Šolski časopis 2013_2014

v
Šolski casopis
Osnovne šole
Bozidarja Jakca
v
Šolsko leto 2013/14
[Vnesite citat
iz dokumenta
ali povzetek
1
zanimivega
dela besedila.
Polje z
OSNOVNI PODATKI ŠOLE
USTANOVITELJ ŠOLE
Mesto Ljubljana
SEDEŢ ŠOLE
Nusdorferjeva 10
1000 Ljubljana
RAVNATELJICA
Nataša Krajnčan
Urednica
Sanela Gromilić
Beseda urednice
Spominjam se dneva pred leti, ko je internet bil še domena redkih
izbrancev, in besed, ki mi jih je takrat izrekla prijateljica: "Dokler ga
nimaš, ga ne potrebuješ!" Ni minilo dolgo, ko sem ugotovila kako prav je
imela. Življenja si brez interneta nisem mogla več predstavljati, bila
sem pa trdno prepričana, da ne bom imela Facebook profila. Dokler mi
ni ta ista prijateljica rekla: "Če nisi na Facebooku, ne obstajaš!" In tako
sem že pet let "ponosna" članica črede, ki slepo sledi globalnemu trendu.
Sicer
na
mojem
profilu
ne
boste
našli
"selfijev"
z
našobljenimi
Lektoriranje
Petra Shrestha
ustnicami in tudi "lajkov" imam bolj malo. Če pa hoče kdo klepetati z
Tisk
ARTPRO d.o.o.
biti "online". Pa vendar, škoda je že narejena. Danes občudujem ljudi,
URADNE URE ŠOLE
tajništvo: vsak delovnik
9.30–11.30 in 13.00–14.00
računovodstvo: vsak delovnik
9.30–11.30 in 13.30–14.30
sama zbiram pogum za usodni korak, da bi se poslovila od tega
KONTAKTNI PODATKI
tajništvo: Majda Babnik
01 520 66 50
fax 01 520 66 60
[email protected]
ravnateljica
01 520 66 51
[email protected]
pomočnica ravnateljice
01 520 66 58
[email protected]
zbornica
01 520 66 52
svetovalna sluţba
01 520 66 53
[email protected]
športni kabinet
01 520 66 55
[email protected]
knjiţnica
01 520 66 56
[email protected]
računovodstvo
01 520 66 57
[email protected]
zobna ambulanta
01 548 20 04
PŠ Hrušica
01 544 36 45
[email protected]
fax 01 544 36 46
spletna stran
2
www.os-bozidarjajakca.si
mano preko Facebooka, bo ostal razočaran, ker enostavno nimam časa
ki so se uprli skušnjavi in še danes trdno stojijo za svojimi načeli. Tudi
"nebodigatreba", ampak rajši ne čakajte na to. Tolažim se s tem, da
zaenkrat še ne spadam v skupino, ki je zasvojena s Facebookom. Po
raznih študijah naj bi bili mladi bolj podvrženi zasvojenosti kot
starejši uporabniki, kar na kratko pomeni, da hitreje postanejo odvisni.
Če te Facebook ovira pri delanju domačih nalog ter učenju in če se
pogosto zalotiš, da z virtualnim prijateljem klepetaš pozno v noč, je
morda čas, da poiščeš pomoč. Za začetek lahko rešiš kratek test na
strani 44 in tako ugotoviš, ali posvečaš preveč časa Facebooku.
Ravno ko pišem te vrstice, po televiziji predvajajo prispevek o tem, da v
eni od občin v Sloveniji še vedno nimajo dostopa do širokopasovnega
interneta. Novinarka se sprašuje, kaj ti ubogi reveži počnejo vse božje
dni! Njihovo življenje je verjetno zelo dolgočasno in pusto, da ne
govorimo o tem, da sigurno nimajo Facebooka. Kako zelo trpijo, ko se
morajo zvečer pogovarjati med seboj ali pa "bogobvaruj" brati knjige! Pa
pot, ki jo morajo prehoditi do prijateljeve hiše, če mu želijo kaj
povedati. Res se mi smilijo!
Dragi učenci, v tem šolskem letu, ki sem ga preživela z vami, sem
opazila, da je v vas kljub vsem računalnikom in mobitelom še vedno
polno življenja. Prihaja najlepši del leta, zato se odpravite ven na zrak
in ga vdihnite s polnimi pljuči. Obkrožite se s pravimi prijatelji in
pojdite skupaj na izlet v naravo. S seboj ne pozabite vzeti izvoda
Šolskega časopisa, mobitele pa za spremembo pustite doma (če ste dovolj
"cool"!).
Hvala vsem, ki ste s svojimi prispevki pomagali pri nastanku časopisa!
Super ste!
SG
Zgodilo se je …
Obiskal nas je ţupan
Na prvi šolski dan nas je
obiskal ţupan, g. Zoran
Janković.
Najprej si je ogledal naše
prenovljene garderobe pred
vhodom v telovadnico, ki so
velika pridobitev letošnjega
novega šolskega leta. Pot po
šoli je nadaljeval z obiskom
učencev in učiteljev pri pouku.
Učence je razveselil z avtogrami
in skupnim fotografiranjem. To
je prvemu šolskemu dnevu
zagotovo dalo poseben pečat.
Nataša Krajnčan
Simbioza
Na naši šoli je od
21. 10. do 25. 10.
2013
potekala
Simbioza -projekt
računalniškega
opismenjevanja
starejših ljudi. 9 učencev prostovoljcev je
udeleţencem pomagalo pri spoznavanju
osnov računalnika, interneta, elektronske
pošte, facebooka in mobilne telefonije. Vsi
udeleţenci so bili pridni učenci in so hitro
napredovali. Ko sva se druţili in pomagali
udeleţencem, sva se počutili zelo lepo in
koristno.
»Za Simbiozo sva se odločila, ker meniva, da
ni dobro, če si v današnjem času
računalniško nepismen. Odločitev ni bila
teţka. Informacijo o Simbiozi sva dobila
preko reklamnega obvestila na Festivalu za
tretje ţivljenjsko obdobje. Najini vnuki in
otroci so zelo vešči na računalniku, ampak
njihovemu znanju nisva uspela slediti. Po
treh dneh druţenja na Simbiozi se dobro
počutiva, strah pred računalnikom izginja. In
meniva, da najini znanci ne bodo več varni
pred najinimi elektronskimi sporočili. Mladi
prostovoljci so bili zelo potrpeţljivi in veliko
znajo. Hvala vsem.«
Aleksandra in Serena, 7.a
Zakonca Fanika, 77 let in Drago, 82 let
3
Zgodilo se je …
Prejem naziva Kulturna šola
Na naši šoli skrbimo za kvaliteten odnos do
Osvojen naziv, ki smo si ga pridobili za
umetnosti in razvijamo različne oblike
obdobje od septembra 2013 do avgusta
kulturnih dejavnosti. Na podlagi uspešnih
2016, nam je spodbuda za nadaljnje
doseţkov, ki smo jih dosegli na kulturnem
ustvarjalno delo na kulturnem področju.
področju, smo prejeli naziv Kulturna šola.
Trudili se bomo za ţivahen utrip kulturnega
Ta laskavi naziv je podelil Javni sklad RS za
dogajanja na šoli in skrbeli za kakovostne
kulturne dejavnosti na zaključni prireditvi v
doseţke šole na področju kulture.
Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v
Cerkljah na Gorenjskem.
Dan četrtne skupnosti
Ţe nekaj let zapored Četrtna skupnost
Golovec organizira dan četrtne skupnosti s
ciljem druţenja in povezovanja krajanov ter
medgeneracijskega sodelovanja.
V šolskem letu 2013/14 so na ploščadi pred
šolo organizirali dva dogodka. Prvič je
šolsko dvorišče oţivelo v jesenskem času, 9.
oktobra. Dogodek s pestrim kulturnim
programom so obogatile plesne in pevske
točke otrok vrtca in šole. Na stojnicah smo
si lahko ogledali predstavitve in dejavnosti
društev ter organizacij z območja ČS
Golovec. Kot vsako leto je bila tudi letos
4
Lili Pesek
Zgodilo se je …
zelo
obiskana
predstavitev
dejavnosti
Obeh dogodkov se je udeleţilo veliko
Prostovoljnega gasilskega društva Štepanjsko
obiskovalcev in sončna popoldneva sta
naselje. Naša šola je poskrbela za najmlajše
minila v prijetnem vzdušju in druţenju.
udeleţence z delavnico oblikovanja gline in
Lili Pesek
ponudbo sladkih priboljškov.
Drugo prijetno druţenje se je odvijalo 14.
maja letos. Na prireditvi so s pevsko točko
sodelovala dekleta 8. in 9. razreda. Zelo
obiskana
je
bila
ustvarjalna
delavnica
izdelovanja roţ iz papirja in delavnica
oblikovanja gline. Ob prijetnem druţenju pa
smo
se
lahko
posladkali
s
sladkimi
kroglicami, ki so jih s pomočjo mentoric
oblikovale učenke 5. razreda.
Šolski eko vrt
V šolskem letu 2012/2013 smo se vključili v
razreda. V začetku maja smo posadili fiţol,
program Šolski eko vrtovi. Šolski eko vrt je
čebulo, ajdo, rumeno korenje, repo in zelje.
čudovita popestritev šolske okolice in
Semena smo dobili v dar od ministrstva za
zanimiv
kmetijstvo,
učni
spoznavajo
prostor
rastline,
za
otroke
pridelke,
saj
ki
vzpodbuja
uporabo
vrtne
avtohtonih sort. V letošnjem šolskem letu
prebivalce, procese v naravi, kot tudi
smo izdelali zeliščno gredico ter zasadili
rokovanje z orodjem in zemljo. Pri izdelavi
sadna drevesa.
prve gredice so sodelovali bivši učenci 9. c
Erika Kogovšek
5
Zgodilo se je …
Prvi otroški likovni bienale
OŠ Boţidarja Jakca
V spomin na velikega slovenskega umetnika,
katerega ime nosi naša šola, smo se odločili v
šolskih letih 2012/2013 in 2013/2014 prvič
v zgodovini šole organizirati »Otroški
likovni bienale OŠ Boţidarja Jakca«.
Idejni vodja projekta je naš učitelj likovne
umetnosti Skender Bajrović.
Likovni bienale bo, kot ţe ime pove, potekal
vsako drugo leto in bo zaplaval tudi v
mednarodne vode.
Letošnji natečaj je potekal v dveh delih.
V prvem delu smo na vse osnovne šole v
Sloveniji in zamejstvu poslali razpis
natečaja, na katerega se je odzvalo 36 šol s
108 risbami. Likovna naloga je bila RISBA –
črta, linija, pika ... Tema in tehnika nista bili
določeni. Velikost likovnega dela ni smela
preseči velikosti risalnega lista (format A3),
dopustni pa so bili manjši formati. Izbor
najboljših je izbrala posebej za to izbrana
strokovna komisija: dr. Beatriz Tomšič
Čerkez, izr. prof. mag. Črtomir Frelih in
Joţe Centa, akademski slikar.
Izbor je potekal v treh kategorijah, in sicer
od 1. do 3. razreda, od 4. do 6. razreda in od
7. do 9. razreda. Razpisane so bile nagrade
za tri najboljše risbe v vsaki kategoriji ter po
pet priznanj. Komisija je podelila devet
nagrad ter le dve priznanji v kategoriji 1. in
6
3. triade. Rezultate izbora smo v maju
objavili na spletnih straneh šole ter v
šolskem časopisu.
Drugi del bienala je bila zaključna prireditev,
ki je potekala 12. 11. 2013 v prostorih naše
šole. Zaključni del je bil ravno tako
sestavljen iz dveh delov. Prvi del je bila
prireditev, namenjena slavnostni podelitvi
nagrad in priznanj, ki jo je spremljal krajši
kulturni program, drugi del pa je bila
otvoritev razstave risb in objava kataloga.
