dvopredmetnem
{tudijskem programu 1. stopnje Geografija med leti 2008 in 2011
Vir: Referat za {tudentske zadeve Filozofske fakultete v Mariboru, 2011
Na Oddelku za geografijo je bilo v {tudijskem letu 2010/11 redno zaposlenih {est
visoko{olskih u~iteljev, ena asistentka in ena mlada raziskovalka ({tevilo asistentov
se je v primerjavi s preteklim obdobjem zmanj{alo, predvsem zaradi manj{ega {tevila pedago{kih ur, do katerega je pri{lo s kr~enjem ur v predmetniku v zadnjih
dveh {tudijskih letih). Pri visoko{olskih u~iteljih so navedene tudi u~ne enote, ki jih
izvajajo v univerzitetnem dvopredmetnem {tudijskem programu 1. stopnje Geografija in dvopredmetnem pedago{kem {tudijskem programu 2. stopnje Geografija. Kot
zunanji sodelavec je sodeloval asistent Danijel Ivajn{i~.
red. prof. ddr. ANA VOVK KOR@E, [email protected] (Hidrogeografija,
Geografija prsti in rastlinstva, Geografija slovenskih pokrajin, Sonaravno
urejanje voda, Varovanje prsti, Terenske in laboratorijske raziskave v pokrajini,
Regionalna geografija Azije, Regionalna geografija Afrike, Terensko delo pri
pouku geografije – Fizi~na geografija, Trajnostni razvoj zavarovanih obmo~ij)
izred. prof. dr. VLADIMIR DROZG, [email protected] (Socialna in
kulturna geografija, Geografija naselij, Regionalna geografija Evrope, Geografija
podeèlja, Terensko delo pri pouku geografije – Dru`bena geografija)
izred. prof. dr. KARMEN KOLNIK, [email protected] (Uvod v geografijo,
Projektno in timsko delo v geografiji, Aplikativnost geografije v dru`bi, Didaktika
geografije 1, 2, 3, Pedago{ki praktikum Geografija 1, Pedago{ki praktikum Geografija 2, IKT pri pouku geografije)
doc. dr. URO[ HORVAT (predstojnik oddelka), [email protected]
(Geografija prebivalstva, Kartografija in GIS, Geografija turizma, Turisti~ne
regije v Evropi, Regionalna geografija Severne Amerike in Avstralije, Regionalna
geografija Latinske Amerike)
|
223
doc. dr. IGOR @IBERNA, [email protected] (Planetarna geografija,
Klimatogeografija, Geomorfologija, Ekolo{ka geografija, Antropogene klimatske
spremembe, Podnebne spremembe)
asist. dr. EVA KONE^NIK KOTNIK, [email protected]
mlada raziskovalka MOJCA KOKOT KRAJNC, [email protected]
Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v letu 2011
Znanstvenoraziskovalna dejavnost ~lanov Oddelka za geografijo se je vse od
za~etka delovanja odzivala na aktualne dru`bene potrebe. V 80. letih je bila usmerjena predvsem v agrarno in regionalno geografijo, v za~etku 90. let pa v preu~evanje
obmejnih obmo~ij v severovzhodni Sloveniji, v izdelavo regionalnogeografske monografije Slovenije ter razvijanje u~nih gradiv s podro~ja didaktike geografije. V
zadnjem desetletju se je raziskovalno podro~je precej raz{irilo. Obstoje~im temam
so se pridruìle nove, zlasti s podro~ja fizi~ne in dru`bene geografije (predvsem klimatogeografije, hidrogeografije, pedogeografije, ekonomske geografije, geografije
turizma, geografije naselij, ekolo{ke geografije, varstva okolja, ekoremediacij) ter
didaktike geografije. Kot primer lahko navedemo vklju~evanje ~lanov oddelka v nekatere mednarodne, bilateralne in doma~e projekte v zadnjem desetletju: Ecoprofit
International, Competence Network »Water Resources and Their Management«,
Comenius 2.1 »Förderung von Minderheitensprachen im mehrsprachigen Raum in
der Lehrerbildung«, Herodot - Exciting Geography of Europe, EUBIS – EU-Burgerschaft: »Geselschafthes Engagement fur Europa beginnt in der Schule«, Partnerstvo
fakultet in {ol, GRUNDTVIG 2 »Environmental Heritage«, Leonardo da Vinci,
»Water for Life - Education for Water«, Slovenija – vodna u~na pot Evrope, Politika
inovacij na ê{kem in v Sloveniji: institucije, mreènje in regionalni razvoj, Vpliv
industrije na regionalni razvoj Slovenije in Bosne in Hercegovine, ReTInA – »Revitalization of Traditional Industrial Areas in SE Europe«, Strategija prostorskega razvoja mestne ob~ine Maribor idr.
^lani oddelka se udeleùjejo {tevilnih mednarodnih geografskih konferenc, seminarjev, sodelujejo z geografskimi institucijami doma in v tujini. Intenzivno je tudi
strokovno delo, saj delujejo kot pisci u~benikov ter ~lani v razli~nih strokovnih organih na dràvni in lokalni ravni. Razvijajo aplikativne {tudije, povezane zlasti z
regionalnim razvojem v SV Sloveniji, sodelujejo na strokovnih seminarjih v okviru
Zavoda za {olstvo RS, organizirajo in sodelujejo na mladinskih raziskovalnih taborih
in poletnih {olah idr.
@e od 70. let dalje je oddelek v okviru fakultete ob~asno izdajal posamezne publikacije, ki so bile v ve~ini u~na gradiva, poro~ila znanstvenoraziskovalnih pro-
224 |
jektov in zborniki razli~nih doma~ih in mednarodnih znanstvenih sre~anj, ki so bila
organizirana v Mariboru. Po letu 1991 je potrebno omeniti predvsem naslednje publikacije (vir COBISS): znanstvena monografija Maribor – Marburg (1994), zbornik
mednarodne konference Nove smeri prostorskega razvoja (1996), zbornik mednarodne konference Obmejna obmo~ja (2001), zbornik Teorija in praksa regionalizacije Slovenije (2004), zbornik Prilo`nosti v izobraèvanju z bolonjsko reformo v
Sloveniji (2007), zbornik Slowenien: Transformationen und kleinräumige Vielfalt
(pripravljen v Mariboru, izdan v Frankfurtu, 2008) idr. Zadnji odmevni zbornik New
Challenges for Sustainable Rural Development in the 21st Century smo izdali leta
2009 ob do sedaj najve~ji in najpomembnej{i mednarodni geografski konferenci,
ki smo jo organizirali v Mariboru, tj. 17. sre~anju komisije Mednarodne geografske
zveze (IGU) za trajnost in ruralne sisteme, ki se je je udeleìlo preko 80 udeleèncev
z vseh kontinentov.
V letu 2006 je Oddelek za geografijo za~el
izdajati znanstvenoperiodi~no publikacijo Revija za geografijo, ki izhaja dvakrat letno in je
poleg tiskane oblike v celoti dostopna tudi v
elektronski obliki na spletni strani FF UM
(http://www.ff.uni-mb.si/zalozba-in-knjigarna).
Mednarodni uredni{ki odbor sestavljajo priznani geografi iz Slovenije in tujih univerz.
^lanki prina{ajo nova znanstvena spoznanja s
podro~ja geografije in sorodnih znanstvenih
disciplin. V letu 2011 je bila revija uvr{~ena v
naslednje sekundarne bibliografske baze: Current Geographical Publications, Ulrich’s, International Bibliography of the Social Sciences
(IBSS) in EBSCOhost, kar jo pri to~kovanju v
bazi SICRIS uvr{~a v kategorijo C.
V okviru mednarodnega sodelovanja imajo ~lani oddelka posebej intenzivne stike
s Katedro za gospodarsko geografijo Univerze v Bayreuthu, In{titutom za didaktiko
geografije Univerze J. W. Goethe v Frankfurtu, In{titutom za geografijo Univerze v
Gradcu, Katedro za geografijo Univerze v Olomucu, Geografskim oddelkom Univerze v Pecsu, Visoko pedago{ko {olo v Sombotelu, Geografskim oddelkom Univerze v Zagrebu idr. Rezultat sodelovanja so {tevilna znanstvena in strokovna
sre~anja ter publikacije.
V zadnjem obdobju mednarodno sodelovanje vse bolj temelji na bilateralnih sporazumih ter programih mobilnosti. V okviru programa mobilnosti Erasmus ima Oddelek za geografijo v letu 2011 sklenjene bilateralne sporazume, ki omogo~ajo
mobilnost profesorjev in {tudentov, z univerzami v Gradcu (Avstrija), Gentu (Bel-
|
225
gija), Olomucu, Pragi (ê{ka), Pecsu (Madàrska), Bayreuthu, Marburgu (ZRN), Amsterdamu (Nizozemska), Krakovu (Poljska), Banjski Bistrici (Slova{ka) in Istambulu
(Tur~ija) (http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/20072.pdf). Poleg programa mobilnosti
Erasmus je zelo pomemben tudi srednjeevropski program mobilnosti CEEPUS, v
okviru katerega ~lanica oddelka (dr. Lu~ka Lorber) koordinira univerzitetno mreò
GeoRegNet. Program mobilnosti vklju~uje 17 partnerskih univerz, tj. iz Maribora,
Ljubljane, Kopra (Slovenija), Gradca (Avstrija), Prage, Olomuca (ê{ka), Pre{ova
(Slova{ka), Krakova (Poljska), Pecsa (Madàrska), Zagreba, Zadra (Hrva{ka), Sarajeva, Tuzle, Mostarja (Bosna in Hercegovina), Novega Sada (Srbija), Sofije (Bolgarija)
in Oradee (Romunija) (http://www.ff.uni-mb.si/mednarodno-sodelovanje/mobilnost/ceepus). Preko mreè GeoRegNet se vsako leto pove~uje {tevilo mednarodnih
izmenjav {tudentov in profesorjev. V letu 2008 smo v Mariboru s pomo~jo geografov z ve~jega dela navedenih univerz organizirali prvo poletno {olo, ki se v naslednjih letih izvaja na drugih partnerskih univerzah v okviru mreè.
Vse informacije o Oddelku za geografijo, o zaposlenih, {tudijskih programih, gradivih idr., so dostopne na spletni strani Filozofske fakultete Univerze v Mariboru
(http://www.ff.uni-mb.si/; http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/geografija/). Od za~etka
leta 2011 je oddelek zastopan tudi na socialnem omre`ju Facebook, s skupino Oddelek za geografijo, FF UM, ki je namenjena druènju in informiranju {tudentov in
diplomantov geografije v Mariboru; vklju~enih je è preko 400 ~lanov
(http://www.facebook.com/home.php#!/group.php?gid=109780372417496).
Pregled izobraèvalnih in znanstvenoraziskovalnih dose`kov geografije v Mariboru v zadnjih petdesetih letih kaè velike kvalitativne in kvantitativne spremembe.
Napredek je viden tako v pove~evanju {tevila in vrst izobraèvalnih programov kot
tudi v porastu {tevila njihovih izvajalcev, predvsem pa v pove~evanju {tevila diplomantov, raziskovalnih projektov, kadrovskih okrepitvah in seveda same odmevnosti
doseènih rezultatov dela. Kvalitativni napredek se kaè v prehodu iz vi{je{olskega
{tudija geografije v univerzitetni {tudij ter v mo`nostih nadaljevanja {tudija na magistrski in doktorski stopnji. Pomemben kvalitativni premik je opazen tudi v izvedbi
(oblikah in metodah) {tudija ter njegovi pove~ani fleksibilnosti in interdisciplinarnosti. V prihodnosti je ob pedago{kem dvopredmetnem {tudiju geografije na~rtovan
tudi dvopredmetni nepedago{ki magistrski {tudij. Diplomanti oddelka za geografijo
so tudi kadrovsko okrepili oddelek, ki je ob svoji ustanovitvi imel le dva stalna sodelavca. Danes se oddelek lahko pohvali z vrsto uglednih strokovnjakov, ki so zrasli
skupaj z njim.
226 |
LITERATURA
Borstner, B., Brumen, M., Lugari~, I., Poga~nik, J. (1995). Pedago{ka fakulteta. Maribor: Pedago{ka fakulteta.
Bra~i~, V. (1984). Prispevki za zgodovino visokega {olstva v Mariboru. Maribor: Univerza v
Mariboru.
Brumec, V., Grbec, A., Ladi~, J., Le{nik, R., Papotnik, A., Plemenita{, J., Robnik, A., Rojs, J.,
Varga, J. (1986). Jubilejni zbornik Pedago{ke fakultete Maribor ob 25-letnici. Maribor: Pedago{ka fakulteta.
Brumec, V. (1986). Prehod Pedago{ke akademije v Mariboru v Pedago{ko fakulteto. V: Jubilejni zbornik Pedago{ke fakultete Maribor ob 25-letnici. Maribor: Pedago{ka fakulteta.
Geografija – {tudijski program. (1998). Maribor: Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta,
Oddelek za geografijo.
Geografija. (2010). (predstavitvena publikacija Oddelka za geografijo FF UM, pripravil U.
Horvat). Maribor.
Kolenc Kolnik, K. (2006). [tudij geografije v Mariboru, Revija za geografijo, 1 (1), str. 115–
131.
|
227
Dr. Vida Jesen{ek
Oddelek za germanistiko
Germanistika na Pedago[ki akademiji Maribor
(1965–1986)
Za~etki germanisti~nega {tudija v Mariboru sovpadajo z ustanovitvijo Pedago{ke
akademije Maribor v letu 1961. Na tej prvi humanisti~no, dru`boslovno in
pedago{ko usmerjeni visoki {oli v Mariboru je nastala zamisel o {tudijskem programu, ki bi strokovno poglobljeno in pedago{ko ustrezno usposobil osnovno{olskega u~itelja nem{kega jezika. Sovpadala je z drugimi na~rtovanimi {tudijskimi
programi, po katerih bi Pedago{ka akademija na visoko{olski ravni izobraèvala
u~itelje vseh osnovno{olskih predmetov, kar je bilo za tiste ~ase in ob dolgoletni
tradiciji u~itelji{~ zelo napredno razmi{ljanje. Na~rtovavci so izhajali iz prepri~anja,
da je dobro izobraèn u~itelj pogoj za vsakr{en napredek, poleg tega pa naj bi izobraèvalna, raziskovalna in kulturna dejavnost Pedago{ke akademije pomembno
prispevala k razvoju humanistike in dru`boslovja v Mariboru in celotni severovzhodni slovenski regiji.
[tudij in raziskovanje jezikov in literature sta v razvojnih na~rtih Pedago{ke akademije zasedala pomembno mesto. Sloven{~ina, angle{~ina, nem{~ina,
madàr{~ina in srbohrva{~ina so bili jeziki, za katere so postopno nastali vi{je{olski,
tj. dveletni dvopredmetni {tudijski programi. Nem{~ino je bilo mogo~e {tudirati v
kombinaciji s sloven{~ino in angle{~ino, kasneje tudi z ru{~ino in drugimi predmeti.
Ob splo{ni reformi visokega {olstva (usmerjeno izobraèvanje) v letih 1983 do 1985
in v skladu s prenovo izobraèvalnih programov na vi{je- in visoko{olski stopnji se
je dvopredmetni vi{je{olski {tudij germanistike preobrazil v {tiriletni visoko{olski
{tudij.
êprav so se prvi {tudenti na Pedago{ko akademijo vpisali leta 1961, je bil {tudij
nem{~ine v povezavi s sloven{~ino ali angle{~ino zares mogo~ {ele v {tudijskem
letu 1965/66, saj prej – najbr` predvsem iz politi~nih razlogov – ni bil razpisan.
Najprej je potekal na enotnem jezikovnem oddelku Pedago{ke akademije, ki se je
v {tud. letu 1968/69 razdelil na Oddelek za slovanske jezike in knjièvnosti in Oddelek za germanske jezike in knjièvnosti – zadnji je zdruèval nem{~ino in
angle{~ino, konec 70. let pa je {tudij nem{~ine zaìvel na samostojnem Oddelku
za germanistiko.
Od prvega vpisa {tudentov nem{~ine v letu 1965 do leta 1986, ko se je Pedago{ka
akademija preimenovala in preobrazila v Pedago{ko fakulteto, je iz nem{kega jezika
228 |
in knjièvnosti diplomiralo 184 {tudentov, 15 pa jih je ob delu zaklju~ilo posebno
obliko usposabljanja za u~itelja nem{~ine (prim. Jubilejni zbornik, 1986, 363–364).
Glede na dosegljive podatke se je ve~ina zaposlila na osnovni {oli, redki pa so nadaljevali s {tudijem germanistike na univerzah v Ljubljani oz. Zagrebu.
Germanistika na Pedago[ki fakulteti Univerze v
Mariboru (1986–2006)
Drugo razvojno obdobje germanisti~nega {tudija v Mariboru je povezano s Pedago{ko fakulteto, ki je leta 1986 nasledila akademijo; s tem so bile dane formalne
mo`nosti za razvoj in uveljavitev {tiriletnega visoko{olskega {tudija dru`boslovnih
in humanisti~nih predmetov. Dvopredmetni {tudij nem{~ine je bil med prvimi {tiriletnimi {tudijskimi programi na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru in je od
1985/86 izobraèval profesorja nem{~ine, usposobljenega za pou~evanje nem{~ine
kot tujega jezika v osnovnem in srednje{olskem izobraèvanju. Vzporedni razmah
raziskovanja nem{kega jezika in literature nem{ko govore~ih podro~ij, s katerim se
je ukvarjalo ve~ina na oddelku zaposlenih u~iteljev, lektorjev in asistentov, velik
interes za {tudij in dobre mo`nosti za zaposlovanje diplomantov germanistike so
pripeljali do ponovne prenove in posodabljanja {tudijskih programov. Poleg dvopredmetnega pedago{kega programa je bil v {tudijskem letu 1993/94 prvi~ razpisan
enopredmetni pedago{ki {tudij nem{kega jezika in knjièvnosti ter leta 2002 {e prevajalsko usmerjen {tudij nem{~ine. Tako je na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru med leti 1986 in 2006 na dvopredmetnem pedago{kem programu
diplomiralo 317 rednih in 15 izrednih {tudentov, na enopredmetnem pedago{kem
programu pa 109 rednih in 9 izrednih {tudentov.
Razvoj raziskovalne dejavnosti na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru, ki se
je po prvotni prevladujo~i izobraèvalni usmerjenosti hitro in uspe{no uveljavljala
tudi kot raziskovalna ustanova, je postopoma pripeljal do podiplomskega {tudija
nem{kega jezika oz. nem{ke knjièvnosti. Podiplomski {tudijski program je bil na
univerzitetni ravni potrjen leta 1992, na dràvni ravni pa leta 1996. Do leta 2009,
ko ga je nadomestil bolonjsko prenovljen doktorski {tudij, je po dosegljivih podatkih
na podiplomski stopnji germanistiko {tudiralo 30 {tudentov; 11 jih je {tudij
zaklju~ilo z magisterijem znanosti, 3 z doktoratom znanosti s podro~ja nem{kega
jezika. V ~asu pisanja prispevka ima Oddelek za germanistiko 5 doktorskih kandidatov, ki bodo doktorski {tudij zaklju~ili po nebolonjskem programu.
Po delitvi Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru na tri fakultete naslednice je
Oddelek za germanistiko od leta 2006 sestavni del Filozofske fakultete Univerze v
Mariboru (FF UM).
|
229
Germanistika na Filozofski fakulteti Univerze
v Mariboru (2006–)
Germanistika na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru {e vedno sledi ciljem,
ki so bili zastavljeni è ob za~etku visoko{olskih humanisti~nih in dru`boslovnih
{tudijev na Pedago{ki akademiji in kasneje na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru, namre~ izobraziti u~itelja, in sicer tako, da »njegova vloga ne bo ve~ predvsem posredovati znanje, temve~ usposobiti u~ence, da bodo mislili in iskali …«
(Le{nik, 1986, str. 7). Osnovno vodilo germanisti~nega {tudija je oblikovati strokovno podkovanega, kriti~no razmi{ljujo~ega, odgovornega, strpnega in humanisti~no
naravnanega razumnika. Didakti~na na~ela, po katerih se ravnamo, temeljijo na
raznolikosti oblik in metod. Aktivnemu sodelovanju, uporabi sodobne informacijske
tehnologije in mednarodni mobilnosti {tudentov in u~iteljev posve~amo {e posebno
pozornost. Ohranjamo tradicijo izobraèvanja u~itelja nem{kega jezika, vendar se
z novimi {tudijskimi programi, ki smo jih oblikovali v okvirih bolonjske prenove
{tudija, odzivamo tudi na aktualne dru`bene razmere in spremenjene potrebe na
zaposlitvenem trgu. Oddelek za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je danes pomembno germanisti~no izobraèvalno in raziskovalno sredi{~e
v severovzhodni Sloveniji. Temeljna podro~ja prou~evanja in univerzitetnega izobraèvanja so sodobni nem{ki jezik, starej{a in novej{a knjièvnost nem{kega govornega prostora ter didaktika nem{kega jezika in knjièvnosti.
{tudijski programi
Na oddelku v ~asu pisanja prispevka redno {tudira okoli 300 dodiplomskih in podiplomskih {tudentov. Po bolonjski prenovi {tudija od {tud. leta 2008/09 izvajamo
2 bolonjska {tudijska programa 1. stopnje (BA), 2 programa 2. stopnje (MA) in enovit
doktorski {tudijski program 3. stopnje.
Enopredmetni {tudijski program 1. stopnje Germanistika in dvopredmetni {tudijski
program 1. stopnje Nem{ki jezik in knjièvnost posredujeta teoreti~na, metodi~na
in uporabna znanja o nem{kem jeziku, knjièvnosti nem{kega govornega prostora,
o zgodovinsko-kulturnem ozadju nem{kega literarnega udejstvovanja in drugih kulturnih praks ter {tudentu omogo~ita intenzivno pridobivanje jezikovnih in socialnokulturnih znanj in spretnosti, potrebnih za uspe{no sporazumevanje z nem{kim
govornim prostorom.
Oba programa sta dobra osnova za nadaljevanje germanisti~nega {tudija na 2.
bolonjski stopnji, kjer {tudent trenutno lahko izbira med dvopredmetnim {tudijskim
programom 2. stopnje Nem{~ina kot tuji jezik in enopredmetnim {tudijskim programom Medkulturna germanistika. Prvi izobraùje u~itelja nem{~ine za vse stopnje
izobraèvanja, drugi je usmerjen na jezikovno in kulturno sti~na podro~ja sloven-
230 |
skega, avstrijskega in madàrskega prostora. Je novost v tradiciji germanisti~nih {tudijev v slovenskem okolju ter namenjen slovenskim in tujim {tudentom, ki nameravajo poklicno delovati na podro~jih medkulturnega sodelovanja in medjezikovnega
posredovanja v kulturi, izobraèvanju, znanosti, politiki, upravi, medijih, storitvenih
dejavnostih in na podro~jih gospodarstva v jezikovno sti~ni regiji.
Poglavitni cilj bolonjsko prenovljenega doktorskega {tudijskega programa Germanisti~ne {tudije je izobraziti in usposobiti raziskovalca na podro~ju
germanisti~nega jezikoslovja ali nem{ke literarne zgodovine.
Raziskovalno delo
Germanisti, ki so v Mariboru kot u~itelji sodelovali pri izvedbi {tudija nem{kega
jezika in literature, so se è v okvirih Pedago{ke akademije, predvsem pa v sklopu
Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru intenzivno ukvarjali z znanstvenoraziskovalnim delom. Zavest, da je brez lastnega raziskovanja te`ko ali sploh nemogo~e
sestaviti in izvajati kakovosten univerzitetni {tudij, je è zgodaj napeljevala k
preu~evanju raznolikih germanisti~nih tem. V za~etnem obdobju je {lo predvsem
za prou~evanje vpliva nem{kega jezika, literature in kulture na slovenski prostor in
probleme vklju~evanja ustreznih vsebin v izobraèvanje, hkrati pa so u~itelji v okvirih lastnega magistrskega in doktorskega {tudija postavljali temelje za nadaljnje jezikoslovne in/ali literarnovedne raziskave nem{kega jezika in literature nem{kih
govornih podro~ij.
Med prvimi odmevnimi raziskavami je potrebno omeniti sociolingvisti~no in kontrastivno preu~evanje stikov med nem{~ino in sloven{~ino na jezikovno me{anih
podro~jih v Radgonskem kotu in v celotni severovzhodni Sloveniji, ki jih je zasnoval
in vodil zasl. prof. dr. Mirko Kri`man, dolgoletni predstojnik mariborske germanistike. Novej{e jezikoslovne raziskave so praviloma kontrastivno obarvane in potekajo v okvirih nacionalnih programskih oz. projektnih skupin in mednarodnih
raziskovalnih projektov, v katere vklju~ujemo tudi {tudente. Oddelek je v zadnjih
letih pridobil in koordiniral dva mednarodna evropska jezikoslovno-didakti~na projekta, kar brez dvoma kaè na kakovost in prepoznavnost mariborske germanisti~ne
lingvistike v mednarodnih okvirih (EPHRAS, http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/germanistika/projekti/ephras.dot), SprichWort (http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/germanistika/projekti/sprichwort.dot) (koordinatorica izred. prof. dr. Vida Jesen{ek). Rezultati
projekta EPHRAS so bili leta 2006 nagrajeni z Evropskim jezikovnim priznanjem.
Na podro~ju literarnovednih {tudij je v zadnjem obdobju opazno intenzivno
prou~evanje avstrijske in {vicarske literature, sistemske in medijske literarne teorije
ter medkulturnih razse`nosti literarnih del.
|
231
Stalnica v germanisti~ni raziskovalni dejavnosti je tudi skrb za razvoj strokovnega
podro~ja na dràvni ravni, pri ~emer zaposleni na oddelku aktivno sodelujemo v
razli~nih razvojnih skupinah, ki urejajo to podro~je.
Mednarodno sodelovanje in strokovno delovanje
Mednarodna dejavnost je bila od za~etkov germanisti~nega {tudija v Mariboru
pomemben dejavnik razvoja {tudijskih vsebin in znanstvenega delovanja. V zadnjih
letih se je mo~no raz{irila, saj je oddelek vzpostavil {tevilne povezave s sorodnimi
ustanovami v Evropi in drugod. Z njimi sodelujemo na raziskovalnem podro~ju in
tudi pri pripravi in izvedbi novih {tudijskih programov. Na oddelku sta redno zaposlena avstrijski in nem{ki lektor, {e posebej pa imata mednarodni zna~aj magistrski
{tudij medkulturne germanistike in doktorski {tudij jezika in knjièvnosti. V sklopu
prvega sodelujemo z avstrijskim Centrom za medkulturne {tudije Fürstenfeld, ki za
{tudente organizira prakso v kulturno in jezikovno sti~nem prostoru na meji med
avstrijsko [tajersko in Gradi{~anskim, doktorski germanisti~ni {tudij pa izvajamo v
sodelovanju s priznanimi evropskimi germanisti.
Mednarodno sodelovanje na podro~ju izobraèvanja urejamo predvsem s pogodbami v okvirih programa Erasmus, ki vklju~uje izmenjavo {tudentov in u~iteljev, v
porastu je tudi {tevilo {tipendij za {tudente in u~itelje, ki jih za izobraèvanje in raziskovanje podeljuje DAAD.
Oddelek je mednarodno dejaven tudi z organizacijo znanstvenih prireditev. V
zadnjem obdobju smo organizirali ve~ odmevnih mednarodnih jezikoslovnih in literarnih konferenc: EPHRAS. Ve~jezi~na frazeologija in elektronsko u~enje (2006),
Stefan Zweig in demoni~no (2006), Slovar in prevajanje (2006), Franz Kafka in Robert Walser (2008), Strokovna leksikografija. Tiskane in digitalne oblike, strokovni
slovarji, terminolo{ke zbirke (2010). Avgusta 2012 bomo v okviru programa EPK in
v sodelovanju z Evropskim zdruènjem za frazeologijo EUROPHRAS gostili tradicionalno mednarodno konferenco zdruènja z naslovom Frazeologija in kultura.
Poleg izobraèvalnega in raziskovalnega dela oddelek redno skrbi za programe
strokovnega izpopolnjevanja u~iteljev nem{~ine na vseh zahtevnostnih stopnjah.
Od leta 2003 na oddelku deluje tudi uredni{tvo revije Schaurein, strokovne revije
Slovenskega dru{tva u~iteljev nem{kega jezika, trenutna predsednica dru{tva je ~lanica oddelka, doc. dr. B. Kacjan.
Prizadevamo si za raz{irjanje zavedanja, da poznavanje nem{kega jezika, ki ga v
Evropi govori najve~ ljudi in je na{ sosedski jezik, bistveno pomaga pri strokovnem
in poklicnem razvoju vsakega posameznika in odpira nove poti v ìvljenju. Marca
2011 smo postali uradni partner Goethejevega in{tituta in pridobili licenco za iz-
232 |
vajanje mednarodno uveljavljenih certifikatnih izpitov iz nem{kega jezika
(http://www.ff.uni-mb.si/oddelki/germanistika/izpitni-center-goethejevega-instituta/,
s ~imer èlimo predvsem {tudentom in u~iteljem na UM omogo~iti pridobitev mednarodno veljavnih in uglednih listin, s katerimi lahko verodostojno dokazujejo znanje nem{kega jezika na razli~nih zahtevnostnih ravneh.
Pogled vnaprej
âs globalizacije in intenzivnega ~ezmejnega povezovanja postavlja pred mariborsko germanistiko nove izzive v izobraèvanju in raziskovanju. Verjamemo, da
z novimi {tudijskimi programi in znanstvenim prou~evanjem vsebin, ki so v
ospredju germanisti~ne raziskovalne pozornosti tudi drugod, sledimo razvoju in potrebam ~asa, ki ga ìvimo. Na~rtujemo mednarodne akreditacije {tudijskih programov, trdnej{e in bolj raznolike povezave z okoljem in {e intenzivnej{e partnersko
povezovanje pri znanstvenem prou~evanju nem{kega jezika in literature.
LITERATURA
Bra~i~, Vladimir (1986). Organizacijska in samoupravna podoba Pedago{ke akademije Maribor od njene ustanovitve do danes. V: Jubilejni zbornik Pedago{ke fakultete Maribor ob
25-letnici (str. 9–38). Maribor: Pedago{ka fakulteta.
Brumec, Viljem (1986). Prehod Pedago{ke akademije v Mariboru v Pedago{ko fakulteto. V:
Jubilejni zbornik Pedago{ke fakultete Maribor ob 25-letnici (str. 39–75). Maribor: Pedago{ka
fakulteta.
Le{nik, Rudi (1986). Srebrni jubilej Pedago{ke akademije. Za~etek Pedago{ke fakultete v Mariboru. V: Jubilejni zbornik Pedago{ke fakultete Maribor ob 25-letnici (str. 5–8). Maribor: Pedago{ka fakulteta.
