docS povezovanjem do uspešno izvedenih projektov
download 
Report Transcription
S povezovanjem do uspešno izvedenih projektov
Matej Arčon: “Skupaj s članicami in člani mestnega sveta in v krajevnih skupnostih bomo iskali rešitve za uspešen razvoj občine.” Naprej Nova Gorica, oktober 2014 www.matejarcon.si / številka 4/2014 NOVA TRŽNICA V mandatu 20142018 je nova tržnica ena glavnih prioritet S povezovanjem do uspešno izvedenih projektov Nižja brezposelnost, več kot 30 izvedenih večjih projektov, uravnotežena skrb za mesto in podeželje. To je le nekaj uspehov, ki jih je dosegel župan Matej Arčon skupaj s podporo mestnega sveta. Urša ŽORŽ INTERVJU Robert Golob o EZTS Kako so tri občine pridobile 10 MIO EUR dodatnih sredstev. GOSPODARSTVO S kruhom do kruha Robert BRUMAT, direktor Pekarne Brumat GLASBA Skupina Avtomobili od 1982 do danes Za nami je prvi krog lokalnih volitev. Kakšna je bila volilna kampanja, so bili vmes tudi nizki udarci? Volilna kampanja je bila zelo korektna, nizkih udarcev tokrat ni bilo. Morda smo se na soočenjih preveč ukvarjali s preteklostjo. Morali bi govoriti predvsem o prihodnosti, o svojih programih, o tem, kaj ponujamo volivkam in volivcem v naslednjih štirih letih. Za zmagoslavje v prvem krogu vam je manjkalo le 5 odstotkov glasov. Kako komentirate rezultate prvega kroga lokalnih volitev? Glede na to, da je bilo v prvem krogu kar devet županskih kandidatk in kandidatov, so se glasovi pričakovano razpršili. S svojim rezultatom sem zelo zadovoljen. Še posebej pa se veselim doseženega rezultata naše liste za mestni svet, ki je s šesti- mi izvoljenimi svetniki med vsemi strankami in listami dosegla najboljši rezultat. To že nakazuje, da so ljudje podprli dosedanje delo in uresničljiv program 2014-2018. Zdi se, da so letošnje volitve zmaga za mlade liste in poraz za stare stranke. Zakaj? Padec zaupanja do uveljavljenih političnih strank se je pokazal že na nadaljevanje na 2. strani 2 NAPREJ / www.matejarcon.si “ Medtem ko vrh slovenske politike ne uspe najti skupnega jezika, so novo- goriški mestni svetniki stopili skupaj in dali prednost razvoju pred politiko. Pri tem pa so imeli sogovornika v županu, ki je podprl prizadevanja, da se projekti sprejemajo skoraj soglasno. ” državnozborskih volitvah in delno se to odraža tudi na lokalni ravni. Na lokalnih volitvah so ljudje, ki kandidirajo, še toliko bolj pomembni. Upam si trditi, da celo bolj kot lepo napisan in sestavljen program. A kot rečeno, meni je pomembno moje delo in delo naše liste, zato še enkrat poudarjam, da smo uspeli sestaviti zelo kakovostno ekipo ljudi, ki so v življenju že nekaj naredili in so pripravljeni dati del sebe za okolje, v katerem živijo. Kakšna bo nova sestava mestnega sveta? Boste tudi v novih razmerah zmogli delovati brez koalicije in opozicije? Seveda se bom trudil delovati v tej smeri, rezultat pa je odvisen predvsem od novoizvoljenih svetnic in svetnikov. Verjamem, da bomo vsi pripravljeni preseči ozke interese in skupaj podpreti projekte, ki so v prid razvoju mesta in podeželja. Če bomo zmogli pridobiti soglasje glede prioritet, bomo lahko tudi v prihodnje delovali brez opozicije in koalicije. Kako nameravate oblikovati te prioritete? Sestali se bomo na terenu z vsemi krajevnimi skupnostmi in skupaj oblikovali prioritete. Vse naše delovanje mora biti izključno v javnem interesu, v interesu naših ljudi. Ampak moram povedati, da so že doslej ljudje odločali kateri projekti so pomembnejši in potrebni takojšnje realizacije. Znotraj KS in na relaciji krajevna skupnost-občina je komunikacija dobro tekla, zato lahko ocenim, da je bil denar med mestom in podeželjem pravično razporejen. “Prepričan sem, da krajevne skupnosti najbolje poznajo problematiko svojega območja in morajo sodelovati pri postavitvi ciljev. ” Kašni so vaši aduti, zakaj želite biti tudi v prihodnje župan Mestne občine Nova Gorica? To delo je zame izziv. Poleg tega lahko po prvem mandatu pokažemo veliko uresničenih projektov. Ljudje so z glasovi, ki so mi jih namenili v prvem krogu, to nedvomno zaznali. Stavim na odlično ekipo sodelavcev, ki so kos zastavljenim ciljem. Za vami je prvi županski mandat. Ste uspeli izpolniti obljube izpred štirih let in uresničiti svoj program? Dejstvo je, da sem pred štirimi leti, ko sem nastopil mandat, začel pri temeljih. Reorganizacija je bila nujna, če smo želeli “ Na lokalnih volitvah ljudje volijo ljudi in ne politične stranke. ” biti učinkoviti. To se kaže skozi naše delo in projekte, ki smo jih realizirali. V štiriletnem mandatu smo uspeli uresničiti več kot 30 večjih projektov. Tu se še enkrat zahvaljujem svetnikom in svetnicam, ker so prepoznali projekte, pomembne za razvoj mesta in podeželja, in jih podprli. Nekateri projekti so ta trenutek v »čakalni vrsti«, a bo do njihove realizacije prišlo v kratkem. 3 NAPREJ / www.matejarcon.si V nedavnih javnih nastopih smo veliko slišali o vaših novih načrtih. Bi želeli kaj posebej izpostaviti pred drugim krogom? Posebej bi želel izpostaviti razvoj gospodarstva, ki je podlaga za razvoj vseh ostalih segmentov celotne družbe. Napovedal sem preoblikovanje Sklada za razvoj gospodarstva v sklad rizičnega kapitala. Na tem področju želimo narediti korak naprej in se približati podjetnikom in obrtnikom. Za inovativne mlade ljudi bomo vzpostavili prostore, kjer bodo lahko razvili svoje poslovne ideje. Poseben poudarek velja tudi področju turizma, kjer se v skupnem interesu povezujeta mesto in podeželje. Načrtujemo ustanovitev enotne turistične organizacije šestih občin, projektno sodelovanje s sosednjo Gorico in oblikovanje skupnega turističnega produkta. Tu je še Univerza, ki je še vedno in nimajo kaj za pod zob. novogoriška in prizade- Kasneje bo na tem prostoru zrasel nov humanitarni vam si, da tu tudi ostane. center, za potrebe humanitarnih organizacij, ki deVolilna kampanija lujejo na območju mestne je bila v Novi Gorici občine. Po dograditvi hukorektna in kandida- manitarnega centra nameti spoštljivi eden do ravamo v stavbi samskega drugega. doma s pomočjo evropskih sredstev zgraditi tudi mladinski hotel. V preteklem tednu je mestna občina kupila prostore za humanitar- Tudi uspeh EZTS in ni center. Kaj bo pravza- pridobitev 10 milijonov evrov za skupne prav tam zraslo? Nepremičnino smo uspeli projekte treh občin je kupiti po izjemno ugodni za marsikoga skoraj ceni in ponosen sem, da presenečenje. Mnogi so smo za nakup uspeli pri- že obupavali nad čezdobiti soglasje svetnic in mejnim sodelovanjem. svetnikov tudi v zaostre- Kako komentirate? nih pogojih, sredi volilne Na tem področju je delalo kampanje. Zahvaljujem se veliko ljudi prostovoljno. vsem, ki so za uresničitev Glede na to, da nas je slotega projekta prispevali venska razvojna os (MBsvoj glas. V bivšem sam- -LJ-KP) v preteklosti zaobskem domu bomo začasno šla, vidimo v povezovanju uredili delilnico hrane in in sodelovanju s sosednjo prostore za brezdomce. Gorico in Občino ŠempeGre za ljudi, ki so v sti- ter-Vrtojba skupno razvojski, brez strehe nad glavo no perspektivo. Gre za po- “ ” vezano urbano območje, ki ima skupne potrebe in interese in lahko skupaj načrtuje razvoj. Pridobitev 10 milijonov evrov evropskih sredstev je začetek medsebojnega sodelovanja, ki prinaša nove izzive sožitja ob meji. Skupni uspeh EZTS je izjemno pomemben in zgodovinski korak. In za konec, kaj sporočate volivkam in volivcem pred nedeljskim drugim krogom? Zahvaljujem se vsem volivkam in volivcem. Že v prvem krogu me je podprlo 5.282 ljudi. Res sem hvaležen za takšno podporo in čutim veliko odgovornost do ljudi, ki mi zaupajo. Skupaj z novoizvoljenimi svetnicami in svetniki, članicami in člani krajevnih skupnosti bo treba poiskati skupne točke za uspešen razvoj naše občine. Upam, da bomo konstruktivni, povezovalni in dobro misleči. 