docRešeto, avgust 2007 / XI
download 
Report Transcription
Rešeto, avgust 2007 / XI
AVGUST 2007 Program 32. sejma Gradilo naj bi se novo toplovodno omrežje Urbanistični načrt Ribnice Pogovor: BERNARDA KOGOVŠEK Udarne akcije za igrišča Tomšič, novi trener rokometašev 32. RIBNIŠKI SEMENJ in 8. ROKODELSKI FESTIVAL Petek, 31. avgust 19.00 na stadionu v Obrtni coni Ugar: URBANOVA NOČ 2007 Nastopajo: Pero Lovšin & Španski borci, Pop Design z Miranom Rudanom, Sebastian, Rebeka Dremelj, Natalija Verboten s spremljevalno skupino Allegro, Vili Resnik s skupino, Eva Černe, Eva Moškon & Črno Belo, Atomik Harmonik, Duble Truble, Foxy Teens, Tanja Žagar, Botri, Werner, Brigita Šuler, Make Up 2, Stereotipi, Kristina, Teja, Nina Virant, veličasten ognjemet Sobota, 1. september 10.00 pred Miklovo hišo: Ribniška društva in Turistično informacijski center Ribnica se predstavijo 16.00 v športnem parku Dolenja vas: VIP nogometna tekma med ekipama medijskih zvezd, športnikov (Tone Fornezzi Tof, Vili Resnik, Vasja Bajc, Tomaž Tomšič... in Občino Ribnica v Športnem centru Ribnica: 3. veteranski turnir v rokometu Nedelja, 2. september 9.15 SPREVOD PO GLAVNI ULICI krošnjarji, narodne noše, pihalni orkester, pevci in ostale nastopajoče skupine (kulturno-umetniške, gledališke, glasbene, športne, mažorete, podeželske žene …) pod geslom Ribniški kulturni utrip 10.00 ODPRTJE SEMNJA slavnostni govornik evropski poslanec Lojze Peterle 11.00 v Gradu: osrednji kulturni program domačih ustvarjalcev kulturnega utripa Ribniški kulturni utrip z gledališko predstavo: Bajka o Ribnici zabavni program na parkirišču pri Zavarovalnici Triglav: zabava in animacije z ribniškimi glasbeniki in igralci v Gradu na zelenici: Prikaz šolanih psov in nove discipline v Rally Obedience-u v Gradu: koncert Vlado Kreslin z Beltinško bando in Malimi bogovi demonstracija plezanja na zvoniku ribniške cerkve POHVALNO: BISTRICA NI VEČ MOČVIRJE O ničemer ne pišemo zato, da bi se potem trkali po prsih, ko vidimo, da se kaj reši tudi na račun tega, ker smo kako zadevo javno objavili, toda veselje nas vseeno navda. Občina je odprla sicer precej izpraznjeno mošnjo in se polotila čiščenja močvirja sredi Ribnice. Bistrico so od 22. do 24. avgusta čistili komunalni delavci in ribiči, ki so morali biček iz polmetrskega mulja vleči kar z golimi rokami, potem se je vsa ta zelena nesnaga odvažala s tovornjaki. Ribniške ribe bodo lahko spet lovile zrak, Ribničani pa vsaj nekaj časa ne bomo mogli stresati jeze na pristojne službe! AP 12.00 13.00 16.00 8. ROKODELSKI FESTIVAL v Gradu - 30 izdelovalcev AVGUSTA PIŠEMO: Novice iz doline Urbanistični načrt Ribnice 4 Avstrijsko podjetje bi gradilo toplovod 4 Grajski večeri 6 RIB'NČAN, A NE URBAN! Kulturne drobtinice Vabljeni na Alternativa - drugič 8 Stane Jarm v ribniški Galeriji 9 Pogovor Bernarda Kogovšek 10 Lahko rečem, da sem v opravljenem delu presegla svoja pričakovanja. Vse, kar sem počela, sem opravljala z veseljem. Nikdar si nisem postavljala previsokih ciljev in nisem doživela bolečih razočaranj. Privzgojeno mi je bilo, da se znam veseliti drobnih stvari in za to sem svojim staršem zelo hvaležna. Razpisi 22 25 in 30 FIŽOLOV DAN BO V SOBOTO, 8. septembra, ob 13. uri PROGRAM • VEČ KOT 40 različnih JEDI IZ FIŽOLA, tudi fižolova torta • RADIO MLAJKU • SODRAŠKI TAMBURAŠI Od vasi do vasi Udarna akcija za igrišče Hrib 28 • ETNO GLASBENA SKUPINA VRUJA gostje iz slovenske Istre, ki znajo zabavati! • VAŠKE PEVKE VETD Hrovača Športni utrinki Tomšič, novi trener rokometne ekipe 32 Cebin ostaja državni prvak 34 Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov TRADICIONALNA ETNOLOŠKOKULINARIČNA PRIREDITEV 12 - 15 Zabavne strani Po dolini SOBOTNO KOSILO v eno izmed najlepših slovenskih vasi, Hrovačo. • OTROŠKA ANIMACIJA Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: [email protected] FAKS: 8361 091 Izid naslednje številke: 28. september 2007 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 17. septembra 2007 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Zdenka Mihelič): Z mopedi po poteh bivše Juge 3 NOVICE IZ DOLINE URBANISTIČNI NAČRT MESTA RIBNICA Uvod V nekaj zadnjih številkah Rešeta seznanjamo občane s potekom dela na novih prostorskih aktih Občine Ribnica, ki se je sedaj že prevesilo v drugo polovico. In tudi ta zadnja številka ni izjema. Tako se v sklopu sprejemanja Občinskega prostorskega načrta izdeluje Urbanistični načrt mesta Ribnice. Z njim želimo občina in pripravljavec aktov družba Struktura d.o.o., v sodelovanju z občani zagotoviti kakovosten razvoj mesta kot celote in njegovih posameznih delov. Strokovne podlage za poselitev, ki so v zaključni fazi izdelave, so pokazale kakovosti v prostoru, pomembne razvojne probleme in tudi razvojne potenciale poselitve v območju Ribniškega polja. Na podlagi vseh opravljenih analiz in razvojnih pobud Ribničanov je mogoče opredeliti razvoj poselitve v prostoru Ribniškega polja, torej mesta Ribnice in primestnih naseli, v naslednjih izhodiščih: 1. skladen razvoj mesta Ribnice in primestnih naselij v kulturni krajini Ribniške doline, 2. razvoj osnovne strukturne mreže mesta Ribnice ter izločitev tranzitnega prometa, 3. razvoj skladnosti mesta - razvoj "mestnosti" v prostorskem in programskem smislu, 4. aktiviranje prostorskih potencialov za razvoj gospodarstva, 5. revitalizacija izvornih jeder, 6. razvoj stanovanjske gradnje. 1. Skladen razvoj mesta Ribnice in primestnih naselij v kulturni krajini Ribniške doline 1.1 Naravne prvine prostora V kulturni krajini Ribniškega polja so glavni nosilci identitete in hkrati kakovosti prostora, poleg kakovostne naselbinske dediščine, naslednji: - gozdnata pobočja Male gore na SV in Velike gore na JZ in J - potrebno jih je ohranjati po geomorfologiji, pokrovu in krajinski strukturi, - po dnu doline naj se ne širijo sklenjen gozd s pobočij in gozdni otoki, - ohranja naj se kmetijska kulturna krajina v kar najbolj sklenjenih površinah, - ohranja naj se dominanten status in glavne vedute na glavne oblikovane dominante v prostoru. 1.2 Poselitev Poselitev naj se razvija kot kakovostno, v prostor integrirana in upravljalsko učinkovita struktura. Pri tem je pomembno, da se razvijajo naselja kot zaključene, prepoznavne prostorske celote v kulturni krajini. Mesto Ribnica z Gorenjo vasjo in Hrovačo naj se razvija v (sub)regionalno središče kot osrednja, najpomembnejša naselbinska struktura v kulturni krajini Ribniškega polja in širše. V območju ostalih naselbinskih jeder pa naj se Dolenja vas, 4 AVSTRIJSKO PODJETJE PONUDILO IZGRADNJO TOPLOVODNEGA OMREŽJA Center naj bi deloval na biomaso, ki bi jo zagotavljala Grča d.o.o., možna pa bi bila tudi izraba zemeljskega plina kilovatne ure, ki bi jo uporabniki omrežja plačePrvi skupni nastop župana Jožeta Levstka in vali. Občina bo največji odjemalec, saj bi takoj podžupana Vinka Levstka na novinarski konferukinila manjša kurišča in na omrežje priključila enci je postregel z informacijo, da naj bi se osnovno šolo, dom za ostarele, zdravstveni mestno naselje lotilo obnove toplovodnega dom, to možnost pa bi v 1. fazi izgradnje imeli omrežja. Ta je bila stvar pogovorov bivših tudi stanovalci blokov na Prijateljevem in županov in Inlesa že vsa leta, a rezultata ni bilo, Knafljevem trgu. Individualne hiše bi prišle na zdaj pa je za izgradnjo centra na biomaso zainvrsto šele v naslednji fazi, vse porabnike pa bo teresirano avstrijsko podjetje, ki na ta način oskrbuje že 50 mest po sosednji državi. Projekt, ki predvideva tudi možnost proizvodnje električne energije v poletnem času, naj bi bil javnosti predstavljen sredi septembra, ker je konec avgusta načrtovan sestanek s še enim potencialnim investitorjem, a ta ponuja le oskrbo z zemeljskim plinom. Vinko Levstek, ki je aprila nastopil podžupansko funkcijo, je zadolžen za gospodarsko in komunalno področje, in sodeluje tudi pri pogovorih z ostalimi kooperanti. Dejal je, da je Inles pripravljen ponudi- Prvi skupni nastop podžupana (levo) in župana ti kotlovnico in skladišče za shranjevanje biomase, razveselilo dejstvo, da se bo potem stroške Grča pa naj bi le-to dostavljala. ogrevanja plačevalo po dejanski porabi in ne Avstrijsko podjetje trenutno dela izračune pavšala. zmogljivosti in kapacitete ter izračunava ceno Neplačnike občinskih stanarin lahko doleti prisilna izselitev Občina ima trenutno v lasti 70 stanovanj, od tega jih je 62 socialnih, 5 službenih, 2 profitni in eno neprofitno. Najemniki vseh omenjenih so do 31. julija nabrali 50. 241 evrov dolga, v kar niso zajeti stroški ogrevanja. Najvišja vsota, ki jo kdo dolguje Občini, znaša kar 8.000 evrov! Problem je ustvarila ravno Občina, ker od najemnikov leta ni terjala povračilo dolga, zdaj pa Levstka zagotavljata, da bosta zadevo razčistila. Najemniki so že bili pozvani k plačilu, podatkov o tem, koliko denarja je prišlo na račun Občine, pa podžupan še ni imel. Dodal je, da so se pripravljeni pogovarjati o raznih načinih povračila dolga, ker se zavedajo, da nekateri takih vsot ne bodo mogli zbrati kar naenkrat. V primeru, da s strani najemnikov ne bo ugodnega odziva, se bo Občina lotila deložacij oz. prisilnih izselitev. Nadomestnih stanovanj deložirancem ne bo iskala, je dejal Vinko Levstek, ki ga najbolj boli nezainteresiranost najemnikov, ne samo za plačilo dolga, ampak tudi za ponujen odkup stanovanj. Nekateri stanovalci so pripravljeni večino življenja preživeti na račun občine, pa čeprav bi morali na mesec za najemnino odšteti le 20 evrov. PLODNO RIBNIŠKO LETO Če že jutra ne učakajo številni projekti, ki so bili napovedani, potem nam bolj svetlo kaže pri reprodukciji novih članov družbe. Od januarja do avgusta smo bogatejši za najmanj 62 otrok; toliko jih je namreč prejelo enkratno občinsko pomoč v višini nekdanjih 50.000 SIT. Primerjava s prejšnjimi leti kaže, da se nam morda res obetajo plodnejša obdobja: v letu 2006 je bilo razdeljenih 94 'nagrad', leto prej 78, leta 2004 pa le 68. URBANISTIČNI NAČRT MESTA S pol leta zamude se je 20. avgusta uradno začela obnova cestnega odseka, ki poteka od trgovine Pri Žulju do semaforiziranega križišča. Neposredna in vidna cestna dela se bodo začela takoj po sejmu, da ne bi motili prometa ravno v najbolj obleganem sejemskem Nov videz šole (z zadnje strani), ki jo je neurje letošnjega januarja tako zelo poškodovalo, da smo morali na obnovo čakati pol leta. obdobju. Direkcija RS za ceste bo Na spodnji fotografiji pa je dvorana, ki se sicer šole fizično drži, a vložila 1,3 mio evrov, obči- načrtovane obnove še ne bo dočakala. Ni ji odpihnilo strehe ... na pa je dolžna namestiti le pločnik, zvočno bariero pri šoli ter najti mesto za avtobusno postajališče. Na omenjeni vpadnici ne bo rondoja, pač pa novo semaforizirano križišče, ker se je direkcija menda prilagodila velikosti prostora ter neurejenim lastniškim razmeram. Župan je v kratkoročnem planu napovedal še ureditev manjkajočih pločnikov od Hrovače do trgovine Spar, od Spara do MOL -a in od Struške ulice do MOL -a, medtem ko pešpot od omenjene trgovine do Knafljevega trga ostaja kot pogoj gradnje morebitnih novih Gramizovih blokov poleg Spara. Križišče z levim zavijalcem (pri makadamskem parkirišču pred Ribnico), asfalt, javna razsvetljava in kanalizacija pa bodo v dveh mesecih urejeni tudi v obrtni coni Breg. 190.000 evrov bo dalo ministrstvo za lokalno samoupravo, ostalih 38.000 pa občina, ki bo na ta način speljala promet okrog Ribnice po načrtovani obrtni coni. Upa namreč tudi, da bo sodišče končno razrešilo vprašanje dedovanja po Josipu Klunu, saj je še vedno vprašljiva ozka parcela, preko katere bi cesta morala iti. Obravnava bo konec avgusta. TAKOJ PO SEJMU VSELITEV V DOLENJEVAŠKO ŠOLO Podružnična šola namesto prvotnih 104.000 terjala 340.000 EUR Tehnični prevzem šole je bil ravno na dan novinarske konference, 16. avgusta, medtem ko je odprtje načrtovano okrog 20. septembra. Šola, ki so ji najprej želeli nadeti le novo streho, ki jo je pred meseci odpihnilo v neurju, je doživela temeljito prenovo, pa še ta ni docela zaključena, saj so zadnji hip ugotovili, da nihče še ni prenavljal starih sanitarij, ki bodo že tako drago obnovo Upravna enota naj bi do leta 2008 dobila fasado, uredila naj bi se še preostala četrtina notranjih prostorov ter zunanja okolica. Glede na to, da objekt stoji ravno na vpadnici v mesto, je njen videz pomemben, za dela pa bo ministrstvo za javno upravo odštelo 84 % od 647.000 evrov, ostalo pa bo dala občina. Dela na šoli še potekajo, slovesno odprtje pa naj bi bilo okrog 20. septembra podražila še za dodatne 3 mio SIT. Vsega skupaj bo tako za protipožarno gradnjo, ostrešje, elektro in računalniške inštalacije potrošenih ca. 80 mio SIT oz. 340.000 evrov. Ministrstvo za šolstvo bo dalo dobrih 128 tisoč, ostalo pa krije občina oz. en del tudi zavarovalnica, je dejal župan Jože Levstek. Zaradi naraslih stroškov ne bo obnovljena dvorana, ki ni bila toliko poškodovana, a je že od prej tako dotrajana, da so ljudje pogosto pripomnili, kaka škoda, da še njej ni odpihnilo strehe. A bolje, da eno stvar napravimo tako, kot je treba, ne pa dve na pol, pravi župan. Tekst in foto Alenka Pahulje Prigorica, Nemška vas, Goriča vas oblikujejo v samostojna naselbinska telesa - z osrediščenjem, oblikovanimi mejami ipd. Vzporedno s tem naj potekajo sanacija razpršene pozidave in sanacije drugih prostorskih konfliktov. V prostoru kulturne krajine izven naselij naj se v skladu z merili razvoja identitete poselitve in merili ohranitve naravnih prvin prostora razvijajo urbani programi in dejavnosti, ki navedene lastnosti ohranjajo in hkrati razvijajo. 2. Razvoj osnovne mreže mesta Razvoj mreže naselja pomeni predvsem iskanje optimalnih možnosti pretoka v mestu in odpiranje blokad v mreži mesta. To je pogoj za izpeljavo potrebnih notranjih strukturnih preobrazb in kakršenkoli razvoj Ribnice v učinkovito in skladno mesto. Gre za ukrepe, ki bodo morali preseči nekatere pomanjkljivosti v dosedanjem razvoju in bodo zato lahko še posebej zahtevni. Strukturne osi, nosilce pretoka v mreži mesta, je potrebno razvijati v različnih značajih in predvsem v hierarhiji: hierarhiji javnega prostora - od najpomembnejših do lokalno pomembnih. 2.1 Glavne manjkajoče smeri v mreži mesta Najpomembnejše smeri v notranjem območju mesta Ribnice, kjer je potrebno vzpostaviti pretok, so: - primarna os vzdolž jugozahodnega dela mesta, - primarna os na jugozahodnem robu, ki bo povezovala os vzdolž jugozahodnega dela mesta, modernistično območje kvartarnih programov in novo obvozno cesto, - primarna os na zahodnem robu Ribnice, ki bo povezovala jugovzhodni in osrednji del mesta, - sekundarne notranje osi, predvsem v smeri severovzhod - jugozahod, - radialna os med jedrom in Hrovačo, - dopolnitev manjkajočih, revitalizacija notranjih povezav v območju industrijskega kompleksa Lepovče kot pogoj za notranje prestrukturiranje. 2.2 Hierarhija, središčni prostori V mestu je potrebno ponovno, na novo razviti hierarhijo njegovih delov in znotraj njih tudi središčnih prostorov. V prvi vrsti je potrebno zagotoviti: - ohranitev in razvoj središčnosti starega jedra kot osrednje strukture v mestu, - razvoj mreže središč znotraj mesta Ribnice, - razvoj specifične ruralne strukture Hrovače in Gorenje vasi iz izvornih nastavkov kot posebnih struktur mesta. 2.3 Izločitev tranzitnega prometa Obvozna cesta za tranzitni promet izven urbane strukture na Ribniškem polju je razvojna nujnost. Ob tem, da zagotavlja izločanje negativnih vplivov tranzitnega prometa, je pomembna tudi kot možnost intenziviranja prometnih tokov. Upoštevajoč celoten korpus odločujočih dejavnikov v prostoru, kje naj obvozna cesta preseže obstoječo regionalno cesto, je potrebno regionalni promet izločiti med Žlebičem in Prigorico, z možnostjo začasne rešitve - skrajšano verzijo s priključevanjem med Hrovačo in Goričo vasjo. Nadaljevanje na straneh 6 in 7 5 NOVICE IZ DOLINE Obnova Šolske in Merharjeve ulica v teku NOVICE IZ DOLINE URBANISTIČNI NAČRT MESTA Lokacijo obvozne ceste, poleg stroškov, seveda, v prvi vrsti določa razvojni interes mesta. Preliminarna prostorska preveritev izkazuje prioriteto variantne rešitve po severovzhodnem robu dna Ribniške doline. 3. Razvoj mestnosti, skladnosti mestnega prostora 3.1 Razvoj javnega prostora mesta Razvoj javnega mestnega prostora je v Ribnici zaradi dejanskega stanja zelo pomemben. Cestni sistem je potrebno v večini primerov redefinirati v ulični sistem, središčne prostore - križišča v oblikovana vozlišča mestnega življenja (npr. trge…). 3.2 Razvoj stikov med posameznimi naselbinskimi strukturami mesta Mesto je danes bolj ali manj "sestavljeno" iz več sklopov, ki so med seboj zelo slabo ali sploh niso povezani. Najpomembnejši, danes nedefinirani, neartikulirani stiki urbanih struktur so: - stik jedra mesta in zaledja stanovanjskih enot na severni strani, ki sta povsem neartikulirana, - stik Gorenje vasi in novo nastajajočega sklopa kvartarnih programov na severni strani, - stik območja stanovanjskih enot in industrijskega kompleksa v območju Merharjeve ulice, - stik celotnega območja ožjega dela mesta Ribnice in Hrovače kot pomembnega lokalnega središča mesta, - vsi stiki struktur jedra in južnega dela mestnega prostora. 3.3 Razvoj južnega dela mesta Ta del je zaradi specifičnega razvoja v celoti nedefiniran, neartikuliran in neizkoriščen. Zato je potrebno postaviti dolgoročni koncept razvoja tega dela tako, da bo vzpostavljal ravnotežje s severnim delom mesta oziroma središčem mesta. Pomembne razvojne prednosti so: linearna razvitost vzdolž jedra mesta, načelno zelo kakovostna lega v prostoru glede osvetlitve in vedut v širši prostor. V tem smislu je ta prostor za razvoj proizvodnje preveč dragocen. 3.4 Razvoj zelenih sistemov v mestu in primestju Osrednja kakovost naravnih prvin prostora v območju mesta so vode ter obvodni ambienti z vegetacijo in pripadajočimi zelenimi površinami. Potok Ribnica, ki je najpomembnejši povezovalni element v mestu, je že bil kakovostno integriran v urbani prostor le v območju Gradu. Pretežni del teh potencialov tako ostaja neizkoriščen (npr. tudi Bistrica v Goriči vasi). Zelene sisteme je potrebno v mestu posebej, na novo razviti in uveljaviti kot posebej pomembno kakovost urbanega okolja. 