Papotnik, Amand idr. (ur.). (1986). Jubilejni zbornik Pedago{ke fakultete Maribor ob 25-letnici. Maribor: Pedago{ka fakulteta.
|
233
Dr. Anna Kolláth
Oddelek za mad\arski jezik in knji\evnost
Kaj je torej oddelek? Ni samo delovno mesto, ampak je tudi delavnica, ki odgovorno raziskuje eno izmed podro~ij znanosti na dràvni ravni kot del mednarodne
in doma~e mreè ter vpliva na vrednote dràve ali dolo~ene skupnosti. To pa je
mo~ dose~i predvsem z dinami~nim, fleksibilnim sledenjem spremembam na
dolo~enem strokovnem podro~ju …
(Lajos, Tamás, ÉS 2004/10, 10)
Sedanjost
V Sloveniji je pou~evanje madàrskega jezika in knjièvnosti na ravni visoko{olskega izobraèvanja mogo~e samo na eni izobraèvalni ustanovi, in sicer na Oddelku za madàrski jezik in knjièvnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Izobraèvalno institucijo sestavljata dve enoti: leta 1966 ustanovljeni in od takrat
uspe{no delujo~i Lektorat za madàrski jezik ter leta 1981 ustanovljeni Oddelek za
madàrski jezik in knjièvnost. Tako lektorat kot oddelek sta za~ela delovati na biv{i
Pedago{ki akademiji z namenom, da bi lahko mladina avtohtone manj{ine, ki ìvi
v Prekmurju, v materin{~ini nadaljevala visoko{olsko izobraèvanje v Sloveniji: na
lektoratu fakultativno, na oddelku pa v okviru hungaristike. Avtohtoni narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, prekmurskim Madàrom, je do danes to edina mo`nost
visoko{olskega izobraèvanja doma v maternem jeziku (zaradi nizkega {tevila pripadnikov manj{ine drugih mo`nosti ni).1
V {tudijskem letu 2010/11 se je izobraèvanje izvajalo na podlagi dveh {tudijskih
programov. Po sistemu, ki se zaklju~uje (samo za {tudente zadnjega letnika), poteka
postopek izobraèvanja bodo~ih profesorjev madàr{~ine {e po starem, nebolonjskem univerzitetnem {tudijskem programu Madàrski jezik s knjièvnostjo. Na{i
{tudenti ~etrtega letnika so zadnja generacija enovitega pedago{kega usposabljanja.
1
V Sloveniji žive~i avtohtoni manj{ini, madžarsko in italijansko narodno skupnost, uvr{~amo med
klasi~ne manj{inske skupnosti (avtohtone narodne skupnosti). To v prvi vrsti pomeni, da na na~elih pozitivne
diskriminacije temelje~a, v svetovnem merilu zgledna slovenska manj{inska politika zagotavlja posebne pravice narodnih manj{in, ki se uveljavljajo na to~no dolo~enem obmo~ju, ne glede na {tevilo njihovih pripadnikov in tam, kjer te skupnosti živijo: termin narodnostno me{ano obmo~je (dvojezi~no obmo~je) dolo~a
ustava, obseg le-tega pa natan~no opredeljuje statut petih upravnih enot (ob~in). Po uradnih podatkih popisa
leta 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti opredelilo 6243 oseb (to je 0,31 % prebivalcev Slovenije),
7713 oseb pa je za materni jezik navedlo madžarski jezik. Od tega 5212 oseb (83,5 %) živi na dvojezi~nem
obmo~ju, 1031 pa drugod po državi, predvsem v Ljubljani in Murski Soboti.
234 |
[tudenti prvega, drugega in tretjega letnika se izobraùjejo po bolonjskem sistemu:
na{ triletni dvopredmetni univerzitetni {tudijski program prve stopnje Madàrski
jezik s knjièvnostjo je bil akreditiran leta 2007. Od oktobra 2008 se na Oddelku
za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru izvaja univerzitetni {tudijski program prve stopnje Medjezikovne {tudije – madàr{~ina, ki {tudente pripravlja predvsem na magistrski {tudij s podro~ja prevajanja in tolma~enja
madàr{~ina-sloven{~ina (madàrsko jezikoslovje, literarne vede in kulturolo{ke
predmete predavajo profesorji z na{ega oddelka). Program prevodoslovja zapolnjuje
vrzel v regiji, kar je v ìvljenju dvojezi~ne skupnosti (predvsem v posredovanju med
obema kulturama) bistvenega pomena.
Cilj triletnega prvostopenjskega izobraèvalnega programa je usvojitev strokovnih
znanj, temelje~ih na uporabnosti v prakti~nem ìvljenju (s posebnim poudarkom
na jezikovnih razli~icah manj{inskega madàrskega jezika in na regionalni literaturi). Strokovno specializacijo, poglobitev znanj in vi{jo stopnjo izobrazbe omogo~a
nadaljnji dveletni magistrski {tudij, znanstveno raziskovanje s hungaristiko pa ponuja (po uspe{no zaklju~enem magistrskem {tudiju) triletni doktorski program.
Mariborski Oddelek za madàrski jezik in knjièvnost je edini v Sloveniji, hkrati
pa je tudi po {tevilu {tudentov2 in predavateljev ena najmanj{ih hungarolo{kih delavnic na svetu. Trenutno so pri nas redno zaposleni trije visoko{olski u~itelji: izred.
prof. dr. Anna Kolláth (jezikoslovka, predstojnica oddelka), doc. dr. Jutka Ruda{ (literarna zgodovinarka in teoreti~arka) in Annamária Gróf (lektorica za madàrski
jezik). Leta 2008 so se k izobraèvalnemu delu oddelka kot gostujo~i profesorji priklju~ili univ. prof. dr. János Pusztay (jezikoslovec v Sombotelu), doc. dr. Annamária
Merényi (literarna zgodovinarka) in doc. dr. Attila Kovács (zgodovinar). Izred. prof.
dr. József Varga (jezikoslovec in literarni zgodovinar v pokoju, do leta 1997 predstojnik oddelka) in red. prof. dr. József Bokor (jezikoslovec v pokoju, do leta 2004
predstojnik oddelka) ostajata {e naprej na{a gostujo~a profesorja in »~astna« ~lana
oddelka.
Cilj in vodilo Lektorata za madàrski jezik, ki deluje v okviru Oddelka za
madàrski jezik in knjièvnost, je {tudentom Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki izvirajo iz Prekmurja in ki ne {tudirajo madàr{~ine, omogo~iti (nadaljnje)
2
Na enovit (nebolonjski) pedago{ki program Madžarski jezik s književnostjo se na na{ oddelek
letno lahko vpi{e najve~ 5 {tudentov. V bolonjskem programu smo {tevilo vpisanih pove~ali na 8. Majhno
{tevilo vpisanih {tudentov izvira iz specifik: v program madžar{~ine kot maternega jezika se lahko na~eloma
vpi{ejo dijaki, ki so maturo opravili na Dvojezi~ni srednji {oli v Lendavi (potrebno je ustrezno predznanje
madžarskega jezika), saj le dvojezi~ni program te srednje {ole izvaja pouk madžar{~ine v Sloveniji. Gimnazija
v Murski Soboti ponuja svojim dijakom fakultativno u~enje madžar{~ine ob ustreznem {tevilu prijav.
Uspe{nost tamkaj{njega pou~evanja madžar{~ine se kaže v tem, da so v preteklih dveh {tudijskih letih trije
{tudenti pri{li {tudirat na na{ oddelek.
|
235
izobraèvanje v njihovi materin{~ini oz. kot drugi jezik, ter {tudentom, katerih materni jezik je sloven{~ina, ponuditi {tudij madàrskega jezika kot tujega jezika.
Ob oddelku deluje tudi klub {tudentov (Maribori Magyar Kultúrklub – Madàrski
kulturni klub), ki postaja s svojimi strokovnimi in kulturnimi prireditvami (te se financirajo iz sredstev, pridobljenih na razpisih na Madàrskem) vse bolj priljubljen
in prepoznaven na Filozofski fakulteti.
Oddelek nosi – glede na svoj poseben poloàj – veliko odgovornost tako na
podro~ju izobraèvanja kot raziskovanja: v procesu izobraèvanja se ne posreduje
zgolj znanje, temve~ se oblikuje tudi svetovni nazor {tudentov, njihova identiteta,
intenziteta povezanosti z vsemadàrskim jezikom in kulturo, pozitiven odnos do
drugih kultur.
Kratka zgodovina Oddelka za mad\arski jezik in
knji\evnost – mejniki
S {tudijskim letom 1980/81 se je na oddelku za~elo usposabljanje u~iteljev
madàr{~ine za dvojezi~ne osnovne {ole: s {tirisemestrskim programom so {tudenti
pridobili diplomo u~itelja madàrskega jezika in knjièvnosti v osnovni {oli. Prvih
nekaj mesecev je bil predstojnik oddelka izred. prof. dr. Martin Kramar, nato pa
izred. prof. dr. József Varga – v prvem semestru sta bila vpisana dva {tudenta.
V {tudijskem letu 1985/86 se je s preoblikovanjem Pedago{ke akademije v Pedago{ko fakulteto Univerze v Mariboru za~elo univerzitetno delovanje tudi na Oddelku za madàrski jezik in knjièvnost: ukinjen je bil dveletni {tudijski program za
pridobitev naziva osnovno{olskega u~itelja madàr{~ine, namesto tega so uvedli
univerzitetni {tudijski program. Univerzitetni dvopredmetni {tudijski program
madàr{~ine je vseboval osem semestrov organiziranega {tudija in dva semestra absolventskega staà, diploma pa je omogo~ala pou~evanje tako na osnovni kot na
srednji {oli. Diplomanti so pridobili naziv profesor/ica madàrskega jezika in
knjièvnosti. Prvi univerzitetni semester je obiskovalo pet {tudentov madàr{~ine.
Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru se je s {tudijskim letom 2006/07 razdelila na tri samostojne fakultete: ena teh je Filozofska fakulteta. S spremembo je mariborska hungaristika postala ena od dvanajstih oddelkov Filozofske fakultete. Do
sprememb v {tudijskem programu na oddelku takrat ni pri{lo.
[tudijsko leto 2008/09 je nov mejnik v zgodovini Filozofske fakultete: kot rezultat
razmeroma dolgih predhodnih priprav so na vseh oddelkih nastali novi bolonjski
{tudijski programi. @e tretje leto lahko maturanti, ki se odlo~ijo za {tudij
236 |
madàr{~ine, na na{em oddelku izbirajo dvopredmetni univerzitetni {tudijski program Madàrski jezik s knjièvnostjo (na Oddelku za prevodoslovje tudi dvopredmetni univerzitetni {tudijski program Medjezikovne {tudije – madàr{~ina). Na{
novi bolonjski {tudijski program od {tudentov zahteva, da v {estih semestrih zberejo
90 kreditnih to~k (ECTS). Ponuja splo{no strokovno izobrazbo z univerzitetno diplomo (strokovni naziv: diplomant/ka madàrskega jezika s knjièvnostjo (UN), in
sicer gre predvsem za program materin{~ine, z izklju~itvijo pedago{kih predmetov3
pa omogo~a {e druge re{itve: vanj se lahko vpi{ejo tudi dijaki, katerih materni jezik
ni madàr{~ina in ki so v srednji {oli obiskovali madàr{~ino kot jezik okolja
(madàr{~ina 2); to jim omogo~ajo v dvojezi~nem izobraèvanju usvojene jezikovne in kulturne kompetence, po drugi strani pa ni ve~ obvezne pedago{ke prakse,
ki je skorajda povsem onemogo~ala vpis {tudentov, katerih prvi jezik je sloven{~ina.
V prvostopenjskem {tudijskem programu se pove~uje zanimanje za {tudij
madàr{~ine – v {tudijskem letu 2010/11 je bilo vpisanih skupaj 21 {tudentov (brez
absolventov). [tevilka se zdi na prvi pogled visoka, vendar tak vpis od nas zahteva,
da za {tudij madàrskega jezika, knjièvnosti in kulture posku{amo prepri~ati {e
ve~ mladih.
Dvopredmetni pedago{ki magistrski {tudijski program druge stopnje Madàrski
jezik s knjièvnostjo je bil akreditiran 19. maja 2011, izvajati se bo za~el oktobra
2011. Dvopredmetni program z zbranimi 60 + 60 kreditnimi to~kami (ECTS) na
vsaki smeri omogo~a pridobitev magisterija in strokovni naziv magister profesor
madàrskega jezika s knjièvnostjo oz. magistrica profesorica madàrskega jezika
s knjièvnostjo.
Oddelek ima od decembra 2008 akreditiran tudi doktorski jezikoslovni {tudijski
program: [tudijski program tretje stopnje – Hungaristi~ne {tudije, ki se izvaja kot
izredni {tudij s pla~ilom {olnine. [tudent pridobi strokovni naziv doktor/doktorica
znanosti (zbrati mora 180 ECTS in opraviti vse s programom predpisane obveznosti).
S tem je visoko{olsko izobraèvanje madàr{~ine v Sloveniji doseglo popolno vertikalo (do sedaj v Mariboru ni bilo ne magistrskega ne doktorskega programa hungaristike).
Vizija razvoja – izzivi
Enega najve~jih izzivov in najbolj pomemben segment za preìvetje oddelka
vidim v pripravi in akreditaciji splo{nega hungaristi~nega {tudijskega programa,
3
Po bolonjskem sistemu ni prvostopenjskega pedago{kega programa, pedago{ki {tudij se lahko
vpi{e na magistrskem programu (MA).
|
237
kamor bi se lahko vpisali {tudenti iz katere koli srednje {ole v Sloveniji, ki nimajo
predznanja iz madàrskega jezika. Kasneje bi se k temu lahko priklju~il {e program
druge stopnje. Potrebno je ponuditi madàrski jezik in kulturo ve~inskemu narodu
in tudi drugim, s tem bi se pove~al presti` madàrskega manj{inskega jezika v regiji.
Pomembno se nam zdi tudi, da se poleg akreditiranega jezikoslovnega doktorskega
programa kmalu pripravi doktorski program madàrske knjièvnosti.
Velik izziv nam predstavlja tudi priprava didakti~nega priro~nika za dvojezi~no
pou~evanje. Jasno je, da dvojezi~nega pouka ne oblikujejo le u~itelji madàrskega
jezika, zato priprava didakti~nega priro~nika ni le naloga izklju~no na{ega oddelka.
Oblikovati moramo raziskovalno skupino, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki z
razli~nih podro~ij, in skupaj pripraviti priro~nik, ki bi pripomogel k ustrezni ravni
pri pou~evanju strokovnih predmetov v dvojezi~nem {olstvu. Dejstvo je, da je danes
dvojezi~no izobraèvanje (razmerje obeh u~nih jezikov pri u~nih urah) odvisno od
posameznega u~itelja. Ve~ina predmetnih u~iteljev je kon~alo {tudij v Sloveniji, in
sicer v sloven{~ini, a bi morali v dvojezi~nih izobraèvalnih ustanovah snov
pou~evati tako v sloven{~ini kot v madàr{~ini. Obstajajo torej u~itelji, ki poleg
svojega strokovnega znanja nimajo ustrezne jezikovne kompetence v obeh jezikih.
Trenutno stanje madàrskega jezika v dvojezi~nih {olah bi se lahko izbolj{alo,
mogo~e bi pripomoglo tudi, ~e bi druga smer predmetnih u~iteljev bila neke vrste
jezikovna smer. Tako bi {tudenti dobili didakti~no (glotodidakti~no) znanje iz (tujega) jezika. Ker {tudent v Sloveniji poslu{a predavanja na drugi smeri v slovenskem
jeziku, bi bilo idealno, ~e bi bila ta druga smer madàr{~ina. Tako bi tudi Oddelek
za madàr{~ino dobil ve~ {tudentov, kar bo klju~nega pomena v prihodnosti.
[ola je odli~na in pomembna osnova za razvoj jezikovnega znanja, ~e ima
u~enec poleg ustrezno jezikovno izobraènih in kompetentnih u~iteljev ustrezne
dvojezi~ne u~benike. Medtem ko je na dvojezi~nih osnovnih {olah proces prevajanja slovenskih u~benikov komaj zaklju~en, se je na dvojezi~ni srednji {oli za~elo
prevajati v madàr{~ino {ele pred {tirimi leti (najprej so prevedli u~benik za zgodovino in geografijo za prvi in drugi letnik). Proces se mora nadaljevati, saj je prevod
manjkajo~ih u~benikov klju~nega pomena. Dvojezi~ni u~beniki so osnova za obstoj
manj presti`nega madàrskega jezika, hkrati pa zagotavljajo tudi mo`nost za nastanek madàrskega strokovnega registra v Prekmurju, ki je zelo pomemben jezikovno-strate{ki korak v razvoju vsemadàrske strokovne terminologije. Oddelek za
madàrski jezik èli tudi v prihodnje sodelovati pri oblikovanju prevodov.
Oddelek si je vedno prizadeval za usposabljanje {tudentov razrednega pouka na
Pedago{ki fakulteti v madàrskem jeziku, knjièvnosti in didaktiki. Neobvezne lektorske ure, ki potekajo dvakrat na teden, niso dovolj za pridobivanje ustreznih kom-
238 |
petenc, zato si prizadevamo pridobiti {e ve~ projektnih finan~nih sredstev iz Slovenije in Madàrske za izvajanje dodatnih predavanj.
Prevladujo~a naloga vsakega oddelka je (poleg izvajanja {tudijskih programov,
ki so v koraku z najnovej{imi rezultati znanstvenih podro~ij hungaristike) znanstvenoraziskovalno delo visoko{olskih u~iteljev. Zelo pomembno je, da sodelavci oddelka nadaljujemo znanstveno delo na svojem strokovnem podro~ju, na lokalni in
mednarodni ravni, da se vklju~ujemo v raziskovalne projekte v Sloveniji, na
Madàrskem in v Evropski uniji. V skladu s tem bomo {e naprej poizku{ali ohraniti
znanstveno delavnico, ki je vklju~ena v evropski znanstveni prostor, kjer lahko profesorji in nadarjeni {tudenti skupaj delujejo v znanstvenih disciplinah, povezanih z
madàrskim jezikom in kulturo ter z jezikovno in kulturno diverziteto.
Veliko priznanje za Oddelek za madàrski jezik v evropskem okviru je sodelovanje predstojnice oddelka izred. prof. dr. Anne Kolláth v 7. okvirnem raziskovalnem
programu Evropske unije ELDIA (Evropska jezikovna raznolikost za vse). V projekt
je vklju~enih osem institucij iz {estih dràv. Skupina mariborskih raziskovalcev v
tem projektu raziskuje poloàj manj{inskega madàrskega jezika in madàrske
skupnosti v Sloveniji (www.eldia-project.org). Multidisciplinarni projekt z novim
pristopom raziskuje ve~jezi~nost z revitalizacijo manj{inskih in posrednih (vehikularnih) jezikov in obstoj jezika. Glavni cilj je ponovno opredeliti pojem ve~jezi~nost
posameznika in skupnosti, ga podpirati in ponovno oceniti. Rezultati projekta, ki
se zaklju~i oktobra 2013, bodo vklju~eni tudi v izobraèvalno delo na oddelku.
Na{ oddelek si je vedno prizadeval za dobre, strokovne in ~love{ke odnose z drugimi oddelki fakultete in slovenskimi partnerskimi institucijami. Gojimo in ohranjamo sodelovanje z mati~nimi in zamejskimi oddelki za hungaristiko, vendar
imamo tudi strokovne odnose z univerzami v Nem~iji (Göttingen, Berlin, Mainz) in
na Finskem (Helsinki, Oulu). Sodelujemo tudi s prekmurskimi partnerskimi institucijami, imamo dober odnos s {olami, kulturnim ìvljenjem, s skupnostjo. Sprejemamo in spo{tujemo na{e partnerje in njihovo druga~nost, kajti le to je osnova za
dobro sodelovanje.
Pomembni diplomanti Oddelka za mad\arski jezik in
knji\evnost
Ve~ina diplomantov oddelka se zaposli v dvojezi~nem Prekmurju: kot osnovno{olski in srednje{olski u~itelji v dvojezi~nih {olah, novinarji v madàrskih pisnih in
elektronskih medijih (Népújság, Pomurski madàrski radio, RTV SLO – oddaja Mostovi). Na{i nekdanji {tudenti delajo tudi v knji`nici, v lendavskem Bánffy centru in
se aktivno vklju~ujejo v kulturno in politi~no ìvljenje prekmurskih Madàrov. Dne-
|
239
vno smo v stiku z mentorji dvojezi~nih {ol, ki {tudente pedago{ke smeri usmerjajo
med izvajanjem pedago{ke prakse: z Valerijo Varga (diplomirala leta 1988) v Dobrovniku, z Ilono Sekeres (diplomirala leta 1992) v Genterovcih, z Lauro Horvat
(diplomirala leta 2001), z Elizabeto Tóth (diplomirala leta 2002) in s Sibilo Sabo (diplomirala leta 2003) na Dvojezi~ni srednji {oli Lendava. Sodelavka Madàrskega
pomurskega radia je Kristina Szoªªke (diplomirala leta 2009), Ildikó Kova~i~ (diplomirala leta 1997) je ena izmed odgovornih urednic kulturnega ìvljenja v oddaji
Mostovi, Elizabeta Toplak (diplomirala leta 2001) se ukvarja z gospodarskimi temami. Ferenca Horvátha, ki je leta 1996 diplomiral na smeri madàr{~ina-geografija, so izvolili za predsednika sveta Pomurske madàrske samoupravne narodne
skupnosti.
Od leta 1999 je na oddelku zaposlena literarna zgodovinarka doc. dr. Jutka Ruda{
(leta 1996 je diplomirala na smeri madàr{~ina-geografija); Livija Horvat (diplomirala je leta 2003 na smeri madàr{~ina-sloven{~ina) pa ima kot mlada raziskovalka
pri projektu ELDIA triletno pogodbo.
240 |
Dr. Edvard Protner
Oddelek za pedagogiko
Dana{nji Oddelek za pedagogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru je
naslednik oddelka z imenom Oddelek za pedagogiko, psihologijo, didaktiko in specialne didaktike, ki je bil organizacijsko vzpostavljen s prehodom Pedago{ke akademije v Pedago{ko fakulteto leta 1986. Znotraj oddelka so takrat delovale
naslednje katedre:
• katedra za pedagogiko
• katedra za psihologijo
• katedra za didaktiko
• katedra za specialne didaktike pred{olske vzgoje
• katedra za specialne didaktike razrednega pouka
• katedra za specialne didaktike predmetnega pouka in usmerjenega izobraèvanja
Oddelek je pokrival izvajanje skupnih pedago{kih, didakti~nih, psiholo{kih in didakti~no-metodi~nih predmetov v vseh takratnih {tudijskih programih, ki jih je izvajala nova fakulteta. Seveda se je ve~ina teh predmetov izvajalo è na Pedago{ki
akademiji od njene ustanovitve leta 1961 naprej, toda {ele z reorganizacijo, ki je
izobraèvanje u~iteljev razredne in predmetne stopnje dvignila na univerzitetni
nivo, so bili vzpostavljeni pogoji, da se sodelavci oddelka ob pedago{kem delu
za~nejo bolj intenzivno ukvarjati tudi z znanstvenoraziskovalnim delom in razvijanjem pedagogike in psihologije ne samo kot aplikativnih znanosti v slu`bi prakti~nih
potreb bodo~ih u~iteljev, temve~ kot teoretski znanstveni disciplini. V naslednjih
letih so se katedre specialnih didaktik preselile na tiste oddelke, ki so bili nosilci
{tudijskih programov, kamor so te specialne didaktike vsebinsko sodile, oddelek pa
se je sedaj organizacijsko ustalil kot Oddelek za pedagogiko, didaktiko in psihologijo in se za~el kadrovsko krepiti tudi z nosilkami drugih skupnih predmetov (npr.
pedago{ka metodologija, specialna pedagogika …). Strokovne in znanstvene ambicije ~lanov oddelka in tudi potrebe po univerzitetno izobraènih pedagogih v
dràvi predstavljajo ozadje prizadevanja, da bi (tako kot na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani) tudi v Mariboru zaìvel {tudij pedagogike kot samostojne znanstvene discipline. To prizadevanje se je uresni~ilo natan~no desetletje po ustanovitvi
Pedago{ke fakultete (leta 1996), ko je bil potrjen dvopredmetni univerzitetni {tudijski
|
241
program Pedagogika in … Program je {tudentom omogo~al povezovanje z vsemi
drugimi dvopredmetnimi pedago{kimi {tudijskimi programi takratne Pedago{ke (in
Teolo{ke) fakultete, {tudent pa je po zaklju~enem {tudiju dobil naziv profesor pedagogike in profesor … (ime znanstvene discipline druge izbrane {tudijske smeri).
V desetletju, ki je sledilo, se je oddelek kadrovsko krepil in znanstveno uveljavljal.
Med njegove naloge je {e naprej sodilo izvajanje skupnih pedago{ko-didakti~nopsiholo{kih predmetov (zato ime Oddelek za pedagogiko, didaktiko in psihologijo),
posebno pozornost pa so ~lani oddelka namenjali izvajanju {tudijskega programa,
ki je z raznolikimi pedago{kimi disciplinami in likom diplomanta pomembno obogatil {tudijsko ponudbo Pedago{ke fakultete. Razen tega se je v okviru oddelka izvajal podiplomski {tudij pedagogike (»stari« magistrski in doktorski {tudij), ~lani
oddelka pa so bili izvajalci ve~ine predmetov v okviru programa pedago{ko-andrago{kega izobraèvanja ter aktivni izvajalci razli~nih programov stalnega strokovnega izpopolnjevanja pedago{kih delavcev.
Z razpadom nekdanje Pedago{ke fakultete (leta 2006) se je oddelek organizacijsko
priklju~il novoustanovljeni Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. @al se je s tem
razpadom zgodil tudi grob poseg v kadrovsko sestavo oddelka, saj so nekatere ~lanice oddelka ostale mati~no zaposlene na novi Pedago{ki fakulteti, druge ~lanice
in ~lani pa so se zaposlili na Filozofski fakulteti. Dodatno se je oddelek kadrovsko
osiroma{il, ko se je v {tudijskem letu 2008/09 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru za~el izvajati bolonjski {tudijski program 1. stopnje Psihologija in se je vzporedno ustanovil Oddelek za psihologijo. Vsi ~lani in ~lanice tega oddelka so bili
pred tem organizacijsko vklju~eni v Oddelek za pedagogiko, didaktiko in psihologijo – ta sprememba je narekovala tudi spremembo imena oddelka, ki se od takrat
naprej imenuje Oddelek za pedagogiko.
Oddelek za pedagogiko na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru {e naprej sklicuje sestanke oddelka skupaj s kolegicami s Pedago{ke fakultete, saj se zdi smiselno
vztrajati pri kadrovsko in strokovno mo~nem oddelku (ne glede na mati~no zaposlitev njenih ~lanov), ki bi moral biti center pedago{kega raziskovalnega dela za
celo univerzo in bi ponujal izvajalce pedago{kih predmetov za vse tiste {tudijske
programe, ki imajo pedago{ke usmeritve. Tako so nekatere ~lanice oddelka, ki so
mati~no zaposlene na Pedago{ki fakulteti, nosilke predmetov v {tudijskih programih
na Filozofski fakulteti, nekatere ~lanice oddelka, ki so mati~no zaposlene na Filozofski fakulteti, pa nosilke predmetov na Pedago{ki fakulteti in tudi na Fakulteti za
matematiko in naravoslovje ter na Fakulteti za zdravstvene vede.
Oddelek za pedagogiko uspe{no izvaja razli~ne {tudijske programe. V leto{njem
{tudijskem letu (2010/11) {tudij zaklju~uje zadnja generacija {tudentov, ki so vpisali
»stari« univerzitetni dvopredmetni {tudijski program Pedagogika in …. Leta 2008
je celotna Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru za~ela izvajati posodobljene
242 |
bolonjske {tudijske programe. Oddelek za pedagogiko je za {tudijsko leto 2008/09
razpisal in za~el izvajati bolonjski dvopredmetni univerzitetni {tudijski program 1.
stopnje Pedagogika, ki ga prva generacija vpisanih {tudentov zaklju~uje letos – pridobili bodo naziv profesor/ica pedagogike (UN) in … (druga polovica naziva je odvisna od izbranega drugega {tudijskega programa). Letos (2011) sta bila akreditirana
in razpisana tudi dva bolonjska {tudijska programa pedagogike na 2. stopnji, in
sicer: dvopredmetni pedago{ki {tudijski program 2. stopnje Pedagogika, ki se lahko
povezuje z drugimi pedago{kimi in nepedago{kimi {tudijskimi programi 2. stopnje,
ter enopredmetni pedago{ki {tudijski program 2. stopnje Pedagogika – {tudenti po
kon~anem {tudiju pridobijo naziv: magister profesor pedagogike / magistrica profesorica pedagogike (mag. prof. ped.) in … (druga polovica naziva je odvisna od
izbranega drugega {tudijskega programa) ali pa samo: magister profesor pedagogike
/ magistrica profesorica pedagogike (mag. prof. ped.), kadar gre za enopredmetni
{tudijski program.
V {tudijskem letu 2011/12 je bil akreditiran in razpisan tudi {tudijski program 3.
stopnje Pedagogika, ki predstavlja znanstveno nadgradnjo {tudija pedagogike na 1.
in 2. stopnji in omogo~a pridobitev doktorskega znanstvenega naziva.
|
243
Dr. Karmen Teràn Kopecky
Oddelek za prevodoslovje
Od prevajalskih [tudijskih smeri do Oddelka za
prevodoslovje
Na Oddelku za germanistiko Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru se je pokazala potreba po tem, da {tudentom poleg pedago{kih programov ponudimo tudi
druge oblike {tudija jezikov. Seveda je bilo v prvi vrsti prevajalstvo tisto, ki je ponujalo poklicne mo`nosti doma in v svetu, posebej v devetdesetih letih, ko se je
Slovenija pripravljala na ~lanstvo v EU. To je bil ~as, ko smo z è zelo staro idejo
o paralelnem razvoju prevajalstva, torej nepedago{kega {tudija na Pedago{ki fakulteti presekali njeno tradicijo in s tem dokazali, da ta fakulteta zmore in ho~e ve~.
Regija je prevajalstvo potrebovala, Slovenija tudi, saj je v dràvnem merilu imela
le en prevajalski oddelek – v Ljubljani, ki pa sam ni mogel pokrivati vse ve~je potrebe po prevajalcih in tolma~ih. Razmere so bile torej ugodne za pogajanja z ministrstvom, ki je na{e, za tiste ~ase smele na~rte podprlo.
Z nami sta bili tudi fakulteta in univerza, zato ni bilo ve~ dale~ do sprejetja prvih
nepedago{kih programov na jezikoslovnih oddelkih. Strokovne temelje za ta »podvig« smo u~itelji pripravili s svojim raziskovalnim in prakti~nim delom na tem
podro~ju na eni in z vklju~itvijo teorije in prakse prevajanja v prenovljeni enopredmetni {tudijski program Germanistika na drugi strani. Ta je zaìvel v zgodnjih devetdesetih letih. Nadgradili smo ga s programom Prevajanje in tolma~enje –
nem{~ina ter Prevajanje in tolma~enje – angle{~ina. To sta bila pionirska programa
za razvoj prevajalstva na UM in hkrati ena redkih nepedago{kih programov, ki so
kasneje utrli pot ustanovitvi Filozofske fakultete. Kmalu se je prevodoslovnemu {tudiju angle{~ine in nem{~ine pridruìla {e madàr{~ina, ki jo v Sloveniji ponuja le
Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Ustanovitev
zadnjega v letu 2006 je bila seveda tudi formalni okvir za {irjenje prevajalskih programov.