4 NAPREJ / www.matejarcon.si Goriški župan Ettore Romoli o sodelovanju Nove Gorice in Gorice Čezmejno sodelovanje Mestne občine Nova Gorica predstavlja eno ključnih področij njenega delovanja. Pred kratkim je vse, ki se trudijo za razvoj skupnega goriškega prostora, močno razveselila vest, da je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO, ki ga sestavljajo Mestna občina Nova Gorica, Občina Šempeter-Vrtojba in Občina Gorica, pridobilo 10 milijonov evropskih sredstev za skupne projekte. Ob tem občine sodelujejo tudi pri drugih projektih in aktivnostih, ki utrjujejo povezovanje ljudi na obeh straneh nekdanje meje. Urša ŽORŽ Kako doživljate sodelovanje med mesti ob meji? Odkar sem župan, se zavzemam za konkretno sodelovanje med občinami Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Vrsto let smo bili priča velikim besedam, otipljivih rezultatov pa ni bilo. Župana sosednjih občin izredno cenim, z mano sta se in se še vedno borita za boljšo prihodnost naših prebivalcev. Med nami nikoli ni bilo rivalstva, saj se zavedamo, da so pa tudi kot skupnosti je, da združimo moči za boljšo prihodnost mlajših generacij z zagotavljanjem novih delovnih mest in ponovnim zagonom gospodarstva. Ta cilj je skupen vsem trem županom, naše sodelovanje pa je iz institucionalne ravni preraslo v osebno prijateljstvo. Ettore ROMOLI na prvem mestu ljudje, naši občani, še zlasti v današnjih kriznih časih. Z Matejem Arčonom in Milanom Turkom smo uspeli premagati številne ovire. Osredotočili smo se na projekte, ki jih bomo lahko financirali v okviru EZTS GO. Rezultati so pokazali, da se nismo motili. Prav v teh dneh smo namreč prejeli novico o prvih 10 milijonih evrov, ki jih bomo prejeli od Evrope za izboljšanje zdravstva in za turistično ovrednotenje reke Soče. Delamo pa tudi na drugih projektih s področja prometa, urbanističnega razvoja in kulture. Obenem snujemo skupno turistično ponudbo, ki bo prispevala k zagonu čezmejnega gospodarstva. Iskreno upam, da bom tudi v prihodnje sodeloval z Matejem Arčonom in Milanom Turkom, da bomo skupaj dosegli zastavljene cilje v korist našega čudovitega prostora. Ocenjujete, da ste pred leti delovali in živeli z več predsodki glede sodelovanja s sosednjo Novo Gorico, kot jih zaznavate zdaj? Menim, da vsako zgodovinsko obdobje zaznamuje čustva in dejanja ljudi. Dobro poznamo trpljenje, ki je pred mnogimi leti zaznamovalo našo mejo in na obeh straneh skrhalo odnose med prebivalci in institucijami. Ne bi želel govoriti o predsodkih, ampak o bolečih spominih, ki jih samo čas lahko pozdravi. Po tolikih desetletjih danes meje ni več in veliko se je spremenilo. Naša dolžnost v vlogi institucij, Kaj je po vašem mnenju glavni pomen čezmejnega sodelovanja obeh Goric? Kot sem že povedal, je glavni cilj izključno izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev treh občin. Zato smo lahko in moramo biti zgled za Evropo, naši državi pa bi morali močno podpirati naše sodelovanje, ki simbolizira pravi evropski duh. Kakšne so vaše izkušnje pri sodelovanju z županom Mestne občine Nova Gorica Matejem Arčonom? Pozitivne v vseh ozirih. V teh letih je Matej dal nov impulz čezmejnemu sodelovanju ter vanj uspel vključiti tudi druge slovenske župane. Njegov entuziazem je nalezljiv in je bil izrednega pomena za uspeh EZTS GO. Skupen nama je pragmatičen pogled na probleme, zaradi česar dobro sodelujeva in dosegava pozitivne rezultate v korist naših mest. 5 NAPREJ / www.matejarcon.si Inovativno podjetništvo Tomaž JUG V preteklih letih se je po zgledu drugih večjih mest tudi v Novi Gorici začelo razvijati sodobno podjetno okolje. Vlogo glavnega pobudnika razvoja visokotehnološkega podjetništva je prevzel Primorski tehnološki park (PTP), katerega soustanovitelj in podpornik je tudi Mestna občina Nova Gorica. Bodoči podjetniki tako že nekaj časa niso prepuščeni samim sebi, temveč imajo na voljo podporno okolje, ki jih spremlja od ideje do prodora na tuje trge. V tem letu smo v okviru PTP speljali že drugi Startup vikend, kjer se udeleženci v treh intenzivnih in vodenih dneh (ter nočeh) naučijo vitkih metod zagona novih podjetij po svetovno priznani metodologiji Lean Startup. Oba dogodka sta bila dobro obiskana, kar kaže na željo mladih in tudi manj mladih, da uresničijo lastne podjetniške sanje. Poleg tega že drugo leto PTP organizira srečanja Business Meetups v središču mesta, kjer uspešni podjetniki vsaka dva meseca delijo svoje zgodbe z obiskovalci. GZS Območno zbornico Nova Gorica. V sodelovanju z mrežo podjetništva CEED smo v mestu izpeljali že več srečanj uspešnih podjetij iz vse regije, kjer v neformalnem in pozitivnem okolju podjetniki delimo svoje podjetniške izkušnje. “Delovanje Primorskega tehnološkega parka je v zadnjem obdobju zelo intenzivno. Z znanjem in nasveti opremljamo vse, ki se prvic srečujejo s podjetništvom. Najpomembneje pa je, da so se v ta proces vključile občine soustanoviteljice parka, lokalni podjetniki in aktivni posamezniki, s katerimi skupaj oblikujemo goriško podjetniško okolje. Pred kratkim smo v okviru čezmejnega projekta Adriatinn dobili lokalno informacijsko točko Help Desk, ki Mitja MIKUŽ nudi brezplačno svetovanje in mentorstvo podjetnikom v začetni fazi razvoja. Pro- Eden ključnih lokalnih pojekt nastaja v povezavi z slovnih dogodkov, ki se ” pili dogodke, ki spodbujajo podjetno razmišljanje pri mladih. V center mesta bomo umestili podjetniški pospeševalnik, ki bo imel konkretno nalogo zagona novih visokotehnoloških podjetij, nudil pa bo dostop do priznanih domačih in tujih mentorjev, možnost pridobitve zagonskega kapitala ter odprto delovno okolje (t.i. Coworking space). Ključna pa bo povezava našega pospeševalnika z vsaj enim uveljavljenim evropskim pospeševalnikom, kar bo omogočilo podjetnikom hitrejši prodor na tuje trge. bo odvijal v Novi Gorici, je Balkan Venture Forum (BkVF), ki ga organizira ekipa Coinvesta. Gre za vodilno regijsko investicijsko konferenco, ki predstavlja ključni trenutek v razvoju Startup podjetništva v našem okolju. Na BkVF se namreč podjetja s hitrim potencialom rasti predstavljajo investitorjem z vsega sveta, da bi zbrala zagonska lastniška sredstva ter se povezovala z regionalnimi akterji Pomembna pridobitev bo poslovnega okolja. tudi razpisna projektna piMestna občina je v preteklih sarna, ki bo podjetnikom v štirih letih občutno poveča- vseh fazah razvoja nudila la podporo investicijam za- brezplačno svetovanje pri sebnih podjetij preko lastnih prijavah na evropske in dorazpisov, kar se pozna tudi mače javne razpise. S tem pri nižji registrirani brezpo- bomo povečali investicijsko selnosti v zadnjem obdobju. aktivnost lokalnih zasebnih Poleg tega smo ena redkih podjetij in tako v mesto priobčin, ki že vrsto let nudi peljali več javnih sredstev. podjetjem subvencionirana posojila za rast in razvoj Z vsemi temi aktivnostmi preko Sklada za razvoj ma- želimo povečati inovativlega gospodarstva Goriške. nost in konkurenčnost naših podjetij in omogočiti V našem programu smo si v vsem, ki si želijo lastnega naslednjem mandatu zasta- posla, da lahko hitreje ter z vili še večjo podporo podje- manjšim tveganjem zaženetjem v vseh fazah razvoja in jo lastni podjem. Vse to bo spodbujanje tesnejšega so- pripomoglo k nadaljevanju delovanja med vsemi lokal- trenda zmanjševanja breznimi ustanovami, ki deluje- poselnosti v občini in dvijo na področju sodobnega govanju življenjskega stanpodjetništva. Goriško bomo darda naših občanov. To, tako postavili na globalni kar smo zgubili s tranzicijo zemljevid podjetništvu pri- in propadom naših velikih jaznih regij. Vse se začne z tovarn, bomo pridobili z nouniverzo, ki mora končno vimi, vitkimi, inovativnimi dobiti svoj prostor v mestu, podjetji, ki bodo gonilo radodatno pa bomo podkre- zvoja naše družbe. 