docShrani kot PDF
download 
Report Transcription
Shrani kot PDF
Uredništvo Iz vsebine Strinjam se z vsemi, ki pravijo, da sta dva letna časa, ki sta najlepša, to je pomlad, ko vse bujno ozeleni, in pa jesen, ko se začnejo drevesa okoli nas spreminjati in kazati v čudovitih barvah. Vse to pa še olepšajo sončni žarki, ki so že nekoliko bolj redki, so pa zato vse bolj težko pričakovani. Glede na zadnja dogajanja po Sloveniji, v mislih imam poplave, lahko upamo, da bo jesen Foto: T. Mohorko vseeno večji del minila s sončnimi žarki obsijana in da bo reka Drava tekla mirno po svoji strugi mimo nas. Za branje v teh jesenskih dneh pa vam ponujamo v tem glasilu zapise o vseh preteklih dogodkih v naših krajih, ki jih je kljub dopustniškemu času bilo kar nekaj po naši občini. Seveda pa jesen napoveduje tudi še en dogodek pri nas, to je »Pozdrav jeseni«, ki si ga je vredno pogledati in ga obiskati. • Iz vsebine - Kolofon 2 • Uredništvo 2 • Županov uvodnik 3 • Občina 4 - 19 • Društva in prosti čas 20 - 33 • Vabimo 34 - 35 • Predstavljamo 36 • Razmišljanja 37 • Na vrtu 38 - 39 • Nasveti veterinarja 40 • Razvedrilo 41 • Praznovanja 42 • Poroka 43 OBVESTILO ZA ODDAJO ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Izdajatelj: OBČINA STARŠE 1. številka izšla decembra 1995 Glavna in odgovorna urednica: Mojca Kacjan Uredniški odbor: Aleš Tihec, Marica Tenko, Ivan Klep Sodelavci: Občinska uprava Občine Starše, društva, Zavod OŠ Starše in drugi avtorji prispevkov Lektoriranje: Daniela Klasinc. Oblikovanje: Mojca Kacjan Grafično oblikovanje in tehnično urejanje: Altius d.o.o., Ptuj Tisk: Grafis d.o.o. Izdano v nakladi 1500 izvodov. Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in krajšanja člankov ter spremembe naslovov. SEPTEMBER 2010 Ponatis mogoč z dovoljenjem uredništva. 2 Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo po št. 369. Foto na naslovnici: Mojca Kacjan Članke za 60. številko GLASILA OBČINE STARŠE ODDAJTE DO 15. novembra 2010 ali pošljite na naslov OBČINA STARŠE - UREDNIŠTVO STARŠE 93, 2205 STARŠE; elektronski naslov: [email protected] Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po el. pošti, jih pripravite posebej v priponki (v JPG formatu …). Še vedno velja, da rokopise oz. članke, ki niso posneti na disketi ali CD-ju, zaradi prepisovanja oddate vsaj teden pred navedenim datumom. UREDNIŠTVO Županov uvodnik Foto: M. Kacjan V svojih uvodnikih sem velikokrat omenil, kako hitro teče čas. In res je tako. Malo se ozrimo v preteklost in bomo videli, da še ni tako dolgo, ko smo izbirali oziroma volili člane v prvi občinski svet ter prvega župana v demokratični Republiki Sloveniji. Vsi izvoljeni smo bili polni elana in volje do sprememb ter hitrega razvoja naše nove občine. V tem kratkem času smo štirikrat imeli lokalne volitve in v mesecu novembru bo minilo 16 let, odkar sem župan v tej mladi, mali in – danes lahko rečemo – že zelo razviti občini. Res je, zelo hitro teče čas. V teh letih kratke preteklosti se je pisala tudi zgodovina. V tem času smo s skupnimi močmi, spoštovane občanke in občani, postorili tisto, kar smo v danih trenutkih najbolj potrebovali. Tisto, za kar smo na sejah Občinskega sveta menili, da je najbolj potrebno za naš razvoj. Postopoma, pa vendar z voljo in veseljem, smo našo mlado občino razvijali na vseh področjih in v vseh zaselkih. Vedno smo prisluhnili željam in klicu vas, občanov, saj ste prav vi tisti, ki najbolj veste, kaj vas žuli, oziroma, kaj je potrebno za boljšo kakovost življenja na vasi, podeželju oziroma v občini, ki se razprostira na 34 km2 Dravskega polja. Ravno vam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo in ali gre razvoj kraja v pravo smer ali ne. Nismo živeli v prepričanju, da bomo ustregli vsem in vsakomur, pa vendar. Ustreči večini ljudi je že uspeh. Zato smo, drage občanke in občani, prednost po želenem napredku vedno dajali vam in ne strankarskim interesom. Moja želja kot župana je bila vedno najprej ustreči večini naših občanov, šele nato so bile na vrsti strankarske želje in prerivanja. Drage občanke in občani! Vemo, da smo za nekoga v tem 16letnem obdobju naredili ogromno, za nekoga pa premalo ali nič. Naj vas spomnim, da sem s svojim prihodom »na začasno delo v Starše« našel osnovno šolo z dvoizmenskim poukom in vodnjakom oziroma studencem. To smo že vse pozabili? Da smo zgradili prizidek k osnovni šoli in nemudoma prešli na enoizmenski pouk? Da smo preplastili vse že asfaltirane in dotrajane ceste? Vsi smo pozabili, da smo tudi za izkope CTV-sistema v Staršah, Loki in Rošnji prispevali finančna sredstva iz občinskega proračuna, saj smo kopali širše jarke samo zato, da smo zraven polagali kable za CTV-sistem. Pomagali smo obnoviti vse sakralne spomenike v občini. Zgradili smo novo mrliško vežico in uredili oziroma pripravili novi del pokopališča. Ponosni smo lahko na novo večnamensko stavbo z zdravstvenim domom in lekarno. Tudi oskrbni center »Jager« ni nastal kar tako. Ozrimo se v preteklost in poglejmo, koliko kilometrov cest smo asfaltirali na novo. Prepotreben zbirni center že dolgo služi svojemu namenu. Tudi do njega pridemo po lepo asfaltirani poti vsi, ki ga potrebujemo, oziroma vsi, ki se zavedamo, čemu in za koga služi. Že nekaj let se ukvarjamo z izgradnjo kanalizacije po celotni občini in vendarle bo v naslednjih dneh možno pričeti s priključevanji na to težko pričakovano omrežje. Mislim, da je to največji projekt v zgodovini naše občine in ga v bližnji in daljni prihodnosti tudi ne bo, pa naj si bo to po svoji razsežnosti ali finančni plati. Kot vidite, smo pričeli z izgradnjo prepotrebnega tri oddelčnega vrtca z jaslimi v Marjeti. V kratkem bodo končani projekti za štiri oddelčni vrtec z jaslimi v Staršah, ki bi se moral začel graditi prihodnje leto. Prav tako so v pripravi projekti za vaška središča v naseljih Starše, Zlatoličje, Marjeta in Prepolje. Pločniki skozi naselje Brunšvik se bodo začeli graditi še v letošnjem letu, za ostale vasi, kot so Prepolje, Trniče in Marjeta, pa bodo prav tako končani v kratkem. Tako lahko računamo, da bo novi župan za nadaljevanje del imel veliko pripravljenega. Kljub temu da je bilo v nekem obvestilu omenjeno, da bo župan Ducman proračun postrgal do konca in svojemu nasledniku pustil prazno blagajno, temu ne bo tako. Tudi v letošnjem volilnem letu bo ostalo okrog 2,5 do 3 milijone evrov finančnih sredstev, ki jih bomo prenesli v naslednje leto in v proračun za leto 2011. Moram pa povedati, da je občina Starše ena izmed tistih, ki ni bila in trenutno tudi ni nič zadolžena. Torej ni nikakršnih obremenitev v škodo proračuna za prihodnje leto oziroma za leto 2011, kar mi je bilo večkrat očitano v raznih obvestilih in na občinskem svetu. Svojemu nasledniku bom res zapustil precej težko mošnjo; samo tako naj gospodari naprej in rezultati ne smejo izostati. Spoštovani! Vsaka stvar ima svoj začetek in konec. Že zakon narave je predvidel, da se staro umika mlademu. Zato menim, da je vse skupaj dozorelo in je prišel čas, ko se tudi sam poslavljam. V teh časih sem doživel veliko lepega – tudi z vami in vašo pomočjo, ko ste mi pomagali pri razvoju naše mlade občine in soustvarjali dneve, tedne, mesece in leta, ki jih bom ohranil v lepem spominu. Ves ta čas, čas 16-letnega županovanja, mi je pustil velik pečat, ki ne bo nikoli izbrisan. To je bil čas prijetnih, zanimivih, nepozabnih, včasih tudi burnih, nagajivih in žaljivih 16 let v mojem življenju. Če je kdaj prišlo do kakršnega koli nesporazuma, vroče krvi ali zamere, se vam iskreno opravičujem. Življenje je pač takšno. Vedno sem delal, vsaj upam, v dobro vseh nas in naše občine. Za vse sem želel imeti iste oziroma enake kriterije. Koliko mi je to uspelo, veste samo vi, spoštovane občanke in občani. Zahvalil bi se tudi vsem svetnicam in svetnikom, podžupanom, predsednikom krajevnih skupnosti, predsednikom in članom komisij in odborov, predstavnikom društev in ostalih organizacij, vsem njihovim članom, ki so v teh letih pomagali pri razvoju naše lepe občine. Pa tudi tistim, ki v raznih organih niso delovali organizirano, so pa vseeno dali svoj doprinos k razvoju in napredku občine, v kateri živimo. Vsega tega pa, verjemite, ne bi bilo, če kot župan ne bi imel tako dobrih in uspešnih sodelavk in sodelavcev v občinski upravi. Njim gre torej še posebna zahvala za ves trud in požrtvovalnost.Vem, da sem bil včasih bolj strog in glasen, zato, spoštovane sodelavke in sodelavci, prosim, da mi oprostite in odpustite. Zahvaliti se moram tudi zunanjim sodelavcem, in to našemu župniku g. Rudiju Koželniku, ravnatelju g. Franju Duhu, našemu zdravstvenemu in patronažnemu osebju, poštni službi in še bi lahko našteval. Tudi ti so bili pri razvoju občine zelo, zelo pomembni. Zato tudi njim hvala. Kot vidite, je volilna kampanja za novega župana in svetnike za Občinski svet Občine Starše za naslednja štiri leta na vrhuncu in zelo burna. Vsem želim obilo sreče. Novoizvoljenemu županu pa želim, da uspešno nadaljuje z vodenjem naše občine, saj po vseh finančnih kriterijih ta ne sodi med revnejše in zato se moramo tako tudi obnašati. Za nadaljevanje imamo pripravljenih dovolj projektov; če jih bo župan upošteval, pa je njegova stvar. Naj se vam na koncu še enkrat zahvalim za vašo podporo v teh šestnajstih letih in vsem skupaj zaželim še naprej obilo zdravja, sreče in uspehov. Hvala in vse dobro vam želim! SREČNO! Župan Vili Ducman GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Spoštovani! 