REŠETO, 29. september 2011, letnik XV

Transcription

REŠETO, 29. september 2011, letnik XV
GLASILO OBČINE RIBNICA
29. SEPTEMBER 2011 / XV
September 2011
V igri nova ribniška zastava
in grb
Sejem ostaja glavna ribniška
atrakcija
Skriti likovni
zakladi zasebnih zbirk
Muzej kot središčna dediščinska
institucija
Slovensko oblačilno dediščino
predstavljali Ribničani
Mladina si je narisala nov dan
Jeseni ponovno razpis za
izvajalca gradnje vrtca
Prireditev ob prazniku občine:
21. 10. 2011 ob 19. uri, Športni
center Ribnica
Igrivi harmonikarji Pustotnik
foto Alenka Pahulje
Kaka beseda o novem ribniškem grbu in zastavi …
RIBA PO NOVEM PREDLOGU DOBI POVSEM
NOVO PODOBO: JE BISTVENO VEČJA, LEŽI V
DRUGI SMERI IN JE DRUGAČNEGA VIDEZA
Prav presenečen sem bil,
ko mi je urednica povedala,
da na oglasni deski Občine
visijo predlogi nove ribniške
zastave in grba in sem odhitel na ogled. Občina res pripravlja spremembe statuta,
ki zdaj v šestem členu o
grbu in zastavi pravi takole:
Občina Ribnica ima svoj
grb, zastavo in praznik.
Grb občine ima obliko ščita
rdeče barve, čez katerega
diagonalno od spodnje leve
proti gornji desni poteka
belo polje z modro ribo.
Zastava je modro
-zelene barve z
grbom na sredini. Razmerje med
širino in dolžino
zastave je ena proti
dve. Barvi zastave
se vrstita vodoravno od zgoraj
navzdol tako, da je
najprej modra, njej
pa sledi zelena.
Povprašali smo zgodovinarko Muzeja Ribnica o
sedanjem grbu in zastavi:
Marina Gradišnik, Muzej Ribnica
»Žal ni do danes najden noben dokument, ki
bi pričal o morebitnem srednjeveškem trškem
pečatu ali trškem grbu. Prvič najdemo ribniški
grb upodobljen med drugimi kranjskimi trškimi
grbi (v rdečem polju bela poševna prečka z
modro ribo) v Slavi vojvodine Kranjske (1687 –
1688), kot ga je upodobil Janez Vajkard Valvasor.
Ali gre za izvirni grb ali pa ga je Valvasor posnel
po grbu viteza Friderika iz koroške Ribnice, si
zgodovinarji niso povsem enotni, vendar je
v minulih 330 letih zagotovo to postal simbol, s katerim se Ribnica identificira, simbol,
ki združuje. V zastavi modra in zelena barva v
simbolnem smislu predstavljata prostor, bogat
z vodami (številne rečice, jezero iz Bajke o
nastanku Ribnice, močvirja - mlake) in obsežne
gozdove, ki so prebivalcem nudili les, osnovni
pogoj za razvoj suhe robe, in v katerih so prebivale različne živali (medvedje, volkovi, jeleni,
divji prašiči idr.) in mitološka bitja (volkodlak,
podgorna mož in žena, rojenice idr.).
O začetkih uporabe zastave je spregovoril
Stane Kljun iz galerije Miklova hiša:
Leta 1998 je občina Ribnica začela z urejanjem
svojega grba in zastave, pri čemer je sodelovalo tudi priznano Heraldično, genealoško in
veksikološko društvo Heraldica
Slovenica. To je predlagalo predvsem popravek
grba, v katerem je riba obrnjena v napačno
smer in to pomeni po pravilih heraldične stroke
predajo v boju.
Leta 1998 se je oblika grba nekoliko shematizirala, lipan v grbu je dobil manj prepoznavno
in bolj shematično podobo, oblika ščita pa je
postala enostavnejša.
Zastava in grb v tej obliki sta se začela uporabljati
v začetku šestdesetih let, ko se je začel Ribniški
festival. Uporabili so grb iz Valvazorjevega opisa,
obliko in barve zastave pa je predlagal ribniški
rojak in slikar
France Mihelič
prav z utemeljitvijo, da je
Ribnica obdana
z gozdom (zelena) in vodami
(modra).
Novi
predlog je
povsem drugačen
in bo dan tudi v
javno
razpravo.
Do takrat pa nekaj
prvih vtisov
in
skic, da dobimo OSNOVNI VIDEZ NOVE ZASTAVE V DVEH
prvo predstavo. VARIANTAH
Novi predlog
je izdelal Jaka
Fürst za Atelje
A2, ki je izvajal
tudi oblikovanje obvestilne
signalizacije v
občini. Župan
Jože Levstik
pravi, da so se
za spremembo
odločil zaradi
smernic restituirane heraldike,
ki za manjše
občine ne pred-
videvajo grba. Kot primer je navedel mlajše
občine v naši soseščini, ki naj bi imele samo
zastavo in ne grba. Grb na zastavi naj bi bil po
restituiranih pravilih pridržan samo za mestne
občine. Tako naj bi bila v Ribnici možna uporaba
grba na uradnih dokumentih in podobno, na
zastavi pa naj grba ne bi bilo. Zastavo lahko po
besedah Aleksandra Hribovška, ki je sodeloval
z oblikovalcem kot heraldični strokovnjak, sestavljajo samo barve iz grba, torej bela, modra in
rdeča. Barvi rumena in bela simbolizirata zlato
in srebro, torej kovine, ostale barve v grbih in
zastavah pa so v širši rabi še črna, rdeča, modra
in zelena. Vendar pa naj na zastavi ne bi bilo
samo barv, ampak tudi kovine, zato naj zdajšnja
zastava ne bi ustrezala.
Še nekaj drugih mnenj:
• Oblikovno se mi predlog ne zdi najboljši,
saj uvaja vrsto detajlov v grbu, ki zmanjšujejo
enostavnost in kvaliteto dobrega, izčiščenega
predloga. Poleg tega uvaja odtenke barv, ki
jih v sedanjih verzijah ni. Obe poglavitni barvi
novega predloga, tako modra kot rdeča sta
neizraziti, neprepoznavni, ubiti. Zanimivo je
tudi novo razmerje zastave, ki je sedaj daljša
in ima razmerje 2,5 : 1 namesto prejšnje 2 : 1.
Smiselno bi bilo obdržati zdajšnje razmerje,
tako je zastava proporcionalno enako velika kot
državna ali evropska.
• Oblikovalske rešitve, ki zadevajo širšo javnost,
je najbolje izvajati odprto, s široko javno razpravo in vsaj s povabilom več oblikovalcem,
najbolje pa bi bilo izvesti javni natečaj, kot
se je to izvedlo v primeru vrtca. Tako dobi
naročnik, torej občina, več predlogov, več idej
in ne nazadnje kvalitetnejše rešitve. O takšni
spremembi je potreben večji izbor in predvsem
boljša komunikacijo z javnostjo.
• Spreminjati uveljavljeno in prepoznavno podobo, tako med Ribničani kot tujci, ima možnost
občinski svet. Ta se mora zavedati, da je z močjo
odločati povezana tudi odgovornost stati za
svojimi odločitvami, saj ne spreminja zastave in
grba samo za čas svojega mandata, ampak za
nekaj desetletij ali celo stoletij. In po drugi strani
lahko izbiramo svojo zastavo tako kot slogan in
logotip za prepoznavnost Slovenije v svetu, ki se
je v dvajsetih letih zamenjal štirikrat ali pa celo
petkrat. Brez tradicije ni prepoznavnosti, na tej
je treba graditi za desetletja dolgo.
Razumem pravila stroke, pa vendar: ali smo
v Ribnici res na tekočem z modo nekaj sto let
nazaj ali pa je v današnjem svetu, ki komunicira
z očmi in prepoznavnostjo tako rekoč blagovne
znamke, res pripravljeni na tako spremembo?
Se bomo lahko poistovetili z zastavo, ki nekoliko
vleče na švicarsko ali pa morda avstrijsko? Ali pa
bomo ohranili tradicijo zeleno- modre zastave
z ribo na rdečem ščitu? Moramo res zadoščati
normam preteklega sveta ali živimo v 21.
stoletju, v katerem je prepoznavnost in ohranjanje tradicije, pa naj mi heraldiki ne zamerijo,
nekaj najpomembnejšega?
PRIMOŽ TANKO
Foto arhiv Občina Ribnica
SEPTEMBRA
PREGLED DOGODKOV
V OKTOBRU
PIŠEMO:
DOGODKI MESECA
4
Izbran novi direktor Miklove hiše
V SREDIŠČU
OBČNI ZBOR Društva katoliške mladine Ribnica
ribniško župnišče
15. 10.
ob 19. uri
koncert ljudskih pevk VESELE RIBN’ČANKE
»NAJ PESEM ZDRUŽI SRCA VSA«
(praznovanje 10-letnice skupnega druženja)
ŠC Ribnica
21. 10.
18.30-19.00
Promenadni nastop
Ribniškega pihalnega orkestra
pred ŠC Ribnica
21. 10.
ob 19. uri
PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
ŠC Ribnica
22. 10.
ob 9. uri
Z znanimi Ribničani na pot
pred prostori PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica
27. 10.
ob 18. uri
»Z besedo in pesmijo med generacije« in
predstavitev pesmarice skupine Večerni zvon
Rokodelski center Ribnica
6
Zakladi zasebnih likovnih zbirk
KULTURNE DROBTINICE
Odkrit je nov talent
Ribnica v Beli krajini
10
11
KULTURNA DEDIŠČINA
Podoba ribniškega človeka
12
ROKODELSKI ZOBOTREBCI
Kraljica suhe robe
13
DRAŽBE
30
RIBNIŠKE ZGODBE
36
Čebelarji z novim domom
Atrakcija: Fižolov sladoled
MLADINA SI RIŠE NOV DAN
37
SKRBIMO ZA ZDRAVO PREHRANO
42
RIBNIŠKI DAN MIRU
44
Predlog nove ribniške zastave
Sejem postavil Ribnico
v središče Slovenije
R
E
Š
E
T
O
14. 10.
ob 19. uri
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor:
Alenka Pahulje - odgovorna urednica
Polona Klajič - članica
Zdenka Mihelič - članica
Lektura: Tanja Debeljak
Trženje oglasnega prostora:
Marko Modrej, GSM: 041-536-889
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.300 izvodov
2
43
V mesecu oktobru napovedujemo odprtje razstave in predstavitev kataloga o Janku Troštu, ki ga organizirata Muzej in
Galerija Miklova hiša.
V Maticovi etno hiši v Ravnem Dolu so na ogled slike , ki so jih
ustvarili avtorji na junijski slikarski koloniji. Razstava bo na
ogled do 1. 12. 2011.
Pred nameravanim ogledom pokličite na št.: 031 625 194.
Vabljeni!
Muzejsko društvo Ribnica v ustanavljanju obvešča vse, ki jih
zanima širše območje Ribnice, ki jih zanima njegova kulturna
in naravna dediščina,
da zbiramo predloge in ideje za delo in za potencialne člane
društva.
Za več informacij lahko pišete na enega od spodnjih e-naslovov:
[email protected],
[email protected],
muzej.
[email protected] ali pokličete na telefon 040758165 (France
Ivanec), 041764 022 (Marina Gradišnik – Muzej Ribnica).
Ustanovni občni zbor bo predvidoma v novembru, več informacij v naslednji številki Rešeta.
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica
Tel.: 8369 765/051 641 021
E-pošta: [email protected]
Izid naslednje številke:
28. oktober 2011
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št.
89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se
obračunava DDV po stopnji 8,5%.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
pridržujemo pravico do avtorskega honorarja.
Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska
tiskarskega škrata v našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko
oddajte do 17. oktobra 2011
Članki v časopisu niso uradno
mnenje Občine Ribnica.
3
DOGODKI MESECA
Izbran novi direktor Miklove hiše
poznali. Poleg tega so očitki leteli tudi na
nepravilnosti pri samem izboru.
Miha Klun je odgovoril, da nepravilnosti
ni bilo, šli so po odloku in zakonodaji, eni
so, je dejal formalni pogoji, drugi so vsebinski. Formalnih niso kršili. Po njegovih
Na šesti redni seji Občinskega sveta Občine nih situacij. Veliko pozornost bo
Ribnica, ki je bila osmega septembra, so posvetil komunikaciji znotraj in
svetniki poleg imenovanj članov v svete zunaj zavoda. Kandidat se zavejavnih zavodov Osnovne šole dr. Franceta da, da je knjižnica osrednje ali
Prešerna Ribnica, Javnega zavoda Knjižnica eno od pomembnih kulturnih
Miklova hiša in Javnega zavoda Vrtec vozlišč v lokalnem prostoru,
Ribnica, imenovali tudi direktorja javnega zato mora biti dobro povezovalzavoda Knjižnica Miklova hiša.
no vpeta med ostale ponudnike
Svet zavoda je občinskemu svetu četrtega kulturnega dogajanja. Kandidat
avgusta za direktorja zavoda predlagal posebnega programa dela
Marka Zupanca. Na razpis se je prijavilo knjižnice sicer ni pripravil, čeprav
devet kandidatov; kdo so ti kandidati, vodja je seznanjen, da je kulturno zelo
svetniške skupine SDS Miha Klun, ni želel dejavna. Program bi pripravil
povedati. Komisija za mandatna vprašanja, nekaj mesecev po prevzemu
MIHA KLUN TRDI, DA PRI IMENOVANJU DIREKTORJA MIKLOVE
volitve in imenovanja Občine Ribnica je funkcije, ko bi se natančneje
HIŠE NI ŠLO ZA NEPRAVILNOSTI
občinskemu svetu kandidaturo Marka seznanil z lokalnim okoljem in
Zupanca argumentirala z obrazložitvijo:
dogajanjem v njem.
Kandidat ima opravljena in zaključena Potem ko sta Miha Klun in Jože Tanko (SDS) besedah so izbrali dobrega kandidata, ki
raznovrstna visokošolska in podiplomska Zupanca zagovarjala kot edinega prim- bo velika dodana vrednost za to okolje.
izobraževanja z različnih
ernega kandi- »Bistvo je, da dobimo človeka, ki ima voljo
področij doma in v tujini,
data, sta Breda delati, ki zna sodelovati z ustanoviteljem,
del tujih izobraževanj
Oražem in Irma ki ima pozitivno energijo,« je še dodal.
ima tudi nostrificiranih.
Grbec
(SD) Na očitke nekaterih svetnikov, da kandiPoleg tega je razvidno,
spraševali, kako dat ni Ribničan, da je že preveč vodilnih v
da je aktivno deloval v
je lahko kandi- javnih zavodih v Ribnici od drugod, je Klun
raznih institucijah doma
dat primeren za povedal, da če bi bila dva enakovredna
in v tujini, večinoma kot
vodjo knjižnice, kandidata, bi dali prednost Ribničanu in
vodja. V dosedanji karieri
če nima pojma da v razpisnih pogojih ni zakonito zapisati,
se je precej ukvarjal tudi
o
bibliotek- da mora biti kandidat iz lokalnega okolja.
z mladimi. To kaže, da ima
arstvu, nima Kandidat Marko Zupanc je bil na koncu
GLASOVANJE ZA KANDIDATE
izkušnje, s katerimi lahko
izkušenj z delom izglasovan za novega direktorja javnega
svoje izobrazbene kvalifikacije pomembno v knjižnici. V razpisu piše poznavanje dela zavoda Knjižnica Miklova hiša.
nadgradi na konkretnih projektih ali pri knjižnice, ne pa poznavanje knjižnične
vodenju ustanov. Komisija ocenjuje, da zakonodaje. Dela kandidat po Irminih Tekst in foto MARKO MODREJ
ima kandidat organizacijske sposobnosti besedah ne pozna. Sploh je sporno, če so
in potrebne izkušnje za reševanje konflikt- bili med ostalimi kandidati takšni, ki so to
Sušje v novo šolsko leto z novim vhodom
Podružnična osnovna šola Sušje, v kateri je bil prvi oddelek vpisan
v šolskem letu 1945/46, je v novo šolsko leto stopila slovesno.
V Sušju so namreč 2. septembra, slovesno, s krajšim kulturnim
programom in prerezom traku, odprli prenovljeni vhod v šolo.
Na podlagi Inšpektorata za šolstvo, ki je
v novembru 2009 zaradi neprimerne in
dotrajane ograje izdal negativno mnenje glede vhoda v šolo, je Osnovna šola
dr. Franceta Prešerna Ribnica v letošnjem
letu poskrbela za prenovo vhoda. Kot je
dejal ribniški župan Jože Levstek, ki je po
kulturnem programu skupaj z ravnateljico ribniške OŠ Andrejo Modic in vodjo
podružnične OŠ Majo Golež prerezal trak
ter predal vhod svoji namembnosti, je
to prvo gradbeno delo nove ravnateljice. V nagovoru pa je predvsem poudaril
pomen podružničnih šol. Med drugim:
4
»Podružnične šole je potrebno ohranjati,
tudi če morebiti več stanejo. Včasih smo
rekli, da je pomemben regionalni razvoj,
danes pa na to marsikdo kar pozablja.
Vesel sem, da se je prenova tako hitro
zaključila in da šolarji od danes naprej z
novim šolskim letom že lahko uporabljajo
varen dostop v šolo. Zadovoljen sem tudi
glede upoštevanja arhitekturnih smernic
za potrebe gibalno oviranih oseb. To je ena
prvih šol v Ribnici, ki ima urejen
dostop za invalide, želimo pa
jih urediti tudi drugje, naslednja
naj bi bila POŠ Dolenja vas.«
Vrednost investicije je 15.600
EUR, je razložil župan Levstek,
»denar zanjo je prispevala
občina, načrt za vhod pa izdelal
arhitekt Franc Trdan.«
V OSPREDJU BLAŽ S HARMONIKO IN SLAVKO IVANČIČ
V kulturnem programu so sodelovali šolski zborček, učenka
Katja na citrah in nekdanji
učenec Blaž s harmoniko.
Spoštovane, spoštovani!
»Kdo je gospodar tvojega srca?«, se sliši napev
našega znanega zabavnega ansambla. Nikoli
nisem bil prav pozoren na besedila, ki jih prepevajo pevci. Nekako mi je bila vedno blizu le
glasba, oziroma ritem. Ta občutek je nekako
prvobiten, v sozvočju narave in trenutnega
razpoloženja, ki se zadnje čase spreminja tako
rekoč že iz ure v uro, kot krvni tlak po ne več
tako gladkih žilah kot nekoč – kaos na celi črti.
No, zdaj naj pa še razmišljam, kdo se sprehaja
po kakšnem srcu in gospodari
v njem?
Je lepa, postavna, samozavestna, polna energije in s
prvinsko voljo do življenja kot
igralska ikona Sharon Stone.
V okolju, kjer hodi, enostavno
blesti, postavlja visoke norme
gracioznega vedenja, nanjo
se lepijo moški pogledi, s
kratkimi vdihi skozi nosnice, ker usta s težavo oblikujejo zamolkli »a«, ki izraža
neskončno občudovanje.
Nehote pritegne v soodvisnost ter pripadnost, kot jo zasledimo le pri
človekovemu najboljšemu prijatelju, pa še ta
pri njem ni vedno stoodstotno, da nas ne bo že
naslednji trenutek ugriznil v nogo. »Previdnost
je mati modrosti.« Pravzaprav me vseeno zanima, kdo je resnično gospodar njenega srca in
njene zunanjosti. Verjetno tega ne bom nikoli
izvedel. Je pa že sama misel tako prijetna in
vznemirljiva kakor občutki, ki jo spremljajo v
tem blagem jesenskem času. K temu se seveda
poda izdajalska kurja polt in rdeče maroge po
vratu in obrazu, ki izginejo šele dolgo po tem,
ko je ni več.
Ureditve dostopa sta bili veseli tako
ravnateljica Modičeva kot vodja POŠ Maja
Golež, ki je funkcijo vodje POŠ nastopila
s tem šolskim letom. »V letošnjem letu
učiteljski zbor sestavljamo 4 učiteljice v
dopoldanskem in ena v popoldanskem
času. Imamo pa 35 učencev, od katerih
A glej ga, zlomka, vse zaman, ponovno se
prikaže v vsem svojem sijaju v sanjah in tam
sem končno jaz prvi gospodar njenega srca …
Vsi smo lahko junaki, dokler smo v globokem
spanju, a ko se oglasi jutranja radijska kukavica,
je vsega konec – dobrodošel človek v realnosti
novega jutra, z novicami včerajšnjega dne! In
tako iz dneva v dan, iz leta v leto, dokler lahko
še gre, do konca naše četrte dimenzije, ki jo
imenujemo čas. Pa naj bo ta za nekoga pretekli,
za drugega sedanji, za tretjega prihodnji in za
mladega fanta pri štiridesetih, skrajni čas.
zgodovina.
Saj poznate tisto
staro ljudsko:
»Samemu ni
dobro biti.«
Vendar je vsak
sebe vreden,
vsakdo v našem
vesolju enkraten
in neponovljiv in vsakemu
je odmerjena
kratka epizoda
glavne vloge v
nizu dogodkov,
ki jih oblikuje
Tudi Ribnica živi svoje življenje. V vsem tem
vrvežu, ki se nam dogaja, težko najdemo miren
kotiček za počitek in razmislek, kako naprej.
V katero smer naj zaplujemo, ali je kapitan na
ladji - kajti valovi so visoki – smola za ladjo, ki
je bila narejena v ponedeljek, ko je bila volja do
dela še v nedeljski hitrosti.
Ni več rešilnih jopičev, zato nam ostane samo
še upanje, ki pa tako in tako umre zadnje.
Ampak Ribničan je vedno našel zlato ribico, ki
mu je pokazala pravo pot in iz hvaležnosti ji je
so štirje prvošolčki. Nova pridobitev bo za
učence pomenila predvsem varen dostop
v šolo, saj sta bila prejšnja ograja in zid
resnično dotrajana,« je ob koncu programa
povedala vodja POŠ.
Na odprtju je z jedrnatim sporočilom »vesel
sem, da se stvari premikajo in uresničujejo«
sodeloval tudi invalid na vozičku, Slavko
Ivančič iz Ribnice, član
društva paraplegikov
ljubljanske pokrajine,
ki je, kot pravi župan,
ribniški občini odprl oči
glede omejenih dostopov za invalide, mamice z
vozički itd.
Besedilo in fotografije
ZDENKA MIHELIČ
Kako je pravzaprav živeti s temi neskončno lepimi, neskončno pametnimi osebami, ki imajo
edini vedno prav? Posebej še, če vso svojo
lepoto in pamet usmerjajo le v zadovoljevanje
svoje in izključno svoje samozadostnosti, kajti
celotni svet naj bi bil narejen le za to, da jih
občuduje. Naše vsakdanje življenje pa je popolnoma drugačno od reklam. Borba za vsakdanji
kruh, dajanje dobrih vzgledov otrokom, da
se bodo znali spopadati z življenjem in nekoč
trdno stati na svojih nogah in znali reševati
na tisoče problemov današnjega časa. Zvesto
srce in delavno ročico je priporočal že naš veliki
pesnik dr. France Prešeren. In prav je imel. Le
tako ne bomo potrebovali gospodarjev srca
in vsiljivih podob s televizije ali ulice, ki so
nezdružljive z resničnim življenjem.
September zopet prinaša vsakdanji ritem
službe in šole. Tkale se bodo nove vezi, nova
prijateljstva in utrjevali stari odnosi. Jesen je
tudi čas, ko lahko vidimo, kaj je zraslo iz naših
posevkov. Če smo sejali plevel, ne more zrasti
pšenica, zato moramo dobro premisliti, kako
bomo zastavili našo prihodnost.
Vse dobro vam želim in NARIŠITE SI NOV DAN!
Župan JOŽE LEVSTEK
JAVNI ZAVOD ROKODELSKI
CENTER RIBNICA
Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica
organizira
PLETARSKO IN
LONČARSKO ŠOLO
Trajanje NOVEMBER 2011 do MAJ
2012.
Prijave potekajo do novembra
2011.
NOV VHOD BO OLAJŠAL POT INVALIDOM
Prijave potekajo na: 01/ 836 11 04,
[email protected].
5
IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA
Izpod županovega peresa
namenil častno mesto v svojem grbu in imenu.
Res smo lahko hvaležni vsem tistim, ki nam
pomagajo, še posebej takrat, ko nam zmanjka
energije in potrebujemo le dodatni zagon, da
smo zopet na pravem tiru.
Kdo je resnično gospodar naših src, duše in
teles? Kako gledamo na sočloveka – kot na
dušo, srce ali telo? Misel, beseda, dejanje?
Pogled seveda najprej pritegne telo. S televizije, plakatov in reklam se nam na ogled
postavlja neskončna vrsta teles. Obliko in vrsto
telesa danes narekuje moda, ki včasih diktira
že kar način življenja. K temu doda svoje tudi
industrija, ki želi vse več prodajati in nam zato
dopoveduje, kako moramo živeti. In človek
je že tako narejen, da mora vzorec – način
obnašanja ponoviti le dvakrat ali trikrat, da ga
obvlada, ponotranji.
V SREDIŠČU
Likovno
delo
daje širino vsaki
družini
V Galeriji Miklova hiša so pripravili tretjo