6 NAPREJ / www.matejarcon.si S kruhom do kruha Kljub težki gospodarski situaciji imamo na območju Mestne občine Nova Gorica uspešna podjetja. Eno od takih podjetij je družinsko podjetje Pekarna Brumat, ki zaposluje 125 ljudi in pogodbeno sodeluje z več kot 100 podizvajalci. Andrejka MARKOČIČ ŠUŠMELJ S trebuhom za kruhom. Dober kot kruh. Iz te moke ne bo kruha. … To je le nekaj znanih izrekov o kruhu, brez katerega večini ne mine dan. Da kruh ni le osnovno živilo, ampak tudi vir preživetja, so pred 25 leti spoznali v družini Brumat. Odprli so majhno družinsko pekarno, in začela se je zgodba o uspehu. V letu 2001 je vodenje in malo kasneje še lastništvo prevzel Robert Brumat. Kako bi opisali svojo pekarno? Pekarna Brumat spada med večje pekarne v Sloveniji. Mesečno daje kruh že 125 zaposlenim in več kot 100 podizvajalcem. Je pekarna s 25-letno tradicijo na po- dročju pekarstva in slaščičarstva. Svoje kupce dnevno oskrbujemo s svežim kruhom, pekovskim pecivom, slaščicami, keksi in testeninami. Konkurenca je zelo huda, kako vam uspe ohraniti tržišče? Kakovost je temeljna vrednota in smernica na vseh področjih našega poslovanja. Začenja se pri izbiri sestavin, nadaljuje pri njihovem preverjanju, proizvodnji in prevozu izdelkov. Zaključi se na prodajnem mestu. Med prvimi v Sloveniji smo uvedli mednarodna standarda IFS in ISO 22000, to je sistem, ki zagotavlja sledljivost izvora surovin in s tem kar najbolj varne izdelke. Nadzor poteka Robert BRUMAT, lastnik in direktor Pekarne Brumat večstopenjsko: na ravni surovin, proizvodnje in končnega izdelka. S stalnim vlaganjem v investicije in posodabljanjem proizvodnje smo ohranjali konkurenčnost na trgu, s pridobitvijo standardov kakovosti pa smo postali zanimivi tudi za tuje trge. Ali se v pekarski industriji spreminjajo trendi? Današnji kupec zahteva kakovost in je zelo dobro osveščen. Kupuje izdelke brez emulgatorjev in izdelke, ki ne vsebujejo nasičenih maščob. S spremljanjem okusa lokalnega prebivalstva želimo ponudbo svojih dobrot čim bolj približati našim kupcem, saj je naš uspeh grajen na njihovem zadovoljstvu. Na širšem tržišču pa je vse več povpraševanja po polpečenih zamrznjenih izdelkih, s katerimi dopolnjujemo ponudbo svežih izdelkov. Kako veliko je vaše tržišče? Svoje izdelke ponujamo prek vseh večjih trgovskih verig po vsej Sloveniji in v Furlaniji – Julijski krajini, dnevno sveže izdelke dobavljamo menzam, vrtcem, domovom upokojencev, hotelom in restavracijam po osrednji in zahodni Sloveniji ter oskrbujemo javne ustanove v Italiji. Letos smo svoje izdelke začeli tržiti tudi v Nemčiji. Ponudbo naših dobrot pa lahko manjši kupci najdejo v mreži butičnih prodajaln in potujočih trgovin. Kakšen je obseg vaše proizvodnje? Na dan spečemo do 20 ton kruha, pekovskega peciva in drugih svežih izdelkov, večino tega v glavnem obratu v Kromberku, ki je največji in je bil zgrajen 1997, dodatno 7 NAPREJ / www.matejarcon.si smo ga povečali leta 2007, takrat smo tudi veliko investirali v posodabljanje proizvodnje, ki je polavtomatska. Novembra 2010 smo prevzeli poslovanje Pekarne Ana v Grgarju. Na tej lokaciji imamo sodobno keksarno, v nočnih urah pa pečemo ročno izdelan primorski kruh. Letos smo odkupili proizvodnjo svežih in sušenih testenin v Vrtovinu. Ohranili smo blagovno znamko Naturtest in osvežili dizajn z našim imenom. Zelo smo zadovoljni s prodajo, saj gre za kakovostne izdelke, septembra pa smo jih začeli tržiti celo v domovini testenin, v Italiji. Preden gre posamezna vrsta kruha na polico, mora opraviti kemijsko analizo, s katero preverijo, če sestavine v kruhu ustrezajo zapisu na deklaraciji. Šele po uspešno opravljeni analizi pride kruh do kupca. Posebno pozornost namenjamo kakovosti surovin. Nabavljamo jih pri stalnih dobaviteljih, ki lahko dosegajo zahtevano kakovost in jo jamčijo z ustreznimi certifikati. Se delovni dan peka začne še vedno ponoči? Zaradi sodobne proizvodnje pečemo ves dan v treh izmenah, torej so časi izključno nočnega dela že mimo. Tudi razvažamo svoje izdelke čez ves dan. Sam začenjam delovni dan zgodaj zjutraj in končam pozno zvečer. Konci tedna in prazniki so pretežno tudi delavni. Kakšne so vaše želje in načrti za prihodnost? Želim si, da bi podjetje še naprej uspešno poslovalo. Nameravamo pa povečati proizvodne prostore, da bi zaposlenim izboljšali delovne pogoje. Želimo si tudi združiti proizvodnjo z vseh lokacij na eno. S tem bomo zmanjšali stroške poslovanja. Imamo še veliko idej, pri tem mi je v največje zadovoljstvo to, da mi ob strani stoji družina. Žena skrbi za finance, otroci pa že stopajo po moji poti. Na kateri izdelek ste najbolj ponosni? Težko izberem samo enega, v zadnjem času je to zagotovo maslena mlečna pletenica, ki smo jo naredili za nemško trKatero vrsta kruha imate žišče. To je pecivo za zajtrk, vsebuje pa samo moko, mlenajraje? Najraje imam dobro zapečen ko, maslo, sladkor, med in je ročno izdelana. kruh s hrustljavo skorjo. Sodobni kupec je zelo osveščen in najraje posega po izdelkih s čim manj dodatki. Koliko dodatkov vsebuje vaš kruh? Naš kruh ne vsebuje nobenih nedovoljenih dodatkov emulgatorjev, saj mora ustrezati standardom. Svežino in okus izdelka povečujemo z dolgo fermentacijo in z naravnim kvasnim nastavkom. Za konec nam zaupajte še svoj recept za uspeh? Če hočeš biti uspešen, moraš imeti svoj poklic rad. Pri tem potrebujemo vztrajnost, delavnost, poštenost in seveda dobro ekipo. Zelena luč za humanitarni center Pa jo imamo. Ne le idejo, temveč tudi zemljišče, na katerem bo v prihodnje zrastel Humanitarni center. Želje po tem prepotrebnem objektu segajo v leto 2007, ko so na Rdečem križu Nova Gorica idejo prvič predstavili javnosti. Kljub Humanitarni center temelji na štirih programih: -dnevni center, ki vključuje javno kuhinjo, javne sanitarije, tuše, družabno-vzgojne programe in začasne spalne prostore -izvajanje socialnih programov temelji na sprejemu in delitvi humanitarne pomoči ter na info točki, kjer bodo vse potrebne informacije za prosilce pomoči -pomoč ob elementarnih nesrečah zajema skladiščenje materialne opreme za postavitev »samooskrbnega mesta« za 100 ljudi -prostori za delovanje nevladnih organizacij velikim potrebam in dragi najemnini, ki je znašala letno kar 12.000,00 evrov, prave priložnosti za izgradnjo ali nakup primernih prostorov ni bilo. Potem ko si je župan Matej Arčon že dobrega pol leta prizadeval za nakup prostorov delavskega doma v Novi Gorici, ki je bil v lasti Primorja Ajdovščina, so se stvari z mrtve točke premaknile prav pretekli teden. Mestni občini Nova Gorica je uspelo na dražbi kupiti stavbo in pripadajoče zemljišče v izmeri 9000 kvadratnih metrov za izklicno ceno pol milijona evrov. Pot do rezanja traku je še dolga. A pomembno je, da so narejeni prvi koraki, saj bodo pristojne organizacije s to novo pridobitvijo lažje izvajale socialne programe, uporabniki pa bodo imeli ustrezne in primernejše prostore. Ob vsem tem je razveseljujoče predvsem dejstvo, da bomo denar, ki je šel doslej za najemnino, namenjali pomoči potrebnim. Aleš MARKOČIČ 8 NAPREJ / www.matejarcon.si Gradnja novih prostorov zdravstvenega doma Prve pobude in idejni načrti za gradnjo nujno potrebne nove stavbe zdravstvenega doma v Novi Gorici so stari več kot desetletje. Po prvotnih načrtih naj bi objekt zgradili na zemljišču za zdravstvenim domom, kjer se nahajajo garaže za reševalna vozila. Marjan PINTAR Čeprav so se načrtovalci zelo potrudili, da bi objekte stisnili na sorazmerno majhno zemljišče, gradnja kasneje ni bila možna. Gradbena parcela je namreč mejila na zemljišče v lasti SGP, ki ni bilo pripravljeno dati svojega soglasja za gradnjo. V takšnih razmerah smo iskali vse možne rešitve, od nakupa stavbe DURS, ki se nahaja v bližini kompleksa zdravstvenega doma, do izgradnje celotnega zdravstvenega doma na drugi lokaciji. Nobena od rešitev ni bila idealna, saj je bil nakup DURS povezan s številnimi kompromisi, gradnja celotnega zdravstvenega doma na novi lokaciji pa je bila finančno praktično neuresničljiva. Povsem novo poglavje pri reševanju prostorske stiske zdravstvenega doma predstavlja sklenitev poravnave z družbo SGP. Po sklenitvi poravnave je gradnja mogoča na širšem prostoru znotraj atrija, ki ga zamejujejo obstoječe stavbe zdravstvenega doma na Rejčevi ulici in Ulici Gradnikove brigade. Na