golemite pretprijatija vo ekonomijata na republika makedonija

Transcription

GOLEMITE PRETPRIJATIJA VO EKONOMIJATA
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
REFERATI I DISKUSII OD TRKALEZNA MASA
Izdava~i:
Zdruènie za odr`liv razvoj
Skopje, ul. Vladimir Komarov br. 18A 1/22
Fondacija Fridrih Ebert Kancelarija Makedonija
bul. Kliment Ohridski br. 21/1 Skopje
Za izdava~ite:
prof. d-r Aleksandar Petroski
Petar Telen
Urednik:
d-r Boris Blaèvski
Lektura:
Angela Petrovska
Kompjuterska obrabotka i korica:
Fon~e Boìnovski
Realizacija:
Vlabor DOOEL - Skopje
Pe~at:
Jela DOOEL Kiro - Negotino
Tira`: 500 primeroci
CIP Katalogizacija vo publikacija
Narodna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski,
Skopje
334.012.62(497.7)(063)
338:334.012.62(497.7)(063)
GOLEMITE pretprijatija vo ekonomijata na Republika Makedonija: referati i
diskusii od trkalezna masa, Skopje, 16 juni 2003 godina / (urednik Boris Blaèvski), - Skopje: Zdruènie za odr`liv razvoj: Fondacija Fridrih Ebert Kancelarija Makedonija, 2003, - 195 str.; graf. prikazi: 24 sm
... trkalezna masa na tema Golemite pretprijatija vo ekonomijata ...--str. 11, fusnoti kon tekstot, Bibliografija kon oddelni trudovi
ISBN 9989-2019-4-3 (ZOR)
ISBN 9989-109-09-5 (Fridrih Ebert))
1. Blaèvski, Boris
a) Pretprijatija, golemi- Ekonomski razvoj - Makedonija - Sobiri
COBISS.MK - ID 53566730
ZDRU@ENIE ZA ODR@LIV RAZVOJ - SKOPJE
MINISTERSTVO ZA EKONOMIJA
FONDACIJA FRIDRIH EBERT KANCELARIJA MAKEDONIJA
AD ORGANSKOHEMISKA INDUSTRIJA
NAUM NAUMOVSKI - BORÊ SKOPJE (OHIS)
GOLEMITE PRETPRIJATIJA
VO EKONOMIJATA
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
REFERATI I DISKUSII OD TRKALEZNA MASA
Skopje, 16 Juni 2003 godina
Golemite kompanii treba da se smetaat
za najvozvi{eni tvorbi na ~ove{tvoto
Peter Druker
KRATENKI
OON .........
EU .............
MMF ........
MBOR ......
SEV ..........
FARE .......
OECD .......
STO ..........
MANU ......
NEPA ......
MSP .........
BDP ..........
DDV ..........
SDI ..........
SG/RM ......
AD .............
PIOM ......
GTZ ...........
ZOR ..........
Organizacija na obedinetite nacii
Evropska unija
Me|unaroden monetaren fond
Me|unarodna banka za obnova i razvoj
Sovet za vzaemna pomo{
Programa na EU za pomo{ na zemjite od
Centralna i od Jugoisto~na Evropa
Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj
Svetska trgovska organizacija
Makedonska akademija na naukite i
umetnostite
Nacionalna agencija za razvoj na mali i
sredni pretprijatija
Mali i sredni pretprijatija
Bruto doma{en proizvod
Danok na dodadena vrednost
Stranski direktni investicii
Statisti~ki godi{nik na Republika
Makedonija
Akcionersko dru{tvo
Penzisko - invalitsko osiguruvawe na
Makedonija
Germanska tehni~ka pomo{
Zdruènie za odr`liv razvoj
Sodrìna
SODR@INA
VOVEDNI NAPOMENI ......................................................................................... 11
M-r Qerka Tot Naumova
OTVORAWE ............................................................................................................. 13
Ilija Filipovski
OBRA]AWE NA TRKALEZNATA MASA ...................................................... 15
REFERATI ................................................................................................................. 19
D-r Boris Blaèvski
GOLEMITE PRETPRIJATIJA VO RAZVOJOT NA
INDUSTRIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA .......................... 21
Prof. d-r Metodija Nestorovski
GOLEMITE I SREDNITE PRETPRIJATIJA
VO PRESTRUKTURIRAWETO
NA MAKEDONSKOTO STOPANSTVO ..................................................... 43
D-r Dragoqub Arsovski
Biljana Maksimovska-Popovi}
MO@NOSTI ZA FINANSIRAWE
NA GOLEMITE PRETPRIJATIJA
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ............................................................... 57
D-r Marija Zarezankova-Potevska
FORMI NA ORGANIZIRAWE
I ZDRU@UVAWE NA GOLEMITE PRETPRIJATIJA
I MALOTO STOPANSTVO .......................................................................... 63
Jorgo ]uka
RAZVOJOT NA OHIS I EFEKTITE VO PROIZVODSTVOTO,
IZVOZOT I INVESTICIITE .................................................................. 79
7
Konkurentnosta na ekonomijata na Republika Makedonija
DISKUSIJA ..................................................................................................... 95
Prof. d-r Tihomir Jovanovski
GOLEMI VERSUS MALI PRETPRIJATIJA .......................................... 97
Rodopi Korneti Jakovqevi}
VO SVETOT I KAJ NAS ............................................................................... 103
M-r Qubi{a Nikolovski
POTTIKNUVAWE NA SORABOTKATA ME\U
GOLEMITE I MALITE PRETPRIJATIJA ......................................... 105
Jorgo ]uka
NEMA IDNINA BEZ INVESTICII ..................................................... 111
Prof. d-r Aleksandar Petreski
GOLEMITE PRETPRIJATIJA-NOSITELI
NA ISTRA@UVA^KO -RAZVOJNATA DEJNOST .............................. 115
Prof. d-r Qiqana Mi{kovska - Kajevska
VO TRGOVIJATA NA GOLEMO I RAZVOJOT
NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA ..................................................... 119
Mihajlo Manev
VZAEMNATA I KOORDINIRANA SORABOTKA NEOPHODEN PREDUSLOV ZA RAZVOJOT
NA GOLEMITE PRETPRIJATIJA. ....................................................... 123
Aleksandar Atanasovski
ULOGATA I ZADAÎTE NA STOPANSKITE
KOMORI VO POVRZUVAWE NA MALITE
I SREDNI PRETPRIJATIJA (MSP)
SO GOLEMITE PRETPRIJATIJA ......................................................... 125
O@IVUVAWETO NA GOLEMITE FIRMIPRIORITETNA ZADAÂ NA RAZVOJOT .......................................... 131
Daniela Miteva
SOSTOJBA I PROBLEMI NA KRUPNITE
ZEMJODELSKI PRETPRIJATIJA VO MAKEDONIJA .................. 133
D-r Marija Zarezankova - Potevska
ANTAGONIZAM NA MALITE I GOLEMITE
PRETPRIJATIJA DA ILI NE? ............................................................ 145
Vladimir Blaèvski
GOLEMITE FIRMI I IZVOZOT ........................................................... 147
8
Sodrìna
M-r Len~e Nikolova-Gogova
GOLEMITE PRETPRIJATIJA - NOSITELI
NA STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII ................................. 151
Prof. d-r Kiki Mangova Powavi}
DA ZAVR[I PRIVATIZACIJATA I OTPO^NE
PROCES NA OSVOJUVAWE NA PAZAROT ........................................ 161
D-r Boris Blaèvski
AKTUELNI PRA[AWA OD RAZVOJOTVO FOKUSOT NA NA[IOT INTERES ................................................ 165
ZAKLUÔCI I PREPORAKI ........................................................................... 169
SUMMARY .................................................................................................................... 173
LITERATURA .......................................................................................................... 177
INFORMACII OD ZOR ...................................................................................... 181
9
VOVEDNI NAPOMENI
Zdruènieto za odr`liv razvoj-Skopje, Ministerstvoto za ekonomija, Fondacijata Fridrih Ebert-Kancelarija Makedonija i AD Organsko-hemiska industrija Naum Naumovski -Bor~e- Skopje (OHIS) organiziraa trkalezna masa na tema Golemite pretprijatija vo ekonomijata
na Republika Makedonija. Trkaleznata masa se odrà vo AD OHIS na 16
juni 2003 godina.
Pra{awata povrzani so konsolidacijata i proizvodstvenoto prestruktuirawe na golemite firmi vo makedonskata ekonomija se aktuelni
i zna~ajni {to vpro~em go potvrduva relativno golemiot broj na soorganizatori na trkaleznata masa, prisustvoto na u~esnici od biznis zaednicata, ostvarenite diskusii, osobeno od pretstavnici na odelni pretprijatija.
Za trkaleznata masa bea izgotveni pet referati od univerzitetski
profesori, eksperti od nadle`nite ministerstva, institucii i od biznis
zaednicata. Referatite bea umnoèni i dostaveni do u~esnicite na trkaleznata masa.
Na trkaleznata masa, po otvoraweto, se obrati g-din Ilija Filipovski, minister za ekonomija, a potoa bea prezentirani rezimeata na izgotvenite referati, se ostvari diskusija vo koja u~estvuvaa petnaesettina
diskutanti i na krajot se usvoija zaklu~oci i preporaki. Ovie zaklu~oci
i preporaki, koi ednoglasno bea prifateni od u~esnicite na trkaleznata
masa, bea dostaveni do nadle`nite ministerstva i asocijaciite na biznis
zaednicata.
Ovoj materijal pretstavuva zabornik na referatite i diskusijata od
trkaleznata masa. Pri ova po~ituvaj}i go pravoto i slobodata na u~esnicite na trkaleznata masa da gi izlagaat svoite pogledi i stavovi na na~in
za koj tie smetaat deka e adekvaten se odlu~ivme site referati i diskusii
11
Golemite pretprijatija vo ekonomijata na Republika Makedonija
da se objavat vo forma kako se prezentirani, odnosno napi{ani od avtorite. Ottamu referatite i diskusiite ne mora da gi izrazuvat stavovite na instituciite kade se vraboteni avtorite.
O~ekuvame ovoj zbornik da dade skromen pridones kon aktivnostite
za intenzivirawe na procesot na konsolidirawe i proizvodstveno prestruktuirawe na golemite pretprijatija. Pri ova teì{teto na aktivnostite, kako e naglaseno vo zaklu~nite sogleduvawa i preporaki, treba da se
dade na mikro nivo so jaknewe na menaxerskite timovi vo pretrpijatijata, pozasilena orientacija za poefikasno rabotewe, unapreduvawe na
sorabotkata so stranstvo, standardizacija na proizvodastvoto soglasno
me|unarodnite standardi i sli~no. Naporite na delovnite subjekti treba
da bidat poddràni so aktivni merki na makroekonomskata i na razvojnata politika. Svrzano so ova na trkaleznata masa bea prisutni iskaùvawa
od izgotvuawe na posebna programa za konsolidacija i prestruktuirawe
na golemite pretprijatija. Ako kon ova se dade skromen pridones smetame
deka trkaleznata masa }e go opravda odrùvaweto, odnosno pe~ateweto na
referatite i diskusiite vo ovoj zbornik.
Zdruènieto za odr`liv razvoj, pokraj na soorganizatorite na trkaleznata masa, izrazuva balgodarnost i kon Dru{tvoto za izdava~ka dejnost
Vlabor od Skopje koe go pottpomogna pe~ateweto na zbornikot.
Skopje, avgust 2003 god.
Od urednikot
12
Koordinator na trkaleznata masa
OTVORAWE
Po~ituvani prisutni,
Dozvolete da ja otvoram trkaleznata masa so zborovite na Peter Druker, tatkoto na naukata za menaxment koj istaknuva : Golemite kompanii
treba da se smetaat za najvozvi{eni tvorbi na ~ove{tvoto. Dali ovoj
citat moè da se primeni i na makedonskata ekonomija? Ova pra{awe }e
go otvorime deneska na trkaleznata masa na tema Golemite pretprijatija
vo ekonomijata na Republika Makedonija.
Vo ovaa prilika dozvoletemi da ve pozdravuvam od imeto na organizatorite: Ministerstvo za ekonomija, Fondacija Fridrih Ebert - Kancelarija Makedonija, Zdruènie za odr`liv razvoj -Skopje i AD OHIS.
Pri ova posebno go pozdravuvam prisustvoto na ministerot za ekonomija
po~ituvaniot gospodin Ilija Filipovski, najpovikanata li~nost za
ekonomskata problematika kaj nas.
Dozvolete mi nakratko da vi ja prezentiram programata za rabota.
Najnapred }e imame obara}awe na gospodinot Ilija Filipovski
minister za ekonomija, a pota }e sledat pozdravite na organizatorite.
Potoa sledat kratki prezentirawa na referentite izgotveni od d-r
Boris Blaèvski od Ministerstvoto za finansii, prof.d-r Metodija
Nestorovski od Ekonomski fakultet Skopje, d-r Dogoqub Arsovski i Biljana Maksimovska-Popovi} od Komercijalna banka AD Skopje, d-r Marija Zarezankova-Potevska od Ministerstvo za ekonomija, Jorgo ]uka, generalen direktor i m-r Qerka Tot Naumova od AD OHIS.
13
Po zavr{uvaweto na prezentiraweto na referatite sledi kratka
kafe i sendvi~-pauza. Od 12,30 do 13,30 e predvideno da go razgledame
pogonot za proizvodstvo na sapuni.
Potoa sledi najva`niot del na trkaleznata masa - diskusijata. Ve
zamoluvam za vreme na pauzata da gi popolnite prijavi za diskusija koi vi
se priloèni so materijalite, kako bi moèle da napravime redosled na
diskutanti.
Na krajot od dene{nata trkalezna masa predviduvame da usvoime
zaklu~oci i preporaki. Ovie zaklu~ni sogleduvawa i preporaki }e gi
dostavime do nadle`nite ministerstva i drugi zainteresirani institucii
so cel da pottikneme soodvetni aktivnosti vo nasoka na konsolidirawe i
proizvodstveno prestruktuirawe na golemite firmi vo makedonskata
ekonomija.
Referatite i diskusiite i od ovaaa trkalezna masa predviduvame da
gi objavime vo poseben zbornik. Zatoa gi molam site diskutanti svoite
diskusii vo elektronska forma da gi dostavat do Zdruènieto za odr`liv
razvoj vo rok od desetina denovi. Onie kolegi koi deneska ne se vo mo`nost
da diskutiraat svoite diskusii moè da gi priloàt.
Tolku svrzano so otoraweto na dene{nata trkalezna masa. Sega moè
da po~neme soglasno programata za rabota.
14
Ilija Filipovski,
minister za ekonomija
OBRA]AWE NA TRKALEZNATA MASA
Po~ituvani doma}ini i gosti,
Vladata na Republika Makedonija zapo~na so ekonomski reformi so
osoben akcent na procesot na privatizacijata, a vo 1994 godina so Programata za stabilizacija i strukturni reformi so poddr{ka na me|unarodnite finansiski institucii i donatori pristapi kon re{avawe na 40
golemi pretprijatija zagubari, preku proda`ba, finansisko prestruktuirawe ili zatvarawe vo ramkite na FESAL aran`manot. Nivnoto re{avawe }e zavr{i do krajot na ovaa godina, {to }e zna~i za del od niv povtorno
proizvodno aktivirawe i re{avawe na problemite od ekonomsko-socijalen karakter na stopanstvoto.
Vodeni se golemi raspravi vo nau~nite krugovi za optimalniot rast
na golemite kompanii, spre~uvaweto na nivnoto stareewe preku organiziran menaxment i organizacioni promeni.
Problemite na golemite pretprijatija proizleguvaat od nesoodvetniot model i proces na privatizacija, otsustvo na stranski investitori,
gubewe na tradicionalnite pazari i nemo`nost za osvojuvawe novi, otustvo
na re{itelni i brzi odluki za strate{ki promeni vo raboteweto od strana na vrvniot menaxment. Ovie odluki naj~esto se mnogu bolni, no ako ne
se prezemat, vo krajna linija presudno se odrazuvaat na opstanokot na golemite pretprijatija.
15
Prestruktuiraweto na golemite pretprijatija moè da se izvr{i na
razni na~ini pri {to pristapot e razli~en, no voglavnom se odviva vo
pravec na:
- sovremen menaxment vo upravuvaweto preku obezbeduvawe na tehni~ka pomo{ so proekti za edukacija na menaxerskite timovi za
poefikasno vodewe na firmite vo novite uslovi na stopanisuvawe;
- voveduvawe na evropski standardi vo organiziraweto na proizvodstvoto, kvalitetot na proizvodite, marketingot i nastapot
na svetskiot pazar;
- organizirawe na novo proizvodstvo vo delovi koi se likvidirani koristej}i ja postojnata infrastruktura i drugite uslovi;
- osloboduvawe od prevrabotenosta na najhuman na~in, pri {to se
koristi stranska pomo{, kako i dodeluvawe na sredstva od kompanijata za otpo~nuvawe na pretpriemni{tvo na otpu{tenite
lica;
- otkupuvawe na del od pretprijatieto od strana na vrabotenite
koi imaat znaewe i sposobnost da go izvle~at od propa|awe;
- jaknewe na sorabotkata i gradewe na kooperativni odnosi na golemoto so maloto stopanstvo, podelba na trudot zaradi efikasnost vo raboteweto i podobruvawe na konkurentnosta na golemite
pretprijatija;
- razvoj i neguvawe na me|usebnata doverba me|u stopanstvenicite
vo celost;
- razvoj na nau~no-istraùva~kata dejnost vo golemite pretprijatija, razvoj na inovaciite i tehni~ka i stru~na pomo{ na malite pretprijatija;
- osovremenuvawe na na~inot na rabota, edukacija i obuka na
~ove~kite potencijali u~ewe za cel ìvot kako vtora {ansa
i poddr{ka na li~nite inicijativi na lu|eto so dobri idei.
Vo ovaa nasoka OHIS ima materijalni i kadrovski preduslovi i 40godi{no iskustvo, obu~eni kadri koi se nosea so problemite vo vremeto
na turbulentnite periodi na razvoj na mladata makedonska ekonomija, no
vo èlbata za celosen opstanok, izostana brzoto prestruktuirawe, kako i
vo drugi golemi pretprijatija.
Evropskata unija nedvosmisleno go iskaà zalagaweto za prifa}awe
na malite pretprijatija kako razvoen element na nacionalnata ekonomija
so Evropskata Povelba za mali pretprijatija od juni 2000 godina.
16
Vo soglasnost so taa opredelba Vladata na Republika Makedonija vo
juli 2002 godina usvoi Nacionalna strategija za razvoj na malite i srednite pretprijatija koja sodrì merki i instrumenti za poddr{ka i razvoj
na ovoj sektor.
Ministerstvoto za ekonomija vo po~etokot na 2003 godina na Vladata É ja predloì Programata na merki i aktivnosti za poddr{ka i razvoj
na pretpriemni{tvoto i sozdavawe na konkurentnost na privatniot sektor vo Republika Makedonija, koja ja sodrì poddr{kata vo pove}e oblasti, kako {to e konkurentnata sposobnost na pretprijatijata, na razvojot
na inovaciite, kako i poddr{kata na internacionalizacijata na malite
i srednite pretprijatija. Ovie usvoeni dokumenti ednovremeno se zalo`ba
vo makroekonomskata politika, kako mo`nost za novi vrabotuvawa i zgolemuvawe na proizvodstvoto i tie istovremeno pretstavuvaat dobra baza
za stopanski razvoj na golemite i malite pretprijatija vo otvorenoto pazarno stopanstvo, nivno povrzuvawe i sorabotka na ramnopravni odnosi
na partneri i pogolema efikasnost na stopanstvoto vo celina.
Posakuvam uspe{na rabota i plodni mislewa i preporaki od u~esnicite na trkaleznata masa.
Blagodaram.
17
D-r Boris Blaèvski
REFERATI
19
D-r Boris Blaèvski
D-r Boris Blaèvski
Ministerstvo za finansii
GOLEMITE PRETPRIJATIJA VO RAZVOJOT NA
INDUSTRIJATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Golemite pretprijatija imaat zna~ajno vlijanie na razvojot na nacionalnite ekonomii. Tie se nositeli na tehnolo{kiot progres, na izvozot i rasteòt na bruto doma{niot proizvod. Ottamu golemite firmi
se smetaat za lokomotivi na razvojot.
Golemite firmi se od posebno zna~ewe za ekonomijata na Republika Makedonija, a vo tie ramki pred sÈ za industrijata. Ottamu i interesot za nivno konsolidirawe i proizvodstveno prestruktuirawe soglasno barawata na pazarot.
Golemite pretprijatija vo Republika Makedonija vo osnova se izgradeni vo {eesettite i sedumdesettite godini koga be{e ostvarena intenzivna investiciona aktivnost so koristewe na stranski krediti i
doma{ni bankarski sredstva. Pri ova golemite pretprijatija bea gradeni vo ramkite na razvojniot koncept na porane{na SFR Jugoslavija.
Vo tranzicioniot period, kako posledica na izgubenite pazari i
novite uslovi za stopanisuvawe, kaj golemite pretprijatija dojde do izostruvawe na problemite, odnosno zamirawe na nivnoto rabotewe. Ova
predizvika rapidno namaluvawe na industriskoto proizvodstvo i
prodlabo~uvawe na ekonomskata kriza.
Istraùvawata svrzani so razvojot na Republika Makedonija na
sreden i kratok rok pokaùvaat deka od osobeno zna~ewe e konsolidira-
21
weto na golemite pretprijatija, soglasno pazarnite kriteriumi, i vrz
taa osnova otpo~nuvawe na procesot na prestruktuirawe na proizvodstvoto.
Golemite pretprijatija pred
tranzicioniot period
Industrijata na Republika Makedonija vo tranzicioniot period
vleze so dominatna zastepenost na golemite pretprijatija. Ova be{e posledica na ekonomskata politika vo koja zdruùvaweto na trudot i sredstvata, odnosno okrupnuvawata na pretprijatijata i nivno povrzuvawe
vo reprocelini be{e prioritetna zada~a.
Raboteweto na golemite pretprijatija vo industrijta se potpira{e
na koristewe prirodni resursi i uvoz na repromaterijali, nivna prerabotka vo proizvodi so niski fazi i isporaka vo drugite republiki na
porene{na SFR Jugoslavija, a del se izvezuva{e vo isto~noevropskite
zemji. Kako posledica na vakvata orientacija izvozot vo razvienite zemji
se odrùva{e na mnogu nisko nivo, dodeka uvoznata zavisnost be{e golema.
Vo pazarno-planskiot sistem golemite pretprijatija od industrijata bea nositeli na proizvodstvoto, vrabortenosta, izvozot i investiciite, a ovaa stopanska dejnost, pak, imaa{e dominatno mesto vo razvojot
na nacionalnata ekonomija.
Individualniot sektor pred osamostojuvaweto na Republikata, koj
se smeta{e deka prestavuva malo stopanstvo, u~estvuva{e vo op{testveniot proizvod so okolu 10%. Ovoj sektor ne be{e zastapen vo industrijata. Poradi ova, iako ne se raspolaga so statisti~ki podatoci, se ceni
deka okolu 90% od industriskoto proizvodstvo se ostvaruva{e vo golemite pretprijatija. So ogled, pak, na toa {to industrijata kon krajot
na osumdesettite godini u~estvuva{e so 57% vo formiraweto na op{testveniot proizvod golemite firmi od ovaa dejnost bea nositeli na
vkupnata stopanska aktivnost vo Republikata.1)
Efektite od ekstenzivniot model na razvoj vo po~etokot na osumdesettite godini bea iscrpeni i kako imperativ se nametnuva{e potrebata od prestruktuirawe na proizvodstvoto vrz kvalitativnite faktori
na stopanisuvawe. Me|utoa, ovoj proces be{e pomesten poradi ekonomskata kriza, a podocna i po~etokot na raspa|aweto na Federacijata.
1)
22
Za ova vidi poop{irno: Republi~ki zavod za op{testveno planirawe, Analiza za razvojot vo izminatiot period i na uslovite i mo`nostite za razvoj na Republika Makedonija vo periodot od 1991 do 1995 godina, Skopje,
1990, str. 156
D-r Boris Blaèvski
Vo vakvi uslovi golemite pretprijatija kon krajot na osumdesettite godini, odnosno pred procesot na tranzicijata, se karakteriziraa
so visok stepen na amortiziranost na osnovnite sredstva, dominatna zastapenost na zastareni tehnolo{ki procesi, nedovolna izvozna orientiranost na proizvostvoto, golema uvozna zavisnost, nekonkurentnost na
proizvodite, prevrabotenost i sli~no. Osnovnite sredstva bea so prose~na starost od dvaesetina godini, nad 70% od proizvodstvoto vo industrijata se ostvaruva{e so primena na zastareni tehnolo{ki procesi,
koristeweto na kapacitetite be{e okolu dve trettini vo odnos na instaliranite mo`nosti, vo izvozot preovladuvaa proizvodi so niski fazi
na prerabotka i lon rabotite i sli~no. Golemite pretprijatija se soo~uvaa so seriozni problemi vo rabotata poradi {to eden del od firmite pokaùvaa tekovni i kumulirani zagubi.
Vo vakvi uslovi vo osumdesettite godini dojde do zabavuvawe na
dinamikata na industriskoto proizvodstvo. Imeno, prose~nata stapka
na porast na proizvodstvoto vo ovaa stopanska dejnost, koja pred osumdesettite godini se ostvaruva{e so nad 8%, vo periodot od 1986 do 1990
godina se svede na 0,5%.
Golemite pretprijatija vo tranzicioniot period
So intenzivirawe na procesot na tranzicijata vo po~etokot na devedesettite godini dojde do bitna promena vo strukturata na delovnite
subjkti i nivnoto zna~ewe vo industrijata. Dojde do formirawe na golem broj mali firmi vo privatniot sektor.
Za razlika od ova, golemite pretprijatija se soo~uvaa i sÈ u{te se
soo~uvaat so izostreni problemi svrzani so izgubebnite pazari, potrebata od konsolidacija i proizvodstvenoto prestruktuirawe. Ova poradi
prenesenite problemi koi vo tranzicioniot period se izostrija.
Poradi ova golem broj na golemi pretprijatija go namalija proizvodstvoto ili privremeno go zaprea, a nekoi bea likvidirani. Ova predizvika rapidno namaluvawe na industriskoto proizvodstvo.
Procesite na konsolidacija i prestruktuirawe na golemite firmi se prisutni vo site zemji vo tranzicija. Pri ova, ovie procesi se
ostvaruvaat so razli~en intenzitet i formi, gledano po oddelni zemji.
Poradi ova, sogleduvawata pokaùvaat deka za razvojot na zemjite vo
tranzicija od osobeno zna~ewe e procesot na sopstveni~koto i proizvodstvenoto prestruktuirawe na golemite i srednite pretprijatija, a vo
tie ramki izna|aweto na strate{ki stranski investitori.2)
2)
Za ova vidi poop{irno: Economic Commission for Europe, Economic Survey of
Europe, 2002, Uniteded Nations, New York and Geneva, 2002, str. 82-83.
23
Vo izminatiot period nasprotiv raspa|aweto na golemite pretprijatija dojdde do rapino zgolemuvawe na brojot na malite privatni firmi.Spored statisti~kite podatocite so sostojba na 31 dekemvri 2002 godina, vo industrijata na Republika Makedonija se evidetirani 18.190 delovni subjekti {to pretstavuva porast od nad pet pati vo odnos na 1992 godina.
Pri ova, spored vidovite na delovnite subjekti, dominatno mesto
imaat trgovskite dru{tva i pretprijatijata.
Tabela 1
VIDOVI NA DELOVNI SUBJEKTI VO INDUSTRIJATA
(sostojba 31 dekemvri 2002)
18.190
142
17.897
Pretprijatija
7.827
41
7.702
151
84
Vkupno
Vkupno industrija
- Vadewe rudi i kamen
- Prerabotuva~ka industrija
- Snabduvawe so elektri~na
energija, gas i voda
Trgovski Trgovec- Ostanato
dru{tva poedinec
8.773
1.486
103
100
8.661
1.486
48
12
-
55
Izvor: Dràven zavod za statistika, Kratkoro~ni statisti~ki podatoci za
stopanskite dvièwa vo Republika Makedonija 1.3.3.01, Skopje, 2003.
Golemiot raste` na brojot na delovnite subjekti vo industrijata,
kako e naglaseno, e rezultat na razvojot na malite privatni firmi.
Spored statisti~kite podatoci za goleminata na pretprijatijata,
se zabeleùva deka dominiraat pretprijatijata koi imaat vraboteni od
1 do 6 lica.
Tabela 2
STRUKTURA NA PRETPRIJATIJATA SPORED BROJOT
NA VRABOTENI VO 1993 GODINA
- struktura vo %
Broj na vraboteni
Vkupno
1-6
7-15
16-29
30-60
61-125
126-250
251-500
501-1000
1001-2000
nad 2001
Izvor: SG /RM 1995, str. 264.
24
Vkupno stopanstvo
100,0
88,3
3,7
1,7
1,5
1,4
1,4
1,0
0,5
0,2
0,2
Industrija
100,0
75,5
3,5
2,3
2,4
3,6
3,9
4,7
2,4
0,8
0,9
D-r Boris Blaèvski
Spored, pak, goleminata na aktivnite osnovni sredstva vo vkupnoto
stopanstvo dominiraat preprijatijata so minimalni aktivni sredstva,
dodeka vo industrijata ovie pretprijatija se na vtoro mesto po tie koi
imaat najgolemi aktivni osnovni sredstva. Imeno, spored raspolo`livite
statisti~ki podatocite za 1993 godina, firmite koi imaat skromen obem
na aktivni osnovni sredstva, odnosno do 400 iljadi denari, vo vkupniot
broj na pretprijatija vo stopanstvoto u~estvuvaat so 41,5%, a vo industrijata so 33,6%. Za razlika od ova, pretprijatijata so najgolem obem na
osnovni sredstva spored navedenata skala, odnosno so aktivni osnovni
sredstva so nad 77 milioni denari vo vkupnoto stopanstvo u~estvuvaat so
29,9%, a vo industrijata so 43,0%.
Podatocite pokaùvaat deka golemite pretprijatija i vo tranzicioniot period imaat zna~ajno mesto vo nacionalnata ekonomija, a vo
tie ramki osobeno vo industrijata. Poradi ova za razvojot na Republika
Makedonija od osobeno zna~ewe e da se sozdavaat uslovi i pretpostavki
za sanirawe i zajaknuvawe na golemite pretprijatija ~ii{to problemi
moàt da se re{at.
Na ova upatuva i iskustvoto na naprednite zemji vo tranzicija.
Prof. d-r Ivan Ribnikar, eden od najuglednite ekonomisti vo ramkite
na porane{nata SFR Jugoslavija, pi{uva: Najva`na rabota vo tranzicijata e da ne se dozvoli da propadne nitu edno pretprijatie ~ii problemi
moàt da se re{at. Vo Slovenija, na primer, propadnaa mnogu malku pretprijatija. Edna e logikata da se is~isti sÈ kako ni{to da ne e dobro, pa
potoa da se trgne od po~etok. Toa e pogre{no. Slovienija spasuva{e se
{to moè da se spasi. Sprovedovme sanacija na bakite. Eden del od pretprijatijata opstoija preku bankite, a del so dobivawe na sredstva direktno (od dràvata) Ako pu{tite da propadne sÈ {to mislite deka ne
vredi, toga{ malku {to }e ostane... 3)
Del od golemite pretprijatija vo industrijata na Republika Makedonija denes pretstavuvaat golemi zagubari. Kako takvi tie se tovar na
nacionalanta ekonomija. Ottamu se naloùva kako imperativ
iznao|aweto na soodvetno re{enie. So Akcioniot plan na Ministerstvoto za ekonomija za prestruktuirawe na pretprijatijata koi
pokaùvaat zaguba ovie pretprijatija }e bidat analizirani so cel da se
utvrdi dali treba da se likvidiraat ili privatiziraat, odnosno dokolku
postoi mo`nost, da bidat prestruktuirani. Analizite se vr{at od strana na renomirani nezavisni konsultanski ku}i, so golemo me|unarodno
tehni~ko-marketin{ko i finansisko iskustvo. Pri ova za pretprijati3)
Citirano spored Ekonomska politika, broj 2649, Beograd, 27 januar 2003,
str.30.
25
jata koi imaat izgledi za opstanok }e se nastojuva da se iznajadat strate{ki partneri.
Za intenzivirawe na re{enijata svrzani so pretprijatijata zagubari, soglasno predvidenite obvrski sodràni vo matricata na aktivnostite na FESAL 2 aran`manot so Svetskata banka, so makroekonomskata
politika za 2003 godina se predviduva da se prezemat merki vo nasoka na
zabrzuvawe na reformite i namaluvawe na poddr{kata na ovie pretprijatija. Imeno so makroekonomskata politika za 2003 godina, soglasno Akcioniot plan na Ministerstvoto za ekonomija, vkupnata buxetska poddr{ka se predviduva da se namali za 50% i da iznesuva 2,8% od BDP.4)
Se o~ekuva godinava da se iznajde definitivno re{enie za golemite
firmi zagubari-proda`ba na strate{ki partner ili zatvorawe. Aktivnostite vo ovoj domen se utvrdeni so programa vo koja se sodràni
pretprijatijata, konsultantite, na~inot na re{avawe i rokot na re{enieto5). Ovie opredelbi svrzani so pretprijatijata zagubari, a osobeno
nivnoto konsolidirawe }e imaat posebno zna~ewe za razvojot na industrijata, odnosno nacionalnata ekonomija.
Ostvareno proizvodstvo i aktuelni problemi
1. Vo krajno nepovolni materijalno-finansiski uslovi, brojni problemi i ograni~uvawa, transformacioni politi~ki i ekonomski procesi, izrazito nepovolno opkruùvawe i drugo, vo periodot od 1989 do
2002 godina dojde do silno namaluvawe na i onaka stagnantnata stopanska aktivnost vo Republika Makedonija. Ova namaluvawe e osobeno izrazeno vo industrijata. Vo ovaa stopanska dejnost i pokraj zgolemuvaweto
na brojot na delovnite subjekti so formirawe na mali firmi, proizvodstvoto ima tendencii na opa|awe, pred sÈ poradi neraboteweto na golemite pretprijatija.
Namaluvaweto na proizvodstvoto vo industrijata osobeno so visok
intenzitet se ostvari vo prvite godini na tranzicioniot period.
4)
5)
26
Vlada na Republika Makedonija, Makroekonomska politika na Republika
Makedonija za 2003 godina, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br.
21/2003, str.436.
Ministerstvo za ekonomija, Dinamika na aktivnostite za prestruktuirawe
na pretprijatijata zagubari, Skopje, noevri 2002 godina.
D-r Boris Blaèvski
Tabela 3
BRUTO DOMA[EN PROIZVOD
-realni stapki na promeni
od toa:
- Industrija
1991-1995
-8,6
1996-2000
2,4
2001-2002
-2,5
-12,5
1,2
-5,0
Izvor: Presmetano vrz osnova na statisti~ki podatoci od dokumnetacijata na
Dràvniot zavod za statistika.
Grafikon 1
Izvor: Vidi tabela 3
Vo vtorata polovina na devedesettite godini vo ekonomijata na
Republika Makedonija postepeno se sozdadoa razvojni performansi. Na
sozdavaweto na razvojnite performansi pridonesoa relativnoto zaokruùvawe na pazarniot sistem i negovata primena vo praktikata, stabiliziraweto na cenite i kursot na denarot, unaprduvaweto na trgovskite,
finsiskite i drugi vidovi na sorabotka so stranski partneri, kako i
relativno podobrenoto nadvore{no opkruùvawe. Pri ova trendot na
blag porast na BDP vo 1999 i 2000 godina e intenziviran.
Me|utoa, trendot na raste` e prekinat vo 2001 godina poradi
naru{enata politi~ko-bezbednosna sostojba vo zemjata. Poradi ova dojde
do prekinuvawe na raboteweto na oddelni golemi kapaciteti vo kriznite
podra~ja, otkaùvawe na dogovorite za sorabotka so stranskite partneri i sli~no. Namaluvaweto na proizvodstvoto vo industrijata
prodolì i vo 2002 godina.
27
Poradi vakvite trendovi, vo 2002 godina bruto doma{niot proizvod e namalen za okolu 20%, a industriskoto proizvodstvo e pove}e od
prepoloveno vo odnos na 1989 godina, {to ukaùva na pove}egodi{na
ekonomska kriza na nacionalanta ekonomija.
Tendencii na namaluvawe na BDP i na prepoloveno industrisko
proizvodstvo se prisutni i vo drugite zemji vo tranzicija od Jugoisto~na
Evropa. Za razlika od ova, kaj zemjite vo tranzicija od Centralna Evropa nivoto na BDP, odnosno na industriskoto proizvodstvo od 1989
godina e dostignato vo 1997, odnosno 1999 godina, a vo narednite godini
se vospostaveni raste~ki trendovi.
Tabela 4
DINAMIKA NA BDP I NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO
-indeksi 1989 =100
BDP
Isto~na Evropa
- Centralna Evropa
- Jugoisto~na Evropa
od toa:
R. Makedonija
Industrisko proizvodstvo
Isto~na Evropa
- Centralna Evropa
- Jugoisto~na Evropa
od toa:R. Makedonija
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
86,9
93,5
75,3
90,2
97,9
76,8
92,1
102,3
74,3
94,1
105,8
73,5
95,7
109,1
72,2
99,3
113,4
74,6
102,2
115,9
78,1
70,8
71,6
72,6
75,1
78,4
81,9
78,6
70,3
82,4
51,1
42,9
73,9
86,5
53,9
44,3
77,2
93,7
50,9
45,0
78,3
97,8
47,2
47,0
78,5
100,2
44,0
45,8
85,1
108,9
47,3
47,4
87,7
111,9
49,2
45,9
Izvor: Economic Commission for Europe, Economic Surveuy of Europe 2002 No 2, United
Nations, New York and Geneva, 2002, str. 162 i 164.
Grafikon 2
28
D-r Boris Blaèvski
Grafikon 3
Izvor:Vidi tabela 4
Relativno visokiot pad na industriskoto proizvodstvo vo Republika Makedonija se dolì na problemite so koi se soo~uvaa golemite
pretprijatija: ote`nat plasman na gotovite proizvodi, pred sÈ vo stranstvo; nedovolna obezbedenost so surovini i repromaterijali; visoki
tro{oci na raboteweto i niska konkurentnost; zastarenosta na opremata vo pogolem broj kapaciteti; visoki tro{oci za plati poradi prevrabotenost; visoki kamatni stapki i drèwe na golemi zalihi od site vidovi
na proizvodi.
Vrz sostojbite i ostvarenite dvièwa vo industriskoto proizvodstvo i vo drugite dejnosti vlijanie imaat i radikalnite procesi na transformacija (sopstveni~ka i organizaciona) koi se ostvaruvaat vo makedonskoto stopanstvo, a vo tie ramki privatizacijata, prestruktuiraweto na pretprijatijata zagubari, transformacijata i sanacijata na bankite i drugo.
Vo vakvi uslovi izostanaa o~ekuvanite strukturni promeni vo nacionalnata ekonomija. Vo periodot od 1990 do 1995 godina so golemoto
namaluvawe na proizvodstvoto, pred sÈ vo industrijata dojde do vlo{uvawe
na proizvodstvenata struktura. Vo strukturata na BDP namaleno e u~estvoto na industrijata za 10 procenti poeni. Isto taka, dojde do namaluvawe na u~estvoto na grade`ni{tvoto i na soobra}ajot. Na mnogu nisko
nivo na proizvodstvoto spontano e zgolemeno u~estvoto na zemjodelstvoto, a osobeno na nekoi uslu`nite dejnosti koi se finansiraat od buxetot.
29
Tabela 5
STRUKTURA NA BDP
- struktura vo %
1990
100,0
29,0
8,3
6,4
39,9
15,5
Industrija i rudarstvo
Zemjodelstvo, ribarstvo i {umarstvo
Grade`ni{tvo
Uslugi
Danoci na proizvodstvoto (neto)
2000
100,0
21,7
10,0
5,7
49,4
16,5
2002
100,0
20,3
10,2
4,8
49,1
15,6
Izvor: Presmetano vrz osnova na dokumnetacijata na Dràvniot zavod za statistika.
Za 2002 predhodni podatoci.
Grafikon 4
STRUKTURA NA BDP VO 2002 GODINA
Danoci na
proizvodstvoto (neto)
16%
Uslugi
49%
Industrija i
rudarstvo
20%
Zemjodelstvo, ribarstvo i
{umarstvo
10%
Grade`ni{tvo
5%
Ostvarenite strukturni promeni vo izminatiot tranzicionen period imaat spontan karakter. Sogleduvawata pokaùvaat deka poradi
zabavenata investiciona aktivnost, a osobeno dominantnata naso~enost
na investiciite za poddr{ka na proekti od infrastrukturen karakter,
vo ovoj period prodolì ekstenzivniot na~in na stopanisuvawe.
Vo ramkite na industrijata vo izminatiot period od tranzicijata
se ostvareni odredeni strukturni promeni, pred sÈ kako posledica na
namalenoto proizvodstvo vo periodot od 1991 do 1995 godina. Ovie strukturni promeni ne se posledica na programski aktivnosti, tuku na pointenzivnoto namaluvawe na proizvodstoto vo oddelni industriski granki.
30
D-r Boris Blaèvski
Tabela 6
STRUKTURA NA PRIZVODSTVOTO VO INDUSTRIJATA
- struktura vo %
1990
100,0
12,2
11,4
8,1
15,8
8,9
3,6
21,1
16,7
2,5
Vkupno industrija
Energetika
Osnovni metali
Nemetali i grade`ni materijali
Oprema i trajni potro{ni dobra
Hemija
Prerabotki od drvo
Tekstil i koà
Prerabotka na zemjodelski proizvodi
Ostanato
1995
100,0
20,4
7,7
8,1
10,9
8,8
3,0
13,6
25,6
1,9
2000
100,0
20,0
9,6
8,9
10,5
11,6
1,9
10,8
25,0
1,7
2002
100,0
14,0
18,4
5,6
9,1
7,2
2,6
11,5
29,9
1,6
Izvor: Presmetano vrz osnova na dokumnetacija na Dràvniot zavod za statistika
Napomena: Za 1990 i 1995 godina presmetkite se napraveni vrz osnova na podatoci za
op{testveniot proizvod izrazen vo denari od 1995 godina, a za 2000 i 2002 godina vrz
osnova na strukturata na fizi~kiot obem na proizvodstvoto.
Grafikon 5
STRUKTURA NA PROIZVODSTVOTO VO INDUSTRIJATA
VO 2002 GODINA
Prerabotka na
zemjodelski
proizvodi
29,9%
Ostanato
1,6%
Osnovni
metali
18,4%
Tekstil i
koà
11,5%
Prerabotki od
drvo
2,6%
Energetika
14,0%
Hemija
7,2%
Oprema i
trajni
potro{ni
dobra
9,1%
Nemetali i
grade`ni
materijali
5,6%
Proizvodstvenata struktura na industrijata se karakterizira so
dominatna zastapenost na surovinite i repromaterijali, niski fazi na
prerabotka na finalnite proizvodi, nedovolno konkurentno sposobno
proizvodstvo da se nosi so izostrenite barawa na stranskite pazari, relativno visoka uvozna zavisnost i sli~no.