in zadnjo razstavo iz triletnega cikla.
Odprtje razstave z naslovom Iz zasebne
likovne zbirke je bilo tik pred Ribniškim
semnjem 1. septembra. Razstave tega
cikla so vedno v času Ribniškega semnja, da se umetniška dela predstavijo
številnim Ribničanom, ki živijo drugod,
poleg tega pa je v tem času v Ribnici in
posledično v galeriji največ obiskovalcev.
Razstavljenih je 55 likovnih del iz 15 likovnih
zbirk, torej ta dela domujejo pri petnajstih
imetnikih. Dela prihajajo iz celotnega
prejšnjega stoletja.
Nabralo se je sicer več del, a osnovno merilo je bila kvaliteta. »Naš namen ni bil, da
dobimo nek prečiščen material, kajti razstava je družbeno pomembna.«
O razstavi in pomenu mi je več povedal
vodja Galerije Miklova hiša Stane Kljun:
»Ta razstava je tretja in zadnja v ciklu razstav, ki se bodo ponavljale vsake tri leta, in
želijo predstavljati likovno področje naše
širše regije. Prav iz tega cikla je bila razstava
Profete Domestici, kjer so se predstavili
umetniki, ki delujejo na tem območju. Na
drugi razstavi Ex partrioti so se predstavili
umetniki, ki izhajajo iz našega okolja, a ustvarjajo drugod. Tretja razstav pa predstavlja
dela iz zasebnih zbirk in imetnike likovnih
del tega okolja.«
V našem prostoru kar nekaj družin
hrani umetniška, likovna dela. Kakšen je
namen te razstave?
»Namen te razstave je povzdigniti zbiralce,
jim dati težo. Da dobijo priznanje, da je
dobro, kar počnejo. Naj za primer navedem
Francija Gregoriča, ki bi si ob maturi lahko
za zajeten kupček ponujenega denarja od
staršev lahko zaželel in kupil fičota, pa je
hotel raje likovno delo. 20 let je na primer
delo pri njem viselo, ne da vi vedel, ali je
delo sploh kaj vredno. Drugi namen je: s
temi razstavami in raziskavami dobi Galerija
informacijo o delih, ki so na tem območju.
In to je zelo pomembno. Kajti če poznamo
likovno dediščino, lahko pripravimo tudi
kakšno posebno razstavo o osebnosti itd.
Informacija, ki jo s temi razstavami dobimo,
je izjemno dragocena. O tretjem namenu
pa bi lahko rekli: s tem, ko zbiralcem oz.
6
imetnikom dajemo mesto v prostoru, ustvarjalce, imajo čisto drugačen in širši
vzpodbujamo likovno publiko k nakupu odnos do stvari, ljudi in življenja. Pri tej
likovnih del, bogatimo fond likovnih del in akciji se je odkrilo, da bi bilo zelo idealno,
hkrati pomagamo likovnim ustvarjalcem, če bi v tej družbi veljalo pravilo, da vsaka
da lažje preživijo.«
generacija investira v svojem življenju v
Gotovo so te razstave pomembne tudi vsaj eno kvalitetno likovno delo. S tem bi
po predstavitvi likovne ‘pismenosti’ naše zelo oplemenitili svoje življenje in življenje
Doline in širše regije.
drugih. Pri zbiranju gradiva sem spoznal,
»Ja, te tri razstave so praktično osnova za kako zelo močan vpliv imajo dela na posapredstavitev likovnosti naše širše regije, ki mezne družine, na posamezne ljudi. To je
sega od Kolpe do Barja in od Cerknice do dokaj zanimiva ugotovitev akcije.«
Dobrepolja. Ta razstava sicer še ne predstavlja celovitega pregleda, kaj obstaja na Razstavljavci so se izognili zbirki Riko ter
tem območju. Po kakšnih petih takih raz- delom umetnikov Centa in Jarma, saj so
stavah pa bo že moč dobiti bolj jasno sliko že imeli samostojne razstave. Vavpotiča pa
in jo analitično predstaviti.«
niso vključili, ker
55 likovnih del petpripravljajo njenajstih imetnikov prigovo samostojno
haja iz Kočevja, Ribnice,
razstavo. V Galeriji
Sodražice, Velikih Lašč in
pripravljajo tudi
Cerknice, med njimi so
razstavo likovnih
imetniki tudi udeleženci
del Janka Trošta.
likovne
šole
LICE.
Na odprtju razIzpostavljati se ne želijo
stave se je izkazaradi prekupčevalcev
zalo, kako zelo
likovnih del; kljub temu,
zadovoljni
so
da morda njihovo delo ni
bili zbiralci, ki so
kakšnih velikih vrednosti.
dobili možnost
Imetnike del ste povabipredstavitve del,
li preko Rešeta. Ali je bilo
ki so do sedaj
kaj odziva?
večinoma visela v
»Ne, preko poziva v Rešetu VODJA GALERIJE STANE KLJUN
njihovih domovih.
se ni nihče javil. Vse lastnike,
Z raziskovanjem
družine smo dobili preko osebnih kontak- del iz zasebnih zbirk bo Galerija nadaljevala
tov, prijateljstev, poizvedovanj.«
tudi v prihodnje, seveda v ciklu treh let.
Ali ste pri pripravi te razstave in sodelovanju z imetniki likovnih del ugotovili Razstava bo odprta do 2. oktobra 2011.
kakšno zanimivost?
»Lahko rečem, da smo videli, kako likovna ZDENKA MIHELIČ
dela povežejo družine. Kako take družine Foto Alenka Pahulje
drugače in bolj spoštujejo likovna dela in
Ribniški muzej je v sodelovanju z znanim
zgodovinarjem dr. Borisom Golcem pripravil
zanimivo predavanje o Primožu Trubarju, ki
je imelo za poseben dodatek njegove stike
z Ribnico.
Dr. Boris Golec je zgodovinar, zaposlen na ZRC
SAZU kot znanstveni svetnik in na Filozofski
fakulteti, kjer predava predmeta Arhivistika 3
in Arhivistika 4. Objavil je okoli 80 prispevkov,
v zadnjem času pa se dejavneje ukvarja z
Trubarjem in Valvasorjem.
Predavanje, ki ga je predstavil 8. septembra
v dvorani Rokodelskega centra, je zametke
dobilo že leta 2008, ki je bilo razglašeno za
Trubarjevo leto, dodatek pa je nastal pred
kratkim.
V urbarjih turjaškega gospostva, ki segajo v
leto 1464 in omogočajo pregled zgodovine
tega področja vse do zemljiške odveze 1848,
je namreč moč slediti vsem lastnikom in
zakupnikom vse treh mlinov na Rašici. Žal je
bila večina urbarjev do nedavnega nedostopna, saj so bili že pred prvo svetovno vojno
odneseni na Dunaj, nekateri so zgoreli ob
požaru na turjaškem gradu leta 1943. Le
nekatere od urbarjev so uspeli rešiti in so
sedaj v Biblioteki SAZU ali v Arhivu Republike
Slovenije. Nekatere od dunajskih urbarjev je
pred prvo svetovno vojno pregledal zgodovinar Anton Kaspret, vendar je o njih napravil
le zapiske; pozneje jih je uporabil literarni
zgodovinar France Kidrič, ki je po Kaspretovi
smrti objavil študijo o Primožu Trubarju. Že
sam je opozoril, da njegov vir niso urbarji, pač
pa zapiski pokojnega Kaspreta, kljub temu
pa je študija postala glavni vir za Trubarjevo
poreklo. Zaradi političnih razlogov Auerspergi
vse do 80-tih let 20. stol. niso dovolili sloven-
torej Temkov mlin.
Primož je priimek zamenjal v času šolanja,
saj je bil z nekoliko nenavadnim priimkom
Trubar (Trobar, kakor so to izgovarjali na
poročju Rašice) mnogo lažje prepoznaven,
ko s povsem navadnim Malnar.
Novosti je dr. Golec predstavil tudi glede
skim raziskovalcem vpogleda v svoje arhive, Trubarjevih žen, ki so bile, kot kaže razistako da je šele v zadnjem času nastalo nekaj kava, tri, od katerih sta dve umrli mladi, tretja
kakovostnih študij s prvovrstnim gradivom, pa ga je precej preživela. Predstavil je tudi
če omenimo samo knjigo dr. Mihe Preinfalka popravke glede imen, saj so dosedanji raziskovalci Trubarjevega življenja pomešali ime
Auerspergi.
Za namen Trubarjevega leta je dr. Golec prve in priimek druge žene, tako da je bil po
sistematično pregledal urbarje leta 2008, ob starejših mnenjih poročen dvakrat, sedaj pa
katerem je odkril kar nekaj novosti. Na Rašici je jasno, da je bil poročen trikrat.
so bili nekdaj trije mlini, Temkov, kjer je sedaj V zadnjem delu predavanja pa je predstavil
Trubarjeva domačija, Šklopov mlin, od koder Trubarjeve stike z Ribnico. Prve, o katerih
smemo le domnevati, da je morda Ribnico
Trubar dejansko izvira, in še eden.
Oče Primoža Trubarja se je pisal Mull(n)er, obiskal z očetom na kakšen semanji dan ali
torej Malnar, in je izviral iz Šklopovega mlina ko je potoval proti Reki, kjer se je deloma
pod Kukmako, približno 400 metrov od šolal. Dva obiska Ribnice pa sta gotova. Prvi
sedanje Trubarjeve domačije, Trubar ali Trobar je bil leta 1562, ko je na gradu na Bregu
pa se je pisala mati Primoža Trubarja. Da je to imel mašo zadušnico na trideseti dan smrti
pravi priimek, na pa samo opis poklica, kot je gospe Lambergerjeve. Tedaj bi moral imeti
mašo v ribniški cerkvi,
pogost pojav vse do
vendar ker je bil protJožefa II. dobrih tristo
estant, ribniški župnik
let pozneje, kažeta
pa katolik, mu ta
že brata Primoža
tega ni dovolil. Drugi
Trubarja, od katerih
obisk v Ribnici, ki je bil
je eden prevzel mlin,
hkrati zadnji Trubarjev
in bi njegov priimek
obisk na Kranjskem,
lahko bil v vsakem
pa je bil leta 1567,
primeru Malnar, drugi
ko je v Ribnico prišel
pa je bil kovač, pa je
z namenom, da bi se
kljub vsemu nosil prio možnosti prevoda
imek Malnar. Torej je
Svetega pisma posjasno, da bi se Primož
vetoval z islamskim
moral pisati Malnar,
ZGODOVINAR
DR.
BORIS
GOLEC
duhovnikom,
ki je bil
kot njegova brata. Da
zaprt na ribniškem
se je Trubarjeva mati
Jera pred poroko pisala Trobar, pa izvemo gradu. Ko je potoval iz Ribnice v Ljubljano in
v urbarju iz leta 1499, kjer je Primožev oče, nato naprej proti Nemčiji, pa je najbrž zadnjič
Mihelj, omenjen kot svak Lenarta Trobarja. videl rodni dom in slišal domačo govorico.
Prva omemba priimka Trobar pa je povezana
PRIMOŽ TANKO, foto Marko Burger
s tem mlinom, ki je sedaj Trubarjeva domačija,
Spomin (ali nekaj podobnega)
V Ribnici v poletnem času vsako leto poteka razstava, ki predstavlja dosežke mlajše
generacije ustvarjalcev, ki šele končajo svoje
izobraževanje in se podajajo na pot ustvarjanja. Razstava nadomešča vpeljano razstavo M2,
na kateri so se predstavljali študentje magistrskega programa na ALUO, sedaj pa je zaradi
spremenjenega sistema študija (bolonjska
reforma) ta razstava izpadla. Tako sta kuratorja razstave Petja Grafenauer in Miha Colner
imela nekoliko težje delo.
Za izbor je bil izveden natečaj, ki je iskal
dela, povezana s slikarstvom in slikarsko
prakso med študenti,
ki so zaključili svoje
izobraževanje.
Prijavilo se je 22
avtorjev, od katerih
jih tukaj razstavlja
natanko polovica. Pri
tem je zanimivo, da
razpisu bolj sledijo
dela avtorjev, ki izvirajo iz Akademije za
likovno umetnost
in oblikovanje, s slikarskimi
praksami pa so povezana dela
študentov drugih smeri, predvsem Instituta A.V.A., Šole za
risanje in slikanje in Visoke šole
za umetnost Univerze v Novi
Gorici. Na razstavi se predstavljajo sami mladi avtorji z letnico
rojstva med 1982 in 1989. To so:
Suzana Barborič, Tjaša Čuš, Maša
Gala, Petra Petančič, Adrijan
Praznik, Lucijan Prelog, Nina
Pufič, Tjaša Rener, Pila Rusjan,
Gregor Smukovič in Petra
Vučko.
Poleg razstave je izšel tudi
priložnostni katalog, ki
poleg strokovnega uvoda
še na kratko predstavila
avtorje. Posebna dodana
vrednost pa je pogovor z
Dubo Sambolec, ki je zadnji dve desetletji preživela
kot predavateljica na
področju umetniškega
izražanja mnogih fakultet po svetu. Katalog
sta sofinancirala Občina Ribnica in Ministrstvo
za kulturo.
Odprtja razstave se je udeležilo precejšnje
število obiskovalcev, žal pa ni bilo prisotnih
predstavnikov financerjev razen redkih predstavnikov občinskega sveta.
Tekst in foto PRIMOŽ TANKO
7
PO DOLINI
Nova odkritja o Primožu Trubarju in
njegovih stikih z Ribnico
PO DOLINI
Z besedo in pesmijo med generacije
Medgeneracijsko društvo izdalo
ročno izdelano pesmarico
“Če so vse tri generacije med
seboj
tesno
povezane,
je
mladost varno-lepa, so srednja
leta
starost
mirno
pa
–rodovitna,
spokojno-boga-
ta.“ Skrb za dobre odnose in
solidarnost med vsemi tremi
generacijami
in
za
njihovo
povezovanje v smiselno celoto
je eno izmed temeljnih ciljev
Medgeneracijskega društva za
kakovostno starost Ribnica, ki
je bilo ustanovljeno junija 2007.
Povezuje 40 prostovoljcev, od tega 21
družabnikov in 19 voditeljev 10 medgeneracijskih skupin. Prostovoljci posvetijo po
eno uro tedensko – to pomeni dobrega
pol odstotka časa – druženju s starejšimi iz
svoje okolice.
Pevsko - pogovorna skupina Večerni zvon,
ki združuje starejše pevke in pevce, se
sestaja enkrat tedensko v spodnji učilnici
ribniškega župnišča od januarja 2008.
POVABILO NA PREDSTAVITEV KNJIGE
Ljubezen do pesmi in medgeneracijska povezanost sta omogočili
izdajo po knjigoveških postopkih ročno izdelane pesmarice Zabučale
gore, ki bo javno predstavljena v četrtek, 27. oktobra letos ob 18. uri v
ribniškem Rokodelskem centru v okviru prireditve Z besedo in pesmijo
med generacije. Pesmarico je izdalo Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ribnica, pevsko-pogovorna skupina Večerni zvon.
Njihova srečanja so
navadno tematsko
obarvana v skladu z
letnimi časi, posebnimi dogodki, prazniki
ter z obdobji cerkvenega leta. S pogovorno
temo uskladimo tudi
pesmi. Te poiščemo
v raznih ljudskih pesmaricah, najpogosteje pa vzamemo v roke
delo dr. Zmage Kumer
Ljudska glasba med
rešetarji in lončarji v
Ribniški dolini.
V dobrih treh letih
IZDELAVA PLATNICE
Kronika občinske uprave september 2011.
Končale so se počitnice, šolarji in dijaki ste
že pričeli z obiskom šolskih klopi, študente
čaka začetek v kratkem. Zaposleni smo se
vrnili z dopustov. Končalo se je letošnje
dolgo, vroče poletje. Ribniški semenj je
tako, kot je že v navadi, vse stvari postavil
na svoje mesto.
Vroči september je zaznamoval tudi delo v
občinski upravi. Ključne aktivnosti so bile:
- Spodbujali smo soglasodajalce, da
podajo soglasja na ribniški Občinski prostorski načrt. Roki se počasi iztekajo in
zgledi kažejo, da bo OPN v obravnavi na
občinskem svetu še v letošnjem letu.
- Izvajalec za izgradnjo poti na komasaci-
8
druženja smo tako zajeli številne običaje,
kot so koledovanje, izdelovanje butar,
prehrana v postnem času, se pogovarjali
o voščilnicah, pismih, ki so si jih nekoč
pisali, pregledali kmečka in gospodinjska
opravila, kot sta čiščenje hiše pred prazniki
in mletev, posebne življenjske dogodke
kot na primer odhod fantov v vojsko, ples
po končanem postu, poroke, otroške igre
in molitvice, spoznavali pomembnejše
svetnike, praznovanja velike noči, božiča,
obhajanja šmarničnih pobožnosti in drugih
praznikov, se dotaknili pomena domovine
in izseljenstva. Skupaj smo se veselili osebnih praznikov, miklavževali, se podali na
krajše in daljše izlete ter počeli še marsikaj.
Željo po prepevanju smo uresničevali na
vsakem srečanju, vendar smo kmalu ugotovili, da je včasih lepo, če znamo zapeti tudi
jskem področju Dolenja vas je izbran in
dela so v polnem teku.
- Na podlagi odobrenih sredstev sofinanciranja Agencije za kmetijske trge sta bila
objavljena razpisa za komasacijso v Bukovici
in Sajevcu. Za obe področji je izvajalec že
izbran. Izvajalec je skupaj s komasacijskima
odboroma že pričel s samoizvedbo obeh
komasacij.
- Izbran je izvajalec za projekt Šolsko
športno igrišče pri ŠC Ribnica, dela bodo
končana v jesenskem času.
- Narejena je nova grafična podoba
ribniškega grba in zastave, ki bo v kratkem tudi javno predstavljena. Tako bodo
simboli ribniške občine končno izdelani v
več kot le prvi dve kitici kake pesmi. Iz tega
razloga smo voditeljice za vsako srečanje
pripravile liste z natisnjenimi besedili. Po
kakšnem letu je bil kup tega materiala
že tako visok, da smo se začele šaliti, da
je iz tega nastala kar debela pesmarica.
A šala je prešla v resno razmišljanje, da
bi material ponovno uporabile, reciklirale.
Člani skupine Večerni zvon so vsakič imeli
tudi kakšen komentar na zapisano pesem,
češ »mi jo pojemo pa malo drugače«.
Pesmarica, ki jo predstavljamo, je tako plod
zbiranja slovenskih ljudskih pesmi, ki jih
najdemo po mnogih pesmaricah z ljudskimi pesmimi, vendar zapisane v interpretaciji pevcev iz Ribniške doline.
Zbrane pesmi so razdeljene v dva dela.
skladu s heraldičnimi predpisi in v skladu z
evropskimi smernicami.
- Izvedena je bila seja občinskega sveta,
na kateri so občinski svetniki obravnavali novi Statut Občine Ribnica, Poslovnik
občinskega sveta, podali soglasje h kandidatu za direktorja Miklove hiše in imenovali
člane v svete treh javnih zavodov.
- Izbor izvajalca za postavitev novega
ribniškega vrtca se je ustavil, ker je bila
ponujena cena previsoka za predviden
način financiranja, ko nam država za to ni
namenila niti evra. V jesenskem času bomo
projekt ponovno pregledali in objavili nov
razpis za izvajalca gradnje vrtca.
- Izdelane so analize in projekcije občinskega
proračuna za leto 2011, v pripravi je prvi
rebalans proračuna v letošnjem letu.
četrtem razredu osnovne šole. Zapela nam
jo je na enem od prvih srečanj, ko smo se
spoznavali preko svoje najljubše pesmi.
To nas je vse močno pritegnilo, zato smo
se trudile poiskati izvirno obliko pesmi.
Izkazalo se je, da gre verjetno za pesem Kaj
ne bila bi vesela. Večkrat se najde dvoje ali
tudi več besedil na isto melodijo. Največ
različic smo našle pri pesmi Škrjanček poje,
žvrgoli, več besedil pa imajo tudi Dekle na
vrtecu rož’ce sadi ter Dekle je po vodo šla.
Ideja o vsebini je tako med nami zorela
kar kakšni dve leti, v letu 2010 pa smo se
naključno srečali tudi z obliko te izdaje.
Knjigoveške delavnice, ki jih vodi gospa
Metka Starič iz Parnasa, zavoda za kulturo
in turizem Velike Lašče, so nas spodbudile k
razmišljanju, da bi našo pesmarico tudi izdelali sami. Sledilo je spoznavanje in učenje
knjigoveških postopkov, ki obsegajo
pripravo materialov, šivanje knjižnega
bloka in izdelavo platnic. V okviru
izobraževanja smo v oktobru 2010
obiskali tudi Trubarjevo domačijo,
kjer so nam predstavili knjigoveške
postopke, kakršne so uporabljali v
16. stoletju. V času izdelave prvih,
med januarjem in marcem 2011, smo
srečanja skupine preselili v Rokodelski
center Ribnica, ki nam je nudil primerno vzdušje za urjenje v spretnosti
knjigoveštva. V tem obdobju je vsak
član skupine izdelal svojo pesmarico,
ki je že kmalu prešla v aktivno uporabo. Izdelavo preostalih pesmaric
pa smo z nekaterimi člani iz skupine
Večerni zvon in s pomočjo drugih
sodelavcev zaključili v poletnih mesecih. Ob delu smo ohranjali tisto, kar
nas že ves čas povezuje – pesem.
Pesem naj preganja slabe misli in
ohranja spomin na lepa doživetja.
Pesmarica Zabučale gore je temu
spomenik.
ANJA STARIČ, MARIJANA KOROŠEC, KLARA
DEBELJAK, urednice pesmarice
SKUPINA VEČERNI ZVON Z IZDELANIMI PESMARICAMI V Foto Klara Debeljak
ROKAH
Vabilo
V letu praznovanja 370-letnice Nove
Štifte vabim na predstavitev tretje
pesniške zbirke z naslovom:
Srce srcu govori.
Prisrčno vabljeni na literarni večer,
da se pridružite psalmu zahvale in
govorici srca v petek, 7. okotobra
2011, ob 19. uri, pri Novi Štifti.
Stanka Mihelič
Brinova gora ni daleč
do Tvojih nebes.
Tvoje milo srce
vabi nas k sebi,
da bi ob Tebi,
Kralju neba, prepevali slavo;
za božjo modrost,
večno zahvalo.
(Iz pesmi: Blagoslavljaj naša srca,
Mati Marija)
Z lutko je svet
drugačen
V Vrtcu Ribnica se bomo v
letošnjem šolskem posvetili lutkam. Prav zato bi radi obogatili in
osvežili našo zbirko lutk.
Ker je leto 2011 leto prostovoljstva, tokrat vabimo vse odrasle, da
se nam pridružite in z nami ustvarite nove lutke, ki bodo kasneje
zaživele tudi v lutkovni predstavi.
Pridružite se nam v četrtek, 20.
oktobra ob 17. uri, v skupnem prostoru vrtca Ribnica (ORANŽNI
VHOD).
Zaradi lažje organizacije se, prosim, prijavite na elektronski naslov
[email protected].
Pohitite, število mest je omejeno.
Vabljeni!
- V sodelovanju z Vrtcem in osnovno šolo smo odprli dva nova
oddelka vrtca v preurejenih prostorih v osnovni šoli.
- Oddali smo tri projekte za financiranje občinskih investicij v letu
2011: dokončanje ceste Škrajnek-Bukovec, Komunalno opremljanje gradbene cone v Grčaricah in delno sofinanciranje izgradnje
čistilne naprave v Ribnici.
Letošnjo jesen so že zaznamovali tudi interventni ukrepi za javno
upravo. Vse kaže, da nas čakajo tudi predčasne volitve. Zaradi
razmer v državi je oteženo tudi delo v občinski upravi, saj ni
ustreznih informaciji na področjih investicij, planiranja in ostalih.
Kljub temu bomo že v začetku oktobra začeli pripravljati proračun
za leto 2012.
Župan JOŽE LEVSTEK s sodelavci
Foto Marko Modrej
ODPRTJE NOVIH UČILNIC VRTCA V OSNOVNI ŠOLI
9
PO DOLINI
Prvi, Kdor poje, slabo ne misli, zajema posvetne ljudske pesmi, ki so razvrščene po
abecednem redu. Drugi del, Kdor poje,
dvakrat moli, pa zajema cerkvene pesmi, saj
smo člani pevsko sodelovali tudi pri svetih
mašah ali pri drugih pobožnostih, kot sta
križev pot in rožni venec. Pri urejanju pesmi
smo se soočile z različnimi izzivi, pri katerih
smo si pomagale s posveti na srečanjih
skupine in z lastnim strokovnim znanjem.
Pogosto se na isto melodijo pojejo različna
besedila. Nekatera so nastala za šolsko rabo
v času otroštva starejših članov Večernega
zvona. Ustvarjanje besedil, primernih za
šolsko mladino, ki so si izposodila melodije ljudskih pesmi, je pomenilo začetke
zvrsti otroške pesmi. Tako se je naša članica
Jožefa Pucelj spominjala odlomka pesmi
Ko so tkali naše trate, ki se jo je naučila v
KULTURNE DROBTINICE
(NE) KULTURA
ODKRIT JE NOV TALENT
Ribniški pihalni orkester ( RPO) je šele
dobro pričel novo delovno sezono, pa so
za godbeniki že trije nastopi in priprava
