Prenos pdf različice dokumenta - Občina Hoče

Transcription

04
brezplacna revija obcine Hoce-Slivnica
DEJAVNOST OBCINSKE UPRAVE
OTVORITEV KULTURNEGA
CENTRA V HOTINJI VASI
OBVESTILA
PODELITEV ŠTIPENDIJ
ZA ŠOL. L. 2011/2012
ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV
MIKLAVŽEVANJE
V HOCAH
BESEDA UREDNIŠTVA
In moje srce zaslutilo je
tvojo tajno moč,
in moje srce začutilo je,
kak jasni se noč.
(Župančič, O., Albertina).
Pa smo ga dočakali! S ponosom in z dvignjeno glavo!
Radoživa in polna pričakovanj sem vstopila v nov dom
– v nov kulturni dom v naši občini. Jupi, sem potihem
zavzdihnila in sedla ter se prepustila užitkom ob proslavljanju. Mislim, da so, po obrazih sodeč, bili bolj ali
manj vsi zadovoljni. Bolj ali manj, kajti nekateri so bili z
nasmehom na obrazu zelo nevoščljivi za pridobitev, ki
predstavlja velik dosežek v naši občini.
Nevoščljivi? Da. Nikar vas naj ne zavedejo nasmeh, stisk
roke, prijazna beseda. Za tem se na žalost tudi v naši občini skrivajo »priliznjenci«. Dobila sem občutek, da tudi
tokrat nismo stopili skupaj – kot občani – kot sovaščani
– kot ljudje! Enostavno si ne privoščimo … Prenehala
sem se spraševati, zakaj je temu tako, ker iz dneva v dan
spoznavam ljudi in njihove slabosti. Zato imam odgovor
na dlani. Vendar vam ne bom prikrajšala prazničnega
vzdušja zaradi naših nezrelih napak, čeprav bi vam ga
morala.
Sledim Župančičevim verzom, saj menim, da obup in
gnev ženeta na plano vse najslabše v človeški duši. Ko se
vam bo razjasnila noč in boste postali spet ljudje in boste
»vnovič« začutili zanimanje za sočloveka, nikar se ne
prestrašite, da bo bolelo ali peklo ali žgalo …
Vsak od nas nosi v sebi čarovnijo – eni jo čutijo v prstih,
drugi v nogah, nekateri v ušesih, spet drugi jo vonjajo ali
vidijo v neizmernih življenjskih oblikah … Nekaterim pa
se le-ta nabira v srcih. Če bi se takšna čarovnija dotaknila
27
07
DEJAVNOST ŽUPANA, ORGANOV
IN OBCINSKE UPRAVE
Obisk župana pri
starostnikih
4
Dogodki, ki so
popestrili naš vsakdan
5
Otvoritev Kulturnega
centra v Hotinji vasi
7
Proračun
10
04
Novoletna smreka
11
Ekološki otoki
11
Božično-novoletne
voščilnice naših
najmlajših
12
Božično-novoletni
sejem Občine HočeSlivnica
12
OBVESTILA
12
Novosti pri uveljavljanju 13
socialnih transferjev
19
IZ NAŠIH KRAJEVNIH
SKUPNOSTI
Naša vas Rogoza
19
14
Izlet članov KS
Reka-Pohorje
21
Podelitev štipendij za
šol. l. 2011/2012
15
Srečanje starejših
krajanov v KS Slivnica
21
Vzdrževanje javne
kanalizacije
16
Srečanje starejših
občanov
23
Ravnanje z odpadki
jutri
BESEDA UREDNIŠTVA
nas vseh, bi lahko drug drugega bolje razumeli, četudi
smo si tako zelo različni. Ko bomo začutili, da pripadamo
vsi eni občini, da smo vsi le svoje sreče kovač, da zlatniki
ne padajo z neba, da se rosa ne stopi v čaši vode in da ni
zdravila zoper človeško škodoželjnost in hudobijo, bomo
lahko zaživeli in rekli:
O, jaz sem bogat –
pomagaj, pomagaj mi dvigniti
moje duše zaklad!
(Župančič, O., Albertina).
Ker je december mesec obdarovanj, prazničnega vzdušja, pričakovanja kazalca na uri, množičnega vrvenja in
dobrohotnih vzklikov o prihajajočem novem letu, vam
v imenu uredniškega odbora Utrinkov želim, da vas vsa
dobrota in toplina prazničnega vzdušja ne zapustita še
dolgo po tem, ko boste na svojem drevescu pospravili
okraske in ko bo pok šampanjca izzvenel v tišino prihajajočih dni. Pa naj bo novo leto obogateno z razdajanjem!
V pričakovanju
Ko sivosrebrna tančica dneva
pred nočjo se v večerni mrak prelije,
lučk natresenih nešteto na nebu zažari
in sij mehak na zemljo spečo se razlije.
V polmraku časa plameni spomina zagorijo,
luči brlečih igrivo migetanje nam naznanja:
v soju mehkem bližamo se pragu časa –
staro leto se od nas poslavlja.
Na prelomu noči iskre v srcih zaiskrijo,
nevidne zgorevajo v plamene radostne,
želje, hrepenenja, upe nove nam budijo,
da v svitu dneva novo leto se bo zbudilo.
Naj sveži napoj življenja dneve vam poji,
da čas prihodnji poln bo veselja, dobre volje,
in žarki sreče nam bodo v očeh žareli,
ko skozi čas stopali bomo vsak po svoji poti.
M. Kramar
Petra Trstenjak
32
24
VZGOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
Obisk v vrtcu
24
Ekozbiralniki
24
Kako se vesti v
prometu
26
Ekomalica
27
Čarobnost pravljice
28
31
53
44
49
KULTURA, DRUŽABNA
IN DRUŠTVENA
DEJAVNOST
GOSPODARSTVO,
TURIZEM, KMETIJSTVO
IZ NAŠIH KRAJEV
Kultura v Hotinji vasi
res živi
32
Talenti v organizacijah 44
50
46
33
Martinova nedelja v
Hotinji vasi
Nova podoba in
vsebina na Siničevi
kmetiji in mlinu
46
Predstavitev knjige v
Knjižnici Hoče
51
Kožuhanje po naše
Predstavljamo vam
Domačo tržnico
47
Mario Vračič- državni
prvak v maratonu
52
Turistično društvo
Orehova vas
49
Miklavževanje v
Hočah
53
Trije dobri možje in
starka Zima
30 let Pohorskih
rogistov
34
Društvo krajanov
Rogoza
37
DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE
SPOŠTOVANE OBCANKE IN OBCANI!
Leto, ki mineva, nam je dalo marsikaj dobrega. V Občini
Hoče-Slivnica smo upravičeno ponosni na vse tisto, kar nam
je uspelo urediti in zgraditi.
Svojemu namenu smo predali nov vrtec, nov Kulturni center,
uspešno koristimo nepovratna sredstva. Poskrbeli smo
za pomoč socialno šibkim, sofinancirali samozaposlitev, v
skladu s pravili poskrbeli za nemoteno delovanje društev in
klubov, humanitarnih organizacij itn.
V letu, ki prihaja, bomo odgovorni za razvoj občine dokazali,
da nam ni vseeno, kakšen bo nadaljnji razvoj naše občine.
Zato bomo nadaljevali z delom tako, kot smo delali do sedaj:
zavzeto, odgovorno, pošteno, brez fige v žepu.
Četudi so problemi, ki jih bo potrebno reševati, veliki, nas
bo tudi vnaprej vodila naša samozavest. Pripravljeni smo na
nove izzive. Ob vstopu v novo leto vam želim, spoštovane
občanke in občani, vse dobro in veliko uspehov.
Pa še tole:
Vetra ne moremo ujeti, lahko pa po njem naravnamo svoja
jadra. Naravnajte jih tako, da bodo v praznikih in v letu, ki
prihaja, ulovila mir, notranjo uglašenost in zadovoljstvo.
Vaš župan
ga. Uršula Vegan
Zlati časi bodo,
če sivino vsakdana sami pozlatimo,
s poštenim delom in dobroto,
jim s smehom vdihnemo lepoto,
in s prijateljstvom iskrenim
nežnost, srečo, mir, toploto.
Naj vas zgornja misel pospremi v predstavitev naših
štirih starostnikov, ki so praznovali svoje rojstne dneve v
oktobru, novembru in decembru. Ga. Uršula Vegan nam
je s ponosom pokazala čestitko svoje vnukinje. Sedaj, ko
živi v Domu Danice Vogrinec, jo vsi njeni redno obiskujejo.
Prisrčna drobna ženička ga. Elizabeta Mustafov se kar
zgubi v domačem fotelju. Zadovoljna je, da je doma med
svojimi. Naš 90-letnik g. Franc Šetor nas je pričakal v družbi
hčere in vnukinje, ki budno spremljata vsak njegov korak,
saj ga pogosto odnese v preteklost. 99 let pa je izpolnila
ga. Frančiška Kreitner, njen spomin je kar dober, saj je brez
težav spoznala župana.
Pred nami je konec leta 2011. Zaznamovalo ga je pestro
dogajanje na političnem, gospodarskem, finančnem,
socialnem in še kakšnem področju. Napredek človeštva je
od obdobja mladosti naših starostnikov neizmerljiv, prav
tako način življenja. Pa vendar; v vseh teh letih skozi njihova
pripovedovanja spoznavam različne zgodbe, žalostne in
vesele, spoznavam, kako dragoceno je naše življenje, tisto, ki
4
se je začelo pred
devetdesetimi
in
več leti, in tisto, ki se
se pravkar začenja.
Voščilo babici
Vse življenje smo
učenci, z rojstvom
se začne prva učna ura in se konča z zadnjim dihom. Vmes
pa nas na poti življenja spremlja nešteto novih priložnosti,
novih izzivov. Prvi korakci se polagoma podaljšujejo in kar
naenkrat z velikimi koraki zaidemo v zrela leta. Vmes pa nas
oblikuje življenje, ki ga živimo; tako ali drugače. Eni z veliko
mero strpnosti, razumevanja do sočloveka, pomoči človeku
v stiski, drugi z nenehnim tarnanjem, iskanjem krivca za
svoje težave in obsojanjem drugih za svoje nezadovoljstvo
in neuspeh. Pred nami je mesec praznovanj in nakupovanj,
tudi pričakovanj. Ne pričakujmo preveč, zazrimo se vase.
ga. Elizabeta Mustafov
g. Franc Šetor
ga. Frančiška Kreitner
V malce hladni, a sončni soboti smo skupaj z Ministrstvom
za obrambo Republike Slovenije organizirali Dan odprtih
vrat za ogled radarja GM 403 na tako imenovanem
Ledinekovem koglu na Pohorju. Z dogodkom je župan
izpolnil obljubo, ki jo je ob priložnosti dal krajanom v
tem predelu Pohorja. S pisnim obvestilom smo povabili
stanovalce v okolici radarja, ostale občane smo povabili
v prejšnjih Utrinkih. Ne glede na strogi vojaški protokol,
saj je vojaška policija zaprla neposredni dohod in je bilo
treba pešačiti (za dovoz do radarja je bilo število parkirnih
mest strogo omejeno), se je ogleda udeležilo cca 350
obiskovalcev, kar je presenetilo tudi vodilne na radarju.
Ministrici za obrambo dr. Ljubici Jelušič se je pridružil
brigadir mag. Vladimir Maher, direktor štaba GŠSV
ter poveljnik Brigade zračne obrambe in letalstva,
podpolkovnik Jani Topolovec.
Župan Občine Hoče-Slivnica se je ministrici za obrambo
dr. Ljubici Jelušič zahvalil za obisk in predstavitev novega
radarja javnosti s strani Slovenske vojske. Ministrica, ki je
bila tudi slavnostna govornica, je poudarila, da bo Pohorje
zdaj povprečnemu Slovencu prinašalo še tretjo slavno
stvar (poleg Zlate lisice in Pohorskega bataljona), to je ta
radar, ki bo Slovencem zagotavljal svobodo. Radar, ki je
Prikličimo si v spomin občutke, ko nam je topel objem in
iskren nasmeh zadovoljstva izzval občutek ugodja in notranje
sreče, ko nam je zadostovala bližina tistih, ki jih imamo radi in
imajo oni radi nas. Za te občutke ne potrebujemo denarja, in
tudi če ga imamo v izobilju, jih ne moremo kupiti, ker niso na
prodaj, smo pa z njimi neizmerno bogati.
Slavni govorec je enega od svojih seminarjev pričel tako,
da je v roki držal bankovec za 20 dolarjev. V prostoru, kjer
je bilo prisotnih 200 poslušalcev, je vprašal: »Kdo si želi ta
bankovec?« Roke so se začele dvigovati.
Dejal je: »Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi
dovolite, da nekaj naredim. Potem je zmečkal bankovec in ga
ponovno dvignil v zrak. Vprašal je: »Kdo si ga še vedno želi?«
Roke so bile še vedno dvignjene. »Dobro,« je odgovoril, »kaj
pa, če naredim tole?« Bankovec je vrgel na tla in začel hoditi
po njem. Potem ga je pobral, zmečkanega in umazanega.
»Kdo si ga želi sedaj?« Roke so bile še vedno v zraku.
»Prijatelji moji, danes smo se naučili zelo dragocene lekcije,«
je dejal, »ne glede na to, kaj sem napravil z denarjem, še
vedno si ga želite, ker bankovec ni izgubil na svoji vrednosti.
Še vedno je vreden 20 dolarjev.«
V življenju mnogokrat pademo, smo zmečkani, pohabljeni,
na tleh, v umazaniji, vse to z odločitvami, ki jih sprejemamo,
in okoliščinami, ki nam prihajajo na pot. Takrat čutimo, da
smo nevredni ljubezni, nevredni topline, nevredni samih
sebe. Ampak ne glede na to, kar se je zgodilo ali kar se
bo zgodilo z vami, nikoli ne boste izgubili svoje resnične
vrednosti. Umazani ali čisti, zmečkani ali povsem urejeni, še
vedno ste neprecenljivi ... Zlasti za tiste, ki vas imajo radi.
Silva Božnik
najmodernejši, bo namreč pomagal državi nadzorovati
svoje nebo, kar pomeni biti suveren, biti samostojen in
vedeti, kaj se nad tvojim prostorom dogaja. Za zagotovitev
te suverenosti potrebujemo prostor in ljudi. Ministrica
je izrazila prepričanje, da bodo Pohorci in domačini ta
radar vzeli za svojega ter bodo nanj ponosni, nanj pa bi
morala biti ponosna tudi vsa Slovenija. Ob predstavitvi
tehničnih podatkov radarja je bilo prisotnim pojasnjena
neškodljivost
vpliva radarja
na okolje, ki
je pravzaprav
z novimi
tehničnimi
dosežki manjša,
kot je bila na
starem radarju.
Dan odprtih vrat vojaškega radarja
na Ledinekovem koglu
5
V Kongresnem centru Habakuk je potekal mednarodni salon
vina in delikatesnih izdelkov VinDel 2011. Salon je potekal v
organizaciji Zavoda za razvoj in raziskovanje kmetijskih in
gostinskih dejavnosti SloVino. Na prireditev je v Slovenijo
privabila pestro mednarodno zasedbo razstavljavcev in
obiskovalcev. Osnovni namen salona je dvig kulture in
osveščenosti na področjih, povezanih z vinom in kulinariko.
Vabilu smo se odzvali tudi mi, saj smo ponosni, da je na
sejmu sodeloval tudi naš vinogradnik Gregor Mikuž.
Vinoteka Mikuž
kih kegljačev
Petnajsta obletnica hoš
19. oktobra so pripravili slovesnost kegljači Kegljaške sekcije
DU Hoče ob svoji 10-letnici praznovanja. Ob tej priložnosti
so se zahvalili županu in Občini Hoče-Slivnica za to, da imajo
svoj prostor, pokrit objekt za kegljanje in še kaj.
Hočki rogisti so se za svojih 30 let delovanja poleg izvedbe
programa posebej potrudili z izvirno dekoracijo dvorane v
Kulturnem domu, ki je bila polna obiskovalcev njihovega
koncerta. Veseli so bili tudi županovega priznanja, ki jim ga
je podelil ob tej priložnosti, saj to priznanje pomeni zahvalo
za njihovo delo in trud skozi vsa leta delovanja
30-letnica Pohorskih
rogistov
i
Komemoracija v Slivnic
Konec meseca oktobra zaznamujejo predvsem komemoracije
ob dnevu mrtvih. Ena takih je vsako leto tudi na grobu talcev
Čreti.
nijske karitas
Dobrodelni koncert Žup
20. novembra je v dvorani Kulturnega doma v Hočah potekal
koncert z naslovom Odpri srce in dlan, ki ga vsako leto
organizira Župnijska kartitas iz Hoč. Dvorana je bila nabito
polna, izbor izvajalcev narodno zabavne glasbe pa pester.
Prireditev je vodil Tone Petelinšek, ki je v dogajanje vtkal
pozitivne misli in nam s svojim edinstvenim vodenjem dal
misliti o nas samih in tako dodal žlahtnost prireditvi sami.
6
Prav gotovo je bil največji dogodek, ki je pomembno
zaznamoval konec novembra, otvoritev Kulturnega
centra v Hotinji vasi. Malo je tistih, ki se zavedajo pomena
pridobitve tako dragocenih površin v času, ko je finančna
kriza udarila tudi po proračunu občin. Ob otvoritvi vrtca
v Rogozi je to druga letošnja pridobitev prostorskih
površin v naši občini.
Zato smo s ponosom delavci občinske uprave, ki smo
vsak po svoje prispevali k tej pridobitvi, pozdravili in
sprejeli vabljene goste, med katerimi je bil tudi minister
Židan. K protokolu takšne otvoritve spada tudi pogostitev
povabljenih, za kar sta odlično poskrbela zakonca Mikuž.
Seveda je potrebno poudariti, da je to samo povabilo na
kozarček in obloženi kruhek, kot je to običaj na tovrstnih
prireditvah. Pohvaliti je potrebno tudi Društvo žena
Občine Hoče-Slivnica, ki s svojo pestro ponudbo peciv
vedno znova preseneti.
Gasilska vaja
Na zdravje z možmi, ki so
zaslužni za dom
Prav gotovo bodo prostorov vesela društva in organizacije
v tem koncu naše občine, saj se jim bodo pomembno
spremenili pogoji njihovega delovanja. Konec koncev so
prostori v stavbi namenjeni dogajanju in čim večjemu
izkoristku površin.
Mesec oktober so zaznamovali tudi zvoki siren naših
treh gasilskih društev, ki so s svojimi vajami ob mesecu
požarne varnosti, uprizorili različne situacije reševanja.
Tudi tam smo bili – in verjemite: na naše gasilce smo
ponosni, ker vemo, da se nanje lahko vedno zanesemo.
Vaja gasilskega poveljstva
občine
6
Gasilska vaja na OŠ Hoče
Besedilo in slike Silva Božnik
OTVORITEV KULTURNEGA CENTRA V HOTINJI VASI
V petek, 25. novembra 2011, je slovesno odprl vrata nov
Kulturni center v Hotinji vasi. Otvoritev, ki jo je organizirala
Občina Hoče-Slivnica, so popestrili člani KUD Milke Zorec
s svojimi plesnimi točkami in igranimi prizori. Tega, za
celotno občino pomembnega dogodka, se je udeležil tudi
minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Dejan
Židan. Rekonstrukcijo nekdanjega kulturnega doma
je namreč omenjeno kmetijstvo sofinanciralo v okviru
Ukrepa 322-Obnova in razvoj vasi. Ob nagovoru župana,
ministra in predsednika KUD Milke Zorec je bil 780.000 €
vreden občinski objekt dan v uporabo.
Trietažni objekt, ki ga je gradilo podjetje Granit, d. d.,
iz Slovenske Bistrice, obsega poleg osrednje dvorane z
odrom tudi prostore, namenjene za delovanje društev,
ki smo si jih ob otvoritvi lahko tudi ogledali. Nov Kulturni
center je pomembna pridobitev za celotno občino, saj je
kot občinski objekt namenjen in dostopen vsem.
Karmen Purg,
svetovalka za družbene dejavnosti
7
INVESTICIJE V KOMUNALNO
INFRASTRUKTURO
CESTE
Na podlagi sprejetega proračuna za leto 2011 ter rebalansa 1 in 2 so bile v letu 2011 izvedene naslednje investicije v
ureditev občinskih cest:
Krajevna skupnost Hoče
Vrednost del
Obseg opravljenih del
Št.
Naziv ceste
1.
2.
3.
Zgornje Hoče 1-5
Odcep Stare ceste (pri h.š. 52)
Odcep Irgoličeve ulice
5.332,33
ureditev ceste v dolžini 80 m
4.657,33
12.445,08
4.
Odcep Pivola 31a do 31j
45.283,75
5.
6.
Vreclova ulica
Poljska cesta
6.830,24
8.327,74
ureditev ceste v dolžini 95 m,
vključno z ureditvijo odvonjavanja
Krajevna skupnost Reka-Pohorje
Vrednost del
Št.
Naziv ceste
1.
2.
Odcep proti hiši Kirbiš Franc
Odcep Bergauer
3.000,00
57.595,01
3.
Odcep Belec
14.475,41
4.
Odcep Jurič Martin (1. in 2. faza)
38.757,33
5.
Odcep Šprah-Dolenc
8.906,98
6.
Odcep Planinka
14.411,90
7.
Odsek Ledina-Bunc
22.600,25
ureditev ceste v dolžini 80 m in
odstranitev kamnite brežine
8.
Rečka graba–Dolarjev mlin
6.500,00
ureditev kamnitega opornega zidu
9.
Dolarjev mlin–Bedenk
115.647,83
vključno z ureditvijo odvodnjavanja
10.
Cesta v Polani
11.
Odcep Tisa–odcep Jelka
4.284,00
ureditev ceste ni bila izvedena
zaradi neurejenega premoženjskega
stanja
Krajevna skupnost Slivnica
8
Vrednost del
Št.
Naziv ceste
1.
Pločnik ob Mariborski cesti
62.473,16
ureditev pločnika v dolžini 235 m,
vključno s semaforizacijo prehoda
za pešce
2.
Vilenska cesta (pri hiši Potočnik)
9.789,20
3.
4.
Grajska cesta
Polanska cesta (odcep Kosi)
17.824,33
26.114,23
5.
Avtobusna postaja ob Mariborski cesti
ureditev avtobusne postaje ni
bila izvedena zaradi neurejenega
premoženjskega stanja
KANALIZACIJA
Občina Hoče-Slivnica je skupaj z Mestno občino Maribor
ter občinama Miklavž in Duplek pristopila k reševanju
problematike odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Navedene občine so se zato vključile v skupni projekt
»Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode na območju
Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor«. Na
osnovi skupaj pripravljene vloge so vse štiri občine za
navedeni projekt vložile prijavo na razpis za pridobitev
evropskih sredstev iz kohezijskih skladov. Ministrstvo
za okolje in prostor je vlogo v marcu 2011 potrdilo in jo
odstopilo v nadaljnjo obravnavo Službi vlade RS za lokalno
samoupravo in regionalno politiko (SVLR), ki je konec julija
2011 izdalo odločbo, s katero je navedenim občinam
dodelilo sredstva za izvedbo projekta »Odvodnjavanje
in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše
prispevno območje CČN Maribor«. Na osnovi prejete
odločbe je Občina Hoče-Slivnica takoj pričela s pripravo
razpisne dokumentacije za izvedbo razpisnega postopka
za izbiro izvajalca gradenj za projekt »Odvajanje in čiščenje
odpadnih voda na območju Maribora – širše prispevno
območje CČN Maribor – podprojekt Glavni zbiralnik
Hotinja vas–Rogoza, sofinanciran iz EU Kohezijskega
sklada«. Izdelan je bil osnutek razpisne dokumentacije
za izgradnjo glavnega zbiralnika Hotinja vas–Rogoza, ki
je bil že posredovan v pregled Ministrstvu za okolje in
prostor (MOP), prav tako pa tudi SVLR. Predvidevamo,
da bo usklajevanje razpisne dokumentacije z MOP in
SVLR zaključeno v decembru 2011, v januarju 2012 pa je
predvidena objava razpisne dokumentacije na Portalu
javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije. Na
predhodnih izhodiščih bi bil izbor izvajalca del lahko
zaključen do konca aprila 2012, do konca leta pa bi bil
glavni zbiralnik Hotinja vas–Rogoza tudi zgrajen.
Vzporedno z aktivnostmi, ki so povezane z gradnjo
glavnega zbiralnika Hotinja vas–Rogoza, potekajo tudi
aktivnosti v zvezi z izborom izvajalcev nadaljnje izdelave
projektne dokumentacije, izvedbe stikov z javnostjo
in strokovnega nadzora ter nadaljnjih faz izgradnje
kanalizacije (vse navedene postopke vodi vodja oziroma
koordinator projekta pri Mestni občini Maribor).
V letu 2011 se je zaključila izgradnja III. faze kanalizacijskega
omrežja v delu naselja Rogoza. Skupno je III. faza zajemala
izgradnjo fekalnih kanalov v dolžini cca 2,8 km. V nekaterih
ulicah je prišlo tudi do zamenjave vodovodnega cevovoda.
Po izgradnje infrastrukture pa se je uredilo še samo cestišče
skupaj z odvodnjavanjem. Celotni strošek izgradnje je
znašal 879.589,00 EUR od tega je investicijo v višini 677.670
EUR financirala Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno
samoupravo in regionalno politiko, razliko pa je zagotovila
občina iz proračuna.
II. faza izgradnje fekalnega in meteornega kanala,
zamenjave vodovodnega cevovoda in ureditev cestišča
zajema območje dela Ulice Milke Volk od križišča s
Hudourniško ulico in križiščem z regionalno – Mariborsko
cesto v dolžini cca 570 m ter v Delavski ulici v dolžini cca
140 m. Dela se nameravajo zaključiti še v letošnjem letu,
seveda pa je asfaltiranje odvisno od vremenskih razmer.