Vo energetikata dominantno e proizvodstvoto na elektri~na energija, lignit i na naftenite derivati. Vo kompleksot na osnovni metali
preovladuva proizvodstvoto na debeli i sredni limovi, zavareni cevki,
31
feroleguri, olovno-cinkova ruda, koncentrati od olovo, koncentrati
od cink, bakarna ruda, koncentrati od bakar, surovo olovo, rafinirano
olovo, surov cink i rafiniran cink. Vo industrijata na nemetali i na
grade`ni materijali se proizveduvaat pove}e proizvodi me|u koi najzna~ajni se ognootpornite materijali, keramikata za doma}instvo, portland cement, tuli i gips, a vo kompleksot na prerabotka na drvo vnimanie zasluùvaat gra|ata od pove}e vidovi drvo, ku}en mebel, parket i
drvena ambalaà. Vo kompleksot na trajni potro{ni dobra e zastapeno
proizvodstvoto na limeni i èlezni elementi, metalen mebel, metalna
ambalaà, ma{ini i uredi, aparati za doma}instvoto i sli~no. Vo kopleksot na tekstil i koà najzastapeno e proizvodstvoto na pamu~no i
volneno predivo, pamu~ni i volneni tkaenini, tekstilna konfekcija,
konfekcija na dolna obleka, ~orapi, gorna koà i ko`ni obuvki. Vo
prerabotkite na zemjodelski proizvodi se ostvaruva {irok asortiman
vo koj pozna~ajno mesto imaat bra{noto, testeninite, konzervi so zelen~uk, presno meso, kolbasi~arski proizvodi, sirewe, maslo za jadewe,
{e}er, razni vidovi bezalkoholni pijaloci, pivo, fermentiran tutun i
cigari.
Realniot sektor vo najgolem del se ostvaruva vrz ekstenziven model na razvoj. Ova e poradi zabaveniot proces na proizvodstvenoto prestruktuirawe soglasno kriteriumite i barawata na stranskite pazari.
Poradi ova, izvoznata struktura koja treba da pretstavuva motorna sila
na razvojot e anemi~na i se potpira na mal broj niskodohodovni proizvodi. Investiciite poradi maloto doma{no {tedewe i ograni~enite mo`nosti za koristewe na stranski kapital se odrùvaat na mnogu nisko
nivo i ne sozdavaat prostor za otpo~nuvawe na procesot na revitalizacija
i prestruktuirawe na proizvodstvoto. Pokaj ova, bavno se ostvaruva procesot na menaxesko i organizaciono konsolidirawe na stopanskite subjekti, {to e od osobeno zna~ewe za prestruktuirawe na proizvodstvoto
i sozdavawe uslovi za raste` i razvoj na nacionalnata ekonomija.
Vo vakvi uslovi raspolo`livite kapaciteti vo industrijata, spored
statisti~kite pokazateli za 1997 godina,6) se koristat so 33%, odnosno
40% vo zavisnost od primenetiot metod. Vo oddelni industriski granki
koristeweto na kapacitetite se dviì od 3% do 25%. So vakvoto koristewe na kapacitetite ne moè da dojde do izraz ekonomijata na obemot i
se namaluva konkurentskata sposobnost na proizvodite na doma{niot i
na stranskiot pazar.
Industrijata se karakterizira so dominatna zastapenost na amortizirani osnovni sredstva i primena za zastareni tehnologii vo tehno6)
32
SG RM, 2001, str. 400
D-r Boris Blaèvski
lo{kite procesi. Amortiziranosta na osnovnite sredstva vo prosek e
okolu 25 godini, a nad 80% od proizvodstvoto se ostvaruva so koristewe
na zastareni tehnologii koi vo razvienite zemji vo golem del se napu{teni.
Poradi vakvata sostojbi izvozot stagnira, a se zgolemuva uvozot.
So ova se zgolemuva deficitot vo nadvore{no-trgovskata razmena {to
pretstavuva limitira~ki faktor za natamo{en razvoj.
Podolg vremenski period Republika Makedonija be{e orientirana kon pro{iruvawe na kapaciteti vo primarnite fazi vo industrijata
koi se karakteriziraat so visoka kapital intenzivnost, se potpiraat na
skudni prirodni bogatstva i ne se eksportno orientirani. Neadekvatnata politika vo izminatiot period uslovi formirawe na nepovolna, suboptimalna, nefleksibilna i ekstenzivna struktura so nepovolna kombinacija na faktorite za proizvodstvo i dovede do niska dohodnost na
industrijata i vkupnoto stopanstvo. Istovremeno vakvata proizvodstvena
orientacija vo uslovi na izobilstvoto na rabotna sila i nedostig na
kapital uslovi raste` na nevrabotenosta.
Strukturnite promeni vo stopanstvoto na Republika Makedonija
otstapuvaat od tie {to se ostvaruvaat vo porazvienite zemji vo svetot
kade nastanuvaat dlaboki promeni tokmu vo strukturata na stopanstvoto
naso~eni kon primena na visoka tehnologija, supstitucija na uvozot i
pogolema izvozna orientacija i vrz taa osnova obezbeduvawe na stopanski raste`.
Vo strukturata na stopanstvoto na Republika Makedonija nisko e
u~estvoto na propulzivnoto proizvodstvo koe moè da obezbedi po{irok
prostor za dinamizirawe na izvozot i proizvodstvo koe ovozmoùva visok dohod, pogolema vrabotenost i pouspe{no vklu~uvawe vo me|unarodnata podelba na trudot.
Tranzicionite procesi kaj golemite firmi zabaveno se ostvaruvaat. Osobeno zabaveno se ostvaruvaat postprivatizcionite procesi povrzani so kadrovskoto i menaxerskoto ekipirawe, finasiskata kosolidacija i proizvodstvenoto prestruktuirawe soglasno barawata na stranskite pazari. Kako posledica na ova, spored podatocite na Stopanskata
komora na Makedonija, samo 70 proizvodi i uslugi poseduvaat ISO sertifikati. Za sporedba moè da se navede Slovenija koja ima nad 850 proizvodi i uslugi so ISO standardi. Kako {to e poznato, bez ovie i sli~ni
me|unarodni standardi te{ko moè da se postigne konkurentnost na
stranskite pazari.
33
U~estvo na golemite pretprijatija vo vkupnoto
proizvodstvo
Statisti~kite pokazateli za oddelni ekonomski indikatori spored
goleminata na delovnite subjekti pokaùvaat deka u~estvoto na golemite
firmi e zna~ajno i dominato vo pove}e domeni gledano po stopanski
dejnosti i voop{o za nacionalnata ekponomija.7)
Spored statisti~kite pokazateli na nacionalnata ekonomija za 2000
godina, kako golemi firmi rabotele 472, vo niv bile vraboteni163 iljadi lica, ostvarile dodadena vrednost od 199 milijardi denari, a sredstva
na vrabotenite od 50 milijardi denari.
7)
Rasporedot na delovnite subjekti na golemi, sredni ili mali e izvr{eno
vo soglasnost so kriteriumite od ~len 4 od Zakonot zaa smetkovodstvo, spored koi:
Mal subjekt se smeta subjektot koj vo sekoja od poslednite dve presmetkovni
godini, odnosno vo prvata godina od raboteweto zadovoluva najmalku dva
od slednive kriteriumi:
a) prose~niot broj na vraboteni vrz osnova na ~asovi na rabota da e do 50 rabotnici;
b) godi{niot prihod da e pomal od 8000 prose~ni mese~ni bruto-plati po rabotnik vo stopanstvoto na Republika Makedonija;
v) prose~nata vrednost ( na po~etokot i na krajot na presmetkovnata godina)
na sredstvata vo aktiva da e pomala od 6000 prose~ni bruto-plati vo stopanstvoto na Republika Makedonija.
Sreden subjekt se smeta subjektot koj vo sekoja od poslednite dve presmetkovni godini, odnosno vo prvata godina od raboteweto zadovoluval najmalku
dva od slednive kriteriumi:
a) prose~niot broj na vraboteni vrz osnova na ~asovi na rabota da e do 250
rabotnici;
b) godi{niot prihod da e pomal od 40000 prose~ni mese~ni bruto-plati po rabotnik vo stopanstvoto na Republika Makedonija;
v) prose~nata vrednost (na po~etokot i na krajot na presmetkovnata godina)
na sredstvata vo aktiva da e pomala od 30000 prose~ni bruto-plati vo stopanstvoto na Republika Makedonija.
Subjektite koi ne se rasporeduvaat vo mali i sredni subjekti steknuvaat status na golemi subjekti.
(Dràven zavod za statistika, Bruto-doma{en proizvod vo Republika Makedonija, 2000 godina, Skopje, 2002, str.11 i 12).
34
D-r Boris Blaèvski
Tabela 7
NEKOI PODATOCI PO NKD SEKTORI SPORED
GOLEMINATA NA DELOVNITE SUBJEKTI ZA 2000 GODINA
Bruto vrednost na proizvodstvoto ( milijardi den)
Broj na delovni subjekti
Broj na vraboteni (vo ooo)
Sredstva na vrabotenite (vo milijardi den)
Vkupno
431,8
52.927
491,5
11,3
mali sredni golemi
169,6
62,9
199,3
51.922
533
472
249,8
85,1
162,6
40,4
20,2
49,8
Izvor: Dràven zavod za statistika, Bruto doma{en proizvod vo Republika
Makedonija, 2000 godina, Skopje, 2002 god., str. 68 i 69.
Od tabelata 7 se gleda deka iako golemite firmi vo vkupniot broj
na delovni subjekti minimalno se zastareni, tie imaat dominatno u~estvo
vo BDP i sredstva na vrabotenite. Relativno visoko e i u~estvoto vo
brojot na vrabotenite.
Vo pogled na proizvodstvoto golemite firmi osobeno visoko u~estvo imaat vo industrijata, grade`ni{tvoto, soobra}ajot, finansiskite
uslugi i nestopanskite dejnosti. Ova moè da se ilustrira so statisti~kite podatoci za bruto vrednosta na proizvodstvoto vo 2000 godina spored
goleminata na delovnite subjekti
Tabela 8
BRUTO VREDNOSTA NA PROIZVODSTVOTO VO 2000 GODINA
SPORED GOLEMINATA NA DELOVNITE SUBJEKTI
Vkupno
Zemjodelstvo
Vadewe na rudi i kamen
Prerabotuva~ka industrija
Snabduvawe so elektri~na energija i gas
Grade`ni{tvo
Trgovija
Hoteli i restorani
Soobra}aj
Finansisko posreduvawe
Delovni uslugi
Javna uprava
Obrazovanie
Zdravstvo
Komunalni uslugi
Vkupno
431,8
50,2
3,7
128,6
19,2
40,4
43,6
5,7
43,6
9,9
13,8
28,0
10,2
14,8
9,3
- vo milijardi denari
tekovni ceni
mali sredni golemi
169,6
62, 9
199,3
40,6
3,8
5,9
0,9
0,5
2,4
30,9
25, 0
72,3
0,5
1,6
17,2
18,5
7,6
14,4
31,5
6,3
5,8
3,6
1,5
0,6
13,1
6,6
23,9

9,9
10,6
1,8
1,4
1,1
27,0
8,3
2,0
3,9
4,7
6,2
6,1
1,5
1,7
Izvor: Dràven zavod za stratistika, Bruto doma{en proizvod vo Republika
Makedonija, 2000 godina, Skopje, 2002 god.
35
Golemite firmi osobeno zna~ewe imaat vo ostvaruvaweto na industriskoto proizvodstvo. Spored podatocite za industriskoto proizvodstvo, gledano od aspekt na goleminata na pretprijatijata za 2000 godina, golemite firmi u~estvuvaat so nad 60%. U~estvoto na malite pretprijatija iznesuva 21%, a na srednite pretprijatija 18%.
Tabela 9
STRUKTURA NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO
SPORED GOLEMINATA NA PRETPRIJATIJATA VO 2000 GODINA
- vo procenti
Vkupno
Vadewe na ruda i kamen
Prerabotuva~ka industrija
Snabduvawe so elektri~na energija i gas
Vkupno
100,0
2,4
84,9
12,7
mali sredni golemi
21,3
17,9
60,8
0,5
0,3
1,6
20,5
16,6
47,9
0,7
1,0
11,3
Izvor: Dràven zavod za stratistika, Bruto doma{en proizvod vo Republika
Makedonija, 2000 godina, Skopje, 2002 god.
Grafikon 6
STRUKTURA NA INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO
SPORED GOLEMINATA NA PRETPRIJATIJATA VO 2000 GODINA
Mali
21,3%
Golemi
60,8%
Sredni
17,9%
Pedviduvawa
Vo Nacionalanta strategija za ekonomskiot razvoj na Republika
Makedonija8) e naglaseno deka e neophodno da dojde do zna~ajni promeni
vo sektorskata struktura na proizvodstvoto. Ova se predviduva da se ostvaruva so razvoj na moderna industrijalizirana ekonomija so vitalen
sektor na uslugite i visoko produktivno zemjodelstvo.
8)
36
Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Nacionalna strategija
za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija , Skopje, 1997 god.
D-r Boris Blaèvski
Za ostvaruvawe na moderna industrijalizirana ekonomija od primarno zna~ewe e da se sopre procesot na deindustrijalizacija pri {to
pogolem broj na pretprijatija od klu~nite industrii go namalija proizvodstvoto, a oddelni firmi bea likvidirani. Otttamu strategijata se
zalaga za revitalizacija na makedonskata industrija. Pri ova se naglasuva deka dobri izgledi za revitalizacija i razvoj ima ekstraktivnata,
prerabotuva~kata i procesnata industrija.
Istraùvawata vr{eni vo Nacionalnata strategija pokaùvaat deka
Republika Makedonija e neophodno da sozadava uslovi za raste` na industriskoto proizvodstvo so prose~na stapka na porast od najmalku 6%.
Tabela 10
PROZVODSTVO VO INDUSTRIJATA PO KOMPLEKSI
- stapki na promeni
Vkupno industrija
- Energetika
- Osnovni metali
- Nemetali i grade`ni materijali
- Oprema i trajni potro{ni dobra
- Hemiska industrija
- Prerabotka na drvo
- Tekstil i koà
- Prehranbena industrija
2001-2010 2011-2020
6,0
8,0
4,0
5,5
5,0
5,5
6,0
9,0
9,0
12,0
7,5
8,5
5,0
5,5
5,0
7,0
6,5
7,0
Izvor: MANU, Strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija , Skoje, 1997
god. str 408.
So vakvata dinamika Republika Makedonija vo 2015 godina }e go
dostigne nivoto na industriskoto proizvodstvo ostvareno vo 1989 godina. Ottamu se naloùva potrebata od sozdavawe {to e mo`no popovolni
uslovi za raste` so pointenzivna dinamika. Poradi ova, a se podrazbira
trgnuvaj}i od realnite materijalni mo`nosti, za periodot 2010-2020 godina se predviduva pointenzivna stapka na raste` na industriskoto proizvodstvo.
Rasteòt na industriskoto proizvodstvo se predviduva da se ostvaruva so revitalizacija na postojnite pretprijatija i izgradba na novi
kapaciteti so koi }e se sozdavaat uslovi za pogolema finalizacija i
standardizacija na proizvodstvoto. Vrz ovie osnovi }e se intenzivira
procesot na prestruktuirawe na proizvodstvoto spored barawata na
stranskite pazari. 9)
9)
Za ova vidi poop{irno: D-r Boris Blaèvski, Pogledi kon proizvodstvenoto prestruktuirawe na ekonomijata na Republika Makedonija , Vlabor,
Skopje, 2001 god,
37
Rasteòt na proizvodstvoto kaj osnovnite metali se predviduva da
se ostvaruva so revitalizacija na postojnite rudarski i metalur{ki kapaciteti i so voveduvawe novi tehnologii i procesna tehnika, so cel da
se podobri kvalitetot na postojnite i da se vovede proizvodstvo na novi
proizvodi.
Pro{iruvaweto na proizvodstvoto kaj opremata i trajnite potro{ni dobra se potpira vrz pogolemo koristewe na postojnite kapaciteti i na znaeweto, niz postojan proces na revitalizacija i promeni vo
tehnologijata soglasno barawata na pazarot.
Razvojot na hemijata se o~ekuva da se ostvaruva so proizvodstvena i
tehnolo{ka modernizacija na postojnite kapciteti, pro{iruvawe na
delovna sorabotka so stranskite partneri i so izgradba na novi kapaciteti za finalizacija na primarnoto proizvostvo.
Zgolemuvaweto na proizvodstvoto vo kompleksot na nemetalite i
grade`nite materijali se pradviduva da se ostvaruva so revitalizacija i
modernizacija na rudarskite i prerabotuva~kite kapaciteti i so nivno
pro{iruvawe za obezbeduvawe na povisok stepen na finalizacija i ostvaruvawe na neto devizen priliv.
Vo kompleksot na prerabotka na drvo so revitalizacija na postojnite prerabotuva~ki kapaciteti neophodno e da se podobri kvalitetot
i dizajnot na finalnite proizvodi i da se podigne nivnata konkurentnost.
Proizvodstvoto vo kopleksot na tekstil i koà se predviduva prvenstveno da se potpira vrz revitalizacija i modernizacija na postojnite
kapaciteti.
Razvojot na agroindustriskiot sektor pretstavuva atraktiven domen za revitalizacija na postojnite i izgradba na novi kapaciteti vo
funkcija na obezbeduvawe na hrana na naselenieto, izvozni vi{oci i
neto devizen priliv, kako i produktivno angaìrawe na rabotnospobnoto
naselenie.
Rasteòt na industriskoto proizvodstvo vo osnova se predviduva
vrz osnova na revitalizacija na postojnite i izgradva na novi kapaciteti, po{iroka primena na dostignuvawata na tehni~ko-tehnolo{kiot
progres, naglasena izvozna orientacija i pogolemo vklu~uvawe vo globalizacijata na svetskat ekonomija.
Trgnuvaj}i od ova, vo Strategijata za ekonomskiot razvoj e predvideno vo procesot na privatizacijata i prestruktuiraweto na golemite
pretprijatija da se oformuvaat profitni edinici kade {to toa odgovara na organizacijata na proizvodstveniot proces i na postignuvawe na
subkontraktorska povrzanost na golemite i malite pretprijatija.
38
D-r Boris Blaèvski
Razvojot na industrijata prvenstveno treba da se potpira vrz prestruktuirawe na golemite pretprijatija i izgradba na novi kapaciteti,
unapreduvawe na tehni~ko-tehnolo{kite procesi, naglasena izvozna orientacija i pro{iruvawe na ekonomskata sorabotka so stranski partneri.
Golemite pretprijatija za da go dobijat mestoto koe se o~ekuva da
go imaat, neophodno e teì{teto da se dade vo zavr{uvawe na privatizacijata kade toa dosega ne e napraveno, na organizaciono, kadrovsko i
finansisko konsolidirawe, a osobeno na otpo~nuvawe na procesot na
proizvodstveno prestrukuirawe soglasno barawata na stranskite pazari.
Vo pretprijatijata naporedno so porastot na proizvodstvoto se predviduva da se sozdavaat uslovi za raste` i na izvozot i na vrabotenosta.
Tabela 11
PROEKCII ZA RAZVOJOT NA INDUSTRIJATA
- stapki na promeni
Proizvodstvo
Izvoz (bez lon raboti)
Investicii vo osnovni fondovi
Vrabotenost
2001-2010 2011-2020
6,0
8,0
7,0
9,0
8,0
9,0
4,0
6,0
Izvor: MANU, Strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, Skopje, 1997
god., str 408.
Grafikon 7
So razvojot na golemite pretprijatija i indistrijata }e se sozdavaat
uslovi i za zgolemena aktivnost vo drugite dejnosti na nacionalnata
ekonomija. Ova osobeno se odnesuva na soobra}ajot, trgovijata, grade`ni{tvoto i finansiskiot sektor.
39
So rasteòt na industristrijata i drugite stopanski sektori }e se
sozdavaat uslovi za porast na BDP vrz trajni osnovi.
Grafikon 1
Izvor: Vidi tabela 3 i 10
Namesto zaklu~ok
Za razvojot na Republika Makedonija od osobeno zna~ewe e da se
izvr{i konsolidacija na golemite industriski pretprijatija. Toa }e
moè da se ostvari so izrabotka na programi so koi }e se konceptira
razvojot vo pazarni uslovi na stopanisuvawe i sogledaat potrebnite merki
i aktivnosti za negova realizacija.
Pri ova od osobeno zna~ewe e da se iznajde strate{ki partneri so
koi }e se podignat tehnolo{kite procesi, zgolemi izvozot i vrz taa osnova
proizvodstvoto.
Golemite firmi }e sozdavaat prostor za razvoj na malite i srednite pretrijatija. Sogleduvawata pokaùvaat deka revitalizacijata na postojnite golemi firmi i izgradnata na novi }e pretstvuvaat zna~ajni faktori za dostignuvawe na industriskoto proizvodstvo ostvareno pred 15
godini i sozdavawe prepostavki za vospostavuvawe na raste~ki trendovi
vo ovaa stopanska dejnost.
Za jaknewe na golemite firmi vo industrijata treba da se zavr{i
procesot na privatizacijta, sozdadat uslovi za kadrovsko i organizaciono jaknewe, izgotvat razvojni programi, predvidat merki na aktivnosti za nivno ostvaruvawe. Pri ova, pokraj naporite na delovnite subjekti od posebno zna~ewe e poddr{kata od makroekonomskata i razvojnata
40
D-r Boris Blaèvski
politika. Ovie merki treba da bidat vo funcija na poddr{ka na naporite na delovnite subjekti za prestruktuirawe na proizvodstvoto soglasno barawata i kriteriumite na stranskite pazari, pro{iruvaat pazarite
i sorabotkata so zemjite vo svetot i sli~no.
Konsolidacijata na golemite pretprijatija e kompleksen problem
koj se uslo`nuva so prolongiranite rokovi i treba da se ostvaruva vrz
sinhronizirana aktivnost i vrz programski osnovi. Vo ovie ramki primarno mesto treba da imaat aktivnostite na menaxmentot koi treba da
bidat poddràni so makroekonomskata i razvojnata politika.
41
D-r Metodija Nestorovski
Prof. d-r Metodija Nestorovski
Ekonomski fakultet na Univerzitetot
Sv. Kiril i Metodij Skopje
GOLEMITE I SREDNITE PRETPRIJATIJA
VO PRESTRUKTURIRAWETO
NA MAKEDONSKOTO STOPANSTVO
Pra{aweto za goleminata na pretprijatijata vo
sovremenata nauka za organizacija
Edna od najzabele`livite karakteristiki na pretrijatieto e negovata golemina. Duri i ~itatelot na dnevni vesnici ~esto se sretnuva so
rangirawa na najgolemite pretrijatija. Vo vode~kite stru~ni ~asopisi,
pak, se sretnuvaat pobogati rangirawa za vode~kite firmi i za firmite
so najbrz raste`. Vo akademskite krugovi se vodat raspravi za organizacionata golemina na firmite, za kriteriumite za determinirawe na goleminata, za prednostite i slabostite na golemite i malite firmi. Vo
vladinite krugovi se rasprava za politikite vo vrska so restrukturalizacijata na golemite firmi vo fazata na nivnata zrelost i pottiknuvawata na malite firmi. Me|u stopanstvenicite i menaxerite se rasprava
za optimalnata golemina na firmata, za nejziniot status, za goleminata
na osvoeniot pazar itn. Zna~i, goleminata na firmite e postojan interes na naukata, politikata i javnosta.
No, da vidime kako bi moèle da gi sumirame stavovite na sovremenata nau~na misla vo odnos na organizacionata golemina. Preku
43
prou~uvawe na literaturata podolu pravime obid da gi izneseme centralnite poraki na sovremenata nauka za organizacijata na pretrijatijata.
Prvo, nema nekakva nau~na preporaka za edna nacionalna ekonomija
za strukturirawe na ekonomijata spored goleminata na firmite,
za nekakva prepora~liva struktura na firmite spored goleminata;
Vtoro, ne postojat univerzalni stavovi vo pogled na toa {to se
smeta za golemo, sredno ili malo pretprijatie. Vodeni se mnogu
raspravi za kriteriumite za merewe na goleminata na firmite,
no nikoga{ na firmite ne se gleda kako na stati~ki ili stagnantni organizacioni entiteti;
Treto, organizacionata golemina se razbira kako dinami~ka kategorija koja se menuva vo tekot na vremeto na promenetite uslovi, se prisposobuva na tie uslovi, na rastot na firmata. Taa se
ra|a, raste i staree;
êtvrto, kako rezultat na rasteweto na firmata se javuva kompleksnosta na firmata, se uslo`nuva organizacijata i neizbe`no golemite firmi stanuvaat posloèni za upravuvawe;
Petto, preku organizacionen menaxment, vo koj postoi bogat fond
na nau~no znaewe, menaxmentot gi planira i vodi organizacionite promeni, ja prisposobuva goleminata na promenetite uslovi, na rastot ili se spravuva so krizite na organizacionata
golemina. So drugi zborovi, preku novi kombinacii na faktorite menaxmentot ja bara optimalnata golemina na firmata vo
sekoj stadium od nejziniot rast (ìvoten ciklus);
[esto, sovremenata nauka se iskaùva za posebnata potreba od vladina poddr{ka na firmite vo fazata na nivnoto nastanuvawe
(organizaciono ra|awe), posebno na malite samorodni firmi
(t.n. bebe{ka faza, odnosno poddr{ka na po~etnikot vo biznisot vo ranata pretpriema~ka faza);
Sedmo, se javuva potreba i na poddr{ka od vladata na procesite na
restrukturalizacija na golemite.
Zasega bi moèle da trgneme samo od pogore iznesenite pojdovni
nau~ni stavovi.
44
Kriteriumi za merewe
na organizacionata golemina
Iako se sretnuvaat mnogu pragmati~ni pri~ini za opredeluvawe na
goleminata na firmite, kako {to se potrebata za statisti~ko sledewe,
za potrebite na smetkovodstvenite propisi, za dano~nite propisi i drugi potrebi, sepak, na pra{aweto na kriteriumite za opredeluvawe na
organizacionata golemina naukata ne gleda kako na ednostavna rabota.
Pa duri i koga se iskaùva za kriteriumite za opredeluvaweto na goleminata, nikoga{ ne stanuva zbor za nekoj edinstven kriterium, nitu, pak,
za kombinacijata na kriteriumite koi }e dadat definitiven i edinstven
odgovor, tuku se poa|a od dinami~koto sfa}awe na organizacionata golemina, kako postojano optimizirawe na goleminata na nivo na firma.
Me|utoa, za pragmatski potrebi od oddelni pri~ini, kako {to se klasifikacii i grupirawa na nivo na nacionalna ekonomija, dejnosti i sektori, za analizi na strukturata na industriite i celata ekonomija se
prepora~uvaat konkretni merila. Takvi se slednite voobi~aeni kriteriumi:

Goleminata na proda`bata;
Goleminata na ostvarenata dobivka;
Goleminata na sredstvata;
Brojot na vrabotenite;
Pazarnoto u~estvo na firmata (market share)1);
Stepen na koncentracija (concentration ratio)2)
Primer za eden pragmatski pristap za klasifikacija moè da bide
klasifikacijata na Evropskata komisija na EU3). Imeno, klasifikacijata se vr{i spored broj na vraboteni i goleminata na fiksnata aktiva.
Taka, spored brojot na vraboteni, firmite se klasiraat na mikro (od 1-
1)
2)
3)
Pazarnoto u~estvo go pretstavuva delot {to opredelena firma go poseduva od proda`bata na nekoj opredelen pazar, na primer, od nacionalniot pazar, od pazarot na eden grad ili za golemite multinacionalni kompanii,
u~estvoto vo pazarot vo globalni ramki.
Stepenot na koncentiranost se meri preku indeks na koncentracija i pokaùva do koj stepen edna industrija e koncentrirana vo nekoi kompanii, odnosno toj e visok koga grankata ja poseduvaat mal broj kompanii ili e nizok
ako ja poseduvaat mnogubrojni firmi. Isto taka, kako dopolnitelen kriterium za stepenot na koncentracija moè da bide i brojot na pazarite na
koi firmata e prisutna.
D. Sokes: Small bussiness Management, DP Publication, London, 1995.
45
9 vraboteni), mali pretrijatija (10-99 vraboteni), sredni (od 100 500
vraboteni) i golemi (so nad 500 vraboteni).
Spored fiksnata aktiva, pak, mali pretrijatija se onie koi imaat
pomala fiksna aktiva od 75 milioni evra. No, isto, taka, kako dopolnitelen kriterium za niv e kapitalot najmalku od ednta trettina da pripa|a
na nekoja firma-osnova~.
Pragmati~ni kriteriumi moàt da se sretnat i vo na{ata praktika. Na primer, za potrebite na vodeweto na procesot na transformacija
na o{testveniot kapital4) mali pretprijatija se smetaat onie koi, vo
dve posledovatelni godini gi ispolnuvaat slednite kriteriumi: do 50
prose~no vraboteni na baza na ~asovi rabota; godi{en prihod pomal od
8.000 prose~ni bruto-plati po rabotnik vo stopanstvoto i prose~na vrednost na sredstvata vo aktivata koj e pomal od 6.000 prose~ni plati. Site
drugi pretrijatija se smetaat za golemi. Poznati se kaj nas, isto taka,
pragmatskite klasifikacii vo propisite od smetkovodstvoto.
No, nezavisno od klasifikaciite i nezavisno od toa koi kriteriumi }e se izberat za klasirawe na pretprijatijata spored nivnata golemina, objektivo vo sekoja ekonomska struktura na edna ekonomija se formira struktura na pretrijatijata spored goleminata. Klasifikaciite se
samo obid pojasno da ja pretstavat takvata formirana struktura.
Potreba od golemi pretprijatija
Bidej}i ovde na{ interes se golemite pretrijatija, }e go otvorime
pra{aweto za nivnata objektivna potreba vo strukturata na stopanstvoto.
Naukata za organizacija izobiluva so raspravi za objasnuvawe na
pojavata na golemite pretprijatija, za nivnite prednosti i slabosti vo
odnos na drugite. Ili, ~esto toa se raspravi povrzani so t.n. organizacionen rast i objasnuvawe zo{to nekoi pretprijatija stanuvaat golemi
ili objektivno, nekoi od niv ne moàt da bidat mali.
Bidej}i rastot zna~i vnesuvawe na novi resursi, rasteweto moè
da se sfati kako akcija na menaxmentot da ostvari takvi promeni so koi
}e se izbegne opa|aweto i kolapsot na sistemot entropijata. Pretprijatieto e otvoren sistem kon okruènieto, pa menaxmentot prifa}a strategija na rast so cel da stekne pogolema konkurentnost od drugite rivalski pretprijatija, odnosno da stekne pogolemo pazarno u~estvo vo grankata. So rastot se zgolemuva kontrolnata mo} vo okruùvaweto, se vr{i
4)
46
Zakon za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital,
Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 42/93.
pritisok vrz dobavuva~ite i kupuva~ite, se vr{i pritisok so samata svoja
golemina vrz politikite na vladata. Toa e eden aspekt na objasnuvaweto
na rastot na organizacionata golemina.
Vtor aspekt vo objasnuvaweto na pojavata na golemi pretprijatija
se sostoi vo poznatata zakonomernost na ekonomija na obemot. Vsu{nost,
toa e objasnuvawe za objektivnata potreba za postavuvawe na golemo pretprijatie u{te vo po~etokot na organizacijata. Poznato e objasnuvaweto
na teorijata na tro{ocite deka golemite pretprijatija proizveduvaat
golemi koli~ini na proizvodi so niski fiksni tro{oci po edinica
proizvod, no do opredelena granica. Sli~no kako i proizvodnite fiksni tro{oci se odnesuvat i tro{ocite za marketing, za istraùvawa,
tro{ocite za osvojuvawe na pazarite itn. Zna~i pretrijatieto dokolku
ima dovolno resursi za investirawe, bi sakalo da se najde na nekoja povisoka skala na ekonomijata na obemot za da se iskoristat ekonomiite povrzani so samiot obem na proizvodstvo. Takvite prednosti vidlivo e deka
dobro se koristat od nekoi industrii, kako {to se proizvodstvoto na
bezalkoholni pijalaci, fabriki za cigari, kapaciteti za potro{ni dobra i mnogu drugi. No, vo teorijata na tro{ocite se otvora pra{aweto za
optimalnata golemina, odnosno optimalnoto skalilo od ekonomijata na
obemot na koe se postignuvaat optimalni odnosi me|u goleminata na investiciite i performansite na pretprijatieto.
Tret aspekt za objektivnoto nastanuvawe na golemi pretoprijatija
e faktot {to nekoi aktivnosti moàt ednostavno da se obavuvat samo od
golemi pretprijatija. Taa pojava e povrzana so karakterot na tehnolo{kite procesi na primer kaj rafineriite, kaj kapaciteti od petrohemiskiot kompleks, baznata hemiska industrija, metalurgijata, proizvodstvo
na avtomobili, farmacevtskite prietprijatija, ~eli~arnici itn. Zna~i,
problemot e od tehnolo{ka priroda ednostavno ne moè da se najderacionalna tehnolo{ka linija za proizvodstvo na mali koli~ini na nekoi proizvodi. Iako, sovremeniot tehnolo{ki napredok se pove}e doa|a
do fleksibilni re{enija vo odnos na goleminata, odnosno moè da ponudi i tehnologii za pomali kapaciteti vo odnos na onie, na primer, od
pred dve-tri decenii za pove}e proizvodni sektori, sepak, ograni~uvaweto {to doa|a od tehni~ko-tehnolo{kiot proces e mnogu prisutno. Taa
objektivnost, vo zrelite fazi od organizacijata, mnogu ja ote`nuva restrukturalizacijata na firmite, go popre~uva deleweto na firmite na
pomali organizacioni edinici.
47
Problemite na menaxmentot na golemite firmi
vo zrelite fazi od ìvotniot ciklus
Vo zrelata doba na firmite menaxmentot objektivno se nao|a pred
teòk problem na restrukturawe na pretprijatieto. Toa e akcija na menaxentot za promeni so koi se saka da se spre~i opa|aweto i propast na
firmata. Naukata ukaùva na potrebata od navreme voo~uvawe na vremeto koga treba da po~ne rekonfigurirawe na organizacijata. Ima nekolku
poznati praktikuvani modeli za toa. Takvi se:
Reinènergot (reenginering), kako prestrukturirawe vo koe se
menuva tehnologijata;
Povtorno osmisluvawe na organizacijata (rethinking), povtorno
postavuvawe na organizacijata nejzinite celi, identitet, metodi i filozofija na rabota, redizajn na kontrolata i kulturata;
Restrukturairawe na rabotnata sila (organizaciona demograf-
ija), so lepeza na aktivnosti povrzani so redizajnirawe na obemot na vrabotenosta, politikata na ekonomski i tehnolo{ki
vi{ok, namaluvawe na rabotnici, preobuka, itn;
Sopstveni~ko prestrukturirawe, podelbi na pove}e dru{tvaedinici itn.
Organizaciono pa|awe na golemite pretprijatija
Dokolku ne se prezemat navreme intervencii od menaxmentot vo
smisla na prehodno iznesenite restrukturirawa, nastanuva organizacisko
pa|awe deklinacija. Toa se objasnuva kako organizaciona nesposobnost da se prisposobi pretprijatieto na okruùvaweto na pojava na
izgubeni proda`ni pazari, neprilagodenost na promenite na barawata
na potro{uva~te, na promenetite pazari na surovini i energenti, na
promenata na sistemskite re{enija, na promenite na sopstveni~kata
struktura i sl. Kone~no, bankrotiraweto na firmite e krajniot rezultat od navreme neproceneti i neprezemeni organizacioni restrukturirawa na golemoto pretrijatie.
Vo teorijata za organizacijata poznati se nekolku stepeni (fazi)
na organizaciono opa|awe. Tie, vo poslobodna interpretacija, bi moèle
da se iznesat na sledniot na~in:
Zaslepenost (neuspeh poradi nenavremeno otkrivawe na promenite vo okruènieto pazarno i sistemsko);
Miruvawe (neuspeh pri prezemaweto korektivni akcii,
pogre{ni o~ekuvawa);
48
Pogre{na akcija (pogre{na odluka za restrukturirawe i
natamo{no opa|awe);
Kriza (neprifa}awe na pretprijatieto od strana na okruè-
nieto pri {to se doveduva vo pra{awe opstanokot na firmata);
Propast (organizacionen kraj so bezizbornost vo strategijata).
Aplikacija strukturata na pretprijatijata spored
goleminata vo Republika Makedonija5)
Makedonskoto stopanstvo se nao|a vo tranziciona faza. Osnovna
karakteristika vo izminatata decenija e sopstveni~kata transformacija na pretprijatijata. Na po~etokot na izminatata decenija, po gubeweto
na steknatite pazari i voveduvawe na nacionalni politiki na razvoj od
sekoja od zemjite - porane{ni jugoslovenski republiki, objektivno nastana proces na redizajnirawe na stopanstvoto od aspekt na goleminata
na firmite. Vsu{nost se rabote{e za proces na povtorno barawe na optimalni kombinacii na faktorite i na resursite vo pretprijatijata, od
aspekt na pazarot, kapitalot, uslovite na stopanisuvawe itn. Procesot
na sopstveni~ka transformacija ne be{e prosleden so ednovremen proces na tehnolo{koto osovremenuvawe na kapacitetite, tuku naplatenite
sredstva od procesot na privatizacija se namenija prete`no za drugi celi,
vo mnogu slu~ai nadvor od stopanstvoto. Se ispu{ti mo`nosta da se sinhronizira transformacijata osobeno kaj golemite pretprijatija tie
se vturnaa vo sopstveni~ka transformacija bez toj proces da bide sleden
so poddr{ka na tehnolo{kite i organizacioni modernizacii. Golem del
od golemite firmi optovareni so tehnolo{ko zaostanuvawe ili od
nemo`nost da se vklopat vo novite uslovi propadnaa, eden del ne go zavr{ija sÈ u{te procesot na sopstveni~ka transformacija, eden del od golemite pretprijatija sÈ u{te se borat sami so sebe so svojata organizacija. No, sepak, eden del od golemite prtrijatija mnogu uspe{no reagira{e
na promenite i tie denes se sopstveni~ki transformirani, ekonomski
efikasni i investiciono sposobni.
Zna~i slikata za golemite pretrijatija po edna decenija tranzicija e mnogu izmeneta. Moè{e vo toj period da se prosledi eden raznoviden proces na organizacioni restrukturirawa od padovi i bankrotstva do pojava na nov rast na nekoi golemi firmi so izvedeni golemi kapitalni investicii i pro{ireni pazari. Navistina, razli~ni pretprijatija imaa razli~na pazarna pozicija, razli~ni tehnolo{ki karakte5)
Izvorot na podatoci e od Centralniot registar na Rupublika Makedonija.
Podatocite se obraboteni za 2000 i 2001 godina. I pokraj nastojuvaweto
ne dojdovme do obraboteni podatoci za 2002 godina.
49
ristiki, no ostanuva faktot deka procesot dade mnogu razli~ni rezultati kaj razli~ni pretrijatija. No, pri~inite za toa bi bile interes na
nekoja druga {iroka elaboracija.
Namerata ovde e da se poso~i strukturata na makedonskoto stopanstvo od aspekt na goleminata, no stavaj}i go akcentot na golemite i srednite pretprijatija. No, ne e interesna samo strukturata spored goleminata, tuku i nejzinoto povrzuvawe so pokazatelite na delovnata efikasnost. Zatoa, vo ovaa aplikacija se koristeni podatoci od Centralniot
register na Republika Makedonija so podatoci za pretprijatijata koi
vodat smetkovodstvo soglasno Zakonot za trgovski dru{tva i Zakonot za
smetkovodstvo. Pokazatelite za klasifikacija na goleminata se standardni brojot na vrabotenite, goleminata na aktivata, goleminata na
kapitalot, prihodite od proda`ba, goleminata na dobivkata. Pokraj toa,
odbranite pokazatelite za finansiskata efikasnost {to natamu }e sledat se obid da se prikaàt razlikite vo efikasnosta me|u pretprijatijata so razli~na golemina.
Tabela 1
STRUKTURA NA PRETPRIJATIJATA SPORED GOLEMINATA
VO 2001 GODINA
Broj
35.116
603
34.513
Site zaedno
Golemi i sredni
Mali
%
100,0
1,8
98,2
Kriteriumot za grupirawe {to ovde e primenet e potrebata za
sledewe na pretprijatijata koi spored Zakonot za smetkovodstvo se obvrzani da vodat smetkovodstvo. Spored toa, samo 1,8% od pretprijatijata
dobile status na golemi i sredni pretprijatija. Sosema e jasno deka nastanal silen proces na samorodni pretprijatija vo izminatata decenija,
pridruèn i so proces na transformirawe na golemi pretprijatija vo
pomali edinici. Samiot ovoj fakt, kako statisti~ki pokazatel, zboruva
za golemata disperziranost na ekonomskite aktivnosti vo brojni mali
edinici. Ottamu i posebniot interes na ekonomskata politika za
poddr{ka na nivnoto sozdavawe i poddr{ka na pretriema~kiot rast.
Tabela 2
Vid pretprijatie
Site zaedno
Golemi i sredni
Mali
50
STRUKTURA NA PRETPRIJATIJATA
SPORED VRABOTENOSTA
2000
Broj
275.711
169.756
105.955
%
100,0
61,6
39,4
2001
Broj
292.729
172.963
119.766
%
100
59,1
40,9
Grafikon 1
STRUKTURA NA PRETPRIJATIJATA SPORED VRABOTENOSTA
VO 2001 GODINA
Mali
40,9%
Golemi i
sredni
59,1%
Nasproti faktot za dominacija na malite firmi spored nivniot
broj, {to e normalno da se o~ekuva, spored u~estvoto vo vrabotenosta se
pokaùva deka golemite i srednite firmi opfa}aat okolu 3/5 od vrabotenosta, odnosno tie se nositeli na vrabotenosta.
Tabela 3
SPORED GOLEMINATA NA AKTIVATA
Vid pretprijatie
Site zaedno
Golemi i sredni
Mali
2000
Mil. den
626.675
464.540
162.165
%
100,0
74,1
25,9
2001
Mil. den
730.615
509.841
220.774
%
100,0
70,0
30,0
Grafikon 2
NA AKTIVATA VO 2001 GODINA
Mali
30,0%
Golemi i
sredni
70,0%
51
Vo aktivata na site pretprijatija golemite i srednite pretprijatija zafa}aat re~isi ¾. Toa proizleguva od golemata kapital-intenzivnost
na ovie pretprijatija, bidej}i eden del od niv pripa|aat na sektori kakvi
{to se baznata hemija, metalurgijata i drugi sektori golta~i na mnogu
kapital. Zna~i, so drugi zborovi, ekonomskiot potencijal na zemjata,
gledan kako aktiva, e koncentriran vo relativno mal broj pretprijatija. Toa, bezdrugo, e bitna informacija za razvojnata politika na zemjata.
Gledano spored goleminata na kapitalot, u{te podrasti~no otkolku
spored aktivata, e zabele`livo visoto u~estvo na malubrojnite golemi
i sredni pretrijatija. Imeno, preku 4/5 od kapitalot vo 2000 god. se nao|a
vo golemite i sredni firmi.
Tabela 4
SPORED GOLEMINATA NA KAPITALOT
2000
Mil. den
320.488
268.848
51.639
Vid pretprijatie
Site zaedno
Golemi i sredni
Mali
%
100,0
83,8
16,2
2001
Mil. den
374.925
287.357
87.567
%
100,0
76,6
23,4
Grafikon 3
NA KAPITALOT VO 2001 GODINA
Mali
23,4%
Golemi i
sredni
76,6%
Zna~itelno ponisko u~estvo otkolku ona {to go zabeleàvme spored
kapitalot i spored aktivata golemite i srednite pretrijatija imaat
spored proda`bata. Toa proizleguva ottamu {to kapitalnite koeficienti (odnosi me|u aktivata i proda`bata) vo golemite pretrijatija se
povisoki otkolku vo malite. Malite firmi so pomalku kapital imaat
pogolem obrt, odnosno se poefikasni vo proda`bata. Se potvrduva soz-
52
nanieto za prednostite na malite firmi od aspekt na fleksibilnosta
vo dopirot do potro{uva~ot.