koncerta gostujočemu orkestru iz Kočevja,
ustanovljena pa je tudi veteranska sekcija RPO, imenovana Z Godba Ribnica. S
tem dogodkom je Kulturno - umetniško
društvo RPO pridobilo nove člane in tako
se je na seznamu članstva prvič pojavila
vodilna številka štiri.
Za seboj smo pustili promenadni nastop pri
Francetovi jami, udeležili smo se povorke
na Ribniškem sejmu in otvoritve sejma ter
promenadni nastop z gosti na letnem vrtu
pri Cenetu. Gostje so bili ribniške mažorete
iz DMPR in harmonikar Nik Janeš, ki so tako
še dodatno popestrili promenadni nastop
RPO. Z veseljem smo pripravili omenjeni
kulturni dogodek, saj je bilo pred tem po
njem kar veliko povpraševanja in dobrih
želja.
Pa vendarle je bil ta dogodek v moji 36 - letni
godbeni zgodovini unikaten, saj se je prvič
zgodilo, da so z javnih, občinskih panojev
izginili plakati, prizaneseno pa jim ni bilo
niti na zasebni lasti, na dvorišču Letnega
vrta pri Cenetu. Vandalsko obnašanje z
uničenjem tuje lastnine (mimogrede,
plakati so bili last RPO) naj bi povzročil
nekdo od nekulturnih sosedov, ki ga motijo
kulturne prireditve RPO, še posebej omenjena, saj naj bi se na njej zbirali prostovoljni prispevki za nakup novih uniform.
Sam se kot predsednik že vse leto trudim,
da bi opremili RPO z novimi uniformami,
pri vsem tem pa gospodarski položaj ni
najbolj rožnat, zato smo v orkestru veseli
vsake donacije. Po mnenju povzročitelja
škode bi morali dobiti za izvedbo dnevne
prireditve, ki je trajala od 18. do 19. ure, njegovo soglasje, česar pa seveda nismo storili, saj je kaj takega orkestrom po Sloveniji
povsem nepoznano. Kaj pa prvomajska
budnica s tisoči poslušalcev ... tisoče soglasij? Pravzaprav je tudi vprašljivo, čeprav
nam je jasno, kakšno ‘šelesteče soglasje’
je sploh imel v mislih. Prireditev je bila
pravočasno uradno prijavljena na občini
(obvestilo lokalni skupnosti), prav tako na
policijski postaji v Ribnici (prijava javne
prireditve), plakati pa so bili opremljeni z
žigom občine.
Pa vendarle se je s pričetkom prireditve
pojavil za nami tudi nepovabljeni tretji
gost na enkratnem instrumentu- ročni
kosilnici, z nitko uglašeno v za nas glasbenike nepoznanem duru. Po pogledu čez
ograjo dvorišča smo opazili do tega trenutka zelo priznanega in velecenjenega
umetnika, kulturnika Packa, ki je ob našem
igranju pod neuko taktirko zasanjane dirigentke mučil svoj instrument med igranjem Ribniškega pihalnega orkestra skoraj
do nezavesti. Glasbeniki mu pri vsem tem
najbolj zamerimo, da ni upošteval nobene
dinamike in je bilo njegovo igranje za nas
res ena sama glasbena packarija z eno
samo možnostjo. Forte fortissimo, četudi
do pregretja šibkega motorčka v praznem teku. Kdo bi vedel, kaj vse je temu
krivo? Glede na naše dosedanje izkušnje v
orkestru smo ugotavljali vzrok in prišli do
zaključka, da gre verjetno za pomanjkanje
glasbene, predvsem pa splošne izobrazbe,
posluh ali pa morda, kdo ve, kakšna in
kolikšna prizadetost. Kot zadnja možnost
se je izkazala napaka pri dirigiranju, vendar se o tem raje ne govori, ker so dirigenti „bog i batina“ oz. alfa in omega tako
v orkestru kot pri solistih. To pa je seveda
kot tabu tema, ki jo bosta morala solist in
dirigentska taktirka razčistiti na štiri oči, da
se blamaža nikoli več ne ponovi.
Vsekakor je bil nastop v moji že prej omenjeni godbeni zgodovini res najbolj uspešen,
saj se je na površje prikazal doslej nepoznan
umetnik, ki so ga spoznali obiskovalci prireditve in za katerega bo prav gotovo segel
Novice iz Knjižnice Miklova hiša
Brezplačno do podatkovnih zbirk za
člane knjižnice
Z začetkom novega študijskega leta se tokrat v novicah izjemoma
ne bomo posvečali knjigam, temveč zakladnicam znanja, do
katerih dostopamo preko interneta. Na naši spletni strani www.
knjiznica-ribnica.si med povezavami – elektronski viri - namreč
najdete kar nekaj povezav do svetovnih baz podatkov, ki jih
lahko kot člani naše knjižnice brezplačno in v celoti uporabljate
Te bodo prišle še posebno prav študentom
pri izdelavi seminarskih in diplomskih del, saj
zajemajo članke uglednih svetovnih občil. Vse,
kar potrebujete za dostop, je vaša članska številka
ter osebno geslo, ki si ga določite v naši knjižnici.
To geslo je enako tistemu, ki ga sicer uporabljate
za rezervacije in podaljševanje svojega gradiva v
naši knjižnici prek COBISS-a, in ga torej mnogi že
imate. Do teh zbirk lahko brezplačno dostopajo
tudi člani nekaterih drugih knjižnic na območju
Dolenjske, Bele krajine in Posavja.
EBSCO host
EBSCO host je obširna enciklopedična multidisciplinarna zbirka podatkov. Vsebuje strokovne
članke iz dvanajstih internetnih podatkovnih baz;
10
te vključujejo področja zdravstva, trženja, ekologije, izobraževanja, knjižničarstva, kmetijstva ter
časopisov iz vsega sveta. Vse te informacije so na
voljo v obliki člankov, monografij, poročil, e-knjig
uglednih avtorjev v različnih svetovnih jezikih.
Iskalnik je skoraj v celoti preveden v slovenščino,
poleg osnovnega in naprednega pa ponuja še
inovativno grafično iskanje.
Oxford Reference Online Premium Collection
Oxford Reference Online Premium Collection je
strokovna referenčna internetna zbirka, namenjena poglobljenemu spoznavanju in definiranju pojmov iz najrazličnejših vsebinskih področij. Vsebuje
zbirko slovarjev angleškega jezika, dvojezičnih
slovarjev, zemljevidov, enciklopedij in slovarjev
posameznih panog. Te obsegajo širok spekter
dejavnosti od umetnosti, zgodovine, literature,
računalništva, mitologije, medicine itn.
Oxford Art Online / Grove Art Online
Oxford Art Online je trenutno najobširnejša internetna enciklopedična zbirka umetniških del; med
drugim vsebuje več kot štirideset tisoč povezav
do slik umetniških del, poleg tega pa še obilico
člankov iz slikarstva, kiparstva, arhitekture, iščete
pa lahko med biografijami, deli, smermi ipd.
Zaradi partnerske povezanosti z najuglednejšimi
svetovnimi kulturno - umetniškimi ustanovami
portal zaobjema veliko slik iz muzejev po celem
svetu, od Picassa do Warhola.
Oxford Music Online / Grove Music Online
Oxford Music Online je široka enciklopedična
podatkovna zbirka s področja glasbe, ki zajema
iskanje po biografijah, bibliografijah, člankih in
glasbenih obdobjih. Kar nekaj člankov vsebuje
tudi povezave do zvočne ponazoritve določenih
slogov in melodij. Trenutno je ena največjih tovrstnih zbirk, zajema pa vse od Bacha do popularne
glasbe, rocka in jazza. Vse tri Oxfordove zbirke
imajo brskalnike v angleškem jeziku.
V tokratnem članku smo pozornost posvetili tujim
podatkovnim bazam; o slovenskih, ki jih tudi najdete na naših spletnih straneh, pa bo več govora
v eni prihodnjih številk.
NASTJA HAFNAR,
Knjižnica Miklova hiša
Verjemite, tudi v orkestru imamo svoje veselje, da se družimo in smo
prijatelji, da zaigramo, da vzgajamo, da naredimo nekaj pozitivnega za
našo skupnost, da vsi konec koncev, tako mi ‘glasbeniki’ kot poslušalci,
uživamo v glasbi in sožitju. Če utihnemo, ne bo svet nič lepši in nič boljši.
Nasprotno. V slušnem območju bo postal mračen, temen in tesnoben,
poln praznine, strahu in nezadovoljstva. Tega pa nočemo, mar ne? Zato
se uprimo takšnim zahtevam!
STANISLAV GREBENC ,
predsednik KUD Ribniški pihalni orkester
Mladi uimo starejše raunalništva.
Mladi prostovoljci bodo na brezplanih delavnicah po vsej Sloveniji
uili starejše generacije uporabe raunalnika.
Postanite del projekta, ki bo povezal generacije po vsej Sloveniji:
PROSTOVOLJCI, spremenite se za nekaj ur v uitelje;
STAREJŠI, spoznajte are moderne tehnologije!
Starejši boste spoznali osnove funkcije raunalnika, pisanja
dokumentov v programu Microsoft Office Word, nauili se boste
iskanja informacij po spletu in uporabe brezplanih komunikacijskih
orodij, predvsem elektronske pošte.
Delavnice bodo potekale med 17. in 21. oktobrom 2011 v
Knjižnici Miklova hiša na Škrabevem trgu 21 v Ribnici.
Vpis poteka:
• v Knjižnici Miklova hiša,
• na spletni strani www.simbioza.eu,
•
RIBNICA V BELI KRAJINI
Štiri leta je zdaj že med nami Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica in v tem kratkem času je uspelo narediti tri
pomembne stvari, ki jim jih lahko vsi, ki sodelujemo z njimi,
štejemo v posebno dobro. Oblikovala se je homogena skupina likovnikov iz raznih koncev Slovenije, ki jim meje predstavljajo izziv, ne oviro. Ta skupina redno gostuje na likovnih
srečanjih, kolonijah in drugih prireditvah tudi izven Ribniške
doline ter k nam vabi umetnike od drugod. In zanimivo, ta
geografsko tako mešana druščina, zelo poudarja vrednost
Ribnice in ji
daje posebno
mesto. Tako
smo se skupaj z njimi 22.
septembra
odpravili v
Belo krajino,
natančneje
v
galerijo
Lanterna v
Črnomlju.
Člani
KUD
Lanterna so
bili nedavno
na
poletni
koloniji
v
Gradu, sodelovanje med
društvoma pa
je živo že dlje
časa. Branko in ZDOMAR METOD JAKLIČ OB UMETNIŠKI PODOBI
Monika Žunič, KROŠNJARJA, AVTORJA BRANETA ŽUNIČA
Milica Koštrun,
Majda Janša, Francka Dejak, Marija Mestek, Ivan Geder,
Željko Vertelj, Marija Klančar Bonca, Peter Polončič Ruparčič
in Milan Vlašič so postavili raznoliko razstavo, kjer se z likom
Ribničana prepletajo podobe naših dedov, Nove Štifte in
naše pokrajine. Ta motivika pa ni edina. V vseh ostalih delih
zaznavamo tipičen slog omenjenih likovnikov, ki smo ga
lahko spremljali tudi preko njihovih samostojnih razstav in
povsod najdemo razlog, da se ob razstavljenih delih zaustavljamo … Naše društvo je nadelo razstavi naslov Ribnica v Beli
krajini, zato
so na obisk v
Črnomelj odšli
tudi ribniški
župan Jože
Levstek, vodja
JSKD Ribnica
in
Metod
Jaklič. Jaklič je
upodobil lik
duhovitega
zdomarja in
tako izpopolnil kulturni
RAZSTAVNI PROSTOR GALERIJE LANTERNA
program
ob odprtju, ki sta se ga udeležila tudi oba črnomeljska
podžupana. Ob pregovorni belokranjski gostoljubnosti je
ribniški humor zadel žebljico na glavico …
Tekst in foto ALENKA PAHULJE
na brezplani telefonski številki 080 47 47.
11
KULTURNE DROBTINICE
„dober“ glas tudi v deveto vas. Odkrit je nov talent. Mi godbeniki mu kar
malo zavidamo, saj nas je spravil v senco, med pozabo, in je bil ves aplavz
na prireditvi verjetno namenjen samo njemu. No, pa saj tako ali drugače
so solisti več ali manj zasanjani egoistični in samoljubi individualisti.
Zanimivo je, kako včasih ljudje sami pri sebi potegnemo kakšne vzporednice z določenimi dogodki. Sem zadnjič videl možakarja, ki je vodil konjsko vprego na povodcu. „Pa kar pri glavi?“...“Ne gre drugače.. je kazen,“ je
potarnal in s palcem in kazalcem nakazal štetje denarja. In glej ga zlomka,
ni še minilo deset minut, ko zleti mimo mene belogriva silhueta..., menda
na kolesu..., po vsej verjetnosti menda s pasjo vprego... kot v risanki. Malo
po cesti, malo po pločniku, povsod, kjer je naše. Tudi čez travnike, njive …
čez drn in strn. Hecno, ne , pa vse je ‘naše’, ko mi rabimo. Kakšna soglasja
neki? Naj bežijo ljudje s pločnikov, ker brzina je vrlina. Ja, tudi čez moje
parcele in gozd ... naj no ... ah... ‘Fsako tele ma svoje vesele’, pravi narečni
rek. Pustimo že enkrat teleta na miru. Ne bi vedel, kaj govorijo o tem
prometni predpisi, ker imamo za to v državi posebne institucije, prav
zagotovo pa so pločniki namenjeni pešcem in ne vpreženim kolesarjem.
Takšna vprega je lahko močno rizična na cesti, saj imajo živali tudi svoj
nagon in ne le poslušnost, zato so v nevarnosti tako „vlečenec“ kot tudi vsi
ostali udeleženci v prometu. Torej vsi ZA zakon: Vodenje pasje vprege na
povodcu. Toliko samo v razmislek prometnim institucijam glede pozornosti na takšno vrsto prometnih udeležencev.
KULTURNA DEDIŠČINA
Oblačenje od 19. stol. do 2. sv. vojne
PODOBA RIBNIŠKEGA ČLOVEKA
simbolizira spreminjanje slovenske oblačilne podobe
8. september se je zdel kar
nekako naš, ribniški. V kamniški
Galeriji Veronika so imeli razstavo razstav zadnjih nekaj let,
bila pa je posvečena spremembam oblačenja v obdobju od
zadnjih desetletij 19. stoletja do druge svetovne vojne.
To vam že daje slutiti, zakaj
se nam je dan zdel ribniški?
Pakiževa posvečata zadnjih nekaj let svojega zavzetega in sila natančnega dela.
Bojan Knific, kulturni antropolog in vodilni
poznavalec slovenske folklorne oblačilne
dediščine, poudarja pomen dela Alenke
Pakiž, ki sila natančno dela replike oblačil
po predlogi starih skic ali fotografij in od
svoje preciznosti ne odstopa. Prav zato nastaja verodostojna arhivska zbirka slovenske
oblačilne dediščine, ki ji moramo tudi v
Ribnici najti prostor, saj bi Pakiževa ribniški
del rade volje predala nam v uporabo – kot
zgodovinski spomin naših prednikov.
PAKIŽEVA PRI PETJU LJUDSKE PESMI
Vprašanje
razvijanja
Razstavo sta pripravila Alenka in Filip Pakiž, oblačenja v času je bila
zakonski par, ki je Ribnici zapustil zbirko tudi sicer tema letošnjih
oblačilnih navad na Ribniškem in ki je zdaj 41. dnevov narodnih noš
povečini te primere uporabil kot vzore na in oblačilne dediščine, kjer
kamniški razstavi, ki je bila na ogled do se drugi vikend v septem30. septembra. Največ oblačil so posodili bru na povorki zbralo kar
folklorna skupina Lončki, podeželske žene 2400 udeležencev; žal ni
in oglarji, saj jih je pomagala obleči prav bilo naših predstavnikov, ki
Pakiževa. Sprehajali smo se med oblekami bi lepo zaokrožili razstavni
Poljancev, Dolenjevaščanov in ribniških opus Pakiževe, a naj bi se
tržanov, pregledovali fotografije naših zna- tam pojavili prihodnje leto
menitih ali le posamezniku dragih družin … Nepregledna množica
…
udeležencev je obiskovalce
Razumljivo je, da je kamniška razstava skušala opozoriti na pestrost
slonela na ribniških primerih, ki jim oblačilne dediščine, te pa
ni mogoče
u s t r e z n o NOV POSNETEK ZA ARHIV
dojeti, če ne
jim je bila razstava prvenstveno namenupoštevamo spreminjanja jena, nekoliko več težav s sprejemanjem
oblačenja kot glavnega dejstva, da je oblačilna moda vplivala tudi
gibala vsakega razvoja, je na oblačenje ljudi v prejšnjih stoletjih. To se
dejal Bojan Knific.
je pod vplivi oblačilne mode nenehno spr»Spreminjanje oblačenja eminjalo, zato nikakor ni mogoče govoriti o
in z njim povezanih »tipičnih oblekah« ljudi z določenega prosravnanj v času občutimo tora, kajti večino tistega, kar so ljudje npr.
ljudje kot opazovalci in nosili leta 1800, niso več nosili leta 1850,
potrošniki; opažamo, da še manj leta 1880. Na oblačenje ljudi so
se spreminja oblačenje vplivali številni dejavniki, zato so podobe
drugih, hkrati pa način o »tipični« podobi nekdanjega oblačenja
oblačenja spreminjamo Gorenjcev, Štajercev, Ziljanov idr. – torej o
sami. Prilagajamo se spre- »gorenjski«, »štajerski«, »ziljski« idr. »noši«,
membam in četudi nismo če upoštevam meni neustrezno rabo
PAKIŽEVI SO NAJLJUBŠE RUTE. DA, NAGLAVNE RUTE, KI SO JIH pristaši tesnega sledenja »noše«, ki jo nekateri želijo enačiti z obleko
NEKDAJ ŽENSKE NOSILE OB VSAKRŠNIH PRILOŽNOSTIH IN NITI ENA novostim oblačilne mode, oz. oblačilnim videzom – le predstave, ki z
NI BILA ENAKA DRUGI. NESKONČNA PALETA BARV IN VZORCEV, njene produkte ali derivate nekdanjim resničnim oblačenjem nimajo
TKANJ IN BLAGA … PRAV RUTE SO DELALA NAJVEČ PREGLAVIC sčasoma prevzamemo in jih veliko skupnega. Oblačilno podobo ljudi
TUDI RIBNIŠKIM PODEŽELSKIM ŽENAM, KO JIH JE PAKIŽEVA ZAČELA vzamemo kot nekaj dom- so namreč bolj kot prostor določali drugi
OBLAČITI PO STAREM VZORU. PRI ENI JE SILIL VEN FRUFRU, PRI ala samoumevnega. In če dejavniki – med njimi tudi oblačilna moda,
DRUGI POBARVAN KODER, SPET TRETJA RUTE NAJRAJE NE BI RADA ljudje danes brez resnejših razvijajoča se v posameznem času, ki je v
DALA GOR, SE JE MALIH SITNOSTI SPOMINJALA PREDSEDNICA zadržkov priznavamo, da predelanih različicah nedvomno odločilno
MARINKA VESEL, KI JE SKUPAJ Z VESELIMI RIB’NČANKAMI OBOGA- na naše sodobno oblačenje zaznamovala tudi oblačenje kmetov.«
TILA VEČER. SKOZI PODOBNE FAZE SPREJEMANJA IN DOJEMANJA vpliva oblačilna moda, imajo
NAŠE NOŠE GREDO TUDI FOKLORNIKI, NA KATERE SE JE PAKIŽEVA ljubitelji oblačilne dediščine, Razstavo zabeležila in fotografirala ALENKA
OBRNILA Z VPRAŠANJEM NA ENEM OD STENSKIH PANOJEV:»V ljubiteljski proučevalci in PAHULJE
PREMISLEK LJUBITELJEM ‘NARODNIH NOŠ’: V KATERI ČAS SODIJO izdelovalci pripadnostnih
POBARVANI LASJE, FRFRU, ZAPESTNA URA, SALONARJI Z VISOKO in folklornih kostumov, ki
TANKO PETO?« NA FOTOGRAFIJI DR. BOJAN KNIFIC.
12
V Rokodelskem centru smo se odločili, da letošnji sejem popestrimo z zabavnim programom, v katerega bi vključili čim
več domačih rokodelcev in ljudi, ki jim je suha roba blizu. V ta
namen smo k sodelovanju povabili rokodelce s celega suhorobarskega območja. Svojo suhorobarsko dejavnost so
prikazovali naslednji rokodelci: pletarka Danica Benčina, žličarja
Milan Tekavec in Franc Modic ter zobotrebčarka Marija Zlobko.
cem, ki se v trenutku, ko so šle s polnimi
košarami mednje, niso porazgubili, ampak
so velikodušno pokupili njihove izdelke.
Kraljica suhe robe 2011 je z najvišjim
številom zbranih točk postala gospa Breda
Trdan iz Sušja. Ob tej priložnosti ji še enkrat
iskreno čestitamo, ostalim kandidatkam pa
se zahvaljujemo za sodelovanje.
Ob zaključku tekmovanja smo razglasili še
zmagovalca nagradne igre »Koliko lukenj
ima »rajta«? Veliko cajno, napolnjeno s
suho robo, si je z najbližjim rezultatom
prislužila Mateja Drobnič, saj je namesto
833 naštela 826 lukenj. Ko sta voditeljici
razglasili točno število lukenj v »rajti«, se
je začela še licitacija »rajte«. Licitantov ni
bilo ravno veliko, največ je ponudila ena
od kandidatk za kraljico suhe robe, gospa
Marinka Andoljšek.
Prireditev so finančno in materialno podprli naslednji sponzorji, ki se jim iskreno zahvaljujemo: ATR TRANS Tadej Adamič s.p.,
TONDACH Slovenija, proizvodnja opečne
kritine d.o.o., YASKAWA RISTRO podjetje
za gradnjo strojev in naprav d.o.o., RIKO
HIŠE, proizvodnja in trženje d.o.o., KUSS
podjetje za mednarodno špedicijo, transport in trgovino d.o.o., TANKO podjetje za
nizke gradnje, hidrogradnje in trgovina na
debelo d.o.o., BITIS d.o.o. storitvena družba,
DAFIN d.o.o. računovodske, knjigovodske
in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje,
TERME KRKA , JANS kozmetika & masaže,
MUDRA masaže in vadbe Sandra Pucelj s.p.,
ARTS d.o.o. računalniški inženiring, BLESK
čistilni servis d.o.o., GRAFIKA ARKO KNAPIČ
MARIJA s.p., penzion in gostišče MAKŠAR,
Zgonc d.o.o., Jaklič Franc s.p. suha roba in
domača obrt, Slavka Debeljak s.p. Zahvala
gre tudi Javnemu komunalnemu podjetju
Komunali Ribnica d.o.o., ki nam je s svojo
požrtvovalnostjo priskočilo na pomoč pri
pripravi prireditvenega prostora.
Ribniški dnevi so za nami, vsi skupaj pa
zopet stopamo v barvito jesen. Ob tej
priložnosti vas vabimo, da se nam pridružite
v Rokodelskem centru ob naslednjih
delavnicah in dogodkih:
- 4. in 6. oktober ob 17. uri: brezplačni
delavnici za otroke v okviru projekta Z
igro do dediščine v Tednu otroka: Jesen prihaja (ustvarjalna
delavnica z glino).
- 18. oktober ob 19. uri: Zaključek
akcije »Ribniška dolina - čista in
urejena 2011 s podelitvijo nagrad
zmagovalcem ter predavanjem
vrtnarke in plodovite pisateljice
priročnikov o okrasnih rastlinah
Ruth Podgornik Reš.
- Pletarska in Lončarska šola
se bosta predvidoma začeli
v novembru. Prijave za obe
šoli sprejemamo osebno, na
telefon 8361 104 ali e-pošto
[email protected] .
Lepo vabljeni!
Prizorišče dogajanja pred Rokodelskim vanje suhe robe in našega delovanja. Tudi
centrom je krasil tudi mlaj, ki ga je post- prodajanje suhe robe jim je šlo izredno
avil gospod Franc Žuk, na njem pa je visela dobro od rok, saj so v zelo kratkem času vse
»rajta« podnarja Jožeta Belaja.
štiri prodale vso robo. V njihovem imenu
Prireditev smo začeli z nagradno igro, se zahvaljujemo vsem tistim obiskoval»Koliko lukenj ima »rajta«?« Prireditev sta
spretno povezovali Ribničanka Maruša
Prelesnik in Vipavka Mateja Česen, ki se
je med dogajanjem naučila kar precej
ribniških narečnih besed.
Osrednja prireditev, ki je privabila tudi
največ gledalcev, je bil Izbor za kraljico
suhe robe 2011. Iniciativo za ta izbor smo
prevzeli v Rokodelskem centru, saj želimo
z vsakoletnim izborom našo suhorobarsko dediščino še bolj popularizirati, hkrati
pa bo lahko suho robo poleg ribniškega
krošnjarja promovirala tudi kraljica, ki si bo
vsako leto s svojim znanjem in šegavostjo
prislužila ta naslov. Letos so se za ta laskavi naslov potegovale štiri kandidatke,
in sicer gospe Marinka Andoljšek, Breda
Trdan, Darja Delač Felda in Tina Trdan Lušin.
Kandidatke so se pomerile v treh kategorijah: za začetek so se pomerile v teoriji, kjer
so morale pokazati svoje znanje o suhi robi
in delovanju Rokodelskega centra. Sledil je
praktičen preizkus: v petnajstih minutah
so morale izdelati čim več lepih zobotrebcev. S tretjo nalogo pa so morale pokazati,
