stopanski i regionalen ekonomski razvoj, semejni biznisi i zdru

Transcription

EKONOMSKI INSTITUT -SKOPJE
ZDRU@ENIE ZA ODR@LIV RAZVOJ-SKOPJE
FONDACIJA "FRIDRIH-EBERT" KANCELARIJA
SKOPJE
ZBORNIK NA TRUDOVI
STOPANSKI I REGIONALEN
EKONOMSKI RAZVOJ,
SEMEJNI BIZNISI I
ZDRU@UVAWE
SKOPJE 2003
3
4
Izdava~:
Fondacija " Fridrih Ebert" - Kancelarija Skopje
Za izdava~ot:
Peter Telen
Stru~na redakcija:
D-r Blagoja Nanevski
Tehni~ka podgotovka, dizajn na korica:
Todor Trajkovski
Lektura:
Simona Gruevska-Maxoska
Pe~ati:
Ink-internacional - Skopje
Tira`: 500
CIP:
Katologizacija vo publikacijata
Narodna i univerzitetska biblioteka" SV. Kliment Ohridski" Skopje
5
SODR@INA
I NAUÊN SOBIR
MO@NOSTI ZA STOPANSKI RAZVOJ NA PRIMEROT NA
EDNA OP[TINA OP[TINA STRUMICA
REFERATI
D-r Antonija Josifovska
MO@NOSTI I PERSPEKTIVI ZA RAZVOJ NA
INDUSTRIJATA VO STRUMI^KIOT REGION ....................................... 14
M-r Nata{a Daniloska
ZEMJODELSTVOTO VO STRUMI^KIOT REGION ................................. 25
D-r Vesna Stojanova
SOSTOJBA I PERSPEKTIVI ZA RAZVOJOT NA
SME VO OP[TINA STRUMICA................................................................. 39
Elka Dimitrieva
Verica Janeska
OSOBENOSTI NA NASELENIETO I RABOTNATA SILA
VO STRUMI^KIOT REGION ..................................................................... 53
DISKUSII
M-r Marija Ackovska
BAWSKIOT TURIZAM VO STRUMI^KIOT REGION........................... 70
Aleksandra Ivanovska
OBRAZOVNATA STRUKTURA I AKTIVNOTO
NASELENIE VO STRUMI^KIOT REGION .......................................... 74
Iskra Stan~eva
PREDNOSTI NA STRUMI^KIOT REGION ZA
ORGANIZIRAWE NA AGRO-BERZA ....................................................... 78
6
II NAUÊN SOBIR
SEMEJNI BIZNISI I MO@NOSTI ZA INVESTIRAWE I
VRABOTUVAWE
REFERATI
Prof. d-r Dejan Pendev
BIZNISOT VO SEMEJNA SOPSTVENOST E
[ANSA ZA INVESTIRAWE I VRABOTUVAWE................................... 84
Blagoja Nanevski
MIKROFINANSIRAWETO - OSNOVA ZA RAZVOJNI STRATEGII NA
SEMEJNITE BIZNISI I NA RABOTUVAWETO.................................. 99
D-r Vasil Popovski
MENAXMENTOT VO SEMEJNIOT BIZNIS.......................................... 113
Kosta Jov~evski
BIZNISI VO SEMEJNA SOPSTVENOST IZBOR NA ZAKONSKATA STRUKTURA................................................... 124
DISKUSII
D-r Boris Blaèvski
MALITE BIZNISI-DVIGATELI NA
VRABOTENOSTA I NA RAZVOJOT........................................................ 135
M-r Seadin Xaferi
FINANSISKIOT POTENCIJAL VRZ OSNOVA NA [TEDEWETO VO
ISELENI[TVOTO - VA@EN FAKTOR ZA INVESTIRAWE VO
SEMEJNIOT BIZNIS............................................................................ 142
Darko Nedelkovski
PRIMEROT NA "MO@NOSTI".............................................................. 148
D-r Ruìca Cacakovska
SEMEEN BIZNIS- KONFESIONALNA
RAMKOVNA ODREDNICA....................................................................... 157
7
D-r Mirjana Borota Popovska
MENAXMENTOT NA ÔVE^KI RESURSI
VO SEMEJNITE BIZNISI.....................................................................160
III NAUÊN SOBIR
ZDRU@UVAWETO KAKO FORMA ZA
SAMOVRABOTUVAWE I ZA
NAMALUVAWE NA SIROMA[TIJATA
REFERATI
D-r Jorde Jakimovski
ZADRUGARSTVOTO KAKO POSEBNA FORMA NA
STOPANISUVAWE I NA VRABOTUVAWE............................................164
Prof. d-r Blagoja Brajanovski
PRAVNITE ASPEKTI NA ZDRU@UVAWETO SO
POSEBEN OSVRT NA POVRZUVAWETO
NA TRGOVSKITE DRU[TVA...................................................................173
D-r Marija Zarezankova-Potevska
FORMI NA ORGANIZIRAWE I ZDRU@UVAWE NA
MALOTO STOPANSTVO VO FUNKCIJA NA
POGOLEMA VRABOTENOST..................................................................191
D-r Blagoja Nanevski
FORMI I NAÎNI ZA ZDRU@UVAWE NA
FINANSISKI SREDSTVA......................................................................204
Marta Nin~uk
SVETSKI SOVET NA KREDITNI UNII
[TEDNO - KREDITNI ZADRUGI KREDITNI UNII (CELI I EFEKTI)....................................................217
8
DISKUSII
D-r Boris Blaèvski
MO@EN PRIDONES NA NEVLADINITE ORGANIZACII ZA
ZGOLEMUVAWE NA SAMOVRABOTUVAWETO.................................... 222
M-r Klimentina Poposka
INVESTICIONITE FONDOVI KAKO OBLIK
NA ZDRU@UVAWE NA SREDSTVA......................................................... 226
M-r Seadin Xaferi
DIREKTNITE STRANSKI VLO@UVAWA
KAKO FORMA NA ZDRU@UVAWE......................................................... 231
DELOVNITE INKUBATORI - FORMA NA
ORGANIZIRAWE NA MALOTO STOPANSTVO................................... 236
Iskra Stan~eva
REGIONALNA KOMORA SKOPJE - ASOCIJACIJA ZA
POTTIKNUVAWE NA RAZVOJOT NA MALITE I NA
SREDNITE PRETPRIJATIJA............................................................... 240
Elizabeta Mi{eva, pomlad asistent
ZDRU@ENIE NA MAKEDONSKITE PROIZVODITELI NA
MESNI I NA MLE^NI PROIZVODI................................................... 243
IV NAUÊN SOBIR
PERSPEKTIVITE NA STOPANSKIOT RAZVOJ
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
REFERATI
D-r Aleksandar Petroski
RAZVOJOT NA MAKEDONSKOTO STOPANSTVO SO
POSEBEN OSVRT NA INDUSTRIJATA ............................................. 252
9
REGIONALNATA POLITIKA KAKO
OSNOVA ZA STOPANSKI RAZVOJ...................................................... 266
M-r Neda Petroska - Angelovska
OBRTNITE SREDSTVA KAKO FAKTOR NA
RAZVOJOT NA STOPANSKITE SUBJEKTI......................................... 275
In`. Risto Andreev
MO@NOSTI ZA RAZVOJ NA GRADE@NI[TVOTO
I SOOBRA]AJOT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA............................ 287
M-r Marija Ackovska
PERSPEKTIVI ZA RAZVOJ NA TURIZMOT I
UGOSTITELSTVOTO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA....................... 304
DISKUSII
PROBLEMI NA DOSEGA[NOT EKONOMSKI RAZVOJ..................... 318
D-r Dimitar Eftimoski
POKRIVAWETO NA JAZOT ME\U POTENCIJALNIOT I
REALNIOT BDP - PREDUSLOV ZA EKONOMSKI RAZVOJ NA
REPUBLIKA MAKEDONIJA.................................................................. 321
D-r Boris Blaèvsi
POTREBNA E NOVA SREDNORO^NA PROGRAMA
ZA RAZVOJ NA REPUBLIKA MAKEDONIJA....................................... 324
REZIME I PREDLOZI OD SOBIROT................................................. 328
10
PREDGOVOR
Predviduvaweto na razvojot na Republika Makedonija e mo{ne
sloèno pra{awe i bara kompleksen priod. Toa e usloveno od brojni
materijalni i nematerijalni faktori, institucionalni i sistemski
re{enija itn. Isto taka, za edno vakvo predviduvawe neophodni se kompleksni istraùvawa, za {to e potreben podolg vremenski period i
angaìrawe na pogolem nau~no-istraùva~ki potencijal.
So ogled deka vakvite pretpostavki te{ko moè da se obezbedat,
Fondacijata Fridrih Ebert vo sorabotka so Ekonomskiot institut-Skopje
i Zdru`nieto za odr`liv razvoj-Skopje, vo 2002 i 2003 godina organizira{e ~etiti nau~ni sobiri na koi se tretirani pove}e problematiki
od oblasta na ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija. Soglasno
pove}egodi{nata praktika, vovednite referati i diskusiite od ovie
nau~ni sobiri se objavuvaat so cel da stanat dostapni na na{ata nau~nostruktura~na i po{iroka javnost. Vo ovoj zbornik se vmetnatni nau~nostru~ni raspravi za stopanskiot i regionalniot razvoj, semejnite biznisi
i zdruùvaweto koi pretstavuvaat samo nekoi aspekti od ekonomskiot
razvoj na zemjata.
So objavuvaweto na zbornikov se dava skromen pridones vo zbogatuvaweto na soznanijata za perspektivite na razvojot na Republika
Makedonija. Od podnesenite referati i vodenata diskusija proizlegoa
predlozi ~ija realizacija moè da pridonese za dinamizirawe na razvojot na makedonskoto stopanstvo.
Vo Zbornikot se prezentirani referatite i diskusiite od
nau~nite sobiri:
- MO@NOSTI ZA STOPANSKI RAZVOJ NA PRIMEROT NA EDNA
OP[TINA - OP[TINA STRUMICA, Skopje, 17 januari 2003 godina. Sobirot go organiziraa Ekonomskiot institut-Skopje i Fondacijata Fridrih
Ebert Kancelarija Skopje;
- SEMEJNI BIZNISI I MO@NOSTI ZA INVESTIRAWE I VRABOTUVAWE, Skopje, 31 januari 2003 godina. Sobirot go organiziraa Ekonomskiot institut-Skopje i Fondacijata Fridrih Ebert Kancelarija
Skopje;
- ZDRU@UVAWETO KAKO FORMA ZA SAMOVRABOTUVAWE I ZA
NAMALUVAWE NA SIROMA[TIJATA, Skopje, 4 mart 2002 godina. Sobirot go organiziraa Zdruènieto za odr`liv razvoj-Skopje, Zdruènieto
11
na zanaet~ii i na drugi samostojni stopanstvenici na Skopje i Fondacijata Fridrih Ebert Kancelarija Skopje;
- PERSPEKTIVITE NA STOPANSKIOT RAZVOJ NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA, Skopje, 11 juni 2002 godina. Sobirot go organiziraa Zdruènieto za odr`liv razvoj-Skopje i Fondacijata Fridrih Ebert Kancelarija Skopje.
12
EKONOMSKI INSTITUT-SKOPJE
I NAUÊN SOBIR
MO@NOSTI ZA STOPANSKI RAZVOJ
NA PRIMEROT NA EDNA OP[TINA OP[TINA STRUMICA
13
Stopanski i regionalen ekonomski razvoj,
semejni biznisi i zdruùvawe
REFERATI:
Ekonomski institut- Skopje
INDUSTRIJATA VO STRUMI^KIOT REGION
Noviot istoriski period vo koj navleze Republika Makedonija
po~nuvaj}i od 1991 godina vo praktikata se pokaà sloèn, makotrpen i
nestabilen. Ovie kvalifikacii vaàt za site zemji vo tranzicija od
sredna i isto~na Evropa, no porane{nite republiki na SFRJ se optovareni so vojnoto prisustvo koe e osobeno izrazeno ovie meseci vo na{ata
dràva taka {to gi vlo{uva site ekonomsko-socijalni pokazateli i ekonomijata se stava na sporeden plan na dejstvuvawe. Najgolem gubitnik vo
ekonomijata e industriskiot sektor kade, spored predviduvawata na
Ministerstvoto za ekonomija, posledicite od {tetite se procenuvaat na
36 milioni dolari za prviot kvartal vo 2001 godina, a do krajot na ovaa
godina }e iznesuvaat 256 milioni dolari. Vo ugostitelstvoto se predviduva {tetata da iznesuva 15 milioni dolari. Imeno, vo novonastanatite uslovi, poradi zgolemena rizi~nost na zemjata namaleni se
mo`nostite za ostvaruvawe na o~ekuvanite investicioni vloùvawa.
Ote`nata e delovnata sorabotka so stranski partneri, nekoi dogovori se
otkaùvaat, se bara avansirano pla}awe i sl.
Inaku, industriskiot sektor vo Republika Makedonija vo ovie 10
godini trpi najseriozni udari. Pred sé, poradi sopstveni~koto prestruktuirawe, odnosno privatizacijata, tehnolo{koto zaostanuvawe na industrijata, gubeweto na porane{nite pazari od SFRJ i porane{niot SSSR i
sl. Osnovnata filozofija na privatizacijata vo Republika Makedonija
be{e deka privatizacijata e sredstvo, a ne cel samata za sebe. Osven
14
zgolemuvawe na efikasnosta, koja se smeta{e za primarna cel na privatizacioniot proces, drugite celi na privatizacijata se: zgolemuvawe
na doverbata vo reformite i nivnata poddr{ka, privlekuvawe na stranski kapital, vospostavuvawe na postabilno tempo na stopanskite
dvièwa, razvivawe na pazarot na kapital, odmrznuvawe na t.n. zamrznati {tedni vlogovi, produktivno iskoristuvawe na slobodnite
pari~ni sredstva za{tedeni nadvor od bankarskiot sistem itn. Site
ovie celi se ispolnuvaat krajno zabaveno, pa duri go usporuvaat tempoto
na razvoj vo industrijata i vo ekonomijata vo Makedonija i so samoto toa
i vo strumi~kiot region. Samiot na~in na izveduvawe na privatizacijata
nosi mo{ne seriozni problemi vo industrijata i zemjodelieto vo ovoj
region. Drug seriozen problem, kako {to spomnavme pogore, e gubeweto na
pazarite i nemo`nosta na pretprijatijata od ovoj region da najdat novi
prostori. Ovoj proces na nao|awe na novi pazari e dolgoro~en i bara
prestruktuirawe na samite pretprijatija, kupuvawe na nova tehnologija i
sl.
1.Industriskiot sektor na Strumi~kiot region
Industriskiot sektor vo strumi~kiot region vo periodot na tranzicija vleze so:
•
stagnantni tendencii vo proizvodstvoto;
•
nepovolna proizvodstvena struktura;
•
nezavr{ena transformacija, odnosno privatizacija;
•
visoka tehnolo{ka deprecijacija;
•
nezadovolitelni izvozni rezultati;
•
podolgoro~en proces na dezinvestirawe;
•
prisutni zagubi vo raboteweto;
•
golema prevrabotenost, niska produktivnost; i
•
slaba profitabilnost.
Razvojot na industriskiot sektor vo prvata faza vo strumi~kiot
region treba da se potpira vrz racionalna alokacija i kombinirawe na
raspolo`livite resursi i efektuirawe na postojnite neiskoristeni
kapaciteti.
1. Najgolem potencijal za oìvuvawe na proizvodstvoto postoi vo
postojnite neiskoristeni kapaciteti. Stepenot na nivnoto koristewe
denes vo industrijata vo Makedonija iznesuva okolu 30%, a isto tolku
e i vo ovoj region.
15
2. Izvozot pretstavuva klu~en faktor za zgolemuvawe na proiz-
3.
4.
5.
6.
7.
vodstvoto i pro{iruvawe na pazarite za plasman na proizvodite i
uslugite i za pocelosno zadovoluvawe na uvoznite potrebi. Treba da
se napomene deka treba da se napravat napori lon sistemot, koj e
zastapen vo tekstilnata industrija (Geras Cunev, Strumi~anka itn.) i
industrijata za obuvki (Supera), da se unapredi vo nekoja povisoka
forma na sorabotka i da se privle~e stransko vloùvawe.
Potencijali za zgolemuvawe na proizvodstvoto vo industriskiot sektor se sozdavaat so vertikalnoto povrzuvawe na postojnoto i novoto
primarno proizvodstvo so dejnosti i granki od finalniot sektor.
Ovdeka se misli za mo`nosti za proizvodstvo na pamuk.
So razvojot na industrijata na nemetali bi se sozdale uslovi za pogolema eksploatacija i prerabotka na nemetalnite surovini vo
strumi~kiot region. Ova bi se ostvaruvalo so revitalizacija i modernizacija na kapacitetite i so nivno pro{iruvawe za obezbeduvawe
na povisok stepen na finalizacija na surovinite i ostvaruvawe na
neto devizen priliv. Prerabotkata na nemetalni surovini moè da
se ostvaruva so podobruvawe na asortimanot i kvalitetot i so voveduvawe na novi proizvodi po dizajn i standardi koi gi baraat
doma{nite i stranskite pazari. Proizvodstvoto na grade`ni materijali isto taka bi moralo da se usoglasuva so potrebite na sovremenoto grade`ni{tvo za brza i kvalitetna gradba, pri {to bi se
vodelo smetka za ekolo{kite elementi.
Vo industrijata za prerabotka na drva bi trebalo da se revitaliziraat postojnite kapaciteti vo DIOS so {to neophodno moè
osetno da se podobrat kvalitetot i dizajnot na finalnite proizvodi
i so toa da se podigne nivnata konkurentnost. So ova e povrzana potrebata za specijalizacija na proizvodstvoto i ponaglaseno vnimanie
za marketingot, modeliraweto, ekonomskata propaganda i proda`ba.
Kompleksot na tekstilot, iako e nisko profitabilen, so ogled na negovata visoka trudointenzivnost i izvozna orientacija, spa|a vo redot na prioritetnite oblasti za revitalizacija i modernizacija na
postojnite tehnologii {to se vo primena. Zatoa modernizacijata na
postojnite kapaciteti ima prioriteno zna~ewe vo tekstilnata industrija, so ogled na golemata zastarenost na tehnologiite i opremata i
potrebata za prilagoduvawe na proizvodstvoto spored barawata na
pazarot.
So modernizacija na kapacitetite vo melni~ko-pekarskata industrija
bi se pro{iril asortimanot i kvalitetot na proizvodite za zado-
16
voluvawe na potrebite na naselenieto, sledej}i gi trendovite na
ishrana vo svetot i prifa}aj}i novi proizvodi koi bi moèle da se
izvezuvaat.
8. So rekonstrukcija i modernizacija na kapacitetite za prerabotka na
zelen~uk i ovo{je i voveduvaweto na novi tehnolo{ki postapki vo
proizvodstvoto i asepti~en na~in na polnewe. Vrz ovie osnovi moè
da se osvojuva proizvodstvoto so povisoki fazi na prerabotka i da se
voveduvaat novi asortimani: na zamrznat i su{en zelen~uk i za~ini,
ovo{ni koncentrati, ovo{ni mirisi i boi, ~aevi i sl.
9. Postoi surovinska osnova i mo`nosti za zdrava hrana.
10.
So re{avawe na ste~ajnata postapka vo ZIK Strumica }e se
ovozmoì proizvodstvo na mleko i mle~ni prerabotki i }e se
ovozmoì voveduvawe na novi asortimani so visok kvalitet i soodvetna ambalaà za zadovoluvaweto na potrebite na naselenieto. Ist
e slu~ajot i so klanicata.
11.
So rekonstrukcija i modernizacija na kapacitetite za proizvodstvo na pijalaci vo Grozd i za proizvodstvo na vino, osobeno
kvaliteno vino koe treba da gi zadovoluva standardite za izvoz.
12.
Modernizacija na prerabotuva~kite kapaciteti vo tutunskata
industrija vo Strumica Tabak.
13.
Razvoj na mali i na sredni pretprijatija koi }e bidat fleksibilni vo pogled na prestruktuiraweto i prilagoduvaweto kon uslovite na pazarnata ekonomija, a isto taka tie treba da go olesnat
procesot na privatizacija i prestruktuirawe na golemite industriski pretprijatija, pred sé, na ZIK Strumica. Malite i srednite
pretprijatija }e igraat ogromna uloga vo zaìvuvaweto i prestruktuiraweto na industrijata vo ovoj region.
14.
Zanaet~istvoto kako del od stopanstvoto isto taka treba da dobie maksimalna poddr{ka vo svojot razvoj, posebno onie zanaet~iski
dejnosti koi spored svojata struktura i specifi~nost moàt da bidat
kompatibilni so stopanskite kapaciteti vo pogled na kooperativnite
odnosi; i,
15.
Svoe mesto vo stopanskiot ìvot vo regionot treba i mora da
najdat i turizmot so ugostitelstvoto. Regionot ima idealni prirodni, klimatski i istoriski uslovi za razvoj na turizmot, a posebno
na bawskiot so objektot vo selo Bansko, koj raspolaga so ~etiri
postoe~ki kapaciteti. Pokraj bawskiot, a so toa i sportskiot turizam,
regionot ima mo`nost za razvoj na manastirski turizam vo manastirite vo Vequsa i Vodo~a.
17
2.Stranski investicii
Za razvojot na industrijata vo ovoj region sigurno e mnogu
zna~ajno privlekuvaweto na stranski direktni investicii. No, vrz
prilivot na SDI vo zemjite vo razvoj vo koi e i Republika Makedonija
vlijaat mnogu faktori: goleminata na pazarot, makroekonomskata
politika, strukturnite promeni koi vodat kon globalizacija vo industrijata, politi~kiot rizik itn. Za ovaa cel porane{noto Ministerstvo za
razvoj izgotvi "Programa za pottiknuvawe na investiciite so poseben
osvrt za privlekuvawe na SDI" vo 1999 godina. Vo nea se dadeni nasokite {to treba da gi napravi makedonskata vlada za da privle~e
stranski investicii. Me|utoa, prilivot na stranski investicii vo Republika Makedonija e pod o~ekuvawata na nivo na dràva i vkupnite
vloùvawa se 420 milioni dolari.
Vo strumi~kiot region stranski investitori imame vo Strumicatabak i Supera, a vo potraga po niv e i @ito - Strumica i Ogra`den.
Stranskiot kapital e poèlen vo site industriski kapaciteti, no toj poradi celata politi~ka situacija vo dràvata te{ko }e pokaè interes da
vloùva kaj nas.
[to treba da se napravi za da se privle~at stranskite investitori vo strumi~kiot region:
•
Treba silna investiciona promocija za ovoj region so poseben
akcent na toa deka ovoj del od Makedonija ne e opfaten so vojnata;
•
Deka se grani~i so Republika Bugarija i Grcija;
•
Dobro e povrzan so glavniot grad Skopje;
•
Relativno ima dobra infrastruktura;
•
Da se reklamira vo doma{niot i vo stranskiot pe~at;
•
Distribucija na promotivni materijali;
•
U~estvo na pretprijatijata na saemi i na trgovski izlo`bi;
•
Izgotvuvawe na raspored na poseta na potencijalnite investitori so lokalni partneri;
•
Obezbeduvawe dozvoli i odobrenija od resornite vladini institucii;
•
Podgotvuvawe na proektni profili za pretprijatijata;
•
Izgotvuvawe na fizibiliti studii;
•
Investicioni misii;
•
Seminari itn.
18
Za ovie aktivnosti da se koordiniraat treba da se otvori slu`ba
vo ramkite na podra~nata edinica na Ministerstvoto za ekonomija. Taa
slu`ba }e gi koordinira site aktivnosti okolu investicionata promocija
za na{ite, a u{te pove}e za stranskite investitori vo strumi~kiot region, a voedno bi sorabotuvala so Oddelot za promocija na investiciite
vo Ministerstvoto za ekonomija i bi bilo direktno povrzana preku e-mail
po{ta.
Za privlekuvawe na investitori sigurno e poèlno i da se razmisluva za otvorawe na slobodna ekonomska zona. Vo ovoj moment, za
Makedonija, a posebno za ovoj region, od zna~ewe se t.n. slobodni industriski zoni. Toa se oblasti vo koi na organiziran na~in se instalirani
(ili postojat uslovi za instalirawe) pogolem broj industriski kapaciteti i postrojki so sredni dejnosti. Vo niv postoi soodvetna infrastruktura, a dràvata ovozmoùva posebni povolnosti i olesnuvawa od
dano~nata sfera.
Vo fizibiliti studijata nara~ana od Ministerstvoto za urbanizam i grade`ni{tvo, a izraboteno od Javnoto pretprijatie za prostorni i
urbanisti~ki planovi, kako predlog za slobodni zoni se prepora~ani
slednite: 'Ràni~ino, Bunarxik, Kamnik, Prdejci, Novo Lagovo-Prilep i
Carinskiot terminal-Bitola. Bi trebalo da se napravi napor da se
izgotvi fizibiliti studija za slobodna zona i vo strumi~kiot region i
taa bi se dopolnuvala so onaa od Prdejci kade bi se razvivale industriski kapaciteti od prehranbenata industrija, proizvodstvoto na materijali za pakuvawa itn.
3.Mo`nosti i pravci na idniot razvoj
Unapreduvaweto na stepenot na iskoristenost na postoe~kite industriski kapaciteti sigurno treba da se bara preku iznao|awe na novi
pazari, {to, kako {to rekovme pogore, e dolgoro~en proces. Ova e povrzano i so voveduvaweto na transfer na tehnologija i sovremenoto organizirawe na proizvodstvoto. Sigurno deka za ova se baraat sredstva so
koi ne raspolagaat pretprijatijata koi se isto{teni od samiot proces na
privatizacija, nestabilnata politi~ka situacija itn. taka {to razvojot i
poddr{kata koja{to treba da im se dade na malite i na srednite pretprijatija e presudna za razvojot i dinamiziraweto na industriskiot sektor vo strumi~kiot region.
19
Za unapreduvawe na industrijata sigurno mnogu e va`no i voveduvaweto na ISO standardite posebno vo tekstilnata, prehranbenata industrija i industrijata za nemetali.
Najgolem impuls za razvoj na industrijata vo ovoj region }e dojde
od razvojot na malite i na srednite pretprijatija. Pottikot {to }e se
dade kako na nivo na dràva taka i vo samiot region }e bide presuden za
dinamizirawe na industrijata.
Od tabelata 1 se gleda strukturata na op{testveniot proizvod vo
Republika Makedonija i vo strumi~kiot region. Vo sozdavaweto na
op{testveniot proizvod na nivo na dràva, ovoj region u~estvuva so
pribli`no 3% vo 1995 godina. Industrijata i rudarstvoto vo 1995 godina
u~estvuvale so 36% na nivo na Republika, a vo regionot so 25,6%. Zemjodelieto i ribarstvoto vo 1995 godina vo Republika Makedonija
u~estvuvale so 13,7%, a vo strumi~kiot region so 34,3 %. Trgovijata
u~estvuvala vo op{testveniot proizvod so 23% na nivo na dràva, a vo
regionot so 18,9%. Soobra}ajot i vrskite u~estvuvale so 7,8% vo
strumi~kiot region, a vo Makedonija so 7,3%. Strukturata na
op{testveniot proizvod vo regionot ja otslikuva komparativnata prednost na istiot, pa zatoa e i razbirlivo {to zemjodelieto i ribarstvoto
u~estvuvale so 34,3 %, industrijata so 25,6%, trgovijata so 18,9, soobra}ajot so 7,8% itn.
Zagriùva~ki e toa {to u~estvoto na op{testveniot proizvod na
regionot vo op{testveniot proizvod na Republika Makedonija se namaluva (vidi tabela 2). Najvisoko u~estvo se ima vo 1992 godina so
3,73%, a najnisko vo 1995 godina so pribli`no 3%. Znaeme deka
op{testveniot proizvod vo Makedonija se namaluva, {to zna~i go imame
t.n. fenomen na zaostanuvawe vo zaostanuvawe. Izlez treba da se bara
vo zavr{uvaweto na privatizacioniot proces vo zemjodelieto i negovo
modernizirawe vo povisoki fazi, a vo industrijata vo dinamizirawe na
industrijata na nemetali i na tekstilnata industrija. Od druga strana,
kako {to kaàvme pogore, za razvojot na industrijata }e bide presuden
razvojot na mali i fleksibilni pogoni kako vo ramkite na postoe~kite
kapaciteti taka i so otvorawe na mo`nosti na novi pretprijatija koi }e
bidat dinami~ni i fleksibilni i koi }e moàt da se prilagoduvaat na
barawata na svetskiot i na doma{niot pazar.
Od analizata na strukturata na op{testveniot proizvod, kako i
od prirodnite potencijali vo strumi~kiot region, moè da se zaklu~i
deka prioritetite na razvojot na stopanstvoto i na malite biznisi treba
da bidat vo slednite stopanski oblasti i dejnosti:
20
•
•
•
•
•
•
•
•
Zemjodelieto e osnoven nositel na razvojot, pri {to prioritetite gi odrazuvaat komparativnite prednosti, osobeno vo
razvojot i unapreduvaweto na prehranbenata i na tutunskata industrija;
Razvoj na proizvodstvoto na zdrava hrana;
Razvoj i modernizacija na industrijata na nemetali so povisoki
fazi na prerabotka;
Revitalizacija na tekstilnata industrija i na proizvodstvoto na
predmeti od koà;
Razvoj i unapreduvawe na drvnata industrija;
Razvoj na soobra}ajot ;
Razvoj na ugostitelstvoto i na tranzitniot i rekreativniot turizam; i,
Razvoj na zanaet~istvoto.
Prilog: Najzna~ajnite industriski granki i pretprijatija vo strumi~kiot
region.
Vo ovoj region poradi dobrite klimatski uslovi zemjodelieto e
prioritetno, no pokraj nego ili poradi nego se razvi proizvodstvoto na
tutun. Strumi~kiot tutun e od orientalni sorti i negovata obrabotka i
fermentacija se vr{i vo Strumica tabak, koja od pred nekolku godini e
vo sopstvenost na gr~ki partner. Proizveduva 5.500 toni fermentiran
tutun i vrabotuva 225 lica.
Prehranbenata industrija e mnogu zastapena vo ovoj region.
Strumi~ko stopanstvo DOO Mo{a Pijade, koj e del od holdingot ZIK
Strumica-Strumica, so broj na vraboteni 100. Raspolaga so proizvodstven kapacitet za prerabotka na zelen~uk i na ovo{je - 50.000 toni;
klanica 100.000 jagniwa; mlekara 300.000 litri (ne raboti).
Pretprijatieto e vo ste~aj od 25.03.1998 godina. Ste~ajnata
postapka e vremeno zaprena, no ovaa godina e prodolèna za 6 meseci.
DPT JOKA DOEL. Osnovna dejnost: proizvodstvo na kiselo mleko,
jogurt i drugi mle~ni proizvodi. Vraboteni se 5. Godi{en kapacitet:
kiselo mleko 175.000 litri i 140.000 litri jogurt.
@ito Strumica koj raspolaga so proizvodstvo na bra{no od site
tipovi: 12.200 toni sto~no bra{no; 5.200 toni na leb, beli pe~iva i specijalen leb 10.640 toni. Vraboteni 170.
POS Idnina raspolaga so kapacitet za proizvodstvo na slatki.
Vraboteni se 65. Struktura na kapitalot e 100% op{testven. Se soo~uva
so nedostig na obrtni sredstva, zastarena tehnologija i prevrabotenost.
21
So proizvodstvo na surovi masla i masti se zanimavaat: Interelas i Al Maks, koj e so turski kapital 51%.
Nositel na melni~ko-pekarskata industrija vo Strumica e AD
@ito Strumica. Vkupno vraboteni 165 lica. Raspolaga so proizvodstvo
na bra{no od site tipovi ( 12.200 toni), sto~no bra{no (5.200 toni), osnoven leb 2.063 toni, specijalen leb 295.000 par~iwa i ostanati proizvodi 282.000 par~iwa.
Vo izgradba e nov pekarski objekt so vkupna investicija od
2.800.000 germanski marki i se planira da se pu{ti vo rabota na 1.06.
2002 godina. So ova }e se zamenat postojnite dve pekarnici i }e se udvoi
kapacitetot. Site potrebi na surovinite se podmiruvaat od doma{no
proizvodstvo. Se bara strate{ki investitor so posredstvo na konsultanska firma. Pokraj @ito Strumica, vo regionot se otvoreni pove}e
melni~ki i pekarski kapaciteti i so toa se zgolemuva konkurencijata i
kvalitetot na proizvodite.
I pokraj toa {to ovoj region e zemjodelski, najzastapena granka vo
strumi~kot region e tekstilnata industrija koja vrabotuva 2.168 lica i
ostvaruva izvoz vo Amerika, Anglija, Germanija, Grcija, Italija, Hrvatska, Slovenija, Jugoslavija itn.
AD Geras Cunev Modna konfekcija. Ima 625 vraboteni. Osnovna
dejnost e proizvodstvo na te{ka konfekcija. Raboti po princip na lon
sistemot. Godi{en kapacitet: palta - 6.350, kostumi - 1.800, zdolni{ta 2.100, kaputi - 100, pantaloni 5.55, eleci 100. Iskoristenost na proizvodniot kapacitet e 90%.
ADPS konfekcija i trikotaà Edinstvo. Vraboteni se 389 lica.
Osnovna dejnost e proizvodstvo na te{ka konfekcija i raboti po princip
na lon sistem. Godi{en kapacitet e 230.000 pantaloni, rabotna i
za{titna obleka 5.000.000, ma{ki jakni i kostumi 30.000 i ènski
zdolni{ta 15.000. Iskoristenost na kapacitetot e 75%. Ostvaren izvoz
vo Grcija, Anglija, Germanija.
TDPPU HELMATEKS Skopje ima pogon za proizvodstvo na tekstilni proizvodi vo Strumica, a kako osnovni proizvodi se: tkaenina
èrsej, tkaenina frotir, ~ar{afi èrsej i ~ar{afi frotir. Vo pretprijatieto se angaìraat 100 vraboteni. Ima stranski kapital, i toa gr~ki
42,5% i germanski 15%. Ostvaren izvoz vo Grcija.
Pretprijatie za detska konfekcija PIRIN Novo Selo. Vraboteni
30. Osnovna dejnost: prizvodstvo na detska konfekcija i trikotaà.
22
Iskoristenost na kapacitetite 50%. Raboti po princip na lon sistemot
za doma{ni pretprijatija.
Predilnica i konfekcija Strumi~anka Strumica. Broj na vraboteni 416. Proizvoden kapacitet 33.096 vretena. Izvezuva vo SRJ, Grcija,
Italija, Slovenija i Hrvatska.
Predilnica Jugoteks ADMS JUGOTEKS Strumica. Broj na vraboteni 250. Osnovna dejnost: proizvodstvo na pamu~ni prediva i me{avina,
a sporedna: proizvodstvo na ~ar{afi, malon predivo i dr. Iskoristenosta na proizvodniot kapacitet e 20%. Strukturata na kapitalot e
slednata: 56,46%; 41,24% akcionerski kapital i 2-3% kapital vo
sopstvenost na Fondot za PIO.
Dosta zastapena granka vo strumi~kiot region e drvnata industrija kade se javuvat mali proizvodni kapaciteti koi uspe{no gi
plasiraat svoite proizvodi na doma{niot, a nekoi od niv i na stranskiot pazar. Vo Strumica vode~ki proizvodstven kapacitet e DIJOSholding pretprijatie, vo ~ij sostav se dru{tvata: DOO Masiv, DOO Finala, DOO Tapetarija, DOO Ambalaà. Kapitalot e 100% op{testven,
privatizacijata e vo tek.
ADMS Dijas; DOO Masiv Strumica ima 137 vraboteni. Osnovna
dejnost: proizvodstvo na mebel.
ADMS DOO Ambalaà Strumica. Ima linija za proizvodstvo na
drvena ambalaà, bi~ena bukova gra|a i kotlarnica. Komercijalna banka
ima hipoteka nad celokupniot imot.
ADMS DIJOS DOO Finala Strumica. Broj na vraboteni: 66. Osnovna dejnost: proizvodstvo na finalni proizvodi od drvo.
ADMS DIJOS DOO TAPETARIJA. Broj na vraboteni 11. Osnovna
dejnost: proizvodstvo na finalni proizvodi od drvo i kau~i i drugi
legla so godi{en kapacitet 340 par~iwa.
DDPI Fagus produkt s. Novo Selo. Proizvodstvo na drvena ambalaà, broj na vraboteni 105. Struktura na kapitalot: 85% akcionerski
i 15% PIOM.
Stranski kapital ima i vo fabrikata za obuvki SUPERA so 51% i
vo Strumica Tabak, koj e edinstven kapacitet vo regionot za otkup na tutun i prerabotka na fermentiran tutun. So 250 vraboteni i 5.500 toni
fermentiran tutun.
AD Grozd Strumica raspolaga so kapacitet za proizvodstvo na
alkoholni pijalaci (4 mil. litri godi{no, samo 8% iskoristenost) i
23
bezalkoholni pijalaci( 6 milioni litri, 50% iskoristenost). Vraboteni
130.
Pretprijatieto ima problemi so prevrabotenost, a vo ponovo
vreme i so nelojalna konkurencija koja gi falsifikuva nivnite proizvodi i zatoa pogonot za alkoholni pijalaci ne raboti podolgo vreme.
MAKS DOEL raspolaga so linija za proizvodstvo na smokvi,
crven piper i dr.
Strumi~ko pole s. Vasilevo. Broj na vraboteni 276. Instaliran
kapacitet za proizvodstvo na vino 1.100 vagoni.
IGM Elenica e pretprijatie za proizvodstvo na gradeèn materijal. Broj na vraboteni 170. Proizvodstven kapacitet: 30.000.000 enf
godi{no edinici normalen format. Ostvaren izvoz vo SR Jugoslavija.
Sankeram Makedonija ADMS-Strumica. Broj na vraboteni 289.
Osnovna dejnost proizvodstvo na sanitarna keramika.
Iako geolo{ki nedovolno istraèno, se smeta deka strumi~koto
podra~je e bogato so rudi (zlato po te~enieto na Su{evska Reka, radiaoaktivni materijali i kvarc na Belasica), osobeno so nemetali od
koi najmnogu se eksploatiraat felspadot i kalcium-karbonatot. Kapacitetite na edinstveniot rudnik vo op{tinata Ogra`den godi{no
moàt da prerabotuvaat okolu 50.000 toni od ovie mo{ne barani i retki
rudi. Se plasiraat na doma{en i na stranski pazar, i toa vo: SR Jugoslavija, Hrvatska, Slovenija, Ungarija, Romanija i Grcija. Broj na vraboteni 185. Se ima investirano 1.200.000 germanki marki za zgolemuvawe
na kapacitetot za mikronizacija na kalcium karbonatot.
24
Ekonomski institut-Skopje
ZEMJODELSTVOTO VO
STRUMI^KIOT REGION
1.Prirodni faktori koi go naso~uvaat razvojot na
zemjodelstvoto vo strumi~kiot region
Strumi~kiot region e eden od najzna~ajnite zemjodelski regioni
vo Republika Makedonija. Za vakvata negova klasifikacija sekako pridonesuva i mestopolo`bata na samiot region. Imeno, vkupno 963 km
povr{ina na koi e rasprostranet strumi~kiot region, locirani se vo jugoisto~niot del na Republika Makedonija i toa na 41o22' i 23o45' isto~na
geografska dolìna {to na regionot mu dava karakteristiki na ju`nomediteranski podreon.
Vakvata geografska postavenost se manifestira preku
specifi~ni klimatski karakteristiki. Vo strumi~kiot region zastapeni
se dve zonalni klimi-mediteranska i isto~no-kontinentalna, a rezultat
od nivnoto interaktivno deluvawe e topla i semiaridna klima. Letoto e
dolgo i vo periodot maj-oktomvri, koga zemjodelskoto proizvodstvo se
realizira na otvoreno, srednodnevnata temperaturata e relativno visoka. Poto~no, preku 215 dena vo godinata se karakteriziraat so temperatura povisoka od 10oS (srednomese~nata temperatura vo periodot 19982000 godina se dviì od 13,4oS do 25,9oS) {to za zemjodelskite kulturi e
sosema dovolno za da obrazuvaat fiziolo{ki zreli plodovi.
Od vkupno 365 dena vo godinata, 230 dena se son~evi, odnosno vo
strumi~kiot region prose~no godi{no 2.377 ~asa gree sonce, {to po vremetraewe i intenzitet e optimalno za fotosinteti~kata aktivnost na
zemjodelskite kulturi.
Vrneìte vo regionot se so mediteranski reìm i prose~no
godi{no pa|aat okolu 600 litri na m2, i toa najmnogu vo maj i vo septemvri, dodeka vo ostanatiot del od vegetacionata sezona se vo deficit i
so nepogoden raspored.
25
Vo strumi~kiot region glavno duvaat severozapaden veter (vo mesec juli) i jugozapaden veter, dodeka severen i juèn veter duvaat mnogu
poretko.
Od prirodnite vodni resursi, za strumi~kiot region najzna~aen e
slivot na rekata Strumica ~ija povr{ina iznesuva 1.535 m2 i koj so celokupnata mreà gi opfa}a povr{inite od Strumi~koto Pole. Ovoj sliv
go ~inat rekite: Plavaja, Orahova~a, Radovi{ka Reka, Kriva Reka,
Lakavica, Strumica, Turija, Vodo~a, Dervenska Reka, Izle{evska Reka,
Markova Reka i A{a Dere. Ovie reki pretstavuvaat osnovni izvori za
navodnuvawe na Strumi~kata Kotlina i za vodosnabduvawe na naselenieto i na industrijata. Glaven vodotek vo Strumi~kata Kotlina,
sostavena od Strumi~koto i od Radovi{koto Pole, e rekata Strumica koja
vo prose~ni godini prose~no godi{no raspolaga so 177.230.000 m2
povr{inska voda, a vo srednosu{ni godini so 106.340.000 m2 povr{inska
voda.
Pokraj ovie povr{inski vodoteci, na povr{inatata na Strumica
i na Strumi~koto Pole se polzuvaat i podzemni vodoteci ~ii resursi se
procenuvaat na 850 h 106 m2 i se glavno nameneti za zadovoluvawe na
potrebite od kvalitetna voda za vodosnabduvawe.
So ogled na goleminata i zastapenosta na zemjodelskoto proizvodstvo, istraùvawata i iskustvata pokaùvaat deka raspolo`livite
vodni resursi ne se dovolni potpolno da gi zadovolat potrebite od voda
za vodosnabduvawe i navodnuvawe na strumi~kiot region. Imeno, od celokupno raspolo`livata voda vo strumi~kiot region, koli~estvata na
voda koi se upotrebuvaat za navodnuvawe se za 3 pati pogolemi od
koli~estvata koi se koristat za zadovoluvawe na site drugi potrebi. Ova
go nametnuva zaklu~okot deka poradi geografskata postavenost i semiaridnata klima, navodnuvaweto vo strumi~kiot region e mnogu potrebno
i zna~ajno.
Spored reljefno-topografskite belezi, strumi~kiot region moè
da se podeli na ridski, planinski i ramni~arski reljefni delovi i generalno moè da se kaè deka leì na nadmorska viso~ina od 205 do 300
m. Najgolema povr{ina od blizu 52% otpa|a na padinski del, a 46% na
ramni~arski del koj e so prose~na nadmorska visina od 280 m, kade {to
se nao|a nad 75% od zemjodelskata obrabotliva povr{ina (prete`no nivi
i oranici).
Strumi~kiot region raspolaga so vkupno 32.319 ha zemjodelska
povr{ina, od koja duri 87% e obrabotliva. Pedolo{kite ispituvawa koi
se sprovedeni re~isi na celata povr{ina na Strumi~koto Pole velat
26
deka tuka se zastapeni pove}e poznati tipovi na po~vi od koi blizu 80%
otpa|aat na pokvalitetnite po~vi kako {to se: aluvijalni, smolnici, gajwa~i i karbonatni po~vi. [to se odnesuva do bonitetnata vrednost,
okolu 93% se klasificirani vo II i III klasa a ostanatite 7% vo IV i V
klasa. Ovie plodni po~vi, koi se odlikuvaat so dobra vodopropustlivost,
pogoden vozdu{en i toploten reìm i so visok kapacitet na apsorpcija,
se osnoven faktor za razvoj na zemjodelskoto proizvodstvo.
Tuka bi gi spomnale i ~ove~kite potencijali, odnosno ~ove~kiot
faktor kako isklu~itelno zna~aen za razvoj na koja bilo stopanska aktivnost. Imeno, so ogled na toa {to strumi~kiot region e prvenstveno zemjodelski, razbirlivo, vo strukturata na naselenieto dominira zemjodelskoto naselenie i toa e zastapeno so 35,1%. Vo strumi~kiot region, na
100 ha zemjodelska povr{ina ima 99, a na 100 ha obrabotliva povr{ina
113 lica zemjodelsko naselenie.
Poradi site ovie prorodni pogodnosti na strumi~kiot region
sosema opravdano mu se pridava epitetot najzna~aen zemjodelski region
vo Republikava. Vo regionot dominiraat oranicite i bav~ite na koi
moàt uspe{no da se odgleduvaat nivski i gradinarski kulturi, a
osobeno: pamuk, tutun, {e}erna repka, susam, afion, kikiritki, p~enica,
ja~men, oves, 'r`, p~enka, oriz, domati, piperki, zelka, razni ovo{ni vidovi, vinova loza, bostan i drugo.
2.Infrastruktura i proizvodstveni kapaciteti
zna~ajni za zemjodelskoto proizvodstvo
Za nepre~eno realizirawe na zemjodelskoto proizvodstvo i distribucija na proizvodite od golemo zna~ewe e obezbedenosta na regionot
so soobra}ajnici. Strumica e dobro otvorena i povrzana so soobra}ajnici, a kako pozna~ajni bi gi spomnale: Strumica-Radovi{-[tip;
Strumica-Novo Selo-grani~en premin za Republika Bugarija; StrumicaValandovo-avtopat za Republika Grcija i Skopje i soobra}ajnicata
Strumica-Berovo. Isto taka, preku magistralen pat od 46 km Strumica e
povrzana so op{tinskiot centar Radovi{, a so 90 km dolg regionalen pat
so op{tinskiot centar Valandovo, Berovo i mal del od Murtino. Lokalnata patna mreà koja gi povrzuva pomalite mesta vo regionot so
Strumica momentalno e vo dolìna od okolu 12,8 km asfalten pat, no za
optimalno lokalno povrzuvawe ovaa mreà bi trebalo da se prodolì za
u{te blizu 40 km. Prioriteno, bi se izgradile patnite pravci: Pop~evoStrumica; Gradsko-Baldovci-Strumica i Velusa-Angelci. Regionot ima
27
predispoziciii i za razvivawe na èlezni~kiot soobra}aj, pa vo idnina
bi trebalo da se razmisluva i za izgradba na èlezni~ka pruga
Strumica-Petri~ (Republika Bugarija) i Strumica-[tip.
Vo op{tina Strumica ima zna~itelen broj na industriski kapaciteti za
prerabotka i povisoka finalizacija na primarnoto zemjodelsko proizvodstvo, a kako pozna~ajni bi gi spomnale: konzervnata fabrika "Mo{a
Pojade", klanica i konzumna mlekarnica, fabrika za obrabotka i fermentacija na tutun "Strumica Tabak", melni~ko pekarska industrija
"@ito-Strumica" i zanaet~isko-slatkarskoto pretprijatije "Idnina". Vo
ramkite na prehranbenata industrija opstojuvaat pove}e pretprijatija, i
toa: za prerabotka na meso i mleko ("Bonevi", "Jaka" i drugi), nekolku
pekari ("Ivo", "Sofi", "Biokomerc", "Prolet" i drugi). Isto taka, postojat
i servisi za finalizacija na zemjodelskoto i sto~arskoto proizvodstvo
("Tehnoplast", "Midral", "Infopejx" i drugi), kako i hemisko-prehranbenata industrija "Ivoprom".
Vo pogled na trgovijata so zemjodelski i prehranbeni proizvodi,
moè da se kaè deka taa e relativno dobro organizirana samo vo
op{tina Strumica. Imeno, strumi~ki "Komunalec" raspolaga so povr{ina
od okolu 12.000 m2 na koja postojat dva uredeni pazari za promet na malo
na zemjodelskite i na prehranbenite proizvodi. Proda`bata na zemjodelskite proizvodi i stoka na golemo se realizira na dva pazari i na
vkupno 30.000 m2.
Kako {to ve}e be{e kaàno, od prirodnite vodni resursi za
strumi~kiot region najzna~aen e slivot na rekata Strumica. Na ovoj sliv,
na podra~jeto na Strumica i Radovi{ se podignati sistemi za navodnuvawe na 23.120 ha od koi najgolem e HMS "Strumica" so 20.940 ha, opfaten so proekt vo tri podsistemi: "Vodo~a"-3.560 ha, "Turija"-10.500 ha i
"Mantovo"-6.880 ha. Podsistemite "Vodo~a" i "Turija" organizaciono se
upravuvani od VRO "Strumi~ki sliv"-Strumica i na niv ima vgradeno
glavni i sekundarni kanali za navodnuvawe vo dolìna od 360 km, hidrotehni~ki kanali od 15 km i regulacija na rekite vo dolìna od okolu 40
km, a podsistemot "Mantovo" e upravuvan od VRO "Mantovo"-Radovi{.
Vodata za ovoj hidromeliorativen sistem predvideno e da se obezbeduva
od akumulaciite "Vodo~a"-25,12 h 106m2, "Turija"-45,0 h 106m2 i "Mantovo"-36,0 h 106m2 i potoa taa da se distribuira preku magistralni
kanali (86,3 km) i distributivna mreà od cevkovodi (334 km). Pod uslov
28
da se obezbedi dovolno koli~estvo na voda, stepenot na sega{nata
izgradenost na osnovnite objekti i distributivnata mreà dozvoluvaat
vistinski da se navodnuva povr{ina od 16.699 ha. I pokraj toa {to kapacitetot na hidromeliorativniot sistem e zna~itelen, toj ne se
iskoristuva vo potpolnost. Pri~ina za vakavata sostojba e {to objektite
vo sistemot se na razli~en stepen na funkcionalnost, a kako po~esti
problemi kaj site podsistemi se javuvaat: nedovolna obezbedenost so
voda za navodnuvawe, visoki zagubi na voda vo glavnite dovodni kanali
(koi se glavno otvoreni i bez dinami~ka regulacija) i vo distributivnata
mreà (poradi nedovolna pokrienost so oprema za do`dewe),
zapu{tenost na alimentacionite kanali i nedovolna iskoristenost na
akumulacioniot prostor. Imaj}i go predvid zna~eweto na navodnuvaweto
za realizirawe na zemjodelskoto proizvodstvo vo strumi~kiot region i
zna~eweto na zemjodelskoto proizvodstvo za celokupniot razvoj na regionot, neminovno se nametnuva zaklu~okot deka e urgentna potrebata od
rekonstrukcija, rehabilitacija i modernizacija na hidromenliorativnite zafati vo Strumi~ko.
Site ostanati infrastrukturni pogodnosti kako: kanalizaciona
mreà, elektri~na mreà, PTT infrastruktura, zdravstvo, obrazovanie,
se na zadovolitelno nivo.
3. Struktura na zemjodelskite kulturi koi se
odgleduvaat vo strumi~kiot region
Ve}e rekovme deka povolnite klimatski i po~veni faktori go predodreduvaat strumi~kiot region da bide zemjodelski. Izgradbata na golemite akumulacii i sistemite za navodnuvawe ovozmoùvaat odgleduvawe na raznovidna i intenzivna prizvodstvena struktura. Ovie pogodnosti na zemjodelskite proizvoditeli vo Strumi~ko im dozvoluvaat kultivirawe na dohodovni rani, sredni i docni gradinarski kulturi, kako i
na brojni nivski kulturi koi davaat visoki prinosi. Vo strukturata na
zemjodelskite proizvodi koi se odgleduvaat vo ovoj region, dominantno,
so 35%, u~estvuvaat gradinarskite kulturi. Potoa doa|aat industriskite
kulturi, a zna~ajno mesto imaat i fura`nite kulturi i lozovite nasadi.
29
Zemjodelskata struktura se karakterizira so odredeni specifi~nosti po
op{tini (Tabela 1).
Taka, vo op{tina Strumica dominiraat ìtnite i gradinarskite
kulturi so po okolu 33% zastapenost.
Ednakva zastapenost na industriskite i gradinarskite kulturi od
po 16% e prisutna vo op{tina Vasilevo, a istite kulturi vo op{tinite
Novo Selo i Kukli{ se zastapeni na po blizu 22%.
Karakteristika, pak, na op{tina Bosilovo se fura`nite kulturi
zastapeni na 18% i sekako gradinarskite kulturi na 23%.
Vo op{tinata Murtino na duri 42% od obrabotlivoto zemji{te se
zaseani gradinarski kulturi, a vedna{ po niv, na 32% ìtni kulturi.
Generalno kaàno, vo strumi~kiot region, koga se vo pra{awe ìtnite kulturi, najmnogu se prisutni p~enicata i p~enkata.
Kaj industriskite kulturi glaven reprezent e tutunot, prisuten
preku visokokvalitetni orientalni sorti.
Gradinarskite kulturi i industriskiot zelen~uk {to se odgleduvaat vo strumi~kiot region godi{no davaat prinosi od okolu 30.000 toni.
Seidbenata struktura na ovie kulturi pretstavuva vistinsko bogatstvo.
Vo strumi~kiot region so podednakva uspe{nost se odgleduvaat: domati,
piperki, bostan, grav i piperka. Ponudata u{te pove}e se zbogatuva so
zemjodelskoto proizvodstvo koi se realizira vo oranèriite na "Plodno
pole", "Hamzeli" i "Bansko", kade na povr{ina od 21 ha, kako i na pove}e
hektari pod plastenici, se proizveduvaat rani domati, krastavici, luti
piperki, bostan i cve}iwa.
30
Strumica
region
Oranici i
bav~i
@itni kulturi
P~enica
'R`
Ja~men
Oves
P~enka
Industriski
kulturi
[e}erna
repka
Tutun
Industriski
piper
Son~ogled
Afion-seme
Gradinarski
kulturi
Kompir
Kromid
Luk
Grav
Gra{ok
Le}a
Zelka i keq
Domati
Piper
Bostan
Fura`ni
kulturi
Detelina
Lucerka
Graor-seno
Dobito~en
gra{ok
Krmna p~enka
Dobito~na
repka
Ostanati
kulturi
Strumica
Bosilovo
Vasilevo
Kukli{
Murtino
Novo
Selo
25.298
3.845
6.069
6.567
1.863
1.849
5.105
10.443
5.812
129
903
14
3.585
1.289
714
11
100
2.429
1.254
184
2.922
2.249
41
297
753
385
2
101
590
191
7
8
464
991
335
265
384
2.460
1.019
68
213
14
1.146
4.059
437
898
1067
394
79
1184
76
3.833
30
402
15
825
17
1022
394
14
65
1.125
58
18
10
1.423
141
5
1008
187
11
134
6
64
12
38
96
16
5
5.943
668
63
5
563
59
1.241
150
25
3
100
31
384
139
55
95
50
29
16
926
2.053
1.222
260
365
168
277
491
320
208
215
221
46
132
45
108
456
38
27
394
430
2.361
40
2.024
37
327
1.088
82
170
247
323
4
828
447
40
374
33
82
170
247
1.123
220
230
137
40
160
38
20
1
414
32
5
1
92
10
780
44
5
90
1.077
114
12
1
83
40
160
60
60
2.492
551
231
31
Seidbenata struktura e ve}e stanata del od tradicijata, pa e
konstantno ista poslednive 10 godini. Sepak, se zabeleùva tendencija
na promena na sortite. Taka, kaj domatite sé pove}e prevladuva domatot
"long self life" koj odli~no podnesuva dolg transport i go zadrùva kvalitetot najmalku 15 dena. Sortite bostan i ponatamu se standardni no sega se
dobivaat po pat na kalemewe, a me|u kompirite strumi~kite zemjodelci
se odlu~uvaat za tie so pokus vegetacionen period. Isto taka, sé po~esto
se zabeleùvaat obidi za vnesuvawe na gradinarski kulturi za koi
dosega nemalo golem interes, kako {to se: brokulite, karfiolot, morkovot i cvekloto.
Edinstven pretstavnik na fura`nite kulturi vo strumi~kiot region bila i ostanuva lucerkata.
Me|u ovo{nite vidovi, tradicionalno, najgolema povr{ina se
odvojuva za praskata, pa potoa sleduvaat: vi{na, orev, aktinidija, kajsija
i jagoda.
Strumi~kiot region ima pove}evekovna tradicija na odgleduvawe
na vinovata loza. Iako samo 4,8 do 5,1% od vkupno obrabotlivata
povr{ina e pod vinova loza i go ~ini poznatoto Strumi~ko-Radovi{ko
vinogorje (okolu 1.417 ha), lozarstvoto pretstavuva zna~ajna granka vo
sevkupnoto zemjodelsko proizvodstvo. Vo Strumi~ko-Radovi{koto vinogorje uspe{no vireat vinski sorti na vinova loza koi se zastapeni na
66,4% od raspolo`livata povr{ina i toa prvenstveno: belan, smederevka, ìlavka, juni blank, r,kaciteli, game crn, kabernet soviwon,
krato{ija, vranec, prokupec, game bojadiser, a prirodnite uslovi dozvoluvaat odgleduvawe i na: italijanski rizling, melnik, plovdina,
stanu{ina i merlot. Od trpeznite sorti na vinovata loza najzastapeni
se: afus ali, kralica na lozjata, julski muskat, belgradska bessemena,
belo zimsko, {asla, kardinal, muskat italija, sultanina, ribier i muskat
hamburg i tie se zastapeni na vkupno 33,6% od Strumi~ko-Radovi{koto
vinogorje.
4.Mo`ni nasoki i preporaki za razvoj na zemjodelstvoto
Sé ona {to dosega be{e kaàno za zemjodelskoto proizvodstvo vo
strumi~kiot region neminovno vodi kon zaklu~ok deka sektorot zemjodelstvo e od ogromno zna~ewe za ovoj region. Imaj}i gi predvid site prirodni, infrastrukturni i proizvodstveni pogodnosti, slobodno moème
da kaème deka vo strumi~kiot region zemjodelskoto proizvodstvo tradicionalno se realizira bez nekoi pogolemi te{kotii i deka celokupnata
32
zemjodelska produkcija od regionot e so zna~itelen kvalitet i kvantitet.
Sepak, mora da se napomne deka procesot na menuvawe na proizvodstvenata struktura so podobruvawe na starite i voveduvawe na novi kulturi,
kako i maksimalno iskoristuvawe na site mo`nosti za optimalno kombinirawe na prirodnite pogodnosti so biolo{kite maksimumi na sortite i vidovite, mora da bide kontinuiran i beskone~en. Taka, za
strumi~kiot region gi predlagame slednive aktivnosti:
• Obnovuvawe na nasadite so vinova loza. Strumi~ko-Radovi{koto
vinogorje so svoite dva lokaliteta, Podogra`denski i Zletovo-ta{libanski, raspolaga so vkupno 2.100 ha povr{ina pogodna za lozovi
nasadi. Tekovno, ovoj priroden potencijal se koristi samo 70% ili
1.470 ha. So ogled na toa deka lozovite nasadi se relativno stari i
amortizirani, neminovno e da dojde do nivno kr~ewe i obnovuvawe.
Optimalno, vo narednive 10 godini sekoja godina moè da se kr~at po
100 ha i da se podigaat po novi 130 ha. Taka, do 2012 godina
strumi~kiot region moè da stigne do 1.700 ha, odnosno 80% iskoristenost na povr{inata. [to se odnesuva do strukturata, na 1.100 ha
ili 64,7% bi se odgleduvale vinski sorti, a na 600 ha ili 35,3%
trpezni sorti. Vo ramkite na vinskite sorti, odnosot bi trebalo da
bide 60:40% vo polza na sortite za crveni vina.
• Razvoj na ovo{tarstvoto. I pokraj toa {to za strumi~kiot region ne
moème da kaème deka e tipi~no ovo{tarski, sepak, poradi po~venoklimatskite pogodnosti, uspe{no moè da se odgleduvaat: praska,
vi{na, jagoda, orev i aktinidija. Taka, praskata bi moèla da se odgleduva na 30 ha vo Strumica, na 50 ha vo Bosilovo i na 50 ha vo Vasilevo. Kajsijata bi trebalo da se odgleduva na u{te najmalku 50 ha,
i toa 30 ha vo Bosilovo i 20 ha vo Vasilevo. Vi{nata kako zemjodelski proizvod e osobeno interesna zatoa {to vo poslednive godini sé
pove}e stanuva izvozen proizvod, osobeno sortata obla~inska vi{na.
Vi{nata bi moèla da se podigne na 50 ha vo Strumica, 30 ha vo
Novo Selo i po 10 ha vo Murtino, Kukli{ i Vasilevo. Za razlika od
vi{nata kako izvozen proizvod, orevot i aktinidijata se interesni
zatoa {to se uvozni proizvodi. Nad 70% od orevite {to se koristat
kaj nas se uvezuvaat. Vo radovi{kiot region ve}e ima dolgogodi{na
tradicija na odgleduvawe orev, no toj moè da se odgleduva i vo
Strumi~ko i toa na najmalku 25 ha, od koi 10 ha vo Strumica, a po 5 ha
vo Murtino, Bosilovo i Vasilevo. Dokolku na ovie potencijalni 25 ha
se zasadat kalemeni sorti orev, }e moàt da se dobijat po 8.000 kg/ha
godi{no. Aktinidijata, pak, 100% se uvezuva od Grcija, a rezultatite
33
•
dobieni vo selata Smolari i Mokrievo govorat deka kaj nas moè da
se postigne zna~itelen prinos, duri i do 40 t/ha. Zatoa, vo perspektiva, vo Novo Selo bi moèle da se podignat 10 ha pod aktinidija.
Jagodata e isto taka deficitarna i interesna kultura zatoa {to zamrznata bi moèla odli~no da se izvezuva. Jagodata bi moèla da se
odgleduva vo Strumica na 30 ha, vo Bosilovo na 20 ha i vo Vasilevo
na 20 ha.
Unapreduvawe na sto~arstvoto. Strumi~kiot region nudi mo`nosti
i za sto~arsko proizvodstvo i toa osobeno vo Strumica, Novo Selo,
Bosilovo i Vasilevo. Strumica e pogodna za govedarsko proizvodstvo i toa osobeno za implementirawe na sistemot krava-tele, no i
ponatamo{en razvoj na sistemot mle~no govedarstvo. Vo strumi~kiot
region i ov~arstvoto bi moèlo da bide visokoprihodna granka zatoa
{to regionski raspolaga so 4.042 ha pasi{ta i 1.043 ha prirodni
livadi. Isto taka, po donesuvaweto na Zakonot za odgleduvawe na
kozi vo 1989 godina, i kozarstvoto stanuva predizvik za strumi~kite
sto~ari, osobeno od aspekt na mo`nosta za proizvodstvo na kozjo
sirewe, ~ija pazarna cena e vo postojan porast. Vo strumi~kiot region vo pogled na razvojot na kozarstvoto, aktivnostite treba da se
naso~at kon promovirawe na mali i sredni kozarski farmi so golemina od 50 do 300 grla i poluintenziven sistem na odgleduvawe
(kombinirawe na postojnite pasi{ni resursi i prihrana so fura`ni
kulturi).
Sekako, ne bi bilo to~no ako re~eme deka vo zemjodelskiot proizvodstven proces nema nikakvi problemi. Samo za ilustracija, zemjodelskiot proizvodstven proces, voop{to vo Republika Makedonija, e mnogu
zavisen od uvozni repromaterijali koi se prili~no skapi, a ~estopati i
so lo{ kvalitet i neunificiran asortiman. Ovie uvozni materijali
zna~itelno ja zgolemuvaat proizvodstvenata cena na makedonskite zemjodelski proizvodi i, normalno, posledovatelno i nivnata pazarna cena,
pa gi pravat nekonkurentni. Ovaa zavisnost od uvozni repromaterijali,
osobeno od semenski i posado~en materijal, biolo{ki i ekolo{ki nepogodni za{titni sredstva i |ubriva, a sekako i nesoodvetnata podgotovka
na zemjodelskite proizvodi za plasman, se glavni vinovnici za toa {to
makedonskite zemjodelski proizvodi ne gi ispolnuvaat standardite za
priem na stranskite pazari.
Ako rezimiravme deka samiot zemjodelski proizvodstven proces
vo strumi~kiot region tradicionalno se realizira bez nekoi pogolemi
34
te{kotii, pa duri se ostvaruva i hiperprodukcija na zemjodelski proizvodi vo sveà sostojba i deka ima prostor i perspektiva za pro{iruvawe
i podobruvawe na proizvodstvenata struktura, a sepak zemjodelskite
proizvoditeli ne moàt da ostvarat zna~itelen prihod, toga{ sekako
problemot treba da go barame na drugo mesto.
Imeno, potro{uva~kata i proizvodstvoto na zemjodelskite proizvodi se prostorno razdeleni. Proizvodstvoto e voobi~aeno vo ruralnite
oblasti, dodeka pak potro{uva~kata e primarno koncentrirana vo urbanite centri. Otkupot i prometot na zemjodelskite proizvodi e ni{kata
koja gi povrzuva ovie dva segmenta, odnosno gi razmestuva proizvodite od
mestata kade {to se proizveduvaat i gi ima vo izobilstvo do mestata
kade {to se baraat i nedostasuvaat.
Vo porane{niot sistem na dogovorna ekonomija postoeja centralno kontroliran otkup i distribucija na zemjodelskite proizvodi, no
so preodot kon pazarna ekonomija tie is~eznaa. Taka, vo procesot na zemjodelskata produkcija vo strumi~kiot region, i vo Republika Makedonija
voop{to, prisutna e strukturna neusoglasenost me|u ponudata i pobaruva~kata. Tekovno, otkupot na zemjodelskata produkcija od individualnite zemjodelski proizvoditeli e neorganiziran, se odviva na razli~ni
na~ini i po razli~ni pati{ta, se sozdava veri`na trgovija, se pojavuvaat
ogromen broj nakupci i prekupci, cenite se nestabilni i nerealni, a od
seto toa najgolema {teta imaat proizvoditelite i dràvata. Akteri vo
prometot so zemjodelsko-prehranbeni proizvodi se razni trgovski pretprijatija na golemo i malo, prerabotuva~kite pretprijatija, zemjodelskoindustriski kombinati (ili toa {to ostana od niv), zemjodelskite zadrugi i zdruènija i individualnite zemjodelski proizvoditeli. Ovaa,
blago re~eno, haoti~na i mnogu heterogena struktura vo prometot so zemjodelsko-prehranbeni proizvodi predizvikuva nelojalna konkurencija vo
plasmanot, pojava na siva ekonomija i go odrùva izvozot na nisko i
nezadovolitelno nivo.
Iskustvata od razvienite zemji, a vo posledava dekada i od zemjite vo razvoj, upatuvaat na toa deka re{enie za ovie problemi e organizirawe na sovremeni pazari za trguvawe na golemo so zemjodelskoprehranbenite proizvodi i toa na nacionalno i regionalno nivo i na toj
na~in koncentrirawe na ponudata i pobaruva~kata i postignuvawe na
realni i stabilni ceni. Vospostavuvaweto na sovremen pazar na golemo
vsu{nost zna~i vospostavuvawe na institucija odgovorna za profesionalno organizirawe na trgovijata na golemo za zemjodelsko-prehranbenite
proizvodi. Ulogata na vakvite sovremeni pazari na golemo e otkupot i
35
plasmanot na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi da go uredat preku
koordinirawe i koncentrirawe na isporakite od zemjodelskite proizvoditeli, nudewe na uslugi od tehni~ka i organizaciska priroda, no i
obezbeduvawe na profesionalen agromarketing, kontrola na kvalitetot,
obrabotka, pakuvawe i skladirawe na proizvodite. Osnovni celi na
sovremenite pazari na golemo se:
•
Da go podobrat i da go olesnat funkcioniraweto na pazarot;
•
Da gi podobrat uslugite so namera da gi privle~at trgovcite na
golemo;
•
Da ja podobrat razmenata na informacii;
•
Da ja zajaknat sorabotkata so vladinite institucii;
•
Da promoviraat usvojuvawe na standardite za kvalitet;
•
Da ja zgolemat profitabilnosta na investiciite vo zemjodelstvoto;
•
Da go olesenat izvozot na makedonskite zemjodelsko-prehranbeni
proizvodi.
Za da stignat zemjodelsko-prehranbenite proizvodi do svoite
krajni potro{uva~i minuvaat niz sloèna mreà i pretrpuvaat niza
transfornacii. Minuvaat niz proizvoden proces, sobirawe, skladirawe,
sortirawe, distribucija i, kone~no, proda`ba. Institucijata ili mehanizmot koj{to gi povrzuva zemjodelskite proizvoditeli so distributivnata i proda`nata mreà e pazarot na golemo. Toj e mesto kade {to proizvoditelite moàt da prodavaat mali koli~ini, a distributerite i
trgovcite da nabavuvaat na golemo. Pazarite na golemo mnogu ja olesnuvaat ekonomskata funkcija na kupuvaweto i prodavaweto, odnosno obrazuvaweto na cenata zatoa {to tuka se sre}avaat vistinskata ponuda i
pobaruva~ka na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi, pa obrazuvanata
cena e realna i stabilna. Sovremeniot pazar na golemo vo sebe vklu~uva
i niza na pridru`ni infrastukturni objekti blagodarenie na koi moè da
vr{i i skladirawe na proizvodite, pa duri moè da nudi i transportni
uslugi, na primer na potencijalnite kupuva~i da im obezbedi transport
na proizvodite od mestoto kade {to se proizveduvaat proizvodite do
pazarot na golemo. Na sovremenite pazari na golemo za zemjodelskoprehranbeni proizvodi svoj interes moàt da najdat site. Individualnite zemjodelski proizvoditeli koi }e gi prodavaat svoite proizvodi,
trgovcite koi }e gi kupuvaat, brokerite koi prevenstveno bi se zanimavale so pora~uvawe na odredeno koli~estvo na proizvodi, a }e ima
mo`nosti i za trgovskite agenti koi moàt da rabotat za smetka na proiz-
36
voditelot, pa da gi nudat negovite proizvodi ili da bidat agenti za uvoz
ili izvoz, koi }e se zanimavaat isklu~ivo so nadvore{na trgovija.
Spored site svoi karakteristiki, Strumica nudi optimalni uslovi za organizirawe na nacionalen pazar na golemo so zemjodelski i
prehranbeni proizvodi. Imeno, vo strumi~kiot region se proizveduva
pove}e od 1/4 od vkupnoto gradinarsko proizvodstvo vo Republika Makedonija. Proizvodstvenata struktura ja ~inat proizvodi koi poradi pogodnostite na regionot kontinuirano davaat stabilni i visoki prinosi i
golem del od niv se nameneti za izvoz. Kako {to i porano be{e kaàno,
otkupot i prometot na golem del od ova proizvodstvo, ili poto~no re~isi
pove}e od 2/3, se odviva na razli~ni na~ini (nakupci, prekupci, na
crno...), a samo ostanatiot, pomal del moè da se re~e deka odi preku
organiziran otkup i tuka prvenstveno vleguvaat proizvodite nameneti za
izvoz. Geografskata lociranost na Strumica e isto taka optimalna zatoa
{to taa e centralno postavena vo odnos na pogolemite proizvodstveni,
trgovski i potro{uva~ki centri vo Republika Makedonija i sosednite
zemji. Obezbedenosta na regionot so soobra}ajnici ve}e ja elaboriravme
i e na sosema zadovolitelno nivo.
Kako bi bil organiziran sovremeniot pazar na golemo so zemjodelsko-prehranbeni proizvodi vo Strumica?
Prvo, proizvoditelite pretstaveni od individualni proizvoditeli, razni zdruènija, proizvodstveni pretprijatija, zemjodelski
sindikati, pa duri i pretstavnici od Stopanskata komora, bi trebalo da
bidat osnovnite organizatori i akcioneri na pazarot na golemo. Vtoro,
institucijata "pazar na golemo so zemjodelsko-prehranbeni proizvodi"
ili pretprijatijata koi }e ja organiziraat mora da ja limitiraat svojata
uloga samo na iznajmuvawe na prostorot za potrebite na ostanatite akteri vo prometot so zemjodelsko-prehranbeni proizvodi. Treto, samiot
pazar na golemo treba da bide organiziran kako neprofitna organizacija. êtvrto, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, pokraj zada~ata za donesuvawe i sproveduvawe na zakonskata
regulativa, usvojuvawe na normi za standardizacija i kvalitet na zemjodelsko-prehranbenite proizvodi koi se neophodni za regulirawe na
pazarot na golemo, mora da ja prezeme i ulogata za koordinirawe na site
aktivnosti i inicijativi na pazarot. Petto, zaradi {to pouspe{no funkcionirawe na ovoj pazar na golemo, mora da se zajakne obrazuvaweto i
deluvaweto na specijalizirani grupi na proizvoditeli koi bi trebalo
da bidat osnovata dviè~ka sila koja na site nas }e ni dozvoli da gi
uìvame blagodetite od pazarite na golemo.
37
Sledni preporaki i nasoki za razvoj na zemjodelstvoto vo
strumi~kiot region bi bile:
•
Revitalizacija na postojnite kombinati i prerabotuva~ki kapaciteti;
•
Orientacija kon organsko proizvodstvo;
•
Ponatamo{no mehanizirawe i modernizirawe na proizvodstveniot proces;
•
Unapreduvawe na vodostopanstvoto i voveduvawe na sovremeni
sistemi za navodnuvawe;
•
Rehabilitacija na sistemite za navodnuvawe;
•
Iskoristuvawe na nau~niot i na stru~niot kadar.
38
D-r Vesna Stojanova
D-r Vesna Stojanova
SOSTOJBA I PERSPEKTIVI ZA RAZVOJOT
NA
SME VO OP[TINA STRUMICA
1.Lokalen ekonomski razvoj - na nivo na op{tina
Lokalniot ekonomski razvoj vo najbliska idnina }e stane
prvenstvena preokupacija na edinicite na lokalnata samouprava op{tinata. Vo ovoj kontekst sekako e izvesno deka mestoto i ulogata na
lokalnite rakovodni strukturi na op{tinsko nivo nesomneno }e se
transformira vo aktiven ~initel na lokalniot razvoj, so toa {to ovoj
pat }e ima i soodvetni ingerencii i mo`nosti da ja poddrì realizacijata na zacrtanite razvojni programi. Pritoa, so izvesnost moè da se
pretpostavi interesot na ELS da gi gradi sopstvenite kapaciteti integriraj}i gi voedno svoite ekonomski, socijalni i ekolo{ki celi.
Imeno, vo novite uslovi ELS }e ima realni mo`nosti da gi pottiknuva i
poddrùva lokalnite inicijativi na mesnoto naselenie.
Me|utoa, ne smee da se zaboravi faktot deka golemite pretprijatija se nositeli na ekonomskiot razvoj, dodeka sektorot na malite i
sredni pretprijatija e nivna pridru`na dopolna, koja moè uspe{no da go
re{ava ili barem da go amortizira problemot na nevrabotenosta. Zatoa
ELS vo idnina }e treba da se orientira na dve nivoa na dejstvuvawe
zaradi kreirawe na soodvetni, blagoprijatni uslovi za ekonomski razvoj
i prosperitet na op{tinata.
Vo vakva konstelacija na sili i odnosi vo makro okruùvaweto,
negovata komplementarna razrabotka i unapreduvawe na lokalno nivo,
nesomneno nametnuvaat i razvoj na opredelena koncepciska i strukturna
39
ramka za mo`niot obem, na~in i modalitet na dejstvuvawe na ELS naso~eno kon poddr{ka na ekonomskiot razvoj, i toa vo slednite nasoki:
- formirawe na op{tinski sovet za ekonomski razvoj;
- formirawe na informativen centar za stopanski inicijativi;
- formirawe na t.n. one stopanstvo shop - eden {alter za obezbeduvawe na potrebna dokumentacija za zapo~nuvawe na nov biznis na
teritorijata na ELS;
- centar za pomo{ i poddr{ka na ekonomski inicijativi na diskriminiranite grupi: èni, hendikepirani lica, nevraboteni, lica
{to primaat socijalna pomo{, malcinstva i sl.;
- centar za permanentno obrazovanie, rekvalifikacija i sl.
- centar za nevladini i neprofitni inicijativi i zdruènija;
- formirawe na informativna mreà za stopanstvoto vo ELS;
- centar za infrastrukturni uslugi zaradi iskoristuvawe na postojnite nedovolno iskoristeni kapaciteti vo ramkite na (ne)stopanskite subjekti na teritorijata na op{tinata (na primer, higieni~ari, razni profili na majstori, vozen park itn.) t.n leta~ki ekipi;
- centar za finansirawe, preku obezbeduvawe na soodvetni informacii i pomo{ za doa|awe do potencijalni izvori na finansirawe vo zemjata i stranstvo i sozdavawe na uslovi za formirawe na
investitorski bord za poddr{ka na lokalnite biznisi itn.
2.Analiza na sostojbata
2.1.Politika i rezultati od razvojot na MSP
Vo periodot od osamostojuvaweto do denes, razvojot na sektorot
na malite i na srednite pretprijatija, kako segment od politikata za realizacija na strukturnite ekonomski reformi.
Vladata pristapi kon brza privatizacija na pretprijatijata vo
op{testvena sopstvenost. Naporedno so toj proces se odviva{e i proces
na sozdavawe na golem broj novi, mali pretprijatija, glavno vo domenot
na trgovijata i na uslugite. Seto ova rezultira{e so nastanuvawe i brz
razvoj na zna~itelen sektor na mali i sredni pretprijatija. Negativnite
ekonomski trendovi, kako posledica od niza politi~ki i ekonomski okolnosti, a vo najgolem del od drasti~nata redukcija na izvoznite pazari
(t.e. onie vo porane{nite republiki na SFRJ i vo SSSR) i sekako pro-
40
D-r Vesna Stojanova
dolènata politi~ka nestabilnost na regionot, go nametnaa kako imperativna cel zapiraweto na padot na proizvodstvoto i zgolemuvawe na zemjodelskoto proizvodstvo, kako i povtornoto osvojuvawe na porane{nite, a
sekako i na novi pazari. Vakvata cel nesomneno gi opfa}a kako restruktuiraweto na postojnite pretprijatija taka i sozdavaweto na novi, a
dogovorot za asocijacija i stabilizacija so EU, Paktot za stabilnost i
regionalnite inicijativi otvora perspektivi za nastap na me|unarodniot
pazar.
Vo 1996 malite i sredni pretprijatija obezbeduvaa 23% od postojnata vrabotenost vo Republikata, i u~estvuvaa so 3-4% vo nacionalniot
dohod, odnosno so 40% vo bruto op{testveniot proizvod. Brojot na mali
i sredni pretprijatija zna~itelno se zgolemi vo periodot me|u 1992 i
1996 godina (okolu 40 procenten godi{en porast na registrirani kompanii vo privatna sopstvenost) taka {to sektorot na maliot i sredniot
biznis jasno se izdiferencira kako glaven raste~ki potencijal vo zemjata.
Tokmu zatoa Vladata go postavi razvojot na sektorot na MSP kako
prioriteten, so o~ekuvawe deka ne samo {to }e pridonese za namaluvawe
na nevrabotenosta, tuku i }e ovozmoì inkorporirawe na neformalniot
sektor - sivata ekonomija, koj enormno se razvi vo tekot na balkanskiot
konflikt. Iako pravnoto okruùvawe e izrazito liberalno, sepak postojat golemi ograni~uvawa koi mu {tetat na razvojot na biznisot, kako na
primer visokata rizi~nost za vloùvawa vo regionot (poradi politi~kobezbednosnata nestabilnost), pristapot do finansiski izvori, do informacii i sovetodavni uslugi, zakonodavnata ramka, industriskata
sopstvenost itn.
Fakti~kata sostojba vo stopanstvoto na op{tinata Strumica e
prezentirana vo studijata za nejziniot razvoj. Vo ovoj kontekst }e se osvrneme samo na nekoi aspekti koi se relevantni za malite biznisi.
Bidej}i mnogu od postojnata rabotna sila vo op{tinata e kvalifikuvana za vr{ewe na opredeleni proizvodstveni aktivnosti, dokolku
(na primer, so lizing) se obezbedat so potrebnata oprema za proizvodstvo (od pretprijatijata vo koi prethodno bile vraboteni), nesomneno }e
moàt da zapo~nat sopstveni mali biznisi zatoa {to so izvesnost moè
da se pretpostavi deka mnogu ~esto malite biznisi }e vrabotuvaat pomalku od deset rabotnici i }e bidat od zanaet~iski tip, a mnozina od
nivnite osnova~i moè da bidat lica ostanati bez rabota poradi
ste~ajnite postapki, procesite na privatizacija i razni drugi krizni
sostojbi vo pogolemite industriski kapaciteti vo op{tinata.
41
Vpro~em, moèbi edna od najva`nite pri~ini za ogromnoto vnimanie koe vo svetski ramki se posvetuva na malite i na srednite pretprijatija se dolì na o~ekuvawata deka tie imaat silen potencijal vo
odnos na kreiraweto na novi rabotni mesta i mo`nosti za vrabotuvawe.
Vakviot stav se temeli vrz idejata deka relativno dominantnoto trudointenzivno proizvodstvo na malite pretprijatija gi pravi idealno sredstvo za sozdavawe na novi vrabotuvawa samo dokolku se eliminiraat
finansiskite limiti, {to inaku se dominanten ograni~uva~ki faktor za
nivniot razvoj.
Vakviot stav delumno go potvrduvaat i empiriskite istraùvawa
vo razvienite zemji vo svetot, so napomena (Robson i Gallagher, 1994)
deka rastot na vrabotuvawata vo malite pretprijatija e proporcionalen
na brojot na novoosnovanite mali biznisi, osobeno vo uslovi na recesija
na stopanskite dvièwa vo zemjata; dodeka vo uslovi na ekonomski prosperitet takviot agregaten efekt vrz trendot na vrabotuvaweto go ostvaruvaat isklu~ivo golemite pretprijatija. Drugi avtori (Westhead i Cowling, 1994), pak, empiriski dokaùvaat deka najgolem del od malite
biznisi sepak ostanuvaat mali vo odnos na {ireweto na mo`nostite za
novi vrabotuvawa.
Imeno, samo okolu 4% od onie biznisi {to se osnovaat denes po
desetina godini }e obezbeduvaat 50% od vrabotenosta vo pretprijatijata
{to }e opstanat. Sepak, ostanuva faktot deka vo mnogu zemji samovrabotuvaweto se smeta za osobeno zna~ajno od aspekt na obezbeduvawe na
ekonomskiot raste` poradi prostata pri~ina {to samovrabotenite
rabotnici se pretpriema~i koi ne samo {to se vrabotuvaat sebesi, tuku,
gledano na dolg rok, vrabotuvaat i drugi, dotolku pove}e dokolku istovremeno se raboti i za inovatori. Inaku, gledano vo ovie me|unarodni
relacii, interesno e i sogleduvaweto na strukturata na malite biznisi
vo razvienite zemji od Zapadna Evropa. Spored stopanskite podra~ja1 vo
koi se osnovaat, malite pretprijatija vo konfekciskoto proizvodstvo se
zastapeni so 19,8%, a vo drvnata i metalskata industrija u~estvuvaat so
po 15,8% i 15,4%, dodeka kaj nas nivnoto u~estvo vo proizvodstvenata
sfera e samo okolu 1% na nivo na celata Republika.
Pri~inite za vakvata sostojba se pove}ratni i prvenstveno od
sistemski karakter, a slednoto e prisutno i strumi~kata op{tina:
1
OECD 1992, str.140
42
D-r Vesna Stojanova
•
Kupuvaweto na oprema i proizvodi potrebni za izvr{uvawe proizvodni dejnosti e mnogu ote`nato poradi slabosta na lokalnite banki,
nesigurnosta na denarot i nedoverbata na stranskite banki.
Doma{nite pretprijatija ne se vo mo`nost da koristat krediti za kupuvawe na oprema i proizvodi na konsignacija koja{to treba da ja kupuvaat vo gotovo, {to e mnogu te{ko i za pretprijatijata vo razvienite ekonomii. Vo ovaa smisla e logi~no pretprijatijata da se borat
da rabotat so postojnata oprema koja e zastarena, a toa se odrazuva na
kvalitetot na stokite i uslugite. Treba da se naglasat i visokite kamati za zaemite koi gi davaat na{ite banki za kupuvawe na oprema.
Seto ova ja pravi skoro nevozmo`na modernizacijata na tehnologijata
vo postojnite privatni pretprijatija. Isto taka, treba da se kaè deka
bankite, i koga }e re{at da dadat kredit, baraat visoko u~estvo na
zalog (kako na primer, osnovni sredstva vo vid na zgradi i dr.), koj e i
po dva do tri pati povisok od vrednosta na zemeniot kredit. Seto ova
ja pravi mo{ne te{ka vertikalnata i horizontalnata integracija na
postojnata stopanska struktura vo Makedonija. Nedostigot na kapital
gi prisiluva pretprijatijata da se potpiraat prete`no na subkontraktni dogovori, odnosno lon dorabotki.
• Carinskata tarifa ne e prilagodena na potrebite na makedonskoto
stopanstvo. Ne postojat tarifni stavki za mnogu stoki i dobra koi se
uvezuvaat vo Republika Makedonija, a se neophodni inputi za proizvodstvoto - (tie vo tarifniot pravilnik se staveni vo kategorijata
drugi proizvodi).
• Dano~nata struktura, odnosno danocite koi se pla}aat ne se soodvetni na nivoto na razvienost na makedonskata ekonomija. Za opremata i stokite koi ne se proizveduvaat vo Makedonija ne se pla}a danok, no ako se uveze iskoristena oprema (od t.n. vtora raka) koja se
proizveduva vo zemjata, se pla}a dano~na stapka od 42%.
Nepostoeweto na soodvetni pottiknuva~ki merki za stimulirawe
na doma{noto proizvodstvo u{te pove}e go pravi neprivle~no investiraweto na doma{nite lica vo proizvodniot sektor. Vpro~em i rezultatite od na{ite istraùvawa za barierite za razvoj na malite i srednite
pretprijatija vo op{tina Strumica go potvrduvaat toa.
Postojnite statisti~ki podatoci, kako i mnogute intervjua so
doma{ni menaxeri, naveduvaat na slednite zaklu~oci:
1) Intezivnata dinamika za sozdavawe na MSP duri i vo ramkite
na eden ekonomski sistem koj sé u{te ne e napolno razvien i izgraden vo
smisla na postoewe na institucii od su{tinsko zna~ewe za funkcion-
43
iraweto na pazarnata ekonomija, pretstavuva silen dokaz za postoewe na
pretpriemni~ki idei i pretpriemni~ki duh vo makedonskoto stopanstvo.
2) Mnogu od postojnite MSP go imaat zapo~nato svojot biznis so
relativno skromni sredstva, odnosno kapital, ~esto zemeni na zaem od
svoite roditeli ili prijateli, a mnogu malku od bankarskite institucii.
3) Podatocite od istraùvawata ukaùvaat deka 62,7 % od MSP
se vo oblasta na trgovijata. Vakvata sostojba e posledica, pokraj prethodno iznesenoto, i od nesredenata sostojba vo stopanstvoto koja pomaga
eden del od pretpriema~ite da se zdobijat so golemi dobivki za kratok
period, ~esto kako rezultat od golemite razliki na ceni i neizgradeniot
dano~en sistem i neefikasnata dano~na administracija da gi naplati
danocite (evazija na danocite).
4) Procesot na sozdavawe na MSP vo Republika Makedonija, kako
{to prethodno e istaknato, se odviva spontano. Pretpriema~ite se
ostaveni sami na sebe da izbiraat vo koja oblast }e investiraat, kako i
mnogu drugi va`ni re{enija. Zatoa imperativno e potrebna makroekonomska programa na merki i instrumenti za {to polesno i pooperativno
vloùvawe vo proizvodniot sektor. So toa }e im se dade poddr{ka na
malite i na srednite biznisi, pove}e da se angaìraat vo proizvodniot
sektor koj ima su{tinsko zna~ewe za sekoja nacionalna ekonomija.
Vo ovoj kontekst, nu`no e da se napomene deka osven osnovaweto
na novi mali i sredni pretprijatija, postoi {iroka lepeza na mo`nosti i
za nivno formirawe so izdvojuvawe od golemite organizacii. Koga golemata firma se gleda kako aglomeracija od mali biznisi, toga{ potencijalot za razloùvawe na mno{tvo mali i/ili sredni pretprijatija, moè
da se ~ini razumen. Kvalifikuvanite kadri potencijalno poseduvaat:
soodvetna stru~na osposobenost (za dejnosti koi moè da se izvr{uvaat
vrz osnova na "samovrabotuvawe"; procesi koi moàt samostojno da opstojuvaat, odnosno tehni~ki ne se neposredno povrzani so drugite procesi;
proizvodi i procesi koi imaat pazaren potencijal i von od pretprijatieto (potro{uva~i nadvor od biznisot); podra~ja na hroni~na nedovolna
iskoristenost na kapacitetite (ma{ini ili rabotna sila); vrvni uslugi i
procesi koi se predmet na interna, no cikli~na pobaruva~ka (na primer,
za investiciono i tekovno odrùvawe); interni proizvodi i uslugi so
razli~ni nezavisni segmenti na potro{uva~i; delovi od biznisot koi
lesno bi moèle da bidat lokalno obezbedeni i zatoa ne e neophodno
golemoto pretprijatie da angaìra kapital za nivno obezbeduvawe vo
sopstvena reìja; tehnologii koi se koristat nasekade (na primer, so
radikalno razli~ni segmenti na potro{uva~i); delovi od biznisot, koi
44
D-r Vesna Stojanova
nadvore{nite investitori bi moèle da gi otkupat bez toa da ima
{tetni posledici za kompanijata; i (povrzano so nekolku od gorespomnatite mo`nosti) delovi na biznisot koi bi moèle da gi zadovolat lokalnite potrebi koi moèbi bile delumno zadovoleni, dokolku na dadeniot del od biznisot bi mu se dala {ansa da se pro{iri.
Imaj}i go vo vid seto dosega izneseno, moè da se rezimira deka
potencijalot na op{tinata Strumica e izvonreden vo odnos na
mo`nostite za razvoj na sektorot na maloto stopanstvo. Brojot i karakterot na postojnite stopanski subjekti (osobeno vo domenot na zanaet~istvoto, industrijata, neformalnite sektori i zemjodelieto), brojot
na naselenieto, za op{tinata konkretno bi zna~elo deka okolu 10-15.000
lica koristej}i gi postojnite komparativni prednosti kako {to se:
raspolo`livite prirodni resursi, geostrate{ki povolnata lokacija
(blizina do bugarskata / gr~kata granica), bogatstvoto so kulturnoistoriski spomenici i prekrasna (ekolo{ki ~ista) priroda (sekako od
aspekt na mo`nostite za razvoj na turizmot) itn., itn. se apriori predodredeni za razvojot na mali i sredni pretprijatija. [to prakti~no
zna~i, dokolku vo op{tinata samo vo inicijalnata faza bi se animirale
300-500 pretpriema~i za zapo~nuvawe na sopstven biznis, bi se obezbedilo vrabotuvawe na 2-5.000 lica (odnosno, re~isi celosno apsorbirawe
na postojniot kontingent na nevraboteni lica vo op{tinata).
2.1.Nekoi osnovni presmetki:
Presmetka za investirawe za edno novo vrabotuvawe vo pretpriema~kiot sektor. Presmetkata e napravena vrz osnova na izve{tajot
od tribinata na tema "Mo`nosti i pre~ki vo razvojot na MSP", odràn vo
Strumica, maj 2001 gododina, vo sorabotka so nacionalnata agencija
NEPA.
Interesiraweto na privatnite pretpriema~i za na~inite na investirawe i obezbeduvawe finansiski sredstva preku kreditni linii
raste, iako sé u{te glavna cel na NEPA e da sobira signali i informacii od pette regionalni centri vo zemjata za identifikacija i analiza
na pre~kite i mo`nostite vo razvojot na MSP.
[to se odnesuva do regionalniot centar za razvoj na MSP so
sedi{te vo Strumica, dosega za privatnite pretpriema~i preku nego se
dodeleni 31 kredit, od koi 18 vo strumi~kiot region. Ovie sredstva
45
najmnogu se vloèni vo razvojot na prehranata, potoa vo drvnata industrija i minimalen del vo privatnoto zdravstvo.
Mikrokreditnata linija na NEPA koja e formirana 1997 godina i
e poddràna od FARE preku integriranata programa za razvoj na MSP se
odviva preku sedum aktivni banki vo zemjava. Dosega se podneseni 769
kreditni barawa, odobreni i isplateni se 425, a se odbieni 247 barawa
za koi sé u{te se analiziraat pri~inite so ponuda (snabduva~ki se orientirani, sprotivno na dene{nite realni potrebi da bidat pobaruva~ki
orientirani) do pobaruva~ite za nivna soodvetna obuka i unapreduvawe.
Od mikrokreditniot fond na sedumte banki preku koi se investira vo MSP se isplateni 6 milioni evra, a spored podnesenite
biznis planovi treba da se vrabotat vkupno 1.712 lica.
PRESMETKA:
Od pretpriema~ot se bara da u~estvuva i so sopstveni sredstva
vo investicijata i toa barem so 51%. Ottuka proizleguva deka za
vrabotuvaweto na 1.712 lu|e vo MSP treba da se investira barem 12
milioni evra.
investicii za edno vrab. = vkupno inves. / broj vrabotuvawa
12,9 milioni evra / 1.712 = 7.800 evra investicii za edno vrabotuvawe
Vo ramkite na sevkupnata ekonomska sostojba vo dràvata, investiciite od 7.800 evra za edno rabotno mesto vo pretpriemni~kiot sektor
se relativno visoki. Toa pak naso~uva deka, pome|u drugoto, problemot e
i vo nedostatokot na idei za startirawe na "investiciski evtini"
biznisi.
Dinamiziraweto na razvojot na pretpriemni~kite aktivnosti,
mikro i malite biznisi, bara primena na novi formi na finansirawe.
Denes vo 56 zemji se praktikuva Gramin tipot programi za pottiknuvawe i razvoj na pretpriemni~kata aktivnost. Na primer, so takvi
ili sli~ni verzii na kreditirawe se opfateni 150.000 Amerikanci {to
ìveat vo predgradijata na îkago i Va{ington. Pozajmuva~ot moè da
zapo~ne so 500 $ do 1000 $ zaem, a toa e dovolno za da se bavi so gradi-
46
D-r Vesna Stojanova
narstvo ili so nekoj drug mikro biznis. Celta na prezentacijata na ovoj
metodolo{ki slu~aj e da se ukaè na kontrastot, odnosno deka i so mali
pari moè da se startira mikro ili mal biznis, posebno vo zanaet~istvoto.
So drugi zborovi kaàno, vo ovoj slu~aj se raboti za buxet za
startirawe na biznis vo iznos od 500 do 1000 evra. Poa|aj}i od ovoj
fakt i dokolku toj fakt se postavi vo kontrast so prethodniot
slu~aj (7.800 evra), toga{ ovoj vid startira~ki buxeti za biznisi,
duri toa da se odnesuva i za samovrabotuvawe, razlikite se
ogromni.
Vo taa smisla treba da se postavi su{tinskoto pra{awe dali
ovaa formula funkcionira kaj nas. I dokolku ne, {to treba da se
napravi takvata formulata da profunkcionira vo strumi~kata op{tina,
kako {to taa funkcionira vo predgradijata na îkago, Va{ington ili vo
mnogu drugi zemji?
Vakvi formi zaemi edinstveno plasira "Mo`nosti" DOO Skopje.