Skupna vrednost investicije bo znašala okrog 233.000 EUR.
Prav tako se zaključujejo dela na izgradnji fekalnega kanala
južno od Vinogradniške ceste v skupni dolžini 655 m.
Investicija bo stala okrog 73.000 EUR.
Celotna trasa kanala poteka po privatnih zemljiščih, zato
bi se ob tej priložnosti radi zahvalili lastnikom zemljišč za
izkazano zaupanje ob podelitvi pravice za poseg, predvsem
pa za strpnost in razumevanje ob sami gradnji.
VODOVOD
Na podlagi sprejetega proračuna za leto 2011 ter rebalansa 1 in 2 so bile v letu 2011 izvedene naslednje investicije v
zamenjavo vodovodnih cevi na območju Krajevne skupnosti Orehova-Hotinja vas:
Vrednost del
Št.
Naziv ceste
1.
Ulica 1. maja
5.332,33
zamenjan je bil vodovodni cevovod v dolžini 306 m, v letu
2012 pa bo izvedena še ureditev cestišča
2.
Travniška ulica
4.657,33
zamenjan je bil vodovodni cevovod v dolžini 338 m,
v letu 2102 pa bo izvedena še ureditev cestišča
3.
Pod navozom
12.445,08
zamenjan je bil vodovodni cevovod v dolžini 160 m
4.
Mejna ulica
8.327,74
zamenjava vodovodnega cevovoda je bila prestavljena
v leto 2012
Odcep Pivola 31
Odcep Bergauer
Pločnik ob Mariborski ces
ti
Odcep Belec
Zvonimir Trstenjak, svetovalec za komunalo
Maja Krajnc, višja svetovalka za okolje in prostor
9
PRORACUN 2012
Občinski svet Občine Hoče Slivnica je na 9. redni seji, dne
12. 12. 2011, obravnaval in potrdil Odlok o proračunu
Občine Hoče-Slivnica za leto 2012. Z Odlokom se določajo
proračun in postopki izvrševanja proračuna za leto 2012
ter sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo,
zakoni in predpisi opravlja občina. Proračun je naravnan
investicijsko, saj kar 63,05 % namenjamo za investicije,
21,91 % za pokrivanje zakonskih obveznosti, 13,40 % za
pogodbene obveznosti in 1,64 % za ostalo. Proračun je
skupaj z obrazložitvami in Načrtom razvojnih programov
objavljen na spletni strani Občine Hoče-Slivnica.
Tatjana Kramarič Petek,
višja svetovalka za finance
KMETIJSTVO
Državne pomoči
Občina Hoče-Slivnica je v mesecu marcu 2011 objavila
javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje
in razvoj kmetijstva in podeželja v občini v skupni višini
28.000 EUR. Na razpisu je bilo moč pridobiti finančna
sredstva za naslednje ukrepe:
- naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno
proizvodnjo (posodabljanje kmetij, urejanje kmetijskih
zemljišč, urejanje pašnikov),
- izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih
in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja,
- pomoč za plačilo zavarovalnih premij,
- pokrivanje dela operativnih stroškov transporta iz
odročnih krajev.
Rastlinske čistilne naprave
V junijskem roku je bilo vloženih 17 vlog v skupni višini
187.907,68 EUR, komisija je nepovratna sredstva dodelila
15 upravičencem v višini 20.954,46 EUR.
V letošnjem letu smo v okviru izvajanja projekta CRPOV
(Celostni razvoj podeželja in obnova vas) uredili dve
rastlinski čistilni napravi. Rastlinski čistilni napravi sta bili
urejeni na območju Hočkega in Slivniškega Pohorja, in
sicer:

- kmetija Potočnik (Potnik), Hočko Pohorje 55 in
- kmetija Pregl (Raščenk), Slivniško Pohorje 33.
V novembrskem roku je bilo vloženih 6 vlog v skupni višini
12.644,70 EUR, komisija je nepovratna sredstva dodelila 5
upravičencem v skupnem znesku 4.844,48 EUR.
Rastlinske čistilne naprave so bile izgrajene v skladu s
projektno dokumentacijo, ki jo je izdelalo podjetje LIMNOS.
Dela je izvedlo podjetje Marijan Šotiček, s. p.
Strokovna komisija za vodenje postopka za dodelitev
državnih pomoči in pomoči de minimis se je sestala
dvakrat, in sicer v mesecu juniju in mesecu novembru.
Stanko Rafolt,
višji referent za kmetijstvo in komunalo
10
ZIMSKA SLUŽBA
Za nami so že prve snežinke, ki jih je bilo več nad 800 metri
nadmorske višine. Sneg po zaslugi hitrega in učinkovitega
pluženja in posipavanja ni povzročil večjih težav na cestah
in pločnikih.
Za boljše delovanje zimske službe smo tudi v letošnjem letu,
tako kot vsa leta doslej, ob najbolj nevarnih odsekih cest
pripravili priročne zabojnike s peskom in soljo. V primeru, da
je zabojnik prazen ali poškodovan, nas o tem takoj obvestite.
Prosimo vas, da posipni material uporabljajte racionalno.
Za boljše razumevanje pa še nekaj napotkov in obvestil:
• pluženje je zagotovljeno, in sicer takoj ko debelina snežne
odeje doseže 10 centimetrov,
• prosimo vas, da se v primeru snežnih padavin obnašate
strpno in uporabljate javni prevoz,
• odlaganje snega na javne površine je prepovedano,
• izvajalci pluženja prioritetno plužijo glavne ceste in šele
nato stranske ulice in odcepe,
• v primeru napovedi snega umaknite vozila z javnih površin,
• vozila si pravočasno opremite z ustrezno zimsko opremo,
• v primeru zimskih pojavov se primerno obujte in oblecite.
Več o zimski službi lahko najdete na spletni strani www.hoceslivnica.si, kjer je objavljen izvedbeni plan, dodan je tudi
spisek lokacij zabojnikov za posip.
Stanko Rafolt,
NOVOLETNA JELKA
Novoletno jelko, ki krasi zelenico pred občinsko stavbo, sta
podarila Mihaela in Franc VODAN s Hočkega Pohorja. Za
podarjeno drevo se jima iskreno zahvaljujemo. Po njunih
besedah je bila jelka posajena v letu 1974 in je krasila
njuno domovanje na Hočkem Pohorju. Za pravočasno in
brezhibno postavitev sta poskrbela podjetnika iz Zgornjih
Hoč, Marijan Šotiček, s. p. in Cveto Lepej s. p., ki sta pri tem
delu že izkušena mojstra.
KP Nigrad je tako kot že nekaj preteklih let poskrbelo za
praznično okrasitev naselij v Občini Hoče-Slivnica.
Stanko Rafolt,
EKOLOŠKI OTOKI
Občina Hoče-Slivnica je v skrbi za urejenost ekoloških otokov
namestila podstavke za kesone, občane pa naprošamo, da
upoštevajo pravila ločevanja in da ohranjajo njihov urejeni
izgled.
Režijski obrat
Čreta-Polanska cesta
Rogoza-Rogoška cesta
Hoče-pri gasilskemu domu
Hoče-Irgoličeva ulica
11
BOŽICNO-NOVOLETNE VOŠCILNICE
Tako kot lani so tudi letos najmlajši iz vseh šol in vrtcev v
naši občini z domiselnimi voščilnicami poskrbeli za to, da
se bo iskrivost bližajočih se praznikov dotaknila prav vseh.
Če boste prelistali Utrinke, boste našli še več teh unikatnih
izdelkov, ki dajejo še več srca in topline številnim voščilom.
Karmen Purg,
foto: Borut Celan
BOŽICNO-NOVOLETNI SEJEM
OBCINE HOCE-SLIVNICA
V soboto, 10. decembra 2011, je v dvorani Kulturnega
doma Hoče potekal božično-novoletni sejem, na katerem
so sodelovali vsi, ki so se odzvali našemu povabilu.
Ponudili so ročno izdelana darila za prihajajoče praznike:
voščilnice, novoletne okraske, drobna darilca, domače
pecivo, različne izdelke iz medu, izdelke iz gline, lesa in še
vrsto drugih izdelkov, primernih za decembrski praznični
čas.
Predpraznično vzdušje pa so popestrili: Dramska skupina
Samotarji z ljudsko glasbo in predstavitvijo ekološke
tržnice na hudomušen način, otroci vrtca in OŠ Dušana
Flisa Hoče in otroci vrtca Sonček Rogoza.
Obiskovalci so lahko uživali ob zvokih božične glasbe,
poskrbeli smo tudi za degustacijo vin, drobnega peciva in
drugih dobrot.
Vsem prodajalcem in obiskovalcem se zahvaljujemo, da je
naš sejem postal že mala tradicija.
Metka Oberlajt,
svetovalka za gospodarstvo, turizem, društva in spl. zadeve
foto: Borut Celan
VABLJENI NA DOMACO TRŽNICO
OBCINE HOCE-SLIVNICA
Obveščamo vas, da bo tudi v zimskih mesecih potekala
Domača tržnica, in sicer vsako 1. in 3. soboto v mesecu,
med 9. in 12. uro, v Kulturnem domu Hoče.
Na stojnicah se predstavljajo domači ponudniki, ki
zagotavljajo kakovostno in raznoliko ponudbo: vrtnine,
domači kruh in pekovsko pecivo, mlečne izdelke, bučno
olje, sadje, med in medene izdelke, zelišča, izdelke domače
umetnostne obrti in še marsikaj drugega.
Dobrodošli na Domačo tržnico Občine Hoče-Slivnica!
12
OBVESTILA
NOVOSTI PRI UVELJAVLJANJU
SOCIALNIH TRANSFERJEV
S 1. januarjem 2012 se začne uporabljati Zakon o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Tako se
po novem vse pravice iz javnih sredstev uveljavljajo pri
Centru za socialno delo (ne več v šoli, občini, prevozniku).
Pravice se lahko uveljavljajo na predpisani enotni vlogi
za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij
oziroma znižanih plačil. Obrazec vloge je možno kupiti
v knjigarnah, prav tako je dostopen na spletnih straneh
Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, CSD in
na portalu e-uprave. Vlogo je potrebno vložiti na Centru
za socialno delo Maribor, in sicer osebno, po pošti ali
elektronsko na uradni elektronski naslov CSD.
Nova zakonodaja je uvedla enotno vstopno točko za
uveljavljanje vseh pravic iz javnih sredstev:
•
Denarni prejemki:
- otroški dodatek,
- denarna socialna pomoč,
- varstveni dodatek,
- državna štipendija.
•
Subvencije in znižana plačila:
- znižano plačilo vrtca,
- dodatna subvencija malice za učence in dijake,
- subvencija kosila za učence,
- subvencija prevozov za dijake in študente,
- oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev,
- prispevek k plačilu družinskega pomočnika,
- subvencija najemnine,
- pravica do kritja razlike do polne vrednosti
zdravstvenih storitev,
- pravica do plačila prispevka za obvezno
zdravstveno zavarovanje.
Vlagatelj je dolžan uveljavljati denarne prejemke v
naslednjem zaporedju: 1. otroški dodatek, 2. denarna
socialna pomoč, 3. varstveni dodatek, 4. državna
štipendija. Če ne upošteva vrstnega reda, se izpuščeni
denarni prejemek vseeno upošteva, kot da bi bil dodeljen.
Za subvencije in oprostitve oziroma znižana plačila
vrstni red ne velja.
Upravičenec, ki ima odločbo o priznanju pravic iz javnih
sredstev po sedanjih predpisih, lahko ne glede na
obdobje veljavnosti te odločbe uveljavlja odmero pravic
iz javnih sredstev po ZUPJS pred potekom obdobja, za
katerega mu je bila pravica priznana. Če tega ne želi, mu
izdana odločba velja do konca obdobja, za katerega je
bila izdana.
Z uveljavitvijo nove zakonodaje se ukinja državna
štipendija za dijake, mlajše od 18. leta. Bodo pa lahko
starši, v kolikor bodo izpolnjevali pogoje, prejemali višji
otroški dodatek.
Prav tako novi zakon ukinja državno pokojnino. Dosedanji
prejemniki državne pokojnine bodo lahko prejemali
denarno socialno pomoč in varstveni dodatek. Vsem
dosedanjim prejemnikom državne pokojnine bo CSD
opravil preračune po uradni dolžnosti v treh mesecih in
izdal odločbe.
Na koncu bi želeli še enkrat poudariti, da so se pristojnosti
za odločanje o znižanju plačila za programe vrtcev, o
subvencioniranju najemnin stanovanj in odločanje o
pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno
zavarovanje prenesle iz občine na Center zasocialno
delo Maribor, zato lahko naši občani te pravice po novem
uveljavljajo izključno na centru.
Irma Bračko,
direktorica Občinske uprave
Vloge je mogoče oddajati od 1. 12. 2011.
OBVESTILO O ZIMSKEM ODPIRALNEM CASU
ZBIRNEGA CENTRA OBCINE HOCE-SLIVNICA
Obveščamo vas, da v zimskem času (t.j. od 15. novembra
do 15. marca) Zbirni center za odpadke Občine HočeSlivnica obratuje po spremenjenem odpiralnem času, in
sicer:
ob torkih od 12.00 ure do 17.00 ure,
ob četrtkih od 12.00 ure do 17.00 ure,
ob sobotah od 12.00 ure do 15.00 ure,
ob praznikih (če so v torek, četrtek ali soboto) zaprto.
Za oddajo odpadkov (nastalih v gospodinjstvu) v Zbirni
center je treba predhodno obvezno pokazati odrezek
Komunalnega podjetja Saubermacher, iz katerega je
razvidno stalno prebivališče v Občini Hoče-Slivnica.
24. 12. in 31. 12. 2011 je skrajšan delovni čas do 12. ure.
Režijski obrat
13
OBVESTILA
PODELITEV ŠTIPENDIJ ZA
ŠOLSKO LETO 2011/2012
Kot smo vas že seznanili v prejšnji številki, je tako kot
vsako leto Občina Hoče-Slivnica podelila občinske
štipendije za najbolj nadarjene dijake in študente v
naši občini. V tem šolskem letu bo štipendije prejemalo
8 dijakov in 8 študentov. Le-ti bodo pogodbo
o štipendiranju slovesno prejeli na županovem
ponovoletnem sprejemu, ki bo meseca januarja.
Karmen Purg,
POLICIJA OBVEŠCA, SVETUJE,
OPOZARJA …
Policije v normalnih okoliščinah nihče ne pogreša, razen
kadar jo potrebuje. Morda pa ste v zadnji številki Utrinkov
pogrešali prispevek policije. Pa tudi če ne, čutimo
potrebo in predvsem odgovornost do bralcev, da vas
seznanimo s svojimi aktivnostmi, opaženimi težavami in
celo včasih malomarnostmi pri izvajanju samozaščitnih
ukrepov za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti
svojega premoženja.
Preventivne aktivnosti
V obdobju od začetka junija 2011 do konca novembra
smo policisti PP Rače izvedli in evidentirali preko 70
preventivnih aktivnosti. Tako smo ob zaključku šolskega
leta 2010/2011 in začetku šolskega leta 2011/2012 izvedli
vrsto aktivnosti na osnovnih šolah, predvsem na področju
prometne varnosti – varna vožnja s kolesom, kolesom z
motorjem, uporaba zaščitnih čelad in podobno. Drugo
obsežno področje, ki smo ga v teh aktivnostih zajeli, je
vrstniško nasilje in vandalizem. Ob pričetku šolskega leta
smo izvedli številne aktivnosti na osnovnih šolah in vrtcih
in v njihovi okolici: od pregleda prometne signalizacije,
označitve varnih šolskih poti, do neposredne kontrole
cestnega prometa z ugotavljanjem kršitev udeležencev
v cestnem prometu.
Ko preventiva preide v kurativo …
Glede na letni čas, ki je za nami, in tistega pred nami, smo
v zadnjih mesecih v korelaciji z vzroki prometnih nesreč
izvajali več poostrenih nadzorov cestnega prometa,
katere izvajamo tako v skladu z Nacionalnim programom,
načrtom Policijske uprave in lastnimi načrti. Sprememba
predpisov na področju cestnega prometa je sicer v
precejšnji meri umirila promet na naših cestah, iz česar
pa so izvzeti posamezniki, ki jih ne bo umirila nobena,
14
še tako stroga zakonodaja. In prav naše aktivnosti so/
bodo usmerjene predvsem v sankcioniranje takšnih
najhujših kršitev oziroma kršiteljev. Poostreni nadzori
se bodo izvajali po predhodni najavi v medijih, pa tudi
brez takšnih najav, zato nikar prehitro, nikar za volan pod
vplivom alkohola, če nimamo ustreznega vozniškega
dovoljenja, če vozilo ni tehnično brezhibno – in tako
naprej. Sankcije so zares stroge – upoštevajte predpise in
izognili se boste neljubim posledicam!
Zavist, nestrpnost in drugi »nacionalni športi«
Še vedno je vse to prevečkrat razlog za spore, ki pogosto
prerastejo v prekrške ali celo kazniva dejanja. Bodimo
strpni do drugih, ne bodimo nevoščljivi. Vsekakor
neupoštevanje največje dovoljene hitrosti vožnje v
označenem območju umirjenega prometa (ne sme
presegati 10 km/h) ni sprejemljivo, prav tako pa ni
sprejemljivo preprečevanje uporabe javnih prometnih
površin v takšnem območju drugim kategorijam
udeležencev v cestnem prometu, kot ji pripadamo sami.
Glede na kategorijo velikih površin zemljišč v občini –
kmetijska zemljišča in procese kmetovanja, je vsekakor
mogoče pričakovati občasno tudi širjenje vonja po
hlevskem gnoju in gnojevki, čeprav verjamem, da večina
kmetovalcev skrbi za to, da gnojilo v najkrajšem možnem
času pokrije z zemljo – jo »podorje«. Če na primer sosedov
pes stopi na našo zelenico, zato še ne bo konec sveta – in
še veliko je takšnih primerov. Lahko bi rekli: »Živi in pusti
živeti.«
Ne le pravice – tudi odgovornost
V preteklosti sem že navedel, da sje za lastno varnost
in varnost svojega premoženja najprej odgovoren
vsak posameznik. To prihaja z globalizacijo vse bolj
do izraza: varnost je dobrina, ki jo je za določeno ceno
mogoče kupiti na trgu (zavarovanja premoženja pri
zavarovalnicah, zavarovanje premoženja s tehničnimi
sredstvi, tudi fizično varovanje). Prav tako naj ponovno
poudarim, da smo za vzgojo otrok in njihova ravnanja
najprej odgovorni starši. Njihovo, pogosto nenamerno
dejanje, za katerega se ne zavedajo, da bodo nastale
neželene posledice, lahko prav tako privede do sporov.
Nasprotno pa je neželene posledice sporazumno
mogoče razmeroma hitro odpraviti oziroma jih omiliti,
kot na primer nepremišljeno sekanje manjših dreves
in izdelava bivakov v gozdovih. Ali se kdo prepozna v
opisanem primeru?
Ker pa se leto počasi, vendar nezadržno izteka, želimo
vsem bralcem obilo osebne sreče, zdravja, medsebojnega
razumevanja in konec recesije v letu, ki prihaja. Vsekakor
pa vsem tudi največjo mero varnosti. Do naslednje
številke Utrinkov vsem SREČNO IN VARNO.
Franc Stopar in Borut Urnaut,
vodji policijskih okolišev
OBVESTILA
VZDRŽEVANJE JAVNE KANALIZACIJE
V OBCINI HOCE-SLIVNICA
KONCESIJSKA POGODBA ZA IZVAJANJE
VZDRŽEVANJA
Dejavnost vzdrževanja javne kanalizacije oziroma izvajanje
"obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode" opravlja v Občini
Hoče-Slivnica podjetje Nigrad, d. d.
Komunalno podjetje Nigrad, d. d., je s sklenitvijo koncesijske
pogodbe z Občino Hoče-Slivnica (ki je lastnik objektov
in omrežja javne kanalizacije) z dnem 1. 1. 2011 postal
koncesionar na področju, ki ga je pravzaprav opravljal s
skrbnostjo dobrega gospodarja že v preteklosti. Koncesijska
pogodba je sklenjena za obdobje naslednjih 30 let.
Predmet koncesijske pogodbe, ki pomeni vzdrževanje javne
kanalizacije na območju celotne Občine, pri tem zajema:
- vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
- odvodnjo komunalne in padavinske odpadne vode, ki se
steka v javno kanalizacijo,
- čiščenje peskolovnikov, lovilcev olj in maščob na javnih
površinah,
- prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter
obdelava blata,
- obratovalni monitoring za male čistilne naprave,
- redno praznenje nepretočnih greznic,
- prevzem blata iz obstoječih greznic,
- prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter
obdelavo blata,
- obratovalni monitoring za male komunalne čistilne
naprave.
Naloge izvajanja vzdrževanja javne kanalizacije se izvajajo
tako, da je ves čas ohranjena funkcionalnost objektov in
naprav javne kanalizacije, njena obratovalna usposobljenost
in varnost delovanja. Namen izgrajene kanalizacije pa je v
prvi vrsti zagotoviti odvod odpadnih voda od posameznih
stanovanjskih in drugih objektov ter njeno čiščenje na
čistilni napravi.
Na območju celotne Občine Hoče-Slivnica je izgrajenih in
v vzdrževanje Nigrad, d. d., predanih več kot 33 kilometrov
kanalizacijskih vodov, ob tem pa je evidentiranih skoraj 1300
priključkov na javno kanalizacijo.
V zadnjem obdobju je bilo izgrajenih kar nekaj odsekov javne
kanalizacije, ki prispevajo k dvigu življenjskega standarda
prebivalcev teh območij. Pri tem gre za območje Pivole od
Pohorskega dvora do Bohovske ceste, dve fazi na območju
Rogoze in območje Flisove ulice v Spodnjih Hočah. Za vse
naštete odseke bosta občina in Nigrad sklenila dodatekaneks k osnovni koncesijski pogodbi, tudi za to kanalizacijo
bo zagotovljen ustrezen nivo in standard vzdrževanja.
vode določata, da, kjer je javna kanalizacija izgrajena je
potrebno odpadne vode od posameznih objektov priključiti
na to kanalizacijo. Za priključitev pa mora uporabnik-lastnik
stanovanjskega ali drugega objekta pridobiti:
- Projekt kanalizacijskega priključka, ki ga lahko naroči pri
našem podjetju,
- potrdilo Občine o poravnanih obveznostih v zvezi z
odvajanjem (komunalni prispevek),
- soglasje k priključitvi od podjetja Nigrad, d. d.
Na podlagi pridobljenega Soglasja se lahko gradbena
dela priključitve izvedejo, izvedbo neposredne priključitve
na javno kanalizacijo pa je potrebno naročiti pri Nigrad
d.d. Stroški izvedbe kanalizacijskega priključka so breme
posameznega uporabnika-lastnika objekta, ki se priključuje.
Vlogo za Soglasje k priključku lastniki objektov podajo z
izpolnitvijo obrazca, ki je dosegljiv na naši spletni strani (www.
nigrad.si – mení "vloge" – "vloga za kanalski priključek") ali pa
ga dobijo pri našem informatorju in referentih.
PREVZEM OBJEKTOV V VZDRŽEVANJE, OBVEŠČANJE
O DEFEKTIH IN POŠKODBAH
Posamezne objekte, naprave in odseke javne kanalizacije
prevzema Nigrad, d. d. v vzdrževanje po posebnem postopku,
ki zajema kvalitetni in tehnični pregled, predajo finančne,
upravne in tehnične dokumentacije ter sklenitev dodatkaaneksa k osnovni koncesijski pogodbi.
Občani, ki imajo kakršnekoli predloge ali pripombe na
izvajanje vzdrževanja javne kanalizacije, lahko to sporočijo
na naslov občinskega Režijskega obrata. Občane prosimo,
da Režijskemu obratu sporočajo oziroma prijavljajo tudi
morebitne napake ali poškodbe, ki bi se pojavile pri delovanju
javne kanalizacije. Režijski obrat bo na podlagi proučitve
upravičenosti, naročilo za izvedbo ali odpravo poškodbe
posredoval strokovnim službam Nigrada.
Redno praznjenje in čiščenje obstoječih greznic ter odvoz
blata do končne obdelave na centralni čistilni napravi je ena
od obvez in zadolžitev, ki jo Nigrad, d. d., kot izvajalec opravlja
v občini, in to kot izključni izvajalec. Naročila lastnikov bodo
naše službe opravile časovno najugodneje in strokovno
zanesljivo.
KANALIZACIJSKI PRIKLJUČKI
Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode v Občini Hoče-Slivnica ter državni Pravilnik
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske
15
OBVESTILA
OBRAČUN OKOLJSKE DAJATVE
Nigrad, d. d., po Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje
okolja zaradi odvajanja odpadnih voda ureja aktivnosti
v zvezi z obračunavanjem in koriščenjem dajatve za
obremenjevanje vode. V osnovi je dajatev prihodek
občinskega proračuna, ki pa se lahko uporablja izključno
za vlaganje v javno kanalizacijo in koristi za izboljšanje
razmer na področju urejanja in odvajanja odpadnih voda
posamezne občine.
Okoljsko dajatev obračunavamo v skladu z Uredbo in jo
plačujejo vsi uporabniki pitne vode, ki je posledica odvajanja
odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposrednega odvajanja
odpadnih vod v površinske vode ali odvajanja v podzemne
vode brez precejanja skozi neomočene sedimente ali
kamnine, ki so pod površjem tal, in posrednega odvajanja
odpadnih voda na površje tal ali s ponikanjem v tla, od
koder pronicajo skozi neomočene sedimente ali kamnine
v podzemne vode, kakor tudi tisti uporabniki pitne vode, ki
odvajajo vodo v obstoječe greznice.