koliko prave »zdumarske« žilice je v njih, PRAKTIČNI PREIZKUS- IZDELOVANJE ZOBOTREBsaj so se vsaka s svojo holandarico spre- CEV
hodile med ljudmi in prodajale suho robo. Vse naloge je
budno spremljala komisija,
ki so jo sestavljali župan
Jože Levstek, obodar Metod
Jaklič in zobotrebčarka
Marija Zlobko. Med nalogami so se kandidatke tako
zabavale, da so moški del
komisije povabile kar na
ples. Celotno dogajanje je z
glasbo popestril Tamburaški
orkester iz Sodražice,
za hrano in pijačo pa so
poskrbeli iz okrepčevalnice
Urška. Dogajanje je bilo precej veselo, kandidatke so
bile sproščene in moramo
priznati, da zelo dobro prip- SODELUJOČI NA PRIREDITVI: KANDIDATKE ZA KRALJICO SUHE ROBE, KOMISIJA
ravljene, kar zadeva pozna- IN VODITELJICI
TINA ZAJC
13
ROKODELSKI ZOBOTREBCI
Letošnji Ribniški semenj popestrili z
Izborom kraljice suhe robe 2011
POGLED V PRETEKLOST
Pot muzeja v Ribnici
Zgodovinski oris ribniškega muzeja
(IX. del)
MARINA GRADIŠNIK,
MUZEJ MIKLOVA HIŠA
V novo tisočletje je ribniški muzej vstopil z stroke in menedžmenta. Trgovina ribniške
novimi močmi, prvič sta za vsebino muzeja identitete je kot celostni produkt (prostor +
skrbeli dve strokovno usposobljeni osebi. ponudba + informacija) predstavljala uniNa podlagi minulega dela se je pričela kum v slovenskem prostoru in postala vzor
vzpostavljati institucija muzeja. Razstave v za tovrstne trgovine in ponos Ribničanov.
ribniškem gradu so bile z rednim odpiralnim časom od leta 2000 naprej dostopne Snovalci vsebin muzeja, od njegovih
tudi za posameznike.
začetkov v petdesetih letih do danes,
V tem obdobju je Muzej vzpostavil poglo- težijo k temu, da se vrača okolju znanje in
bljena sodelovanja z društvi, šolo in posa- vedenje o lastni zavesti in o ljudeh, ki so jo
mezniki iz domačega okolja, vedno bolj oblikovali. Pripadnost, zavedanje identitete,
pa je postajal prepoznaven tudi izven svo- vzbuja pri ljudeh zdrav ponos in le ljudje, ki
jega kraja. K temu so prispevali odmevne ga imajo, lahko oblikujejo skupnosti boljšo
razstave, kvalitetni razlikovalni projekti, pa prihodnost.
tudi aktivna udeležba kustosov na muze- V letih od 2000 do 2010 so nastale nasledjskih strokovnih srečanjih tako v Sloveniji nje razstave:
kot tudi izven njenih meja.
Ribnica v času Prešerna, v spomin dvestoMuzej je vsa leta član Pedagoške sekcije pri letnice Prešernovega rojstva; V Ameriko!
Skupnosti muzejev Slovenije, saj je njegov Razstava o izseljeništvu v Ameriko s prepedagoški program ena glavnih vsebin, loma devetnajstega v dvajseto stoletje; Boj
ki se kaže navzven, in se lahko izvaja tako krvavi zoper čarovniško zalego, razstava
za šolsko mladino kot odrasle obiskov- o čarovniških procesih; Med kladivom in
alce. Tudi ribniški muzej je
v tem obdobju razvil samostojne pedagoške programe
in jih ponudil javnosti. Z
uvrstitvijo ribniškega muzeja
med ostale muzeje v knjižici
Pedagoški programi v slovenskih muzejih in s sodelovanjem pri drugih skupnih
akcijah Skupnosti muzejev, udeležbo na Kulturnih
bazarjih, pri promocijskih
zgibankah slovenskih muzejev, Študentski areni idr. ter NOVA PODOBA MUZEJA RIBNICA,2011
s kvalitetnim rednim programom je Muzej Miklova
hiša dediščino Ribnice in njene pokrajine nakovalom, obnovljena kovaška delavnica
verodostojno ponesel v svet.
na Gorenjski cesti; V fotografski objektiv
Projekti, kot so snemanje suhorobar- ujeta Ribnica, s pomočjo fotografij Draga
skih postopkov in digitalizacija razstave Moharja st. predstavljeno obdobje 60-ih,
Iz hiše v svet, ali popis zasebnih zbiral- 70-ih in 80-ih let 20 stoletja; Ribnica, veličina
cev na območju občin Loški Potok, Bloke, majhnosti, pregled ribniške zgodovine od
Sodražica, Velike Lašče in Ribnica, so pro- prazgodovine do devetdesetih let dvajjekti, s katerimi je stopil všrtic najbolj napre- setega stoletja; Iz hiše v svet, življenje
dnim muzejem v Sloveniji.
zdomarskih in suhorobarskih družin (tudi
S projektom Ribnica, veličina majhnosti je v digitalni obliki); Utrinki iz zgodovine
Muzej Ribnico in njeno kulturno dediščino ribniškega gradu ter razstava, ki je nastala v
predstavljal v Ljubljani, v prostorih sodelovanju Muzeja in Turističnega društva
Mestnega muzeja Ljubljana. S tem projek- Ribnica, Ribniški semenj.
tom se je prvič predstavil izven lokalnega Izšli so trije samostojni muzejski katalogi:
okolja. Z razstavo in bogatim spremljeval- Ribnica, veličina majhnosti, ki predstavlja
nim programom je pritegnil pozornost in zgodovino Ribnice skozi čas ter katalog Iz
zanimanje splošne javnosti in stroke.
hiše v svet, ki predstavi življenje suhorobarS projektom Muzejska trgovina Ribnica, skih in zdomarskih družin tudi z bogatim
ki je trajal od začetkov leta 2003 do real- fotografskim gradivom ter Utrinki iz zgoizacije 2006, je prav ribniški muzej postavil dovine ribniškega gradu.
smernice muzejskim trgovinam v Sloveniji. V obdobju zadnjih desetih let je Muzej
O ribniškem primeru danes predavajo dobil tudi svoje prave depoje, izvedena je
vodilni strokovnjaki na področju muzejske bila ureditev le-teh in prevzem obsežne
14
dediščine družine Arko – Miklovih, družine
Cenetovih, kovaške zbirke na Gorenjski
cesti in pridobitev bogatega fotografskega
arhiva različnih družin iz Hrovače. Leta 2009
se je pričelo delo na posebni zbirki muzeja
»Trg Ribnica« in se v naslednjih letih nadaljevalo. Ob raziskavi, ki je potekala v tem
obdobju, je nastala cela vrsta pomembnih odkritij, dokumentov, fotografij in tudi
materialnega gradiva za muzej.
Ob urejanju depojev je potekala tudi ureditev muzejske dokumentacije. Organiziral
se je prenos vsega hranjenega gradiva
– inventarne knjige ter fototeke muzeja
v elektronsko obliko- - dokumentacijski
program Galis, ki omogoča hitrejši in
kvalitetnejši pregled nad stanjem v muzeju.
Imena zaposlenih v ribniškem muzeju za
obdobje prvih desetih let tretjega tisočletja
so: Viktorija Centa, Polona Rigler Grm in
Marina Gradišnik.
Pri razvoju Muzeja Miklova hiša pa je odigrala pomembno vlogo tudi direktorica
Vesna Horžen. Brez njene formalne in
neformalne podpore, razumevanja Ribnice
in njenega odnosa do dediščine, takšen
razvoj muzeja vsekakor ne bi bil mogoč.
Danes muzej deluje pod okriljem
Rokodelskega centra Ribnica kot samostojna enota Muzej Ribnica. Z novimi
pisarniškimi prostori, kjer je prostor tudi za specialno knjižnico in
dokumentacijo, so pogoji dela
še boljši. Muzej svoj program in
delo nadaljuje po smernicah, ki
si jih je oblikoval v minulih letih.
Glavna opora so mu pomembni
dokumenti Vizija, Strategija in
Poslanstvo muzeja, ki so nastali v
letu 2008.
Muzej je v triinpetdesetih letih prehodil dolgo pot, kljub vzponom in
padcem, ponosno in odločno. Da
je danes tu, je pripomoglo veliko
ljudi, ki jim je bil mar njegov obstoj.
Tako tisti, ki so v muzeju delali, kot oni, ki so
ga podpirali - tako vsebinsko kot politično.
Kakšna je njegova vizija za prihodnje
obdobje?
Strniti prizadevanja, da bi Muzej Ribnica
končno dobil zasluženo mesto med
Slovenskimi muzeji tudi na področju
državnega financiranja, da bi se uradno
definiral njegov delokrog javne služne in bi
k njegovemu financiranju prispevale tudi
tiste občine, ki jih muzej vsebinsko pokriva.
Če bi se to uresničilo, bi bilo mogoče
zagotoviti dodatne zaposlitve, ki bi lahko
pokrivale tudi druga strokovna muzejska
področja, ne le zgodovine in etnologije,
pač pa tudi arheologijo, restavratorstvo
in konzervatorstvo ter dokumentacijo. S
tem bi muzej dejansko postal središčna
dediščinska institucija širšega območja,
tako kot si ga je zamislil tudi sam njegov
snovatelj Janko Trošt.
(KONEC)
Sladkorna bolezen
Glede na to, da je zadnje čase ogromno
poraslo število diabetikov, žal tudi že
otrok, bi bilo dobro spoznati trebušno
slinavko, organ, ki je odgovoren za
izločanje inzulina in s tem uravnavanjem sladkorja v krvi. Sodobna
medicina bolnike s tem obolenjem
»zdravi« z dieto in inzulinskimi pripravki. Strokovna literatura večinoma
pripisuje vzroke dedni zasnovi. Če
pa resnično želimo ponovno vrniti
trebušno slinavko v ravnovesje ali vsaj
izboljšati njeno stanje, se moramo
poleg odpravljanja posledic – dodajanje inzulina, ko ga telo ne proizvaja več dovolj, spremembe diete …
– vprašati, kaj je trebušno slinavko v
takšno stanje sploh pripeljalo.
Z uživanjem predelane industrijske
hrane, s kopico poživil in umetnih
dodatkov v hrani neprenehoma spravljamo iz ravnovesja nivo krvnega sladkorja, ki ga trebušna slinavka uravnava. Tako mora večkrat na dan posredovati, da zopet vse skupaj uravnovesi. Prav zato je v današnji družbi hitre
in predelane hrane zelo pogost pojav
povečanje trebušne slinavke, saj se
mora ubogi organ nenehno truditi,
da bi proizvedel zadostne količine
encimov. Ena izmed nalog trebušne
slinavke je namreč tudi izločanje encimov, ki omogočajo, da iz hrane, ki
smo jo zaužili, dejansko dobimo hranila, ki jih potrebujemo. Če v telesu
ne bi imeli encimov, ki ta proces pripeljejo do konca, bi umrli od lakote
ob vseh kupih hrane, ki jo zaužijemo.
Telo vam bo hvaležno, če boste tudi
sami priskrbeli določen delež encimov, ki bodo slinavki olajšali delo.
Najbolje jih je zaužiti v obliki sveže,
polnovredne hrane, sveže stisnjenih
sokov ali v obliki naravnega prehranskega dopolnila FloraZym, ki vsebuje
aktivne encime.
Inzulin sčasoma poškoduje črevesno
sluznico, zato je še pomembnejše, da
postane pri sladkornih bolnikih skrb
za regeneracijo sluznic redno opravilo.
Sluznice so odločilnega pomena tudi
za naš imunski sistem. Neposredno
pod sluznico tankega črevesa so celice,
ki imajo pomembno vlogo pri imunski
obrambi. Če je sluznica v organizmu
poškodovana, peša imunski sistem,
pojavijo se utrujenost in alergije,
pripravila Andreja Pogorelc
I. del
občutek teže v kosteh, izpadanje las,
krvavitve dlesni, parodontoza, pridobivamo prekomerno težo. Pri tem si
lahko pomagate s probiotičnimi prehranskimi dopolnili, eden izmed njih je
tudi NutriFlor.
Ali ste vedeli, da mora trebušna
slinavka vsak dan izločiti 2-2,5 litra
bikarbonatne raztopine, s katero varuje vaša prebavila pred poškodbami,
do katerih bi prišlo, če bi bile sluznice
v stiku z močno kislino? Delo slinavke
je močno oteženo, ker je veliko ljudi
dehidriranih, nabiranje potrebne
vode za to opravilo. Navadite se piti
zadostne količine vode (2-2,5 litra
na dan) in to počnite pred obrokom. Odvečna tekočina, zaužita skupaj s hrano ali kmalu po obroku,
redči želodčne sokove in otežuje delo
slinavki, ki bo dobila v obdelavo kislinsko pomanjkljivo obdelano hrano.
Dehidracija izsušuje sluznice, enako
pa počnejo tudi agresivne začimbe
(preveč soli, popra, pekočih začimb
…), mnoga zdravila, precejšnje število
E-jev, pesticidi … Ponarejanje vonja
in okusa z E-621 pa prinaša hude in
»neponarejene« posledice. Za uvod
naj povem, da MSG (mononatrijev
glutamat) uporabljajo širom po svetu
v laboratorijih za vzgojo predebelih
miši in podgan, ki jih kasneje uporabljajo za proučevanje vpliva različnih
diet na debelost in za raziskave diabetesa. Predebele poskusne živalce
ustvarijo tako, da jim že od rojstva
vbrizgavajo odmerke MSG. Ta namreč
potroji količino inzulina, ki ga proizvaja trebušna slinavka, kar vodi s
prekomerno telesno težo v hormonske
motnje. Industrija nam torej v hrano
zapakira kemikalijo, ki nas redi, debeli, skratka povzroča enega največjih
zdravstvenih problemov sodobnega
sveta, prekomerno telesno težo. MSG
najdemo praktično v vsej industrijski
hrani, od instant juh in testenin, preko
raznih čipsov, solatnih prelivov, omak,
v hrani z nizko vsebnostjo maščob, v
taki, ki vsebuje hidrolizirane zelenjavne proteine, do perutninskih izdelkov, paštet in podobnih namazov,
predvsem pa v vsej hitri hrani. Berite
sestavo hrane in bodite pozorni na ta
dodatek!
JAKOBU
HENIGMANU V
SLOVO
»Dolgost življenja našega je kratka, kaj
znancev je zasula že lopata,« pove naš
pesnik Prešeren v sonetu Spominjaj se
smrti. Ob teh verzih se spominjamo veliko
naših prijateljev, ki so že odšli, danes
pa se pevci Moškega pevskega zbora
Lončar z veliko žalostjo v srcu poslavljamo od našega pevskega tovariša Jakoba
Henigmana. Razen skrbi za službo, dom
in družino ter ljubezni do čebel mu je
petje pomenilo izredno veliko. Bil je med
ustanovnimi člani našega zbora, z nami je
prepeval dolgih 57 let, do februarja 2009.
32 let, od začetka do leta 1984 je opravljal delo tajnika. V dolgoletno kroniko
našega zbora je vestno zapisoval, kar se
je dogajalo na vajah, po njih, na nastopih,
izletih ipd … Večkrat nas je razveseljeval s
šaljivimi zgodbami iz sedanjih in prejšnjih
časov. Posebej s pokojnim Andrejcovim
Francetom sta se lepo dopolnjevala.
Velika je njegova zasluga pri pomlajevanju
zbora sredi osemdesetih let ter za to, da
se je takrat vrnil naš prvi zborovodja Tone
Petek, s katerim sta ohranjala prijateljske
vezi. Ko se je od petja poslavljal, nas
je vzpodbujal, naj storimo vse, da zbor
ohranimo.
Pred slabim mesecem, ko sem ga obiskal, mi je dejal: ‘Veš, vem, da bom umrl
in pripravljen sem na smrt.’ Nato mi je
naročil, naj snamem s stene krožnik, ki
mu ga je podaril Tone Petek. Na hrbtni
strani so bile besede slovesa pokojnega
Toneta, ki jih je napisal večer pred operacijo, ki je ni preživel. Uporabil je besede
pesnika Tagoreja: ‘Prijatelji, odhajam na
pot in pripravljen sem.’ To velja tudi za
pokojnega prijatelja Jakoba, saj je verjel,
da temu zemeljskemu življenju sledi še
lepše. Mirno in spokojno je dogorel,
še večer pred smrtjo je dejal domačim:
‘Pojdite k počitku, jaz pa bom umrl.’
Ob slovesu želimo, tako kot poje pesem,
ki smo jo zapeli na začetku: ‘Dokler še
naša misel iskrena veže v zvestobi tebe in
nas, se bomo spominjali tebe, Jakob.’
Še enkrat hvala za vse, kar si storil za naš
zbor. V upanju na ponovno snidenje pa ti
bomo ob grobu zapeli,da enkrat pridemo
za tabo vsi in se srečamo nad zvezdami.
Mirno počivaj v domači zemlji.
ZA MO PZ LONČAR F. T.
15
ZA ZDRAVJE GRE
KOTIČEK ZA ZDRAVJE
ZAHVALE OB SMRTI
Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in sedla bo na rožna tla.
Čakala bo, da prideš ti
in se jokala ker te več ni.
»Jaz sem vstajenje in življenje«
(Jn 11, 25)
ZAHVALA
Po hudi bolezni se je v Gospodu poslovil dragi mož,
oče, brat, dedi in stric
JAKOB HENIGMAN
ZAHVALA
Ob izgubi dragega
7. 1. 1929–25. 8. 2011
CIRILA TISOVCA
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem
za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga
v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Kolencu in osebju v ZD Ribnica za vso zdravstveno
oskrbo in pomoč, gospodu župniku Branku Potočniku za občuteno
opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru Lončar in čebelarjem
iz Ribnice. Hvala za ganljive poslovilne besede v imenu pevskega
in čebelarskega društva Francu Trdanu in Jožetu Škulju ter vsem
sodelujočim. Hvala za pisne izraze sožalja, za darovane maše in
molitve, iskrena hvala za obiske prijateljev in vaščanov v zadnjih
mesecih njegovega življenja.
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in
znancem za podarjene sveče, cvetje in veliko nesebične pomoči v
težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi Jožetu Oberstarju s podjetja
Komunala Ribnica, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Bukovica,
Lovski družini Ribnica za zelo lepo opravljen pogreb. Zahvala tudi
Blažu Kržetu za poslovilne besede ter kaplanu Eriku za lepo opravljen obred.
Posebna zahvala pa sosedovi družini PUŽELJ s Podgorske ceste v
Ribnici za res zelo veliko pomoč in podporo v teh težkih trenutkih.
(5. 9. 1937–15. 8. 2011)
iz Ribnice
ŽALUJOČI NJEGOVI NAJBLIŽJI: ŽENA ANGELA,
HČI MARTA IN SINOVA BENJAMIN IN BOJAN Z DRUŽINAMI,
SESTRE FRANČIŠKA, VIDA IN MIMA
Tožno samuje staro zidovje
časov nekdanjih lepo domovje …
VSI NJEGOVI
Vse življenje si delal,
skromno živel,
potem pa po tiho od nas si odšel.
Dom je zdaj prazen,
pogrešamo te,
a enkrat gotovo spet snidemo se.
ZAHVALA
ZAHVALA
V juniju je tiho zaspala skrbna mama, tašča in stara mama
Ob izgubi našega očeta,dragega dedija,svaka, tasta in brata
CVETKA GRUDEN, ROJ. OBLAK
JOŽEFA ČAMPA
Žalost in bolečino ste z nami delili številni prijatelji, sorodniki, sosedi, znanci. Ni
pravih besed, ki bi mogle izreči zahvalo vsem, ki ste nas z lepimi mislimi in toplimi besedami tolažbe obogatili, darovali sveče in za svete maše. Iskrena hvala
dr. Alenki Nadler Žagar za izjemno skrb in strokovnost za njeno zdravje, sestri
Branki, patronažni sestri Alenki, negovalkam iz CSD Ribnica in Komunalnemu
podjetju Ribnica. Zahvala je namenjena tudi dr. Lidiji Šmalc, ki je bila v zadnjih
minutah njenega zemeljskega življenja ob njej. Zahvaljujemo se vam, da ste se v
tako velikem številu udeležili ure slovesa ter se tako v žalnem sprevodu spominjali njenih plemenitih in dobrih dejanj, storjenih v življenju med nami in za nas.
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga
obiskovali v času njegove bolezni. Hvala vsem za izrečeno sožalje,
darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala gospodu Branku
Potočniku, dolenjevaškim pevcem, podjetju Ave in vsem, ki ste
pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ob
večerih molili z nami za njegovo dušo.
(1931–2011)
iz Zlatega Repa pri Ortneku.
ŽALUJOČI: OTROCI Z DRUŽINAMI
16
iz Prigorice 46
(1927-2011)
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Ne sijejo tvoje več oči,
ne sijejo, kot so sijale prejšnje dni.
En sam trenutek vzel je tvoj pogled,
ne sliši tvojih se besed.
Neutolažljivo zdaj naše je srce,
le spomin nate ostal bo do zadnjega dne.
ZAHVALA
ZAHVALA
ob smrti
Ob izgubi naše drage žene, mame, tašče, sestre, stare mame
in prababice
JOŽEFA KOVAČIČA
MARIJE HOČEVAR
(1922-2011)
z Velikih Poljan
(29. 3. 1929–11. 9. 2011)
iz Rakitnice 62
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, PGD Velike Poljane
za izrečeno sožalje in sveče, še posebno za ganljiv govor Jožeta
Andoljška, in sosedi Mariji Šilc za nesebično pomoč.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom
in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ter da
ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala
gospodu župniku Branku Potočniku za lepo opravljen obred, ministrantom, pogrebcem, pevskemu zboru Lončar, Komunalnemu
podjetju Ribnica.
Posebna zahvala osebju ribniškega doma starejših občanov,
osebju ZD Ribnica in sodelavcem podjetja Inles.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Je čas, ki daje,
je čas, ki vzame,
je čas, ki celi rane.
Je tudi čas, ki nikdar ne mine,
ko se zasanjaš v spomine.
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče,
ni več tvojega smehljaja,
utihnil je tvoj glas,
le bolečina in samota sta pri nas.
Ati, med nami ljubljen si bil iz vsega srca –
bodi ljubljen tudi tam, kjer si zdaj doma!
ZAHVALA
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
ob boleči izgubi našega dragega moža, atija,
starega ata in tasta
ZORE PETEK
LUDVIKA LOVŠINA
iz Slatnika
(1951-2011)
(26. 2. 1925–11. 8. 2011)
se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in se
poklonili njenemu spominu.
VSI NJENI.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili
na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem in vsakomur posebej za podporo in tolažbo, darovano
cvetje in sveče ter darove za sv. maše.
Ohranite ga v lepem spominu!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
17
ZAHVALE OB SMRTI
Tisti, ki ga imajo radi,
nikoli ne umre, le daleč je.
(pripravil Marko Modrej)
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom
vpišite v razpredelnico in dobili boste ... pravilno rešitev, in sicer, kako se imenuje ribniško društvo ljubiteljev
čebel?
1. Pozdravljeni! Kako simpatičen naslov, mar ne? Medeni kviz,
sladek kviz, mjam. Res bo tokrat beseda tekla o medu in
predvsem o Društvu ljubiteljev čebel …
P Medenjak Sušje
E Trot
A APIS Ribnica
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------2. Bravo! Pravilno ste odgovorili. Omenjeno društvo je pred
šestimi leti praznovalo zavidljivo obletnico čebelarstva v
Ribniški dolini. Koliko let je bilo takrat?
A 90 let
P 100 let
B 110 let
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------3. Kdo je sedanji predsednik društva?
I Jože Škulj
V Medard Pucelj
P Franc Lesar
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------4. Katere občine obsega Društvo ljubiteljev čebel APIS
Ribnica?
D Ribnica, Sodražica, Dobrepolje
S Ribnica, Sodražica, Loški Potok
G Ribnica, Sodražica, Velike Lašče
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------5. Kateri slovenski med spada med najboljše svetovne proizvode, za katerega se na Čebelarski zvezi Slovenije trudijo,
da bi ga uvrstili med medicinski med?
E Sodraški cvetlični med
Š Dolenjevaški gozdni med
R Slovenski lipov med