3 Občina 95-1998 Obdobje 19 Obdobje 1999-20 02 03-2006 SEPTEMBER 2010 Obdobje 20 4 Obdobje 2007-2010 Občina IZ DELA OBČINSKEGA SVETA Povzetek seje po zapisniku pripravila Stanka VOBIČ Občinski svet Občine Starše se je 16. 6. 2010 sestal na 21. redni seji. Prisotnih je bilo 13 članov občinskega sveta. Sejo je vodil podžupan Adolf Šerdoner. Svetniki so sprejeli dnevni red ter imenovali overovitelja zapisnika. Potrdili so zapisnik s pripombo Dejana Bandurja. Stanka Vobič sem prisotne seznanila, da so bili vsi sklepi realizirani. Ivan Pišek pa je prisotnim podal poročilo o tožbah, ki jih je vložil proti občanom Občine Starše. Predstavnica MRA Doroteja Lah je prisotnim razložila gradivo in predlagane sklepe, ki so jih svetniki soglasno potrdili. Občinski svet občine Starše daje soglasje k ustanovitvi služnosti poti in dovoza po delu zemljišča solastniškega deleža 1/8 parc. št. 957/3, 957/4, 957/5, 957/6, 957/7 957/8, 957/9, 957/11, 957/12 vložna št. 1184 k.o. Tabor v lasti Mariborske razvojne agencije p.o. v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 156 k.o. Tabor. Občinski svet občine Starše daje soglasje k ustanovitvi služnosti izgradnje komunalnih vodov preko zemljišča lastnika v korist služnostnega upravičenca na solastniškem deležu 1/8 parc.št. 957/3, 957/4, 957/5, 957/6, 957/7, 957/8, 957/9, 957/11, 957/12, vložna št. 1184 k.o. Tabor v lasti Mariborske razvojne agencije p.o. v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 156 k.o. Tabor oziroma upravljavca komunalne infrastrukture. Razlago Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Starše za leto 2009 je podala Milena Ule, višja svetovalka za finance. V razpravi so sodelovali mag. Janez Ekart (LDS), Srečko Gorinšek, Nataša Petek ter Ivan Pišek. Na koncu razprave je prisotnim predsednica Nadzornega odbora Nada Teskač povedala, da je odbor pregle- dal zaključni račun ter pripravil poročilo, ki so ga prisotni dobili na seji. Vsi svetniki so soglasno potrdili sklep: Sprejme se Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Starše za leto 2009. Milena Ule, višja svetovalka za finance, je podala tudi razlago Odloka o rebalansu proračuna Občine Starše za leto 2010. Povedala jim je, da s tem rebalansom povečujemo prihodkovno in odhodkovno stran ter proračunski primanjkljaj, ki pa se pokriva iz presežka sredstev iz preteklih let. V razpravi so sodelovali Srečko Gorinšek, mag. Janez Ekart (LDS) in Ivan Pišek. Po prejetih odgovorih so prisotni soglasno potrdili sklep: Sprejme se Odlok o rebalansu proračuna Občine Starše za leto 2010. Občinski svet Občine Starše je v Načrtu razvojnih programov ter v proračunu za leto 2010 potrdil izgradnjo Vzgojno-varstvene enote Najdihojca v Staršah. Operacijo bo delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Razlago dokumenta identifikacije investicijskega programa sta podala Bojan Grus in projektantka Cveta Faith. V razpravi so s svojimi vprašanji in pripombami sodelovali Nataša Petek, Marjan Malek, Srečko Gorinšek, mag. Janez Ekart (LDS) Anton Lončarič, Franc Žunkovič, Dejan Bandur, Janez Ekart (SDS). Na koncu dolge razprave so sprejeli sklep: Na občinsko upravo se do petka, 18. 6. 2010, dajo pripombe, ki jih bo projektantka poskušala upoštevati v DIIP-u. Dokument identifikacije investicijskega projekta vzgojno-varstvene enote Najdihojca, Starše 6, Starše se obravnava na korespondenčni seji. Razlago dokumenta identifikacije investicijskega projekta ureditev pločnikov in ceste skozi Brunšvik v dolžini 1600 m je podal Bojan Grus. V razpravi so sodelovali Srečko Gorinšek, mag. Janez Ekart (LDS) in Anton Lončarič. Vsi prisotni svetniki so potrdili sklep: Sprejme se Dokument identifikacije investicijskega projekta za ureditev pločnikov in ceste skozi Brunšvik v dolžini 1600 m. Mojca Kacjan je podala razlago tehničnega popravka Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor. Razložila je, da se popravek nanaša na objekte, ki so namenjeni javni družbeni uporabi in za katere poteka postopek pridobitve gradbenega dovoljenja in s tem tudi uporabnega dovoljenja. Mag. Janez Ekart (LDS) se je pri tej temi navezal na prostorski načrt v naši občini ter vprašal, kdaj bo sprejet. Mojca Kacjan mu je odgovorila, da smo v fazi analize pridobljenih smernic, za katere je bil rok 11. 6. 2010, vendar pa do roka in tudi ne do sedaj nismo prejeli smernic od Ministrstva za kmetijstvo, za katere menimo, da so ključnega pomena. Sledila bo dopolnitev osnutka in javna razgrnitev. Točnega datuma sprejema načrta ne moremo napovedati. Prisotni so soglasno potrdili sklep: Potrdi se tehnični popravek Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor (MUV, št. 11/93). Tehnični popravek začne veljati naslednji dan po sprejetju na seji Občinskega sveta Občine Starše. Predlog financiranja letnega programa športa sem podala Stanka Vobič ter prisotnim razložila, da je pripravljen enako kot v lanskem letu, vrednost točke bo 100 EUR. V razpravi je Dejan Bandur – predsednik Odbora za negospodarstvo povedal, da je predlog predelal tudi odbor in ga podprl. Prisotni svetniki so potrdili sklep: V letu 2010 se bodo financirali naslednji športni programi: NOGOMET mlajši cicibani U 8 starejši cicibani U 10 mlajši dečki U 12 starejši dečki U 14 kadeti mladina člani veterani ženske ekipe IZOBRAŽEVANJA po dejanskem strošku v višini 75% računa za kader, ki ima sklenjeno pogodbo z društvom za najmanj dve leti. INVESTICIJSKI TRANSFERI Športno društvo Brunšvik 2.770,00 Športno društvo Marjeta 8.533,00 Športno društvo Loka-Rošnja 2.770,00 Športno društvo Starše 5.770,00 Športno društvo Prepolje 4.385,00 Športno društvo Zlatoličje 2.770,00 € € € € € € Predloge za razrešitev in imenovanje članov v Občinsko volilno komisijo je obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predlog sklepa je prisotnim svetnikom podal predsednik komisije Ivan Lenart. Vsi prisotni svetniki so potrdili sklep: V Občinski volilni komisiji se razrešijo: • Darko EKART, Trniče 18, 2206 Marjeta na Dravskem polju, GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 7. 6. 2010 je potekala korespondenčna seja Občinskega sveta Občine Starše. Svetniki so glasovali o sprejemu povečanega vpisa otrok v obe enoti vrtcev. Osnovna šola Starše je 14. 5. 2010 poslala dopis, s katerim Občino Starše obvešča, da je za šolsko leto 2010/2011 povečan vpis otrok v obe enoti vrtcev. Na podlagi kriterijev, ki jih je sprejel Občinski svet Občine Starše, je komisija morala odkloniti sprejem v vrtec šestindvajsetim otrokom. Zaradi navedenega so člani komisije sklenili, da predlagajo, da Občina Starše sprejme za šolsko leto 2010/2011 sklep o povišanju normativa za dva otroka v oddelku. Občinski svet Občine Starše je sprejel sklep: Sprejme se sklep o določitvi največjega števila otrok v enotah vrtca Najdihojca in Pikapolonica OŠ Starše za šolsko leto 2009/2010. 5 Občina • • Jože VIDOVIČ, Loka 1 b, 2205 Starše, Milan PIGNAR, Brunšvik 9 a, 2327 Rače. V Občinsko volilno komisijo Občine Starše se imenujejo: • Petra LEPEJ, Marjeta na Dr. polju 55A, 2206 Marjeta na Dravskem polju, • Branko LEŠNIK, Starše 89 I, 2205 Starše, • Drago ŽIROVNIK, Zlatoličje 12, 2205 Starše. Mandat traja do izteka mandata Občinske volilne komisije, ki je bila imenovana 31. 1. 2007. SEPTEMBER 2010 Pri točki pobude in vprašanja so sodelovali: Marjan Malek je podal pisna vprašanja in pobude ter povedal, da želi pisne odgovore. Ivan Ornik je opozoril, da je prečrpališče pred njegovo hišo v Prepoljah polno, ter na dotrajano telegrafnico pri igrišču. Nataša Petek je vprašala, če se da urediti začasen oddelek vrtca v šoli za 18 otrok, ki so bili zavrnjeni. Stanka Vobič ji je odgovorila, da je bil dogovor s šolo, da se preveri, koliko od teh otrok dejansko rabi varstvo in bomo potem iskali rešitev. Nataša Petek je vprašala tudi, kdaj se bo začela preplastitev ceste v Staršah, ali so bili v zvezi s tem kakšni problemi, kdaj se bo začela izgradnja kanalizacije proti Trničam ter točen status prostorskega plana. Glede preplastitve je dobila odgovor, da se preplastitev že izvaja, rok za izgradnjo kanalizacije proti Trničam pa je 30. 9. 2010. Glede prostorskega plana ji je Mojca Kacjan razložila, da je bil 11. 6. 2010 rok za podajo smernic od nosilcev urejanja prostora. Po pridobitvi smernic se osnutek dopolni in sledi javna razprava. Vlasta Žirovnik je vprašala, zakaj se ne asfaltirajo pločniki v Loki. Bojan Grus ji je odgovoril, da bo Cestno podjetje le-te verjetno asfaltiralo istočasno z vsem ostalim asfaltiranjem po Loki, Rošnji in Staršah. 6 Srečko Gorinšek je vprašal, če bo DIIP za grad v Staršah sprejet še v tem mandatu. Stanka Vobič mu je odgovorila, da je DIIP že pripravljen in bo obravnavan na eni izmed naslednjih sej. Anton Lončarič je povedal, da je KUD »Ivan Lončarič« na občino naslovil vlogo za prostore za shranjevanje rekvizitov. Dobil bo pisni odgovor. Prav tako ga je zanimalo, kdo bo nadzorni pri gradnji vrtca v Marjeti. Bojan Grus mu je povedal, da bo izbran na javnem razpisu. Dejan Bandur je postavil vprašanje, glede ogrevanja pošte v Marjeti, kaj je z zdravstvenim domom v Marjeti in kdo ruši objekt na zemljišču, ki smo ga odkupili od župnika. Janez Ekart (SDS) je dal pobudo, da se za spominsko ploščo, ki je bila na Kerhejevi hiši in jo je lastnik snel, najde novi prostor. Adolf Šerdoner mu je odgovoril, da lastnik ne želi imeti te plošče na hiši, zato bomo ob ograji naredili stojalo zanjo. Prav tako je Janez Ekart (SDS) opozoril na cesto od Holbe do Kacjanovih, ki je v zelo slabem stanju, zato se naj gramozira. 