Tabela 5
SPORED GOLEMINATA NA PRODA@BATA
Vid pretprijatie
Vkupno
Golemi i sredni
Mali
2000
Mil. den
450.931
259.570
191.361
%
100,0
57,6
42,4
2001
Mil. den
434.808
246.835
187.973
%
100,0
56,8
43,2
Grafikon 4
NA PRODA@BATA VO 2001 GODINA
Mali
43,2%
Golemi i
sredni
56,8%
Spored ovoj pokazatel se pokaùva deka dobivkata prete`no se ostvaruva vo golemite i srednite pretprijatija okolu 70% od vkupnata.
Ostatokot otpa|a na malite prtrijatija. Osvarenata dobivka na malite
firmi, dokolku e taa realno iskaàna, ne komunicira so u~estvoto vo
odnos na proda`bite, {to moè da se tolkuva deka tie poradi malata
ekonomija na obemot imaat visoki proizvodni tro{oci.
Tabela 6
STRUKTURATA NA PRETPRIJATIJATA SPORED
GOLEMINATA NA DOBIVKATA PRED ODANOÛVAWE
Vid pretprijatie
Site zaedno
Golemi i sredni
Mali
2000
Iznos
mil. den
19.277
13.730
5.547
%
100,0
71,2
28,8
2001
Iznos
mil. den
17.895
12.469
5.426
%
100,0
69,7
30,3
53
Grafikon 5
NA DOBIVKATA PRED ODANOÛVAWETO VO 2001 GODINA
Mali
30,3%
Golemi i
sredni
69,7%
Delovnata uspe{nost na pretprijatijata
spored goleminata
Na krajot na ovaa prezentacija eve i nekolku bitni pokazateli za
delovnata uspe{nost na golemite i malite pretrijatija. ]e napravime i
kus komentar na podatocite vo dolnata tabela.
Pokazatelot na uspe{nosta gledan kako odnos me|u dobivkata i
prihodite, pokaùva povisoka uspe{nost na golemite i sredni pretprijatija i toa re~isi dvojno povisoka vo odnos na malite. Spored odnosot
na sredstvata za reprodukcija (dobivkata i amortizacijata) vo odnos na
aktivata, pokazatelite se neizrazito podobri kaj golemite i srednite
pretprijatija. Natamu, dobivkata po rabotnik e mnogu povisoka vo golemite i srednite vo odnos na istata vo malite pretprijatija. No, i zagubata po rabotnik (na onie pretprijatija {to iskaàle zaguba) e isto
taka povisoka kaj golemite vo odnos na malite. I, na krajot, golemite i
srednite pretprijatija imaa daleku povisok li~en dohod po rabotnik vo
odnos na malite.
Tabela 7
POKAZATELI ZA DELOVNATA USPE[NOST
NA PRETPRIJATIJATA
Pokazatel
Odnos me|u dobivkata i
prihodite, %
Dobivka i amortizacija vo
odnos aktivata
Odnos me|u zagubata i
prihodite
Dobivka po rabotnik, den
Zaguba po rabotnik, den
Prose~na neto plata po
rabotnik, den.
54
Site zaedno
Golemi i sredni
2000
2001
2000
2001
Mali
2000
2001
3,4
3,4
4,2
4,2
2,5
2,4
2,5
2,1
5,2
4,9
5,0
3,9
2,8
4,2
3,1
4,8
2,4
3,3
57.722
47.291
52.069
63.393
65.476
49.190
61.398
70.185
45.299
44.248
38.598
53.583
8.524
8.666
9.859
10.272
6.385
6.346
Grafikon 6
PROSE^NA NETO PLATA PO RABOTNIK VO 2000 I 2001GODINA
- vo denari
12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2.000
0
2000
Golemi
i sredni
2001
2000
Prose~na neto plata po
rabotnik
2001
Mali
Poraka za menaxmentot na golemite pretprijatija
vo fazata na restrukturiraweto
Republika Makedonija gradi nov stopanski sistem kako otvoren
pazaren sistem vo koj se ovozmoùva samostojnost na organizacionite
formi na pretprijatijata i slobodna opredelba na menaxmentot za organizacionata golemina. Zna~i, stopanskiot sistem e sosema neutralen vo
odnos na goleminata na firmite. Toa zna~i deka uslovite na stopanisuvaweto se ednakvi za site stopanski subjekti. Isto taka, i instrumentariumot na ekonomskata politika e neutralen vo odnos na goleminata. Toa
se poznati premisi na sovremenite stopanski sistemi.
Vo sega{nite promeni bitno e vodewe na posebni politiki na pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto, na maloto stopanstvo kako inicijalen
proces na sozdavawe na firmi i olesnuvawe na prvite fazi od stopanisuvaweto. No, toa ne e ni{to nepoznato ili ne{to posebno i najrazvienite zemji prezemaat posebni aktivnosti za stimulacija na pojavata na
novi firmi. Toa e patot za zgolemuvawe na ekonomskite aktivnosti i za
rast na vrabotenosta.
Golemite pretprijatija, kako postojni pretprijatija, po pravilo
imaat golema koncentracija na znaewe, golemi pazari, golema istraùva~ka mo}, visoko pazarno u~estvo, naj~esto imaat i visoko kvaliteten
menaxment itn. Tie moàt da ja ponesat samostojno svojata tranzicija
kon poefikasni pazarni subjekti. Klu~niot faktor na transformacijata e kvalitetot na menaxmentskiot tim na firmite, na negovata percepcija navreme da gi otkrie pravcite na promenite i negovata podgotven-
55
ost da gi izvede promenite. Toa go potvrdile pove}e uspe{ni menaxeri
koi izr{ija navreme transformacii na pretprijatijata, a denes stanaa i
najgolemi investitori vo na{eto stopanstvo. No, vo naukata za organizacija, kako {to vidovme, se ukaùva na pojava na organizaciono slepilo, no i poradi objektivni pri~ini ili poradi zadocneti promeni, se
ukaùva deka nastanuvaat seriozni problemi vo visokite fazi od razvojot na golemite pretprijatija. Toa zna~i deka nastapil krajniot moment
za prezemawe novi organizacioni restrukturirawa. êkawe, nereagirawe na okruènieto i nemo}, neizbe`no vodi kon propast. Naukata
ukaùva deka svrtenosta kon novi pazari, kon organizacioni modernizacii i drugi unapreduvawa se pat kon opstanok i razvoj na firmite.
56
D-r Dragowub Arsovski, Biljana Maksimovska-Popovi}
D-r Dragoqub Arsovski
Biljana Maksimovska - Popovi}
Komercijalna banka AD Skopje
MO@NOSTI ZA FINANSIRAWE
NA GOLEMITE PRETPRIJATIJA
VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Soglasno Zakonot za trgovski dru{tva, tri kriteriumi se relevantni za opredeluvawe na goleminata na delovnite subjekti: prose~niot
broj na rabotnici, prose~nata vrednost na vkupnite sredstva, kako i iznosot na ostvareniot godi{en prihod - realizacija. Spored ovie kriteriumi, golemi se onie dru{tva koi vrabotuvaat nad 250 lica, imaat vkupni
sredstva (vo aktivata) nad 30.000 prose~ni bruto plati po rabotnik vo
stopanstvoto na RM (okolu 450 milioni denari) i ostvaruvaat prihod vo
visina od nad 40.000 prose~ni bruto plati (okolu 600 milioni denari).
Isto taka, golemite pretprijatija zaedno so srednite, imaat zakonska
obvrska da izgotvuvaat revidirani bilansi (godi{ni smetki) za nivnoto
rabotewe, kako i revizorski izve{taj. Naj~esta forma na organizirawe
na ovie dru{tva se akcionerskite dru{tva, koi svojot kapital go pribiraat so emisija na akcii na pazarot na dolgoro~ni hartii od vrednost
(berzata).
Imaj}i gi predvid osnovnite karakteristiki na golemite pretprijatija, jasna e pri~inata zo{to ovie subjekti imaat polesen pristap do
finansiski sredstva i pobogat izbor na izvori na finansirawe kako na
nivnite sekojdnevni potrebi od obrten kapital taka i za finansirawe
57
na nivnite investicioni proekti. Imeno, pokraj sopstvenite izvori na
finansirawe - akumuliranata dobivka, kako i mo`nosta za pribirawe
na dopolnitelen kapital preku nova emisija na akcii na primarniot
pazar1) na hartii od vrednost, golemite pretprijatija imaat mo`nost za
koristewe na nadvore{ni izvori na finansirawe vo slednite formi:
krediti od banki, finansiski institucii ili delovni partneri;
lizing, faktoring, forfejting i dr. finansiski proizvodi;
emisija na dol`ni~ki hartii od vrednost: obvrznici i komercijalni zapisi.
Kreditiraweto e naj~esto koristen nadvore{en izvor za finansirawe na raboteweto na golemite pretprijatija vo Makedonija. Poradi
steknata doverba vo me|usebnite dolgogodi{ni delovni odnosi,
uspe{nite firmi dobivaat povolni uslovi za odloèno pla}awe
(kreditirawe) direktno od svoite doma{ni ili stranski dobavuva~i, kako
za surovinite i reprometerijalite taka i za nabavkata na osnovni sredstva (oprema, ma{ini, transportni vozila i sl). Pokraj vakviot na~in
na kreditirawe od svoite delovni partneri, vo Makekedonija naj~esta
forma na finansirawe na golemite pretrijatija se bankarskite krediti. Kreditnata poddr{ka od bankite kako izvor na finansirawe gi opfa}a
slednite formi:
- kratkoro~ni krediti, so rokovi na var}awe do edna godina, koi
sluàt za finansirawe na povremenite porebi od obrtni sredstva na komitentite, bilo zaradi nabavka na surovini i repromaterijali za realizcija na odredena zdelka ili za odrùvawe
na tekovnata likvidnost;
- dolgoro~ni krediti koi se odobruvaat so rokovi na vra}awe
podolgi od edna godina i koi se nameneti za finansirawe na
investicionite proekti na pretprijatijata - steknuvawe na osnovni sredstva (kupuvawe na oprema, ili izgradba, odnosno kupuvawe na deloven objekt), kako i finansirawe na potrebite od
trajni obrtni sredstva. Ovie krediti, pokraj od sopstveni sredstva, bankite gi odobruvaat od kreditni linii, odnosno od sredstva obezbedeni od doma{ni ili me|unarodni finansiski institucii. Pri toa mora da se po~ituvaat uslovite i kriterimi-
1)
58
Ovde e bitno da se potenciraat prednostite na stranskite direktni investiici kako forma na obezbeduvawe dopolnitelen kapital na golemite
pretprijatija: so SDI se ostvaruava transfer na sovremena tehnologija,
novi menaxerski tehniki (efikasnost, racionalnost, razvoj na pretprimeni~ki duh i korporativno upravuvawe).
te sodràni vo dogovorite za kreditni linii. So ogled na golemoto zna~ewe koe vo poslednive godini im se dava na malite i
sredni pretprijatija, vo momentov najgolem broj od kreditnite
linii koi se realziiraat preku makedonskite banki se nameneti
za finansirawe na proekti na MSP2);
- izdavawe na razni vidovi na garancii: plate`ni, ~inidbeni
(licitacioni, avansni za dobro i kvalitetno izvr{uvawe na rabotite, kako i carinski garancii). Garanciite pretstavuvaat indirekten izvor na finansirawe na raboteweto na firmite, so
ogled deka sluàt kako obezbeduvawe za odloèno pla}awe na
odredni obvrski, a so toa poefikasno upravuvawe so gotovinata;
- otvorawe akreditivi bez obzebedeno pokritie so sredstva od
delovnite subjekti. Akreditivite se naj~esto primenuvana forma na pla}awe na obvrskite na firmite, po osnov na uzvoz na
stoki i oprema od stranstvo. Tie isto taka pretstavuvaat eden
vid kratkoro~na kreditna poddr{ka, koja im ovozmoùva na
firmite poefikasno upravuvawe so gotovinata, so ogled deka
sredstvata kako pokritie za otvoreniot akreditiv se obezbeduvaat na denot na dostasuvawe na akreditivot za pla}awe.
Pokraj napred navedenite formi na kreditirawe, na bonitetnite
firmi im stojat na raspolagawe i drugi finansiski proizvodi - faktoring, forfetirawe i lizing koi spa|aat vo grupata na neklasi~ni
bankarski proizvodi.
Faktoringot pretstavuva proda`ba na pobaruvawata so odreden
diskont so {to pretprijatieto obezbeduva likvidni pari~ni sredstva
pred rokot na dostasuvawe na pobaruvaweto i voedno se osloboduva od
rizikot za naplata na pobaruvaweto.
Forfetiraweto isto taka pretstavuva proda`ba na pobaruvawata
so odreden diskont, no se zasnovuva na odredeni dol`ni~ki instrumenti
(menici - biils of exchange- vle~eni po loro akrediivi, sopstveni~ki menici - promisorry notes i drugi prenoslivi instrumenti) koi obezbeduvaat
visok stepen na sigurnost vo naplatata na pobaruvawata na rokot na dos-
2)
Komercijalna banka e vklu~ena vo realizcija na dve kreditni linii, preku
koi moè da se finansiraat proekti na golemite pretprijatija i toa: Kreditna programa na MBOR za finansirawe na izvozot (izvozni aran`mani)
so rok na vra}awe do 15 meseci i kamatna stapka od 11% godi{no, kako i
Kreditna linija od Evropska investiciona banka so rok na vra}awe do 6
godini i kamatna stapka od okolu 7,5% godi{no.
59
tasuvawe. Predmet na forfetirawe naj~esto se pobaruvawa koi proizleguvaat od nadvore{no-trgovskoto rabotewe - izvoz na stoki i uslugi.
Lizingot pretstavuva izvor na kapitalno finansirawe na pretprijatijata so ogled deka odredena oprema (podvièn imot) koja e neophodna
za raboteweto, pretprijatieto moè da ja nabavi so sklu~uvawe na lizing aran`man so zakupodava~ot, pri {to po istekot na periodot na zakup, kaj finansiskiot lizing postoi obvrska zakupoprima~ot da ja isplati
vrednosta na opremata pod lizing (ostatokot na vrednost) i da stekne
sopstvenost nad istata. Prednostite na lizingot vo odnos na klasi~noto
kreditirawe se pove}e, no najbitni se za{tedata na tro{oci za upis na
zalo`no pravo, so ogled deka osnovnoto sredstvo e sopstvenost na davatelot na lizing se do celosna isplata na sredstvoto i nema potreba od
dopolnitelen kolateral. Kamatnata stapka, odnosno nadomestot za lizing aran`manot e poniska od klasi~nite krediti, a postapkata za sklu~uvawe na dogovor za lizing e pokratka od voobi~aenite proceduri za
odobruvawe na kredit.
Vo razvienite pazarni ekonomii golemite pretprijatija gi koristat site raspol`livi formi na finansirawe na nivnite delovni potfati. Golemite korporacii imaat superioren tretman vo odnos na MSP
od strana na bankite i finansiskite institucii koi me|u sebe si konkuriraat vo privlekuvaweto na golemite klienti so ponuda na poeftini
finansiski sredstva. êsto se praktikuva i formirawe na konzorcium
(syndication loans) na oddelni banki za kreditirawe na pogolemi proekti
na kompaniite, so cel diverzifikacija na rizikot i izloènosta na poedine~nite banki vklu~eni vo toj konzorcium. Rezulatat na svetskiot
proces na globlizacija se golemite multinacionalni kompanii koi
pokraj mati~nata komapnii poseduvaat i golem broj filijali i podru`nici niz celiot svet. Vo nastojuvawata za diverzifikacija na delovniot rizik, ovie kompanii kontinuirano go pro{iruvaat asortimanot
na proizvodi i uslugi, a sovremenata tehnolo{ka opremenost, visokata
efikasnost i produktivnost im ovozmoùva da ostvaruvaat niski proizvodni tro{oci i ceni so koi go osvojuvaat svetkiot pazar. So ogled na
visokiot profit koj go ostvaruvaat, ovie kompanii so reinvestirawe na
sopstvenata dobivka se vo sostojba da go finansiraat sopstveniiot ravoj.
Mestoto, ulogata i zna~eweto na golemite subjekti za edna ekonomija
se analizira vo me|usebna povrzanost so razvojot na MSP sektorot. Golemite pretprijatija ja so~inuvaat bazata za razvoj na MSP sektorot so
ogled deka tie se im obezbeduvaat rabota i suguren plasman na proizvodite i uslugite na brojni pomali firmi - kooperanti.
60
Vo Makedonija situacijata e poinakva. Naj~esto koristeni izvori
za finansirawe na raboteweto na golemite pretprijatija se bankarskite
krediti, {to prvenstveno se dolì na nedovolnata razvienost na pazarot na pari i kapital i generalno niskiot stepen na razvoj na ekonomijata. Golemata nelikvidnost vo stopanstvoto, postojnata finansiska nedisciplina me|u delovnite subjekti ja nametnuva potrebata od finansirawe na potrebite od obrtni sredstva, osobeno na golemite pretprijatija, kaj koi potrebite od traen obrten kapital se poizrazeni. Bankite go poddrùvaat razboteweto na uspe{nite golemi pretprijatija so
razni vidovi kreditna podd{ka, no se orientirani i kon MSP sektorot
so cel diverzifikacija na kreditniot rizik.
Vo makedonskoto stopanstvo dominiraat malite i sredni biznisi,
dodeka maliot broj golemi pretprijatija (0,4% od vkupno registriranite trgovski dru{tva) se soo~uvaat so brojni problemi vo nivnoto funkcionirawe. Imeno, raspa|aweto na biv{ata SFRJ negativno se odrazi
na raboteweto na pogolemiot broj golemi pretprijatija vo Makedonija
koi izgubija golem del od pazarot, rabotat so minimalno iskoristuvawe
na kapacitetot, se karakteriziraat so prevrabotenost, {to doveduva do
visoki proizvodni tro{oci, nemo`nost za plasman na proizodite na
stranskite pazari i generirawe na zagubi.
Golem problem pretstavuva i akcionerstvoto, osnosno sopstvenosta na golemite pretprijatija od slednite aspekti: rasitnetata sopstvenost kako rezultat na golemiot broj mali akcioneri (naj~esto vrabotenite i menaxmentot) e pre~ka za uspe{no korporativno upravuvawe na
kompaniite, a postojanite revizii i preispituvawa na privatizacijata
na ovie pretprijatija e pre~ka za nivno normalno funkcionirewe. Vakvite sostojbi sozdavaat nedoverba i pretpazlivost kaj doveritelite (osobeno kaj bankite) i gi obeshrabruvaat potencijalnite stranski investitori za vloùvawa vo ovie subjekti. Maliot broj golemi pretprijatija koi uspe{no rabotat pravat napori za prestruktuirawe, primena na
sovremeni tehnologii, zgolemuvawe na efiskanosta vo raboteweto i podobruvawe na kvalitetot na proizvodite so cel opstojuvawe vo konkurentskata borba na svetskite pazari.
Pod vlijanie na procesite na globalizacija, kako i strategijata za
vlez vo Evropska unija, Makedonija vodi politika na otvorawe na ekonomijata, za {to potvrda se brojnite bilateralni spogodbi za slobodna
ili preferencijalna trgovija, Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so Evropskata unija, kako i pristapuvaweto na Makedonija kon Svetskata trgovska organizacija vo 2003 godina. Vakvata politika na liberalizacija direktno vlijae na zgolemuvawe na konkurentnosta, osobeno na
doma{niot pazar, pritisok na doma{noto proizvodstvo za zgolemena efikasnost i namaluvawe na proda`nite ceni. Pogolemo vlijanie na
61
konkurencijata na doma{niot pazar }e se ostvari po istekot na predvideniot preoden period, koga treba da se primenuvaat namalenite obvrzuva~ki carinski staki3) za proizvodite koi se za{titeni na po~etokot na
pristapuvawe na RM vo STO4).
Kako rezulatat na zgolemenata konkurencija, pretprijatijata (osobeno doma{nite proizvoditeli) }e bidat prinudeni da se prestruktuiraat vo nasoka na zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta vo raboteweto, so cel namaluvawe na tro{ocite vo raboteweto, namaluvawe
na proda`nite ceni i podobruvawe na kvalietot na proizvodite. Strategijata za restruktuirawe i prilagoduvawe kon svetskite procesi }e bide
presudna za opstanokot na sektorot na golemite pretprijatija vo Makedonija.
3)
4)
62
So celosna implementacija na obvrskite na RM kon STO, obi~niot prosek
na site carinski stapki }e se namali za 4,6 procentni poeni vo odnos na
nivnoto sega{no nivo, a vo odnos na nivoto od 2001 godina namaluvaweto
iznesuva 6,6 procentni poeni
Pritisiokot od nadvore{na konkurencija osobeno }e dojde do izraz kaj slednite industriski granki: hemiska, farmacevtska, tekstilna industrija,
drvna i drugi.
Ministerstvoto za ekonomija
FORMI NA ORGANIZIRAWE
I ZDRU@UVAWE NA GOLEMITE
PRETPRIJATIJA I MALOTO STOPANSTVO
Voved
Golemite i multinacionalni kompanii i korporacii pretstavuvaat predizvik vo uslovi na globalizacija na svetskata ekonomija, a ednovremeno se mo`nost za ekonomski razvoj i prosperitet.1) Me|utoa, so
prodlabo~uvaweto na krizata na golemite pretprijatija vo svetot, od
krajot na osumdesettite godini na minatiot vek, ekonomskite politiki
na najrazvienite zemji zapo~nuvaat seriozno da se zanimavaat so pra{aweto na razvojot na maloto stopanstvo, so industriskata konkurentnost,
so prestruktuiraweto i privatizacijata, so odr`liviot razvoj. Kako rezultat na taa politika denes do 99% od pretprijatijata vo visoko razvienite zemji se mali i sredni i vo niv raboti okolu 70% od vkupno vrabotenata rabotna sila vo stopanstvoto. No, povrzanosta na malite i golemite stopanski subjekti e nesomnena i kontinuirana. Ekonomskite funkcii na malite ekonomski subjekti upatuvaat na dominantnata sorabotka
i partnerstvo so golemite pretprijatija, iako e zna~ajno nivnoto mesto
i uloga vo zadovoluvaweto na potrebite na lokalno nivo.
1)
Vidi po{iroko: Zoran Jolevski: Multinacionalnite korporacii, predizvik na sovremenata ekonomija, Economy press, Skopje,1997.
63
Taka, vo erata na pretpriema~kiot kapitalizam, zapo~nata od sedumdesettite godini na 20iot vek, sektorot na maloto stopanstvo stanuva dominanten, klu~en razvoen faktor. Vo uslovi na postindustrisko,
informati~ko op{testvo, nositeli na prestruktuiraweto se malite
pretprijatija, koi so svojata ìlavost, vitalnost, inventivnost, se generatori na novi vrabotuvawa i mobilizatori na site faktori na proizvodstvo.
No, jakneweto na pretpriemni{tvoto potrebno e da se pomaga i da
se poddrùva za da gi dade svoite efekti {to poskoro, pred se vo vrabotuvaweto, vo zgolemuvaweto na proizvodstvoto, vo jakneweto na konkurencijata i voop{to vo ekonomskiot, socijalniot i ~ovekoviot razvoj.
Od osobena va`nost e pravovremenata poddr{ka na interprenerstvoto, karakteristi~no za pogolemite pretprijatija, kade inicijativite
na poedincite pronao|a~i, inovatori treba nu`no da sÈ poddrùvaat.
Nivnata poddr{ka obezbeduva razvoj na golemite sistemi vo tehnolo{ka
i ekonomska smisla, a preku nivnata sorabotka i partnerstvo so malite,
novi stopanski subjekti, se obezbeduva ekonomski razvoj na zemjata. Golemite sistemi/pretprijatija imaat razvojni i istraùva~ki centri koi
nu`no treba da se razvivaat i poddrùvaat, kako centri {to moè da im
pomagaat i da im davaat razni usligi i na malite i inovativni privatni
pretprijatija.
Tuka, sekako stanuva zbor za poddr{ka i na infoprenerstvoto kako
najnov vid na pretpriemni{tvo vo uslovi na informati~ko op{testvo,
koga delovnite aktivnosti na pretprijatijata se tesno povrzani so primena na najnova tehnologija, so novi znaewa i so najsovremeni metodi na
delovno rabotewe. Golemite sistemi toa osobeno treba da go neguvaat,
za da bidat vo ~ekor so najnovite trendovi vo svetskata ekonomija.
Golemite pretprijatija/sistemi imaat silno vlijanie vrz razvojot
na malite stopanski subjekti i od tamu proizleguva nivnata povrzanost
i sorabotka. Svetskoto iskustvo od visoko razvienite ekonomii toa nesomneno go potvrduva.
1. Golemite pretprijatija i maloto stopanstvo
Maloto stopanstvo e integralen del na vkupnoto stopanstvo i negovoto funkcionirawe zavisi i e odredeno vo golema merka od funkcioniraweto na golemoto stopanstvo, odnosno na golemite pretprijatija.
êstopati vo ekonomskata praktika na zemjite vo tranzicija, kako
i vo Republika Makedonija, se istaknuvaat nepostojni antagonizmi pome|u
maloto i golemoto stopanstvo i nepotrebno i neargumentirano se
preferira ednoto za smetka na drugoto. Vakvite stavovi sosema se pog-
64
re{ni i vodat kon dualizam i antagonizam, {teten za stopanskiot razvoj. Ekonomskite zakonitosti na otvorenoto pazarno stopanstvo naloùvaat povrzuvawe i stopanska sorabotka na ramnopravni osnovi na partneri me|u golemite stopanski subjekti i malite, nastanati so privatizacija
na golemite pretprijatija ili so osnovaweto novi mali pretprijatija.
Preku razvojot na kooperantski odnosi, spored principot na dogovor za kupoproda`ba ili na dolgoro~na proizvodstvena sorabotka i sli~ni formi na zaemna sorabotka vo oblasta na proizvostvoto, distribucijata, nastap na stranski pazari i sli~no, malite i golemi stopanski subjekti nao|aat zaedni~ki interes, {to po pravilo rezultira vo evtino i
kvalitetno proizvodstvo i uslugi. Praksata od visoko razvienite ekonomii, toa nesomneno go potvrduva (SAD, EU, Japonija).
Ona {to naj~esto ne im se isplatuva da go proizveduvaat golemite
firmi, odnosno nemaat poseben interes za toa, toa go pravat malite pretprijatija koi lesno i relativno brzo se prilagoduvaat na potrebite na
pazarot. Taka jakne sorabotkata i povrzanosta me|u malite i golemite, a
podelbata na trudot pridonesuva za pogolema efikasnost vo delovnoto
rabotewe i zgolemuvawe na konkurentnata sposobnost na stopanstvoto
vo celost.
1.1. Karakteristiki na golemite sistemi
1.
Golemite sistemi imaat finansiska, tehni~ka, kadrovska mo}
da privle~at za sorabotka i partnerstvo golem broj mali pretprijatija, a so toa da stanat matica za privlekuvawe na golem
broj kompatibilni i srodni mali i sredni pretprijatija. Na
toj na~in, moè da se inicijatori za razvivawe na industriski
grozdovi/zoni (clusters), so {to se obezbeduva zgolemuvawe na
efikasnosta vo raboteweto i konkurentnosta.
2.
Malite pretprijatija vo golema mera rabotat za golemite sistemi/pretprijatija.
3.
Golemite sistemi/pretprijatija imaat svoi sopstveni razvieni istraùva~ki i razvojni centri, {to pretstavuva mnogu
zna~ajna komponenta za postojana primena na inovacii i
tehnolo{ki razvoj.
4.
Vo niv, naj~esto, se obezbeduva razvoj na interprenerstvoto,
odnosno se dava mo`nost na vrabotenite koi poseduvaat znaewa
i sposobnosti za patenti i inovacii da gi razvivaat i primenuvaat. Taka, se obezbeduva tehnolo{kiot razvoj vo niv, a posredno i vo stopanstvoto vo celina.
65
5.
Golemite sistemi/pretprijatija sorabotuvaat i se nadopolnuvaat vo procesot na proizvodstvo preku dogovori za sorabotka
(subcontracting) so malite stopanski subjekti, a so toa ja jaknat
svojata polo`ba i vo svetski ramki.
6.
Golemite sistemi/pretprijatija imaat mo`nost za pravewe na
strategiski partnerstva so doma{ni i stranski pretprijatija, so ogled na raspoloìviot kapital i visokokvalifikuvana rabotna sila. Transnacionalnite kompanii se sostaveni od
golem broj na mali i golemi pretprijatija povrzani so
zaedni~ki interes.
7.
Golemite sistemi/pretprijatija dokolku uspe{no stopanisuvaat, moè da bidat motorna sila/dvigatel na siot ekonomski
i op{testven ìvot na lokalno, regionalno, nacionalno i
svetsko nivo.
8.
Golemite sistemi/pretprijatija, so ogled na faktot deka imaat ogromna organizaciska struktura, treba brzo i efikasno
da reagiraat na site promeni vo opkruùvaweto so cel da se
nosat pravovremeni i dobri odluki. Vo toj kontekst se postavuva pra{aweto na potrebata od sovremen menaxment, koj gi
prifa}a i primenuva postojanite promeni vo upravuvaweto i
rakovodeweto.
1.2. Golemite pretprijatija i maloto stopanstvo
vo Republika Makedonija
Odnosot na golemite i malite pretprijatija vo Republika Makedonija e dosta rigiden, so doza na nedoverba i otsustvo na èlba za sorabotka, pred sÈ poradi sopstvenite problemi na golemite pretprijatija
{to proizleguvaat od nesoodvetniot proces na privatizacijata i otsustvo na adekvatni sistemski re{enija za povrzuvawe so stranski investitori i delovni partneri, nesnaodlivost vo novite uslovi na stopanisuvawe, gubewe na tradicionalnite pazari i nemo`nost da se osvojat novi.
Procesot na prestruktuirawe na golemite sistemi se odviva mnogu
bavno, a so toa i neefikasno. Neprivatizirani celosno ( OHIS-Skopje
na primer) nemaat mo`nost za dobivawe na finansiski sredstva od bankite.
Kaj ovie pretprijatija postoi otsustvo na obuka za sovremen menaxment i drug vid obuka {to }e im pomaga na pobezbolen na~in so znaewe i
umeewe da gi nadminat natrupanite problemi vo nivnoto rabotewe. Tuka
e sekako prisuten problemot koj proizleguva od bavnosta vo donesuvaweto na odluki vo delovnoto rabotewe od strana na vrvniot menaxment,
66
{to negativno se odrazuva vrz raboteweto i opstanokot na golemite pretprijatija, vo krajna linija. Vo SAD e poznat faktot deka 80% od pretprijatijata propa|aat poradi bavnost vo donesuvaweto na strate{ki odluki
vo delovnoto rabotewe.
Od druga strana, makedonskoto malo stopanstvo e sÈ u{te nedovolno razvieno i silno, za da se nametne so svoite kvalitetni proizvodi i
uslugi.
Mora da se istakne i nostalgijata {to ja nosat vo sebe golem del od
stopanstvenicite i del od politi~kata i intelektualnata elita za golemite sistemi od minatoto kako edinstveni stoèri na stopanskiot razvoj, a pritoa zanemaruvaj}i go faktot deka noviot op{testven, politi~ki
i stopanski sistem bara novi ramnopravni odnosi vo stopanisuvaweto
na site subjekti, bara nov sovremen na~in na rabotewe i ima potreba od
razvoj na li~nite inicijativi na lu|eto.
Gubeweto na nekoga{nite pazari ja nametnuva potrebata od brzo
prilagoduvawe kon novite uslovi, no za àlost, nekoi golemi pretprijatija ne bea vo sostojba toa da go napravat pravovremeno i efikasno.
Del od golemite pretprijatija denes uspe{no rabotat i stopanisuvaat, kako rezultat na podgotvenosta na menaxmentot brzo i efikasno da
se prilagodat kon novite uslovi za stopanisuvawe, kon noviot i sovremen na~in na delovno rabotewe i primena na sovremeni metodi na rabota i nova tehnika i tehnologija (primer Alkaloid, FENI itn.).
Faktot deka golemite sistemi po svojata priroda (bidej}i se golemi) se tromi i bavni vo prestruktuirawata od sekakov vid, vklu~uvaj}i i
finansirawe na novi stopanski aktivnosti, ukaùva na potrebata od:
promena na svesta na vrvniot menaxment za brzi odluki;
permanentni obuki i usovr{uvawa;
primena na sovremeni metodi na upravuvawe i delovno rabotewe;
razvoj na nau~no-istraùva~ki, inovativni i tehnolo{ki centri;
razvoj i neguvawe na vzaemnata doverba me|u stopanstvenicite;
povrzuvawe so malite stopanski subjekti i neguvawe na razli~ni
formi na sorabotka i organiziranost.
Dolgogodi{nata ekonomska stagnacija vo Republika Makedonija gi
zabavuva procesite na stopanskoto prestrukturirawe i na stopanskiot
razvoj. Sepak, razvojot na pretppriemni{tvoto navestuva deka se sozdavaat uslovi za porast na stopanskite aktivnosti. Vo tie ramki treba da
se o~ekuva pogolema povrzanost me|u malite i golemite stopanski subjek-
67
ti, {to e od zaemen interes, no pred sÈ preku promena na svesta deka
malite i golemite pretprijatija treba da sorabotuvaat i da se zdruùvaat.
Mo`nite formi za sorabotka i zdruùvawe na malite i golemite
pretprijatija se golemi i raznovidni. Potrebna e edinstveno èlba za
sorabotka, vzaemna doverba i zaedni~ki interes za zaedni~ki aktivnosti vo uslovi na povolna delovna klima.
Donesenite dokumenti Akcionen plan za restruktuirawe na pretprijatijata zagubari od juni 2002 godina i Dinamika na aktivnosti za
prestruktuirawe na pretprijatijata zagubari ( akkcionen plan) od
dekemvri 2002 godina, upatuvaat na griàta na Makedonskata vlada za
ovie pretprijatija. Sepak, nu`no e da se vodi grià za obezbeduvawe na
kvalitetni stranski investitori so cel da ne se obezvredni kapitalot i
kvalitetnata rabotna sila. Dosega ( krajot na 2002 godina) se privatizirani okolu 1.688 pretprijatija, a 87 se vo proces na privatizacija i se
o~ekuva do krajot na godinata da se zavr{i procesot na privatizacija vo
makedonskata ekonomija. Toa go naloùvaat i sklu~enite aran`mani
(FESAL) so Svetskata banka i MMF.
Prestruktuiraweto na pretprijatijata/ zagubari moè da se izvr{i
na razli~ni na~ini, no osnoven faktor e brzinata, a so toa efikasnosta
vo prestruktuiraweto. Pred sÈ stanuva zbor za:
68
1.
Brza privatizacija, odnosno davawe na upravuvawe na pretprijatijata na vrabotenite koi imaat znaewe i sposobnosti da go
izvle~at pretprijatieto od propa|awe;
2.
Organizirawe na novo proizvodstvo vo ramki na oddelni
delovi na pretprijatijata koi se likvidiraat;
3.
Osnovawe na delovni inkubatori vo ramki na pretprijatijatazagubari za vrabotuvawe na potencijalni pretpriema~i i osnovawe na sopstveni pretprijatija;
4.
Otkupuvawe na del od pretprijatijata od strana na vrabotenite, so cel brzo i efikasno da prodolì procesot na proizvodstvo.
5.
Organizirawe kursevi i obuki na vrabotenite za pretpriemni{tvo i sovremeno delovno rabotewe, so cel da se naso~uvaat
vi{okot na rabotnici kon sopstveno vrabotuvawe;
6.
Obezbeduvawe na finansiski sredstva preku soodvetni programi koi }e se davaat vo vid na zaemi ili pla}awe na sopstveno u~estvo za dobivawe na zaem na potencijalnite pretpriema~i/otpu{teni rabotnici.
2. Strukturata na pretprijatijata
vo Republika Makedonija
Evropskata povelba za mali pretprijatija2), nedvosmisleno gi istaknuva zalagawata na EU za prifa}awe na malite pretprijatija kako
stoèr na evropskata ekonomija i kako glaven dvigatel za inovaciite,
vrabotuvaweto, ednovremeno i za socijalnoto i lokalno integrirawe vo
Evropa.
Nacionalnata strategija za razvoj na malite i sredni pretprijatija, usvoena vo juli 2002 godina od Vladata na Republika Makedonija,
sodrì merki i instrumenti za poddr{ka na razvojot na ovoj sektor od
nacionalnata ekonomija, kako mnogu biten razvoen element.
Programata na merki i aktivnosti za poddr{ka na razvojot na
pretpriemni{tvoto i sozdavawe na konkurentnost na privatniot
sektor vo Republika Makedonija, usvoena vo januari 2003 od Vladata na
Republika Makedonija, ja sodrì poddr{kata vo pove}e oblasti kao {to
e konkurentskata sposobnost na pretprijatijata, na razvojot na informati~kite tehnologii, investiciite vo tehnolo{kiot razvoj i inovaciite kako i poddr{kata na internacionalizacijata na malite i sredni pretprijatija.
Ovie usvoeni dokumenti, ednovremeno so zalo`bite vo makroekonomskata politika, nesomneno upatuvaat na deklarativnite zalagawa za
pomagawe na razvojot na pretpriemni{tvoto, kako mo`nost za novi vrabotuvawa i zgolemuvawe na proizvodstvoto. Sepak, realizacijata e bavna i ne mnogu efikasna.
Malite pretprijatija vo Republika Makedonija vo 2001 godina u~estvuvaat so 98,3% vo vkupniot broj na aktivni pretprijatija (34.716) i opfa}aat 41% od vkupnata vrabotenost vo stopanstvoto na zemjata. Isto
taka i brojot na zanaet~iite registrirani kako fizi~ki lica iznesuva
7.000 lica vo 2001 godina, {to ja pokaùva visokata zastapenost na malite stopanski subjekti vo stopanskata struktura na Republika Makedonija.
Vo 2001 godina samo 1,4% od vkupniot broj na registrirani pretprijatija se sredni po obem pretprijatija, dodeka golemite pretprijatija u~estvuvaat so 0,3% vo vkupniot broj na aktivni pretprijatija. No, od
druga strana, brojot na vraboteni vo golemite pretprijatija e seu{te
golem (34,2%), {to ukaùva na goleminata i teìnata na problemot so
upravuvaweto so golemite sistemi. Isto taka, toa zboruva deka procesot
2)
The European Charter for Small Enterprises,European Comission,Endorsed by the
Member States at the Feira Eurropean Council on 19 and 20 June 2000.
69
na prestruktuirawe se odviva brzo, so site pozitivni i negativni vlijanija i reperkusii od ekonomski i socijalen aspekt, no deka sÈ u{te ne
e zavr{en.
Tabela 1
BROJ NA PRETPRIJATIJA I BROJ NA VRABOTENI
Broj na
pretprijatija
2.003
34.716
Godina
1989
2001
Broj na
vraboteni
432.400
292.526
Izvor:Centralen register na RM
Tabela 2
STRUKTURATA NA AKTIVNITE PRETPRIJATIJA
NA KRAJOT OD 2001 GODINA
Mali pretprijatija
sredni
golemi
Vkupno
Broj na pretprijatija
34.113
484
119
34.716
Struktura
98,3%
1,4%
0,3%
100,0%
Broj na
vraboteni
119.565
72.565
100.526
292.526
Struktura
41,0%
24,8%
34,2%
100,0%
Izvor:Centralen register na RM
Grafikon 1
STRUKTURA NA AKTIVNI PRETPRIJATIJA NA KRAJOT OD 2001 GODINA
Golemi
34,2%
Mali
41,0%
Sredni
24,8%
Izvor: Centralen register na RM
Brojot na pretprijatija rapidno porasna izminatava decenija, a
vkupnata vrabotenost, kako rezultat na prestruktuirawata, postepeno
se namaluva. Prose~niot broj na vraboteni lica vo pretprijatijata konstantno se namaluva (215,8 vo 1989 godina, 8,4 vo 1997 i vo 2001 godina),
isto kako i vkupnata vrabotenost vo stopanstvoto.
70
Kon krajot na 2001 godina,3) stapkata na nevrabotenost iznesuva
30,5%, a stapkata na vrabotenost e 38,6%, industriskoto proizvodstvo
beleì opa|awe vo odnos na prethodnata godina za 8,8%, zemjodelskoto
proizvodstvo za 13,3%, izvozot e pomal za 10,2%, a trgovskiot deficit
iznesuva 513 milioni dolari, odnosno 768 mil. dolari na krajot na 2002
godina. Nevrabotenosta vo po~etokot na 2003 godina iznesuva 380,7 iljadi lica.
Vo vakvi nepovolni uslovi razvojot na maloto stopanstvo dava mo`nosti i {ansi za relativno brzo zgolemuvawe na vrabotenosta i proizvodstvoto poradi nizata ekonomski karakteristiki i pogodnosti, koi
mu davaat zna~ewe na klu~en razvoen faktor, a vo krajno nepovolni socijalni uslovi . Na primer, cenata na 1 novo rabotno mesto e mnogu pomala vo maloto stopanstvo otkolku vo golemite sistemi.4)
Razvojot na maloto stopanstvo vo prv red zavisi od sozdavaweto na
povolen deloven ambient i klima, povolno delovno opkruùvawe {to
zna~i donesuvawe i primena na sistemskite zakoni koi }e gi eliminiraat
barierite na patot na nepre~eniot, brz razvoj na ovoj sektor. Pokraj
toa, nu`na e nacionalna politika na poddr{ka na maloto stopanstvo, so
koja }e se zabrza razvojot na pretpriemni{tvoto vo zemjata i }e se obezbedi nu`no prestruktuirawe na proizvodstvoto.
Dosega{nata praksa pokaà niza slabosti ~ii koreni se vo makroekonomskiot ambient, odnosno nesoodvetno povolen ambient i klima za
nepre~en razvoj na pretpriemni{tvoto. Malostopanstvenicite se sre}avaat so problemi vo dolgite proceduri za dobivawe dozvoli za gradba
i upotrebni dozvoli, problemi vo finansiraweto, osobeno za po~etnite
delovni aktivnosti svrzani so rigidniot bankarski sistem, problemi
svrzani so te{ki uslovi za kreditirawe od bankite (visoki hipoteki i
garancii, visoki kamati, kratki rokovi na otplata itn), potoa monopolskata polo`ba na oddelni stopanski subjekti {to ja onevozmoùva konkurencijata i negativno vlijae vrz konkurencijata i vrz razvojot na malite i sredni pretprijatija, problemi svrzani so sudskiot sistem, otsustvo na efikasen, sovremen i edinstven dano~en sistem i namaluvawe na
dano~noto optovaruvawe, otsustvo na carinski i dano~ni osloboduvawa,
otsustvo na efikasen, sovremen carinski sistem i namaluvawe na carin-
3)
Spored podatoci na Zavod za statistika na RM, dekemvri 2001 i februari
2003.
4)
Vidi po{iroko: D-r Marija Zarezankova-Potevska: Perspektivite na maloto stopanstvo, NEOL,Skopje, 2000.
71
skoto optovaruvawe, merki na poddr{ka na stranskite investicii itn.5)
Otstranuvaweto na pre~kite na patot za nepre~en i brz razvoj na
pretpriemni{tvoto preku nivno eliminirawe vo pove}e oblasti potrebno e da se napravi {to pobrzo i poefikasno vo interes na razvoj na
celokupnoto stopanstvo.
3. Formi na organizirawe na maloto stopanstvo
i povrzuvawe so golemite sistemi
Formite na organiziranost na maloto stopanstvo, kako i formite
i metodite na pomagawe na malite i novi stopanski subjekti se raznovidni
i mnogubrojni, vo zavisnost od potrebite i mo`nostite vo odredeni okolnosti, vo oddelni zemji i po{iroko. Sekoja zemja vo zavisnost od uslovite i sostojbite, vo zavisnost od utvrdenite razvojni prioriteti i utvrdeni celi si gradi svoi modeli na razvoj na maloto stopanstvo.
