Mәda lоnь l 0TCIKәN

N.. S. BOBROV
Mәda lоnь
l 0TCIKәN
OKRIZDAT
KUDЬMKAR
ONTI
1935
MOSKVA
N. S. BOBROV
Mәda lоnь
l 0TCIKәN
Vu3әtis M. Je. Mexonosin
KUDЬMKAR
1935
OKRIZDAT
>' \ ;
Boerоч) jo rt kpigasn f,ema „Me mdda 1опь lotsikan“ —
kuim voanR K K A VV'S vbhn komsomolskaj sefstvo jblis— Avtor vistasa massovaj form aez jblis, mbjdti komsomol da Osoaviaxim gotovitdrib mijati aviacia ponda kadraez, m ijan strana ponda m l massovdj aviacionnaj sport jblis, kadijan zanimajtQd molodozbs proizvodstvo dbnsan, oraUbtag.
Lbddishn vn,iman,n,o suvtpa, unazbksa, kadraezds massovdja gotovitan kuim stupen, vbla: modelizm, planprizm, samolot. jotpikkez jblis, kold vistavnb, eaitsa toko пъ jblis, kadna ebdmisd plagerissezis: setamas xudozesivenndj eiografiaez
$tepanponoklis, Anoxinlis, Gavristis da madikkezlis, mijan
kadd vbdajussaj „leealls morttezli$“. Em torja glava „Parasatdn cetpavtaman tom mortlis musestvo krepitam‘ jblis.
form a ssrti knjgabs loa atik temaan da atik d,ejstvujtis morttezan jitam operkkezlan gruppa.
Редактор С, И. Караваев.
Техред. С. Ф. Грибанов.
Корректор Н. А. Спорова.
Окрлит № 336. Заказ № 125?. Тираж 1000. Сдано в набор 27/Х-35 г.
Подписано к печати 291X11—35 г. Печатных .листов 8. Фармат бума­
ги 62 X 94 Vi6- В 1 п. л. 30400 тип. зн.
п. Кудымкар, типография „Свердполиграфтреста"
„IWijanla ко!эпь seeam totcikkez, kadna predannajas
protetarskaj revptucia delola, §те!э]э§, otvaznajas, vbno$|ivaja$ i kadna'med si? вига vladejtisa texpikanas, medBb
orsnb sijan“.
Statin
„Ьзь! гпаседдо plapernaj sportbs $eta otvaznaj, smelaj
da naxodcivsj vozdusnaj eojecas gotovitan delobn*.
V о г о 8 i 1о v
яКзг... suvtis vopros вэпьпь Bbdsan vozdusnaj {lot vblas
seias, to narodnaj komisiarlan i Bbdas Revolucionnaj sovetlan BarjambS sek-zau$is imenno molodoz V$eso.juznaj
l.epinskaj sojuz vbla. Eta earjbnb otsalis i sija OBStojatetstvobs,,sto acbs vozdusnaj flotbs, кь? vojskaezlan texpigeskaj
rod, talunpa lima addon i addan tom i aslas ispoizovapн.оьп i aslas eojevaj пагпаседдоьп. Vojskaezlan eta rodbs
pbrta sportli§ etementtez, kadna когэпь isktupitetnaj smelo§, otvaga, antuziazm, uvteceppo, mbj
svojstvennaj
imenno mijan molodozla da komsomolla. Kinla-za, кьз
цг mijan molodozla da medos gardznamjonnaj komso­
molla, potzujtcbnb plamennaj motorrezjn, stajnaj eorddezan
sb ponda, medeb „skazkisa кегпь Bbjan — уегтьпь pro•stranslvo da prostor“ mijan ьзьг stranabn...a
RKKA VVS-i$ nagatpik A 1 к s д i s
M о 4 e t $ а д p l a q e r d ь n э,
p 1а ц e r § а ц s a m о t о t d b n a
da parasutsn ceccabman
muzestvo ispbtajtam dbna —
VOT TUJ
sija piorterbn da komsomojecbn,
kadna 1оэпь вь
SOVET STRANAbN
vozdusnaj Bojecan.
KbVG3
Gotoviiitb [otcikas— aslas specialno§bn ma§teras —d elo sloznaj da $akbt. Sblan trudno$§ez petanb nija tresovannoezig, kadna suvtstamas iotfik озьп. Sija dolzon i ob=
jazan masterskaja vladejtnb samolotan da вига tadnb sbii?.
texpika. Vozdusnaj stixiakat рез§эшьп Bbdas OBStanovka
suvtata bzdatam tresovappoez i iotcikbs U?naj ka?estvoez
dbua. Ena kacestvoez — §meios, otvaznc§, nastojcivos, aaxodfivo§, fi^ifeskaj zakaU>nno$ i, samaj glavnajbs — disciplipirovanno$ da orgapizovanno$.
Mijanstranabn massovaj aviaciontiaj U3bs cukartama Osoaviaxim $i$temabn. Eta crgapizaciabs, atlabn
vozdusnaj
flot sefkat—komsomolkat, nuata pes$amsa massovaj vozdusnaj sport ponda, aviomodeUzm, plaperizm, aeroklaBвег ponda, proizvodstvo$ap oratcbtag massovaja aviokadraez gotovitam ponda.
ModeS$a« plaperas, р!ацег§ац samolotas —seeam tujbs
оз!ац§а loUiklan.
Boerov jort kpigalan cenno$bs loa sbbn, sto sija kokpit
kblan vi$ta$a ena „kuim stupep* jbli$ komsomol da Osoaviaxim изьп — vil aviokadraezgotovitarabn, kadna orgapizovannaja, §melaja, otvaznaja типэпь vermuib (poBedittib)
vozdusnaj stixiasa.
Boerov jort kpigalan cenno§bS loa sbbn, sto sijanagjadnaja тьс?а!эшэп pes§a, raedBb tbrtnb sija zadaoasa, kada
Vorosilov jort suvtatis komsomotskaj, soveckaj da osoaviaximovskaj oesestvennos озьп:
„Bbd skolata da pioperotrjadla—
aviomodelnaj kruzok,
Bbd zavodla, Bbd faerikala—
planernsj kruzok,
Bbd promb 8 lennaj centrla—
аегок 1ив“„
R. E j 4 e m are
mAERQPLAN8IKKEZL9N KRUZOK"
„Modelizm— eta lotnaj da texpigeskaj
kadraezas вэрьпь da gotovitnb pervaj
stupep, kada mij3 dolzonas э з з а ^ ь si3,
medBb кьк-kuim god earti m odelissez valisa stranaas де jeeazbk miUonsa.
Mijan stranabn em Bbdas sb ponda,
medBb resitnb eta zadagasa. Eta uabs dolzon кег$ьпь seeam lozung uvtbn: „ A b u
m i j a n s t r a n a b n 8 к о 1 a, k b t a n вь ez v a v m o c l e l i s s e z l a n kru•z о k“.
RKKA VVS-i§ nagajgik A 1 к s д i s
Pondatgstav. Vbssaj skola modelissezlan cintisu3sa:
mesajtisa pbdbn lbmrnez da tumannez. No a$ oz dumajta lbddbti$$ez, etija $orpi-pa типа ь1ьп ojvbv jbli§.
Це, tav lois Кгьтьп, Klementjev keras vblbn, sija keras
vblbn, kbtan ovlanb planerissezlan v$esojuznaj slottez.
Talun kancejariabn skola koncitam jblis setalisa
spravkaez. Asbn озза§а kursanttez, a ani— ,,pilottez-paritellez", munasa aslaims orgapizaciaeza. I med ь1э вьdannbs$a munas velatcis komsomoiec Certbkov, kada
niedBbeama konpitis velatp m sa. Азьп sija puk$as Feodos$iabn pojezd vbla i lun kbk Barti loktas Moskvaa.
Esa vit sutki kolccas типпь sbla, medBb sija loktis
ь1ьп stranaa — X a k a $ $ i a a.
9tik stanciasap, kada sulala matbn Krasnojarsk kar
■dbnbn, sija munas avtoBusan Xakasskaj avtonomnaj ob la$ stolicaa — Авакап kara. Eta ов1а§ьп о1эпь lunvbv jepi'ejskaj otir — xakassez, kadna ваЕэпь turkila rodstvennaj kbian.
Esa pe add.an vaenn pastBissoez kossika nora $ьlankbvvezan xakassez vasatlisa Bala tasunnez. Jeea kin
uaalis pap vaditambn. No loktisa Bolsevikkez I a^gisa
stranabn jestestvennaj Bogalstvoez. Bbdmisa strojeppoez
Cernogorskaj izsom kopiaezbn, stroit$anb kugik keran zavoddez, Bumaznaj fasrika, tnjasoxladoBOjna, кьlatanb Jepisej ku?a var. A medglavnajbs — stranaas stro6
itamas skolaez i gramota pbris karka capkarn eta strana
pelasa.
Tombpik xakassez, kadna sedanb lotnaj skolaeza da
planernaj kruzokkeza, тьс?а1апь виг lotnaj kacestvoez.
0ni me dbna lektas atik пь kolasis, mijan medeur
kursant i jort Va$ilij Certbkov. Komsomoibn sija vali
1931 vo§an, koncitis nol klassnaj ucilisso da gornoprombslennaj ugenicestvo skola. U3alis slesaran i masipistan vruBOvaj masina dbnbn. Koncitis Minusinskajbn
planernaj skola, U3alis instruktoran, а эьвэгьп— Авакап
кагьп planernaj sianciabn nagalnikan.
— Poza?— vojennaja juala Certbkov jort.
— Poza...
Smuglaj cuzama, sastama da veskbta nevna kosajkod sinneznas vi?ataman, kbkdas god$a Certbkov §erjoznaj da nevozmutimaj.
— Si?, asbn te munan velatnb xakassezas paritan polota, samolot вэг§ад planer Buk$irovkaa, figurnaj polotteza?
— Da, ani me verma,— rad koda serala Certbkov.
— A кьз-za modelizm?
— No, konesno, i modelizma. Mijan celadbs sijan
addan interesujtcanb. Me.pomnita.kuim god Barti mijan
Cernogorskaj rajonbn semiletka skolabn vali-ni kruzok.
„Aeroplansikkezlan kruzck“— si3 mi suim sija. Cut ne
Bbdannbs velatcissez valisa flennezan mijan ктгокьп.
— Vistav, pozalujsta, aslanbt kruzok jbli$. I as jbv$it. 1 aslat strana jbli§.
— Kruzok mi organizujtim 1930goda. U$alim si?:
vi?atlim zurnallez da kartinaez $arti kerim modellez. A
эьвэгьп loktis mijana samolot. Celadbs risujtisa sija da
pondisa кегпь model: nalan Bbdannbslan sogmisa aikod samolottez. Konesno nija ez 1ева1э.
Suvtatan tav panbt, vint pondas Bergavnb, mija i
rada?. Kotartan sijan da goratlan: „Aesopian leBza!“
1931 voa, medo??a talissezas, mijan rajona loktis
instruktor. Mbccalis- sija mijanla, кьз ker$a model
rezinkaan. Radas loisa feladbs — mijan modellez pondisa
1еваупь vitdas metra mbmdaan i unazbk.
6
Sija kada-za loktis mijana Minu$insk$an saxtor
Ivanov da organizujtis planernaj kruzok. Sb ve§katbman mija pervuis kerim кьк uceBnaj planer da pondim
уеЫсьпь 1еваупь. Me coza nibji$ muni вига, i Iva­
nov ры Baitlis т е п ь т , mei$-pa petas виг lotgik.
Gozumnas sija-za voa me kongiti krajevaj planer­
naj skola Minu$inskbn i mena indisa planernaj da
aviomodelnaj OBlasnaj instruktoran.
Me medpervo resiti zoratnb aslam stranabn avio­
modelnaj delo da gotovitnb pervaj instruktorrezas-aviomodelissezas.
1932 god$a maj pervaj luna mija cukartim Авакап
kara pervaj OBlasnsj aviomodelnaj slot. Loktisa das$izim modelis kbkdas kuim sxematiceskaj modelan, кьк
fjuzelaznaj modelan da atik vozdusnaj zmejan.
Кьк lun vali slotbs i кьк lun mesnaj olissez luBujtcisa mijan modellez 1ева1этэп. Кьк sotna metra
blbnalesalisa mijan modellez! I eta vali b3bt dostizennoan.
Mija interesujtim aslanbm kraji§ stolicasa, i sija kad§an modelizm pondis zoramnb Xaka$§iaas. Виггьк modelissezsa — Tajizintjnovas da Matvejevas Osoaviaxim
komand.irujiis Novosisirska krajevaj aviomodelissez slot
vbla. Setgin nija BO§tisa kuimat mesta i valisa sb$an
indamas Moskvaa, aviomodelissez vsesojuznaj slot vbla.
Kojggam celadsa mija organizujtim da Osoaviaxim otsatan pondim velatnb. Coza mbji$ nija polucitisa instruktor-aviomodelist zvannoez. A ani mijan stranabn ави
skola, kbtan-вь ez vala aviomodelissez.
A vazbn-ja mijan otirbs Baitlisa mijanla: ..Vot tija
vi§ta§at, sto aeroplannez 1ева1эпь,— da kart vermas-ja
1еваупь?“ I medBb тьддаупь d.eloan, primer tuja bo$lisa cer neto vilaez. 3ni i mijan karkasa pembt otirbs
аз?а, sto i kart verma leeavnb, eta-ka pondas кегпь
mort. 9ni i mijana ne soga sieavlanb osoaviaximovskaj >
samolottez. 0ni gut ne Bbdas mijan derevnaezbn 1ева1эпь modellez, kadna keramas menam vonnezan xakassezan.
7
Si3 vi$ta$is pilot-paritel Certbkov jort aviomodelissez jbli$, ь!ьп Xaka§§ia strana jbli$.
0Sbn uvtas unnalis ar$a storm оvs j tsv, i nelki ez
vapki$, sto mijs Кгьтьп. No vsli rad кьугьпь, sto
aviomodelizmbs pbris nelki seesm gluxsj mestaezs Sovet sojuzbn, кьз Xaka$§ia. Vsli rad pondstnb as$im
knigass eta b3bt fakt jbli$ vi§talsm$an.
I GLAVA
N IJA L E B A L 0 N b , К Ь З K A JJE Z
PLANERN9J SKOLAbN ASbV
„Plauerizm 1оэ шэёэз addon vaznaj osкэ1эп lotus] da texuiqesloj aviacionnaj
kadraez в эд этьп da gotovitambn.
Mija vermarn i dolzonas suvtatnb aslaп ь т zadaqaan gotovitnb ena loktan кшш
goda plagerissezsa де jeeazbk гшЦоп зьп§a. Me lbdda, sto eta Cbfrabs mijanla vba
sarti, i mijan Bbdas em sb pcnda, medBb
resitnb eta zadaqasa. Eta U3sa kola nuatпь seeam lozungan: ,M e d B b a t i k 8 3r a t da v b s e a j u q e в n a j zaved e n n o , a t i k b 3 b t z a v o d d a f a br i k a e z v a l a p l a u e r i s s e z skol a t a g U bo k r u z o k t a g " .
RKKA VVS-is naqalnik A 1 к s д i s.
Planerodrom da psjzaz
Мэбпоз vi$tavnb, eta де skola, a planernsj stancia, Ibddissa sija Osoaviaximbn. Eta stanciabn vebtgonb
plaqerrez vblbn pojottezo komsomolec^ez де atik das
кьпьт moskovskaj predpriatiai$. Vebtganb proizvodstvois oratcbtag.
Sotqisan lunneza da mukad svoBodnaj kada estan
nija polncajtanb aviacionnaj znannoez. Seeam stanciaes
де jeea i Moskva uvtbn, i madik prombslennaj centrrezbn, sojuz pasta gbris goroddezbn.
Vistalam пь kolasis atik stanciajblis — Osoaviaxim
Moskovskaj gorodskaj sovetis V. A. Zarzar nima stan- %
eia jbli§.
Keras, kada jugdatama asbvsa kosaj jugarrezan, kastisama podkov moz. Шьп vi3 da sor.
Vblsnanas kerasokbs 70 metra suvda. Uvlana kerasbs lazmala terrasaezan da atlaa$a ьвкэк Rbtlan poka9
fas sbbn, езк у з г ь п , cut tbdalanb cockom palatkaez;
пььп о!эпь plaperissez.
Var vevdarbn bz еьпок — bsatcigga pefvaj zavtrak.
Eta zavtrakbs, kada до]эдь у з г ь п , дешэп ави vevttam
stolovsjbn, i kada gojtan juanb kofe, adcjon csskbi
I adcbn kbska setcin, uvjaq, ju dors, 1шра]Ььпь
zavtrakbs одьп. No vigotan lunlapa, kbtan Moskva ju
dorat 1еваЬпьисФк vebtcan samojottez ,,U—2“. Setcin
medb3bt osoaviaximovskaj aerodrom — Klifn Vorosilov
rjma centralnaj aeroport. Setan pondatgisa-pi 1еваупь.
Mija vilig Bergstani §innbmas julapa, kbtan gorafbшэп da gerabman kupajtcanb kursanttez. Vot muk3dbs
пь kolasis pigpaez givtan vmez kuza munisa palatka­
ez dbna. Sondi go 1евэ vblazbk i vblazbk, vot lazmbt
rovnaj niestabn pa§kala jugbt.
Eta rovnaj popbs, kada kbeavtama kuimnan ladorgap mbssezan — eta i loa p 1 а и e г о d г о m a n.
Pokatgap, кьсэ ,,_palta“ tav, sbsap i кегэпь polotte. sa. Eta stancia plaperodrombn poza кегль polottesa
’ kuimnan ladorgap.
$irenabn 8ь. Vargap тьда§эпь plaperissez. Nij-a
loktanb plaperrez dbna.
Proizvodstvoig oratcbtag
Coza, termagtag da sumbg, instruktorlig komanda
kbvzaman, Bbd grappa kutca aslas planer serda. Coza
plaperodrom корессегьп pondatca vebtcam.
No kinnez-za nija3 kursanttes, kadna vebtesnb leBavnb? Eta tom otir, unazbksa komsomoleccez „Rivers“
faerikaig, „AviopriBor“ zavodig, Artamonovsksj tramvajnaj parkig, „Sarikopodsippikig"', 81-at da 82-at zavoddezig, Eiektrozavodig da esa mukad moskovskaj predpriatiaezig. Nija orgapizujiisa aslanbs predpriatiaezKi
plapernaj kruzokkez, velalisa teoriaa, a ani otpusk
рога velatfanb leBavnb.
I, tbdab, д е т ави kokpitzbkbs, кьд orgapizujlnb
seeam kruzok Bbd predpriatiabn. Eta ponda kola gizЮ
PLAAJERL9NLEBTI$9A1. Set$.a komanda „nuzst", i re^inovaj amcrtizator, kada днгэ!эпь uclottez, р1адег5э раркэ vozduxa, кь? rogatkai$
izas.
1ьпь zelajti?§esa da mesnaj jacejka-ры kgrtasnb rajonnaj, OBlasnaj Ubo krajevaj Osoaviaximi§ aviacicnnaj jukatkat. Eta jukatbs OBjazan ьз!ьпь instrukcia, кьз kolaorganizujtnb kruzok da цэвпь planer. Rasxoddezsa dolzona§ во§пь as vblanbs profsojuznaj da osoaviaximovskaj
organlzaciaez. Zanstiaez, кьз pravilo, пи$эпь
p r o i z v o d s l v o i s o r a t g b t a g . Ve?katlanb nljan
Os'oaviaximi? instruktorrez.
Кьз-za типа velatam? Eta ponda ispolzujtga Ubootpusk, kada kosta velatcis ola zdorovaj lagernaj OBstanovkabn, Ubo sotgisan lunnez da svoBodnaj kad.
No, kar mija tadsa$im praviloezan, кьз organizujt­
nb velatgam, sb kosta pondatgisa-ni 1еваупь.
Soka turunan da cvettezan Bbdmam ьзь! ьв zbv
lovzis sotna mbmda otirsan. Das mbmda gruj paez
puk§isa planerodromas Bbd pe(asa. 3tikkez — ьв dora?
11
madikkez —- S^erss pokatteza. Mukadbs— ula, a kadna
matszbk keras jbvvezas. I, tbdab, $arna, кьпьт unazbk velabnb, $o vblbnzbka i уькпгька kajanb planerissez. Lesavnb texuika dora velavtan, nija $o vblbn;gbka kajanb vozduxas velatgan planer Borddez vblbn.
Кьз kerama planer
Ju Bereg doras mala gukartgisa velatgi$§ez, kadna velatanb planer. Sotgam дигэтвапа tom otir zadnaja starajtдаль ne 1езпь atik kbv, kbvzanb instruktorlis ов]а§дедпо.
Mbj seeam planer?
Eta b3bt Borddeza motortam koknit sam olot. Osnovnajbs sblan — Borddez, vernozbk зипь, atik Bord,
iB O mijan ,,US-3“ planerbs, kada kerama Oleg Kon•stantinovig A n t o n o v konstrukcia §arti, loa menoplan,
madno3, atik Borda.
,,US-3rt nima, Ubo ,,Standart“ nima, кьз sija su$a
madno3, planerlan Bordbs kerama pui? da polotnoi?.
Bbdsan planerlan osnovabs loa puovaj Balka1).
Озаз keram kaBina — pilotla puk§an, kada leezik
рога padnassa oelekatelan. Estan-za i veskatlan rullez.
Planerlan Bord krepitga not podkosan Balka Berda
da Bolttezan kaBina Berda. Balka кодедэ gorizontalnaja
la§atama$—nevesta§an stasilizator da vblbnai§ rul da
vertikalnaja sulalan nevesta$ana kil da ve$katlan rul
Bbdas eta atlabn BO$tambs (kil, staBilizator da rullez)
su§a x v o s t o v a j o p e r e n n o a n .
К ьезт-za zakonnez §arti planerbs 1ева1э?
Bbd lesalam ponda kola perbta (skoro§).
Samolotlan perbtabs loa motor$an da vint§an.
Planerlan vintomotornaj gruppa ави. Estan medo33a
perbtabs (tolgok) ker§a rezinovaj snuran kbzanas 20 mil­
limetre mbinda i kuzanas 50 metra§an 80 текаэз.
Snur jit§a at konegnas planer Berda; mad koneCbs nuzatca not kvat da unazbk uglotan. Sb рога
0 Eta Balkabs loa planerrezhn seeam-za tor, кьз i samo­
lotlan fjuz;eidz.
12
„UC-3“ nima, рво ,,Standart“ nima velatean р1адег!эп sxema^
1 — Borddez, 2 — podkossez, 3 — kaeina oBtekatet, 4 — eieronnez, 5—ва1ka, 6 — staeUizator, 7 — vb!bnai$ ru{, 8 — кЦ, 9 — ve§katlan rip.
planerlan ваг krepitama metaligeskaj stopor Berda, kada vartama mua. Stopor Berdis osoBaj prisposoBlennoan sazsa mezdatika, pilot кьу вь supka planersa, Bbtte
rogatka$an izas, vozduxa.
Кэг loas §etama skoros, planerbs ponda 1ев^ьпь,
Odnako plaper oz u$ uvlan kb? iz, а 1ев^э (vd?at sxema),
plavnaja da $arna lazraalika.Eta sogma sijan, sto em oso­
Baj formaa Bord, kada puktama 1ев?ап vizlanas кьеэшкз
peiasuvtbn. Eta formabs — Bordlan profit—stroitama si?,
sto leB^ika da perbta mbcci$ika vblbn Bord vevdaras vozduxbs 8 о c a m a, a Bord uvdaras suvtcbsla da t о p ь t$ a l a . Topbt§alam vozduxbs nwbsta uli?an sord vblas,
a socamambs vblisan кьз вь saska Bordsa vbla: i atbs
i madbs atlabn dugdbvtag arkmatanb leBtan vbn1).
г) Ьев^ап osnovabs estan vi§ta§sa addan prostaja: avfaciaH§ teoriasa kruzkovecpez velatanb esa praktigeskaj из pondatCbtas. Nija, kadna interesujtganb eta voprosan, аззаээ kpigas
kopecsis Pteratura spisok.
ia-
"Vozduxbn
уе§кэ11эш
Instru.ktor BO$ta asiekatelsa da puk$a planer
puk$an vbla. Kokkeznas рьк$э p e d a l l e z a , kadna la§atama$ rbgag vslbn (vigst rullezan ve$katlam jbli$
sxema).
— Slecjita Bergatlan ruiiez §эгьп!— Baita sija.
Uclotte& аззэпь, кьз veskatlan rul vestasa to ve§kbtlana, to sulgalana. Praktikabn nekitraj veskatlan
texnikasa vezartnb starajtcika, nija addan perbta dogadbvajtcanb, sto pedaiiez jit§anb rujkat natocjii provolokaezan — trossezan.
Ve§kbtlani§ pedaisa tojbstika da кьеэт kola tros
nuzatika, instruktor nuzata veskbtlana i ru{.
Ve$kbt kinas instruktor viga vertikalnaja puktam
rbcag — Vblbnai§ rujlezlis ruqka. Sija оз!ац vestika, sija
trossezan пьгьв1э vblbnai$ ruisa uvlap.
— Sija polozennobn planer veza gorizontalnaja
1ев2;ап napravlenno i le3ci§a uvlana, — Baita instruk­
tor.
— А кьз gorizontalnaja квгэтьэ vez$as eta slucajbn?
—■Sija leBta nbrsa vbvlan,— sua uclot „Aviopriвог“ zavodis slesar, Ivanov.
— Praviino... No eta esa ne Bbdas! Vi3ata вьеэтzbka, sto eta ruckabs vetla ne toko oalarf da вэг1ад,
no i ve§kbtlano da sulgalana. Si3-za vi3ata i Bord koqecceza. Tija a33at fiord konecceza la$atam natodil
vevdar Bordokkez — eleronnez. I vot, ruckasa ve$kbtlan vestika, mi leBtam ve$kbtlani$ eleron, sek-za 1езCi$a i sulgalaniSbs. Tojbstam-ka ruckasa sulga vbla, sek
mijan loa madkccj rezultat. Eleronnez kolanb sb ponda, medBb pozis кегпь i ne кегпь krennez. Suam, tija
leBzat planer vblbn, drug tav pondas paltnb veskbtlani§ Bordas, i eta Bordbs 1евэ vbvlan, a sulgabs 1езс1$э
uvlan. Eleronnezan tija vermat ve$katnb ena krennesa.
Rugkasa vegkbtlan vestarnan, tija sek-za ve§katat krensa,
i tijan planer pondas 1ев?ьпь normainaja. I madno3,
14
„LEB?0ML9N TAJNA“. Askod formaa Bordbs uvti da vbvti mi$ka$$a vozduxnas neatmoz. Bord vevdarattis vczduxbs muna perbtzbka,
a si'3 -кэ mi?ka$§a sofzbk strujaezan, uvdarattis — zaganzbka, topbtzbk
•vozdnx massaezan. Ena кьк usIoviabS sogmatanb saskam (sord vevdarsa) da bzmitam (nvtsa), madno3 sunb, lestan vbn.
mukad pbr$as tijanla kov§as narosno кегпь seeam
krennez: vozduxbn povorottez kertan. Кьз yelo$ipeclistla, kada velo$ipedsa paratbstamoz sblan, kadalan kola
Bergatcbnb, tija si3-za dolzonas paratbsnb as§inbt planernbta, a to centroBeznaj vbn vermas nuatnb вока da
paratnb. Et0 javlennosa oz 1езэ кегпь rtigka Bergataman, kadija ve$katla ejeronnezan. Vot зепьЕка Bbdas,
кьз kola ve§katlbnb planeran.
A ani mija pondam tijankat praktipeskaja
vezartnb rullez. Pervo tija dolzonas zanimajtcbnb p r o в е г к a e z з n. Eta loa, sto tija, planer vbbn pukalika,
amortizator nuzataman pervo pondat polucajtnb д e ь з ь t
perbta. Eta nuzatambs seeam nevna, sto planer pondas kotartnb mu vblat, Цво 1ев?ьпь ne vblbna mu
dbn§an. Tija i ne d о 1z on a $ 1e в г ь n ь . Уь1ьпа1§ rulsa
кокпЩка nbrbstika, ti dolzonas padmatnb planerlis Vbla kajnb pondblamsa. Ses$a tija dolzonas sleditnb, medвь planerbs leB2;is ve$kbta.
Eta loa medo33a upraznenno.
15
9ni BG$tam madik gruppa. Estan toza velatganb
rovnaj mestabn, velatanu кегпь prosezkaez.
Uclottez це prosto nuatanu plaqersa, ksdija |ampaezan bskavta mu kuza, no i razumnaja polzujtcanb
eleronnezan, iBO estan paita деьзь! tav.
Esa oglaqzbk var sajas, nazmasa pokat$aq opbtnajzbk uclottez кегзпь medog^a leBalammez. Nblan zadaca
■^-qebSbt pokatsaq jansalam взгьп nuatnb masinasa rovnaja mu vevdarbn зьп me+ra Vblbna i qejki lazmbtzbka.
—Rulit plavnaja,— dugdbvtag vi$tavla instruktor.—
Ed kera perbt dvizeqqoez. Masinabs-ka ieBti§bstas
vbla, kokqitika sija zelata rugkasa as$aqanbt tojbstaman. No addan plavnaja, nbrbs$btag.
Esa vblbnzbk keras vblas velatga gruppa, kadija
kongajta qolat uprazqeqqosa. Sija 1евИ$пь ponda ke­
ras nolat tor$aq’). Nb plaqerla §et$a amortizatorau
у ь п э п г ь к а tojbstam.
г) Start vblbnabs '— 12-15 metra.
16
VbLbNA RLL.9N VE$K0TL0M. Rufkalan polozennobs, kada шьд(alama рипкДгэп, sootvetstvujta gorizont plosko$bn normalaaja lee^amla. Rnckaes mad ро1огеццо dbrni (svalnaj vi?) vblbna rul leetisa vbla i
vozdnx strujaez (strelkaes) tojbstanb eazsa nvlan. Eta ;ро1огецдо dbrni
samolotbs ponda 1ев^ьпь vbvlan.
Eta иргагдеддоьп kuim element: m u § а д I e в2; э m (sija kola kuznb кегпь вьд pravila garti), v e $k b t v i? к u ? a г о v n a j a 1 e в ? .a m da kuimat med$akbt element — p и к § a m .
— Plavnaja 1евгьпь, vzmbvaimotag,— Baita instruktor,— rovnaja 1ев?ьпь vegkbt viz ku?a, де пыь8§этэп
da де rezkaja lazmalaman. Mu Berda loktika plavnaja
zelata rugkasa aslan, sek masina девь^ка puk§as mu vbla.
Р1адег кавткаьп pukala nbvka — Elektrozavodig
usalig. Sblan zolotajkod jurgi i едег^рдпэ}, gerjoznaj
vid. Instruktorlig Baitamsa kbvzbtan, sija vigata од1ад
— ьв vbla, dumajta 1евгэт jblig.
— Sta-a-art! — pagkalis instruktorlan komanda. I
stopor Berdig mezmatam р1адег дeekэvtgэ vozduxa.
Instruktor, volnujtgamsa де вига девэтэп, vigata
уозр^аддта 1ев?эт дэгьп. Ьевдэт вэгдад sija kera doklad. Doklad kerika instruktor vigtala osiekaezsa. 9ni sija
spokojnaja vistala:
— Bur. Bbdas ladno. Pozdravlajta ,,A“ klassig pi1оЕр1адепз zvannoan.— Nbvkalan guzambs ramgala.
Mada3 stupep
Asginbs otpusknbsa ispolzujtam вэгьп da medogga
stupensa kongitam вэгьп, р1адегэп 1еваупь velatgiggez
(uglottez) ваг Bertanb aslanbs predpriatiaeza. Nb mestaa
2. Mada 1опь lotcikan
....................
КУдайКАРС&САЯ
ЦЕНТРАЛИЗОЗАННАЯ
17
loktara, vil vebtgis gruppaez. Siz рьг vez$anb uclottez. Nb
kolasi? виггька vebtci§§ez, kadna madam, velatnbi mad а з s t u p e n s a , velatcanb si3-za proizvodstvois oratCbtag.
Madas velatcan stupen loa vitat, kvatat da sbimat
uprazuenuoezi§. Vitat uprazqeqnobs seta uglotla Bbdas,
nibj kola tadnb, medeb plaqirujtnb (bskavtatnb) planer.
Sumitan rascal kaez вь $arti da gorizontlaqa pilot
kaeina optekatel polozenno §arti uclot vebtca $etnb
planerla pravilnaj pebs.
E ta u p r a z q e n q o b s s e t a в и г а v e z a r t n b
mu в e r d s a n l e B t i § a m s a , s o B l u d a j t n b p l a q i r u j t a n p e l a s v e s k a v s a d a p и к $ a m s a.
No sija oz §et esa samaj glavnajsa — к и z n ь в е г g a t cb n b vozd.uxbn.
Eta medsakbt uprazqermo
madag stupenwi velatcika. Kbkdas vitis 1евгэ uclot, kar
sija vezarta eta uprazqennosa da уизэ kvata3 dbna
— velatnb razvorot.
Eta uprazqeqqobs ker$a kerasis
start dbrqi.
3J* tor
vblbna
Med§akbtbs
Bbd velatcisb mbs sarsan da vblbnzbksan, (vblbnabs
45-65 metra) medo33a leBzambs — torzestvennaj perelomnaj kad velatcambn. ЬеваЬт озьп ovlanb profilakticeskaj meraez. Instruktor vistavla zadannosa:
— LeBtisnb vzmbvanuotag — kola as kada ruckasa
tojbsnb оз1ац. Normalnaj pebs soBludajtika kera озза$аmoz-za tadsa veskbta 1евгэт кьсэз kola i pondata
sbsan razvorot. Kren sb kosta-za kokan кегпь де ипагьк
das gradussa.
Etija uprazqeqnosa velatam озьп instruktor kera
Beseda, vistala viraz jbli§ teoria. Medo33a leBzammesa
kera sija acbs, mbccala pravilnaj da nepravilnaj razvorottez. Eta вэгзад toko velatcis pondata as$is pervaj
razvorot (Bergatcam-viraz).
Sija puk$a vebtcan planer vbla nUS-3“.
18
— Pilot?
— Gotov.
— Bord Vblbn?
— Em Bord vblbn! — bkastis Bord vigtan velatcig.
-— Amortizator Vblbn?
— Em amortizator уьДьп! — pagkala tom golossezIjan govk.
—: Huzatl
I, kar nuzatambs loas tbrmamvi, gekundnaj kontrol
sarti instruktor geta torzestvennaj komanda:
—- Sta-a-art!
I jon akmbs kian zelatam rezinovaj zgut supka
planersa vozduxa.