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti
ali na dopisnici najkasneje do 15. septembra.
Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet DARILNIH
PAKETOV, ki jih poklanja TURISTIČNO DRUŠTVO
RIBNICA, Gallusovo nabrežje 10, RIBNICA.
Pravilna rešitev 8. številke Rešeta je:
RIBNIŠKI SEMENJ
Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence:
Darilne pakete, ki jih poklanja TURISTIČNO DRUŠTVO RIBNICA,
Gallusovo nabrežje 10, RIBNICA, prejmejo:
MARJETKA MIHELIČ, Knafljev trg 3, 1310 RIBNICA
ROMAN SKOK, Velike Poljane 40, 1316 ORTNEK
NIKA TURK, Hosta 13, 1317 SODRAŽICA
JOŽE MIHELIČ, Humec 33, 1331 DOLENJA VAS
PETRA OBLAK, Podkraj 6, 1315 VELIKE LAŠČE
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Obvestilo o prejemu nagrad
boste prejeli po pošti.
6. Koliko članov je v Društvu APIS Ribnica?
P Ja, kdo bo pa to vedel, nisem čebelar(ka).
A 100 članov
B 102 člana
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------7. Kdaj so ribniški čebelarji uradno odprli svoj dom?
A Leta 2005
N Letos, 10. septembra.
S Uradno? Niso ga še.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------8. Še ‘strokovno’ vprašanje: Gasilski pozdrav je, denimo: Na
pomoč! Čebelarski pa …
I Na panj!
C Naj medi!
V Za zdravje!
8. Še ‘strokovno’ vprašanje: Gasilski pozdrav je, denimo: Na
pomoč! Čebelarski pa …
I Na panj!
C Naj medi!
V Za zdravje!
MALI OGLASI
ODDAM
V stavbi Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica na Vrvarski 3 oddamo v najem dva poslovna prostora – pisarni v II. nadstropju, velikost 18 m2 in 15 m2 , cena 9 EUR/m2 (v ceni vključeni:
stroški elektrike, vode in smetarine ). Tel.: 01 8369 340.
PRODAM
Dvojček, 155 m2 bivalne površine na lepi lokaciji v Puščah pri
Turjaku v 3. gf. Objekta sta že povezana z vso komunalno infrastrukturo (elektrika, voda, telefon, plin, čistilna naprava, meteorna
kanalizacija). Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije
s stanovanjem. Tel. 041 751 266
V Kočevski Reki prodam enoinpolsobno stanovanje, 45 m2, s
pohištvom, centralna kurjava na olje in drva; dvorišče, klet, kurilnica, garaža in drvarnica. Zemljiškoknjižno urejeno, takoj vseljivo.
Cena: 35. 000,00 EUR. INFO: 031/422-125.
Prodam gradbeno parcelo, v velikosti 920 kv.m., v naselju Humec (Dolenja vas) – ob glavni cesti. Možna tudi prodaja dveh
gradbenih parcel v kvadraturi 1800 kv.m. po ceni 28 eur/kv.m.
Tel.: 070/ 842 625 (Mija Češarek)
29
ZABAVNE STRANI
MEDENI KVIZ
DRAŽBE
JAVNA DRAŽB
ZA PRODAJO NEPREMIČNIN
1. Naziv in sedež organizatorja javne
dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3,
1310 Ribnica.
2. Predmet prodaje:
a) parc. št. 1702/7, k.o. Grčarice, pašnik v izmeri
787 m2 (gradbena parcela z oznako 6),
b) parc. št. 1702/6, k.o. Grčarice, pašnik v
izmeri 804 m2 (gradbena parcela z oznako 7),
c) parc. št. 1700/7, k.o. Grčarice, travnik v
izmeri 432 m2; parc. št. 1701/3, k.o. Grčarice,
travnik v izmeri 177 m2, in parc. št. 1702/5, k.o.
Grčarice, pašnik v izmeri 190 m2 (gradbena
parcela z oznako 8),
d) parc. št. 1700/8, k.o. Grčarice, travnik v
izmeri 420 m2, in parc. št. 1701/2, k.o. Grčarice,
travnik v izmeri 375 m2 (gradbena parcela z
oznako 9),
e) parc. št. 1702/4, k.o. Grčarice pašnik v izmeri
895 m2 (gradbena parcela z oznako 12),
f) parc. št. 1528/43, gozd v izmeri 9365 m2 in
parc. št.*121 stavbišče v izmeri 343 m2, obe
k.o. Grčarice (kompleks se prodaja v celoti,
skupna izmera 9.708 m2),
g) parc. št. 1528/45, gozd v izmeri 6480 m2,
parc. št. 1944/1, dvorišče v izmeri 798 m2,
parc . št. 1945/1, dvorišče v izmeri 1063 m2 ter
parc. št. 1520/372, neplodno, v izmeri 64 m2 ,
in neplodno, v izmeri 87 m2, vse k.o. Grčarice
(kompleks se prodaja v celoti, skupna izmera
8.492 m2),
h) večstanovanjska stavba (preurejena iz gospodarskega poslopja) na naslovu Škrabčev trg
18, 1310 Ribnica, s pripadajočim zemljiščem,
parc. št. 1772/6, gospodarsko poslopje v
izmeri 156 m2 , in dvorišče v izmeri 290 m2
(skupaj: 446 m2 ), k.o. Ribnica.
poteka tudi vodovodni cevovod do naselja
3. Vrsta pravnega posla za vse predmete
prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba.
Pogoj za nakup predmetov pod točko 2.a2.e): Kupec se v pogodbi za nakup gradbene
parcele, za slednjo zaveže vložiti zahtevo
za odmero komunalnega prispevka v roku
6 mesecev po končani izvedbi komunalnega opremljanja območja, na katerem leži
nepremičnina, ki jo kupuje.
4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega
višanja:
- izklicna cena za gradbeno parcelo 6 pod
točko 2.a) 17.860,07 EUR, najnižji znesek
višanja: 200 EUR,
- izklicna cena za gradbeno parcelo 7 pod
točko 2.b) 18.208,18 EUR, najnižji znesek
višanja: 200 EUR,
- izklicna cena za gradbeno parcelo 8 pod
točko 2.c) 18.106,11 EUR, najnižji znesek
višanja: 200 EUR,
- izklicna cena za gradbeno parcelo 9 pod
točko 2.d) 18.024,11 EUR, najnižji znesek
višanja: 200 EUR,
- izklicna cena za gradbeno parcelo 12 pod
točko 2.e) 20.074,53 EUR, najnižji znesek
višanja: 200 EUR,
- izklicna cena za nepremičnine pod točko
2.f) 122.320,80 EUR, najnižji znesek višanja:
30
500 EUR,
- izklicna cena za nepremičnine pod točko
2.g) 106,999,20 EUR, najnižji znesek višanja:
500 EUR,
- izklicna cena za nepremičnine pod točko
2.h) 41.947,20 EUR, najnižji znesek višanja:
500 EUR.
Izklicna cene ne vključuje zakonsko
določenega 20 – odstotnega davka na dodano vrednost oziroma 2 – odstotnega davka
na promet nepremičnin, ki ga plača kupec.
Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil
najvišjo kupnino.
5. Kraj in čas javne dražbe:
Javna dražba bo v torek, 18. oktobra 2011, v
sejni sobi Občine Ribnica (pritličje), Gorenjska
cesta 3, Ribnica, in sicer za predmete:
- pod 2.a - 2.e) ob 11. uri 30,
- pod 2.f - 2.g) ob 12. uri 30,
- pod 2.h) ob 13. uri.
6. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe
plačati varščino v višini 10 % izklicne cene
nepremičnine, ki jo bodo dražili. Varščino je
treba nakazati na transakcijski račun Občine
Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ
722100 (DŠ – davčna številka dražitelja).
7. Ogled večstanovanjskega objekta na
naslovu Škrabčev trg 18, Ribnica, bo možen
po predhodnem dogovoru z Zalko Gorše, tel.
01 837 20 28.
Interesenti se lahko seznanijo z dodatnimi
informacijami o vseh predmetih prodaje na
Občini Ribnica, kontaktna oseba Ana Lesar
Oražem tel. 01 837 20 10.
8. Ta javna dražba se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in na uradni
spletni strani Občine Ribnica
www.ribnica.si
JAVNA DRAŽBA
ZA ODDAJO PROFITNEGA
STANOVANJA V NAJEM
1. Naziv in sedež organizatorja javne
dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3,
1310 Ribnica.
2. Predmet oddaje v najem:
Profitno enosobno stanovanje št. 9 v drugem nadstropju stanovanjskega bloka na
Knafljevem trgu 8, Ribnica, kI stoji na parc.
št. 119/44, k.o. Ribnica; neto tlorisna površina
stanovanja je 42,41 m2.
Stanovanju pripada tudi klet, vpisano JE v
zemljiško knjigo. Je neopremljeno.
3. Vrsta pravnega posla za predmet najema pod 2. točko: najemna pogodba.
V najemni pogodbi bo navedeno, da najemnik v stanovanju ne sme imeti domačih živali.
4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega
višanja:
- izklicna mesečna najemnina za stanovanje
pod točko 2.: 137,64 EUR, najnižji znesek
višanja: 5 EUR.
Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil
najvišjo najemnino.
Najemninasebousklajevalazrastjoživljenjskih
stroškov v Republiki Sloveniji (inflacije) in ne
vključuje obratovalnih stroškov.
5. Način in rok plačila najemnine:
Najemnik bo plačeval mesečno v rokih dospetja, določenih s strani upravljavca stanovanj
v lasti Občine Ribnica. Položena varščina se
všteje v plačilo prve najemnine.
Najemnik bo poleg najemnine plačeval še
obratovalne stroške, ki obsegajo predvsem
stroške ogrevanja, vodarine in kanalščine,
elektrike, odvoza smeti in morebitne druge
stroške, ki jih z uporabo povzroča najemnik.
Najemnik je pred vselitvijo v stanovanje dolžan plačati najemodajalcu znesek 3
mesečnih najemnin, kar je kavcija za morebitno povzročeno škodo v stanovanju ali morebitne neporavnane obveznosti. Ta znesek mu
bo najemodajalec vrnil z obrestmi po obrestni meri 1,3 % v roku osmih dni po prevzemu
stanovanja in ugotovitvi, da je najemnik
stanovanje uporabljal v skladu z veljavnimi
normativi in standardi ter da so poravnane
vse obveznosti do najemodajalca.
6. Kraj in čas javne dražbe:
Javna dražba bo v torek, 18. oktober 2011, v
sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3,
Ribnica, in sicer:
- ob 11.00 uri.
7. Dražitelji morajo pred začetkom
dražbe plačati kavcijo v višini ene izklicne
mesečne najemnine. Kavcijo je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica,
št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100
(DŠ – davčna številka dražitelja) z navedbo
»plačilo varščine za najem stanovanja«.
8. Ogled predmetnega stanovanja bo
možen po predhodnem dogovoru na tel.
št. 01 837 20 28 (Zalka Gorše).
9. Z najugodnejšim dražiteljem se sklene
najemna pogodba za dobo 5 let najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe.
Če dražitelj ne podpiše najemne pogodbe
v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo
kavcijo.
10. Pravila javne dražbe:
- javno dražbo bo izvajala dražbena komisija,
imenovana s sklepom župana, v skladu z
Uredbo o stvarnem premoženju države in
samoupravnih lokalnih skupnosti,
- ugovore proti dražbenemu postopku je
možno podati, dokler ni zaključen zapisnik o
poteku dražbe,
- morebitne ugovore reši takoj predsednik
komisije,
- komisija lahko začeti postopek (s soglasjem
predstojnika), ustavi do sklenitve pravnega
posla brez obrazložitve in brez odškodninske
odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku
3 dni povrnejo plačana varščina in izkazani
stroški.
11. Ta javna dražba se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in na uradni
spletni strani Občine Ribnica
www.ribnica.si.
OBČINA RIBNICA
Biti ekološko osveščen, pomeni skrbeti za
prihodnost naših otrok in planeta. Če želimo
živeti v čistem okolju, moramo preudarno
in gospodarno ravnati z odpadki. To pa
pomeni, da moramo zmanjševati količino
odpadkov, ki gredo na odlagališča.
Odloženi tekstilni izdelki se trenutno
najhitreje rastoči odpadki v EU in se bodo
po napovedi še povečali.
Glede na dejstvo, da so odlagališča prepolna nepotrebnih odpadkov, smo začeli
z ločenim zbiranje tekstilnih odpadkov v
našem zbirnem centru v Goriči vasi.
Ves tekstil, obutev in plišaste igrače, ki
se bodo zbrale v našem zbirnem centru,
bomo predali posredniku, ki te odpadke
dostavlja evropskim prevzemnikom.
Vse, kar morate narediti, je, da odvečna
oblačila, obutev in plišaste igrače pripeljete
v zbirni center komunalnega podjetja v
Goriči vasi ali pa ga oddate poleg kosovnega odpada. Ves tekstil, obutev in plišaste
igrače, ki so za oddajo, oddajte v vrečkah
ali v kartonskih
škatlah
ločeno.
Tekstil, obutev in
plišaste igrače naj
bodo suhe, saj zaradi mokrote pride
do plesnenja in so
stvari neuporabne.
Njihova oddaja je
brezplačna.
Tako zbranih tekstilnih odpadkov
se 60 % uporabi v
prvotni obliki, 20 %
tekstila se uporabi
za izdelavo čistilnih
krp, 15 % se jih
reciklira in uporabi
v tekstilni, papirni
D R U Š T V O
UPOKOJENCEV
RIBNICA
OBVEŠČA,
DA BODO DO KONCA LETA
2011
POTEKALE
NASLEDNJE
AKTIVNOSTI:
1. oktober - DAN STAROSTNIKOV
SREČANJE PRI SELJANU OB 10.
uri.
14. oktober - izlet ORMOŽ RAZKRIŽJE, OGLEDI IN KOPANJE V
TERMAH BANOVCI.
V novembru MARTINOVANJE.
3. december MIKLAVŽEV SEJEM.
18. december SILVESTROVANJE.
VABLJENI!
TEL.: 836 12 77 ali 031 792 694
in avtomobilski industriji (oblaganje polic,
predpražniki...). 5 % je odpadkov, ki končajo
na odlagališčih oziroma jih sežgejo.
Z ločeno zbranimi odpadki iz tekstila, obutvijo in plišastimi igračami pripomoremo
k varovanju okolja, saj ti odpadki, ki so
ločeno zbrani, ne končajo na deponiji.
Zimski delovni čas Zbirnega centra
od 1. 11. do 15. 3.
Pon., sre., čet., pet.;
07:00 – 15:00
Torek
09:00 – 17:00
Sobota
08:00 – 12:00
Letni delovni čas Zbirnega centra
od 16. 3. do 31. 10.
Pon., sre., čet., pet.;
07:00 – 15:00
Torek
11:00 – 19:00
Sobota
08:00 – 12:00
Kdo nas svinja?
Fotografije so nastale 3. junija med Dolenjo
vasjo in Grčaricami. Člani Polharskega
društva Grčarice smo se lotili pobiranja
odpadkov iz narave. Iz fotografij se lepo
vidi, da smo naleteli na zelo zanimivo najdbo dobrih 20 m od ceste. Kljub temu, da
poteka ogromno čistilnih akcij, se še najde
marsikaj. Žalostno je pa to, da se naleti na
kup steklenic, ki bi lahko v primeru padca
koga resno poškodovale.
Predsednik Polharskega društva Grčarice
BRANKO TOLAR
Za vse podrobnejše informacije nas
pokličete na tel. 01/ 83 61 138 ali pa nam
pišete na [email protected] .
JKP KOMUNALA RIBNICA D.O.O.
TOKRAT V VLOGI POBIRALCEV SMETI
KUP STEKLENIC PREDSTAVLJA VELIKO
NEVARNOST ZA GOZDNE SPREHAJALCE
IZLET DRUŠTVA
INVALIDOV RIBNICA
DI Ribnica bo organiziral kopalni
dan v Rimskih Toplicah v soboto, 15. oktobra. Program bo vseboval kopanje v termah ter ogled
znamenitosti okoliških krajev.
Vse dodatne informacije dobite v
pisarni društva v uradnih urah,
in sicer :
ponedeljek in petek od 9. do 11.
ure ali po telefonu 836-11-69
Društvo invalidov Ribnica
Na Komunali pa so nas opozorili na to, da
so že dvakrat morali odpeljati odvržene
cunje v Mali gori. Ležale so kar sredi gozda,
toda celi kupi – odpeljali so jih z dvema tovornjakoma! Domnevajo, da so jih pripeljali
od drugod.
To bi bila morda že stvar za policijo, ker gre
očitno za organizirano in okoljsko podlo
zadevo.
In če smo že pri tem, nas je občanka opozorila, da je skupaj z naključnimi mimoidočimi
naletela na cele rezine kruha, ki so množično
ležale v smetnjakih nasproti Spara. Lačnih
torej tu ni.
UREDNIŠTVO
Odbor
31
EKOLOŠKA ZAVEST
LOČENO ZBIRANJE TEKSTILA ,
OBUTVE IN PLIŠASTIH IGRAČ
V POLITIČNIH KROGIH
POSLANČEVA ZAPISNICA:
Prvi korak do predčasnih volitev
Piše: poslanec SDS Jože Tanko
Včeraj se je zgodilo tisto, kar se je dolgo
napovedovalo, da ta vlada namreč ne bo
dokončala svojega mandata. Pahorjeva lista
dopolnilnih ministrov, na katero je vezal
tudi glasovanje o zaupnici svoji vladi, ni
dobila podpore. Dobila je krepko zaušnico,
saj jo je podprlo mnogo manj
poslancev, kot se je napovedovalo. Le 36. Če bodo res
držale napovedi, ki so jih
večinsko izrekali predstavniki
posameznih parlamentarnih
strank, potem lahko kmalu
pričakujemo naslednji korak
- razpis predčasnih parlamentarnih volitev.
Neizglasovanjezaupnicejebilo
glede na slabe gospodarske,
finančne in socialne kazalce, ki
so posledično povzročili tudi
politično krizo, pričakovano.
Borut Pahor nikakor ni uspel omejiti apetitov svojih koalicijskih partnerjev, predvsem
LDS in Zares, ki sta že vse od začetka tega
mandata iskala posebne rešitve za svoje
politične in druge apetite. Koalicija je bila
primorana sprejeti več odločitev, ki nikakor niso bile vzgled modrosti, preglednosti in zakonitosti. Že neprestani pritiski
na Erjavca zaradi posla s Patrio, ki so se
končali z njegovim izgonom iz koalicije, so
napovedovali, kakšna bo končna rešitev za
levi trojček, za SD, LDS in Zares.
Obe manjši stranki levega trojčka, LDS
in Zares, sta po svoje razumeli vstop v
vlado in upravljanje države. Predlagali sta
številne rešitve, ki so zadovoljevale pred-
Lažno sodelovanje
ruši
konstruktivnost
Biti konstruktiven pomeni sodelovati z nekom na način, ki prinaša
najboljše rezultate skupnosti. Ko
smo bili člani Zaresa izvoljeni v občinski svet,
smo se v želji dobrega sodelovanja odločili,
da bomo po najboljših močeh prispevali
svoje znanje in izkušnje. Pomembno se
nam zdi, da občinski svet deluje kar se
da konstruktivno, predvsem pa v dobrobit
občanov. Kvaliteta dobrega sodelovanja se
kaže tudi v predstavitvah in sprejemanju
različnih mnenj ter predlogov. Vendar smo
neredko razočarani, saj ni pomembno,
kako dober je predlog, ampak od koga prihaja. Nekateri občinski svetniki zelo redko
sodelujejo v razpravah. Pomembna je
očitno le njihova prisotnost pri glasovanju.
To seveda ni nezakonito, ni pa smiselno.
Svetniki smo izvoljeni, da izražamo mnenja,
sodelujemo v razpravi in odločamo po svoji
32
vsem apetite njunih liderjev in lobijev, ki sta
jih zastopali. V tem mandatu smo bili priča
številnim aferam, v katere so bile vpletene
ključne osebe teh dveh strank, in ki se nikakor nočejo razplesti, čeprav so se nekatere končale prav tragično, tudi s smrtjo.
Preiskovalni in sodni organijo
so delali izredno počasi in
večkrat tudi površno, kot npr.
pri aferi bullmastif, kjer minister Zalar ni želel odrediti
niti strokovnega nadzora nad
delom pravosodja. Morda
zato, ker je bil vpleten tudi
njegov brat, sodnik.
Podobno neobičajno in počasi
so se odvijali tudi postopki v
zadevi NPU, kjer nikakor nismo
mogli pričakati revizijskega
poročila računskega sodišča,
ali pa v zadevi Ultra, ko so
vpleteni ves čas prepričevali, da naj bi
bili krediti ustrezno zavarovani, čeprav z
veliko težavo pridobljeni dokumenti in
pričevanja pred preiskovalno komisijo
kažejo drugače.
Predsednik vlade Pahor je do skrajnih
možnosti zaščitil svoje koalicijske partnerje.
Celo v primerih, ko je Računsko sodišče
ugotovilo nepravilnosti, ali pa ko so na
dan prišli dokazi o koruptivnih ravnanjih
njegovih uradnikov ali političnih podpornikov. To je pokazalo na pravo nrav te
koalicije - ne glede na to, kaj kdo stori iz
tega kroga, se mu ne sme zgoditi nič - ne
po politični ne po drugi plati. Celo na interpelacijah so “grešnico” branili do nezavesti.
vesti, ne zgolj po strankarski
pripadnosti. Ko bomo presegli to ozkost, bo občinski
svet takšen, kot bi si ga želeli
tudi občani.
Konstruktivno sodelovanje
je smiselno tudi pri usklajevanju med svetniškimi
skupinami. Če predsednik
največje svetniške skupine
SDS, g. Jože Tanko, organizira
usklajevanje, bi pričakovala,
da se bomo pred tem dogovorili tudi za
datum sestanka. In kaj se je zgodilo? V
ponedeljek je po pošti prišlo obvestilo, da
bo usklajevalni sestanek svetniških skupin naslednji dan, torej v torek. Nihče me
ni prej poklical ali kako drugače obvestil,
če je termin ustrezen. Usklajevalnega sestanka se kot vodja svetniške skupine nisem
mogla udeležiti, ker sem bila takrat v tujini.
Obvestiti kolega iz stranke o sestanku pa
tudi nisem mogla, saj pisma (ki je prišlo
zgolj dan prej!?) nisem prejela pravočasno.
Podobno nekonstruktivno delovanje
je opaziti tudi na občinskih komisijah in
odborih. Na zadnji seji Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kjer
Dokler ni zaradi bremen sama odstopila.
Na predvečer referendumskega poraza pa
je odstopil tudi Golobič.
Vendar prav nič ne more zmanjšati dejstva,
da je ta koalicija zelo sprostila klientelizem
in korupcijo in da je storila vse, da pravna
država ni za vse enaka. Da za privilegirane
veljajo posebni režimi, za vse ostale, za
plebs, pa je vse drugače. Ko za ene niso
dovolj niti ugotovitve in dokumenti uradnih institucij, npr. Računskega sodišča in
protikorupcijske komisije, za druge pa se
organizira spektakularen sodni proces že
na osnovi lažnega suma. Slednje je isto,
kot če bi na osnovi lažnega alarma aktivirali gasilce in civilno zaščito in čeprav ne bi
bilo nič, bi pompozno govorili o največjem
požaru ali največji elementarni nesreči v
zgodovini.
Na tak način sta nastali obe “največji” aferi,
afera orožje in v zadnjem obdobju afera
Patria. Obe samo zato, da se odvrne pozornost od dejanskih težav ali packarij aktualnih oblasti in da se uniči tiste, ki so zaradi
kredibilnosti in korektnega dela postali resni
politični nasprotniki, predvsem pa zato,
ker so posegli v razgradnjo klientelistično
koruptivnih omrežij, zaradi katerih se je
država razvijala precej počasneje, kot bi se
lahko.
V teh omrežjih se je zaredila kasta nedotakljivih, ki jih ščitijo tisti, ki so bili na ključne
funkcije v pravosodju, policiji, gospodarskih družbah v državni lasti in drugod
imenovani, ne samo zaradi znanja, ampak
tudi zaradi miselnega okvirja, kakor je
nedavno izjavil minister za pravosodje,
Zalar. Temu se je nekdaj dejalo moralnopolitične kvalitete.
Če se takim postopkom in ravnanjem ne
bo čimprej naredilo konec, potem bomo
državljani lahko še naprej spremljali pravno
državo dveh hitrosti. Volitve so priložnost.
smo imenovali predstavnike občine v svete
javnih zavodov, se je dogajalo podobno
kot na občinskem svetu. Za predstavnike
v javnima zavodoma vrtca in osnovne šole
so prišli trije predlogi. Ker se je ravno toliko predstavnikov imenovalo, smo vse tri
potrdili. Za svet javnega zavoda Knjižnica
Miklova hiša so prav tako prišli trije predlogi, imenovati pa smo morali dva.
Svoje predloge sta posredovali dve stranki, od tega stranka SDS dva kandidata in
stranka Zares enega. Na občinskem svetu
smo se že pred časom dogovorili, da se,
