revija za evangelijsko duhovnost

Transcription

revija za evangelijsko duhovnost
vode
počitka
letnik 30, številka 5-6/2014
revija za evangelijsko duhovnost
2
Vode počitka
kazalo
ZAUPNO
4
Kje najt i Boga?
SM ELO
8
N e verujem namesto njih,
ampak v imenu njih
PREVI DNO 12 Satanova najstarejša pridiga
BI STVENO 17 Pr idiga iz Antiohije
VDANO 18 Kajti po moji volji se je to zgodilo
3
BRI DKO 20 V Božjih očeh dragocen,
za ljudi pa …?
VERNO 26 Jej Sveto pismo
VESELO 34 »Gar daland« po naše
SO ČUTNO 38 Cit ati, reki in pr egovor i
Vode počitka
4
zaupno
ca. In če bi me zgrabila tema in če bi
se svetloba okrog mene spremenila v
najtemnejšo noč, ta ne bi bila tako
temna, da bi me ne mogel najti. (prim.
Ps 139,7-12) Kajti Bog je blizu tistim,
ki so skrušenega srca, in tiste, ki so
potrtega duha, rešuje. (Ps 34,19)
Peter
Golob,
Zato išči Boga, dokler se daje najti,
urednik
kliči ga, dokler je blizu! (Iz 55,6) Saj te
obdaja z vseh strani, zadaj in spredaj
nate polaga svoje roke. (prim. Ps
Kje najti Boga?
139,5) On pozna tvoje srčne skrivnosti. (Ps 44,22) On je tvoj varuh in tvoja
senca. (Ps 121,5) Drag si v njegovih
Bog ni daleč od nikogar izmed nas.
očeh, spoštovan in ljubljen, zato se ga
(Apd 17, 27) Boga ni težko najti. Ni
ne boj, on je s teboj. (prim. Iz 43,4-5)
oddaljen. Ni na nebu, da bi se morali
Bog pozna ritem tvojega življenja, od
povzpeti v nebesa, tudi ni onkraj mor-
daleč razume tvoje misli. Opazuje te,
ja, da bi se morali odpraviti na dolgo
kadar delaš in kadar počivaš, z vsemi
pot. Prav blizu tebe je, v tvojih ustih in
tvojimi potmi je seznanjen. Ko besede
v tvojem srcu, da ga lahko slišiš.
še ni na tvojem jeziku, jo on že v celo-
(prim. 5 Mz 30,11-14) Zato tudi če se
ti pozna. (prim. Ps 139, 2-4)
res povzpnem v nebesa, je on tamkaj,
in ko se znajdem v najglobljem brez-
Zato, kam hočeš zbežati pred njego-
nu, je zraven. In če bi dvignil peruti in
vim duhom, kam bi se rad skril pred
poletel v jutranjo zarjo in bi prebival
njegovim obličjem? (Prim 139,7)
na koncu morja, tudi tam bi me objela
njegova roka in držala njegova desni-
Kadar se zbudiš, je še vedno pri tebi.
5
(Ps 139,18) Kajti on, ki domuje na
76,10). Ker ti si Bog, ki ponižnim daje
višavi in prebiva v svetišču, je hkrati
milost. (Prg 3,34)
pri človeku, ki je potrt in v sebi ponižen; ker on poživlja duha ponižnim in
Kateri narod ali katera Cerkev ima
poživlja srce potrtim (prim. Iz 57,17)
bogove, ki bi nam bili tako blizu,
Zato je potrt duh daritev Bogu, saj
kakor je nam blizu naš Bog, kadar koli
potrtega in pobitega srca, o Bog, ne
ga kličemo? (prim. 5 Mz 4,7) Zato se
preziraš. (prim. Ps 51,19) Gledaš na
ti zahvaljujemo, ker si blizu tistim, ki
tistega, ki je ponižen, ki je potrt v
pripovedujejo o tvojih čudovitih delih.
duhu in ki osupne pred tvojo besedo.
(prim. Ps 75,2) Ti bivaš v slehernem
(prim. Iz 66,2) Saj ti podpiraš ponižne
srcu, kjer je doma hvaležnost in kjer ti
(prim. Ps 147,6), visoko jih vzdigu-
ljudje pojejo hvalnice (prim. Ps 22,4)
ješ in žalostnim pomagaš, da pridejo
Blizu si vsem, ki te kličejo, vsem, ki te
do tolažbe (prim. Job 5,11). Ti zdraviš
v resnici kličejo in so ti zvesti (prim.
potrte v srcu in obvezuješ njihove
Ps 145,18). Zato te vsi, ki te iščejo z
rane (prim. Ps 147,3). Tistega, ki je
vsem srcem, lahko hitro najdejo (prim.
pobešenih oči, rešuješ. (prim. Job
Jer 29,13). Saj si Oče usmiljenja
22,29) Ti, Bog, uslišuješ hrepenen-
in Bog vse tolažbe (2 Kor 1,3),
je ponižnih, krepiš jim srce, pozoren si
Bog ljubezni in miru (2 Kor 13,11),
in pripravljen, da daš pravico siroti in
poln potrpežljivosti (prim. Rim 15,5).
zatiranemu (Ps 10,17-18). Tiste, ki so
Svojemu lastnemu Sinu nisi prizane-
v sebi krotki, jih vodiš, da zmorejo
sel,
živeti
vse. Kako nam torej ne boš z njim
iskreno
in
pošteno,
in ponižnim razlagaš in kažeš svoje
temveč
si
ga
dal za
nas
samim tudi vsega podaril? (Rim 8,32)
poti. (prim. Ps 25,9) Skromnih se
hočeš usmiliti in jih venčati kot tiste, ki
In ker nam je Bog tako blizu (prim. Flp
so zmagali (prim. 149,4), zato iz
4,5), odpnimo krivične spone in nehaj-
nebes pohitiš na zemljo, ko je potreb-
mo kovati spletke med sabo (prim.
no rešiti ubogega človeka (prim. Ps
Prid 7,29), raje pomagajmo zatiranim
6
in zlomimo vsak jarem, ki ga nalaga-
nehamo nalagati jarme na ramena lju-
mo drug drugemu. Lačnemu dajajmo
dem, in če nehamo kazati s prstom na
svoj kruh in pripeljimo uboge brez-
druge in varljivo govoriti, in če bomo
domce v svojo hišo, kadar vidimo
dajali lačnim, kar imamo sami radi, in
nagega, ga oblecimo, in ne potuhni-
če bomo sitili grlo revežem, bo vzšla v
mo se pred svojim sosedom. Tedaj
temi naša luč in naša temina bo pos-
bomo uspevali in Bog bo naša zašči-
tala kakor poldan. In Bog nas bo ved-
ta, moč, zdravje, sreča, varstvo in
no vodil (prim Iz 58,6-11) in nas krep-
tolažba. Tedaj kličimo Boga in on nam
čal od znotraj, vsakega posebej.
bo odgovoril, stokali bomo pred njim
(prim. Flp 4,13)
in nam bo rekel: »Tukaj sem!« Če le
In takrat ga boš klical, pa te bo uslišal,
7
s tabo bo, ko boš v stiski, rešil te bo in
svoje grehe in ti jih bo odpustil in rešil
ti izkazal čast (Ps 91,15). Ko pojdeš
te bo, saj on je zvest in pravičen.
čez vodo, bo s teboj, ko boš šel čez
(prim. 1 Jn 1,9) Zapusti svoje krivične
reke, te ne poplavijo, ko pojdeš skoz
poti in svoje hudobne misli. Vrni se k
ogenj, ne zgoriš in plamen te ne bo
Bogu, da se te bo usmilil, k Bogu, ki je
ožgal. (Iz 43,2) In ko boš šel po glo-
velik v odpuščanju. (prim. Iz 55,7) Saj
beli temne sence, bo on s teboj.
ti je oznanil, kaj je dobro in kaj hoče
(prim. Ps 23,4) Takrat boš spoznal,
od tebe: nič drugega, kakor da ravnaš
da je s tabo Bog, ki govori: Glej, tukaj
pravično, da ljubiš dobrohotnost, da si
sem! (prim. Iz 52,6) Zato se ne boj,
usmiljen in da vdano hodiš s svojim
samo veruj! (Mr 5,36) Priznavaj mu
Bogom dan za dnem. (prim. Mih 6,8)
Vode počitka
8
smelo
dr. Daniel Brkič
pastor Evangelijske
cerkve »Dobrega
pastirja« Novo mesto,
superintendent
Evangelijske cerkve v
Sloveniji in profesor
na protestantski
Teološki fakulteti
Univerze v Zagrebu
Ne verujem
tev, pa ju je srečala dekla, ki je imela
namesto njih,
Izvirnik govori o duhu pitona (pneuma
ampak v imenu
njih
duha
jasnovidnosti,
vedeževanja.
python), o kači, ki se ovija okoli vratu,
da odvzame življenjski dih. Nevarno
je, če vernik dovoli, da mu duh pitona
odvzame dih Svetega Duha. Grški
izraz »python« ustreza naši besedi
»Veruj v Gospoda Jezusa in rešen
»piton«. V grški mitologiji je bil
boš ti in tvoja hiša!« (Apd 16,31) To
»Piton« kača, ki jo je v preročišču v
sta rekla Pavel in Sila ječarju v Filipih.