Na primer, ovaa organizacija plasira grupni zaemi (prete`no za èni)
i toa vo tri ciklusi: Prv ciklus, iznos 250-750 evra, grejs period 1
mesec, rok na vra}awe 6 meseci so kamatna stapka 14% na godi{no nivo.
Vtor ciklus, 500-1.250 evra, grejs period 1 mesec, rok na vra}awe 9 meseci, kamatna stapka 14%. Tret ciklus, iznos 1.000-2.000 evra, grejs period 1 mesec, rok na vra}awe 12 meseci, kamata 14%. Ostanati uslovi:
Nadomest 2% (ednokratno); Celni grupi, èni pretpriema~i, koi kreditot
go dobivaat kako grupa i me|u sebe garantiraat za vra}awe na istiot.
Grupite se formiraat od minimum 3 lica. Obezbeduvawe: Sekoj ~len na
grupata stanuva ìrant na ostanatite kreditobarateli vo grupata. Namena: Finansirawe na site dejnosti za postojni i obrtni sredstva. Izvori na sredstva: Sopstveni.
Vo prilog na ovoj del od studijata se dadeni tabeli za mo`nosti
i uslovi za kreditirawe na pretprijatija vo Republika Makedonija.
Vpe~atliv e nedostatokot na novi formi na zaemi nameneti za
pretpriemni~kite aktivnosti kako {to e toa slu~aj so "Mo`nosti".
Tokmu vo ovoj segment programski treba da se naso~at kapacitetite na op{tinata so cel da se zabrza razvojot na pretpriemni{tvoto, mikro i malite biznisi.
3.Vidovi i karakteristiki na malite biznisi
47
Ovaa kategorija biznisi vo najgolem broj e so~ineta od gradskite,
prigradskite i selskite prodavnici, benziskite pumpi, du}anite za hemisko ~istewe, malite restorani, site zanaet~iski du}ani (na primer,
~evlari, {najderi, doma{no izraboteni prehranbeni proizvodi i
sli~no), mali semejni biznisi vo zemjodelieto, malite biznisi vo
doma{no proizvodstvo, prerabotka na pijalaci, prerabotka na zemjodelski proizvodi (na primer, su{eni bilki, tol~en crven piper i sli~no),
trafikite, taksi voza~ite i sli~no. Tipi~no za ovie biznisi e toa {to
sopstvenikot pravi umereno mali investicii vo fiksni i obrtni sredstva i vo zalihi. Pritoa, dnevno toj raboti 10 i pove}e saati, a
zarabotuva zna~itelno pomalku, da re~eme, od eden ne{koluvan {ofer
{to e vraboten vo Skopska pivara ili vraboten vo nekoja stranska organizacija vo Republika Makedonija. Gorniot prag na potencijalot na
takvite mali biznisi e mo{ne nizok. So drugi zborovi kaàno,
sopstvenikot raboti za da go obezbedi ìveeweto na svoeto semejstvo.
Operatorot na "na~inot na ìveewe - biznisot" ~esto gi rizikuva
svoite za{tedi so cel da go kapitalizira pretpriemni{tvoto, raboti
dolgi saati, rabotnoto mesto e nisko osigurano i prose~no obezbeduva
poniski plati na vrabotenite. Pove}eto od ovoj vid biznisi imaat visok
rizik na neuspeh i visoka stapka na propa|awe. Sé dodeka ovoj "profil"
lu|e ima èlba da gi vloùva svoite vnatre{ni sposobnosti i da
vloùva dolgi saati da raboti vo biznisot, postoi mo`nost biznisot da
opstanuva, no sé do momentite dodeka ne se pojavat drugi mo`nosti. Dokolku se pojavat takvi uslovi, sopstvenikot treba da go zabrza rastot na
biznisot ili/i da startira nov biznis, a za toa nemu mu treba motiviranost.
Za àl, sostojbite na pretpriema~kiot kapacitet i potencijal vo
strumi~kata op{tina vo najgolema mera treba da se potprat tokmu na
ovaa grupacija biznisi, barem vo naredniot period od nekolku godini.
Nasokite za koncipirawe na strategijata za razvoj na ovaa grupacija
biznisi se jasni sami po sebe.
Prvo, treba zabrzano da se inicira i da se razviva pretpriema~kiot kapacitet i potencijal i toa na masovni osnovi. Za toa
treba da se organiziraat soodvetni obuki, treninzi za da se razvie kooperativa, sorabotka i participacija. Potrebata za vakvi procesi se
potvrdi so anketite i intervjuata (vidi prilozi za rezultatite na anketite i intervjuata).
48
D-r Vesna Stojanova
Vtoro, vo ovoj moment ovaa kategorija biznisi moè da generira
najgolem broj vrabotuvawa i samovrabotuvawa, a od druga strana da go
zadrì naselenieto vo selata i vo ruralnite podra~ja.
Treto, lokalnata uprava treba da kreira programi za ovaa kategorija biznisi. Pritoa, vo programite posebno treba da se kreiraat
re{enija za namaluvawe na rizicite, obuka, treninzi i za generirawe
idei za mali biznisi.
êtvrto, programite mora da sodràt predlozi za sorabotka i
infrastukturno povrzuvawe na nivo na pretprijatija, me|ulokalna, vnatre{no-dràvna i me|unarodna sorabotka.
3.1.Mali, profitabilni biznisi
Vo ovaa kategorija voobi~aeno spa|aat pove}eto mali proizvodni
firmi, pogolemite restorani, magacinite na golemo, malite sinxiri na
benziski pumpi, malite sinxiri na prodavnici i supermarketi, drugi
multiplicirani biznisi vo smisla na broj na proda`ni mesta, broj na
trafiki, raznovidnost na mali zemjodelski proizvodstva, po~etni
fran{iza biznis aktivnosti so stranski partneri, mali licenci, partnerstva so stranski biznisi, brokeri za uvoz i izvoz na stoki, razni vidovi servisi i sli~ni aktivnosti. Obi~no ovaa kategorija biznisi bara
angaìrawe na mali odr`livi investicii i toa od 100.000 dem pa nagore. Nekoi od sopstvenicite vo ovaa grupa rabotat dolgo vreme, dodeka
drugi ne se angaìraat so rabotno vreme. @ivotot na sopstvenicite, otkako }e go vostanovat biznisot, ima natprose~en standard. Sopstvenicite
na ovie mali biznisi moàt da se odlu~at za toa dali da go odrùvaat
biznisot na postignatoto nivo na funkcionirawe ili pak pri pogodni
mo`nosti da aktiviraat del od svojot kapital i da zapo~nat zabrzan rast
na biznisot ili/i da se fatat so nov start na biznis. Maksimumot potencijal na ovie biznisi e pogolem od prethodnata grupa, {to moè da se
iskaè i so nivnata pobaruva~kata na pazarot, proda`bata na biznisot za
dobra cena i po~nuvaweto nova profitabilna biznis investicija.
Rezultatite od istraùvaweto pokaàa deka vo strumi~kata
op{tina postoi golem broj na nezabeleàni biznisi {to bi moèle da
obezbedat mo{ne udoben ìvot na nivnite osnova~i. Se zabeleùva deka
postojat golem broj prakti~ni idei {to se odnesuvaat za pazari {to se
dosega nepoznati, za odredeni neiskoristeni vremenski termini, za
konkurentski pomestuvawa {to na odredeni pretpriema~i so posebni
ve{tini i znaewa bi im ovozmoìlo da ostvarat visokoprofitni mar-
49
ginalni vrednosti-marì. Prednosta na biznisot moè da se ostvari, na
primer, od posebnosta na lokacijata, ne{to da se nabavuva po poniska
cena (Strumica ima povolna pograni~na pozicija), od procesirawe na
nekoi patenti {to drugite ne moàt da go kopiraat, so povrzuvawe so
stranski partneri (na primer, gr~ki), pogodnosta na otvoraweto na Evropskata unija za uvoz od Republika Makedonija (posebno za zemjodelskite proizvodi) i sli~no.
Vo ramkite na ovaa grupa biznisi, isto taka, treba da se obrne
posebno vnimanie na obrazovanieto i na obukata (posebno za evropskite
standardi), izgradba na informati~ki mreì, no {to }e moàt da gi
koristat {to e mo`no pogolem opseg pretpriema~i, pretpriema~ite da se
dovedat do nivo da gi identifikuvaat barierite na razvojot na biznisot
i istite da moàt da gi otstranat i sli~no.
Op{tinata moè da í pomogne i na ovaa grupacija biznis aktivnosti. Op{tinata treba da gi sobira i da gi koordinira raznovidnite
programi za biznisi. Vo dodatokot - programi za biznisi - se prezentirani nekolku "skici" na programi {to treba da posluàt kako osnovi i
nasoki za toa koi se osnovnite elementi na vakviot vid programi.
3.2.Rizi~ni biznis potfati so visok rast
Ovie biznisi se mnogu poretki vo odnos na prethodnite dve grupacii. Toa se mali firmi (biznisi) {to imaat sposobnost brzo da se
razvijat vo golemi firmi. Tie, glavno, vklu~uvaat visokotehnolo{ki
firmi {to voobi~aeno se formirani okolu novi proizvodi so golemi
pazarni potencijali, a isto taka i nekoi mikrobiznisi {to poseduvaat
uspe{ni formuli za operirawe. Obi~no ovoj vid biznisi podocna e apsorbiran od golemite pretprijatija. Za ovie biznisi treba najgolem kapital.
Klu~niot faktor za startirawe na visokoraste~ki rizi~en potfat e da se izbere vistinskata industriska granka i vo nea da se vleze.
Zna~i stapkata na rastot na industrijata go determinira patot na razvojot na biznisot. Biznisot treba da ovozmoùva toj da se multiplicira, no
ne i lesno da se duplicira od drugi firmi. Na primer, fran{iza {to
ima dokaàna uspe{nost moè da pretstavuva format da se pravi biznis
so visoka stapka na rast.
So anketite i intervjuata se utvrdi deka vo strumi~kata op{tina
postoi golem broj osnovi za ovoj tip biznisi. Na primer, toa e slu~ajot so
50
D-r Vesna Stojanova
proizvodstvoto na zdrava hrana. Se razbira toa treba da se kombinira i
so nekoja stranska fran{iza.
3.3.Interpriemni~ki biznisi
Ovoj vid biznisi se slu~uva vo vnatre{nosta na golemite firmi.
No, se razbira, toa moè da se slu~i i noviot biznis da se razviva dokolku vo golemata firma postoi razvien pretpriema~ki kapacitet i dokolku postoi dobra volja kaj menaxerite da sorabotuvaat so pretpriema~ite.
Vo strumi~kite golemi stopanski pretprijatija (posebno vo industriskite pretprijatija) e identifikuvan golem potencijal i mo`nosti za
iterpriemni~ki aktivnosti. Spored anketata, najserioznite barieri za
razvoj na interpriemni{tvoto e nespremnosta na menaxerskite timovi
da sorabotuvaat na ova pole. Vo taa smisla, op{tinskata uprava treba da
dade svoj pridones vo otstranuvaweto na barierite. I za ovoj segment
biznisi e potrebna specifi~na obuka na nejzinite akteri. Posebno treba
da se naglasi potrebata za obuka na menaxerskite timovi vo golemite
pretprijatija.
3.4.Osnovi za nacrt-programi za op{tinski temeleno
organizirawe i mreì za biznis (oto)
Vo krieraweto programi za razvojot na pretpriemni{tvoto,
mikro i malite biznisi (PMMB) vo op{tinata, mora da bidat vovle~eni
pretpriema~ite, golemite pretprijatija, no i politi~kite i institucionalnite op{tinski strukturi. Programite treba da ovozmoàt povrzuvawe
pome|u "mreìte na proizvodstvoto i biznisot", strategiskite celi na
razvojot na op{tinata, da se podobri konkurentskata sposobnost na MSP
i da se sozdavaat mo`nosti za vrabotuvawe za ìtelite na op{tinata.
[to se odnesuva do programite za obuka, tie posebno, pome|u drugoto,
treba da se naso~at kon ve{tini za kriti~ko razmisluvawe i kon razvivawe sposobnost za problemsko re{avawe. Programite mora da imaat
uloga na povrzuvawe (premostuvawe) na lokalnite firmi so lokalnite
ìteli.
[to se odnesuva posebno do fokusot na obrazovanieto i treninzite, dokolku toa se izveduva od - filozofija na snabduvawe so rabotna
sila - toa nema da garantira ekonomski mo`nosti. Za àl, sostojbata vo
51
programskiot pristap vo Makedonija e tokmu takva. Vo ramkite na
dene{niot se pofluiden pazar na rabotna sila vo koj mo`nostite za
vrabotuvawe vo raznite oblasti dinami~no se menuvaat, treninzite se
izvr{uvaat bez da bide sfatena vistinskata potreba za vrabotuvaweto i
za novite rabotni mesta. Vtoro, i mnogu pova`no e toa {to treninzite ne
vlijaat nitu na brojot nitu na kvalitetot na rabotata {to se kreira. So
drugi zborovi kaàno, dobro treniraniot rabotnik ne kreira vrabotuvawe. Vrabotuvawe kreiraat biznisot i pretpriemni{tvoto.
Perspektivata e pred vas, treba samo da se osmisli strategija
kako da se realizira koncpecijata za razvoj na Strumica i da se animira
naselenieto za aktivno u~estvo i poddr{ka na takvata razvojna programa.
52
Elka Dimitrieva, Verica Janeska
Elka Dimitrieva
Verica Janeska
Ekonomski institut - Skopje
OSOBENOSTI NA NASELENIETO
I RABOTNATA SILA
VO STRUMI^KIOT REGION
Vo ovoj trud se analiziraat brojnata sostojba i strukturnite
karakteristiki na naselenieto i na rabotnata sila kako osnova za sogleduvawe na raspolo`livite ~ove~ki potencijali za razvojot na
strumi~kiot region. Tie vo zna~itelna mera gi opredeluvaat i mo`nite
nasoki za planirawe na ekonomskiot razvoj. Vo toj kontekst identifikuvani se i mo`nostite za iskoristuvawe na postojnata rabotnata sila,
sledstveno namaluvawe i na nevrabotenosta. Prezentiranite soznanija,
konstatacii i zaklu~oci se bazirani na istraùvawata napraveni vo
ramkite na studijata za ekonomski razvoj na spomenatiot region.
1. Brojna sostojba na naselenieto i na doma}instvata
Strumi~kiot region se karakterizira so zna~itelni promeni vo
porastot na vkupnoto naselenie - postojano opa|awe na negoviot prose~en
godi{en porast. Od 1,7% vo periodot 1961-1971 opa|a na 0,5% vo vremenskiot interval od 1981-1994, a spored procenkite od 1994 do 2000 godina
porastot iznesuva 0,7% prose~no godi{no (tabela 1).
53
Tabela 1 -
Broj, dinamika i struktura na vkupnoto naselenie vo
Strumi~kiot region i op{tinite, 1994 i 2000 godina
Naselenie
1994
2000*
Indeks
2000*/
1994
Struktura (vo %)
1994
2000*
Strumica - region
91047
94076
103,3
100,0
100,0
Strumica
Bosilovo
Vasilevo
Kukli{
Murtino
Novo Selo
43868
12476
11409
4682
6230
12382
45307
12865
11938
4827
6484
12655
103,3
103,1
104,6
103,1
104,1
102,2
48,2
13,7
12,5
5,1
6,9
13,6
48,2
13,7
12,7
5,1
6,9
13,4
*/ Procenka na naselenieto - sostojba 1 januari 2000 god.
Izvor: RZS - Popis na naselenieto, 1994 godina, V, Statisti~ki pregled
br. 2.4. 18, Skopje, 2000
Prostornata razmestenost na naselenieto po oddelni op{tini
spored postojnata teritorijalna podelba pokaùva deka op{tinata
Strumica se izdvojuva so najvisoko u~estvo (48,2%), povisoko toa e vo
Bosilovo, Novo Selo i Vasilevo, a najmalo vo Murtino i Kukli{.2
Vo 1994 godina zastapenosta na gradskoto vo vkupnoto naselenie
vo regionot, e relativno mala - 37,4% (34067 lica), vo sporedba so
prosekot vo zemjata (59,8 %).
Gustinata na naselenosta vo regionot bila i ostanuva natprose~na vo sporedba so zemjata vo celina i spored sostojbata vo 1994
godina iznesuva okolu 94 ìteli na km2. Od op{tinite so najvisoka
gustina na naselenosta e Strumica - 328 ìteli na km2, relativno visoka
e vo Murtino (120) i Bosilovo (87), pomala vo Vasilevo i Novo Selo (49,
odnosno 48), a najmala vo Kukli{ (37).
Vakvite promeni se usloveni od tendenciite kaj prirodnoto i
mehani~koto dvièwe na naselenieto. Natalitetot vo strumi~kiot region kontinuirano opa|a, osobeno intenzivno po 1971 godina, koga stap2
Don~o Gerasimovski, Demografski karakteristiki na Republika Makedonija spored novata teritorijalna podelba, "Prikazi i studii", broj 85.
Zavod za statistika na Republika Makedonija, Skopje, 1997 godina, str. 2528.
54
kata na natalitet se prepolovuva i spored sostojbata vo 1999 godina
iznesuva 13,3 promili. Mortalitetot, isto taka, se namaluva do 1981
godina, a potoa beleì postepeno zgolemuvawe (8,3 promili), poradi {to
prirodniot prirast zna~itelno se namaluva (5,0 promili). Taka, od podra~je so natprose~en natalitet i priroden prirast, vo osumdesettite
godini mo{ne brzo preminuva vo grupata na niskonatalitetni podra~ja vo
zemjata.
Vrz dinamikata na vkupnoto naselenie vlijaat i emigracionite
dvièwa - vnatre{ni i nadvore{ni. Nabquduvanoto podra~je podolgo
vreme e zafateno so emigracionite procesi - vnatre{ni i nadvore{ni.
Vo posledniot me|upopisen period (1981-1994 godina) negativnoto migraciono saldo e za pove}e od tripati pogolemo (10.200 lica), vo odnos
na 1971-1981 godina.
Mo{ne bitno e da se istakne deka od vkupnite iseluvawa,
osobeno e intenzivirana emigracijata vo stranstvo. Brojot na migrantite
od 2.181 (1981) se zgolemuva na 7.183 lica (1994 godina), a nivnoto
u~estvo vo vkupnoto naselenie od 2,5% na 7,4%. Zna~i, strumi~kiot region postepeno se transformira vo emigraciono podra~je. Okolu 40% od
migrantite zaminale vo periodot od 1989 do 1994 godina, {to koincidira so zapo~nuvaweto na tranzicijata.
Zgolemenoto u~estvo na ~lenovite na semejstva vo vkupniot broj
migranti (od 27,0% na 43,9), ukaùva na faktot deka emigracijata ima
osobini na trajni iseluvawa. Pritoa, visoka e zastapenosta na decata,
u~enicite i studentite koja vo vkupniot migracionen kontingent dostignuva okolu edna tretina (31,5%). Najgolem del od migrantite se orientirani kon evropskite zemji (80,1%), pri {to duri 39,3% se vo [vajcarija, a
25,9% vo Germanija.
Vkupniot broj doma}instva vo strumi~kiot region, spored sostojbata vo 1994 godina, iznesuva 23.297. Od niv pove}e od polovina (51,1%)
se vo op{tinata Strumica, {to istovremeno pretstavuva pogolemo
u~estvo vo sporedba so ona vo vkupnoto naselenie. Za razlika od
Strumica, op{tinite Murtino, Bosilovo i Vasilevo imaat ponisko
u~estvo vo ovaa struktura, dodeka kaj Kukli{ i Novo Selo toa e re~isi
izedna~eno so nivnoto u~estvo vo vkupnoto naselenie.
Ovie soodnosi soodvetno se reflektiraat vrz prose~niot broj
~lenovi po doma}instva. Imeno, toj e najnizok vo Strumica (3,7), a najvisok vo Murtino (4,5), na nivo na regionot e op{tinata Novo Selo (3,9), a
vo drugite tri op{tini se dviì od 4,0 do 4,2.
55
2. Osnovni demografski i socio-ekonomski karakteristiki na naselenieto
Strukturite na naselenieto spored pol i starost se zna~ajni za
reprodukcijata na naselenieto i formiraweto na osnovnite funkcionalni kontingenti.
Nabquduvano spored pol, naselenieto vo poslednite decenii ne
pokaùva pogolemi otstapuvawa. Procenkata za sostojbata vo 2000 godina
pokaùva deka maìte se zastapeni so 50,7%, a ènite so 49,3%.
Za razlika od polovata, starosnata struktura beleì odredeni
pomestuvawa vo u~estvata na golemite starosni grupi. Imeno, ponaglaseno e opa|aweto na u~estvoto na mladite do 20 godi{na vozrast, relativno pomalo na onie od 20 do 39 godini, a porast imaat licata nad 40
godi{na vozrast. Vo 2000 godina u~estvoto na prvite dve starosni grupi
iznesuva 30,3%, odnosno 30,8%, onie od 40 do 59 godini 25,0%, a na
postarite od 60 godini 13,8%. Toa implicira proces na stareewe na
vkupnoto naselenie vo strumi~kiot region, koe od stadium na demografska zrelost vo 1971, vo 1994 godina e na prag na demografska starost3.
Vakvata sostojba se reflektira vrz osnovnite funkcionalni kontingenti. U~estvoto na decata (0-6 i 7-14 godini) vo 2000 godina iznesuva
9,5% i 12,2%, na mladite (15-27 godini) 21,4%, rabotosposobnoto naselenie 66,4%, ènite na fertilna vozrast (15-49 godini) 25,8% i na
starite nad 80 godini 1,2%. Zastapenosta na stare~kiot kontingent vo
strumi~kiot region e re~isi ista so taa na nivo na zemjata. Me|utoa, regionalnite razliki se mo{ne potencirani, pri {to so najvisoko u~estvo
se izdvojuvaat Kukli{, Murtino i Novo Selo.
Za strumi~kiot region e karakteristi~na homogena nacionalna
struktura na naselenieto. Makedoncite se zastapeni so 92,9%,
pozna~itelno u~estvo beleàt Turcite 6,4%, dodeka samo 0,7% otpa|a na
drugite nacionalnosti.
Eden od mo{ne zna~ajnite indikatori za socijalno-ekonomskata
struktura na naselenieto e negoviot sostav spored pismenosta i {kolskata podgotovka. Toj vo golema mera vlijae kako pottiknuva~ki ili
ograni~uva~ki faktor za dinamiziraweto na razvojot. Podatocite od
Popisot na naselenieto vo 1994 godina pokaùvaat deka sostojbata vo
3
Elka Dimitrieva, Verica Janeska: "Stareewe na naselenieto i na rabotnata sila vo Republika Makedonija", Ekonomski institut-Skopje, 2001
godina.
56
regionot e zna~itelno ponepovolna vo sporedba so prosekot na zemjata, a
se manifestira vo povisoki u~estva na nepismenite i licata bez {kolska podgotovka i so nepotpolno osnovno obrazovanie.
U~estvoto na nepismenite lica (na vozrast od 10 i pove}e godini)
vo regionot iznesuva 6,1% (vo zemjata vo celina - 5,4%). Golemi otstapuvawa se karakteristi~ni i za u~estvoto na licata bez {kolska podgotovka
i so nepotpolno osnovno obrazovanie, vo odnos na vkupnoto naselenie
nad 15 godi{na vozrast. Vo regionot, toa iznesuva 39,0% (nasproti
25,0%). Ponepovolna e sostojbata i kaj site stepeni na obrazovanie: osnovno 27,7% (33,4%), sredno 26,3%(32,3%), vi{e i visoko 6,6% (8,7%).
Od gledi{te na socio-ekonomskite osobenosti, za nabquduvaniot
region mo{ne bitna e zastapenosta na zemjodelskoto i nezemjodelskoto
naselenie - vkupno i po op{tini. Strumi~kiot region se diferencira so
u~estvo na zemjodelskoto vo vkupnoto naselenie za tri pati povisoko
(35,1%) vo sporedba so sostojbata vo Republikata (11,7%). So isklu~ok na
op{tinata Strumica, koja e na nivo na republi~kiot prosek, kaj site drugi
op{tini pove}e od polovina od vkupnoto naselenie e zemjodelsko, a najvisoko u~estvo e karakteristi~no za Murtino (66,7%) i Bosilovo (59,0%).
Vo obratna nasoka se dviàt razlikite vo u~estvoto na nezemjodelskoto.
Vo toj kontekst interesno e da se ukaè na agrarnata naselenost vkupno i regionalno. Spored pokazatelite za zemjodelskoto naselenie na
100 ha zemjodelska i na 100 ha obrabotliva povr{ina, vo 1994 godina,
strumi~kiot region ima relativno povisoka agrarna naselenost od onaa
na nivo na zemjata. Ili na 100 ha zemjodelska povr{ina ima 99, a na
obrabotlivata 113 lica zemjodelsko naselenie, a vo zemjata tie soodvetno iznesuvaat 18 i 36 lica4.
Pri analizata na agrarnata naselenost, od gledi{te na razvojnite mo`nosti na Regionot i op{tinite, osven nejzinata golemina treba
da se ima predvid i kvalitetot na raspolo`livite proizvodstveni kapaciteti - zemjodelskata i obrabotlivata povr{ina.
4
Regionalnite razliki se zna~itelni i za prviot indikator se dviàt od 79
(Novo Selo) do 197 (Murtino). Od drugite op{tini so pogolem agrarna naselenost se Kukli{ (121), Strumica i Bosilovo (po 101), a pomala e vo Vasilevo (83). Otstapuvawata za vtoriot indikator se, isto taka, golemi i se
dviàt vo interval od 85 (Vasilevo) do 205 (Murtino). So povisoki vrednosti od onie vo Regionot se izdvojuvaat Kukli{ (131), Strumica (127), Novo
Selo (110) i Bosilovo (106).
57
3. Raspolo`livi ~ove~ki potencijali
Pri sogleduvaweto na obemot i na strukturnite karakteristiki
na vkupnata rabotna sila neophodno e da se obrne vnimanie i na sostojbite na rabotosposobnoto naselenie. Toa, nabquduvano spored pogolemite starosni grupi, pokaùva deka go sledi procesot na stareewe na
vkupnoto naselenie na nivo na regionot. Tie se manifestiraat vo
tendencija kon namaluvawe na mladoto i na pomladoto sredove~no naselenie (25-39), a porast na sredove~noto naselenie (40-49 godini) i
postarite od 50-godi{na vozrast. Sepak, starosnata struktura na ovoj
kontingent - vkupno i regionalno, e relativno dobra za formirawe na
potrebniot aktiven kontingent - rabotnata sila.
Za postojnata i potencijalnata rabotna sila vo strumi~kiot region zna~aen pokazatel e optovarenosta na rabotosposobnoto naselenie
so mladite i starite lica. Taa se meri so koeficientite na vkupnata
starosna zavisnost, starosnata zavisnost na mladite i na starite.
Prviot koeficient go pokaùva soodnosot na pred i post rabotosposobniot, od edna, i rabotosposobniot kontingent, od druga strana. Spored
procenkata vo 2000 godina, na nivo na regionot toj iznesuva 45,7. Negovata vrednost e uslovena od pogolemoto namaluvawe na koeficientot
na starosnata zavisnost na mladite (31,6) odo{to od porastot na koeficientot na starosnata zavisnost na starite (14,1).
Vo odnos na brojnata sostojba i karakteristikite na aktivnoto
naselenie - rabotnata sila na nivo na regionot treba da se istaknat
opredeleni otstapuvawa vo pozitivna nasoka vo sporedba so sostojbata
na zemjata vo celina. Tie se izrazeni preku goleminata na u~estvoto na
aktivnite lica vo vkupnoto naselenie vo zemjata - 48,1% (40,6% republi~ki prosek) i u~estvoto na kategorijata lica koi vr{at zanimawe vo
vkupnoto aktivno naselenie koe dostignuva 81,5% (74,4%), spored sostojbata vo 1994 godina. Me|utoa, treba da se ima predvid deka povisokoto
nivo na aktivnost e rezultat na karakterot na dejnosta vo koja tie se aktivirani - zemjodelstvoto. A taa, vo dadenite uslovi, vo potpolnost ne
pretstavuva ekvivalent za vrabotenost. Pogolemata aktivnost uslovuva
relativno pomali u~estva na izdrùvanite lica vo vkupnoto naselenie 41,1% (46,8%) i na onie so li~ni prihodi 10,8% (12,6%).
Koeficientite na iskoristenost na rabotosposobniot kontingent
za 1994 godina pokaùvaat relativno visoki vrednosti. Za vkupnoto aktivno naselenie toj iznesuva 73,9%, a za licata koi vr{at zanimawe
58
(fakti~ki aktivnoto) 60,2%. Vo zemjata spomenatite koeficienti soodvetno iznesuvaat - 63,4% i 47,2%. Mo{ne visokite vrednosti na analiziranite koeficienti se usloveni od dominantnata zastapenost na
agrarnata dejnost vo strumi~kiot region. So primena na koeficientite
za iskoristenosta na rabotosposobnoto naselenie, aproksimirani se
apsolutnite golemini na aktivniot kontingent vo 2000 godina. Vo regionot vkupnoto aktivno naselenie e 46.130, a na onie koi vr{at zanimawe - 37.578 lica.
Vo 1994 godina u~estvoto na aktivnoto (17.629 lica) vo vkupnoto
zemjodelsko naselenie (31.931 lice) iznesuva 55,2%. Pritoa, kategorijata
lica koi vr{at zanimawe (12.210 lica) vo aktivnoto naselenie u~estvuva
so pove}e od dve tretini (69,2%). So ogled deka posmatraniot region e
zemjodelsko podra~je, mo{ne visoko e u~estvoto na aktivnoto zemjodelsko
vo vkupnoto aktivno naselenie (40,5%), koe vo sporedba so zemjata e za
triipol pati pogolemo. Spored na{ata procenka, vo 2000 godina aktivnoto zemjodelsko naselenie iznesuva 18.682 lica, od koi 12.928 se lica
koi vr{at zanimawe5.
Imaj}i go predvid iznesenoto, kako i starosnata struktura na
rabotnata sila, moè da se zaklu~i deka raspolo`liviot ~ove~ki potencijal ne bi pretstavuval ograni~uva~ki faktor za op{testvenoekonomskiot razvoj vo strumi~kiot region. Pritoa, treba da se ima predvid strukturata na rabotnata sila koja vr{i zanimawe spored dejnosta.
Najgolemo u~estvo imaat aktivnite vo zemjodelskata dejnost (51,9%), a
zna~itelno pomalo e u~estvoto na industrijata (13,5%) i trgovijata
(10,8%). Toa upatuva na konstatacijata deka stopanskata struktura na
strumi~kiot region e nepovolna i nedovolna za pogolema apsorpcija na
rabotna sila.
5
Izdrùvanoto zemjodelsko naselenie vo Regionot iznesuva 14302 lica, ili
44,8% od vkupnoto zemjodelsko naselenie. Od izdrùvanite èni (8998
lica) 44,8% se doma}inki, od koi duri 70,7% povremeno se vklu~eni vo
izvr{uvawe na zemjodelskite raboti. Isto taka, zna~ajno e da se ima predvid u~estvoto na u~enicite i studentite vo vkupniot broj na izdrùvani
lica (40,1%).
59
4. Vrabotenost i nevrabotenost
Vo ramkite na vkupnata rabotna sila, dve komponenti se izdvojuvaat po svoeto zna~ewe: vrabotenosta i nevrabotenosta.
Spored sostojbata vo 1994 godina polovina od vkupnoto aktivno naselenie koe vr{i zanimawe bile vraboteni6 (17811 lica). Najgolem del od
niv se vo industrijata i rudarstvoto (26,4%), trgovijata (17,2%) i zemjodelstvoto i ribarstvoto (13,9%).
Promenite koi{to se slu~ija vo periodot na op{testvenoekonomskata tranzicija, posebno sopstveni~kata transformacija, pridonesoa za otpu{tawe na golem broj rabotnici. Toa istovremeno pottikna
zna~itelno vrabotuvawe vo neformalniot sektor - sivata ekonomija.
Zatoa denes te{ko bi moèlo precizno da se utvrdi obemot i strukturata
na vrabotenite vo nabquduvaniot region. Osven toa, postojat i razliki
vo podatocite od oddelni administrativni i statisti~ki izvori.
Na{ite sogleduvawa pokaùvaat deka vkupniot broj vraboteni vo
strumi~kiot region vo 2000 godina iznesuva okolu 15.000 lica, {to e za
okolu 2.800 lica pomalku vo odnos na 1994 godina. Dokolku se ima predvid i brojot na vrabotenite vo neformalniot sektor, koj spored na{ata
procenka iznesuva okolu 25% od vkupnata vrabotenost, toga{ brojot na
vrabotenite bi iznesuval okolu 18.750 lica.
Nevrabotenosta, pak, kako zna~ajna komponenta na vkupnata
rabotna sila, vo poslednite godini pokaùva golemi promeni koi nastanale pod vlijanie na razli~ni faktori. Nejziniot obem e razli~en
spored podatocite od Republi~kiot zavod za vrabotuvawe7 i Biroto za
vrabotuvawe vo strumi~kiot region (tabela 2).
6
Vraboteni se site lica vo raboten odnos (na neopredeleno ili opredeleno
vreme) vo pretprijatija (vo op{testvena, privatna, zadru`na i me{ovita
sopstvenost) i drugi asocijacii na pretprijatija, kako i rabotnici kaj lica
koi vr{at privatana dejnost. Poop{irno vidi vo metodolo{kite objasnuvawa na Popisot 1994 godina, Kniga I (Dokumentacija), str. 11-12.
7
Spored evidencijata na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe, brojot na
nevrabotenite stagnira na nivo od okolu 8400 lica, a od 1994 do 1996 godina
e identi~en - 8395 lica.
60
- Broj i struktura (vo %) na nevrabotenite vo Strumi~kiot region,
vkupno, grad i selo, 1995 - 2001 godina
Vkupno
Grad
Selo
Indeksi
VeriBazi`ni
~ni
% od
% od
Godina
Broj
Broj vkupno
Broj vkupno
1995
11479
100,0
(avgust)
1018
1997
17095
148,9
148,9
6911
40,4
59,6
(noemvri)
4
1325
1998
64,7
20500
119,9
178,6
7245
35,3
(dekemvri)
5
1459
1999
22326
108,9
194,5
7735
34,6
65,4
(dekemvri)
1
2000
(dekemvri) 24097 107,9 209,9
2001
23266 104,2 202,7 7522
32,3
67,7
(april)
Izvor: Presmetano vrz osnova na podatoci od dokumentacijata na
Biroto za vrabotuvawe - Strumica
Vo odnos na potekloto na nevrabotenite - grad i selo, ogromen e
porastot na licata od selskite podra~ja, dodeka toj na licata od gradot e
minimalen.
Strukturata na nevrabotenite spored pol pokaùva deka nastanale promeni vo nasoka kon pomal porast na ènite i namaluvawe na
nivnoto u~estvo vo sporedba so maìte. Vozrasnata struktura na
nevrabotenite pokaùva deka mo{ne malo e u~estvoto na licata do 18
godini (2,0%). Najgolema e zastapenosta na nevrabotenite od 18 do 30
godini (43,3%), a relativno visoko e i u~estvoto na starosnata grupa od
30 do 40 godini (29,1%), toa na licata od 40 do 50 godini e ponisko
(17,1%), a najnisko na onie nad 50-godi{na vozrast (8,5%). So ogled na
zastapenosta na mladite, pri {to pomlada e ènskata rabotna sila,
moè da se oceni deka ovaa struktura e povolna kako pretpostavka za
nivno ekonomsko aktivirawe.
Vo posmatraniot period mo{ne zna~ajni se pomestuvawata vo
strukturata na nevrabotenite spored stepen na stru~no obrazovanie. Tie
se izrazeni vo ogromen porast na brojot na nekvalifikuvanite i polukvalifikuvanite - 8.628 lica, ili za 130,9%. Toa pretstavuva 73,2% od
61
vkupniot porast na nevrabotenite - 11.787 lica. Relativno pomal e porastot na kvalifikuvanite i visokokvalifikuvanite (83,3%) i licata so
sredno obrazovanie (69,2%), dodeka nezna~itelen e kaj onie so vi{o i
visoko obrazovanie (2,0%, odnosno 9,2%). Sledstveno na toa, do{lo do
promeni vo nivnite u~estva vo vkupno nevrabotenite, {to se manifestira vo porast na zastapenosta na prvata, a opa|awe na site drugi
grupi.
So ogled na golemata zastapenost na nekvalifikuvanite lica,
interesna e nivnata starosna struktura vo koja prete`no se zastapeni
mladi lica do 30-godi{na vozrast (45,9%), {to implicira potreba od
aktivnosti i merki za nivno obrazovanie i okvalifikuvawe. Relativno
visoki se u~estvata na mladite i kaj kvalifikuvanite i visokokvalifikuvanite (43,1%) i onie so zavr{eno sredno obrazovanie (53,3%), {to
zna~i deka tie relativno polesno bi moèle da se prekvalifikuvaat
soodvetno na potrebite na idniot razvoj na regionot.
Osobeno nepovolna e starosnata struktura na nevrabotenite so
vi{o i visoko obrazovanie na vozrast od 30 do 40 godini (48,6%, odnosno
39,8%) i na onie od 40 do 50 godini (25,4% i 23,3%). Ottamu, nivnata
isklu~enost od ekonomska aktivnost moè da se oceni kako zaguba na
~ove~ki potencijal koj bi moèl vo drugi dadeni uslovi da go impulsira
ekonomskiot razvoj na regionot. Toa se potvrduva i so soznanijata za brojnata sostojba na nevrabotenite spored zanimawa.
Vo odnos na osobenostite na nevrabotenosta zna~ajna e i nejzinata dolgotrajnost - mo{ne visoko e u~estvoto na licata koi ~ekaat za
vrabotuvawe pove}e od tri godini (61,9%).
Soznanijata za raspolo`livite ~ove~ki potencijali upatuvaat na
zaklu~okot deka sostojbite i tendenciite vo odnos na apsolutnite golemini i strukturnite karakteristiki na nevrabotenite vo regionot se
nepovolni .
4. Stepen na vrabotenost i aproksimacija na
realniot obem na nevrabotenosta
Analizata na brojnata sostojba na vrabotenite i nevrabotenite
pokaà deka raspolo`livite podatoci od razli~ni izvori ne se
sovpa|aat. Bez pretenzii za ras~istuvawe na site dilemi i problemi
povrzani so raspolo`livite podatoci za registriranata vrabotenost i
nevrabotenost, napraven e obid za nivno kvantificirawe i utvrduvawe
62
na stepenot na vrabotenosta, kako i aproksimacija na realniot obem na
nevrabotenosta vo regionot.
Vo toj kontekst, za procenkata na brojot na vrabotenite i stepenot
na vrabotenosta napraveni se tri varijanti. Prvata varijanta se odnesuva na registriraniot broj vraboteni - 15.000 lica, vtorata na procenetata vrabotenost (registrirana i siva ekonomija) - 18.750 i tretata
varijanta, koja osven procenetata vrabotenost gi vklu~uva i aktivnite
lica vo zemjodelstvoto koi vr{at zanimawe - 31.678 lica. Soodvetno
stepenot na vrabotenost (presmetan vo odnos na rabotosposobnoto naselenie) iznesuva 24,0%, 30,0% i 50,7%.
Vrz osnova na trite varijanti, ocenuvame deka kako najrealni
moè da se prifatat vrednostite od tretata. Imeno, se poa|a od strukturata na stopanstvoto vo strumi~kiot region, sledstveno na toa i na
rabotnata sila. Iako stepenot na vrabotenosta moè da se oceni kako
zadovolitelen, sepak treba da se ima predvid poniskata produktivnost
vo zemjodelstvoto.
Najdobar indikator za utvrduvawe na nivoto na nevrabotenosta e
stapkata na nevrabotenost. Za da se utvrdi taa neophodni se odredeni
uto~nuvawa na nejziniot apsoluten obem, bidej}i registriraniot broj
nevraboteni lica e mo{ne golem i nerealen. Zatoa, napraveni se aproksimacii spored nekolku varijanti (tabela 3).
Prvata se odnesuva na registriraniot broj vraboteni. Bidej}i intenzitetot na porastot na nevrabotenite vo poslednite nekolku godini
koincidira so promenata na uslovite za steknuvawe na pravoto za
zdravstveno osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, spored vtorata
varijanta isklu~eni se site nevraboteni korisnici na zdravstveno
osiguruvawe (12.609 lica), so {to brojot na nevrabotenite se namaluva
na 10.657 lica. Smetame deka ovoj broj e nerealen bidej}i del od
isklu~enite nevraboteni lica sepak baraat rabota. Pri pretpostavka
okolu 70% od licata - korisnici na zdravstveno osiguruvawe da se prijavuvaat samo za ostvaruvawe na ova pravo, toga{ brojot na nevrabotenite
bi iznesuval okolu 14.500 lica. Spored na{a ocenka kako najprifatliva
se ocenuva tretata varijanta.
63
Tabela 3
- Stepen na nevrabotenost vo Strumi~kiot region
I
Broj na vraboteni
Broj na nevraboteni
I
II
III
(Broj na lica)
10657
(14500
)
(
II
III
15000
18750
31678
Stapki na vrabotenost
60,8
55,4
42,3
41,5
36,2
25,2
49,2
43,6
31,4
)
Poa|aj}i od prifatenata golemina na vrabotenosta (31.678 lica)
moè da se konstatira deka stapkata na nevrabotenost od 31,4 e najrealna, respektivno i apsolutnata golemina na nevrabotenosta - 14.500
lica.
Vo uslovi na nesigurni podatoci kako za vkupnata vrabotenost
taka i za realniot broj nevraboteni, potvrda na na{ite sogleduvawa
pretstavuva i stepenot na iskoristenost na rabotnata sila. Spored na{a
procenka toj iznesuva 68,7%, {to zna~i deka 31,3% od rabotnata sila,
spored sostojbata vo 2001 godina, e von od aktivnost. A toa vsu{nost ja
pokaùva stapkata na nevrabotenost.
Od napravenite kvantifikacii proizleguva i zaklu~okot deka denes vo strumi~kiot region vnimanieto treba da bide fokusirano na
iznao|awe mo`nosti za re{avawe na problemot na nevrabotenosta za
okolu 14.500 lica.
5. Nasoki na mo`nostite za iskoristuvawe na rabotnata sila
i namaluvawe na nevrabotenosta
Analizata na razvojot na naselenieto, posebno na rabotnata sila
i na nejzinite strukturni karakteristiki, pokaà deka strumi~kiot region
iako e zafaten so procesot na demografsko stareewe, sepak reprodukcijata na rabotnata sila se vr{i na zadovolitelno nivo vo odnos na apsolutniot obem. Od aspekt na strukturnite karakteristiki postojat opredeleni nepovolnosti, pri {to se izdvojuva relativno niskoto nivo na
obrazovanie na zna~itelen del od rabotnata sila. I pokraj toa, moè da
se konstatira deka regionot raspolaga so ~ove~ki resursi, koi vo kombinacija so drugite proizvodstveni faktori moàt da pretstavuvaat pot-
64
tiknuva~ki faktor na razvojot. Toa implicira zgolemuvawe na
mo`nostite za intenzivirawe na pobaruva~kata na rabotna sila i
vospostavuvawe na ramnoteà pome|u ponudata i pobaruva~kata na
rabotna sila. Vo taa nasoka, vnimanieto treba da bide fokusirano na
raspolo`livata neangaìrana rabotna sila, prvenstveno spored obrazovanie i profil, kako eden od zna~ajnite belezi za nejzino pobrzo i
poadekvatno aktivirawe, kako i mo`nostite za finansirawe na programite za obuka i prekvalifikacija na nevrabotenite lica.
Brojnata sostojba i strukturata na nevrabotenite spored obrazovanie i zanimawe pokaùva deka brojot na licata koi baraat rabota e
izrazito golem, a strukturata e heterogena i segmentirana. Imeno, na
po~etokot na mesec mart 2001 godina, vkupniot broj na nevraboteni registriran vo Biroto za vrabotuvawe vo Strumica iznesuva 23.238 lica.
Poseben segment na pazarot na trud pretstavuvaat nevrabotenite
so zavr{en fakultet, ~ij{to broj dostignuva 438 lica. Od niv najgolem e
brojot na onie so zavr{en praven (62) i ekonomski fakultet (54 lica),
kako i diplomirani zemjodelski inèneri od razli~ni nasoki - 60 lica.
Zna~itelen e i brojot na diplomirani inèneri: arhitekti, grade`ni,
elektro, ma{inski i dr. koj dostignuva 44 lica, potoa 9 nevraboteni se
tekstilni inèneri i 10 za prerabotka na drvo.
Nepovolna e sostojbata i na nevrabotenite so zavr{ena vi{a
{kola - 370 lica. Od niv najmnogu se zastapeni inènerite po zemjodelstvo - 139 lica i nastavnicite - 98, od koi duri 62 lica se za oddelenska
nastava. Brojot na ekonomistite iznesuva 45, na pravnicite 15, a na
inènerite (grade`ni, elektro, ma{inski i dr. ) - 29 lica.
Pokraj visokoobrazovanite, zna~aen potencijal na raspolo`livata rabotna sila se i nevrabotenite so sredno obrazovanie - 3.843
lica. So najgolema zastapenost se diferenciraat licata so zavr{eno
sredno u~ili{te od oblasta na zemjodelstvoto - 780. Vo vrska so razvojot
vnimanie zasluùva i brojnosta na tehni~arite (1.064 lica) od razli~ni
profili (ma{inski, prehranbeni, tekstilni, tehni~ari preda~i,
grade`ni i tehni~ari za paten soobra}aj). Golem e brojot i na ekonomskite tehni~ari (451), ekonomistite za knigovodstveno-finansiski
raboti, pravnicite za upravni raboti, administrativnite tehni~ari
(274), kako i medicinski sestri (149). Posebna kategorija se licata so
zavr{ena gimnazija - 435, za koi e neophodno prenaso~uvawe i soodvetna
obuka za vrabotuvawe.
[to se odnesuva do kvalifikuvanite i visokokvalifikuvanite
rabotnici (3.396 lica), isto taka, treba da se istakne nivniot golem broj
65
i razli~nosta na zanimawata. Najgolema e zastapenosta na onie od tekstilnata (733 lica) i prehranbenata industrija (440), kako i od oblasta
na trgovijata (589 lica).
Vo strumi~kiot region ogromen e brojot na nevrabotenite nekvalifikuvani, polukvalifikuvani i so niska stru~na sprema - 15.156
lica, od koi duri 14.349 se bez zanimawe.
Postojnata sostojba na nevrabotenite spored zanimawe nedvosmisleno upatuva na zaklu~okot deka toa se lica koi, imaj}i ja predvid
strukturata na stopanstvoto vo regionot, bi moèle da se naso~at direktno ili preku prekvalifikacija kako vo postojnite taka i vo novite kapaciteti. Golem del od raspolo`livata rabotna sila prvenstveno treba
da bide iskoristena za pottiknuvawe na zemjodelskoto proizvodstvo. Taa
bi moèla da se angaìra od primarnoto proizvodstvo sé do povisokite
fazi na obrabotka i plasman na zemjodelskite proizvodi. Osven toa,
golemiot broj na inèneri, tehni~ari, kvalifikuvani i visokokvalifikuvani lica, isto taka, racionalno treba da se iskoristat za razvoj na
tekstilnata, prehranbenata i drvnata industrija i drugi industriski
kapaciteti vo koi bi bile produktivno angaìrani elektro i ma{inskite
inèneri i tehni~ari. Razvojot na grade`ni{tvoto, koj e eden od indikatorite za zabrzan ekonomski razvoj, i negovata soodvetna organizacija, bi
moèl da ja apsorbira neangaìranata rabotna sila, posebno
inènerite i tehni~arite, me|u drugoto, za vr{ewe na grade`ni raboti i
vo drugi podra~ja vo zemjata i vo stranstvo.
[to se odnesuva, pak, na golemiot obem na nekvalifikuvani
nevraboteni lica, so ogled na nivniot socijalen status, tie treba da
dobijat soodveten tretman. Toa e kategorija na lica koja bara podetalna
analiza od aspekt na nejzino selektirawe po osnov na vozrast, poseduvawe na imot, mesto na ìveewe, socijalen status, {to }e treba da bide
odlu~uva~ko pri opredelbata za vloùvawa vo nivno kvalifikuvawe i
osposobuvawe za rabota ili isklu~uvawe od pazarot na trud. Del od niv,
osobeno pomladite lica, treba da bidat vklu~eni vo procesot na obuka
kako mo`nost za steknuvawe na minimum obrazovanie neophodno za ekonomsko aktivirawe. Za drugiot del od ovoj kontingent na nevraboteni
zna~ajno e da se napravi nivno diferencirawe zaradi utvrduvawe na
mo`nostite za vrabotuvawe ili socijalno, odnosno penzisko osiguruvawe. [ansite za vrabotuvawe na zna~itelen del od ovaa kategorija
nevraboteni lica treba da se baraat vo pottiknuvaweto na individualnoto zemjodelsko proizvodstvo. Na toj na~in, so relativno mala finan-
66
siska poddr{ka od strana na dràvata, prvenstveno za tie koi imaat
sopstveni imoti, bi se ostvarile golemi efekti.
Obukata na nekvalifikuvanite i dokvalifikacijata i prekvalifikacijata na nevrabotenite treba da bide soobrazena so potrebite na
postojnite pretprijatija i razvojnite nasoki na regionot vo pobliska
idnina. Ottamu i pobaruva~kata na rabotnata sila }e bide uslovena od
tempoto na stopanskiot razvoj i negovite prioriteti. Ublaùvaweto na
problemot na nevrabotenosta e mo`no edinstveno so sozdavawe na
mo`nosti za otvorawe na novi rabotni mesta preku najrazli~ni formi i
konkretni programi. Toa nesomneno pretpostavuva aktivnosti i merki za
pottiknuvawe na site mo`ni na~ini i oblici za aktivirawe na ~ove~kite
resursi - intenzivirawe na samovrabotuvaweto, otvorawe na mali pretprijatija koi }e bidat zna~ajni impulsi za pro{iruvawe na mo`nostite za
sozdavawe na sredni i golemi pretprijatija, prvenstveno vo navedenite
stopanski dejnosti i granki za koi denes ima rabotna sila so soodvetno
obrazovanie.
Vo vrska so iznao|aweto na soodvetni re{enija za nevrabotenosta neophodna e validna dijagnoza na problemot. Zatoa, prioritetna
zada~a na Biroto za vrabotuvawe bi trebalo da bide pre~istuvaweto na
evidencijata - diferencirawe na licata koi aktivno baraat rabota i
onie koi se prijaveni za ostvaruvawe na nekoi drugi prava, pred sé
zdravstveno osiguruvawe. Toa pretpostavuva dosledna primena na kriteriumite predvideni vo Zakonot za vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj
na nevrabotenost, odnosno aktivno da baraat rabota i da ja prifa}aat
ponudenata rabota. Me|utoa, ovoj problem ne moè da se re{ava parcijalno, za{to toj e prvenstveno problem na sistemsko regulirawe na nivo
na dràvata.
Spored na{e mislewe, dokolku bi im se dala mo`nost da
koristat samo pravo na zdravstveno osiguruvawe, nezavisno od toa dali
aktivno baraat rabota, toga{ brojot na nevrabotenite zna~itelno bi se
namalil. So prefrlaweto na ovaa obvrska od Biroto za vrabotuvawe na
podra~nata edinica na Fondot za zdravstveno osiguruvawe bi se otvoril
prostor za negovo pogolemo vklu~uvawe pri iznao|awe na mo`nosti za
re{avawe na nevrabotenosta. Vo toj kontekst, negovata uloga i mesto
treba da se transformiraat i prilagodat na barawata na pazarnoto stopanstvo, odnosno toa da bide aktiven ~initel na pazarot na trud.
Na kratok rok, usoglasuvaweto me|u ponudata i pobaruva~kata na
rabotna sila, od aspekt na nivoto na obrazovanie i kvalifikacionata
struktura, treba da se odviva vo od preku razli~ni formi na dokvalifi-
67
kacija, prekvalifikacija, kako i intenzivirawe na procesot na nejzino
permanentno obrazovanie. Za realizacija na vakviot priod, vo uslovi na
funkcionirawe na pazarna ekonomija, poddr{kata na dràvata e neophodna, kako i zainteresiranosta na privatnite pretprijatija za obezbeduvawe na soodvetna kvalifikuvana rabotna sila koja }e bide
angaìrana na podolg rok.
Vo taa nasoka, treba da bidat orientirani aktivnostite i programite na Biroto za vrabotuvawe vo Strumica za obuka, kvalifikacija,
dokvalifikacija i prekvalifikacija na nevrabotenite koi aktivno
baraat rabota. Mo`nosti za finansirawe na vakvi programi postojat
preku dobivawe sredstva od razli~ni izvori (finansirawe na prekvalifikaciite preku Agencijata za privatizacija so IDA krediti; obuka
i kvalifikacija vo ramkite na grantovite koi gi dava USAID). Del od niv
Biroto za vrabotuvawe vo Strumica ve}e koristi. Ona {to treba da se
napravi e kontinuiranoto sledewe i informirawe na nevrabotenite za
ovie mo`nosti od edna strana, i pottiknuvawe na pretprijatijata da gi
koristat ovie pogodnosti za obezbeduvawe na soodvetna kvalifikuvana
rabotna sila, od druga strana.
Vo odnos na najzagrozenata kategorija nevraboteni lica - so poniski kvalifikacii i lo{ socijalen status, se postavuva dilemata dali
tie treba da bidat pomognati preku razli~ni formi na socijalna
za{tita ili da se iznajdat mo`nosti za nivno osposobuvawe i
vklu~uvawe na pazarot na trudot. Tie bi trebalo posebno da se evidentiraat i soodvetno da se re{ava nivniot problem. So ogled na relativno
popovolnite prirodni resursi vo regionot, smetame deka problemot na
socijalnata zagrozenost treba da se re{ava prvenstveno so iznao|awe na
razli~ni formi za nivno rabotno angaìrawe - sezonski, so skrateno
rabotno vreme i sl.
Postojnite uslovi vo dràvata sé pove}e ja nametnuvaat i dilemata za izbor na priodot vo odnos na re{avawe na socijalnite problemi
na nevrabotenite. Imeno, sredstvata {to taa gi izdvojuva za ovie nameni
postojano se zgolemuvaat, dodeka na individualno nivo tie se namaluvaat kako po obem taka i spored vremeto na primawe na pomo{ta. Ottamu
proizleguva i pra{aweto za granicata na izdr`livost na dràvata od
edna, i na mo`nosta za odrùvawe na egzistencijalniot minimum na
nevrabotenite, od druga strana.
Zatoa, kako {to ve}e be{e istaknato, re{avaweto na problemot
na nevrabotenosta treba da se gleda, pred sé, vo sozdavawe na mo`nosti
za otvorawe novi rabotni mesta preku najrazli~ni formi i konkretni
68
programi. Tie treba da bidat selektivni i soobrazeni so oddelni kategorii nevraboteni vo zavisnost od nivnata vozrast i kvalifikacija. Vo
taa smisla, bogatoto iskustvo na razvienite zemji i novoindustrijaliziranite zemji treba da bide iskoristeno za podobro osmisluvawe i
soodvetna poddr{ka na ovie programi. Nivnoto finansirawe delumno bi
moèlo da se pokrie i od sredstvata nameneti za socijalna pomo{, so
{to bi se postignale potrajni efekti na planot na vrabotuvaweto.
69
DISKUSIJA:
M-r Marija Ackovska
BAWSKIOT TURIZAM
VO STRUMI^KIOT REGION
Bogatstvoto i turisti~kata vrednost na atraktivno-motivskite
faktori vo golema mera go obuslovuvaat razvojot na turizmot vo odredeni geografski prostori. Poradi toa, nivnata identifikacija i valorizacija vo golema mera go odreduvaat turisti~kiot potencijal na odreden
region vrz koj se temeli i samiot turisti~ki razvoj na toj region.
Vo strumi~kiot region se diferenciraat golem broj n atraktivnomotivski faktori kako od prioden taka i od antropogen karakter so lokalno, regionalno i nekoi so me|unarodno zna~ewe. Sekako, kako eden od
pozna~ajnite moè da se istakne prisutnosta na termo-mineralnite vodi
vo ovoj region. Nivnata poprecizna lokacija se nao|a vo mesnosta Bansko
vo podno`jeto na Belasica, kade na relativno mala povr{ina se nao|aat
vkupno 13 izvori, koi me|u sebe se razlikuvaat po svoite termi~ki i mineralno-hemiski karakteristiki. Izvorot Parilo se karakterizira so najgolema {tedrost od 40 l/s, a voedno pretstavuva i izvor so najvisoka
temperatura od 72 S na teritorijata na Makedonija, {to mu go dava
epitetot na kuriozitetna turisti~ka vrednost. Relativno golemoto
koli~estvo voda koe se javuva vo ovoj prostor, kako i visokata temperatura na vodata, pretstavuvaat zna~aen bawsko-turisti~ki potencijal koj
ve}e e vklu~en vo turisti~kata ponuda na regionot.
Perspektivite za razvoj na turizmot vo strumi~kiot region se
sostojat vo intenziviraweto na bawskiot turizam, kako i vo razvojot na
oddelni vidovi turizam za koi postojat mo`nosti vo ovoj region. Me|utoa,
treba da se istakne deka bawskiot turizam se diferencira kako nositel
na turisti~kata ponuda, dodeka ostanatite vidovi turizam bi moèle da
se vklopat vo komplementarnata turisti~ka ponuda na regionot. Zna~i,
osobeno vnimanie treba da mu se posveti tokmu na bawskiot turizam.
70
M-r Marija Ackovska
Imeno, bawskiot turizam pretstavuva najzna~ajna forma na turizam vo strumi~kiot region. Razvojot na ovoj turizam e povrzan so lokalitetot Bawa Bansko koj se nao|a na 12 km od Strumica na podno`jeto na
planinata Belasica, vo isklu~itelno ubava prirodna okolina. Kako priroden potencijal za razvoj na bawskiot turizam se koristat izda{nite
termo-mineralni izvori ~ija ekonomska valorizacija e ovozmoèna so
izgradbata na smestuva~kite i drugite kapaciteti.
Me|u smestuva~kite kapaciteti se istaknuva hotelot "Car
Samoil" koj e izgraden vo 1982 god. i e od B kategorija. Voedno, ovoj objekt
funkcionira i kako javna zdravstvena organizacija, odnosno kako prirodno lekuvali{te koristej}i gi izvorite na termalni vodi. Raspolaga
so 91 soba i 165 legla. Tehni~kata opremenost na hotelot e na relativno
dobro nivo. Imeno, ovoj objekt raspolaga so kompletno opremen del za
balneo terapija i medicinska terapija, so zatvoren poluolimpiski rekreativen bazen, so dobro opremen trim-kabinet i so drugi prostorii za
sport, rekreacija i zabava.
Vo 2000 godina vo ovoj objekt bile realizirini vkupno 34.242
no}evawa, od koi na stranskite otpa|aat nezna~itelni 1,68%. Vremenskata distribucija na turisti~kiot promet e relativno dobra, {to uslovuva visok stepen na iskoristenost na kapacitetite od 56,86 %. Strukturata na posetitelite e prete`no samci koi doa|aat preku Fondot za
zdravstveno osiguruvawe, a na~inot na nivnoto doa|awe e prete`no individualen.
Pokraj ovoj hotel, vo lokalitetot Bawa Bansko u{te se locirani
i Domot na penzionerite "Spiro Zahov" izgraden vo 1982 god. so kapacitet od 78 legla i odmorali{teto na ZIK Strumica izgradeno vo 1980
godina i e od C kategorija so kapacitet od 44 legla. Ovie smestuva~ki
kapaciteti se zna~itelno poslabo opremeni.
Osven spomenatite smestuva~ki kapaciteti vo ovoj turisti~ki
lokalitet postojat odmorali{teto na MVR i hotelot "Termica" koi se
objekti od zatvoren tip i so nezna~itelna komercijalna turisti~ka vrednost.
So cel da se podobri kvalitetot na uslugata na smestuva~kite
kapaciteti od ovoj lokalitet, se nametnuva potrebata od odredeni intervencii vo pravec na modernizacija i rekonstrukcija na postojnite
kapaciteti. Ova osobeno se odnesuva na hotelot "Car Samoil" koj kako
najreprezantativen objekt vo ovoj lokalitet ima potreba od odredeni
intervencii vo enterierot i eksterierot na objektot, kako i popravka na
nadvore{nata fasada koja e ruinirana i so toa estetski neprijatna.
71
Me|utoa, daleku pozna~ajni se nekoi su{tinski intervencii vo pravec na
kompjuterizacijata na rezervacioniot sistem i vklu~uvawe vo globalnite sistemi za rezervacii, kako i mo`nosta za implementacija na
internet-tehnologijata vo pravec na promocija i polesna pristapnost do
potencijalnite turisti. Kon podobruvawe na turisti~kata ponuda na objektot i zgolemuvawe na vonpansionskata potro{uva~ka zna~ajno e i otvorawe na internet-kafe vo ramkite na objektot.
Potrebata od animacijata na turistite, osobeno na onie stacionarnite kakvi {to se turistite vo bawskite objekti, bi se zadovolila so
angaìrawe na 1-2 animatori koi bi go osmisluvale slobodnoto vreme na
turistite. Angaìraweto na ovie lica ekonomski bi se valoriliziralo
preku prodolùvaweto na prestojot na turistite, kako i preku nivnoto
povtorno doa|awe.
Vo pravec na podobruvaweto na turisti~kata ponuda na ovoj objekt e i nejzinata diverzifikacija, odnosno voveduvawe na nova linija na
turisti~ki proizvodi. Imeno, pokraj rekreativnite, rehabilitaciskite i
le~ili{nite uslugi, vo ramkite na ovoj objekt bi moèla da se organizira i "klinika" za gubewe na telesnata teìna. Uslovi za razvoj na vakviot vid turizam vo objektot postojat. Dopolnitelno potrebno e
angaìrawe na nutricionisti, kako i fitnes i aerobik treneri. Interes
za participirawe vo vakviot turizam postoi, a vakvata mo`nost dosega
ne bila eksploatirana na teritorijata na Republikata.
Vo interes na ponatamo{niot razvoj na bawskiot turizam bi bilo
i intenziviraweto na stranskiot turisti~ki promet. Osoben interes za
bawskiot turizam postoi vo sosedna Grcija. Poradi toa, sklu~uvaweto na
odreden dogovor pome|u na{iot zdravstven fond so soodveten od Grcija
za me|usebna sorabotka i kompenzacija na me|usebno izvr{enite uslugi
bi pretstavuvalo zna~aen ~ekor vo me|unarodnata afirmacija na
bawskiot turizam vo Bawa Bansko.
Okolniot prostor na Bawa Bansko e pogoden za izgradba na sportsko-rekreativni objekti koi treba da ja zaokruàt turisti~kata ponuda na
ovaa bawa.
Isto taka, za potrebite na razvojot na turizmot vo strumi~kiot
region treba da postoi konzistentna strategija zad koja }e zastanat site
relevantni faktori za razvoj na turizmot vo ovoj region. Samo posvetenoto involvirawe na lokalnata samouprava, turisti~kite organizacii, drugite organizacii relevantni za turizmot, organizaciite na
gra|anite i samite gra|ani vo kreiraweto i implementiraweto na vak-
72
M-r Marija Ackovska
vata strategija moè da rezultira vo intenziviraweto na bawskiot turizam, kako i na vkupniot turisti~ki razvoj na regionot. Vo takviot proces,
mo{ne zna~ajna uloga treba da odigraat i turisti~kata propaganda i posredni~kiot faktor, koi preku promovirawe, odnosno privlekuvawe na
turistite, }e go dadat svojot pridones. Zna~aen pridones treba da se
dade i vo pravec na podobruvawe na komunalnata uredenost, ne samo na
turisti~kite lokaliteti, tuku i na priodnite pati{ta, kako i na samite
naseleni mesta i nivnata po{iroka okolina.
Pri intenziviraweto na razvojot na turizmot i utvrduvaweto na
negovite dimenzii, osobeno vnimanie treba da mu se posveti i na negovata ekolo{ka odr`livost, so cel da ne dojde do degradirawe na turisti~kite resursi. Samo takviot turisti~ki razvoj bi rezultiral vo
postignuvawe na posakuvanite ekonomski efekti i so minimizirawe na
nesakanite posledici.
73
OBRAZOVNATA STRUKTURA I AKTIVNOTO
NASELENIE VO STRUMI^KIOT REGION
Trudot kako faktor na razvojot se analizira preku promenite vo
brojnata sostojba na naselenieto i negovite socio-ekonomski karakteristiki. Vo ramkite na ovaa diskusija opfateni se regionalnata i
polovata struktura, kako i obrazovnite belezi na naselenieto, za 1994 i
2000 godina, so cel da se sogledaat nastanatite promeni vo toj vremenski
interval.
Strumi~kiot region opfa}a 6 op{tini i toa: Strumica, Bosilovo,
Vasilevo, Kukli{, Murtino i Novo Selo. Brojnata sostojba i strukturata
na naselenieto po oddelni op{tini i po pol e pretstavena vo Tabela 1.
Tabela 1
Broj i struktura (vo%) na naselenieto vo strumi~kiot region i op{tinite
spored pol, 1994 i 2000 godina
Op{ti-ni
Strumica
- region
Strumica
Bosilovo
Vasilevo
Kukli{
Murtino
Novo
Selo
1994
maì
Vkupno broj
%
èni
broj
%
Vkupno
2000
maì
broj
%
èni
broj
%
91047 46151
43868 21907
50,7 44896
49,9 21961
49,3
50,1
94076 47677
45307 22595
50,7 46399
49,9 22712
49,3
50,1
12476
11409
4682
6230
6375
5925
2426
3174
51,1
51,9
51,8
50,9
6101
5484
2256
3056
48,9
48,1
48,2
49,1
12865
11938
4827
6484
6601
6219
2496
3307
51,3
52,1
51,7
51,0
6264
5719
2331
3177
48,7
47,9
48,3
49,0
12382
6344
51,2
6038
48,8
12655
6459
51,0
6196
49,0
Izvor: RZS-Popis na naselenieto, doma}instvata, stanovite i zemjodelskite stopanstva vo Republika Makedonija, 1994 godina, kniga V, i Zavod
za statistika na R. Makedonija, Statisti~ki pregled br. 2.4.18, 2000
godina.
74
Podatocite pokaùvaat porast na naselenieto vo 2000 godina vo
odnos na 1994 za 3.029 lica ili za 3,3%. Pritoa, vo site op{tini pogolemo e u~estvoto na ma{kata populacija, osven vo Strumica, kade odnosot e 50,1% èni, nasproti 49,9% maì i vo dvete nabquduvani
godini.
Posebno zna~ajna struktura na naselenieto e obrazovnata, od
pri~ina {to ima golemo vlijanie na celokupniot socio-ekonomski razvoj
na strumi~kiot region. Vo ramkite na ovaa struktura akcent se stava na
pismenosta i {kolskata podgotovka na naselenieto po oddelni op{tini.
(Tabela 2)
Broj i struktura (vo%) na naselenieto vo strumi~kiot region,
spored nepismenost i {kolska podgotovka, 1994 godina
Vkupno
Vkupno
naselenaseleBez
nie na {kolnie na
vozrast
ska
vozrast
od 10 god. podgo- od 15 god.
i pove}e tovka i pove}e
Tabela 2
Strumicaregion
Br.
Strumica
Br.
Bosilovo
Br.
Vasilevo
Br.
Kukli{
Br.
Murtino
Br.
Novo Selo
Br.
%
%
%
%
%
%
%
76826
100,0
37148
100,0
10447
100,0
9417
100,0
3956
100,0
5237
100,0
10621
100,0
4715
6,1
1988
5,4
619
5,9
772
8,2
340
8,6
395
7,5
601
5,7
68794
100,0
33138
100,0
9438
100,0
8330
100,0
3550
100,0
4696
100,0
9642
100,0
[kolska podgotovka - stepen na obrazovanie
vi{o
i
nepiosnovi- neposmeni
vno sredno soko znato
26823 19050 18096 4552
273
39,0
27,7
26,3
6,6
0,4
8727
8357 12172 3735
147
26,3
25,2
36,7 11,3
0,5
4529
2943
1664
264
38
48,0
31,2
17,6
2,8
0,4
4366
2539
1257
135
33
52,4
30,5
15,1
1,6
0,4
2117
911
472
41
9
59,6
25,7
13,3
1,2
0,2
2412
1489
719
65
11
51,4
31,7
15,3
1,4
0,2
4672
2811
1812
312
35
48,5
29,1
18,8
3,2
0,4
Izvor: RZS-Popis na naselenieto, doma}instvata, stanovite i zemjodelskite stopanstva vo Republika Makedonija, 1994 godina, kniga V, str. 343
Spored podatocite od Popisot na naselenieto vo 1994 godina, od
vkupnata populacija na vozrast od 10 godini i pove}e, procentualnata
zastapenost na nepismeni lica e 6,1%. So najgolem broj lica zastapeni
vo ovaa kategorija po oddelni op{tini se karakterizira Strumica (1.988
lica) kade 5,4% od nejzinata populacija e nepismena, dodeka najmal broj
75
na nepismeni lica vo strumi~kiot region ima Kukli{ (340 lica ili 8,6%
od naselenieto vo ovaa op{tina).
Vo odnos, pak, na {kolskata podgotovka na naselenieto, duri 39%
od naselenieto vo strumi~kiot region e bez obrazovanie, {to sepak pretstavuva golem procent. Pritoa najgolemo e u~estvoto na licata so osnovno 27,7%, kako i na onie so sredno obrazovanie 26,3%, dodeka
zastapenosta na vi{oto i visokoto e najmala (6,6%).
[kolskata podgotovka nabquduvana po op{tini ukaùva deka vo
site, osven vo Strumica, najgolem e procentot na lica bez obrazovanie i
se dviì vo interval od 26,3% tokmu vo Strumica, do 59,6% vo Kukli{.
Vo odnos na kategorijata lica so osnovno u~ili{te najgolemo u~estvo od
31,7% e karakteristi~no za op{tina Murtino. Op{tina koja se izdvojuva
so najmnogu lica so zavr{eno sredno u~ili{te e Strumica (12.172 lica
ili 36,7% od naselenieto vo op{tinata), dodeka najmal procent od ovaa
kategorija zafa}a naselenieto vo Kukli{ (13,3%). Za socio-ekonomskiot
razvoj na strumi~kiot region osobeno zna~ajno e u~estvoto na licata so
vi{o i visoko obrazovanie. So ogled na toa deka Strumica e najgolema i
najbrojna op{tina, taa ima i najgolem procent na lica vo ramkite na ovaa
kategorija (11,3%), dodeka vo ostanatite intervalot na zastapenost e od
1,2% vo Kukli{, do 3,2% vo Novo Selo.
Mnogu zna~ajna kategorija na naselenie e aktivnoto naselenie,
odnosno rabotnata sila, koja ima ogromen pridones vo razvojot kako na
dràvata taka i na pooddelnite op{tini.
Za strumi~kiot region sostojbata na aktivnoto naselenie e pretstavena vo Tabela 3. Inaku od vkupniot broj na aktivni lica koi zafa}aat
48,1% od vkupnoto naselenie vo strumi~kiot region, 81,5% vr{at zanimawe. Po oddelnite op{tini, pak, procentot na aktivni lica se dviì vo
interval od 44,5% vo Kukli{, do 52,9% Murtino. Pritoa, od kategorijata
aktivni lica, najgolem procent na lica koi vr{at zanimawe e zabeleàn
vo op{tina Murtino 91,2% i Kukli{ 86,6%, a najmal vo op{tina
Strumica 76,7%.
76
Tabela 3
Broj i struktura (vo%) na vkupnoto naselenie spored aktivnost, vo
strumi~kiot region, 1994 godina
Lica so
Se
li~ni
izdrùvani
Aktivni
Vr{at
Se
lica
dohodi
lica
zanimawe
Strumica Br. 90398
43494
35444
9739
37165
region
%
100,0
48,1
81,5
10,8
41,1
Br. 43719
20936
16068
5432
17351
Strumica
%
100,0
47,9
76,7
12,4
39,7
Br. 12404
6108
5201
1111
5185
Bosilovo
%
100,0
49,2
85,2
9,0
41,8
Br. 11380
5170
4330
916
5294
Vasilevo
%
100,0
45,4
83,8
8,0
46,5
Br.
4675
2079
1801
388
2208
Kukli{
%
100,0
44,5
86,6
8,3
47,2
Br.
6206
3286
2997
556
2364
Murtino
%
100,0
52,9
91,2
9,0
38,1
Novo Selo Br. 12014
5915
5047
1336
4763
%
100,0
49,2
85,3
11,1
39,6
Izvor: RZS-Popis na naselenieto, doma}instvata, stanovite i zemjodelskite
stopanstva vo Republika Makedonija, 1994 godina, kniga V, str. 409
Sledstveno na pogolemiot procent na lica koi vr{at zanimawe,
vo op{tinite e zastapen pomal procent na izdrùvani lica (so najmalo
u~estvo se karakterizira Murtino 38,1%, nasproti 47,2% Kukli{), odnosno na lica so li~ni prihodi ( od 8,0% vo Vasilevo, do 12,4% vo
Strumica).
*
*
77
*
Iskra Stan~eva
PREDNOSTI NA STRUMI^KIOT REGION ZA
ORGANIZIRAWE NA AGRO-BERZA
Koga }e se spomene poimot "Agro-berza", stanuva zbor za pazarna
institucija koja ima za zada~a nepre~eno da ovozmoì koncentracija i
povrzuvawe na ponudata i pobaruva~kata, odnosno prodava~ite i kupuva~ite. Osnovnata dejnost na berzata e proda`ba na suficitarnite
zemjodelsko-prehranbeni proizvodi i nabavka na repromaterijali deficitarni na doma{niot pazar. Isto taka, vo zavisnost od trendovite na
pobaruva~kata, taa ovozmoùva naso~uvawe na proizvodstvenata funkcija kaj oddelni vidovi zemjodelski kulturi i pribli`no ja predviduva
visinata na cenata oddelno. Taa ovozmoùva povrzuvaweto i koncentracijata na ponudata i pobaruva~kata da se ostvaruva na opredeleno
mesto i vo opredeleno vreme. Prisustvoto na stoka, odnosno mostri e
isklu~eno. Namesto niv trgovcite se povikuvaat na posebni oznaki za
vidot, kvalitetot i potekloto na stokata. Se raboti po odnapred utvrdeni pravila, uzansi i standardi. Kako materijalna osnova na sevkupnoto berzansko rabotewe so zemjodelsko-prehranbeni proizvodi se pojavuva podgotovkata na gotoviot proizvod za izvoz, spored vkusot i afinitetot na potro{uva~ite.
Zemjodelskoto proizvodstvo vo Republika Makedonija se soo~uva
so brojni problemi vo procesot na reprodukcijata, podgotovkata na proizvodite za plasman i vo realizacijata na doma{en i stranski pazar.
Procesot na proizvodstvo se ostvaruva so repromaterijali od
uvoz koi imaat visoka cena i ~estopati se so lo{ kvalitet. Kako supstancija vo gotoviot proizvod namenet za pazar, ja zgolemuvaat proizvodstvenata cena, koja transformirana vo pazarna cena e mnogu visoka i nekonkurentna. Pokraj toa, tradicionalnata navika na proizvoditelite vo
78
Iskra Stan~eva
podgotovkata za plasman nadvor od priznatite svetski standardi go
stesnuva pazarniot prostor za realizacija spored barawata na
potro{uva~ite. Hiperprodukcijata na zemjodelskite proizvodi vo sveà
sostojba i prerabotka, vo otsustvo na organiziran sovremen otkup i plasman, otvora mo`nost za {irewe na siva ekonomija preku brojni prekupci,
nakupci i drugi formi na proda`ba.
Poradi site ovie prethodno navedeni problemi so koi se soo~uva
pazarot na zemjodelski proizvodi, vo Republika Makedonija se nametnala potreba od formirawe na agro-berza i sobirno-distributivni centri koi funkcioniraat vo svetskata praktika. Vo 1992 godina Vladata na
Republika Makedonija ja formira i konstituira novata prometna institucija pod ime "Agro-Berza". No, od osnovaweto do denes ovaa institucija
ni najmalku ne gi izvr{uva svoite funkcii, nema promtna proda`ba, sistem na podgotovka i organizirano proizvodstvo; nitu pak ima nekakvo vlijanie vrz eliminiraweto na nedostatocite vo trgovijata na doma{niot i
na stranskiot pazar. Nejzinata funkcija e svedena na slu~ajna proda`ba
na nekoi zemjodelsko-prehranbeni proizvodi preku oglasi vo dràvniot
pe~at i televizijata. Seto ova od pri~ina {to otsustvuvaat mnogu
su{tinski elementi na predmetot na berzanskoto rabotewe. Isto taka, ne
gi opfatila potrebnite uslugi za proizvoditelite i trgovskite pretprijatija.
Vo Makedonija vo istovreme pokraj JP "Agro-Berza" postojat i dva
pazara na golemo za proda`ba na zemjodelski proizvodi vo Skopje i vo
Strumica koi ne vr{at otkup i podgotovka na proizvodite po standardite
za berzansko rabotewe. Vo niv se odviva klasi~na proda`ba po viduvawe, na opredeleno mesto kade ne postoi aukciski sistem. Cenata ja
opredeluva proizvoditelot, prekupcite i nakupcite vo fiksen iznos.
Od ve}e navedenite pri~ini, se predlaga postojnata berza da se
transformira i pripoi kon idejata za novoformirawe na agro-berza vo
Strumica. Ova se temeli na faktot deka vo Strumica postojat dobro sozdadeni preduslovi za izgradba na "Agro-berza" od proizvodstven lokacionen aspekt i aspekt na postojnata potrebna infrastruktura za berzansko rabotewe. Ve}e izgradenite prerabotuva~ki kapaciteti za
prerabotka na gradinarski proizvodi vo regionot se solidna osnova za
prifat na site proizvodi koi ne gi ispolnuvaat standardite za berzanska i aukciska proda`ba.
Berzanskata proda`ba se ostvaruva, kako {to ve}e spomenavme,
vo posebna sala. Ne e potrebno prisustvo na stokata, taa e {ifrirana,
odnosno kodificirana po kvalitet. Toa se postignuva preku prethodno
79
podgotvitelni operacii (~istewe, ladewe, kalibrirawe, pakuvawe,
etiketirawe itn.). Operaciite se vr{at vo posebni prostorii koi baraat
posebna i specifi~na lokacija. Poso~enata lokacija vo gradot Strumica
e sosema pogodna za izgradba na objekti za aukciska proda`ba, za podgotovka na zemjodelskite proizvodi za berzanska proda`ba i berzanska
sala so site pridru`ni objekti. Povr{inskiot opfat iznesuva okolu 20
ha, {to e i premnogu za da se izgradat site sodrìni {to gi izvr{uva
agro-berzata i aukciskata proda`ba. Lokacijata e podednakvo oddale~ena
od site pogolemi proizvodstveni, trgovski i potro{uva~ki centri vo Republikata i dràvite {to né opkruùvaat. Prostorot kade {to treba da
se gradat objektite raspolaga so sanitetna voda za miewe na proizvodite
i ima uslovi za prifa}awe na otpadnite vodi preku reka koja e vo neposredna blizina na objektot. Vo neposredna blizina se nao|a i benziska
pumpa, kako objekt neophodno potreben za transportot. Isto taka, postoi
vodovod, kanalizacija, elektri~na energija, PTT i protivpoàrna
za{tita - seto toa ukaùva na ve}e sozdadeni preduslovi za konstruirawe i izgradba na novi objekti.
Regionot e poznat kako proveren gradinarski kraj vo Republikata.
Toj zafa}a 1/4 od vkupnoto gradinarsko proizvodstvo na dràvata. Vo
strukturata dominiraat proizvodi koi imaat hiperprodukcija i se predmet na izvoz so visok kvalitet. Od aspekt na ranogradinarskoto proizvodstvo vklu~eni se: domati, piperki, krastavici, bostan, ran kompir itn.
Gradinarskite proizvoditeli se zainteresirani za vloùvawe vo gradinarskoto proizvodstvo, no pod uslov da se obezbedi organiziran i siguren plasman so pro{iruvawe na pazarot nadvor od Republika Makedonija preku izvoz.
Zada~ite koi }e treba da gi ispolni berzata se slednive:
• da organizira kvalitetno organsko zemjodelsko proizvodstvo;
• da organizira prifa}awe na ponudata nameneta za pazar;
• da izvr{i podgotovka na proizvodstvoto spored globalnite evropski
standardi;
• da obezbedi plasman; i,
• da izvr{i nabavka na kvaliteten repromaterijal za potrebite na
proizvoditelite.
Seto ova dosega kaàno prakti~no }e ovozmoì da se otstrani
sivata ekonomija, veri`nata trgovija, nelojalnata konkurencija vo izvozot i uvozot, izbegnuvaweto na danokot, kako i da se zbogatat i stabiliziraat dràvnite fondovi i fondovite na pretprijatijata. So toa,
proizvoditelite postepeno }e steknat imix na dobri proizvoditeli, }e
80
Iskra Stan~eva
obezbedat siguren plasman po realni svetski ceni i sigurna i brza
naplata na svojata novosozdadena vrednost.
Regionot vo celina, a osobeno op{tinata Strumica, sozdava
mo`nost za vrabotuvawe na pove}e profili od vkupno 40-50 rabotnici vo
agro-berzata i vo podgotvitelnite punktovi vo drugite op{tini na u{te
25-30 rabotnici.
Zemaj}i gi predvid site gorenavedeni sostojbi, se smeta deka
postoi navistina solidna osnova za prifa}awe na predlogot za organizirawe na "Agro-berza" vo ramkite na strumi~kiot region.
*
*
81
*
EKONOMSKI INSTITUT-SKOPJE
II NAUÊN SOBIR
SEMEJNI BIZNISI I MO@NOSTI ZA
INVESTIRAWE I VRABOTUVAWE
83
REFERATI:
BIZNISOT VO SEMEJNA SOPSTVENOST E
[ANSA ZA INVESTIRAWE I VRABOTUVAWE
Voved: Zna~eweto na biznisite vo semejna sopstvenost
Dali znaeme {to se toa semejni biznisi? Iako izrabotiv
pove}e proekti vo oblastite na pretpriemni{tvoto, malite i srednite
biznisi, semejnite biznisi gi sfa}av kako ne{to malo, kako mali
biznisi. Mislev deka semejnite biznisi pretstavuvaat nekakov ekonomski
faktor, no ni oddaleku ne razmisluvav za nivnoto tolku su{tinsko i
strate{ko zna~ewe, nitu pak deka e potrebno da im se posveti nekakov
prioritet na istraùvawe i implementirawe vo ekonomijata na Republika Makedonija.
Temata na ovoj seminar e Semejnite biznisi i mo`nosti za investirawe i vrabotuvawe. Ovaa tema avtomatski gi nametnuva slednite
pra{awa: prvo, investirawe, odnosno kakov e dinami~kiot kapacitet na
finansiskite resursi na semejnite biznisi; vtoro, vrabotuvawe, kakov e
dinami~kiot kapacitet za vrabotuvawe vo ovoj sektor na biznisi; treto,
dali semejnite biznisi se generatori na idei za startirawa, rast i razvoj na biznisi; ~etvrto, koi se mo`nostite i barierite za razvoj na ovoj
sektor; i petto, kako vo vrska so toa treba da razmisluvame, odnosno vo
koi pravci da go reformirame i tranzitirame regulativno-ekonomskiot
sistem, a toj da bide vo funkcija na dinamizirawe na razvojot na semejnite biznisi.
1.Razmisluvawa za semejnite biznisi niz pet pra{awa
84
Problematikata za semejnite biznisi otvora golem broj novi
pra{awa, a tie osobeno se novi, nepoznati, nesfateni i neiskuseni za
zemjite vo tranzicija. I pokraj toa {to, istoriski, semejnite biznisi se
edna od najstarite formi na biznis, tie se pome|u poslednite oblasti
koi se sfateni i na koja po~na da í se posvetuva pogolemo vnimanie. Na
primer, vo nekolku razvieni zemji brojot na biznisi vo semejna
sopstvenost se dviì pome|u sedum i devet od deset biznisi od celokupniot broj na firmi vo tie zemji. Treba da obrneme vnimanie deka upotrebiv termin "biznisi vo semejna sopstvenost" ili "biznisi vo dominacija na semejna sopstvenost". Zatoa odlu~iv prezentacijata na ovaa
tema da ja po~nam so pra{awa {to se vo vrska so faktite za semejnite
biznisi.
Dali slednive pra{awa se aktuelni za semejnite biznisi vo
Republika Makedonija?:8
1. "Lu|eto .. se svrtuvaat kon semejnite biznis-potfati so nade` za uspeh,
sigurnost i ~ove~ki vrednosti". Od ona {to ste go ~itale i od ona na {to
moè da ve upati va{eto iskustvo, dali mislite deka takvite nadeì se
realni? Koi se pozitivnite strani, a koi se negativnite strani na
biznisite vo semejna sopstvenost?
2. Spored soznanijata, mnogu bra~ni parovi se soglasuvaat deka vo biznisot nema da bidat poedine~en "gazda". Koi se prednostite, a koi nedostatocite na tradicionalnite hierarhiski odnosi na rabotnoto mesto? Kako
moàt parovite da gi razre{uvaat nesoglasuvawata vo vrska so celite,
strategijata i taktikite vo slu~aj sekoj od niv da e ramnopraven biznispartner?
3. Istraùva~ite za oblasta na semejnite biznisi predlagaat regularni sostanoci na koi ~lenovite na semejstvoto imaat ednakvi
mo`nosti za da komuniciraat ~esno so drugite ~lenovi i toa kako za
operativnite problemi taka i za planovite za razvoj na dolg rok.
Dokolku ste vie odgovoren za takvi sostanoci kakvi osnovni pravila bi vostanovile?
4. Dinamikata na semejstvoto }e ima neizbe`ni pozitivni vlijanija, no i
zakani {to moàt da go o{tetat funkcioniraweto na biznisot, pa duri i
da go uni{tat. Dali e mo`no, kako {to sugeriraat istraùva~ite, da se
8
Wemdy C. Handler; "The family Venture"; "The Entrepreneurial Venture"; Harvard
Business School; 1992
85
postavat granici taka {to semejnite tenzii da ne se prenesuvaat vo
biznisot? [to moàt da napravat ~lenovite na semejstvoto so cel da gi
minimiziraat tenziite za vreme na rabotata vo biznisot?
5. Koi se prednostite, a koi se negativnostite od vleguvaweto na nesemeen ~len vo biznisot? [to moàt da napravat ~lenovite od semejstvoto
za da mu obezbedat na nesemejniot vraboten da se ~uvstvuva dobrodojden,
angaìran i pridruèn vo biznisot?
2. Fakti za semejnite biznisi vo Anglija i SAD9
•
•
•
•
•
•
•
9
75% od site biznisi vo Anglija se semejni biznisi. Se procenuva
deka preku 50% od site vraboteni se vraboteni vo semejnite biznisi,
no, iznenaduva~ki e vo kolku golemo zaostanuvawe sme vo obezbeduvaweto na znaewe, poddr{ka i pomo{ na semejnite biznisi.
Samo 30% od semejnite biznisi se nasleduvaat od vtorata generacija, pomalku od dve tretini ja preìvuvaat vtorata generacija i
samo 13% preìvuvaat niz tretata generacija.
Primarna cel na semejnite biznisi e da obezbeduva vrabotuvawe za
~lenovite na semejstvoto i toa na menaxment pozicii. Ovaa strategija ~estopati vodi kon ispu{tawe na {ansi za biznis na sreden rok.
Semejnite biznisi voobi~aeno se stresni; naj~esto vnatre{no se
prezemaat rizi~ni situacii i menaxment {to e nad mo`nostite na
biznisot, a namesto toa, da se pobaraat nadvore{ni investitori ili
menaxment.
(Vo Evropa) Angliskite sopstvenici-menaxeri se na posledno mesto
vo procesite na vostanovuvawe na dinastii na semejni firmi i
imaat najmlada stapka na izleguvawe od semejnite biznisi (59
godini).
Naj~esto, semejniot biznis funkcionira neefikasno ili duri i
propa|a poradi lo{ menaxment na kompleksnite i emotivnite
aspekti.
Sekako deka onie (decata) koi imaat namera da se pridruàt (kon
semejniot biznis) se svesni za vrednosta na rabotata i toa kako za
sebe taka i za kompanijata. I pove}e od toa, tie se svesni za problemite {to moàt da iskrsnat vo raboteweto so svoite roditeli,
kako i so kolegite vo biznisot.
Family business in the UK and US; www/ffi/looking/fbfacts/uk/us
86
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Pove}eto biznisi vo semejna sopstvenost se "mikro" biznisi koi
vrabotuvaat do 5 lu|e. Zanemarlivo e u~estvoto na semejni biznisi
{to vrabotuvaat do 100 lu|e.
Bitnite aspekti na kratokoro~en plan vklu~uvaat: komunikacija vo
semejstvoto; problemi vo vrska so administrativni optovaruvawa;
otstranuvawe na barieri. Na sreden rok aspektite treba da se fokusiraat na uspe{nost vo planiraweto i re{avaweto na nedostatokot na ve{tini.
60% od semejnite biznis-aktivnosti se kontrolirani od prvata generacija, samo 30% od vtorata generacija i samo 10% od tretata generacija.
Najgolemo vnimanie pri identifikacijata na semejnite ~lenovinaslednici treba da se obrne na nedostatokot na biznis-ve{tini i
personalen menaxment i toa treba da bide pridruèno so ve{tini za
strategija i ve{tini za marketing.
50% od istraènite semejni biznisi sé u{te ne go identifikuvale
naslednikot (sukcesorot), a pomalku od polovina od identifikuvanite naslednici imaat èlba da prodolàt so semejniot
biznis.
Mnogu golem broj od istraùvanite biznisi vo semejna sopstvenost se
àlat na administrativni barieri. Za toa tro{at mnogu vreme od
rabotniot den. Vo po~etnite fazi na razvoj na biznisot, osnova~ite
na semejnite biznisi ne razmisluvaat za naslednicite, identifikuvaweto na naslednicite go zapo~nuvaat mnogu podocna.
Re~isi dve tretini od identifikuvanite naslednici rabotat za
drugi biznisi.
Re~isi ~etvrtina od istraènite biznisi vo semejna sopstvenost ne
zacrtale ostavinska èlba, koja pak dava jasna slika za idninata na
sopstvenosta.
(SAD) Najgolemiot del od amerikanskoto bogatstvo leì vo biznisite
{to se vo semejna sopstvenost. Nivnoto u~estvo iznesuva od 80% do
90% vo vkupniot broj na site biznisi.
Rakovodeweto na 42,7% od semejnite biznisi }e se prenese na "druga
raka" do 2002 godina.
Pove}e od 25% od semejnite firmi o~ekuvaat deka sledniot pretsedatel (CEO; Chief Executive Officer or President) }e bide èna; pomalku
od edna tretina od istraènite imaat napi{ano (napraveno)
strate{ki planovi; 44% gi imenuvaa svoite smetkovoditeli kako na-
87
•
•
•
•
•
•
•
•
•
jdoverlivi sovetnici, a duri 84,6% od smetkovoditelite se imenuvani kako prv, vtor ili treto rangiran sovetnik.
Pove}e od 30% od semejnite biznisi ja doìvuvaat vtorata generacija. 12% od niv se sé u{te ìvotosposobni za tretata generacija,
a samo 3% od semejnite biznisi operiraat vo ~etvrtata generacija.
Planiraweto na sukcesijata e oblast za koja sopstvenicite sé pove}e
se interesiraat. Toa e posledica na dolgogodi{noto iskustvo vo
biznisot. Vo pra{awe e kako bogatstvoto da se prenese na semejstvoto, no ne kako bogatstvo tuku kako biznis.
Do 2005 godina site osnovopolo`nici na semejnite biznisi (vo
smisla na osnovopolo`nici vo vremenskiot period do i po Vtorata
svetska vojna) }e bidat umreni ili penzionirani. Toa pak vo istorijata na SAD }e predizvika najgolem proces na sukcesija i transfer na
kapital. Se procenuva deka do 2040 godina }e se transferira okolu
4.000 milijardi dolari neto kapital, a vo slednite 20 godini }e se
transferira u{te 8.000 milijardi dolari.
Neadekvatnoto dràvno planirawe i nesoodvetnoto podgotvuvawe za
transferot na kapital na slednata generacija }e predizvika kolaps
na golem broj biznisi, osobeno kaj onie semejstva {to nema da imaat
pari da gi platat danocite. Smrtta na osnova~ot e pri~ina za 47,7%
na tranzicii na biznis-kapitalot ili pri~ina za propa|awe na firmite.
25% od postarata generacija koja gi drì akciite na semejniot biznis
edvaj da znae da sostavi testament; 81% sakaat biznisot da ostane vo
semejstvoto; a 20% nemaat doverba vo slednata generacija vo smisla
deka taa }e umee da go vodi biznisot.
78% od site novi rabotni mesta vo SAD vo periodot od 1977 do 1990
se kreirani od semejni biznisi?
37% vo For~un 500 kompanii se semejni biznisi; 60% od site javni
kompanii se pod kontrola na semejstva.
60% od site vrabotuvawa se vo semejnite biznisi, 78% od site novootvoreni rabotni mesta se kreirani od semejnite biznisi, preku
50% e u~estvo vo BDP i okolu 65% od site isplateni plati se isplateni vo semejnite biznisi.
Eden od najva`nite prioriteti za semejnite biznisi ne e samo
transferot na finansiskoto bogatstvo na slednata generacija, tuku
isto taka i transferot na vrednostite {to go opkruùvaat toa
bogatstvoto. Prioritetnite vrednosti vklu~uvaat: ohrabruvawe na
88
decata da zarabotuvaat sopstveni pari, filantropija, da volontiraat i sli~ni vrednosti.
3.Novo sfa}awe za biznisot vo semejna sopstvenost
Iskustva (studiski slu~ai) od Republika Makedonija
3.1.[to e toa semeen biznis?
Otkako gi razbranuvavme razmisluvawata za semejnite biznisi,
da se obideme da definirame {to e toa semeen biznis. No, definiraweto da go napravime vo edna nova svetlina, vo opkruùvawe na novite procesi za evropskite integracii i globalizacija i vo smisla na
ogromnoto zna~ewe na semejnite biznisi za investiraweto i vrabotuvaweto vo Republika Makedonija.
"Jasno e deka, iako vie so va{eto semejstvo ste edinstveni,
predizvicite so koi se soo~uvaat poedine~no ~lenovite na semejstvoto
ne se edinstveni. Zatoa prvoto pravilo za uspe{no startirawe i funkcionirawe, a potoa za rast i za transfer na semejnata firma e: spodeluvajte gi informaciite so ~lenovite na semejstvoto i toa kako aktivno
taka i neaktivno. Dokolku taka se pravi }e se izbegnat mnogubrojnite
problemi".10
[to e toa semeen biznis? Definicijata e ednostavna. Semeen
biznis e sekoj onoj biznis kade mnozinstvoto na sopstvenosta ili kade
kontrolata na biznisot e vo racete na semejstvoto, no vo koj ima dvajca
ili pove}e ~lenovi od semejstvoto. Toa e kompleksen i dualen sistem.