Formite na organiziranost se usloveni od pove}e faktori, a pred
sÈ od nivoto na stopanskiot razvoj, od razvojot na pretpriemni{tvoto,
od politikata na poddr{ka na privatniot sektor, od prifa}aweto na
tehnolo{kite promeni itn. Naj~esti formi se:
Ø Semejnoto stopanisuvawe, odnosno familijarniot biznis e mnogu
poznata i ednostavna forma na zdruùvawe vo maloto stopanstvo koja e prisutna vo zemjite na Evropa, a osobeno vo mediteranskite zemji. Vo Zapadna Evropa 85% od site biznisi se familijarni biznisi, odnosno toa se pretprijatija koi delumno ili
celosno gi kontroliraat familiite koi gi osnovale. Familijarnite pretprijatija se mikro pretprijatija (do 10 vraboteni), no imaat tendencija i da prerasnat vo golemi pretprijatija. Toa e, na primer, Fiat ili Beneton vo Republika Italija. Toa se pretprijatija so nasledena delovna struktura koi go
zgolemuvaat semejniot kapital go mobiliziraat rabotniot i
drugiot raspoloìv kapital i na toj na~in tie razvivaat unikaten sistem na organizacija6). So dobro utvrdena i oblikuvana programa za poddr{ka, ovoj vid na stopanisuvawe vo Republika Makedonija moè da najde svoja podloga poradi faktot {to
zemjata po osamostojuvaweto nasledi razvieno zanaet~istvo i
razvien privaten sektor vo zemjodelstvoto.Primeri za dobro
semejno stopanisuvawe vo na{ata zemja se na primer :Alatnica
5)
6)
72
Sprema FARE Proekt: Pribliùvawe na zakonodavstvoto-otstranuvawe
na barierite vo razvojot na malite i sredni pretprijatija, tom 1 i 2, juli
1998, Skopje.
Poutziouris Panirkos: The Development of the Family business,24th European Small
Business Seminar, 1994, Slovenia, September 21-23,1994.
Milo{evski, Italeks itn. Za razvoj na ovoj vid na stopanisuvawe, golema uloga moè da ima i fran{izing, lizing i licencnite dogovori. Ovie pretprijatija, poradi delovniot moral {to
go poseduvaat, moè da bidat i se dobri partneri na golemite,
doma{ni i stranski partneri.
Ø Delovnite inkubatori ili odgleduva~i na novi mali pretprijatija, kade novite mali stopanski subjekti dobivaat delovni
uslugi pod povolni uslovi, vklu~uvaj}i i finansiski sredstva
i deloven prostor i konsultativni, sovetodavni i drugi uslugi
za nivno uspe{no delovno rabotewe. Delovnite inkubatori moè
da bidat od najrazli~en vid, kako: op{ti tehnolo{ki parkovi,
{to podrazbira tehnolo{ka poddr{ka na malostopanstvenicite; nau~ni parkovi, so nau~na komponenta itn.Tie moè da bidat finansirani od buxetski sredstva, od privatni golemi pretprijatija, od lokalnata zaednica. Tie moè da bidat locirani vo ramki na golemite pretprijatija ili nadvor od niv kako
nezavisni institucii. Za àl, makedonskite golemi pretprijatija koi raspolagaat so prazen deloven prostor i drugi potencijali , kako personal koj moè da dava razni uslugi na potencijalnite pretpriema~i, ne pokaùvaat nikakov interes za vakvi
aktivnosti. Menaxmentot na ovie pretprijatija ne razmisluva
za poddr{ka na privatnite inicijativi na vi{okot nivni rabotnici i potencijalni pretpriema~i. Golemite pretprijatija
treba da se ohrabrat so dràvna pomo{ za vakvi aktivnosti, a
sekako i so odredeni stranski programi i donacii. Vo Berlin,
SR Germanija, na primer, eden tehnolo{ki park e osnovan od
SIMENS i Univerzitetot Humbolt, i vo nego se razvivaat inovativni pretprijatija so pomo{ na osnova~ite.
Ø Industriskite zoni se naj~est oblik na organizirawe na maloto stopanstvo, kade na edno mesto rabotat pove}e sli~ni pretprijatija vo interes na pogolema racionalnost i efikasnost.
Vo niv rabotat specijalizirani pretprijatija za izvoz, a so cel
da se olesnat uvozno-izvoznite transakcii postojat i agencii za
marketing, razni laboratorii za kvalitet itn. Dobar primer za
uspe{na industriska zona e OSTIM blizu Ankara vo Republika Turcija, koja pokraj 2.500 pretprijatija od metaloprerabotuva~kata industrija ima i svoja televizija, 20 filijali na banki,
sredno zanaet~isko u~ili{te, so laboratorii, marketing agencii, pretstavni{tvo na KOSGEB, javna dràvna institucija vo
ramkite na Ministerstvoto za industrija i trgovija za poddr{ka
na maloto stopanstvo.
73
Ø Grupa na srodni, kompatibilni pretprijatija koi pretstavuvaat
grozd ( cluster) od pretprijatija.Tie so svojata kompatibilnost
i srodnost se povrzuvaat i se nadopolnuvaat, naj~esto geografski koncentrirani. Modelot na grozdovi zna~i zdruùvawe, a
tipi~en primer za ovoj model e modelot na razvoj na maloto stopanstvo na Emilija Romawa vo Republika Italija. Vo ovoj vid
na zdruùvawe, golemite pretprijatija moè da imaat klu~na
uloga na privlekuvawe okolu sebe na golem broj srodni mali
pretprijatija, so~inuvaj}i na toj na~in grozd, grupa na srodni i
pretprijatija {to se nadopolnuvaat me|u sebe i koi tesno sorabotuvaat.
Ø âdor strategija e mo`nost za razvoj na tn. korporacisko
pretpriemni{tvo, koga vo ramki na golemite pretprijatija se
dava mo`nost za razvoj na nezavisni privatni pretprijatija ili
privatizirani delovi od postoe~koto pretprijatie. Takanare~enata ~ador-strategija ili strategijata na pokrovitelstvo na
golemite vrz malite pretprijatija i zanaet~ii e mnogu ~esto
primeneta vo visokorazvienite zemji, kade iljadnici mali i
sredni pretprijatija se vo kontrakting (dogovorni) odnosi so
golemite kompanii za proizvodstvo na avioni, avtomobili, kompjuteri, vo voenata industrija itn. Vo sosedstvoto e poznat primerot na ovoj vid strategija na SIMPO od Vrawe, kade golem
del od proizvodstvenite procesi se dadeni na upravuvawe na pretpriema~i vo ramki na pretprijatieto. Taka, poleka tie ne samo
{to uspe{no gi vodat tie proizvodni pretprijatija, tuku i obezbeduvaat supstitucija na uvoznite delovi ( od R.Italija) so
doma{no, sopstveno proizvodstvo. Zna~i, SIMPO im dade {ansa
na svoite vraboteni da gi pokaàt i razvijat svoite pretpriema~ki sposobnosti (interpartnerstvoto go razvivaat) i pod svojata kapa obezbedija razvoj na privatnite inicijativi, a so toa
i razvoj na celoto pretrprijatie/sistem.
Ø Razvoj na tn. centralnosatelitski sistem, koga site mali pretprijatija se obedineti so edno strogo specijalizirano golemo
pretprijatie koe gi vr{i site uslugi za niv, a osobeno pri izvozot i uvozot. Taka se obezbeduva efikasnost, racionalnost vo
raboteweto, bidej}i postoi stroga podelba na funkciite. Toa
obi~no go pravat golemite, odnosno srednite pretprijatija vo
ime na malite.
Ø Partnerstvo preku zdruùvawe vo zadrugi, partnerski pretprijatija, dru{tva dava mo`nost za jaknewe na privatniot sektor,
kako i polesno povrzuvawe i sorabotka so golemite pretprijatija/sistemi.
74
Ø Strategiski partnerstva-zdruùvawa
Zaedni~koto partnerstvo, odnosno zdruùvaweto me|u malostopanstvenicite od edna strana i zdruùvaweto na malite i golemite pretprijatija, ima za cel zgolemuvawe na vrednosta na
komparativnite prednosti na pretprijatijata i na nivnite zaedni~ki efekti, korisni za site partneri (win/win princile)7). Strategiskite partnerstva obezbeduvaat polesen pristap do najnovite
tehnologii, obezbeduvaat internacionalizacija, iznao|awe na
novi pazari, investitori, namaluvawe na politi~kiot i finansiskiot rizik itn. Od druga strana, se smeta deka se gubi nezavisnosta na partnerite preku ovoj pat na zdruùvawe i delovno
rabotewe. Statistikata pokaùva deka okolu 50% od strategiskite partnerstva propa|aat, no sepak se javuvaat novi partnerstva vo interes na zaedni~ki celi i koristi.
Ø Kako zna~ajni formi na strategisko partnerstvo, koi vo svetot
se razvivaat i poddrùvaat i koi ednovremeno ozna~uvaat i sredstvo za finansirawe na maloto stopanstvo se:
7)
1.
licencite;
2.
fran{izing dogovorite (raboteweto na Mek Donalds, na primer), fran{izing-sistemot, lizingot i licencnite dogovori,
isto taka, se forma na povrzuvawe na malite so golemite stopanski subjekti, a se vo funkcija na ostvaruvawe na zaedni~kata
cel - ostvaruvawe na povisoka dobivka. Interesot za ostvaruvawe na profit e toj {to gi mobilizira pretprijatijata da
razvivaat mnogubrojni formi na sorabotka;
3.
zaedni~kite vloùvawa;
4.
kooperanskite (subcontracting) dogovori me|u golemite i malite pretprijatija itn. Maloto stopanstvo moè da bide vaèn
segment na ostanatoto, golemo stopanstvo preku vospostavuvawe na kooperanski, subcontracting dogovori (poddogovori) za
sorabotka. Majkl Porter, poznat amerikanski nau~nik, strategiskoto zdruùvawe go smeta za {iroko bazirana strategija
na me|unarodno liderstvo. Toa zdruùvawe vodi kon povisoki
formi na organiziranost, {to e prifatlivo i poèlno vo
konkurentskata bitka na me|unarodnite pazari.Povrzuvaweto
na malite i golemite stopanski subjekti preku kooperantski
dogovori e osobeno bitno za makedonskoto stopanstvo. Takvi
Ica Rajshek: Strategic Alliance an the Small Firm, 24th European Small Business Seminar,1994, Slovenia, September 21-23,1994, str.229.
75
odnosi na sorabotka postoeja i vo minatiot period na dogovornata ekonomija i treba da se poddrùvaat i vo uslovi na pazarna ekonomija vo interes na konkurentno proizvodstvo. Dobar
primer za vakvi kooperanski odnosi so malite privatni pretprijatija postoe{e vo minatoto kaj MZT-Skopje.
4. Zaklu~ok
Problemite {to stojat pred golemite pretprijatija vo zemjata, se
zaedni~ki problemi na stopanstvenicite, pa ottuka e nu`no prezemawe
na merki i aktivnosti na makro i mikro nivo, odnosno na nacionalno
nivo, kako grià na dràvata (vladata) za obezbeduvawe uslovi za nepre~en
stopanski razvoj i delovno rabotewe i na nivo vo pretprijatijata- prezemawe na merki koi obezbeduvaat sovremeno delovno rabotewe (sovremen
menaxment, marketing, voveduvawe nova tehnologija i znawe, novi principi vo delovnoto rabotewe) .
Edinsteveno so zaedni~ki napori na site relevantni faktori na
nacionalno nivo i na nivo na pretprijatijata moè da se o~ekuvaat pozitivni efekti vo povrzuvaweto i delovnata sorabotka i partnerstvo na
golemite i malite stopanski subjekti .
Formite na organizirawe i zdruùvawe na malite i golemite pretprijatija se mnogubrojni i mnogu efikasni za afirmacija na pretpriemni~kite idei na poedincite, tie se vo interes na konzistentna dràvna
poddr{ka na privatniot sektor vo stopanisuvaweto, kako imperativ za
izlez od ekonomskata stagnacija, bezrabotica i siroma{tija. Za niv postojat mnogu pozitivni primeri vo svetskata ekonomija, pa i kaj nas, taka
{to tie treba da se razvivaat, da se neguvaat i da se pomagaat so razni
merki, sredstva i instrumenti.Toa treba da bide postojana zada~a i cel
na:
Ø nacionalno nivo-strategisko nivo preku donesuvawe na povolni sistemski zakoni i sozdavawe na povolno delovno opkruùvawe i so usvojuvawe na nacionalna politika na poddr{ka na
maloto stopanstvo, pretpriemni{tvoto i inovatorstvoto;
Ø institucionalno nivo preku izgradba na mreà na raznovidni
institucii so odredeni zada~i i celi za jaknewe na privatniot
sektor;
Ø nivo na pretprijatija kade treba da se prifa}aat i primenuvaat
sovremenite metodi na rabota vo interes na pobrz ekonomski
razvoj i napredok;
76
Ø sistemska poddr{ka na privatiziranite golemi pretprijatija i
zagubari za vklu~uvawe vo ekonomskiot ìvot, a ne likvidirawe
po sekoja cena;
Makedonskata dràva treba poeksplicitno da se zaloì za cvrsta
i jasna poddr{ka na privatniot sektor, ne ostavaj}i prostor za negativnite sfa}awa deka privatniot sektor treba da se ostavi sam da se
razviva stihijno. Promenata na svesta kaj lu|eto, kaj vrvniot menaxment
na privatiziranite pretprijatija osobeno, i kaj nositelite na odluki
na nacionalno nivo e od golemo zna~ewe za nepre~eniot i brz razvoj na
maloto stopanstvo i ekonomskiot razvoj vo celina.
Vra}aweto na doverbata me|u lu|eto vo procesot na stopanisuvawe,
jakneweto na delovniot moral, delovnosta i profesionalizmot se nematerijalni faktori, koi silno vlijaat vrz motiviranosta na menaxmentot na golemite pretprijatija i na pretpriema~ite vo maloto stopanstvo za razvoj i neguvawe na delovnata sorabotka i partnerstvoto.
Sekako deka stranskite programi, osobeno na EU za regionalna sorabotka, treba nesomneno da se prifa}aat i da se stane del od niv, vo
interes na pobrzo integrirawe so evropskite ekonomii.
Literatura:
1. D-r Marija Zarezankova-Potevska: Perspektivite na maloto
stopanstvo, Neol, Skopje, 2000
2. Zoran Jolevski:Multinacionalnite korporacii, predizvik na
sovremenata ekonomija Skopje, Economy press,1997
3. Ica Rajshek: Strategic Alliance an the Small Firm ,24th European Small
Business Seminar,1994, Slovenia, September 21-23,1994,str.229
4. Poutziouris Panirkos: The Development of the Family business,24th European Small Business Seminar,1994, Slovenia, September 21-23,1994.
77
Jorgo ]uka, m-r Qerka Tot Naumova
Jorgo ]uka
AD OHIS SKOPJE
RAZVOJOT NA OHIS I EFEKTITE
VO PROIZVODSTVOTO,
IZVOZOT I INVESTICIITE
Limitira~kite komponenti vo razvojnite pravci na
makedonskata ekonomija
Ako se bara uspe{na ekonomija, }e treba maksimalno da se po~ituva
sÈ ona {to e ekonomski logi~no, {to dava ekonomki efekti, {to otvora
novi mo`nosti i vizii i {to ja pro{iruva materijalnata baza na op{testvoto. Me|utoa, potrebno e da se kaè, deka dejstvuvaweto na ekonomskite zakonitosti ne se apstraktna pojava, ne dejstvuvaat von kontekstot
na konkretnite uslovi. Na ovoj domen dejstvuvaat cela niza poznati i
nepoznati faktori i uslovi, i toa: pazarniot mehanizam so politika na
ceni, razvojno tehnolo{ki ambicii i instrumenti i merki na stopanskiot sistem.
Makedonskoto stopanstvo se do 1970 godina glavno sÈ nao|alo vo
fazata na sozdavawe preduslovi za razvoj, angaìraj}i vo prethodnite
dve decenii okolu 70% od bruto investicionite vloùvawa vo izgradba
na krupni industriski objekti. Toa nu`no uslovilo povisoko izdvojuvawe ne samo na sopstvenata akumulacija, tuku u{te pove}e i dodatna
akumulacija potpirana vrz krediti od me|unarodnite pazari na kapital.
79
Razvojot se temele{e na golemite pretprijatija vo ramkite na jugoslovenskiot koncept vo koj Republika Makedonija be{e snabduva~ so surovini
i repromaterijali na stopanstvata na drugite republiki. Investicionite
aktivnosti vr{eni vo sedmata decenija od minatiot vek ostavat dlaboki
tragi vo razvojot na Makedonija. Tie ozna~uvaat prodolùvawe na objektivno uslovenata faza na ekstenziven razvoj koj se soo~i so visoki ceni
na energijata i opa|aweto na konjukturata na sektorot na primarnite
proizvodi.
Vo osumdesettite godini se predviduva{e da se sozdadat uslovi za
premin od ekstenziven kon intenziven model na razvoj. Me|utoa, ekonomskata kriza koja zapo~na vo taa decenija i prerasna vo op{testveno-politi~ka kriza ne samo {to go sopre procesot na predvidenite strukturni
promeni tuku i go unazadi, blokira, naru{i i ~ija stagnacija i realno
opa|awe prodolùva i denes. Kon sredinata na osumdesettite godini stopanstvoto na Republika Makedonija vleze vo faza na dezinvestirawe.
Fazata na efektuirawe na investiciite od ovoj ciklus vremenski vleguva vo uslovi na naru{en input i visoko podignat prag na minimalen
rentabilitet, vrednosno depresiran produkt i visoka optovarenost so
tro{oci na slu`bata po kreditite. 1)
Od po~etokot na devedesettite godini nastapi period na izgraduvawe na nova filozofija na ìveeweto vo Republika Makedonija vrz
principite na ekonomski i politi~ki pluralizam vo odnos na nositelite
na sopstvenosta. Procesite na promenite vo toj period nare~en tranzicija se mo{ne sloèni, pove}eslojno navleguvaat vo site strukturi na ekonomskiot ìvot. Ova vreme nametnuva svoi problemi, postavuva novi
pra{awa, bara odgovori, otkriva nevideni mo`nosti za ekspanzija i sozdava golemi predizvici i konkurencija vo nemirniot nau~no - tehnolo{ki
i ekonomski razvoj.
Sekoja zemja denes, pomalku ili pove}e, ~uvstvuva nekoja limitiranost vo stopanskiot razvoj. Osnoven ograni~uva~ki faktor vo razvojot na Republika Makedonija ostanuva: nedostig od akumulacija, odnosno
investicii, nedostig od sovremeni tehniki i tehnologii, a posebno od
tehnolo{kite znaewa. Ova napred iznesenoto ukaùva deka sÈ u{te ne e
napraven presvrt kon intenzivno stopanisuvawe, {to e osnovna pretpostavka za odrùvawe na stabilen i kontinuiran ekonomski raste`,
{to delumno e rezultatot i na op{tite uslovi i mo`nosti za razvoj.
1)
80
Akademik Nikola Kqusev, Pogledi i promeni, Knigoizdavatelstvo Matica Makedonska Skopje, 1995 godina.
Vo makroekonomskata i razvojnata politika na Republika Makedonija prioritetno mesto se dava na poddr{ka na malite i sredni pretprijatija. Za razlika na ova, na pra{awata povrzani so golemite pretprijatija mnogu malku vnimanie se posvetuva i tie se prepu{teni da se
snao|aat kako umeaat i moàt. Pra{awata svrzani so golemite kompanii se sloèni i kompleksni. Vo uslovi na socijalisti~koto stopanstvo
golemite firmi vo golema mera bea za{titeni od konkurencijata i prete`no rabotea za jugoslovenskiot pazar. So raspa|aweto na toj pazar se
raspadna iluzijata za nivnoto dobro rabotewe. Gubeweto na pazari zna~ajno go stesnija prostorot za izvoz. Preorientacijata na novi pazari
poradi nepovolna konkurenciska sposobnost na pogolem broj na proizvodi te{ko se ostvaruva. Toa bara prestruktuirawe na proizvodstvoto
vo funkcija na ostvaruvawe na visokodohodovno proizvodstvo so trajna
izvozna orientacija.
1. Procesite na promenite vo ekonomskiot
raste` na AD OHIS
Tranzicionite procesi od 1990 godina navamu stanuvaat na{a realnost. Zapo~nati i aplicirani vo nedovolno razviena ekonomija i nepovolna struktura na stopanstvoto pridonesoa da dojde do namaluvawe na
efikasnosta na stopanisuvaweto. Nasproti toa, pazarnoto stopanstvo
bara indicijativnost, menaxersko konsolidirawe, kultivirawe na individualnata inicijativa. Toa e tvore~ki napor da se osvojat novi proizvodi, da se organizira raboten tim, da se podigne ~uvstvo za pretpriem~ivost. Vo ovie sloèni uslovi na stopanisuvawe i pogolem broj na ograni~uva~ki faktori golemiot hemiski gigant AD OHIS ne uspea na zadovolitelen na~in da se prisposobi, odnosno da gi nadmine slednite
limitira~ki komponenti: stagnantni tendencii vo proizvodstvoto, nepovolna proizvodstvena struktura, visoka tehnolo{ka deprecijacija, nezadovoliteleni izvozni rezultati, visoka uvozna zavisnost, podolgoro~en
proces na dezinvestirawe i golema prevrabotenost.
Op{ta e ocenkata deka polo`bata na OHIS, gledano vo celina, e
isklu~itelno sloèna. Trgnuvaj}i od ova, osobeno vnimanie treba da mu
se posveti na fizi~kiot obem na proizvodstvoto, dinamiziraweto na
izvozot i investiciite.
81
1.1. Dinamika na relevantnite indikatori vo
izminatite godini
1.1.1 Osvrt na ostvarenoto proizvodstvo
Vo tabelite 1 i 2 se pretstaveni osnovnite pokazateli vo OHIS od
koi se izveduva analiza.
Tabela 1
DINAMIKA NA OSTVARENOTO PROIZVODSTVO
VO FIZI^KI OBEM
1990 = 100
Indeksi
1991
40,1
1992
36,8
1993
31,1
1994
30,9
Godini
1995 1996
24,7
27,2
1997
32,1
1998
28,2
1999
18,5
2000
16,9
Izvor: Dokumentacija na OHIS.
Grafikon 1
Tabela 2
STEPEN NA KORISTEWE NA KAPACITETITE
- vo %
Elementi
Stepen na
koristewe na
kapacitetite
1990
1991
1992
1993
84,4
37,2
31,1
26,7
82
Godini
1994 1995
26,3
20,8
1996
1997
1998
1999
22,9
27,1
22,1
15,1
Relevantnite podatoci za sogleduvawe na sostojbite vo OHIS vo
izminatite godini ukaùvaat na negativnite tendencii kako vo ostvareniot fizi~ki obem na proizvodstvoto taka i vo koristewe na instaliranite kapaciteti. Namaluvaweto na proizvodstvoto se ostvaruva so pogolem intenzitet i toa e pod vlijanie na reduciraweto na koristeweto na
kapacitetite, zgolemenite tro{oci za rabota, kako i ograni~enite mo`nosti za plasmanot na doma{niot, a osobeno na stranskiot pazar. Nepovolnata sostojba so likvidnosta i ograni~enite mo`nosti za koristewe
na skapi bankarski krediti ja ote`nuva snabdenosta so surovini i repromaterijali i go limitira proizvodstvoto.
Zgolemuvaweto na proizvodstvoto i negovoto prestruktuirawe soglasno izostrenite barawa na doma{niot i stranskiot pazar e od imperativno zna~ewe za natamo{niot razvoj na OHIS.
Proizvodstvoto vo OHIS moè da se zgolemi prvenstveno so podigawe na stepenot na koristeweto na postojnite kapaciteti i so presvrtuvawe na negativniot trend vo pravec na podinami~en porast na postojnite kapaciteti. Osnoven preduslov e da se aktiviraat kapaciteti ~ij
stepen na iskoristenost e relativno nizok. Zatoa e neophodno konkretno da se sogledaat pri~inite za izrazito niskiot stepen na iskoristuvawe na instaliranite proizvodni kapaciteti. Taka }e se dobie realna
slika za vlijanieto na problemite vo samoto proizvodstvo (zastarena
oprema i tehnologija, snabduvawe so potrebni surovini i repromaterijali, nedostig, odnosno te{ki uslovi za obezbeduvawe na obrten kapital
i dr.) od edna i za vlijanieto na ote`natiot plasman na proizvodite na
OHIS na doma{niot, a u{te pove}e na stranskiot pazar, od druga strana.
Pri ispituvaweto na supstitucijata na faktorite na proizvodstvoto vo OHIS , izvonredna va`nost ima poznavaweto na na~inot na formiraweto i utvrduvaweto na cenite na site faktori na razvojot vo procesot na nivnoto sozdavawe, odrùvawe i eksploatacija. Pri toa treba da
se znae visinata na ~ineweto na faktorite na proizvodstvoto i nivnoto
me|usebno odnesuvawe vo procesot na izborot na supstitucija na superiorniot faktor. Za taa cel potrebno e, prethodno presmetuvawe na site
vidovi tro{oci, i toa ne samo na materijalnite, tuku i na site drugi
nematerijalni faktori na razvojot.
No, kreativno -tvore~kata funkcija vo odnos na proizvodstvoto ne
zavisi samo od raspoloìvite materijalni resursi i nivnata najadekvatna alokacija, tuku i od sposobnosta na vrabotenite vo OHIS za invencija na novi orudija za rabota, novi asortimani, sposobnost brzo da
se proektira, organizira i aktivira procesot na inovaciite.
83
Tabela 3
KVALIFIKACIONA STRUKTURA NA VRABOTENITE VO OHIS
(PERIOD 1990 2002 GODINA)
Elementi
Stepen na obrazovanie
I
II
III
IV
V
VI
VII/1
VII/2 VIII
Kvalifikacija
NKV PKV
KV SSS SSS VSS VSS
M-r D-r Vkupno
1990 godina
807
493 1631 1948
190
552
14
5635
2002 godina
334
155
847 1155
83
107
377
11
2
3071
Grafikon 2
STRUKTURA NA VRABOTENITE VO AD OHIS VO 2002
VSS (VII/1,
VII/2, VIII)
13%
VSS (VI)
3%
SSS (IV, V)
40%
NKV
11%
PKV
5%
KV
28%
Izvor: Vidi tabela3
ôve~kiot kapiatal vo OHIS e zna~aen faktor za raste` na proizvodstvoto i razvojot. So dostrel na novite znaewa se otvora prostor
za upotreba na ~ovekoviot resurs vo procesot na reprodukcijata na optimalen na~in, negova valorizacija spored sovremeni kriteriumi za valorizacija na razvojnite faktori i zgolemuvawe na konkurentnosta na svetskiot pazar.
Za zgolemuvawe na proizvodstvoto vo OHIS potrebni se finansiski sredstva za neophodna tehni~ka obnova i tehni~ka modernizacija,
a daleku poteòk problem pretstavuva nedostigot na potrebni obrtni
sredstva. Tie sredstva treba da se obezbedat od posebni izvori, odnosno
od povolni kreditni linii. Osovremenuvawe na tehnikata i tehnologijata }e ovozmoì prestruktuirawe na proizvodstvoto so povisoka faza
na prerabotka, pro{iruvawe na izvozot i zgolemuvawe na profitabilnosta.
Zaìvuvawe na stabilen natamo{en raste` na proizvodstvoto e
moèn samo so poefikasno stopanisuvawe i so upravuva~ka i tehnolo{ka
modernizacija preku pazarno vrednuvawe na kapitalot, trudot, znaeweto, inovaciite i menaxerstvoto.
84
1.1.2 Dinamizirawe na izvozot
Preku izvozot se realizira proizvodstvoto. Ottamu zgolemuvaweto na izvozot pretstavuva osnovna pretpostavka za poredovno snabduvawe
so uvozni surovini i vrz taa osnova dinamizirawe na proizvodstvoto,
kako i za uvoz na oprema, odnosno za podigawe na tehni~ko-tehnolo{koto
nivo.
Tabela 4
STRUKTURA NA OSTVARENATA REALIZACIJA VO OHIS
- struktura vo %
Elementi
Doma{en pazar
Stranski
pazari
Vkupno
1993
41,6
1994
36,7
1995
41,9
1996
43,6
Godini
1997 1998
39,3
47,1
1999
60,8
2000
59,7
2001
52,4
2002
55,4
58,4
63,3
58,1
56,4
60,7
52,9
39,2
40,3
47,6
44,6
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
Grafikon 3
Izvor: Dokumentacija na OHIS
Niskoto nivo na izvozot ne sozdava po{irok prostor za uvoz na
surovini i repromaterijali, kako i za angaìrawe dopolnitelna akumulacija od stranstvo vo funkcija na pogolema eksportna orientiranost i
ostvaruvawe na pointenziven razvoj. Op{ta orientacija e proizvodstvoto
na site proizvodi vo OHIS da se ostvaruva so osvojuvawe na standardi
koi se primenuvaat vo razvienite ekonomii bidej}i toa pretstavuva osnoven preduslov za vlez na stranskite pazari. Unapreduvaweto na konkuren-
85
cijata vrz pazarno - konkurentski uslovi }e pridonese za pobrzo prestruktuirawe na proizvodstvoto i zgolemuvawe na negovata konkurentna
sposobnost.
Odrùvaweto i zgolemuvaweto na cenovnata konkurentnost sprema
stranstvo prvenstveno bi se zasnovalo vrz zgolemuvawe na proizvodstvoto i namaluvawe na tro{ocite na rabotnata sila po edinica proizvod.
Dolgoro~niot faktor koj vlijae na izvoznata pobaruva~ka na proizvodite
e me|unarodnata konkurentnost.
Me|unarodnata konkurentnost moè da se definira kako: Stepen
do koj nekoja zemja moè pod slobodni pazarni uslovi da proizveduva
stoki i uslugi koi go poloùvaat testot na me|unarodnite pazari, pritoa odrùvaj}i gi i pro{iruvaj}i gi realnite dohodi na naselenieto na
dolg rok. (OECD 1992)2)
Zgolemuvaweto na izvozot vo OHIS vo osnova }e zavisi od obezbeduvawe na povolni sredstva za kreditirawe na proizvodstvoto za izvoz i na izvozot. Izvozot moè da se zgolemuva prvenstveno so neposredno povrzuvawe so renomirani stranski partneri zaradi vklu~uvawe vo
sovremenite tehnolo{ki i marketin{ki tekovi.
1.1.3 Investicionata aktivnost vo OHIS
Nedostigot na kapital za investirawe vo osnovni i obrtni sredstva e kriti~en faktor za razvoj na OHIS. Osnoven problem na investiraweto e samoto nisko nivo na vloùvawata. Od krajot na 1982 godina se
javuvaat znaci na depresija vo investiraweto. Vo hemiskata industrija
neinvestiraweto zna~i stagnacija i odewe na nadolna linija. Vo izminatiot periodot od 5 godini OHIS investira{e od sopstveni sredstva
10,5 milioni evra, no toa dovede do golema nelikvidnost.
Osnovnite problemi koi gi determiniraat sostojbite i limitira~ki vlijaat na raboteweto vo OHIS se dolgogodi{noto neinvestirawe vo razvojot i zaostanuvawe na tehnolo{ka opremenost. Tehnolo{kata zastarenost na opremata iznesuva okolu 80%, sogledano od ednostavnata presmetka: vrednost na osnovnite sredstva, amortizacija i ispravka na vrednosta na osnovnite sredstva.
Iscrpeni se mo`nostite na dopolnitelni investicii od nadvore{ni izvori so ogled na slabata reproduktivna sposobnost i visokite kamatni stapki na kreditite. Izgradbata na novi kapaciteti ~esto ne ovozmoùva prednost na pazarot, od pri~ina {to aktiviraweto na investici2)
86
Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Strategija za izvoz na
Republika Makedonija, Skopje, 1999 godina.
ite i nivnoto voveduvawe vo proizvodstvoto traelo mnogu dolgo. Investiraweto moè da se intenzivira dokolku se zgolemat o~ekuvanite
neto prilivi. No, visokite investicioni stapki avtomatski ne zna~at
visoki stapki na porast na proizvodstvoto, a u{te pomalku na izvozot.
Najop{tite pri~ini za opa|aweto na efikasnosta na investiciite kako
eden od klu~nite preduslovi za op{tata ekonomska efikasnost, treba da
se baraat vo zapostavuvaweto na razvojnata strategija, fazata na razvojot vo OHIS.
Odrùvaweto na traen razvoj na OHIS e nevozmo`no bez zgolemuvawe na investicionata aktivnost. Potrebno e iznao|awe na stranski
investitori vo procesot na privatizacija so koe bi se ovozmoìla revitalizacija na postojnite proizvodni kapaciteti. Rastot na investiciite bi se podrùval so: stabilni kamatni stapki, stimulirawe na prilivot na stranski kapital po osnov na direktni investicii i zaedni~ki
vloùvawa i so stimulirawe na doma{noto {tedewe.
1.2. Ograni~uva~ki faktori i pretpostavki za
zgolemuvawe na proizvodstvoto, izvozot i
investiciite
1.2.1 Proizvodstvo i izvoz
Merkite na tekovnata ekonomska politika za poddr{ka i pottiknuvawe na izvozot, kako i za za{titata na doma{noto proizvodstvo, isto
taka ne bile dosledni vo funkcija na podinami~en i stabilen razvoj na
nadvore{no trgovskata razmena na Republika Makedonija.
Od eksternite ograni~uva~ki faktori najzna~aen e ostrata
konkurencija na pazarite na razvienite zemji. Nerealno e da se o~ekuva
strategijata za ekspanzija na na{iot izvoz da se ostvaruva samo pod vlijanie na pazarnite impulsi, tuku mora aktivno i re{itelno da se poddrì
so kompleksen i konzistenten stopansko - sistemski instrumentarium.
Neophodno e da se obezbedi kvalitetno nov institucionalen ambient so
koj }e se sozdadat soodvetni makro - ekonomski uslovi {to }e korespondiraat so sovremenite pravila na svetskiot pazar. Za taa cel bi trebalo
temelno i su{tinski da se transformiraat postojnite institucii i da
se formiraat opredeleni novi institucii.
Strategijata za izvoz na Republika Makedonija za hemiskite proizvodi predviduva: Problemite se specifi~ni kaj sekoja posebna grupa
proizvodi od ovoj izvozen sektor, a zaedni~ki problemi im se tehnolo{kata zaostanatost vo odnos na stranskite konkurenti, nedostig na obrtni sredstva i problemite vo plasmanot na tradicionalnite stranski
pazari. Kaj proizvodite od plasti~ni materii, detergentite i nekoi bazni
87
hemiski proizvodi seriozen problem pretstavuva i nedovolna za{tita i
ilegalniot uvoz. Nesomneni mo`nosti postojat za obnova i zgolemuvawe
na proizvodstvoto na sintetski vlakna, no osnoven problem pretstavuva
namalenoto proizvodstvo vo doma{nata i vo tekstilnata industrija na
zemjite porane{ni golemi uvoznici na ovoj vid proizvod. 3)
Aktivnostite vo poddr{kata na proizvodstvoto i izvozot moàt
da bidat podeleni vo pet oblasti:
- Podobruvawe na generalnite ekonomski uslovi;
- Namaluvawe na tro{ocite po edinica trud, vklu~uvaj}i gi danocite, obvrskite i pridonesite;
- Namaluvawe na tro{ocite na kapitalot;
- Adekvatna politika na devizen kurs;
- Podobruvawe na infrastrukturata.
Angaìrawe za slednite generalni i selektivni izvozni stimulacii:
- Osloboduvawe od pla}awe na danok na dobivka za period od 5
godini, po~nuvaj}i od denot na zapo~nuvawe na proizvodstvoto;
- Osloboduvawe od danok na dobivka vo visina na tro{ocite za
kapitalni investicii;
- Osloboduvawe od danok za dobivka za investicii vo istraùvawe
i razvoj;
- Celosno osloboduvawe od carinski dava~ki za uvoz na surovini, oprema i rezervni delovi.
So soodvetni merki na nadvore{no trgovskata politika, angaìraweto na dràvnite organi e od posebno zna~ewe za vrzuvawe na izvozot na OHIS-ovite proizvodi. Zna~ajni mo`nosti postojat i vo razmenata so porane{nite jugoslovenski republiki za koi postojat realni
ekonomski uslovi kako pove}edeceniska reprodukciona i delovna povrzanost na stopanstvata.Toa e mo`no pod vlijanie na ve}e sklu~enite
spogodbi za slobodna razmena so ovie novoformirani dràvi.
1.2.2 Investicii
Zgolemuvaweto na investiciite pretstavuva vaèn element na scenarioto za raste` na proizvodstvoto i izvozot. Za jaknewe na pointenzivna investiciona aktivnost primarno mesto ima jakneweto na finasiskiot sistem na zemjata. Vkupnata ponuda na sredstva za investicii na
3)
88
Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Strategija za izvoz na
Republika Makedonija, Skopje, 1999 godina.
finansiskiot pazar vo Republika Makedonija e relativno mala i nedovolna. Obemot na investiciite vo golema mera e determiniran od visokite kamatni stapki na bankite. Nedostasuvaat institucii, instrumenti i
formi so koi ne samo {to }e se zbogatat oblicite na {tedewe i investirawe tuku }e se ostvari i pogolema uspe{nost vo alokacijata na finasiskite sredstva. Vo ekonomskiot razvoj na OHIS stranskiot kapital
ima{e i ponatamu ima izvonredno zna~ajna uloga, osobeno stranski direktni insvesticii i zaedni~ki vloùvawa.
So toa, realno se o~ekuva deka }e se sozdadat uslovi vo naredniot
period da dojde do oìvuvawe na proizvodstvoto, dinamizirawe na izvozot i do postabilen i kontinuiran razvoj.
2. Idniot razvoj na OHIS
Vo Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija se istaknuva: Pobliskoto sogleduvawe na razvojnite mo`nosti
na hemiskata industrija moè da se ostvaruva so proizvodstvena i tehnolo{ka modernizacija na postojnite kapaciteti, pogolema delovna sorabotka so stranski partneri i so izgradba na mali i sredni pretprijatija. Istovremeno moàt da se sozdadat uslovi za voveduvawe novi tehnologii vo proizvodstvoto na hemiskite proizvodi, novi proizvodni programi na proizvodi dobieni po pat na biotehni~ki postapki. Ova zgolemeno proizvodstvo moè da bide ostvareno samo pod dejstvo na pazarno konkurentski uslovi i poorganiziranost kon pretpriema~kite inicijativi na potencijalnite investitori 4)
Za sozdavawe povolni uslovi za razvojot OHIS mora da ima, pred
sÈ moderen menaxment so golema razvojna energija i mobilizacija. Isto
taka e va`no da privle~e stranski investitor i da se otvori kon svetot,
koe treba da bide naso~eno kon prilivot na stranski kapital koj ne e
vaèn samo kako dopolnitelen izvor na kapital tuku i poradi transfer
na moderna tehnologija. Vlezot na stranskiot kapital vo vid na prezemawe na del od OHIS kako zaedni~ko vloùvawe ili dokapitalizacija
}e ja smeni nedovolno efikasna sopstveni~ka struktura na kapitalot.
Vrednosta na OHIS se procenuva na 50 milioni evra: 48 % od kapitalot
na firmata e na akcionerite, 43% od kapitalot e dràven, 7% mu pripa|a
na Fondot za PIOM.
4)
Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Nacionalna strategija
za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija , Skopje, 1997 godina.
89
Grafikon 4
STRUKTURA NA VREDNOSTA NA KAPITALOT NA AD OHIS VO 2002
PIOM
7%
Drugo
2%
Akcioneri
48%
Dràva
43%
Izvor: Dokumentacija na OHIS
Razvojot }e zavisi od pove}e faktori koi moàt da se grupiraat vo
dve grupi: interni i eksterni faktori.
Najbitnite interni faktori na koi moè da vlijae OHIS: namaluvawe na tro{ocite za proizvodstvo so pogolema produktivnost na trudot, nastojuvawe da se ostvari odr`liva konkurentska prednost na pazarot preku posebno vnimanie na zadrùvawe na ve}e izgradeniot imix i
standarden kvalitet na proizvodite, osvojuvawe na novi pazari so sovremena marketing koncepcija, od osobeno zna~ewe e da se intenzivira razmenata i sorabotkata so stranskite partneri i inkorporirawe vo integralni procesi na svetskoto stopanstvo, naplata na finansiskite pobaruvawa, re{avawe na prevrabotenosta i drugi.
Eksterni faktori: brzinata na strukturni reformi- privatizacija, rekonstrukcijata na bankite, fiskalnata reforma i reformata na
socijalnite fondovi.
3. Poddr{ka na dràvata na razvojnite trendovi
Pazarnoto stopanstvo bara aktivna uloga na dràvata. Opredelena
dràvna regulacija i makroekonomska politika se potrebni za stabilen
razvoj kako poddr{ka na razvojnite trendovi na pazarnata ekonomija i
vo efikasnata kontrola nad sproveduvaweto na propi{anite pravila na
odnesuvawe i na utvrdenite opredelbi za razvoj. Osnovnite ekonomski
funkcii na dràvata se sozdavawe na uslovi za efikasna alokacija na
faktorite na razvojot. Dano~nata politika da bide vo funkcija na razvojot. So carinskata politika vrz programskite osnovi da se namaluvaat
carinite. Razvojot na sistemot da se zasniva na reforma na makroekonomskata politika, institucionalna transformacija i instrumentalna inovacija.
90
Nositelite na ekonomskata politika treba da dadat odgovor kako
golemite pretprijatija da se izvle~at od ovoj ma|epsan znak na tranzicijata - presvrtot od sostojbata vo koja se nao|aat.
Izlezot treba da se pobara vo ekonomijata na ponudata i vo novite
investicii. Sredstva za novi investicii treba da se baraat i vo dràvnite
rezervi koi se dimenzionirani nad neophodnite potrebi na dràvata i
vi{okot bi trebalo da odi vo nova investiciona potro{uva~ka. Najgolemiot izvor made in Makedonija 500 milioni dolari (po konverzijata na
marka vo evro) {tedni vlogovi koi bankite gi imale plasirani vo stranstvo. Doma{nite banki treba da se svrtat kon stopanstvoto, da prezemat
zafati nenaplatenite pobaruvawa da se svedat na nivoto na Evropska
unija ili kaj nekoj od sosedite. Kaj EU toj procent e 2%, vo Slovenija
6%, vo Hrvatska 7% , vo na{ata zemja nenaplatata iznesuva 20%.
Investiciite mora da se obezbedat bez novi zadolùvawa, insistiraj}i isklu~itelno na stranskite direktni investicii. Vodewe politika na realen devizen kurs na denarot na dolg rok. So toa }e se stimulira
uvozot na investicionata oprema. Koristeweto na devizen kurs kako instrument za odrùvawe na cenovnata konkurentnost sprema stranstvo.
Brzoto povrzuvawe na makedonskata so svetskata ekonomija }e bara i od
ekonomskata i od razvojnata politika da bidat vo funkcija na ostvaruvawe na platno-bilansnite celi.
Dràvata mora da izgradi strate{ka opredelba na razvojot, mora
da izgradi sistem za privlekuvawe na kapitalot od stranstvo i da izgradi sopstvena investiciona klima.
Stranskiot kapital da se koristi vrz programski opredelbi i da
bide inkorporiran vo ramkite na edna jasno definirana strategija:
- Da se sozdadat uslovi za stranski direktni investicii;
- Dràvata da napravi vodi~ za investirawe;
- Promocija na golemite kompanii vo stranstvo;
- Sozdade kontakti so stranski investitori;
- Otvori prestavni~ki mreì na firmi, komori i sli~no kako i
ekonomski misii na makedonski pretprijatija vo stranstvo i
obratno.
Naporite treba da se svrtat kon osnovnite faktori za opstanok:
zgolemuvawe na proizvodstvoto, zgolemuvawe na izvozot, nadminuvawe
na tehnolo{koto zaostanuvawe vo proizvodstvoto i proizvodstvenoto
prestruktuirawe so definitivna opredelba vklu~uvawe vo me|unarodna
razmena i preku toa ostvaruvaweto na novi rabotni mesta.