Velatgig ponda pondatca velatgan kad. 3ddan
perbta da вьеэта tad vblas velatiglig kbvvesa ugkatika,
sija kusata planerlig vzrabvanno, kera planirujtambn normaina) pelas. Sija Bbdsan vpimannobn. Sija tada, sto oz
kov ко|пь medosga orientirsa (turun zorod, flazok) i sb
i^evdarbn leezika кегпь asgis.medo3ga razvorot. Vegkbt
vizja, кьд mija todam озда upraznennoez garti, riildambs
■dugda sb вэгьп, kar velatcig pondas пзаупь ruRezan.
Ruckasa sulga vbla zelatika, kar getama sulga razvorot, sija eae zelata sulga koknas sulga pedal. Sek-za
ru?ka dejstviagan vegkbt e(eron legciga, a sulgabs 1евiiga. Etag-za eae sulga pedatsa nbrbstambs Bergata sulga
vbla Bergatcan rut, a sugan i planer. Sek, eleron 1евtamgan, vegkbt Bordlan loa ьзйгьк perbta, a sulganslan
ucatzbk. Das gradusa krenan planer eergatp sulga vbla.
Кэг masinalan nbrbs (madnos 1ев^ап viz) indatga
madag getaiti orientir vbla, velatcig vegkata krensa da,
vegkbt kokan pedal nwbstika, eakta типпь planersa
getam ce| dbna. Sodtam: e 1e г о n n e z a n da v e gk a t l a n r u l a n d v i z e n n o b s d o l z o n l o n b a td г и g — k о о r d i n i г о v a n n a j.Dvizennoezlan koor4inaciabs i em osnovnaj zadapa, kada suvtata velatfigla
kvata3 upraznenno.
D v i z e n n o k о о r d. i n a c i a t a g о z v e г m ь
1о n ь p r a v i 1n a j r a z v о г о t
19
Sb вэгдад, кьз velatgig iqdatis plaqersa madara, sija?
lagatga рикдьпь. Ugkata tadvblas pervajga uprazqeqqoezig navbkkesa da as kada aslaqas rugka. mizatamans,
mu Berdgaq зьп metra vblbna Гев^кэ, sija pukga „kuim
togka vbla“.
Burzbka razvorot vezartam ponda Bbd velatgig 1евzz das-daskbk кьпышд. Razvorot кегпь garna velatgika
eta uprazqeqqobs go loa gakbtzbk. 45 gradusa atik razvorotgaq sija vusa кьк dbna atpbr leBzika, eta dbrqi
kera „Zjnejka".
45 gradusa razvorotsa вига vezartam вэгьп sig-za^
pondanb velatnb 90 gradusa razvorot. Eta uprazqeqqoss
velatam вэгьп velatgig ponda Bbdsan tadnb vozduxbn
plaqerlig Bergatgammesa.
Pogtepenno velatgig velala U3avnb aslas masinaan;
sovgem svoBodnaja, kar pomala gizimat uprazqeqqoan —
к e r a s vbvgaqleBzam an — madag stiapeqbn velatgamsada ponda видьпь „В* klassig pilot-plaqerisan.
Cblaqga atap loa p a r i t a n 1e в a 1 a m a velatgam. Eta kerga vozdux vizbvtambn, kada ovla keras
pokattezas. Paritnb medo33a uprazqeqqoez—„podparivaq1qo“— кегдэпь Sojuzas gut qe Bbd stanciaezbn, a Vbssaj
stupeq, kada vezartambs seta видьпь pilotan-paritefan,—
natodil skolaezbn.
Pagkala girena sb — aBed keza signal. Termagtag
экдэпь velatgig gruppaez. Nija типэпь aleaez kuz;a„
kadna Bokat lagatamag palatkaez. Pagkala komanda:
— Rozqitga!
Goratlaman da geralaman ugkatganb velatgiggez palatkaeza gbskattezla, типэпь kupajtgbnb da aBedajtnb..
0Bed B arg aq — on, gaj da вага uvlekatelnaj velatдэт, игипэз. Agagar sondi jugar, sastam vozdux, Bodrog,.
plaqerissezlan gora geralam da kajjezlan goralam.-
Velatgan plaqerizm
Mbj-za geta massovaj гаводз] sport --- plaqerizm, kad®
sig ertergignaja zorata Osoaviaxim?
20
Vi$talam, tom zdorovaj kandjdat, kada munis vblbn
maupnaj medicinskaj komissia-ры, primitama avioskolaa.
IPo^a-li vistavnb, etosija, kada Barjama ne atik das кьпьт
kandidat kolasis psixo-fiziologipeskaj laBoratoriabn, pomalas skolasa da loas pilotan? Tbdala, oz.
Кьеэт-кэ procent molodozlan, kada vi?is Bbdas
aspbtaimosa, §o-za velatpikas ne sov$em godnaj loa 1еваlan из ponda. Кьеэткэ procent velatfissez типэпь
ваг. Eta ваг munambs gosudarstvola sulala una §am.
Velatan don da pilotas vigam Osoaviaxim avioskolabn
suvta ne atik tb$eca гив. Eta—god зьп velatcika.
К ьеэт-za ovla skolai? napalniklan dosada, kar legs
velatgissa, suam, nolat mi§ep velatpika!
A mbmda suvta umala velatpis, kadala oz tbrmb
kvat tali??a srokbs i kada ponda kadsa kola esa sodtbnb!
Bar indambs kera b3bt шрегв. Sbkat kola pes?bnb.
Л eta pessambn med vbna sredstvo—planerizm. Dokazitama, sto leealan -skolaezi? planerissez nembmda oz
типа ваг. Nija uspesnajzbka da jozzbka kongitanb velatcamsa.
Fakttez? To nija:
Pilot-paritel (planeris) Dakinevif jort konfitis lot­
naj skolai? velatpamsa 32-i§ leBzam вэг?ап- Normalnaj
programma §arti 95 tuja, a pilot-planerist Baruzdin —
50-i§ leB^am вэг$апSaratovskaj lotnaj skolabn 12 velatci§i§, kadna valisa planerissezan, vali lepama 3ik atik, a 22 neplanerissezi? — das.
Si? Osoaviaximovskaj planernaj skolaezbn-ni ker?a
topnaja da dontama mijan lotnaj skolaeza kandidattezas
Barjam. Planeristas velatnb pervaj stupena planernaj sko­
labn suvta Bbdassa 200 гив.
No estan-li toko loa planerizmlan znapennobs?
Konesno ne, sblan znapennobs pbdbnzbk.
Proietarskaj revolucia epoxaa ximia, aviacla da ejekarifestvo veka, Bbd tom mort dolzon 1опь texnika osnovaan tadsa. Jeea lom> uzkaj specialistan — kola inte21
resujtfbnb da velatnb literature, vezartnb muzbka, 1опь
zdorovajan, Bodrajan, zizneradostnajan. Kola 1опь виг
sportsmenan, кигпь ьз1а§пь ne toko lampaezan, коцокkezan Цво ujavnb, no b vladejtnb „vozdusnaj valari“
— p 1 а д e г a n. Bbd tom mort, kada zorama socialism
keran stranabn, dolzon velatnb eta vil sportsa da vladejtпь sijan. I matbn sija kadbs, kar planerizm рыгав mijan
olama кьз atik Budni?naj zadaca industrialnaj kuituraan
vladejtambn.
Matbna§ lunnez, kar planeran leealambs loas tommez
olambn sig-za dostupnaj da OBbfnaj, кьз lampaezan bsla$am liBO pbzan ujalam.
No medeb fozazbk matatnb ena lunnesa da кегпь
planerizmsa massovaj sportan, kola изаупь. Eta изьп
osoaviaximovskaj planerizmis ve$katli$$ez§a dolzonas ucastvujtnb i a§nbs tomotirbsi, medpervo, vozdusnaj flotlan.
sef — [eninskaj komsomol.
„Kola organizujtnb ximiceskaj da aviaeionnaj kruzokkez, laeoratoriaez, mexanika kruzokkez,, matematika,
fizika velatan kruzokkez", vi$talis Kosarev fort 1933
god$a gozuma. 1 komsomollan zadaca — кегпь епэ
kruzokkezsa, изаупь, velatcbnb пььп, velatnb aviacia —
velatnb industrialnaj kuitura.
PLAISERL0N ENTU^IAST
Gerojlan portret
...Vblbn, kasbpik Bloncjin, ^elonaj jarnasa golimaj
petlicaa. Morosas — parasutist znacok. Kudria jur$ia, strogaj sinneza da рьг§а sbnpalam. Baita, Bbd kbvsa duniajtaman, soga da паза.
Seeara Va$ilij Andrejevig $tepangonok — lotgik-entuziast, adcjsn виг pilot-paritei.
1922 goda sija zurnalis risunok $arti keris pervaj$a planer. Eta kada sija U3alis Kitajskaj-Vostognaj karttuj Vblbn.
No kuz i sakbt vali tujbs tom raBogajlan sb pervajsa plaperan 1ев?эш§ад, kada poma§is avariaan, 8-at
planernaj §lota3, kar $tepangonok lois Hmortan-kajan“,
plaperan atpbr leBzika 115 mjortvaj petla keris-da.
K o m s o m o l e g $tepangonokla otsalis ODVF
(vozdusnaj flot druggezlan OBsestvo) i 1923 goda vali
komaudirujtama Vlacjivostoka, ,,aviaciaa“, кь? vali vi$~
talam putovkaas. No Vlacjivostokbn „aviacia** ez vav, i
ODVF pred$edatel Kozanov jort bstis $iepanconoksa
Citaa UBorevig jort dbna.
, Estan sulalis aviosaza, kada toko vot ugastvujtis
Unger Baronas gromitamnn. $tepangonok pervaji§ aslas
olambn ag?blis ,,lovja“, кьз sija Baita, samolot.
Komsomollan rekomendaeia i putovka orsisa rok
UBorevig jort interesujtgis „neudagnaj“ planeristan: Va§ilij 5tepanconokas кегэпь motoristan aviosazaa.
1923 god$a ijun tali$a sija velatga leeavnb Jegorjevskaj lotnaj skolabn, sbBarbn vima vbssaj skolaeza, a
1926 goda agbs-ni velata molod.ozas $evastopo[skaf
skolabn.
2&
I n s t r u k t o r $tepanfопок 1ева1э ani gut це вьй
luna. Sija uverennaja kera Bbdas vbssaj pilotaz prijomniez. Velata 1ева1ап iskusstvoa це atik sotna mbmda tom
lotgikkezas.
Samolotan figuraez
...Votsija це вига tadgan togkaan vara laz uosoas
Кгьтьп. Кэ?ь1 tav varta sb guzama. Krepbt kibs ruUez
rukojatka Berdbn, oz nilda kok uvti§ pedailez!
Rukojatkasa oglan цевига palmtika, sija a33ata ьзь!
perbta. Rukojatkasa moroslan цевьУка kbskambs gatbrta
masinasa ve§kbta Vbvlam $in озьп toko цово, и1ьп,
spina sajun—mu.
Ez asatgb Borda masina! Ьзь! inercia vbn supka
sija оз1ац i оз1ац, i vot — kojosoes gertitanb noBOsa, a
iotgiklan $innez аззэпь vbli$ toko mu.
Mort vola kbvzi§ masina kera krug, kongita mjortvaj
pejjasa da уизэ normajnaj gorizontalnaj leBzama.
Кьпьткэ mjortvaj petja keram вэгьп, Stepangonok vi|i§ leBtisa vbla da, kar paratas masinasa вок vblas, mbrdda sbli§ skorossa, i кь? vozmulitgam, 1еваН§
povedenno vbla laga$am, trossez sutnalaman da panta§an vozdux potokkezbn gorzaman, masinabs типа $merteino-opasnaj, matbn§alan mulana. Izmoz uvlan usika,
masinabs Bergala aslas os gagar i inercialan vbnbs пьrbsta pilotli? telosa pukaianina.
A mu, kada Besannaja Bergala, 3uga as$is kartinaesa,
kera nija slozno-zagadognajan, tadtaman.
Sumita 1евзН§ zblaezbn vir, le?gi$a jur vema. A
setgin— vemlan neugomonnaj из.
— 9tik... кьк... kuim... цок..— lbddakbnbtn vitok ke­
ns 1еваН$, tada, sto B bd vitok вэг§ац §o matatga mu.
A mbj sija kada-ka loas овтогок?
No eta цекэг oz lo leBali?kat—dasvitan i ипагьк
vitokan kerlisa mukad 1еваН$$ег, kar valisa „овьдпэ)
stopor" ‘sostojannobn. No esa ezzuk vermb eta 1опь
„mortkat-kajkat" — 5tepanconokkat... Lbddis, mbmda
24
/
Petla — figura, kad*
кегэпь samojotan liee
planeran, loa vertfkal-*I
naj plosko$bn samolot1эп Bergat^am.
kolanb vitokkez da coza kokkezan da kiezan sija petkata samolotsa normalnaj gorizontalnaj lee^ama.
Vbssaj pilotaz figuraez кегэтьп Bbdlunsa upraznennoez, де atik tbseca mbmda mjortvaj petlaez, stoporrez, Bord vevdarat Bergalammez, pbdbn virazzez
i s. o., kadna sija keris 1926 vosan, partisa sbi$ seeam mortas, kada otlignaja velatam vozdusnaj stixia,
вига pondis vlacjejtnb 1ева1этьп Bbdas „tajnaezan".
I vot sija вага pondis kbskwib motortam kajjez dbna
•— planerrez dbna. No pervo sija keris aviatka ucitik
motorokan, dbr leealis sb vbbn i aviatkasanas vaiis
vuais planer vbla.
3928 goda sija ucastvujtis vitat planernaj sostazannoez vblbn. Una keris paritan polottez. Sija kadsan sija
veskatla torn planerissezas velataman, gotovita nija pa­
ritan polota.
1929
goda sija suvtata planer vblbn meddbr pari­
tan v$esojuznaj rekord — 10 cas 22 minuta. 1930 goda
sija peta-ni тесЗозза mestaa mirovaj planerizmbn, pervaj
keris kuim mjortvaj petla „Gard 2;vezda“ planer Vblbn.
God Barti — 1932 goda — 8-at slot vblbn sija peta
mir pasta medossa mestaa: sija kera 115 mjortvaj petla
кьк cas dbrni leealika, stopor, Bord vbla Bergatcammez,
spina уь1ьп 1ев^эт. Sblan leBalambs loa 13 cas 38
minut dbrna.
25
Vot das godsa avio U3abmis una ne Bbdsan vista-bm itog karttuj Vblbn karkasa raBogajlan, Vasili] Andrejevic Stepangonoklan.
„Anekdoticeski-Bezgramotnaj ideja“
1930
goda izvesnaj aviatkaez konstruirujtis G m ov
skaj jort aslas jorttezkat Be$edujtika pondis paskatnb
ideja, kada una lbddisa strannajan.
Sija dorjblis Vasilij Andrejevig $tepangonok, kada
interesujtgis eta idejaan da puktis sb vbla це jeea kad„.
Ena кьк energignaj mortbs nevazbn sija kerisa.
A toko кьк god mbmda vali$ gulalis seksan, кьз
пь vblbn seralisa. 9tik ukrainskaj iqzener gizis eta jblis statta, kbtan rez-paz keris eta ideja кегэтьп pozannezsa, suis sija „anekdotigeski Bezgramotnajan“.
Mbj-za seearn eta idejabs, ani kada pondisa tadnb
Bbdas mir pasta? Vozdusnaj pojezddez organizujtambn,
kadna suvtatsanb askod „parovozis", rot kadalis nuata
samolot, iuna ,,vagonnezis“— planerrezis, kadna 1ев?эпь
Barsanas Buksir vblbn.
Mbj vermas $etnb vozdusnaj transportla vozdusnaj
pojezddez jbli$ idejasa tbrtambs, kada predlozitisa GriBovskaj da Stepangonok jorttez i kada nija keramas
praktigeskaja?
9ddan una!
Vozdusnaj pojezd vermas mezmatnb as$is ,,vagon~
nezsa“ iuBaj vozdusnaj ,,polustanokbn“. Nblis passazirrezsa pozas vajatnb lunaj punkta, iBO planerb oz kov
рик$ьпь seeam oeorudovannaj aerodrom vbla, кьз samolotla, i ired вэгьп, passazirrezsa ,,vagonneza“-planerreza torjataman po?a una poleznajzbka gruzitnb samplotsa
i eta dbrni passazbrrezla jeeazbk loa pozarnaj opasnosbs.
Mijan lunneza sportivnaj Buksirovkaan mija sulalam
Bbdas mir pasta atik medogaa mestabn. I eta toko $tepangonok da GriBovskaj иззег§ад, kadna kerisa arnas
1932 goda теОозза opbtnaj rejs Moskvasan Кгьт lurfe
vbvlana.
26
,,Parovoz“ tuja, madno3, taga tuja, eta vozdusnaj pojezdbn vali кьк mestaa velatgan samolot ,,U — 2“ motoгэп „М — 11“, kada Buksirujtis atik ,,vagon“. Pilotirujtisa samolotsa pilot GriBovskaj da mexanik SugroBov
jort, a planersa — $tepangonok jort.
Eta vali ргоовгаг оз1ад$а passazbrskaj vozdusnaj
pojezdlan, kada kera medo33a ь1ьп ispbtateinaj poiot:
kola vali una tadmavnb, a glavnajbs — nametitnb
metodika, кьз novjatnb оз1ад$а vozdusnaj pojezddesa.
Planer ponda, kada Buk$irujtama 120 metra kuza
trosan, vali вь как raz polozennots 20— 30 metra mbmda
vblbnzbka samolotsa. Sessa, Buk$irovka рога kola tognaj da perbt svjaz samolot da planer kolasbn.
Leezika vali vitis mezdatlama da puksatlama pla­
nersa, medBb tadnb, poza-ja opasnostag sija 1езпь mu
vbla luBaj usloviabn. Etassa valisa кьк vbnuzdennaj posadka. $tepangonok seta b3bt znagenno imenno ena
,,opbtnaj“ posadkaezla. Vot кьз sija пь jblis vista$a:
„Vozdusnaj pojezd" уь1ьп Кгьтэ
— LeBzim kar TamBovsan Voroneza, mija dbr munim tumanat. Voronezsan sbimdas kilometra ь1ьпа mija
Bedim splosnaj tumana. Me mezdatgi da Blagopolugnaja
kbgka planirujti. Visati pasna — vi$tali mesta samolot
ponda рик$ьпь. £as зьп Barti tuman leBtisis. Eta kad
keza mijan dbna ak$am Bbdsa tolpa. Sb otsatan mija, kat
i valisa kagkaez da nenormalno kuz razBeg, Blagopolugnaja jansalim da leBzim оз1ад,
Madpbrsa kovsis риквьпь motor kuza, kada suvtis
Kergenskaj proliv vestbn. Mija valim sek tbsega metra
vblbna. Mexanik gapkis gard flag: avarijnaj signal. Tros
lois mezdatama, i samolot, kada кьзкэ ez Bergatgb stopora sb Berda kartalam planernas, pondis типпь me
dbni$. Me-za muni Кгьт Berega.
Me озьп vali $3kbt zadaga: аззьпь izja kerassez
kolasis mesta, kbtga pozis вь рик$ьпь. Ce$$o vbla eta
udajtgis кегпь, i me Blagopolugnaja puksi dasnoi
2Z
"kilometra ь1ьпа Kerc dbngan morjo Bereg dora. Eta-za luna,
kar lagatim motor, tatca loktisa GriBovskaj da SugroBov.
Eta putesestvujtam itogbn GriBovskaj da 5tepangonok
vermisamukad skeptikkezas, kadna Baitisa, sto Bukgirovkasa planerrezan oz poz кегпь. 0пца kada planernaj zavodbn kerga-ni kval mestaa planer. Sija loas Bukgirujtama
1934 goda da loas atlawi samolotkatkb3 vozdusnaj pojezd.
Р1ацег vblbn mjortvaj petja
— Planer vblbn кегпь vbssaj pilotaz eta mbgibs,— vigtagaVagilij Andrejevic,— lois menam vazbn-nu medog^a
mjortvaj petiaez valisa keramag menam esa 1931 goda. Me
vigati eta zadaga vbla ne toko кьд nau^naj eksperiment Vbl
la. Me puktbli ss vbla ьзй prakticeskaj znagennp: ugpesnaja
resitaman una sodis-вь znagenno i velatgan pianerizmbn.
Planer ,,G-9“ valama koknita vegkatlan, poslusnaj,
oz mbgtat pilotas masinaan. Eta planerbs, kada lagatama
pilotaz ponda natodH, prekrasnaja paritis i gekundaa 7-8
metra perbta tav рога goza akta vblbnasa 250-300
metra mbmda. Etagan т е п ь т sastama tbdalisa i morjo,
i KokteBel, i Feodoggija.
Кэг pesligi кегпь raZgon, me kazali, sto skorog
lo is gasa 120 kilometra. Pervaj petla fulalis вига.
Vpecatlenno?... A vot:
Razgonbn, krut (30 gradusag) planirujtam dbrni,
-.srazu-za kbla skorog sodam. Tbdala, кьд coza Bbdmanb
mu Vblig predmettez.
Lokta perelom— skorog ави. 8ь ави. Pukalan Berdgan on jansav— nbrbsta centroBeznaj vbn. Bbdas porjadokbn. Зьвэгьп пы legciga uvlana, pondatp vertikal.naj ugam, skorogbs дога soda.
Vot i Bbdas...
Stopor da Bord-ры Bergatcam
— Бьвэгьп,— oglan vigtaga Vasili) Andrejevic,— me
vu3i stopor dbna. Кьд tadat, me votag pilottezig це28
Stopor —figura, kada кегэпь samojotan JiBO planeran, kar nija
1евг;эпь uvlan da eergalanb (ve$kbtlan Ubo sulgalan) aslanbs o§ gagar.
kin planersa ez 1е?1ь stopora, isklucenpoan vavlisa, konesno, necajannaj mezmammez.
Me koknita pbrti stopora masinasa кьк $o metra
Vblbnabn. Pervaj vitoksa sija keris goza da oxotnaja,.
mukadsa — zaganzbka da neenergignaja. Kuimat vitok
вэг§ап sija normalnaja, кьз luBaj samolot, petis stopor
sostojaimoi$.
Bbdassa me keri kvat stopor i lbdcja, sto eta,
figurabs koknit i sija planer vblbn vermaskernb neiki paritelnaj skolai§ kursant.
Bostam-ka
figurabs.
Bord-ры Bergatgam, to sija sakbtzbk
Stopor рога planer, kar u$a, goza BO$ta vertikainaj
skoros i sijan figurabs ker$a koknita.
Bergatgbnb-za Bord-ры una sakbtzbk: kola pervo
aktbnb skorossa b3bt zapas, medBb sija tbrmis planer vitok
vbla (aslas o$ gagar), gorizontainaj plosko§bn leB?ika.
29'
Spina vblbn 1евг;эш
— Med sakbt figura, konesno, 1оэ spina vblbn 1евгэш. Eta figura озьп razgonbs dolzon §etnb skoro$sa
jasa 150 kilometra$a де jeeazbk. Se§§a, kokkez kola
krepitnb pedaUez Berda da виггька karta$nb гетеддегэп
pukalan Berda.
Spina vblbn leBzambs ker§a planersa gae Bergataman da „spina уь1ьп“ polozennois овьспэ]а, nazmasa
planirujtama уизэшьп. Eta addan §akbt кегпь, se$§a
kola sleditnb, medBb planirujtanibn skoro$bs vali
§asa де jeeazbk 90 kilometrasa. Si3-za kola kre­
pitnb zet, уизпь otricatelnaj pikea1). Опда juran 1евZika b3bt neudoBstvo§a da minimalnaj skoros §эгьп $lecjitamsa, kola esa adcfan strogaja nuatnb masinasa. A estan esa veskatlambs sakbtzbk loa: уе§кэ0ьпь eleronneznas kov$a madarlan (oBratnaja) dvizennoezan. 1 eta
kola вига soBludajtnb, medBb де кегпь eta slucajjezbn
opasnaj krennez. Eta addan sakbt кегпь neravnomernaj
dinamiceskaj potokkezbn, kadnasan sogma vbnnezbn
rezkaj ко!еваддо, kadna tojbstanb planersa to vbvlan, to
uvlan, to вока. Setca-za asavnb опда juran, pedal Berda
kartalam kokkezan, prosto итак
Me lbdda, sto оз1ад1'$ medmatbn kada poza velatnb
planerissezas seeam figuraez кегпь: gluBokaj virazzez,
stoporrez, mjortvaj petlaez da skolzenno, а во$пь-кэ вегgalammez, to nija addan sakbtas, a spina уь1ьп 1евгэт—
akroBaticeskaj tor.
Kola vistavnb,—koncajtaassisvi$ta§amsa Stepancortok
jort,— sto 1ева1ап mirbn $o esa ави planerizmsa nastojassaja ocenivajtambs. Mukad lotgikkez oza Bbeamika ocenivajta, oz „lbddk?a“ sbkat. No kadna „lbddi$anb“,oz-ni oratca Sb Berdi$. Mbla? Sijan, sto toko motortam apparatan poza виггька vladejtnb vozdusnaj stixfanas, 1опь podlinnaj
kajan, kadna кьЬпь vozduxlis daze девипк porbvvez.
1) Otricatelraj pikean susa samolotsa Цво planersa krutaja 1езэт, kar lotgikbs „опда juran".
30
Bord vevdarat kbkpavsa Bergatcam,—„воска",— figura, кь? i
'stopor-za, kada ker$a gorizontalnaj plosko$bn.
Velatgan plauerizmbn entmiasl Stepangonok jort
из§ап mijan molodoz kolasi$ де atik tb§ega predstavitel
polugitisa dostup planerizm texnika vbsotaeza.
Sodtam, sto 1933 goda Osoaviaximovskaj vbssaj planernaj skola ponda programmaa pbris sija, medBb plaдеггег уь1ьп velatnb plauerissezas vbssaj pilotaz dora.
0S0AVIAXIML9N PITOMEC
Mirovaj rekord jbli$ doklad
I aerodrombn, i staBbn, i leuinskaj ugolokbn asalisa plakatte2 :
Soveckaj plaperissez
vatisa da kolisa plauerissezas kapitaiizm stranaezis.
Talun 19 gas. 30 m.
leuinskaj ugolokbn loas
Golovin jortlan doklad:
VIII plauernaj slotlan itoggez.
Ez-na vav mirbn seeam b3bt vnimannoa aucUtoria,
кьз ena uplottez da skolais prepodavatellez! Golovinlan
em prirodnaj jumor. Sb dokladbn una valisa intimnaj,..
sutlivaja $etam perezivannoez. AuditoriabS vostorzennaja
seralis da aplodirujtis.
Doklad кодеры! skolalan iuBimep, Golovin, sutnik
da ve$elcak, vblbn olantonusa mort, Baitis vil tonan,
geroiceskaj naprjazenno tonan, kadakat vali jitama зьlan mirovaj rekordbs. Kst i suflivaja munis soBbtiaez
jbli§ vi$ta§ambs, $oza mezmis da lois tadpana eta volalan da kuzamlan gigantskaj naprjazennobs. Bbdannbs
av§isa: dokladpik lois serjoznajzbk.
Lov?is skolai$ napalnik. Vnimatelnaja Golovinli?
kbvvezsa kbvzika, sija nevotnaja luBujtpis vil tom lotpikkez роко 1еддо1§ predstavitelan.
32
Planerissez VIII-at slot itogan loisa una mirovaj
rekorddez.
8 ь vblbn dokazitama, sto Bbdsan poza planeran
кегпь vbssaj pilotazis §akbt figuraez.
OBbcnoj velatgan planer vblbn pilot Gavris suvtatis vil mirovaj rekord seeam уь1ьпаьп: 2235 metra.
Pilot Borodin, kadalan planer вой vblas valisa кьк
passazir, vissis vozduxbn not gas. Pilot Boruzdjn suv­
tatis vil v$esojuznaj rekord ь1ьпа leBzaman.
5 l о t v ь 1ь n c e n t r a l n a j f i g u r a — p i l o t
Stepanconok — keris atpbr 1евгэтэп
1 1 5 ш j о r t v a j p e 11 a , s t o p o r , B o r d v b l a
Ber gat gammez, leBalis spi na v b h n .
Pilot GriBOvskaj suvtatis vil rekord ь!э 1евгэшэп
Buk$irnaj planer vblbn.
Pilot Golovin vermis passaziran dbr leBzamwivaz
rekordsa, kada одгьк Bo$lis mirovaj (ani pokojnaj)
rekordsmen Ferdinand Side (Germania), da suvtatis
vil 14 gas 48 minuta. Sija leBalis slot kada meduna
Bbdannbssa, kin ucastvujtis slot vblas—60 gas, kadnais
20 gas mbmda gulatis ojsa 1ев^этьп.
Mija oga Ibdda Bbdas dostizennoezsa slot vblisr
nija razBirajtamas una specialnaj stactaezbn; oga vistala i mijan konstruktorrez uspex jbli$. Eta ogerklan temabs madik: mbggavnb slot vblis atik gerojas, Osoaviaximlis pitomecas, vi?atnb rezultattez b3bt U3i$, ka­
da medBarja voeza keris vil leBalis mortas vospitajtan
OBsestvo.
Istorigeskaj ekskur$ia
1923 god. Xmuraj oktaBskaj Moskva вэг!апьт
Kuimat sutkia kurjerskaj pojezd vu3a Congar-ры.
Esa kolggamas 3bnvi ki$$am kerkuez, setan i set,gin targitanb gor truBaez— grazdanskaj vojnalan sleddez. Seresritganb Gndaj morjo vblbn kasbt vavvez.
Hevolnaja volnujtgan pos kuza munika kolosoez
sumsan. Tadvbla и$эпь Bojjez, kadna resajtisa sovec3. Mada 1опь lotfikan.
33
kaj: respimlikaezlis sudBa. Usa tadvbla, кь? ganitis
gard konnica Kasirinlan, ebgas, вьгэгп paskama воjeccez Grjaznov diviziais... I setcin, ь1ьп, ibtvbv ladoгьп, kbt jugjalisa Belogvardejskaj prozektorrez, a si?zapaskalis gluxaj „ura-a-a-a“ Vorosilovskaj Bojeccezbn,
Bluxer da Budonnaj Bojeccezbn, кэг Bostisa Perekop
ukreplennoezli? pervaj Цща.
Asbbn mbc?i§is Sad sari?. Sola vozdux gibta
iibrpbssezbn.
Mija loktim pervaj planernaj sostazannoez vbb.
Sostazannoezis stae vali gostiai^abn, kada su§is „As­
toria".
Morttez, kadna jblis dumajtisa, sto „nija 1ева1эпь®,
valisa tom soveckaj aviaciabn da vozduxoplavannobn
samaj raznooBraznaj U3ali$$ez: pervaj „gard vozduxoplavatel“ Anoscenko, petlicaas цо1 готвэп; Bbdkod
„torzestvosa" vezsbtam organizator, xlopotun da §mex
keris — kasbriik Valentej; serjoznaj Visnov; vidnaj
mijan lunneza aviaciais teoretik — sija kada skromnaj junosa—Pbsnov; sija kada-ni „rnastibj" Vetcinkin;
Feodo?§iabn sogmam — Ajvazovskajlan nucok —
„ RSFSR-ьп pervaj planeris" (sig gizisa sb jblis gazettezbn) Arceulov da gaza, razBitnaj Jungmejster — per­
vaj rekordsmen-planeris.
I пь kolasbn кьз-кэ tadcbtag valisa planernaj
kruzokkezis neuna raBOcaj predstaviteUez: nija asisa
^addan una Bnimmes“ kolasbn. Tommes, nija, kadnija
ani a§nbs vistalisa as$itibs nimmez, kadnija dumajtisa
planer vblbn leBzarn jblis, esa ez vab ena sostazan­
noez vblbn.
Aviacionnaj korrespondent sija kada vali ьзь!
irudnossezbn. Korrespondirujtnb vali nem jblis. Pozis
giznb toko neb3bt zametka, kar loktim Moskvaa. Eta
zametkaa koknita-вь tarisa sostazannois itoggez.
Tuj кща Moskvaa munika tad vbla u$lis „Макака"
nima Balansirnaj planer vblbn Anos^enkolan leezam.
Eta leBzam jblis prisutstvujtissez kolasbn una va­
lisa sporrez: mukad planerisbs osparivajtis assa leBzan
34
takisa! Da, tad vbb u?iis esa Valentejbn vi$ta§ambs
■зъ jbli$, кьз sijalbjlamas Bandittez KokteBeban Feodos§iaa tuj кща lenzika. Lbjlamsa sis-za osparivajtisa.
Pervaj sostazaunoez valisa toko v b n p e s l a m .
Sostazanno vbli$ ugastnikkez aslanbs massaan—ranotnikkez, kadna petisa vaz, dorevolucionnaj aviaciais da
vozduxoplavannoi$. RaBO^aj kruzokkezis da molodoznaj kruzokkezis predstavitetlez nevna: кьк-ktiim mort
— predstavitetlez Naro-Fominsk karis da „MastazarF zavodis i... Bbdas.
Geroj ordbn ga§titam
Uderlun skolais pompoiit visialis шепып kategoriceskaja:
— Primita meraez, medBb Golovinbn doklad valll
Xmuraj, рьг zanat skolais nacatnik vali, tbdala,
seeam-za тдеццоэп. Dugdis rainuta keza Ibddbnb ,
гкьеэткэ gizat da vistalis:
— Da, dal OBjazatelno... Mijan komsomolecces,
mijan tombnikkes suvtatanb mirovaj rekorddez. А кь?
isuvtatanb — mija oga tada. Umal!
Bbl, umal: tom lotcik - instruktor к о т s о т о 1 е е
Golovin suvtatis mirovaj rekord dbr 1ев?этэп passazijran planer vbibn. А кьз eta vali — skola ez tad. Ez tad i obsestvennos. Ez tad komsomol, kadala tadnb eta kola.
I sis, kola Golovinbn doklad. No sija ne oxotnik
кегль dokladdez.
§oza kovsis типпь sb dbna.
Gizsan da certoznaj pbzannez, krovat, skaf, grammolon — vot i Bbdas, mbj em sb olaninbn. Sija pantala тела
grammofonnaj marsan da вага puk$a certoznaj рьгап saja.
Sb pelpon vevdarat me a??a рьгап vbibn vil avietkalis
konturrez.
Ostoroznaja kazmata doklad jbli$.
Golovin energicnaja otkazbvajtca:
— Vistali— og vermb, znacit og vermb. Тоска! A§
Borozdin lbdda, sblan bbnais rekord. Neto Stepanco35
nokas kora. Sija sotnaan mjortvaj petfeez kerlis... Se$$ai
nija i Baitnb kuzanb. Me og kuz.