Delfih ubil Apolon. Pogani so verjeli,
Preden pa se je lahko to zgodilo, pa
da je vrač medij, ki je v lasti duha
sta šla na molitev (Apd 16,16), kajti
Pitona, ki razkriva bodočnost.
molitev je osnova. Za prebujenega
kristjana so namreč pomembne tri
Ampak tokrat je bilo drugače. Jasno-
stvari: prvič, molitev; drugič, molitev;
vidka in vedeževalka je pritekla za
in tretjič, molitev. Ko sta šla na moli-
Pavlom in Silo ter vpila: »Ti ljudje so
9
služabniki Boga Najvišjega; oznanjajo
Pavel
je
vam pot odrešenja.« (Apd 16,17) To
duhov. Danes je ta dar še kako potre-
je počenjala celo več dni. Kako je to
ben, kajti neduhovni bi trdili, da pač
možno? Bi ji mi verjeli? Sveto pismo
ona govori po Pismu. Ko pa so njeni
navaja kar nekaj primerov, kako v
gospodarji to videli, kajti njene prerok-
duhovnem svetu teme in okultizma
be so bile vir njihovega zaslužka, so
nečisti duhovi prepoznajo Božjo moč
se spravili nad Pavla in Silo ter našču-
in jo tudi priznajo. Spomnimo se Bile-
vali oblastnike in meščane proti njima.
amovega preroštva (4 Mz 23-24) in
Bila sta hudo pretepena, vržena v
zapisov v sinoptičnih evangelijih (Mr
ječo in vklenjena v klade. Vse pa se je
5,7; Lk 4,34.41; 8,28). To potrjuje tudi
začelo z njunim odhodom na molitve-
zabeležka o Skevájevih sinovih v Apd
no bogoslužje. Toda opolnoči sta
19,15, ki pravi: »Toda hudobni duh
Pavel in Sila naredila v ječi še bogos-
jim je odgovoril: 'Jezusa poznam in
lužje oboževanja. Luka pravi, da sta
tudi za Pavla vem. Kdo pa ste vi?'«
pela Bogu hvalnice, drugi jetniki pa so
Prav tako to potrjuje apostol Pavel v
ju poslušali. Ker je v oboževanju Boga
Flp 2,10: »Da se v Jezusovem imenu
moč in je oboževanje eno od orožjih
pripogne vsako koleno bitij v nebesih,
duhovnega
na zemlji in pod zemljo …« Prav tako
silen potres, da se je ječa v temeljih
piše o tem apostol Jakob: »Ti veruješ,
zamajala, vrata so se odprla, vsem
da je Bog eden? Prav imaš. Tudi
jetnikom pa so popadla verige. Ko se
demoni verujejo, a trepetajo.« (Jak
je ječar prebudil in vse to videl, je izdrl
2,19)
meč in se hotel ubiti. Toda Pavel je
Jasnovidka in vedeževalka je več dni
zaklical, naj tega ne stori. Trepetaje je
oznanjevala prave evangeljske bese-
padel pred Pavla in Silo ter ju vprašal:
de, a ker se je Pavel tega naveličal, ji
»Gospoda, kaj naj storim, da se
je rekel: »V imenu Jezusa Kristusa ti
rešim?« Potem pa sta mu odgovorila:
zapovedujem: »Pojdi iz nje!« In pri
»Veruj v Gospoda Jezusa in rešen
priči jo je duh zapustil.« (Apd 16,18)
boš
ti
imel duha razločevanja
vojskovanja,
je
in tvoja hiša (gr.
nastal
oikos,
10
dom)!« (Apd 16,31) Nato sta njemu in
mo v imenu njih. Poglejmo biblično
vsem v njegovi hiši oznanila Gospo-
ilustracijo, da bomo lažje razumeti.
dovo besedo. In pri priči se je dal krs-
Abraham je bil poklical iz daljne in tuje
titi z vso svojo družino.
dežele, da bi sledil Gospodu. Ko se je
to zgodilo, Abraham še ni imel otroka
Isti Bog, ki pravi, naj veruješ, da boš
obljube, Izaka. A Gospod mu je vsee-
rešen ti osebno, pravi tudi to, da bo
no obljubil, da bo iz njega naredil velik
rešen ves tvoj dom, če boš veroval.
blagoslovljen narod. (1 Mz 12,1-3)
Običajno verujemo samo v tisto prvo,
Ker je en mož verjel tako, da je zau-
v drugo pa ne. Vendar imamo zagoto-
pal Bogu in mu bil poslušen, je po
vilo, da je lahko rešen vsak, ki veruje.
njem
Isto zagotovilo velja tudi za naše
narodov. Naslednji biblični primer je
domače. A če verujemo, da Bog ne
Jozue. Jozue je postal primer družin-
more rešiti tudi naših domačih, potem
skega (gospodinjskega) blagoslova.
živimo po gledanju, ne pa po veri.
Ko je stal pred narodom, jih je izzval
Zavedamo se, da je za odrešenje pot-
rekoč: »Izberite si danes, komu boste
rebna osebna vera in da namesto
služili: ali bogovom, katerim so služili
drugih ne moremo verovati mi ali pa
vaši očetje onstran reke (tj. Evfrata),
jih k veri prisiliti. Za kaj potemtakem
ali bogovom Amorejcev, v katerih
gre? Zakaj smo se zadovoljili z zate-
deželi prebivate. Jaz in moja hiša pa
čenim stanjem?
bomo služili Gospodu.« (Joz 24,15)
blagoslovljena
cela
družina
Sledi povsem razumsko vprašanje,
Kaj nam razkriva Božja Beseda?
kako si je Jozue drznil izjaviti kaj tak-
»Toda Gospodova dobrota je od
šnega? Ali je vprašal svoje domače
vekomaj; do vekomaj za tiste, ki se ga
za dovoljenje? Jozue je to trditev izja-
bojijo, njegova pravičnost do otrok
vil v korist, v prid, v dobro svoje cele
otrok …« (Ps 103,17) Mi ne moremo
družine. On je to ugotovitev povedal
verovati
in
namesto svojega doma, v imenu svo-
zakonskih partnerjev, lahko pa veruje-
jih domačih. Postal je njihov zastop-
namesto
svojih
otrok
11
nik, posrednik. Jozue s tem ni stavil
vidi v odlomku 1 Kr 15,4-5: »Judov
svojega zaupanja v svoje otroke,
kralj Abíja je hodil ves v grehih in nje-
ampak na Boga in njegovo obljubo,
govo srce ni bilo v celoti z Gospodom,
ker je veroval v družinski blagoslov.
njegovim Bogom, kakor srce njegove-
Tako kot Sveto pismo govori o družin-
ga očeta Davida, a zavoljo Davida mu
skem prekletstvu, govori tudi o družin-
je Gospod dal svetilko v Jeruzalemu
skem blagoslovu. Dvomim, da so vsi
in je tudi povzdignil njegovega sina in
Jozuetovi domači tako čvrsto verjeli
dal, da je Jeruzalem obstal. Ker je
Gospodu kot Jozue, a je vseeno jav-
David delal, kar je prav v Gospodovih
no izjavil vero v odrešenje svojega
očeh …«
doma. Apostol Pavel se je tega dobro
zavedal, ko je rekel, da je neverni
Poglejmo še en štrleč biblični primer.
mož posvečen po verni ženi, neverna
Gre za Kornelija, stotnika čete, iz
žena pa po vernem možu. Glede na
Apostolskih del. Ko je Peter kot Jud
to je Pavel zaključil: »Kaj veš, žena,
po Božjem razodetju prišel v Korneli-
če boš rešila moža, kaj veš mož, če
jev poganski dom, ga je Kornelij že
boš rešil ženo?« (1 Kor 7,16) Prav
čakal in povabil k sebi svoje sorodni-
tako so lahko sveti tudi naši otroci. (1
ke in bližnje prijatelje. Kornelij ni vero-
Kor 7,14) Po Pavlu moramo otroke
val, da bo rešen le on sam, ampak da
smatrati za kristjane, dokler niso spo-
bo rešena cela njegova hiša in še nje-
sobni prevzeti odgovornosti zase. K
govi prijatelji. Takšna vera je imela za
spreobrnjenju in h krstu pa jih mora-
rezultat krst v Svetem Duhu, nato pa
mo spodbujati zato, ker nihče ne ve,
še krst z vodo.
koliko je stara najmlajša oseba v
peklu!
Katherino Booth so slišali moliti: »Moj
Načelo Svetega pisma je, da blagos-
Bog, jaz nočem stati pred tabo brez
lov ni omejen samo na verne, ampak
svoje družine!« In tako daleč kot lah-
se zaradi njih razliva tudi na druge. (1
ko preučimo zgodovino, lahko ugoto-
Mz 15,18; 17,7; 18,26) To se posebno
vimo, da v njeni družini ni bilo niti ene-
Vode počitka
12
previdno
ga, ki ne bi bil odrešen ali pa ne bi
Začnimo živeti biblično vrstico, ki pra-
celo služil kot Božji služabnik. Ona je
vi: »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen
verjela v družinski blagoslov. Jonat-
boš ti in tvoja hiša!« Začnimo v veri
han Edwards, veliki pridigar prebujen-
razglašati družinski blagoslov odreše-
ja, je zahteval, da njegovo potomstvo
nja kot Jozue: »Jaz ima moja hiša,
(db. seme) pripada Gospodu. V takšni
moj dom, pa bomo služili Gospo-
molitvi je bil marljiv in vztrajen. V nje-
du.« (Joz 24,15) Kajti »obljuba velja
govi rodovini ne moremo v treh gene-
vam in vašim otrokom in vsem, ki so
racijah najti niti enega, ki se ne bi
daleč …, da bi sprejeli Gospodovo
odločil za Gospoda. Eden izmed njih,
besedo in se dali krstiti…« (Apd
John, se je spreobrnil pet let po mate-
2,39.41) »Verujemo, da Bog ni člo-
rini smrti. Mati je namreč še na smrtni
vek, da bi lagal … Ali morda reče in
postelji srečna in z gotovostjo razgla-
ne stori, govori in ne izpolni?« (4 Mz
šala odrešenje vseh njenih otrok.