Biznisot ednovremeno e sostaven od semejstvo i biznis. ^lenovi na semejstvoto se vo biznisot i tie pretstavuvaat delovi od sistemot na
zada~i (biznisot), no i delovi od semejniot sistem. Ova podrazbira deka
ovie dva sistemi se preklopuvaat. Oblasta na preklopuvawe e prostor
kade se sozdavaat konflikti. Zo{to? Zatoa {to sekoj sistem ima
sopstveni pravila, ulogi i barawa od ~lenovite. Na primer, semejniot e
emotiven sistem, sistem vo koj se va`ni odnosite na lojalnost, na grià i
qubov. Vleguvaweto vo toj sistem se slu~uva so ra|aweto, a ~lenstvoto e
bez izbor i neprekinato. Ulogata koja se ima vo semejstvoto: ma`/tatko,
èna/majka, dete/brat/sestra, so sebe nosi odredeni odgovornosti i
o~ekuvawa. Osven toa, semejstvata imaat sopstveni stilovi na komu10
Prof. nancy Bowman-upton, "Transfering Management in the Family-Owned business"; institut for Family Business; waco, Texas; 2000
89
nicirawe, no i stilovi za razre{uvawe na konfliktite. Zatoa, semejstvata potro{ile godini na praktikuvawe. Tie stilovi moè da bidat
dobri za odredeni semejni situacii, no moè da ne bidat soodvetno dobar na~in za razre{uvawe na raznovidni konflikti vo biznisot.
Nasproti semejniot sistem, biznis-sistemot e neemocionalen i
toj sistem mora da se temeli na dogovor. Vleguvaweto na semejni ili
nesemejni ~lenovi vo toj sistem mora da se temeli na iskustvo, ve{tini
(ekspert za) i potencijal za biznis na li~nosta. ^lenovite se kontingent
(resurs) koj se stava vo funkcija, a funkcioniraweto materijalno se nagraduva. Kako {to se pravilata za ulogite vo semejniot sistem taka i
ulogite vo biznisot (uloga na menaxer, uloga na rabotnik, uloga na
sopstvenik ili uloga na sopstvenik na akcii) so sebe nosat specifi~ni
odgovornosti i o~ekuvawa. Nasproti semejniot ambient koj, na primer,
ima emotivna forma na komunikacii, biznisot ima svoi specifi~ni i
sopstveni stilovi na komunikacii, specifi~nosti vo razre{uvaweto na
konfliktite i specifi~ni stilovi vo praveweto i donesuvaweto na odluki.
Konflikti se pojavuvaat koga ulogite na akterite specifi~ni za
edniot sistem se prenesuvaat vo drugiot sistem, koga {emite za komunikacija koristeni vo eden od sistemite se koristat vo drugiot sistem ili
koga stilovite na pravewe odluki i odlu~uvaweto se prenesuvaat od
eden vo drug sistem.
Na primer, konflikti moè da se pojavat poradi me{awe na
ulogite pome|u roditelot i deteto, poradi me{awe na ulogite pome|u
bratot i sopstvenikot ili pome|u maòt i ènata i toa nezavisno dali
ènata pripa|a samo na semejniot sistem, a nejziniot ma` i sin vo semejniot i vo biznis sistemot. Vo taa smisla, treba da se razmisluva i za
site drugi mo`ni kombinacii na funkcii i ulogi pome|u dvata sistemi,
odnosno za kombinaciite pome|u akterite i komunikaciite ili stilovite
vo praveweto na odluki. Moèbi nekoja dobro igrana uloga vo semejniot
sistem kako takva uloga ne soodvetstvuva vo biznis-sistemot.
Semejnite {emi za komunikacija ne sekoga{ se soodvetni za
biznisot i dokolku tie kako takvi se primenuvaat vo biznis-sistemot, se
slu~uvaat nepovolni situacii.
Preklopuvaweto na sistemite (pome}u semejstvoto i biznisot) e
o~igledna oblast-generator na konflikti, protivstaveni interesi, celi,
strategii i sl. Nekoi semejstva im davaat prednost na semejnite problemi vo odnos na problemite vo biznisot, a nekoi drugi semejstva pravat
obratno. Takvite semejstva ne se obiduvaat da gi balansiraat tie dva
90
(antipoda) protivstaveni vidovi na problemi. Na primer, takov konflikt e re{avaweto na semeen problem kako {to e vrabotuvawe na nekoj
podale~en rodnina na maòt koj e nevraboten, ili da se dade pozicija vo
firmata na nekoj rodnina na ènata za koja toj (rodninata) ne e kompetenten, ili da se ignoriraat potrebite na personalot vo kompanijata, a sekoga{ da se izleguva vo presret na potrebite na semejnata lojalnost, ili
ènata postojano da konstatira deka taa e daleku pokvalitetna od
najkvalitetniot nerodninski menaxer vo semejnata firma i sli~no.
Pridruùvaweto na ~lenovi od semejstvoto vo biznisot moè da
se slu~i vo slednite tri generalni fazi:
• Startirawe na biznis-potfat zaedno so ~lenovi od semejstvoto.
• Priklu~uvawe na ~lenovi od semejstvoto vo koja bilo faza na rast,
tranzicija i razvoj na biznisot.
• Pridruùvawe na vtora ili treta generacija vo biznisot, pred sé, vo
smisla na nasleduvawe na biznisot (sukcesija).
3.2.Startirawe na biznis-potfat so ~lenovi od semejstvoto
Startiraweto biznis so ~lenovi od semejstvoto ima svoi prednosti. Na primer, takvi prednosti se: po~etnite rashodi i eventualnite
zagubi moè polesno da se spodelat, a isto taka i podocne`nite dobivki
polesno se rasporeduvaat. Biznisot ovozmoùva semejstvoto da bide
zaedno, semejnite ~lenovi mnogu dobro gi poznavaat prednostite i nedostatocite na svojot partner, imaat razvieni stilovi na komunicirawe,
i toa se osnovnite pri~ini zo{to bra~nite parovi izbiraat da odat
zaedno vo biznis.
Slu~aj 1: Bra~niot par Jovan i Marija insistiraat deka tie
pove}e bi rabotele eden za drug otkolku da rabotat za koj bilo drug. Tie
dizajnirale studio za produkcija na TV emisii i reklami. \or|i i Vesna
se sopstvenici na fabrika za sladoled, tie veruvaat deka nivnoto proizvodstvo bi bilo nevozmo`no da go "teraat" dokolku ne bi rabotele
zaedno. Obajcata se entuzijasti za svojot biznis taka {to so koj bilo od
niv da zboruvate za biznisot e isto, }e slu{nete isti razmisluvawa.
Slu~aj 2: Firmata e registrirana za proizvodstvo na ko`na galanterija.
Biznisot go zapo~navme orta~ki. Sopstvenici (partneri) sme mojata }erka
koja ima 19 godini i jas. Taa sé u{te steknuva ve{tini za proizvodstvoto
i biznis-ve{tini. Kaj nas sé u{te nema soodvetni u~ili{ta za obrazovanie za dizajn vo oblasta na koàrstvoto i dizajnot. Pod toa podrazbiram efikasno i efektno prenesuvawe na ve{tini za dizajnot no i
91
umeewe za biznis-menaxmentot. Zatoa }erka mi idnata godina }e go prodolì obrazovanieto vo Italija. Kaj nas situacijata e jasna, nie sme
partneri vo biznisot i }e ostaneme partneri. Sakam da razvivame biznis
so tradicija, kako {to ima nekoi firmi vo Grcija koi se stari i po 200
godini, a firmite i biznisot se prenesuvaat od koleno na koleno. Zasega,
osven pozitivni strani za semejnite biznisi ne moàm da sogledam {to
bi bilo negativno kaj takvite biznisi.
Slu~aj 3: Na svoive 60 godini startiravme semeen biznis vo oblasta na
stolarijata. Osnovniot motiv be{e da se obezbedi vrabotuvawe za moeto
potesno i po{iroko semejstvo. Moite dve deca se so visoko obrazovanie,
a i nivnite sopruzi. Nekoi od niv se vraboteni vo ovaa firma, a nekoi vo
drugi firmi, no i tie {to rabotat vo drugi firmi popladne i za vreme
na vikendite pridonesuvaat vo semejniov biznis. Mislam deka se potrebni razni vidovi na obuka za problemite i mo`nostite za razvoj na
semejnite biznisi. Nie sme dràva so poinakvi istoriski sfa}awa za
ekonomijata. Toa sega e minato, a nie nemame iskustvo za biznisot, a
osobeno za semejnite biznisi.
No partnerstvoto moè da bide i mnogu te{ko. Toa moè da ima
seriozni implikacii za semejnite odnosi. Se pojavuvaat konflikti vo
vrska so kontrolata, a toa osobeno e problemati~no dokolku partnerite
imaat razli~ni idei za toa kako da se "tera" biznisot i vo takvi slu~ai
partnerite nemaat èlba za kompromisi. Ponatamu, se pojavuvaat problemi koi se povrzani so sfa}awata za "fer" i ednakvost vo procesite na
raboteweto i takvite konflikti se povrzani so toa koj kolku pridonel vo
sozdavaweto na profitot. Takvite nedorazbirawa duri moàt i da go
uni{tat biznisot.
Slu~aj 4: Poradi takvi nedorazbirawa Nikola i Sowa svojot inaku mnogu
uspe{en biznis go podelija vo dve nezavisni kompanii. Tie ne se soglasuvaa za razvojot na svojata kompanija. Edniot insistira{e za edna
nasoka na razvoj, a drugiot za sosema druga nasoka.
Slu~aj 5: Osnovniot proizvod na mojata firma e ketering uslugi. Osven
toa, imam i pogolem broj na akcii vo drugi dve firmi. Za ovie uslovi
moè da kaàm deka kapitalot na firmata e golem. Pokraj mojot sin, vo
firmata se vraboteni u{te 16 lu|e. Jas imam dva sina. No kako {to
prstite na rakata ne se isti taka e i so decata. Edniot ima sposobnosti i
saka da razviva ve{tini za ovoj biznis, a drugiot saka da si raboti svoja
rabota. Zatoa edniot sin }e go nasledi biznisot. Iako se trudam da
bidam ramnopraven kon svoite deca, mi se ~ini deka onoj {to ne raboti
vo ovaa firma poradi toa {to ne saka e pomalku zadovolen.
92
Dokolku sakate od po~etok da vlezete vo biznis so eden ili
pove}e ~lenovi od svoeto semejstvo, va`no e da sfatite deka vie vleguvate vo biznis-relacii. Treba da napravite zaedni~ki plan za menaxment na idninata. Fatalno za ìvotot po biznis-potfatot e dokolku mislite deka takvite aspekti se "sfateni" samo poradi toa deka "sé e semejno". Vo taa nasoka, osobeno e va`no da se ras~isti za slednite raboti:
• Koj e vode~kiot pretpriema~?
• Koi se specifi~nite silni i slabi strani na sekoj ~len od timot?
• Koi se iskustvata za posebnite oblasti od biznisot na sekoj od
~lenovite?
• Koi se specifi~nite odgovornosti?
• Kolku pari sekoj od niv }e investira vo biznisot i kako }e se deli
neto profitot i neto vrednosta na biznisot?
êstopati ~lenovite na semejstvoto {to se vo biznisot imaat
problemi vo me|usebnoto "~esno i so li~na èlba" komunicirawe.
Osobeno e zna~ajno da se diskutira so profesionalen manir za biznisopciite. Kone~no, semejstvoto mora da odlu~i vo kakvi okolnosti i vo
kakvi formi }e se voveduvaat lu|e vo biznisot, a tie da ne se ~lenovi na
semejstvoto. Se razbira deka obezbeduvaweto na striktno zadrùvawe na
apsolutna semejna kontrola na biznisot moè da pretstavuva limitira~ki faktor za rastot na biznisot poradi toa {to se ograni~uva
pridruùvaweto na potencijalni biznis-partneri.
3.3.Pridruùvawe na nov semeen ~len vo nekoja od
fazite na razvoj na biznisot
Slu~aj 6: Edna èna ima moden konfekciski du}an koj go vodi zaedno so
svojata sestra. Pomladata sestra neodamna se priklu~i kon biznisot poradi toa {to í be{e ovozmoèna pogolema avtonomija vo raboteweto.
Postarata sestra sega e zadovolna od rabotata na svojata pomlada sestra.
Slu~aj 7: Pred dve godini mojot ma` be{e opredelen da go ubedi mojot
tatko za va`nosta na ekspanzijata. Po dolgoto nategawe i prepirki tatko
mi re~e "vaì". No toa be{e samo po~etokot na sekojdnevni prepirki i
konfrontacii. Tatko mi i maòt mi zapo~naa da se raspravaat pred
vraboteniot personal, po~naa nenamenski da tro{at pari. Dokolku za toa
razgovaraa pred da se vraboti mojot ma` vo firmata, mnogu od konfliktite odnapred }e bea razre{eni.
93
Slu~aj 8: Sopstvenikot na edna semejna trgovska firma, ~ij kapital
sopstvenikot go procenuva na pove}e milioni evra, veli: "vo mojata
firma se vraboteni pove}e od 100 lu|e. Trgovski du}ani i magacini imam
vo nekolku gradovi vo Makedonija. Vo firmata rabotat i moite deca, a
mojata èna e doma}inka. Semejstvoto i èna mi se silna poddr{ka za
biznisot. Decata ve}e steknaa odredeno iskustvo za menaxment vo biznisot. No toa sé u{te ne e dovolno. Jas naskoro delumno }e se povle~am od
biznisot, no toa naskoro }e bide po pove}e od pet godini. Se razbira, ako
me sluì zdravjeto. Pod delumno povlekuvawe podrazbiram deka menaxmentot na biznisot vo sé pogolem obem }e go prepu{tam na najstariot sin.
Neodamna najstariot sin zapo~na da mi sugerira da prenamenime eden od
glavnite magacini lociran vo trgovskiot centar vo biznis so tezgi koi }e
gi izdavame pod kirija. Jas ne veruvav vo taa ideja, no sin mi mi prave{e
ogromen pritisok. Na kraj se soglasiv. Denes, po pove}emese~no rabotewe
so biznis-tezgi i otkako sin mi se uveri deka toj biznis ne mu odi i ne go
saka, povtorno }e se vratime na prvobitniot biznis. Se napravija golemi
nepotrebni tro{oci. Sepak sin mi izvle~e pouka i iskustvo deka treba
da go raboti ona {to go znae. Moèbi }e be{e podobro, a sekako deka }e
be{e poevtino dokolku sin mi takvo iskustvo stekne{e niz nekakvi obuki
za biznis. Za akcionersko dru{tvo pri transfer na biznisot ne razmisluvam. Jas }e bidam sopstvenik na firmata, a ponatamu }e vidime.
Slu~aj 9: Jas sum sopstvenik na fabrika (35 godini). Tatko mi mnogu mi
pomaga{e i sé u{te mi pomaga vo razvojot na biznisov. Jas mislam deka
toj toa go pravel i go pravi zatoa {to sme semejstvo. Ednostavno, toj e
mojot tatko. Toj od sekoga{ bil privatnik i jas sum nau~il mnogu od nego
za biznisot. Moite deca se mnogu mali. Jas sega razmisluvam samo za
rabotata. Semejnite biznisi se ogromen finansiski potencijal i potencijal za vrabotuvawe.
Slu~aj 10: Edna mlad ~ovek koj e aktiven vo semejniot biznis za pe~atawe
zboruva za svoite po~etni tenzii i problemi: "Ima{e mnogu nategawa.
Jas sakav da se otkaàm od biznisot dvaesetina pati. Tatko mi me
otpu{ta{e 20-tina pati. Jas nego go otpu{tav 20 pati. Nie zaemno se
otpu{tavme. No, stanuvavme sé pobliski".
Pri pridruùvaweto na nov semeen ~len vo fazite na rastot i
razvojot na biznisot treba da se razmisluva za slednite aspekti:
• [to e to~no oblasta na odgovornost na sekoj od ~lenovite na semejniot biznis i komu toj ili taa mu odgovara?
• Kakva e kompenzacijata: plata, bonusi, u~estvo vo neto kapitalot ili
vo akciite ili nekakov miks na seto toa?
94
•
•
[to }e se napravi vo slu~aj na nesoglasuvawe ili dokolku nekoj od
~lenovite na semejniot biznis se razo~ara vo raboteweto ili se
razo~ara vo svoite o~ekuvawa?
[to moè da se stori dokolku semejniot ~len go izmeni svoeto
sfa}awe?
3.4.Pridruùvawe na pomladite generacii vo
semejniot biznis ili nasleduvawe
Pri pridruùvawe na prvata pomlada generacija vo biznisot se
pojavuvaat tri razli~ni vidovi na konfrontacii:
Prvata e klasi~niot problem na sopstvenik koj ne moè da zamine. Za
najgolemiot broj na osnova~i kompanijata e nivno dete koe mnogu go sakaat. Osnova~ot ne moè da stoi nastrana od biznis-aktivnostite i da se
prisposobi na novata pasivna uloga. Roditelite ne sakaat da primaat
naredbi od svoite deca. êstopati vtorata generacija na pretpriema~i
poprimaat sindrom na li~nosti koi permanentno ~ekaat. "Za sre}a, tatko
mi po~ina samo edna godina otkako jas stapiv vo semejnata firma".
Vtorata e problemot na pove}e semejni naslednici. Koj }e bide onoj {to
}e go vodi biznisot?
Tretata se komplikaciite koi proizleguvaat od raznorodnite
semejni dinamiki i konflikti. Granicite pome|u semejniot ìvot i
biznis-ìvotot treba da bidat jasni.
Slu~aj 11: Jas sum sopstvenik na ovaa fabrika za proizvodstvo na
cevki. Kapitalot na fabrikava teì desetici milioni evra. Brojot na
vraboteni e preku 50. Postojano investiram vo novo, pred sé vo novi proizvodni ma{ini, no i vo marketing i lu|e. Moite deca rabotat vo firmata. Nabrgu }e se penzioniram. Na moite pravnici im dadov zada~a da ja
transformiraat firmata prvo vo semejno akcionersko dru{tvo. Akcioneri }e bideme jas, èna mi i decata. Najgolem broj na akcii }e imam jas.
Podocna firmata moè da se pro{iri vo akcionersko dru{tvo i so nadvore{ni akcioneri. Ako toa ne go napravam, firmata }e propa|a. Se pojavuvaat konflikti pome|u semejnite ~lenovi i nadvore{nite ~lenovi vo
biznisot. Mene mi trebaat prvoklasni menaxeri. Niv treba da gi platam
spored principot na efikasnost. Moite deca, a ve}e utre{ni akcioneri,
sé u{te treba da u~at od tie menaxeri. Treba da razberat deka nivniot
profit zavisi od menaxerite, a menaxerite treba dobro da se platat. Od
druga strana, profitot ne treba da se tro{i za li~ni potrebi, tuku da se
investira vo biznisot.
95
Slu~aj 12: Ovoj du}an za proizvodstvo na testenini go osnoval
tatkoto na mojata èna. Dedo mi sé u{te raboti vo ovoj biznis. Toj rabotel na starinski na~in i sé u{te razmisluva na starinski na~in. Jas sakam da go pro{iram biznisot so novi proizvodi za pazarot i so nov pazaren pristap. Sakam sé pove}e da go razvivame biznisot vo pravec na pogolem broj proizvodi, a proizvodite da gi distribuiram preku golemite
super-marketi kako {to se "Vero" i "Tineks". Zna~i, ova e semeen biznis.
Jas sum po profesija muzi~ar, no vo muzikata nema pari. Zatoa go rabotam ovoj biznis. Odnosite vo biznisot pome|u dedo mi, èna mi i mene sé
u{te ne se jasni. Osven toa, iako mojot dedo ja sogleduva ispravnosta na
mojata koncepcija za razvoj, sé u{te imame nedorazbirawa za toa kako
pazarno da se razvivame. Najverojatno }e se pojavat pogolemi problemi
otkako mojot dedo }e ja zagubi sposobnosta za biznisot. Navreme treba da
se razgovara za idninata na biznisot, no nie toa ne go pravime, kako da
se pla{ime od takvi razgovori. Toa, pak, vlijae na dinamikata na razvojot na biznisot.
Slu~aj 13: Mojata kompanija e biznis za proizvodstvo na sofisticirani i
kompjuterizirani proizvodni ma{ini. Pazarot ni e niz celiot svet. Iako
imam 56 godini, sé u{te ne sum odlu~il, a ne sum ni razmisluval podlaboko {to }e pravam so mojata kompanija. Dali so moeto povlekuvawe }e
ja prodadam firmata i }e go zemam neto kapitalot, dali firmata }e ja
transformiram vo semejno akcionersko dru{tvo ili pak sopstvenosta na
biznisot }e ja prenesam na ~lenovite od semejstvoto vrz osnova na nekoja
druga partnersko-pravno regulativna forma.
4.Aspekti na semejnite biznisi
Na slednite aspekti treba da se obrne posebno vnimanie zatoa
{to pove}eto od semejnite biznisi se soo~uvaat so niv:
• Participacija - koj moè da participira vo semejniot biznis i pod
kakvi okolnosti.
• Liderstvo i sopstvenost - kako da se podgotvi slednata generacija so
cel da ja prezeme odgovornosta za biznisot.
• Pu{ti go da zamine - kako da mu se pomogne na pretpriema~ot da
zamine od semejniot biznis.
• Likvidacija i dràvni danoci.
• Privlekuvawe i zadrùvawe na nesemejni izvr{ni menaxeri.
• Kompenzacija na semejnite ~lenovi - ednakvost nasproti zasluga.
96
•
•
Sukcesori - koj da se izbere i kako da se izbere pome|u brojnite
naslednici.
Zajaknuvawe na semejnata harmonija
Menaxment na konfliktite i stresovite vo semejniot biznis
moè da se napravi so slednite tri posledovatelni ~ekori:
• Identifikuvajte gi aspektite {to se pri~initeli na konfliktite i
stresovite.
• Diskutirajte za toa so semejstvoto.
• Izmislete politika za spravuvawe so tie aspekti.
Koj se akterite?
Slednoto razmisluvawe za sfa}aweto na semejniot biznis zna~i
da se razberat perspektivite na onie {to se vo procesot. Bez da se razbere toa, menaxmentot na semejniot biznis }e bide mnogu teòk. Akterite
na semejniot biznis moè da se podelat vo dve grupi: (1) ~lenovi na semejstvoto, i (2) nesemejni ~lenovi. Sekoja grupa ima svoi perspektivi i
niza razliki vo svoite razmisluvawa.
Semejni ~lenovi
Nitu vraboten, nitu sopstvenik;
Vraboten, no ne i sopstvenik;
Vraboten i sopstvenik;
Nevraboten, no sopstvenik.
Nesemejni ~lenovi
Vraboten, no ne i sopstvenik;
Vraboten i sopstvenik.
Zaklu~ok
Dokolku zboruvame za semejni biznisi nie vo su{tina zboruvame
za biznisi vo semejna sopstvenost. Spored toa, edna od klu~nite pretpostavki e u~estvoto vo sopstvenosta, a so toa i vo odgovornostite za
biznisot na poedine~nite pobliski, "prvo", "vtoro" ili ponatamo{no
koleno na ~lenovi od semejstvoto. Naj~esta forma na biznisite vo semejna sopstvenost e klasi~nata forma na sopstvenost na mali i sredni
biznisi i golemi biznisi. No, biznisite vo semejna sopstvenost moàt da
bidat i vo forma na dominacija vo upravuvaweto na javnite pretprijatija-biznisi.
Terminot biznisi vo semejna sopstvenost vo najop{ta forma podrazbira deka vo sopstvenosta na biznisot ili vo dominacijata na upra-
97
vuvaweto so firmata se vklu~eni najmalku dva ili pove}e ~lenovi od
semejstvoto. Priklu~uvaweto na semejni ~lenovi vo biznisot ili firmata generalno moè da se slu~i: pri startiraweto na biznisot, odnosno
pri formiraweto na firmata, priklu~uvawe na ~lenovi od semejstvoto
vo biznisot ili firmata vo koi bilo fazi vo nejziniot rast ili tranzicii i nasleduvawe na biznisot ili firmata od pomladite semejni
generacii (deca ili vnuci). Ova e op{ta {ema za razmisluvawe za
biznisite vo semejna sopstvenost. Pritoa se mo`ni razni kombinacii i
finesi na nabroenite tri {emi.
Biznisite vo semejna sopstvenost pretstavuvaat ogromen dinami~ki resurs za investirawe i vrabotuvawe.
Vo Republika Makedonija ne e istraùvan sektorot za biznisi vo
semejna sopstvenost. Posledica na toa e nesoodvetna izgradenost na
umeewa i ve{tini, kako {to se na primer: menaxment na biznisi vo semejna sopstvenost, semejna terapija, organizacisko odnesuvawe, finansirawe na biznisi vo semejna sopstvenost, regulativata i pra{awa za
nejzinite reformi, menaxment na sopstvenosta na semejnite biznisi i
sli~no. Biznisite vo semejna sopstvenost se klu~ za mnogu odgovori za
rastot i razvojot na biznisot i ekonomijata vo Republika Makedonija.
Iako takviot klu~ e pred na{ite o~i, nie sé u{te ne znaeme zo{to, kako i
kade da go upotrebuvame toj "klu~".
PRA[AWA:
1. Poa|aj}i od iznesenite fakti za biznisite vo semejna sopstvenost vo
Anglija i SAD, dali imate vpe~atok deka razvojot na semejnite biznisi vo
Republika Makedonija (generalno) }e se razviva po sli~ni pati{ta? Dokolku e va{iot odgovor DA ili, pak, NE, objasnete gi pri~inite zo{to
taka razmisluvate?
2. Biznisite vo semejna sopstvenost imaat mnogubrojni prednosti, nedostatoci, mo`nosti i zakani, posebno vo oblasta na investiraweto i
vrabotuvaweto. Imaj}i gi predvid iznesenite slu~ki za semejnite
biznisi vo Republika Makedonija, razmislete i plenarno diskutirajte za
va{ite dilemi vo vrska so semejnite biznisi?
98
Blagoja Nanevski
Blagoja Nanevski
MIKROFINANSIRAWETO - OSNOVA ZA
RAZVOJNI STRATEGII NA SEMEJNITE
BIZNISI I NA VRABOTUVAWETO
Mikrofinansiraweto na malite i na semejnite biznisi vo urbanite i vo ruralnite sloevi na naselenieto vo Republika Makedonija e
zagriùva~ki nedovolno. I pokraj mnogubrojnite programi, glavno so
sredstva od stranstvo nameneti za mikrofinansirawe, e nedovolno razvieno i negoviot pridones vrz razvojot e relativno mal. Dosega{nite
napori vo ovaa oblast li~at na le~ewe na simptomite, a ne le~ewe na
bolesta. Vo minatiot period vo Republika Makedonija, raste~kiot pazar
na mikropretpriema~ite i na zemjodelcite, na ènite i na urbanata i na
ruralnata siroma{tija e relativno malku opfaten i na soodveten na~in
tretiran.
Vo Republika Makedonija í nedostasuvaat finansiski institucii
od oblasta na mikrofinansiraweto sposobni za preìvuvawe i so
zdrava praktika koi bi gi mobilizirale slobodnite pari~ni za{tedi, a
koi, preku odobruvawe na krediti so razumni kamatni stapki, bi ostvarile prihodi dovolni da gi pokrajat sopstvenite rashodi. Samo vakvi
finansiski institucii bi bile sposobni da odgovorat na pobaruva~kata
za mikroza{tedi, mikrokrediti i mikroosiguritelni uslugi na odr`liva
osnova.
Ogromen e neaktivniot kapital vo zemjite vo razvoj, vklu~itelno
i vo Republika Makedonija, i toa osobeno vo stanbeniot fond. Dostignuvawata na pretpriema~ite vo ovie zemji se golemi. Toa treba da se gleda
vo kontekst na mnogubrojnite pre~ki od sekakov vid so koi tie se
sudiraat. Dosega ostvarenoto vo oblasta na re{avaweto na stanbenite
problemi, a i vo oblasta na malite biznisi i vo neformalnata eko-
99
nomija od strana na malite pretrpriema~i ne pretstavuva problem, tuku
e patokaz za iznao|awe na re{enie.11
1. Osnovni principi na sistemot na mikrofinansirawe
Razvojot na sistemot na mikrofinansirawe se zasnovuva na reformata na makroekonomskata politika, institucionalna transformacija i instrumentalna inovacija. Za razvoj na mikrofinansiraweto vo
Republika Makedonija postojat pove}e mo`nosti za prisposobuvawe na
postojnite, a i za formirawe na novi institucii. Na primer, vo razvienite zemji dejstvuva pogolem broj na finansiski institucii koi se
vklu~eni vo mikrofinansiraweto vo oblik na komercijalni i razvojni
banki, lokalni banki, poluformalni finansiski institucii vo privatna,
zadru`na ili op{tinska (na lokalnite vlasti) sopstvenost, nevladini
kreditni institucii, nevladini organizacii (NVO), kako i drugi vidovi
na neformalni finansiski institucii.
Vo zavisnost od doma{noto opkruùvawe i stepenot na vovedenosta na pazarnata ekonomija, mo`ni se ~etiri priodi za institucionalna transformacija koi treba da gi primenuvaat zemjite so nerazvieno
mikrofinansirawe. Taka, soglasno ovie principi, vo Republika Makedonija bi trebalo da se prezemat merki za: (1) institucionalna adaptacija na finansiskiot sektor so cel da se namalat vidovite na formalno finansirawe, (2) institucionalno pro{iruvawe i/ili voveduvawe (zgolemuvawe) na neformalnite finansiski institucii, (3) povrzuvawe na formalnite i neformalnite finansiski institucii i (4 ) infrastrukturna inovacija i formirawe na novi mikrofinansiski institucii. Se razbira deka vo prakti~nata realizacija na sekoj od ovie
slu~ai e neophodna zdrava finansiska praksa koja soodvetstvuva na institucijata i na pazarot koja taa go opsluùva. Iskustvoto pokaùva deka
ne postoi edinstven i najdobar priod koj moè da se preslika. Vo formiraweto i razvojot na mikrofinansiski institucii mo{ne va`no e da
se imaat predvid svojstvata i osobenostite na zemjata, a i na regionot na
koj }e se dejstvuva.12
Vo Republika Makedonija pristapot do finansiski sredstva na
malite i na semejnite biznisi, kako i na siroma{nite sloevi na nasele11
Vidi poop{irno vo: Participacijata i krizata vo makedonskata ekonomija.
Friedrich Ebert Stiftung i Ekonomski institut-Skopje, Skopje, 2002, str.9-235.
12
HansDieter Seibel: Microfinance Development Strategies. University od Cologne,
Working paper No.1997-6.
100
Blagoja Nanevski
nieto e mo{ne mal. Sli~no na pove}e zemji vo razvoj, i kaj nas imame pojava na gubewe na sredstvata vloèni vo finansiski institucii. Najkarakteristi~ni vakvi pojavi se t.n. "zamrznati" devizni {tedni vlogovi,
kako i zagubite predizvikani od nekolkute piramidalni {tedilnici i
komercijalni banki. Ovie pojavi na gubewe na sredstva vo finansiski
institucii predizvikaa namaluvawe na apsorpcionata sposobnost na
finansiskite institucii, vo prv red na bankite, za privlekuvawe na depoziti, a toa dovede do namaluvawe na nivnata sposobnost da odobruvaat krediti. Namaluvaweto, pak, na kreditnata aktivnost na bankite se
odrazi na investicionata aktivnost, a so toa i na dinamikata na razvojot. Se razbira deka vo uslovi na niska kreditna aktivnost i mali investicii ne se sozdavaat novi rabotni mesta.
Tranzicijata i privatizacijata predizvikaa zna~itelno zgolemuvawe na bezraboticata vo Republika Makedonija. Visokata nevrabotenost e tesno povrzana so siroma{tijata na zna~itelen del od naselenieto. Vo na{ata zemja se slu~i istata pojava kako i vo nekoi nedovolno
razvieni zemji i zemji vo tranzicija kade {to siroma{nite i ponatamu si
ostanuvaat siroma{ni bez vidlivi mo`nosti da se odlepat od toj status.
Pri~inite za niskata kreditna aktivnost vo Republika Makedonija se mnogubrojni i treba da se baraat kako na stranata na ponudata
(vo prv red kaj bankite) taka i na stranata na pobaruva~kata (na stranata
na baratelite na krediti koi ne se osposobeni da ponudat prifatlivi
programi i re{enija). Me|utoa, spored na{e mislewe, problemot pove}e
e lociran na stranata na ponudata kade {to, pokraj bankite, dejstvuva
sistem na odnosi koj vlijae vrz kreditnata aktivnost koja se ostvaruva vo
zemjata. Imaj}i go predvid toa, mnogu zemji koi se nao|aat vo sli~na
polo`ba pristapuvaat kon restruktuirawe i prilagoduvawe na finansiskiot sektor za da se sozdadat uslovi za razvoj kako na formalniot
taka i na neformalniot pazar na kapital, a so edinstvena cel da se zgolemi mikrofinansiraweto.
Vo oìvotvoruvaweto na ovoj proces, sli~no na drugite zemji vo
razvoj, vo Republika Makedonija se manifestiraat dva vida na problemi. Prviot se sostoi vo nedovolnata pristapnost na finansiskite
institucii do site delovi na naselenieto, vklu~uvaj}i gi i onie od mikroekonomijata. Vo Republika Makedonija, osven formalnite finansiski
institucii, ne postoi dovolen broj na mali i lokalni finansiski institucii vo sopstvenost na ~lenovite, vo privatna sopstvenost ili vo
sopstvenost na op{tinata. Vakvi lokalni i neformalni finansiski institucii postojat i uspe{no dejstvuvaat kako vo zemjite vo razvoj taka i
101
vo nekoi zemji vo razvoj kade {to so nivnata aktivnost vo najgolem del e
opfateno mikrofinansiraweto.
Finansiraweto na ekonomijata vo Republika Makedonija se
karakterizira so dominantno vlijanie na ponudata. Glavnite nositeli na
ponudata na finansiski sredstva - bankite, se karakteriziraat so visoki
transakcioni rashodi, golemo u~estvo na lo{ite zaemi vo nivnoto portfolio i zagubi na zaemite. Dejstvuvaweto na bankite i na drugite finansiski institucii e usloveno od neadekvatnoto opkruùvawe, nerazvienata finansiska infrastruktura, neefikasnite institucii, a i poradi
nezdravata delovna praktika.
Seto toa predizvika finansiskiot sektor da bide nedovolno
uspe{en vo negovite osnovni funkcii. Taka, ocenkite se ednoglasni deka
mobilizacijata na finansiskite resursi vo ekonomijata e necelosna
(iako so voveduvaweto na evroto golemi iznosi na devizi vlegoa i
ostanaa vo bankite). Isto taka, finansiskoto posredni{tvo ne e razvieno na {to ukaùva brojot na proizvodite koi se primenuvaat i koi gi
nudat finansiskite institucii.
Nepo~ituvaweto na osnovnite principi na rabotewe na finansiskiot sektor predizvika za{tedite vo ekonomijata celosno da ne se
mobiliziraat. Funkcijata na posrednik pome|u oddelnite vidovi transaktori ne e soodvetna, a golemiot broj na lo{i zaemi ukaùva na
pogre{na alokacija. Pritoa, treba da se ima predvid deka vo kreditnata
praktika na bankite bilo silno vlijanieto na vladata (vladite) i deka
nepo~ituvaweto na osnovnite principi na bankarskoto rabotewe (likvidnost, sigurnost i rentabilnost) vo najgolem del e posledica na vlijanieto na politi~kite strukturi i na dràvnite organi.
Vo vakvi uslovi, finansiskiot sektor vo Republika Makedonija
ne be{e vo sostojba da go dade o~ekuvaniot pridones na razvojot na ekonomijata. Neadekvatnoto funkcionirawe na finansiskiot sektor negativno se odrazi na site delovi od ekonomijata i toa kako na golemite
taka i na srednite i na malite pretprijatija. Me|utoa, najgolemi {teti od
neadekvatnoto funkcionirawe na finansiskiot sistem pretrpe i sé
u{te trpat malite i semejnite biznisi, kako i siroma{nite delovi na
naselenieto koi se isklu~eni od pazarot na kapital. Ovie sloevi se najgolemi potencijalni korisnici na mikrokreditiraweto.
Urbanite masi na naselenieto i ruralnite sredini na neformalniot sektor, kako i onie pod linijata na siroma{tijata, opfa}aat
golem del od naselenieto vo Republika Makedonija. Nivnoto vklu~uvawe
vo ekonomskiot ìvot e tesno povrzano i zavisno od razvojot na mikrofi-
102
Blagoja Nanevski
nansiraweto. Mikrofinansiskata politika, pak, e tesno povrzana so
adekvatna mikro{tedna, mikrokreditna, a vo nekoi slu~ai i so mikroosiguritelna komponenta vo odnos na malite i na lokalnite finansiski institucii.
Razvojot i pottiknuvaweto na mikrofinansiraweto }e zavisi od
postoeweto na zdravi institucii koi se sposobni da mobiliziraat
za{tedi i da gi pokrijat rashodite na raboteweto. Edinstveno vakvi finansiski institucii }e moè da odgovorat na sé pogolemata pobaruva~ka
za mikroza{tedi, mikrokreditirawe i mikroosiguritelni uslugi na
odr`liva osnova. Mikrofinansiraweto vo golema mera zavisi od osposobenosta na korisnicite vo oblasta na malite i na semejnite biznizi za
otplata na zaemite, od postojaniot rast na za{tedite i na investiciite.
Seto toa e preduslov za zgolemuvawe na apsorpcionata sposobnost na
ovoj sektor za krediti.
Vo zavisnost od makroekonomskoto opkruùvawe, institucionalnata infrastruktura i stepenot na izgradba na pazarnata ekonomija, se
naveduvaat ~etiri osnovni strategii za institucionalna transformacija i toa: institucionalna adaptacija i dograduvawe na formalnite
finansiski institucii; institucionalno zajaknuvawe ili nadgraduvawe
na neformalnite finansiski institucii; povrzuvawe na formalnite so
neformalnite finansiski institucii; i pri nepostoewe na dovolen broj
na adaptibilni formalni i neformalni institucii, infrastrukturno
inovirawe so izgradba na novi mikrofinansiski institucii. Vo sekoj od
ovie slu~ai neophodna e zdrava finansiska praktika soodvetna na institucijata i na pazarot. Ne postoi edinstveno i nasekade primenlivo
re{enie. Re{enieto }e zavisi od konkretnite priliki na zemjata i na
regionot na koj se dejstvuva.
Imaj}i go predvid prethodnoto, za razvoj na sistemot na mikrofinansirawe vo Republika Makedonija neophodno e prilagoduvawe na
makroekonomskoto opkruùvawe, institucionalna transformacija i
inovacija na instrumentite. Vo dràvata postojat brojni finansiski
institucii koi, po opredeleni neophodni prilagoduvawa, moè da odigraat zna~ajna uloga kako finansiski posrednici vo oblasta na mikrofinansiraweto. Vo redot na ovie institucii spa|a del od postojnite banki
(vo prv red pomalite banki) i nekoi od {tedilnicite. Me|utoa, za razvoj
na mikrokreditiraweto potrebno e sozdavawe na poluformalni finansiski institucii (zadru`ni, privatni i vo sopstvenost na lokalnata
uprava), na NVO za kreditirawe, kako i na drugi vidovi neformalni finansiski institucii.
103
2. Mikrofinansirawe na ekonomijata
Mikrofinansiraweto (mikro{tedeweto, mikrokreditiraweto i
mikroosiguruvaweto) e naso~eno kon golemiot i raste~ki pazar na mali i
mikro pretpriema~i, zemjodelci, èni i siromasi. Toa pokaùva deka toj
pazar e visoko diferenciran i segmentiran. Vo nekoi zemji ovoj pazar
opfa}a 60-80% od naselenieto na zemjata.13 Sli~na e sostojbata i vo Republika Makedonija kade {to postoi golema nezadovolena pobaruva~ka za
finansiski uslugi (za deponirawe na pari~ni sredstva, za kreditirawe,
za pristap do pazarot na kapital i za osiguritelni uslugi).
Mikroza{tedite vo golema mera se zaboraveni i relativno
malku se mobilizirani. Nivnoto moblizirawe }e zna~i koristewe na
ovie za{tedi od samite mikropretpriema~i, a vo isto vreme, tie }e pridonesat za potencijalot, nezavisnosta i opstojuvaweto na mikrofinansiskite institucii. Toa zna~i deka mikroza{tedite vo golema mera
moàt da pomognat kako na mikropretpriema~ite taka i na vakvite finansiskite institucii. Podobruvaweto na kapacitetot na {tedewe i
mikrofinansiraweto vo Republika Makedonija, a toa se odnesuva i na
site zemji vo razvoj, pretstavuva predizvik i neophoden uslov za razvoj
na ekonomijata.
Soglasno me|unarodnoto iskustvo, mikrofinansiraweto vo Republika Makedonija bi moèlo da bide unapredeno preku pet strate{ki
priodi:
1. Transformacija na celokupniot finansiski sistem. Toa
opfa}a prilagoduvawe na monetarnata politika, transformacija na finansiskata infrastruktura, inovacija na instrumentite vo koordinacija
so fiskalnata i drugite delovi na makroekonomskata politika naso~eni
za odrùvawe na makroekonomska stabilnost, reformi vo realniot sektor i reformi vo smetkovodstvoto. Pritoa, razvojot na lokalnoto finansirawe i na mikrofinansiraweto treba da ima visok prioritet vo reformite.
2. Reformite vo makroekonomskoto opkruùvawe se sostojat vo
sozdavawe na povolni uslovi vo vrska so kamatnata politika i supervizijata.
HansDieter Seibel: Microfinance Development Strategies. University od Cologne,
Working paper No.1997-6, p.4.
13
104
Blagoja Nanevski
3. Institucionalnata transformacija se odnesuva na razvojot na
finansiskata infrastruktura so poseben akcent na lokalnite finansiski uslugi i institucii.
4. Instrumentalni inovacii nameneti za zdrava delovna praktika. Toa se odnesuva na finansiskite proizvodi, marginite na transakcionite tro{oci i na kamatnite stapki, na procedurite i uslugite, na
upravuvaweto so rizikot. Pritoa, uslovite na dogovorite treba da se
koristat kako posebna strategija so ogled deka so nivnata soodvetna
upotreba moè da se unapredi institucionalnata osposobenost i efikasnost vo vrska so kamatnite plafoni.
5. Zajmuvawe na malite i na semejnite biznisi i na siroma{nite,
direktno ili indirektno. Direktnoto zajmuvawe e mo`no so sredstva od
dràvata ili od donatori, a toa vo princip zna~i deka ne e odr`livo.
Ova se odnesuva i na revolving kreditite i na fondovite za garancija na
kreditite obezbedeni od donatori na dràvni ili na nedràvni agencii
i proekti. Indirektnoto zajmuvawe preku soodvetni institucii i proizvodi e pobaruva~ki orientirano i pottiknuva~ki }e deluva vrz
{tedeweto. Pritoa, odlukata dali nekoja institucija aktivnosta }e ja
naso~i na grupa ili na nekolku celni grupi treba da se ostavi taa samata
da odlu~i. Instituciite vo sopstvenost na ~lenovi najdobro se upravuvani od niv samite so ogled deka tie najdobro gi poznavaat sopstvenite
interesi.
Postoi golem broj na razli~ni finansiski institucii, sekoja so
posebni prednosti vo oblasta na mikrofinansiraweto. Taka, soznanijata
pokaùvaat deka nekoi finansiski institucii rabotat samo so mikropretpriema~i i zemjodelci kako klienti; drugi institucii se vo
sopstvenost na mikropretpriema~ite i zemjodelcite; postojat banki od
vtor rang koi ne se opfateni so supervizijata na centralnata banka; registrirani banki; finansiski institucii i proekti za kreditirawe koi ne
potpa|aat pod zakonodavstvoto za bankite; NVO koj dejstvuvaat kako finansiski posrednici, koi odobruvaat krediti, go podrùvaat {tedeweto
i kreditnite aktivnosti; {tedni i kreditni zadrugi nepriznaeni kako
finansiski institucii; grupni i specijalizirani zdruènija za
rotira~ki i nerotira~ki za{tedi i krediti itn.
Poluformalnite i neformalnite finansiski institucii go
formiraat neformalniot finansiski sektor. Vo ramkite na ovoj sektor
{tednite i kreditnite zdruènija na grupna osnova se ~ini deka imaat
golem razvoen potencijal koj{to vo poslednite godini sé pove}e se
osoznava i priznava. Neformalnite finansiski institucii vo najgolem
105
broj slu~ai se lokalni institucii (institucii koi dejstvuvaat so mikropretpriema~i, zemjodelci i mali klienti (bankarstvo za siroma{ni)).
Instituciite koi dejstvuvaat so mikropretpriema~i, zemjodelci
i mali klienti moè da bidat vo privatna i vo dràvna sopstvenost i da
dejstvuvaat na nivo na celata dràva, regionalno, na nivo na okrug ili
op{tina. Niven osnoven predmet na rabotewe moè da bide samo mikrofinansiraweto ili, pak, mikrofinansiraweto da e del od nivnoto rabotewe. Soznanijata i iskustvoto vo pove}e zemji ukaùvaat deka tie se sposobni efikasno da mobiliziraat sopstveni finansiski resursi i da
davaat finansiski uslugi so primena na zdravite bankarski principi so
celosen ili pribli`no celosen povrat na kreditite i profitna margina
koja im ovozmoùva odr`liv samostoen razvoj.
Vo uslovi na neizgradena infrastruktura i institucii za mikrokreditirawe, finansiski uslugi za mikropretpriema~ite moè da nudat poluformalnite i neformalnite finansiski institucii koi ne se
opfateni so vaè~kata zakonska regulativa na bankarstvoto. Postojat dva
vida na lokalni finansiski institucii i toa: institucii vo sopstvenost
na ~lenovite (zadru`ni) i instutucii vo privatna sopstvenost.
Ovie institucii vo najgolem del se lokalni i istite se mo{ne
fleksibilni i prilagodlivi. So ogled na institucionalnata osnova,
nivna glavna dejnost pretstavuva mikrofinansiraweto. Tie moè da
bidat formalni, poluformalni i neformalni, ili kombinirani vo
slu~aj na selska banka so mreà na neformalni {tedni i kreditni
asocijacii kako pridru`ni ~lenovi. Vakvite institucii moè da imaat
golem razvoen potencijal i da prerasnat od neformalni vo
poluformalni, od poluformalni vo formalni i od posebna banka vo
banka so podru`nici.
Instituciite vo zadru`na sopstvenost moè da bidat vo
sopstvenost na lica ili vo dràvna sopstvenost. Instituciite vo
sopstvenost na ~lenovite od zadruèn vid moè da bidat formirani od
lica {to ìveat vo sosedstvo (mikropretpriema~i, sitni zemjodelci,
èni i siroma{ni). ^lenstvoto se zasnovuva na u~estvo vo sopstvenosta
na imotot i na akcionerskiot kapital, no moè da se vklu~at i drugi
kriteriumi (rodot vo slu~ajot na banki na èni ili profesijata), a toa
pretstavuva uslov za pristap do uslugite koi gi dava institucijata. Vo
nekoi slu~ai vakvite institucii se otvoreni i za ne~lenovi, no pod drugi
uslovi. Treba da postoi zakonska obvrska ~lenovite na zadrugata ili
nivnite opredeleni pretstavnici da imaat mo`nost da vlijaat vrz rabo-
106
Blagoja Nanevski
teweto na institucijata. Toa }e vlijae ~lenovite da ja tretiraat institucijata kako nivna.
3. Institucionalno prilagoduvawe
Formalnite finansiski institucii opsluùvaat samo del od
zaemobaratelite, obi~no od povisokata socijalna hierarhija. So cel da
se adaptiraat na mikrofinansiskiot pazar tie treba da se prilagodat na
poniskite kvaliteti {to gi nalaga mikrokreditiraweto. Vo dogledna
idnina i vo Republika Makedonija tie bi moèle da mu sluàt na toj
pazar. Za da se dostigne celiot raspolo`liv pazar, strategijata na institucionalna adaptacija za formalnite finansiski institucii (prilagoduvawe nadolu) treba da bide dopolneta so strategija za nadgraduvawe na neformalnite finansiski institucii (prilagoduvawe nagore).14
Vo re~isi sekoja zemja vo razvoj, a i vo Republika Makedonija,
postojat banki so potencijali za prilagoduvawe soglasno potrebite i
barawata na mikrofinansiraweto. Prviot preduslov za institucionalno prilagoduvawe pretstavuva politikata na kamati i nivnoto pazarno
posreduvawe. Bankite i drugite finansiski institucii treba da presmetuvaat atraktivni i diferencirani kamatni stapki na {teda~ite, a kamatite na zaemite koi gi odobruvaat treba da gi pokrivaat fiksnite i
varijabilnite tro{oci i da nosat soodveten profit. Ako finansiskite
institucii se formirani da sluàt na nivnite klienti pome|u koi
postoi golema razlika vo vrska so tro{ocite, uslugite i rizikot, toga{
edinstvenata pri~ina za nivnoto postoewe pretstavuva presmetuvaweto
na umerena i prifatliva margina. Pritoa, za opredeleni kategorii
zaemobarateli moè da se presmetuvaat popovolni uslovi (na primer, za
mikropretpriema~ite, sitnite zemjodelci i licata vo siroma{nite regioni).
Osnoven princip na institucionalnoto prilagoduvawe treba da
bide soodvetnosta, koja zaedno so institucionalnata vrednost i
odr`livosta treba da pretstavuvaat vode~ki vrednosti. Vo zavisnost od
sostojbata, vo zemjata moè da se izgradat edna ili pove}e strategii.
Postojat ~etiri preduslovi, a sekoj od niv se odnesuva na opredelena
strategija na prilagoduvawe: (1) Postoewe na efikasni formalni lo-
14
Blagoja Nanevski: Banka za siroma{ni vo Republika Makedonija? Objaveno
vo: Participacijata i krizata vo makedonskata ekonomija. Friedrich Ebert
Stiftung i Ekonomski institut-Skopje, Skopje, 2002, str.109-111.
107
kalni institucii so mo`nosti za adaptacija vo formalni; (2) Koga postojat efikasni neformalni (poluformalni i/ili neformalni) lokalni
institucii so potencijali za prilagoduvawe; (3) Koga postojat formalni
i neformalni lokalni finansiski institucii so potencijali za prilagoduvawe i biznis sorabotka; (4) Koga ne postojat ili ima nedostatok
od efikasni formalni ili neformalni finansiski institucii.
Vo nedostatok na institucionalni uslovi, finansiskite institucii vo oblasta na mikrofinansiraweto moè da primenat drugi principi na rabotewe. Taka, tie moè da pobaraat da bidat izzemeni od
regulacijata na centralnata banka; moè da prefrlat del od nivnite
rashodi na posrednici koi imaat posebni ovlastuvawa (na primer, NVO),
ili moè da formiraat nekoja nebankarska organizacija kako posebno
pravno lice (na primer, dru{tvo so ograni~ena odgovornost) koe ne e
opfateno se bankarskata regulativa vo vrska so kamatite. Se razbira
deka ovie pristapi treba da bidat preodni.
Institucionalnata adaptacija na bankite i na {tedilnicite i
nivnoto prilagoduvawe soglasno potrebite na mikrofinansiskiot pazar
opfa}a: (1) menuvawe na upravuva~kata i motivira~ka struktura; (2)
menuvawe na korporativnata struktura; (3) menuvawe na vnatre{nata
delovna politika i na politikata na proizvodi; (4) prilagoduvawe na
sopstvenata struktura na finansiski uslugi; (5) primena na posebni
bankarski proceduri; (6) primena na posebna politika vo vrska so kamatite, rokovite i uslovite na zaemite; (7) prilagoduvawa vo oblasta na
rabotnata sila i na sistemot na obuka.
(1) Adaptiraweto na upravuva~kata i motivira~ka struktura
treba da se ostvari so transformacija soglasno voobi~aenite kriteriumi. Toa treba da bide profitno orientirana i samodovolna institucija
so menaxment i personal izbran soglasno kriteriumite na ispolnitelnost. Mo`na e tranformacija na delovnite edinici vo profitni centri
so performansi soglasno motivira~kite kriteriumi za personalot i
postepena transformacija od socijalno vo komercijalno mikrofinansirawe.
(2) Prilagoduvaweto na korporativnata kultura se odnesuva na
izgledot na bankata i na nejzinite vraboteni, vo vrska so socijalnata
kultura (kvalitetot na odnosot so klientite, oblekata i sl.), vidot na
opremata itn. Posebno vnimanie treba da se posveti na sistemot na
vrednosti na finansiskata institucija, kako {to se ~esnosta i doverbata, kvalitetot na raboteweto, inovativnosta, da se bide na usluga na
klientite i dr. Vakvata korporativna kultura orientirana kon klientite
108
Blagoja Nanevski
treba da se ostvari so trening na personalot i da se primeni soodveten
marketing.
(3) Adaptirawe na raboteweto i na proizvodite nalaga orientacija kon bankarstvo naso~eno kon {tedeweto i pobaruva~kata. Toa
zna~i orientacija kon institucionalnite vrednosti, kon pazarot i kon
klientite i samodovolnost preku mobilizirawe na sopstveni izvori,
kade {to {tednite vlogovi i zadrànata zarabotuva~ka se najva`ni izvori na kreditniot potencijal za mikrofinansirawe. Vakvata orientacija se ostvaruva preku soodvetna politika na mikro{tedeni, mikrokreditni i mikroosiguritelni proizvodi, kako i {emi na
{tedewe/kreditirawe nameneti da pridonesat raboteweto na finansiskata institucija da bide na zdravi osnovi.
(4) Prilagoduvawe na strukturata na uslugite moè da bide so:
pro{iruvawe na mreàta na ekspozituri, postavuvawe na lica so necelosno rabotno vreme vo selata, pazarite i malite naselbi, mobilni uslugi (so pomo{ na avtomobili, motori ili velsipedi), kako i vklu~uvawe
na lica so celosno i necelosno rabotno vreme za rabota so
doma}instvata.
(5) Prilagoduvaweto na procedurite zna~i poednostavuvawe na
formite i na postapkite, soodvetni olesnuvawa, uslugi orientirani kon
klientite, ponuda na specijalicirani uslugi, ocenka na kreditibilitetot i kolateral prilagodeni na potrebite na malite klienti.
(6) Prilagoduvawe na rokovite i na uslovite na dogovorite za
zaemite soglasno potrebite i barawata na mikropretpriema~ite i na
neformalniot sektor, pretpostavuva diferencirawe na kamatnite
stapki i na drugite uslovi soglasno mestoto ili grupata klienti so
razli~en stepen na rizik i tro{o~na struktura. Diferencirawe na uslovite soglasno dolìnata i kvalitetot na delovnite odnosi, vklu~uvaj}i
razli~ni uslovi pome|u inicijalnite i posledovatelnite zaemi, davawe
akcent na malite {teda~i, zaemi i rati na otpla}awe so varijabilni no
kratki rokovi na dospevawe, obezbeduvawe na po~esti rati na otplata,
bez ili so kratki grejs periodi i sl.
(7) Prilagoduvawe na menaxmentot soglasno rizikot podrazbira
strategija za prevencija vo vrska so dadenite zaemi, efikasni uslugi za
pribirawe i mobilizacija na za{tedite, primena na me{avina na formalna i neformalna hipoteka i supstituti na hipoteka, potpirawe na
prethodnata redovnost na otplatite i odnesuvaweto na klientot pri prethodnoto vra}awe na zaemi, li~ni garancii i razli~ni formi na
zaedni~ki izvori preku dobrovolni zdruùvawa (formirawe na
109
zaedni~ki sredstva, pottiknuvawe na odloènata otplata, kako i presmetuvawe na poniski kamatni stapki).
(8) Prilagoduvaweto na rabotnata sila preku treninzi i obuka
nalaga izbor na personal so poznavawe na socijalnite ve{tini, kako i
vklu~uvawe vo treninzite na odnesuvawe naso~eno kon potro{uva~ite,
ocenka na mikrokreditite, prevencijata itn.
Vo pove}e zemji vo razvoj aktivni se i grupite za zaemna pomo{
(GZP). Mo`nostite na ovie grupi da se zdobijat so status na finansiska
institucija zavisi od nivnata finansiska i organizaciona zrelost. Vo
zemji so soodvetna legalna ramka, GZP moè da se izdignat vo status na
banka na ~lenovi ili banka kontrolirana od ~lenovi. Vo zemji bez vakvi
mo`nosti, GZP treba da se pretvorat vo poluformalni finansiski institucii registrirani kako nebankarski institucii sé dodeka ne se
promeni regulativata. Tie moè, vo po~etokot, da bidat registrirani
soglasno Zakonot za zdruènija, Zakonot za zadrugi i sl., a so vremeto,
soglasno nivnoto organizaciono i finansisko rastewe, da prerasnat vo
organizacija so status na banka. Vo zemjite kade {to postojat {tedni i
kreditni zadrugi tie moè da bidat transformirani vo zadru`ni banki.
Me|utoa, treba da se ima predvid deka nivnoto transformirawe vo
banki pod supervizija na centralnata banka nalaga golema tehni~ka
poddr{ka.15
Unapreduvaweto na mikro{tednite proizvodi i inovacii moè
da se odnesuva na konvencionalnite depozitni raboti zaradi akumulacija i na {tedni proizvodi koi se razlikuvaat spored dohodnosta,
spored rokot na dospevawe i strukturata (kako {to se dobrovolnite
za{tedi po viduvawe koi moè sekoj moment da se povle~at), oro~eni
depoziti, lotariski {tedni vlogovi, kreditni instrumenti za mobilizacija na vnatre{ni resursi od institucii ili grupi. Kaj zemjodelskiot i
kaj marginiliziraniot neformalen sektor sekoja kreditna aktivnost koja
go unapreduva {tedeweto e adekvatna finansiska strategija.
Mikrofinansiskite proizvodi moè da bidat diferencirani soglasno nivnoto dospevawe i barawata za zalog (od zaedni~ki izvori na
zalog i li~ni garancii do podvièn zalog). Trajnite i odr`livite mikrokreditni {emi nalagaat: vnimatelno prilagoduvawe soglasno semejnoto {tedewe, vodej}i smetka za kapacitetot za investirawe i vra}awe
na zemeniot kredit; odobruvawe na mali krediti so plafonirawe na
kamatite vo zavisnost od apsorpcionata sposobnost na korisnikot;
15
Social Internediation and Microfinance Programs. Internet,p.9.
110
Blagoja Nanevski
rokovi na vra}awe na kreditite i modaliteti na otplata soglasno potrebite na klientite; da se predviduvaat kratki rokovi na vra}awe, bez grejs
periodi; voveduvawe na kratki periodi na pla}awe na ratite vo slu~ajot
na inicijalni zaemi; da se nastojuva na povtorna otplata i da se vovede
efikasen sistem na monitoring.
*
*
*
Vo zemjite vo razvoj, a i vo Republika Makedonija, postojat
ogromni iznosi na kapital koj e neiskoristen. Vakviot "mrtov" kapital
postoi bidej}i se zaboravilo (ili voop{to ne se znaelo) deka pretvoraweto na nekoe fizi~ko dobro vo imot koj producira kapital pretstavuva eden kompleksen proces (na primer, upotrebata na ku}a za ìveewe
so cel da se pozajmat pari za finansirawe na pretprijatie). Se ~ini
deka golem del od naselenieto vo zemjite vo razvoj zaboravi ili ne znae
deka moè da se dobie kapital od imotot koj se poseduva. Rezultat na ova
neznaewe e {to okolu 80% od svetot ne e iskapitaliziran, so ogled deka
lu|eto ne moàt da izvle~at ekonomska korist od nivniot imot (zgradi
ili drug vid na imot) za da sozdavaat kapital. Sostojbata ja vlo{uva
nesposobnosta na razvienite zemji da gi nau~at zemjite vo razvoj. Ne
moè da se tvrdi deka lu|eto vo nerazvienite zemji ne se inventivni i
deka se pomalku pretpriem~ivi za biznis. Istraùvawata pokaùvaat
deka formite na preskoknuvawe na legalnite pre~ki se onolku kolku {to
iznesuvaat ovie pre~ki. Se javuvaat mo{ne interesni i imaginativni
re{enija.16
Formiraweto na mikrokreditni institucii vo Republika Makedonija pretstavuva na~in pocelosno da se mobiliziraat raspolo`livite
pari~ni za{tedi i istite da se stavaat vo funkcija na razvojot. Iskustvata vo svetot ukaùvaat deka treba da se koristat pove}e formi na institucii (formalni, poluformalni i neformalni) so cel da se zabrza
investicionata aktivnost osobeno na malite pretprijatija, na semejnite
biznisi i na licata so niski dohodi. Toa zna~i deka i vo Republika
Makedonija moè da se iskoristat ovie iskustva vodej}i smetka za
doma{nite uslovi i mo`nosti.
*
*
*
Hernando de Soto; The Mistery of Capital. Why Capitalism Triumphs in the West
and Fails Everywere Else. Basic Books, New York, 2000, s.43.
16
111
PRA[AWA ZA DISKUSIJA:
•
DALI MIKROFINANSIRAWETO E POTREBNO VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA?
•
KOI SE NAJPOGODNITE FORMI NA MIKROFINANSISKO
PRILAGODUVAWE NA FINANSISKIOT SEKTOR?
112
D-r Vasil Popovski
D-r Vasil Popovski
MENAXMENTOT VO
SEMEJNIOT BIZNIS
Voved
Semejniot biznis pretstavuva dviè~ka sila vo ekonomijata na
razvienite zemji. Ako se ima predvid samiot podatok deka 90% od amerikanskiot biznis e vo semejna sopstvenost ili e kontroliran od nea i generira polovina od BOP vo Amerika, dovolno govori, samo po sebe, za
mestoto i ulogata na semejniot biznis vo ekonomskiot razvoj. Ottamu, menaxmentot na semejniot biznis igra, nesomneno, mo{ne zna~ajna uloga vo
razvojot na semejniot, a so toa i na ekonomijata vo edna zemja, bez razlika
kolku istata e pomalku ili pove}e razviena. Ekonomskiot razvoj na edna
zemja e zavisen od samiot kontinuitet i uspe{nosta na semejniot biznis.
Poa|aj}i od postavenata relacija na menaxmentot i semejniot biznis,
kako isklu~itelno relevanten cenime deka e strate{kiot pristap i/ili
strate{kiot menaxment na semejniot biznis.
1.Balansirawe na semejnite i na biznis-celite
Na~inot na koj }e se definiraat semejnite i biznis-celite pretstavuva biznis i semejno strategisko planirawe. Vo toj plan, mo{ne zna~ajno e elementite na semejnite celi i biznis-celite da se komplementarni. Takviot pristap ovozmoùva semejniot biznis da napreduva. Razvojot na semejniot biznis e direktno zavisen od procesot na strate{kiot
113
menaxment koj osnova~ite i/ili sopstvenicite na semejniot biznis go kreiraat.
Strate{koto planirawe na semejnata sopstvenost na biznisot
nastojuva da gi integrira semejnite potrebi/barawa, kako na primer:
- Koi se dolgoro~nite individualni i profesionalni zada~i na
~lenovite na semejstvoto?
- Koja e semejnata misija?
- Dali semejnite ~lenovi }e bidat aktivni vo menaxmentot ili }e
bidat pasivni ~lenovi?
- Kako }e se spravite so pra{awata od tipot na ingerencii, beneficii, kompenzacii, procenki i performansi?
Strate{ko planirawe vo ramkite na semejniot biznis pretstavuva
umstvena vizija povrzana so nekoja metodologija za da moè na ~lenovite
na semejstvoto da im se pretstavat mo`nostite, opciite i izborite za
idninata. Najposle, eden proces na strate{ko planirawe e mehanizam za
pretvorawe na semejnite vrednosti vo biznis-celi.
Strate{koto planirawe kako del od strate{kiot menaxment involvira analiza na biznis-opkruùvaweto i ednovremeno go opredeluva
procesot na razvoj i uspeh na semejniot biznis vo idnina. Ovoj proces soodvetno dava procenka na vnatre{nite aktivnosti i na momentalnata nadvore{na sredina (ekonomskite, tehnolo{kite, socijalnite i politi~kite sili), {to vlijaat na semejniot biznis.
Procesot na strate{ko planirawe im pomaga na slednite na~ini:
•
•
•
•
Strate{koto planirawe im pomaga na ~lenovite na semejstvoto da gi
odredat nasokite i problemite vo biznisot.
Strate{koto planirawe obezbeduva kontinuitet na fizi~ki aktivnosti dodeka se slu~uvaat politi~ki, ekonomski i socijalni promeni.
Im pomaga na onie koi donesuvaat odluki vo podgotovka na planovi i
politiki na upravuvawe i
Gi podobruva uslovite za da privle~e ili da razvie nov biznis koj }e
otvori rabotni mesta i }e dovede do ekonomski uspeh.
114
D-r Vasil Popovski
2.Procesot na strate{ki menaxment
Procesot na strate{ki menaxment e eden od najzna~ajnite procesi vo semejniot biznis bidej}i gi aktivira kako vodstvoto/menaxerite taka i vrabotenite/~lenovite od semejstvoto. Strate{kiot menaxment go
pretstavuva konceptot za toa kako da se iskoristat resursite {to poefikasno, dodeka referentna to~ka e promenlivata sredina. Osnovnata
prednost {to strate{kiot menaxment go izdvojuva od drugite na~ini na
planirawe/upravuvawe e vo toa {to strate{koto planirawe/upravuvawe
se odlikuva so dolgoro~nost {to podrazbira takov na~in na organizirawe i izvr{uvawe na rabotite {to }e rezultira so uspeh vo podolg vremenski period. So ogled na faktot {to sekoja strategija po svojot karakter e normativna, moème da ja definirame kako obrazec na organizaciski promeni, menaxerski pristapi vo postignuvaweto na celite na semejniot biznis. Prevedeno na sovremen organizaciski jazik, strategijata
zna~i so vrabotenite i so opremata semejniot biznis da gi ostvari svoite zacrtani celi i planovi. Za toa da se postigne, neophodno e detalno
razrabotuvawe na strategijata {to opfa}a nejzino formulirawe, implementacija i evaluacija.
115
Procesot na strate{ko planirawe/upravuvawe so negovite osnovni fazi i aktivnosti moè da se prikaè na sledniot na~in:
Slika 1:
Fazi i aktivnosti na procesot na
strate{ki menaxment
FAZI
Formulirawe na
strategijata
AKTIVNOSTI
Istraùvawe na vnatre{noto i
nadvore{noto opkruùvawe na
organizacijata
obrabotka na soznanijata
definirawe na strategija
definirawe na
kratkoro~ni celi
Implementirawe na
strategijata
definirawe na politiki
alocirawe na sredstva
Evaluacija na
strategijata
kontrola na dobienite soznanija
od istraùvawata
merewe na performansite
prezemawe na
korektivni akcii
Izvor: Prisposobeno od: David Fred L.: “Strategic Management”, New York,
Macmillan Publishing Company, 1991, str: 12.
116
D-r Vasil Popovski
Formuliraweto, implementacijata i evaluacijata na strategijata se trite osnovni fazi vo procesot na strate{ki menaxment, od ~ie
vnimatelno, pravilno i detalno planirawe i izvr{uvawe zavisi uspehot na strate{koto upravuvawe. Dokolku koja bilo od ovie fazi se prenaglasi, a za smetka na nea ostanatite se potcenat, strate{koto upravuvawe }e bide samo delumno uspe{no. Zatoa, osobeno e va`no pristapot
kon site niv da bide podednakov, bidej}i toa e prviot ~ekor kon postavuvaweto "cvrsti temeli" za uspe{no upravuvawe/rakovodewe.
Organizaciski celi - Organizaciskite celi se onie krajni
rezultati {to semejniot biznis se trudi da gi dostigne. Celite í pomagaat na organizacijata da se definira sebesi vo opkruùvaweto.
Tie se od osobena va`nost pri koordinacijata na odlukite i tie
{to niv gi donesuvaat niz vospostavuvawe standardi za procenka na organizaciskite performansi. Organizaciskite celi moàt da bidat najrazli~ni.
Nekoi id niv se:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
nivo i dinamika na profitot;
efikasnost (smaluvawe na tro{oci);
zadovolstvo na ~lenovite na semejstvoto i nivniot razvoj;
kvalitet na proizvodite (uslugite);
organizaciska odgovornost;
razvoj na marketingot;
zgolemuvawe na dividendite;
opstanok;
prilagoduvawe;
da mu sluàt na op{testvoto.17
Nekoi semejni organizacii odredeni celi gi postavuvaat kako
kratkotrajna politika, dodeka, pak, drugi gi postavuvaat pred sebe kako
dolgoro~ni celi. Sekako, pri odreduvaweto na celite treba da se
postavi nivniot prioritet taka {to nekoi od niv }e se vrednuvaat povisoko od drugite, {to e glavno zada~a na stratezite.18
Vidi pove}e: Glueck William F.: "Business Policy and Strategic Management",
McGraw-Hill Company, New York, 1980. (Third Edition)
18
Ima pove}e faktori {to vlijaat na formuliraweto na celite; 1)prviot
faktor gi prestavuva vlijanijata na sredinata (pravna regulativi, sindikat,
17
117
Fazata na implementacija (za koja }e stane zbor vo ponatamo{niot tekst) neizostavno podrazbira da se iznajde na~inot na koj }e
se meri dostigaweto na celite. Kako i da e, postoi razlika me|u oficijalnite i operativnite celi.
Operativni celi se onie {to sekojdnevno treba da se ispolnat
od strana na organizacijata, dodeka pak op{tite celi se onie koi se
povrzani so politikata i so nejzinata strategija.
3.Fazi vo procesot na strate{ki menaxment
Semejniot biznis vo koi se primenuva procesot na strate{ki
menaxment se odviva preku trite osnovni fazi na toj proces:
1. formulirawe na strategijata;
2. implementacija na strategijata; i
3. ocenuvawe i vrednuvawe na strategijata.
Prvata faza e osnova na site drugi i opfa}a formulirawe na
osnovnata strategija preku koja semejniot biznis se prepoznava. Bidej}i
strategijata e na~in na ostvaruvawe na dolgoro~nite celi, nejzinoto
formulirawe podrazbira prethodno definirawe na osnovnata vizija i
od nea proizlezenata misija.
Vizija - Terminot vizija poteknuva od latinskiot zbor visio {to
zna~i pojava ili slika na fantazijata, pretstava na ona {to sé u{te ne
postoi. Me|utoa, kriti~nata komponenta na vizijata ne e izmisluvawe
odgovori za idnite potrebi, tuku sposobnost da se sogledaat potencijalnite mo`nosti. So drugi zborovi, toa ne e proces na prognozirawe na
idninata, tuku nejzino kreirawe preku prezemawe aktivnosti vo
sega{nosta. Vizijata sfatena kako mentalna percepcija ja inicira operacionalizacijata i realizacijata na organizaciskite celi i aktivnosti
izrazeni preku misijata.
potro{uva~i); 2)vtoriot faktor e realnosta na organizacijata, nejzinite
resursi i vnatre{nata mo}, 3)tretiot faktor go prestavuva vrednosniot
sistem na top menaxerite (generalno moème da navedeme 6 vrednosni orientacii: 1teoriski-orientiranost kon vistina i znaewe, 2.ekonomski-orientiranost kon korisnoto, 3.estetski- orientiranost kon forma i harmonija, 4.socijalni- orientiranost kon lu|eto, 5.politi~ki- orientiranost
kon mo}, 6.religiozni- orientacija kon ednakvosta vo svetot). Vidi pove}e:
William F. Glueck: "Business Policy and Strategic Management ", McGroww Hill
Company, New York, 1980. (Third Edition)
118
D-r Vasil Popovski
Misija - Opredeluvaweto na misijata na semejnata organizacija
zna~i opredeluvawe na osnovnata pri~ina za nejzinoto postoewe i rabotewe. Zna~i, procesot na operacionalizacija na kreativnata podloga
me|u postojnata sostojba i posakuvanata idnina manifestirana preku
vizijata pretstavuva misija na organizacijata. Ili podetalno, opredeluvaweto na glavnite podra~ja na dejstvuvawe na semejniot biznis,
pre~nikot na predvidenite aktivnosti, osnovnite pazarni potrebi koi }e
gi zadovoluva i nadvore{nata i vnatre{nata okolina vo koi semejniot
biznis }e dejstvuva. Vo kontekst na toa se definiraat i osnovnite celi
na semejniot biznis so koi pojasno se definira misijata.
Misijata na organizacijata pretstavuva zbir od pri~ini koi ja
opravduvaat egzistencijata na semejniot biznis. Toa ne se postavenite
kratkoro~ni celi koi se dostigaat vo odredeni periodi preku mobilizirawe na sredstvata. Efikasnata misija e pogeneralna, nejzina funkcija e poso~uvawe na pravecot vo koj se dviì semejniot biznis i
nejzinite ~lenovi. Taa gi reflektira dlabokite potrebi na li~nosta i e
personifikacija na osnovnite vrednosti na individuite {to ja
so~inuvaat semejnata organizacija, osobeno na liderite. Poto~no re~eno,
misijata e ne{to kon {to postojano se te`nee i nikoga{ ne se realizira
vo potpolnost.
Ostvaruvaweto na profitot e neophodno, no dokolku se postavi
kako edinstvena orientacija stanuva nedovolna da gi inspirira
~lenovite na semejstvoto, to est vrabotenite. Misijata e ne{to pove}e,
vo sebe ja sodrì inspiracijata lu|eto da dadat sé {to moàt od sebe i
gi motivira da veruvaat vo vrednosta na sopstvenata rabota. Sostavena
e od dve komponenti: nadvore{na, koja e odredena od èlbata kakva
treba da bide osnovnata performansa na raboteweto i vnatre{na,
odredena od èlbata kakov treba da bide semejniot biznis vo celost.
Postoeweto na misijata e esencijalno za dolgoro~nosta na semejniot biznis, no ne treba da se zaboravi deka opredeluvaweto na
specifi~na cel e zna~ajno za da se unificira te`neeweto i kapacitetot
na semejniot biznis. Ulogata na misijata e vo povrzuvaweto na vrednostite, veruvawata i doverbata vo zaedni~kata cel, ednovremeno go etablira generaciskiot kod i dava celosna slika za idninata na semejniot
biznis.
Efikasni lideri se onie koi moàt da ja transformiraat
zaedni~kata cel vo specifi~na misija.
Od golema va`nost e da ne nastane konfuzija me|u misijata i
celta. Bidej}i odredeni misii se mnogu vlijatelni vo nekoi organizacii
119
za misijata se smeta deka e osnovnata zaedni~ka cel. Problemot se javuva toga{ koga }e se ispolni osnovnata misija i se postavuva pra{aweto
{to da se pravi ponatamu. Poradi ova neophodno e postoewe na poop{ta
i pokreativna cel od koja }e se izvede narednata misija.
Dokolku ima deficit od vakva cel }e ima i kriza vo odreduvaweto na
natamo{nite pravci, otkako }e bide ispolneta edna misija. Akcentot e
pozicioniran vrz vrednosnata pozadina koja e karakteristi~na za
modelot na organizaciskata kultura vo semejnata organizacija.
Treba da se naglasat dva momenta zna~ajni za formuliraweto na misijata:
1. Odlukata za misijata }e gi rakovodi vrvnite menaxeri i vo odnos na nea tie }e gi postavuvaat prioritetite pri postavuvaweto na
celite, alokacijata na resursite i drugi odluki.
2. Najzna~ajno od sé e glavnite manaxeri da imaat konsenzus za
misijata. Dokolku ova ne e slu~aj, }e ima razli~ni prioriteti i vkrstuvawe na interesi.19
Otkako seto ova }e bide opfateno, se pristapuva kon formulirawe na strategija so koja }e se ostvarat definiranite celi, a koja vo
sebe sodrì odluki od vitalno zna~ewe, kako na primer: dali i vo koja
nasoka da se pro{iruva delovnosta, na koi pazari da se probiva i kako,
dali da se napu{ti opredelen del od raboteweto koj e nerentabilen ili
da se napravat napori za negovo zazdravuvawe, kade da se investira, kako
da se rasporedat sredstvata i dr.
Potoa, otkako }e se formulira strategijata, se pristapuva kon
nejzina implementacija. Toa e vtorata faza od procesot na strate{ki
menaxment koja podrazbira opredeluvawe na kratkoro~ni celi i delovni
politiki, kako i motivirawe na ~lenovite na semejstvoto i/ili vrabotenite i rasporeduvawe na sredstvata so cel da se ostvarat osnovnite
celi na organizacijata.
Implementiraweto na strategijata podrazbira: odreduvawe na
godi{ni celi, motivirawe na vrabotenite, alocirawe na resursite,
taka {to formuliranata strategija }e moè da se ostvari so izgraduvawe
na kultura {to }e ja poddrùva strategijata, kreirawe na soodvetna or-
Vidi pove}e: R.Beckhard and R.T.Harris: "Managing Complex Change", AddisonWesley Publishing Company, Massachusetts, 1987, (Second Edition), str:15-16.
19
120
D-r Vasil Popovski
ganizaciska struktura, marketin{ki nastap, podgotovka na buxet,
izgraduvawe na informacionen sistem.20
Implementacijata podrazbira mobilizirawe na vrabotenite i
menaxerite da ja sprovedat formuliranata strategija. Tokmu na ovoj del
od strate{kiot proces se koncentrira celiot trud od strana na menaxerite. Ovaa faza se smeta za najte{kiot del bidej}i neophodna e disciplina, posvetenost i po`rtvuvanost. Uspe{nata implementacija na
strategijata e tesno povrzana so sposobnosta na menaxerite da gi motiviraat vrabotenite. Za ovaa faza na strate{kiot menaxment se veli
deka e aktivna faza koja gi mobilizira site ~lenovi/vraboteni vo semejniot biznis so cel da se oìvotvori formuliranata strategija. Ednovremeno, toa e i najte{kata faza za{to tokmu vo nea treba da dojde do
izraz pravilnosta i uspe{nosta na izbranata strategija i pristap. Kolku
napraveniot izbor e dobar i pravilen se utvrduva vo tretata faza koga
se vr{i evaluacija na strategijata.
Iako se me|usebno povrzani, formuliraweto i implementiraweto na strategijata se fundamentalno razli~ni:
- Formuliraweto na strategijata pretstavuva pozicionirawe na silite
pred da zapo~nat aktivnostite.
- Implementacijata pretstavuva menaxment na silite vo tekot na aktivnostite.
- Procesot na formuliraweto na strategijata se fokusira na efektivnosta.
- Procesot na implementirawe se fokusira na efikasnosta.
- Formuliraweto na strategijata e primarno intelektualen proces.
- Implementiraweto e primarno operativen proces.
- Formuliraweto na strategijata podrazbira dobri intuitivni i
analiti~ki ve{tini.
- Implementiraweto podrazbira dobri ve{tini na motivirawe i liderski ve{tini.
- Formuliraweto na strategijata podrazbira koordinacija me|u nekolku
individui.
- Implementiraweto podrazbira koordinacija me|u pove}e individui.
Dodeka vo prvata faza se vr{i opredeluvawe na osnovnite
na~ini preku koi celite bi trebalo da se ostvarat, a vo vtorata se opredeluvaat konkretni akcii koi }e vodat kon ostvaruvawe na zacrtanoto vo
20
David Fred L.: Strategic Management, New York, Macmillan Publishing Company,
1991. str: 287-312, (Third Edition)
121
prvata faza, vo tretata faza se vr{i samo proverka, kontrola i korekcija na ona {to e napraveno vo prvite dve fazi.
Iako navidum vo ovaa treta faza ima mnogu pomalku kreativnost
otkolku vo prvite dve, sepak taa e neophodna za{to momentniot uspeh od
primenata na strategijata ne garantira i traen uspeh. Klu~en aspekt vo
tretata faza pretstavuva kontrolata. Potrebna e postojana kontrola za
da se sledi dali se implementiral strate{kiot proces i dali raboti
efikasno. Procesot na kontrola mora da gi opfati slednite elementi:
- Napredok vo implementacija na sekoja strategija spored planot;
- Vreme i finansiski izdatoci spored buxetot;
- Zamena na lu|e {to se odrazilo na sposobnosta za ispolnuvawe na
opredeleni zada~i;
- Promeni vo nadvore{nata sredina za {to se potrebni prisposobuvawa
vo strate{kiot plan; i
-Procenka na rezultati dobieni so implementacija na strategijata.
Kontrolata e te{ka zada~a bidej}i ~esto ne e lesno da se bide siguren deka akciite se uspe{ni. Sepak, kontrolata e bitna za da se
postigne uspeh bidej}i im ovozmoùva na semejnite biznisi da se prisposobat na vnatre{ni i nadvore{ni promeni.
Ovaa faza pokraj kontrola na ona {to e ve}e napraveno podrazbira i prezemawe na korektivni akcii preku koi prezemenite aktivnosti
{to se pokaàle pogre{ni }e se "vratat" na vistinskiot kolosek. Zatoa,
postojanata proverka na formuliranite strategii i nivnata soodvetnost
na utvrdenite vnatre{ni i nadvore{ni uslovi za rabotewe se javuva
kako neodminliva potreba na semejniot biznis {to se opredelil za
strate{ko planirawe/upravuvawe.
*
*
*
Podelbata na ulogi, utvrdenite pravila, stilot na komunicirawe
i na~inot na re{avawe na stresnite situacii i konfliktite vo semejstvoto moè da bidat dobri za semejnata sostojba, no ~esto ne pretstavuvaat najdobar na~in na razre{uvawe na konflikti vo delovnosta na
semejnata organizacija. Biznis sistemot e racionalen, so strogi pravila,
nametnuva specifi~ni odgovornosti i, kako i emotivno-semejnoto opkruùvawe, biznisot poseduva karakteristi~en stil na komunicirawe i
odnesuvawe, relevanten stil na rakovodewe, upravuvawe i odlu~uvawe.
Ottamu, strate{koto planirawe kako del od procesot na strate{kiot
122
D-r Vasil Popovski
menaxment vo semejniot biznis pretstavuva edinstven odgovor na iracionalnata platforma vo semejniot biznis.
Strate{kiot menaxment obezbeduva: aktivna pozicija, solidno
vodstvo vo kriti~nite akcii, otvorenost kon promenite i predizvicite,
soodvetna selekcija na resursite, koherentnost i unifikacija na odlukite od razli~en karakter, a osobeno pri definirawe na vremenski
dimenzii na ostvaruvaweto i vospostavuvaweto na proaktivna atmosfera. So utvrdenata strategija se predviduva postojano sledewe na
sovremenite ekonomski, tehnolo{ki, op{testveni i drugi trendovi {to
upatuva na proaktivnost vo raboteweto, poto~no anticipirawe na
promenite i navremeno reagirawe na niv. Strate{kiot menaxment podrazbira takov na~in na organizirawe i izvr{uvawe na rabotite {to }e
rezultira so uspeh vo podolg vremenski period. Edinstveno na toj na~in
semejniot biznis }e obezbedi uspeh i vo slednite generacii.
PRA[AWA ZA DISKUSIJA:
1. Dali vo Republika Makedonija semejnite biznisi uspevaat da
go nadminat poso~eniot dualitet (familijaren sistem - biznis sistem)?
2. Koi se mo`nostite/barierite za razvoj na semejniot biznis vo
Republika Makedonija?
123
Kosta Jov~evski
BIZNISI VO SEMEJNA SOPSTVENOST IZBOR NA ZAKONSKATA STRUKTURA
Pri startiraweto na malite biznisi, edno od prvite pra{awa
koe treba da si go postavite e kakva zakonska forma bi koristele ili, so
drugi zborovi, kako da go organizirate sopstveniot biznis. Ponatamu,
kako va{iot biznis raste i se menuva, odvreme navreme treba da si se
zapra{uvate dali izbraniot zakonski entitet sé u{te ostanuva najdobra
organizaciona forma na organizacija za va{iot biznis.
Naj~esto koristeni modeli na organizirawe na malite biznisi
kako vo SAD i zapadnoevropskite zemji taka i vo Republika Makedonija
se: (1) solo sopstvenost, (2) partnerstva i (3) akcionerski trgovski
dru{tva (korporacii). Vo ovoj referat za zakonskite prava se razmisluva
vo vrska so slednite pra{awa:
1. Startirawe - Kako sekoj poedine~en vid na legalitet na organizacija se vostanovuva?
2. Kontrola - Koj e sopstvenikot i koj go kontrolira biznisot?
3. Obvrski - Koj e odgovoren dokolku biznisot propadne ili ima
zagubi?
4. Kontinuitet i prenoslivost-transferabilnost - Kolku dolgo
trae sekoj poedine~en vid na organizacija i kako sopstvenikot da go prodade biznisot?
5. Danoci - Kako se odano~uva profitot i zagubata od biznisot?
Isto taka treba da e vklu~eno ZA i PROTIV za razli~nite zakonski entiteti za komparirawe na brojnite faktori koi treba da se razgledaat pri izborot na nekoja zakonska forma na biznisot.
Osnovnata zakonska regulativa vo pogled na organiziraweto na
biznisite se ZTD i ZZD. Pokraj ovie zakoni, svoe vlijanie imaat i drugi
zakonski propisi koi, pove}e ili pomalku, imaat uloga vo organiziraweto
124
Kosta Jov~evski
na biznisite, a tuka, pred sé, }e gi spomeneme: Zakonot za obligacionite
odnosi, zakonite vo oblasta na dano~niot sistem i drugi.
1.Iskustva vo vrska so ovaa tema
Dosega{nite iskustva vo pogled na otpo~nuvaweto na biznisite
pokaùvaat deka ne postoi potemelno zakonsko poznavawe na ovaa
problematika od strana na nositelite na tie biznisi. Sli~na e
situacijata i koga se raboti za transformirawe na eden oblik na
organiziran biznis vo drug. Glavno, reakciite na biznismenite se
motivirani od dostignatoto iskustveno soznanie i nivnata potreba da
prezemat ne{to ili ne{to da menuvaat vo organizaciskata sfera na
biznisot.
Pri~inite za vakvata sostojba treba da se baraat vo sé u{te nedovolno izgradenata zakonska regulativa, no i vo glomaznite zakonski
tekstovi koi go reguliraat pra{aweto na otpo~nuvawe na vodewe na
biznis, negoviot razvoj i transformacija. Tuka treba da se spomene i toa
deka ne postoi dovolno stru~na literatura koja, na popularen na~in
(preku prira~nici, obuki i sl., kako alatki za vodewe na biznisot), bi gi
pribliìla zakonite i drugite akti koi se odnesuvaat na ovaa problematika, so {to na potencijalnite biznismeni i onie koi se ve}e vo biznisot bi im ja olesnile rabotata okolu stru~noto zapoznavawe so zakonskite re{enija i mo`nosti.
Stranskite iskustva po ova pra{awe se, sekako, nesporedlivi so
sostojbata kaj nas. Me|utoa, treba da se kaè deka i tamu, za odredeni
pra{awa, sé u{te se nema posveteno dovolno vnimanie na odredeni
formi na biznisot koi realno egzistiraat vo tie sredini i toa vo
zna~itelen procent. Imeno, stanuva zbor za t.n. "semeen biznis" na koj, vo
SAD i V. Britanija, otpa|a pove}e od 70% od site biznisi.
2.Semeen biznis
Pogore go doprevme pra{aweto na semejniot biznis. Zakonskata
regulativa kako i stru~nite tolkuvawa na istata ne se zadrùvaat na ova
pra{awe nitu ima poizdràni definicii okolu ova pra{awe. Od druga
strana, sekoe definirawe na poimot semeen biznis }e otvori, so pravo,
brojni argumenti za i protiv. Ova pra{awe i ne mora da se elaborira
premnogu detalno, dokolku istoto, vo praksa, ne predizvikuva pove}e ili
pomalku zna~ajni posledici kako od aspekt na ponatamo{noto egzistirawe na biznisot taka i od aspekt na me|usemejnite odnosi.
125
Smetame deka pod semeen biznis treba da se podrazbere organizirawe i vodewe na sekoj biznis od strana na najmalku dvajca ~lenovi
od potesnoto semejstvo koi vloìle sredstva (pari), predmeti ili prava
vo nekoja zakonska forma na organiziran biznis. Me|utoa, ovaa definicija, iako moè da zadovoli odredeni sostojbi, vo drugi situacii ne
moè da bide celosno primenliva, a so samoto toa se nametnuvaat mnogu
otvoreni pra{awa.
Bez ogled na obidot za definirawe na poimot semeen biznis,
sepak, vo mnogu organizirani formi na vodewe na biznisi nao|ame
belezi na vklu~uvawe na dvajca ili pove}e ~lenovi od potesnoto semejstvo vo biznisot. Taka, ova moème da go posmatrame kako direktno ili
indirektno u~estvo na ~lenovi od semejstvoto vo biznisot.
Direktnoto u~estvoto se gleda vo neposredniot anga`man (so pari, predmeti, trud ili prava) na dve ili pove}e lica vo otpo~nuvaweto i
vodeweto na biznisot. Formite preku koi se ostvaruva ovaa semejna
sorabotka naj~esto se vo oblik na partnerska sorabotka, preku dru{tvo so
ograni~ena odgovornost, no mo`ni se i oblici na akcionersko povrzuvawe. Indirektnoto u~estvo se izrazuva, naj~esto, preku rabotno
angaìrawe na ~len ili ~lenovi na potesnoto semejstvo vo rabotata na
firmata, bez ogled na nejziniot oblik.
Istraùvawata koi se sprovedeni vo dvaeset firmi vo Republika Makedonija pokaàa deka re~isi site, bez isklu~ok, biznisot go
otpo~nale niz formi zasnovani na solo sopstvenost (zanaet~ii, trgovcipoedinci, dru{tva so ograni~ena odgovornost osnovani od edno lice i
sl.). Me|utoa, vo osumnaeset od spomnatite dvaeset firmi, so razvojot na
biznisot, nastanale organizaciski promeni i toa vo pravec na transformirawe vo dru{tva so ograni~ena odgovornost, vo nekoi oblici na
partnerskoto organizirawe, pa duri i vo akcionerski dru{tva. Pritoa,
ona {to e karakteristi~no, vo pogolemiot broj na firmi koi se transformirale, kako sodru`nici se javuvaat ~lenovi od potesnoto semejstvo
na prvobitniot osnova~ na firmata, odnosno biznisot.
Karakteristi~no za semejniot biznis, od aspekt na prakti~nite
soznanija steknati so istraùvawata vo gorespomenatite firmi, e toa
{to tie zapo~nale kako mal biznis zasnovan na solo (individualna)
sopstvenost i deka so razvojot na biznisot se trnsformirale vo edna od
neposredno povisokite formi na organizirawe. Naj~est oblik na
prerasnuvawe na firmite zasnovani na solo sopstvenost e dru{tvoto so
ograni~ena odgovornost ili vospostavuvawe na partnerski odnosi, vo koi
formi na organizirawe u~estvo zemaat pobliskite ~lenovi od se-
126
Kosta Jov~evski
mejstvoto. Vo ponovo vreme se zabeleùvaat i organizirawa vo akcionerski dru{tva. Se razbira, ima i odredeni slu~ai kade {to eden porazvien oblik na organizirawe se deli na dva pomali biznisi. Ottuka, za
semejniot biznis e bitno da se razgledaat nekoi osnovni situacii vo koi
toj moè da najde, da raboti, da se razviva i da se transformira.
3.Solo (individualna) sopstvenost
Pove}eto mali biznisi vo svetot i vo Republika Makedonija se
zasnovaat na individualnata, odnosno solo sopstvenosta. Organizacijata
na ovoj vid na biznisi e ednostavna i mnogu ~esto se izbira formata na
"edna li~nost-eden biznis", vo koj sopstvenikot i rabotnikot se edna
li~nost (iako kaj formite osnovani vrz solo sopstvenosta moè da ima i
vraboteni).
Spored Zakonot za trgovskite dru{tva, osnovniot oblik zasnovan
na solo sopstvenosta e trgovec-poedinec.
Trgovec-poedinec e fizi~ko lice koe vr{i nekoja od dejnostite
koi se utvrdeni vo Zakonot, a dejnosta koja se ostvaruva se vr{i vo vid na
redovno zanimawe.
Registracija. Za osnovawe na ovoj oblik potrebno e liceto da
ima delovna sposobnost, a postapkata za registrcija na firmata
otpo~nuva i zavr{uva so podnesuvawe na prijava i obrazec za ovlasten
potpisnik.
Firma. Trgovecot-poedinec e dolèn da ja istakne firmata na
koja e sodràno negovoto ime, tatkovoto ime i prezimeto.
Mo`nost za prefrluvawe na firmata. Trgovecot-poedinec
moè da ja prefrli svojata firma na treto lice samo zaedno so delovniot potfat, odnosno so celokupnata aktiva i pasiva, a vo soglasnost so
doveritelite na trgovecot-poedinec. Liceto na koe e prefrlena firmata, odnosno koe prodolùva da go vodi biznisot, odgovara za obvrskite
solidarno so porane{niot sopstvenik.
Naslednicite na trgovecot-poedinec moàt da ja prezemat firmata so celokupniot deloven potfat.
Odgovornost. Trgovecot-poedinec za svoite obvrski odgovara
li~no, so celokupniot svoj imot.
Ottuka, prednostite na formite na organizirawe na biznisi zasnovani na solo sopstvenosta se:
-ne baraat golemi sredstva za otpo~nuvawe so biznisot;
-ednostavno rakovodewe i upravuvawe so biznisot;
127
-ednostavna postapka za registrirawe;
-golema fleksibilnost za akcija;
-kontrolata e vo racete na edna li~nost;
-celosna samostojnost vo donesuvaweto na biznis-odlukite i dr.
Me|utoa, ovie formi na organizirawe imaat i nedostatoci, a
kako najbitni }e gi izdvoime slednive:
-biznisot, naj~esto, zavr{uva po volja na sopstvenikot, so gubewe
na negovata delovna sposobnost ili so smrt na sopstvenikot;
-neograni~ena li~na odgovornost;
-te{kotii pri obezbeduvawe na kapital;
-isklu~ivo samiot go nosi tovarot na kontrola, rakovodewe i
upravuvawe na delovnite potfati i sl.
4.Partnerstvo
Partnerstvoto, vo potesna smisla, gi opfa}a t.n. javni trgovski
dru{tva (general partnership) i komanditnite dru{tva (limited partnership).
Javno trgovsko dru{tvo pretstavuva zdruùvawe na dve ili
pove}e pravni ili fizi~ki lica koi za svoite obvrski odgovaraat li~no
i neograni~eno solidarno so celokupniot svoj imot.
Firma. Firmata na javnoto trgovsko dru{tvo gi sodrì prezimiwata i imiwata, odnosno firmata ili skratenata firma najmalku na
eden sodru`nik na dru{tvoto i oznaka "i dr.", dokolku ne se sodràni
imiwata i prezimiwata na site sodru`nici.
Dogovor za dru{tvoto. Osnovnite prava, obvrski i predmet na
rabota na javnoto trgovsko dru{tvo se ureduvaat so pismen dogovor.
Posebni uslovi za vr{ewe na dejnosta. Edna od karakteristikite na javnoto trgovsko dru{tvo e toa {to toa moè da vr{i dejnost
povrzana so odredeno zanimawe samo dokolku me|u sodru`nicite ili
vrabotenite ima lice koe ima soodvetna kvalifikacija, a moè so zakon
da bide pobarana soodvetna kvalifikacija i za pove}eto ili za site
sodru`nici.
Pravni odnosi na sodru`nicite. Na pravnite odnosi na
sodru`nicite se primenuvaat odredbite od Zakonot za trgovskite
dru{tva, a ako so ovoj Zakon ne e poinaku uredeno, toga{ se primenuvaat
odredbite od Zakonot za obligacionite odnosi.
Vlogovi vo dru{tvoto. Vo javnoto trgovsko dru{tvo
sodru`nicite ne moraat da vnesat ednakvi vlogovi. Vlogovite moàt da
128
Kosta Jov~evski
bidat vo pari, predmeti, prava, trud ili uslugi, no vrednosta sekoga{ se
izrazuva vo pari.
Prenesuvawe na udel. Udelot vo javnoto trgovsko dru{tvo moè
da se prenese na treto lice dokolku postoi soglasnost za toa od strana
na sodru`nicite. Prenosot se vr{i so akt vo pismena forma.
Upravuvawe. So javnoto trgovsko dru{tvo upravuvaat
sodru`nicite ili eden sodru`nik koj }e bide ovlasten za toa ili treto
lice koe e ovlasteno od strana na sodru`nik.