Na tem mestu bi se radi posebej zahvalili za
finančno pomoč Mestni občini Ljubljana,
podjetju Krka d.d., Ljubljanskim mlekarnam,
d.d., Adriaticu Slovenica d.d., NLB d.d.,
trgovini Art v Ljubljani, Likovni šoli SAB in
Šolskemu skladu.
Nosilca projekta Otroškega likovnega
bienala OŠ Boţidarja Jakca sta Skender
Bajrović, učitelj likovne umetnosti, in Petra
Shrestha, učiteljica slovenščine, pri izvedbi
pa so jima z veliko truda pomagali Eva Gril,
učiteljica angleščine in španščine, Vanja
Suhadolnik, učiteljica glasbe in zborovodja,
ter Albina Milek, učiteljica tehnike in
tehnologije. --------------------------------------Petra Shrestha
Zgodilo se je …
Obisk
črnogorskega
pisatelja in
akademika
Na povabilo učitelja Skenderja Bajrovića nas je
Nezakonska mati. Učence je seveda zanimalo
20. 12. 2013 na naši šoli obiskal priznani
mnogo stvari, med drugim na primer, ali pisatelj
črnogorski pisatelj, literarni in likovni kritik,
piše na roko ali uporablja računalnik, če lahko
pesnik, risar in grafik Zuvdija Hodţić. V
pove kakšno »lumparijo« iz svojih otroških let,
Ljubljano je pripotoval skupaj s priznanim
kdaj je napisal prvo pesem … Zvedeli smo, da je
črnogorskim pesnikom in pisateljem Mladenom
pisatelj
Lomparjem, kjer sta se udeleţila knjiţevnega
ročnemu pisanju na papir, kot otrok je rad
srečanja slovenskih in črnogorskih pisateljev.
»rabutal« slive, prva pesem pa je prišla izpod
Hodţićeva priznana dela so: Gluhi zvonovi,
Nekdo kliče, roman Gusinjsko leto in najbolj
priznano delo Davidova zvezda, ki je bilo
prevedeno v slovenski jezik leta 2010 in se
nahaja skoraj v vseh slovenskih knjiţnicah.
Nekatera pisateljeva dela so del obvezne
literature v osnovnih in srednjih šolah v Črni
gori, prevedena pa so v mnoge evropske jezike.
naklonjen
staremu,
zanesljivemu
njegovega peresa v zgodnjih osnovnošolskih
letih, pravzaprav je povedal, da piše, odkar
pomni. Ker je gospod Hodţić pripovedoval v
črnogorščini, smo bili deleţni tudi izjemnega
simultanega
prevajanja
učitelja
Skenderja
Bajrovića v slovenščino. Za konec je igralec
Dţoni Hodţić, pisateljev nečak, v črnogorščini
recitiral pesem Tanja, ki jo je g. Hodţić napisal v
času svoje prve zaljubljenosti. Učenci so bili
Na naši šoli je bil v druţbi priznanega
polni vprašanj in prijetno druţenje bi še dolgo
črnogorskega gledališkega in filmskega igralca
trajalo, če nas ne bi pregnal konec učne ure, ki
Dţonija Hodţića. Najprej sta obiskala knjiţnico
smo ga ovekovečili s skupno fotografijo.
s pohvalo o lepem kotičku in bogati literaturi,
posebne pohvale pa sta namenila šolskemu
časopisu. Zatem je sledilo srečanje z učenci 7. b
razreda pri uri slovenščine pod vodstvom
učiteljice Petre Shrestha. Pisatelj je najprej
učencem predstavil sebe in svojo ţivljenjsko pot,
potem pa jim dal moţnost, da so ga spraševali,
kaj jih zanima. Kar tako mimogrede je tudi (v
slovenščini!)
recitiral
Prešernovo
Preden je pisatelj Zuvdija Hodţić zapustil našo
šolo, je knjiţnici podaril dve knjigi, roman
Davidova zvezda in zbirko literarnih in likovnih
kritik z naslovom To je to, ter štiri grafične
odtise z motivi stare arhitekture za šolsko
galerijo.
Skender Bajrović in Petra Shrestha
pesem
7
Zgodilo se je …
Korajţa velja
V torek, 24. 12. 2013, smo organizirali
inštrumenta in plesu. Najboljši se bodo
glasbeni festival Korajţa Velja. Vodi ga
uvrstili na medšolsko tekmovanje in naprej
Marjan Hvala. Povabimo pa tudi pevko
na drţavno, kjer smo v prejšnjih letih dosegli
Emanuelo. Sodelovali so učenci od 4.-9.
odlične rezultate. Še vedno pa nestrpno
razreda. Predstavili so se vsi, ki so ţeleli
čakamo na rezultate, ki jih bo objavil Marjan
pokazati svoje znanje v petju, igranju
Hvala.
Aleksandra Kostić in Barbara Kavčič
Josipovič, 5. b
Na obisku v DSO
V okviru programa kroţka, Zdrave šole in
Pred tem smo skrbno sestavili program in za
programa Soţitje, smo se z učenci, ki
skupino varovancev iz das mase izdelali
obiskujejo humanitarni kroţek, odpravili v
pujske za srečo.
Dom starejših občanov Ob sotočju.
Naleteli smo na prisrčen sprejem. Potem ko
smo jih razveseli s pesmicami, dramatizacijo
in opisom iz ţivljenja naše šole, smo ob
prigrizku poklepetali, si izmenjali šale in
skupaj zapeli ljudske pesmi.
Ura našega druţenja je kar prehitro minila,
zato smo se dogovorili, da se srečamo še vsaj
enkrat mesečno.----------------------------------Lidija Ozimek
8
Zgodilo se je …
Dobrodelni novoletni koncert
V torek, 10. 12. 2013, smo organizirali naš
so v našem prostoru ţe prepoznavni in
prvi novoletni dobrodelni koncert. Zbrana
uveljavljeni.
sredstva bomo namenili socialno ogroţenim
glasbenim gostom, ki so se z veseljem
učencem naše šole. Hvala za vaše prispevke.
odzvali našemu povabilu. Pričarali ste nam
Ob polni jedilnici smo uţivali ob pestrih
prijeten večer.
melodijah,
ki
so
jih
izvajali
različni
Zahvaljujemo
se
vsem
Nataša Krajnčan
ustvarjalci. Od najmlajših in vse do tistih, ki
9
Zgodilo se je …
Male sive celice
V sredo, 4. 12. 2013, je na TV Slovenija
potekalo snemanje oddaje Male sive
celice. Pred TV kamerami so se »potili«
Ţiga, Eva in Manca Maša, spremljali pa
so jih navijaško razpoloţeni sošolci in
sošolke. Naši tekmovalci so pokazali
veliko znanja, ţal pa so bili nasprotniki
za točko boljši.-----------------------------Karmen Vergolin
Planetu Zemlja prijazna
šola/vrtec 2013/14
Skozi celo šolsko leto smo v 1. a
prebirali različne knjige z ekološko
tematiko in pestro poustvarjali.
Ponosni smo na to, da smo s
sodelovanjem
na
vseslovenskem
natečaju Eko beri, ki ga organizira
društvo Planet Zemlja, prejeli naziv
Planetu
Zemlja
prijazna
šola/vrtec 2013/14. Potrdilo o
nazivu smo slavnostno prevzeli ob
svetovnem
dnevu
Zemlje
na
Gospodarskem razstavišču.
Katja Kovačič Kokošar
10
Zgodilo se je …
Prešernov dan
Za Prešernov dan smo na naši šoli, tako kot
vsako leto, pripravili proslavo, ki je namenjena
učencem,
staršem,
dedkom
in
babicam,
meščanom četrtne skupnosti Golovec ter tudi
ostalim. Prireditev so pripravile učiteljice Romana
Šarec Rojc, Monika Gracar Bajda in Vanja
Suhadolnik.
Letos je bila prireditev posvečena slovenski
poeziji in prozi avtorjev, ki letos praznujejo
okrogle obletnice. Prireditev se je pričela s himno,
ki jo je zapela Kaja Vrakelja Ljuboja. Letos smo
praznovali 170 let od nastanka Zdravljice, saj jo je
Prešeren objavil 26. aprila 1848. Skladbo zanjo je
napisal Stanko Premrl. Nadaljevali smo s
predstavitvijo
del
pesnika
Ivana
Minattija,
pisatelja in pesnika Bogdana Novaka, pisatelja Josipa------------------------------------------------------Vandota, Josipa Stritarja, Josipa Jurčiča, Bogomira---------------------------------------------------------Magajna in pisateljice Anice Černe.
V baletni točki je nastopila učenka Enja Hribernik, v glasbenih točkah pa Eva Grebenc Slanić na
klavirju ter Hana Ajkić s kitaro. Nastopile so še Tjaša Tasić, Ana Čičak, Zala Resman, Rene
Borštnar, Luka Šenica, Nika Zupančič in šolska pevska zbora. ---------------------------------------
Fotografije: Janez Platiše
11
Zgodilo se je …
Teloh za
pesnika
Tako smo naslovili prireditev,
s katero smo na podruţnični
šoli
Hrušica
počastili
slovenski kulturni praznik.
V program nas je uvedel
otroški pevski zbor, ki je zapel
drţavno himno. V programu,
ki je sledil, so nastopili učenci od prvega do
četrtega razreda. Otroci so se na odru
projekcija prizorov iz pesnikovega ţivljenja,
rojstnega kraja in njegovih prijateljev.
pogovarjali o pesniku Francetu Prešernu in
Program so polega učencev spremljali tudi
omenili zanimivosti iz njegovega ţivljenja.
njihovi starši in sorodniki, ki so si vzeli čas in
Recitirali so pesmi o poeziji in pesnikih ter
z udeleţbo počastili spomin na našega
zastavljali literarne uganke. Dramsko so
velikega pesnika.
uprizorili Prešernovega Povodnega moţa in
Prireditev sta vsebinsko in organizacijsko
Ţupančičevo Ciciban in čebela. Vmes so
pripravili ter izvedli Marjanca Agreţ in
zaplesali ljudski otroški ples in igrali na
Simona Zdešar Zajc.------------------------------
instrumente.
12
Dogajanje
je
spremljala
Zgodilo se je …
Pustovanje
Za Pusta smo v šoli prijetno rajali. Mlajši
v telovadnici, največji pa v jedilnici. Za
slednje je poskrbel 9. a, ki je prevzel
celotno organizacijo in pripravil zabaven
program. Ob različnih igrah, glasbi in
izbiri najboljše maske smo se poslovili od
pusta in letošnje zime.
O Pustu
Pust je čas, ko se napravimo v
pustno šemo, maškaro. Prvotno so
bili
maskirani
liki
utelešenje
nadnaravnih sil in so predstavljali
duhove rajnih. Ljudje so menili, da
odganjajo zimo in zle sile, povezane
z njo. Staro izročilo pravi, da obisk
pustnih šem prinaša srečo in dobro
letino,
zato
jih
je
potrebno
obdarovati. Pustni čas je premakljiv
in je odvisen od velike noči. Prava
pustna dneva sta dva: pustna nedelja
in pustni torek.
Pustni krofi
1 kg moke
10 dag sladkorja
1 kocka kvasa
14 dag olja
4 jedilne ţlice ruma
10 rumenjakov
sok ene pomaranče
sladkor za posip
po potrebi dodajaš mlačno
mleko
Vse sestavine pregnetemo v testo. Nato ga pustimo nekaj časa
vzhajati. Ponovno ga pregnetemo in pustimo vzhajati. Ko je
testo dovolj vzhajalo, ga razvaljamo in nareţemo z okroglim
modelom in ocvremo. Pred serviranjem ga potresemo s
sladkorjem za posip.