Golovin вэга mbskbrtgis gertoznaj doska dbna.
Baita me sb komsomolskaj oBjazanno$ jbli§, vi?tali
sb oratorskaj sposoBno§$ez jbli? — oz otsav. Golovin os
§etcb.
i
A.=bnas me вэга lokti.
,
Sb dbnbn ak$ama ,,skolai§ medeur oBsestvo". Korn*
nata зэгьп laz formennaj frengan sulab Golovin.
Кьк stul vblbn, jassik vblbn da loan avietka motor
уь1ьп pukalisa skolais instruktorrez — озза§а velatgi§§ez
Golovinbn.
Golovinb Bbdssbs kbtvdas kuim god, a sija su$a-r\b
askod skolnaj „patriarxan*, sbbn ет-щ potomstvo.
Estan i Bpravnugok“ Golovinbn — tatarin Aedaragim Mu§in, i „пь1ок“ medBarjabslan, „prapravnugka*
Golovinbn — turganka tejla MamedBekova.
Golovin vi§ta§a, кьз sija lois plauerisan.
Кьз sija lois lotgikan
1923 goda, kar valisa pervajsa sostazarmoez Кгьтьпд
Pavel Golovin kongitis narofominskaj skola-§emiietka.
Оьг olis U3tag. Sgotovodstvobn, taBelsikbn, кьз sbla so*vetujtisa rodstvennikkez, U3sa sija si3 ez i аззь. Savzis
sgotovodstvo vbb da „sastam" из vbla i energignaj zonka pU3is sossezsa da kntgi§is ger Berdar munis plotnignaj
artela.
Muskulistaj, vbna da zdoro-vaj, sija god Barti-rd lois
zapravskaj ma§teran aslas delobn. No arteib оз1ац§а pilotlan figurabs vali guzdaj da nevezartana.
Golovin ez vagki§ Bbdannbs vbla. Sija interesujtgis
aviaciaan, una lbddis, U3alis modeiissez кгигокьп. Mukad!
pbr§as geran lasjblis sorddez samojot modeileza.
Кгигокьп sija pondis vezartnb nevna aerodinamika;
bjlis da keris кьпьткэ 1ева1ап model
Bbdsa nol god U3al?s sija plotnikan, eae lbddis knigaez aviacia jbli§. Ena-za goddeza sija pbris planeris36
sez kruzoka da ucastvujtis кьк planer кегэтьп: „Narofominskaj raBogaj“, kada konstruirujtis L,eBedev da „Narofominsk—2 “.
1925 goda mesnaj ODVF premirujta sija типпь
planernaj sorevnovanno vbla Кгьтэ. Pervuis аззэ sija
vozduxis 1ева1ап plauer. Eta minutasan sija megtajta plauerizm jbli$, dumajta toko Sb jbli§.
1926 goda, arnas, sija kor$a leealan skolaa. Sek
sbla tbris toko das$izim god. Tada, sto sija oz primita, sija metrika vblbn „9“ cbfra tuja la$ata „Iй.
Vblbn da уьпа, sija vagki$is 19 god$a junosa vbla,
i sbla setanbputovka skolaa. No Moskvabn kazalanb podlogsa, i Golovinla kov§a типпь ваг Nara.
Loznaj stbd guvstvo mesajta Sbla mbggi§nb kruzoka
da gulatnb из. Sija вага plotnigajta, oz i тьдда$1ь кагьп.
God Barti stroitelnaj sojuz komancjirujta Golovinas
stroitelnaj texnikuma Moskvaa.
Pervo sija вига kutgi$is velatgbnb, medBb ovladejtnb
matematikaan da gergennoan, а Бьвагьп вага dumajta aviacia jbli§.
Osoaviaxim otsatan sija organizujtis роШ.ехщкитьц
planernaj kruzok. 9tik auditoriabn pondisa кегпь pla­
ner, no... komendant vasatis! Pondisa кегпь dospovna
кэзь! sarajbn. Kerikas loktisa zagottez. Zagottezan, кь?
Baitis.agbs Golovin, „petis umal“. Velatgambsmunisumaia,
i sija gapkisa $tipendiai§. Оз 1ап$а rekordsmen ez as i
vu3is гь!$а kursa, kutgi$is sluzBa vbla кьеэткэ stroitelnaj
kontoraa.
„81игва“ vali gertitnb atkod detallez, kopirujtnb
seeam-za gertoz. Eta kada planer vali kongitam-ni da
kbskam vil organizujtam centralnaj osoaviaximovskaj
planernaj stanciaa.
Рьг Golovin gulatis kadsa stanciabn, gapkis velatgara
i из. No sija uvolnajtanb, i sija kolgga planeran, no dengatag, ovnb neman. A setan samaj interesnaj kad: le^isa
polota3.
Valisa keramas vozduxa pervaj prbzokkez. Оз1ап§а
paritel, umaia velatgis student, вига zelatam кьпэтэп,
37
keris uspesnaj leBzammez. No... planerissezkolasis aiik planeris Golovin gruppais, kar sb dbnasloktis ogered 1евгьпь, zugdis planersa. Зоцэп kolggisa toko ваг da Borddez.
Rasstrojennaj Golovin kbskala lbmi§ planer torrez da
kutga remont Berda. Kbkjambs lun sija oz i тьдда$ texnikuma.
Narofomineggez, kadna U3alisa stanciabn, verdanb sija..
1 kbkjambs b n sarna sija atnas kongita remont, Bbdsan lasatis planersa.
Tom planerislan leBzambn uspexxes da nastojgivo§bs, sek-ni indatisa sb vbla vnimannosa Osoaviaximi?
U3alis§ezlis.
Sija ez-ni zalejt, sto gapkis texnikum: sbla vali §etam Bbdas vozm oznosbs, medBb setnb a§sa iuBimaj deloa.
Arnas 1929 goda, kar o§$is Osoaviaximlan pervaj
lotnaj skola, pervaj павог vali toko planerissez kolasis.
Golovin jort vali primitama skolaas, kongitis sija pervajan
1930 goda. da kolggis skolaa instruktoran.
Vot tuj озза?а plotniklan: mocjelsan р1апегэз, planer $an — samolota3.
Kat Golovin esa tom (sbla toko valis kbkdas kuim
god), no sija le3is-ni una velatgissezas, kadna kolasis
unazbkbs иза1эпь lotnaj skolaezbn instruktorrezan, sodtanb Osoaviaximlis pitomeggezas.
9ni komsomoleg Golovin — Osoaviaxim centralnaj
lotnaj skolabn zveno komancjir.
Mbcci§a madik geroj
Eta jbli§ Basniez. valisa Golovin komnatabn. Os$i&
Komnataa pbris sarat mbgara mort, statskaj paskama, nervnaj, rezkaj zesttezan.Tbdala, sija mbjanka volnujtgis, ez i gavtgb, puksis krovat Vbla da pondis pueatnb kuz jugbtzelonaj sarf.
— Те tadan, кьеэт BezoBrazzo sogmis? — pondis
sija perbta Baitnb Golovinla. — Kar mi valim planemaj
slotvbbn, mena kvartirais vasatisa. Baitanb—,,progulsik*T
Mbj-za eta seeambs?
ьвэб.
38
— Uspokoitgb, Feda! Азьп Bbdas lasatam,— vi§ta~
lis Golovin.
Feda goza lansis.'
— Eta menam passazir — master planernaj zavodis,
kbtan ker$is menam planer „Temp",— vistalis sija Go­
lovin. „Passazir" suvtis da zdorovajtgis Bbdannbskat
kinas, Bbdbsh suaman:
— Petrov.
Petrov loktamsan Golovin nastroitcis planernaj lada.
Besedabn tema vali VIII-at planernaj slot.
Bbdas Basnibs vu3is Golovin dbna. Sija puk§is krovat
vbla da kutgis vistasnb rekordnaj leBzamjbli$.
— Lokti me KokteBela sostazannoez pond">tgika i
sek-za kutgi leBavnb. £)elo munis вига. Planer „Temp‘c
vali prekrasnaj, ctlignaja pozis sijan veskatlbnb.
Oktae tali$a medo33a lunnezas vi3§i me vozduxbB
daskbk gas gagar. Seti§ kuim gas da зьп — ojnas. Oktas
вэгьп — dasvit gas mbmda, setis si^im gas da noldas
akmbs minuta ojnas. LeBali gasto i una. Menam Bian
jugdatam „Temp" leealis kerassez vevdarbn, кьз demon
L,ermontovlan. Mukad pbrsas gaztam vali: Bbdkod lirika
pbris jura. To visatan, кьз sogma кьтэг Kara-Daga vb­
lbn, to pondatgan $bvnb. 9tpbr sig dbr $bli leealika кьeamka aria, nelki asbnas Baitnb eg vermb: golostam loi
sov§em. Madi goda menam planer vblbn loas suvtatama
gromkogovoritel. Gazazbk leBavnb loas!
Asbvnas oktae 29 luna mija Fedakat pondim la§at~
дьпь 1ев?ьпь. Tav vali виг — Bbdas pilottez vozduxbnPlaner dbna loktis startovaj komanda, „Templan"
konstruktor Seremetjev jort, planer akti$ ievlev jort. 8umitnb pondis apparatan kinooperator. Feda nfclbstis kurtgalam suxarik da keris geroigeskaj guzam, medBb Burzbka
petis plonka vblbn. Me pastali sonbt котвщегоп — ojnas
soza ka3 bt vblbn, pesli planeris jugdatam da рьп planer
кавткаэ. Mijanas vevttisa krbskaezan, kolisa ostan toko
guzammez. Bbdas vali porjadokbn, toko „pukavrn," koiis
vodsan moz. Кьпьткэ mort kutisa planersa Bazattis.
— Masina porjadokbn? — jualisa Serenietjevlis.
39
— Da!
-— Pilot gotov?
— Da, — otvegajta sbla aslam faqernaj jassik§ar|.
■
— Amortizator vblbn?
— Em amortizator vblbn! — bkastisa startovaj komanda§aq.
— HuzatL
Rezinovaj zguttez quzalanb кйдэз kola.
— Sta-art!
Retina supkis plaqersa оз1ац, vozduxa, i sek-za
m eioi kajan, imenno kajan.
Me kera krut povorot da muna dol xreejot kuza,
рьк§ьв1а plaqer Borddezan doiina§aq leBti§an da кь? Bbtte
presujtam vozdux Berda.
Pervaj momentbs, kar eta? asalan vozdux struja vb1ьп, gulala овьдпо dmamigeskaj potokkezli? xarakter, vbii
da napravleqqo velatamun. Kar BO$tan пьН§ vblbnasa da
napravleqqo — pondan bsla§nbdo{ xreBjot kuza da mbssez pokatat o?laq da вэг1ад: kongitgas xreBjot — Bergatan
sarlaq, munan protivopoloznaj koqega? da вага Berga­
tan earlaq... Кьеэткэ plaqer konstruktor vi$talis: „He
toko planer vblbn — vorotaez vblbn kerku dbn§aq poza
1еваупь, kar vozduxis potokkezlan vbnbs tbrmamvi i vo­
rotaez Berda kerama? rullez". Mbmdaka eta verno. Seeam
leBzammez —delo qexitraj. Seeam квгэтьэ kat i pareqno kod, no sija це xudozestvennaj, qe ma§terskaj leBzarn.
Qinamigeskaj vozdusnaj potokkez$a zar kada ovlanb
i-termigeskajjez. Ena slojjez sogmanb zar sondian sonalam
vozduxi?, kada vbnan типа vbla. Кгьтьп eta овьдпэ)
javleqqo. Kar me вига puk§i potok vbla — eta vali asblan das gas, — pondatgis овьдпэ] иза!ап lun plaqerissezlan. Mija leealim qe atnanbm. Doi pokat kuza gufajtisa kbkdas mbmda plaqerrez. Setan valisa i rekordgmermez-pilottez, i skromnaj „velatgi§§ez“, i rjadovajjez, kb? mija-za Petrovbskat. Mija to i qelo pantaslim
vozduxas tadsaezkat, gapka$im nbkat privetstviaezan.
No qedbr vali mijan spokojnaj квгэтьэ. Coza lois boItanka. Plaqersa pondis supkavnb atmadara. Loisa termi40
1932 voa planerissez VIII-3t v$escjKznsj slot dbrni гТешр“ pl«s?er vblbn“ Golovin jortlan (pilot) da P etrcvlan (passazir) rekordnoj lea7,an marsrut.
ceskaj potokkez, vozduxbn Bbdas sorla$is. Vozduxbn
strujaez kajisa atamadnbs Vbla, panta§lisa, vali xaos.Bbdkod rama sarrez,, kadna valisa legalamas startgan da mukad plaperrez vbvgan, medBb tadnb, kadargau vozdusnaj
tegeupo, to nedbr keza suvtlisa atik mestaa, to аддьiam struja udarrezgan ceccalisa uvlana, vbvlapa, вока. Pla­
nerissez pondisa 1езсьпьиу1ад. Lun sarlana vozduxbn kolcCisa toko vii-kvat masina.
Mija оз!ад kerima asginbm rejssezsa xreBjot pokat
kuza dol, Bbd purig 1ев?ьНш vit-kvat kilometra. Bondi
paiitis, vali addan zar. 9ddan getis aslbnbm cuvstvujtnb
neudosnaj pukalam, Цво vernajzbka, kujlam. Vali samaj,
sakbt moment 1евгэтьп. Potoklan vbn vali addan una, Вьdas dannajjez vigtalisasb jblig, sto гь!эз mi vi3gam xreBjot
pokat vblbn. A me tadi-ni, sto ojnas leBavnb loas виггьк.
Mija оз1ац leealim doi pokatbs kuza Barlan da 031ад. Ulbn — atik nija-za vezkod izja kerassez, sondian;
41
sotam turun, kerkuez, planer uvti§ jassikkez, morttezlte
liguraez start vbtan.
Кьк cas gagar mija, vernozbk sunb mijan zeludokkez, kblisa signal OBed vbla. Eta kada mija leBalim:
atnanbm-ni. Bbdas planerrez valisa start vblbn: pilottezsa
nib3tatis §akbt leBzambs, kov§is sojnb. Кэг Boltanka lan§is da lois kokniizbk veskatlbnb planeran, me pondi cuvstvujtnb, sto poza naBludajtnb passazir povedenno §эгьп„.
Sijan, sto т е п ь т nekar, sija sojis suxarresa adcjan ьзь!
temppezan. Me sek-za pondi kbvnb, sto кьпэтэ §imala,
Kori sblis suxarik. Petrov §etis т е п ь т , no vistalis:
— Те addansa en рьк§ь snxarres vbla — nevna kofcCisa.
A nevna kolccisa nija sijan, sto Feda cestnaja sojis
agbs Bbdas zapassa i kutci$is aslas этап orsan garmqska
Berda. Koncitis sija as$is koncertsa vit cas gagar rbtnas,
kar mijankat vali planerizm ietopi$bn neoBbcajnaj proissestvia.
Kola vi§tavnb, sto mija leBalim sek atnanbm, munim
termiqeskaj potokkez вэг§ап, blazbk i blazbk munim 'UzunSbrt sklonnez dbn§an. Mija valim ь1ьп start dbn§an, i
me divujtci, kar kazali planer Bord vbli§ kinliska vuaar,,
Eta leBalis mijan dbn§an ne ь1ьпа addan U3 bt grif. Тьdalisa sblan gbzzez, krepbt, klossi kod пьг. Borddes va­
lisa addan pa$kbta$. Da, eta vali kaj 1ева1эт1эп аззьуЬш,.
izumitelnaj iiiustracia, kada dbna si3 padokas „Aerodinamikkez“. bjevolnaja me sergatci startlana....
— I pravilno kerin!— sodtbstis Petrov.
— I dumajta: pazdernitas jur kuza eta kajbs i ventmez on agabv. A §etnb otpor oz poz — kiez!on тьссь.
Grif pa$katis b3bt Borddesa da ujis mijan озьп
zaganik planer Оьпэ le 3Cisaman. Me resiti nevna 1езс1§пь
uvlan, sodti planerlis skoro$sa. No типпь orjol dbnis
ez poz, i mija nevolnaja pondim naeludajtnb восьщк, |uBopbtnaj kartina §эгьп: lovja kaj velatis nelovjaa, puovaja,
kadan veskatla mort. Velatis addan vnimatejnaja. UcWk
lag sinokkezan sija visatis sbla nevedomaj soj seeam ьзь!
razmeraa, seeam nostam formaaa. Grif sieatcblis ulisan..
42
vblisan, вок?ад. Unazbksa sij9 interesujtisa planerlan sord^
dez. Sija ?iBatgblis samaj Bord dbna, koknitika pavkatCblis sb Berda aslas Bordan, neto radujtgika, neto mbjka
peslika.
Kati opasnaj vali polozennobs, me vqimatelnaja §jediti sb Borddez dvizenno ?эгьп. Мепьт oxota vali vezartnb
sblis zakonnesa 1еваИкэ. I mbj-za? Sb ?ara leBZbtan me
kazali, sto planera pondis 1евИ$пь.
Me reeiti proveritnb eta javjennosa i вага muni orjol ?ara, kada si3 paskatama Borddesa, sto nija oz
i vara. I вага vel tadgan tolgokkezan sonalam vozduxbs
gapkis planersa vbvlana. Tbdala, orjollez velatama?-ni
sonbt potokkezsa Barakol dolinabn i 1ева1эпь уьп (едегgia) astbtag.
Me pondi zamegajtnb nija mestaezsa, kbtan leBalis
orjol, i ьН?ад leBzi sb ?эгэ. I вь1, setgin, kbtan Д е т р 1зпи 1ева1ап viz si3-za atlaa?lis orjol leealan vizkat, pla­
ner aktis vblbnasa.
Orjol leBalis деь1ьп me dbn?an, i me oglan пав!иdajti sb ?эгьп. Izumitelnaj neznaj, neulovimaj dvizennoezan vi??is sija vozduxbn! GruBaj, ?akbt masinaan kazitgis т е п ь т eta kada menam „Temp".
Tbdala, grit vezartis, sto „Temp" — де konkurent
Sbla, кьтэг saji? vblbna vladbkala, i kolggis mijan dbni?,
kbtga-ka zaganik da dbskoda Borddeznasujaman. Eta kada
mija munim Uzun-Sbrt plato vevdarat...
— A tija od BaBatga grifbs jbli?? — nedovergivaja
jualis Mu?in.
Golovin ?eramtgis: proissestvia vali, Bblis, деовьдпэ],
— Ne, pravda. Grifas a??blisa start vbv$an.
— Pravda, pravda, jorttez,— vi§talis Petrov.— Povzi
me addan. Isjelki garmonnaa menam ami? u?is.
Golovin seramtgbstis sbla da о?1ад Baitis:
— Vali rbtnas kvat gas gagar, pondis pemdbnbkocT
Orjol vazbn-ni munis Kokluk keras ookattezlan. Me azti
Bi. Borddez vblbn azjisa i kusisa zelonaj da gard lampogkaez. Kar kusati nija i vi?ati pembtinas, me kazali start
vblbn ka?terrez. Morjolansan, кьз B btte-в ь Turcia Bereg-
1ад$ад, paltis sonbt, vlaznaj talok. Vbn sblan sodis. Sodis
leBtan vbn termigeskaj potokkezlan. Nija pondisa §o unazbk i unazbk виркьпь mijanas vbvlana. Vblbiiabs sodis
Bbd minutaa. Kasterrez и1ьп tbdalisa ugitik jugbt togkaezan. Мепаш passazir neto raduvjas, neto divujtcam$au вь
ez pondb §etnb. Mija olim vozduxas akmbs gas mbtnda.
Eta vali una-щ' ogga§a mirovaj rekord $arti passaziran dbr
leB^aman, kada suvtatlis pokojnaj germanskaj planeris
.Sutc. Eta torzestvennaj soBbtiasa znamenujtam ponda Fecja
nuzatis т е п ь т vinograd roz. 9tik jagadan orlalika, me
gaskbta pondi §ojnb.
Ojnas Lunvbv Кгьт vevdatbn
—$ щ т gas gagar rbtnas da 1евгэт$ад 9 gas gagar
me resiti кегпь oj$a progulka Lunvbv Кгьтэк Mirovaj
rekord vali Bostama, pozis vali risknitnb кегпь vazbn-ni
dumajtam polot. 5bim gas das minuta me leszi KaraDag jbvvez vevdarat, kadna vevttamas додкот, зог кьmarrezan. Rbtlaqas.Bereg dor ku?a virdalisa Biokkez. Mi­
lan uvtbn девига tbdalisa krut skalaez morskaj Bereglan,
sad pelena morskaj valan. Me madi типпь veskbta Feodossiaa, no menam „xraBraj“ passazir ez eaktb eta т е п ь т
кегпь. Sija pondis vartnb т е п ь т zatbiok ku?atn, eaktis
atkazitgbnb. А т е п ь т , kat i opasno, okota vali tadnb
sostojanno ojsa vozduxlis morjo vevdarbn.
— Velat, кэг les^an atnat! — ogalis sunb Golovi­
nas Petrov, seeam mort tonan, kada ordjis opasnossa.
— Mija вага ioktim Uzun-Sbrt vbla. Me azti osvessenno, medsb тьдда§пь start vblbn dezurnaj jorttezla. Кэг
ka^ali, кь? nija makajtanb fakelan, me vezarti, sto planeras kaz;alisa, i вага kusati Bi da muni morjolau. Pivujtсэтэп виг eta vozdusnaj progulkabs ojnas, kar sb деkbtan ави! Медат passazir uza nbrgornas. Eta kadsa me
ispolzujti 100 proeent vbla. 9tka, me kuzi sbli$ кьэкьпь
Bbdas vinograd, madka, orddi Ко1цеве1 da muni bla morjoa, keri sb vevdarat kbk b3bt krug. Kola vistavnb, kbпып blazbk muni Bereg dbn$an> Бьпьт asti vblbna... Sua:
44
eta addan neprijatno — astbnb vblbna pbdastambn.
Sek me resiti шиппь Feodossia dbna. Keri esa krug зьп
morjo vevdarbn da indatci poluostrovlana. Menam
Feda mirnaja u?is, oz i dumajt, sto Sb uvtbn morjo. Altimetrmbccalis 1453 metra start vevdarbn — maksimalnaj
Vblbna, кьеэгп vali menam eta 1евдэшьп.
Lunnas кьз-кэ on zamecajt vozduxsa. A ojnas sija
kbla suk, кьз sirop, вьЦе ujan!.. Gagar serakod jugbt.
Uvlanbnzbk—kbmarrez.Esa ulbnzbk — §ad da sera kerassez, kadna tbdalanb кьшзг ostaez pbekat. Vblbn — millonnezan zvezdaez. Es$an nija tbdalanb jugbtzbkas.
Coza gorizont vblbn mbcci§isa aksam Biez. Menam
,,Temp“ coza типа пь1ацэ tav nblat. Eta valama Feodossia. Mija —sb vevdarbn, kbelalam pa$kbt kruggez.
„Talunna luna tbrmas“, resiti me, kat vozduxbn po?is visstnb eea i esa.
„Indijskaj gas' Sb uvtbn, kada ispolpajta этап orsan garmoskaan Feda, mija munim Uzun-Sbrtlan. Munim
sb dbnag kbkdas atik minuta. No eta valisa 1евгэтьп med
sakbt minutaez. Tav lanis. b 3bt trudan assail me sccbtik
termiceskaj potokkez i nijan polzujtcika, akti Vblbnasa.
Бьвэгьп starajtca ekonomnaja vignb vblbnasa da kbssi
medik podjomnaj vbn istocnik dbnas.
„А mbj, og-кэ me pantav ses$a vertikalnaj potokkesa?* — polaman dumajti me.
— Sek вь groB! — mracnaja vistalis Petrov. —Usim-вь — i атва!
— No $oza petim, — оз!ад saita Golovin.—Planer
вига leBzis. 3ik kblis opasnos ро1огеддоьп, sija jeea
astis vblbnasa, kokpita sija aktis. Coza озапьт mbcGsisa
Biez start vblbn.
Kot i polozennobs tragicnaj, menam passazir ez ипьvajt, i sblan garmonna sbbs paskalis koras jbvvezbn. Ena
kbkdas minutan me cut де Bbdsan asti vblbnasa da kbs§i
Uzun-Sbrt dbna, mukad pbr$as vali sb$sa шьпгьк. Zamecatelnaj vali polot! Sakbtakod mi vu3im keras jbvvez, vi^im к ь к m e t r a suvda vblbna, da девйа legci*
Sim start vbla.
45
Mijanas pozdravlajtisa, nelki madisa kacajtnb, no ez
iidajcct: me leBta 80 kilo$a unazbk. Mija unazbk кьк fas§a
,B0§tim vaz mirovaj rekord.
Vot i Bbdas istoriabs mirovaj rekordan, — koncitis
as§is vi$ta?amsa komsomolec Golovin.
— Bur, adcjan interesna. Те vistalin zamecatejnaja.
Tenat nelki em aslat torja stU vi$ta§ambn, — suis L,ejla
MamedBekova.
— Zamegatelno вига vi§ta$in! 9ddan вига... Menam
|игьп nelki kartina... Bbdas leBalambs, кь? dolon vblbn,—
vistali me i migniti moz Bbdannbsla da sui Golovinla: —
Dak vot,si3-ka asbnikeram doklad. Si3-ed?
Golovin gbz-gbz keris jur Barsa.
— No, ani, tbdala, кега-ni,— otvegajtis sija.
— Авьп me вага po.ida kbvzbnb tena, — getcbtan
vi$talis L,ejla.
Mad lunas vali Golovinlan doklad. Sija esa э!ры,
sskoinaj auditoria ponda-ni, vi$talis aslas mirovaj rekord jbli§.
IX VSES0JUZN3J K0MS0M0L.SK9J
Feodo$ia—KokteseJ—Uzun-Sbrt
Gruzovigok Krbmkurso, kbtga tbr puk§ama§ plaqerissez da kurortqikkez, zagaqik типэ pereval dbna,
kada sajbn mbfcisa morjo. Nastojassaj $ad morjo, kada
рьг veza as§is rammesa. Gruzovigok рэгэ moz povorottezbn(passazbrkaezgoratlanb—drugi polamsaq i vostorgsaq,
Grandioznaj katastrofa, kada$aq gulalis де atik
tb§ega god, capkama cudovisnaj glbBaan mragnaj KaraDag. I sulala Kara-Dag da рьк§э ?e(onaj laz morjoa.
Sb uvdarbn kuqbrtgama §eleqqo KokteBel. Setan—
gaxlaj ?eteq da gogkom kerkuokkez gerepignaj кгьааеzan. Gruzovigok goza suvtis stancia kerkuok dbna. Busa§raam passazirrez шипэпь seleqqo ku?a. Кок1евг1—
lunvbv Кгьтьп tipignaj peiasok— prekrasnaj sotgisan
mesta. Estan ema$ sotgi$an kerkuez moskovskaj da
leqingradskaj raBogajjezlan.
„Adrian" villa $era stenaez dbnbn — kbtan IX
juBllejnaj slot staelan vremennaj pomesseqqo — suman
vart$anb $ad morjolan vallez.
3bnvi padnalam stavenneza koranatabn das rnbmda
moil Kuimas lada пь kolasi$: slotlan nagalqik iotgikparasutis Minov jort, lotnaj ga§ti$ nagalqik paritel-rekordsmen $tepangonok da iqzeqer DuBrovin — slotbn
texqigeskaj gastis nagalqik. $orqitanb nija, kb? taratab
n4eoBbcajnaia ak$am uga$qikkezas, kadna ani-qi unazbk
200-$a.
Kolcnnaez уизэгьп, medBb ?евд1$пь zar sogja, sajavtpama sotgi$nb ugasqik pervaj $loti$, kadasaq gulalis-qi
das god,— pisatel A. A. Zaerov, озгьк§а lotgik, sojuШ1 „Parjassaj polot“ qima pervaj plaqernaj kruzokis
47
predgedatel Mija kagtblam pervaj glot vtlig rezultattez,
no кьдкэ oz veritgb, sto gulalis das god-ni.
Rezkaj вьа avtomoBilnaj gudok padmata Begedanbmas. Tuj vblat gukbUez ku2;a muna avtomobii
Mija munam Uzun-Sbrtlan, Ubo K'lementjev qima
kerassez vbla, kbtan Osoaviaximlan vbssaj lotnaj-planernaj skola.
Tuj зьпьп pota kamera. Optimistigeskaja nastroitam
*ofer uspokaivajta:
— I delobs-ed toko gas keza...
— Essan skola dbna3 vit kilometra,— ogab sija sum
konstruktor Antonov.— Munam podan?
MedBb ne astbnb kadsa; veg, munim podan. Mija
ogkalam lunlani§ keras dorat.
5tepangonok kera kuz ogkavvez. Tbdab, sto sija
velalam vetlatnb. Sulga ladoras mijan dbngan ola
istoria Blegtassaj poBedaezlan da sog porazennoezbn,
kadna keris soveckaj plaqerizm.
— 1932 goda,— вайэ Vagilij Andrejevig,— ena izzez
жь1ьп kulis tom planeris Kozlov. Sblan planer lukagis
madik planerkat vozduxbn. Vegkbt Vblas aggat sulab pa*
metnik?
Ь зй gogkom izzez, kadna vajamag losginaig, risujtaпь gera turun vslbn nim pokojnaj tom paritellig.
— Eta zertvabs neggasnaj slugajbn,— oglan вайэ
§tepangonok,— kada sig-za verrras 1опь i tramvajbn, i
pojezdbn, i avtomoRilbn. Uzun-Sbrt suga ani Klementjev
kerasan— madik zertvabn soveckaj planerizmbn. No mija
suvtatim a'slbnbm cel ne legnb sugga zertvaez. I mija eta
keram9 glotvbbn. Bbdss mijan уьп indama eta vbla.
A vot estan, — mbggala sija kusmam, sondbn
sotgam versina Vbla,— estan tom paritel Gavris suvtatis
mirovaj rekord vtlbnabn. Eta pokat ku?a dol majmu
das gasga unazbksn leBalisa nelki mijan vebtgiggez. *
Pikaj, xaoticeskaj kartina, kada vagkiga Grin romannezig pejzazzez vbla da Volosin akvarellez vbla, ol*
sagis mijan tuj ku?a. Kerassezbn дикьга skladkaez,
mu. uvtga udaran gapkam keras: jbvv.ez, i setan-za Ш и т
48
-Sbrt plato, kada шь!акэ koiggama rovnajan, кьз Bi|jardnaj sukno. Eta kusak morskaj pbdaslan (sb vblbn
эпэз koicgamas rakuskaez), kada leatisama 250 metra
vblbna morjo uroven vevdarbn, sluzita aerodroman samofottez ponda, a keras pokattez—planerodroman.
Mija vatam озапьш munis konstruktorresa — Kocetkovaas da Antonovas. Kocetkova mbggala as$is pervaj
konstrukcia— sojuzbn medugat planer „Oktaerjonok".
Antonov vermis-Bb ni 8и§ьпь mastitajan, кэвь ez vavtom.
Eta Sb plaperrez vblbn ani velatgarib ne atik das tb$ega
rnbm da tom pianerissez da paritellez. Sija avtor „Standartlan", „Uparlan" da una opbtnaj i rekordnaj planerrezlan.
jitsUejnaj slot o§tam
Sondia da sonbt asblan Кгьт ultramalinovaj дов»
uvtbn tuj kuza, kada nuata Klementjev keras Vbla, tbr
sera taeiman otir. Eta — sotgisi$$ez.
Prazniit vblas. pervajiezan loktisa kolxoznikkez Barakol cjerevnais; se$§a — Feodo§§iai$ raeogajjez, Sudakbn
sotgi§is komandirrez, vaz Krbmis pionerrez da komsomoleggez, morjakkez. Tolpa kola^nn vetlatanb kogegarrez sudno vbli$, kada sulala Feodossijskaj portbn.
Planerizm де dikovina eta krajbn. E[e ve$ das god
sarna aksbvlanb tagga medBur pilottez plaperissezparitellez.
Kjbmkurso
озза$а
soferrezlan nimmez — Gavris, Anoxin, Baruzdin, Stepangonok, Bo­
rodin, $imonov, Kosic da Iosta — tadsaas Bbd pionerla
Кгыпьп.
$era tolpa stroitga triBuna gagar. Pondatca parad.
Tussez privetstvujtanb soveckaj motortam lesalamis gerojjezas. $lotlan komissar Bazenov vistala SSSR CIK-H?
postanovlenno Gard zvezda ordennezan Rjusinas da
$tepangonokas nagraditam jblis , SSSR VQK gramotaan
tom pilot - paritel Gavrisas da konstruktorrezas Antono­
vas da GriBOvskajas nagiaditam jblis. Parad—i lotgik
Stepangonok planer vblbn 1евУ$а vbla. Sija kera una
4. Mada 1опь lotcikan
49
figuraez vbssaj pilotazi§. Gavris demonstrirujta аззьуtam ргьгок parasutan. Praznik vt>v$a uga§nikkez liiBujt<дэпь plauerrez leBzammezan: oz poz ne radujtcbnb neOBbcajnaj izjasnaj kajjez krasotaan! Vot vigata, кьз
trossez кокцйа eutnalaman muna „Upar“. Gard Balka,
кь? ruBin, laz довоьп. Jugbt Borddez risujtan'b lanzeronnezli$da nervjurrezli$ azur. GoluBaj$ala, ново kraskakat garmoairujtika, eord.
Muzbkalan зь, Bodraj da jasnaj, madata prazniksa
gaza toiinczan.
\
9tamad вэг§ап pondatganb Bertnb start dsna planerrez. Kokuita trossez guditaman lazmalanb goluBa),
zelonaj da §ereBristaj kajjez. Nija цевига pavkanb mu
Berda, i кьз кьптэпь, тьзэтэп 1езэпь at Bordnbsa mu
serda, leBtanb madnbsa кьтзгэ. Osmotr.
„Podkossez krepitambn tuftbs dopu§timaj predelbn\ giza akt vbla Kocetkova jort atik jbli§ пь kol.asi§ da уизэ madikkez dbna.
Culaks praznik — pondatgisa atamad vbla vagki§an
lunnez: Budnisnajjez, kazavtammez, nejugbttez. Asbvveza keras vtla gruzovikkezan vetlam, rbtan— ваг. A
lunnas — 1еваупь, 1еваупь, 1еваупь...
Start уь1ьп Ia§atgisa ordgan velatgan ,,Standarttez“
da „Uparrez* (Antonov konstruktorlan), golueaj ,,G,-9“
lastockaez (GriBovskajlan), кьк ikestaa ,,Temp“-ez,
„ 8 -5 “ da kuim mestaa „8-3" (Seremetjevlan), —£09kom Ibmkod, „G N -2 “—, „VLKSM CK“ (kjjkdas god§a
konstruktor Grosevlan), jugbt gard „Besprizornik"—
$lot vbli$ nagalnik Minov jortlan luBimec, jugbt vez
kod, vagki§a gagalan planer „9 - 4“ (9mmer konstruktorlan). Eta planerbs, kada вига paritis medslaBaj tav
dbrni, уизэп veza loam principsa, kada §arti ve§katlanb
1еваНкэ vozdux§a sakbtzbk apparattezan.