Oddelek za prevodoslovje je med mladimi oddelki nove Filozofske fakultete, tradicija za~etka znanstvenega in teoretskega delovanja na tem podro~ju pa sega dobrih deset let nazaj, ko je razvoj tega strokovnega podro~ja narekoval ustanovitev
oddelka, ki zdruùje vse tri smeri prevajanja in tolma~enja, in sicer za angle{~ino,
nem{~ino in madàr{~ino, ki jim bodo, vsaj tako na~rtujemo, kmalu sledili {e drugi,
najprej sosedski jeziki in nekateri jeziki arabskih deèl.
244 |
Obstoje~i, posebej novi bolonjski programi, so mednarodno primerljivi in odprti
za mednarodne izmenjave u~iteljev in {tudentov. Prostorska bliìna in tradicionalno
dobro sodelovanje z Univerzo Karla in Franza v Gradcu na{im {tudentom
omogo~ata redno obiskovanje predavanj in vaj na tem oddelku, mednarodne {tipendije pa odpirajo vrata v {ir{i evropski akademski prostor.
Oddelek za prevodoslovje razvija svoje raziskovalno delo predvsem na podro~ju
sodobnih prevodoslovnih teorij s teì{~em na tolma~enju in na kognitivnih teorijah;
uveljavljene strokovnjake v teoriji in praksi imamo na podro~ju knjièvnega prevajanja, tretje raziskovalno teì{~e pa se osredinja na razvijanje prevajanja strokovne
terminologije, posebej za podro~ja humanistike, gospodarstva, prava, turizma in
tehnike.
Aktualni programi oddelka
Bolonjski prvostopenjski programi
Za~etek izvajanja v {tudijskem letu 2008/09.
Bolonjski enopredmetni drugostopenjski program (za vse tri jezike): Enopredmetni {tudijski program druge stopnje Prevajanje in tolma~enje (za angle{~ino,
nem{~ino in madàr{~ino) – za~etek izvajanja v {tudijskem letu 2011/12.
Drugostopenjski dvopredmetni program Prevajanje in tolma~enje (za angle{~ino,
nem{~ino in madàr{~ino), kjer je mogo~a vezava enega jezika s {tudijem popolnoma druge smeri, je v postopku potrjevanja. Njegov razpis je predviden v {tudijskem letu 2012/13.
Obstoje~i programi temeljijo na sodelovanju z izku{enimi prevajalci in tolma~i
ter mednarodnih projektih in pomenljivih znanstvenih delih sodelavcev oddelka.
[tudente tako ~akajo odli~ni pogoji {tudija in mo`nosti zaposlitve.
Zna~ilnosti programov so prosta vezava predmetnih podro~ij z drugimi {tudijskimi
smermi Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, pestra predmetna izbirnost znotraj
programov oddelka in na drugih fakultetah (poudarek na pravu, ekonomiji in tehniki), konferen~no tolma~enje, knjièvno prevajanje (tudi v okviru poletne {ole na
Premudi), podnaslavljanje in sinhronizacija (v sodelovanju s slovenskimi medijskimi
hi{ami), medkulturna komunikacija in strokovni jeziki, dobro sodelovanje s Pravno
|
245
in Ekonomsko fakulteto UM (prevajanje/tolma~enje jezikov strok), zanimive poklicne mo`nosti doma (gospodarstvo, politika, diplomacija, kultura, mediji itd.) in v tujini (Evropska komisija, Sodi{~e Evropskih skupnosti itd.).
Na{ mladi oddelek se pona{a z mnogimi poslovno uspe{nimi {tudenti. Naj jih navedemo le nekaj. Marko Cerkevnik (zaposlen kot tolma~ pri Evropskem parlamentu),
Miha Hartman (projektni menedèr za spletni marketing v podjetju Hurra Communications v Stuttgartu, Nem~ija), Alenka @ibert (prevajalka v Prevajalskem centru
za organe Evropske unije (CdT, Luksemburg), Mateja Vicman (direktorica in lastnica
podjetja Getfit – za {port, zdravje in prehrano). Zgledi kaèjo, da {tudij prevajanja
omogo~a tudi kariero na malo bolj oddaljenih podro~jih.
246 |
Dr. Karin Bakra~evi~ Vukman
Oddelek za psihologijo
Vrste [tudijskih programov, ki jih izvajamo na Oddelku
za psihologijo; leto prvega vpisa na [tudijske programe
in nazivi diplomantov
Na Oddelku za psihologijo izvajamo:
• Univerzitetni enopredmetni {tudijski program prve stopnje Psihologija
• Enopredmetni nepedago{ki magistrski {tudijski program druge stopnje Psihologija
• Doktorski {tudijski program (program 3. stopnje) Vedenjska in kognitivna nevroznanost
Leto prvega vpisa v bolonjski {tudijski program 1. stopnje Psihologija: 2008/09
Leto prvega vpisa v bolonjski {tudijski program 2. stopnje Psihologija: 2011/12
Naziv diplomanta 1. stopnje: diplomirana psihologinja (UN) ali diplomirani psiholog (UN).
Naziv, ki ga pridobijo diplomanti 2. stopnje: magister psihologije oz. magistrica
psihologije.
V tem {tudijskem letu bo na na{em oddelku {tudiralo è preko 200 {tudentov, zanimanje za vpis pa {e vedno raste.
Opis Oddelka za psihologijo ter njegov razvoj
Psihologi smo bili dolgo dejavni znotraj Oddelka za pedagogiko, psihologijo in
didaktiko nekdanje Pedago{ke fakultete, ki je zdruèval univerzitetne u~itelje in sodelavce z omenjenih podro~ij ter pokrival pedago{ko-psiholo{ke predmete na pedago{kih {tudijskih programih. Z nara{~anjem obsega, kakovosti in odmevnosti
znanstvenoraziskovalnega dela u~iteljev in sodelavcev in razpisom {tudija psihologije na novoustanovljeni Filozofski fakulteti se je pojavila tudi potreba, da se organiziramo v okviru novega, samostojnega oddelka – Oddelka za psihologijo.
|
247
Pripravili smo dodiplomski bolonjski {tudijski program psihologije, ki je mednarodno primerljiv in skladen s smernicami EuroPsy – evropske diplome iz psihologije,
ki omogo~a mobilnost {tudentov ter kompetentnost in zaposljivost diplomantov.
Kot povezovalec teorije in raziskav s psiholo{ko prakso je {tudij psihologije v Mariboru pomemben tako za regijo kot za {ir{i slovenski in mednarodni prostor. Oddelek je prav tako vklju~en v programe Socrates-Erasmus, ki {tudentom omogo~ajo
{tudij na razli~nih evropskih univerzah, hkrati pa tudi gostovanja profesorjev iz tujine.
Z nadaljevanjem razvoja oddelka smo pripravili tudi bolonjski {tudijski program
2. stopnje Psihologija, ki omogo~a diplomantom samostojno strokovno dejavnost
na podro~ju psihologije. Pomeni torej izgrajevanje psiholo{kega poklicnega profila,
ki zagotavlja usposobljenost, potrebno za za~etek samostojne strokovne psiholo{ke
prakse, in hkrati tudi pripravo za morebitno nadaljnje raziskovalno in doktorsko
usposabljanje.
Nadgradnjo v smeri znanstvenoraziskovalnega dela predstavlja doktorski {tudijski
program Vedenjska in kognitivna nevroznanost.
Znanstveno delo ~lanov oddelka je usmerjeno v raziskovanje na podro~jih pedago{ke, razvojne in socialne psihologije, kognitivne in nevropsihologije, sodelavci
oddelka pa bogatijo tudi znanstvena podro~ja psihologije osebnosti, zdravstvene
in organizacijske psihologije. Visoko{olski u~itelji oddelka so vklju~eni v doma~e
in mednarodno znanstvenoraziskovalno delo, sodelujejo z akademskimi institucijami doma in v tujini ter se udeleùjejo mednarodnih konferenc ter razli~nih znanstvenih in strokovnih posvetov. ^lani oddelka so vklju~eni tudi v ve~ raziskovalnih
programskih skupin (Uporabna razvojna psihologija ter U~enje in pou~evanje v
sodobni dru`bi) ter v doma~e in mednarodne raziskovalne projekte. Prav na tem
podro~ju èlimo v bodo~e pove~ati {tevilo projektov in intenzivirati povezave z
uveljavljenimi znanstveniki na uglednih raziskovalnih institucijah.
:lani Oddelka za psihologijo ter njihovih pet
najpomembnej[ih bibliografskih enot
u Red. prof. dr. Karin BAKRAÊVI^ VUKMAN, predstojnica oddelka; podro~je:
psihologija
Bakra~evi~ Vukman, Karin. Developmental differences in metacognition and their
connections with cognitive development in adulthood. Journal of adult development, december 2005, vol. 12, no. 4, str. 211–221.
Demetriou, Andreas, Bakra~evi~ Vukman, Karin. Reasoning and self-awareness
from adolescence to middle age: organization and development as a function of
education. Learn. individ. differ. [Print ed.], 2009, vol. 19, iss. 2, str. 181–194.
248 |
Bakra~evi~ Vukman, Karin, Licardo, Marta. How cognitive, metacognitive, motivational and emotional self-regulation influence school performance in adolescence and early adulthood. Educ. stud., july 2010, vol. 36, no. 3, str. 259–268.
Bakra~evi~ Vukman, Karin. Psiholo{ki korelati u~enja u~enja: {tudije metakognicije in samoregulacije: razvoj in mo`ne prakti~ne aplikacije (Mednarodna knji`na
zbirka Zora, 72). V Mariboru: Mednarodna zalo`ba Oddelka za slovanske jezike
in knjièvnosti, Filozofska fakulteta, 2010, 127 str., ilustr., tabele.
Bakra~evi~ Vukman, Karin, Demetriou, Andreas. Cognitive ability, self-understanding and personality: dynamic interactions in adulthood = Kognitivne sposobnosti,
samorazumevanje in osebnost: dinami~ne povezave v odrasli dobi. Anthropos
(Ljublj.), 2011, letn. 43, {t. 1/2, str. 35–50.
u
Red. prof. dr. Norbert JAU[OVEC; podro~je: pedago{ka psihologija
Jau{ovec, Norbert, Jau{ovec, Ksenija. Spatial rotation and recognizing emotions:
gender related differences in brain activity. Intell., sep./oct. 2008, vol. 36, no. 5,
383–393.
Jau{ovec, Norbert, Jau{ovec, Ksenija. Gender related differences in visual and auditory processing of verbal and figural tasks. Brain res., 10. nov. 2009, vol. 1300,
135–145.
Jau{ovec, Norbert, Jau{ovec, Ksenija. Do women see things differently than men
do? NeuroImage (Orlando Fla., Print), 2009, vol. 45, iss. 1, 198–207.
Jau{ovec, Norbert, Jau{ovec, Ksenija. Resting brain activity: differences between
genders. Neuropsychologia, 2010, vol. 48, iss. 13, 3918–3925.
Jau{ovec, Norbert, Jau{ovec, Ksenija. Emotional intelligence and gender: a neuropsychological perspective. V: Gruszka, Aleksandra (ur.), Matthews, Gerald (ur.),
Szymura, Bła ej (ur.). Handbook of individual differences in cognition: attention,
memory, and executive control (The Springer series on human exceptionality).
New York [etc.]: Springer, cop. 2010, 109–126.
u
Doc. dr. Bojan MUSIL, oddel~ni tutor; podro~je: socialna psihologija
Musil, Bojan, Rus, Velko S., Musek, Janek. The Rokeach Value Survey in comparative study of Japanese and Slovenian students: towards the underlying structure.
Stud. psychol., 2009, vol. 51, no. 1, str. 53–68.
Musil, Bojan. Sociokulturna psihologija (Mednarodna knji`na zbirka Zora, 70).
Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna zalo`ba Oddelka za slovanske jezike
in knjièvnosti, 2010, 157 str.
|
249
Flere, Sergej, Klanj{ek, Rudi, Lavri~, Miran, Musil, Bojan. Testing the Allportian
religious orientation schema on Slovenian Catholics by multidimensional scaling.
Pers. individ. differ. [Print ed.], jan. 2008, vol. 44, iss. 2, str. 512–520.
Flere, Sergej, Tav~ar Krajnc, Marina, Klanj{ek, Rudi, Musil, Bojan, Kirbi{, Andrej.
Cultural capital and intellectual ability as predictors of scholastic achievement: a
study of Slovenian secondary school students. Br. j. sociol. educ., 2010, vol. 31,
iss. 1, 47–58.
Musil, Bojan, Lavri~, Miran. Vrednote, trajnostni na~in dru`benega delovanja in
vizije prihodnosti. V: Lavri~, Miran (ur.). Mladina 2010: dru`beni profil mladih v
Sloveniji. 1. izd. (str. 395–421). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo in {port, Urad
RS za mladino; Maribor: Aristej, 2011.
u Strok. sod. Ksenija JAU[OVEC; podro~je: pedago{ka in razvojna psihologija (glej
zgoraj navedene bibliografske enote)
u
Asist. dr. Sara TEMENT; podro~je: psihologija
Zunanji sodelavci
red. prof. dr. Zlatka Cugmas
red. prof. dr. Marjan Rupnik
red. prof. dr. Damijan Mumel
red. prof. dr. Peter Praper
doc. dr. Hojka Gregori~ Kumper{~ak
doc. dr. Katarina Habe
doc. dr. Janja Jerebic
doc. dr. Katja Ko{ir
doc. dr. Da{a Grajfoner
asist. dr. Ale{ Friedl
asist. mag. Anica Prosnik Domjan
asist. Marko Divjak
asist. Ana Jerman
asist. Vita Po{tuvan
asist. Rok Holnthaner
250 |
Dr. Miran [tuhec
Oddelek za slovanske jezike in knji\evnosti*
Za~etek mariborske slavistike sega v leto 1961, ko je v okviru takrat ustanovljene
Pedago{ke akademije najprej nastal »jezikovni oddelek«, kasneje, leta 1968, pa
Oddelek za slovanske jezike in knjièvnosti. 1974. leta so oddelke Pedago{ke akademije nadomestile katedre in Katedra za slovenski jezik in knjièvnost je imela tri
»{tudijske skupine«: slovenski jezik in knjièvnost, srbohrva{ki jezik in knjièvnost
ter ruski jezik in knjièvnost. Prve vi{je{olske u~iteljice so bile Mira Medved in
Alenka Glazer (slovenska knjièvnost), Francka Varl (slovenski jezik) ter Darja Kramberger (didaktika slovenskega jezika in knjièvnosti). Pregled strokovnih poudarkov
takratnega {tudija pokaè, da je ta najprej sledil potrebam osnovnega {olstva, kmalu
pa jih je za~el z diferenciacijo literarnozgodovinskih in jezikoslovnih vsebin
prera{~ati. Na za~etku sedemdesetih let so se prvim u~iteljicam pridruìli Zinka
Zorko, Janko âr, Stanko Kotnik in Joè Lipnik. Kasneje je ~lanica oddelka postala
{e Majda Potrata, v za~etku devetdesetih let pa Joè Poga~nik. Z njimi se je ekipa
mariborskih slovenistov pomembno okrepila in mo`nosti, da se dveletni {tudij
raz{iri v {tiriletnega, so postale bolj uresni~ljive. Kljub temu da so za~eli mariborski
slavisti o {tiriletnem {tudiju resno razmi{ljati è vsaj leta 1973, se je to lahko zgodilo
{ele leta 1986, ko je Pedago{ka akademija prerasla v Pedago{ko fakulteto. Od takrat
je bilo mogo~e slovenistiko {tudirati po dvopredmetnem visoko{olskem programu,
enopredmetni visoko{olski {tudij pa se je za~el leta 1994. Dve leti kasneje sta po
spremembah v predmetnikih oba programa postala univerzitetna.
Univerzitetni {tudij ni prinesel le sprememb na pedago{kem podro~ju mariborske
slavistike, ampak je pustil vidne sledi tudi na znanstvenem. Delo oddelka je postalo
celovito in poglobljeno na vseh podro~jih: literarna zgodovina in jezikoslovje sta
se vklju~ila v temeljne raziskave, ki sta jih zahtevali sami podro~ji, hkrati pa je slovenistika prek aplikativnih projektov ter na ravni didakti~nih in pedago{kih usmeritev ohranjala stik s {olsko prakso. Ko govorim o razvoju mariborske slavistike,
èlim posebej opozoriti, da so ji ves ~as nesebi~no stali ob strani kolegi ljubljanske
Filozofske fakultete ter sodelavci ZRC SAZU (In{titut za slovenski jezik Frana
Ramov{a ter In{titut za slovensko narodopisje).
Danes je Oddelek za slovanske jezike in knjièvnosti najve~ji na mariborski Filozofski fakulteti; {teje 21 ~lanic in ~lanov ter 3 zunanje sodelavce. Med njimi je 5
literarnih zgodovinarjev: 3 redni profesorji (Silvija Borovnik, Joìca êh Steger,
Miran [tuhec), 2 izredni profesorici (Darja Pavli~, Blanka Bo{njak); 8 jezikoslovcev:
3 redni profesorji (Mihaela Koletnik, Irena Stramlji~ Breznik, Marko Jesen{ek), 5 do*
Besedilo je bilo objavljeno v zborniku 22. Slovenskega slavisti~nega kongresa, 2011.
|
251
centov (Mira Krajnc Ivi~, Natalija Ul~nik, Drago Unuk, Branka Vi~ar, Melita Zemljak
Jontes); 1 didakti~arka (docentka Simona Pulko), ob njih {e lektorica za polj{~ino
(Agata Głaz) in lektor za makedon{~ino (Gjoko Nikolovski) ter 3 mlade raziskovalke
(Katja Bergles, Anja Benko, Ines Vor{i~). Zunanja ~lana sta red. prof. dr. Dragica
Haramija in izred. prof. dr. Bernard Rajh. Znanstveno-organizacijsko oddelek sestavljajo Katedra za slovensko knjièvnost z literarno teorijo, Katedra za slovensko
jezikoslovje, Katedra za primerjalno knjièvnost ter Katedra za didaktiko slovenskega jezika in knjièvnosti. Oddelek za slovanske jezike in knjièvnosti izvaja enoin dvopredmetni {tudij 1. stopnje Slovenski jezik in knjièvnost ter pet {tudijev 2.
stopnje – dva pedago{ka in dva nepedago{ka Slovenski jezik in knjièvnost ter {tudijsko smer Knjièvnost. Mariborska slavistika je pri oblikovanju bolonjskih {tudijskih programov sledila evropskim usmeritvam ter udejanila najsodobnej{e principe
univerzitetnega {tudija. Naj omenim le modularno strukturo {tudija ter veliko izbirnost. Oboje se je v preteklih treh letih pokazalo kot prava usmeritev, ki omogo~a
{tudentkam in {tudentom svoboden, posameznim strokovnim interesom ter zaposlitvenim mo`nostim prilagojen {tudij. Na vseh smereh je skupno vpisanih okoli
400 {tudentk in {tudentov. V {tudijskem letu 2009/10 je oddelek prvi~ razpisal bolonjski doktorski {tudijski program Slovenisti~ne {tudije z naslednjimi smermi: slovensko jezikoslovje, slovenska knjièvnost, didaktika slovenskega jezika in
slovenske knjièvnosti.
Znanstveno delo poteka po uveljavljenih usmeritvah: ~lanice in ~lani oddelka se
aktivno vklju~ujejo v programske skupine (Slovensko jezikoslovje, knjièvnost in
pou~evanje knjièvnosti – vodja skupine Silvija Borovnik; v preteklosti {e Skladnja,
besedi{~e, besedotvorje in slog v vzhodnoslovenskih tiskih od 18. do konca 19. stoletja – vodja Zinka Zorko; Makrolingvisti~ne raziskave v severovzhodni Sloveniji –
vodja Mirko Kri`man in Marko Jesen{ek) in vodijo doma~e ter bilateralne projekte
(zdaj poteka raziskovalni projekt Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega
in alpskega prostora – vodja projekta Marko Jesen{ek, v preteklosti so to bili Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora, Besedoslovne
spremembe slovenskega jezika skozi ~as in prostor – vodja projekta Marko Jesen{ek;
Besedoslovne lastnosti slovenskega knji`nega jezika in nare~ij – vodja projekta
Marko Jesen{ek). Mariborska slavistika je posebej v zadnjih letih raziskovalno zelo
aktivna, specialna podro~ja so: teorija metafore, ènski oz. feministi~ni vidiki slovenske knjièvnosti, sodobna slovenska kratka proza, tipolo{ka, tematska in slogovna vpra{anja slovenske esejistike, slovenska dialektologija, leksikografija in
leksikologija, posamezni aspekti zgodovinske slovnice, analiza diskurza in jezikovna politika.
Naj na tem mestu spomnim, da je za vrhunske znanstvene in razvojne dose`ke
na podro~ju slovenskega jezika leta 2009 Marko Jesen{ek prejel Zoisovo nagrado.
Oddelek izdaja mednarodno znanstveno revijo Slavia Centralis (glavni urednik
Marko Jesen{ek), ki objavlja jezikoslovne in literarnovedne izvirne znanstvene pri-
252 |
spevke s podro~ja slavistike, ter uveljavljeno mednarodno humanisti~no knji`no
zbirko Zora, kjer je doslej iz{lo 80 naslovov. ^lani mednarodnega uredni{kega odbora revije so: Marko Jesen{ek (Univerza v Mariboru, SLO; glavni in odgovorni urednik), Silvija Borovnik (Univerza v Mariboru, SLO), Joìca êh (Univerza v Mariboru,
SLO), Marc L. Greenberg (Univerza v Kansasu, ZDA; urednik za jezikoslovje),
Alenka Jensterle Doleàl (Univerzita Karlova v Praze, CZ), Ludvig Karni~ar (KarlFranzens-Universität Graz, A), Mihaela Koletnik (Univerza v Mariboru, SLO), Mark
Richard Lauersdorf (Univerza v Kentuckyju, ZDA), István Lukács (Eötvös Loránd Tudományegyetem, H), Miran [tuhec (Univerza v Mariboru, SLO; urednik za literarne
’
vede), Boèna Tokarz (Uniwersytet Sla˛ski, PL), Irena Stramlji~ Breznik (Univerza v
Mariboru, SLO). Knji`no zbirko Zora urejajo: Joìca êh, Marko Jesen{ek, Bernard
Rajh (vsi Univerza v Mariboru, SLO), Marc L. Greenberg (Univerza v Kansasu, ZDA),
Alenka Jensterle Doleàl (Univerzita Karlova v Praze, CZ), István Lukács (Eötvös Loránd Tudományegyetem, H), Emil Tokarz (Akademia Tehniczno-Humanistyczna,
Bielsko-Biała, PL). Publicisti~no dejavnost dopolnjuje {tudentska tiskana in spletna
revija Liter jezika, v kateri mladi slavisti objavljajo literarna dela, kritiko in esejistiko
ter strokovne prispevke. ^lani mariborske slavistike so zelo dejavni tudi v
Slavisti~nem dru{tvu, bili so predsedniki dru{tva in organizatorji slavisti~nih kongresov v Mariboru.
O znanstvenem in raziskovalnem delu pri~ajo {tevilne razprave v uglednih revijah
in referati na konferencah (Ohrid, Sofija, Lod`, Katowice, Moskva, Dunaj, Oxford,
Firence, Banff, Celovec, Zagreb, Kijev, Rab, Gradec, Zagreb, Osijek, Trst, Mono{ter,
Sarajevo, Skopje, Split, Opatija, Sombotel, Forli, Passau, Banská Bystrica, Bologna,
Freiburg, Dubrovnik, Praga, Oslo, Budimpe{ta, Sofia, Vilna, Trnava itd.). Na tem
mestu moram posebej izpostaviti znanstvene monografije, s katerimi so ~lanice in
~lani mariborske slavistike v zadnjih letih obogatili stroko: Melita Zemljak Jontes,
Trajanje glasov {tajerskega zabukov{kega govora. Instrumentalno-slu{na analiza,
2004; Mira Krajnc Ivi~, Besedilne zna~ilnosti javne govorjene besede: na gradivu
sej mariborskega Mestnega sveta, 2005; Aristokracija jezika in duha, 2005; Marko
Jesen{ek, The Slovene language in the Alpine and Pannonian language area: the history of the Slovene language, 2005; Marko Jesen{ek, Spremembe slovenskega jezika skozi ~as in prostor, 2005; Silvija Borovnik, Slovenska dramatika v drugi
polovici 20. stoletja, 2005; Branka Vi~ar, Izrazne skladenjske zgradbe v delih Antona [erfa, 2005; Miran [tuhec, Premiki v sodobni slovenski kratki prozi, 2005; Simona Pulko, Sporo~anje v osnovni {oli, 2007; Mihaela Koletnik, Panonsko
lon~arsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektolo{ke razprave, 2008; Natalija
Ul~nik, Za~etki prekmurskega ~asopisja, 2009; Dragica Haramija, Sedem pisav:
opusi sedmih sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev, 2009; Dragica Haramija,
Slovensko-hrva{ke vezi v sodobni mladinski prozi, 2009; Zinka Zorko, Nare~jeslovne razprave o koro{kih, {tajerskih in panonskih govorih, 2009; Mira Krajnc Ivi~,
Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika, 2009; Bernard Rajh, Gu~ati po
antujo{ko: gradivo za nare~ni slovar severozahodnoprle{kega govora, 2010; Dragica Haramija, Holokavst skozi otro{ke o~i, 2010; Miran [tuhec, Slovenska eseji-
|
253
stika od za~etkov do leta 1950, 2010; Marko Jesen{ek, Prekmuriana: fejezetek a
szlovén nyelv történetéb l, 2010; Joìca êh, Ekspresionisti~na stilna paradigma v
kratki pripovedni prozi 1914-1923, 2010; Irena Stramlji~ Breznik, Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom, 2010. Dodajam {e uredni{tvo nekaj
odmevnej{ih knjig Zore: Logarjev zbornik, 1999; Med dialektologijo in zgodovino
slovenskega jezika: Ob ìvljenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine
Oroèn, 2002; Diahronija in sinhronija v dialektolo{kih raziskavah, 2006; Jezikovna
predanost: akademiku prof. dr. Joètu Topori{i~u ob 80-letnici, 2006.
Posebna pozornost Oddelka za slovanske jezike in knjièvnosti je namenjena organizaciji znanstvenih konferenc, simpozijev in kongresov z mednarodno udele`bo,
v zadnjih letih so bili med njimi:
(Organiziral in vodil Marko Jesen{ek): Mednarodni simpozij o Antonu Murku:
Anton Murko in njegov ~as, 1998; Dnevi Maksa Pleter{nika (npr. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika, 2003; Od Megiserja do elektronske izdaje Pleter{nikovega
slovarja, 2007; Mednarodni znanstveni simpozij Besedje slovenskega jezika, 2007;
Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, 2010); @ivljenje in delo Joèfa Borovnjaka, 2008; Prva slovenska posvetna tiskana knjiga v Mariboru: Ob dvestoletnici
izida Volkmerjeve Hvale kmetizhkega ∫tana ino tobazhie trave, 2008; Ve~jezi~nost
v Evropski zvezi, 2008; General Maister in njegovi sodelavci, 2010.
(Organizirala in vodila Blanka Bo{njak): Prodorne in prero{ke misli 16. stoletja,
2008.
(Organizirala in vodila Mihaela Koletnik): 6. kongres Mednarodnega zdruènja
za dialektologijo in geolingvistiko – SIDG. Ne nazadnje oddelek od leta 1998 organizira tradicionalne dialektolo{ke simpozije, ki so se kmalu odprli v evropski in
svetovni prostor.
Aktualna raz{iritev znanj je {tudentkam in {tudentom ponujena s {tevilnimi vabljenimi predavanji gostujo~ih u~iteljev iz Slovenije in tujine ter z vsakoletnim organiziranjem vodenih strokovnih ekskurzij po Sloveniji in zamejstvu. Posebno
prilo`nost za stik z jezikom, literaturo in kulturo drugih slovanskih dràv predstavljajo izbirni lektorati slovanskih jezikov. Verificiranje in izmenjava strokovnih
dose`kov potekata prek stalnih stikov s kolegi iz tujine. U~itelji, asistenti in lektorji
tako kot gostujo~i predavatelji in raziskovalci redno obiskujejo ~e{ke, italijanske,
avstrijske, hrva{ke, poljske, madàrske, makedonske, srbske idr. univerze.
In {e beseda o vse pomembnej{em vklju~evanju v mednarodni univerzitetni
prostor.
Tu je potrebno izpostaviti, da mariborska slavistika uresni~uje nacionalno pomembno nalogo, vezano na skrb za sloven{~ino, zato od leta 1962 vodi lektorat
slovenskega jezika na Zahodnomadàrski univerzi, Univerzitetni center Savaria v
254 |
Sombotelu, prizadeva pa si tudi za kakovostno pomo~ pri izvajanju slovenistike na
Oddelku za slovenski jezik univerze ELTE v Budimpe{ti in v Gradcu. Poglabljamo
sodelovanje s sorodnimi oddelki na univerzah dràv, ki neposredno mejijo na Slovenijo, v Trstu, Vidmu, Celovcu in Gradcu. Zagotavljamo kadrovsko in strokovno
podporo najmo~nej{i slovenistiki izven Slovenije, to je univerzitetnemu {tudiju slovenskega jezika na univerzi v Bielsko-Białi, in si prizadevamo za nabavo slovenisti~ne literature za te fakultete ter za vse druge univerze po svetu, na katerih je
razvita slovenistika. Izvajamo tudi te~aje slovenskega jezika za tuje {tudente in raziskovalce, ki prihajajo na Univerzo v Mariboru po programih Erasmus in CEEPUS,
ter skrbimo za razvoj strokovnega in znanstvenega jezika na Univerzi v Mariboru.
Oddelek za slovanske jezike in knjièvnosti je soustanovitelj Centra za jezikoslovne
{tudije Univerze v Mariboru. Laboratorij za pripravo in izpeljavo empiri~nih jezikoslovnih raziskav je nastal na pobudo kanadskega jezikoslovca, prof. dr. Joèfa
Pavla Stembergerja, predstojnika Oddelka za jezikoslovje na kanadski Univerzi Britanske Kolumbije v Vancouvru. Oddelek vzpostavlja pogoje za izvajanje mednarodnega skupnega {tudijskega programa Slang Master, skupnega magistrskega
{tudijskega programa za sloveniste na univerzah v Mariboru, Trstu, Celovcu,
Gradcu, Sombotelu, Budimpe{ti in Bielsko-Białi. Tu so potem {e razli~ne oblike bilateralnega sodelovanja, pedago{ki in organizacijski stiki ter ne nazadnje osebne
zveze s kolegi iz Brna, Prage, Bratislave, Sofije, St. Petersburga, Zagreba, Bukare{te,
Pariza, Genta, Moskve, Vilne, Kijeva, Skopja, Beograda, Novega Sada, Sarajeva,
Helsinkov, Bologne, Erfurta itd.