91
4. Namesto zaklu~ok - idninata bara izgraduvawe
na novi kriteriumi
Prodlabo~uvaweto na ekonomskata kriza na Republika Makedonija proizleguva i od bavnoto zajaknuvawe na golemite pretprijatija. Poradi ova golem broj na golemite pretprijatija se likvidirani, oddelni
pretprijatija se pred likvidacija, a nekoi rabotat na granica na rentabilnosta.
Vo osnova golemite firmi se nositeli na sovremenite tehni~kotehnolo{ki dostignuvawa i promeni preku svoite razvojno- istraùva~ki
edinici. Tie sozdavaat uslovi za razvoj na malite i srednite pretprijatija, za pouspe{na konkurentska borba na stranskite pazari, za raste` na
izvozot i bruto doma{niot proizvod na nacionalnata ekonomija. Op{to
e poznato deka golemite kompanii vo nacionalnata ekonomija vo razvienite zemji imaat zna~ajno vlijanie vrz razvojot. Vo razvojnata Strategija
na Republika Makedonija trajna karakteristika na sektorskata alokacija
na investiciite e potpiraweto na industrijata kako na vode~ki sektor.
Vo ovaa nasoka od posebno zna~ewe e podgotovka i donesuvawe na
posebna Programa za poddr{ka na golemite pretprijatija od industrijata vo koja }e se definiraat razvojnite pravci, prestruktuiraweto na
proizvodstvoto, revitalizacijata na kapacitetite i }e se oceni potrebata
od finansiskata konsolidacija. Neophodno e preku sistemskite re{enija
sozdavawe uslovi i perspektivi za stabilizirawe i jaknewe na golemite
pretprijatija. Oìvuvaweto i dinamiziraweto na golemite sistemi i
vo naredniot period treba da pretstavuva glaven nositel na stopanskiot
raste` i razvoj koj }e vlijae vrz dinamiziraweto na drugite stopanski
dejnosti.
Ne bi trebalo da imame iluzija deka nastanatite problemi }e gi
re{i samo ekonomskata nauka. Tie promeni imaat dalekuse`no vlijanie
i dlaboko izviraat i me|usebno povrzuvaat akcii i reakcii vo site pori
na op{testveniot ìvot.Toa bara integralno - diferencijalen pristap
na mislewa. Kompleksen pristap vo koj se istraùvaat i se sogleduvaat
sevkupnite celi na op{testveniot, ekonomskiot i tehnolo{kiot razvoj.
Idninata bara izgraduvawe na novi kriteriumi, standardi i merki,
nova filozofija na ìveewe.
Vo taa smisla ekonomskiot razvoj e vo najtesna vrska so neposrednoto vlijanie na site faktori koi{to go odreduvaat samiot proces na
op{testveniot razvitok.
92
Ekonomskiot razvoj e povrzan so op{testvenoto proizvodstvo, vpro~em, toj e nejzin kone~en rezultat. Sloènata priroda na ekonomskiot
razvoj, nejzinoto tempo, struktura, nasoki i dinamika go iskaùvaat svojot intenzitet vo razvojot pod dejstvo na sevkupnite materijalni i nematerijalni faktori.Tie ja pretstavuvaat celesoobraznata dejnost, odnosno samiot trud, predmetite na koi trudot deluva i sredstvata so koi deluva.Ekonomskiot razvoj na na Republika Makedonija }e se soo~uva kako
vo dosega{niot taka i vo idniot razvoj vo zna~itelna merka so pove}e
ograni~uva~ki faktori vo formuliraweto na svojata nova struktura,
bidej}i ekonomskite sistemi ne se razlikuvaat po problemite, tuku po
metodite za nivnite re{enija.
93
Diskusija
DISKUSIJA
95
96
Diskusija
Prof. d-r Tihomir Jovanovski
GOLEMI VERSUS MALI PRETPRIJATIJA
Vo po~etokot bi sakal da zablagodaram za pokanata za moeto u~estvo
na dene{nava trkalezna masa posvetena na kompleksot na pra{awa vo
vrska so golemite pretprijatija vo ekonomijata na Republika Makedonija.
Voedno bi sakal da im oddadam priznanie na organizatorite na dene{nava
trkalezna masa.
Vo ekonomskata teorija i praktika vo posledno vreme dosta se pi{uva i zboruva za firmite kako samostojni ekonomski subjekti, za definiraweto na pretprijatijata od aspekt na nivnata golemina, za u~estvoto
na pretprijatijata vo ostvaruvaweto na makroekonomskata politika i
na razvojnata strategija vo sekoja nacionalna ekonomija.
Isto taka, vo posledno vreme se razgleduva sostojbata na golemite
i mali pretprijatija vo kreiraweto na makroekonomskata strategija i
politika i vo ostvaruvaweto na celite i zada~ite na taa politika.
Ekonomskata misla vo razvienite pazarni ekonomii vo podolg vremenski period, vrz osnova na dolgogodi{na uspe{na praktika, upatuva
na soznanie spored koe golemite pretprijatija se motornata sila na razvitokot i na socijalnata stabilnost na sekoja nacionalna ekonomija.
Isto taka, golemite pretprijatija, vo osnova, ne se razvile od mali i
sredni pretprijatija tuku se inicijalno formirani po pat na finasirawe
i kreditirawe na investicioni proekti ili na golemi biznis planovi i
potfati. So natamo{na koncentracija i centralizacija na kapitalot i
na pazarite tie se transformirale vo sÈ pogolemi ekonomski giganti
97
koi tolku se ekonomski i finansiski jaki i superiorni {to sekoj pazar,
osven globalen pazar ne im odgovara. Ottamu vo sovremeniot, globalen
svet sÈ pove}e i podinami~ki se ostvaruva globalizacijata vo oblasta na
ekonomskite, finansiskite, bankarskite i berzanskite transakcii vo
svetot. Vo tie procesi na globalizacija malite i sredni pretprijatija
ne samo {to se nemo}ni tie se i inferiorni autsajderi koi opstanuvaat
kako eden vid dodatok koj {to e izrazito zavisen i permanentno ekonomski i finansiski potisnuvan od super golemite globalizirani korporacii vo, isto taka, globaliziraniot svet.
Vo sega{niot ekonomski i finansiski globaliziran svet malite
firmi nastanuvaat naj~esto kako firmi so rizi~ni finansirawa
(rizi~ni firmi) koi pod kriloto na golemite korporacii se razvivaat
zaedno so niv, so raste~ki stepen na zavisnost od niv. Retki primeri se
mali ili sredni pretprijatija legalno da rabotat i da ostvaruvaat proizvodstvo, odnosno vr{at uslugi samostojno bez sorabotka ili za{tita od
golemite i mo}ni korporacii.
Vo kapitalisti~kiot ekonomski ambient, vo akcionerskata ekonomija, stepenot na razvienosta se meri spored stepenot na industrijalizacijata, nivoto na globalizacija i stapkata na profitabilnost. Vo takov ekonomski i socijalen ambient skoro nema mesto za mali i sredni
pretprijatija koi bi bile vode~ki subjekti od ekonomski i socijalen
aspekt.
Ako e taka, a taka e zo{to vo poslednite petnaesettina godini sÈ
pove}e se {iri i nametnuva tezata za orientacija na nerazvienite zemji,
zemjite vo razvoj i posebno vo tn. zemji vo tranzicija kon osnovawe i
razvivawe na mali i sredni pretprijatija. Takvata teza se razviva{e i
ostvaruva{e vo po~etokot na kapitalizmot vo fazata na tn. klasi~en
kapitalizam.
Dali toa zna~i deka sega{nite nerazvieni zemji, zemji vo razvoj i
posebno zemjite vo tanzicija treba da ostvaruvaat ekonomska i socijalna
logika {to ja ostvaruvaa sega{nite visoko razvieni pazarni ekonomii
vo vremeto na klasi~niot kapitalizam. Ako e taka, toa bi zna~elo naso~uvawe na nerazvienite zemji, zemjite vo razvoj i posebno tn. zemji vo
tranzicija vo pravec na razvoj koj {to e odamna nadminat, odamna zaboraven i nefunkcionalen.
So orientiraweto na nerazvienite zemji i zemjite vo razvoj kon
ostvaruvawe na makroekonomskata strategija i politika po pat na osnovawe na mali i sredni pretprijatija tie ne bi moèle da fatat ~ekor so
razvienite pazarni ekonomii i skoro sekoga{ bi bile privezoci na tie
zemji. Toa bi zna~elo deka svesno ili nesvesno se naso~uvaat tie zemji
98
Diskusija
kon edna ekonomska i finasiska zavisnost, so status na privezok na razvienite pazarni ekonomii i so socijalen staus.
Takviot pristap, pak, od zemjite vo tranzicija e u{te poneadekvaten nabquduvan od nekolku aspekti: Prvo, od aspekt na toa {to tie zemji
imaat relativno visok stepen na razvitok, so relativno visok stepen na
ekonomski i socijalen razvoj i visoka stapka na industrijalizacija;
Vtoro, visok stepen na sopstveno investirawe, visok stepen na ekonomska i socijalna stabilnost; Treto, relativno visok stepen na integriranost na pazarite na stoki, uslugi, kapital i rabotna raka vo ramki na
pogolemi zaednici na dràvi (SFRJ, Sovetskiot Sojuz) i vo ramkite na
SEV (Sovetot za ekonomska vzaemna pomo{); i êtvrto, sistemot na rabotewe i ìveewe iako nema{e ostvaruvawe na demokratija od zapaden tip,
sepak postoe{e relativno zadovoluva~ki sistem na ekonomska i socijalna sigurnost (bez socijalni i ekonomski potresi).
[to se odnesuva do Republika Makedonija se dodeka be{e vo sostav
na SFRJ se po~ituva{e pristapot vo makroekonomskata strategija i politika spored koja primat imaa golemite pretprijatija i golemite ekonomski sistemi. Kako rezultat na toa vo SFRJ, spored toa i vo Republika Makedonija, bea sozdadeni pove}e golemi pretprijatija vo site sektori na stopanstvoto osven vo zanaet~istvoto i uslugite. Isto taka, postoeja i uspe{no stopanisuvaa i pove}e ekonomski edinki kako sistemi vo
zemjodelstvoto i vodostopanstvoto, industrijata i rudarstvoto, trgovijata i soobra}ajot i vo grade`ni{tvoto. Nekoi od tie ekonomski sistemi bea vode~ki vo Republika Makedonija i vo prvite deset vo Jugoslavija. Eden od tie ekonomski sistemi be{e i OHIS ~ii gosti sme denes. Vo
ramka na OHIS be{e i Hemteks koj {to ostvaruva{e svetski nivo na
koristewe na kapacitetot (blizu 99%) i svetska produktivnost.
Posle osamostojuvaweto na Republika Makedonija kako samostojna
i nezavisna dràva po~na da se ostvaruva proces na tranzicija koj, vo
osnova, se ostvaruva{e vo dva pravci: vo pravec na transformacija na
sopstvenosta od op{testvena vo privatna i vo pravec na sozdavawe na
mali i sredni pretprijatija. Toa pridonese da se dojde do eden op{t haos
vo stopanstvoto ~ii posledici bea ostvaruvawe na takanare~ena prvobitna akumulacija na kapitalot (op{t grabe` na kapitalot) po pat na
ostvaruvawe na odredbite na prvata verzija i nekolkute drugi verzii na
Zakonot za transformacija, odnosno na Zakonot za privatizacija.
Kon toa treba da se dodade i restriktivniot pristap vo makroekonomskata politika, posebno vo razvojnata politika. Vo uslovi na po~ituvawe na stapka na stopanski raste` od 2-4%, a vo nekoi godini ostvaruvawe i na negativna stapka na stopanski razvoj i stapki na deflacija
99
golemite ekonomski sistemi nemaa uslovi za opstanok, a ne za natamo{en
razvoj. Vo ne{to sli~na situacija bea i golemite pretprijatija.
Seto toa dovede do zna~itelen stepen na dezorientacija na golemite
pretprijatija, zna~itelno naru{uvawe na uslovite za stopanisuvawe,
posebno so sozdavawe na mali dràvi so tesni lokalni pazari. Epilogot
od toa be{e zatvorawe na golemite pretprijatija i sistemi, otpu{tawe
na desetici, stotici i iljadi vraboteni (me|u niv i vrvni intelektualci i eksperti) namaluvawe na bruto doma{niot proizvod (vo Republika
Makedonija od 100% vo 1989 godina na 73% vo 2002 godina) i sozdavawe na
uslovi za visok stepen na siroma{tija, korupcija, grabeì, socijalna
nesigurnost i nestabilnost i naru{uvawe na socijalnata piramida.
Vo takva ekonomska i socijalna konstelacija sÈ pove}e se nametnuva{e ideologijata na formirawe, na kreditirawe i razvivawe na mali
i sredni pretprijatija kako osnovni ekonomski subjekti vo zemjite vo
tanzicija, ideologija {to be{e odamna napu{tena i zaboravena vo
sega{nite razvieni pazarni ekonomii.
Toa u{te pove}e pridonese za ekonomsko i socijalno raslojuvawe
na gra|anite vo zemjite vo tranzicija (me|u niv i vo Republika Makedonija) ekonomski i socijalni tenzii koi vo nekoi zemji kulminiraa duri i
so politi~ki tenzii i voeni sukobi.
Site podneseni referati za dene{nava trkalezna masa se dobro koncipirani i obraboteni. ]e bide podobro ako ima{e u{te nekolku referati so primeri od konkretni pretprijatija.
Ako se poglednat dene{nive referati }e moè da se sogledaat nekoi dvièwa i odnosi vo Republika Makedonija i vo OHIS. Imeno vo
referatot na d-r Marija Zarezankovska-Potevska se upatuva na slednive
podatoci:
- vo 1989 godina vo Republika Makedonija ima{e 2003 pretprijatija so 432.400 vraboteni i so prose~na vrabotenost vo pretprijatijata od 215,88 rabotnici;
- vo 2001 godina vo Republika Makedonija ima{e 34.716 pretprijatija so 292.526 vraboteni i so prose~na vrabotenost vo pretprijatijata od 8,42 rabotnici.
- vo 2001 godina vo odnos na 1981 godina ima{e 1398 pomalku
vraboteni i 25,6 pati pomal prose~en broj na vraboteni.
Ako se pogleda vo istiot referat strukturata na aktivnite pretprijatija na krajot na 2001 godina se doa|a do slednite podatoci:
- vo kapitalot u~estvuvaat: golemite so 0,3%, srednite so 1,4% a
malite so 98,3%, a
100
Diskusija
- vo vrabotenosta u~estvuvat: golemite so 34,2%, srednite so 24,8%,
a malite so 41%.
Vo referatot na Jorgo ]uka i m-r Qerka Tot Naumova dosta plasti~no se upatuva na sostojbata vo OHIS, kako rezultat na promenite vo
uslovite na stopanisuvawe i na makroekonomskata strategija i politika. Imeno vo OHIS:
- Dinamikata na ostvarenoto proizvodstvo vo fizi~ki obem vo
1989 god. be{e 100%, vo1991=40,1%, a vo 2000=16,9%;
- Stepenot na koristewe na kapacitetite vo 1990 iznesuva{e
84,4%, a vo 1999=15,1%;
- Vkupniot broj na vraboteni vo 1990 godina be{e 5635 rabotnici, a vo 2002 godina toj broj iznesuva{e 3071 rabotnik ili 2564
pomalku rabotnici;
- Strukturata na ostvarenata realizacija vo OHIS vo 1993 godina be{e: na doma{en pazar 41,6%, a vo 2002 godina 55,4%, na
stranskiot pazar vo 1993 godina 58,4%, a vo 2002 godina 44,6%.
Dosega{noto moe izlagawe i iznesenite podatoci prezemeni od spomenatite referati upatuvaat na slednive nekolku moi soznanija:
Prvo, vo ekonomskata teorija od teoretski i aplikativen aspekt
tezata za odnosot pome|u golemite i malite pretprijatija vo
podolg vremenski period e predmet na obrabotka;
Vtoro, vo klasi~niot kapitalizam od teoretski i aplikativen aspekt primat imale malite i sredni pretprijatija bidej}i
klasi~niot kapitalizam bil prviot stadium vo razvojot na kapitalizmot vo kogo se ra|ale prvite mali privatni firmi
naj~esto od manifakturen tip. Ne postoela mo`nost za osnovawe na golemi firmi bidej}i nivoto na stopanskiot razvitok, stepenot na koncentracija i centralizacija na kapitalot bil nizok. Podocna vo monopolskiot, dràvniot i vo akcionerskiot kapitalizam koga e ostvareno prili~no visoko
nivo na stopanski razvitok i na koncentracija i centralizacija na kapitalot se sozdavani uslovi za formirawe i rabotewe na daleku pomal broj na golemi pretprijatija. Sega vo uslovi na globalizacija vo ekonomijata, bankarstvoto, deviznoto
i berzanskoto rabotewe brojot na korporaciite e u{te pomal, no so daleku pogolema ekonomska i finansiska mo} i monopol. Vo takvi uslovi malite i sredni pretprijatija iako
statusno se samostojni, sepak tie se eden vid korisen privezok
na golemite korporacii so visok stepen na ekonomska i finansiska zavisnost od niv.
101
Treto, vo nerazvienite zemji moè da se zboruva za nekoe zna~ajno
mesto na malite i sredni pretprijatija vo ekonomskata i razvojna politika na tie zemji. Za razlika od niv vo zemjite vo
razvoj mestoto na malite i sredni pretprijatija e sÈ pomalo
bidej}i tie zemji ostvarile opredelen nivo na razvoj i koncentracija, a malite i sredni pretprijatija se likvidiraat,
se stopuvaat vo golemite pretprijatija ili stanuvaat nivni
privezok.
êtvrto, vo zemjite vo tranzicija (porane{nite zemji {to razvivale socijalizam ili komunizam) razvivawe na tezata malite i
sredni pretprijatija da prestavuvaat osnova na ekonomskiot
sistem i na ekonomskata politika moè da pretstavuva opredelen apsurd bidej}i tie zemji imaa relativno visok nivo na
stopanski razvoj (i industrijalizacija) i relativno visok stepen na koncentracija i centralizacija na sredstvata i proizvodstvoto. Vo takvi uslovi tezata za ru{ewe na sÈ {to e komunisti~ko makar toa bile i golemi proizvodstveni giganti,
nivno likvidirawe ili raspar~uvawe i mesto niv osnovawe i
razvivawe na mali i sredni pretprijatija pretstavuva ekonomski i socijalen degres, a ne progres. Toa vo su{tina pretstavuva vra}awe na tie ekonomii vo XIX vek, odnosno na nivo na
sega{nite nerazvieni zemji vo kapitalizmot. Posledicite od
takvata teza i odnos kon golemite pretprijatija se poznati i
vidlivi. Tie posledici se osnova na zgolemeniot grabe`, socijalna nesigurnost i nestabilnost, nepo~ituvawe na rezultatite od dotoga{niot razvoj i ekonomska, socijalna i moralna
degradacija na relativno mladi, u~eni i sposobni kadri {to
bile nositeli na dotoga{niot ekonomski i socijalen razvoj;
i na krajot
Petto, sekoj dobar menaxer na golema firma vo razvienite pazarni ekonomii ako go pra{ate za odnosot pome|u golemite i malite pretprijatija lakonski }e odgovori: Mojata korporacija
gi koristi prednostite na goleminata i monopolot za da gi
istisne malite konkurenti. Ako se pojde od ovaa realnost
nemoàm, a da ne go postavam pra{aweto: Kakvi se {ansite za
preìvuvawe, a ne za razvitok na malite pretprijatija vo zemjite vo tranzicija vo uslovi na globalizacija na ekonomskite,
finasiskite, deviznite i berzanskite pazari vo razvienite
ekonomii?
102
Diskusija
Rodopi Korneti Jakovqevi}
Ministerstvo za ekonomija
VO SVETOT I KAJ NAS
[to se golemi pretprijatija vo svetot i kaj nas?
Vo razvieniot svet golemite pretprijatija imaat postojana tendencija da prerasnat vo golemi sistemi da go sledat tehnolo{kiot razvoj,
imaat visoka efikasnost i produktivnost i golema ponuda za osvojuvawe
na svetskite pazari.
Ovie pretprijatija isto taka, ostvaruvaat visoki profiti koi gi
reinvestiraat, apsorbiraat golem broj na vraboteni, imaat dominantno
u~estvo na pazarot vo globalni ramki, no treba da se podvle~e i faktot
deka se posloèni vo sverata na upravuvaweto.
Golemite pretprijatija vo svetot imaat privilegiran tretman od
strana na bankite i finansiskite institucii, tuka treba da se dodade i
poddr{kata na dràvata na golemite sistemi od oblasta na baznata industrija.
Ekonomsko-politi~kite promeni vo socijalisti~kiot del od svetot od osumdesetite godini na minatiot vek, predizvikaa golemi potresi osobeno kaj golemite kompanii, poradi svojata sloènost i pobavna
prilagodlivost na promenite. Ako se se}avate, ne ostanaa po{tedeni i
najgolemite japonski i amerikanski kompanii od avtomobilskata industrija {to be{e iznenaduvawe vo svetot.
103
Vo makedonskoto stopanstvo golemite pretprijatija se nao|aat vo
edna poinakva situacija. Golemite pretprijatija bea gordosta na makedonskata ekonomija, dvigateli na razvojot so sopstveni razvojni institucii, so golem broj na visoko obrazovna rabotna sila i golemi izvozni
mo`nosti. Rasturaweto na porane{nata SFRJ i gubeweto na isto~noevropskiot pazar se nastani koi silno ja pogodija ekonomijata na na{ata
zemja. Golemite predimenzionirani kapaciteti, prete`no izvozno orientirani, po~naa minimalno da se koristat, se javi problemot na prevrabotenosta, nemawe na plasman na proizvodite koi poradi visokite tro{oci
stanaa nekonkurentni, mala akumulativnost, postojana potreba od obrten
kapital poradi golemata nelikvidnost i finansiska nedisciplina me|u
delovnite partneri i dr. Zgora na toa, na{ata zemja be{e ~esto potresuvana od ekonomsko-politi~kite zbidnuvawa vo regionot kako vojni, blokadi i sli~no, od koi stopanskite tekovi prvenstveno ostvaruvaa nenadomestivi {teti i zagubi.
Nadvore{noto opkruùvawe vo 2000 god. zna~ajno se podobri, no
toa sÈ u{te be{e obremeneto od kriznite sostojbi vo regionot. Podobruvaweto na sostojbite vo 2000 god. be{e od kratkoro~en karakter, bidej}i
vo slednata 2001 god. voenite dejstvija vo zemjata sosema go paraliziraa
proizvodstvoto. Celokupnoto stopanstvo pretrpe ogromni {teti, a samo
vo industrijata {tetite iznesuvaa 322 mil. SAD $. Posledicite od ovie
sostojbi se prenesoa i vo 2001 i vo 2002 godina preku ogromniot broj
otkaàni dogovori so stranski partneri od koi najgolem del bea tradicionalni i dolgogodi{ni, a izostanaa i namerite na investitorite.
Golemite pretprijatija vo na{ata zemja go ponesoa tovarot na tranzicijata ne dobivaj}i nikakvi direktni pomo{ti, a zadrùvaj}i ja vrabotenosta.
Najgolemata izvozna ponuda proizleguva{e tokmu od golemite sistemi i ponatamu tie }e bidat nositeli na izvozot. Od taa pri~ina }e
bide potrebno sorabotka i partnerstvo na golem broj mali i sredni pretprijatija so golemite sistemi. Na toj na~in }e se razvivaat industriskite
grozdovi na interesni osnovi, a zaradi obezbeduvawe i zgolemuvawe na
efikasnosta vo raboteweto i konkurentnosta.
Golemite sistemi imaat mo`nost za pravewe na strategiski partnerstva so doma{ni i stranski pretprijatija, so ogled na raspoloìviot
kapital, kapacitet, visoko kvalifikuvana rabotna sila, za uspe{no stopanisuvawe i da ostanat dvigateli na ekonomskiot i op{testveniot ìvot
na lokalno, regionalno i svetsko nivo. Od golemo zna~ewe }e bide i
ulogata na dràvata vo neguvaweto na golemite sistemi.
104
Diskusija
M-r Qubi{a Nikolovski
Nacionalna agencija za razvoj na
mali i sredni pretprijatija - NEPA
Skopje
POTTIKNUVAWE NA SORABOTKATA ME\U
GOLEMITE I MALITE PRETPRIJATIJA
Makedonskata ekonomija pove}e godini nanazad se soo~uva so golemi pote{kotii svrzani so izgubenite pazari, golemata konkurencija, niskoto iskoristuvawe na kapacitetite i enormno golemata stapka na nevrabotenost. Sozdavaweto na rabotni mesta, o~igledno e najgolem prioritet na Vladata na Republika Makedonija. Od druga strana, razvivaweto na otvorena pazarna ekonomija pretstavuva opredelba na Makedonija
bez razlika na opasnostite svrzani so zatvaraweto na pomalku konkurentnite pretprijatija.
Vo sevkupnite napori na ostvaruvawe na adekvatna stopanska aktivnost, zna~ajna uloga imaat golemite pretprijatija iako ni od daleku ne
stanuva zbor za pretprijatija so kapacitet kako onoj od krajot na osumdesetite godini na minatiot vek. Vo vakvi uslovi pretprijatijata se soo~uvaat so predizvicite na nivnoto sevkupno prestrukturirawe pri {to
zna~aen faktor pretstavuva razvojot na ~ove~kite resursi. Ovoj proces
mora trpelivo i gri`livo da se neguva i kontinuirano podobruva. Ova e
nasoka koja treba da se sledi i vo koja treba silno da se vloùva investira bidej}i znaeweto e onoj resurs koj direktno i ponatamu }e ja determinira idnata ekonomija na Republika Makedonija.
105
Sorabotka me|u golemite i malite pretprijatija
Interesen e pristapot na japonskoto Ministerstvo za me|unarodna
trgovija i industrija: Vo sredi{teto na vnimanieto ne e goleminata na
pretprijatieto, tuku ulogata na golemite pretprijatija koja ja imaat zaedno so malite pretprijatija vo ramkite na istiot sektor.
Ova e u{te edna potvrda za prifa}awe sistemski organiziran pristap za sozdavawe uslovi za me|usebna sorabotka kooperacija bideej}i
sekoj od nas e tolku mal {to sam ne moè da ostvari tolku mnogu kolku e
potrebno na na{ite klienti pazarot.
Sega{nata sostojba kaj nas e takva {to upatuva na toa deka kapacitetite na pretprijatijata se nedovolno iskoristeni ili celosno se koristat samo vo nekoi cikli~ni periodi. Zaradi ova tie pretstavuvaat
glavni izvori na neefikasnosta na stopanstvoto. Predizvik e kako ovaa
nepovolnost da ja pretvorime vo mo`nost.
Vedna{ se postavuva mnogu zna~ajno pra{awe: [to e toa {to }e gi
stimulira procesite za ostvaruvawe na pogolema fleksibilnost i izrazena vrska na golemite so malite pretprijatija?, ili, Koi rasteretuvawa, odnosno olesnuvawa na golemite pretprijatija }e sozdadat izrazena podr{ka i motiviranost vo ostvaruvaweto na ovie procesi, koi }e se
soglasime deka mora da bidat i op{testveno stimulirani, naso~uvani i
kontrolirani ?
Prestrukturirawe na golemite pretprijatija
Preku procesi na soodvetni prestrukturirawa }e se ostvari aktivirawe na nedovolno iskoristenite resursi preku nivno organizirawe
vo tehni~ko tehnolo{ki nezavisni celini so izrazen stepen na ponuda.
Prestrukturiraweto na golemite stopanski sistemi ne zna~i prestanok
na nivnoto rabotewe, tuku pretstavuva samo op{to prifatliv na~in na
organizirawe. Od druga strana pottiknuvaweto na me|usebnoto povrzuvawe na golemite so malite pretprijatija e od isklu~itelna va`nost za
jaknewe na nivnata konkurentska sposobnost.
Golemite pretprijatija, vo princip, raspolagaat so zna~ajni finansiski sredstva, pa ottamu se i finansiski sposobni za vloùvawe vo istraùvawa i razvoj na proizvodite. Mnogu ~esto proizvodstvoto na sostavni delovi od postojnite i novite prozvodi za golemite pretprijatija
stanuva neracionalno, pa nivnoto proizvodstvo se prepu{ta na pretpriema~ite vo malite pretprijatija.
Odgovorot na gore postavenoto pra{we moèbi treba da se bara,
me|u drugite, i vo slednive predlog merki koi sekako treba da se razrabo-
106
Diskusija
tat do nivo na nivno operacionalizirawe. Redosledot na nivnoto prezentirawe vo ovoj materijal ne e napraven sprema nivnoto zna~ewe.
1.
Na golemite pretprijatija treba da im se ovozmoì vrvna besplatna konsultantska podr{ka vo analizata na potrebite i
mo`nostite za soodvetno prestrukturirawe. Ovaa podr{ka,
pred sÈ treba da bide ovozmoèna na onie sistemi koi se spremni ovie procesi da gi otvorat.
2.
Obuka na pretpriema~ite i menaxerite za spravuvawe so pazarnite vlijanija vrz iskoristuvaweto na raspoloìvite kapaciteti, odnosno vodeweto na firmite, osobeno vo uslovi na
dezagregirawe na golemite pretprijatija vo pove}e mali.
3.
Soodvetni delovni potrebi na golemite pretprijatija da bidat zadovoleni od ve}e postojnite mali biznisi, ili od onie
biznisi koi }e se izdvojat kako produkt na organizaciskoto
prestrukturirawe na golemite pretprijatija. Ovde sekako
doa|aat vo vid niza prate~ki funkcii kako i onie od proizvodstvoto: delovi pozicii {to se izrabotuvaat vo kooperacija ili delovi {to se nabavuvaat, pred sÈ od nadvore{en pazar
supstitucija na uvozot.
4.
Sozdavawe na komplementarni mali biznisi kako prate~ki
servisi na golemite pretprijatija. Ovie mali biznisi moè
da bidat produkt na razni varijanti na iznajmuvawe i (vremeno) koristewe na raspoloìvite kapaciteti, osobeno onie
koi se nedovolno angaìrani.
Vo prilog na prethodnata merka odi i soznanieto za postoewe
na brojni primeri na golemi pretprijatija ~ija proizvodna
programa e od konglomeratski tip. Proizvodite i uslugite na
ovie pretprijatija se nedovolno ili marginalno povrzani vo
celinata, pa zatoa i mo`nostite istite samostojno da stopanisuvaat vo okruùvaweto na golemite sistemi.
5.
Golemite pretprijatijata treba da da bidat stimulirani vo
sozdavawe mo`nosti za brzo i efikasno re{avawe na problemite okolu regulirawe na sopstvenosta (osobeno vo vrska so
zemji{teto).
6.
Ostvaruvaweto na idejata za formirawe na nezavisni mali
biznisi od teloto na golemite firmi }e bide olesneta so naso~uvawe na odredeni kreditni linii kon golemite firmi no
isklu~ivo za ve}e navedenata namena. Mo`nosta da se pristapi
kon ovie kreditni linii }e gi ohrabri golemite pretprijati-
107
ja da podgotvat soodvetni programi za formirawe na novi mali
firmi.
Poentata na ovaa merka e dràvata da sozdade mo`nosti za namensko naso~uvawe na idnite kreditni linii vo Republika
Makedonija.
7.
Vo vaè~kiot dano~en sistem ( {to e vo sila od po~etokot na
1994 godina) ne se vgradeni posebni olesnuvawa za malite i
srednite pretprijatija. Vo taa smisla se predlaga samo malite
pretprijatija da bidat oslobodeni od danok na dobivka, {to
kako zafa}awe e relativno nisko. No, ako toa se ostvari, se
doa|a do edna mnogu pogolema mo`nost, odnosno stimulacija
da golemite pretprijatija, tokmu zaradi ve}e navedenite opravdani potrebi od adekvatno dezagregirawe na pomali delovi,
bidat zainteresirani za vakvi zafati. Pokraj ova }e se zgolemi interesot na pretpriema~ite i malite stopanstvenici da
gi naso~at svoite investicioni aktivnosti vo sferata na
proizvodstvenite i uslu`nite dejnosti, Toa prakti~no zna~i
deka se sozdavaat mo`nosti da se ostvarat poizrazeni relacii
na malite so golemite pretprijatija.
Ovaa predlog merka moè eventualno da se limitira da vaì
za odredeno vreme osloboduvaweto da vaì za prvite 5 godini, {to od svoja strana pretstavuva dovolen period vo koi se
o~ekuva maliot biznis da prerasne vo zrel biznis.
Namesto zaklu~ok
Fokusot na makedonskata ekonomija vo naredniot period treba da
pretstavuva pred se zapirawe na padot na industriskoto proizvodstvo.
Ponatamu, sprema iskaùvaweto na d-r Boris Blaèvski, {to pretpladne go dade vo vrska so obrazloènieto na negoviot raferat izgotven
za ovaa trkalezna masa, proizlrguva deka so ostvaruvawe na porast na
proizvodstvoto so prose~na stapka od 6%, moè da se o~ekuva duri vo
2015 ta godina da se ostvari nivo na industriskoto proizvodstvo od 1989
godina.
Stanuva zbor za golem period na makotrpno rabotewe na privatniot, javniot i nau~niot sektor. O~igledno e deka samo so zaedni~ko deluvawe moè kontinuirano da se sozdavaat uslovi za ostvaruvawe na ovaa
cel. Zna~aen del od sevkupnite napori treba da pretstavuva i razvojot
na pretpriemni{tvoto vo Republika Makedonija. Odredena osnova ve}e
e sozdadena, no mnogu seriozno treba da se prodolì na ovoj plan i toa
po~nuvaj}i od osnovnoto obrazovanie. Na toj na~in na dolg rok }e se
108
Diskusija
razviva pretpriemni~kata kultura koja e klu~en faktor vo ostvaruvaweto na rezultati vo pretprijatijata i procesite na nivnoto prestrukturirawe. Samo na toj na~in }e sozdavame mo`nosti za silni pretprijatija.
Irelevantno e da se zboruva za golemi i mali pretprijatija bidej}i ima
samo golemi pretpriema~i.
109
110
Diskusija
Jorgo ]uka
AD OHIS Skopje
NEMA IDNINA BEZ INVESTICII
Razvojot na OHIS moè da go podelime na dva perioda. Prviot
be{e po {eesettite godini koga po~naa da se pojavuvaat prvite po~etoci
na industrijata, bidej}i od pedesettite imavme samo kadrovsko ekipirawe
na makedonskata ekonomija so formirawe na fakultetite, a vo {eesetite godini sme svedoci na eden brz ekonomski razvoj kade {to dominiraa
golemite pretprijatija (@elezarnica so 10.000 vraboteni, OHIS so
5.000-6.000, Alkaloid, Elektrometalurgiskiot kombinat Jugohrom od Jegunovce, Teteks Tetovo i drugi). Soglasno toga{niot koncept na razvoj
be{e predvideno Makedonija da bide surovinska baza za prerabotuva~kata
industrija na drugite delovi na porane{na Jugoslavija. Se sozdavaa pretprijatija so golema energetska zavisnost i so golem broj na vraboteni.
Po sozdavaweto na osnovnata baza na eden jak ekonomski i industriski potencijal otidovme vo faza na sozdavawe na prerabotuva~ka industrija. Se predviduva{e OHIS da ne ostane samo me|ufaza tuku, so
formiraweto na rafinerijata kako surovinska baza, da se sozdade petro-hemija {to za àl ne se ostvari kaj nas tuku toj kapacitet se izgradi
vo Pan~evo. Istoto se slu~i i vo metalurgijata.
Fakt e deka vo osumdesettite godini dojde do izmena na strategijata
na prerabotki, nastana ekonomskata kriza, po~etok na raspadot na jugoslovenskiot pazar koj vo devedesettite godini definitivno go snema.
Vo site tie godini Makedonija ne uspea da najde sponzor, odnosno soz-
111
dade mo`nosti za koristewe na krediti od Svetskata banka i od zemjite
koi go so~inuvaat Pariskiot klub.
OHIS be{e eden segment na takvata politika vo Republikata. Devedesettite godini gi do~ekavme so 42,5 milioni evra krediti neotplateni kon Svetskata banka koi po~naa da se reprogramiraat. Od 1989 do
1994 godina otplativme 42,5 kiolioni evra, no ne primivme novi krediti poradi {to nemavme izvor na sve` stranski kapital. Dojde do raspad
na ekonomskiot sistem, do raspad na pazarot i stranskite banki ne davaa
krediti. Bidej}i razvoj bez rekonstrukcija nema, nie dojdovme vo faza
na stagnirawe, a vo hemijata stagniraweto zna~i pa|awe nadolu. Vo devedesettite godini pretrpevme embarga i sankcii koi posebno gi po~uvstvuvaa golemite firmi.
Vo 1992 i 1993 goduna bankite pokaàa ogromna nelikvidnost, a vo
toa vreme kamtite se dvièa od 25% do 28% na mese~no nivo. I po stabiliziraweto na kamatnata politika vo 1996 godina se stabilizira kursot
na stranskite valuti sprema denarot. Od 1996 godina imame inflacija
od 78% vo energetskiot sektor.
Vo site ovie godini taka go osiroma{ivme makedonskoto stopanstvo, golem del na akumulaciajta za reinvestirawe otide vo bankite, pla}aj}i kamati za koi i den denes se vodi bitka.
Narodnata banka be{e najgolemiot kreator na visoki kamatni stapki vo Republikata i e eden od inicijatorite na propasta na makedonskoto stopanstvo. Bankite gr~evito se borat da gi zadràt kamatnite stapki. Vo Republikata sme svedoci na mala ekonomija so mnogu monopoli.
Monopol vo energijata, monopol na OKTA i monopol na gasot. Oformen
e monopol vo bankarskiot sektor.
Na{iot mese~en obrt e 5 milioni evra. I koga OHIS se javuva za
investicioni krediti ne ni dozvoluvaat bidej}i velat sme go iskoristele limitot od 5 milioni evra od koi 2,5 milioni evra se akreditivi
(zadolùvawe koe ne e pari~no), imame dva kratkoro~ni krediti vo vrednost od eden milion evra i imame banakrski garancii za DDV i poradi
toa nemame razvoj.
Onoj koj nema akumulacija e osuden na propas. Ni ostanuva da se
zamislime i da kaème ako sakame industrija, nea ja nema bez investicii, ako sakame investicii niv gi nema vo uslovi na stapka na kamata od
14-15%. Investiciite trpat kamata od 6-7%, inveesticiite ne trpat krediti od edna godina tuku od 5-6 godina i greis period od 1-2 godini, odnosno vreme na gradewe i oto~nuvawe so rabota.
Nie imame ~etiri investicioni programi, ne se ogromni tie se vo
visina od 4-5 milioni evra od koi vremeto na vra}awe e od 6 meseci do 3
112
Diskusija
godini. No nemame kade da se javime za kredit za da vlezeme vo investicija. Kapacitetite moè da se zgolemat za 10-15%, no nemame obratni sredstva. Niv gi dadovme za pla}awe na stranskite krediti.
Denes imame krediti kako od doma{nite taka i od stranskite banki, no nemame sredstva za akumulacija.
Maloto i srednoto stopanstvo imaat poddr{ka od golemite firmi.
Nie imame stotina mali firmi koi rabotat za OHIS. Nema antagonizam me|u nas, ima antagonizam me|u golemoto stopanstvo i kreatorite na
makroekonomskata politika, zatoa {to se {to se dade e za malite i srednite pretprijatija, nikade gi nema golemite firmi.
Prv pat ~ustvuvam deka ovaa vlada se obiduva vo merkite da go stavi
toa vo ekonomskata politika, no toa zafa}a pove}e segmenti. Vreme e so
stabilizacijata da privle~eme nekoja stranska banka koja so svojot avtoritet }e gi ohrabri doma{nite banki, a nie da zajakneme pa vo nas da
imaat sigurni partneri za da imaat doverba vo nas.
113
114
Diskusija
Prof. d-r Aleksandar Petroski
Zdruènie za odr`liv razvoj-Skopje
GOLEMITE PRETPRIJATIJA-NOSITELI NA
ISTRA@UVA^KO -RAZVOJNATA DEJNOST
Vo uvodniot referat na d-r Boris Blaèvski kako i vo drugite
referati izgotveni za ovaa trkalezna masa e naglaseno deka postojnata
struktura na ekonomjata na Republika Makedonija, a vo tie ramki osobeno vo industrijata se karakterizira so tehni~ko-tehnolo{ka zastarenost
na proizvodstvenite procesi. Ova e posledica na ekonomskata isto{tenost na delovnite subjekti, a vo tie ramki osobeno na golemite firmi
{to uslovuva svrtenost kon tekovnite problemi. Poradi ova brojot na
istraùva~kite razvojni edinici beleì namaluvawe i pokraj golemiot
raste` na delovnite subjekti kako posledica na formiraweto na mali
firmi. Ova ukaùva deka golemite firmi se nositeli na tehni~ko-tehnolo{kite procesi.
So namaluvawe na brojot na istraùva~kite razvojni edinici, a
osobeno na istraùva~ite i proektite koi se neohodni za unapreduvawe
na tehnolo{kite procesi zapreno e osovremenuvaweto na proizvodstvoto i prestruktuiraweto soglasno kriteriumite i barawata na doma{niot,
a osobeno na stranskite pazari.
Brojot na zavr{enite iztraùva~ki proekti vo ekonomijata na Republika Makedonija vo tranzicioniot period beleì trend na namaluvawe.
115
Tabela 1
ZAVR[ENI ISTRA@UVA^KI PROEKTI
Vkupno
od toa:
Delovni subjekti
1998
320
1999
255
2000
335
192
114
111
Izvor:Republika Makedonija, Zavod za statistika, Nau~na i istraùva~ko- razvojna
dejnost vo Republika Makedonija , 2000, Skopje, april 2002.
Grafikon 1
ZAVR[ENI ISTRA@UVA^KI PROEKTI
200
150
100
50
0
1998
Izvor: Vidi tabela1
Delovni subjekti
1999
2000
Isto taka vkupnite tro{oci za istraùva~ka denost kaj proizvodstveniot sektor beleì trend na namaluvawe.
Tabela 2
VKUPNI TRO[OCI ZA ISTRA@UVA^KO-RAZVOJNA DEJNOST
- vo milioni denari
Vkupno
od toa:
Delovni subjekti
1998
837,6
97,5
1999
2000
721,3 1.041,5
89,9
59,5
Interesni se podatocite za tro{ocite za istraùva~ko-razvojnita dejnost spored industriskata dejnost na proizvodniot sektor. Spored
ovie podatoci se zabeleùva deka vkupnite tro{oci beleàt trend na
namaluvawe, a toa osobeno e karakteristi~no za klu~nite industriski
dejnosti.