Odlu~uvawe. Odlukite na dru{tvoto se donesuvaat vo soglasnost so site sodru`nici na koi im e dovereno upravuvaweto.
Odgovornost. Sekoj sodru`nik odgovara za obvrskite na
dru{tvoto li~no so celiot svoj imot i solidarno so site drugi
sodru`nici.
Prestanok. Dru{tvoto prestanuva so rabota vo slu~ai utvrdeni
so zakon ili dogovorot za dru{tvoto (istek na vremeto za koe e osnovano,
odluka na sodru`nicite, otvorawe na ste~ajna postapka, otkaz ili smrt
na nekoj od sodru`nicite i dr.).
Komanditno dru{tvo e eden od oblicite na partnerstvo vo koe
se zdruùvaat dve ili pove}e lica od koi komplementarot odgovara za
obvrskite na dru{tvoto solidarno i neograni~eno so celokupniot svoj
imot, a komanditorot odgovara za obvrskite na dru{tvoto samo do
iznosot na zapi{aniot vlog.
Firma. Firmata na komanditnoto dru{tvo go sodrì prezimeto i
imeto barem na eden komplementar, a ako se pove}e komplementari i
oznakata "i dr.".
Dogovor za dru{tvoto. Osnovnite prava, obvrski i predmet na
rabota na komanditnoto dru{tvo se ureduvaat so pismen dogovor.
Pravni odnosi na sodru`nicite. Pravnite odnosi na
sodru`nicite se ureduvaat so dogovorot za dru{tvoto.
Upravuvawe. So komanditnoto dru{tvo upravuvaat komplementarite.
Prenos na udelite. Udelite vo komanditnoto dru{tvo moàt da
bidat preneseni na treto lice samo so soglasnost na site sodru`nici.
Prestanok na komanditno dru{tvo. Komanditnoto dru{tvo
prestanuva vo slu~ai utvrdeni so zakon ili vo dogovorot za dru{tvoto.
Tuka se razlikuvaat dve situacii: 1. bez komplementar vo
dru{tvoto ili so istapuvawe na site komplementari od dru{tvoto ili
vo slu~aj na gubewe na delovnata sposobnost na komplementarot,
129
dru{tvoto, sekako, prestanuva so rabota; 2. dru{tvoto ne prestanuva dokolku nastapat slu~aite od to~ka 1, no postoi mo`nost za transformacija
na dru{tvoto vo javno trgovsko dru{tvo (ako ostanat samo komplementarite) ili vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost (ako ostanat samo komanditorite).
Ovie oblici na zdruùvawe (partnerstvoto) imaat svoi prednosti, kako na primer:
-podelba na odgovornosta vo vodeweto na biznisot;
-relativno lesno registrirawe na oblicite;
-relativno visoka fleksibilnost za prezemawe na deloven potfat;
-zgolemeni mo`nosti za obezbeduvawe na kapital;
-kaj komanditnite dru{tva postoi kombinirana odgovornost, vo
zavisnost dali e vo pra{awe komplementarot ili komanditorot i drugo;
-mo`nost za transformacija na komanditnoto dru{tvo vo nekoj
drug oblik dokolku nastanat odredeni pre~ki.
Se razbira, ovoj oblik na delovna sorabotka ima i svoi nedostatoci:
-postoi li~na neograni~ena odgovornost na sodru`nicite (osven
komanditorite kaj komanditnite dru{tva);
-mo`nosta za istapuvawe od dru{tvoto moè da predizvika
nestabilnost vo raboteweto na firmata;
-realna opasnost od pojava na konflikti pri raspredelbata na
upravuva~kite prava;
-nemo`nost odnapred da se osoznaat poedine~nite delovni i
rabotni kvaliteti na sekoj sodru`nik (partner);
-opasnost od konflikti pri utvrduvaweto na potrebata od obezbeduvawe na dopolnitelni finansiski sredstva i dr.
5.Akcionerstvo
Akcionerstvoto, odnosno formite zasnovani vrz nego (akcionerski dru{tva) se posloèna faza vo organiziraweto i vodeweto na biznisot.
Akcionerskoto dru{tvo treba da se sfati kako posebna zakonska
tvorba. Za akcionerskite dru{tva postojat razli~ni nazivi, kako na pr.:
joint-stock company limited by the shares.
130
Kosta Jov~evski
Akcionerskoto dru{tvo pretstavuva dru{tvo koe so statutot
ima utvrdena i na ednakvi delovi (akcii) podelena osnovna glavnina vo
koja akcionerite u~estvuvaat so po edna ili pove}e akcii i ~ii{to akcii
se obezbedeni so celokupniot imot na dru{tvoto.
Osnovawe na akcionersko dru{tvo. Akcionerskoto dru{tvo e
dru{tvo koe go osnovaat najmalku dve fizi~ki ili pravni lica, a samo po
isklu~ok moè da bide osnovano od edno lice (kako osnova~i moàt da se
javat akcionersko dru{tvo, drugo trgovsko dru{tvo, Republika Makedonija, op{tina i Gradot Skopje). Kako osnova~i na akcionerskoto
dru{tvo se smetaat pravnite i fizi~kite lica koi go potpi{ale aktot za
osnovawe na dru{tvoto. Se razlikuva simultano i sukcesivno osnovawe.
6.Pravni odnosi me|u akcionerskoto dru{tvo i akcionerite.
Akcionerite, pod ednakvi uslovi, imaat ednakva polo`ba vo akcionerskoto dru{tvo. Tuka moàt da se razlikuvaat dva vida na odnos i
toa: 1. odnos na akcionerot kon dru{tvoto i 2. odnos pome|u samite akcioneri.
Upravuvawe. Upravuvaweto vo akcionerskoto dru{tvo e organizirano spored ednostepeniot sistem (odbor na direktori) ili spored
dvostepeniot sistem (upraven odbor i nadzoren odbor), so toa {to edniot sistem moè da preminuva vo drugiot i obratno. Vo sekoj slu~aj, vo
akcionerskite dru{tva postoi sobranie na dru{tvoto.
Transformirawe na akcionersko dru{tvo. Akcionerskoto
dru{tvo moè da se transformira vo drug zakonski oblik ako vo momentot na transformacijata pominala edna godina od osnovaweto kako takvo,
a sobranieto ima podgotveno bilans na uspehot na raboteweto i izve{taj
za raboteweto. Akcionerskoto dru{tvo moè da se preobrazi vo javno
trgovsko dru{tvo, vo komanditno dru{tvo ili vo komanditno dru{tvo so
akcii. Odluka za vakvata transformacija donesuva sobranieto na akcionerskoto dru{tvo.
Prestanok na akcionerskoto dru{tvo. Akcionerskoto dru{tvo
prestanuva vo slu~ai utvrdeni so zakon (so odluka na sobranieto, so pravosilna odluka na sudot za nezakonite upis vo sudskiot registar, so pripojuvawe ili spojuvawe so drugo dru{tvo i sl.) ili so istekot na vremeto
opredeleno vo statutot ako dru{tvoto bilo osnovano na opredeleno
vreme.
131
Od prethodnoto, moè da se kaè, kako i vo site drugi dosega nabroeni formi na organizirawe i vodewe na biznis, deka akcionerskite
dru{tva imaat svoi prednosti, no i negativnosti.
Kako prednosti na akcionerskoto dru{tvo }e gi nabroime:
-dru{tvoto odgovara za obvrskite so siot svoj imot, odnosno toa
se javuva kako samostoen subjekt vo odnos na nositelite na akciite;
-postoi ograni~ena odgovornost na akcionerite;
-postoi kontinuitet vo postoeweto i funkcioniraweto;
-pravoto na odlu~uvaweto i upravuvaweto e povrzano so brojot na
akciite;
-polesno obezbeduvawe na kapital;
-mo`nost za polesen transfer na akciite, odnosno na pravata koi
proizleguvaat od niv;
-mo`nost za razdvojuvawe na upravuvaweto (menaxmentot) i
sopstvenosta (imotnite prava);
-mo`nost za transformirawe na oblikot vo drugi organizacioni formi
na biznisot i dr.
Akcionerskite dru{tva, pokraj prednostite koi se iskaàni,
imaat i svoi nedostatoci koi se izrazuvaat osobeno vo slednovo:
-relativno sloèno i skapo osnovawe na dru{tvoto;
-sloèn i podolgotraen proces na odlu~uvawe;
-brojot na akcionerite ne e garancija za presudno vlijanie vo
procesot na odlu~uvaweto, tuku e biten brojot na akciite koi gi poseduva
akcionerot i dr.
Iako semejnite biznisi mnogu ~esto gi prepoznavame vo edna od
ovie tri formi na organizirawe i vodewe na biznisot, sepak, ovde treba
posebno da se izdvoi organiziraniot oblik nare~en "dru{tvo so
ograni~ena odgovornost" kako edna od naj~estite i najpopularnite formi
na organizirawe. Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost, isto taka, pretstavuva zakonska mo`nost vo ramkite na koja ima uslovi za razvivaw e na
semejniot biznis.
Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost pretstavuva takov oblik
na organizirawe kade {to sodru`nicite u~estvuvaat so po eden vlog vo
inaku odnapred dogovorenata osnovna glavnina na dru{tvoto. Pritoa,
osnovnite vlogovi moàt da bidat razli~ni.
Broj na sodru`nici: Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost,
naj~esto, broi dvajca ili pove}e sodru`nici (pravni ili fizi~ki lica),
no gorniot limit e najmnogu 50 sodru`nici.
132
Kosta Jov~evski
Po isklu~ok, dru{tvo so ograni~ena odgovornost moè da osnova
i edno lice.
Dogovor za dru{tvoto: Dru{tvoto se osnova so dogovor za
dru{tvoto koj go sklu~uvaat site osnova~i, vo pismena forma. Dokolku
osnova~ e edno lice, toga{ dogovorot se zamenuva so izjava koja ja dava
osnova~ot.
Opredeleni vrednosti na glavninata i osnovnite vlogovi:
Osnovnata glavnina na dru{tvoto pretstavuva zbir na osnovnite vlogovi
na sodru`nicite. Zakonskiot dolen limit na osnovnata glavnina iznesuva 10.000 DEM vo denarska protivvrednost, dodeka poedine~niot osnoven vlog ne moè da bide pomal od 200 DEM vo denarska protivvrednost.
Upravuvawe. Zakonot za trgovskite dru{tva ja utvrduva upravuva~kata i rakovodna struktura na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost.
Upravuva~kite funkcii se koncentrirani vo sobirot na sodru`nicite
(razgleduva i usvojuva godi{ni smetki i odlu~uva za raspredelba na dobivkata i za pokrivawe na zagubite, imenuva i razre{uva upravitel, donesuva odluki za vr{ewe na kontrola i sl.), dodeka so dru{tvoto upravuva upravnik.
Odgovornost: Za obvrskite na dru{tvoto sodru`nicite ne
odgovaraat.
Prestanok: Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost prestanuva vo
slu~ai utvrdeni so zakon (so odluka na sodru`nicite, so spojuvawe ili
pripojuvawe kon drugo dru{tvo, so sproveduvawe na ste~aj i dr.) ili so
istek na vremeto opredeleno vo dogovorot za dru{tvoto.
Prednosti pri organizirawe na ovaa forma na dru{tva se :
-dru{tvoto e poseben subjekt vo odnos na sodru`nicite i e
nositel na pravna, delovna i parni~na sposobnost;
-ograni~ena li~na odgovornost;
-kontinuitet na postoeweto;
-kontinuitet na menaxmentot;
-relativno ednostavno obezbeduvawe na kapital;
-prenoslivost na udelite;
-mo`nosti za razdvojuvawe na upravuvaweto i na sopstvenosta i
dr.
Kako nedostatoci na ovoj oblik }e gi nabroime:
-relativno posloèno i poskapo formirawe na firmata;
-podleì na pogolema zakonska regulativa;
-pomala fleksibilnost vo odlu~uvaweto i funkcioniraweto i
dr.
133
ZAKLUÔCI
Od seto pogore kaàno proizleguva:
-odlukata za izbor na najsoodveten oblik na organizirawe na biznisot e
sloèna rabota;
-sloènosta na ova pra{awe doa|a u{te pove}e do izraz ako se ima predvid deka, glavno, sekoj nositel na biznisot e povrzan vo nekakvi semejni
odnosi;
-~lenovite na semejstvoto imaat mo`nost za vklu~uvawe vo biznisot, odnosno preku toa da obezbedat vrabotuvawe;
-sekoja od spomenatite formi ima svoi prednosti i nedostatoci vo pogled na vrabotuvaweto i investiraweto vo {ireweto na biznisot i dr.
Kako {to moè da se vidi, sekoj oblik na organizirawe i na
vodewe na biznisot ima svoi specifi~nosti vo pogled na registracijata,
menaxmentot, realizacijata na utvrdenite celi, odgovornosta i danocite. Od druga strana, ne postoi semejstvo koe ima biznis i vo koe{to
rabotat eden ili pove}e ~lenovi na semejstvoto a gorenavedenite faktori da nemaat golemo vlijanie vrz ìvotot na semejstvoto. Spored toa,
zakonskata regulativa e edna oblast na koja treba da í se posveti seriozno vnimanie, no istovremeno, toa da se izvede na efikasen na~in so
cel da se dinamizira razvojot na semejnite biznisi.
PRA[AWA ZA DISKUSIJA
1. Dali zakonskata regulativa e eden od presudnite faktori za
razvoj na semejnite biznisi?
2. [to treba da se napravi so zakonskata regulativa za da se olesni primenlivosta vo pogled na semejnite biznisi?
*
*
*
134
D-r Boris Blaèvski
DISKUSII:
D-r Boris Blaèvski
Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija
MALITE BIZNISI-DVIGATELI NA
VRABOTENOSTA I NA RAZVOJOT
1. Vo razvojnite dokumenti na Republika Makedonija na sreden i
na dolg rok, kako i vo godi{nite makroekonomski politiki se predviduva
malite biznisi da pretstavuvat zna~aen faktor za zgolemuvawe na
vrabotenosta i na proizvodstvoto. Delovnite subjekti od domenot na
malite biznisi so svojata ìlavost, vitalnost, inventivnost, prilagodlivost na barawata na doma{niot i na stranskiot pazar, konkurentnosta,
obezbeduvawe na novi tehnologii i znaewe, pomalite mo`nosti za
rizici vo raboteweto poradi ekonomijata na obemot vo odnos na golemite pretprijatija i sli~no, pridonesuvaat za kreirawe na rabotni mesta
i raste` na proizvodstvoto, a so toa i za razvoj na nacionalnata ekonomija.
Golemoto zna~ewe na malite biznisi za razvoj go potvrduvaat istraùvawata svrzani so razvojnite mo`nosti na zemjata, iskustvoto i
praktikata na razvienite pazarno orientirani zemji, kako i zemjite vo
tranzicija. Vo golem broj nacionalni ekonomii malite biznisi se
nositeli na obemot na vrabotenosta i imaat zna~ajno mesto vo formiraweto na bruto doma{niot proizvod.
Predviduvawata za intenzivniot razvoj na malite biznisi vo
na{ata ekonomija se potpiraat na povolniot ambient koj se sozdava so
ekonomskiot sistem pazarno orientiran, merkite na makroekonomskata
politika, raspolo`livite materijalni resursi, pretpriemni~kiot mentalitet na rabotnite lu|e, obilnata kvalifikuvana rabotna sila koja
135
bara rabota, diverzificiranata proizvodstvena struktura koja se karaktrerizira so zastapenost na site dejnosti od ekonomijata, sopstveni~koto
i proizvodstvenoto prestruktuirawe na golemite pretprijatija, izgradenata infrastruktura, sozdadenite uslovi za unapreduvawe na ekonomskite odnosi so pogolem broj na zemji i ekonomski grupacii i sli~no.
2. Vo izminatiot period, zna~ajno e zgolemen brojot na delovnite
subjekti koi se zanimavaat so mali biznisi vo site dejnosti na nacionalnata ekonomija. Spored podatocite na Centralniot registar za 2001
godina, 98,3% od vkupniot broj na aktivni delovni subjekti otpa|a na
malite biznisi. Na ovoj sektor otpa|a 41% od vkupnata vrabotenost vo
stopantvoto. Spored podatocite, pak. na Dràvniot zavod za statistika,
delovnite subjekti od malite biznisi so ostvarenata dodadena vrednost
vo bruto doma{niot proizvod u~estvuvaat so 39,5% vo 1998, 36,7% vo
1999, odnosno 35,4% vo 2000 godina.
Od prezentiranite podatoci se ocenuva deka i pokraj zna~eweto
i naporite za sozdavawe na uslovi za razvoj na malite biznisi, toj vo
izminatiot period ne pridonesuva za raste` na vrabotenosta i na proizvodstvoto. Pri~inite za ova se ceni deka treba da se baraat vo: nepovolnata struktura na nacionalnata ekonomija, zabavenoto zaokruùvawe
i funkcionirawe na mehanizmite na pazarnata ekonomija, administriraweto povrzano so registriraweto i otpo~nuvawe so rabota na
malite biznisi, odloènoto razre{uvawe na golemite zagubari, neefikasnoto sopstveni~ko i proizvodstveno prestruktuirawe na pove}e golemi preprijatija koi treba da ovozmoàt pogolemo aktivirawe na
malite biznisi, visokite bankarski kamati i sloèni proceduri za dobivawe na krediti od finansiskite i drugite institucii, rizi~nosta na
zemjata {to nepovolno se odrazuva na unapreduvawe na sorabotkata so
stranskite partneri i sli~no. Kon ova sekako treba da se dodade i nerazvienata institucionalna infrastruktura za razvoj i poddr{ka na malite
biznisi, ote`natiot pristap na uslugite za razvoj na biznisot, nedovolnata promocija za privlekuvawe na stranski direktni investicii,
maliot obem na srednoro~ni i dolgoro~ni stranski krediti i zaemi
naso~eni za poddr{ka na privatnite inicijativi, otsustvoto na selektivni merki na makroekonomskata i na razvojnata politika za poddr{ka
na malite biznisi i sli~no.
Odloènoto prestruktuirawe na ekonomijata, golemata amortiziranost na osnovnite sredstva, zastarenite tehnolo{ki procesi, visokata uvozna zavisnost, a osobeno niskata izvozna orietiranost se os-
136
D-r Boris Blaèvski
novnite limitira~ki faktori za razvoj na nacionalnata ekonomija, a vo
tie ramki i na malite biznisi.
Poradi sloènite sostojbi vo nacionalnata ekonomija i
ote`natite uslovi za otpo~nuvawe na novi biznisi vo strukturata na
delovnite subjekti od ovoj sektor najgolem del, preku edna polovina
otpa|a na trgovijata. Vo ovaa dejnost ne e potreben golem kapital, no ne
apsorbira ni pogolema vrabotenost i ne dava soodveten pridones vo
formiraweto na bruto doma{niot proizvod. Za razlika od ova, mal e
brojot na delovnite subjekti vo prerabotuva~kite dejnosti vo industrijata, kako i vo agrokompleksot.
Ova ukaùva deka vo zemjata sé u{te ne se sozdadeni op{ti uslovi za pointenziven razvoj na malite biznisi.
3. Istraùvawata ukaùvaat deka makedonskata ekonomija }e
izleze od ekonomskata kriza koja trae petnaesetina godini samo so
re{itelen presvrt od ekstenzivno kon intenzivno stopanisuvawe. Za ova
od prioritetno zna~ewe e intenziviraweto na presvrtot za prestruktuirawe na ekonomijata soglasno kriteriumite i barawata na stranskite
pazari i vrz taa osnova zgolemuvawe na izvozot i na proizvodstvoto.
Vo ovaa nasoka od primarno zna~ewe e razvojot na malite
biznisi. Malite i srednite pretprijatija so brojnosta, raznovidnosta,
diverzificiranosta i efikasnosta }e stanuvaat klu~en element za jaknewe na nacionalnata ekonomija i na razvojot.
Ovie pretprijatija }e se razvivaat vo site oblasti kade {to organiziranosta na proizvodstvoto ili pazarot bara mali visokoproduktivni organizacioni strukturi, mo{ne brzo prilagodlivi na pazarnite
potrebi, a osobeno za snabduvawe so delovi i polufabrikati na golemite pretprijatija vrz subkontraktivna osnova vo finalizacijata na mali
serii i specifi~ni potrebi.
So fleksibilnosta {to ja poseduvaat ovie pretprijatija }e se
kreiraat novi proizvodi, uslugi i procesi i }e se sozdavaat osnovi za
novi industrii i novi rabotni mesta. So razvojot na mali i sredni pretprijatija }e se vr{i diverzificiranost i integracija vrz ekonomska prinuda na produktivnite faktori na proizvodstvoto i }e se vr{i konkurentsko vlijanie, }e se izgraduvaat sposobni poedinci za menaxersko
upravuvawe i rakovodewe i prerasnuvawe na ovie firmi vo pogolemi
pretprijatija.
Procesot na prestruktuiraweto na golemite pretprijatija }e se
ostvaruva so unapreduvawe na organizacijata na raboteweto so koja }e se
137
sozdavaat uslovi za efikasen proces na koristewe na faktorite na proizvodstvoto. Vrz ovie osnovi }e se sozdavaat mali profitni edinici
kade {to ekonomijata toa go bara i }e se ostvaruva kooperantska povrzanost na golemite i na malite pretprijatija so cel optimalizacija na
aktivnostite.
Mali i sredni pretprijatija }e se formiraat i }e egzistiraat vo
site granki na industriskiot, agroindustriskiot i uslu`niot sektor, a vo
nekoi dejnosti tie }e bidat nose~ki vo dinamiziraweto na razvojot.
So razvojot na malite i na srednite pretprijatija }e se iskoristuvaat geotermalnite vodi, }e se ostvaruva proizvodstvo na rezervni
delovi za potrebite na energetskiot sistem na zemjata i sli~no.
Proizvodstvoto na delovi ili proizvodi od elektronikata i
elektroindustrijata }e se disperzira kaj pove}e proizvoditeli. Vrz ovie
osnovi malite i srednite pretprijatija specijaliziraj}i se za oddelni
segmenti, osobeno za elektronika, }e go pottiknuvaat procesot na modernizacijata na industrijata so primena na informati~ki sredstva i
oprema i voveduvawe na novi tehnologii i organizacija na proizvodstvoto.
Vo metaloprerabotuva~kiot kompleks so transformacijata na golemite pretprijatija }e se ovozmoì razvoj na mali i sredni pretprijatija koi }e se specijaliziraat za oformuvawe i promovirawe na finalni i selektirani eksportni proizvodi so visok stepen na obrabotka.
Razvojot na avtomobilskata industrija }e se potpira vrz egzistirawe na mali i sredni pretprijatija vo koi }e se ostvaruva disperziranost na proizvodstvoto na pooddelni delovi vrz programiran
obedinuva~ki kompleks koj }e gi spojuva delovite vo edinstven proizvod
dostapen za pazarna konzumacija.
Vo golemite pretprijatija vo tekstilnata industrija pod vlijanie
na pazarniot pritisok }e se formiraat pomali profitni centri so koi
}e se ovozmoùva racionalizacija na tro{ocite i poracionalno
koristewe na resursite.
Razvojot na mali i sredni pretprijatija }e se ostvaruva i vo agrokompleksot so {to }e se ovozmoì sorabotka i specijalizacija so golemite zemjodelski kombinati vo nadopolnuvawe na asortimanot vo proizvodstvoto.
Se ceni deka }e se sozdavaat povolni uslovi za razvoj na maloto
stopanstvo za eksploatacija i prerabotka na nemetalni minerali i
grade`ni materijali za koi na{ata dràva ima komparativni prednosti.
138
D-r Boris Blaèvski
So finalizacijata na ovie prirodni resursi }e se zadovoluvaat potrebite na doma{niot pazar i }e se ostvaruva neto devizen priliv.
So malite i srednite pretprijatija vo domenot na uslugite }e se
razvivaat individualnite kreacii, a osobeno vo odnos na softverskata
poddr{ka na raboteweto so {to }e se unapreduvaat i moderniziraat
proizvodstvenite procesi.
]e se poddrùvaat inicijativite za razvoj na mali i sredni pretprijatija za istraùvawe na pazarot, razvojot i sli~no, a osobeno istraùvawata na visokite tehnologii {to se rizi~ni, a se neophodni za
unapreduvaweto na tehnologiite vo stopanstvoto na zemjata
4. Za poddr{ka na malite i na srednite pretprijatija }e sozdadat
institucionalni formi i }e se izgraduva povolen ambient za razvoj na
pretpriemni{tvoto i pretpriemni~kata angaìranost kako pravo na
samoizbor za sopstveno ekonomsko samovrabotuvawe. Ova }e se ostvaruva
so sozdavawe na uslovi za realizacija na pretpriemni~kite idei, otstranuvawe na pre~kite i ograni~uvawata za rabota na malite i na srednite pretprijatija, ovozmoùvawe slobodna konkurencija so merkite na
razvojnata i na tekovnata politika.
Za ovaa cel }e se obezbeduva informiranost za uslovite za
zapo~nuvawe na pretpriemni~kiot biznis, }e se afirmiraat mreì na
informativni centri na nacionalno i regionalno nivo so cel povrzuvawe na pazarnite potrebi i interesi, }e se poednostavi postapkata za
formirawe i rabota so mal biznis, }e se sozdavaat uslovi za finansiska poddr{ka na malite i na srednite pretprijatija. Informacii }e se
dobivaat preku Evropskata mreà na informacii za malite i srednite
pretprijatija i mreàta na Internet.
]e se oformuva i afirmira sistem na vrednuvawe (so negovite
segmenti, institucionalen, sociolo{ki, psiholo{ki, edukativen, kulturolo{ki, mediumski itn.) {to }e vr{i interaktivno vlijanie vrz pretpriemni{tvoto i negovoto motivirawe vo formiraweto na mali i
sredni pretprijatija vo site domeni koi pazarot gi bara.
Za malite biznisi povrzanosta so golemite pretprijatija e od
imperativno zna~ewe. So ovaa sorabotka se nadopolnuvaat pomalite
programi na golemite pretprijatija so angaìrawe na maliot biznis.
Praktikata pokaà deka za pogolemo iskoristuvawe na pretpriemni~kiot duh na naselenieto treba da se ostvaruva edukacija so cel
zapoznavawe na mo`nostite za otvorawe na mal biznis, mo`nostite za
139
koristewe na krediti, obu~uvawe za izgotvuvawe na programi so koi }e se
startira kaj bankite i drugi institucii i sli~no.
Treba da se olesni pristapot na maliot biznis do bankite i
drugite izvori na finansirawe na programite. Ova }e se ostvaruva so
relativno povolni krediti, poednostavuvawe na postapkata za odobruvawe na krediti i sli~no. Svrzano so ova, se predviduva da otpo~ne so
rabota banka za mikrofinasirawe. Zakonot za formirawe na ovaa banka
e donesen, vo tek se organizacionite i drugite aktivnosti i vo sredinata
na 2003 godina se o~ekuva taa da otpo~ne so rabota.
Treba da se sozdavaat povolni dano~ni i drugi uslovi za rabotewe na maliot biznis vo prvite godini. So ova pretpriema~ite }e se
ohrabruvaat, a so uspe{noto prodolùvawe na rabotata na malite
biznisi }e se sozdavaat uslovi i za prihodi na dràvata, fondovite i
drugite institucii koi se finansiraat so danoci i pridonesi od maliot
biznis. So ova korisnostite od raboteweto na maliot biznis se zaemni.
Vo ovaa nasoka, zna~aen pridones }e dadat najavenite dano~ni i
drugi olesnuvaawa za vrabotuvawe vo maliot biznis, soglasno opredelbite na makroekonomskata politika koi se o~ekuva godinava da se
operacionaliziraat.
Istraùvawata pokaùvaat deka za razvojot na maliot biznis od
imperativno zna~ewe e toj da se povrzuva me|usebno vrz osnova na kompatibilni programi, kako i so pogolemite pretprijatija. Ova e preduslov
maliot biznis da opstane i da se razviva vo uslovi na zgolemena
konkurencija na doma{niot pazar i potrebata od ponaglasena izvozna
orientiranost na proizvodstvoto koe se ostvaruva vo ovoj sektor na ekonomijata. Ova treba da se ostvaruva so t.n. "biznis povrzuvawe" (Business
networks).
5. So ogled na golemoto zna~ewe, se ceni deka razvojot na malite
biznisi treba da se ostvaruva vrz kompleksna programa na merki i aktivnosti. Vo ovie ramki, od osobeno zna~ewe e da funkcionira sistemot
"one stop shop", so {to }e se poednostavi postapkata za registrirawe i
otpo~nuvawe so rabota na malite biznisi, }e se ostvaruva edukacija na
zainteresiranite lica za otpo~nuvawe i usovr{uvawe na biznis, }e se
sozdavaat uslovi za davawe na neophodnite delovni informacii, }e se
poddrùva povrzuvaweto na malite biznisi me|u sebe i so golemite
pretprijatija "biznis povrzuvawe" (Business networks), }e se unapreduva
sorabotkata so stranskite partneri, }e se olesnuva pristapot do finansiskite institucii, }e se voveduvaat dano~ni i drugi olesnuvawa vo
140
D-r Boris Blaèvski
prvite godini od raboteweto na delovnite subjekti od ovoj sektor na ekonomijata i sli~no.
Sogleduvawata pokaùvaat deka samo so kompleksen pristap, vrz
programski osnovi, }e se sozdavaat uslovi za razvoj na malite biznisi i
vrz taa osnova }e dojde do kreirawe novi rabotni mesta i prestruktuirawe na proizvodstvoto i zgolemuvawe na bruto doma{niot proizvod.
141
M-r Seadin Xaferi
Agencija za iseleni{tvo-Skopje
FINANSISKIOT POTENCIJAL VRZ OSNOVA
NA [TEDEWETO VO ISELENI[TVOTO VA@EN FAKTOR ZA INVESTIRAWE VO
SEMEJNIOT BIZNIS
Finansiskiot potenciJal na iseleni{tvoto go odreduvaat
redica faktori, no sekako dominantno vlijanie ima statusot na iselenicite vo zemjite kade tie ìveat i rabotat, kako i konkretnite
mo`nosti za {tedewe. Statusot moè da bide: rabotnik, begalec, azilant, pobaruva~ na azil i drugo, dodeka mo`nosta za {tedewe zavisi od
visinata na platite i zarabotuva~kata, ìvotnite tro{oci na iselenikot
i negovoto semejstvo, vo zavisnost od toa dali ìvee vo zaednica, kako i
ìvotnite tro{oci na semejstvoto vo tatkovinata dokolku semejstvoto
ili negov del ìvee vo tatkovinata.
Deka statusot na iselenikot go odreduva i negoviot finansiski
potencijal, govorat faktite deka osven na iselenicite (postojani ili
privremeni), ekonomskata i materijalnata sostojba na drugite strukturi
(begalci, azilanti, pobaruva~i na azil i drugo) e dosta te{ka. Ova go
potvrduvaat i li~nite izjavi na mnogu iselenici koi{to se reintegrirale, zasegnati od ekonomsko-materijalnite problemi i nemo`nosta
za vrabotuvawe, razo~arani, se vratile doma. Vo zapadnoevropskite
zemji i vo okeanskite zemji postojat zakonski pravila spored koi na
begalcite i na iselenicite im se obezbeduva minimum uslovi za
ìveewe vo period do kone~no odreduvawe na nivniot status. No, socijalno-materijalnata pomo{ e programirana do toj stepen nim da im obezbedi egzistencija taka {to za {tedewe nema nikakva mo`nost.
142
M-r Seadin Xaferi
Koga stanuva zbor za {tedeweto na iselenicite - rabotnici, i
logore istaknavme deka toa zavisi vo prv red od visinata na
zarabotuva~kata kako i od ìvotnite tro{oci na iselenikot i na negovoto semejstvo bez razlika kade toj ìvee. Visinata na primawata i
zarabotuva~kata od raboten odnos zavisi od mnogu faktori i e razli~na
od edno vo drugo mesto, {to zavisi od stepenot na razvoj na sekoja zemja
oddelno.
Moè da se pretpostavi deka najgolemi za{tedi imaat onie
koi{to
se iseleni porano i od poodamna go re{ile problemot na vrabotuvaweto.
Poradi neefikasnoto funkcionirawe na bankarskiot sistem vo Republika Makedonija, {tedeweto na iselenicite e naso~eno kon deponirawe
i ~uvawe na za{tedite vo bankite vo zemjite kade {to tie ìveat i rabotat. Taka tie, iako najmalku imaat potreba za vakvo {tedewe, sepak so nea
raspolagaat, ja plasiraat i dviàt vo bankite na domicilnite dràvi, a
vo isto vreme za toa pla}aat redovni kamati ponekoga{ simboli~ni.
To~ni podatoci za iznosot na za{tedite i brojot na na{ite iselenici nema, no, trgnuvaj}i od porane{nite periodi koga brojot na vrabotenite vo stranstvo be{e zna~itelno pomal, goleminata na transferot
na parite od na{ite rabotnici be{e otsekoga{ faktor so golema
va`nost za platniot bilans so stranstvo, no i za zgolemuvawe na nacionalnite prihodi voop{to.
Finansiskiot potencijal na iseleni{tvoto pretstavuva vaèn
faktor vrz koj moè da se potpira ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija. Preduslov za mobilizirawe na ovoj potencijal e normalizirawe
na op{testvenata i na ekonomskata sostojba vo Makedonija i normalnoto
funkcionirawe na dràvnite i na finansisko-ekonomskite institucii,
kako: Vladata i ministerstvata, Parlamentot, Narodnata banka, delovnite banki, fondovite, instituciite i drugite firmi koi, sekoja za sebe,
imaat zada~a i odredena uloga za normalno funkcionirawe na
op{testvoto i na stopanstvoto.
Faktot deka stanuva zbor za golem finansiski potencijal na iseleni{tvoto moè da go ilustrirame so eden hipoteti~en primer. Od
{estotini iljadi iselenici od Makedonija da pretpostavime deka 50%
rabotat i imaat odredeni za{tedi koi{to se dviàt od pet iljadi do
dvaeset i pet iljadi SAD dolari po osoba, {to e maksimalno mo`no, dobivame eden iznos {to go ilustrira finansiskiot potencijal na iseleni{tvoto, odnosno finansiskiot potencijal maksimalno raspolo`liv
143
koj{to moè da se mobilizira kako podr{ka na procesot na privatizacija
i na ekonomskiot razvoj na Makedonija, a zo{to da ne i na razvojot na semejniot biznis.
Model 1.
Maksimalno moèn finansiski potencijal na iseleni{tvoto
Br
Grupa
Iznos na {tedeweto
Vkupno
1
30 000
5 000
150.000 000
2
30 000
7 500
225.000 000
3
30 000
10 000
300.000 000
4
30 000
12 500
375.000 000
5
30 000
15 000
450.000 000
6
30 000
17 500
525.000 000
7
30 000
20 000
600.000 000
8
30 000
22 500
675.000 000
9
30 000
25 000
700.000 000
10
30 000
27 500
825.000 000
Vkupna za{teda
4 825 000 000
Od {estotini iljadi iselenici pod pretpostavka deka od niv
rabotat 50%, ja dobivame brojkata od trista iljadi. Ovaa brojka }e ja
podelime vo deset grupi na rabotnici spored iznosot na {tedeweto:
1
30 000
Rabotnici so 5 000 $ za{teda
2
30 000
3
30 000
4
30 000
5
30 000
6
30 000
7
30 000
8
30 000
9
30 000
10
30 000
Od gorniot model, koj kako vlezni podatoci gi sodrì na{ite
pretpostavki za desette grupi vraboteni od iseleni{tvoto spored
iznosot na za{tedite od pet do dvaeset i sedum iljadi i petstotini SAD
dolari po rabotnik, kako rezultat dobivame iznos od 4. 825. 000. 000 SAD
dolari (~etiri milijardi osumstotini dvaeset i pet milioni), potenci-
144
M-r Seadin Xaferi
jal {to bi ovozmoìl kvalitetna privatizacija na ekonomijata na Makedonija i dosta visok razvoj.
Mobilizacijata na {tedeweto na iselenicite, odnosno nivnoto
stavawe vo dvièwe vo ekonomijata na Makedonija, moè da se realizira
na organiziran na~in i vo razni oblici. Mo`no scenario na organiziraweto i nejzina realizacija bi bil:
1) Organizirawe na razgovori so iselenicite okolu mo`nostite
za
prezemawe na aktivnosti za mobilizirawe na {tedeweto;
2) Imenuvawe na zaedni~ko rabotno telo na Vladata na Republika
Makedonija i iseleni{tvoto, koe bi ja organiziral i nadgleduval realizacijata na procesot na mobilizirawe na {tedeweto;
3) Sostavuvawe na projekt za na~inot na organizacija, primenata
i
realizacijata na procesot na mobilizacija na {tedeweto;
4) Odreduvawe na ekonomski kriteriumi spored koi bi se vr{elo
mobiliziraweto na {tedeweto;
5) Odreduvawe na pravata i dol`nostite na strankite vo
proektot, sopstvenicite na za{tedite i ekonomijata na Makedonija, odnosno Vladata;
6) Odreduvawe na nositelite na zada~ite vo realizacijata na
procesot na mobiliozirawe na {tedeweto - Vladata, bankite vo Makedonija, ekonomskite subjekti i zaedni~koto rabotno telo;
145
7) Primena na procesot na mobilizacija na {tedeweto i negovo
realizirawe sprema predvideniot proekt.
Organizacija na procesot na {tedeweto
VLADA
ISELENI[TVO
Preliminari razgovori za mo`nosta na
prevzemawe na procesot na mobilizacija
na {tedeweto vo iseleni{tvoto
Imenuvawe na zaedni~ko rabotno telo
Sostavuvawe na projekt za na~inot na
organizacija, na procesot na mobilizacija
na {tedeweto;
odreduvawe na
ekonomski
kriteriumi
odreduvawe
na pravata i
dol`nostite
odreduvawe na
nositeli na
zada~i
primena na procesot na mobilizacija na
{tedeweto
realizirawe na procesot na mob. na
{tedeweto
Prethodnata {ema na jasen na~in ja ilustrira postapkata na
po~etokot, dogovaraweto, odlu~uvaweto, organizacijata, primenata i
realizacijata na procesot na mobilizacija na {tedeweto na iselenicite.
146
M-r Seadin Xaferi
Oblicite na primena na mobilizacijata na {tedeweto zavisat
od postignatiot stepen na razvoj i gradbata na institucionalnata infrastruktura na nacionalnoto stopanstvo. Pod institucionalna infrastruktura se podrazbira organiziraweto na bankarskiot sistem i mreàta na
specijaliziranite banki za odredeni raboti, organizirawe na pazarot na
pari, organizirawe i institucionalizirawe na berzata na hartii od
vrednost, konstituirawe na javni kompanii za osiguruvawe na ìvot i
sopstvenost, primena na najsovremena informati~ka tehnologija, stru~na
podgotovka na kadrite za bankarski, finansiski i dràven menaxment.
Tuka sekako treba da se istakne i sozdavaweto na pravno-zakonodavna
sredina koe{to maksimalno treba da se prilagodi na zakonodavstvoto na
ekonomski razvienite zemji. Ova vo sebe podrazbira tendencija za modernizacija na zakonodavstvoto od oblasta na ekonomijata, bankite i finansiite. Osnova na ovaa modernizacija treba da bide deregulacijata i
eliminiraweto na barierite na na~in {to biznisot i stopanisuvaweto
da se razvivaat vo sloboden ambient na pazarot.
Treba da se istakne deka site naglaseni elementi na institucionalnata infrastruktura, tehnolo{ka, informativna, kadrovska i
pravna, deneska potencijalno postojat i deka treba da se pravat obidi da
se mobiliziraat i da se aktiviraat vo sekoe vreme, a osobeno vo pogodni
op{testveno-politi~ki uslovi.
*
*
147
*
Darko Nedelkovski
[tedilnica "Mo`nosti" Skopje
PRIMEROT NA "MO@NOSTI"
Prvata mikrofinansiska institucija vo Republika Makedonija
[tedilnicata "Mo`nosti" e osnovana vo 1996 godina, kako neprofitno i
nevladino zdruènie. "Mo`nosti" se javuva kako partner organizacija na
Opportunity international i kako proekt na United States Agency For International Development ( USAID ). Svoeto rabotewe " Mo`nosti " go zapo~na so
pet vraboteni.
Podocna, vo juni 2000 godina zdruènieto " Mo`nosti " se javuva
kako osnova~ na [tedilnica " Mo`nosti " DOO Skopje.
Po~etnite aktivnosti bea naso~eni kon davawe na finansiska
pomo{ na fizi~ki i pravni lica (prete`no sitni individualni proizvoditeli i mali pretprijatija) koi imaat te{kotii za zapo~nuvawe,
odrùvawe i razvoj na svojata dejnost. Pojavata na "Mo`nosti" ovozmoì
da se nadmine barierata koja be{e sozdadena od nepristapnosta na komercijalnite banki za ovoj dotoga{ neatraktiven segment od stopanstvoto. Tokmu ovoj fakt gi pravi interesni za nabquduvawe efektite
{to "Mo`nosti" gi predizvika so svoeto pojavuvawe na finansiskata
scena vo Republika Makedonija.
Vo prodolènie }e vidime deka pobaruva~kata za mikrofinasirawe vo Republika Makedonija e pregolema za da moè da bide zadovolena od samo edna mikrofinansiska institucija. Naprotiv od interes
na "Mo`nosti", no pred se od interes na makedonskoto stopanstvo e na
makedonskiot pazar da se pojavat u{te edna ili dve mikrofinansiski
institucii. Vo takov slu~aj, mikrofinansiskite institucii, preku svojata
konkurentska igra na pazarot }e pridonesat za pottik na pretpriemni{tvoto i semejnite biznisi vo Republika Makedonija. Ova sekako
bi imalo pozitivni efekti vrz celokupniot socio-ekonomski razvoj na
148
Darko Nedelkovski
zemjata i, {to e najzna~ajno, bi ovozmoìlo apsorbirawe na zna~itelen
del od armijata nevraboteni.
1.Organizaciona postavenost
Organizacionata postavenost na "Mo`nosti" izgleda vaka:
•
•
•
Upraven Odbor
Direktor
- Sektor za kreditirawe
- Sektor za finansii
Regionalna postavenost
- Centralna kancelarija – Skopje
- Regionalni kancelarii: Ko~ani, Ki~evo, Kumanovo, Tetovo, Strumica, Kavadarci i Veles (vo naredniot period kako
prioritet od ovoj aspekt e postaveno ostvaraweto na regionalni kancelarii vo Bitola i Ohrid ).
Celna grupa
U{te od samiot po~etok "Mo`nosti" kako svoja celna grupa gi
opredeli :
• Malite trgovski dru{tva,
• Individualnite proizvoditeli ( zemjodelci i zanaet~ii ),
• @eni pretpriema~i i
• Fizi~ki lica
Od prethodno navedenoto, jasno moè da se sogleda deka "
Mo`nosti " se naso~i kako svoi klienti da gi privle~e onie koi sakaat da
otpo~nat ili razvijat stopanska dejnost i da obezbedat vrabotuvawe za
sebe i svoeto semejstvo, kako i da vrabotat novi lica.
Postapka
Pri izborot na postapkata za odobruvawe na krediti, vodeno e
grià taa da bide {to pokusa i poednostavna, a se so cel za nejzino {to
podobro prilagoduvawe na potrebite na celnata grupa.
149
Postapkata za odobruvawe na krediti vo "Mo`nosti" gi opfa}a
slednive ~ekori :
a) Intervju
b) Kreditno barawe
v) Poseta
g) Odobruvawe
d) Realizacija na kreditot
Spomenatite ~ekori vo postapkata ne moè da se podelat na pomalku
i pove}e va`ni zatoa {to tie se me|usebno isprepleteni i povrzani.
2. Kreditni pogodnosti
"Mo`nosti" nudi pove}e kreditni produkti. Pove}eto od kreditnite
produkti sodràt subprodukti, a se so cel za nivno {to podobro
pribliùvawe do klientite od celnata grupa. Najop{tata podelba na
kreditnite pogodnosti ( produkti ) koi {to " Mo`nosti " gi nudi bi bila
sednata :
• Krediti za materijalni sredstva;
• Kratkoro~ni krediti za trajni obrtni sredstva;
• Krediti za zemjodelstvo;
• Krediti za trgovija na malo;
• Kratkoro~ni krediti za tekovni sredstva;
• Grupni krediti;
• Potro{uva~ki krediti;
• Stanbeni krediti.
Krediti za materijalni sredstva
•
•
•
•
•
Uslovite pod koi se odobruva ovoj krediten produkt se slednite :
Iznos – do 17.500 Evra;
Rok na vra}awe - so maksimalno vremetraewe od 36 meseci;
Kamatna stapka - 18% na godi{no nivo;
ednokraten nadomestok kako procent od visinata na odobreniot
kredit od 2% do 3%;
grejs period so traewe od 1 do 6 meseci.
Kratkoro~ni krediti za obrten kapital
•
Iznos do 12.500 Evra;
150
Darko Nedelkovski
•
•
•
•
Rok na vra}awe –ovie krediti se davaat so maksimalen rok na
vra}awe od 12 meseci;
Grejs period – maksimum do 3 meseci;
Kamatna stapka – 18% na godi{no nivo;
Ednokratniot nadomestok, isto taka se dviì od 2% do 3%.
Krediti za zemjodelstvo
•
•
•
•
•
Iznos – do 12.500 Evra;
Rok na var}awe – maksimum do 36 meseci;
Kamatna stapka - 16% na godi{no nivo;
Grejs period – od 1 do 6 meseci;
Ednokraten nadomestok – od 2% do 3% od iznosot na odobreniot
kredit.
Krediti za trgovija na malo
Ovoj krediten produkt zaedno so Grupniot kredit e podelen vo ciklusi. Imeno kaj ovie vidovi na kredit, kamatnata stapka e fiksirana, a
iznosot na kreditot i rokot na vra}awe se promenlivi vo zavisnost od
toa vo koj ciklus navlegol kreditokorisnikot. Uslovite za kreditite za
trgovija na malo se slednive :
• Iznos :
-vo prviot ciklus do 2.500 Evra;
-vo vtoriot ciklus do 4.000 Evra;
-vo tretiot ciklus do 5.000 Evra;
•
•
•
•
Rok na vra}awe :
-vo prviot ciklus do 6 meseci;
-vo vtoriot ciklus do 10 mesevi;
-vo tretiot ciklus do 12 meseci;
Kamatnata stapka e postavena na 20% na godi{no nivo
Ednokratniot nadomestok se dviì od 2% do 3%
Najdolg grejs period {to moè da se dobie za ovie krediti e 1
mesec.
Pritoa va`no e da se istakne deka sekoj kreditokorisnik {to aplicira za vakov kredit po prvpat zadolìtelno zapo~nuva so prviot ciklus. Dokolku go vrati uredno prviot kredit, se steknuva so pravo da ap-
151
licira i za sledniot ciklus. Koga }e se pomine i tretiot ciklus, eden
kreditokorisnik moè da koristi vakov kredit poveke pati.
Kratkoro~ni krediti za tekovni sredstva
Ovie krediti gi koristat pred se pravni lica za nadminuvawe na
tekovnata nelikvidnost. Zatoa se davaat so kus rok na vra}awe koj ne
nadminuva 6 meseci. Ostanatite uslovi se slednite :
•
•
•
•
Iznos do 12.500 Evra;
Kamatna stapka 21% na godi{no nivo;
Ednokratniot nadomestok iznesuva 1% od vrednosta na odobreniot kredit;
Kaj ovie krediti ne e predviden grejs period.
Grupni krediti za site nameni ( prete`no za èni )
Samoto ime kaùva deka ovie krediti moè da se iskoristat za site
nameni. Iako kako celna grupa za ovoj kredit se postaveni ènite, toa ne
zna~i deka gi koristat samo èni. Naprotiv, ~esto grupite se sostaveni i
od maì i od èni. Isto kako i kreditite za trgovija na malo i ovie
krediti se sostaveni od ciklusi. Osnovnite uslovi pod koi se odobruvaat
ovie krediti se slednite :
•
Iznos :
-Vo prviot ciklus do 500 Evra;
-Vo vtoriot ciklus do 1.000 Evra;
-Vo tretiot ciklus do 1.500 Evra;
•
•
•
•
Rok na vra}awe :
-Vo prviot ciklus do 6 meseci;
-Vo vtoriot ciklus do 9 meseci;
-Vo tretiot ciklus do 12 meseci;
Kamatna stapka 16% na godi{no nivo
Ednokraten nadomestok 2% na odobren kredit
Grejs period do 1 mesec
Ovie krediti se dodeluvaat samo na grupi. Grupata treba da ja
so~inuvaat najmalku tri najmnogu pet ~lena. Sekoj od ~lenovite mora da
152
Darko Nedelkovski
se zanimava so nekoja dejnost. Naj~esto toa se lu|e koi imaat nekoja dejnost kako izvor na egzistencija, me|utoa funkcioniraat neformalno;
{to podrazbira deka vo zna~aen del od slu~aite vo svoeto mesto na
ìveewe imaat adaptirano prostorija vo koja ja izvr{uvaat svojata dejnost. Isto taka, dosta ~esto lu|eto so vakva dejnost za svoja lokacija gi
imaat tezgite po zelenite pazari ili trgovskite centri. Na site vakvi
slu~ai im treba tokmu vakva mala finansiska potrepa za da moàt da go
zgolemat obemot na rabota i da zastanat na " zdravi noze ".
Inaku, grupite ovie krediti gi dobivaat vo ciklusi. Vo prviot ciklus
tie dobivaat po 500 Evra po ~len. Ako go vratat uredno kreditot vo
prviot ciklus, tie moàt da vlezat vo vtoriot ciklus, koga dobivaat po
1.000 Evra po ~len na 9 meseci, za razlika od prviot ciklus koga kreditot
mora da go vratat za 6 meseci. Dokolku i vtoriot ciklus pomine uredno
grupata moè da vleze i vo tretiot ciklus, i potoa moè da koristi vakov
kredit neograni~en broj pati. Najzna~ajniot aspekt kaj ovie krediti e {to
dosta ~esto, poume{nite ~lenovi od grupite blagodarenie na ovaa mala
finasiska pomo{ uspevaat da go unapredat svojot biznis do toj stepen
{to se sposobni da vlezat vo formalniot sektor, odnosno se registriraat kako pravni lica. Ova ponatamu im ovozmoùva koristewe na
individualni krediti vo pogelem iznos i na podolg period na otplata.
Ova, pak, od svoja strana im ovozmoùva na vakvite lica, koi ve}e moè
da se nare~at pretpriema~i, da obezbedat egzistencija ne samo za sebe i
za svoeto semejstvo, tuki isto taka da otvorat i novi rabotni mesta.
Za kraj va`no e da se napomene deka ovoj krediten produkt na vakov
na~in na nivo na Opportunity international, prvpat profunkcionira vo "
Mo`nosti ".
Potro{uva~ki krediti
Osnovnite uslovi pod koi se davaat ovie krediti se slednite:
• Iznos od 400 do 2.500 Evra;
• Rok na vra}awe od 6 do 24 meseci;
• Ednokraten nadomestok 1% od visinata na odbreniot
kredit;
• Kamatna stapka – po osnov na kamatnata stapka ovoj kredit e
podelen na tri podkrediti:
a) individualni potro{uva~ki krediti so kamatna stapka od 27%
na godi{no nivo
153
b) grupni potro{uva~ki krediti so kamatna stapka od 17% do 24%
na godi{no nivo
v) personalni potro{uva~ki krediti so kamatna stapka od 16,5%
na godi{no nivo
Stanbeni krediti
Ovie krediti naj~esto se narekuvaat i krediti za rekonstrukcija i
doplata. Ova e poradi toa {to i ovie krediti se vo duhot na mikrofinsiraweto, odnosno iznosot i rokot na vra}awe na koi se davaat naj~esto
ne se dovolni za kupuvawe na stan ili kupuvawe i izgradba na ku}a. Uslovite pod koi se davaat ovie krediti se slednive :
• Iznos do 10.000 Evra;
• Rok na vra}ewe do 36 meseci;
• Ednokraten nadomestok 1% od iznosot na odobreniot
kredit;
• Kamatna stapka 16% i 18% na godi{no nivo.
3.Rezulati i ostvaruvawa
Imaj}i gi predvid spomenatite karakteristiki na kreditnite produkti interesno e da se ukaè na rezultatite od dosega{noto funkcionirawe na "Mo`nosti". Raspolo`livite podatoci go potvrduvaat permanentniot rast na " Mo`nosti ", koj za àl be{e prekinat so izbuvnuvaweto na krizata vo Republika Makedonija na po~etokot na 2001 godina.
Sepak, toj period be{e zadovolitelno nadminat ({to podrazbira relativno dobra realizacija i visok procent na naplata), pred se, blagodarenie na oddadenosta i po`rtvuvanosta na siot personal od
"Mo`nosti" od edna, i odli~nata komunikacija pome|u vrabotenite i
klientite, od druga strana.
154
Darko Nedelkovski
Grafikon br.1
Izvor: Od dokumentacijata vo [tedilnica "Mo`nosti"
Број на реализирани кредити по години
3000
2500
2424
2000
1810
1500
2059
745
1000
500
397
243
34
0
1997
1996
1998
1999
2000
2001
2002
Grafikon br.2
Izvor: Od dokumentacijata vo [tedilnica "Mo`nosti"
Вкупен износ на реализирани кредити по години во
6000000
5683367
5173793
5000000
4462859
4000000
3000000
2726771
1423562
2000000
1573790
1000000 193298
0
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
Od grafikonite se gleda podemot na " Mo`nosti " niz godinite.
Ovoj podem be{e jasen signal deka " Mo`nosti " se nao|a na vistinskiot
pat za ostvaruvawe na zacrtanoto. Ova be{e dopolnitelen pottik za
155
u{te pogolemo zalagawe na vrabotenite za {to podobra komunikacija so
klientite i zadovoluvawe na nivnite potrebi.
Ovde, isto taka, treba da se istakne edno zna~ajno dostignuvawe.
Stanuva zbor za odrànite i novootvorenite rabotni mesta. Imeno, posredno ili neposredno "Mo`nosti" ima zasluga za odrùvaweto na pove}e
od 12.000 rabotni mesta, kako i za pove}e od 5.000 novootvoteni rabotni
mesta na celata teritorija na Republika Makedonija.
4.Idnina
Denes [tedilnica "Mo`nosti" e ceneta finansiska institucija
so trieset vraboteni. [tedilnica "Mo`nosti" se javuva kako naslednik
na Humanitarnoto zdruènie "Mo`nosti", koe se javuva kako osnova~ na
[tedilnicata. So ogled na zadràniot kontinuitet vo raboteweto, kumulativno, [tedilnicata i Zdruènieto do krajot na fevruari 2003 godina
imaat realizirano pove}e od 22.000.000 Evra.
Sledniot ~ekor od razvojniot pat na "Mo`nosti" pretstavuva
transformacija na [tedilnicata vo Banka. Ova se pravi so cel za formirawe na finansiska institucija koja }e se vklu~i vo platniot promet,
finansiska institucija koja }e bide sposobna na brz i efikasen na~in da
gi izvr{uva finansiskite transakcii i site ostanati bankarski uslugi
od koi imaat potreba firmite i naselenieto.
Na ovoj na~in, "Mo`nosti" }e nastojuva da bide vo dosluh so potrebite na firmite (se razbira i so tie na naselenieto) i sekoga{ da go
obezbeduva del~eto {to nedostasuva za kompletirawe na razvojniot mozaik na firmite, a pred se na malite i sredni pretprijatija vo Republika Makedonija.
*
*
*
156
Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa-Skopje
SEMEEN BIZNIS - KONFESIONALNA
RAMKOVNA ODREDNICA
Semejstvoto pretstavuva osnovna kletka na op{testvoto, a voedno
i osnovna kletka na konfesionalnoto ìveewe. Semejstvoto, isto taka,
moè da bide i "osnovna" kletka na ekonomijata, kreiraj}i cel sistem
nare~en semeen biznis. Semejniot biznis, kako biznis koj go sozdal
sopstvenik ili koj go kontrolira odredeno semejstvo, vo sovremeniot svet
e osobeno rasprostranet i zna~aen. Od druga strana, steknatite materijalni sredstva na koj bilo poedinec sekoga{ imaat tendencija da se
zadràt vo semejstvoto, {to, pak, ponatamu ~ini potencijalna mo`nost za
ponatamo{no startirawe na biznis koj moè da nosi semeen predznak.
Revaloriziraweto na vrednosta na semejniot ìvot, koe go proteìraat
konfesiite, osobeno po kriznoto osipuvawe na sekularnite kolektiviteti, nudi verojatno pogolema mo`nost semejnoto nasledstvo da se
reproducira vo semeen biznis.
Konfesionalnata odrednica na semejniot biznis moè zna~ajno
da vlijae na negovata evolucija. Konfesionalnata dimenzija vo semejniot biznis nosi niza pogodnosti i prednosti koi mu davaat specifi~en
beleg na istiot. Na primer:
a) Konfesionalniot identitet na ~lenovite na semejstvoto, odnosno na nositelite na semejniot biznis, im obezbezbeduva pogolema
"trajnost", nudi pove}e mo`nosti za za~uvuvawe na istiot. Semejnata
kohezija e pocvrsta dokolku "ednakvo se razmisluva", dokolku verskata
matrica bazi~no ja odreduva individualnata ideologija i prakti~noto
odnesuvawe na pogolemiot broj ~lenovi na semejstvoto ili pak celoto
semejstvo. Zaedni~kite vrednosti, sli~nite aktivnosti i celi, koi gi
"propi{uva" odredenata konfesija, opfateni vo ramkite na religioznata
157
svest, produciraat niza aktivnosti koi{to gi praktikuvaat ~lenovite na
semejstvoto, koi se voedno i nositeli na semejniot biznis. Na toj na~in,
tie ja manifestiraat realnata mo} na semejstvoto kako zaednica, a od
druga strana i mo}ta na konfesijata kako po{iroko semejstvo.
b) Konfesionalnata odrednica na semejstvoto kako celina kontinuirano go "pothranuva" semejniot duh, odreduvaj}i go kako duhovno i materijalno bogatstvo koe se sozdava i koe{to treba da ostane vo ramkite
na semejnata zaednica. Semejniot duh neposredno go neguva ~uvstvoto
deka uspehot vo profesijata im obezbeduva podobar ìvot na pokolenijata koi ja prodolùvaat semejnata tradicija, a postojanoto naglasuvawe
na zna~eweto na pripadnosta kon semejnata zaednica go namaluva vlijanieto na ~uvstvoto na otu|enost i osamenost, osobeno prisutno vo
sovremenieto.
v) Konfesionalniot identitet na semejnata zaednica go zajaknuva
~uvstvoto na odgovornost, bidej}i taa se reperkuira kako odgovornost ne
samo pred semejstvoto, tuku i pred konfesionalnata zaednica;
g) Pri ovaa elaboracija obvrzno treba da se zeme predvid i faktot koj ja akcentira zatvorenosta na konfesiite vo odnos na drugite konfesii, kako i kon neverni~kata populacija. Ekskluzivitetot vo odnesuvaweto, {to odredeni konfesii se stremat da go nametnat osobeno vo
konfliktni periodi, pretendiraat najdirektno da go zadràt biznisot vo
semejnite, odnosno konfesionalnite ramki. Za taa cel, na primer, se
naglasuva potrebata "pravilno" da se izbere bra~niot drugar, odnosno
pri izborot na bra~niot drugar da se posveti osobeno vnimanie na negovata konfesionalnata pripadnost zatoa {to vo sprotivno moè da dojde do razbivawe na semejstvoto, na semejniot biznis, odnosno da po~ne
poleka da se "osipuva" konfesionalniot kolektivitet.
d) Vrabotuvaweto na nadvore{ni ~lenovi vo semejniot biznis po
pravilo se slu~uva prvenstveno me|u pripadnicite na konfesionalnata
zaednica kako po{iroko semejstvo. Postoi pogolema verojatnost deka
lojalnosta na nadvore{nite ~lenovi kon semejstvoto osnova~ i
sopstvenik na biznisot e pogolema i poizrazena dokolku istite se od redovite na "mati~nata" konfesija.
|) Konfesionalnoto dimenzionirawe, osobeno vo periodot na desekularizacija, mu nudi na semejniot biznis vonredno zna~ajna delovna
komunikacija na internacionalno nivo, nu`no upatuvaj}i na mo`nostite
za kreirawe na uslovno nasloveniot "konfesionalen biznis', koj bi opfatil neposredna sorabotka na ~lenovite na isti konfesii, rasprostraneti niz celiot svet. Ova e osobeno zna~ajno za malcinskite verski
158
zaednici, koi internacionalntata referentna ramka su{tinski gi modelira. Treba da se zeme predvid ovoj fakt bidej}i ~estopati odredeni
nositeli na semejniot biznis koi aktivno participiraat vo odredena
konfesija mnogu pobrzo, polesno i podoverlivo komuniciraat so istite
od ista ili srodna "duhovna provinciencija".
e) Sozdavaweto na lobi grupi koi imaat konfesionalna pozadina
~estopati zna~ajno vlijae na promocijata na semejniot biznis kako na
lokalno, isto taka i na internacionalno ramni{te.
`) Vo odredeni slu~ai treba da se ima predvid faktot spored koj
pod patronat na odredeni konfesii moè da proraboti odreden biznis
koj ne retko moè da se doveri na odredeno semejstvo koe aktivno participira vo zaednicata. Konfesijata postojano ja podvlekuva potencijalnata i realnata "tvore~ka" mo} na semejnata zaednica, koja i svoite aktivnosti vo najgolem broj slu~ai gi promovira niz semejnata zaednica.
Konfesijata na mnogu direkten na~in go {titi semejstvoto. Taa
propi{uva brojni normi so koi istoto go {titi od dezorganizacija i
osobeno vnimava na "regularnata" dinamika na semejniot ìvot.
Konfesijata, zemaj}i go predvid konfesionalniot "kodeks", na minimum gi
smaluva semejnite konflikti ili istite se stremi da gi anulira.
Ova se samo del od pra{awata koi na momenti specifi~no go obojuvaat semejniot biznis. Se razbira deka postojat i drugi, no jas se obidov
nakratko da skiciram del od onie koi smetam deka "interesno" go determiniraat funkcioniraweto na semejniot biznis. Verojatno ve}e e definirana potrebata od pokompleksno (multidisciplinarno) istraùvawe koe bi dalo odgovor na pove}e otvoreni pra{awa za semejniot
biznis.
*
*
159
*
Institut za sociolo{ki i politi~ko pravni istraùvawa
MENAXMENTOT NA ÔVE^KI RESURSI VO
SEMEJNITE BIZNISI
Poa|ajki od najop{tata podelba na semejnite bizisi kako na onie
{to se nasledeni i ja prodolùvaat semejnata tradicija i onie {to se
sega formirani, odnosno {to pretstavuvaat prva generacija na semeen
biznis, tretmanot kon vrabotenite koi ne se ~lenovi od semejstvoto
moème da go razgledame niz nekolku aspekti.
1. Semejnite biznisi te{ko vrabotuvaat ~lenovi nadvor od semejstvoto.
Ovaa konstatacija vaì i za tie {to se preneseni (vtora, treta
generacija) i za tie {to pretstavuvaat prva generacija.
Kaj novoformiranite biznisi rezigniranosta kon vrabotuvawe
lu|e nadvor od semejstvoto moème da ja analizirame od aspekt na obemot na rabotata. Kaj pogolemiot del od niv nema jasno definirani
rabotni mesta so opis na raboti i rabotni zada~i. êsto osnova~ot e toj
{to izvr{uva dejnosti od sekretarska rabota do pregovori na najvisoko
nivo. Vakvata nedefiniranost podocna implicira barawa za vraboten
koj:
1) }e moè da izveduva mno{tvo na raboti i rabotni zada~i,
2) koj ke bide dovolno doverliv da navleze vo odredeni delovni
tajni.
Ovie barawa se impliciraat i kaj vtorata, tretata generacija
biznisi, so toa {to kaj pogolemiot del od niv upravuva~kata funkcija e
jasno oddelena, taka {to kaj ovie biznisi se javuva situacija vo koja
menaxerot koj e i sopstvenik na biznisot, sam ili so ~lenovite na najbliskoto semejstvo, cvrsto gi drì koncite i kontrolata na donesuvaweto na site odluki. Ovaa cvrstina vo nekoi semejni biznisi e tolku
jsilna {to vrabotenite ne se vo sostojba samostojno da donesat nitu edna
160
minorna odluka bez konsultacija so osnova~ot. Vo vaka striktno podelenata rabota, vrabotenite koi ne se ~lenovi na semejstvoto se obi~ni
izvr{iteli, glavno pretrupani so mno{tvo na raboti i rabotni zada~i.
Vo sekoj slu~aj, moè da se postavi i pra{aweto za efikasnosta na nivnata rabota bidej}i potrebata od postojanoto konsultirawe i nemo`nosta
da se nosat samostojno odlukite neminovno vodi kon namaluvawe na
rezultatite kako vo kvalitativna taka i vo kvantitativna smisla.
2. Od druga strana pak, vo site ovie biznisi postoi eden prikrien
konflikt me|u sopstenicite i vrabotenite, baziran na o~ekuvawata. Osnova~ite o~ekuvaat od vrabotenite da go "sakaat", vo vistinska smisla na
zborot, biznisot, kako {to tie go sakaat i da dadat sé od sebe za dobroto
na biznisot, kako {to tie bi dale vo sekoja situacija. I da bidat blagodarni zatoa {to im dale doverba i gi vrabotile. êsta re~enica {to
moè da se slu{ne kaj osnova~ite e: Ranam, 5 (6,7,8...) familii.
Od druga strana pak, vrabotenite koga }e se najdat vo situacija
sekojdnevno da odgovaraat na visokite barawa, o~ekuvaat da bidat soodvetno nagradeni, pofaleni i da im se dade pogolema doverba vo smisla
na donesuvawe na odluki.
êsto ovie prikrieni konflikti se aktiviraat vo kriti~ni
situacii i razre{uvaweto e {tetno i neprijatno za obete strani.
3. Pra{aweto e kako bi moèle ovie sostojbi da se podobrat.
Najnapred mora da se posveti soodvetno vnimanie na celite na rabotniot dizajn koi vo semejnite biznisi treba da bidat bazirani vrz potrebata za zgolemuvawe na kvalitetot, fleksibilnosta i presretnuvaweto
na barawata na klientite (konzumentite), kako i zgolemuvawe na konkurentnosta. Poradi seto ova, motivite na menaxerite se vo pogolema mera
strategiski otkolku operativni, pri {to vo prv plan pove}e se zemaat
konkurentnosta i zadovolstvoto na konzumentite otkolku tro{ocite na
vrabotenite.
Terminot "visoko ostvaruvawe" ozna~uva sistematski, integriran
razvoj na raboteweto na avtonomnite grupi so pove}ezna~ajno vlijanie na
menaxmentot, treningot i finansiskoto nagraduvawe, kako i vlijanie na
drugite aspekti na organizaciskiot dizajn i rabotnite uslovi.
Kaj vaka dizajniranite biznisi, site vraboteni treba da se na
plata (so plateni pridonesi) i da imaat zaedni~ki benificii. Sistemot
na plati treba da e vrz osnova na ve{tinite i da vklu~uva podelba na
profitot ili dividenda. Rabotata treba da bide podelena na segmenti
predvodeni od timovi, koi imaat svoi sobi za sostanoci i potrebna
oprema za izveduvawe na zada~ite. Ovie novodizajnirani rabotni sis-
161
temi se sosema razli~ni od tradicionalnite. Nitu eden aspekt od organizacijata ne e ist kako porano. Sistemot na nagraduvawe, strukturata,
menaxmentot na ~ove~kite resursi, prirodata na rabotite se promeneti
na odreden na~in.
Celta na ovie sistemi e fleksibilnosta so koja se ovozmoùva
brz i efikasen odgovor na barawata na promenlivata sredina. Voveduvawe na zgolemena participacija vo donesuvaweto na odlukite, operativni timovi, nov sistem na nagraduvawe i sistematsko planirawe na
karierata i mo`nost za razvoj, neminovno treba da dovede do odredeni
konkretni pozitivni rezultati.
*
*
162
*
ZDRU@ENIE ZA ODR@LIV RAZVOJ - SKOPJE
III NAUÊN SOBIR
ZDRU@UVAWETO KAKO FORMA ZA
SAMOVRABOTUVAWE I ZA
NAMALUVAWE NA SIROMA[TIJATA
163
REFERATI:
Institut za sociolo{ki i politi~kopravni istraùvawa-Skopje
ZADRUGARSTVOTO KAKO POSEBNA FORMA
NA STOPANISUVAWE I NA VRABOTUVAWE
1. Razvoj na zadru`noto dvièwe vo Evropa
Trgnuvaj}i od pretpostavkata deka poznavaweto na zadrugarstvoto
me|u na{eto naselenie e malo, ~esto konfuzno, pome{ano so nekoi predrasudi, ima potreba da se dade odgovor na nekolku zna~ajni pra{awa.
Imeno, treba da se pojasnat osnovnite poimi na zadrugarstvoto, da se
razbijat predrasudite kako pome|u postarata taka i pome|u pomladata
generacija. Deneska, koga se upotrebuva zborot “zadruga” onie od prethodniot sistem - osobeno periodot 1947-1953 godina, gi asocira na vremeto na prinudno zdruùvawe vo selskite rabotni zadrugi. “Kolektivizacija”, a mladite generacii poimot “zadruga” go identifikuvaat so
zemjodelski zadrugi za koi ne znaat ba{ mnogu.
Zadru`noto dvièwe postoi (vo raznovidni zadru`ni oblici)
ve}e pove}e od 150 godini. Spored toa, zadrugarstvoto e dvièwe koe ne e
vremenski ograni~eno, odnosno e dvièwe bez kraj.
Vo literaturata postoi op{ta soglasnost deka idejata za zadrugarstvoto se pojavila u{te vo XVIII vek vo Anglija, i toa so niknuvawe na
serija takanare~eni distributivni zaednici, ligi, kongresi i sli~no.
Me|utoa, nesporen e faktot deka nitu edna od ovie institucii nemala
dolg vek. Pri~inite bile vo toa {to tie bile filantropski institucii,
ustanovi na potro{uva~i i ustanovi za samopomo{. Kaj niv osnoven princip bil humanitarniot koj stremel da se najde lek za siroma{nite lu|e
poradi postojanoto namaluvawe na nadnicite i poradi voveduvaweto
novi tehnologii vo vremeto na Industriskata revolucija.
164
Vakvite institucii ~esto bile osnovani od kapitalot na
~ovekoqupcite (filantropite) kako po~esni ~lenovi. Bidej}i ne privlekuvale ~lenstvo vrz osnova na ekonomski interes, tie nemale osnova za
napredok i za razvoj. Zatoa, po~etokot na zadrugarstvoto vo istorijata se
vrzuva so pojavata na prvata potro{uva~ka zadruga vo Ro`del, blizu do
Man~ester - Anglija, vo 1844 godina.
Me|u najzna~ajnite faktori koi vlijaele na pojavata na
potro{uva~kite zadrugi vo vremeto na tranzicijata vo Anglija naj~esto se
istaknuvale: Industriskata revolucija, ârtisti~ko dvièwe i vlijanieto na socijal-utopistot Robert Oven.
So industriskata revolucija, vo poslednite godini od XVIII vek,
golem broj od rabotnicite vo tekstilnata industrija ostanale bez rabota
i bez potrebnite sredstva za ìvot pri {to zapo~nale da sozdavaat
potro{uva~ki zadrugi.
Su{tinata na ârtiskoto dvièwe (1836-1853) bila vo podobrata
ekonomska i politi~ka polo`ba na rabotni~kata klasa. Robert Oven so
svoite u~enici rabotel vo formiraweto na Ro`delskata zadruga i se
zalagal za kolektivno op{testveno ureduvawe, koe se zasnovuvalo na
sorabotka (kooperacija).
Spored toa, zadru`noto dvièwe vo Evropa se vrzuva za 1840
godina, odnosno za Industriskata revolucija koja pokraj tehni~ki progres
imala i crna strana: mnogu rabotnici ostanale bez rabota, se razoril
semejniot ìvot, a osnovnite ~ovekovi potrebi - hranata, domuvaweto,
{tedeweto, vrabotuvaweto - bile pod postojan rizik. Vo toa vreme, me|u
zagrozenite imalo malku koi sfatile deka zadrugata moè da im pomogne.
Vo XIX vek, se razvila zadru`nata filozofija pri {to su{tinata
bila nameneta na "lu|eto koi rabotat zaedno". Vo toa vreme bile identifikuvani pet podra~ja vo koi preku zadrugite se zadovoluvani potrebite na: potro{uva~ite, industriskite rabotnici, {teda~ite, odnosno korisnicite na kredit, primarnite proizvoditeli i davatelite na uslugi.
Vo Anglija se razvivalo zadrugarstvoto vo sferata na potro{uva~kata, vo Francija rabotni~ko-proizvodnite zadrugi, vo Germanija
{tedno-kreditnite zadrugi, a zemjodelskite zadrugi vo cela Evropa,
posebno vo Danska, Germanija, Anglija. Podocna se pojavuvaat novi
oblici na zdruùvawe na lu|eto za davawe na razli~ni uslugi, i toa:
165
osiguruvawe, domuvawe, ~uvawe na deca. Obedinuvaweto na zadru`noto
dvièwe vo site domeni na ~ovekovoto rabotewe e izvr{eno na I-ot Kongres vo London vo 1895 godina vo Me|unarodnata alijansa na kooperativi
(ICA - International Cooperative Alliance).
Vo XX-ot vek zadru`noto dvièwe ima ostvareno golem uspeh.
Lu|eto vo razli~ni uslovi nao|ale pri~ini za da se organiziraat vo zadrugi. Nau~ile kako da upravuvaat so niv na najefikasen na~in i opstanuvaj}i vo site vidovi na politi~ki i ekonomski sistem. Iskustvoto vo XXot vek pokaà deka malku geografski, socijalni i ekonomski barieri
moàt da go spre~at {ireweto na zadrugite, dokolku lu|eto ja sfatat
nivnata potencijalnost. Su{tinata na zadrugata moè da se razbere ako
se posmatra vo kontekst na sekojdnevnoto ìveewe na lu|eto. Na primer,
vo Japonija bebeto se ra|a vo zadru`na bolnica, vo [vedska semejstvata
ìveat vo stanovi vo sopstvenost na stanbena zadruga, vo Dortmund Germanija naselenieto se snabduva so kolonijalna stoka preku zadru`na
prodavnica, rabotnicite vo Mondragon - [panija mnogu elementi od sekojdnevniot ìvot gi organiziraat niz serija na zadrugi.
Od seto ova proizleguva zaklu~okot deka aktivnosta na
zadru`noto organizirawe e neograni~ena - zadrugarite vo svetot imaat
pronajdeno iljada pri~ini za formirawe na zadrugi, isto taka tie }e
najdat bezbroj pri~ini da se organiziraat preku zadruga i vo sledniot
period.
Kaj zadru`nite misliteli i analiti~ari postoi soglasnost deka
te{ko moè da se najde nekoja korisna dejnost ili izvr{uvawe na nekoja
korisna op{testvena slu`ba koja ne moè da se izvr{uva po pat na zadrugarstvo.
Dene{nite zadrugi moàt da se svedat vo tri sektori i 16 subsektori:
166
Tabela 1
Vidovi na zadrugi vo Evropa vo 1996 godina
Sektori
Primaren
sektor
Zemjodelstvo
Ribarstvo
[umarstvo
Sekundaren
sektor
Zanaet~istvo
Industrija
Tercielen
sektor
Bankarstvo
Potro{uva~ka
Kreditirawe
Zdravstvo
Domuvawe
Trgovija
Osiguruvawe
Socijalna
za{tita
Transport
Komunalni
dejnosti
Ostanato
Vkupno
%
Broj na
zaednici
%
Broj na
vraboteni
%
108510
106717
1572
221
37,6
37,0
0,5
0,1
17052561
16680300
108487
263774
12,2
11,9
0,1
0,2
1037922
1005429
119o5
20588
21,2
20,6
0,2
0,4
47220
2485
44735
16,4
0,99
15,5
1,0
0,2
0,8
978805
1059
977746
20,0
0,0
20,0
132830
12839
18928
5751
133
76836
479
146
46,0
4,4
6,6
2,0
0,0
26,6
0,2
0,1
1435717
287587
1148130
12181905
0
36434844
62664055
8363696
2513187
10066939
104968
351215
86,8
25,9
44,6
6,0
1,8
7,1
0,1
0,3
2875657
475466
1929136
24824
6368
211488
33266
43045
58,8
9,7
39,4
0,5
0,1
4,3
0,7
0,9
3475
3335
1,2
1,1
108393
111445
0,1
0,1
75276
3554
1,6
0,1
0,2
635
3,6
1079673
100,0 140307328
0,0
0,8
100,0
1824
71410
4892384
0,0
1,5
100,0
Broj na
zadrugi
655
10253
288560
Izvor: Statistics and Information on European Co-operatves, Informational Cooperative Alliane,Geneva, 1998 p.9
2. Problemi i perspektivi na zadru`noto
dvièwe vo Makedonija
Ako se sudi spored brojot na zadrugite vo Republika Makedonija,
ne moè da se zaklu~i deka sostojbata e zadovoluva~ka - za {to svedo~i
brojot na zemjodelskite zadrugi - 78. Na sekoj poznava~ na ovie priliki
167
jasno mu e deka zadrugarstvoto e pritisnato so brojni problemi koi direktno vlijaat na negovata perspektiva.
Prvo, nema jasno definirana strategija na zadrugarstvoto vo nacionalnata ekonomska strategija na Republika Makedonija.
Vtoro, nekoi zadrugi se posebno zagrozeni, kako {to se zemjodelskite zadrugi koi podlegnuvaat na Zakonot za transformacija na pretprijatijata i zadrugite so op{testven kapital koi stopanisuvaat so zemjodelsko zemji{te (Sl.vesnik br.19,1996).
Treto, evidentno e deka se seriozno zagrozeni, duri i prekinati,
vrskite so me|unarodnoto zadru`no dvièwe.
So promenite vo ekonomskiot i vo politi~kiot sistem, kako {to
se: privatizacijata, razvojot na pretpriema{tvoto, koristeweto na
stranski kapital, delimitizacijata na zemji{niot posed na individualnite zemjodelski stopanstva, orientacijata na pazarnoto stopanisuvawe i drugo, sozdadeni se osnovnite pretpostavki za razvoj na
zadrugarstvoto na novi osnovi.
So Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina se garantirani pravata na zdruùvawe na gra|anite. ^len 20 stav 1 od Ustavot na
Republika Makedonija glasi: ,,na gra|anite im se garantira slobodnoto zdruùvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa”.
Donesuvaweto na Ustavot na Republika Makedonija ne zna~e{e i
razre{uvawe na dilemite vo odnos na sopstveni~kite odnosi. Zakonot za
zadrugite od 1990 godina kako sojuzen, a od 1991 g. so Ustavniot zakon se
preimenuva kako republi~ki, zadrugata ja tretira kako samostoen praven
subjekt i nositel na pravoto na sopstvenosta. Me|utoa, so Zakonot za
transformacija na pretprijatijata i zadrugite so op{testven kapital koi
stopanisuvaat so zemjodelsko zemji{te se misli deka zadrugite se organizacii od op{testveniot sektor i deka treba da se privatiziraat.
Spored vakvite potezi moè da se kaè deka poziciite na zemjodelskite
zadrugi treba seriozno da se preocenat za da se odbegnat izbrzanite
potezi.
Nau~nata i stru~nata misla treba da ima obvrski za
ras~istuvaweto na su{tinata i domenot na oddelni sopstveni~ki oblici
i da se spre~i barem del od {tetite {to nastanaa poradi promenite. Vo
prvata pogodna prilika ustavnite opredelbi za sopstvenosta kako sistem
i oddelnite sopstvenosni oblici treba da se razrabotat pouspe{no pri
168
{to zadru`nata sopstvenost treba da se smesti vo ramkite na privatnata
sopstvenost kako nejzin podvid.
Zadru`nata sopstvenost pripa|a na zadrugarite i moè individualno da se deli vo onaa mera so koja e uredeno so Statutot. Spored
toa, so novi propisi poblisku treba da se uredi pra{aweto okolu
razgrani~uvaweto na zadru`niot imot.
Od prethodnoto proizleguva deka pred zapo~nuvaweto na
procesot na transformacija treba da se kvantificira imotot na zadrugata spored vidot na sopstvenosta vo delovnite knigi so soodvetni konta.
Patot za organizirawe na zadrugite treba da e vo soglasnost so
zakonite na zemjata, no vo nikoj slu~aj ne treba Vladata direktno da vlijae vrz rabotata na istite, na primer vrz kontroliraweto na nivnite
finansii i formiraweto na cenite na nivnite uslugi.
Zadrugite treba da rabotat vrz delovni principi i da se integralen del na deluvaweto na pazarnite zakoni. Me|utoa, od seto dosega
kaàno ne treba da se razbere deka zadrugite ne se predmet na nekoj
poseben zakon i posebni odredbi vo razli~ni zakoni.
Zadrugite treba da se predmet na poseben zakon poradi slednive
pri~ini:
Prvo, zadrugite se organizacii koi podleàt na zakonski
odredbi koi go reguliraat nivnoto osnovawe i upravuvawe, a koi ne se
primenuvaat kaj nezadru`nite organizacii.
Vtoro, zadrugite se poseben tip na zdruènija i za niv vaàt
pravilata koi se razli~ni za drugite organizacii {to ne se zadrugi. Toa
zna~i deka propisite koi se primenuvaat za nezadru`nite organizacii
mora da se modificiraat i prilagoduvaat na zadrugite so cel da se prepoznae specifi~niot na~in na zadru`no rabotewe, raspredelbata na
dobivkata, finansiraweto i kontrolata od strana na zadrugite i
sopstveni~kite odnosi.
Treto, na nekoi tipovi na zadrugi moè da im se dade stimul i
poddr{ka so posebni zakoni koi se nadvor od zakonite koi se primenuvaat na nezadru`nite organizacii.
So poseben republi~ki zakon za zadrugite treba da se definira
zadrugata, da se opredeli na~inot na organiziraweto na dejnosta, osnovaweto, upravuvaweto, raspredelbata na dobivkata, finansiraweto,
kontrolata, sopstveni~kite odnosi i sli~no. Definicijata na zadrugata
169
treba da ima {iroko zna~ewe, no sepak dovolno jasno za da ja razbere
prose~niot gra|anin. Najprifatliva definicija bi bila: Zadrugata e
dobrovolna organizacija na ~lenovite-zadrugarite koi imaat ednakvo pravo na glas, pri {to pogodnostite se koristat vo soglasnost
so iskoristenosta na zadrugata.
Imaj}i ja predvid ovaa definicija, }e se obideme da prezentirame edno po{iroko viduvawe na zadrugarstvoto. Prvo, }e po~neme so toa
zo{to se formira zadrugarstvoto? Od dosega{noto iskustvo i sogleduvawe proizleguva deka zadrugata se formira za slednite celi:
-
Namaluvawe na cenite na proizvodite i na uslugite;
Sozdavawe na mo`nosti za dobivawe na proizvodi i uslugi koi se
nedostapni na drug na~in;
Zgolemuvawe na mo`nostite za pro{iruvawe na pazarot i obezbeduvawe na pristap na pazarot;
Sozdavawe na uslovi za podobruvawe na kvalitetot na stokite i na
uslugite;
Zgolemuvawe na prihodite;
Podobruvawe na uslovite za ìvot i rabota na zadrugarite.
Vrz osnova na iznesenite celi moè da se zaklu~i deka osnovna
pri~ina za formiraweto i razvojot na zadrugite e zgolemuvaweto na
prihodite na zadrugarite. Dobivkata e glavnata ni{ka {to treba da go
vrzuva zadrugarot. Parite od potro{uva~ite vo toj slu~aj ne odat vo treti
race tuku vo racete na zadrugarite.
Spored toa, osnovna cel na zadrugata e da im sluì na potrebite
na zadrugarite, {to bara postojan dijalog me|u upravata i ~lenstvoto i
postojani promeni i prilagoduvawa vo raboteweto na zadrugata.
Ovaa cel ne dozvoluva zadrugata da raboti na svoja raka i da
stane organizacija vo svojstvo na ostvaruvawe na li~nite ambicii na
upravata.
Isto taka, i zadrugarite treba da razberat deka celta na zadovoluvaweto na nivnite potrebi ne smee da se kosi so javniot interes.
Zadrugata navistina treba da pretstavuva organizacija koja }e gi
ima site atributi na edinstvena dejnost i }e mora da dejstvuva vrz primenata i unapreduvaweto na zadru`nite principi, a toa se:
170
-
Potpolna otvorenost, dobrovolen vlez i sloboden izlez od zadrugata bez ograni~uvawe i diskriminacija spored socijalna, politi~ka,
rasna i religiozna osnova;
- Demokratsko upravuvawe, zadrugarite imaat isti glasa~ki i upravuva~ki prava bez ogled na kapitalot na zadrugarot koj se koristi za
rabota (eden ~len - eden glas);
- Raspredelba na rezultatite od raboteweto spored u~estvoto vo
nivnoto sozdavawe. Ovoj princip ovozmoùva rezultatite od raboteweto na zadrugata da im pripadnat isklu~ivo na zadrugarite, a so
toa tie se zainteresirani da bidat {to podobri;
- Ograni~eno vra}awe na akcionerskiot kapital na zadrugarite,
dokolku se koristi pri raboteweto;
- Zadru`no obrazovanie;
- Zadru`na sorabotka i povrzuvawe na lokalno, nacionalno i
me|unarodno nivo.
Ako se frli pogled kon globalnata zada~a, moè da se zaklu~i
deka zadrugite }e mora:
- Da stanat faktor na aktivirawe i razvoj na raspolo`livite resursi
vo zemjata;
- Da pretstavuvaat asocijacii preku koi naselenieto }e go zgolemi
prihodot ili }e go namali rashodot;
- Zadrugarite da stanat subjekti vo odlu~uvaweto i vo raspredelbata
na rezultatite od raboteweto;
- So cel organizacionite sistemi (zadrugite) da bidat uspe{ni vo
ekonomijata, treba da se povrzat na nacionalno nivo vo nacionalna
zadru`na asocijacija. Nacionalnata asocijacija vsu{nost }e ja
prou~uva i }e ja koordinira rabotata na zadrugite, a pred vlasta }e gi
zastapuva interesite na zadrugarite. Vo takvi uslovi moè na
Vladata i na Parlamentot da im podnesuva zakonski predlozi, da
dava svoi zabele{ki i sugestii na zakonskite propisi i ocenka za
rabotata na resornite dràvni organi.
Konkretno posmatrano, vo na{ite dene{ni priliki postojat brojni faktori koi moàt da ja pottiknuvaat reafirmacijata na zadrugarstvoto, a koi istovremeno gi determiniraat prioritetnite aktivnosti
na mnogu zadru`ni oblici. Me|u ovie faktori posebno moàt da se istaknat:
- Relativno niskite i ~esto nesigurnite plati na vrabotenite koi vlijaat vrz osiroma{uvawe na golem del od populacijata;
171
-
Mo`nosta za ostanuvawe bez rabota vo periodot na tranzicijata
(privatizacija, prestruktuirawe);
- Zna~itelen porast na biznismeni koi stremat da se zbogatat preku
no};
- Pojavata na siva ekonomija so nezakonito prodavawe stoka od nepoznato poteklo i so lo{ kvalitet.
Bez pretenzija deka site problemi od ekonomska i od socijalna
priroda moàt da se re{at odedna{ i brzo, potrebno e da se izgotvi
strategija vo koja pokraj instituciite od javniot i od privatniot sektor,
posebno mesto treba da najdat i zadrugite. Zadru`nata ideja treba da
bide reafirmirana vo site dejnosti, a pred sé vo onie kade zadrugite se
eliminirani. Spored prioritetnata lista, aktivnostite na idnite zadrugi treba da bidat vo:
- Obezbeduvawe na poevtina i pokvalitetna hrana za naselenieto;
- Obezbeduvawe na krediti za siroma{nite sloevi koi }e ja zamenat
institucijata socijalna pomo{ na siroma{nite;
- Snabduvawe so stoka za {iroka potro{uva~ka i so pristapni ceni;
- Vrabotuvawe na odredeni kategorii na rabotna sila;
- Dostapnost za pristojno domuvawe na semejstva so niski prihodi;
- Pristoen razvoj na nedovolno razvienite podra~ja i vospostavuvawe
komunikacija so urbanite sredini;
- Obrazovanie i informirawe na naselenieto so mo`nost zadrugata
da gi re{ava ìvotnite problemi.
Kotristena literatura:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Vujatovic-Zokic, Zorka: “Koop Menadzment”. Beograd, 2000;
Jakimovski, Jorde: “Zadrugarstvoto vo Republika Makedonija”.
Helveti,Skopje, 1995;
Jakimovski, Jorde: “Primenata i unapreduvaweto na zadru`nite
principi”. Godi{nik na ISPPI,Skopje, 1995;
Manuel V. Velroz “Zadruge i ruralni razvoj-pregled evropskih
iskustva”. Soop{tenie na me|unaroden zadruèn sobir, 1995;
Polich Cooperative Rewiew, No 3/1984, Warsaw;
Richard L.Mayer,David E.Hahn. Kooperativne Farme - Perspektive u
SAD, Savremenost 6-7,Novi Sad,1989;
Trajanovski Dragi “Zemjodelstvoto i zemjodelskite organizacii
na Danska”. Narodna zadruga, Skopje, 1955.
172
Institut za sociolo{ki i politi~kopravni istraùvawa-Skopje
PRAVNITE ASPEKTI NA ZDRU@UVAWETO SO
POSEBEN OSVRT NA POVRZUVAWETO NA
TRGOVSKITE DRU[TVA
1. Nakuso za sostojbata na zdruùvaweto kaj nas
So sigurnost moè da se kaè deka sostojbata vo vrska so
zdruùvaweto vo makedonskata ekonomija21 e na sosema niski granki.
Me|utoa, vaka, gore-dolu, ovaa sostojba e ista ili sli~na i vo drugite
postkomunisti~ki zemji na porane{na SFR Jugoslavija, so isklu~ok na
Republika Slovenija. A toa, glavno, e odraz na individualisti~koto odnesuvawe na pravnite subjekti, {to respektivno se odnesuva i na samite
gra|ani. A zo{to e toa taka? Odgovorot, glavno, se sodrì vo nedovolnata
doverba vo "drugiot". Za{to sé u{te postoi strav deka zdruùvaweto
moè da zna~i ostvaruvawe na nekoi svoi interesi na "drugiot" subjekt na
smetka na "prviot" subjekt, i obratno. A poznato e deka zdruùvaweto na
pravni subjekti vo na{i uslovi vo enormno golem broj podrazbira
zdruùvawe na materijalni i finansiski sredstva. Vakviot strav i
(ne)odnesuvawe na pravnite subjekti ima i svoe realno opravduvawe: kaj
nas sé u{te ne vladeat vo potpolnost pravilata na igra vostanoveni vo
zemjite so zemjite so izgradena pazarna ekonomija.
Me|utoa, ne e dovolno samo da ustanovime edna vakva sostojba,
tuku e potrebno da se ponudat odredeni re{enija. Imeno, so donesu21
Smetam deka e neophodno da se napu{ti terminot "stopanstvo" i site derivati {to proizleguvaat od nego, a vo "igra" da vleze zborot "ekonomija",
{to e vo soglasnost so terminologijata {to se upotrebuva vo zemjite na Evropskata unija. Ottamu, vo tekstot }e go upotrebuvam terminot "ekonomija"
namesto "stopanstvo".
173
vaweto na Zakonot za trgovskite dru{tva (ZTD) i na nekoi drugi sistemski zakoni, kako i na{ata nepodelena svrtenost kon za~lenuvaweto vo EU
zaradi jakneweto na ekonomskata mo} na zemjata, {to e i pretpostavka za
~lenstvoto vo EU, morame poenergi~no i so pogolem entuzijazam da mu
prijdeme na zdruùvaweto na pravnite subjekti (pred sé, trgovskite
dru{tva22 na kapitalot), a toa, glavno, podrazbira zdruùvawe na
materijalni, a osobeno na finansiski sredstva. Ako vo naredniot period
ne se napravi radikalna promena vo ovaa smisla, te{ko }e moème da se
dobliùvame do parametrite svojstveni na pazarnata ekonomija na zemjite na EU, a u{te pomalku }e bideme "plen" na stranskite investicii.
Kako prilog kon zdruùvaweto, nakuso se zadrùvam na: 1) povrzuvaweto na trgovskite dru{tva; 2) sozdavaweto koncern; i 3) sozdavaweto
holding dru{tvo.
1.2. Povrzuvaweto na dru{tvata
Ona {to }e go kaàm na po~etokot vo vrska so povrzuvaweto na
trgovskite dru{tva na odreden na~in }e se odnesuva i na drugite oblici
na zdruùvawe {to }e bidat pomesteni podolu vo tekstot. Taka, edna od
pozna~ajnite ni{ki na zdruùvaweto sekako deka e i povrzuvaweto na
trgovskite dru{tva. Za odbeleùvawe e deka, {to e sosema neopravdano,
vo ZTD ne se upotrebuva terminot "povrzuvawe", tuku "povrzani" dru{tva.
Ova poradi toa {to "povrzuvaweto" ozna~uva proces, a "povrzanite"
dru{tva-rezultat na procesot "povrzuvawe". Dodeka, pak, "povrzanite"
dru{tva go ozna~uvaat rezultatot na toj proces. Zna~i, procesot na povrzuvawe mu prethodi na "povrzuvaweto" na dru{tvata. Za{to bez proces
na povrzuvawe na dru{tvata nema ni povrzani dru{tva23.
Vo dosega{niot period, pred sé poradi pri~inite {to bea istaknati na po~etokot na ovoj trud, ne moè da se kaè deka se vidlivi
tragite od povrzuvaweto na dru{tvata. Prvo, ne samo poradi individualisti~koto odnesuvawe, odnosno dejstvuvawe na pravnite subjekti i
voljata taka da se postapuva od nivna strana: pove}e nasledna osobina,
22
Ovdeka vo tekstot pod pravni subjekti se podrazbiraat, glavno, trgovskite
dru{tva, no i pretprijatijata (javnite pretprijatija i sl.).
23
Od kolkavo zna~ewe e povrzuvaweto na dru{tvata, neka ni posluì podatokot deka okolu 75% od akcionerskite dru{tva i okolu 60% od dru{tvata
so ograni~ena odgovornost kako dru{tva na kapitalot vo Germanija se
me|usebno povrzani na razli~ni na~ini, so tendencija ovoj procent i natamu
da raste.
174
tuku i poradi nezaokruènata pravna ramka za nivno poinakvo odnesuvawe, {to sozdava neizvesnot od eventualnite merki i propisi {to bi
moèla da gi donese dràvnata vlast, a {to bi go tangirale postojniot
poredok na dejstvuvawe na pravnite subjekti. Vtoro, poradi neopravdano
pregolemite dràvni prerogativi vo dejstvuvaweto na pravnite subjekti.
Treto, ne~esnite "igri" vo vodeweto na raboteweto - dejnosta (proizvodstvoto, vo krajna linija): da se praktikuva pomal stepen na produktivnost i efikasnost vo raboteweto (proizvodstvoto); da se proizveduvaat
proizvodi so poslab kvalitet od neophodniot, so vloùvawe na pomal
broj sostojki ili sostojki so poslab kvalitet od normalniot, {to bi
rezultiralo so poslab kvalitet od normalniot (propi{aniot) {to kako
kraen efekt ima postignuvawe na ista cena kako koga proizvodot bi bil
so potrebniot kvantum na trud i so potrebnite sostojki so potrebniot
kvalitet. Rezultatot na seto ova e postignuvawe na realna, no
"iskrivena" cena (povisoka cena) na proizvodot, odnosno na vloèniot
trud (uslugata). Vaka pravniot subjekt sekako deka moè poslobodno i
pokomotno da se odnesuva koga vodeweto na raboteweto i sé drugo {to e
vo vrska so toa go vr{i individualno, odnosno individualisti~ki.