Namen Uredbe je, da se na območjih, kjer odvajanje in
čiščenje odpadnih voda še ni urejeno oziroma se odpadne
vode ne očistijo zadovoljivo, zbrana sredstva te dajatve
namensko koristijo za izboljšanje razmer odvajanja in
čiščenja odpadnih vod. V primeru, da je izgrajena kanalizacija,
ki se zaključuje s čistilno napravo, se dajatev plačuje v deležu
neočiščenja vode na čistilni napravi.
Morebitna vprašanja ali pritožbe v zvezi z obračunom
okoljske dajatve lahko občani sporočijo naši Službi za okoljsko
dajatev, naši sodelavci bodo problem proučili in v najkrajšem
možnem času odpravili, z željo po zadovoljivi rešitvi.
Mag. Aleksander Pirš, Nigrad d.d.
vodja Službe za upravno tehnične zadeve
RAVNANJE Z ODPADKI JUTRI
1. Pomen odpadkov ter pravna izhodišča za ravnanja
z njimi
Pri vsaki dejavnosti, ki jo izvaja človek v naravnem ali
urbaniziranem okolju, nastajajo odpadki, predvsem kot
negativni produkt njegovega načina življenja in dela. Žal
pa ti odpadki predstavljajo velik delež pri onesnaževanju in
razvrednotenju našega bivalnega ter delovnega okolja.
Svoj delež pri učinkovitem ravnanju z odpadki morajo
prispevati občani Občine Hoče-Slivnica v tesnem sodelovanju
z občino ter izvajalcem javnih služb ravnanja z odpadki, t.j.
družba Saubermacher Slovenija, d.o.o.
Da bi se okolje obvarovalo pred vedno bolj negativnimi
in škodljivimi vplivi nastajajočih odpadkov, tudi zaradi
posledic intenzivne urbanizacije in industrializacije družbe
ter vedno večjih zahtev in potreb t. i. potrošniške družbe, je
potrebno vzpostaviti učinkovit sistem za celovito reševanje
problematike odpadkov, z njihovim organiziranim zbiranjem,
obdelavo, predelavo ter varnim končnim odstranjevanjem.
Naloga občine je ustrezna normativna ureditev javnih
služb ravnanja z odpadki, s sprejemom odlokov in drugih
aktov s področja ravnanja z odpadki, ustrezna cenovna
politika za pokrivanje stroškov izvajanja javnih služb ter
izvajanje nadzorne funkcije oz. sankcioniranjem kršiteljev za
neupoštevanje navodil izvajalca javnih služb ter pristojnih
organov občine.
Za nastajanje odpadkov smo v prvi vrsti odgovorni ljudje,
zato je naša prva naloga, da vedno in povsod preprečujemo
nastajanje odpadkov, ob njihovem morebitnem nastajanju
pa poskrbimo za ločeno zbiranje in oddajo pooblaščenim
zbiralcem oz. predelovalcem odpadkov.
Izvajalec javnih služb mora zagotoviti izvajanje dejavnosti v
skladu s predpisi Republike Slovenije in Občine Hoče-Slivnica
ter podpisano koncesijsko pogodbo, kar pomeni, da je dolžan
obstoječi sistem ravnanja z odpadki stalno dograjevati, tako
da je možno doseganje republiških okoljevarstvenih ciljev, in
sicer :
- zmanjšanje deleža biološko razgradljivih odpadkov v
ostalih odpadkih iz 63 %, ki je izračunan na izhodiščno leto
1995, na 28 % v letu 2011 in
- do konca leta 2012 zagotoviti predelavo (vključno z
energetsko predelavo) za najmanj 60 % celotne mase
odpadne embalaže in recikliranje za najmanj 55 % celotne
mase odpadne embalaže.
Strateške usmeritve Republike Slovenije na področju
ravnanja z odpadki obsegajo ukrepe, katerih osnovi cilj je
zmanjševanje deleža odpadkov za odlaganje in povečevanje
deleža odpadkov za ponovno uporabo in/ali predelavo.
Zastavljene cilje je možno dosegati ob upoštevanju in
doslednem izvajanju prednostnega vrstnega reda evropske
strategije ravnanja z odpadki, ki obsega naslednje aktivnosti:
- preprečevanje nastajanja in zmanjševanje nastajanja
odpadkov,
- ponovna uporaba odpadkov oz. priprava za njihovo
ponovno uporabo,
- snovno in energetsko izkoriščanje odpadkov,
16
- sežiganje odpadkov ter
- varna odstranitev (odložitev) odpadkov, ki jih je možno
izkoristiti v predhodnih postopkih.
OBVESTILA
2. Cilji ravnanja z odpadki v Občini Hoče-Slivnica v
letu 2012
Glede na to, da je ločeno zbiranje odpadkov na območju
Občine Hoče-Slivnica prisotno le nekaj let, smo z doseženimi
rezultati lahko zadovoljni le delno. To izhodišče postavlja
Občini Hoče-Slivnica, njenim prebivalcem in izvajalcu
zbiranja ter odstranjevanja odpadkov, nove obveznosti,
ki narekujejo korenito spremembo obstoječega sistema
ravnanja z odpadki, saj je nedoseganje ciljev podvrženo
sankcioniranju in dodatnim postopkom obdelave odpadkov.
Glavne aktivnosti za dosego zastavljenih ciljev v letu 2012
bodo v zagotovitvi čim večjega obsega ločenega zbiranja
odpadkov na izvoru njihovega nastajanja, kar pomeni, da
načrtujemo uvajanje ločenega zbiranja odpadnega papirja
na izvoru njihovega nastajanja, torej pri gospodinjstvih, v
ustreznih zabojnikih, volumna 240 l, ter zbiranje mešane
odpadne embalaže (plastična embalaža, kovinska embalaža
in sestavljena embalaža – tetrapaki) v plastičnih vrečkah,
volumna 80 l.
mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje
teh odpadkov.
Povzročitelji odpadkov morajo zagotoviti, da po praznjenju
zabojnike namestijo nazaj na zbirno mesto ter da so
pokrovi zabojnikov zaprti, ne glede na to, ali se nahajajo na
prevzemnem ali na zbirnem mestu.
Povzročitelji odpadkov ne smejo odlagati odpadkov ob
zabojnikih ali na zabojnike, ali puščati odpadkov v vrečkah,
ki niso namenjene puščanju teh odpadkov.
Lastniki ali upravljavci objekta, kjer nastajajo odpadki, morajo
izvajalcu javne službe zagotoviti dostop do prevzemnega
mesta tudi v zimskem času, tako da zagotovijo redno
odstranjevanje snega ob zabojnikih ter na njihovih pokrovih.
Če izpade redno zbiranje odpadkov po razporedu odvozov
v času praznikov ali če so zaradi drugih razlogov zabojniki
za puščanje teh odpadkov polni, morajo povzročitelji teh
odpadkov puščati te odpadke v vrečkah, ki so namenjene
puščanju odpadkov.
Predpogoj za uvajanje novega sistema je sprejem novega
načina ravnanja z odpadki na Občinskem svetu Občine
Hoče-Slivnica ter zagotovitev ustrezne cenovne pokritosti
vseh nastajajočih stroškov.
Če imajo povzročitelji občasno več odpadkov, morajo lete odložiti v tipiziranih vrečkah izvajalca javne službe in
te vrečke na dan odvoza položiti ob zabojnik za zbiranje
odpadkov.
3. Obveznosti povzročiteljev pri zbiranju odpadkov
4. Zaključek
Povzročitelji odpadkov, kot lastniki ali upravljavci stavb, kjer
imajo stalno ali začasno bivališče, ali je počitniška hišica, ali se
v njej izvaja dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki, morajo
biti obvezno vključeni v sistem zbiranja odpadkov.
Izvajanje občinske gospodarske javne službe ravnanja
z odpadki je lahko uspešno ob doslednem spoštovanju
predpisov in aktivnem sodelovanju vseh subjektov, ki
morajo biti vanjo vključeni.
To pomeni, da morajo imeti ali vrečke ali zabojnike ali
kontejnerje za zbiranje odpadkov, oz. imajo možnost
uporabe zbiralnic ločenih frakcij ter zbirnega centra.
Kot izvajalec javnih služb ravnanja z odpadki želimo, da
se Občani Občine Hoče-Slivnica še aktivneje vključijo v
ločevanje odpadkov in njihovo oddajo na svojih prevzemnih
mestih, v zbiralnicah ločenih frakcij (ekološki otoki) ter
v zbirnem centru v Slivnici. Na ta način bomo vsi skupaj
zagotovili zmanjšanje odpadkov za odlaganje in možnost
vrnitve sekundarnih surovin v ponovno predelavo.
Povzročitelji odpadkov ne smejo mešati posameznih ločenih
frakcij odpadkov z drugimi odpadki, zlasti nevarnimi, ali
mešati posameznih frakcij med seboj tako, da jih ni možno
ponovno razvrstiti za namene ločenega zbiranja.
Povzročitelji odpadkov morajo zagotoviti, da se odpadki
do njihovega prevzema hranijo varno in neškodljivo za
okolje, ne glede na to, ali gre za odpadke v zabojniku, ki ga
sami po vnaprej določenem urniku namestijo na mesto, ki
je primerno za prevzem odpadkov, ali pa gre za odpadke v
zabojniku na prevzemnem mestu.
Vsem občanom in občankam Občine Hoče-Slivnica želimo v
letu 2012 veliko zdravja, uspehov in osebnega zadovoljstva,
gospodarskim in negospodarskim subjektom pa uspešno
poslovno leto.
Saubermacher Slovenija, d. o. o.
Povzročitelji odpadkov morajo prepuščati zabojnike ali
vrečke z odpadki izvajalcu javne službe na prevzemnih
mestih v časih, kot so določeni s predpisi in razporedom
odvozov.
Povzročitelji odpadkov morajo na dan zbiranja teh odpadkov
zagotoviti, da so zabojniki in vrečke, ki so namenjene
prepuščanju teh odpadkov, postavljeni na prevzemno
17
OBVESTILA
TERMINI ODVOZOV ODPADKOV V OBČINI HOČE - SLIVNICA V LETU 2012
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI
PONEDELJEK
02/07/2012
*05. 01. 2012-četr.
16/07/2012
16/01/2012
30/07/2012
30/01/2012
13/08/2012
13/02/2012
27/08/2012
27/02/2012
10/09/2012
12/03/2012
24/09/2012
26/03/2012
08/10/2012
*14. 04. 2011-sob.
22/10/2012
23/04/2012
05/11/2012
07/05/2012
19/11/2012
21/05/2012
03/12/2012
04/06/2012
17/12/2012
18/06/2012
31/12/2012
KOVINE, STEKLO
POBIRAMO
2X MESEČNO
Prosimo, da posode oz. vrečke z odpadki odložite
na odjemno mesto, do 6.00 ure zjutraj.
BOŽICNO-NOVOLETNO
VOŠCILO
Vsi smo popotniki, ki v sebi nosimo zmožnost ustvarjati novo
– več in bolje.
Naj vam bo v prihajajočem letu pot tlakovana z več in
boljšim.
Naj vas soj prazničnih luči spominja na vse lepe trenutke,
ujete v preteklosti, in naj vam pomaga najti tisto, kar si v
bodoče želite.
Želim vam veliko energije za polet med oblake, kjer vedno
sije sonce,
poguma za vzpone na najvišje vrhove, ki širijo obzorja,
ljubezni za osrečevanje ljudi, ki bogati vse, česar se dotakne.
Povsod pa naj vas spremljajo zdravje, sreča in nasmeh
najdražjih.
Tatjana Bolšec,
predsednica Sveta KS Rogoza
foto: Borut Celan
18
BIOLOŠKI ODPADKI
TOREK
10/07/2012
03/01/2012
17/07/2012
17/01/2012
24/07/2012
31/01/2012
31/07/2012
14/02/2012
07/08/2012
28/02/2012
14/08/2012
13/03/2012
21/08/2012
27/03/2012
28/08/2012
03/04/2012
04/09/2012
10/04/2012
11/09/2012
17/04/2012
18/09/2012
24/04/2012
25/09/2012
*03. 05. 2012-četr.
02/10/2012
08/05/2012
09/10/2012
15/05/2012
22/05/2012
16/10/2012
29/05/2012
23/10/2012
05/06/2012
30/10/2012
12/06/2012
06/11/2012
19/06/2012
13/11/2012
26/06/2012
20/11/2012
03/06/2012
27/11/2012
11/12/2012
*27. 12. 2012-četr.
IZ NAŠIH KS
NAŠA VAS ROGOZA
Končuje se leto 2011. Ko se ozrem, se vprašam, katero
delo je bilo opravljeno, kaj bi lahko še naredili in kaj smo
pozabili ali spregledali in bi lahko naredili.
Zaradi neobveščenosti krajanov o dogajanju na krajevni
ravni smo se v januarju zbrali na srečanju krajanov, kjer
smo člani Sveta KS in predstavniki društev predstavili
vizijo svojega dela. Krajani, ki so se udeležili srečanja, so
dobili odgovore in pojasnila tudi od g. župana, ki sem
nam je pridružil. Druženje krajanov je bilo plodno in hkrati
zavezujoče. Plani, ki smo jih predstavili, so se uresničili,
kolikor so dovoljevala sredstva, ki so bila na voljo. Otvoritev
novega vrtca, dokončanje kanalizacijskega omrežja
(razen dela na Cesti v Skoke, ker še ni dokumentacije),
sanacija in prekritje strehe
na stavbi v Športnem
parku, ureditev ograje na
odru v domu krajanov,
novi prostori pisarne KS
in še veliko drobnih del, ki
niso dovolj opazna, a nujno
potrebna – vse to in še več je
bilo opravljeno v letu, ko se
soočamo z veliko
gospodarsko
krizo, recesijo in
posledicami, ki jih
prinaša.
Morda pa je ravno
kriza čas za krepitev
pripadnosti
krajanov lokalni
skupnosti,
vključenost
krajanov v aktivno
delovanje in
druženje.
Zbrali
smo
se
na
proslavi
ob
kulturnem prazniku,
proslavi in pogostitvi ter druženju krajank ob
dnevu žena, obisku starejših in bolnih krajanov
na domu z drobno pozornostjo in lepo besedo. V
aprilu smo združili moči v čistilni akciji, čiščenju
in obnovi košarkarskega in odbojkarskega igrišča
v Športnem parku. S predstavniki občine smo
opravili pregled v KS, kjer so bile ugotovljene
nepravilnosti v izvedbi del na kanalizacijskem
omrežju; upoštevani so bili tudi drugi predlogi
krajanov. V Športnem parku je bilo na večer pred
1. majem kresovanje ter postavitev majskega
drevesa, in kar je najpomembnejše – druženje
krajanov.
Pred krajevnim praznikom smo ob pomoči
prostovoljnega dela krajanov obnovili in
tudi postavili stara igrala iz vrtca Rogoza, ki smo jih ob
krajevnem prazniku predali v uporabo. Prav tako je bilo
v Športnem parku tudi družabno srečanje krajanov in
proslava ob spomeniku Franca Ekarta. Tradicionalno
srečanje starejših občanov me je ponovno prepričalo,
kako dragoceni so za nas, kajti že njihova tiha prisotnost
nam pokaže resnično vrednost življenja. Bolne smo
obiskali na njihovih domovih, da jih spomnimo, da
niso sami. Pred praznikom dneva mrtvih smo obiskali
grobove talcev v gozdu med Rogozo in Miklavžem,
kjer smo s tišino in prižigom sveč počastili spomin
nanje. V novembru smo se ponovno zbrali na druženju
krajanov, kjer smo predstavili opravljeno delo; g. župan
Jože Merkuš se nam je pridružil tudi tokrat z odgovori
in plani za naprej.
Razvoj kraja ne temelji na individualnih uspehih, to je
timsko delo. In mi imamo dober tim – to je sodelovanje
med KS, Društvom upokojencev, KO RK
Rogoza, Društvom krajanov Rogoze ter
Športnim društvom Rogoza. Kar je bilo
in kar še bo narejeno, je v veliki meri
povezano s finančnimi sredstvi, katerih ne
bo ravno veliko.
Imamo pa nekaj, kar ni vezano za denar.
Naš dom ni samo naša vas, naš dom ni
samo hiša in dvorišče, ki nam
pripada. Naš dom so
tudi sosedje, sokrajani,
ki jim zaželimo dobro
jutro. Naša skrb so
starostniki, otroci, ljudje
v stiski. Ne zapirajmo
oči pred njimi, družimo
se med seboj, poglejmo
na sosedovo dvorišče,
skupaj ustvarimo na naši
Rogozi topel in varen dom
za vse.
Tatjana Bolšec,
predsednica Sveta KS Rogoza
19
IZ NAŠIH KS
SVET KS SLIVNICA V PRVEM LETU SVOJEGA DELA
Leto 2011 se počasi izteka in seveda je primerno, da na
kratko ocenimo svoje delo ter s tem seznanimo krajane,
ki so nam zaupali svoj glas. Po konstituiranju sveta KS, kar
se je zgodilo v novembru 2010, smo imeli 7 rednih sej in tri
korenspodenčne seje – telefonske seje. Prvo in drugo sejo
smo obravnavali predlog programa dela v KS in pripravo
aktivnosti na področju KS v srednjeročnem obdobju
2011–2014 za izdelavo proračuna Občine Hoče-Slivnica
za 2011. Prednostne naloge na področju komunale so bile
nadaljevanje programa aktivnosti iz obdobja 2010–2013.
Tako smo v svoj program zajeli izgradnjo kanalizacije v Ulici
Milke Volk, Delavski ulici do Mariborske ceste, asfaltiranje
cest (Veronikova, Polanska,
Ličarska), krpanje udarnih
jam na Kolmanovi, Kagerjevi,
Vilenski, K cerkvi, Pot k črpalki.
Med letom se je izvajala
košnja bankin in nabrežin,
rezanje vej, ki zastirajo
normalen pregled ob cestah,
grediranje
makadamskih
Asfaltirana grajska cesta
cest, popravilo bankin
in postavitev ogledal
ter
izdelavo
talne
signalizacije.
Na področju kulture smo
v februarju ob državnem
prazniku
skupaj
s
KD Slivnica izvedli
proslavo. Organizirali
v sodelovanju s KO RK
Slivnica izlet ob dnevu
žena, sodelovali pri
Izgradnja kanalizacije na
Vilenski ulici
postavitvi
majskega
drevesa v okviru ŠD
in DU Slivnica. Izvedli smo krajevni
praznik KS Slivnica v mesecu septembru; sodelovali pri
organizaciji pohoda na Jugovo domačijo v septembru,
organizirali skupaj z ZZB Hoče-Slivnica, DU Slivnica
komemoracijo na grobu talcev v Čreti 28. 10. 2011.
Organizirali smo skupaj z DU in KO RK Slivnica srečanje
starejših krajanov, katerega se je udeležilo 140 starejših.
Sodelovali smo na vseh prireditvah v okviru društev: ŠD
Slivnica – majsko drevo, Lukov memorial, Petrovičev
memorial; DU Slivnica – koncerti, razstave, tekmovanja,
krasitev kraja – cvetlične grede, lončnice na mostovih,
grob talcev, oglasne deske. Ugotavljam, da je delo društev
zelo aktivno in je povezovanje med društvi zgledno.
Krajani se radi udeležujejo vseh aktivnosti v društvih in so
tudi zelo aktivni.
Seveda pa delo KS Slivnica v tem letu lahko ocenim za
pozitivno, saj je svet KS zelo prisoten na vseh področjih
in malokatera prireditev se je odvila v kraju, kjer ne bi bili
prisotni. Krajani se lahko vsako sredo med 16. in 18. uro
zglasijo na sedežu KS Slivnica (bivši prostori E-učilnice pri
OŠ Franc Lešnik Vuk Slivnica, Mariborska c. 4 ).
Povedati moram, da so nekatere stvari v letu 2011 izpadle
zaradi krize, ki je močno prizadela Slovenijo, in so nekatere
20
investicije v manjšem zamiku. Tu mislim predvsem
porušitev stavbe na Mariborski c. in postavitev prostorov
za ambulanto. Pri nekaterih cestah, ki so bile po planu
predvidene za sanacijo, se zadeva premika za 1–2 leti.
Vendar ugotavljam, da bodo zedeve realizirane v našem
mandatu. Zato želim oz. apeliram na krajane, naj bodo
strpni in s strpnostjo bomo marsikaj dosegli ter realizirali.
Ob koncu bi se rad vsem, ki ste kakorkoli pomagali
soustvarjati in kreirati življenje v KS Slivnica, zahvalil na
vašo pomoč ter želim, da tudi v bodoče strnemo naše sile
in življenje v KS Slivnica bo prijetno in ljudem prijazno.
Predsednik Sveta KS Peter Kovaček
Asfalt v Čreti-odcep
Asfalt v delu Kagerjeve
Kosi
ulice
SPOŠTOVANI KRAJANI IN
KRAJANKE KS
OREHOVA-HOTINJA VAS!
Dovolite, da Vas ob koncu leta vse in vsakogar posebej
pozdravim. S ponosom lahko zremo na iztekajoče se leto,
v katerem smo končali Kulturni center, kot zadnjo večjo
investicijsko pridobitev minulega leta. Pridobitev nam
bo omogočila bogatejše in pestrejše izvajanje interesnih
dejavnosti v KS in na območju občine.
Kulturno dogajanje kraja je nasploh zanimivo.
Vzpodbudno je porajanje vedno novih idej in bogatitev
starih. Še posebej se vam zahvaljujem za vaše aktivno
sodelovanje na prireditvah naših društev. Učimo se še
bolj poslušati drug drugega in poskušati zadovoljiti
večino interesov vseh generacij v naši KS. Za posluh
se zahvaljujemo tudi g. županu in občinskemu svetu.
Skupno smo udejanjili večino naših pobud in zahtev.
Upamo, da bomo v prihajajočem letu še bolje sodelovali
in se skupaj veselili novih stvaritev na vseh področjih, od
komunale do dejavnosti v prostem času.
V imenu članov Sveta KS Orehova-Hotinja vas in v
svojem imenu vam ob najlepšem času leta želim miru,
upanja, ljubezni ter obilo zdravja in sreče. Vse dobro ob
uresničevanju teh vrednot.
Vlado Divjak
IZ NAŠIH KS
SRECANJE STAREJŠIH KRAJANOV KS SLIVNICA
Kot vsako leto smo se tudi v letošnjem letu v okviru
komisije za socialo pri DU Slivnica in KO RK Slivnica ter
sveta KS Slivnica odločili, da v mesecu oktobru – mesecu
starejših – organiziramo tradicionalno srečanje starejših
krajanov nad 70 let v okviru KS Slivnica. Dogovorili smo
se, da bomo srečanje izvedli 20. oktobra 2011 ob 16.30 uri
v prostorih telovadnice OŠ Franca Lešnika Vuka Slivnica.
V začetku oktobra je bilo lepo toplo jesensko vreme, a
ravno v četrtek, ko smo imeli srečanje, se je vreme spremenilo in bilo je času primerno malo dežja, malo vetra ter
megle. Ko smo se dobili pred telovadnico, da pripravimo
prostor, smo nejeverno zrli v nebo in se spraševali, za
koliko ljudi naj pripravimo prostor. Imeli smo izkušnje iz
predhodnih srečanj, ko smo povabili 305 do 310 krajanov,
a se je srečanja udeležilo od 110–130 krajanov. Odločili
smo se da pripravimo 140–150 sedežev. Ženske iz skupine starejši za starejše pri DU Slivnica pod vodstvom
Irene Topolovec so pripravile 150 pogrinjkov in na mize
dale tudi pijačo. Bolj se je bližal pričetek srečanja, bolj se
je prostor polnil s starejšimi krajani.
Ob 16.30 uri smo pričeli s srečanjem. Najprej so pevci MPZ
DU Slivnica pod vodstvom pevovodkinje Mire PREL zapeli
pesem, nakar sem kot predsednik sveta KS Slivnica nagovoril vse prisotne. Pozdravil sem vse goste ter seveda
posebej starejše krajane, ki so se odzvali vabilu. Orisal
sem v kratkem namen današnjega srečanja, prisotnim
zaželel prijetno druženje ter še mnogo zdravja. Nadaljevali smo s kratkim kulturnim programom učencev OŠ FLV,
ki so izvedli recital. MPZ DU Slivnica je zapel še eno slovensko narodno pesem. Srečanje so popestrili tudi mladi
plesalci OŠ Slivnica na takte prijetne glasbe. Ob zaključku
kulturnega programa je prisotne pozdravil še ravnatelj OŠ
FLV Slivnica Anton OBREHT ter prisotnim zaželel prijetno
počutje na srečanju.
Pričel se je neuradni del, to je druženje s pogostitvijo.
Kuharice OŠ so pripravile okusen meni in ženske iz skupine starejši za starejše pri DU Slivnica so hitro raznosile
in postregle 150 porcij večerje. Po večerji je sledila še sladica ter pijača in zadišalo je po kavici. Seveda je sledilo ob
kramljanju presenečenje, za katero so poskrbeli »Fantje
treh vasi«, ki so zaigrali nekaj poskočnih polk in valčkov,
da so se nekateri tudi zavrteli. Veselje ob zvokih prijetne
glasbe je trajalo vse do 19. ure, ko so nekateri pričeli odhajati, saj jih je čakal mini bus, za katerega smo poskrbeli
v okviru KS Slivnica. KO se je ob 19.30 uri telovadnica
izpraznila, smo s pomočjo Slavka, Engelberta, Jakoba,
Zvonka ter seveda žensk iz skupine starejši za starejše še
pospravili prostor telovadnice. Vsem, ki so pomagali organizirati srečanje starejših krajanov, se zahvaljujem in
upam, da se bomo drugo leto ponovno srečali in ožarili
obraze starejših krajanov in jim vsaj za nekaj trenutkov
pričarali smeh na obraz ter iskre v očeh, da bodo pozabili
na vsakodnevne skrbi.