DOBER TEK!
Najbolj znan in največji pustni karneval v
Otroci se še posebej veselimo Pusta saj ta dan
Sloveniji se zgodi vsako leto na Ptuju. V
lahko zganjamo še večje norčije kot običajno.
Sloveniji najdemo zelo raznoliko in pisano
Obiskujemo sosede in pridno zbiramo razne
druščino pustnih običajev in prek sto vrst
sladkarije, ki jih dobimo v dar. Seveda pa pusta
različnih mask, vendar niso nikjer tako privlačni
ne bi bilo brez pustnih krofov. Moja babi naredi
in poznani, kot na ptujskem Kurentovanju.
zares odlične in mi je zaupala celo recept zanje.
Kurenta - Koranta pozna ne le Slovenija, temveč
tudi ves svet.
Nina Toplak, 5. a
13
Zgodilo se je …
Razstava likovnih del Suzane
Komel
V prostorih OŠ Boţidarja
Jakca ţe deseto leto
organiziramo
razstave
likovnih
del
priznanih
likovnih ustvarjalcev ter
ljubiteljev
likovne
umetnosti. Razstave so
postale tradicija, posvečene
pa
so
slovenskemu
kulturnemu prazniku in
mesecu
kulture.
S projekti in likovnimi deli
ţelimo učencem, učiteljem,
staršem in obiskovalcem
pribliţati likovno umetnost
ter bogatiti njihov estetski
odnos
do
umetnosti
nasploh. Razstave hkrati
učencem ponujajo dodaten
vpogled
v
likovno
umetnost, ob tem pa tudi
spoznavajo
moţnosti
ljubiteljskega izobraţevanja
na likovnem področju in
splošno
v
kulturi.
OŠ Boţidarja Jakca je s
tradicionalno
razstavno
dejavnostjo postala galerija
v
malem,
saj
vsak
razstavljalec po zaključku
razstave šoli podari eno
likovno delo, ki krasi stene
šole.
14
Letošnjo razstavo za dan in
mesec kulture je počastila
akademska slikarka Suzana
Komel s svojimi devetimi
likovnimi deli v tehniki
pastel. Slike, naslikane v
čudovitem
pravljičnem
trenutku in času, so motivi
narave, ki nam jo je avtorica
na svoj poseben način
ustvarila in podarila. Njena
dela so impresije trenutkov,
barvne refleksije in zvoka v
naravi in prostoru. Vsi
elementi doţivljanja so
usklajeni v eno čudovito
harmonijo lepote, glasbe in
virtualnih potez barvnega
pastela … Veseli smo, da je
bila slikarka učenka na naši
šoli.
jo je uporabljal francoskonizozemski slikar Jean
Clouet 1485–1540). Kot
intimna slikarska tehnika
pastel je doţivel afirmacijo v
18. stoletju pri slavnih
mojstrih: Eduardu Manetu,
Toulouseu - Lautrecu,
Edgarju Degasu, Pablu
Picassu, Eduardu Manetu
idr. Na Slovenskem je v
pastelu veliko ustvarjal naš
veliki umetnik Boţidar
Jakac, po katerem naša šola
tudi nosi ime. Pastel kot
slikarski material in tehnika
je zelo priljubljen pri
otrocih, tako da so likovna
dela Suzane Komel pravo
doţivetje za vse naše učence
in tudi za učitelje na šoli.
Pastel je slikarska tehnika, ki
Skender Bajrović
Zgodilo se je …
Prireditev ob otvoritvi igrišča
dvakrat tedensko. S predstavo so
nastopali tudi na Festivalu gledaliških
sanj.
Na festivalu jih je spremljala tudi naša
učiteljica slovenščine
katerimi
so
z učenci, s
makedonski
gostje
popoldansko druţenje nadaljevali s
sprehodom po Ljubljani. Druţenje
smo
potem
skupaj
zaključili
s
tradicionalnim slovenskim kosilom, ki so ga
V ponedeljek in torek, 31. 3. in 1. 4., smo v
v šoli pripravile naše kuharice.
okviru projekta Podarimo si prijatelja,
V torek smo imeli kulturno prireditev,
podarimo si knjigo gostili učence in
namenjeno prenovi igral na otroškem
mentorice Slovenskega zdruţenja France
igrišču, ki je bilo obnovljeno z donacijo
Prešeren iz Skopja.
društva SILA. Razgibanemu programu so se
Naši gostje so za učence drugega triletja
priključili tudi naši makedonski prijatelji in
nastopali z igrico Gremo na vlak, ki so jo
zapeli slovenske pesmi. Prireditev je tako
pripravili v okviru dopolnilnega
pouka
potekala v znamenju zahvale društvu Sila in
slovenščine. Dopolnilni pouk obiskujejo
mednarodnemu prijateljstvu.--------------------
15
Zgodilo se je …
Zakorakali smo v projekt
Veliki nemarni škornji
in se je začela prebujati vsa narava, smo
sklenili, da se zdramimo tudi mi in našim
junakom konkretno tudi pomagamo. Zares
pomagamo. Najbolj nas je ganilo, ko so
škratki v zgodbi hiteli pripovedovati, kaj
hudega se jim v gozdu godi. Tako smo
izbrali otroško idejo: Gozdni škrati naj postavijo
znak za velike nemarne škornje, da je v gozdu
prepovedano odlagati smeti. Pred gozdom naj
postavijo zabojnike za različne odpadke.
Ker je ideja spet rodila idejo, smo jo malce
razširili. Učenci so predlagali in bili trdno
odločeni, da naredimo table in zabojnike za
smeti ter jih odnesemo v gozd. Tako lahko
vsaj malo pomagamo gozdnim škratkom,
gobam ter vsem prebivalcem gozda, da ne bi
Mentorici Katja Kovačič Kokošar in Mirka
Planinc sva v šolskem letu 2013/14 z učenci
1. a razreda prvič stopili v projekt Veliki
nemarni škornji. Ko sva s projektom začeli v
razredu, sva bili nad odzivom učencev
prijetno presenečeni, saj so komaj čakali
dneve, ko bomo brali zgodbo in iskali rešitve
za
pravljične
junake.
Zelo
radi
so
poustvarjali v svojo knjigo in jo skrbno
dopolnjevali
z
različnimi
likovnimi
tehnikami. Zgodbo smo brali v delih v
različnih letnih časih, ko pa je prišla pomlad
16
znova in znova prihajali nemarni škornji. Ko
smo izbrali idejo za izpeljavo, smo na tablo
zapisali in narisali načrt, kako bomo idejo
izpeljali. Potem smo se lotili dela. Zbirali
smo kartonaste škatle, jih lepili in poprijeli za
čopiče in škatle prebarvali. Na table smo
narisali piktograme in jih lično pobarvali.
Slikovne table smo dopolnili še z napisi. V
gozdu smo poiskali odpadle veje in v šoli
nanje pritrdili table. Iz škatel smo izdelali še
tri zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov,
jih prebarvali na zeleno, opremili z napisi in
slikami ter jih okrasili z listjem in narisanimi
Zgodilo se je …
gobicami. Učenci so predlagali, da izdelamo
za nekaj dni zamenjala čudovita ideja. Pri
zabojnik za plastiko, steklo in papir. Učenci
izdelavi tabel in zabojnikov so bili učenci
so menili, da bi škornji morebitne steklenice
izredno motivirani, gnala jih je misel, da
odvrgli v zabojnik in ne v kakšen grm. Ko bi
bodo oni, čeprav še zelo majhni, izdelali
škornji v gozdu iz nahrbtnika vzeli plastenko
nekaj, s čimer bodo (morda) pomagali
s pijačo in jo izpraznili, bi jo vrgli v koš za
junakom iz zgodbe.
plastenke in ne na kakšno gobo. Nekaj dni
so samo lepili, barvali, risali, si ogledovali naš
Katja Kovačič Kokošar
načrt, pa spet barvali… Igro med odmori je
Pisateljica Alenka Klopčič na
obisku
Projekt Veliki nemarni škornji nas je z
zgodbo popeljal v gozd. Ponudila se nam je
priloţnost in tako smo skozi celo leto
prebirali knjige z ekološko vsebino (Smetko
sredi gozda, Ekodetektivi v Bangladešu,
Hišek in Zemlja, Hišek in Rečica, Hišek in
Veter, Hiša in Zrak…). Še posebej pri srcu
so nam bile knjige avtorice Alenke Klopčič.
Ker se nam je ponudila priloţnost, da
pisateljico osebno tudi spoznamo, smo jo
povabili v goste. Z veseljem se je odzvala
vabilu in nas v mesecu marcu tudi
obiskala.Za vse nas je bila to čudovita
izkušnja, saj je zgodba brana iz pisateljičinih
ust zvenela drugače. Izvedeli smo od kod
črpa ideje in navdih za pisanje takih knjig.
Poučila pa nas je tudi o energiji. Pisateljica je
učence tako navdušila nad pisanjem, da so
sklenili, da bodo tudi sami napisali, kakšno
pomagala pri izbiri in oblikovanju naslova.
Potem je učence še dodatno motivirala in
nam podarila tri svoje knjige.
Zelo jo je
presenetila navdušenost učencev za pisanje
zgodbic. Ob odhodu je dejala, da v tako
prisrčnem razredu še ni bila. Učenci so
pisanje zgodbic vzeli zelo resno in kar nekaj
dni pisali in pisali ter prinašali smešne,
poučne in prisrčne zgodbice. Skupaj smo jih
prebrali in izbrali najboljšo ter jo nagradili z
eno od pisateljičinih knjig.
Katja Kovačič Kokošar
knjigo z ţivalsko vsebino. Alenka jim je
17
Zgodilo se je …
Obisk proizvodnje TE-TOL
Ljubljana
V mesecu marcu smo bili zopet zelo dejavni,
stanovanje. Izvedeli smo, da je najbolj
saj nas je projekt Veliki nemarni škornji
primerna bivalna temperatura 21 °C.
popeljal v bliţnje podjetje TE-TOL, kjer
proizvajajo elektriko in toploto. Dobre volje
smo se kar peš odpravili cilju naproti. Tam
so nam pripravili lep sprejem. Sprva smo se
pogovarjali, zakaj vse potrebujemo elektriko,
potem pa so učenci ugotavljali, da brez
elektrike ne bi mogli kuhati in bi ne imeli
čistega perila.
Delo
v
proizvodnji
Najbolj nas je zanimalo, zakaj so vidni trije
dimniki. Izvedeli smo, da sta dimnika samo
dva. Najvišji dimnik v višino meri 100 m, na
njem je ekološka postaja, na vrhu pa rdeče
lučke, ki opozarjajo letala. Niţji dimnik meri
v višino 50 m in je za rezervo (oljna kurjava).
V najširšem hranijo toplo vodo, ki potem
pride v radiatorje.
in
tamkajšnjem
laboratoriju zahteva stroga varnostna pravila,
med drugim morajo zaposleni nositi tudi
zaščitna oblačila. Imeli smo priloţnost ta
oblačila pobliţje spoznati. Ker se zaradi
varnostnih ukrepov nismo mogli sprehoditi
po proizvodnji, so nas popeljali v sejno
sobo, kjer so nam ob nazorni videoprojekciji
predstavili delo proizvodnje ter postopke
pridobivanja toplote in elektrike.
Ko smo se vrnili v šolo, smo iskali rešitve,
Imeli smo priloţnost spoznati in prijeti
indonezijski premog in lesne sekance, ki jih
uporabljajo za gorivo. Premog pripeljejo do
ogromnega skladišča z vlakom. V podjetju
zelo strmijo k temu, da so čim bolj ekološki.
Zato imajo celo svojo lokomotivo na paro.