navedenem prostoru je možna povsem drugačna umestitev, ki bo zagotavljala funkcionalno povezavo z obstoječimi stavbami zdravstvenega doma. Z novogradnjo bomo pridobili nujno potrebne površine za izvajanje zdravstvene dejavnosti. Zdaj so še posebej problematični prostori fizioterapije v kletni etaži, ki že dolgo ne ustrezajo več pogojem za izvajanje sodobne obravnave. Le malo boljši so pogoji dela, kjer domuje šola za starše in programi promocije zdravja. Kljub večkratnim poskusom izboljšanja standarda in pogojev dela se uporabniki pritožujejo nad utesnjenostjo in pomanjkanjem zraka. Tudi prostori nekaterih šolskih in otroških ambulant nimajo prepotrebnih čakalnic in so neprimerni za izvajanje šolske preventive. Širitev mesta in spremembe standardov narekujejo tudi povečevanje števila zdravnikov na primarni ravni zdravstvenega varstva. Ambulante v mestu so namreč preobremenjene, zato je nujno potrebno razširiti mrežo. V začetku 9 NAPREJ / www.matejarcon.si leta bomo odprli splošno ambulanto, ki bo zaradi prostorske stiske organizirana v delu, ki je namenjen nujni medicinski pomoči, v prihodnje pa načrtujemo še pet novih ambulant. Ena od ambulant še vedno deluje v kletnih prostorih doma upokojencev, pričakujemo pa tudi pripojitev ambulante na železniški postaji. Uvajanje referenčnih ambulant splošne medicine, ki predstavljajo nadgradnjo klasične obravnave v splošni ambulanti, tudi terja ustrezne prostore. V skladu z zahtevami nadzora bomo morali posodobiti odvzem krvi v laboratoriju, ki bo dobil ustreznejše prostore. Za del prostorov v novem objektu se zanima tudi Goriška lekarna, del površin bo mestna občina namenila potrebam med- generacijskega centra. Sočasno z izgradnjo objekta se odpirajo tudi možnosti za izgradnjo podzemne parkirne hiše za potrebe zdravstvenega doma in bližnjih ustanov ter športne dvorane. Za možnost nakupa garažnih mest se sticijske dokumentacije in zanimajo tudi lastniki stano- pogodbe med soinvestitorvanj v neposredni bližini. ji. V naslednjem letu bomo pripravili projekte in priZaključujemo z izdelavo dobili vsa potrebna dovoprojektne naloge, ki je pod- ljenja za gradnjo, nato pa laga za oceno investicije pristopili k razpisu gradnje in pripravo potrebne inve- in izvedbi gradbenih del. Srcu prijazna občina Ni nam vseeno za zdravje naših občanov. Življenje je včasih tekma s časom, predvsem ko gre za srčni zastoj. Dejstvo je, da nimamo vsi enakih pogojev, da bi to tekmo s časom dobili, še posebej ne tisti, ki živijo v oddaljenih krajih. V novogoriški občini si zato prizadevamo za nakup defibrilatorjev. Prav ta naprava, ki jo želimo namestiti v vsako krajevno skupnost v občini, rešuje življenje. V Sloveniji vsako leto zaradi srčnega zastoja umre 2000 ljudi, kar pomeni 5-6 ljudi dnevno. Takojšnji temeljni postopki oživljanja z uporabo defibrilatorja podvojijo oz. potrojijo možnost preživetja. S projektom »Podarimo utrip«, ki smo ga že prijavili na razpis EU, bomo vzpostavili mrežo javno dostopnih defibrilatorjev po vseh devetnajstih krajevnih skupnostih, usposobili čim večje število krajanov za njegovo upo- rabo in tako omogočili, da si »kupijo« čas do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. Občina Nova Gorica bo s pridobljenimi sredstvi že v slabem letu dni postala Srcu prijazna občina. Aleš MARKOČIČ Tatjana Lukner, dr.med. »V Zdravstvenem domu Nova Gorica smo usposobili skoraj sto "prvih posredovalcev", ki so nam na voljo, da jih aktiviramo v primeru nenadne srčne smrti. To so prostovoljci, ki so v bližini svojega bivanja pripravljeni izvajati temeljne postopke oživljanja z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED), če jim je ta na razpolago. Usposabljanja prvih posredovalcev tečejo, tudi aktivirali smo jih že večkrat, AED pa je bil uporabljen bolj redko zaradi preprostega razloga – ker ga ni bilo v bližini.« 10 NAPREJ / www.matejarcon.si Kmetija Hubjani Kmetija Hubjani je najstarejša kmetija v Batah. Tradicija pridelave in predelave mleka sega najmanj v 17. stoletje. Hubjani so znani po tem, da si prizadevajo na čim bolj biološko neoporečen način proizvajati in predelovati mleko. So tudi prvi sirarji na območju Banjške in Trnovske planote. Andrej ŠUŠMELJ Kam segajo začetki kmetije? Začetniki kmetije so bili Fabianiji, ki so se že pred stoletji priselili iz Tomaja na Krasu in imeli kar veliko posestvo, to pa se je nato delilo na potomce. Predniki so preživeli obe svetovni vojni, nono Drejče se je boril v prvi svetovni vojni za Karpati, oče je bil mobiliziran v italijansko vojsko in bil nato Silverij FABJAN, kmetija Hubjani, Bate pri partizanih, vsaka generacija do mojih sinov pa je imela drugo državljanstvo. Ime kmetije je zaradi lažje izgovorjave priimka Fabiani postalo v ljudskem jeziku Pri Hubjanih. Kako pa je prišlo do današnje proizvodnje? Naj kot zanimivost povem, da je nono Drejče imel osem otrok in štiri krave. Z njimi je lahko preživljal vse. Oče je s sedmimi kravami še nekako uspel preskrbeti šestčlansko družino. Jaz imam pri 50 živalih dva fanta, pa komaj lezemo naprej! Tako nas dajatve vse bolj stiskajo (smeh). Nekoč je bila samooskrba, sedaj pa so precej drugačni pogoji. Tudi demografija nas stiska – nekoč je bilo tukaj precej delovne sile, sosedje so si pomagali med sabo, za vsako opravilo je lahko prišlo pomagat 50 sovaš č a n o v, sedaj pa jih še pri požaru ne more gasiti več kot pet. Ljudje so ali drugje v službi ali ostareli. Ko je oče prepisal kmetijo name, pravzaprav z ženo nisva nameravala delati na kmetiji. Potem pa sva ob pomoči staršev začela postopoma delati, šele po 1995 se je zakonodaja nekoliko spremenila na bolje. Tako smo se 1997 odločili, da odpremo sirarno, ker so bile odkupne cene mleka slabe. Pa sem še vedno hodil v službo, čeprav smo takrat že gradili objekte. Leta 2006 smo se odločili za gradnjo hleva, kar je bila zelo tvegana odločitev. Takrat so bili ugodni kreditni pogoji, sedaj po krizi je drugače, čeprav gre na srečo na bolje. Kakšne so največje težave pridelovalca? Papirologija. Ogromno birokratov, ki so v službah sami sebi namen. Recimo, kolega na avstrijskem Koroškem si je septembra zamislil, da bi imel še en hlev. Novembra je že imel v njem živino. Jaz sem za podoben cilj potreboval pet let. Zaradi birokratske »šlamparije« sem povrh vsega še izpadel na razpisu! S kolegi po Evropi se pogovarjamo, kako enostavno je drugje odpreti nek kmetijski obrat. Nekdo mi je povedal, da so mu na občini rekli, »ti se kar loti delat, mi pa ti bomo sproti poskrbeli za vse papirje«. Pri nas pa čakajo, da jih kličeš nekajkrat na dan, preden bo nekdo kaj naredil. Da ne govorim o inšpekcijskih službah. Za kovinsko konstrukcijo sem 2006 potreboval protipožarni premaz, ki je stal skoraj toliko kot jeklena konstrukcija, ki bi še težje gorela. “ Kolega si je v Avstri- ji septembra zamislil hlev, novembra pa je v njem imel živino. Pri nas zaradi birokracije to ni mogoče. ” Kakšne so trenutne ambicije? Potrebujemo večji prostor za degustacijo, da bi lahko sprejeli za cel avtobus turistov. Z ženo sva precej obremenjena, tako da računava na pomoč sinov. Jaz sem vse dneve v hlevu in na pašnikih, ona pa v sirarni in v prodaji. Kolikšna je trenutna proizvodnja? Od 80.000 do 90.000 litrov pridelanega mleka, od tega gre do 900 litrov v mlekomat. Nekajkrat na leto nam v inštitutu izmerijo količine pri vsaki kravi, tako dobimo podatke tudi iz laboratorijev v Ljubljani, kar nam je v pomoč glede nadzora tako kakovosti kot pri boleznih, na primer kakšni mastitisi so lahko tudi na videz prikriti. 