V zadnjih dveh desetletjih sta znanstvenoraziskovalno delo v opazni meri usmerjala akademikinja Zinka Zorko in akademik Joè Poga~nik. Njun pomen je potrebno
ocenjevati tudi z dana{njega vidika, ko je mogo~e povsem realno ugotoviti, da bo
Oddelek za slovanske jezike in knjièvnosti mariborske Filozofske fakultete tudi
v prihodnosti temeljito sooblikoval vsa klju~na spoznanja slovenisti~ne stroke. Pomisliti je treba samo na povpre~no starost docentk in docentov, na njihov strokovni
ter znanstveni domet, raziskovalno radovednost in ambicioznost pa na asistentke
ter mlade raziskovalke in ne nazadnje tudi na »stare kadre«.
LITERATURA
Kramar, M. (ur.). (1981). Zbornik Pedago{ke akademije ob 20-letnici. Maribor: Pedago{ka
akademija.
Papotnik, A. idr. (ur.). Jubilejni zbornik Pedago{ke fakultete Maribor ob 25-letnici. Maribor:
Pedago{ka fakulteta.
Zgonik, M. (ur.). (1970). Zbornik Pedago{ke fakultete. Maribor: Obzorja.
|
255
Dr. Marina Tav~ar Krajnc
Oddelek za sociologijo
Oddelek za sociologijo, ki danes deluje v okviru Filozofske fakultete Univerze v
Mariboru, beleì za~etke svojega delovanja kot Oddelek za DMV (dru`beno-moralno vzgojo) v prvi polovici sedemdesetih let prej{njega stoletja na tedanji skupni
ustanovi Pedago{ki akademiji Maribor. Izjemne zasluge za oblikovanje in kasneje
za ohranjanje zasnovanega {tudija dru`boslovnih podro~ij gre pripisati pedagogom,
prof. dr. Milanu Divjaku, prof. dr. Rudiju Le{niku ter mag. Mladenu Tancerju. Kasneje so oddelek vodili in usmerjali {e predstojniki prof. dr. Bojan Borstner, prof. dr.
Jana Goriup in prof. dr. Sergej Flere. Med dolgoletnimi u~itelji, ki so soustvarjali
nastajajo~ oddelek, so tudi univerzitetni profesorji in profesorice Marija [vajncer,
Slavko Sor{ak, Zvone Canjko, Franci Pivec, Vlado Sruk, Miroslava Ge~ Koro{ec,
Franc Fri{kovec, Franc Pernek in drugi.
[tudij na oddelku je bil prvotno zasnovan kot visoko{olski oziroma prvostopenjski,
{tudenti so ga zaklju~ili z diplomo predmetnega u~itelja/u~iteljice DMV. Glede na
to, da je bil zasnovan kot dvopredmetni {tudij, so ga vsi diplomanti in diplomantke
povezovali {e z enim izmed drugih ponujenih {tudijskih podro~ij, bodisi dru`boslovnih, humanisti~nih ali naravoslovnih.
S spremembami v na~inu izobraèvanja u~iteljev, ko je za vstop v pedago{ke poklice postalo obvezno univerzitetno izobraèvanje tako za osnovno{olske kot za
srednje{olske u~itelje in je nekdanja Pedago{ka akademija prerasla v Pedago{ko fakulteto Univerze v Mariboru, se je temeljito spremenil tudi {tudij dru`boslovnega
podro~ja DMV. Najprej se je to odrazilo v podalj{anju triletnega visoko{olskega
{tudija v {tiriletni univerzitetni {tudij. Oddelek se je v {tudijskem letu 1985/86 preimenoval v Oddelek za dru`boslovje, nekaj let kasneje (1993/94) pa se je razdelil
v dva lo~ena oddelka, Oddelek za filozofijo in Oddelek za sociologijo. Samostojno
delovanje Oddelka za sociologijo od 1. januarja 1994 je postopoma ustvarilo pogoje in mo`nosti za bolj neposredno povezovanje z mati~no dru`boslovno znanstveno disciplino sociologijo. [e vedno se je ohranjala potrebna interdisciplinarnost
v obliki sodelovanja s sorodnimi znanstvenimi disciplinami, tako da so bila v {tudijski program ves ~as vklju~ena tudi predmetna podro~ja psihologije, pedagogike,
didaktike, filozofije in ekonomije, ne glede na to, s katerimi drugimi predmetnimi
podro~ji so posamezni {tudenti povezovali svoje {tudijske izbire.
Nekdanji diplomanti oddelka so najve~ zaposleni kot u~itelji in u~iteljice, so pa
tudi ravnatelji in ravnateljice osnovnih in srednjih {ol, pedago{ki svetovalci ter uveljavljeni strokovnjaki na drugih podro~jih. Tudi najmlaj{i poslanec slovenskega parlamenta v mandatnem obdobju 2008–2012 je diplomant sociologije na tukaj{njem
256 |
oddelku. Iz zapisanega je mogo~e ugotoviti, da diplomanti ne ostajajo samo na
o`jem profesionalnem podro~ju, za katerega so se {olali, kar je isto~asno dokaz
{irokega profila dosedanjih {tudijskih programov. V ~asu, ko je bil oddelek {e sestavni del Pedago{ke fakultete, je na njem diplomiralo ve~ kot 400 {tudentov, od
osamosvojitve Filozofske fakultete leta 2007 in do konca {tudijskega leta 2010/11
pa {e 219 {tudentov.
Nadgradnjo univerzitetnega {tudija je oddelek zagotovil najprej v obliki magistrskega {tudija, ki ga je doslej v obdobju od 2000 do 2011 uspe{no zaklju~ilo 23
vklju~enih podiplomskih {tudentov: Maja êh, Matej Dasko, Miroslav Gomboc,
Nina Harapin, Branka Hribar, Olivera Ili}, Irena Kandri~, Matja` Kova~i~, Danijela
Lahe, Miran Lavri~, Lu~ka Lazarev [erbec, Natalija Leber, Bojan Macuh, Natalija
Majcen, Tja{a Neuhold, Marija Novak, Darja Pesko, Cvetka Petelin{ek, Mihaela
Poto~nik, Damjan [imek, Mihaela [krilec, Barbara Turinek in Maja Urlep.
Po letu 1990 se je pedago{ko in raziskovalno delo oddelka obogatilo {e z izvajanjem doktorskega {tudija. Doslej so ga od 1999 do 2011 uspe{no zaklju~ili Andreja
Barle Lakota, Marina Tav~ar Krajnc, Valerija Koro{ec, Andrej Fi{travec, Rudi
Klajn{ek, Miran Lavri~, Suzana Ko{ir in Andrej Kirbi{. Vsi doktoranti oddelka so sodelovali ali {e danes delujejo na njem bodisi kot redno zaposleni pedago{ki delavci
in raziskovalci bodisi kot zunanji sodelavci.
Po razdelitvi Pedago{ke fakultete Maribor na tri samostojne fakultete leta 2007 je
Oddelek za sociologijo nadaljeval svoje delovanje na Filozofski fakulteti. [tudijski
programi so bili isto~asno s programi drugih oddelkov Filozofske fakultete Univerze
v Mariboru prenovljeni po bolonjskih smernicah, tako da od {tudijskega leta
2008/09 na oddelku izvajamo dva {tudijska programa prve stopnje, leto kasneje
(2009/10) je bil prvi~ razpisan in izveden doktorski {tudij sociologije po bolonjskem
{tudijskem programu tretje stopnje, za {tudijsko leto 2011/12 pa sta poleg navedenih
programov prvi~ razpisana dva magistrska {tudijska programa druge stopnje. V pedago{kem delu tako oddelek izvaja ve~ raznovrstnih {tudijskih programov.
1. Stopnja
Enopredmetni {tudijski program Sociologija in interdisciplinarno dru`boslovje
Sociologija in interdisciplinarno dru`boslovje je sodoben, evropsko primerljiv {tudijski program, ki {tudentom ponuja poglobljeno znanje s {ir{ega podro~ja dru`boslovja. Gre za {tudij, ki posku{a celostno predstaviti ~loveka in njegove dru`bene
razse`nosti z vidika sociologije in drugih sorodnih ved, npr. antropologije, psihologije, filozofije, ekonomije in zgodovine. Poglobljene metodolo{ko-raziskovalne
sposobnosti diplomantom zagotavljajo relativno {iroke mo`nosti zaposlovanja.
|
257
[tudij odlikuje tudi ve~ oblik izbirnosti, ki vklju~uje modularni na~in {tudija. Predvidenih je devet modulov, ki pokrivajo razli~na podro~ja od ekonomske sociologije
in {tudij religij do antropologije z etnologijo. [tudenti bodo lahko znanje, pridobljeno na prvostopenjskem {tudiju, raz{irili in poglobili v bolonjskih podiplomskih
programih magistrskega ali doktorskega {tudija v Sloveniji ali tujini. Diplomanti pridobijo strokovni naziv diplomirani sociolog / diplomirana sociologinja.
Dvopredmetni {tudijski program Sociologija
Prenovljeni dvopredmetni bolonjski program je nastal na izku{njah starih univerzitetnih dvopredmetnih pedago{kih {tudijskih programov, hkrati pa upo{teva
pri~akovanja sodobnega evropskega univerzitetnega prostora. Doslej so dvopredmetni {tudij sociologije izbirali {tudenti, ki so se odlo~ali za u~iteljski poklic
(pou~evanje dru`boslovnih predmetov v osnovni {oli ali sociologije in sorodnih
predmetov s sociolo{kimi vsebinami v srednjih {olah). [tudij sociologije so nekdaj
koristno povezovali z drugimi {tudijskimi smermi na Pedago{ki fakulteti ter s {tudijem na Teolo{ki fakulteti, sedaj pa ga predvsem z drugimi {tudijskimi smermi na Filozofski fakulteti.
[tudij na dveh {tudijskih smereh zagotavlja poglobitev v dve predmetni podro~ji,
s ~imer spodbuja povezovanje razli~nih raziskovalnih pristopov in ugotovitev ter
tako ponuja dobre mo`nosti za iskanje zaposlitve ali nadaljevanje {tudija. Prednost
profila se kaè tudi v tem, da se znanje s podro~ja sociologije, ki vklju~uje razumevanje ~lovekovega poloàja v dru`bi, razumevanje dru`benih procesov in njihovih
zakonitosti, obvladovanje temeljnih raziskovalnih orodij za prou~evanje dru`be in
pridobivanje komunikacijskih spretnosti, dobro dopolnjuje z znanjem, ki ga sicer
zahteva u~iteljski poklic. Dvopredmetnost na prvi stopnji {tudija je dobra osnova
za nadaljevanje enopredmetnega ali dvopredmetnega pedago{kega podiplomskega
magistrskega ali doktorskega {tudija v Sloveniji ali tujini. Diplomanti pridobijo strokovni naziv diplomirani sociolog in diplomirana sociologinja.
2. Stopnja
Enopredmetni magistrski nepedago{ki {tudijski program Sociologija
Je neposredno nadaljevanje in nadgradnja enopredmetnega dodiplomskega {tudija za diplomante sociologije, hkrati pa omogo~a nadaljevanje na vi{ji ravni tudi
diplomantom sorodnih dru`boslovnih in humanisti~nih {tudijev, ki se lahko
vklju~ijo po uspe{no opravljenih predpisanih diferencialnih izpitih. [tudij traja dve
leti in sestoji iz obveznega in izbirnega dela, v zasnovi je v koncept vklju~ena modularnost s ponudbo ekonomskega in druìnskega modula. Glede na vsebinsko
{irino ter poglobljenost v povezavi z metodolo{kimi znanji si je mogo~e obetati, da
258 |
bo program pritegnil tudi diplomante drugih oddelkov Filozofske fakultete in drugih
fakultet. Z uspe{no zaklju~enim {tudijem bodo diplomanti pridobili strokovni naziv
magister/magistrica sociologije.
Dvopredmetni magistrski pedago{ki {tudijski program Sociologija
Na~rtovan je kot nadaljevanje dvopredmetnega dodiplomskega {tudija za diplomante sociologije mati~nega oddelka, vklju~itev pa omogo~a tudi diplomantom sorodnih dru`boslovnih in humanisti~nih {tudijev, tistim, ki so uspe{no zaklju~ili
univerzitetni {tudij, ali diplomantom bolonjskih {tudijskih programov. Glede na izpolnjevanje vpisnih pogojev bo mogo~e kandidatom bodisi priznati è opravljene
{tudijske obveznosti bodisi omogo~iti vpis po uspe{no opravljenih diferencialnih
izpitih. [tudij je zasnovan kot kombinacija mati~nega {tudijskega podro~ja (sociologije) ter tako imenovanega PDP-modula, ki ~rpa svoje poimenovanje iz
pedago{kih, didakti~nih in psiholo{kih vsebin. Z uspe{no zaklju~enim {tudijem diplomanti pridobijo strokovni naziv magister profesor / magistrica profesorica sociologije.
3. Stopnja
Doktorski {tudij Sociologija
Je najzahtevnej{a oblika {tudija na oddelku, traja tri leta in od kandidatov zahteva
ustrezno predznanje, {tudijsko ambicioznost, usposobljenost za raziskovalno delo
ter pripravljenost za dovolj aktiven individualni anga`ma. Program je zasnovan kot
kombinacija obveznega sociolo{kega teoretskega in metodolo{kega dela ter izbirnih
sociolo{kih predmetov. Vklju~eno je tudi individualno raziskovalno delo, ki ga vpisani {tudenti opravijo ob tutorski pomo~i u~iteljev in raziskovalcev. Pri~akovano
je, da {tudij postopoma vodi k prijavi in zagovoru doktorskega dela. Zaklju~ek doktorskega {tudija predstavlja uspe{en zagovor doktorskeg dela, kandidati pridobijo
znanstveni naziv doktorja/doktorice sociolo{kih ved.
[tevilo visoko{olskih u~iteljev in sodelavcev na oddelku se je vzporedno z razvojem novih {tudijskih programov pove~evalo, ~eprav s po~asnej{im tempom od
èlenega. Na oddelku je 10 redno zaposlenih pedagogov, pri izvedbi {tudijskih programov pa sodelujejo tudi strokovnjaki z drugih fakultet Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani, z drugih visoko{olskih institucij v Sloveniji in ob~asno iz tujine.
^lani Oddelka za sociologijo v {tudijskem letu 2011/12 so:
prof. dr. Sergej Flere
prof. dr. Jana Goriup
|
259
doc. dr. Vesna Godina Vuk
asist. dr. Andrej Kirbi{
doc. dr. Rudi Klanj{ek
doc. dr. Igor Kramberger
asist. dr. Danijela Lahe
doc. dr. Miran Lavri~
doc. dr. Andrej Naterer
doc. dr. Marina Tav~ar Krajnc, predstojnica
^lani oddelka so aktivno vklju~eni tudi v raziskovanje na razli~nih sociolo{kih
podro~jih (izobraèvanje, vrednotne orientacije, mladi, tranzicijski procesi postjugoslovanskih dru`b). Med odmevnej{imi opravljenimi raziskavami so bile v preteklih letih predvsem Kdo je uspe{en v slovenski {oli?, Mladina 2010 ter raziskava
tranzicijskih tokov v dràvah nekdanje Jugoslavije. Slednja je bila opravljena v
okviru Centra za raziskovanje postjugoslovanskih dru`b, ustanovljenega kot samostojno raziskovalno enoto Oddelka za sociologijo.
Oddelek za sociologijo je po {tevilu {tudentov eden ve~jih oddelkov Filozofske
fakultete v Mariboru, saj predvidevamo, da bo v {tudijskem letu 2011/12 vpisanih
okoli 350 {tudentov s statusom rednega {tudenta. Ob spremenjenih in zaostrenih
razmerah {tudenti izkazujejo namere tudi za vpis na izredni {tudij, saj so bila vpisna
mesta za redni {tudij v zadnjih letih bodisi zapolnjena è v prvem prijavnem roku
(podatek velja za {tudijsko leto 2011/12) bodisi v drugem prijavnem roku v preteklih
letih.
Izkazuje se, da se je {tudij sociologije s svojimi kakovostnimi {tudijskimi programi
ustrezno umestil med ponudbo ostalih {tudijev na Univerzi v Mariboru. Oddelek
je tako zavezan nadaljnjemu razvoju, kakovostni rasti na pedago{kem in raziskovalnem podro~ju, kar naj bi zagotovilo znanstveno odli~nost ter posve~anje delu s
{tudenti in {tudentkami, ki so è vpisani in ki bodo v prihodnje prihajali {tudirat sociologijo na Filozofsko fakulteto v Maribor.
260 |
Dr. Marjeta Ciglene~ki
Oddelek za umetnostno zgodovino
Oddelek za umetnostno zgodovino smo za~eli snovati {e pred delitvijo Pedago{ke
fakultete, dvopredmetni {tudijski program prve stopnje Umetnostna zgodovina pa
je bil akreditiran v za~etku leta 2009. Prve {tudente smo vpisali v {tudijskem letu
2009/10; v {tudijskem letu 2011/12 tako vpisujemo tretjo generacijo {tudentov in
hkrati pri~akujemo prve diplomante, ki bodo imeli naziv diplomirani umetnostni
zgodovinar (UN) oz. diplomirana umetnostna zgodovinarka (UN), okraj{ano dipl.
um. zgod. (UN). Hkrati te~e postopek za akreditacijo dvopredmetnega {tudijskega
programa druge stopnje in enopredmetnega {tudijskega programa tretje stopnje
Umetnostna zgodovina.
Oddelek za umetnostno zgodovino je sicer najmlaj{i ~len Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru, vendar ima umetnostna zgodovina v Mariboru bogato preteklost. Dr. Avgu{tin Stegen{ek (1875–1920) je bil eden prvih akademsko izobraènih
slovenskih umetnostnih zgodovinarjev; umetnostno zgodovino je pou~eval na mariborskem bogoslovju in na za~etku 20. stoletja napisal ve~ temeljnih znanstvenih
del, zato ga upravi~eno {tejemo za pionirja slovenske in s tem tudi mariborske umetnostne zgodovine.
[tudijski program umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru daje poseben poudarek teoreti~nim oblikam in vrstam znanja pa tudi njihovi
uporabi pri prakti~nem delu. Posebno pozornost posve~a novej{i umetnosti ter {tudentom omogo~a neposreden stik z nalogami topografskega, muzejskega in galerijskega zna~aja. Pri oblikovanju {tudijskega programa umetnostne zgodovine na
mariborski Filozofski fakulteti smo si zadali cilj, da {tudente usposobimo za samostojno delo v stroki ter za kriti~en pogled na umetnostno produkcijo v preteklosti in
sedanjosti. Na{a èlja je, da diplomanti mariborske umetnostne zgodovine postanejo kriti~ni humanisti ter aktivni soustvarjalci sodobne dru`be, ob tem pa raziskovalci likovne govorice preteklih dob in sedanjosti, uspe{ni posredniki med
ustvarjalci in njihovo publiko ter odgovorni varuhi kulturne dedi{~ine.
|
261
Dr. Darko Fri{
Oddelek za zgodovino
»Historia magistra vitae est!« ali »Zgodovina je u~iteljica ìvljenja!« – ta priljubljeni izrek je motivacija za marsikaterega bodo~ega {tudenta ali {tudentko, ko se
odlo~a, kaj èli po~eti v svojem ìvljenju in katero {tudijsko smer naj bi si izbral.
Zgodovina velja v svetu in tudi v Sloveniji za eno najbolj priljubljenih znanstvenih
disciplin, kar nam dokazujejo {tevilne znanstvene monografije, biografije in druga
dela z zgodovinsko tematiko.
Priljubljenosti zgodovine so se pred petdesetimi leti zavedali tudi ustanovitelji Pedago{ke akademije v Mariboru. [tudij te vede ima namre~ v mestu ob Dravi sedaj
è skoraj polstoletno tradicijo. Njegovi za~etki segajo v leto 1962. Tega leta je bil
namre~ prvi~ razpisan {tudijski program zgodovine na tedanji Pedago{ki akademiji.
Kot pomemben sestavni del omenjene ustanove je bil so~asno ustanovljen tudi Oddelek za zgodovino. [tudijski program je bil sprva pedago{ki in je imel namen izobraziti bodo~e u~itelje, ki bi v osnovnih in srednjih {olah otroke in dijake pou~evali
zgodovino. Zanimanje prvih generacij je bilo izjemno veliko in program se je lahko
pohvalil z velikim {tevilom {tudentov.
Ob nastanku Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru, ki se je oblikovala iz Pedago{ke akademije pred dobrega ~etrt stoletja, se je {tudij zgodovine nadaljeval
tudi v okviru te ~lanice mariborske univerze. Oddelek za zgodovino je uspe{no nadaljeval z delom in se z leti {iril. Po osamosvojitvi in nastanku Republike Slovenije
je bil Univerzitetni dvopredmetni pedago{ki {tudijski program Zgodovina deleèn
sprememb. Glede na opredelitev znanstvenoraziskovalne discipline se zgodovinopisje uvr{~a med humanisti~ne vede, zato ne presene~a, da so ~lani Oddelka za
zgodovino ves ~as stremeli za tem, da bi {tudentu zraven »klasi~nega« dvopredmetnega pedago{kega {tudija omogo~ili {e enopredmetni, nepedago{ki {tudij zgodovine. Ideja se je na oddelku porodila pred ve~ kot dvajsetimi leti. êprav tedaj
nismo izvajali nepedago{kega {tudija, smo bili zelo ponosni na izjemno priljubljen
in kakovosten podiplomski {tudij. [tudentom smo nudili mo`nost znanstvenega magistrskega in doktorskega {tudija.
Oddelek za zgodovino v sklopu izobraèvanja ponuja celovit pogled na najpomembnej{a in najnovej{a spoznanja o preteklosti ~love{tva (od zgodnjih civilizacij
naprej do sodobne zgodovine), pri tem pa posebno pozornost posve~a zgodovini
slovenskega etni~nega prostora v zgodovinskih obdobjih od prazgodovine do danes.
Kot prvi v slovenskem visoko{olskem prostoru smo na Oddelku za zgodovino posvetili posebno pozornost zgodovini vzhodne in jugovzhodne Evrope ter zgodovini
262 |
neevropskih narodov, s ~imer se izrazito razlikujemo od drugih ponudnikov {tudijskih programov s podro~ja zgodovinopisja na Slovenskem. Na{i diplomanti tako v
~asu {tudija pridobijo kakovostno in celovito strokovno osnovo za razumevanje
razvoja modernih civilizacij skozi zgodovino.
Po {tevilnih naporih in birokratskih preprekah je leta 2001 lu~ sveta ugledal Univerzitetni enopredmetni nepedago{ki {tudijski program Zgodovina. 1. oktobra 2001
smo v {tudijski program na tedanji Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru vpisali
prvo generacijo {tudentov enopredmetne nepedago{ke zgodovine. Odziv je bil izjemno velik in {tudijski program smo brez teàv zapolnili do zadnjega razpisanega
mesta, kar dokazuje, da sta bila na{a odlo~itev in trud upravi~ena.
Na Oddelku za zgodovino smo tako od {tudijskega leta 2001/02 izvajali dva {tudijska programa, dvopredmetnega pedago{kega in enopredmetnega nepedago{kega. @al finan~ni poloàj in prostorska stiska na tedanji Pedago{ki fakulteti nista
omogo~ala, da bi {tudijska programa izvajali popolnoma lo~eno. Tako so {tudenti
obeh programov imeli skupna predavanja iz splo{nih zgodovinskih predmetov,
medtem ko so se s predmeti arhivistike, muzeologije in pomo`nih zgodovinskih
ved enopredmetniki seznanjali posebej. Septembra 2006 je na Univerzitetnem enopredmetnem nepedago{kem {tudijskem programu Zgodovina po le {tirih letih {tudija diplomiral tudi prvi diplomant.
V {tudijskem letu 2006/07 je pri{lo do razdelitve Pedago{ke fakultete na tri nove.
Oddelek za zgodovino se je organizacijsko priklju~il Filozofski fakulteti Univerze
v Mariboru in ima danes dvanajst redno zaposlenih visoko{olskih u~iteljev. Raziskovalno velja za enega najmo~nej{ih kolektivov na Filozofski fakulteti, saj sta ~lana
oddelka nosilca dveh temeljnih programskih skupin, hkrati pa njegovi ~lani delujejo
v doma~ih, bilateralnih ter mednarodnih raziskovalnih projektih. V {tudijski proces
redno vklju~ujemo tudi zunanje, honorarne sodelavce, ki smiselno dopolnjujejo
na{e {tudijske programe.
Skladno s smernicami in dolo~ili bolonjske prenove univerzitetnega {tudija je Oddelek za zgodovino pripravil nove, sodobne {tudijske programe s podro~ja zgodovinopisja, ki so primerljivi s {tudijskimi programi zgodovine v Sloveniji in svetu.
Leta 2007 sta bila tako izdelana dva popolnoma nova {tudijska programa 1. stopnje: Univerzitetni enopredmetni {tudijski program prve stopnje Zgodovina in Univerzitetni dvopredmetni {tudijski program prve stopnje Zgodovina.
Univerzitetni enopredmetni {tudijski program prve stopnje Zgodovina je nadomestil enopredmetni nepedago{ki {tudij zgodovine. Univerzitetni dvopredmetni {tudijski program prve stopnje Zgodovina pa je nadomestil stari pedago{ki {tudijski
program Zgodovina, ki je imel na mariborski univerzi skoraj polstoletno tradicijo.
S spremembami je odpadel tudi njegov pedago{ki zna~aj. Tako sta na prvi stopnji
|
263
oba {tudijska programa postala izklju~no nepedago{ka in {ele z drugo stopnjo nudita mo`nost nadaljevanja v pedago{ki ali nepedago{ki obliki.
Omenjena programa sta v preteklosti uspe{no zadovoljevala potrebe po vrhunsko
izobraènih kadrih in raziskovalnem delu na podro~ju zgodovinopisja. Vendar so
na~ela implementacije t. i. bolonjskega procesa v sodobne {tudijske programe zahtevala korenite spremembe. Kljub navedenemu na Oddelku za zgodovino starega,
u~inkovitega in preizku{enega sistema {tudijskih vsebin nismo zavrgli. Spoznanja
evalvacije starih {tudijskih programov so nam namre~ omogo~ila, da smo izdelali
kakovostna in vsebinsko zanimiva prvostopenjska {tudijska programa.
Univerzitetni enopredmetni {tudijski program prve stopnje Zgodovina in Univerzitetni dvopredmetni {tudijski program prve stopnje Zgodovina sledita dru`benim,
kulturnim in ekonomskim spremembam, ki ne narekujejo samo sodobnej{ih {tudijskih vsebin, temve~ tudi druga~ne organizacijske pristope ter sodobnej{e metode
dela, ki naj bi zagotovile ve~jo povezanost med teorijo in prakso, ve~ji transfer pridobljenega znanja na razli~na podro~ja poklicnega delovanja in s tem povezano
ve~jo motivacijo za reden in u~inkovit {tudij. Skladno z omenjenim so u~ni na~rti
vseh predmetov prenovljeni in posodobljeni ter prilagojeni sodobnej{im visoko{olskim didakti~nim na~elom: ve~ja je vsebinska usklajenost in povezanost {tudijskih
vsebin, z uveljavljanjem kontaktnih ur in tutorstva se vzpostavlja tesnej{e sodelovanje med {tudenti in izvajalci programa; v ta kontekst sodi {e v programu ponujena
mo`nost, da {tudent z izbirnimi predmeti na fakulteti ali zunaj nje prilagodi {tudijske
vsebine svojim potrebam.
Cilji {tudijskih programov zgodovine prve stopnje izhajajo iz same narave zgodovinopisja kot humanisti~ne vede posebnega nacionalnega pomena. Programa sta
zasnovana tako, da po eni strani vklju~ujeta spoznavanje sistema zgodovinopisja,
po drugi strani pa nudita sistemati~en in natan~en razvojni pregled slovenske, evropske in svetovne zgodovine. Z uspe{nim zaklju~kom prvostopenjskih {tudijskih
programov dobimo {iroko razgledanega diplomanta, ki bo znal pridobljeno znanje
prakti~no uporabljati ter se uspe{no vklju~iti na trg dela. Njegovo znanje bo predstavljalo tudi trdno temeljno podstat za nadaljnji o`je specializiran {tudij, ki mu ga
programa omogo~ata. Skratka, {tudij {tudentu posreduje klju~na spoznanja z obveznimi predmeti in mo`nost pridobivanja strokovne {irine, ki mu jo omogo~i pester
nabor izbirnih predmetov.
Oddelek za zgodovino tudi v okviru bolonjske prenove visoko{olskega {tudija nadaljuje s podiplomskim {tudijem. Temeljna zna~ilnost doktorskega {tudijskega programa zgodovine je njegova usmerjenost v poglobljeno pridobivanje metodolo{kih
in teoreti~nih spoznanj ob hkratnem razvijanju modelov za prenos usvojenih znanj
v prakso ter razvoj znanstvenoraziskovalnega kadra, ki bo z uporabo sodobnih raziskovalnih metod preu~eval probleme zgodovinopisja v sodobni dru`bi.
264 |
V {tudijskem letu 2009/10 je oddelek tako prvi~ razpisal bolonjski doktorski {tudijski program [tudijski program tretje stopnje Zgodovina. Slednji vsebuje pet temeljnih {tudijskih smeri, ki so vezane na posamezna zgodovinska obdobja: stari
vek, srednji vek, novi vek, novej{a zgodovina (19. stoletje) in sodobna zgodovina
(20. stoletje).
[tudent lahko glede na lastna zanimanja aktivno oblikuje svojo izobraèvalno
pot. Z obse`nim naborom obveznih in izbirnih vsebin mu {tudijski program
omogo~a pridobitev znanj, potrebnih za raziskovanje predvidene zgodovinske problematike. Ob podpori mentorjev (tutorjev) kandidat postopno gradi potreben nabor
znanj in raziskovalnih izku{enj za samostojno obvladovanje visoko zahtevnih
prakti~nih problemov svojega {tudijskega podro~ja. Pri tem niti vsebina obveznih
{tudijskih vsebin ni strogo omejena, ampak pu{~a mo`nost prilagoditve vsebin glede
na potrebe posameznega {tudenta.
V {tudijskem letu 2011/12 bomo {tudentom prvi~ ponudili {e tri {tudijske programe zgodovine druge stopnje, ki smo jih na Oddelku za zgodovino pripravljali
od leta 2008. Odlo~ili smo se, da jim zagotovimo kar se da {iroko mo`nost izbire
{tudijskih oblik, zato smo izdelali en pedago{ki in dva nepedago{ka magistrska {tudijska programa zgodovine: Dvopredmetni pedago{ki magistrski {tudijski program
druge stopnje Zgodovina, Dvopredmetni nepedago{ki magistrski {tudijski program
druge stopnje Zgodovina in Enopredmetni nepedago{ki magistrski {tudijski program
druge stopnje Zgodovina. Temeljni cilj nepedago{kih {tudijskih programov druge
stopnje je izobraziti strokovnjake za raziskovanje samostojnih zgodovinskih problemov, samostojno delo v arhivih, muzejih … Cilj pedago{kega {tudijskega programa druge stopnje pa je izobraziti vrhunske strokovnjake na podro~ju
zgodovinopisja in hkrati pedagoge za delo v izobraèvalnem procesu na osnovnih
in srednjih {olah. Z vsemi tremi {tudijskimi programi èlimo usposobiti {tudente za
samostojno razvijanje novega znanja in re{evanje najzahtevnej{ih problemov ter
izoblikovati kader, ki bo ob zaklju~ku {tudijskega programa poln znanja, spretnosti
in sposobnosti, ki po mednarodnih standardih veljajo za raziskovalce zgodovine.