116
Diskusija
Grafikon 2
VKUPNI TRO[OCI ZA ISTRA@UVA^KO-RAZVOJNA DEJNOST
- vo mil. denari
100
80
60
40
20
0
1998
Delovni subjekti
1999
2000
Izvor: Vidi tabela1
Tabela 3
TRO[OCI ZA ISTRA@UVAÔ-RAZVOJNATA DEJNOST
SPORED INDUSTRISKATA DEJNOST-ISIC-PROIZVODSTVEN SEKTOR
- vo milioni denari
Vkupno
Dobivawe na jaglen, nafta, rudi
Proizvodstvo na hrana i pijalaci
Proizvodstvo na tutunski proizvodi
Proizvodstvo na hemikalii i hemiski proizvodi
Proizvodstvo na elektromotori, generatori i
transformatori i drugo
Drugo
1998
143,3
8,2
41,9
39,0
12,1
1999
133,0
13,0
31,7
36,7
10,6
2000
123,0
35,6
38,1
8,3
42,1
41,0
28,1
0,1
-
13,0
Grafikon 3
TRO[OCI ZA ISTRA@UVA^KO-RAZVOJNA DEJNOST
SPORED INDUSTRISKATA DEJNOST -ISIC- PROIZVODSTVEN SEKTOR
- vo mil. denari
140
120
100
80
60
40
20
0
1998
Izvor: Vidi tabela1
Vkupno
1999
2000
117
So ekstenzivna stopanska struktura i nisko nivo na tehni~kotehnolo{kata zastapenost ne moè da se odrùva i da se zgolemuva proizvodstvoto. Ova go potvrduva stagnacijata i namaluvaweto na prozvodstvoto vo izminatiot period od tranzicijata. Poradi ova se ceni deka za
konsolidirawe i otpo~nuvawe na procesot na proizvodstveno prestruktuirawe soglasno kriteriunmmite i barawata na stranskite pazari zna~ajno mesto treba da se dade na istra~uva~ko-razvojnite edinici vo nacionalnata ekonomija. Ova sekako treba da bide naglaseno vo zaklu~nite
sogleduvawa i preporaki koi se predviduva da gi usvoime na krajot od
dene{nava raspravata.
Idniot razvoj na ekonomijata na zemjava bez somnenie treba da se
potpira vrz pogolema primena na naukata i tehni~ko-tehnolo{kite istraùvawa kako osnovni prepostavki za poefikasno stopanisuvawe i vospostavvuawe na raste~ki trendovi vo nacionalnata ekonomija. Ova }e se
ostvaruva so revitalizacija na postojnite pretprijatija, a vo tie ramki
osobeno zna~ewe imaat golemite kapaciteti vo industrijata. Vo ovaa
nasoka odredeni nasoki sekako }e dade i dena{nata rasprava na ovaa trkalezna masa. Ova ja potvrduva aktuelnosta na pra{awata za koi denes razmenuvame mislewa.
118
Diskusija
Prof. d-r Qiqana Mi{kovska - Kajevska
Zdruènie za odr`liv razvoj - Skopje
VO TRGOVIJATA NA GOLEMO I
RAZVOJOT NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA
Op{tite tendencii za promeni vo strukturata na pretprijatijata
spored nivnata golemina vo stopanstvoto na Republika Makedonija se
prisutni i vo trgovijata, a vo tie ramki i vo trgovijata na golemo. Rapidnoto zgolemuvawe na brojot na pretprijatijata, posebno e izrazeno vo
trgovijata, kade {to vo periodot na tranzicijata se formiraa ogromen
broj na mali pratprijatija i toa kako vo trgovijata na malo, taka i vo
trgovijata na golemo.1) Zgolemuvaweto na brojot na pretprijatijata sozdava uslovi za zgolemuvawe na konkurencijata na pazarot, me|utoa, dokolku toa pomine odredeni granici, vodi kon neracionalnost vo stopanisuvaweto i namesto da go zabrzuva, toa go zabavuva razvojot na stopanstvoto.
Iako uslovite za deluvawe na site stopanski subjekti na makedonskiot pazar ne bea i sÈ u{te ne se povolni za site, tie posebno negativno se
odrazuvaat vrz golemite pretprijatija. Kako rezultat na toa, moè da se
1)
Koga zboruvam za trgovskite pretprijatija na golemo, smetam deka ne e potrebno da naglasuvam, deka vsu{nost toa se pretprijatija preku koi se obavuva i nadvore{no trgovskata razmena, mnogu bitna za razvojot na sekoja
zemja, a posebno za zemjite so taka mal pazar kako {to e makedonskiot.
119
konstatira deka is~eznaa golemite pretprijatija od trgovijata na golemo, koi vo periodot pred osamostojuvaweto na Republika Makedonija
igraa mnogu bitna uloga vo odvivaweto na procesot na reprodukcijata
vo proizvodstvenite pretprijatija. Potrebno e da se spomene i toa, deka
iako postoeja pretprijatija so dolgogodi{na tradicija, so osposobeni
kadri za nadvore{no trgovsko rabotewe i so vospostaveni vrski so delovni partneri od golem broj zemji, mnogu ~esto proizvodstvenite pretprijatija koristeja uslugi i na renomirani trgovski pretprijatija {irum
cela SFRJ. Spored toa, mo`nosta za izbor na najsoodvetna trgovska organizacija preku koja proizvodstvenite pretprijatija bi gi plasirale svoite
proizvodi i bi se snabduvale so potrebnite surovini i repromaterijali
bea nesporedlivo pogolemi, {to sekako sozdava{e popovolni uslovi za
nivnoto deluvawe i razvoj.
Voop{to nemam namera da ja osporuvam ulogata na malite pretprija vo trgovijata, a posebno vo trgovijata na malo. Treba posebno da se
istakne deka tie odigraa mnogu zna~ajna uloga vo obavuvaweto na prometot i snabduvaweto na naselenieto vo mnogu nepovolni uslovi za stopanisuvawe, osobeno vo prvite godini po osamostojuvaweto na zemjava. Me|utoa, specifi~nostite na trgovijata na golemo nametnuvaat posebni barawa od stopanskite subjekti vo dejnosta, na koi barawa te{ko moè da
odgovori edno malo pretprijatie.
Imaj}i ja predvid postojnata sostojba vo trgovijata na golemo i vo
celoto stopanstvo vo Republika Makedonija, od edna, i karakteristikite
i tendenciite vo razvojot na ovaa dejnost vo razvienite zemji, od druga
strana, normalno e da se o~ekuva pod vlijanieto na konkurencijata na
pazarot, mnogu zabeleìtelno da se namaluva brojot na pretprijatijata
od trgovijata na golemo, nivno okrupnuvawe, specijalizacija i kooperacija. Vo ramkite na ovie pretprijatija osven nivnata dosega{na osnovna
dejnost, neophodno e da se obavuvaat i niza drugi aktivnosti kako {to
se: ~uvaweto, sortiraweti i oplemenuvaweto na proizvodite, nivnoto
konfekcionirawe, pakuvawe i dr. Edna od mnogu bitnite zada~i na pretprijatijata od trgovijata na golemo e i davaweto pomo{ na malite i srednite pretprijatija vo nivnoto pazarno orientirawe i izvr{uvaweto na
niza marketing{ki aktivnosti, so {to se sozdavaat preduslovi za osvojuvawe na novi pazari i zgolemuvawe na u~estvoto vo zadovoluvaweto na
potrebite na ve}e osvoenite pazari.
Sekako, deka edno golemo pretprijatie, so ogled na negovata kadrovska i tehni~ka opremenost i organiziranost ima mnogu pove}e mo`nosti
da gi obavuva prethodno navedenite aktivnosti, a {to e duri i pobitno,
da vospostavi kontakti so mnogu pogolem broj delovni partneri od golem broj zemji, so {to se sozdavaat preduslovi za mnogu posoodvetno za-
120
Diskusija
dovoluvawe na potrebite na stopanskite subjekti vo Republika Makedonija, bilo da se tie od proizvodstvenata ili od prometnata svera.
Za ulogata na golemite pretprijatija vo trgovijata na golemo }e
navedam samo eden primer. Imeno, vo Germanija vo 1990 godina od vkupniot
broj na pretprijatija vo trgovijata na golemo samo 2,3 % se golemi, no
tie ostvaruvaat 61,6% od vkupniot promet vo ovaa dejnost.1)
Menuvaweto na sostojbite vo trgovijata na golemo }e se odviva so
mnogu zabaveno tempo dokolku ovoj proces bide ostaven da se odviva samo
preku konkurentskata borba na pazarot, bez da se prezemat soodvetni
merki i od strana na dràvnite organi i institucii, kako i bankite, so
koi merki bi im se dala poddr{ka na pretprijatijata vo nivnite napori
za nivno okrupnuvawe, preku razni formi na integracija i sorabotka so
doma{ni i stranski firmi.
1)
Wolfram Gruhler: Wirtschaftsfaktor Mittelstand, Institut der Deutschen Wirtschaft,
Koeln, 1994, str. 228.
121
122
Diskusija
Mihajlo Manev
Stopanska komora na Makedonija
VZAEMNATA I KOORDINIRANA SORABOTKA
NEOPHODEN PREDUSLOV ZA RAZVOJOT NA
Temata koja e predmet na dena{nata razmena na mislewa e mo{ne
zna~ajna i aktuelna poradi {to smetam deka na organizatorite, pred sÈ
na Zdruènieto za odr`liv razvoj treba da im odademe posebno priznanie.
Ne bi sakal da se povtoruvam so prethodnite diskusii i konstatacijata za zna~eweto na golemite sistemi i nivnoto vlijanie vrz vkupniot
razvoj na ekonomijata, posebno vo Republika Makedonija kako zemja vo
tranzicija. To~no e deka za razvojot na malite i sredni pretprijatija
sekoja zemja gradi sopstvena strategija, no isto taka to~no e deka vo site
zemji preku razni pazarno postaveni institucionalni re{enija i stimulativni instrumenti vo ne pomala merka mo{ne efikasno i konkretno
se podrùva funkcioniraweto i razvojot na golemite lokalni kompanii.
Vo ovaa smisla, trgnuvaj}i od dosega{nite iskustva, a i po misleweto
na pogolem del od biznismenite vo ramkite na sogleduvawata vo nivnata
delovna asocijacija, imaj}i gi pritoa predvid sega{nite sostojbi i problemi vo pogolemite industriski kapaciteti kako rezultat na pove}egodi{nite pazarni naru{uvawa, prisustvoto na nelojalna konkurencija, visokite tro{oci za javnata potro{uva~ka, nepovolnoto krediti-
123
rawe, dotraenosta na opremata i zastarenata tehnologija, sakam da ukaàm
deka kako posledica na seto ova e niskata iskoristenost na kapacitetite i nedovolno konkurentno proizvodstvo. Svrzano so ova bi sakal da
poso~am na nekolku prioritetni merki i aktivnosti vo funkcija na poddr{kata na golemite sistemi, kako {to e toa praksa i vo razvienite
zemji so pazarna ekonomija kade {to krajna cel e da se obezbedi globalna
konkurentnost i minimalni tro{oci na proizvodstvoto.
Vo Evropskata unija a i po{iroko, pokraj pazarnoto postavena institucionalna infrastruktura, i se razbira, seopfatno utvrdena regulativa vo sverata na standardizacijata i sertifikacija za kvalitetot na
proizvodstvoto, funkcioniraat i specijalni fondovi ne samo za finansiska poddr{ka vo prestruktuiraweto na oddelni industriski granki,
tuku i za pogolemite kompanii. Vo na{i uslovi, osven zabrzuvaweto na
postprivatizacionite procesi i vklu~uvawe na soodvetni investitori,
naso~uvaweto na stranskata pomo{ vo neposrednoto proizvodstvo, priklu~uvawe na zemjata vo Pan-Evropskiot sistem na kumulacija za potekloto na proizvodite, doizgradba na pazarnite institucii soglasno pravilata i standardite na STO i Evropskata unija, pra{awata okolu tehnolo{kiot vi{ok na vraboteni i drugi merki, mo{ne zna~ajno e da se utvrdi
strategija vo koja posebno mesto treba da ima vospostavuvaweto na seopfatna, neposredna i koordinirana sorabotka me|u biznisot, odnosno nivnata delovna asocijacija i resornite ministerstva. Toa moè da dade
zna~aen pridones ne samo vo revitalizacijata na golemite sistemi, no i
vrz natamo{niot razvoj, kako sopstven taka i za razvojot na malite i
sredni pretprijaitja koi vo osnova se samo nadogradba na golemite pretprijatija ~ije zna~ewe e nesporno i neophodno i za razvojot na nacionalnata ekonomija na zemjata vo celina.
124
Diskusija
Aleksandar Atanasovski
Regionalna komora Skopje
ULOGATA I ZADAÎTE NA STOPANSKITE
KOMORI VO POVRZUVAWE NA MALITE I
SREDNI PRETPRIJATIJA (MSP) SO
Raboteweto na delovnite subjekti od sektorot na MSP denes, vo
golema merka e opredeleno od aktuelnite procesi na globalizacija na
ekonomskiot ìvot. Toj trend na sÈ pomasovna upotreba i razmena na
informacii, brzi tehnolo{ki promeni pod naplivot na tehni~ki inovacii, predizvikuva brzi sekojdnevni promeni vo aktuelniot ekonomski
ambient na rabotewe. Rezultat na ova e pojavata na poprobirlivi pazari na koi se baraat proizvodi i uslugi so povisok kvalitet i poprobirlivi potro{uva~i.
Vo takvi uslovi na rabotewe momentalnata uspe{nost vo raboteweto
ne prestavuva nikakva garancija za iden prosperiteten razvoj. Ova vaì
i za MSP, koj i pokraj odredenite poznati prednosti ( brzina na reagirawe na promenite i pomal rizik vo odnos na golemite sistemi ), se pove}e
se primorani vnimatelno da gi sledat aktuelnite ekonomski dvièwa i
soglasno niv razvivaat strategija za ponatamo{en razvoj. Podgotvenosta
da se odgovori na promenite i predizvicite na novoto informacisko
vreme se pove}e postanuva osnoven princip i kaj upravuvaweto so MSP.
Pri toa, za da moàt da odgovarat, MSP nu`no mora svojot razvoj
da go zasnovaat na marketing-koncepcija i filozofija vo raboteweto,
koja }e se temeli na:
125
1.
Pro{iruvawe na asortimanot na proizvodi i uslugi za doma{niot i stranskiot, odnosno globalno zemeno svetskiot pazar;
2.
Razvoj i sorabotka so golemite proizvodni sistemi - pretprijatija, koi vo uslovi na globalno rabotewe i procesi na neprekinati inovacii na poleto na sovremeneta tehnologija se prinudeni na sÈ pogolema specijalizacija i racionalizacija na
proizvodstvoto, prenesuvaj}i del od svojot proizvoden asortiman na sektorot na MSP;
3.
Povrzuvawe na delovnite subjekti svrzano so realizirawe na
posloèni proizvodni programi i proekti na principite na
sovremenata globalna podelba na trudot.
Realizacijata na ovie tri temelni opredelbi bara izgradba na marketing koncepcija vo raboteweto na MSP, koja se sostoi od: identifikacija na pazarot; selekcija na proizvodite i uslugite imaj}i gi vo predvid potencijalnite mo`nosti na MSP; utvrduvawe na sektorska orientacija i organizacija na marketing - funkcijata vo postojnite asocijacii
na delovnite subjekti - komorite.
Pri toa, taa koncepcija moè da se realizira samo vo ramki na
edinstven marketing koncept ( MSP i golemite pretprijatija ) vo koj
asocijaciite na biznisot - komorite imaat posebna uloga i zna~enie.
Osnovna uloga na komorite vo realizacija na ovoj koncept se aktivnosti
naso~eni kon inicirawe, povrzuvawe i koordinirawe na dvata sektori (
MSP i golemite sistemi ), so cel na unapreduvawe i razvoj na postojnite
proizvodi i uslugi i voveduvawe na novi vo dvata sektora.
Sektorite na MSP i na golemite sistemi se vo interaktivna vrska
taka pobrziot razvoj na MSP e vo golema merka opredelen od procesite
na transformacija i modernizacija vo golemite sistemi - pretprijatija,
od druga strana tie procesi ne moè da se odvivaat nezavisno od razvojot
na MSP - bidej}i samo preku razvojot na mikro, malite i sredni pretprijatija moè da se kompenzira vi{okot na rabotna sila vo golemite sistemi-pretprijatija, neiskoristenite kapaciteti, odnosno ovozmoì nivna tehnolo{ka i organizaciska transformacija. Taa transformacija moè da sozdade pazar za MSP, pri {to neminovna e adekvatna marketingkoncepcija vo nivnoto deluvawe. Pokraj ova, realniot razvoj na MSP
podrazbira razvoj na sopstveni proizvodi i uslugi od MSP.
Iskustva na razvienite zemji go pokaùvaat deka vo Japonija sektorot na MSP kooperira so pove}e od 60% od svojot kapacitet vo delot
na proizvodstvo na razni komponenti na elektronikata za potrebite na
krupnata industrija, avtomatizacijata i robotikata so ogled na faktot,
{to ostvarenoto visoko nivo na tehnolo{kiot razvoj gi istisnuva tradi-
126
Diskusija
cionalnite tehnologii bazirani na evtina rabotna sila i surovini.
Razvienata delovna sorabotka gi amortizira rizicite od voveduvawe na
nov proizvod/usluga koi vo uslovi na globalizacija se multipliciraat,
pridonesuva za zgolemuvawe na stepenot na iskoristenost na opremata i
delovniot prostor koi pri brz tehnolo{ki razvoj zabrzano se amortizira, a delovniot prostor so vreme se degradira.
Komorite kako posrednici imaat zada~i za organizirawe na redica aktivnosti naso~eni kon realizacija na razvojni proizvodi i uslugi
i unapreduvawe na postojnite proizvodi i uslugi, osvojuvawe novi inovacii, plasman na pazarot i realizacija na delovnoto povrzuvawe na golemite pretprijatija so MSP na nivo na Republika Makedonija, regionot
i po{iroko, vo uslovi na globalen svetski pazar.
Soglasno ova, komorite treba da rabotaat vo pravec na :
Obezbeduvawe na delovna logistika za ~lenkite i po{iroko (
pogotovo od redot na MSP ) za razvivawe na zaedni~ki programi, proda`ba , marketing, obuka na kadri, finansiski i drugi
uslugi;
Obezbeduvawe na koordinirana finansiska i tehni~ka podr{ka
na MSP, preku obezbeduvawe na paketi na programi . Denes,
vo sektorot na MSP postoi evidentno slaba koordinacija pome|u
finansiskata i tehni~kata pomo{. Taka, parolite i edukacija
za koristewe na nova tehnologija od strana na sektorot na MSP
nema efekt ako ne se prateni so finansiska podr{ka, kako {to
nema efekt i ponudata na finansiska pomo{ bez validni investicioni programi - stru~na i tehni~ka podr{ka. Izlez e ponuda na paketi na programi;
Razvivawe na aktivnosti koi komorite }e gi postavat vo uloga
na konsalting centri, preku koi }e se obezbeduvaat informacii, podgotvuvaat programi preku sorabotka so nau~no-istraùva~kite institucii, kvalifikuvani stru~waci i eksperti od
zemjata i stranstvo. dijagnosticirawe na problemite i ponuda
na mo`ni re{enija;
Promocija na proda`bata na proizvodi i uslugi preku organizirawe na grupi na MSP za doma{en i izvozen marketing na
paketi na proizvodi i uslugi.
127
Komorite kako inicijator, koordinator na sorabotkata
pome|u golemite proizvodni sistemi i MSP na lokalno,
regionalno i globalno nivo
1. Komorite preku edinstveniot komorski informativen sistem
i preku razvienata sorabotka so komorite od potesnoto i po{irokoto opkruùvawe na Republika Makedonija }e rabotaat
na realizacija na marketing konceptot za sorabotka, i toa na:
Utvrduvawe na proizvodi i uslugi koi imaat potencijalni mo`nosti za sorabotka-kooperacija;
Identifikacija na pazarite kade se sretnuvaat proizvodite na
golemite pretprijatija i MSP;
Selekcionirawe na proizvodi i uslugi imaj}i gi vo predvid
potencijalite na MSP.
2. Vo komorite kako osnovni formi na asocirawe kaj nas, potrebno e da se organiziraat berzi - agencii na neiskoristen deloven
prostor, ma{ini i druga oprema koi bi go organizirale prometot i informativniot sistem so posredstvo na pe~atenite, elektronskite i drugi mediumi za raspoloìvata ponuda / pobaruva~ka na deloven prostor, ma{ini i druga oprema od zemjata,
regionot i po{iroko. Uspe{nata realizacija na ovaa aktivnost
bara celosna podr{ka od delovnite banki.
Pridobivkite od formirawe na berza-agencija od ovoj tip se:
visoko nivo na vzaemna informiranost na relacija golemi proizvodni sistemi (pretprijatija) - MSP, podobra programska usoglasenost i kompatibilnost. Imeno, preku otstapuvaweto na intermedijarnoto proizvodstvo, osloboduvawe na delovi od proizvodstveniot proces koi nedovolno se koristat, otstapuvawe na mali
serii i sli~no od golemite sistemi se realizira pocvrsto povrzuvawe pome|u dvata sistema.
3. Komorite treba da razvivaat aktivnosti naso~eni kon posreduvawe pri dogovaraweto ili kooperiraweto na golemite pretprijatija so MSP grièj}i se za za{tita na interesite na ~lenkite vo pogled na uslovite od dogovorite: kvalitetot; cenata; vremeto na isporaka i sl.
4. Komorite treba da iniciraat i imaat aktivno u~estvo zaedno so
delovnite subjekti od dvata sektora (golemite i MSP) vo podgotovka na zaedni~ki proekti naso~eni kon intenzivirawe na delovnata sorabotka, i toa kon :
128
Diskusija
Zaedni~ki vloùvawa vo tehni~ko-tehnolo{kiot razvoj i upravuvawe so tehnolo{kite promeni;
Zaedni~ko finansirawe na nabavkite na surovini i repromaterijali;
Zaedni~ko proizvodstvo i plasman na proizvodi i uslugi;
Podobro iskoristuvawe na slobodnite kapaciteti-deloven pros-
tor, ma{ini i druga oprema vrz osnova na sovremenite formi
na delovno dogovarawe (fran{izing, tajm-{ering, lizing i sl.);
Koncepirawe na modeli na delovna sorabotka (golemi - MSP)
vrz osnova na zaedni~ki vloùvawa, drugi sovremeni formi na
proektni organizacii ili me|usebno kupuvawe i prodavawe na
proizvodi i uslugi.
5. Zaedno so dvata sektori treba da gi iniciraat procesite za izrabotka na zaedni~ki proekti za koristewe na postojnata tehnologija i oplemenuvawe na novite proizvodi od programite za razvoj na golemite proizvodni sistemi - pretprijatija.
129
130
Diskusija
AD OHIS Skopje
O@IVUVAWETO NA GOLEMITE FIRMIPRIORITETNA ZADAÂ NA RAZVOJOT
Sekoe pretprijatie se ra|a, se razviva i staree. Taka e i so OHIS.
Ako OHIS go zamislime preku eden grafikon otkrivame slednoto: ra|awe 1964 godina, raste` i razvitok do 1982 godina, vrvnata to~ka na
grafikonot.Toa e godina koga zavr{uvaat golemite investicioni aktivnosti vo OHIS. Narednite godini se investira vo mali zafati kako
{to se rekonstrukcii i modernizacii na postojnite kapaciteti.
Delovnata 1989 godina OHIS ja zavr{i so negativen finasiski
rezultat. 1989 godina se smeta kako prva vo sproveduvaweto na stopanskite
reformi, odnosno preminuvawe na pazarni uslovi na stopanisuvawe. Od
1990 godina sledi niskoto iskoristuvawe na proizvodstvenite kapaciteti
i opa|awe na fizi~kiot obem na proizvodstvoto.
OHIS denes po 40 godini rabotewe se nao|a vo zrelata doba ili
moèbi moè da se kaè vo starosta. So toa stanuva posloèn za upravuvawe i se nao|a pred teòk problem za restruktuirawe na pretprijatieto. Sega e od presudno zna~ewe akcijata na menaxmentot za promeni i
negovata sposobnost, da gi izvede tie promeni so koi treba da se spre~i
opa|aweto na OHIS. Za ovaa nasoka OHIS ima kadrovski preduslovi,
ima 377 vraboteni so visoko stru~no obrazovanie, 11 magistri i 2 doktori na nauki, me|utoa idninata bara izgraduvawe na novi kriteriumi,
standardi i merki , nova filozofija na ìveewe So dostrel na novite
131
znaewa se otvora prostor za upotreba na ~ove~kiot resurs vo procesot
na reprodukcijata na optimalen na~in.
Zaìvuvaweto i sozdavawe na uslovi za stabilen natamo{en raste`
na OHIS e moèn samo so privlekuvawe stranski investitor. Odrùvaweto na traen razvoj na OHIS e nevozmo`no bez zgolemuvawe na investicionata aktivnost. Vo izminatiot period od 5 godini OHIS investira{e od sopstveni sredstva 10,5 milioni evra, no toa dovede do golema
nelikvidnost. Poradi toa vlezot na stranski kapital vo OHIS mora da
se ostvaruva vo vid na zaedni~ki vloùvawa ili dokapitalizacija. Najo~igleden efekt od vleguvaweto na stranski kapital bi bil ~isto finansiski i ekonomski. No, zna~aen efekt e {to vleguvaweto na stranskiot
kapital moè da ozna~uva najefikasna forma na transfer na tehnologija.
Prisustvoto na stranska firma vo OHIS }e ja zgolemi konkurencijata
na pazarot, }e gi zgolemi standardite za dobra performansa vo raboteweto i vlez na novi sovremeni informacioni sistemi i bazi na podatoci,
Taka razvojot na OHIS bi se ostvaruval so proizvodstvena i teholo{ka
modernizacija na postojnite kapaciteti i {ireweto na proizvodnite
kapaciteti i prisposobuvaweto kon pazarnite uslovi.
Toa bara moderen menaxment so golema razvojna energija i mobilizacija na razvojnite resursi na izbranite prioriteti, kako i tehnolo{kata strategija {to se odnesuva na eksploatacijata, razvojot i odrùvaweto na vkupnata suma na znaewa i sposobnosti.
Toa bitno e deka bara osobeno i poddr{ka na dràvata. Prioritetno
e formiraweto na nacionalen tehnolo{ki fond i osnovaweto na fond
za investicii preku koi bi se poddrùvale programite za nabavka na
napredni tehnologii, kupuvawe na patantni i licencni informacii,
razvojni istraùvawa, izrabotka ili pribavuvawe na softverski programi, know- haw i sli~no. Zna~i, razvojot na sistemot da se zasnova na
reforma na makroekonomskata politika, institucionalna transformacija i instrumentalna inovacija, kako i vo brzinata na strukturni reformi, rekonstrukcija na bankite, fiskalnata reforma, reforma na socijalnite fondovi i drugo.
Op{to e poznato deka golemite kompanii vo razvienite zemji imaat zna~ajno vlijanie vrz razvojot. Svrzano so ova, za razvojot na Republika
Makedonija od osobeno zna~ewe e da se sozdavaat uslovi za sanirawe i
zajaknuvawe na golemite pretprijatija ~ii {to problemi moàt da se
re{avaat. Oìvuvaweto na golemite sistemi treba da pretstavuva glaven
nositel na stopanskiot raste` i razvoj na Republika Makedonija. Pri
ova pokraj naporite na golemite firmi preku organizacionen menaxment i negovata podgotvenost da gi izvede promenite, od posebno zna~ewe
e poddr{kata na dràvata.
132
Diskusija
Daniela Miteva
GTZ-Agropromocija Skopje
SOSTOJBA I PROBLEMI NA KRUPNITE
ZEMJODELSKI PRETPRIJATIJA VO
MAKEDONIJA
I.
Voved
Posle 12 godini od osamostojuvaweto Makedonija sÈ u{te se soo~uva
so mnogu problemi pri gradeweto na sopstvena strategija za razvoj na
pazarno orientirano stopanstvo.
Za obnova na stopanstvoto potrebni se zna~aen obem na sredstva.
Vo mart 2002 od strana na EU i drugi internacionalni institucii za
finansii dodeleni i se na Makedonija 130 milioni USD pomo{ za obnova i razvoj. Voveduvaweto na evroto ima{e pozitivno vlijanie na deviznite rezervi na dràvata. Evropskata investiciona banka poddrùva
sproveduvawe na proekti kaj malite i srednite pretprijatija so okolu
20 milioni USD .
Od stranskite direktni investitori vo Makedonija najzna~ajno
mesto zazemaat Grcija, [vajcarija, Avstrija i Germanija.
I pokraj toa razvojot vo stopanstvoto sÈ u{te se odviva mnogu bavno.
Bruto doma{niot proizvod vo 1999 godina e zgoleme za 4,3 %, vo 2000 za
4,6 %, a 2001 be{e negativen - 4,5 %.
133
Zemjodelstvoto vo Makedonija kako del od vkupnoto stopanstvo ja
nema istata uloga {to ja ima{e vo 60te i 70te godini. U~estvoto na zemjodelstvoto vo bruto nacionalniot proizvod vo 2001 iznesuva{e samo
11,8%, dodeka udelot na industrijata se iska~i na 20,6 %.
Privatnite mali zemjodelski stopanstva i golemite pretprijatija
na preminot kon gradewe na strategija za pazarno orientirano stopanstvo te{ko se zacvrstuvaat poradi nestabilnosta na starite jugoslovenski pazari. Pred 12 godini mnogu zemjodelski proizvodi slobodno se vnesuvaa vo sosednite jugoslovenski republiki. Izvozot na makedonskite
proizvodi vo drugite biv{i jugoslovenski republiki posle nezavisnosta skoro e prepoloven. Kako i drugite biv{i jugoslovenski dràvi, taka
i Makedonija ima negativno saldo na nadvore{na trgovija.
Poradi namaluvaweto na koli~inite na izvoz vo godinite so pogolemi prinosi doa|a do hiperprodukcija na nekoi proizvodi. Proizvodite
na ovaa hiperprodukcija ne doa|aat na pazar, tuku ostanuvaat na niva.
Tabela 1
SOSTOJBA NA IZVOZ I UVOZ VO MAKEDONIJA
- vo milioni dolari
Nadvore{na trgovija vkupno
Izvoz
Uvoz
Saldo
Zemjodelski proizvodi
Izvoz
Uvoz
Saldo
1999
2000
2001
1.186
1.773
-587
1.319
2.085
-766
1.155
1.688
-533
350
330
20
438
410
28
187
212
-25
Izvori: Economic Comission for Europe, FAOSTAT, State Statistical Office Macedonia,
Statistisches Bundesamt
Grafikon 1
SOSTOJBA NA IZVOZ I UVOZ VO MAKEDONIJA
Nadvore{na trgovija - vkupno
Zemjodelski proizvodi
- vo mil. dolari
- vo mil. dolari
2500
450
400
2000
350
300
1500
250
200
1000
150
100
500
Uvoz
0
1999
2000
134
Izvoz
2001
50
Uvoz
0
1999
2000
Izvoz
2001
Diskusija
Od tabela 1 moè da se vidi deka uvozot na agrarni proizvodi vo
Makedonija vo 2001 godina e pogolem od izvozot za 25,5 milioni USD .
Makedonija ima okolu 1,28 milioni hektari zemjodelsko zemji{te
od koe skoro polovinata, okolu 560.000 ha e obrabotlivo, a 690.000 ha se
livadi i pasi{ta.
Privatniot sektor dominira vo zemjodelstvoto vo Makedonija. Toj
ima u~estvo so 82% od povr{inata pod zemjodelsko zemji{te i 99% od
vkupniot broj na pretprijatija. Golema koli~ina od proizvedenite proizvodi vo malite pretprijatija se koristat od samite proizvoditeli za
zadovoluvawe na sopstvenite potrebi ili direktno se prodavaat, taka
{to ovie brojki voop{to ne se zabeleùvaat i ne se evidentiraat vo
oficijalnata statistika. Samo okolu polovina od site pazarni proizvodi doa|aat od privatniot sektor. Toa zna~i deka maliot broj na golemi zdruènija i dràvni zemjodelski pretprijatija imaat zna~ajna uloga,
bidej}i proizveduvaat okolu 50% od proizvodite na pazarot.
Procesot na privatizacija do sega uspe{no se odviva vo najgolem
del od malite pretprijatija. Osobeno e vaèn procesot na privatizacijata na golemite dràvni pretprijatija.
Vo procesot na transformacija najgolem del od golemite agrokombinati privatizirani se po prethodno razdeluvawe na pomali delovi.
Spored izve{tajot za tekot na privatizacijata do dekemvri 2001 godina
od Agencijata na Republika Makedonija za privatizacija celosno se privatizirani 425 pretpprijatija so vkupen broj na vraboteni od 20.307, a 20
pretprijatija so vkupen broj na vraboteni od 1.307 se vo proces na privatizacija.
Vo ramkite na makedonsko-germanskiot proekt na germansko
tehni~ka sorabotka, GTZ - Modernizacija na makedonskiot zemjodelski-prehranben sektor i negovo pribliùvawe kon EU vo tek e i proektot Analiza na zemjodelskite pretprijatija vo Makedonija.
Teì{teto na ovie analizi na raboteweto na zemjodelskite pretprijatija leì vo analizata na tehni~kata efikasnost i efikasnosta na
primenata na faktorite na proizvodstvoto, odnosno pretstavuvawe na
sega{nata situacija na pretprijatijata so pomo{ na ekonomskiot pokazatel pridones na pokrivawe (marà).
Cel na proektot e sogleduvawe na problemite i te{kotiite so koi
se soo~uvaat zemjodelskite pretprijatija i sogleduvawe na perspektivite za razvoj. So napravenite analizi }e se napravi obid da se dade odgovor na slednive pra{awa:
Koi razvojni mo`nosti gi ima pretprijatieto?
135
Koi i kakvi podobruvawa se mo`ni vo organizacijata na pretprijatijata bez investicii vo osnovni sredstva, odnosno ocenka
na primena na merki i aktivnosti so mali ili bez investicii?
Ocenka na ekonomi~nost na sproveduvawe na dadena investicija. Dali voop{to investicijata treba da se sproveduva i realizira?
Na makro plan zna~eweto na ovie analizi e mnogu golema, bidej}i
so utvrduvawe na tro{ocite za proizvodstvo na daden proizvod, a planirano e da bidat opfateni {to e mo`no pogolem broj na proizvodi se
ovozmoùva komparacija na cena na ~inewe na najva`nite proizvodi na
zemjodelskoto proizvodstvo vo Makedonija.
Celta e vo idnina poddrùvawe i pottiknuvawe na proizvodstvoto
na proizvodi koi }e bidat konkurentni vo Regionalniot i Evropskiot
pazar.
II. Problemi so koi se soo~uvaat golemite zemjodelski
pretprijatija
Nedovr{en proces na privatizacija
Negativni posledici od nedovr{enata privatizacija na agrokombinatite se nedovolno efikasen anga`man na poverenikot na dràvniot
kapital vo niv, a se odrazuva na raboteweto, odnosno ekonomi~nosta i
rentabilnosta na raboteweto na pretprijatieto. Vo takvi situacii namesto zgolemuvawe na vrednostite ima i procesi na obezvrednuvawe na
imotot.
Problemi vo menaxmentot na pretprijatijata
Nesoodvetniot raboten efekt na menaxerskiot tim, a osobeno nedovolniot raboten anga`man, nagraduvawe i motiviranost na rabotnicite imaat za posledica ostvaruvawe na nedovolno proizvodstvo i kvalitet po edinica povr{ina odnosno po grlo, nepotrebni tro{oci, zagubi
vo proizvodstvoto i sl.
Problem so pregolemo sitnewe na golemite zemjodelski pretprijatija
Dosega{nite analizi jasno ja pokaàa i potenciraa ekonomskata
opravdanost od raboteweto na golemi agrokombinati, bidej}i samo kaj
golemi zemjodelski kompleksi e mo`no da se organizira upotreba na
sovremena tehnika i tehnologija i dobivawe na konkurentno proizvodstvo.
Dopolnitelni tro{oci kako rezultat na upotrebata na stari
ma{ini i mehanizacija
136
Diskusija
Starata tehnika e slaba to~ka na golem broj od pretprijatija. Problemot e {to ma{inite ve}e dolgo vreme se otpi{ani, no nema finansiski sredstva na raspolagawe za obnova na tehnikata. Starata tehnika vodi
kon visoki tro{oci na proizvodstvoto. Starite ma{ini go ote`nuvaat
proizvodstvoto so dopolnitelni tro{oci za popravki, rezervni delovi,
golema potro{uva~ka na dizel i motorno maslo. Ponatamu sleduvaat te{kotii vo optimalnata obrabotka na po~vata, prinosite se namaluvaat, a
visokite ma{inski tro{oci go poskapuvaat zemjodelskoto proizvodstvo.
Nedostig na obrtni sredstva
Od druga strana pak vo okolnosti na nedostig na obrtni sredstva
tro{ocite za semenski materijal se mnogu visoki. Cenata za kilogram
semenski materijal e visoka, no i koli~inite po edinica povr{ina se
mnogu povisoki od predvidenata optimalna koli~ina na semenski materijal po edinica povr{ina. Problemot leì vo lo{ata podgotovka na po~vata odnosno starite sealki pri {to zagubite na seme se dosta golemi.
Vo pogolem broj od golemite zemjodelski pretprijatija vo Makedonija
poradi nedostig na finansiski sredstva ne se upotrebuvaat optimalni
koli~ini na |ubriva i sredstva za za{tita ili, pak, ne se po~ituvaat
optimalnite rokovi na |ubrewe, odnosno prskawe. Izdatocite za |ubriva i sredstva za za{tita osobeno vo oblasta na poljodelskoto proizvodstvo se mnogu niski, a sevo ova vodi kon namaluvawe na prinosite.
Grafikon 2
UÊSTVO NA VARIJABILNI TRO[OCI VO VKUPNA VREDNOST
NA PROIZVODSTVO KAJ PÊNICA
- vo Evra
1.200
1.000
800
Vrednost na proizvodstvoto
600
Varij. ma{inski tro{oci
400
Seme
200
\ubrivo
0
Pretpri- PretpriPretprijatie1
jatie2
jatie3
(Make- (Makedo(Germadonija)
nija)
nija)
Izvor: Kancelarija na GTZ - Agropromociaja
137
Vo grafikon 2 se vr{i sporedba na tri pretprijatija vo odnos na
udelot na varijabilnite tro{oci (seme, |ubrivo, varijabilni ma{iniski
tro{oci) vo vkupnata vrednost na proizvodstvoto na p~enica.
Pretprijatie 1 i pretprijatie 2 se postoe~ki pretprijatija vo Makedonija koi po metod na slu~aen izbor se zemeni kako predmet na analiza,
a pretprijatie 3 pretstavuva edno prose~no pretprijatie vo Bavarija
koe e zemeno kako reprezentativno za dadeniot region.
Jasno se uo~uva deka vrednosta na proizvodstvoto vo pretprijatie 1
i 2 e mnogu pomala vo odnos na pretprijatie 3, bidej}i prinosite na
p~enica po hektar se mnogu poniski i iznesuvaat 2,9 t/ha vo pretprijatie
1 i 1,9 t/ha vo pretprijatie 2 vo odnos na pretprijatie 3 kade prinosot
iznesuva 5,5 t/ha. Od druga strana, pak, udelot na spomnatite varijabilni
tro{oci vo vkupnata vrednost na proizvodstvoto vo pretprijatie 1 i 2 e
mnogu pogolema vo odnos na pretprijatie 3.
Analizite pokaàa deka so upotreba na optimalna koli~ina na
|ubriva i sredstva za za{tita, kako i pridrùvaweto kon optimalniot
vremenski period na upotreba na |ubrivata i sredstvata za za{tita prinosite na p~enica vo gorenavedenite dve pretprijatija vo Makedonija
moàt da se zgolemat od 20- 30 %.
Poradi nedostig na obrtni sredstva vo analiziranite dve pretprijatija golemi povr{ini se ostavaat pod ugar. Na ovie povr{ini se vr{i
obrabotka na po~vata, odnosno orawe 2-3 pati {to, pak, dopolnitelno
gi preopteretuva pretprijatijata so dopolnitelni tro{oci. Taka na primer vo pretprijatie 2 tro{ocite koi nastanuvaat za obrabotka na 1 ha
iznesuvaat nekade okolu 182 evra/ha. Ako se zeme vo predvid deka vo pretprijatieto sekoja godina se ostavaat vo prosek 1400 ha pod ugar, toa zna~i
deka pretprijatieto sekoja godina ima tro{oci okolu 254.800 evra, dopolnitelni sredstva koi i taka nedostasuvaat za normalen tek na proizvodniot proces.
Tabela 2
PRODUKTIVNO-TEHNI^KI POKAZATELI ZA PROIZVODSTVO
NA DOMATI I KRASTAVICI VO ORAN@ERII
Produktivnotehni~ki pokazateli
Edinica
Prinos; kg/ha
Cena; Evra/kg
Mazut; Evra/l
Mazut upotreba vo litri
Mazut tro{oci vo Evra
Potreba na rabotni ~asovi po ha
Vkupni tro{oci za rabota
Potreba od osnovni stredstva
138
Domati
Makedonija
ha
80.000
0,35
0,18
10.333
1.860
4.480
2.456
493.334
Domati
Germanija
ha
140.000
0,8
0,26
57.190
14.620
4.770
35.775
600.000
Krastavici Krastavici
Makedonija Germanija
ha
ha
66.667
214.200
0,29
0,39
0,18
0,26
25.076
6.520
2.940
3.450
1.602
25.875
493.334
600.000
Diskusija
Grafikon 3
PROIZVODSTVO NA DOMATI I KRASTAVICI
VO MAKEDONIJA I GERMANIJA
- kg/ha
250.000
200.000
150.000
100.000
50.000
Germanija
0
Makedonija
Domati
Krastavici
Vo oranèriskoto proizvodstvo nenavremenata ili nedovolnata
nabavka na mazut go pomestuva vremeto na proizvodstvoto na rano- gradinarski proizvodi, so {to so re~isi ist obem na tro{oci se ostvaruva
mnogu pomala dobivka zaradi padot na cenite.
Vo tabela 2 napravena e edna sporedbena analiza za proizvodstvo
na domati i krastavici vo oranèrii pome|u edno konkretno slu~ajno
odbrano pretprijatije vo Makedonija i edno reprezentativno prose~no
vo Bavarija. I pokraj razlikite {to postojat pome|u ovie dve pretprijatija vo odnos na prirodnite uslovi i vo odnos na dolìnata na traeweto na periodot na berba koj vo Germanija e podolg, sepak moè da zaklu~ime deka prinosite za na{i uslovi se relativno niski. Sepak odlu~uva~ki faktor predstavuva mazutot negovata navremena upotreba i visinata na cenata na mazutot. Od ova, pak, proizleguva kolku porano t.e
podocna }e se dojde na pazarot i kolkava prose~na cena }e se ostvari.
Problemi vo oblasta na sto~arskoto proizvodstvo
Od analizite sprovedeni vo oblasta na sto~arstvoto vo Makedonija utvrdeni se pove}e problemi.
Govedarstvo
Zelenata hrana za ishrana na dobitokot e so lo{ kvalitet poradi
toa {to koseweto ne e izvr{eno vo optimalen vremenski period.
Pri konzervirawe na hrana (sila`na p~enka) nastanuvaat golemi
zagubi. Uslovi za dobivawe na kvalitetna silaà se: brzo polnewe na
silo jamite i cvrsto nagme~uvawe na zelenata hrana. I pokraj ovie preduslovi vo pretprijatieto koe e predmet na analiza polneweto na silo
139
jamite trae okolu 3 nedeli {to predstavuva mnogu dolg vremenski period. Pokrivaweto na sto~nata hrana vo silo jamite ~esto e povrzano so
te{kotii. Poradi lo{oto pokrivawe zagubite na suva materija kaj
sila`nata p~enka se zgolemuvaat i dostignuvaat 30% zagubi na suva materija.
Iako vo ishranata na kravite se upotrebuva dovolna koli~ina na
koncentrat, sepak vo ishranata ima nedostatok od proteini. Dnevnata
potreba od hranlivi i mineralni materii kaj kravite ne e zadovolena.
Uslovite vo {talite za odgleduvawe na teliwata se lo{i, so lo{a
ventilacija vo letniot period i nedovolno zagrevawe vo periodot na
zimata. Ova pridonesuva za golem procent na zagubi na teliwa.
Vo proizvodstvoto na sto~na hrana t.e sila`na p~enka zagubite na
suva materija }e se namalat od 30% na 15% preku podobruvawe na
pokrivawe na silo jamite.