3.5 Razvoj generativno programske skladnosti mesta z organizacijo najpomembnejših javnih funkcij Danes so najpomembnejše kvartarne dejavnosti, poleg tistih v jedru mesta, skoncentrirane na lokaciji, ki je jedru sicer blizu, vendar pa z njim povsem nepovezano. Pri umeščanju javnih vsebin, ki generirajo zbiranje prebivalcev, je pomembno, da se razvija polivalentnost rabe in prostorskih oblik v širšem področju in da se prostor odpira v različnih smereh. Mesto še vedno nima vrste vsebin, ki so sociološko mestotvorne in s katerimi je mogoče in potrebno dogajanje v mestu uravnotežiti - tržnico, avtobusno postajo, razne javne službe… 6 PONEKOD FESTIVALI, PRI NAS GRAJSKI VEČERI Čarobnost grajskih večerov, sprehodov z mesečino obsijanega gradu in obujanje spominov ter pogled v prihodnost, ki jo lepšajo topli, prijetni večeri... Samo še vprašanje časa je bilo, kdo bo obudil spečega princa in njegovo kraljično, da zaživi Grad in privabi v svoje dvore čimveč ljudi, željnih dogajanj in vedrosti kraja. In občina je končno prijela to 'čarobno' paličico. --------------------------------------------------------------------------Grajski večeri so bili vsakih štirinajst dni, začenši s proslavo ob dnevu državnosti, 22. junija, sledili pa so še štirje. Večina obiskovalcev naj bi z raznolikim izborom nastopajočih vsaj približno prišla na svoj račun, saj so jim prepevali ali igrali ansambli Svetlin, Roka Žlindre, Ribniški pušeljc, Zdomarji, Tamburaški orkester Sodražica, vokalna skupina d'Gamabis, etno skupina Katanija, v okviru projekta Imago Sloveniae pa Anže Palka in New Flamenco Orchestra. Prvi večer so program popestrili skupaj s študenti, ki so v Gradu organizirali kino predstavo Življenje v rožnatem. O vsem dogajanju smo spregovorili z Markom Modrejem, gonilno silo projekta. Kako se je porodila ideja o grajskih večerih? Ideja o poletnih večerih je bila sicer že pred leti, vendar takrat o takšnih dogodkih s strani občine ni bilo pravega posluha. Vsake toliko časa je ideja vzklila na različnih koncih, vendar do kakšne povezanosti, realizacije ni prišlo. Letošnje leto je župan Jože Levstek idejo pod- prl oz. jo dal on, in kaj hitro smo se projekta lotili. Na samem začetku je marsikdo imel pomisleke, ali bi te večere, ki smo jih glede na ambient poimenovali Grajski, sploh delali ali ne. Vendar, ko enkrat rečeš: Gremo, potem je tudi treba iti, mencanja jaz osebno ne maram. In kdor ne misli dejansko kaj narediti, naj bo tiho. Tako smo šli v ta projekt, ni pa bilo lahko. Kot glavna organizatorica se je tokrat pojavila občina… Da, izvajalec in soorganizator Radio Urban. Naj povem, da smo šli v izvedbo teh večerov s finančno ničlo. Za vse večere sva z županom sama pridobila pokrovitelje (večji del župan), in na koncu, po pregledu bilance, lahko z veseljem ugotovimo, da smo s plačili vseh faktur ustvarili celo dobiček za nekaj kav. Skratka, izšlo se je, in naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem pokroviteljem, ki so bili: Riko d.o.o., NLB d.d., podružnica Kočevje, Inotherm d.o.o., Grafit d.o.o., R.M. International d.o.o., Gramiz d.d., GO-KO Kočevje, Zasnova - Tone Lovšin s.p., Arles - Janez Arko s.p., Elmon d.o.o., KGZ z.o.o. Ribnica, DAFIN, Petek transport, Riko Ribnica. Zakaj ni bilo povabljenih k sodelovanju več soorganizatorjev, ki ravno tako skrbijo za kulturno dogajanje? Projekt Grajski večeri se je pričel izvajati precej pozno in po nekaterih kontaktih, ki sem jih opravil s potencialnimi soorganizatorji, smo se odločili, da bomo ledino zaorali sami. Res je, da bi 'morali' v tem projektu sodelovati številni 'poklicani' snovalci kulturnega dogajanja v Ribnici in tudi bodo. V začetku oktobra bomo imeli pri županu sestanek z vsemi, od Miklove hiše, Glasbene šole, JSKD-ja, KUD-a,.... in mislim, da bi lahko vsak pripravil en večer. To pomeni, da bi prihodnje leto lahko imeli Grajski večer vsak petek. Imago Sloveniae nas je umestil v svoj katalog izbranih lokacij za letošnje prireditve, sedaj se moramo le še naučiti, da le-te tudi obiskujemo v večjem številu 'PREOBRAZBA' OBČINSKE UPRAVE URBANISTIČNI NAČRT MESTA Ta vidik je pomemben tako pri razvoju v območju središča mesta kot primestnih naselij. Še posebej pa je pomembno, da bo v tem smislu v mestu odmerjena prostorska politika do trgovskih centrov. 4. Aktiviranje prostorskih potencialov, še posebej za razvoj gospodarstva Darko Lavrič iz Loškega Potoka, novi računovodja Anže Palka in New Flamenco Orchestra Ali imate podatke, koliko ljudi je obiskalo Grajske večere? Prvi večer je obiskalo nekaj ljudi, naslednjega že več, potem spet manj, zadnjega zelo veliko. Za Ribnico in ker so bili Večeri prvič, lahko rečem, po pričakovanjih. V Kočevju so se Četrtkovi večeri zelo dobro prijeli, računate, da bo tako tudi v Ribnici? Bo tudi Ribnica posegala po zvenečih imenih, priljubljenih pri ljudeh...? Definitivno se bodo prijeli tudi v Ribnici. O vsebini zdaj ne bi govorili, bomo videli, kdo bo zainteresiran, da bo izpeljal vsebinsko posamezen večer. Glede na to, da so zveneča imena precej oz. zelo draga, mislim, da jih ni potrebno uvrščati v te večere, saj imamo doma dovolj dobrih, kar vrhunskih izvajalcev, gledališčnikov itd., tako da lahko 'zvezde' prihranimo za sejem in Urbanovo noč. Bi pa na koncu izpostavil Grad, ki je izreden ambient za takšne večere, a hkrati zelo rizična lokacija. Letos smo se od štirih večerov dvakrat preselili, enkrat v župnijsko cerkev, drugič v dvorano centra Ideal. Treba bi bilo narediti projekt o pokritosti dogajalnega prostora v Gradu (v stilu malih Križank) in prepričati 'spomeničarje', da se da s smislom in predvsem posluhom ugoditi tako kulturi kot okolju in potrebam ter se izogniti v glavah zasidrani togosti. Z narejenim projektom bi bilo treba stopiti pred ministra, pa še kam. Zdenka Mihelič Foto Marko Burger Občinska uprava se spreminja. Potem ko je odšlo kar nekaj njenih uslužbencev, v tem Rešetu objavljamo razpis za mesto direktorja občinske uprave, ki ga je do sedaj zasedala Nevenka Turk Kraljič. Mesto Darje But, ki je odšla za direktorico sodraške občinske uprave, je zasedla Tatjana Dečman Žagar, Darko Lavrič (na fotografiji) pa je novi računovodja. Razvoj gospodarstva je nujnost občine. In na drugi strani - prostorski razvoj je mogoč le skozi razvoj gospodarstva, ki je usklajen s prostorom. Tako je med drugim smiselno razvoj terciarnega sektorja gospodarstva usmerjati v razvoj središčnosti v prostoru, hierarhijo v prostoru in kot instrument revitalizacije mesta. Kot razvojna možnost pa je na drugi strani, pod določenimi pogoji obrt in druge, prostorsko manj zahtevne oblike proizvodnih in drugih dejavnosti, mogoče razvijati tudi v vaških okoljih primestnih naselij. Proizvodnja nasploh, še posebej industrijska, ima specifične prostorske potrebe in tudi vplive v okolje. Razlogi, kot so ekonomičnost rabe prostora, ekonomičnost izgradnje infrastrukture, ekonomičnost prometa, minimaliziranje negativnih okoljskih vplivov in podobni, narekujejo koncentracijo tovrstnih aktivnosti na eni lokaciji. Relativna majhnost mesta Ribnice, občutljivost prostora, specifičnosti razvoja poselitve in drugi pogoji v Ribnici narekujejo vzpostavitev le ene, osrednje cone za obrt in industrijo. Najboljše prostorske možnosti za to se v tej fazi izkazujejo v severovzhodnem delu mesta, če bo sprejeta varianta obvozne ceste v tem območju. Glede drugih lokacij proizvodnje so pogojno sprejemljive le izjeme iz obstoječih nastavkov iz preteklosti. AP POSEGI OB OBČINSKIH CESTAH NAJBOLJ PROBLEMATIČNI V prvi polovici leta je na novo uvedenih že 38 zadev, večinoma glede reda na občinskih cestah ter neustreznega plakatiranja in reklamiranja. Občinski inšpektor Cvetko Staniša predvideva, da bo v celem letošnjem letu za tretjino več novih zadev koz npr. lani, ko je bilo zaključenih 42 postopkov, od tega 5 za prekrške. V slednjih je bilo izrečenih za ca.3200 evrov glob oz. 6x več kot lani, a še nobena ni bila plačana. V 60 % je bila podana zahteva za sodno varstvo, v preostalih odstotkih pa je zadeva odstopljena v izterjavo. Občani so se na inšpekcijo najpogosteje obračali glede problemov z gradnjo objektov, posegov v prostor ob občinskih cestah, zapuščenih hišnih živalih, vprašanj s področja lastninskih pravic in glede vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju. Občinska inšpekcija v prihodnje predlaga ustanovitev redarske službe, postavitev ustrezne prometne signalizacije, ki označuje dostop do obrtne cone Ugar ter sprejem akta o prometu po nekategoriziranih občin- 5. Reaktiviranje starih jeder - jedra Ribnice, Hrovače, Gorenje vasi, Dolenje vasi, Prigorice in Goriče vasi Jedra so po svoji zasnovi, ohranjenih urbanih prvinah v splošnem zelo pomembna razvojna komponenta razvoja mesta. So pomembna naselbinska dediščina, vendar slabo prilagojena današnjim potrebam. Manjkajo tako urbanistično prostorski pogoji (parkiranje…) kot tudi sistem vzpodbud revitalizacije. Skladen razvoj mesta vključuje prenovo teh sicer različno kakovostnih in različno pomembnih izvornih naselbinskih jeder, na katerih pa sloni identiteta mesta in primestja. 6. Razvoj kapacitet, okolij za stanovanja Ugotavljamo, da so pogoji za bivanje, stanovanja v splošnem zaradi nizke gostote in kakovostnih mikro geografskih pogojev, ugodni. Vendar so na kar nekaj delih mesta neskladja med bivalnimi pogoji in potenciali. Posebno vprašanje je bodoči status zazidalne soseske Hrastje, katere realizacija je iz več vidikov vprašljiva. V Ribnici je relativno malo različnih oblik stanovanj in je na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti. Pripravil: predstavnik Struktura d.o.o. Jože Derganc 7 NOVICE IZ DOLINE Treba pa je tudi vnesti to postavko v občinski proračun za leto 2008, seveda pa je za vse potreben en koordinator. Kakšna zanimivost pri pripravi? Adrenalin. Vsakič znova - se bo finančno izšlo, se ne bo? Bo lepo vreme, ne bo? Glede na dosedanje izkušnje predvsem drugod po Sloveniji, me že skoraj ne more nič več presenetiti. Glede na to, da sem trmast in imam rad adrenalin, nove izzive, je bilo vse v najlepšem redu. KULTURNE DROBTINICE Alternativa - drugič V soboto, 1. septembra, bo od 10. do 12. ure na prostoru pred Miklovo hišo prireditev RIBNIŠKI TRG VČERAJ IN DANES. Pod okriljem Miklove hiše jo organizirajo Turistično informacijski center in Muzejska trgovina Ribnica ter Muzej Miklova hiša. Ribniška kulturna in turistična društva se bodo na prireditvi z besedo, podobo in dejanjem prelevila v društva iz začetka 20. stoletja. Spremljala jih bo seveda nepogrešljiva dejavnost Ribniške doline vseh časov: izdelovanje suhe robe. Tokrat nam bodo svoje spretnosti prikazali izdelovalci viter in podnov. Vsi, ki kakorkoli obvladate te spretnosti in ste na to ponosni, pridružite se nam! S tem srečanjem želimo ohraniti vaše dragoceno znanje. "Alternativa se pokaže in se spet skrije. Pokaže se, da dá idejo za nekaj drugega. Ko je ideja sprejeta, alternativa ni več alternativa". S tem stavkom so zaključili svoj vokalnoinstrumentalni nastop "Iskanje alternative" MD Okameneli svatje. ----------------------------------------------------------------------------------Tistega sončnega sobotnega popoldneva, 4. avgusta, se v ribniškem Gradu ni zbralo ravno krdelo ljudi, a ozračje je vibriralo drugače, kot je navada v Ribnici. Ni se obetala še ena klasična veselica, ampak za naše mestece pravi enodnevni festival trše godbe. Lepo je bilo videti tistih tristo mladenk in mladcev v katarzičnem krču, ki niso podlegli zremiksanim tonom zabavnih viž in napevov. Program je bil razdeljen na dva dela in dve lokaciji. Začelo se je torej v Gradu z Okamenelimi svati, sledila je tolkalska zasedba Skupina Breedlock "Bobnars united", pod odrom pa je potekala cirkuška pedagogika. Otroci, matere, tete in strici so se poskušali v žongliranju z različnimi rekviziti, medtem ko so bobnarji vztrajno bobnali. Veliki finale pa je sledil na Marofu. Nastopilo je osem (8!) bendov. Osem dobro uigranih ekip so ena za drugo spodžigale kruha in iger željno publiko. Zanimivo je, da kar v šestih vokalno-instrumentalnih sestavih (VIS) sodelujejo ribniški alternativci, druga dva VIS-a pa sta prišla iz Kočevja ter iz Ajdovščine. Tovrstna neprofitna dejavnost je torej v Ribnici precej razvita, le premalokrat videna. Člani Ribniškega študentskega kluba (RŠK) so Alternativo uspešno izpeljali že drugič. "Alternativa je trenutno edina stvar, ki omogoča sproščanje ventilov ljudi z malo drugačnim glasbenim okusom in mišljenjem. To se je tudi letos izkazalo za pravilno, saj je bilo vzdušje na prizorišču noro," je povedal Žiga, eden izmed organizatorjev ter član VIS-a Breedlock. Program na Marofu so morali RŠK-jevci malo skrajšati, saj niso dobili dovoljenja dlje kot do dveh zjutraj, na kar so jih opozorili policisti. Zanimivo, da so lani, v strogem centru Ribnice, vse do štirih zjutraj igrali Kingston, čez dva tedna pa še Mambo Kings - prav tako do svitanja. Drugo leto ob istem času, na istem kraju - v živo! Vabilo na Regijsko revijo malih pevskih skupin in oktetov Osrednje slovenske regije, ki bo v petek, 21. septembra ob 19. uri, v cerkvi pri Novi Štifti. V cirkuški delavnici je bilo potrebno pokazati veliko spretnosti 8 Sašo Hočevar Foto Sašo Hočevar in Helena Debeljak Kočevski kipar Stane Jarm je eden najbolj priznanih in najbolje prodajanih slovenskih kiparjev, ki je v Ribnici sicer že večkrat razstavljal, toda prvo samostojno razstavo njegovih del je bila odprta 10. avgusta v Galeriji Miklova hiša. Razstava je plod petletnega dogovarjanja, največja dilema sveta Galerije pa je bila, ali bodo uspeli kakovostno zajeti njegov široki opus ustvarjanja, ker razstavo niso želeli postaviti na retrospektiven način. Vodja Galerije meni, da jim je to uspelo, kar je potrdilo tudi občinstvo, ki je bilo med najštevilčnejšimi obiskovalci odprtja razstave v zadnjih sezonah., saj je bilo prisotnih kar 150 ljudi. To naj bi dokazovalo, da je Jarm v tem okolju zelo priljubljen. Na Jarmovi razstavi, ki bo odprta do 9. septembra, se lahko spoznavate z lesenimi kipi, ki segajo v njegov najzgodnejši opus (leto 1965), pa vse do letošnjih umetnin. Postavitev je bila v rokah kustosinje Brede Ilich Klančnik in Marka Glavača iz Kočevja, ki je letos diplomiral na likovni akademiji ravno iz smeri kiparstva. Z umetnikom Stanetom Jarmom se lahko na razstavi spoznavate tudi preko dokumentarnega filma, morda pa bo Galeriji v dneh pred ribniškim sejmom uspelo uresničiti tudi željo, da zainteresirane popelje v Osilnico, v kiparjevo galerijo. Alenka Pahulje Foto Marko Burger Območno združenje veteranov Vojne za Slovenijo, Ribnica, želi obvestiti javnost, da so bili prisotni na prireditvi ob dnevu državnosti 2007, čeprav v junijskem tekstu niso bili izrecno omenjeni. Uredništvo PRVI BOLŠJI SEJEM V RIBNICI OSNOVNOŠOLCI, DIJAKI IN ŠTUDENTI, TU JE PRILOŽNOST, DA PRODATE VSE, KAR VAM JE NAENKRAT POSTALO ODVEČ! Akademski kipar Stane Jarm je imel prvič v Ribnici samostojno razstavo BOLJŠI SEJEM JE PO NAČELU: PRIDEŠ, PRODAŠ, POKASIRAŠ, GREŠ! VABLJENI V ČETRTEK, 30. 8., ob 16h V CENTER RIBNICE. ŠE POSEBEJ VSI TISTI, KI SE VAM NA ŠOLSKIH KNJIGAH NABIRA PRAH ! RIBNIŠKI ŠTUDENTSKI KLUB Stane Jarm se je v Ribnici večkrat pojavljal, štirikrat tudi kot udeleženec naših likovnih srečanj. Teh že dolgo ni več, a Galerija razvija novo idejo - likovno šolo. Prepad med sodobno umetnostjo in javnostjo je največji ravno na likovnem področju, zato Galerija želi izobraziti kvalitetno likovno publiko. Projekt bo definiran že prihodnje leto, je povedal Stane Kljun, in upa, da ga bo podprla tudi Občina. Le-ta poudarja, da ne želi znižati nivoja ribniške Galerije, le ljudem bi jo rada bolj približala, in likovna šola se zdi za to naravnost idealna poteza. V Sloveniji podobna šola ne obstaja, le na fakultetnem nivoju, tako da bi bila vrata lahko na stežaj odprta za vse, le naš kraj ji mora dati potrebno podporo, da lahko zaživi. URADNE URE KRAJEVNE SKUPNOSTI RIBNICA Zaradi službenih obveznosti uradne ure ob ponedeljkih dopoldan do nadaljnjega odpadejo. Možnost dogovora za sestanek po tel.: 01/8369763 - popoldan (narejena je prevezava na GSM). Hvala za razumevanje. Predsednik KS Ribnica Jože Zidar 9 KULTURNE DROBTINICE STANE JARM PRITEGNIL LIKOVNO OBČINSTVO POGOVOR ako orisati Bernardo Kogovšek, ravnateljico Glasbene šole Ribnica, ki s prvim septembrom odhaja v zasluženi pokoj? Da začnemo s priznanji, ki jih je prejela, med drugim tudi Urbanovo nagrado in Gallusovo priznanje, ob 30letnici Noneta Vitra pa častno jubilejno Gallusovo značko za dolgoletno delo, ki jo je JSKD izpostava Ribnica takrat sploh prvič podelila? Ni možno strniti v nekaj stavkov vseh njenih vrlin. Pomnili jo bomo tudi po vedno nasmejanem obrazu, trdnem stisku roke, jasnih načelih, predanem delu, potrpežljivosti in pripravljenosti pomagati. Ravnateljico, ki prihaja iz idrijske vasice in je pri nas preživela velik del svojega življenja ter naše okolje pomembno zaznamovala, bomo poskušali odkriti še na malo bolj oseben način. K Pogovor: BERNARDA KOGOVŠEK Začniva s klasičnim vprašanjem, saj natančnega odgovora nanj marsikateri Ribničan morda ne ve. Od kod prihajate? Prihajam iz Zavratca, male vasice na tromeji Primorske, Notranjske in Gorenjske. Leži v občini Idrija. To je gorska vasica s čudovitimi razgledi na vse naokoli, ob jasnem vremenu vidimo Alpe s Triglavom in tudi Karavanke ter Kamniške Alpe. Sicer pa prihajam iz družine z osmimi otroki, kjer sem bila četrti po vrsti in prvi povojni otrok. Bilo nas je pet punc in trije fantje. Spomnim se, da smo bili od malega navajeni delati kmečka dela, velikokrat pa smo šli pomagat tudi sosedovim. Treba je bilo biti koristen. Vse poletne počitnice smo preživeli delavno, le ob nedeljah smo se tudi kaj igrali, še raje pa šli na kakšen sprehod. In delovne navade človeku ostanejo. Težko si predstavljam, da bi bila brez dela, da bi poležavala, zmeraj se je našlo kako opravilo. Vedno sem iskala delo in poti, uresničiti svoje ideje. Če ideje ne zagrabiš in o njej le sanjariš, se ne more nikoli uresničiti. Potrebno je delovati. Ali je bila glasba pri vas doma tudi v družini? Ja, res je. Vsi smo veliko prepevali, oče je bil tudi organist. Vedno se je prepevalo: ali ob kuhanju, na peči, ob pletenju in drugih delih. Prav hitro smo se ujeli. Starejše sestre so nas mlajše naučile in ko smo zapeli, smo hitro zapeli večglasno, poiskali drugi, tretji glas, fantje pa so dodali še četrtega. Še danes z veseljem zapojemo, ko se srečujemo. Lepo je to in hvala bogu med nami ni bilo nikoli trenj! Kje ste se šolali? Moji mladostni želji sta bili fizkultura ali glasba. Fizkultura oziroma športna vzgoja, telovadba, mi je bila zelo ljuba, imela sem rada atletiko in v njej tekmovala. Odločila pa sem se za glasbo. Najprej sem se učila klavir na Glasbeni šoli Idrija, se nato vpisala na Srednjo glasbeno šolo Ljubljana na teoretskopedagoški oddelek, na Akademiji za glasbo v 10 Ljubljani pa zaključila pedagoški oddelek. Tekmovali ste v atletiki? Ja, to je bilo čisto odkritje v osnovni šoli. Spomnim se, da se mi je kar naenkrat odprlo pri atletiki in orodni telovadbi (bradlja, gred itd.). Še brata Erznožnik, ki sta bila fizkulturnika oz. športna pedagoga na OŠ Žiri, kamor sem hodila v višje razrede OŠ, sta bila presenečena in sta me zelo vzpodbujala tudi za športno gimnazijo Škofja Loka. Najbolj uspešna sem bila v skoku v višino, kjer sem v 7. razredu na območnem tekmovanju Gorenjske na Bledu postavila gorenjski rekord, in kot so mi kasneje povedali, ga ni nihče premagal še celih 15 let. Rada sem imela tudi orodno telovadbo, pa tudi košarko, a to že malo manj. Kako in kdaj ste prišli v Ribnico? V Ribnico sem prišla leta 1968 in ostala vse do danes. Moja prva zaposlitev je bila namreč na OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica, kjer sem poučevala glasbeno vzgojo učence od 5. do 8. razreda. Moja prva ravnateljica je bila Milena Borovac, ki mi bo za vedno ostala v lepem spominu in mi je bila največji vzor kot človek in ravnatelj. Vodila sem tudi mladinski in otroški pevski zbor, z njima nastopala na številnih proslavah na šoli in v kraju, na občinskih in medobčinskih revijah, na republiški reviji v Zagorju, na javnih radijskih in TV - oddajah, leta 1971 bila organizatorka medobčinske pevske revije v TVD Partizan Ribnica. Na šoli sem postavila dekliški nonet, ki še vedno deluje kot nonet Vitra, imela krožek orffovega instrumentarija. Ob uvedbi novih učnih načrtov za glasbeno vzgojo na nižji stopnji OŠ sem izvajala seminarje za razredne učitelje in imela za njih hospitacijske nastope od 1. do 4. razreda. Poleg rednega dela sem s poučevanjem umetnostne vzgoje priskočila na pomoč gimnaziji Kočevje, kjer sem 5 let tudi vodila dekliški zbor ter glasbenima šolama Ribnica in