Ne jeeazbk interesnaja$ i fjuzelaztam planerrez (взгtama§) Kostenko i Ceranovskaj konstruktorrezlan — prekrasnaja 1ева1ап „Рагаво1а“ da „Treugolnik". Nb kolasi§
pervajbs, kadalan авиэ$ vertikalnaj rulles, тйъп pervui§
keris Puantis pilot ve§katlaman dbr paritan polotiez.
50
KokteBelbn kbkmesiaa placer „Osoaviaxim DP—5“.
O 3 asbvsan $or rbta? 1ева1эпь vozduxbn mukad
pbr§as kbkdas planer.
Eta planeirezbn neoBbcnaj kolicestvo nelki miто vaj masstasbn. A Bbdasbs IX slot vblbn vali noldas
mbtnda Bbdkod tipa 61 planer (VIII-at slot vblbn toko 20).
Nekar ogzbk pustbnnaj Klementjev keras ez aggbv
Sbffida otiras, kadna aksisa oraan Sojuzis! $lot vblbn
ugastvujtisa 274 mort, пь kolasis 140 pilot-planeris da
paritej, 60 inzener da konstruktor i pressais da kinois
23 korrespondent.
Bbdas osnovnaj dostizennoez, kadna тьсса1эшэ$
siotla, valisa esa doprizbvnaj vozrastis k o m s o m o l e g «cezlan: s l o t vbl i ? m e d e u r p l a n e r „G N-2“,—
V L К S M CKA k e r a m a k o m s o m o l e c G r o s e v .
RaBO^aj molodoz— osnova soveckaj planerizmbn —
medossa lunnez$an-za Bostis medo?3a mesta. I medBurreSis pervaj torjasis komsomolec Judin.
Sowcckaj sojuz vevdarbn р!ацег
Asblan 03 avgust 15 luna, kar slotlan ucasnikkez,
kadna olisa Kokteeelbn, lasatgisa шиппь keras vbla,
ilbn raorjo vevdarrn mbfgsisa samoiot da planer.
51
Eta lee^isa ь!ьп Orensurgis tom planeris Judin
da pilot Skorodumov.
Terma$a prisutstvujtnb nija pantalika i predelnaj
skoro$an nuata тЩапН§ avtomoBifsa Minov jort. £ukla$am Uzun-Sbrt pokattez ku^a tuj pogti paratr masinasa. Mija аззат, кьз planer mezdatca samolot Berdis
i, кьз korsun, plavnaj da coza kruggezan lazmala tivlan da kera Blestassaj puksam кьк-kuim metra ь!ьпа
angarrez dbnsan. Sb вэг§гп lokta i Buk§irnaj samolot,
kada kbskis planersa Orermurgsan.
Zelbt tolpaan gagartanb goluBaj planer „G-9“ 3loti a о
ugasnikkez. Planer vblbn gizam:
XDC-3t~MJUD nimaj
К ьп тэт pilottez petanb samolot da planer pukalannezi$.
Pa$kala komanda:
— SmirnoL
— Slot vbli$ nacalnik jort, OrenBurg — Moskva —
Koktesel Buk§irovocnaj leBzambs blbnanas 3550 kilometra Blagopolucnaja konpltam!
Minov zmita kiez lokiam jorttezlis, pozdravjajta
planerizmbn vil do?tizennoan. Sija sek-za вага partpa
pari§zbk jorta, rada kora tom rekordsmennezas st6stolovaja.
— $lotbs pondatcis adclan вига! — xarakterizu)t3
miting vtlbn eta soBbtiasa Minov jort.
Oficialnaj §orni вэг$ад da druzeskaj iskrennaj pozdravitam вэг§ац BO?ta kbv samolotlan pilot Skorodumov
jort:
— Me pondatci tadsa$nb planerizman 1928 god§an.
9tik kruzokbn me velati teoria, keri pervaj planer
kada Vblbn mija i pondatim as$inbm 1ева1зп
U3sa. Mija valim das mort mbmda tom zonkaez.
Eg-na vunat, кьз 3929 goda, samaj 1ева1ап kadas
SiBatca me dbna modelist da pondatfa jua$nb mukad
detallez jbli$. Vizati _sb vbla — detina 15-16 god$a;
52
aura tada aviaciais teoria. Sulab i vot-vot koras: ,,Bo§
$arat 1еваупь!“ Eta i vsli Judin jortbs.
Mija sija primitim kruzokas, i sija pondis aktivnaja
usavnb da velatfbnb кваупь. A ani aslas planer уМьп
sija samolot вэг$ад munis kuim tb$ega da зьп kilometra!
Mijan квгап kada mija gubtim dasvit miting da doklad, fapkalifti kbkdas tb$eca listovka, kerim kolxo^nikkezkatdogovorrez. Nija OBjazitgisa astammezbgaktbnb urozaj
da srok keza, a mija — рез$ьпь, medsb ez vab avariaez.
Mijan кв ^зтЬ п opbt o§b Bukgirovognaj к в гэт mez озьп pa$kbt perspekiivaez— Buk$irujtnb кьпьткэ
masina, pricepitnu plapersa vozduxbn, oj$a Buk$irovognaj leszammez i si3 оз1ац,
Vot i Bbdas, mbj me madi vi$tavnb mijan к в ^ эт
jbli§ da aslam talantlivaj velatgi? Judin jbli§, — kongitis
as§is dokladsa Skorodumov jort.
Gora aplodismenttezan privetstvujbnb §totbn uga$ilikkez aslanbs kolasis Burzbkkesa.
Cas mad sarti slot poiugajta telegramma:
„Sroqnaj. KokteBel. Plaperissez slot Vbli§ napaipikb Minovta.
о
Pozdravlajtam Juanas, Skorodumvas. Vi3-j
gi§am informacia.“
„Komsomolskaj pravda“I lunmadis —- pi$mo:
„Рьш privet slot vblis Bbd ucasnikla!
Slot — eta mijan dosuzeimoezlan, mijan Bbdmamlan serjoznaj, otvetstvennaj proverka. ЭПаьsbkat eta—plaperizmsa кьз U3alissezlis massovaj avn
acionnaj sport zoratambn kulturnaj da organizovannaj из1эп vsesojuznaj skola.
I si?, kulturnaj из ponda, orgapizovanno? da
kartovaj disciplina ponda! Sovecka] plaueiizm dostiгегщчегьп vil pokazatellez ponda!
P e r v a j j e z a n eta slot vbbn vil kbv vistalisa Judin da Skorodumov jorttez.
Kin vistalas esa vil kbvsa soveckaj plaperizm
zcratambn?
Krepbta bzmita Bbdannbtlis tijanlis ki.
Tijan R. Ejdeman*.
53
„Slot vblbn start vali getama komsomolecan Judin
jortan. Kin sb вэг§ап?“ gizisa „Samolot glot vblbn
gazetabn.
Lokta otvetstvennaj kad glot vblbn. Partijnaj organizacia, komsomol vbla pbkgika, изьп osnovaa suvtata
sija, medsb реэдьпь avariaez декегэш, potkog ponda,
orgapizovanno? da disciptina ponda, entuziazm socetajtam ponda sbkat, medBb реэдьпь kapestvo ponda, iniciativa ponda da smelaja zadagaez resitam ponda.
Komsomolecgez pesgisa изьп kacestvo ponda, dis­
cipline ponda,texpkaan ovladejbm ponda.Vali ogtama iexkonkurs-poxod glot vblbn medeur masina ponda,
mednura sija vi?am da xrapitam ponda. Trojka Grosev
vegkatlaman ры kerlis „nalottez“— provenajtis masinaez.
Baits Д е т р “ рЬцег
Уь1ьпа цовоьп 1ева1эпь kvat planer. Nb kola.sbn
jugbt gard sveta кьк mesta „Temp". Sb \ъ1ьп кька:
pilot-paritel Puantis jort da Vispevskaj— inzenernotexpiceskaj gvjaz akadcmiais predstavitel. AsbVBbt i
luntnr o??a lunas Vispevskaj nibjka keris planer passazirskaj кавшаьп: suvtatis prijomo-peredatocnaj radio-,
telefonnaj stancia.
3ni шипа Sojuzbn pervaj opbt кегпь planerla,
kar sija vozduxbn, kbkladorgan, mukat svjaz.
$vja? plaperkat vali suvtatama esa 1евгап vota?.
Bbdas momenttez 1ёв?этьп da vblbnsa aktika Visnevskaj jort gizlis radio-telefonan. Тгивкаьп вига da vezartaman kbla sblan golos:
— $et$a prikazanno startovaj komandala... Masina
bskavta mu kuza... zaganik jansala. Mija sedim kajan
potoka... munam morjolan.a...
— Alio, alio! Кь? tija mena kblata?
Radist muvbvsa racjiostanciais Golodkovskaj vajata tbrppez dnna mikrofon da „seta kvitancia.":.
54
— Kblam adden вига. Cubta peredapa.
I vilis кь1эпь Visnevskajlan kuvvez, kada 1евгз-п
vit kilometra ь!ьпа mijan dbn$an:
— Alio, alio! Baita eksperimentalnaj radiostancia
„Iemplan“, kada 1евр Kiementjev keras rajonnn, kuira
sotua metra vblbiiasan. Skoros — vitdas kilometra pasan.
Eta vali Sojuzbn pervaj opbt.
Ne jeeazbk interesnaj eksperimentan loa slot vblbn
ultrakorotkovolnovaj prijomaik (planer vblbn) da peredatpik (mu vblbn) ispbtajtam. Ena priBorres valisa
konstruirujtamas tom inzeneran, V.I. N,emcovan Osoaviaxim CS-$an specialnaj zadan.no §arti.
Ultrakorotkovolnovaj prijomniklan apparatura lesto
atlabn pitannonas kvat kilo gagar. Perv.j opbt vali
kerama avgust 23 luna Ejdeman jort dbrni.
Vozduxbn BS-3“ planer vblbn pilot-paritel $tepanponok passaziran Zuravlov xudoznikkal.
Minov jort B 0 § ta peredatpikis truBka, kadija mu
vblbn sulalis:
— $tepanponok jort, kapajtbs planersa!
Pervaj minutaeza opbt рога кьз-кэ oz veritgb, sto
mu$an prikaz kbvzika, кокпЩка varanbpl anerlanBorddez.
— Bos sulga vbla, paiibt lokta madik planer...
— Ker povorot veskbt vbla...
. — Pet pilotaznaj zonaa...
I Bbdas ena prikazannces sek-za ker$isa pilotan.
Radioustanovka udovletvorjajta Bbd treBovanno
velatpan planerrezlis. Bur sijan, sto nastrojka prijom­
niklan postojannaj, sijan vermas polzujtfbnb Bbdan,
nelki kada oz tad radictexnika. Sessa eta apparatan
p o p Baitnb luBaj planerkat, kar sija vozduxbn: madik
plaqerrez vblbn Baitamns oz kbv. Eta seta vozmoznos
ispolzujtnb ustanovkasa Bbd skolnaj planer vblbn и plottezas
vozduxbn
in struktirujtam
p о n d а. Ави пекьезт somnenno, sto radioinstruktirujtan metodbs ekonomitas 1ева1этьп una sredstvadakad.
55
Slot vblbn komsomol sugatis vblbn pokazateljez
ponda рез$эгпьп uspexxez. $entaB I-j lun keza — XIX
MJUD —- pilottez - pariteilez komsomoieggez setisa leва1ап изьп виг pnmerrez.
XIX MJUD-Isn
gerojjez
Asblon $ед!.ав l-sj luna paltis lunlansa виг tav. Komsomolecgez-pariteHez lasatgisa 1евг;ьпь.
Eta luna molocjoz pondis vladejtnb vil marsruttezan, kadna озгьк Ibddjsisa qedostupnajjezan plaqerrezla. Ejdeman jortlis vbzov primitisa vita medsurres,
i Bbdannbs nija gesnaja tbrtisa oejazatelstvoez.
Eta luna pervuis soveckaj planerizm istoriabn valisa keramas ь1ьпа lee^ammez rbtlaip. I eta medsakbt
napravlennobs1) vali osvoitama Simonov da Anoxin
jorttezan— slot vbli$ medeur tom predstavitellezan. Кькnanribs nija toma,?— esa prizbv ez-na gulala. Kbknannbs
culalisa surovaj zizqennaj skola. Esa nevazbn Simonov —
гаводэ] sfesar, Anoxin — smazgik Ordbnskaj avtoBUSnaj pan® Moskvabn.
As nija a$nbs vistalanb aslanbs rekorddez jbli§.
Kbv §et$a komsomoiegla Simonov jortla.
—Me pondi 1ев?ьпь 8 casa 24 minutaa asbvnas,—
Baita Simonov. — Pervo leeali Kokjuk vevdarbn da
Jakornaj Buxta vevdarbn. Pondbli qol kbnbmis leeavnb
Svjataj keras vevdarbn, no setcin lazmata da adcjan Boitajta.
Mol gas зьпзз me siBavii Vaz Кгьт vevdara, gagrali Uzun-Sbrt pokat vevdarbn. 9kti vbbnasa $щт$о
metra suda da muni panbt кьтэг polosalaqa, kada
munis lunlaqa.
Mena pondis кьвкьпь. Vi3$i otlignaja. Me muni
tb§ega metra vbiana aUimetra sarti, kbkdas - kuimdas
metra mumda lazmbtzbka кьтэггег$а.
x) Eta napravlermobn mestabs addan nerovnaj: vblbn kerassez, ьзь! va prostranstvoez.
Щ
Bo$ti orientirovkasa veskbt vbla Otuz dbn$ap da
muni оз1арэ кьтэг polosakat. Sudak vevdarbn-kbmarres pondisa pa§kavnb, а зьвэгьп i sov$em asisa. Озlap kov$is типпь pokattez vevdarat. Pondis addan lazrnatnb i menam koiccis toko 670 metra.
Setan т е п ь т 1 otsaiis кыпьз. Me ka^ali, кьз sija
gagralis кьтэг uvdarbn i muni sulapa. Virata — strelka
pondis ceza 1ев6$пь i vusis akmusso metra saja.
Me muni, luniap$a tav vbla orientirujtgika, keras potok OBtekappoez vblbn. No goza вага pondis lazmatnb.
Suuk-Su vevdarbn kolccis pe unazbk $i7im§o metra$a, i
se?§a vbsotomerbn cifra pondis mbpcavnb toko poj$o.
Ve§kbta типпь ez-pi po^. Kov$is Bergatgbnb usselloa. No setan valisa lazmatan potokkez, i mena pon­
dis kbskbnb uvlap. Me muni morjolan i vit gas daskbk
minutaa puk$i plaz vbla, до! kilometra ь1ьпа Uskjud
derevpa dbnsap, kada sulala priBiizitelno Alusta da
Sudak kolasbn,
Рик$ьпь т е п ь т kov§is morjolap$ap. Vali b3bt
priBoj, i mena, vav ku^a plaperan kuravtam вэгьп, plespitbstis vabs.
Barograt $srti menam predelnaj vblbnabs valama
unazbk— 1600 metra. Ve§kbta mun§am menam rastojapposa nofdas kbkjambs kilometra.
Eta квгэтэп k o m s o mo 1e g S i m o n o v s u v t a t i s v i i v § e s о j и z n a j г e к о r d ь I a 1 e в ^ aт ь п , iribccalis, кь? kuzaman ispolzujtnb кьтэг munammez — рагеддоьп vbssaj texpika.
SbBar§a dostizeppoan eta luna lois Anoxin jortlan marsrutnaj (озгьк vi$talam napravleppo szrti) 1евzam, kada kerama tozo $akbt rbilap napravleppobn.
Anoxin resitis gagartnb Kara-Dag da вегкь ваг
start vbla. „Anoxinli§ leBzamsa §akbt usloviaez sarti,—
gizisa „Samolot slot vbtan“ ga^eti n,— kola suvtatnb vbIbnzbka sb kod-za leBzammezsa, kadna keramas XIV
sostazappo vblbn Germapiabn Vasserkuppe — M^ntap —
Naur marsrut sarti da ваг (19 kilometra), kadija kuzisakerдь toko кьк mirovaj pilot — Ditmar da Ridel".
57.
Mjudlan geroj vista§3 aslas 1ев?зт jbli$ to кьз:
— LeBti§i me daskbk gasa das minutaa. Pervo
,,Upar“ aktis vblbnasa kuim$o metra, so§sejnaj tuj vevdsrbn leBtisi esa кьк§о metra vblbBa. Зьвэгьп nekrat
vosmjorkaezan Kozlov ва1ка vevdarbn me akti §izim§o metra da Bergati masinasa КоМевеПадэ, кьtan addan-щ vblbna paritis Simonov „VLKSM CK“
V blbll.
Menam „Upar“ vessis addan zagana. Sija loktis
toko Junga daga dbnag da mestaas кьз kbnmis, no ez
lazmav. Tav pondis paltnb lunrbtlansan, i masinasa pondis nuatnb morjolapa.
Lunlan§an mbcgi$isa kbmarrez. Kazali кьтэггег, t
me muni пь!э panbt. Menam vosmjorkaes ez sodta VbIbnasa. No kar loktis kbmaritav vezsis rbtlansa vbla, me,
sulga ladorsan dol ena кьтэггег vblat tavnblat da tav
panbt munika, akti vblbnasa akmbsso metra i kazali,
si о s a m a j к ь т э г u v t a s, ькьпгьк sb kromka dwi§an, tadcaman lazmatis.
Sek me вага Bosti napravlennosa tav panbt da
muni do} кьтэггег ku?a, zaganik vblbnasa akiika. Mu­
ni me smelaja, mbla веВпь ваг vermi вь tav ць1аК
Setan mencim masinasa kbskis кьтэгэ, kbtan уь1ьпаbs vali rovno 1300 metra.
Me muni nevna ve§kbt Vbla Otuz дьп§ад. Keras
jbv vevdarbn, kbt типа Sudaka tuj, mena pondis lazmatiib. Vbsotomer vistala akrausso metra. Me Bergat-»
Ci Svjataj keraslana. Svjataj keras dbnbM menam vblbnabs вага leBis tb§ega meiraag. Me resiti, sto теп ьт:
udaggas aktbnb озза§а vblbnasa, da Berii vaz mesia:
dbna, esa lunlanatzbk, кь§ад vali вига tbdala sondian
jugdatam Sudak“.
Рик$ьпь Sudak dbnun Цво mata Sb dbna pozis, n o
me eg mad narusitnb as$im zadannosa, lbddi Bertnb da
\йз§ьпь Uzun-Sbrt ротьп i rbt talan.
No тепа вага pondis addan lazmatnb. Bergat
masinaas Barlan кьтэг grjaddez кща da morjo вегеgat ordji Kara-Dag.
S8
Миппь Uzun - Sbrtlana rbt$a tav panbt vali addsn
§akbt. Masinasa nuatis morjolan. Kokteeel vevdarbn
menam kolggis ne unazbk vit$o metra$a, no Junga daca vevdarbn вага mena pondis leBtbnb. Sek me ken
spiral. No leBtisam tuja me lazmali da Uzun-Sbrt dbna
lokti кьк§о metra vbtana.
Si? vi$ta?a Anoxin aslas tidaggam popbtka jblis
ordjbnb Kara-Dag ne rekordnaj, a rjadovaj velatgan
,Upar“ planeran. Eta leBzaman i vali B O § ta m vil rekord
marsrutna] 1ев?этьп 30 к i 1 о m e t r a !
Madik gerojjezan lunnas loisa komsomoleggez Jucjin, Romanov da Selest. Planerizm istoriabn pervui?
vajisa pogta planerrez vblbn.
Moskvic Selest, kada ,,Buk§irujtama“ samolotan
vbla da le?ama setgin, leBZblis Vaz Кгьтэ i capkis setgin aslas planer vbvsan pogtovaj parasutan raport
mestnaj komsomo|skaj organizaciala, Bertis ваг Klementjev keras Vbla. Romanov, kada ,,Buksirujtamae esa vblbnzbka, leBzis Karasu-Bazar dbna?. Tom rekordsmen
Judin vali 1ев1эта kuim kilometra vblbna. Torjatgis
Karasu-Bazar sajnn da keris tuman-ры da zer рьг
„prostranstvoat ргьгок“, 1 gas 45 minuta Barti loktis
Simferopol??... no, pantasis estan pogta vb in Bjuiokra
tezkat:
— Mbj kat planer Vblbn! — otvetitisa nija.— Opt$tag oga primita. A si? tija vermat 1е?пь sija luBaj pogtovaj jassika...
Sojsizbn vojennaj-vozdasnaj
ve$katH$l9 privet
Ybnnezan
Munan vota33is Ejdeman jort o$tis proizvodstvennaj konferencia planerizm jblis, теЗвь ispolzujtnb gbri§ vbnnez ak$amsa, vali resitama slot vblbn OBsuditnb
una voprossez, а??ьпь виг organizacionnaj formaez da
metoddez planernaj кгигокьп, planernaj stanciabn us
ponda, narnetitnb meraez avarijnoskat pes?ambn, kbvzbnb
dokladdez kadraez gotovitarntn i s.o?.
Konferencia из ponda ispolzujtgisa neleealan lunnez da svoBodnaj rsttez.
Как raz kbs$isa lunnez, кэг paltisa rbtlan$a tavvez.
Rb+lan§atav Klementjev keras vblbn —-eta zatisje polosa.
Vevdar$an vi3 atnb, dak ena lunneza д ет oz кег§ь. Si3
kazitgis вь postoronnaj mortla. No вь1 eta де si?. I
nija lunneza, kar palta гьШдзад tav i Klementjev
keras vevdarbn ави potokkez, kadna kolanb paritan 1евzam ponda, si3-za кь? i ры, типэпь trenirovognaj
leBzammez uglottezlan. Nija esa oza parita, a toko bs1а§эпь vozduxas atik деьзй rbtlapa pokat vbv$an.
Kar tav palta rbtlansan, si?-za, kb? i ры 1ева1ап
lunneza, sek типа velatam Buk$irovognaj leBzammeza,
типа oSmotr da ispbtbvajtganb „podlottezan* eksperimentalnaj planerrez.
Ena lunneza 19 god§a pilot-paritel i konstruktor
Kolganov jort keris кьк 1евгэт aslas masinaan
Planer nibggalis otlignaj totnaj kagestvoez.
Paraeola Cernovskajlan „BI(>I3“ keris kvat 1евгэт.
Ispbtannoez, kadna keramas Boruzdinan, Puantisan da
$tepangonokan, mbcgalisa, sto вига рога veskatlbiib
masinanas.
SSSR-ьп pervaj gidroplaner „G-12“ ispbtajtisa
konstruktor GtiBOvskaj da totgik lost. Ispbtanno vblbn
masina nibggalis b3 bt (etuge§ (1ева1э т ) da виг ustojgivo§. Sija keris una puk§annez (posadkaez) morjo vbla.
Ve§kbta 8ипь, neleealan lunnez ve§ ez asa. Usbsez
suvtlb, a Bbdas munis озза moz-za.
9tik seeam luna 03 asblan rbtlanas rribggisisa кьк
samolot. Kokn.itikatj kagajtgisa sastam laz vozduxbn da
nija loktisa Klmentjev keras dbna matazbk. Eta leezisa
IX-at slot Vbla RKKA VVS-i§ nagalnik Alksnis jort
da VVS VUZ-is nagalnik L,evin jort. $lot vbli§ nagajnik
raport вэг$ад Alksnis jort вига vi3atis Bbdas planerrez.
Vil planerrez konstrukciaezlan koligestvo sija ez udovietvorit. Be§edabn sija javitis:
№
— Эпэз mijan nevnaas esa konstruktorres jeeazbкэ§ molodoz kolasi?. Nip setanb projetarsxaj centrrez:
Moskva Leningrad, Xarkov. Ko l a , m e d B b в ь d к aг ь п v a 1i s а д e э t i к d a s m b t n d a t o m A n t o n o v v e z da G r i B o v s k a j j e z . P l a n e r r e z
kon s t r u i r o v a n n o d o l z o n 1 опь massov a j j a v l e п д о a n, o s o B e n n o m o l o d o z k o l a sb n. Me nacjejtga аззьудь loktan voa Кгьшьп де dassez, a sotnaez mbmda vil р 1адеггег!
Оэоведдо vaznaj zadagaan,— Baita Alksnis jort,
—loa 1933 goda mijan plapernaj skolaezbn kuimdas
tb§ega vil planerisas gotovitam. Eta c; frabs komsomoleggez entuziazman, raBogajjez da kolxoznaj molodoz
entuziazman vermas 1опь sodtama.
Vistalis Blagodarno$, zalajtis slot vblis ugasnikkez1э виггьк dostizennoez da Alksnis jort suis:
— M i i a n l a k o l a n b r e k o r d d e z i Bo rekordd ez v e r m a s a i p o n d a s a v e s t b n b о ?•
1ад p l a p e r i z m z o r a l a m s a .
Rekorddez sturm vbla
„Tav palta гь11ад§ад“. Eta frazabs vali кигьк
no IX slot ponda sija vali atik med xarakternaj.
frazaan.
Kbssisa, кьз gerepaxaez, neleealan (rekordnaj otnoбеддоьп) lunnez.
Ve$ laiejtgaman vi3atisa asbvvezan pjBoa rekordsmennez:. „Ави-ja kbtanka кьтэг?“
Radujtisa kbmarrez toko Svjataj keras vevdarbm
Starozillez, nija vot tadanb! Baitanb:
— Raz кьтэг — znagit zer озьп, tav озьп.
I vot sentae 15 luna asbvnas kerassez vevdarbn
lesgisisa зог sapkaan kbmarrez. Mija munim gruzovik
vblbn. $irena setalis pronzitelnaj Sbez.
Mija tadim, sto esa до! gas 45 minita asbvnas
leBzis nUpar“ Vblbn Anoxin. Eta vistalisa kerassanas
radioan.
6!
SultanovkadbnbnUzun-Sbrt VblaleBti$3m одьп sondi
©ratis tumanis ki$eja. Mbcgigis ojlador§a doiina i ь!ьп
sondian ki$tam keras Agarmbs.
Asbv ez вэвэк Vali$ lois виг mijan vezartambn
pogoda: paltis 1ип1ад$а vbna tav. Vozduxbn ujalisa де
atik das munda planerrez.
Lun sarsan tav addanzbk pondis paltnb, rbt keza
lois 17-18 metra sekundaa. Eta loa, sto sija paltis skoro$an 65 kilometra casa.
$izim cas зьпэ keras vblbn pondis pemdbnb. Loktis da vevttis keras dolinasa lunlansa pernbt, mbj loa
si? perbta, sto protivno. Кьз tena Baeatisa: ави де
rammezlan orsam sondi leacika, де ojlansa rbtlan Basakus.
Tav sodis da vbn$alis.
Oj gagar lois zer $o addanzbk i addanzbk, i sbBarbn
lois vavlbtam tropiceskaj livenan.
Eta kada bltn, KokteBelbn, ki§$isa groxotan da tusklaj glinannaj sban krbsaezi$ cerepicaez. Setpin ь1ьп,
kurort vblbn, рьгэтад poduskaeza da nespokojnaja
u^isa sotpisissez. Morskaj volnaez capka$isa plaz vevdarat, nulisa ograda „Adriana" villaezli$, rustisa da
gurtisa za{u??ez vaz kerkuezi$.
1 sija kada кьтэгьп, kada pastatis keras, socbuika
mbccasis jugbtan kuim mestnaj planer „S-3“, kadan
veskatlis Pleskov. „Upar“ Anoxinlan pofti ez tbdav.
b3bt кьк mestaa masinasa „5-4“ — „Temp"—i to po^is
аззьпь socbtik minulaezan, kar jansalisa kbmarrez.
Pervaj letci§is „Temp". Sblan pilot Gavris talun
keris кьк mirovaj rekord —vblbnaan i dbran.
Sb вэгьд vali legama mu Vbla Anoxin, kada 1еваRs 15 cas 47 minuta, sija keris vil vsesojuznaj rekord
dbran ’ю ваЬтьд atik mestaa planeran (kada loa mirevaj velaican planeran).
— Pemdan doras,—giza Anoxin jort,— tav paltis
esa addanzbk, a menam masina sulalis 500 metra vwfcna, casto sedlis kbmarreza. Kbli acnmas вига, toke
62
kovsis le^bta vi3atnb, тебвь tadnb pembtan кьк inestaa masina (sija ez tad, sto Gavrisan „Temp" puk§is — N. B.).
Pokat tbdalis otlignaja sijan, sto вига vali jugdatam. Kar tav sodis esa unazbk, to masina pondis muniib вэг!ад. Kat me i pondbli Bbd доз dugdatnb eta
dvizenncsa, no vali Bezrezultatno.
Masinasa Bostis pokat kromkaa?, kbtan coza pon­
dis lazmatrib da tojbsnb вэг!ад. A „Upar“ ez veimb
декьз типг.ь оз1ад i puk$is menam volala panbt, i
puksis Baznas оз1ад petitcaman. Puk$am вэгзад kov$is
das minuta dbrna zapimajtgbnb Ealansirovkaan, iBo vbna tav leetalis masinasa da tojbstis вэг!ад mu kuza“.
(16-at sentaB lun$a Anoxin raportis).
Kar munisa коззьпь Anoxinas Mikov da Bazenov
jorttez kblisa kinliska trevoznaj goratlam. Eta goratlis
atik signaisikkez kolasis:
— Setqin и $ i s planer!
«
No trevcgabs valama osav, кьз munisa, signalsik
vi§talam sarti ${ot vbli§ nafalnik da komissar, to kazalisa vavlbtam kartina:
„Upar“, kada vblb.n pukalis Anoxin, leBzis B a z ­
n a s t a v n .b!at.
Lokti§§ez otsatan planer vali krepitam. Мьзэт
Anoxin $ojis ButerBroddez da xladnokrovnaja vi§ta$is
де sb kuza dugdam rekordnaj leBzam jbli§.
$oran ojnas puk§is pembtbn 1еваН$ medsarja pla­
ner. Eta pilot Pleskov кьк passaziran ,,S-3“ planer vblbn.
Nija pessisa vil rekord ponda dsran da vblbna
1еБа1этьп kuim mestaa planeran. Rekord vali BO?tam.
Sija-za luna vali suvtatama esa atik mirovaj rekcrd — уь1ьпаьп — atik mestaa planeran. No forrnalnaj
pricinaez sarti slotlan zuri sija ez priznajt.
Eta rekordsa keris Sim onov jort. Sija aktis vblbnaaltimetra sarti 2600 metra, no ‘Barograf otkazitis:
pero kutcisis Barogrammasa krepitan planka Berda. S i­
63
monov pilotli$ eta уь1ьпаыг valamsa podtverzdajtanb
pilottez Gavris (kada aktis vblbnasa 2530 metra) da
Romanov (2240 metra). Barografsa proveritambs samolot vblbn mbggalis, sto Simonov aRimetra $arti 2600 rnetra vblbna dbrni Barograf mbggala 2690 metra.
Soran ojnas, kar Burja gulalis-pi i tav lapis, pla­
ner uvti$ jassikbn, kada sluzitis laBoratoriaan, ipzeper
Zo$im §iot zuri dbrni proverjajta Barograffez.
Xetufaj mbs“ fonari$ jtigbt dbrni sija 1езэ вагоgrammaesa sellaka.
Sorpi типа skalapendraez jbli$, falangaez da tarantulaez jbli§— jadovitaj ne?i§ jbli$, kada una о1эпь Klementjev keraswi.
— Aj, gort tena во?!— nevna ez uskat Barograrnmasa da gorata Zo§im, no oz dugdb изаупь.
— fdbj seeambs?
— Mena kinka kurtcala вэг§адат.
— No vi3at pozzbka, ne skalapendra-ii. Me tan
aslam odealo vbli? kuti!
No Zo§im pomala U3sa. Бьвэгьп coza cavtis котв;nezon, kada vali pastalama kus jaj vbla, da аззэ... zi.
— Eta nasekomaj kurtgavtami? on kuv,— filosotskaja vistalis atik zuri giennez kolasi§.
Radujtgaman Zo§im $eta kontroi rezultattez zuri
glennezla.
— УьЬпаьп mirovaj rekord кьк mestaan.
— Mirovaj rekord dbr 1ева1этьп.
— Da, кьк rekord!
— Ne, kuim! Pleskov leBalis kuim mestabn das
gas kbkdas akmbs minuta. Eta mirovaj rekord.
— A vblbna-ja?
— Nolso vitdas vit metra suda!
— Si3-ka polat mirovaj. I Bbdas atik luna!
— 1 пь$$а esa atik— v§esojuznaj, Anoxinlan...
— Эх, da eteam вь pogoda vali Bbd luna,— megtatelnaja vi?talis §lot vbli§ nagalnik.
64
Ыьп$а ga$$ez
О? asblan paroxod plavnaja pbris jugbta jugdatam, sondia Feodossia gavana. Kogegar-negr Frank
Pevis, kada toko sto ves$is, vagkis pelpon kuza ortgan sulalis portugalegla Dzuan Andresla, i тьддайэ
Bereglan da sovkqitis cunnas golaas. No opbtnaj portugalec, kada unai$-ni vavli soveckaj portbn, otricatelnaja kagajtis jurnas da mbggalis atik portovaj kerku
vblbn pavjalan gard flag vbla. Eta vali kerkubs — internacionalnaj к1ив.
Is[egr divujtcaman vi?atis prijatelbs vbla, no lesgi§is Berega da soza munis к1ивэ.
К1ивьп пь1э vi§talisa ugastvujtnb atlabn „Andziolotta" da nL,anvern“ sudroez vblis morjakkezkat ekskurSiabn Klementjev keras vbla.
Кьк goluBaj avtoBus coza munisa start dbnat da
suvtisa skola dbna.
Gassezas, kadna kolasbn valisa grekkez, italjan.ecgez, portugaleggez da angligannez, stregajtis Bazenov
jort.
Gassez tadsasisa osnovnaj planer konstrukciaezan
da slot vblis gerojjezkat.
Zavtrak вэг$ап gac$ezla vali mbggalama planerrez
vblbn polottez. Vosxisconnaj Frank Pevis vi3atis vozduxbn 1ева1ап planer Vbla: sija pervuis asciis „motortam samojot".
Ьева1э т вэг§ап ga$$ez рик$эпь planerissezkat i
кьпьткэ minuta вэг$ап rbtlansa pokattez tbranb $ь1этэп.