Oddelek za zgodovino raziskovalno sodi med najmo~nej{e in najdejavnej{e na
Filozofski fakulteti. V njegovem okviru delujeta kar dve raziskovalni skupini. Prva
pod vodstvom Darka Fri{a z naslovom Politi~na, kulturna, gospodarska, socialna in
verska zgodovina [tajerske, Koro{ke in Prekmurja ter njena vpetost v srednjeevropski prostor se ukvarja z raziskovanjem tako imenovane regionalne zgodovine severne in severovzhodne Slovenije in njene vpetosti v srednjeevropski prostor. Drugo
raziskovalno skupino z naslovom Slovenska identiteta in kulturna zavest v jezikovno
in etni~no sti~nih prostorih v preteklosti in sedanjosti vodi Matja` Klemen~i~, je interdisciplinarna in se posve~a raziskovanju slovenske identitete in stikov slovenskega naroda z drugimi narodi v Evropi in po svetu. Raziskovanje stikov slovenskega
|
265
naroda z drugimi narodi sveta skozi zgodovino in sedanjost predstavlja pomemben
del raziskovanja preteklosti in sedanjosti slovenskega izseljenstva in slovenskih avtohtonih manj{in in tudi slovenskega narodnega telesa kot celote.
Verjetno pa bi tale jubilejni zapis ostal torzo, ~e ne bi omenili, da {tudentke in
{tudenti zgodovine prednja~ijo tudi med »ùrerji« na Filozofski fakulteti. O tem
pri~a kar dvaindvajset zaporednih uspe{no izpeljanih brucovanj, s ~imer smo na
Koro{ki cesti 160 rekorderji. Omenjene priljubljene prireditve si ne kaè predstavljati samo kot postavljanja »starih bajt« pred ni~ hudega slute~imi bruci, marve~
ima vseskozi mo~an pridih zgodovine. V ve~ kot dveh desetletjih se je bilo na brucovanjih tako mo~ sprehoditi skoraj skozi vsa pretekla obdobja.
V anale je podobno {la marsikatera oddel~na ekskurzija. To vsekakor velja za
zadnje, leto{nje potepanje po Balkanu, ki je skoraj vsem udeleèncem prineslo prvo
sre~anje z Albanijo, kamor verjetno {tudenti na{e fakultete niti nasploh ne poromajo
prav pogosto. Seveda se v preteklih letih nismo branili niti zahodnej{ih destinacij.
Pre~esali smo Beneluks, Madàrsko, se poklonili Trubarju na Nem{kem ali gostovali
v grobnici knezov Schwarzenbergov na ê{kem.
Za konec naj pogled usmerimo {e na precej zagreto sodelovanje {tudentk in {tudentov zgodovine na debatah o zgodovinskih temah in na poseben dragulj njihove
ob{tudijske dejavnosti – [tudentski zgodovinski ~asopis s {tevilnimi zanimivimi in
strokovno domi{ljenimi ~lanki. Skratka, seznanjanje z zgodovino pri nas nikakor
ne poteka le v predavalnicah Filozofske fakultete.
^lani Oddelka za zgodovino
Predmeti novej{e in sodobne zgodovine:
• red. prof. dr. Darko Fri{, predstojnik Oddelka za zgodovino
• red. prof. dr. Matja` Klemen~i~, namestnik predstojnika Oddelka za zgodovino
• red. prof. dr. Franc Rozman
• red. prof. dr. Jerca Vodu{ek Stari~
• izred. prof. dr. Andrej Rahten
• doc. dr. Dragan Poto~nik
Predmeti starej{e, srednjeve{ke in novove{ke zgodovine:
• izred. prof. dr. Janez Marolt
266 |
• doc. dr. Anton Oìnger
• doc. dr. Tone Ravnikar
• doc. dr. Andrej Hozjan
Asistenti in predavatelji tujih jezikov:
• Miran Jarc, predavatelj za nem{ki jezik
• asistent dr. Ale{ Maver, lektor za latinski jezik
• asistent Tin Mudraìja, mladi raziskovalec
Pomembnej{i doktoranti, magistranti in diplomanti Oddelka za zgodovino:
• doc. dr. Andrej Hozjan, visoko{olski u~itelj na Filozofski fakulteti Univerze v
Mariboru,
• red. prof. dr. Darko Fri{, visoko{olski u~itelj na Filozofski fakulteti Univerze v
Mariboru,
• doc. dr. Dragan Poto~nik, visoko{olski u~itelj na Filozofski fakulteti Univerze v
Mariboru,
• doc. dr. Anton Ravnikar, visoko{olski u~itelj na Filozofski fakulteti Univerze v
Mariboru,
• podpolkovnik, doc. dr. Toma` Kladnik, na~elnik Poveljni{ko-{tabne {ole Slovenske vojske,
• dr. Aleksandra Berberih Slana, direktorica Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru,
• dr. Slavica Tov{ak, upokojena direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor,
• Lidija Divjak Mirnik, mestna svetnica Mestne ob~ine Maribor, direktorica
dija{kih in {tudentskih domov Univerze v Mariboru,
• red. prof. ddr. Ana Vovk Korè, visoko{olska u~iteljica na Filozofski fakulteti
Univerze v Mariboru,
• doc. dr. Igor @iberna, visoko{olski u~itelj na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru,
• Stane Kocutar, urednik Radia Maribor.
|
267
Alenka Maru{i~
Strokovne slu\be
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je s svojimi raziskovalci, ki delujejo na
podro~ju humanisti~nih in dru`boslovnih ved, vpeta v slovenski in mednarodni
znanstvenoraziskovalni prostor.
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru spodbuja znanstveno ustvarjalnost in
raziskovalno uspe{nost svojih sodelavcev.
V letu 2011 na{i sodelavci delujejo v osmih programskih skupinah, {estih raziskovalnih projektih, dveh ciljnih raziskovalnih programih in dveh bilateralnih projektih.
Programske skupine (PS)
[ifra PS
Naslov PS
Vodja PS
^lani FF
Trajanje PS
P5-0062
Uporabna
razvojna
psihologija
dr. Maja
Zupan~i~
(FF UL)
dr. Norbert Jau{ovec 2009–2014
Ksenija Jau{ovec
P5-0367
Raziskovanje
u~enja in
pou~evanja
v sodobni
dru`bi
dr. Sa{a Aleksej dr. Karin Bakra~evi~
Glaàr (PEF UL) Vukman
dr. Edvard
Protner
2009–2011
P6-0024
Literarnozgodovinske,
literarnoteoreti~ne in
metodolo{ke
raziskave
dr. Marko Juvan dr. Darja Pavli~
(ZRC SAZU)
2009–2014
268 |
[ifra PS
Naslov PS
P6-0138
Vodja PS
^lani FF
Trajanje PS
Politi~na,
dr. Darko Fri{
kulturna,
(FF UM)
gospodarska,
socialna in
verska
zgodovina
[tajerske, Koro{ke in
Prekmurja ter
njena vpetost v
srednjeevropski prostor
dr. Darko Fri{
dr. Sergej Flere
dr. Dragan Poto~nik
dr. Tone Ravnikar
dr. Andrej Rahten
dr. Andrej Hozjan
dr. Franc Rozman
2009–2011
P6-0144
Pojem vrline v dr. Nenad
teoretni~ni in Mi{~evi}
prakti~ni
(FF UM)
filozofiji
dr. Bojan
2009–2013
Borstner
dr. Boìdar Kante
dr. Nenad Mi{~evi}
dr. Danilo [uster
dr. Friderik Klampfer
dr. Boris Vezjak
dr. Dunja Jutroni}
P6-0156
Slovensko
jezikoslovje,
knjièvnost in
pou~evanje
sloven{~ine
dr. Silvija
2009–2011
Borovnik
dr. Marko Jesen{ek
dr. Miran [tuhec
dr. Joìca êh
dr. Blanka Bo{njak
dr. Irena Stramlji~
Breznik
dr. Mihaela Koletnik
dr. Melita Zemljak
Jontes
dr. Drago Unuk
dr. Simona Pulko
P6-0265
Medkulturne
dr. Mira
literarnovedne Miladinovi}
{tudije
Zalaznik
(FF UL)
dr. Silvija
Borovnik
(FF UM)
dr. Vesna Kondri~
Horvat
dr. Matja` Birk
dr. Sa{a Jazbec
dr. Dejan Kos
dr. Michelle
Gadpaille
2009–2012
|
269
[ifra PS
Naslov PS
Vodja PS
^lani FF
Trajanje PS
P6-0372
Slovenska
identiteta in
kulturna
zavest v
jezikovno
in etni~no
sti~nih
prostorih v
preteklosti in
sedanjosti
dr. Matja`
Klemen~i~
(FF UM)
dr. Matja`
2009–2011
Klemen~i~
dr. Jana Goriup
dr. Karmen Kolnik
dr. Lu~ka Lorber
dr. Anna Kollath
dr. Nada [abec
dr. Marija Javornik
Kre~i~
dr. Mateja P{under
dr. Majda P{under
dr. Alja Lipavic O{tir
dr. Brigita Kacjan
dr. Vida Jesen{ek
dr. Zinka Zorko
Raziskovalni projekti (RP)
[ifra RP
Naslov RP
Vodja RP
^lani FF
Trajanje RP
J5-2294
Vrednotni
premiki v
dràvah
nekdanje
Jugoslavije
dr. Sergej Flere
(FF UM)
dr. Sergej Flere
dr. Bojan Musil
dr. Miran Lavri~
dr. Rudi Klanj{ek
dr. Marina Tav~ar
Krajnc
1. 5. 2009–
31. 4. 2012
J6-2238
Slovenski
dr. Marko
jezik v stiku
Jesen{ek
evropskega
(FF UM)
podonavskega
in alpskega
prostora
dr. Marko Jesen{ek
1. 5. 2009–
dr. Irena Stramlji~
31. 4. 2012
Breznik
dr. Nada [abec
dr. Vida Jesen{ek
dr. Mihaela Koletnik
dr. Marjeta
Ciglene~ki
dr. Drago Unuk
dr. Melita Zemljak
Jontes
dr. Mira Krajnc Ivi~
dr. Elizabeta Bernjak
dr. Alenka Valh
Lopert
dr. Natalija Ul~nik
270 |
[ifra RP
Naslov RP
Vodja RP
J6-3601
Frazeologija
dr. Vida
nem{kega je- Jesen{ek
zika. Nem{ko- (FF UM)
slovenski
medkulturni in
kontrastivni vidiki
dr. Vida Jesen{ek
1. 5. 2010–
dr. Marjan Kra{na
30. 4. 2013
dr. Teodor Petri~
dr. Alja Lipavic O{tir
dr. Brigita Kacjan
dr. Melanija Larisa
Fab~i~
dr. Sa{a Jazbec
dr. Elizabeta Bernjak
dr. Natalija Ul~nik
Bojan Bedra~
J6-3603
Slikarstvo in
dr. Janez
kiparstvo okoli Hoefler
leta 1400 se- (ZRC SAZU)
verno od Alp:
med tradicijo
in inovacijo
dr. Polona Vidmar
1. 5. 2010–
30. 4. 2013
Uporni{ke
preìvetvene
strategije na
Slovenskem
(16.–19.
stoletje)
dr. Darko Fri{
1. 7. 2011–
30. 6. 2014
dr. Marjeta
Ciglene~ki
dr. Polona Vidmar
1. 7. 2011–
30. 6. 2014
dr. Darko
Darovec
(UP ZRS)
Likovna umet- dr. Barbara
nost v prostoru Murovec
mesta Maribor (ZRC SAZU)
^lani FF
Trajanje RP
Ciljni raziskovalni projekti
[ifra RP
Naslov RP
Vodja RP
^lani FF
Trajanje RP
V1-1088
Sonaravna
sanacija
okoljskih
bremen kot
trajnostna
razvojna
prilo`nost
Slovenije
dr. Metka [pes
(FF UL)
dr. Ana Vovk Korè
1. 10. 2010–
30. 9. 2012
|
[ifra RP
Naslov RP
Vodja RP
^lani FF
V5-1026
Kazalniki
socialnega
kapitala,
kulturnega
kapitala in
{olske klime
v napovedovanju {olske
uspe{nosti
otrok in
mladostnikov
dr. Milena
dr. Sergej Flere
Valen~i~ Zuljan
(PEF UL)
271
Trajanje RP
1. 10. 2010–
30. 9. 2012
Bilateralni projekti
Hrva{ko-slovenske
komunikacije v
zgodnjem novem
veku
dr. Andrej Hozjan
Zgodovina Slovencev dr. Matja` Klemen~i~
v Elyju in drugih
naseljih na Iron Rangu
2010–2011 Filozofska
fakulteta,
Univerza v
Zagrebu
2011–2012 University of
Minnesota,
Imigration History
Research Center
272 |
Tja{a Mohar
Mednarodno sodelovanje
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je dejavna tudi na podro~ju mednarodnega sodelovanja. V {ir{em mednarodnem prostoru so prepoznavni fakulteta kot
institucija, njeno pedago{ko osebje in vse bolj tudi {tudenti, ki del obveznosti opravljajo na tujih univerzah ali po diplomi dobivajo slu`be zunaj dràve. Na Filozofski
fakulteti Univerze v Mariboru sodelujemo v presti`nih mednarodnih projektih, ki
potekajo pod okriljem EU (Okvirni programi, Erasmus, Ceepus ...). Filozofska fakulteta je vpeta tudi v dvostranske projekte in dvostransko sodelovanje na razli~nih osnovah, kar omogo~a mobilnost pedago{kega osebja, {tudentov, raziskovalno
mobilnost in druge mednarodne dejavnosti. Rezultati na{ega raziskovalnega dela
so objave v priznanih in cenjenih tujih znanstvenih publikacijah (monografijah in
revijah), citati na{ih znanstvenih del v delih tujih znanstvenikov, dejavno sodelovanje na priznanih mednarodnih znanstvenih konferencah in druge uspe{ne oblike
prenosa znanja in izku{enj prek nacionalnih dràvnih mej.
Posebno pozornost namenjamo kakovosti mednarodnega sodelovanja za potrebe
{tudentov in pedago{kega procesa. Zavedamo se, da izobraùjemo {tudente, ki
bodo lahko v svojih bodo~ih zaposlitvah posegali po presti`nih delovnih mestih
tako doma kot v tujini. Zato {e posebno pozornost namenjamo vklju~evanju priznanih tujih znanstvenikov, raziskovalcev in strokovnjakov v pedago{ki proces.
Mednarodni projekti v letih 2007–2011
E-{tudij okolja
WRM – Competence Newtork »Water Resources and
Their Management«
2008
2005–2008
GRUNDVIG 2, ENHE, Environmental Heritage
(U~na partnerstva)
2006–2008
BeFlex Plus (134538-LPP-1-2007-1-BE-ERASMUS-EMHE)
2007–2009
Water for Life – Education for Water (Leonardo da Vinci
partnerstvo)
2008–2010
EUBIS - EU-Bürgerschaft: Gesellschaftliches Engagement
für Europa beginnt in der Schule (Comenius)
CLIOHRES.net – Creating links and Innovative Overviews
for a New History Research Agenda for the Citizens of
Growing Europe
SprichWort – Eine Internet – Lehrnplattform für das
Sprachenlernen
2006–2009
2005–2010
2008–2010
|
273
Mednarodni projekti v letih 2007–2011
SILVER – Sound Idetifying Learner`s Values in Europe,
141858-LLP-1-2008-1-BE-COMENIUS-CMP
2008–2010
Leonardo da Vinci – partnerstvo »Water for Life –
Education for Water«
2008–2010
JR PRF 2: Kulturna zavest in izraànje (ESS, M[[)
2008–2011
JR PRF 2: Socialne in dràvljanske kompetence (ESS, M[[)
2008–2011
E-GRADIVA ZA OKOLJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ
oznaka projekta: 24, (ESS, M[[)
2008–2010
TEMPUS MOREMS JP, Modernisation and Reconstruction of
University Management and Structure 145008-TEMPUS-2008DE-JPGR
2009–2011
RETINA – Revitalisation of Traditional Industrial Areas in
South-East Europe (SEE)
2009–2012
Usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje
kompeten~nega pristopa k pou~evanju s spodbujanjem
pridobivanja klju~ne kompetence u~enje u~enja na vseh
nivojih VIZ (ES, M[[)
2010–2014
ELDIA – European Language Diversity for All:
Reconceptualising, promoting and re-evaluating individual and
societal multilingualism (244335, 7OP)
2010–2013
MIG-KOMM-EU – Mehrsprachige interkulturelle Geschäftskommunikation für Europa (504431_LLP-1-2009-1-DE-KA2KA2MP
2009–2011
CiCe – Children Identity and Citizenship in Europe (142821LLP-1-2008-1-UK-ERASMUS-ENW
2009–2011
ADCOMP – Mechanisms for adjusting of professional
competencies in care services for persons with dependencies
2009–2011
CLIOH WORLD: Creating a New Historical perspective:
EU and the Wider World
2008–2010
readme.cc/Web 2.0 Library
2007–2009;
2009–2014
ALLUME -LLP (A Lifelong Learning University Model for Europe; 504635-LLP-1-2009-1-BE-ERASMUS-EMHE)
2009–2011
TEMPUS SHEQA, Strategic Management of Higher Education
institucions Based on Integrated Quality Assurance System,
511262-TEMPUS-1-2010-1-BE-TEMPUS-SMGR
2010–2013
274 |
Jasna Vauhnik
Predstavitev podiplomskega [tudija
na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru
Ob ustanovitvi Filozofske fakultete Univerze v Mariboru dne 1. 1. 2007 je na{a
fakulteta prevzela 8 magistrskih {tudijskih programov in 1 enovit doktorski {tudijski
program.
1. Magistrski {tudijski programi:
• Nem{ki jezik
• Pedagogika
• Sociologija
• Zgodovina
Magistrski {tudij so zelo uspe{ni {tudenti na podlagi neposrednega prehoda na
doktorski {tudij lahko zaklju~ili v obliki doktorata.
2. Enovit doktorski {tudijski program:
Ti {tudijski programi so se izvajali vse do septembra 2010, saj smo v {tudijskem
letu 2008/09 vpisali zadnjo generacijo na »stare« podiplomske {tudijske programe
in za~eli so se uvajati bolonjski doktorski {tudijski programi 3. stopnje.
Doktorski {tudijski programi 3. stopnje:
• Filozofija
• Geografija
|
275
• Pedagogika
• Sociologija
• Zgodovina
Seznam doktorskih {tudijskih programov, ki jih ponuja Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, se vsako leto pove~uje, skladno z akreditacijskimi postopki.
V {tudijskem letu 2011/12 Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru na novo razpisuje bolonjske magistrske {tudijske programe 2. stopnje.
• Enopredmetni nepedago{ki magistrski {tudijski programi 2. stopnje:
• Medkulturna germanistika
• Pedagogika
– smer prevajanje
– smer tolma~enje
• Psihologija
• Sociologija
• Zgodovina
Enopredmetni pedago{ki magistrski {tudijski program 2. stopnje:
Dvopredmetni nepedago{ki magistrski {tudijski programi 2. stopnje:
• Anglistika
• Filozofija
276 |
– smer prevajanje
– smer tolma~enje
• Zgodovina
Dvopredmetni pedago{ki magistrski {tudijski programi 2. stopnje:
• Filozofija
• Geografija
• Madàrski jezik s knjièvnostjo
• Nem{~ina kot tuj jezik
• Pedagogika
• Pou~evanje angle{~ine
• Sociologija
• Zgodovina
Seznam magistrskih {tudijskih programov, ki jih ponuja Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, se vsako leto pove~uje, skladno z akreditacijskimi postopki.
|
277
Mag. Bojan Macuh
Predstavitev Kariernega centra Filozofske
fakultete Univerze v Mariboru
Karierni center Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je bil ustanovljen 3. decembra 2010, hkrati s postavitvijo ALUMNI kluba diplomantov na{e fakultete. Karierni center ponuja {tudentom mo`nost razvoja poklicne poti na podro~ju
izobraèvanja, nato pa tudi omogo~a la`jo pot do zaposlitve in mo`nosti dodatnega
kakovostnega izobraèvanja.
S pomo~jo aktivnosti, ki jih ponuja, omogo~amo kakovostno in {e bolj u~inkovito
izobraèvanje {tudentom s podro~ja osebnostnega razvoja in razvoja poklicne poti.
Karierni center na{e fakultete {tudentom omogo~a aktivno sodelovanje na vseh
dogodkih, delavnicah in seminarjih, ki jih organizira. V okviru sodelovanja z drugimi kariernimi centri pa omogo~amo udele`bo tudi na{im {tudentom ter s tem pridobivanje znanj in ve{~in z drugih podro~ij.
V okviru Kariernega centra skrbimo za osebnostni razvoj in pomo~ pri ustvarjanju
poklicne poti. Na~rtovanje poklicne poti in s tem poznavanja poklica je pomemben,
dolgotrajen, dinami~en postopek, pri katerem je pomembno, da i{~emo oziroma
najdemo povezavo med tem, kdo smo, in med okoljem, ki nam ustreza. Kon~ni
cilj, ustvarjanje uspe{ne poklicne poti, pa zahteva veliko ve~ kot le na~rtovanje.
Zahteva tudi u~inkovito iskanje zaposlitve, pripravo ìvljenjepisa, ponudbe ali
pro{nje za delo, pravilen pristop na razgovoru za zaposlitev, uspe{no izvedbo za~etnega uvajanja na delovnem mestu in tudi nadaljnje izobraèvanje v obliki
vseìvljenjskega izobraèvanja.
Postopek na~rtovanja kariere in hkrati iskanja zaposlitve se za~ne z identifikacijo
lastnih vrednot, zanimanj, ve{~in, dose`kov, izku{enj in lastnih ciljev. Brez tega,
da bi poznali navedene zna~ilnosti, ni mo~ uspe{no na~rtovati kariere. Ocenitev
osebnostnih lastnosti in sposobnosti je morda nekoliko dolgotrajnej{i proces, ki pa
zagotavlja neprecenljive informacije. Le-te so posamezniku v pomo~ pri odlo~anju
o poklicni poti in pri iskanju zaposlitve.
Pozornost dajemo sposobnostim in interesom. Ti so pomembni za posameznika
tako v osebnem ìvljenju kot pri delu. Mednje sodijo: delo v timu, samostojno delo
z malo nadzorovanja, ustvarjanje prispevka, profesionalni status, miselni izziv, pri-
278 |
jetno delovno okolje, sodelavci, ki stimulirajo in zahtevajo izzive, razli~ne dnevne
zadolìtve, denarne nagrade, ustvarjanje ne~esa, mo`nost napredovanja, zavedanje
lastnih vrednot – vse to pripomore k la`jemu odlo~anju o dolo~anju ciljev, povezanih s kariero.
Informiranje o aktivnostih Kariernega centra poteka preko spletne strani:
http://www.ff.uni-mb.si/karierni-center/, predavanj in delavnic. Sodelujemo v projektu Univerze v Mariboru z naslovom Vzpostavitev, razvoj in zagotovitev pogojev
dolgoro~nega delovanja mreè kariernih centrov na Univerzi v Mariboru v okviru
Ministrstva za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo, kakor tudi z nekaterimi è
ustanovljenimi kariernimi centri na fakultetah Univerze v Mariboru.
|
279
Andjela Trkulja
Knjigarna Filozofske fakultete Univerze
v Mariboru
Sredi aprila 2011 sta minili dve leti od otvoritve specializirane humanisti~nodru`boslovne knjigarne Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. êprav je po velikosti med najmanj{imi v Sloveniji, je {e zmeraj prva in edina knjigarna, ki deluje
na kateri izmed ~lanic Univerze v Mariboru.
Na policah knjigarne je izbor strokovne literature, ki je temelj za {tudij na oddelkih Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in ki ga sproti dopolnjujemo. Sodelujemo z ve~ kot 30 slovenskimi zalo`bami, seznam pa se {e dalj{a.
Ob otvoritvi knjigarne si nismo èleli, da bi bili zgolj {e ena izmed mnogih v
mestu, zato posebno skrb namenjamo zaloènosti s {tudijsko literaturo, namenjeno
{tudentom Filozofske fakultete. Tudi popusti za nakup v na{i knjigarni, ki so jih
dele`ni tako {tudenti kot predavatelji, prispevajo k zasidranju knjigarne v fakultetni
vsakdan.
Za ~edalje ve~ predavateljev in {tudentov naro~amo literaturo, ki je iz{la pri
razli~nih zalo`bah v tujini.
V letih delovanja smo organizirali okrog 35 predstavitev znanstvenih monografij
in njihovih avtorjev (del teh je finan~no podprla Javna agencija za knjigo RS, kar je
pomenilo spodbudo ob za~etku delovanja knjigarne). Vse to je vplivalo na prepoznavnost in uveljavitev knjigarne med {tudenti, predavatelji, zalo`niki in tudi v {ir{i
javnosti.
Tako kot je vsaka tiskana knjiga prav posebno »bitje«, je tudi vsaka knjigarna prav
poseben kraj. Vse knjigarne di{ijo, a na{a di{i {e posebej lepo, saj se nahaja v
»naro~ju« fakultete, le pol koraka s poti v predavalnico.
Veselimo se vsake nove knjige, ki se ugnezdi na policah, in vsakega novega
obraza, ki stopi skozi vrata knjigarne. Veliko, ~edalje ve~ pa vas je tudi takih, ki ste
è dobri znanci.
280 |
Centri Filozofske fakultete Univerze
v Mariboru
Mag. Joìca Slana
Center za vse\ivljenjsko izobra\evanje
Center za vseìvljenjsko izobraèvanje je organizacijska enota Filozofske fakultete
Univerze v Mariboru, v okviru katerega pripravljamo in izvajamo programe za izpopolnjevanje izobrazbe, programe za usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji
in izobraèvanju in programe za posodabljanje disciplinarnega, strokovnega in profesionalnega znanja. Razvijamo tudi nove na~ine in oblike izvedbe programov,
predvsem v smislu zagotavljanja kontinuiranega dostopa do znanja. Prav tako izvajamo projekte s podro~ja razvoja programov vseìvljenjskega u~enja in
prena{amo rezultate projektov in raziskav v neposredno prakso preko usposabljanja
strokovnih delavcev v vzgoji in izobraèvanju. Center opravlja tudi naloge, povezane z vklju~evanjem v mednarodno sodelovanje, izmenjavo {tudentov in zaposlenih, podporo pri izvajanju mednarodnih projektov ter naloge, povezane z
izvajanjem jezikovnega izobraèvanja.
Drr. Ana Vovk Korè
Mednarodni center za ekoremediacije
Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru è ve~ let deluje Mednarodni center
za ekoremediacije (ERM-center), ki aktivno sodeluje pri na~rtovanju in izvajanju
okoljskih, izobraèvalnih in razvojnih aktivnosti v Sloveniji in tujini. ERM-center
povezuje lokalno okolje (ob~ine, regije) z ministrstvi in strokovnimi organizacijami,
tako da pripravlja razvojne programe in na inovativen na~in povezuje dejavnosti
|
281
razli~nih organizacij v prostoru. V okviru ERM-centra se po Sloveniji vzpostavljajo
izobraèvalni poligoni, kjer skupaj z ob~inami implementiramo in razvijamo znanja
za okoljski, socialni in ekonomski razvoj. Prav tako vzpostavljamo trajnostno regijo
Dravinjske doline, katere osrednji center razvoja je Razvojni center narave v
Polj~anah. Za potrebe raziskovanja na lokalni in regionalni ravni je ERM-center nosilec U~nega poligona v Modraàh, kjer {tudenti opravljajo diplome in disertacije,
{ole iz vse Slovenije in tujine pa opravljajo izkustveno izobraèvanje za trajnostni
razvoj. ERM-center je tudi nosilec Mednarodne mreè za ekoremediacije in je aktivno vklju~en v mednarodne okoljske mreè. Osrednjo pozornost posve~a na~rtovanju in izvajanju preventivnih dejavnosti za prepre~evanje onesnaènja in
degradacije okolja, razvija pa se tudi kot informacijski center za podro~je sonaravnega varstva okolja za lokalno okolje in {ir{e obmo~je Slovenije in Evrope ter tako
pomembno prispeva k pove~anju ozave{~enosti lokalnega prebivalstva. V sklopu
centra delujeta tudi pisarna za okoljsko informiranje in terenski laboratorij. Vodja
ERM-centra je prof. ddr. Ana Vovk Korè, sodelavke pa so Mojca Kokot Krajnc,
Nina Globovnik, Jerneja Kriàn in Barbara Kobale.
Dr. Dragan Poto~nik
Center za medkulturno sodelovanje z dr\avami
Azije, Afrike in Latinske Amerike
V ~asu globalizacije in vse ve~je potrebe po medcivilizacijskem sodelovanju se
pojavlja tudi potreba po medkulturnem sodelovanju z dràvami Azije, Afrike in Latinske Amerike. Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je v ta namen leta 2009
ustanovila Center za medkulturno sodelovanje z dràvami Azije, Afrike in Latinske
Amerike, ki ga vodi doc. dr. Dragan Poto~nik. Center je zasnovan tako, da sledi evropskim ciljem, ki poudarjajo sodelovanje z dràvami neevropskega prostora, kulturo dialoga, spo{tovanje razli~nosti, globalno pravi~nost in strpnost. Njegovo
poslanstvo in vizija sta iskanje sti~i{~ med oddaljenimi kulturami, povezovanje globalnega in lokalnega, vzpostavljanje strpnosti in zaupanja ter promocija soìtja in
sodelovanja in s tem tudi bogatenje slovenske znanosti. Med dejavnosti centra sodi
organizacija festivalov tujih kultur ter simpozijev, delavnic in okroglih miz, ki
282 |
vklju~ujejo glasbo, ples, zgodovino, knjièvnost, likovno umetnost, fotografijo in
film. Center skrbi tudi za vzpostavljanje kontaktov in institucionalno podprtih partnerstev z univerzami v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, ki omogo~ajo mobilnost {tudentov in profesorjev ter znanstvenoraziskovalno dejavnost, ter za vklju~evanje v
program Erasmus Mundus in v bilateralne meddràvne projekte in projekte EU. S
svojimi dejavnostmi èli prispevati k bolj{emu poznavanju tujih kultur in premagovanju evropocentri~nosti ter s tem k nastanku intelektualnega prostora, ki bo
prera{~al okvire Evrope, s ciljem, da krepi slovensko nacionalno identiteto in zagotavlja konkuren~nost slovenskih intelektualcev na skupnem svetovnem trgu dela. V
letu 2009 je center organiziral kulturno-umetni{ke prireditve z naslovom Dnevi
islamske kulture. V letu 2010 so v sklopu centra potekale prireditve z naslovom
Dnevi soìtja med kulturami – poti do medkulturnega dialoga, kjer je bil posebej
izpostavljen dialog med tremi monoteisti~nimi religijami (kr{~anstvom, islamom in
judaizmom). V letu 2011 je bila v okviru projekta Soìtje med kulturami – poti do
medkulturnega dialoga predstavljena Indijska podcelina.