Topla voda, ki jo proizvedejo v TE-TOL-u,
prihaja v naše radiatorje in nam tako ogreva
18
kaj bi lahko v TE-TOL-u naredili drugače,
da bi bila naša okolica še lepša in manj
onesnaţena. Učenci so predlagali zanimive
rešitve:
-
Da bi se iz dimnika valil čist zrak, bi
v dimnik spustili škratke, ki bi čistili
Zgodilo se je …
notranjost
dimnika
s
čarobnim
prahom.
-
V dimnik bi vgradili rokavičke in
roke, ki bi pridno čistile slovenski
premog.
-
Razstava
izdelkov iz lesa
Na vrhu dimnika bi bile veveričke in
metuljčki, ki bi s svojimi repki in krili
čistili zrak, ki bi prihajal iz dimnika.
-
Lokomotivo
bi
lahko
zamenjal
močan slon, ki bi vlekel vagone,
polne premoga, iz naših rudnikov.
Na vagonih bi lahko rokavičke ţe
čistile umazan premog.
-
Namesto premoga bi lahko uporabili
smeti. Da pa ne bi s kurjenjem teh
onesnaţevali planeta, bi smeti skuhali
v
velikem
čarobnem
kotlu,
v
katerega bi nasuli čistilni čarobni
prah. Tako bi nastala zmes, podobna
premogu.
Ob koncu letošnjega šolskega leta v času skupnih
govorilnih ur so si lahko starši, učenci in obiskovalci
ogledali razstavo izdelkov iz lesa, ki so nastali pri
pouku, kroţku in izbirnem predmetu Obdelava
Nekaj teh idej smo skupinsko prelili na papir
gradiv les. Izdelki so nastali po lastni zamisli, z
in nastali so prav zanimivi plakati.
iznajdljivostjo in ustvarjalnostjo učenk in učencev.
Katja Kovačič Kokošar in Mirka Planinc
Vsi sodelujoči si zasluţijo pohvale za izdelavo teh
izdelkov.
V naslednjem šolskem letu bomo razstavi, ki jo
pripravljamo skupaj z učenkami in učenci dodali še
izdelke iz umetne snovi in kovine.
Najprej pa moramo seveda dokončati še hotel za
ţuţelke za naš šolski vrtiček, v jeseni bomo izdelali
še ptičjo hišico in morda v zimskem času nadaljevali
z izdelavo čisto pravega vrtnega gugalnika.
Albina Milek
19
Zgodilo se je …
Fotografski natečaj
Na naši šoli smo razpisali fotografski natečaj.
Nika Zupančič – Vrh Viševnika in na
Pridni mladi fotografi, pa tudi malo starejši
tretjem mestu Ana Tasič – Zima. Prvo
so nam poslali več kot 50 fotografij.
mesto med učitelji je zasedla učiteljica Irena
Komisija (Julija Leben, Davor Mešić, Maja
Koudela s fotografijo Deţniki, na drugem
Rus) je izbrala tri najlepše fotografije, ki so
mestu je bila učiteljica Diana Šercer
jih poslali učenci, in tri, ki so jih poslali
Stojanovič – Verona, tretje mesto pa je
učitelji.
pripadlo učiteljici Martini Modic – Slivnica.
Med učenci je bil prvi Jaka
Hočevar s fotografijo Gore, druga je bila
Vse
fotografije
so
nam
zelo
všeč.
Tiana Janković, 6. b
Jaka Hočevar
Nika Zupančič
20
Ana Tasič
Zgodilo se je …
Irena Koudela
DIGITALNA FOTOGRAFIJA
Diana Šercer Stojanović
Digitalna fotografija je kroţek, pri katerem se
učimo delati in urejati lepe slike. Delali smo ţe
veliko stvari, ki so bile zelo zabavne. Do sedaj
smo se ţe naučili pravilno uporabljati
fotoaparat, slikati, poskušali smo narediti črke
iz ljudi … Ampak saj veste, to je zelo teţko.
Poskusite tudi vi doma, naredite vse črke, vso
abecedo. Delali smo tudi lepe slike, katere smo
slikali v temi. Vas zanima kako? Povem vam:
predmet, katerega smo slikali, smo nekaj časa
osvetljevali, preden smo ga slikali. Pa tudi
duhce smo delali in ime smo pisali s svetilko. Če
bi hoteli izvedeti kaj več, pa se vpišite v
digitalno fotografijo. Jaz vem, da bomo delali
še veliko zabavnih reči, ki se jih zelo veselim.
Za zdaj vem samo to, da bomo naslednjič
delali koledar za leto 2014. Bomo videli,
kakšen bo, mislim, da bo lep. Slikali bomo tudi
različne prireditve, ki se bodo dogajale na
šoli. Komaj čakam, saj zelo rada delam
fotografije, zato pa sem se vpisala v kroţek.
Zelo se zabavam in se imam lepo.
Lana Černigoj, 6. c
Martina Modic
21
Zgodilo se je …
Evropska vas
V petek, 9. maja 2014, se je naša šola ţe
iz plute in maketo drţave iz plute. Pozabili
tretjič
zaključne
nismo niti na tradicionalno portugalsko
prireditve z imenom Evropska vas, ki vsako
otoţno glasbo fado, katere značilnosti so bile
leto poteka na Hribarjevem nabreţju v
predstavljene
Ljubljani. Tokrat smo našo stojnico okrasili
obiskujejo izbirni predmet likovno snovanje,
z različnimi izdelki v povezavi z drţavo
so pod budnim očesom učitelja Skenderja
Portugalsko.
Bajrovića
zapovrstjo
Gre
udeleţila
za
različne
likovne,
na
plakatu.
izdelale
Učenke,
figuro
ki
slavnega
literarne in slikovne izdelke, ki so jih naši
portugalskega pomorščaka Vasca de Gama,
učenci ustvarjali tekom šolskega leta. Učenci
ki je s svojo ladjo ponosno krasila sprednji
prvega triletja so izdelali portugalskega
del naše stojnice.
petelinčka iz lepenke in v obliki stripa
upodobili tudi njegovo pravljico. V petem
razredu pa so učenci izdelovali petelinčke iz
odpadnih materialov. Ker brez nogometa ne
gre, smo s sabo prinesli tudi mali ročni
nogomet, ki je poţel veliko zanimanja.
Ravno tako je bila zelo zanimiva maketa
nogometnega igrišča z goli iz stiroporja. Ker
se
največ
plute
pridobi
ravno
na
Portugalskem, smo se predstavili z nakitom
22
Glasbeno-plesno
točko
z
letošnjo
portugalsko evrovizijsko popevko sta zelo
uspešno predstavila učenka Ana Mlinar in
učenec Matevţ Lampič iz 5. b razreda, ki
svoj prosti čas ţe nekaj let posvečata
plesnemu
ustvarjanju.
Prireditve
se
je
udeleţilo 14 učencev in učenk, ki so zelo
uspešno predstavljali razstavljene izdelke.
Eva Gril
v
Sportne strani
Prispevke so prispevali učitelji športa
Med dvema
ognjema
Ljubljanski
maraton
V sredo, 19. 11. 2013, smo na naši
šoli izvedli medšolsko tekmovanje v
igri med dvema ognjema. Našo šolo
je zastopalo 14 četrtošolcev in
Košarka
četrtošolk ter 1 učenec 3. razreda.
Oktobra so naši starejši učenci
Pomerili so se z OŠ Kašelj in OŠ
blesteli v košarki. Tekmovanje se je
Poljane in obe šoli z odlično igro
odvijalo na osnovni šoli KDK, kjer
premagali.
so naši učenci osvojili prvo mesto v
skupini in se tako uvrstili v nadaljnje
tekmovanje.
Prvo počitniško soboto v letošnjem
šolskem letu, 26. 10. 2013, se je 40
Badminton
V četrtek, 17. oktobra 2013, je v
dvorani BIT potekalo tekmovanje v
badmintonu za starejše učence in
učenke. Seveda smo bili tam tudi mi.
Med kategoriziranimi je Domen
Sagadin zasedel 3. mesto, Vid Babnik
pa 5. mesto. Pri nekategoriziranih je
Rok Ţonta klonil šele v finalu in
osvojil 2. mesto. Na tekmovanju sta
sodelovali še Una Haznadar in Ana
Ocvirk, ki se je prebila v drugi krog
in tam tudi obstala.
učencev
Dvoranska
atletika
V sredo, 22. 1. 2014, se nadaljuje
tekmovanje v dvoranski atletiki. V
predtekmovanju so naši učenci in
naše
šole
promocijskega in šolskega teka v
okviru 18. ljubljanskega maratona.
Vzdušje je bilo super, dobro voljo
smo prinesli s sabo, tako da nas
tudi vetrovno vreme ni motilo.
Andrej Zrimšek
učenke nastopili izvrstno in kar
sedem se jih je uvrstilo na finalno
tekmovanje. Nikola Jovičević in Liza
Mikeln sta pri najmlajših zmagala v
skoku v daljino, Zala Resman in
Kenan Selimovski pa sta v kategoriji
pri mlajših osvojila tretji mesti. Zala v
skoku v daljino, Kenan pa v teku na
60 metrov. Odlično so natopili tudi
Rok Seljak, Karin Kuţnik in Kaja
Vrakelja Ljuboja ter se z doseţenimi
rezultati uvrstili v finale.
udeleţilo
23
v
Sportne strani
Prispevke so prispevali učitelji športa
Ljubljansko prvenstvo v
skokih z male proţne
ponjave
V četrtek, 21. 11. 2013 je potekalo ljubljansko
prvenstvo v skokih z male proţne ponjave. Z naše šole
se je prvenstva udeleţilo 6 tekmovalk in tekmovalcev.
Jernej Flisar iz 3. a je zmagal v kategoriji najmlajših
učencev, Ana Bergant iz 9. b pa je osvojila 2. mesto v
kategoriji starejših deklic. Ostali tekmovalci so nastopili
zelo solidno.
29. 1. 2014 se je tekmovanje nadaljevalo na polfinalu v
Ţirovnici. V svojih kategorijah so naši tekmovalci
osvojili naslednje rezultate: Jernej Flisar 6. mesto, Liza
Mikeln 29. mesto, Ana Mislej 103. mesto, Blaţ Šipoš
Mehle 21. mesto, Lovro Bratun 35. mesto in Ana
Bergant 7. mesto. Kljub nekaterim zelo dobrim
rezultatom se našim tekmovalcem ţal tokrat ni uspelo
uvrstiti v finalno tekmovanje.
Andrej Zrimšek
Polfinale drţavnega
prvenstva v akrobatiki
Na OŠ Dobrova je 22. 11. 2013 potekalo
polfinale drţavnega prvenstva v akrobatiki.
Jernej Flisar je v kategoriji najmlajših dečkov
osvojil 2. mesto, odlično pa je tekmoval tudi
Blaţ Šipoš Mehle, ki se je z 8. mestom med
mlajšimi dečki uvrstil v finale drţavnega
prvenstva.
Andrej Zrimšek
24
v
Sportne strani
Prispevke so prispevali učitelji športa
Drţavno prvenstvo v športni
gimnastiki
V sredo, 7. 5. 2014, je na OŠ Dobrova
potekalo drţavno prvenstvo v športni
gimnastiki. Z naše šole se je tekmovanja
udeleţilo 5 učencev, ki so morali pokazati
obvezne sestave na štirih orodjih. Najboljši
od njih je bil Jernej Flisar, ki je v kategoriji
najmlajših učencev osvojil 3. mesto. V
močni kategoriji mlajših deklic sta velik
napredek od lanske tekme pokazali Liza
Mikeln in Ana Mislej, ki sta osvojili 27. in 46.
mesto. V kategoriji mlajših dečkov sta letos
debitirala Blaţ Šipoš Mehle in Lovro Bratun,
ki sta s solidnimi nastopi osvojila 13. in 23.
mesto.