Mijan planerissez nuzatanb lueimaj: „Vso vbse i
vbse...“
Эьвэгьп instruktor-parasufis, sija-za i pilot-paritel, komsomoleg LoBoda mbggala gassezla soveckaj
proizvodstvois parasuttez.
pemonstraciasa dugdata komiss3rlan sooBsenno sb
jblis, sto pilut-paritel Borodin jort passazirkat Volkov
jortkat 1ева1эпь lunlansa start vblbn nelki кьк gas dbrna, orattag кегэпь vbssaj pilotaz figuraez.
5. A'ada 1опь lotcikan
65
Ekskursanttez $in одьп kuim gas vitdas minuta
$arna Borodin кегэ 209 mjortvaj petja da Bord vevdarat kvat Bergatgam.
Кэг planer „X vo“ letgi§is start dbna, ga§§ez zadnaja vi3atisa rekord§mennezas.
— Кьеэш nija toma§!— divujtga itatjanskaj paroxod vbli§ jon da vaznaj kapitan.
— Mi] an planerissez una solidnajzbkas,— vistalis
kogegar - nemeg.
Кьз narosno, tav 1эцэ. No vozduxbn, kat i lap, izumitelnaj iskusstvoan supajtanb „termikkez" da paritanb
Anoxin da $imonov.
Vi3ati§§ez peslisanb vi3nb flaggez tuja gnsjannez,
medBb tadnb em-ja tav. Cbsjannez letgisanb uvlaq. I
skola zdanno vblbn tav vigtalan nadejtgbtag 3ug§is da
каЦэ gukarrezan ses.
— ABSolutnaj still—Baita $lot vbli§ nagalnik ga§§ezla.
— Кьз-za nija vi3§anb vozduxas? — divujtga ekskursantka.
Bura vi§ta$a sbla termik teoria jbli§ Gavris: sija
д е т oz vezart. O t i r m o t o r t a m a p p a r a t t e z a n , t a v t a g де t o k o v i ? § 3 n b v o z d u x b n ,
n o n e l k i ь 1 э- ь 1 э т и п э п ь s t a r t d ь n § a n§imonov „СК VLKSM“ vblbn leBti$is 1000 metra
Vblbna, ,,vetlis“ Svjataj keraslaqa, saja$is sb saja
1 kbssis ojlapav kerasat da mbggisis rbtlanas I^umovka dfrevqa dbna.
Tombqik pilottez suvtanb sarat vnimannoa. Zelaj1эпь nbkat tadsa$nb nelki Bbdas prisutstvujussajjez.
0Bed kosta stolovajbn negr ordgan mekat. Sija
da nemeg-kogegar appetitnaja sojanb виг lotnaj овес!.
- Кьз tijanas verdanb sudno vblbn?— juala me
детед kogegarli?.
Otvet tuja sija kera seeam grim asa, sto Sbla zavid u jtis-вь luBaj orsi? (aktor).
— Br-r-r!..
Solidnaj italjanskaj kapitan oz 1ез slugaj jexidnaja
seravnb.
66
— A tijanas рьг si? verdanb? — vezlivaja, no iro■nigeskaja seramgcaman jualis sija sastam rog kbv vblbn.
— Da! Si?!
9вес1 вэг?ац pogtoljon §eta Minov jortla telegram:oia. Telegrammasa lbddatanb:
„Koktesela. Slot vbli$ nagalnikte, Minov jortla.
Pozdravlajta slot vb!i$ ugasnikkezas i torjan pilotas Borodinas vil xnirovaj rekord кегэшэп. Uveren, sto plaperizm entuziasttez, kadna ak§isa Kokteeela, slot puma? gizasa р!адег vblbn vozdux
Bo§tam jbli$ b3bt pOBedaezli$ esa де atik slavnaj
UsBok. Zelajta uspexxez.
RKKA VVS i$ nagalpik A 1 к s д i s“.
Ga?§ez aplodirujtanb Borodinla. Sija suvta i skrom:naja шь8кыа§э.
Soran rbtnas goluBaj avtoBussez шипэпь tuj kuza
Feodossiaa. Inostraneggez-morjakkez Bertanb sudnoez
vbla. Kat setan i vali italjanskaj kapitan, kerassez da
tuj vevttisanb „Internacional" вьэп. Зь1эпь no! kbv vbjbn, no druznaja.
Vospominarmoezlan rbt
Rbt. Stolovaj pomessenno madatama vi( plakattezan
a zelenan, Bbdas lampaez* mbmda ema$, suvtatama?
pbzannez vbla, kadna vevttama? gogkom pbzandaraezan.
Pbzan sajbn §lot vbli? rukovodstvo da pogotnaj
ga?$ez: Vaz Кгьт partijnaj organizaciai? predstavitej,
rajispolkomi? pred$edate|, su§ednaj kolxozzezi? pred§edateilez.
— Rbt, kada posvjatitama das vo§a soveckaj planerizmla, sua ostaman,— Baita slot vbli$ nagalnik Mi­
nov jort.— Kbv setga Krbmskaj pravitelstvoi? glenla,
rajkomi? sekretarla Saqin jortla.
— Dasgodsarna tijan uslan itoggez,— Baita Sanin
jort,—znamenujtanb, s t o B u r a B b d m i s p l a n e r n a j
4 e 1о da p b r i s s i j a p a ? k b t a и з а Н § o t i r
k о 1 a s a. Slot dolzon §е!пь vil tolgok о?1ад konstruklorskaj cjelo paskatambn, vbssaj pilotaz texnika velata67
шьп da esa Btirzbka рьйпь planerizm raBogajjez da kolxoznikkez kolasa. Pl?nerizmli§ das vo§a jimilej znamenujtam ponda Vaz Кгыш§ rajonnaj organizaciaez во§ianb sefstvo KokteBelskaj skola vblbn, kada una keris
proletarskaj planeris kadraez gotovitambn.
Gora aplodismenttez — vistala Blagodarnos vnimanno ponda.
Prosto i вига vi$tasa predsedatel Ugenko jort aslaskolxoz jbli§:
— MTS -is poiitotdel veskatlaman Fedko qima kolxoz (9$§en-0kinskaj §elsoveti§) gosudarstvola nan se­
dan god$a plansa tbrtis Bbdsan: setama elevatora 3020'
centner Bbdas kulturaez. Og cinta temppez vartambn,.
eae sis-za иза1аш Bbdas selskaj kazajstvo ugastokkezbn.
Slot vblbn ugasnik jorttez, muna mijan primer sarti!'
Tija dolzonas ne toko виггька vladejtnb vblbn leealan
texnikaan, no евэ paskbtzbka paskatnb planerizmsa»
kolxoznaj massaez kolasbn. Planerizm dolzon suvtnu.
dostupnajan B b d к о 1 x о z n i к 1 a...
Sulalaman privetstvujtanb siotoveggez udarnaj kolxozis predstavitellesa. ,,L e в a 1 i § m o r t t e z l a “ d o n a a $ da v e z a r t a n a a s mu v ь 1 i § m o r t t e z l a n
z a d a c a e z da d o s t i z e a n o e z .
— Das vo gulalam вэг§ад zavodskaj kruzak
„Mastazart",— vi$talis planerizmla otsalan sovetis pred­
sedatel Majinovskaj jort,—•keris pervaj planer. 1930
voa mija legim vit$o planer. Una mijan planernaj
skolaez taluna? $etisa 1932 voa к ь к t b $ e g a pla­
neris. 1933 voa nija loasa 1езэтэ$ k u i m d a s tb § e c a...
No osnovnaj vbstuplenno vali samaj gerojlan
soveckaj velatpan planerizmbn — lljusin jortlan, ani
G U A P J). centrainaj konstiuktorskaj Bjurois napap
niklan.
'— Me egna vunat lunnez,— ваШз sija,—- кэг pla­
nerizm olis assis geroipeskaj epoxa. Tada, kar esa valima kbvzissezan vozdusnaj flot akademiabn, mija аз-1
1 ) Glavnaj upravlenno aviacionnaj
68
prombslennosbru
-?iim kad luBimaj из ponda. Кьз sek vigatisa plaqerissez vbla? „Cag stroitellezan11, „puovaj groBBezan“ sudsa mijanas da plaqerresa sija kada. $akbt vali изаупь! No soza p e r v a j p l a n e r m i j a n v a l i keт a m, i mija munim pervaj planernaj sostazanno vbla
Feoc{o§$iaa. Pervaj slot вэг$ад mijanla lois vezartana,
sto planerizm toko sek loas dona, kar sija loas raass o v a j ! Eta viz ponda mijanla kov$is krepbta pessbnb. I
'toko nevazbn mija vermim. 9 n i p l a n e r i z m l o i s
m a s s o v a j p r o i e t a r s k a j s p o r t a n . No keram
nna esa ne Bbdas. Molodozis medBurrez, kadna aksisa
taf?a,— tadata, кьз изаНш mija! Zarazit^a mijan en;tu?iazman, i soveckaj planerizm loas pervaj mestabn
inirbn!
Iljusin jortlan torzestvennaj $orqi vezsis gaza da
sutiivaj sorqian, kada vistalis pilot $eqkov jort (sb
pilotskaj udostoverennobn vali № I):
— 1924 voa mija leaim pervaj nol velat^is-planeris, kadna nekar ez-na 1ева1э atnanbs. Nbkat atlann vali
i me. Mijanan orgaqizujtam raso^aj planernaj kruzokkez
esa dbr dumajtisa leealam jblis aslanbm kian keram
plaqerrez vblbn. I vot 1926 voa valisa 1езэта§ medos3a 1i pilot-paritel — raBOfaj kruzokkezis flennez.
1929 voa nija valisa nelki dassezan, a plaqerissez
sotqaezan. 1931 voa vali o$tam Klementjev keras vblbn
pervaj centralnaj planernaj instruktorskaj skola, mbj
le3is sizimdas instruktor, kadnija puktisa Sojuz pasta
pondatgamsa planernaj stanciaez da skolaez paskbta
zoratam vbla. А кьз mi sek velatfim?
Metod vali seeam: daskvat mort mbmda kutfi?asa
gezkoqefcez Berda, kada kbsalama planer nbras krjucok kastaman. Bord koqeffeza kartalamas кьк gezok.
Baz Berda esa atika. Ena Bbd gez Berdbn vissanb atik
mortan. I vot ena daskvat mortbs nposol“ komanda
Sarti Bbd vbnan kotartanb da kbskanb planersa, kbtfa3
sija oz 1ев?ь. A earsanas kotarta esa atik mort da vipa „Bazattis“ planersa, medBb вэгьэ ez leBtis i tija ed
:u$a muas... Tija otpajannaja kian dergajtat оз!ап i вэг69
1ад. Plrner кегэ zambslovataj traektoria das-dasvit §e~
kundnaj „1ев7,э т “ sarna. N[evna oglan, sulga vblat;.
kotarta instruktor da goratla „As§an!“, „Aslan!" Tija
вэвта! okonfatelnaja da dergajtat кь? sedas $o jonzbka da corbtzbka, tija ceccalat-ni vozduxbn, кьз giganskaj laguska. Vot tijania i velatfam!
Bbdannbslan seralam da aplodismenttez padmatanb
Senkov jortlis sornisa.
— 0ni seeam „leB^ammes" munisa istoriaa. Soveckaj paritellez 1ева1эпь, кьз svoBodnaj kajjez gezzeztag.
Radio, meteorologiala sluzitam, sloznaj aeronavigacionna)
priBorrez, vii metoddez velatnb da vladejtnb planerizm
vbssaj texnikaan—vot talun keza soveckaj planerizmlan
texnifeskaj eagaz.
Vozdusnaj pojezd
9tik ar§a luna keras vblbn vali §etam start velatfan samolotla n$ergo Ordzonikidze“ nima planerkat.
3lot vblbn eta atik medBur кьк mestaa planer, kada
konstruirujtis Seremetjev jort. Pilot Kosic dolzon vali
Buksirujtnb planer Moskvaa, sblan passazir vali CAGI-i$
inzener Zo§im jort.
Mad samolot Vblbn кька toma$ osoaviaximovskaj
loifikkez: atikbs pilot Fedo$ejev jort i madbs pilot da
mexanik Danilovcev jort.
Holnannbs—pilottez-pariteil'ez, IX-at slot vbv$a ufa$nikkez.
Nbla kolis т ш т ь 5025 kilometra ь1ьпа arnas,
umal meteorologiceskaj usloviaezbn, m i г ьп p e r v u i $ p r a k t i ? e s k a j a r e 8 i t n b z a d a 9 a: B U k § i rujtnb vozdusnaj pojezddez.
Vot vi$ta$ambs Kosic jortlan, mbj vali tuj ku?a:
— Keri krug planerodrom ve§tbn, §eti privet mijanas kollalis jorttezla da morjola i indatgi Sevastopollana.
Perekopskaj pereseek da Sblis orlalam prifudjivaj
Bereggez munirn sto metra vblbna. Suk кьтэггег пь70
rbstisa mijanas mu vbla. 9ddan kagajtis. Tav gapkalis
koknit planersa, кьз gagaas.
Dnepr vevdarbn Zaporozjo dbna lokta3 pervaj
proissestvia. Munim уьпа Boltanka kada. Talbs panbt.
Sblan porbvvez §o еэкгькэ? i еэкгькэ§. I drug atik
Уьпа porbva Buk§irovognaj tros mezma. Polozennobs
pikovaj. Resita де рик§ьпь, a samostojatelnaja, уьпа
panbt tav dbrqi, planirujta, medBb кьэзьпь aerodrom
dbnag.
Minuta mad Barti me puk$i samolot вэг$ад aerod­
rom vbla, divujti strefajti§§esa.
Primitisa mijanas вига. Vezim tros da lasatcim
1ев^ьдь.
Mad lunas mija Odessa ve$tbn. Mezdatgim samo­
lot Berdi§, gapkalim listovkaez v$esojuznaj §lot vbv§a
itoggez jbli$ da „petlajta", kera figurnaj pilotaz aerod­
rom ve§tbn. Бьвэгьп puk§a. Mad lunas leBzam
оз1ад.
Marsrut Zinovjevsk — Kijev. Estan—vil ispbtannoez.
Korsun uvtbn Kijev dbnbn sedim zer uvta. Va kis§is stenaan. Seeam zer me aslam olam dbrni eg-na аз-3bv. Splosnaj va sajalis me dbni§ samolotsa. Tros
pocti ez tbdav. Kijeva3 so-za kbskim. Zarjaditcim da
leezim оз1ад. Xarkov dbna loktim „Cirkan". Me mezdatgi da tb$ega metra vblbnaan keri orattag pilotaz.
Koknita pilotirujtan planer вига vi3atanb. Aerodrombn
Bbdas dugdisa usavnb. Кагьп suvtisa Bbdas tramvajjez.
Otir petis ulicaa, luBujtcis neoBbgajnaj zrelissoan.
Mad lunas munam Rostova. КэзьЕ kbk gradus т о ­
го?. Eta atapbn 1200 metra vblbnabn, menam passazir
Zo$im аззэ planer vbli§ ,,kaggez“. Kortam passazirrezan
valamas kokteselskaj Sbrrez. Poli$ zvirokkez, medBb
sajavtgbnb ka3bt sogja, ры этаз sb dbna котвщегопэKleBbt salama inzener resitis nija vajatnb mu Vbla3Rostov gulalim Blagopolucnaja i mad зьп lunnas
le3£isim Stalingrada. 0Bed, zapravka gorjugajan da Povolozjo nemecgez respuBlika stolicaa— Engelsa 1ев?эт.
E ta l u n a m i j a m u n i m 1 0 5 1 k i l o m e t r a .
71
Kat i valima тьзэтэ?, mija sorag ojnas vozgajt•рш masinaezan, la§atim nija 1ев^ьпь. Loktim Kazaria,
sotfisim da leB^im Voroneza.
Marsrut Voronez— Uvna — Orjol — Brjansk pulalim oktaB 10 luna priklupepuoeztag. Brjansksan
sija za luna Tulaa. Kuimdas vit kilometra ь1ьпа Tula
dbn§an samolot pondis 1езпь par. Radiatorbn lois tec.
Vunatfis telefon jblis.i Dapilovcev papka gard flag.
Sija oznacajta:
„Terpita Bedstvia, ani-za mezdatfa“.
Mezdatja i puk§a samojot Barsap. 15 minut earti
mijan dbna kotartisa raBOpajjez moskovskaj Brigadais,
kadna U3alisa karc zaptambn. Prijom—кьз rodnajjez dbпьп. Uzim. Spoitim radiator. La§atim zugalammezsa
aslanbm vbnan, le^im raBopajjez otsalaman motor da
mija leBZim marsrut §arti: Tula— $erpuxov— Moskva.
OktaB 12 luna daskvat cas dasvit minuta Moskva vevdarbn kuim petja keram вэгьп puksim aerodrom vbla.
Eta vistasam корерьр tad vblanbm uskatam, sto
p e r v a j в u k’s i r n a j l e B z a m a t i k m e s t a a p l a ­
n e г э n v a 1i к е г э г а а „ v o z d u s n a j p o j e z d d e z “ о rg a p i z u j t n ь i p i c i at о rr e z a n , jot^ i k k e z a n — $ t e p a n p o n o k a n da G r i B O V s k a j a n , 19 3 2 v o » M o s k v a ? a n K o k t e B e l 3 (1 7 0 0 k i l o m e t r a ) . M a d a ? 1 е в ? э т atik mestaa plaperan kerisa J u d i n da S k o r o d u m o v pilottez 1 9 3 3 v o a (3 5 5 0 k i l o m e t r a ) . Mirovaj rekord 4200 kilometra ь1ьпа vali keroma amerikanskaj
(otfikkezan. К о s i c l a n d a sb j o r t t e z l a n кьк
me s t a a p l a n e r a n 5 0 2 5 k i l o m e t r a ь 1 ь п а
Ее в ? э m ь s s u v t a t a v i t m i r o v a j
rekord
кьк m e s t a a p l a p e r s a b l a B u k s i r u j t a m i $ . ‘
Vot zakjucifelnaj — s i z i m a t 1) m i r o v a j r e ­
k o r d I X - a t v s e s o j u z n a j § l о 11 a n da vozdusnaj transportbn sblan 03lapsabs.
0 V i^ t 73 lisBoki§ IX slot вэг$а planerizm
jblis taBlicasa.
72
rekorddez
Mirovaj rekorddez janvar pervaj lun keza 1934 vo»
1ев 2;эты 1
V'kibnabti
Ыьпа 1ев^эшьп
Bbssaj pilotaz
Buksiro vka
Passazirreztag
9tik passaziran
Кьк passaziran
(atik mestaa pla-
(кьк mestaa pla-
(kulm mestaa pla-
nerrez)
nerrez)
nerrez)
Mirovaj rekord —
Germania, 36 cas
37 m., Smldt. V§esojuznaj—15 c. 47
m., Anoxin.
Mirovaj rekord—
SSSR, Gavri8, pas­
saziran Jemeljanovkat, 13 cas.
17 m. Germania—
8ulc, 8 cas. 21 m.
Mirovaj rekord—
SSSR Pjeskov; passazirrezan Kraskovkat da Prolbgtnkat 10 c. 29 n .
Mirovaj rekord—
Avstria, 2589 metra, Kronfeld. V$esojuznaj — 2240
metra, Romanov.
Mirovaj rekord— Mirovaj rekord—
SSSR, Gavris pas­
saziran Jemeljanov- SSSR, nija-za,
kat, 2530 metra,
455 m.
Germania—Grengof, 1250 m.
Mirovaj rekord—
Germania, 220
km., Grengof. V?esojuznaj — 48 km,
$imonov
Mirovaj rekord —
Germania, Brutslauer, 76 km. V$esojuznaj—i5,3 Kin.,
Pleskov.
Mirovaj rekod—
SSSR, $tepancoпок, 1&4 petl.a, 13
stopor vitok, 3 pere.Vi. rot eord vevdarat 3 c- 27 m.
sarna.
Mirovaj rekord—
SSSR, Borodin, pas|
saziran Volkovkat,
2 9 pet|a da 6perevorot Bord vevdarat 3 c. 50 m.
?arna.
Mirovaj rekord— Mirovaj rekord —
SAS8, 4200 km.
SSSR, pilot Kosic
Vsesojuznaj—pilot
passaziran Zosim-
Judin, 3550 km.
kat, 5025 km.
-
73
JuBUejnsj sJotlan
itoggez
Kat i valisa peBlagoprijatnaj atmosfernaj usloviaez
(stil, tavvez rbtlansa rumBaezlan), IX-at slot maksimalnaja ispoizujtis 1ева1ап изН$ Bbd cas da leealis Bbdassa tb$eca fassa unazbk, keris pofti 250 fasan unazbk,
cem VIII-at slot dbrpi. IX slot vblbn vali keram 17
leBzam 5 gassan 15 fas dbrnaan, 15 1еврт 1000-san
—2500 metra vblbnaa?, 10 leszam ь1ьпаьп. Eta svidetelstvujta, 8to slot vblbn rekordnaj dostizennoez loanb rezultatan texpikaan otlicnaja ovladejtam, motortam !еваbm texnikanas otlignaja vladejtamis mijan це jedinicaez mbmda, a dassez nibmda tom pilottezlan - pariteHezbm
$lotbn komsomoiskaj organizacia aslas rjaddezis
petkatis medeur udarpikkezas-komsomoleffezas (Gavris,
Judin, Starbx, Para^puk, Fepov, Kravfenko, ЗДопь],
Vlasov, Gorodovikov, Xapov, Stam, Makarov, Losoda
i madikkez).
KomsoraolmedBuraoBespecitisb3bt
u f e e n a j из n u a t a m s a p e r v a j o t r j a d b n ,
kada konfitis slotsa zugdamtag da avariatag. Slot vblas
komsomol vali primeran organizovannos ponda, cJiscipUpirovannos da texpifeskaj lotnaj znappoezan viadejtam,
ponda pessamnn, mtj CBespegitis uspesnaja cuhtn&
eksperimentalnaj da ispbtatelnaj leBalammez.
IX slot vbvsa ufasn ikk ez mbCfalisa Bezm otornaj
1ева1ап texpikaan vladejtam bn ьзь! dostizermoez, kerisa
Sizim mirovaj da vit vsesojuznaj rekord. Sodtam, sto
IX § l о t v ь ьп u n a z b k r e k o r d d e z k e r a m b s
и$э koms o mo l e f fe z vbla.
Ыьп da dbr 1ева1этьп soveckaj rekordlan ko|cpm bs loa seeam OBstojatelstvoezsap:
LeBzammez dbr k e p Kleme'ptjev kerasrajonbn ovlanb
jceazbk vbgodnaj usloviaezbn, gem Vasserkuppe rajonbn
(Germapia). Dokazitama, sto виг usloviaez dbr leeabm
ponda ovlanb gbmalan kbmarrez dbnbn. Gbmalam—овьдnaj da gastaj javlepno Vasserkuppe rajonbn i pocti ави.
Кгьтьп lunvbv ladoras.
74
Klementjevkeras sulala зьп ostrov vblbn. Jedinstven-naj tujan ь1ьпа 1ев?эш ponda 1оэ Sevastopollana. No t
eta tujbs addan 3enbt.
Va$$erkuppe keraslan vblbnabs 950 metra i kbeavtama spokojnaj mbssezan. Klementjev keras Bbdassa
200 metra vblbna i kbeavtam orlalam izja kerassezan...
Suvtatama vopros sb jbli§, medeb оз!ад$а planernaj
slottez ponda аззьпь v i 1 в a z a e z, kadna-вь kerisa
planernaj leepnimezla Burgeografi^eskaj da meteorologiceskaj usloviaez. Una seeam mestaez ani a33ama§-ni
PmNERIZML0N VbS89J 8K0LA
Lunlai»$a start vblbti
Asbnas torzestvennaj rbt вэг§ац slot vblis ugasrtfkkez pondatfisa типпь. Зь i вь ez lo keras vblbn. Lunnez i nija loisa кэзь1гька$.
Vbssaj lotnaj plauernaj skola, kada suvtatlis slot
рога из, pondatgis velatam.
Bbd asbla pat, pitatelnaj da kara zavtrak взг$ац
kursanttez типэпь angaraez dbna.
Setgin rjada suvtatam planerrez dbnbn, Bodraj konianda: „Start vbla!“ i uverennaja, spokojnaja nuatanb
assinbs plagerreznbsa tom pilottez-paritellez.
Dasvit masinaan i unazbkan ovlanb vozduxbn drug.
Spokojnaja da rovnaja типа Klementjev keras vbIbii olan.
A ar Bbd luna kazmatla as jbli§. $o castazbk i
castazbk dolinaezsau keras vbla aksbvlanb eak tuman
plassez. Nija sajalanb start i suganb velatcam.
Vot i ani velatamaa veskatlis Anoxin jort Bespokoitgaman vigatla, кьз mukad plaperrez sajasanb tumana. Signaisik flazokkeznas avtgaman inda nija рик§ьпь.
Lokta vbnuzdennaj pererbv. Sb kosta Besedujta instruktorreskat, vi$tavla, кьз velatnb Vbssaj plarterizm texnika dora —paritama.
Instruktor Ni^olaj Zaxarovig Tuturmikov jeea Baiti$. As jbv§is nem oz Bait. Me tada, sto sija 033asa
mexauik pegkan faBrikais. Sb veskatlam uvtbn valisa kvat
eex. No sija madis 1опь lotgikan i lois.
Sbla porucitama vali 1езпь figurnaj polottez vbla
gruppa— kuimdas vbna uclot. Озгьк sija setis-щ тьтс1аka avarijnostam vbpuskkez.
76
Volnujtcamsa sajavtika, sija gledita aslas velatci'^
1ев7,эгп дэгьп. Me casto kbvla, кьд sija, Bbtta naciejtgiaвь mu vbvgan med kblis, geta sovet aslas velatcigb:
— Sig... Spokojnaja... 9ni aktb skorog... Sig! Burl
Kokuatika rugkasa aslanat. Sig...
— Eta sija „Baita radjoan",— si3 sutitanb sb vblt n madik instruktorrez. No me tada: i agnbs nija volnujtcanb
де jeeazbk, kar 1ев?э пьЬп uclot.
— BbdannbS kursanttez,— vigtaga sija т е п ь т ,—
kadnija skolaa loktisa, gulalisa proverka. Podgotovka
ustanovitam Barti Bbdannbsa torjatisa gruppaeza.
Medog mija madpav keriin „Standard vblbn kvatat
da gizimat upraznennoez (razvorottez), a sbBarbn i
podpareimo.
Ena uprazpermoezsa usvoitam garti, sb ponda, medBb
velatnb uclotas velatcan „Upar“ paritej вегсЬ, „Standard
vbla suvtatlim aetekatel „Upar“ vblig. Кэг uflot leealis
ena kbknan planeran kuim casga unazbk i вига
kuzis рикдьпь, siia leganb paritam vbla, a SbBarbn i
iermifeskaj potokkez vbla. Uclot dolzon кигпь paritnb
це toko dinamiceskaj potokkez vblbn, no i termifeskajjcz vblbn. 1 vot pogtepennaja sija pondatfa guvstvujtnb termikkez. Drug vi3cigtag sija supka vbvlana, a
sbBarbn sek-za uvlan. „Si3-ka,— kazala sija,— me asti termigeskaj potoksa!“ I sija Berta вэгЬц, pesliga vijig аззьпь termik. Segga Sbla udajtga eta кегпь, i sija topbta
Bpukga“ sb vbla. Vegkbta sunb, dasat, dasatikat i daskbkat upraznermcez, kadna velata uclot, vebtanb sija
vetlbnb pokat kuza dol oBtekanno potokkezbn, вига
manevrirujtnb planeran, zoratanb sblig futjo svoBodnaja 1евгэтьп da termikkez аззэтьп. Eta vbli.n koncajtga
velatgam BA“ klasig pilotbn-paritelbn.
Sb ponda, medBb velatfbnb „B“ klass vbla, kola
velavnb leeavnb strogajzbk masinaan — „G-9“. Sb vbla
уизэт votag kola 1еваупь natodil masinaan — „Besprizornikan", (kada sloznajzbk, nezeli ,Upar“) i vbvoznaj
leB?ammez, medBb kontrolirujtnb velatfiglig ugpevajemog.
„G-9“ plaper usvoitam вэгьп, kada vblbn sija dolzon
77
Зеваупь ne jeeazbk кьк cas§a, sbla шьссаЬпь кьк mestaa masinaan, кьз кег$эпь vbssaj pilotaz figuraez.
Кэг konfitas nija da Buk§irnaj leealamsa velatpi$
(uclot) ponda 81)§ьпь „В“ klassis pilotan-paritelan.
— А кьз иза1эпь tijan uiplottez?
— 9ddsn вига. Energi^naja, komsomoie^cez moz.
Ed ne ve§ mijan skolabs nagraditama VCIK gramotaan!
Vot ag^at molodecsa, kadija kujla planer dbnbti?
Eta k o m s o m o l e c К a 1a g i n. Ьева1э addan вига,
vozduxbn cuvstvujta a$sa, кьз уаьп feri. Talantlivaj zonka!
„Standart" уь1ьп 1евгэ Stalinsk kar vevdarat (5iBir),
aktblis vblbnasa tb§e?a metra. Velatis setgin 180 planeris,
orgapizujtis аегоЫив. 9ni setgin пь1эп кьк samolot i
шипа 1еваупь velatfam. ЬзьЗ entuziast. Radejta as§is
delo, radejta i skola. Vali seeam slugaj: шипа
кьз-кэ ojnas skola ogradaat. Кэзь! Tuman. Vigata,
kin-ka stoB vbla kaja. Tadmala— Kalagin.
— Mbla on uz, Kajagin jort?
— Instruktor jort, nevna-ni kolggis— kola nojaB§izimatlun keza jugdatnb skobsa. Setmenbmkongitnb ussa?
Zyir, a ne zonka! A Sbla toko уэЦ$ das$izim vo.
Seeam molodeggezkat i изаупь koknit.
A vot VLKSM Bjuroi§ sekretar Zoja Okladnikova.
Zoja— pilot-paritel. 9 vo§an ebgjalam, gelad kerkuez,
satracitam kulakkez ordt>n, prislugaezbn olam, zavodbn
ивотсаьп i эьвэгьп zelajtan velatgam.
Zojala ani kbkdas atik vo, a esa 1927 voa, kar
polugitis soj dbn$an pi§mo, sija ez vermb lbddatnb sija.
Oni sija komsomolka i рагЦаьп glen. Nbvkaok, kadija
vartlis kulaklan in sb ponda, sto sija pbris pionerskaj
organizaciaa, ani pilot-paritel.
Sija Bbdsa vo-ni ve§katla planerizman Cuvasskaj ASSR-ьп, organizujtis кьк skola, le3is ne atik das
instrUktorrezas-guvassezas.
9ni Zoja Aleksejevna Okladnikova leBtis as$is
znannoez, kongitis velatgbnb „В' klassis pilota-paritela
programma $arti.
78
S o j u z b n p e r v a j p o n d i s 8 и $ ь п ь „В“
klassis pilotan-paritelan komsomolka
1, u d m i 1 a K o s u x i n a .
Tuman paskala i Bbdas instruktorrez гпипэпь aslanbs
gruppaez dbna. Мила velatgam.
Sergej ISikolajevig Anoxin
OBedennaj pererbv рога me eakta Anoxinas vi$tavnb
as jbv§is, кьз sija lois planerisan. Sija oxotnaja sogla$itga:
— Sogmi 1910 voa Moskvabn. 1928 voa kongiti
skola, no dbr vali ры$а trud Birza po$etitelan. Eg nadejtcb polugitnb рьг§а из da pondi velatgbnb tadsa
elektromontor dbnbn osvessermo nuatambn. Novjati sbla
lespiga, jassik instrumentan. Zaganik velali eta nexitraj
remesloa, a slugajnaj U3i$, kada vbla indblis trud Birza,
eg otkazbvajtgb. Kbtan toko eg U3av! Vali remontnaj
Rjazano-Uralskaj kartovaj tuj vblbn gernoraBogajan, zugdi ]ь Moskva иЦдаегьп, potkatli iz vil alleja kertan
Petrovskaj рагкьп, vali raBogajan kultura da sotgisan
рагкьп avtomatigeskaj lopata vblbn i una madik mestaezbii. I sedi me зьвэгьп Ordbnskaj avtoBUsnaj parka
gernoraBogajan. Pondi цозза$пь avtomoBiliez dbna;
BO$ti kqigaez vnutrennaj sgoranno dvigatel jbli$...
A kola vi$tavnb, sto esa озгьк, skolabn, r e s i t i
m e l o n b l o t g i k a n . Bbd svoBodnaj kada me vetlbvli
Aeroxim muzeja... No ena valisa toko megtaez...
Coza mena naznagitisa smazgika i me svoBodnaj
kada pondi vetlbnb tadsa konstruktorrezkat. Menam cel
vali виггька tadmavnb masina, aslbin velavnb upravlajtnb
avtoBusan.
Muni me psixotexnigeskaj ispbtannoez-pbr. I vigi
pervaj kategoria. Ojjeznas изаН smazgtkan, a lunneznas
vetli velatgan masinaan.
I vot slugajno tadi me, sto Moskva uvtbn иза1э
кьеэшкэ planernaj skola. A33I me sija i pondi vetlbnb
79
setgin pogti Bbd 1ипэ. Pukavli asbV$an rbta? da. vi?ati
1ева1эш. A 1930 voa udajtgis sednb planernaj kruzoka.
Рагкьп geiad valisa gutkaja? i munisa т е п ь т pam>t — vu3atisa asbv?a smenaa. I sek rnenam иза1ап lure
lois si?: gegga asblan not gas i vit gasa шипа изаупь
(me vetli avtoBus уь1ьп). Dasatik gasa vez$a, aBedajta
da типа kruzoka: setgin mi kerim velatgan planer. Vit
gas da зьпэз из„ kvatsan iknibs gasa? cmlasnaj plapernaj 8ко1аьп teoria i вага dasatik gasa? кгигокьп из.
No terpiti sakbtsa i goza kongiti 1еваупь velatgamsa.,..
Megta lois вьЦ 1931 voa 9 planerisi? gruppa vali indama
tagga Uzun-Sbrt vbla velatgbnb paritan 1ева1этэ. Ena akmbs mort kolasbn vali me i $imonov jort. Bura kongiti
skolasa i me vali kolama instruktoran. Sb§an me keri
una-ni Bezavarijnaj vbpuskkez.
Nekar me og vunat, кь? mija velatgim tatan paritnbi:
9tik 1ев/э, a Bbdas instruktorres vi3atanb 1евгэт взг§ац. Бьвэгьп pondatgas ^verskaj zalejttam kritika. Se?$a
1ев?э madik. Si? velatgim ata-mad dbn§an. Ugitellez miJan eza vala.