Kočevje, ko niso imeli dovolj kadra za poučevanje nauka o glasbi. Mladi in zagnani ste prišli v Ribnico in že kmalu zelo zaznamovali tisti čas, tako glasbeni kot družbeni prostor. Menda je bil zelo odmeven neki pevski nastop v Gradu, kjer ste suvereno vodili zbore. Ja, to je bila prireditev v Gradu, leta 1975, mislim, da ob 30-letnici osvoboditve. Takrat se je tudi meni zdelo zelo imenitno, da sva skupaj z Radom Simonitijem vodila združene zbore. On je dirigiral odraslim zborom in vojaški godbi, jaz pa združenim mladinskim zborom ter tudi vojaški godbi. Vem pa, da takrat ni nihče pričakoval, da bo neko dekle pogumno dirigiralo združenim zborom. Nekateri so bili res presenečeni. Toda čisti začetki so bili tudi drugačni. Kmalu pa ste se pridružili tudi amaterskemu glasbenemu in kulturnemu dogajanju v Ribnici. Seveda, bila sem zagnana in polna energije. Videla sem mnogo priložnosti in možnosti. Na področju amaterske dejavnosti v Kulturnem društvu Gallus Ribnica sem bila nekaj let vključena tudi v dramsko sekcijo, 5 let sem vodila moški kvartet Vre, 15 let Mešani pevski zbor KUD Gallus, nonet Vitro pa vodim 33 let. V teh letih je bilo kar precej projektov. Od Božično-novoletnega koncerta, katerega pobudnica ste ravno vi, do različnih drugih prireditev. Božično-novoletni koncert bo letos že 20. zapored. Najprej se je imenoval samo Novoletni koncert in bil prvič izveden leta 1988, 28. decembra, in to v TVD Partizan. Na njem so sodelovali Nonet Vitra, Mešani pevski zbor KUD Gallus in kvartet Inles. Potem se je koncert širil, vključila se je dramska sekcija, pa potem plesna, in tudi glasbena šola je začela sodelovati. Pretežno so bili tematski koncerti. Lahko se res pohvalimo z veliko tekmovalnimi nastopi. Tekmovalo je 96 udeležencev solistično in v skupinah: na regijskem, državnem, mednarodnem nivoju ter osvojilo 28 zlatih, 31 srebrnih, 27 bronastih priznanj in 10 pohval. Za največje uspehe se je težko opredeliti, a morda so to naslednji trije: zlati priznanji na državnem tekmovanju, leta 1998 Saša Jamnik s flavto in leta 2005 Irena Nadler z altovskim krilnim rogom. Irena je naslednje leto prejela še zlato na mednarodnem tekmovanju v Novem Sadu. Kar nekaj učencev se je odločilo tudi za glasbeni študij. Jih potem še spremljate? Se kdo tudi vrne? Za glasbeno pot se je v tem času odločilo 14 učencev, če primerjam, v prejšnjih 31 letih pa 4 učenci. Kot pedagogi so se na šolo vrnili trije. Trenutno sta na šoli dva: Ksenija Abramović Grom, ki je na naše veselje že nekaj časa z nami, in Aleksander Oražem, katerega smo izredno veseli. Oba sta dosledna, pridna in odgovorna. Najbolj nas res razveseli, da se domači učenci vrnejo. Nina Šenk je uspešna skladateljica, ki se podiplomsko izobražuje v Nemčiji ter je s svojimi skladbami že osvojila Nemčijo in uspešno prodira po Evropi. Sedem se jih še izobražuje, ostali so pedagogi na drugih glasbenih in osnovnih šolah, dva pa sta poklicna pevca v Slovenskem komornem zboru. Ste imeli kak 'ključ', po katerem ste izbirali strokovni kader? Pedagoški kader se je pomnožil od 12 učiteljev pred mojim ravnateljevanjem do sedanjih 27. Dobila sem jih preko razpisov in osebnih poznanstev. Vsi so slovenski državljani, med njimi je nekaj učiteljev različnih slovanskih in madžarske narodnosti. Njihova strokovna usposobljenost je ustrezna 74 %, na kar je šola ponosna, saj jih je 30 % zaključilo študij in si pridobilo ustrezno izobrazbo ob poučevanju na naši šoli. To pomeni, da jih ima od 27 kar 20 ustrezno izobrazbo, kar je zavidljiva številka in to si štejemo v veliko zadovoljstvo, ker je po Sloveniji več glasbenih šol s slabšo kadrovsko zasedbo. Od kod vam vsa ta energija za vse delo, ki ste ga in ga še opravljate? Mislim, da jo dobim nazaj od ljudi, s katerimi delam, od učencev, pevcev... in to me žene naprej. Če ne bi bilo tega, bi že prej nehala. Tudi podpora doma in pri partnerju Janku je vedno bila tista prava. On mi je bil najboljši kritik in je znal oceniti: je bilo dobro, slabo; pohvaliti, pokritizirati. In, seveda, podpora prijateljev je tudi tista, ki mi daje energijo. Pri prijateljih začutiš njihovo iskrenost; tudi to te žene naprej. Pri meni je tako: če si nekaj začrtam, zamislim, grem do konca in izpeljem, izvedem idejo. Tudi to me žene in me napaja z energijo. Vidim cilj, potem pa ob 'poti' pot še dopolnjujem, izgrajujem in izboljšujem. Katere instrumente vse igrate? Igram klavir in kitaro. Klavir zdaj samo še za najnujnejše potrebe. Zelo mi je žal, da tega nisem gojila. Najbolj všeč so mi bili romantiki, Chopin in Schubert. Ta dva sem najraje igrala. Kakšno glasbo poslušate v avtu? Velikokrat prav nič. Zadnje čase madžarsko cigansko glasbo z orkestrom, pa tudi naša dva, Adija Smolarja in Iztoka Mlakarja. Rada prisluhnem opernim melodijam in arijam. Če vozim po znanih cestah, se glasbi lahko posvetim, sicer se moram cesti. Obojemu pa nikakor ne. Kaj vas je najbolj prevzelo, kateri koncerti, glasba? Če me kaj prevzame, se prav 'naježim' ali pa mi gre na jok. In koncerti zbora Carmina Slovenica z odlično dirigentko Karmino Šilec me res vedno prevzamejo. Karmina ima v sebi toliko energije in inovativnih idej, da človek ne more verjeti. Kakšni pa so vaši hobiji? Prostega časa v zadnjih letih skorajda nisem imela, sicer me pa sprošča ročno delo (klekljanje, pletenje), kolesarjenje, sprehodi, poslušanje glasbe ob različnih razpoloženjih… Klekljati me je naučila teta še v OŠ in kot otroci smo veliko klekljali, celo prodajali smo svoje izdelke in dobili na ta način kakšen dinar za šolske potrebščine. Potem pa sem to čisto opustila. Pred nekaj leti me je prijelo, da se preizkusim, ali klekljati še znam. In, ja, ugotovila sem, da ko človek enkrat zna klekljati, to zna za vedno. Tako kot voziti se s kolesom. Ja, v prihodnosti se nameravam temu kaj več posvetiti. Se po upokojitvi umikate iz GŠ, glasbenega življenja? Ali se boste še kako vključevali v dogajanje? Z upokojitvijo se iz GŠ popolnoma umikam, še vedno pa bom z veseljem prihajala na njihove koncerte. Si boste privoščili kaj počitnic? Ja, nameravam malo na morje ali v toplice, nato pa se že začne delo. Kakšno delo? Na kulturnem področju v Ribnici torej vendarle ostajate? Ja, ostajam, z veseljem. V Kanalski dolini, v vasici Lužice, imamo z Vitro 9. septembra koncert, nato pride medobmočna revija, kjer nastopamo z Vitro, in priprave na Božično-novoletni koncert; ta bo še prehitro tu. Dolgoročni cilji? Za zdaj nimam kakšnih dolgoročnih ciljev. Usmerila se bom na trenutne izzive in se posvetila vsakemu posebej, kot si bodo sledili. Dolgčas mi ne bo. Mi pa zelo ustreza, da bom imela za vsako stvar več časa, brez naglice in rokov. In če mi bo dolgčas po ljudeh, prijateljih, jih bom obiskala. Ste v vseh teh letih kdaj pomislili, da bi zapustili Ribnico in šli za delom drugam? Ne, niti enkrat. Ko sem prišla v Ribnico, sem začutila njene ljudi in si jih nisem želela zapustiti. In še nekaj je. Pripadnost. Če hočeš kaj narediti v kraju, lahko to narediš le, če z njim živiš in ga čutiš, mu pripadaš. Če prihajaš in odhajaš, do tega ne more priti, težko boš kaj naredil. So se vaše ambicije in želje uresničile? Lahko rečem, da sem v opravljenem delu presegla svoja pričakovanja. Vse, kar sem počela, sem opravljala z veseljem. Nikdar si nisem postavljala previsokih ciljev in nisem doživela bolečih razočaranj. Privzgojeno mi je bilo, da se znam veseliti drobnih stvari in za to sem svojim staršem zelo hvaležna. Pogovor vodila Zdenka Mihelič 11 POGOVOR Osebno mi je bil najlepši koncert zimzelenih melodij. Bilo je neopisljivo lepo in čisto vsi sodelujoči so me presenetili. Vse domače skupine so se potrudile in čudovito zapele, zaigrale... Izkazalo se je, da je bila tista glasba vsem zelo pri srcu. Ne morem pozabiti čudovito zapetih Orglic v izvedbi Moškega zbora Lončar! Zanimiv pa je bil tudi projekt Gallusovih skladb ob 400-letnici skladateljeve smrti z njegovo Misso canonico, moteti in madrigali v izvedbi pevcev Ribniške doline. Program je bil izveden sedemkrat- od Ribnice do Arcevije in Dunaja. Leta 1988 ste iz OŠ odšli v Glasbeno šolo Ribnica in v naslednjih letih postali njena ravnateljica. Prišlo je tudi veliko sprememb s številnimi uspehi in razširitvijo programa. Na Glasbeni šoli Ribnica sem bila zaposlena od 1988 kot učiteljica nauka o glasbi, 1994 pa sem prevzela vodenje Glasbene šole Ribnica. Od prevzema do danes se je število učencev povečalo za 60 %. Z ustreznim kadrom raste kvaliteta, z ustreznim pristopom učiteljev raste zanimanje. Odprli ste tudi številne oddelke, in to ne samo v Ribnici, temveč tudi v Velikih Laščah. V zadnjih trinajstih letih so se odprli: oddelek petja, oddelek violončela, oddelek pripravnice in predšolske glasbene vzgoje, povečalo se je število učencev pri vseh predmetih, največ pri godalih in pri flavti. Na željo staršev in Občine Velike Lašče se je odprl nov oddelek v Velikih Laščah, ki danes šteje 80 učencev v lastnih prostorih glasbene šole. Od prej sta še oddelka z 20 učenci v Sodražici in z 10 učenci v Loškem Potoku, kjer gostujemo v prostorih osnovnih šol. Danes imamo v Ribnici vseh devet predmetnih skupin, le nekaterih instrumentov znotraj skupin ne. Tako na primer ni harfe in orgel, pa tube med trobili. Toda tudi za orgle se odpirajo možnosti, česar sem zelo vesela. Na glasbeni šoli v Ribnici so torej naslednje skupine: klavir, harmonika, brenkala (kitara), godala (vsa štiri - violina, viola, violončelo in kontrabas), pihala s saksofonom, kljunasto flavto, flavto in klarinetom (ni oboe in fagota), trobila s trobento, pozavno, rogom in koničnimi trobili, tolkala z bobni, pavkami, vibrafonom, ksilofonom, metalofonom in zvončki, oddelek petja, kjer se uči kar 23 pevcev, pa potem predšolska glasbena vzgoja in pripravnica za najmlajše. Glasbena šola pa se je preselila v nove in lepše prostore. Za to je bilo potrebnega veliko poguma in energije. Velika pridobitev v tem času je res tudi nova glasbena šola v Ribnici, na katero sem zelo ponosna. Obogatena je s številnimi novimi instrumenti. Ima tudi vizualno prepoznavnost: svojo zastavo, svoje mape, priznanja in dopisni material. Ob 40-letnici smo izdali tudi svojo zgoščenko in drugi Zbornik (prvega ob 35-letnici). Tudi orkestri in skupine so zaživele in obogatile ne samo GŠ Ribnica, temveč celostno kulturno dogajanje v Ribnici. Postavili smo tri orkestre: godalnega, pihalnega in simfoničnega, ter številne komorne skupine, v njih učenci zelo radi igrajo; orkestri imajo najraje kaj temperamentnega, živahnega in njim ljubega. Glasbene šola Ribnica ima s svojimi glasbeniki veliko uspehov. Kaj botruje temu in kateri so bili največji uspehi? Ves čas sem se zavedala, da doslednost, vzpodbuda, pohvala in nagrada ustvarjajo pozitivno ozračje v kolektivu, ki je "glavni motor" za uspešno delo in "srce" za prijetno počutje na delovnem mestu. Prav gotovo vse to botruje veliki zagnanosti tako profesorjev, ki preko svojega dela, zadovoljstva, volje in zagnanosti vzpodbujajo tudi svoje učence in jih motivirajo delati vztrajno in stremeti po še boljšem in zahtevnejšem igranju. S tem so prišli tudi uspehi. OD TU IN TAM KRAP, TEŽKOKATEGORNIK Kočevsko jezero hrani kapitalne ribe in slišali smo že zgodbe, kako naj bi som z nabrežja odvlekel malega pudlja…Ribiči se seveda teh velikih rib ne bojijo, marsikdo pa jih ima na sumu, da namenoma dajejo v javnost take zgodbe, da nepovabljeni gostje ne motijo ribolova. Tjakaj redno hodijo tudi ribniški ribiči, ker naši potoki ne premorejo globin, kjer bi se lahko skrivali taki kapitalci. Vztrajnost se izplača in Blaž Abrahamsberg s Knafljevega trga je tudi ujel težkokategornika. Krap, težak 16 kg, dolg 92 cm. Iz kočevskega jezera so že izvlekli do 20 kg težkega krapa, a redko, pa tudi 16kilski so velika ribiška sreča! Zato čestitke Blažu, ki je krapa živega vrnil v jezero, da bo morda dočakal daljšo starost. Krapi živijo lahko podobno dolgo kot ljudje, jih pa prekašajo v vonju: krap ima do 300.000 krat bolj razvit vonj kot človek. AP Veličina krapa se meri po velikosti njegovega repa. Blažev ulov je z lahkoto prekril njegovo glavo. Krompirjev srček Pravijo, da imaš “krompir”, če te ujame sreča. Na vrtu Miheličevih je nastal v obliki srčka. Zgolj igra narave? ZM NAVIJAJMO ZA 'OBLEKICO' V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo 9. septembra festival Slovenska popevka 2007, tokrat tudi z avtorskim prispevkom z našega konca. Kot šesta po vrsti bo nastopila Nataša Mihelič s skladbo "Oblekica", ki sta jo napisala Miha Gorše (avtor glasbe) iz Dolenje vasi in Roman Zupančič (avtor besedila) iz Kočevja. Priredbo je prispeval znani pianist, skladatelj in profesor Andrej Goričar iz Ljubljane. Prenos festivala bo tudi na nacionalni televiziji. MG 12 Podjetniške informacije Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja. Razpisnik: Javni sklad RS a regionalni razvoj. Predmet razpisa: dodeljevanje ugodnih posojil za vzpostavitev novega ali širitev obstoječega obrata, diverzifikacijo z novimi izdelki in spremembo proizvodnega procesa. Rok: prvi 11. 9. 2007. Podrobnosti: http://www.rdf-sklad.si/gospodarstvo.html Javni razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet sofinanciranja so izključno nastanitveni obrati, hoteli, moteli, penzioni, apartmajska naselja, ki bodo dosegali najmanj 3* ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj je 10. Naslednji rok za oddajo prijav je 25. 11. 2007. Podrobnosti: http://www.podjetniskiportal.si/downloadfile.aspx?docid=5297 Javni razpis za sofinanciranje projektov izgradnje energetsko varčnih večstanovanjskih stavb. Razpisnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Rok: do 31.12. 2008. Podrobnosti: www.podjetniskiportal.si/downloadfile.aspx?docid=5139. Javni razpis za sofinanciranje projektov na področju enakih možnosti žensk in moških za leto 2008. Razpisnik: Vlada RS, Urad za enake možnosti. Rok: 14. 9. 2007. Podrobnosti: www.uem.gov.si/si/javna_narocila/javni_razpisi. • Javni razpis za odobritev garancij za finančni lizing nove opreme brez pologa v letu 2007 za mikro, mala in srednja podjetja, v sodelovanju z lizing hišami. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10. 11. 07. Vmesni roki: 10. 9., 10. 10. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4376. • Javni razpis za odobritev posrednih dolgoročnih investicijskih kreditov z garancijami v letu 2007, za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Slovenski podjetniški sklad v sodelovanju z bankami. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10. 10. 07. Vmesni rok: 10. 9. 07. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4375 . • Javni razpis za finančne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev invalidov v letu 2007. Rok: 5. 10. 07. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4374. • Javni razpis za odobritev ugodnih neposrednih kreditov za raziskovalno razvojne aktivnosti malim in srednje velikim podjetjem v letu 2007. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Rok: do odobritve razpisanih sredstev oz. 10. 10. 07. Vmesni rok: 10. 9. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4622. • Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva -Turistična infrastruktura. Rok: 14. 11. 07, 6.2. 08, 4. 6. 08 in 19.11. 08 oz. do porabe sredstev. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4738. • Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letih 2007 in 2008. Rok za oddajo vlog je 9. 9. 2008 do 12. ure oz. do porabe proračunskih sredstev. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=3948 • Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja v letu 2007. Rok za prijavo: je odprt najkasneje do vključno 25. 10. 2007. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=3711 • Javni razpis za odobritev mikrokreditov za mala podjetja v letu 2007. Rok za prijavo: je odprt najkasneje do vključno 25.10.2007. Podrobnosti: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=3712 Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov [email protected]. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. Podjetniške informacije Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja (v nadaljevanju: Regionalni sklad), Škrabčev trg 9 a, 1310 Ribnica, objavlja 4 javne razpise za financiranje podjetniških in kmetijskih investicijskih projektov. Predmet razpisov je dodeljevanje ugodnih posojil projektom, ki se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije. Obrestna mera je odvisna od lokacije projekta in se giblje med Euribor + 0,25% in Euribor + 1%. Doba vračanja posojila z vključenim moratorijem je do 18 let in je odvisna od višine odobrenega posojila. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje investicijskih projektov podjetniškega značaja je namenjen začetnim investicijskim projektom podjetniškega značaja. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.680.000,00 EUR. Prvi rok za oddajo prijav je 11. 9. 2007, zadnji rok pa 10. 12. 2007, vendar bo v primeru predhodne porabe sredstev na spletnih straneh Regionalnega sklada objavljeno zaprtje javnega razpisa. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - pridelava je namenjen za financiranje naložb v kmetijska gospodarstva za primarno kmetijsko proizvodnjo. Sredstva so namenjena za gradnjo, nakup ali posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo in urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1.898.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 14. 9. 2007. Javni razpis za posojila v kmetijstvo - predelava, trženje in dopolnilne dejavnosti je namenjen za investicijske projekte na področju dopolnilnih dejavnosti, trženja in predelave kmetijskih pridelkov. Sredstva se dodeljujejo začetnim projektom v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva pri vzpostavitvi novega obrata, širitvi obstoječega obrata, diverzifikaciji izdelkov obrata z novimi dodatnimi izdelki in bistveni spremembi proizvodnega procesa v obstoječem obratu. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 1.022.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 15. 9. 2007. Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje projektov lokalne in regionalne javne infrastrukture, je namenjen za investicijske projekte občin, in sicer na področju vodooskrbe, cestnega omrežja, podjetniške infrastrukture, okolja in prostora, komunalne infrastrukture, šolstva, zdravstva, socialnega varstva, športa in kulture ter trajnostne rabe energije. Skupna višina razpisanih posojilnih sredstev je 6.259.000,00 EUR. Rok za oddajo prijav je 3. 9. 2007. Vse vloge s programi z negativnim denarnim tokom, ekološko sporne investicije ter projekti brez realne možnosti za zavarovanje posojila, se kot neutemeljene zavrnejo. Zainteresirani lahko dodatne informacije o razpisih dobijo na tel.: 01/8361-953 in tudi na spletni strani Regionalnega sklada: http://www.rdf-sklad.si. Na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06-UPB2 in 33/07) objavlja OBČINA RIBNICA javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oz. magisterijem; • šest let delovnih izkušenj; • znanje uradnega jezika; • državljanstvo Republike Slovenije; • ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; • zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, • imeti morajo opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in državni izpit iz javne uprave, • usposobljeni morajo biti za delo z računalnikom. Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe, in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri čemer se upošteva čas opravljanja takega dela in stopnja izobrazbe. Zahtevane delovne izkušnje se skrajšajo za tretjino v primeru, da ima kandidat magisterij, doktorat ali zaključen specialistični študij oz. za eno leto, če ima opravljen pravniški državni izpit. Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, ali ima opravljena oz. priznana strokovna izpita (državni izpit iz javne uprave in strokovni izpit iz upravnega postopka). V nasprotnem primeru bo moral izbrani kandidat v skladu s prvim odstavkom 89. člena Zakona o javnih uslužbencih strokovna izpita opraviti najkasneje v enem letu od sklenitve delovnega razmerja. Delovno področje: organiziranje in vodenje občinske uprave ter opravljanje drugih najzahtevnejših upravnih in strokovnih nalog. Prijava mora vsebovati: • izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, • fotokopijo potrdila o izobrazbi in strokovnih izpitih • opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj, • izjavo kandidata, da: - je državljan Republike Slovenije, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, • izjavo, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Občini Ribnica pridobitev podatkov iz predhodne alinee iz uradne evidence. Pisna prijava naj vsebuje tudi kratek življenjepis in navedbo o tem, katera druga znanja in veščine je kandidat poleg formalne izobrazbe pridobil, vključno z navedenima strokovnima izpitoma. Izbrani kandidat bo delo na položajnem delovnem mestu "direktor občinske uprave" opravljal v nazivu "podsekretar". Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas (5 let), s polnim delovnim časom in z možnostjo ponovnega imenovanja. Izbrani kandidat bo delo opravljal v prostorih Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Formalno nepopolne prijave se v skladu s 24. členom Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 22/2004, 57/2005 in 10/2006) ne bodo uvrstile v izbirni postopek. Kandidat naj vloži prijavo v pisni obliki, ki jo pošlje v zaprti ovojnici z označbo: "prijava na javni natečaj - direktor občinske uprave", na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, in sicer do vključno srede, 5. 9. 2007. Za pisno obliko prijave se šteje tudi v obliki, poslani na elektronski naslov: obč[email protected], pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Informacije o izvedbi javnega natečaja dobite vsak delovni dan na tel. 01/837 20 30, kontaktna oseba Brigita Košmrlj. Občina Ribnica 13 RAZPISI UGODNA SREDSTVA REGIONALNEGA SKLADA ZA PODJETNIŠTVO, KMETIJSTVO IN OBČINE RAZPISI SOFINANCIRANJE UKREPOV ZA OHRANJANJE PODEŽELJA V OBČINI RIBNICA Zakonodaja ES je zelo zaostrila pogoje za dodelitev pomoči kmetijskim gospodarstvom. Občine tako lahko namenjajo sredstva le za tiste naložbe oz. ukrepe, ki izpolnjujejo predpisana merila Pogodbe ES. In to le za Skupinske izjeme za kmetijstvo (na podlagi Uredbe (ES) št. 1857/06 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov (UL L št. 358, z dne 16. 12. 2006, str. 3 ) in Splošnih pravil za gospodarstvo (na podlagi Uredbe komisije (ES) št. 1998/06, z dne 15. december 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči "de minimis" (UL L, št. 379, z dne 28. 12. 2006, str. 5). Občinski svet Občine Ribnica je ob upoštevanju predpisov citiranih uredb ES sprejel Pravilnik o sofinanciranju ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini Ribnica, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 70/07 (v nadaljevanju Pravilnik) in je začel veljati 18. 8. 2007. Usklajevanje določil Pravilnika in pridobitev pozitivnega mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bilo zamudno, zato sta bila sprejem Pravilnika in v današnji izdaji Rešeta objavljen javni razpis, prestavljena v drugo polovico leta 2007. Posledično bodo tudi roki za oddajo vlog na javni razpis in oddajo končnih obračunov kratki. Zato vse, ki ste se že zanimali za oddaje vlog, prosimo za razumevanje. Pravilnik, ki je objavljen tudi na spletni strani Občine Ribnica (www.ribnica.si), omogoča sofinanciranje različnih ukrepov: od priprav načrtov za novogradnje in adaptacije hlevov, nakupov materiala za navedene investicije, urejanja pašnikov, nakupa nove in rabljene kmetijske mehanizacije, prve postavitve intenzivnih in ekstenzivnih nasadov, varstva tradicionalnih krajin in stavb, pomoči za plačilo zavarovalnih premij, spodbujanja kakovosti kmetijskih proizvodov (npr. pridobitve geografskih označb, označb porekla, uvajanja zagotavljanja kakovosti …), zagotavljanja tehnične podpore primarnim kmetijskim proizvajalcem, do naložb za opravljanje dopolnilne dejavnosti in trženja proizvodov ter storitev iz dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. V javnem razpisu za leto 2007 je zaradi kratkega roka za izvedbo ukrepov - zaradi višine predvidenih sredstev v odloku o proračunu Občine Ribnica za leto 2007- navedenih le nekaj ukrepov, ki jih sofinancira občina. V večini primerov so to ukrepi, ki so bili sofinancirani že v preteklih letih. Predvidevamo, da bo v naslednjem letu javni razpis objavljen prej (najkasneje v juniju). Iz dokaj široke palete ukrepov, katerih sofinanciranje omogoča Pravilnik, bo občina v naslednjem letu lahko v javnem razpisu omogočila sofinanciranje tudi tistih ukrepov, ki jih do sedaj ni finančno podprla. Zato prosimo vse, ki se v naslednjem letu nameravajo lotiti projektov ali investicij, ki jih do sedaj občina še ni sofinancirala, tako sofinanciranje pa je s Pravilnikom mogoče, da o svoji nameri obvestijo Občino Ribnica, Oddelek za kmetijstvo in gospodarstvo, pisno ali na telefon 837 20 25. Tako bomo v razpis za leto 2008 lahko vključili sofinanciranje tistih ukrepov, za katere bodo kmetijska gospodarstva izkazala interes. Na ta način bo lahko javni razpis oblikovan tudi po željah in potrebah kmetijskih gospodarstev. Vsem, ki bodo na tak način pomagali pri oblikovanju novega razpisa, se lepo zahvaljujemo. Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo Tatjana Dečman-Žagar 14 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE UKREPOV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI RIBNICA V LETU 2007 I. Sredstva se lahko razpisujejo za naslednje ukrepe: 1. naložbe v kmetijska gospodarstva, 2. pomoč za zaokroževanje (arondacijo) zemljišč, 3. zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu, 4. naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. II. Upravičenci do pomoči: • so pri ukrepu pod tč. 1. in 2. pravne in fizične osebe (SME - podjetja), kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi Komisije (ES) št. 70/01, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska in gozdna zemljišča oz. objekte, ki ležijo na območju občine, kmetijsko gospodarstvo pa tudi ne sme biti podjetje v težavah; • so pri ukrepu pod tč. 4 člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti - na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na območju občine; • so pri ukrepu pod tč. 3 organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva in gozdarstva ter registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali JV regije. III. Splošni pogoji za pridobitev sredstev: 1. Pomoči, dodeljene na podlagi skupinskih izjem, predstavljajo sredstva iz javnih virov in se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki dotacij ali subvencioniranih storitev. 2. Sredstva za izvajanje programov na področju kmetijstva se zagotavljajo z Odlokom o proračunu Občine Ribnica za leto 2007 (Uradni list RS, št. 30/07). Višina razpisanih sredstev za ukrepe, ki so opredeljeni v točkah od 1. do 4. poglavja I., je 40.895 EUR. 3. Sredstva bodo dodeljena upravičencem, ki bodo za posamezen ukrep podali izjavo, da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov. Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel državno pomoč v razpisani višini, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. 4. Sredstva sofinanciranja se lahko uveljavlja le za ukrepe (investicije), začete in končane v tekočem letu oz. do roka za oddajo končnega zahtevka. 5. Sredstva pomoči se lahko dodelijo v primeru, kadar ta predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oziroma je pomoč nujno potrebna za ohranjanje stabilnosti in doseženega nivoja kmetijske pridelave, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč ter ohranjanja poseljenosti. 6. Podpore pri ukrepih pod tč. 1. in 4. pogl. I. se ne dodelijo za davke, razne takse, režijske stroške, stroške zavarovanj in druge stroške. 7. Sredstva pri ukrepih pod tč. 1.4., 1.5., 1.6. pogl. IV. se odobrijo po zaključku ureditve (investicije), na osnovi komisijskega ogleda in prevzema. 8. Občina bo za posamezni namen izplačala upravičencem sredstva samo do skupne vrednosti, določene v citiranem odloku o proračunu. 9. Upravičenci uveljavljajo pravico do pomoči na podlagi vloge in dokumentov, ki so navedeni v javnem razpisu. Vloga je v primerih, ko upravičenec priloži vso zahtevano dokumentacijo s končnim obračunom (dokazili), lahko tudi že zahtevek za izplačilo. 10. Kumulacija iz 17. člena Pravilnika o sofinanciranju ukrepov za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini Ribnica (Uradni list RS, št. 70/07) - v nadaljevanju Pravilnik o sofinanciranju, se uporablja za vse ukrepe, navedene v pogl I. Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členu 11 do 16 Pravilnika o sofinanciranju, se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti. V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ES št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES) št.1698/2005 ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči, določene z Uredbo ES št. 1857/2006. Pomoč, izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006, se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004, glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določene v Uredbi ES št. 1857/2006 in v Pravilniku o sofinanciranju. IV. Višina razpisanih sredstev, upravičeni stroški in pogoji za pridobitev sredstev: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva Namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje, dvig dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi, povečanje zaposlenosti v kmetijstvu in ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju ne sme preseči 400.000 EUR v obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je podjetje na območju z omejenimi dejavniki. 1.1. Priprava načrtov za novogradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji ES a. Predmet razpisa so sredstva za sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije (idejnega projekta, PGD, PZI) za novogradnjo ali adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, ki temeljijo na zakonodaji ES. Namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje, katerega cilj je ohranjanje in varovanje naravnega okolja ter izboljšanje higienskih razmer ali standarda za dobro počutje živali. b. Sofinancira se 50 % vrednosti izdelave projektne dokumentacije oz. največ do 1.500 EUR. c. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med Občino in upravičencem. Zahtevku mora biti priloženo dokazilo o plačilu (račun) ali pogodba z izvajalcem ter en (1) izvod dokumentacije iz tč. a., ki se po pregledu vrne upravičencu. 1.3. Adaptacija in rekonstrukcija gnojnih jam in gnojišč, ki jih zaradi izpolnjevanja standarda Nitratna direktiva ni mogoče več uporabljati a. Predmet razpisa so sredstva sofinanciranja nakupa materiala za gradnjo ali obnovo gnojišča, gnojne jame za gnojevko ali gnojnico. Namen ukrepa je posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje, katerega cilj je ohranjanje in varovanje naravnega okolja ter izboljšanje higienskih razmer ali standarda za dobro počutje živali. b. Sofinancira se 40 % vrednosti stroškov nakupa materiala za gradnjo ali obnovo objekta. c. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med Občino in upravičencem. Zahtevku mora biti priloženo predpisano dovoljenje za izvedbo investicije, dokazilo o plačilu materiala (račun). 1.4. Nakup in postavitev rastlinjaka s pripadajočo opremo a. Predmet razpisa so sredstva sofinanciranja, namenjena nakupu in postavitvi novih rastlinjakov z ustrezno tehnologijo pridelave zelenjave in zdravilnih zelišč. Namen ukrepa je predvsem dvig dodane vrednosti in kakovosti v pridelavi ter povečanje zaposlenosti v kmetijstvu. b. Osnova za sofinanciranje rastlinjakov je naslednja: - 45 EUR za m2 rastlinjaka s trdo kritino in - 25 EUR za m2 plastenjaka, - sofinancira se 40 % osnove. c. Minimalna površina rastlinjaka je 30 m2, maksimalna pa 320 m2. d. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med Občino in upravičencem. Zahtevku za sofinanciranje mora biti priloženo predpisano dovoljenje za izvedbo investicije. 1.5. Urejanje pašnikov a. Predmet razpisa so sredstva sofinanciranja, namenjena urejanju pašnih površin in podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše. Sredstva se dodelijo za novogradnjo pašnika ali za obnovo pašnika, starejšega od 10 let, če ne izpolnjuje pogojev za kandidiranje na državne razpise. b. Površina ureditvenega pašnika, katerega izgradnjo in ureditev sofinancira Občina, ne sme presegati 2 ha. c. Upravičeni so stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne črednike ter nakup opreme za ureditev napajališč za živino - sofinancira se 40 % vrednosti stroška nakupa navedene opreme oz. največ do 500 EUR na hektar ureditvenega pašnika. d. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med Občino in upravičencem. Zahtevkom za sofinanciranje stroškov morajo biti priložena predpisana dokumentacija za izvedbo investicije, dokazila o plačilu (računi) ali kupoprodajne oz. druge pogodbe in dokumentacija, iz katere so razvidni vrsta, namen in tehnični podatki o opremi. 1.6. Urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov - izvedba malih melioracij. a. Predmet razpisa so sredstva sofinanciranja namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oziroma pogojev obdelave kmetijskih zemljišč. b. Velikost predvidenega agromelioracijskega območja ne sme biti večja od 4 ha oz. kmetijsko zemljišče, katerega ureditev sofinancira občina, ne izpolnjuje pogojev za kandidiranje na državne razpise. c. Upravičeni so stroški: - strojnih storitev za odstranjevanje skal, zarasti, ravnanja zemljišča in nasipanja - sofinancirajo se dejanski stroški izvedbe oz. največ do 1.000 EUR na ha ureditvenega zemljišča; d. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom za sofinanciranje stroškov morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi) ali kupoprodajne pogodbe. 2. Pomoč za zaokroževanje (arondacijo) zemljišč Zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel in neugodne posestne strukture je namen ukrepa spodbuditi izvajanje združevanj in menjav kmetijskih zemljišč na območju občine. 2.1. Izvedba postopka medsebojne menjave kmetijskih zemljišč a. Predmet razpisa je finančna pomoč v obliki nepovratnih sredstev za kritje stroškov, nastalih z zaokrožitvijo zemljišč. Ukrep velja le za tista področja, kjer postopek o uvedbi komasacije še ni bil uveden ali na področjih, kjer že tečejo postopki za uvedbo. b. Upravičeni so stroški pravnih in upravnih postopkov - finančna pomoč se dodeli v višini 100 % nastalih upravičenih stroškov oz. največ do 1000 EUR na leto na kmetijsko gospodarstvo. c. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi). 3. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu a. Predmet razpisa je finančna pomoč v obliki nepovratnih sredstev, ki je namenjena za izvedbo tehnične pomoči primarnim kmetijskim proizvajalcem za pridobivanje novih znanj, ki zagotavljajo ustrezno usposobljenost in možnost koriščenja storitev svetovanja. b. Upravičeni so stroški: - programov izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, ki imajo stalno bivališče v občini - sofinancira se 100 % nastalih upravičenih stroškov honorarjev za storitve, potnih stroškov, stroškov najemnin, publikacij; - programov organizacij forumov za izmenjavo znanj med kmetijskimi gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih - sofinancira se 100 % nastalih upravičenih stroškov udeležbe, potnih stroškov, stroškov publikacij, najemnin razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca. c. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med Občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi) ali pogodbe z izvajalci storitev. 4. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah Skupna pomoč "de minimis", dodeljena za navedeni ukrep kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. a. Predmet razpisa so sredstva za sofinanciranje projektne dokumentacije in investicij za izvedbo dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, s katerimi se ustvari pogoje in možnosti za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali posodobi in modernizira že obstoječe dopolnilne dejavnosti. b. Upravičeni so stroški: - projektne dokumentacije za izvedbo investicije (idejni projekt, PGD, PZI) - sofinancira se 40 % vrednosti upravičenih stroškov dokumentacije oz. največ 1.500 EUR. c. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med občino in upravičencem. Zahtevkom morajo biti priložena dokazila o plačilu (računi), pogodbe z izvajalci storitev oz. del. Pri dokazilih mora biti priložen še en (1) izvod dokumentacije iz tč. a., ki se po pregledu vrne upravičencu. V. Nadzor in sankcije: Namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska uprava Občine Ribnica. V primeru nenamenske porabe sredstev je prejemnik dolžan vrniti odobrena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. VI. Vloge: Vlagatelji izpolnijo in oddajo vloge v vložišču Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, obvezno na predpisanem obrazcu "Vloga za dodelitev sredstev za sofinanciranje ukrepov s področja kmetijstva". Obrazci za vloge so na voljo v vložišču, na oddelku za gospodarstvo in kmetijstvo Občine Ribnica ali na spletni strani www.ribnica.si., kjer lahko dobite tudi informacije na tel. 837 20 25. Obrazci so na voljo tudi na sedežu pristojne službe Kmetijsko gozdarske zbornice, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, enota Ribnica, Škrabčev trg 19, Ribnica. Telefon za informacije 836 19 27. Vloge pri ukrepih morajo vsebovati: • osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), KMGMID številko oz. matično številko, davčno številko, številko računa za nakazilo sredstev, • namen zahtevka, • izjavo o točnosti navedenih podatkov, • izjavo, da upravičenec za ta namen še ni v tekočem letu prejel sredstev iz državnega, občinskega proračuna ali mednarodnih virov, če pa jih je prejel, vlogi priloži fotokopijo subvencijske vloge za leto 2007. Pri ukrepih št. 1. in 4. je potrebno vlogi priložiti še: • mnenje pristojne službe Kmetijsko gozdarske zbornice, Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, o upravičenosti izvedbe ukrepa, • druge zahtevane priloge (predračuni, računi, pogodbe), • pri ukrepih št. 1.4, 1.5., 1.6, 2.: - posestni list, - zemljiškoknjižni izpisek, najemno pogodbo, če ima vlagatelj zemljo v najemu, - kopijo katastrskega načrta v merilu 1:2.880 z označenimi mejami ureditvenega območja oz. situacijo. Pri ukrepu št. 3. je potrebno priložiti vlogi še: • programe izobraževanja in usposabljanja z okvirnim terminskim potekom ukrepa. Pri ukrepu št. 4. je potrebno priložiti vlogi še: • fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le - ta še ni registrirana. Vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene s sklepom župana in ne bodo obravnavane v nadaljevanju postopka. Vloge bo pregledala strokovna komisija, ki jo bo s sklepom imenoval župan. Vloge se bodo odpirale po zaporednem vrstnem redu njihovega prispetja. Odpiranje vlog ni javno. Po pregledu vlog na podlagi pogojev in kriterijev tega razpisa bo komisija pripravila predlog prejemnikov sredstev. Predlog komisije potrdi župan in prejemnikom sredstev se izda sklep o višini odobrenih sredstev za posamezni ukrep. Medsebojne obveznosti med občino in upravičencem se uredijo s pogodbo. VII. Rok za oddajo vlog: Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je 25. 