23,19)
dr. Daniel Brkič
pridiga? Satan vedno dela iz Boga
Satanova
lažnivca in pridiga takole: »Človek, ti
najstarejša
Bog ne misli tako resno, zato ga ni
pridiga
ne boš umrl, čeprav je Bog tako rekel!
nujno ubogati.« »Kača pa je rekla
ženi: »Nikakor ne bosta umrla!«« (1
Mz 3,4) A človek je nasedel hudičevi
zvijači in prevari, čeprav ga je Bog, ki
Satan je izvrsten pridigar in najboljši
je dal človeku svobodo v odločanju, v
teolog. Njegov namen je posejati v
naprej opozoril. Zato se je zgodilo
človekovo srce dvom v Božjo Besedo.
povsem drugače kot je pridigal satan,
Vas zanima, kaj je bila prva hudičeva
kajti satan je oče laži. Bog, ki ne more
13
lagati, je moral, da bi ostal pravičen in
samo delno spremenil in prilagodil
resnicoljuben, reči: »Človek, zaradi
Božjo Besedo? Kajti Gospod Bog ni
tega moraš umreti. Prah si in v prah
nikoli rekel, da prva človeka ne smeta
se povrneš.« (1 Mz 3,19b) In: »Vsi so
jesti od sadu drevja v vrtu, ampak le z
zgrešili in so brez Božje slave
enega drevesa, ki je bilo sredi vrta.
…« (Rim 3,23a)
Ker je lagal satan, je lagala tudi Eva,
ko je trdila, da je Bog zapovedal, naj
Satan je pri Evi in Adamu uporabil že
se tega drevesa tudi ne dotikata, čep-
preverjeno taktiko, kajti na tak način
rav jima je Bog rekel samo, naj ne
je prepričal, prevaral in zapeljal v
jesta njegovega sadu. S tem je Eva
odpadništvo tudi padle angele. »Tudi
naredila Boga za brezobzirnega in
angele, ki niso obvarovali svoje oblas-
krutega samodržca, ki človeka ves
ti, ampak so zapustili svoje bivališče,
čas omejuje in mu krade srečo.
hrani večno vklenjene v temi za sodbo vélikega dne.« (Jud 1,6) »Tedaj
Zaradi satanovega prikritega namiga,
poreče tudi tistim, ki bodo na levici:
predloga in nasveta, je postal prepo-
»Proč izpred mene, prekleti, v večni
vedan sadež mikaven za oči in vre-
ogenj, ki je pripravljen hudiču in nje-
den poželenja, ker daje spoznanje. (1
govim angelom!«« (Mt 25,41) Ste
Mz 3,6) Tedaj sta se jima odprle oči in
opazili, kako spretno satan uporablja
spoznala sta, da sta prevarana in da
ime Boga in se sklicuje nanj, ko nami-
nista postala kakor Bog (bogovi). (1
guje na Božjo Besedo in jo celo nava-
Mz 3,5) Če bi se Adam in Eva v tak-
ja? »Kača pa je bila bolj prekanjena
šnem stanju neposlušnosti, ko sta
kakor vse živali na polju, ki jih je nare-
spoznala, kaj je dobro in húdo, dotak-
dil Gospod Bog. Rekla je ženi: »Ali je
nila še sadu z drevesa življenja, bi
Bog res rekel, da ne smeta jesti z
ostala za večno pogubljena in ločena
nobenega drevesa v vrtu?«« (1 Mz
od Božje ljubezni. Zaradi tega je Bog
3,1) Ali ste opazili, kako nežno, prita-
izgnal človeka iz edenskega vrta ter
jeno, prikrito in neopazno je hudič
zastražil pot do drevesa življenja.
14
Izgon iz raja zato ni Božja kazen za
ra pod krinko, s čimer zakriva svoje
greh, ampak je izkaz Božjega usmilje-
umazane namene. Njegov cilj je ved-
nja in ljubezni do človeka. Je zaščita
no samo eden – zapeljevanje vesolj-
in preprečitev večne pogube. Le tako
nega sveta. (Raz 12,9; 20,3) Nič čud-
ima grešnik po Jezusu Kristusu, ki je
nega, saj si tudi sam satan nadeva
drevo večnega življenja, možnost
krinko angela luči (2 Kor 11,14) ali pa
ponovnega dostopa k Bogu. Zato dru-
nastopa kot volk, preoblečen v ovco,
gi del prej omenjene znane biblične
da kot tat krade, kolje in uničuje. (Jn
vrstice govori o Božji ljubezni, ko pra-
10,10) Na tak način je prišel celo k
vi: »… opravičeni pa smo zastonj,
Jezusu, da bi ga skušal, ko je bil
daroma, po njegovi milosti, prek odku-
Jezus v puščavi in mu je navajal
pitve v Kristusu Jezusu. Njega je Bog
navedke iz Svetega pisma. (Mt 4,1-6;
javno določil, da bi bil s svojo krvjo
Ps 91,11-12) V resnici pa je šlo sata-
orodje sprave, h kateri pridemo po
nu za sramotenje in bogokletje. Toda
veri …, kajti Bog sam opravičuje tiste,
Jezus mu je rekel: »Poberi se, satan,
ki verujejo v Jezusa.« (Rim 3,23b-26)
kajti pisano je: 'Gospoda svojega
»Bog je namreč svet tako vzljubil, da
Boga moli in njemu samemu slu-
je dal svojega edinorojenega Sina, da
ži!'« (Mt 4,10) Sveto pismo opozarja,
bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogu-
da na isti način prikrito delujejo z
bil, ampak bi imel večno življenje. Bog
duhom zmote in prevare tudi lažnivi
namreč svojega Sina ni poslal na
preroki, učitelji in krivoverci, ki razbija-
svet, da bi svet sodil, ampak da bi se
jo Cerkev, zato moramo biti bedeči v
svet po njem rešil. Kdor vanj veruje,
razpoznavanju
duhov,
se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je
danes. »Jezus
jim je odgovoril:
že sojen, ker ne veruje v ime edinoro-
'Glejte, da vas kdo ne zavede! Veliko
jenega Božjega Sina.« (Jn 3,16-18)
jih bo namreč nastopilo pod mojim
posebno
imenom in bodo govorili: ›Jaz sem
Satan je izvrsten pridigar in strokov-
Kristus (Mesija),‹ tako da bodo mnoge
njak za Sveto pismo. Zelo rad ga citi-
zavedli.'« (Mt 24,4-5)
15
Satan kot knez tega sveta uporablja
Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo
isto taktiko tudi danes. Za svojo krinko
reklo tisti dan: 'Gospod, Gospod, ali
lahko uporabi celo čudeže in znamen-
nismo v tvojem imenu prerokovali in v
ja. Običajno čepi tam, kjer ga najmanj
tvojem imenu izganjali demone in v
pričakujemo, v sami Cerkvi. Samo
tvojem imenu storili veliko mogočnih
enega pa ne more potvoriti – sadu lju-
del (tj. čudežev)?' In takrat jim bom
bezni. Zato je ljubezen razpoznavni
naznanil: 'Nikoli vas nisem poznal.
znak Božjega otroka.
Pojdite proč od mene, kateri ravnate
nepostavno!'« (Mt 7,21-23)
Satanove mikavne pridige zapeljujejo
mnoge pod njegov demonski vpliv, ko
Nevarno je poslušati posladkane sta-
z delnim oznanjevanjem odvzemajo
re satanove pridige, ker v sebi skriva-
veljavo Božji Besedi ali pa ji kaj doda-
jo peklenski strup, lažniv evangelij, saj
jajo: »Človek, ti ne boš umrl, čeprav je
je hudič lažnik in oče laži. (Jn 8,44)
Bog tako rekel! Bog ne misli tako res-
»Resnica pa je prišla po Jezusu Kris-
no, zato ga ni nujno ubogati.« (Raz
tusu …« (Jn 1,17) »Spoznali boste
22,18-19)
resnico in resnica vas bo osvobodila.« (Jn 8,32) »Če me ljubite, se boste
»Taki so namreč lažni apostoli, zvijač-
držali mojih zapovedi; jaz pa bom pro-
ni delavci, ki se preoblačijo v Kristuso-
sil Očeta in dal vam bo drugega Tola-
ve apostole. Nič čudnega, saj se tudi
žnika, da bo ostal pri vas vekomaj:
sam satan preoblači v angela luči. Nič
Duha resnice, ki ga svet ne more pre-
posebnega torej ni, če se tudi njegovi
jeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga
služabniki preoblačijo v služabnike
poznate, ker ostaja pri vas in bo v
pravičnosti. Toda njihov konec bo po
vas.« (Jn 14,15-17) »Posveti jih v res-
meri njihovih del.« (2 Kor 11,13-15)
nici; tvoja Beseda je resnica.« (Jn
»Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak,
17,17) »Kdor je iz resnice, posluša
kdor mi pravi: 'Gospod, Gospod,'
moj glas.« (Jn 18,37)
ampak kdor uresničuje voljo mojega
16
17
Vode počitka
bistveno
Avtor anonimen
Pridiga iz Antiohije
V znani Antiohiji, v zibelki krščanstva, so Jezusove učence prvič začeli
imenovati »kristjane« po njihovem voditelju, Kristusu. (Apd 11,26) Tam so
bili tudi Peter, Pavel, Barnaba …, kasneje pa Ignacij Antiohijski in še
mnogi cerkveni očetje. V Antiohiji so bile tudi cerkvene sinode in znana
šola razlage Svetega pisma. Iz tistih prvih časov krščanstva je ohranjen
tudi delček pridige, ki glasi: »… Brez Svetega Duha je Bog oddaljen, Kristus je preteklost, evangelij je mrtva črka, Cerkev je običajna človeška
organizacija, cerkvena avtoriteta je gospodovanje, misijonsko poslanstvo
Cerkve je propaganda, bogočastje je klicanje duhov, zakramenti so magija, krščanstvo pa je suženjstvo …«
Vode počitka
18
vdano
J. N. Darby
zato nate pazim še posebno. Ko pri-
Kajti po moji
deš v skušnjavo in se sovražniki zgr-
volji se je to
volji se je to zgodilo! Jaz sem gospo-
zgodilo!
nejo nadte, ne pozabi: Kajti po moji
dar vseh okoliščin. Nisi slučajno tam,
kjer si. Tam si zato, ker sem jaz izbral
zate tisto mesto. Ali nisi prosil za
»Tako govori GOSPOD: 'Kajti po moji
ponižnost? Vidiš, ravno na to mesto
volji se je to zgodilo!'« (1 Kr 12,24)
sem te postavil zato, ker se tukaj lahko naučiš biti ponižen. Po ljudeh in
To razmišljanje, ki govori o zgornji
stvareh, ki te obdajajo, se izvršuje
vrstici, so po smrti našli v Svetem pis-
moja volja. Ali te pestijo denarne teža-
mu J. N. Darbyja, ki je živel od leta
ve? Ne veš, kako boš shajal s tem,
1800 do 1882: »Razočaranja v življe-
kar imaš ? Ne pozabi: Kajti po moji
nju so v resnici le dokaz moje ljubez-
volji se je to zgodilo!
ni. Sporočilo imam zate, otrok moj.