Poznato e deka prisustvoto na kislorodot kaj konzerviranata hrana e nepoèlna. Prakti~no }e se odvoi vozduhot od siliranata hrana
ako gorniot sloj dobro se ispresuva i pokrie, taka {to }e nema kontakt
so vozduhot.Treba da se vr{i pokrivawe na gorniot sloj na sto~na hrana
vo slu~aj na pove}e prekini pri polneweto na silo jamite i na kraj so
zavr{vaweto na polneweto. Za pokrivawe se prilagodeni plasti~ni
folii, a vrz niv se stavaat vre}i~ki napolneti so pesok.
Analizite pokaàa deka e ovozmoèno zgolemuvawe na proizvodstvoto na mleko kaj kravite za 10- 15 % ako se izvr{i podobruvawe na
strukturata na krmnata hrana, bidej}i nedostasuvaat proteini vo ishranata, preku vnesuvawe na soja vo krmnata smeska i dopolnitelno u{te se
dodava mineralna hrana za ishrana na goveda.
Osven toa vo {talata za teliwata mo`no e bez nekoja pogolema investicija da se podobi klimata preku podobra ventilacija vo leto i greewe vo zima. Zagubite na teliwa se namaluvaat od 8% na 4%.
Tabela 3
PRODUKTIVNO-TEHI^KI POKAZATELI
ZA PROIZVODSTVO NA MLEKO
Proizvodstvo na mleko po krava (vo litri)
Period na remont na stado
Zagubi na teliwa vo %
Koncentrat da`ba; t/grlo
Koncentrat tro{oci; Evra/grlo
Zelena masa t/ha:
- Sila`na p~enka
- Lucerka
140
Makedonija
4000
425
8%
1,9
475
Germanija
6000
385
4%
1,6
276
18,4
31,5
45
50
Diskusija
Grafikon 4
PROIZVODSTVO NA MLEKO PO KRAVA VO 2002 GODINA
6.000
5.000
4.000
3.000
2.000
1.000
Proizvodstvo na
mleko po krava
(litri)
0
Makedonija
Germanija
Vo tabela 3 napravena e edna sporebena analiza na dadeni produktivno-tehni~ki pokazateli pome|u analiziranata kravarska farma vo
Makedonija (edna od podobrite vo Makedonija) i edna prose~na kravarska farma vo Germanija.
Va`no e isto taka da se naglasi deka poradi nekvalitetnata ishrana na dobitokot vo pogolemiot broj na kravarski farmi vo Makedonija
periodot na remont na stado se zgolemuva i iznesuva 425 dena, {to pak
pridonesuva za namaluvawe na brojot na novorodeni teliwa po krava
godi{no.
Ov~arstvo
Sli~ni problemi se javuvaat i vo ov~arstvoto.
Mnogu malo u~estvo na krmna smeska vo ishranata.Toa vodi kon mal
broj na rodeni jagniwa. Od druga strana pak zagubite na jagniwa iznesuvaat 15 %
So zgolemuvawe na koli~inata za ishrana, se zgolemuva ne samo
koli~inata na proizvedenoto mleko, tuku se zgolemuva i brojot na novorodeni jagniwa.
141
Tabela 4
PRODUKTIVNO-TEHNI^KI POKAZATELI
VO OVÂRSTVOTO
Broj na rodeni jagniwa
Zagubi na jagniwa vo %
Proizvodstvo na mleko litri / ovca
Cena na sirewe/kg vo Evra
Tro{oci za rabota/ovca vo Evra
Potreba od osnovni sredstva/ovca vo Evra
Makedonija
necelosno
privatizirano
1,0
15,0
60,0
4,0
18,6
74,0
Makedonija
individualen
proizvoditel
1,7
5,0
74,0
3,3
17,2
30,0
Grafikon 5
PROIZVODSTVO NA MLEKO VO MEKEDONIJA LITRI/OVCA
80
70
60
50
40
30
20
10
0
necelosno
privatizirano individualen
proizvoditel
Proizvodstvo na
mleko litri/ovca
Vo tabela 4 napravena e edna sporedbena analiza pome|u ov~arstvoto
kako granka vo edno golemo zemjodelsko necelosno privatizirano pretprijatie i ov~arstvoto kaj eden individualen zemjodelski proizvoditel. Jasno se gledaat rezultatite od motiviranosta vo raboteweto pri
{to individualniot zemjodelski proizvoditel ostvaruva mnogu pogolemi prinosi za razlika od golemoto zemjodelsko pretprijatie, kade edna
od pri~inata za nerentabilno rabotewe predstavuva i nemotiviranosta
na rabotnicite.
Nepovolni kreditni uslovi i programi
Eden golem problem i negativnost predstavuva nemo`nosta na
agrokombinatite da koristat krediti za nabavka na sovremena mehaniza-
142
Diskusija
cija, bidej}i zemji{teto so koe raspolagaat ne moè da posluì pred
bankite kako garancija za odobruvawe na krediti.
III. Predlog merki za razvoj na golemite
zemjodelski pretprijatija
1. êkor: Primena na merki i aktivnosti koi{to se mo`ni bez pogolemi investicii (na princip optimalizirawe na sega{na situacija). Ova
osobeno se odnesuva na slednive merki:
Analiza na mo`nosti za namaluvawe na osnovnata obrabotka na
po~vata;
Namaluvawe na povr{ini pod ugar;
Upotreba na optimalni koli~ini na |ubriva i sredstva za
za{tita i po~ituvawe na optimalnite rokovi;
\ubrewe spored koli~ina na potro{uva~ka na hranlivi materii kaj dadena kultura;
Podobruvawe na kvalitetot na zelena hrana so optimalen period na kosidba;
Namaluvawe na zagubi pri konzervirawe na hrana (silaà);
Podobruvawe na strukturata na krmna smeska vo ishranata na
dobitokot;
Podobruvawe na uslovite za odgleduvawe na teliwa;
Podobruvawe na higienata pri molzewe i navremena zamena na
potro{ni delovi kaj tehnika za molzewe.
2. êkor: Voveduvawe na sistem na pla}awe na rabotnicite spored
ostvarenite rezultati.
IV. Potrebni dràvni merki za poddr{ka na agrosektorot
Vo ramkite na ovie merki osobneo se zan~ajni:
Privatizacijata potrebno e {to e mo`no pobrzo da bide zavr{ena pri toa najmalata edinica na privatizacijata da bide edna
granka (pr. govedarstvo i proizvodstvo na sto~na hrana ostanuvaat vo edna celina);
Potrebni se i soodvetni dràvni merki za podr{ka na agrosektorot vo pogled na poddr{ka na zemjodelskite pretprijatija
i snabduvawe so soodvetna tehnika;
143
analiza na agrokreditni programi vo odnos na problematikata
sigurnost na kreditirawe i vo odnos na problematikata na
tro{oci na kreditirawe (povolni kreditni stapki) i vreme na
otplata na krediti;
Osnovawe i podgotovka na sovetodavni slu`bi ( dràvni ili privatni) kako i sproveduvawe na merki za kvalifikacija na stru~ni lica
i menaxeri.
144
Diskusija
Ministerstvo za ekonomija
ANTAGONIZAM NA MALITE I GOLEMITE
PRETPRIJATIJA DA ILI NE?
Sledbenicite i pobornicite na planskoto stopanisuvawe, zaslepeni
od ideite deka ulogata na golemite sistemi/pretprijatija vo uslovi na
plansko dirigirana ekonomija e ednakva so onaa vo uslovi na otvoreno
pazarno stopanisuvawe, ja razvivaat tezata deka sektorot na maloto stopanstvo e pre~ka za odrùvawe i opstanok na golemite i vo najgolem del,
neprofitabilni pretprijatija/zagubari, vo uslovi na vladewe na pazarni zakonitosti. Otstranuvaweto na ovaa zabluda, vo najgolem del kaj stopanstvenicite, treba da se vr{i preku objektivno sogleduvawe i analiza na sostojbite i karakteristikite na razli~nite op{testveno-ekonomski i politi~ki sistemi.
Dene{nite golemi i transnacionalni pretprijatija/kompanii minuvaat razli~ni fazi vo svojot razvoj, odnosno se razvivaat i se {irat
soglasno potrebite na pazarot na nacionalno i me|unarodno nivo.
Od druga strana, golemite pretprijatija/giganti nastanati so odluki na vladite vo porane{nite socijalisti~ki zemji, vo promeneti uslovi na stopanisuvawe i pri vladeewe na pazarnite zakonitosti, ne zemaj}i gi vo vid i drugite izmeneti uslovi na globalen plan vo svetot,
(globalizacija, liberalizacija na trgovijata itn.), se sudiraat so seriozni
problemi. Problemite proizleguvaat od pove}e aspekti na noviot ekonomski sistem (sopstvenosta, bavna privatizacija i prestruktuirawe, iznao|awe na pazari itn.), pri {to e bitno da se nosat pravovremeni i
brzi odluki vo konstelacija so primena na novi i sovremeni metodi na
145
delovno rabotewe. Pri toa e osobeno bitno za opstanokot na golemite
sistemi/pretprijatija iznao|awe na novi partneri i novi pazari, za svoite
proizvodi {to treba da gi zadovoluvaat svetskite standardi za kvalitet,
a pri toa da bidat eftini odnosno konkurentni na svetskiot pazar.
Toa se golemi barawa od pazarot, koi golem del od pretprijatijata
ne se vo mo`nost da gi zadovolat, poradi svoite vnatre{ni nere{eni
pra{awa i problemi i poradi novite uslovi za stopanisuvawe-novoto
opkruùvawe.
Vo takvi okolnosti, menaxmentot na oddelni golemi pretprijatija
vinata za slabite rezultati vo raboteweto ja naso~uva kon vladinata
politka na poddr{ka na maloto stopanstvo i pretpriemni{tvoto, {to e
neargumentirano i bez seriozni analizi i dokazi.
Razvojot i poddr{kata na pretpriemni{tvoto i maloto stopanstvo
vo industriskite politiki na visoko razvienite zemji ima prioritet,
tokmu poradi ekonomskite funkcii koi gi imaat malite stopanski subjekti: tie sozdavaat brzo novi rabotni mesta, koi se daleku poeftini vo
odnos na cenata na rabotnoto mesto vo golemite pretprijatija, tie rabotat i gi zadovoluvaat potrebite, pred sÈ na lokalniot pazar, no glavno,
rabotat za golemite pretprijatija, rabotat so doma{ni surovini i taka
obezbeduvaat supstitucija na uvozot so doma{ni proizvodi itn. Tie se
fleksibilni na potrebite na pazarot, pa ottamu stanuvaat relativno
lesno i brzo konkurentno sposobni.
Pretpriemni{tvoto kako filozofija na stopanisuvawe vo pazarni uslovi, obezbeduva razvoj na privatni idei i inicijativi vo sekoja
nacionalna ekonomija, za {to e predmet na vladina poddr{ka vo site
sferi na delovno rabotewe. Malite i novi stopanski subjekti vnesuvaat
niza promeni vo svoeto rabotewe i zatoa se efikasni i i se sprotivstavuvaat na konkurencijata so kvalitet i povolni ceni. Tie karakteristiki
im obezbeduvaat prioritetno mesto vo razvojnata ekonomska politika i
praksa, {to ne gi isklu~uva karakteristikite i ulogata {to ja imaat
golemite sistemi/pretprijatija vo nacionalnata i svetska ekonomija.
Ottamu, nepostoi antagonizam me|u malite i golemite pretprijatija
vo nacionalni i svetski ramki, tuku postoi sorabotka, strate{ki partnerstva i dogovorni odnosi na sorabotka.Ona {to vo najgolem slu~aj
nemaat interes da go rabotat golemite, za niv toa go pravat malite pretprijatija, preku razni vidovi na sorabotki na kratok i dolg rok.
Kako {to vo prirodata postojat slonovi i mravki i razni vidovi
na ìvotinski i rastitelen svet, taka i vo ekonomijata postojat razni
vidovi na stopanski subjekti, prifa}aj}i ja ekonomijata na obem. Sprema toa, antagonizam ne postoi me|u malite i golemite, tuku so pozitiven
pristap i doverba treba da se pristapuva kon sorabotka i dogovor.
146
Diskusija
Vladimir Blaèvski
Izdava~ka ku}a Vlabor - Skopje
GOLEMITE FIRMI I IZVOZOT
Vo obrazloènijata koi vo pretpladnevnata rabota bea prezentirani, a i vo oddelni diskusii e naglaseno deka golemite firmi se nositeli na izvozot. Vo vrska so ova pra{awe sakam da elboriram ne{to pove}e.
Izvozot za site zemji, a osobeno za zemjite kako {to e Republika
Makedonija, e najzna~aen faktor za razvojot. Poradi toa site zemji posvetuvaat posebno vnimanie i sozdavaat uslovi za zgolemuvawe na izvozot.
Za àl vo Republika Makedonija izvozot gledano vo dolarski iznosi stagnira, a ako se zeme vo predvid porastot na cenite na svetskiot
pazar toj realno se namaluva.
Namaluvaweto na izvozot e posledica na bavnoto konsolidirawe i
proizvodstveno prestruktuirawe na golemite pretprijatija. Inaku kako
moè da se objasni zgolemeniot broj na mali privatni firmi i prisutnite trendovi na namaluvawe na izvozot.
Vo eden od referatite e naglaseno deka BDP vo 2002 godina e za
okolu 20% pomal vo odnos na 1989 godina. Vo vakvi relacii se dviì i
izvozot na stoki.
Nasprotiv kaj izvozot kaj uvozot imame rapideno zgolemuvawe {to
uslovuva golem deficit koj ne moè da se finansira i toj go limitira
razvojot gledano na podol rok.
147
Tabela 1
Godina
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
OSTVAREN IZVOZ I UVOZ
Izvoz
1.113
1.096
1.199
1.055
1.086
1.204
1.148
1.237
1.331
1.192
1.323
1.155
1.112
- vo mil. dolari
Uvoz
1.531
1.274
1.206
1.199
1.484
1.719
1.627
1.779
1.915
1.776
2.094
1.688
1.962
Deficit
-418
-178
-7
-144
-398
-515
-479
-542
-604
-604
-771
-533
-850
Izvor:Dokumnetacija na Dràvniot zavod za statistika
Grafikon 1
Izvor: Vidi tabela1
Deficitot vo nadvore{no-trgovskata razmena na Republika Makedonija od 1993 godina beleì tendencija na postojan porast. Pri ova, se
zabeleùva deka deficitot najgolem obem dostignuva vo 2002 godina.
148
Diskusija
Grafikon 2
NADVORE[NO-TRGOVSKA RAZMENA VO 2002 GODINA
- vo mil. dolari
2.000
1.800
1.600
1.400
1.200
1.000
800
600
400
200
0
Izvoz
Uvoz
Deficit
Izvor: Vidi tabela1
Od tabelata 1 se gleda deka izvozot vrednosno gledano vo izminatiot period od tranzicijata stagnira. Pri ova ako se ima vo predvid
deka cenite vo razvienite zemji, gledano vo celina, vo ovoj period se
dviàt od 3% do 5% toga{ se zabeleùva deka stanuva zbor za negativen
trend na izvozot.
Ako gi pogledame desette proizvodi koi se nositeli na izvozot na
Republika Makedonija }e zabeleìme deka tie vo najgolem del gi ostvaruvaat golemite firmi samostojno ili vo kooperacija so drugi firmi.
Ova osobeno se odnesuva za proizvodite od metalurgijata (toplovalani proizvodi od èlezo, cinkg nelegiran, feronikel, valani proizvodi presvle~eni so cink, ferosilicium), tekstilot, ~evlite, razni
vidovi na lekovi, tutunot, vinoto i mesoto .
Malite i sredni pretprijatija dokolku sakaat da opstanat treba
prioritetno mesto vo razvojot da dadat na izvozot. Ova go naglasuvam
bidej}i sogleduvawata pokaùvaat deka bez izvoz nema {ansi za prosperitet na malite biznisi. Za ovaa cel tie treba da sorabotuvaat so
golemite firmi i da ostvaruvat potesna sorabotka so stranskite partneri.
Sogleduvawata pokaùvaat deka od osobeno zna~ewe e malite i srednite pretprijatija da se zdruùvaat vo grozdovi ili drugi vidovi na sorabotka so cel pouspe{en nastap na stranskite partneri. Ova e neophodno
bidej}i vo uslovi na golem konkurencija, na barawe na stranskite partneri za pove}e proizvodi vo pogled na soodvetni koli~ini i kvalitet
149
malite pretprijatija ne moàt da odgovorat samostojno. Ottamu e neophodna nivna me|usebna sorabotka, kako i sorabotka so golemite firmi
i stranskite partneri.
Bi se nadovrzal na mislewata koi bea izneseni deka golemite firmi ne prestavuat pre~ka za razvojot na malite biznisi, tuku naprotiv
tie sozdavaat uslovi za niven razvoj i sorabotka. Ovaa sorabotka na golemite i malite pretprijatija treba se ostvaruva vrz programski osnovi.
Poradi ova ja poddrùvam ideata vo zaklu~nite sogleduvawa da se naglasi potrebata od izrabotka na programa za konsolidirawe i proizvodstveno prestruktuirawe na golemite firmi vo makedonskata ekonomija.
150
Diskusija
M-r Len~e Nikolova-Gogova
GOLEMITE PRETPRIJATIJA - NOSITELI NA
STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII
Stranskiot kapital vo vid na direktni vloùvawa go nadopolnuva
nedovolnoto doma{no {tedewe, ovozmoùva pointenzivna investiciona aktivnost i go pottiknuva ekonomskiot razvoj.
Nacionalnite ekonomii vo tranzicija objektivno se upateni kon
koristewe na stranski kapital i toj ima izvonredno zna~ajna uloga so
ogled na potrebite za izlez od nepovolnite ekonomski sostojbi i sproveduvawe na strukturnite reformi.
Koristeweto na stranski kapital treba da im pomogne na zemjite
koi se nao|at vo tranzicioni procesi da postignat dve globalni celi i
toa: pokrivawe na jazot pome|u stapkata na bruto investiciite i
doma{nata akumulacija i osposobuvawe na ekonomiite za razvoj vo idnina. Uvozot na kapital se javuva vo dve globalni formi i toa: zadolùvawe
vo stranstvo vo vid na krediti i zaemi i vo vid na stranski direktni
investicii.
Privlekuvaweto na stranski direktni investicii pretstavuva najdobro re{enie za nadomestuvawe na doma{noto {tedewe, so ogled deka
ne go zgolemuvaat stepenot na zadolènost, kako {to e slu~ajot so zadolùvawata preku krediti i zaemi. Tie ja pottiknuvaat konkurencijata
me|u kompaniite i ja zgolemuvaat produktivnosta, a nivnata uloga vo
transferot na nova tehnika i tehnologija i znaewa dava mo`nosti za
151
pointenzivna investiciona aktivnost vo zemjata. Direktnite stranski
vloùvawa moàt da inicirat i pojava i razvoj na novi ekonomski dejnosti i da go potiknat razvojot.
Zakonska regulativa, pottiknuvawa i olesnuvawa
na stranskite investitori
Po osamostojuvaweto na Republika Makedonija i preminuvawe na
pazaren na~in na rabotewe nu`no se nametna potrebata za temelni izmeni vo zakonskata regulativa i donesuvawe na novi zakonski re{enija.
Listata na zakoni relevantni za stranskite direktni vloùvawa e dosta
{iroka, me|utoa }e se zadràm samo na nekoi pozna~ajni.
Soglasno Zakonot za stranski vloùvawa stranskiot vloùva~ moè
da vloùva sredstva vo doma{no pretprijatie, da osnova me{ovito pretprijatie, kako i da osnova sopstveno pretprijatie na na~inot i pod uslovite pod koi doma{ni lica moàt da osnovaat pretprijatie.
Vlogovite na stranskite vloùva~i moàt da bidat vo devizi, vo
oprema i vo prava, a vloùvawata se ureduvaat so dogovori i akti za
osnovawe sopstveno pretprijatie.
Zakonskata regulativa za stranski vloùvawa dava {iroki mo`nosti, spored koi stranskite vloùva~i moàt da investiraat vo site
dejnosti {to se vr{at vo zemjata. Spored postoe~kite zakonski propisi,
na stranskite investitori im se ovozmoùva da u~estvuvaat vo privatizacijata na lokalnite pretprijatija, da vloùvaat doma{na valuta steknata so otkup na konverzija na obvrskite i da vr{i sloboden transfer na
ostvarenata dobivka vo stranstvo. Stranskiot vloùva~ moè da vloùva
sredstva vo site vidovi pretprijatija, banki , {tedilnici, osiguritelni organizacii i drugi formi na sorabotka. Isto taka stranecot ima
pravo i mo`nost vo sekoe vrema da go povle~e svojot vlog vo onaa forma
vo koja e efektuiran. Toj ne moè da kupi zemji{te, no moè da iznajmi
za period od 50 godini so mo`nost za prodolùvawe.
Zakonskata regulativa dava {iroka ramka spored koja stranskite
lica moàt da vloùvaat sredstva, poradi vr{ewe na stopanski i nestopanski dejnosti vo Republika Makedonija, dokolku so drug zakon ne e
poinaku opredeleno.
Spored postojnite zakonski propisi stranskite direktni investicii vo Republika Makedonija imat nacionalen tretman, {to zna~i stranskite investitori se tretirat isto kako i doma{nite.
Generalno ne postojat restrikcii za vlez na stranski kapital vo
oddelni sektori vo makedonskata ekonomija, osven vo sektorite na voe-
152
Diskusija
nata industrija, trgovija i promet so oru`je, narkoti~ki sredstva i za{tita na istoriskite znamenitosti i kulturnite blaga.
Za privlekuvawe na stranski direktni vloùvawa so zakonskite
propisi koi ja reguliraat ovaa dejnost, na stranskite investitori im se
nudat brojni dano~ni, carinski i drug vid olesnuvawa i pottiknuvawa.
Imeno, im se ovozmoùva da vloùvaat sredstva vo doma{no pretprijatie, kako i da osnovaat sopstveno pretprijatie. Stranskiot investitor slobodno raspolaga so profitot {to se ostvaruva od vloènite sredstva, toj moè da u~estvuva vo upravuvaweto na pretprijatiteto srazmerno na vloènite sredstva. Postojat osloboduvawa od danokot na dobivka
vo prvite godini na rabotewe, a ima i olesnuvawa vo odano~uvaweto na
sredstvata {to gi reinvestiraat stranskite investitori. Isto taka,
stranskite investitori se oslobodeni od pla}awe na carinski dava~ki,
dokolku nivniot vlog e so rok podolg od 5 godini na rabotewe i od pla}awe carina pri uvozot na osnovnite sredstva koi se koristat vo procesot na proizvodstvoto. Tie imaat mo`nost za osloboduvawe, namaluvawe
i povrat na danokot na dodadena vrednost (DDV). Predvideni se odredeni dano~ni, carinski povlastici i vo reìmot na uvozot i izvozot na
stoki.
Za stranskite kompanii koi }e investirat vo slobodnite ekonomski zoni so Zakonot za danok na dobivka, se predvideni osloboduvawa od
(DDV) na trgovijata so stoki koi se koristat vo proiizvodstvo, stoki
nameneti za izvozno orientirano proizvodstvo i uslugi vo zonata koi se
izvozno orientirani. Investitorite se oslobodeni od danok na profit
i danok na imot za period od 10 godini od denot na po~nuvaweto na aktivnosta vo zonata.
Ostvaren priliv od stranski
direktni investicii
Vo periodot po osamostojuvaweto makedonskata ekonomija se soo~uva{e so brojni problemi od ekonomski i politi~ki karakter. Od ekonomski aspekt, prisutni bea problemi poradi makroekonomskata nestabilnost, hiperinflacija, visok iznos na nasleden nadvore{en dolg i politi~ki i ekonomski blokadi
Makedonskata ekonomija se soo~uva{e i so eksterni {okovi, koi
zapo~naa so raspadot na porane{na Jugoslavija i na Isto~no-evropskite
zemji. Nepovolno vlijanie vrz makedonskata ekonomija i {teti bea predizvikani od sproveduvaweto na sankciite na Sovetot za bezbednost na
OON sprema Jugoslavija, embargoto na Republika Grcija sprema Republika Makedonija, vojnata na prostorot na porane{na Jugoslavija, Kos-
153
ovskata kriza i politi~ko bezbednosnata kriza vo 2001 godina vo Republika Makedonija. Vo te{ki uslovi i ograni~uva~ki faktori makedonskata ekonomija, prave{e napori za dosledna implementacija na stabilizaciona programa
Poradi sloènite uslovi i sostojbi vo izminatiot period, prilivot
od stranski direktni vloùvawa se ostvaruva{e so zabavena dinamika i
ne pridonesuva za pogolem impuls vo ekonomskiot razvoj.
Vo prvite godini od osamostojuvaweto, odnosno vo periodot od 1991
do 1995 godina prilivot od stranski direktni investicii be{e na mnogu
nisko nivo i tie bea najmnogu zastapeni vo trgovijata 35,8%, industrijata 29,7% i transportot 26,5%. Vo ramkite na industrijata be{e
vloùvano vo proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi, konfekcijata
i vo proizvodstvoto na proizvodi od plastika. Vo ovoj period pogolemi
stranski direktni investicii se Vinka-Vinica, IFM Ko~ani, Makedonija Sport-Skopje, Maktrans-Skopje, Tehnogas-Skopje i drugi. Gledano
po zemji okolu 90% od investiraniot kapital poteknuv{e od razvienite
evropski zemji.
Po 1995 godina be{e registrirano odredeno zgolemuvawe na intresite na stranskite investitori , kako rezultat na sproveduvawe na reformi vo makedonskata ekonomija i pozitivni promeni vo razvojot.
Imeno, vo 1996 godina se sozdadoa uslovi za nadminuvawe na recesionata
faza na ekonomskiot ciklus i makedonskata ekonomija vleze vo fazata
na blag skromen porast na ekonomski razvoj. Toga{ pogolemi stranski
direktni vloùvawa vo Republika Makedonija bea vo Moda-Sv. Nikole,
Baragala-[tip, Strumica Tabak-Strumica, Centro-Skopje, JugotutunBitola, koi poteknuvaa od razvienite zemji (Avstrija, Grcija, Germanija, Italija i SAD). Pogolemi stranski vloùvawa vo 1997 godina bea
Transkop -Bitola od strana na Germanija, Radika-Debar od Avstrija,
Jugotutun-Krivoga{tani od Grcija.
Vo 1998 godina prodolì da se implementira procesot na strukturni reformi i nad 90% od industriskite pretprijatija ve}e bea privatizirani. Ivesticiite koi dojdoa vo zemjata bea isklu~itelno profitabilni. Najgolemi stranskite vloùvawa ima{e vo Usje-Skopje od strana
na Grcija i [vajcarija, Pivara-Skopje od Grcija, Ladna valanica-Skopje i Makstil-Skopje od Lihen{tajn i drugi. Vo 1999 godina koja ja odbeleà Kosovskata kriza pogolem priliv od stranski vloùvawa ima{e
od Okta-Skopje od strana na gr~kata kompanija Helenik Petroleum, a vo
2000 godina bea prodadeni, ADOR-Makedonija, Feni-Kavadarci, Bu~im
i nekoi drugi kapaciteti.
154
Diskusija
Vo izminatiot desetgodi{en period najgolem priliv od stranski
direktni investicii se ostvari vo 2001 godina, so proda`bata na Makedonski telekomunikacii, koga vsu{nost se ostvari i najgolem priliv od
stranski direktni investicii vo iznos od 443 milioni SAD dolari. Ve}e
vo narednata 2002 godina, prilivot od stranski direktni investicii
drasti~no e namalen i iznesuva{e samo 78 milioni dolari. Nedovolniot priliv se smeta deka e poradi seu{te nestabilnata bezbednosna i politi~ka sostojba vo zemjata i vo regionot.
Prilivot od stranski direktni investicii vo periodot od 1994 do
2002 godina iznesuva 907 milioni dolari, od koi okolu 77% se vo poslednite tri godini.
Tabela 1
SDI PREKU PRIVATIZACIJA I POST PRIVATIZACIJA
VO POGOLEMI PRETPRIJATIJA
Centro-Skopje
Zemja na
poteklo
Avstrija
Ladna valanica-Skopje
Lihten{tajn
Makstil-Skopje
Lihente{tajn
Okta- Skopje
Grcija
@ito luks - Skopje
Grcija
Pretprijatie
ADOR MakedonijaSkopje
Avstralija
Pivara- Skopje
M. kombinat-Prilep
Bu~im- Radovi{
Grcija i
[vajcarija
Grcija
Grcija
SAD
Feni- Kavadarci
francija
Usje- Skopje
Tutunski kombinat
Slovenija
Skopski saem AD-Skopje Slovenija
- vo milioni SAD dolari
Investitor
Dejnost
trgovija
crna
Balkan stil
metalurgija
crna
Duferco Skop
metalurgija
rafin. na
Hellenic
nafta
Petroleum
leb i beli
Elbisko SA Atika peciva
QBE Inter LTD- osiguruvawe
London
EWT-Viena
Iznos
%
11,0
60,0
21,0
33,5
11,5
54,0
32,0
54,0
14,0
51,9
14,8
55,0
94,0
T. H.F.G
cement
30,0
LTD
FHI.S.A
E.P LLC
pivo
mermer
bakar
rudnici i
topilnici
tutun
saem
34,0
9,6
1,1
SCMM
Tabacna
ERA d.d.
51,0
78,0
82,0
2,0 100,0
3,0
2,9
95,0
50,8
Izvor: Agencija na Republika Makedonija za privatizacija
Analizirano po dejnosti, vo vkupnite stranski direktni investicii
vo Republika Makedonija vo poslednite 3 godini najgolemo u~estvo imat
transportot i komunikaciite (poradi proda`bata na Telekom), finansiskoto posreduvawe, industrijata i rudarstvoto, grade`ni{tvoto i drugo. Vo ramkite na industriskoto proizvodstvo najmnogu e vloùvano vo
proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi, rafinirawe na nafteni derivati i drugi tretmani, proizvodstvoto na hemiski proizvodi i proizvodstvoto na metalni proizvodi.
155
Grafikon 1
STRANSKI DIREKTNI INVESTICII VO POGOLEMITE PRETPRIJATIJA
- vo mil.SAD dolari
Skopski saem AD-Skopje
Tutunski kombinat
Feni- Kavadarci
Bu~im- Radovi{
M. kombinat-Prilep
Pivara- Skopje
Usje- Skopje
ADOR Makedonija-Skopje
@ito luks - Skopje
Okta- Skopje
Makstil-Skopje
Ladna valanica-Skopje
Centro-Skopje
0
5
10
15
20
25
30
35
Vo poslednite tri godini, zemji koi imat ostvareno najgolemi stranski direktni vloùvawa vo Republika Makedonija se: Ungarija, Grcija ,
SAD , [vajcarija, Slovenija, Kipar i drugi. Treba da se napomene deka
vo izminatiot period Grcija e vode~ka zemja po investiraniot kapital
vo zemjata.
Stranskite direktni investicii kako procent od bruto doma{niot
proizvod se dviàt na nisko nivo. Taka vo 2000 godina tie iznesuvaat
4,5%, vo 2001 godina 12,9% i vo 2002 godina samo 2,1%. Me|utoa, treba da
se ima vo vid deka vo 2001 godina visokiot procent vo bruto doma{niot
proizvod e poradi proda`bata na Telekom.
Ova ukaùva deka prilivot od stranski direktni investicii vo
makedonskata ekonomija sÈ u{te e daleku od o~ekuvawata i potrebite na
zemjata.
Vo sporedba so ostanatite tranzicioni ekonomii, spored pokazatelot stranski direktni investicii kako procent od bruto doma{niot
proizvod, Republika Makedonija sÈ u{te zaostanuva. Vakvata sostojba
proizleguva od nepovolnata investiciona klima, niskoto {tedewe, prisutnite limitira~ki faktori, nadvore{noto opkruùvawe i sl.
156
Diskusija
Tabela 2
PRILIV OD STRANSKI DIREKTNI INVESTICII
VO TRANZICIONITE EKONOMII
- vo milioni SAD dolari
2001
21.784
207
130
694
1.512
4.916
2.443
6.995
1.157
1.475
503
443
165
16.333
4.309
1.143
Isto~na Evropa
Albanija
Bosna i Hercegovina
Bugarija
Hrvatska
ê{ka
Ungarija
Polska
Romanija
Slova~ka
Slovenija
Makedonija
Jugoslavija
Centralna Evropa
Jugoisto~na Evropa
Balti~ki zemji
20021)
18.494
95
180
289
653
7.068
834
2.612
741
3.391
1.105
67
310
15.011
2.335
1.148
SDI / BDP-%
2001
20021)
4,8
5,1
5,0
2,7
2,8
4,8
5,1
2,6
7,7
4,0
8,7
14,1
4,7
1,8
3,8
1,9
2,9
2,4
7,2
19,8
2,7
7,1
12,9
2,5
1,6
3,0
4,9
5,7
4,5
3,0
4,6
5,6
Izvor:Economic Comision for Europe,Economic Survey of Europe, 2003 No. 1, United Nations
New York and geneve, 2003, Str..93
Grafikon 2
UÊSTVO NA STRANSKITE DIREKTNI INVESTICII
VO BDP VO 2002 GODINA1)
- vo %
6,0
5,0
4,0
3,0
2,0
1,0
0,0
Centralna
Evropa
Jugoisto~na
Evropa
Balti~ki zemji
Makedonija
1)
Podatocite za 2002 godina se odnesuvaat za periodot januari septemvri.
157
Soznanijata ukaùvaat deka vo izminatite tri godini globalno
opa|a trendot na priliv od stranski direktni investicii vo ekonomiite vo tranzicija. Ova dotolku pove}e {to vo izminatiot desetgodi{en
period, prv pat vo 2001 godina ima{e drasti~en pad na stranskite derektni
investicii vo svetot. Ova namaluvawe na investiciitee poradi recesijata na svetskata ekonomija i namaluvawe na delovnata doverba, {to zajaknato so nastanite od 11 septemvri vo SAD, pridonese za namaluvawe
na prekugrani~nite povrzuvawa, kako glavni inicijatori na stranskite
direktni vloùvawa.
Namesto zaklu~ok
Stranskite direktni investicii pretstavuvaat impuls vo ekonomskiot razvoj. Imeno, tie ovozmoùvaat voveduvawe na nova tehnika i
tehnologija, novi znaewa, otvarawe na novi rabotni mesta, novi pazari,
zgolemuvawe na produktivnosta i konkurentnosta i drugo.
Zakonskata regulativa za stranski vloùvawa dava {iroki mo`nosti, spored koi stranskite vloùva~i moàt da investirat vo site
dejnosti i oblasti {to se vr{at vo zemjata. Stranecot ima {iroko pole
na dejstvuvawe i mu se davaat podednakvi uslovi kako i na doma{nite
subjekti.
Za privlekuvawe na stranski direktni vloùvawa zakonskite propisi koi ja reguliraat ovaa dejnost, na stranskite investitori im nudat
brojni dano~ni, carinski i drug vid olesnuvawa i pottiknuvawa, so cel
Republika Makedonija da bide poatraktivna za privlekuvawe na stranski direktni investicii.
Poradi sloènite uslovi i sostojbi vo izminatiot period prilivot od stranski direktni vloùvawa se ostvaruva{e so zabavena, nevoedna~ena dinamika i na nisko nivo. Prilivot od stranski direktni investicii, kako procent od bruto doma{niot proizvod, se dviì{e na
nisko nivo i e daleku od objektivnite mo`nosti {to se na raspolagawe
vo zemjata. Pa taka, tie seu{te ne pridonesuvaat za pozna~ajno pottiknuvawe na rasteòt na bruto doma{niot proizvod i ekonomskiot razvoj.
Pri~ini za toa se zabavenoto ostvaruvawe na reformite, a osobeno na
instituciite na pazarnata ekonomija, niskoto doma{no {tedewe, prisutnite ograni~uva~ki faktori vo zemjata, nadvore{noto opkruùvawe
i sli~no.
Izvr{enite globalni sogleduvawa, ukaùvaat deka stranskite direktni investicii i pokraj golemoto zna~ewe i potreba za vlez vo zemjata, tie seu{te ne go dale potrebniot impuls i efekt vo ekonomskite
aktivnost na zemjata.
158
Diskusija
Poradi vakvite sostojbi, potrebno e kontinuirano prou~uvawe na
investicionata klima vo oddelnite sektori na ekonomijata i komparativna analiza na investicionata klima vo zemjata i stranstvo. Ova zna~i
deka treba kontinuirano da se vr{i identifikacija na mo`nostite za
investirawe i promocija na investicioni proekti od strate{ko zna~ewe
za ekonomskiot razvoj. Podobruvaweto na klimata za investirawe treba
da se vr{i i so harmonizirawe na zakonskata regulativa od zemjite ~lenki na Evropskata unija, so cel obezbeduvawe pogolema zainteresiranost,
sigurnost i za{tita na investitorite. Neophodno e i ponatamu da se
promovira sorabotkata pome|u makedonskite kompanii i stranskite partneri i da se prodlabo~uva sorabotkata so ostanatite institucii involvirani vo promocijata. Potrebno e da se vr{i eliminirawe na administrativnite barieri so transparentni zakoni i reformi, kako i zajaknuvawe i usovr{uvawe na uslugite kako na postojnite taka i na novite stranski investitori.
So cel maksimizirawe na tekovite na stranskite direktni investicii, neophodno e da se vr{i identifikuvawe i locirawe na potencijalnite stranski investitori, kako i postojano da se vospostavuvaat i
odrùvaat kontakti so stranskite investitori, koi preku svoite vloùvawa sakaat da se involviraat na doma{niot pazar. Vo ovaa nasoka potrebno e organizirawe na biznis forumi, prezentacii i seminari vo zemjata i stranstvo.
Stranskite direktni investicii vo idnina treba da zazemaat se pozna~ajno mesto i da pretstavuvaat impuls na ekonomskiot razvoj. Za popovolna investiciona klima biten faktor pretstavuva odrùvaweto na
makroekonomska stabilnost, kako i politi~ko bezbednosnata sostojba i
stabilnost vo zemjata i vo regionot.
159
160
Diskusija
Prof. d-r Kiki Mangova Powavi}
Praven fakultet ,,Justinijan prvi Skopje
DA ZAVR[I PRIVATIZACIJATA I OTPO^NE
PROCES NA OSVOJUVAWE NA PAZAROT
,,Ne se site protivnici
ako poinaku mislat.,
Po osamostojuvaweto na Republika Makedonija nema da pogre{ime
ako kaème deka 1993-ta godina be{e godina na bogata zakonska regulativa voop{to i za ekonomijata posebno, {to treba{e da zna~i dobra
pravna osnova za natamo{en razvoj. Zapo~natoto sopstveni~ko prestruktuirawe so Markovi}evata programa prodolì, sega spored makedonski
propisi, ~esto pati menuvani i dopolnuvani, ili pak novi propisi-navodno se so cel za harmonizacija so ragulativata na EU-so tradicionalno primenuvan koncept na kontinentalno pravo. Bi bilo toa taka da ne
e i finansiskiot ~ador od preku okeanot kade se praktikuva anglosaksonski koncept. Makedonija e vo sendvi~-prodolùva normativniot iluzionizam (imame se pove}e zakoni, propisi, no i onie na koi toa ne se
odnesuva-izostanuva vladeeweto na pravoto) praktikuvan pred otpo~nuvaweto na procesot na sopstveni~ka transformacija.
Kako modata na goli stomaci i mini zdolni{ta {to ja praktikuva
i nekoj {to toa go nagrduva, taka i sopstveni~koto prestruktuirawe i
privatizacijata stana moda na se i se{to -navodno }e se zemat golemi
pari (,,}e vleze i stranski kapital, no se razbira vo visoko profita-
161
bilni dejnosti) {to }e se upotrebat za dobroto na narodot -~itaj za
razvoj. Bi bilo dobro, re~isi odli~no da e toa taka? Neka ne{to bide
plateno i so eden edinstven dolar, no da ima programa- biznis plan za
razvoj so utvrdeni aktivnosti i postapka, rokovi i sankcii (pari~ni i
konfiskacija na se ona {to protivpravno e steknato) za eventualni zloupotrebi. Nedozvoleno e, toa vo {to so godini e vgraduvan trud (objekti, kapaciteti, oprema da zvrie prazno) da bide izloèno na propagawe.
Toa e ramno na ekonomska i ~ove~ka katastrofa. A toa ni se slu~uva
tokmu kaj golemite kapaciteti.
Privatizacijata e seu{te vo proces. ]e navedeme eden primer. Vo
javnite pi{ani mediumi na celi stranici be{e navedeno kade, za koja
namena, sumite na sredstvata i rokovite do koga }e bidat potro{eni
sredstvata od proda`bata na zlatnata koko{ka ,,Telekomot firma-kompanija vo koja skoro i da nema semejstvo koe ne vloìlo pari~ni sredstva vgraduvajki telefonski priklu~ok. Kako {to be{e objavena Programata pred proda`bata, izve{taj objaven na ist na~in za toa kako, kolku i
dali programata se realizira nemame. Pod pretpostavka da e se vred koj
od ova se ofajdil? Pod pretpostavka, pak, da ne e izvr{eno taka kako e
planirano, ~ija e odgovornosta, kakva postapka e pokrenata i koi se posledicite od toa? A obidete se da ne platite telefonska s-ka vo utvrdeniot
rok, kakva sankcija sleduva? Ova e samo eden notoren primer poznat na
sekoj gra|anin vo Makedonija.
Poslednive godini, odnosno decenija na scena i vo moda se mali i
sredni pretprijatija(MSP). Postojano se govori za niv, zbidnuvawata
se okolu niv, za nivno podrùvawe,za nivno finansirawe, pa duri i posebni bankarski organizacii se osnovaat za taa namena. Sekako i neophodno
treba da se podràt MSP, posebno po rasturaweto na golemite sistemi
i poznatite posledici {to nastanaa vo vrska so toa. Da se podrì i
pottikne pretpriema~kiot duh, da se pruì za{tita na kreativnite, da
se obezbedi brza i efikasna za{tita na nivnite prava i sli~no. No toa
vo nikoj slu~aj ne treba da zna~i zapostavuvawe i uni{tuvawe na golemite. Nekoi od golemite pretprijatija ako vo site ovie godini uspeaja
da preìveat, srame`livo i so golema predostro`nost se oglasuvaat.
Denes i godinive nanazad koga se govori za golemi pretprijatija, tie
kako da se pretplateni za niv da se govori za golemi zagubari (ovde nemame
namera da navleguvame i da gi komentirame pri~initelite i pri~inite),
za firmi {to nosat problemi i go ote`nuvaat ekonomskiot razvoj.
Vo uslovi na ekonomska globlizacija i neverojatno brz tehnolo{ki
razvoj, golemite se tie koi vgraduvaj}i gi najnovite tehnolo{ki dostignuvawa, organizaciono, tehni~ki i ekonomski sakale ili ne moraat da se
prestruktuiraat i da bidat vo sekoe vreme spremni da odgovorat na no-
162
Diskusija
vite predizvici za zgolemuvawe na produktivnosta {to e kategorija {to
ne se kupuva, tuku se steknuva za da se bide na pazarot konkurenten. So
ogled na stepenot na ekonomski razvoj poslednava decenija nekako postojano se navra}ame na minatoto, da go dostigneme {to pobrgu toga{niot
stepen,za pozabrzano da startuvame vo idninata. Vo vrska so ekonomskiot razvoj i sekojdnevnite socijalno ekonomski zbidnuvawa neophodno vo
strategijata na razvoj da se vgradat i socijalno ekonomskite aspekti.
,,Vo svetot, vo arsenalot na merki za odrùvawe na profitnata stapka
otpu{taweto na rabotnicite e na 11-to mesto. Na prvo mesto e smaluvaweto na dividendite i platite na ~elnite menaxeri,,naveduva Milan
Nonkovi}-inìwer za organizacija na trudot eden od 20-te internacionalni instruktori vo svetot licencirani za razvoj i primena na sistemot MTM (metod, vreme, merewe).Ottuka, visoko stru~en i kreativen
menaxment e eden od bitnite uslovi za funkcionirawe na sekoe pretprijatie, posebno na golemite.Red bi bilo kone~no da se zaokruàt pravilata na igra, da se privede kon kraj procesot na privatizacija, da se
ohrabrat kako malite taka i golemite so pogodni i sigurni sistemski
merki, vo prilog na razvojot da otpo~ne proces na osvojuvawe na pazari.