IZLET CLANOV KS
REKA-POHORJE IN TD
REKA-POHORJE
KS Reka-Pohorje je po predhodnem dogovoru s člani
sveta in TD Reka-Pohorje organizirala strokovno
ekskurzijo po mejah naše krajevne skupnosti. Za veliko informacij pa smo z nami povabili tudi lokalnega
turističnega vodnika Jožeta Peharja. Zbrali smo se v
petek, 25. 11. 2011, pred sedežem krajevne skupnosti.
Pot nas pripeljala do spominske plošče v spomin dr.
Karlu Glaserju, zgodovinarju Slovenskega slovstva, na
nekdanjem gostišču Rečnik. Pot se je tako nadaljevala
do stične točke štirih naselij: Sp. Hoče, Zg. Hoče, Čreta
in Polana. Ob poti smo si ogledali tudi najstarejše drevo, okoli 500 let star Dolarjev domači kostanj.
Peter KOVAČEK , predsednik Sveta KS
Foto: Jakob Vigec
21
IZ NAŠIH KS
Ob meji z Občino RačeFram smo prispeli v »Dolino miru«, kjer prebiva
naš najstarejši občan Jože
Predan, ki bo v januarju
2012 dopolnil častitljiva
103 leta. Z našim obiskom
in dobro voljo smo mu ta
dan nekoliko polepšali.
Čudoviti izlet smo končali pri turistični kmetiji GrašičGradišnik in se vrnili pred sedež krajevne skupnosti. Ta
izlet je še en dokaz, da je druženje zelo pomembno in
daje navdih novim idejam.
Konrad Vrhovšek,
predsednik KS Reka-Pohorje
Še malo časa nas loči od praznikov, katere praznujemo v družinskem krogu, med prijatelji in znanci. Naša skupna misel je, da jih preživimo v miru,
zdravem okolju, brez stresov in v prijetnem
vzdušju, za boljši jutri z velikim veseljem, radostjo
in srečo.
Skozi »Dolino miru« smo
se nato odpravili še do
druge stične točke, do
Hotela Zarja, kjer se stikajo Občina Hoče-Slivnica,
Občina Rače-Fram ter Občina Ruše, ter pot nadaljevali
do čudovitega slapa Skalca. Ob Mariborski koči seveda
nismo pozabili pogleda na spominsko
obeležje.
Razgled s ploščadi pri Bellevueju je bil le
nekaj metrov, saj se je vila gosta megla,
vendar pa je pozornost pritegnila Indijanska vas v okolici Holeta Bellevue. Ko
pred seboj zagledaš čudovito obnovljeno cerkev sv. Bolfenka, v kateri so se
odvijale različne razstave in prireditve,
nas je takoj premamilo, da bi si ogledali
notranjost, vendar nam zaradi napisa
na vratih »ZAPRTO« to ni uspelo.
NOVOLETNO VOŠCILO KS SLIVNICA
Iztekajoče se leto je bilo težavno. Kriza, ki nas je doletela,
je močno prizadela naše gospodarstvo, naš razvoj in tudi
odnosi med ljudmi so se skrhali. Doživeli smo velike probleme pri zaposlovanju, število brezposelnih je naraslo,
standard ljudi je pričel padati in zmeraj bolj se poglablja
revščina. Vse več ljudi se obrača na Rdeči križ in Karitas po
socialno pomoč.
S tem je seveda bila prizadeta tudi naša Občina HočeSlivnica, tudi naša krajevna skupnost ni bila deležna vseh
opredeljenih nalog in aktivnosti iz proračuna. Zavedati se
moramo, da bo recesija posegla še v leto, ki je pred nami,
in da bo nova vlada imela težko delo, ki se bo odražalo
tudi na delu lokalne skupnosti.
Dovolite, da ob koncu leta vsem občankam in občanom
Občine Hoče-Slivnica zaželim v imenu KS Slivnica, Sveta
KS Slivnica in svojem imenu lepe božične praznike, sreče, zdravja, uspehov in dobrega razumevanja polno novo
leto 2012. Pot v novo leto naj bo karseda sproščena ter
polna razumevanja pri reševanju novih izzivov. Verz pa
naj vas spodbudi k dobri volji in razmišljanju skozi leto.
foto: Borut Celan
Ko se prižgejo praznične luči
sredi bele mrzle zime,
prijateljstvo ogreje nam dlani
in želja vzpne se iz srca v višine.
Vse, kar slabo je,
z novim letom naj zbledi,
vse, kar dobro je,
naj za vekomaj živi!
Prava pot je pot srca
ostalo so le stranpoti –
naj v božično noč in novo leto
vas srce popelje
in naj v prazničnem vas miru
sreča nežno objame!
Peter Kovaček,
predsednik KS Slivnica
22
IZ NAŠIH KS
SRECANJE STAREJŠIH OBCANOV
Po lanskem zatišju smo se letošnjo jesen v Svetu KS Hoče
zopet odločili, da v Kulturni dom povabimo in pogostimo
naše starejše občane. Tako se je zgodil 21. september,
katerega smo določili za to prijetno srečanje. Na povabila,
za katera so nam poskrbeli kar na občini, se je odzvalo
kar lepo število krajanov, starejših od 70 let. Za vse, ki so
prišli na srečanje, smo pripravili majhno presenečenje,
saj je vsak prisotni dobil pri vhodu majhno darilce v obliki
stekleničke z domačim medenim izdelkom.
Po uvodnem pozdravu predsednika Sveta KS in nagovoru
župana so v nadaljevanju kulturni program pripravili v
DU Hoče s svojo dramsko skupino Samotarji, za glasbeni
vložek pa so poskrbeli še tamburaši. Po programu je še
sledila pogostitev z domačimi kolinami in dobro kapljico.
Za veselo razpoloženje in tudi kakšen ples pa sta zaigrala
domača muzikanta. Med udeleženci je bilo kar nekaj
takšnih, ki so še toliko čili in zdravi, da so se na domače
viže radi zavrteli.
Med nami pa smo imeli tudi najstarejša prisotna občana
in občanko. Najstarejši občan je bil naš stari znanec s
harmoniko Alojz Jug, ki je – čeprav že šteje 87 let – zraven
muzikantov veselo raztegnil tudi meh svoje harmonike,
ter najstarejša prisotna gospa Julijana Čurič, ki se je kljub
svojim 96 letom veselo zabavala. Oba najstarejša krajana
sta bila tudi posebej obdarjena. Vse, kar je lepo, hitro
mine in tudi to srečanje je kaj hitro minilo, zato so mnogi
med prisotnimi izrazili željo, da se prihodnjo jesen zopet
srečamo.
Drago Ornik
NOVOLETNO SPOROCILO
Minilo je leto in oceniti moramo opravljeno delo. V
iztekajočem se letu nam niti malo ni bilo lahko. Za večino
članov Sveta krajevne skupnosti Hoče je bil to prvi mandat,
zato smo morali resno in odgovorno pristopiti k delu. Za
vse je bila to nova izkušnja. Vendar pa smo kljub nekaterim
pomanjkljivostim in spodrsljajem svoje delo opravili
uspešno. Vse zastavljene cilje smo izpolnili. Izpeljali smo
prireditve ob krajevnem prazniku, ki je sovpadal s prvim
majem in Jurjevanjem. V počastitev krajevnega praznika
so bila izvedena številna športna tekmovanja in družabna
srečanja, za zaključek pa blagoslov konj pred Kulturnim
domom, zaključna proslava s kulturnim programom in
seveda pogostitev z že tradicionalnim hoškim golažem.
Krajevna skupnost je aktivno sodelovala pri programu in
prireditvah ob občinskem prazniku in pri krajanih je še
vedno dobro sprejeto srečanje starejših krajanov KS Hoče.
Ti so ob dobri postrežbi, dobri kapljici in prijetni glasbi
uživali pozno v noč.
Prihodnje leto bomo že bolj izkušeni in bomo zastavljene
cilje izpeljali bolje in kvalitetneje. Vse krajane pozivam,
da imamo v pisarni krajevne skupnosti vsako sredo
od 15. do 17. ure uradovanje, da se oglasijo s problemi
in težavami, ki nastajajo v kraju, da jih s skupnimi močmi
poskušamo reševati. Le s skupnimi močmi si bomo
polepšali življenje v kraju.
foto: Borut Celan
Naj bo vaš božič toplo ognjišče,
sredi mrzle zime s srebrno zvezdo v očeh.
Ob novem letu pa en sončen
žarek več v vašem srcu
in en nasmeh več na vašem obrazu.
Bliža se najlepši čas v letu.
Čas, namenjen družini, prijateljstvu,
vsem, ki so nam blizu.
Želim vam zdravo in uspešno
leto 2012.
Drago Ornik,
predsednik Sveta KS Hoče
23
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
EKOZBIRALNIKI
Slivniški vrtec skrbi za svoje okolje; s tem namenom
smo vključeni v projekt Ekovrtec. Pri skupini Račke se
zavedamo pomena čistega okolja in ločevanja odpadkov.
V začetku novembra smo dobili v igralnico prikupno lutko
Flupi, ki je na pol riba in na pol ptič. S seboj je prinesel
dve slikanici s poučno vsebino, vezano na ekologijo.
Da bi tudi otroci pripomogli k čistejšemu okolju, smo si
zastavili zanimiv izziv: ločevali bomo odpadke. Sami smo
izdelali tri ekozbiralnike – prvi, zelene barve, je namenjen
zbiranju plastičnih odpadkov; drugi, ki je rdeč, sprejema
star papir; v tretjega, rumenega, pa odlagamo tetrapake.
Barve smo izbirali skupaj z otroki, ki so ekozbiralnike
okrasili tudi z risbicami, iz katerih je razvidno, kaj sodi v
določenega.
Poleg zbiralnikov smo izdelali tudi ekoplakat iz
časopisnega papirja, na katerega smo iz tulcev napisali
EKOZBIRALNIKI. Plakat smo okrasili tudi s poučnimi
slikami o čuvanju okolja. Skrbno smo izbrali prostor
v garderobi, kjer zbiralniki sedaj tudi stojijo in služijo
namenu.
Projekt in izdelek smo želeli predstavili ostalim skupinam,
zato smo zbiralnike povezali z veliko rdečo pentljo in
priredili slavnostno otvoritev. Otroci skupine Račk so
mlademu občinstvu sami povedali, čemu ekozbiralniki
služijo. Prerezali so pentljo na ekozbiralnikih, nazorno s
primeri pokazali, kaj sodi v posamezni zbiralnik, zapeli
pesmico, nato vse otroke povabili k ogledu poučnega
dokumentarnega filma o ločevanju odpadkov.
Bodimo prijazni do okolja in okolje bo prijazno do nas.
Tina Pinter, vzgojiteljica
OBISK V VRTCU
V sredo, 26. oktobra 2011, je bil v našem vrtcu Sonček prav
poseben dan. Obiskala sta nas gospod Boris Demšič in
gospa Romana Stare iz podjetja Goodyear Sava iz Kranja.
Naše najmlajše sta s pomočjo slikovnega materiala
seznanila o varni vožnji z avtomobilom, o obnašanju v
avtomobilu, o pomembnosti uporabe varnostnega pasu
in ustreznega otroškega sedeža, pa tudi o tem, kako se
moramo obnašati na cesti, ko gremo na sprehod ali se
peljemo s kolesom.
Naši otroci so seveda marsikaj že vedeli, saj se o prometu
veliko pogovarjamo, opazujemo in smo udeleženci
v prometu, ko gremo na sprehod ali se pripeljemo z
avtomobilom v vrtec. Naj ob tem omenim, da letos prvo
leto sodelujemo tudi v projektu PASAVČEK, katerega
osnovni namen je spodbujanje pravilne uporabe otroških
varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo
v avtomobilu. Ob koncu sta gosta otrokom razdelila
varnostne brezrokavnike, ki so jih seveda takoj pomerili
in v zahvalo smo skupaj zapeli in zaplesali.
Anita Metliča
Foto: vzgojiteljice vrtca Sonček
24
MLADA NADEBUDNA PISATELJICA VITA LIPNIK
LITERARNI PRVENEC JI KRASI
KNJIŽNO POLICO
Že vrsto let lahko predšolski otroci,
učenci in dijaki sodelujejo v projektu
Založbe SMAR-TEAM pod naslovom
Z domišljijo na potep. Vsako leto so
razpisane raznolike literarne teme, leteh je tudi več, ki otrokom predstavljajo
literarni izziv.
V šolskem letu 2010/2011 so lahko
učenci predmetne stopnje izbirali
med štirimi vsebinami, kot so Moja
najlepša ljubezenska zgodba, Srhljivo
spoznanje, Odhod in Pišem roman.
V projektu je sodelovalo tudi nekaj
učencev OŠ FLV Slivnica iz 7., 8. in 9.
razreda, ki so jih teme navdihnile in so
preizkusili svojo pisateljsko žilico. Med
njimi je bila tudi učenka Vita Lipnik.
Le-ta je za svoje delo prejela posebno
priznanje uredništva Založbe. Največji
dosežek pa ji danes krasi knjižno
polico, saj je njen literarni prvenec izšel
v samostojni knjižni izdaji z naslovom
KRISTALNA VRATA.
Domišljijska zgodba bralca popelje v
svet otroških ukan, mladostnih upov,
prve ljubezni, v svet tiranskega vladarja
Škorpijona, v svet starodavnih prerokb
in prerokov, v svet boja za svobodo,
v svet, kjer je ljubezen močnejša od
smrti, v svet občečloveških vrednot,
kot so upanje, domovina, družina in
svoboda.
Od kod si črpala snov za svojo
zgodbo?
Črpala sem iz lastnega življenja,
vendar sem nekatera prizorišča
preoblikovala po svoji domišljiji.
Zakaj si se odločila za domišljijsko
zgodbo?
Ker preberem največ domišljijskih
zgodb in so mi te tudi najbolj všeč.
Kako dolgo si pisala zgodbo?
Približno dva meseca. Besede obračaš,
misli tečejo, ideja zori, zgodba nastaja,
a kljub temu sem še učenka, ki ima kup
šolskih in obšolskih obveznosti, ki ne
smejo čakati.
Kako si dobila zamisel za naslov
Kristalna vrata?
To pa je bila ideja mojega očeta.
Ali naslov kaj simbolizira?
Kakor za koga; lahko simbolizira
prehod med dobrim in zlim.
V zgodbi sva zaznali prepletanje
tem, kot so mladostna ljubezen,
družinsko življenje, boj za svobodo,
ljubezen premaga sovraštvo …
Vse te teme izvirajo iz življenja kot
takega. Zakaj prav te teme?
Ker se te teme največkrat pojavljajo v
knjigah, ki jih prebiram. Iz tega črpam
in oblikujem po svoje.
Kdo predstavlja osrednjo literarno
osebo? Bi jo lahko označila? Se del
tebe skriva v tem liku?
Glavna literarna oseba je mlado dekle
Sabrina. Je pogumna, prijazna, rada
pomaga in je, kar je najpomembneje,
neodvisna in samostojna.
»Nikdar nisem občudovala
sramežljivosti in ranljivosti,« je
dejala glavna oseba romana.
Razmišljaš podobno? Se tudi v
tebi skriva »levinja, neustrašna in
ponosna«?
Opisovala sem svoje nasprotje.
Si pričakovala takšen dosežek?
Sploh ne.
Izšla je tvoja prva knjiga. Kakšni so
bili prvi občutki, ko si prejela knjigo
v roko? Na kaj si najprej pomislila?
Bila sem navdušena in presenečena
tako zelo, da nisem mogla niti misliti
in izraziti svojega veselja.
Boš še naprej pisala? Morda
že imaš kakšno zamisel za
naslednjo zgodbo? Čeprav veva,
da radovednost ni lepa čednost,
se tokrat požvižgava na to. Kajti
nadvse naju zanima, kakšna
zgodba se ti že poraja v mislih.
Zagotovo si želim še naprej pisati,
to rada počnem, in tudi zamisel
za naslednjo zgodbo že imam, se
oblikuje, nekaj nastaja … Nekaj bo
nastalo. Izdala vam ne bom še ničesar.
Naj vaju kar muči radovednost.
Bi rada postala pisateljica?
Da, vendar s pisanjem bi se rada
ukvarjala le v prostem času, zgolj
ljubiteljsko.
Ker sva tvoji sošolki, veva, da veliko
bereš, da si pravi knjižni molj.
Kateri vrsti besedne umetnosti
daješ prednost in zakaj?
Najraje posegam po fantazijskih
zgodbah, kjer domišljija ne pozna
meja in je mogoče več kot v
vsakdanjem življenju.
Katera je tvoja najljubša knjiga?
Imam več najljubših knjig, kot so
Kralj tatov, Harry Potter … Najraje
prebiram knjige angleške pisateljice
Jane Austen, ki je tudi napisala zelo
popularen roman Prevzetnost in
pristranost.
Kaj so porekli starši, prijatelji,
sorodniki …?
Bili so zelo ponosni, kar so tudi izrazili
z besedami in s podporo. Najmlajša
sestra pa se je nadvse navdušila za
pisanje.
Kaj je porekla mentorica?
Mentorica je bila najsrečnejši človek
na svetu, ko mi je izročila knjigo.
Intervju sta pripravili in zapisali:
Nina Lubi in Urška Regvat
Petra Trstenjak,
mentorica
25
KAKO SE VESTI V PROMETU
Učenci 5. c-razreda OŠ Hoče so se s pomočjo programa
JUMICAR seznanili, kako se vesti v prometnem okolju,
saj so bili postavljeni v vlogo voznika. S tem so doživljali
dogodke, kakor jih zaznava voznik v pravem prometu.
Patricija Hren
MEDENI ZAJTRK S CEBELARJEM IN CEBELARKO
Zgodaj zjutraj smo se vsi otroci in vzgojiteljice zbrali v
telovadnici in s pesmicami ob Nikolinini kitari pričakali
našega čebelarja in čebelarko, Brvarjeva z Rogoze. Dobre
volje sta oba sedla med nas. Prinesla sta nam balone z
naslikano kranjsko čebelico, med in risanko o čebelah,
katero smo si skupaj ogledali.
Gospod čebelar je oblekel zaščitno čebelarsko obleko
in povedal kdaj in zakaj jo potrebuje. Zaščitno obleko
so lahko oblekli tudi otroci. Bilo jim je zelo všeč, saj so
se v njej kar izgubili. Obema smo v zahvalo zapeli nekaj
pesmic in zaplesali naše priljubljene plese.
Med, ki sta nam ga prinesla, smo odnesli s seboj v
igralnice, kjer smo ga skupaj z maslom in dobrim črnim
kruhom pojedli. Pri mazanju meda na kruh, sta nam
oba z velikim veseljem pomagala in svetovala. Gospodu
Janezu in gospe Kristi so bili od medu popacani otroci
okrog ust zelo všeč. Najbolj v srce pa so jima segli
najmlajši – jaslični, ki so komaj držali kos kruha, saj se jim
je slastni med kar cedil po rokah v njihove male želodčke.
Tako kot čebelice pridno nabirajo medičino, tako ob
zdravih dobrotah dan za dnem pridno rastejo malčki v
našem vrtcu.
Obema se za dobrote medenega zajtrka zahvaljujemo.
Med njunih čebelic je izvrsten, kar pa ni nič čudnega, saj
se njune čebelice pasejo po neokrnjeni naravi našega
zelenega Pohorja.
Štangler Marjana, vzgojiteljica
Foto: Nikolina Lonec, vzgojiteljica
26
MIKLAVŽEVANJE
Vsako leto nas v začetku decembra obišče Miklavž.
Prinese nam mir, veselje, otrokom pove kako svojo
zgodbo – in seveda prinese drobna darila. Tako je bilo
tudi letos.
Letos se je še posebej potrudil, saj se je nadvse razveselil
našega novega vrtca. Otroci so si Miklavža od blizu
ogledali, se ga dotaknili in z njim pokramljali. Skupaj smo
veselo zaplesali v čarobni decembrski čas. Obljubili smo
si, da se naslednje leto ob istem času spet dobimo, le da
bomo takrat že malo večji.
Marjana Štangler, vzgojiteljica
Foto: Ksenija Tenko,
vzgojiteljica
EKOMALICA
Oktobra smo v vrtcu Sonček Rogoza ob tednu otroka
pripravili številne aktivnosti. Ena izmed njih je bila
kuhanje ekomalice. Na krožniku smo si zaželeli žgance,
pa ne tiste iz naše kuhinje, ampak one, kuhane v loncu
na pravem ognju na našem igrišču. Stekla je akcija, papir,
drva, lonec, voda … Sredi igrišča smo pripravili vse
potrebno in se zbrali okoli lonca. Zakurili smo ogenj in s
pomočjo kuharice ter malih kuharskih skrivnosti skuhali
žgance. Pojedino smo imeli na terasah novega vrtca. Od
doma smo prinesli različne dodatke, jogurt, smetano
mleko med, marmelado in še kaj. Preizkušali smo različne
kombinacije in na koncu družno ugotovili, da imamo
žgance najraje zabeljene s kislo smetano in marmelado,
pa to skupaj. Poskusite, mmm, je dobro, pa dober tek.
Aleksandra Koren
Foto: vzgojiteljice vrtca Sonček
27
CAROBNOST PRAVLJICE
Tako so učenci od prvega do
devetega razreda na OŠ v Slivnici
ustvarili čarobnost pravljice in jo
podarili sebi in vsem obiskovalcem
za doživete praznike.
Prireditev sta pripravili
Petra Trstenjak in Maja Štuhec
Kdor hoče videti, mora gledati s srcem bistvo je očem skrito
Želimo vam mirne božične praznike . V letu 2012, pa veliko prijaznih trenutkov, zdravja , sreče in blagostanja, medsebojnega
spoštovanja in dobrega sodelovanja.
KO RK Hoče,
predsednica Zdenka Gajzer
28
foto: Borut Celan
BISTVO JE OCEM NEVIDNO, RAZUMU PA NE
»Učiteljica, zakaj moramo toliko brati? Štiri knjige za domače
branje?«
Vzamem v roko knjigo, zato ker včasih moram, ker želim
nekaj izvedeti, ker se želim o nečem prepričati, ker sem slišala,
da je »dobra« knjiga, ker mi jo je priporočil prijatelj, ker mi je
dolgčas, ker si moram zapolniti notranjo praznino, ker želim
odjadrati na krilih domišljije, ker se želim za trenutek skriti
pred svetom, polnim zlorab in neokusnega blebetanja …
Berem, ker sem že nekdaj po tem čutila potrebo.
Kot otrok sem brala veliko manj, kot berem danes. To ne
pomeni, da nisem marala knjig, pač pa se mi ni zdelo
potrebno, se nisem spomnila, da bi kar nekaj brala, kje pa!
Komaj sem čakala, da je zazvonilo po domofonu in že sem
stekla po stopnicah, da smo se igrali ravbarje in žandarje.
Prebrala sem vse, kar so v šoli zahtevali, brez jadikovanja.
Spomnim se, da sem brala tudi knjige, ki mi niso bile všeč, ki
so bile brez »impulzov«, nekaterih celo nisem razumela. Pa mi
ni bilo nič hudega.
Danes razumem, da je življenje preveč skrivnostno, da
bi zmogli razumeti vsak njegov vzgib. Pač se nekatere
stvari, pa naj se nam zdijo še kako nesmiselne in potratne
in zdolgočasene in pretežke ali celo preneumne, morajo
zgoditi, ne da bi odkrivali poučno in vzgojno plat njihovega
delovanja. Moji starši se niso pritožili, da njihov otrok bere
pretežko knjigo in da je to nepedagoško in nečloveško … Še
danes mi odzvanjajo v ušesih Prežihove Solzice, Milčinskega
Ptički brez gnezda, Bevkovi Pestrna, Pastirci … Toliko življenja
je v teh zgodbah, toliko neolepšanega življenja, toliko ne
samo estetske vrednosti, pač pa predvsem vzgojne. S temi
zgodbami smo rasli in zrasli. Če nas česa niso zmogli naučiti
starši, nas je naučila knjiga. To smo spoznali šele kasneje.
Veliko kasneje. Takrat, v zreli mladosti, sem ponovno prijela
za knjigo, ki sem jo brala v šoli, in brala sem jo drugače –
pustila sem, da me uči, pustila sem, da jo sprejemam z vsemi
izkušnjami in s subjektivnimi nagnjenji. V šoli nisem razumela,
čeprav se me je zgodba dotaknila. Razumela sem po svoje,
razumela sem, kar sem zmogla razumeti, kar je sovpadalo
z mojim izkušenjskim svetom. Tako razumejo otroci. Včasih
pričakujemo od njih preveč.
Danes se zdi učencem branje realističnih zgodb, ki
obravnavajo socialna vprašanja, ljudske tipe, socialno nazorno
orisana okolja brezzvezno. Saj ne da ne bi prepoznali stiske
ljudi, njihove žalosti, težkega dela, tudi čustveno vrednotijo
in presojajo neprimerno in grdo ravnanje ljudi, pač pa se jim
zdi brezzvezno, kot nekaj, kar se jih ne tiče. Takšna vsebina ne
vzbuja v njih bralnega užitka, saj predstavlja življenje, ki ga ne
poznajo, ki si ga tudi ne znajo predstavljati. Zato pa jih bolj
vznemirja vsebina Predinove knjige Na zeleno vejo, uspešnica
letošnjega Cankarjevega tekmovanja. Jaz jih razumem! Vi
ne? Najbrž ste pozabili, da so to otroci, ki odraščajo v svetu,
ko vlada pomanjkanje vrednot in morale, ko ne znamo več
seči v roko, ko ne znamo več pošteno pogledati v oči, ko ne
zmoremo prisluhniti stiski sočloveka, ko nas več ne gane, da
nekdo krade, ali laže, ali pretepa, ali grdo govori …
Otroci se učijo z interneta in s televizije – odkrivajo življenje,
ki je veliko slabše in grše od njihovega. To jih vznemirja, želijo
izvedeti več, želijo biti del tega sveta, dokler sami ne izkusijo
slabosti in pomanjkljivosti. Življenje je postalo drugačno, kot
je bilo pred 40 leti in več. Vsaj tako očitno ni bilo, saj so ljudje
vedeli, da je narobe – in so to počeli naskrivaj. Danes pa vedo,
da je narobe, pa te gledajo v oči. Spremenili so se družbeni,
politični in kulturni okviri. Eden novejših kulturnih okvirov je
ta, da v dandanašnjih kulturnih razsežnostih in svobodnem
izražanju napišeš knjigo, polno opolzkih izrazov, vulgarnega
slenga, plitkih dialogov, ker pač tako misliš, da je prav, kajti to
je pravo življenje! Najbrž pišeš iz izkušenj, da se bodo ljudje
lahko zadovoljni naslajali ob tem, kar pač v vsakdanjem
življenju tako ali tako počnejo in doživljajo.