Eta Uzun-Sbrt Vblnn velatim Bbd kerasok, Bbd salka. Pervo gizlim paritan 1ева1этзэ Bbd ?ekundaan, зьвэгьп dugdim. Bbdlan vali leealambs 100 gasan i unazbkan.
Paritan leBalambs vali mijan velatama-ni i lois
OBbgnaj, si3 vi§tavnb, Bbtovaj javlennoan. Esa 1931 voa
me osvoiti §lepaj leBzam.
1932 voa me BO§ti mirovaj rekord dbr 1ева1этьпу
1еваН asbla3 ?ik pembt рога.
Toko atik kolam voa me 1еваН kvatdas vit gas§a
ипагьк, a Bbdassa ТеваН кьк sotna gas§a ипагьк i alptr
ez vav де zugalam, ne avaria. 1933 voa pondi velatnb
figurnaj 1ева1эт. 9ni me kera planeran vbssaj pilotazi?
Bbdas figuraesa i netki spina vblbn 1ев?эт.
Progulka кьк mestaa plaperan
Plotnaj, sondisan sotgam Nikodim Jakovlevig Simo­
nov рик§э вэг1ац$а puk§an vbla. Me remermezan kre80
pitea оз1ащ$ Berda. Кьпыпкэ kbv — i mijan planer кьзкэ neoBbgajno кокдЩка da plavnaja jansala izja kerus
dor dbn§an.
Vozduxbn sastam, goralan tisina. Ыьп, кьз leopardlan kugik, keras- pokattez da gard pjatno sola Barakoiskaj tblan. Kerkuokkez, vinogradnikkez, saddez, xlopkovaj plantaciaez — ь1ьп, Кок1еве1 dbnbn. Ve$kbt Vblas
gbris kerassez, kadna vevttamas ojlador§an gardatam
kussezan. Ubn tropinkaez, озапьт lilovaj доскот кьmara sapkaan pasta§am Kara-Dag da Svjataj keras,
kada vundalama cementnaj rudnikkez trassezan.
Koknita sutnalaman KokteBeJ dbna matazbk lokta mi­
jan masina. Pustbnnaj КоМеве! Bbtte kulam, onma$$ama
tav keza. Ulbaezbn, kbtan овьдпо una otir, nekin oz tbdav...
I vnezapnaja kokteBelskaj kerkuokkez pervo u§am>
uvlan da eae ve§kbt vbla, a se$?a pondanb matbnsavnb... Бьвэгьп nija asanb, Bergatganb ve§kbtlana,
atlaa$am> £o<jkom kruga. Krug sogma pa$kbt, §ad.lilovaj Kara-Dag vi?an, i... §ekunda кьк Barti i kerkuez,
i Kara-Dag topbta suvtanb mestaa.
Mijan planer keris кьпьткэ stopor vitok.
Me позза§а. 5imcnov $erala.
Kbvzb, $imonov jort, kar mi pondam aktbnb vblbnasa, vi?tav т е п ь т as$it Biografiata. A to ed si3 me i
оg jestb giznb.
Me BO§ta karandas da Bloknot.
— Me sogmi starinnaj dvorjanskaj semjabn. GoluBaj
vir menam predokkezlan...
— Саркь sutkaeta!
— No, ladno, ladno, giz: sogmi озза§а АктоЦпskaj ов1а?ьп, Novgorodskaj posadbn, mugari? semjabn.
Kongiti selskaj skola. Sedi изаупь i sek-za velatgi
prombslennaj ekonomipeskaj texnikumbn $emipalatinskbn. No capki§i — oxota lois 1опь lotfikan.
Pervaj tolpokan loisOsoaviaximlanagitsamolot „$iBrevkom“, kada sek loktis. Sija kad§an zanimajtfi modelizman. Konesno kustarnaja: keri „Blerio“ ac-roplanli$
model Vaz N[iva zurnal vbli§ risunok §arti. Бьвэгьп kar6. Msda 1опь lotflkan
81
ta$i okruznaj Osoaviaxim aviogekciakat. Lbalissez, kadnija-вь vermisa ve$katlbnb mijanan, eza vala. I kerim
mi, konesno, jerunda, „Krokodilas“.
— Кьеэш, „Krokoclibs"?
— Vali mijan seeam... Vajim vaz motor, faperrez,
karttuvvez, i kerim samolot. Petis, tadan ed, вь1 nastojassaj krokodil. А бьвэгьп me muni Moskvaa: pondi
изаупь elektromontoran kozevennaj faBrikabn. 1926 voa
рьп komsomola. Бьвэгьп udajtgis sednb plapernaj skolaa, i vot ani—1ева1а...
I eta kada pondis rnatbngavnb mu... He, morjo!
Mija valim morjo ve$tbn-n.i. I morjo oratga, stogrna
lokta mijanlaqa i drug sija sajaga, asa planer uvtas,
segga mbCfiga gorizont, i vot mijan uvtbn toko ново.
Me kbla, кьз mena nbrbsta pukalan Berdas centroseznaj vbn.
I вага addan perbta lokta morjo, gorizont i Bbdas
suvta aslanbs mestaeza.
,,Mjortvaj“, кьз sija suisa озгьк, petla kerama
OBrazcovaja.
Mija munam вэг1ад...
Кьз sogmis eta skolabs
„.1931 voa tav pondatcam...
. Klementjevk.eras vblbn unnalis ojga purga. Cuttadgan
dropinka kuz;a otir, kadna katti$amag oddalaezan, 1езgigisa uvlap, sogge dbna. Ena pilottez-paritellez perVaj
vbpuskis ,,otstupajtanb“ skolaig, velatgamsa kongitisa
“da. 87 komsomoieg pigasvi вгосЩэпь lbmat, типэпь podan Feodoggiaa.
Sakbt типпь, no rad dusabs skola orgapizatorlan,
$ e q k o v jortlan: Vbpuskig plan tbrtam ипагьк. 16 pantel le3is plan garti ипагьк.
$enkov ogkala ogas, кьз ры — эбаьп ugiottezkat.
Vaz partizan, partiabn den 1920 vogan, sija kuzis
atlaavnb as gagaras molodoz, aztbnb sija geroiceskaj
epoxa entu^iazman.
*•
82
Tulbsnas 1931 voa loktis sija keras vbla эНаьп Цjusin jortkat; vi?atisa mesta da pondatisa кегпь skolnaj zdarmoez.
No d eb ts munis zelbta: ez verma as kada vajavnb
material, ez vav иза1ап vbn.
Kolggam kuza stolovaj da kuxna kovsis stroitnb
pervajsa naeoris komsomoleggezkat, kadnija loktisa velatfbnb skolaas 1931 voa. Vir gaddeza3 zbrtlisa kiez da
a$nbs Buritisa skolabn kolodee.
9ni eta skolaus lbddi$$a m i г ь п a t i k a n velatan
metoddez §arti, вига velatam §arti da sb §arti, sto konCitissezlan znarmo urovenbs vblbn.
9ni skolaas unazbksa molodoz. Komandirskaj velatgan gasseza sblan instruktorrez кегэпь leBalamsa strojjezan, inscertfrujtanb vozdusnaj Bojjez — plaperrezan ке­
гэпь sija, mbj vermanb кегпь toko adcjan kvalificirovannaj lotgikkez motornaj masinaezan.
Eta — ani. A asbn skola loas tadtam: gudronirovan.naj tujjez da telefon kartalasa sija Feodos$iakat da KokteBeikat. Keras pokattezbn pondas Bbdmbnb vinograd.
-Zejonaj nasazdennoez kbeavtasa sblis kerkuokkez. Va
provodat kotartas kagbt va Izumovka juis. Loasa kera.ma$ vij kuim aiaza kerku, stolovaj, к1ив, ваца, pragegnaj, х1еворекагца, kargvisanin.
Bbdas—i keras, i angaraez— loasa elektroficirujtama$: ojsa leBzammez pondasa кег§ьпь prozektor jugbt
.vblbn. Bbdas eta stroiteistvobs pondatama tavo$a voa.
Komsomolskaj molodoz — skolais vospitarmikkez—
sostisa pervaj mestaez IX slot vblbn.
Arnas 1933 voa slot вэг$ац P. I. Baranov nima
vbssaj lotnaj planernaj skola §etis ogerednaj avariatam
vbpusk — le?is pilottezas-paritejlezas. Eta vbpuskbn velataman veskatlissez, molodozis predstavitellez — Anoxin da $imonov jorttez.
Isjevazbn Gsoaviaximlan CS nagraditis. skolasa obaestvo vbssaj nagradaan —„ZAOR“ znagokan (,Akiivnaj OBoronnaj из ponda“).
83
И GLAVA
KOMSOMOL.EC SAMOI^OT VbLbN
JEPINICAEZL3N ENTUZIAZM
Borddez vblbn propaganda
Esa medogsa lunnezas, кэг organizujtfis О D V F
(vozdusnaj flot druggezlan OBsestvo), 1923 voa, sb usa 1i$§ezlan gruppa pondis velatcbnb Геваупь. Sijja kada^
ODVF-lan ess ez vav декьеэт sredstva da уьп, Vebtcam munis si? su§an „Тгеде$еьд“ (trenirovognaj ekskadrijia), kada oBsestvob $etlis mstruktorrez da исевnaj „Avro“ samolottez.
Eta vali pondatcam оз1ад$а osoaviaximovskaj aviacialan. 1923 vo§an, kar vali Moskva§an Ljpecka „Jun­
kers* samolotlan pervaj 1ев^эт, pondatga Soveckaj sojuzat agitacionnaj leBzammezbn Bbstassaj apopeja. Medвиг propagandissez, zurnalissez da gbris pisatedez valisa kbskamas eta изэ.
Culalis god-mad, i рога fajtnb, sto авц-ni So­
veckaj Sojuzbn seeam pebsok, кьЬп-вь ez vav cscaviaximovskaj samolot.
Soveckaj masinaezlan jugjalan Borddez valisa di‘*
kaj ojladorsa vara cjerevuskaezbn, vundalisa Bbdas rovnaj mestaesa Sojuzis, kuBanskaj i siBirskaj steppez Kavkazi$, Altai§ da Sarat A?iai$.
9ddan b3bt itoggez setisa ena leB^ammes. L,otnaj
skolaeza primitan mandattiaj komissiaez za§edaano vb1ьп, kar $etasa vcpros: „Mbj tena eaktis типпь aviaciaa", gastozbk kblan seeam otvet: „Esa gefad рога mijana vovlis samolot..."
84
Nija, kadna pervuis a33blisa samolotsa Sovecka
^sojuzas gluxaj peiasokkezbti, — tb$efaez. I una пь Kolasi§,
kadna pervuis pantalisa osoaviaximovskaj agitsamolot,
resitisa изаупь aviaciabn.
Una пь kolasis kbtan podan, kbtan „кэсэп“ munisa pojezd vblbn Moskvaa.
Kolis eta уьпа stremlenposa ipdbnb orgapizovannaj
rusloa. Eta sakbt zadacabs vali resitama molodoznaj
aviaciais -entuziasttezan.
Kuim god kolis вага
Nija una, si3 una, sto lbdcjbnb oz po?. Eta§an
suvtcam Burzbkkez vblbn.
Raz ne entuziassez Jefimenko jort da komsomolskaj jagejkai§ sekretar Kucerov jort, kadna, tujskaj oBsestvennaj organizaciaez otsatan, вига la$atisa OKDA
nima osoaviaximovskaj skolabn из?
— Mijan Tula,— vi§ta$is шепьт Kucerov jort,—
vazbn$an velalis аззьупь samoiot. Mixejev, Najdenov,
Kopblov i madikkez gasto leB?blisa tacca agitacionnaj
•osoaviaximovskaj oslottez kosta. Tatan nija ez-na vunata Bbdannbs. Ne atik tb$ega raBocaj leBalis osoavia­
ximovskaj samolottezan. 3ni nija addan виг da delovaj druggez mijan skolalan i Bbdas vozdusnaj flotlan.
Bbd zavkombn emas osoaviaximovskaj kruzokkez. Ne
atik sotna komsomolec velatgisa moctelnaj i planernaj
Jkruzokkezbn, pondisa vladejtnb 1ев^ап ,,tajnaan“.
Kar Osoaviaxim da centrajnaj aviacionnaj zurnallez pondatisa kampapia mesnaj aviacia orgapizujtam jblis, Tula pervaj Bostis samoiot. A eta вэгьп
vali gapkama lozung: „Dajos aslbnbm aviacionnaj
skola!“
Osoaviaxim centralnaj sovet$ap bstisa (otgikas Jeiimenkoas orgapizujtnb skola. Sek-za Ы$§ьпь pondisa
zajavleppoez. Zelajussajjez— una. No Bbdas primitammes — proizvodstvois rauogajjez: tokarrez, slesarrez, masipisttezlan otsali$$ez, soferrez.
— Qkmbsdas kbkj amts procent komsoraoieccez! —
gordaja vi$talis Kucerov.
Sbli§ vi$tabmsa sodtis skolais nagalpik Jefimenko
jort:
— Po?a vistaviib, kutgbnb vali pem Berda, kar
тпепэ Osoaviaximlan centralnaj sovet ipdis tatga organizujtnb skola. Nem ez vav, pusto. Samaj glavnaj—
aerodrom. Озза§а aerodrom vali виг toko vaz pilotb,
no pekbtga ez tuj 1ев?зш ponda da puk$am ponda vebtci$§ezb. Qtlapavsap— pbdbn kbras, кьк mad lapav$ap— park. Angar addan-pi ugat pelki skolnaj „LI-1“
samolotb. I kola vi$tavnb, sto pervo gasto vali seeam
mbsl: „А це $avzbnb-ja Bbdas vbla?“ Бьвэгьп matazbka tadsa^i raBogaj orgapizaciaezkat i resiti BOjtag pe$еЬьпь. belo pondis типпь. Tulai§ raBogajjez kasjisa
т е п ь т una otsat. Gorsovet, partkomitet, komsomol,
okruznaj profsojuznaj sovet, faBrikaezis da zavoddezis
raBocajjez aktisa kuimdas tb$ega гив. Mija stroitim da
paskatim yaz angar. Tada, toko pondatim stroitnb— кь$apka pe stik sotpa otsali$sez - doBrovojecgez. Mija
suvtatim plan, medeb stroitnb vil aerodrom, dospovna
oBoruduijtrib vaz pomesseppoez: uclottezla stroitnb vi(
olan pomessenno, Benzin vi?an. Tulsxaj orgapizaciaez,
кьз toko tadisa stroitetstvo pondatcarn jbli?, sekza loktisa otsavnb. Muna-li kbtan varzaptan — plan
vbla suvtatanb das inbmda kerrez skola ponda. Oz lo
depga mijan — zavoddez setanb atik lun§a zarasotok.
A bu tara Benzin uvta — zavod seta as$is вак. Skolalis
Bbd ugitik, no dosadnaj pedostatok pes§im vestbnb во­
ка, i pervaj maj keza 1930 voa Bbdas vali gotov-pi?
Si?, soveckaj ossestvennos otsatan, pondisa дигпь
lotnaj molodoznaj skolaez.
Perelomnaj momentan osoaviaximovskaj aviacia zoгаЬтьп lois VLKSM-lan IX-at sjezd. Eta s j e z d v ь1ь n k o m s o m o l в о $ t i s s e f s t v o v o z d u s n a j
f 1 о t v ь 1 ь n.
,,$mena° zurnal потегьп, kada vali posvjatitama
sefstvo primitamla, eta kpigalan avtor gizis:
„Organizujta aslbnbt skolaez"
Sojuzis molodozla, natte, neinterestam tadnb, кь?
mestabii organizujtganb grazdanskaj aviacia skolaez. Kuimat osoaviaximovskaj sjezd postanovienno §arti jotnaj
skolaez „dolzonas i vermasa изаупь mestnaj organizaciaez sredstva уь1ьп. Seeam skoiaesa ostam jbli$ usloviaez to кьеэшэ§: rajon, kbtan me jeeazbk кькdas tb$eca?a industriajnaj raBOfajjez, виг aerodrom
da orgauizaciaezlan deneznaj sredstvaez pervo atik
samolot Bostam ponda, angar keram ponda, aerodrom OBorudujtam ponda da $kolai$ licnaj sostav
soderzitam ponda i madik organizacionnaj rasxoddez
ponda*.
Bbdas ena usloviaes vermasa 1опь tbrtama§. Soveckaj molodoz, kada mada amlasavnb stalnaj vavas
da vladejtnb vozduxan, dolzon 1опь zastrelsikan mestaezas seeam skolaez organizujtambn.
Кьз sogmisa Osoaviaximlan ena skolaes? Кьз vu3isa nija „jedinicaez entuziazm?an“ massa entu?iazma3
— proizvodstvois oratfbtag velatgam dbna?
Primer tuja B0$tam osoaviaximovskaj centralnaj
lotno-^exniceskaj skola Tusino §eloi§.
Istoria eta skola кегэтьп torjatca kuim osnovnaj'
etappeza: pervaj пь kolasis— neudagnaj: из oratama
massaez dbnsan i proizvodstvo dbni$.
1930 voa iniciativnaj gruppa, kbtan juralis entuziast GriBOVskaj, kadala otsalisa Moskovskaj gorodskaj
i OBlasnaj Osoaviaxim sovettez, pondatcis orgauizujtnb
iotnaj skola: Bostamas кьк vaz samolot „U -l“, koramas кьк lotcikas da кьк texnikas.
Eta nesakbt podgotovka вэгьп kbkdas ?melgakkez— uclottez pondisa velatcbnb Frunze nima pereuplotnonnaj centrafnaj aerodrom vblbn.
Bbdas upravlermobs vali cukartama samolot uvti$
atlk jassikbn.
Estan olisa i „teoriti?eskaj klassez“, i ,,staB“, i
„sotcisan гы".
87
Kat i pantaslisa trudnossez, coza vali кегэша pervaj vbpusk: 1езэша das pilot — osoaviaximovskaj lotnaj
skolaeza оз1ад$а instruktorrez. Nb kolasbn vali Golo­
vin jort, оз1ад$а planeris-rpkordsmen, kada velatis
де atik sotna torn otiras 1ева1ап iskusstvoa.
1931
voa entuziasttezlan osnovnaj gruppa Barji
vil aerodrom Tusino §е1оьп — ani Klim Vorosilov nima
centralnaj osoaviaximovskaj aeroport. Eta kad keza sko1аьп sredstvaez sodisa, no uciottez da instruktorrez
olisa as kian garjam zemlankaezun da fanernaj вагаккегьп.
Skola paskatis из — kvat lotnaj gruppa, polucitis
pervaj ote?estvennaj skolnaj samoiottez „U-2“, kadnija i kolis praktipeskaja osvoitnb.
изьп mada3 period pondatpis 1932 voa, kar reprganizacia вэгьп Osoaviaxim CS-lan aviacia otdel bostis aslas juralam uvta eta skolasa.
Skola pervuis petis 30 procent Vbla unazbk plansa tbrtaman, cintis velatgan donsa 50 procent vtla.
Arnas 1932 voa skola lois velatamsa 3Ugam озьп
sb kuza, mbla massovaja zugdalisa magnetolis atik cast.
Skolais OBsestvennos resitis kartasnb elektrozavodis ra.Bocajjezkat, kbtan кегэпь magneto, da eaktbnb nija remontirujtnb. RaBOcajjez oxotnaja otsalisa skolala i sija
petis prorbvi§. VelatcambS вага pondatcis, no гавосэ]jez ez dugda vovlbnb skolaas i lovja §vjaz keram vali
si3, sto raBoesjjez skola vblbn Bostisa sefstvo. Esa vali
svjaz ne toko elektrozavodkat, no i aviozavodkat, trikotaznaj fasrikakat, „Borec“ zavodkat.
Kin-za velatca lotnaj skolabn?
„Komsomollan sefstvo setis vojennovozdusnaj vbnnezla sodtatsa sto procenГэз parti]no-komsomolskaj sostavbii mijan
ekolaezbn velatgissez kolasbn".
RVS-i§ clen RKKA VVS-is nacatnik
A 1 к s д i s.
m
T9dsa$nb velatgi§§ezkat рога, уеЙьпь-кэ atik lesalan luna „Klim Vorosilov" nima centralnaj Osoaviaxim
aeroporta.
Julskaj asbv. Jugbt, ьекэш turun duka ogromnaj
aerodrom. Start vblbn serengaan samolottez. Otir laz
konmipezonnezan. Uprugaj sad-gockom яко1ва$а“ vbska
Vblbn, вепдт duk da maslo duk.
Samolottez dbn§ap вокьп— skolasa kongajtis uglottezlan gruppa.
Vot sulala da visata pervuis samostojatelnaja jortbs
leezam §эгьп озза§а §lesar Georgij Belanov. Sbla Bbdassa toko kbkdas kuim vo. Belanov 1ева1э osnovnaj из
dbn$ap oratfbtag. Kat i nua b 3 b t nagruzka (sija part
kollektivbn sekretar), Belanov типа velatgaimm pervaj.
$izimdas kvatat 1ев^этьп sija kera-pi pervaj samostojatelnaj 1евгэт i рик§эт. Овьспо programma sarti kola
eta ponda кегпь 95 leszam.
Belanov §erjoznaj da pevozmutimaj.
No esa ena lunneza, pervuis instruktortag 1ев^эт
вэгьп, jorttez a33blisa sija pervui§ volnujtgaman. Eta vali
sija kada, kar Sbli$ zmitlisa ki da pozdravlajtisa sija
виг l e B z a m a n i instruktor, i skolai§ nagalpik, i radosnaja
§eralbslisa gruppai§ jorttez.
No уизат madik gruppaeza — tadsasam esa ugjot
madkat.
Mijan озьп junosa laz komeipezonan muzestvennaj da smelaj guzaman. Sblan familjobs—Jangenko. Sija
озза$а varkeralis. Esa zonkaokan, kar sija velatgis
s'kolabn, stancia Tajga vevdarat Kitaja leBzisa samolottez.
Jancenko vi3atis $vittalan Borddez vbla da motor
зььп dumanas lbddatis: „M e m a d a l o n b 1 о t g ik а я “.
Ь зй pu paratika, ossez Vbla tajgabn oxotitfika,
motociklistan, а эьвэгьп soferan изаНкэ, sija pы kblis
ena koran ssesa. Sija una lbddblis i 1928 voa kongitis
povbsennaj tipa rbt§a skola. MedBb 1э$э1дьпь „aviaciaa,"
sija zapimajtgis sportan, ugastvujtis motocikletnaj gonkaегьп, kbtan b o §U s pervaj mestaez.
89
Sija kongitis i plaperrez vblbn velatgam, a sijart
де divo, sto sblan instruktor Sukorkin jort seta Sb jbli§
seeam otzbv:
„Eotnaj uspevajemo§bS udovietvoriteinaj, imejta Blagodarnos. Doerosovesnaj, vdumgivaj otnoseppo
ponda velatgambn premirujtam, po?as sija suпь udarpikan. Teoritigeska] velatgambn u§pevajemos otlignaj. Vu3ata as§is znappoesa вага kojpgis$ezla“.
Jangenko jort sessa — partorg skolabn.
A vot gaza zonka Lancov — oggasa tkac-kustar
Streleqkaj sloBodais, Volokalamskaj rajonis. ,,0екогаtkan," 1авпкаьп рыэ komsomojskaj jaqejkaa. No из kustarnaj faBrikabn oz udovletvorjajt sija; sija уизэ etektrcdnaj zavoda, zaganik ovlacjevajta proizvodstvoan da
иза1э sloznaj agregat montaz vblbn. Aviacia dbna loktis
modejizmsan, zanimajtgis planernaj kruzokbn.
„l,otnaj изьп шипа udovfetvoritejnaja, discipUnirovannaj; OBsestvennaj с!апьп upastvujta komsomcfskaj orgapizacia-pbr“— vot кьеэгп otzbvvez partkoUektivsap.
No, konesno, де Bbdannbs шипэпь вига. Una uctot-
tez valisa bdamas skolais ваг. Vot atik aviator:
„М. teoritigeskaj velatgambn munis addan umata,
kat i fctnaj gruppai$ klasnaj otdeteppo puktis вьdas vbnsa kbskbnb sija, ispravleppoa ez setpb
рекь?. Ipdama fotnaj da teoritiveskaj peu§pevajemo$ ponda вэг“.
M. munarn озьп §tenga?etabn valisa kbV Burrez —
medearja „prorogeskaj* preduprezcjenno.
Slugajno tatga §uri,
Vunati pejki кьз,
Stremleppo menam ez vav:
Nu, prosto si?!
Velatga me ре вига:
Ed tbrtis mena dbs!
Me tada — eta U3is
Це кэгь8, pe Barbs.
I oz pi mena kbvzb,
BaBata kar me si?:
90
„Prepodavatel jortaj,
Volnujtga... Pola sug...*
Neve? mena vatata,
Sto и?а, leesi kar.
„Ьева1эпь as ossez,
A me-za og pekar“.
No, tbrmas-pi, tbdalai;
Kat sojli tatan pat,—
Velatgbnb, изаупь
Me og-pi sessa mad.*.
Mijan skolaezbn ,,aviatorrezla“ тьрс1$пь otsalis;
korjesno, vaz velatgan $i$tema — p r o i z v o d s t v o i s о г э t f э ш э n. Vii vebtan §i$tema dbrui p r o i z v o d ­
s t v o i s o r a t c b t a g , кэг vebtgi§§ez dejstvitelno madaпь изаупь da 1опь lotgikan, otsevbs tadgaman cinas.
M o l o d o z n a j a v i a c i a z o r a t a m b n per v a j e p о x a i $ j e c U n i c a e z l a n e n t u z i a z m ь sani v e z §a ma s s a e z ent uzi azman, k adna
s t r o i t a n b aer okl uBBez,
organizujtanb
v b s s a j v e l a t c a n f o r m a —a e r o k l u B n a j f or­
ma p r o i z v o d s t v o i s o r a t g b t a g .
MJ0RTV3J PETL.A
Оз1ац§а lotgikkez
Majskaj sondi pra^nignaja jugdata aviogorodokis
vez kerkuokkez, kudrjavaj pozummez, lotnaj skola
staBis sera zdatmo. Majskaj sondi выщаЬтэп Brodita
molodoz puzammez кща. Junosaez da nbvkaez эк§эта§
stas bBas dbna, $ега1ьв1эпь. Esa-вь: nija primitr.mas
skolaa, авьп$ац pondatgas velatgam. I кьз vi3gistam
rados, sastam довоьп mbcgisa samolot. Sblan motorbs
muzbkalnaja $ь1э da gorala.
Pondisa gavnb da naprjazonnaja vi3atnb, slecjitnb
vozduxbn samolot dvizermo $эгьп. I vot... samolot veza
!ев?ап vi^sa da b3bt naklonan 1ездэ uvlan. Бьвэгьп
leeta nbrsa vbvlan, типа цовоэ i вага, krug keris da,
veskbta 1евгэ оз!ац.
Sogtnam tisinabn jatnaja kbla motorlan вь, kada 50
gu§anzbka i gu$anzbka lokta vblisau. Coza $ad togka saja§a
gorizont saja, setgin, kbtan tumanbn sajasama Moskva.
— Celad,— goratis komsomojeg Balin, — tadata,
mbj sija keris?! Sija keris mjortvaj petla. Eta med$akbt
da opasnaj figura...
— I^e-na ed si3, — poperegalis ordgan sulali$ nbvka,— vot uz eta ueverno,.. Sija esa ne medopasnaj.
Emas esa opasnajzbkas...
— A me sua, medopasnaj, — sporita Balin,— me
eta jbli$ Ibddati.
Spor leeis, no Bajinas ueeditnb nekin ez vermb.
Мейозза lee^ammez
9tik luna lotnaj gruppai? kursanttez, kadna pa§tatama§ laz котвщегоппегэп, sotaj рыа vi3atisa samolot.
92
Nb kolasbn vali i Balin. Sija volnujtgaman visgisis
kad, kar pervuis leBti$las guclesnaj zagadognaj „повоз®.
Bbli§-ka vi?tavnb, де umaizbka volnujtgisa i madik
kursanttez, no nija kbvlisa samolottez jbli$ i одгьк, a
vot Balin ess кьк tali§ кьз vot gulalis, кэг ez verit вь1-]г
morttez 1ева1эпь?
Seeam nedoverioan sija peslis samolot „U - 2“.
$oranzbk kblim mija, sto komsomoleg Alek$ef
Balin vali aktivnaj изаН$эп kolxozzez organizujtsmbn.
He atpbr sija premirujtlisa из ponda Gorkovskaj krajbn.
Loktis instruktor Osipov jort. Zag, spokojnaja vetlatam, vdum givaj, avtoritetnaj sorni. Sija nastojgivaj,
treBOvatelnaj i strogaj.
— Kontakt!
— Em kontakt!
Motor gorza, propeller gapka da vasata вэг1ацз*
vozdux potokkez.
Motor „peslam". Vot uz sija иза1э ugat gaz Vblbn.
Talun loasa pervaj tadsasan leezammez. Osipov
jort kbskblas vozduxa gruppais B b d kursantas.
LeB^ika sija pondas velatnb kursantas „lbddatnb*
vbli§an tadtam mu. Sija pondas tadsatnb 1евгап na~
pravlenno orientirovkaan mu vbv$a predmettez sarti.
Eta leBzam dbrni uglot polugitas pervaj predstavlenno vblbna jblis, pondas cuvstvujtnb vozduxlis uprugo§, 8ogbnika rukojatka Berda pavkatgika.
— I sis, 1ев7,атэ,— Baita instruktor, kongajta pojasnennosa-da.
Pervaj kursant puk§a kaBinkaa, mad кавткаьп
pukala instruktor.
Samol:t lasatga 1евгап polosa vbla.
Ki lestaman instruktor kora starterlis, kada sulala
ьв Vblbn, razresenno 1ев?ьпь.
Zelonaj flagan maknitam — signal: „Tuj svoBodnal^
Drazitaman samolot vezsa oslan. Cozazbk i gozaгьк. 1 vot кавткаьп pukalis komsomoleg, Jegorov,
volnujtgaman zamegajta, sto samolotbs 1евр-т mu
vevdarbn.
9fc
Sija pervui§ иза1э vozduxbn. No sija instruktor
zadappo §arti а?зэ mu vbli§ predmettez.
Komsomotec samotot vblbn
LeBzam Barsap instruktor naBtudajta tom kursant
vozduxbn povedeppo §эгьп. Nija, kadna leealisa, radan
vistasanb пь1э, kadna ez-na 1ева1э, aslanbs vpecatleppo
jbli§.
Batin to i delo kotra§a ьв vbla strecajtnb samntot. Sija si? interesujtca eta zapatiaan, sto instruktorlan
8ь: „Kursant Batin!“ zastapitis sija pegotovan leBzama.
S{om kizavtam. Ogkiez kbsavtamas.
Drazitan juppezan sija cozat kbsala stom remesok,
kizala eaka uvtas, 1езэ $innez vbla ockiez.
.
— Gotov!
Motorlan guratam— i Bbdas mu vblis lokta panbt
B ating Vot sija leeza-pi setcin, b3bt gorodok dbna,
kada daze eta sastam asbla vevtti?am eak zavesaan.
Sutga Bord uvtbn ujbslisa varbn ucitik кегкиоккея;
nija kokpitika kacajtgisa, aslisa puez , kolasa, da вага
mbcei§lisa.
Batin jurbn rojan vpegatleppoez. Tav, kada ka?bt
potokan vajata ^uzanmana, motorlan sblam, trossezlan
svist... I setan-za—cjetstvo da skazkiez samotot-kovjor
jbii§, sorpiez jorttezlan, kadna a33bvlisa aeroplan.
i v et sija aebs 1евгэ
eta aeroplan vblbn, vblbna
vevdarbn, kada §vit-
mu vevdarbn, varrez, vi33ez, ju
talbsla и1ьп.
Radosnaj da pestrasnaj Kazitga leBzambS i udivitetno doBraj, виг, Vbna da muzestvennaj — ruttezan
.veskatlis instruktor.
— К ьеэт виг leBavnb, Qelad!
Terzestvennaj moment
Loktis jup.
9tlabn sondtkat седсэпь u?|ottez. Zolotistaj jugar
m
ptigokkezjugdatanb Bronzova], sotgam teloez. Rozovajsalaпь palatkaez laz-zelonaj ьв vblbn.
Missam, zavtrak — i laz komeipezonnez sagajtaiib
start vbla. Esa addan оз, i nelki julan vblbn eereg
vevttama tumanan. 0 tamad вэг§ар 1ев0$эпь samolottez.
Start vblbn instruktor seta medsarja instrukcia sbkat ogerednaj leB^is uclotla:
— I vooese, jorttez, lotnaj изьп kola 1опь strogajan as
dbna da vpirnatelnajan masina dbna. Tada, sto avariaez
oza loa, Bbdlatn-ka lotgikbs akuratnaj. Toko lotgiklan
xalatnos vajata avariaez. Bbdas sogma assananbt. Vezartit?
— Vezartim, instruktor jort!
Gruppa dbna sisatga otrjadis komandir. Sija mbjka jblis Baita instruktorkat, эьвэгьп типа.
— Balin jort,—-кьзкэ osoBennaja sogmis instruktorlan.— Lasatgb otrjadis komandirkat proverkaa!
— Em!
Uclottezlan guzammeznbs $ега1ь81эпь. Nija tadaпв, Sto otrjadis komandirlan proverka — eta ьвээ samostojatelnaja 1ев?эт ponda. Tbdala, lagbt sina koman"dovappo sogja ez 3eegis uglottezlan lotnaj zrelo§.
Balin vnimatelnaja vi?ata 1евгэт озьп samojot.
Osipov аззэ, кьз kokpitika volnujtga atik sblan medвиг uglot. Sija Bodrajsata sija.
Balin вига tbrta zadappo.
— Posadka prilignaj,— 1евгэт вэг§ар otrjadis ko­
mandir Baita instruktorla. — Po?as 1езпь atnasa!
Vozduxbn atikan
Samolot dbna muntan, instruktor а?зэ Balinlisnaprjazonnos da spokojnaja Baita:
— Balin jort, lo vpimatelnaj. Zadauno овьдпэ]:
1евгьпь krugat, vtlbnabs kuimso metra, razvorotsan
riscotbs 90 gradus da рик$ьпь ograpigitellezbn.
Bar$apas Balin gorbta povtorjajta zadapposa, вегgatca samolotlapa da рыэ кавтаэ.
95
Vot sija rut Berdbn-ni. Sb §in озьп zplonaj flazofc
da volkbt sastam ьв. Sulga ki plavnaja iibrbsta гьдаzok vbb, i motori§ metalligeskaj molottez Sb$an‘soz~
папдоьд sogma ть${: яЬев?а atnam!..“
Propejlerbs laz sastam diskan tbdala ogas. Pondatgis pervajsa 1ев^эт Balin komsomojeglan.