S tem dogodkom se je končala letošnja
sezona tekmovanj v gimnastiki, vsi pa ţe
nestrpno čakamo na prihodnje šolsko leto in
nove telovadne izzive.
Andrej Zrimšek
Šahovski kroţek
Tudi v letošnjem letu smo imeli na PŠH šahovski
kroţek
pod
mentorstvom
Romana
Klobase.
Letošnje šolsko leto so kroţek obiskovali le fantje,
ki so vsako sredo popoldan kovali strategije in po
eno uro in pol trenirali šah. Šah spada med športe
in v športu športniki med seboj tekmujejo. Nič
drugače ni na šahovskem kroţku. Medsebojno
tekmovanje poteka ţe celo leto, v sredo, 16. 4.
2014, so pa tekmovanje zaključili in najboljši trije so
prejeli tudi medalje. Kroţek bo od zdaj naprej
Prva tri mesta so si šahisti razdelili takole:
potekal malo manj tekmovalno, a nič manj
1. mesto: Luka Grum (4. c)
strateško do konca maja.
2. mesto: Din Kalabić (3. c)
3. mesto: Maj Babnik (4. c)
25
v
Sportne strani
Prispevke so prispevali učitelji športa
Najboljše v Ljubljani
Po nekaj letih sodelovanja v ţenskem
je ostalo vse do konca. Po sedemmetrovkah
nogometu smo letos imeli malo večje
smo napredovali z rezultatom 3:2.
ambicije. Zato je kriva Lana Tomič, ki je zelo
zavzeto
sestavljala
ekipo
in
obveščala
sošolke o treningih, kot se za kapetana
spodobi. Iz tekme v tekmo smo se vse bolj
uigravali in iz predtekmovanja prišli v
končnico brez poraza. V polfinalu nas je
čakala ekipa OŠ Valentina Vodnika, ki je bila
v drugi skupini ravno tako neporaţena in z
zastrašujočo bilanco 12 danih in samo 2
prejeta gola. Naša dekleta so pogumno
krenila v tekmo in smo celo povedli. V
drugem polčasu je sledilo izenačenje in tako
26
Zdaj nas je čakal še finale proti OŠ Prule.
Tekma je bila polna priloţnosti, a brez
golov. Zopet sedemmetrovke. Dekleta so
zelo dobro izvajala strele, tako da se je
rezultat ustavil šele pri 8:7 za OŠ Boţidarja
Jakca. Pohvaliti je treba tudi neustrašno
golmanko Vido, ki je obranila tudi dva strela
iz sedmih metrov. Za ekipo ljubljanskih
prvakinj so nastopile Lana Tomić, Vida
Kastelic, Kaja Vrakelja Ljuboja, Maja Šučur,
Jona Slaček, Erika Pust in Kaja Matjaţ.
v
v
Sportne strani
Prispevke so prispevali učitelji športa
Novi rekordi
Naši učenci so letos v plavanju dosegli nove rekorde
in postali ljubljanski prvaki.
1. mesto je med
posamezniki dosegel Dušan Lalič s časom 28,31.
Katja Mačešić Šulterer je zasedla 3. mesto, Aljaţ Čad
5. mesto, v finalu pa je Gašper Anţič dosegel 7.
mesto med mlajšimi. Za štafeto so nastopili Katja
Mačešić Šulterer, Nika Modic, Lia Hribernik, Sara
Janevski, Dušan Lalić, Aljaţ Čad, Luka Dedić ter
Aljoša Prokofjev Lampe in z novim šolskim
rekordom 2.12,52, dosegli prvo mesto.
V petek, 11. 4. 2013, je v Kranju
potekalo finale drţavnega prvenstva v
plavanju. Naš učenec Dušan Lalič je bil
zopet najhitrejši ter tako postal drţavni
prvak. Zelo dobro pa se je odrezala
tudi ekipa v štafeti in osvojila tretje
mesto.
27
v
Literarni koticek
v
ČRNE MAČKE
VABILO NA LEPOOBNAŠEVALNI DAN
Štiri urne črne mačke
Ob lepoobnaševalnem dnevu bo tiha maša,
po njej pa tekma v tišini
in kdo ima čiste zobe v snežno beli milini.
se na ulicah podijo in miške lovijo.
Strašno zmedo so storili
in paniko v živalskem vrtu naredili.
Gasilci in rešilci jih lovijo,
ampak jih ne dohitijo.
Rešili so se za las
s skokom na zeleni pas.
Nikola Jovičevid in Nejc Vrbinc, 5. a
O LJUBEZNI
Ljubezen je topla, to je lepo.
Ljubezen, to mora biti, brez
ljubezni nas ne bi bilo.
Ljubezen je ljubezen.
To je normalno.
Opoldne bo kviz o bontonu
potem bo pogovor o slavnem Antonu,
ki zna živeti v »bontonobonbonu«.
Ob dveh bo iskanje lepih besed,
namesto grdih, ki so pravi nered.
Ob treh se bo postavil red,
za poredne bo to za umret.
Ob štirih bo čas za odmor,
potem bodo jedli zdravi por.
Ob petih bo prišel nekdo
in povedal bo, kako
se bo končalo s tistimi,
ki poznajo le besedo bonbon
namesto bonton.
Ob šestih in sedmih se šele začne,
gostija prava za vse.
NE ZAMUDITE!
Pridite ob lepoobnaševalnem dnevu
v tisti neznani hram.
v
Ljubezen je mocna kot
temperatura Sonca.
Blaž Kamnar, 3. b
28
Lara Hudobivnik, 5. a
v
Literarni koticek
V KNJIŽNICI
ZJUTRAJ SEM SE ZBUDILA IN ŠLA V KNJIŽNICN FRANCETA PREŠERNA. BRALA SEM KNJIGN
KNSNVIRJA NA LETECI ŽLICI. V KNJIŽNICI JE BILN PRIJETNN, STENE SN RDEČE BARVE,
KNJIŽNIČARKI TJAŠA IN NATALIJA STA PA ZELN PRIJAZNI. KN SEM PREBRALA KNJIGN
KNSNVIRJA NA LETECI
v ŽLICI, SEM PREBRALA ŠE KNJIGI MAČEK MURI IN MUCA CNPATARICA.
KO SEM JU PREBRALA, SEM SI IZPOSODILA KNJIGO PRINCESE IZ VSEGA SVETA. NATO SEM
v
NDŠLA DNMNV.
DNMNV SEM NDŠLA Z AVTNBUSNM. DNMA SEM ZASPALA V PNSTELJI.
KAJA KRIŽAJ, 3. B
KOČIJA
Štirje zajci štir lisice
in za njimi jezni psi,
vsi na vasi, tam na griču
našli staro so kočijo,
z njo se zdaj okrog podijo.
Tedaj v mesto so zavili
in zastoj v njem sprožili.
V napačno smer vozili
in policaja s ceste zbili.
Živali so se razbežale,
ker so lačne vse postale.
A policaj s ceste zbit
v bolnici ma nos razbit.
Konec prav srečen ni,
a zabavali so se vsi.
Lara Hudobivnik in Vid Hočevar, 5. a
Lara Vrhovec, 1. b
29
v
Literarni koticek
POTEPAL SEM SE S PETROM
POČASNA PESEM
PANOM
Ţe dolgo časa pišem počasno pesem,
Nekega dne sem srečal Petra Pana. Srečala sva se
na trgu. Name je posul prah in šla sva v njegovo
Saj med pisanjem včasih kar zaspim
deželo. V njegovi deželi je bilo zelo lepo. Raste
in čez dolgo časa se končno zbudim.
veliko zelenja. Nič ni onesnaženo. Imeli so zelo
Saj ta počasna pesem ni norčava in nagajiva,
veliko dreves. Še dobro, da je to čarobna dežela.
Najprej mi je razkazal deželo. Bilo je zelo zanimivo.
ampak je pridna in uboga,
Peljal me je k vodi. Tam sva splezala na drevo, od
medtem pa druge tepe nadloga.
koder sva videla pirate. Videla sva kapitana Kljuko.
Bolje da ne omenjam, kako pomaga.
Bil je zelo jezen. Njegovi možje so bili nespametni.
Pri peki testo vmeša.
Midva s Petrom sva šla dalje. Njegova vila je bila
vedno z njim. Peter Pan je bil zelo pameten.
Ko rezlja, se nikoli ne upeša.
Povedal mi je vse o tej deželi. Počasi sva morala
Čez dan le dela, se uči,
domov, ampak je bilo dovolj časa, da mi je
zvečer, ponoči sladko spi.
razkazal zadnji del dežele. Potem sva se morala
posloviti in iti domov, če ne bi me mama kregala. In
Ne nagaja, ne nori,
Čeprav se včasih razveseli
zdaj sva bila vsak v svoji postelji.
Svit Klemenčič, 3. b
in cel teden od nje nič drugega slišati ni.
Četudi nihče ne posluša je,
še zmeraj ne utihne,
saj je to zanjo pomembna stvar,
ker govori, kako je nastala.
Ko se to zgodi le enkrat v ţivljenju, ne neha
in ves čas razlaga …
Dokler se ona počasna pesem konča in končno
neha.
Laura Hudobivnik, 5. a
30
Ana Mlinar, 5. b
v
Literarni koticek
Izgubljena ovčka
Mama ovčka je imela svoje ovčke zelo
rada. Eni izmed njih je bilo ime
Oblaček. Oblaček je zelo rad skakal.
Mama ovca ga je svarila, da se bo
izgubil. Imela je prav, ker se je oblaček
res izgubil. To se je zgodilo na paši.
Medtem ko so ga vsi iskali, je
raziskoval vas. Skoraj ga je ţe ujel
prodajalec volne, a mu je zbeţal. Rekel
mu je: »Prebrisanec te bom ţe ujel!«
Ampak Oblačka to sploh ni zanimalo.
Beţal je naprej in medtem skočil v
blatno luţo, a od tedaj naprej je puščal
v blatu stopinje. Mama ovca je šla za
njim in ga našla v blatu pri zlatarni.
Neţa Novak, 3. a
Jaka detektiv
Nekoč je ţivel otrok z imenom Jaka.
Hotel je postati detektiv. Nekoč se je
izgubil pes Piki. Jaka je vzel
povečevalno steklo. Sledil je stopinjam,
ki so vodile v gozd. Bili sta dve poti, a
stopinj ni bilo več. Ni vedel, v katero
smer naj gre, potem pa je zaslišal
lajanje. Šel je pogledat in ga našel.
Počutil se je kot slavni detektiv.
Anel Spahić, 3. a
Muca Tačica
Nekoč se je v mestu izgubila muca
Tačica. Deček Janko se je odločil, da jo
bo poiskal. Šel je pogledat v gozd, če se
je tam izgubila. Ko je prišel do visokega
drevesa, je tam zagledal muco Tačico, ki
ni imela hrane. Nahranil jo je in odpeljal
k lastnikom.
Amir Kuduzović, 3. a
MOJA
DETEKTIVSKA
ZGODBA
Sarina torba
Bil je običajen dan, dokler nekdo ni ukradel Sari torbo. Sara je
bila zelo ţalostna, ker je v njej imela ključe. Nina, Neţa, Naida,
Nika in Šejla so se določile, da bodo našle krivca. Prvi dokaz, ki
so ga našle, je bil črn skodran las. Nobena od njih ni imela
takega. Potem so videle bele sledi barve, ki so vodile do Sarine
hiše. Videle smo, da Sarin oče barva hišo, Sarina mama
Klavdija pa nas je klicala. Vse smo videle, da ima ona črne lase
in da njeni čevlji puščajo belo barvo in da v roki drţi njeno
torbo. S pladnjem piškotov stoji pred vrati in jih vabi na
prigrizek. Vse smo takoj vedele, da je ona vzela Sarino torbo,
ker je potrebovala ključe. Svoje je namreč pozabila na
avtobusu. Tako smo rešile primer.