163
164
Diskusija
D-r Boris Blaèvski
AKTUELNI PRA[AWA OD RAZVOJOT-VO
FOKUSOT NA NA[IOT INTERES
1. Listata na diskutanti e iscrpena. Kako {to moè da vidam nikoj
dopolnitelno ne se javuva za diskusija. Moè da konstatiram deka vo
diskusijata u~estvvuaa deset diskutanti, a pet kolegi najavija deka svoite
diskusii }e gi priloàt.
Raspravata denes pokaà deka temata {to e predmet na nau~nostru~niot sobir e aktuelna i mnogu zna~ajna za nacionalnata ekonomija.
Vo referatite, odnosno rezimeata koi predplade bea prezentirani, kako i vo popladnevnata diskusija be{e naglasena potrebata od sinhronizirani aktivnosti za konsolidirawe i prestruktuirawe na golemite pretprijatija koi pretstavuvaat klu~na komponeta za razvoj na
makedonskata ekonomija.
Vo vrska so ova bea predloèni pove}e merki od mirko i makro
aspekt koi treba da bidat pokomplekno razraboteni i utvrdeni vo posebna
programa.
Komisija sostavena od soorganizatorite na nau~no-stru~niov sobir vnimatelno ja sledi dene{nata rasprava i }e ni ponudi predlog
zaklu~oci i preporaki.
Zaklu~ocite koi }e gi usvoime }e bidat dostaveni do Ministerstvoto za ekonomija i drugi zaiteresirani instiucii so cel da se in-
165
iciraat aktivnosti za izgotvuvawe na programa, odnosno donesuvawe na
merki vo ramkite na makroekonomskata i razvojnata politika za konsolidacija na golemite firmi koi imaat pazarna perspektiva i intenzivirawe na procesot na proizvodstveni prestruktuirawe soglasno barawata na doma{niot, a osobno stranskiot pazar.
Dokolku vo ovaa nasoka dademe skromen pridones, vo toj slu~aj,
dene{nata trkalezna masa go opravduva nejzinoto odrùvawe.
2. Sledniot na{ nau~no-stru~en sobir se predviduva da bide na teme
Regionalniot razvoj na Republika Makedonija. Ova sovetuvawe ZOR
}e go odrì vo sorabotka so Fondacijata Fridrih Ebert-Kancelarija
za Makedonija i o~ekuvame soorganizator da bide i Ministerstvoto za
lokalna samouprava.
Pra{awata povrzani so regionalniot razvoj na Republika Makedonija se mnogu aktuelni i zna~ajni. Ova so ogled na toa {to dosega nemame
utvrdeno regionalna politika, prisutni se izostreni problemi svrzani
so neramnomerniot razvoj, kako i poradi toa {to ovaa politika pretstavuva uslov za koristewe na sredstva od Evropskata unija i drugi fondovi namaneti za ovie celi.
So ovoj nau~no-stru~en sobir sakame da dademe inicijativa za
oto~nuvawe na aktivnosti svrzano so izgotvuvaweto na koncep na regionalen ravoj na Republika Makedonija , a vo tie ramki i na poddr{kata
na stopanski nedovolno razvienite podra~ja. So ogled na kopleksnosta
i sloènosta na pra{awata povrzani so regionalniot razvoj na Republika Makedonija ovoj proekt se ceni deka treba da go izgotvi nau~na
institucija so angaìrawe na stranski eksperti.
Finasiraweto na ovoj proekt bi moèlo da se ostvari so sredstva
od Programata CARDS ili drugi fondovi na Evropskata unija i drugi
zemji.
Vakvi programi za regionalen razvoj imaat izgotveno pove}e zemji
vo tranzicija od Isto~na Evropa i tie prestavuvaat osnova za koristewe na sredstva od fondovite na Evropskata unija i od drugi donatori.
Site onie kolegi koi smetaat deka moè da dadat pridones za
pouspe{no ostvaruvawe na nau~no stru~niot sobir za regionalnit razvoj na Republika Makedonija moè da u~estvvuaat so referat i diskusija. Za ova povelete vo Zdruènieto da se dogovorime.
Nau~no-stru~niot sobir za regionalniot razvoj na Republika Makedonija se predviduva da go odrìme vo po~etokot na oktomvri ovaa godina.
166
Diskusija
Do krajot na godinava predviduvame u{te eden nau~no-stru~en sobir na tema Stabilnosta i ekonomskiot razvoj. Pra{awata svrzani so
rasteòt na cenite i dinamikata na BDP se aktuelni za sekoja ekonomija, a vo tie ramki osobeno za Republika Makedonija. Vo vrska so ovie
pra{awa prisutni se dilemi i razli~ni mislewa, kako vo nau~nite krugovi taka i me|u pretstavnicite na delovnite subjekti. Na sobirot }e se
obideme da elaborirame pogolem broj na pogledi od univerzitetski profesori i eksperti od nadle`nite ministerstva i drugi institucii, kako
i od biznis zaednica i vrz taa osnova da razmenime mislewa i konceptirame opredelbi koi bi gi dostavile do kreatorite na makroekonomskata
i na razvojnata politika na Republika Makedonija.
167
Zaklu~oci i preporaki
ZAKLUÔCI I PREPORAKI
od Trkaleznata masa na tema:
Golemite pretprijatija vo ekonomijata na
Republika Makedonija
U~esnicite na trkaleznata masa na koja se razmenija mislewa za
mestoto i zna~eweto na golemite pretprijatija vo ekonomijata na Republika Makedonija, po prezentiraweto na izgotvenite referati i bogatata diskusija, gi usvoija slednive zaklu~ni sogleduvawa i preporaki:
1. Golemite pretprijatija se nositeli na sovremenite tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, raspolagaat so stru~ni kadri i silna istraùva~ka mo}, poseduvaat kapital neophoden za unapreduvawe na
tehnolo{kite procesi i za zadovoluvawe na barawata na potro{uva~ite, imaat menaxerski timovi koi moè da se nosat so predizvicite na vremeto. Vrz ovie osnovi golemite firmi sozdavaat uslovi za pouspe{na konkurentska borba na pazarot i za raste` na
BDP vo nacionalnite ekonomii.
2. Tranzicionite procesi kaj golemite firmi zabaveno se ostvaruvaat so {to tie go gubat mestoto i zna~eweto vo nacionalnata
ekonomija. Osobeno zabaveno se ostvaruvaat postprivatizacionite
procesi povrzani so kadrovskoto ekipirawe, finansiskata konsolidacija i proizvodstvenoto prestruktuirawe soglasno barawata
na pazarot.
3. Za razvojot na Republika Makedonija od osobeno zna~ewe e da se
sozdavaat uslovi za sanirawe i zajaknuvawe na golemite pretprijatija ~ii problemi moàt da se re{at. Pri ova pokraj naporite na
169
menaxerskite timovi koi rakovodat so golemite firmi od osobeno zna~ewe e poddr{kata od makroekonomskata i razvojnata politika. Ovaa poddr{ka e od po{iroko zna~ewe bidej}i golemite firmi se nositeli na rasteòt na BDP i izvozot, a pridonesuvaat i za
produktivno angaìrawe na rabotnosposobnoto naselenie.
4. Konsolidiraweto i prestruktuiraweto na golemite pretprijatija bara sinhronizirana aktivnost na menaxerskite timovi i na
nositelite na razvojnata i na makroekonomskata politika. Na ova
ukaùva iskustvoto na naprednite zemji vo tranzicija vo koi se
pravat zaedni~ki napori da ne propadne nitu edno pretprijatie
~ii problemi moè da se re{at. Za ovaa cel se naso~uvaat sredstva od bankite, od draàvnite buxeti, se baraat strate{ki partneri i se sozdavaat drugi uslovi i prepostavki za konsolidirawe i
rabotewe na golemite pretprijatija.
5. Naporite na menaxerskite timovi vo golemite pretrijatija treba
da bidat naso~eni kon konsolidacija, kadrovsko ekipirawe, otpo~nuvawe na procesite na prestruktuirawe na proizvodstvoto soglasno me|unarodnite stadardi i barawa na pazarot. Pri ova teì{teto treba da se dade na unapreduvawe na tehnolo{kite procesi so
naglasena izvozna orientiranost na proizvodstvoto, pogolema finalizacija na proizvodite i vrz taa osnova zgolemuvawe na konkurentskata sposobnost, pro{iruvawe na sorabotkata so stranskite
partneri i sli~no.
6. Merkite na makroekonomskata i na razvojnata politika treba da
bidat naso~eni kon poddr{ka na naporite na golemite pretprijatija da se konsolidiraat i prestruktuiraat soglasno uslovite i
barawata na pazarot. Ova osobeno se odnesuva na namaluvawe na
dava~kite sprema dràvata, sozdavawe na uslovi za koristewe na
doma{ni i stranski krediti, sproveduvawe na poefikasni reformi vo domenot na socijalnite fondovi, unapreduvawe na ekonomskata sorabotka so zemjite vo region, Evropskata unija i po{iroko
i sli~no.
7. Za konsolidiraweto i prestruktuirawe na golemite pretprijatija od osobeno zna~ewe e da se sozdavaat uslovi za zgolemuvawe na
investicionata aktivnost vo zamjata.Svrzano so ova e neophodno
da se oformat institucii imanentni na pazarnata ekonomija i sozdadat uslovi so koi ne samo {to }e se zbogatat formite na {tedewe
i investirawe tuku }e se ostvari i pogolema uspe{nost vo alokacijata na finansiskite sredstva. Za ovaa cel se smeta deka dràvata
treba da izgradi i ostvaruva povolna sopstvena investiviciona
klima.
170
Zaklu~oci i preporaki
8. Za zozdavawe na povolna uslovi za investicirawe e neophodno da
se konsolidira bankarskiot sektor i sozdavaat pazarni uslovi za
namaluvawe na kamatnite stapki i nivno sveduvawe na nivo koe e
voobi~ajno vo razvienite pazarni ekonomii, kako i sozdavaat uslovi i pretpostavki za privlekuvawe na stranski kapital, pred sÈ
preku direktni vloùvawa. Za zgolemuvawe na investiciite se ceni deka treba da se zgolemi {tedeweto vo site sredini, vklu~uvaj}i ja i dràvata, pravat napori za afirmirawe na makedonskata
ekonomija, izgotvi vodi~ za investirawe, promoviraat golemite
pretprijatija, otstranat sistemskite i drugite pre~ki za vlez na
kapital vo zemjata i sli~no.
9. Golemite pretprijatija pokraj direknoto vlijani vrz razvojot pridonesuvaat i za pro{iruvawe na sorabotkata so malite i srednite
pretprijatija. Ova poradi toa {to golemite i malite pretprijatija
se nadopolnuvaat i pridonesuvaat za sopstveniot razvoj i za razvoj
na nacionalnata ekonomija, gledano vo celina.
10. Sogleduvawata svrzani so srednoro~niot i dolgoro~niot razvoj
na Republika Makedonija ukaùvaat deka so revitalizacija i proizvodstveno prestruktuirawe na postojnite pretprijatija i so izgrdba na novi, pred sÈ prerabotuva~ki izvozno orientirani kapaciteti }e se sozdavaat uslovi za izleguvawe od ekonomsakta kriza
i vospostavuawe na raste~ki trendovi vo nacionalnata ekonomija.
11. So ogled na kopleksnosta i sloènosta na pra{awata svrzani so
konsolidiraweto i prestruktuiraweto na golemote pretprijatija se ceni deka e potrbno da se izgotvi posebna programa. Vo programata treba da se definiraat razvojnite nasoki, prestruktuiraweto na proizvodstvoto, revitalizacijta na kapacitetie, uslovite i pretpostavkiote za izgradba na novi kapaciteti, potrebnite merki i aktivnosti na mikro i makro nivo i sli~no.
12. Ovie zaklu~oci i preporaki }e se dostavat do Ministerstvoto za
ekonomija i drugite nadle`ni institucii, asocijaciite na biznis
zaednicata i drugi zainteresirani subjekti so cel informirawe
i inicirawe na aktivnosti vo ramkite na svoite nadle`nosti. Ovie
zaklu~oci }e se objavat vo zbornikot na trudovi od trkaleznava
masa so {to }e bidat dostapni do po{irokata javnost.
171
Summary
SUMMARY
CONCLUSIONS AND RECOMMENDATIONS
From the round table on the topic Large Enterprise in the
Economy in the Republic of Macedonia
The participants at the round table, at which they have exchanged views on the
position and the significance of the large enterprises in the economy in the Republic of
Macedonia, after presenting the prepared reports and conducting abundant discussions, have adopted the following final observations and recommendations:
1.
The large enterprises are drivers of the modern technical and technological
achievements, have disposition of expert personnel and strong research power, own the capital indispensable for promotion of the technological processes and satisfaction of the consumers requests, have management teams that
can cope with the development challenges. It is on these bases that the large
firms create conditions for more successful competitive struggle on the market, as well as GDP growth in the national economies.
2.
The transitional processes at the large firms evolve with a slowed down pace,
and thereby they lose the position and the significance in the national economy. The post-privatization processes, which are related to the staffing, the
financial consolidation and the production restructuring, and demanded by
the market, move at especially decreasing speed.
3.
What is of great importance for the development in the Republic of Macedonia is the creation of conditions to rehabilitate and strengthen the large enterprises the problems of which can be resolved. Thereby, in addition to the
173
efforts by the management teams governing the large enterprises, the support
by both the macroeconomic and the development policies is also of special
significance. This support is of broader scope given the fact the large firms
are drivers of both the GDP growth and the export, and they also contribute
to the productive engagement by the working-age population.
4.
The consolidation and the restructuring of the large enterprises require synchronized activity by the management teams and the advocates of the development and the macroeconomic policies. This is also pointed out by the experience by the advanced countries in transition, where joint efforts are made
for not a single enterprise, in which problems are solvable, to go bankrupt.
Assets of the banks and funds from the state budgets are directed to this end,
and strategic partners are also sought for, as well as other conditions and
assumptions are created to enable consolidation and functioning of the large
enterprises.
5.
The efforts by the management teams in the large enterprises need to be
aimed at consolidation, staffing, commencement of production restructuring
processes pursuant to the international standards and the market demands. In
doing this, the stress should be placed on promotion of the technological
processes with emphasized export-oriented production, greater finalization of
the products, and on that basis, increase of the competitive ability, expansion
of the cooperation with foreign partners, etc.
6.
Both the macroeconomic and development policy measures should be directed towards support to the efforts by the large enterprises to be consolidated
and restructured in accordance with the market conditions and demands.
This especially covers the reduction of the state taxes, creation of conditions
for utilization of both domestic and foreign credits, implementation of more
efficient reforms in the scope of the social funds, promotion of the economic
cooperation with the countries in the region, the European Union and broader,
and similar.
7.
Regarding the consolidation and the restructuring of the large enterprises,
what is of great significance is the creation of conditions to increase the
investment activity in the country. With respect to this, it is indispensable to
establish institutions immanent for the market economy and to create conditions that will not only increase the forms of saving and investing, but also
lead to greater success in allocating the financial resources. To that end, it is
considered that the state should build and achieve more favourable own investment climate.
8.
For the purpose of creating more favourable conditions for investments, it is
necessary to consolidate the banking sector and to create conditions for reduction of the interest rates to the level that is usual in the developed market
174
Summary
economies, as well as to create conditions and assumptions for attracting
foreign capital, first of all, via direct investments.
It is estimated that in order to increase the investments one should increase
the saving in all areas, including the state, make efforts to establish the Macedonian economy, prepare investment guidelines, promote the large enterprises, eliminate the systemic and other obstacles for entrance of capital in the
country, and similar.
9.
The large enterprises, apart from their direct influence on the development,
will also contribute to deepening of the cooperation among the small and
medium-size enterprises. This is due to the fact that the large and the small
enterprises complement each other and contribute to the development of the
enterprises and of the national economy as a whole.
10. The observations, related to the mid- and long-term development of the Republic of Macedonia, point out to the fact that by revitalizing and production
restructuring of the existing enterprises and constructing of new ones, mainly
processing and export-oriented facilities, will create conditions to exit the
economic crisis and lead to upward trends in the national economy.
11. Taking into account the complexity of the issues related to the consolidation
and the restructuring of the large enterprises, it is estimated that special programme needs to be prepared. The program should define the development
tendencies, the production restructuring, the facilities revitalization, the conditions and assumptions for construction of new facilities, the special measures and activities both on macro and micro level, and similar.
175
Literatura
LITERATURA
Blaèvski d-r Boris, Ekonomskoto planirawe vo razvojot na Republika Makedonija, Vlabor, Skopje, 2002 god.
Blaèvski d-r Boris, Pogledi kon proizvodstvenoto prestruktuirawe
na ekonomijata na Republika Makedonija , Marida, Kumanovo, Skopje, 2001 god.
Blaèvski d-r Boris, Ostvaruvawa i proekcii na izvozot na Republika Makedonija, Madijana, Skopje, 2000 god.
Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija , Skopje, 1997
god.
Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Strategija za izvoz
na Republika Makedonija , Skopje, 1999 god.
Zdruènie za odr`liv razvoj Skopje, Proizvodstvenoto prestruktu-
irawe na ekonomijata na Republika Makedonija, zbirka na trudovi od
nau~en sobir, Skopje, 2002 god.
Zdruènie za odr`liv razvoj Skopje, Mo`nosti za zgolemuvawe na
izvozot na Republika Makedonija vo uslovi na ~lenstvo vo Svetskata
trgovska organizacija, zbirka na trudovi od sovetuvawe , Skopje, 2002
god.
Zdruènie za odr`liv razvoj Skopje i Fondacija Fridrih EbertKancelarija Skopje, Stranskiot kapital vo funcija na tehnolo{kiot
razvoj na Republika Makedonija, zbirka na trudovi od nau~en sobir,
Skopje, 2003 god.
177
Zdruènie za odr`liv razvoj Skopje i Fondacija Fridrih EbertKancelarija Skopje, Konkurentnosta na ekonomijata na Republika
Makedonija , zbirka na trudovi od nau~en sobir, Skopje, 2003 god.
D-r Marija Zarezankova-Potevska, Perspektivite na maloto stopanstvo, Neol, Skopje, 2000.
Zoran Jolevski: Multinacionalnite korporacii predizvik na sovremenata ekonomija, Skopje, Economy press, 1997.
Ica Rajshek: Strategic Alliance an the Small Firm,24th European Small Business
Seminar,1994, Slovenia, September 21-23,1994, str..229.
Poutziouris Panirkos:The Development of the Family business,24th European
Small Business Seminar,1994, Slovenia, September 21-23,1994.
Peter Drucker - Concept of The Corporation.
Akademik Nikola Uzunov - Sovremenite ekonomski sistemi, Kultura, Skopje , 1986 godina.
Akademik Nikola Kqusev - Pogledi i promeni, Matica Makedonska, Skopje, 1995 godina.
GTZ-Proekt za transfer na tehnologija, Osnovi na politikata na
tehnolo{kiot razvoj na Republika Makedonija, (nacrt verzija), Skopje, 2002 god.
Nestorovski d-r Metodija, Ekonomika na investiciite, Univerzitet
Sv. Kiril i Metodij, Ekonomski fakultet, Skopje, 2000 god.
Economic commission for Europe, Economic surveuy of Europe 2002 No 2, United Nations, New York and Geneva, 2002.
Ekonomska politika, broj 2649, Beograd, 27 januar 2003.
Vlada na Republika Makedonija , Makroekonomska politika na Republika Makedonija za 2003 godina, Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija br. 21/2003.
Ministerstvo za ekonomija, Dinamika na aktivnostite za prestruktuirawe na pretprijatijata zagubari, Skopje, noevri 2002 godina.
Republi~ki zavod za op{testveno planirawe, Analiza za razvojot vo
izminatiot period i na uslovite i mo`nostite za razvoj na Republika Makedonija vo periodot od 1991 do 1995 godina, Skopje, 1990, str.
156.
Vlada na Republika Makedonija , Makedonija 2003, Programa za
ekonomski razvoj i reformi, Skopje, 2000 god.;
Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, Zakon za transformacija
na pretprijatijata so op{testven kapital, broj 42/93.
178
Literatura
Zdruènie na pravnici od stopanstvoto na Republika Makedonija i
Nacionalen informativen centar za trgovsko pravo, Biznis vodi~kako da se otpo~ne i vodi biznis, Skopje, 2001 god.
Vlada na Republika Makedonija, Nacionalna strategija za razvoj na
malite i srednite pretprijatija, Skopje, juni 2002 god.
Vlada na Republika Makedonija , Programa na merki i aktivnosti za
poddr{ka na razvojot na pretpriemni{tvoto i sozdavawe na konkurentnost na privatniot sektor, Skopje, januari 2003 god.
Vlada na Republika Makedonija , Stabilizaciona programa na Republika Makedonija , Skopje 1993 god.
Vlada na Republika Makedonija, Programa na Republika Makedonija
za pottiknuvawe na investiciite so poseben osvrt za privlekuvawe
na stranskite direktni investicii, Skopje, mart 1999 god.
Wolfram Gruhler: Wirtschaftsfaktor Mittelstand, Institut der Deutschen Wirtschaft, Koeln, 1994, str. 228.
179
INFORMACII OD ZOR
181
182
KON PRILOGOT
INFORMACII OD ZOR
Zdruènieto za odr`liv razvoj ( ZOR) e osnovano na 31 januari 2001
godina, a e registrirano vo Osnovniot sud vo Skopje na 29.05. 2001 god.
Po registriraweto otvorena e ìro smetaka vo Komercijalna banka AD
Skopje, dobien e dano~en i mati~en broj so {to se sozdadoa uslovi za
otpo~nuvawe so rabota vo vtorata polovina na 2001 godina.
Osnovni celi na Zdruènieto se: izrabotka na proekti koi se odnesuvaat na pra{awa povrzani so ekonomskiot, socijalniot i ekolo{kiot
razvoj; organizirawe na sovetuvawa, seminari i nau~ni sobiri; obuka i
usovr{uvawe na kadri; realizacija na grantovi i drugi formi na pomo{
dobiena od oddelni zemji; pokrenuvawe na inicijativi za zakonsko regulirawe na odnosite vo dràvata soglasno standardite na zemjite ~lenki
na Evropskata unija i na drugite razvieni zemji; organizirawe na
izdava~ka dejnost vo funkcija na realizacija na celite na Zdruènieto.
^lenovi na Zdruènieto moè da bidat gra|ani na Republika Makedonija koi gi prifa}aat osnovnite celi na Zdruènieto i sakaat da dadat pridones vo nivnoto ostvaruvawe.
Zdruènieto ima 55 ~lenovi.
Vo pristapnicata za za~lenuvawe vo Zdruènieto se sodràni osnovnite celi i drugi opredelbi sodràni vo Statutot na ZOR.
Oddelni ~lenovi na ZOR izrazija interes da raspolagat so integralniot teks na Statutot. Izleguva}i vo presret na ovie barawa go objavuvame integralniot tekst na Statutot na ZOR.
Istovremeno e otpe~atena i prijavata za za~lenuvawe vo ZOR.
Dokolku ne ste ~len, a sakate da rabotite vo ZOR, odnosno da postanete
~len ve molime popolnete ja prijavata i dostavete ja do Zdruènieto za
183
odr`liv razvoj, ul. Vladimir Komarov broj 18A1/22 Skopje. Podetalni
informacii moète da dobiete na tel 2463-119 i E-mail:vlabor @unet.com.mk.
So dobivaweto na va{ata pristapnica redovno }e vi dostavuvame
pokani za u~estvo na nau~no-stru~ni sobiri i za drugi aktivnosti, }e vi
predlagame da se vklu~ite vo podgotovkite svrzani so realizacijata na
aktivnostite na ZOR, se razbira dokolku imate interes, }e moè da predlagate aktivnosti, soglasno Statusot i sli~no.Istovremeno so
za~lenuvaweto vo ZOR redovno }e gi dobivate na{ite zbornici na trudovi od nau~no-stru~nite sobiri, kako i drugi pe~ateni materijali.
Dobredojdovte vo ZOR so èlba da go najdete svojot interes i dadete pridones za ostvaruvawe na osnovnite statutarni opredelbi na
Zdruènieto.
184
Vrz osnova na ~len 5, a vo vrska so ~len 18 i 20 od Zakonot za zdruènijata na gra|ani i fondaciite (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija broj 31/98), Sobranieto na Zdruènieto za odr`liv razvoj, na
Osnova~koto sobranie, odràno vo Skopje na 31.01. 2001 godina, donese
STATUT
NA ZDRU@ENIETO ZA ODR@LIV RAZVOJ (ZOR)
OP[TI ODREDBI
^len 1
Zdruènieto za odr`liv razvoj (vo natamo{niot tekst: Zdruènie)
e zdruènie na gra|ani-nau~no-nastavni kadri i drugi lica: ekonomisti, pravnici, sociolozi i drugi zaradi nau~no i stru~no sogleduvawe na
formite i metodite za unapreduvawe na odr`liviot razvoj vo Republika Makedonija kako i za sevkupnoto ureduvawe na odnosite, a od aspekt
na pribliùvaweto na zemjata do standardite na zemjite ~lenki na Evropskata unija i na drugite razvieni zemji.
^len 2
Gra|anite od ~len 1 na ovoj Statut, se zdruùvaat vo Zdruènieto
zaradi ostvaruvawe na po{irok op{testven interes vo korelacija so
osnovnite celi za koi i se osnova ova Zdruènie. Ova se odnesuva na:
izrabotka na proekti koi se odnesuvaat na pra{awa povrzani so odr`liviot razvoj; organizirawe na sovetuvawe, seminari i sli~ni nau~ni
sobiri; obuka i usovr{uvawe na kadri; realizacija na grantovi i drugi
formi na pomo{ od oddelni zemji; kako i na drugi oblici na dejstvuvawe
so koi se pomaga odr`liviot razvoj na zemjata.
185
^len 3
(1) ^lenovi na Zdruènieto moàt da bidat gra|ani-nau~no-nastavni kadri i drugi lica: ekonomisti, pravnici, sociolozi i
drugi dràvjanin na Republika Makedonija, koi dobrovolno
}e pristapat vo Zdruènieto so davawe na pismena izjava. Za~lenuvaweto vo Zdruènieto se vr{i so pristapnica, odnosno so izdavawe na ~lenska kni{ka koja pri isklu~uvawe ili
pri prestanok na ~lenuvaweto vo Zdruènieto zadolìtelno
se vra}a.
(2) Zdruènieto za svoite ~lenovi vodi registar na ~lenstvoto,
koj se aùrira edna{ godi{no.
(3) Pokraj redovnite ~lenovi Zdruènieto moè da ima i po~esni
i pridru`ni ~lenovi.
(4) Pridru`nite ~lenovi, na predlog na Izvr{niot odbor, gi proglasuva Sobranieto, koi podolgo vreme se zanimavaat so dejnosta na Zdruènieto i koi na toa pole pokaàle vidni rezultati, iako ne gi ispolnuvaat uslovite od stav 1 na ovoj ~len.
(5) Po~esnite ~lenovi se poedinci koi imaat osobeni zaslugi za
razvojot na ekonomskata i pravnata struka, kako i za celite i
zada~ite na ova Zdruènie.
(6) Pridru`nite ~lenovi se nau~ni i stru~ni kadri stranski
dràvjani, koi se zainteresirani za trajno u~estvo vo ostvaruvaweto celite i zada~ite na Zdruènieto i koi ja prifa}aat
programskata osnova i Statutot na Zdruènieto.
(7) ^lenovite na Zdruènieto pla}aat ~lenarina.
^len 4
Redovniot ~len na Zdruènieto ima pravo da bide biran vo organite na Zdruènieto, da u~estvuva vo rabotata na Zdruènieto i da pridonesuva vo razvojot i populariziraweto na dejnostite na Zdruènieto.
^len 5
Obvrskite na ~lenovite na Zdruènieto se:
(a) redovno da ja pla}aat ~lenarinata;
(b) redovno da prisustvuvaat na sostanocite i
(v) da zemaat konkretno u~estvo vo izvr{uvawe na Programata na
Zdruènieto.
186
^len 6
Zdruènieto svoite celi, zada~i i dejnosti }e gi ostvaruva vo soglasnost so odnosite uredeni vo Ustavot na Republika Makedonija, ovoj Statut, kako i so drugite zakonski i podzakonski akti, koi ja ureduvaat oblasta na dejnostite za koi se osnova ova Zdruènie.
^len 7
Zdruènieto go zastapuva i go pretstavuva pretsedatelot na Zdruènieto.
^len 8
Imeto na Zdruènieto e Zdruènie za odr`liv razvoj.
Skratenata oznaka na imeto na Zdruènieto e ZOR.
^len 9
(1) Sedi{teto na Zdruènieto e vo Skopje.
(2) Zdruènieto se organizira i dejstvuva na podra~jeto na Republika Makedonija.
^len 10
(1) Zdruènieto e pravno lice.
(2) Zdruènieto ima svoj pe~at i {tembil.
(3) Pe~atot e trkalezen i go sodrì imeto na Zdruènieto: ZDRU@ENIE ZA ODR@LIV RAZVOJ, a vo sredinata se nao|a amblemot na Zdruènieto.
(4) [tembilot na Zdruènieto e pravoagolen i na nego e ispi{an
sledniot tekst: ZDRU@ENIE ZA ODR@LIV RAZVOJ
^len 11
(1) Rabotata na Zdruènieto e javna.
(2) Javnosta od stav 1 na ovoj ~len se obezbeduva so redovno izvestuvawe na ~lenovite na Zdruènieto za site oblici na rabotewe,
so uvid vo sproveduvaweto na programskite zada~i, so podnesuvawe izve{taj za rabotata na organite i telata na Zdruènieto za materijalno-finansiskoto rabotewe i drugo.
(3) Informiraweto na ~lenovite i na po{irokata javnost se vr{i
preku pe~atenite i elektronskite mediumi, kako i preku izdanijata na Zdruènieto.
187
OSNOVNI CELI I ZADAÎ NA ZDRU@ENIETO I
NAÎN NA NIVNOTO OSTVARUVAWE
^len 12
Osnovnite celi i zada~ite na Zdruènieto se oìvotvoruvaat preku:
(a) izrabotka na proekti koi se odnesuvaat na pra{awa povrzani
so odr`liviot razvoj;
(b) organizirawe na sovetuvawe, seminari i sli~ni nau~ni sobiri;
(v) obuka i usovr{uvawe na kadri;
(g) realizacija na grantovi i drugi formi na pomo{ od oddelni
zemji;
(d) pokrenuvawe na inicijativi za zakonsko regulirawe na ekonomskite, a vo toj aspekt i na op{testvenite odnosi vo celost,
kako rezultat na soznanijata steknati vo realizacijata na celite i na programskite zada~i na Zdruènieto, od aspekt na
{to poneposredno dobliùvawe na zakonskoto ureduvawe na
odnosite vo dràvata soglasno standardite na zemjite-~lenki
na Evropskata unija i na drugite razvieni zemji;
(|) organizirawe na izdava~ka dejnost {to }e bide vo funkcija
na osnovnite celi i zada~i zaradi koi se osnova Zdruènieto;
(e) drugi oblici na dejstvuvawe so koi se pomaga odr`liviot razvoj na zemjata.
^len 13
Zdruènieto osnovnite celi i zada~i }e gi ostvaruva preku:
(a) sorabotka so pravni subjekti od Republika Makedonija i od
stranstvo (trgovski dru{tva, zadrugi, farmerski ekonomii,
semejni ekonomii, nevladini organizacii i zdruènija,
dràvni organi) vo odnos na pra{awa i problemi {to se odnesuvaat na odr`liviot razvoj;
(b) aplikacija na nau~ni soznanija vo sferata na odr`liviot razvoj;
(v) obuka i usovr{uvawe na kadri;
(g) organizirawe na nacionalni i me|unarodni sovetuvawa, seminari i drugi nau~ni i stru~ni sobiri;
(d) materijalno i finansisko pomagawe na svoite ~lenovi vo sopstveni istraùvawa, preku u~estvo na doma{ni i na me|unarod-
188
ni nau~ni sobiri, so podnesuvawe na trudovi vo koi se iskaùvaat steknati soznanija vo odnos na odr`liviot razvoj;
(|) sorabotka so nau~no-nastavni institucii vo dràvata i vo
stranstvo;
(e) vr{ewe na drugi aktivnosti {to se od zaedni~ki interes na
subjektite vo na{ata dràva, kako i od interes za op{tiot
razvoj i unapreduvaweto na odr`liviot razvoj.
FINANSIRAWE NA ZDRU@ENIETO
^len 14
Izvorite na sredstvata za rabota na Zdruènieto se od:
(a) prihodi od ~lenarina;
(b) prihodi od proekti;
(v) prihodi od donacii;
(g) sredstva dobieni od organizirawe na nau~ni sobiri, od obuka
i usovr{uvawe na kadri i izdava~ka dejnost;
(d) prihodi od drugi izvori.
^len 15
(1) Finansiraweto na Zdruènieto se vr{i po pat na presmetka
na prihodite i rashodite.
(2) Zdruènieto ima ìro smetka. Naredbodatel za izvr{uvawe
na prihodite i rashodite na Zdruènieto e pretsedatelot na
Zdruènieto, a ovlasteni potpisnici za koristewe na sredstvata od ìro smetkata se pretsedatelot i sekretarot na Zdruènieto.
ORGANI NA ZDRU@ENIETO
^len 16
Organite na Zdruènieto se:
a)
Sobranieto i
b) Izvr{niot odbor.
^len 17
(1) Sobranieto go so~inuvaat site ~lenovi na Zdruènieto.
(2) Sobranieto se sostanuva po potreba, a najmalku edna{ godi{no.
189
^len 18
(1) Sednicite na Sobranieto gi svikuva pretsedatelot na Sobranieto.
(2) Sednica na Sobranieto se svikuva i po predlog na Izvr{niot
odbor ili po predlog na 1/5 od vkupniot broj ~lenovi na Sobranieto.
(2) Ako pretsedatelot na Sobranieto ne svika sednica na Sobranieto vo rok od 14 dena od denot na dadeniot predlog za svikuvawe sednica na Sobranieto, sednicata na Sobranieto ja svikuva Izvr{niot odbor ili ovlastenite podnositeli za svikuvawe na sednicata.
(2) Na~inot na svikuvawe na sednicite na Sobranieto se opredeluva so Delovnikot za rabotata na Sobranieto.
^len 19
Sobranieto, od redovite na svoite ~lenovi, na redovni i na vonredni sednici na Sobranieto, izbira Izvr{en odbor.
^len 20
(1) Sobranieto polnova`no donesuva odluki, ako na sednicata na
Sobranieto se prisutni pove}e od edna polovina od vkupniot
broj ~lenovi na Sobranieto.
(2) Sobranieto po pravilo odlukite gi donesuva so mnozinstvo na
glasovi od prisutnite na sednicata.
(3) Vo nadle`nost na Sobranieto se:
190
-
donesuvaweto na Statutot na Zdruènieto i donesuvaweto na
izmenuvawa i dopolnuvawa na Statutot;
-
odlu~uvaweto za promenata na celite i zada~ite na Zdruènieto;
-
odlu~uvaweto za zdruùvaweto so drugi zdruènija i pravni
subjekti, kako i za razdruùvaweto od niv;
-
izbiraweto na izdava~ki sovet za izdanija na Zdruènieto;
-
izbiraweto na po~esni i na pridru`ni ~lenovi na Zdruènieto;
-
izbiraweto i razre{uvaweto na pretsedatelot na Zdruènieto, koj voedno e i pretsedatel na Sobranieto i na ~lenovite
na Izvr{niot odbor;
-
usvojuvaweto na Programata za rabota na Zdruènieto za period od 4 godini, operacionalizirana so godi{nite programi;
-
razgleduvaweto i usvojuvaweto na izve{tajot za rabotata na
Izvr{niot odbor me|u dvete sobranija;
-
sledeweto na materijalno-finansiskata sostojba na Zdruènieto me|u dve sobranija;
-
donesuvaweto na finansiskiot plan i usvojuvaweto na zavr{nata smetka na Zdruènieto;
-
raspravaweto za postignatite rezultati vo odnos na ostvaruvaweto na celite i zada~ite zaradi koi e osnovano Zdruènieto
i donesuvawe stavovi za natamo{niot razvoj i unapreduvawe
na raboteweto na Zdruènieto;
-
donesuvaweto odluki, zaklu~oci, preporaki za re{avawe na
pra{awa {to se od interes za uspe{nosta vo izvr{uvaweto na
postavenite celi i zada~i na Zdruènieto;
-
odlu~uvaweto za potrebata od osnovawe na trgovski dru{tva;
-
vr{eweto na drugi raboti {to se odnesuvaat na celite i zada~ite zaradi koi e osnovano Zdruènieto.
^len 21
Izvr{niot odbor (vo natamo{niot tekst: IO) e izvr{en organ na
Sobranieto vo koj sekoj ~len ima ednakvi prava, obvrski i odgovornosti
vo vrska so ostvaruvaweto na celite i zada~ite zaradi koi e osnovano
Zdruènieto vo soglasnost so pozitivnite zakonski propisi, kako i vo
soglasnost so ovoj Statut.
^len 22
(1) IO odbor broi 9 ~lena. Mandatot na ~lenovite na IO trae 4
godini, so mo`nost za povtoren izbor.
(2) IO od svoite ~lenovi izbira: pretsedatel na IO, sekretar i
blagajnik so mandat od 4 godini, so mo`nost za povtoren izbor.
(3) Pretsedatelot na IO istovremeno e i pretsedatel na Sobranieto i pretsedatel na Zdruènieto, koj go zastapuva i go pretstavuva Zdruènieto.
(4) Vo otsustvo na Pretsedatelot na IO, nego go zamenuva sekretarot.
191
^len 23
Vo nadle`nost na IO spa|a:
-
sproveduvaweto na statutarnite i na programskite celi i zada~i na Zdruènieto, kako i odlukite doneseni od Sobranieto;
-
donesuvaweto i realizacijata na godi{nata programa za raboteweto na Zdruènieto;
-
predlagaweto na izmenuvawe i dopolnuvawe na Statutot;
-
donesuvaweto na soodvetni akti, prifa}aweto na spogodbi i
sklu~uvaweto na dogovori;
-
svikuvaweto na sednicite na Sobranieto i podgotvuvaweto na
materijalite za sednicite na Sobranieto;
-
donesuvaweto na odluki za formirawe na postojani i na privremeni komisii i naso~uvaweto na nivnata rabota;
-
organiziraweto i aktivno u~estvo vo organiziraweto na razni aktivnosti i manifestacii;
-
donesuvaweto na odluki za dodeluvawe nagradi, blagodarnici
i priznanija;
-
donesuvaweto odluki za nabavka i otu|uvaweto na osnovni sredstva;
-
donesuvaweto na odluki po prigovori i àlbi;
-
vr{eweto na drugi raboti {to se vo vrska so ostvaruvaweto
na celite i zada~ite zaradi koi e osnovano Zdruènieto.
^len 24
(1) IO za svojata rabota e odgovoren pred Sobranieto.
(2) IO sednicite gi odrùva spored se pokaànata potreba.
(3) Sednicite na IO gi svikuva i rakovodi so niv pretsedatelot.
Predlogot za svikuvawe sednica na IO moè da podnesat tri
~lena od IO. Vo otsustvo na pretsedatelot so sednicata na
IO rakovodi sekretarot.
(5) Predlog za svikuvawe sednica na IO moè da podnese i sekretarot.
(6) Po potreba Zdruènieto formira stru~na slu`ba za ostvaruvawe na zada~ite na Zadruènieto.
192
(5) Na~inot na svikuvawe na sednicite na IO, kako i drugite pra{awa vo vrska so negovoto rabotewe se ureduvaat so Pravilnik za rabotata na IO.
SEKRETAR, BLAGAJNIK I RABOTNA ZAEDNICA
^len 25
Sekretarot na Zdruènieto se griì za organizacijata na sednicite na Sobranieto i na IO, gi podgotvuva potrebnite dokumentite, se
angaìra za realizacija na donesenite odluki i vr{i drugi zada~i {to
}e mu gi doverat Sobranieto i IO.
^len 26
Blagajnikot se griì za ostvaruvawe na prihodite i isplata na obvrskite, organizira izrabotka na zavr{na smetka i vr{i drugi raboti
{to }e mu gi opredelat Sobranieto i IO.
^len 27
Po potreba IO moè da formira rabotna zaednica. Rabotnata zaednica moè da ostvaruva finansisko-smetkovodstveni raboti, da vr{i
i organizira raspredelba na grantovi i da izvr{uva drugi zada~i na
Zdruènieto.
PRESTANOK NA ZDRU@ENIETO
^len 28
(1) Zdruènieto }e prestane so rabota ako za toa odlu~at ~lenovite na Zdruènieto, dokolku e ispolnet nekoj od uslovite za
prestanok na Zdruènieto, utvrdeni vo ~len 52 od Zakonot za
zdruènijata na gra|ani i fondaciite (slu`ben vesnik na RM
broj 31/98).
(2) Odlukata od stav 1 na ovoj ~len so dvotretinsko mnozinstvo ja
donesuva Sobranieto.
^len 29
Po prestanokot na Zdruènieto imotot i drugite prava i prihodite
{to ostanuvaat, po namiruvaweto na obvrskite, preminuvaat vo sopstvenost na dràvata.
193
PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI
^len 30
Pravoto na tolkuvawe na odredbite na ovoj Statut ima Sobranieto, a pome|u dve sobranija IO.
^len 31
Zdruènieto e praven sledbenik na celokupniot imot (kapitalot)
i na pravata na Zdruènieto.
^len 32
Izmenuvaweto i dopolnuvaweto na ovoj Statut se vr{i na istiot
na~in i po istata postapka kako i za negovoto donesuvawe.
^len 33
Ovoj Statut vleguva vo sila so denot na negovoto donesuvawe.
Pretsedatel na ZOR,
Prof. d-r Aleksandar Petroski, s.r.
194
PRISTAPNICA
Za dobrovolno za~lenuvawe vo
ZDRU@ENIETO ZA ODR@LIV RAZVOJ
1. Ime i prezime _________________________________________________
2. Adresa na ìveewe _____________________________________________
3. EMB _____________________________________________
4. Mesto i datum na ra|awe _________________________________________
5. Obrazovanie _____________________________________________
6. Vraboten _____________________________________________
7. Telefon: na rabota_______________ doma_________________
8. Datum na za~lenuvawe ___________________
Svoera~en potpis
______________________
Osnovni celi na Zdruènieto: Izrabotka na proekti koi se odnesuvaat na pra{awa povrzani so ekonomskiot, socijalniot i ekolo{kiot
razvoj; organizirawe na sovetuvawa, seminari i nau~ni sobiri; obuka i
usovr{uvawe na kadri; realizacija na grantovi i drugi formi na pomo{
dobiena od oddelni zemji; pokrenuvawe na inicijativi za zakonsko regulirawe na odnosite vo dràvata soglasno standardite na zemjite ~lenki
na Evropskata unija i na drugite razvieni zemji; organizirawe na
izdava~ka dejnost vo funkcija na realizacija na celite na Zdruènieto.
^lenovi na Zdruènieto: Gra|ani na Republika Makedonija koi gi
prifa}aat osnovnite celi na Zdruènieto i sakaat da dadat pridones vo
nivnoto ostvaruvawe.
Adresa na Zdruènieto: Skopje, ul. Vladimir Komarov 18 A1-22,
tel. 2463-119, E-mail:vlabor @unet.com.mk
195

golemite pretprijatija vo ekonomijata na republika makedonija

Transcription

Similar documents

stopanski i regionalen ekonomski razvoj, semejni biznisi i zdru

MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA Skopje