Me|utoa, dokolku toj dejstvuva vo nekoj od oblicite na zdruùvaweto so
drug praven subjekt, }e bide prinuden barem vo odredena stepen da go
prilagoduva sistemot na vodeweto na raboteweto na sistemot na
vodeweto na rabotewe na drugiot praven subjekt, i obratno: drugiot
praven subjekt da bide povlijaen od sistemot na vodeweto na raboteweto
- dejnosta od prviot praven subjekt24.
24
Pod praven subjekt se podrazbira trgovskoto dru{tvo, no i pretprijatieto.
Taka, tradicionalnata koncepcija za poimot pretprijatie, pretprijatieto go
tretira kako objekt na pravoto, a toa zna~i kako pravna i fizi~ka sevkupnost, a sovremenata koncepcija pretprijatieto go tretira kako praven subjekt. Inaku, sé do 19. vek ovoj termin ne e vo upotreba, a za prv pat se upotrebuva vo germanskiot Zakonik.
Pod poimot pretprijatie, od aspekt na trgovskite dru{tva, se smeta odredena stopanska dejnost {to ja vr{i trgovskoto dru{tvo ili trgovecotpoedinec, kako nositel na takvata dejnost, vo organizaciska smisla na
zborot. Toa zna~i deka vo sostavot na trgovskoto dru{tvo moè da postoi
edno ili pove}e pretprijatija (na pr., fabrika za prerabotka na jabolka
zaradi pravewe jabolkov sok, fabrika za proizvodstvo na {e}er i fabrika
za proizvodstvo na stakleni {i{iwa za jabolkoviot sok). Ovie fabriki ne
se zapi{uvaat vo trgovskiot registar, tuku pravniot subjekt vo ~ij sostav se
nao|aat (trgovskoto dru{tvo).
Me|utoa, povrzuvaweto vo Oddel {esti vo ZTD se odnesuva samo na
trgovskite dru{tva, no ne i na pretprijatijata. Za{to poimot "pretprijatie"
e po{irok i opfa}a zna~itelno po{irok krug na subjekti. No poimot "pret-
175
So povrzuvaweto na dru{tvata ne se gubi pravnata samostojnost na
povrzanite dru{tva. Me|utoa, treba da se pravi razlika koga se raboti za
osnovawe na trgovsko dru{tvo so zdruùvawe na dve ili pove}e fizi~ki
i pravni lica vo soglasnost so stavot 1 na ~lenot 16 od ZTD, odnosno
deka vo vakov slu~aj ne stanuva zbor za povrzuvawe na dru{tva. Pravnata
samostojnost na povrzanite dru{tva, glavno, se sostoi vo samostojniot
nastap na povrzanite dru{tva vo pravniot promet.
Vo elaboracijata na ovaa materija na povrzuvaweto na trgovskite
dru{tva, poradi nejzinata obemnost, se zadrùvam samo na osnovnite
postulati na povrzuvaweto na trgovskite dru{tva spored odredbite na
Zakonot za trgovskite dru{tva (oddel {esti).
So poimot povrzani (trgovski) dru{tva za prv pat se sre}avame so
donesuvaweto na ZTD. Dru{tvata moàt da se povrzat na dva na~ina: 1)
vrz osnova na kapitalot i 2) vrz osnova na pretpriemni~ki dogovor (no
samo kapitalskite dru{tva), kako i, vo odredeni situacii, so kapitalot i
so pretpriemni~kiot dogovor. Pretpriemni~ki dogovor dru{tvata
sklu~uvaat samo dokolku so toj dogovor utvrduvaat nekoja karakteristi~na
obvrska, kako na primer zadolìtelnoto prenesuvawe na seta ili samo
na eden del od dobivkata, {to sekoga{ ne se podrazbira za vladeja~koto
dru{tvo i sli~no.
1.3. [to e celta na povrzuvaweto na dru{tvata
Terminot povrzuvawe iako vo celost ne se poistovetuva so terminot zdruùvawe ne zna~i deka stanuva zbor za, vo su{tina, dva sosema
razli~ni termini bidej}i moàt da se zdruàt (zdruùvaat) vo trgovsko
dru{tvo dve ili pove}e pravni i fizi~ki lica so vloùvawe na pari,
predmeti i prava vo imot {to go koristat za zaedni~ko rabotewe i
zaedni~ka podelba na dobivkata i zagubata od raboteweto na dru{tvoto.
Zna~i, licata se zdruùvaat zaradi osnovawe na trgovsko dru{tvo25.
prijatie" pove}e ne se odnesuva na poimot "pretprijatie" utvrden vo Zakonot
za pretprijatijata. Za{to so denot na vleguvaweto na ZTD vo sila prestana
da vaì Zakonot za pretprijatijata, osven za op{testvenite pretprijatija, i
za zadru`nite pretprijatija, sé dodeka so drug zakon ne bidat preobrazeni
vo trgovski dru{tva. Ova se odnesuva{e i na javnite pretprijatija, no ne i
sega, po donesuvaweto na Zakonot za javnite pretprijatija. (v. pove}e: prof.
d-r Blagoja Brajanovski, Elizabeta Dukovska: Zakonot za trgovskite dru{tva.
Komentar, Agencija AKADEMIK, 2002, str. 595).
25
V. stav 1 na ~len 16 i stav 1 na ~len 48 od ZTD. Toa koga stanuva zbor za
osnovawe na trgovsko dru{tvo. Me|utoa, koga me|u dru{tvata doa|a do povr-
176
Spored toa, osnovnata cel na povrzuvaweto na trgovskite dru{tva e koncentracijata na kapitalot, povrzuvawe zaradi zdruùvawe na
tehnolo{kite, stru~nite i drugite izvori, {to nim im nedostasuvaat.26
Dru{tvata se povrzuvaat zaradi ostvaruvawe na nekoja zna~ajna cel {to
e vo vrska so raboteweto (dejnosta) na dru{tvata {to se povrzuvaat, kako
na primer sozdavaweto na pogolemi mo`nosti na istraùvawa za pobrz i
pokvaliteten razvoj, mobilizirawe na pogolem obem na materijalni i na
finansiski sredstva i koncentracija na visokostru~en ~ove~ki potencijal zaradi pouspe{no sovladuvawe na predizvicite od narasnatata
konkurencija na pazarot i sli~no.
Od razli~nite vidovi trgovski dru{tva, dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost e najpogodnoto dru{tvo za povrzuvawe so drugi dru{tva.
Me|utoa, akcionerskoto dru{tvo ne se smeta za najpogodno dru{tvo za
povrzuvawe so drugi dru{tva. Vakvata negova nedovolna pogodnost proizleguva od faktot {to organot na upravuvaweto vo dru{tvoto ima visok
stepen na samostojnost vo vodeweto na raboteweto - dejnosta na
dru{tvoto, za razlika od organot na upravuvaweto vo dru{tvoto so
ograni~ena odgovornost, koj vo pogolema mera e pod vlijanieto na
sodru`nicite vo dru{tvoto.
2. Vidovite na povrzuvawe i vospostavuvawe
odnosi me|u trgovskite dru{tva
Vo ZTD se utvrdeni tri vidovi na povrzuvawe27 i vospostavuvawe
na odnosi me|u trgovskite dru{tva: 1) koga dru{tvoto (na pr., dru{tvoto
A) ima mnozinsko u~estvo (vlijanie) ili mnozinsko pravo vo
odlu~uvaweto (pove}e od edna polovina od osnovnata glavnina na
drugoto dru{tvo (na pr., dru{tvoto B), ako dru{tvoto A vo osnovnata
glavnina na dru{tvoto B se steknalo so udel, odnosno akcii, {to pretstavuva pove}e od polovina, ili koga vo sobranieto,28 odnosno vo sobi-
zuvawe (na pr., na dru{tvata A i B), toga{ stanuva zbor za oblik na
zdruùvawe po osnovaweto na dru{tvata A i B. Zna~i, vo tekot na vremetraeweto na nivnoto postoewe kako trgovski dru{tva.
26
Isto taka, promenite {to nastanuvaat so statusnite promeni na dru{tvata
ne treba da se poistovetuvaat nitu so terminot povrzuvawe na dru{tvata
nitu so terminot zdruùvawe. Za{to pri statusni promeni ZTD go upotrebuva
terminot spojuvawe i podelba na dru{tvata.
27
Vidi pove}e: D-r Blagoja Brajanovski i dr.: Zakon za trgovskite dru{tva komentar, Agencija "AKADEMIK" & EKONOMIST - Skopje, 1996, str. 442-452.
28
Taka, na primer, koga se raboti za akcionerskoto dru{tvo.
177
rot29 na sodru`nicite na dru{tvoto A vo dru{tvoto B mu pripa|aat
pove}e od site glasovi; 2) koga dru{tvoto A ima zna~ajno u~estvo (vlijanie) vo dru{tvoto B (koga ima pove}e od edna ~etvrtina od osnovnata
glavnina), ili koga vo sobranieto, odnosno vo sobirot na sodru`nicite
na dru{tvoto A vo dru{tvoto B, mu pripa|a pove}e od edna ~etvrtina od
site glasovi; i 3) koga dve dru{tva (na pr., dru{tvata A i B) zaemno
steknale udeli, odnosno akcii, taka {to u~estvuvaat so pove}e od edna
~etvrtina vo osnovnata glavnina na drugo dru{tvo (na pr., dru{tvoto V),
ili ako vo sobirot na sodru`nicite, odnosno vo sobranieto na dru{tvoto
V mu pripa|aat pove}e od edna ~etvrtina od glasovite.
2.1. Mnozinsko u~estvo. Koga dru{tvoto (na pr. dru{tvoto A) vo
osnovnata glavnina na drugo dru{tvo (na pr. dru{tvoto B) u~estvuva so
pove}e od 50% ili koga na dru{tvoto A vo sobranieto, odnosno vo sobirot na sodru`nicite vo dru{tvoto B mu pripa|aat pove}e od polovina od
site glasovi, toa zna~i deka dru{tvoto A kon dru{tvoto B ostvaruva
mnozinsko u~estvo, odnosno vlijanie. Spored ova, dru{voto A kon
dru{tvoto B se manifestira kako vladeja~ko dru{tvo, a dru{tvoto B kon
dru{tvoto A kako zavisno dru{tvo. No toa ne mora sekoga{ taka i da
bide. Na primer, koga vo dru{tvoto B pove}e od 51% se prioritetni akcii bez pravo na glas, ili koga dru{tvoto B, pokraj prioritetnite akcii,
se steknalo so sopstveni akcii koi isto taka se bez pravo na glas. Vakov
slu~aj }e bide i toga{ koga so statutot na dru{tvoto e ograni~en brojot na
glasovite na sopstvenicite na akcii so pravo na glas, taka {to odredeni
akcioneri da ne moàt da imaat pove}e glasovi od opredelen broj glasovi ili opredelen procent od tie glasovi, so {to ne se izedna~uva
nominalniot broj na akciite so pravoto na glas {to gi poseduvaat ovie
akcioneri so brojot na glasovite {to nivnite akcii go nosat. Na primer,
iako akcionerot Aleksandar Brajanovski, spored brojot na akciite so
pravo na glas (20) {to gi poseduva, bi imal pravo na 20 glasovi, toj
vsu{not }e ima pravo na samo 10 glasovi.
2.2. Zna~ajnoto u~estvo i zaemnoto u~estvo (dru{tvo so
zna~ajno u~estvo i dru{tva so zaemno u~estvo) i implikaciite od
toa. Dru{tvoto (na pr. dru{tvoto A) ima zna~ajno u~estvo vo drugo
dru{tvo (na pr. dru{tvoto B) toga{ koga dru{tvoto A steknalo u~estvo vo
udel, odnosno vo akcii vo dru{tvoto B, koe pretstavuva pove}e od edna
~etvrtina od osnovnata glavnina na dru{tvoto B, ili koga vo sobirot na
sodru`nicite, odnosno vo sobranieto na dru{tvoto B, dru{tvoto A se
29
Taka, na primer, koga se raboti za dru{tvo so ograni~ena odovornost.
178
steknalo so pove}e od edna ~etvrtina od site glasovi (~len 567 od ZTD).
Vo vakva situacija, na primer, ako dru{tvoto A vo dru{tvoto B u~estvuva
so zna~ajno u~estvo od 45%, pri donesuvaweto odluki za koi e potrebno
tri~etvrtinsko mnozinstvo, dru{tvoto B, bez glasovite na dru{tvoto A,
ne }e moè da donese odluka ako, na primer, stanuva zbor za izmena na
statutot na dru{tvoto. Bidej}i za donesuvawe vakva odluka na dru{tvoto
B mu se potrebni tri ~etvrtini od glasovite na pretstavenata osnovna
glavnina, a dru{tvoto go nema toa mnozinstvo, bez da smeta na glasovite
i od dru{tvoto A.
2.2.1. Zaemnoto u~estvo. Istoto ova se odnesuva koga stanuva zbor
za dru{tva so zaemno u~estvo. Imeno, toga{ koga dru{tvata (na pr.
dru{tvoto A i B) me|usebno steknale udeli, odnosno akcii, taka {to sekoe od ovie dru{tva ima udel, odnosno akcii {to u~estvuvaat so pove}e
od edna ~etvrtina vo osnovnata glavnina vo drugo dru{tvo (dru{voto A
vo dru{tvoto B i obratno), ili ako vo sobirot na sodru`nicite, odnosno
sobranieto na dru{tvoto, dru{tvata A i B me|usebno steknale pove}e od
edna ~etvrtina od glasovite (dru{tvoto A vo dru{tvoto B i obratno: stav
1 na ~len 570 od ZTD). No, za razlika od situacijata koga stanuva zbor za
dru{tvo so zna~ajno u~estvo, odnosno koga se raboti za zna~ajno u~estvo
samo na edno dru{tvo (dru{tvoto A) vo drugo dru{tvo (dru{tvoto B), kaj
dru{tvata koi imaat zaemno u~estvo edno vo drugo, zna~i deka i dvete
dru{tva (dru{tvata A i B) me|usebno se steknale so u~estvo pove}e od
edna ~etvrtina (na pr. po 30%, {to zna~i pove}e od 25%, no pomalku od
51%), no ne pove}e od polovinata od nominalniot iznos na osnovnata
glavnina, ili so pove}e od polovina od site glasovi vo sobirot na
sodru`nicite, odnosno sobranieto. Vo vakov slu~aj zna~i deka sekoe od
dru{tvata A i B me|usebno u~estvuva, na primer, so po 45%. Vo vakva
situacija, sekoe od ovie dru{tva }e se soo~uva so implikacii od drugoto
dru{tvo vo donesuvawe na odluki so kvalifikuvano mnozinstvo. Taka, na
primer, ako dru{tvoto A saka da donese odluka za izmena na statutot na
dru{tvoto, ne }e moè samostojno, bez glasovite na drugoto dru{tvo, da ja
donese odlukata. Ova od pri~ini {to ne moè samostojno da obezbedi
najmalku tri ~etvrtini od pretstavenata30 osnovna glavnina (stav 2 na
~len 386 od ZTD).
30
Pretstavenata osnovna glavnina. Pri glasaweto za izmena na statutot na
dru{tvoto stavot 2 na ~len 386 od ZTD ne opredeluva kolkav iznos (obem) od
osnovnata glavnina mora da bide pretstavena na sobranieto, tuku opredeluva deka za donesuvawe na odlukata moraat da bidat dadeni tri ~etvrtini
od glasovite zastapeni na sobranieto.Spored toa, se smeta deka odlukata e
179
Koga stanuva zbor za akcionerski dru{tva, toga{ i dru{tvoto A i
dru{tvoto B (zaemno, odnosno me|usebno) treba da imaat pove}e od 25%,
na pr., 30%) od vkupniot broj na akciite {to ja so~inuvaat osnovnata
glavnina na dru{tvoto. Ako stanuva zbor za dru{tva so ograni~ena odgovornost, toga{ i dru{tvoto A i dru{tvoto B (zaemno, odnosno me|usebno)
treba da imaat pove}e od 25%, na pr., 30%) od vkupniot broj osnovni
vlogovi {to ja so~inuvaat osnovnata glavnina na dru{tvoto.
2.2.1.1. Vo kolku dru{tva moè edno dru{tvo da ostvari
zaemno u~estvo? So ogled na toa {to za da moè da stane zbor za ostvaruvawe zaemno (me|usebno) vlijanie vo drugo dru{tvo i obratno potrebno
e u~estvoto da iznesuva pove}e od 25%, toa zna~i deka, spored odredbite
na ZTD, so zaemno u~estvo moàt da bidat povrzani samo 4 dru{tva. Ili:
(A: B, B:A); (A:V, V:A); (B:V, V:B); (A:G, G:A); (B:G, G:B) i (B:G, G:B), dokolku
zaemnoto u~estvo se odviva spored vakov redosled.
2.2.1.1.1. Povrzuvawe vrz osnova na zaemno u~estvo na akcionersko dru{tvo so dru{tvo so ograni~ena odgovornost. Povrzuvaweto na dru{tva vrz osnova na zaemno (me|usebno) u~estvo moè da se
slu~i kako me|u akcionerski dru{tva (na pr., dru{tvata A i B) isto taka i
me|u akcionerski dru{tva i dru{tva so ograni~ena odgovornost. Na
primer, me|u akcionerskoto dru{tvo A i dru{tvoto so ograni~ena odgovornost B. Vo vakov slu~aj, akcionerskoto dru{tvo A treba da ima pove}e
od edna ~etvrtina od osnovnite vlogovi (udeli) vo dru{tvoto so
ograni~ena odgovornost B. I obratno, dru{tvoto so ograni~ena odgovornost B da ima pove}e od edna ~etvrtina od akciite na akcionerskoto
dru{tvo A.
2.2.1.1.2. Povrzuvawe na dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki.
Pokraj pogorespomenatite oblici na povrzuvawe na dru{tvata, vo ZTD e
utvrdeno povrzuvaweto vo oblik na zaedni~ko dejstvuvawe na dru{tvata.
Dru{tvata moàt da se povrzuvaat zaradi zaedni~ko dejstvuvawe koga
stanuva zbor za samostojni i ramnopravni dru{tva. A toa, po pravilo,
podrazbira sostojba koga dru{tvata (na pr., dru{tvata A i B) ne se
nao|aat vo odnosi na mnozinsko, zna~ajno ili zaemno u~estvo (vlijanie).
donesena samo so dadenite glasovi zastapeni na sednicata na sobranieto za
donesuvawe na odlukata. Toa zna~i deka dadenite glasovi za donesuvawe na
odlukata ne se kompariraat sprema brojot na vkupno dadenite glasovi na
sobranieto, koga se donesuva odlukata za izmena na statutot na dru{tvoto.
Za{to, ako e poinaku, i ako brojot na vozdrànite glasovi bide pogolem broj
od dadenite glasovi za donesuvawe na odlukata za izmena na statutot na
dru{tvoto, odlukata bi se smetala za nedonesena.
180
Vo vakov slu~aj, dru{tvata A i B, trgnuvaj}i od sopstvenite interesi,
moàt so sklu~uvawe spogodba za zaedni~ko dejstvuvawe dru{tvoto A da
se stekne so prava na glas vo sobranieto na dru{tvoto B, vo koe }e ima
pogolem broj glasovi otkolku {to iznesuvaat glasovite {to gi ima vrz
osnova na u~estvoto vo osnovnata glavnina na dru{tvoto B. Na primer,
ako dru{tvoto A vo osnovnata glavnina na dru{tvoto B se steknalo so
10% od glasovite na pretstavenata osnovna glavnina, a dru{tvata se
dogovorat, dru{tvoto A, namesto 10% od glasovite, da ima 25%. Od ova
proizleguva deka ona {to za dru{tvoto A pretstavuva steknuvawe glasovi vo sobranieto na dru{tvoto B, za dru{tvoto B pretstavuva otstapuvawe na pravata na glas so edinstvenata cel: vodewe na zaedni~ka
politika kon dru{tvoto B.
So ogled na toa {to so vakviot oblik na povrzuvawe na
dru{tvata moè da bidat dovedeni vo pra{awe obvrskite na dru{tvata
za prezemenite zaedni~ki dejstva, vo stavot 2 na ~lenot 576 od ZTD ne
slu~ajno e utvrdeno deka dru{tvata koi dejstvuvaat zaedni~ki se solidarno odgovorni za obvrskite koi za niv proizleguvaat od zakonot, a toa
podrazbira za obvrski {to proizleguvaat od odredbite na ZTD, kako i na
drug zakon.
3. Kako se presmetuva mnozinskoto u~estvo na
vladeja~koto dru{tvo vo drugoto (zavisnoto) dru{tvo
Vladeja~koto u~estvo (vlijanie) vladeja~koto dru{tvo go ostvaruva
i vo odnos na mnozinskoto u~estvo vo osnovnata glavnina na drugoto (zavisnoto) dru{tvo i vo odnos na pravoto na mnozinsko odlu~uvawe vo sobranieto, odnosno vo sobirot na sodru`nicite. Me|utoa, ako vladeja~koto
dru{tvo vo osnovnata glavnina na drugoto (zavisnoto) dru{tvo u~estvuva
so pove}e od 50%, toa voedno ne mora da zna~i avtomatizam deka nemu vo
drugoto dru{tvo mu pripa|aat pove}e od polovina na glasovite vo sobranieto. A toa vsu{nost zna~i deka, iako vladeja~koto dru{tvo (na pr.,
dru{tvoto A) ima, odnosno ostvarilo mnozinsko (vladeja~ko) u~estvo vo
drugo dru{tvo (na pr., dru{tvoto B), koe e dol`no za takvata sostojba da
go izvesti dru{tvoto B so izve{tajot {to }e im go dostavi na akcionerite za raboteweto vo tekot na delovnata godina, ne mora da zna~i deka na
dru{tvoto A so samiot toj fakt mu pripa|aat pove}e od polovinata na
glasovite vo sobranieto na dru{tvoto, kako zavisno dru{tvo. Ova dokolku, na primer, dru{tvoto A vo dru{tvoto B steknalo 52% od akciite, a
2% od akciite se prioritetni akcii bez pravo na glas, }e se smeta deka
181
dru{tvoto A, ostvarilo mniozinsko u~estvo (vlijanie) vo dru{tvoto B, no
ne se steknalo so pove}e od polovina od glasovite vo sobranieto na
dru{tvoto B, {to podrazbira deka dru{tvoto A ne ostvarilo i mnozinsko
pravo na odlu~uvawe vo dru{tvoto B.
Vladeja~koto vlijanie moè da se ostvaruva prvo so odreduvawe na
sostavot na nadzorniot odbor, koga nadzorniot odbor, koj se sostoi od tri
~lena, od koi dva ~lena se na dru{tvoto A, a eden na dru{tvoto B.
Vladeja~koto vlijanie na dru{tvoto A, zna~i se ostvaruva "posredno"
samo preku mnozinstvoto vo nadzorniot odbor. Dodeka "posredno"31 preku
upravniot odbor, duri i toga{ koga site negovi ~lenovi se od dru{tvoto
B. Ova poradi toa {to, a {to e i obvrska {to proizleguva od odredbite
na ZTD, ~lenovite na upravniot odbor gi imenuva nadzorniot odbor. I
bidej}i vodeweto na raboteweto - dejnosta na dru{tvoto B e vo
nadle`nost na upravniot odbor, toa podrazbira deka "posredno" raboteweto na dru{tvoto B e vo racete na dru{tvoto A, se razbira preku vlijanieto {to nadzorniot odbor go ima vrz upravniot odbor.
Vtoro, za neposredno vladeja~ko vlijanie stanuva zbor toga{ koga
dru{tvoto ima pove}e od 50% vo osnovnata glavnina na zavisnoto
dru{tvo. Primer, ako dru{tvoto A ima 80% udel32(akcii, odnosno udel
vo osnovni vlogovi) vo dru{tvoto B i 35% udel vo dru{tvoto V. Ako se
trgne od visinata na ovoj udel (u~estvo) na dru{tvoto A vo dru{tvoto V,
}e se konstatrira deka dru{tvoto A vo dru{tvoto V u~estvuva samo so
udel od 35%. Me|utoa, ako na ovoj udel (iznos, u~estvo od 35%) se pridodade i udelot od 20% {to dru{tvoto B go ima vo osnovnata glavnina na
dru{tvoto V, toga{ dru{tvoto A vo dru{tvoto V u~estvuva so 55% (koga
na iznosot od 35% }e mu se dodade iznosot od 20%). Vakviot odnos na
u~estvoto na dru{tvoto A sprema dru{tvoto V, zna~i deka dru{tvoto A
moè da se proglasi za vladeja~ko dru{tvo sprema dru{tvoto V, a
31
Zborot posredno e staven vo navodnici za da ukaàm na faktot deka prevladuva~koto vlijanie na vladeja~koto dru{tvo vo zavisnoto dru{tvo prevalentno se ostvaruva vo sobranieto, odnosno vo sobirot na sodru`nicite,
iako ne e bez zna~ewe prevladuva~koto vlijanie {to vladeja~koto dru{tvo
go ostvaruva vo vodeweto na raboteweto - dejnosta na zavisnoto dru{tvo.
32
Za{to, pod udel se podrazbira udel na akcionersko dru{tvo (na pr, A vo B)
vo drugo akcionersko dru{tvo, kako i udel vo osnovni vlogovi na dru{tvo so
ograni~ena odgovornost (na pr., A vo B). Za{to pod poimot udel se podrazbira
procentot na u~estvoto na edno dru{tvo vo osnovnata glavnina na drugoto
dru{tvo, bez razlika dali stanuva zabor za akcionerko dru{tvo ili za
dru{tvo so ograni~ena odgovornost, so taa razlika {to za AD se raboti za
akcii, a za DOO-za osnovni vlogovi.
182
dru{tvoto V za zavisno dru{tvo sprema dru{tvoto A, so toa {to vo soglasnost so stavot 2 na ~lenot 577 od ZTD, vo izve{tajot {to im se
dostavuva na sodru`nicite ili na akcionerite za raboteweto vo tekot na
delovnata godina, da go soop{ti steknatato vladeja~ko vlijanie vo
drugoto dru{tvo. Vo vakov slu~aj, so toa {to dru{tvoto A posredno preku
dru{tvoto B vo koe ima mnozinsko u~estvo (udel) od 80%, sprema koe se
smeta za vladeja~ko dru{tvo, a dru{tvototo B kako zavisno dru{tvo i
sprema dru{tvoto V se smeta za vladeja~ko dru{tvo.
4. Sozdavawe koncern
Kako poseben oblik na zadruùvawe na dru{tvata preku nivno
povrzuvawe e i koncernot. Vo ZTD ne nao|ame eksplicitna odredba {to
go sodrì zborot, odnosno terminot koncern. No toa ne zna~i i deka ne
postoi i implicitna odredba vo taa smisla33, odnosno mo`nost za
dru{tvata da se povrzuvaat i vo koncern. Toa podrazbira deka i vo usoglasuvaweto na dru{tvata osnovani pred vleguvaweto vo sila na ZTD,
kako i onie koi }e se osnovaat po negovoto vleguvawe vo sila, }e moàt da
se organiziraat i vo koncern. Toa {to na ZTD neopravdano mu nedostasuvaat odredbite {to se odnesuvaat na koncernot i toa pretstavuva negov
golem nedostatok.
Pod koncern se podrazbira zdruùvawe na edno vladeja~ko
dru{tvo i edno ili pove}e zavisni dru{tva kako pravno samostojni
dru{tva zaradi edinstveno vodewe na raboteweto na povrzanite
dru{tva od strana na vladeja~koto dru{tvo. Spored toa, koncern moè da
nastane na dva na~ina: prvo, koga (na pr., vladeja~koto A) dru{tvo osnova
novo (na pr., B) dru{tvo i na novoto dru{tvo prenesuva (vloùva) del od
svojot imot i del od predmetot na svoeto rabotewe - dejnosta, {to
vsu{nost pretstavuva podelba na dru{tvoto A kako dru{tvo-osnova~
(~len 632 od ZTD), zavisno od na~inot na ureduvaweto na odnosite me|u
dru{tvata utvrdeni vo odlukata za osnovawe na dru{tvoto-korisnik vo
odnos na stepenot na edinstvenoto vodewe na raboteweto na dru{tvotokorisnik od strana na dru{tvoto-osnova~; vtoro, dru{tvoto gi prezema
akciite, odnosno udelite vo drugite dru{tva od dotoga{nite akcioneri,
odnosno sodru`nici; i, treto, koga dve ili pove}e dru{tva sklu~ile
dogovor za vodewe na raboteweto - dejnosta, so koj na edno (na pr., A)
33
V. pove}e, prof. d-r Blagoja Brajanovski, ″EKONOMIJA I BIZNIS″, maj
1998, str. 44.
183
dru{tvo mu se davaat golemi prava vo odnos na vodeweto na raboteweto
na drugoto (na pr., B) dru{tvo.
So drugi zborovi, nastanuvaweto na koncern kolku {to e vo vrska
so odredbite od ZTD {to se odnesuvaat na povrzuvaweto na dru{tvata,
isto tolku e vo vrska i so odredbite od ZTD {to se odnesuvaat na rezultatot na statusnite promeni. Imeno, na primer, koga dru{tvoto A osnova
novo dru{tvo B i koga nemu mu prenesuva del od svojot imot i del od
predmetot na svoeto rabotewe. A koga na pr., dru{tvoto A prenesuva del
od svojot imot, kako i del od predmetot na svoeto rabotewe na postojno
dru{tvo, stanuva zbor za "~isto" povrzuvawe na dru{tvata vo koncern, a
ne za povrzuvawe na dru{tvata vrz osnova na statusna promena.
4.1. Fakti~ki i dogovoren koncern
Koncern moè da bide osnovan na dva na~ina: 1) kako fakti~ki
koncern, koga prevladuva~koto vlijanie na vladeja~koto dru{tvo (na pr.,
dru{tvoto A) sprema drugoto (zavisnoto) dru{tvo (na pr., dru{tvoto B)
ili pove}e zavisni dru{tva, se zasnovuva vrz mnozinskoto u~estvo na
dru{tvoto A vo dru{tvoto B, odnosno sprema dru{tvata (na pr., B, V i G),
dokolku stanuva zbor za pove}e zavisni dru{tva vo sostavot na koncernot, i toa, isklu~ivo so kapitalot; i 2) dogovoren koncern, koga prevladuva~koto vlijanie na dru{tvoto A sprema zavisnoto dru{tvo B ne se
zasnovuva isklu~ivo vrz kapitalot, tuku vrz osnova na dogovorot sklu~en
me|u dru{tvata. Iako pri sozdavawe na koncern me|u dru{tvata (A i B),
so toa {to dru{tvoto A go vodi raboteweto na dru{tvoto B, na prv pogled ni izgleda deka postoi odnos: vladeja~ko dru{tvo na stranata na
dru{tvoto A i zavisno dru{tvo na stranata na dru{tvoto B. Vo slu~ajot i
dvete dru{tva se samostojni i ramnopravni dru{tva, odnosno subjekti.
Toa {to dru{tvoto A i dru{tvoto B se soglasile dru{tvoto A sprema
dru{tvoto B da se javuva kako vladeja~ko nasprema zavisno dru{tvo, bez
da postoi prevladuva~ko vlijanie na dru{tvoto A sprema dru{tvoto B
koga stanuva zbor za dogovoren koncern, moè da bide samo rezultat na
postoewe na najrazli~ni interesi na dvete dru{tva. Taka, na primer,
koga dru{tvoto B ima jasni soznanija deka, dokolku vodeweto na rabotite
na dru{tvoto B od dru{tvoto A: 1) moè da dovede do zna~itelno podobruvawe na ekonomskata sostojba na dru{tvoto B, no i do steknuvawe na
odredeni boniteti za dru{tvoto A. Na primer, koga dru{tvoto A saka da
koristi pronajdok od dru{tvoto B na koj rabotelo dru{tvoto A, no koe ′sé
u{te ne do{lo do kone~niot rezultat, ili 2) koga, so tekot na vremeto
184
moè da dojde do spojuvawe me|u dvete dru{tva, i 3) koga, so prenos na
celata dobivka od dru{tvoto B na dru{tvoto A moè da se zaradi sozdadeni realni uslovi za posilni investicioni vloùvawa i sl. Vo vakov
slu~aj zna~i stanuva zbor za ramnopravni pravni subjekti.
Vo praktikata na razvienite zemji so pazarna ekonomija
voobi~aeno e pri nastanuvaweto na dogovoren koncern na ramnopravni
samostojni pravni subjekti (dru{tva), pokraj dogovorot za vodeweto na
rabotite od dru{tvoto A na dru{tvoto B, da se sklu~i u{te eden dogovor,
a toa e dogovorot za prenos na celiot iznos na dobivkata od dru{tvoto B
na dru{tvoto A. Vakva situacija imame toga{ koga so dogovorot za vodewe
na raboteweto na dru{tvoto B, dru{tvoto A, {to go vodi raboteweto na
dru{tvo B, so dogovorot se obvrzalo deka vodeweto na raboteweto nema
da go zloupotrebuva vo sopstven interes.
4.2. Razlikite me|u dogovorot za vodewe na
raboteweto i dogovorot za prenesuvawe na dobivkata
Dokolku pokraj dogovorot za vodewe na rabotite na zavisnoto
dru{tvo od vladeja~koto dru{tvo ne e sklu~en i drug poseben dogovor:
dogovor za prenesuvawe na dobivkata, poradi toa {to vladeja~koto
dru{tvo se obvrzalo deka raboteweto na dru{tvoto, {to podrazbira i
svoe rabotewe, }e go vodi za smetka na drugoto (zavisnoto) dru{tvo, {to
voedno zna~i i obvrska za prenesuvawe na celata dobivka, po
sklu~uvaweto na ovoj dogovor, dru{tvata {to go so~inuvaat koncernot
zadolìtelno sklu~uvaat i dogovor za prenos na dobivkata. Pra{aweto
se sostoi vo slednoto: dali me|u ovie dva dogovora postojat razliki i koi
se tie? Odgovorot e pozitiven. Kaj dogovorot za vodewe na raboteweto na
dru{tvoto postoi pravo na davawe na upatstva na organot na upravuvawe
na zavisnoto dru{tvo od vladeja~koto dru{tvo. Za{to vodeweto na raboteweto e vo ″racete″ na vladeja~koto dru{tvo. Toga{ koga me|u
dru{tvata A i B e sklu~en samo dogovor za prenos na dobivkata, a ne i
raboteweto na dru{tvoto B, dru{tvoto B ima i obvrska da go prenese
iznosot na ~istata dobivka na dru{tvoto B, se razbira sledej}i gi
upatstvata na organot na upravuvawe na dru{tvoto A. Za{to kaj dogovorot
za vodewe na raboteweto na dru{tvoto, dokolku ne postoi i dogovor za
prenos na iznosot na dobivkata, kaj dru{tvoto B ne postoi neposredna
obvrska za prenos na iznosot na dobivkata. No, vo vakov slu~aj, na
dru{tvoto B moè da mu bide predizvikana {teta poradi realnata
185
mo`nost dru{tvoto A na dru{tvoto B da mu dava upatstva {to }e mu odat
vo korist na dru{tvoto A.
4.3. Pravnata priroda na pretpriemni~kiot dogovor
Kako {to rekov pogore, pretpriemni~kiot dogovor, so koj
dru{tvoto na kapitalot se soglasuva da go vidi raboteweto na dru{tvoto
na drugo dru{tvo, vsu{nost, zna~i deka so dogovorot se ureduvaat odnosite me|u dru{tvata kako dru{tva na koncernot.
Dogovorot za vodewe na raboteweto na drugoto dru{tvo, za koj
stana zbor pogore, e obligaciono-praven dogovor. Toa zna~i deka ne e
mo`no nastanuvawe (sozdavawe) na dogovoren koncern bez sklu~uvawe na
pismen dogovor, odnosno bez sklu~uvawe i na u{te eden dogovor: dogovor
za prenos na celata dobivka na dru{tvoto (vo primerot dru{tvoto A).
Bidej}i so dogovorot za vodewe na raboteweto na drugoto dru{tvo (zavisno ili ne; vo primerot dru{tvoto B, a moè i pove}e dru{tva), ne ja
zasegnuva samo dobivkata na dru{tvoto B, tuku so toa nastanuvaat golemi
({to e najzna~ajno: organizaciski) promeni i vo dvete dru{tva
(dru{tvata A i B, odnosno vo site dru{tva {to go so~inuvaat koncernot).
Ottamu, ovoj pretpriemni~ki dogovor u{te moè da se narekuva i organizaciski dogovor, odnosno dogovor sui generis. Za{to, so sklu~uvaweto na
ovoj dogovor za dru{tvata na koncernot se sozdavaat zaemni prava i
obvrski. Pa poradi toa doa|a i do izmeni vo dotoga{noto vnatre{no i
organizaciono ustrojstvo na dru{tvoto B, a toa na odreden na~in se reflektira i na dru{tvoto A. Ova i poradi toa {to do sklu~uvaweto na
dogovorot, dru{tvoto B (ili dru{tvata B, V, G i sl., koga koncernot se
sostoi od pove}e dru{tva) svoeto rabotewe go vodelo za ostvaruvawe na
zaedni~kiot interes na samoto dru{tvo, vo interes na akcionerite vo
dru{tvoto, no i vo interes na doveritelite vo dru{tvoto. Posebnosta na
dogovorot za vodewe na raboteweto na dru{tvoto B se sostoi i vo toa
{to ovoj dogovor go nadminuva karakteristikite na "obi~niot" obligaciono-praven dogovor poradi toa {to so nego e sogledlivo silnoto povrzuvawe na dru{tvata vo koncernot.
Isto taka, edno od osnovnite pra{awa vo vrska so dogovorot za
vodewe na raboteweto na dru{tvoto B sekako deka e i pra{aweto za ostvaruvaweto na funkcijata na organot na upravuvawe na dru{tvoto B.
Imeno, so dogovorot organot na upravuvawe na dru{tvoto B e izmesten,
odnosno toj se stava von sila. Samostojnosta na organot na upravuvawe na
dru{tvoto B, so sklu~uvaweto na dogovorot, e pot~inet na organot na
186
upravuvaweto na dru{tvoto A. Isto taka i kapitalot na dru{tvoto B se
vrzuva vo samoto dru{tvo.
5. Sozdavawe holding dru{tvo
Pod poimot holding dru{tvo se podrazbira trgovsko dru{tvo koe
ima vo sopstvenost mnozinski udel vo drugo samostojno dru{tvo
(~lenovite 566-576, a osobeno ~lenot 574 od ZTD). Me|utoa, za da se osnova, ili podobro re~eno, da se sozdade holding dru{tvo ne e potrebno
samo steknuvaweto34 na dru{tvoto (na pr., A ili vladeja~ko dru{tvo)
mnozinsko u~estvo vo dru{tvoto (na pr., B, ili vo pove}e takvi dru{tva
ili zavisno, odnosno zavisni dru{tva), tuku toga{ koga vladeja~koto
dru{tvo A, koe ima mnozinsko u~estvo, }e izrazi èlba za sodavawe
holding dru{tvo. Za sozdavawe holding dru{tvo, isto taka, pretpostavka
e postoeweto i na dvete dru{tva (dru{tvoto A kako vladeja~ko dru{tvo i
dru{tvoto B kako zavisno dru{tvo), dokolku ne stanuva zbor za pogolem
broj dru{tva {to go so~inuvaat holdingot. Toa zna~i deka holding
dru{tvo ne se sozdava so osnovawe35 novo dru{tvo. Na primer, koga ak34
Vo makedonskiot ZTD (stavot 1 na ~lenot 568) edno dru{tvo (na pr.,
dru{tvoto A) koe se steknalo so mnozinsko u~estvo vo drugo dru{tvo (na pr.,
dru{tvoto B), so samiot toj fakt dru{tvoto A, dokolku poinaku ne se dogovorat, vo {to glavniot zbor go ima dru{tvoto A, dru{tvoto A, so
soop{tenieto i izvestuvaweto na dru{tvoto B za steknatoto mnozinsko
u~estvo vo dru{tvoto B, so samiot toj fakt dru{voto A go ostvaruva
vladeja~koto vlijanie. Za razlika od re{enieto vo makedonskiot ZTD, vo
germanskoto trgovsko pravo, pak, e utvrdeno deka, po spoznanieto za steknatoto mnozinsko u~estvo na dru{tvoto A vo dru{tvoto B, so toa za dru{tvoto
A ne postoi zakonski avtomatizam za nepogovorno izvr{uvawe na
vladeja~koto vlijanie na dru{tvoto A sprema dru{tvoto B, tuku deka
dru{tvoto A moè da go izvr{uva vladeja~koto vlijanie vrz dru{tvoto B.
35
Me|utoa, so ogled na toa {to spored odredbite na ~len 382 od ZTD, akcionersko dru{tvo (na pr. akcionerskoto dru{tvo A) ili drugo trgovsko dru{tvo
(na pr., dru{tvo so ograni~ena odgovornost), moè da osnova akcionersko
dru{tvo (na pr., akcionerskoto dru{tvo B), vo koe akcionerskoto dru{tvo A
se javuva kako dru{tvo-osnova~ i kako edinstven akcioner. Isto taka,
dru{tvoto A moè da stane edinstven akcioner vo postojnoto dru{tvo B, ako
go stekne pravoto na sopstvenost vrz site akcii vo dru{tvoto B. Ova (i vo
dvata primeri) se odnesuva samo toga{ koga dru{tvoto A e pravno, a fizi~ko
lice. Taka, na pr., fizi~koto lice koe gi steknalo site akcii vo dru{tvoto
B, iako de fakto e edinstven akcioner, mora da pristapi kon preobrazba na
dru{tvoto B. So ogled na toa {to akcionersko dru{tvo spored odredbite na
ZTD ne moè da osnova edno fizi~ko lice, vo primerov, edinstveniot akcioner e dolèn akcionerskoto dru{tvo B da go preobrazi vo dru{tvo so
ograni~ena odgovornost osnovano od edno lice (DOOEL).
187
cionerskoto dru{tvo A, osnova akcionersko dru{tvo so vloùvawe na
del od imotot vo novoosnovanoto akcionersko dru{tvo. Ako akcionerskoto dru{tvo A saka da sozdade holding dru{tvo, prvo mora da osnova
akcionersko dru{tvo (na pr., dru{tvoto B) ili pove}e vakvi dru{tva (na
pr., dru{tvata B, V i G), koga dru{tvoto A se javuva kako dru{tvo-osnova~,
a dru{tvoto, odnosno dru{tvata gi osnova so vloùvawe na del od svojot
imot. Vo vakov slu~aj, dru{tvoto A kako dru{tvo-osnova~ se manifestira
kako edinstven akcioner. A koga dru{tvoto A sozdava holding dru{tvo so
steknuvawe mnozinsko u~estvo vo osnovnata glavnina na dru{voto B, toa
go pravi: (1) koga pravoto na sopstvenost go steknalo na mnozinskiot del
od akciite ili vrz site akcii vo dru{tvoto B, dokolku saka, se razbira,
da sozdade holding dru{tvo.
Samostojnite dru{tva vo holding dru{tvo moàt da bidat povrzani na dva na~ina: 1) so kapitalot i 2) so pretpriemni~ka spogodba, odnosno dogovor. Holdingot, po pravilo se sozdava za da moè vladeja~koto
dru{tvo da go vodi raboteweto na zavisnoto dru{tvo (vo celost ili delumno), so toa {to del od predmetot na svoeto rabotewe }e go situira da
izvr{uva vo zavisnoto dru{tvo, kako i da upravuva so zavisnoto dru{tvo.
Kolku {to holdingot e prepora~liv i prifatliv oblik na
dru{tvo, isto tolku moè da ima negativni posledici osobeno za zavisnoto, odnosno za zavisnite dru{tva. Negativnite posledici od sozdavaweto na holding dru{tvoto se mo`ni koga vladeja~koto dru{tvo go
koristi svoeto vlijanie na zavisnite dru{tva zaradi ostvaruvawe na
svoi sopstveni (tesni) interesi, so {to bi moèlo da gi o{teti interesite, ne samo na ~lenovite na holdingot dru{tvoto, tuku isto taka i interesite na nivnite doveriteli.
1) Prednostite na holding dru{tvoto. Holding dru{tvoto se
sozdava za da moàt dru{tvata na holdingot so zaedni~ki zdruèni sili
da opstanat i da uspeat vo osobeno te{ki i problemati~ni uslovi. Bez
ogled na toa {to holdingot ima i negativni strani, kako {to be{e pogore
naspomenato, sepak prete`nuvaat pozitivnite strani. Za{to, so
zdruùvaweto na dru{tvata vo holding dru{tvo, vsu{nost, tie gi
zdruùvaat stru~nite, tehnolo{kite, finansiskite, pazarnite i drugite
resursi so koi raspolagaat, zaradi ostvaruvawe na posebnite interesi
na sekoe dru{tvo vo holding dru{tvoto, zaradi ostvaruvawe na
zaedni~kite interesi na holdingot, kako i zaradi ovozmozmoùvawe
vrabotuvawe na postojniot raboten potencijal (nadminuvawe na sostojbata na sozdavawe tehnolo{ki, odnosno ekonomski vi{ok na rabotna
188
sila), so tendencija za novi vrabotuvawa i, na krajot, zaradi op{tiot
pridones vo interes i za dràvata.
Dru{tvata povrzani vo holding dru{tvo moàt da se organiziraat i kako koncern.
2) Presmetuvawe na u~estvoto. U~estvoto na vladeja~koto
dru{tvo se presmetuva spored odnosot me|u nominalniot iznos na akciite {to mu pripa|aat na toa dru{tvo vo odnos na vkupnata osnovna
glavnina na drugoto dru{tvo, odnosno na drugite dru{tva. Ako iznosot na
u~estvoto e, na primer, 50%, toga{ u~estvoto iznesuva 50%, so toa {to od
osnovnata glavnina na dru{tvoto se izzema iznosot na akciite {to
dru{tvoto gi ima vo drugo dru{tvo, dokolku odnosnoto dru{tvo ne e
u~esnik vo sozdavaweto na holding dru{tvoto.
So ogled na pogolemiot broj mo`nosti za utvrduvawe na vidovite
holding dru{tva, potrebno e:
Prvo. Utvrduvawe koe dru{tvo }e bide vladeja~ko, a vladeja~ko
sekoga{ e dru{tvoto koe vo drugoto dru{tvo u~estvuva so pove}e od edna
polovina vo negovata osnovna glavnina, koga stanuva zbor za neposredno
ili za posredno vladeja~ko vlijanie, {to be{e objasneto koga stana zbor
za sozdavawe koncern.
Vtoro. [to se odnesuva do granicite na ovlastuvawata na
vladeja~koto dru{tvo sprema zavisnoto dru{tvo, za odbeleùvawe e
deka: (1) zavisnoto dru{tvo (a toa zna~i deka vo sostavot na holding
dru{tvoto moè da ima pove}e dru{tva) ima celosna pravna i delovna
samostojnost, (2) zavisnoto dru{tvo, bez soglasnost na vladeja~koto
dru{tvo, ne moè da donesuva odluki {to se odnesuvaat na statusnite
promeni, na pro{iruvaweto, odnosno menuvaweto na dejnosta, imenuvaweto na ~lenovite na organot na upravuvaweto i na nadzorniot odbor,
odnosno na ~lenovite na odborot na direktori.
6.Zaklu~ok
1. Vo najtesna vrska so zdruùvaweto na pravnite subjekti e nivnoto povrzuvawe vo povrzani dru{tva. Koga se zboruva za zdruùvaweto
na pravnite subjekti, koe pove}e korespondira so statusnite promeni na
pravnite subekti, osobeno so spojuvaweto, poupatna e upotrebata na terminot povrzuvawe. Vo taa smisla, razlikuvame nekolku vidovi na povrzuvawe: (1) povrzuvawe so zna~ajno u~estvo na edno dru{tvo vo drugo
dru{tvo, koga u~estvoto na ednoto dru{tvo pretstavuva pove}e od edna
~etvrtina, (2) povrzuvawe so mnozinsko u~estvo na edno dru{tvo vo drugo
189
dru{tvo, koga mnozinskoto u~estvo se izrazuva so u~estvo {to pretstavuva pove}e od edna polovina, (3) povrzuvawe so zaemno u~estvo na
dru{tvata, koga i dvete dru{tva edno vo drugo u~estvuvaat so pove}e od
edna ~etvrtina, (4) povrzuvawe vo holding dru{tvo, koga edno dru{tvo
ima mnozinsko u~estvo vo drugo pravno samostojno dru{tvo, so ili bez
vr{ewe na sopstveno proizvodstvo ili trgovska dejnost, (5) povrzuvawe
na dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki vrz osnova na sklu~ena spogodba i
(6) povrzuvawe so sozdavawe koncern dru{tvo, koga koncernot go
so~inuvaat pravno samostojni dru{tva, od koi edno dru{tvo e vladeja~ko
dru{tvo, dodeka edno ili pove}e dru{tva se povrzani so edinstveno
vodewe na raboteweto.
2. Osnovnata karakteristika na povrzuvaweto na pravnite subjekti vo makedonskata ekonomija se odlikuva so toa {to povrzuvaweto se
nao|a na najniski "granki". Za vakvata sostojba pridonesuva: prvo, individualnata, poto~no individualisti~kata koncepcija i odnesuvawe na
pravnite subjekti vo pravniot promet, vtoro, nedovolnata doverba edni
kon drugi vo nastapuvaweto vo pravniot promet kako povrzani dru{tva i
treto, nedoizgradeniot praven poredok kompatibilen na zemjite na Evropskata unija, kako i nesoodvetnoto odnesuvawe na nadle`nite dràvni
organi vo ovaa smisla.
190
Ministerstvo za ekonomija na Republika Makedonija
FORMI NA ORGANIZIRAWE I ZDRU@UVAWE
NA MALOTO STOPANSTVO VO FUNKCIJA NA
POGOLEMA VRABOTENOST
Voved
Osnovnata karakteristika na pazarnata ekonomija e decentralizacijata, slobodata na poedincite, slobodata na potro{uva~ot da vr{i
izbor me|u konkurentskite proizvodi i uslugi, slobodata na proizvoditelot da osnova pretprijatie, da go pro{iruva, da go nosi rizikot i da
obezbeduva profit ednovremeno, slobodata na rabotnikot da vr{i izbor
na svoeto rabotno mesto itn.
Slobodata na pretpriemni{tvoto vo procesot na stopanisuvawe
dava neograni~en broj mo`nosti za ekonomski prosperitet i progres na
op{testvoto. Pretpriemni{tvoto kako proces na delovno organizirawe,
rakovodewe i rizikuvawe vnesuva golemi promeni vo nacionalnata ekonomija.Toa pretstavuva nemerliv faktor na ekonomskiot razvoj i kako
op{ta filozofija na delovnoto rabotewe vo pazarni uslovi svojot procut go manifestira vo razvojot na maloto stopanstvo. Malite stopanski
subjekti pretstavuvaat ‘rbet na pretpriemni{tvoto i zatoa prednostite
na maloto stopanstvo se univerzalno prifateni vo ekonomskata teorija i
praksa.
Vo erata na pretpriemni~kiot kapitalizam, zapo~nata od sedumdesettite godini na 20-ot vek, sektorot na maloto stopanstvo stanuva
dominanten,klu~en razvoen faktor.
Vo uslovi na postindustrisko, informati~ko op{testvo,
nositeli na prestruktuiraweto se malite pretprijatija, koi so svojata
ìlavost, vitalnost, inventivnost se generatori na novi vrabotuvawa i
mobilizatori na site faktori na proizvodstvoto.
191
So prodlabo~uvaweto na krizata na golemite pretprijatija od
krajot na osumdesettite godini na minatiot vek, ekonomskite politiki na
najrazvienite zemji vo svetot zapo~nuvvat seriozno da se zanimavaat so
pra{aweto na razvojot na maloto stopanstvo, so industriskata konkurentnost, so prestruktuiraweto i privatizacijata, so odr`liviot razvoj.
Denes, do 99% od pretprijatijata vo visoko razvienite zemji se mali i
golemi i vo niv raboti okolu 70% od vkupno vrabotenata rabotna sila vo
stopanstvoto.
Nastanatite promeni na op{testveno-ekonomskiot sistem vo zemjite na ju`na i isto~na Evropa, zapo~nati pred pove}e od edna decenija,
iniciraa reformi na politi~kiot, op{testveniot i stopanskiot sistem i
vo na{ata zemja.Vo uslovi na stopanski sistem koj se karakterizira so
privatna sopstvenost na kapitalot i slobodno deluvawe na pazarnite
zakonitosti, na maloto stopanstvo mu e dadena {ansata za razvoj.
No, jakneweto na pretpriemni{tvoto potrebno e da se pomaga i
da se poddrùva za da gi dade svoite efekti {to poskoro, pred sé, vo
vrabotuvaweto, vo zgolemuvaweto na proizvodstvoto, vo jakneweto na
konkurencijata i voop{to vo ekonomskiot i socijalniot, ~ovekoviot razvoj
voop{to.
1. Razvojot na maloto stopanstvo vo Republika Makedonija
1.1. Sostojbata na maloto stopanstvo vo Republika Makedonija
Kako rezultat na ekonomskoto i na sopstveni~koto prestruktuirawe, preku privatizacija na pretprijatijata i so otvarawe na novi pretprijatija, vo izminatiot period na vospostavuvawe na noviot ekonomski
sistem na otvoren pazar i privatna sopstvenost na kapitalot, nastanaa
golemi promeni vo stopanstvoto.
Taka, brojot na pretprijatija rapidno porasna, a vkupnata vrabotenost kako rezultat na prestruktuirawata postepeno se namaluva.Prose~niot broj na vraboteni lica vo pretprijatijata konstantno
se namaluva (215,8 vo 1989 godina, 8,4 vo 1997 godina i 8,7 vo 2000
godina), isto kako i vkupnata vrabotenost vo stopanstvoto.
Kon krajot na 2001 godina,36stapkata na nevrabotenost iznesuva
30,5%, a stapkata na vrabotenost e 38,6%, industriskoto proizvodstvo
beleì opa|awe vo odnos na prethodnata godina za 8,8%, zemjodelskoto
proizvodstvo za 13,3%, izvozot e pomal za 10,2%, a trgovskiot deficit
iznesuva 513 milioni $.
36
Spored podatoci na Zavod za statistika na RM, dekemvri 2001
192
Vo vakvi uslovi, razvojot na maloto stopanstvo dava mo`nosti i
dava {ansi za relativno brzo zgolemuvawe na vrabotenosta i na proizvodstvoto poradi nizata ekonomski karakteristiki i pogodnosti koi mu
davaat zna~ewe na klu~en razvoen faktor, a vo krajno nepovolni socijalni uslovi (sekoj ~etvrti gra|anin e socijalen slu~aj).
Malite pretprijatija vo Republika Makedonija vo 2000 godina
u~estvuvaat so 98,3% vo vkupniot broj na aktivni pretprijatija (33.269) i
opfa}aat 37% od vkupnata vrabotenost vo stopanstvoto na zemjata
(290.434), dodeka srednite u~estvuvaat so 1,4%, a opfa}aat 24% od vkupnata vrabotenost vo stopanstvoto. Toa zna~i deka samo 0,3% od pretprijatijata imaat nad 250 vraboteni lica, odnosno se golemi pretprijatija, a
site ostanati 99,7% se mali i sredni pretprijatija (so 61% od vkupnata
vrabotenost vo stopanstvoto), soglasno na utvrdenata zakonska klasifikacija .37
Brojot na zanaet~iite registrirani kako fizi~ki lica iznesuva
7.000 vo 2000 godina, {to ja pokaùva visokata zastapenost na malite
stopanski subjekti vo stopanskata struktura na Republika Makedonija.
Tabela 1
Golemi, mali i sredni pretprijatija vo Republika Makedonija
(sostojba vo 2000 godina)
Mali
Sredni
Golemi
Vkupno pretprijatija
32.698
453
118
33.269
Mali
Sredni
Golemi
Vkupno vraboteni
108.722
71.744
109.968
290.434
Izvor:Spored podatoci na Zavodot za platen promet.
Procesot na prestruktuirawe se odviva brzo, so site pozitivni i
negativni vlijanija i reperkusii od ekonomski i socijalen aspekt.
37
Zakon za smetkovodstvo Sl.v. na RM. br.42/1993 i izmenite vo Sl.v. na RM.
br.32/1998 i Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za trgovskite
dru{tva Sl.v na RM br.50/2001
193
Tabela 2
Broj na vraboteni spred vidovi na pretprijatija
Godina
Broj na pretprijatija
Broj na vraboteni
1989
2.003
432.400
2000
33.269
290.434
Izvor:Spored podatoci na Zavodot za platen promet
Razvojot na maloto stopanstvo vo prv red zavisi od sozdavaweto na
povolen deloven ambient i klima, povolno delovno opkruùvawe, {to
zna~i donesuvawe i primena na sistemskite zakoni koi }e gi eliminiraat
barierite na patot na nepre~eniot, brz razvoj na ovoj sektor. Pokraj toa,
nu`na e nacionalna politika na poddr{ka na maloto stopanstvo so koja
}e se zabrza razvojot na pretpriemni{tvoto vo zemjata i }e se obezbedi
nu`no prestruktuirawe na proizvodstvoto.
Dosega{nata praksa pokaà niza slabosti ~ii koreni se vo makroekonomskiot ambient, odnosno nesoodvetno povolniot ambient i klima za
nepre~en razvoj na pretpriemni{tvoto. Malostopanstvenicite se
sre}avaat so problemi vo dolgite proceduri za dobivawe dozvoli za
gradba i upotrebni dozvoli, problemi vo finansiraweto, osobeno za
po~etnite biznisi svrzani so rigidniot bankarski sistem, problemi
svrzani so te{ki uslovi za kreditirawe od bankite: visoki hipoteki i
garancii, visoki kamati, kratki rokovi na otplata itn.,monopolska
polo`ba na oddelni stopanski subjekti {to ja onevozmoùva konkurencijata i negativno vlijae vrz konkurencijata i vrz razvojot na malite i
srednite pretprijatija, problemi svrzani so sudskiot sistem, otsustvo na
efikasen, sovremen i edinstven dano~en sistem i namaluvawe na
dano~noto optovaruvawe, otsustvo na carinski i dano~ni osloboduvawa,
otsustvo na efikasen, sovremen i edinstven carinski sistem i namaluvawe na carinskoto optovaruvawe, merki na poddr{ka na stranskite investicii itn.38
Otstranuvaweto na pre~kite na patot za nepre~en, brz razvoj na
prettpriemni{tvoto preku nivno eliminirawe vo pove}e oblasti potrebno e da se napravi {to pobrzo i poefikasno vo interes na razvojot na
celokupnoto stopanstvo.
Pobrzoto pribliùvawe i za~lenuvawe na Republika Makedonija
38
Sprema FARE proektot: Pribliùvawe na zakonodavstvoto-otstranuvawe
na barierite vo razvojot na malite i srednite pretprijatija, tom 1 i 2, juli
1998,Skopje
194
vo EU vo golema mera e usloveno i od prifa}aweto na sovremenite metodi i mehanizmi za poddr{ka na sektorot na maloto stopanstvo, so {to
im se obezbeduva na stopanskite subjekti da bidat efikasni, konkurentni, a so toa i ramnopravni so drugite subjekti na svetskite pazari.
1.2. Institucionalna infrastruktura
Razvojnite dokumenti vo site izminati godini na samostojnost na Republika Makedonija sodràt zalagawa i opredelbi za jaknewe na sektorot na maloto stopanstvo preku obezbeduvawe na finansiska poddr{ka i nematerijalna pomo{ vo delovnoto rabotewe
na stopanskite subjekti, posebno na novite i mladi pretprijatija.
No i pokraj faktot {to so nekolku proekti se otvorija odredeni institucii i se obezbedija odredeni sredstva za finansirawe, sepak ostanuva konstatacijata deka pomagaweto na jakneweto
na razvojot na maloto stopanstvo treba da se tretira kako traen
proces vo interes na pobrzoto vrabotuvawe, koristej}i gi kreativnite potencijali na nevrabotenite, na otpu{tenite rabotnici, na
mladite i obrazovani lu|e.
Pra{aweto na pomagawe na razvojot na maloto stopanstvo e
konstanten i dolgotraen proces koj treba da bide trajna zada~a i cel
na makroekonomskata politika na dràvata. Otsustvoto na brz i relativno lesen pristap do kapital, do informacii, do nova
tehnologija, obezbeduvawe na kvalitet na stokite i uslugite, internacionalizacija na maloto stopanstvo itn. naloùvaat dolgoro~en
i traen proces vo politikata na pottiknuvawe na razvojot na maloto
stopanstvo.
Prv i pozna~aen ~ekor na ovaa politika kaj nas e napraven so
osnovaweto na mreà na institucii za razvoj na malite i na srednite pretprijatija preku formirawe na:
-
Nacionalnata agencija za razvoj na mali i sredni pretprijatija (NEPA) vo 1998 godina i nejzinite regionalni centrifondacii vo Skopje, Veles, Bitola, Strumica i Kumanovo, so
sredstva od EU.
-
Agenciite za pomo{ na pretprijatijata vo Ohrid, Tetovo i
Gostivar, so sredstva od Vladata na Velika Britanija.
-
PREDA vo Prilep so sredstva od Vladata na [vajcarija.
-
SEED Kancelarija, osnovana vo 2001 godina so sredstva od
IFC.
195
-
Makedonski deloven centar, osnovan vo 1996 godina so sredstva od Agencijata za me|unaroden razvoj na SAD.
-
Makedonska razvojna fondacija za pretprijatija, vo ramkite
na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka (MCMS)
obezbeduva tehni~ka i finansiska poddr{ka koja se realizira preku delovnite banki vo 3 vida zaemi.
Tie ne obezbeduvaat materijalna poddr{ka na pretprijatijata, no
gi pomagaat vo oblasta na uspe{noto vodewe na pretprijatijata preku
obuka, konsultacii, informacii, elektronsko trguvawe (e-biznisi), vo
oblasta na menaxmentot, marketing aktivnostite i podgotovkata na
delovni planovi, kako va`ni dokumenti za uspe{no rabotewe na
pretprijatijata, a potrebni i pri dobivawe krediti, osobeno
Mikrokreditnata linija na EU .
Ve}e nekolku godini, uspe{no rabotat nekolku delovni inkubatori finansirani so programi od Svetskata banka vo [tip, Makedonska
Kamenica, Del~evo, Prilep,Kru{evo, a od neodamna i vo Veles itn. Osven deloven prostor pod povolni uslovi, delovnite inkubatori na novite
pretprijatija im ovozmoùvaat i finansiski pozajmuvawa od sopstven
fond, {to e mnogu povolen instrument za razvoj na pretpriemni{tvoto.
Od 1996 godina raboti humanitarnata organizacija “Mo`nosti” od
Skopje, kako proekt na USAID, koja ima svoi filijali vo Ko~ani, Ki~evo,
Kumanovo i Strumica i koja obezbeduva mikro finansirawe na malite i
po~etni biznisi, vklu~uvaj}i i grupni zaemi.
Vo 1998 godina e osnovana Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot kako promotivna banka koja raboti preku delovnite banki vo zemjata.Taa e osnovana so buxetski sredstva i so kapital od KFW Bankata od
SR Germanija.
Vo tek na realizacija se i programi za transfer na tehnologija, za
promocija na privatniot sektor, za razvoj na zanaet~istvoto, za razmena
na menaxeri i obuki na makedonski menaxeri vo oblasta na marketingot i
menaxmentot, kako i drugi programi od bilateralnata sorabotka so SR
Germanija. Tie pretstavuvaat pomo{ na malite i srednite pretprijatija
vo makedonskoto stopanstvo bidej}i so germanskoto iskustvo i znaewe
obezbeduvaat, me|u drugoto, i transfer na znaewe.
Ministerstvoto za ekonomija, preku usvoena Programa za koristewe
na sredstvata od nadomestokot {to go pla}aat delovnite subjekti pri
196
uvoz i izvoz na proizvodi, stoki i uslugi39, obezbeduva finansiska
poddr{ka na pretprijatijata {to sakaat da primenuvaat ISO 9000 standardi za kvalitet, potoa za promotivni materijali i za u~estvo na saemski i na drugi manifestacii, vklu~uvaj}i i osnovawe na tehnolo{ki
parkovi i inovativni centri.
SEAF/Makedonija e investicionen fond koj po pat na partnerstvo
vo razvieni pretprijatija go finansira privatniot sektor.
Vo Republika Makedonija vo izminatiot period se odobreni okolu
211 milioni DEM vo vid na krediti za malite i srednite pretprijatija
od strana na me|unarodni institucii i stranski vladi koi se realiziraat preku delovnite banki. No, poradi necelosna podgotvenost na
bankite, kako rezultat na nedoverbata kon maloto stopanstvo, kako i poradi nemo`nosta da se zadovolat strogite bankarski uslovi itn., ovie
sredstva ne se dovolno iskoristeni (okolu 60%).
I pokraj nepovolnite ekonomski uslovi vo izminatiot period,
sektorot na maloto stopanstvo doìvuva brz razvoj. Zatoa, od osobeno
zna~ewe e ponatamo{na pomo{ koja bi se sodrèla vo edna utvrdena dolgoro~na nacionalna politika na poddr{ka. Taa treba da pretstavuva institucionalna ramka za pomo{ i poddr{ka na maloto stopanstvo koja
pokraj nematerijalnata poddr{ka vo vid na delovni informacii, obuki
i permanentno obrazovanie, konsultacii za delovnoto rabotewe vo
oblasta na menaxmentot, marketingot, kvalitetot na proizvodite, izvoznata promocija itn. sodrì i finansiska poddr{ka vo vid na mali
zaemi, garancii,partnerstvo itn.
Donesuvawe na eden celosen zakon za poddr{ka na razvojot na
maloto stopanstvo vo Republika Makedonija, koj bi pretstavuval institucionalna ramka na poddr{ka, bi bil od golema va`nost za razvoj na
pretpriemni~kite idei na lu|eto, vo uslovi na visoka nevrabotenost,
osobeno na mladi i visoko obrazovani lu|e.Toa bi go usporil procesot na
golemi migracii od zemjata na mladi i visoko stru~ni lu|e vo nasoka na
razvienite zemji vo svetot.
No, prioritetno zna~ewe ima donesuvaweto na strategija za razvoj na malite i srednite pretprijatija, odnosno na maloto stopanstvo,
koja na dolg rok }e gi definira osnovnite celi na razvoj vo ovoj mnogu
zna~aen del od stopanskata struktura vo zemjata.
2. Formi na organizirawe na maloto stopanstvo
39
Slu`ben vesnik na Republika Makedonija broj 36 od 2001 god.
197
Formite na organiziranost na maloto stopanstvo, kako i
formite i metodite na pomagawe na malite i novite stopanski subjekti se raznovidni i mnogubrojni, vo zavisnost od potrebite i
mo`nostite vo odredeni okolnosti, vo oddelni zemji i po{iroko.
Sekoja zemja vo zavisnost od uslovite i sostojbite, vo zavisnost od
utvrdenite razvojni prioriteti i utvrdeni celi, si gradi svoi
modeli na razvoj na maloto stopanstvo.
Vo visoko razvienite zemji, so pravilno vodena nacionalna
politika na razvoj na maloto stopanstvo, se postignuva optimalna kombinacija na raspolo`livite faktori za proizvodstvo i golem podem na
privatniot sektor. Dolgoro~nite, konzistentno osmisleni i utvrdeni
merki i instrumenti za poddr{ka na maloto stopanstvo rezultiraat vo
raznovidna proizvodstvena struktura i vo formi na organizirawe i
zdruùvawe vo interes na edno efikasno i konkurentno sposobno stopanstvo.
Formite na organiziranost se usloveni od pove}e faktori, a
pred sé od nivoto na stopanskiot razvoj, od razvojot na pretpriemni{tvoto, od politikata na poddr{ka na privatniot sektor, od
prifa}aweto na tehnolo{kite promeni itn.
Semejnoto stopanisuvawe, odnosno familijarniot biznis e
mnogu poznata i ednostavna forma na zdruùvawe vo maloto stopanstvo
koja e prisutna vo zemjite na Evropa, a osobeno vo mediteranskite zemji.
Vo zapadna Evropa 85% od site biznisi se familijarni biznisi, odnosno
toa se pretprijatija koi delumno ili celosno gi kontroliraat familiite
koi gi osnovale. Familijarnite pretprijatija se mikro pretprijatija (do
10 vraboteni), no imaat tendencija i da prerasnat vo golemi pretprijatija. Toa e na primer “Fiat” ili “Beneton” vo Republika Italija. Toa se
pretprijatija so nasledena delovna struktura koi go zgolemuvaat semejniot kapital, go mobiliziraat rabotniot i drugiot raspolo`liv kapital
i na toj na~in razvivaat “unikaten sistem na organizacija”40. So dobro
utvrdena i oblikuvana programa za poddr{ka, ovoj vid na stopanisuvawe
vo Republika Makedonija moè da najde svoja podloga poradi faktot {to
zemjata po osamostojuvaweto nasledi razvieno zanaet~istvo i razvien
privaten sektor vo zemjodelstvoto. Za razvoj na ovoj vid na stopanisu-
40
Poutziouris Panirkos:”The Development of the Family business”,24th
European Small Business Seminar,1994, Slovenia, September 21-23,1994
198
vawe golema uloga moè da ima i fran{izing, lizing i licencnite dogovori.
Vo delovnite inkubatori ili ”odgleduva~i” na novi mali pretprijatija novite mali stopanski subjekti dobivaat delovni uslugi pod
povolni uslovi, vklu~uvaj}i i finansiski sredstva i deloven prostor.
Delovnite inkubatori moè da bidat od najrazli~en vid: op{ti;
tehnolo{ki parkovi, {to podrazbira tehnolo{ka poddr{ka na
malostopanstvenicite; nau~ni parkovi, so nau~na komponenta itn. Tie
moè da bidat finansirani od buxetski sredstva, od privatni golemi
pretprijatija, od lokalnata zaednica. Tie moè da bidat locirani vo
ramki na golemite pretprijatija ili nadvor od niv, kako nezavisni institucii, finansirani od pove}e izvori i partneri.
Industriskite zoni se naj~est oblik na organizirawe na maloto
stopanstvo kade na edno mesto rabotat pove}e sli~ni pretprijatija, vo
interes na pogolema racionalnost i efikasnost. Vo niv rabotat specijalizirani pretprijatija za izvoz, a so cel da se olesnat uvoznoizvoznite transakcii postojat i agencii za marketing, razni laboratorii
za kvalitet itn. Dobar primer za uspe{na industriska zona e OSTIM
blizu Ankara vo Republika Turcija, koja pokraj 2.500 pretprijatija od
metaloprerabotuva~kata industrija ima i svoja televizija, 20 filijali
na banki, sredno zanaet~isko u~ili{te, so laboratorii, marketing agencii, i pretstavni{tvo na KOSGEB, javna dràvna institucija vo ramkite
na Ministerstvoto za industrija i trgovija za poddr{ka na maloto stopanstvo.
Grupa na srodni, kompatibilni pretprijatija koi pretstavuvaat
“grozd” (cluster) od pretprijatija. Tie so svojata kompatibilnost i srodnost se povrzuvaat i se nadopolnuvaat, naj~esto geografski koncentrirani. Modelot na grozdovi zna~i zdruùvawe, a tipi~en primer za
ovoj model e modelot na razvoj na maloto stopanstvo na Emilija Romawa
vo Republika Italija. Grozdovite se metod za zgolemuvawe na konkurentnosta.
"âdor strategija" e mo`nost za razvoj na t.n. “korporacisko
pretpriemni{tvo”, koga vo ramkite na golemite pretprijatija se dava
mo`nost za razvoj na nezavisni privatni pretprijatija ili privatizirani
delovi od postoe~koto pretprijatie.
Razvoj na t.n. centralno-satelitski sistem, koga site mali pretprijatija se obedineti so edno strogo specijalizirano pretprijatie koe
199
gi vr{i site uslugi za niv. Taka se obezbeduva efikasnost, racionalnost
vo raboteweto, bidej}i postoi stroga podelba na funkciite.
Partnerstvo preku zdruùvawe vo zadrugi, partnerski pretprijatija, dru{tva dava mo`nost za jaknewe na privatniot sektor.
Zdruùvaweto na malostopanstvenicite na profesionalna osnova vo razni zdruènija, komori, asocijacii itn. isto taka e od va`nost
za uspe{en razvoj na maloto stopanstvo. Preku lobirawa i zaedni~ki
barawa moè da se izdejstvuvaat razni povolnosti od dràvnite organi
vo interes na razvojot.
2.1. Modeli na razvoj na maloto stopanstvo
Dràvnata intervencija vo jakneweto na pretpriemni{tvoto e vo
interes na zgolemena vrabotenost, vo interes na zgolemena efikasnost i
razvoj na konkurencijata, vo namaluvawe na socijalnite tenzii. Otsustvoto na lesen i relativno brz pristap do kapital, do nova tehnologija, do
novi pazari, do delovni informacii za potrebite na maloto stopanstvo,
nametnuva potreba od nacionalna politika na poddr{ka na maloto stopanstvo.
Vo ekonomskata teorija i praksa se poznati pove}e modeli na razvoj na maloto stopanstvo koi moè da posluàt kako primer za dobro organizirano malo stopanstvo preku razni formi na zdruùvawe i nacionalno pomagawe na razvojot.
Bolowa modelot vo regionot Emilija Romawa, Republika Italija,
opfa}a grozd na pretprijatija ~ija osnovna dejnost e kerami~kata industrija i srodni na nea industrii, ~ij razvoj e potpomognat od Univerzitetot i od ERVET mreàta na institucii za poddr{ka na maloto stopanstvo, osnovana vo 1974 godina. Industriskata zona za kerami~kata industrija vo Emilija Romawa e dobar primer za razvoj na maloto stopanstvo.
Poradi golemite efekti od ovoj model, denes regionot Emilija Romawa
spa|a vo 10-te najrazvieni regioni vo EU, a italijanskata kerami~ka industrija zazema 25% vo svetskoto proizvodstvo na kerami~ki proizvodi.
Spored Majkl Porter, toa e primer za nacionalna konkurentnost.
Modelot na Pitsburg vo SAD podrazbira prestruktuirawe na stopanstvoto po pat na zamena na te{kata i neefikasna industrija na ~elik
so malo stopanstvo, potpomognato od univerzitetot vo davawe na razni
vidovi na uslugi, vklu~uvaj}i ja i tehnolo{kata poddr{ka. Ovoj model
200
vsu{nost ozna~uva razvoj na maloto stopanstvo vo ramkite na delovnite
inkubatori so tehnolo{ka pomo{, odnosno vo tehnolo{ki parkovi i so
pomo{ na razni institucii za poddr{ka.
Birmingemskiot model ozna~uva razvoj na maloto stopanstvo kako
posledica na raspa|aweto na jaglenokopite vo Velika Britanija.
Bostonskiot model vo SAD podrazbira razvoj na maloto stopanstvo preku tehnolo{ka poddr{ka od univerzitetite, odnosno kako rezultat na visokata tehnologija.
Mandragonskiot model vo [panija podrazbira razvoj na maloto
stopanstvo preku razvoj na zadrugi vo razni dejnosti.
Modelite za razvoj41 se pozitivni primeri, iako ne se edinstveni,
kako se razviva i poddrùva maloto stopanstvo. Tie treba da bidat
primer za organizirawe na makedonskoto malo stopanstvo, sekako vo ramkite na mo`nostite, uslovite i potrebite vo lokalnite sredini i
po{iroko.
2.2. Strategiski partnerstva - zdruùvawa
Zaedni~koto partnerstvo, odnosno zdruùvaweto me|u malostopanstvenicite ima za cel zgolemuvawe na vrednosta na komparativnite
prednosti na pretprijatijata i na nivnite zaedni~ki efekti, korisni za
site partneri (win/win princile)42. Strategiskite partnerstva obezbeduvaat
polesen pristap do najnovite tehnologii, obezbeduvaat internacionalizacija, iznao|awe na novi pazari, investitori, namaluvawe na
politi~kiot i na finansiskiot rizik itn. Od druga strana, se smeta deka
se gubi nezavisnosta na partnerite preku ovoj pat na zdruùvawe i
delovno rabotewe. Statistikata pokaùva deka okolu 50% od strategiskite partnerstva propa|aat, no sepak se javuvaat novi partnerstva vo
interes na zaedni~kite celi i korist.
Vidi po{iroko:d-r Marija Zarezankova-Potevska: "Perspektivite na
maloto stopanstvo", Neol,Skopje, 2000
42
Ica Rajshek: Strategic “Alliance an the Small Firm ”, 24th European Small Business
Seminar,1994, Slovenia, September 21-23,1994,str.229
41
201
Kako zna~ajni formi na strategisko partnerstvo koi vo svetot se
razvivaat i se poddrùvaat i koi ednovremeno ozna~uvaat i sredstvo za
finansirawe na maloto stopanstvo se:
1. licencite;
2. fran{izing dogovorite (na primer, raboteweto na
Mek Donalds);
3. zaedni~kite vloùvawa;
4. kooperantskite (subcontracting) dogovori me|u golemite i malite
pretprijatija itn.
Maloto stopanstvo moè da bide vaèn segment na ostanatoto
“golemo” stopanstvo preku vospostavuvawe na kooperantski, subcontracting
dogovori za sorabotka. Majkl Porter, poznat amerikanski nau~nik strategiskoto zdruùvawe go smeta za {iroko bazirana strategija na
me|unarodno liderstvo. Toa zdruùvawe vodi kon povisoki formi na
organiziranost, {to e prifatlivo i poèlno vo konkurentskata bitka na
me|unarodnite pazari. Povrzuvaweto na malite i golemite stopanski
subjekti preku kooperantski dogovori e osobeno bitno i za makedonskoto
stopanstvo. Takvi odnosi na sorabotka postoeja i vo minatioot period na
dogovornata ekonomija i treba da se poddrùvaat i vo uslovi na pazarna
ekonomija vo interes na kompetitivnoto proizvodstvo.
3. Zaklu~ok
Maloto stopanstvo ima golema uloga vo brzoto i efikasno
re{avawe na problemite vo vrabotenosta, vo prestruktuiraweto na proizvodstvoto i vo promenata na stopanskata struktura, vo zgolemuvaweto
na konkurentskata sposobnost na stopanstvoto vo celina, {to mu dava
priooritetno mesto vo razvojnata i vo ekonomskata politika na Republika Makedonija.
Formite na organizirawe i zdruùvawe na maloto stopanstvo se
mnogubrojni i mnogu efikasni za afirmacija na pretpriemni~kite idei
na poedincite, tie se vo interes na konzistentna dràvna poddr{ka na
privatniot sektor vo stopanisuvaweto kako imperativ za izlez od ekonomskata stagnacija, bezrabotica i siroma{tija.
Vo interes na makedonskoto stopanstvo i makedonskata dràva e
seriozniot i dolgoro~en konzistenten nacionalen pristap kon
pra{aweto na razvoj na maloto stopanstvo.
202
Formite na organiziranost preku razni oblici na zdruùvawe i
zaedni~ko rabotewe se mnogubrojni i za niv postojat mnogu pozitivni
primeri vo svetskata ekonomija, pa i kaj nas, taka {to tie treba da se
razvivaat, da se neguvaat i da se pomagaat so razni merki, sredstva i
instrumenti.Toa treba da bide postojana zada~a i cel na:
•
nacionalno nivo - strategisko nivo preku donesuvawe na povolni sistemski zakoni i sozdavawe na povolno delovno opkruùvawe i so usvojuvawe na nacionalna politika na poddr{ka
na maloto stopanstvo;
•
institucionalno nivo preku izgradba na mreà na raznovidni
institucii so odredeni zada~i i celi za jaknewe na maloto stopanstvo;
•
nivo na pretprijatija kade treba da se prifa}aat i da se primenuvaat sovremenite metodi na rabota vo interes na pobrz
ekonomski razvoj i napredok;
Makedonskata dràva treba poeksplicitno da se zaloì za
cvrsta i jasna poddr{ka na privatniot sektor, ne ostavaj}i prostor za
negativnite sfa}awa deka privatniot sektor treba da se ostavi sam da
se razviva stihijno. Promenata na svesta kaj lu|eto i kaj nositelite na
odluki na nacionalno nivo e od golemo zna~ewe za nepre~eniot i brz
razvoj na maloto stopanstvo kako izlez od dlaboko nataloènite problemi vo vrabotenosta i golemata siroma{tija na naselenieto.
Literatura:
1.
D-r Marija Zarezankova-Potevska: “Perspektivite
na maloto stopanstvo”, Neol, Skopje, 2000
2.
Ica Rajshek: Strategic “Alliance an the Small Firm ”,
24th European Small Business Seminar,1994, Slovenia, September
21-23,1994,str.229.
3.
Poutziouris Panirkos:”The Development of the Family
business”, 24th European Small Business Seminar,1994, Slovenia,
September 21-23,1994.
203
Blagoja Nanevski
FORMI I NAÎNI ZA ZDRU@UVAWE NA
FINANSISKI SREDSTVA
Finansiskiot sistem na Republika Makedonija se soo~uva so
pove}e slabosti i sé u{te ne pretstavuva faktor koj moè da go pottikne
razvojot na stopanstvoto. Glavni u~esnici na finansiskiot pazar se
bankite ~ii performansi se nedovolni da go pottiknat investiraweto.
Vo Republika Makedonija postojat zna~itelni iznosi na finansiski
sredstva koi{to ne se pojavuvaat na finansiskiot pazar. Toa pokaùva
deka postojnata struktura na institucii vo ovoj pazar ne ja obezbeduva
potrebnata mobilizacija na za{tedenite finansiski sredstva i deka
postoi relativno niska mobilnost na mobiliziranite fondovi. Nedostasuvaat institucii, instrumenti i formi so koi ne samo {to }e se
zbogatat oblicite na {tedewe i investirawe, tuku }e se ostvari i pogolema uspe{nost vo alokacijata na finansiskite sredstva.
Sé u{te visokiot stepen na tezavracija, obemot na gotovinskite
transakcii i golemite iznosi {to pretprijatijata gi dràt vo stranstvo
se pokazatel za niskata doverba, a i za nedovolnata osposobenost na
bankite da gi privle~at za{tedite koi gi ostvaruvaat pretprijatijata i
naselenieto. So ogled deka nedoverbata kon bankite treba da se o~ekuva
i vo naredniot period, treba da se sozdavaat preduslovi ovie za{tedi
da se investiraat vo razvojot. Najdobar na~in golemite iznosi
tezavrirani za{tedi da se stavat vo funkcija na razvojot se malite i
semejnite pretprijatija. Za taa cel potrebno e da se razvivaat pove}e
vidovi formi na zdruùvawe na finansiskite sredstva i mikrokreditiraweto, pri {to treba da se koristat stranskite, a i doma{nite iskustva.
1.Akciite kako forma na zdruùvawe na finansiski sredstva
204
Blagoja Nanevski
Izdavaweto akcii zaradi pribirawe sredstva za investicii
pretstavuva indirekten metod i negovoto koristewe e tesno povrzano so
postoeweto na razvien pazar na kapital i na efikasna berza kade {to }e
se trguva so hartiite od vrednost. Akciite i drugite hartii od vrednost
im ovozmoùvaat na imatelite brzo da ja menuvaat strukturata i nasokata na nivnite vloùvawa, a so cel istite da gi naso~at na najprofitabilnite pretprijatija i proekti. Golemata mobilnost ovozmoùva, ne
samo postignuvawe na golema mobilizacija i koncentracija na finansiskite sredstva, tuku i podobruvawe na efikasnosta na koristeweto na
za{tedite.
Akcijata kako hartija od vrednost e mo{ne pogodna forma na
zdruùvawe na finansiski sredstva koja mu ovozmoùva na imatelot da
bide sopstvenik na kapitalot na edno pretprijatie i negov upravuva~. So
izdavaweto akcii se obezbeduva dolgoro~en kapital na pretprijatieto za
koj ne se pla}a kamata. Imatelot na akcija e sopstvenik na del od osnovnata glavnina na imotot na pretprijatieto, a u~estvoto na sekoj poedinec
vo kapitalot na pretprijatieto }e zavisi od brojot na akcii {to gi poseduva. Akcijata pretstavuva dokument koj na sopstvenikot mu obezbeduva ne
samo upravuva~ko pravo, tuku i obvrski koi se tesno povrzani so upravuvaweto so pretprijatieto i posledicite od negovoto rabotewe.
Upotrebata na akciite kako instrument za pribirawe na sredstva
za formirawe i/ili zgolemuvawe na kapitalot na edno pretprijatie
pridonesuva za zgolemuvawe na kapitalot i na mo`nostite da se investira vo pro{iruvawe ili modernizacija. So emisijata na akcii pretprijatieto ne ja zgolemuva negovata zadolènost kako {to e slu~ajot so
koristeweto na bankarski krediti. Toa od svoja strana zna~i deka pretprijatieto }e ima pomalku obvrski da pla}a kamati {to e slu~aj kaj bankarskite krediti, bidej}i isplatata na dividendata }e zavisi samo od toa
dali pretprijatieto ostvarilo profit. Kaj akcionerstvoto silno e izrazena èlbata na akcionerite nivnoto vloùvawe da uspee bidej}i koga
pretprijatieto ostvaruva profit raste pobaruva~kata za negovite akcii,
a so toa raste i nominalnata vrednost na edna akcija.
Vo razvienite pazarni stopanstva emisijata na akcii pretstavuva mo{ne upotrebuvan metod za zdruùvawe na pari~ni sredstva i za
pribirawe na sredstva za investicii. Ovoj metod ima pove}e prednosti
vo sporedba so bankarskite krediti i se koristi kako za investirawe vo
postojni kapaciteti, taka i za izgradba na novi. Vo Republika Makedonija, vo bliska idnina, emisijata na akcii kako forma na pribirawe na
205
sredstva za investicii }e ima skromno zna~ewe. Pove}e objektivni
pri~ini deluvaat vo taa nasoka, a osobeno nerazvienosta na ovoj pazar,
neiskustvoto i niskoto nivo na edukacija na naselenieto za vakov na~in
na investirawe na sopstvenite za{tedi, poradi sozdadenata nedoverba
kon finansiskite institucii, necelosno izgradenata pravna regulativa
i dr. Me|utoa, na sreden i dolg rok ovoj metod }e ima sé pogolemo
zna~ewe poradi prednostite {to gi ima vo odnos na drugite na~ini na
formirawe sredstva za investicii.
2.Investicioni fondovi za rizi~en kapital
i stranski direktni investicii
Nebankarskite finansiski posrednici imaat zna~ajno mesto vo
razvojot, kompleksnosta i stabilnosta na pazarot na kapital. Ovie organizacii ja zgolemuvaat mobilizacijata na finansiski sredstva, ja
zabrzuvaat mobilnosta na kapitalot i pridonesuvaat za podobruvawe na
kompetitivnosta na finansiskiot pazar. Na povisok stepen na razvienost
na finansiskiot sistem se zgolemuva zna~eweto, ulogata i pridonesot na
nebankarskite finansiski posrednici.
Razvienite pazarni ekonomii imaat izgradeno razgranet i efikasen sistem na bankarski i nebankarski finansiski institucii, kako i
razvien primaren i sekundaren finansiski pazar. Ovie institucii kreiraat mno{tvo na finansiski instrumenti i koristat efikasni mehanizmi pri integriraweto na finansiskite tekovi. So toa se pridonesuva
za visoko apsorbirawe i mobilizacija na za{tedite i formirawe na
obemen, kvaliteten i po struktura soodveten potencijal za finansirawe
na investiciite.
Aktivnosta na nekoi investicioni fondovi e naso~ena na raboteweto so naselenieto i na sigurnosta na nivnite za{tedi. Pritoa, osnovna zada~a na ovie finansiski posrednici e da ovozmoàt siguren i
povolen plasman na sitnite za{tedi na naselenieto. Poradi maliot
rizik na vloùvawata ovie nebankarski posrednici imaat pomalku
ofanziven karakter na finansiskiot pazar. Vakvata opredelenost uslovuva tie vo nivnite portfeli da imaat golem broj na razni vidovi
hartii od vrednost {to ovozmoùva rasturawe na rizikot i relativno
stabilni prinosi za vloùva~ite.
Razvojot na nebankarskite finansiski posrednici vo Republika
Makedonija, a osobeno na investicionite fondovi, pokraj drugoto, se
nametnuva i poradi neiskustvoto na {irokite sloevi od naselenieto vo
206
Blagoja Nanevski
raboteweto so hartii od vrednost. Osven edukativnata i konsultantskata
funkcija, od zna~ewe e i pridonesot {to ovie posrednici moè da go
dadat vo vra}aweto na doverbata vo finansiskiot sistem.
Vo Republika Makedonija aktivnosta na investicionite fondovi
e vo za~etok. Edinstven investicionen fond koj ima ostvareno pogolema
aktivnost e SEAF-Makedonija so koj se ostvaruva vloùvawe na stranski
sredstva vo doma{nite pretprijatija. Ovoj fond vo Republika Makedonija e prisuten od prvata polovina na 1998 godina, a vkupniot kapital
so koj{to raspolaga iznesuva 14 milioni dolari. Fondot investira 200800 iljadi dolari vo kapital i kredit vo pazarno orientirani mali i
sredni pretprijatija so prezemawe 25-49 procenti od sopstvenosta. Po
sedum godini SEAF se povlekuva od investicijata so prodavawe na svojot del i toa na partnerite, na zaedni~ki prifateno treto lice i preku
berzata.43
Finansiskite sredstva {to SEAF gi investira vo edno pretprijatie ovozmoùvaat zgolemuvawe na kapitalot, pri {to ovie sredstva
moè da se koristat za nabavka na osnovni i obrtni sredstva. Osnoven
principi pri investiraweto na SEAF ne e kupuvawe na sopstvenost, tuku,
pred sé, dokapitalizacija so koja se zgolemuva vrednosta na pretprijatieto. Vrednosta na pretprijatieto se zgolemuva dokolku toa ja zgolemi
uspe{nosta vo raboteweto.
Zdruùvaweto na sredstva so SEAF na pretprijatieto mu
ovozmoùva nekolku prednosti. Taka, toa koristi dano~ni olesnuvawa
(namalen danok na dobivka, osloboduvawe od carinski dava~ki za
uvezena oprema vo visina na vlogot na SEAF), se zdobiva so konsultantska pomo{ od stranski eksperti, pomo{ vo obezbeduvaweto na dopolnitelno finansirawe (banki, grantovi i dr.), moè da koristi treningprogrami za menaxerite, pomo{ vo iznao|aweto na menaxerski kadar,
mo`nosti da koristi finansiska ekspertiza, pomo{ vo analizata i vo
noseweto na klu~ni odluki vo raboteweto, kako i mo`nosti za kontakti i
primena na me|unarodnoto iskustvo vo ramkite na mreàta na SEAF.
SEAF vo dosega{niot period ima ostvareno 11 vloùvawa vo
Republika Makedonija. Rezultatite od ovie vloùvawa se zabeleìtelni
bidej}i prose~niot godi{en rast na proda`bata kaj ovie pretprijatija
iznesuva 25%, a sozdadeni se 200 novi rabotni mesta. Se planira vo
43
Oliver Kosturanov i Vladimir Pe{evski: Finansirawe na proekti so visok rizik (Venture capital). Prezentacija na investicioniot fond SEAFMakedonija. Objaveno vo: Mo`nosti za finansirawe na mali i sredni pretprijatija vo Republika Makedonija. NEPA, Skopje, 2001, str. 33-43.
207
narednite tri godini da se investira vo u{te okolu dvaesetina pretprijatija. Kako pre~ki za pogolema aktivnost na SEAF, a i na drugite investicioni fondovi, se naveduvaat poli~i~kiot rizik na zemjata, maliot
pazar na zemjata, nedostatokot na kvaliteten menaxerski kadar, kako i
niskiot ìvoten standard na naselenieto.
Stranskite direktni investicii (SDI), isto taka, se instrument
za zdruùvawe na sredstva i znaewe vo uslovi na niska finansiska sposobnost za klasi~en uvoz. So ogled na visokata zadolènost i nedovolniot izvoz na stopanstvoto na Republika Makedonija, od pove}e avtori,
SDI se naveduvaat kako najpovolna forma za nekrediten uvoz na nova
tehnologija i znaewe. Se razbira deka od presudno zna~ewe za privlekuvawe na SDI se i ekonomskata i politi~kata stabilnost na zemjata, kako
i podobruvaweto na nadvore{noto opkruùvawe. Za privlekuvawe na
SDI }e deluva i pro{iruvaweto na doma{niot pazar so sklu~uvawe na
novi dogovori za slobodna trgovija so zemjite od sosedstvoto i regionot
so koi vakvi dogovori ne se sklu~eni, Spogodbata za asocijacija i stabilizacija sklu~ena so Evropskata unija, kako i ~lenstvoto vo Svetskata
trgovska organizacija.
3.[tedilnica FULM - eden primer za
zdruùvawe na finansiski sredstva na naselenieto
Poradi golemoto zna~ewe {to go imaat vo mobiliziraweto na
pari~nite za{tedi na naselenieto, op{tata klima na sigurnost i doverbata {to ja sozdavaat, zaedno so zabeleìtelnite rezultati {to tie gi
ostvaruvaat vo re{avaweto na pove}e egzistencijalni pra{awa na naselenieto, vo razvienite zemji dràvata vodi posebna grià za {tednokreditnite zadrugi. Taa razviva posebna politika na za{tita i pottiknuvawe na raboteweto na ovie {tedilnici so pomo{ na dano~nata
politika i drugi merki. Vakviot pokrovitelski odnos na dràvata gi
pravi {tedno-kreditnite zadrugi mo{ne pogodni za {tedewe za {to
zboruva obemot na pribranite sredstva i na nivnoto u~estvo vo formiraweto na vkupnata finansiska ponuda, kako i stabilnosta na nivniot
porast.
[tedilnicite i sli~nite finansiski organizacii imaat
posebno mesto vo finansiskiot pazar na Republika Makedonija. Me|utoa,
doverbata na naselenieto kon bankite i kon celokupniot finansiski sistem e na nisko nivo {to uslovuva del od za{tedite da se tezavriraat ili
{tedat vo stranski finansiski institucii. Pojavite na bankrotstva na
208
Blagoja Nanevski
nekoi {tedilnici i privatni banki vo minatoto u{te pove}e ja namalija
doverbata na naselenieto kon finansiskiot sistem. Osven toa, vo raboteweto na del od {tedilnicite se prisutni {pekulativni aktivnosti.
1.Osnovni principi na raboteweto na [tedilnicata FULM.
FULM pretstavuva kooperativna finansiska institucija vo sopstvenost
na nejzinite ~lenovi. Taa mu sluì na nejzinoto ~lenstvo i e kontrolirana od ~lenovite. Nejzina osnovna zada~a pretstavuva zadovoluvaweto na finansiskite potrebi na ~lenovite i podobruvaweto na nivniot ìvoten standard. Osnovno moto na raboteweto na FULM pretstavuva po~ituvaweto na prinicipite na ednakvost, pravi~nost i zaemna
samopomo{. Vo sredi{teto na ovie principi e konceptot na ~ovekoviot
razvoj i ednakvosta, {to zna~i deka ostvarenata dobivka im pripa|a na
site ~lenovi i nikoj ne moè da profitira za smetka na drugite.
Zvani~nite pretstavnici na ova {tedno-kreditno zdruènie se dobrovolci koi za nivniot anga`man ne dobivaat nadomestok.
[tedilnicata FULM pretstavuva nov vid na finansiska organizacija koja gi ima karakteristikite na {tedno-kreditna unija. Taa raboti
kako kreditna unija, iako e registrirana kako {tedilnica, so {to se
razlikuva od sli~nite finansiski institucii vo Republika Makedonija.