Nika Jošt, 3. a
3.a
Riki se izgubi
Nekega dne je punčka Tara peljala svojega kuţka Rikija na
sprehod. Dolgo sta se sprehajala, ko mu je rekla: Zdaj te lahko
spustim s povodca. Kuţa je takoj stekel do nekega psa in nato še
naprej. Tara ga je poklicala, a nihče se ji ni oglasil. Hodila in
hodila je, a ga ni našla. Potem je šla domov. Naslednji dan je
zagledala pasje sledi pred hišo. Vzela je povečevalno steklo in šla
okoli hiše. Spet je prišla do vrat, sledi so peljale v notranjost
hiše. Ko je prišla v spalnico, je videla kuţka, ki je mirno spal.
Bila je vesela.
Lia Indof, 3. a
31
v
Literarni koticek
SLON JE ZAČEL KVAKATI
POČASNA PESEM
Pisalo v roke, list pa na mizo.
Počasno in ne hitro kot strela.
Napišem si pesem z jopico debelo.
Verzi so lepi, oblak pa je mrzel.
Oblak nad to pesmijo ledeno
se smeje, ko snežinke počasne
se vihtijo na zemljo. Dan je bel
kot zavesa, le sreča.
Sreča toplo mi odeje pesem počasno,
jopica bela. Vsi so veseli kot sonce,
njihovo sonce, obrazki veseli, ki
so oblak zaledeneli stopili. Krasno!
Ta pesem vliva moči,
dan zaledeneli raztopi še ti!
Sreče in smeha ne pozabi, saj
če ne, si leden! Le vliva sreče ne izpusti.
Še jaz se počasi odpravim
od mize snežinke topit.
Zapojem si pesem rjovečo in
že sem zunaj.
Nazadnje težko se sreča vliva.
Naša zadnja minuta mineva.
Za roke se primimo in srečo zavremo!
Vsi zapojemo roorrar!
Spet sreča med nami živi!
Mrzlega oblaka več ni!
Sreča spet živi in nekaj čutim!
Hitrost se spet vrača! Hura!
Laura Bajs, 5. c
32
NEKOČ JE ŢIVEL SLON. ŢIVEL JE V GOZDU. NEKEGA DNE JE ŠEL PIT V SVOJ
NAJLJUBŠI POTOČEK ZRAVEN JASE. MEDTEM KO JE PIL, JE PONESREČI POPIL ŠE
ŢABO. NASLEDNJI DAN, KO SE JE ZBUDIL, JE UGOTOVIL, DA JE ZELEN KOT ŢABA
IN NAMESTO DA TROBI, KVAKA. NATO JE ODHITEL K ZDRAVNICI VEVERICI.
POVEDALA MU JE, DA IMA ŢABATITIS ALI ŢABJO BOLEZEN. SLON JE BIL TAKO
RADOVEDEN, DA JE VPRAŠAL ZDRAVNICO VEVERICO, KAKO SE LAHKO POZDRAVI.
ZDRAVNICA MU JE POVEDALA, DA SE LAHKO POZDRAVI EDINO TAKO, DA ZAPOJE
ŢABJO HIMNO. SLON JE ZAPEL ŢABJO HIMNO, KI GRE TAKOLE: KVAK, KVAK,
KVAK, KVAK, KVAK, KVAAAAAAK. SLON JE BIL ZELO SREČEN, KER JE BIL SPET
NAVADEN SLON KAKOR VSI OSTALI.
LARA GERMOVŠEK, 1. A
v
Literarni koticek
POEZIJA
VALENTINOVO
MOGOČE
Poezija je kot norija!
Čas veselja in ljubezni je,
ki iz zemlje poţene na trato
zvončke ter marjetice.
Srčki po spletu lete,
ki kot knjige oplodijo srce.
Vsi mladi kot najmlajši
Mogoče pri sosedu gori,
mogoče se v daljavi iskri.
Mogoče gasilcev ne bo,
saj zaspali so.
ampak misli.
Če hočeš biti poet,
moraš bit´ poln zamisli.
Poezija je strast,
velika kot pošast.
skačejo okrog,
da par si pridobijo na dan.
A pri njej ne nori telo,
Mogoče miza padla bo s strehe
Če hočeš biti poet,
Nova ţivljenja se ustvarijo,
in si zlomila nogi dve,
rabiš nekoga,
a naslednje leto se ločijo.
a kaj se dejansko zgodilo je,
ki bo znal tvoje pesmi zapet.
Valentinovo takšno pač je!
tega zdaj še nihče ne ve.
In ko zapoje,
je kot bi premagal vse boje!
Maks Matej Cuzak, 5. c
LETNI ČASI
Mogoče pevka postala bo slavna,
mogoče jo trema izda,
nikoli tega ne bo izvedela,
Oh, kako lepo diši!
dokler se ne preda.
Roţico utrgam si,
res pomlad diši.
Domen Kastelic, 6. c
UMETNOST
O umetnosti govorimo,
ko se nam nekaj zdi lepo
Mogoče ta pesem postala bo hit,
in z besedami kar letimo,
sploh toplo ni,
saj zapela pevka jo bo,
letimo, kot da bi bili
pozimi vedno sneţi.
z rešeno mizico,
Zebe, zebe roţic ni,
List rumeni, zelenih listov ni,
zdaj zime ni,
jesen pridrvi.
Letni časi so prelepi!
Neţa Novak, 3. a
tako večnem kot morju.
gledal jo bo sosed mil,
če seveda je še ţiv.
Toplo, toplo uţivamo vsi.
Poletje, morje, poletni dnevi.
v vesolju, v vesolju,
Umetnost pomeni:
risati, slikati in še marsikaj,
a prava umetnost
Maja Rot in Manca Maša Sladič, 7. b
je nekaj, kar nas veseli,
ko se nam ideja porodi.
Tinkara Vaupotič, 6. c
33
v
Literarni koticek
ČAROBNI METULJ
NEKOĈ ZA DEVETIMI VODAMI IN SEDMIMI
GORAMI SE JE RAZTEZAL VELIK TRAVNIK.
TARVA JE BILA SIVE BARVE, ROŢE NISO
RASTLE. NA TRAVNIKU SO IMELI DOM LE
PIKAPOLONICA PIKA, KOBILICA SKOKICA,
POLŢ
SLINKO
IN
MRAVLJA
TINA.
VSE
ŢIVALI SO BILE ĈUDNE BARVE IN ZATO
TUDI ZELO ŢALOSTNE. NEKEGA DNE JE
ZAPIHAL MOĈEN VETER IN NA TRAVNIK
PRINESEL METULJA. TA SI JE V MOĈNEM
VETRU ZLOMIL KRILO. ŢIVALI SO GA NAŠLE
LEŢATI IN JOKATI. POMAGALE SO MU. KO
SE JE METULJ POZDRAVIL IN POLETEL NAD
TRAVNIK, JE OSUPNIL. TAKO ŢALOSTNEGA
KRAJA ŠE NI VIDEL. RAZTEGNIL JE SVOJA
ĈAROBNA KRILA TER PRELETEL CEL TRAVNIK
IN SPUSTIL IZ KRIL ĈAROBNI PRAH. ROŢE
SO VZCVETELE IN TRAVNIK JE OZELENEL.
PRVI JE PRIŠEL POLŢ SLINKO. METULJ JIH
JE POZDRAVIL. »KER STE MI POZDRAVILI
KRILO, VAM V ZAMENO VRNEM BARVE. SEM
ĈAROBNI METULJ.« NAJPREJ JE SVOJ PRAH
PIHNIL
V
PIKAPOLONICO
PIKO,
KI
JE
POSTALA SVETLEĈE RDEĈA, POLŢU SLINKU
JE PRIĈARAL VESELJE, KOBILICI SKOKICI PA
PIKICA POLONICA
LEPA PIKICA,
KAJ PA HOČEŠ ZDAJ?
MOĈNE NOGE, KI SO SKAKALE VSE DO
SONCA. MRAVLJI TINI PA JE PRIĈARAL
MRAVLJIŠĈE
IN
VELIKO
PRIJATELJIC.
POSLOVIL SE JE TER ODLETEL DOMOV. ŠE
HRANE MALO,
HOČEM ZDAJ.
DALILA VELADŽIĆ, 1. A
VEDNO STOJI ĈAROBNI TRAVNIK. VSAKO
POMLAD TRAVA ZRASTE DO NEBA, ROŢE DO
SONCA.
ŢIVALI
PA
POJEJO
ĈAROBNO
PESEM.
AJNA REDŢIĆ, 1. A
34
v
v
Literarni koticek
VERZ
Verze si izmišljuje pesnik.
Temu pravi umetnost,
Nič čudnega, saj je pravi
mestnik.
Poezija, recitacija, pesništvo,
RIMA
Pesnik oiše oesmi,
kitice z vsem,
vašŢani so oa sreŢni,
Ţe je dobra rima,
cela vas kima.
kar koli,
Če je dobra rima,
vem pa, da je tej pesmi naslov
se ne kršijo oravila,
Medvedek Roli.
rima bistvo pesmi je,
Ţe rime ni, oesmi ni.
Ko verz pesnik napiše,
Rima se hitro najde,
se potopi v fantazijo hiše.
vsak pesnik vsaj eno pozna,
Verzi padajo v kitice,
tudi ti lahko svojo najdeš,
ker vsebujejo rime,
le pri slovenšŢini uŢiteljico ooslušaj,
ko morja dvigajo plime.
uŢiteljica je oolna rim,
in upaj, da eno posodi ti,
Pesnik je tudi poet,
Ţe oa je v šoli ne najdeš,
verz pa stih.
doma sorodnike vorašaj
Nič drugega vam ne povem,
in rima v tvoji glavi ostane
ker sem premlada - nič o tem
in ne oozabi, rima je dobra, Ţe se res rima
ne vem.
in Ţe je dobra rima, cela vas kima.
Karin Kužnik, 6. c
Lana Černigoj, 6. c
MARTIN KRPAN IN PETER KLEPEC
Martin Krpan je nekega dne objavil na svojem blogu, da lahko v eni minuti naredi 145 počepov in
da išče tekmeca, ki bi ga lahko premagal. Javil se je Peter Klepec in rekel, da jih on lahko naredi 146
v pol minute, zmenila sta se, da se bosta pomerila v počepih. Župan je to izvedel in jima rekel, da
tisti, ki bo zmagal, dobi novi iPod. Martin Krpan in Peter Klepec sta to sprejela pod pogojem, da
tisti, ki zgubi, ostane brez vse elektronike. Bližal se je slavnostni dan. Vsak po svoji poti sta prišla v
dvorano Stožice. Martin Krpan je prišel z mercedesom, Peter Klepec pa s svojim novim citroenom.
Ko sta prišla v Stožice, sta se pripravila na tekmo, sodnik je naznanil, da se bo boj začel. Pogledala sta
si v oči, oba prepričana v svojo zmago. Sodnik je rekel: »Pripravljeni, pozor, zdaj!« in oba z močno
željo po zmagi, sta začela hiteti s počepi. Na koncu je zmagal Peter Klepec in dobil novi iPod. Zaradi
jeze Martina Krpana so se Stožice začele rušiti. Rešil se je le Martin Krpan, Peter Klepec pa je ostal
zagozden nekje med ruševinami Stožic. Sporočilo te zgodbice je, da denar uničuje ljudi.