9. 2007. Upoštevane bodo vloge, ki bodo oddane do postavljenega roka. Vlagatelje, ki bodo oddali formalno nepopolne vloge, bo občinska uprava Občine Ribnica pozvala na dopolnitev. Občina Ribnica 15 RAZPISI 1.2. Nakup in montaža nove tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke - nakup hladilnih bazenov a. Predmet razpisa so sredstva sofinanciranja nakupa stabilnih in prevoznih hladilnih bazenov za mleko in mlekovodov zaradi investicijske in tehnološke posodobitve mlečne proizvodnje. b. Sofinancira se 40 % vrednosti hladilnega bazena za mleko ali mlekovoda oz. največ do 1.500 EUR. c. Sredstva se odobrijo po dejansko opravljenem nakupu in plačilu. Upravičenci uveljavljajo sredstva na osnovi zahtevka, ki je priloga k pogodbi, sklenjeni med Občino in upravičencem. Zahtevku mora biti priloženo dokazilo o plačilu (račun) ali kupoprodajna pogodba in dokumentacija, iz katere so razvidni vrsta, namen in tehnični podatki o bazenu oz. opremi. KAM GREMO ? (6. DEL) KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: __________________________________________________ __________________________________________________________ __________________________________________________________ __________________________________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:___________________________________________________ __________________________________________________________ Ime in priimek: ______________________________________________ Ulica: _____________________________________________________ Pošta: _____________________________________________________ Tel.: _______________________________________________________ *** Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 17. septembra 2007. Pravilna rešitev iz 7. številke Rešeta je: TRETJA URBANOVA NOČ Med pravilnimi rešitvami pa je žreb določil naslednje nagrajence: Nagrade, majico in trak za ključe, ki jih tokrat poklanja RADIO URBAN, prejmejo: SIMONA RITLOP, Sušje 16, 1310 RIBNICA GAŠPER ILC, Lončarska ulica 52, 1331 DOLENJA VAS SUZANA PERKOVIČ, Prijateljev trg 4, 1310 RIBNICA STANE LEVSTEK, Lipovec 13, 1331 DOLENJA VAS KSENIJA TUMORAT, Knafljev trg 4, 1310 RIBNICA ZABAVNE STRANI KUPONI Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste prejeli po pošti. 22 Spoštovane, spoštovani, pred nami je šesto nadaljevanje razmišljanja Kam gremo. Za mladež bo dogovor kratek: V šolo oz. počasi že na faks. Za ekonomiste in analitike je to kar velika kost za glodanje v smislu, kam divjajo cene hrane, še zlasti zelenjave in sadja ter seveda tudi ostalih življenjsko nujnih potrebščin. S te perspektive že krepko prehitevamo vso Evropo. Cene so se od uvedbe evra zvišale ponekod tudi do 50 in celo 100 %. Z druge strani, nekoliko bolj vzpodbuden rezultat je gospodarska rast, na katero pa pričnemo ob še vedno istih plačah, kot smo jih imeli pred letom 2000, gledati z nasmeškom in celo razburjenostjo. Skratka, letošnji trendi gospodarskega gibanja zastavljajo resna vprašanja, kje in kako se bo to vse skupaj ustavilo in kakšne bodo posledice, ter nazadnje, kdo bo nosil breme vsega tega? Na prvo žogo lahko ugotovimo in ne nazadnje pritrdimo, da kreatorji tega dogajanja pač ne, kvečjemu večina davkoplačevalcev. Pa pustimo to za kdaj drugič, ko bodo znane že prve posledice teh izsledkov, in se posvetimo drugi stvari. Verjetno se bo večina strinjala z ugotovitvijo, da bi bilo dobro, če bi Slovenija kandidirala za organizacijo olimpijskih iger, tako zimskih kot poletnih, da bi predsedovali EU vsaj vsak tretji, če ne drugi mandat… s predpostavko, da bi se pomembni dogodki vsakič odvijali v drugem kraju in da bi bila vsa Slovenija ena olimpijska vas (pa pustimo sedaj že obstoječe o. vasi, kar zadeva oblačenja). Tako bi vsaj dobili nove ceste, obnovljene stavbne razvaline, Slovenija bi v nekaj letih postala velika, zelena, urbana oaza sredi ponorelega sveta. Glede na to bi lahko (sedaj smo sicer že prepozni) že v tem prvem predsedovanju EU v prvi polovici prihodnjega leta naš župan 'zlobiral' kakšen ministrski posvet evropskih glav v Ribnici. Recimo, konferenca bi bila v Idealu, potem bi sledil ogled Ribnice po trenutni severni obvoznici, šli bi na stadion v OC Ugar, kjer bi jim priredili folklorni festival, in znova bi se vrnili skozi center, mimo 'Cenetove gostilne', po glavnem, Škrabčevem trgu, naprej mimo UE Ribnica do Ideala. Idelano bi to bilo, povem vam, da bi bil v tem primeru v nekaj mesecih rešen celotni prostorski plan Ribnice. Pa ne samo to! Vse omenjene lokacije in 'naravni' spomeniki bi dobili Rib'nčana vredno podobo. Tako pa se moramo žal v tem trenutku zadovoljiti s prihajajočim sejmom, na katerem vsaka štiri leta in še kakšno vmes z lahkoto dobimo slavnostnega govornika v osebi, ki kotira v sam vrh razpoznavnosti. Da pa bi se zaradi tega kdo spustil v kakšno obnovo cest in stavb, je to vendarle premalo. Pa zakaj bi, bodo rekli nekateri (jih je več, kot imamo prstov na vseh udih), ki v času sejma odpotujejo drugam, z mislimi in besedami: "Saj je tako vsako leto vse isto, en sam šunder, novega ni nič itd." Naj tako razmišljujoče osebke potolažim z besedami, da je suha roba še vedno lesena, lonci še vedno iz gline in če bi bilo to kakorkoli drugače, bi bilo nekaj hudo narobe. Da bi recimo to naravno bogastvo zamenjala plastika? Saj je plastika tudi sestavni del sejma, vendar izključno zaradi tega, da lahko sejem sploh živi, kar večina ne ve ali noče vedeti, da je tako. Izdelovalce suhe robe, demonstratorje je treba plačati, z organizacijo takšnega dogodka so nemajhni stroški in nekje je treba ta denar dobiti. Dobi pa se trenutno lahko le z oddajo javnih površin, za katere da občina koncesijo Turističnemu društvu, s čimer lahko društvo potem vse izpelje. In končna bilanca niti približno ni takšna, kot vas večina misli. Ne nazadnje so vsi prihodki in odhodki tudi veliko bolj transparentni kot pri večini ostalih društev v dolini. Glede ostalih novosti v sklopu Ribniške jeseni zadnjih let, pa lahko le največji ciniki ob pogledu na številne 'jumbo' plakate, zgibanke, spletne strani…, skomignejo z rameni, po navadi takšni, ki so 'sposobni' le na jeziku, eno nadstropje više od tega organa pa je zaprašen labirint. Ob koncu te kolumne še vsa pohvala vsem društvom, podjetjem, posameznikom v Leskovi deželi, ki so letošnje poletje in še prej pomlad, pa prihajajočo jesen, skratka celotno leto 2007 obogatili s številnimi prireditvami, dogodki, kot jih doslej še nikoli ni bilo v takšnem številu, in vsak je omembe vreden. Če ste jih namenoma ali kako drugače izpustili, pa ni problem organizatorjev niti župana niti papeža, temveč v predsodkih. Pa prijetno na prihajajočih dogodkih! Marko Modrej Pripravil Marko Modrej Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekaj povezanega s pokroviteljem nagrad... 1. Tokrat se bomo ogrevali z matematično funkcijo. Izračunajte naslednjo enačbo in rezultat vpišite pod ustrezno številko: 100 x 3 : 5 x 2 - 100 x 2 - 8 = -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------2. Turistično društvo Ribnica je eno najstarejših društev v kraju, na osebni izkaznici ima že trimestno število. V svojem grbu nosi tudi starost Ribnice, ki bo leta 2082 praznovala… B 900 let L 980 let R 1000 let -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------3. Prejšnji konec tedna so se znova podali na pot po bivši Jugoslaviji legendarni dvokolesniki iz Kopra, ki so s svojimi lastniki iz Dolenjih Lazov in bližnje okolice prekrižarili dobršen del Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Kakšno ime so si legende nadele? K Nostalgični jezdeci I Apntour 2007 O Hlaparji -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------4. Poleg Oratorija na župnijskem vrtu je bilo letos v Ribnici za otroke poskrbljeno tudi v bližnjem Gradu. Tam je letos že petnajstič potekala… D Ringaraja R Grajska tržnica B Lumpijada -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------5. Letos bo v okviru Ribniškega semnja tudi posebna linija potniškega vlaka, ki so ga pripravile Slovenske železnice. Proga bo povezovala… N Ljubljano, Novo mesto, Ribnico H Bohinj, Kobarid, Postojno, Ribnico I Maribor, Ljubljano, Ribnico -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------6. Novost v okviru letošnjega sejma je med drugimi tudi današnji… O Koncert društva žvižgačev Ribnica Š Knjižni - boljši sejem pred Miklovo hišo v Ribnici J Turnir v metanju krompirja v Nemški vasi -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------7. Ob omenjenih nadgradnjah sejemskega dogajanja v Ribnici bo v nedeljo v Gradu še en velik koncert glasbenih 'bogov' in prekmurske bande, v kateri kraljuje… K Vlado Kreslin V Feri Lainšček B Joužek Kociper -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------8. Za sejmom bo v soboto, 8. septembra v Hrovači potekal zanimiv in že znameniti fižolov dan, ki je posvečen avtohtoni vrsti fižola… S rib'nčan C gornik M hrovaški medaljon -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------9. Konec meseca se nam obeta še en vrhunski dogodek, in sicer 11. Evropsko prvenstvo… Ž lončarjev E mažoret Š obrekovanja 10. Ozrimo se še malce na jutrišnjo Urbanovo noč, na kateri bo nastopila zmagovalka lanske bitke talentov na TVS in drugouvrščena z letošnje EME… I Eva Moškon M Eva Černe P Rebeka Dremelj -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------11. Na prireditvi bomo že tretjo leto zapored zbirali vaše prostovoljne prispevke, ki bodo tokrat namenjeni… B VDC Ribnica C Društvu Sožitje J RK Ribnica -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali na dopisnici najkasneje do 17. septembra 2007. Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali 5 lepih nagrad (majice in trake za ključe), ki jih poklanja TURISTIČNO DRUŠTVO Ribnica. MALI OGLASI ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- PRODAM ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Prodam otroški kombiniran voziček. Tel.: 031 / 566 052. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------V Otavicah prodam več njiv in travnikov. Cena: 0,8 evra/m2. Tel.: 041/ 479 898. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ODDAM, NAJAMEM, MENJAM ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------V Ribnici oz. Kočevju najamem stanovanje. Tel.: 051 / 263 889. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------V Ljubljani, na Kodeljevem, menjam dvosobno stanovanje za manjšo, vseljivo in urejeno hišo v Ribniški dolini. Franc, tel.: 01 / 540 10 95. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------V hiši v Ribnici oddam mansardno stanovanje. Mesečno 230 evrov + stroški. Kličite po 3. septembru na tel. št. 0590 25 500 ali 051 371 178. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- RAZNO ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Odkupujemo smrekovo in hrastovo hlodovino. Gotovinsko plačilo ob prevzemu. Cena od 55 evrov naprej. Ergo les d.o.o. Tel.: 051 / 857 878. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil. Nudim tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- MALI OGLASI 23 ZABAVNE STRANI SEMANJI KVIZ ZAHVALE Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Kako dojamemo naj, da te več ni, ko pa še nedavno skupaj srečni smo bili? Nasmešek tvoj v nas nikoli ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam bo večno živel. ZAHVALA ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil naš predragi mož, oče, stari ata, brat, svak, stric in tast Ob hudi in boleči izgubi dragega moža, očija, sina in strica MARJANA VALIČA iz Bukovice pri Ribnici SIMON GORŠE s Prijateljevega trga 9 v Ribnici iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Svojci se najlepše zahvaljujemo župnikoma, g. Antonu Berčanu in g. Andreju Muleju, pevcem za lep obred in dr. Alenki Nadler Žagar za skrben odnos do pokojnika in njegovih bližnjih. Žalujoči vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, prinešene sveče, cvetje in ostale darove; župnikoma g. Berčanu in g. Levstku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, našemu trobentaču Roku Nemaniču za lepo zaigrano Tišino ter vsem, ki ste pokojnika imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno zahvalo pa izrekamo celotnemu osebju ZD Ribnica za hitro in nesebično pomoč, Slavki Drobnič, ki nam je v najhujših trenutkih trdno stala ob strani in nam bila v čustveno podporo, posebej pa dr. Čampi in dr. Šmalčevi za vse spodbudne in tolažilne besede. Vsem skupaj in vsakomur posebej, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala. Žena Francka, sinova Mitja in Rok s Tejo, mama Neža in mama Francka MED INVALIDI IN Z NJIMI V tvojem svetu je tisoč imenitnih reči, tisočkrat tisoč in še ena povrhu, več kot v bajkah Tisoč in ene noči, več kot v vseh bajkah in še eni povrhu. DI Ribnica obvešča vse svoje člane, da bo v začetku septembra organizirano LETOVANJE NA MALEM LOŠINJU. 27.9. bo organiziran IZLET NA PRIMORSKO. Ogledali si bomo več zanimivosti, kot so soline, pražarna itd. Po kosilu pa bo organizirano kopanje v hotelu Delfin. V oktobru je organiziran KOPALNI DAN. Točen datum boste lahko izvedeli oktobra v pisarni društva, in sicer : ob ponedeljkih in petkih od 9. do 11. ure ali po telefonu 836 -11- 69 V tvojem svetu, v deželi otrok, nosijo dnevi klobuke postrani, a za klobuki so maki in glog, a pod klobuki - čudeži nenadejani: trata s sto sonci in v travi čoln, ptica na krmi njegovi zeleni, a čoln do vrha mandeljnov poln in ptica ponuja: Pridi in vzemi! V tvojem svetu zate vse dni godejo godci izbrani, in kadar med zvoki zaspiš, ti z dlani rastejo zvončki in tulipani. … Predsednik društva Marjan Zajc Tone Pavček, Nevidni kot Ob izgubi naše ljube OBVESTILO ZA UPOKOJENCE VITE ŠILC Upokojenci, ki gredo na DOPUST V NEUM, morajo obvezno imeti s seboj potne liste. Odhod je 31. 8. iz Slatnika bi se radi iskreno zahvali vsem, ki ste po njenem rojstvu upali z nami, nam stali ob strani v urah preizkušnje in z nami premagujete bolečino. Od srca hvala sestram in zdravnicam CZBO iz Šentvida pri Stični. Vsi njeni Za vedno boš ostala naš mali sonček! 24 JESENSKI IZLET bo predvidoma 29. 9. Ogledali si bomo KRAS. Odbor DU Ribnica PO DOLINI NOVO IGRISCE IN NOVO VOZILO POZDRAVILA TUDI PREMIER IN OBRAMBNI MINISTER anes je dan, ki sem ga čakal že od lani, saj sem končno uzrl težko pričakovano parado in rečem vam: res me ni pustila ravnodušnega. Lani sem kar drgetal, ko je bilo govora o vojaški paradi, saj smo 'spolirali' že vse Patrie, helikopter in ves ostali vozni park, nato pa je šlo vse k vragu. Ne morete si predstavljati, kako sem bil razočaran. Soproga me je napotila k psihiatru in svetoval mi je čim več gasilskih parad. Ampak vaša prekaša vse! Res sem presrečen, kako je v Rakitnici organizirano gasilstvo in po enakem principu bomo organizirali tudi slovensko vojsko. Čestitam vam ob vašem prazniku in dodajam: riba bo zmeraj riba, rak bo zmeraj rak in tudi, če jih sparimo, ne bo nastala raca, pa tudi želva ne!" je vzneseno zaključil svoj pozdravni govor 'minister Karel Erjavec'. "D Tako slovesno je bilo v Rakitnici na zadnji vikend v letošnjem avgustu, 25. in 26., ko so v soboto odprli novo športno igrišče, v nedeljo pa prevzeli novo gasilsko vozilo. Pohvale je PGD Rakitnica in vaščanom namenil tudi 'premier Janez Janša', ki je Rakitnico proglasil kar za slovenski Monako, ker se skozi njo dirka kot po stezi Formule 1. Seveda pa minister in premier nista prišla osebno, vanju se je preobrazil igralec Matija Bartol, član MD Okameneli svatje. Slednji so po prevzemu vozila zaigrali situacijsko komedijo Desetina, v njej pa so v zgodbo povezali igrišče ter vozilo na način, da bi lahko njuna pridobitev zadostila direktivam EU. Pri režiji je sodeloval Drago Milinovič. "PGD Rakitnica je bilo ustanovljeno leta 1919 in do leta 1965 je zelo aktivno opravljalo svoje naloge, nato pa je delovanje popolnoma zamrlo. Leta 1982 so ga na pobudo nekaj članov obudili, in sicer so pričeli z izgradnjo novega gasilnega doma. Do odprtja leta 1990 so uspeli nabaviti novo motorno brizgalno in novo vozilo, potem pa je zopet sledila kriza. Leta 2002 je po delni zamenjavi vodstva društva k sodelovanju pristopil predsednik vaškega odbora Janez Levstek in društvo je dobilo nov zagon," je na kratko orisal zgodovino društva, ki danes šteje danes nekaj čez 50 članov, predsednik PGD Rakitnica, Pavel Henigman. Leta 2004 so dom temeljito obnovili, na fasado pa je umetnik Jožef Jerome naslikal fresko sv. Florjana s panoramo Rakitnice. Toda zagnani vaščani in gasilci niso obstali z delom. Odločili so se za nakup novega vozila in izgradnjo športnega igrišča ob gasilnem domu. Vodja projekta je bil Danilo Hočevar, ki je povedal, da je bilo v igrišče vloženih preko 200 ur prostovoljnega dela in 40.000 EUR. PGD Rakitnica so se kot prvo gasilsko društvo javili tudi na javni razpis Fundacije za šport in pridobili sredstva 16.000 EUR. "Igrišče že služi svojemu namenu. Vsak večer je tu polno mladih in starejših. S prvimi tekmami v malem nogometu, odbojki in košarki smo želeli prikazati, katerim športom igrišče služi, seveda pa se na njem lahko igrajo tudi razne druge igre. Igrišče v sklopu doma bo primerno tudi za gasilske vaje in kot prireditveni prostor," je dejal Danilo Henigman. Igrišče je tudi razsvetljeno, pozimi pa naj bi tam nastalo še drsališče. Lastnik in upravljavec je PGD Rakitnica. “Minister” je obljubil, da se bo Slovenska vojska zgleNa začetku nedeljskega slavja so po dovala po Rakitniških gasilcih gasilski paradi 130 gasilcev nagovorili predsednik domačega društva Pavel Henigman, predsednik GZ Ribnica Janez Henigman in predstavnik GZ Slovenije Bogomir Samsa. Generalni pokrovitelj, župan Občine Ribnica Jože Levstek, je vsem zaželel tudi vso srečo pri uporabi igrišča in tudi vozila, "ki naj v prvi vrsti služi izobraževanju in tekmovanjem, akcijam pa, upajmo, čim manjkrat". Po slovesni predaji ključev vozila poveljniku Bojanu Kersniču je sledil prerez traku in za volan vozila je že sedel njegov novi šofer, gasilec Rok Lovšin. Zaigral je motor in zapela sirena, tokrat le v vesel v pozdrav, ljudje pa so gromko zaploskali. Sledil je govor poslanca Jožeta Tanka, nato pa Nostalgijo so rakitničani obujali z znanima harmonikašema je novo športno igrišče in novo gasilsko vozilo blagoslovil dolenjevaški njunih veselih prepevanj. Vsem prizadevnim pri župnik Branko Potočnik. Na proslavi sta se na izgradnji športnega igrišča in nakupu novega dan 'preporoda' rakitniškega gasilstva, kot je dejal gasilskega vozila so se na koncu prireditve zahpovezovalec Sašo Hočevar, vrnila tudi dva valili s podelitvijo gasilskih odlikovanj GZ 'odpisana'. S petjem in igranjem na harmoniko sta Slovenije, priznanj GZ Ribnica ter društvenih priznavdušila Stane Henigman, imenovan Martinov nanj. Z voljo, pogumom in slogo se da marsikaj lulček, ter Jože Henigman, Đorđ. Tako dobro sta narediti in to so Rakitničani ponovno dokazali. se vživela v svojo vlogo in njuno himno Naša teta Nežika, ki je kot kavboj prišla iz Teksasa, da so se Fotografirala in spremljala Zdenka Mihelič vsem nostalgično obudili spomini na stare čase ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA - PO VASEH Hrovača, Goriča vas, Nemška vas, Otavice Prigorica, Dolenja vas, Rakitnica Blate, Grčarice, Lipovec, Zadolje Breg, Dolenji Lazi, Velike Poljane, Dolenje Podpoljane, Žlebič Ortnek, Gorenje Podpoljane, Finkovo, Gorenji Lazi, Žukovo, Vrh pri Poljanah, Bukovec Praproče, Maršiči, Rigelj, Pusti Hrib, Gašpinovo, Hojče, Hudi Konec, Sinovica Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje Črni Potok, Vintarji, Pugled, Perovo, Zadniki, Črnec, Brinovščica 04. 