Dr. Sergej Flere
Center za raziskovanje
postjugoslovanskih dru\b (CEPYUS)
CEPYUS – Center za raziskovanje postjugoslovanskih dru`b, ki je bil formalno
ustanovljen leta 2010, se osredoto~a na preu~evanje sociolo{kih vidikov dana{njih
politi~nih entitet na obmo~ju nekdanje Jugoslavije: Bosne in Hercegovine, ^rne
gore, Hrva{ke, Kosova, Makedonije, Slovenije in Srbije. Te dru`be predstavljajo zanimivo podro~je za preu~evanje, saj jih druì sedemdeset let skupne zgodovine v
20. stoletju, kar omogo~a analizo skupnih lastnosti desetletja po razpadu nekdanje
Jugoslavije. Danes se dru`be nahajajo v razli~nih stopnjah demokratizacije in postkomunisti~nega prehoda, zato je zanimivo preu~iti, ali in v kak{nem obsegu se {e
vedno kaèjo skupni enotni vzorci. Center si s preu~evanjem postjugoslovanskih
dru`b prizadeva pospe{iti njihovo medsebojno sodelovanje, ki temelji na skupni
zgodovini in kulturnih vzorcih. Predstojnik centra je red. prof. dr. Sergej Flere, drugi
|
283
~lani pa so doc. dr. Miran Lavri~, doc. dr. Rudi Klanj{ek, doc. dr. Marina Tav~ar
Krajnc, doc. dr. Bojan Musil in asist. Andrej Kirbi{.
Center pokriva naslednja tematska podro~ja: razpad SFRJ, dru`benoekonomsko
podro~je, vrednote in stali{~a, politika, religija, spol in mladina. V sklopu centra sta
bila doslej izvedena dva projekta. V okviru projekta Vrednote in stali{~a {tudentov
z obmo~ja nekdanje Jugoslavije (YUSTA) je bila spomladi 2009 izvedena raziskava,
ki je temeljila na anketi 250 rednih {tudentov dru`boslovja iz vsake od osmih
preu~evanih politi~nih entitet nekdanje Jugoslavije. Vpra{alnik je zajemal {irok
nabor sociolo{ko relevantnih tem, kot so politika, ekonomske teme, etni~na
vpra{anja, religija in podobno. Temeljni namen raziskovalnega projekta Intrinzi~na
in ekstrinzi~na religioznost v medkulturni perspektivi pa je bil izvesti medkulturno
{tudijo prisotnosti, funkcioniranja in {ir{ih dru`benih in osebnostnih vidikov ekstrinzi~ne in intrinzi~ne religioznosti. Raziskava je temeljila na anketiranju {tudentskih populacij iz petih razli~nih kulturnih in religijskih okolij (Bosna in Hercegovina,
Japonska, Srbija, Slovenija in Zdruène dràve Amerike).
Dr. Matja` Klemen~i~
Center za ameri[ke [tudije
Center za ameri{ke {tudije je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ponovno
za~el s svojim delovanjem ob koncu leta 2009. Namen Centra je spodbujanje ukvarjanja z zgodovino, geografijo, sociologijo in jezikoslovjem v ZDA. Center posreduje
znanje o ameri{ki celini, predvsem o severnoameri{kih dràvah, kot sta Kanada in
ZDA, in izvaja raziskovalne projekte z evropskimi in ameri{kimi partnerji na
podro~ju humanistike, dru`boslovja in izobraèvanja u~iteljev. Pridobljena znanja
prena{a v dru`bo na lokalni, regionalni in globalni ravni.
V letu 2010 je vodja centra red. prof. dr. Matja` Klemen~i~ skupaj z direktorico
centra Immigration History Research Center na Univerzi v Minnesoti prof. dr.
Donno Gabbacio uspe{no prijavil bilateralni ameri{ko-slovenski projekt o razvoju
slovenske skupnosti v Elyju, Minnesota. Projekt bo trajal do leta 2012. Red. prof.
dr. Matja` Klemen~i~ je na podlagi gradiva, ki ga je pridobil v ~asu bivanja v ZDA
284 |
v drugi polovici leta 2008 kot gostujo~i profesor na Colorade State University v Pueblu, objavil knjigo Jim Pugel and Other Slovenian Pioneers of Pueblo Colorado (Ljubljana: In{titut za narodnostna vpra{anja, 2009, 141 str., skupaj s Karlom Puglom).
Za tisk v publikaciji Clioh.res je pripravil prispevek »Immigration and Citizenship
in the United States after 1848«. Za leto 2012 skupaj z Immigration History Research
Center na~rtujemo mednarodni simpozij o pomenu in vlogi narodnih domov pri
ohranjanju etni~nih skupnosti v ZDA, è v letu 2011 pa bo Univerzo v Mariboru
obiskala prof. dr. Donna Gabbacia, ki bo med drugim tudi predavala {tudentom Filozofske fakultete.
|
285
Mojca Garantini
Miklo[i;eva knji\nica - FPNM
26. junija 1961 je bila v Mariboru ustanovljena Pedago{ka akademija. Domovala
je v klasi~ni {oli (danes Mladinska ulica 9 – dana{nja Pravna fakulteta). Leta 1978
so se preselili v novo stavbo na Koro{ki cesti 160, kjer se nahajamo {e danes. 12.
februarja 1986 se je Pedago{ka akademija preimenovala v Pedago{ko fakulteto.
Konec leta 2006 so iz velike Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru nastale tri
nove fakultete, in sicer Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru (PEF UM), Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (FF UM) in Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru (FNM UM).
Ob nastanku, rasti in razvoju zavoda je bila leta 1963 ustanovljena tudi knji`nica.
Najprej se je imenovala Knji`nica Pedago{ke akademije. Leta 1986 se je preimenovala v Knji`nico Pedago{ke fakultete. Decembra 1988 je bila knji`nica kot 4.
knji`nica v Sloveniji vklju~ena v sistem COBISS.SI (Kooperativni on-line bibliografski sistemi in servisi, Slovenija). 1. januarja 1994 je bila vklju~ena v pravo okolje
COBISS2/Izposoja (PEFMB, sigla – {tevil~na oznaka knji`nice 50317). Maja 2001
smo se vklju~ili v COBISS3 in uporabljamo vse segmente, ki jih lahko
(medknji`ni~na izposoja, nabava, serijske publikacije, zaloga in upravljanje aplikacij). 1. januarja 2007 se je Knji`nica Pedago{ke fakultete (PEFMB) preimenovala
v Miklo{i~evo knji`nico – FPNM in postala mati~na knji`nica treh fakultet, kar se
skriva v akronimu (FPNM). Ohranila je svoj delovni akronim in siglo knji`nice
(PEFMB, 50317).
Organizacijsko je fond (gradivo do 31. 12. 2006) pre{el v upravljanje na Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru. Vsi redno zaposleni knji`ni~ni delavci smo dobili novo pogodbo o zaposlitvi na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Fakultete
po internem dogovoru sofinancirajo in zdruùjejo delo knji`nice.
Ob nastanku zavoda so za potrebe {tudija tako za zaposlene v zavodu kakor tudi
za {tudirajo~e kupovali strokovno in znanstveno literaturo. Knji`nica je nastala leta
1963, knjige pa so zavedene z inventarno {tevilko 1962. Letno so skrbeli za letni
nakup gradiva in tako je knji`nica rastla in napredovala. Posebna skrb je bila namenjena neknji`nemu gradivu kot pomo~ pri {tudiju za potrebe nastopov tako v
vrtcih kot tudi na osnovnih {olah.
Leta 1996 smo za~eli s temeljito prenovo knji`nice. V poletnih mesecih smo
fizi~no prestavili knji`ni~ni fond, tako da smo lahko zamenjali dotrajane talne
obloge. Ob tem smo preuredili prosti pristop, dokupili knji`ni~ne police in na novo
286 |
postavili knji`ni~ni fond. Knji`ni~ni fond smo v celoti polepili z novimi nalepkami
s ~rtnimi kodami za avtomatsko izposojo gradiva.
Miklo{i~eva knji`nica (FPNM)
Foto: Ivo Vek
Leta 1997 smo vloìli veliko napora, da smo med prvimi knji`nicami v Sloveniji
izvedli prvo inventuro s programom Inventura (Institut informacijskih znanosti –
IZUM) za ves knji`ni~ni fond. Od leta 1995 do inventure smo v lokalno bazo
knji`nice vnesli ve~ino gradiva, in sicer letni nakup v celoti, starej{e gradivo pa po
principu povpra{evanja. Gradivo, ki so si ga uporabniki izposodili, smo ob vra~ilu
vnesli v lokalno bazo podatkov. Z vnosom v lokalno bazo se je pove~al pregled
nad celotnim fondom, zelo se je pove~ala izposoja in olaj{ala avtomatska izposoja
gradiva. Ob tej prvi inventuri smo odpisali veliko gradiva. V skladi{~u smo pustili
dva izvoda enote, ostale izvode smo ponudili knji`nicam v Sloveniji. Po tej inventuri
smo izvedli {e pet inventur z IZUM-ovim programskim paketom Inventura, sicer pa
smo vsako koledarsko leto izvedli interno inventuro knji`ni~nega gradiva. Ob zadnji
inventuri, izvedeni s programskim paketom Inventura (2008), lahko ponosno trdimo,
da elektronski katalog (COBISS/OPAC) kaè dejansko stanje knji`ni~nega fonda.
Prav tako smo ponosni, da imamo aùren in aktualen knji`ni~ni fond, saj ob letnih
poro~ilih (http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php) beleìmo, da se 50 %
knji`ni~nega fonda izposodi ve~krat na leto.
Inventure:
15. 9.–27. 9. 1997 (vse podlokacije)
2. 7.–13. 7. 1999 (vse podlokacije)
|
287
10. 7.–28. 7. 2000 (vse podlokacije)
7. 7.–15. 7. 2003 (samo podlokacija K)
20. 7.–13. 8. 2004 (vse podlokacije)
21. 7.–13. 8. 2008 (vse podlokacije)
Miklo{i~eva knji`nica – FPNM je najve~ja visoko{olska knji`nica v okviru visoko{olskih knji`nic Univerze v Mariboru (UM), saj imamo pribli`no 130.000 enot
knji`ni~nega fonda, ki je v celoti vnesen v lokalno bazo in je uporabnikom dostopen
v lokalni bazi Miklo{i~eve knji`nice – FPNM (akronim PEFMB, sigla 50317)
(http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lani=si). Obsega monografske publikacije, serijske publikacije in neknji`no gradivo. Pribli`no 50.000 enot stoji v
prostem pristopu na podro~ju glavne izposoje. To je gradivo, ki ga uporabniki lahko
i{~ejo sami; hkrati je to najnovej{e gradivo in tisto, ki se najve~krat uporablja. Vsako
leto v poletnih po~itnicah ta fond pregledamo in gradivo, ki se ne obra~a, prestavimo na lokacijo depo (skladi{~e). Hkrati iz depoja prenesemo gradivo, ki se je med
letom pogosto izposodilo. Vso gradivo je varovano (3M).
Gradivo je postavljeno po principu Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK) in
nato po abecedi avtorjev in abecedi naslovov. Imamo lokalni postavitveni {ifrant,
ki je prirejen (skraj{ani UKD-vrstilci, ~rkovne oznake: K 811 SLV TOPORI[I^ J.
Novej{a (jezik); K 821 SLV JANÂR D. Lo~il (knjièvnost)). Gradivo dnevno vlagamo in urejamo.
Na knji`nih regalih so seznami postavitev z besednimi opisi, da se uporabniki
la`je znajdejo.
Uporabniki Miklo{i~eve knji`nice – FPNM so zaposleni na Univerzi v Mariboru
(UM), dodiplomski in podiplomski {tudenti ter drugi, ki se v knji`nico vra~ajo kot
zaposleni (u~itelji, vzgojitelji, strokovnjaki …). Tipi~no je, da imamo ve~ aktivnih
kot potencialnih uporabnikov, kar pomeni, da hodijo v na{o knji`nico tudi {tudenti
drugih fakultet. V letu 2010 (http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php) je bilo
aktivnih uporabnikov 5420 (4203 {tudenti, 354 zaposlenih na UM in 863 drugih
uporabnikov). [tevilo vseh vpisanih {tudentov na vse tri fakultete je bilo 3856. Zabeleìli smo 68.071 obiskov. Na dom smo izposodili 113.339 enot gradiva, v ~italnico 15.711, skupaj 129.050 enot. Opaàmo pove~an obseg uporabe elektronskih
in avtomatiziranih storitev. Preko programa COBISS/OPAC je bilo rezerviranih
10.113 prostih izvodov, narejenih 1740 rezervacij in na daljavo podalj{anih 13.190
enot. Opaàmo pove~anje uporabe elektronskih virov na daljavo.
288 |
Izposoja je avomatizirana. Vso gradivo je opremljeno z nalepkami s ~rtno kodo
za potrebe izposoje.
Miklo{i~eva knji`nica – FPNM (MKMB) skrbi za vnos bibliografskih enot v sistem
COBISS za potrebe bibliografije raziskovalcev, profesorjev in strokovnih delavcev
ter sodelavcev Filozofske fakultete, Pedago{ke fakultete in Fakultete za naravoslovje
in matematiko. Tistim, ki niso redno zaposleni na navedenih fakultetah, storitev
zara~unavamo po veljavnem ceniku storitev. Za vsako posamezno fakulteto je en
bibliograf.
Storitev medknji`ni~ne izposoje gradiva izvajamo za raziskovalce in profesorje,
ki so redno zaposleni delavci Filozofske fakultete, Pedago{ke fakultete in Fakultete
za naravoslovje in matematiko, v njihove {tudijske in raziskovalne namene. Uporabljamo COBISS3/Medknji`ni~no izposojo.
Nabavna politika je od 1. januarja 2007 lo~ena po posameznih fakultetah. Osnova za nakup je izpolnjen, podpisan, parafiran in s strani vodstva podpisan obrazec. Imamo mese~ne oglede doma~ih novitet, letni nakup tuje periodike in baz
podatkov, letni nakup doma~ih serijskih publikacij, nakup tujih knjig, nakup s strani
projektov … Ko so zado{~eni vsi pogoji za nakup gradiva, sproìmo postopek za
nakup gradiva. Gradivo pridobivamo z nakupom, darovi, zameno in obveznimi izvodi mati~nih fakultet (FF UM, PEF UM in FNM UM). Serijske publikacije kupujemo
za vsako od treh fakultet posebej. Pripravimo sezname tuje periodike in baz podatkov ter doma~e periodike in baz podatkov.
Pri obdelavi uporabljamo program COBISS3/Nabava. Imamo unikaten na~in
dolo~anja lastni{tva gradiva. Le-to je razvidno iz inventarne {tevilke. Za vsako fakulteto imamo {tiri inventarne knjige (skupaj 12), in sicer:
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru:
01LLLLXXX – serijske publikacije
1LLLLXXXX – monografske publikacije
2LLLLXXXX – neknji`no gradivo
3LLLLXXXX – diplomska dela, magisteriji, doktorati, raziskovalna dela
Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru:
|
289
Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru:
Enota gradiva je tudi enota nakupa (gradivo je last samo ene fakultete).
Postavitev gradiva/Signatura – gradivo stoji na lokacijah. Znotraj lokacij so {tevilne
interne oznake gradiva (zaklju~ene zbirke: slovarji, enciklopedije, miniaturke,
u~beni{ka zbirka, ~italni{ka zbirka, [ilihova zbirka, Dermota, videokasete …).
K S – Knji`nica Slovarji
K E – Knji`nica Enciklopedije
K M – Knji`nica Miniaturke
K U~ – Knji`nica U~beni{ka zbirka
K ^ – Knji`nica îtalni{ka zbirka
D [ – Depo [ilihova zbirka
M V – Mediateka Videokasete
Vsak redno zaposleni ima ob svoji »temeljni« delovni zadolìtvi {e nadomestno
zadolìtev in praviloma vse delamo na izposoji. Imamo dve izposoji: 1. glavna izposoja. Delamo v dveh ekipah: prva od 7. do 11. ure (tri zaposlene); druga od 11.
do 15. ure (tri zaposlene).
2. Izposoja v Mediateki (vhod – tri zaposlene) je podobno organizirana (do 11.
ure ena, po 11. uri druga izposojevalka). Na tej izposoji poteka izposoja gradiva na
lokaciji M (mediateka).
Delovni dan poteka ute~eno. Vsak dan najprej prezra~imo knji`nico, vklopimo vse
potrebne naprave, lu~i. Poènemo postopek za izpis dnevnih rezervacij, po seznamu
poi{~emo gradivo, ga zabeleìmo in postavimo na police, kjer po~aka na uporabnike.
290 |
Dnevno poènemo izpise za potrebe blagajne, sproìmo proces za izdelavo opominov. Nato se z odprtjem knji`nice za uporabnike del delovne ekipe preseli na izposojo (glavna izposoja in izposoja v mediateki), drugi del pa na svojih delovnih mestih
opravlja svoje osnovne zadolìtve. Ob 11. uri se ekipi zamenjata. Zaradi velikega
obsega dela na izposoji v ~asu {tudijskega procesa vse spremljamo, ali je kjer koli
treba prisko~iti na pomo~. Pomagamo pri vlaganju gradiva, iskanju gradiva, usmerjamo in pomagamo uporabnikom pri iskanju po ra~unalniku, policah …
Posebnost na{e knji`nice je, da od leta 2009 za zaposlene na na{ih fakultetah (FF
UM, PEF UM in FNM UM) vna{amo citate, ki niso v WOS. V ta namen je bila izdelana spletna aplikacija citati http://www2.ff.uni-mb.si/citati/.
Od leta 2009 sodelujemo pri izgradnji Digitalne knji`nice Univerze v Mariboru
(DKUM). V njej so polna besedila publikacij Univerze v Mariboru (UM): diplomska
dela, magisteriji, doktorati in drugo gradivo (http://dkum2.uni-mb.si/podrocje.aspx).
Baza se {e razvija.
Knji`nica se nahaja v pritli~ju. Prostori so lepi, veliki, svetli in zra~ni. Pod
knji`nico se nahaja depo (skladi{~e). Skupaj smo na 902 m2. Imamo 142 ~italni{kih
sedeèv. Oprema (pohi{tvo) je ve~inoma iz leta 1978. V dolgoro~nem na~rtu je izdelava kompaktnega skladi{~a in nakup nove notranje opreme.
Knji`ni~ni delavci – od 1. januarja 2007 je v Miklo{i~evi knji`nici – FPNM redno
zaposlenih deset (10) knji`ni~nih delavcev za nedolo~en ~as, od tega ena bibliotekarka za polovi~ni delovni ~as. Sedem je bibliotekark in tri knji`ni~arke. Vse imamo
bibliotekarski izpit in aktivno COBISS-licenco:
Terezija Balant – bibliografija, medknji`ni~na izposoja, izposoja
Jadranka â~i~ – katalogizacija (diplomska dela)
Darinka Domajnko – katalogizacija (tudi neknji`no gradivo), izposoja
Mojca Garantini – vodja knji`nice
Melita Pe{ut – serijske publikacije, baze podatkov, izposoja
Cvetka Sabadin – citati, bibliografija, izposoja
Martina Valentan – katalogizacija, izposoja
Vesna Vauhnik – izposoja, katalogizacija
Violeta Zemlji~ P{ajd – katalogizacija, izposoja
Ur{ka Zupan – katalogizacija, bibliografija, izposoja
|
291
Vodje:
Sonja Mari~ (1967–1983)
Jurij Rojs (1983–1988)
Vida Jesen{ek (1988–1993)
Anica Koro{ec, v. d. (1993–1995)
Mojca Garantini (18. 4. 1995–)
Zaposlene v knji`nici
Foto: Ivo Vek
Odpiralni ~as je prilagojen tako {tudentom kot tudi zmo`nostim zaposlenih v
knji`nici v soglasju z vodstvi vseh treh fakultet. Po potrebi odpiralni ~as podalj{amo,
v poletnih mesecih pa je knji`nica odprta kraj{i ~as. Odpiralni ~as je objavljen na
spletni strani knji`nice (http://www.ff.uni-mb.si/o-fakulteti/miklosiceva-knjiznice/),
v lokalnem katalogu knji`nice (http://cobiss5.izum.si/scripts/cobiss?id=1057293416746270) in ob vhodu v knji`nico. Spremembe in posebnosti glede odprtja sproti
in redno objavljamo na vseh imenovanih mestih.
Vsako leto imamo skupinske uvajalne ure za {tudente vseh prvih letnikov. Uporabnike seznanjamo s prostorom, gradivom, opremo in storitvami, posebnostmi.
292 |
Opozarjamo na ikono Moja knji`nica in jim dodeljujemo gesla za oddaljeni dostop.
Po potrebi izvajamo iskanje gradiva po bazah podatkov. Vse te storitve nudimo tudi
individualno vsem zaposlenim na Univerzi v Mariboru, za katere opravljamo storitve knji`nice kot mati~na knji`nica.
Redno zaposleni se udeleùjemo te~ajev na IZUM in v NUK in zelo skrbimo za
nivo in kakovost dela v knji`nici. Najbolj se udeleùjemo obnovitvenih osveìtev
znanja s podro~ja katalogizacije in bibliografije. Vzdrùjemo prijetno delovno klimo
v knji`nici.
Statisti~ne informacije letno poro~amo NUK (http://bibsist.nuk.uni-lj.si/). Univerzi
v Mariboru poro~amo kazalnike uspe{nosti.
Knji`nica veliko sodeluje s knji`nicami najprej v okviru UM (koordinacija dela),
s knji`nicami po Sloveniji in izven nje. V letu 2011 nas je maja obiskala direktorica
univerzitetne knji`nice s Poljskega, nekaj dni za njo dve bibliotekarki iz Prage. 27.
maja 2011 pa je iz Osrednje humanisti~ne knji`nice v Ljubljani (OHKLJ) na strokovni obisk k nam pri{la skupina 27 bibliotekarjev.
V letu 2010 smo izvedli anketo zadovoljstva uporabnikov Miklo{i~eve knji`nice
– FPNM (http://www.ff.uni-mb.si/o-fakulteti/komisije-senata/komisija-za-ocenjevanje-kakovosti/dokumenti/Anketa2010_Miklosiceva_knjiznica_rezultati.pdf).
Kolektiv je delaven in marljiv, uporabniki {tevil~ni in prijetni. Dela ne zmanjka.
Knji`nica kratkoro~no potrebuje pomo~ pri delu v izposoji. Od meseca oktobra do
junija, torej med {tudijskim letom, beleìmo v knji`nici zelo velik obisk uporabnikov
za potrebe izposoje, rezervacij, vra~anja, podalj{anja … gradiva. Gradivo je treba
dnevno zlagati in urejati fond, za kar gre veliko ~asa.
V letu 2011 izvajamo akcijo »Prepoved pisanja po gradivu knji`nice«. Ves ~as
po~itnic smo sistemati~no pregledovali gradivo, radirali in u~ili ter ozave{~ali uporabnike, naj ne pi{ejo po gradivu. Opaàmo porast navad uporabnikov, da pi{ejo
po gradivu, ~eprav jih na to opozarja nalepka »Prosimo, ne pi{ite po knjigi«. Z opozarjanjem in »vzgojo« uporabnikov bomo nadaljevali in od oktobra 2011 nespo{tovanje kaznovali s pla~ilom »po{kodovano gradivo«.
Vsi zaposleni:
NATALIJA POPOVI] (1. 1. 1963–31. 8. 1966)
BREDA ROBIN[AK (1. 9. 1963–31. 8. 1964)
VESELJKA [IMUNDI] (1. 3. 1966–18. 3. 1973)
SONJA MARI^ (1. 3. 1967–30. 6. 1983)
IRENA MODRIJAN (19. 3. 1973–31. 1. 1976)
VERA NEKREP (1. 9. 1973–31. 10. 1975)
IDA BERTALANI^ (15. 5. 1974–15. 1. 1975)
ANKA ROBNIK (1. 12. 1975–31. 10. 1996)
SILVA PROTNER (1. 3. 1976–30. 11. 1998)
JURIJ ROJS (1. 9. 1976–30. 9. 1988)
FRANCE VOGELNIK (1. 5. 1977–31. 10. 1979)
ANICA KORO[EC (17. 3. 1980–28. 2. 1997)
IRENA [TRAUS (15. 3. 1982–31. 7. 1982)
VIDA JESEN[EK (1. 9. 1988–31. 9. 1993)
DRAGICA HARAMIJA (4. 12. 1990–31. 8. 1991)
NADA MEDVED (10. 6. 1991–9. 12. 1991)
PATRICIJA REM[AK (10. 6. 1991–14. 9. 1991)
BRANKA KEREC (6. 1. 1992–5. 7. 1992)
TJA[A KOVAÊVI^ (1. 9. 1992–31. 8. 1993)
SUZANA [ULEK (1. 5. 1996–7. 9. 2010)
NATA[A MARIN[EK (1. 6. 1997–30. 9. 1999)
(JD) MILENA KAVA[ (1. 1. 1999–15. 12. 1999)
(JD) MIROSLAV BRA^KO (1. 9. 1999–31. 12. 2005)
(JD) IRENA ORNIK (10. 1. 2000–12. 3. 2000)
(JD) SA[A [VENDA (20. 3. 2000–24. 10. 2001)
(JD) ZLATKA GRANDA (1. 3. 2003–31. 12. 2003)
(JD) DARINKA GAUBE (1. 8. 2003–31. 12. 2005)
|
293
294 |
MAJA CVIKL (21. 1. 2004–31. 10. 2005)
(JD) OLGA ROBNIK (21. 1. 2004–31. 8. 2004)
(JD) ALEKSANDRA STEINMANN (21. 1. 2004–31. 12. 2004)
(JD) DAMIJAN DOBER[EK (1. 9. 2004–31. 12. 2004)
ZDENKA RE@ONJA (6. 11. 2004–31. 12. 2005, 1. 5. 2006–30. 6. 2007)
(JD) MIHELA [OLINC (10. 1. 2005–31. 12. 2005)
(JD) SIMONA RAJHT (1. 2. 2006–31. 12. 2006)
(JD) DUNJA RISTI^ (1. 2. 2006–31. 12. 2006)
(JD) BOGDANA KELC (1. 2. 2006–31. 12. 2006)
(JD) VERA VIHAR (20. 2. 2006–7. 11. 2006)
(JD) POLONA DEBELJAK (1. 6. 2006–25. 9. 2006)
(JD) IRENA KOSI (1. 6. 2006–6. 6. 2006)
TAMARA FARI^ (1. 10. 2010–) (nadome{~anje delavke)
Redno zaposlene
JADRANKA ÂÎ^ (10. 4. 1989–)
TEREZIJA BALANT (1. 6. 1996–)
DARINKA DOMAJNKO (1. 11. 2006–)
MOJCA GARANTINI (18. 4. 1995–)
MELITA PE[UT (1. 1. 1999–)
CVETKA SABADIN (1. 2. 1998–)
MARTINA VALENTAN (1. 1. 1999–)
VESNA VAUHNIK (1. 9. 1978–)
VIOLETA ZEMLJI^ P[AJD (1. 10. 1999–31. 8. 2002, 1. 12. 2002–)
UR[KA ZUPAN (8. 9. 2010–)
|
295
VIRI IN LITERATURA:
Bra~i~, Vladimir (1986). Organizacija in samoupravna podoba Pedago{ke akademije Maribor
od njene ustanovitve do danes. V: Jubilejni zbornik Pedago{ke fakultete ob 25-letnici (str.
9–38). Maribor: Pedago{ka fakulteta.
Brumec, Viljem (1986). Prehod Pedago{ke akademije v Mariboru v Pedago{ko fakulteto. V:
Jubilejni zbornik Pedago{ke fakultete ob 25-letnici (str. 39–76). Maribor: Pedago{ka fakulteta.
Koro{ec, Anica (1988). Poro~ilo o obisku mediotekarjev iz Beograda (na PF v Mariboru). Objave Pedago{ke fakultete v Mariboru, 14, 1, str. 35.
Koro{ec, Anica (1987). Funkcija Medioteke v vzgojnoizobraèvalnem procesu na PF Maribor.
Objave Pedago{ke fakultete v Mariboru, 13, 4, str. 18–21.
Le{nik, Rudi (1986). Knji`nica Pedago{ke fakultete – zakladnica strokovnih knjig. (Maribor).
Prosvetni delavec, 37, 8, str. 4.
Mari~, Sonja (1981). Knji`nica Pedago{ke akademije. V: Ob 20-letnici: [zbornik] (str. 57–
60). Maribor: Pedago{ka akademija.
Poàr, Breda (1970). Deset let Pedago{ke akademije v Mariboru. V: Zbornik Pedago{ke akademije v Mariboru 1960–1970 (str. 5–12). Maribor: Obzorja.
Robnik, Anka (1986). Nova in zanimiva knji`na pridobitev (v knji`nici PF v MB). Objave Pedago{ke fakultete v Mariboru, 12, 4, str. 21–22.
http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php
http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lani=sihttp://bibsist.nuk.unilj.si/statistika/index.php
http://www2.ff.uni-mb.si/citati/
http://dkum2.uni-mb.si/podrocje.aspx
http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lani=si
http://www.ff.uni-mb.si/o-fakulteti/komisije-senata/komisija-za-ocenjevanje-kakovosti/dokumenti/Anketa2010_Miklosiceva_knjiznica_rezultati.pdf
296 |
Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Univerze v Mariboru
Dr. Nata{a Vaupoti~
Predstavitev fakultete
Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru (FNM) je bila ustanovljena leta 2006. Nastala je s preoblikovanjem nekdanje Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru. Fakulteto tvorijo naslednji oddelki: Oddelek za biologijo,
Oddelek za fiziko, Oddelek za kemijo, Oddelek za matematiko in ra~unalni{tvo ter
Oddelek za tehniko. @e na Pedago{ki fakulteti se je poleg pedago{kih {tudijskih
programov izvajal tudi nepedago{ki {tudijski program matematike. Z ustanovitvijo
Fakultete za naravoslovje in matematiko pa se je {e dodatno utrdil pomen znanstvenoraziskovalnega in razvojnega dela na podro~ju naravoslovja in matematike
na Univerzi v Mariboru, kar je privedlo tudi do vpeljave novih {tudijskih programov
na podro~ju fizike, ekologije z naravovarstvom in biologije.
Vizija FNM je biti vodilno izobraèvalno, raziskovalno in aplikativno razvojno
sredi{~e v regiji na podro~ju temeljnih naravoslovnih ved in matematike ter vodilno
sredi{~e v Sloveniji za izobraèvanje u~iteljev z vseh podro~ij naravoslovja, matematike in tehni~nih strok na vseh nivojih izobraèvanja.