Ves čas poskušam svoje učence navajati na to, da se kot
bralci sprašujemo o poslanstvu umetniškega dela, da
se vživljamo v besedila, jih podoživljamo, komentiramo,
izražamo svoje poglede, predstave, jih vrednotimo z vidika
današnjega časa … Da, tudi kot bralci dodamo kanček
k spomeniku umetniškega ustvarjanja. Potem pa nam
ponudijo povprečno zgodbo, odraščajočega mladeniča iz
Borove vasi. Zagotovo je zgodba podobna zgodbi mnogih
ljudi, ki tega ne bodo priznali na glas, o tem ne bodo pisali.
Zgodba zagotovo skriva v sebi globljo problematiko
odraščanja, vrstništva, prijateljstva, mladostne zaljubljenosti
in preživljanja družine – vse te teme so univerzalne. Vendar
knjigo predpisati za obvezno branje v šoli ali za nekoč »elitno«
Cankarjevo priznanje ne sovpada z otrokovo razvojnostno,
čustveno, moralno, spoznavno stopnjo. Kot učiteljica v OŠ,
žal, opažam, da današnji otroci, tudi devetošolci, razmišljajo
zelo površinsko, premalo čustveno, nekritično, brez večjih
naprezanj za iskanjem nekega smotra. In tako se lotevajo tudi
besedne umetnosti. Umetniško delo naj bi bilo nekakšen
osebni spomenik ali spomenik časa, ki se ne sme pozabiti.
Sodobna družba hlepi po vulgarnosti, pornografiji in
povprečnih zgodbah. Potem pa otrokom v OŠ za obvezno
literaturo ponudijo še Makučeve Oči, knjigo, ki je bila
sicer manj izpostavljena, zame slogovno in jezikovno bolj
dovršena, pač pa polna nazornih opisov mučenja in umiranja
živali.
Zakaj sem se obregnila ob ti dve knjigi? Komisija za izbor
knjig za Cankarjevo tekmovanje je sama poudarila, da sta
deli primerni za zahtevnejše in subtilne bralce, za tiste, ki
so potemtakem zmožni kritičnega presojanja in branja.
Zahtevati od učencev v OŠ, da bi sami ločili zrno od pleva,
torej se dvigniti nad zgodbo, je golo norčevanje ali pa
pomeni premalo realnega stika z učenci v razredu. Vsekakor
nisem zagovornica moraliziranja, ampak me preseneča,
da se od otrok v OŠ pričakuje, da bodo brali besedila, ki niti
najmanj niso skladna z njihovo starostjo in zrelostjo. Svet, ki
ga spoznavajo preko interneta in televizije, je že dovolj krut in
nasilen, da ne vidim nobene potrebe po tem, da se jim takšna
literatura ponuja še v šoli kot obvezno branje. Moramo v šoli
sprejeti res prav vse? Učitelji smo pač že od nekdaj hlapci,
oglašamo se zgolj potiho in posamezno.
29
Ne moti me Predinova zgodba, ki ima, kot sem že zapisala,
svojo globino v tematiki odraščanja, vrstništva, spolnega
dozorevanja in preživljanja družine, moti me, da mi je odvzet
bralni užitek. Prikrajšana sem zanj. Bolj kot Predinova me
moti Makučeva zgodba, ki me je pretresla v dno duše že ob
branju prve kratke zgodbe – rdeča nit je mučenje živali, in
to grozljivo nazorno, ko gre za pomor legla psičkov, mučno
klanje konja, iztikanje oči žabam, utapljanje miši, pretepanje
med vrstniki ...
Kot profesorica slovenščine v OŠ, žal, pač določenih
stereotipnih okvirov ne morem preseči. Od mene pričakujejo,
da bom brez lastnega bralnega užitka prebirala knjigo, po
vrhu še z učenci, ki pa bodo našli le-tega, vendar brez posebne
vrednosti in estetskosti. Dajmo jo vreči osnovnošolcem za
obvezno branje za Cankarjevo tekmovanje, saj so dozoreli
že vsem neumnostim, si je najbrž nekdo mislil. Saj nas že
prekašajo v mnogočem, nas bodo pa še v branju tovrstne
literature. Pa kaj smo res že tako gluhi in slepi za vse slabosti
sodobne družbe?
Knjiga Na zeleno vejo sicer odpira veliko tem za pogovor in z
otroki se moramo pogovarjati tudi o tabujskih temah, kar v
OŠ počnemo brez zadržkov, vsaj jaz. Vendar, še enkrat, knjiga,
izbrana za Cankarjevo tekmovanje, bi naj otroke vzgajala,
bi jih naj nečesa naučila, z njo bi naj doživeli tudi »katarzo«
ali … Takšna knjiga ne sme otrok šokirati, lahko jih samo
gane, ne sme jih prestrašiti, lahko jih zgolj osupne, ne sme jih
odvračati od branja, mora jim nuditi bralno ugodje, estetski
užitek, jim dati smisel. Ti dve knjigi pa jim ponujata sicer, kot
so mnogi pisali, realni svet, ki se mu ne morejo izogniti, saj
vedo že več kot mi odrasli … Hkrati pa pozabljajo, da lahko
besede zabolijo veliko bolj kot realnost. Pa tudi do mnogih
realnost ni bila nikoli taka, kot je predstavljena v knjigah.
Pisatelji si pač lahko privoščijo veliko umetniške svobode,
predvsem radi šokirajo in ustvarjajo okoliščine, do katerih v
resničnem življenju skorajda ne pride. Zato ne vidim razloga,
da bi mlade spoznavali s tematikami, o katerih v nasprotnem
primeru ne bi niti razmišljali, ker jim preprosto ne bi bilo treba.
Če že hočemo vzgajati otroke, jih vzgajajmo, da bodo znali
pozdraviti, prepoznati stisko drugih, občutiti, kar je moralno
sporno, da bodo znali spoštovati, biti strpni, se postaviti v
bran …
Kaj je želela komisija za Cankarjevo tekmovanje doseči pri
otrocih, starih 13 in 14 let? Ko smo se učitelji tovrstni literaturi
uprli, smo bili označeni za stereotipne in neživljenjske. Pa
vas vprašam, katero knjigo bi izbrali za »elitno«, če je tega
prizvoka sploh še vredno Cankarjevo tekmovanje, takšno,
ki si zasluži mesto na vsaki knjižni polici, ali takšno, ki bo
preživela generacijo? Pa posezite po knjigah in presodite
sami. In nikar ne pozabite na Pavčkovo znano sintagmo, da
»branje pomeni početi podvige« in da »prvo branje le dalje
in dalje grè«. Kaj pa sta hotela oba Andreja povedati današnji
mladini? In poudarek je na MLADINI! Mislim, da nista želela
pritegniti mladih bralcev, vsaj ne tako zelo mladih in »da se
pod pretvezo bralnih interesov uresničujejo zgolj založniški
interesi«, kot je v intervjuju zapisala priznana strokovnjakinja
za mladinsko književnost Milena Mileva Blažić ter dodala,
»Cankarjevo tekmovanje in šolsko založništvo – bralna
značka, domače branje – je velik biznis«.
Petra Trstenjak
NIKOLI NI PREPOZNO – Z VZTRAJNOSTJO
PROTI OSTEOPOROZI
Pri DU Slivnica se veliko članov druži po interesnih skupinah
in se med drugimi dejavnostmi udeležujejo rekreacije, ki
se izvaja v lastnih prostorih društva, kakor tudi v prostorih
telovadnice OŠ FLV Slivnica.
Ena teh skupin smo tudi starejše upokojenke, ki enkrat
tedensko telovadimo. Za dejavnost nas je pred šestimi leti
navdušila dr. med. Andreja Bosiljevac, spec. radiolog, za
redno vadbo proti osteoporozi. Postala je naša pokroviteljica
in redno bdi nad stanjem te bolezni pri nas članicah. Vseskozi
nas tudi seznanja z vsemi novostmi na področju te veje
medicine.
Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti. Kosti, ki so
bile močne, postanejo s starostjo krhke in lomljive. Preden
se kost ne zlomi, osteoporoza ne povzroča nobenih težav,
zato jo imenujemo tudi tiha bolezen. Telesna dejavnost, že
v mladosti pravilna prehrana z živili, ki so posebno bogata
s kalcijem, upočasnijo nastanek osteoporoze. Toplo vam
priporočamo knjigo Vse, kar moramo vedeti o osteoporozi
Tomaža Kocjana.
30
Sedemnajst članic redno obiskuje telovadbo po dve uri
tedensko. Tri leta je skupino vodila fizioterapevtka, sedaj pa
jo izmenjaje vodita dve mlajši članici. Skupina je starostno
zelo raznolika. Poleg telesnega razgibavanja je pomembno
tudi druženje, tako smo lansko sezono zaključile z ogledom
Botaničnega vrta v Pivoli.
Angelca Škrabl
KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST
KULTURNI CENTER V HOTINJI VASI
Gledališče in folklora sta osrednji dejavnosti društva KUD
Milke Zorec. Pohvalita se lahko z dolgoletno tradicijo.
Letos mineva natanko 106 let od prve pisno zabeležene
gledališke predstave v Hotinji vasi, 65 let od ustanovitve
društva in 30 let od ustanovitve folklorne skupine, čeprav
se je folklora plesala že prej. Poleg dolgoletne tradicije so
posamezniki in društvo prejeli mnoga visoka priznanja,
kar govori o nadarjenosti in predanosti kulturnemu
ustvarjanju.
Takoj po drugi svetovni vojni so leta 1946 člani za
potrebe društva uredili gospodarsko poslopje Cesarjeve
domačije. Tako so staro kolarnico obili z deskami in
postavili zasilni oder. Ob otvoritvi so uprizorili igro
Prevara. Predstave in navdušenja nabito polne dvorane
ni zmotila niti močna nevihta, ki je skozi špranje nesla
dež. Z leti se je stara kolarnica vse bolj spreminjala v
kulturni dom. Kljub prizadevanjem in obnovam le te
niso imele dolgotrajnih učinkov. Prišlo je tako daleč, da
so strop v dvorani podprli z dvema stebroma. Temeljita
rekonstrukcija je bila že nekaj časa nujno potrebna.
Z otvoritvijo novo zgrajenega Kulturnega centra, ki je bila
v petek, 25. novembra, smo ponovno priča prelomnici
kulturnega utripa na tem prostoru. Tudi tokrat je bila
dvorana nabito polna, obiskovalci so morali celo stati,
ker je zmanjkalo sedežev. S to razliko, da ni bilo nevihte,
ki bi skozi špranje nesla dež. Naslednji dan smo s člani
Turističnega društva Hotinja vas priredili dan odprtih vrat
in omogočili obiskovalcem ogled objekta.
najpomembnejše pridobitve, s katerimi smo naredili
kvalitativni preskok, ne samo na novo, temveč tudi na
boljše. Prepričan sem, da bo to pritegnilo ustvarjalce in
obiskovalce od blizu in daleč – in vas prisrčno vabimo.
Investicijo v višini 780.000 evrov financira Občina
Hoče-Slivnica. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano je za naložbo odobrilo sofinanciranje iz
evropskega sklada za razvoj podeželja v višini nekaj več
kot 249.000 evrov.
Kultura, umetnost in sanje hodijo z roko v roki. K uresničitvi
teh sanj je pripomoglo mnogo dobre volje in pozitivne
energije vseh nas, predvsem pa ključnega v verigi Jožeta
Merkuša, župana Občine Hoče-Slivnica. Zahvaljujemo se
mu za velik doprinos k tako pomembni pridobitvi za kraj
in širšo okolico. Hvala tudi vsem angažiranim v občinski
upravi, projektantu, izvajalcem, nadzoru in vsem ostalim
za izvedbo projekta.
Pred nami je še veliko dela. Opremiti je potrebno oder
s scensko tehniko ter maskirnico, garderobe in ostale
prostore, da bomo lahko preseliti folklorne noše,
gledališke kulise in arhiv.
Zakorakali smo v veseli december, poln pričakovanj in
želja. Naj veselje, zdravje in sreča potrkajo tudi na vaša
vrata.
Zorjan Coif, predsednik
Novi objekt nudi pogoje za normalno delovanje, še
več, ponuja tudi možnost kreativnega in inovativnega
kulturnega izražanja. Oder je zasnovan po vzoru starega
odra SNG Maribor tako, da je podkleten in se ga lahko
poglobi. Nad odrom je še toliko prostora, da se lahko
manjše kulise dvignejo in skrijejo med zavesami. V
dvorani z zložljivimi tribunami, ki omogočajo boljši
pogled na oder, je prostora za 150 gledalcev. To so samo
31
PRAZNIK UMETNOSTI IN KULTURE V HOTINJI VASI
Težko je ugotoviti, kje se umetnost začne in kje se konča, iz
kašnih globin vznikne, kako globoko in na široko razprede
svoje korenine in do kod seže.
Za kulturno in umetniško dejavnost v Hotinji vasi na postavljena vprašanja lahko dobimo nekaj odgovorov. Od prve
gledališke predstave v Hotinji vasi mineva 106 let, KUD
Milke Zorec Hotinja vas je staro 65 let in folklorne skupine
plešejo že trideset let. V bogato zakladnico društva sodi
tudi najnovejša pridobitev, to je nova stavba: Kulturni center Hotinja vas. V njem se je kulturno in umetniško dogajanje prvič zgodilo in dogajalo petindvajsetega novembra
letošnjega leta, na dan otvoritve novega doma kulture in
umetnosti.
Nastopajoči so s prikazom drobcev svoje bogate dejavnosti odstirali tančice z obsežnega obzorja umetnosti.
Tod tudi lahko iščemo odgovore na mnoga vprašanja o
umetnosti.
Umetnost se rojeva v globinah človekove misli in duha
ter v različnih podobah privre v življenje. Predstavi se
nam v umetelnih besedah igralcev, recitatorjev, govorcev,
ki z odra nagovarjajo gledalce, jim poklanjajo v besede
spletena različna sporočila. Besede so kapljice napoja, ki
napojijo dušo, da v njej vzklijejo nove misli, radosti, veselje.
Besede so blagodejna
rosa, ki ublaži bridkost,
bolečino. Igralci prihajajo na oder in odhajajo.
Njihove besede pronicajo v gledalce, v njih ostajajo. Nekatere se zgubijo v pozabo, nekatere
se ohranijo v tančicah
spomina,
nekatere
živijo dalje, poženejo
mnoge bilke, iz katerih
zorijo in dozorijo nove
besede: modre, bogate,
prijazne … umetelne.
In nastopajoči v kulturnem domu v Hotinji vasi so zopet
posejali mnogo besed. Lahko upamo in pričakujemo, da
bodo mnoge zrasle v nove bilke, v nove plodove. In besede nikoli ne bodo onemele.
Umetnost vre iz duše in se z milozvočnim petjem širi med
ljudi, pronica v njihova srca, se preliva v radostni nasmeh in
plamti v sijočih očeh. Petje in zvoki instrumentov se zlivajo
v harmonijo, da plavamo po njej kot po mehkih valovih
prijazne spokojne reke. Petje je nevidna moč, ki v nas prebudi veselje, zaneti radostni polet, krepi upe, bodri smelost, nas hrabri. Mnoge melodije nam v težkih trenutkih
božajo dušo, srce, obrišejo solzo z lic in zopet prižgejo žar
v otožnih očeh. In v Kulturnem centru je zvenela pesem in
kot lahen veter zavela po dvorani, polni obiskovalcev.
32
Umetnost je prelivanje zvokov harmonike in petja pevcev,
v harmonijo spretnih gibov plesalcev ljudskih plesov. Z
odra so se razlegale melodije in pesmi ljudi slovenske
zemlje. Plesni ritmi so vzvalovili v valovanje žitnih polj,
zaplesali v ples dreves v viharnem vetru in v drhtenje zelenih trav. S folklornimi nošami in plesi so oživili spomin in
okrepili vez med preteklostjo in sedanjostjo naše ljudske
umetnosti. Tudi zato je umetnost tako močan steber naše
narodne drže in obstoja. Ta steber na svoj način ohranjajo
in krepijo tudi folkloristi kulturnega društva v Hotinji vasi.
Pesem utihne, korak se umiri, oko na slikah se ustavi, da
se telo spočije in se duša naužije lepote podob, črt in barv.
Umetnost se nam predstavi v bogastvu črt, likov in podob,
v harmoniji barv in v veličini preprostosti. Vsak po svoje
se pogovarja z umetnino, v njej odkriva lepoto, modrosti
globino ali jo le pozdravi z očmi. Slike, liki, podobe v kip
oblikovane gledalca nagovarjajo z nemo govorico. Molče
mu sporočajo umetnikovo sporočilo in razkrivajo njegovo dušo. Razkrivajo nam lepoto, radost, veličino, bes,
jezo, bolečino ter mnoge druge podobe življenja. Tudi del
te umetnosti smo doživeli v novem kulturnem domu v
Hotinji vasi in bilo je zelo lepo, zelo prijetno.
Upam in želim, da bo v novem hramu umetnosti in kulture
v Hotinji vasi še dolgo vznikala in
klila umetnost in svoje podobe
na odru prijazno postavljala na
ogled, v uživanje, v razmišljanje in
zavedanje, da je umetnost žlahtni
napoj človeka, da je šele umetnost bistvo človeka in človek jedro umetnosti.
Martin Kramar
TRIJE DOBRI MOŽJE IN STARKA ZIMA
Decembra 2010 smo za Pozdrav praznikom na hoški oder
pripeljali kar vse tri dobre može – Miklavža, Božička in dedka
Mraza – spremljala pa jih je tudi starka Zima. Kaj smo želeli s
to prireditvijo povedati, ste lahko mnogi obiskovalci doživeli
v živo, danes, po letu dni, pa se predstavljamo še v Utrinkih.
Kot avtorica besedila in oblikovalka prireditve sem ustvarila
soočenje znanih likov: Miklavža (Zvonko Cesar), ki je prišel
prvi – saj tudi po datumu prihaja že na začetku decembra,
obenem pa je edini moški avtentični lik; od nekdaj so ga že
častili naši predniki kot dobrega moža, ki je skrivaj nastavljal
otrokom drobne darove. Naš Miklavž je bil skoraj razočaran,
ker so otroci pri nas že vsega presiti, šibe (ki bi mnogim prišle
prav!) pa so mu ostale …
Nato se je pojavil Božiček (Edi Mrzel), ki ga je ustvarila sodobna
trgovina in reklama, prihaja pa seveda iz Amerike. Zato smo
mu dali malo angleškega naglasa in tipično komercialno
držo: »Kupuj, kupuj, kupuj!« Zasvojen z nakupovanjem in
reklamami je bil prikazan kot karikatura sodobnega sveta.
Kot tretji je prišel še pravljični dedek Mraz (Tona Satler),
obupan, ker nosi prazen koš: mimo je čas sindikatov in drugih,
ki so ga včasih polnili, da bi otrokom čim bolj pregnali misli
na praznovanje božiča … In potem se je pojavila še starka
Zima (Anita Arzenšek), prava ruska dobrotnica, ki je otrokom
po stari tradiciji nastavljala darilca ob božiču. Z dedkom
Mrazom sta si svoje povedala, saj mu je očitala, da jo je v času
komunizma želel čisto pregnati – pa mu ni uspelo, saj je bila
preveč zakoreninjena v ljudskem verovanju.
Tako smo skozi ta božično-novoletni koncert, na katerem
so prepevali tudi štirje zbori iz naše občine, soočili vse
dobre može in ženo. Vsi skupaj so se uprli obsedenosti z
nakupovanjem (Ivica leskovar, Hedvika Robič) in Reklami v
Božičkovi uniformi (Ida Hriberšek), ki jih je ves čas gnjavila s
svojimi ponudbami, in skupno ugotovili, da imajo prostor
drug ob drugem: Miklavž bo še naprej nosil drobne darove
vernim otrokom, Božiček bo ostal maskota za trgovinske
reklame (pravega Božička pa bodo otrokom pripravili starši!),
dedek Mraz se bo s svojimi pravljičnimi bitji še vedno vozil z
gondolo s Pohorja, starka Zima pa bo ostala doma v Rusiji,
kjer ima veliko dela … Trije dobri možje so se od razmišljanja
kar utrudili, saj so nam na odru celo zadremali. Končno pa
so bili veseli svojega poslanstva, saj dobrote in časa, ki ga
posvetimo otrokom, ni nikoli preveč.
Prav zato sta nam ob koncu še David in Nina (Strašek) prebrala
svoje pismo Božičku, v katerem sta si zaželela predvsem to, da
bi imeli doma čim več časa zanju.
Tako smo se predstavili v lanskem decembru, pa naj bo to tudi
naše voščilo v imenu vseh kulturnikov ob letošnjih praznikih.
Majda Strašek Januš
Foto: Nejc Arzenšek
33
30 LET POHORSKIH ROGISTOV
»'Pohorski rogisti prihajamo izpod pobočja Pohorja, kjer sonce razlije toploto po poljih in njivah, kjer zapoje v višavah divji
petelin in kjer po gozdnatih pobočjih med temnimi smrekami
bukev zeleni.' S temi besedami se predstavljamo na raznih prireditvah po Sloveniji.
30 let je minilo, odkar smo se prvi člani Pohorskih rogistov
združili in ustanovili skupino. Prvotni namen delovanja skupine je bila popestritev raznih lovov, obogatitev pogrebov
lovskih tovarišev in ohranjanje redke lovske šege. Zaradi udeleževanja prireditev izven lovskega kroga pa smo svoj repertoar razširili in pričeli izvajati priredbe narodnih, božičnih in
drugih sakralnih melodij. Postali smo tudi sekcija KUD Hoče.
Tako smo danes prisotni na lovskih, občinskih in cerkvenih
prireditvah v domačem kraju in v tujini. Zbrali smo tudi dovolj
poguma in se prijavili na mednarodno tekmovanje v Pecsu na
Madžarskem, kjer smo osvojili zlati rog kot skupina ter zlati in
srebrni rog kot solista. Vse to je plod našega dela, vaj, odrekanj, pa tudi uspešnega družabnega življenja, smeha in zabave. Vse to krasi našo skupino.
V teh 30 letih se je sestava članov spreminjala, prav tako umetniški vodje. Prvi umetniški vodja je bil Aleksander Celan, ki je
skupino vodil vse do leta 1990. Nato je vodstvo za 7 let prevzel
Janez Špurej, od leta 1997 pa nas je vodil Drago Rup, ki pa nas
je zaradi bolezni prenehal voditi leta 2004. Od takrat nas vodi
Mojca Zupan.
Ponosni smo tudi, da je od samega začetka obstoja skupine
(30 let!) z nami še vedno Zupan Branko, ki je tudi predsednik
in gonilna sila skupine.
Tako smo 21. oktobra 2011 ob 30. jubileju priredili koncert ob
pomoči dramske skupine Samotarji po scenariju Majde Januš
Strašek ter gostov iz Prekmurja – KUD Prekmurski rogisti – in
Lovski rogisti iz Križevcev. Vsem, ki so nas prišli poslušat in so
nam omogočili izvedbo koncerta, se iskreno zahvaljujemo.«
Tako je ob 30-letnici skupine zapisala njihova voditeljica
Mojca Zupan. Z njo in očetom Brankom, ki resnično živi za
to glasbo, smo skupaj načrtovali ta jubilejni koncert. Zaželela sta si živahnejšo prireditev, kjer ne bi bilo klasičnega
napovedovanja, ampak bi glasbo povezovali z dramskimi
prizori Samotarjev. Tako smo z igralci ustvarili nekaj likov,
ki so jih gledalci res dobro sprejeli: mati Jula (Anita Arzen-
šek) in deda Tona (Anton Satler), lovec in rogist (Zvonko Cesar) z ženo (Ida Hriberšek) ter poštar (Edi Mrzel) in soseda
(Hedvika Robič) so skozi prizore na duhovit način ustvarili
zgodbo o razvoju Pohorskih rogistov in napovedovali tudi
gostujoči skupini in drugo dogajanje na odru; podeljena so
bila priznanja in zahvale, med drugim so se rogisti zahvalili
občini – župan pa njim, vsi skupaj pa so se iskreno zahvalili
svojemu Branku Zupanu za trud in vztrajanje skozi vsa ta
leta.
Doživeli smo prijeten in glasbeno bogat večer, saj so nam
tri skupine rogistov zaigrale najrazličnejše melodije, od
lovskih in narodnih melodij do priredb znanih skladb. Začetni Odmev Pohorskih rogistov, Veseli pastir, Beli cvet in
O nepričakovani dar nam bodo še dolgo zveneli v ušesih,
našim rogistom pa želimo še veliko veselja in vztrajnosti pri
ustvarjanju te lepe glasbe.
BOŽICNO-NOVOLETNO VOŠCILO DU HOCE
foto: Borut Celan
Leto se neizbežno izteka, le še nekaj dni in iz koledarja bomo odtrgali zadnji list. Vse letošnje tegobe bodo za
nami, novo upanje pred nami.