Prisluhni mi in temni oblaki neviht, ki
Jaz sem Stvarnik nebes in zemlje.
se zbirajo nad teboj, pozlatijo. Trnje,
Želim, da mi popolnoma zaupaš, saj
na katerega stopaš, se polomi. Sporo-
je moje bogastvo neizčrpno. Preveri
čilo je kratko, vendar ga shrani globo-
mojo obljubo, otrok moj: »Moj Bog,
ko v svojem srcu. Naj ti bo kakor bla-
bogat, kakor je, bo po svojem bogas-
zina, na kateri počiva tvoja utrujena
tvu v veličastvu potešil vse vaše pot-
glava. Moja beseda se glasi: Kajti po
rebe v Kristusu Jezusu.« (Flp 4,19) Ali
moji volji se je to zgodilo!
gre tvoja pot skozi bridke bolezni?
Kajti po moji volji se je to zgodilo! Jaz,
Ali si kdaj pomislil, otrok moj, da vse,
Jezus, vem, kaj to pomeni, saj sem
kar se tiče tebe, zadeva tudi mene?
»mož bolečin in znanec bolezni« (Iz
Kdor se tebe dotakne, se dotakne
53,3).
zenice mojega očesa. Dragocen si mi,
Vsako človeško oporo sem ti odvzel v
19
želji, da bi se obrnil k meni in sprejel
zame, sedaj pa ležiš onemogel in
mojo večno tolažbo. (2 Tes 2,16-17)
bolan … Kajti po moji volji se je to
Morda so te dobri prijatelji razočarali
zgodilo! Ker si se z vso vnemo lotil
in zapustili? Morda so te prizadeli tisti,
opravila, si postal nepozoren do
ki si jim razodel svoje bolečine? Po
mene. Rad bi te naučil nekaj pomem-
moji volji se je to zgodilo! Dovolil sem
bnega: Samo tisti, ki mi zaupa in me
to razočaranje, da bi se s tem naučil,
potrpežljivo čaka, mi more služiti.
da sem jaz tvoj najboljši prijatelj.
Morda si moral prevzeti neko težko in
Ne boj se, držim te pokonci in bojujem
odgovorno delo? Kar pogumno nap-
tvoj boj. Ali je kdo lagal o tebi in govo-
rej! Računaj name! Jaz te usposobim
ril zoper tebe? Pusti to in se me raje
in spoznal boš, da te bo tvoj Bog
še tesneje okleni. Pridi pod moje
»blagoslovil
peruti, proč od prepirov. Če se ti godi
delal.« (5 Mz 15,18)
pri
vsem,
kar
boš
krivica, bom jaz poskrbel, da »tvoja
pravičnost zasije kakor luč, tvoja pra-
Danes ti dajem v roke vrč svetega
vica kakor poldan.« (Ps 37,6)
olja. Uporabljaj ga, otrok moj. Vse
Ali so se podrli tvoji načrti? Si potrt in
svoje okoliščine, vse svoje poti, vse
razočaran? Kajti po moji volji se je to
svoje besede, vse svoje bolečine, vse
zgodilo! Zakaj si načrtoval sam in me
svoje situacije, vse, kar preizkuša
šele potem prosil, naj te blagoslovim?
meje tvoje potrpežljivost in vse svoje
Mar ne veš, da sem jaz tisti, ki dela
slabosti boš lahko pomazilil s tem
načrte tudi zate? »Kajti to je pretežav-
oljem zaupanja in tolažbe. Ne pozabi,
no zate, sam tega ne moreš opravlja-
da se v tvoji nemoči odkriva Božja
ti.« (2 Mz 18,18)
pomoč. Vtisni si v srce te besede, ki ti
jih govorim danes, kajti moja Beseda
Zakaj si hotel zmagati sam, brez
je tvoje življenje!«
mene? Ti si mi orodje, ne upravljavec.
Srčno si želel, da storiš nekaj velikega
Pripravil: Rajko Gerdovič
Vode počitka
20
bridko
Marija Barborič
evangelijska
pastoralna delavka in
voditeljica molitvene
skupine v
Evangelijski cerkvi
v Novem mestu
V Božjih očeh
nedolžnost in poštenost.
dragocen,
Morda isto doživljaš tudi ti – nerazu-
za ljudi pa …?
mevanje, ogovarjanje, blatenje, krivice – in se samo sprašuješ, kaj se ti
pravzaprav dogaja. Odločil si se bolj
Tokrat se bom dotaknila ene zelo
in bolj iskati Božje obličje in njegovo
občutljive teme. Živimo v času, ko je
voljo in svoje življenje še bolj posvetiti
človek izgubil smisel za prave vredno-
Bogu, ki te je odrešil. Tvoja vsakdanja
te. Kajti idealiziramo in odobravamo
želja in molitev vse bolj postaja le:
po navadi tisto, kar ni dobro. Veliko se
»Bog, usposobi in uporabi me.« Imaš
ogovarja, kritizira in blati vsevprek, in
celo obljube od Boga, da si mu drago-
to v svetu, na žalost pa tudi v Cerkvi.
cen in da te ima v svojem načrtu. In
Dokler se to tiče drugih, nam je prav
takrat se ti začnejo dogajati stvari, ki
in vse odobravamo, ko pa se to začne
jih ne razumeš. Vse ti gre narobe. V
obračati proti nam, pa smo pripravlje-
srcu ti gori za Božje delo, da bi služil,
ni zapraviti celo svoje premoženje za
da bi bil čim bolj uporabljen in v bla-
sodišča, kjer bi radi dokazovali svojo
goslov tako v Cerkvi, doma, v službi.
21
Rad bi, da te imajo ljudje radi, da te
pot navzgor, je šla samo strmo navz-
spoštujejo, da imajo dobro mnenje o
dol. On, ki je bil očetov ljubljenec, sin
tebi, da bi prepoznali, da jim želiš
očaka Jakoba, se je zaradi nevoščlji-
pomagati. A doživljaš ravno obratno.
vosti svojih bratov kot suženj znašel v
Nerazumevanje in zavrnitve. Potem
tuji deželi – v Egiptu. Zaradi krivic in
pride še hudič, ki ti kaže tvoje napake,
ker se je uprl grehu, je pristal celo v
slabosti, ki ti želi prikazati, da si zanič,
ječi. Kljub takim krivicam in ponižan-
nepomemben, in da takšnega kot si,
jem, ki jih je doživljal, je s svojim čis-
Bog ne more uporabiti. Pa si poglej-
tim življenjem hotel ostati zvest Bogu
mo nekaj svetopisemskih primerov, ki
in tudi svojemu gospodarju. Ko je slu-
so doživljali vse to.
žil kot suženj pri gospodarju Potifarju
in ko je bil v ječi, povsod je bil v bla-
Jožef, enajsti otrok očaka Jakoba. Bil
goslov. Brezbožni Egipčani so prepo-
je očetov ljubljenec in ko je v sanjah
znali, da je Bog z njim. »GOSPOD pa
dobil še Božjo objavo, da ga ima Bog
je bil z Jožefom, zato je bil uspešen
v načrtu, in ko je to podelil z družino,
človek. GOSPOD pa je bil z Jožefom in
so ga bratje zaradi nevoščljivosti zani-
mu je izkazoval dobroto. Dal mu je
čevali, celo sovražili. »Ko so bratje
naklonjenost
videli, da ga oče ljubi bolj kot njegove
ječe.« (1 Mz 39,2.21) Leta in leta so
brate, so ga zasovražili in niso mogli z
minevala, pa vendar je napočil dan,
njim prijazno govoriti. Govorili so drug
ko ga je Bog čez noč povzdignil. Tako
drugemu: 'Glejte, tam prihaja san-
je bil Jožef za nekatere sanjač,
jač!'« (1 Mz 37,4.19) Tako je bil Jožef
bahač, za Boga pa zelo dragocen in
za brate sanjač in od njih nerazum-
za mnoge rešitelj, celo bratom, ki so
ljen, nerazumljen celo od očeta in
ga prodali.
v
očeh
načelnika
bližnjih. Bratje so ga zaničevali, sovražili, hoteli so ga celo umoriti. Prodali
Poglejmo si še Davida, ki je bil za bra-
so ga le za drobiž, samo da se ga
te in tudi za očeta le en ubog, nepo-
znebijo. Namesto da bi šla njegova
memben pastirček. »Ko je njegov sta-
22
rejši brat Eliáb slišal, kako govori
fanatiki, pijanci, grešniki … A spet za
možem, se je vnel njegov srd proti
druge so bili kot Božji angeli, ki jim
Davidu in je rekel: 'Čemú le si prišel
nosijo radostno vest, rešitev. Konec
dol in komu si prepustil tistih nekaj
koncev – za Boga so bili zelo drago-
ovc v puščavi? Poznam tvojo predrz-
ceni, spoštovani in ljubljeni.
nost in pokvarjenost tvojega srca!'« (1
Sam 17,28) In čeprav je bil le pastir-
Vsi ti možje in žene so imeli velik vpliv
ček, si ga je Bog izbral, ker je imel
na ljudi, tudi na cele države, in so s
srce za Boga. Tudi nekateri drugi, ki
svojim svetim življenjem
so ga poznali, so v njem prepoznali
celo zgodovino, ker je bil z njimi Bog.
spreminjali
moža hrabrega srca. »Eden izmed
služabnikov je spregovoril in rekel:
Jezus, sam Božji Sin, je doživljal isto,
'Glej, videl sem sina Betlehemca
pravzaprav še dosti huje. Mnenja o
Jeseja. Zna igrati, hraber junak je,
Jezusu so bila različna. Nekateri so
bojevnik, spreten v besedi, postaven
ga imeli za Boga, Mesija, Rešitelja,
mož in GOSPOD je z njim.'« (1 Sam
Preroka. Nekateri pa za pijanca, pož-
16,18)
rešneža,
obsedenca,
prevaranta.