11 NAPREJ / www.matejarcon.si Trenutno proizvedemo največ poltrdega sira, ki se v Sloveniji pojavlja že pod več imeni, kot npr. tolminski, bohinjski ali nanoški sir. Začeli smo tudi s proizvodnjo mehkih sirov, za katere prej ni bilo povpraševanja na trgu. Zanj smo dobili spodbude tudi na mednarodnem sejmu Gusti di frontiera v Gorici. Mehkim sirom dodajamo tudi dodatke, kot so oreh, čili, origano, zeleni poper. Sedaj proizvajamo albuminsko skuto. Za več artiklov bi potrebovali že svojo trgovino. Kako sodelujete kot družina? Jaz sem bolj zunanji delavec na prostem (smeh). Sinova pomagata predvsem pri košnji, čeprav je mlajši še dijak. Takrat je dela za vso družino, ker je hektarjev kar precej. Letošnja košnja nas je še posebej obremenila s padavinami, tako da smo morali delati na minute s prav vojaško Kako poteka distribucija? disciplino. Naše izdelke lahko dostavimo kamorkoli. PoSte že razmišljali o nakupu mleka za proizvo- membno je, da nekajkrat dnjo sira? na teden oskrbujemo boljNi vsako mleko primerno, še restavracije in kmečke kupiti dobro mleko pa je turizme. težko. Vse poltrde sire pridelujemo iz surovega, nepa- Kakšni pa so načrti? steriziranega mleka, kjer se Vzdrževanje starejših takoj občutijo razlike. Tudi objektov in dotrajanih majhna napaka v mleku ali strojev vzame veliko časa proizvodnji se takoj pozna in stroškov. Nameravamo pri siru, zato že prvi dan popestriti ponudbo, še popostopka predelave spre- sebej na področju izletnimljamo vse malenkostne škega turizma. Mogoče bi senu. V okolici je veliko spremembe v kotlu. In če je ob degustacijah lahko po- pohodnikov, kolesarjev in potrebno, takoj ukrepamo. nudili tudi prenočišče na turistov in lepo bi jih bilo zadržati kakšen dan več. Tem gostom bi ponudili samo domače izdelke, ker tudi sami jemo vse doma pridelano. Kupujemo sicer vino, vsi sadni sokovi in čaji pa so domače pridelave. Kakšen je vaš nasvet za uspešno sodobno kmetijo? Družina mora biti trdna, oba partnerja morata biti odločena za delo v družinskem podjetju, ker ena oseba tega nikoli ne bi zmogla. Če koga ni zaradi bolovanja ali dopusta, delo na kmetiji ne more čakati. Upam, da bosta sinova nadaljevala naše delo. 12 NAPREJ / www.matejarcon.si Kultura naša vsakdanja Andrejka MARKOČIČ ŠUŠMELJ V poštnem nabiralniku poleg položnic in številnih reklam najdemo vabila na različne kulturne dogodke na Goriškem. Svoje posebno mesto najdejo pri meni na vratih hladilnika, da dogodka ne bi spregledala ali pozabila nanj. Obvestila dobivam tudi prek sodobnih komunikacijskih sredstev in tako se ob ogledu kulturne ponudbe največkrat znajdem pred težavo, kateremu dogodku naj dam prednost in se nanj odpravim. Prav zato me še kako ujezi tarnanje, da se v Novi Gorici nič ne dogaja. Že kot majhna deklica sem bila v svojem domačem okolju vpeta v kulturno dogajanje. Zame je kultura postala hrana za dušo, brez katere ne bi mogla živeti. Glasba me spremlja na vsakem koraku, svet brez nje bi bil prazen in pust. Ne morem zaspati, da ne preberem vsaj nekaj vrstic izbranega leposlovja. Če me popoldne zmoti klic s NOVA filharmonija povabilom v gledališče, bom skoraj zagotovo našla čas za ogled predstave. Ob obisku galerij si pogosto želim, da bi razstavljena slika visela tudi na mojih stenah. In še bi lahko naštevala. Kako žarijo oči malemu dečku med ogledom lutkovne predstave. Kakšno je navdušenje mladih pevk, ki so same naredi- SNG Nova Gorica le priredbo priljubljene skladbe in jo zapele na šolski prireditvi. Pogosto opazim skoraj nejeverno začudenje poklicnih glasbenikov po zadnji odigrani noti, ki ji sledi gromek aplavz navdušenja, ki mu ni konca. Sreča se lesketa tako v očeh igralca, ki je prvič stopil na oder, kot tistega, ki se z odrskih desk poslavlja. Kako hvaležen je slikar, ko prisluhne obiskovalcema, ko razlagata vsak svoj pogled na umetnino. Vse to se dogaja na Goriškem, v mestu in okolici. Najbrž ni nikogar med nami, ki ne pozna vsaj enega, ki se z umetnostjo ukvarja poklicno ali ljubiteljsko. Je umetnost res nebodigatreba, ki ne nahrani lačnih želodcev? Kultura ni samo umetnost. Je tudi način obnašanja in izražanja. In ko začnem razmišljati o tem, nisem več tako polna navdušenja, kot pri opisovanju umetnosti. Ne vem, kaj se je zgodilo z nami, da postajamo vse bolj nestrpni, nesramni, žaljivi. Da ne najdemo več prijazne besede, da ne spoštujemo več ničesar in nikogar, da se zapiramo v svoj oklep ignorance, apatije in vsesplošnega kritizerstva. Kaj storiti? Za začetek bo dovolj, če se odpravimo na enega od kulturnih dogodkov in se prepustimo dogajanju okrog sebe. Svet bo zagotovo lepši, mi pa bogatejši. 13 NAPREJ / www.matejarcon.si Potrebujemo nov gasilski dom Zadnja raziskava je pokazala, da Slovenci najbolj zaupamo gasilcem. To so ljudje, ki so predani svojemu poklicnemu ter prostovoljnemu delu. So ljudje, ki so nam vedno pripravljeni priskočiti na pomoč in prav njim je potrebno nameniti še posebno, dodatno pozornost. Anton PETROVČIČ, direktor JZGRD GENG Gasilski dom Nova Gorica, ki je v lasti PGD NG in souporabi zavoda, CZ MONG, URSZR in GZ je postal zelo utesnjen za vse uporabnike in dotrajan. Stroški vzdrževanja so iz leta v leto čedalje večji, fi- nanciranje vzdrževanja objekta s strani MONG pa zaradi zakonskih zahtev glede lastništva nemogoča. Draga vozila in oprema v njih, ki je danes nepogrešljiva za opravljanje zahtevnih intervencij, s katerimi se dnevno soočamo, so zaradi prostorske stiske izpostavljena vremenskim razmeram, zaradi katerega se nedvomno povzroča velika nepopravljiva škoda. Dobri delovni pogoji za gasilce in pripadnike drugih služb zaščite in reševanja zagotavljajo, da bo vsak občan deležen pomoči, ko jo bo najbolj potreboval. “Poleg že tako velike- “Z izgradnjo novega gaga problema utesnjenosti in pomanjkanja prepotrebnega prostora nas dodatno pri našem delu omejuje še nekontroliran vdor vode ob večjih nalivih. silskega doma v Novi Gorici bomo imeli možnost, da končno pridemo do lastnih prostorov. To bo zagotavljalo nemoteno delovanje in obstoj naše organizacijske enote na tem območju. Simon VENDRAMIN, poveljnik poklicne gasilske enote NG Samo KOSMAČ, vodja izpostave URSZR NG ” ” 3D vizualizacija Bazen za vse Bazen je objekt, ki združuje ljudi vseh generacij, saj so plavanje in druge vodne dejavnosti v njem športi, ki jih lahko izvajamo vse življenje. 3D vizualizacija Januša ŠTIBILJ, PK Nova Gorica Razvijanje plavalne kulture in plavalno opismenjevanje otrok sta pomembna tako zaradi varnosti pred utopitvami in zdravega preživljanja prostega časa otrok, mladostnikov, študentov, odraslih, starostnikov in ljudi s posebnimi potrebami, kot tudi z zdravstvenega, socializacijskega in psihološkega vidika. Dokazano je, da je gibanje v vodi pomembno za ohranjanje zdravja in zmanj- ševanje stresa, zato je bazen eden izmed tistih objektov, ki so potrebni za dobrobit občanov in izboljšanje kakovosti življenja v mestu. Želja uporabnikov je, da bi se prihodnje leto, kot je napovedano, zaključila projek- tna dokumentacija, pridobilo gradbeno dovoljenje. V drugi polovici leta 2015 naj bi se že začela izgradnja 25-metrskega pokritega bazena v novogoriškem Športnem parku. 14 NAPREJ / www.matejarcon.si Projekti, ki izhajajo iz EZTS-ja, bodo pomenili trajno spremembo življenja za vse, ki živimo na tem območju Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje – EZTS nam je v preteklih tednih postreglo z razveseljivo novico. V okviru partnerskega sodelovanja med Slovenijo in Italijo so tri obmejne občine – Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba pridobila 10 milijonov evrov sredstev. S predsednikom združenja, dr. Robertom Golobom, smo se pogovarjali o pomenu pridobljenih sredstev za čezmejno območje. Ana ZAVRTANIK UGRIN okviru zdravstva so predvideni čezmejna porodniška oskrba, center za duševno zdravje ter postavitev čezmejne pisarne za zdravstvene in socialne storitve, kjer bodo občani pridobili potrebne informacije za celotno območje, ki bo delovalo kot enotno in ne bo več ločeno na dve državi. Robert GOLOB Ocenjujete, da gre za zgodovinski korak naprej. Zakaj? Nedvomno gre za zgodovinski korak, saj smo s tem uspeli sicer uspešno neformalno sodelovanje med tremi mesti konkretizirati v obliki skupnih projektov, ki jih bomo tudi skupaj financirali. Doslej je bilo to sodelovanje omejeno na skupne prireditve, nastope, še več je bilo idej, a žal z bolj malo konkretnimi