9. 06. 9. 11. 9. 13. 9. 18. 9. 20. 9. 25. 9. 27. 9. 25 V POLITIČNIH KROGIH Povezovalna koalicija Pred začetkom jesenskih zasedanj Državnega zbora (DZ) je primeren čas, da se ozremo v prvo polletje dela te institucije in poskušamo ugotoviti značilnosti, ki so nas spremljale v tem obdobju. ---------------------------------------------------------------------------Predvsem je izstopala želja koalicije, da se večino zakonodaje sprejema s čim širšim soglasjem. Prav zato je bilo veliko naporov vloženih tako v pogovore in usklajevanja znotraj koalicije kakor tudi z ostalimi parlamentarnimi strankami. Jasno nam je, da je za uspešen razvoj Slovenije potrebno doseči čim večje soglasje, če hočemo oblikovati širše sprejemljive in kvalitetne rešitve. Velika večina zakonodaje presega okvire potreb te koalicije in tega mandata, zato je tak, širši pristop nujen. Vsaka stranka pa se odloči, ali bo v posameznih projektih sodelovala ali ne in kako bo sodelovala. Seveda pa pristop strank k sodelovanju še ne pomeni njihovega vnaprejšnjega soglasja za posamezne rešitve, daje pa precej več možnosti za ostrenje idej, izboljševanje predlogov ali pojasnjevanja. Takega načina dela se prejšnje koalicije niso posluževale. Prav zato smo se lahko lotili nekaterih pomembnih projektov, ki se jih prejšnje vlade niso lotevale ali so jih odrivale na stran. Problemi se zaradi tega niso zmanjšali. Nasprotno. Ker se jih prejšnje koalicije niso lotevala sproti, so problemi postajali vse večji in večinoma povsod so neurejene razmere predstavljale že resne težave. V ta "paket" zagotovo sodijo: železniška zakonodaja, zakon o reviziji postopkov javnega naročanja, tobačni - protikadilski zakon, pa zakon, ki ureja razdelitev sindikalnega premoženja, zakon, ki ureja preoblikovanje Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, romski zakon, novela zakona o vračilu vlaganj v telekomunikacijsko omrežje, s katerim je šele bilo omogočeno, da bodo državljani sploh dobili povrnjena preplačana sredstva za telefonijo (izplačila že potekajo). Vsi ti zakoni so bili sprejeti s precej večjo podporo, kot jo lahko zagotovi sedanja koalicija. Takih primerov je bilo sicer še precej več. To je dokaz, da smo se trdih orehov in zaostankov prejšnjih vlad lotili na pravi način. Čeprav ste med razpravami, ki ste jih lahko spremljali ob prenosu sej DZ, zasledili tudi precej drugačne razprave in stališča, ki so jih izrekali posamezni poslanci ali celo poslanske skupine, predvsem zaradi preračunljivosti, medijskih učinkov in načrtnega animiranja svojega volilnega telesa, so glasovanja pokazala, da so se večinsko strinjali s predlogi vlade in koalicije. Do podobnega pristopa opozicije smo naleteli tudi ob obravnavi "pokrajinske 26 zakonodaje". Vsi so imeli veliko idej, kaj bi bilo potrebno vse spremeniti, kaj je slabo in nedorečeno…, vendar so na koncu dali zelo visoko podporo vsem trem obravnavanim pokrajinskim zakonom. Vem, da se bomo v nadaljevanju obravnav celotnega paketa pokrajinske zakonodaje dejansko soočili tudi s konkretnimi pripombami in predlogi, vendar upam, da bomo tudi te detajle primerno obdelali, uskladili in vgradili v zakone, ki bodo omogočili vzpostavitev pokrajinskega sistema. Pričakujem, da bodo zakoni sprejeti pravočasno in z ustrezno podporo. Veliko več pa je težav, kadar se lotevamo problemov šolstva in sodstva, pa čeprav se oba sistema srečujeta s težavami. Sodstvo v veliki meri bremenijo zaostanki, povezani z organizacijo dela sodišč, delno tudi z učinkovitostjo dela sodnikov, šolstvo pa glede na vložke daje premajhne rezultate. Tem ugotovitvam pritrjujejo tudi mednarodne primerjave, ki jih objavljajo tuje, neodvisne institucije. Spremembe so na obeh področjih nujne, in čeprav se sprememb lotevamo postopno in preudarno, naletimo na izredno velika in težko razložljiva Igralnice - ne, hvala! Vsakogar, ki je kdaj opazoval obubožanega hazarderja, ko se s praznimi žepi in dolgovi vrne k družini, ki ga poskuša reševati z žrtvovanjem vseh svojih prihrankov, mora razjeziti lažna podoba sanj, ki jo kažejo igralnice. Da prodajajo zabavo in rekreacijo, pravijo, v resnici pa svoje goste omamijo s pozornostmi, lažnim ugledom, seksualno nabito atmosfero in z lažno obljubo, da je totalna sreča na dosegu roke... ---------------------------------------------------------------------------Takšna mamljiva sporočila najdejo plodna tla pri marsikom, ki želi priti do sreče. Žal se v tej storilnostni družbi vse bolj uveljavlja razmišljanje: dobro zaslužiti na lahek način. To je filozofija, ki je pljusknila k nam, zlasti med mlade ljudi. Big Brother, šovi, nagradne igre, ki cvetijo na vsakem koraku, loterije so novodobni produkti virtualnega sveta, ki vzbujajo koprnenja mladih po hitrem zaslužku brez velikega napora in vztrajnostjo. Če bomo nadaljevali s to potjo, bomo plačali visoko ceno, z zapravljeno mlado generacijo in vsemi generacijami dalje. Znano je, da celo štipendije, žepnine in zaslužki preko študentskih Poslančeva zapisnica nasprotovanja v nekaterih strankah. Kot da učinkovito, prodorno šolstvo in hitrejše zaključevanje pravnih postopkov nista v interesu vseh - državljanov, gospodarstva, političnih strank... Morda res vsi predlogi in popravki zakonodaje niso optimalni in bi se dalo še kaj dodelati, vendar to ni zadosten razlog, da ostaneta šolstvo in sodstvo nedotakljiva. Opazovalec dobi občutek, kot da sta ti dve področji tisti, ki ju znajo urediti samo določene vlade in izbrane koalicije. Vendar predhodnice niso znale ali želele izkoristile priložnosti, ki so jo imele. Zato so spremembe, ki bi lahko prinesle opaznejša izboljšanja na teh dveh občutljivih področjih, za bivše upravljavce države lahko tudi nezaželene. Vendar je z izboljšavami potrebno nadaljevati, če se želimo približati evropskim kriterijem. Splačalo se bo vsem. Jože Tanko poslanec SDS v DZ servisov končajo v igralnih avtomatih, ki jih poleg igralnic postavljajo še gostilničarji in hotelirji za sprostitev ljudi. In med igralci najdete tudi invalide, celo tiste na invalidskih vozičkih. Je potrebno, da Slovenija postane igralniški torzo za Evropo s vsemi posledicami? Mislimo, da se igralništvo odvija nekje daleč stran, v velikih mestih, in Ribnice ne doseže. Pa se motite. Ob zadnjem srečanju z vaščani v Loškem Potoku so mi povedali, da je mlade in stare, ženske in moške v teh krajih zajela igralniška mrzlica, hazarderstvo, strast po hitrem zaslužku. Si predstavljate, kam nas vse to pelje, saj se z vsakim dnem proces pospešuje! Analize o posledicah igralništva resno opozarjajo na trajno škodljive posledice uvajanja igralnic. Igralništvo ni dejavnost, ki bi jo katerakoli država spodbujala ali si jo posebej želela. Je blizu tistemu krogu kot prostitucija in ta je še kako povezana z igralnicami. Pa ne samo to, igralnice so center, ki pritegne tiste, ki nameravajo hitro zaslužiti s kriminalnimi dejavnostmi. Analiza igralniške dejavnosti, ki jo je pripravil raziskovalni center Ekonomske fakultete v Ljubljani, je pokazala, da igralništvo vnaša v okolje veliko negativnosti: zasvojenost, samomore, razveze, pa tudi kanibalizacijo drugih gospodarskih dejavnosti, kar povzroča visoke družbene stroške, ki jih potem krijejo država oziroma davkoplačevalci. Veliko uspeha in vztrajnosti vam želim. . Mag. Janez Drobnič poslanec Državnega zbora BRALCI PIŠEJO Podobne so ugotovitve analiz v Ameriki, ki kažejo, da se po izgradnji velikih igralniških kompleksov skupno število kriminalnih dejanj (umori, posilstva, ropi, kraje, goljufije) potrojilo. Ta škodljiva dejanja je možno ovrednotiti kot javnofinančni strošek, ki se skrije v omenjenih delovnih mestih in večjem prilivu davkov. Če bi izračunali, koliko državo stane en odvisnik od droge, ki je po pravilu neozdravljiv, bi hitro ugotovili, da se tudi državi ta račun ne izide že pri stroških zdravljenja odvisnikov oziroma izgube populacije, ki postane vzdrževana, namesto da bi ustvarjala v svojem najboljšem življenjskem obdobju. Slišali boste trditve, da igralnice sproščajo ljudi, da se v njih zabavajo - malo da ne naj bi bilo to nekakšno "zdravilišče" za telo in dušo. A povem vam, da so to prazne besede. Vsakomur je jasno, da zadene eden od 20-ih ali pa še manj. To pomeni, da je kar 95 % ljudi, ki pozno ponoči ali proti jutri z izbuljenimi in rdečimi očmi zapusti igralnico, utrujenih in nezadovoljnih, če ne celo nesrečnih. Pa tudi pri tistih, ki so slučajno zadeli kak znesek, se pojavi po prvem valu radosti skrb, kako narediti, da država ne bo vzela skoraj polovice priigranega denarja, da bodo premoženje dobro naložili. Skratka, stres. Ko so testirali psihično stanje ljudi, ki so izgubili v igralnicah - teh je, kot vidimo, večina - so pri mnogih ugotovili nekakšno "predinfarktno stanje" v obliki visokega pritiska, utripa in visoke ravni "nevarnega" holesterola. In kar je morda presenetljivo, tudi pri tistih z dobitki ni stanje kaj drugačno. Zatorej je neumestno govoriti o sprostitvi v igralnicah. Prej nasprotno! Igralnice povzročajo napetosti, če ne prave odvisnosti od igralništva, kar je ena od najhujših sodobnih bolezni. Koliko družinskih tragedij je bilo zaradi iger na srečo, koliko travm in ubojev, zgubljenih domačij, kmetij in še česa. V prejšnjem sistemu so prepovedali igralništvo (dovoljenje za vstop so imeli le tujci), ker so trdili, da kvarno vpliva na ljudi, zavest in delovno moralo. Pa še prav so imeli. Druge države že vedo, zakaj ne dovoliti vdora največjih igralnic. Poglejte sosednjo Italijo, ki je igralnice radikalno omejila. Nekatere države pa igralnic sploh ne dopuščajo ali pa le-te delujejo zelo omejeno, v državnih rokah. In tiste, ki si prizadevajo zanje, ne vodi interes za javno korist; za tem je želja po hitrem zaslužku na račun lažnega upanja in njihove odvisnosti. Zakaj nobena od evropskih držav ni dopustila vdora novih mega igralnic? Če bi bile te koristne, se ne bi odpovedovali takšnemu projektu. Predlogu uveljavljanja mega zabavišča in razširitvi dejavnosti igralnic odločno nasprotujem in tako bom storil tudi v državnem zboru, ne glede na to, če bo predlog posredovala vlada. Še vedno sem trdno prepričan, da sreče in zadovoljstva ne prinaša hazarderstvo in na lahko zaslužen denar, pač pa pošteno delo, urejene družine in otroci. Vem, preživeti jih je treba, pa ne z denarjem iz igralniških avtomatov. Pokažite mi srečno iz zadovoljno družino hazarderja. Naj bo mlada generacija, ki v naslednjih dneh spet stopa v šole, deležna pozitivnih spodbud, kajti na dobri vzgoji in izobraževanju bodo temeljile naslednje generacije! PROTEST BREZ HASKA - KAR JE OD VSEH, NI OD NIKOGAR Anonimno pismo ali protest zaskrbljenih stanovalcev Prijateljevega trga je naletel na odprta ušesa novinarjev, a na pričakovano zvezane roke uradnikov. V primeru, kot je ta, ne morejo skorajda nič. Zgodba o pomanjkanju parkirišč v gosto naseljenih soseskah se vleče kot jara kača samo zato, ker so parkirni prostori javna last in jih tako lahko uporablja vsakdo. V konkretnem primeru nek stanovalec parkira po več, trenutno kar 5 avtomobilov, menda namenjenih za prodajo, in se ne zmeni za proteste stanovalcev. Bržkone mu je znan zakon, po katerem mu nihče nič ne more. Ni pravne podlage, pravijo na občini, le kak odlok o urejanju parkirnih površin bi bil morda dovolj dober, toda celo takrat je nemogoče komu dokazati, da shranjuje avte za prodajo. Policija tudi nima pooblastil za ukrepanje, je povedal komandir Koprivšek, lahko le pošlje vodjo policijskega okoliša, da potrka na vratih lastnika in mu malce prebudi vest. To je stvar skupnosti in gre zgolj za etiko, ki naj bi jo stanovalci upoštevali. Če je premalo parkirišč, naj bi upoštevali pravilo, da jih ne zasedajo preveč. Policija in občina bi lahko ukrepali v primeru, da bi bila vozila zapuščena, neregistrirana, tako pa se lahko vsak lastnik izgovarja, da ima npr. obiske. Pa četudi vsak dan po 5 hkrati… Rešitev obstaja. Občina ponudi v odkup parkirna mesta v blokovskih naseljih in lastniki sami poskrbijo za funkcionalna zemljišča. Ali bi se pobili (v složnost dvomijo celo sami) ali pa bi čez čas uspeli vzpostaviti nek dogovor ali celo strog red, ki bi ga večina upoštevala. Z javno lastnino ljudje že pregovorno ravnamo kot svinja z mehom, zasebna pa nam je menda sveta. Bo držalo tudi v ribniškem primeru, saj so občini najemniki socialnih stanovanj dolžni preko 50.000 evrov. Alenka Pahulje Javno opravičilo Lovska družina Dolenja vas se opravičuje Ivanu Levstku iz Ribnice, Trubarjeva 10, in Metodu Tomazinu iz Gornjih Ložin 5, za protipravno izključitev iz Lovske družine Dolenja vas, ki je bila izglasovana na občnem zboru 5. aprila 2000, in za vse nevšečnosti, ki so temu sledile. Lovska družina Dolenja vas 27 OD VASI DO VASI UDARNA AKCIJA ZA IGRIŠČE HRIB Piše Darinka Suljević Z REDNO VADBO NAD OSTEOPOROZO Odslej tudi v Ribnici! Vsi vemo, da ima pri izgradnji kosti nepogrešljivo vlogo kalcij, ki ga največ vsebujejo mleko in mlečni izdelki, soja, lešniki, orehi, čokolada, ribe, korenje, zelje, brokoli, druga zelenjava in sadje. Premalo pa se zavedamo dejstva, da je uživanje zadostne količine kalcija le prvi korak za zdrave kosti. Drugi korak je zadostno gibanje oz. obremenitev kosti, ki omogoči izkoristek užitega kalcija. Prav temu so namenjene posebne vaje, ki so jih pripravili naši strokovnjaki, zdravniki, po priporočilih Mednarodnega združenja zdravnikov medicine športa (FIMS) v sodelovanju z Ameriškim združenjem medicine športa (ACSM). --------------------------------------------------------Osteoporoza je bolezen okostja. Njena glavna značilnost je zmanjšana trdnost kosti, ki se kaže v dveh najpomembnejših lastnostih: gostoti in kakovosti kosti. Kosti postanejo tanjše, količina kostnega tkiva v volumski enoti kosti je zmanjšana, zato postanejo šibkejše. Albright je 1940 opisal prvi osteoporozo kot "premalo kosti v kosti". Rečejo ji tudi tiha bolezen, ker prihaja počasi in neopazno, kar nekaj časa brez bolečin. Potem se pojavljajo bolečine v hrbtu, a je težko točno določiti njihovo mesto. Spremlja jih občutek "polomljenosti", sploh ob večji obremenitvi. Izvidi ne pokažejo še nič posebnega v tej smeri razen napetosti mišic iztegovalk. Rentgen pokaže spremembe, ko se vsebnost rudnin zmanjša za 30 %. Župnik in šest družin poprijelo za lopate in vložilo 2000 ur prostovoljnega dela Kljub temu, da so Pogorelčevi, Češarkovi, Škerlakovi, Rusovi, Miheličevi in Štamfljevi zadnja dva meseca vsak dan prebili na igrišču za dolenjevaško cerkvijo, porabili 2000 ur in nasuli 600 kubikov zemlje na površino, veliko 40 x 20 metrov, so se dela veselili. "Veličastno je bilo, ker smo se družili, se kdaj sprli, se spet pobotali…A zdaj smo šele na polovici. Čaka nas še, da igrišču damo dušo in da bi se na njem igrali mladi, kajti zanje je bilo tudi narejeno," je dejal Janez Pogorelec, idejni vodja. Nekdanji predsednik krajevne skupnosti je v stavku okrcal lokalno skupnost, da do sedaj ni imela posluha, da bi se igrišče zgradilo ob šoli. Kot rešitelj se je izkazal župnik Branko Potočnik, ki je podaril cerkveno zemljišče tik pod cerkvijo. Lokacija se je zdela imenitna tudi pomožnemu Hribovci so arhivirali celoten potek izgradnje igrišča avgusta že udeležil. Janez Pogorelec in Janez Češarek sta dvignila hribovsko zastavo, številnim sponzorjem so bila razdeljena darila, šestim zaslužnim družinam pa je župnik Potočnik podelil kar priznanja. "Najbolj sem ponosen na skupno delo, ki smo ga opravili," je dejal župnik, ki se zaveda, da je prostovoljstvo sicer pogrešana vrednota, a tista, ki drži svet pokonci. Hribovski podvig spremljala Alenka Pahulje ljubljanskemu škofu Antonu Jamniku, ki je na dan zavetnika župnije, sv. Roka, igrišče blagoslovil. "Na eni strani gledate cerkev, ki predstavlja duha, na drugi imate igrišče, ki ga potrebuje telo”. Ker je nogomet lahko lepa simbolika za medsebojne odnose, saj predstavlja igro, kjer je potrebno sodelovati, so se v prvi tekmi pomerili duhovniki in vaščani Hriba. Pokal je šel v roke domačinov. Igrišče je dejansko nastajalo sproti; ideje zanj so se porajale iz minute v minuto, ker ekipa ni delala po kakem projektu, saj bi zanj porabili preveč evrov. Občina po navadi za igrišče tako velikega tipa potroši tudi do 50.000 evrov, na Hribu pa so jih 10x manj. Zdaj upajo, da bo zanj kmalu prišlo tudi uradno dovoljenje, župan pa se je odprtja 16. 2 gola za vaščane, 1 zabili duhovniki. Igra brez milosti! Med vaščani se je že vnaprej razvedelo, da ne škof ne župnik nista od muh in da sta zagreta žogobrca, tako da duhovnikov niso nič 'šparali'. Igra, ki jo je nadziral sodnik Peter Kočevar, je bila dolga 2 x po 7,5 minute, s tem da so pri domačinih igrali mladi in veterani, duhovniki pa so se morali izkazati v celi igri. Župnik Branko Potočnik se je boril kar na obeh straneh, saj se ima tudi za Hribovca, čeprav je bil zato deležen ostrega pogleda škofa. Zmago so duhovniki 'prepustili' domačinom, da ne bili le-ti na dan veselja preveč žalostni, je z nasmehom pripomnil škof Jamnik, ki jim je že pred začetkom tekme v šali zagrozil, da se bodo znašli v zaporu, če v igri ne bodo poznali prave mere… Mladi pa so zabrusili nazaj: Brez milosti! 28 Prvo avgustovsko nedeljo je bilo na Grmadi v okviru srečanja Prijateljev Grmade zelo prijetno, saj smo prvič gostili tekmovanje harmonikarjev na klavirski harmoniki. -------------------------------------------------------------------------Pobudo za tako tekmovanje je že v začetku maja dal Andrej Ambrožič. Sicer smo se vsi člani UO TD Grmada zavedali, da je treba tradicionalnemu srečanju dati svežine, ga prenoviti, a konkretnih idej ni bilo do Andrejeve pobude, in člani smo jo popolnoma podprli. Začele so se priprave. Levji delež pri vsem tem sta nosila Andrej in Mara, vse pa nas je malo stiskalo pri srcu, kaj pa, če ne bo uspelo. Končno je prišel "dan D", 5. avgust. Vreme je bilo kot naročeno, ne prevroče ne prehladno, parkirišče pod Grmado polno, Ribniški pušeljc se je uigraval, nad vsem pa je kraljeval prijetni glas Marka Modreja, ki je vodil naše prvo tekmovanje. Prijavilo se je šest tekmovalcev, vendar sta dva v zadnjem trenutku odpovedala, tako so ostali le štirje: Primož Ogrinec, Jan Arko, Rok Pirnat in Ciril Skebe. V zadnjem trenutku pa si je harmoniko od enega nastopajočih izposodil še Tomaž Levstek, sin ribniškega župana, in kljub svoji mladosti prav profesionalno raztegnil meh. Ko so se zvrstili vsi tekmovalci, zaigrati so morali po eno narodno in eno po izbiri, se je izkazalo, da so vsi izbrali skladbe Slavka Avsenika. Marko Modrej je poudaril, da klavirska harmonika velja za zelo cenjeno glasbilo v vseh glasbenih zvrsteh, da se je podobnega tekmovanja pred 60 leti udeležil tudi Slavko Avsenik. Tekmovalca sta bila le dva, kdo je zmagal, pa ni težko uganiti. Strokovna komisija v sestavi Aleksandra Oražma, profesorja glasbe, Alojza Vindiša, učitelja harmonike, in Igorja Kovačiča, nekdanjega kapelnika ribniške pihalne godbe, ni imela lahkega dela, to smo slutili prav vsi, saj so bili vsi tekmovalci odlični. Ocenjevali so tehnično izvedbo, interpretacijo, muzikalnost in težavnost skladbe. Ko je komisija opravljala svoje delo, pa so nas tekmovalci zabavali s skladbami posamič in tudi skupaj. Končno se je komisija le prikazala in pritisk je narasel. Marko Modrej je nekoliko ublažil napetost s svojo iskrivo duhovitostjo in nastopajoče po začetnicah njihovih priimkov preimenoval v kvartet OPSA. Sledila je razglasitev rezultatov: 5. mesto je pripadlo Tomažu Levstku, 4. Primožu Ogrincu, 3. Janu Arku. 2. Roku Pirnatu in 1. Cirilu Skebetu. Prvi štirje tekmovalci so prejeli denarne nagrade, vsi pa tudi spominske plakete. Nagrade je podeljeval župan Jože Levstek. Na koncu so povedali svoje vtise in misli o tekmovanju še Jože Marolt, predsednik KS Velike Poljane, župan Jože Levstek, ki je na svojstven način povabil obiskovalce na Grmado, češ, Slovenija je najlepša, če jo pogledaš z Grmade. Andrej Ambrožič je v organizacijo tekmovanja vložil veliko truda, zato je bil uspeha zelo vesel in kar vidno ginjen. Izrazil je upanje, da prvo tekmovanje ni bilo tudi zadnje. Enako je menila tudi predsednica Mara Okorn, ki se je za podporo in sodelovanje zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji tekmovanja. In za tem je vzel vajeti v svoje roke ansambel Ribniški pušeljc. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo do zgodnjih večernih ur in tudi plesalcev se ni manjkalo. Z REDNO VADBO NAD OSTEOPOROZO Odslej tudi v Ribnici! Ko bolezen doseže drugo stopnjo, so bolečine v hrbtu že kronične, nenehne, neodvisne od obremenitev in počitka. Spremeni se drža: okrogel hrbet, izbočen trebuh, zmanjšana telesna višina za 2 - 3 cm. Tretja stopnja se kaže v izraziti spremembi drže, zmanjšanju telesne višine od 10 do 20 cm, nenehnih hudih bolečinah. Povrhu se pojavi glavni zaplet te bolezni, poveča se namreč nagnjenost k zlomom, še posebej stegnenice, kolkov, zapestij, reber, vretenc. Zmotno je mnenje, da je osteoporoza le bolezen starejših žensk. Zadnje raziskave so pokazale, da je za preprečevanje osteoporoze in z njo povezanih težav v življenju izredno pomembna redna telesna vadba od zgodnjih mladih let dalje do pozne starosti. Ko je kost še v razvoju, ima boljšo odzivnost na mehanično obremenjevanje kot že razvita kost, zato že tedaj poskrbimo za zdravo mineralno gostoto kosti z redno vadbo. Te vaje imajo kar nekaj ključnih točk z jogo, saj so nekatere identične, prav tako način izvajanja. Ločijo pa se zaradi uporabe uteži, večje dinamike in gibanja. KRČENJE TREBUŠNIH MIŠIC sodi med začetne vaje. Letošnje prvo Tekmovanje harmonikarjev na klavirski harmoniki je uspelo nad pričakovanji in z leti se lahko razvije v odmevno vseslovensko tekmovanje. Marija Oblak Foto Mara Okorn Zahvala Turistično društvo Grmada Velike Poljane, Ortnek se iskreno zahvaljuje prav vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji in izvedbi 5. rekreativnega kolesarskega vzpona na Grmado in 1. tekmovanja v igranju na klavirsko harmoniko: Zavarovalnici Triglav d.d. predstavništvo Ribnica, Občini Ribnica, SDS Ribnica, ABO grafiki, PGD Velike Poljane, Grafi d.o.o. Ljubljana, Radiu Urban, Marku Modreju in vsem, ki nas moralno podpirate. NAMEN: S krčenjem trebušnih mišic želimo stabilizirati medenico in hrbtenico, kar je izhodišče za izvajanje drugih vaj in položajev telesa. Zagotoviti je treba srednji ali naravni nagib medenice, s čimer se zmanjša možnost pojava bolečin v križu. OPIS VAJE: Roke položimo na boke in s prsti tipamo trebušne mišice, ki jih skušamo napeti tako, da jih stisnemo. Vajo lahko povežemo s sočasnim stiskanjem mišic medeničnega dna. Ob izmeničnem dvigu skrčenih nog skušamo zadržati stisnjene trebušne mišice. OPOZORILO: Križa dodatno ne potiskajmo ob podlago, ne dvigujmo ga od podlage, ne bočimo trebuha. Dihamo v ritmu in pri krčenju mišic izdihnemo. Osteoporoza prihaja počasi in neopazno. Ko se pojavijo bolečine in zlomi, je že prisotna: po 50. letu pri vsaki tretji ženski, pri moških dvakrat redkeje. Ohranite zdrave kosti in vzravnano telo brez bolečin. Naučite se pravilnega gibanja, ki je nujna preventiva proti osteoporozi ali zdravljenje le-te. Preventiva se prične v mladih letih, ko telo gradi kostno maso. Pridružite se redni vadbi v oktobru, pokličite na 041397789, 041316989 ali 8369900. 29 OD VASI DO VASI Na Grmadi 1. tekmovanje v igranju na klavirsko harmoniko OD VASI DO VASI Z MOPEDI DO SARAJEVA IN MOSTARJA Legende se vračajo, je bilo v teh dneh še prav posebej slišati po Ribniški dolini. Ekipa ljubiteljev mopedov APN in bencinskih hlapov, dobre družbe in narave, se je 22. avgusta ob pol tretji uri popoldan podala že na tretjo turo po bivši Jugoslaviji. Potem ko so lani uspešno dospeli v Črno goro, a se zaradi slabega vremena vrnili iz Dubrovnika s trajektom, in tako žal izpustili Mostar in Jajce, so si letos zadali, da ti dve mesti obiščejo. ---------------------------------------------------------------------Kljub temu, da je bila kar zgodnja ura glede na delovni čas služb, se je v Dolenjih Lazih na križišču pri Šerifu zbralo veliko ljudi. Enajstim mopedistom, kolikor jih je bilo lani, se je pridružilo še pet novih navdušencev. Kraje bivše Jugoslavije so tako spoznavali: Edi Ilc in Jože Dejak z Griča, Rudi Ilc in Luka Pintar iz Žlebiča, Marko Kljun, Tone Dejak, Janez Klun, Igor in Ivan Šega, Leon Prijatelj, Matjaž Petek, Frenk Lovšin (vsi iz Dolenjih Lazov), Uroš Andoljšek z Brega, Nino Marolt iz Ribnice, Grosupeljčan Brane Gorc in Milan Virant z Rašice. Kot že lansko leto je tudi letos za krmilo poprijel Janez Arko. Ker pa je sovoznik malega tovornjaka in potovalne kuhinje letos iz tega vozila prestopil na jeklenega konjička - moped, je za novega spremljevalca prišel Aleš Radosavljevič. Ekipa, ki je vsa opremljena z novo obnovljenimi apeni (najstarejši je celo letnik 1973, pa do 1983), si je letos začrtala traso do Bosne, znamenitih in že lani zaželenih krajev ter po hrvaški obalni cesti nazaj v Ribnico. 15. tekmovanje harmonikarjev Urška 12 let je bilo 9 tekmovalcev, zmagal je Marko Drobnič z Velikih Poljan. V kategoriji od 13 do 18 let je bilo 9 tekmovalcev; zmagal je Marko Zakrajšek z Brega. V starosti od 18 do 50 let so bili 4 tekmovalci, zmagal je Igor Povrh iz Brežic. Nad 50 let je bilo starih 7 tekmovalcev, zmagal je Ivan Srpčič iz Cerkelj ob Krki. Komisijo so sestavljali 4 člani: Jože Arko, Rob, Drago Elikan, Ljubljana, Toni Lovšin, Grič ter Med najboljšimi je največji pokal za ‘naj harmonikarja urška 2007’ pre- Andrej Pečaver iz jel marko zakrajšek (4. z desne) ansambla Korenine. Izbor 'naj' harmonikarja Urška 2007 je potekal 4. avgusta so začeli prihajati prvi tekmovalci in med zmagovalci skupin. Vsak tekmovalec je obiskovalci od blizu in daleč, do 17. ure, ko se je zaigral novo skladbo in za 'naj' harmonikarja je bil začelo tekmovanje, pa je bil letni vrt kluba harna koncu izbran Marko Zakrajšek, ki je prejel tudi monikarjev Urška v Zamostcu že poln obiskovalnajvečji pokal, delo našega člana, rezbarja Draga cev in harmonikarjev. Letos nam je bilo naklonKoširja ml. Tekmovanju je sledilo družabno jeno lepo vreme. Prijavljenih je bilo 29 harsrečanje z ansamblom Korenine. monikarjev. Program je povezovala Mojca Štupica. Harmonikarji so tekmovali v 4 kategorijah: do Klub harmonikarjev Urška 30 Pred začetkom starta je letake s traso ljudem razdeljeval slavni poštar Jožko (Dušan Merhar) iz oddaje Piramida. V krajšem kulturnem programu pa je mopediste najprej pozdravila slovenska himna, nato pa nagovorila lastnica cvetličarne Špela, Matevž Klun jim je zaigral lepo domačo Kjer lastovke gnezdijo. Župan Jože Levstek jim je dal vse priznanje ter za popotnico kape občine Ribnica. Še častni krog po Dolenjih Lazih in že je kolona z ribniško zastavo ob zvokih Ansambla Roka Žlindre odhitela dogodivščinam naproti. Vrnili so se živi, zdravi in prezadovoljni. Spremljala sta jih je sonce in sreča, saj so mopedi pridrveli tja in nazaj - skoraj brezhibno. Tekst in foto Zdenka Mihelič Zahvala za ORATORIJ 2007 Letošnji Oratorij je v naši župniji letos potekal prvi teden v juliju. Udeležilo se ga je 175 otrok in 40 animatorjev. Preživeli smo šest čudovitih dni, ki so se z igro, veseljem in glasbo neizbrisno zapisali v naš spomin. Izvedbo oratorija so s svojim darom omogočili naslednji dobrotniki: Finančni prispevek: Občina Ribnica, Fipis d.o.o, Riko hiše, d.o.o., Lok Franc Lovšin, s.p., Marjan Peteh, Janez Škrabec, Petek Transport, d.o.o., Frizerstvo Barbara, KUSS, d.o.o., Lekarna Ribnica, Šilc, d.o.o., Alojzij Trdan, s.p., Ekop, d.o.o, Franc Češarek, s.p., Rigler, d.o.o., Šolarček, d.o.o., Jože Čampa, Prigorica, Jože Šilc, s.p., Optika Poznič, Prodajalna Borovo. Medijski sponzor: Radio Urban (Marko Modrej) Prispevek v materialu: Jože Petek, Goriča vas, Maboles Marjan Bolha, Tomaž Hren, Goriča vas, Žaga Ilc, Goriča vas, Strojarstvo Grebenc, Foto Fantasy, Tiskarna KVM, d.o.o., Mercator - Diskont in Papirnica, PGD Ribnica, Žito, d.d., DE Kočevj, Tomas sport, Sadje in zelenjava Klementina, Slaščičarna Kava bar Isen, Ključavničarstvo Andoljšek. Hranili so nas: Menza Inles (ga. Češarek), Gostinstvo Pugelj, Farma Ihan, Pekarna Đorđevska Picerija Vrba, Picerija Harlekin, Mesarija Ambrožič. Zahvaljujemo se Marku Kosu, Juriju Rudežu, vaščanom Otavic in Andreju Lesarju za pomoč pri pripravi prizorišča, Lojzu Lušinu, VDC-ju in Policijski postaji Ribnica pa za izvedbo delavnic. Zahvala vsem staršem, ki ste nas spremljali in prispevali piškote, najbolj pa požrtvovalnim animatorkam in animatorjem. Krasni ste! Pa nasvidenje prihodnje leto! Župnik A. Berčan Začetki Prostovoljenega gasilskega društva Goriča vas segajo v leto 1927. Ustanovili so ga na pobudo glavnega iniciatorja Franca Lovšina, po domače Petrovca iz Goriče vasi. --------------------------------------------------------------------------Goriča vas je tako 80-letnico gasilskega društva praznovala 21. julija, na sončen dan, ko so se tudi po svečanosti ljudje radi zadržali na zaključku z ansamblom Veseli svatje. Zanesljivih virov o zgodovini društva in razvoju sicer nimajo, kajti med vojno je bila večina virov pobranih in uničenih, nekaj pa jih je le ostalo. Tako nam je Cveto Marinšek, ki predsednikuje že 4. leto (pred tem je bil več kot 20 let poveljnik v društvu), povedal, da je društvo kmalu po ustanovitvi šlo v akcijo in postavilo gasilski dom ter nabavilo črpalko in cevi. Med drugo svetovno vojno so Dom Italijani prepovedali, večji del dokumentacije o društvu pa se je izgubil, po vojni pa so ga spet odprli in leta 1964 šli v nabavo Volkswagnove črpalke, okoli leta 1975 so Dom razširili, leta 1984 razvili prapor, dve leti kasneje pa kupili novo vozilo, lado nivo, ki je še zdaj tam. "Ob 70-letnici društva, leta 1997, so nabavili novo črpalko, ob 80-letnici pa smo razvili nov prapor. Predvideno je, da bi v nekaj letih, če bo vse normalno, kupili novo vozilo," je povedal Marinšek. Društvo deluje po svojih zmogljivostih, člani se udeležujejo gasilskih vaj in tekmovanj ter akcij, ko je potreba. V zadnjih letih so imeli kar nekaj večjih požarov, pri vseh so nesebično šli v akcijo. V društvo je približno 80 članov, imajo tudi desetini pionirjev in mladincev, želijo pa si ponovno imeti tudi žensko desetino. Na proslavi so po slavnostni paradi in pozdravnih govorih predsednika Marinška, podpredsednika GZ Ribnica Vinka Levstka, župana Ribnice Jožeta Levstka, poslanca Jožeta Tanka ter pesmi kvarteta po protokolu razvili še nov prapor. Sledilo je še pobratenje praporov, ko se prapor dotakne praporov gasilskih društev ribniške gasilske zveze, s tem društva novi prapor sprejmejo v svojo sredino. Praporščak prapora, katerega glavni donator je Riko Kor d.o.o., in ima kar 18 pokroviteljev, ki so dali trakove, ter 136 takih, ki so prispevali za žebljičke, pa je Tone Prelesnik. "Ob tej priložnosti se vsem donatorjem, ki so pomagali pri pridobitvi novega društvenega prapora in prispevali za trakove, žebljičke iskreno zahvaljujem," je dejal Marinšek. Na proslavi so bile 21 gasilskim vetera- nom podeljene tudi plakete v zahvalo za dolgoletno delo v društvu, hkrati pa so podelili zaslužnim članom občinska priznanja in državna odlikovanja GZ Slovenije. V prihodnosti si želijo urediti tudi okolico doma, ker bi radi imeli igrišče in prostor za gasilske vaje ter prireditve. Še pred proslavo so obnovili in prizidali še eno sejno sobo ter prekrili streho, tako da verjamemo, da jim tudi nove želje ne bo težko uresničiti. Zdenka Mihelič, Foto arhiv PGD Goriča vas Ribniški skavti na delovnem taboru v Bosni Ribniški skavti smo se 23. julija z vlakom odpravili na delovni tabor v Bosno, v Novo selo pri Bosanskem Brodu. Sprejeli so nas tamkajšnji gostoljubni župnik Ante Stjepič in prijazni domačini. Kot je za Bosno značilno, so nam gostitelji že prvi večer spekli odojka. Najbolj nas je presenetila podoba vasi, kjer je velika večina hiš zaradi vojne še vedno v ruševinah, okoli vasi so še vedno mine, veliko ljudi je brezposelnih ali pa so njihove plače zelo nizke. Cel teden smo gradili hišo pomoči potrebni revni družini s petimi otroki. Vsak naš dan se je začel z jutranjo molitvijo in telovadbo. Sledil je zajtrk, nato pa smo odšli na delo. Zidali smo, kopali, prevažali samokolnice, zbijali deske in mešali malto na vročem soncu vse do poldneva. Sledilo je težko pričakovano kosilo. Ko smo napolnili svoje želodčke, smo si privoščili malce popoldanskega počitka. Odšli smo se kopat v bližnjo reko ali smo igrali tarok. Okoli štirih smo se polni novih moči vrnili k delu in ga zaključili ob osmih. Po tuširanju pod milim nebom smo se okrepčali z večerjo, nato smo se pri sveti maši zahvalili Bogu. Pred večerno molitvijo in sladkim spanjem na armafleksih in v spalkah smo ob ognju in kitari zapeli tudi kakšno pesem. Predzadnji julijski dan smo se poslovili od župnika in domačinov ter s hvaležnostjo Bogu za to bogato izkušnjo odšli na vlak za Ljubljano. Skavti in domačina po nedeljski maši pred cerkvijo v Novem selu. Cerkev še ni dokončno obnovljena Spodaj: stavbna hiša in nekdanje gospodarsko poslopje, ki smo ju obnavljali. Erika Bojc in Matej Remic Foto Helena Ilc in Staša Ivanec Podrobnejši opis dogodkov po posameznih dnevih lahko najdete na uradnem slovenskem skavtskem spletnem servisu www.skavt.net, pod geslom Lopata je prav prišla. 31 PO DOLINI PGD GORIČA VAS PRAZNOVALO 80 LET IN RAZVILO NOV PRAPOR ŠPORTNI UTRINKI SLOVENIJA BO MORDA KOLESARILA TUDI NA GRMADO V organizaciji TD Grmada in TŠD Trim Ribnica je 4. avgusta potekal že 5. rekreativni vzpon na Grmado. Prireditev sodi v sklop že tradicionalne prireditve Srečanje prijateljev Grmade. Vzpona, ki se je pričel v Ribnici izpred Trim Športa na Ugarju, in je bil dolg 42 kilometrov, se je v lepem in ravno prav toplem vremenu udeležilo 51 kolesarjev. Bili so različnih starosti, različnih interesov, od čistih rekreativcev do že zagrizenih kolesarjev, ki se občasno udeležijo tudi kakšne kolesarske tekme. Trasa je potekala iz Ribnice na Ugar, v Dolenjo vas, Rakitnico, Lipovec, Otavice, nazaj v Ribnico, pa do kmetije Seljan in od tam na Grmado. Višinska razlika, ki so jo morali premagati, pa je znašala 390 metrov. Kot je povedala predsednica TD Grmada, je vzpon še toliko bolj zanimiv, ker ima start v dolini in cilj v višinah. Po Kolesarka Janja, še preden je štartala na zmago navadi je obratno, cilj je skoraj vedno nekje v dolini. Tu pa se pripeljejo na višino k lepi koči in se po napornem kolesarjenju napolnijo še s pogledom na vse strani. Na začetku kolesarke kolone je bilo navigatorsko - gasilsko vozilo PGD Velike Poljane. Kolesarjenje sicer ni bilo tekmovalnega značaja, a so se dobro pripravljeni kolesarji kljub temu pomerili v hitrostnem vzponu od Rika do 'Špičnika', malo naprej od Seljana. Pomerili so se v različnih kategorijah. Pri ženskah je zanesljivo zmagala Janja Ilc (33 minut 40 sekund), pri moških je v kategoriji do 25 let slavil Luka Košir (22,39), v starosti do 45 let je bil prvi Alojz Poglavc (22,39), v kategoriji nad 45 let pa Ludvik Peterlin (28,09). Turistično društvo Grmado se je s TŠD Trim Ribnica še enkrat več izkazalo pri organizaciji te priljubljene rekreativne prireditve. To nam je potrdila tudi predsednica Mara Okorn. Med drugim je povedala, da želijo vzpon še bolje pripraviti in prireditev ponuditi vsem kolesarjem Slovenije, saj je njihova velika želja za naslednje leto: priti med vseslovensko akcijo "Slovenija kolesari". Zdenka Mihelič 32 TOMAŽ TOMŠIČ NOVI TRENER ČLANSKE ROKOMETNE EKIPE V začetku avgusta je s pripravami na novo sezono v 1. B slovenski rokometni ligi pričela pomlajena članska ekipa RD Riko hiše Ribnica. "Po ponesrečeni lanski sezoni v 1. A slovenski rokometni ligi se ribniška ekipa seli v ligo nižje. Izpad iz 1. A - lige je sicer boleč, po drugi strani pa je to priložnost, da se v društvu na novo organiziramo," je dejal Peter Djekić, tiskovni predstavnik RD Ribnica. -------------------------------------------------------------------V novo sezono 1. B - lige, ki se bo pričela konec septembra, vstopajo pomlajeni in z večinoma ribniškimi igralci. Ribniške vrste so zapustili Boris Bečirevič, Miloš Mitrovič, Andraž Podvršič in Sašo Kersnič. Kar nekaj igralcev pa je Ribnica posodila drugim klubom, in sicer so to mlajši igralci, Jaka Ilc, Gorazd Josič, Matej Nosan, Blaž Merhar, Jošt Perovšek, David Lesar in Matic Andoljšek v Kočevje, Gregor Ilc v RK Pekarne Grosuplje ter Jože Zeljko v Sviš Ivančna Gorica. Nekateri izmed posojenih igralcev bodo v drugih klubih igrali za člansko ekipo, v ribniškem pa pomagali mladincem. Veliko ribniških perspektivnih mladincev pa je svojo veliko priložnost dobilo v članski ekipi domačega društva. Poleg mladih se je ekipi pridružil Aleš Smiljanič, ki bo igral na mestu levega zunanjega igralca. Prihaja iz Škofje Loke, lani pa je igral v španski drugi ligi, klub Cangas, skupaj z Maretom Hojčem. "Načrtujemo pa še okrepitev na mestu krožnega napadalca," je o spremembah v članski ekipi razložil Peter Djekić. Člansko ekipo v sezoni 2007/ 2008 tako sestavljajo: Matija Štimec, Damjan Škaper, Tomaž Lesar, Aleš Smiljanič, Boštjan Grm, Leon Mikulin, Mitja Ilc, Darjan Košir, Urban Andoljšek, Ivo Ilc, Aleš Ilc, Črt Abrahamsberg, Mitja Nosan, Nejc Oblak, Matic Andoljšek, Mark Klarič, Andraž Grebenc. Spremembe pa ni doživela le igralska vrsta, temveč tudi trenerska. Po odhodu priznanega trenerja Janka Ilca v Grosuplje se je odprlo prosto mesto. "Tudi pri trenerjih smo se odločili, da kombiniramo nov pristop in dosedanje uspešne metode treniranja, ter ponudili priložnost Tomažu Tomšiču, da vodi člansko ekipo in prenese svoje bogato rokometno znanje in izkušnje na druge igralce. Kot pomočnik trenerja bo Vasilij Dubonosov, ki bo bedel predvsem nad golmani, športni direktor pa bo Natan Hojč." Izkušeni Tomaž Tomšič ima za seboj bogato športno pot igralca, ki se je kalil doma in v tujini, najprej doma v ribniških vrstah, nato 13 let v Celju, 2 leti v Franciji ter se vrnil domov in v sezoni 2005/ 2006 zopet zaigral za domačo Ribnico. Tudi druge spremembe se obetajo v društvu. Po začetku prvenstva bodo sklicali skupščino, na kateri naj bi se ustanovila Uprava RD. Predsednik ostaja Marko Obrstar. Djekić pa je razložil o trenerskih mestih v društvu: "Trener mladincev bo Peter Karpov, ki bo po pavzi spet lahko