»Nekateri iz množice, ki so slišali te
Janez Krstnik – za Boga je bil drago-
besede, so govorili: 'Ta je resnično
cena posoda, glas vpijočega v pušča-
prerok.' Drugi so govorili: 'Ta je Mesi-
vi, ki je pripravljal pot Gospodu Jezu-
ja.' Med množico se je veliko šepetalo
su. Za nekatere pa je bil le obsede-
o njem. Nekateri so govorili: 'Dober
nec. »Prišel je namreč Janez, ki ni
je,' drugi pa so govorili: 'Ni, temveč
jedel in ne pil, pa pravijo: 'Demona
zavaja množico.' Množica je odgovori-
ima.'« (Mt 11,18) Pa Ana, ki je rodila
la: 'Demona imaš.' Prišel je Sin člove-
Samuela, Job, Pavel, Martin Luther,
kov, ki jé in pije, pa pravijo: 'Glej, pož-
Primož Trubar, John Wesley, Charles
rešnež je in pijanec, prijatelj cestni-
Finney, Moody in še mnogi drugi Božji
narjev in grešnikov.' Pismouki, ki so
ljudje, ki so bili za ljudi krivoverci,
prišli
iz
Jeruzalema,
so
govorili:
23
'Bélcebub ga je obsedel in s poglavar-
svet obstaja, še ni bilo Božje ime tako
jem demonov izganja demone.' (Jn
zlorabljeno kot danes, ko se mnogi
7,40.12.20; Mt 11,19; Mr 3,22) Za
šarlatani in goljufi sklicujejo na Božje
Boga Očeta pa je bil ljubljeni Sin. »Ti
ime, da zlorabljajo že tako izropane in
si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam
obupane duše. Ko se na račun njiho-
veselje.« (Lk 3,22)
ve naivnost in neznanja okoriščajo in
mastijo. Na to je že sam Jezus opozo-
Jezus je rekel, naj bomo luč in dobra
ril, ko je rekel, da bodo vstali lažni
sol tej zemlji. Prava luč pa bo imela
preroki, učitelji in celo lažni kristusi. In
vedno obojestransko reakcijo. Tisti, ki
kaj pravi Jezus za take? »Ne pojde v
bi radi spregledali, se je bodo veselili,
nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pra-
tisti pa, ki hočejo ostati v grehu, luč
vi: 'Gospod, Gospod,' ampak kdor
sovražijo in bodo storili vse, da bi jo
uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v
ugasnili.
nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti
dan: 'Gospod, Gospod, ali nismo v
Svet se pogreza v enem samem kao-
tvojem imenu prerokovali in v tvojem
su. Odobrava in idealizira se vse, kar
imenu izganjali demonov in v tvojem
je protinaravno. Prave vrednote, kot
imenu storili veliko mogočnih del?' In
so morala, poštenost, iskrenost, pa so
takrat jim bom naznanil: 'Nikoli vas
danes poteptane. Povzdiguje in odob-
nisem poznal. Pojdite proč od mene,
rava se, kar je bilo še ne dolgo nazaj
kateri ravnate nepostavno!'« (Mt 7,21-
vredno obsodbe. Nemoralnost, krivič-
23)
nost, nepoštenost, kriminal, podtikanja, razuzdanost. To je ogledalo dana-
Prav zato danes ta izgubljeni in utru-
šnje družbe. In vse to je človeka pah-
jeni svet še toliko bolj potrebuje take
nilo v še globlje nezadovoljstvo, strah,
može in žene, ki bi se dvignili in s
obup. Na področju duhovnosti je
svojim poštenim, svetim življenjem
poplava raznih alternativ, naukov. Ko
zasvetili kot prava luč, ki razbije še
se v imenu Boga dela marsikaj. Kar
tako strašno temo. Može in žene s
24
srcem za Boga. Može in žene, ki bi
jih bojuješ sam s sabo, te prosim, dvi-
bili pripravljeni plačati ceno. Može in
gni svoj pogled na Jezusa. Bodi kakor
žene, za katere bi celo neverni svet
Jožef, David, Job, Pavel in še mnogi,
videl, da je Bog z njimi.
ki so se tudi v najtežjih trenutkih veselili Božje naklonjenosti, Božje zvesto-
Preiščimo svoja srca: ali sem v Božji
be. Veselili so se, ker so vedeli, da jih
volji, poznam Gospoda Jezusa in ali
Bog pozna in da so Bogu dragoceni.
on pozna mene? Imaš pravi pristni
Kajti prihaja dan, ko te bo sam Bog
odnos z njim? Ti je on res na prvem
povzdignil, krivičnike pa osramotil. In
mestu, ga res ljubiš z vsem srcem?
spoznali bodo, da je s tabo Bog.
Ljubiš njegovo Cerkev, Cerkev, ki jo
gradi Bog in ne človek? Gradiš edi-
»Ker si drag v mojih očeh, spoštovan
nost in ali delaš na tem, da je Božje
in te ljubim.« (Iz 43,4)
ime povzdignjeno?
»Z večno ljubeznijo te ljubim, zato ti
Si osamljen, izmučen od raznih preiz-
tako dolgo izkazujem dobroto.« (Jer
kušenj, si v bolezni, doživljaš krivice,
31,3)
podtikanja,
nerazumevanje,
prezir,
zlorabe, zavračanja – in to vse samo
»Ob začetku tvojih prošenj je izšla
zato, ker želiš ohraniti pristen odnos z
beseda in jaz sem prišel, da jo ozna-
Gospodom Jezusom, mu ostati zvest
nim; kajti ljubljen si.« (Dan 9:,3 )
in biti njegov glasnik. Ker si se odločil
biti luč s svetim življenjem, da poka-
»Če kralj hrepeni po tvoji lepoti, on je
žeš temu obupanemu svetu pravo
vendar tvoj gospod, se mu poklo-
podobo Kristusa, našega Gospoda.
ni.« (Ps 45,12)
Ker ti je Božja naklonjenost dragocenejša kakor naklonjenost in laskanje
krivičnikov. Če ti srce omaguje od
vsega tega in še od duhovnih bitk, ki
25
Vode počitka
26
verno
dr. Daniel Brkič
mora današnja Cerkev osvoboditi krš-
Jej Sveto pismo
čanstvo od religije. (D. Bonhoeffer)
Sveto pismo je navdihnjeni vir Božjega razodetja, zato je to Božja Beseda.
Spominjam se, kako sem se kot maj-
»Mi gradimo odrešenje na skali, ki je
hen otrok pretvarjal, da znam brati. V
Jezus – živa Beseda – ne pa na pes-
roke sem vzel knjigo in se delal, kot
ku fantazije.« (S. Fausti) Sveto pismo
da berem. Ampak zgrešil sem bistvo,
ni informacijske narave, da bi nas
kajti v knjigi je pisalo povsem nekaj
informiralo o Bogu, nastanku sveta in
drugega. Največkrat beremo na tak
nas samih, ampak je prvenstveno for-
način tudi Sveto pismo. Zgrešimo
macijske narave. Ima moč, da nas
duhovno sporočilo, ki ostane nejasno
oblikuje v pravo in zdravo osebnost in
in brezizrazno, kar zadržuje in ovira
nas usposobi za določene naloge.
duhovno rast. Zato smo izzvani k urje-
Naloga teologije kot znanosti je, da
nju (treningu), da bi dali v rabo
Sveto pismo čim pravilneje in čim jas-
(prakso), kar beremo, in ne bi bili
neje približa ljudem na njim razumljiv
podobni majhnim otrokom, ko se igra-
način, naloga ljudi pa je, da Sveto pis-
jo branja. Nekdo lahko bere svoje las-
mo beremo z ušesi, ne pa z očmi. Da
tno Sveto pismo desetletja dolgo, a je
se naučimo s Svetim pismom počasi
tako, kot da ga sploh ne bi bral. Žal je
in previdno pogovarjati kot se pogo-
Sveto pismo za večino tuja dežela, v
varjamo z živo osebo.
kateri se ne znajdejo. Sveto pismo
ima namreč specifično govorico, zato
Sveto pismo ni samo edino merilo
se moramo naučiti jezik Svetega pis-
načina mišljenja in življenja, ampak je
ma, če ga hočemo brati z užitkom in
še več od tega, je navdihnjeni vir
ga razumeti. Sicer smo le religiozni
Božjega razodetja. Edino merilo je lju-
kristjani. Dejstvo pa je, da tako kot je
bezen, ne pa Sveto pismo. Kajti Sveto
Pavel osvobodil Cerkev od obreze,
pismo si lahko vsak tolmači po svoje,
27
sadu ljubezni pa ne. Razodetje Božje-
bo kakor pogan…« (Mt 18,15.17b)
ga srca prihaja k nam v jeziku, v
»Pazite, kaj poslušate!« (Mr 4,24)
besedi, ker biblični Bog biva v občes-
»Velika množica ga je rada posluša-
tvu kot oseba, ki govori in komunicira.