Mu zagapika satavtgis uvlapa, mbpgisis sastam ju,
derevpa gapkalis kerasdor kuza as§is kerkuokkez. Кьtan-ka pbdbn ulbn, Bbtte pov2;atam B rupgaggez, ujisa
madik sko(naj sam ojottez.
No Bbdas dumaez вока: kola slecjitnb 1евгзт $эгьп~
Balin vigata priBorrez vbla. Bbdas porjadokbn. Si­
ja девига „zelata“ masinasa rukojatkaan. Seta sbla ьзьР
zbk skoros da pondatga кегпь razvorot.
Osipov vpimatelnaja da spokojnaja §1есЩэ Binokfa
samolotbs Bbd dvizenno san>n, madik instruktorreskat:
sutitnb starajtgika.
I vot loktis seeam otvetstvennaj kad.
— Posadka!
...Vbktuconnaj motoran plapirujta samojotsa mu.
Berda, а эьвэгьд.б—8 metra vblbnagap, plapirujtan peiassa sarna pintika, rovpajtgis da leBzis paralelnaja m tikat, §o ипагьк i unazbk Bazsa 1езэтэд, kbtgag ez pavkatcb mu serda kuimnan togkanas, тэс!доз видь, kostblnas da k|>knan kolosonas drug. Senbtik kotartam—
i samotot suvta Sbla vigtalam mestaa.
Komsomoleg-instruktor pozdravlajta komsomolegas-uglotas.
—No, Balin jort (sija bzmita Balinli§ kisa), pozdrav­
lajta pervajsa 1евгэтэп da aviaciaa pervajsa oskalan.
Ugjottez kbeavtanb jortnbsa. Bbdannbs radas s.b,
uspexxez vbla.
A vot i mjortvaj petla
Velatgam типа lunis lun. No Bbd lunbs — vil, interesnaj, oz vapkis tan да vbla. Bbdas-pi. ugiottez 1ева11sa atnanbs instruktorreztag.
96
Kad §iBab vbpusk keza. Uclottez шипэпь medBarja leB^ammez vbla.
Ocered loktis Baiinbn. Sija §melaja-ni puk§a ka~
Binkaa, plavnaja, no energignaja aktis kolan 800 vblbnasa da slifujtis as$is lotnaj znarmoez.
Medogga deloan lbddi$is, кьз susa, gluBokaj
viraz — samolotbn ploskosan Bergatcam, vblbna astamtag.
MedBb виггька tbrinb zadanno, sija це atpbr kera
ena sakbt upraznennoesa. Qntis motorlis oBorottez da
sija petkata samolotsa virazis, i samojot кокцЩка kacajtcbsb aslas strujabn. I eta kagajtgam§an kazitga ВаЦпЬ,
sto masinabs privetstvujta mortsa, kada pondis vlacjejtnb
sijan.
Eta вэг§ад sija kutgi$a petjaez Berda, nija petlaez
Berda, kadna lbddis karka medsakbt vozdusnaj figuraezan.
Trossez zvizzitaman masinabs piskata vozduxsa da
ponda stremitelnaja kotartnb zeuita. Balin pesli$a гиьддьпь jursa кавтка$ац. C °z vozdusnaj tok vbnan tojbsb
jursa ваг. Masina nedbr vig§a kolosoezan vbvlan, i Ba­
tin, kada viga inercia уьп, a sessa esa i kartasama remennezan, аззэ musa aslas jur vevdari§. $ekunda—
krug versitama, samolot типа normalnaja.
Ez udovjetvoritcb atikan i Balin kera esa kuim
petla da шипа рик§ьпь. Vi3ata zelonaj varokkez, juez,
faBrikaez da kerkuokkez, i sija Bbtte eta kosta sotgi§a.,
Bok§is, zerkalobn, sija аззэ instruktorli? tav§an gard guzam Balin §erala, Sb §inneza vi3attan.
Da! Kvat talis toko gulalis sek§an, kar sija lbddis
eta nevinnaj petlasa medsakbtan, djkajan da slozna)
figuraan. A ani, eta keram ваг§ап, sija serabsla.
Komsomclec. Balin tbrtis medBarja zadanno.
No eta esa ne Bbdas. Eta toko medo33a oskav
aviaciaa. Оз1ап esa ne jeea zadagaez, kadna kola resitпь, medBb suvtnb виг totgikan.
No i ena uvlekatelnaj zadannoes koknita kersanb
komsomoieggezan.
97
7. Mada 1опь (otglkan
Ojsa, „slepaj'11) da vblbna 1евгэттег, orientirujtсьпь ьзй rastojannoezbn kuzam, „Brejussaj“ leBzam—
Bbdas eta kokpit velatnb, te-кэ tom, zdorovaj, naporistaj da discipjiriirovannaj rnort.
A eta kakraz i on mbrddb komsomoleccezli$!
г)Ьев?э priBorrer $arti: lotcik oz аззь musa.
§ЭКЬТ PODJOM
Olan skola
Jugbt ar$a lun. Spokojnaj morjo cjivitis sastam ?elonaj pbdbnnas. Pbdbn va pbdasbn valajtfisa nejugbta
5vittalan ze§tankaez da izzez. Zajivsa vundbstam coqkom vblbn tuj. Sb коцедьп tbdala melnigalan. va?ki§an Bordtam gagrasa zdanpo.
Ve§kbt vblas mbjka gbmala, lazgala, sumita.
$emjon kazalis, кьз kbsau-ka vblisan lescisa kattam kartovaj ceppezan traktor. Masina keris krug зьп
деь!ьп $emjon dbnsan da munis вока.
Capkis morjo Vbla vigatam da sija pondis munnb
Beregat, gorodskaj kerkuezlan.
Бьвагьп zonkasa, kada pa§ta$ama as kbjam rud
kostuman, аззьИзэ gorodbn glavnaj иН?аьп. Sblan prostovataj cuzam mbskbrasis vetrina stekloez dbna. $vittaiisa perbt da lagbt §innes.
Bonbt, sondia gorod pondis glenitfbnb $emjonla.
Sija kupajifis morjosn, kutalis вь^оккег, U3alis portbn,
passazirskaj Bagaz paroxoddez vbla Цво pristana novjaman.
Kbtan-ka Baras smutnaj vospominarmoan koi^cisa
Ukrainalan va ьввег, vonok, kada gorza kerku dbnbn,
da lag nerodnaj aj.
Sblan derevenskaj kostum oz-ni vackis Besprizornik ki§$am paskam vbla. 1 mi$$bvlis $emjon Bbd luna.
Sbla po?is doverjajtnb i „ez astb cuzamsa*, кьз
saitonb angiiganinnez. No lokta sor ar. Kurortnikkez
1оэпь §o nevnazbk. 5° vastazbk i ^astazbk ро?э аззьпь
Зепуопэз kustarnaj masterskajbn, kbtan jona pi^isa
99
prim ussez, восьщка sumttis avtomoBilnaj motor da ruz~
tis stanok uvtbn pitkbla metal stmizka.
Masterskajbn uealisa кькэп: starik — sija suisaPetr Ivanovigan— da sblan zon Tola; mukad pbr§asmbjka kerlis i sija molode^bs, kada vetlis gorodbn avtomoBilan.
AvtomoBii kada le3is кьтэгэп ebnsa, Bussa das
duksa, pel^anatan motoran це atper povzatlis $emjonas. Eta surmtan sooruzermosa, kada akiisa' Petr Ivanovic, Tola da gaza ozorpiksofer Marakujev das mad:
vaz avtomoBilis, gorodbu suvlisa „Trandu(et“.*I
— 9 j? fudakf— bkastis кьз-ка ьвэээ Petr Ivanovi£.— Lok otsavnb! Tbrmas lodbrpicajtnbi
I кэвь setisa Bbdas eta ma$terskajsa $emjonla si?,,
ve$, to ez вь sija vav rad, kb? ani, kar kblis eta sbsa; eta jbli§ toko sija i dumajtis. Ema$ esa- §vetbnвиг
morttez!..
Coza ты § sija radan razis da voeis primussez,
Barjis zamokkez Berda klufgez, pondis кегпь rezBa da
kuzis lbddbnb vitokkez dujm vbla. A kvat talis Barti
oaalis tadamnas Tolaas da otsavlis vina dukan lolali?
soferla Marakujevla vogm sbli§ „Trandufet*..
Tolakat кьз valisa, si? i koiegisa druzokkezan. Olisa atlabn kazain ordbn da suBBotaeza, kar sverxurocno
sedtblisa atik satan, vetltvlisa ,,gulajtnb“.
Bur zonka da prostoj, petresovatelnaj,—udovletvorjonnaja attestujtis sija Petr Ivanovig.
Culalis kvat tali§ Besplatnaj изьп. Petr Ivanovig
BO§tis $emjonla §ad ko$tum, i cjerevenskaj zonka pondis vackisnb zapravskaj slesarnaj velatgis vbla. Jugbt
eofkom pipa, ры sbppalis, gaza, $emjon radan vundalis da sveriitis metall, lucjitis kostrulaez, vogis primus­
sez da velosipeddez, вига vezartis vil remeslo, A
svoBodnaj minutaeza petalis atara, setalis voprossez Marakujevla, po33alis vaz motoris cilindrrez. Sad.
Marakujev vali doBrodusnaj da luBitis ваШты No vi§100
•tavlis mudrjonaja i вьй рога pomavlis Baitamsa peprijatnaj sutkaan:
— Эх te, slapa derevenskaj! Velatnb tena da ve­
latnb. Vot na, visat,— gapkis sija „Trandulet“ pukalan
uvti$ naitam kbz kpiga.— Mbj te verman setis vezartпь, paean?
Semjon sutitaman-za otsalis soferla изьп, a mukad
;pbr§as i agus usalis sb tuja, vogis ,,Trandulet“. Eta
ponda Marakujev sogbpika $emjonas bo$Hs §aras peь!ьп tuja gorodat. Eta minutaez valisa medsgaslivajjezan Sb olapbn.
Sofer кьз-кз koznalis Semjonla mbmdaka вговиraez motorrez jblis da slesarnaj delo jbli$. Puk§is puksan vbla, jubstis Butblkais vina, zakusitis pomidorrezan
da sija Baitis:
— Siapa te, $emjon, penibt te, ejerevenskaj slapa.
A ed te soferan verman 1опь! $am tenbt sek va mozan pondas 1о$$ьпь. Аззап, кьз me ola? Асьт asbm
gospoclin. $ojnb-U, junb-li,—Bbdlaa menam tbrmp. A mbj
eta ponda kola? Zusritnb вига Kuzpecovlis segipeppo
^AvtomoBiE jblis kpiga. Eta kpigatag soferla gros cena.
—Vetlbnb, kopesno, poza, a kvaiifikacia tenat pevb1ьп,— оз1ар filosofstvujtis sofer.— Kblan, me tena velata
ani-za? Рик§ь ruj dbna, slapa!
Duka еьп salalika bslasa оз1ар da Barlap ugifik
ogradaat ,Trandulet“, kadan veskatla $emjonlan peopbtnaj ki. Tola vi3ata asbnat, §erala prijatelsa.
Bara kagajtgaman pukala Marakujev.
Pervo glepitgis kasbt sur. Poeeujtis Marakujev. A
зьвэгьп sulala stanok dbnbn, a juras sum i on peta.
No atkazitgbnb ezresitgb, addan-pi coruta Baitis Marakujev.
— Slapa te, slapa! Velatgbnb dolzon. Кьеэт tei§
sofer petas?.. Etatag i иза\ть oz poz—kuraz oz lo. A
кьз tappitan eta3 kruzka кьк, Bbdas loas pern tuja.
Ьевгап, tav tena palta, toko bus kaja, passazirkaez vizzitanb... Эх, gazsa te esa on vezart.
I dbr esa vistasis Semjonla Marakujev strasnaj avTomoBilnaj avariaez jblis.
101
Aviacia znak uvtbn
LeB?is atpbr ograda vevdarat kaj. L,uka$is so$edna|
kerku cerepignsj krbsaa da u§is. Ceccovtisa гавог vevda­
rat, kutisa sija da ваг. Kar petisa гавог vevdarat, ka?alis nija mort zelonaj ядерготокав1а“ da sarfan golaas.
—Celad., §eta modelsa. Eta opbtnaj.
Tadsa§isa Sbkat. I valama, sblan morosbs visa, sijan sija i zar рога sarf novja.
Eta valam komsomolec Rezniconok — osoaviaximovskaj modeinaj kruzokan ve$katli$. 0 tlabn gorodskaj
geladkat keris sija samolot modeUez, motorrez tuja lasatam rezinkaez. Ena modejlesa le3alisa keras vbv$an
tav panbt. Ыз leBzisa 1ый kod cockom kajokkez!
Pondisa Tola i Semjon vetlbnb sb dbna. Nravitca
sija пь1э. Esa tcm, kbkdas vo gagar cuzam vblas, no
kasbnik, $ad, дека sogalam вэгзад.
Kruzokbs sblan vali gaza, виг. Rezniconok oxotitaman vistalis samolottez jbli§, jotcikkez jbli$, setalis
knizkaez Ibddfavlbnb. Coza cejadbs vunatisa „Tr’andulet“ jbli§ i Bbd svoeodnaj minuta culatisa kruzokbn.
iA§nbs velalisa кегпь modeUez, vezartisa, mbja nija oz
и$э, а 1ева1эпь. Pondisa tadnb, mbj seeam leetan vbn,
nibjla kerama Bordla pelas i ть}а пь!эп re^inovaj .„dvigatel“ verma sakbtlis vbnsa.
No coza sov$em paris Rezniconok.
Indisa sija veskatfbiib Jaltaa. Nerada celadns kollalisa as$inbs veskatli$as paroxod vbla.
I ra/,$is kruzok.
$ э к ь ! podjom
91рьг loktis sad Marakujev podan, „Trandu{ettag\
Б ы da ioka vidfis kazain kvartirabn:
— Nu tijanas cortu, artelnanbt. Muna sovxoza-—n.ejeea ani nija.
— Vasatasa tena, Marakujev jort,— jexidnaja §e,ta­
ils replikaez sbla кагат,— alkogol ponda vasatasa.
102
— Da me junb capka, pari$ cort, oz vasata!— bkastis Marakujev i munis, laguvjas mu Vbla кьеэткэ
predmet gapkis-da.
$emjon leBtis capkam predmetsa. Eta vali kniga,
kada kattama nata§ trepica: „AvtomoBil". Kazain koris
$emjonas:
— Mun, $еца, sklada. Bo$ Bidon Ben?in. Ez tbrт ь eta ufonaj soferla. Kotart eta Benzinan Sultancvkaa.
Da ve§kbta kerassez vblat mun: si3 cozzbka. To mbj
dumajtama — cuzaj masina ^аркьпь! Bbdas sb vbli$
gu§avnb vermasa. Mun cozzbka, $еца, a me ani sija
азза da bsta.
I munis Semjon kerassez da mbssez vblat pudovaj Benzin вапкаэп dasvit kilometra ь1ьпа. Muna, a
реЦегьп sum i $alam pes§a, кьз potnb gotov,
Rbt keza loktis mestaa? i kazalis tuj dbn$au kukuruznaj ьв vbla вока capkam „Trandulet". Zarjaditis
sija gorjucajan, suvtatis орегегедцо i gaz, кьз velatis
Marakujev, i, вьЦе sutkaan, Bergatis rufkaat motor, i,
o, rado§: sumita, иза1э motor! Oz verit aslbs, kajis sturval dbna, zelatis konus... Tojbssis mestaun da neekavtfis, „Trandulet", petis tuj vbla. Vu3is OBocina vevdarat
da kbvzaman Bergatcis ve$kbt vbla.
Gala ku^a kbsataman mirnaja типа „Trandulet".
No podjom loa so krutzbk i krutzbk. „Trandulet" stukatnu
pondis kb3kamadno3. „Aga,— kazala asmoznas vocjitel,—
skoro? jeea, suvtatam nolata1), sb vblbn sodas".
No i eta ez otsav: keras sarbn motor stukata i se­
ta pereBojjez, skoro? §etika.
sakbtzbk podjom. $emjon oz vezart.
Bok$an Bbdma izovaj $tena, и!ьпгьк tbdala-ni ravnina. Vot, sejcas... No motor padis! MedBb ispravitnb
osiBka, Semjon ceccavta avtomoBil$an, medBb Bergatnb
rucka. „Trandulet" ponda типпь вэг1ац.
—• Tormoz, tormoz!— bksa sija, kazalis-da.
1) Eta vali osieka tom soferlan $emjonlag: b3bt podjoт ь в kola ?etnb unazbk gazsa pervaj skoro? Vbibn.— N. В.
103
$or-ni. Sija vata uvlan bskavtan „Trandulet“, geggavta sb vbla, mada-вь рик$ьпь rut dbna.
Tav sutnala da sumita peilezbn. Kok oz аззь tormoz pedaUez. Кь1э sum i gam. $emjon jurnas jorknitga iz Berda.
Ka'ain dbna во!щда$ац ez Bert. Rusegsa peslika,
munis tovarnaj stanciaa. Ojnas vagonim, a$sa zalejtika,
gorlanita:
...О молодых юных лет
Я остался сиротою,
Счастья доли мне нет.
Melknitisa padnbstam bBasas Dzankoj, Lozovaj. Озlan$a lunnezas geroj vali Rostovbn, Tixoreckajbn, тьдga§isa кьеэткэ 1ь та keras jbvvez, eaktisa dumajtnb
mbj-ka volnujtan jbli§.
...Вже три роки
Як в кандалах
Терпим тяжки муки,—
§blis sija tuBimaj pi$na pokojnaj ajii§, Tuapsea $Ь
eatgika.
А оз!ац munis podan. Pbralis kolxozzeza, vocis
masinaez, U3alis $lesaran. Pat ры vali, remeslo
otsalis.
Morjo vbibn рпкДидеццо
Т атацьп Semjon kuggi^is изаупь motoristan parusno-motornaj sxuna Vbla. Pondatgis morskaj olan. Va
pieskajtgam kbiis eorttez vevdarat „masinnaj otdejenдоэ“—-kcnura, kbtan sulalis dvigatel ,,Stok“ traktoris,
kada mbjaka tadtag sedama gasnaj sudno vbla.
„Toza natte artel", dumajtis 5emjon, kazainnez
dbna no33a$ika.
Morttez valisa strogaj vidaa§. Motoristkat nija pogti eza Baita. Asblan setavlisa ,,kuman“ (pitanno), jansatCbvlisa kajutaeza da sudnosa setlisa rulevaj vla§a.
104
Kajutaa рыпь ez 1ез1з. Sudno kbskalis arBuzzez
da pomidorrez Feodossiaa da Sevastopol.
9tpbr ojsa ьзй gard talis zajmitis gorizont зьпээ.
Mernaja sumitis „stok“. Kazainnez eza uza. Semjon vi^atis ucitik эзьпэ. I drug talis vblbn muccisisa, кьз parussez, Semjon dragnitis.
— Kusat Biez! Suvtat motor!—corbta prikazitis
Semjonla glavnaj kazain — starik.—Padnav motorsa!—
loka vistalis вага sija.
Povzis Semjon, suvtatis motorsa.
Sumita kart. Stukatisa sapoggez кь§ад-кэ loktam
morttezlan.
Gard tali? sodis.
Sij a-za vavli i madik ojjeza.
S ev asto p o l Semjon vali кьз де afbs. Sudno vbla sija Bertnu ez vermb: sija muntas zugdis magneto.
No keris eta кьз-кэ nesoznatejnaja.
Mbj кегпь оз1ад? Dbr vetlatis sija portan upravЬддо gagar.
Se$§a resitis:
— „Sejam" sudno типа ваг?
■
— Da, kuim <;asa lunnas.
Semjon uskatfis sija mestaa, kbtan dolzon 1опь sud­
no. Sudno 033a moz sulalis, кьз дет ави i vaiam.
Semjon jestis kazavnb vaz kazainas, kada naBatis кьеэтka korzina telezka vula.
Fruktaez si3 i ez vala vbgruzitamas. Kotartaman mu­
nis Semjon portis nacalnik Эьпэ.
Rbtnas Semjor.lis jua$is де delo jbli$-ni, а ?ь olam
jblis vojennaj formaa mort. Sija dbr seralis *Trandulet“
jbli§ vista§am vblbn.
— Dak kinan-za te вь loan — soferan?
— Rotgikan,— forbta vistalis Semjon.
— Xm... L,otfikan tenbt esa 0 33 V. Kola, tena ani
mi кь1сэз la$atam soferla otsalisan. A sbBarbn, oxota-ka
loas i addan oxota, уизап i aviaciaa... No, a te tadan
.sija mestasa, kbtan nija kerisa peregruzka?..
1 Semjon dragaitis gard talis кага1эт?ад da vi§talis:
105
— Da.
Pondatgis из zernosovxozbn. Vetlis otsalis tuja виг
yil ,,ostin“ masinaan. Arnas 1930 voa, kar urozaj gimlalika ez tbrma soferrez, pondis vetlbnb atnas.
Gavris — komsomoteg
Бьвэгьп vo gulalis Krurnkursobn i 18 vogaan lois
zapravskaj soferan. I tavnas, i gozumnas, i zar рога, i
ka?bt kosta; i zer рога vetlis sofer $emjon Gavris Кгьпг
tujjez kuza. Lbdcfislis medBur soferan— akkuratnajan da
tocnajan. 9tik nedostatok vali—эззэ!пь masinasa si-*,
mbj perbta sija verma типпь.
Komsoraoleg-soferrez pondisa pes$bnb Uxacestvokat
panbt. Komsomolepgez vegkatlaman molocjoz vermisai
No Gavris §o esa mbgcavlis „klass*— supbta vetlam i eta»
luBitis Marakujev, kada U3alis tatan-za.
— Vot eta me sarti, $еда. Uvazitin, drug, — oskis
sija. Kat Sermon i luBitis goza vetlamsa, no oskamsa
nedisciplinirovannaj soferlig ez addansa racjejt.
Maj I luna 1931 voa Semjon pbris komsomola. Re~
sitis velatcbnb. Vezartis sija, sto rvagestvo, pjanka da
xu{iganstvo kbskasa, nimbstasa ornuta, kb? nimustisa Marakujevas. $etisa OBsestvennaj nagruzka — velatnb novigokkezas kurssez vblbn. Velatgisa aslanbs-za Кгьткигsovkaj smazgikkez. I viggistag Gavris aggis as$is sposobuos §etnb znannoez madikkezla. No coza Bbdas gug$is
Klementjev keras vbla munam kuza.
...Gozga korrminezona pa$ta§am tom planeris suis:
— Gotov!
— Amortizator vblbn?
— Em amortizator vblbn! — pagkalisa gora vegolaj
golossez.
I kazalis sofer Gavris, кьд tom zonkaez trugikkezan
nuzatisa planer dbn§an keras vblat кькэ kuz re?inovaj
gezzez.
; — Nuzat! — Eta komanda вэгдап sek-za pondisa
nuzatnb uvlan gorbt zguttez.
106
9tik...
К ьк...
Kuim....
— Sta-a-rt!— pa§kalis korranda, i gogkom planer
koknita bskavtis izzez kuza Uzun-Sbrt vblbn, draealis пьku^a lampaezan da sutnalaman kajis vozduxa.
Rezinovaj zmejjez u§isa uvlap. Vozduxbn panbta
potokkez — eta tadis Gavris pokojnaj Reznigonok vista$эш sarti— leBtisa planer. Vot sija Bergatgis-ni da muna
dol keras pokat vevdarat, ьзй vozdusnaj potokkez vbb pbk$ika. I kar gogkom kaj saja§is ь!ьп pembt KaraDag glbBa saja, Gavrisbn lois b3bt stremlenno:
„Mada 1опь lotgikan“
Arnas 1931 voa Gavris panta$is vojennajkat, kadija jua$is karka „$61301“ sxuna jbl’i$. Sija jualis, кьз o b
$emjon, pbris-li komsomola. $emjon otkrovennaja zalejtaman vi$talis, sto pbris komsomola. Vojennaj divujtgis
da pondis jua$nb zalejtan priginaez jbli§. Kar vezartisr
sto komsomojeggez oza le?a sija planernaj skolaa, vojen­
naj seramggis:
—- A te nibggav, sto madan leBavnb, su3at cel!
Prossajtgbtan sodtis:
— A me otsala. Otsalam ponda otsalam!
I otsalis:
„...Soferrezss, Gavris da Rastorgujev jorttezas,
komandirujta Osoaviaxim plaperngj skolaa",
Baitgis putovkaun, kada polugitis goza $emjon.
Pondatcis §akbt uvlekatelnaj velatgam. $akbt sijan,
sto soferrezlan, вайэпь lotgikkez, „rezkaj ki“, a pilot-planerislan dvizennoes dolzonas 1опь neperbtas da plavnaja§.
91ры Gavris vali naznagitama даркьпь, no stkat
pondis U3avnb otrjadis komandir Va$anin jort agns. Eta
planerizrribn otlignaj metodist, kada sek vali rjadovaj instruktoran, kuzis аззьпь sblis виг lotnaj sposoBno$$ez.
УеЫдьпь zelannobs vali si? ьзь1, sto Gavris poBeditis „rezkaj kisa“, da вига kongitis leeavnb velatga107
mi$ pervaj stupeq. A texqifeskaj kqigaez Ibddatnb pri-vb^kabs otsalis sbla teoriabn. $iBatcis $akbtzbk velatgam—
madik stupeq, paritan 1ева1этэ velatcam. No Gavris ez-qi
pov §akbti$: qol tali$ Barti sija polu^itis zvaqqo pilotli$parilellis.
Gavris konfitis skolasa da polucitis komandirovka
munrib Xarkova V$eukrainskaj Osoaviaxim soveta. U3bs
— orgaqizujtnb vil plaqernaj skolaez. Sb$aq Gavrisas
iqdanb Stalingradskaj Traktornaj zavoda, kbtan sija orgaqizujtis skoia da velatis 45 raBocajas-plaqerissezas.
Jul tali$a 1932 voa sija instruktor-qi aslas rodnaj
skolabn, acbs velata leBavnb molodozas. A kar oktaB
talisa 1933 voa Klemeqtjev keras vblbn pondatfis plaqerissezlan VIH at v>esojuznaj slot — Gavris во§1э sb
vblbn pervaj mestaezis atik mesta.
Sija leBtigis Bbdannbssa vblbnzbka — 2235 metra
vblbna, BO$tis oktaB 31 luna vblbnabn vil mirovaj rekord. Nagrada—komandirovka Osoaviaximovskaj Centralnaj jotno-texqifeskaj skolaa. Gavris pervaj kon^itis
velatfamsa, pervaj pondis vladejtnb samoiotan.
Gae sija dasi$ ceccavta parasutan, i тьссаЬ assis
muzestvo da gotovno? trud keza da овогопа keza.
Isklugitelnaj lotnaj da orgaqizacionnaj sposoBno$§ez ponda, kursanttez dbna р ь т da ^utkaj otnoseqqo
ponda $emjon Gavris 1933 vo$a avgust 18 luna nagrazdajtca SSSR VCIK pogotnaj gramotaan.
A qevazbn komsomoleg Gavrisla $etisa Osoaviaxim
OBsestvolis vbssaj nagrada: „Aktivnaj OBoronnaj из
ponda
XARKOVbN V$EUKRAINSK9J AEROKLUB
„Vovso pe si3 §3Kbt pioperla knngitпь „otligno“ vbla perva| stupep akola i Sbkosta-za 1опь виг modeUstan; kont'omoleg1э „виг“ vbla i pelki „otligno* vbla velatсьпь rnijan earat da vbssaj velatgan zavedeppoezbn i paralelno типпь ku's lotnaj
da texpigeskaj aviacionnaj podg'tovkais;
1опь udarpikan zavodbn, faBrikasn i sb
kos*a-za velatcbnb lotnaj deloa da velatnb
aviacionnaj texpika.
Una озьп munis komsomoleg, mijan
zavoddezbn tatan, Moskvabn, centr.ilriaj
da madik aerodrommezbn nagladnaja dokazitisa, sto po?a uspesnaja velatgbnb lotnaj deloa, proizvodstvois oratgbtag da proizvodstvola usseretag".
RKKA VVS-is nagalpik A i k s p is .
*
„Аегок1иввег1эп rol — iskjugitelnaj.
AerokluB—eta ne toko massovaj propagan­
d a ^ centr, eta pe toko razumnaja da poleznaja sotgisan mesta, massovaj aviacion­
naj sport gukartan mesta, eta pe toko se­
cant ugrezdeppo, kada pbrta aviaciasa narodnaj karajstvOi.s вь<1 otrasla— aeroklueвег eta atlabn sbkat em oesestvennaj orgapizacia, kada massovcja gotovita proiz­
vodstvois oratgbtag kadruez".
Ej deman
O b 8 9 j‘ v p e c a t l e n n o e z
Kra§ivaj kuim ataza zdannobn— Vseukrainskaj aerokluB. Eta USSR-lan vil da tom aerokluB, kada kerama Xarkovbn Osoaviaxirn Dzerzinskaj rajsovetis U3ili§§ez ipiciativa sarti da Ukrainais entuziassez iniciativa
§9rti.
Ti o?tat $akbt, ma$$ivnaj bBas da pbrat prostorna]
vestiejula. Sek-za tijan vnimannonbt u§a kartina vblap
pbdbn laz ново tbrtama де atik das samolotan, kadna
strojjezan типэпь оз1ад. LeBzatrbs si3 setama, sto
109
’kartinabs о1э: kazitga, sto tija kblata motorrezlis guraiam. Medvblbna paruav perbtabn 1евгэ skorosnaj masina „ХА1". Sblan skoro§ — kartinalan centr, ideja: tija
.аззаЕ кьз „ХА1“ оза1э 1ев?ап samolottezsa...
— Kola favtcbnb, jort,— dugdata dumajtamsa doBrodusnaj-kod starikan-svejcar.
Ve$tiBjui$au — pa§kbt lisnica madik etaza.
U§niga kuza dol—una fotografiaez, kadna vi§talanb
lijanla Bbdas istoriasa aviaciali§ da vozduxoplavannolls
top anna soveckaj avioprombslennos sostojannoag.
Madik etazbn — klassez, sotcisam ponda zbrrez da za,$edanno zal, kada kerama lekciaez ponda, dokladdez
ponda i kino ponda. Bbdas zbrrez pa$kbta§, jugbtas i
suvtatama? udoBnaj, виг шеве!эп.
$tenaezbn fotografiaez, kadna posvjatitama§ modelizmla, planerizmla da parasutizmla.
MedBb кьБкьпь аегок1ива geladas, kadna madanb
tadsa§nb aviaciaan, estan em torja felad гы, зозаБ kovjorrezan. Setan una prostaj aviacionnaj orsannez. Instruktor-pedagog kipod uvtbn gelad orsanb da tadsa§aпь aviaciaan — o§tanb 1ев?эшН§ „tajna". Celadts orsanb
da pondanb tadnb sija, nibj vali nevezartana da tadda ш mijanla пь vozrastbn.
Orsam вэг§ап nija vi3Ci$a рьш zavtrak.
ЬезсаКкэ ula, pervaj etaza, tija sig-za a33at addan
вига keram zbrrez: estan aeromuzej. Setan ema$ interesnaj eksponattez: samoiot, vinttez, motorrez, torja samolot ea$§ez i nejki aktaman planer da sblan sostavnaj
cas$ez.
Aviom odeUssez dbnbn
Estan-za и1ьп b3bt da jugbt ъъг — centralnaj aviomodelnaj masterskaj.
Certoznaj pbzannez, kresloez, divannez, kbtan si3
вига рога sotgisnb da dumajtnb model detallez vblbn.
Ordcan mekat Xarkovi? medBur tom modelis —
.§vistunov.
110
— Мепьгп vali vit god, кэг me pondi кегпь Bbd-kod[
fantasticeskaj aeroplannez.
I vit god?ap daspol goda3 $vistunov munis pe jeea tuj. 9ni sija addon una vezarta aerodinamikabn.
— Fjuzelaznaj model ponda, kada me nui polat v$esojuznaj §iot vbla, mena premirujtisa pocotnaj gramotaan
da „ANT-14“ samolot уь1ьп 1евгэтэп. A§sa modelsa
me koznali Ejdeman jortla...
Eta modelfcs leB?is 500 metra! 9ni sija иза1э aerokluB CAML-ьп, polzujtca b3bt vpimappoan da otsatan pari$zbk jorttezsap. Sija тьдса1э т е п ь т tom modelissezlis иззег, kadna puktama? vitrinaeza da asalanb
potolokbn zbras.
Mija аззат estan parasutnaj vbska ostam parasutan виг da kropotfivaj из pioner Teplickajlan, „Fokker“ samolot model Cerpaklan, motor model stanok
vblbn, aerosapi tom konstruktor Zolotkolan, naztam samolottez Martbnovlan, Ulientalevskaj plaperis tocnaj kopia Proskurpin jortlan, ,,Dorpije-Val“ samolotlan model
i una madikkez.
I Bbdas ena keramas kiezan. $tenaez vblbn mate­
rial овгагессег da torja model ca§§ez: Borddez pervjurrezan da lonzeronnezan, rullez, potkatam fjuzelazzez. I
Bbdas eta kerama вига.
— Озгьк,— vi?ta?a т е п ь т modelis Martbnov,—
anija изаНт pioperskaj к!ив va podvalbn. A ani mijan1э виг. CAML-is nacalpik Xilko addan виг jort. Kola
vi§tavnb, sija leBti?is ?meja vblbn: vitdas metra suda!
Martbnov jort — aviomodelnaj delobn fanatik, sija
eksperimentator. Sblan orpitopter da samolot modellez
vesta§an Borddeznas porazajtanb originalnosan da ?vezaj idejaan. Sija novator. Рога зипь, sto реь1ьп оз1ар
— „vzroslaj* masinaezlan b3bt konstruktor.
Nevolno u?a duma: „Estan, aviomodelnaj kruzokкегьп, sogmanb vil idejaez, kadna §arti karka loasa ke­
rama? 1ева1ап apparattez".
Martbnov rnodelizmbs ku?a pelki capkis skola, no
koliektiv da sblan zdorovaj veskatlam kuzisa sbla
111
vnusifnb, sto eta resennobs osbBOcnaj. 9ni sija kongajta skolasa medBura.
— Те tadan, sto Ukraina keris ani vii v$esojuznaj
rekord? — juala mengim Oleg Kosevaj jort — Sojuzbrt
modelizmlan medeur texnik.— Kijevskaj Pavlugenko pionerlan planer model paritis 114 sekunda dbrna da Иевzis 800 metra ь1ьпа...
Eta kada aerokluBlan zbrrez tbranb golossezan.