v javne zavode oz. na mesta, kjer občina
predlaga svoje kandidate, od kandidatov
pričakuje kratko pisno predstavitev. Tudi
tokrat te predstavitve niso bile posredovane članom komisije, pa tudi članom
sveta ne, čeprav so jih svetniki na seji sveta
potrjevali. Pisna predstavitev kandidata je
namenjena ugotovitvi, kakšne sposobnosti
in izobrazbo za predlagano mesto ima. V
njem nas ne zanimajo podatki, ki zapadejo
pod varovanje osebnih podatkov. Kandidat,
ki kandidira na javno funkcijo, pač ne more
biti anonimnež. Opravljal bo odgovorno
delo v imenu občine, torej vseh nas, zato je
edino prav, da smo z njegovimi dotedanjimi izkušnjami seznanjeni. Nemogoče se
Mineva leto dni od ponovne izvolitve
Jožeta Levstka za župana Občine Ribnica,
zato je prav, da pogledamo nazaj in ocenimo, če so delo in rezultati izpolnili predvolilne obljube. Sam osebno stremim k temu,
da dobre stvari pohvalim, a tudi opozorim
na slabe, da se te v prihodnje ne bi več
dogajale. Glede na predvolilno dogajanje pred letom dni, predvsem v 2. krogu
volitev, smo se v Slovenski ljudski stranki
odločili, da tokrat, za razliko od prejšnjih let,
konstruktivno sodelujemo z županom in
njegovo občinsko upravo ter poskušamo
nadaljevati aktivno politiko in z ustvarjalno
držo sodelovati pri razvoju naše občine. Ker
na delo občine gledam z očmi podjetnika,
lahko po letu dni »sodelovanja« zapišem,
da se je župan odločil za »enotirno upravljanje«, torej, ravno za nasproten način, kar
je obljubljal v predvolilnemu času. Občinski
odbor SLS si je v tem času želel delati
operativno in vsakodnevno sodelovati z
županom, vendar smo največkrat »tavali
v megli«. Volilni program, katerega SLS
vseskozi zagovarja, temelji na novih idejah,
znanju in priložnostih, kako iz občine, ki
nima nezanemarljivega proračuna, narediti
V RUBRIKI
‘V POLITIČNIH KROGIH’
ČLANKI NE ODRAŽAJO
MNENJA POSAMEZNIH
POLITIČNIH STRANK,
TEMVEČ GRE ZA
KOMENTARJE AVTORJEV.
je odločati o kandidatu, o katerem veš
zgolj ime in priimek ter katera stranka ga
je predlagala. Pomembno pri odločitvi je
kandidatovo stališče do funkcije, ki jo bo v
imenu občine opravljal in to bi moralo biti
razvidno iz njegove predstavitve.
Seveda sta bila potrjena oba predlagana
kandidata vladajoče SDS, saj ima SDS v
komisiji večino. Nikogar od SDS-ovih članov
komisije ni zanimalo, zakaj kdo kandidira,
kakšne so njihove vizije delovanja v svetu
javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša ali
njihove usposobljenosti. Važno je bilo le
to, da so »njihovi«. Izgovor predsednika
komisije g. Jožeta Tanka, da s tem varujejo
osebne podatke, je tako zgolj farsa, s katero
zavaja tako na komisiji kot na občinskem
svetu. Glasovalni stroj pa mu zvesto sledi.
mag. Andreja Škrabec, predsednica OO
Zares Ribnica
nekaj več.
Želimo si
občino, ki
bo prijazna
do svojih
o b č a n ov,
bo
po
meri vseh
in v kateri
se bomo
vsi dobro
počutili.
Verjamem, da biti župan, ni lahko delo. Je
odgovorno in težko. Vsi pa si želimo, da bi
na vodenje občine bili iskreno ponosni. Žal
pa ni vedno tako. Ne poznam Ribničana,
ki bi lahko uspel ali pa vsaj predlagal
podjetniško idejo, ki bi bila potem tudi
sprejeta. Ali vsaj zaželena. Slika je žal zrcalna, ko gre za pripadnika eno oz. kot pravi
podžupan, »devetumne organizacije«.
Dejstvo je, da so korupcija, kliantelizem in
privilegij posameznikov pripeljali to državo
na rob gospodarske in politične krize.
Oboje pa spremlja še kriza vizije. Nisem
daleč od resnice, če zapišem, da te vizije v
naši občine ne vidim.
Naj se dotaknem še 36. Ribniškega sejma,
ki se je ponovno pokazal v najlepši luči
– ob tem izrekam vsem organizatorjem
in udeležencem iskrene čestitke. A tudi
odlična organizacija dogodka ni mogla
skriti umazane struge naše Bistrice. Sam
osebno sem se večkrat zavzel za njeno ureditev, vendar župan še do danes ni našel
potrebne volje. Zato ponovno pozivam
gospoda župana in ga sprašujem, ali ga v
vseh 5 letih resnično ni nikoli zmotil pogled
na Bistrico ter ali si bo še naprej zatiskal
oči pred več kot potrebno sanacijo njene
struge?
Vsi si želimo sprememb, seveda na bolje.
Sam si želim moderno in uspešno občino.
A ponovno smo priča še eni neuspešni
zgodbi, ki nas bo oddaljila od te poti. Mislim
na neuspeli razpis, s katerim bi lahko pridobili državna sredstva za izgradnjo novega
vrtca (naj spomnim še na neuspešen razpis
za ureditev grajskega poslopja). Tako se
je občina znašla v nezavidljivem položaju
- ali bomo z gradnjo novega vrtca počakali
do naslednjega razpisa ali pa se bo občina
ponovno zadolžila za nekaj let, pri čemer pa
bralci dobro poznate ozadje zadolževanja v
primeru športnega centra. Sprašujem se,
zakaj je bila občina neuspešna pri omenjenih razpisih in postavlja se mi vprašanje,
ali se župan skupaj z upravo ne trudi dovolj,
da bi z oplemenitenjem proračunskih sredstev omogočil hitrejši razvoj naše občine.
Župan z občinsko upravo, ki ne zna pravilno presoditi in pripraviti razpisov? Poslanec
v DZ RS, ki ribniškim projektom kljub dolgoletnim izkušnjam ne zna dati zadostne
teže? Resnica se skriva nekje vmes.
Kljub ostrim pogledom sem pri pisanju
želel biti nepristranski. Zavedam se, da
rezultatov dela župan in uprava ne smeta
meriti le skozi številke. A tudi po številkah
sodeč, žal, po letu od volitev v Ribnici,
ne vidim presežkov uspešnega vodenja
občine, pa bi si to močno želel.
LUKA ILC, predsednik OO SLS Ribnica
Našemu Andreju Bajuku v spomin
Izgubili smo državnika, premiera,
najboljšega finančnega ministra, slovenskega domoljuba in poštenega človeka dr.
Andreja Bajuka. Pokopan je bil z vojaškimi
častmi na ljubljanskih Žalah v nedeljo, 21.
avgusta 2011.
Domovino je moral zapustiti kot dveletni
otrok in prisilno živeti v tujini. Uveljavil
se je kot velik finančni strokovnjak. Bil je
profesor na univerzi v Mendozi, tehnični
asistent v Svetovni banki v Washingtonu.
Mednarodna banka ga je leta 1994 imenovala za svojega predstavnika v Evropi, s
sedežem v Parizu. Bil je edini Slovenec, ki
je v mednarodnih financah dosegel tako
visok položaj.
Leta 2000 se je vrnil v Slovenijo. V politiko ni
vstopil, da bi se okoristil, ampak ker je želel
pomagati svoji domovini Sloveniji.
Njegov prispevek domovini je velik:
- stabiliziral je javne finance, zmanjšal javni
dolg in veliko pripomogel, da je Slovenija
kot prva od novih članic Evropske unije
sprejela evro.
- vlada, ki ji je predsedoval, je hitro pripravila
manjkajočo zakonodajo za vstop Slovenije
v EU. Dosežena je bila najvišja gospodarska rast, povečal se je delež izvoza blaga
in storitev, uveden je bil pravičnejši sistem
finansiranja občin, ki je omogočil večjo
avtonomijo.
- prvič v zgodovini Slovenije so bili znižani
davki, znižana je bila javna poraba, ukinjen
je bil davek na izplačane plače, sprejete
davčne olajšave za družine itd.
Vsi ti in še drugi dosežki so vzpodbudili
nasprotovanje v politični opoziciji. Mnogi
mediji so tedaj kar tekmovali, kdo bo dr.
Andreja Bajuka bolj očrnil.
Žalostno je, da so državljani verjeli medijem in mu na zadnjih volitvah niso dali
mandata . Kot pokončen mož se je po volitvah umaknil iz političnega življenja.
NSi, ki jo je vodil gospod dr. Andrej Bajuk,
je v zakonodajni in izvršilni oblasti odigrala pomembno vlogo. Obljubljena
pričakovanja je tudi uresničila. Dr. Bajuk je
bil na to ponosen.
Prepričan je bil, da “samo spoštovanje ustvari tisto stanje duha, v katerem vsakdo
lahko pričakuje, da bomo drug drugemu
opora pri delu za skupno dobro.”
ANICA BENČINA
33
V POLITIČNIH KROGIH
ŽELIM SI
MODERNO IN
USPEŠNO OBČINO
MED NAŠIMI LJUDMI
KAPELICA sv. ANTONA PUŠČAVNIKA
v JELENOVEM ŽLEBU
(Za osvežitev spomina na preteklost)
Jelenov Žleb kot zaselek s tamkajšnjimi deležna blagoslova, ki ga je poklonil sedanji
gozdovi spada pod katastrsko območje dekan, mag. g. Anton Berčan.
– Dane.
tej kapelici sta leta 2000 sklenila zakonsko
Na začetku 20. stoletja je bila v Jelenovem zvezo Jure in Maja Rudež ter naslednje leto
Žlebu zgrajena kapelica sv. Antona pa je bila tu krščena še njuna hčerka Anja.
Puščavnika. Zgraditi jo je dal takratni V letošnjih vročih julijskih dneh je bil
graščak Anton Rudež. Na njezopet opravljen trikratni
gov 35. rojstni dan, 21. 7. 1906,
impregnacijski premaz
jo je blagoslovil takratni dekan
celotne strehe. S takšnim
župnije Ribnica, Franc Dolinar.
vzdrževanjem
se bo
Kapelica je prestala 1. in 2.
sakralni objekt, osamljen,
svetovno vojno in celih 5o
sredi obširnih gozdov,
let povojnega obdobja. Prvič
ohranil za daljše obdobje.
je bila le delno obnovljena
To, dokaj zahtevno opravileta 1995/96. Tedaj je bil
lo je letos izvedel v dveh
nadomeščen tudi drugi zvon.
dneh Anton Mihelič, st.
Generalna obnova je bila
iz Ribnice, Levstikova ul.
izvršena meseca julija 2006,
8. Delo je opravil vestno,
ob 100-letnici postavitve
skrbno in odgovorno, saj
kapelice. Zamenjano je bilo
je freska v kapelici tudi
vse ostrešje in premazano z
njegov »patron«. Zato se
impregnacijskimi sredstvi.
je tudi odrekel plačilu.
Streha je bila pokrita s skodlo
Za takšno odločitev in
(šindro), ki jo je v bližnjem OBNOVA STREHE NA KAPELICI
izredno požrtvovalno in
gozdnem oddelku, pripravil Metod Jaklič, iz naporno delo na strehi Antonu Miheliču v
Andola, s sodelavcem . Ostrešje je obdelal, imenu lastnika kapelice, Jurija Rudeža, vse
postavil ter strokovno s skodlo pokril streho priznanje in zahvala.
Jože Vesel ( Čukov) iz Travnika, s svojo skupino. Ob 100-letnici je bila kapelica zopet Tekst in foto MIRKO ORAŽEM
52 veteranov zaokrožilo po Ribniški
dolini na svojem 6. pohodu
Veterani Območnega združenja vojne za stavkih opisal pomen Parka kulturnikov,
Slovenijo Ribnica so 10. septembra izv- nato pa so pohodniki krenili v Sajevec.
edli 6. veteranski pohod, to pot po zahod- Ustavili so se pri izdelovalcu suhe robe,
nem delu Ribniške doline, po območju posodarju Francu Jakliču v Sajevcu, ki nam
občin Ribnica in Sodražica. Povabili so je v delavnici prikazal delovne postopke
naše znance – veterane in tudi domačine. izdelave škafcev, golid, viter in še česa. Bil je
Prišli so veterani iz OZVVS Kočevja,
Grosuplja, Domžal, Ruš in Sežane. V
Parku kulturnikov v ribniškem gradu
se je zbralo 52 pohodnikov. Med
njimi je bil tudi predsednik Zveze
veteranov Janez Pajer s soprogo.
Zbrane pohodnike sta nagovorila
predsednik Območnega združenja
veteranov vojne za Slovenijo Ribnica
Peter Levstek in France Lapajne, sekretar OZ borcev za vrednote NOB
Ribnica. Član OZ borcev za vrednote
NOB Ribnica Stanko Rus pa je opisal
pomen obeležja spomenika borcem
NOB v ribniškem gradu, kjer so izpisana imena padlih v bojih in umrlih v
taboriščih med 2. svetovno vojno.
Sekretar OZVVS Ribnica je v nekaj STARTNO MESTO JE BILO V PARKU KULTURNIKOV
34
ZAHVALA
Člani Ribniškega pihalnega orkestra ( RPO) se zahvaljujemo za pomoč
pri izvedbi Promenadnega nastopa
pri Francetovi jami Okrepčevalnici Pri
Francetovi jami- Slavka Mrhar s.p., in
vsemu njenemu osebju. Za obdaritev
godbenikov RPO gostujočega Pihalnega
orkestra iz Kočevja z boni za hrano in
pijačo se posebej zahvaljujemo TD
Ribnica, pri organizaciji koncerta pa se
zahvaljujemo Janezu Trdanu iz Sušja za
brezplačno uporabo prostora na vrtu
bivše gostilne Cene ter osebju gostišča
Letni vrt Cene - Tomislavu Blaževiću s.p.
za postrežbo godbenikov in obiskovalcev z odličnim divjačinskim golažem.
Prav tako velja zahvala vsem obiskovalcem, ki ste s prostovoljnim prispevkom
pomagali pri zbiranju denarja za nakup
uniform.
Pri vsem tem ne pozabimo tudi na naše
goste, na Pihalni orkester Kočevje 1927,
ribniške mažorete iz DMPR in harmonikarja Nika Janeša. Velja jim posebna
zahvala za sodelovanje na naših prireditvah.
Za vso podporo na vseh prireditvah
izrekamo posebno zahvalo Občini
Ribnica.
Izvršilni odbor KUD
Ribniški pihalni orkester
zelo prepričljiv, ker je vnašal v razlago svoje
domiselne in šaljive poglede, pohodniki
pa so pozorno spremljali njegove ročne in
jezikovne spretnosti.
Karavana je nadaljevala proti vasi Kot in
naprej v Ravni Dol. Tu nas je pričakal lastnik Muzeja Maticove Etnohiše Ivan Šega in
povabil na ogled muzeja, njegova soproga
pa je postregla z domačo medico, saj je
Ivan znan čebelar. Domačini tudi vedo, da
je Ivan Šega vsesplošno aktiven krajan v
občini Sodražica.
Pri Novi Štifti smo se pohodniki malo
odpočili in okrepčali. Pijača je bila zelo
zaželena, saj nas je sonce ves čas
pohoda močno grelo. Tu nas je
pozdravil brat frančiškan Marijan in
povabil v cerkev Marije Vnebovzete.
Sledil je pozdrav podžupana občine
Sodražica Andreja Pogorelca (prisoten je bil tudi predsednik OZVVS
Ribnica Peter Levstek ). Stopili smo
tudi na romarske stopnice in zvedeli,
kaj ‘svete štenge’ pomenijo za cerkev
in romarje. Na poti do Brež smo
opravili še zadnjo etapo do cilja, kjer
sta nas čakala topel obrok in pijača
ter si obljubili, da se prihodnje leto
spet srečamo.
Tekst in foto BORUT KOZINA
Pod taktirko Športnega društva Velike Dobrina.
Poljane se je 6. avgusta odvil že sedmi Obiskovalce je na koncu dodobra ogrel
Kmečki praznik. Tradicionalna prireditev Ansambel Mladi godci, saj je sledila veselije postala pomemben del poletnih pri- ca. Tudi vreme je bilo letos naklonjeno, saj
reditev v občini. Prvo leto smo organizirali je dež počakal do samega konca prireditve,
kmečke igre, kmalu pa smo se osredotočili takrat pa je spral ves morebitni prah, ki so
na športe s konji, saj v teh krajih živi veliko ga konji v diru puščali za sabo.
ljubiteljev konj. Tovrstnih prireditev tod ni Zahvaljujemo se občini Ribnica za sofiveliko, zato ni čudno, da je obiskovalcev nanciranje prireditve preko razpisa za turipa tudi jahačev iz leta v leto več. Zadnja zem in ostalim sponzorjem, brez katerih
leta prireditev popestrimo tudi z vleko vrvi. take prireditve nikakor ne bi mogli izpelLetos je v sklopu naše prireditve potekalo jati. Naši sponzorji so bili: Okrepčevalnica
državno prvenstvo.
V lepem, ne prevročem poletnem
dnevu, se je v spretnostnem jahanju
pomerilo 22 jahačev, ki so bolj ali
manj uspešno vodili svoje rezgetave prijatelje preko različnih ovir.
Najbolje je to uspelo Nejcu Zakrajšku
iz Cerkelj na konju Mišku. Za konjsko
žimo sta najvišjo stopničko zgrešila
Matej Rupar z Liso in Gašper Zgonc z
Dakoto, oba iz okolice Roba.
Konjske dirke so potekale v dveh
kategorijah: štirje jahači so dirjali s
športnimi konji, pet jih je tekmovalo
z mešanimi športnimi konji. Da so
ženske lahko enakovredne ali celo ATRAKTIVNO PRESKAKOVANJE OVIR
boljše od moških tudi v tem športu,
je dokazala Sara Mišmaš s Krke, ki si je na Vinija, Zavarovalnica Triglav, Telekom
konju Dreamerju nič kaj zasanjano pridir- Slovenije, Krajevna skupnost Velike Poljane,
jala najboljši rezultat v kategoriji športnih Abo Grafika, Tanko d.o.o., Radio Urban,
konjev. Premoč sta ji morala priznati Janez Yaskawa Ristro d.o.o., Zeleni val, Slovenska
Zajec z Maršičev z Damo in Simon Padovac iz demokratska stranka, Metal Andrej Češarek
Kočevja z Athockom.
V mešano športni
kategoriji se je najbolj
veselil Anže Levstek
z Maršičev s kobilo
Luno, malce manj, a
vseeno židane volje
sta bila drugo - in
tretjeuvrščeni Angel
Angelov iz Kočevske
Reke s Kelly in Janez
Zajec s kobilo Lady.
Ko so konji in jahači
zasluženo počivali, se
je na igrišču začelo
državno
prvenstvo v vlečenju vrvi.
Pomerilo se je pet
ekip, najmočnejših
med najmočnejšimi. TU JE ŠLO PA NA MOČ!
Štiri domača dekleta so jih spodbudila z ubrano zapeto s.p., Tanja Zupanc s.p. Hvala tudi vsem lastZdravljico. Nepremagljivi so bili fantje ekipe nikom zemljišč, ki so dovolili uporabo svo‘Vodovodne instalacije Pesan’ iz Šentjurja. jih zemljišč za potrebe prireditve, in vsem,
Štajerci so tokrat premagali ‘Prekmurske ki so kakorkoli pomagali pri pripravi in
štrke’, največ navijačev pa so zagotovo imeli izvedbi dogodka.
domačini, ‘Veliki Grizli’, ki so tekmovanje
zaključili na tretjem mestu, pred ekipo Izviri Tekst in foto ANITA ANDOLŠEK
OKTOBER 2011
Datum: sobota in nedelja, 8. in 9. 10.
Kam: na POHORJE.
Izhodišče in načrt poti: Mariborska koča
(1068 m) – Ruška koča (1246 m) – Klopni
vrh (1280 m) – Koča na Pesku (1386 m)
– Ribniška koča (1507 m) – Grmovškov
dom (1272 m) – Kremžarjev dom - Legen.
Zahtevnost: LAHKA pot.
Okvirni čas hoje: 8 ur in 8 ur.
Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, to je 4. oktobra, ob 19. uri, v pisarni
PD Ribnica.
Potrebna oprema: Primerna planinska
oprema, zložljive pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina
PZS), osebni dokument in varen korak.
Vodja: Marjan Intihar, vodnik PZS.
Datum: sobota, 22. 10.
Kam: z znanimi Ribničani na pot (ob
ribniškem občinskem prazniku spoznavamo znane Ribničane in se z njimi
odpravimo na pot)
Okvirni čas hoje: 6 ur.
Potrebna oprema: Primerna planinska
oprema, osebni dokument in varen korak.
Vodja: Janez Centa.
Zdenka Mihelič
Harmonija telesa, duha in duše
Društvo Joga Ribnica
vas vabi na vadbo
QIGONG (či gonga) in
TAIJIQUAN (tai čija) v
RIBNICI ob petkih ob
19.00.
Vabljeni tudi na začetno vadbo
JOGE od septembra dalje:
RIBNICA - vsak četrtek ob 20.00 v
prostorih društva na Riku
KOČEVJE - vsak četrtek ob 20.00
v Srednji šoli Kočevje
KOČEVSKA REKA – vsak torek ob
20.00 v kulturnem domu
SODRAŽICA - vsak ponedeljek ob
18.30 v gasilnem domu.
Od oktobra dalje:
VELIKE LAŠČE – vsako sredo ob
20.00 v Levstikovem domu
LOŠKI POTOK – vsako sredo ob
19.30 v osnovni šoli
KOMPOLJE – vsak četrtek ob
20.00 v gasilskem domu
DOLENJA VAS- zbiramo prijave
Ne premišljujte, storite zase nekaj
dobrega, razgibajte in spoznajte
svoje telo. Informacije na 041 316
989 ali 041 397 789.
35
MED NAŠIMI LJUDMI
Sedmi kmečki praznik na Velikih
Poljanah
RIBNIŠKE ZGODBE
Čebelarji z novim domom
10. septembra so dom tudi uradno odprli
Društvo ljubiteljev čebel APIS Ribnica, ki pridružili še čebelarji, ki so v gradnjo doma
je leta 2005 ob praznovanju 100-letnice vložili ogromno ur prostovoljnega dela,
čebelarstva v Ribniški dolini postavilo večino so ga opravili sami. Posamezniki so
temeljni kamen za novi čebelarski dom, v dom vložili 200, 300 in več ur. Izpostavil je
je tega 10. septembra,tudi uradno odpr- tudi nekatera podjetja, med njimi Inles d.d.,
lo. V domu so tri leta sicer že potekali brez katerih doma ne bi mogli postaviti.
izobraževanja in ostale aktivnosti društva, Častni gost odprtja je bil priznani čebelar
na vso potrebno dokumentacijo, ureditev doma in v tujini Franc Šivic, sicer tudi član
okolice doma, razstavnega
prostora in ostalih podrobnosti pa so morali še nekaj časa
počakati. Društvo ljubiteljev
čebel APIS Ribnica spada v
regijsko Čebelarsko zvezo Petra
Pavla Glavarja in je eno največjih
društev pod okriljem Čebelarske
zveze Slovenije. Želja vsakega
društva je, da ima svoje prostore za druženje, in to željo so
uresničili tudi ribniški čebelarji.
Kot je povedal predsednik
društva Jože Škulj, so imeli
srečo, da so bili ob pravem času
pravi ljudje na pravem mestu.
Vsa dovoljenja, dokumentacijo ČEBELARSKI DOM ŽE PRIDNO IZKORIŠČAJO ZA RAZNE
in ostale birokratske zadeve so PRILOŽNOSTI
uredili Peter Levstek, tedanji
tajnik Ivan Šega, imenovan je bil gradbeni Čebelarske zveze Slovenije in velik strokovnodbor, v katerem so bili: takratni predsednik jak s področja čebelarstva. Pohvalil je prizadruštva Franc Lesar, Janez Šilc, Ivan Šega, devanja ribniških čebelarjev za ohranjanje
Ludvik Ambrožič in Dušan Jamnik, ki je pri- avtohtone slovenske čebele, t.i. kranjske
dobival donatorska sredstva. Odboru so se sivke. Pri tem je sam tudi pomagal. Franc
Šivic, univ. dipl. inž. gozdarstva, je čebelar
od leta 1957. Kot dijak bežigrajske gimnazije se je pri 17. letih vpisal v Čebelarsko
društvo Ljubljana. V njem so bili takrat sami
pomembni in priznani Ljubljančani, ki so
si prizadevali zgraditi svoj dom, pa jim vse
do danes tega še ni uspelo. Franca so takoj
sprejeli tudi v upravni odbor. Na prireditvi je
izpostavil vse večjo vlogo čebelarjev: » Pred
leti smo slišali, da čebele povsod po svetu
na veliko umirajo, v ZDA je umrlo okrog 30
- 40 odstotkov čebel. Ko so ljudje slišali, da
bi lahko v štirih letih propadla civilizacija na
Zemlji, če bi izumrle vse čebele, se je zanimanje za čebelarstvo precej povečalo.
Na čebelarski zvezi se borimo, da bi slovenski lipov med postal svetovno priznan
medicinski med. Sedaj je medicinsko
priznan le Manuka med iz Nove Zelandije.
Ko so opravljali primerjave med novozelandskim, katerega kilogram stane 150
evrov, in slovenskim medom, so prišli do
ugotovitev, da je naš med boljši, a ni svetovno priznan,« je dejal Šivic.
Po uradnem odprtju, v katerem so sodelovali Medard Pucelj, Fantje od fare, Tamburaški
orkester Sodražica, in prerezu traku, ki so
ga opravili predsednik društva Jože Škulj,
župana Ribnice in Sodražice Jože Levstek