Poslanstvo FNM je ustvarjanje novih znanj s podro~ij temeljnih in edukacijskih
znanosti biologije, ekologije, matematike, fizike, kemije, tehnike in ra~unalni{tva,
prena{anje tega znanja v izobraèvalno, znanstveno in strokovno sfero ter
izbolj{anje kakovosti ìvljenja ljudi in vzpostavljanje trajnostnega razvoja.
Fakulteta izvaja {tevilne {tudijske programe, katerim kakovost zagotavlja odli~en
akademski kader. Sodelavci fakultete so svetovno priznani znanstveniki in raziskovalci, ki s svojim delom fakulteto uvr{~ajo v sam vrh raziskovalne odli~nosti na Univerzi v Mariboru. Uspe{na raziskovalna dejavnost se zrcali v aktualnih in uporabnih
{tudijskih programih. O kakovosti akademskega kadra pa pri~ajo tudi {tudentske
ankete, kjer se po povpre~ni oceni FNM prav tako uvr{~a med najkakovostnej{e in
{tudentom najbolj prijazne fakultete Univerze v Mariboru.
Zagon delu na fakulteti nudi tudi obse`na laboratorijska oprema, namenjena izobraèvalnemu in raziskovalnemu delu, ki smo jo pridobili v okviru mednarodnih
|
297
projektov ter projektov Agencije za raziskave in razvoj Republike Slovenije. Oprema
se zdruùje v okviru Naravoslovnega izobraèvalnega centra za trajnostni razvoj,
v okviru tega centra pa deluje tudi Interdisciplinarni didakti~ni center za okoljsko
vzgojo (IDCOV). IDCOV je u~ni center za vse {tudente na fakulteti, predvsem pa
za {tudente na pedago{kih {tudijskih programih. Ena od klju~nih aktivnosti centra
je tudi izvedba delavnic in naravoslovnih dni za dijake in u~ence; v okviru teh aktivnosti IDCOV letno obi{~e preko 500 u~encev in dijakov. IDCOV skrbi za izvedbo
brezpla~nih seminarjev za zaposlene v {olstvu, ki se jih letno udeleì od 50 do 100
u~iteljev.
Za dodatno usposabljanje u~iteljev pa skrbimo tudi z izvajanjem programov Ministrstva za {olstvo in {port, ki se izvajajo preko Centra za vseìvljenjsko u~enje
FNM. Poleg {tevilnih posodobitvenih programov izvajamo tudi program za izpopolnjevanje za pou~evanje predmeta naravoslovje v 6. in 7. razredu O[. Od {tudijskega leta 2010/11 pa na FNM izvajamo tudi program za izpopolnjevanje izobrazbe
Pedago{ko andrago{ko izobraèvanje.
Naravoslovje in matematika v zadnjem ~asu doìvljata silovit razmah, hkrati pa
v dru`bi pridobivata vse ve~ji pomen. [tudij na FNM predstavlja pridobivanje sistema znanj, ki zagotavljajo zanesljivost in brez~asnost rezultatov. Mladi ponovno
spoznavajo, da naravoslovno-matemati~na izobrazba omogo~a dobro zaposlitev
in uspe{no kariero. Na{i {tudenti imajo jasno definirana stali{~a ter ìvljenjsko usmeritev, kar predstavlja tudi velik motiv za uspe{en {tudij.
Privla~ne zna~ilnosti {tudija na FNM so nedvomno:
• imamo vzpostavljen uspe{en tutorski sistem,
• medgeneracijska pomo~ je nekaj samoumevnega,
• {tudenti se lahko vklju~ujejo v projektno delo è od 1. stopnje naprej,
• {tudenti se vklju~ujejo tudi v {tevilne ob{tudijske dejavnosti fakultete,
• {tudenti si dodatne izku{nje lahko nabirajo v okviru {tudentskega dela s
podro~ja {tudija,
• {tudenti lahko izkoristijo {tevilne interdisciplinarne povezave s podro~ij naravoslovnih, tehni~nih, medicinskih, zdravstvenih, ekonomskih … ved in tako {e
dodatno {irijo svoja znanja.
298 |
Pregled [tudijskih programov, ki jih je izvajala
Pedago[ka akademija, nato Pedago[ka fakulteta in
sedaj Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Dodiplomski [tudijski programi
Vi{je{olski {tudijski programi
[tudijski programi
Leto
Naziv diplomanta
prvega vpisa
Enopredmetni {tudijski
programi
Tehni~ni pouk
z osnovami fizike
1960/61
predmetni u~itelj za tehni~ni
pouk z osnovami fizike
Kovinarski prakti~ni pouk
1965/66
predmetni u~itelj za kovinarsko
prakti~ni pouk
Tehni~ni pouk
1960/61
pouk
Prakti~ni pouk – Strojni{tvo
1980/81
predmetni u~itelj prakti~nega
pouka – strojni{tvo
Biologija in kemija
1960/61
predmetni u~itelj za biologijo
in kemijo
Matematika in fizika
1960/61
predmetni u~itelj za
matematiko in fiziko
Telesna vzgoja in biologija
1964/65
predmetni u~itelj za telesno
vzgojo in biologijo
Tehni~ni pouk in fizika
1966/67
pouk in fiziko
Dru`beno-moralna vzgoja in
tehni~ni pouk
1976/77
predmetni u~itelj za dru`benomoralno vzgojo in tehni~ni pouk
Dru`beno-moralna vzgoja in
biologija
1976/77
predmetni u~itelj za dru`benomoralno vzgojo in biologijo
Dvopredmetni {tudijski
programi
|
299
Visoko{olski {tudijski programi – fiksne vezave dvopredmetnih {tudijskih programov
[tudijski programi
Leto prvega
vpisa
Naziv diplomanta
Ra~unalni{tvo z matematiko
1992/93
profesor ra~unalni{tva
z matematiko
Fizika
1993/94
profesor fizike
Matematika
1993/94
profesor matematike
Biologija in kemija
1985/86
profesor biologije in kemije
Matematika in fizika
1987/88
profesor matematike in fizike
Tehnika in fizika
1987/88
profesor tehnike in fizike
programi
programi
Visoko{olski {tudijski programi – poljubne vezave dvopredmetnih {tudijskih programov
[tudijski programi
Leto prvega
vpisa
Naziv diplomanta
Biologija in …
1990/91
profesor biologije in …
Fizika in …
1990/91
profesor fizike in …
Kemija in …
1990/91
profesor kemije in …
Matematika in …
1990/91
profesor matematike in …
Proizvodno-tehni~na vzgoja in
…
1990/91
profesor proizvodno-tehni~nega
pouka in …
Visoko{olski {tudijski programi so se v {tudijskem letu 1996/97 preoblikovali v
univerzitetne {tudijske programe.
300 |
Univerzitetni {tudijski programi
[tudijski programi
Leto prvega
vpisa
Naziv diplomanta
Fizika
1996/97
profesor fizike
Matematika
1996/97
profesor matematike
Biologija in …
1996/97
profesor biologije in …
Fizika in …
1996/97
profesor fizike in …
Kemija in …
1996/97
profesor kemije in …
Matematika in …
1996/97
profesor matematike in …
Ra~unalni{tvo in …
2000/01
profesor ra~unalni{tva in …
Proizvodno-tehni~na vzgoja in
…
1996/97
profesor proizvodno-tehni~ne
vzgoje in …
2002/03
univerzitetni diplomirani
matematik
Enopredmetna
{tudijska programa
Dvopredmetni
{tudijski programi
Enopredmetni nepedago{ki
{tudijski program
Matematika
Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, {t. 36/06) ter dolo~il Statuta Univerze v Mariboru (Ur.
l. RS, {t. 75/06 – Statut UM UPB2) je s {tudijskim letom 2006/07 navedene {tudijske
programe od Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru prevzela Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.
V skladu z bolonjsko prenovo visoko{olskega sistema je tudi Fakulteta za naravoslovje in matematiko prenovila {tudijske programe. Poleg izobraèvanja u~iteljev
pa je fakulteta dobila tudi novo poslanstvo na podro~ju izobraèvanja in poleg è
obstoje~ega {tudijskega programa matematike vpeljala {e {tudijske programe s
podro~ja fizike, ekologije z naravovarstvom in biologije.
|
Univerzitetni {tudijski programi 1. stopnje
[tudijski programi
Leto prvega
vpisa
Naziv diplomanta
Fizika
2007/08
diplomirani fizik (UN)
Ekologija z naravovarstvom
2008/09
diplomirani ekolog
naravovarstvenik (UN)
Matematika
2008/09
diplomirani matematik (UN)
Biologija
2009/10
diplomirani biolog (UN)
Izobraèvalna biologija
2009/10
diplomant izobraèvalne
biologije (UN)
Izobraèvalna fizika
2009/10
fizike (UN)
Izobraèvalna kemija
2009/10
kemije (UN)
Izobraèvalna matematika
2009/10
matematike (UN)
Izobraèvalno ra~unalni{tvo
2009/10
diplomant izobraèvalnega
ra~unalni{tva (UN)
Izobraèvalna tehnika
2009/10
tehnike (UN)
programi
programi
Podiplomski [tudijski programi
Specialisti~na {tudijska programa
[tudijski programi
Leto prvega
vpisa
Naziv diplomanta
Podiplomski {tudijski program
za pridobitev specializacije s
podro~ja fizike – podro~je
izobraèvanja
2000/01
specialist s podro~ja fizike –
podro~je izobraèvanja
301
302 |
Podiplomski {tudijski program
za pridobitev specializacije s
podro~ja okoljskega
izobraèvanja
2001/02
specialist okoljskega
izobraèvanja
Magistrski {tudijski programi
[tudijski programi
Leto prvega
vpisa
Naziv diplomanta
Matematika – podro~je
izobraèvanja
1991/92
magister znanosti
Biologija – podro~je
izobraèvanja
1992/93*
magister znanosti
Fizika – podro~je izobraèvanja 1999/00
magister znanosti
Biologija
2002/03
magister znanosti
Matematika
2003/04
magister znanosti
*
Samo {e v {tudijskem letu 1993/94
Po opravljenih obveznostih na magistrskem {tudijskem programu je od leta 1997
naprej mogo~e prijaviti doktorsko temo, za najbolj{e {tudente tudi brez izdelave
magistrske naloge. Od {tudijskega leta 2004/05 do vklju~no 2008/09 pa je bil
mogo~ tudi vpis na enovit doktorski {tudij na podro~ju matematike in biologije.
Doktorska {tudijska programa
[tudijska programa
Leto prvega
vpisa
Naziv diplomanta
Biologija
2004/05
doktor znanosti
Matematika
2004/05
doktor znanosti
Na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Mariboru (Ur. l. RS, {t. 36/06) ter dolo~il Statuta Univerze v Mariboru (Ur.
l. RS, {t. 75/06 – Statut UM UPB2) je s {tudijskim letom 2006/07 navedene {tudijske
|
303
programe od Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru prevzela Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. V skladu z bolonjsko prenovo smo
na fakulteti pripravili podiplomske {tudijske programe 2. in 3. stopnje. [tudijski programi 2. stopnje pa ne dajo ve~ znanstvenega naslova, temve~ strokovni naslov.
[tudijska programa 2. stopnje
[tudijska programa
Leto prvega
vpisa
Naziv diplomanta
Enopredmetna izobraèvalna
fizika
2010/11
magister profesor fizike
Enopredmetna izobraèvalna
tehnika
2010/11
magister profesor tehnike
[tudijski programi
Leto prvega
vpisa
Naziv diplomanta
Ekolo{ke znanosti
2009/10
doktor znanosti
Matematika
2009/10
doktor znanosti
Tehnika – podro~je
izobraèvanja
2009/10
doktor znanosti
Fizika
2009/10
doktor znanosti
[tudijski programi 3. stopnje
304 |
Dr. Du{an Devetak
Zgodovinski pregled [tudija biologije na
Univerzi v Mariboru
Slovenski pedagogi so si v severovzhodni Sloveniji è pred drugo svetovno vojno
prizadevali za ustanovitev pedago{ke akademije kot predhodnice fakultete. Leta
1961 je bila v Mariboru ustanovljena Pedago{ka akademija kot visoka {ola, ki organizira pouk (po tedanji opredelitvi) prve in druge stopnje visoko{olskega {tudija.
Z ustanovitvijo akademije je regija dobila {olo, ki je vzgajala in izobraèvala bodo~e
u~itelje ter organizirala in razvijala znanstveno delo na podro~ju vzgoje in
izobraèvanja. Diplomanti so pridobili vi{jo strokovno in pedago{ko izobrazbo.
Prvega oktobra 1961 se je na akademiji za~elo redno delo. Oddelek za biologijo
in kemijo je prvi dve leti deloval le za izredni {tudij, v {tudijskem letu 1963/64 pa
je bil è organiziran redni {tudij. Prva predstojnica oddelka je bila Josipina
GNEZDA, profesorica vi{je {ole za splo{no botaniko in splo{no zoologijo z razvojnim naukom. Prvotni oddelek za obe predmetni podro~ji, biologijo in kemijo, se je
v sedemdesetih letih preoblikoval v samostojna oddelka.
Na Oddelku se je izvajal dvopredmetni {tudij. V prvih letih rednega {tudija so bili
profesorji biologije na Pedago{ki akademiji Jurij LUÔVNIK, dr. Rafael BAÂR in
prof. dr. Marjanca MARKI^. MARKIÊVA, ki je predavala sistematsko zoologijo in
didaktiko biologije, je zelo zavzeto sodelovala pri preobrazbi dveletnega {tudija
biologije v {tiriletni {tudij in na osnovi tujih zgledov postavila temelje dana{nje organizacije Oddelka za biologijo.
Predavanja iz sistematske botanike in evolucije je prevzela prof. dr. Ljerka GODICL, predavanja iz biokemije pa dr. Niko JESENOVEC. Rastlinsko fiziologijo in
splo{no biologijo na Pedago{ki akademiji je v sedemdesetih in osemdesetih letih
predaval prof. dr. Boìdar KRAJNÎ^, ki je sodeloval tudi pri preobrazbi vi{je{olskega {tudija biologije v visoko{olskega. Kot predavatelj za anatomijo in fiziologijo
~loveka je na Oddelku deloval prof. dr. Viljem BRUMEC, ki je bil tudi dekan akademije v dveh mandatih, predstojnik Raziskovalnega in{tituta fakultete in glavni
urednik Znanstvene revije, ki jo je izdajala Pedago{ka fakulteta.
Mariborski biologi so za~eli delovati v skromnih razmerah. êprav je bil sede`
Pedago{ke akademije v stavbi biv{e klasi~ne gimnazije v Mladinski ulici, so v
za~etku (v {estdesetih letih) del {tudijskega programa biologije izvajali celo v barakah v Jezdarski ulici. Za zagon {tudijskega programa na takratni Vi{ji pedago{ki {oli
in kasnej{i Pedago{ki akademiji je bilo potrebno veliko volje in odrekanj. [ele leta
|
305
1978 se je Oddelek za biologijo skupaj z drugimi oddelki preselil v sodobno opremljeno stavbo na Koro{ki cesti 160.
[tudij na Pedago{ki akademiji je trajal dve leti oziroma {tiri semestre. [tudent je
med {tudijem opravljal obveznosti pri pedago{ko-psiholo{kih predmetih, strokovnih
biolo{kih predmetih in pri didaktiki biologije. @e v sedemdesetih letih prej{njega
stoletja so mariborski biologi za svoje {tudente organizirali vsakoleten terenski delovni kurz iz morske biologije v Rovinju, v dana{njem Centru za raziskovanje morja
In{tituta Rudjer Bo{kovi}. Terensko delo je potekalo {e na Lo{inju, v Alpah, na Krasu
in v slovenski Istri ter v subpanonskem svetu.
Novo obdobje {tudija biologije na mariborski univerzi se je za~elo leta 1985, ko
je akademija prerasla v Pedago{ko fakulteto, {tudij pa je postal {tirileten. Pedago{ki
{tudijski program je bil dvopredmetni, diplomantom je omogo~al zaposlitev v osnovnih in srednjih {olah. Pri izvajanju predmetov, za katere novoustanovljena Pedago{ka fakulteta {e ni imela lastnih habilitiranih u~iteljev, so v osemdesetih letih
prisko~ili na pomo~ biologi z ljubljanske univerze. Postopoma se je Oddelek za
biologijo kadrovsko okrepil z lastnimi nosilci.
Danes so na Oddelku za biologijo kot u~itelji zaposleni s polno pedago{ko obvezo trije redni profesorji, en izredni profesor in pet docentov. Pri pedago{kem delu
sodelujejo {e sodelavci: trije asistenti mladi raziskovalci, {tirje asistenti, dve strokovni sodelavki in dva laboranta.
Z botaniko, ki je zelo mo~no zastopana, se ukvarjajo prof. dr. Mitja KALIGARI^,
doc. dr. Sonja [KORNIK, doc. dr. Nina [AJNA, dr. Nata{a PIPENBAHER in sodelavci. Biokemijo izvaja doc. dr. Leon SENÎ^. Z zoologijo, ki je dobro zastopana,
se ukvarjajo prof. dr. Franc JAN@EKOVI^ in sodelavci. Rastlinsko fiziologijo razvija
doc. dr. Jana AMBRO@I^ DOLIN[EK, ìvalsko pa prof. dr. Du{an DEVETAK s sodelavci. Ekologijo predava prof. dr. Tone NOVAK, biologijo celice pa doc. dr. Sa{ka
LIPOV[EK. Didaktiko biologije izvaja doc. dr. Andrej [ORGO s sodelavci.
Mariborski biologi se ob pedago{kem delu vklju~ujejo tudi v raziskovanje kot nosilci temeljnih in aplikativnih projektov. Od leta 1981 do 1992 so na tedanji Pedago{ki fakulteti potekala sre~anja mariborske sekcije Slovenskega entomolo{kega
dru{tva [tefana Michielija. Redno se sre~ujejo botaniki na botani~nih ve~erih (od
1989) ter ornitologi iz severovzhodne Slovenije (od 1988) na mese~nih sre~anjih
Dru{tva za opazovanje in prou~evanje ptic Slovenije. Ob~asno na kolokviju biologov (Colloquiumbiologorum) predavajo priznani biologi iz tujine. Oddelek je organiziral nekaj znanstvenih sre~anj, kot so bila Sre~anje biologov iz Hamburga in
Maribora (1987), sre~anje raziskovalcev panonskega prostora Forum pannonicum
(1988), mednarodno delavnico SNACE, FACE and OTCs CO2 enrichment at theleaf/airinterfaceand/or at theroot/soilinterface (1999), mednarodni simpozij (skupaj
306 |
z Botani~nim dru{tvom Slovenije) Flora in vegetacija v spreminjajo~em se okolju
(2002) in skupaj z Morsko biolo{ko postajo v Piranu 10. mednarodni nevropterolo{ki simpozij (2008).
Na akademiji se je izvajal dveletni program, na Pedago{ki fakulteti pa {tiriletni
dvopredmetni pedago{ki {tudijski program biologije. [e na Pedago{ki fakulteti je
Oddelek za biologijo izvajal magistrski in doktorski {tudij Biologije ter specialisti~ni
program Podiplomski {tudijski program za pridobitev specializacije s podro~ja
okoljskega izobraèvanja.
Danes na Fakulteti za naravoslovje in matematiko poteka izvedba pedago{kih in
nepedago{kih bolonjskih {tudijskih programov. Pedago{ki {tudijski program je Izobraèvalna biologija (prvo- in drugostopenjski {tudij). Nepedago{ki programi so Biologija (prvostopenjski {tudij), Ekologija z naravovarstvom (prvostopenjski {tudij),
Biologija in ekologija z naravovarstvom (drugostopenjski {tudij) ter Ekolo{ke znanosti (tretjestopenjski {tudij). V pripravi so {e tretjestopenjski – doktorski {tudiji drugih biolo{kih usmeritev.
|
307
Dr. Ale{ Fajmut
50 let [tudija fizike na Univerzi v Mariboru
Ustanovitev Oddelka za fiziko sega v sam za~etek obstoja tedanje Pedago{ke akademije v Mariboru, v leto 1961. Njegovo glavno poslanstvo je bilo izobraèvati
predmetne u~itelje fizike za potrebe osnovnih {ol in nuditi podporo vsem drugim
naravoslovnim, matemati~nim in tehni~nim usmeritvam, ki so se tedaj za~ele izvajati na akademiji. Vse do ustanovitve Pedago{ke fakultete leta 1986 so se v okviru
akademije izobraèvali predmetni u~itelji fizike v okviru vi{je{olskih dvopredmetnih
{tudijskih programov. S preoblikovanjem v fakulteto so vsi {tudijski programi z vezavo fizika prerasli v visoko{olske in kasneje v univerzitetne dvopredmetne programe. Vpis v te programe, katerih cilj je bil izobraèvati kakovostne profesorje
fizike za potrebe osnovnih ter srednjih poklicnih in strokovnih {ol, je potekal vse
do uvedbe novih bolonjskih dvopredmetnih izobraèvalnih {tudijskih programov v
letu 2009, ki nadaljujejo tradicijo izobraèvanja u~iteljev. V tem ~asu so na Oddelku za fiziko potekale tudi {tevilne dokvalifikacije diplomantov starih {tudijskih
programov in za pou~evanje naravoslovja v osnovnih {olah. V {olskem letu 2011/12
bodo svoj {tudij zaklju~ili {e zadnji {tudenti dvopredmetnih {tudijskih programov z
vezavo fizika, katerih korenine segajo v leto 1987.
Kmalu po preoblikovanju v Pedago{ko fakulteto leta 1986 se je Oddelek za fiziko
pomembno kadrovsko okrepil z novimi profesorji in asistenti (tudi è iz vrst lastne
fakultete), ki so dali oddelku nov zagon in povsem nove razse`nosti. Okrepilo se je
znanstvenoraziskovalno delo, z razvojem ra~unalni{tva in elektronskih senzorjev
pa je velik razmah doìvelo tudi pedago{ko raziskovalno delo. S sodobno
pedago{ko opremo so se opremili {tevilni laboratoriji za izvedbo laboratorijskih vaj
v pedago{ke namene. Vse te potenciale je Oddelek za fiziko izkoristil in è v letu
1993/94 prvi~ razpisal tudi enopredmetni {tudijski program Fizika, katerega namen
je bil izobraèvati u~itelje fizike za potrebe gimnazij. Program je zelo hitro zaìvel
in po petih letih dal prve diplomante (profesorje fizike). Ambicije mnogih izmed
njih po zaklju~ku {tudija niso bile takoj za~eti s pou~evanjem na {olah, temve~ se
izobraèvati {e na podiplomskem {tudiju in se usmerjati v pedago{ko in
nepedago{ko raziskovalno delo. Tako je iz prvih dveh generacij {tudentov enopredmetne fizike kar 6 tak{nih, ki je zaklju~ilo magistrski in/ali doktorski {tudij (dr. Ale{
Fajmut, dr. David Haloàn, mag. Borut Krajnc, mag. Robert [oster, dr. Vladimir
Grubelnik, mag. Robert Repnik). Vsi so takoj po zaklju~ku dodiplomskega {tudija
postali asistenti ali sodelavci na razli~nih fakultetah Univerze v Mariboru
(Pedago{ka fakulteta, Fakulteta za elektrotehniko in ra~unalni{tvo, Fakulteta za
strojni{tvo, Fakulteta za zdravstvene vede, Medicinska fakulteta). Ker je bila ambicija
308 |
po nadaljnjem izobraèvanju teh {tudentov è med {tudijem zelo izraèna, je Oddelek za fiziko leta 1999 za~el z izvajanjem magistrskega, leto kasneje pa tudi specialisti~nega {tudijskega programa Fizika – podro~je izobraèvanja, kamor so se
lahko vpisali {tudenti z èljo po podiplomskem izobraèvanju v pedago{ki smeri
ali z èljo po prete`nem znanstvenoraziskovalnem delu. Tudi veliko kasnej{ih na{ih
diplomantov fizike se je vpisalo na omenjen magistrski {tudij ali pa so nadaljevali
{olanje na drugih podiplomskih {tudijih (predvsem na Mednarodni podiplomski {oli
Joèfa Stefana in na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani). Ve~ina
diplomantov, ki se je odlo~ilo nadaljevati izobraèvanje, je dobilo mesta mladih
raziskovalcev na fakultetah, institutih in v gospodarstvu – Pedago{ka fakulteta Univerze v Mariboru (dr. Matja` Perc, dr. Marko Gosak), Regionalna razvojna agencija
Mura (dr. Milan Svetec, Matej Cvetko), In{titut Joèf Stefan (dr. Jure Pra`nikar, dr.
Uro{ Tkalec, Dalija Jesenek, Brigita Roì~), In{titut za matematiko, fiziko in mehaniko (dr. Marko Jagodi~), Reaktorski center v Podgorici (Petra Rogan) – ali mesta
asistentov na fakultetah: Fakulteta za naravoslovje in matematiko ter Medicinska
fakulteta Univerze v Mariboru (mag. Andrej Dobovi{ek, Maja Milfelner). Ker je fizika
~edalje ve~ {tudentov zanimala predvsem kot znanstvena veda z ambicijami po raziskovalnem in razvojnem delu, ker so bili diplomanti z Oddelka za fiziko iskani
kadri ne samo na pedago{kem, temve~ tudi na nepedago{kem podro~ju in ker je
bilo znanstvenoraziskovalno delo ~lanov oddelka dovolj kakovostno, ob{irno, svetovno odmevno in vpeto v nacionalne ter mednarodne raziskovalne mreè, se je
Oddelek za fiziko odlo~il od leta 2008 najbolj perspektivnim {tudentom fizike na
novi Fakulteti za naravoslovje in matematiko (nastali leta 2006 po razdelitvi Pedago{ke fakultete na tri dele) omogo~iti tudi nepedago{ki {tudij v okviru bolonjske
sheme na vseh treh stopnjah izobraèvanja. Novi nepedago{ki {tudijski programi
so usmerjeni v fiziko kompleksnih sistemov, biofiziko, ekonofiziko, fiziko okolja,
fiziko sociolo{kih sistemov, ra~unalni{ko fiziko in v druge {tevilne sodobne interdisciplinarne povezave s fiziko, ki omogo~ajo {iroke zaposlitvene mo`nosti na{ih diplomantov v raziskovalnih in razvojnih in{titutih v industriji, telekomunikacijah,
biotehnologiji, ekonomiji, medicini, farmaciji, ban~ni{tvu in {tevilnih drugih panogah. Oddelek si je z razvojem novih {tudijskih programov tako zadal nove cilje, tj.
izobraziti kadre, ki so uporabni v vseh dru`benih sferah, v katerih so moderna in
interdisciplinarna fizikalna znanja nujna za napredek in razvoj. S tem bo na{ oddelek preko izobraèvanja mladih in kompetentnih ljudi {e naprej prispeval h gospodarskemu in tehnolo{kemu razvoju dru`be. Doseganje teh ciljev, klub temu da to
takrat {e ni bilo na{e primarno poslanstvo, je oddelku uspevalo è v preteklosti, ko
smo izvajali samo pedago{ke {tudijske programe. Mnogo na{ih »pedago{kih« diplomantov se namre~ ni zaposlilo v {olstvu kot u~itelji ali ravnatelji, niti ni ostalo
na univerzah, temve~ se je zaposlilo v gospodarstvu (Gorenje, Metal Ravne, In{titut
za fizikalno biologijo, Nova KBM, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor
…), zdravstvu (UKC Maribor), dràvni upravi (Ministrstvo za {olstvo in {port), Slovenski vojski, energetiki (Nuklearna elektrarna Kr{ko, Dravske elektrarne), ~e na{te-
|
309
jemo samo nekatera podjetja in ustanove. Mnogi so se zaposlili tudi kot samostojni
podjetniki. Na{i diplomanti so dobili tudi obilico mo`nosti za izobraèvanja v tujini
v okviru podiplomskega {tudija ali podoktorskega izobraèvanja (In{titut za
teoreti~no biofiziko v Berlinu, Max Planckov Institut v Potsdamu, Max Planckov
In{titut v Göttingenu, Max Planckov Institut v Dresdnu, Medicinska fakulteta v Leipzigu, Laboratorij za fiziologijo respiratornih celic v Bordeauxu, Univerza v Cambridgeu …) in so prejemniki {tevilnih uglednih {tipendij. Ob vseh teh uspehih in
prepoznavnosti na{ih diplomantov verjamemo in smo prepri~ani, da bomo to na{e
poslanstvo {e naprej uspe{no nadaljevali in ga nadgradili.
Ob vsem tem pa velja {e posebej poudariti, da je kljub uvedbi nepedago{kih programov izobraèvanje in vzgoja u~iteljev, ki bodo dosegali najvi{ja znanja, razumevanja in kompetence, {e vedno ena izmed osnovnih prioritet in poslanstev
Oddelka za fiziko. To zagotavljamo s sodobnimi in prenovljenimi izobraèvalnimi
{tudijskimi programi na vseh treh stopnjah bolonjskega {tudija, ki sledijo dru`benim,
kulturnim in ekonomskim spremembam, ki ne narekujejo samo sodobnej{ih in interdisciplinarnih {tudijskih vsebin, temve~ tudi druga~ne organizacijske pristope ter
sodobnej{e metode dela. S tem pri {tudentih dosegamo ve~jo povezanost med teorijo in prakso, ve~ji transfer pridobljenega znanja na razli~na podro~ja poklicnega
delovanja in vi{je kompetence.
50 let po ustanovitvi Pedago{ke akademije in s tem tudi Oddelka za fiziko ~lani
oddelka z zunanjimi sodelavci aktivno izvajamo 6 prenovljenih bolonjskih {tudijskih programov na vseh treh stopnjah in z drugimi oddelki na fakulteti v letu 2012
na~rtujemo izvedbo {e enega programa 2. stopnje za izobraèvanje u~iteljev naravoslovja v osnovnih {olah, uspe{no zaklju~ujemo nacionalni projekt Razvoj naravoslovnih kompetenc, v okviru Naravoslovnega izobraèvalnega centra za trajnostni
razvoj odpiramo Laboratorij za fiziko okolja in Interdisciplinarni didakti~ni center
za okoljsko vzgojo, ki sta bila sofinancirana s strani Kraljevine Norve{ke v okviru
Norve{kega finan~nega mehanizma, organiziramo najve~jo leto{njo Evropsko konferenco o teko~ih kristalih, zaposlujemo tri nove mlade raziskovalce, {irimo raziskovalne dejavnosti na nova eksperimentalna podro~ja, prijavljamo in sodelujemo
pri nacionalnih in mednarodnih projektih ter vsesplo{no teìmo k razvoju
izobraèvanja in vzgoje znotraj stroke, popularizaciji fizike in {ir{ega naravoslovja
ter s svojim raziskovalnim in razvojnim delom sledimo smernicam k trajnostnemu
razvoju v visokotehnolo{ko dru`bo.