Maja Rot,
35 7. b
KOLUMBIJA
Moj stric ţivi v Kolumbiji. Tja se je preselil, ko se je
poročil s Kolumbijko. Zdaj ţivita v mestu Cartagena,
ki leţi na severni obali Kolumbije. Republika
Kolumbija je obmorska drţava v severozahodni
Juţni Ameriki. Na severu meji na Karibsko morje, na
vzhodu na Venezuelo, na jugovzhodu na Brazilijo,
na jugu na Peru in Ekvador ter na zahodu na
Panamo in Tihi ocean. Ime je dobila po raziskovalcu
Krištofu Kolumbu, ki je odkril Ameriko. Glavno
mesto Kolumbije je Bogota. Kolumbija šteje 44
milijonov prebivalcev, kar je 22-krat več kot
Slovenija. Prav tako je površinsko 57-krat večja od
Slovenije. Uradni jezik Kolumbije je španščina.
Teta mi je povedala, da v Kolumbiji otroci v šolah nosijo uniforme, katerih barva je odvisna od šole.
Uniformo najpogosteje sestavljajo bela ali siva majica ali pulover ter modre hlače ali krilo. Otroci za
razliko od nas ne obiskujejo 1.-9. razreda, ampak imajo najprej 5 let niţje stopnje in nato še 5 let višje
stopnje. Torej imajo skupaj 10 razredov. Šola je obvezna. Otroci lahko obiskujejo javno oz. privatno
šolo. Javna šola je brezplačna, medtem ko je privatna plačljiva. Starši se lahko odločijo za fantovsko,
dekliško ali mešano šolo.
Arne Supe, 5. b
36
Razvedrilo
HLADILNIK
Ţivalski pripomoček, ki hladi hrano. (Mark)
PRALNI STROJ
Ţival, ki ima rada mraz in zelo veliko poje. (Jasna)
Velika pošast. Ko njen zelo velik rep se
priključi v luknje na steni in se dotaknemo
njegovih oči (gumbov), začnejo ţareti. Ko
vanj nalijemo tekočino, se njena usta
zaprejo in se vrtijo. (Lejla)
Hladilnik je naprava, v katerem je zelo mrzlo. Tako je hladno,
da je kar mrzlo. (Rok)
Ţival, katera v svojem trebuhu vse zamrzne. (Haris)
Ţival, v katero daš stvari in v eni uri so ţe zamrznjene. (Laura)
Ţival, ki te očisti. (Haris)
Bela ţival, v katero daš volnene pošastne
črve in jih zmelje in na koncu so mokri.
(Laura)
GOSPODINJSKI
Aparat, ki za lepoto vse opere. (Maks
Matej)
APARATI
Kaj so gospodinjski aparati? Večina ljudi pozna tiste gospodinjske aparate, ki nam pomagajo pri
gospodinjskih opravilih. Učenci 5. c razreda pa vidijo gospodinjske aparate malo drugače …
MIKSER
Ţival, ki iz sadja naredi sok. (Mark)
Ţival, ki je stvari in ko se razjezi, njena
usta vse uničijo. (Lejla)
Ţival, v katero daš sadje. Nato ponori in
ga zmelje. (Laura)
Je vrtiljak za sadje. (Maks Matej)
SESALEC
Bitje, ki vse poje, kar je na tleh. (Rok)
Ţival z dolgim rilcem, ki sesa odpadke. (Mark)
[Vnesite citat iz dokumenta ali
APARAT
ZA KAVO
povzetek zanimivega
dela
besedila. Polje z besedilom
Rdeča ţival, v katero daš kozarec,
lahko postavite
koli v
smešno
bela miš inkamor
ven pride
dokument.
Uporabite
posladkano rjavo
mleko kartico
čudnega
okusa.
(Laura)
»Orodja za polja z besedilom«,
čeStroj,
želite
ki spremeniti
začara zrna oblikovanje
v kavo. (Maks
polja z besedilom za izbiro
Matej)
pojavnega citata.]
Ţival, ki s svojimi usti posrka milijon stvari. (Haris)
Ţival, ki poje vse, kar ji pride na pot. (Maks Matej)
Ţival podobna slonu, le da z rilcem namesto vode vsrkava prah. (Jasna)
Ţival, ki ji nogo vtakneš v zid, valja se po tleh in se hrani s smetmi. Ko je sita, pa neha bobneti. (Laura)
Ţival, ki ji vtaknemo dolg rep v luknjo na steni, takrat pa se razjezi in potegne čisto vse naše smeti. (Uroš)
37
Razvedrilo
SLEPI ZA VOLANOM
PISMO POTOVALO CELIH 76 LET
Vodjo urada za cestni promet na
Filipinih so takoj odpustili. Za
visoko podkupnino je namreč
izdal
vozniško
dovoljenje
slepemu. Dvojna smola: slepi je
bil namreč časopisni poročevalec,
ki je napisal članek o korupciji v
tem uradu. Že pri prvem poskusu
je zadel v polno.
Iz kraja Bowling Green v ameriški zvezni
državi Kentucky je Anne Steel, ki je bila
tedaj stara 35 let, pisala pismo svoji
svakinji Mary Turnbow. Ta je živela samo
24 kilometrov stran. Ko je pismo po 76
letih prispelo, sta bili obe ženski že
davno pokojni. Pismo se je začelo z
besedami: »Verjetno si misliš, da se že
dolgo nisem oglasila.« Kako prav je imela
gospa Steel!
ŽIVEMU SE VSE ZGODI
OD STRAHU IZGUBILI ZOBE
V angleškem mestu Blackpool so morali popraviti tobogan v
nekem zabaviščnem parku. Tehniki so naleteli na
nepričakovano odkritje. Pod toboganom so našli več kot sto
zobnih protez; iz ust so padle gostom, ki so vpili od strahu.
Zanimivo pa je, da se nikoli ni oglasil niti eden od obiskovalcev,
ki je prišel s tobogana.
ZAKAJ JE BANANA UKRIVLJENA
Posebno nagrado v višini 1000 funtov je
razpisalo neko angleško živilsko podjetje za
vsako nakupovalko, ki bi prinesla ravno
banano. Tina Prouchman je res našla ravno
banano, jo po najkrajši poti odnesla v
supermarket, se spotaknila, padla prav na
banano, ki pa se je ob tem upognila in postala
kriva kot vse druge banane. Tina se je
razjezila, pojedla presneto stvar in seveda
ostala brez nagrade.
Odlomki so iz knjige »1000 osupljivih dejstev«. Poišči jo v šolski knjiţnici!
38
Razvedrilo
DRAGA
PARKIRNINA
Voznik pripelje na
parkirni prostor in
vpraša redarja na
parkirišču: »Koliko
stane parkiranje?«
MOČ OBLASTI
KAZEN
Miličnik: »Ali veste, da vam za takle
prekršek lahko vzamem vozniško
dovoljenje?«
»Oči, a bi me kaznoval za nekaj, česar
nisem storila?«
Fant: »Ne, tega pa ne morete
napraviti, ker ga sploh nimam.«
»Seveda ne hčerka.«
»Dobro, ker danes nisem pomila
posode!«
»Petdeset evrov!« mu
odvrne redar.
OTROCI MED SEBOJ
PAMETNA OPICA
»Pa je vedno tako
drago?«
»Moja mami se zelo boji, če hodi po
mestu.«
Gregor se je vrnil iz Afrike in s seboj
pripeljal opico.
»Ne, samo za vas!« mu
odgovori redar.
»Kako pa to veš?«
»Neverjetno je pametna,« je razlagal
prijateljem. »Kadi, pije slivovko, šiva
nogavice in z mano igra karte.«
»Ne razumem!« je
zmeden voznik. »Zakaj
pa samo zame?«
»Glede na to, kako
izgleda vaš avto nisem
prepričan, da ga boste
tudi odpeljali s
parkirišča!«
»Vedno me močno stisne za roko,
kadar prečkava ulico!«
SLIKA
Mujo koplje dva jarka. Mimo pride
Haso in ga vpraša, zakaj koplje.
»Rabim sliko za osebno izkaznico, kjer
se mora videti samo glava!«
MATURANTSKA
OBLEKA
»Ţe, ţe ampak zakaj koplješ dva
jarka?«
»Kako ti je všeč moja
nova maturantska
obleka, oči?«
»Butelj! Zato, ker potrebujem dve
sliki!«
»Lepa je, samo malo
sem zmeden: ne vem,
ali si v njej in hočeš iz
nje, ali pa si zunaj in
poskušaš priti vanjo?«
TEŢAVE
»Kako si kaj, Mihec?« vpraša dedek.
»Še kar, samo s tvojim sinom imam
teţave.«
»Zakaj pa jo imaš privezano na
verigo, ko je tako pametna?«
»Ne zaupam ji. Od sinočnjega
kartanja mi je dolţna še 100 eur!«
ZAHTEVE, ZAHTEVE
»Prosim, če mi daste karto za prvi
razred, sedeţ naj bo poleg okna, v
smeri voţnje in v kupeju za nekadilce.
Pa še nekaj: kupe ne sme biti v bliţini
stranišča in ne na kolesih.«
»Dobro. Samo še eno vprašanje:
koliko sme biti star strojevodja in ali
lahko nosi brke?«
PRAVNI NASVET
»Znancu sem pred tremi leti posodil
500 evrov za dva meseca, pa se za
moje teţave sploh ne zmeni.«
»Zakaj ga pa ne toţiš?«
»Ker nimam potrdila.«
»Terjaj ga za 1000 evrov, pa bo takoj
odgovoril, da dolguje samo 500!«
39
Razvedrilo
TROSMERKA
R
M
N
O
Ž
E
N
J
E
E
Spodnje pojme poišči v mreţi
na desni v treh smereh
(vodoravno, navpično,
diagonalno) in jih prečrtaj.
A
H
O
L
Š
T
E
V
K
A
V
D
A
L
J
I
C
A
O
L
N
S
T
E
R
S
O
P
L
S
DALJICA
ŠTEVKA
STOPNJA
FAKTOR
EKSPONENT
T ELO
I
O
T
T
L
I
K
V
I
T
L
L
T
E
R
O
L
S
Č
O
O
I
N
L
R
I
K
O
N
P
U
B
K
O
T
A
A
T
I
N
F
A
K
T
O
R
U
A
K
J
E
K
S
P
O
N
E
N
T
A
TERA
MNOŢENJE
RAVNILO
VSOTA
KOT
KOLIČNIK
Sara Germovšek, 6. c
REBUS
Ž
1, 2, 3, 4, /5, 6/
LABIRINT
Poišči pravo pot skozi labirint!
40
P=N
Razvedrilo
KRIŢANKA
Reši kriţanko! Črke iz oštevilčenih kvadratov po vrsti prepiši v spodnje prazne kvadrate. Če boš
reševal pravilno, boš ugotovil, kaj nas čaka to leto.
DRŢAVA V
PIRENEJIH
AMERIŠKI
NOGOMET
EURO
SPORT
MESNI
IZDELEK
OLIMPIJSKE IGRE
9
SLOVENJ
GRADEC
1
GRŠKI
BOG
VOJNE
ŽUŽELKA
KRAJ V
LJ
NACIONAL
-NA
VESOLJSK
A UPRAVA
GORSKI
REŠEVALNI
ČOLN
SOLMIZACIJSKI ZLOG
3
DOLCE &
GABBANA
11
HIŠA,
NEMŠKO
LEV
TOLSTOJ
10
VRATAR
BENFICE
JAN
5
RITMIČNE
ZNAČILNOSTI
V GLASBI
1. ČRKA
ABECEDE
3
ZDRAVILNA
RASTLINA
OSMA
ŠTEVILKA
REKA, KI
TEČE
SKOZI RIM
13
FRANCOS-KI
NOGOMETNI KLUB
PIŠKOT
GRŠKI
OTOK
KUBANSKI
PLES
KONEC
OTOKA
14
PADLO MI
JE NA …
12
LESENO
RAČUNALO
ORGAN
VIDA
6
ORGAN
VOHA
2
BOREC ZA
PRAVICE
MANDELA
4
7
16. ČRKA
REPUBLIKA
SLOVENIJA
PTICA
PEVKA
9. ČRKA
ADRIA
AIRWAYS
SREDIŠČE
KOLESA
8
1
D
2
3
4
5
6
7
V
8
9
Č
10
P
11 12
13
14
J
Kriţanko so sestavili učenci 7. b razreda pri dodatnem pouku slovenščine.