Kljub težkemu času, ki ga živimo, vam iz srca želim miru in
topline v božičnem času ter obilo zdravja in zadovoljstva v
prihajajočem letu 2012.
Ida Hriberšek,
predsednica
34
POROCILO PGD HOCE
Spoštovani!
Zaradi izpada članka v prejšnjih utrinkih smo se za to številko
malo bolj razpisali.
dosegljivi na naslovu [email protected], prav tako pa
bomo z veseljem sprejeli vsakogar, ki bi nas obiskal na naših
operativnih garažnih dnevih vsako prvo soboto v mesecu.
Za gasilci PGD Hoče je kot vsako leto še eno razgibano poletje
in jesen. Seznamu intervencij smo tako od zadnjega javljanja
v junijskih Utrinkih dodali 6 novih intervencij, kar letos znaša
že 15 posredovanj. V začetku julija so meteorne vode zalile
klet v Sp. Hočah, isti mesec je zagorelo tudi osebno vozilo. V
mesecu avgustu smo posredovali trikrat. Najprej se je v križišču
v Sp. Hočah zgodila tragična prometna nesreča, ponovno so
udarile meteorne vode ter poškodovale ceste ter odtočne
kanale, proti koncu meseca pa so zagorele smeti kovinskega
zabojnika. Konec oktobra smo ukrotili tudi stanovanjski
požar v Zg. Hočah, kjer smo s hitrim posredovanjem z našimi
kolegi iz občine ter poklicno enoto Maribor rešili stavbo pred
najhujšim.
Leto 2011 se počasi poslavlja, naj bo veseli december zares
vesel! Lepe praznike pa vam bomo kot vedno zaželeli kar
osebno! Lepo vas pozdravljamo člani PGD Hoče!
Jure Hictaler
Aktivni smo bili tudi na drugih področjih. Na področju
usposabljanja smo izvedli več vaj na zapuščeni objekt v Sp.
Hočah, kjer smo obravnavali t. i. notranje napade (gašenje
gorečih prostorov z uporabo izolirnih dihalnih aparatov – IDA),
udeležili pa smo se tudi vsesplošnih vaj na Igu. V oktobru, ki
je mesec požarne varnosti, smo gasilci iz Hoč sodelovali tudi
na drugih vajah. Bili smo na dveh nenapovedanih vajah – eno
je organiziralo občinstvo poveljstvo, drugo pa naš poveljnik.
Odzvali smo se vabilu in se udeležili vaje v Razvanju, kasneje
pa smo sami organizirali vajo na kmetiji Ortan (Pemič) za
našo občino ter vrnili vabilo našim kolegom iz PGD Razvanje.
Občinsko poveljstvo je organiziralo tudi vajo na OŠ Dušana
Flisa v Hočah, kjer smo izvedli evakuacijo in reševanje ujetih
oseb. Na vaji so sodelovali tudi poklicni kolegi iz JZZPR
Maribor, prisostvovala pa sta tudi župan Občine HočeSlivnica
Jože Merkuš ter poveljnik poklicnih kolegov Aleš Ciringer.
Že tradicionalno smo obiskali Zidanškov dom na Pohorju ter
se tam predstavili otrokom, ki so preživljali počitnice preko
Zveze prijateljev mladine.
Kar se tiče gasilskih tekmovanj, smo bili letos nadvse
prizadevni. Tako smo organizirali regijsko tekmovanje v
orientaciji, kjer so naše mladinke dosegle zavidljivi 3. in 6.
mesto, se udeležili tekmovanja FCC (Scott Firefighter combat
challenge) v Ljubljani, kjer so se naši fantje dobro odrezali,
blesteli pa so naši veterani in veteranke, ki so se na regijskem
tekmovanju v Staršah z odličnim drugim mestom uvrstili na
državno tekmovanje, ki bo potekalo naslednje leto. Da je
mera polna, so naši veterani zmagali tudi na 1. memorialnem
tekmovanju za pokal Jožeta Mandla, st., in s tem dokazali, da
so letos v izvrstni formi.
V novembru smo na našem društvu začeli z osnovnim
tečajem za gasilca, kjer se naša mladina pridno izobražuje,
in veselimo se dneva, ko jih bomo lahko sprejeli med naše
operativne vrste!
Kot zmeraj lahko naše dejavnosti sproti spremljate na naši
internetni strani http://www.gasilci-hoce.si/, kjer imate
tudi veliko uporabnih povezav. Za vsa vaša vprašanja smo
35
NAŠA ANCKA
Letos smo se odločili, da ne bomo pisali o Dobrodelnem
koncertu Župnijske karitas Hoče: o polni dvorani Kulturnega doma in številnih donatorjih, ki so se ponovno izkazali
– prav vsem iskrena hvala! Vsi, ki ste bili tam v nedeljo, 21.
novembra 2011, ste vse doživeli v živo in uživali ob glasbi in
petju narodno-zabavnih ansamblov.
Pisala bom le o Petkovi Ančki, ki je bila duša in srce – in pridne roke – pri pripravi in realizaciji tega koncerta.
Naša Ančka, ki je letos praznovala 80 let, po svoji aktivnosti
in pripravljenosti za kakršnokoli pomoč nič ne zaostaja za
veliko mlajšimi. Ker se je morala (in naučila) od zgodnjega
otroštva sama prebijati skozi življenje, se je razvila v trdoživo in zelo realno žensko, ki nikomur 'ne ostane nič dolžna'
– zato se s svojo neposrednostjo v besedah in dejanjih zna
tudi komu zameriti. Vendar vse to lahko razumemo, saj se
je izučila za strugarko in se je pogosto morala znajti v tem
moškemu poklicu.
Za vse 'zapečkarje', ki vas ni mogoče pritegniti v nobeno
društveno ali kakršnokoli drugo dejavnost, je Ančka pravi
fenomen. Vedno je za akcijo, bi rekli v sodobnem jeziku. Od
mladih let je družbeno aktivna: če jo je povojna mladost
pritegnila v politično delovanje, se je v zrelih letih usmerila
bolj v socialno. Tako je že zelo dolgo krvodajalka in aktivna
sodelavka pri KO Rdečega križa Hoče, kjer je še danes podpredsednica. Verjetno vam ne bi znala več našteti vsega,
kar je naredila v okviru te organizacije – in nikoli ni štela ur,
ki jih je za to žrtvovala.
S svojo dobrodelnostjo se je pridružila tudi odboru Župnijske karitas, kjer je že leta redna obiskovalka najstarejših krajanov, kjer aktivno sodeluje pri vseh akcijah – ko je
treba poskrbeti za pogostitev, iskati donatorje, prodajati
vstopnice – ali pa tudi doma speči odličen mlečni kruh z
rozinami … Vse to in še več zmore pri svojih 80 letih! Pri po-
gostitvi starejših krajanov in župljanov in po Dobrodelnem
koncertu Župnijske karitas prevzame 'šank', saj si je prakso
za to nabirala dolga leta v Rothovem gostišču. Na našem
Jurjevanju jo najdete ob veliki posodi s hoškim golažem,
trenira in tekmuje s kegljaško sekcijo DU Hoče, studenškim
tabornikom pa že desetletje pomaga na taboru pri Puli.
Kdor jo pozna, bi lahko še marsikaj dodal. Z nami pri Katoliškem društvu dr. A. Murka že nekaj let sodeluje pri izdelavi
presmecev in adventnih venčkov, pri pripravi Miklavževih
daril, zelo rada pa pride tudi na vse kulturne prireditve v
kraju. To in še več je naša Ančka, še vedno tudi aktivna v
svoji politični stranki – in še vedno pridna gospodinja in
babica ob svojem nebogljenem vnuku, ki jo z otroškim nasmehom in velikimi očmi vedno pričaka doma.
Ančka, naj se ti ob zaključku tvojega jubilejnega leta zahvalimo za vse, kar si vedno pripravljena narediti za skupnost
in za posameznike, hvala za tvojo dobro voljo in optimizem, ki ju prineseš v vsako okolje, kjer deluješ. Naj te nikoli
ne zapustita!
V imenu Župnijske karitas in Katoliškega društva dr. A. Murka
SRECANJE PEVSKIH ZBOROV OBCINE
HOCE-SLIVNICA V OŠ SLIVNICA
S srečanja vam prinašamo le dva kolaža s fotografijami naših pevcev in povezovalke programa Petre
Trstenjak. Pesmi pa je treba slišati …
36
PLETENJE ADVENTNIH VENCKOV
V Hočah je pletenje adventnih venčkov že dolgoletna
tradicija. K nam je to navado prinesel prejšnji župnik Marjan
Jezernik, prve venčke pa nas je učila plesti Bogomila Bah, ki
jih je vrsto let tudi krasila.
Že deseto leto pa pletemo venčke v okviru praznične
delavnice pri Katoliškem društvu dr. Antona Murka. Zadnja
leta imamo kar nekaj stalnih sodelavcev, vedno pa se nam
še kdo pridruži. Nekateri režejo vejice zelenja, Jaka nam zvija
iz šibja obroče, drugi pa se bolj ali manj uspešno ubadamo
s pletenjem oz. izdelovanjem venčkov. Mlajši moški – letos
so bili to Drago, Tone in Andrej – pritrjujejo svečke, Marinka,
Jerica in Dragica pa se 'umetniško izživljajo', kakor hudomušno
rečemo njihovemu krašenju. Tako nastanejo sami unikatni
izdelki, ki jih ponudimo v cerkvi na prvo adventno nedeljo,
z izkupičkom pa v glavnem samo pokrijemo stroške za
material.
Naše delo nam je v veselje, saj je bolj druženje in zadovoljstvo,
da si tudi za svoje domove izdelamo venčke po lastnem
okusu. Kaj nam ti venčki s štirimi svečkami pomenijo v
adventu, pa ve vsak zase. Marsikatera družina se zvečer
rada zbere ob prižgani svečki – dveh, treh in štirih v štirih
adventnih tednih – in ob njej zmoli večerno molitev. Posebej
otroci so tega zelo veseli – in ne boste verjeli, da se znajo ob
tem nenavadno umiriti …
V imenu vseh, ki delujemo v okviru Katoliškega društva dr.
Antona Murka, vam voščim lep adventni čas in blagoslovljen
božič, pa vse dobro v novem letu.
DRUŠTVO KRAJANOV ROGOZA
Ob prebujanju narave iz zimskega spanca je v Rogozi vzklilo
novo društvo, Društvo krajanov Rogoza. Komaj smo pošteno
zavihali rokave, že se oziramo za delom, ki smo ga opravili v
iztekajočem se letu.
Najprej smo se lotili priprave proslave ob kulturnem prazniku
in praznovanja dneva žena ter materinskega dneva. Sledilo je
čiščenje gozdov v aprilu, konec istega meseca smo sodelovali
pri postavljanju majskega drevesa in pri kresovanju. To
prireditev smo izkoristili za temeljito predstavitev našega
društva in včlanitev novih članov. Čez poletje smo pripravljali
prireditve ob krajevnem prazniku konec avgusta. Povezali
smo se z vsemi društvi v kraju in se z njimi pomerili v kuhanju
Rogoškega lonca, 'njami', bilo je okusno. Najmlajši so kolesarili
in se igrali z nagajivo Piko, ostali pa smo čas izkoristili za
prijetno druženje. Oktobra smo si dlani ogreli ob pečenem
kostanju na pikniku, konec meseca pa obiskali grobove
in prižgali svečko spomina. Ostane nam še decembrsko
druženje z najmlajšimi, tega bomo izvedli šestnajstega
decembra.
Ob pripravah vsega programa smo sodelovali s krajani in
ostalimi društvi v kraju, za kar se jim zahvaljujemo. Letošnje
leto nas je opogumilo, da s svojim delom nadaljujemo, hkrati
se zavedamo, da smo lahko še boljši, a to je že naša vizija za
naslednje leto.
Aleksandra KOREN,
predsednica DK Rogoza
37
ROCNODELSKA SEKCIJA DU HOCE
Članice društva upokojencev Hoče, ki nam je »konjiček« ročno
delo, se tedensko udeležujemo krožka, povprečno 10 do 15
članic. Med seboj z veseljem izmenjamo ideje in izkušnje za
izdelavo več vrst ročnih del, s katerimi pogosto razveselimo
svojce in prijatelje. S posebno radostjo pa napravimo kaj
lepega za naše drage vnuke. Udejstvovanje v krožku z
nazivom Plamenke pa si popestrimo tudi z izmenjavo
življenjskih izkušenj, obenem pa nam je tudi v razvedrilo, saj
nam nekatere izmed članic krožka vselej popestrijo srečanje
z iskrivimi domislicami.
V letošnjem letu smo pripravile tudi razstave, in sicer ob
Jurjevanju, konec aprila in v mesecu septembru ob občinskem
prazniku Občine Hoče-Slivnica. V mesecu oktobru pa smo
sodelovale tudi na območni razstavi v Kamnici. V začetku
oktobra pa so nas z obiskom presenetili člani ABF iz Švedske.
Od tam smo prejele dopis v zahvalo za naš sprejem.
Jožica Mešl, vodja krožka
Spoštovani!
Smo člani ABF iz mesta Flen na Švedskem. ABF je kratica za
Ljudsko univerzo. Naša ABF se ukvarja z (preprosto povedano)
ljudsko izobrazbo. Ukvarjamo se z mnogimi različnimi
dejavnostmi, kot na primer: ples, petje, instrumentalna glasba,
keramika, literatura, računalniško znanje, šivanje, kvačkanje,
gledališče, film in še mnogo drugega.
On našem obisku v Sloveniji, dne 4. 10. 2011, se je več članov
naše ABF udeležilo raznih delavnic, in sicer v Mariborskem
lutkovnem gledališču, keramični delavnici, slikarski oddelek
na Dornavi. Nekaj naših članic in članov pa se je udeležilo
ročnodelskega krožka pri DU v Občini Hoče-Slivnica. Članice so
nam pripravile izredno lep sprejem. Pozdravil nas je tudi župan
Jožef Merkuš in nam predal spominska darila občine, članice
pa so nam podarile svoje izdelke. Pripravile so tudi razstavo
svojih izdelkov. Ob prijetnem kramljanju in prikazovanju kaj
vse te članice ustvarjajo, smo bili še pogoščeni s piškotki,
kavo, vinom, grozdjem. Čudovito, nismo mogli verjeti, da je
popoldan tako hitro minil. Čeprav ne govorimo istega jezika,
ni bilo pri sporazumevanju nobenih težav, kajti čudoviti ročni
izdelki govorijo svojo zgodbo in tu res ni potrebno nobenih
besed. Že samo vzdihi so povedali več kot dovolj. Za spomin
na prijetno popoldne smo naredili še eno gasilsko fotografijo
in se domov vrnili polni prijetnih vtisov na naše kar prekratko
druženje.
Članicam ročnodelskega krožka želimo, da izpod njihovih
rok pride še mnogo lepih izdelkov, in upamo, da se še kdaj
srečamo. Mogoče tudi pri nas na naši ABF na Švedskem. Še
enkrat prisrčna hvala. Hvala tudi županu Merkušu za njegov
vljudni sprejem.
ABF - Flen
Karli Žunko, računovodja
JESENSKE AKTIVNOSTI GASILSKEGA
POVELJSTVA NAŠE OBCINE
Zakorakali smo v zimski čas – in tudi to je čas, ko gasilci ne
počivamo. Za naše poslanstvo pomagati ljudem se tako tudi
jeseni in pozimi izobražujemo in usposabljamo.
Ker na mladih svet stoji in ker je društvo brez mladine kot
drevo brez korenin, smo še posebej veseli, ko gasilska mladina
prehaja v članske vrste. To je dokaz dobrega dela v društvih.
Začel se je namreč tečaj za gasilca in iz naše občine je kar nekaj
kandidatov za bodoče gasilke in gasilce. Upam, da bom lahko
v pomladni številki Utrinkov napisal čim več imen gasilcev, ki
bodo tečaj uspešno opravili. Ko postane pripravnik izprašan
gasilec, se lahko po opravljenem zdravniškem pregledu
udeležuje intervencij. Seveda pa samo to ni dovolj, potrebno
se je redno operativno usposabljati.
V začetku oktobra smo gasilci vseh treh društev ob dnevu
odprtih vrat obiskali radar na Pohorju. Pot po zavitih stopnicah
je bila zanimiva, stolp, na katerem je radar, je visok več kot 50
m in ponuja odličen razgled na našo lepo občino. Ogled je
zaznamovala bivša ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.
Mesec požarne varnosti – mesec oktober – je za nami in kar
38
precej stvari smo opravili v tem mesecu. Po društvih so bili
dnevi odprtih vrat, ko si lahko občani ogledajo delovanje
društev in opremo. V tem mesecu pa se preveri delo
operativnih enot tudi tako, da se izvede nenapovedana vaja.
To zgleda tako, da poveljnik GZ Maribor in moja malenkost
aktivirava društva na vajo na določen objekt. Ugotavlja se čas
izvoza, število udeležencev in samo delo na vaji, ki ga dobi
enota ob prihodu.
V oktobru se je nekaj gasilcev iz PGD Bohova in PGD Hoče
pričelo usposabljati oz. opravljati tečaj za voznike kategorije
C. S tem dobimo voznike naših vozil – cistern. Pod okriljem
civilne zaščite iz naše občine se je tudi začel tečaj prve pomoči.
Iz vsakega društva se po nekaj gasilcev tako šola za bolničarja.
Tečaj je zelo zahteven in traja 70 ur.
V oktobru smo imeli gasilsko vajo na prostore OŠ Dušana Flisa
Hoče. Sodelovala so vsa tri društva iz občine in poklicni kolegi
iz Maribora. Pripeljali so lestev, kar je bilo vsem še posebej
všeč. Vaja je namreč potekala istočasno z vajo evakuacije, ki
so jo opravili učenci in delavci OŠ. Čestitke vsem sodelujočim,
v dobri minuti po alarmu je bila namreč šola izpraznjena.
V mesecu decembru bo posvet za gasilske častnike v Pekrah.
Tema bo zelo zanimiva in aktualna, in sicer gašenje objektov,
na katerih so fotovoltaične naprave oz. solarne celice. Lete vedno proizvajajo elektriko in z vidika gašenja je to zelo
problematično.
Konec novembra je vsa tri društva obiskal požarni inšpektor.
Namen pregleda je bila kontrola zdravniških pregledov,
opravljenih specialnosti in usposabljanj za operativne
gasilce glede na kategorizacijo društev. Pokazalo se je nekaj
pomanjkljivosti, za katere pa sem prepričan, da jih bosta
zmogli obe društvi s pomočjo odpraviti.
V zadnjem času smo tudi imeli kar nekaj intervencij. Tako
smo gasili požar v hiši v Zg. Hočah, v kateri sicer ni živel nihče.
Naloga gasilcev je, da požar pogasimo, naloga policije in
njihovih služb pa je, da ugotovijo vzrok požara. To sem omenil
zato, ker se včasih že na intervenciji začnejo debate o vzrokih
požara. To ni delo gasilcev!
Kuhinjski požar v gostilni v začetku decembra je pogasilo
osebje pred prihodom gasilcev. Naj pohvalim osebje, ki je
ravnalo zelo prisebno. Olje, ki se vžge, se lahko v začetni fazi
zaduši z prti in pogasi z gasilnim aparatom. Preverite, če imate
doma uporaben gasilni aparat oz. če ga sploh imate. Služil bo
samo vam!
Zakorakali smo že globoko v kurilno sezono in tako se je žal
začela sezona dimniških požarov. Že v prejšnjih Utrinkih smo
govorili, kako pomembno je pravilno vzdrževanje kurilnih
naprav. Bodite pozorni na to!
Prihaja praznični čas in s tem povezano prižiganje adventnih
svečk in okraševanje božičnih dreves. Le-te naj bodo pod
nadzorom in na varnem mestu, nikoli ne puščajte prižganih
sveč, ko odidete od doma.
Približuje se čas, ko v sleherni dom v občini pridejo vaši gasilci
in vam prinesejo koledar. Zaželeli vam bodo obilo sreče in
zadovoljstva v novem letu, ki prihaja. Vsekakor pa smo veseli
prostovoljnih prispevkov, ki jih ob tem podarite.
Na koncu naj vam vsem zaželim uspešno, zdravo in veselja
polno novo leto!
Boštjan Frangež,
poveljnik gasilskega poveljstva Občine Hoče-Slivnica
USPEŠEN ZACETEK NOVE SEZONE
Deklice Formis mini so zmagovalke tekmovanja Liga
žoga miga v mini odbojki!
Kot se je prejšnja sezona končala, z naslovom državnih
prvakinj, se je tudi nova sezona začela, z zmago na tekmovanju Liga žoga miga, ki ga organizira ŽOK Mislinja.
Po 4 turnirjih ter 12 odigranih tekmah ter prav tolikih
zmagah je pokal zasluženo »romal« za eno leto k nam.
Končni vrstni red:
1. Formis mini
2. ŽOK Kajuh Šoštanj
3. OK Prevalje
4. ŽOK Mislinja
5. ŽOK Braslovče
6. OK NKBM
S tem se tudi nadaljuje serija zmag, saj deklice Formis
mini v letu 2011 niso okusile poraza tako na klubskih kot
na šolskih tekmovanjih v mini odbojki.
Boštjan Glodež
Foto: arhiv Formis mini
39
20. JUBILEJNA NAGRADA POHORJA IN
4. MEMORIAL BRUNA SKODICA
Strelsko društvo Franca Lešnika Vuka iz Hotinje vasi je
bilo organizator že 20. nagrade Pohorja in 4. memoriala
Bruna Skodiča v streljanju z zračno puško. Potekalo je v
večnamenski športni dvorani OŠ Rače 12. 11. 2011, dan
kasneje pa smo organizirali odprto kontrolno tekmo za
vse najboljše slovenske strelce z zračno puško in pištolo
za vse kategorije.
Tekmovanja za Nagrado Pohorja in Memorial Bruna Skodiča se je udeležilo skupno 140 strelcev iz šestih držav.
opravljeno delo, pokroviteljem, sponzorjem in donatorjem za vsa sredstva, ki so jih prispevali, da smo z veliko
truda lahko izvedli tako kvalitetno tekmovanje. Posebna
zahvala OŠ Rače, Občini Hoče-Slivnica, Občini Rače-Fram,
operaterjema elektronskega sistema Sius Ascor Tomažu
Vrabiču, Gregi Postružniku in vsem članom strelskega društva Franc Lešnik Vuk.
Najprej so stopili na strelno linijo mladinke in mladinci.
V ekipni konkurenci so slavile mladinke iz Bosne in Hercegovine pred ekipo Slovenije in ekipo Hrvaške. V posamični konkurenci mladink je premočno zmagala Katinka Szij iz Madžarske pred Tatjano Đekanović iz Bosne in
Hercegovine in najboljšo Slovenko Natalijo Otoničar. Posebej smo bili veseli uvrstitve mladinke Teje Razboršek,
ki je članica SD Franc Lešnik Vuk, v finale osmih najboljših; na koncu je pristala na zelo dobrem šestem mestu.
V konkurenci mladincev ekipno je slavila ekipa Slovenije pred ekipo Hrvaške in ekipo Bosne in Hercegovine. V
posamični konkurenci pa je slavil Sandor Nagy z najboljšo finalno serijo pred Mitjo Černijem (pred kratkim je bil
proglašen za najboljšega mladega strelca v Sloveniji) in
Tadejem Žalikom, prav tako iz Slovenije.
Za Nagrado Pohorja 2011 so se najprej pomerile članice.
V ekipni konkurenci so zmagale strelke Slovenije pred
strelkami iz Hrvaške, na tretje mesto pa se je uvrstila
ekipa domačega društva. Za ekipo so streljale Klavdija
Pufič, Tina Grabnar in Teja Razboršek. To je po letu 2005
druga najboljša uvrstitev domače ekipe. V posamični
konkurenci je slavila Slovenka Živa Dvoršak pred Renato
Oražem-Vršič (pred kratkim je bila proglašena za najboljšo slovensko strelko) in Ano Kobilšek iz Hrvaške. V finalu
pa smo imeli tudi našo strelko Klavdijo Pufič, ki je zasedla
sedmo mesto.
Franc Bukovec,
predsednik organizacijskega odbora
Foto: Jernej Jazbinšek in Jože Požgaj
V članski konkurenci, ki je tudi najštevilčnejša, so zmagali strelci Slovenije pred Avstrijci in drugimi Slovenci.
V posamični konkurenci je premočno zmagal Madžar
Peter Somogy (nekateri ga imajo za naslednika svetovnega prvaka in rekorderja Petra Sidija) pred trenutno
najboljšim slovenskim strelcem Željkom Moičevičem in
Grego Potočnikom. Robert Markoja (lanskoletni drugi) je
bil četrti, naš proslavljeni strelec Rajmond Debevec pa je
končal na sedmem mestu med osmimi finalisti.
Po končanem tekmovanju je sledila podelitev priznanj,
pokalov, medalj in praktičnih nagrad. Priznanja so podeljevali predsednik društva Jernej Jazbinšek, vodja
tekmovanja in generalni sponzor Aleksander Skodič
in župan Občine Hoče-Slivnica Jože Merkuš. Zaključno
slovesnost je vodil predsednik organizacijskega odbora
Franc Bukovec.
Sledile so pohvale udeležencev za izredno organizacijo
tekme, kar je še posebej poudaril predsednik Strelske
zveze Slovenije Gorazd Maloič.
Ob koncu se moram zahvaliti sodnikom za korektno
40
Vidimo se na 21. nagradi Pohorja v novi športni dvorani v
Hočah leta 2012! Športni pozdrav.
Finale članic, v sredini Klavdija Pufič
Finale mladink,
5. od leve Teja Raboršek
Pogled na strelišče 20. nagrade Pohorja
Članice ekipno, 3. mesto
ekipa Franca Lešnika Vuka
ŠE VEDNO IGRAJO NOGOMET IN SE DRUŽIJO
»Stari borci« se ne dajo zlahka, je bil, je in bo moto starejših veteranov NK Slivnica.