Na koncu bi se rad {e posebej zahvalil vsem na{im diplomantom fizike, ki
pou~ujete fiziko v osnovnih in srednjih {olah, kajti brez vas se Oddelek za fiziko
FNM UM ne bi tako hitro razvijal. Vi namre~ najbolj prispevate k popularizaciji fizike, nam zagotavljate kakovosten kader za nadaljnji {tudij, predstavljate na{o u~no
bazo za izobraèvanje {tudentov ter vsesplo{no prispevate k dvigu naravoslovne in
tehni~ne kulture v Sloveniji. Na Oddelku za fiziko se {e kako zavedamo pomena
310 |
va{ega dela, ki poteka po~asi in v drobnih korakih, rezultati pa so vidni {ele ~ez
leta. Zato vam izrekamo najve~jo zahvalo za ves trud, ki ste ga vloìli v vzgojo in
izobraèvanje u~encev in dijakov na podro~ju fizike.
Diplomanti pedago[kih [tudijskih programov fizike na
Pedago[ki fakulteti Univerze v Mariboru
(zdaj Fakulteti za naravoslovje in matematiko)
Na podro~ju pedago{ke fizike je na Pedago{ki fakulteti in sedaj na Fakulteti za
naravoslovje in matematiko diplomiralo è pribli`no 300 {tudentov. Izpostaviti bi
èleli vse, a ker nas prostor omejuje, v nadaljevanju izpostavljamo zgolj deset diplomantov – z izborom èlimo izpostaviti raznolikost dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo diplomanti pedago{ke fizike.
Red. prof. dr. Marko Marhl, prof. fiz. in mat. ter prof. fiz. – prvi doktor znanosti z
Oddelka za fiziko na Pedago{ki fakulteti v Mariboru; profesor, raziskovalec in ~lan
organov fakultet in univerze; zaposlen na Pedago{ki fakulteti in na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM.
Red. prof. dr. Matja` Perc, prof. fiz. – doktoriral na Oddelku za fiziko FNM UM;
dobitnik Zoisovega priznanja za izjemne znanstvene dose`ke na podro~jih matemati~nega modeliranja kompleksnih fizikalnih sistemov ter sociolo{kih in ekonomskih pojavov; zaposlen na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM.
Asist. dr. Uro{ Tkalec, prof. fiz. – doktoriral na Mednarodni podiplomski {oli Joèfa
Stefana; prvi soavtor ~lankov v reviji Science; zaposlen na Institutu Joèf Stefan v
Ljubljani; trenutno na podoktorskem usposabljanju na Institutu Maxa Plancka v Göttingenu.
Mag. Gorazd Andrej~, prof. fiz. in fil. ter dipl. teol. – magistriral iz Kr{~ansko-judovskih odnosov na Univerzi v Cambridgeu in dodatno diplomiral iz teologije na
Adventisti~ni teolo{ki visoki {oli v Maru{evcu na Hrva{kem; pisec ~lankov in »bloger« na temo etike in religije; trenutno doktorski {tudent teologije na Univerzi v
Exeterju v Veliki Britaniji.
Mag. Borut Krajnc, prof. fiz. – magistriral iz fizike – podro~je izobraèvanja na
Oddelku za fiziko FNM UM; dolgoletni mentor {tudentom pri nastopih, ocenjevalec
dija{kih raziskovalnih nalog, ~lan delovnih skupin na Zavodu Republike Slovenije
za {olstvo; zaposlen na Srednji prometni {oli v Mariboru.
Mag. Sebastijan Pungra~i~, prof. fiz. – magistriral na Ekonomski fakulteti Univerze
v Ljubljani; deloval kot analitik in aktuar na podro~ju zavarovalni{tva (Pozavaro-
|
311
valnica Triglav RE d. d.); zaposlen v lastnem podjetju AMMAR, aktuarstvo, poslovno, finan~no in informacijsko svetovanje.
Gorazd Koletnik, prof. fiz. in ptv. – uspe{en podjetnik; direktor podjetja Avto Koletnik v Mariboru.
Anton Obreht, prof. fiz. – ravnatelj, nekdanji ùpan ob~ine Ho~e - Slivnica, predsednik Sindikata direktorjev in ravnateljev Slovenije ter ~lan Republi{kega odbora
zdruènja ravnateljev osnovnih in glasbenih {ol; zaposlen na O[ Franca Le{nika Vuka v Slivnici pri Mariboru.
Petra Rogan, prof. fiz. in ptv. – nekdanja mlada raziskovalka na Reaktorskem centru v Podgorici, asistentka na Fakulteti za gradbeni{tvo in na Medicinski fakulteti
UM, {tudentka magistrskega {tudija Medicinske fizike in Jedrske tehnologije na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani; zaposlena v Univerzitetnem klini~nem
centru v Mariboru.
Marko @igart, prof. fiz. – sodelavec in vodja razli~nih projektov na temo e-gradiv
in novih metod pou~evanja fizike v {olah, asistent in sodelavec na {tudijskih smereh
Razredni pouk in Pred{olska vzgoja na Pedago{ki fakulteti Univerze v Mariboru;
zaposlen na Gimnaziji Slovenska Bistrica.
312 |
Dr. Bojan Hvala
50 let pedago[kih [tudijskih programov
matematike v Mariboru
Zgodovinski pregled matemati;nih [tudijskih
programov na Univerzi v Mariboru
Pedago{ki {tudijski programi matematike imajo svoj izvor na Pedago{ki akademiji,
ki je bila v Mariboru ustanovljena leta 1961. [tudij na akademiji je bil dveleten, diplomanti pa so se zaposlovali kot u~itelji matematike na osnovnih {olah. V za~etku
so bile razmere za delo te`ke, velika pridobitev pa je bila doseèna leta 1978, ko
je bila zgrajena nova zgradba na Koro{ki cesti.
Leta 1985 je bila ustanovljena Pedago{ka fakulteta. Namesto starih dveletnih pedago{kih programov so nastali {tiriletni univerzitetni programi. Prva generacija {tudentov je bila vpisana v {tudijskem letu 1987/88, prve diplomatke pa smo dobili
februarja 1992.
V za~etku je bilo na~rtovano, da bi diplomanti dvopredmetnega pedago{kega
programa matematike lahko pou~evali matematiko na vseh osnovnih in srednjih
{olah. Kasneje je prevladalo prepri~anje, da je smiselno za pou~evanje matematike
na najzahtevnej{ih {olah, gimnazijah, {tudentom zagotoviti enopredmetno matemati~no izobrazbo. V tem duhu smo pripravili enopredmetni pedago{ki program,
ki smo ga prvi~ razpisali v {tudijskem letu 1993/94. Prvi diplomanti enopredmetnega
pedago{kega programa so diplomirali junija 1998.
[e sredi osemdesetih let je bilo matematikov in didaktikov matematike na Pedago{ki akademiji malo, stalno so bili zaposleni le trije. Z ustanovitvijo fakultete in
s prehodom na {tiriletne programe se je {tevilo zaposlenih za~elo ve~ati. Oddelek
za matematiko se je okrepil, med drugim tudi z nekaterimi izjemno prodornimi
znanstveniki. Vse to je omogo~alo ambicioznej{e na~rte za razvoj matematike v
Mariboru. Tako smo è v {tudijskem letu 1993/94 razpisali prvi podiplomski {tudijski program. Prvi magisterij na tem programu sega v leto 1995, leta 1997 pa smo
na oddelku è imeli prvi doktorat iz matemati~nih znanosti.
Mlada Univerza v Mariboru se je {irila in razvijala ter pri tem potrebovala mlade
kadre, asistente in profesorje. Vse to je imelo za posledico, da se je kar nekaj {tudentov enopredmetnega pedago{kega programa odlo~ilo za univerzitetno kariero.
To dejstvo je narekovalo nadaljnja razmi{ljanja o spremembah programov. Ideja je
|
313
bila, da bi pripravili nepedago{ki program in s tem izobraèvanje u~iteljev matematike lo~ili od izobraèvanja znanstvenega kadra za potrebe univerze. Obenem
je ta program ponudil mo`nost {tudija tudi kandidatom, ki bi jih zanimali uporabni
vidiki matematike. Tak{en nepedago{ki program smo prvi~ razpisali v {tudijskem
letu 2002/03, prvega diplomanta pa dobili leta 2006.
Leto 2006 je zaznamoval {e en dogodek. Izjemno velika Pedago{ka fakulteta UM
se je preoblikovala in Oddelek za matematiko in ra~unalni{tvo je skupaj z vsemi
svojimi {tudijskimi programi postal del novonastale Fakultete za naravoslovje in
matematiko.
Nadaljnje pestro dogajanje glede {tudijskih programov matematike je povezano
z bolonjsko prenovo. V {tudijskem letu 2008/09 smo vpisali prve {tudente v nov
bolonjski {tudijski program 1. stopnje Matematika, ki se deli na splo{no in uporabno
smer. Ta bo skupaj s programom Matematika na 2. stopnji, ki ga prvi~ vpisujemo v
{tudijskem letu 2011/12, nadomestil stari nepedago{ki program.
Podobno smo bolonjsko prenovili pedago{ke programe. Leta 2009/10 smo prvi~
vpisali {tudente na nov dvopredmetni bolonjski {tudijski program 1. stopnje Izobraèvalna matematika, ki bo skupaj z dvopredmetnim {tudijskim programom Izobraèvalna matematika na 2. stopnji, ki ga bomo kandidatom prvi~ ponudili v
{tudijskem letu 2012/13, nadomestil stari dvopredmetni pedago{ki program.
Glede enopredmetnega pedago{kega {tudija matematike smo se odlo~ili, da bomo
{tudij organizirali tako, da bodo kandidati za pou~evanje matematike na gimnazijah
najprej opravili {tudij splo{ne matematike na 1. bolonjski stopnji in ga nadgradili s
{tudijem enopredmetne Izobraèvalne matematike na 2. stopnji. Ta enopredmetni
pedago{ki program 2. stopnje prvi~ razpisujemo v {tudijskem letu 2011/12.
[e nekaj statistke. Na univerzitetnih programih iz matematike je doslej diplomiralo
okrog 400 dvopredmetnih profesorjev matematike, 200 enopredmetnih u~iteljev
matematike in 33 nepedago{kih matematikov. Poleg tega je pri nas podiplomski
{tudij zaklju~ilo 42 magistrov in 28 doktorjev znanosti.
O pomenu pedago[kih [tudijskih programov v Mariboru
Pomen pedago{kih {tudijskih programov matematike na Univerzi v Mariboru je
ve~plasten. Po eni strani ti programi zagotavljajo enakomerno pokritost celotne Slovenije s kakovostnimi u~itelji matematike. Centralizacija tovrstnih {tudijev bi, podobno kot pri medicini, imela za posledico, da bi v centru imeli tovrstnega kadra
preve~, drugod pa bi ga primanjkovalo. Po drugi strani ve~ pedago{kih centrov v
dràvi pomeni zdravo konkurenco programov. Nadalje pa so bili pedago{ki pro-
314 |
grami dobra osnova za to, da se je na Univerzi v Mariboru razmahnila tudi znanstvena dejavnost na podro~ju matematike. Matematika dandanes velja za enega raziskovalno najmo~nej{ih podro~ij na{e univerze.
Vsebinski temelji pedago[kih [tudijskih programov iz
matematike
Pri sami zasnovi na{ih pedago{kih programov smo èleli zagotoviti:
• kandidatovo trdno matemati~no znanje, prilagojeno specifi~nim potrebam
pou~evanja na osnovnem in zahtevnej{em (gimnazijskem) nivoju;
• kandidatovo {iroko razgledanost s podro~ja matemati~ne stroke, ki bo zagotavljala, da bo diplomant iskriv profesor z navdu{enjem do matematike in z zagotovljeno mnoìco lepih primerov za ilustracijo dejstva, da je matematika
vznemirljiva in lepa znanost;
• kakovostno teoreti~no pripravo na bodo~i pedago{ki poklic, vklju~no s poznavanjem osnov razvojne psihologije otrok ter osnovami splo{ne didaktike in pedagogike;
• mo`nost soo~anja s prakti~nimi vidiki pou~evanja matematike, skozi ure didaktike matematike, kjer se izku{nje na podlagi predavanj, vaj pa tudi preko
nastopov in pedago{ke prakse prena{ajo na bodo~e u~itelje. Ob tem posebno
pozornost posve~amo dejstvu, da imajo posredovalci dejanske izku{nje iz
{olske prakse, in izgradnji mreè strokovnih sodelavcev za didaktiko matematike, u~iteljev na {olah, ki nam pomagajo pri kakovostni izvedbi nastopov;
• soo~anje kandidatov za pedago{ki poklic z modernimi izzivi pou~evanja matematike na na~in, da sodobne pristope spoznajo, jih preizkusijo, kriti~no ovrednotijo ter na tej podlagi s ~asom izgradijo svoj lasten u~iteljski stil. Ob
poudarjanju mladostne radovednosti in odprtosti do novosti èlimo zagotoviti
tudi zdravo kriti~nost do modnih trendov v {olstvu.
Pogled na trenutno stanje in tri \elje za prihodnost
Pri implementaciji zgoraj na{tetih usmeritev smo bili sorazmerno uspe{ni. Kadrovska zasedba nam je zagotavljala kakovosten pouk matemati~nih vsebin in
soo~enje na{ih {tudentov s predavatelji {irokih obzorij. Na dolo~enih podro~jih so
dejavnosti v teku. Skrb za dober stik oddelka s {olami in tam delujo~imi profesorji
èlimo zagotoviti z razli~nimi aktivnostmi, kot so Posodobitveni programi za u~itelje
matematike, s katerimi smo za~eli v letu 2010, organizacije delavnic in predavanj
|
315
za dijake v okviru Tedna odprtih vrat in gostovanj ~lanov na{ega oddelka na {olah.
Na ta na~in tkemo mreè sodelovanja, ki po eni strani promovirajo na{o stroko in
na{e {tudijske programe, po drugi pa laj{ajo sodelovanje kakovostnih u~iteljev na
{olah pri prakti~nih vidikih usposabljanja na{ih {tudentov, v razmerah, ko to
podro~je ni sistemsko urejeno. Soo~anje z izzivi pou~evanja matematike je tako
znanstveni kot strokovni izziv. Na{a odzivnost na dogajanja na {olskem polju je
vedno ve~ja, na{i ~lani sodelujejo v najvi{jih organih s podro~ja {olstva na
dràvnem nivoju, aktivni smo v strokovnih razpravah. Lepa primera za to sta razprava na Posvetu o pou~evanju fizike, matematike in biologije, ki ga je septembra
2010 organizirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, in strokovna razprava
ob predlogu Bele knjige o vzgoji in izobraèvanju leta 2011. Delo v duhu zgoraj
predstavljenih vsebinskih temeljev èlimo nadaljevati. Ob tem bi si èleli vsaj troje:
razbremenitev obstoje~ih sil s kako dodatno kadrovsko okrepitvijo na podro~ju didaktike matematike, {olsko politiko, ki bi promovirala poglobljeno delo ter prepoznavala in nagrajevala odli~nost v {olstvu, ter zmerno {tevilo {tudentov pedago{kih
programov iz matematike, ki bi k {tudiju pristopali z ljubeznijo do matematike ter
z veseljem do dela z mladimi.
316 |
Dr. Aleksander Vesel
Zgodovina razvoja pedago[kih ra;unalni[kih
[tudijskih programov v Mariboru
V {tudijskem letu 1992/93 se je na Oddelku za matematiko takratne Pedago{ke
fakultete za~el izvajati prvi pedago{ki {tudijski program ra~unalni{tva na Univerzi
v Mariboru. [lo je za pedago{ki enopredmetni {tudijski program ra~unalni{tva z
matematiko. Program je bil namenjen bodo~im u~iteljem ra~unalni{tva na osnovnih
in srednjih {olah, diplomanti pa so si hkrati pridobili licenco za pou~evanje matematike na osnovnih in nekaterih srednjih {olah. Program so izvajali zaposleni z Oddelka za matematiko ob pomo~i sodelavcev z drugih oddelkov Pedago{ke fakultete
(predvsem Oddelka za fiziko) ter s Fakultete za elektrotehniko, ra~unalni{tvo in informatiko.
V ~asu izvajanja tega {tudijskega programa je dozorelo spoznanje o potrebi po
samostojnem pedago{kem {tudijskem programu ra~unalni{tva. V {tudijskem letu
2000/01 je bil tako prvi~ razpisan dvopredmetni {tudijski program ra~unalni{tva,
ki ga sedaj nadome{~ata bolonjska {tudijska programa: leta 2009/10 smo prvi~ vpisali {tudente na nov dvopredmetni bolonjski {tudijski program 1. stopnje
Izobraèvalno ra~unalni{tvo, v {tudijskem letu 2012/13 pa bomo {tudentom prvi~
ponudili dvopredmetni {tudijski program Izobraèvalno ra~unalni{tvo na 2. stopnji.
Oba programa se izvajata v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, ra~unalni{tvo
in informatiko.
Na univerzitetnih programih iz ra~unalni{tva je doslej diplomiralo 50 dvopredmetnih profesorjev ra~unalni{tva ter 43 enopredmetnih u~iteljev ra~unalni{tva z
matematiko. Diplomanti pedago{kih ra~unalni{kih programov so prete`no zaposleni
v slovenskih osnovnih in srednjih {olah ter v gospodarstvu. Nekateri diplomanti pa
so z nadaljevanjem {tudija dosegli najvi{je akademske nazive in nadaljujejo z akademsko kariero na Univerzi v Mariboru.
|
317
Dr. Darinka Siko{ek
Retrospektiva izvajanja pedago[kega
dvopredmetnega programa Kemija na Univerzi
v Mariboru
Ustanovitev skupnega oddelka za predmetni podro~ji kemija in biologija datira
iz leta 1961, ki se je nato v sedemdesetih letih preoblikoval v samostojna oddelka.
Redni {tudij omenjenih predmetnih podro~ij je bil organiziran {ele v {tudijskem letu
1963/64, medtem ko izredni {tudij predmetne vezave kemija in biologija datira è
iz {tudijskega leta 1960/61. V letu 1978 je Oddelek za kemijo skupaj z drugimi oddelki za~el delovati v tedaj novo zgrajeni in sodobno opremljeni stavbi Pedago{ke
akademije na Koro{ki cesti 160, kjer kot ena od entitet sedanje Fakultete za naravoslovje in matematiko domuje tudi danes. Od tedanjega dveletnega (akademijskega) {tudija je {tudij kemije postal {tirileten z ustanovitvijo Pedago{ke fakultete v
letu 1986.
Klju~no novost v organizacijski shemi izvajanja dvopredmetnih {tudijskih programov pomeni odlo~itev o preoblikovanju fiksne predmetne vezave v poljubno dvopredmetno kombinacijo, kar se je dogodilo v {tudijskem letu 1990/91. Tako je od
tedaj naprej oddelek za kemijo izvajalec vseh do sedaj veljavnih pedago{kih dvopredmetnih programov Kemija in … Seveda je bila in {e naprej ostaja predmetna
vezava kemija in biologija najbolj pogosta, dosledno pa se pri vsaki generaciji pojavljajo povezave kemije tudi z drugimi tako naravoslovnimi kot tudi dru`boslovnimi predmetnimi podro~ji, in sicer: kemija in matematika (ki je dokaj pogosta
naravoslovna vezava); kemija in fizika (ki je najmanj pogosta); kemija in tehnika
(prej proizvodno-tehni~na vzgoja; samo ob~asni primeri vezave); kemija in geografija (dokaj pogosta); kemija in zgodovina (ob~asni primeri vezave); kemija in jezik
(npr. slovenski jezik in knjièvnost, angle{ki jezik in knjièvnost, nem{ki jezik in
knjièvnost, madàrski jezik in knjièvnost, prevajanje in tolma~enje – nem{ki jezik;
vezava z angle{kim jezikom je pogostej{a, medtem ko se druge jezikovne vezave
redko pojavljajo); kemija in pedagogika (ob~asni primeri); kemija in sociologija
(zgolj ob~asni primeri); osamljen primer pa predstavlja vezava kemija in teologija.
Zadnja prenova visoko{olskega izobraèvalnega sistema je z uvedbo bolonjskega
modela 3 + 2 Oddelku za kemijo prinesla partnersko izvajanje prve stopnje {tudijskega programa Izobraèvalna kemija, katerega sonosilca sta Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM) ter Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT)
(obe z Univerze v Mariboru). Kadrovska problematika, povezana z izvajanjem predhodno omenjenega {tudijskega programa Kemija in …, je predstavljala stalnico v
318 |
razvoju Oddelka za kemijo. Realizacija kemijskega dela predmetnika kot klju~nega
programskega sklopa je è od vsega za~etka naprej v domeni u~iteljev in sodelavcev
s »sestrske« fakultete, FKKT. Tako se Oddelek za kemijo, ki vse do sedaj tudi obstaja,
ni mogel razvijati. Dolgoletna predstojnica oddelka (dr. Darinka Siko{ek) se je zelo
trudila, da bi zastavila oddel~no mati~no kadrovsko jedro, vendar ji tega zaradi uveljavljene notranje politike na obeh fakultetah in tudi {ir{ih teènj (v okviru univerze
in pristojnega ministrstva) ni uspelo. Zato od vsega za~etka naprej njegovi mati~ni
nosilci in izvajalci uresni~ujejo zgolj predmetno-didakti~ni (torej poklicno-kemijski
del) predmetnika dosedanjih {tudijskih programov Kemija in …
Tekom dobrih dveh dekad je Oddelek za kemijo od {tudijskega leta 1985/86 izvajal {tiriletni visoko{olski program Kemija in … (900-urni), ki se je po prenovi
1996/97 preoblikoval v Univerzitetni dvopredmetni pedago{ki program Kemija in
… (750-urni). Zadnja vpisana generacija tega programa je iz leta 2008/09, medtem
ko se je v {tudijskem letu 2009/10 vpisala prva generacija {tudentov v novo razviti
{tudijski program Izobraèvalna kemija, 1. stopnja. Od leta 1996 oddelek razpolaga
tudi z veljavnim Univerzitetnim enopredmetnim pedago{kim programom Kemija,
ki je bil v prirejeni obliki kot Program dopolnilnih strokovnih znanj za pou~evanje
kemije v srednji {oli izveden v {tudijskem letu 2007/08.
Praviloma kontinuirano je Oddelek za kemijo razpisoval tudi programe nadaljnjega izobraèvanja in usposabljanja (prej stalnega strokovnega izpopolnjevanja)
za potrebe u~iteljev kemije, in sicer Program za pou~evanje predmeta naravoslovje
v 6. in 7. razredu O[ ter Program dopolnilnih strokovnih znanj za pou~evanje kemije v S[ ter didakti~ne oz. metodolo{ke delavnice (npr. Samoevalvacija pri u~iteljih
in u~encih, Poskusi v kemiji).
V {tirih desetletjih delovanja Oddelka za kemijo je na dodiplomskih pedago{kih
{tudijskih programih diplomiralo okoli 400 {tudentov – u~iteljev kemije, promoviranih kot: predmetni u~itelji kemije in biologije (sprva), profesorji kemije in biologije
(kasneje), profesorji kemije in … (od vpisne generacije 1990/91 dalje).
Poleg tega je v zadnjih letih vedno ve~ {tudentov nadaljevalo {tudij na razli~nih
podiplomskih programih iz kemije ali drugega izobraèvalnega programa in so postali magistri ali doktorji znanosti. U~itelji kemije s {tudijem na univerzitetnem dvopredmetnem pedago{kem programu pridobijo strokovno znanje razli~nih vej
kemije, splo{no izobraèvalnih predmetov, kakor tudi kemijskega izobraèvanja,
ki nudi izku{nje pri pedago{kem delu. Tako se diplomanti pedago{kega programa
iz kemije zaposlujejo kot profesorji kemije na osnovnih in srednjih {olah, pogosto
pa so iskan kader tudi v raziskovalnem delu na univerzah in in{titutih, kakor tudi
pri razli~nih poklicih, ki zahtevajo ve{~ine dela z ljudmi.
|
319
V okviru rednega {tudija je v {tudijskem letu 2010/11 na oddelku potekalo izvajanje iztekajo~ega Univerzitetnega dvopredmetnega pedago{kega programa Kemija
in … (3. in 4. letnik) in novega Univerzitetnega {tudijskega programa 1. stopnje Izobraèvalna Kemija (1. in 2. letnik). U~ne enote omenjenih programov so izvajali
u~itelji (redni in izredni profesorji ter docenti) in sodelavci oddelka mati~ne fakultete
FNM in partnerske fakultete FKKT. Drugo- in tretjestopenjskega (doktorskega) {tudija
oddelek {e ne izvaja.
^lani oddelka za kemijo so priznani in uveljavljeni strokovnjaki in znanstveniki
z razli~nih podro~ij kemije. Podro~ja znanstvenoraziskovalno-razvojnega in strokovnega dela omenjenih u~iteljev in sodelavcev so zelo raznolika: Sinteze in karakterizacije: organokovinske spojine, magnetni nanodelci anorganskih spojin (prof.
dr. Miha Drofenik in doc. dr. Matja` Kristl); Polimerne asimetri~ne porozne membrane, Biorazgradljivi in biokompatibilni polimeri (prof. dr. Peter Krajnc, mag. Janja
Majer); Elektrokemijske raziskave, Kemometrija, Kromatografske analizne metode
(prof. dr. Darinka Brodnjak Von~ina); Kinetika in mehanizmi reakcij na
korodirajo~ih povr{inah kovinskih materialov v elektrokemijskih sistemih (doc. dr.
Aljana Petek); Dolo~itev osnovnih termodinamskih in transportnih lastnosti sistemov
za na~rtovanje procesov (prof. dr. Maja Habulin); Aktivne metode pou~evanja in
u~enja kemije, Model demokratizacije preverjalno-ocenjevalnih didakti~nih situacij,
Naravoslovne kompetence kot element kemijskega izobraèvanja, Mentorstvo in
raziskovalna dejavnost mladih (doc. dr. Darinka Siko{ek, asist. Kornelia @ari}).
320 |
Dr. Amand Papotnik, dr. Sre~ko Glode`
Zgodovina razvoja pedago[kih [tudijskih
programov s podro;ja tehnike v Mariboru
Prvi pedago{ki {tudijski program s podro~ja tehnike je takratna Pedago{ka akademija v Mariboru za~ela izvajati v {olskem letu 1960/61. V za~etni fazi delovanja
Pedago{ke akademije se je izobraèvalni program za podro~je tehnike izvajal kot
tehni~na vzgoja in je bil v glavnem organizacijsko povezan s fiziko. Pozneje je
tehni~na vzgoja postala samostojna katedra z imenom Katedra za tehni~ni pouk.
Pedago{ka akademija v Mariboru je od {tudijskega leta 1985/86 postopno za~ela
izvajati visoko{olske {tudijske programe, kar je bila tudi osnova za preimenovanje
v Pedago{ko fakulteto. Pri nastajanju Pedago{ke fakultete so aktivno sodelovali tudi
~lani Katedre za tehni~ni pouk, {e posebej njen predstojnik dr. Amand Papotnik, ki
se je intenzivno zavzemal za visoko{olsko izobraèvanje oziroma prera{~anje Pedago{ke akademije v Pedago{ko fakulteto. Na ta na~in sta bili ustvarjeni èlja in
te`nja, da bi u~itelji v osnovnih {olah imeli visoko{olsko izobrazbo, posledi~no pa
je takratna Pedago{ka fakulteta v Mariboru prva v Sloveniji izobraèvala za poklic
profesorja s podro~ja tehni~ne vzgoje. V okviru {tudijskega programa Proizvodnotehni~na vzgoja je fakulteta izobraèvala bodo~e dvopredmetne u~itelje za osnovno
{olo, ki so lahko ob tehniki izbirali tudi ustrezno drugo (naravoslovno ali dru`boslovno) smer. Vzporedno z nastankom novega {tudijskega programa se je nekoliko
preoblikovala tudi pristojna katedra, ki se je preimenovala v Oddelek za tehni~no
in proizvodno-tehni~no vzgojo. V okviru tega oddelka se je v tem ~asu izvajal tudi
enopredmetni vi{je{olski {tudijski program, namenjen u~iteljem prakti~nega pouka
v srednjih in poklicnih {olah tehni~nih usmeritev.
Z ustanovitvijo Fakultete za naravoslovje in matematiko leta 2006 se je Oddelek
za tehni~no in proizvodno-tehni~no vzgojo preimenoval v Oddelek za tehniko. V
tem ~asu so v skladu s t. i. Bolonjsko reformo nastajali tudi novi (bolonjski) {tudijski
programi. Tako Oddelek za tehniko v okviru Fakultete za naravoslovje in matematiko od {tudijskega leta 2009/10 izvaja dvopredmetni {tudijski program 1. stopnje
Izobraèvalna tehnika, ki je namenjen predvsem pou~evanju tehni{kih predmetov
v osnovni {oli. Za pridobiten naziva profesor tehnike morajo kandidati kon~ani
{tudij na 1. stopnji nadaljevati {e na 2. stopnji. Od leta 2010/11 oddelek izvaja tudi
enopredmetni {tudijski program 2. stopnje Izobraèvalna tehnika, ki je namenjen
predvsem kandidatom, ki so kon~ali ustrezno tehni~no izobraèvanje (strojni{tvo,
elektrotehnika, ra~unalni{tvo, gradbeni{tvo itd.) na 1. stopnji in èlijo nadaljevati
{tudij na 2. stopnji za pridobitev ustreznih pedago{ko-didakti~nih znanj oziroma
|
321
posledi~no pridobitev naziva magister profesor tehnike. Ti diplomanti so namenjeni
predvsem za pou~evanje tehni~nih predmetov v srednjih in poklicnih {olah
tehni~nih usmeritev. Oddelek za tehniko pa izvaja tudi {tudijski program 3. stopnje
Tehnika – podro~je izobraèvanja za pridobitev naziva doktor znanosti. V okviru
tega programa potekajo tudi {tevilne raziskave in projekti.
V teh 50 letih je Oddelek za tehniko pomembno pripomogel k ustrezni strokovni
usposobljenosti na{ih diplomantov, ki opravljajo dela in naloge u~iteljev tehnike in
tehnologije tako v osnovnih kot tudi v poklicnih in srednjih {olah po celotni Sloveniji. V vsakem obdobju so si ~lani oddelka prizadevali za kakovostno strokovno in
pedago{ko-didakti~no usposobljenost na{ih diplomantov, kar se je odraàlo preko
stalnega strokovnega izpopolnjevanja v okviru vseìvljenjskega izobraèvanja. Oddelek je in {e aktivno sodeluje pri mnogih projektih, programih in aktivnostih, ki
zarisujejo pozitivno sled vpetosti u~iteljev in {tudentov v o`je in {ir{e okolje
tehni~ne osve{~enosti in tehni~ne kulture. ^lani oddelka aktivno sodelujejo z Zvezo
za tehni~no kulturo Slovenje, organizirajo Sre~anja mladih tehnikov ter gibanja
Znanost mladini.
322 |
|
323
324 |

Zbornik - Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru

Transcription

Similar documents

permakulturni vrt

Plakat za višu razinu

Sistem za sintezo govora iz besedila - e-Prints.FRI

Na kaj paziti pri nakupu nepremičnine

1 novo.indd - Philologia

PDF-Format - Hrvatsko Društvo Pisaca

PDF-Format - Hrvatsko Društvo Pisaca

PDF-Format - Hrvatsko Društvo Pisaca

41/2005 - Hrvatski filmski savez

Letno poročilo 2007

Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji Biodiversity