22. junija 2010 je potekala korespondenčna seja Občinskega sveta Občine Starše. Svetniki so glasovali o sprejemu INVESTICIJSKEGA PROGRAMA VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE PIKAPOLONICA MARJETA. Občinski svet Občine Starše je na seji 24. 2. 2010 sprejel sklep, da se potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta Vzgojno-varstvene enote Pikapolonica Marjeta, Marjeta na Dravskem polju 3a z dne 15. 2. 2010. Dopolnitve in spremembe so se nanašale na pogoje Javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi, razvojne prioritete. Razvoj regij operativnega programa krepitve razvojnih potencialov 2007−2013 za obdobje 2010−2012 – V. javni poziv.« V razpisni dokumentaciji je namreč pogoj, da bodo sofinancirani le tisti vrtci, ki bodo izvedeni v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 93/08 in 47/09) - energijsko učinkovit objekt. Ker vrednost presega 500.000,00 €, je bil potreben tudi sprejem investicijskega programa, ki ga je občinski svet sprejel na korespondenčni seji 24. 3. 2010. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je 15. 6. 2010 pozvala Občino Starše k dopolnitvi vloge. Zaradi navedenega je moral Občinski Foto: M. Kacjan svet ponovno potrditi INVESTICIJSKI PROGRAM VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE PIKAPOLONICA MARJETA. Izredna seja Občinskega sveta Občine Starše je bila 13. 07. 2010. Na seji so bili prisotni vsi svetniki. Obravnavali in sprejeli so: 1. Dokument identifikacije investicijskega projekta novogradnja vzgojno-varstvene ustanove Najdihojca, Starše 6, Starše. Stanka Vobič sem povedala, da je Občinski svet Občine Starše predlog dokumenta identifikacije investicijskega projekta vzgojno-varstvene enote Najdihojca Starše obravnaval na seji 16. 6. 2010, kjer so sprejeli sklep, da se na občinsko upravo dajo pripombe, ki jih bo projektantka skušala upoštevati v DIIP-u. Seznanila jih je, da je v novem predlogu povečan osrednji prostor in športna igralnica za 16 m², dodatni prostor za dejavnosti otrok za 6,20 m², ostalo 27,70 m². 2. Dokument identifikacije investicijskega projekta »Ureditev vaškega središča Starše«. 3. Dokument identifikacije investicijskega projekta »Ureditev vaškega središča Prepolje«. 4. Dokument identifikacije investicijskega projekta »Ureditev vaškega središča Zlatoličje«. 5. Dokument identifikacije investicijskega projekta »Ureditev vaškega središča Marjeta na Dravskem polju« (poročevalec: občinska uprava Občine Starše). V proračunu za leto 2010 so zagotovljena finančna sredstva za projekte za ureditev vaških središč v Občini Starše, z njimi se bomo prijavili na razpise ministrstev, sem prisotnim razložila Stanka Vobič. V razpravi so sodelovali Srečko Gorinšek, Janez Ekart (SDS), Ivan Pišek, Marjan Malek, Nataša Petek. Stanka Vobič sem prisotnim povedala, da nas je Mestna občina Maribor pozvala, da Občinski svet Občine Starše obravnava problematiko brezplačnega prenosa lastniškega deleža Dravskih elektrarn Maribor v družbi KESS. Po krajši razpravi so prisotni soglasno potrdili sklep: Občinski svet Občine Starše poziva Vlado Republike Slovenije, da: 1. ne potrdi sklepa Nadzornega sveta Dravskih elektrarn Maribor d.o.o. (DEM) o brezplačnem prenosu 30,8% lastninskega deleža DEM v družbi Hidroelekrarne na spodnji Savi d.o.o. (HESS) v vrednosti 66.798.285,00 EUR na Holding slovenske elektrarne d.o.o.; 2. preuči kadrovsko politiko v organih Holdinga slovenske elektrarne d.o.o. z namenom uravnoteženja vplivov regionalnih interesnih skupin in končanjem prevlade ene regionalne veje slovenske energe- Občina 22. 7. 2010 je potekala korespondenčna seja glede soglasja k imenovanju Dragice Turjak za direktorico Mariborske knjižnice v naslednjem mandatnem obdobju, od 1. 12. 2010 za dobo pet let ter o dopolnitvi Letnega načrta pridobivanja in letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem. Sedanji direktorici Mariborske knjižnice Dragici Turjak poteče mandat 30. 11. 2010. Svet knjižnice je na podlagi 18. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mariborska knjižnica (Medobčinski uradni vestnik, št.8/2005, 16/2006 in 17/2009) dne 20. 5. 2010 sprejel sklep o razpisu prostega delovnega mesta direktorja Mariborske knjižnice. Razpis je bil v skladu z določili prej citiranega Odloka objavljen v Večeru, dne 24. 5. 2010. Na razpis sta v razpisnem roku prispeli dve vlogi. Prijavili sta se: Sabina Fras Popović, delavka knjižnice, zaposlena na delovnem mestu vodje oddelka za knjižnično mrežo, in Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice. Vloga Sabine Fras Popović ni bila popolna. Svet se je odločil, da jo pozove k dopolnitvi manjkajoče verodostojne listine o aktivnem znanju vsaj enega tujega jezika, v skladu z zakonodajo. Po mnenju sveta knjižnice na poziv predložena dokumentacija (overjena kopija indeksa in overjena kopija zapisnika strokovnega izpita) ni bila v skladu z zakonodajo. Svet knjižnice je na seji 24. 6. 2010 sprejel sklep, da predlaga za direktorico Mariborske knjižnice v naslednjem petletnem mandatnem obdobju, predvidoma od 1. 12. 2010, Dragico Turjak. Kandidatka izpolnjuje vse formalne pogoje. Knjižnico je uspešno vodila devetnajst let. Širok in uspešen obseg njenega dela znotraj in zunaj ustanove je dobro poznan članom sveta. V svojem programu razvoja Mariborske knjižnice je pokazala vizijo, ki je realna in sledi tokovom razvoja v sodobnem informacijskem svetu. Zato je zanjo glasovala večina prisotnih članov. Na podlagi 20. člena prej citiranega Odloka morajo občine ustanoviteljice pred imenovanjem direktorja podati soglasje k predlaganemu kandidatu za direktorja knjižnice. Svetniki so sprejeli sklep: Občinski svet Občine Starše daje soglasje k imenovanju Dragice Turjak za direktorico Mariborske knjižnice v naslednjem mandatnem obdobju, od 1. 12. 2010, za dobo pet let. Občinski svet Občine Starše je na 18. seji dne 16. 12. 2010 (MUV, št. 33/2009) sprejel Odlok o proračunu Občine Starše za leto 2010 ter na 20. seji dne 7. 4. 2010 (MUV, št. 8/2010) in 21. seji 16. 6. 2010 (MUV, št. 13/2010) Odlok o rebalansu proračunu Občine Starše za leto 2010. Skupaj s sprejemom proračuna je Občinski svet sprejel LETNI NAČRT PRIDOBIVANJA IN RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE STARŠE ZA LETO 2010. Letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem se lahko med letom tudi dopolnjuje (3. točka 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, Ur. list RS, št. 84/2007). Predlagana dopolnitev letnega načrta pridobivanja in razpolaganja je potrebna zaradi izvedbe postopkov pridobivanja nepremičnin. Višine sredstev v proračunu za leto 2010 ne spreminjamo, ker so sredstva zagotovljena v postavki 084010: Podpora posebnim skupinam − 66.000 € je namenjena za potrebe župnišča. Sredstva v višini 33. 000 € bodo poravnana v letu 2011. Posamični program ravnanja z navedenimi parcelami bo po določilih 2. odstavka 18. člena uredbe sprejel župan. O realizaciji posamičnega programa bo občinski svet obveščen na prvi seji po realizaciji programa. Svetniki so sprejeli sklep: Občinski svet Občine Starše v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin sprejme prvo dopolnitev letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Starše za leto 2010 v predloženi vsebini. Občinski svet občine Starše sprejme sklep o sprejemu letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine starše za leto 2010. Izredna seja Občinskega sveta Občine Starše je potekala 18. 8. 2010. Prisotnih je bilo 9 svetnikov, Dejan Bandur je sejo zapustil po 24 minutah. Župan je svetnikom predlagal, da dnevni red dopolnijo s točko o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti Občine Starše. Dejan Bandur je predlagal, da bi dodali še točko razno, pri kateri bi občinska uprava podala poročilo o izgradnji kanalizacije, o poškodbah ob izgradnji kanalizacije, asfaltiranju ter na kakšna druga vprašanja. Župan je povedal, da bo v mesecu septembru sklicana še ena redna seja, ki bo zajemala to točko. Vsi prisotni svetniki so predlog soglasno potrdili Stanka Vobič sem podala uvod k točki Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi JMSS Maribor. Zmanjšalo se je namensko premoženje JMSS Maribor zaradi prenosa enega stanovanja na Občino Hoče-Slivnica. Posledično je potrebno spremeniti Odlok o ustanovitvi JMSS Maribor, kar pa morajo potrdili vse občine soustanoviteljice JMSS. Vseh 9 prisotnih svetnikov je potrdilo sklep: Občinski svet Občine Starše sprejme Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor v predlaganem besedilu. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku, ko ga sprejmejo vsi občinski sveti in mestni svet občin ustanoviteljic Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. Stanka Vobič sem podala uvod k točki Investicijski program − novogradnja vzgojno-varstvene enote Najdihojca, Starše 6, Starše. Svetniki so že potrjevali DIIP, za prijavo na V. javni razpis pa moramo priložiti tudi Investicijski program. V razpravi so sodelovali Dejan Bandur, Ivan Pišek, mag. Janez Ekart (LDS) in Srečko Gorinšek. Na koncu razprave je 6 svetnikov potrdilo sklep: Sprejme se Investicijski program novogradnja vzgojno-varstvene enote Najdihojca Starše. Dokument identifikacije investicijskega projekta za parkirišče nasproti vrtca v naselju Starše je prisotnim razložil Bojan Grus, ki je povedal, da je v zaključni fazi tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. 