Tudi za letos lahko rečemo, da se tradicija starejših veteranov, ki so v sezoni 1971/1972 zastopali barve kluba v
takratni 1. slovenski nogometni ligi – 1. SNL – nadaljuje.
Po običaju so se v začetku januarja zbrali v gostišču Zupanc, pretresli in analizirali so preteklo leto 2010 in pripravili načrt za tekoče leto 2011. Zbralo se jih 18.
Prva tekma je bila dogovorjena in tudi odigrana v soboto,
14. maja. Namenjena je bila jubilantoma, bratoma Furh
– Francu za častitljivih 70 in Antonu - Toniju za 60 let. Že
po tradiciji je šlo za derbi med »Furhi«, znano ekipo generacij, in preostalimi starejšimi veterani. Po 2-krat 25-minutni tekmi, katero je avtoritativno vodil Pero, so »Furhi«
slavili s 7 : 3. Postava »Furhi«: Toni, Jože, Hans, Dejan, Aleš,
Robi in Jan. Za starejše veterane so zaigrali: Amigo, Mato,
Stanč, Kamela, Franc, Turist, Bruno, Sočo, Mare, Sivc, Ena
in Mesar. Saj veste, da imamo mnogi zanimive vzdevke!
3. septembra, prav tako v soboto, je sledila nova tekma.
Slavljenca, tudi s šestimi desetletji na hrbtu, sta bila Drago Zrimšek - Sočo in Drago Slavič - Mesar. Tekma je trajala
2-krat po 20 minut, kot običajno, sodil je Pero. Rumeni so
nastopili z Amigom, Stančem, Francem, Kamelo, Matom
in Julo, za bele pa so zaigrali Bruno, Toni, Bukal, Tošo in
Hans. Zmaga je pripadla slednjim s 3 : 8. Pritrditi je treba,
da je zmagovalna ekipa igrala v močnejši postavi.
In že govorimo o tretji, zelo zanimivi tekmi, pravem derbiju, ki se je odvijal v nedeljo, 23. oktobra, torej pred kratkim. Tokratna slavljenca sta bila Danilo Repec - Amigo
in Marjan Lubi, oba 60 let. Čeprav sta slavila skupaj, tudi
vse pogostila, in to na ravni, kot se šika, sta si na nekoliko
spolzki zelenici stala nasproti. Se ve, še vedno kot prijatelja. V polju pred Amigom, tokrat v belih dresih, so se
razvrstili Franc, Stanč, Bukal, Hans in Tošo, z Marjanom,
v rumenih dresih pa so igrali Bruno, Mato, Jula, Toni in
Turist. Kdo je sodil in kako, se ve. Ni bilo pripomb. Prvi del
igre je pripadel kanarčkom, ki so, ki so s štirimi goli viška
odšli na odmor. Kako jim je prijal, je bilo kasneje slišati.
Dogovor je dogovor, izenačiti bo treba sile, tako so odločili staroste, in Turist, ki podaja žoge kot na pladnju, je šel na
drugo stran, Bukal, ki pa v formi niha, je oblekel rumeno
majico. In glej ga, zlomka! Na semaforju se je izpisovalo 3 :
6, 4 : 6 ... Še minuta do konca, so trepetali kanarčki. Vendar
se je tekma le končala neodločeno. Po kazenskih strelih z
bele točke kanarčki niso imeli sreče, preveč so pretrpeli v
2. polčasu. Kakorkoli, najpomembneje je bilo, da so zelenico vsi zapustili brez poškodb.
Sledilo je vselej prijetno druženje. Kol'ko kapljic, tol'ko let
se je razlegala daleč naokoli. Kot po običaju sta slavljenca dobila darili, nogometno žogo in viski. Se ve, vsak tudi
težko, kovano verižico z utežjo – številko 60. Nadarjeni in
duhoviti Mato je s svojimi vedno novimi in zanimivimi vici
poskrbel za smeh navzočih, z opernimi arijami pa je tudi
tiste, ki ga nimajo, popeljal do posluha. Tudi nekdanjo
klubsko himno O Marijana je bilo slišati. Še enkrat čestitke
vsem slavljencem v letošnjem letu.
Bruno Kremavc
VOŠČILO
a leta spremenil v
Kmalu se bo zadnji večer teg
novo jutro,
prvo jutro novega leta 2012.
bi in se spomnili
Tokrat bomo pozabili na skr
vseh lepih stvari,
iveli v preteklem obdobju.
dož
jih
o
ki sm
v zadovoljstvo
Sodelovanje z vami nam je bilo
odnje.
prih
in veselimo se ga tudi v
praznike
Želim vam prijetne božične
ter
2
201
in srečno novo leto
bne sreče.
ose
in
mnogo poslovnih uspehov
Predsednik Jeep Cluba Pohorje
Konrad Vrhovšek
foto: Borut Celan
41
JURE KOREN, zelo uspešen športnik
Mladi športnik Jure Koren iz Radizela je v letošnjem letu
sodeloval na več mednarodnih tekmovanjih v karateju in
dosegel pomembne dosežke:
1. mesto: Mednarodni turnir Ljubljana OPEN
2011,(27.11.2011): borbe mladinci do 76 kg,
2. mesto: Mednarodni turnir TATAMI CUP , Budimpešta,
Madžarska,(22.11.2011): borbe mladinci do 76 kg,
2. mesto: Mednarodni turnir CROATIA OPEN 2011, Rijeka,
Hrvaška, (3.9.2011): borbe mladinci do 68 kg,
3. mesto: Mednarodni turnir WORLD GRADO ITALY, Grado, Italija, (27.8.2011): borbe mladinci do 68 kg,
2. mesto: Mednarodni turnir Dunav CUP, Novi Sad,
(14.5.2011): borbe mladinci do 68 kg,
1. mesto: Mednarodni turnir Bratislava OPEN 2011,
Bratislava, Slovaška, (10.4.2011); borbe ekipno mladinci,
reprezentanca Slovenije,
2. mesto: Mednarodni turnir Slovenija OPEN, Thermana
Laško, (12. – 13. 3. 2011): borbe mladinci do 68 kg.
Karate je začel trenirati v četrtem razredu osnovne šole in
ga vzljubil, ko je začel trenirati v Karate klubu Radvanje.
Ljubezen je združil z vztrajnim, prizadevnim, trdim delom
– vadbo – in iz tega so začeli zoreti sadovi, dosežki na različnih tekmovanjih.
Prvi zelo pomemben uspeh je dosegel leta 2008, ko je v
kategoriji starejših dečkov do 55 kg postal državni prvak.
Po tem dosežku so ga vključili na treninge državne reprezentance. Leta 2009 je bil rezervni tekmovalec na evropskem prvenstvu v kategoriji kadetov do 63 kg v Parizu. Istega leta je drugič postal državni prvak, sedaj pri kadetih
STAREJŠE SO IN MI Z NJIMI
Deset let je minilo, odkar smo posadili prvo lipo v parku
ob šoli. Vsako leto smo jih posadili kar nekaj. Posebno smo
bili veseli, ko smo lipe v parku z županom sadili tudi predsedniki krajevnih skupnosti naše občine. Zadnja tri leta
pa nismo posadili nobene.
V parku CURLEK smo sedaj posadili eno, ker se je prvotna
posušila. Lipa je manjkala tudi v drevoredu pri otroškem
vrtcu, kjer smo jo sedaj tudi posadili. Podporni kol pa smo
si sposodili pri lipi, ki je bila posajena pred desetimi leti;
akterja tokratnega sajenja sta ostala ista, le da sta z lipo
starejša za deset let. Upokojenci še vedno skrbimo za okolje našega kraja. Nismo še opustili številnih ur prostovoljnega dela.
Odbor DU Slivnica,
turistična sekcija
42
do 63 kg, bil je tudi v zmagovalni ekipi državnega prvenstva kadetov. Njegovo športno leto 2009 je še posebej
pomembno. Uvrstil se je v mladinsko državno reprezentanco za 6. mladinsko svetovno prvenstvo v Maroku. Tu
ni dosegel posebnega uspeha, vendar ni klonil. Postavil
si je nove cilje. V letu 2010 je vztrajno treniral, sodeloval
na tekmovanjih, izboljševal spretnosti in krepil moči.
Prišlo je leto 2011, leto velikega vzpona in niza pomembnih dosežkov. Poleg že navedenih dosežkov je ostal v
izbrani ekipi, redno nadaljuje s treningi in junija je osvojil črni pas. Sedaj vztrajno trenira in se pripravlja za EP
v Azerbejdžanu. Trenira v 1. ekipi pri trenerju Damjanu
Horvatiču. Tedensko je pet treningov, pred tekmovanji
pa tudi do deset.
Doživel je tudi nekaj spodrsljajev in krivic, a ga to ni zlomilo. Sam pravi: »Ostajam zvest svojim sanjam in ciljem.
Zastavljenim ciljem sledim in se jim podrejam, kolikor je
le to mogoče.« Res je: Jure vztrajno, prizadevno sledi svojim ciljem. Je uspešen dijak tretjega letnika Ekonomske
gimnazije v Mariboru. Svoja zgodnja mladostna leta, star
je sedemnajst let, je obogatil z uspehom v šolanju in vrhunskimi športnimi dosežki. Zato tudi dobiva občinsko
štipendijo za mlade talente.
Martin Kramar
NOGOMETNI KLUB
SLIVNICA
Na pobudo staršev mladih nogometašev
Nogometne šole Slivnica je stekla akcija,
v kateri smo starši poiskali ponudnika za
dobavo trenirk, anorakov in športnih nahrbtnikov. Ker pa je bil to velik finančni
zalogaj za vsakogar od nas, smo se zelo
potrudili in k sodelovanju povabili posameznike in podjetja, ki so nam, kljub
finančni krizi, z veseljem priskočili na pomoč.
Selekcije U-8, U-10 in U-12 so tako dobile
športno opremo, s katero niso samo ekipa po srcu, ampak tudi po videzu. Zato
bi se starši, otroci, trenerji in vodstvo NK
Slivnica radi zahvalili vsem, ki so nam finančno ali kakorkoli drugače pomagali.
Prav tako se naša ekipa zahvaljuje gostilni za vso podarjeno hrano in pijačo, ki jo dobimo za tekme in turnirje. Se še
naprej toplo priporočamo!
SELEKCIJA U-8 – dečki in deklica z veliko energije in
volje bi se želeli zahvaliti vsem podjetjem in posameznikom ki ste nas tako lepo opremili. Hvala, potrudili se
bomo, da bomo dobri nogometaši!
SELEKCIJA U-12 – prav tako zelo uspešni v jesenskem
delu sezone 2011/2012, se zahvaljujemo svojim donatorjem. Zdaj bomo v igri še bolj enotni!
Hvala tudi naši organizatorki Brigiti Kovačec, ki je nabavljala, kontaktirala z dobaviteljem, uspešno speljala naročila, plačila, reklamacije … Še enkrat iskrena zahvala tako
donatorjem kot staršem, ki so se potrudili in jih poiskali.
Tako opremljeni se bodo nogometaši Nogometne šole
Slivnica ponosno podali novim športnim dogodivščinam
naproti in enotno predstavili klub prihodnje leto ob 50.
obletnici NK Slivnica. S športnimi pozdravi!
SELEKCIJA U-10 – jesenski prvaki v sezoni 2011/2012,
v skupini starejši cicibani A-2, se zahvaljujemo svojim
donatorjem, ki so iz nas napravili tako enotno moštvo.
Trudili se bomo, da bomo s svojo igro to tudi dokazali!
Besedilo: Mojca Topler
Foto: U-8: Igor Napast
Foto: U-10 in U-12: Petra Simonič
43
GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO
TALENTI V ORGANIZACIJAH
Zgodila se je družba ustvarjalnosti, v kateri se vse vrti
okrog posameznikov. Danes, v času hitrega tempa, visoke
tehnologije in vedno višjih zahtev odjemalcev, se podjetja počasi zavedajo ključnega pomena dobrega kadra. Takšen kader danes imenujemo talenti, to so predvsem managerji, vodje oddelkov, ljudje, ki imajo stike z javnostjo,
in drugi na vodilnih mestih. To so ljudje, ki imajo nekoliko
več izkušenj ali se enostavno hitreje prilagajajo na zahteve trga. Tak pristop do ključnih kadrov se je začel v ZDA,
kasneje prišel v Evropo in seveda tudi k nam.
Vendar, po mojem mnenju, to področje v Sloveniji še
kljub vsemu ni popolnoma in dovolj razvito, saj v primerjavi z drugimi državami še vedno premalo cenimo te ljudi.
Na vprašanje, kako bi pritegnili talente v našo organizacijo, večina še vedno odgovarja s podobnimi odgovori,
ki so bili uspešni pred leti. Večina je še vedno mnenja, da
talente pritegne denar, dobro ime podjetja, dobro okolje,
dober delovni čas in nagrade za delo. Le peščica pomisli
na to, da ima vsaka generacija svoje cilje in drugačne poglede na to, kar si želijo na svojem delovnem mestu, kjer
bodo uspešni, ker bodo z njim zadovoljni. Seveda so tukaj izjeme, saj se kljub vsemu nekateri le počasi zavedajo
pomena tega kadra. Pa vendar je tega še vedno premalo,
saj v Sloveniji še vedno delujemo po principu priporočil in
poznanstev v samem podjetju.
Enega izmed načinov pridobivanja talentov sem opazila
na naših univerzah, ki se že danes povezujejo s podjetji
in na tak način ponudijo kadrovske štipendije najboljšim
študentom – seveda to ni edini pokazatelj resničnega
znanja študenta, vendar menim, da je lahko zelo dobra
iztočnica za napredovanje nekoga, ki v drugih okoliščinah
ne bi prišel tako daleč.
Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost.
Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu
seli iz srca v srce.
Naj se vsem uresničijo sanje, udejanjijo želje in
izpolnijo pričakovanja.
MIREN BOŽIČ IN SREČNO V LETU 2012
VAM ŽELI TURISTIČNO DRUŠTVO REKA-POHORJE
44
Nekatera podjetja že imajo tudi zaposlene svoje »lovce na
talente«, katerih glavna naloga je, da odkrivajo uspešne in
sposobne posameznike na trgu dela, na univerzi, pri konkurenčnih organizacijah ... Seveda je napak razmišljati, da
so talenti le izven organizacije. Talenti se pogosto skrivajo
tudi v sami organizaciji, le da ne znamo izkoristiti njihovega potenciala, kar je seveda velika izguba. Toda preden
se lotimo iskanja talentov v svojem podjetju, je treba
razumeti potrebe in pričakovanja različnih generacij, da
bi na podlagi njihovega vedenja lahko razbrali, ali imajo
potencial ali ne. Kadar iščemo talente izven organizacije,
jih moramo najprej pritegniti. Pritegnemo jih tako, da se
znamo predstaviti kot najboljši delodajalec in da oblikujemo ponudbo, ki se ji preprosto ni mogoče odreči.
Kadar pritegnemo talent v organizacijo, moramo z njim
tudi primerno ravnati, da ga v organizaciji tudi obdržimo,
saj menim, da je to še težja naloga kot samo pridobiti tak
kader. Ravno na to, kako dolgo bomo nekoga obdržali v
podjetju, danes vpliva tekmovalnost med konkurenti in
konec koncev tudi naš odnos do teh zaposlenih. Vsekakor bomo talente lažje obdržali, če se bomo vsakokratno
odzivali na njihove individualne in generacijske potrebe.
Tako bomo lažje uporabljali nekatere tehnike, ki so nam
na voljo. »Prijeme« lahko razdelimo v dve skupini, in sicer na denarne in nedenarne, ugotoviti moramo še samo,
kateri prijem je za nekoga koristnejši in seveda tudi pravičnejši.
V svetu, ki ceni le še inovativnost in kjer kupci zahtevajo
individualne prilagojene proizvode ter unikatne storitve,
bodo lahko preživela le še tista podjetja, ki bodo dojela,
da kritični produkcijski faktor tehta pravzaprav le dobrih
1,3 kilograma, in to so človeški možgani.
Sabina Golenko
M-VINA SO MARKANTNO MODERNA
Vinski klepet z M-vinarjem, Gregorjem Mikužem iz Radizela
Kaj je v črki M tako posebnega, da
si zasluži tako pomembno mesto v
vaši blagovni znamki?
Črka M predstavlja vse tisto, kar
želi naše vinarstvo sporočiti preko
svojih enostavno dobrih vin. M je
markanten,
moderen,
mamljiv,
magičen, makrokozmičen, mega,
memorialen in mogočen. In takšna so
tudi naša vina. Verjamemo pa tudi, da
bo vsak svoj M našel v okusu naših vin.
Če bi lahko svoja vina opisali samo
z enim od teh pridevnikov, kateri bi
bil?
M-vina so markantno-moderna.
Markanten je namreč tisti, ki se po
svojih lastnostih zelo razlikuje od
povprečja. Je izrazit in opazen. Naša
vina pa so moderno različna, saj naša
različnost sledi in nadgrajuje trenutne
vinske trende.
Letos ste ponudili tudi „črno
preobleko“ M-vin? Za kaj gre?
Kakšna je razlika med polnitvami v
sedaj že prepoznavne bele etikete,
in temi, ki nosijo elegantno črnosrebrne?
• Črna toaleta je namenjena zorjenim
M-vinom. Gre za štiri posebneže, štiri
uglajene gospode: pee.not gris – je
prezrel sivi pinot, zorjen v objemu lesa.
Svojo veličino je kradel akaciji, ki mu je
dala edinstvenost arome in bogatost
okusa. Preudarnež.
• pee.not noir – je prezrel modri pinot,
zorjen v objemu lesa. Sprehod skozi
pohorski gozd in poosebljena sadnost
sta se prijetno ujela. Razkošnež.
• luizannais – je prezrel charodnnay,
zorjen v objemu lesa. Les in vanilija se
prijetno prepleteta v bogatost okusa.
Uglajenež.
• zibibbo – naša posebnost. Je prezrel
rumeni muškat, zorjen v objemu
lesa. Uglajena eleganca, ki še vedno
razkriva svojo sortnost. Posebnež.
Letos ste tudi ponudili mlado
M-vino? Kdo je Primus?
Primus je v izvornem pomenu besede
»prvi, najboljši«. Rimljani so s tem
imenom poimenovali prvorojenca,
zato mlado M-vino nosi to ime.
Primus, letnik 2011, v katerem se
objemata laški rizling in sauvignon,
prinaša razposajenost, nagajivost in
navihanost. Izrazita štajerska sadnost
laškega rizlinga ter intenzivna
eksotična prepoznavnost sauvignona
se v kozarcu prepleteta v svojevrstno
vinsko kreacijo.
Letos smo vas zasledili tudi na
številnih pomembnih vinskokulinaričnih dogodkih.
Res je, letos smo veliko našega časa
vložili za predstavitev M-vin številnim
javnostim. Za razliko od prejšnjih let se
je letos prepoznavnost in ugled naše
znamke toliko dvignil, da smo morali
zaradi prezasedenosti nekatera vabila
na dogodke tudi zavrniti. Udeležili
smo se tistih, za katera menimo, da
so odlična, tako glede organizacije,
ponudnikov in obiskovalcev. Med
drugim smo bili na Slovenskem
vinskem festivalu v Ljubljani, Salonu
VinDel v Mariboru, Dalla Slovenia con
Amore v Rimu, na
številnih
vinskih
večerih v Hiši
Stare trte
... Ob tem
bi še želeli
povedati, da
nas izjemno
veseli odziv
obiskovalcev
na naša vina,
ki ne skrivajo
navdušenja
– in to
navdušenje
uživalca je
glavni cilj našega
vinarstva.
da domači pridelovalci pokažemo
in ponudimo naše izdelke našim
soobčanom in ostalim, ki jih zanimajo
domače dobrote. Na tem mestu bi se
želeli še zahvaliti Občini Hoče-Slivnica
za podporo in posluh za razvoj
vrhunskega vinogradništva v naši
občini.
Letošnje leto pa je prineslo tudi
novost glede lokacije vinogradov
in kleti. Zakaj ta sprememba?
M-vina so svojo pot začela v
sodelovanju s prejšnjo generacijo v
naši družini. Moji pogledi na pridelavo
in prodajo vina so drugačni, z novo
energijo in svojstvenimi prijemi. In
ker je generacijski preskok ter različni
pogledi na nekatere zadeve prevelik,
smo se odločili za samostojno pot.
M. R.
Srečali smo se tudi
na Domači tržnici v
Hočah,
ki jo organizira občina
Hoče-Slivnica. Zanima
me vaše mnenje o tem
dogodku?
Takšne dogodke seveda
pozdravljamo in se jih z
veseljem udeležujemo.
Občina tako omogoči,
45
MARTINOVA NEDELJA V HOTINJI VASI
Jaz pa v gorico grem ...
Kaj boš pa delal tam?
Rezal bom sam!
Po gorici sva hodila,
se rezati učila,
če rezat ne boš znal,
domov te bom nagnal.
Najlepši čas je čas jeseni, ko ti narava poplača trud. Ni lepšega kot čas, ko hodiš po gorici in okušaš sladkost grozdja. Letošnja letina je dobila obilo sonca in kar zadostno
količino padavin. Sladek sok se je kar hitro spreminjal v
mošt in marsikomu je uspelo v času martinovanja že ponuditi mlado vino.
Za uradni blagoslov mošta so poskrbeli člani DU Samotarji iz Hoč, za vedro vzdušje pa še člani folklorne skupine
Milke Zorec iz Hotinje vasi in seveda tudi Fantje treh vasi
TD Hotinja vas.
K pestrosti prireditve so prispevale še ekipe, ki so tekmovale v kuhanju mesne kisle juhe. Tekmovale so štiri ekipe,
ki so vso skrb posvetile svojemu delovnemu okolju in seveda sestavinam v juhi. Komisija je upoštevala kriterije in
dodelila:
1. mesto – TD Oreh
2. mesto – Toti lisjaki iz Rač
3. mesto – TD Hotinja vas
Vsem udeležencem in članom se zahvaljujemo za obisk in
opravljeno delo in nasvidenje prihodnje leto!
Slavica Hecl
KOŽUHANJE PO NAŠE
46
V Turističnem društvu Reka-Pohorje si prizadevamo ohraniti stare običaje – in ker je jesenski čas tudi čas kožuhanja, smo se odločili, da skupaj z dramsko skupino Samotarji organiziramo prireditev KOŽUHANJE PO NAŠE. Se
morda sprašujete, kje smo kožuhali? Ja, mi smo kožuhali
kar v dvorani Kulturnega doma v Hočah.
Prizadevni člani TD Reka-Pohorje smo že v petek nalomili
koruzo in jo odpeljali v dvorano. V soboto dopoldan smo
nato pripravili še oder, kjer se je kožuhanje tudi odvijalo.
Naše kožuhanje je potekalo kot predstava, tako da so lahko gledalci uživali v prireditvi, ki je bila bogato popestrena z nastopajočimi. Veliko glasbe in smeha je spremljalo samo prireditev. Tako se je lahko vsak z mislimi vrnil v
čase, ko smo še res kožuhali doma ali pri sosedih.
Po končani predstavi, na kateri ni manjkalo niti peričkanja,
smo se zavrteli ob dobri glasbi in okrepčali z dobrotami, ki
so značilne za kožuhanje; najbolj so šle v slast kuhane hruške. Tako smo v prijetnem druženju vztrajali kar nekaj ur.
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste pripomogli, da je
»Kožuhanje« uspelo. Trudili se bomo še naprej, da ohranjamo dediščino naših prednikov in da poskrbimo, da se
bodo običaji ohranjali iz roda v rod. Se vidimo na naslednjem kožuhanju prihodnje leto.
Turistični pozdrav!
Anita Arzešek, predsednica TD Reka-Pohorje
Foto: Nejc Arzenšek
PREDSTAVLJAMO VAM DOMACO TRŽNICO
Od srede septembra 2011 se vsako prvo in tretjo soboto v mesecu srečamo
na parkirišču pred občino, kjer poteka prodaja na Domači tržnici. Vsi si želimo, da bi tržnica ostala in se še povečala, zato nenehno vabimo nove ponudnike in kupce. Pripravili smo predstavitev ponudbe na tržnici, da boste vsi
lahko pogledali, kaj vse se ponuja.
JOŽE PEHAR
Ponudba: izdelki iz lesa, kot so ptičje krmilnice, valilnice, valjarji, deske, stojala in
ostali kuhinjski pripomočki, terapevtski
pripomočki, pručke, klepec, spominki, še
posebej pa uradni spominek Občine Hoče-Slivnica – POK.
DUŠAN MIHELAK
FRANJA BRAČKO
Ponudba: med, medeni izdelki, medeni
liker, darilni kompleti, domači medenjaki.
Ponudba: domače bučno olje, semena
bučnic, med, še posebej med z orehi, satje v medu, akacijev med, ročno
kvačkani prtički.
POSEBNOST: Zelo lepa, ročno izdelana
embalaža iz lesa ali okrašeni pokrovčki
s kvačkanimi prtički, zelo primerno za
darilo.
POSEBNOST: Ga. Franja ima res odlično bučno olje. Svoj program pa bo
kmalu še razširila.
POSEBNOST: Pri gospodu Peharju se lahko dogovorite za izdelavo izdelkov iz lesa
po naročilu, darila za obletnice ipd.
SADJARSTVO ADOLF VRECL
Ponudba: jabolka sort gala, braeburn,
idared, jonagold, zlati delišes, jabolčni
sok, slivovka, sadjevec …
POSEBNOST: Pohitite, da ne zamudite,
jabolka rada hitro poidejo – prodaja
na zabojčke!
MATEJA PREGL
Ponudba: domači kruh in kruhki, keksi, pecivo,
slano pecivo, rezanci, domača vegeta, raznovrstne marmelade, sadje, zelenjava.