Vo osnovata na raboteweto na FULM se primenuva filozofijata "~ovek
na ~ovek", a toa zna~i deka vo nejzinoto dejstvuvawe se vgradeni
prinicipite na solidarnosta i zaemnata me|upomo{ na ~lenovite. So
vakviot priod vo raboteweto FULM pridonesuva za stopanskiot razvoj i
ìvotniot standard na nejzinite ~lenovi, a so toa i za stopanskiot razvoj
na dràvata vo celina.
Prethodno iznesenoto ukaùva deka [tedilnicata FULM spa|a
vo redot na finansiski organizacii od zadruèn tip. Cel na {tedilnicata ne e organizirawe na {tedeweto, tuku sobirawe sredstva zaradi
kreditirawe na nejzinite ~lenovi. Toa zna~i deka ovoj vid na {tedilnici pribranite sredstva ne gi plasiraat na finansiskiot pazar, tuku
tie sluàt za investicii soglasno ìvotnite, delovnite i drugite potrebi na ograni~en broj lica koi se ~lenovi na ovaa asocijacija.
So toa FULM gi ima vgradeno i vo nejzinata rabota gi primenuva
prinicipite na {tedno-kreditnite asocijacii koi se zasnovuvaat na
filozofijata na sorabotka za da si go podobrat sopstveniot i ìvotniot
standard na nivnite semejstva. Trgnuvaj}i od vakvite temelni prinicipi,
a soglasno barawata {to go postavuva postojaniot porast na nejzinite
~lenovi, [tedilnicata FULM go pro{iruva delokrugot na raboteweto so
209
voveduvawe na novi pokvalitetni bankarski proizvodi. Ovie novi proizvodi, soglasno delokrugot na dejnosta na {tedilnicata, se vovedeni,
pred sé, vo oblasta na {tedeweto i vo kreditiraweto.
[tedilnicata se karakterizira so demokratska struktura na
upravuvawe i rakovodewe koja se razlikuva od drugite finansiski institucii koi se profitno orientirani. Nejzini celi se zgolemuvawe na
ìvotniot standard na ~lenovite, a vo funkcija na ova e gradeweto na
stabilna finansiska struktura na {tedilnicata vrz cvrsta osnova.
Tro{ocite na raboteweto na FULM se pokrivaat od ostvarenite prihodi, a pred sé od kamatite na odobrenite krediti.
Republika Makedonija nema zakon za kreditni unii, taka [tedilnicata FULM ne e organizirana i ne dejstvuva kako kreditna unija, tuku
kako {tedilnica. Vakvata sostojba ja ograni~uva FULM vo nejzinoto rabotewe bidej}i delokrugot na raboteweto e potesen otkolku koga bi dejstvuvala kako vistinska kreditna unija. Osven toa, ovaa zakonska praznina
onevo`moùva da se koristat svetskite iskustva i dostignuvawa vo
oblasta na raboteweto na kreditnite unii.
Prethodno e istaknato deka vo Republika Makedonija periodot
na tranzicija se karakterizira so niska doverba na naselenieto kon
bankarskiot sistem. Za toa pridonese nemo`nosta da se vratat deviznite
za{tedi od t.n. staro devizno {tedewe (okolu edna milijarda dolari).
Pogolemiot del od ovoj dolg e prezemen od dràvata za {to se izdadeni
obvrznici so rok na dospevawe od deset godini so minimalna kamatna
stapka. Me|utoa, eden dobar del od ovie za{tedi (spored grubi procenki
okolu 30-35%) se iskoristeni za isplati pri kupuvaweto na akcii vo
procesot na privatizacijata, no so zna~itelno poniska vrednost od
nominalnata.
Tokmu zatoa, gradeweto na finansiska stabilnost pretstavuva
prioritet na FULM. Trgnuvaj}i od zna~eweto {to go ima finansiskata
stabilnost za idninata na {tedilnicata, a i za imotot na nejzinite
~lenovi, finansiskata stabilnost ima isklu~itelno zna~ewe na {to se
posvetuva golemo vnimanie. Finansiskata stabilnost se gradi so razvivawe na dolgoro~ni sredstva vo rezervnite fondovi, zajaknata vnatre{na kontrola, mo`nosta na sekoj ~len da u~estvuva vo kontrolata, kako
i vnimatelnata politika na odobruvawe na krediti koja ja sproveduva
{tedilnicata.
FULM, kako kreditna unija, e otvorena za sekogo koj saka da bide
nejzin ~len. Toa zna~i deka ~lenstvoto e otvoreno za site onie koi sakaat
210
Blagoja Nanevski
i imaat interes da gi zdruàt nivnite pari~ni sredstva. So
zdruùvaweto na sredstvata ~lenot se steknuva so mo`nosta da gi
koristi uslugite na {tedilnicata, se razbira dokolku gi prifati i predvidenite obvrski. Soglasno osnovnite opredelbi za sorabotka i
zdruùvawe, {tedilnicata FULM sorabotuva so drugi sli~ni {tednokreditni asocijacii na lokalno, dràvno i me|unarodno nivo, a so osnovna cel unapreduvawe na interesite na nejzinite ~lenovi.
Kontrolata e va`na institucija vo raboteweto na FULM. Na
vr{eweto kontrola imaat pravo site ~lenovi. Toa e obezbedeno so pravoto ~lenovite na {tedilnicata da imaat ednakvi prava na glas i toa
soglasno praviloto "eden ~len eden glas". Toa zna~i deka site ~lenovi
imaat pravo da u~estvuvaat vo donesuvaweto na odluki. Ova pravo se
steknuva vrz osnova na ~lenstvoto, a nezavisno od visinata na depozitite ili za{tedite i obemot na rabotata koja se vr{i.
Raboteweto na {tedilnicata, iako ne se zasnovuva na sozdavawe
na profit, se ostvaruva na ekonomska osnova. Za depozitite i za{tedite
se presmetuva soodvetna kamata. Prihodot {to {tedilnicata go ostvaruva se koristi za izdvojuvawe vo rezervniot fond, za isplata na
ograni~eni dividendi na postojaniot kapital, a preostanatiot del
pripa|a na ~lenovite. Delot {to im pripa|a na ~lenovite moè da se
raspredeli pome|u niv i toa proporcionalno na nivnite transakcii so
{tedilnicata ili se koristi za unapreduvawe na uslugite {to {tedilnicata gi dava na ~lenovite.
Soglasno nejziniot status na {tedno-kreditna unija, FULM posvetuva golemo vnimanie na obrazovanieto na nejzinite ~lenovi. So programata za obrazovanie se opfateni site ~lenovi i vraboteni na {tedilnicata. Permanentnoto obrazovanie se odnesuva na unapreduvawe na
principite na zaemnata samopomo{ i na stru~noto usovr{uvawe.
Posebno vnimanie se posvetuva na po~ituvaweto na osnovnite principi
vo bankarskoto rabotewe (likvidnosta, sigurnosta i rentabilnosta), so
{to se obezbeduva dolgoro~na finansiska stabilnost na {tedilnicata i
za~uvuvawe na imotot na ~lenovite. Ne pomalku va`no e obrazovanieto
na ~lenstvoto za nivnite prava i odgovornosti. So politikata na permanantno obrazovanie se nastojuva da se zajaknat osnovnite vrednosti na
koi e izgradena {tedilnicata i nejziniot dvoen socio-ekonomski karakter.
2.Vidovi depoziti i krediti. [tedilnicata vo dosega{niot kratok period na dejstvuvawe ({tedilnicata e formirana kon krajot na 1999
211
godina) ima razvieno pove}e proizvodi koi gi nudi na najzinite ~lenovi.
Razvieni se nekolku vidovi na depoziti i krediti so cel da se zadovolat
barawata i potrebite na ~lenovite.
Strukturata na depozitite ja odrazuva sostojbata na pazarot na
pari i kapital vo Republika Makedonija i prisutnite problemi vo
{tedeweto na naselenieto. ^lenskiot i semeen depozit na FULM pretstavuva specifi~nost na finansiskiot pazar vo na{ata dràva. So nego
se ovozmoùva da se bide ~len i sopstvenik na {tedilnicata, {to dava
pravo da se koristat site nejzini depozitni i kreditni uslugi. ^lenskiot
depozit iznesuva 1.600 denari i treba da e oro~en na 24 meseci. Toj
pretstavuva pridones na "sopstvenosta" i mu gi dava na vloùva~ot site
prava na upravuvawe soglasno principot "eden ~ovek eden glas". So
vloèni dopolnitelni 800 denari moè celoto semejstvo na vloùva~ot
da gi koristi uslugite i beneficiite na FULM. So toa se dobiva statusot na "semeen ~lenski depozit" koj im ovozmoùva na maloletnite deca i
na penzionerite da {tedat i da koristat krediti bez da vloàt
poedine~en ~lenski depozit. Dobrovolniot oro~en depozit, isto taka,
pretstavuva specifi~nost na FULM. So obvrskata da se odbivaat najmalku 300 denari mese~no od platata i istite da se oro~uvaat na 12 meseci, ~lenot se zdobiva so mo`nosta da gi iskoristi ovie sredstva vo
periodot od godinata koga najmnogu mu se potrebni finansiski sredstva.
So indeksiraniot oro~en depozit i depozitot so bonus kamata se
obezbeduva stabilnost i garancija za vrednosta na vlogot. Ovoj proizvod
pridonesuva da se izbegnuva opasnosta od devalvacija na denarot i
opasnosta od namaluvawe na realnata vrednost na vlogot. Taka, dokolku
kursot na evroto vo odnos na denarot ja nadmine granicata od 5%, {tedilnicata ja nadomestuva ovaa razlika.
[tedilnicata nudi pove}e proizvodi i uslugi na najzinite
~lenovi. Vo kreditnata politika FULM vodi vnimatelna politika
po~ituvaj}i gi strogo principite na sigurnost, likvidnost i rentabilnost. Vakvata politika e preduslov za dolgoro~na finansiska stabilnost
na {tedilnicata i za za~uvuvawe na imotot na ~lenovite.
"Otvorenata kreditna linija" na ~lenot mu dava postojan pristap
do pari~ni sredstva, {to zna~i deka vo zavisnost od nastanatata potreba
~lenot bez te{kotii }e moè da koristi kredit. Pritoa, ne postoi
ograni~uvawe na iznosot na kreditot {to moè da se pozajmi, ako zalogot
pokriva 100% od iznosot na kreditot. Kamatata se ispla}a mese~no, dodeka osnovicata se vra}a na krajot na predvideniot rok.
212
Blagoja Nanevski
Kreditot "^len za ^len" moè da se dobie vo iznos do 60.000 denari na 6, 9 i 12 meseci. Kamatata se ispla}a mese~no, a otplatata na
krajot na predvideniot rok, odnosno koga korisnikot }e gi sobere plodovite od negovoto vloùvawe. Ovoj kredit se obezbeduva so ìranti koi se
~lenovi na soodvetna filijala na FULM i da se ima 20% od iznosot na
kreditot vo za{tedi. Sli~na e postapkata i za "Zemjodelskiot kredit" koj
se odobruva najmnogu do 30.000 denari, kako i kaj "Potro{uva~kiot kredit"
kade {to nema ograni~uvawe na iznosot, dokolku sredstvata koi se vra}aat ne nadminuvaat 30% od mese~nata plata. "Brziot kredit" e proizvod
so koj ~lenot moè vedna{ da pozajmi iznos do 30% od mese~nata plata, a
za nego kamatnata stapka e fiksna i ne se potrebni ìranti. So "Kreditot
za zalog na podvièn imot" moè da se pozajmat do 96.000 denari ili 50%
od osigurenata vrednost na obezbeduvaweto na kreditot.
3.Ostvaruvawa vo raboteweto na FULM. Vo periodot od formiraweto do krajot na 2001 godina osnovani se pet filijali (JSP-Skopje,
selo Murtino-Kavadarci, selo Nera{te-Tetovsko, Ko~ani, Kavadarci i
Gostivar). Brojot na ~lenovite e zgolemen od 389, kolku {to iznesuva{e
na krajot na 1999 godina, na 1.289 na krajot na 2001 godina.
Vo tekot na analiziraniot period 1999-2001 godina, kapitalot
porasna za 114,73 indeksni poeni i toj na krajot na 2001 godina iznesuva
570.051 dolari, odnosno toj e zgolemen za 73.199 dolari vo odnos na prethodnata godina. Vkupnata aktiva na {tedilnicata, isto taka, beleì
visok porast od 128,65 indeksni poeni (na krajot na 2001 godina, taa
iznesuva{e 752.653 dolari i vo odnos na po~etnata godina ostvaren e
porast od 240.801 dolar).
Vkupnite depoziti na {tedilnicata ostvarile mo{ne visok porast od indeks 1.532,44 vo tekot na periodot 1999-2001 godina. Pritoa,
najgolem porast ostvarija indeksiranite depoziti, oro~enite depoziti i
depozitite po viduvawe (Tabela 1).
213
Tabela 1
Godina
Vkupni za{tedi vo dolari
IndeksiDepoziti
^lenski Oro~eni
Dobrovolni
rani
po
depoziti depoziti depo-ziti*
depoziti* viduvawe
31.12.1999
9,879
2,398
0
0
31.12.2000
14,206
31.12.2001
Indeks
2001/1999
31,695
9,785
12,114
12,060
16,777
105,909
30,477
321
700
874
253
Vkupno
12,372
272 48,437
4,739 189,597
95
4,976
1,532
* Indeks 2001/2000
Izvor: Izraboteno soglasno podatocite na FULM.
Vo strukturata na depozitite dominiraat ~lenskite depoziti vo
1999 i 2000 godina, a indeksiranite depoziti vo 2001 godina. Vakvata
sostojba najverojatno se dolì na stravot na vloùva~ite od mo`na devalvacija na denarot, a poradi voenite dejstvija i krizata vo letoto 2001
godina. Depozitite po viduvawe imaat relativno malo u~estvo vo strukturata na vkupnite depoziti na {tedilnicata i imaat mal pridones vo
formiraweto na nejziniot krediten potencijal (Tabela 2).
Tabela 2
Vkupni za{tedi vo dolari
Godina
^lenski
depoziti
Struktura vo %, vkupno 100,0
Oro~eni Indeksirani Dobrovolni Depoziti po
depoziti
depoziti
depoziti
viduvawe
31.12.1999
79.9
19.4
0.0
0.0
0.8
31.12.2000
29.3
20.2
25.0
24.9
0.6
31.12.2001
16.7
8.8
55.9
16.1
2.5
Izvor: Izraboteno soglasno podatocite na FULM.
[tedilnicata vo tekot na nejzinoto postoewe ima odobreno
krediti na 490 korisnici (Tabela 3). Toa zna~i deka 38,01% od nejzinite
~lenovi imale mo`nost da koristat krediti od fondot na {tedilnicata.
Za~uvuvaweto, pak, na dolgoro~nata finansiska sigurnost pretstavuva
edna od osnovnite zada~i na {tedilnicata koja dosledno se po~ituva i
214
Blagoja Nanevski
ostvaruva. Strogoto po~ituvawe na ova na~elo pridonese za 100% povrat
na odobrenite krediti.
Tabela 3
Odobreni krediti i broj na kreditokorisnici
Godina
31.12.1999
Vkupno krediti
Broj na
Kredit/ 1 korisnik
Denari
korisnici
Denari
0
0
0
31.12.2000
4,467,894
147
30,394
31.12.2001
25,163,973
490
51,355
Indeks
2001/2000
563.2
333.3
**38,01% od vkupniot broj ~lenovi koristele kredit
Izvor: Presmetano soglasno podatocite na
FULM.
Odobrenite krediti se koristeni za re{avawe na razli~ni potrebi na ~lenovite. Dadenite krediti se iskoristeni za nabavka na bela
tehnika, za dopolnuvawe na potrebnite iznosi na pari za nabavka na
patni~ko vozilo, za obrazovanie na ~lenovi na semejstvoto, za
zapo~nuvawe na doma{no proizvodstvo, za nabavka na repromatarijali za
zemjodelstvo, za obrtni sredstva, a eden pomal del od kreditite e
iskoristen za zapo~nuvawe na zanaet~iska dejnost.
*
Prisutnata nedoverba kon doma{nite banki i {tedilnici i potrebata od itno zabrzuvawe na investicionata aktivnost nalagaat primena na novi metodi vo aktiviraweto na za{tedite na naselenieto,
osobeno na tezavriranite konveribilni valuti. Za toa povolni uslovi
nudi maloto stopanstvo kade {to se potrebni relativno mali vloùvawa
za nabavka na potrebnata oprema. Vo razvivaweto na investicionite
aktivnosti na naselenieto osobeno se korisni stranskite iskustva,
osobeno vo oblasta na zdruùvaweto. Nivnoto zna~ewe najpove}e doa|a
do izraz vo obezbeduvaweto na sigurnost na vloùvaweto i visokiot
procent na povrat na koristenite krediti. Za zgolemuvawe na investi-
215
ciite i aktiviraweto na za{tedite na naselenieto potrebno e da se razviva i orta~kiot nastap so cel da se izvr{i koncentracija na za{tedite
za da se formira kapital za investirawe. Me|usebnoto pozajmuvawe na
pari, isto taka, e vo funkcija na koncentracijata na sredstvata i na zgolemuvaweto na investicionata potro{uva~ka vo oblasta na malite i
srednite pretprijatija.
216
Marta Nin~uk
Marta Nin~uk
[tedilnica FULM-Skopje
SVETSKI SOVET NA KREDITNI UNII
[TEDNO - KREDITNI ZADRUGI KREDITNI UNII (CELI I EFEKTI)
Svetskiot sovet na kreditni unii (WOCCU) vo svetski ramki
raboti kako kreditnite unii i drugi sli~ni finansiski institucii.
Na{ata misija e da bideme vode~ki svetski pobornik, platforma i agencija za razvoj za kreditnite unii. Kako me|unarodna organizacija na asocijacijata na kreditnite unii, pretstavuvaj}i 85 zemji {irum svetot,
WOCCU raspolaga so edinstveni kvalifikacii vo razvojot na sistemot
na kreditnite unii. Obezbeduva informacii, razvojni uslugi, zastapuvawe i mobilizacija, kako i {iroka tehni~ka pomo{. Na{ata vizija
“Kvalitetni kreditni unii za sekogo“ im ovozmoùva na milioni lu|e
pristap do kvalitetni finansiski uslugi.
Neverojaten e faktot, baziran na procenkite na ON, deka 80 % od
svetskata populacija, koja iznesuva 6,2 milijardi lu|e, odnosno 5,0 milijardi imaat mal pristap do prifatlivi finansiski uslugi. U{te poneverojatno e deka od ovie 5 milijardi, 1,2 milijardi ìveat pod linijata
na siroma{tijata na pomalku od 1 USD dnevno.
Kreditnite unii igraat zna~ajna uloga vo namaluvaweto na siroma{tijata. Kreditnite unii se uspe{ni zatoa {to na siroma{nite im
ovozmoùvaat da imaat pristap do kapital i prifatlivi finansiski
uslugi.
1.Kreditite nasproti {tednite i kreditnite kooperativi
217
Dodeka kreditot se gleda kako lek za siroma{tijata, realnosta
pokaùva deka {tedeweto e zaboraveno vo polovinata od programite za
namaluvawe na siroma{tvoto.
Preku 30 godini postojat edinstvenite kreditni programi, dodeka
voobi~aenite pozajmuva~i sé u{te tragaat po uspe{ni biznisi so {to
siroma{nite u{te pove}e osiroma{uvaat. Iskustvoto na raboteweto na
WOCCU vo me|unarodni razmeri pokaà deka e pozna~ajno na lu|eto da
im se ponudi siguren i prifatliv izvor na likvidnost koj ~esto pati im e
pozna~aen od samite krediti.
Razvojniot priod od strana na WOCCU i kreditnite unii vo svetot se fokusiraat na kombinacija na dobrovolno i mikro {tedewe, so
mo`nost za povlekuvawe, i mikro kreditni aktivnosti.
Preku kreditnite unii lu|eto postepeno moàt da se ka~at na
skaliloto na finansiskiot uspeh
So vospostavuvaweto na kreditnite odnosi, podobruvaweto na
blagosostojbata preku za{tedite, otpo~nuvaweto na mal biznis ili pretprijatie, ovozmoùva pristap do obrten kapital, finansiski i deloven
rast i zadovoluvawe na doma{nite finansiski potrebi.
Iskustvata na WOCCU pokaàa deka toa {to im e potrebno na
lu|eto e sigurno mesto za {tedewe i pristap do nivnite mikro za{tedi.
Isto taka, lu|eto imaat potreba od povremeni sigurni postojani i soodvetni iznosi na krediti. Dolgoro~no imaat potreba da ~uvstvuvaat doverba vo svoite finansiski institucii koi }e gi usluàt vo pretstojnite
meseci i godini.
Koi se klu~evite na kreditnite unii koi davaat uslugi za porastot na sredstvata za ìvot na svoite ~lenovi?
3. Mobilizacija na depoziti;
4. Ednovremeno gi opfa}a ~lenovite so niski i sredni prihodi;
i,
5. Najrazli~ni finansiski produkti i uslugi.
So drugi zborovi, na lu|eto koi ìveat vo ekonomski tranzicioni
zaednici im ovozmoùva pristap do ne{to {to e pove}e od kredit. Im
dava mo`nost samite da si pomognat.
2.Principi na rabota na Me|unarodnata kreditna unija
218
Marta Nin~uk
Site kreditni unii vo svetot rabotaat vrz osnova na
me|unarodno prifateni principi na rabota.
Demokratska struktura:
Otvoreno i dobrovolno ~lenstvo: ^lenstvoto vo [tedilnicata FULM e na dobrovolna osnova i e otvoreno za site koi imaat
zaedni~ki interesi na zdruùvawe, koi gi koristat uslugite na
zdruènieto i koi imaat èlba da gi prifatat soodvetnite obvrski.
Demokratska kontrola: ^lenovite na [tedilnicata FULM
uìvaat ednakvi prava na glas (eden ~len eden glas) i u~estvuvaat vo
donesuvaweto odluki koi se odnesuvaat na {tedilnicata, bez ogled na
iznosot na za{tedite ili depozitite ili goleminata na biznisot. [tedilnicata FULM ne pravi diskriminacija vo odnos na rasata, nacionalnosta, polot, religijata i politi~kata opredelba.
Uslugi za ~lenovite:
Uslugi za ~lenovite: Uslugite na [tedilnicata FULM se
naso~eni kon podobruvawe na ekonomskiot i na op{testveniot standard
na svoite ~lenovi.
Dobivki za ~lenovite: Na za{tedite i depozitite se dobiva
soodvetna kamata, vo ramkite na mo`nostite na kreditnata unija. Sekoj
vi{ok {to proizleguva od raboteweto na {tedilnicata, po oddeluvaweto na soodvetno nivo na rezerven fond i po isplatata na
ograni~eni dividendi na postojaniot kapital, im pripa|a na ~lenovite.
Ovoj vi{ok moè da se razdeli me|u ~lenovite kako kamata ili da se
naso~i kon podobruvawe na uslugite spored potrebite na ~lenstvoto.
Gradewe na finansiska stabilnost: Glavnata opredelba na
[tedilnicata FULM e da izgradi cvrsta finansiska osnova, vklu~uvaj}i
i soodvetni rezervni fondovi, kako i vnatre{na kontrola, {to }e obezbedat kontinuitet vo davaweto uslugi.
3.[tedno-kreditni zadrugi vo Makedonija
Poradi zakonskoto ograni~uvawe, kreditnite unii ne moàt da
rabotat vo Makedonija. Zatoa, {tedno-kreditnite zadrugi, [tedilnica
219
FULM e struktuirana i razviena kako kreditna unija, no raboti pod zakonskata ramka “{tedilnica“.
Finansiskite uslugi im se neophodni na lu|eto vo Makedonija.
[tedilnica FULM dava re{enie na finansiskite potrebi na ~lenovite.
Principite na demokratskoto upravuvawe “eden ~len eden glas“ im dozvoluva na ~lenovite da u~estvuvaat vo razvojnite procesi na svoite
{tedno-kreditni zadrugi. Pooddelnite produkti i uslugi se skroeni za
specifi~nite potrebi za {tedewe i kreditirawe na ~lenovite.
Site kreditni unii deluvaat vrz osnova na me|unarodno prifateni principi na rabotewe. Ovie principi se pretstaveni preku organizacionata i delovnata struktura na [tedilnica FULM.
Celi na {tedno-kreditnite zadrugi. Nie tuka postoime za da go
pomogneme ekonomskiot razvoj na poedincite i da obezbedime
kontinuiran ekonomski razvoj na zaednicite vo koi tie ìveat.
4.Rezime
[tedno-kreditnite zadrugi pravat pove}e od samoto namaluvawe
na siroma{tijata; pomagaat za stabilna ekonomija i razvoj na demokratijata. So toa {to im se dozvoluva ~lenovite da imaat pravo na glas i i da
prezemaat kontrola za svojata ekonomska idnina, kreditnite unii im davaat mo`nost na obi~nite lu|e da imaat pristap do finansiskite uslugi,
menuvaj}i im gi ìvotite na milioni ~lenovi {irum svetot.
Tabela 1
Po regioni i dràvi, lu|eto {tedat i gi finansiraat
kreditite na drugite
Kreditni unii
[teda~i
Za{tedi i vlogovi
Prose~no po ~len
Krediti
Gvatemala
01-03-31
18
Ekvador
01-03-31
23
Polska
01-03-31
146
312.079
117.80
mil. USD
377
USD
89.7
mil USD
843.739
82.9
mil. USD
394.449
270.8
mil. USD
686
USD
216.2
mil USD
98 USD
71.7
mil USD
220
Filipini
01-03-31
18
148.125
21.6
mil. USD
145
USD
20.0
mil USD
Marta Nin~uk
Vo svetski razmeri:
Vkupen broj na kreditni unii: 38.000
Vkupen broj ~lenovi: 100 milioni
Za{tedi: 400 milioni
Odobreni krediti: 315 milioni
Evropa:
6.000 kreditni unii
4.5 milioni ~lenovi
5.0 milioni so za{tedi
2.9 milioni so krediti
221
D I S K U S I I:
D-r Boris Blaèvski
Ministerstvo za finansii na
Republika Makedonija
MO@EN PRIDONES NA NEVLADINITE
ORGANIZACII ZA ZGOLEMUVAWE NA
44
SAMOVRABOTUVAWETO
Zgolemuvaweto na vrabotenosta e najprioritetna cel na razvojnata i na makroekonomskata politika. Produktivnoto angaìrawe na
rabotosposobnoto naselenie e sloèno i kompleksno pra{awe koe bara
sinhronizirani i koordinirani aktivnosti na site subjekti. Poradi ova,
sekoja dobronamerna aktivnost e dobredojdena. Pridones vo ovaa nasoka
se o~ekuva da dade i ovoj nau~en sobir {to go opravduva negovoto
odrùvawe.
Vo koncepcijata na srednoro~niot razvoj na Republika Makedonija, za namaluvawe na brojot na licata koi barat rabota i nivno produktivno angaìrawe e predvideno da se prezemat merki i aktivnosti za:
pomo{ pri vrabotuvawe preku realizirawe na programi za obuka, prekvalifikacija i dokvalifikacija; naso~uvawe na namenski stranski
krediti za realizacija na proekti za poddr{ka na mali biznisi; davawe
na koncesii; obezbeduvawe na grantovi za poddr{ka na maloto stopanstvo; stimulativni merki od dano~nata i drugite makroekonomski
politiki; obezbeduvawe na finansiska i druga poddr{ka za proekti za
44
Diskusija na nau~niot sobir "Zdruùvaweto kako forma za samovrabotuvawe i namaluvawe na siroma{tijata" organizirano od Zdruènieto za
odr`liv razvoj, Zdruènieto na zanaet~iite i na drugite stopanstvenici na
Skopje i Fondacijata Fridruh Ebert Kancelarija Skopje, odràn na 4 mart
2002 godina vo Skopje.
222
D-r Boris Blaèvski
individualni farmi i vodewe na selski biznis; formirawe na inkubatori za vrabotuvawe i sli~no.45
So makroekonomskata politika, pak, za 2002 godina se predviduva
donesuvawe na Zakon za zanaet~istvo; otpo~nuvawe so rabota na posebna
banka za mali zaemi; unapreduvawe na raboteweto na instituciite za
poddr{ka na raboteweto na malite i srednite pretprijatija; otvorawe
na novi inkubatori i tehnolo{ki parkovi; otvorawe na centri za obuka
na menaxeri i pretpriema~i; sozdavawe na mo`nosti za kontakti na
malosopstvenici od zemjata so partneri od stranstvo; obezbeduvawe na
novi kreditni linii od me|unarodni finansiski institucii i vladi na
stranski zemji, kako i drugi merki i aktivnosti.46
Za zgolemuvawe na vrabotenosta vo 2002 godina se predviduva
podgotvuvawe na poseben akcionen plan. Vo ovoj akcionen plan se predviduva sogleduvawe na mo`nostite za vrabotuvawe po site osnovi,
vklu~uvaj}i go i zdruùvaweto kako forma na samovrabotuvawe. Svrzano
so ova, vo ovoj dokument se predviduvaat aktivnosti na pooddelni subjekti i merki na razvojnata i na makroekonomskata politika. Ovoj plan se
predviduva da se operacionalizira so izgotvuvawe i realizirawe na
regionalni programi za vrabotuvawe. Pri ova, vo ovie programi se
o~ekuva da se razrabotat programi koi gi nudi lokalniot razvoj, mikro
pretprijatijata, samovrabotuvaweto, osobeno kaj semejnoto i selskoto
stopanstvo i sli~no.
Vo ostvaruvaweto na golem broj na predvidenite aktivnosti za
zgolemuvawe na vrabotenosta voop{to, a vo tie ramki i na samovrabotuvaweto, zna~aen pridones moè da dadat nevladinite organizacii. Tie
moè da pridonesat so finansiska poddr{ka na oddelni proekti od
grantovite koi }e gi dobijat, da ostvaruvat aktivnosti za obu~uvawe na
kadri soglasno potrebite za voveduvawe na mal biznis vo oddelni sredini, da pomognat vo izgotvuvaweto na investicioni proekti, da dadat
informacii za poterebnite uslovi za otpo~nuvawe na nov biznis, za uslovite i mo`nostite za koristewe na odredeni kreditni linii, za stapuvawe vo kontakt so stranski partneri, poseta na oddelni pretprijatija vo
stranstvo i sli~no.
45
Vlada na Republika Makedonija, Ramkovna programa na merki za ekonomski
razvoj i reformi, Skopje, 2000 godina.
46
Vlada na Republika Makedonija, Makroekonomska politika na Republika
Makedonija za 2002 godina, Skopje, 2001 godina.
223
Za poefikasno deluvawe na nevladinite organizacii potrebno e
da se poddrùva nivnata rabota so sredstva od buxetot na dràvata i da
se sozdadat drugi preduslovi.
Za zna~eweto na nevladinite organizacii i nivnata poddr{ka od
dràvata moè korisno da posluì iskustvoto na razvienite zemji i oddelni zemji vo tranzicija.
Aktivnostite na Zdruènieto za odr`liv razvoj vo osnova se naso~eni kon davawe na pridones za koncipirawe i ostvaruvawe na odr`liv razvoj na Republika Makedonija. Vo ramkite na ovie aktivnosti naglaseno mesto se dava na ostvaruvawe na ekonomski efikasen razvoj koi
istovremeno e socijalno praveden i prifatliv za ìvotnata sredina.
Ovie aktivnosti Zdruènieto za odr`liv razvoj gi ostvaruva so
izgotvuvawe na proekti, odrùvawe na nau~ni i drugi vidovi na stru~ni
sobiri, ostvaruvawe na izdava~ka dejnost, organizirawe na razni vidovi
na obuka na kadri, unapreduvawe na sorabotkata so doma{ni i stranski
sli~ni organizaciii i drugi formi na aktivnost.
ZOR vo 2002 godina predviduva izgotvuvawe na proekt za investiciite vo funkcija na poddr{ka na razvojot i vrabotenosta. Vo ovoj proekt se predviduva da se naglasi potrebata od koreniti promeni vo investicionata politika. Imeno, obemot na investiciite se ostvaruva na
nisko nivo i so dominantna zastapenost na stranskite srednoro~ni i
dolgoro~ni krediti i zaemi i tie vo najgolem del se naso~eni kon poddr{ka na infrastrukturni proekti. Mal del od investiciite e naso~en kon
revitalizacija na postojnite kapaciteti i pro{iruvawe na proizvodstvoto so novi izvozno orentirani proizvodi. Poradi ova izvozot stagnira i ne pretstavuva motorna sila za raste` na bruto doma{niot proizvod
i na vrabotenosta. Vo proektot se predviduvaa da se sodràt merki i aktivnosti so cel investiciite da pridonesuvaat za ostvaruvawe na odr`liv razvoj na Republika Makedonija vo ~ii ramki vrabotenosta zazema
naglaseno mesto.
ZOR predviduva aktivnosti za naso~uvawe na grantovi i drugi
finansiski sredstva od stranstvo za poddr{ka na proizvodstvoto koe }e
pridonesuva za pogolema snabdenost na doma{niot pazar, kako i za zgolemen izvoz i za raste` na vrabotenosta.
Vo nasoka za davawe pridones za odr`liv razvoj na zemjata, ZOR
vo sorabotka so Fondacijata "Fridrih Ebert" Kancelarija Skopje i Ministerstvoto za ekonomija na 14 i 15 fevruari 2002 godina odrà nau~en
sobir na tema "Proizvodstvenoto prestruktuirawe na ekonomijata na
Republika Makedonija". Vrz osnova na izgotvenite referati i brojnata
224
D-r Boris Blaèvski
diskusija, na sobirot bea doneseni zaklu~oci i preporaki so koi se
ukaùva deka proizvodstvenoto prestruktuirawe e imperativ za raste` i
uspe{na transformacija na Republika Makedonija od zemja vo tranzicija
vo moderna sovremena ekonomija. Pri ova, vo preporakite se sodràni
predlozi za konkretni aktivnosti na mikro i na makro plan vo koi
zgolemuvaweto na vrabotenosta e na preden plan.
Vo programata za rabota, ZOR vo 2002 godina predviduva
odrùvawe na pove}e seminari i drugi sli~ni aktivnosti vo nasoka na
obuka na kadri i davawe na drugi vidovi na pomo{ za otvorawe na semeen biznis, mali i sredni pretprijatija. Se razbira, ovie aktivnosti se
o~ekuva da se ostvaruvaat spored interesot vo oddelni sredini. Vo ovaa
nasoka dogovoreni se oddelni aktivnosti so Zdruènieto na zanaet~iite
i na drugi samostojni stopanstvenici na Skopje, kako i so drugi zainteresirani subjekti.
Zdruènieto za odr`liv razvoj svoite aktivnosti predviduva da
gi ostvaruva vo sorabotka so nadle`nite ministerstva, nevladini doma{ni i stranski organizacii, oddelni kompanii i drugi zainteresirani
subjekti. Ovaa sorabotka e neophodna so cel pouspe{no ostvaruvawe na
programskite opredelbi na Zdruènieto vo domenot na davawe pridones
za koncipirawe i ostvaruvawe na odr`liv razvoj na Republika Makedonija .
Zdruènieto za odr`liv razvoj e podgotveno po barawe na oddelni subjekti vo sekoja sredina da organizira aktivnosti so cel davawe
na pridones za otvorawe na mali biznisi, istraùvawa za oddelni
pra{awa od domenot na odr`liviot ravoj i sli~no. Vo ovaa nasoka ve}e
se dogovoreni aktivnosti so rakovodnite strukturi na Zdruènieto na
zanaet~iite i na drugite stopanstvenici na Skopje. Ovie aktivnosti se
neophodni bidej}i zgolemuvaweto na vrabotenosta, a vo tie ramki na
samovrabotenosta, bara vklu~uvawe na site subjekti me|u koi nevladinite organizacii moè da imaat pozna~ajno mesto. Sogleduvawata kako i
iskustvoto na razvienite zemji ukaùvaat deka samo so zaedni~ko sinhronizirano deluvawe na site subjekti }e moè da se sozdavaat uslovi za
koncipirawe i ostvaruvawe na odr`liv razvoj, vo ~ii ramki vrabotuvaweto e na preden plan. Ova, sekako, pretstavuva najprioritetna zada~a
na nacionalnite ekonomii. Vpro~em, za ovaa cel e formirano i
Zdruènieto za odr`liv razvoj.
225
INVESTICIONITE FONDOVI KAKO OBLIK
NA ZDRU@UVAWE NA SREDSTVA
Investicionite fondovi se edna od formite na zdruùvawe na
sredstva koi pretstavuvat pottiknuva~ na razvojot, kako vo razvienite
taka i vo ekonomiite vo tranzicija. Za goleminata i kapitalot so koj{to
raspolagaat investicionite fondovi pokaùvaat podatocite za
postoewe na 21.000 investicioni fondovi vo Evropa so vkupen kapital
od 3.449 milijardi evra i 8.000 investicioni fondovi vo SAD so vkupen
kapital od 6.652 milijardi dolari.
Investicionite fondovi, odnosno "venture capital", za prv pat se
pojavuvaat vo 50-tite godini vo SAD, koga odreden broj bogati lu|e
zapo~nale da gi zdruùvaat svoite sredstva vo investicioni fondovi
nameneti za razli~ni investicii. Obi~no vo po~etokot so ovie investicioni fondovi upravuvale mladi lu|e, eksperti od oblasta na investiciite, koi za smetka na investitorite gi vloùvale sredstvata vo mali
biznisi. So tekot na vremeto odlukata za investirawe vo odredeni mali
biznisi od strana na investicioniot fond prerasnuva vo kompleksna
postapka, so koristewe na sovremena tehnologija i simulacii. Pri izborot na investiraweto, investicionite fondovi se krajno vnimatelni i
vr{at opstojna analiza pred da se odlu~at da investiraat vo odredeno
pretprijatie.
Investicionite fondovi zdruùvaat sredstva od razli~ni
oblasti: finansii, zdravstvo, energetika, zemjodelstvo, so osnovna cel
da se namali rizikot i da se zgolemi profitot. Ovie fondovi pretstavuvaat odli~en primer kako zdruènite sredstva moàt da pretstavuvaat
golem potencijal za razvoj vo razli~ni oblasti. Investitorite
(gra|anite) gi zdruùvaat/doveruvaat svoite sredstva vo investicioniot
fond, a potoa ovie sredstva se reinvestiraat vo najrazli~ni hartii od
vrednost so cel da se ostvari profit na berzata. Srazmerno na
226
vloènite sredstva vo fondot, investitorite o~ekuvaat da dobijat i
soodveten del od profitot. Taka na primer, sredstvata od sitnite
vloùva~i se sobiraat vo edna golema suma, koja{to ponatamu se vloùva
od strana na menaxmentot na investicioniot fond vo profitabilni i
sigurni hartii od vrednost na berzata. Kaj privatizacionite investicioni fondovi, malite vloùvawa od golem broj na gra|ani se sobiraat
vo edna celina i se vloùvaat vo pove}e pretprijatija za koi se pretpostavuva deka }e imaat sigurna pazarna perspektiva.
Zainteresiranosta za investicionite fondovi proizleguva od
faktot {to se dobiva pogolem prinos otkolku sredstvata da se vloàt vo
banka, no se razbira, rizikot vo ovoj slu~aj e pogolem. Pritoa ne e potrebno da se poseduvaat menaxerski sposobnosti, so ogled na faktot {to
so vloènite sredstva potoa raspolagaat fondovite i tie donesuvat
odluki kade, koga i vo {to da se vloàt sredstvata. Na toj na~in obi~nite
gra|ani se oslobodeni od razmisluvawata, analizata i donesuvaweto na
odlukata kade da gi vloàt sredstvata. Od sposobnosta na menaxerite
zavisi i dali kapitalot na vkupniot fond }e se zgolemuva ili }e se namaluva. Dokolku fondot ostvaruva dobivka, subjektite koi gi vloìle
sredstvata }e dobijat del od profitot vo vid na dividenda. Vo slu~aj na
zaguba se namaluva vlogot na subjektite koi gi zdruìle sredstvata vo
investicioniot fond.
Zdruùvaweto na sredstvata se ostvaruva preku razli~i vidovi
na investicioni fondovi. Investicionite fondovi koi vloùvaat vo
akcii moàt da bidat: a) investicioni fondovi za rast, koi gi vloùvaat
zdruènite sredstva vo pretprijatija za koi se o~ekuva deka }e ostvarat
natprose~en rast;
b) vrednosni investicioni fondovi za koi se o~ekuva deka vloùvaat vo
pretprijatija za koi menaxerot na fondot pretpostavuva deka imaat potpazarna vrednost koja vo idnina }e ja dostigne vistinskata pazarna vrednost; v) sektorski investicioni fondovi koi vloùvaat vo odredeni
oblasti od privatniot sektor, kako na primer telekomunikacii, avioindustrija i sli~no.
Investicionite fondovi vloùvaat i vo obvrznici koi obezbeduvaat siguren prinos, minimalen rizik, a fondot pritoa moè da dobie razli~ni dano~ni olesnuvawa. Zdruènite sredstva moàt da bidat
vloèni preku investicioniot fond i vo finansiski derivati. Ovie
vloùvawa se najrizi~ni, no so kvaliteten menaxment postoi mo`nost da
se ostvarat profiti i do 70% mese~no.
227
Vo tranzicionite ekonomii, investicionite fondovi se osobeno
prisutni vo procesot na privatizacijata. Praktikata pokaùva deka duri
i uspe{nite pretprijatija koi gi prodavaat svoite akcii na investicionite fondovi pravat mnogu dobar poteg, so ogled na faktot {to
ovie pretprijatija imaat dobra pazarna programa i sposoben menaxment,
no nemaat pari~ni sredstva. So priklu~uvaweto na investicionite fondovi vo proda`bata na akciite se zgolemuva pobaruva~kata na kapital od
odnosnoto pretprijatie, a so toa se vlijae i vrz cenata na akciite.
Funkcioniraweto na investicionite fondovi se zasnova na
strogi pravila na investirawe. Pravilata se odnesuvaat na toa koi akcii moàt da se vklu~at vo fondot, vo kakva proporcija, koe e dozvolenoto nivo na rizik i sli~no. Pritoa potrebno e da se obrne vnimanie
na ureduvaweto na strogi zakonski propisi koi gi {titat interesite na
vloùva~ite. Vo site pazarno razvieni ekonomii, investicionite fondovi se strogo regulirani so mnogubrojni zakonski propisi, a postoi duri
i nadzor od strana na vladata. Na ovoj na~in se za{tituvaat investitorite i se osiguruva deka investicionite fondovi upravuvaat so
zdruènite sredstva vo korist na vloùva~ite. Postoi golema opasnost
dokolku investiionite fondovi funkcioniraat vo zakonski nereguliran
ambient. Vo slu~aj da ne postoi zakon, ne postoi ni odgovornost na investicioniot fond, odnosno kompanijata koja rakovodi so toj fond. Toa moè
da predizvika bankrot na investicioniot fond i na site onie kompanii
koi rabotele so nego.
Investicionite fondovi moàt da bidat od otvoren i od zatvoren tip. Postoeweto na otvoren investicionen fond im dava mo`nost na
sitnite vloùva~i da gi zdruàt svoite sredstva i da ostvarat profit.
Od druga strana, zdruènite sredstva pretstavuvaat zna~aen finansiski
izvor na onie kompanii koi imaat nedostig od finansiski sredstva. Vo
otvorenite investicioni fondovi se ovozmoùva da se javuvaat kako
vloùva~i golem broj na takanare~eni "anonimni" vloùva~i koi dobivaat pogolema dividenda otkolku kamatnata stapka koja{to ja dobivaat
so vloùvaweto na sredstvata vo banka. Otvorenite investicioni fondovi se poopasni vo odnos na zatvorenite, so ogled na faktot {to prvite
se zanimavaat so pribirawe i zdruùvawe na sredstva od pomalite
vloùva~i, dodeka zatvoreniot fond e pomalku opasen bidej}i negovite
akcii kotiraat na berza.
Vo Republika Makedonija donesen e Zakon za investicioni fondovi koj dozvoluva postoewe na otvoren i na zatvoren tip na investicionen fond. Sepak, vo praktikata ne funkcionira otvoreniot tip na
228
investicionen fond koj bi & ovozmoìl na po{irokata javnost da gi
zdruùva sredstvata vo investicioniot fond.
Od 1998 godina vo Republika Makedonija zapo~na da raboti
SEAF investicioniot fond so kapital od 14 milioni amerikanski dolari.47 Preku svoite filijali SEAF investicioniot fond ovozmoùva
direktna lokalna finansiska poddr{ka na malite biznisi. Pritoa se
ovozmoùva i pomo{ pri menaxment i biznis planiraweto, tehni~ka
asistencija vo marketingot, kontrolata na kvalitetot i smetkovodstvoto,
kako i poddr{ka pri pregovorite na investiranoto pretprijatie vo
razli~ni dogovori so treti lica. Stanuva zbor za investicionen fond koj
e sostaven od 12 investicioni fondovi od Isto~na Evropa, Rusija, Ju`na
Amerika i Kina so sedi{te vo Va{ington i so kapital od 200 milioni
amerikanski dolari. Kako akcioneri se javuvaat Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD); Me|unarodnata finansiska korporacija kako del od
Svetskata banka (IFC); Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj
(USAID), The Polish Cooperation Fund, The Swedish and Norwegian Governments, The Baltic-American Enterprise Fund i drugi. Osven vo Republika
Makedonija, SEAF ima osnovano svoi investicioni fondovi i vo: Rusija,
Bugarija, Hrvatska, Romanija, Polska, Ju`na Afrika, Letonija, Estonija i
Litvanija, Peru, Bolivija i Kina.
Osnovnata cel na investicioniot fond e zdruènite sredstva da
gi investira vo razvoj na mali i sredni pretprijatija, a pokraj investiraweto mo`no e i da se prezeme i del od sopstvenost od 25 do 49%, kade
{to zaedno so sopstvenicite na kompanijata }e obezbedi i pomo{ vo
oblasta na marketingot, kontrolata na kvalitetot i sli~no. Investicioniot fond obezbeduva pred sé razvoj na firmata, kupuvawe na osnovni i obrtni sredstva, a ne kupuvawe na nejzinata sopstvenost. Kako
targetirani sektori vo Republika Makedonija za dobivawe na sredstva
od ovoj investicionen fond se spomenuvaat agrobiznisot, proizvodstvoto na hrana, turizam, lesna prerabotuva~ka industrija i javni
uslugi.
Dobivaweto sredstva od strana na investicioniot fond ne zna~i
samo dobivawe na finansiski sredstva, tuku i golem broj na drugi prednosti. Taka na primer, pretprijatieto dobiva dano~ni olesnuvawa vo
forma na osloboduvawe od carina za uvezenata oprema vo visina na
sredstvata dadeni od investicioniot fond, namalen danok na dobivka.
47
SEAF-Small Enterprise Assistance Fund.
229
Istovremeno se obezbeduva konsultantska pomo{ od stranski eksperti i
finansiska ekspertiza, kako i koristewe na mreàta na kontakti koi gi
ima investicioniot fond vo svetot i se obezbeduvaat dopolnitelni
grantovi od drugi banki. Koga zboruvame za ovoj investicionen fond,
treba da spomeneme deka ne se raboti za traen investitor. Investicioniot fond se povlekuva od investicijata po 3 do 7 godini so
proda`ba na svojot del na partnerite, na nekoe zaedni~ki prifateno
treto lice ili preku proda`ba na berzata.
Dosega vo Republika Makedonija investicioniot fond SEAF ima
investirano vo pove}e od 10 firmi koi po investiraweto go zgolemija
svoeto proizvodstvo za 25% na godi{no nivo, a i se otvorija nad 200
rabotni mesta.
Brojot na investicioni fondovi vo Republika Makedonija e limitiran i
treba da se iznajdat na~ini za vlez na drugi investicioni fondovi. Nedoverbata vo bankarskiot sistem vo Republika Makedonija koja sé u{te
postoi doveduva do sostojba na postoewe na golemi iznosi na slobodni
pari~ni sredstva koi se nao|aat nadvor od finansiskite kanali.
Postoeweto na otvoren tip na investicionen fond }e pridonese kon
privlekuvawe na ovie slobodni pari~ni sredstva, nivno zdruùvawe i
iskoristuvawe vo razvojni mo`nosti.
230
M-r Seadin Xaferi
M-r Seadin Xaferi
Agencija za iseleni{tvo na
Republika Makedonija
DIREKTNITE STRANSKI VLO@UVAWA
KAKO FORMA NA ZDRU@UVAWE
Vo globalizacijata na svetskite trgovski i finansiski tekovi,
me|unarodnoto dvièwe na kapitalot pretstavuva sé pozna~ajna forma
na ekonomskite odnosi. Toa denes dostignuva razmeri koi davaat beleg na
razvojot ne samo na oddelni zemji i regioni tuku i na reprodukcijata na
svetskata ekonomija. Me|unarodnoto dvièwe na kapitalot, naporedno so
intenzivniot raste`, se ostvaruva so zna~ajni strukturni promeni. Ova,
pred sé, se odnesuva na zgolemenoto u~estvo na stranskite direktni
vloùvawa, portfolio investicii, priliv na sredstva vrz osnova na
koncesii i drugi nekreditni formi.
Sovremenata teorija i empiriskite soznanija pokaùvaat deka
vklu~uvaweto vo globalizacijata na svetskite trgovski i finansiski
tekovi pretstavuva sé pozna~aen faktor za razvoj na sekoja nacionalna
ekonomija. Ova osobeno se odnesuva na malite ekonomii i na zemjite koi
vo izminatiot period imaa podzatvoreni ekonomski sistemi.
Vklu~uvaweto vo globalizacijata na svetskite trgovski i finansiski tekovi e od osobeno zna~ewe za Republika Makedonija, kako i za
drugite zemji vo tranzicija. Ova poradi relativno niskoto nivo na razvienost, izostrenite ekonomski problemi, ostvaruvaweto na dinami~en
stopanski raste`, unapreduvaweto na ekonomskite odnosi so stranstvo i
dr.
231
Tabela 1
Dvièwe na stranskite vloùvawa vo i od Republika Makedonija (prethodni podatoci) (vo milioni USD)
1994 1995 1996 1997
1998 1999
2000
2001
Stranski direktni investicii
vo zemjata
24.00 9.49 11.21 15.72 117.70 32.09 175.62 439.91
Doma{ni direktni investicii
vo stranstvo
0.00 0.00 0.00 0.00
0.00 -0.29
0.60
-0.88
Stranski direktni investicii
vo RM (neto)
24.00 9.49 11.21 15.72 117.70 31.80 176.22 439.03
Izvor: Dokumentacija na NBRM.
So koristewe na stranskiot kapital ne samo {to se zgolemuva
stapkata na investiciite nad doma{noto {tedewe, tuku istovremeno se
sozdavaat uslovi za uvoz na sovremena oprema i tehnolo{ki procesi,
revitalizacija na postojnoto stopanstvo i pro{iruvawe na proizvodstvenite potencijali, {to e pretpostavka za dinamizirawe na bruto
doma{niot proizvod. So koristeweto na SDI se zgolemuva konkurentskata sposobnost i izvoznata orientacija na nacionalnata ekonomija.
Korista od internacionalizacija e pove}eslojna. Po pravilo,
postojat zna~ajni transakcii pome|u delovite na multinacionalnata
firma vo razni zemji. Proizvodot na edna firma ~esto pati e vlezen
input na druga. Sli~no na toa, tehnologijata razviena vo edna firma koja
& pripa|a na multinacionalnata kompanija bez pre~ki se koristi vo drugata. Prednostite za transfer na tehnologijata se jasni. Tehnologijata vo
princip e vo oblik na planovi, proekti, recepturi, patenti i licencii
koi moè da se prodavaat na nezavisnite firmi, no ne e dovolno izvesno
dali tie }e se za{titat i soodvetno }e se platat. Mesto red na dejstvija
neophodni vo toj cel, sopstvenicite na tehnologijata ~esto se odlu~uvaat
i sami da go eksploatiraat, sozdavaj}i svoi firmi po svetot.
Druga korist od internacionalizacijata se ostvaruva po pat na
vertikalna integracija. Ako samostojnata firma "sprotivodno" proizveduva dobra koi se inputi za proizvodstvo na nekoja "nizvodna" firma
nastanuvaat problemi od razni vidovi, posebno koga dvete firmi se vo
monopolska polo`ba. Moè da se javuvaat sporovi okolu cenata na in-
232
M-r Seadin Xaferi
putot, prilagoduvaweto na isporakite i drugi pra{awa. Dokolku ovie dve
firmi se integriraat vertikalno, golem broj na problemite is~eznuvaat
ili se ublaùvaat stanuvaj}i interno pra{awe na firmata48.
Imperfektnostite na finansiskite pazari, isto taka, moè da
bidat povod za {irewe na multinacionalnite kompanii. So izbegnuvawe
na danocite i zaobikoluvawe na deviznata kontrola, transnacionalnite
korporacii ostvaruvaat pogolem cash flow i poniski tro{oci na finansirawe49.
SDI se od osobeno zna~ewe za razvoj na zemjite koi se karakteriziraat so nisko nivo na ekonomska razvienost, nepovolna stopanska
struktura, mala stapka na doma{noto {tedewe, ograni~eni mo`nosti za
zadolùvawe vo stranstvo i sli~no. Oddelni istraùvawa na razvojot na
zemjite vo Jugoisto~na Evropa ukaùvaat deka deficitot vo platniot
bilans ne }e moè da se pokriva so koristewe na stranski krediti tuku
pred sé so SDI koi treba da imaat pozna~ajna uloga vo razvojot50.
Sogleduvawata pokaùvaat deka vo zemjite vo tranzicija od Centralna i Jugoisto~na Evropa vo koi se ostvaruva pogolem priliv na
stranski kapital, pred sé, vrz osnova na SDI, se postignuvaat pozna~ajni
rezultati vo sproveduvawe na reformite i zazdravuvawe na nacionalnite ekonomii. Zemjite, pak, vo koi se ostvaruva pobaven priliv na
stranski kapital relativno zaostanuvaat vo postignuvaweto vo tranzicioniot period. Koristeweto na stranski kapital, a vo tie ramki i na
stranskite direktni investicii, treba da se ostvaruva vrz racionalni
osnovi i koordinirano bidej}i vo sprotivno toj moè da gi minimizira
pozitivnite efekti i da bide kontraproduktiven.
Vo minatata dekada vo Republika Makedonija ne bea sozdadeni
povolni uslovi za pogolem vlez na stranski direktni investicii. Na ova
vlijae{e nedovolnata otvorenost na na{ata ekonomija, sé u{te slabiot
privaten sektor, nepovolnite uslovi za investirawe i razvoj i sl., iako
postoe{e golema zainteresiranost na stranskite kompanii za
vloùvawe vo na{ata zemja. Republika Makedonija docni tri tehnolo{ki
ciklusi, {to zna~i deka zadocnuvaweto trae od 1980 godina, koga po~na
48
Krugman, P.R. and Opstfelt , M.: International Economics Theory and Policy. New
York, Harper Collins, 1991, pp. 166-167.
49
Shapiro, A.C.: Foundations of Multinational Finacial Management. Boston, Alyn
and Bacon, 1991, pp. 382-384.
50
Economic Strategy for South Eastern Europe. The Vienna Institute for International
Economic Studies. Vienna, September 2000, p.55.
233
krizata, do denes. Za ovoj period nema tehnolo{ki invencii i nema
inovacioni procesi koi }e ja sledat dinamikata na tehnolo{kiot
proces. 51
Tabela 2
Vkupen iznos na priliv i odliv na SDI kako procent od BDP,
spored region i zemja doma}in (vo procenti)
Region i zemja doma}in
1980 1985 1990 1995
1999
Zemji vo razvoj vo Evropa - priliv
13,8
28,2
5,8
7,4
18,8
Zemji vo razvoj vo Evropa - odliv
1,5
2,9
3,5
Republika Makedonija - priliv
1,6
6,1
Republika Makedonija - odliv
0,1
Centralna i Isto~na Evropa i zemji
vo razvoj vo Evropa (bez Malta) priliv
Centralna i Isto~na Evropa i zemji
vo razvoj vo Evropa (bez Malta) odliv
-
0,2
1,7
5,2
13,4
-
-
0,4
0,9
1,9
Izvor: UNCTAD, baza na podatoci za SDI/TNP, United Nations Conference
on Trade Development, Word Investment Report 2001, New York and Geneva,
2001, str 335.
Kon krajot na devedesettite godini re~isi 1/3 od celokupnite
SDI vo svetot se naso~eni kon zemjite vo razvoj, a pogolem broj zemji
vo razvoj i zemji vo tranzicija privlekuvaa godi{ni iznosi na SDI od
okolu 2% i pove}e od nivniot bruto doma{en proizvod. Vo Republika
Makedonija toj procent godi{no iznesuva pomalku od 0,5% od bruto
doma{niot proizvod. Ili, SDI po glava na ìtel vo Republika Makedonija ostvari iznos od 4,5 dolari SDI po glava na ìtel godi{no,
{to e edno od najniskite nivoa vo Centralna i Isto~na Evropa. Na
primer, Estonija ostvari godi{en priliv od 130 dolari SDI po glava
na ìtel.
Vo Republika Makedonija i pokraj deklarativnite zalo`bi za
privlekuvawe stranski investicii, vo makroekonomskata politika za
51
N. Klusev: Investiciite i oìvuvaweto na ekonomskiot razvoj (zna~ewe
mo`nosti i nasoki). Nau~en sobir:Tranzicijata vo Republika Makedonija,
Fondacija "Fridrih Ebert" , Skopje, Skopje 1997, str.14.
234
M-r Seadin Xaferi
sekoja godina vo izminatiot period i vo drugi dokumenti i zalagawa na
dràvnite organi,izostanaa pogolemi rezultati. Toa se dolì, pred sé,
na politi~ki, no i na niza drugi subjektivni i objektivni faktori. Dolgite i sloèni postapki za dobivawe lokacii za izgradba na investicioni objekti, na upotrebni dozvoli, odnosno na tehni~ki priem na
deloven prostor (postapka koja mora da se povtoruva pri sekoja statusna
promena na dejnosta vo objektot), potoa dolgiot i neefikasen na~in na
registrirawe na dejnosta vo sudovite, so obezbeduvawe na mislewe od
nadle`nite organi itn., gi odbiva stranskite investitori da investiraat
vo novi stopanski kapaciteti. Od druga strana, modelot na privatizacija
na pretprijatijata so op{testven kapital ne be{e vo funkcija na privlekuvawe na stranski kapital, a i osloboduvawata i olesnuvawata vo zakonskata regulativa od dano~nata sfera vo izminatiot period ne bea
mnogu privle~ni za stranskite investitori 52.
I pokraj relativno niskata prose~na uloga na SDI vo Centralna
i Isto~na Evropa, pridonesot na SDI vo ekonomiite vo tranzicija e pogolem otkolku {to pokaùva vistinskata golemina i relativnata va`nost
na ovie investicii. Nesomneno e deka SDI vo najva`nite industrii i
stopanski dejnosti go potpomognaa nivniot razvoj. Ponatamu, SDI imaat
pomognato da se vostanovat novi trgovski vrski me|u Centralna i
Isto~na Evropa, od edna strana, i Evropskata unija, od druga strana.
Stranskite direktni investicii, pokraj direktniot pridones, imaat i
indirektna uloga koja te{ko moè da se izmeri, osobeno vo voveduvaweto
na pazarnata ekonomija, vo sozdavaweto na novi institucii, vo privatizacijata i vo konkurencijata itn.
*
*
*
52
M.Zarezankova: Perspektivite na maloto stopanstvo, Skopje 2000, str.205.
235
DELOVNITE INKUBATORI - FORMA NA
ORGANIZIRAWE NA MALOTO STOPANSTVO
Brojnite iskustva i istraùvawa vo mnogu zemji vo svetot
ukaùvaat na faktot deka brziot i dinami~en stopanski razvoj podrazbira i razvoj na mali i sredni pretprijatija koi pretstavuvaat zna~ajni
dvigateli na pazarnata ekonomija. Na patot na razvojot na vakvi pretprijatija se ispre~uvaat golemi problemi ~ie nadminuvawe bara koncipirawe na edna dolgoro~na, konzistentna politika za pottik i razvoj na
maloto stopanstvo.
Postojat najrazli~ni formi i modeli na organizirawe na maloto
stopanstvo, a koj model }e bide upotreben vo edna zemja zavisi od mnogu
faktori, me|u koi: dostignatoto nivo na stopanski razvoj, privatizacijata, konkurencijata, mo`nostite za prifa}awe na inovacii vo raboteweto itn.
Eden od najzna~ajnite na~ini na organizacija se delovnite inkubatori ili "odgleduva~i" na mali pretprijatija. Vo Republika Makedonija vo ramkite na Programata za povtorno rabotno angaìrawe53, koja
se realizira preku Agencijata za privatizacija, formirani se nekolku
takvi inkubatori, koi pretstavuvaat delovni centri za poddr{ka na razvojot i primenata na ekonomskiot know-how.
Kako osnova~i na ovie inkubatori moè da se javuvaat
op{tinite, privatnite i javnite pretprijatija, agencii i institucii.
Kolku e pogolem brojot na u~esnicite, pogolemi se i {ansite za osnovawe
na novi, mali pretprijatija od razli~ni ekonomski oblasti, koi, pak, od
53
Agencija za privatizacija na Republika Makedonija. Programa za povtorno
angaìrawe. Skopje, 1996 godina.
236
svoja strana, }e ovozmoàt ostvaruvawe na dopolnitelni pozitivni
efekti vo stopanstvoto i vo dràvata. Osnova~ite na ovie inkubatori
stanuvaat sopstvenici na akcii koi se rasporeduvaat soglasno so individualniot pridones na sekoj ~len ili vo ednakvi delovi za site.
Soglasno Programata, preku inkubatorite, od edna strana, treba
da se obezbedi ekonomski razvoj, a, od druga strana, i iden samostoen
razvoj na novite pretprijatija, {to zna~i otkako }e se osposobat za samostojno rabotewe i }e stanat finansiski nezavisni, tie go napu{taat
inkubatorot i im go otstapuvaat mestoto na novite po~etnici. Vremenskiot period za postignuvawe na ovaa nezavisnost i samostojnost iznesuva tri godini, me|utoa ako nekoe pretprijatie saka da go prodolì
svoeto participirawe vo inkubatorot, potrebno e da sklu~i nov dogovor
za taa namena. Isto taka, efikasnata rabota na inkubatorot treba da
pridonese za vklu~uvawe i na drugi u~esnici-osnova~i koi }e pridonesat
za pogolem stopanski raste` i progres, kako i za razvoj na mali biznisi.
Najzna~ajni funkcii na inkubatorot vo nasoka na osnovaweto i
upravuvaweto so novite pretprijatija se:
Davawe na po~eten kapital za rabota;
Konsultacii i pomo{ vo tekot na osnovaweto;
Obezbeduvawe na najraznovidni uslugi po povolni ceni koi }e
pridonesuvaat za pogolema efikasnost vo raboteweto;
Izdavawe na kancelariski i proizvodstven prostor pod mnogu
povolni uslovi, odnosno niski zakupnini;
Zaedni~ko koristewe na opremata;
Namaluvawe na tro{ocite za osnovawe i za investirawe na
u~esnicite vo inkubatorot.
So funkciite na inkubatorot se povrzani i negovite zada~i koi
se sostojat vo slednovo:
Ponuda na osnovna oprema za iznajmuvawe;
Ponuda na kvalifikuvana pomo{ i soveti za konkretni
oblasti;
Dodeluvawe na osnova~ki kredit koj }e posluì kako po~eten
kapital;
Pottiknuvawe na pogolema efikasnost i angaìranost na osnova~ite preku konstantno iznao|awe na novi pretpriema~i;
Kompletna poddr{ka za novoto pretprijatie da moè da se
osamostoi vo period od tri godini;
Profesionalen razvoj i rakovodewe so inkubatorot.
237
Za da moè da se osnova inkubatorot se sklu~uva op{t dogovor, a
osnova~ite treba da raspolagaat so objekti i oprema koja bi ja upotrebile za negovo osnovawe; da imaat vospostaveno odnosi so mali i sredni
pretprijatija; da poseduvaat finansiska i administrativna sposobnost
so koja }e go garantiraat uspe{noto rabotewe na inkubatorot; kako i
iskustvo vo osnovawe na mali pretprijatija. Pravnite odnosi me|u inkubatorot i osnova~ite na novite pretprijatija se reguliraat so posebni
dogovori, vo koi se objasneti me|usebnite prava i obvrski.
Inkubatorot moè da prestane so rabota dokolku takva odluka
donese Agencijata za privatizacija, ako dogovara~ot na inkubatorot go
raskine dogovorot, negovata neuspe{nost moè da bide pri~ina za prekin
ili dokolku stanuva zbor za privremen inkubator koga }e iste~e periodot
za koj e formiran. Finansiraweto na inkubatorot se razgleduva od dva
aspekti: finansirawe vo tekot na prvite tri godini i finansirawe po
tretata godina na postoeweto.
Vo prvite tri godini inkubatorot dobiva sredstva od Fondot za
povtorno vrabotuvawe so koi treba da gi nadomestuva tekovnite tro{oci
vo raboteweto, no ovoj nadomestok }e se namaluva vo tekot na predvideniot rok, za na krajot na tretata godina finansiraweto da prestane. Vakvata situacija treba da go pottiknuva menaxerskiot tim so pogolemo vnimanie da donesuva odluki i da gi naso~uva investiciite. Tro{ocite od
raboteweto moàt polesno da se nadomestuvaat dokolku vo inkubatorot
u~estvuvaat pove}e u~esnici, poradi {to sekoga{ treba da se nastojuva
da se privle~at novi. Naj~esti kategorii tro{oci se slednive: tro{oci
za kirii, za oprema, za renovirawe, administrativni tro{oci, potro{en
materijal, osnova~ki kapital i operativni tro{oci.
Po zavr{uvaweto na prvite tri godini se o~ekuva inkubatorot
ve}e da bide finansiski nezvisen, {to zna~i da ostvaruva profit, samostojno da gi pokriva tro{ocite od svoeto rabotewe i da obezbeduva investicii koi }e ovozmoàt negov iden opstanok. Sopstveniot profit }e go
ostvaruva preku davawe konsultantski uslugi kako na negovite ~lenovi
taka i na nadvore{nite sorabotnici, preku upravuvawe so pretprijatijata vo i nadvor od inkubatorot, so davawe direktni uslugi na
u~esnicite, preku presmetuvawe na kamata na kreditite koi se davaat
kako osnova~ki kapital, od dopolnitelni izvori na prihod koi }e se ostvaruvaat so razvoj na mali biznisi vo novi ekonomski sektori. Ako inkubatorot ne uspee da se osamostoi, vo opasnost }e se dovedat negoviot
opstanok i poddr{kata koja ja ima od osnova~ite na malite pretprijatija.
238
Seto ova podrazbira postoewe na visok stepen na odgovornost na
menaxerskiot tim, no i na site vraboteni, koherentna sorabotka kako
me|usebna taka i so nadvore{nite ~lenovi, so {to }e se obezbedi donesuvawe na pravilni i izdràni odluki. Mnogu bitna pretpostavka za uspeh na inkubatorot e negovata otvorenost za sorabotka i so lokalnite
vlasti, soodvetnite ministerstva, zavodite za vrabotuvawe, kako i so
site zainteresirani pretprijatija i pretpriema~i.
*
*
239
*
Iskra Stan~eva, pomlad asistent
REGIONALNA KOMORA SKOPJE ASOCIJACIJA ZA POTTIKNUVAWE NA
RAZVOJOT NA MALITE I NA SREDNITE
PRETPRIJATIJA
Strukturata na stopanstvoto na Republika Makedonija vo izminatiot period postojano se menuva{e i se prisposobuva{e na novonastanatite op{tetveno-ekonomski i politi~ki uslovi, so sé pogolemo
zacvrstuvawe na sektorot malo stopanstvo. Vo site izminati godini na
samostojnost na Republika Makedonija praveni se najrazli~ni napori za
jaknewe na sektorot na maloto stopanstvo preku obezbeduvawe na nematerijalna pomo{ i finansiska poddr{ka vo delovnoto rabotewe na stopanskite subjekti. Jakneweto na razvojot na maloto stopanstvo treba da
pretstavuva traen proces.
Poddr{kata na razvojot na malite i na srednite pretprijatija
(MSP) nesomneno mora da bide institucionalizirana, kontinuirana i
pod postojani, odnapred poznati uslovi, koi pretpriema~ite moàt da gi
o~ekuvaat. Vakvata poddr{ka e multidimenzionalna i se odnesuva na:
obezbeduvawe na finansiska pomo{; konsultantska pomo{ za razni
pravni i ekonomski aspekti vo raboteweto; ekspertska pomo{ za
re{avawe na delovnite problemi; permanentno obrazovanie i obuki;
neophodni delovni informacii i povrzuvawe i nastap na stranski
pazari. Na vakov na~in, preku formirawe na zaokruèna mreà od aktivnosti se dava celosna poddr{ka na malostopanstvenicite vo nadminuvaweto na site problemi so koi tie se soo~uvaat.
Vo Republika Makedonija institucionalnata i drugite vidovi
poddr{ki na MSP se dosta skromni. Ve}e nekolku godini dejstvuvaat
240
Iskra Stan~eva
pove}e raznovidni institucii koi go pomagaat razvojot na malite i na
srednite pretprijatija. Vo ovoj kontekst na institucionalni pretpostavki
spa|a i inicijativata na Regionalnata komora Skopje.
Regionalnata komora Skopje e asocijacija na ekonomski subjekti
koi se registrirani na podra~jeto na grad Skopje. Ekonomskite subjekti se
grupirani po granki vo 5 sektori i toa: zemjodelstvo, industrija, trgovija
i soobra}aj, grade`ni{tvo i finansiski i drugi uslugi. Kako dopolnitelni sektori se: pravniot sektor i Delovno-informativniot centar
za MSP i du}ani preku koj moàt da se dobijat najrazli~en tip na biznis
informacii.
Osnovnite aktivnosti na Regionalnata komora Skopje 54 se odnesuvaat na podobruvawe na rezultatite na raboteweto na ~lenkite na Komorata preku:
- Davawe na stru~na pomo{ na ~lenkite;
- Razvoj i primena na komorskiot informativen sistem na nivo na
zemjata;
- Pomo{ vo realizacijata na saemi, izlo`bi, prezentacii i drugi
promotivni aktivnosti na ~lenkite;
- Realizacija na stopanska sorabotka so stranstvo;
- Utvrduvawe i neguvawe na dobrite delovni obi~ai i delovnata
etika;
- Davawe na konsultantski uslugi za pottiknuvawe na pretpriemni~kata inicijativa posebno na sredni i mali pretprijatija;
- Zastapuvawe na interesite na ~lenkite pred dràvnite organi
preku komorskiot sistem na nivo na Republika Makedonija.
Informacijata vo pravo vreme i na pravo mesto moè da go izdigne biznisot do najvisoko nivo. Delovno-informativniot centar na
Regionalnata komora Skopje nudi informacii koi se neophodni, a izgledaat tolku nedosti`ni. Vo noviot brzo dviè~ki svet informacijata od
v~era e ve}e istorija, a taa nudi informacii za utre. Informativniot
sistem e celosno kompjuteriziran i pretstavuva del od komorskiot informativen sistem na Stopanskata komora na Makedonija. Na ~lenkite i
po{iroko na raspolagawe im se:
- Informacii za doma{ni i stranski firmi;
- Informacii za doma{na i stranska pravna regulativa;
- Informacii za mo`nostite za realizirawe na delovna
sorabotka so stranski partneri.
54
http://www.regkom.org.mk/
241
Delovno-informativniot centar za mali, sredni pretprijatija i
du}ani, kako del od komorskiot informativen centar, raboti na poleto
na informaciite, sovetite, kontaktite i seminarite za malite i sredni
firmi.
Centarot ima razvieni kontakti so doma{nite banki i drugite
stranski institucii koi obezbeduvaat finansiski sredstva za malite i
srednite pretprijatija. Na vakov na~in stopanskite subjekti uspevaat da
gi obezbedat neophodnite finansiski sredstva do koi na poinakov na~in
moèbi e pote{ko da dojdat. Konsultanskite uslugi koi gi nudi gi ostvaruva preku vrabotenite kako i preku upatuvawe na klientot na relevanten
konsultant-firma. Isto taka, Komorata organizira obuka za malite i
srednite pretprijatija preku seminari, rabotilnici so pomo{ na
doma{ni i stranski konsultanti. Taa im pomaga na makedonskite firmi
vo ostvaruvaweto na nivnite kontakti so stranski partneri i vo realizirawe na kontaktite so dobavuva~ite na oprema. Pokraj drugoto, Regionalnata komora obezbeduva informacii za doma{nata i stranskata
ponuda i pobaruva~ka; gi identifikuva programite od doma{ni i stranski organizacii koi se realizirani ili }e se realiziraat vo zemjata; a
obezbeduva i visoko kvalitetna tehni~ka poddr{ka od stranstvo.
Regionalnata komora Skopje e edna od spektarot na instituciiministerstva, komori, agencii, direkcii, fondovi, centri, bankarski i
finansiski institucii, kako i konsultantski firmi i biroa koi preku
zaokruèna mreà na aktivnosti uspevaat da im izlezat vo presret na
malostopanstvenicite pri nadminuvawe na site problemi so koi tie se
soo~uvaat. Site gorenavedeni uslugi i informacii za firmi, standardi
i zakoni za zemjite od Evropskata unija centarot gi nudi preku svoite
razvieni kontakti so mnogubrojni institucii vo i nadvor od Republikata,
kako Relej centarot na Evropskiot informativen centar-Bradford, Anglija.
*
*
242
*
Elizabeta Mi{eva
Elizabeta Mi{eva, pomlad asistent
ZDRU@ENIE NA MAKEDONSKITE
PROIZVODITELI NA
MESNI I NA MLE^NI PROIZVODI
Promenite vo ekonomskiot i vo politi~kiot sistem, kako {to se
privatizacijata na pretprijatijata, otvoraweto na novi pretprijatija i
razvoj na pretpriemni{tvoto, orientacijata kon pazarno stopanisuvawe,
nametnaa nov na~in na ìvot.
Me|utoa, privatizacijata i prestruktuiraweto, pokraj pozitivni
efekti, donesoa i bran na problemi i negativnosti. Brojot na pretprijatijata rapidno porasna, a vkupnata vrabotenost se namali. Toa e rezultat na postoewe na golem broj privatni mali firmi, koi se osnovaat od
edno lice i nemaat drugi vraboteni, t.n. ~ovek-firma.
Liberalizacijata na uvozot i nepo~ituvaweto na zakonskite
propisi i pravila pri izvozot, a posebno pri uvozot, ovozmoìja procut
na sivata ekonomija vo Republika Makedonija. Kako rezultat na toa, na
makedonskiot pazar se prodava stoka od nepoznato poteklo, so lo{ i neproveren kvalitet. Za da ja povratat doverbata na potro{uva~ite, da im
pomognat nim kako na potro{uva~i i na samite sebe kako proizvoditeli,
makedonskite proizvoditeli sé pove}e se zdruùvaat.
So Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina se garantirani pravata na zdruùvawe na gra|anite. ^len 20 stav 1 od Ustavot na
Republika Makedonija glasi: "na gra|anite im se garantira slobodnoto
zdruùvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa".
"Zdruènieto na privatnite proizvoditeli na mesni i mle~ni
proizvodi" vo Makedonija e edno od najgolemite zdruènija vo prehranbenata industrija vo Republika Makedonija. Ova Zdruènie obedinuva
prerabotuva~i od mesnata i mle~nata industrija koi se razlikuvaat po
243
obemot na proizvodstvoto, vklu~uvaj}i mali semejni biznisi, sé do najgolemite proizvoditeli od dvete industrii (mesnata i mle~nata) vo Republika Makedonija.
Osnovano e vo dekemvri 1998 godina i ima 93 ~lenovi. Zdruènieto e formirano so cel da obezbedi poddr{ka na svoite ~lenovi za razvivawe na konkurentnosta na makedonskata mesna i mle~na industrija,
preku kontinuirano pretstavuvawe na zaedni~kite interesi na ~lenovite
na Zdruènieto pred relevantnite institucii, da gi poddrì naporite
za unapreduvawe na ekonomskite uslovi za razvoj na dvete industrii.
Svoite celi Zdruènieto gi ostvaruva preku grupi na aktivnosti:55
1. Mesnite i mle~nite proizvodi se edni od naj~esto kupuvanite i
so~inuvaat 84% od sekojdnevnata ishrana. Zatoa tie treba da bidat
provereni, vkusni, sveì i kvalitetni. Istraùvaweto {to bilo sprovedeno od strana na Zdruènieto pokaàlo deka potro{uva~ite gi preferiraat doma{nite proizvodi dokolku tie se so potvrden i postojan
kvalitet. Vrz osnova na ovie istraùvawa, Zdruènieto na privatnite
proizvoditeli na mesni i mle~ni proizvodi vo Makedonija so tehni~ka,
konsultantska i finansiska poddr{ka od Proektot za agrobiznis marketing vo Makedonija, implementiran od Land O’Lakes, Inc. i sponzoriran od
Agencijata za me|unaroden razvoj na SAD (USAID), ja sozdade i 4 godini
uspe{no ja primenuva Programata za "Znak na kvalitet".
Osnovna cel na Programata e unapreduvawe na doma{nata mesna
i mle~na industrija preku:
- podobruvawe na realniot i na perceptivniot kvalitet na
doma{nite mesni i mle~ni proizvodi;
- gradewe na svest i doverba vo kvalitetot pome|u potro{uva~ite;
- zgolemuvawe na pobaruva~kata i proda`bata na proizvodite vo
odnos na konkurencijata (uvoznite proizvodi od istata kategorija).
"Znakot za kvalitet" e registrirana i za{titena trgovska marka.
Toj pretstavuva sertifikat (unificiran i prepoznatliv znak) koj se dodeluva isklu~ivo na doma{ni mesni i mle~ni proizvodi so proveren i
postojan kvalitet. Znakot za kvalitet go nosat 154 doma{ni mesni i
mle~ni proizvodi.
Procedurata za dodeluvawe na "Znakot za kvalitet" se sostoi od
nekolku fazi:
55
zakvalitet.org.mk
244
Elizabeta Mi{eva
Prva faza - Proizvoditelot na mesni/mle~ni proizvodi stanuva
~len na Zdruènieto;
Vtora faza - Dostavuvawe na barawe od proizvoditelot, so lista na
potencijalni proizvodi za dobivawe na Znakot za kvalitet;
Treta faza - Definirawe na standardna proizvodstvena procedura za sekoj predloèn proizvod za dobivawe na Znakot za kvalitet;
êtvrta faza - Fizi~ka inspekcija na proizvodstveniot kapacitet (objekt, vraboteni, surovini, prerabotka, pakuvawe, distribucija);
Petta faza - Laboratoriski testirawa na hemiskite i na mikrobiolo{kite parametri na surovinite i na potencijalnite proizvodi za
dobivawe na Znakot za kvalitet vo laboratorijata na Zdruènieto;
[esta faza - Ispituvawe na potencijalnite proizvodi na Veterinarniot institut-Skopje, so cel da se utvrdi deka istite se vo soglasnost so makedonskite pravilnici, definirani so zakon;
Sedma faza - Organolepti~ko ispituvawe na proizvodite od
nezavisen tip za sertifikacija, pri {to se ocenuvaat slednive parametri: izgled, miris, boja, konzistencija, tekstura, vkus;
Osma faza - Dokolku gorespomenatite ispituvawa i analizi
dadat pozitivni rezultati, timot za sertifikacija dostavuva do
Zdruènieto preporaka za sertifikacija na proizvodite so Znak za
kvalitet;
Devetta faza - Upravniot odbor na Zdruènieto gi verifikuva
proizvodite so Znak za kvalitet.
2. Edukacija na ~lenovite na Zdruènieto za tehnolo{kite proceduri i regulativi, kako i za razvoj na nivnite biznisi, menaxment sistemi i tehniki i marketin{ka orientacija vo raboteweto.
3. Obezbeduvawe na informacii za aktuelnite novosti i postignuvawa vo oblasta na mesnata i mle~nata industrija kako vo
me|unarodnata taka i vo doma{nata ponuda na oprema za proizvodstvo,
surovini i aditivi i sli~no.
4. Kontakti i sorabotka so soodvetnite institucii i organizacii
vo zemjata i vo regionot, vklu~uvaj}i gi Institutot za meso od Belgrad, SR
Jugoslavija, Godi{na regionalna konferencija za mlekarstvo vo Sofija,
Bugarija i drugi me|unarodni saemi.
5. Izdavawe na spisanieto "Mleko i meso i nivnite proizvodi"
kako prvo specijalizirano spisanie od oblasta na tehnologijata na pro-
245
izvodstvo na mle~ni i mesni proizvodi vo Makedonija. Preku ova
spisanie Zdruènieto gi informira svoite ~lenovi za prezemenite aktivnosti i obezbeduva na~in na komunikacija so relevantnite institucii
vo dràvata, vklu~uvaj}i gi vladinite institucii od oblasta na zemjodelstvoto, Tehnolo{kiot fakultet i Zemjodelskiot fakultet pri Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" i drugi.
Funkcioniraweto na Zdruènieto na privatni proizvoditeli na
mesni i mle~ni proizvodi i primenata na programata Znak za kvalitet
pokaùva zna~itelni rezultati. Toa moè da se vidi od slednoto:
- Zdruènieto so svoite 93 ~lenovi, koi pretstavuvaat okolu 80%
od vkupnite proizvodstveni kapaciteti na ovie industrii vo
Makedonija, e najgolema asocijacija na prehranbenata industrija
vo Republikata;
- 154 proizvodi na 25 razli~ni proizvoditeli na mesni i mle~ni
proizvodi se sertificirani so Znakot za kvalitet;
- Zna~itelno se zgolemeni proizvodstvoto i plasmanot na proizvodite so Znak za kvalitet, a toa zgolemuvawe dostignuva nad
50% na godi{no nivo;
- Spored izvr{enite analizi, 85% od potro{uva~ite go prepoznavaat Znakot za kvalitet i tie proizvodi se del od sekojdnevnata ishrana;
- Zdruènieto e nagradeno od Ministerstvoto za trgovija na Republika Makedonija vo 1999 godina so "Zlatno sonce na godinata"
- za najdobra promotivna kampawa;
- Vo 2000 godina od Ministerstvoto za ekonomija na Republika
Makedonija dobiva nagrada "Zlatno sonce na godinata" za najdobra promotivna kampawa.
Sepak, najvidliv rezultat postignat od strana na ova Zdruènie
e faktot deka potro{uva~ite go izbiraat kvalitetot na mesnite i na
mle~nite proizvodi.
*
*
246
*
Elizabeta Mi{eva
REZIME
Zadrugarstvoto vo Republika Makedonija relativno malku e razvieno. Donesuvaweto na Zakonot za trgovskite dru{tva i na nekoi drugi
sistemski zakoni, kako i nepodelenata svrtenost kon za~lenuvaweto vo
EU, a zaradi jakneweto na ekonomskata mo} na zemjata, nalagaat poseriozen pristap kon zdruùvaweto. Zatoa e potrebno so poseben zakon za
zadrugite da se definira zadrugata, da se opredeli na~inot na organiziraweto na nejzinata dejnost, osnovaweto, upravuvaweto, raspredelbata na dobivkata, finansiraweto, kontrolata, sopstveni~kite odnosi i
sli~no. Definicijata na zadrugata treba da ima {iroko zna~ewe, no,
sepak, treba da e dovolno jasna za da ja razbere prose~niot gra|anin. Najprifatliva definicija bi bila: "Zadrugata e dobrovolna organizacija
na ~lenovite-zadrugarite koi imaat ednakvo pravo na glas, pri {to pogodnostite se koristat vo soglasnost so iskoristenosta na zadrugata".
Od prethodno iznesenoto moè da se zaklu~i deka zadrugite
treba:
Da stanat faktor za aktivirawe i razvoj na raspolo`livite resursi vo zemjata;
Da pretstavuvaat asocijacii preku koi naselenieto }e gi zgolemi prihodite ili }e gi namali rashodite;
Zadrugarite da stanat subjekti vo odlu~uvaweto i raspredelbata na rezultatite od raboteweto;
So cel organizacionite sistemi (zadrugite) da bidat uspe{ni
vo ekonomijata, treba da se povrzat vo nacionalna zadru`na
asocijacija. Nacionalnata asocijacija vsu{nost }e ja prou~uva i
koordinira rabotata na zadrugite, a pred vlasta }e gi zastapuva
interesite na zadrugarite. Ovaa asocijacija moè da podnesuva
zakonski predlozi, da dava svoi zabele{ki i sugestii na zakonskite propisi i ocenka za rabotata na resornite dràvni organi i sl.
Bez pretenzija deka site problemi od ekonomska i od socijalna
priroda moàt da se re{at odedna{ i brzo, smetame deka zadru`nata
ideja treba da bide reafirmirana vo site dejnosti, a pred sé vo onie
kade zadrugite se eliminirani. Spored prioritetite na listata, aktivnostite na idnite zadrugi treba da bidat vo:
Vrabotuvawe na odredeni kategorii na rabotna sila;
Obezbeduvawe na poevtina i pokvalitetna hrana za naselenieto;
247
-
Obezbeduvawe na krediti za siroma{nite sloevi koi }e ja
zamenat institucijata socijalna pomo{ na siroma{nite;
Snabduvawe so stoka od {iroka potro{uva~ka i so pristojni
ceni;
Dostapnost za pristojno domuvawe na semejstva so niski prihodi;
Pristoen razvoj na nedovolno razvienite podra~ja i vospostavuvawe komunikacija so urbanite sredini;
Obrazovanie i informirawe na naselenieto so mo`nost zadrugata da gi re{ava ìvotnite problemi itn.
Od dosega{noto iskustvo i sogleduvawa proizleguva deka zadruga se
formira za slednite celi:
Ostvaruvawe na proizvodstveni i uslu`ni aktivnosti i vrabotuvawe;
Podobruvawe na uslovite za ìvot i rabota na zadrugarite;
Zgolemuvawe na prihodite;
Zgolemuvawe na mo`nostite za pro{iruvawe na pazarot i obezbeduvawe na pristap na pazarot;
Sozdavawe na mo`nosti za dobivawe na proizvodi i uslugi koi se
nedostapni na drug na~in;
Sozdavawe na uslovi za podobruvawe na kvalitetot na stokite i
uslugite;
Namaluvawe na cenite na proizvodite i uslugite i dr.
Vrz osnova na iznesenite celi, moè da se zaklu~i deka osnovna
pri~ina za formiraweto i razvojot na zadrugite e zgolemuvaweto na
prihodite i na ìvotniot standard na zadrugarite. Dobivkata e glavnata
ni{ka koja treba da go vrzuva zadrugarot. Parite od dejnosta na zadrugata
ne odat vo treti race tuku vo racete na zadrugarite.
Spored toa, osnovna cel na zadrugata e da im sluì na potrebite
na zadrugarite, a toa nalaga postojan dijalog me|u upravata i ~lenstvoto
i postojani promeni i prilagoduvawa vo raboteweto na zadrugata. Ovaa
cel ne dozvoluva zadrugata da raboti na svoja raka i da stane organizacija vo svojstvo na ostvaruvawe na li~nite ambicii na upravata. Isto
taka, i zadrugarite treba da razberat deka celta na zadovoluvawe na
nivnite potrebi ne smee da se kosi so javniot interes.
Prethodnoto nalaga zadrugata da pretstavuva organizacija koja }e
gi ima site atributi na edinstvena dejnost i da dejstvuva vrz primena i
unapreduvawe na zadru`nite principi, a toa se:
248
Elizabeta Mi{eva
-
Potpolna otvorenost, dobrovolen vlez i sloboden izlez od zadrugata bez ograni~uvawe i diskriminacija vrz socijalna,
politi~ka, rasna i religiozna osnova;
Demokratsko upravuvawe, zadrugarite imaat isti glasa~ki i
upravuva~ki prava bez ogled na kapitalot na zadrugarot koj se
koristi za rabota (eden ~len - eden glas);
Raspredelba na rezultatite od raboteweto spored u~estvoto vo
nivnoto sozdavawe. Ovoj princip ovozmoùva rezultatite od
raboteweto na zadrugata da im pripadnat isklu~ivo na zadrugarite, a so toa tie se zainteresirani da bidat {to podobri;
Ograni~eno vra}awe na akcionerskiot kapital na zadrugarite,
dokolku se koristi pri raboteweto;
Zadru`no obrazovanie;
Zadruèna sorabotka i povrzuvawe na lokalno, nacionalno i
me|unarodno nivo.
Zdruùvaweto vo maloto stopanstvo vo golema mera moè da
pridonese za pobrzo re{avawe na problemite vo vrabotenosta, vo prestruktuiraweto na proizvodstvoto i vo promenata na stopanskata struktura i vo zgolemuvaweto na konkurentskata sposobnost na stopanstvoto vo
celina. Formite na organizirawe i zdruùvawe na maloto stopanstvo se
mnogubrojni i mnogu efikasni za afirmacija na pretpriemni~kite idei
na poedincite.
Formite na organiziranost na maloto stopanstvo se usloveni od
pove}e faktori, a, pred sé, od nivoto na stopanskiot razvoj, od razvojot
na pretpriemni{tvoto, od politikata na poddr{ka na privatniot sektor,
od prifa}aweto na tehnolo{kite promeni itn. Semejnoto stopanisuvawe,
odnosno familijarniot biznis e mnogu poznata i ednostavna forma na
zdruùvawe vo maloto stopanstvo koja e prisutna vo zemjite na Evropa, a
osobeno vo mediteranskite zemji. Zdruùvaweto na malostopanstvenicite vrz profesionalna osnova vo razni zdruènija, komori, asocijacii
itn., isto taka, e od va`nost za uspe{en razvoj na maloto stopanstvo. Preku lobirawa i zaedni~ki barawa moè da se izdejstvuvaat razni povolnosti od dràvnite organi vo interes na razvojot.
Zaedni~koto partnerstvo, odnosno zdruùvaweto pome|u
malostopanstvenicite ima za cel zgolemuvawe na vrednosta na komparativnite prednosti na pretprijatijata i na nivnite zaedni~ki efekti
korisni za site partneri. Strategiskite partnerstva obezbeduvaat polesen pristap do najnovite tehnologii, obezbeduvaat internacionalizacija, iznao|awe na novi pazari, investitori, namaluvawe na
249
politi~kiot i na finansiskiot rizik itn. Kako zna~ajni formi na strategisko partnerstvo koi vo svetot se razvivaat i se poddrùvaat i koi ednovremeno ozna~uvaat i sredstvo za finansirawe na maloto stopanstvo
se: licencite; fran{izing dogovorite; zaedni~kite vloùvawa; stranskite direktni investicii i dr.
Kooperantskite dogovori me|u golemite i malite pretprijatija se
forma na zdruùvawe koja go pottiknuva razvojot na stopanstvoto i
vrabotenosta. Maloto stopanstvo moè da bide vaèn segment na ostanatoto “golemo” stopanstvo preku vospostavuvawe na kooperantski dogovori
za sorabotka. Povrzuvaweto na malite i golemite stopanski subjekti
preku kooperantski dogovori e va`no i za makedonskoto stopanstvo. Takvite odnosi na sorabotka treba da se poddrùvaat vo interes na zagolemuvawe na konkurentnosta i na proizvodstvoto.
Prisutnata nedoverba kon doma{nite banki i {tedilnici i potrebata od itno zabrzuvawe na investicionata aktivnost nalagaat primena na novi metodi vo aktiviraweto na za{tedite na naselenieto,
osobeno na tezavriranite konvertibilni valuti. Za toa povolni uslovi
nudi maloto stopanstvo kade {to se potrebni relativno mali vloùvawa
za nabavka na potrebnata oprema. Vo razvivaweto na investicionite
aktivnosti na naselenieto osobeno se korisni stranskite iskustva,
osobeno vo oblasta na zdruùvaweto. Nivnoto zna~ewe najpove}e doa|a
do izraz vo obezbeduvaweto na sigurnost na vloùvaweto i visokiot
procent na povrat na koristenite krediti. Za zgolemuvawe na investiciite i aktiviraweto na za{tedite na naselenieto potrebno e da se razviva i orta~kiot nastap so cel da se izvr{i koncentracija na za{tedite
za da se formira kapital za investirawe. Me|usebnoto pozajmuvawe na
pari, isto taka, e vo funkcija na koncentracijata na sredstvata i na zgolemuvaweto na investicionata potro{uva~ka vo oblasta na malite i
srednite pretprijatija.
*
*
250
*
ZDRU@ENIE ZA ODR@LIV RAZVOJ - SKOPJE
IV NAUÊN SOBIR
PERSPEKTIVITE NA STOPANSKIOT
RAZVOJ NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA
251
REFERATI:
Zdruènie za odr`liv razvoj - Skopje
RAZVOJOT NA MAKEDONSKOTO STOPANSTVO
SO POSEBEN OSVRT NA INDUSTRIJATA
1.Nekoi aspekti pri opredeluvaweto na
perspektivite na razvojot
Predviduvaweto na idnite perspektivi na razvojot na stopanstvoto, so ogled na dinami~niot karakter, e mo{ne sloèna rabota i
bara kompleksen priod. Vakviot priod e neophoden poradi toa {to ne se
znae odnapred {to moè da donese idninata vo domenot na tehni~kotehnol{kiot razvoj i pojavata na novi tehnologii, novi sektori na proizvodstvo i novi proizvodi, od edna strana, i novi kriteriumi i barawa na
doma{niot i stranskite pazari, od druga strana. Ako kon ova se pridodade faktot deka pojdovna baza na idniot razvoj pretstavuva sega{nosta
so site nejzini performansi, sloènosta na ova pra{awe e o~igledna.
Ottamu, mo{ne te{ko e da se kaè koi stopanski dejnosti, a vo niv koi
granki, proizvodi i uslugi, imaat perspektiva vo naredniot srednoro~en
ili dolgoro~en period. Poradi toa, koga se govori za perspektivite na
stopanskiot razvoj na nivo na stopanstvo i stopanski dejnosti, nau~nostru~nite soznanija ukaùvaat, a praksata potvrduva, deka moè da se
govori za globalni predviduvawa i nasoki, dodeka poanaliti~kite predviduvawa treba da pretstavuvaat sostaven del na razvojnoproizvodstvenite programi na stopanskite subjekti.
Vo na{i uslovi, sloènosta pri opredeluvaweto na perspektivite na stopanskiot razvoj e u{te pogolema, bidej}i kako rezultat na
niskoto nivo na razvienost na stopanstvoto pobrojni se ograni~uva~kite
faktori na razvojot. No i vo vakvi uslovi makedonskoto stopanstvo treba
252
da se soo~i so uslovite i barawata koi gi nametnuvaat sovremenite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, standardite vo sferata na proizvodstvoto i izostrenata konkurencija na doma{niot i stranskite pazari.
Zna~i stanuva zbor za prisutni te{kotii ne samo od aspekt na stopanskiot tuku i od aspekt na vkupniot op{testveno-ekonomski razvoj na zemjata. Pri ova da istakneme deka pri formiraweto na bruto doma{niot
proizvod vo zemjata po institucionalni sektori, vo poslednite godini za
koi se raspolaga so oficijalni podatoci, nefinansiskite pretprijatija
u~estvuvaat so: 49,6 % (1997), 50,5 % (1998) i 49,7 % vo 1999 godina.56Ottamu, pra{aweto za razvojot na stopanstvoto zasluùva posebno vnimanie koga stanuva zbor za mo`nostite i perspektivite na vkupniot razvoj
na Republika Makedonija.