6 prisotnih svetnikov je potrdilo sklep: Sprejme se Dokument identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo parkirišča nasproti vrtca v naselju Starše. Bojan Grus je podal uvod k točki Dokument identifikacije investicijskega projekta za parkirišče pri pokopališču v naselju Starše. 6 svetnikov je potrdilo sklep: Sprejme se Dokument identifikacije investicijskega projekta za izgradnjo parkirišča pri pokopališču v naselju Starše. Bojan Grus je obrazložil tudi DIIP za ureditev pločnikov in ceste skozi Brunšvik v dolžini 1600 m, ki je že potrjen. V tokratnem predlogu gre za spremembo, in sicer bo celotno investicijo financirala Občina Starše, saj so se postopki s pridobitvijo soglasij zavlekli, pridobiti pa je potrebno še gradbeno dovoljenje Zaradi navedenega ne bi mogli počrpati sredstev, prenos v leto 2011 pa ni mogoč. Navedena sredstva bomo pridobili pri izgradnji parkirišč. 7 prisotnih svetnikov je potrdilo sklep: Sprejme se Dokument identifikacije investicijskega projekta za ureditev pločnikov in ceste skozi Brunšvik v dolžini 1600 m − sprememba. Stanka Vobič je v svoji razlagi prisotnim povedala, da bo v šolskem letu 2010/2011 oblikovan oddelek za prvo starostno obdobje (otroci rojeni 2008), zato je potrebno sprejeti sklep o določitvi cene programa za prvo starostno obdobje. OŠ Starše je pripravila predlog cen. Dnevni program za prvo starostno obdobje je 324,30 €. Vsi pri- GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 tike (t.i. šaleškega lobija) v celotnem HSE; 3. oddvoji Dravske elektrarne Maribor d.o.o. iz Holdinga slovenskih elektrarn d.o.o. v samostojno družbo v 100% lasti Republike Slovenije, deleže DEM v odvisnih družbah Holdinga slovenskih elektrarn pa kot naložbo DEM v teh družbah ali konsolidiranem lastništvu HSE; 4. samostojno družbo Dravske elektrarne Maribor d.o.o. pooblasti za nosilno družbo za razvoj novih proizvodnih zmogljivosti obnovljivih virov energije v Sloveniji. 7 Občina 1. opravlja in vodi tehnično delo v zvezi z volitvami članov sveta v krajevnih skupnostih in 2. ugotavlja izid glasovanja v volilni enoti. Foto: M. Kacjan sotni svetniki so soglasno potrdili sklep: Občinski svet Občine Starše sprejme Dopolnitev sklepa o določitvi cene vzgojno-varstvenih programov enot vrtcev v Občini Starše. Mojca Gselman – svetovalka za premoženjsko pravne zadeve, je prisotnim razložila, da je na občinsko upravo prispela vloga gospoda Draga Petroviča za odkup parcele št. 1417/5, ki meji na njegovo parcelo in jo on že uporablja kot del dvorišča. Navedla jim je tudi opravila, ki sledijo po sprejetju tega sklepa do končne odprodaje tega zemljišča. Župan je prisotnim predlagal, da bi nadaljnje postopke reševali preko korespondenčnih sej. V razpravi sta z vprašanji sodelovala mag. Janez Ekart (LDS) in Anton Lončarič. Prisotni so soglasno potrdili sklep: Občinski svet Občine Starše potrjuje izvzem parc. št. 1417/5, k.o. Starše iz javnega dobra. Občinska volilna komisija je na Občinski svet naslovila predlog sklepa v zvezi z izvedbo volitev članov sveta krajevnih skupnosti. Razlago jim je podala tajnica občinske volilne komisije Mojca Gselman. Prisotni svetniki so soglasno sprejeli sklep: Pristojnosti volilnih komisij volilnih enot za volitve članov v svetih krajevnih skupnosti v Občini Starše se prenesejo na občinsko volilno komisijo. Občinska volilna komisija prevzame, poleg pristojnosti, določenih v 41. čl. Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, štev. 94/07 − uradno prečiščeno besedilo in 45/08), še pristojnosti volilnih komisij volilnih enot, in sicer: Stanka Vobič je prisotnim povedala, da je Diana Šeruga Sagadin iz Zlatoličja 116 na Občinski svet Občine Starše naslovila vlogo glede predlaganja kandidata v okrajno volilno komisijo. Državna volilna komisija je objavila poziv za predlaganje kandidatov za člane in namestnike članov volilnih komisij volilnih enot ter okrajnih volilnih komisij. Predlagatelj je lahko tudi predstavniški organ lokalne skupnosti. Diana Šeruga Sagadin je univ. dipl. pravnica s pravniškim državnim izpitom, zaposlena kot pomočnica okrožnega državnega tožilca na Okrožnem državnem tožilstvu na Ptuju in že četrti mandat opravlja funkcijo predsednice Občinske volilne komisije Občine Hajdina. 8 prisotnih svetnikov je potrdilo sklep: Občinski svet Občine Starše predlaga Diano Šeruga Sagadin za opravljanje funkcije predsednice ali namestnice predsednice oziroma članice ali namestnice članice okrajne volilne komisije. Na seji so prisotni v obravnavo in potrditev prejeli Sklep o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti Občine Starše, ki so ga soglasno potrdili. Občinski svet Občine Starše potrjuje sklep o določitvi volilnih enot za volitve članov svetov krajevnih skupnosti Občine Starše. REALIZACIJA PRORAČUNA 2010 ZA OBDOBJE JANUAR-JUNIJ SEPTEMBER 2010 Milena Ule 8 Leto 2010 se je že pošteno prevesilo v drugo polovico, zato je prav, da vas malce seznanimo s poslovanjem naše občine v prvi polovici letošnjega leta, in sicer z vidika ustvarjenih prihodkov in odhodkov občinskega proračuna. Poslovanje občine v omenjenem obdobju lahko s finančnega vidika ocenimo kot normalno – brez večjih posebnosti. Prihodki so zagotavljali tekoče poravnavanje obveznosti tako do občanov kot drugih uporabnikov proračuna, poslovnih partnerjev in ostalih udeležencev, do katerih je občina izkazovala obveznosti. Dodatno zadolževanje ni bilo potrebno. Tudi v primeru celotne realizacije veljavnega proračuna ne bo potrebno, saj koristimo presežek denarnih sredstev iz preteklih let. Realizacija proračuna za leto 2010 v primerjavi z veljavnim proračunom za obdobje januar-junij 2010 je bila naslednja: Proračun 2010 Realizacija 1-6 2010 Indeks 5.219.026 2.105.195 40,3 1.TEKOČI PRIHODKI 3.896.097 2.047.872 52,6 Davčni prihodki 3.037.097 1.488.778 49 Nedavčni prihodki 859.000 559.084 65,1 2.KAPITALSKI PRIHODKI 272.000 2.634 1 1.000 0 1.049.929 54.689 II. SKUPAJ ODHODKI 7.987.404 1.515.843 19,0 1.TEKOČI ODHODKI 1.103.963 493.664 44,7 186.720 56.301 30,2 4.762.101 382.764 8,0 752.360 28.640 3,8 -2.768.378 589.352 I.SKUPAJ PRIHODKI 3.PREJETE DONACIJE 4.TRANSFERNI PRIHODKI 2.TEKOČI TRANSFERI 3.INVESTICIJSKI ODHODKI 4. INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKI PRESEŽEK OZ. PRIMANJKLJAJ 5,2 Občina Kot je razvidno iz tabele, dosegajo prihodki 40% realizacijo zadnjega veljavnega proračuna za leto 2010. Zaostajanje ni veliko, saj moramo upoštevati, da so podatki o proračunu za celotno proračunsko leto 2010 in jih torej moramo za primerjavo razpoloviti. Davčni prihodki so doseženi v mejah planiranih, nedavčni prihodki dosegajo 65% letno planirano realizacijo, medtem ko so kapitalski prihodki, ki se nanašajo na prihodke od prodaje zemljišč in prodaje prostorov KS Loka, še skoraj nerealizirani. V okviru nedavčnih prihodkov zaostajajo prihodki od prodaje blaga in storitev – položnice za najemnine za grobove bodo tako kot vsako leto tudi letos izdane občanom v zadnjem kvartalu 2010. Transferni prihodki prav tako zaostajajo za planom – večino sredstev pričakujemo v drugi polovici letošnjega leta. Odhodki precej zaostajajo za planom – poglavitno zaostajanje ugotavljamo na naslednjih postavkah: − investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest – zaradi zahtev soglas- − − − − − − − jedajalcev še niso dokončani projekti, zato se izvjanje prenese v drugo polovico 2010; investicije in investicijsko vzdrževanje pokopališča – gradnja ograje ob pokopališču bo potekala vzporedno z gradnjo parkirišča pri pokopališču – torej v drugi polovici tega leta; oskrba z vodo – investicije – razširitev omrežja je zaradi gradnje novih stanovanjskih objektov v Brunšviku in Staršah odvisna od Komunalnega podjetja Ptuj; nakup zemljišč – realizacija v drugem polletju 2010; sekun. kanal. omrežje – 1. faza 2. etapa – EU − nismo uspeli pridobiti vseh služnosti, zato nekaj odsekov oz. kanalov nismo oz. ne bo mogoče zgraditi, tudi realizacija bo zato nižja; sekun. kanal. omrežje – 2. faza – EU – projekti še niso končani; kanalizacijski hišni priključki – manjka še povezava med Občino Starše in čistilno napravo; zaščita podtalnice Dravskega in Ptuj- skega polja – 1. faza – dela so skoraj končana. Trenutno poteka asfaltiranje ceste v Staršah in Rošnji, v septembru pa bo realizirana povezava kanalizacijskega omrežja med Zlatoličjem in Slovenjo vasjo; − na področju predšolske vzgoje bodo potekale aktivnosti v drugi polovici tega leta, saj se za vrtec Pikapolonica čaka izdaja sklepa o dodelitvi evropskih nepovratnih sredstev, ki bo predvidoma izdan v začetku septembra; z izgradnjo vrtca Najdihojca pa bomo začeli v skladu z NRP ob koncu letošnjega leta. Še veliko poslovnih dogodkov, ki krojijo občinski proračun, se bo torej zgodilo do konca tega leta. Realizacija določenih je pogosto odvisna tudi od drugih dejavnikov oz. udeležencev, ki lahko vplivajo na časovni potek dogajanja. Počakajmo do konca leta, ko bomo imeli podatke za celotno proračunsko leto 2010. Takrat vas v našem glasilu seznanimo z njimi. OBVESTILO O PORABI SREDSTEV – DRŽAVNIH POMOČI V GOSPODARSTVU IN KMETIJSTVU ZA LETO 2010 V letu 2010 je Občina Starše na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči »de minimis« in izvajanje drugih ukrepov razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Starše (MUV, št. 29/2007), Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Starše (MUV, št. 9/2008) in Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje odpiranja novih delovnih mest v Občini Starše MUV, št. 9/2008) razpisala subvencije za odpiranje novih delovnih mest in samozaposlitve, subvencioniranje obrestne mere za kredite v gospodarstvu in kmetijstvu ter subvencije − dotacije na področju gospodarstva in kmetijstva. Sredstva javnega razpisa za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Starše v letu 2010 so namenjena za stroške izdelave poslovnih načrtov, za graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov − kmetije, nakup kmetijske opreme in mehanizacije, razširitev, posodobitev ter pridobivanje novih zmogljivosti Foto: M. Kacjan GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Terezija Mohorko 9 Občina v osnovni kmetijski dejavnosti. Proračunska sredstva v višini 40.000,00, namenjena za neposredna plačila v kmetijstvu, so do danes porabljena v celoti. Pozitivno je bilo rešenih 11 vlog. Kmetje so subvencionirana sredstva v večini namenili za nakupe kmetijskih strojev. zaposlitvi oz. samozaposlitvi) ter 20.000,00 € za razvoj gospodarskih subjektov. Sredstva za samozaposlitev je do danes že izkoristilo 5 vlagateljev (10.000,00 €), za razvoj gospodarskih subjektov je bilo vloženih in pozitivno rešenih 6 vlog, v skupni višini 13.970,00 €. Za neposredna plačila v gospodarstvu je bilo planiranih 44.000,00 €, od tega 24.000,00 € za samozaposlitve oz. nove zaposlitve delavcev (2.000,00 € po posamezni Sredstva, namenjena za subvencioniranje obrestne mere za kredite na področju gospodarstva in kmetijstvo, so še v celoti na razpolago. Vsi prejemniki sredstev po shemi »de minimis« (št. priglasitve na Ministrstvo za finance, Sektor za spremljanje državnih pomoči: M001-5883199-2008) so bili pisno obveščeni o prejemu. Na podlagi Uredbe Komisije (ES) 19998/2008 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za državno pomoč »de minimis« (Ur.l. EU L 379, 28. 12. 2006, str. 5−10) smo dolžni pisno obvestiti vse prejemnike in o njih 10 let voditi predpisano evidenco. KOMASACIJA ZLATOLIČJE Brane Zupan Na komasacijskem območju KO Zlatoličje so bile v letu 2007 izdane odločbe o uvedbi komasacijskega postopka. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka št. 33110/2007-481 (8004) z dne 11. 9. 2008 je postala pravnomočna 11. 9. 2008. Predlagatelju komasacijskega postopka Občini Starše so bila v letu 2009 odobrena sredstva za izvedbo komasacijskega postopka za komasacijsko območje KO Zlatoličje. V času od meseca junija do meseca avgusta 2010 so potekala dela na pripravi in usklajevanju predloga nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju KO Zlatoličje. Na podlagi 63. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, uradno prečiščeno besedilo ZKZ-UPB 1 (Uradni list RS, št. 55/2003) in 17. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list RS, št. 95/2004 in 98/2006), se razgrne predlog elaborata nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju KO Zlatoličje. Sklep o razgrnitvi delov elaborata nove razdelitve zemljišč za komasacijsko območje KO Zlatoličje se objavi na krajevno običajen način in s pisnim vabilom, ki ga bo prejel vsak komasacijski udeleženec. Del elaborata nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju KO Zlatoličje je bil razgrnjen na sedežu Občine Starše in na Upravni enoti Maribor, Oddelek za gospodarstvo in kmetijstvo, od 6. 9. 2010 do 21. 9. 2010. Prvi in zadnji dan razgrnitve, to je 6.9.2010 in 21.9.2010, pa je bil predlog razgrnjen tudi v prostorih Gasilskega doma Zlatoličje. Komasacijski udeleženci oziroma njihovi zakoniti zastopniki, ki imajo na zakon oprt kakršenkoli pravni interes, so lahko v času razgrnitve delov elaborata nove razdelitve zemljišč za komasacijsko območje KO Zlatoličje podali svoje pripombe in predloge. Foto: M. Kacjan Pripombe bo reševala komasacijska komisija, ki jo bo s sklepom določila UE Maribor po razgrnitvi predloga nove razdelitve. Rešitve na podane pripombe bodo komasacijskim udeležencem predstavljene in posredovane v prostorih Gasilskega doma v Zlatoličju do sredine meseca oktobra 2010. opravila še seznanitev z novo dodeljenimi parcelami v naravi. Prenos projekta nove razdelitve bo opravljen v mesecu oktobru in novembru 2010 po spravilu pridelkov, nato pa se bo Odločbe o novi razdelitvi zemljišč komasacije Zlatoličje bo izdala Upravna enota Maribor v prvi polovici leta 2011. UVEDBA NAMAKANJA S POMOČJO ČRPANJA EVROPSKIH SREDSTEV SEPTEMBER 2010 Maja Ekart, udig., Mira Edelbaher univ.dipl.ekon., KNP g.i.z. 10 Občina Starše si že nekaj let, skupaj s Konzorcijem za namakanje Podravja, prizadeva za izvedbo namakanja na kmetijskih zemljiščih na območju Starš in Zlatoličja v skupni površini 350 ha. Na delu zemljišč je bilo potrebno predhodno izvesti komasacijo, tudi zaradi večjih učinkov pri pridelavi na namakalnem območju. Trenutno se izvaja pripravljalna faza projekta, ki obsega izdelavo projektne dokumentacije in vseh strokovnih podlag, ki se zahtevajo za črpanje nepovratnih sredstev. Občina Starše bo zagotovila 20% po- trebnih sredstev za izvedbo namakalnega sistema, ki je ocenjena na 1.600.000 €. Ukrep namakanja je pogoj za stabilno kmetijsko pridelavo, pomeni pa tudi zavarovane pridelka pred sušami, za naslednjih sto let. Občina Opredelitev in opis območja izgradnje namakalnega sistema Občina Starše si že nekaj let prizadeva, da bi bili uvedeni nekateri ukrepi za izboljšanje kmetovanja. Med temi ukrepi je komasacija in uvedba namakanja na delu zemljišč, ki bodo komasirana, saj so na zaokroženih, večjih površinah stroški pridelave nižji, kar je še posebej pomembno, če na teh območjih načrtujemo pridelavo za trg, z namakanjem. Izvedba komasacije je neposredno povezana in usklajena z načrtovanimi posegi v zvezi z izgradnjo namakalnega sistema. Namakalno območje je locirano na levem in desnem bregu kanala HE Zlatoličje. Območje na levem bregu t.i. Zlatoličje – Sever v velikosti 76 ha in obstoječ namakalni sistem Starše v velikosti 195 ha, ki se bo rekonstruiral, ter območje na desnem bregu kanala, t.i. Zlatoličje – jug v velikosti 80 ha. Namakalni sistem je sestavljen iz odvzemnega objekta, dovodnega omrežja in namakalne opreme. (79. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, Ur.l.RS, št. 55/03). Dovodno omrežje sestavljajo: − primarno omrežje s pripadajočo opre mo za dovod vode od vodnega vira do namakalnega območja vključno s hidrantom; − sekundarno omrežje s pripadajočo opremo za razvod vode od roba namakalnega območja do posamezne parcele, vključno s hidrantom; − terciarno omrežje s pripadajočo opremo za razvod vode po parcelah, ki se namakajo oziroma se na njih preprečuje zmrzal. V okviru izgradnje namakalnega sistema Zlatoličje sta predvideni dve črpališči. Črpališče, ki bo locirano na mestu obstoječega črpališča NS Starše, bo pokrivalo potrebno kapaciteto za Zlatoličje – Sever in obstoječi namakalni sistem Starše, drugo črpališče pa se bo izvedlo za potrebe Zlatoličje – Jug, cca. 770 m dolvodno od obstoječega črpališča. Predviden je odvzem vode iz dovodnega kanala HE Zlatoličje. Kvaliteta vode Drave je primerna za namakanje, kar ka- žejo rezultati analiz izdelanih predhodnih študijah in projektih. Voda iz kanala reke Drave se uporablja prav tako v obstoječih namakalnih sistemih Miklavž, Gajevci, Formin in Osluševci (Analize kvalitete vode iz reke Drave se izvajajo redno). Predvideno je površinsko namakanje z bobenskimi namakalniki in minirazpršilci, za vrtnine pa tudi kapljično namakanje. Namakanje in njegovi učinki Namakanje je umetno dodajanje vode, kadar jo v času vegetacije v tleh primanjkuje, z namenom, da zagotovimo optimalno rast in razvoj gojenih rastlin. Poleg ukrepa proti suši oz. pomanjkanju vode, lahko namakalni sistemi prav tako služijo proti spomladanski pozebi (protipozebna zaščita) in za dovajanje hranil rastlinam (fertigacija). Tehnologija kmetijske pridelave v pogojih namakanja in ob izvedeni komasaciji pomeni najvišjo možno obliko intenzifikacije kmetijske pridelave, katere kratkoročni učinek je zvečanje hektarskih pridelkov v obliki dodatnega pridelka, dolgoročni učinek namakanja pa je uravnovešenje hektarskih pridelkov in zato stabilnejša pridelava. Pomembno izhodišče za doseganje ugodnih ekonomskih rezultatov pri izvedbi namakanja na velikih površinah, ki jih zajemajo njive, je sprememba dosedanjega načina pridelave v smeri vključevanja v kolobar v večji meri tistih poljščin, ki se na namakanje dobro odzovejo. To so predvsem pozni krompir, sladkorna pesa, buče in koruza. Kmetijska pridelava je zaradi svojih značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih vrst proizvodnje, izpostavljena riziku, ki se odraža v odstopanju doseženih pridelkov od pričakovanih oz. načrtovanih. Biotičen značaj kmetijske, zlasti rastlinske pridelave, njena navezanost na kmetijski prostor in velika odvisnost od tega prostora ter od vsakoletnih vremenskih razmer so dejavniki, ki odločajo o količini in tudi o kvaliteti pridelka. Eden najpomembnejših proizvodnih faktorjev je voda, brez katere ni rastlinske pridelave. V naših podnebnih razmerah, ko imamo povprečno 1000 mm padavin na leto, imajo kmetijske rastline na razpolago dovolj vlage ob pogoju, da so padavine, skladno s potrebami rastlin, tudi ustrezno razporejene v vsej vegetacijski dobi. Če ni tako, nastanejo v razvoju kmetijskih rastlin motnje, ki imajo v svojem končnem učinku za posledico manjši pridelek od pričakovanega. (DIIP komasacija Zlatoličje, KNP g.i.z.) V ekstremnem primeru, ob pojavu katastrofalne suše, lahko pridelek povsem izostane. Manjši pridelek ali celo izpad pridelka je riziko kmetijske pridelave, ki ga druge vrste proizvodnje, zlasti industrijska, ne poznajo. Ena od možnosti za zmanjšanje tega rizika je uvedba namakanja, s katerim lahko vsaj ublažimo, če že ne odpravimo škodljive posledice pomanjkanja vode v vegetacijski dobi. Kljub opozorilom o klimatskih spremembah, zviševanju temperature in krčenju količine padavin, se marsikdaj ničesar ne stori za reševanje težav, ki jih lahko povzroči suša, predvsem zaradi razmišljanja, da morda suše ne bo oz. da se bo v primeru suše od države zahtevalo odškodnino zaradi manjšega pridelka. Vendar ta rešitev je kratkotrajna in nezanesljiva. Primer: Celotna ocenjena škoda v sušnih letih 2000, 2001, 2003 in 2006 je znašala 247.261 tisoč evrov, izplačane pomoči za odpravo posledic pa so znašale 85.904 tisoč evrov (Revizijsko poročilo o smotrnosti ravnanja RS pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu, 2007. Računsko sodišče RS, št. 1207-3/2006-22, Ljubljana) Neenakomerna porazdelitev padavin in nadpovprečno visoke temperature zraka ter stalni vetrovi pripomorejo k izsuševanju tal. Zaradi tega nas bolj ali manj vsako leto prizadenejo suše, katerih učinek je odvisen od tega, v kateri razvojni fazi rasti je gojena vrsta. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Namakalni sistem Zlatoličje-Starše Namen tega prispevka je podati lastnikom zemljišč – bodočim uporabnikom namakalnega sistema Zlatoličje, informacije glede namakalnega sistema in njihove nadaljnje obveznosti. Predlog za uvedbo velikega namakalnega sistema se lahko vloži, če se z melioracijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti vsaj 80% kmetijskih zemljišč s predvidenega hidromelioracijskega območja. (82. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, Ur.l.RS, št. 55/03). Zaradi tega so bile pridobljene izjave lastnikov zemljišč o strinjanju z uvedbo namakalnega sistema Zlatoličje. 11 Občina Primer: Prikaz padavin v letu 2010 v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (Sektor za aplikativno meteorologijo, Agrometeorološki oddelek, Urad za meteorologijo, ARSO Ljubljana, 2.8.2010, Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 21. – 31. julij 2010) Klimatske spremembe preraščajo v nacionalni problem, zato jih je potrebno jemati resno in odgovorno. Finančna konstrukcija investicije in obveznosti Za pokrivanje stroškov izgradnje namakalnega sistema namerava Občina Starše, kot investitor namakalnega sistema, pridobiti nepovratna sredstva Evropske unije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljevanju MKGP), v višini do 100% neto vrednosti izvedenih del. Po Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 (Uradni list RS, št. 40/2010), ukrep 125 - izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva je objavljen nov javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za: izgradnjo velikih namakalnih sistemov in tehnološko posodobitev namakalnih sistemov. Predmet podpore v okviru tega javnega razpisa je izgradnja velikih namakalnih sistemov ter tehnološke posodobitve namakalnih sistemov brez terciarnega omrežja. SEPTEMBER 2010 Ureditev terciarnega namakalnega omrežja s pripadajočo namakalno opremo za posamezno parcelo oziroma zemljišče je prepuščena lastniku oziroma zakupniku tega zemljišča in mora biti izvršena v roku štirih let po pridobitvi uporabnega dovoljenja za veliki namakalni sistem. MKGP objavlja enkrat letno javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, kjer omogoča od 40 do 60 % sofinanciranja naložbe v namakalno infrastrukturo in nakup namakalne opreme za namakalne sisteme, ki so v zasebni lasti ali je namenjena za rabo na velikem (državnem) namakalnem sistemu. Primer: Nabavna vrednost bobenskih namakalnikov dolžine cevi od 150 – 350 m znaša od 3.300 – 7.800 € (Zveza združenj za medsosedsko pomoč -strojnih krožkov Slovenije, Šmihelska 14, 8000 Novo mesto, www.s-k. si KATALOG STROŠKOV KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE 2008) 12 95. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l.RS, št. 55/03) določa, da sredstva za izvajanje nalog v zvezi z rednim delovanjem in vzdrževanjem hidromelioracijskih sistemov zagotavljajo lastniki oziroma zakupniki kme- tijskih zemljišč znotraj hidromelioracijskih sistemov v sorazmerju s površino zemljišč. Naloge vzdrževanja namakalnih sistemov zajemajo: − preglede in redno vzdrževanje črpališča, vozlišč, odvzemnih jaškov, blatnikov in zračnikov, − pregledi zasunov in hidrantov, − sanacija pokrovov, − košnja trave okoli črpališča in hidrantov − vzdrževanje cevovodov – odprtih (mostovi), − polnjenje in odzračevanje cevovoda, − praznjenje namakalnega sistema – konzerviranje črpališča, − odstranjevanje mulja iz usedalnikov in filtrov, − meritve katodne zaščite, − vzdrževanje električne opreme črpališča, − vzdrževanje TP in VN voda, − zimska zaščita črpalk in elektro omar. Podatke za odmero pripravijo na javnem razpisu izbrani upravljavci hidromelioracijskih sistemov in jih uskladijo z melioracijskimi skupnostmi na terenu. Na podlagi skupne vrednosti sprejetega programa vzdrževanja, se določi cena letnega vzdrževanja na hektar za posamezen hidromelioracijski sistem. Primer: Višina letne obveznosti na hektar je znašala v letu 2009 za namakalni sistem Miklavž 25 €, za namakalni sistem Ormož – Osluševci II je znašala 23 € in za namakalni sistem Formin – Zamušani je znašala višina odmere 22 €. Zbrana sredstva se evidentirajo za vsak hidromelioracijski sistem posebej točno toliko, kot se za posamezen sistem zbere, se tudi na istem sistemu porabi za vzdrževanje. Davčna uprava RS, na podlagi Odredbe o uvedbi namakanja in na osnovi Pravilnika o višini stroškov za redno vzdrževanje, ki ga izda minister za kmetijstvo, izda ustrezne odločbe za plačilo teh stroškov vsem lastnikom in najemnikom kmetijskih zemljišč znotraj namakalnega kompleksa. Vsa opravljena vzdrževalna dela se iz proračuna izplačajo izvajalcu šele na osnovi opravljenega dela, ki mora biti potrjeno s strani predstavnika melioracijskih skupnosti. V nadzor nad opravljenimi deli je vključena tudi kmetijska inšpekcija. Uporabnika namakalnega sistema bremenijo prav tako stroški namakanja in sicer stroški porabljene električne energije, ki se izračunajo glede na količino porabljene vode v m3. Stroške namakanja upravljavec obračunava v času namakalne sezone, mesečno in predstavljajo zanemarljiv strošek v primerjavi s povečanim prihodkom, ki ga omogoča pridelava z namakanjem. Občina UREDITEV VAŠKIH SREDIŠČ Stanka Vobič Člani Občinskega sveta so na seji 13. 7. 2010 obravnavali in sprejeli dokumente identifikacije investicijskih projektov za naselja Starše, Zlatoličje, Marjeto na Dravskem polju in Prepolje. V proračunu za leto 2010 so zagotovljena finančna sredstva za projekte za ureditev vaških središč v Občini Starše. Namen projektov je pripraviti osnovo za revitalizacijo in vključitev vaških središč v kulturno, prireditveno in turistično ponudbo Občine Starše ter povezati prireditveni prostor z okoljem in s športno rekreacijskimi površinami občine. V okvir regionalnih razvojnih programov Podravske regije spada investicija, ki spada v projekt Razvoj kulture in ohranjanje kulturne dediščine. Projekti so uskla- jeni z regionalnim razvojnim programom za območje Podravske razvojne regije v obdobju 2007−2013. S projekti se bomo prijavili na razpise ministrstev. Možnost pridobitve sredstev je z razpisom pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ukrep 322. Obnova in razvoj vasi. UREDITEV VAŠKEGA SREDIŠČA V STARŠAH Viri financiranja vaškega središča Starše 1 Proračun Občina Starše 2 2011 % 47.768,00 EUR 29,2% EU/MKGP Ukrep 322 115.822,00 EUR 70,8% Skupaj 163.590,00 EUR 100,00% GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Projekt urejanja vaškega središča predvideva urejanje kompleksa zemljišč med šolo in gradom. 13 Občina UREDITEV VAŠKEGA SREDIŠČA V MARJETI NA DRAVSKEM POLJU Projekt predvideva urejanje kompleksa v središču vasi, ureditev parka in igrišča z otroškimi igrali med domom KS ter cerkvijo. Viri financiranja vaškega središča Majeta na Dravskem polju 2011 % 1 Proračun Občina Starše 31.245,10 EUR 29,2% 2 EU/MKGP Ukrep 322 75.884,90 EUR 70,8% Skupaj 107.130,00 EUR 100,00% UREDITEV VAŠKEGA SREDIŠČA V ZLATOLIČJU Projekt predvideva urejanje kompleksa v središču vasi, ureditev parka in igrišča z otroškimi igrali in manjšim parkiriščem. SEPTEMBER 2010 Viri financiranja vaškega središča Majeta na Dravskem polju 14 2011 % 1 Proračun Občina Starše 44.177,00 EUR 29,2% 2 EU/MKGP Ukrep 322 107.113,00 EUR 70,8% Skupaj 151.290,00 EUR 100,00% Občina UREDITEV VAŠKEGA SREDIŠČA V PREPOLJAH V naselju Prepolje bo potekala obnova celotnega kompleksa v središču vasi ob cerkvi. Viri financiranja vaškega središča Majeta na Dravskem polju 2011 % 1 Proračun Občina Starše 39.508,00 EUR 29,2% 2 EU/MKGP Ukrep 322 95.792,00 EUR 70,8% Skupaj 135.300,00 EUR 100,00% V SPOMIN … Zap.št. Ime in priimek rojen (a) umrl (a) 1. Jožef GEREČNIK Prepolje 11 27.09.1940 19.06.2010 2. Stanislav KREPFL Zlatoličje 7 12.11.1935 21.06.2010 3. Štefanija SAGADIN Prepolje 104 15.11.1926 22.06.2010 4. Frančišek PUŠNIK Loka 44 23.11.1927 28.06.2010 5. Marija NEMEC Zlatoličje 30 27.03.1924 29.06.2010 6. Ana VIDOVIČ Prepolje 106/d 07.07.1949 19.07.2010 7. Marija ČELAN Zlatoličje 73 15.04.1932 11.08.2010 8. Antonija DROFENIK Prepolje 68/b 20.04.1914 18.08.2010 9. Franc HORVAT Prepolje 111 31.08.1931 23.08.2010 10. Silvo TURNŠEK Starše 52 18.12.1956 12.09.2010 GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Umrli občani občine Starše od 14.5. do 12.9.2010 15 Občina PREGLED ZASEDENOSTI VEČNAMENSKE DVORANE ZA OBDOBJE 2009/2010 Anton Kreitner NEPLJAČLIVI TERMINI MLAJŠE SELEKCIJE Število udeležencev Število terminov Povprečna udeležba/termin Število tekem 247 231 125 25 28 15 9,8 8,2 8,5 3 143 44 15 7 9,5 6,2 298 371 412 34 31 36 8,7 11,9 11,4 162 15 10,8 151 141 141 15 17 11 10 8,2 12,8 ŠD ZLATOLIČJE U-8 U-10 U-12 ŠD MARJETA U-8 U-10 RK RAČE Mlajše I Mlajše II Kadetinje ŠD BRUNŠVIK U-14 ŠD STARŠE U-8 U-12 Kadeti KK Starše je odigral 12 prvenstvenih tekem. PLAČLJIVI TERMINI ODRASLI Število udeležencev Število terminov Povprečna udeležba/termin 262 121 258 419 548 34 14 24 24 69 7,7 8,6 10,7 17 7,9 264 302 36 25 7,3 12 387 340 201 35 30 18 11,2 11,3 11,1 151 14 10,7 192 162 24 14 8 11,5 KK STARŠE KORONARNI KLUB MEDVED SKODIČ JANA HAPKI DO JANG DO ŠD STARŠE Košarka Člani nogomet ŠD ZLATOLIČJE Odbojka moški Odbojka ženske Nogomet veterani člani ŠD PREPOLJE Nogomet ŠD ROŠNJA LOKA Odbojka Nogomet člani SEPTEMBER 2010 OSTALE PRIREDITVE V VEČNAMENSKI DVORANI 16 KUD URŠKA 11 KUD TRNIČE 1 TURNIR ŠD ZLATOLIČJE U-8-10 6 ŠD LOKA NAMIZNI TENIS 1 Prav tako se je v večnamenski dvorani odvijala proslava ob občinskem prazniku in otroški direndaj, ter večina šolskih prireditev. Občina UPORABA ŠPORTNE DVORANE V ŠOLSKEM LETU 2010/2011 DAN ponedeljek 15.30 do 17.00 KK STARŠE PIONIRJI 17.00 do 18.30 18.30 do 20.00 20.00 do 21. 30 ROK. KLUB RAČE ŠD MARJETA ŠD LOKA-ROŠNJA ŽENSKE TELOVADBA ženske ROK. KLUB RAČE ŠD PREPOLJE ČLANI ŠD LOKA-ROŠNJA HAPKIDO torek ROK. KLUB RAČE HAPKIDO sreda četrtek petek ŠD STARŠE ŠD BRUNŠVIK U10, U8 ŠD STARŠE ČLANI, VETERANI ŠD ZLATOLIČJE U6, U8 ŠD ZLATOLIČJE U12 A+B ŠD ZLATOLIČJE VETERANI ŠD STARŠE KADETI ŠD BRUNŠVIK U12 ŠD BRUNŠVIK ČLANI, VETERANI ŽENSKE ŠD ZLATOLIČJE, ŠD PREPOLJE KK STARŠE ODBOJKA MOŠKI ŠD STARŠE KOŠARKA KK STARŠE uporaba cele dvorane uporaba polovice dvorane DAVEK NA PREMOŽENJE Mojca Kacjan V mesecu septembru je bila v vsako gospodinjstvo posredovana brošura, s katero je geodetska uprava želela informirati in seznaniti vsakega lastnika z vsebino, ki jo bo vsebovalo obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin. Sočasno s prejemom obvestil bodo na vseh občinah potekale razgrnitve podatkov o modelih množičnega vrednotenja (con, tabel, koeficientov in faktorjev) in podrobnejši opisi modelov. Razgrnitev bo potekala v analogni obliki na krajevno običajen način na občinah in pa v digitalni obliki na spletu Geodetske uprave RS. Obvestila o poskusnem izračunu vre- dnosti nepremičnin bodo poslana vsem lastnikom nepremičnin s pravim naslovom v Sloveniji in tujini. Naloge lastnikov po prejemu obvestil so predvsem: − ureditev podatkov o lastništvu (preverjanje, ali je obvestilo prejel pravi prejemnik, ali so podatki o prejemniku pravilni, ali so vpisane vse parcele, stavbe ali deli stavb in ali so vpisani vsi solastniki); − ureditev podatkov o nepremičnini (ali so za vsako nepremičnino na obvestilu zapisani popolni in pravilni podatki o parceli, stavbi ali delu stavbe); − pripombe na modele vrednotenja (v primeru, da ni bila pri poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine upoštevana ustrezna vrednostna cona). Pripombe lahko lastniki nepremičnin posredujejo na obrazcu, ki je bil priložen v brošuri, ki ste jo prejeli po pošti, ali preko spletne aplikacije s pin kodo, ki bo zapisana na obvestilu. Razgrnitev predlogov modelov množičnega vrednotenja bo potekala tudi na Občini Starše, od 29. 9. 2010, in bo sicer 45 dni. Tako imajo vsi lastniki nepremičnin na območju Občine Starše možnost vpogleda v gradivo tudi na občini. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Če je bila do sedaj tema glede davka na premoženje vsaj za nekaj časa potisnjena v ozadje, pa lahko v zadnjem času spremljamo, da so postopki, ki so povezani z davkom na premoženje, v zadnjem času zopet pridobili na intenzivnosti. Tako lahko že v naslednjem letu pričakujemo davek na premoženje, ki bo zamenjal dosedanje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. 17 Občina MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Partizanska c. 47, 2000 MARIBOR Tel. 02 22- 01- 516, fax: 02 22-01-517 e-mail: [email protected] PRESELITEV MEDOBČINSKEGA INŠPEKTORATA Obveščam vas, da se je Medobčinski inšpektorat preselil na novo lokacijo, in sicer na Zagrebško cesto 30 Maribor. Medobčinski inšpektorat bo imel poslovne prostore v III. nadstropju poslovne stavbe družbe »Nigrad«, kamor se je že letos aprila preselila Medobčinska redarska služba. Selitev naše službe v nove prostore je pogojevala racionalizacija stroškov tako Medobčinskega inšpektorata, kot Medobčinske redarske službe, saj bodo zaradi selitve v nove prostore odpadli stroški dosedanjega najema poslovnih prostorov na Partizanski cesti 47 za cca 25.000 €, kolikor trenutno letno plačujemo za najem teh prostorov. Na novi lokaciji, kjer trenutno že deluje Medobčinska redarska služba, se bodo stroški najema delili med obe službi. Vse dosedanje telefonske številke in internetni naslovi sodelavcev Medobčinskega inšpektorata ostanejo isti. UPOKOJILI SO SE V mesecu juliju in septembru so se upokojili naši sodelavci Slavko Gorinšek, Dragica Unuk in Jožef Kelc. Foto: M. Kacjan Foto: M. Kacjan Zahvala Ob upokojitvi se zahvaljujem županu ter vsem sodelavcem za izkazano pozornost ob odhodu v pokoj. SEPTEMBER 2010 Slavko Gorinšek 18 Foto: M. Kacjan Občina OBVESTILO FITOSANITARNE UPRAVE RS O OBVEZNEM ZATIRANJU AMBROZIJE Prepoznavanje in zatiranje ambrozije Pelinolistna ambrozija se je iz svojega naravnega rastišča v Severni Ameriki razširila v zmerno topla območja Evrope ter dele Azije in Avstralije. Njeno širjenje v Evropi predstavlja vse večji problem za kmetijstvo in zdravje ljudi. V Evropi pelinolistna ambrozija kot plevel povzroča dodatne stroške v kmetijstvu in veliko gospodarsko škodo. Zlasti pri ekološki pridelavi in posevkih, kjer ni mogoče kemično zatiranje, sledi zmanjšanje kmetijskih pridelkov. Na podlagi sprememb zakona se tudi Slovenija pridružuje ukrepom zatiranja in GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 V mesecu maju je pričela veljati sprememba zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur.l. RS, št. 36/2010), ki je opredelil pelinolisto ambrozijo ambrozijo (Ambrosia artemisiifolia) in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia kot škodljive rastline, pri katerih se izvajajo fitosanitarni ukrepi. Prijave najdb rastišč ambrozije, kjer imetnipreprečevanja širjenja ambrozije v srednjeeki zemljišč niso ukrepali, lahko oddate pri vropski regiji. Fitosanitarni inšpekciji Inšpektorata RS za V Slovenijo je mokmetijstvo, gozdarstvo in hrano, goče najti pelinolistno Glavni urad: Parmova 33, 1000 Ljubljana ambrozijo točkovno Tel. 01/43 45 700, Fax. 01/43 45 717 skoraj po celi državi, vendar v primerjavi s Enota Maribor t 02 333 86 53 sosednjimi državami še ne govorimo o njeni veliki zastopanosti. Ker je ambrozija nenajdete na spletnem naslovu http://www. zahtevna glede rastnih razmer, je plevel furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asp. zapuščenih in neobdelanih površin oz. površin, kjer je zaradi gradnje ali drugih Zatiranje vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Najdene rastline uničimo mehansko, Večja zastopanost je ugotovljena na nekakemično ali z obdelavo tal pri površinah, terih območjih predvsem v severovzhoki se običajno obdelujejo. Manjše populadnem delu Slovenije, verjetno pa tudi ob cije je priporočljivo izpuliti v stadiju, ko meji s Hrvaško. Največ je najdemo ob ceso rastline visoke 10 do 20 cm. Takrat je stah, železniških progah, ob bregovih rek mogoč dober in hiter oprijem, koreninski in potokov, na zapuščenih obdelovalnih sistem, pa še ni tako močno razvit, da bi in stavbnih zemljiščih ter v primerih slarastlina pri puljenju nudila velik odpor be komunalne urejenosti javnih in drugih in se odtrgala pri koreninskem vratu. Pripovršin. poročena je uporaba rokavic in v primeru Zapleveljenost s pelinolistno ambrozicvetenja tudi zaščitne maske, da pri občujo se od devetdesetih let prejšnjega stoletja tljivih ljudeh ne pride do draženja kože in povečuje, brez organiziranih ukrepov zadihal. Strokovna navodila za zatiranje so tiranja pa grozi, da se bo v prihodnosti še objavljena na prej navedeni spletni strani. povečala. nadaljnjemu širjenju v sosednje države, torej tudi v Slovenijo, s trgovino s Pelinolistna ambrozija je zelo prilasemeni in zrnjem za krmo pa tudi na daljgodljiva rastlina. Ob neugodnih rastnih še razdalje. razmerah, prezgodnji odstranitvi zelenega dela ali drugih nepravilnih ukrepih se Prepoznavanje ambrozije zlahka obraste, hitro tvori cvetove in sproPelinolistno ambrozijo v obdobju pred šča cvetni prah. cvetenjem prepoznamo predvsem po zelePreprečevanje njenih škodljivih vplinih, dvakrat pernato deljenih listih. Strukvov je mogoče le z doslednim odstranjetura lista in delitve listnih krp -rogljev je vanjem in preprečevanjem cvetenja oz. podobna kot pri navadnem pelinu (Artvorbe semen, s katerimi se širi dalje. Zato temisia vulgaris), s katerim jo tudi lahko zakon nalaga imetnikom zemljišč, da mozamenjamo. V času cvetenja je rastlina rajo izvajati ukrepe za zatiranje in o vseh prepoznavna po dolgih moških socvetjih, novih ali nepričakovanih pojavih ambrokjer so drobni sestavljeni koškasti cvetovi zije nemudoma obvestiti pristojne fitosananizani v podolgovatih previsnih vejinitarne organe o problematičnih zemljicah. Takšno obliko socvetja označujejo z ščih, kjer rastejo ambrozije. izrazom žvrklja. Ženski cvetovi se nahajaZakon torej nalaga imetnikom zemljišč, jo v pazduhah listov. Slikovni material za da zatrejo ambrozijo, najbolje pa je to stoprepoznavanje rastlin v različnih stadijih riti pravočasno še pred pričetkom cvetenja in semenitve. Prepoznavanje rastlin v začetku njihove rasti je težje in zahteva strokovno pomoč. V poznem poletju pa se rastline hitreje in lažje opazi. 