POSEBNOST: Pri gospe Mateji se za vsakega
nekaj najde. Zelo skrbno pripravljeno, okusno,
lepo embalirano. Odličen domači kruh!
JANEZ BRVAR
SLAVICA REČNIK
Ponudba: krhlji iz sušenega sadja ( jabolka, hruške, slive ... ), različne marmelade,
posebej kutinova in robidova, sveža jušna
zelenjava, domača vegeta, sveža zelenjava
in sadje.
Ponudba: med, cvetni
prah, smrekovi vršički na
medu, propolis, sveče in
izdelki iz čebeljega voska,
mali medvedki in čebelice
za otroke.
POSEBNOST: G. Brvar ima
veliko izkušenj v čebelarstvu. Z veseljem vam bo
svetoval in posredoval
svoje znanje.
POSEBNOST: Ga. Slavica odlične sadne
krhlje suši na star način – na peči.
47
TURISTIČNA KMETIJA LEDINEK
Ponudba: sortna vina, vino Pivolčan, borovničevec,
slivovka, sadjevec, domači kruh, gibanica, sadje, jajca …
POSEBNOST: Obiščete jih lahko tudi na njihovi turistični kmetiji – vsak petek in soboto od 16. do 24.
ure in vsako nedeljo od 12. do 20. ure.
METKA LIPNIK
DARJA POTOČNIK
Ponudba: umetniška in unikatna ročna
dela, venčki, voščilnice, krasni izdelki iz
polstene volne, okraski, svečniki …
Ponudba: solate, jušna zelenjava, fižol,
krompir, čebula, zelje, rukola, motovilec,
črna redkev, por, mleko …
POSEBNOST: Delček Dunaja v središču
Hoč!
POSEDNOSTI: Najširša ponudba sveže
zelenjave, še posebej solat.
MATEJA KOSER
Naši ponudniki se zelo trudijo, nekateri od njih si urejajo še širša
dovoljenja za prodajo (suhomesnati izdelki, jajca, mleko …), da
bodo lahko razširili ponudbo. Ker smo s tržnico začeli v jeseni, ni
bilo tako široke priprave pridelkov, zato so vsi že sedaj pripravljajo
na naslednje leto z ustrezno pripravo semen in setvijo.
Ponudba: širok izbor ročnih izdelkov za širšo
uporabo, nakit, kazala za knjige, podstavki,
darila, ročno potiskane rute, šali …
POSEBNOST: Mlada ustvarjalka s širokim naborom izdelkov. Idealno za obdarovanje!
Dragi občani, pridite na tržnico – KUPUJTE SLOVENSKO –
KUPUJTE LOKALNO!
V primeru dežja in snega se tržnica preseli v prostore Kulturnega
doma, odpre se ob 9.00 in traja do 12.00 oziroma do prodaje
izdelkov.
Vtisi obiskovalcev na vprašanje, kako vam je všeč oziroma kaj menite o domači tržnici:
Ga. Marija in g. Drago: Zelo smo veseli domače tržnice in lepo, da se
nekaj dogaja. Radi kupimo lokalno domačo hrano.
Ga. Romana: Zelo v redu je. Vsakič pridem, najraje pa kupim jogurt,
med in kekse.
Ga. Lidija in g. Drago: Prvič sva prišla, fajn je tole. Kupila sva voščilnice in med, ampak še nisva vsega pogledala.
Ga. Brigita: Super! Pridem vsakič, najraje pa kupim jabolka in jogurt.
Ga. Irena z družino: Odlično se nam zdi. Prvič smo, ampak bomo
zagotovo še prišli.
V imenu odbora za gospodarstvo, drobno gospodarstvo in turizem vam vsi člani iz srca izrekamo:
Aleksandra Lepenik,
predsednica
DOMAČI JOGURTI Hecl
Ponudba: mleko iz lokalnih kmetij, predelano v
pasterizirane polnomastne domače jogurte – probiotični jogurti z okusi: pečena jabolka, straticella,
malina, vanilja, marelica, jagoda, sadni müsli,
breskev – marakuja, ananas, borovnica, češnja ali
preprosto navadni ter nov zimski okus – cimetova
zvezda.
POSEBNOST: Na kmetiji Hecl (zraven sirarne Čuš) je
trgovina z jogurti odprta vsak dan po 15. uri ali po
dogovoru.
EKOLOŠKA KMETIJA EMERŠIČ
Ponudba: sveža zelenjava in sadje. Trenutno krompir in zelje, drugo leto bo ponudba še širša, ker jo
bodo posebej pripravili na tržnico.
POSEBNOST: Certificirana ekološka pridelava, lahko jih obiščete tudi na njihovi ekološki kmetiji.
48
TURISTICNO DRUŠTVO OREH OREHOVA VAS
Vse dobro ob prihajajočih praznikih nam vsem želijo trije
dobri možje. Tem toplim željam se pridružujemo člani TD
Oreh iz Orehove vasi. Hkrati vas vabimo, da se nam pridružite pri naši zadnji letošnji akciji: Z baklami k polnočnici.
Priložnost pa želimo izkoristiti, da si v novem koledarju
označite čas za udeležbo na naših tradicionalnih prireditvah, ki vse bolj postajajo tudi vaše.
Pomladanski del bomo začeli s kresovanjem, nadaljevali
s postavitvijo majskega drevesa. Ob krajevnem prazniku
bomo bovlali, raftali, kolesarili in še kaj. Čez leto vas vabimo na pomoč pri negovanju potomke stare trte, njenih
sestričen in vzdrževanju preše, da bomo v jeseni zopet
dobre volje pri polnjenju orehovca, sadjevca in naše nove
blagovne znamke LABRAJDE.
To je naš odgovor na recesijo, ki je predvsem v naših glavah. Z iznajdljivostjo in marljivostjo je morda sploh ne
bomo opazili. Turizem in vse drugo smo namreč predvsem ljudje dobre volje.
Še enkrat vsem vse dobro in ob praznikih naj vam bo toplo.
TD Oreh Orehova vas
OB 10. OBLETNICI LEKARNE SV. KOZMA V HOCAH
Decembra bo minilo deset let, odkar so se odprla vrata lekarne v Hočah. Ker smo se je mnogi Hočani resnično razveselili, smo jo predstavili že v prvi številki naših
Utrinkov (aprila 2002). Skupaj z obnovljeno stavbo je bilo
urejeno tudi parkirišče na dvorišču, ki je bilo namenjeno
predvsem lekarni in specializirani ambulanti ob njej. Kot
marsikje pa se tudi tukaj dogaja, da mnogi tam puščajo
svoj avto kar ves dan.
Lastnik lekarne sv. Kozma magister farmacije Ciril Horvat
je ob deseti obletnici še vedno zadovoljen, da se je odločil za Hoče. Naj nam ob jubileju svoje lekarne kar sam
spregovori:
»V veselje nam je, da za izdajnim mestom v lekarni videvamo znane obraze in spoznavamo nove. V teh desetih letih
smo se strokovno in številčno okrepili; kljub pomanjkanju
farmacevtov sedaj zaposlujemo tri magistre farmacije in
farmacevtskega tehnika. Del uspešnega razvoja naše lekarne je tudi odprtje podružnične lekarne v Zg. Kungoti.
V bodoče želimo za vas ponovno pripraviti nova predavanja in delavnice z namenom promocije zdravja. Veseli
bomo tudi vaših predlogov ter morebitnih pripomb.«
Dve magistri farmacije sta celo domačinki, kar je res hvalevredno. Tako imamo v Hočah ob zdravnici iz domačega kraja tudi domači farmacevtki. Meseca decembra so v
lekarni za zveste stranke pripravili tudi presenečenje ob
desetletnici.
»Hvala, da ste lekarno vzeli za svojo! Ob tej priložnosti bi
se radi zahvalili vsem, ki prihajate v hoško lekarno in nam
s tem izkazujete zaupanje!« se je po desetletnem delu v
Hočah zahvalil Ciril Horvat, koncesionar, skupaj s svojim
kolektivom lekarne sv. Kozma.
Tudi prebivalci Hoč in okoliških krajev se zahvaljujemo za
prijazen odnos in pripravljenost, s katero prisluhnejo vsakemu obiskovalcu. Še naprej želimo celotnemu kolektivu
uspešno poslovanje.
49
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVA PODOBA IN VSEBINA NA
SINICEVI KMETIJI IN V MLINU
Iz nekdaj uspešne Siničeve kmetije in mlina se rojeva
kulturni in športno-rekreacijski center s sodobno gostinsko ponudbo. To vidno zunanjo spremembo lahko opazi
vsak, ki se pripelje skozi Hoče proti Pohorju: ob Piceriji pri
Siničevem mlinu je postavljen velik bel šotor, stari mlin
pa že ima obnovljeno streho in dobiva novo obleko. Pa
gremo lepo po vrsti!
Stari mlin
V jesenskih mesecih se je marsikdo uzrl po starem Siničevem mlinu, ki je bil zadnja leta že skoraj obsojen na propadanje. Ko so pred leti stekli poskusi obnove, je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije vlogo zavrnilo, češ da
je pri nas še veliko več pomembnejših objektov, ki jih je
treba rešiti. No, tudi ta mlin ni tako nepomembna zgradba: nad 200 let star objekt (o katerem bo še treba preučiti
zgodovino) je bil nekdaj imeniten valjčni mlin, zadnji mlinar je bil še leta po drugi vojni Rudolf Sinič, novi časi pa so
prav kmalu ustavili večino mlinov.
Gregor Frešer, vnuk zadnjega mlinarja, se ni pustil: avgusta 2010 je zaprosil za evropska sredstva preko Ministrstva za kmetijstvo Republike Slovenije in jih letos aprila
tudi dobil iz Sklada za ohranjanje dediščine na podeželju. Ker dela potekajo pod nadzorom Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine, seveda potrebuje vse svoj
čas.
In kaj bo v tej prvi fazi narejeno? Obnovljeno je ostrešje
z novo kritino, narejena je drenaža in fasada s sanirnim
ometom, zamenjali bodo okna in vrata. Meter debeli zidovi iz kamna in opeke sicer močno vlečejo vlago, vendar
jih bodo na ta način rešili pred propadanjem. V tem letu
se bo torej zgodilo prvo dejanje obnove Siničevega mlina; druga faza bo obnova notranjosti, tretja pa oživitev
prostorov. Za ti dve dejanji pa bo potrebno še malo časa
in veliko sredstev. Vendar prav nič ne dvomim, da se bo
zgodilo tudi to: Gregor ima veliko načrtov, sposobnosti in
energije, zato se pustimo presenetiti.
Picerija pri Siničevem mlinu
Februarja bo minilo že tri leta, kar je odprta ta picerija.
Gregor in Branka sta si zamislila lokal, ki si je v teh letih že
pridobil svoje goste. Prihajajo domačini, tranzitni gostje,
pogosto tudi manjše skupine. S svojo ponudbo iz krušne
peči so pridobili vse, ki radi jedo pice, pečene perutničke in enkratne hrustljave kruhke z različnimi namazi in
nadevi. Za skupino nad 12 oseb pa spečejo v krušni peči
tudi svinjsko pečenko, rebrca, puranje rolade in še kaj. Za
takšne skupine do 30 oseb je priporočljiva rezervacija,
posebej še ob koncu tedna. Če ste sladkosnedi, si naročite 'mlinarjevo ljubezen' ali katero sladico na sladoledni
osnovi.
Lokal lahko vidite že od daleč, ko se peljete iz Hoč proti
Zg. Hočam. Velik parkirni prostor ne bo delal nikomur težav, čeprav nanj pogosto zavijejo tudi kupci za sosednjo
trgovino Tukano. Naj vam priporočim, da pripeljete tudi
otroke, saj ima picerija zanje igrala, vsekakor pa jih peljite
tudi v Tukano, da si ogledajo pravi vivarij in akvarij.
50
Nogometaš Gregor
Da je lastnik picerije podjeten gostinec, da skrbi za kulturno dediščino svojih prednikov, to smo že izvedeli. Da
pa je po srcu nogometaš, tega še ne veste – vsaj nekateri!
V Utrinkih smo že predstavili Nogometno šolo Damirja
Pekiča, ki je sedaj že res zaživela. 90 otrok v petih selekcijah – to je kar lepa zaposlitev za male vročekrvneže, ki tu
sproščajo svojo energijo. Da ne pozabim: med njimi sta
dve dekleti – Gregorjeva hčerka Pija in njena prijateljica
Urška prav resno trenirata s fanti!
In kje trenirajo? Eni v šotoru, ki stoji ob piceriji na igrišču
iz umetne trave, drugi v hoški šoli – tekme pa so bile doslej na Rogozi in v Slivnici. Prav zato je poleg pokritega
malega igrišča nastalo tudi pravo travnato nogometno
igrišče med potokom in sadovnjaki Pohorskega dvora.
Resni so tudi načrti, da bodo spomladi obnovili zgradbe
ob igrišču, kjer bodo garderobe in klubski prostori. Tako
bo mogoče odigrati doma tudi tekme. Nova športna
dvorana pa bo nudila streho za zimske treninge …
Gregor pravi, da je nogometaš od otroštva; do 18. leta je
igral v mariborskih selekcijah, pozneje je postal igralec v
nižjih ligah, od 1997 pa je že nogometni trener. Tako je
od leta 2007 trener pri NK Hoče; doslej so njegovi fantje
igrali v Slivnici in začenjajo z ligaškimi tekmovanji. Tako
je Gregor skupaj z Damirjem, ki je predvsem strokovni
svetovalec, in drugimi trenerji ter člani UO odločno začel
prebujati v Hočah nogomet.
Mislim, da mu v času krize lahko res čestitamo, da mu vse
to uspeva. Pravi, da časa zase ne potrebuje, ker je v vsem,
kar dela, on sam. Dokazuje pa nam, da se s pravim hotenjem, voljo in sposobnostmi da marsikaj doseči.
Besedilo in foto: Majda Strašek Januš
IZ NAŠIH KRAJEV
PREDSTAVITEV KNJIGE V KNJIŽNICI HOCE
V sredo, 14. decembra 2011, je bil v Knjižnici Hoče predstavljen priročnik Aleksandre Kelc MISLIM DOBRO – SEM
DOBRO s podnaslovom Naučimo se razmišljati zavestno.
Avtorica živi in ustvarja v Hočah. Po poklicu je grafična
oblikovalka, dodatno se je izobraževala na Šoli za duhovne študije in osebnostno rast. Njeno raziskovanje jo je
pripeljalo k pisanju tega priročnika, ki naj bi tudi bralcu
osvetlil vprašanja o naših mislih.
Naj nas nagovori tudi sama: »Nekajletno raziskovanje,
učenje in izkušnje o mislih in razmišljanju, me je pripeljalo
do ugotovitve, kako zelo je pomembno, kaj mislimo, in da
vse, kar mislimo, vpliva na naše življenje. Naj vas ta članek
spodbudi k zavestnemu razmišljanju in k dobrim mislim,
saj bo tako tudi vaše počutje in življenje postajalo zmeraj
boljše. Vaša srca bi rada nagovorila z zavedanjem, da si
lahko življenje izboljšamo, če izboljšamo svoje misli.
Ilustracije, ki sem jih narisala, vam bodo lahko v pomoč,
kako tudi vizualno razumeti besedilo. Uporabite jih kot
zemljevid ali kažipot do svojega srca. Ta priročnik je darilo
vsem, ki želite svoje misli zavestno oblikovati in prevzeti
odgovornost za svoje življenje. Na koncu priročnika sem
dodala prvo pomoč pri osebnostnih težavah; spomnite se
nanjo in jo uporabljajte, ko bodo nastopile težave.«
Uredniški odbor Utrinkov
ŠTORKLJA IMA NOVO GNEZDO
Kar nekaj časa smo potrebovali, da smo se uspeli dogovoriti in uskladiti z Zavodom za varstvo narave, da smo
neprimerno gnezdo štorklje v Bohovi zamenjali z drugim,
primernejšim. Kot nam je poznano, je gnezdenje štorkelj
na Bohovi že dolgoletna tradicija.
V dobrih starih časih so štorklje gnezdile kar na dimnikih. To pa se je z leti, ko so dimniki dobili drugačno obliko, spremenilo in so se morale te ptice preseliti na druga
gnezdišča. Našle so jih na električnih drogovih. Da so se
bolje znašle na teh drogovih, jim je na pomoč priskočil
človek in jim na vrhu droga uredil podlago za gnezdo. No,
in takšno podlogo na električnem drogu v Bohovi smo
tudi ob pomoči režijskega obrata Občine Hoče-Slivnica,
Zavoda za varstvo narave in nepogrešljivega Elektra Maribor zamenjali staro in neprimerno podlogo z novo in
primerno za gnezdenje, ki so ga strokovno izdelali delavci
Zavoda za varstvo narave.
Krajani Bohove smo ponosni, da nam je uspelo usposobiti
še eno gnezdišče v našem kraju, saj vemo, da je že aktivno
gnezdo pri gasilskem domu letos dalo tri mladiče. Upamo
lahko, da bodo ravno ti mladiči našli nov dom v novem
gnezdu.
Drago Ornik
51
IZ NAŠIH KRAJEV
MARIO VRACIC – DRŽAVNI PRVAK V MARATONU
Krajan Rogoze Mario Vračič je na letošnjem Ljubljanskem
maratonu, ki je štel tudi za državno prvenstvo, postal državni prvak v maratonu. 37-letni Mario Vračič se je lani
decembra preselil v Rogozo, s tekom pa se resneje ukvarja od leta 2008, ko se je po dolgih letih tekmovanj v kolesarjenju odločil, da se bo poskusil še v teku.
Odločitev se je kmalu pokazala za pravilno, saj je, po
samo po mesecu dni tekaškega treninga, odlično odtekel
mali maraton v Ljubljani. Kmalu se je pridružil atletskemu
klubu AD Štajerska in v začetku veliko treniral z reprezentantko Danejo Grandovec, kasneje pa nadaljeval pod
okriljem trenerja Igorja Šalamuna, nekdanjega vrhunskega tekača na dolge proge, ki je v času svojih največjih
uspehov prav tako živel v Rogozi – iz česar lahko povzamemo, da rogoški zrak tekačem dobro dene.
Letošnje najboljše rezultate je Mario dosegel v jeseni, ob
koncu sezone, saj je spomladi moral zaradi zloma ključnice kar nekaj tednov počivati in se posledično odpovedati
tekmovanjem.
Da bo jesen obrodila odlične rezultate, je naznanil že na
balkanskem veteranskem prvenstvu v teku na 10.000
metrov, kjer je zmagal z odličnim časom 33:49. Sledila je
še zmaga na Eko maratonu v Mariboru, le teden dni pred
glavnim ciljem sezone, maratonom v Berlinu, kjer je želel
premagati dobrih 42 km dolgo progo v času, krajšem od
dveh ur in pol. Zastavljeni cilj je zgrešil le za dobro minuto
in s tem dosegel svoj osebni rekord 2:31:15.
Uvrstil se je na 75. mesto med skoraj 40.000 udeleženci in
bil najboljši izmed 130 Slovencev, koliko se nas je podalo
na enega od petih največjih maratonov na svetu. Letošnji
Berlinski maraton bomo še posebej pomnili tisti,ki smo
se ga udeležili, saj je bil to doslej najhitrejši maraton na
svetu. Zmagovalec Patrick Makau iz Kenije je tekel fantastičen svetovni rekord 2:03:38 ob vzpodbujanju skoraj
milijonske množice ob progi.
Sredi oktobra je Mario dosegel še 4. mesto na državnem
prvenstvu v cestnem teku na 10 km. Le teden dni kasneje pa se je v Ljubljani veselil največjega uspeha v karieri,
osvojitve naslova državnega prvaka v maratonu.
Na koncu naj omenim, da je Mario Vračič popolni amater, saj je zaposlen in v službi od sedme do šestnajste ure.
Kljub temu najde čas za naporne treninge, ki jih očitno
zelo uspešno in vestno opravlja.
Besedilo: Maksimiljan Selinšek
Foto: arhiv Mario Vračič in Maksimiljan Selinšek
52
IZ NAŠIH KRAJEV
MIKLAVŽEVANJE V HOCAH
V adventnem času – ali kakor danes bolj slišimo 'v veselem decembru' – po starem običaju prvi razveseli otroke
Miklavž. Tako se je v pričakovanju dobrega moža zbralo
na predvečer sv. Miklavža v Kulturnem domu Hoče izredno veliko otrok v spremstvu mamic, atijev, babic in dedkov. Vzdušje je bilo živahno že kar precej pred pričetkom
programa, saj so si imeli sošolci in prijatelji iz vrtca veliko
povedati.
Za kratek program z zelo lepo sceno sta poskrbeli Doroteja in Miljana s pomočniki v imenu Katoliškega društva
dr. A. Murka. Malčke je najprej nagovorila babica Zima s
pravljico, kako pomaga pozimi živalim in jih oblači; s svojim prijetnim glasom je babica pritegnila polno dvorano.
Ob tem so kot lutke nastopale domiselne risbe živali; Dorotejina zamisel in izvedba letošnje predstave je bila res
prisrčna.
Ob Miklavževem prihodu pa je spet završalo. Njegovo
spremstvo je bilo tako prijazno, da niti parkelj ni motil
otrok. Skupaj z Miklavžem so otroci lepo zmolili in obljubili, da bodo še naprej dobri in ubogljivi … Kolikokrat v
življenju to človek obljubi … Ob koncu so dobili darilca in
obvezne šibe – ampak dobre Miklavževe šibe … Ob odhodu smo vsi lahko občudovali lučke, ki so se prižgale na
visoki smreki pred Kulturnim domom.
Svetloba luči
Modrost se razcveta
v svetlo misel,
ki je ne zatemni
viharni oblak.
Naj nas vodi po poti
pravice in miru.
Skrbne dlani
polože upanje
v zibelko novo
rojenega dne in leta,
kot dete, ki je rojeno
v svetlobi luči.
V nas naj vedno
gori svetla luč,
vsak dan ogreje
toplota dlani,
srce pa napolni
dobrota ljubezni.
Majda Strnad
Pa nasvidenje Miklavž – in še v bodoče tako napolni našo
dvorano. V imenu Župnijske karitas hvala vsem za prostovoljne prispevke, v imenu katoliškega društva pa iskrena
hvala vsem, ki ste nam Miklavža pripeljali tudi letos.
Marija Strašek Vrecl
foto: Borut Celan
53
BOŽICNO-NOVOLETNI SEJEM
54
ADVENTNI VENEC V
ZGORNJIH HOCAH
V KS Reka-Pohorje smo na pobudo TD Reka-Pohorje ponovno prižgali prvo svečko na adventnem venčku. Prireditve, ki je potekala v nedeljo, 27. decembra, se je udeležilo preko 100 občanov iz celotnega področja Občine
Hoče-Slivnica. Predsednica društva ga. Anita Arzenšek, ki
je pobudnica lani prvič postavljenega adventnega venčka (pravzaprav venca, saj se nahaja na cca 10 m2), je pozdravila prisotne v imenu Turističnega društva, g. Konrad
Vrhovšek v imenu KS Reka-Pohorje, župan naše občine
Jože Merkuš pa je v govoru poudaril pomen ohranjanja
ljudskih izročil. Dokaz, da ljudje potrebujejo tovrsten dogodke je tudi velik letošnji odziv. Prisotna je bila tudi sekretarka Štajerske turistične zveze.
Prazniki, ki se začenjajo s prvo adventno nedeljo, so priložnost za spravo in zazrtjem v samega sebe, so priložnost
za duhovno poglobitev, pa je sporočal naš nadžupnik
Alojz Petrič, ki je blagoslovil adventni venec. Dogodek
so popestrile ljudske pevke Katoliškega društva dr. A.
Murka, množica pa se je po blagoslovu preselila v zavetje
tople izbe pri Stojanu Pemiču. Ob domačem kruhu, namazanem z zaseko, in kozarčku kuhanega vina ali čaja, so
stekle različne pogovorne teme, saj je bila tudi druščina
ljudi različna: od najmlajših do najstarejših. Naslednjo
svečko bomo prižgali naslednjo nedeljo in še naslednjo
…(vedno ob štirih popoldne) – in ko bodo zagorele vse
štiri svečke, bomo v skladu s cerkvenim izročilom, v duhovnem smislu, dobili več svetlobe v naša življenja. To je
čas in priložnost, ko je treba razmisliti o tem, koliko smo
doslej dobri in kaj bomo storili, da bomo še boljši.
Slike in besedilo Silva Božnik
UTRINKI, glasilo Občine Hoče-Slivnica, letnik 10, številka 4, javno glasilo /// IZDAJATELJ: Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15,
2311 Hoče, t. (02) 6165 320, f. (02) 6165 330, davčna št: 24685844, www.hoce-slivnica.si /// ODGOVORNA UREDNICA: Majda Strašek
Januš, ostali člani: Petra Trstenjak, Metka Oberlajt, Martin Kramar in Borut Celan, [email protected] /// OBLIKOVANJE: Biro Biro
d.o.o., Monika Lovše, [email protected], FOTOGRAFIJA na naslovnici: Trije dobri možje in starka Zima, foto: Nejc Arzenšek ///
TISK: Grafis d.o.o., [email protected], naklada 3950 izvodov. /// Javno glasilo Občine Hoče-Slivnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi
Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 72. Za glasilo se plača 8 % DDV.
55
UTRINKI IZ KULTURNE DEJAVNOSTI V HOTINJI VASI
foto: Borut Celan
Vse prispevke za objavo pošljite na naslov uredništva, po možnosti natisnjenim besedilom priložite CD ali pa uporabite
kar elektronsko pošto. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temveč jih posredujte v .jpg ali drugem
formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisanja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. Članki za glasilo naj bodo iz obdobja med dvema številkama
glasila. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Članki niso honorirani. Ponatis v celoti
ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo
številko je do konca marca 2012. Naslednja številka izide aprila 2012.