— Instruktorrez loktanb,— vistala kurssezan ve$katli§ Kosevaj.— 9ni pondam zanimajtcbnb.
$in vbla u$is jugbt plakat:
АУЮМОРЕЦМЭЛ KUIJURA PONDA LO GOTOV!
Vblbn, Bufetbn, kbtan mija juam gaj, Osoaviaxim
gorodskaj sovetlan aviomodelnaj $ektori§ nagalnik Kirjugenko jort vi§ta$a т е п ь т modelissez из jbli§.
AerokluB ostamag Xarkovbn mijan Bbdasbs valisa
modelissezlan toko kuim kruzok. 9ni nija kuimdas nok
not rajonnaj kasinet, gorodskaj aviomodelnaj masterskaj da аегоЫивьп CAML.
Ogzbk gorodbn vali atik instruktor (eta me), ani
kbkjambs instruktor da kuimdas pioner, kaana kongajtaiib kurssez. Mija interesujtim aslanbm dvizenuoan skolaezis Bbd veskatlisas, komsomolas, pior\eriaas? Bbdas
OBsestvennossa. AerokluB otsatsan mija pondim goza
вьОтьпь. Mbjsan ani mijan emas gorodbn tb§ega т ь т da modelissez. I eta Cbfrabs Bbdma!
Mestnaj gazetaez puktanb b3bt vnimanno tom modelissezla da пь из1э, kadan ve$katla aerokluB.
„AerokluB — centr aviotexniceskaj propagandalanA
giza gazeta „Visti“ („Izve$tia“).
Esa nevazbn Ukrainabn aviomodelnaj da planernaj из vali' zagonbn. Osoaviaximlan 033a ve$katli§§ez
lbddisa eta изээ „Balovstvoan", a planerissezas— „sgepkostroitellezan".
Celadbs, kadnaan nekin ez veskatlb, masteritisa
Bumagais „monaxxezas", „dudiez“, legavlisa primitivnaj
112
,,zmejjez“ da „strelaez". 0 ni nija stroitanb aerocjinamika §arti Bbdsan gramotnaj modeliez. Nija tadanb-pi,
sto aviomodelnaj из — pe Balovstvo, a uvlekatejnaj velatgam.
Komsomol ve$katla eta изэп. Gazeta ,Ukrainai$
komsomol", LKSMU centralnaj komitetlan organ, leзэ aviomodelizm jbli§ madik-pi speciajnaj nomer.
Кьз ker§is aeroklue
AerokluB orgkomiteti? otvetstvennaj sekretar Botvippikov jort vi§ta§a, кьз vali orgapizujtam Vseukrainskaj aerokluB:
— Icjeja setisa u3ali§sez-osoaviaximovef£ez Dzerzinskaj rajoni§. Coza sija kutisa U3ali$sez Xarkov
zavoddezi§. Rajonnaj aktivissez slot Vblbn, kadna ipteresujtcisa aviodeloan, prisutstvujtisa 1200mort.Esa tb§eca,
kat i vali zera pogodda, vi3ti§isa reseppo plossad
\ъ 1ьп.
Gorodskaj slot petkatis okoncatelnaj reseppo aero­
kluB orgapizujtam jbli§. Zavoddezbn eta resepposa pantalisa entuziazman. „$erp i molot" zavodbn raBOcajjez
petkatisa postanovleppo во§пь suBBotnikis aktam sredstva
vbla samolot da pondatnb sijan velaRbnb, proizvodstvois
oratcbtag.
AerokluB orgapizujtam jblis reseppo вэг$ар уапьгэп
pondisa 1окпь vznossez: 64000 rim $etis Dzerzinskaj rajsovet, 50000 — Ukrairmank, 250000 — NarkomsoBez,
100000— Narkomjust i si? оз1ар. Vali pelki Barjama stroi-'
telstvola otsalan sovet.
U3 munis вига sijan, mbla otsalis massa. Ukrainai$
partia da pravitelstvo setisa mijanla b3bt otsat, setisa
mijanla eta pomessepposa, setisa una U3ali§$ezas.
Kopesno, из uspexbn peucat rol orsis aerokluBi?
agitmassovaj sekcia. KIub orgapizujtika Xarkovbn ez vav
ucrezdeppo, zavod peto faerika, kbtan-вь ez asav phkat:
D J S AERQKLOB! |
8.
Mada 1опь lotfikan
113
Vali la$atama rasogajjezkat виг svjaz. 0ni nija re­
gular naj a vovlanb аегоЫивэ, pelki semjaezan, i це вода
kblan пь$ар otzbv:
„Vot eta klim!"
Rbtteznas mijan g3$$ez-kazainnez vi^atanb o b o ronnaj filmmez, kbvzanb tekciaez Цво sotgi$3nb.
Sijan, ть1а em proizvodstvokat krepbt svja?, mijan
•ави цекьеэт nuzda kadraezbn i oz lo sija. К1ив1эп icjejabs m assaez kolasbn popularnaj, sija Bbdlabn propagan­
d is t^
mijan pegat $ekciabn.
No suvtnb аегок1ивьп glenan це si3-to kokpit.
Eta oz lo, konesno, sio аегоЫив glens primitattibs suvtatama Bjurokratigeskaja Цво sb ponda kovsanb una depeznaj vzncssez. I\[e, к1ивэ glennezas pripimajtsanb to ­
ko medBur proizvodstveppikkez, i Bbd jortlan kapdidaturabs вига OBSUzdajtga predpriatiabn. I §o-za mijan
erna§ kluBlan glennez pe atik tb§eca Xarkovskaj faBri-.
kaezi$ da zavoddezi§ udarpikkezi$.
МеЦвь виггька OBsluzivajtnb predpriatiaezsa, mija
orgapizujtam к1ив filiallez b3bt zavoddezbn.
9ni mijan vetatgam jbli§. .
Proizvodstvoi$ oratgbtag
Aerokliman orgapizujtama una skolaez, kadna
usalanb proizvodstvois oratgbtag: motorissezlan da
svjazissezlan skola, totnaj skola da plaperissezlan
skola,
Motorissez i svjazissez skolabn velatonb motorrez
da samotot. Praktikasa velatgis^ez gulatanb aslanbs da
аегоЫив сеххегьп.
Veiatci§sezlan kontingent—-tom raBogajjez seeam
zavoddezi$: XPZ (parovozostroitelnaj), XTZ (traktoro^
stroitelnaj), X0MZ (elektromexapigeskaj), ,,§erp i molot" (selskoxozajstvennaj masinaez keran zavod) da
madikkez. Cut pe Bbdas kursanttez-komsomoteggez
guzamas 1908— 1912 voeza da kongitamas semiletkali§ vit-$bim gruppa. Zapatiaez типэпь rbtteznas. Pre114
podavaunobn gigtema lekcionnaj. Prepodavatellezan
ша!эпь medBur vbnnez grazdanskaj aviaciais.
L,otnaj skola sig-za иза1э proizvodstvoig oratfbtag,
kadraez воддэпь nija-za predpriatiaezig.
Skolais medBur udarnikkez - uf jottez— komsomoleccez Kozenko (XTZ), Ljtvinenko da Pokrisev (X3MZ).
Skolaas Bogtanb unazbk planerissez; a kadn% ez
шипа planerrezan velatfan pervaj stupen-ры, velatarm
sija skolabn velatcikaPlanernaj skoiabn 8 gruppa—80 velatcis. Skolanas
vegkatla Pokolodnaj jort, kadija kuzis skolabn organizujtnb ukrainskaj instruktorrezig jadro. Bbdas instruktorrez— pilottez-pariteiiez, kadna ovladejtisa paritamnas
sojuz sarat polosabn medgakbt usloviaezbn. 8uam, sko­
labn Jotnaj cagtis nacalnik pilot-parifel Perelot jort
paritis atik luna 9 fas 50 minuta.
Skolais planerodrom idealnaj, i b o sija ogtama poj•nan ladorgam poza leBavnb kat кьеэт tav рога.
Skolabn velatcan.b proizvodstvoig oratfbtag molo4oz seeam zavoddezig: XTZ, X9MZ, XTG (turEinno-generatornaj) i madikkezig.
M edogga
lunnezgan-za,
кьд
pondis
изаупь,
skola as vblas Bogtis vegkatlbnb pred priatiaezbn
kruzokkezan, da Ibdcjissa Ukrainabn ask od „planernaj
•centran".
— Nje jeea vnimannosa,— оз1ап Baita Botvinnikov
jort,— puktam mija i tom mocjelissezkat иза1эт э.
Mija Ibddam, sto eta medvaznaj ucastok vozdusnaj
flot ponda kadraez gotovitambn.
AerokluB organizujtam vota? aviomodelnaj delo
Ukrainabn munis umala. Medogga-za lunnezsan aerokluB Bogtis as Vblas vegkatlbnb eta deloan.
Tija aggblit mijanlis CAML? Eta i em mijan Xarkovskaj aviomodelizmlan vij centrbs.
D^erzinskaj rajonig aviomodelissez rajonnaj konferencia уь1ьп prisutstvujtisa ne atik sotna pionerrez. Dassez mbmda modeiissez ugastvujtisa sorevnovannobn,
r n ie d B b водпь pervaj raport.
115
OktaBrskaj raj on resitis ne ко|ССвпь Dznrzinsksi;
rajon §aris, keris Sbkat soGSorevnovan.no dogovor. Rajoni$ vebtgi$$es 3bnbs kutama-ni '<viomodeiizman.No aerokkiB resitis ne vatgbOb koligestvo §эгьпр &
pervo krepitnb kruzokkez, suvtetn-ь пььп OBrazcovaja
из. AerokluB suvtata pervaj plana vel'atgan из, dors
vil, instruktorskaj kadfaez..
AerokluB, ses$ar krepitis Xarkovbn Bbd: рготьзlennaj gigant Berda as$is statnaj U3alis$ezas, шедвь
ve§katlbrib tom aviostroiteilez kruzokkezan.
Vot 3enbtika изьэ mijan aerokkmbn,.— kongitis as-
§is Be$edasa Botvinnikov jort.
Ugitik rbt§a progulka аегокГив kuza — е ж gogkom:;.
olivkovaj, laz, goluBaj da. gaza komnataezat, kbtga snvtatama udoBnaj, komfortaBeinaj шеве1, esa atpbr kazmata Sb popularnos j,bli§» Zalun типа parasutnaj ргь?окkez jbli§ kino kartina' тьддаЬт, и1ьп — сеххегьп—
изаЬпь oglan$a motorissez da svjazissez.
Gruppaezbn pozblaj raBogajjez, mukadbs пь kolar
si§ inkaeznbskat, lbddan.b aviacionnaj zurnallez.
23 gasa3 gulalis аегок!ивьп rbt...
MUZESTV0L3 EKZAMEN
„Mijan OBsestvobn parasutnaj ctelo pa§katam ponda sig-za etn Bbdas qeoexodimajbs i medpervo parasuttez, kadna ker§эпь stranaas tbrmamvi. Mija vazbn-qi
mezdatgim graqica saji§ parasuttez bosiami§. Mijan parasuttez sulalanb qe donan i dejstvujtanb nadoznaja. Mija vermam i dolzonas pa§katn'i> kadraez gotovitambn eta vij vidsa, mijan OBsestvoig gjeanez koksbn vij sportsa".
RKKA VVS-is nagajqik A 1 к s q i s.
Tislfcsan Tusino posadba
Centralnaj lotnaj skolais kursanttezlan gruppa pukalis b?bt ker уь1ьп.
Ker kolgcama stroitelstvo вэгззд. Stroitelstvo rezuliatan loama skolalan b3bt zelezo-Betonnaj zdanno
ogromnaj asbnnezan.
Kursanttez nolat tali$-ni velatgisa skolabn, i medзэкь! lotnaj иргагцеддо — puk$am — vali вэгьп: nija a$иь8э Ibdcjisa-ui pilottezan.
A vazbn-ja valisa nija ,vii роро1деддоэп“, vazbnja pondisa velatnb aviaciali? sloznaj texnika? Culalis
Bbdsssa vaiis kuim tali$...
Bbd lun§a leBzsmmez, disciplina, strogaj rasporjadok da b3bt nagruzka kerisa tom kursanttezas tadtaman,
nija кьз-кэ §erjoznaj§alisa, Bbdmbstisa, pondisa tadnb
ьзь! otvetstvennos, kada pukti$$a пь vbla lotnaj
®btan.
А оз1ад nija vi3gi§a vil ekzamen — muzestvo, деpolam da asanbs ;vlac[ejtnb kuzam,— geggavinb parasutan. Bbdlun$a leBalambS keris privbgka vblbna dora i
cegcavtam jbli§ mb$lbs oz pov^at nija.
— Virata, vi^ata!..
$innez Bbdannbslan vi3atanb aerodromlana, кь$ад
dokta ucat velatfan samoiot.
— 3ni pondasa geccavnb!
117
Samoiot Bergatga da типа ваг aerodrom centrlaq.;
Vblbnabs vali 600 metra, no legbt $in Kursanttezlan kazalis $ad togka masina sulga Bort vbli§.
rl..4
Petis...
Motor dugdis guratnb, samoiot tadgaman zaganzbka pondis 1евгьпь i вьЦе u§a uvlan.
— Parasutirujta1),— kursanttez opredelajtanb кв^эгаli? rezim.
Gruppa dbna, kada vi3ata gecgalamsa, atlaasarib vif
kursanttez, kadna kotarfanb skola zdannoi$. Gruppa so­
da, radzbkas da gazazbkas replikaez...
— Em!
Cockom zont plavnaja Ie;?ci$a uvlan, 1езэ morias;.
kada koiis samoiotsa vozduxa.
Sija toko sto jansatgis samoiot Berdi$, i §ad togkaan
mbj-кэ dbrna svosodnaja u§is uvlan. $ьвэгьп togka Berd~
§an jansalis cockom polotno i partgis gudesnaj zonta, kada zagan$ata u§amsa.
Kursanttez galaman sleditanb parasutis 1ев?эт
§эгьп. Bfcdbs cuvstvujta a§sa, sto sija leeza parasut
zont uvtbn. Bbdannbs nija tadanb, sto ena lunneza loas,
ogered geggavnb...
Sport zakn parasutnaj klasda иза1эпь ukladcikkez..
Toko addan tognaj, serjoznaj da vnimateinaj otir leg§эпь parasut tecam dbna. Koknit mbvkbdala, nerjasfivaj mortla ави mesta tatan. Sb из$ап zavi§ita mortlan
olam. Parasuta vunatam кьеэткэ torok$an lieo strops
3Ugam§an vermas sogmbnb serjoznaj avaria.
Parasutnaj skolabn ukladcikkez — tom otir, komsomoleccez, kadna toko sto kongitisa iotnaj skola.
Кьз kerama da dejstvuj'ta parasut
Osoaviaxim vbssaj parasutnaj skolais nagainikkat
Moskovskaj jortkat ordgan sulalis instruktor Ostrjakov.
0 Samoiot parasutirujta — eta 1оэ, sto 1ев?э, кэг motorbs,
кегэ medjeea OBOrottez, ть] !оэ цетгтадаэп, тер в ь lesav-пъ уь|ьпа astbtag,
на:
Ostrjakovlan strojnaj figura jbalama eockom parasut
lamkaezan. Кьк parasutan кьк гадес krepitamas sb morosa da spinaa.
Moskovskaj jort neterma$aman vi$tala ceccalan.
texnika. Krugom pukali? kursanttez vuimateinaja kbvzisa sbli§ oujasueano.
. Ena raneccez udoBnaja da jona krepitganb tijan telo Berda. Setgin puktamas parasuttez. Вок$ад sulga
ladoras morossinbt tija a^ a t gard skoBa liBO kolcoКэг tija deruitat eta kolcosa, to tros, kada muna trusка-ры parasuta, mezdata гадесН$ zastozkaez. Mbj-za
sek loa? Supbta ostam ranecis ceecavta ucitik pruzincataj parasutok. Sija o$$a pruzinaez dejstvujtam$an, tbra vozduxan da kbska b3bt parasut. Vozdux potokkez§ад, kadna vartanb panbt u$an telola, sekunda кьк вагti 05§a i b3bt parasut. 0ddan prostaj mexaaika, no eta
eea де Bbdas. Ed vunata, sto tija dolzonas vajnb mu
vbla kolco. Eta loa—rbvok вэг§ад сиддег oz tuj
pa§katnb.
— A og-кэ vaja, sek mbj?
— Sek mija lbddam, sto tija ed tbrta ceccsvtamsa.
Tijan ez vav tbrmamvi уд1шаддо da БатоовШаддо.
No eta vopros dbna mija esa Bertam, a ani munam
samojot dbna da vi3atam, кьз ker§a ^efgavtam. Ostrjakov jort, repetirujt!
Ostrjakov Qoza suvta Bord podnozka vbla da рыэ
velatcan S3molot 03i$ pukalana. Baras madik pukalanbn
puk$a Moskovskaj. Sija §eta instruktaz:
— Mija 1ев?аш da aktam vblbnasa 450 metra. Sbвэгьп, lbddam $arti opredelonnaj mestabn, me seta sig­
nal: pet. Sek tija suvtat pukalan$is da petat Bord vb­
la cuzamnanbt од1ад, vi3$at Bord strojka Berdbn. SbBaгьп tija vessat Bord ku?a те1адэ da Borttez Berdbn
кькпад kian vbsika, sulga koknbta kolat Bord vblas, a
veskbtnanbt suvtat podnozka vbla, kada krepitama fjuze\az Berda. Instruktor Ostrjakov kera ры si3, кь? vistalis Moskovskaj: peta kaBinais da suvta kokkeznas vi?talam mestaa.
119
— Эьвэгьп,— oglau ваЕэ Moskovskaj,— tija kut?ata veskbt kinanbt kolco Berda i menam signal snrti
kokkeznanbt tojbssat samoiot Berdi§. Pondatcas usan
bad. Mbj-za k©la sek кегпь, medBb ez vav eta penormalnaj cuvstvobs?
— Nuzatnb kolcoat!
— Soversenno verno, t o k o n u z a t n b k o U o a t, no eta kola кегпь as kada. Kar tija derpitat kofcoat, esa pe sov$em jansalit-ka samoiot dbnsap, to upP
tik parasutik, а росЦ i ьзйьэ kbsa§as masina ваг Berda...
Tija vezartat, кьезш eta loas peprijatno§ tijan ponda, me
ponda i ... mijan nasledpikkez ponda! Kolcosa kola dernitnbtoko sb вэг^ац, kar tija tojbs§at samoiot dbni§... Q qqcavtam вэгьп sekunda mad Barti, tijan porjadoktag
ti§an telonbt loa normalnaj ро’югерроьп. 0 §§am parasutlan stropaez da lamkaez suvtatanb tijanas „кок jbia° —
jtirnanbt vbvlana. I estan kola pondatcbnb dejstvujim.
Eta esa nevna, sto parasut paskalis! Eta sis i dolzon
1опь. Mijan Sojuzbn kerama ceccavtammezsa das tb?eca unazbk, i parasut nekar ez atkazitpb. No sogmaska кьеэт Цво peprijatnos (mbjla me atkazitca veritnb),
to tijan rasporjazeppobn em madik parasut. Kolco eta
parasutlan puktama nevna vbbnzbk pervajbssa. 400
metra suda§ap tija pondat и§пь mu у ь 1эз 20 sekunda
dbrna. Кьз asgat, kadbs dumajtnb tbrma, i tija ры
jestat о§пь mad parasutsa.
i sis, kar uBediicis, sto Bbdas porjadokbn, tija pondatat lescisnb. No i setan kola вига dumajtnb da изаур ь , vezartnb Bbdas, mbj kerat.
Pervaj delo — pe asttns kolco. Eta ponda tija kartalat kolcokat trossa lamka Berda.
Зьвэгьп tija puzatcat s 1: орзег vblbn da puksat lam­
kaez vbla, kadna kutanb tijaniis kokkeznbta, i medeaгы! eergatlat asnbta, tav panbt lamkaezsa zelatlika.
0 ni tija vormat luBUjtCbnb stocma sieatcan muan.
No eta culala pedbr. Kola кигпь вига suvtnb mu vbla. Mu dbna loktika, tija bzmitat kokkeznbta oca da mu
Berdas pavkatcat oslap puzatam kokcuppeznanbt.
120
Mukad pbr$as tija u§at вок vbla Нво o?anbt, muk^d ры§а, ави-кэ tav, prosto suvtat mu vblas.
,,3»i pondatgam geggavnb"!
— No vot i Bbdas. 9ni mija pondatgam geggavnb.
Mtdo? munasa Balasov da Ostrjakov jorttez,—mijan
parasutnaj instruktorrez.
Mexapikkez zavoditanb motorrez кькпап saraoloti§. 3 t samoiot Vblbn 1евгэпь Moskovskaj da Ostrjakov
jorttez, mad vblas skolai? instruktor СьвгЦко da Bala­
sov. CbBulkoas tadanb lotnaj mirbn sijan, sto sija кьki§ geggavtis parasutan avaria рога. Eta faktbs lisna}
kbvveztag Baita sb jbli§, кьеэт po[za $eta parasut.
Coza кькпап samojotbs типэпь vozduxa i minuta
usad Barti mbggisanb aerodrcm centr ve$tbn.
Ulisap вига tbdalanb parasutissezlan fju?eUz Berda
laka§am figuraez. Samojottez loktanb aerodrom graaica
d&ffla, i eta kada пь eerdi? jansatgrm figuraez.
Nb vevdarbn sek-za ра$ка1-пь parasuttez.
Una vigatanb gasbez vbla, kddanb sekundaez, тьгаda gulala и§зт§ад 1езд1$этэз. No Bbdannbs §eгаЬяь.
Vbli$an kbla ва§дь Eta рьг§а dialog Balasovlan da
Ostrjakovlan:
— A, kinas me аз?а! Ostrjakov jort!
— Balasev jortla privet! Mbj-na te tatan keran?
— Da vot, аззап, le3Cisa parasutan... A te?
— Toza le3di§a.
Ulbn b3bt §mex. Balasov i Ostrjakov вига, sporfivnaja pavkatganb kokkeznanbs mu Berda, кегэпь овгагcovaj puk§am.
Komsomolskaja vesolaj prbzokkez guztanb Bodros
da otvaga. Sutitaman pasta?anb tom kursanttez, gotovitеэпь 1опь „geggalissezan*, кьз suarib estan nija, kadna
gecgavtanb pervui$.
— $emjonov, a $emjonov, oz-ja sogmb mijankat,
iadan, кьз sek sbkat?..
121
— Kinkat?
— Da sbkat, kada iaj pov^is! Tadantavnas cfelo vsfl?
I parasutissezlan gruppa smexan oBsuzdajtanb slu-
Caj, кьз atik neudapnaj parasutistas viti§ kajatlisa ргьzok ponda. Viti§ sulalis Bord vblbn, no ez 1ь§ peppavtnb.
Legfisis ula sija da vistalis:
— Lupse vit minuta 1опь irusan, pern B b d vek.pokojnikan.
Sija loktama aerodrom vbla umai nastrojenuoan.
Ceppavnb seeam nastrojermoan vooBse oz eakti§§b. I4eudacnaj ,,poprbgunpik“ mbppalis vernos eta polozennoH3. Eta slupajsa vi3atika med komi§$ia §eiis interesnaj
zaklupenpo eta „ргьгок vbla“:
„Jortbs sov$em це trus. Sija vistalis, sto sblan vali
b3bt zelanno кегпь ргьгок. Sek, kar ka^alis instruktorli§ signal „pecpavt*, sija veskbt kinas kolpo serdbn.
vissika, setis-id sulga kibsla prikaz mezdatgbnb, no sija
кьз Bbtte-вь ez mezdatpb. Estan po?a vistavnb sudoroga
slupaj... Sijan, mbla N. jortlan sostojarmobs vali umap.
No molodozsa jeea interesujta N-lan sostojannobs.
Nblan, Moskvais komsomolepcezlan, kadna velatpanb
eentralnaj lotnaj skolasn, medBur nastrojennobs. Nija
seralanb eta slupajsa kastbvtan.
Komsomolep Petrovlan peppavtam
Interesno visatnb prbzokkez, kar te olan vozduxbti
ordpan leBzan samoiotkat.
Mijan masinaez popti гпипэпь ordcan. Bura tbda1эпь puzammez instruktorlan da pervuis peppalis komsomolep Petrovlan. 1Льп tbdala sastam Moskva ju.
Eta kada instruktor signal sarti Petrov kutpi?a ves~
kbt kian kolpo Berda. No ed dumajta: sija oz pondb
kupajtpbnb jubn! Tav nuatas sija aerodrom sara.
Instruktor mad рьп§ leBta kisa. Eta „gotovitpan'4
znak, а зьвэгьп...
$etam kbvsa aslbs Petrovla, kadija sulala samolot
^ord vblbn.
122
— ЗащШ mu vbb da dumajti: „уь1ьпэу“, no self
2Э kbli krik: ,,geggavt“! Me u$i вокэп uvlaq. U$amsa
og кьу. Kazitgis, sto me asatgi kbtcaka. Vozduxbn вегgalika, slugajno visati uvlaqa. Ka?ali goza mu loktam,
vezarti кьеэт perbta me u$a. Aslbm otgot settag, guvstvujta, sto me „neekavta kolgo“. I sek-za уьпа гьуок
vbvlau i me asala lamka уь!ьп pa$katam parasutan.
„Bbdas porjadokbn", melkqitis rad ть$к Me зев1 kolcosa komBinezon kormana da Bergatci guzamnam tav
panbt. No mu serda loktam jbli$ me vunati, i toko goratlam ulisan: „Kokketa atlaa!“ ka^matisa т е п ь т sloznaj puk§am jbli$. Mu Berda loktika me leB'ijbsti iamkaez vblbn vbla, i „soBstvennaj sas$i vbla puksambs", gulalis
udagnaja. Si? vermi кегпь sija, mbj озгьк lbddbli toko
megtaan. 9ni Osoaviaxim-ры Bbdas zdorovaj molodozbs velalas 1еваупь plaqerrez vblbn, samoloPez уь1ьп
da geggavnb parasuttezan. Madik pjatiletka dbrqi Bbd
komsomoieg dolzon geggavtnb parasutan da dokazitnbetan as$is muzestvo, as$is gotovnos trud keza da obgrona keza.
Nbvkaez toza geggalanb parasutan
1933 voa Tusinobn, Osoaviaxim aerodrombn, geggalisa parasuttezan це atik das nbvka. Mukadbs пь коlasis, кьз suam, Valujko — Sojuzbn pervaj morskaj lotgica, geggalisa kuimi§.
Keris ргьгок i pervaj lotgica-turganka L,ejla MamedBekova. Ne atpbri§ geggavtis i plaqeriska-instruktor
Galina KoBjakova.
— Zelanqobs parasutan geggavtnb, — vi§ta$a sija,—
sogmis menam adcbn vazbn-qi. Pervaj osoaviaximoyskaj agitsamolot, kada vovlis mijan zaxolu$$oa, nametitis mengim olan tuj. Sija kadsaq culalisa una goddez,
i megtaeza loisa вь!эп. Me 1ева1а, me geggala parasu­
tan, me velata aviotexqika. Aslam pervajsa geggavtam,
jbli§ pesli§a tijanla vi$ta§nb, §etn.b opbt, ивес}йпь, sto
opasno? ави.
m
PARA8UT3N CECC9VT9M. Mu vbla puk$ika.
Мепьш kola, medBb tija Bbdannbt, в ь d э s l en l n s k a j k o m s o m o l b s , entuziazman culatita ekzalnen muzestvo vbla da §melo$ vbla.
124
Vot кьз geggali me pervuis mart tali$a 1933 vos;
Мепыв addan gasto kovsblis 1еваупь samolot уь 1ьп ,
шеёвь leBzamsan polucajtnb nija vunattam minutaesa
kadna ovlanb mu Berdsan pervuis jansatgika da realnar
vessezsan geografigeskaj karta uslovnosa vu3ika. Vblbna lo is menam октьп elementan — овьдпо§эп.
N о eta leB^ika menam vali кьеэткэ nevezartana,
neoBbgnaj guvstvo. Parasutan geggavtaman mu vbla
Bertambs guztis ть]кэ viia, kblan sakbta vi§talama. Samoiotlan кавта lois geskbt. Sloznaj $i$tema lamkaezlan
kutis telo, topbta zelatis ranecsa 03i$ da вэп$ parasuttezlis, zastavitis pukavnb prinuzdonnaj рогаьп.
Medsarja viraz.
Ulbn zaganika ujanb so$§e, angarrez. Posadcgna)
,,Te dbiibn ugitik §ad togkaez. Ena ot,ir. (Me tada —
nija polanb me ponda, i eta$an т е п ь т OBidno).
Aerodromlan ear. Motor dugda ugat gaz vblbm
Рога petnb.
Gagrasa zerkalabn азза lotgiklis $innez.
Capki eulga kokas Bort vevdarat Bord vbla, kuti
kinam centroplanlis Baris stojkasa da vu3ati teloali$
sakbtsa sulga kok vbla, no... b3bt da $akbt pimia ve$kbt koka siedis kaeinkaas, lotgik mada otsavnb. „Me
адьт, otsavtag“.
Se$sa koka mezmis, suvtati stremjanka vbla, i asatgi Bort$apas da, sulga kinam кавта Berdbn vi3§ikar
ve§kbtnam kolgo Berdbn vi3$ika visgisa signal.
Ulbn—mu, ь!ьп da guzaj; otirbs—ugitik togkaez b3bt
aerodrcm tarelkawi, kada vezjalama vasrutik tujjezanКьз-кэ srazu loa spokojstvo. Jur иза1э вига. Dvizen.noes
tognajas i proverennajas- Drug pet озьп kbla: „Ceggavt!*
„Vbnan moz paskala ki, mezdatga kasinka Berdis,
kokkezan tolgok. Masina goza nbrrtftis vbvlan. Ve$kbt ki
neekavtaman nuzatis trossa kolgoat i Bbdas зь ez lo, srazu
kutis nevezartana guvstvo, sto me asala—i aBsolutnaj tisma.
$ekunda... Кьк... Vbna rbvok. Bbd lamka podvesna)
§i§temabn kbla torjbn, i vblbn, jur vevdarbn, pa§kbt ota>
Butonan paskala kremovaj zont.
125
'Pondatcis zag da plavnaj legcisam.
Mu lokta matazbk, matazbk. Togkaez 1оэпь predmettezan, predmettez §arna Bbdmanb detadezan. I setan
me toko kazali, sto me ponda zaBotitcika {otcik starajtCis unaav, ez Ibddb mengim u$katcamsa, i vot mena
nuata po$olok vbla. Pesli$a nil.dnb. Kuta suiga ladori§
siroppez (snurrez) da Bbd vbnan kbska uvlaria aslanam.
No $or: pravilnaj polpeiasaan ire uvtbn кгьаа.
Кьдкэ sek-za vi3gi§Lag kokkez 1ика§эпь.
Eta vnezapno$§an ogvermb suvtnb kok jblam, para
вок vbla. Parasutbs девиат massaan olsa§a krbsa ku?a
da asatca uvlan.
Menam §ca§§o — krbsabs uevblbn.
Koknita cegcavti stolaa da termasaman katta stroppez.
Seeam final menam pervajsa cefpvtamlan. Coza
me fegcali madik ры§а, vali виггьк, koknitzbk, no zaj,
ez vav-ni si3 seeam juvstvobs, кьз pervaj ргьгок dbrni.
Кьз organizujtnb parasutnaj kruzok
Кьз-za organizujtnb komsomolepcezla parasutnaj
Jkruzok? No emas-ni eta jbli§ opreejelonnaj ustanovkaez
-da praviloez.
Parasutnaj kruzok poza organizujtnb B b d predpri.atiabn. Bbd kruzokbn dolzona§ 1опь це nevnazbk 15
mort$a. Eta jbli$ kola juartnb Osoaviaxim aviacia otc[ela, kadija komandirujtas instruktoras. Zanimajtgan programmaa рьгэ parasutis maferialnaj ?a$§ez velatam da
oslot, тэс1доз 8ипь, samojot vblbii 1еваупь tadsatam.
Gac ker§a i oBjazafelnaj mecjicinskaj osmotr.
Pervaj prbzokkez кег$эпь parasutnaj vbska$an, a
зьвэгьп „nastojassaj" prbzokkez samolot$an.
Moskva predpriatfaez ponda, kadna oza verma
organizujtnb atnanbs kruzok, organizujtcanb SBornaj kruzokkez. Nija nuatanb zanatiaesa Osoaviaxim Vbssaj pa­
rasutnaj skolabn, Tusina posadbn. Osoaviaximbn parajsutnaj deloan veskatla Moskovskaj jort, kada kerjs
sto§a unazbk prbzokkezsa.
:126
Kob vi$tavnb, sto tom parasutnaj d.elo orgapizujtC-3 adcjan sakbt usloviaezbn: jeea esa literature, pososiaez, instruktorrez.
No energia, nastojgivo? da komsomolskaj vola otsalasa уегтьпь trudnossezsa: komsomol pondas vladejtпъ parasutan geccavtan iskustsvoan!
1930 уоэз mija ega kuza а$пьт кегпь parasuttez,
a ani Bbdas mijan parasutissez geggalanu toko aslaп ь т keram parasuttezan.
1931 voa angtijskaj zurnal ,,Ajroplein“ gizis, sto
„Botsevikkezla декэг де кегпь parasutnaj рготьз|епno?. Eta zadaca пь!з де уьп §arti“.
Bolsevikkez pondisa vlacjejtnb parasutnaj proizvodstvoan. Sojuzi§ molodoz dolzon velatnb parasutnaj geggalan iskusstyosa!
Bbd komsomoteg dolzon vi?nb ekzamen muzestvo
vbla, Besstrasia vbla da trud i овогопа keza gotovno?
vbla?
рь е к 0 s
K b V 0 3 ..................................................................
„Aeroplansikkezlan kruzok“ .....................
I glava
NIJA LEBAL0Nb, КЬЗ KAJJEZ
Plauernaj skolabn a s b v ............................ . . .
Plauerlan e.itu^iast .......................................
Osoaviaximlan pitomec ........................................
IX vsesojuznsj komsoraolsk-j............................
Planerizmlan vbssaj skola ....................................
9
23
32
47
76
II glava
KOMSOMOI^EC SAMOL.OT VbLbN
Jedmicaezlan e n t u t f a z m ......................................
84
Mjortvaj p e t l a ...........................................................
92
§akbt p o d j o m ...........................................................
99
Xarkovbn v$eukrainska] aerokluB.............................. 109
Muzestvola ekzamen ................................................... I l f
[ о -С
Г'
V
Н. С. БОБРОВ
ХОЧУ БЫТЬ ЛЕТЧИКОМ
Перевод М. Е. Мехоношина
На коми-пермяцком яз.