prenašal svoje znanje. Kadete bo prevzel Ciril Andoljšek, ki bo v klubu opravljal še funkcijo sekretarja. Za mlajše dečke in mini rokomet pa bo skrbel Nikola Radič, ki je v prejšnji sezoni pokazal, kako je potrebno delati z mladimi, in to podkrepil z izvrstnimi rezultati. V pomoč mu bosta Gregor Ilc in Leon Mikulin." Po besedah predsednika Marka Obrstarja je glavni cilj društva kvalitetno delo z mladimi igralci, ki naj bi prihajali tudi iz sosednjih krajev (Loški Potok, Sodražica, Velike Lašče, Kočevje), tako da bi razširili bazo igralcev. In kako razmišlja novi trener članov Tomaž Tomšič? "Zagotovo je to velik preskok - od igralca na trenersko mesto. Razlika je v tem, da moraš razmišljati za 20 igralcev in več, prej pa si razmišljal samo o sebi. Strategija igre ekipe in tudi društva celega je, da se bo igralo 5-1 in 6-0, za kar ni bilo prej možnosti. To je triletni plan. Priprave potekajo v Ribnici desetkrat na teden, odigrali pa smo tudi že nekaj prijateljskih tekem. Igralci so me kot trenerja sprejeli dobro. Že takoj na začetku pa sem jim povedal, da se vsak trudi zase, in uspel bo samo tisti, ki ve, kaj hoče." V 1. B - ligi štejejo Ribničane za favorite poleg Krke-Novo mesto, Krškega in Maribora, zato bo prvenstvo zelo zanimivo in RD Ribnica vabi vse ljubitelje rokometa v Ribnici, da pridejo bodrit naše rokometaše. Prvo tekmo bodo odigrali doma, in sicer z Grosupljem. "Cilj članske ekipe za letos ni za vsako ceno vrnitev v ligo više, ampak je pomembno, da se mladi vklopijo v člansko ekipo in se kalijo, tako da bo nastala homogena ekipa, ki bo s pomočjo dveh ali treh tujih igralcev sposobna obstati v 1. A slovenski rokometni ligi. Vanjo naj bi prišla v dveh letih ter postala standardni član, kar pomeni, da bi osvajali 8. mesta in višje. In ambicije? Z Ribnico priti v 1. ligo in enkrat postati tudi državni prvak," je razkril načrte novi trener Tomšič. Tekst in foto Zdenka Mihelič letos 30. julija in potekajo v ŠCR Ribnica 3krat tedensko. Ekipa je zelo uspešno nastopala tudi na poletnih turnirjih, ki so se odvijali po vsej Sloveniji. Posebej je izpostaviti najmočnejši turnir v Sloveniji "2. praznik SLOfutsala", ki se je odvijal v Selcah pri Škofji Loki, in 18. avgusta. Nastopalo je 27 ekip, ki so jih sestavljali najboljši igralci v Sloveniji. Sistem tekmovanja je bil na izpadanje in ekipa Extrem je z odliko opravila z vso konkurenco in osvojila prvo mesto (v četrtfinalu, polfinalu in finalu je premagala ekipe, ki bodo v novi sezoni neposredni tekmeci v elitni druščini). Ta uspeh je lep pokazatelj dobre pripravljenosti ekipe, čeprav bo potrebno še veliko postoriti, saj je ligaško tekmovanje povsem nekaj drugega in traja celo sezono. Tekmovanje v 1. ligi zahteva tudi ogromne stroške, zato prosim, da se našim prošnjam za sponzorje Po podelitvi medalj in pokala ob uvrstitvi v 1. SFL odzove čim več podjetij, saj bo le tako možen razvoj tega športa v Ribniški dolini tudi v prihodnje. Vabljeni ste ju mladih sta se v četrtfinale državnega vsi navijači in ljubitelji malega nogometa, da s prvenstva uvrstili ekipi Extrema v kategorijah svojim navijanjem pomagate igralcem tudi v U-17 in U-21). novi sezoni. Igralski kader članske ekipe se v novi sezoni ne bo bistveno spremenil, saj ostajajo vsi Jože Zidar domači igralci, ki bodo tudi v novi sezoni nosilci igre. Moštvo so okrepili tudi štirje novi Razpored tekem v letošnjem septembru: igralci. Iz ljubljanskega kluba Metropol sta se 1. krog: 08. v ŠCR Ribnica EXTREM v ekipo vključila njihova najboljša igralca DOBOVEC Boris Golob in povratnik Emdžad Sarkić, z 2. krog: 15. v ŠCR Ribnica EXTREM - TOMI Iga se je ekipi Extrem priključil njihov najboljši PRES BRONX igralec Himzo Ibričić, vrnil pa se je tudi Rasim 3. krog: 21. v Sevnici EXTREM - SEVNICA Silić, ki je za Extrem že nastopal pred dvema 4. krog: 28. EXTREM - SVEA LESNA LITIJA letoma. Priprave za novo sezono so se začele Začenja se nova sezona v dvoranskem nogometu in v Ribnico bodo prihajale znova najboljše ekipe v državi. V močni konkurenci se je preteklo sezono "ekstremovcem" uspelo uvstiti v 1. slovensko futsal ligo. Kljub temu, da je bil odziv sponzorjev (razen nekaterih izjem) zelo slab, so vsi v klubu (tako igralci kot tudi vsi drugi sodelavci) z veliko odrekanja, trdega dela in želje uspeli dokazati, da se v Ribnici dela kvalitetno, pa ne samo s člani, ampak tudi z mladino in z otroki (v tekmovan- DRUŠTVO LJUBITELJEV ROKOMETA VABILO NA III. VETERANSKI ROKOMETNI TURNIR V ŠC RIBNICA 01. 09. 2007 - Rib’nški semenj Program : • • • • • 09:00 -18:00 20:50 21:00 21:30 22:00 Začetek turnirja in razigravanje Nastop mažoretk FINALE Podelitev nagrad Zabavni večer do poznih jutranjih ur z glasbeno skupino Alpinistična zgodba skalnega plezanja Letošnje poletje je prineslo dovolj lepega vremena, ki se ga je dalo dobro izkoristiti za alpinistične vzpone. Čas v juniju, ki je primarno namenjen učenju in izpitom, je bil vremensko slabši, vendar je bilo vseeno dovolj dni za dobro vplezavanje. Sezona se navadno začne s toplejšimi južnimi stenami, tako sem večkrat obiskal Kogel ter ga enkrat podaljšal še z vzponom v Skuti. Zelo primerna je tudi južna stena Rušice, desno od Frdamanih polic nad bivakom pod Srcem. Stena je pokončna in z odlično skalo ponuja možnost tudi za težje smeri. V Rušici sem plezal Smer za prijateljce (VIII+/VII-,VI, 250 m). Ko se temprature malo dvignejo, pride čas za severne stene. Večkrat sem se podal v Triglavsko steno, predvsem njen zahodni del, ki ponuja konstantne težave v dolžini 500 m. V sredini julija smo se štirje alpinisti odpravili na plezalno popotovanje po Evropi. Začeli smo v Dolomitih, kjer sva s soplezalcem Gregom Mikličem (akademski AO) v Tofani di Rozes preplezala smer Constantini Apollonio (VII+, VI, 600 m). Naslednji dan sva preplezala še eno smer, nato smo se preselili Centralne Alpe, točneje v Chamonix. Z Gregom sva se lotila legendarne stene Druja, kjer sva plezala Ameriško direktno (VII/VI, 600+400m). Gre za navpično plezanje v granitu. Steno Druja opisuje tudi dolg dostop čez ledenik, izstop nad 4000 m in zapleten sestop. Smer je na sredini zahtevala tudi mrzel bivak. Vreme nam je pokvarilo nadaljnje načrte, zato smo se predčasno vrnili v Slovenijo. Tudi doma nisem miroval, poleg mnogih drugih smeri sem plezal v Travniku, ki je z alpinističnega vidika ena boljših sten, saj je dolga osemsto metrov, brez izrazitih polic, s konstanto naklonino. Podobno kvalitetna je tudi stena Vršaca, ki se dviga nad Dolino Zadnjice. Spodnjih šeststo metrov je lažjih, s težavami do četrte stopnje, zato plezaš večinoma nenavezan. Zgornjih štiristo metrov pa je monolitnih s konstantnimi težavami okoli sedme stopnje; viseče varovališče ni nič neobičajnega. Obdobje skalnega plezanja seveda še ni končano, alpinistične smeri v skali je navadno možno plezati vse do pozne jeseni, nato pa plezalnike in prste na rokah počasi zamenjajo dereze ter cepini in stvar se nadaljuje. Alpinizem te lahko popolnoma zasvoji in zaposli za celo leto. David Debeljak, PK Ribnica in AO Rašica V ZAČETKU OKTOBRA BO V RIBNICI POTEKAL TEČAJ ŠPORTNEGA PLEZANJA. Informacije bodo na voljo na spletni strani www.plezalniklubribnica.com. 33 ŠPORTNI UTRINKI FUTSAL KLUB EXTREM EDINI PRVOLIGAŠ V RIBNICI ŠPORTNI UTRINKI Za plavalci je še zadnje dejanje v sezoni 2006/2007 DOMOV SMO PRINESLI TRI SREBRNE MEDALJE SEPTEMBER 2007 Datum: SOBOTA - NEDELJA, 8. - 9. 9. Kam: na TRIGLAV (2864 m) Izhodišče: Vrata Trajanje: 9 ur in 7 ur Zahtevnost: Kondicijsko in tehnično ZELO ZAHTEVNA tura Akontacija in prijave: Torek pred pohodom, to je 4. septembra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema za zelo zahtevne poti, planinska izkaznica s plačano članarino za tekoče leto in varen korak. Vodja pohoda: Zdenka Mihelič Datum: SOBOTA, 15. 9. Kam: na MIŠELJ VRH (2350 m) Izhodišče: Planina Blato Trajanje: 9 ur Zahtevnost: ZAHTEVNA (označeva pot, brezpotje) Akontacija in prijave: Torek pred pohodom, to je 11. septembra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, planinska izkaznica s plačano članarino za tekoče leto in varen korak. Vodja pohoda: Zdenka Mihelič Datum: SOBOTA - NEDELJA, 22. - 23. 9. Kam: na DRUŽINSKI POHOD NA VOGAR IN PLANINO JEZERO Izhodišče: Stara Fužina Trajanje: 5 ur in 4 ure Zahtevnost: LAHKA pot Akontacija in prijave: Torek pred pohodom, to je 18. septembra ob 19. uri v pisarni PD Ribnica. Oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, planinska izkaznica s plačano članarino za tekoče leto in varen korak. Vodja pohoda: MARJAN INTIHAR Za plavalci in plavalkami je še zadnje dejanje v plavalni sezoni 2006/2007. V zadnjem delu meseca julija so prvi na letno državno prvenstvo na Ravne na Koroškem odšli naši najmlajši plavalci in plavalke. Tja je odšlo 11 plavalcev in plavalk. Med posamezniki sta na prvenstvu izstopala Maja Guduraš in Chad Andoljšek, ki sta kljub mlajšemu letniku pobirala priznanja PZS. V mlajših letnikih pa se po besedah trenerja D. Petkoviča, vidi velik napredek v kakovosti tudi pri Blažu Ficku v prosti tehniki in Joštu Pavlinu v prsni tehniki. Splošna ocena je zelo dobra, končna skupna uvrstitev ml. dečkov in deklic med 23 slovenskimi klubi pa je odlično 10. mesto. Zadnji vikend v juliju pa so se v Trbovlje odpravili dečki in deklice. Tekmovanje je potekalo tri dni. V tej kategoriji plavalcev so bile oči uprte najbolj v Anžeta Pavlina, saj je na lestvicah uvrščen najvišje. V petek je zasedel v dveh finalnih serijah peto in nesrečno četrto mesto, v soboto je bil v obeh finalnih serijah četrti in ko smo že mislili, da bo osmoljenec tega prvenstva, saj je bil tudi v nedeljo v prvem finalu na 50 m hrbtno četrti, je v zadnji odločilni finalni seriji na 50 m prosto zbral še toliko moči, da je odplaval osebni rekord in zasedel odlično drugo mesto. Med vso to 'dramo', ki se je odvijala v Trbovljah, pa nas je prva zelo razveselila Lucija Kous, saj je prav ona prebila led in v plavanju na 200 m hrbtno po dramatičnem finišu v zadnjih 50 metrih priplavala sebi in klubu težko pričakovano žensko uvrstitev na stopničke, osvojila je drugo mesto in srebrno medaljo. V mlajšem letniku nas je, kot je že v navadi, razveseljeval Jan Mate, ki je posegal po priznanjih PZS - tako v krajših kot tudi v daljših disciplinah - in s tem napovedal boj za medalje v naslednji sezoni. Zadnji, ki so nastopili na Odprtem državnem prvenstvu Slovenija Open 2007, pa so bili naši kadeti in mladinci. V finalne serije sta se uvrščala pred vsem Toni Valčič in Samo Jeranko, dobro sta odplavala tudi Katarina Rajh in Nejc Lovšin, v svojem letniku 8. mesto. Vsi, ki plavanje spremljamo bolj od blizu, smo se spraševali, komu bo prvemu uspelo - Toniju ali Samu, kajti oba sta trdo delala in samo vprašanje dneva je bilo, kako se bo vse izteklo. Odlično se je izteklo Toniju, Samu žal ne. Na prestižni paradni disciplini v plavanju, na 50 m v prosti tehniki, je Toniju uspel želeni in trdo prigarani veliki met. V predtekmovanju se je z odličnim časom uvrstil v veliki finale. Že z uvrstitvijo v finale odprtega prvenstva, kjer je plaval z največjimi slovenskimi asi, kot je Peter Mankoč, je dosegel svoj cilj. V finalni seriji, katero je v lepem sončnem vremenu na bazenu Kodeljevo spremljalo veliko ljudi, tudi iz Ribnice, je Toni sestavil vse, kar se za uspeh sestaviti mora, in se na koncu povzpel na stopničke, okoli vratu pa si je obesil srebrno medaljo. Dobitnikom medalj in priznanj čestitamo. RP, Foto Luka Valčič Cebin na DP Triatlon Kočevje 2007 ubranil številko 1 PLANINSKE NOVIČKE: Ribniški planinci so se v okviru PD Ribnica od naše zadnje številke Rešeta podali na visoke, lepe in zelo zanimive ture: na Veliko Raduho (2062 m), Jalovec (2645 m) in ogled izvira Soče ter korit Mlinarice, na našo drugo najvišjo goro, nevesto očaka Triglava - Škrlatico (2740 m), Sleme nad Mojstrano (2076 m), ter na Skuto (2532 m) in Kalško goro (2058 m), Triglav pa smo zaradi slabega vremena prestavili na september. Vse izvedene pohode je zaznamovalo lepo vreme, čudoviti razgledi, luštna in vesela družba ter varen korak. Zdenka Mihelič 34 Na zdaj že tradicionalnem kočevskem triatlonu, ki je bil tokrat tudi državno prvenstvo v sprint triatlonu, je Bojan Cebin spet poskrbel za edinstveno vzdušje in nekaj napetih živcev do samega cilja. Bojan je še enkrat več pokazal, kako se s trdim delom in voljo uspe iz nemogočega narediti mogoče. Prvi so jezersko vodo razpenili otroci; po cici aquatlonu je bil na sporedu še aquatlon, kjer se je tekmovanja udeležilo nekaj manj kot 50 otrok, vsem pa je skupna vedno večja udeležba in zagnanost, kadar gre "zares". Nastopu najmlajših je sledil super sprint triatlon, kjer je zmagal Ribničan Vid Pucelj, ki pa se od super sprinta poslavlja in prepušča mesto celi četici malčkov. Ti počasi, a zanesljivo prihajajo na sceno. Pri dekletih je bil razplet takšen, kakor je v navadi zadnje čase; zmagala je Monika Oražem, suverena in s stilom, prav tako pripadnica Triatlon kluba Inles Riko Ribnica. In ko so si kadeti malo oddahnili, je bil na vrsti že sprint triatlon, kjer sta se poleg ostalih ob rob jezera postavila tudi branilca naslova državnega prvaka v sprint triatlonu, v moški konkurenci Bojan Cebin (Triatlon klub Inles Riko Ribnica), v ženski pa Mateja Šimic (Trisport Kamnik). Iz vode sta po pričakovanjih prva prišla Uroš Seme in Jaroslav Kovačič, TK Krško, vendar pa nobeden ni pričakoval, da si bosta priplavala toliko prednosti pred ostalimi, tudi pred Cebinom, ki je sedel na kolo z več kot minuto zaostanka. Vodilna sta v enakem slogu kakor v prvo, prišla tudi v drugo menjavo in boj za naslov se je v napetem ozračju pričel zares, ko so ure pokazale, da bo moral Cebin potegniti iz sebe vse in še več. Še na polovici tekaške 5-kilometrske proge so sporočili, da je v ospredju še vedno Uroš Seme in da se nam v cilju obeta presenečenje … Toda Bojanu je ob nekaj krepkih spodbudah njegovega trenerja "poletajlu" prav v zadnjih sto metrih, kjer je v sprintu ujel in prehitel sicer odličnega Semeta in prireditvi, ki jo pripravlja njegov matični klub, postaviti pikico na i in ubranil naslov državnega prvaka. BK EVROPSKO PRVENSTVO MAŽORET ČAKA NA ODPRTJE Potek tekmovanja Petek, 28. september Še mesec dni nas loči do Evropskega prvenstva mažoret v ribniškem športnem centru, in čeprav bo tu od 28. do 30. septembra kar 1000 prišlekov (700 tekmovalk in ostalo spremstvo), je bilo vse dorečeno in pripravljeno že konec julija. Gre za dobro namazan stroj, ki največjo težavo - namestitev - reši in plača kar sam. Tako so si ekipe iz Hrvaške, Bolgarije, Italije, Poljske, Švice, Belgije, Norveške, Anglije in Holandije prenočišča že našle, od hotelov Mons do Leva itd., edini problem so ostali Čehi, ki jim je Slovenija še vedno predraga. A ravno Čehov namerava priti največ, kar 180. Holandija in Anglija, ki bosta tekmovalno menda najtrši oreh, prihajata z močnimi zasedbami, za Slovenijo pa bodo nastopali Društvo mažoret in plesalcev Ribnica, Društvo mažoret Sodražica, KUD Godba Kočevje in Ansambel ljubljanskih mažoret. Ribniško društvo mažoret ter NBTA Slovenija menita, da bosta finančno zmogli izvesti prvenstvo, čeprav jih država za zdaj pušča ob strani in vprašanje, če ga bo sploh podprla. So se pa zato toliko bolj izkazali Občina in sponzorji, je dejal predsednik slovenske NBTA Dominik Knavs, tako da si organizacijski odbor glede tega lahko že oddahne. Zdaj pa počasi prihaja ključni del: izvedba. Program je pripravljen, VIP- gosti še niso znani, občinstvu pa bo na voljo 1300 sedežev, ki si jih je bolje zagotoviti vnaprej. Nekatere ekipe bodo imele močne navijače; Nizozemska jih bo pripeljala vsaj 100. Leta 1998, ko je evropsko prvenstvo pripravila Ljubljana, si ga je ogledalo 4000 ljudi. Ribničani bodo lahko v predprodaji kupovali cenejše vstopnice po 8 evrov, na dan prvenstva pa bodo le-te stale 10 evrov. Morda jih bo čakalo tudi kako presenečenje, saj se organizatorji dogovarjajo z dvema tekmovalcema, ki sta vešča twirling tehnike. Obiskovalcem je malo znana, mažorete pa bi lahko spodbudila, da stopijo korak dlje v plesu, saj je omenjena tehnika najzahtevnejša stopnja, ki jo lahko dosežejo. Glavni akterji: Dominik Knavs, Tina Jurkovič in Alenka Pahulje Janez Pajnič od 8. ure dalje: registracija udeleženk od 10. do 17. ure: trening skupin po določenem vrstnem redu ob 16. uri: sestanek vodij skupin in sodnic okrog 18. ure: uradno odprtje okrog 19. ure: spoznavni večer Sobota, 29. september od 9. ure dalje: nastop udeleženk okrog 19. ure: zaključek nastopov tega dne Nedelja, 30. september od 9. ure dalje: nastop udeleženk okrog 16. ure: predviden konec nastopov od 16. do 17. ure: zabavni program okrog 17. ure: zaključni ceremonial, razglasitev rezultatov in podelitev nagrad VSTOPNICE SO NA VOLJO V TURISTIČNO INFORMACIJSKEM CENTRU. ZAGOTOVITE SI JIH VNAPREJ PO ZNIŽANI CENI, 8 EVROV! Pogled v babičino skrinjo XXIII. del Piše: Alenka Pakiž Glavni namen ženske naglavne rute je bil varovati lase in obraz pred vremenskimi neprilikami in raznimi pogledi. Spreminjala se je velikost, material in barva rut. V času med obema vojnama so bile poleti v rabi tovarniško izdelane vsakdanje delovne bombažne rute z drobnimi vzorčki. V hladnih dneh se je rabilo volnene, flanelaste, kašmirske in žametne. Boljše nedeljske so bile debelejše svilnate, pogosto delane iz umetne svile, tkane dvojno na žakard statvah z drobnimi rožastimi vzorci. Marija Ilc, rojena Mihelič v Sajevcu, je ohranila materine šerpe iz umetne svile. Tkane so v različnih žakardnih vzorcih. Birma v Ribnici leta 1934; botri Gornikova in Matičkova iz Dan Šerpo so zavezovale pod brado v mašno ali z vozlom. Konci šerpe z resicami so padali spredaj na obleko. V istem času so žene v Ribniški dolini poleg kvadratnih rut rabile ožjo, podolgovato ruto, šerpo. Nosile so jo za svečane prilike, kot praznično pokrivalo. Prodajali so jih v manufakturnih trgovinah v mestih. V Ribnici se je rute kupovalo pri Divjaku, kasneje pri Pokovcu. Domov so jih prinašali krošnjarji s svojih poti. Na sejmih so jih prodajali kramarji. Vse ohranjene šerpe merijo v dolžino od 130 do 150, v širino 40 cm. Za okras imajo na obeh krajnih straneh po 10 in več centimetrov dolge rese. Angela in Ana Bolha ob slovesnosti novomašniškega posvečenja, leta 1936. Hčerka Ana pove: "Mati je imela goste, močne dolge črne lase. Vsako jutro si jih je spletla v kito, ki jo je zadaj zvila v štulo in pripela s kovinskimi lasnicami, harnodelni. Ves dan je bila pokrila z navadno ruto. V letih pred vojno se ni več nosilo dolgih kril. Materi so krila segala samo do srede meč. Ob prazničnih dneh se je lepo oblekla. Pokrila se je s šerpo, ki je bila ob glavi tesno pripognjena v gubo, zadaj ob vratu pa spodvita pod štulo. Vsi lasje so bili spravljeni spodaj in glava zavarovana pred vetrom. Ker je mati kito spletla bolj zgoraj, je štula prišla na teme. Pri materinih gostih laseh je bila kita oblikovana široko, da je šerpa zadaj lepo stala. Ženske, ki so imele slabe lase, so si spodaj k svoji kiti dodale kepico klopek svojih las, ki so ga nabrale ob česanju. REKLAMA UGAR iz PDF-ja
Similar documents
Rešeto, december 2010
Miha Klun, Janez Mate.
Lektura: Tanja Debeljak
Trženje oglasnega prostora:
Marko Modrej, GSM: 041-536-889
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.300 izvodov
REŠETO, 29. september 2011, letnik XV
rekoč že iz ure v uro, kot krvni tlak po ne več
tako gladkih žilah kot nekoč – kaos na celi črti.
No, zdaj naj pa še razmišljam, kdo se sprehaja
po kakšnem srcu in gospodari
v njem?