rezultati. Tokrat pa gre za prva dva večja projekta, ki ju bomo vse od faze načrtovanja pa do izvedbe uresničili skupaj. Na ta način bomo dosegli, da se bodo vsa tri mesta končno začela povezovati v skupno celoto. Torej lahko zaključimo, da se s tem končno začenja pravo sodelovanje? Prav gotovo lahko rečemo, da se za Goriško na obeh straneh meje začenja novo obdobje. Rad bi pa poudaril, da pridobljena sredstva niti niso prvi, še manj zadnji korak v tej zgodbi. So pa te aktivnosti tudi zaradi visokega finančnega vložka najbolj vidne. Teh 10 milijonov evrov je konkretno pridobljenih za področji zdravstva in turizma. V Tu bo verjetno potreben posluh tudi na državni ravni? Kot vemo, je zdravstvo v pristojnosti države, zato bomo soglasja za vse nadaljnje ukrepe morali usklajevati z obema ministrstvoma, potrebno bo še dosti usklajevanja z državnimi inštitucijami. Vse skupaj bo mogoče v praksi zaživelo počasneje, a vsekakor bo, saj imamo za obdobje 2014-2020 na voljo 5 milijonov evrov. Za razliko od turizma, ki je v pristojnosti lokalnih skupnosti? Res je, projekt Športno-rekreacijskega centra Soča je veliko bolj dodelan in kon- kreten in ga lahko realiziramo bistveno hitreje, saj o njem odločajo izključno lokalne inštitucije. Kaj predvideva? S Parkom Soča želimo povezati območje na obeh straneh meje ob reki Soči. Predvideva turistično in športno urbanizacijo območja od Pevmskega mosta do novega mosta v Solkanu, območja, ki prav zaradi državne meje do sedaj ni moglo izkoristiti svojih številnih potencialov. Vzpostavili bomo neke vrste kolesarsko/pohodniško vozlišče, kamor se bodo stekale kolesarske in sprehajalne poti med Soško dolino, Vipavsko dolino, Krasom, Brdi in obalo pri Tržiču. Še več, na ta način bomo s sprehajalnimi in pešpotmi območje na levem bregu Soče povezali z Brdi, ki so vsekakor močan magnet za mednarodne goste, in tako ustvarili enotno turistično destinacijo Brda/Collio. Ob tem pa bomo na tem območju poleg osnovne infrastrukture uredili tudi rekreativne površine – priveze na Soči, plažo, igrišča in tudi odprta kopališča, naravne bajerje po avstrijskem zgledu, da se ob rekah uredijo naravna kopališča. S tem osmislimo dvoje - turistično in NAPREJ / www.matejarcon.si rekreativno destinacijo za obe mesti. Dodana vrednost Parka Soča za naše območje je ogromna, hkrati pa je takšen park možno zgraditi le na tem mestu, saj drugje ni niti prostora niti dovolj kritične mase prebivalcev. Na športno-rekreacijski center se bo torej lahko navezala tudi druga turistična ponudba. Park Soča ima gotovo multiplikativne učinke. Poleg tega lahko nanj usmerimo tudi druge turistične vsebine, da bo dejansko postal izhodiščna izletniška točka do Soške doline, Brd, Krasa, Furlanije in morja. Potencial tega območja je izjemen, sedaj imamo priložnost, da ga razvijemo, ne le zaradi denarja, ampak dejansko zato, ker imamo eno točko, ki jo bomo navezali na širšo re- gijo. Kot da meje ni več in ne morem povedati, za imamo spet enoten prostor. most so recimo načrti že narejeni, vendar je treba Ali so projekti že narevideti, ali je z vidika infrajeni? strukture na pravem mestu. Narejen je idejni osnutek, predvsem za povezovanje V EZTS ste verjeli redki, s kolesarskimi potmi. Po veliko je bilo očitkov, pogovorih z obema ob- da so vaša dejanja činskima upravama bomo premalo konkretna, osnutek predali odboru za da izgubljate čas. Kako urbanizem EZTS-ja, ki bo odgovarjate na takšne preveril načrte predvsem z očitke? vidika navezave na urba- Vsem skeptikom pravim, nistični razvoj na sloven- naj počakajo, ker najboljše ski in italijanski strani ter šele pride (smeh). Mogoče načrtovanja zahodne gori- zveni prevzetno, vendar ške obvoznice. Pri tem je poudarjam, da je ta rezulnamreč pomembno, da se tat šele začetek odlične infrastrukturni del razvoja prihodnosti, ki jo bomo uskladi. Le tako bomo lah- živeli čez štiri leta. Tiste, ko točno vedeli, kam dolo- ki znajo le kritizirati, sami pa niti ne znajo niti nočejo čene vsebine locirati. koristnega narediti, pa preprosto preslišim. Kdaj lahko pričakujemo, da boste začeli z deli? Je bil postopek pridoPrihodnje leto gotovo. Kaj bivanja sredstev zahbo najprej uresničeno, še teven, kako da je trajal tako dolgo? Aktivno delo je trajalo tri leta in je potekalo v treh fazah. V prvi smo samo ugotavljali, kako ta evropski mehanizem izkoristiti, ukvarjali smo se z birokracijo, kako postaviti takšno organizacijo. Ker gre dejansko za unikum ne le v Sloveniji in Italiji, ampak tudi v Evropi, še ni prav veliko primerov dobre prakse. V naslednjih dveh letih smo bili prepričani, da bomo z lahkoto dobili program, vendar smo morali potrpežljivo počakati na novo programsko obdobje 2014-2020. In smo vztrajali ter se v zadnjem letu dni temu projektu povsem posvetili. Tako smo bili ob 15 nastopu novega programskega obdobja dobro pripravljeni. Šest odborov je proučevalo, kaj vse bi lahko delali na tem območju, da bi mu dali neko dodano vrednost. Gradili smo torej bazo, iz katere smo izluščili tri projekte, ki smo jih predlagali v financiranje. Ali lahko od EZTS v prihodnje pričakujemo podobne uspehe? Nedvomno. Odpirali se bodo še novi viri financiranja, na katere se bomo prijavljali z novimi projekti. Zato ponavljam, da je to šele začetek. V čem se razlikuje od ostalih prijaviteljev s programi za pridobivanje EU sredstev? V vsem. Ključna razlika pa je ta, da EZTS ni pogodbeni partner, ki izvaja projekt, ampak s pridobljenimi sredstvi lahko upravlja samostojno. Ves čas govorimo o projektih, o njihovi konkretizaciji. Kaj pa ljudje? Ravno projekti, ki izhajajo iz EZTS-ja, bodo pomenili trajno spremembo življenja za vse, ki živimo na tem območju. Ali nam je všeč ali ne, moramo priznati, da je meja še vedno, ne le v glavah, ampak v načinu življenja, birokraciji, zakonodaji. S skupnimi inštitucijami, infrastrukturo in posledično pretokom ljudi pa se bo ta administrativna ovira, kar meja v resnici je, dokončno razblinila. 16 NAPREJ / www.matejarcon.si Vsak band je otrok svojega časa Avtomobili so na glasbeni sceni prisotni že od leta 1982, leta 1984 so naredili preboj na festivalu v Subotici, bili razglašeni za najbolj obetavno rock skupino, dobili nagradno snemanje albuma. V teh letih je skupina nastopala na številnih odrih po vsej Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije. Letos so ob občinskem prazniku za svoje delovanje prejeli Bevkovo nagrado. O njej in o glasbi smo se pogovarjali z Markom Vuksanovićem. Andrej ŠUŠMELJ Je Bevkova nagrada priznanje ob 30-letnici delovanja skupine, na kaj vse se nagrada navezuje? Vsi člani ansambla smo zelo počaščeni, da smo dobili to nagrado. Obrazložitev pravi, da je to nagrada za zasluge na področju rockovske glasbe v Sloveniji in za avtorsko prepoznavnost, ki je postala kulturni sinonim za Novo Gorico. Seveda je nagrada predvsem priznanje za naše delo. Vesel sem, da je Nova Gorica usmerila pogled tudi na kulturno področje, ki sicer ni vajeno tovrstnih nagrad, vsaj v Sloveniji ne, kar se mi zdi zelo pomembno. Veseli me, da je tudi tako imenovana popularna kultura videna kot pomembna za socialno življenje. Diskoteka Magma X liko bolj funkcionalen za zaZ Anejem Furlanom, vodjem centra Magma X. bavo in omogoča odpiranje in zapiranje prostora glede Bo Nova Gorica končno na število ljudi, ki center obispet imela diskoteko? ščejo. Skupaj lahko gostimo Magma X je že prej ponuja- 500–1000 ljudi in tudi pola zabavo z DJ-ji ali glasbe- daljšamo sam urnik centra. nimi skupinami kot eno iz- Zasnovali smo več območij, med pomembnih dejavnosti ki omogočajo tako zabavo centra. Ob koncih tedna nas in ples, kot tudi manj glasne je v vsem večeru obiskalo predele za pogovore znotraj 1000-1500 ljudi. same diskoteke. Naš cilj je bil, da uporabnikom ponudimo nekaj Kakšna je velikost diskonovega, drugačnega in ka- teke, kako je opremljena? kovostnejšega. Izkušnje iz Veliko pozornosti smo napreteklosti so nam omogoči- menili ustvarjanju ambienta le zasnovati