la…« (Mr 12,37) »Vam, ki poslušate,
Zato Sveto pismo stalno naglaša:
pravim …« (Lk 6,27) »Kdor vas poslu-
»Bog je govoril …« Primarni organ za
ša, mene posluša…« (Lk 10,16)
sprejemanje Božjega razodetja ni
»Približevali so se mu vsi cestninarji
oko, čeprav z njim beremo črke,
in grešniki, da bi ga poslušali …« (Lk
ampak so ušesa. Gre za poslušanje,
15,1) »Če ne poslušajo Mojzesa in
za zaupanje v poslušnosti, za življenje
prerokov, se ne bodo dali prepričati,
po veri, ne pa po gledanju. Zato niso
četudi mrtvi vstanejo …« (Lk, 16,31)
nikoli v ospredju čudeži, ki jih gleda-
»Kdor je iz Boga, posluša Božje
mo z očmi. Že v stari zavezi Gospod
Besede …« (Jn 8,47) »In ovce poslu-
Bog pove svojemu ljudstvu: »Šema,
šajo njegov glas in za njim hodijo
Jizrael!« »Poslušaj, Izrael!« To potrdi
…« (Jn 10,3.27) »Stotnik (Kornelij) …
kot prvo od vseh zapovedi tudi evan-
naj te povabi v svoj dom in posluša …
gelist Marko. (Mr 12,29) Kajti vera
in Sveti Duh je prišel na vse, ki so
raste s poslušanjem, iz slišanega
poslušali …« (Apd 10,22.44) »Okoli
oznanila, ne pa z gledanjem. (Rim
polnoči sta Pavel in Sila molila in pela
10,17)
svari:
hvalnice, drugi jetniki pa so ju poslu-
»Vsak, ki posluša moje besede, je
šali …« (Apd 16,25) »Če boš namreč
podoben
ravnal tako, boš rešil sebe in tiste, ki
Zato
Jezus
stalno
pametnemu
človeku
…« ( Mt 7,24) »Kdor ima ušesa, naj
te
poslušajo
…«
(1
Tim
4,16)
posluša!« (Mt 11,15) »Poslušajo, pa
»Poslušajte svoje voditelje in jih ubo-
ne slišijo.« (Mt 13,13) »Otopelo je
gajte …« (Heb 13,17) »In kdor poslu-
namreč srce temu ljudstvu, da težko
ša, naj reče: 'Pridi!'« (Raz 22,17)
posluša.« (Mt 13,15) »Če te posluša,
si pridobil svojega brata … Če tudi
Glavni organ za sprejemanje Božjega
verskega občestva ne posluša, naj ti
razodetja so ušesa. Božje razodetje je
28
treba slišati, ne pa ga gledati. »Jezus
Sveto pismo ni znanstveni priročnik,
je oznanjal Božji evangelij in govoril:
ampak opis različnih izkustev in doži-
»Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo
vetij, ki jih imamo ljudje z Bogom in jih
se je približalo. Spreobrnite se in
delimo drug z drugim. Gre za življenj-
verujte evangeliju!«« (Mr 1,15) »Toda
ske zgodbe, ne pa za priročnik, kot bi
kako naj verujejo, če niso slišali o
šlo za priročnik z navodili za avto ali
njem? In kako naj slišijo o njem, če ni
pa za ustavno pravo. Ker pri Bogu je
oznanjevalca?« (Rim 10,14) Sveto
itak vse dar, milost, ne pa zasluga.
pismo se moramo naučiti poslušati,
Božje razodetje prihaja k ljudem v
ne pa ga zgolj brati. Zato je poslušan-
obliki jezika, govora. Tako je bilo tudi
je pridig tako odločilno. Moramo se
na prvi binkoštni dan. Nad njihovimi
naučiti prisluškovati Božjemu srcu, da
glavami so se pokazali jeziki, podobni
lahko vera raste; s poslušanjem doje-
plamenom, in vsi so začeli govoriti v
mati in zaznavati Boga. Upravičeno
tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal
se sprašujemo, zakaj je Bog toliko
izgovarjati, drugi pa so to poslušali.
tvegal, da je izbral za svoje razodetje
(Apd 2,3-4) Kajti tudi Bog Sveti Duh je
nejasnost jezika, govora? Kajti ravno
oseba, ki govori. Tudi mi smo ustvar-
zaradi tega je lahko mnogo nespora-
jeni kot osebe, ne le kot človeška bit-
zumov in nejasnosti. Zakaj nam ni
ja. Naš duh lahko komunicira z
svoje resnice razkril in izrazil s pomo-
Bogom. Torej, poslušanje, ne pa gle-
čjo matematike? Matematika temelji
danje! Pri Bogu gre bolj za poslušnost
na ugotovljenih spoznanjih, ki so naj-
kot za razumevanje. Kajti človek z
bolj natančna, dosledna in nedvoum-
razumom itak ne more razumeti neus-
na. Matematični jezik je najbolj točen,
tvarjenih reči. (Tomaž Akvinski) Člo-
najbolj dokazljiv, razumski, logičen.
vek ne more doumeti Boga, pač pa ga
Ampak v algebri ne moreš reči:
lahko dojema zgolj po analogijah, koli-
»Ljubim te.« (Eugene H. Peterson)
kor se suvereni Bog sam razodeva.
Obstajata
dve
vrsti
razumevanja:
razum in srce. Duhovne reči se doje-
29
majo s srcem, tako kot ljubezen. Tako
zgubili nagrado za svojo vero. Takšne
kot mati dojema otroka. Zaman vrhun-
je najlažje prevarati, ker jim zadostuje
ska teologija, sistemi, znanstvene
kakršno koli znamenje. So ne le brez-
metode, bogata liturgija, če človek
verni, ampak so tudi praznoverni.
nima srca. Če kdo nima srca, mu ga
ne moreš dati. Samo Bog lahko
Ob poslušanju Božje Besede nam
ustvari novo srce. Znova rojen, od
mora srce goreti, kot sta to doživela
zgoraj, iz Duha, je samo tisti, ki ima
emavška učenca, ko jima je Jezus
novo srce. Samo tak lahko vstopi v
odpiral Pisma. (Lk 24,32) Sveto pismo
Božje kraljestvo. (Jn 3,3-6) Ne gre za
mora postati hrana za dušo. Ko
novo in drugačno veroizpoved ali reli-
»jemo« Sveto pismo, moramo uživati
gijo, ampak gre za novo srce.
kot bi slastno jedli najljubšo hrano. Ko
Vera, ki ne posluša, ni krščanstvo.
jemo hrano, si ne zapomnimo vseh
Vera neposlušnih, upornih, je satani-
informacij o njeni sestavi, o hranilnih
zem, kajti Lucifer je prvi upornik in
vrednostih in ne razumemo, kako
razbijalec edinosti. »Uporniki prebiva-
poteka zapletena presnova, metaboli-
jo v suhi deželi.« (Ps 68,7b) Takšnim
zem, v telesu. O tem se ne sprašuje-
Jezus pravi: »Hudiča imate za očeta!«
mo, ampak preprosto jemo. Tako
Kako, saj imajo vero! Tudi hudič in
moramo ravnati tudi s Svetim pis-
demoni verujejo v Boga in so vedeli,
mom, če hočemo, da nas formira in
kdo je Jezus in kdo so apostoli. Vero-
nam dá duhovno energijo. Sveto pis-
vati in spreobrniti se ni isto. Spreobrn-
mo nas prosi, naj se z njim pogovarja-
jeni imajo novo srce, ki posluša. In
mo kot bi govorili s človekom, ker je
končno, stalno oprezanje in tekanje
drugačno od ostalih knjig; je živa
za čudeži in znamenji tudi ni vera.
Beseda, je Jezus sam, Logos. Gre za
Jezus pravi takšnim: »Neverni rod, ki
duhovno intravenozno hranjenje, infu-
potrebuje čudež, ki bi mu potrdil, da
zijo, ki je nikoli ne zmanjka. Sveto pis-
Bog obstaja, niso pa pripravljeni obro-
mo je kot goreči grm iz časa Mojzesa,
diti sadu spokorjenja.« Takšni bodo
ki je gorel, a ni zgorel. Nikoli se ga ne
30
da porabiti in nikoli ga ne zmanjka.
Samó vedeti o Bogu ni dovolj, treba
Njegove besede moramo srkati kot
ga je osebno poznati. Da pa ga spoz-
zdravilo. Moramo ga požirati. Zato se
navaš, se moraš z njim družiti. Moraš
Sveto pismo bere drugače kot ostale
se naučiti Boga motriti, mu prisluško-
knjige. Treba se je naučiti pravilno
vati. »Kristjan tretjega tisočletja bo
brati Sveto pismo, da ne postane rav-
mistik, z globokim, osebnim, neposre-
no Sveto pismo predmet sporov, loče-
dnim stikom z Bogom, ali pa ga ne
vanj, krivoverstev in razdorov. Svete-
bo«. (Karl Rahner) Sveto pismo nam
ga pisma ne beremo zato, da bi mi
sámo razkriva način pravega uporab-
živeli po Pismu, ampak da Pismo obli-
nega branja. Stara Cerkev to imenuje
kuje nas in živi v nas. Jezus je rekel:
Lectio Divina: lectio (branje besedila,
»Kdor veruje vame, bodo, kakor pravi
tiho in glasno, da lahko besedilo pos-
Pismo, iz njegovega osrčja tekle reke
lušamo), meditatio (motrenje besedila
žive vode.« (Jn 7,38) Ne gre za življe-
s srcem, zatopljeno in globoko premi-
nje po Pismu, ampak gre za novo
šljevanje o besedilu v tišini in molku),
srce. Prav tako je rekel: »Preiskujete
oratorij (molitev besedila in zabeležba
Pisma, ker mislite, da imate v njih
osebnega izkustva) in contemplatio
večno življenje, a prav ta pričujejo o
(vživeto besedilo, da bi ga lahko tudi
meni. Toda vi nočete priti k meni, da
uporabno, v praksi izvršili in živeli).
bi imeli življenje.« (Jn 5,39) Gre za
jasen napad na nevaren biblični fun-
»Blagor človeku, ki se veseli v Gospo-
damentalizem, ki povzroča versko
dovi
blaznost in fanatizem. Pismo je zato,
hagah) njegovo postavo podnevi in
da govori o Jezusu, ne pa o Pismu.
ponoči. Tak je kakor drevo, zasajeno
Pismo ne vodi k sebi, ampak k Jezu-
ob vodnih strugah, ki daje sad ob svo-
su. Sveto pismo pa se pravilno tolma-
jem času in njegovo listje ne ovene;
či samo v občestvu z drugimi, v Cer-
vse, kar dela, uspeva…« (Ps 1,2-3)
kvi in skupaj s celotno Cerkvijo, ki ima
Besedo »hagah« je težko prevesti v
cerkveno učiteljstvo.
drug jezik. Gre za »okušanje« najljub-
postavi
in
premišljuje
(heb.