Domen Slana, Ţiga Brod, Lana Tomič in Manca Maša Sladič.
41
Razvedrilo
Moda
Volančki, volančki, volančki … Draga
dekleta, letos poleti se odenite v
modne volančke in se prepustite
romantičnim poletnim večerom. Z
njimi ne morete zgrešiti, pa če si jih
omislite na majčki, krilu, oblekici,
čevljih ali na torbici. Ko se boste
odločale za barvo, si omislite bleščeče
modro. To barvo bo skoraj 20
odstotkov svetovno znanih
oblikovalcev uporabilo v svoji modni
kolekciji. Medtem ko modra ostaja na
prvem mestu v modnem svetu, ji tesno
sledijo barve, kot so različni odtenki
sivke, nebeško modra, golobje siva,
peščena, pastelno zelena, rumeni
odtenki in odtenki cilija ter
kajenskega popra
(karkoli to že je ;).
Barbara Kavčič Josipovič, 5. b
42
Razvedrilo
BARVOSKOP
OVEN
BIK
DVOJČKA
Rdeča barva je
topla in dobra
barva. Izţareva
trdno in
močno energijo. Pomen rdeče barve
je energija, strast in akcija. Pozitivno
vpliva na sposobnost vodenja in
povečuje pogum.
Rjava barva je
barva varnosti,
zaščite in
bogastva.
Pomeni podporo. Spodbuja občutke
pripadnosti, še posebej druţina in
prijatelji so zanjo izjemno
pomembni. Je prijazna, zvesta,
zaupanja vredna in zanesljiva.
Rumena barva
je barva sonca,
svetlobe. Barva
ki poţivlja.
Spodbuja naše sposobnosti in
dojemanje. Rumena barva ponuja
upanje, srečo, razigranost in zabavo.
RAK
LEV
DEVICA
Bela barva je
barva popolnosti.
Je kot valovanje
in je mešanica
vseh treh naravnih barv. Simbolizira
luč, vero, idealno dobroto, začetek,
novo, čistost, nedolţnost,
skromnost, resnico, nevtralnost,
modrost, znanost, natančnost.
Oranţna barva je
očarljiva in
prinaša dober
pogled na ţivljenje. Po fizični ali
psihični izčrpanosti lahko vlije novo
moč. To je barva zadovoljstva,
veselja, druţabnosti. Poudarja
varnost, udobnost in čustveno
toplino.
Zlata barva je
barva uspeha,
doseţkov, zmag
in bogastva. Zelo stimulativno deluje
na našo samozavest, občutek
dostojanstva, moči, volje, avtoritete,
vpliva in jasne vizije.
TEHTNICA
ŠKORPIJON
STRELEC
Zelena barva je
barva ravnoteţja
in harmonije. Je
barva rasti,
pomladi, prenove in ponovnega
rojstva. Obnavlja in vrača energijo.
To je čustveno barva, ki nam daje
sposobnost ljubiti in negovati sebe
in druge.
Vijolična barva je
barva domišljije
in smeha.
Spodbuja
domišljijo in ideje. Je barva, ki nam
omogoča, da stopimo v stik z našimi
globljimi mislimi. Vsebuje energijo
in moč rdeče barve. Ustvarja
ravnoteţje.
Roţnata barva v
nas povečuje
strast in občutek
hvaleţnosti,
cenjenja, romantičnosti in ljubezni.
Pozitivno vpliva na razvoj
ustvarjalnosti in modrosti, prebuja
otroško nedolţnost, intuicijo ter
ţenstvenost.
KOZOROG
VODNAR
RIBI
Črna barva je
barva skrivnosti,
zaščite in stresa.
Omogoča
udobje, občutke in čustva, saj skriva
šibke točke, pomanjkanje
samozavesti. Pomeni moč in nadzor,
disciplino in močno voljo.
Modra barva je
barva miru in
harmonije, barva
zrelosti, natančnosti, sposobnosti. Je
barva zaupanja, iskrenosti in
zvestobe. Modra barva je zanesljiva,
odgovorna in zaupna.
Srebrna barva je
barva svetlobe. Je
čustvena,
občutljiva in skrivnostna,
pomirjujoča. Povezana je z Luno, z
oseko in plimo. Je vljudna,
samonadzorovana in odgovorna.
Barbara Kavčič Josipovič, 5. b
43
Si zasvojen s
Facebookom?
Si tudi ti eden izmed tistih, ki si življenja brez Facebooka ne more oredstavljati? Redno soremljaš aktivnosti orijateljev
na FB in naskrivaj oorezaš za simoatijo? VeŢkrat dnevno soremeniš svoj status in ooskušaš zbrati Ţim veŢ všeŢkov za
svoj najnovejši selfie? Potem je morda Ţas, da razmisliš o tem, Ţe si s Facebookom zasvojen. Strokovnjaki namreŢ
ooozarjajo, da je zasvojenost s socialnimi omrežji lahko orav tako nevarna kot zasvojenost z drogami ali alkoholom.
Reši kratek test in oreveri, Ţe si v nevarnosti, da te FB zasvoji. Iskreno odgovori na vorašanja in oreberi, kaj pomenijo
tvoji odgovori.
NajveŢ odgovorov A
1. Ko orižgeš raŢunalnik najorej
oreveriš:
A) oošto
B) FB
2. Na FB oreživim dnevno:
A) najveŢ 1 uro
B) veŢ kot 2 uri
3. Koliko svojih FB prijateljev
ooznaš tudi osebno?
A) veŢ kot oolovico
B) manj kot polovico
4. Svoj status na FB posodobim:
A) 1x na teden ali manj
B) veŢkrat dnevno
5. Ali so ti starši ali orijatelji kdaj
oŢitali, da oreživiš oreveŢ Ţasa na
FB?
A) ne
B) da
6. Že ves dan ne deluje internetna
povezava. Ti:
A) bereš knjigo
B) vsakih 5 minut oreverjaš
internetno povezavo
7. Ali te FB pogosto odvrne od
uŢenja?
A) ne
B) da
8. NbŢudujem ljudi, ki imajo
ogromno FB prijateljev.
A) ne
B) da
9. Veliko mi oomeni, Ţe Ţim veŢ
mojih orijateljev všeŢka mojo sliko
na FB.
A) ne
B) da
10. Sobotni veŢer najrajši
oreživljam:
A) z družino ali orijatelji
44
B) za raŢunalnikom na FB
Si eden izmed tistih, ki vedo, kje
je zdrava meja in loŢnica med
resniŢnim in virtualnim svetom.
Zavedaš se, da so socialna
omrežja lahko tudi koristna
vendar
ne
dovoliš,
da
prevzamejo
kontrolo
nad
tvojim življenjem. Še vedno se
raje družiš s orijatelji, ki jih
osebno ooznaš in se z njimi
oogovarjaš
brez
oomoŢi
sodobne tehnologije. Bravo! Kar
tako naprej!
NajveŢ odgovorov B
Najorej odloži miško in stooi
dva
koraka
stran
od
raŢunalnika. Tako. Zdaj oa se
ooŢasi obrni oroti oknu, stooi
do njega in poglej skozenj. Ti je
všeŢ kar vidiš? Ja, temu se reŢe
življenje. Čas je, da ugotoviš, da
obstaja življenje tudi izven FB
ter da je veliko leoše in
bogatejše. Zdaj je Ţas, da se
obkrožiš s oravimi orijatelji, ki
ti bodo v življenju vedno stali
ob strani. Verjemi, da tega
noben Facebook ne more
nadomestiti.
Razvedrilo
NAGRADNE UGANKE
MINI INTERVJU
Se kdaj vprašate, kdo skrbi, da v
šoli nismo lačni? Pa da okrog 12h
vsak dan tako omamno zadiši po
hodnikih šole? Kdo je ta oseba?
Izvedli smo kratek intervju z našo
Reši vse tri nagradne uganke! Na listek napiši odgovore in ne
pozabi se podpisati. Listek z odgovori lahko do konca septembra
2014 oddaš v škatlo, ki te bo čakala v šolski knjiţnici. 1. oktobra
2014 bomo izmed vseh prispelih pravilnih odgovorov izţrebali
enega srečneţa, ki bo prejel lepo knjiţno nagrado.
kuharico Slavico Mravlja.
1. UGANKA
Kakšen je bil vaš prvi dan na šoli?
Mama ima 5 otrok. Nekega dne gre v trgovino in za vsakega otroka kupi eno
Razloţili so mi, kaj kje stoji, kako se
pomarančo, torej 5 pomaranč. Ko pride domov, da vsakemu otroku eno
kaj uporablja …
pomarančo, vendar ena ostane v vrečki. Kako je to mogoče?
Kakšen je bil vaš najbolj smešen
2. UGANKA
dogodek?
Večinoma so jih naredili otroci.
Kaj otroci največkrat zavržejo?
Zelenjavne namaze.
Kaj otroci najraje jedo?
Testenine in omake.
Ali vam je všeč delo na naši šoli?
Da, saj je ta šola kot moj drugi dom.
Elma Halilović, 5. b
Potnik v neznani deţeli je prišel na kriţišče. Ob kriţišču sta ţivela dva brata,
katerima je bila lastnost, da eden vedno laţe, drugi pa vedno govori le resnico.
Potnik je vedel, da je tako, ni pa vedel, kateri laţe in kateri govori resnico. Z
enim vprašanjem lahko ugotovi, v katero smer mora iti. Katero je to vprašanje?
3. UGANKA
Dva človeka sta sedela na podrtem deblu – veliki in mali. Mali človek je bil sin
velikega, veliki človek pa ni bil oče malega. Kako lahko to razloţimo?
PRAVILA SODELOVANJA: Sodelujejo lahko le učenci OŠ Boţidarja Jakca. Za sodelovanje v
ţrebu morajo biti pravilni vsi trije odgovori. Obvestilo o izţrebancu in pravilnih odgovorih bo
objavljeno v šolski knjiţnici po 1. oktobru 2014.
TUNINI ZVITKI
Za 4 osebe potrebuješ:
4 tortilje
3 jajca
1 pločevinko tunine
pol decilitra majoneze
1 deciliter koruze iz pločevinke
malo soli
Jajca skuhaj in jih dobro pretlači z vilicami. Dodaj tunino, majonezo, koruzo. Dobro zmešaj in po
potrebi posoli. Tunino zmes enakomerno razmaţi po tortilji. Vse skupaj posvaljkaj v zvitke.
Po ţelji lahko dodaš še drugo zelenjavo.
DOBER TEK!
GEOCACHING
Geocaching je moderna oblika iskanja
zakladov. Nekdo skrije »zaklad«, škatlo
z določeno vsebino, na svetovnem spletu
objavi njeno lokacijo, drugi pa gredo na
lov. Ko je zaklad najden, se je potrebno
vpisati v njegov dnevnik. Trenutno je v
Sloveniji postavljenih preko 2000
zakladov, v svetu pa preko 2 milijona.
V škatli se lahko nahajajo tudi različni
predmeti, namenjeni za menjavo.
Tistega, ki prvi najde zaklad, lahko
resnično čaka presenečenje, sicer pa je
ţe samo iskanje zaklada, ki nas popelje
na kraje, katerih sicer ne bi nikoli
obiskali, nagrada. Več si preberi na
spletni strani www.geocaching.com.
Izgovorov za dolgčas ni več!
45
46