prostor, ki je ve- s samim interierjem, sve- Kakšno je bilo delovanje skupine v zadnjih šestih letih? Na katere trenutke ste najbolj ponosni? Izdali smo dva studijska albuma, en album v živo, mislim, da sta dva od boljših albumov v naši diskografiji. Imeli smo tudi nekaj pomembnih koncertov. Začeli ste kot velika perspektiva nekdanje Jugoslavije, koliko stika s publiko iz nekdanje skupne države še imate? Z internetnimi povezavami se ti stiki spet nekako vzpostavljajo, v 90-ih letih pa teh stikov praktično ni bilo, prek YouTuba pa smo tlobo in kakovostjo zvoka. Zelo smo ponosni na povezano ekipo sodelavcev, ki so v veliki meri sodelovali pri ustvarjanju novega dela Magme X in zasnovi programa. Prostor je tudi dobro zvočno izoliran, tako da glasnejša glasba ne moti ljudi, ki so prišli na večerjo in bi se radi v miru pogovarjali. Ti pa imajo možnost, da se po bowlingu ali večerji še malo naplešejo. Magma X je bila narejena s ciljem, da zelo različna ciljna publika, tako po starosti ali interesih, najde nekaj zase, da lahko hitro in enostavno vstopa v različne aktivnosti ter da je vse na enem mestu. Sami vidimo diskoteko kot eno izmed pomembnih dejavnosti Magme X. Kako bo poskrbljeno za dijake / študente? Imeli bomo programe za mlajšo in starejšo publiko. Konci tedna bodo namenjeni zabavi z DJ-ji, koncerti in tematskimi večeri, med tednom pa bo prostor namenjen skupinskim vadbam in plesom, rojstnodnevnim zabavam, potopisnim predavanjem, plesnim večerom, stand upom in možnostim najema za organizacijo dogodkov ali predavanj. S Klubom goriških študentov se dogovarjamo, kako bi lahko sodelovali in jim ponudili nekaj več, ne samo v smislu zabave. 17 NAPREJ / www.matejarcon.si virtualno prisotni praktič- kot da bi poslušali ploščo na gramofonu, in ta no po vsem svetu. sloves ste obdržali vsa Sprva je bila vaša glas- leta. Koliko nastopov v ba opisana kot angaži- živo še imate? Tudi danes nastopamo v ran sint pop, potem se živo, kjer le moremo, je pa ste se usmerili v kitarteh bistveno manj kot včaski klasični zvok. Vsak bend je otrok svojega sih, vendar to velja za vse časa, zato so nas oprede- izvajalce trenutno v Sloljevali kot novovalovsko veniji. Tako ustvarjamo v skupino. Za vsako skupino okviru možnosti, ki so dane. je pomembno, da se izvije iz tega plašča, trenda, v ka- Kakšni so vaši načrti v terem je nastal in ki je bil naslednjih letih? množičen, ampak če hočeš Letos smo intenzivno začepreživeti, se moraš razbre- li pripravljati nove skladbe, meniti trendovstva. Slediti tako da je v načrtu nov stumoraš notranjemu toku svo- dijski album, hkrati pa preje ustvarjalnosti, razvijati delujemo nekatere starejše svoje ideje, sicer ne moreš skladbe, za katere mislimo, obstati. V glasbo vključuje- da so bile spregledane, zamo vse tisto, kar smo sami postavljene oziroma bi jih lahko danes na novo oblekli in kar je naša zgodovina. in bi dobile novo dimenzijo. Načrtujemo tudi sodelovaVaše nastope v živo nje s Simfoničnim orkeso vedno pohvalili kot najbolj precizne v živo, strom RTV Slovenije. Nova Gorica potrebuje tržnico Postavitev nove tržnice je eden od najpomembnejših ciljev novega županovega mandata. Gregor HUMAR Nova tržnica je projekt, ki bo povezal občane s podeželja s tistimi iz mesta, spodbujal razvoj kmetijstva in malega gospodarstva. Na tržnici bo prostor za vse pridelovalce vlja z velikim veseljem, njegovi pridelki so res domači. Tega za vse ponudnike ne more trditi. Sadje in zelenjavo prideluje v Šempasu in v Plavah, trudi se, da za- Vinoteka Solum V samem središču Nove Gorice, na obnovljenem Bevkovem trgu, je konec avgusta odprla svoja vrata Vinoteka Solum, ki prinaša v mesto vse pristno s podeželja čezmejnega območja. Zaradi svoje obmejne lege in tesne povezave med mestom in podeželjem ima Mestna občina Nova Gorica veliko priložnost pri oblikovanju turistične promocije s pomočjo po- nudbe tipičnih lokalnih izdelkov in pridelkov. Zato bomo v Mestni občini Nova Gorica tudi v naslednji finančni perspektivi 2014–2019 veliko pozornosti namenili pospeševanju razvoja podeželja ter povezovanju med podeželjem in mestom z namenom ustvarjanja še bolj prepoznavne in privlačne turistične destinacije. 3D vizualizacija zelenjave in sadja, pa tudi za prodajo suhomesnatih izdelkov, svežega mesa, rib in sirov ter ostalih tipičnih pridelkov z našega območja. Zvonko Boltar, pridelovalec sadja in zelenjave, doma iz Šempasa, svoje izdelke prodaja na tržnicah širšega goriškega prostora. Že več kot deset let svoje delo opra- dovolji povpraševanje po kakovosti. Ta je najpomembnejša. Po drugi strani pa pravi, da za kmete ni dovolj posluha. Cena najema stojnice je še vedno previsoka, oglaševanja je bore malo, predvsem pa si želi dostojnega prostora, kjer bo tržnica živela v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. 18 NAPREJ / www.matejarcon.si KS Grgar David ŠIROK KS Čepovan Razvoj krajevne skupnosti je tesno povezan z angažiranostjo krajanov in sveta krajevne skupnosti ter z uspešnim usklajevanjem z mestno oblastjo. V prihodnje si bomo prizadevali za dokončanje vodovoda Bitež, ureditev ekoloških otokov, pločnikov, dokončanje obnove kulturnega doma ter za elektronske obveščevalne table. Z glasbeno šolo iz Gorice potekajo pogovori o uvedbi glasbene šole v Grgarju. Velika prioriteta je vrtec, projekt zanj je pripravljen, računamo, da bo zgrajen v prihodnjih dveh letih. KS Branik Anton BENKO Prihodnost je v gospodarsko uspešni občini, ki bo zagotavljala enakomeren razvoj mesta in podeželja ob prizadevanjih za povečevanje zaposlenosti med mladimi. Prednostni nalogi sta v prihodnjem obdobju vsekakor nadaljevanje del pri čistilni napravi – povezava z vsemi zaselki in pričetek sanacije Gradu Rihemberk kot edinega kulturnega spomenika zgodovinskega pomena v občini. KS Osek-Vitovlje Franc ŽIVEC V Krajevni skupnosti Osek-Vitovlje si bomo v naslednjem obdobju prizadevali za izgradnjo prepotrebnega doma krajevne skupnosti: imamo zelo aktivna društva, ki za svoje kulturno izvajane nujno potrebujejo primeren prostor. Želimo tudi urediti Plac, ki bo skupaj s cerkvijo tvoril središče vasi, čim hitreje začeti z deli za izgradnjo vaške kanalizacije in čiščenje odpadnih voda ter pripraviti vso potrebno dokumentacijo za obnovitev krožne ceste v Vitovlje. KS Ozeljan Marko TRIBUŠON Adrijan KOFOL KS Banjšice Ljubka ČARGO V naši krajevni skupnosti bomo nadaljevali z izgradnjo in posodobitvijo infrastrukture, cest, krajevnih poti, kanalizacije in čistilne naprave. Nujni ukrepi so še izboljšanje pogojev za razvoj gospodarskih dejavnosti, večja skrb za starejše krajane, obnova športnih objektov, razvoj kmetijstva in predvsem turizma, saj imajo Banjšice na tem področju prav gotovo edinstven potencial. KS Trnovo Kerstin PODGORNIK Krajevna skupnost Trnovo združuje ljudi, ki si želijo tu živeti in ustvarjati. Za povečanje števila prebivalcev in razvoj kraja je nujno potrebna predvsem čim prejšnja ureditev vse javne infrastrukture. Poleg tega si bomo prizadevali za vodooskrbo zaselka Zavrh in oddaljenih gospodinjstev, asfaltiranje cest do vseh naseljenih hiš, obnovo stavbe Trnovo 39 z namenom pridobitve večnamenskega prostora, za oživitev turizma, razširitev pokopališča ter ureditev športnih površin. KS Gradišče nad Prvačino V preteklem mandatu se je za našo krajevno skupnost veliko naredilo. V prihodnje si bomo prizadevali še dokončno urediti pokopališče, izgraditi kanalizacijo in čistilno napravo, otroško igrišče, sanirati vodovod Vrba 1 črpališče, dokončati vodovod Šmihel, urediti infrastrukturo in kontejnerska mesta. Poleg dobrega sodelovanja z županom in občinsko upravo imajo pomembno vlogo pri oblikovanju življenja v krajevni skupnosti tudi društva, ki so gonilna sila dogajanja in razvoja lokalne skupnosti. Asta FRITZ Ekološko kmetijstvo v povezavi s turizmom sta neizkoriščena potenciala hribovskega območja občine. Pogoj za tak razvoj je ureditev osnovne infrastrukture in centra, ki bo tak razvoj spodbujal. Načrtovani muzej v Srednjem Lokovcu je lahko nosilec takega razvoja, dokončanje dvorane v Gorenjem Lokovcu pa stičišče družabnega življenja. Ivan MAFFI Zelo smo zadovoljni smo z obnovo ceste Oševljek-Dornberk, potrebna pa je še ureditev odvodnjavanja in prenova ceste skozi vas - skupaj s krajani sosednje Prvačine si »Gradiškovci« prizadevamo, da se cesta, ki nas povezuje, obnovi in uredi. Vaščani si prizadevamo tudi za izgradnjo mrliške vežice, ki je dandanes nuja. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo narediti velike stvari za to našo malo vasico. KS Kromberk-Loke KS Lokovec Valter PISK Med prednostne naloge, za katere si bomo v prihodnjem obdobju prizadevali v naši krajevni skupnosti, sodijo ureditev cest, pri čemer je poudarek na glavni cesti, da omogočimo krajanom boljšo povezavo z mestom, vodooskrba zaselkov, izgradnja gozdnih in požarnih poti zaradi sanacije žledoloma in ureditev ekološkega otoka. Središče vasi kazi podrtija, nekdanja trgovina, ki je v lasti Mercatorja, zato pričakujemo, da jo bo občina odkupila. Krajevna skupnost se lahko razvija le ob usklajenem delovanju različnih akterjev in enotnem zavzemanju za dosego ciljev. Vsebinsko bo treba osmisliti težko pričakovani Dom kulture Kromberk in izboljšati kakovost bivanja krajanov. V sodelovanju z občinsko upravo bo treba nemudoma najti rešitev za sanacijo razritih pločnikov in cest, ki jih je za seboj pustil investitor T2. Prizadeval si bom za postavitev igral za otroke ob vznožju naselja bratov Hvalič v Kromberku. 19 NAPREJ / www.matejarcon.si KS Rožna Dolina Boža LOVERČIČ ŠPACAPAN Ob konstruktivnem dialogu z mestno občino si bomo prizadevali za enakomeren razvoj Ajševice, Rožne Doline in Stare Gore, za aktivno zbiranje pobud krajanov, redno informiranje, aktivno sodelovanje z društvi in drugimi organizacijami ter urejeno podobo celotne krajevne skupnosti (ureditev kolesarskih poti, avtobusnih nadstreškov, smetnjakov …). Spodbuditi želimo krajevne prireditve in morebiti organizirati mini tržnico, da bo Rožna Dolina kraj, kjer bodo ljudje radi živeli. KS Solkan Jožef LEBAN V Solkanu si bomo prizadevali za celotno ureditev Kajak centra z že pridobljenimi evropskimi sredstvi, ki zajema tekmovalno progo, most čez Sočo, dokončanje pešpoti do Žogice in ureditev parkirišča za avtodome na obračališču v Solkanu. Posvetili se bomo tudi dokončni ureditvi prometa in celostni ureditvi kompleksa nekdanje karavle. V skrbi za najmlajše bo med prioritetami še energetska sanacija šolske telovadnice in preplastitev šolskega igrišča. KS Ravnica Aleš DUGULIN V krajevni skupnosti Ravnica smo do sedaj izvedli veliko investicij, ki so bistveno vplivale na razvoj okolja in kakovost bivanja krajanov. V naslednjem obdobju si bomo prizadevali, da uredimo otroško igrišče, pokrijemo prireditveni prostor na ploščadi ob domu krajanov, dokončamo vodovod v zaselkih Sedovec in Pri peči, ter preplastimo asfaltno prevleko na cesti v Podgozd. Želimo si, da bi bila cesta Prevala-Ravnica razširjena do take mere, da bo omogočala varno vožnjo. Zavzemali se bomo za oživitev podeželskega turizma, ki bo temeljil na znamenitostih naših krajev in ureditvi padalskega turizma. KS Dornberk Zorana BAŠA Potreben je razvoj širšega podeželja Vipavske doline. Tu so priložnosti za turizem, ki bi temeljil na izdelkih in pridelkih sadjarstva in vinogradništva, tu je vrt Slovenije. In da bi to uresničili, se je nujno povezovati, izobraževati in izmenjavati izkušnje dobrih praks. V kraju si bom prizadevala za dokončno izgradnjo telovadnice, ureditev komunalne infrastrukture okoliških zaselkov, dokončanje druge faze pločnika Dornberk-Draga ter ureditev žarnega pokopališča v Zaloščah. KS Šempas SLIKA Silvana BATIČ Že v preteklem mandatu je bilo sodelovanje med občino in krajevno skupnostjo dobro. Uresničenih je bilo kar nekaj majhnih, a za naš kraj pomembnih investicij. Prepričana sem, da bo župan Matej Arčon našel skupen jezik s krajevno skupnostjo tudi v prihodnjem mandatu. Krajani si želimo, da bi pričeli z izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije, energetsko sanirali in dogradili naš vrtec in s spremembo prostorskega plana umestili povezovalno cesto od osnovne šole do glavne ceste, ki bi dolgoročno omogočila našim najmlajšim varno pot v šolo. KS Prvačina Janko ZORN Treba je krepiti povezovanje med krajani in sodelovanje s sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Med prednostne naloge, za katere si bom prizadeval, sodijo dokončanje čistilne naprave in kanalizacijske infrastrukture, protipoplavna sanacija ob reki Vipavi in drugih vodotokih, ureditev kolesarske in pešpoti proti Dornberku ter notranja in zunanja ureditev kulturnega doma. KS Lokve, Lazna SLIKA Edbin SKOK Lokve z okolico imajo izjemen turističen potencial. Pri tem mora biti največji poudarek na poletnem in butičnem turizmu. Za razvoj turizma predstavljajo največjo oviro cestne povezave, ki sicer spadajo v pristojnost R Slovenije, vendar s strani MONG do sedaj ni bilo dovolj podpore. V nadaljevanju bo potrebno urediti kanalizacijo in čistilno napravo. Pomembno za turizem je tudi ureditev turistične infrastrukture v javni rabi ter celostna ureditev vaškega jedra. KS Grgarske Ravne – Bate Krajevna skupnost Grgarske Ravne-Bate se bo lahko razvijala le ob urejeni infrastrukturi, cestah, krajevnih poteh. Nujno je treba poskrbeti za javno razsvetljavo, zlasti po zaselkih Sveto-Podlaka. Definitivno je prioriteta vodovod Sveto -Podlaka. Že več let se zaDamjana ČEFARIN vzemamo za osnovno dobrino, ki je »voda«, a žal smo do danes ostali neuslišani, zato verjamemo, da bo v prihodnje za vodooskrbo poskrbljeno. 1. gradnja centralne čistilne naprave 2. gradnja Varstveno-delovnega centra 3. gradnja (prve faze) telovadnice OŠ Dornberk 4. razpis za subvencioniranje plačila komunalnega prispevka investitorjem za gradnjo proizvodnih objektov ter objektov za izvajanje turistične in razvojno-raziskovalnedejavnosti 2014-2018 1. prostorska umestitev kampusa Univerze v Novi Gorici 2. ustanovitev javno-zasebnega sklada tveganega kapitala po vzoru FJK 3. pomoč pri vzpostavitvi podjetniškega pospeševalnika 4. ureditev prostorov za skupno delo mladih podjetnikov, ki imajo inovativne ideje 5. privabljanje podjetij z visokim potencialom 6. spodbujanje tujih investicij 7. ustanovitev skupne turistične organizacije šestih goriških občin 8. nova pokrita tržnica 9. izgradnja humanitarnega centra v Novi Gorici 10. izgradnja 3. faze zdravstvenega doma in podzemnega parkirišča 11. izgradnja novega pokritega 25-metrskega bazena 12. izgradnja servisnega objekta v Športnem parku Nova Gorica 13. obnova vrtca v Šempasu in Grgarju 14. izgradnja telovadnice OŠ Dormberk 15. energetska sanacija Centralnega vrtca in telovadnice OŠ Solkan 16. nadaljevanje obnove OŠ Frana Erjavca 17. začetek gradnje novega gasilskega doma v Novi Gorici 18. izgradnja doma krajanov Osek-Vitovlje 19. začetek revitalizacije Gradu Rihemberk 20.prenos Vile Rafut na občino 21. začetek gradnje čistilne naprave in kanalizacije za Šmihel, Ozeljan, Šempas, Vitovlje in Osek 22.izgradnja čistilne naprave, kanalizacije in vodovoda v Čepovanu 23.ureditev otroških igrišč na Ul. XXX. divizije v Novi Gorici, v Ozeljanu, Braniku in Gradišču nad Prvačino 24. zagotovili bomo večje prostore za vadbo in nastope društev na področju ljubiteljske kulture 25.zagotovili bomo večje prostore za medgeneracijski center 26.izgradnja Vodovodne ceste od Vojkove do Komunale 27.ureditev kolesarske poti po Cankarjevi, Prvomajski, Vojkovi ulici, ob Kornu in kolesarska povezava Rožna Dolina–Stara Gora 28. izgradnja mostu čez Sočo, ki bo povezal kolesarsko pot Plave–Nova Gorica 29.hortikulturna ureditev travnika pred mestno hišo 30.prenos lastništva gozda Panovec na občino in njegova ureditev 31. obnova in asfaltiranje lokalnih cest v mestu in na podeželju 32.nadaljevanje z vodooskrbo Trnovske in Banjške planote 33.širitev pokopališča pri Sveti Trojici v Kromberku ���
