Spoštovani! - Občina Starše

Transcription

Uredništvo
Iz vsebine
Foto: T. Mohorko
Najbolj aktualna
tema tega začetka poletja
je sigurno nogomet oziroma svetovno prvenstvo v
Južni Afriki. Če do sedaj
pri nas ni bilo čutiti nogometne mrzlice, se je
verjetno vzdušje po tekmi slovenske reprezentance z Alžirijo povsem
spremenilo. Bravo naši!
Upajmo in držimo pesti,
da se jim bo uspelo kar
najbolje uvrstiti na tem
svetovnem prvenstvu.
V tem pred dopustniškem glasilu vam ponujamo pregled dogodkov
za pretekle tri mesece, ki so se odvijali v naši občini. Poleg pestrega
programa v okviru občinskega praznika smo praznovali dve pomembni obletnici, to je 80 let PGD Prepolje in 400-letnico cerkve sv. Uršule.
Mnoga društva so praznovala 1. maj, ženske v Prepoljah so imele svoje
tradicionalno druženje, prav tako športniki v Brunšviku. V Zlatoličju
so lahko ponosni na svoje mlade upe - ekipe U-6, U-8, U-10 in U-12,
seveda pa tudi ne smemo pozabiti na učence, ki so nam spet postregli z
dobrimi rezultati iz številnih tekmovanj. Ne spreglejte pa tudi razpisov,
ki so objavljeni v tem glasilu.
Na koncu vam želim lepo poletje, pa na kak poletni utrinek ne pozabite in nam ga pošljite na naslov našega uredništva.
• Iz vsebine - Kolofon
2
• Uredništvo
2
• Županov uvodnik
• Občina
3
4 - 12
• Občinski praznik
13 - 18
• Društva in prosti čas
19 - 28
• Osnovna šola
29 - 38
• Predstavljamo
39 - 40
• Zgodovina naše občine
41 - 44
• Razmišljanja
45 - 47
• Zdravje
48 - 49
• Na vrtu
50 - 51
• Nasveti veterinarja
52 - 53
• Poroka
54
• Razvedrilo
55
OBVESTILO ZA ODDAJO
ČLANKOV ZA NASLEDNJO
ŠTEVILKO
Izdajatelj: OBČINA STARŠE
1. številka izšla decembra 1995
Glavna in odgovorna urednica: Mojca Kacjan
Uredniški odbor: Aleš Tihec, Marica Tenko, Ivan Klep
Sodelavci: Občinska uprava Občine Starše, društva,
Zavod OŠ Starše in drugi avtorji prispevkov
Lektoriranje: Daniela Klasinc. Oblikovanje: Mojca Kacjan
Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Altius d.o.o., Ptuj
Tisk: Grafis d.o.o.
Izdano v nakladi 1500 izvodov.
Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in
krajšanja člankov ter spremembe naslovov.
Ponatis mogoč z dovoljenjem uredništva.
Glasilo je vpisano v razvid medijev
JUNIJ 2010
Ministrstva za kulturo po št. 369.
2
Foto na naslovnici: Mojca Kacjan
Članke za 58. številko
GLASILA OBČINE STARŠE
ODDAJTE DO
13. avgusta 2010
ali pošljite na naslov
OBČINA STARŠE - UREDNIŠTVO
STARŠE 93, 2205 STARŠE;
elektronski naslov:
[email protected]
Priložite fotografije z imeni avtorjev;
če boste le-te poslali po el. pošti,
jih pripravite posebej v priponki
(v JPG formatu …).
Še vedno velja, da rokopise oz. članke,
ki niso posneti na disketi ali CD-ju,
zaradi prepisovanja oddate vsaj
teden pred navedenim datumom.
UREDNIŠTVO
Županov uvodnik
Spoštovani!
Spoštovani!
Praznovali smo 13. občinski praznik
in počasi se izteka tudi 16 let naše samostojne občine Starše. Nemara je to
dolga doba. Če pa primerjamo to s človeškim življenjem, pa bi rekli, da še nismo
polnoletni. To polnoletnost bomo torej
dosegli čez dve leti in lahko bi rekli, da
bomo takrat lahko samozavestnejši, samostojnejši in modrejši. Pa vendar na
tem mestu in na nivoju občine temu ni
tako. Na delovnih mestih, ki jih zasedamo v občinski upravi, naj bi bili že od
nastanka občine ljudje, ki vedo, kako se
tej reči streže: kako je v takšni instituciji
treba delati in voditi posel. Vemo, da se
človek vedno uči, in kot pravi pregovor,
na koncu umre neumen. V življenju se je
treba vedno učiti in izpopolnjevati, tako
da si v danem trenutku kos nalogam in
zahtevam, ki so ti zaupane in dodeljene na delovnem mestu. V naši občini je
tako, na delovnih mestih imamo dobre
in usposobljene sodelavce, zato se lahko vsako leto (če se lahko tako izrazim)
pohvalimo z dosežki oz. pridobitvami v
našem okolju.
Že v lanskem letu sem na občinskem
prazniku omenjal, da je državo zajela
recesija in bomo verjetno zato v proračun dobili manj finančnih sredstev,
kot smo jih planirali za leto 2009. Pa k
sreči ni bilo tako. Na nivoju občin teh
problemov še nismo začutili; proračun
je bil napolnjen po pričakovanih načrtovanih merilih. Malo manj možnosti
je bilo pri razpisih, saj so na teh področjih vedno večje zahteve in pogoji, zato
je tudi manj možnosti za pridobitev
sredstev. Bojim pa se, da v letošnjem
letu temu ne bo tako. Na vseh posvetih ali seminarjih na nivoju države nas
že opozarjajo na zmanjšanje prilivov v
občinske proračune, da bomo do takrat,
Proračun za leto 2010 smo sprejeli že
lani, 16. decembra, in kot smo že zapisali v prejšnji številki našega glasila, smo
si zadali zelo ambiciozen plan. Tudi
prvi rebalans smo že sprejeli (seveda v
pozitivni smeri) in mislim, da bo kakšen
še v letošnjem letu, saj se v kriznih časih
stvari odvijajo in spreminjajo z veliko
naglico. Veliko truda, skrbi in finančnih
sredstev je bilo vloženih in se še vlaga v
kanalizacijsko omrežje po celotni občini. Kljub manjšim zapletom in zamikom
terminskih planov upamo, da bomo v jesenskih mesecih zgradili cca 600 hišnih
priključkov, saj toliko smo v proračunu
planirali tudi finančnih sredstev.
Z veseljem lahko povem, da imamo
za otroški vrtec v Marjeti že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje
in da smo imeli v četrtek, 26. maja, že
odpiranje ponudb za izbiro izvajalca
del. Izbrali smo najugodnejšega ponudnika izmed dveh, ki sta se prijavila na
razpis. Ker pa smo se prijavili tudi na
razpis za pridobitev sredstev iz regionalnih vzpodbud, moramo počakati s
podpisom pogodbe do rešitve te vloge.
Takoj za tem pa bomo začeli z gradnjo.
Pričakujemo, da bomo imeli v poznih jesenskih mesecih tudi v Marjeti otvoritev
vrtca s tremi oddelki.
Prav tako imamo v pripravi projekte za izgradnjo novega otroškega vrtca
v Staršah, vendar se tukaj malo zapleta
okrog lokacije. Ne dobimo gradbenega dovoljenja za gradnjo na način, kot
je grajena telovadnica oziroma večnamenska dvorana (na stebrih). Zato smo
morali celoten projekt spremeniti in ga
približati lokalni cesti. Torej smo imeli
prav, ko smo kupili cerkveno zemljišče
oziroma gospodarsko poslopje, na katerem bo zgrajeno parkirišče. V kratkem
pričakujemo tudi gradbeno dovoljenje
za to parkirišče, kot tudi za rušenje obstoječe stavbe, in dela bodo stekla. Prav
tako je v pripravi vse za pridobivanje
ustrezne dokumentacije za prepotreben
parkirni prostor pri pokopališču. Za
ta projekt pa menim, da ga v celoti ne
bomo mogli realizirati v letošnjem letu.
Pripravili bomo vse, če pa se bodo pokazale možnosti, da bi lahko pričeli z deli,
bomo to tudi storili.
Prišel je čas, ko moramo pričeti z
deli, če hočemo, da bomo do konca leta
(mandata) postorili to, kar smo si zadali v planu. Manjših projektov oziroma
akcij, kot so ceste in pločniki, v tem
uvodniku nisem omenjal, saj smo jih
že omenjali; in tudi na občinskem prazniku so bili predstavljeni in omenjeni.
Prav tako moram omeniti, da je izšel
ZBORNIK Občine Starše na 392 straneh
in bo v mesecu juniju posredovan oziroma dostavljen v vsako hišo.
Spoštovane in spoštovani!
Ker pa se poletje približuje z veliko naglico, čeprav še nismo imeli veliko lepih in sončnih dni v tem letu, vam
naj na koncu svojega uvodnika zaželim
prijeten in zaslužen dopust, kjerkoli
že boste in kakorkoli ga boste preživeli. Želim vam veliko lepih dni, mnogo
sončnih žarkov in da se spočiti in polni
delovne energije vrnete ponovno zdravi
in zadovoljni na svoja delovna mesta in
v svoja okolja.
Župan
Vili Ducman
GLASILO OBČINE STARŠE, št. 58
Foto: M. Kacjan
ko bodo pričeli z zmanjševanjem, pripravljeni. Državni proračun je vedno
bolj prazen, vanj priteka manj denarja,
vedno manj je davkoplačevalcev; ljudi
in brezposelnih pa imamo na Zavodu za
zaposlovanje vedno več. Številka se vrti
okrog 100.000, pa niti pol leta 2010 ni
za nami. Proračunski primanjkljaj se vedno bolj izkazuje na vseh področjih, pa
naj si bo to v zdravstveni, šolski, socialni ali pokojninski blagajni. Omenjeni
pokazatelji kažejo, da bomo morali tudi
na občinskem nivoju zategniti pasove in
z manjšimi finančnimi sredstvi peljati
projekte, ki jih imamo planirane za leto
2010. Mislim pa, da v naši občini še ne
bo velikega preplaha, saj smo ena izmed
redkih občin, ki še do danes ni bila zadolžena. Kljub temu smo skoraj do konca pripeljali enega največjih in najdražjih projektov v zgodovini naše občine,
to je izgradnjo kanalizacije na našem
območju. Kljub težavam, ki se nam obetajo, se tudi v letu 2010 prijavljamo na
vse razpise, ki so ali še bodo objavljeni
po ministrstvih ali na SVLR-ju; zanje
bomo imeli pripravljeno vso potrebno
dokumentacijo. Koliko pa bomo uspešni, bomo videli v jeseni ali naslednje
leto. Vemo tudi, da je še veliko revnejših lokalnih skupnosti od naše in takšne
občine imajo prednost na razpisih, saj
imajo tudi boljše pogoje in večje možnosti za pridobitev finančnih sredstev
iz naslova razpisov.
3
Občina
IZ DELA OBČINSKEGA SVETA
Povzetek seje po zapisniku pripravila Stanka VOBIČ
Občinski svet Občine Starše se je 7. 4.
2010 sestal na 20. redni seji. Prisotnih je
bilo 12 članov občinskega sveta.
JUNIJ 2010
Svetniki so sprejeli dnevni red ter imenovali overovitelja zapisnika. V razpravi
pri potrditvi zapisnika sta sodelovala Anton Lončarič in Dejan Bandur. Svetniki so
potrdili zapisnik v predlagani obliki.
Stanka Vobič sem prisotne seznanila,
da so sklepi realizirani, razen sklepa 11. in
12., ki sta v izvrševanju.
Župan je prisotne seznanil, da so bili
na sejo vabljeni predstavniki Policijske
postaje Rače, da bi podali informacijo o
trendih varnostnih pojavov na območju
Občine Starše v letu 2009. Komandir je
zaradi drugih obveznosti opravičil odsotnost. Župan je prisotnim predlagal, da bi
poročilo vseeno predelali ter svoja vprašanja in pripombe posredovali Policijski postaji Rače, s pisnimi odgovori pa bi svetnike seznanili na eni izmed naslednjih sej.
V razpravi je Ivan Pišek predlagal,
da se točka umakne iz dnevnega reda in
prestavi na naslednjo sejo, ko bodo predstavniki policijske postaje lahko prisotni.
Župan je prisotne pozval h glasovanju. Da
se točka umakne iz dnevnega reda, sta potrdila Ivan Pišek in Anton Lončarič, ostali
prisotni svetniki so se strinjali, da se točka
kljub neprisotnosti predstavnikov Policijske postaje Rače obravnava.
S svojimi vprašanji in pripombami so
v razpravi sodelovali še Franc Žunkovič,
Anton Lončarič, Janez Ekart (SDS), Srečko Gorinšek, Marjan Malek, mag. Janez
Ekart (LDS). Na koncu daljše razprave je
bil sprejet sklep:
Občinski svet je bil seznanjen s trendi
varnostnih pojavov na območju Občine
Starše. Vprašanja se posredujejo na Policijsko postajo Rače. S pisnimi odgovori se
seznani občinski svet.
4
Javni medobčinski stanovanjski sklad
Maribor je občinskemu svetu Občine Starše posredoval v obravnavo Letno poročilo
za leto 2009, Poslovno finančni načrt 2010
in razvojni program 2010 – 2013, Odlok
o spremembah in dopolnitvah Odloka o
ustanovitvi JMSS Maribor ter spremembe
in dopolnitve statuta JMSS Maribor. Seje
so se udeležili vodja sektorja za premoženjske zadeve Barbara Jecelj, vodja sektorja za investicije in vzdrževanje Viljem
Klemenčič in glavna računovodkinja Darja Rajšp. Barbara Jecelj je podala razlago
letnega poročila za leto 2009 ter finančnega načrta 2010.
V razpravi so s svojimi vprašanji sodelovali Janez Ekart (SDS), Ivan Pišek, mag.
Janez Ekart (LDS), Srečko Gorinšek, Marjan Malek, Ivan Lenart in župan. Odgovore
jim je podala Barbara Jecelj. Na koncu razprave so prisotni soglasno sprejeli sklep:
Občinski svet Občine Starše sprejme
Letno poročilo za leto 2009, ki vsebuje:
Poročilo o delu 2009,
Realizacijo finančnega načrta 2009,
Računovodsko poročilo 2009 s priloženim poročilom o popisu na dan 31. 12.
2009.
Občinski svet Občine Starše sprejme,
da se namensko premoženje JMSS Maribor v skladu z 2. odstavkom 41. člena
Zakona o javnih skladih zmanjša v višini
926.295,00 EUR, kar predstavlja ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki
iz leta 2008 v višini 432.305,00 EUR in iz
leta 2009 v višini 493.991,00 EUR.
Občinski svet Občine Starše sprejme
Poslovno-finančni načrt 2010 in Razvojni
program 2010 – 2013.
Razlago Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi JMSS Maribor ter spremembe in dopolnitve Statuta
JMSS Maribor z obrazložitvijo je prav tako
podala Barbara Jecelj.
V razpravi je župan povedal, da se ne
strinja, da ima MO Maribor v nadzornem
svetu pet članov, ostale občine pa enega,
ker bodo ostale občine vedno preglasovane in sploh nima pomena, da se udeležujejo sej.
Svoja razmišljanja in vprašanja so
povedali še mag. Janez Ekart (LDS), Ivan
Lenart, Srečko Gorinšek in Marjan Malek.
Dodatno razlago, zakaj predlagamo, da se
odlok v predlagani obliki ne sprejme, sem
podala Stanka Vobič ter podala predlog
sklepa, ki so ga prisotni soglasno potrdili:
Člani Občinskega sveta Občine Starše
se seznanijo s predlaganim gradivom Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega
stanovanjskega sklada Maribor in Spremembami in dopolnitvami Statuta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada
Maribor in lahko podajo pripombe do 30.
4. 2010. Občinska uprava bo pripombe in
vprašanja posredovala na JMSS Maribor.
Razlago Odloka o rebalansu proračuna
Občine Starše za leto 2010 je podala višja
svetovalka za finance Milena Ule.
V razpravi so s svojimi vprašanji in
razmišljanji sodelovali Dejan Bandur, Ivan
Pišek, Janez Ekart (SDS), mag. Janez Ekart
(LDS), Adolf Šerdoner in Anton Lončarič.
10 prisotnih svetnikov je potrdilo sklep:
Sprejme se Odlok o rebalansu proračuna Občine Starše za leto 2010.
Marica Tenko – predsednica komisije
za nagrade in priznanja, je prisotne seznanila, da se je komisija sestala, pregledala
prispele vloge ter pripravila predlog za
sprejem na Občinskem svetu.
Po krajši razpravi, v kateri sta sodelovala Srečko Gorinšek in Dejan Bandur, so
prisotni soglasno sprejeli sklep:
Občinski svet Občine Starše podeljuje:
PLAKETO S SREBRNIM GRBOM: Dr.
Helmutu Teobaldu Müllerju in Željku
Cirbi – obema brez denarne nagrade.
PLAKETO Z BRONASTIM GRBOM:
Branku Lešniku, Milanu Šprahu, Brunu
Maderju – brez denarne nagrade.
Komisija meni, da v letu 2010 nobeden od podanih predlogov za podelitev
priznanj ne ustreza za podelitev plakete
z zlatim grbom.
Mojca Kacjan, višja svetovalka za okolje in prostor, je prisotnim razložila točko
Tehnični popravek Odloka o prostorskih
ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor. Brez potrditve tega popravka,
zaradi neskladnosti veljavnega Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Starše – prostorske sestavine (MUV 12/96) in
Odloka o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine
starše – prostorske sestavine (MUV 4/02 in
7/04) ter Odloka o prostorskih ureditvenih
pogojev za podeželje v Občini Maribor /v
nadaljevanju PUP/ (MUV 11/93) na omenjenih področjih (ob šoli in vrtcu v Marjeti ter igriščih v Marjeti, Loki, Zlatoličju
in Prepoljah) ne bomo pridobili gradbenih
dovoljenj (tako ne bo mogoča izgradnja
novega vrtca in telovadnice v Marjeti ter
legalizacija objektov ŠD v Loki, Marjeti,
Prepoljah in Zlatoličju). Ker bo omenjeni
tehnični popravek veljal le do sprejetja
novega Občinskega prostorskega načrta, ki
je v zaključni fazi priprave, predlagamo le
sprejetje tehničnega popravka in ne spremembe PUP, za katerega bi bila potrebna
javna razgrnitev.
Do izgradnje telovadnice bo za igro na
razpolago travnik za šolo, po izgradnji telovadnice pa bodo igrišča urejena na dodatno pridobljenih zemljiščih za vrtcem in
telovadnico (predlog spremembe plana).
V razpravi so sodelovali Anton Lončarič, Srečko Gorinšek ter mag. Janez Ekart.
Prisotni so soglasno potrdili sklep:
Potrdi se tehnični popravek Odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor (MUV 11/93).
Tehnični popravek začne veljati naslednji dan po sprejemu na seji Občinskega sveta Občine Starše in se objavi na
spletni strani Občine Starše.
Pri točki Pobude in vprašanja so sodelovali:
Ornik Ivan, ki je postavil vprašanje, ali
smo že kaj ukrenili glede table za Prepolje
na avtocesti in ali je že kakšen odgovor.
Dal je tudi pobudo, naj se popravi mulda
pred njihovo hišo v Prepoljah ter opozoril,
da se je cestišče iz Prepolj proti Staršam
posedlo za 10 cm.
Marjan Malek je glede ločenega zbiranja odpadkov opozoril, da so kesoni
premajhni in je posledično vedno polno
smeti okrog njih ter predlaga, naj se nekaj
ukrene. Zanimalo ga je, ali se zunanjim
oglaševalcem zaračuna plakatiranje. Dal
Občina
je tudi pobudo, da se uredi izvoz ceste od
dvorane v Rošnji na glavno cesto. Vprašal
je, ali so predvidene kakšne aktivnosti v
zvezi z izgradnjo stanovanjskih enot za
starejše v naši občini. Dal je pobudo, da se
gramozira odkupljeno zemljišče pri pokopališču za namene parkiranja.
Janez Ekart (SDS) je vprašal, ali že imamo izbranega izvajalca za asfaltiranje po
Staršah.
Dejan Bandur je v imenu odbora SNS
postavil vprašanje, glede večnamenske
dvorane, saj po informacijah uporabnikov
streha pušča. Glede dogajanja z LAS-om
je želel vedeti, zakaj društvom, ki so bila
prijavljena, nismo zagotovili zadosti lastnih sredstev, da izpeljejo zadane projekte. Zanimalo ga je tudi, ali se že pripravlja
projekt za sanacijo gradu v Staršah. Glede
ločkega mostu pa je vprašal, kdo je zadolžen za njegovo sanacijo, saj bo počasi popolnoma nevozen. Na koncu razprave ga
je zanimalo še število vloženih tožb gospoda Piška in stroški v zvezi z njimi.
Župan je prisotne seznanil z aktivnostmi v zvezi s čistilno akcijo 17. 4. 2010.
Mag. Janez Ekart (LDS) je vprašal, kako
je z majskimi drevesi za gasilska društva
ter dal pobudo, da bi se obrnili na Direkcijo RS za ceste, naj se počistijo pločniki.
Župan mu je odgovoril, da si društva, ki
stavijo majsko drevo, le-to sama priskrbijo,
od občine pa dobijo dotacijo, ter da bomo
naročili strojno čiščenje pločnikov.
Seja je bila zaključena ob 20.30. uri.
OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH OTROK
Tadeja Klemen
Pozivamo vse starše, ki so vpisali svoje
otroke v vrtec s 1. 9. 2010, da oddajo vlogo za znižano plačilo vrtca za leto 2010
vsaj 15 dni pred 1. septembrom 2010, to
je najkasneje do 15. 8. 2010, če želijo uveljavljati znižano plačilo vrtca že v mesecu
septembru. V kolikor bodo otroci vključeni v vrtec kasneje, pa je potrebno oddati
vlogo za znižano plačilo najkasneje 15 dni
pred predvideno vključitvijo. Starši oz.
vlagatelji za znižano plačilo vrtca, ki bodo
vlogo vložili kasneje, bodo lahko znižano
plačilo uveljavljali šele s prvim dnem naslednjega meseca, ko so oddali vlogo.
Vlagatelji morajo vlogi za znižano plačilo vrtca obvezno priložiti:
1. odločbo o odmeri dohodnine za leto
2008 (od obeh staršev) - organ lahko
pridobi tudi po uradni dolžnosti;
2. davčni obračun akontacije dohodnine
od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti (samostojni podjetniki);
3. potrdilo o bruto dohodkih v zadnjih
treh mesecih pred oddajo vloge (zaposleni manj kot 12 mesecev ter brezposelni v letu 2008 in zaposleni v letu
2009);
4. potrdilo zavoda za zaposlovanje RS o
vpisu v evidenco brezposelnih oseb
(brezposelni);
5. potrdilo o šolanju (polnoletni družin-
ski člani – otroci; potrdilo o pokojnini,
če jo kateri od družinskih članov prejema);
6. obvestilo o uskladitvi preživnine za
leto 2009 oz. drugo potrdilo o znesku
preživnine (samohranilci).
Znižano plačilo vrtca se uveljavlja pri občinskem organu, kjer imata prijavljeno
stalno prebivališče otrok in vsaj eden
od staršev.
Še enkrat pozivamo vse starše, katerih otroci bodo začeli obiskovati vrtec 1.
9. 2010 in izpolnjujejo pogoje za oddajo
vloge za znižano plačilo vrtca na Občini
Starše, da le-to oddajo z ustreznimi prilogami najkasneje do 15. 8 .2010 v tajništvo
Občine Starše, Starše 93, 2205 Starše.
ZAČETEK GRADNJE PLINOVODA
Bojan Grus
Obveščamo vas, da bo izvajalec del
IMP d. d., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana, v mesecu novembru začel z gradnjo
vzporednega magistralnega plinovoda
M1/1 Ceršak – Kidričevo. Za omenjeno
gradnjo je investitor Geoplin plinovodi,
Cesta Ljubljanske brigade 10, 1000 Ljubljana, pridobil pri Ministrstvu za okolje
in prostor gradbeno dovoljenje št. 3510598/2009-SR/VML. V času gradnje bo iz-
vajalec del uporabljal naše lokalne ceste
in javne poti (navedene so na spodnjem
seznamu).
Dolžina cest ki bo v uporabi ob gradnji plinovoda M1/1 Ceršak – Kidričevo:
LC 386 050
LC 386 040
JP 886 030
Naziv ceste po
Odsek ceste, ki jo bo IMP uporabljal v času gradnje
Odloku o kategorizaciji
plinovoda M1/1 – Ceršak - Kidričevo
občinskih cest v Občini Starše
Dravski Dvor – Marjeta na Dravskem polju – Dravski Dvor – Marjeta na Dravskem polju
Kungota pri Ptuju
Rače - Marjeta
Marjeta – do trase plinovoda
Marjeta na Dravskem polju – Brunšvik - Podova
Marjeta - Brunšvik
Trniče- Brunšvik - Starošince
Brunšvik – do trase plinovoda
SKUPAJ:
Dolžina
uporabljene
ceste [km]
2,10
0,90
1,70
0,30
5,00
Alternativno pa še:
LC 165 030 Cirkovce – Starošince – Brunšvik
in
Trniče- Brunšvik - Starošince
Brunšvik do križišča s cesto 1,40
JP 886 030 ter dalje po JP 886
030 do trase plinovoda
JP 886 030
Skupaj alternativna varianta:
6,10
Daljši članek o poteku gradnje bodo pripravili investitor in izvajalci del za naslednje
glasilo.
Lepe besede tako malo
stanejo, a so tako veliko
vredne.
Oznaka in
številka
ceste
LC 386 010
5
Občina
OBČINA STARŠE
STARŠE 93
2205 STARŠE
RAZPISUJE CELOLETNE ŠTIPENDIJE
ZA NADARJENE ŠTUDENTE OBČINE STARŠE
ZA ŠTUDIJSKO LETO 2010/2011
Na razpis se lahko prijavijo študenti
dodiplomskega študija in študenti podiplomskega magistrskega študija od drugega letnika dalje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
• kandidati morajo biti državljani Republike Slovenije,
• kandidati morajo imeti stalno prebivališče v Občini Starše,
• študenti dodiplomskega in podiplomskega študija morajo dosegati
povprečno oceno vseh opravljenih
izpitov najmanj 8,
• dokazilo o študijskem uspehu - potrdilo o ocenah,
• dokazila o izjemnih dosežkih, pridobljenih v zadnjem šolskem oziroma študijskem letu,
• v primeru študija v tujini mora kandidat k vlogi priložiti prevod dokumentacije ter ustrezno primerjavo
vrednotenja uspešnosti študija v
tujini z ocenami oziroma vrednotenjem v Republiki Sloveniji,
• potrdilo o državljanstvu Republike
Slovenije in potrdilo o stalnem prebivališču v občini Starše.
• kandidati za štipendije morajo biti
vsestransko dejavni ter dosegati
vidne rezultate na izvenšolskih področjih,
Dokazila iz zadnje alineje lahko pridobi pristojni organ občinske uprave sam iz
uradnih evidenc.
• kandidati ne smejo biti zaposleni
ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje, ne smejo imeti statusa
samozaposlene osebe, ki opravlja
registrirano dejavnost, ne smejo biti lastniki oziroma solastniki
gospodarske družbe, prav tako ne
smejo prejemati druge štipendije
ali posojila za študij oziroma prejemati drugih virov dohodkov.
Štipendija se lahko podeli od drugega
letnika dalje tudi študentom dodiplomskega študija in študentom podiplomskega študija, ki študirajo v tujini.
Izjemoma se lahko podeli štipendija
tudi študentu, ki ne izpolnjuje pogoja iz
tretje alineje prvega odstavka tega razpisa,
če na posameznem področju dosega izjemne rezultate, primerljive v evropskem in
svetovnem prostoru ter so ti nad rezultati
tistih študentov, ki te pogoje izpolnjujejo.
Prijavi za dodelitev štipendije mora
vlagatelj priložiti:
• kratek življenjepis,
• dokazilo o vpisu v šolsko oziroma
študijsko leto 2010/2011,
Kandidati dokazujejo posebno nadarjenost s potrdili o izjemnih dosežkih, pridobljenih v zadnjem študijskem letu, in sicer
s tekmovanj, z bibliografijo objavljenih
del, s potrdili o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, na umetniških razstavah
in koncertih, z dokazili o priznanjih in
nagradah, pridobljenih na mestnem, dr-
žavnem ali mednarodnem tekmovanju, s
priporočili šol oz. fakultet itd. Vsa potrdila
oz. dokazila in priporočila, ki so v tujem
jeziku, morajo imeti uraden slovenski prevod.
Pri podelitvi štipendije se upošteva
višja povprečna ocena kandidata in boljši
dosežki na drugih (izvenšolskih) področjih delovanja.
Ob enakih pogojih ima prednost pri izbiri kandidat z nižjim dohodkom na družinskega člana. V teh primerih pristojni
organ občinske uprave kandidate pisno
pozove, da predložijo podatke o dohodkih.
Prijave z vsemi potrebnimi dokazili naj
pošljejo študenti do 30. 9. 2010 v zaprti
ovojnici na naslov:
Občina Starše, Starše 93, 2205 Starše
z oznako;
" Vloga za štipendijo – Ne odpiraj ", v
zgornji levi kot navedba pošiljatelja.
Razpis je objavljen na spletni stran
www.starse.si, kjer najdete tudi obrazec
prijave.
Obrazec prijave lahko tudi osebno
dvignete na sedežu Občine Starše.
Št: 603-1/2010
Datum: 4. 5. 2010
Župan
Občine Starše
Vili DUCMAN
V SPOMIN …
Umrli občani občine Starše od 6.3.2010 do 13.5.2010
JUNIJ 2010
Zap.št. Ime in priimek
6
rojen (a)
umrl (a)
1.
Majda TOPLAK
ZLATOLIČJE 9/M
29.05.1962
06.03.2010
2.
Franc FRANGEŠ
PREPOLJE 96
12.09.1927
07.03.2010
3.
Ana GREIF
TRNIČE 10
01.05.1927
13.04.2010
4.
Miroslav EKART
TRNIČE 52
17.02.1966
15.04.2010
5.
Marija SAGADIN
PREPOLJE 20
02.02.1926
21.04.2010
6.
Marija SATLER
STARŠE 66/A
07.06.1936
25.04.2010
7.
Marjan KLEMENČIČ
ZLATOLIČJE 108
10.12.1988
01.05.2010
8.
Terezija KIRBIŠ
PREPOLJE 41
13.10.1922
06.05.2010
9.
Franc ŠPUREJ
ROŠNJA 17
20.04.1916
13.05.2010
Občina
V skladu s 6. členom Pravilnika o uporabi večnamenske športne dvorane pri OŠ Starše,
ki ga je Občinski svet Občine Starše sprejel na 2. redni seji dne 31. 1. 2007,
RAZPISUJEM
UPORABO VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE
1.PREDMET RAZPISA
2.POGOJI ZA PRIJAVO NA RAZPIS
Predmet razpisa je najem uporabe večnamenske športne dvorane pri OŠ Starše v
šolskem letu 2010/2011, in to:
• vadbenih površin v objektu,
• garderob, sanitarij, umivalnikov in
tušev v sklopu objekta,
• športnega orodja in opreme v objektu.
Na razpis se lahko prijavijo:
• športna društva in klubi za otroke
in mladino, usmerjeni v kakovostni
in vrhunski šport, ki so vključeni v
financiranje letnega programa športa iz proračuna Občine Starše,
• drugi klubi, društva iz občine in organizirane skupine, ki izvajajo športno rekreacijo,
• društva in klubi izven občine,
• drugi uporabniki.
3.TERMINI TER CENA ZA UPORABO
DAN
15.30 do 17.00
17.00 do 18.30
18.30 do 20.00
20.00 do 21. 30
ponedeljek
torek
4.ROKI IN NAČIN PRIJAVE
Vlogo za dodelitev uporabe večnamenske športne dvorane morajo prosilci poslati po pošti ali oddati osebno na naslov:
Občina Starše, Starše 93, 2205 Starše, najkasneje do 15. 7. 2010.
5.INFORMIRANJE KANDIDATOV
Vse informacije, vlogo, Pravilnik o
uporabi večnamenske športne dvorane pri
OŠ Starše in hišni red dobite na občini v
času uradnih ur (ponedeljek, sredo in petek od 8. – 12. ure, v sredo od 14. – 16. ure)
osebno ali pokličite na telefonsko številko
686 48 00, 686 48 05 ali pa na e-pošti [email protected]. Vsi dokumenti pa so tudi na
spletni strani www.starse.si.
Na podlagi prejetih prijav bo v skladu
s pravilnikom izdelan terminski plan (urnik) uporabe za šolsko leto 2010/2011.
sreda
četrtek
petek
Uporaba večnamenske športne dvorane se bo plačevala po Sklepu o določitvi
cen uporabe večnamenske športne dvoraUPORABNIK
ŠPORTNA DRUŠTVA IZ
OBČINE STARŠE - ODRASLI
OBČINE STARŠE –MLADINA
OBČINE STARŠE IN OŠ STARŠE–
OSNOVNOŠOLSKI OTROCI
OSTALA DRUŠTVA IN ORGANIZIRANE SKUPINE IZ OBČINE STARŠE
UPORANIKI IZVEN OBČINE
ne, ki ga je sprejel Občinski svet Občine
Starše 28. 5. 2008. Izvleček iz sklepa:
PONEDELJEK – PETEK
TERMINI DO 18.30 URE
6€
V ceno je zajeta uporaba polovice športne dvorane za 2 šolski uri. V ceno ni zajet
DDV.
PONEDELJEK – PETEK
TERMINI PO 18.30 URI
12 €
3€
8€
-
8€
10 €
15 €
15 €
30 €
Z izbranimi najemniki bo pogodbo o
najemu sklenil ravnatelj šole najkasneje
do 31. avgusta. Sestavni del pogodbe je
hišni red športne dvorane.
Št: 671-3/2010
Datum: 4. 5. 2010
ŽUPAN
Vili DUCMAN
Športna društva v občini (košarka)
uporabe za tekmovanje v ligi ne plačajo.
OBČINA STARŠE in POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d.
objavljata razpis
Razpis je objavljen na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči,
pomoči de minimis in izvajanju drugih
ukrepov razvoja kmetijstva in podeželja v
Občini Starše (MUV, št. 29/07) ter Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za
pospeševanje razvoja malega gospodarstva
v Občini Starše (MUV, št. 9/08), proračuna
Občine Starše za leto 2010 ter Pogodbe o
medsebojnem sodelovanju, št. 03/10-AP,
sklenjena s Poštno banko Slovenije, d.d. –
bančna skupina NKBM d.d..
I. NAMEN RAZPISA
Občina Starše bo subvencionirala
obrestno mero za kredite, najete za naslednje namene:
1. v malem gospodarstvu za:
• nakup, gradnjo, rekonstrukcijo ali
adaptacijo prostorov, namenjenih
poslovni dejavnosti,
• nakup osnovnih sredstev in opreme,
• razširitev in posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet.
2. v kmetijstvu za:
• gradnjo, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije,
• razširitev, posodobitev in pridobi-
za dodelitev kreditov za ohranjanje in pospeševanje razvoja malega gospodarstva, turizma in kmetijstva
v Občini Starše, s subvencionirano obrestno mero v letu 2010
7
Občina
vanje novih zmogljivosti v osnovni
kmetijski dejavnosti (nakup osnovnih sredstev in opreme, kmetijskih
strojev),
• razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
• nakup kmetijskih zemljišč.
II. ZA KREDITE S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO LAHKO ZAPROSIJO:
• samostojni podjetniki, ki opravljajo
gospodarsko dejavnost kot svoj edini poklic,
• male in srednje velike družbe v zasebni lasti,
• fizične in pravne osebe, ki so pri
pristojnem upravnem organu vložile zahtevek za izdajo odločbe
o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti kot
svoj edini poklic (pred odobritvijo
kredita morajo predložiti odločbo o
priglasitvi dejavnosti ter registraciji
družbe),
• občani, ki se ukvarjajo s kmetijsko
dejavnostjo, s stalnim prebivališčem v Občini Starše,
• občani, ki izpolnjujejo pogoje za
opravljanje dopolnilne kmetijske
dejavnosti na kmetiji,
• drugi občani, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, prednost pa imajo kmetje,
katerim kmetijstvo pomeni edini vir
preživljanja,
• prebivališče vlagateljev oz. sedež
firme mora biti na območju Občine
Starše.
•
III. KREDITNI POGOJI
• Krediti se bodo dodeljevali pod naslednjimi pogoji:
• obrestna mera: 1,0 % nominalno,
nespremenljiva,
• višina posameznega kredita: v okviru kreditne sposobnosti kreditojemalca (ugotavlja banka),
• rok vračila: 3,5 oz. 10 let,
• način odplačila: obročno,
• zavarovanje: zastava nepremičnin
ali premičnin , zavarovanje kredita
pri zavarovalnici, poroštvo kreditno
sposobnih porokov oz. druga ustrezna zavarovanja, upoštevajoč boniteto in poslovanje komitenta,
• stroški odobritve kredita: 0,3%
- 1,00% od zneska kredita, min.
100,00 € (plača kreditojemalec),
• koriščenje kredita: namensko - na
podlagi računov, predračunov, pogodb, …
• ostali pogoji: v skladu s poslovno
politiko in akti banke, pogoji so
enaki za komitente in nekomitente
banke,
• kreditni potencial sredstev znaša
maksimalno za drobno gospodarstvo 48,200,00 € in za kmetijstvo
144,700,00 € (odvisno od dobe odplačevanja).
Prosilci morajo k vlogi predložiti:
• za drobno gospodarstvo: bilančne
podatke o poslovanju ter po potrebi
poslovni oz. investicijski načrt,
• odločbo o opravljanju gospodarske
oz. kmetijske dejavnosti,
• dokazilo o namenu porabe sredstev
(pogodbe, predračuni,…),
• potrdilo o plačanih davkih in prispevkih,
• dokazila o lastništvu,
• za kmetijstvo: programe Območne kmetijske svetovalne službe pri
Kmetijskem zavodu Maribor
• in drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka.
Vloge (obrazce) bo možno dvigniti na
sedežu Občine Starše.
Zahtevki za pridobitev sredstev se vložijo v roku 30 dni po objavi tega razpisa
oz. do porabe sredstev, vendar najkasneje
do 30. 11. 2010.
Investitorji, ki so jim bila občinska
sredstva že dodeljena, z istimi projekti ne
morejo sodelovati na tem natečaju.
Informacije daje:
Občina Starše,
tel.: Terezija Mohorko 686 48 09 in
Poštna banka Slovenije,
tel.: 228-82-00
• Damjan Koren (kreditiranje drobnega gospodarstva in kmetijstva),
228-83-94
• Mojca Bergauer Jarc, 228-82-79
• Boris Bobek, 228-82-06
• Izpolnjene vloge oddate na sedežu
Občine Starše.
Datum: 31. 05. 2010
Številka: 33001-2/2010
POŠTNA BANKA SLOVENIJE d.d.
– bančna skupina NKBM d.d.
Uprava banke:
mag. Drago Pišek
Viktor Lenče
OBČINA STARŠE
ŽUPAN
Vili DUCMAN
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT
Partizanska c. 47, 2000 MARIBOR
Tel. 02 22- 01- 516, fax: 02 22-01-517
e-mail: [email protected]
Razraščanje vegetacije iz
stavbnih zemljišč v zračni
prostor javnih cest.
JUNIJ 2010
Stavbna zemljišča zgradb ob javnih
cestah so pogosto zasajena z drevesi in
grmovnicami, ki z vejami segajo v zračni
prostor ceste. Občani, ki imajo takšne zasaditve, se pogosto ne zavedajo odgovornosti za svoje ravnanje, ki je lahko zelo
velika, posebno, če je zaradi tega ogrožena
varnost cestnega prometa.
8
Kadar veje ne segajo v prosti profil ceste, predstavlja to zasedbo občinske ceste,
kar je po 44. členu Odloka o občinskih
cestah (MUV št. 19/2000) prepovedano,
za kršitelja pa je predpisana globa 250,38
evrov. V teh primerih inšpektor za ceste
kršitelju naloži, da mora v določenem
roku vegetacijo obrezati, in izda plačilni
nalog, v katerem mu naloži plačilo globe
ter v postopku izvršbe na njegove stroške
zagotovi izvedbo obreza, če zavezanec
sam ne obreže vegetacije.
stopku o prekršku, po 123. členu Zakona o
varnosti cestnega prometa (Uradni list RS
št. 133/06, 37/08 in 58/09), zaradi prekrška
odmeri tudi globa v znesku 160 evrov. V
primeru prometne nesreče, ki bi nastala
zaradi razraščene vegetacije kot ovire na
cesti, pa je lastnik zemljišča tudi odškodninsko odgovoren za nastalo škodo.
Kadar pa rastline segajo v prosti profil
ceste, ki mora biti po predpisih o varnosti
cestnega prometa stalno prost, predstavlja to oviro v cestnem prometu. V tem
primeru mora izvajalec v okviru rednega
vzdrževanja ceste razraščene veje obrezati, stroške za obrezovanje pa mora plačati
lastnik zemljišča, iz katerega takšna vegetacija raste. Lastniku zemljišča se v po-
Zaradi tega morajo lastniki nepremičnin ob cestah stalno skrbeti, da rastline iz
njihovega stavbnega zemljišča ne segajo
v zračni prostor javne ceste. S tem bodo
zagotovili varno odvijanje prometa in se
izognili stroškom plačila globe in obrezovanja vegetacije s strani izvajalca rednega
vzdrževanja cest.
Občina
Foto: M. Kacjan
Pravilno ravnanje z odpadki je
zakonska obveza vseh občanov.
Povzročitelji odpadkov so po predpisih o ravnanju z odpadki dolžni zagotoviti
zakonsko predpisano obdelavo odpadkov.
Zaradi tega morajo komunalne odpadke
pozorno ločeno shranjevati in jih prepuščati izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju besedila: Snaga d.o.o.) na predpisan način.
Pri tem je zelo pomembno ustrezno
shranjevanje in prepuščanje ločeno zbranih frakcij podjetju Snaga d.o.o.
Prepuščanje ločeno zbranih frakcij je,
po Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki, organizirano v zbiralnicah ločenih
frakcij, ki jih je podjetje Snaga d.o.o. razmestilo na javnih površinah in v katerih je
omogočeno ločeno zbiranje:
papirja in drobne lepenke, vključno z
odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
drobne odpadne embalaže iz stekla,
drobne odpadne embalaže iz plastike
in sestavljenih materialov in
drobne odpadne embalaže iz kovine.
Prepuščanje zgoraj navedenih ločenih
frakcij večjih dimenzij in tudi nevarnih
frakcij komunalnih odpadkov, lesa, obla-
čil, tekstila, jedilnih olj in maščob, kuhinjskih odpadkov ter ostalih biorazgradljivih
odpadkov, barv, črnil, lepil in smol, detergentov, baterij in akumulatorjev, električne
in elektronske opreme ter kosovnih odpadkov, gradbenih odpadkov pa je omogočeno
v zbirnem centru v Zlatoličju, s katerim
upravlja Občina Starše. Za zbiranje in prevoz kosovnih ter nevarnih odpadkov je, po
letnem programu ravnanja z njimi, organizirana tudi možnost prepustitve Snagi
d.o.o. v posameznih naseljih Občine Starše.
Ob doslednem odlaganju zgoraj navedenih frakcij komunalnih odpadkov v zbiralnice ločenih frakcij in v zbirni center, v
posodah za ostale odpadke, ki jih povzročitelji prepustijo v odvoz Snagi d.o.o. ob
dnevih, določenih za odvoz, ne sme biti
nobenih drugih odpadkov, razen ostalih
odpadkov, iz katerih so izločene ločeno
zbrane frakcije. Upoštevanje te obveznosti
povzročiteljev odpadkov je za zakonito in
učinkovito ravnaje s komunalnimi odpadki zelo pomembno. Zaradi tega je z Uredbo
o ravnanju z odpadki (Uradni list RS št.
34/08) (v nadaljevanju besedila: uredba)
za povzročitelje odpadkov, ki iz komunalnih odpadkov ne izločajo ločenih frakcij,
predpisana visoka globa v znesku od 1.200
evrov.
Foto: M. Kacjan
Posebno pozornost je potrebno nameniti gradbenim odpadkom (ruševine betona, opeka, zemljine, izolacijski materiali,
stavbno pohištvo in podobno), ki nastajajo
pri gradnjah in pri izvajanju obnovitvenih
del. Te odpadke občani velikokrat obravnavajo kot okolju neškodljive in jih v naravno
okolje odložijo s pretvezo izravnave neravnin zemljišča. Takšno ravnanje je z uredbo prepovedano in sankcionirano z globo
1.200 evrov.
Po uspešno izvedeni akciji Očistimo
Slovenijo v enem dnevu, ki je bila v Občini Starše odlično organizirana, je zelo pomembno v bodoče ohraniti čisto naravno
okolje tako, da z vsemi odpadki ravnamo
na predpisan način. Za zagotovitev tega cilja bo Medobčinski inšpektorat po akciji še
več pozornosti namenil nadzoru ravnanja
z odpadki, ki je lahko uspešen le s sodelovanjem občanov, ki prijavijo kršitelja, če
ga opazijo. Akcija je, ob odstranitvi nepravilno odloženih odpadkov, vplivala na občane tudi tako, da so prijavili kršitelje in
v dokaznem postopku sprejeli tudi obvezo
pričanja, kar je nujno za učinkovit inšpekcijski nadzor.
Franc Krištofelc, univ.dipl.inž. gr.
INŠPEKTOR
CENTER ZA POMOČ NA DOMU MARIBOR KO NE ZMORETE VEČ SAMI
Starostna doba je doba življenja, ne
životarjenja, ne umika, zagrenjenosti in
tegob. Prav za to gre, da nam postanejo
ta leta, katerih števila ne poznamo, bogata, srečna, lepa. Prvi pogoj za to pa je, da
starost sprejmemo kot božji dar. »Z enako ljubeznijo jo moramo sprejeti, kot smo
sprejeli mladost in pozneje zrelost. Ker
smo v izkušnjah bogatejši, jo sprejmimo
še bolj odprtih rok,« je zapisal že pokojni
duhovnik in literat lazarist Franc Sodja in
priznati moram, da se z njegovim razmišljanjem tudi sama v celoti strinjam.
Center za pomoč na domu Maribor
deluje kot javni zavod od leta 2002, pred
tem pa v okviru Centra za socialno delo
Maribor. Prav zaradi dobro postavljenih
temeljev in vloženega napora strokovnih
delavcev in sodelavcev je med prvimi v
Sloveniji na področju izvajanja storitve
uspel realizirati ustanovitev javnega zavoda, ki danes zaposluje 51 socialnih oskrbovalk in zagotavlja izvajanje storitev za
cca 400 uporabnikov v Mestni občini Maribor in 4 zunanjih primestnih občinah: v
Staršah, Račah in Framu, Hočah in Slivnici ter Dupleku.
Opravljamo storitve v skladu z Zakonom o socialnem varstvu, ki ureja področje socialnovarstvenih storitev, ki so
Jelka Sužnik, univ. dipl. soc. del
9
Občina
namenjene preprečevanju socialnih stisk
in težav (socialni preventivi) in obsegajo
aktivnosti ter pomoč za samopomoč posamezniku, družini in skupinam prebivalstva.
Pomoč družini tako obsega pomoč za
dom, pomoč na domu in socialni servis.
Pomoč na domu obsega socialno oskrbo
upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna
oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialni servis pa obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih
v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nesreč ter v
drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna
za vključitev osebe v vsakdanje življenje.
V skladu s Pravilnikom o standardih in
normativih socialnovarstvenih storitev pa
je storitev, ki jo izvajamo v okviru zavoda,
namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi
starosti ali hude invalidnosti ne morejo
oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali
zanju nimajo možnosti.
Gre torej za različne oblike in širok
spekter organizirane praktične pomoči in
uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za
določen čas nadomesti potrebo po institu-
cionalnem varstvu
v zavodu, v drugi
družini ali v drugi
organizirani obliki. Izvajanje storitve se nenehno
prilagaja potrebam
posameznega uporabnika in obsega:
gospodinjsko pomoč, kamor sodijo:
prinašanja enega
pripravljenega
obroka ali nabava
živil in priprava
enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode,
osnovno čiščenje
Foto: M. Kacjan
bivalnega dela prostorov z odnašanjem
smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje
spalnega prostora; pomoč pri vzdrževanju
osebne higiene, kamor sodijo: pomoč pri
oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih
življenjskih potreb, vzdrževanje in nega
osebnih ortopedskih pripomočkov ter
pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne mreže
z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom,
spremljanje upravičenca pri opravljanju
nujnih obveznosti,
informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca
ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Upravičenci do
socialne oskrbe na
domu so osebe, ki
jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo,
da z organizirano
pomočjo drugega
ohranjajo zadovoljivo duševno in
telesno počutje in
lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako,
da jim vsaj za določen čas ni potrebno
institucionalno varstvo v zavodu, v drugi
družini ali v drugi organizirani obliki.
Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so
lahko upravičenci: osebe, stare nad 65 let,
ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno
življenje, osebe s statusom invalida po
zakonu o družbenem varstvu duševno in
telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega
življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na
domu, druge invalidne osebe, ki jim je
priznana pravica do tuje pomoči in nege
za opravljanje večine življenjskih funkcij,
kronično bolne in osebe z dolgotrajnimi
okvarami zdravja, ki nimajo priznanega
statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne
pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje, in hudo bolni otrok ali
otrok s težko motnjo v telesnem ali težko
in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki
ni vključen v organizirane oblike varstva.
V postopku za izvajanja pomoči na
domu, ki je strokovno voden proces in
organizirana oblika praktične pomoči,
sodelujejo vodja, koordinator storitve, izvajalec storitve, upravičenec, ključni ali
odgovorni družinski člani ter prostovoljni
sodelavci.
JUNIJ 2010
Foto: M. Kacjan
10
Foto: M. Kacjan
koordinatorice pomoči na domu
območje izvajanja storitev
Vesna Kos
02 23 505 25 ali 040 473 241
Tabor I., Razvanje, Radvanje,
Studenci, Pekre
Violeta Košenina,
02 23 505 26 ali 040 473 244
Maribor center, Kamnica, Tabor II
Marija Glavica
02 23 505 27 ali 040 473 242
Pobrežje, Košaki, Malečnik, Tezno
Jelka Sužnik
02 23 505 24 ali 040 473 243
Starše, Duplek, Rače-Fram,
Hoče-Slivnica
Občina
Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika
in vsebuje dva dela. Prvi del predstavlja
ugotavljanje upravičenosti do storitve,
pripravo in sklenitev dogovora o obsegu,
trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in
upravičencem ali družino.
Drugi del storitve zajema neposredno
izvajanje storitve na domu upravičenca
po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, lahko predlagata
izvajalec storitve, upravičenec ali njegov
zakoniti zastopnik.
URADNE URE
ponedeljek
torek
sreda
četrtek
petek
od 8.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 15.00 ure
od 8.00 do 9.00 ure
od 8.00 do 12.00 ure
in od 13.00 do 17.00 ure
od 8.00 do 9.00 ure
od 8.00 ure do 12.00 ure
Neposredno izvajanje storitve na upravičenca traja od najmanj 0,5 ure do največ
4 ure dnevno oziroma do 20 ur tedensko.
Socialna oskrba na domu se izvaja po
metodi dela s posameznikom in družino,
ob uporabi metode dela s skupnostjo, neposredne oblike pomoči upravičencu pa
se izvajajo po načelih dobre prakse okolja, v katerem živi upravičenec. Izvajalci
storitve po zadnjih podatkih Sekcije za
socialno oskrbo, ki
deluje pri Socialni
zbornici Slovenije,
kažejo, da je v mesecu marcu 2010 v
Sloveniji izvajalo
storitev 44 centrov za socialno
delo, 14 domov za
starejše
občane,
3 javni zavodi in
18 koncesionarjev.
Vsi skupaj naj bi v
skladu z Republiškim nacionalnim
programom socialnega varstva oskrbeli cca 3% upravičene populacije.
Socialni servis
obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni,
v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko
je ta pomoč potrebna za vključitev osebe
v vsakdanje življenje in ne sodi v javno
službo. Uporabnik je lahko vsakdo, ki naroči določen del storitve in prevzame obveznost plačila storitve in kritja stroškov v
zvezi z opravljeno storitvijo.
Vodila in načela, ki jih upoštevamo
pri svojem delu, so: enak dostop in enake
možnosti za vse upravičence, prostovoljnost vključitve, prosta izbira, individualna obravnava, sprotno dogovarjanje med
uporabnikom in izvajalcem ter gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi.
Financiranje storitve je še zaenkrat in
do sprejetja Zakona o dolgotrajni oskrbi v
popolni pristojnosti občin, financira se iz
Foto: M. Kacjan
proračuna občine, to je najmanj v višini
50% subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug
zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila.
Na področju večletnega zagotavljanja
storitve ugotavljamo, da je upravičencev
do storitve vedno več, povečujejo se potrebe po izvajanju pomoči pri osebni higieni, večkrat dnevno obiskovanje uporabnikov,…
Storitve pomoči na domu so za mnoge neprecenljive vrednosti, ker omogočajo obstanek na lastnem domu, seveda za
vse tiste, ki so se sami odločili za tovrstno
obliko bivanja, ob zagotovljeni ustrezni
pomoči. Zavedamo se, da so zadovoljni
uporabniki tisti, ki potrjujejo smiselnost
in obseg potreb tovrstne pomoči.
PRIJAVA ZAKONSKE ZVEZE
PRAVNA PODLAGA:
• Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št.
69/2004 – uradno prečiščeno besedilo).
KDO?
• Osebi različnega spola, ki želita
skleniti zakonsko zvezo.
KJE?
• Na sedežu Upravne enote Maribor,
Ul. heroja Staneta 1, 2501 Maribor,
v Sektorju za upravne notranje zadeve oziroma na sedežih krajevnega urada Starše ali krajevnega
urada Rače.
KATERE DOKUMENTE IN PODATKE
MORA OB PRIJAVI ZAKONSKE ZVEZE PREDLOŽITI DRŽAVLJAN REPUBLIKE SLOVENIJE?
• veljavni osebni dokument,
• osebno ime in naslov prič.
OB KATERIH DNEVIH JE MOGOČE
SKLENITI ZAKONSKO ZVEZO?
KATERE DOKUMENTE IN PODATKE
MORA OB PRIJAVI ZAKONSKE ZVEZE PREDLOŽITI TUJ DRŽAVLJAN?
• veljavni osebni dokument,
• izpisek iz rojstne matične knjige,
• dokaz o tujem državljanstvu,
• potrdilo o samskem stanu (ni potrebno za državljane evropskih držav, ZDA, Kanade in Avstralije),
• potrdilo, da po predpisih države,
katere državljan je, ni zadržkov za
sklenitev zakonske zveze,
• navedene listine morajo biti prevedene in overjene v skladu z Zakonom o overitvi listin v mednarodnem prometu,
• osebno ime in naslov priče.
• ob sredah med 12.00 in 14.00 uro,
• ob sobotah med 9.00 in 19.00 uro,
• (odvisno od števila prijavljenih zakonskih zvez),
• vsak dan v času uradnih ur na sedežu Upravne enote Maribor.
PLAČILO OB PRIJAVI ZAKONSKE
ZVEZE:
• Takse prosto.
KJE JE MOGOČE SKLENITI ZAKONSKO ZVEZO?
• v Svečani dvorani Rotovža, Rotovški trg 1,
• v občinski dvorani v Staršah, Starše 93,
• v Beli dvorani gradu v Račah, Grajski trg 14,
• v Glonarjevi dvorani v Sp. Dupleku, C. 4. julija 106,
• v sobi št. 7 na sedežu Upravne enote Maribor, kjer je mogoče skleniti
zakonsko zvezo vsak dan v času
uradnih ur.
PRIJAVA ZAKONSKE ZVEZE, VPIS NOVOROJENIH
OTROK V MATIČNI REGISTER in PRIZNANJE OČETOVSTVA
11
Občina
• prvi izpisek dobijo starši po pošti
na naslov svojega stalnega prebivališča v 30 dneh po otrokovem
rojstvu.
KAKO PRIDOBITI IZPISEK IZ MATIČNEGA REGISTRA O ROJSTVU
KASNEJE?
KJE?
• Izpisek se lahko dobi pri katerikoli
upravni enoti v Republiki Sloveniji.
IZPISEK IZ MATIČNEGA REGISTRA
O SKLENITVI ZAKONSKE ZVEZE
• Mladoporočenca prejmeta izpisek
takoj po sklenitvi zakonske zveze.
KAKO KASNEJE PRIDOBITI IZPISEK?
• osebno,
• po pooblaščencu.
KATERE PODATKE JE TREBA NAVESTI V VLOGI ZA IZDAJO IZPISKA
IN KATERE DOKUMENTE JE TREBA
PRILOŽITI VLOGI?
• osebne podatke prosilca,
• datum in kraj sklenitve zakonske
zveze,
• namen uporabe izpiska,
• lastnoročni podpis,
• če izpisek zahteva pooblaščenec,
pisno pooblastilo.
PLAČILO OB VLOŽITVI VLOGE:
Takse prosto.
• Za izpisek na mednarodnem obrazcu se plača le tiskovina.
VPIS NOVOROJENIH OTROK V
MATIČNI REGISTER
PRAVNA PODLAGA:
• Zakon o matičnem registru (Uradni list Republike Slovenije, št.
37/2003).
POGOJ:
• rojstvo na območju Upravne enote
Maribor.
IZPISEK IZ MATIČNEGA REGISTRA
O ROJSTVU
JUNIJ 2010
KDO GA IZDA?
• Prvi izpisek izda upravna enota, na
območju katere je otrok rojen.
12
KDO DOBI IZPISEK?
• otrokovi starši,
• druga oseba s pooblastilom,
KDO?
za mladoletne osebe:
• zakoniti zastopnik (starši, posvojitelj, skrbnik),
• pooblaščenec.
za polnoletne osebe:
• osebno,
• pooblaščenec.
KAJ MORA VSEBOVATI VLOGA?
• osebne podatke osebe, za katero se
izpisek zahteva,
• namen uporabe izpiska,
• lastnoročni podpis,
• če izpisek zahteva pooblaščenec,
mora biti zahtevku priloženo pisno
pooblastilo.
PLAČILO ZA IZDAJO IZPISKA:
• Takse prosto.
• Za izpisek na mednarodnem obrazcu se plača le tiskovina.
PRIZNANJE OČETOVSTVA
PRAVNA PODLAGA:
• Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št.
69/2004 – uradno prečiščeno besedilo).
KAKO?
• pri centru za socialno delo ali
• pred matičarjem ali
• v javni listini (pri notarju) ali
• v oporoki.
Priznanje očetovstva velja in se vpiše v
matični register samo, če se s tem priznanjem strinja otrokova mati.
Če je priznano očetovstvo za otroka
do osemnajstega leta starosti, imajo starši
pravico določiti otroku novo osebno ime.
Za določitev novega osebnega imena otroku, ki je star več kot devet let, je potrebna
tudi njegova privolitev.
Občinski praznik
13. OBČINSKI PRAZNIK OBČINE STARŠE
PROSLAVA OB 13. OBČINSKEM PRAZNIKU:
DOBITNIKI PRIZNANJ
Podelitev plakete s srebrnim grbom brez
denarnega nadomestila
Dr. Helmut Teobald Müller se že 10 let
kot okrajni glavar vključuje preko Občine
Preding in okraja v kvalitetno predstavljanje naše občine v tem delu države Avstrije.
Svoje poslanstvo prenaša na nemško govoreče državljane Avstrije s predstavitvijo
sodelovanja kulturnih in športnih društev,
turističnega društva in posebej gasilcev
naše občine. Predstavlja kraje in našo državo v turističnem pomenu in v pomenu
medsebojnega prijateljskega sodelovanja
pobratenih in partnerskih občin Starše in
Preding, sodeluje pri organiziranju dobrih
meddržavnih srečanj. Na vseh srečanjih
in sodelovanjih spregovori v lepi slovenski besedi, kar mnogokrat preseneti nas
Foto: M. Kacjan
Foto: M. Kacjan
Foto: M. Kacjan
Foto: M. Kacjan
in ostale udeležence, posledično se tudi
ostali želijo približati Sloveniji in slovenskemu jeziku.
Na ta način promovira našo občino, državo Slovenijo, kulturno, športno in turistično dejavnost, predvsem pa ima veliko
zaslug za vsakoletne izmenjave učencev
osnovnih šol ter sodelovanja na Otroški
olimpijadi varnosti. Na ta način otroci
spoznavajo kraje, otroke iz novega okolja,
njihove navade in predvsem skupaj oblikujejo odnos do varnosti in zaščite, izmenjujejo se tudi programi folklore in učnega
programa.
Željko Cirba prihaja iz pobratene Občine Lovas, kjer je 10 let opravljal naloge
župana občine (načelnika). Ustanovitev
Občine Lovas je vezana na konec vojne
agresije na Hrvaškem. Lovas je bil neposredno zelo prizadet s strani agresorja,
umrlo je veliko mladih ljudi in članov
KUD Ivan Goran Kovačič Lovas. Korenine
sodelovanja segajo že v leta narodnoosvobodilne vojne, kjer je na fronti padel Alojz
Colnarič, sin znane kulturne družine Colnarič iz Starš.
Po preimenovanju prosvetnega društva Starše v KUD Alojz Colnarič je bila
v Staršah podpisana listina sodelovanja
med tema dvema kulturnima društvoma.
Pristne stike teh dveh društev so povezovali odnosi med krajani in občani takratne
vasi Starše, prekinili pa so jih dogodki v
Lovasu.
Gospod Željko Cirba je po ponovni
vzpostavitvi delovanja Občine Lovas takoj navezal dobre in prijateljske odnose
s KUD Alojz Colnarič in posredno z Občino Starše. Prav po njegovi zaslugi so se
pričeli navezovati trdnejši stiki z Občino
Starše, v smislu izmenjave kulturne de-
V letu 2010 je Občina Starše praznovala 13. občinski praznik. Odvijali so se številni dogodki, osrednja proslava pa je bila soboto,
29. 5. 2010, v večnamenski dvorani v Staršah, kjer so bila podeljena tudi priznanja Občine Starše.
13
Občinski praznik
javnosti, turizma in medsebojnih odnosov občanov, ki so pomagali nesrečnim
družinam ob prihodu v Slovenijo v času
agresije. Z večkratnimi obiski in udeležbo
na občinskih prireditvah ter z vabljenjem
kulturnih društev je navezal stike z lokalno skupnostjo Starše v širšem pomenu. S
svojo osebnostjo in aktivnostjo se je zavzemal za korektne medsebojne odnose društev, občanov in lokalne skupnosti, zato je
leta 2006 prišlo tudi do podpisa listine o
prijateljstvu med Občino Starše in Občino
Lovas.
društva, po vlogah hlapca, z nastopi na radiju in TV, z nastopi na številnih prireditvah. Deloval pa je tudi v komisijah in odborih KS Loka-Rošnja, dokler se ni preselil
v Starše. Njegova dejavnost ni povezana
le s kulturnim društvom, zelo je dejaven
tudi v športnem društvu – rekreativna dejavnost. Znan je tudi po delu na področju
turizma, saj je vedno aktivno vključen v
prireditve tega društva. S prostovoljnim
delom in z likom BOŽIČKA pa razveseljuje otroke že 30 let, vedno pa pomaga tudi
pri izvedbi veselega decembra.
Foto: M. Kacjan
JUNIJ 2010
Podelitev plakete z bronastim grbom
14
Branko Lešnik se v društveno dejavnost vključuje že več kot 30 let. Znan je po
zelo zavzetem kulturnem udejstvovanju v
kulturnem društvu, s svojo dejavnostjo pa
je pričel že kot dijak, ko je s svojimi sovrstniki pripravljal v Loki in Rošnji igre za
mladino in odrasle. Leta 1987 se je vključil v KUD Franc Ilec kot plesalec folklore,
kjer skupaj s svojo ženo pleše že polnih 23
let. Predvsem ima veliko zaslug pri ohranjanju ljudskega petja in igranja, ohranjanju in iskanju ljudskega izročila v ljudski
pesmi in ljudskih vižah, iskanju besedil,
zapisovanju besedil po pripovedovanju
starejših občanov, tudi v povezavi z ljudskimi šegami, navadami in običaji.
Ker ima velik interes do ohranjanja
te tradicije med
ljudmi na Dravskem polju, v Sloveniji in tudi izven
meja naše države,
se izpopolnjuje v
petju ljudskih pesmi ter igranju na
več instrumentov
– diatonična harmonika, klarinet,
piščal – znan pa je
tudi po igranju na
bršljanov list, po
različnih vlogah v
igrah kulturnega
Milan Šprah
je bil družbeno aktiven od leta 1970
dalje. Začel je z aktivnim družbenopolitičnim delom
v bivši SZDL in bil
prisoten pri vseh
akcijah v Zlatoličju
na področju komunale, športa in gasilstva. Sodeloval
je pri vseh akcijah
urejanja
gramoznih cest, asfaltiranja cest, izkopih za
kabelsko televizijo,
javno razsvetljavo.
Prejel je srebrni
znak OF Občine
Tezno.
Na področju gasilstva je aktiven že od
leta 1963, ko je kot pionir vstopil v gasilske vrste. Njegov doprinos v GD Zlatoličje
je velik. Sodeloval je pri gradnji gasilskega
doma in ima opravljenih veliko prostovoljnih ur. Kot višji gasilski častnik organizacijske smeri je aktivni predavatelj pri
izobraževanju gasilcev in že več let skrbi
za organiziran pregled gasilnih aparatov
občanov. Na področju športa je aktiven
že več kot 30 let. Bil je ustanovitelj rokometne sekcije v Zlatoličju in v 70-tih letih
en mandat predsednik rokometnega kluba
Zlatoličje. Njegov doprinos pri izgradnji
novega športnega parka v Zlatoličju, ki je
bil svečano odprt leta 1997, je bil izjemno
velik. Zagotovil je pomemben znesek do-
natorskih finančnih sredstev pri gradnji
športnega centra, zraven tega pa je opravil veliko prostovoljnih delovnih ur. Dolga
leta je bil predsednik sekcije veteranov NK
Zlatoličje in predsednik nogometne sekcije veteranov Štajerske. V 90-tih letih je bil
aktiven v upravnem odboru NK Zlatoličje.
V času vojne za Slovenijo v letu 1991 je
opravljal pomembne dolžnosti pri obrambi naše domovine in ima status vojnega
veterana. Zraven tega je potrebno izpostaviti njegovo funkcijo .poveljnika Civilne
zaščite v KS Zlatoličje, kjer je svoje delo
opravil na visokem strokovnem nivoju. V
času njegovega poslovodstva v Marketu
Zlatoličje je razvijal dobre človeške odnose med krajani, zato je bil takrat in je še
danes zelo cenjen med svojimi sokrajani.
V času 1978 – 1982 je bil zelo aktiven sindikalni delavec, bil je predsednik sindikata delavcev trgovin Maribora in dolgoletni
predsednik sindikata Koloniale Maribor.
Bruno Mader se že 10 let kot referent
za civilno zaščito okraja Deutchlanberg
v Avstriji vključuje v sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi društvi in gasilsko
zvezo, OŠ Starše in občino. V tem delu
države Avstrije predstavlja našo občino na
področju kvalitetnega delovanja civilne
zaščite in požarne varnosti ter delovanja
prostovoljnih gasilskih društev, predvsem
pa PGD Starše. Svoje poslanstvo v tem
delu Avstrije prenaša na nemško govoreče državljane Avstrije, predvsem pa na
otroke, učence osnovnih šol, skozi obliko
usposabljanja in izobraževanja otrok v
prometni, protipožarni in osebni varnosti
skozi projekt Otroške olimpijade varnosti. S to predstavitvijo naše občine, njene
dejavnosti tudi na kulturnem, športnem,
predvsem pa na izobraževalnem področju, se izpostavlja tudi turistični pomen
naše občine. Na ta način promovira našo
občino, Državo Slovenijo, kulturno, športno in turistično dejavnost, predvsem pa
ima veliko zaslug za vsakoletno izmenjavo
učencev osnovnih šol, saj naša osnovna
šola sodeluje z dvema razredoma že nekaj
let na Otroški olimpijadi varnosti.
Komisija za nagrade in priznanja Občine Starše je v skladu s svojimi pristojnostmi na podlagi poslovnika podelila 5
pisnih priznanj.
Marija Krepfl je že vrsto let dejavna v KORK Marjeta kot članica izvršnega
odbora. Prav tako tudi aktivno sodeluje v
Društvu upokojencev Marjeta kot članica
nadzornega odbora. Marljivo in vestno
opravlja svoje delo tudi v Župnijskem pastoralnem svetu. V Župnijskem Karitasu
na human način pomaga pri vseh dejavnostih na tem področju, kjer vedno primanjkuje ljudi, ki bi bili pripravljeni svoj
prosti čas nameniti sočloveku. Dejavna
je tudi kot amaterska igralka v KUD Ivan
Lončarič, kjer se na odrskih deskah vživi
v svojo vlogo. Aktivno sodeluje tudi v Turističnem društvu Občine Starše. Gospa
Marija ni ravno v rosnih letih, pa ji vendar volje in energije ne zmanjka, kadar je
Foto: M. Kacjan
Občinski praznik
komu potrebna njena pomoč.
Silva Kiseljak je zelo dejavna v več
prostovoljnih in humanitarnih organizacijah v naši občini. Že kot pionirka je začela
delovati v PGD Trniče. Opravila je tudi izpit za izprašano gasilko. V društvu še danes aktivno sodeluje. Leta 1998 je vstopila
v odbor KORK Marjeta, kjer je leta 1999
sprejela funkcijo tajnice, ki jo vestno in
marljivo opravlja še danes. Tudi krvodajalstvo ji ni tuje. Je članica Aktiva žena v
Občini Starše vse od njegove ustanovitve,
kjer aktivno sodeluje na vseh prireditvah
in razstavah z lastnimi izdelki. Prav tako
sodeluje v Turističnem društvu. Iz zapisanega lahko razberemo, da Silvi Kiseljak
prostovoljno in humano delo ni v breme.
Franc Vogrin, rojen v Koreni, 11. 7.
1942, se je po poroki preselil v Zlatoličje.
Leta 1960 je postal član GD Zlatoličje in letos prejel tudi značko za 50 let dela. S svojimi spretnimi rokami in željo ter pripravljenostjo za delo je aktivno sodeloval pri
ustvarjanju gasilskega doma. V tem času
se je tudi aktivno izobraževal ter si pridobil naziv gasilskega častnika II. stopnje. V
društvu je član nadzornega odbora, kjer s
svojimi izkušnjami aktivno sodeluje pri
napredku gasilskega društva. Kljub svojim letom je tudi tekmovalno aktiven in je
član veteranske ekipe, ki dosega odlične
rezultate. S svojim pozitivnim odnosom
do soljudi ter nenehno pripravljenostjo
pomagati je tudi eden izmed aktivnih
ustvarjalcev novega gasilsko-vadbenega
poligona, ki nastaja pri HE Zlatoličje.
Franc Ornik: biti prijatelj in družiti se
s takšnim sovaščanom, kot je FRANCEK,
je prijeten občutek. O njem lahko povemo
same lepe stvari. Svoje delovne navade je
prinesel iz TGA Kidričevo. Neumorno je
deloval kot veteran – igralec na športnem
področju ŠD Prepolje. Še vedno je gonilna sila pri vzdrževanju in obnovi športnih
objektov v športnem parku. Nobena faza
gradnje novega kegljišča ni šla mimo njega. Kadar nas je prehiteval čas, je bil tu on,
ki je poskrbel, da je bilo delo opravljeno
ob roku. Je tudi aktiven član pri DU Mar-
jeta, »šef strežbe« na srečanjih in izletih,
»praporščak« povsod, kjer je potrebno
zastopati upokojenske vrste. Nogometno
igrišče je zamenjal za keglje in s svojimi
kegljači ruskega kegljanja osvojil več pokalov. Skratka, kjer se potrebuje njegova
pomoč, se odzove.
Breda Premzl kot učiteljica na OŠ Starše v izven šolski dejavnosti že pet let vodi
krožek Prometne varnosti in splošne varnosti učencev na šoli in v kraju bivanja.
Skozi to dejavnost se aktivno vključuje
v projekt Otroške
olimpijade
varnosti, s katero se
učenci te šole kvalitetno predstavljajo na Olimpijadi
varnosti v Avstriji in po tej obliki
delovanja tudi po
Sloveniji. Skozi te
projekte z njeno
pomočjo
učenci
spoznajo vse oblike o varnosti v prometu, požarne in
druge varnosti v teoretičnem in praktičnem pomenu.
Spoznajo
oblike
nevarnosti in kako
v takih situacijah
kot otrok takoj ukrepati, seznanijo se
tudi s posledicami,
ki lahko nastanejo
ob neupoštevanju
varnosti. Na ta način mednarodnega
sodelovanja prihaja
tudi do medsebojne
izmenjave nemško
in slovensko govorečih otrok, izmenjave obeh jezikov
in izmenjave izkušenj na področju
splošne
varnosti.
Zasluge, da to teče
Foto: M. Kacjan
že preko pet let zelo
dobro in kvalitetno in da se tako OŠ kot
lokalna skupnost predstavljata na vsakoletnih srečanjih v Avstriji, pripadajo gospe
Bredi Premzl.
Priznanje je prejela tudi Policijska postaja Rače za dolgoletno sodelovanje.
Prejemniki priznanj PGD Prepolje za
80 let delovanja, PGD Zlatoličje za 60 let
delovanja in KUD "Urška" za 10 let delovanja
Foto: M. Kacjan
Foto: M. Kacjan
Prejemniki grba Občine Starše, ki ga podeljuje župan Občine Starše
15
Občinski praznik
OTROŠKI DIRENDAJ
V nedeljo, 30. 5. 2010, so se s svojim
programom predstavili naši otroci iz vrtca
in OŠ Starše ter POŠ Marjeta.
Foto: F. Kekec
TEKMOVANJE KOSCEV VETERANOV
Cveto Pernek
JUNIJ 2010
V sklopu praznovanja praznika Občine Starše je Turistično društvo Starše
pripravilo že drugo srečanje koscev veteranov v košnji. Letošnje leto je potekalo kot tekmovanje, ki se ga je udeležilo
23 koscev, ki so pokazali, kako so nekoč
kosci opravljali to delo in si na ta način
mladeniči tudi zaslužili kak dinar ali pa
so delo opravili, ker so na ta način vračali uslugo za določeno kmečko opravilo.
16
Srečanje je potekalo na travniku v
bližini novega večnamenskega objekta
v Staršah. Ob koscih se je zbralo veliko občank in občanov, dva kosca pa sta
prišla tudi iz sosednjih občin, kar kaže
na to, da se bo v letu 2011 potrebno orFoto: C. Pernek
Občinski praznik
ganizacijsko razširiti. Pohvalno je dejstvo, da kljub starosti kosci to delo obvladajo in da so košnjo vzeli zelo resno.
Da pa ne bi bili kosci lačni in žejni,
so poskrbele članice Aktiva žena ter člani
upravnega odbora turističnega društva, s
Cvetom Pernekom na čelu. Slednji je tudi
podelil po končanem srečanju trem najboljšim pokale za osvojeno prvo, drugo
in tretje mesto. Na letošnjem srečanju je
najbolje opravil delo, košnjo s koso, gospod Šolar iz Marjete na Dravskem polju.
Torej vidimo se ponovno na 3. srečanju in tekmovanju koscev veteranov v letu
2011.
Foto: C. Pernek
Foto: A. Ekart
POLJE KDO BO TEBE LJUBIL
17
Občinski praznik
DOGODEK
V ŠPORTNEM PARKU PREPOLJE
TURNIR
V STEZNEM KEGLJANJU
Marija Kurbus
Jože Mohorič
Lani so bili tekmovalci še pod senčniki ali dežniki, odvisno
od vremena.
Pričel je rasti pokriti objekt.
V soboto, 29. 5. 2010, je DU Starše v počastitev praznika Občine Starše priredilo 7. turnir v steznem kegljanju, ki se je odvijal
na kegljišču Ota Merčnika v Miklavžu. Razglasitev rezultatov in
pogostitev vseh udeležencev pa je bila na novem vadbenem centru GD Zlatoličje.
Končna uvrstitev sodelujočih je bila naslednja:
1.KK Prepolje
2.KK Polanc
3.DU Marjeta
4.DU Starše I
5.DU Starše II
6.LD Starše
7.KS Bandur 8.DU Starše III
427 kegljev
411
379
378
376
307
290
228
Najboljši posameznik je bil Franc Kirbiš iz KK Prepolje s 115
podrtimi keglji.
TURNIR
V NAMIZNEM TENISU
Marjan Malek
Prav tako v sklopu praznovanja praznika občine so člani
sekcije namiznega tenisa pripravili tekmovanje. Potekalo je v
dvorani v Rošnji; med udeleženci so bili mladi in starejši igralci
bele žogice. Na turnirju je osvojil prvo mesto Robi Krnjak, ki je
vse tekmovalce premagal brez izgubljenega seta, drugo mesto je
osvojil Branko Ponudič in tretje mesto Damjan Svenšek.
Ob letošnjem občinskem prazniku smo predali svojemu namenu pokrito, a še nedokončano kegljišče, na katerem je potekal
9. turnir upokojenske sekcije »ruskega keglanja«. Turnir se je pričel z uradno otvoritvijo objekta s strani župana Vilija Ducmana.
Tekmovalo je 18 ženskih in 18 moških ekip. V moški konkurenci
so se znova izkazali naši vrli fantje, ki so osvojili 1. mesto. Čestitamo!
JUNIJ 2010
Foto: T. Premzl
18
Foto: T. Premzl
Društva in prosti čas
GOSTOVANJE NA MEDNARODNEM FOLKLORNEM
FESTIVALU V PRIMULACCU V ITALIJI
Marjan Malek
Po uspešnem nastopu na območni reviji odraslih folklornih skupin 23. aprila
v Beltincih se je folklorna skupina pripravila in odpotovala na gostovanje v Italijo. Tja jo je povabila Gruppa Folkloristico "Lis Rosútis". Nastopali smo v sklopu
prireditve Pro Loco di Primulacco "Festa
dei Fiori,"ki je potekala 1. maja 2010, in
znotraj nje na 19. Resegna Folklorica Comunale Internazionale - mednarodnem
folklornem festivalu. Na to gostovanje
smo bili napoteni na podlagi povabila strokovnega odbora CIOFF – ZLTSS.
Folkornega festivala so se ob naši folklorni skupini udeležili še Grupp Folkloristico "Cervignanese" Cervignano dei Fruli
(UD), Gruppo Folkloristico "Cesiomaggiore" Cesiomaggiore (BL), Gruppo Fokloristico "Li Pistacoppi" Mecerata (MC), Gruppo
Folkloristico "Bystrancek" Caklov - Slovakia in domača skupina Gruppo Folkloristico
"Lis Rosútis" Povoletto Franz“ Primulacco.
Festival se je pričel s folklorno povorko po prireditvenem prostoru Festa dei Fiori in nato do letnega odra. Seveda smo s
skupino harmonikarjev, ki igrajo na diatonično harmoniko, navdušili obiskovalce,
tako v času povorke kot na prireditvenem
prostoru folklornega festivala. Tako kot
vse skupine, smo se tudi mi predstavili
dvakrat s 15-minutnim odrskim nastopom. Predstavili smo plese Dravskega in
Ptujskega polja ter
tradicionalne plese
in običaje Št. Janža
na Dravskem polju,
ki na vseh nastopih požanjejo odobravanje
publike
in tako je bilo tudi
tega dne v Italiji. Ob
spremljanju gledalcev, ki so uživali v
plesnem delu naše
skupine, smo dobili tudi potrditev ob
pohvali napovedovalke festivala in
predsednika organizacijskega odbora.
Po zaključku festivala pa smo se
odpravili na "večerni folklorni koncert" v pobrateno občino Venzone. Tudi
tukaj smo bili prijetno sprejeti. Z nastopom smo navdušili gledalce in župana
občine in njegove sodelavce. Turistično
društvo Venzone pa nam je pripravilo
še prigrizek in pijačo. Tako smo ta dan
opravili gostovanje na mednarodnem
folklornem festivalu in izvedli večerni
folklorni koncert za prijatelje občine Starše. Ob poslavljanju še zdravljica in stisk
roke župana in njegov: "Hvala za lep ve-
Foto: M. Malek
čer in pozdravite prijatelje v Staršah".
Na gostovanju nismo bili deležni le
italijanske ali angleške besede, spremljala
sta nas domačina, sicer po rodu Slovenca,
prof. Viljem Černa in nam vsem znana Luidža Negro.
In že smo spet na poti, na gostovanje v
sklopu prireditev STO v Welsu v Avstriji
in na področno revijo odraslih folklornih
skupin JSKD.
LETNI ZBOR ČLANOV KUD "FRANC ILEC"
LOKA-ROŠNJA
Marjan Malek
Zbor je imel tudi svečano vsebino, saj
je društvo podelilo naziv častnega člana
društva soustanovitelju KUD, folklorne
skupine, godcev in pevcev ljudskih viž in
pesmi, dolgoletnemu
vodji sekcije slednje
dejavnosti, Izidorju
PERNEKU, našemu
Srečku. Opravičenost
podelitve naziva častnega člana društva
je pokazal dolg aplavz
navzočih članov in
odmev Tria godcev
ljudskih viž. Podeljena pa so bila tudi
Maroltova priznanja
z bronasto, srebrno in
zlato značko. Zlato so
prejeli Janez Vidovič,
Karmen Drevenšek in
Marijan Herceg.
Foto: V. Rihtarič
Na zboru so potekale tudi volitve; za
5-letni mandat je bil ponovno soglasno
izvoljen Marjan Malek, z večino glasov pa
tudi novi upravni in nadzorni odbor.
Od vabljenih gostov se je zbora udeležil
predsednik DU Starše, g. Drago Koser, ki je
navzoče na zboru lepo pozdravil, jim čestital za odlično delovanje, saj je po njegovem vse povedano v poročilih in na terenu
vezano na kvalitetno delo na področju folklorne dejavnosti s predstavitvijo ljudske
tradicije naše občine in da društvo nastopa
v domovini in tujini kot ambasador kulturne dediščine in promocije Občine Starše in
Republike Slovenije.
Po končanem zboru pa so se člani društva družili v prijetnem vzdušju pod taktirko DUO, godcev in harmonikarjev, ki igrajo
na diatonično harmoniko.
V soboto, 27. 3. 2010, je potekal zbor
članov društva KUD "Franc Ilec" Loka-Rošnja, ki je obravnaval poročila za leto 2009
ter program in finančni načrt za leto 2010.
19
Druženje žena in deklet v Prepoljah
Bernarda Šibila
20. marca se je v prostorih PGD Prepolje ponovno odvijalo veselo druženje
žena, deklet, babic in mamic. Zbrale smo
se v času med obema praznikoma (dne-
vom žena in materinskim dnevom),
da bi obema dale enak pomen in enako
vrednost.
Kot vselej je za urejenost dvorane, za
hrano in za glasbo pa tudi za zabavni kul-
turni program poskrbel organizacijski odbor žena iz Prepolj. Pri tem nam je ponovno pristopila na pomoč naša Občina Starše
in njen župan g. Vili Ducman. Že nekaj let
zapovrstjo nam občina pomaga z enkratnim denarnim prispevkom, s katerim
so stroški organizacije nižji
in prispevek vsake posameznice zmanjšan. Vsem
ženam, ki se druženja udeležijo, pa je
v Prepoljah
tako lepo,
da se naslednje leto
ponovno
udeležijo te
izključno
ženske zabave.
Med nas
so letos priFoto: B. Šibila
šle tudi nekatere žene in
dekleta iz drugih vasi naše
občine.
Z zanimanjem so opazovale sproščeno in vese-
lo druženje, ko smo vse med seboj povezane in med nami ni nikakršnih ovir ali
zadržanosti. Tako neponovljivo iskreno in
sproščeno druženje se zgodi vsako leto,
zasluge za to pa gre pripisati vsem udeleženkam, ker druženju vsaka doda delček
svojega iskrenega veselja.
Naj bo tako tudi v naslednjem letu. Zatorej vsem dekletom in ženam iz Prepolj,
kakor tudi ostalim, velja povabilo » Nasvidenje prihodnje leto!«
JUNIJ 2010
USPEH MLADIH NOGOMETAŠEV
ŠD ZLATOLIČJE
20
Mlajši cicibani nogometnega kluba
Zlatoličje, v starostni skupini U-8, so se
udeležili zimske lige Rad igram nogomet,
ki poteka pod okriljem Nogometne zveze
Slovenije. Pod budnim očesom našega trenerja Marka Matića so se mladi nogometaši
počasi, a vztrajno prebijali iz turnirja v turnir vse bliže finalu.
Dne 20. 12. 2009 je bil v OŠ Starše skupinski del tekmovanja, na katerem je selekcija U-8 ŠD Zlatoličje na koncu prepričljivo
osvojila 1. mesto na turnirju, na katerem je
pod okriljem NZS sodelovalo 5 ekip, in se
tako uvrstila v nadaljevanje
RIN-a. Zaradi vzorno organiziranega turnirja nam je
MNZ Maribor pod okriljem
NZS zaupal 30.1.2010 organizacijo
četrtfinalnega
turnirja, na katerem so poleg Zlatoličja nastopale še
ekipe Dravograda, Krškega
z dvema ekipama, Radeč,
Marlesa, Maribora, Radelj,
Koroških gradenj in Šentjurja. Na tem turnirju so
mali nogometaši Zlatoličja
zablesteli in se po odličnih
igrah skupaj z ekipo Krškega uspešno uvrstili v polfinalni turnir, ki pa je bil v
Senovem.
Pred prihodom v Senovo nismo imeli
nobenih pričakovanj, ne starši ne otroci in
verjamem, da tudi trener ne. Vožnja z avtobusom je potekala v prijetnem vzdušju. Po
poti smo se ustavili še pri Markovi babici,
kjer smo bili zelo lepo pogoščeni. Ko smo
prispeli v Senovo, se je že čutil tekmovalni
duh. Žreb je predhodno določil, da se bodo
otroci pomerili v skupini A, skupaj z ekipami Ljutomera, Krškega A in Poli Drave
Ptuj. Dobro je kazalo, po odigranih tekmah
smo bili prepričani, da smo se uvrstili v
Foto: B. Šibila
finale. Kljub našemu veselju pa je končna
lestvica pokazala, da se je v finale uvrstila
ekipa, ki je bila tudi končni zmagovalec, to
je bila ekipa Poli Drave, ki nas je premagala
samo zaradi enega gola boljše gol razlike.
Naši mladi nogometaši so s svojo srčnostjo ponesli malo Zlatoličje v svet. Zdaj nas
vsi poznajo! Že res , da nam je za uvrstitev
v finalni del RIN-a zmanjkal le en gol, vendar pa so otroci pokazali, da v nogometu
največ šteje ekipni duh, ki ga je bilo čutiti
na vsakem koraku in v vsaki tekmi. Starši
smo navijali na tribuni in iz tekme v tek-
mo smo bili bolj glasni. Lep je bil občutek,
da se je v zraku čutila enotnost, tako otrok,
kot tudi nas staršev. Nobenemu ni bilo pomembno, češ ti pa ne igraš dobro, zakaj
nisi dal nobenega gola…
Prav tako bi se ob tej priložnosti starši in otroci radi zahvalili našemu trenerju
selekcije U-8 gospodu Matiču za ta velik
uspeh, kakor tudi za ostale velike uspehe,
ki jih je dosegel s to selekcijo v lanskem
in letošnjem letu. Brez njegovega požrtvovalnega dela in dobrih treningov vseh teh
uspehov ne bi bilo.
Na koncu pa bi s ponosom poudarili,
da se v občini Starše z nadebudnimi in
perspektivnimi nogometaši, to
so selekcije U-6, U-8, U-10, U-12
najboljše dela prav v ŠD Zlatoličje, saj je bil ta uspeh le eden izmed mnogih uspehov v lanskem
in letošnjem letu. Vsekakor smo
dokazali, da tako majhen klub,
kot je naš, pelje stvari v pravi
smeri, da je vizija kluba prava in
da se nam ni treba bati, da se na
našem igrišču v Zlatoličju ne bi
nič dogajalo.
Ponosni starši selekcije U-8
Foto: B. Meglič in F. Očko
NOGOMET MLADIH V ZLATOLIČJU
Bele Aleksander, trener ekipe U-10 Zlatoličja
V kategoriji mlajših dečkov U- 12 je ekipa Zlatoličja na
koncu tekmovanja dosegla prav
tako odlično drugo mesto.
Največji uspeh pa je dosegla
ekipa starejših cicibanov U–10,
ki je v svoji kategoriji dosegla
premočno prvo mesto z maksimalnim število osvojenih točk.
Sekcija U-6 in U -8 Zlatoličja
V ŠD Zlatoličje se že nekaj let organizirano in načrtno dela z mlajšimi nogometnimi selekcijami in rezultati tega dela so
vidni na lestvicah tekmovanj pod okriljem
MNZM.
V kategoriji mlajših cicibanov U-8 je
ekipa Zlatoličja na koncu tekmovanja dosegla odlično drugo mesto.
Ne smemo pozabiti
najmlajše sekcije U-6 , v kateri
se pod vodstvom trenerja Marka
Matiča igralci učijo prvih nogometnih korakov.
Mlajše selekcije ŠD Zlatoličje so se skozi vso sezono udeleževale raznih nogometnih
turnirjev, na katerih so se enakovredno borile z ekipami, ki
prihajajo iz večjih mest Slovenije in Evrope, kot na primer: Ljubljana, Maribor, Ptuj, Murska
Sobota, Krško, Ahlen – Nemčija,
Eindhoven – Nizozemska, Varaždlin- Hrvatska, Beograd – Srbija …
Brata Teo in Anej Milič
U – 10 prvaki MNZ MB
Pri vzgoji mlajših nogometnih sekcij pa ni pomemben
samo rezultat, ampak tudi vzgoja in
obnašanje posameznika v družbi svojih vrstnikov, spoznavanje nogometa
skozi igro, navajanje
posameznika
na
zmage in poraze na
športnem igrišču,
navajanje na red in
določena pravila na
Sekcija U -12 Zlatoličja
Sekcija U -10 Zlatoličja
Zaključilo se je tekmovanje za sezono 2009/2010 mlajših nogometnih sekcij,
ki tekmujejo pod okriljem Medobčinske
nogometne zveze Maribor (MNZM), v katerem tekmujejo tudi mlajše selekcije ŠD
Zlatoličje.
V svojih vrstah ima ekipa
U-10 tudi najboljšega strelca in
najboljšega vratarja tekmovanja
v kategoriji starejših cicibanov,
to sta brata Teo in Anej Milič.
igrišču in izven njega in še mnogo drugih
stvari.
Pod okriljem ŠD Zlatoličje tekmuje in
se vzgaja okrog 40 igralcev, ki so stari od 5
do 12 let,vodstvo ŠD Zlatoličja pa se zaveda , da je potrebno še povečat število mlajših igralce,
saj
samo
tako se lahko
dosežejo še
bolj kvalitetni rezultati
na vseh področjih športnega udejstvovanja ...
21
DRUŽENJE V ŠD BRUNŠVIK
ŠD Brunšvik tudi v zimskem času ni
pozabilo na občane. Da bi jim popestrili
mrzle zimske dni, so se odločili, da bodo
priredili turnir v kartanju. Tekmovali so v
igri 'šnops', ki izvira iz nekdanjih avstroogrskih in nemških dežel.
Igra naj bi dobila ime po istoimenski žgani pijači, ki je
bila nagrada za zmagovalno
igro. Pobudnik turnirja in
hkrati tudi organizator, Valentin Kraner, je poskrbel
za vse potrebno. Vsak par,
ki se je udeležil tekmovanja,
je plačal 10 evrov prijavnine. Tekmovalci so sedli za
osem miz, ki so bile že pripravljene, da se igra prične.
Za vsako mizo sta sedla dva
para. Igrali so na dve dobljeni igri. V začetku pa so bili
razdeljeni v štiri skupine in
v vsaki skupini so bili štirje pari. Tako sta po prvih
dveh dvobojih nadaljevala
tekmovanje prva dva para
iz vsake skupine. Iz dvoboja v dvoboj so se skupine
krčile, na koncu sta glavno
nagrado, 50 evrov, prejela
domačina Vlado in Vinko
Pignar. Drugo mesto sta
osvojila Aleksander Svete
in Andrej Lončarič ter dobila nagrado 30 evrov, tretje mesto pa Romi in Franc
Ogrizek ter si prislužila 20
evrov. Udeležba je bila nad
pričakovanji, saj je prišlo
Foto: V. Kraner
tudi mnogo tistih, ki so navijali za tekmovalce.
Niso pa bile samo karte vzrok za druženje v zimskem času. Februarja je Vlado
Pignar povabil v naše kraje dramsko sekcijo iz Ribnice na Pohorju. KUD Staneta
Severja je predstavil komedijo Čaj za dve.
Udeleženci :
1. Gorazd Skodič – Andrej Zorec
2. Matej Lipej – Andrej Ornik
3. Joža Tomanič – Joža Tomanič
4. Aleš Tihec – Uroš Benc
5. Jožek Pelcl – Danijel Voglar
6. Aleksander Svete – Andrej Lončarič
7. Romi Ogrizek – Franc Ogrizek
8. Tone Ekart – Borut
9. Vinko Pignar – Vlado Pignar
10. Miran Vajs – Zdravko Kraner
11. Tone Turk – Marjan Gril
12. Boris Beranič – Ivan Premzl
13. Boris Sitar – Boštjan Gojčič
14. Štefan Žunkovič – David Martinuš
15. Adi Vindiš – Branko Habijanič
16. Danilo Žunkovič – Jernej Bohak
Gre za komedijo, ki je zelo smešna, a tudi
nekoliko otožna. Vendar slednje na odru
ni bilo videti tako, vsaj po odzivu publike
ne. Ta je bila navdušena in neprestano v
smehu. Prav gotovo se je med igro marsikdo zalotil, da je bil že sam v podobni
situaciji, kar je še bolj privabilo nasmeh
na obraz.
Druženja v zimskem času ni manjkalo, tako smo vsi vsaj za hip pobegnili od
vsakdanjih skrbi ter se prepustili smehu
in zabavi.
Foto: V. Kraner
1. MAJ V TRNIČAH
Nataša Klasinc
JUNIJ 2010
Ob tretji uri popoldan je gasilska sirena pozvala vse domačine, da se zberejo
na prostoru za gasilskim domom. Tam je
čakalo majsko drevo, okrašeno z barvnim
papirjem, na vrhu pa je bila pritrjena slovenska zastava. Moški so podvihali rokave
in v nekaj minutah je drevo bilo postavljeno in zastava je ponosno zaplapolala v vetru. Močno sonce in teža majskega drevesa
sta povzročila suha usta in lakoto vseh, ki
so pomagali, vendar smo vse to prepodili s
hladno pijačo in pečenim odojkom.
22
Foto: N. Klasinc
OČISTILI SMO NAŠO OBČINO
Jože Vidovič
Pa je naposled le prišel tako pričakovani 17. april, ko smo se skupaj s številnimi prebivalci Slovenije tudi v naši občini
odpravili v naravo z namenom, da jo očistimo.
Slogan akcije " Skupaj nam bo uspelo!" lahko preimenujemo v " Skupaj nam
je uspelo," skupaj z vami, spoštovane občanke in občani. Vsem vam, ki ste si ta
dan vzeli čas, bilo nas je 455, posebej pa
še mladini in otrokom, naj vam v imenu
ekologov brez meja izrečem en velik hvala. Pri pripravah na to akcijo pa ne smem
izpustiti tudi občinske uprave in župana
g. Ducmana, ki je od vsega začetka podprl
akcijo in omogočil, da smo na dan akcije
imeli zagotovljeno zadostno število vrečk
za smeti, primerne rokavice ter da nismo
bili lačni in žejni. Prav tako smo se tudi
dogovorili, da bomo v času akcije, kljub
temu da to v vseslovenski akciji ni bilo
predvideno, v naši občini odstranili tudi
salonitne plošče in da bomo sanirali ta
divja odlagališča.
Na sam dan akcije - tudi narava sama
je pripomogla k akciji, saj ni deževalo
- smo se začeli že krepko pred 9.00 uro
zjutraj zbirati na zbirnih mestih po vaseh,
nato pa smo koordinatorji akcije razdelili
rokavice in vrečke ter udeležence napotili
na evidentirana odlagališča ter ob poti in
ceste. Po vaseh se je zbralo različno število prostovoljcev, še največ v Staršah 127,
med njimi je bilo 46 otrok; v Zlatoličju
je prišlo 64 prostovoljcev,
med njimi 12 otrok; v Loki
je bilo 13 prostovoljcev,
v Rošnji 41 s 7 otroki, v
Prepoljah 80 prostovoljcev, med njimi 14 otrok; v
Brunšviku je bilo 15 prostovoljcev, od tega 2 otroka;
v Trničah 37 prostovoljcev,
od tega 7 otrok, in v Marjeti
68 prostovoljcev in od tega
je bilo 12 otrok. Koordinatorji smo nato, glede na
število prostovoljcev, le-te
razporejali po posameznih
odlagališčih, z občinskim
kamionom zagotovili dostavo manjkajočih palet za
salonitne plošče, odvažali pa trudi nabrane smeti. Pri odvozu na
zbirno mesto so pomagali tudi posamezniki iz različnih društev - ŠD Loka-Rošnja,
ŠD Starše, ŠD Zlatoličje, ŠD Brunšvik, ŠD
Marjeta, KUD Polanec, GD Zlatoličje, GD
Prepolje, GD Trniče in Strelsko društvo
Veteran Maribor - s svojimi traktorji in
ostalimi prevoznimi sredstvi.
Bilanca našega dela je ob koncu akcije bila naslednja: pobrali smo cca 150
m3 različnih smeti in več palet salonitnih
plošč.
Akcija je potekala brez zapletov in kar
je najpomembneje, tudi brez poškodb, pojavljali so se le znaki slabosti in še česa
Foto: T. Premzl
pri tistih udeležencih, ki so pri zbiranju
smeti naleteli na odvržene svinjske kože
in ostale dele telesa.
Vodje zbirnih mest smo po koncu akcijo ocenili kot zelo uspešno, saj nam je
uspelo počistiti cca 90% površin naše občine. Izrazili smo veliko željo, da boste tisti, ki se niste akcije udeležili, upoštevali
voljo in zagnanost prostovoljcev ter s svojim zgledom in dejanji pomagali, da bosta
naša občina in cela Slovenija ostali čisti
in lepi. Narava nam bo hvaležna.
PRIREDITVE OB PRVEM MAJU 2010
V PGD ZLATOLIČJE
Tradicija v gasilskem društvu je že
vrsto let, da ob prazniku dela pripravimo
tradicionalno postavitev majskega drevesa in kresovanje. V letošnjem letu je bilo
to še posebej zanimivo, saj smo že drugo
leto imeli to na novi lokaciji in ob novi
hišici, poimenovali smo jo Gasilski brlog.
Leto pred tem smo obljubili vaščanom, da
bo naslednja postavitev mlaja in kresovanje že ob novi hišici, in smo obljubo tudi
držali. Lepo postavljena in urejena, sredi
zelenja in lepih dreves, nam je vsem lahko v ponos. Po postavitvi smo za prisotne
pripravili gasilski golaž in z veseljem smo
se okrepčali in tudi popili kozarček vinca
ali soka. Prostor za takšno druženje je res
zelo prijeten in prostoren. Ko se je stemnilo, smo prižgali kres in ob ognju kramljali
s prijatelji še dolgo v noč.
Drugega maja ob 14. uri pa smo se
zbrali pred gasilskim domom s kolesi, saj
je to naš dan kolesarjenja po Dravskem
polju. Prišlo nas je 63 kolesarjev različnih
starosti. Gasilci smo s sabo vzeli nekaj
Foto: S. Matjašič
Stane Matjašič
23
Foto: S. Matjašič
osvežilnih pijač in z gasilskim avtom s
prikolico spremljali kolesarsko karavano,
v primeru, da bi kateri kolesar omagal ali
on ali kolo, da se lahko pelje z gasilskim
avtom. Najprej smo se peljali po novo asfaltirani cesti Zlatoličje Prepolje, udeleženci pa so nekateri prvič videli in preizkusili to cesto in bili presenečeni, da se je
po dolgih letih to tudi uresničilo. Pot nas
je peljala preko Kungote in Gerečje vasi do
prvega postanka pri gradu v Kungoti. Drugi postanek je bil pred domom v Brunšviku, nato pa po novo asfaltirani cesti preko Trnič v Starše in po cesti skozi gozd v
Zlatoličje do gasilskega poligona in hišice
Gasilski brlog, kjer nas je že čakal slasten
golaž. Prijetne prvomajske praznike smo
tako zaključili z željo, da se naslednje leto
spet družimo. Po kolesarskih poteh nas je
vodila Katja Horvat.
NOVA PODOBA GASILSKEGA DOMA
V ZLATOLIČJU
Stane Matjašič
Gasilski dom v Zlatoličju je bil pokrit s
salonitnimi ploščami. Po večletni želji, da
bi zamenjali streho s sodobnejšo kritino, se
nam je končno tudi ta želja izpolnila. Po
programu zamenjave smo letos Prepolje in
Zlatoličje prišli na vrsto pri sredstvih za investicijsko vzdrževanje pri Občini Starše. V
soboto, 24. aprila 2010, po sedmi uri, smo
se zbrali gasilci in pričeli z odkrivanjem
strehe. Pod vodstvom priznanega mojstra,
ki je izvajal dela, smo hitro pospravili vse
salonitne plošče s strehe in jih naložili na
palete ter povili s polivinilom za odvoz. Potrebno je bilo poravnati ostrešje in že se je
začelo s pokrivanjem. Ob sedemnajsti uri
je bil dom na novo pokrit. Pri tem delu nas
je sodelovalo 33 gasilcev in štirje mojstri.
Veseli in ponosni gasilci smo se po delu
vrnili domov. Za še lepšo podobo našega
gasilskega doma pa smo ga »oblekli« tudi v
novo obleko sivo rdeče barve.
Foto: S. Matjašič
POSTAVITEV »MAJPANA« V PREPOLJAH
Bojan Paveo
JUNIJ 2010
Člani gasilskega društva Prepolje smo
se - kljub obilici dela s prenavljanjem našega doma - odločili, da bomo obdržali
tradicijo in postavili majsko drevo. Pred
domom smo se zbrali 27. 4. 2010 z namenom, da se odpravimo v gozd po smreko.
Ker je bilo kandidatov za v gozd preveč,
smo se odločili, da nekateri ostanejo doma
ter pričnejo barvati napušč in mrežo. Tako
smo hkrati opravili dvojno delo. Majsko
drevo smo postavili 30.4. 20010. Zbralo se
je veliko število krajanov, ki smo jih tudi
pogostili. Kasneje smo se vsi skupaj odpravili na igrišče ŠD Prepolje, kjer so športniki prižgali kres. Druženje je trajalo pozno
v noč.
24
Foto: B. Paveo
Prekrivanje strehe gasilskega doma
v Prepoljah
Bojan Paveo
Prepoljski gasilci si neprestano postavljamo nove in nove naloge. Na pragu
80-letnice delovanja društva smo se odločili, da prekrijemo streho doma in preple-
skamo fasado, napušč ter
mrežasto ograjo. Priprave
za prekritje strehe so se začele že v letu 2009, ko smo
s pomočjo Občine Starše
nabavili 550 m2 kritine.
Dobri krajani so nam v letošnjem letu darovali les,
ki smo ga še potrebovali.
Ko smo imeli vse pripravljeno, smo čakali samo še
na lepo vreme. To se nam
je prikazalo 26. in 27. 3.
2010, tako da smo v dveh
dneh s pomočjo starih in
mladih lahko prekrili streho. V sami akciji je v dveh
Foto: B. Paveo
dneh sodelovalo preko 70
ljudi. V mesecu aprilu letošnjega leta smo
se lotili še popravila fasade in barvanja napušča ter mrežaste ograje. Za opravljena
dela smo porabili 700 ur prostovoljnega
dela. Sedaj čakamo samo še na barvanje
fasade in upamo, da bo to končano do 5. 6.
2010. Takrat bo ob 80-letnici društva proslava pod šotorom v Prepoljah, nanjo pa
ste vsi prav lepo vabljeni.
»NA POMOČ«
Foto: P. Paveo
STROKOVNA EKSKURZIJA ČD RAČE
Zvonko Pušnik, ČD Rače
ven. Sledila je multivizijska predstavitev
čebele, čebelarstva in čebeljih pridelkov,
ogled čebelarskega orodja in pribora ter
predstavitev dobre čebelarske prakse.
Tudi tukaj smo bili zelo prijazno sprejeti in gostoljubno postreženi.
Za dobro voljo in veselo razpoloženje
je ves čas skrbel ansambel našega društva
ČEBELARJI. V poznih večernih urah smo
se zadovoljni vračali domov.
Organizatorjem ekskurzije, g. Lipniku
in g. Jurjecu, čebelarjem g. Uršiču in g. Poslu, se iskreno zahvaljujemo za strokovno
vodenje, strokovne nasvete in razlago o
krajih, ki smo jih obiskali.
Z izjemo tokrat ga. Nada Hergan recepta za pecivo ne prispeva, ker bo DPŽKLASJE ob 30-letnici delovanja društva izdalo publikacijo, kjer bodo mnogi izbrani
recepti Društva podeželskih žena, pecivo
pa boste lahko pokušali na sklepnem večeru praznika Občine Rače-Fram.
Naj medi !
Čebelarsko društvo RAČE je v skladu s
svojimi letnimi načrti pripravilo strokovno
ekskurzijo z namenom izobraževanja članov društva. Ogled izbranih krajev je bil
namenjen predvsem pridobivanju novih
znanj, menjavi izkušenj in tudi druženju.
Tako smo se čebelarji Čebelarskega
društva RAČE dne 24. 4. 2010 odpravili
na obisk k čebelarjem v Obsotelje in Kozjanski park .
Kozjanski park, pokrajina na vzhodu
Slovenije, je eno najstarejših in najobsežnejših zavarovanih območij v Sloveniji,
veliko 200 km²; je mozaik predalpskega
Posavskega hribovja, vinogradniškega gričevja in ravnic ob reki Sotli. V neokrnjeni naravi se odvija sožitje med naravo in
človekom. Tukaj uspešno čebelari veliko
znanih slovenskih čebelarjev.
Najprej smo si ogledali Čebelarstvo
URŠIČ iz Bistrice ob Sotli,
kjer so nas sprejeli prijazni
čebelarji. Ogledali smo si
vzorno urejene čebelnjake. Gostitelj, g. Uršič, nam
je najprej predstavil zgodovino krajev, turistične
znamenitosti, nato način
čebelarjenja in pa metode
zdravljenja čebeljih družin. Kar hitro smo spoznali, da v teh krajih živijo
prijazni ljudje. Bili smo
zelo lepo sprejeti in gostoljubno postreženi. Predvsem ni manjkalo dobrot
iz čebeljih pridelkov.
Nato smo si v bližnji
okolici ogledali znameniti
grad Podsreda, iz katerega se razprostira
lep razgled na srednjeveški trg Podsreda,
dolini Bistrice in Sotle ter hrvaško Zagorje. Na gradu smo si ogledali razstavo slik
umetnika Franceta Slane, galerijo umetniških in zgodovinskih
slik ter steklarsko razstavo.
Sledil je obisk znamenitih
»Repnic« na Bizeljskem in degustacija odličnih bizeljskih vin.
Po kosilu smo obiskali še Čebelarstvo VITA-MED iz Podplata.
Sprejel nas je čebelarski mojster
g. Silvo POSL. Pokazal nam je 2
sodobna čebelnjaka po 72 AŽ panjev, tehnologijo čebelarjenja, čebelarske proizvode, kot so: med,
cvetni prah, propolis, matični
mleček in mešanico Apis-nara-
25
OB PRAZNIKU OBČINE STARŠE
IN DNEVU DRŽAVNOSTI
Srečanje pod staro lipo
v Marjeti na Dravskem polju,
v petek, 25. 6. 2010, ob 17.00 uri.
Na prireditvi bo potekalo tudi prvo srečanje
kulturnih društev v Občini Starše, na katerem
se vam bodo društva predstavila tudi v besedi,
pesmi, plesu in običajih.
Za gostoljubnost bodo poskrbeli člani
turističnega društva, kulturnih društev
in domačini vaškega kota.
JUNIJ 2010
Vljudno vabljeni !
26
Turistično društvo in Občina Starše
Vas vabita na jesenske prireditve
BUČIJADA ROŠNJA 2010
V SOBOTO, 25. 9. 2020, OB 20.00 URI
Razstava okrasnih, jedilnih in kmetijskih buč že v petek, 24. 9. 2010,
za otroke vrtcev in učence osnovne šole v dopoldanskem
in popoldanskem času, 25. 9. 2010 od 15.00 ure dalje
za vse obiskovalce razstave.
Lastniki najtežjih buč bodo prejeli priznanja.
Vstop prost !
V soboto, 25. 9. 2010, ob 16.00 uri
V športnem parku Prepolje
praznovanje ženskega 10. jubileja ženskega nogometa in iger.
POZDRAV JESENI 2010
V soboto, 2. 10. 2010, ob 18.00 uri
Srečanje pevskih zborov in skupin za Colnaričevo plaketo
v dvorani Osnovne šole Starše.
Najbolje ocenjena izvedba, po izboru Colnaričevih del,
bo nagrajena z malo in veliko plaketo.
V nedeljo, 3. 10. 2010, OB 11.00 URI
Na osrednjem prireditvenem prostoru v Staršah:
ogled starih traktorjev in drugih delovnih strojev,
razstava ročnih del, kulinarike in buč,
pokušina domačih kmečkih dobrot.
K sodelovanju vabimo razstavljavce,
ki jim bomo nudili stojnice.
Prireditve bodo potekale ob vsakem vremenu.
Kulturno-zabavna popestritev.
27
IZLETI PLANINSKEGA DRUŠTVA FRAM
JULIJ – OKTOBER 2010
Za PD Fram pripravila Stanka Vobič
DATUM
izlet, tura, pohod
zaht.
prevoz
17. julij
vodniki
Brana
ZT
OA
Z. Vobič (686 40 13)
24. in 25.
julij
Triglav
ZZT
OA
Gregor Brezočnik (605-18-91)
31. julij
Košutnikov turn – iz avstrijske
smeri
ZZT
OA
J. Sagadin (02 601-49-81),
31. julij
17. pohod na Vurberk
peš
D. Blažič (041 252 310)
14. in 15.
avgust
Razor, Prisojnik
LT
OA
A. Peretin (051 398-188)
21. in 22.
avgust
Ljubelj, Begunjščica, Dobrča,
Tržič
ZZT
OA
L. Vrhovšek (041 834-633)
20.- 29.
avgust
Bolgarija
ZT
PA
Z. Vobič (686 40 13)
3. in 4. september
Rinke: Koroška, Kranjska,
Štajerska
LT
OA
S. Vobič (051 327 110)
10. - 12.
september
Viš- Montaž - prečenje
ZZT
OA
I. Rečnik Krajnc (040 354 490), B. Ivančič (031 636 311)
18. september
Osankarica-Črno jezero-Trije
kralji
ZZT
PA
V. Bobovnik (041 598 235), D. Jus (041 467 522)
25. september
Kopitnik
LT
JPS
TA Balkanika
26. september
4. pohod na Jugovo domačijo
LT
peš
J. Bobovnik (051 644 730)
9. oktober
Kostanjev piknik
LT
peš
Nejc Bobovnik
16. oktober
Haloška planinska pot
LT
OA
A. Peretin (051 398-188),
23. oktober
Sabotin
LT
PA
L. Vrhovšek (041 834-633)
LEGENDA
LT (lahka tura) - izlet je primeren za vse udeležence,
ZT (zahtevna tura) - izlet je primeren za udeležence z izkušnjami,
ZZT (zelo zahtevna tura)
TZT (težka zimska tura)
OA – osebni avtomobili
PA – posebni avtobus
JPS – javno prev. sredstvo
JUNIJ 2010
Informacije o izletih dobite pri vodnikih, skoraj vse o PD Fram pa na spletni strani http://www.planinskodrustvofram.si/.
28
Osnovna šola
ZBIRANJE HRANE ZA ŽIVALI V MARIBORSKEM ZAVETIŠČU
V letošnjem šolskem letu smo raziskovali humanitarno dejavnost v našem
kraju. Odločili smo se, da se tudi sami
preizkusimo kot prostovoljci in v šoli organiziramo akcijo zbiranja hrane za živali
v mariborskem zavetišču. Pripravili smo
reklamne plakate, zaboj za zbiranje hrane
in obvestilo o naši akciji, ki smo ga prebrali v vseh razredih. Akcija je potekala med
15. in 21. marcem 2010. Nad odzivom,
tako učencev kot učiteljev šole, smo bili prijetno presenečeni, saj
je bilo hrane iz dneva v
dan več. Skupaj smo je
zbrali nad 70 kg.
Zbrano hrano smo
23. marca z mentorico
Leonido Babič in hišni-
Foto: L. Babič
kom naše šole odpeljali v Zavetišče za živali v Mariboru, kjer
so se je zelo razveselili, saj morajo nahraniti kar 57 psov in 26
mačk, ki so trenutno
v zavetišču.
Zavetišče in njegove prijazne kosmate
prebivalce smo si lahko ogledali, jih božali
in razvajali s piškotki.
V akciji zbrana hrana za živali
Oskrbnik nas je spustil tudi k mucam, ki
so v posebnem prostoru. Ločene so le tiste
živali, ki so ob prihodu v desetdnevni karanteni, da ne bi okužile zdravih. Štorkljo
Pepco, ki je vrsto let veljala za maskoto zavetišča, pa so oddali v zavetišče za prosto
živeče živali na Muto, zato je nismo mogli
videti.
Prihodnjič si bomo za obisk zavetišča
vzeli več časa in peljali na sprehod katerega od psov, ki so nestrpno čakali na sprehajalce.
Foto: L. Babič
USPEH NA 30. TEKMOVANJU IZ FIZIKE
ŽAN KOKALJ, 8. R.
DMFA – (društvo matematikov, fizikov
in astronomov Slovenije) že 30. leto prireja tekmovanja za popularizacijo fizike na
osnovnih in srednjih šolah. Sestavljeno je
Za vse tri sklope smo imeli 3 ure časa, a
so zelo hitro minile. Nato smo dobili kosilo in odšli domov. Še istega dne mi je
mentorica Zlatka Gojčič sporočila, da sem
med skoraj 140 najboljšimi fiziki Slovenije
osvojil 29. mesto in s tem tudi zlato Stefanovo priznanje kot tretji učenec v zgodovini OŠ Starše.
Za zaključek želim tudi drugim bodočim »osmakom« in »devetakom«, da bi
zastopali našo osnovno šolo na visokih
ravneh tekmovanj iz naravoslovnih predmetov.
Naša pot ni mehka trava, temveč gorska steza,
posuta s skalami. Vendar
se vzpenja, gre naprej,
proti soncu.
Ruth Westheimer
"Zlati" Žan z mentorico.
iz treh stopenj.
Na šolskem tekmovanju učenci tekmujejo za bronasto Stefanovo priznanje. Naloge sestavijo v Ljubljani in niso posebno
težke, če jih seveda primerjamo s tistimi
na višji stopnji. Področnega tekmovanja
se udeležijo učenci, ki so se na šolskem
tekmovanju uvrstili na prvo ali drugo mesto. Potekalo je na več mestih po Sloveniji
(npr. s sošolko in mentorico Zlatko Gojčič
sva bila na področno tekmovanje v Mariboru, kjer je bilo vsega 180 učencev, ki so
se potegovali za srebrno Stefanovo priznanje). Prvih 6 učencev iz osmih in prvih 6
učencev iz devetih razredov se je na vsakem področnem tekmovanju po Sloveniji
uvrstilo na najvišjo raven – na državno
tekmovanje, ki je potekalo v Mariboru na
Fakulteti za fiziko in matematiko in v Ljubljani.
Tekmovanje je sestavljeno iz teoretičnih in eksperimentalnih nalog oz. iz sklopa A (naloge za obkroževanje, pri katerih
se za napačen odgovor odbijajo točke), B
(zahtevne teoretične naloge) in C (eksperimentalne naloge, pri katerih nam dajo telesa, kot so silomer, vzmet, stojala, nihala,
štoparice ipd. in moramo delati eksperimente ter meritve in ugotovitve zapisati).
29
Osnovna šola
20. otroški parlament
Rene Geršak, 8. B
26. februarja je v Mariboru potekal 20.
otroški parlament na temo rasizem, stereotipi in diskriminacija. Parlamenta smo
se udeležili Patricija Bandur, Eva Tivadar,
Rene Geršak ter mentorica Marija Bednjanič.
Parlament se je začel ob 9. uri v predavalnici Zavarovalnice Maribor. Po govoru predsednice ZPM Majde Štruc so se
začele predstavitve šol na izbrane teme.
Po predstavitvah smo se razdelili v skupine in se odpravili v Dom ustvarjalnosti
Maribor. V moji skupini smo razpravljali
o stereotipih. Ugotovili smo, da je v današnji družbi veliko stereotipov, prišli smo
do zaključka, da je treba stereotipe razbiti
oz. zavreči, saj velikokrat prizadenejo posameznika. Potem smo se vsi udeleženci z
mentorji odpravili na bio malico. Ob 13.
uri smo se spet zbrali v predavalnici Za-
varovalnice Maribor ter slišali zaključke
vseh skupin. Zaključki so si bili podobni,
saj je veliko skupin prišlo do ugotovitve,
da je med mladimi veliko rasizma, diskriminacije ter stereotipov.
Polni doživetij, izkušenj in novih prijateljstev smo se ob 14. uri odpravili domov. Tega dneva se bomo z veseljem spominjali.
IGRE NAŠIH STARŠEV
Sabina Hovnik, prof. razr. pouka
V oddelku podaljšanega bivanja 3.a razreda OŠ Starše smo se z učenci že nekaj
časa pogovarjali o različnih igrah in otroci
so starše spraševali, kaj so se najraje igrali
kot otroci.
Odgovori so bili zelo različni. Se še
spomnite igre »Zemljo krast«? Ali pa igre
»ravbarjev in žandarjev«? In večnega gumitvista?
Tokrat smo se odločili, da bomo starše
v okviru projekta Pomladni dan v Evropi
povabili medse in skupaj z njimi preživeli
nekaj prijetnih uric. Izbrali smo igre, katere so predlagali starši, otroci pa so glasovali, katera je pri njih najbolj priljubljena.
Za začetek smo se šli »barvice«. Prodajalec barvic je najprej določil barve vsem
sodelujočim, kupec pa je zatem ugotavljal,
katere barve so v trgovini. Ko je poklical
izbrano barvo, je ta »barvica« stekla po
vnaprej določeni poti. Prav zanimivo je
bilo, ko so starši – barvice – morali bežati
pred kupci, veselje otrok pa še toliko večje,
ko so katerega izmed njih ulovili.
Igra med dvema ognjema
Otroci so izrazili željo po svoji najljubši igri »Kdo se
boji črnega moža?«,
kjer smo se lovili med seboj. Igro smo
ponovili tolikokrat,
da so me nekateri
starši vprašali, kdo
spominjali.
Ura in pol igre je minila kot bi mignil
in vsi smo se prijetno utrujeni ter nasmejani razšli, še pred tem pa so starši predlagali, da bi takšno druženje še kdaj ponovili.
Eden izmed ciljev projekta Pomladni dan
v Evropi - ohranjati medgeneracijsko solidarnost in trajnostni razvoj - je bil dosežen.
JUNIJ 2010
Igra barvice
30
Med igrami ni smela manjkati večna
igra »med dvema ognjema«. Na željo učencev so igrali starši proti otrokom. Katera
ekipa je zmagala, ne bom izdala, moram
pa priznati, da boj ni bil tako enostaven,
kot smo nekateri sprva mislili.
bo koga zvečer dal
spat. Za konec smo
se igrali igro »John
Marion iz Londona«, katere so se
starši še zelo dobro
Igra John Marion
Foto: S. Hovnik
Osnovna šola
NAGRADNI IZLET V PLANICO
Špela Pignar, 8. b
V četrtek, 18. 3. 2010, smo se učenci
Osnovne šole Starše odpravili na nagradni
izlet v Planico, kjer smo si ogledali kvalifikacije svetovnega prvenstva
v smučarskih poletih. Ker
je bila naša šola izbrana na
likovnem natečaju na temo
Planica in otroci 2010, smo
se tega dogodka udeležili le
izbrani učenci, med nami
tudi naš ustvarjalni Klemen
Gorinšek (7. B), ki nam je s
svojim likovnim izdelkom izlet tudi prislužil.
bili že malo lačni, zato so nas tam pogostili s toplo malico. Nato smo se zbrali
vsi skupaj, si pripravili navijaške pripo-
Zjutraj smo se zbirali
okoli pol šeste, ob 5.40 pa
smo se odpravili izpred šole.
Na avtobusu smo bili še vsi
malo zaspani, a ne za dolgo,
ker so zato poskrbele naše
učiteljice, ki so nas na večurni vožnji spravljale v smeh.
Ko smo prišli v Planico, smo
močke in si naredili tatuje ter se odpravili
na tribuno. Zelo športno smo navijali za
svoje favorite in za druge tekmovalce ter
se ob tem imeli zelo super.
Med premorom poletov smo
se odpravili na razglasitev rezultatov, kjer nas je obiskala
tudi slovenska pevka Alya, ki
je odpela za nas nekaj pesmi.
Po končani športni prireditvi
smo se zbrali pri stojnicah,
kjer smo imeli tudi mi nekaj
prostega časa, da smo lahko
kupili kakšen spominek. Na
koncu smo naredili še nekaj
»gasilskih« fotografij.
Potem smo se odpravili
proti domu, kamor smo varno
prispeli. Mislim, da se bomo
tega nagradnega izleta spominjali vsi. In res je, bilo je
'fajn!'
VARNOSTNA OLIMPIJADA V AVSTRIJI
Klemen Bele, 5. A
zgraditi kocko z oznako za vnetljive snovi. Tekmovalo je 9 tekmovalcev in vodja
gradnje. Od devetih kock smo jih pravilno
zgradili sedem. Pri peti igri smo morali z
vodo zadeti tarčo. Florijan nam je pridobil
veliko vode. Na koncu smo bili 3. ali 4.
V Avstriji je bilo zelo zanimivo.
V ponedeljek, 19.4.2010, smo se učenci 5. a in 5. b odpravili v Avstrijo, v kraj
Gros St. Florian, na igre Safety on tour .
Zjutraj ob 7.30 smo se zbrali pred
šolo. Na pot smo se odpravili z manjšo zamudo. Z nami je šel tudi gospod
Kacjan, predstavnik Občine Starše.
V Gros St. Florian smo se vozili 45 minut.
Ustavili smo se pred gasilskim domom.
Šli smo pred klopi in mize ter se preoblekli. Potem smo odšli na igrišče. Organizator nas je nagovoril ter se nam zahvalil za
udeležbo. Nato je dekle, ki je imelo rojstni
dan pred olimpijado, prižgalo olimpijski
ogenj. Tekmovanje se je začelo. V prvi igri
smo odgovarjali na vprašanja. Dobili smo
1 liter vode, ker smo prav odgovorili na
vsa vprašanja in prvi pritisnili na gumb.
Drugo igro so igrale učiteljice. Najti so
morale prave številke na žogicah in zaFoto: F. Kekec
deti luknjo. Naša
učiteljica nam je
priborila dodaten
liter vode. Tretja
igra je bila vožnja s
kolesom. Pri tej igri
smo dobili 60 od
100 možnih točk.
Pred
naslednjo
igro smo pojedli
sendviče in popili
sok. Zraven smo
dobili še jabolko.
Dobili smo kupone
za sladoled. Pri četrti igri smo morali
31
Osnovna šola
Zanimivost v
našem kraju
Starši pri urah športne
vzgoje
EVA KAUBE
Pri nas v Prepoljah se mi zdi najbolj zanimiva cerkev sv. Uršule. Nahaja se prav v
bližini mojega doma. Do tja torej nimamo
dolge poti.
Najprej gremo malo naravnost, nato pa
takoj levo v hrib. Cerkev namreč stoji na
majhnem hribčku in okoli nje rastejo drevesa. Je manjša in ima zelo lep zvonik, v
katerem sta dva zvona. Kljub temu da je že
precej stara, je zelo lepa. V njej se nahaja
glavni oltar in dva stranska, na stenah pa
so obešene lepe slike. Od zadaj ima kor.
Cerkev so pred kratkim obnovili.
V to cerkev hodim k maši.
Cerkev v Prepoljah
ANA KATARINA KOVAČIČ
V
petek
zvečer v aprilu
smo se v telovadnici v Staršah
zbrali učenci
4. b skupaj s
svojimi starši
in
učiteljico.
Sama sem šla
s svojim očetom. Učiteljica
je
povedala,
da bodo ta dan
tudi naši starši
njeni učenci.
Na začetku
smo se igrali
za taksije. Razporedili
smo
obroče po telovadnici. Na
prvi žvižg smo
Starši pri žongliranju s tremi žogicami.
tekli po telovadnici, na drugi žvižg pa smo pritekli nazaj v obroče. Eden je
vedno zamudil taksi. Potem smo se lovili
v dvojicah, bili smo lovci z žogami. Vsak
učenec je imel par s svojim staršem.
Po tem so bile na vrsti razgibalne vaje,
ki jih je pokazalo nekaj otrok in nekaj
staršev. Tudi moj oče je pokazal eno vajo.
Sledila je igra, pri kateri smo zadevali kotalečo se žogo. Ko se je žoga prikotalila
preko črte druge skupine, je skupina, ki je
Foto: D. Jakol
žogo spravila na drugo stran, dobila eno
točko. Nadaljevali smo z obhodno vadbo –
na vsaki postaji smo naredili drugo delo –
in z žongliranjem. Najprej smo žonglirali
otroci, potem pa še odrasli. Na koncu nam
je ostal čas še za odbojko. Skupaj s starši
smo se razdelili v dve skupini.
Dve šolski uri športne vzgoje sta hitro
minili. Bili sta zelo super. Ta petkov večer
bom še dolgo pomnila, saj je bilo delo s
starši zame najboljša telovadba.
Foto: D. Jakol
Razredni časopis 4. b - MODROŠOLČEK
JUNIJ 2010
ŽIGA KIRBIŠ, EVA KAUBE
32
Sva učenca 4. b OŠ Starše, podružnice Marjeta, Žiga Kirbiš in Eva Kaube. V
letošnjem letu sva po posebnih volitvah
sprejela pomembni funkciji – postala
sva urednik našega razrednega časopisa
in njegova pomočnica.
Vas zanima, kako se
je začelo?
Naša razredničarka,
učiteljica Daša Jakol,
nam je že septembra predlagala, da bi v šoli naredili časopis. Naredili smo
anketo, ki je pokazala,
da se s predlogom prav
vsi strinjamo. Čez nekaj
časa pa je naš časopis
dobil tudi ime, ki sem ga
predlagal prav jaz, Žiga.
Z imenom MODROŠOLČEK se je strinjajo največ
sošolcev. To ime zaznaUrednik Žiga in...
muje šolarja, ki je zelo pameten.
Vso šolsko leto smo se trudili, da bi
naš časopis zajemal veliko stvari iz celotnega šolskega leta 2009/10. Zbirali smo:
spise z različno vsebino, pravljice, zgod-
...njegova pomočnica Eva
be, pesmi, risbe, pobarvanke, šale in veliko drugih zabavnih reči.
Tako je čez nekaj časa nastal pravi
pravcati časopis. Midva sva nanj zelo
ponosna, prav tako pa sošolci – uredniki posameznih področij.
Ponosni smo, da spomini
na 4. razred zaradi našega
dela nikoli ne bodo šli v
pozabo.
Časopis je v elektronski obliki objavljen
na šolski spletni strani,
tiskani izvodi pa so na
vpogled v šolski knjižnici
ali pri katerem od nas! Pri
branju vam želiva veliko
užitkov!
Foto: D. Jakol
Osnovna šola
6. OTROŠKA VARNOSTNA OLIMPIJADA
UČENCI 4. b z učiteljico Dašo
Že lanski učenci 4. razredov naše šole
so se udeležili varnostne olimpijade, ki
jo pripravlja Policijska postaja Maribor.
Letos se je polfinale olimpijade za našo
in okoliške šole odvijalo v četrtek, 27. 5.
2010, v OŠ Slivnica. Finale za prve tri
šole iz vsakega polfinala je bilo v začetku
junija v OŠ Sladki Vrh.
Z naše šole so se olimpijade poleg
nas, učencev 4. b razreda, udeležili še
učenci 4. a razreda iz Starš, preko naše
Učenci 4.b med sestavljanjem kock.
šole pa sta bila prijavljena še dva razreda
učencev iz Avstrije.
Skupno je tekmovalo
18 šol, učenci 4. b pa
smo zasedli odlično 5.
mesto. Pričakovali smo
sicer več, saj smo želeli
priti v finale, toda pri
tekmovanju smo imeli
nekaj smole: pri igri z
brentačo se
nam je podrla tabla, v
katero smo
ciljali,
ob
tem pa smo
V pričakovanju razglasitve rezultatov.
izgubili čas
in nekaj litrov vode.
vilna zaščita … Četrta je bila gasilska, ko
Na tekmovanju smo se
smo ciljali v tarčo in zbirali vodo.
pokazali v štirih disciplinah.
Tekmovanja se je poleg nas in naših
Prva naloga je bila podobna
učiteljev med drugimi udeležil tudi žuigri »Človek, ne jezi se«, kjer
pan Občine Starše, ki je pozdravil vse
smo odgovarjali tudi na vpraprisotne in nam zaželel srečo na tekmošanja o varnosti. Pri drugi smo
vanju.
vozili s kolesom med ovirami
V naslednjem letu se bomo kot učenin sestavili število 112. Pri
ci 5. razreda udeležili varnostne olimpitretji igri smo sestavljali kocjade v Avstriji. Se že veselimo!
ke z znaki: policija, gasilci, ciFoto: D. Jakol
Zaključna ekskurzija v Rogatec, Olimje
in Rogaško Slatino
V torek, 18. maja 2010, smo se učenci
obeh četrtih razredov iz Starš in Marjete
odpravili na zaključno ekskurzijo.
Ob 8.00 smo se odpeljali v Muzej na
prostem Rogatec. Tja smo prispeli ob 9.00.
V muzeju smo si ogledali panonsko hišo,
kozolec, hlev in prostor, ki so ga imenovali pod.
Vodička z imenom Irena nam je predstavila panonsko hišo. Pokrita je s slamo in
ima lesene žlebove. V njej smo si na začetku ogledali hišo, to je glavni stanovanjski
prostor v kmečki hiši. Strop je zelo nizek,
saj so bili v preteklosti ljudje manjši. V
hiši je stala postelja in seveda tudi krušna
peč. Ogledali smo si tudi manjšo sobo, v
kateri je bil šivalni stroj. Nato smo odšli še
v črno kuhinjo, ki je res bila črna. Zunaj
smo videli še star vodnjak. Vodička je iz
vodnjaka zajela vedro vode. Nato smo si
šli ogledat še hlev, ki so mu nekoč rekli
štala. V pritličju tega dela poslopja je svinjak, v nadstropju pa je prostor z imenom
pod. V ta prostor so dali snope pšenice in
s cepci tolkli po klasih. Ogledali smo si
še kozolec, ki je dvojni vezani kozolec ali
toplar. V muzeju imajo tudi staro trgovino
z mešanim blagom, kot so jih
imeli nekoč. V
njej smo si kupili spominke.
Iz
Rogatca
smo se odpeljali
v Minoritski samostan Olimje.
Prispeli smo ob
11.00. Tukaj je
bil vodič pater.
Na tem mestu je
bil nekoč grad, ki
je bil dobro skrit
med griči in težko viden, zato
ga niso zavzeli
Turki. Ogledali
smo si še cerkev v baročnem
Muzej na prostem
stilu. Ima osem
oltarjev in prižnico. V cerkvi imajo tudi
orgle, stare 300 let. Glavni oltar ima tri
nadstropja in je visok enajst metrov.
Odhiteli smo še v staro lekarno, ki
je tudi v samostanu. Okoli samostana še
Foto: D. Jakol
danes gojijo veliko zelišč, ki so že nekoč
služila za izdelavo zdravil. Pater nam je
povedal, da je njihova lekarna tretja najstarejša v Evropi.
Nato smo se odpeljali v bližnji gozd,
ŽAN JEVŠOVAR
33
Osnovna šola
Koča pri čarovnici v Olimju.
dajo vanjo. Tudi tam smo lahko nakupovali, seveda izdelke iz čokolade. Zunaj pa
smo sedli na stole in kaj pojedli ter popili.
Nazadnje smo se ob 15.00
pripeljali v Rogaško Slatino, ki
je znana po zdravilišču in polnjenju Donata Mg. Pri enem
od hotelov smo se posladkali s
sladoledi, se spuščali po toboganu in počeli še kaj.
Domov smo se polni vtisov pripeljali ob 17.00. Na zaključni ekskurziji je bilo lepo.
Upam, da bomo kaj takšnega
še ponovili.
Seveda bomo! Junija učenci 4. b potujemo skupaj s starši
in učiteljico Dašo še na poučno družinsko ekskurzijo v
Prekmurje in Prlekijo! Se že
veselimo!
Minoritski samostan v Olimju.
kjer se nahaja Koča pri čarovnici. V ta
pravljični gozd smo vstopili okoli 12.20.
Sprejel nas je starejši gospod, nekdanji
ravnatelj, star 85 let. Ta gospod je sam naredil vse, kar smo tam videli. V koči sta
nas najprej pozdravila dežurni palček in
čarovnica. Videli pa smo še Bedanca in
teto Pehto iz pravljice Kekec, Zvezdico
zaspanko in še marsikaj. Ogledali smo si
še malo hišico s fotografijami in eno, kjer
so bile razstavljene kože živali. Ko je bilo
ogleda konec, si je vsak lahko kupil svoj
spominček. Sam sem si kupil čarovnico.
Naslednja postaja je bila bližnja tovarnica Čokoladnica. Tam smo bili ob 14.00.
Prodajalka nam je povedala o izdelovanju
čokolade in pokazala, kakšne sestavine
Na igralih v Rogaški slatini.
Foto: D. Jakol
JUNIJ 2010
ek
n
i
r
t
u
o
t
o
F
34
Franc Žunkovič
Mag. Franc Žunkovič je na skupščini društva Ravnatelj, ki je bila 19. 4. 2010, v Radencih prejel priznanje društva Ravnatelj kot »ZASLUŽNI RAVNATELJ«
za zasluge pri vodenju Dijaškega doma Tezno.
Priznanja podeljujejo člani društva svojim zaslužnim članom, ki so se posebej odlikovali s svojim delom oz. svojim ravnateljevanjem.
Osnovna šola
UVRSTITVE UČENCEV NA PODROČNIH IN DRŽAVNIH TEKMOVANJIH V ŠOLSKEM LETU 2009/2010
• SLOVENSKI JEZIK
Mentorica: Zdenka Kostanjevec
Srebrno Cankarjevo priznanje:
Timotej Finžgar
Eva Tivadar
• ANGLEŠČINA
Mentorica: Sabina Matekovič
Srebrno priznanje:
Žiga Špehonja
Eva Tivadar
• NEMŠČINA
Mentorica: Breda Premzl
Srebrno priznanje:
Eva Tivadar
• MATEMATIKA
Mentorica: Janja Vodošek
Srebrno Vegovo priznanje:
Žan Kokalj
Primož Jarc
Marko Cibula
Ajda Mlakar
• FIZIKA
Mentorica: Zlatka Gojčič
Zlato priznanje:
Žan Kokalj
Srebrno priznanje:
Teja Kac
• KEMIJA
Mentorica: Dragica Braunsberger
Srebrno priznanje:
Žan Kokalj
• BIOLOGIJA
Srebrno priznanje:
Adrijana Skaza
• ZGODOVINA
Zgodovinski kviz:
Spomenik mariborski industriji
Mentorica: Leonida Babič
Srebrno priznanje:
Veronika Selinšek
Adrijana Skaza
Maja Petek
Rene Geršak
Patricija Sedminek
Maša Selinšek
• DRŽAVNO TEKMOVANJE
V ZNANJU O SLADKORNI
BOLEZNI
Zlato priznanje:
Adrijana Skaza
Srebrno priznanje:
Nika Kelc
RAZISKOVALNO DELO
10. SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV OSNOVNIH ŠOL PODRAVJA
• PODROČJE:
NARAVNA DEDIŠČINA
NARAVNA DEDIŠČINA
V OBČINI STARŠE
1. mesto
AVTORICA:
Adrijana Skaza
MENTORICA: Leonida Babič
LEKTORICA:
Zdenka Kostanjevec
PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO SLOVENIJE
RASTLINA LETA 2009 - DETELJA
DETELJA
AVTORJA:
Adrijana Skaza,
Timotej Finžgar
MENTORICI:
Leonida Babič,
Dragica Braunsberger
LEKTORICA:
Zdenka Kostanjevec
LIKOVNO PODROČJE
NATEČAJ:
Postani donavski umetnik
Mentorica: Tanja Šimek
3. nagrada: skulptura Svet želv
Primož Jerenko
Blaž Srša
NATEČAJ:
Do čiste vode s svojo
oblikovano vrečko
Mentorica: Tanja Šimek
Glavna nagrada za kreativnost
Adrijana Skaza
• PODROČJE: GRADBENIŠTVO IN
ARHITEKTURA
SECESIJA V MARIBORU
1. mesto
AVTOR:
Timotej Finžgar
MENTORICA:
Leonida Babič
LEKTORICA:
Zdenka Kostanjevec
41. SREČANJE MLADIH
RAZISKOVALCEV
ZGODOVINE
• ORGANIZACIJA RDEČEGA
KRIŽA V STARŠAH SKOZI ČAS
Zlato priznanje
AVTORJI:
Patricija Sedminek,
Maša Selinšek,
Rene Geršak
MENTORICA:
Leonida Babič
LEKTORICA:
Zdenka Kostanjevec
• PODROČJE: ETNOLOGIJA
LJUDSKI PLESI V ŠENTJANŠKI
FARI
2. mesto
AVTORICI:
Teja Dobnik, Lara Pernek
MENTORICA:
Metka Topolovec
LEKTORICA:
Zdenka Kostanjevec
35
Osnovna šola
ŠPORTNO PODROČJE
ROKOMET
Mentorica: Carmen Onišak
• 1. mesto na medobčinskem
tekmovanju osnovnih šol
• 1. mesto na področnem
tekmovanju osnovnih šol
• 1. mesto v četrtfinalu
državnega prvenstva OŠ
• 1. mesto v polfinalu
državnega prvenstva OŠ
• 2. mesto v finalu državnega
prvenstva OŠ
• 2. mesto na državnem prvenstvu
v rokometu za starejše deklice
Teja Kac
Neška Pušnik
Špela Pignar
Lucija Kacjan
Laura Ekart
Žana Rodošek
Nika Kelc
Mojca Gojčič
Rebeka Zel
Anja Lukan
Sara Jurmić
Maruška Žunkovič
Maša Kirbiš
Sara Pesek
Kaja Petrovič
ATLETIKA
VELIKI IN MALI ATLETSKI
ŠOLSKI POKAL –
MEDOBČINSKO TEKMOVANJE
Mentorji:
Carmen Onišak,
Živan Klajderič,
Maja Lesjak
JUNIJ 2010
• 60 m – Šketa Maruška 5.mesto
• 600 m – Pesek Sara 6.mesto
• Skok v daljino Gselman Gabrijela2. mesto
Kaja Petrovič 6. mesto
Živa Karlovčec 7. mesto
• Vortex
Zel Rebeka 4. mesto
Kirbiš Petra 6. mesto
Gerečnik Patricija 10. mesto
• 60 m – Tim Ravnjak 8. mesto
36
• 300 m
Frangež Marko 5. mesto
• Žunkovič Žiga 9 mesto
Matic Milec 10. mesto
• 600 m – Cibula Marko 3. mesto
• Daljina – Elšnik Timotej 3. mesto
• Vortex
Kavaš David 3. mesto
Dobnik Alen 5. mesto
Kacjan Timotej 8. mesto
• 300 m – Afrodita Beriša 4. mesto
• 1000 m
Sedminek Patricija 3. mesto
• Vortex
Kac Teja 1. mesto
Kelc Nika 2. mesto
Ekart Laura 6. mesto
• Štafeta deklice (Kac, Kacjan, Beriša, Ekart) 5. mesto
• 300 m – Staš Kozoderc 2. mesto
• 1000 m – Špehonja Žiga 2. mesto
• Vortex – Kelc Klemen 2. mesto
• Štafeta dečki (Kelc, Kalčič, Špehonja, Ponudič) 2. mesto
VELIKI IN MALI
ATLETSKI ŠOLSKI POKAL –
PODROČNO TEKMOVANJE
• 60 m – Šketa Maruška 6.mesto
• Skok v daljino - Gselman Gabrijela 6. mesto
• Vortex
Gerečnik Patricija 7. mesto
Zel Rebeka 9. mesto
• 60 m – Tim Ravnjak 13. mesto
• 300 m
Frangež Marko 4. mesto
Žunkovič Žiga 8. mesto
• 600 m - Cibula Marko 10. mesto
• Vortex
Dobnik Alen 8. mesto
Kavaš David 9. mesto
• 1000 m – Sedminek Patricija 9.
mesto
• Vortex
Kac Teja 3. mesto
Ekart Laura 6. mesto
• 300 m – Staš Kozoderc 2. mesto
• Štafeta dečki (Kirbiš, Kozoderc,
Klasinc, Geršak) 7. mesto
NOGOMET – STAREJŠI DEČKI
Mentor: Živan Klajderič
• 2. mesto
– medobčinsko tekmovanje
ROKOMET – STAREJŠI DEČKI
Mentor: Živan Klajderič
• 1. mesto
• 1. mesto
– področno tekmovanje
• 4. mesto
– četrtfinale državnega prvenstva
NOGOMET – MLAJŠI DEČKI
• 3. mesto
MALA ODBOJKA – deklice
• 3. mesto v predtekmovanju medobčinskega tekmovanja
ROKOMET – mlajše deklice
• 2. mesto
NOGOMET – mlajše deklice
• 1. mesto
Zbrala in pripravila:
Zdenka Kostanjevec
Osnovna šola
Blaž Pignar, 4.b
Anja Bele, 4.b
Eva Ekart, 2.b
Nejc Lončarič,
1.b
Lea Štum
berger, 3.
Rene Druzovič, 1.b
Maruša Pečnik, 3.b
b
Tilen Pignar, 2b
37
Predstavljamo
Obletnica valete
BREZSKRBNO PRED 35 LETI
DAŠA JÁKOL
Sošolci iz OŠ Starše – šolo zaključili leta 1975
Ali verjamete v sanje? Se vam kdaj uresničijo – v celoti ali vsaj delno? Naj vam zaupam ene izmed njih.
Neko noč v maju sem sanjala, da smo
imeli obletnico osnovnošolske valete, katere
organizator je bil sošolec Miran. Vse lepo in
prav, boste dejali, kaj pa je to takšnega, da si
zasluži vrstice v glasilu. Sanje so mi še povedale, da me je sošolec na srečanje pozabil
povabiti!
Zjutraj, preden sem odšla v službo, sem
razmišljala, da bi bilo res lepo, ko bi se s sošolci po nekaj letih ponovno zbrali, obudili
spomine na stare čase in si zaupali tiste novejše. Izračunala sem, da je letos okroglih
35 let od končanja osnovne šole v Staršah in
obenem obletnica zaključne valete. Ni pa mi
šlo v račun, zakaj me sošolec ne bi povabil,
saj sem prejšnja leta tudi sama kaj prispevala
k organizaciji srečanj. Z mislimi o valeti in
sošolcih sem se odpeljala v službo.
Ko sem se v šoli, kjer – kot veste – služim vsakdanji kruh, srečala s sošolčevo ženo
Nado, mi je zaupala novico, ki je tega dne
res nisem pričakovala. Rekla je: »Daša, obletnico valete imate!« Sama sem v istem hipu
nadaljevala: »Res?! Pa
ne reci, da je organizator
tvoj Miran. Upam, da me
ne bo pozabil povabiti ali
da ne bo prišlo kaj vmes
...« Nato je stekel najprej
pogovor o mojih sanjah.
Izvedela sem tudi, da je
pobudnik letošnjega srečanja sošolec Dani, bivši
Zlatoličan, sedaj že leta
poročen v Brunšviku. Iz
vsake vasi pa naj bi mu
pri obveščanju pomagal
nekdo od sošolcev, v Zlatoličju res Miran. Telefoni
so opravili svoje, prijetne
informacije o srečanju so
Foto: Ivan Kirbiš
zaokrožile po naši občini
in tudi izven njenih meja.
Tako smo se v petek, 28. maja 2010, ob
19.00 v Ivanovem hramu v Staršah res zbrali
sošolci in sošolke, ki smo osnovno šolo končali leta 1975.
Bila sem v težkem pričakovanju, da ponovno vidim svoje vrstnike, rojene leta 1960
ali1961. Da, prav ste izračunali! Večina mojih
sošolcev se je ali se bo letos srečalo z Abrahamom! Tudi zaradi tega se je splačalo prav to
leto pripraviti druženje.
Preden sem se odpeljala v Starše, sem se
počutila kot pred leti. Preveval me je prijetni
nemir pričakovanja in čas do srečanja je tekel prepočasi. Natanko ob sedmih zvečer sem
parkirala pred zdravstvenim domom in se peš
odpravila do gostišča. Že od daleč sem slišala
znane glasove, ki jih prepoznaš kjerkoli. Pred
vhodom so bili zbrani sošolka Vida, s katero
sva nekoč v razredu bili edini deklici iz Zlatoličja, in nekaj sošolcev iz različnih vasi. Sledil je prijeten stisk rok vseh po vrsti in seveda
kup prijateljskih objemov in nežnih poljubčkov na lica. Deklice, sedaj žene v najlepših
letih, smo prejele tudi lepo oranžno vrtnico,
že od nekdaj pozornost naših dečkov, danes
šarmantnih mož z rahlo sivimi prameni ob
ušesih. Na srečanje nas je prišlo le 26; škoda,
da ne več, saj nas je bilo v 1. razredu v Staršah 43, v Marjeti verjetno nekoliko manj.
Kako smo se imeli, vas verjetno zanima.
Lepo, in to res zelo lepo! V srečanje nas je z
uvodnim govorom popeljal sošolec Dani; z
minuto molka smo se spomnili sošolcev, ki
jih ni več med nami. Nato smo obujali spomine iz osnovne šole in časov po njej ter jih
podkrepili z novičkami o naših družinah,
predvsem otrocih. Koliko so stari, so že zaposleni ali še študirajo, se je glasilo največkrat.
Tudi o babicah in dedkih je bilo govora, saj
nekaj sošolcev in sošolk že uživa to posebno
življenjsko vlogo. Da o Abrahamovcih, ki so
to že, niti ne govorim. Tiste, ki še nismo, je
namreč zelo zanimalo, kako se slednji počutijo in ali doživljajo kakšne spremembe. Pa krožili so vici o policistih, saj so med nami tudi
sošolci s tem poklicem, in še o kom ali čem.
Vse to se je dogajalo ob okusni hrani in
pijači gostišča Ivanov hram in prijetnih zvokih harmonike izpod prstov sošolca Mirka in
gostilničarja Ivana. Obema smo za igranje seveda iskreno hvaležni, saj je tudi zaradi njiju
vzdušje bilo tisto »ta pravo«. No, sošolci bi me
tukaj verjetno popravili in rekli, da za to nista kriva le muzikanta. Že brez inštrumentov
smo namreč vesela generacija, ki veliko dá na
slovensko ljudsko pesem in seveda pesmi iz
časa naše nekdanje Jugoslavije. Oboje se je
namreč slišalo do zgodnjih jutranjih ur.
»Čez nekaj časa se ponovno zberemo,«
smo sklenili. To bo najverjetneje čez dve do
tri leta, saj menimo, da je sedaj, ko je za nami
pol stoletja, srečanje na pet let veliko preredko. Zakaj, presodite sami.
Kako pa je s sanjami? Moje so prinesle novico, ki se je uresničila v najboljši luči. Če jih
znamo razbrati, nas o čem obvestijo ali nam
pomagajo. Želim vam jih čim več – tistih prijetnih, ki zjutraj pričarajo iskrico v oči in žar
v srca. Pa srečno in lep pozdrav vsem vam, še
posebej sošolkam in sošolcem!
IZIDOR – SREČKO PERNEK
JUNIJ 2010
Marjan Malek
38
Srečko je zagovornik narodno-zabavne
glasbe, ljudskega godenja in ljudskega petja in
ustanovitelj kulturnega društva, folklorne skupine in godcev ljudskih viž ter ljudskega petja.
Po 30-ih letih igranja na harmoniko je prešel
na igranje na bršljanov list in zagotovo sodi
med redke in najboljše izvajalce tega igranja v
Sloveniji. Zdaj vodi godce in pevce v kulturnem društvu, v krogu družine Pernek v Rošnji
pa svoje znanje prenaša na vnuke in prijatelje.
Morda je celo preveč sramežljiv do javne
predstavitve igranja na bršljanov list, nerad
natančno pove ali pokaže tehniko igranja na ta
list, včasih se odpre, ampak mu je težko slediti. Morda bo to naredil pri svojih domačih.
Harmonika in bršljanov list ga spremljata
60 let.
Pravi, da je vedno rad igral na harmoniko,
vendar sta ga starost in teža tega instrumenta,
(ob nagovarjanju predsednika društva), pripeljali do igranja na bršljanov list in danes je kar
zadovoljen in za to hvaležen.
Tako si kot upokojenec krajša čas z igranjem, nastopi, vajami, ko pa teh ni, še vedno
rad zaide v svojo delavnico in nabrusi nože in
druge stvari, ki mu jih prinesejo še danes. Za
njega velja vaški rek: »Srečko nima časa, ima
stranke ali pa je na potepu z godci«.
Zelo dolgo ste bili aktivni glasbenik. Kaj
nam lahko poveste o tej poti in o sebi?
Izhajam iz haloške kmečke družine, doma
nas je bilo veliko. Tako kot oče, nas je večina
sinov – bratov že v mladosti rada pela ali igrala. In prav oče me je naučil igrati na bršljanov
ali kateri drugi list, kar mi je krajšalo ure na
paši in dolgi poti v in iz šole. Danes sem mu
hvaležen. Nekaj časa sem res odklanjal igranje
na list, ker sem menil, da se mi bodo ljudje ali
člani društva smejali. In ko me je predsednik
društva le prepričal, sem ugotovil, da to igranje
ljudje radi slišijo. Prav tako tudi v strokovnih
krogih. Je neka posebnost, vsak je ne zmore.
Tudi če pokažem, je veliko smeha.
Kaj vas je tako gnalo naprej, da ste vztrajali v glasbi, saj ste hodili delat, pa doma je
bila še kmetija?
Ko sem prišel v Rošnjo, sem srečal ljudi, ki
so znali zaigrati na inštrumente, in z bratom
sva ustanovila ansambel, v katerem je dolga
leta igral tudi moj svak, skoraj družinski ansambel. Poimenovali smo se Dravski fantje in
Predstavljamo
v tistem času smo bili kar dobri izvajalci narodno-zabavne glasbe. Igrali smo na veselicah,
porokah, abrahamih in še kje, tudi v tujini,
Avstriji, Nemčiji in širše v takratni Jugoslaviji. In zame je bil dodatni motiv dober sprejem
pri občinstvu. Na veselicah nam ni šlo vedno
le za denar, ampak nas je gnal občutek, da so
bili ljudje zadovoljni in da je bilo plesišče vedno polno. In kar je pomembno, takrat se ni
dalo kombinirati z elektroniko ali s plejbekom,
igrati si moral veliko in v živo. In če je človek
veseljak, glasbenik, je tudi dober delavec in
postori vse.
In zdaj predstaviva vaše godenje in ljudsko petje?
Najbrž moram začeti pri ustanovitvi kulturnega društva. Med mojimi nastopi in igranjem sem spoznal Marjana, ki se je preselil k
svoji Ireni v Rošnjo in se kar hitro vključil v
javno življenje. Nekajkratne prireditve, ki sva
jih organizirala za naše krajane Loke-Rošnje,
so dale misliti Marjanu, da ustanovimo kulturno umetniško društvo. In postavilo se je vprašanje, kakšno zvrst dejavnosti izbrati. Pevskih
zborov je bilo že več in šinila je misel – folklorna skupina. Jaz sem obiskal krajane in krajanke, Marjan pa je pripravil vse potrebno za
ustavno sejo društva. Tudi kako društvo imenovati, je bila njegova naloga, in še danes menim, da je izbral pravo ime KUD »Franc Ilec«
Loka-Rošnja. In ustanovili smo društvo, 28. 2.
1987, točno na pustno soboto. Pa bi kdo mislil,
da je to šala, ne, pa ni bila, društvo še danes
dobro deluje doma in v tujini. Seveda folklorna dejavnost ni le ples, je tudi glasba, petje, so
ljudski običaji in navade. In takrat smo se trije
sosedje spomnili, da zaigramo na pustni torek,
seveda pa ni šlo brez predsednika društva; in
tako je nastala nova sekcija društva.
Najprej sem igral na harmoniko, vendar mi
je za nastope postajala vedno težja, pa še klavirska harmonika je bila, za godenje pa bi bilo
primerno najti godca na diatonično harmoniko. Razširili smo tudi skupino in dobili godca.
Tako je prišel čas, ko sem začel aktivno igrati
na bršljanov list.
In kakšen je bil odziv občinstva?
Res sem bil presenečen, da občinstvo rado
prisluhne tonom bršljanovega lista. Tudi v
strokovnih krogih je igranja na ljudske instrumente cenjeno. Veliko ljudi bi se rado naučilo
igrati, pa saj jim pokažem. Je pa res, da vsakdo
tega ne zmore, nas je pač nekaj in to igramo že
od mladosti.
Če govoriva o igranju na bršljanov list,
ali nam lahko zaupate kaj več?
Najprej je pomembno, da imaš vsaj nekaj
znanja o igranju na glasbila, nato tudi primeren prijem in nastavek lista na usta, z vajo
prideš tudi do tehnike igranja, mehko, nežno,
glasno, večglasno, nizko ali visoko. Vse načine je možno izvleči iz lista, najbolj primeren
je bršljanov list. Vendar ne vsak, nekateri so
prenežni, drugi pretrdi, v Rošnji na Horvatovi domačiji raste ta pravšnji. Poizkusil sem že
mnoge, na morju, v Avstriji, pa niso takšni. Seveda je potrebno povedati, da se da igrati tudi
na druge liste raznih dreves. Zvok je najbolj
podoben zvoku klarineta, zato ga tudi v tem
smislu uporabljamo v godčevskih zasedbah.
Koliko let ga torej igrate?
Preko 60 let, skoraj toliko pa tudi harmoniko.
Vemo, da ste zagovornik narodno-zabavne glasbe, ljudskega godenja, ali k temu dodajate tudi ljudsko petje.
Ja, res je, že v ansamblu sem veliko pel,
tudi kot godci radi zapojemo. Ker pa v ohranjanju ljudskega izročila godenje in petje ločujemo, smo v društvu ustanovili tudi pevce ljud-
skih pesmi. Je razlika, in kar nekaj težav smo
imeli, da smo ubrali pot, ki nam jo predstavljajo na seminarjih in na preglednih srečanjih
s strokovnjaki s tega področja. Lahko se pohvalim, da smo bili kar nekaj krat udeleženci
področnih in državnih srečanj ljudskega petja
in godenja ljudskih viž JSKD Slovenije. V zadnjem obdobju ni pomembno, kako se izvede
petje, pomembno je besedilo, izbrano besedilo
nekega časa in področja, za nas Dravsko polje,
ožje okolje delovanja skupine, ter še, kako se te
skupine tudi oblačijo.
In kaj menite o tem?
Je prav, mi radi nastopamo v folklornih kostumih, če smo v vlogi godcev, sicer pa se za
petje oblečemo kar po nedeljsko in tako je tudi
prav. Seveda nas tarejo tudi težave. Ko smo
začeli igrati kot ljudski godci, smo bili opozorjeni na ime, pa smo rekli dobro, bomo godci
ljudskih viž. Nekaj časa smo bili popularni z
zasedbo prirejenih ljudskih glasbil. Bili smo
tudi na državnem srečanju v Dobrepolju, pa se
je nato vse ustavilo. Tisti, ki so kasneje ocenjevali naše nastope in nastope podobnih skupin,
ki so za nami kar na veliko nastajale, so pričeli
krčiti možnost in upravičenost takšnih zasedb.
Naš predsednik društva je vedno zelo dosleden in nastala je nova sekcija društva: godci
ljudskih viž s samimi resnimi instrumenti; pri
petju smo tako že prej sledili trendom. No, danes imamo godce in občinstvo nas še vedno
zelo rado sprejme, pa zaigramo na abrahamih,
na lokalnih veselicah, ko pa nastopimo za resno javnost, pa tako, kot velevajo dogovorjena
pravila JSKD.
In kaj še lahko poveste?
Želel bi, da bi se ljudska tradicija ohranjala
na Slovenskem, predvsem pa v mojem kraju.
Le na ta način bodo zanamci vedeli, kako smo
se mladi, predvsem pa naši predniki, stari starši, pradedki ali prababice veselili v času, ko ni
bilo radia, televizije in vse te tehnologije. Ko je
bilo malo ljudi, ki so imeli denar za instrumente, ko so ljudje plesali le ob ali po določenih
cerkvenih praznikih, se zbirali na »balih« in
tam plesali, peli in na ta način ustvarjali podobo, ki jo poizkušamo danes raziskati, zapisati,
najti še v kakšni skrinji na starih podstrešjih,
izdelati folklorne kostume in s tem ohraniti
našo ljudsko tradicijo.
ŽIVLJENJSKA ZGODBA NAŠEGA OBČANA
Ob koncu lanskega leta smo na seji OOZB
za vrednote NOB Starše sprejeli odločitev, da
bomo naše člane, udeležence NOB, predstavili
v Glasilu Občine Starše. Naj vedo mlajši občani, da med nami še živijo ljudje, ki so vložili
kamenček v mozaik dogodkov za osvoboditev
domovine pred več kot 65 leti.
V moji bližini živi g. Ivan Nemec, ki bo
letos dopolnil 86 let svojega življenja. Pred
par leti sem ga videla še na kolesu, vitalnega,
pokončnega, prijaznega možakarja, videla sem
ga v vrtu z motiko v roki ali ob invalidskem
vozičku, ko je pomagal vnuku Tadeju. Ko sem
ga obiskala letos, me je sprejel prijazno kot vedno, le na njegovem obrazu sem opazila sledi
skrbi zaradi ženine in njegove bolezni. Pomagata si po svojih močeh, a v bližini živi sin s
svojo družino.
Ko sem ga prosila, da bi nam zaupal svojo
življenjsko zgodbo, je bil v skrbeh zaradi okrnjenega spomina. A besede so le stekle.
»Rodil sem se 22. 6. 1924 v Žetalah v številni družini. Zaradi težkih domačih razmer sem
kot 8-letni deček pristal kot rejenec v rejniški
družini v Voličini. Tu sem končal osnovno šolo
in se izučil za kovača. Začela se je 2. svetovna
vojna in za svoj 18. rojstni dan sem bil mobiliziran v nemško vojsko. Imel sem srečo v
nesreči, ker so me poslali v Afriko, namesto
v Rusijo. V Alžiriji so nas zajeli Angleži, nas
pripeljali na Sicilijo v zbirni center. Tu sem se
uril kot letalski mehanik. Še enkrat se mi je
nasmehnila sreča, saj sem dobil možnost, da
se priključim jugoslovanskim prostovoljcem
Hilda Levstik
39
Zgodovina naše občine
za partizansko vojsko. Odpeljali so nas v
Dubrovnik. Od tu smo se peš prebijali do
Velike Gorice. Nazadnje sem pristal v Novem Sadu, na letališču, kjer sem delal kot
mehanik na letalih, ki so jih pošiljali Rusi.
Sodeloval sem v znameniti Sremski
fronti, po njej pa smo poleti prišli do Zagreba in do letališča Cerklje pri Brežicah,
kjer sem dočakal konec vojne. Torej sem
imel še enkrat srečo, saj sem ostal živ.«
»In kako ste kot mlad fant preživljali
leta po vojni?«
»Najprej sem odslužil vojaški rok, bil
sem inštruktor mladim letalskim mehanikom. Po enem letu sem prišel k sestri Katici v Starše. Službo sem dobil v Kidričevem, nekaj časa sem delal pri Vodovodu na
Ptuju, zadnjih 33 let pred upokojitvijo kot
varilec v mariborski Metalni. Za vestno in
predano delo sem bil odlikovan.
V tem obdobju sem v Zlatoličju spoznal ženo Miciko in si z njo ustvaril dru-
žino. Rodil se nama je sin Miran, ki z ženo
Bredo in dvema sinovoma živi v svoji hiši
tik ob najini.«
Pripomnil je še, da je član OOZB že od
njenega začetka, čeprav ga je skrbelo, da
kot nemški mobiliziranec ne bo zaželen.
»Gospod Ivan, dolgo še uživajte sadove
svojega plodnega življenja,« sem mu zaželela, on pa je zaupno in nežno pogledal
ženo in izbral sliko, ki jo lahko pokažemo
bralcem.
130-LETNA ZGODOVINA KEGLJAŠKEGA
ŠPORTA V STARŠAH
JUNIJ 2010
Ivan Selinšek – Vanči
40
Začetek organiziranega kegljanja v
Staršah sega v drugo polovico 19. st., točneje v leto 1880, ko se je v Starše preselil
Janez Lešnik in se poročil z Marjeto, hčerko učitelja Maurusa. Gospodar Janez, po
domače Johan, je bil podjeten in napreden
človek in je takoj odprl gostilno in kmalu
nato zraven še prvo kegljišče na prostem.
Kegljišče je bilo zgrajeno kot »enostezno«,
tik ob vaški stezi - na »forštatu«, nedaleč
od glavne ceste Maribor-Ptuj.
Steza kegljišča je bila napravljena iz
ilovice, od konca začetne deske – položnice (»štuk«) do kegljev. Ilovnati del kegljišča se je moral redno ravnati oz. teptati.
Deska, po kateri se je kegljalo, je bila položena v zemljo, vkopana oz. poravnana z
njo, prav tako tudi leseni križ, na katerem
so stali leseni keglji. Za keglji je visela večja blazina (»štrozak«), ki je blažila udarce
in ropot krogel. Keglje je postavljal navadno mlad fantič (imenovan »kegelzecer«),
ki je pobiral tudi krogle in jih spuščal po
lesenem žlebu nazaj do kegljačev.
Kegljalo se je ob nedeljah in praznikih,
od jutra do večera. Kegljači so bili mlajši
kmečki fantje, pa tudi starejši možje in
včasih tudi šolski učitelji. Navadno se je
kegljala t.i. »partija« (»mar« kegljanje), in
sicer ena skupina proti drugi - rdeči proti
črnim. Običajno se je kegljalo tudi za vino
in jedačo. Tista skupina, ki je izgubila,
je plačala dogovorjeno, pili in jedli pa so
navsezadnje vsi navzoči. Kegljanje je bilo
takrat tako rekoč edino priljubljeno družabno in športno udejstvovanje na deželi.
Kegljači so našli v kegljanju prijetno razvedrilo, prav tako pa tudi mimoidoči, ki jih
je pritegnilo dogajanje v veseli družbi.
Pri kegljanju je prišlo včasih tudi do
prepirov oziroma nesporazumov. Zadnjo
besedo pa je imel takrat gostilničar Johan
Lešnik, ki je bil tudi ugleden župan v Št.
Janžu na Dravskem polju (današnje Starše) in to nepretrgoma 23 let, vse do svoje
smrti leta 1918.
Po njegovi smrti je že naslednje leto
prevzel gostilno in kegljišče Alojz Selinšek, ki se je poročil z Rozo Lešnik.
Kegljanje je postajalo vedno bolj zanimivo in priljubljeno. Bilo je vedno več novih kegljačev. Kegljalo pa se je žal lahko le
ob lepem vremenu. Zato je Alojz Selinšek
sklenil, da postavi novo, pokrito kegljišče,
da bi bilo možno kegljati ob vsakem vremenu, v dežju in tudi pozimi. Leseno, zaprto
oz. pokrito kegljišče je bilo kmalu postavljeno (glej priloženo fotografijo) in sledila
je otvoritev kegljišča, dne 6. 8. 1933. Steza
kegljišča je bila prav tako iz ilovice, le da
je bila vedno dobro negovana, ker je bila
na »suhem« oz. pod streho. Pred vsakim
kegljanjem - navadno ob sobotah, se je ilovico poškropilo z vodo, v nedeljo zjutraj
pa osušilo s pepelom, presejanim na rešeto
in nato nabito s posebnim lesenim »nabijačem«. Steza kegljišča je bila tako gladka,
malo napeta ter pripravljena za kegljanje.
To odgovorno in dokaj naporno delo je večkrat opravljal tudi pisec tega članka sam.
Kegljanje je včasih trajalo pozno v noč in
ker takrat še ni bilo električnega toka, so
stezo kegljišča razsvetljevale tri petrolejke.
ena je bila nameščena na steni pri kegljih,
druga v sredini steze, tretja pa pri kegljačih. Pozimi pa je grela kegljače in seveda
celotno kegljišče železna peč.
Postavljača kegljev so plačali kegljači.
Postavljač je bil dostikrat v nevarnosti,
zato je moral biti spreten in hiter, da ga ni
oplazila krogla. Zato je bila na tem kegljišču nasproti kegljev dodatno postavljena,
že skoraj izven kegljišča, lesena utica (t.i.
»kukerl«), kamor se je postavljač kegljev
skril ter tako varno opazoval vso početje
kegljačev.
Običajno se je kegljalo t.i. »mar« kegljanje (»partija« za dve ekipi)). Kegljalo pa se
je tudi »duks« in »libek« kegljanje. Navadno je bilo podnevi na sporedu »mar« in
»duks« kegljanje, in sicer običajno za vino
in jedi. Ko je bilo vsega tega dovolj na mizi,
so kegljači po »dogovoru« prešli na »libek«
kegljanje. Pri tem kegljanju se je kegljalo
samo »za denar« in to mnogokrat pozno
v no, tako da je marsikaterega »nadebudnega« kegljača doma domnevno čakala
še ženina ali materina »jezikova župa«.
Kegljači so bili doma iz bližnjih sosednjih
vasi. Najbolj znani in stalni kegljači so bili
iz vasi Prepolje. Ti so bili denarno dobro
stoječi, po poklicu večinoma mesarji, ki so
imeli svoje stojnice v Vojaški ul. v Mariboru. Ti so bili tudi glavni kegljači »libek«
kegljanja.
Kegljanje v Staršah je doseglo svoj
višek po II. svetovni vojni. V Staršah sta
začeli delovati še dve kegljišči. Gostilna
Sel pri cerkvi je imela tudi pokrito enostezno kegljišče, kjer je bila steza prav tako
iz ilovice. To je bilo t.i. »Zelovo« kegljišče.
Tretje kegljišče pa je imela gostilna Štefana Ekarta. To pa je bilo odprto (nepokrito), enostezno kegljišče in se je imenovalo
»Škorčevo« kegljišče. Obe kegljišči sta bili
odprti le nekaj let in sta kmalu, druga za
drugo prenehali delovati.
Na kegljišču Alojza Selinška pa je potekalo kegljanje vedno bolj intenzivno in to
predvsem zaradi, za tiste čase in razmere,
dobro urejenega kegljišča. Kegljanje je bilo
zelo priljubljeno tudi med mladino. Zato
so mladi kegljači sklenili, da ustanovijo
svoj kegljaški klub, ki so ga poimenovali
»SLAVAN«, in sicer po dveh nekdanjih
kegljačih; Slavku Selinšku in Vanku Selu
iz Starš. Nekateri od takratnih ustanoviteljev in članov tega kluba so še dandanes
aktivni člani rekreativne kegljaške sekcije
DU STARŠE: Ivan (Vanči) Selinšek, Vlado
(Lado) Selinšek, Drago Koser, Lovro Kirbiš
in Anton (Tonč) Sel. Kegljaški klub »SLAVAN« je bil uradno registriran dne 30. 8.
1952 pri Kegljaški zvezi Slovenije v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1948,
kot sestavni del osrednje Jugoslovanske
kegljaške organizacije. Otvoritveno tekmo
je odigral KK SLAVAN s KK LOKOMOTIVO (»Rozenfeld«), dne 7. septembra 1952.
Po registraciji se je klub »Slavan« vključil v prvenstvena tekmovanja. Sledile so
tudi številne prijateljske tekme. Kegljaški
šport je bil takrat že močno razširjen po
vsej Sloveniji. O rezultatih tekmovanj in
o drugih novicah je takrat redno obveščal
Kegljaški vestnik iz Ljubljane. V tistem
času sta bila izoblikovana dva tekmovalna
načina kegljanja, ki sta bila tudi uvrščena
na republiško in državno prvenstvo. Prvi
način je bil stari tradicionalni način kegljanja – »narodni slog«. Njegova glavna
značilnost je bila, da je bilo zaletišče pred
desko položnico in da kegljač ni smel prestopiti črte. Pri tem slogu so se uporabljale
krogle premera 10 - 16 cm. Moštvo je bilo
sestavljeno iz 10 kegljačev. Drug način je
Kegljanje se je začelo s treningi v Miklavžu
na avtomatskem dvosteznem kegljišču Ota
Merčnika. Kegljaška sekcija je postala zelo
aktivna in se je začela kmalu udeleževati
vseh prvenstvenih, kakor tudi prijateljskih
in nagradnih tekmovanj. Ekipa je z rezultati posegla v sam vrh najbolj uspešnih kegljaških sekcij.
Še posebej uspešno se dandanes gojijo prijateljska tekmovanja z raznimi
kegljaškimi sekcijami, za kar ima veliko
zaslug tudi sedanji predsednik DU Starše
in častni občan Občine Starše Drago Koser, ki še tudi sam vedno keglja. Vzdušje
na kegljišču ter na treningih je prijetno in
doseže svoj vrhunec po zmagah in ko se
proslavljajo rojstni dnevi posameznih kegljačev. Takrat je ponavadi preskrbljeno za
jedačo in pijačo za vse. Slavje se zaključi
v prijetnem razpoloženju tudi s pesmijo.
Žal nekaterih znanih kegljačev in pevcev
ni več med nami.
Kegljaška sekcija društva upokojencev
Starše se udeležuje vseh prvenstvenih
tekmovanj, ki jih organizira za stezno tekmovanje ZPZDU Maribor. V mariborski
regiji nastopa skupno 11 kegljaških sekcij.
Te kegljaške sekcije so: Center - Maribor,
Tabor 1 - Maribor, Tabor 2 - Maribor (ženske), Ruše, Miklavž, Tezno , Lovrenc na
Pohorju, Fala, Ptuj, Marjeta na Dravskem
polju in Starše. Razpored tekmovanj organizira in vodi tekmovalna komisija ZPZDU Maribor, ki vodi tudi evidenco rezultatov. Ta tekmovanja se delijo na jesenski
Pripis v imenu uredništva zapisal Ivan Klep: Pisec članka je dolgoletni uspešni kegljač in po svoje tudi 'motor' starške upokojenske
kegljaške ekipe, saj ima veliko tekmovalnih izkušenj iz časov, ko je bil še aktivni kegljač. S svojim osebnim zgledom pa je še vedno vzornik mladim kegljačem, čeprav si je že pred leti na pleča naložil 8 križ življenja. Z nostalgijo se spominja kegljišča pri Johanovih, kjer sta
z bratom Vladom podrla prve keglje, saj je to njuna rojstna domačija, čeprav je sedaj seveda že vse drugače kot nekoč. Vanči, želimo ti, da
ti pri metih na polno še velikokrat pade vseh devet!
Foto: Arhiv I. Selinšek
bil »mednarodni slog«, ki se igra še danes.
Razlika pa je v tem, da služi pri »mednarodnem slogu« kegljaču za zaletišče tudi
vsa deska položnica, v skupni dolžini 6,50
m. V mednarodnem slogu se vedno uporabljajo samo krogle premera 16 cm. Tekmovalno moštvo šteje 6 ali 8 kegljačev.
Kegljanje v Staršah, na kegljišču pri
»Johanovih« (današnja kmetija starega gospodarja Lada Selinška), je trajalo do leta
1960. V tem letu je prenehala obratovati
gostilna, predvsem zaradi takratnih razmer, ki so vladale v zasebne obrti. Država
ni bila naklonjena zasebnemu sektorju, še
posebej ne, če je bila poleg obrti odprta še
druga dejavnost (kmetijska), kot je bilo v
tem primeru.
Nov zagon dobi športno in rekreativno
kegljanje v oktobru 1972, ko odpre v Staršah gostilno in kegljišče zasebnik Štefan
Premzl (današnja posodobljena gostilna
Beno). To je bilo sodobno avtomatsko, dvostezno, asfaltirano pokrito kegljišče. Na
tem kegljišču so imeli treninge razni kegljaški klubi. Organizirana so bila prvenstvena in razna prijateljska tekmovanja.
Kegljalo pa se je seveda tudi kar tako za
zabavo. Kegljanje je potekalo bolj ali manj
intenzivno vse do leta 1982, ko je kegljišče zaradi objektivnih razlogov prenehalo
delovati. Želja po organiziranem kegljanju
pa v Staršah s tem seveda ni ugasnila.
Že leta 1985 je bila ustanovljena kegljaška sekcija DU STARŠE, katere organizator in vodja je bil Franc Dobnik iz Starš.
in spomladanski del. Vsaka ekipa tekmuje
z vsako ekipo enkrat na »svojem« kegljišču, kjer trenira, in enkrat na drugem kegljišču. Skupno ima vsaka ekipa na leto v
jesenskem in spomladanskem delu 20 tekem oz. tekmovanj. Za tekmovanje na državnem prvenstvu pa je odločilno izbirno
regijsko tekmovanje ob koncu sezone, kjer
zmagovalna ekipa dobi pravico do nastopa
na državnem nivoju.
Kegljaška tekmovanja v mariborski regiji potekajo na sledečih kegljiščih:
- 6-stezno kegljišče Tabor,
- 6-stezno kegljišče Ruše,
- 6-stezno kegljišče Konstruktor - Maribor,
- 2-stezno kegljišče Lokomotiva - Maribor, Studenci,
- 2-stezno kegljišče v Prepoljah,
- 2-stezno kegljišče Stadion Ptuj in
- 2-stezno kegljišče Merčnik Miklavž
Od vseh kegljišč v mariborski regiji
je bilo dolga leta najbolj urejeno 6-stezno kegljišče Konstruktorja v Mariboru,
na Sernčevi ulici. Nov lastnik kegljišča in
vseh ostalih objektov gradbenega podjetja
Konstruktor je prvotno zagotavljal, da bo
postavil novo 6-stezno kegljišče, kasneje
pa je žal spremenil svoje načrte. Celotno
kegljišče in ostale objekte je dal porušiti in
na zemljišču so zgradili nove stanovanjske
objekte.
Kegljaška sekcija DU Starše, ki tako
nadaljuje tradicijo kegljanja v Staršah,
nastopa na vseh teh tekmovanjih že več
kot 20 let. Rezultati so spodbudni , saj je
ekipa največkrat med prvimi tremi kegljaškimi sekcijami. Z zmago na zaključnem
izbirnem tekmovanju vseh regijskih ekip
si je enkrat priborila tudi nastop na državnem prvenstvu, leta 2005 v Lendavi, kjer
je uspešno zastopala celotno mariborsko
regijo. V zadnjih letih je začela nastopati v
istem tekmovanju tudi na novo ustanovljena kegljaška sekcija oz. ekipa DU - Marjeta
na Dravskem polju, tako da je nekaj njihovih tekmovalcev zapustilo starške vrste.
Na koncu naj omenim, da se bo predvidoma gradilo v Staršah (mlada Selinškova
gospodarja - Milan in Nada), na mestu starega, (prvega), novo dvostezno avtomatsko
kegljišče, ki bo prav gotovo pripomoglo k
ponovni oživitvi kegljanja in po svoje k
uspešnemu napredku kegljaške sekcije
DU Starše, kakor tudi morebitnih drugih
kegljaških klubov ali sekcij. Želja vseh
kegljačev pa je, da se prenese duh kegljanja med našo mladino in da se uspešno
nadaljuje 130-letna tradicija kegljaškega
športa v Staršah; mogoče se kmalu »rodi«
vzporedno z upokojensko rekreativno še
tekmovalna članska ali mladinska in celo
ženska ekipa.
41
80 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA
DRUŠTVA PREPOLJE
JUNIJ 2010
Ivan Paveo g.č., predsednik PGD Prepolje
42
Le kaj napisati o delovanju našega
gasilskega društva? Podatkov je veliko,
iz spomina naših članov in ohranjenega
arhiva društva. Po zaslugi nekaterih naših
pokojnih in še živih članov imamo tudi še
veliko fotografij. Poskusili bomo zapisati
besede že pokojnih ustanovnih članov in
še živih veteranov. Začetki ustanavljanja
našega društva segajo že v leto 1928. Takrat je naša vas sodila pod Občino Rače,
katere župan je bil Ivan Kirbiš, kmet in
narodni poslanec v skupščini Kraljevine
Jugoslavije. Doma je bil v Prepoljah. Zaradi vedno številčnejših in hudih požarov v
naši vasi in tudi sosednjih vaseh, so se on
in skupina drugih vaščanov odločili, da
ustanovijo t.i. Požarno obrambo. Pri tem
so sodelovali tudi krajani iz Trnič in Marjete. Potrebovali so dve leti, da so prepričali odbornike Občine Rače, da so glasovali za ustanovitev Požarne obrambe. Po
soglasju Občine Rače so že leta 1930 sklicali prvi občni zbor, po podatkih, ki jih
imamo, 9. marca 1930. Prvi predsednik
je bil Ivan Kirbiš, prvi poveljnik Anton
Pesek. Takrat je bilo potrebno prispevati
sredstva iz vedno prazne občinske blagajne. Večino sredstev so prispevali vaščani
Prepolj in tudi drugih vasi. Po večkratnih
glasovanjih v dveh letih so se odborniki z
enim glasom večine odločili, da se ustanovi Požarna obramba v Prepoljah. V bližini so takrat delovale že požarne obrambe v Staršah, Račah, Podovi in Miklavžu.
Za začetek je Občina Rače podarila novoustanovljeni Požarni obrambi v Prepoljah
še parcelo za postavitev »orodišča«, to je
lokacija, na kateri stoji gasilski dom še danes, seveda precej večji. Staro »orodišče«
je stalo na mestu zdajšnje garaže, veliko
približno osem krat šest metrov. Ohranjeno imamo še fotografijo prvega doma.
Pozneje pa so še dogradili leseni stolp za
sušenje cevi. Zraven gradnje doma so nabavljali še opremo in uniforme za gasilce.
Oprema je bila bolj skromna, za prevoz
opreme in gasilcev pa so uporabljali kar
»einšpaninger«. To je manjši voz, ki ga je
vlekel konj. Črpalke ni bilo, vodo so dobivali iz vaških vodnjakov, ki so bili razvrščeni po celi vasi. Uporabljali so v glavnem vedra. V kolikor ognja niso že prej
opazili, so ljudi na požar s klenkanjem
opozarjali zvonovi v stolpu vaške cerkve.
Potreba po črpalki je bila velika, zato so
prvo na obroke kupili leta 1939 in jo istega leta tudi krstili. Žal pa do druge svetovne vojne še ni bila plačana v celoti, zato
jo je prodajalec na začetku vojne odpeljal.
Vojna leta so gasilci preživeli pod nemško
vojaško komando, vendar ne prostovoljno.
Podatki o aktivnosti med vojno nam niso
znani. Že na začetku leta 1941 je okupator
izselil Ivana Kirbiša s celo družino v južno Srbijo, kjer so bili vsa vojna leta.
Po koncu vojne so se člani spet zbrali
ter zbirali sredstva in opremo za vsaj
osnovno delo. Društvo je postalo zelo aktivno leta 1948, ko so pristopili novi člani: Franc Golob, Franc Rodošek, Marjan
Žunkovič, Anton Kirbiš, Ivan Kirbiš, Andrej Kirbiš in še veliko drugih; pomagali
so tudi stari člani. Od starejših so bili aktivni še Anton Golob, Alojz Lešnik, Avgust Panikvar, Ivan in Kondrad Kirbiš,
Ernest Samobor, Jože Krapše, Franc Štumberger, Anton Pesek, Jurij Sagadin ter še
veliko drugih. Pozneje so se včlanili tudi
Vinko Kirbiš, Kondrad Kirbiš, Franc Kaube, Jože Pušnik in ko sta se v vas poročila,
sta se pridružila še Anton Mlakar in Franc
Kovačič. Ti imenovani so bili člani vodstva društva kar dolga leta. Ker so bili problemi s prevozom, so s pomočjo domačina kupili rabljen vojaški avto, s katerim
niso imeli sreče in so ga hitro prodali nekam na Hrvaško. V Prekmurju so nato kupili vprežno ročno brizgalno, ki jo je poganjalo osem gasilcev. Vodo so dobili iz
vodnjakov, tako da so skupaj s krajani stali v vrsti in si od vodnjaka do brizgalne
podajali vedra z vodo. Nato so kupili star
ameriški džip, ki tudi ni bil dolgo v uporabi. Kot pravijo stari šoferji: » Na proslavo ali veselico je vedno vžigal, za vaje in
požare pa ponavadi ne.« Ker pa je bilo staro »orodišče« premalo, so se odločili za
gradnjo novega gasilskega doma z dvorano, ki je bila takrat med večjimi na Dravskem polju. Leta 1962 je bil dom pod
streho. Pri gradnji je pomagala cela vas s
hrano in z delom. Ker pa še vedno ni bilo
vozila, so imeli na preskušnji še en rabljen
orodni voz, ki ga pozneje niso kupili. Pravo sodobno gasilsko vozilo za tisti čas, to
je kombi IMV 1600 MORIS, so kupili leta
1968. Takrat je bil razvit tudi novi društveni prapor. V uporabi je bila tudi stara
motorna črpalka Rosenbauer 8/8, letnik
1941, ki so jo dobili iz TAM Maribor. Žal
ta črpalka ni dolgo delovala, zato smo od
OGZ Maribor dobili staro rabljeno Savico,
ki je potiskala 300 l vode na minuto. Z
vodo je bil vedno problem, zato so naši
gasilci v gramozni jami zgradili vodnjak,
iz katerega so črpali vodo. Le-te je bilo dovolj, ob večjem dvigu podtalnice pa je bilo
vode preko en meter nad vodnjakom, tako
da so se večkrat kopali skupaj z žabami.
Tisti čas so društvo vodili Kondrad Kirbiš,
Vinko Kirbiš, Franc Kaube, Jože Pušnik,
Anton Mlakar in še drugi. Notranjost
doma in dvorane je bila do konca urejena
leta 1976. Takrat so v dvorani postavili
tudi oder. Ker pa še vedno nismo imeli sanitarij, manjše sejne sobe in druge garaže
ter skladišča goriva, smo se odločili, da
pričnemo z gradnjo prizidka. Z deli smo
pričeli leta 1978; prizidek je bil kmalu
pod streho. Sredstva za gradbeni material
smo dobili od OGZ Maribor, od KS Marjeta, nekaj smo imeli tudi v blagajni društva. Nabavili smo material, ostrešje so
nam podarili vaščani, les pa je žagal Branko Štern iz Rač in to skoraj brezplačno.
Dela smo izvajali v lastni režiji. Takrat
smo zamenjali tudi okna in vrata v dvorani. Ko se je leta 1981 ustanovila KS Prepolje, niso imeli prostorov, zato smo se dogovorili, da KS financira končna dela v
notranjosti prizidka, strošek pa smo poračunali z najemnino. Takrat so bili vodilni
v društvu Jože Petek, Oto Sagadin, Ivan
Paveo, Stanko Vidovič, Vanč Klasinc, Boris Kraner, Anton Rodošek in drugi. Leta
1980 smo praznovali 50-letnico delovanja
društva. Tega leta se nam je izpolnila dolgoletna želja, da nabavimo novo in sodobno motorno črpalko Rosenbauer, 800 l na
minuto. S pomočjo OGZ Maribor smo kupili novo črpalko. Pred proslavo in krstom
črpalke smo to tudi preskusili, saj smo na
veliki mokri vaji potiskali vodo od mostu
na kanalu do srede vasi s štirimi črpalkami in to v dolžini cca 1,3 km. Na vaji je
sodeloval kompletni sektor 4 takratne
OGZ Maribor in tudi nekaj drugih društev. Od ustanovnih članov sta bila takrat
živa še Kondrad Kirbiš in Anton Pesek. Istega leta smo vzpostavili nove kontakte z
DVD Luka v bližini Vrbovca na Hrvaškem.
Delegacija našega društva jih je obiskala,
hitro po novem letu pa je bila pri nas na
obisku tudi njihova delegacija. Tako smo
pričeli sodelovanje z DVD Luka, ki traja še
danes. V tem času se so spletle vezi tudi
med družinskimi člani. Ker pa je kombi
IMV že dotrajal, smo čez celo zimo, vsak
petek, v dvorani prirejali plese in s tem
zbrali polovico sredstev za novo orodno
vozilo TAM 75, drugo polovico pa smo
dobili od OGZ Maribor in SIS-a za požarno varnost Maribor. Takrat smo dobili
tudi prve izolirne dihalne aparate MEDI
in prvo mobilno UKW postajo Iskra. Leta
1985 smo podpisali listino o pobratenju
našega društva in DVD Luka iz Vrbovca,
in sicer pri nas, pri njih pa leta 1986, ko
so praznovali 40-letnico ustanovitve njihovega društva. Naše vasi še niso imele
vodovoda, zato smo potrebovali vozilo z
vodo. Ker za novo nismo imeli sredstev,
smo leta 1986 od IGD TAM kupili 24 let
staro kombinirano vozilo z 2200 litri vode.
Polovico sredstev smo dobili od OGZ Maribor-Tezno, ostalo pa so bili prispevki
krajanov in dobrotnikov; svoj delež je primaknilo še društvo. To vozilo je bilo zelo
velika pridobitev za naš kraj, saj smo v
primeru požara lahko takoj pristopili k gašenju. V veliko pomoč pa je bilo našemu
kraju leta 1988 in 1989, ko smo gradili vaški vodovod. Takrat so nam inšpekcije
vsem (tudi gospodinjstvom) zaradi prevelike vsebnosti raznih strupov prepovedale
uporabljati vodo iz
vodnjakov. Zato smo
od začetka pa do
konca, kar nekaj mesecev, vozili vodo za
naše krajane od hiše
do hiše, in to po tri
cisterne na dan. Šoferji so to delo opravljali zastonj. Leta
1990 smo praznovali
60-letnico društva
in ob tej priložnosti
razvili pionirski prapor in obnovili fasado gasilskega doma.
Ker pa je naše kombinirano vozilo prekoračilo 30 let starosti, bi bila prenova
predraga. Tako smo
se odločili za nabavo
drugega vozila. Leta
1997 smo kupili rabljeno vozilo TAM
190. V Varkaru v
Mariboru so nam naredili nadgradnjo, in
sicer cisterno s 5000
l vode in policami za
ostalo opremo. To
vozilo nam še vedno služi. Krst vozila je
bil pozno poleti 1997. Sredstva za nakup
so nam prispevali krajani, druga PGD, s
katerimi sodelujemo, razni donatorji in
dobrotniki. Večji delež pa je prispevala
tudi že nova Občina Starše. Takrat smo
imeli na voljo tudi šotor za 1000 ljudi, ki
pa je bil komaj dovolj velik. To vozilo je
bilo prvo, ki smo ga krstili tudi s cerkvenim obredom. Krstil ga je gospod župnik
iz Lovrenca na Dravskem polju. S prihodki od prireditve smo lahko kupili še novo
opremo za vozilo, v cisterno smo vgradili
visoko tlačno črpalko, z dvema navijakoma po 50 m cevi. Črpalka ima moč 70 l pri
40 barih. Vsa ta leta smo se člani tudi izobraževali, saj ima društvo danes dovolj
gasilskih častnikov, nižjih gasilskih častnikov, šoferjev in strojnikov. Veliko članov pa je že opravilo razne specialnosti,
ki jih potrebujemo pri svojem delu. Zaradi naglega razvoja tehnike in tehnologije
pa je potreba po izobraževanju nujna, saj
lahko samo usposobljen in dobro opremljen gasilec opravi delo hitro in temeljito. Ker pa je bilo obveščanje gasilskih enot
velik problem, predvsem na podeželju,
smo se že v Gasilskem poveljstvu Občine
Starše odločili, da naročimo nove elektronske sirene in jih preko telefonske linije povežemo s Centrom za obveščanje Maribor. Tako se lahko naše enote alarmirajo
takoj po prejetju klica v centru. Velik korak naprej pri opremljanju gasilskih enot
smo naredili po ustanovitvi Občine Starše. Še prej kot Gasilsko poveljstvo Občine
Starše in zdaj kot GZ Starše, dobivamo
veliko več sredstev kot v preteklosti iz
Maribora. Zelo veliko nam pomagajo tudi
naši krajani in donatorji in podjetniki. Veliko sredstev smo zaslužili tudi s svojim
delom in uslugami. V letu 2005 je bila
pred UO PGD Prepolje še ena velika naloga. Ker je bilo staro orodno vozilo, staro že
24 let in potrebno temeljite prenove, smo
se določili za nabavo novega vozila GVV1. V planu GZ Starše smo bili za finančna sredstva na vrsti leta 2005 in 2006. UO
PGD Prepolje je pod predsedstvom Ivana
Pavea na svoji 10. redni seji dne 4.9.2005
sprejel sklep, da gremo v nabavo novega
sodobnega vozila oz. šasije s kabino IVECO 65/17 pri podjetju Dumida v Pesnici.
Vozilo smo tudi takoj vplačali in dne
25.1.2006 je bila šasija s kabino že v Prepoljah. Nadgradnjo nad omenjeno vozilo
nam je izdelalo podjetje Elektro Turnšek
iz Celja. Vozilo smo predali svojemu namenu 28.5.2006, z veliko prireditvijo pod
šotorom. Novo vozilo je krstil takratni bodoči župnik Marko iz Brunšvika. Med izdelavo nadgradnje smo morali podaljšati
tudi garažo, da smo lahko vozilo spravili
pod streho. Komaj smo si malo oddahnili
od naporne nabave vozila, smo se že začeli ozirati na streho društvenega doma, katerega gasilci z lastnimi sredstvi in prostovoljnimi
urami
obnavljamo
in
vzdržujemo. V letu 2008 smo si zadali nalogo, da do 80. obletnice prekrijemo gasilski dom z novo kritino ter nato uredimo
še fasado. UO PGD Prepolje je pod predsedstvom Ivana Pavea zavihal rokave ter
začel zbirati sredstva za novo kritino. V
dogovoru z Občino Starše smo v letu 2009
prejeli 8.800 EUR za nabavo kritine, ki
smo jo takoj naročili. Kritino smo dobili
pozno v jeseni leta 2009. Zaradi slabega
vremena nismo mogli prekriti strehe še v
istem letu. Po dogovoru z Marjanom Peskom, ki je vodil dela pri prekrivanju, smo
se odločili, da bomo delo opravili spomladi 2010. Še prej pa je bilo potrebno nabaviti les za ostrešje. Tukaj so se ponovno
izkazali vaščani iz Prepolj, ki so nam tudi
tokrat les podarili. Za to jim iskrena hvala. V petek, 26.3.2010, in v soboto,
27.3.2010, je stekla akcija prekritja strehe
v velikosti 550 m2. Vsa zahvala velja Marjanu Pesku in Stanku Sagadinu za brezplačno vodenje dela. Zahvala gre tudi gasilcem in krajanom, saj smo opravili 492
ur prostovoljnega dela. 8.4.2010 smo pričeli z obnavljanjem ometa na fasadi, ki je
zaradi vlage odstopil. Omet nam je obnovil Vlado Premzl iz Marjete, in to brezplačno. Napušč na domu in mrežasto
ograjo smo gasilci prebarvali sami. Fasado
gasilskega doma bo obnovil Dušan Horvat
iz Prepolj, po minimalni ceni. Upam, da
je sedaj, ko prebirate te vrstice, fasada gasilskega doma že obnovljena. Za svoje aktivno delo je društvo prejelo tudi številna
priznanja in zahvale, odlikovanje GZ Slovenije in tudi bronasti znak CZ Republike
Slovenije. V pisanju so zajeti pomembnejši dogodki iz dela PGD Prepolje od ustanovitve do danes. Zapisana so imena tistih, ki so bili v določenem obdobju na
vodilnih mestih. Če smo koga po pomoti
izpustili, se že vnaprej opravičujemo.
Lahko še zapišemo, da še vedno sodelujemo z vsemi društvi v kraju, v občini, kakor tudi izven, s krajevno skupnostjo in
občino. Seveda gre zahvala tudi našim
krajanom za vso pomoč. Hvala tudi vsem
dobrotnikom, donatorjem in botrom naših vozil in črpalk. Ne smemo pa pozabiti
še naših članov, predvsem tistih, ki opravljajo odgovorne naloge v društvu.
Delno povzeto iz arhiva PGD.
43
PODRUŽNIČNA CERKEV SVETE URŠULE
V PREPOLJAH
Rudi Koželnik
JUNIJ 2010
Človeku je že od stvarjenja dano, da
hrepeni po svojem Stvarniku. Tako je človek že od nekdaj iskal božjo bližino. In
Bog je že v Stari zavezi očetovsko bedel
nad svojim izvoljenim ljudstvom. Na gori
Sinaj je Bog po Mojzesu dal deset božjih
zapovedi. Da bi čutili bližino Boga in da bi
ga lahko slavili, so Izraelci postavili tempelj. Bilo je nepopisno veselje, ko so v novi
tempelj prinesli skrinjo zaveze, v kateri so
bile tudi kamnite table z desetimi božjimi
zapovedmi. Tu so potem slavili Boga in mu
darovali.
V Novi zavezi pa se je Bog še bolj približal svojemu ljudstvu, ko mu je poslal in
daroval svojega sina. In Jezus nam je pri
zadnji večerji kot neke vrste oporoko dal
sveto evharistijo in naročil, naj to delamo
v Njegov spomin. Apostoli so se takoj po
Jezusovem vnebohodu zbrali v dvorani
zadnje večerje, kjer so se ponavadi zadrževali, in takoj začeli uresničevati to, kar
jim je Jezus naročil in tako darovali sveto
mašo. V začetku so bila ta srečanja kar v
privatnih stanovanjih; gotovo pa je, da so
kristjani na vzhodu in zahodu imeli posebne stavbe za bogoslužje, običajno nad grobovi mučencev. Od četrtega stoletja dalje,
ko je prenehalo preganjanje kristjanov in je
Cerkev dobila svobodo, so take stavbe imenovali bazilike. Nekaj sto let pozneje so ta
častitljivi naziv obdržale samo tiste stavbe,
ki so imele tri ali več ladij. Od desetega stoletja naprej so papeži obdarjali bazilike s
posebnimi darovi, pravicami in prednostmi. Izmed vseh bazilik ima samo pet poseben status »velike ali papeške bazilike«
(sv. Janez Krstnik v Lateranu, sv. Peter v
Vatikanu, sv. Pavel zunaj rimskega obzidja,
Marija Velika ali Marija Snežna v Rimu in
sv. Frančišek Asiški v Assisiju), ostale pa
imajo naslov »manjše bazilike« in so po
vsem svetu. Med njimi je pri nas najmlajša
bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori,
44
ki je dobila ta prestižni naslov ob svoji častitljivi šeststoletnici.
Za romarje in obiskovalce je bazilika
»kraj milosti«, saj je v njej na široko odprt
zaklad Cerkve, iz katerega morejo romarji
prejeti številne odpustke za žive in umrle.
Upravičeno so naši predniki že do sedaj imenovali Ptujsko Goro »Gora milosti
oz. Mons gratiarum«. Med njimi je bil tudi
naš blaženi škof Anton Martin Slomšek, ki
je Ptujsko Goro neizbrisno zaznamoval s
svojimi številnimi obiski. Še par dni pred
svojo smrtjo je poromal na Ptujsko Goro k
Mariji, ki jo je otroško in zaupno častil od
svoje mladosti.
Papež Janez Pavel II. je o marijanski
pobožnosti med Slovenci zapisal: »Slovensko ljudstvo, plemenito po svoji zgodovini
in še plemenitejše po svoji veri, zelo časti
preblaženo Devico Marijo, Kristusovo mater in Pomoč kristjanov. O tem pričujejo
poleg mnogih drugih stvari tudi cerkve,
pozidane njej v čast. Te cerkve in cerkvice
pokrivajo slovenska tla kakor svetle zvezde
in niso samo umetniško zgrajene, marveč
se tudi njihova oprema blešči v sijaju čudovite umetniške izdelave. Še pomembnejše pa je to, da v njih cvete pobožnost, ki
jo gojijo in hranijo molitve, obredi in sveti
pouk, tako da so te cerkve zares sedež in
bivališče rastoče vere.«
To v polnosti velja tudi za našo cerkev
svete Uršule, zato je nam tako draga. Prav
tako oz. še bolj je bila draga našim prednikom, ki so jo gradili in skrbno varovali
skozi štiristoletno zgodovino. Zato sem
hvaležen Vam, Prepoljcem, da ste znali
dovolj ceniti doto svojih prednikov in ste
vseskozi skrbeli za njeno lepoto. Ker bo o
njeni zgodovini in zavetnici sveti Uršuli
veliko povedanega v posebni brošuri, se
bom osredotočil samo na zadnja leta, v katerih smo se trudili, da bi tudi mi dodali
svoj kamenček v mozaiku k lepoti te cerkve.
Gotovo Vam je
še v spominu, ko
smo leta 1986 restavrirali kompletne slike križevega
pota in sliko svetega Hieronima, kar
je opravil akademski slikar Kokalj
iz Ljubljane, ter
uredili žlebove in
drenažo okrog cerkve. Leta 1988 smo
restavrirali
oltar
svetega Hieronima. Leta 1990 in
1991 smo restavrirali Marijin oltar,
popravili zvonik,
streho ter kompleFoto: M. Kacjan
tno fasado in jo obenem osvetlili. Tako je
cerkev dobila bistveno lepšo podobo in 21.
7. 1991 je vsa obnovitvena dela blagoslovil
mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger.
V letih 1998 smo podrli kor in postavili
novega. Dela na koru smo dokončali leta
1999. Načrt je naredil arhitekt Janez Bajc iz
Maribora, statiko in dela je vodil ing. Ivan
Selinšek. Zidarska dela je opravil obrtnik
Mesarič iz Starošinc. Pri tej obnovi so veliko pomagali domačini, najbolj prizadeven
je bil Anton Draškovič, ki je vodil dela in
sodeloval z mojstri. Mizarska dela je opravil mizar Kralj iz Brunšvika. Sredstva obnove so zbrali vaščani, nekaj je prispevala
Krajevna skupnost Prepolje.
Leta 2001 se je pri podružnični cerkvi
svete Uršule pokazala potreba po obnovi
ostrešja in zvonika. Po temeljitem pregledu
smo namreč prišli do zaključka, da je nujno sanirati tudi zvonik, ki se je nagibal zaradi popuščanja nosilnega loka. Tako smo
ugotovili, da bi bilo smotrneje, če zvonika
ne bi gradili na obstoječem mestu, temveč
iz tal pred vhodom v cerkev. Po dolgotrajnih pogovorih z Zavodom za ohranjanje
narodne in kulturne dediščine smo končno dobili dovoljenje za pozidavo. Načrt za
zvonik je naredil arhitekt Drago Vrhovski
iz Maribora, glavne zasluge za oblikovanje
zvonika pa je imela statičarka Marija Savinc iz Gomilskega.
Z deli smo začeli septembra. Ostrešje
in streho cerkve smo popolnoma zamenjali. Les za ostrešje so darovali vaščani
Prepolj. Cerkev smo pokrili z novo kritino.
Dela na ostrešju je prevzel klepar Trčko iz
Stražgojnce. Istočasno smo začeli tudi z
gradnjo zvonika. Gradbena dela je izvajalo
GP Radlje ob Dravi, streho na zvoniku je
naredil tesar Jože Podgrajšek iz Zreč. Zvonik je pokrit s skriljem. Obnovili smo tudi
fasado na celotni cerkvi in naredili fasado
na zvoniku, kar je opravil pleskar Dušan
Stopinjšek iz Skok. Obenem smo uredili
okolje in namestili tlakovce. Obnovitvena
dela smo končali naslednje leto.
Celotna obnova je stala 22,5 milijonov
tolarjev. 18 milijonov tolarjev je prispevala
Občina Starše, 4,5 milijone tolarjev pa so
zbrali vaščani Prepolj. Vaščani so sredstva
zbirali z nabiralno akcijo po hišah, Kulturno društvo Urška pa je organiziralo dva
dobrodelna koncerta, enega na štefanovo
leta 2001 v župnijski cerkvi in enega 5. januarja 2002 v Osnovni šoli Starše. Oba sta
bila zelo dobro obiskana. Pri obnovi svoje
podružnice so prizadevno sodelovali in
povezovali delo člani župnijskega pastoralnega sveta.
21. julij 2002 je bil za vaščane Prepolj
in celo župnijo dan veselja. Veselili smo se,
da smo uspeli obnoviti baročno cerkvico
svete Uršule. Sedaj to ni več cerkvica, am-
Razmišljanja
pak cerkev. Novi 28 metrov visoki zvonik
daje cerkvi povsem drugačen videz. Lepo
se zliva v celoto, kot da je bila že od vsega
začetka tako grajena. Slovesno blagoslovitev prenovljene cerkve in sveto mašo je ob
somaševanju domačega župnika in nekaterih duhovnikov iz sosednjih župnij daroval mariborski škof dr. Kramberger, ki smo
ga v Prepolje skupaj z županom pripeljali
s kočijo.
Prav tako pestro je bilo v Prepoljah leto
2005. V podružnični cerkvi sv. Uršule je
bilo nujno potrebno urediti zelo slaba betonska tla. Odločili smo se, da bomo naredili tla iz granita. Izdelal jih je domačin,
kamnosek Drago Petrovič iz Marjete. Načrte za nova granitna tla in vse tri nove oltarne mize je naredil arhitekt Ivo Goropevšek
iz Maribora. Ob izdelavi tal smo namreč
ugotovili tudi, da bi bilo smiselno zamenjati zelo velike oltarne mize pri glavnem
in obeh stranskih oltarjih, ki so bile v zelo
slabem stanju. Nove mize je prav tako izdelal kamnosek Petrovič. Istočasno je potekala tudi izdelava novih klopi, ki jih je izdelal mizar Andrej Karneža iz Pragerskega.
Klopi z naslonjalom so izdelane iz hrastovega lesa, ki so ga večinoma zbrali domačini. V notranjosti cerkve smo do določene
višine odstranili omet ter stene ometali s
sanirnim ometom. Stene smo izolirali tudi
proti vlagi. Sledilo je beljenje notranjosti,
zlatenje ornamentov na stropu in izdelava
novih stopnic na kor ter novega ambona.
Zunaj cerkve smo vse meteorne vode izpeljali v ponikalnice. Dela so bila zaključena
pred vsakoletnim žegnanjem na god svete Uršule. Stroške obnove je deloma krila
občina, vaščani pa so se zavezali, da bodo
zbrali ostalo. Blagoslovitev je sledila 22.
oktobra 2006.
Jutranje jasno nebo brez vsakega oblačka in toplo jesensko sonce nam je tisto nedeljo, 22. oktobra, naznanilo poseben dan,
ki ga v tem jesenskem času le redko doživimo. Res, Prepolje je s svojo podružnič-
no cerkvijo sv. Uršule še posebej slovesno
proslavljalo svoj praznik, saj smo združili
god svete Uršule z blagoslovitvijo obnovitvenih del. Slovesnost je vodil novi pomožni škof dr. Peter Štumpf. Članica župnijskega pastoralnega sveta Romana Petek ga
je pozdravila z besedami: »Prišel je čas, ko
se v naši župniji vrstijo sama čudovita praznovanja, čas, ko nam narava nasuje obilo
darov in ko praznuje god zavetnica naše
podružnične cerkve sv. Uršula. Vsako leto
jo počastimo. Letos še posebej slovesno,
saj med nami pozdravljamo našega novega škofa dr. Petra Štumpfa. Naša želja je
bila, da Vi podelite srečo in veselje z nami
ob podružničnem žegnanju in blagoslovitvi obnovitvenih del. Praznovanje seveda
ostaja hladno in prazno, če mu ne napravimo prostora v svojem srcu, če ne držimo
skupaj, da čutimo drug z drugim, se podpiramo, živimo v toplem sožitju med seboj.
Kako lepa je danes podoba naše cerkve!
Ne samo zaradi novih oltarjev, novih tal,
novih udobnih klopi, popravljenega kora,
svežega pleskanja, živega cvetja, ampak
predvsem zaradi vas. Vi, dragi župljani, ste
njen najvažnejši in najlepši okras.«
Blagoslovu obnovitvenih del je sledila sveta maša, ki jo je z izbranim petjem
popestril cerkveni mešani pevski zbor. Na
koncu je sledila zahvala vsem, ki so pomagali finančno, z delom ali kakorkoli drugače pri obnovi cerkve. Po maši so zbrani
veselo pokramljali ob kozarčku in za ta čas
nenavadno toplem soncu, veseli in ponosni na svoje prednike, ki so jim zapustili
to »lepotico«, kot ji pravijo, in za katero so
obljubili, da jo bodo odslej še bolj zvesto
obiskovali, jo čuvali in ohranjali svojim
potomcem.
Naslednje leto 2007 smo namestili
še nova glavna in stranska vhodna vrata.
Vrata so stala 2.510 EUR, kar je poravnala
Občina Starše.
Tako je ta cerkev sedaj dostojno urejena,
posebno vrednost in plemenitost ji dajejo
častitljiva leta. Ne poznamo točno graditeljev te cerkve. Dobro pa se zavedamo, kaj
so nam zapustili. Niso nam zapustili zlata
in srebra in ne materialnega bogastva, po
katerem današnji človek steguje roke, temveč so nam zapustili nekaj mnogo večjega
in dragocenejšega. Svojega duha, same
sebe so ovekovečili v arhitekturi, notranji
opremi, oltarjih. In če imamo odprte oči
in ušesa srca, spoznamo, da so bili ljudje
močne vere, ki je niso samo izpovedovali,
marveč jo živeli; svoje prednike naravnost
vidimo in slišimo, kako nam naročajo, naj
poskrbimo, da njihova živa vera ne bi med
našim in našim mladim rodom umrla in
usahnila. Iz roda v rod so izročali to cerkev, ne le kot kulturni spomenik, ampak
tudi kot bogato versko in duhovno dediščino v prepričanju, da jo bo vsaka generacija
ohranila na svoj način, jo obogatila in izročila novemu rodu kot dragoceno svetinjo.
Zato kot vaš dušni pastir ob tej priložnosti, ko se zahvaljujemo našim prednikom in graditeljem tega svetišča, želim, da
sklenemo tudi sami živeti življenje, ki bo
vredno naših očetov. Življenje naj bo takšno, da se bodo tudi nas čez sto in več let
s hvaležnostjo spominjali naši zanamci, da
jim nismo zapustili samo lepe cerkve, ampak še nekaj dragocenejšega, zaklad naše
vere in upanje v večno življenje. Mi pa si
bomo prav s to zvestobo zaslužili, da bomo
v vsej polnosti to že dejansko živeli.
Zahvaljujem se vsem, ki imate svojo
cerkev radi in ste si prizadevali in si še vedno prizadevate ne samo, da je ta cerkev
lepa, ampak se s petjem in sodelovanjem
trudite, da je tudi bogoslužje lepo. Še prav
posebej velja zahvala članom župnijskega
pastoralnega sveta, ki se trudite, da bi bilo
to praznovanje čim lepše in doživeto. Prav
s tem, da bo svečanost prenašala tudi televizija, se bodo lahko z nami veselili tudi
mnogi bolniki in starejši, ki ne morejo v
cerkev, ter mnogi širom po domovini.
PRVOMAJSKA DREVESA PA ŠE VEDNO
STOJIJO…
Letošnje praznovanje 1. maja – mednarodnega praznika dela, je skoraj že utonilo v pozabo. Recesija in kriza v vseh
porah naše družbe, kakor tudi drugod po
svetu, se nedvomno odražata tudi pri nas,
tako v vsakdanjem življenju, kot tudi pri
takšnih in podobnih javnih praznovanjih.
Aktualni spori med socialnimi partnerji
okrog upokojevanja, zakona o malem delu,
študentske in dijaške grožnje zaradi omejevanja brezplačnih malic in študentskega
dela, so nam preko medijev »polepšali«
letošnje prvomajske praznike. Pa vendar
si upam trditi, da je praznovanje prvega
maja vseeno še vedno več kot le nekakšno
tradicionalno sindikalno delavsko zborovanje in da to niso samo veselice, pojedine
z golažem, nastopi poklicanih govornikov
s populističnimi govori ipd.
Tradicija postavljanja majskih dreves,
kresovanja, pohodi in vse ostale oblike
druženja v naravi so v naši družbi še vedno nekaj posebnega, nekaj, kar si ne pustimo vzeti. Gasilci, športniki, planinci,
taborniki, ljubitelji narave, turistična in
druga društva ter posamezniki poskrbijo,
da je še vedno na prvomajskih prireditvah
veliko ljudi. Tako se daje 1. maju vseeno
neko novo obeležje, čeprav je stara vrednota dela po drugi strani marsikaj izgubila na svojem pomenu, predvsem pa v očeh
novih lastnikov kapitala, in so delavci –
grobo rečeno – za marsikaterega bogataša
le nujen ali celo nepotreben strošek dela.
Časi, ko se je za prvi maj veliko »delalo« doma, pa so tudi že mimo. Zdaj so na
vrsti tudi izleti in potovanja. Slovenija je
lepa dežela in vsak od nas bi naj »pil nje
prelesti«, kot je zapisal pesnik Župančič.
Vedno se kje najde kakšen kotiček, kjer še
nismo bili, ali pa je minilo že toliko časa,
da smo pozabili, kako je tam…
S skupino prijateljic in prijateljev sem
se letos za prvi maj udeležil prvomajskega
izleta v kraje ob spodnjem toku Save. Po
poti smo se ustavili na Šmartinskem jezeru blizu Celja oz. Vojnika. Po umetnem
jezeru, ki je veliko več kot 100 ha, smo se
zapeljali z »Jezersko kraljico« – ladjo na
vodna kolesa − in uživali v pogledu na
razvejano obalo, kjer so se že sončili, ri-
Ivan Klep
45
Razmišljanja
barili ali pripravljali žare prvomajski izletniki. Pot nas je dalje vodila skozi knežje
mesto Celje. Pomahali smo mogočnemu
gradu in že smo se peljali skozi Laško. Zidovi pivovarne so modro molčali, tako da
o tamkajšnjih »tajkunih« nismo izvedeli
ničesar novega. Cesta ob Savinji je lepo
speljana po ozki dolini, kjer je prostora le
še za železnico. V Rimske Toplice bomo
šli, ko bodo obnovljene.
Pri Zidanem Mostu smo zavili levo
proti Radečam in že smo bili v občini Sevnica, kjer smo nameravali preživeti prvomajski dan. Oba savska bregova sta namreč
prevozna oz. imata urejeno cestno infrastrukturo, kot rečemo. Ob gradnjah hidroelektrarn, ki jih na tem delu Sp. Posavja že
šest, so ceste posodobili. Pod znano goro
Lisco je več turističnih zanimivosti. Mi
smo si najprej ogledali turistično kmetijo
Pavlič-Kranjc v Okroglicah, kjer smo si privoščili njihovo specialiteto: domače postrvi. Po serpentinasti cesti nas je pot vodila
na 600 m visok hrib Sv. Lovrenca (cerkev
z istim imenom), kjer se je v vsem svojem
modrem sijaju razkazoval velikocvetni
»Clusijev svišč« – bolj znan kot encijan.
Na stotine, če ne tisoče temnomodrih cvetov nam je polepšalo dan. Odpeljali smo
se naprej do ene izmed najlepše urejenih
hribovskih vasi v Sloveniji, do Razborja,
kjer stoji mogočna
cerkev
Janeza Krstnika.
Urejena okolica,
klopce in mizice
pred hišami in v
parku, s prekrasnim razgledom
na dolino Save,
nas je kar vabila
h krajšemu počitku.
Naslednja
naša postaja je
bil grad v Sevnici (nekoč stražni stolp), zidan
na strmi skali,
kjer dominantno še dandanes
straži
mesteFoto: J. Ekart
ce pod seboj.
Zbirke, park, Lutrova klet so nam osvežili spomin na našo bogato zgodovinsko in
narodopisno preteklost. Ure so hitro tekle
in potrebni smo bili okrepčila, čeprav smo
imeli nekaj tudi s seboj za vsak slučaj. Po
panoramski vožnji po t.i. sremiško-bizeljski vinski poti, mimo poznorimskega krščanskega najdišča »ajdovskega gradu«,
smo se znašli na dvorišču na novo urejene
turistične kmetije Grobelnik-Klenovšek
v Podvrhu blizu Zabukovja, kjer sta nas
sprejela gostiteljica Slavka s sinom in nam
servirala domače kosilo. Kot pravi Štajerci
smo seveda poskušali tudi vinske specialitete tega vinorodnega območja in domači
grozdni sok ter nazadnje pristali še v njihovi kleti. V veseli družbi drugih skupin
smo ob ocvirkovi pogači lahko še kar naprej degustirali in se žal okrog 19. ure morali poslovili. Odpeljali smo se še do nove
HE Blance, kjer smo se ob spomeniku poklonili 13 žrtvam nesreče nepremišljenega
čolnarjenja skozi gradbišče jezu pred odprtjem elektrarne.
Ob mraku smo bili že v Brestanici,
s pogledom pospremili mogočen grad
»Rajhenburg« in se odpeljali do dvorišča
mogočne bazilike, ki je posvečena oz. poimenovana po materi lurški Mariji in je
bila zgrajena v času njenega prikazovanja
v Lurdu. Prijazen duhovnik g. Joško Špes
nam je velikodušno odprl vrata mogočne
cerkve sploh, ko je slišal, da smo iz Št. Janža na Dravskem polju oz. iz občine Starše,
saj dobro pozna našega duhovnika g. Koželnika. Orisal nam je zgodovino cerkve
in kraja ter nas spomnil na težko medvojno in tudi povojno zgodovino. Na gradu
v Brestanici so imeli Nemci zbirno prehodno taborišče za več kot 42 tisoč preseljenih oz. izseljenih Slovencev. Usode preseljevanja so bili zaradi Hitlerjevega ukaza
»Naredite mi to deželo spet nemško,« po
svoje deležni tudi kočevski Nemci. Po vojni pa je dolga leta bil v istih prostorih na
gradu še ženski zapor, tako da je grad poln
težke in mračne preteklosti za naše ljudi
in rane v širši okolici še dandanes niso
zaceljene oz. krivice niso popravljene, kaj
šele pozabljene.
Polni prelepih vtisov s poti in v zavedanju, da moramo svojo zgodovino
spoznati z vseh plati, tudi tisto črno plat,
smo se poslovili in se že v temi odpeljali najprej - skozi Senovo proti domu. Žal
prelepe kozjanske krajine mimo Koprivnice, Podsrede, Bistrice ob Sotli nismo več
mogli občudovati. »Pa kdaj drugič!« smo
si rekli.
V vseh naseljih po poti, kjer smo ta
dan bili, pa so stala večja ali manjša majska
drevesa kot nekakšen praznični zunanji vidni znak in tudi kot naš notranji opomnik,
da pridobljenih pravic nikakor ne smemo
kar tako zapraviti ali izpustiti iz rok oz.
se moramo zanje bojevati. Spremembe v
družbi so živo dogajanje, kjer žal ne vladajo vedno najboljši in niso »pri koritih« le
najzaslužnejši. V zgodovini je bilo veliko
krvavih prvih majev, padle so tudi mnoge
nedolžne žrtve, na delavce so streljali režimski vojaki in policisti, demonstrirali so
vsi delavci, rudarji, železničarji ter drugi,
ženske in otroci…, prvi maj pa je ostajal
prazničen in je takšen še dandanes.
Zato ga praznujmo dandanes vsi, ki
nam to kaj pomeni in nam je to dano, naj
v prazničnem vetru vihrajo naše zastave.
Kot v opomin pa se zavedajmo, da še vedno več sto milijonov ljudi po svetu, zaradi različnih vzrokov, ne sme ali ne more
praznovati prvega maja, ker so jim tako ali
drugače odvzete osnovne človekove pravice - tudi osebna in narodova svoboda.
Naši mladi – takšni in drugačni
JUNIJ 2010
Marica Tenko
46
Razlike med generacijami so bile prisotne v vsaki družbeni sredini in so še danes.
V strogih patriarhalnih družbah so se mladi, kljub svojemu drugačnemu mišljenju,
pokoravali starejšim. Zdaj pa že dolga desetletja v večini družb ni tako. Mladi imajo
svoj prav in ga tudi izražajo in se zanj bojujejo. Svoj prav? Njihov prav je takšen in
drugačen, priznan in nepriznan. Toleriran
ali preganjan. Skoraj vsakega človeka leta
obogatijo (pa tudi osiromašijo) z izkušnjami, z znanji in vedenji, ki jih nekateri mladi še nimajo. Danes se starejši pritožujemo,
da mladim manjka poleta, kreativnosti in
pripravljenosti za to, da se spoprimejo s
težavami, ki jih prinaša življenje. Očitamo
jim apatičnost, predajanje zgolj užitkom in
zapadanje v odvisnost od alkohola in drog.
Očitamo jim tudi to, da se nočejo poročati in si ustvarjati družin ter da jim najbolj
ustreza življenje v »hotelu ata in mama«. V
teh časih je res težko reči, kdo je odgovoren
za to. Smo mi starejši pripeljali družbo do
te situacije ali je naravni tok razvoja družbe prinesel vse to. V glavnem tudi mene
pretrese, ko mnogi mladi svoje neuspeh
opravičujejo z besedami: »Saj nič ne moreš. Ni služb. Ne moreš si ustvariti družine, ker ni stanovanj. Ne bom delal za tisoč
evrov (tudi to sem že slišala). Ne bom ril
po zemlji, če sem končal fakulteto. Ne bom
…«. Kaj pa bom? Sedel, jokal in živel na
račun staršev in raznih podpor?
Vsega tega je v zadnjih časih preveč.
Zato sem bila prijetno presenečena, ko sem
se pogovarjala za mladima Žunkovičema,
Igorjem in Bojanom, iz Zlatoličja.
Oba sta bila odlična učenca v osnovni
šoli v Staršah in nato tudi zlata maturanta
Razmišljanja
znanstvenikov), saj pravi, je potrebno delati tam, kjer so najboljše možnosti, kjer je
največja koncentracija znanja in kjer imajo
najboljšo tehnologijo. Pravi, da ga zanimajo kvantne informacije (upam, da kdo razume bolje od mene, kaj to je). Pravi, da
je človek odprt kvantni sistem. To pomeni,
zelo poenostavljeno, da je človek v osnovi
v vsakem trenutku postavljen pred izbiro
in da ni nič določeno že vnaprej – v bistvu
je odprt kvantni sistem igrišče, kjer nikdar
ne veš, kje je žoga, pa vseeno brcaš in včasih zadeneš, mnogokrat zgrešiš. Ampak brcati pa moraš, ker je na kvantni ravni vse
dinamično, vse odprto in v gibanju in nič
ne stoji v svojih mejah. Vendar to, da je nekaj nedoločeno, še ne pomeni, da ni nobenih pravil delovanja in ta pravila poskuša
Bojan najti ter pojasniti, doda pa, da so to
reči, ki jih lahko pravilno izrazi le matematična fizika z enačbami in modeli. Vse
ostalo so samo približki in poenostavitve.
Kaj me je posebej presenetilo v tem razgovoru? Zagnanost, polet, načrti, vedrina
in nobene pritožbe na nič. Oba menita, da
se je treba povsod po svetu, ne samo pri
nas, boriti in dokazovati, da lahko dosežeš
cilj, h kateremu stremiš, da lahko dokažeš,
da imaš prav, da so stvari res takšne, kot
praviš. Zgolj čakanje, da ti bo nekdo nekaj
zorganiziral, prinesel, očitno ni moto teh
dveh fantov. Ko sem ju vprašal za načrte
na osebnem, družinskem področju, sta se
oba zasmejala in rekla: » Ko bo tako daleč,
bova vedela, sedaj je pa drugo v ospredju.«
Igor pravi, da to, če ne bi dobil zaposlitve
na svojem področju, ne bi bila neka velika tragedija, ker je vsako delo spoštovanja
vredno in dobro, toda svoje raziskovanje
na področju humanistike pa bo vztrajno
nadaljeval, ker se mu to zdi tisto zares pomembno za vsakega posameznika in človeštvo nasploh. Ob tem se vprašam, kaj je
dejansko pomembnejše: pogled na naravo
(fizika) ali pogled na človeka (humanizem)
in oba mi rečeta, da tega ni možno ločiti,
da je oboje pomembno.
S polno glavo nekaterih komaj po imenih poznanih terminov sem zapustila mlada zagnanca. Bila sem navdušena in hkrati nekoliko nesrečna. Sama nikoli nisem
imela toliko zagnanosti, čeprav sem kot
vsi mladi sanjala in načrtovala. Nikoli mi
pravzaprav ni uspelo doseči cilja, ki sem
si ga v mladih letih postavila. Mati obeh
fantov mi je omenila, da
sta vsa leta bila resnično
vestna učenca in študenta, da sta pokazala veliko
nadarjenosti za svoj študij in delo, vendar sta
mnogokrat tudi onadva
potrebovala podporo in
spodbudo, da sta lahko
dosegla, kar sta. Jaz ji
verjamem. Oče Franc je
dodal, da je najpomembnejše otroku dati občutek
brezpogojne podpore in
ljubezni in da svoja sinova podpira pri vsem, kar
počneta, četudi se kdaj z
njima ne strinja. Poznam
Foto: M. Tenko
kar nekaj skoraj genialnih ljudi, ki bi lahko mnogo dosegli, če bi jim starši stali ob
strani, jih spodbujali, ko so klonili. Kajti
bolj nadarjeni otroci vse prehitro dojemajo
učno snov in zato včasih marsikaj prelahko jemljejo. Če budno oko ne pazi na njih,
jih spodbuja in teši v stiskah ter jim vedno
znova ponuja nove izzive, se zgubijo in
nikoli ne dosežejo svojega vrha. Starša teh
dveh fantov sta očitno dovolj skromna in
pogumna, da znata poslušati svoja fanta in
jima pustiti svojo resnico in edinstveno pot
v življenju, četudi sta sama v življenju veliko dosegla. Mnogi starši pa se svojim otrokom ne morejo približati in jim svetovati,
a včasih je za to potreben samo občutek za
dobro in pravično ter malce skromnosti.
Vsak narod potrebuje mlade ljudi, da
bi lahko živel. Jaz, ki sem po letih nekje
v zadnjem obdobju življenja, si želim, da
bi vse naše mlade vodili plemeniti cilji, ne
samo želja za zaslužki in udobjem. Seveda
si vsakdo želi imeti dober standard, vendar
ga je potrebno zaslužiti, ne samo dobiti, in
posebej, ne ukrasti. Ob tem pa sem ob Bojanu in Igorju videla, da ob tem obstaja še
nekaj več, da obstaja zagnanost, občutek za
pravičnost, karakter in želja po resnici, ki
so nad materialnimi dobrinami in prinašajo pravi mir in zadovoljstvo v življenju.
Kako bomo to dosegli? Smo zares, kakor sem že enkrat napisala, pripravili teren
za današnji čas? So ga mogoče generacije
pred nami? Je prav, da pišem o težavah,
ko jih vendar poznam samo iz enega kota?
Kdo ve!
Vir: Izjave Igorja in Bojana Žunkovič
Foto: M. Tenko
v gimnaziji. Igor je rojen leta 1983, Bojan
pa leta 1985. Ker sta bila tako uspešna, Bojan je tudi na državnem nivoju prejel zlato
nagrado iz fizike, sta bila tudi Zoisova štipendista.
Igor je diplomiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz področij primerjalne književnost in filozofije, Bojan pa je diplomiral
na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani iz teoretične (matematične) fizike.
Za svoji diplomi sta oba prejela fakultetni
Prešernovi nagradi, Bojan pa je postal tudi
mladi raziskovalec na FMF, medtem ko je
Igor študij končal kot najboljši študent FF
v letu 2008.
Oba nadaljujeta podiplomski študij,
vsak na svojem področju: Igor na področju
literarne vede, kjer se ukvarja s povezovanjem literature in znanosti ter inovativnimi možnostmi razumevanja literarnih
tekstov; Bojan na področju kvantne teorije, kjer se ukvarja s stabilnostjo odprtih
kvantnih sistemov (pravi, da je tudi človek
tak odprti kvantni sistem). Oba sta v času
študija preživela precej časa v tujini (Igor
v Avstriji in Nemčiji, Bojan v Južnoafriški
republiki in Nemčiji), sodelujeta pa tudi na
strokovnih srečanjih in konferencah doma.
Vsak na svojem področju sta že danes med
najvidnejšimi in najboljšimi strokovnjaki v
Sloveniji, njuno delo pa ima veljavo in pomen tudi v mednarodnem prostoru.
Fanta sta nanizala množico svojih idej,
vsak s svojega področja, tako da sem ju
morala večkrat ustaviti, ker sta mi morala nekatere teme poenostavljeno razložiti.
Kljub vsemu mi ni uspelo zajeti celotnega
področja študija in dela teh dveh fantov.
Vprašala sem Igorja, kaj je temeljno vodilo
njegovega študija in dela, pa mi je odvrnil,
da hoče narediti nekaj novega v lastni stroki, odkriti resnico, ki je skrita za črkami,
besedami in stavki. Govorila sva tudi o literaturi. Povedal mi je, da mnogo bere, poleg
strokovne literature, ki je njegovo primarno čtivo, še psihološke in zgodovinske romane ter poezijo. Od pisateljev ima poleg
drugih zelo rad Dostojevskega in Jančarja,
ljuba pa mu je domača poezija Gregorja
Strniše in Srečka Kosovela. Igor meni, da
pri poeziji ni potrebno ničesar razumeti,
treba se je prepustiti vtisu, ki ga poezija
naredi na tebe. Igorjevo delo na področju
primerjalne književnosti se loteva razlike
med znanostjo in umetnostjo, možnosti
njunega povezovanja in načinov njunega
soobstoja v enotnem kulturnem ter civilizacijskem kontekstu. Prešernovo nagrado
je dobil ravno za razlago poezije Gregorja
Strniše s stališča Einsteinove teorije relativnosti in kvantne mehanike. Doktorat
piše iz razmerja med znanostjo in umetnostjo – pravi, da ni velike razlike.
Bojan je fizik raziskovalnega duha in
velike ambicioznosti v svoji stroki. Ko sem
ga vprašala, zakaj fizika, mi je odgovoril:
»Ker je preprosta in zanimiva.« Preprosta?
Zanimiva verjetno že, preprosta pa nikakor
ne, vsaj zame ne. Pa on že ve, saj jo študira. Bojan želi po doktoratu na področju
fizike delati v tujini (ujela sem ga dva dni
pred odhodom v Berlin, kjer bo delal na
skupnem projektu slovenskih in nemških
47
Razmišljanja
Kdo je za zaveso?
Marica Tenko
Ko sem v tedniku »7 dni« dne 12. maja
letos prebrala prispevek Srečka Niedorferja, sem si znova postavila vprašanje: »Kdo
je za zaveso svetovnega dogajanja, da svet
tako tone? Kdo je pri nas tisti, ki zavira pozitivne spremembe?« Srečko v navedenem
prispevku med ostalim piše: citiram: »Boriti se je treba ………………, in v prvi vrsti
zoper krvosese, ki si na vse večji revščini
in socialni negotovosti drugih ustvarjajo
vseh vrst razkošje.«
Boriti ja, toda proti komu? Kdo je dovolil, da so desetletja zidano stavbo družbenega premoženja najprej osiromašili, nato
pa pokradli? Že večkrat sem zapisala: » Naj
pokradejo že enkrat in začnejo gospodariti.« Pa zdaj ne mislim več tako. Pokradli so,
pokradli, gospodarijo pa ne. Ne cenijo dela
in ga tudi ne plačajo. Grozljiv je primer bosanskih delavcev, ki so mesece in mesece
delali za miloščino. Pravi kriminal je položaj podizvajalcev, ki za »velike« opravijo
ogromno dela, plačila pa ne dobijo. V državnem zboru pa si perejo svoje umazano
perilo ljudje, ki smo jih volili, jim zaupali
in nekaj od njih pričakovali. Afera za afero
pretresa Slovenijo, organi pregona zlikovcem »dihajo za ovratnik«, rezultatov pa ni.
Veliki pomp pri prijetju Zidarja se je polegel v zgovorno tišino, Bavčarju ni mogoče
dokazati, da je vsaj zelo slabo gospodaril,
če že kaj drugega ne, delavec pa je v trenutku odpuščen, če bo kakšno malenkost odnesel iz podjetja. Kako je to mogoče, da so
slabi gospodarji še nagrajeni, namesto, da
bi s svojim pokradenim premoženjem jamčili za škodo, ki so jo storili? V kakšnem
času živimo? V državnem zboru poslušamo takšne in drugačne izjave tako s strani
pozicije kot opozicije. Poslušamo zgovorna
namigovanja, bobu pa nihče ne reče bob.
Kaj to pomeni? So vsi skupaj v istem čolnu in njihov edini cilj je, da ta čoln ne potone? Mislim, da je tako. Ubogi slovenski
narod, spet boš šel na volitve, spet boš vse
svoje upe oprl na svojega izbranca in spet
boš izigran. Ne poznam politika, ki bi ga
vodila misel na dobrobit naroda. Treba se
je preriniti do korita, ne glede na žrtve, ne
glede na laži in obljube, ki jih kandidati v
predvolilnem boju mečejo med ljudi. Ubogi volivci pa so se pripravljeni celo zlasati
med seboj, glede kandidatov iz različnih
političnih opcij. Sosed sosedu, brat bratu
je sovražen, če nista v isti čredi.
Namigovanja v državnem zboru, v medijih, prispevki raznih kolumnistov, tudi
moj prispevek, pa so samo »luk i voda«,
kakor bi rekli naši južni sosedje. Vedno
bolj ugotavljam, da smo mi, navadni državljani, samo lutke na vrvici. Tu in tam nam
vržejo kakšno sočno kost, kot je afera Baričevič itd. Potem pa glodamo in ugotavljamo, kaj je to, oni pa počasi plujejo k svojim
ciljem. Na vrvici nas držijo in usmerjajo
naše bedne splave, da plujemo vedno večji
revščini nasproti.
Kdo so? Kdo jim drži zaledje? Kdo je
tisti, ki ima takšno moč?
Saj piše nekje. Pa nihče ne verjame.
Nihče noče verjeti, da so načrti stari stoletja in da se uresničujejo. Tudi jaz ne upam
reči, samo nakladam, tako kot vsi drugi. Še
vedno rada živim.
HOLESTEROL, ČLOVEKOV PRIJATELJ ALI
SOVRAŽNIK?
JUNIJ 2010
Dejan Skodič, ing. živilstva, študent Biotehniške fakultete
48
Holesterol je morda ena izmed najbolj strah zbujajočih molekul v naravi. Na
vsakem koraku o njem govorijo različne
zdravstvene institucije, prehranski strokovnjaki, o njem prebiramo v dnevnih
časopisih, člankih in ne nazadnje slišimo
tudi po radijskih in televizijskih sprejemnikih. Največkrat nas opozorijo na tesno
povezanost bolezni srca in ožilja ter velike
koncentracije holesterola v serumu. Znanstveni dokazi vsekakor bremenijo to »slabo
stran« holesterola, le malo pa slišimo o njegovi »dobri strani«. Holesterol je za življenje živali (ljudi) nujno potreben, vsekakor
pa je to molekula, s katero moramo živeti.
Holesterol je lesketajoča, vosku podobna,
bela ter kristalitična snov, ki se nahaja v
vseh telesnih tkivih. Najprej so ga odkrili v žolčnih kamnih in njegovo ime izhaja
iz grških besed kholé, kar pomeni žolč, in
stereos, kar pomeni trdno. V organizmu
ima več vlog: je pomembna komponenta
membran živalskih celic, kjer uravnava
fluidnost, in je izhodna spojina večjega
števila pomembnih biomolekul, med njimi
steroidnih hormonov, žolčnih kislin in vitamina D. V večjih količinah ga najdemo
tudi v živčnem sistemu. Kot je razvidno, je
holesterol v organizmu nujno potreben in
njegova prisotnost sama po sebi ni povezana z zdravstvenimi težavami, do teh pride
zaradi neučinkovitosti njegovega prenosa
in drugih motenj v metabolizmu.
Kemijska struktura holesterola
Prenos holesterola po organizmu ni
enostaven zaradi zelo slabe topnosti te
spojine v vodi. Prav ta lastnost pa je pomembna pri njegovi vlogi v strukturi membran. Naša jetra ga sintetizirajo od 800
do 1000 mg dnevno. Dodatno ga s hrano
dobimo več sto miligramov dnevno. Priporočena količina zaužitega holesterola
pa znaša največ do 300 mg/dan. Na srečo
holesterol iz hrane zmanjša hitrost sinteze
holesterola in vivo (v organizmu). Največ
holesterola v človekovi prehrani najdemo
predvsem v živilih živalskega izvora. Načeloma pa ga ne najdemo v živilih rastlinskega izvora, ampak Vas bom moral rahlo
razočarati, saj je tudi tam prisoten, vendar
v izjemno majhnih količinah, katere lahko
popolnoma zanemarimo. V živilih rastlinskega izvora najdemo t. i. rastlinske sterole
(fitosteroli), katerih funkcija je podobna
kot holesterol, le da ti steroli pobirajo (este-
rificirajo) odvečni holesterol iz krvne plazme, ko se transportirajo po našem krvnem
obtoku telesnih kapilar in preprečujejo nastanek ateroskleroze (zatrditve in zožitev
arterij). Zraven teh fitosterolov, ki pobirajo
odvečni holesterol iz krvne plazme, pa ima
prav tako tudi pomembno funkcijo prehranska vlaknina, ki že v procesu prebave
izloča odvečen holesterol. Slednjega veže
nase in ga pri izločanju fecesa (blata) izloči
iz našega organizma. Dnevna izguba holesterola iz prebavnega trakta je 1000 mg s
fecesom. Izloči se ga 20 do 30 g v obliko
žolčnih kislin, a ga večino absorbiramo nazaj. Normalno ga je v plazmi 5,2 mmol/L
Previsoka koncentracija holesterola v krvi – ateroskleroza
Zdravje
lih:
Največje vsebnosti holesterola v živi-
ŽIVILO
Vsebnost (mg/100 g)
Telečji možgani
2000
Jajčni rumenjak
1000
Svinjske ledvice
410
Svinjska jetra
340
Maslo
240
Pusta svinjina
70
Pusta govedina
60
V krvi se holesterol nahaja kot sestavni
del lipoproteinov. To so komponente, ki so
sestavljene iz lipidov (maščob) in proteinov (beljakovin), najdemo pa tudi zaestren
in prosti holesterol. Ti lipoproteini so odgovorni za transport triacilglicerolov (maščob, trigliceridov) po krvi, na količino teh
pa v veliki meri vpliva prehrana, telesna
teža, starost, stres, določena zdravila in
hormoni. Lipoproteini so razvrščeni v štiri
kategorije glede na centrifugalno usedanje
in hitrost elektroforeze (potovanje delcev
po velikosti v smeri električnega toka (- →
+)). Prvi so hilomikroni, ki so največji in
najlažji, sestavljeni so iz 80 – 95 % triacilglicerolov, 2 – 7 % holesterola, 3 – 6 % fosfolipidov in 1 – 2 % proteinov. Ti prenašajo
dietne maščobe iz tankega črevesja v limfo
ter preko tkiv v jetra , kjer se tudi odložijo.
Naslednji so lipoproteini zelo nizke gostote ali VLDL (very low density liporotein),
sestavljeni so iz 55 – 65 % triacilglicerolov, 10 – 15 % holesterola, 15 – 20 % fosfolipidov in 5 – 10 % proteinov. Njihova
naloga je prenos sintetiziranih maščob do
maščevja in drugih perifernih tkiv, kjer se
ti skladiščijo ali uporabijo kot vir energije.
Nato sledijo lipoproteini nizke gostote ali
LDL (low density lipoprotein), sestavljeni
so iz 10 % triacilglicerolov, kar zajetnih 45
% holesterola, 22 % fosfolipidov in 45 – 50
% proteinov. Ti pa nastanejo z razpadom
VLDL, so pa glavni prenašalci holesterola
po krvi. Holesterol in holesterolne estre
prenesejo iz jeter, kjer se sintetizirajo, do
perifernih tkiv. Zadnji so pa lipoproteini
velike gostote ali HDL (high density lipoprotein), sestavljeni so iz zanemarljivih 4
% triacilglicerolov, 20 % holesterola, 30 %
fosfolipidov in 45 – 55 % proteinov. Podobno kot LDL tudi HDL prenašajo holesterol in njegove estre; v nasprotju z LDL
pa prenašajo holesterol v nasprotni smeri,
od perifernih tkiv do jeter.
Na splošno najbolj pogosto govorimo
prav o LDL in HDL, ki sta tudi najbolj
znana. Glede na njuno sestavo v nekaj
stavkih nazaj, smo razjasnili, da je LDL po
vsebnosti holesterola zelo bogat, v nasprotju s HDL, prav tako se po funkcionalnih
lastnostih razlikujeta. Namreč, HDL zelo
pogosto imenujemo tudi »dobro« prenašalno obliko holesterola, saj odnaša odvečni holesterol iz krvi v jetra. LDL pa kot
»slabo« prenašalno obliko holesterola, saj
nam dviguje koncentracijo holesterola v
krvi. Zato nam prav HDL v našem telesu
zmanjšuje možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na žilne stene, kar pa
se kaže kot eden izmed vzrokov nastanka
bolezni srca in ožilja ter nenazadnje tudi
prezgodnje smrti.