31
še hrane, podobno kot pes, ko
Božjih milostnih klicev, zmanjševanje
»sanja« o svoji kosti, ali kot golob, ko
Božje veličine, razsipavanje Božje lju-
gruli sit in zadovoljen. Ali pa, ko se
bezni in duhovno opustošenje same-
nam v ustih neopazno topi sladka,
ga sebe, ker vse drugo vodi v duhov-
dišeča pastila. (Friedrich von Hügel)
no ošabnost in precejanje komarjev.
Psalmist David zato pravi, da je pre-
To je tako kot bi stali pod visokim
mišljevanje o Besedi tako sladko, kot
odprtim nebom ali pa bi negibno
da se v ustih topi med. Takšno je pra-
čemeli nekje v kotu mračne kleti in
vo duhovno branje Besede. Lahko si
samo gledali v nizek strop. Karl Barth
pomagamo z besedami Rainer Maria
pravi, da nihče ne bo odrešen zaradi
Rilkeja: »Ne le da slonimo nad preb-
akademskih kroglic teološkega naftali-
ranimi stranmi besedila, ampak da
na, ampak zaradi odprtega srca. (Karl
damo prednost temu, da se z zaprtimi
Barth, The Word of God and the Word
očmi znova vrnemo nazaj, zatopljeni v
od Man)
prebrane vrstice, da se njihov pomen
razširi skozi našo kri po celem tele-
»Tvoj izrek hranim v svojem srcu … O
su.« Karl Barth pravi, da je samo tak
tvojih ukazih hočem premišljevati …
način pravi za duhovno spoznavanje
ob tvoji Besedi se bom naslajal, po
in odkrivanje Božje Besede. Zanj je
njej hrepenim, držal se je bom, čuval
takšno premišljevanje nenadomestlji-
jo bom in hodil po njenih naukih, da
vo, edinstveno in brez primere, saj
bom popoln, ker me poživlja; njene
ima nadnaravno moč, da nagovori in
zapovedi so mi postale pesem; tvojo
prepriča za Boga dovzetno srce in ga
Besedo ljubim in ves dan in še ponoči
preobrazi in povsem preuredi. Tudi
o njej premišljujem, ker me dela mod-
druge religije imajo lep nauk, a kaj ko
rejšega od mojih sovražnikov in mod-
nimajo duhovne moči za preobrazbo
rijanov, sladka je mojemu nebu kot
srca. Karl Barth pravi, da je drugačno
med mojim ustom in je svetilka mojim
branje Svetega pisma tratenje časa,
nogam, luč moji stezi …« (Ps 119)
trošenje moči, zapravljanje priložnosti
32
»Če nas knjiga, ki jo beremo, ne pre-
Končno, zakaj je treba Sveto pismo
budi, ne zdrami, ne strezni, kot bi s
brati povsem drugače kot ostale knji-
kladivom udarili po naši mrtvaški loba-
ge, tudi religiozne? Sveto pismo je
nji, zakaj jo potem sploh beremo?
Božja Beseda, ki je ne »beremo«,
Knjiga mora biti kot cepin, ki razbije
ampak jo poslušamo in jo jemo. Kajti
zmrznjeno morje v nas.« (Kafka) Sve-
Božja Beseda je Jezus sam, on pa je
to pismo ni običajna knjiga, ampak je
kruh življenja, ki je prišel iz nebes. (Jn
Božja Beseda, ki je kot kladivo, ki raz-
6,48-50) »Kakšna je korist o kruhu
bija trda srca ali pa kot meč, ki ločuje
samo mnogo vedeti, ne pa kruha tudi
telesno od duhovnega. Sveto pismo
okušati?«
nas obrača od nas v nas same
izkustvo apostola Janeza, ki je zapi-
(retrospektiva). Mora narediti spre-
sal: »Stopil sem k angelu in mu rekel,
membo. Sveto pismo beremo izza
naj mi dá knjižico (svitek). In rekel mi
vrstic, tako svojstveno kot da ne bi
je: 'Vzemi jo in pojej! V trebuhu te bo
imelo črk. Kajti črka sama po sebi ubi-
grenila, toda v ustih bo sladka kot
ja, duh pa oživlja. Črka je ostudna,
med.' Tedaj sem vzel iz angelove
stroga, preteča in stroga. Takšno bra-
roke knjižico in jo pojedel; v mojih
nje Svetega pisma je nejasno, nevar-
ustih je bila sladka kot med. A ko sem
no in zoprno. Zato ni važno, koliko
jo pojedel, me je v trebuhu zagreni-
prebereš, ampak kako bereš. Mora iti
lo.«« (Raz 10,9-10)
(Bonaventura)
Poglejmo
za duhovno branje, ki ni branje,
ampak
je globoko premišljevanje,
Angel je rekel: »Tukaj je knjiga, jej jo,
motrenje Ljubezni. Svoj duh moraš
jej knjigo!« In Janez je to storil. In to
prepustiti Svetemu Duhu, kajti »ko pri-
zares, ne le v domišljiji. On je knjigo
de on, Duh resnice, vas bo uvedel v
celó pojedel, ni je samo bral ali pa
vso resnico, ker ne bo govoril sam od
poslušal. Knjiga, ki jo je pojedel, pred-
sebe, temveč bo povedal, kar bo sli-
stavlja Sveto pismo, Božjo Besedo.
šal …« (Jn 16,13)
On jo je presnavljal. Božja Beseda je
edina knjiga, ki je prikladna za hranje-
33
nje. Tako kot daje hrana telesu moč,
celó pravi, naj Janez knjigo pogoltne
zdravje in življenje, daje Božja Bese-
in jo duhovno prebavi. Vsak resnični
da človeku duhovno moč, zdravje in
Božji otrok pozna neizogibnost te zah-
večno življenje. Nekako tako, kot bi
teve. Božja Beseda je sladka, ker raz-
sedel za mizo, dal na krožnik Sveto
kriva lepoto Božjega načrta odrešen-
pismo, vzel vilice, nož in žlico ter
ja, grenka pa je zato, ker zahteva
začel jesti svoj obrok hrane. Janez ni
spremembo, kar pomeni umreti sebi
edini s takšnim izkustvom. Okoli 600
in grehu, kar pa je težka odločitev in
let pred njim je to doživel tudi prerok
ni vsak pripravljen plačati tako velike
Ezekiel: »Poslušaj, kar ti govorim! Ne
cene. Paziti moramo na besede, ki jih
bodi uporen kakor ta uporna hiša!
je rekel Mahatma Gandi: »Vaš Kristus
Odpri usta in jej, kar ti dajem! Videl
mi je všeč, niste pa mi všeč vi, kristja-
sem: glej, roka se je iztegnila k meni
ni, ker niste podobni Kristusu!«
in glej, v njej je bil knjižni zvitek …
'Pojej ta zvitek. Napolni si notranjost s
»Najboljši način, da preverimo pravil-
tem zvitkom.' Odprl sem usta in dal mi
nost nekega nauka ni »kaj je nove-
je jesti ta zvitek. Použil sem ga in v
ga«, ampak »kaj je starega«? (Dr.
ustih
kakor
George Wood) Stara Cerkev je poz-
med.« (Ezk 2,8-9; 3,1-3) Podobno
nala bogastvo in moč Božje Besede,
izkustvo je imel tudi prerok Jeremija:
zato so jo z užitkom »jedli« in bili
»Če so prišle tvoje besede, sem jih
duhovno zdravi, zmagoviti in uporab-
požiral, tvoja beseda mi je bila v
ni. To je začetek vsakega osebnega
radost in veselje srca …« (Jer 15,16)
prebujenja in prebujenja nasploh.
mi
je
bil
sladek
Zato začnimo gojiti do Svetega pisma
Janez na otoku Patmosu, Ezekiel v
nov odnos in ga drugače berimo
Babilonu, Jeremija pa v Jeruzalemu,
(poslušajmo in jejmo) in se odzovimo
vsak na svoj način. Prav tako smo
njegovemu povabilu. »Nebo in zemlja
tudi mi povabljeni k Božji mizi, da
bosta prešla, moje besede pa nikakor
jemo Božjo Besedo. Grški izvirnik
ne bodo prešle.« (Mt 24,35)
Vode počitka
34
veselo
Lea Brkič
evangelijska
pastoralna delavka,
animatorka in
moderatorka na
področju družbenih
dejavnosti
Evangelijske cerkve
v Novem mestu
»Gardaland« po
rebovali debelih katalogov agencij,
naše
družine, ki živi čisto na koncu majhne
ampak nam je bilo dovolj povabilo
vasice v Beli krajini in se ukvarja s
Domačija Marinčič, Škemljevec, 31.
kozjerejo. Zakaj smo se odločili za
maj 2014
takšen izlet? Predvsem iz naslednjih
razlogov: otroci naj preživijo dan v
Kam peljati otroke na izlet? To je
naravi in opazujejo Božje stvarstvo ter
vprašanje, s katerim se vsako leto
spoznajo delo, ki ga je potrebno opra-
ukvarjajo šole, vrtci in tudi veroučne
viti, da imamo lahko na mizi mleko,
skupine. V množici privlačnih izletniš-
sir, skuto, kruh in še kaj.