in Blaž Milavec, smo si v zgornjih prostorih
ogledali čebelarsko razstavo in se posladkali z medenimi dobrotami. Ribniškim,
sodraškim in loškopotoškim čebelarjem
kličemo tudi iz našega uredništva: Naj
medi!
Tekst in foto MARKO MODREJ
Fižolov sladoled atrakcija 9. fižolovega dne
Člani Vaško etnološkega kulturnega in turističnega društva Hrovača so na sončno
soboto, 27. avgusta, pripravili že 9. fižolov dan. Tudi tokrat so prekosili sami sebe. Kot
vedno so se spomnili nečesa novega. Tokrat so poskrbeli za sladkosnede. Da gredo
sladice in fižol skupaj, vedno znova dokazuje slastna fižolova torta Andreje Škrabec,
ki poide kot za stavo; tokrat pa so za vroče dni pripeljali domač Isenijev fižolov sladoled, poskusili pa so lahko tudi fižolov med in tudi druge fižolove sladice.
Rib’nčan, a ne Urban, je tudi tokrat v
Hrovačo in Ribniško dolino privabil številne
ljudi. K temu je pripomoglo tudi toplo,
sončno vreme, predvsem pa seveda preko
40 fižolovih jedi, vse po receptih hrovaških
gospodinj, kot nekaj novega pa so se na
krožnikih znašli polnjeni fižolovi kalamari.
Premierno so pripravili fižolovo kuharsko
delavnico s televizijsko zvezdo, kuharskim
mojstrom Damjanom Babičem.
Prvič pa se je predstavila tudi fižolova pekarska delavnica z mojstrico peke fižolovega
kruha Polono, ki je obiskovalcem razkrila
tudi skrivnost fižolovih polpet. Skrivnost
slastne fižolove torte je razkrila tudi mojstrica Andreja Škrabec, ki je tokrat spekla kar
16 tort.
Na edinstveni kulinarični prireditvi,
posvečeni rib’nčanu, je sodelovala otroška
folklorna skupina Lončki, frekvenco aktualnosti in smeha je oddajal tudi Radia Mlajku,
podjetnejši so lahko stavili na stavnici, obiskovalci so se lahko pomudili v vaški trgovini
domačih izdelkov in kaj kupili, se zapeljali
z ribniškimi kočijaži, si ogledali Škrabčevo
domačijo pa tudi mlatenje, ‘pajtlanje’ in prebiranje fižola po starem. Seveda niso pozabili tudi na najmlajše udeležence, zanje
so z ustvarjalnimi delavnicami pripravili
prave spodbujevalce otroške domišljije,
posladkali pa so se lahko tudi s premierno
predstavljenim fižolovim sladoledom, ki je
zagotovo prvi tovrstni sladoled na svetu.
Česa se bodo vrli Hrovačani spomnili
naslednje leto, lahko le ugibamo, zagotovo
pa je – ali bo slastno ali pa ‘špasno’.
ZDENKA MIHELIČ
Foto Maruša Prelesnik
KUHARSKA ZVEZDA DAMJAN PRI PEKI PALAČINK
36
LE KATERA JED SE KUHA V LONCU?
Nariši si nov dan…
Kampanja NE-ODVISEN.SI ima svoje začetke
že v letu 2007, ko je na primorskem pričela
z ozaveščanjem otrok, mladostnikov in
odraslih o različnih oblikah zasvojenosti. S
podporo mnogih pomembnih Slovencev,
med njimi tudi predsednika Republike
Slovenije dr. Danila Türka je kampanja v
letošnjem letu obšla že precejšen del naše
države ter se na svoji poti zaradi podpore
Občine Ribnica in župana Jožeta Levstka
ustavila tudi v ribniški osnovni šoli.
Učenci so bili 14. septembra v Športnem
centru deležni treh enournih predstavitev,
primernih starosti učencev, v popoldanskem času pa je bila podobna predstava
namenjena tudi njihovim staršem. Bojan
Kodelja, vodja primorske kampanje NEODVISEN.SI, in Miha Kramli, vodja Centra
za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica, sta
vsem učencem naše šole in obeh podružnic
na prijeten in nazoren način predstavila
različne oblike zasvojenosti in odvisnosti.
Kadar omenjamo zasvojenost, pomislimo
običajno le na nelegalno drogo, kamor
spadajo marihuana, kokain, heroin,
extasy… Toda ljudje smo lahko odvisni
še od marsičesa drugega: denimo od
hrane, pijače, alkohola, zdravil, televizije,
računalniških igric, športa ...
Vzroki za različne zasvojenosti se seveda
med seboj razlikujejo, tudi vzroki za uporabo prepovedanih drog se spreminjajo
glede na leta uporabnika ter trajanje zasvojenosti. Otroci in najstniki začnejo uživati
prepovedane droge iz različnih razlogov,
kot so užitek, tveganost, dogodivščina,
dolgočasje, zmanjšanje zaskrbljenosti, vpliv
vrstnikov, radovednost, sprostitev, slaba
ozaveščenost o posledicah, lahka dostopnost drog … Kljub vsem razlikam pa obstaja tudi en skupen vzrok, ki posameznika
porine v uživanje drog, in to je slaba samopodoba – občutek, da nisi dovolj dober, da
si ne zaslužiš dobrega v tem življenju, da
drugim nisi všeč, da moraš ugajati drugim.
Zaradi vse večjih zahtev današnje družbe
se vsakdo izmed nas lahko sreča s tem
zmotnim prepričanjem. Mlajši in še posebno starejši mladostniki so zaradi izrazitih
sprememb, s katerimi se srečujejo v svoji
starosti, še močneje izpostavljeni tovrstnim
tveganjem, želji ugajati drugim.
Učenci so spoznali, kako pomembno je
zavedanje, da je v življenju vse mogoče,
le sam sebi moraš zaupati in samega sebe
sprejeti. Med predstavo za učence druge
triade sta s filmskega platna sodelovala
tudi risana junaka Zarja in Svit, ki sta bila
po starosti in s svojimi izkušnjami zelo
blizu našim učencem. Pokazala sta jim, da
imamo vsak svoje napake, vendar ima tudi
vsak od nas svoj(e) talent(e). Pomembno je,
da je vsakdo dovolj vztrajen in ne odneha
pri raziskovanju samega sebe in iskanju
svojih svetlih točk. VSAK od nas je pomemben, že samo zato, ker OBSTAJA. Trudimo
se pomagati, da bo njihova pot do tega
zavedanja vsaj nekoliko lažja!
Kaj so si najbolj zapomnili
učenci iz 3. C:
Katja: Jaka je šel na vrh stolpnice in se
počutil kot kralj …
Aljaž: Pesmico: »Išči, Jaka, išči strokovnjaka,« da nam pomaga narisat novi dan.
Nejc: Zapomnil sem si, kje je hodil pes Jaka:
naprej je šel od doma k avtobusni postaji,
potem je šel na stadion, nato je šel na
igrala, pa v knjižnico, dalje na radio in nato
k mesarju po kost za prijateljico Piko.
Lina: Zapomnila sem si slikarko, ki je
naslikala, po katerih poteh je tekel Jaka: ob
reki, po mestu, mimo prijateljice Pike, po
igrišču za otroke, ustavil se je pri mesnici,
nato pa je stekel k Piki.
KATJA RUS
Anže nadaljuje: … potem pa je šel spet
dol in bil vesel. V knjižnici je poiskal prijatelja Denisa, ki mu je pomagal najti knjigo.
Monika: Če hočeš imeti dobre prijatelje,
moraš biti prijazen do drugih prijateljev in
ljudi.
Utrinke zabeležila POLONA GOLOUH
Najstarejši so prišli na vrsto zadnji, a so
ostali več kot eno uro, pa ne zato, ker bi
želeli zamuditi pouk, pač pa zato, ker so
takoj padli noter. Poudarek predavanja
za zadnjo triado je bil na osebnostni
rasti, zaupanju vase, sposobnost spopadati se s težavami, pobrati se, če mi
spodleti,postaviti si jasne cilje …
Po končani prireditvi so napisali svoja
razmišljanja, in sicer 8. (42 učencev), 9.
(25), 7. (9) razredi.
Skupno vsem učencem je bilo to, da jim
je bilo predavanje zanimivo, da so spet
naučili kaj novega o zasvojenosti, da je
bil voditelj Bojan Kodelja zabaven kljub
resni temi, da je bil Miha Kramli zanimiv,
čeprav so ga nekateri že poslušali. (op.
Bil je lani v šoli na delavnicah za 9. r.)
Današnje predavanje mi je potrdilo, da
se počutim popolnoma takšno, kakršna
sem, da imam jasne cilje in vem, kakšni
so moji najboljši prijatelji.
Všeč mi je bilo, ker smo videli posnetke
ljudi, ki so bili zasvojeni z drogo, in ljudi,
ki se borijo proti zasvojenosti.
Ko grem po ulici, moram biti vesela in
pokončna, saj potem ne bom zanimiva
za dilerje.
Od zdaj bom še bolj previdna, kaj bom
objavila na računalniku, kajti podatki, ki
jih objaviš, se nikoli ne izbrišejo. Tovrstne
podatke lahko kdo uporabi v slabe
namene.
Tudi navezovanje znanstev preko
računalnike je nevarno, ker ne vemo,
kdo je v resnici na drugi strani. Prijatelje
je bolje spoznavati v živo.
Vsak se v življenju sreča s problemi, vendar se moramo zavedati, da jih bomo s
pomočjo staršev, učiteljev ali prijateljev
rešili, in svet bo še vedno lep. Z zasvojenostjo (alkohol, droga …) problemov
ne bomo rešili, kvečjemu jih bomo
naredili.
Ob pomoči učiteljic slovenščine zbrala
vtise MAJDA VALČIĆ.
»Nariši nov dan« pomeni
ljubiti
samega
sebe.
Če želiš pomagati drugim ljudem, je potrebno, da najprej pomagaš
sebi in prevzameš 100 %
odgovornosti za vse, kar
se ti dogaja.
PIA ZOBEC IN TEA JENKO,
4. c (podružnica Dolenja vas)
37
MLADINA SI RIŠE NOV DAN
3. TRIADA
KRIŽ KRAŽ
PRIŽGI SVOJ OGENJ
Iz suženjstva v svobodo na 6. Oratoriju Plus
V neznosni vročini se je prah lepil na kožo ribniških Izraelcev,
ki so v težkih okovih iz betonskih blokov gradili piramido.
Delo je bilo naposled opravljeno in kriki modro oblečenih
priganjačev so jim rezali v utrujene možgane, ko so se v
oranžnih uniformah egipčanskih sužnjev premikali proti osrednji palači. Tam jih je sprejel faraon Tutenkamen I. in iz gole
zabave zahteval, da z njim zaplešejo nori fari-fari ples …
Da, tako se je godilo udeležencem šestega
Oratorija Plus in kot vidimo, so lahko na
lastni koži spoznali, da suženjstvo očitno
ni stvar daljne preteklosti. Vsak dan znova
lahko občutimo, da smo sužnji lastnih strahov, neodločenosti, zamer in ostalega zla,
ki nas biča po hrbtu in zabija v prašna tla.
Zato je želja po osvoboditvi toliko večja in
obljubljena dežela se vedno slajše nasmiha
za obzorjem.
telo v delavnici izražanja z gibom, se učili
plesati »break dance«, izvajali zapletene
ritme v delavnici »stompinga« (udarjanje
z dlanmi in z drugimi predmeti), obnovili svoje znanje nudenja prve pomoči in
reševanja ter se naučili posebnih prijemov
za masažo nog in hrbta.
dom. Sedemkrat so obkrožili mesto v čisti
tišini in v polni bojni postavitvi. Po sedmem
obhodu so se oglasile trombe in zaslišala
sta se strašen bojni krik in ropot, ki sta ob
svojem vrhuncu raztreščila obzidje mesta.
Od tedaj se je Izraelcem godilo kot v raju
– pričakale so jih polne mize dobrot in v
zraku je plavala nežna melodija žive glasbe.
Vriskanju, smehu in petju ni bilo konca do
pozne noči, ko smo se poslovili – srečni,
da smo se lahko drug ob drugem iskrili in
prižigali ogenj v svojih dušah.
Kot vodja projekta Oratorij Plus bi se rad
zahvalil vsem animatorjem, ribniškemu
kaplanu in župniku – bili ste duša, srce,
možgani in roke Oratorija! Brez vas se ta
edinstveni dogodek v Sloveniji gotovo ne
bi zgodil. Hvala za vašo mlado energijo in
pripravljenost razdati se za druge. Hvala
vsem udeležencem – za nas ste zelo dragoceni in vir bogatih izkušenj. Hvala za vašo
sproščenost in otroško razigranost.
Sobota, 27. avgusta, je na travniku za
ribniškim župniščem zbrala pisano
druščino 30 odraslih iz ribniško-kočevskega
območja, prvič pa sta se nam pridružila tudi
zakonca iz Štepanje vasi – njuno zanimivo izkušnjo lahko preberete v okvirčku.
Oratorij Plus je namreč dogodek, ki ga
mladi pripravljamo za odrasle in tokrat
se nas je pod okriljem Društva katoliške
mladine Ribnica zbralo 31 animatorjev, ki
smo sobotni dan pričeli skrbno načrtovati
že dober mesec prej. Vzporedno z glavnim
programom je potekal tudi program za
otroke udeležencev. Ti so se izvrstno zabavali in tako popolnoma pozabili na crkljanje
pri starših.
Kot ste najbrž razbrali iz uvoda, nas je
letošnja zgodba popeljala v starodavni
Egipt, kjer so Izraelci živeli kot ničvredni
sužnji. Preko gledališke igre, v kateri ni manjkalo posebnih učinkov in komičnih vložkov,
smo spoznali Mojzesa, ki je v gorečem
grmu srečal Gospoda. Čeprav nagovorjen
od samega Šefa, je najprej omahoval pred
sprejetjem odločitve, da bo svoje ljudstvo
in samega sebe rešil bede suženjstva in
odločno stopil v svobodo odgovornega
življenja. Navsezadnje je to storil in prišel
v zgodovino. V pogovornih skupinah smo
nato sporočilo zgodbe prenesli nase in na
svoje življenje – ugotovili smo, da smo vsi
Mojzesi in da tako kot on omahujemo pred
odgovornostjo, se bojimo izpostaviti in biti
nadpovprečni. Zato tako zelo potrebujemo
»goreči grm«, da nas nagovori, zato tako
hrepenimo po tem, da se v nas prižge
ogenj svobode in jasnih misli. Vse to smo
strnili v geslo »Prižgi svoj ogenj« in ta ogenj
se je veselo vžigal že med dopoldanskimi
delavnicami, kjer so udeleženci spoznavali
osnove digitalne fotografije, začutili svoje
38
ORATORIJSKA MODRO-ORANŽNA FORMACIJA
Prav navdušujoče je bilo gledati 30 in več
let stare otroke, kako v nekoliko velikih in
že malce okornih telesih z žarom v očeh
poplesavajo pod avgustovskim soncem in
zavzeto izpolnjujejo navodila velike igre.
Njihova naloga je bila, da se kot pripadniki šestih izraelskih rodov pod vodstvom
svojega poglavarja rešijo pred Egipčani.
V ročno izdelanih sandalih so se podali
na pot preko Bistrice (prehodili so jo po
suhem, kot se spodobi), pili so grenko
puščavsko vodo, spekli kruh in s puhalniki
streljali prepelice (vodne balone). V zahvalo
za uspešen pobeg iz suženjstva so nato
Bogu darovali svoje molitve in hvaležna
srca v zavetju cerkve v Hrovači. Naposled
so po dolgem pešačenju proti večeru v daljavi zagledali svoj cilj – obljubljeno deželo
in v njej mesto Đeriha City (v izvirniku
Jeriha), ki jim je bilo namenjeno za novi
Posebna zahvala gre tudi g. Tonetu Ilcu, ki
nam je priskrbel kosilo. In končno, hvala
Bogu za nepozabno izkušnjo in čudovit
dan, ki bo še dolgo odmeval v nas.
NEJC ILC, DKM Ribnica
Foto: Simona Rigler in Simon Grižonič
Naslednja
številka Rešeta
izide
28. oktobra.
Gradivo oddajte
do 17. oktobra.
OD VRTCA DO ŠOLE
Zgodba dveh udeležencev
Najini znanki, Nevenka in Metka iz Ribnice
oziroma iz Dolenje vasi, sta naju na poletnem srečanju odraslih skavtov navdušeno
nagovorili: »Naši mladi pripravljajo že vrsto
let konec avgusta nekaj posebnega za
odrasle – Oratorij Plus. Dogodek, ki je edinstven v Sloveniji, se nama zdi odličen in je
vreden ogleda!«
Reklama je bila dobra in ko je iz Ribnice
prišlo še uradno vabilo mladih organizatorjev iz Društva katoliške mladine Ribnica,
je bila stvar potrjena. Zadnjo avgustovsko
soboto sva se torej odpravila v Ribnico.
Treba je priznati – Katja (moje skavtsko
ime je Navdušena medvedka), se itak hitro
navdušim za vsako stvar, Milan pa – po
moško – pred vsakim novim dogodkom
izrazim pomisleke v smislu – le kaj mi je
tega treba, saj je doma polno drugega dela.
Vendar, od trenutka, ko sva pristopila na
mesto Oratorija, nama je bilo jasno, da se,
če le Bog da, drugo leto zagotovo vrneva.
Naši ribniški prijatelji so nama opisovali,
kako prima je, a besede niso nič, potrebno
je to doživeti.
Kaj naju je torej tako pritegnilo? Res je,
da sva kot odrasla skavta z dolgoletnim
stažem oba imela priložnost sodelovati z
mladimi in da sva vedno čutila spoštovanje
do njih. Tudi tu naju je navdušila mladostna
razigranost animatorjev, iskrive ideje, ki so
zapolnjevale sleherni del dneva, pripravljenost, delavnost, naravnanost k dobremu
– skratka, usmeritev k temu, da se odrasli
na Oratoriju Plus v vlogi varovancev kar
najbolje počutimo, da se prepustimo in da,
recimo, za en dan postanemo kot otroci
– ali pa tudi ne. Kajti program, ki so ga postavili mladi, je bil tako odlično pripravljen, da
je celotno dogajanje - preko igric, duhovne
misli, katehez, delavnic, bansov, velike
igre, svete maše, zaključnega praznovanja
…, slehernega udeleženca nagovarjalo k
temu, da premisli: »Kje je moje mesto na
tem svetu; kako mene nagovarja Bog in kaj
želi, da storim njemu v slavo in v dobrobit
okolja, kjer živim? Sem pripravljen odgovoriti na njegov klic?«
Občutili smo povezanost, odprtost in prijateljstvo teh mladih, lahko pa zapiševa, da
smo se tudi odrasli, čeprav sva se z večino
prvič srečala, preko njih na prav poseben
način povezali med seboj. Bilo je zabavno,
duhovito, sproščujoče, vredno posnemanja! Hvala, mladi iz Društva katoliške mladine Ribnica, in nasvidenje drugo leto!
KATJA IN MILAN ANŽIČ, Štepanja vas
GUSARSKA DRUŠČINA
Osvežilno poletje v vrtcu
Poletje je čas, ko se ritem in tempo življenja
nekoliko upočasnita, ko se veselimo
bližajočih se počitnic, dopusta, dni, ki jih
preživimo skupaj z družino. Tudi šolska
vrata se zaprejo.
A vrata vrtca tudi v poletnih mesecih
ostajajo odprta. Čeprav večini otrok starši
omogočijo vsaj kakšen teden počitnic, ki jih
preživijo skupaj in počnejo stvari, za katere
med letom zmanjka časa, pa naši prostori
poleti niso prazni.
Tudi v vrtcu Ribnica smo pripravili več
poletnih osvežitev in ugotovili, da je poletje
pri nas lahko prav zabavno.
Otroci iz skupine Račke s Katarino, Vesno
in Petro smo del poletja z veseljem sprejeli
medse otroke iz skupine Ptički in tako tudi
v poletnem času nadaljevali celoletni projekt obeh skupin »Skupaj se imamo lepo«.
Predvsem je poletje v skupini zaznamovalo
bogato ustvarjanje iz naravnega materiala,
pa teme o sadju, morju, vremenu … Piko
na i pa je letošnjemu poletju dala tema
»Postali smo gusarji«, ko so se otroci v svoji
domišljiji in igri vživeli v vlogo gusarjev in
z njimi odkrivali otoke, pripravili gusarski
napitek, si izdelali zastavo in ladjo ter našli
tudi zaklad zlatnikov …
Ob koncu poletja skupaj ugotavljamo, da je
tudi poletje v vrtcu lahko prav zabavno.
KATARINA ZUPANČIČ, vzgojiteljica
Vse otroke, ki ne obiskujejo dnevnega programa vrtca, stare od 4 do 6 let,
vabimo, da se nam, vsak torek od 16. do 18. ure, pridružijo na
VRTČEVIH USTVARJALNICAH
Prvo srečanje bo v torek, 11. oktobra letos
ob 16. uri v igralnici Želve (oranžni vhod).
Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca Ribnica,
Majnikova 3, 1310 Ribnica / uprava vrtca – oranžni vhod.
Obrazec »Prijava na Vrtčeve ustvarjalnice« dobite na upravi vrtca
ali na spletni strani vrtca www.vrtecribnica.si. Izpolnjene prijavnice vrnite
v vrtec osebno ali po pošti najkasneje do 7. oktobra 2011.
Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu na številki
620 93 75 vsak dan od 8. do 13. ure.
Veselimo se ustvarjanja z vami!
39
ŠPORTNI UTRINKI
Na višini fantje utihnejo …
DKM Ribnica ponovno poskrbel, da se je vrtelo od višine
Drugo leto zapored je na Ribniškem semnju sodelovalo tudi
Društvo katoliške mladine Ribnica, ki se je predstavilo z delavnico
»Od višine se zvrti«. Zaradi lanskoletnega velikega zanimanja
smo letos odprli oba zvonika, in tako omogočili preko 700 obiskovalcem, da si sejemski vrvež ogledajo še s ptičje perspektive.
Vihrajoče zastave na vrhu
zvonika in dve premikajoči se
maskoti Plečnikovih vršacev
sta že v jutranjem sprevodu
vabili ljudi k vznožju cerkvenih
zvonikov. Razdeljeni v manjše
skupine so se počasi podali
proti vrhu. Za vzpodbudo in
lažje premagovanje stopnic
so obiskovalce na poti spremljale bodrilne misli in prijetna
duhovno-ritmična glasba.
Prvi postanek na nivoju zvonov je že ponudil razgled nad
polne ulice, za najpogumnejše
pa se je pravi podvig šele začel.
Nekaj klinov, ozka lina, zavite
stopnice in že stojiš na vrhu VEDNO ZAZIGRANI ANIMATORJI
tim razgledom in z nepozabno izkušnjo
dobrih 50 metrov visokega
se je bilo potrebno še previdno spustiti na
zvonika, pod tabo pa dih jemajoč pogled.
S tresočimi se nogami, v fotoobjektiv uje- trdna tla in se s ponosom še enkrat ozreti
visoko navzgor.
Za popestritev so udeleženci lahko sodelovali v nagradni igri, ponudili smo jim
fotografiranje in razvijanje slik z unikatnimi
okvirčki, na voljo so bile tudi društvene
majice in slastno okrepčilo. Za pripravo
in izvedbo delavnice je skrbelo 30 članov
DKM Ribnica (s sodelavci), ki smo že dan
prej počistili in uredili zvonika, nato pa
pridno premagovali številne stopnice gor
in dol.
Odzivi obiskovalcev so bili zelo pozitivni,
navdušeni so bili nad samo zamislijo in
izvedbo delavnice, najbolj
pa jim bo v spominu ostal
fantastičen razgled, h kateremu je še pripomoglo
lepo vreme. Kot pribito se
je izkazalo tudi dejstvo, zapisano v naslovu, ki ga je v
knjigo vtisov napisala ena
od udeleženk: marsikateri
od tistih glasnih fantov je
na vrhu ostal brez besed
– če si je do vrha sploh upal
priti. Nekateri so ob vrnitvi
na trdna tla priznali, da jih
»ni bilo še nikoli tako strah«.
Navdušenje obiskovalcev se
je preneslo tudi na nas in
upamo, da se nam bo tudi
drugo leto vrtelo od višine.
HELENA ILC, DKM Ribnica
Otroški nogometni turnir
ZARADI MNOŽIČNE UDELEŽBE ZMANJKALO POKALOV
Konec poletnih počitnic pomeni tudi konec četrte sezone treningov šoloobveznih
otrok na igrišču v Zalužju. ŠD Pristava je ob tej priložnosti pripravilo turnir za
fante, ki so trenirali. Turnir je že prerasel svoje okvirje, saj je prišlo kar 60 otrok.
Že v prejšnji številki smo pisali o pestrem
dogajanju v Zalužju, 30. avgusta pa je bil
vrhunec vsega. Trener Marko Žalec vodi
treninge okoliških šoloobveznih otrok že
četrto sezono celotne poletne počitnice,
dvakrat tedensko. Letos je žogo preganjalo 27 otrok. Za take aktivnosti birokracija
narekuje članarino, ki je bila simbolične 3
evre, starši so podpisali, da se strinjajo s
treningi - in to je to.
Včasih je prišlo le 12 otrok – zaradi dopustov
– včasih pa vseh 27. Takrat sta Maretu pomagala še Mirko Kaplan in Sašo Henigman,
delali pa so po programu NK Kočevje. To
pomeni najprej individualno obvladovanje
žoge, nato prehod na igranje v parih, trojkah