Nedovolnoto nivo na razvienost i nepovolnata proizvodstvena
struktura (za ovie pra{awa dosta e pi{uvano i vodeni se nau~no stru~ni raspravi na pove}e nau~ni sobiri, simpoziumi i po drugi povodi), kako i niskata reproduktivna i akumulativna sposobnost na makedonskoto stopanstvo, odnosno nepovolnite stopanski dvièwa na nivo na
stopanstvo i osobeno vo onie stopanski sektori koi treba da pretstavuvaat perspektiva na idniot razvoj, vo pove}eto godini od tranzicioniot
period imaat limitira~ko vlijanie vo procesot na razvojot na stopanstvoto vo Republika Makedonija. Vo uslovi na ostvaruvawe na
procesot na sopstveni~ko prestruktuirawe na stopanstvoto, interesot za
opredeluvaweto na perspektivite na stopanskiot razvoj i za efikasno
stopanisuvawe so raspolo`livite faktori na proizvodstvoto se razvodnuvaa me|u sopstvenicite na kapitalot, taka {to aktivnostite prete`no
bea naso~eni kon ostvaruvawe na procesot na privatizacija. Kako rezultat na ova, o~ekuvanoto poodgovorno i poefikasno stopanisuvawe, aktivirawe na doma{niot i privlekuvawe na stranski kapital, vospostavuvawe na fleksibilen privaten sektor, osovremenuvawe na procesot na
upravuvawe, tehni~ko-tehnolo{koto inovirawe na raspolo`livite proizvodstveni kapaciteti, pro{iruvawe i inovirawe na proizvodstvenite
programi soglasno barawata na pazarot, osvojuvawe na novi pazari i
celosno i racionalno iskoristuvawe na raspolo`livite razvojni resursi, necelosno se ostvarija vo tranzicioniot period. Seto ova ima
56
Sektorot nefinansiski pretprijatija (S.11) go so~inuvaat site institucionalni edinici koi postojat kako nezavisni pravni lica koi se
pazarni proizvoditeli i ~ija osnovna dejnost e proizvodstvo na stoki i nefinansiski uslugi nameneti za pazar. Dràven zavod za statistika, S.G./2oo1
str.208,a za u~estvoto vo formiraweto na B.D.P. str 335.
253
ograni~uva~ko vlijanie vrz ostvaruvaweto podinami~en stopanski i vkupen op{testveno-ekonomski razvoj na zemjata.
Imaj}i ja predvid sostojbata vo koja se nao|a makedonskoto stopanstvo i postojnite limitira~ki faktori, opredeluvaweto na perspektivite vo natamo{niot razvoj treba da se potpira vrz programski priod.
Pri izrabotkata na razvojnite programi posebno vnimanie treba da se
posveti, odnosno treba da bidat zemeni predvid pove}e ~initeli. Me|u
pozna~ajnite pojdovni osnovi pri nivnata izrabotka se vbrojuvaat:
- sopstveni~kata struktura na stopanstvoto i goleminata na
o~ekuvaniot profit {to treba da go ostvarat sopstvenicite na
kapitalot vo idniot razvoj;
- nivoto na razvienost na stopanstvoto i negovata proizvodstvena
struktura;
- tehni~ko-tehnolo{kite performansi na proizvodstvoto i
mo`nostite za primena na sovremenite dostignuvawa vo ovaa
sfera;
- raspolo`livosta na faktorite na proizvodstvoto i nivnata
iskoristenost;
- konkurentskata sposobnost i mo`nostite za zadrùvawe na postojnite i osvojuvawe na novi pazari;
- soodvetnosta na stopanskiot sistem i negovata prilagodenost za
sozdavawe uslovi za razvoj na stopanstvoto;
- drugi pojdovni osnovi vo zavisnost od specifi~nostite na stopanskiot sektor.
Poa|aj}i od iznesenite pojdovni osnovi, perspektivite vo razvojot na makedonskoto stopanstvo treba da se baraat preku:
1. Tehni~ko-tehnolo{ko inovirawe i pro{iruvawe na proizvodstvenite programi i finalizacija na proizvodstvoto vo postojnite
proizvodstveni kapaciteti. Vo makedonskoto stopanstvo postojat zna~ajni
neiskoristeni proizvodstveni i drugi rezervi. Imeno, iskoristenosta na
raspolo`livite proizvodstveni kapaciteti vo industrijata vo poslednite godini e pomala od 50 %. Isto taka, nedovolno se iskoristeni
raspolo`livite resursi vo agrokompleksot, kako i raspolo`livite kapaciteti vo ugostitelstvoto i turizmot, grade`ni{tvoto i vo drugi stopanski sektori i granki.
2. Imaj}i ja predvid niskata akumulativna i reproduktivna sposobnost na makedonskoto stopanstvo, nemaweto dovolno sopstven kapital, visokata cena za koristewe tu| kapital, deficitarniot energetski
254
potencijal na Republika Makedonija i drugi limitira~ki faktori, perspektivite na razvojot na stopanstvoto treba da se baraat preku izgradba
na kapaciteti koi ne se kapitalo i energo intenzivni, odnosno izgradba
na mali i sredni kapaciteti od propolzivnite stopanski granki.
3. Raspolo`livata rabotna sila so nejzinite kvalitativni karakteristiki, kako najvitalen faktor na razvojot na stopanstvoto i nejzinoto
nedovolno rabotno angaìrawe, upatuvaat na potrebata od razvoj i modernizacija na trudointenzivnite granki vo industrijata, agrarot,
grade`ni{tvoto i sl.
4. Razvojot na uslu`no-servisniot sektor pretstavuva edna od
perspektivite na razvojot na makedonskoto stopanstvo. Za razvoj na ovoj
sektor ne se potrebni golemi investicii, a ovozmoùva pogolemo
rabotno angaìrawe na raspolo`livata rabotna sila.
Ova se samo nekoi razmisluvawa za mo`nite perspektivi na stopanskiot razvoj na Republika Makedonija koi moàt da se iznesat na eden
nau~en sobir. Nivnoto prifa}awe, pomestuvawe, dopolnuvawe ili izmenuvawe bara prodlabo~ena analiza vo ~ija izrabotka treba da bidat
vklu~eni pove}e istraùva~i od razli~ni struki, vo eden podolg vremenski period i vo koja treba da bidat zemeni predvid pove}e aspekti.
2.Mo`ni perspektivi vo razvojot na industrijata
Opredeluvaweto na prioritetite vo razvojot na industrijata e od
posebno zna~ewe za razvojot na vkupnoto stopanstvo na Republika Makedonija. Bidej}i, razvojot na industrijata i vo naredniot period neposredno }e vlijae vrz dinamiziraweto na razvojot na drugite stopanski
dejnosti. Zna~eweto na razvojot na ovaa stopanska dejnost proizleguva i
ottamu {to pogolemiot del od faktorite na proizvodstvoto se koncentrirani vo industrijata. Isto taka, pogolem del od proizvodstvoto na
makedonskoto stopanstvo se ostvaruva vo ovaa dejnost. Imeno, vo poslednite godini za koi se raspolaga so oficijalni statisti~ki podatoci, odnosno vo periodot 1997-2000 godina, ostvarenata bruto vrednost na proizvodstvoto po osnovni ceni vo industrijata dostignuva do 36,0 % od
bruto vrednosta na proizvodstvoto vo na{ata zemja, a ostvareniot bruto
doma{en proizvod dostignuva i do 24,4 % od vkupniot bruto doma{en
255
proizvod.57 Dodeka, pak , brojot na vrabotenite vo ovaa stopanska dejnost
iznesuva od 50,0 % (1997 godina) do 52,6 % (1999 godina) od vkupniot broj
na vraboteni vo stopanstvoto na Republika Makedonija.58 Ottamu i vo
naredniot period, eden od nositelite na stopanskiot razvoj }e bide industrijata.
Dosega{nite istraùvawa ukaùvaat deka perspektivite na razvojot na industrijata treba da se baraat preku pro{iruvawe na proizvodstvenata programa i pogolema finalizacija na proizvodstvoto,
osobeno pogolema finalizacija i zgolemuvawe na izvozno orientiranoto
proizvodstvo. Pojdovna osnova za zgolemuvawe na proizvodstvoto i negova pogolema finalizacija, soglasno barawata na doma{niot i stranskite pazari, pretstavuva tehni~ko-tehnolo{koto inovirawe i
pro{iruvawe na postojnite proizvodstveni kapaciteti i nivno soodvetno iskoristuvawe, {to ne e slu~aj vo izminatiot tranzicionen period. Revitalizacijata i modernizacijata opfa}a ne samo primena na
nova tehnika i tehnologija, tuku i primena na novi standardi, voveduvawe novi proizvodi, novi metodi na organizacija i upravuvawe so proizvodstvoto i voop{to so celokupnoto rabotewe. Ponatamu, razvojot
treba da se bara preku izgradba na mali i sredni kapaciteti od propolzivnite industriski granki, kako {to se metalo-prerabotuva~kata i hemisko-farmacevtskata industrija, proizvodstvoto na elektri~ni i drugi
aparati i drugi kapaciteti za finalni proizvodi i izvozno orientirani
proizvodstveni programi.
Vo taa smisla perspektivite vo razvojot na industrijata treba da
se baraat preku orientacija kon proizvodstvo na elektri~ni ma{ini i
uredi; proizvodstvo na elektri~ni aparati za doma}instvo i drugi elektri~ni aparati; proizvodstvo na delovi za elektronski aparati i uredi;
proizvodstvo na komunikacioni aparati i uredi; proizvodstvo na merna i
regulaciona oprema, sredstva za avtomatizacija i upravuvawe vo industrijata; proizvodstvo na ma{ini za obrabotka na metali i drugi ma{ini;
specijalizirani metalni finalni proizvodi; finalni hemiski proiz-
57
Na{i presmetuvawa vrz baza na izbornite podatoci od Dràvniot
zavod za statistika, S.G./2oo1
58
Na{i presmetuvawa vrz baza na izbvornite podatoci od
Dràvniot zavod za statistika, S.G./2oo1
256
vodi.59 Pokraj ovie, ne treba da se zaboravi i razvojot i modernizacijata
na tradicionalnite industriski granki, kako {to se tekstilnata,
hemiskata, prehranbenata, drvnata, tutunskata, i toa preku osovremenuvawe na nivnite proizvodstveni programi i preku finalizacija na proizvodstvoto. Pri ova da istakneme deka razvojot na ovie industriski
granki }e ovozmoì pogolema vrabotenost, resurs koj vo na{ata zemja e
nedovolno rabotno angaìran.
Pri izrabotkata na razvojnite programi, kako pri tehni~kotehnolo{koto inovirawe i pro{iruvawe na postojnite, isto taka i pri
izgradbata na novi proizvodstveni kapaciteti, posebno vnimanie treba
da se posveti na kapitalintenzivnosta i energointenzivnosta. Ova od
pri~ina {to Republika Makedonija ima nedostig od ovie resursi. Vtoro
pra{awe koe posebno treba da bide analizirano pri izrabotkata na razvojnite programi e konkurencijata. Pritoa, analiti~ki treba da se sogledaat konkurentskite mo`nosti, kako od aspekt na obezbeduvawe na potrebnite elementi i faktori na proizvodstvoto, isto taka i od aspekt na
konkurentskite mo`nosti za plasman na gotovite proizvodi na doma{niot
i na stranskite pazari. Analizata na ova pra{awe e od posebno zna~ewe
vo sovremenite uslovi na stopanisuvawe, koga vlijanieto na pazarnite
zakonitosti e sî pogolemo.
3. Investiciite - osnoven faktor na razvojot na stopanstvoto
Razvojot na stopanstvoto vo Republika Makedonija vo osnova e
usloven od goleminata i od strukturata na investiciite. Vo izminatiot
tranzicionen period investicionata potro{uva~ka vo na{ava zemja
be{e mo{ne mala. Taa po godini vo periodot 1992-2000 godina se
dviè{e me|u 13,4 % i 19,4 % od bruto doma{niot proizvod.60 Kako
rezultat na malata investiciona potro{uva~ka, vo oddelni stopanski
dejnosti ima{e pojava na dezinvestirawe. Ovaa pojava najizrazito se
manifestira{e vo idustrijata vo prvite godini od tranzicioniot period, koga stapkata na dezinvestirawe dostigna i do 13, 3 procentni
59
Grupa avtori, Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, MANU, Skopje 1997 str. 216.
60
Dokumentacija kon makroekonomskata politika na RM vo 2ooo god.
i na{i presmetuvawa vrz osnova na podatocite od Dràvniot zavod za statistika, SP 305, NB na RM, bilten 3/1999 god.
257
poeni.61 Za nadminuvawe na pojavata na dezinvestirawe i otvorawe na
podinami~en proces za razvoj na stopanstvoto, goleminata na investiciite treba da iznesuva nad 25% od bruto doma{niot proizvod.
Pokraj goleminata na investiciite, vrz razvojot na stopanstvoto
zna~ajno vlijanie ima i nivnata struktura. Imeno, investiraweto vo stopanskite dejnosti nema isto vlijanie vrz vkupniot razvoj na stopanstvoto,
taka {to razvojot na oddelni stopanski dejnosti, a vo niv na oddelni
granki, ima pozna~ajno vlijanie vrz vkupniot stopanski razvoj, za razlika
od drugi stopanski dejnosti.
Za dinamiziraweto na stopanskiot razvoj ne e sî isto dali investiciite }e bidat naso~eni vo razvojot na industriskata ili na trgovskata
dejnost. Sekako, naso~uvaweto na investiciite vo industrijata ima pogolemo vlijanie vrz dinamiziraweto na stopanskiot i na vkupniot ekonomski razvoj, otkolku istite koga bi bile naso~eni vo razvojot na trgovijata,
ugostitelstvoto i turizmot, grade`ni{tvoto, soobra}ajot i vrskite i sl.
Vo poslednite tri godini za koi se raspolaga so oficijalni podatoci, strukturata na vkupnite investicii po stopanski dejnosti vo Republika Makedonija bitno ne e promeneta od onaa vo prethodnite godini.
Tabela 1
Struktura na vkupnite investicii vo Republika Makedonija po
namena na vloùvawa (vkupno = 100,0%)
Stopanski dejnosti
1997g
1998 g.
1999 g.
Industrija i rudarstvo
24,5
25,4
24,6
Zemjodelstvo i ribarstvo
5,5
4,1
4,0
Grade`ni{tvo
1,9
1,6
4,4
Soobra}aj i vrski
16,0
21,5
23,7
Trgovija
7,9
4,8
4,7
Ugostitelstvo i turizam
2,0
1,6
1,5
Stanbeno-komunalna dejnost
27,8
26,3
24,6
Ostanati dejnosti
14,4
14,7
12,5
Izvor: na{i presmetuvawa vrz osnova na izvornite podatoci od Dràvniot zavod za statistika,
SG/ 1999; 2000; 2001.
61
Poop{irno vidi Grupa avtori: Nekoi aspekti od razvojot na makedonskata ekonomija vo uslovi na tranzicija, Ekonomski institut – Skopje,
1999 god. str. 44.
258
Okolu 1/4 od vkupnite investicii se odnesuvaat na razvojot na
industrijata. Ne{to pove}e od 1/5 od vkupnite investicii se naso~eni vo
dejnosta soobra}aj i vrski, odnosno ne{to pove}e od 1/4 se odnesuvaat na
razvojot na stanbenokomunalnata dejnost i na ureduvaweto na naselbi i
parkovi. Ovie tri stopanski dejnosti apsorbiraat ne{to pove}e od 70%
od vkupnite investicii vo Republika Makedonija.
Od iznesenite podatoci moè da se izvle~e zaklu~ok deka
strukturata na investiciite po stopanski dejnosti e nepovolna i ne
ovozmoùva ostvaruvawe na podinami~en stopanski razvoj. Imeno,
u~estvoto na stopanskite dejnosti koi pozna~ajno moàt da pridonesat za
dinamizirawe na stopanskiot razvoj, kako {to se industrijata, zemjodelstvoto, grade`ni{tvoto i ugostitelstvoto i turizmot, ne e na potrebnoto nivo. Za razlika od ovie stopanski dejnosti, u~estvoto na investiciite vo stanbeno-komunalnata i vo soobra}ajnata dejnost e mo{ne visoko.
Strukturata na investiciite vo osnovni sredstva po dejnosti vo privatniot sektor isto taka e nepovolna.
Tabela 2
Struktura na investiciite vo osnovni sredstva po namena vo privatniot sektor ( Vkupno = 100,0% )
Stopanski dejnosti
Industrija i rudarstvo
Zemjodelstvo
Soobra}aj i vrski
1997 g.
11,9
7,2
1998 g.
7,2
7,0
1999 g.
15,5
5,7
5,6
16,4
15,8
Trgovija
13,6
9,2
8,7
2,4
3,2
2,0
47,5
50,9
42,6
Ostanati dejnosti
11.8
6,1
9,7
Izvor: na{i presmetuvawa vrz baza na izvornite podatoci od Dràvniot
zavod za statistika, SG/ 2001.
Okolu 2/3 od investiciite vo privatniot sektor se nameneti za
razvoj na stanbeno-kominalnata, soobra}ajnata i trgovskata dejnost. Dodeka, pak, investiciite vo industrijata, vo zemjodelstvoto i vo ugostitelstvoto i turizmot, ~ij razvoj e od posebno zna~ewe, u~estvuvaat so
259
okolu 20% vo vkupnite investicii vo osnovni sredstva vo privatniot
sektor vo Republika Makedonija.
Ostvarenite investicii vo op{testveniot, zdruèniot,
me{ovitiot i dràvniot sektor, spored svojata struktura po dejnosti e
ne{to popovolna od onaa vo privatniot sektor.
Tabela 3
Struktura na ostvarenite investicii po namena vo
op{testveniot, zdruèniot, me{ovitiot i dràvniot sekor
(Vkupno = 100,0%)
Stopanski dejnosti
1997 g.
1998 g.
1999 g.
Industrija
39,9
40,9
35,0
Zemjodelstvo i ribarstvo
3,4
1,6
2,1
Grade`ni{tvo
1,5
2,5
8,6
Soobra}aj i vrski
28,7
25,9
32,8
Trgovija
1,1
1,2
0,1
1,5
0,4
0,3
4,5
5,4
3,8
Ostanati dejnosti
19,4
22,1
25,1
Izvor: na{i presmetuvawa vrz baza na izvornite podatoci od
Dràvniot zavod za statistika, SG/2001.
U~estvoto na ostvarenite investicii vo industriskata dejnost e
zgolemeno do 40,9%. Dodeka, pak, u~estvoto na investiciite vo stanbenokomunalnata dejnost e namaleno duri na 3,8% vo poslednata godina od
ispituvaniot period. Me|utoa, u~estvoto na investiciite vo dejnosta
soobra}aj i vrski e zna~itelno pogolemo od ona vo ovaa dejnost vo privatniot sektor i dostignuva do 32,8%. Visokoto u~estvo na investiciite
vo ovaa dejnost e rezultat na pogolemata intenzivnost vo izgradbata na
soobra}ajnata, osobeno patnata infrastruktura vo na{ata zemja, preku
{to se sozdavaat uslovi za intenzivirawe na stopanskiot razvoj vo eden
podolg vremenski period.
Okolu 2/3 od ostvarenite investicii vo industrijata od
op{testveniot, zdruèniot, me{ovitiot i dràvniot sektor se odnesuvaat na razvojot na elektrostopanstvoto.
260
Tabela 4
Struktura na ostvarenite investicii po namena na vloùvawe vo
industrijata od op{testveniot, zdruèniot, me{ovitiot i
dràvniot sektor ( Vkupno = 100,0% )
Idustriski granki
1997 g.
1998 g.
1999 g.
Elektrostopanstvo
Proizvodstvo na ruda
na oboeni metali
Proizvodstvo na elektri~ni
ma{ini i aparati
Prerabotka na hemiski proizvodi
Proizvodstvo na prehranbeni
proizvodi
Proizvodstvo na pijalaci
66,2
64,6
63,4
4,6
5,3
2,4
1,9
3,2
4,2
4,0
2,5
2,6
8,2
5,7
8,7
5,1
3,8
2,9
Ostanati industriski granki
10,0
14,9
15,8
Dràvniot zavod za statistika, SG/2001
Visokoto u~estvo na ostvarenite investicii vo elektrostopanstvoto vo vkupno ostvarenite investicii vo industrijata ukaùva na
naporite koi se pravat vo na{ava zemja za ublaùvawe na nedostigot od
elektri~na energija, kako za potrebite na stopanstvoto, isto taka i za
potrebite na naselenieto. Pokraj elektrostopanstvoto, pozna~ajno
u~estvo vo ostvarenite investicii imaat u{te pet industriski granki,
pomesteni vo prethodnata tabela.
Pokraj strukturata po stopanski dejnosti i granki, zna~ajno vlijanie vrz stopanskiot razvoj ima tehni~kata struktura na investiciite.
261
Tabela 5
Godina
Investicii vo osnovni sredstva po tehni~ka
struktura (Vkupno = 100,0% )
Grade`ni
Ma{ini i
objekti
oprema
Drugo
1992
64,5
31,9
3,6
1993
57,6
38,8
3,6
1994
54,1
44,0
1,5
1995
60,3
37,6
2,1
1996
57,4
34,4
3,2
1997
56,6
40,6
2,8
1998
55,4
42,8
1,8
1999
54,0
43,2
2,8
Dràvniot zavod za statistika, SG/2001.
Angaìraweto na pogolemiot del od investiciite vo izgradba na
grade`ni objekti i drugi grade`ni raboti, a pomal del za nabavka na
ma{ini i na oprema, neposredno ukaùva na nepovolnata struktura na
stopanstvoto. So vakvata tehni~ka struktura na investiciite mo{ne
te{ko moè da se ostvaruva neophodniot proces na proizvodstveno prestruktuirawe, kako edna od pojdovnite osnovi za intenzivirawe na stopanskiot razvoj vo Republika Makedonija.
Tehni~kata struktura na investiciite vo osnovni sredstva po
sektori na sopstvenost bitno ne se razlikuva.
262
Tabela 6
Investicii vo osnovni sredstva po tehni~ka struktura
(Vkupno = 100,0 %)
sektori / godini
grade`ni
ma{ini i
objekti
oprema
Drugo
1. Op{testven,zadruèn,
me{ovit i dràven sektor
1997
56,7
39,2
4,1
1998
64,1
34,0
1,9
1999
51,3
44,5
4,2
1997
72,5
25,6
1,9
1998
65,7
33,8
0,5
2. Privaten sektor
1999
56,4
42,1
1,5
Dràvniot zavod za statistika, SG/1999; 2000; 2001.
Iako so ostvaruvaweto na procesot na privatizacijata se
o~ekuva{e pogolemiot del od investiciite da bidat nameneti za nabavka
na najvitalniot del od osnovnite sredstva- ma{ini i oprema, vakvoto
o~ekuvawe ne e ostvareno. Naprotiv, vo privatniot sektor u~estvoto na
investiciite za izgradba na grade`ni objekti i drugi grade`ni raboti e
ne{to povisoko od ona vo op{testveniot, zdruèniot, me{ovitiot i
dràvniot sektor. Zna~i i vo uslovi na privatna sopstvenost na kapitalot, prodolùva nepovolnata tehni~ka struktura na investiciite vo osnovni sredstva od aspekt na sozdavawe uslovi za prestruktuirawe i zgolemuvawe na proizvodstvoto i negovo prilagoduvawe na sovremenite
barawa na doma{niot i na stranskite pazari.
Na sega{noto nivo na razvienost na makedonskoto stopanstvo, od
posebno zna~ewe e otvorawe nov investicionen ciklus preku zgolemuvawe na obemot na investiciite i iznao|awe soodvetni izvori za nivno
finansirawe. Me|utoa, vo uslovi na niska akumulativna i reproduktivna
sposobnost i nedostig na sopstveni izvori za finansirawe na investiciite, kako i sî pote{kite uslovi za koristewe na dopolnitelna doma{na
i stranska akumulacija, te{ko }e moè da se zgolemi investicionata
potro{uva~ka. Poradi toa, prednost vo razvojot }e dobijat onie stopanski
263
sektori i granki, odnosno onie proizvodstveni programi za ~ie ostvaruvawe e potreben pomal obem na investicii. Spored toa, ne moè da se
govori za razvoj na oddelni kompleksi vo industrijata, zemjodelstvoto
ili vo drugite stopanski dejnosti vo uslovi na nedostig od trajni i
sigurni izvori za finansirawe na razvojot. Pritoa, neophodno e da se
napravi razgrani~uvawe me|u onie razvojni programi za koi se potrebni
krupni investicii, za ~ie finansirawe, pokraj sopstvenata, potrebno e
da se koristi i dopolnitelna akumulacija, i onie razvojni programi za
~ija realizacija se potrebni pomali investicii, taka {to pogolemiot
del od investiciite bi se finansiral od sopstvena akumulacija. Za sekoj
proekt, odnosno investicija, analiti~ki treba da se sogledaat uslovite i
mo`nostite kako i ekonomskata opravdanost, merena spored svetski
kriteriumi, bidej}i prostorot za neuspesi i investicioni proma{uvawa
ve}e e iscrpen, osobeno vo uslovi na privatna sopstvenost na kapitalot.
Spored toa, pokraj drugite ograni~uva~ki faktori, sega{nite nepovolni
uslovi za obezbeduvawe sredstva za finansirawe na investiciite vo
golema merka gi opredeluvaat i gi limitiraat perspektivite na razvojot
na makedonskoto stopanstvo.
Za ostvaruvawe pogolema investiciona potro{uva~ka vo naredniot period, a ottamu i na pontenziven stopanski razvoj, neophodno e da
se obezbedat posoodvetni i postabilni izvori za finansirawe na razvojot. Zgolemuvaweto na efikasnosta na raboteweto na stopanskite subjekti preku celosno iskoristuvawe na raspolo`livite proizvodstveni i
drugi kapaciteti, soodvetno koristewe na amortizacijata i na obrtnite
sredstva, inovirawe na proizvodstvenite programi soglasno barawata
na doma{niot i na stranskite pazari, zgolemuvawe na konkurentskata
sposobnost i podobruvaweto na akumulativnata i na reproduktivnata
sposobnost, pretstavuvaat pojdovna osnova za zgolemuvawe na
mo`nostite za finansirawe na razvojot. Ponatamu, soodvetnoto
koristewe na finansiskite sredstva pribrani od privatizacijata, preku
nivno naso~uvawe za rekonstrukcija, tehni~ko-tehnolo{ka modernizacija
i pro{iruvawe na postojnite i izgradba na novi proizvodstveni kapaciteti, pretstavuva zna~ajna mo`nost za dinamizirawe na stopanskiot
razvoj. So privatizacijata na Telekomot i na drugi stopanski subjekti vo
izminatiot tranzicionen period se sobrani zna~ajni finansiski sredstva. I vo naredniot period se o~ekuva da se soberat zna~ajni finansiski sredstva so privatizacijata na Elektrostopanstvo i na drugi neprivatizirani pretprijatija.
264
Vo uslovi na nedostig na sopstveni izvori za finansirawe na razvojot, koristeweto na bankarski sredstva za ovaa namena
pretstavuva neophodnost. Preku usovr{uvaweto na bankarskiot sistem vo
zemjava i sozdavawe uslovi za namaluvawe na cenata na kapitalot, odnosno namaluvawe na kamatnata stapka na investicionite i na kreditite
za obrtni sredstva, moè da se o~ekuva ovoj izvor za finansirawe na
investiciite i na drugite potrebi na stopanskite subjekti da ima
pozna~ajno u~estvo. Razvojot i soodvetnoto funkcionirawe na finansiskiot pazar, sozdavaweto uslovi za aktivirawe na tezavriranite
za{tedi, emisijata na hartii od vrednost, aktivirawe na investicionite
fondovi i drugi formi i na~ini za koristewe na dopolnitelna akumulacija, isto taka pretstavuvaat mo`nosti za finansirawe na stopanskiot
razvoj vo na{ava zemja.
Sozdavaweto uslovi za koristewe na dopolnitelna akumulacija od stranstvo vo uslovi na nedostig na sopstvena akumulacija e
od posebno zna~ewe za razvojot na makedonskoto stopanstvo. Pritoa
posebno vnimanie treba da se posveti na sozdavaweto uslovi za privlekuvawe na stranski direktni investicii i zaedni~ki vloùvawa, na
koristeweto investicioni krediti od me|unarodni finansiski institucii, na donacii i sl. Vo taa smisla, treba da se istakne deka od utvrdenite sredstva na donatorskata konferencija za Republika Makedonija, eden del e namenet za rekonstrukcija i obnova na razurnatite
stopanski objekti od vojnata. Isto taka, na ovaa konferencija e vetena
dopolnitelna finansiska pomo{ za razvojni proekti.
265
REGIONALNATA POLITIKA KAKO
OSNOVA ZA STOPANSKI RAZVOJ
1. Osvrt na postoe~kite okolnosti
Se postavuva pra{aweto dali moè da se zboruva za tipi~ni
nerazvieni zaednici ili treba da se zboruva za karakteristiki koi se
vrzuvaat za poedini socijalni kategorii na naselenieto ili pokonkretno,
dali nerazvienite zaednici se siroma{ni zatoa {to ìveat vo odredeni
regioni ili zatoa {to imaat mal prihod i {to nivnata op{testvena mo}
e mala.
Korelaciona vrska me|u siroma{tijata i ìveali{teto ne
postoi. Postoi vrska me|u sredinata (mestoto na ìveewe) i socijalnite
grupi. So drugi zborovi, me|u fizi~kite osobini na regionalnata zaednica i osobinite na naselenieto nema nekoi posebni vrski, no ima pojava
nekoi socijalni kategorii na naselenieto poradi nekoi pri~ini da se
koncentriraat (segregirani) vo nekoi prostori i taka se utvrduva
tipi~nost na pojavata vo mestoto vo koe ìvee. Zatoa, siroma{nite ne se
siroma{ni zatoa {to ìveat vo nekoi sredini tuku zatoa {to imaat mali
prihodi i ne im se dostapni raznite materijalni bogatstva so koi se
karakterizira op{testveniot standard.
Pri~inite za nizok op{testven standard leàt vo nepovolnata
ekonomska sostojba i vo centralizacijata so koja Republika Makedonija
se karakterizira od 1991 godina. Nepovolnite ekonomski i socijalni
dvièwa gi namaluvaat mo`nostite na stopanstvoto i na gra|anite preku
javnite dava~ki, da u~estvuvaat vo servisiraweto i vo razvojot na infrastrukturata i na socijalnite uslugi.
Tabela 1
Struktura i karakteristiki na naselenieto spored
266
mestoto na ìveewe
Republika
Makedonija
Grad
Drugi
Skopje
gradovi
Starosna struktura (1994 godina)
Vkupno
100,0
100,0
100,0
0-19
33,2
30,2
32,2
20-30
30,8
30,5
30,3
40-59
22,8
26,7
34,5
60 i pove}e
13,0
12,6
12,0
Nepoznato
0,2
0,0
0,0
Obrazovna struktura (1994 godina)
Nepismeno nad 10 i
pove}e godini
5,4
2,9
3,6
Vkupno naselenie
15 i pove}e godini
Bez {kolska podgotovka
Nezavr{eno osnovno
Osnovno
Sredno
Vi{o i visoko
Nepoznato
Sela
100,0
36.0
30,5
18,9
14,1
0,3
8,6
100,0
100,0
100,0
100,0
6,6
3,5
4,4
10,5
18,4
9,2
14,8
27,4
33,4
32,3
8,7
0,6
25,2
46,7
15,1
0,3
30,6
38,4
11,3
0,5
41,1
17,7
2,5
0,8
Izvor: Na{i presmetuvawa, Popis na naselenieto 1994, Doma}instva,
stanovi i zemjodelski stopanstva vo Republika Makedonija, Kniga 5, Dokumenti od popisot 1994 godina, Skopje, avgust, 1997 godina.
Popovolna starosna struktura vo odnos na republi~kiot prosek
imaat gradovite, a najnepovolna imaat selskite sredini.
Specifi~nost spored naselenoto mesto e i obrazovnata struktura na naselenieto. Nad republi~kiot prosek e u~estvoto na nepismenoto naselenie vo selskite sredini i simboli~no u~estvo na lica so
vi{o i visoko obrazovanie.
Op{to zemeno, moè da se re~e deka pogolem procent na staro i
poneobrazovano naselenie ìvee na selo. Toa naselenie pove}e e
267
izloèno na posledicite od tranzicijata i ima pomala mo`nost da ja
promeni sopstvenata materijalna polo`ba i op{testveniot status.
Golemite razliki pome|u poedincite i socijalnata grupa se zgolemuvaat so neednakvite mo`nosti za steknuvawe na pravata na
koristewe na prostorot.
Golem del od naselenieto so nizok op{testven status e koncentrirano vo nedovolno razvienite podra~ja i vo ruralnite op{tini, i
dokolku osnovnite uslovi ne se promenat nivniot broj moè da se zgolemi zatoa {to lu|eto vo ovie zaednici vo mala mera gi koristat pogodnostite na zaedni~kiot op{testven standard, za koi tie pridonesuvaat so
sopstveno u~estvo, a vo op{testvoto se nedovolno integrirani.
Tabela 2: Stavovi na ispitanicite za dostapnosta na uslugite
"premala dostapnost" vo %
Vid na pretprijatie, Ramninski Ridskoustanova
sela
planinski sela
Grad
Prodavnici na
ìvotni artikli
8,86
37,40
8,59
Medicinski ustanovi
22,09
88,55
18,42
Osnovni u~ili{ta
18,21
41,22
5,87
Sredni u~ili{ta
57,61
87,02
22,57
Centar za socijalni
pra{awa
56,12
90,84
23,47
Lokalna samouprava
44,48
68,70
20,87
Sudstvo
66,57
85,50
21,96
Ustanovi od kulturata
67,46
90,08
29,88
Izvor: Proekt "Socijalna nesigurnost i socijalna ekskluzija na naselenieto vo Makedonija", Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa-Skopje
2. Mehanizmi i mo`nosti so koi bi se osposobile site lu|e da
u~estvuvaat vo procesot na kreiraweto na ekonomskata i
socijalnata politika
2.1.Pristap do obrazovanie i informacii
Obrazovanata populacija e preduslov za celosen uspeh na demokratskite institucii. Edukacijata na gra|anite igra posebna uloga vo
pottiknuvaweto na participacijata i zajaknuvaweto na slabite.
268
Poznavaweto na ekonomijata i osnovite na javnoto i privatnoto
finansirawe e potrebno zaradi podobruvawe na pretpriemni{tvoto i
nezavisnosta me|u lu|eto koi ìveat vo siroma{nite zaednici i starosno zagrozenite lu|e. U~eweto ne e samo na~in za borba protiv
nevrabotenosta i isklu~uvaweto, tuku treba da se sfati i kako na~in za
socijalna integracija na generaciite.
Za da se obezbedi pogolem pristap do obrazovanieto potrebno e:
- Zajaknuvawe na obrazovniot sistem na site nivoa (obezbeduvawe na
univerzalen pristap do osnovnoto obrazovanie i doìvotno obrazovanie).
- Sozdavawe na pristap na lu|eto vo siroma{nite zaednici do {irok
obem na informacii i mislewa po pra{aweto od op{t interes preku
mediumski i drugi sredstva.
2.2.Poddr{ka na naselenieto za promovirawe na
pogodna ekonomska i socijalna sredina
Za toa se potrebni slednite aktivnosti:
-
-
-
Soodvetno iskoristuvawe na kapacitetite na Republika Makedonija
i drugite relevantni regionalni organizacii za prevencija na
razre{uvawe na ekonomskite i socijalnite problemi i promovirawe
na razvoj i podobar ìvoten standard.
Sorabotka me|u lokalnata i dràvnata vlast vo ostvaruvaweto na
razvojot i eliminiraweto na pre~kite na razvojot. Dràvata treba da
promovira efektivna lokalna sorabotka, da gi poddrùva naporite
na zaednicite za potpolno ostvaruvawe na pravoto na razvojot preku
sproveduvawe na odredbite od Zakonot.
Zajaknuvawe na kapacitetite na lokalnata zaednica i na lokalnite
nevladini organizacii. Osobeno vo nerazvienite zaednici zaradi
nivno osposobuvawe da im se izleguva vo presret na svoite
specifi~ni odgovornosti.
2.3.Pristap do rabota i do prihodi
Vklu~uvaweto vo platena rabota i pristapot do dovolno sredstva za ìvot pretstavuva najva`na komponenta na ekonomskata i na socijalnata integracija. Vo nejzino otsustvo postoi op{testven konflikt ili
nesigurnost. Ottuka na lokalnata i na centralnatv vlast im leì odgo-
269
vornosta da obezbedat uspe{na ekonomska i socijalna participacija vo
op{testvoto za site onie koi se vo mo`nost da participiraat.
Za onie koi ne se vo mo`nost, Vladata ima odgovornost da
obezbedi sredstva za ìvot (opstanok).
Na nerazvienite zaednici pove}e treba da se gleda kako na
idni partneri otkolku kako na prima~i na pomo{. Treba da se odi na razvoj na zaednicite i da im se dade pogolema mo`nost vo planiraweto na
lokalnite programi. Programite za razvoj odredeni od strana na Vladata
ne treba da se vo prilog na interesite na onie koi raspolagaat so vlasta,
tuku na interesite na priema~ite. Odlukite vo vrska so rasporedite na
resursite i efikasnosta na programata treba da gi donesuvaat site koi
participiraat.
Nerazvienite zaednici i interesnite grupi treba da se pottiknuvaat i da se pomognat vo sozdavaweto na kapacitetite za promocija
na razvojot i vo vklu~uvaweto na lokalnoto naselenie vo procesite na
kreiraweto na razvojnata politika.
Vo pogled na razvojot na sredinite, vo ekonomskata literatura
na~elno se ukaùva na dva tipa na politika koja moè da se praktikuva.
Prviot koncept e sozdavaweto uslovi za proizvodno aktivirawe
na rabotosposobnoto naselenie vo samata sredina, i vtoriot, pottiknuvawe na migracijata kon razvienite centri so golema ekonomska ekspanzija i izgradena infrastruktura so {to postepeno bi se apsorbirala
postojnata rabotna sila. Vo vtoriot slu~aj, neophodna e takva politika
koja{to bi sozdavala pretpostavka za pogolema prostorna mobilnost na
rabotosposobniot kontingent. Izborot na prviot ili na vtoriot koncept,
ednata ili drugata politika, se interpretira vo dilemata dali treba da
se stremi kon prosperitetot na lu|eto ili kon prosperitetot na podra~jeto (E.M.Hoover, 1969).
Klasi~en odgovor na ova pra{awe be{e deka za nedovolno razvienoto podra~je najzna~ajno e negoviot rabotosposoben potencijal da bide
iskoristen za stopanski razvoj kade bilo vo zemjata, a sledstveno na toa,
deka rabotosposobnoto naselenie treba da se pomestuva vo podra~ja kade
{to ima potreba za rabotna sila. Kako glaven argument vo prilog na migracijata na rabotnata sila se istaknuva toa deka taa }e ovozmoì podobar bilans pome|u regionalnata ponuda na rabotnata sila i mo`nostite
za nivnoto vrabotuvawe, odnosno }e dade pridones vo rastovaruvaweto
na zaostanatite podra~ja, olesnuvaj}i go so toa i nivniot razvoj vo
idnina.
270
[to se odnesuva do migracijata na rabotnata sila kako neophoden
element za regionalen razvoj, nejziniot domen e ograni~en vo nekolku
pravci. Imeno, selektivna po svojot karakter, migracijata moè da ima
zna~ajni posledici na profesionalnata i na starosnata struktura na
naselenieto vo podra~jeto od koe taa migrira. Migracijata moè da ima
uspeh samo vo onie slu~ai koga vo imigracionite reoni ima ostvareno
golema vrabotenost na rabotnata sila.
Domenot na migracijata e ograni~en osobneo vo smisla {to sama
po sebe taa ne go smaluva regionalniot porast na naselenieto, nitu vlijae vrz transformacijata na proizvodnata struktura vo nedovolno razvienite podra~ja. Spored toa, migracijata pretstavuva samo eden od
pomo{nite metodi, a glavnoto teì{te e sepak vo neposrednata alokacija na stopanskite aktivnosti vo oblastite so rabotnata sila.
So drugi zborovi, potrebna e akcija na dvata fronta zatoa {to
tie dva koncepta ne samo {to ne si protivre~at eden na drug, tuku vo golem stepen se i komplementarni. Pri~inite za razmestuvawe na industriskite i na drugite aktivnosti vo nerazvienite reoni leàt vo toa {to
mnogu neagrarni objekti se lokaciski indiferentni, a teritorijalnite
razliki vo tro{ocite kaj tie industrii se relativno mali. Ovaa okolnost go olesnuva prezemaweto na takvi op{testveni merki koi rabotnata
sila i kapitalot }e gi napravat mobilni vo nivnata me|usebna proizvodna sorabotka.
Ponatamo{na dilema vo politikata na razvojot na nerazvienite
sredini pretstavuva pra{aweto okolu toa koi vidovi na investicii
treba da imaat prioritet - dali toa treba da bidat investiciite vo infrastrukturata ili neposredno proizvodnite investicii.
Pri davaweto predimstvo na investiciite, neophodno e da se
ima predvid deka so neizgradena infrastruktura apsorpcijata na investicionite kapaciteti vo nedovolno razvienite podra~ja e mala. So cel
da se obezbedi potpolno iskoristuvawe na ~ove~kiot i na materijalniot
potencijal vo nedovolno razvienite podra~ja, se smeta deka prvostepeno
zna~ewe imaat investiciite za podobruvawe na komunalnata infrastruktura, socijalnite institucii i podigaweto na kvalitetot na
~ove~kiot faktor. So investiraweto vo infrastrukturata treba da se
menuva socijalniot i ekonomskiot ambient, da se sozdadat neophodni
preduslovi za moderen razvoj na nerazvienite sredini i da se osposobat
istite za avtomatsko privlekuvawe na neposredno proizvodnite investicii.
271
Zna~eweto na infrastrukturata kako uslov za razvoj ne treba da
se osporuva osobeno ako se sfati ne samo vo smisla na materijalnata,
tuku vo socijalnata i vo ~ove~kata komponenta.
Vo ramkite na infrastrukturata posebno mesto zazema komunikacijata kako zna~aen dinamizacionen faktor. Imeno, soobra}ajnite
sredstva ja podobruvaat klimata vo industrijata i vo drugite neagrarni
dejnosti i pretstavuvaat biten faktor za socijalen i ekonomski razvoj.
Imaj}i go predvid seto ova, ekonomskata teorija so polno fakti smeta
deka infrastrukturata pretstavuva zna~aen faktor vo ekonomskiot razvoj
na nerazvienite sredini.
Me|utoa, proizvodnata struktura moè zna~itelno da se izmeni
samo ako infrastrukturata funkcionalno se povrze so porastot na
udelot na neposredno proizvodnite investicii. No, se postavuva
pra{aweto koj vid industrija najmnogu odgovara vo ovie podra~ja i koga
moè da deluva kako podvi`na sila vo promenata na ekonomskata struktura? Vo vrska so ova pra{awe, nekoi nau~nici tvrdat deka izborot na
grankata treba da bide vo soglasnost so regionalnite uslovi, odnosno vo
nedovolno razvienite podra~ja najmnogu odgovara rabotno-intenzivna
industrija. Vo toj pogled, se smeta deka tradicionalnite granki na
prerabotuva~kata industrija (prehranbena, tekstilna i dr.) moàt da
odigraat uloga na aktiven pol na razvojot.
Vo dene{ni uslovi na tehnolo{kiot progres, tradicionalnite
granki moàt da dadat zna~itelen rezultat vo nerazvienite sredini,
osobeno koga se ima predvid relativno slabata stapka na porastot na
proizvodstvoto. Me|utoa, izborot na industriskite granki ne treba da se
vr{i nezavisno od sovremenite tekovi na tehni~kiot progres i nivnoto
postojano zabrzuvawe na vremeto. Pokraj grankite koi davaat kratkoro~ni
efekti treba da se razmisluva i za onie industriski granki koi se so
dolgoro~ni proizvodni dejstvija, koi so svoite inputi i autputi go {irat
razvojot i so toa sozdavaat zna~ajna ekonomija vo regionot. Me|utoa, me|u
ovie granki moè da se najdat i takvi koi se rabotno intenzivni, a istovremeno moàt da se prilagoduvaat i na uslovite na strukturata na
rabotnata sila vo nerazvienite podra~ja.
Osnovno e, pritoa, deka nitu edna poedine~no zemena granka ne
moè sama za sebe da odigra uloga na podvièn faktor, ako ne se razviva
vo kompleks so drugi dejnosti kade {to izbranata granka go ~ini negoviot
odr`liv element.
Vo kompleksot na dejnostite treba da najde mesto i tradicionalnata industrija koja }e pridonese za raznoviden razvoj na podra~jeto i za
272
vrabotenosta na naselenieto. So dopolnitelnite dejnosti, osnovnite
stopanski aktivnosti moàt uspe{no da rabotat i da se razvivaat.
Pravilniot izbor na soodvetna stopanska granka vo regionot
pretstavuva su{tinska zada~a na dràvnata i na lokalnata politika na
razvojot. Posledicite od eventualnoto proma{uvawe se mnogu pogolemi
otkolku koga e vo pra{awe sektorskata disproporcija ili nedostatocite
vo proektiraweto na dimenziite i strukturata na pretprijatieto.
Pogre{no lociran kapacitet ne moè ednostavno da se prenese na nekoe
drugo podobro mesto, tuku mora do kraj da ostane i da funkcionira tamu
kade {to prvobitno e lociran.
3. Idni re{enija
Konceptot na regionalnata politika vo Republika Makedonija
treba da se temeli na pazarna i na razvojna politika, a ne na distributivna.
Idnite re{enija se gledaat vo:
-
-
-
-
Ekonomskiot razvoj koj bi ja zajaknal ekonomskata mo} na stopanstvoto
i na naselenieto;
Vospostavuvaweto na integracija na sektorskiot i na regionalniot
razvoj;
Razvojot na pazarot kako osnoven alokativen mehanizam vo
naso~uvaweto na resursite, odnosno pottiknuvawe na kreativnite
sili nositeli na inovacii i pretpriemni{tvo. Sepak, pazarnite
principi vo nedovolno razvienite podra~ja treba da bidat dopolneti so opredeleni merki na dràvata so koi }e se ispravat nedostatocite na pazarot;
Utvrduvaweto na perspektivnite mo`nosti na regionalno nivo
(struktura na rabotna sila, infrastruktura, pretpriemni~ki inicijativi );
Decentralizacijata, no koja{to bi morala da bide istovremeno i vo
nadle`nosta i vo finansiraweto. Za pocelosno i poefikasno
vr{ewe na funkciite, organite na lokalnata samouprava treba da
bidat ekipirani so soodveten kadar;
So posebni merki treba da se poddràt aktivnostite vo nedovolno
razvienite podra~ja so cel da se aktiviraat postojnite resursi.
Osobeno treba da se poddrùva izgradbata na komunalnata infrastruktura i na socijalnite servisi.
273
Koristena literatura:
1. E.M.Hoover, Some Old and New Issues in Regional Development vo
E.A.G Robinson, Backward Areas in Advanced Countries, Macmillan,
London,1969.
2. Strategija, politika i upravuvawe so razvojot na ruralnite sredini vo Makedonija. Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni
istraùvawa, Skopje, 1998.
3. Socijalnata ekskluzija i ~ovekovata nesigurnost vo Makedonija,
ONRP, Skopje, 2001.
274
OBRTNITE SREDSTVA KAKO FAKTOR NA
RAZVOJOT NA STOPANSKITE SUBJEKTI
Voved
Razvojot na stopanstvoto na edna zemja, pokraj drugoto, e usloven
i od pravilnoto koristewe na obrtnite sredstva i nivnata golemina i
struktura, odnosno kvalitetot na obrtnite sredstva na nivo na stopanstvo i oddelno kaj stopanskite subjekti. [iro~inata, kompleksnosta i
zna~eweto na ova pra{awe, konkretno za Republika Makedonija, posebno
se naglasuva poradi dolgoro~nata nelikvidnost na makedonskoto stopanstvo koja e prisutna vo celiot tranzicionen period. Ottamu, ne moè da
se zboruva za razvoj na makedonskoto stopanstvo bez soodvetna golemina,
povolen kvalitet, struktura i racionalno koristewe na obrtnite sredstva od strana na stopanskite subjekti, koi vlijaej}i na zgolemuvaweto na
likvidnosta, ja podobruvaat i konkurentskata sposobnost na stopanskite
subjekti na doma{niot i na stranskite pazari.
1.Golemina i struktura na obrtnite sredstva vo
stopanstvoto na Republika Makedonija
Koga se zboruva za obrtnite sredstva na nivo na pretprijatie,
treba da se napomene deka tie sekoga{ nastojuvaat da go zacrtaat najpovolniot obem i struktura na obrtni sredstva vrz osnova na idniot
o~ekuvan obem i struktura na proizvodstvoto i proda`bata, i vrz osnova
na vlijanieto na takvata struktura na obrtnite sredstva vrz finansiskiot rezultat. Moèbi i ne bi bilo tolku kompleksno ova pra{awe
dokolku pri toa ne treba da se vnimava i na pribliùvaweto na
raspolo`livite obrtni sredstva po obem i struktura do potrebnite,
275
imaj}i gi pri toa predvid i golemiot broj faktori na koi pretprijatieto
vo osnova ne moè da vlijae i da gi adaptira na sakanite celi. Iako stanuva zbor za obrtni sredstva na nivo na pretprijatie, sekako deka problemite pri tretiraweto na ova pra{awe vo praktikata imaat soodvetno
vlijanie i vrz obemot i strukturata na obrtnite sredstva vo stopanstvoto
kako celina. Vakvata konstatacija se odnesuva i na stopanstvoto na Republika Makedonija, koe vo eden podolg vremenski period nanazad se
soo~uva so problemi vo ovaa oblast, kako vo obemot taka i vo strukturata
na obrtnite sredstva. Nakratko kaàno, obemot i kvalitetot na obrtnite
sredstva spored strukturata ne zadovoluva, a ne moè da se kaè deka
takvata sostojba bitno }e se izmeni vo naredniot dogleden period.
Sekako deka ovaa sostojba ima svoi reperkusii vrz razvojot na makedonskoto stopanstvo. Vakvato mislewe bi moèlo da se potkrepi so slednata
tabela na podatoci62 za u~estvoto na oddelnite vidovi obrtni sredstva
vo vkupnite obrtni sredstva vo stopanstvoto na Republika Makedonija vo
celina.
Tabela 1
Golemina i struktura na obrtnite sredstva vo stopanstvoto na Republika
Makedonija (vo milioni denari i vo %)
Godini
Vid na obrtni
sredstva
1999
2000
1999
2000
Vkupno
248972
295559
100.00
100.00
1.Zalihi
93400
97263
37.51
32.91
2.Kratkoro~ni poba130309
163806
52.34
55.42
ruvawa
3.Kratkoro~ni fi10131
16729
4.07
5.66
nans. vloùvawa
4.Pari~ni s-va i har15132
17761
6.08
6.01
tii od vrednost
Izvor: Sopstveni presmetuvawa vrz osnova na podatocite od
Informacijata za ostvarenite finansiski rezultati vo stopanstvoto na
Republika Makedonija za soodvetnite godini, Zavod za platen promet Skopje.
62
Podatocite se odnesuvaat za onie stopanski subjekti koi podnele godi{ni
smetki do ZPP. Polovinata (50% ili 31 795) od stopanskite subjekti koi imaat
otvoreno ìro smetki vo ZPP (68 684) vo zakonskiot rok dostavile godi{ni
smetki za 1999 godina. Za 2000 godina toj procent e 45% ili 33 269 stopanski
subjekti od vkupno 74 118 stopanski pravni subjekti; Informacija za ostvarenite finansiski rezultati vo stopanstvoto na Republika Makedonija vo
1999 i 2000 godina-ZPP, Skopje.
276
Od gornata tabela moè da se zaklu~i deka kako i vo prethodniot
period taka i vo ovie dve posledovatelni godini (za koi se raspolaga so
podatoci), goleminata i strukturata na obrtnite sredstva na nivo na stopanstvo ne e bitno izmeneta i istovremeno moè da se kaè deka taa e
nepovolna.
Imeno, spored teoretskite gledi{ta, na nivo na stopanstvo
strukturata na obrtnite sredstva e povolna samo ako od vkupnite obrtni
sredstva:
1/4 ili 25% se pari~ni sredstva i hartii od vrednost;
1/2 ili 50% se zalihi;
1/4 ili 25% se pobaruvawa.63
Me|utoa, ova ne e slu~aj so obrtnite sredstva vo stopanstvoto na
Republika Makedonija. Imeno, i vo 1999 i vo 2000 godina u~estvoto na
pari~nite sredstva i na hartiite od vrednost vo vkupnite obrtni sredstva e zna~itelno pod gorenavedeniot kriterium od 25% i iznesuva 6%,
{to isklu~itelno nepovolno vlijae vrz stepenot na likvidnost. Zalihite
beleàt u~estvo od okolu 37% vo 1999 godina za vo 2000 godina nivnata
participacija da se namali na 33%. Dokolku ja zememe kako odreden
kriterium gorenavedenata struktura na obrtni sredstva, moè da se zabeleì deka u~estvoto na zalihite ne se pribliùva kon 50%, tuku se
namaluva vo ovie dve posledovatelni godini. Za razlika od niv,
zna~itelno nad normalnoto nivo od 25% e u~estvoto na pobaruvawata i
iznesuva 52% vo 1999 godina i 55% vo 2000 godina. Nezna~itelno e
u~estvoto na kratkoro~nite finansiski vloùvawa vo vkupnite obrtni
sredstva.
Od pogore prikaànata golemina i struktura na obrtni sredstva
vo stopanstvoto na Republika Makedonija se ukaùva na toa deka kvalitetot na obrtnite sredstva e nepovolen i deka prodolùva tendencijata na
nedostig na obrtni sredstva i nivna nepovolna struktura. Ova bi moèlo
da bide eden generalen zaklu~ok za celiot tranzicionen period. Imeno,
analizite koi se vr{eni za periodot pred 1999 godina pokaùvaat deka
makedonskoto stopanstvo se sudruva so nedostig na obrtni sredstva, a
strukturata e mnogu sli~na na sega{nata, odnosno vo site godini domi-
63
Branko Trajkoski, Gordana Trajkoska: "Upravuvawe so obrtnite sredstva",
Ekonomski fakultet - Prilep, 1999 godina.
277
nantno e u~estvoto na pobaruvawata ~ie namaluvawe pretstavuva poseben problem poradi dolgoro~nata nelikvidnost na makedonskoto stopanstvo.
Nezna~itelno, odnosno simboli~no e u~estvoto na hartiite od
vrednost i na pari~ite sredstva, a zalihite zafa}aat okolu 1/3 od vkupnite obrtni sredstva. Zna~i, okolu 90% od vkupnite obrtni sredstva se
sostojat od kratkoro~ni pobaruvawa i zalihi, sostojba {to ima nepovolni posledici vrz plate`nata sposobnost na pretprijatijata i
uspe{noto odvivawe na delovnite aktivnosti vo stopanstvoto. Pokraj
ova, treba da se napomene deka kako vo prethodniot period taka i vo ovie
dve posledovatelni godini kratkoro~nite pobaruvawa rastat so pozabrzana dinamika od porastot na zalihite. Vo periodot 1998 -2000 godina
indeksot na porast na kratkoro~nite pobaruvawa iznesuva 121,0 za
razlika od zalihite koi za istiot period beleàt indeks od 98,5. Ova
ukaùva na nepovolna sostojba vo pogled na naplatata na pobaruvawata,
odnosno nivnata monetizacija. Vakvata sostojba i struktura na obrtnite
sredstva se zadrùva i vo 1999 i 2000 godina so nezna~itelni promeni
kaj oddelnite vidovi obrtni sredstva.
Pokraj analizata na goleminata i na strukturata na obrtnite
sredstva vo vkupnoto stopanstvo, mnogu bitni se u{te dva aspekti vo ovaa
nasoka. Sekako deka se ~uvstvuva potrebata da se voo~i so kolku
kvalitetni obrtni sredstva raspolagaat pretprijatijata vo stopanstvoto
na Republika Makedonija grupirani spored dva kriteriuma, i toa: goleminata na pretprijatijata i sopstvenosta na nivniot kapital.
Prakti~no, pokonkretno da se vidi kade se locirani pogolemiot del od
problemite {to se odnesuvaat na goleminata i na strukturata na obrtnite sredstva. Vo slednata tabela e dadena strukturata na obrtnite
sredstva kaj pretprijatijata grupirani spored nivnata golemina.
278
Tabela 2.
Struktura na obrtnite sredstva kaj stopanskite subjekti od stopanstvoto na Republika Makedonija grupirani spored goleminata
(vo%)
Vid na obrtni
1999
2000
sredstva
Golemi
Sredni
Mali
Golemi
Sredni
Mali
1. Zalihi
36.43
40.13
37.58
30.93
38.76
32.57
2.Kratkoro~ni
51.73
51.5o
53.66
54.68
53.09
57.4o
pobaruvawa
3.Finansiski
5.92
3.43
1.81
8.97
3.57
2.64
vloùvawa
4.Pari~ni
5.92
4.94
6.95
5.42
4.58
7.39
sredstva i H.V
Vkupno
100.00 100.00 100.00 100.00 100.00 100.00
Republika Makedonija za soodvetni godini, ZPP - Skopje.
Od prikaànata tabela moè da se vidi deka strukturata na
obrtnite sredstva e nepovolna i pooddelno analizirano kaj pretprijatijata grupirani spored goleminata isto kako i vo celoto stopanstvo. Isto
taka, nema drasti~ni razliki me|u golemite, srednite i malite stopanski
subjekti vo pogled na u~estvoto na oddelnite vidovi na obrtni sredstva
vo vkupnite obrtni sredstva, vo dvete analizirani godini. Zna~i site
tie, generalno gledano, pridonesuvaat za nekvalitetot na tekovnite
sredstva vo vkupnoto stopanstvo, bidej}i nema zna~ajni razliki vo strukturata na tekovnite sredstva vo stopanstvoto, sporedena so istata kaj
malite, srednite i golemite stopanski subjekti. Fakti~ki, vo dvete
posledovatelni godini (kako i vo prethodnite godini od tranzicioniot
period), kaj site tri grupi na subjekti najgolemo e u~estvoto na pobaruvawata (kratkoro~ni) i na zalihite i iznesuva nekade okolu 90%, od koi
okolu 50% postojano pripa|aat na pobaruvawata, a 40% na zalihite.
Imaj}i gi predvid i godinite pred 1999 godina, pobaruvawata
postojano se natrupuvaat i duri pokaùvaat tendencija na zgolemuvawe
kako kaj golemite taka i kaj srednite i malite stopanski subjekti, {to
isklu~itelno negativno vlijae vrz likvidnosta na stopanstvoto. Ed-
279
instveno moè da zabeleì odredena nezna~itelna razlika vo u~estvoto
na pari~nite sredstva vo vkupnite tekovni sredstva koe kaj malite pretprijatija e okolu 7%, za razlika od golemite i od srednite kade {to
u~estvoto e ponisko i iznesuva nekade okolu 5%. No, sepak, ova ne moè
da se potencira kako zna~aen faktor koj bitno bi ja promenil strukturata
i likvidnosta na nivo na vkupno stopanstvo, so soodvetno vlijanie vrz
razvojot. Ottamu, nitu edna grupa na subjekti od pogorenavedenite grupi
zasega ne pridonesuva za podobruvawe na sostojbata vo stopanstvoto na
Republika Makedonija.
Kako {to ve}e be{e izneseno, u{te eden aspekt, odnosno
sopstveni~ka struktura e, isto taka, mo{ne zna~ajna, koga stanuva zbor za
analiza na tekovnite sredstva kako faktor na razvojot na stopanskite
subjekti.
Tabela 3
Struktura na obrtnite sredstva kaj stopanskite subjekti od stopanstvoto na Republika Makedonija grupirani spored
sopstvenosta na kapitalot (vo%)
Vid na obrtni
1999/2000
sredstva
Transformir.
Privatni
Ostanati
1. Zalihi
40.55/36.86
39.21/33.66
25.74/20.78
2. Kratkoro~ni pob.
49.19/49.35
52.43/56.70
61.07/69.05
3.Finansiski
6.14/8.97
1.57/2.26
2.93/3.79
vloùv.
4.Pari~ni sreds. i
4.12/0.48
6.79/7.38
10.26/6.38
H.V
Vkupno
100.00/100.00
100.00/100.00
100.00/100.00
Republika Makedonija za soodvetni godini, ZPP - Skopje.
Vo periodot po osamostojuvaweto na Republika Makedonija, eden
od pozna~ajnite ~ekori koi se prezemaa za prestruktuirawe na na{eto
stopanstvo e privatizacijata na op{testvenite pretprijatija. Takvite
pretprijatija kade {to zavr{i procesot na privatizacija dobija tretman
280
na transformirani pretprijatija64. Ottamu, zna~ajno za ovoj problem vo
vrska so obrtnite sredstva e donekade da se dobie soznanie za toa kako
privatizacijata vlijaela vrz strukturata na obrtnite sredstva vo odnosnite pretprijatija i dali taa bitno se razlikuva od strukturata kaj privatnite i kaj ostanatite stopanski subjekti.
Od Tabela 3 moè da se zaklu~i deka generalno gledano, strukturata ne zadovoluva nitu kaj edna grupa na stopanski subjekti i taa
zna~ajno ne se razlikuva od ona {to zna~i struktura za celoto stopanstvo. Zna~i, nitu po ovaa osnova ne moè da se zboruva za kvalitetni
tekovni sredstva. Imeno, transformiranite i privatnite pretprijatija
so svojata struktura ne otstapuvaat od ona {to zna~i pravilo za site stopanski subjekti vo stopanstvoto. I kaj niv najgolem procent, okolu 90%, se
odnesuva na zalihite i na pobaruvawata (kratkoro~ni) so dominantno
u~estvo na pobaruvawata, {to ima negativno vlijanie vrz vkupnoto stopanstvo, dodeka pari~nite sredstva i hartiite od vrednost se so
nezna~itelno u~estvo koe vo 1999 godina iznesuva okolu 4% kaj transformiranite i 7% kaj privatnite pretprijatija, a vo 2000 godina, ako kaj
privatnite nema bitna promena, kaj transformiranite pretprijatija ne
dostignuva nitu 1%.
Edinstvena razlika koja moè da se voo~i e kaj ostanatite stopanski subjekti, kade imame ponisko u~estvo na zalihite (20% vo 1999
godina i 25% vo 2000 godina), a za smetka na toa ima zna~itelno pogolemo
prisustvo na kratkoro~nite pobaruvawa, okolu 60% pa i pove}e, {to
zna~i deka povtorno okolu 90% od vkupnite obrtni sredstva se odnesuvaat na zalihite i na pobaruvawata {to negativno vlijae vrz vkupniot
kvalitet. Vo sporedba so prethodno kaànoto, mnogu malo, nezna~itelno
e vlijanieto na ne{to povisokoto u~estvo na pari~nite sredstva i na
hartiite od vrednost. Zna~i, privatizacijata na op{testvenite pretprijatija ne pridonela za promena na kvalitetot na obrtnite sredstva kaj
ovie pretprijatija vo nasoka na podobruvawe, tuku se zadràla nepovolnata struktura od prethodniot period.
64
Grupata na transformirani pravni subjekti e utvrdena vrz osnova na podatoci
od Agencijata za privatizacija na Republika Makedonija. Vo ovaa Informacija
se opfateni samo transformiranite stopanski pravni subjekti. Grupata privatni pretprijatija se onie stopanski subjekti formirani so kapital vo privatna sopstvenost, a grupata ostanati stopanski subjekti ja so~inuvaat subjektite kaj koi privatizacijata e vo tek ili pak se izzemani od transformacijata
(javnite pretprijatija i dr.); Informacija za ostvarenite finansiski rezultati
vo stopanstvoto na Republika Makedonija vo 1999 i 2000 godina- ZPP, Skopje.
281
Ottamu, nitu strukturata analizirana od ovie dva aspekti ne
dava informacija za povolnost, barem kaj nekoi od gorenavedenite grupi
na stopanski subjekti. Moè da se konstatira deka sî u{te gi nosime
posledicite od prethodniot period, negativnite nasoki se zadrùvaat i
ponatamu, odnosno mnogu te{ko stopanskite subjekti moàt da se oslobodat od ona {to zna~elo i zna~i op{to pravilo za celoto stopanstvo. Edinstvena svetla to~ka, spored podatocite od ZPP, moèbi se onie pretprijatija koi ostvaruvaat dobivka vo svoeto rabotewe, no zasega nemaat
bitno vlijanie vrz razvojot na stopanstvoto, bidej}i ne pripa|aat na
nose~kite stopanski dejnosti.
Ako se ima predvid prethodno iznesenoto, kako i faktot deka nepovolnata struktura na obrtni sredstva soodvetno se odrazuva i vrz finansiskite rezultati vo pretprijatijata, proizleguva deka ne moème da
zboruvame za obrtnite sredstva kako pozitiven faktor vo razvojot na
stopanstvoto.
2.Likvidnosta i finansiskite rezultati vo
stopanstvoto na Republika Makedonija
Niskoto nivo na likvidnost so zna~itelno zaostanuvawe zad potrebnoto nivo e dolgoro~na karakteristika na makedonskoto stopanstvo.
Zastapenosta na oddelnite vidovi na obrtni sredstva vo vkupnite obrtni
sredstva, determinirana od razli~ni faktori, ima isklu~itelno vlijanie vrz takvata sostojba. Zaedno pak, strukturata na obrtnite sredstva i
nepovolniot stepen na likvidnost imaat soodvetno vlijanie i vrz finansiskite rezultati vo stopanstvoto, posebno kaj golemite i kaj srednite
stopanski subjekti, nositeli na zagubi. Site ovie pojavi imaat
ograni~uva~ko vlijanie vrz razvojot na makedonskoto stopanstvo.
Vo 1999 i vo 2000, za prv pat po osamostojuvaweto se javuva situacija na ne{to podobren stepen na likvidnost vo odnos na prethodnite
godini, iako sî u{te likvidnosta zna~itelno zaostanuva zad optimalnoto
nivo soglasno prifatenite standardi. Za razlika od podatocite koi se
odnesuvaa na godinite pred 1999 godina koi ovozmoùvaa presmetuvawe na
odredeni pokazateli za likvidnosta na stopanstvoto, podatocite od finansiskite izve{tai za 1999 i za 2000 godina se sublimirani i ne davaat
takva mo`nost. Sepak moè da se kaè deka i vo dvete godini ima odredeni
nezna~itelni podobruvawa vo soodnosite me|u tekovnite sredstva i tekovnite obvrski, koi se pokazatel za likvidnosta na stopanstvoto.
282
Ako vo 1998 godina pokrienosta na kratkoro~nite obvrski so kratkoro~nite pobaruvawa i pari~nite sredstva izrazeno procentualno iznesuvala 64%, na krajot od 1999 godina taa e nezna~itelno podobrena i iznesuva 65%, za vo 2000 godina so naplatata na pobaruvawata i pari~nite
sredstva da moè da se platat 67,5% od kratkoro~nite obvrski. Sepak, vakvoto, uslovno kaàno, podobruvawe vo pogled na stepenot na likvidnost ne
obezbeduva celosna pokrienost na obvrskite so tekovnite sredstva, {to e
optimalno prifaten kriterium. Zna~i ne moè da se zboruva za likvidno
stopanstvo i stepen na likvidnost. Ovaa situacija so strukturata na obrtnite sredstva i likvidnosta ima svoi reperkusii i vrz finansiskite
rezultati vo vkupnoto stopanstvo. Vo finansiskata 1999 godina, dobivkata
pred oddano~uvaweto e pogolema od zagubata. No, sepak finansiskite
rezultati ne zadovoluvaat, bidej}i sî u{te zagubata e pogolema od dobivkata po oddano~uvaweto i pokraj toa {to zagubata raste so pobaven intenzitet od dobivkata i negativnata razlika pome|u niv se namaluva.
Kako vo prethodnite taka i vo ovaa godina, nositeli na zagubite
se srednite i golemite stopanski subjekti koi voedno raspolagaat i so
nekvalitetni obrtni sredstva, a i stepenot na likvidnost vo niv ne zadovoluva i se vlo{uva. Kaj niv pokritieto na tekovnite obvrski so kratkoro~nite pobaruvawa i pari~nite sredstva iznesuvalo samo 41%,
nasproti 46% vo prethodnata godina. Ovie pretprijatija so ostvarenite
zagubi vo raboteweto, nepovolno vlijaat i vrz finansiskata stabilnost
vo stopanstvoto. Zna~i, podobrenata likvidnost vo vkupnoto stopanstvo
na Republika Makedonija, ako taka moè da se kaè, se dolì na stopanskite subjekti koi rabotat so dobivka, a toa se nekoi od subjektite osnovani so privaten kapital, odnosno nekoi od malite privatni pretprijatija, koi vo 1999 godina go zgolemuvaat u~estvoto vo ostvarenite finansiski rezultati na vkupnoto stopanstvo.
[to se odnesuva za 2000 godina, nepovolnata struktura na obrtnite sredstva i soodvetnata nelikvidnost {to proizleguva od nea sekako
deka imaat zna~ajno vlijanie vrz ostvarenite finansiski rezultati vo
stopanstvoto. Vo ovaa finansiska godina pokraj dobivkata pred oddano~uvaweto, i dobivkata po oddano~uvaweto za prv pat e pogolema od
zagubata. Ova e, pred sî, poradi faktot {to za golem del od zagubarite e
otvorena ste~ajna postapka i pove}e ne go tovarat stopanstvoto so svoite
negativni efekti vrz finansikite rezultati.65
65
Nekolkugodi{niot raste~ki trend na dostasanite neizmireni obvrski prodolì i vo 2000 godina, {to upatuva na problemot na nelikvidnost i niska fi-
283
No, sepak i ponatamu prodolùva tendencijata na nekvalitetni
obrtni sredstva i nelikvidnost vo golemite i vo srednite prtprijatija
(pred sî, vo proizvodstvenite kapaciteti), ~ij negativen efekt se odrazuva na vkupnoto stopanstvo, i koi voedno se i natamo{ni glavni
nositeli na zagubata. Imeno, nose~kite dejnosti vo razvojot (industrijata
i rudarstvoto), koi voedno se i nelikvidni, ostvaruvaat i ponatamu pogolema zaguba od dobivka. Ednovremeno zagubite vo stopanstvoto rastat so
pogolem intenzitet od dobivkata. Malite privatni pretprijatija i ponatamu se nositeli na najgolem del od ostvarenata dobivka vo 2000 godina.
Vakvata sostojba so strukturata na obrtnite sredstva i likvidnosta ne e izmeneta nitu vo 2001 godina, duri se smeta deka e ne{to i
vlo{ena poradi golemiot broj faktori koi incidentno se pojavija i imaa
nepovolno vlijanie vo raboteweto na stopanskite subjekti i voop{to vo
razvojot na stopanstvoto.
Moèbi sostojbata bi bila podobra ako nemame situacija na
prodlabo~uvawe na razlikite me|u stopanskite subjekti koi ostvaruvaat
dobivka vo svoeto rabotewe i onie koi ostvaruvaat zaguba. Ako rezultatite na prvite, koi imaat ne{to pokvalitetni obrtni sredstva i podobra
likvidnost (obezbeduvaat pokrienost na obvrskite so pobaruvawata i
pari~nite sredstva), zna~itelno se podobruvaat od godina vo godina,
vtorite beleàt dvièwe po nadolna linija, go vle~at vkupnoto stopanstvo nadolu i vlijaat nepovolno vrz strukturata na obrtnite sredstva i
stepenot na likvidnost vo stopanstvoto na Republika Makedonija.
nansiska disciplina na makedonskite pretprijatija. Taka, dostasanite neizmireni obvrski na pretprijatijata na krajot od 2000 godina dostignaa 32 030
milioni denari, {to e za 1 488 milioni denari, odnosno 4,9% pove}e vo odnos na
krajot na 1999 godina. Pritoa, prose~nata mese~na stapka na porast na
obvrskite vo 2000 godina iznesuva 1,7%. Sepak, vo mesecite januari, april, juni
i dekemvri be{e registrirano namaluvawe na obvrskite na mese~na osnova, koe
ne proizleze od podobruvaweto na likvidnosnata sostojba na pretprijatijata
ili od zajaknuvaweto na finansiskata disciplina. Imeno, vo soglasnost so
aran`manot na MMF i Svetskata banka za re{avawe na problemot so pretprijatijata zagubari, vo tie ~etiri meseci bea otvoreni ste~ajni postapki za nekolku pravni subjekti so poedine~en iznos na blokada na ìro smetkata nad 100
milioni denari, pri {to nivnite obvrki bea otstraneti od evidencijata na
ZPP. Vakvata merka ovozmoì namaluvawe na dostasanite neizmireni obvrski
vo ovie meseci, kako i ostvaruvawe na relativno poniska stapka na porast na
obvrskite vo 2000 godina vo odnos na 1999 godina; Godi{en izve{taj na NB na
Republika Makedonija za 2000 godina.
284
Ottamu, vo dogledno vreme ne moè da se o~ekuva podobruvawe vo
ovaa nasoka. Zna~i, vlijanieto na obrtnite sredstva vrz razvojot na stopanstvoto na Republika Makedonija ne samo {to treba da se ima predvid,
tuku treba da mu se posveti vnimanie kako na mnogu biten faktor. Perspektivno gledano, vo dogledno vreme kaj nas ovie sredstva ne moè da se
beleàt kako faktor so pozitivno vlijanie vrz razvojot. ]e bide potreben podolg vremenski period za menuvawe na kvalitetot na obrtnite
sredstva so soodvetno podobruvawe i na stepenot na likvidnost vo vkupnoto stopanstvo.
Vo taa nasoka poèlno e da se spomenat nekoi merki i preporaki
za da moè, perspektivno gledano, da se o~ekuvaat podobri rezultati vo
strukturata na obrtnite stredstva, koja, zaedno so drugite faktori na
razvojot, bi go vodele stopanstvoto po nagorna linija.
Vo vrska so merkite koi bi trebalo da se prezemat, bi trebalo da
se napomene deka postojat: merki so op{tostopanski karakter (razvojot na
naukata i tehnikata, teritorijalnata razmestenost na kapacitetite, energetskata baza vo zemjata, transportnite mo`nosti i dr.), merki so op{toindustriski karakter (specijalizacijata, koncentracijata, sovremenata
tehnologija, avtomatizacijata i dr), granski merki (na pr. konkurencijata)
i merki vo ramki na pretprijatieto (racionalno snabduvawe so surovini
i materijali, nivna kvalitetna podgotovka, usovr{uvawe na procesot na
proizvodstvo, racionalna isporaka na gotovite proizvodi i dr).
3.Preporaki
Bidej}i obrtnite sredstva se konstitutiven element na sekoja
pretpriemni~ka aktivnost, potrebno e da se racionalizira raboteweto so niv. Racionalizacijata opfa}a: namaluvawe na vrednosta na obemot na vloùvawata vo obrtni sredstva i zgolemuvawe na brzinata na kru`noto dvièwe na obrtnite sredstva.
Pritoa se misli na takvi za{tedi so koi{to ne se namaluva
kvalitetot na gotovite proizvodi, ne se namaluva proda`nata
cena i ne se namaluva neto dobivkata;
Imaj}i predvid deka obemot i strukturata na obrtnite sredstva
permanentno se pod vlijanie na nadvore{ni i vnatre{ni faktori, tie treba da bidat predmet na postojano sledewe, analizirawe i istraùvawe;
So cel uspe{no upravuvawe so obrtnite sredstva, potrebno e
permanentno da se planiraat potrebnite obem i struktura na
285
-
-
obrtni sredstva kako vkupno taka i po vidovi, pri {to treba da se
vodi smetka za otstapuvaweto od optimalnoto nivo;
Pri finansiraweto na obrtnite sredstva treba da se praktikuvaat kako klasi~noto kreditirawe taka i sovremenite oblici na
nivno finansirawe: emisija na kratkoro~ni hartii od vrednost,
emisija na obvrznici, zaedni~ki vloùvawa, faktoring i dr.
Pred sî, treba da se ima predvid deka obrtnite sredstva vo stopanstvoto na Republika Makedonija se nepovolno finansirani,
glavno preku kratkoro~ni izvori. Treba da se vodi smetka istite
da se konvertiraat vo dolgoro~ni izvori, kako i pove}e da se
praktikuva samofinansirawe na obrtnite sredstva od amortizacijata, od dobivkata ili rezervite itn;
Racionalnoto koristewe na obrtnite sredstva treba da se
koristi kako sistem za motivacija na vrabotenite;
Za obrtnite sredstva von funkcija kako zalihi, siten inventar,
kako i natrupanite nenaplateni pobaruvawa, treba da se iznajdat
na~ini za nivno pretvorawe vo pari~en oblik, so {to }e se podobri strukturata na obrtnite sredstva i dr.
Site ovie, a i mnogu drugi preporaki i merki koi pogore ne se
spomenati, se zna~ajni za prezemawe vo makedonskoto stopanstvo i bi
pridonele za podobruvawe na strukturata na tekovnite sredstva i nivoto
na likvidnost kaj stopanskite subjekti i vo vkupnoto stopanstvo. Me|u
drugoto, za da moè ova da se ostvari, potrebno e i efikasno rabotewe
na stopanskite subjekti; zgolemuvawe na produktivnosta, ekonomi~nosta i
rentabilnosta, kako i podignuvawe na stepenot na organizacija vo raboteweto i pogolemo praktikuvawe na planiraweto so {to bi se namalil
rizikot od neizvesnostite vo idnina. Zna~i, sozdavaweto uslovi za
obezbeduvawe na soodveten obem na tekovni sredstva i nivna soodvetna
struktura e edna od osnovnite pretpostavki za ostvaruvawe podinami~en
razvoj na makedonskoto stopanstvo.
286
In`.Risto Andreev
In`. Risto Andreev
Ministerstvo za soobra}aj i vrski
MO@NOSTI ZA RAZVOJ NA
GRADE@NI[TVOTO
I SOOBRA]AJOT VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA
1. Grade`ni{tvo
1.1 Op{to za sostojbata vo grade`ni{tvoto
Razvojot na grade`ni{tvoto vo Republika Makedonija vo izminatiot pove}edeceniski period bil uslovuvan, pred sî, od obemot, strukturata i dinamikata na investicionite vloùvawa vo zemjata, kako i od
obemot na vklu~uvaweto na grade`nata operativa vo izveduvaweto na
investicionite
raboti
vo
stranstvo.
Najgolema
ekspanzija
grade`ni{tvoto zabeleà vo periodot od 1964 do 1984 godina, koga na
krajot od ovoj period brojot na vrabotenite dostigna pove}e od 50 000
vraboteni.
Strukturata na rabotite za ~ie izvr{uvawe se angaìra
grade`nata operativa ja so~inuvaat rabotite od visokogradbata,
niskogradbata, hidrogradbata i instalacionite i zavr{no-zanaet~iskite
raboti, ~ij pak obem po vidovi raboti bil usloven od strukturata na investicionite vloùvawa.
Za odbeleùvawe e deka:
• Vo visokogradbata, vo stanbenata oblast, najgolem obem na
rabota i broj na izgradeni objekti ima vo periodot 1953-1984
godina, koga prose~no godi{no se gradeni po okolu 8 266 stanovi,
odnosno vo periodot 1977-1980 godina se gradeni po 12 335
stanovi godi{no, a vo periodot 1981-1984 godina se gradeni po 11
545 stanovi godi{no.
287
•
•
Kaj izgradbata na industriski i stopanski objekti, najgolem obem
ima vo periodot 1981-1984 godina, koga se izgradeni 1 263 000 m2
povr{ina;
Vo niskogradbata (pati{tata), vo periodot 1977-1980 godina zabeleàn e zgolemen obem na raboti; i,
Vo hidrogradbata (brani i nasipi), vo periodot 1966-1971
godina rabotite se poobemni.
Na krajot od ovoj period (1964-1984) grade`nite pretprijatija
postignaa relativno dobra ekonomska sostojba koja be{e osnova za nivniot razvoj, ovozmoùvaj}i im da postignat kadrovska kompletiranost,
opremuvawe so grade`na mehanizacija i zgolemuvawe na rabotnite kapaciteti, a so toa i osposobenost na pretprijatijata za proektirawe i
gradewe na site vidovi grade`ni objekti vo zemjata i na stranskite
pazari.
1.2. Sostojbata vo grade`ni{tvoto vo
periodot 1990-2000 godina
Sostojbata na grade`ni{tvoto vo ovoj period moè da se pretstavi
so nekolku osnovni podatoci:
Brojot na pretprijatijata vo grade`ni{tvoto vo 1990 godina
be{e 317, za vo periodot na transformacijata na pretprijatijata vo 1995
godina ovoj broj da porasne duri na 3 215, vo 1998 godina na 4 334, za vo
2000 godina ovoj broj da se stabilizira na 4 761 registrirani stopanski
subjekti.
Brojot na vrabotenite vo grade`ni{tvoto i pokraj zgolemuvaweto na brojot na pretprijatijata, od godina vo godina e vo opa|awe,
taka {to vo poslednite 10 godini re~isi e prepoloven. Taka, brojot na
vrabotenite vo 1990 godina bil 47 000, a vo 2000 godina 25 347 vraboteni, {to pretstavuva 11,3% od vkupno vrabotenite vo stopanstvoto. Pri
ova da istakneme deka so vakov fond na angaìrana rabotna sila i so
raspolo`livite proizvodstveni kapaciteti, grade`ni{tvoto vo sozda-
288
In`.Risto Andreev
vaweto na BDP spored proizvodniot metod, vo istata godina u~estvuva so
5,0%66
Angaìranosta na vrabotenite vo visokogradbata e okolu 56%, vo
niskogradbata 25,5% i vo instalacionite i zavr{nite raboti 18,5%.
Po kvalifikaciona struktura, vrabotenite se okolu 10%
inènerski kadar, okolu 15% tehni~ari od site vidovi i 75% kvalifikuvani i niskokvalifikuvani rabotnici.
Za odbeleùvawe e deka starosnata struktura kaj rabotnicite e
nad 50 godini, {to se objasnuva so otsustvo na proces za podmladuvawe
na rabotnicite, {to pak e posledica na ekonomskata sostojba vo ovaa
dejnost.
Procesot na privatizacija e otpo~nat soglasno Zakonot za
transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital, vo koj bea
vklu~eni 120 pretprijatija so okolu 32 140 vraboteni i vrednost na kapitalot od okolu 240 milioni germanski marki. Naj~esto se koristi
modelot otkup na pretprijatieto od strana na vrabotenite. Pri ova
vredno e da se istakne deka vo privatizacijata na grade`ni{tvoto ne e
vklu~en stranski kapital. Istovremeno so privatizacijata na pretprijatijata od grade`ni{tvoto, se vr{i i vnatre{na reorganizacija, so cel
pogolema efikasnost vo raboteweto i razvojot.
Angaìranost na grade`ni{tvoto vo zemjata
Namalenite investiconi vloùvawa, koi traat pove}e od 20
godini, izostrenite uslovi i konkurencijata na me|unarodnite investicioni pazari, imaa negativno vlijanie vrz grade`ni{tvoto, taka {to se
odrazija vo nedovolnoto angaìrawe na kapacitetite, ja vlo{ija likvidnosta i akumulativno-reproduktivnata sposobnost na pretprijatijata i
dojde do pojava na postojan nedostig na obrtni sredstva.
Makedonskoto stopanstvo vo ovoj period be{e iscrpeno i nema{e
potencijal za investicioni vloùvawa. Od druga strana, namalenite
investicioni vloùvawa na privatniot sektor, se sudruvaa so
nezaokruèna zakonska regulativa, nemo`nost da dobijat lokacii za
izgradba, nesoodvetna kreditna politika itn.
66
Na{i presmetuvawa vrz baza na izvornite podatoci od Dràvniot zavod za
statistika - Skopje, SG/2001 i Bilten 3/2002 na Ministerstvoto za finansii.
289
Vakvite sostojbi pridonesoa grade`ni{tvoto svoite kapaciteti da
gi koristi samo 40-50%. Grade`nite ma{ini i transportnite sredstva se
visoko amortizirani i ne moàt da se obnovat.
Najgolemiot del na kapacitetite vo grade`ni{tvoto, 50-60%, se
osposobeni za visokogradba, posebno za stanbena izgradba. Me|utoa,
izgradbata na stanovi vo 1998 godina iznesuva 3 256, {to vo odnos na
1990 godina koga se izgradeni 10 189 stana, iznesuva samo 32%.
Opadnatata kupovna mo} na naselenieto, otsustvoto na kreditirawe vo stanbenata izgradba i visokite ceni po kvadraten metar stanbena povr{ina, se ograni~uva~ki faktori za zaìvuvawe na stanbenata
izgradba.
Pri ova treba da se istakne deka grade`nata cena e optovarena so
komunalii (nadomestoci za dodeluvawe i ureduvawe na grade`no
zemji{te) i drugi tro{oci, koi ja nadograduvaat cenata za okolu 30%.
Investicioni objekti so pogolema presmetkovna vrednost koi se vo
tek na izgradba se: HEC "Kozjak", Branata so pridru`ni objekti "Lisi~e",
delnici avtopat od Koridorot VIII ("E-65") i Koridorot H ("E-75"), rekonstrukcija i izgradba na regionalna patna mreà i @elezni~kata pruga
Kumanovo-Deve Bair.
Angaìranost na grade`ni{tvoto vo stranstvo
Za angaìranosta na grade`ni{tvoto vo stranstvo karakteristi~en
e periodot do 1990 godina, koga angaìranosta na grade`ni{tvoto vo
stranstvo be{e relativno dobra, i periodot potoa, koga grade`niot
pazar za makedonskata operativa drasti~no se stesnuva i namaluva,
posebno vo zemjite kade makedonskata grade`na operativa be{e prisutna
pove}e od 20 godini (porane{niot Sovetski Sojuz, Irak, Kuvajt, porane{na SFRJ i drugi zemji).
Vo periodot po 1990 godina se prekinaa kontaktite me|u pretprijatijata od jugoslovenskite prostori, kako i delovnite zaednici koi bea
nositeli na golem del od dogovorenite grade`ni raboti.
Vojnata na Bliskiot Istok vo devedesettite godini predizvika
negativni finansiski posledici kaj angaìranite grade`ni pretprijatija
koi imaa pobaruvawa za izvr{eni grade`ni raboti vo iznos od 225 milioni dolari.
Pokraj toa, ovoj investicionen pazar re~isi i se zatvori za makedonskata grade`na operativa.
Vrednosta na izvr{enite grade`ni raboti vo stranstvo vo izminatite dvaesetina godini se dviè{e:
290
In`.Risto Andreev
(vo milioni dolari)
God.
Vred.
God.
Vred.
God.
Vred.
1980 1981 1982 1983
1984
1985
68
109
158
227
205
166
1988 1989 1990 1991
1992
1993
74
239
129
24
49
77
1996 1997 1998 1999
2000
2001
27,2
29
27
21,5
39,3
29,5
Izvor: Dràven zavod za statistika - Skopje
1.3. Mo`nosti za razvoj na grade`ni{tvoto
1986
88
1994
65
2002
-
1987
58
1995
71
2003
-
Periodot 1990-2001 godina be{e ispolnet so nastani {to go
naru{ija mnogugodi{niot raste` na makedonskoto grade`ni{tvo.
Na po~etokot na 2002 godina, veruvame deka za idniot period,
mo`nostite za razvoj na grade`ni{tvoto vo Republika Makedonija moè
da gi sogleduvame vo normalni okolnosti na vkupniot ekonomski razvoj na
zemjata.
Grade`ni{tvoto vo Republika Makedonija ima dolga tradicija i
dosega{niot razvoj pretstavuva dobra osnova za idniot razvoj.
Mo`niot razvoj voobi~aeno e da se sogleduva preku sostojbata na
raspolo`livite potencijali, no i preku ograni~uva~kite faktori.
Od raspolo`livite potencijali, vo prv red treba da se imaat
predvid ~ove~kite potencijali (inènerskiot i tehni~kiot kadar i
kvalifikuvanite rabotnici) na makedonskoto grade`ni{tvo, so steknatoto mnogugodi{no iskustvo, koi se osposobeni za izvr{uvawe na site
vidovi grade`ni raboti vo zemjata i vo stranstvo.
Me|utoa, ograni~uva~kite faktori koi se odnesuvaat na vkupniot
razvoj na zemjata, kakvi {to se, pred sî, nedovolnata doma{na akumulacija i potrebata od priliv na stranski kapital, op{tata tehnolo{ka
zaostanatost, zavisnosta od uvoz na oprema i drugo, se reflektiraat i na
grade`ni{tvoto. Vo uslovi na nedovolna doma{na akumulacija, potrebata od priliv na stranski kapital stanuva sî pozna~ajna za makedonskiot
investicionen pazar, poradi {to dràvata treba da se angaìra vo sozdavaweto uslovi za priliv na stranski kapital.
Nedovolniot obem na obezbedenost so rabota na grade`nata operativa vo podolg period, usloven od namaleniot investicionen pazar
vo zemjata i izgubenite pazari vo stranstvo, pretstavuva klu~en
291
ograni~uva~ki faktor vo razvojot na makedonskoto grade`ni{tvo. Ovaa
sostojba ja naglasuva potrebata za organizirano istraùvawe na
doma{niot pazar i pazarite vo drugite zemji.
Pogolemo angaìrawe na grade`nata operativa vo zemjata se
o~ekuva od donesuvaweto na izgotveniot Prostoren plan na Republika
Makedonija i pogolem broj urbanisti~ki planovi na op{tinite, preku
aktivirawe na slobodni lokacii za izgradba na objekti.
Proektite od Programata na Paktot za stabilnost, isto taka,
pretstavuvaat mo`nost za angaìrawe na makedonskata grade`na operativa vo zemjata i vo regionot.
Integriraweto na makedonskoto grade`ni{tvo vo zaedni~kiot
pazar na EU ima strate{ko zna~ewe za razvojot na grade`ni{tvoto, poradi {to implementacijata na Spogodbite me|u Republika Makedonija i
Evropskata zaednica, vo delovite {to se odnesuvaat na grade`ni{tvoto,
e prioritetna.
So prodolùvawe na procesot za potpi{uvawe Spogodbi so zemjite od regionot i so drugi zemji, za izbegnuvawe dvojno odano~uvawe,
za{tita na investiciite, slobodna trgovija, socijalna za{tita i osiguruvawe i drugi, }e se sozdadat uslovi za pogolema konkurentska sposobnost na makedonskite grade`ni pretprijatija.
Zna~ajno e i potpi{uvaweto na bilateralni Spogodbi so zemjite
~lenki na Evropskata zaednica za nastap na makedonskata grade`na operativa vo tie zemji, kako i zaedni~ki nastap vo treti zemji.
Vo visokogradbata, posebno vo stanbenata izgradba, neophodno e
sozdavawe uslovi za nejzino zaìvuvawe, preku aktivirawe na slobodnite lokacii za izgradba na stanovi od strana na Ministerstvoto za
transport i vrski. Za realizacija na ovaa opredelba potrebno e sozdavawe na finansiski mo`nosti za gradewe, preku kreditirawe na izveduva~ite i kupuva~ite na stanovite.
Finansiraweto na investicionite raboti vo stranstvo ili finansiskoto u~estvo vo izveduvaweto na rabotite, sî po~esto se uslov pri
dogovaraweto na rabotite, posebno vo zemjite kade makedonskata
grade`na operativa e tradicionalno prisutna. Grade`nata operativa ne
raspolaga so kapital za ovaa namena, zatoa stanuva neophodna finansiskata poddr{ka na investicionite raboti vo stranstvo od strana na
doma{nite finansiski institucii.
Osnovnite razvojni pravci na grade`ni{tvoto vo Republika
Makedonija se poso~eni vo "Nacionalnata strategija za ekonomskiot raz-
292
In`.Risto Andreev
voj na Republika Makedonija - razvoj i modernizacija" izgotvena od Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, i toa:
•
Modernizacija na postojnite pretprijatija i formirawe novi
sovremeni grade`ni kapaciteti;
• Premin od klasi~noto grade`no proizvodstvo na industrijalizirano i prefabrikuvano;
• Osnovawe na zaedni~ki instituti ili organizacii za istraùvawe na pazarite vo drugi zemji i nivnata zakonska regulativa;
• Izrabotka na kvalitetni prostorni i urbanisti~ki planovi so
primena na tehnologijata i iskustvata od razvienite zemji;
• Donesuvawe na potrebnite zakonski i drugi normativni akti i
standardi, usoglaseni so razvienite zemji;
• Organizirawe redovna i kvalitetna kontrola na grade`noto proizvodstvo i za{tita na ~ovekovata sredina.
Pokraj pretstavenite osnovni razvojni pravci, aktuelnite sostojbi vo grade`ni{tvoto od podolg period, ukaùvaat na potrebata od aktivnosti zna~ajni za idniot razvoj na grade`ni{tvoto:
- Zgolemuvawe na angaìranosta na makedonskata grade`na operativa vo zemjata i posebno vo stranstvo, preku organizirano istraùvawe na doma{niot gradeèn pazar i pazarite vo drugite
zemji;
- Zgolemuvawe na stapkata na investirawe (zemjite vo tranzicija
23%) i sozdavawe uslovi od strana na dràvata za priliv na
stranski kapital:
- -Intenzivirawe na stanbenata izgradba so sozdavawe uslovi za
kreditirawe na graditelite i kupuva~ite na stanovite;
- Implementacija na Spogodbite sklu~eni me|u Republika Makedonija i Evropskata zaednica, vo delovite koi se odnesuvaat na
grade`ni{tvoto.
2. S o o b r a } a j
Voved
Soobra}ajot e stopanska granka koja ima dve osnovni celi - slobodno dvièwe na lu|eto i sloboden protok na stoka Vo sovremenite raz-
293
vieni stopanstva sî pozna~ajno mesto mu se dava na razvojot na soobra}ajot, dejnost koja gi povrzuva stopanskite granki i podra~ja, proizvodstvenite i potro{uva~kite centri i go zaokruùva procesot na
op{testvenata reprodukcija. Intenziviraweto na stopanstvoto ne moè
da se zamisli bez sovremen, tehni~ki razvien, tehnolo{ki dobro organiziran i ekonomski racionalen transporten sistem.
2.1. Op{to za sostojbata vo soobra}ajot
Od osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo 1991 godina do
denes, vo uslovi na vovedenite sankcii so Rezoluciite na OON za
ograni~uvawe i zabrana na prevozot kon SR Jugoslavija vo vtorata
polovina na 1992 godina, vovedenoto embargo od Republika Grcija kon
Republika Makedonija vo po~etokot na 1994 godina, vojnite na teritoriite na porane{nite jugoslovenski republiki, dojde do naru{uvawe na
stopanskite aktivnosti vo zemjata i vo regionot, napu{tawe na tradicionalnite transportni tokovi i ma~no vospostavuvawe na novi alternativni soobra}ajni koridori, drasti~no namaluvawe na vkupniot obem na
prevozite, {to ima{e za posledica te{ka nepovolna sostojba vo oblasta
na soobra}ajot vo Republika Makedonija.
Vo vakvi nepovolni uslovi za rabota i razvoj na soobra}ajot vo
tranzicioniot period, vo ovaa dejnost vo 2000 godina angaìrani se 9,3%
od vkupno vrabotenite vo makedonskoto stopanstvo. Dodeka, pak, vo istata
godina vo sozdavaweto na BDP, spored proizvodstveniot metod, soobra}ajot u~estvuva so 8,3%67.
2.2. Sostojbata vo patniot soobra}aj
Pretstavenite okolnosti negativno se odrazija na patniot soobra}aj. Vo periodot 1991-2001 godina, obemot na transportnata rabota e
opadnat, ekonomskata sostojba na transporterite e vlo{ena.
Zastareniot vozen park na patniot transport predizvikuva zagaduvawe na vozduhot i zagu{uvawe na soobra}ajot, osobeno vo urbanite
sredini, po dolìnata na transportnite koridori i grani~nite premini.
Izduvnite gasovi od zagaduva~ite na vozduhot, se sî u{te vo dozvolenite
67
Na{i presmetuvawa vrz baza na izvornite podatoci od Dràvniot zavod za
statistika - Skopje, SG/2001 i Bilten 3/2002 na Ministerstvoto za finansii.