kih točk tako v Sloveniji kot v tujini se
je včasih težko odločiti in izbrati naj-
Sobota, 31. maja, je bil dan, ko so vse
boljše. Tudi v cerkvi Dobrega pastirja
tri veroučne skupine skupaj z verouči-
v Novem mestu smo se odločili, da
teljicami in nekaterimi starši preživele
naše veroukarje letos nagradimo z
na poseben način. Umaknili smo se iz
izletom. Za izbiro lokacije nismo pot-
sveta betona, asfalta in zaprtih blo-
35
kovskih naselij v svet gozda, polja in
jem in prikolico popelje po vaški poti.
hleva. Tu je bilo možno marsikaj vide-
Tik pred koncem pa smo imeli še
ti, slišati in preizkusiti. Razmišljanje o
malico, a tokrat drugačno; gospodinja
dobrem pastirju iz 23. psalma je pote-
nam je ponudila izdelke iz kozjega
kalo, namesto v veroučnih učilnicah,
mleka: sir, skuto in jogurt. Skoraj vsi
kar na travniku. Namesto radiu ali slu-
smo preizkusili vsaj enega od teh
šalkam v ušesih smo lahko prisluhnili
izdelkov. Zagotovo pa smo prav vsi
pravim profesionalnim pevcem – pti-
jedli palačinke, ki so bile ravno tako
cam, tudi kukavici. Najmlajša skupina
pripravljene iz kozjega mleka.
je našla skrbno spleteno ptičje gnezdo. Tik pred hlevom so mravlje
Ko smo opazovali naše veroukarje,
ustvarjale svoj dom. Neverjetno zani-
smo bili zelo presenečeni. Nihče ni bil
miva scena, ki so jo otroci pozorno
slabe volje, nihče se ni dolgočasil in
opazovali. Pravi užitek je bilo nabiran-
nikomur ni manjkal računalnik. Tudi
je gozdnih jagod, skritih v travi, čep-
pizze nihče ni pogrešal. Zato se pos-
rav se je bilo potrebno za vsako jago-
tavlja vprašanje: kdo je kriv, da otroke
do pripogniti. Nepozabno je bilo sre-
ni mogoče več zadovoljiti z ničemer?
čanje s kozami. Imeli smo možnost,
Otroci ali morda starši?
da jih hranimo, božamo in celo stopimo v njihov hlev. Še več: dobili smo
Kako otrokom najlažje razložiti Božjo
dovoljenje, da jih tudi molzemo. Ker
veličino v ustvarjanju sveta? Popelji-
nihče od nas tega še ni počel, smo
mo jih v gozd, na travnik, na njivo,
dobili navodila od gospodinje, ki nam
usmerimo njihov pogled v nebo.
je tudi pokazala, kako se to delo opra-
Povabimo jih za nekaj trenutkov v čis-
vlja. Otroci so z navdušenjem sprejeli
to tišino. Slišali bodo ptice, ki prepe-
tudi ta izziv in se močno razveselili, ko
vajo, čebele, ki nabirajo med in veter,
so prvi curki kozjega mleka izpod nji-
ki ziba veje dreves.
hov rok pritekli v posodo. Gospodar
se je odločil, da nas s svojim traktor-
36
Kako otroke naučiti, da spoštujejo
gledajo, kaj raste v gozdu, kaj je v
hrano? Popeljimo jih tja, kjer hrana
hlevu, kaj je zasajeno na njivi. Komaj
nastaja. Videli in slišali bodo, koliko
so čakali, da brezskrbno stečejo po
dela je potrebno vložiti za skodelico
gozdni poti, se skrijejo za kakšen
mleka in košček kruha. Razložimo
grmiček in zlezejo na traktorsko priko-
jim, da je poleg človeškega dela pot-
lico. Iz hleva, kjer domujejo koze, pa
reben še Božji blagoslov, da posajeno
jih tako ali tako ni bilo mogoče zvabiti
zraste in obrodi.
niti k malici, kajti molzenje in božanje
koz je bilo nekaj zares posebnega.
Kako otroke prepričati, da ni vrtiljak
Veliko lažje so dojeli tudi zgodbo o
nekaj, kar zagotovo morajo preizkusi-
Jezusu, dobrem pastirju, in z vesel-
ti? Ponudimo jim najprej vožnjo s pre-
jem prepevali pesmico, ki govori o
prostim traktorjem, povabimo jih na
tem. Naši otroci bodo prav gotovo še
tek po gozdnih poteh in spodbudimo
kam drugam šli na izlet. Vendar se jih
jih za iskanje čudovitih plodov v nara-
je nekaj že v soboto odločilo, da bi del
vi. Preden otroku privoščimo najboljšo
svojih poletnih počitnic preživeli na tej
igračo, najboljši mobitel in najsodob-
kmetiji. To možnost jim je namreč
nejši i-pad, ga naučimo opazovati
gospodinja tudi ponudila.
naravo, ki jo je Bog ustvaril v neverjetnih barvah in oblikah, pa mu pri tem
Naš izlet je hitro minil. Domov smo se
nihče ni bil svetovalec. Kakšne čudo-
vračali osveženi s ponovnim spoznan-
vite izdelke lahko ustvarijo naši otroci
jem, kako velik je Bog. Nihče mu ni
iz sestavin, ki jih najdejo v gozdu ali
enak in nihče se ne more primerjati z
na travniku, pa pri tem ne potrebujejo
njegovo veličino. To ni fraza ali nekaj,
računalniških programov.
kar bi nekje prebrali. To smo znova
doživeli, ko smo se tega dne približali
Vse to smo doživeli na našem izletu.
njegovemu stvarstvu.
Ni nam bilo potrebno prepričevati
otrok, naj se vendar ozrejo naokrog in
To je bil naš »Gardaland«.
37
Slika 1: Namesto vožnje z
vlakom smrti smo imeli
vožnjo s traktorjem veselja!
Slika 2:
V »učilnici A« so se
veroukarji naučili molzti.
Ob tem so se spletla ganljiva
prijateljstva.
38
Vode počitka
sočutno
»USTVARJENI SMO ZA BOLEČINO.
SOLZE SO SRCU TO, KAR JE VODA RIBAM.«
GUSTAVE FLAUBERT
………………..
»BOLEČINA JE KAKOR GRENAK MANDELJ, KI GA ODVRŽETE NA ROB
CESTE. ČEZ DESET LET BOSTE NA TEJ CESTI NAŠLI CVETOČ
MANDLJEVEC.«
MICHELE GIOVANNELLI
………………..
»BOLEČINA NE SPOŠTUJE LETNIH ČASOV IN UR POČITKA,
IZ NOČI NAREDI DAN IN IZ POLDNEVA NOČ.«
WILLIAM SHAKESPEARE
………………..
»NOBENA VEZ NE ZDRUŽUJE DVEH ČLOVEŠKIH SRC TAKO MOČNO
KOT DRUŽBA V BOLEČINI.«
ROBERT SOUTHEY
………………..
»TAKO HVALEŽEN SEM, DA NIKOLI NIMAM SLABEGA DNEVA.«
JOHN ROBERT MCFARLAND
………………..
»RESNIČNE BOLEČINE PREZIRAJO UTEHO BESED.«
ALESSANDRO MANZONI
………………..
»OBSTAJAJO SREDSTVA, DA SE BOJUJEMO PROTI ŽALITVAM,
NE PA PROTI USMILJENJU.«
ERICH MARIA
………………..
»TISTI, KI NAJBOLJ JADIKUJEJO, NAJMANJ TRPE.«
TACIT
Letnik 30, številka 5-6/2014
VODE POČITKA
REVIJA ZA EVANGELIJSKO DUHOVNOST
Izdajatelj:
Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto
Trdinova ulica 27, p.p. 47,
8001 Novo mesto
Matična številka: 5811309000
Elektronski naslov: [email protected]
Ureja uredniški odbor.
Urednik: Peter Golob
Odgovorni urednik: dr. Daniel Brkič
Jezikovni pregled, oblikovanje in grafična priprava:
Evangelijska cerkev "Dobrega pastirja" Novo mesto
Portretne fotografije: Damjan Kozjan
Digitalni tisk:
Špes, grafični studio, d.o.o.
Naslov uredništva in naročila:
Revija Vode počitka
Evangelijska cerkev “Dobrega pastirja” Novo mesto
Trdinova ulica 27, p.p. 47,
8001 Novo mesto
Kontakt (dr. Daniel Brkič):
telefon: 07/334-13-41
gsm: 041/373-505
elektronski naslov:
[email protected]
Informativna vrednost revije Vode počitka je 2€.
Revija se financira s prostovoljnimi prispevki in z
darovi. Prevodi, prispevki, lektura, oblikovanje in
vsa priprava za tisk so brezplačni.
Prostovoljne prispevke za stroške izdelave,
tiskanja, distribucije, promocije in ostalih potreb
lahko prispevate tudi na transakcijski račun pri NLB
št.: 0297 0009 2053 359, prejemnik Evangelijska
cerkev Novo mesto, Trdinova ulica 27, 8000 Novo
mesto, namen – dar za Vode počitka.
ISSN (tiskana izdaja):
1855-2854
ISSN (spletna izdaja):
1855-2862
UDK: 274(497.4)
Revija Vode počitka je na voljo tudi v digitalni obliki
na spletni strani Evangelijske cerkve »Dobrega
pastirja« Novo mesto:
www.evangelijska-cerkev-nm.si
Svetopisemska besedila so vzeta iz Slovenskega
standardnega prevoda Svetega pisma (SSP). Copyright ©
1996, 2003 Društvo Svetopisemska družba Slovenije, z
dovoljenjem. Vse pravice pridržane. Razen če ni ob
navedku zapisano drugače.
39
40