in končno gibanje celotne ekipe ter uigravanje kombinacij.
Markovih varovancev, do letnika 1996, je
bilo za štiri ekipe, vedno pa so radi prišli tudi
malce starejši fantje, tokrat so oblikovali kar
štiri moštva, tudi iz Ribnice in Velikih Lašč.
Ogromna udeležba je kar presenetila orga-
40
nizatorje,
saj je bil en
komplet
pokalov
premalo,
zmanjkalo
bi pa tudi
hotdogov,
a mojstri
improvizacije so
uredili
tudi to. Na
koncu so bili
vsi siti. Pri MARKOVI VAROVANCI
mlajših so si
največji pokal priborili fantje iz Nemške vasi,
pri starejših pa ribniški Suhorobar United.
V ŠD Pristavi tudi za drugo leto obljubljajo
treninge, tudi če bo še več otrok, saj, kot
pravijo, imajo ‘na zalogi’ za pomoč še dva
nogometaša, ki sta trenirala v Kočevju.
Igrišče v Zalužju je tisto torkovo popoldne
kar puhtelo od življenja in smeha, le pogled
na tribune je bil bolj žalosten. Glede na
to, da je prišlo 60 otrok, je bilo staršev le
za vzorec. Kdo ve, morda so se pa malce
obrnile vloge in so starši tisti čas viseli na
»Facebooku«, namesto mularije.
Tekst in foto SAŠO HOČEVAR
ZAKAJ OTROKA VKLJUČITI V
NAŠ PLAVALNI VRTEC ?
V našem plavalnem vrtcu se
otroci postopoma učijo vseh
potrebnih korakov do popolnega plavanja. Ker poteka
učenje v glavnem v skupini, je vse veliko zabavnejše,
enostavnejše, ker ves čas poteka igra z vrstniki. Poleg tega pa
se lahko učitelji tudi individualno posvetijo posamezniku, če
opazijo kakšno težavo. Učitelji
z zvijačami spretno očarajo
otroke, zato ti hitro pozabijo
na vse težave. Pri plavanju
je zagotovo ena večjih težav VPIS SE ZAČNE PRI STAROSTI ŠTIRIH LET
strah pred vodo. In samo predKako poteka plavalni vrtec?
stavljajte si, kako čudovito se počutijo otroci Ura je razdeljena na dva dela. Preden se
ob polnem bazenu pisanih igrač, ki plavajo začne glavni del ure v bazenu, se otroci skozi
na vodi. Ne pozabimo omeniti, da plavanje igro ogrejejo na suhem. Šele nato se zabava v
poučujejo učitelji z licenco, ki z vsakoletnim vodi lahko začne. Tam se igrajo različne igrice
izobraževanjem dopolnjujejo svoje znanje.
in tako večina premaga največjo težavo –
PLAVALNI VRTEC - PLAVANJE ZA ZAČETNIKE
strah pred vodo. V glavnem delu ure se otroci
Prvi plavalni zavesljaji
razdelijo na dve manjši skupini, kar omogoča
Ko otroci dopolnijo štiri leta, imajo možnost vaditeljema tudi individualnejši pristop in s
vključitve v naš plavalni vrtec. Moramo se tem boljši in hitrejši napredek.
zavedati, da se veliko otrok pri teh letih boji Prilagajanje na vodo
vode in da njihova koordinacija še ni dobro Veliko otrok s težavo zmoči oz. potopi obraz
razvita, zato je krivično pričakovati, da bo v vodo. Z različnimi pripomočki in igricami
popoln neplavalec po nekajmesečnem je to veliko lažje. Otroci pihajo v klobučke
tečaju plavanja znal pravilno odplavati v različnih barv, s tem povzročajo valove in
prsni tehniki dolžino bazena. Ker je učenje klobučki se obračajo. Škropljenje učiteljev v
plavanja, predvsem pravilnih tehnik, večletni vodi je zagotovo eden najzabavnejših delov
»projekt« za vsakega otroka, je prav, da se ure, pri tem pa se otroci sploh ne zavedajo, da
izvaja postopoma.
sami sebe veliko bolj zmočijo. Iskanje pisanih
živalc in raznobarvnih kamenčkov pod vodo
je tudi ena izmed »zvijač«. In še cela paleta
iger, ki omogočajo enostavno prilagajanje in
kakovostno premagovanje strahu.
Ko govorimo o učenju plavalne tehnike, je
pomembno opozoriti, da prsno morda ne bo
prva plavalna tehnika, ki jo bo otrok osvojil.
Štiriletniki zelo težko uskladijo gibanje rok in
nog že v prvem letu učenja. Zato je pri nekaterih učinkovitejše učenje hrbtne tehnike, kjer
je pomembnejše gibanje rok, noge pa tako
ali tako »samo« brcajo.
Učenje posamezne plavalne tehnike je ravno
tako treba izpeljati postopoma. Tako se
otroci zaveslajev in udarcev najprej učijo na
suhem, kjer jim učitelji posamezno skušajo
čim bolje predstaviti gibanje. Nato vse te
vaje ponovijo ob robu bazena, kar pomeni,
da so samo s polovico telesa v vodi. Sledi vaja
posameznega gibanja rok in nog v bazenu.
Šele nato se posvetimo vadbi usklajenega
gibanje rok in nog.
Plavalnemu vrtcu v našem klubu sledi plavalna šola, ki otroku poda osnovna plavalna
znanja treh plavalnih tehnik, hrbtno, prsno in
kravl. Iz plavalne šole pa so najboljši plavalci
vabljeni v tekmovalne selekcije kluba, kjer
so se kalili in se še bodo najboljši plavalci in
plavalke v Sloveniji.
Ne razmišljajte preveč in vključite svojega
otroka v naš plavalno vrtec. Več kot zabavno
bo, predvsem pa koristno!
Plavalni pozdrav pošiljamo iz PK Inles
Ribnica!
MIHA KOREN
Mali nogomet
Začetek drugega dela prvenstva
Prvi vikend v septembru se je pričel drugi,
jesenski del tekmovanj v Medobčinski ligi
v malem nogometu -MLMN Ribnica 2011.
Vroče jesensko vreme moštvom ne jemlje
energije, saj so na sporedu odločilni boji za
letošnji naslov prvaka. Prvenstvo je letos še
bolj izenačeno kot lani. Možnost osvojitve
naslova iz naše občine imata še Pristava
De-Graz in KMN Kot, največja konkurenta
pa sta jima Bar Majolka Ponikve in Kok pit
bar Sodražica.
Med zanimivostmi uvoda drugega dela
tekmovanja naj omenim slab start jesenskih prvakov Ponikev in lokalni derbi v
Dolenji vasi, kjer je Pristava z zmago verjetno dokončno izločila iz boja za prva tri
mesta Grafit, ter sama povedla na lestvici. V
omenjeni četverici Pristava edina lovi svoj
prvi naslov, se pa v naslednjih krogih še
skoraj vsi pomerijo med seboj. Tako bo,
kot kaže lestvica, zanimivo in izenačeno do
zadnjega kroga.
Na listi strelcev z 19 zadetki vodi Sašo
Henigman iz Pristave, njegovo moštvo pa
vodi tudi na lestvici ferpleja.
Odločilne tekme si lahko ogledate ob pet-
kih zvečer, podatke o terminih in krajih
igranja pa dobite na spletni strani: www.
sportno-drustvo-loncar.si.
PETER KOČEVAR, vodja tekmovanja
41
ŠPORTNI UTRINKI
VPISUJEMO V PLAVALNI VRTEC
ZA ZDRAVJE IN TELO
Skrbimo za zdravo prehrano
Sedaj je čas, ko je dozorela večina poletne zelenjave, zato je
to tudi čas, ko lahko to zelenjavo na preprost način shranimo,
da jo potem uporabljamo še skozi vse leto za začimbo jedi.
Sestavine za domačo vegeto (za približno
10 x 2 dl kozarčkov za vlaganje)
• 1 kg peteršilja (korenina in listi)
• 1 kg korenja
• 0.5 kg kg čebule
• 0.5 kg kolerabe
• 1 strok česna
• 2 gomolja zelene ali 1gomolj z listi
• 60 dag soli (priporočam himalajsko sol )
*lahko uporabite tudi paradižnik, če vam
ustreza.
Priprava domače vegete
Vso zelenjavo opereš in očistiš ter narežeš
na koščke. Vsako zelenjavo posebej zmelješ
v multipraktiku, a pozor, ne smeš je zmleti
čisto na drobno, ampak na fine koščke.
Potem vso zmleto zelenjavo v velikem
loncu zmešaš skupaj in dodaš sol ter dobro
premešaš. Pripravljeno domačo vegeto
pustiš stati v loncu nekaj ur, vmes pa jo
večkrat dobro premešaš. Vegeto preložiš
v manjše (2 dl ) kozarčke za vlaganje in
dobro zapreš. Po želji lahko pokapaš z
olivnim oljem.
Vegeta je lahko uporabljana v vseh jedeh
- juhe, prikuhe, golaži, vendar morate biti
pazljivi pri soljenju.
Zdrava sol je HIMALAJSKA SOL.
Sol iz Himalaje je več kot le posebno živilo.
Izvira iz časa, ko človek še ni onesnaževal
okolja. V njej so shranjene informacije iz
pramorja, iz katerega izvira vse življenje.
Z njeno pomočjo se naše celice počutijo
v zdravem, energijsko polnem prvotnem
stanju.
Himalajska kristalna sol je 250 milijonov let
stara dediščina. V tej soli najdemo množico
mineralov in mikroelementov ter zdravilno energijo. Še vedno jo kopljejo ročno,
nato pa jo prečistijo, operejo in posušijo
na soncu.
V današnjem hitrem tempu življenja je ena
izmed težav tudi ta, da uživamo preslano
hrano.
Zakaj uporabljati himalajsko sol?
Dobra stran himalajske soli je, da se ne
nalaga v organizmu in s tem manj obremenjuje urološki trakt (sečila in ledvice).
Normalna jedilna ali kuhinjska sol vsebuje
OGLASNO SPOROČILO
Maščobe - kontroverzno hranilo
Piše Natan Hojč, ISSA Specialist in Performance Nutrition
Inštruktor fitnesa FZS
Še pred nekaj desetletji strokovnjaki za športno prehrano maščobam niso
pripisovali posebnega pomena. Veljalo je enostavno pravilo: športnik naj uživa
čim manj maščob in čim več ogljikovih hidratov. Z novimi spoznanji se vloga
maščob v prehrani bistveno spreminja in postaja izjemno pomembna. Glavni
problem različnih pogledov na maščobo izvira iz posploševanja in neločevanja
različnih vrst maščobnih kislin. Koliko maščob naj torej športnik zaužije in
kakšne naj bodo?
»Dobre« in »slabe« maščobe
V grobem maščobne kisline delimo na
nasičene in nenasičene, s pojavom industrijsko pridelane hrane pa so se pojavile tudi t.i.
»trans« maščobne kisline, ki so predvsem v
slaščicah kot hidrogenirana maščoba. Trans
maščob se morajo izogibati vsi, ki skrbijo za
zdravo prehrano, medtem ko so tako nasičene
kot nenasičene pomembne za optimalno
delovanje organizma:
predstavljajo vir energije, skrbijo za optimalno
delovanje hormonov, pomagajo pri absorbciji nekaterih vitaminov, služijo kot gradniki
celičnih membran in drugih celičnih struktur, omogočajo zaščito telesnih struktur in
organov.
42
Kaj so esencialne maščobne kisline?
čisti natrijev klorid in samo 0,01 % – 0,05
% primesi. Nasprotno pa himalajska sol
vsebuje vse snovi, ki so bile pred 250 milijoni let raztopljene v pramorju, in tako vsebuje (odvisno od najdišča) od 2-3 % drugih
naravnih snovi (kalij, natrij, kalcij, magnezij,
flour, cink, železo, jod, baker …), kar je 50300 - krat več kot rafinirana kuhinjska sol.
Himalajska sol vsebuje do 0,1 mg joda / kg
in ni dodatno jodirana, kar je koristno za
nekatere ljudi s težavami v delovanju žleze
ščitnice.
Himalajsko sol lahko kot prehransko dopolnilo uporabljamo za različne namene:
• Za soljenje jedi namesto običajne soli.
• Himalajske začimbne mešanice so odlične
za pripravo glavnih jedi, prikuh, solat,
zeliščnega masla …
• Slanica iz himalajske soli preprečuje tvorbo zobnih oblog, razkužuje ustno votlino,
odpravlja slab zadah … in jo lahko uporabljamo tudi za nego zob in ust.
• Slanico lahko uporabljamo za pitje in
lajšanje aknaste kože.
• Odlične pa so tudi kopeli iz himalajske soli,
ki razstrupljajo naše eterično in fizično telo,
lajšajo težave s kožo (npr. nevrodermitis,
luskavica) in lajšajo težave s sklepi in pri
revmi, kadar gre za akutne pojave.
MIJA ČEŠAREK
DHA. Poleg ostalih koristi imata tudi proti
vnetni učinek. To je zelo pomemben predvsem za športnike, ki so ves čas izpostavljeni
različnim vnetjem, posledici vadbe. Študije, v
katerih so uporabljali 2-4 grame EPA in DHA
dnevno, pridobljenih iz hrane in prehranskih
dodatkov, so pokazale vpliv na povečano
aerobno in anaerobno sposobnost športnika.
Koliko maščobe za različne športe?
Ker se posamezni športi po enegetskih zahtevah med seboj zelo razlkujejo, se razlikuje
tudi priporočilo o deležu maščob v športni
prehrani. Osnovno vodilo je, da se morajo vsi
(posebej športniki) izogibati transmaščobnim
kislinam in da delež nasičenih maščobnih
kislin ne presega 10 % dnevnih kalorij. Paziti
moramo, da iz prehrane povsem ne izločimo
nasičenih maščob, saj holesterol regulira
proizvodnjo najpomembnejšega hormona
za športnike – testosterona. Delež maščob v
prehrani narašča s količino vzdržljivostnega
tipa aktivnosti. Najmanj maščob v njej morajo
imeti dvigovalci uteži in težko atleti (15-20 %),
največ pa vzdržljivostni športniki (na primer
maratonci), kjer je ta delež 25-30 %.
Esencialna hranila so tista, ki jih naše telo ne
more samo sintetizirati in jih moramo nujno
vnašati s hrano. Med vsemi maščobnimi kislinami sta taki samo linolna (omega 6) in alfalinolejska kislina (omega 3). Raziskave kažejo,
da je naša prehrana preveč bogata z omega 6,
in da imamo v splošnem pomanjkanje omega
3 maščobnih kislin. Vendar pa vse omega 3
maščobne kisline
niso pomembne.
V 80-ih letih so
ugotovili,
da
sta dve ključni
maščobni kislini iz
družine omega 3 www.the-nutrition.com
predvsem EPA in
Naročilo na THE Nutrition revijo:
Če vas zanima tematika fitnesa in
prehrane, pošljite svoj naslov na:
[email protected]
in se naročite na
BREZPLAČNO REVIJO.
NA SEMANJI DAN JE
RIBNICA GLAVNO MESTO SLOVENIJE
Urbanova noč glasbenih zvezd
Urbanova noč se vsako leto precej nestrpno
čaka, da pride, in z njo množica, ki se zbere na
stadionu Ugar. To je edini dan v letu, ko k nam
v paketku pridejo znani glasbeniki, pripelje
pa jih ekipa nekdanjega radia Urban, zdaj
Radio 1. Ne glede na to, kako težko je v tem
času finančno izpeljati tako velik projekt, se ga
lotijo, vstop pa je še vedno brezplačen. Letos
nas je s pesmimi južnjaškega melosa zagrel
Alen Vogrinec Vesel, zvezda oddaje Slovenija
ima talent, ki prihaja sicer iz bližnje Kočevske
Reke. Prav zato tod okoli kar pogosto nastopa,
je dejal. Rebeka Dremelj je ušla nevihti s točo,
ki je divjala po Brežicah, in dvignila na noge
starostno zelo raznoliko občinstvo. Atomik
Harmonik je zadel v polno z ribniško pesmijo,
da je vrela ribniška kri, hrvaška Karma pa je bila
vrhunec in epilog večera. Prišli so s koncerta v
Poreču, sicer pa so glasbeniki vajeni napornih
vikendov in noči – to je njihov čas za zabavanje ljudi, promocijo in služenje denarja. Okoliški
prebivalci so se sicer bali, da bo zvok prebijal
daleč naokrog, saj so zdaj okrog stadiona
posekana vsa drevesa. Študentsko Alternativo
so namreč letos lahko na terasi poslušali 4 kilometre daleč, medtem ko so se na prizorišču
lahko obiskovalci normalno pogovarjali. Tokrat
je bilo menda bolje. Organizatorji dogodkov
na stadionu se bojijo, kako bo vnaprej. Tudi
Upravna enota naj bi v prihodnje pogojevala,
kje lahko stoji oder in kam naj bodo obrnjeni
zvočniki, to pa zahteva več denarja, saj stadion
za take velike dogodke tehnično ni primerno
opremljen. So pa letos mir zagotavljali številni
policisti, v civilu, uniformah in s psi, tako da
ni bilo izgredov, razen ponoči, ko so vandali
zakurili kemična stranišča.
Zvezda leta
In potem je prišel semanji dan. Specialno
vroče, ekstra težko vreme. In tudi to je bilo
VELIKE POLJANE SO BILE ŽE DRUGIČ ZAPORED
VELIKI ZMAGOVALEC SUHOROBARSKIH IGER
foto A. Pahulje
krivo, da je bilo malo manj gneče, kot smo
je vajeni, kajti v promocijo sejma je bilo
vloženega precej. Jumbo plakati so nas pozdravljali ob vseh vpadnicah v Ljubljano, bili
smo v elitnih turističnih oddajah in k nam je
dejansko spet prišla množica od vsepovsod.
RTV Slovenija je dala približno oceno 50.000
obiskovalcev, kar nas veseli posebej zato, ker
jih je našemu večnemu rivalu, Šuštarskemu
sejmu, prisodila 10.000 manj. Številke so relativne in se z njimi že dolgo več nihče ne ubada,
dejstvo pa je, da je bilo razprodanih vseh 500
stojnic in da so mnogi želeli dvakrat večje kot
leto poprej. Naš semenj slovi kot tisti, kjer se
proda največ robe, predvsem uporabne. Kriza
je najprej zaprla mošnjičke za kake dražje,
čeprav ročno oblikovane izdelke, drugače pa
so obiskovalci spet na veliko zapravljali in se
zabavali. Prvikrat smo izbirali kraljico suhe
robe, mažorete vedno privzdignejo z udarnim
programom, na harmoniki so se preigravali
harmonikarji Pustotnik in v sprevodu je sodelovalo največ skupin, 20. Načakali smo se edino
DENIS AVDIĆ, RADIJSKA ZVEZDA NA
odprtja sejma, ki je zamujalo za dobro uro. V
URBANOVI NOČI (foto Nadja Zobec)
bližini Ortneka se je namreč zgodila nesreča,
prav ko je mimo prihajal slavnostni govornik
dr. Valentin Inzko. V
vseh državah rabimo tako družbo
kot je ribniška
– dežele morajo
biti prepoznavne
po kvalitetah kot
so
domoljubje,
pridnost, iznajdljivost in trdo delo,
le tako lahko v globalni tekmi proti
Aziji preživimo, je
poudaril Inzko, ki
mu je sicer najbližji
Sodražan
kipar
France
Gorše. VRAGOLIJE HARMONIKARJEV PUSTOTNIK SO BILE VRHUNEC SEJEMInzkova mati je SKEGA POPOLDNEVA, foto Borut Šenk
namreč pokojnemu
Goršetu predlagala, da si poslednje bivališče
Čas zase …
izbere v Svečah na avstrijskem Koroškem. S
3. september, sobotni del Ribniških
Koroške je prišel kar cel avtobus obiskovalcev,
dnevov, je bil bolj umirjen, v duhu
ki jih je vodil pater Niko, saj se motoristi družijo
joge – Društvo Joga Ribnica je drugič
in obiskujejo že 15 let, na čelu motoristične
pripravilo festival glasbe in gibanja,
delegacije pa je bil župan Žitare vasi, sicer tudi
v goste pa pripeljalo izvrstno skupideželni svetnik Jakob Strauss. Obiskali so nas
no Fletno iz Cerknice, ki na domiseln
župani sosednjih občin, prisoten je bil poslanec
način prireja ljudske pesmi. Ponovno
Jože Tanko ter delegacije iz Arcevie, Zrenjanina
so se v nebo odpeljali lampijoni z lepin avstrijske Koroške, po novem pa tudi župan
imi željami o ljubezni, o tem, da bi
Malinske, kjer koncertira naša glasbena šola.
bilo dobro, da ostane vsaj tako, kot
Po spletu nekih naključij se Ribnica tako zdaj
je, da ne bi bilo na svetu še slabše
povezuje že kar z nekaj mednarodnimi kraji,
… Prireditve, kjer člani joge prikažejo
le da bi bilo treba konkretno udejaniti še kako
tudi vaje in preko dramske enodebolj konkretno, predvsem gospodarsko sodejanke spodbudijo ljudi k vključitvi v
lovanje in kulturno izmenjavo, ki si jo vsi ti kraji
to zvrst sproščanja in poglobljenega
tudi želijo.
dela s seboj, so se udeležili tudi gostje
iz Arcevie in Zrenjanina. Navzoče pa je
ALENKA PAHULJE
prav ganil Matevž Jekler, stanovalec
Doma starejših občanov, ko je deklamiral lastno pesem Urban in spregovoril
o minljivosti in kratkosti življenja.
Ribniški dan miru
RADI VAS IMAMO.
Misel, da bi po 30 letih, kolikor ga praznuje cel svet, dan miru
obeležili tudi v Ribnici, se je Šeletu porodila preko noči. Dobesedno.
Skupaj smo na hitro skočili predstavniki nekaterih institucij in
nastala je zgodba, ki jo je na koncu posnel celo Svet na Kanalu A.
Splet naključij, veliko dobre volje in odprtosti in tako se je 21. septembra pel Dan
ljubezni, kopica 300 otrok nižje triade OŠ in tistih malo večjih, pa je v kamero zagreto
kričala: Ribnica je zakon!
Ravnateljica osnovne šole in njeni pomočnici, direktor Doma starejših občanov, župan,
JSKD Ribnica in Društvo Joga Ribnica so bili na koncu soglasni: Drugo leto se gremo to
spet!
Otroci so risali barvito sceno za dogodek, ki se je moral tako kot povsod po svetu, zgoditi
natanko ob 12. uri, ko se je v New Yorku oglasil zvon miru. S kredo so svojo domišljijo
izživljali po betonski podlagi okrog Doma in razveseljevali stanovalce, ki so rade volje
hodili mimo njihovih podob. Napis na tleh ‘Radi vas imamo’ je zaustavil korak vsakemu
odraslemu obiskovalcu. Prav ganil jih je. K sreči napisa zaradi obdobja lepega vremena
še dolgo ni izbrisal dež …
Pred Domom starejših, ki zgledno ponazarja sožitje več generacij, je bila zasajena češnja
kot simbolno drevo miru, za dobro rast pa jo je prvi zalil aktivni stanovalec DSO Matevž
Jekler.
ČEŠNJO SO POSADILI PREDSEDNIK DRUŠTVA
JOGE IN VRHOVNI PREDSTAVNIKI OBČINE, ŠOLE
IN DOMA STAREJŠIH OBČANOV
Češnjo je bilo pravzaprav težje dobiti kot vse sodelujoče, saj je morala biti brez listov, da
se ti ne bi posušili. Morda bo treba drugo leto zasaditi poleg nje še eno, ker bojda obrodi
lažje in bolje, če ima ob sebi še kako …
Dom starejših se je z zaposlenimi še posebej izkazal in kuharica je za kopico otrok spekla
kar več vrst peciva. Tako je bilo dobro, so s polnimi usti komentirali nagajivi otroci, ki so
pripravili tudi sceno za zvečer, ko je sledil epilog dneva miru. S svečkami so oblikovali
napis Dan miru, ki je ponoči žarel v nebo, kamor sta se z najlepšimi željami z vetrom
odpeljala tudi goreča lampijona. Ne, tisti večer nad Ribnico ni letel NLP kot marsikje
zadnje dni po Sloveniji. V Ribnici smo se 21. septembra šli mir. Posadili smo eno izmed
100 milijonov dreves, kolikor naj bi jih bilo
po sveti vsajenih do leta 2017, naša šola je
bila ena izmed 4000, kolikor jih v tem projektu sodeluje in morda se je kdo od ljudi
tisti dan tudi spravil, kajti vsaj takrat naj bi
ljudje prekinili spore med seboj …
Dan miru spremljala in fotografirala
ALENKA PAHULJE
VESELJE NAD SLADICAMI, KI SO JIH PRIPRAVILI V
DOMU STAREJŠIH OBČANOV
OTROCI SO RISALI BARVITO SCENO ZA DAN MIRU

Similar documents

Rešeto, marec 2009

Rešeto, marec 2009 Danica Fegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika...

More information

Rešeto, december 2010

Rešeto, december 2010 Danica Fegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik, Miha Klun, Janez Mate. Lektura: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika...

More information

Rešeto, avgust 2007 / XI

Rešeto, avgust 2007 / XI Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov

More information

19. april 1973 (št. 1203)

19. april 1973 (št. 1203) tiste, ki se čudijo, kaj bi bilo v tem čudnega, je treba pojasniti, da pač ta vzdhono afriška drža­ va namreč - nima morja. Ima le jezero (bolje rečeno del je­ — Tole bo njegovo edino službeno poto...

More information