294
In`.Risto Andreev
granici spored me|unarodnite normi, no ako trendot na zagaduvawe prodolì, vo naredniot period moè da bidat pre~ekoreni me|unarodnite
dozvoleni normi i seriozno da ja zagrozat ìvotnata sredina.
Niskoto nivo na po~ituvawe na soobra}ajnite propisi, zgolemenata starosna struktura na motornite vozila i rekonstrukcijata i
izgradbata na delovi od pati{tata pod soobra}aj, se glavnite
pri~initeli za zagrozuvawe na bezbednosta vo soobra}ajot, koja vo Republika Makedonija e me|u najniskite vo Evropa.
Nedostigaat sredstva za obnova i osovremenuvawe na vozniot
park vo patniot soobra}aj i so toa podigawe na nivoto na bezbednosta na
patniot soobra}aj, namaluvawe na posledicite za ìvotnata sredina i
osposobuvawe za prevozi vo zemjite od Zapadna Evropa.
Vo patniot tovaren soobra}aj obemot na prevezenata stoka vo
2000 godina iznesuva okolu 2 milioni toni, {to pretstavuva samo 38% vo
odnos na obemot na prevezenata stoka vo 1991 godina. [to se odnesuva za
prevoznite kapaciteti vo patniot tovaren soobra}aj, vo Republika Makedonija ima 4.500 registrirani te{ki tovarni vozila, koi vo uslovi na
namalena stopanska aktivnost i osobeno namalen izvoz, ne se dovolno
iskoristeni za prevoz na stoka. Okolu 75% od ovie vozila imaat starosna struktura pogolema od 10 godini i ne gi ispolnuvaat ekolo{kite
standardi neophodni za izvr{uvawe prevozi vo zemjite od Zapadna Evropa. Okolu 10% od vozilata imaat starost 5-10 godini, a samo 15% od
vozilata se ponovi od 5 godini i gi zadovoluvaat baranite standardi za
prevozi vo zemjite od Zapadna Evropa.
Vo patniot patni~ki soobra}aj obemot na prevezeni patnici vo
2000 godina iznesuva 14,3 milioni patnici, {to pretstavuva samo 41% vo
odnos na obemot na prevezeni patnici vo 1991 godina. [to se odnesuva
na prevoznite kapaciteti vo patniot patni~ki soobra}aj, transporterite
raspolagaat so 600 avtobusi so koi se izvr{uvaat me|unarodnite i
doma{nite prevozi na patnici. Prose~nata starost na avtobusite iznesuva 15 godini.
Brojot na prevezenite patnici opa|a i kako posledica na
opa|aweto na ìvotniot standard na naselenieto.
Infrastrukturata na patniot soobra}aj vo Republika Makedonija vo izminatiot period postigna opredelen razvoj, me|utoa sî u{te
nema dostignato stepen na razvienost {to }e gi zadovoli sovremenite
295
potrebi na me|unarodniot i na doma{niot pazar za prevoz na patnici i
na stoka.
Na teritorijata na Republika Makedonija za izvr{uvawe na patnite transportni uslugi se koristi mreà od magistralni i regionalni
pati{ta so dolìna od 4 300 km.
Karakteristika na infrastrukturata na patniot transport vo Republika Makedonija e postoeweto na dva transportni koridori koi se
vklu~eni vo evropskata patna mreà. Toa se patniot transporten Koridor
Sever-Jug, koj pretstavuva del od evropskiot paten Koridor H ("E-75") i
patniot transporten Koridor Istok-Zapad, koj pretstavuva del od evropskiot paten Koridor VIII ("E-871" i "E-65").
Koridorot H na teritorijata na Republika Makedonija se protega
po dolinata na rekata Vardar i po nego pominuvaat me|unarodnite tranzitni pravci od Zapadna Evropa kon Bliskiot i Sreden Istok.
Koridorot VIII ja povrzuva Republika Makedonija preku Bugarija so
zemjite od Isto~na i Jugoisto~na Evropa, a preku Albanija so ju`nite
italijanski pristani{ta.
Pozna~ajni problemi so koi se sudruvaat pretprijatijata od
patniot transport se:
-
Opadnatiot obem na pobaruva~ka na prevozni uslugi;
Zastareniot vozen park, so ograni~eni mo`nosti za
obnova;
Nedovolniot broj me|unarodni prevozni dozvoli.
2.3. Sostojbata vo èlezni~kiot soobra}aj
@elezni~kiot soobra}aj na teritorijata na Republika Makedonija
e edinstven tehni~ko-tehnolo{ki sistem koj funkcionira vo ramkite na
Javnoto pretprijatie "Makedonski èleznici".
Nastanite vo periodot 1991-2001 godina nepovolno se odrazija
na èlezni~kiot soobra}aj vo Republika Makedonija. Dojde do prekin na
tekovite na dvièwe na patnici i stoka vo zemjata i vo me|unarodniot
soobra}aj. Se slu~i blokada na èlezni~kite prevozi na me|unarodnata
pruga Sever-Jug i izostanuvawe na zna~ajniot tranziten prevoz, {to pridonese za drasti~no namaluvawe na vkupniot obem na prevozi vo odnos
na prevozite od prethodnite godini.
296
In`.Risto Andreev
Seto ova vlijae{e vrz finansiskite rezultati od raboteweto i
toa se odrazi mnogu negativno na vkupnata ekonomska sostojba na pretprijatieto.
Vo èlezni~kiot tovaren soobra}aj obemot na prevezenata
stoka vo 2000 godina iznesuva 3,23 milioni toni, {to pretstavuva 59% vo
odnos na obemot na prevezenata stoka vo 1991 godina.
[to se odnesuva do prevoznite kapaciteti vo èlezni~kiot
tovaren soobra}aj, JP-M@ raspolaga so aktiven park od 88 vle~ni
vozila, so vkupno instalirana sila od 123 328 Kw i visoka prose~na
starost od 10 do 30 godini po pooddelni vidovi vle~ni sredstva. JP-M@
raspolaga so 2 401 tovarni vagoni so vkupna nosivost od 102 064 toni od
koi samo 493 tovarni vagoni se za me|unaroden soobra}aj (RIV). Strukturata na tovarnite vagoni ne odgovara na potrebite na transportniot
pazar. Starosnata struktura iznesuva 20-40 godini po pooddelni vidovi
vagoni.
Vo èlezni~kiot patni~ki soobra}aj obemot na prevezenite
patnici vo 2000 godina iznesuva 1,88 milioni patnici, {to pretstavuva
61% vo odnos na obemot na prevezeni patnici vo 1991 godina.
[to se odnesuva na prevoznite kapaciteti vo èlezni~kiot
patni~ki soobra}aj, JP-M@ raspolaga so 164 patni~ki koli so 8 220
sedi{ta i 1 680 legla vo spalni i ku{et koli. Starosnata struktura e
visoka i iznesuva prose~no 17-34 godini po pooddelni vidovi patni~ki
koli.
@elezni~kata infrastruktura ja so~inuvaat prugite i pru`nite
postrojki, elektrotehni~kite postrojki i ostanatite infrastrukturni
objekti. @elezni~kata infrastruktura se karakterizira so zastarenost i
istro{enost. Sostojbata na èlezni~kata infrastruktura ne e na potrebnoto tehni~ko nivo, so isklu~ok na magistralata Tabanovce-Gevgelija,
koja ima relativno dobri tehni~ki karakteristiki, {to e rezultat na pogolemo angaìrawe na JP-M@, no i zgolemeni tro{oci za odrùvawe na
prugata.
Na teritorijata na Republika Makedonija za izvr{uvawe na èlezni~kite prevozi se koristi mreà od èlezni~ki prugi so dolìna od
700 km, stani~ni koloseci 225 km i industriski koloseci 102 km.
@elezni~kata mreà vo Republika Makedonija e nedovolno razviena i so slepi zavr{etoci na pravecot Istok-Zapad, ili poto~no
kaàno, èlezni~kata mreà na Republika Makedonija ne e povrzana so
èlezni~kata mreà na Republika Bugarija i Republika Albanija.
297
Prugata Tabanovce-Gevgelija e elektrificirana (233 km otvorena pruga i 83 km stani~ni koloseci) i opremena so sovremeni relejni
uredi vo avtomatski pruèn blok, taka {to se osigurani site stanici i
patni premini.
Najgolemiot del od èlezni~kata mreà e osposoben za brzini od
60-100 km/~as (okolu 600 km.), a ostanatite 100 km se prugi za brzini do 60
km/~as, dodeka osposobenosta za osovinski pritisok e od 20 toni/oska na
550 km prugi i 18 toni/oska na 150 km prugi.
Vakvata sostojba e posledica na pove}egodi{en nedostig na finansiski sredstva i poradi toa izostanato potrebnoto vloùvawe vo
èlezni~kata infrastruktura.
Pozna~ajni problemi vo èlezni~kiot soobra}aj se:
-
-
-
Drasti~no opadnat obem na rabota, koj vo odnos na obemot na rabota
od 1991 godina iznesuva samo 60%;
Kako posledica od maliot obem na rabota, namaleni se prihodite,
{to krajno negativno se odrazuva na ekonomskata i finansiskata
sostojba na JP-M@;
@elezni~kata infrastruktura se karakterizira so zastarenost i istro{enost. Sostojbata na èlezni~kata infrastruktura ne e na potrebnoto tehni~ko nivo, so isklu~ok na magistralata TabanovceGevgelija, koja ima relativno dobri tehni~ki karakteristiki;
Prevoznite kapaciteti se zastareni i so visok procent na imobilizacija;
Podolg period Makedonskite èleznici ne se soobrazeni so promenite koi nastanaa vo op{testvoto i vo stopanstvoto, ekonomski ne se
razre{eni i imaat akumulirano finansiski problem.
2.4. Vozdu{en soobra}aj
Vozdu{niot soobra}aj vo Republika Makedonija se vr{i preku
dva me|unarodni aerodromi, od koi skopskiot e glaven, a ohridskiot alternativen.
Vo periodot 1991-2001 godina obemot na vozdu{niot soobra}aj na
aerodromot vo Skopje iznesuva 8 000-10 000 zaminati i pristignati vozduhoplovi godi{no, so 400 000-600 000 zaminati i pristignati patnici
godi{no, dodeka obemot na vozdu{niot soobra}aj na aerodromot vo Ohrid
iznesuva 400-1 000 zaminati i pristignati vozduhoplovi godi{no, so 20
000-60 000 zaminati i pristignati patnici godi{no. Napravenite anal-
298
In`.Risto Andreev
izi na obemot na vozdu{niot soobra}aj ukaùvaat deka nastanite vo zemjata i vo regionot vo ovoj period imale izrazito vlijanie na obemot na
vozdu{niot soobra}aj na dvata aerodromi vo pooddelnite godini.
Vr{eweto na vozdu{niot soobra}aj e regulirano so Zakonot za
vozdu{na plovidba koj e prezemen od SFRJ. Ova ukaùva na potrebata za
{to pobrzo donesuvawe nov Zakon za vozdu{na plovidba.
Upravata za civilna vozdu{na plovidba (UCVP) e stru~en organ
vo sostav na Ministerstvoto za transport i vrski, koj svojata rabota ja
zasnova vrz Zakonot za vozdu{na plovidba , podzakonskite akti, kako i
me|unarodnite dokumenti koi se prifateni preku na{eto ~lenstvo vo
opredeleni me|unarodni institucii ili ratifikuvani konvencii.
Javnoto pretprijatie za aerodromski uslugi (JPAU) e osnovano od
Vladata na Republika Makedonija i gi dava uslugite za prifa}awe i otprema na vozduhoplovite.
Infrastrukturata na vozdu{niot soobra}aj vo Republika Makedonija ja so~inuvaat dvata aerodromi Skopje i Ohrid koi se rekonstruirani i modernizirani, no za zadovoluvawe na potrebite na vozdu{niot
soobra}aj programirani se investicioni zafati so koi }e se dokompletira aerodromskata infrastruktura.
-
-
Pozna~ajni problemi vo vozdu{niot soobra}aj se:
Namaleniot obem na vozdu{niot soobra}aj;
Kako posledica na namaleniot obem na vozdu{niot soobra}aj,
namaleni se prihodite na doma{nite vozduhoplovni kompanii,
koi ne se vo sostojba da gi izmirat obvrskite kon dràvata za uslugite {to gi dava sistemot na kontrolata na letaweto i uslugite
{to gi dava Javnoto pretprijatie za aerodromski uslugi na aerodromite vo Skopje i vo Ohrid;
Nemawe sopstvena flota na doma{nite aviokompanii i brojnite
problemi koi proizleguvaat od ovaa sostojba;
Stavawe von sila na Zakonot za vozdu{na plovidba koj e prezemen od porane{na SFRJ i donesuvawe nov Zakon za vozdu{na
plovidba, koj treba da gi regulira sostojbite i odnosite vo
oblasta na vozdu{niot soobra}aj, vo soglasnost so osnovnite
odredbi, standardi i prepora~ani praktiki na me|unarodnoto
civilno vozduhoplovstvo.
2.5. Mo`nosti za razvoj na soobra}ajot
299
Soo~eni so iznesenata sostojba na soobra}ajot vo Republika
Makedonija, za nejzino podobruvawe i sozdavawe uslovi za razvoj, od
strate{ko zna~ewe e vklu~uvaweto na Republika Makedonija vo evropskite integracioni procesi vo oblasta na transportot.
Toa zna~i, razvojot na soobra}ajot vo Republika Makedonija da se
sogleduva vo kontekst na transportnata politika na Evropskata zaednica
i implementacijata na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u
Republika Makedonija i Evropskata zaednica i nejzinite zemji ~lenki od
2001 godina (vo delot za soobra}ajot) i Spogodbata vo oblasta na soobra}ajot pome|u Republika Makedonija i Evropskata zaednica od 1997
godina.
2.5.1. Za transportnata politika na EU
Vostanovuvaweto na edinstveniot evropski pazar vo devedesetite godini pretstavuva{e presvrtnica vo zaedni~kata transportna
politika na zemjite ~lenki na EU.
Priznavaj}i go strate{koto zna~ewe na transportnite uslugi za
uspehot na edinstveniot pazar i nivniot pridones za ostvaruvaweto na
dvete osnovni celi - slobodno dvièwe na lu|eto i sloboden protok
na stoka, EU izgradi zaedni~ka transportna politika koja se sostoi od
politi~ki re{enija i inicijativi vo tri fundamentalni oblasti:
1. Podobruvawe na kvalitetot na transportnite uslugi so razvivawe na integriran i konkurenten transporten sistem, zasnovan vrz napredni tehnologii, koi isto taka pridonesuvaat kon
celite na bezbednosta vo soobra}ajot i za{titata na ìvotnata
sredina;
2. Podobruvawe na funkcioniraweto na edinstveniot pazar za da
se promovira efikasnost, za~uvuvaj}i gi socijalnite standardi;
i,
3. Pro{iruvawe na nadvore{nata dimenzija so podobruvawe na
transportnite vrski so treti zemji i zabrzuvaj}i go pristapot na
prevoznicite od EU do drugite transportni pazari.
Zakonskata ramka za vnatre{niot transporten pazar {to e
vospostavena od zemjite ~lenki na EU, vo zna~itelna merka e inkorporirana vo nivnite nacionalni zakonodavstva.
Poslednite nekolku godini Republika Makedonija zapo~na da
implementira rekonstruktivni zafati vo transportniot sektor.
300
In`.Risto Andreev
So aspiraciite na dràvata za pridru`no ~lenstvo vo EU, transportnata politika na EU stana cel vo rekonstrukcijata na transportniot
sektor vo Republika Makedonija.
2.5.2. Spogodba za stabilizacija i asocijacija me|u Republika
Makedonija i Evropskata zaednica i nejzinite zemji ~lenki
od 2001 godina i Spogodba vo oblasta na soobra}ajot me|u
Republika Makedonija i Evropskata zaednica od 1997 god.
So Spogodbata za stabilizacija i asocijacija me|u Republika
Makedonija i Evropskata zaednica, vo oblasta na transportot e opredeleno:
"Vo odnos na suvozemniot soobra}aj, odnosot me|u Stranite e
reguliran so Spogodbata me|u Evropskata zaednica i Republika
Makedonija vo oblasta na soobra}ajot, koja stapi vo sila na 27 Noemvri 1997 godina. Stranite ja potvrduvaat va`nosta {to tie ja pridavaat na doslednata primena na Spogodbata"
"Pokraj Spogodbata me|u Evropskata zaednica i Republika Makedonija vo oblasta na soobra}ajot, Stranite }e ja razvivaat i }e ja
zasilat sorabotkata so cel na Republika Makedonija da í ovozmoàt:
• Da go prestruktuira i modernizira soobra}ajot i negovata infrastruktura;
• Da go podobri dvièweto na patnici i stoki i pristapot kon
transportniot pazar so otstranuvawe na administrativnite, tehni~kite i drugite pre~ki;
• Da postigne operativni standardi soodvetni na onie vo Zaednicata;
• Da razvie svoj soobra}aen sistem, kompatibilen i usoglasen so
sistemot na Zaednicata;
• Da ja podobri za{titata na ìvotnata sredina vo soobra}ajot,
namaluvaweto na {tetnoto vlijanie i zagaduvaweto.
So Spogodbata vo oblasta na soobra}ajot me|u Republika Makedonija i Evropskata zaednica e opredeleno:
301
"Sorabotkata }e go opfati soobra}ajot, a osobeno patniot,
èlezni~kiot i kombiniraniot soobra}aj i }e ja vklu~i soodvetnata infrastruktura, zemaj}i go predvid regionalniot kontekst".
Vo vrska so toa, ovaa Spogodba opfa}a pred se:
•
•
•
•
Soobra}ajna infrastruktura na teritorijata na ednata ili na
drugata Dogovorna strana vo obem koj e potreben za da se postigne
celta na ovaa Spogodba;
Pristap na pazarite, vrz osnova na reciprocitet, vo oblasta na
patniot soobra}aj;
Osnovni pravni i administrativni pridru`ni merki, vkluuvaj}i
komercijalni, dano~ni, socijalni i tehni~ki merki;
sorabotka za razvoj na soobra}aen sistem koj gi ispolnuva
barawata na za{titata na okolinata;
Redovna razmena na informacii za razvoj na soobra}ajnite
politiki na Dogovornite strani, osobeno vo vrska so soobra}ajnata infrastruktura".
Vo periodot od sklu~uvaweto na Spogodbata vo 1997 godina do
denes, implementacijata na Spogodbata e uspe{na, posebno vo pristapot
na pazarite vo oblasta na patniot transport, razvojot na patnata infrastruktura vo Republika Makedonija (Koridorite VIII i H), sorabotkata vo
razvojot na soobra}ajniot sistem vo Republika Makedonija itn.
Pokraj soobrazuvaweto so transportnata politika na EU i implementacijata na Spogodbite me|u Republika Makedonija i EU, aktuelnite sostojbi na soobra}ajot od podolg period ukaùvaat na potrebata od
aktivnosti zna~ajni za idniot razvoj na soobra}ajot:
1. Na generalno nivo, aktivnosti ~ija glavna cel e stremewe kon
sigurni i ekonomi~ni transportni uslugi, so potreben respekt kon
bezbednosta za site u~esnici vo soobra}ajot, racionalno
koristewe na energijata, regionalen razvoj i za{tita na ìvotnata sredina.
2. Na nivo na poodelni soobra}ajni granki, aktivnostite da bidat
naso~eni kon:
•
Vo patniot soobra}aj
Zgolemuvawe na obemot na transportnite uslugi;
302
In`.Risto Andreev
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Podobruvawe na me|unarodnata konkurentnost na patniot soobra}aj, preku podobruvawe na strukturata na vozniot park i osposobuvawe za prevozi vo zemjite od Zapadna Evropa;
Podobruvawe na bezbednosta na patniot transport;
Namaluvawe na {tetnite vlijanija od patniot transport vrz
ìvotnata sredina;
Razvoj na magistralnata i regionalna patna mreà vo zemjata, so
prioritet na patnite Koridori VIII i H.
Vo èlezni~kiot soobra}aj
Zgolemuvawe na obemot na transportni uslugi;
Podobruvawe na strukturata na vozniot park;
Podobruvawe na odrùvaweto na postojnite prugi;
Razvoj na èlezni~kata mreà na pravecot Istok-Zapad, odnosno
povrzuvawe so èlezni~kite mreì na Republika Bugarija i Republika Albanija;
Transformacija na Javnoto pretprijatie "Makedonski
èleznici".
Vo vozdu{niot soobra}aj
Zgolemuvawe na obemot na vozdu{niot soobra}aj na aerodromite
vo Skopje i vo Ohrid;
Donesuvawe nov Zakon za vozdu{niot soobra}aj;
Kompletirawe na modernizacijata na aerodromite vo Skopje i vo
Ohrid so realizacijata na golem broj ve}e programirani proekti.
303
M-r Marija Ackovska
PERSPEKTIVI ZA RAZVOJ NA TURIZMOT I
UGOSTITELSTVOTO VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Turizmot vo Republika Makedonija se nao|a vo relativno dlaboka
pove}egodi{na kriza, a kako rezultat na toa se javuvaat i pogolemi
te{kotii vo ugostitelstvoto kako najzna~aen servisen sektor na turizmot.
Pritoa, ne treba da se zaboravi deka turizmot i ugostitelstvoto se interaktivno povrzani, pa ednovremeno i sostojbata vo ugostitelstvoto povolno, ili vo konkretniov slu~aj nepovolno, vlijae vrz razvojot na turizmot. Lo{ata sostojba vo turizmot i ugostitelstvoto se potvrduva so golemiot gubitok na pazarot, so postojaniot porast na zadolènosta, postojaniot porast na zagubite od raboteweto kako i zastojot vo razvojot. Poradi
toa, namesto da gledame napred, namesto da se zanimavame so svetot,
pazarot i trendovite na 21 vek, nie treba da se zanimavame samite so sebe
i so sanacijata kako preduslov za promisluvawe na konceptot za perspektivite na idniot razvoj na turizmot i ugostitelstvoto.
1.Karakteristiki na turiizmot i ugostitelstvoto
vo Republika Makedonija
1.1. Karakteristiki na turizmot vo Republika Makedonija
Republika Makedonija raspolaga so zna~ajni potencijali za razvoj na turizmot, no nasproti toa beleì relativno nepovolni rezultati
po taa osnova.
304
M-r Marija Ackovska
Tabela 1
Obem, dinamika i struktura na turisti~kiot promet vo Republika Makedonija vo periodot 1989-2000 godina
Posetiteli
God.
Broj
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
Doma{ni
vo %
1032072
42.81
974357
42.3
710278
85.56
585699
62.6
647728
67.86
613154
69.76
503857
70.82
476025
71.44
451871
73.15
575080
72.76
549630
67.11
632523
64.58
God.
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
Broj
3522747
3099508
2740484
2139631
2706373
2476998
1804310
1696930
1587146
2426461
2313142
2434639
Verièn
indeks
100
94.41
72.90
82.46
110.59
94.66
82.17
94.48
94.93
127.27
95.57
115.08
Bazi~en
indeks
100
94.41
68.82
56.75
62.76
59.41
48.82
46.12
43.78
55.72
53.26
61.29
No}evawa
Prose~en Prihodi
Doma{ni Verièn Bazi~en dneven od me|. turizam
vo %
indeks
indeks prestoj
62.07
100
100
3.4
61.73
87.99
87.99
3.2
93.43
88.42
77.79
3.9
6.2
82.13
78.07
60.74
3.7
7.6
86.6
126.49
76.83
4.2
12.5
86.45
91.52
70.31
4.0
20.1
84.61
72.84
51.22
3.6
27.2
83.66
94.05
48.17
3.6
26.3
83.27
93.53
45.05
3.5
26.8
85.18
152.88
68.88
4.2
30.7
79.49
95.33
65.66
4.2
32.1
79.71
105.25
69.11
3.8
37.4
Izvor: Statisti~ki godi{nik na R. Makedonija 1993 i 2001,
Bilteni na NRB na R. Makedonija 1992-2001
305
Imeno, vo periodot po osamostojuvaweto doa|a do negativna
tendencija na opa|awe na turisti~kiot promet vo Republika Makedonija,
koja izrazena kvantitativno kaj brojot na turistite iznesuva - 4,4%
prose~no godi{no, dodeka kaj no}evawata - 3,3% prose~no godi{no. Moè
da se konstatira deka vkupniot turisti~ki promet na krajot od nabquduvaniot period ne go dostignuva nivoto od baznata godina i pokraj toa {to
vo poslednite godini doa|a do negovo zgolemuvawe (vidi Tabela br. 1).
Imeno, indeksot na brojot na posetitelite 2000/1989 iznesuva 61,29%,
dodeka kaj no}evawata ovoj indeks iznesuva 69,11%.
Kako odredena nepovolnost moè da se izdvoi i srazmerno evidentno pogolemoto u~estvo na doma{niot turisti~ki promet vo odnos na
stranskiot.
Prose~niot dneven prestoj kaj turistite so pomali varijacii
iznesuva okolu 4 dena vo tekot na celiot period. Prose~nata dolìna na
prestojot na stranskite turisti e zna~itelno pomala (2 dena), {to né
naveduva na pomislata deka stranskite turisti vo na{ata zemja ne
doa|aat isklu~ivo motivirani od turisti~ki celi, tuku, pred sé, od
delovni, diplomatski i sli~ni motivi.
Prihodite od me|unarodniot turizam vo periodot po osamostojuvaweto beleàt izrazito visoka stapka na porast od 25,2% vo prosek
godi{no. Me|utoa, mora da se konstatira deka vakviot porast na prihodite se zabeleùva vo uslovi koga fizi~kiot obem na turisti~kiot
promet opa|a, {to zna~i deka rezultatite bi bile daleku popovolni pri
zgolemen fizi~ki obem na turisti~kiot promet.
Posebno nepovolno e gubeweto na pokvalitetnite pazari (konvertibilni podra~ja), ~ija visina na prometot iznesuvala pomalku od
tretina od periodot pred osamostojuvaweto (indeks na brojot na turistite 1998/1989=26.1%) (vidi Tabela br. 2).
306
M-r Marija Ackovska
Tabela 2
Struktura na stranskite turisti po zemji na pripadnost
vo 1989 i 1998 godina
ZEMJA
1989 godina
ZEMJA
1998 godina
Turisti
Avstrija
Bugarija
V. Britanija
Grcija
Italija
SAD
SR Germanija
SSSR
(porane{en)
U~estvo Rang
Turisti
8136
7197
7672
31292
13617
7020
3.7
3.3
3.5
14.2
6.2
3.2
6
Albanija
8
Bugarija
7 V.Britanija
2 Germanija
4
Grcija
9
Italija
66127
30.0
1
3.1
10
U~estvo
Rang
12266
37566
3792
6071
8148
3727
7.8
24.0
2.4
3.9
5.2
2.4
3
1
9
6
4
10
7957
5.1
5
Slovenija
5882
3.8
SR JugoFrancija
8495
slavija
3.9
5
31112
19.9
Holandija
18275
8.3
3
Turcija
6135
3.9
VKUPNO
220600
79.2
10
VKUPNO 122656
76
Izvor: Statisti~ki godi{nik na R. Makedonija za 1990 i 1999 g. i
sopstveni presmetki.
8
6933
SAD
2
7
10
Zna~itelno popovolnata pazarna pozicija na Republika Makedonija na novooformirnite pazari, kako i zgolemenoto u~estvo na turistite od emitivnite podra~ja koi se ekonomski poslabi ni pribli`no ne
moàt da gi kompenziraat zagubite na tradicionalnite zapadni ekonomski silni pazari.
Makedonskiot turizam ima relativno malo u~estvo vo evropskiot
i vo svetskiot turizam. Slobodno moè da se kaè deka Republika Makedonija ima minorno zna~ewe kako turisti~ka zemja vo evropski i svetski
ramki (vidi Tabela br.3).
307
Tabela 3
U~estvo na makedonskiot turizamvo evropskiot i svetskiot - vo %
Godina
EVROPA
SVET
Devizni
Devizni
Posetiteli
prihodi
Posetiteli
prihodi
1995
0.1478
0.0094
0.0908
0.0056
1999
0.1497
0.0159
0.0944
0.0083
Izvor: Bilteni od NBRM 1996 i 2000 god., podatoci od WTO.
Seto ova ukaùva deka R Makedonija e turisti~ki nedovolno razviena
zemja i pokraj povolnite predispozicii za razvoj na turizmot.
1.2. Karakteristiki na ugostitelstvo vo Republika Makedonija
Soglasno nepovolnite sostojbi vo turizmot beleìme relativno
nepovolni tendencii i vo ugostitelstvoto (vidi Tabela br.4).
Tabela 4
Pregled na nekoi pokazateli za ugostitelstvoto
GOD.
Broj na ugost.
del. edinici
1989
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2715
3497
3663
3534
3213
2754
2543
2473
2209
2122
2037
1798
Broj na
sedi{ta
178000
187928
163702
169232
163128
141429
133431
128835
131228
129754
133474
129959
Broj na
legla
84558
82411
80296
79628
81328
81604
78913
79667
78425
78974
79203
73759
Osnovni
Stepen na
kapaciteti iskorist vo Broj na
(%)
% denovi vraboteni
17.26
17.49
17.83
17.89
17.45
18.26
18.91
18.75
19.57
20.05
20.55
21.68
11.4
10.3
9.4
7.4
9.1
8.3
6.3
5.8
5.5
8.4
8.0
9.0
42
38
34
27
33
30
23
21
20
31
29
33
16243
13633
12764
13306
12022
10611
9946
10520
9903
9758
9998
10403
Izvor: Statisti~ki godi{nik na R. Makedonija 1993 i 2001 i
sopstveni presmetki .
308
M-r Marija Ackovska
Imeno, vo periodot pred osamostojuvaweto, kapacitetite vo ugostitelstvoto imale pogolem obem sporedbeno so 2000-ta god., taka {to
brojot na delovnite ugostitelski edinici se namalil za pove}e od 30%,
brojot na sedi{tata za okolu 25%, a brojot na leglata za okolu 15%. Vakvata pojava e sosema o~ekuvana dokolku se ima predvid namaleniot
fizi~ki obem na turisti~kiot promet.
Kako relativno povolna karakteristika se javuva zgolemuvaweto
na u~estvoto na osnovnite kapaciteti, me|utoa i ponatamu se konstatira
nepovolna struktura na smestuva~kite kapaciteti (okolu 80% otpa|aat na
komplementarnite).
Isto taka, treba da se napomene deka smestuva~kite kapaciteti
imaat relativno nepovolna starosna struktura (okolu 70% od vkupnite
kapaciteti se izgradeni vo periodot do 1981 god.), a se karakteriziraat i
so nizok stepen na tehni~ka opremenost, {to krajno nepovolno vlijae vrz
kvalitetot na turisti~kata ponuda.
Kako realna posledica na namaluvaweto na fizi~kiot obem na
turisti~kiot promet, se javuva drasti~noto namaluvawe na stepenot na
iskoristenosta na smestuva~kite kapaciteti (za okolu 25%), koe i onaka e
mnogu nisko.
Niskiot stepen na iskoristenost na kapacitetite zna~itelno go
ote`nuva delovnoto rabotewe na ovie kapaciteti, taka {to golem del od
niv rabotat na marginite na rentabilnosta, a golem e brojot na onie koi
rabotat i so zaguba. Imeno, na nivo na sektorot, vkupnata zaguba vo 2000ta godina iznesuva 97% od vkupnata dobivka. Vakvata sostojba predizvikuva kriza vo grankata vo celina. Me|utoa, negativnite efekti od raboteweto bitno se razlikuvaat vo grupata pretprijatija koi rabotat so
zaguba. Poradi toa potreben e diferenciran pristap vo sanacijata i
rekonstrukcijata na oddelnite grupi delovni subjekti.
Nepovolnite finansiski efekti od raboteweto gi prinuduvaat
delovnite subjekti od sektorot da se zadolùvaat so cel da go prodolàt
nivniot opstanok. Vo nekoi godini zadolènosta pretstavuvala okolu
90% od vkupnite prihodi, dodeka vo 2000-ta godina iznesuvala "samo
61%".
Vo ovoj sektor privatizacijata e re~isi zavr{ena. Imeno, vo
2000-ta godina okolu 99% od vkupno registriranite delovni subjekti se
privatizirani celosno. Me|utoa, moè da se konstatira deka sredstvata
dobieni so privatizacijata ne bile upotrebeni za sanacija i rekonstrukcija na sektorot.
309
Evidentno e i maloto u~estvo na stranski kapital vo ovoj sektor.
Imeno, od site registrirani delovni subjekti vo ovoj sektor samo 0,75%
se so stranski kapital, a 0,67% so me{ovit kapital.
Brojot na vrabotenite vo ovoj sektor, isto taka, beleì opa|awe
so prose~na godi{na stapka od 4%, {to pridonesuva brojot na vraboteni
da se namali za okolu edna tretina (indeksot na brojot na vraboteni
2000/1989 = 64,05%).
Isto taka, nekoi istraùvawa izvr{eni vo na{ite ugostitelski i
turisti~ki pretprijatija pokaùvaat deka strukturata na vrabotenite vo
turizmot ne gi zadovoluva potrebite i mo`nostite za razvoj na makedonskiot turizam. Imeno, vo ovie pretprijatija e konstatiran takanare~en
"akademski nedostatok" vo uslovi na sé pogolemite i posloènite potrebi za znaewe koi gi diktira golemata konkurencija na svetskiot turisti~ki pazar. Imeno, najgolemiot broj od vrabotenite vo ovie pretprijatija nema visoko obrazovanie. Za àl, toa e slu~aj i so rakovodnite
kadri.
1.3. Ekonomskoto zna~ewe na turizmot i ugostitelstvoto
Blagodarenie na nepovolnite trendovi vo turizmot i ugostitelstvoto, na{ata dràva vo prili~no mala merka gi ispolzuva
pozitivnite efekti od razvojot na turizmot vrz nacionalnata ekonomija.
So cel da se dobie uvid vo zna~eweto na turizmot za nacionalnata ekonomija, se dava pregled na negovoto u~estvo vo nekoi bitni pokazateli vo poslednite godini (vidi Tabela br.5)
Tabela 5
U~estvo na turizmot i ugostitelstvoto vo
nekoi ekonomski pokazateli - vo%
Godina
1998
1999
2000
Vo BDP
1.5
1.6
1.9
Vo vkupen broj vraboteni
2.69
2.83
2.89
Vo vkupnata vrednost na izvozot
1.11
3.11
3.79
Vo pokrivawe na deficitot
-4.00
1.25
0.59
na trgovskiot bilans
Izvor: sopstveni presmetuvawa vrz osnova na Statisti~ki
godi{nik na R. Makedonija i podatoci od WTO.
310
M-r Marija Ackovska
Od podatocite izneseni vo tabelata moè da se konstatira deka
turizmot i ugostitelstvoto imaat mo{ne skromna uloga vo nacionalnata
ekonomija taka {to:
• Vo bruto doma{niot proizvod u~estvuvaat so pomalku od 2%;
• Angaìraat pomalku od 3% od vkupniot broj vraboteni;
• U~estvuvaat so pomalku od 4% vo vkupnata vrednost na izvozot; i,
• Mo{ne malku u~estvuvaat vo pokrivaweto na deficitot na
trgovskiot bilans, a vo 1998 godina duri i go prodlabo~uvaat.
2.Merki za sanacija, revitalizacija i
konsolidacija na turizmot i turisti~kiot sektor
So ogled na toa deka Republika Makedonija, za àl, sé u{te nema
dolgoro~na konzistentna strategija za razvojot na turizmot, sosema e razbirlivo deka ne postoi jasna, solidna i konzistentna strategija za izlez
od momentalnata kriza i tokmu toa e ona {to zagriùva. Bez jasna krajna
cel kade treba da se odi, mali se {ansite slu~ajno da se najde vistinskiot pat. Pati{tata se trasiraat podolgo vreme kon odnapred poznato
odredi{te. Isto taka, vistinskite pati{ta ne se nao|aat ni slu~ajno, ni
brzo. Toj proces e moèn isklu~ivo dokolku e prosleden so golemo razbirawe i pomo{ na dràvata, trajnoto angaìrawe na lokalnite organi na
vlasta i postojanoto drèwe ~ekor so promenite od strana na turisti~kite pretprijatija. So drugi zborovi re~eno, site relevantni strani
za razvoj na turizmot treba da gi angaìraat site raspolo`livi potencijali (kadrovski, matrijalni i sl.) vo pravec na unapreduvaweto na turizmot i ugostitelstvoto vo R Makedonija. Mo`nosti za revitalizacija na
na{iot turizam postojat, no samo kako dolgoro~en proces. Prioritetno e
nu`noto obezbeduvawe na:
•
Zgolemuvawe na konkurentnosta na na{ata turisti~ka ponuda;
•
Seriozen nastap na turisti~kiot pazar;
•
Vleguvawe na stranski kapital i pretpriemni~ka orientiranost
vo turisti~kiot sektor.
Pritoa treba da se naglasi deka razvojot na makedonskiot turizam e mo{ne sloèn proces poradi golemiot broj involvirani strani i
nivnite razli~ni, a ponekoga{ i sprotivstaveni interesi. Usoglasenosta
na nivnite aktivnosti, spored toa, e edna od klu~nite pretpostavki za
realizacija na idniot turisti~ki razvoj. Poradi toa sinhroniziranosta
na deluvawata na klu~nite akteri na turisti~kiot razvoen proces, odnosno nivnata me|usebna kooperacija i koordinacija, pretstavuvaat im-
311
perativ pri realizacijata na aktivnostite za revitalizacija na sektorot,
kako i inicirawe na zgolemen turisti~ki promet.
2.1. Makro-nivo (Nacionalno nivo)
Glavna zada~a na dràvata e da obezbedi ambientni uslovi za
razvoj na turizmot i ugostitelstvoto. Tokmu vo toj pravec treba da bidat
naso~eni merkite koi dràvata bi trebalo da gi prezema dokolku saka da
gi intenzivira ekonomskite efekti od turizmot. Vo prodolènie }e
poso~ime nekoi takvi merki.
1. Kako primarna i najzna~ajna merka na dràvata e donesuvawe na
nacionalna strategija za razvoj na turizmot i ugostitelstvoto.
2. Osobeno va`na, moèbi i presudna merka na dràvata za trajno
uspe{no delovno rabotewe e pozicioniraweto na turizmot kako
dokaàna izvozna aktivnost, a toa zna~i i tretirawe na stranskiot turisti~ki promet kako izvozen proizvod, so site olesnuvawa koi izvozot gi uìva.
3. Vo prilog na podobruvawe na konkurentskata polo`ba na na{ata
zemja, dràvata treba da obezbedi:
♦ Re{enija vo fiskalnata sfera sli~ni na onie vo konkurentskite zemji. Mo`no re{enie e vospostavuvawe sistem na
subvencii za anulirawe na dejstvijata od fiskalnite optovaruvawa koi ja zgolemuvaat cenata na na{ite turisti~ki
proizvodi kako i privilegirana stapka na danokot na dodadena vrednost za sektorot.
♦ Itno sproveduvawe na novata kategorizacija na ugostitelskite objekti, po potreba so sankcionirawe od strana na
dràvata. Na toj na~in stopanskite subjekti }e nastojuvaat da
gi postignat baranite uslovi za sakanata kategorija, so {to
bi vlijaele vrz podobruvaweto na na{ata turisti~ka ponuda.
♦ Da razraboti sistem na standardizacija na turisti~kite
proizvodi i uslugi vo soglasnost so svetskite standardi.
4. Na podra~jeto na uspe{noto pazarno pozicionirawe na makedonskiot turizam, potrebna e zgolemena i pokvalitetna op{ta turisti~ka propaganda. Agresivnata promocija so jasna poraka kon
targetiranite segmenti na potro{uva~i treba da rezultira so
zgolemuvawe na turisti~kiot promet vo na{ata zemja.
5. Dràvata treba da vloùva vo turisti~ki proekti od nacionalno
zna~ewe. Vo toj kontekst e i sozdavaweto na nacionalen makedon-
312
M-r Marija Ackovska
ski turoperator, koj }e bide senzitiven za barawata na
razli~nite stranski pazari. So ogled na faktot deka privatniot
sektor nema finansiski potencijal za realizacijata na takviot
proekt potrebno e da se izvede so pomo{ na zaedni~ko vloùvawe
od javniot i od privatniot sektor kako proekt od nacionalno
zna~ewe.
6. Sozdavawe uslovi i povolna klima za vleguvawe na stranski
kapital vo R Makedonija na mikro i makro nivo, so cel da se
obezbedat strate{ki partneri (renomirani turooperatori,
menaxment-kompanii ili sinxiri).
7. Da obezbedi uslovi sredstvata dobieni od ponatamo{nata privatizacija vo turisti~kiot sektor da bidat vloùvani vo razvojot
na turizmot i ugostitelstvoto.
8. So ogled na faktot {to kvalitetnite kadri se biten preduslov za
razvoj na turisti~kiot sektor, dràvata treba da obrne posebno
vnimanie na kadrovskata politika. Poradi toa treba da se posveti soodvetno vnimanie na sistemot na edukacija na kadrite za
potrebite na turisti~kiot sektor na site nivoa, kade steknuvaweto prakti~no iskustvo }e ima presudno zna~ewe. Isto taka,
kako realna se nametnuva potrebata za sozdavawe na deficitarnite kadri, kako i podgotovka na kadri za realizacija na novite
vidovi uslugi. Nedostatokot na stru~ni animatori i voditeli na
sportskite aktivnosti naveduva na razmisluvawe za formirawe
centar za obrazovanie na takvi kadri spored primerot na
poznatite menaxerski kompanii vo Evropa.
9. Isto taka, dobrodojden poteg na dràvata bi bil da se ovozmoì
koristewe na kadrovskite potencijali vo soglasnost so dinamikata na raboteweto. Ova osobeno se odnesuva na re{avaweto na
statusot na sezonskite rabotnici.
10. Izgradba na identitetot i podigawe na nivoto na imixot na Republika Makedonija kako turisti~ka destinacija
3.2.Mezo-nivo (Lokalno nivo)
Lokalnite zaednici koi go prepoznavaat turizmot kako generator
na nivniot op{t razvoj moàt da o~ekuvaat i pozitivni delovni efekti.
Koga se ima predvid ulogata i zna~eweto na lokalnata vlast vo razvojot
na turizmot, naj~esto se stava vo korelacija so konceptot na turisti~ka
destinacija kako celosno osmisleno mesto za prestoj na turistite. Vo toj
313
kontekst }e se odvivaat i aktivnostite koi, spored na{e mislewe, treba
da gi prezeme lokalnata vlast za razvojot na turizmot vo nivnata lokalna
zaednica. Tie aktivnosti glavno bi se sostoele vo slednoto:
1. Najnapred treba da se re{i statusot na turisti~kite dru{tva i
sojuzi na lokalno nivo. Imeno, vo dosega{niot period ne e dovolno sfateno, nitu uvaèno deka turisti~kite dru{tva (osobeno
vo malite mesta) se nositeli na re~isi celokupnata aktivnost za
vreme na turisti~kata sezona. Voobi~aeno ovie turisti~ki
dru{tva i sojuzi se vo mnogu lo{a finansiska sostojba, pa poradi
toa nivnoto angaìrawe vo turizmot e mo{ne ograni~eno.
Vistinskiot poteg bi bil rastovaruvawe na dru{tvata od strana
na lokalnata vlast, bidej}i treba da se znae deka lo{ite
dru{tva generiraat slabi direktni i indirektni prihodi na lokalnata vlast. Nu`no bi bilo vo narednite nekolku godini da se
namalat komunalnite dava~ki, koncesiite, pridonesite na lokalnite vlasti, a onie prihodi koi se dobivaat vrz osnova na turizmot povtorno da se reinvestiraat vo negoviot razvoj.
2. So cel da go promoviraat razvojot na turizmot vo nivnata zaednica treba da ovozmoàt sevkupen razvoj na turisti~kata destinacija. Nezaobikolen del od razvojot na na{iot turizam e i
oblagoroduvawe na okolinata kako vo sodrìnska taka i vo estetska smisla. Lokalnite zaednici koi sakaat da gi ispolzuvaat
pozitivnite efekti od razvojot na turizmot, me|u drugoto, treba
da posvetat posebno vnimanie na uredenosta na nivnoto mesto
kako celna turisti~ka destinacija. Imeno, urednata okolina, kulturno-zabavnite i sportskite sodrìni se sostaven del od modernata turisti~ka ponuda. Zada~ata na lokalnata vlast treba da
se sostoi vo pottiknuvawe na razvojot na onie sodrìni koi gi
nadminuvaat potrebite na lokalnoto naselenie. Vo novata
ponuda treba da bide sodràn noviot imix na turisti~koto mesto
kako i onie sodrìni koi ja pravat ponudata na turisti~kata destinacija celosna i prepoznatliva, kako {to se etnoidentifikacijata na turisti~kiot prostor i mo`nosta za aktiven
odmor bogat so razni sodrìni.
3. Lokalnata vlast treba da se griì za unapreduvawe na kulturnoto nivo na lokalnoto naselenie vo pravec na nadminuvawe na
netrpelivosta me|u domicilnoto naselenie i turistite so cel
sozdavawe na prijatna atmosfera vo turisti~kite mesta.
314
M-r Marija Ackovska
4. Lokalnata vlast treba da ovozmoì izrabotka i usvojuvawe na
temelni razvojni dokumenti: dolgoro~ni razvojni koncepcii i
strategii na na~elata na odr`liviot razvoj, so konkretni naznaki
na mestoto i ulogata na turizmot kako razvojno upori{te i nasoka
na vkupniot stopanski razvoj.
5. Isto taka, lokalnata vlast treba da se angaìra vo izrabotka i
usvojuvawe na prostorni i urbanisti~ki planovi kako klu~ni razvojni dokumenti koi osiguruvaat poodgovorno i poispolnitelno
upravuvawe so turisti~kata destinacija.
6. Griàta za temelnite razvojni uslovi, kako {to se: pristapnosta,
infrastrukturnata opremenost i komunalnite standardi, pottiknuva~kite uslovi za pretpriemni{tvoto osobeno vo nerazvienite i ruralnite sredini i sl. treba da bide poispolnitelna.
2.3. Mikro-nivo (Nivo na pretprijatija)
Kako {to istaknavme, celiot sektor, a so toa i pogolemiot del od
pretprijatijata vo sektorot se nao|aat vo nezavidna ekonomska sostojba.
Od tie pri~ini aktivnostite, koi treba da gi prezemat pretprijatijata vo
prilog na razvojot na turizmot i ugostitelstvoto, finansiski dopolnitelno bi gi optovarile. Me|utoa, vo interes na opstanokot na sektorot
e da gi konsolidiraat site raspolo`livi potencijali i da gi naso~at vo
toj pravec. Imeno, delovnata strategija na pretprijatijata od oblasta na
turizmot i ugostitelstvoto treba da ovozmoì naso~uvawe na raboteweto od dosega{noto, kade se bitni rabotnoto mesto i platata, do idnoto, kade merilo na uspehot e kone~niot finansiski rezultat. Merkite
koi treba da gi prezemaat pretprijatijata od oblasta na turizmot i ugostitelstvoto globalno se sveduvaat na slednoto:
1. Unapreduvawe na kvalitetot na postojnata ponuda na site segmenti vo soglasnost so visokite svetski standardi.
2. Kreirawe na novi turisti~ki proizvodi koi se vo soglasnost so
barawata na sovremenite turisti. Poradi toa, se nametnuva potrebata od marketin{ko kreirawe na turisti~kata ponuda.
Neodr`liva e i vakvata skromna polo`ba na pazarot, dokolku ne
se obezbedat sodrìnski pobogati novi uslugi podredeni na
barawata na turisti~kata pobaruva~ka.
3. Situacijata ukaùva na potrebata od do{koluvawe na postojnite
kadri niz programite za permanentno {koluvawe i obrazovanie
na novi rakovodni kadri so fakultetska specijalizacija i za ho-
315
telski menaxeri, posebno vo nasoka na unapreduvawe na upravuva~kite znaewa i tehniki vo pretprijatieto.
4. Se javuva potreba od okrupnuvawe na kapitalot vo turisti~kiot
sektor so interno povrzuvawe i unapreduvawe na stopanskite
subjekti vo pravec na sozdavawe na korporacii ili sinxiri na
ugostitelski objekti koi moàt uspe{no da se pozicioniraat na
pazarot.
5. Menaxerite i sopstvenicite mora da stanat potpolno svesni za
svojata uloga i da prezemat celosna odgovornost za kontinuitetot
i uspe{noto rabotewe na kompanijata {to ja vodat. Vo turizmot,
pritoa, se misli na:
♦ Postojanoto kreirawe na proizvodot i negoviot kvalitet,
vodej}i smetka za novite markenting istraùvawa za unapreduvawe na proizvodot i zgolemuvawe na profitot, kako krajna
cel na sopstvenikot i vrabotenite so istovremeno vodewe na
socijalna politika;
♦ Stimulirawe na interpretpriemni{tvoto;
♦ Razmisluvawe vo pravec na osmisluvawe na razvojni proekti
koi pottiknuvaat direktni vloùvawa;
♦ Isto taka treba da se insistira na snabduvawe na kapacitetite so makedonski proizvodi so cel da go reduciraat
uvozot i da ja poddràt nacionalnata ekonomija, pri {to, proizvodite koi{to }e se nabavuvaat treba da se vo soglasnost so
baranite standardi, za da ne go namaluvaat kvalitetot na uslugite;
♦ Da se vrabotuvaat mladi, stru~ni i obrazovani kadri, t.e
kvalifikuvani kadri koi na najdobar moèn na~in }e bidat vo
sostojba da go dadat svojot pridones vo podignuvawe na
kvalitetot na uslugite.
*
Op{t e vpe~atokot deka nositelite na razvojot na turizmot i
ugostitelstvoto ìveat odvoen i paralelen ìvot. Ne e redok slu~ajot
koga javniot sektor se obiduva na privatniot sektor da mu odzeme del od
stopanskite aktivnosti ili duri i da mu konkurira, {to e nespojlivo so
samata su{tina na dràvnata i na lokalnata vlast.
So cel da se nadmine vakvata sostojba, a vo interes na ponatamo{niot razvoj na turizmot i ugostitelstvoto treba precizno da bidat
316
M-r Marija Ackovska
razgrani~eni ingerenciite na site oddelni u~esnici vo razvojot, bidej}i
site tie }e gi ispolzuvaat pozitivnite efekti od razvojot na turizmot.
So pravilno osmislena politika na dejstvuvawe i nastap ima mesto za
site vo raspredelbata na kola~ot. Zatoa koordinacijata i sorabotkata se
perspektivata za razvoj na turizmot vo Republika Makedonija.
Intenziviraweto na sorabotkata pome|u site relevantni institucii na vlasta (nacionalnata i lokalnata), privatniot stopanski sektor
kako i sevkupnata javnost vo soglasnost so merkite i aktivnostite navedeni vo ovoj trud bi trebalo da ovozmoàt iden razvoj na turizmot i ugostitelstvoto vo na{ata zemja. Imeno, doslednoto sproveduvawe na sistematskoto jaknewe na turizmot i ugostitelstvoto vo Republika Makedonija, osmisluvaweto i sproveduvaweto na poispolnitelna promociska
strategija kako i podignuvaweto na nivoto na imixot niz aktivnosti na
afirmacija na temelnite obele`ja na identitetot i trajnite vrednosti
na ìvotot na sekoja sredina, vo sekoj slu~aj }e pridonese za promovirawe na idniot razvoj na turizmot i ugostitelstvoto.
317
DISKUSII:
PROBLEMI NA DOSEGA[NOT
EKONOMSKI RAZVOJ
Referatite pretstavuvaat voved vo osnovnata tematika na
nau~niot sobir, ~ija zada~a e na koncizen na~in da se prikaàt perspektivite na ekonomskiot razvoj, zaedno so najostro izrazenite problemi.
Ottuka treba da proizleze i op{tata pretstava za toa kolku sega{nata
ekonomska politika e vo funkcija na ostvaruvaweto na celite i vrednostite na demokratskoto i pazarnoto op{testvo. Ovaa rasprava treba da
bide naso~ena i kon idninata koja treba da otvori pati{ta za nadminuvawe na sega{nata sostojba i izgradba na op{testvo vrz izvornite principi na demokratskoto op{testvo i pazarnata ekonomija i nivno razvivawe i postojano proveruvawe vo praktikata.
Najzna~ajna karakteristika na tranziciskiot period pretstavuva
privatizacijata na op{testveniot kapital kako vode~ki proces vo strukturnite promeni vo stopanstvoto i vo op{testvoto vo celina.
Procesot na ekonomskiot razvoj i op{testvenite reformi ne
te~e naporedno i sinhronizirano, vo niv doa|a do zastoj i naru{uvawe,
do sloèni protivre~nosti, nedovolno prou~eni promeni, osobeno vo
domenot na ekonomijata i upravuvaweto so stopanskiot razvoj. Vakvite
naru{uvawa vo koj bilo del od sistemot retrogradno se prenesuvaat i na
ostanatite delovi poradi negovite interakciski vrski i dijalekti~ko
edinstvo na celinata i delovite. Naru{uvawata vo stopanstvoto se odlikuvaat so naj{irok dijapazon na deluvawe zatoa {to stopanstvoto
naj{iroko i najneposredno e povrzano so site drugi komponenti na
318
op{testvoto. Vo site tie protivre~ni dvièwa se zapostavuvaat mnogu
avtenti~ni problemi na ~ovekot i na op{testvoto.
Na ekonomski plan zna~ajno e da se istakne zaostanuvaweto vo
tehnolo{kiot razvoj i visokata neiskoristenost na proizvodnite kapaciteti vo prerabotuva~kata industrija. Neiskoristenosta na kapacitetite predizvikuva nedovolno vrabotuvawe. Sega{noto nisko
u~estvo na industrijata vo formiraweto na bruto doma{niot proizvod
sekako e pod ona {to moè da se smeta za optimalen razvoj na stopanstvoto. Strukturnite naru{uvawa predizvikuvaat zna~itelno zabavuvawe na tempoto na stopanskiot rast.
Vo razgleduvaweto na problemite na makedonskata ekonomija
istaknato mesto zazema pra{aweto na nevrabotenosta. Problemot na
nevrabotenosta vo Makedonija dobi kriti~na to~ka od pove}e pri~ini.
Pred sî, poradi privatizacijata so koja prvo na udar be{e osloboduvaweto na pretprijatijata od prekubrojnoto vrabotuvawe, ste~aite i likvidiraweto na pretprijatijata i bavnoto formirawe na novi mali i
sredni pretprijatija. Vo vrska so nevrabotenosta, zna~ajno e da se istaknat razlikite vo intenzitetot na nevrabotenosta vo regionalni ramki
koi se usloveni od pove}e faktori pri {to treba da se istakne goleminata na op{tinite. Nevrabotenosta kaj nas sî u{te ne e sfatena kako prioritetna cel za sopstven ekonomski i socijalen razvoj. Vo sistemot na
postojnite institucii vo dobar del treba da se baraat re{enijata za
namaluvawe na nevrabotenosta.
So teòk hroni~en problem se sretnuvame i vo domenot na regionalniot razvoj. Makedonija ima pogre{na strategija za razvoj na nedovolno razvienite podra~ja. Regionalnite razliki vo stepenot na razvienosta se golemi i vo tekot na tranziciskiot period se zabeleùva
tendencija na zgolemuvawe. Pri~inite se brojni, no moàt da se svedat
na dve najbitni. Prvata pri~ina e nedovolnoto investirawe i nedovolnata stapka na op{testveno izdvojuvawe za zabrzan razvoj na nedovolno razvienite podra~ja, a vtorata, ednostranata orientacija na stopanstvoto vo nerazvienite podra~ja i nezna~itelnoto vloùvawe vo infrastrukturata {to ima{e mali neposredni efekti vrz vrabotuvaweto i
zgolemuvaweto na prihodot.
Politikata na regionalniot razvoj be{e vo su{tina tesno koncipirana i parcijalna. Taa ne ja iskorisi {ansata regionalniot razvoj
da se postavi vrz principot na regionalna podelba na trudot i specijalizacija, {to pretstavuva eden od osnovite atributi na racionalnata
politika na regionalen razvoj. Dupliraweto i multipliciraweto na ka-
319
pacitetite vo istorodno proizvodstvo pretstavuva samo edna strana na
taa neracionalnost.
Ekonomskiot razvoj sozdade seriozni problemi i na socijalen
plan. Ovde, pred sî, go imame predvid visokiot stepen na socijalno raslojuvawe na naselenieto i osiroma{uvawe na golem del od naselenieto. Otsustvoto na soodvetna socijalna politika i razraboteni merki
za efikasna za{tita na ovoj del od naselenieto pretstavuva krupen nedostig na vkupnata op{testvena politika. Izvorite na osiroma{uvaweto
}e treba da se pobarat vo masovnata nevrabotenost, niskite plati i
neredovnata isplata. Nevrabotenite se li{eni od ednakov pristap do
proizvodstvoto i potro{uva~kata, pa so toa i principot na participacijata na najo~igleden na~in e povreden. Nevrabotenosta kako osnoven izvor na socijalna ekskluzija nema ista specifi~na teìna vo site podra~ja na Makedonija zatoa {to stepenot na nevrabotenosta regionalno e
zna~itelno izdiferenciran.
Bavnata i nedovolnata stanbena izgradba na osetliv na~in gi
pogoduva prete`no siroma{nite sloevi na naselenieto, a posebno
mladite generacii.
*
*
*
320
Ekonomski institut -Skopje
POKRIVAWETO NA JAZOT ME\U
POTENCIJALNIOT I
REALNIOT BDP - PREDUSLOV ZA
EKONOMSKI RAZVOJ NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA
Dali Republika Makedonija se soo~uva so limitiranost na razvojnite faktori, a kako rezultat na toa i so raste~ki jaz me|u potencijalnoto i realnoto nivo na BDP? Za àl, odgovorot na ova pra{awe e potvrden. Skudnosta e prisutna vo site vidovi kapitali, vo fizi~kiot,
~ove~kiot, finansiskiot, prirodniot kapital itn. Duri i trudot (rabotnata sila) i pokraj toa {to e vo izobilie (visoka stapka na nevrabotenost) pretstavuva limitira~ki faktor na razvojot. Negovite kvalitativni karakteristiki (obrazovanieto i obukata na rabotnata sila) vidno
zaostanuvaat zad visoko-razvienite zemji, i kako takvi ne pretstavuvaat
akcelerator na razvojot. Za tehni~kiot progres68, pak, kako faktor na ekonomskiot raste`, za àl, kaj nas sé u{te e "rano" da se razmisluva. Toj
pozitivno se odrazuva vrz rasteòt samo dokolku vo ekonomijata ne
postoi jaz me|u potencijalniot i realniot BDP. Tehni~kiot progres gi
pro{iruva proizvodstvenite mo`nosti na ekonomijata i go reducira
funkcioniraweto na zakonot za opa|a~kite prinosi. No, vo slu~ajot na
Republika Makedonija, BDP jazot egzistira. Makedonskata ekonomija ne e
nitu blizu do izedna~uvaweto na realniot so potencijalniot BDP.
68
Tehni~kiot progres e rezultat od kreacijata na znaeweto (istraùvawata i
invenciite) i od negovata aplikacija (razvojot i inovaciite).
321
Imaj}i go, pritoa, predvid niskoto nivo na ~ove~kiot kapital so koj
raspolaga ekonomijata, novite tehnologii samo bi go prodlabo~ile jazot
me|u potencijalniot i realniot BDP. Tuka treba da se ima predvid deka
nivoto na ~ove~kiot kapital vo ekonomijata direktno go opredeluva
nejziniot proizvodstven kapacitet.
Teoretski posmatrano, iako zvu~i pomalku nebulozno, kreatorite
na makroekonomskata politika bi trebalo da gi otvorat i prostudiraat
zastarenite u~ebnici od kejnzijanska proviniencija, kade kako prioritetna zada~a za nedovolno razvienite zemji se poso~uva namaluvaweto na jazot me|u realniot i potencijalniot BDP, pri {to posebno
zna~ewe í se pridava na ulogata na dràvata. Ova e dotolku pova`no, ako
se ima predvid i faktot deka ovaa ve}e podzaboravena teorija be{e najsilna tokmu toga{ koga amerikanskata ekonomija se soo~uva{e so najdolgoro~nata kriza vo svojata istorija, i koga se soo~uva{e so golem
ras~ekor me|u potencijalniot i realniot BDP. Vpro~em, i vo novite teorii na ekonomskiot raste` vo tek e proces na sé pogolema afirmicija
na ulogata na dràvata (endogenite teorii na ekonomskiot raste`). Konceptot na ~ovekoviot razvoj, isto taka, e vo direktna vrska so javnata
potro{uva~ka, odnosno so resursite koi í stojat na raspolagawe na
dràvata, pri {to akcentot ne se stava na nivniot obem, tuku na alokacijata i efikasnosta vo nivnoto iskoristuvawe.
Neoklasi~niot priod koj e aktuelen kaj nas, i vo red drugi tranzicioni ekonomii, pove}e od edna decenija ne dava rezultati. îsto
pazarniot mehanizam se pokaà kako "lo{" vo odnos na edinstveno validniot parametar na razvojot - kvalitetot na ìvotot na lu|eto. Osnovnata
premisa na neoklasi~nata ekonomska {kola (zgolemuvaweto na efikasnosta vo alokacija na resursite, preku pazarniot mehanizam) ne se ostvari. Zatoa, smetame deka dràvnata regulacija ne treba da se smeta
edinstveno kako aplikacija na prethodniot sistem, i kako takva odnapred
da se otfrla. Taa e neophodna vo ekonomiite kade caruvaat sivata ekonomija i korupcijata. Sekako, ova ne treba da se sfati kako proklamacija
na eden ekonomski sistem kade dràvnata regulacija bi bila edinstvena
i bi prevladuvala. Naprotiv, taa treba da e korektor na pazarniot mehanizam i da "po~nuva" toga{ koga pazarniot mehanizam }e otpo~ne da proizveduva defekti. Mora da se ima predvid deka celosnata liberalizacija na pazarot e isto tolku lo{a rabota, kolku i celosnata regulacija
na ekonomijata. Vpro~em, morame da imame predvid i deka: "Duri i
pazarot (vo institucionalna smisla) go sozdava dràvata".
322
Zna~ajno e da se istakne deka vo periodot od osamostojuvaweto do
denes, ne prevladuva ~uvstvoto deka kreatorite na makroekonomskata
politika vo Republika Makedonija imaat celosno ras~isteno so toa {to
zna~i makroekonomska stabilizaciona, a {to makroekonomska razvojna
politika. Imeno, makroekonomskata stabilnost (dokolku taka moè da se
nare~e parcijalnata stabilnost koja{to e kaj nas vospostavena) e preduslov za ekonomski razvoj, no ne i garancija za istiot. Vpe~atok e i deka
makroekonomskata stabilnost e postignata na nisko nivo, i deka obezbeduva samo svoevidno "preìvuvawe" na ekonomijata, deka porastot na
kvalitetot na ìvotot na lu|eto - otsustvuva. Makroekonomskata stabilizaciona politika ne treba da se sfa}a kako sinonim za makroekonomskata
razvojna politika. Dosega{nata politika ne go podigna kvalitetot na
ìvotot na lu|eto, tuku naprotiv, ja zgolemi nevrabotenosta, ja namali
sigurnosta na naselenieto, ja zgolemi neednakvosta vo distribucijata na
prihodite i ja pottikna siroma{tijata.
Smetame deka vnimanieto na kreatorite na makroekonomskata
politika treba pove}e da bide skoncentrirano kon realniot, otkolku
samo kon monetarniot sektor. Monetarnata stabilnost ne treba da se
sfati kako krajna cel na razvojniot proces, tuku kako sredstvo za postignuvawe na osnovnata cel - ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija.
*
*
*
323
D-r Boris Blaèvsi
Ministerstvo za finansii
POTREBNA E NOVA SREDNORO^NA
PROGRAMA
ZA RAZVOJ NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
1. Vladata na Republika Makedonija vo po~etokot na 2000 godina
donese Ramkovna programa za ekonomskiot razvoj i reformi, popularno
nare~ena "Makedonija 2003". Ovaa srednoro~na programa za razvoj za periodot od 2000 do 2003 godina e prv dokument od vakov vid po osamostojuvaweto na zemjata.
Potrebata od izgotvuvawe na srednoro~en dokument se nametnuva{e u{te vo prvite godini po osamostojuvaweto na Republika Makedonija. Me|utoa, visokata makroekonomska nestabilnost izrazena preku
hiperinflacija i nestabilnosta na devizniot kurs na denarot, nezaokruèniot ekonomski sistem i nedovolno razvienite institucii na pazarnata ekonomija, kako i ~estite eksterni {okovi, ne sozdavaa uslovi za koncipirawe i ostvaruvawe na srednoro~en razvoen dokument. Vo vakvi uslovi teì{teto be{e dadeno na izgotvuvaweto na planski dokumenti koi
imaat isklu~ivo stabilizacionen karakter i se na kratok rok.
Po vospostavenata i odràna makroekonomska stabilnost, relativno visokiot stepen na zaokruènost na ekonomskiot sistem, sozdavaweto na razvojni performansi na nacionalnata ekonomija, kako i podobruvaweto na nadvore{noto opkruùvawe, unapreduvaweto na ekonomskata sorabotka so stranskite partneri i sli~no, vo 1997 godina MANU,
po nara~ka na Vladata, izgotvi Nacionalna strategija za ekonomskiot
razvoj na Republika Makedonija. Vo strategijata e sogledan mo`niot razvoj na Republika Makedonija do 2020 godina i taa prestavuva osnova za
nejzina opreacionalizacija so srednoro~ni planski akti. Trgnuvaj}i od
opredelbite na strategijata, kako i vrz dopolnitelni nau~ni istraùvawa i stru~ni sogleduvawa, Ministerstvoto za razvoj vo po~etokot na 2000
324
D-r Boris Blaèvsi
godina izgotvi prv srednoro~en dokument za razvoj na naconalnata ekonomija za periodot od 2000 do 2003 godina.
Po ovoj srednoro~en razvoen dokument, pred da bide dostaven,
be{e ostvarena rasprava so stru~nite strukturi na Stopanskata komora,
Sojuzot na sindikatite, a potoa i vo telata na Vladata na Republika Makedonija. Vo raspravata be{e ukaàno na potrebata od donesuvawe na
srednoro~en razvoen dokument, a programata be{e oceneta so visok kvalitet. Pri ova, vo telata na Vladata oddelni ministerstva imaa zabele{ki i ukaùvawa deka treba da se izgotvi pokompleksna srednoro~na
programa. Poradi ova be{e najdeno kompromisno re{enie srednoro~nata
programa da ima ramkoven karakter, a pokompleksna razrabotka na konceptot na razvoj da se ostvari dopolnitelno so soodvetni akti, programi
i sli~no. Me|utoa, pokompleksna razrabotka na ramkovnata programa ne
se ostvari. U{te pri donesuvaweto na programata bea otvoreni pove}e
pra{awa.
Programata "Makedonija 2003" e izgotvena vo otsustvo na istitucijaliziran sistem za ekonomsko planirawe. Poradi ova taa ne e
izgotvena vrz propi{ana metodologija, ne se izvr{eni konsultacii so
javnite pretprijatija, op{tinite i drugite korisnici na buxetot, otsustvuva obvrznost za nejzinoto ostvaruvawe i sli~no. Vo vakvi sostojbi se
ostvaruvaat nesinhronizirani aktivnosti vo ekonomijata na Republika
Makedonija {to nepovolno se odrazuva na uspe{noto ostvaruvawe na
procesot na tranzicija.
Istovremeno, zaradi uslovite i fazite vo koi taa e izgotvena, se
zabeleùva deka vo programata teì{teto e dadeno na sproveduvaweto
na reformite, a pomalo vnimanie e posveteno na koncipirawe na razvojot i na pra{awata povrzani so nego.
Pokraj ova, programata e izgotvena vo period koga ekonomskiot
sistem ima{e relativno visok stepen na zaokruènost i se o~ekuva{e
negova dosledna primena vo praktikata so re{itelno sproveduvawe na
reformite, a vo ekonomijata bea prisutni pozitivni trendovi izrazeni
vo relativno visoki stapki na raste` na BDP, na izvozot, na investiciite. Vrz ovie osnovi Republika Makedonija vo periodot koga se izgotvi
i donese programata go fati ~ekorot vo razvojot {to go postignuvaa
naprednite zemji vo tranzicija.
Trgnuvaj}i od ostvaruvawata vo nacionalnata ekonomija vo 1999 i
prvite meseci od 2000 godina, potoa od nau~nite i stru~ni istraùvawa,
kako i od drugi pretpostavki, modelot {to e sodràn vo programata se
325
karakterizira so visoka stapka na investirawe, dinami~en porast na
izvozot, visok raste` na BDP.
Imeno vo periodot od 2000 do 2003 godina se predivduva BDP da
se zgolemuva so prose~na realna stapka od 5,6%, izvozot od 11,6%, investiciite vo osnovni sredstva so 12,5%, vrabotenosta so 2% i sli~no. Vakviot razvoj se predviduva da se ostvaruva vo uslovi na makroekonomska
stabilnost, odnosno prose~en porast na cenite na malo od 3,5%.
Moè da se kaè deka predviduvawata sodràni vo programata
vo 2000 vo celost se realiziraa. Me|utoa, na po~etokot od 2001 godina se
vlo{ija uslovite za stopanisuvawe i izostanaa predvidenite pretpostavki poradi {to vo 2001 godina dojde do namaluvawe na BDP, investiciite, izvozot, na vrabotenosta, a so toa dojde i do bitno zgolemuvawe na
siroma{tijata. Za àl, ovie tendencii prodolìja i vo 2002 goina, barem {to se odnesuva za prvite ~etiri meseci.
Vo 2001 godina dojde do namaluvawe na BDP za 4,5%, a na izvozot
za 13%. Industriskoto proizvodstvo, spored statisti~kite pokazateli za
prvite ~etiri meseci od 2002 godina, e namaleno za 12%, vo odnos na
istiot period od minatata godina. Izvozot, pak, spored podatocite za prviot kvartal, e namalen za 15,7%. Nepovolni dvièwa se ostvaruvaat i
vo drugi domeni na nacionalnata ekonomija. Ove tendencii ukaùvaat na
bitni ostapuvawa od predviduvawata. Istovremeno, pri otsustvo na istitucionaliziran sistem za ekonomsko planirawe, nema kordinirani
aktivnosti za nejzino sproveduvawe, duri i od nadle`nite ministerstva.
Programata ne e predmet na analizirawe i sroveduvawe na Vladata na
Republika Makedonija poradi {to moè da se zaklu~i deka taa prakti~no
e napu{tena. Nasproti ova, vo ekonomijata e sî poprisutna potrebata za
definirawe na srednoro~na strategija koja so kordinirani aktivnosti }e
pridonesuva za nadminuvawe na kriznite sostojbi i sozdavawe uslovi za
raste` na proizvodstvoto i na bruto doma{niot proizvod.
Isto taka e prisutna potrebata od srednoro~ni sogleduvawa za
potrebite na buxetot, ivesticiite vo javniot sektor i za drugi srednoro~ni programi koi gi ostvaruvat nadle`nite ministerstva, odnosno
korisnicite na buxetot.
Na potrebata od kordinirani aktivnosti na site subjekti vo
funkcija na nadminuvawe na kriznite sostojbi i sozdavawe uslovi za
razvoj se ukaùva i od strana na stopanskite subjekti i nivnite asocijacii. Taka, na primer, na sednicata na Izvr{niot odbor na Stopanskata
komora na Makedonija odràna na 6 juni 2002 godina, vo materijalite,
uvodnite ukaùvawa i vo diskusijata e naglasena potrebata od izgotvu-
326
D-r Boris Blaèvsi
vawe na programa za ekonomsko-finansiska konsolidacija na ekonomskite subjekti i sozdavawe uslovi za stabilen i kontinuiran razvoj. Pritoa se ukaà na potrebata od rastovaruvawe na ekonomskite subjekti od
dava~kite sprema dràvata, zgolemuvawe na akumulativnata sposobnost,
razre{uvawe na prevrabotenosta i sozdavawe uslovi za ostvaruvawe na
tekovna reprodukcija.
Po uspe{noto ostvaruvawe na ovaa programa, stopanstvenicite
smetaat deka treba da se izgotvi programa za ekonomski razvoj na Republika Makedonija na sreden, odnosno dolg period.
Trgnuvaj}i od barawata na stopanskite subjekti, potoa od aktuelnite sostojbi i dvièwa vo nacionalnata ekonomija, objektivnite mo`nosti i uslovi za razvoj i sli~no, sogleduvawata pokaùvaat deka treba da
se izraboti nova srednorao~na programa za razvoj na Republika Makedonija. Vo nea teì{teto treba da se dade na materijalno-finasiska konsolidacija na ekonomskite subjekti i na sozdavawe na uslovi za raste` na
proizvodstvoto, investiciite, izvozot i voop{to na razvojot na nacionalnata ekonomija.
Za uspe{no izgotvuvawe na nova srednoro~na programa potrebno e
da se institucionalizira ekonomskoto planirawe, da se ostvarat nau~ni i
stru~ni istraùvawa i sogleduvawa, da se izvr{i usoglasuvawe na razvojot i da se realiziraat drugi aktivnosti.
Srednoro~nata programa treba da se operacionalizira so godi{nite planski akti, odnosno makroekonomskata politika i programite za
rabota vo tekovnata godina.
Vladata treba postojano, a najmalku dva pati godi{no, da ja analizira realizacijata na srednoro~nata programa i po potreba da prezema
dopolnitelni merki za nejzina dosledna realizacija, odnosno predlaga
donesuvawe na akti koi se vo nadle`nost na Sobranieto i drugi subjekti.
2. Vo nasoka na izgotvuvawe na nova koncepcija na srednoro~en razvoj
na makedonskata ekonomija, pridones, sekako, }e dadat i istraùvawata
od ovoj nau~en sobir. Vo referatite izgotveni za nau~niov sobir, iako vo
pogolem del se sodràni sogleduvawa za ostvaruvawata i prisutnite
problemi, se elaborirani istraùvawa za ekonomskiot razvoj koi se odnesuvaat za naredniot period. Ovie istraùvawa zasluùvaat vnimanie
i moè da pottiknat natamo{ni pokompleksni istraùvawa i elaborirawa. Istraùvawata {to se odnesuvaat za razvojot vo naredniot period
predlagam da najdat ponaglaseno mesto vo zaklu~ocite i preporakite koi
se predviduva da se usvojat na krajot od dene{nata razmena na mislewa.
*
*
*
327
REZIME I PREDLOZI OD SOBIROT
Vo sovremeni uslovi na stopanisuvawe, odnapred ne se znae {to
moè idninata da donese vo domenot na tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj i
pojavata na novi tehnologii, novi sektori na proizvodstvo i novi proizvodi, od edna strana, i novi kriteriumi i merila na doma{niot i stranskite pazari, od druga strana. Poradi toa, predviduvaweto na perspektivite na stopanskiot razvoj e mo{ne sloèno i rizi~no i bara seopfaten priod.
Nau~no-stru~nite soznanija ukaùvaat, a praksata potvrduva, deka
koga predviduvawata se odnesuvaat na nivo na stopanstvo i stopanski
dejnosti, stanuva zbor za globalni predviduvawa. Dodeka, pak,
poanaliti~kite predviduvawa na perspektivite na razvojot treba da
pretstavuvaat sostaven del na proizvodstveno-razvojnite programi na
stopanskite subjekti. Imaj}i go predvid stepenot na razvienost na makedonskoto stopanstvo i raspolo`livite faktori za razvoj, opredeluvaweto na perspektivite vo natamo{niot razvoj treba da se potpira vrz
programski priod, a vrz osnova na prethodno kompleksni istraùvawa i
dobieni soznanija za mo`nostite i limitira~kite faktori.
Goleminata i strukturata na investiciite pretstavuvaat osnoven
uslov za dinamizirawe na razvojot na stopanstvoto. Poradi toa, od
posebno zna~ewe za Republika Makedonija e otvorawe nov investicionen
ciklus i iznao|awe soodvetni izvori za finansirawe na investiciite,
osobeno koga makedonskoto stopanstvo e so niska akumulativna i reproduktivna sposobnost. Ottamu se nametnuva neophodnosta od sozdavawe
posoodvetni uslovi za koristewe na dopolnitelna akumulacija od stranstvo.
Opredeluvaweto na prioritetite vo razvojot na industrijata na
Republika Makedonija e od posebno zna~ewe za razvojot na vkupnoto stopanstvo. Zna~eweto na razvojot na ovaa stopanska dejnost proizleguva
ottamu {to pogolemiot del od faktorite na proizvodstvo se koncentrirani vo industrijata, kako i poradi toa {to so nejziniot razvoj se sozdavaat uslovi za razvoj na drugite stopanski dejnosti.
Perspektivite na razvojot na industrijata treba da se baraat
preku pro{iruvawe na proizvodstvenata programa i pogolema finali-
328
Rezime i predlozi
zacija na proizvodstvoto, a osobeno zgolemuvawe i pogolema finalizacija na izvozno orientiranoto proizvodstvo. Pojdovna osnova za zgolemuvawe na proizvodstvoto i negova pogolema finalizacija pretstavuva
tehni~ko-tehnolo{ko inovirawe i pro{iruvawe na postojnite proizvodstveni kapaciteti i nivno racionalno iskoristuvawe, kako i izgradba
na novi kapaciteti od propolzivnite i tradicionalnite industriski
granki. Pritoa, posebno vnimanie treba da se posveti na kapitalointenzivnosta i energointenzivnosta, od pri~ina {to na Republika Makedonija í nedostasuvaat ovie resursi, kako i na konkurentskite mo`nosti.
Stopanski nerazvienite podra~ja (sporedbeno so prose~nata stopanska razvienost na zemjata) vo Republika Makedonija pretstavuvaat
limitira~ki faktor vo dinamiziraweto na vkupniot stopanski razvoj.
Poradi toa se nametnuva neophodnosta od vodewe posoodvetna regionalno-razvojna politika od nadle`nite institucii i organi. Preku regionalnata politika treba da se sozdavaat uslovi za posoodvetno
koristewe na raspolo`livite prirodni resursi vo vakvite podra~ja, kako
i rabotno angaìrawe na raspolo`livata rabotna sila.
Osnovna pretpostavka za iskoristuvawe na raspolo`livite resursi vo vakvite podra~ja pretstavuva izgradbata na soodvetna soobra}ajna i komunalna infrastruktura, kako i sozdavawe uslovi za
izgradba na soodvetna zdravstveno-obrazovna i administrativna infrastruktura. So toa bi se sozdale uslovi za zdruùvawe na naselenieto vo
vakvite podra~ja, kako osnoven faktor na stopanskiot i na vkupniot razvoj.
Stopanskiot razvoj zavisi od razvojot na negovite ~initeli, a toa
se stopanskite subjekti. Nivnoto, pak, rabotewe i razvoj, pokraj drugoto, e
usloveno i od goleminata, strukturata i soodvetnoto koristewe na obrtnite sredstva. Za ostvaruvawe na podinami~en stopanski razvoj na Republika Makedonija ova pra{awe e od posebno zna~ewe poradi negovata
podolgoro~na nelikvidnost.
Vo celiot tranzicionen period ovoj limitira~ki faktor e prisuten vo makedonskoto stopanstvo. Namesto negativnoto vlijanie da se
namaluva, toa vo poslednite godini e zgolemeno. Poradi toa, ne moè da
se o~ekuva ostvaruvawe na podinami~en stopanski razvoj, bez obezbeduvawe na soodvetna golemina, kvalitet i struktura na obrtni sredstva i
nivno racionalno koristewe od strana na stopanskite subjekti. Nadminuvaweto na ovoj limitira~ki faktor vo razvojot na stopanstvoto, pokraj drugoto, treba da se bara preku podobruvawe na uslovite za
koristewe na obrtnite sredstva od finansiskiot sektor, kako i preku
329
zgolemuvawe na efikasnosta vo raboteweto na stopanskite subjekti, odnosno preku podignuvawe na ekonomskite principi, organizacijata i
upravuvaweto na edno povisoko nivo.
Grade`ni{tvoto vo Republika Makedonija pretstavuva zna~ajna
komponenta na vkupnoto stopanstvo od pri~ina {to vo ovaa stopanska
dejnost koncentriran e zna~aen del od materijalnite i nematerijalnite
faktori na razvojot. Od raspolo`livite potencijali posebno treba da se
istaknat inènerskiot i tehni~kiot kadar i kvalifikuvanite rabotnici
so nivnoto steknato iskustvo za izvr{uvawe na site grade`ni raboti kako
vo zemjata, isto taka i vo stranstvo.
Posoodvetno iskoristuvawe na potencijalite od ovaa stopanska
dejnost, kako pojdovna osnova vo razvojot, treba da se o~ekuva preku otvorawe na eden nov investicionen ciklus i preku sozdavawe uslovi za
aktivirawe na slobodnite lokacii za izgradba na objekti vo zemjata.
Proektite od Programata na Paktot za stabilnost, isto taka, pretstavuvaat mo`nost za angaìrawe na makedonskata grade`na operativa vo zemjata i regionot. Integriraweto na ovaa stopanska dejnost vo zaedni~kiot
pazar na Evropskata unija ima strate{ko zana~ewe za grade`ni{tvoto
poradi toa {to implementacijata na spogodbite me|u Republika Makedonija i Evropskata unija, vo delovite {to se odnesuvaat na
grade`ni{tvoto, e prioritetna.
So potpi{uvawe na spogodbi so zemjite od regionot i so drugi
zemji za izbegnuvawe na dvojnoto oddano~uvawe, za{tita na investiciite, slobodna trgovija i sl., }e se sozdavaat uslovi za pogolema konkurentska sposobnost na makedonskata grade`na operativa. Isto taka,
mo{ne zna~jno e i potpi{uvaweto na bilateralni spogodbi so zemjite
~lenki na Evropskata unija za nastap na makedonskata grade`na operativa vo tie i vo treti zemji.
Vo sovremenite pazarno orientirani stopanstva sé pozna~ajno
mesto mu se dava na razvojot na soobra}ajot. Ovaa dejnost gi povrzuva
stopanskite subjekti i podra~ja, proizvodstvenite i potro{uva~kite centri i go zaokruùva procesot na reprodukcija. Intenziviraweto na razvojot na stopanstvoto ne moè da se zamisli bez sovremen, tehni~ki razvien, tehnolo{ki dobro organiziran i ekonomski racionalen transporten sistem.
Imaj}i go predvid niskiot stepen na razvienost na soobra}ajot,
od strate{ko zna~ewe e vklu~uvaweto na Republika Makedonija vo evropskite integracioni procesi vo oblasta na ovaa stopanska dejnost. Toa
zna~i razvojot na soobra}ajot da se sogleduva vo kontekstot na transpor-
330
Rezime i predlozi
tanata politika na Evropskata unija i implementacijata na Spogodbata
za stabilizacija i asocijacija i Spogodbata vo oblasta na soobra}ajot
me|u Republika Makedonija i Evropskata unija.
Razvojot na turizmot i ugostitelstvoto vo Republika Makedonija
se nao|a vo pove}egodi{na kriza. Poradi toa se nametnuva neophodnosta
od prezemawe osmislena razvojna politika kako na nacionalno nivo taka
na lokalno i na nivo na stopanski subjekti. So vakvata politika treba da
se sozdadat uslovi za nadminuvawe na te{kotiite i ograni~uva~kite
faktori, so {to }e se ovozmoì ostvaruvawe na podinami~en razvoj na
ovie dejnosti.
Vo na{ata zemja sî u{te ne e izgradena dolgoro~na strategija za
razvoj na turizmot, so {to ne postoi i konzistentna strategija za nadminuvawe na nepovolnite dvièwa vo razvojot. Poznato e deka bez
jasno opredelena cel, koja treba da se ostvari, mali se mo`nostite za
nadminuvawe na limitira~kite faktori i iznao|awe na vistinskiot
pat vo razvojot. So cel da se nadmine vakvata sostojba, a vo interes na
ponatamo{niot razvoj na turizmot i ugostitelstvoto treba precizno
razgrani~eni ingerencii na site u~esnici vo razvojot na ovie dejnosti. Pri ova, pokraj strate{kiot priod pri koncipiraweto na razvojot, posebno treba da se potencira ulogata na stopanskite subjekti
od ovie dejnosti, vo smisla na racionalno i efikasno stopanisuvawe
i podignuvawe na ekonomskite principi na rabotewe na edno povisoko nivo, kako i iznao|awe soodvetni formi na organizacija i
upravuvawe.
Od sodrìnata na podnesenite referati i vodenata diskusija
na nau~niot sobir "Perspektivi na stopanskiot razvoj na Republika
Makedonija", a imaj}i go predvid stepenot na razvienost na makedonskoto stopanstvo, proizlegoa pove}e predlozi. Perspektivite na razvojot na stopanstvoto treba da se baraat preku programski priod. Pri
izrabotkata na razvojnite programi da se zemaat predvid slednive
pojdovni osnovi:
- Sopstveni~kata struktura na stopanstvoto i goleminata na
o~ekuvaniot profit;
- Nivoto na razvienost na stopanstvoto i negovata proizvodstvena
struktura;
- Tehni~ko-tehnolo{kite
performansi
na
proizvodstvoto
i
mo`nostite za primena na sovremenite dostignuvawa vo ova sfera;
- Raspolo`livosta na faktorite na proizvodstvo i nivnata iskoristenost;
331
-
Konkurentskata sposobnost i mo`nostite za zadrùvawe na postojnite i osvojuvawe na novi pazari;
- Soodvetnosta na stopanskiot sistem i negovata prilagodenost za
sozdavawe uslovi za razvoj na stopanstvoto;
- Drugi pojdovni osnovi vo zavisnost od specifi~nostite na stopanskiot sektor.
Poa|aj}i od iznesenite pojdovni osnovi, perspektivite vo razvojot
na makedonskoto stopanstvo treba da se baraat preku:
1.Tehni~ko-tehnolo{koto inovirawe i pro{iruvawe na proizvodstvenite programi i finalizacija na proizvodstvoto vo postojnite
proizvodstveni kapaciteti.
2.Izgradba na kapaciteti koi ne se kapitalo i energo intenzivni,
odnosno izgradba na mali i sredni kapaciteti od propolzivnite stopanski
granki so sovremeni proizvodstveni programi.
3.Razvoj i modernizacija na trudointenzivnite granki vo industrijata, agrarot, grade`ni{tvoto i sl.
4.Razvoj na uslu`no-servisniot sektor.
Perspektivite na razvojot na industrijata treba da se baraat preku
pro{iruvawe na proizvodstvenata programa i pogolema finalizacija na
proizvodstvoto, osobeno pogolema finalizacija na izvozno orientiranoto
proizvodstvo i toa preku:
tehni~ko-tehnolo{ko inovirawe i pro{iruvawe na postojnite proizvodstveni kapaciteti i nivno soodvetno iskoristuvawe;
Izgradba na mali i sredni kapaciteti od metalo-prerabotuva~kata i
hemisko-farmacevtskata industrija,proizvodstvo na elektri~ni i
drugi aparati;
Razvoj i modernizacija na tradicionalnite industriski granki, kako
{to se tekstilnata, hemiskata, prehranbenata, drvnata, industriskata, i toa preku osovremenuvawe na nivnite proizvodstveni programi
i preku finalizacija na proizvodstvoto;
Drugi kapaciteti za finalni i izvozno orientirani proizvodi.
Regionalno-razvojnata politika na Republika Makedonija treba da se
temeli vrz:
Ekonomski razvoj koj bi ja zajaknal ekonomskata mo} na stopanstvoto i
naselenieto;
Vospostavuvawe integracija na sektorskiot i regionalniot razvoj;
Razvoj na pazarot kako osnoven alokativen mehanizam vo naso~uvaweto na resursite, pri {to pazarnite principi vo nedovolno raz-
332
Rezime i predlozi
vienite podra~ja treba da bidat dopolneti so opredeleni merki na
dràvata;
Utvrduvawe na perspektivni mo`nosti na regionalno nivo (struktura na rabotna sila, infrastruktura, pretpriemni~ki inicijativi
).;
So posebni merki treba da se poddràt aktivnostite vo nedovolno
razvienite podra~ja so cel da se aktiviraat postojnite resursi.
Nadminuvaweto na problemite koi proizleguvaat od nedostigot na
obrtni sredstva i nivnata nepovolna struktura vo stopanstvoto treba da
se bara:
Bidej}i obrtnite sredstva se konstitutiven element na sekoja pretpriemni~ka aktivnost, potrebno e da se racionalizira raboteweto
so niv;
Imaj}i predvid deka obemot i strukturata na obrtnite sredstva permanentno e pod vlijanie na nadvore{ni i vnatre{ni faktori, tie
treba da bidat predmet na postojano sledewe, analizirawe i istraùvawe;
So cel uspe{no upravuvawe so obrtnite sredstva potrebno e permanentno da se planira potrebniot obem i struktura na obrtni sredstva kako vkupno taka i po vidovi, pri {to treba da se vodi smetka za
otstapuvaweto od optimalnoto nivo.
Pri finansiraweto na obrtnite sredstva treba da se praktikuvaat
kako klasi~noto kreditirawe taka i sovremenite oblici na nivno
finansirawe: emisija na kratkoro~ni hartii od vrednost, emisija na
obvrznici, zaedni~ki vloùvawa, faktoring i dr.
Racionalnoto koristewe na obrtnite sredstva treba da se koristi i
kako sistem za motivacija na vrabotenite.
Za obrtnite sredstva von funkcija kako zalihi, siten inventar, kako
i natrupanite nenaplateni pobaruvawa treba da se iznajdat na~ini
za nivno pretvorawe vo pari~en oblik so {to }e se podobri strukturata na obrtnite sredstva i dr.
Osnovnite razvojni pravci na grade`ni{tvoto vo Republika Makedonija se poso~eni vo "Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na
Republika Makedonija - razvoj i modernizacija" izgotvena od Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Pokraj niv, aktuelnite sostojbi
vo grade`ni{tvoto od podolg period, ukaùvaat na potrebata od aktivnosti zna~ajni za idniot razvoj na grade`ni{tvoto:
- Zgolemuvawe na angaìranosta na makedonskata grade`na operativa vo zemjata i posebno vo stranstvo, preku organizirano is-
333
traùvawe na doma{niot gradeèn pazar i pazarite vo drugite
zemji;
- Zgolemuvawe na stapkata na investirawe i sozdavawe uslovi od
strana na dràvata za priliv na stranski kapital:
- Intenzivirawe na stanbenata izgradba so sozdavawe uslovi za
kreditirawe na graditelite i kupuva~ite na stanovite;
- Implementacija na Spogodbite sklu~eni me|u Republika Makedonija i Evropskata zaednica, vo delovite koi se odnesuvaat na
grade`ni{tvoto.
Vo domenot na soobra}ajot pokraj soobrazuvaweto so transportnata politika na EU i implementacijata na Spogodbite me|u Republika Makedonija i EU, aktuelnite sostojbi vo ovaa dejnost, ukaùvaat na potrebata od aktivnosti zna~ajni za idniot razvoj na soobra}ajot:
1. Na generalno nivo, aktivnosti ~ija glavna cel e stremewe kon
sigurni i ekonomi~ni transportni uslugi, so potreben respekt kon
bezbednosta za site u~esnici vo soobra}ajot, racionalno koristewe na energijata, regionalen razvoj i za{tita na ìvotnata sredina.
2. Na nivo na pooddelni soobra}ajni granki, aktivnostite da bidat
naso~eni kon:
Vo patniot soobra}aj
− Zgolemuvawe obemot na transportni uslugi;
− Podobruvawe na me|unarodnata konkurentnost na patniot soobra}aj, preku podobruvawe na strukturata na vozniot park i
osposobuvawe za prevozi vo zemjite od Zapadna Evropa;
− Podobruvawe na bezbednosta na patniot transport;
− Namaluvawe na {tetnite vlijanija od patniot transport vrz
ìvotnata sredina;
− Razvoj na magistralnata i regionalna patna mreà vo zemjata,
so prioritet na patnite Koridori VIII i H.
-
Vo èlezni~kiot soobra}aj
Zgolemuvawe na obemot na transportni uslugi;
Podobruvawe na strukturata na vozniot park;
Podobruvawe na odrùvaweto na postojnite prugi;
334
Rezime i predlozi
-
-
Razvoj na èlezni~kata mreà na pravecot Istok-Zapad, odnosno
povrzuvawe so èlezni~kite mreì na Republika Bugarija i Republika Albanija;
Transformacija na Javnoto pretprijatie "Makedonski èleznici".
Vo vozdu{niot soobra}aj
Zgolemuvawe na obemot na vozdu{niot soobra}aj na aerodromite
vo Skopje i vo Ohrid;
- Donesuvawe nov Zakon za vozdu{niot soobra}aj;
- Kompletirawe na modernizacijata na aerodromite vo Skopje i vo
Ohrid so realizacijata na golem broj ve}e programirani proekti.
Vo dinamiziraweto na razvojot na turizmot i ugostitelstvoto vo
na{ata zemja neophodno e da se prezemat aktivnosti na tri nivoa:
-
-
-
-
1. Na nacionalno nivo:
Donesuvawe na nacionalna strategija za razvoj na turizmot i ugostitelstvoto;
Pozicionirawe na turizmot kako dokaàna izvozna aktivnost, a toa
zna~i i tretirawe na stranskiot turisti~ki promet kako izvozen
proizvod, so site olesnuvawa koi izvozot gi uìva;
Izgotvuvawe na fiskalen sistem sli~en na onie vo konkurentskite
zemji;
Sproveduvawe na novata kategorizacija na ugostitelski objekti;
Standardizacija na turisti~kite proizvodi i uslugi vo soglasnost
so svetskite kriteriumi;
Poddr{ka na turisti~ki proekti od nacionalno zna~ewe;
Sozdavawe uslovi za vleguvawe na stranski kapital vo ovaa dejnost;
Podobruvawe na sistemot na edukacija na kadrite za potrebite na
turisti~kiot sektor na site nivoa.
2. Na lokalno nivo:
Re{avawe na statusot na turisti~kite dru{tva i sojuzi na lokalno
nivo;
Oblagoroduvawe na okolinata kako vo sodrìnska taka i vo estetska smisla;
Lokalnata vlast treba da se griì za unapreduvawe na kulturnoto
nivo na lokalnoto naselenie vo pravec na nadminuvawe na
335
-
-
-
-
netrpelivosta me|u domicilnoto naselenie i turistite so cel
sozdavawe na prijatna atmosfera vo turisti~kite mesta;
Lokalnata vlast treba da ovozmoì izrabotka i usvojuvawe na temelni razvojni dokumenti;
Sozdavawe uslovi za razvoj kako {to se: pristapnosta, infrastrukturnata opremenost i komunalnite standardi.
3. Na nivo na stopanski subjekti:
Unapreduvawe na kvalitetot na postojnata ponuda na site segmenti
vo soglasnost so visokite svetski standardi;
Kreirawe novi turisti~ki proizvodi koi se vo soglasnost so
barawata na sovremenite turisti;
Do{koluvawe na postojnite kadri niz programi za permanentno
{koluvawe i obrazovanie na novi rakovodni kadri so fakultetska
specijalizacija i za hotelski menaxeri;
Okrupnuvawe na kapitalot vo turisti~kiot sektor;
Postojano kreirawe na proizvodot i negoviot kvalitet, vodej}i
smetka za novite marketing istraùvawa za unapreduvawe na proizvodot i za zgolemuvawe na profitot kako krajna cel;
Stimulirawe na interpretpriemni{tvoto.
336

stopanski i regionalen ekonomski razvoj, semejni biznisi i zdru

Transcription

Similar documents

golemite pretprijatija vo ekonomijata na republika makedonija

50% pogolem prinos 50% pogolem prinos

2.4.11.09 692 anketa za rabotnata sila, 2010 labour force survey, 2010

Ad Verbera Pro Verbum Od }otek na zborovi