Pri ljudeh, pri katerih že obstaja velika nevarnost srčnih obolenj ali pa so ta
že prisotna (kronične nalezljive bolezni:
sladkorna bolezen, stanje po srčni kapi, visok krvni tlak, debelost,...), se priporočajo
še nižje vrednosti skupnega holesterola in
LDL holesterola (manjše od 2,6 mmol/L) v
krvi ter sorazmerno višje vrednosti HDL
holesterola (večje od 1 mmol/L). Vpliv
hrane na krvni holesterol in razmerje med
HDL in LDL pa ni samo odvisen od količine maščob, pač pa predvsem od vrste
maščob. Mononenasičene maščobne kisline, katerih glavni vir so: različni oreščki
(mandeljni, lešniki, arašidi,...) ter olive in
olivno olje imajo funkcijo zniževanja »slabega« LDL holesterola, višajo nam pa »dober« HDL holesterol v krvi. Enako funkcijo
imajo večkrat nenasičene maščobne kisline, katerih glavni vir so: sojino, koruzno,
laneno, svetlinovo olje in ribe. Na tem mestu bi še omenil omega 3 maščobne kisline (ω-3), ki jih dobimo pri prehrani morskih in sladkovodnih
rib, ribjega, repičnega
in tudi lanenega olja. Te
maščobne kisline imajo
ugoden vpliv in delujejo antiaterogeno in preprečujejo bolezni srca in
ožilja (žile so bolj prožne
in preprečujejo poapnenje), izboljšujejo pretočnost krvi, preprečujejo
motnje srčnega ritma
(imajo
antiaritmičen
učinek), zavirajo vnetne
procese, preprečujejo in
blažijo artritične procese (vnetja sklepov),
zmanjšujejo pogostnost
raka in ugodno vplivajo
na potek bolezni. V nasprotju s temi so pa
nasičene maščobne kisline, ki jih najdemo
v maslu, siru, mleku, kokosovem mleku
in olju, tudi kakavu. Ti pa višajo »slab«
LDL in »dober« HDL holesterol. Negativne
učinke imajo tudi trans maščobne kisline,
teh naj bi bilo v naši prehrani praviloma
največ do 1 %, najdemo pa jih v margarini,
hidrogeniranih rastlinskih oljih ter v ocvrti hrani. Te maščobne kisline pa nam v
organizmu drastično povišajo »slab« LDL
holesterol in zelo znižajo »dober« HDL holesterol.
Glavna naloga zdravega in aktivnega
človeka v povezavi s kontrolo holesterola v krvi je tako posvečanje pozornosti
dejavnikom, ki negativno vplivajo na količino »dobrega« HDL holesterola v krvi.
Ti dejavniki, na katere ima povprečen in
relativno zdrav človek lahko vpliv, pa so:
uživanje nasičenih in trans maščobnih kislin, kajenje, prekomerne pitje alkohola,
stradanje, debelost in jasno premalo telesne aktivnosti, ki je temelj dobrega človekovega počutja. Z uravnoteženo prehrano, ki jo definiram tako: »Uravnotežena
prehrana je tista prehrana, ki vsebuje
vse esencialne hranilne snovi v takšnih
količinah in razmerjih, za maksimalen
potek vseh funkcij organizma, ne sme pa
vsebovati nobenih snovi v takšnih količinah in koncentracijah, da bi kakor koli
zmanjšale ali ogrožale dobro počutje in
zdravje človeka«. Pomembno je tudi to,
da zagotovimo ustrezen kalorijski vnos, da
zmanjšamo porabo alkohola in tobaka ter
z redno telesno aktivnostjo pripomoremo
k zdravemu cilju, ki nas pripelje do ustrezno znižanega LDL-a in primerno zvišanega HDL holesterola.
V teh nekaj stavkih sem Vam želel
predstaviti nekaj pomembnih spoznanj o
holesterolu in njegovih funkcionalnih lastnostih v organizmu, kako vpliva prehrana na vnos holesterola in kako je potrebno
ravnati, da zmanjšamo »slab« holesterol
in povečamo vnos »dobrega« holesterola.
Upam, da mi je uspelo razjasniti nekaj pomembnih lastnosti o tako delikatni temi,
kot je holesterol. Zavedajte se tudi tega, da
je ta molekula izjemno pomembna za naš
organizem in zato pravim, da sta si besedi
prijatelj ali sovražnik, ko govorimo o holesterolu, v ravnovesju.
v obliki lipoproteinov. V zadnjih letih je
strokovnjakom postalo jasno, da holesterol, ki ga vsebuje hrana, zelo malo vpliva
na tistega v krvi. Dejstvo je, da 75 % v krvi
prisotnega holesterola nastane v telesu, le
25 % pa ga absorbiramo iz hrane. Tudi vse
bolezni povišanih maščob v krvi so v 90 %
povezane z dednostjo, deduje se prevalenca bolezni, ki pa se izrazi glede na način
življenjskega sloga.
49
Na vrtu
UPORABA ŽIVIH ORGANIZMOV
ZA VARSTVO RASTLIN
Miša PUŠENJAK, kmetijska svetovalka KGZS Maribor
Miša Pušenjak
Narava se je razvijala milijone let in še
zdaj brez našega vmešavanja čisto dobro
poskrbi za svoje prebivalce. Zato se v naravi redkokdaj zgodi, da bi kakšna bolezen povsem uničila kakšno vrsto organizma. Vse to se dogaja zaradi človeka. Je pa
res, da smo zaradi vse večjega zavedanja
o varstvo okolja, zdravi hrani tudi vsi skupaj bolj pripravljeni uporabljati sredstva,
ki nam jih nudi narava v boju s škodljivci,
pa tudi boleznimi. Temu sledi seveda tudi
industrija in danes lahko celo v Sloveniji
kupimo nekaj pripravkov, ki so v resnici
živi organizmi in jih imenujemo biotični
pripravki.
JUNIJ 2010
Kaj so torej biotični pripravki
Biotični pripravki niso BIO pripravki. Biotični pripravki so živi organizmi,
ki pa jih kupimo v trgovinah ali še pogosteje neposredno pri samih ponudnikih z
namenom, da bomo z njimi varovali rastline pred težavami. To so lahko različni organizmi, od žuželk do bakterij, gliv,
nematod, fitoplazem in virusov. Ker so to
žive stvari, jih moramo dobro poznati in
se z njimi prav posebej seznaniti, da bodo
uspešni. Zelo me namreč skrbi, da se bo
v Sloveniji prav zaradi nepoznavanja pravilne uporabe, teh pripravkov prijel negativni prizvok, da ne delujejo. Poglejmo si
torej nekaj skupin, ki so na voljo že v Sloveniji, in posebnosti njihove uporabe.
50
Predatorji ali koristne žuželke
Da obstajajo številne koristne žuželke,
ki jim nekoliko napačno v slovenščini rečemo predatorji, mislim, da večina ljudi
že ve. Najbolj znan predstavnik te skupine biotičnih pripravkov, ki ga najdemo na
vseh slikah o naravnem, ekološkem pridelovanju, je pikapolonica. Vendar je pri
nas v naravi še veliko drugih, ravno tako
požrešnih žuželk. Zato vsake brenčeče
stvari, ki prileti mimo naših ušes, nikoli
ne pobijemo samo zato, ker je žuželka.
V Sloveniji pa je žal zelo dolgo trajalo,
da se je nekdo opogumil in se odločil, da
uporabnikom ponudi tudi namerno gojene žuželke, ki jih uporabljamo izključno
z namenom varstva naših rastlin pred
natančno določenimi škodljivci. Predatorji oziroma koristne žuželke, ki jih namerno vzgajajo, odbirajo posebne rase in
jih kasneje prodajajo s trgovskimi imeni,
kot pripravke, so prvo in verjetno najbolj
poznano biotično sredstvo za varstvo rastlin.
Pomembno pa je ravnanje s temi pripravki, saj so to žive stvari.
Predatorje, pa naj bodo v kakršni koli
že obliki, vedno v rastlinjak postavljamo
zvečer, ne pa v sončnem dnevu. Zanje
najdemo pred soncem zaščitene kotičke,
pa naj bodo to listi naših rastlin ali kakšna druga senca. Poleg tega je dobro, če
imamo v rastlinjaku ponekod nastavljeno vodo v manjših, plitvih posodah. Vsi
je sicer ne potrebujejo, nekateri pa bodo
zanjo zelo hvaležni. Seveda ni odveč, če
omenim, da moramo vrečice s predatorji
postaviti tja, kjer pričakujemo prihod škodljivcev oziroma so že tam, ne pa jih kar
nekam na pamet obesiti. Poleg tega poskusite v rastlinjakih ali pa na zunanji strani
ob robu in pri vhodu nasaditi čim več
okrasnih rastlin, ki
cvetijo z rumenimi,
oranžnimi in rdečimi cvetovi, mogoče
lahko kakšno to cvetlico posadite tudi ob
paradižnik, papriko,
kumaro ali jajčevec
v rastlinjaku. Tako
bomo v rastlinjak
privabili tudi tiste
koristne žuželke, ki
jih je tudi v naravi pri nas še veliko.
Tudi te, ki smo jih
namerno
naselili,
bomo ohranili v bližini le, če se bodo
imele kam skriti, se
kje prehranjevati in
tudi prezimovati. Če
bo okolica rastlinjaka gola, pokošena,
brez večjih, cvetočih
rastlin in grmovnic,
jih bomo seveda morali vlagati v rastlinjak zelo pogosto. V
tujini uporabljajo te
»pripravke« tudi v
stanovanjih in predvsem v zimskih vrtovih namesto insekticidov.
Glivice za zaščito vrtnin
Tudi škodljivci lahko zbolijo. Zbolijo
pa iz istih razlogov kakor človek in žival.
Napadejo jih glivice, virusi, bakterije, lahko pa tudi nematode ali kateri drugi, še
manjši organizmi.
Najmanj poznano pa je vsem, da tudi
v svetu glivic (in bakterij, virusov…) obstaja tekmovanje za prostor, hrano in zrak
med koristnimi in škodljivimi glivicami.
Ko uporabimo kemični fungicid, uničimo
tudi koristne glivice. Ravno zaradi tega je
danes vse več problemov s številnimi boleznimi.
Danes nam številne glivice, pa naj
bodo za varstvo rastlin pred škodljivci ali
boleznimi, ponuja industrija kot pripravke. Z nekaterimi smo se že srečali. Prvi je
prav gotovo Delfin, ki ga že nekaj let uspešno uporabljamo v boju s požrešnimi gosenicami na kapusnicah. Delfin je v resnici glivica, ki napade gosenice, da zbolijo,
takoj se prenehajo prehranjevati in delati
škodo, poginejo pa šele kasneje.
Tudi glivico Ampelomyces quisqualis,
s katero se borimo proti pepelasti plesni,
imamo že dolgo v pripravku. Ravno tukaj
se je izkazalo, da imamo z uporabo teža-
Pikapolonica je zaščitni znak naravnega varstva rastlin.
Na vrtu
Tenčicarica je še pogosta v naravi.
daleč stran od naših rastlin - največ
pol metra stran naj
bodo postavljene.
Pripravki delujejo
tako, da škodljivce
okužijo, ti se skoraj takoj prenehajo
prehranjevati, običajno pa od lakote
umrejo nekaj dni
kasneje. Zato nekateri menijo, da
niso
učinkovali,
saj so škodljivci še
nekaj dni prisotni.
Bolj ali manj delujejo vsi kontaktno,
morajo priti v stik s
škodljivci. Zato moramo z njimi rastline ali tla res dobro
omočiti in kot sem
že v začetku napisala, tretiranje vsaj še
enkrat ponoviti.
Koristne ogorčice ali nematode
Tudi te drobne, očem nevidne
glistice
poznamo
samo kot škodljivce.
Pa niso le to. Nekatere lahko delujejo
proti škodljivcem.
V Sloveniji smo pred
Cvetoče enoletnice ob vrtninah bodo magnet za koristne žuželke iz narave.
kratkim dobili nekaj pripravkov iz
teh drobnih bitij, ki
jih lahko uporabimo proti bramorju,
mrtvaški
mušici,
ličinkam
košeninarjev in nekaterim
drugim škodljivcem
okrasnih in sadnih
rastlin. Najbolj me
boli, da zaradi naše
zakonodaje pri nas
še ne moremo uporabljati teh organizmov v boju proti
polžem, saj jih v ta
namen v nekaterih
drugih državah EU
uporabljajo že nekaj
let.
Za uporabo teh
organizmov veljajo vsi napotki od
zgoraj, pa še nekaj
dodatnih.
Uporabljamo jih z veliko
količino vode. Čeprav jih lahko nanašamo z navadnimi
napravami za fitofarmacevtska sredstva, jih moramo
ali dobro očistiti,
pri tem pa ne pozabiti tudi na šobe
in cevi, kar se rado dogaja, še bolje pa je
za namene uporabe biotičnih pripravkov
uporabiti posebne, nove škropilnice. Pripravke iz nematod lahko dobite samo po
telefonskem naročilu, saj so to pripravki,
ki dolgo ne smejo biti na toplem in jih
samo zelo kratek čas hranimo v hladilniku. Najbolje pa je, da jih uporabite takoj,
ko ste jih dobili. To pomeni, da jih ne vozimo okoli v razbeljenih avtomobilih, jih
ne dajemo v razgrete prostore in podobno.
Žal jih tudi na zalogo ne moremo kupovati. Tretiranje vršimo izključno zvečer
ali v zelo oblačnem vremenu. Seveda jih
uporabljamo takrat, ko je škodljivec nanje
najbolj občutljiv, zato si dobro in natančno preberite navodila, kar pa je tudi sicer
nujno pri uporabi kateregakoli pripravka.
Samo želimo si lahko, da bi k nam
prišlo še kaj takih pripravkov. Pri njihovi
uporabi pa moramo biti vseeno previdni
in ne smemo pretiravati, kot smo Slovenci
sicer žal navajeni, da ne bomo z njihovo
uporabo naredili več škode, kakor koristi.
Vse knjige sem zaprl, ena sama pa ostane vsem očem odprta za
vselej:knjiga narave.
Jean-Jaques Rousseau
ve, zato pripravek ni bil uspešen. Ker smo
pred kratkim dobili k nam še pripravek,
ko se z glivicami lotimo tudi strun, bi si
želela, da se ista napaka ne bo ponavljala
in se bomo na te pripravke navadili.
Uporaba pripravkov iz glivic, pa tudi
nematod, virusov…
Najprej je potrebno vedeti, da so v
pripravku žive glivice. Te se morajo za
učinkovito delovanje najprej ustrezno
namnožiti. Zato je po večini potrebno,
da pripravke na osnovi glivic vnašamo
večkrat v nekaj dnevnih presledkih. Pripravke moramo uporabiti pri visoki vlagi,
tukaj tudi manjše padavine niso ovira, so
celo dobrodošle. Pri talni uporabi (pripravek iz glivice Beauveria bassiana) proti
strunam je primerno zemljo pred uporabo
namočiti, zaliti. Pripravke iz glivic (enako
velja tudi za pripravke iz nematod, virusov…) uporabljamo vedno zvečer in priporočam, da le izjemoma zgodaj zjutraj.
Nikakor pa seveda ne podnevi ali celo pri
visokih temperaturah. Nekje okoli 30 o C
je meja, ko jih je še smiselno uporabljati.
Za dovolj uspešno uporabo teh pripravkov se škodljivec ne sme preveč razmnožiti oz. ne sme preveč zrasti (gosenice).
Zato moramo biti seveda v nasadu veliko
bolj pozorni in opazovati, spremljati dogajanje. Uporabljamo lepljive plošče, vendar previdno, da nanje ne ujamemo koristnih žuželk. Nikoli jih ne uporabljamo
v cvetočem nasadu, če na njih opazimo
koristne žuželke, jih tudi raje odstranimo
in sami pogosteje pregledujemo rastline.
Prav tako plošč ne smemo postavljati pre-
51
Nasveti veterinarja
BOLEZNI USTNE VOTLINE PRI HIŠNIH
ŽIVALIH
DAMIJAN PEKLAR, dr.vet.med, Ambulanta za male živali Slovenja vas
Psi se kotijo brez zob. Mlečno zobovje
začne izraščati okoli 2. tedna starosti. Psi
imajo 28 mlečnih zob, katere nadomesti 42
stalnih zob. Mlečno zobovje začne izpadati okoli 4. meseca starosti. Ob menjavanju
zob pri pseh opazimo, podobno kot pri
otrocih, različne simptome: od nelagodja,
izgube apetita, krvavitve dlesni, drgnjenja
in grizenja...Rast stalnih zob se zaključi
okoli 7. meseca starosti. Glede na položaj
zobovja ob ugrizu psa, ločimo:
1. škarjast ugriz: je pravilen in značilen za večino pasem. Zgornji sekalci se ob ugrizu tesno prilegajo
preko spodnjih. Tak ugriz je anatomsko pravilen.
2. predgrizavost - spodnja čeljust je
nekoliko daljša od zgornje in spodnji sekalci so vidni ; tak ugriz je
pogost pri brahiocefaličnih= kratkogobčnih pasmah (buldogi, mopsi, bokserji...). Ugriz anatomsko ni
pravilen.
3. podgrizavost - zgornji sekalci so
preko spodnjih - anatomsko prirojene napake različnih pasem.
Ugriz ni pravilen.
4. kleščast ugriz - sekalci so ob ugrizu drug nad drugim, ugriz ni pravilen, opazimo pri lovskih terierjih.
JUNIJ 2010
Mucki imajo 26 mlečnih zob, ki izrastejo do 7. tedna starosti, nadomesti jih 30
stalnih zob v starosti 6 mesecev.Tudi mačke lahko imajo prirojene napake ugriza –
nesimetričen ugriz, pomaknjen nekoliko
na levo oz. desno stran. Mačke imajo visoko razvito zobovje, značilno za mesojede
živali.
Pri obeh vrstah (psi in mačke) lahko
opazimo odstopanja v številu zob.V ustni
votlini zdravih živali najdemo ogromno
bakterij, ki so prilepljene na zobno sklenino in za svojo rast ter razmnoževanje
uporobljajo ostanke hrane. Ob tem nastajajo tudi odpadne in strupene snovi, ki povzročajo vnetja obzobnih tkiv - dlesni. Ob
tem se na zobu nalagajo obloge, iz katerih
nastane zobni kamen.
52
PARODONTALNA BOLEZEN:
Parodontalna bolezen se podobno kot
pri ljudeh zelo pogosto pojavlja pri psih
in mačkah. Gre za skupino kliničnih znakov vnetja dlesni, odmikanja dlesni in v
hujših primerih celo poškodb čeljustne
kosti. V končni fazi je parodontalna bolezen vzrok izpadanju zob. Bolezen je lahko
omejena na 1 zob, lahko pa razširjena na
večje število. Kako nastane parodontalna
bolezen? Kot sem že omenil, je posledica
razvoja velikega števila določenih bakterij
v ustni votlini. Bakterije rabijo za svoj razvoj ostanke hrane, zato je tudi pri živalih
pomembna higiena ustne votline. Parodontalna bolezen je lahko v določenih primerih vzrok tudi drugim boleznim, saj se
iz vnetih dlesni bakterije razširijo tudi na
druge organe (npr. srce, ledvica...). V slini
se nahaja kalcij in se vgradi v odmrle bakterije, tako se zobne obloge kalcificirajo in
nastane hrapava površina – zobni kamen.
Ta sam po sebi ni nevaren, služi pa nadaljnemu prilepljanju bakterij. Pod njim ob stiku zoba z dlesnijo nastajajo žepi in dlesen
se odmika. Po določenem času zob izgubi
oporo in edina rešitev je izdrtje zoba. Parodontalni bolezni so nekatere pasme bolj
podvržene kot druge. To so ponavadi psi
manjših pasem (maltežani, kodri, yorkshire terierji). Pri teh pasmah bolezen hitreje
in pogosteje napreduje v hujšo obliko kot
pri psih večjih pasem. Zato je pomembno,
da lastniki psov manjših pasem posvečajo
veliko pozornosti higieni ustne votline. Pri
večjih pasmah je bolezen ponavadi omejena samo na 1- 2 zoba in zob ima večjo oporo v čeljustni kosti. Vendar pa tudi pri večjih pasmah nastajajo obloge, iz njih zobni
kamen ... zato je tudi za njih pomembna
higiena ustne votline oz. preprečevanje bolezni.Tudi za parodontalno bolezen velja,
da jo je bolje preprečiti kot zdraviti. Kako
se bolezen kaže? Lastniki živali najprej
zaznajo neprijeten zadah iz ustne votline.
Nekateri lastniki tudi sami opazijo zobni
kamen in vnetje dlesni. Žival se lahko pretirano slini, odklanja hrano, je občutljiva
na dotik v področju dlesni, včasih škripajo
z zobmi in hrane več ne žvečijo, temveč
jo goltajo. Zelo pomembno je pregledovanje ustne votline, saj je pomembno, kdaj
odkrije lastnik težave. Če je to zelo pozno,
je na žalost lahko edina rešitev izdrtje več
zob. Kako bolezen zdravimo? Ko je bolezen
prisotna, jo je potrebno zdraviti. Najprej
opravimo temeljiti klinični pregled živali.
Posebno pozornost posvetimo splošnemo
kliničnemo stanju, saj je pri zdravljenju
potrebno uporabiti anestezijo. Ko je žival
v anesteziji, opravimo temeljit pregled
zobovja. Po potrebi uporabimo rentgen.
Zobni kamen odstranimo s posebnim aparatom, ocenimo stanje zob. Če je bolezen
zelo napredovala, moramo majave zobe
odstraniti. Ponavadi so to sprednji zobje - sekalci. Za pse in mačke ni to noben
problem, saj 1, 2 ali 3 manjkajoče zobe ne
pogrešajo, ker imajo 42 oz. 30 zob. Problem
nastane pri hujših oblikah bolezni, ko moramo populiti večje število zob. Ampak
tudi to je ponavadi večji problem za lastnika (izgled) kot pa za žival. V tem primeru
moramo kasneje živali pripravljati mehko
hrano. Na koncu očiščeno zobovje spoliramo, za domov predpišemo antibiotike in
preventivno čiščenje zob. Kako pa bolezen
preprečujemo? Preprečevanje parodontalne bolezni je vedno bolje kot zdravljenje
le-te. Poznamo več načinov preprečevanja
bolezni. Način prilagodimo stopnji ogroženosti naše živali, kar pomeni, da bo lastnik
npr. maltežana ali shih-tzuja namenjal veliko več pozornosti higieni ustne votline
kot npr. lastnik nemškega ovčarja. Tako je
potrebno bolj izpostavljenim prej omenjenim pasmam odstranjevati obloge dnevno
s ščetkanjem. Konstantno dnevno čiščenje
je najbolj zanesljiva metoda, ščetkanje 2x
tedensko je bolje kot nič, vendar se še vedno nabirajo bakterije. Najbolje je, da na to
začnemo navajati že mladiča. Sliši se čudno in smešno, vendar, če smo lastnik pasme, ki je nagnjena k parodontalni bolezni,
se nam trud zelo povrne. Torej določenim
psom in tudi mačkam je potrebno ščetkati zobe minimalno 2x tedensko. Izberemo
mehko, lahko otroško zobno ščetko. Če
uporabljamo pasto, svetujem uporabo posebne encimatske zobne paste, ki pomaga
Nasveti veterinarja
zarjam pa, da kosti ne sme zgristi, saj potem nastopijo druge težave.
Parodontalna bolezen je nevarna bolezen, ki lahko vodi v izgubo zob. Veliko
lahko naredimo sami z redno higieno, z
rednim čiščenjem oblog. Čistimo z mehko
zobno ščetke vsaj 2x tedensko. Svoji živali
redno kontroliramo zobovje. Privzdignemo
ustnico, pogledamo zobovje. Če zaznamo
neprijeten zadah in rumene obloge na zobeh, je dobro, če se posvetujemo z veterinarjem.
Želim vam lepo in prijetno poletje!
raztapljati obloge in zavira rast bakterij.
Te posebne paste imajo ponavadi okus po
mesu, ki živalim ustreza. Uporaba »naše »
zobne paste ni primerna, ker draži želodec,
saj živali pasto pogoltnejo.Vedno začnemo
s ščetkanjem lične strani, kasneje, ko se
žival na ščetkanje privadi, ščetkamo tudi
grizno in jezično stran zob. Priboljški in
diete: znano je, da si živali z grizenjem in
žvečenjem čistijo zobe. Zato so za ta namen pripravljene posebne anatomsko oblikovane žvečljive kosti. Uporabljamo jih kot
dodatek ščetkanju ali če žival ščetkanja ne
prenaša. Obstajajo tudi posebni briketi, ki
so po sestavi nekoliko trši in večji in pri
hranjenju s temi briketi se pomagajo odstranjevati zobne obloge. Za večje živali
svetujem kakšno veliko govejo kost, da jo
žival grize in gloda. S tem si odstranjuje
obloge in učvrsti mišice in zobovje. Opo-
Po domače
Ohranjamo oz. obujamo domače izraze
in na ta način sestavljamo slovar narečnih
in drugih izrazov v naši lokalni skupnosti.
Pišite in pridružite se nam!
• »žnodrav« - smrkav: »Glej totiga
žnodravca«! = Glej tega smrkavca!
• »žnodravec« = smrkavec, pobalin,
nedorasel fant,
• »malinovec« (po zlatoličko med
športniki – novejše – tisti, ki lahko
pije le malinovec, ker je še mladoleten),
• »Tota pa samo zija prek plota«.
»Tota pa stalno visi na ploti«. = Ta
pa je stalno pri ograji. Ta pa venomer gleda na cesto.
• » Ke te tak dugo mulo kuhaš«? =
Kaj se tako dolgo kujaš?
• » frdaman – a – o –i« = preklet-ao-i = kletvica popačenka iz nemščine (verdamt),
• »Tota pa je prava prekla«. Taka je
kot rajca«. = Ta pa je suha!
• »Ti si pa kronan osl«! = Ti si največji norec!
• »rajca« = fižolovka (lesena oporna
palica) – popačenka iz nemščine.
• »Kom so te praseti leteli«? = Kam so
tekli prašički?
• »Toti ga pa nese« = Ta ga pa lahko
dosti spije!
• »Vlil se ga je do daske«. = Napil se
ga je do konca.
• »Ko se mi je potpuznilo, sn pala ko
da si me pokoso«! = Ko mi je spodrsnilo, sem padla kot pokošena!
• »V vrtleci sn napipala celo korpo ta
prcajtne solate«. = V vrtu sem napulila celo košaro rane solate.
• »Nes pa dobro vun zgledaš«. = Danes pa dobro izgledaš.
• »Ke se te teko vun mečeš? = Ke
se teko vun siliš«? = Kaj se siliš v
ospredje? Kam rineš?
53
Poroka
mec
u
r
B
n
a
j
t
š
Bo
Fras
rumec
in Alenka
oštjan B
oročila B
sta se p
0
1
0
2
a
Loke.
8. maja
je sledil
a Fras iz
k
n
le
etnava
A
B
in
u
.
c
ič
r
u
n
o
lj
r
iz T
r. po
v dv
poroki
jeti na D
Civilni
vi v Mar
k
r
e
esečna
c
v
tm
oroka
na šes
p
ju
a
n
n
i
e
d
v
k
cer
krst tu
jela sveti
v
Tu je pre
rila dom
a.
si ustva
ta
s
ihči Tian
n
č
a
a
tj
š
m
in Bo
nji do
Alenka
a nekda
a stoji n
iš
h
a
n
v.
Loki. Nju
ih starše
inih star
k
n
le
A
ji
ek
n
i
r
t
u
o
t
o
F
JUNIJ 2010
Marija Lepej je na občnem zboru KO RK Starše
prejela priznanje za 50-krat darovano kri.
54
Razvedrilo
NAUK O
ZABAVNA PRIREDITEV OB SVETLOBI IN
SELEN
SVETLOBNIH
OBČINSKEM PRAZNIKU
POJAVIH
STEBLO
VINSKE
TRTE
AVTOR:
JOŽE
BORKO
DRUŠTVO
PGD, KI
RANOCELPRAZNUJE 80 NIK, PADAR
OBLETNICO
AMERIŠKA
PEVKA
JAP. RODU
(YOKO)
POSTAVKA,
TRDITEV
ŠIBA,
PALICA
PRITRGOVANJE PRI
HRANI
SLOVENSKI
GLEDALIŠKI
IGRALEC
(EVGEN)
SL. IGRALKA
RINA
OPERIRANI
MOŠKI
ZOŽITEV
VODOV ALI
ORGANOV
LANA
TURNER
MIRAN ALIŠIČ
AVSTRIJSKA
TISKOVINA
AGENCIJA
DROG V
KOZOLCU
BRITANSKI
DIRKAČ
CLARK
SL. ALPINIST
(FRANC)
SLOVANSKI SLOVENSKA
PRIREDITEV V MARJETI
BOG
PISATELJICA
OB DNEVU DRŽAVNOSTI
ZMAGE
UMEK
ORANŽADA
LUKA V
IZRAELU
TLA
SEVERNI
JELEN
ŠVICARSKI
DRAMATIK
(ARNOLD)
NAJVEČJI
PTIČ, TEKAČ
SINTETIČNA
TKANINA
VODNA
ŽIVAL
KRAJ NA
CRESU
SOL BOROVE KISLINE
CERKEV, KI
PRAZNUJE 400
OBLETNICO
BRKATA PTICA UJEDA
NATRIJEV
KARBONAT
STAROŽIDOVSKI KRALJ
ŠTEFAN
MODRINJAK
EST. ŠAHIST
EHLVEST
STARA MAMA
AM. IGLRALKA GARDNER
ŽLEBASTA
VDOLBINA V
GOZDU
RASTLINSKA
VREČICA
KAREL OŠTIR
VEČJA
UPRAVNA
ENOTA V
TURČIJI
MESTO
V ZAH.
KOLUMBIJI
KONJ Z
BELIMI
LISAMI
SKUPINA
ŽIVALI
VEZNIK
AM. IGRALKA WEST
REKA NA
ČEŠKEM
NAVLAKA
NA OBEH
STRANEH
OMEJENA
ČRTA (GEOM.)
MAJHNA
TACA
KOSTNI
LOK NAD
OČESOM
AM. IGRALEC DIESEL
(HITRI IN
DRZNI)
KROŽNO
IZREZANA
PLOŠČA
POLŽ ŠKRLATNIK
ADO DARIAN
PREŠERNOVA PESEM
NAZORJEVA
PESNIŠKA
ZBIRKA
KLIC, POZIV
ODSOTNOST
S KRAJA
ZLOČINA
SLOVENSKI
PEVEC
ŠANTL
LJUBLJANA
IVAN KOS
SRBSKO
MOŠKO IME
JUŽ. AMER.
STRUP,
KURARE
NIZ. DRSALEC
SCHENK
MESTO V
SRED. IRANU
DEL CEPCA
ZA ROČNO
MLATEV
FR. PISATELJ
(ANDRE)
ŠELIGOVA
DRAMA
STRAN NEBA
SLADKOVODNA RIBA
DŽIP JAPON.
TOYOTE
UPODABLJAJOČA
UMETNICA
MIRAN
RUDAN
OBSEKANO
DEBLO
AFRIŠKA
ANTILOPA
NORDIJSKA
BOGINJA
MLADOSTI
RUTENIJ
SREDINA
KUTE
NAJDALJŠA
REKA
DOKTOR
JOSIP
OBLAK
DIATONIČNA
LESTVICA
KISLINA
(LAT.)
LIJ,
LIV
INDONEZIJSKO OTOČJE
V ARAFURSKEM
MORJU
POJEDINA
OB SLOVESU, PO
MATURI
AGAVI
PODOBNA
TROPSKA
RASTLINA
NAŠA KRIŽANKA: rešitev, ki jo sestavite iz črk oz. besed z osenčenih polj, prepišite na dopisnico in jo do 13. avgusta 2010, pošljite na naslov:
OBČINA STARŠE, Starše 93, 2205 Starše. Morda se pri žrebu prav vam nasmehne sreča!
Geslo iz prejšnje številke: OBČINA STARŠE, PREPOLJE, BRUNŠVIK, LOKA, ZLATOLIČJE, ROŠNJA
1. nagrado – knjigo Vodnik po slovenskih muzejih – prejme Anica Brumec, Marjeta na Dravskem polju 31, 2206 Marjeta na Dravskem polju, 2. nagrado – bon v vrednosti 22 evrov – prejme Marija Gerečnik, Sestrže 69, 2322 Majšperk, 2205 Starše, 3. nagrado – pisalni set in majico z napisom OBČINA
STARŠE prejme Veronika Gojčič, Lenardonova 26, 2000 Maribor. Čestitke
NORVEŠKI
PISATELJ
DUUN
ANA
PAVLOVA
SLOVENSKI
PRAVNIK
IN POLITIK
(DANIEL)
PAJČOLAN
USTAVLJANJE AVTOMOBILOV ZA
BREZPLAČEN PREVOZ
ANG.
PISATELJ
(CHARLES,
NIKOLI NI
PREPOZNO)
OBČINA
STARŠE
OTROŠKA
PRIREDITEV
OB OBČIN.
PRAZNIKU
ŠVICARSKI
DRAMATIK
(JOHANNES)
ŽUŽELKE V
OSIRJU
ENOTA ZA
SILO
FILIPINSKI
NARODNI
PARK
JANEZ
ERŽEN
AVST. POLITIK MOCK
GLAVNA
ŽILA ODVODNICA
STAR
SLOVAN
OBČINA
STARŠE
POVRŠINSKA MERA
55
o
Očistili smo občin
Foto:
T. Premzl
A. Žunkovič
M. Kacjan

Spoštovani! - Občina Starše

Transcription

Similar documents

Shrani kot PDF

Glasilo št. 07-2011 - Mestna občina Maribor

Znanstveno dokazani zdravilni učinki Olja 80 (PDF

Водич за дијагностиковање и лечење

1. PDF dokument

RAZPISNA DOKUMENTACIJA GRADBENA DELA

Intervju: doc. dr. Zlatko Fras: „Če smo dobri, zakaj ne bi bili