19 Društva in prosti čas SREČANJE POD VAŠKO LIPO V MARJETI NA DRAVSKEM POLJU Marjan Malek, predsednik OZ TD Starše Tudi letos je Turistično društvo Starše izvedlo že tradicionalno srečanje pod vaško lipo v Marjeti na Dravskem polju. V petek, 25. junija, se je v vaškem kotu ob stari lipi zbralo kar veliko občank in občanov. Po kratkem uvodnem pozdravu predsednika UO TD je besedo prevzela ga. Zvonka Kirbiš iz Trnič, ki je predstavila kulturni in turistični pomen srečanja in obeleževanja slovenstva tudi skozi list lipe in na kratko opisala tudi pomen dneva državnosti in nato povezovala program. Nastopile so kulturne skupine KD Ivan Lončarič iz Trnič, ljudske pevke Šentjanževke, pevci nekdanjega pevskega zbora in KUD "Franc Ilec" Loka-Rošnja, godci ljudskih viž. Domačini so pripravili pecivo, kruh z zaseko, turistično društvo pa kozarec vina ali soka, stekla pa je tudi domača beseda, povedana pa je bila tudi kakšna šala, da so se številni navzoči do solz nasmejali in se tako družili do teme. Namen srečanja je bil dosežen, navzoči so se posedli na klopi, malo prigriznili in nazdravili, nato pa poklepetali in še zapeli. Stara lipa, gospodinja ga. Selinšek pove, da je stara okrog 100 let, pa je lepo cvetela in dajala senco navzočim. Prav je, da se v tem članku zahvalimo za pomoč pri organizaciji srečanja predsednici KD Ivan Lončarič, ge. Miri Lončarič, da je sestavila kulturni program; da se zahvalimo vsem nastopajočim in ge. Vidi z domačini, ki so pripravili tudi domačo kulinariko, podžupanu Adolfu Šerdonerju za pripravo prireditvenega prostora in družini Klasinc ob stari lipi za gostoljubje in pomoč. Na tem srečanju smo najzaslužnejšim kulturnim aktivistom v letu 2009/10 podelili pisna priznanja. In za konec, vljudno vabljeni na naslednje SREČANJE POD VAŠKO LIPO V MARJETI NA DRAVSKEM POLJU leta 2011. Foto: I. Pernek REGIJSKI ORIENTACIJSKI TEK SEPTEMBER 2010 Katja Horvat 20 Gasilska zveza Starše je v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Trniče v nedeljo, 27. junija 2010, organizirala 7. regijsko tekmovanje v gasilski orientaciji za pionirje in mladince. Tekmovanje je potekalo na igrišču v Brunšviku ter se ga je udeležilo 65 ekip iz gasilskih zvez Maribor, Ruše, Slovenske gorice in Starše. Gasilska orientacija je izvajanje teoretičnih in praktičnih nalog ter raba kar- te − zemljevida v naravi, predvsem gre za povezovanje učnih vsebin s športno dejavnostjo mladih v gasilskih organizacijah. O r i entacija poteka v treh kaFoto: K. Horvat tegorijah, in sicer mlajši pionirji, starejši pionirji in mladinci. Ekipo sestavljajo 3 člani – dekleta, fantje, lahko tudi mešano. Glede na kategorijo se stopnjuje tudi težavnost; tako so mlajši pionirji in pionirke pretekli 2 km s 4 aktivnimi točkami, starejši 3 km s 6 aktivnimi točkami in mladinci 5 km s 5 kontrolnimi točkami. Namen kontrolnih točk je, da ekipe ne skrajšujejo začrtanih poti. Na vsaki kontrolni točki morajo opraviti eno nalogo, na primer zbijanje tarče, teorija prve pomoči, vezanje vozlov, prenos vode, zvijanje cevi, spajanje cevi na trojak, teorija požarov v naravi. Preden pritečejo v cilj, pa morajo opraviti vse naloge. Tekmovanje v Brunšviku se je pričelo ob 9. uri, ko so se prve ekipe podale v boj za čim boljšo uvrstitev ter da pokažejo svoje znanje in spretnosti. Po uspešno opravljenem nastopu se je vsaka ekipa okrepčala z malico in v veselem razpoloženju počakala rezultate. In tako je potekalo vse tja do 12. ure, ko se je tekmovanje počasi končalo. Na vrsti so bili sodniki, ki so sešteli točke in pripravili končni vrstni red tekmovalnih ekip. Medtem ko so sodniki pripravljali rezultate, so eni igrali nogomet, drugi odbojko, slišati pa je bilo tudi petje ob zvokih harmonike. Prijetno druženje smo zaključili z najpomembnejšim delom dneva, in sicer razglasitvijo rezultatov. Pokale in medalje najboljšim so podelili g. Franci Petek, predsednik regijskega sveta, g. Brane Žaucer, predsednik mladinske komisije regije Maribor, g. Aleš Gojčič, predsednik mladinske komisije gasilske zveze Starše, g. Branko Vogrin, predsednik gasilske zveze Starše, g. Ignac Auer, poveljnik gasilske zveze Starše. Društva in prosti čas Foto: K. Horvat Rezultati so bili sledeči • mlajše pionirke: 1. mesto Jarenina ll, 2. mesto Paloma ll, 3. mesto Zgornja Kungota; • mlajši pionirji: 1. mesto Zgornja Kungota, 2. mesto Trniče, 3. mesto Jarenina; • starejše pionirke: 1. mesto Zlatoličje, 2. mesto Zgornja Kungota, 3. mesto Prepolje; • starejši pionirji: 1. mesto Prepolje l, 2. mesto Selnica ob Dravi, 3. me- Foto: K. Horvat sto Prepolje; mladinke: 1. mesto Paloma ll, 2. mesto Zlatoličje, 3. mesto Prepolje; • mladinci: 1. mesto Paloma ll, 2. mesto Selnica ob Dravi, 3. mesto Paloma l. Prvo in drugo uvrščeni ekipi v vsaki kategoriji se bosta v mesecu septembru udeležili državnega tekmovanja v gasilski orientaciji v okolici gradu Snežnik. Vsem mentorjem in tekmovalcem če• stitamo za vložen trud in dosežene rezultate na regijskem tekmovanju v Brunšviku. Mladim gasilcem iz Prepolj, Trnič in Zlatoličja pa želimo, da Gasilsko zvezo Starše na državnem tekmovanju iz orientacije v Loški dolini zastopajo čim uspešneje. Pohvala in zahvala velja tudi PGD Trniče, ki poskrbelo, da je tekmovanje bilo dobro organizirano ter da so odlično pripravili proge (gozdne poti in kontrolne točke). STAREJŠI GASILCI PGD ZLATOLIČJE NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU Stane Matjašič, VGČ 2. St Ekipa PGD Zlatoličje Foto: S. Matjašič ših gasilk in gasilcev. Starejši gasilci iz PGD Zlatoličje smo dosegli 11. mesto in s tem tudi osvojili zlato značko Matevža Haceta. Z doseženim smo zadovoljni, saj je konkurenca na takšnih tekmovanjih močna. Za tekmovalno enoto smo tekmovali: desetar Stane Matjašič, strojnik Alojz Kacjan, sel Alojz Žunkovič, napadalec 1 Jože Lenart, napadalec 2 Franc Pulko, vodar 1 Franc Vogrin, vodar 2 Franc Furek, rezervi Janez Gerečnik in Milan Šprah. In kdo so bili najboljši: 1 PGD Študa, 2. PGD Ponova vas, 3. PGD Lovrenc na Dravskem polju. Priprave pred tekmovanjem Foto: S. Matjašič GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 V Celju je v soboto, 19. junija 2010, potekalo državno tekmovanje za memorial Matevža Haceta, ki ga je organizirala Gasilska zveza Slovenije v sodelovanju z gostiteljem, Regijskim svetom gasilskih zvez Celjske regije. Na prostoru Celjskega sejma so nastopali članice in člani A, članice in člani B in poklicni gasilci, na stadionu Olimp pa starejše gasilke in gasilci, ki smo se preskusili v vaji s hidrantom in v vaji raznoterosti za sedem tekmovalcev. Na letošnjem državnem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta je sodelovalo 121 članskih in 78 tekmovalnih enot starej- 21 Društva in prosti čas SREČANJE STAREJŠIH GASILSKA MLADINA GASILK IN GASILCEV JE TEKMOVALA V MARIBORSKE REGIJE LIPOVCIH PRI BELTINCIH Stane Matjašič, VGČ 2. St Udeleženci srečanja Foto: S. Matjašič SEPTEMBER 2010 Gasilci Mariborske regije smo tudi letos organizirali skupno druženje starejših gasilk in gasilcev Mariborske regije, ki je nastalo na pobudo Petra Šipka iz PGD Malečnik. Drugo srečanje je bilo zaupano PGD Zlatoličju, ki je letos praznovalo 60 let delovanja. V četrtek, 1. julija ob 16. uri smo se zbrali na prireditvenem prostoru ob novo nastalem gasilskem vadbenem poligonu, na katerem je bil postavljen velik šotor. Prišlo je preko 320 udeležencev srečanja iz štirih gasilskih zvez, iz enajstih občin. Z nami so prišli tudi predstavniki občin in s tem so pokazali, da smo starejši gasilci in gasilke vredni spoštovanja. Po pozdravnem govoru Petra Šipka in še drugih funkcionarjev je sledil kulturni program. Starejše gasilke in gasilci se še spominjamo nekdanje velike Mariborske občine in njene Gasilske zveze, v kateri so nekateri bili tudi člani raznih odborov in komisij, nekateri pa tudi vodilni. Po kulturnem programu je sledilo družabno srečanje ob zvokih ansambla. Urice prijetnega druženja so hitro minile, sledi naših let se poznajo, srečanje pa nam ja že drugo leto pričaralo prijetno kramljanje s starimi znanci, ko smo se spet srečali, saj se bi drugače težko tako videli. Poslovili smo se z željo, da se naslednje leto spet srečamo, in po ogledu gasilskega vadbenega poligona z lepimi spomini odšli domov. 22 Pogled na prireditveni prostor Foto: S. Matjašič Ekipa PGD Zlatoličje na državnem tekmovanju V soboto, 5. junija 2010, je v športnem parku v Lipovcih potekalo državno mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta za leto 2010. Sodelovalo je 180 tekmovalnih enot, od tega 43 enot pionirk, 49 enot pionirjev, 38 enot mladink, 50 enot mladincev. Ekipa mladink iz PGD Zlatoličje je sodelovala na tem tekmovanju in dosegla 35. mesto. Imele so pač slab dan, a vseeno so domov prinesle bronasto značko Matevža Haceta. V želji, da naslednjič dosežejo boljšo uvrstitev, so se srečno vrnile domov. Društva in prosti čas PRAZNOVANJA OB 60- LETNICI PGD ZLATOLIČJE Stane Matjašič, VGČ 2. St Gasilska vaja V soboto, 5. junija 2010, je bilo v vasi Prepolje zelo praznično. Vaščani, domači gasilci, gasilci sosednjih društev ter gasilci pobratenega društva DVD LUKA iz sosednje države Hrvaške smo svečano obeležili 80-letnico ustanovitve PGD Prepolje. Prireditev je potekala pod velikim šotorom na asfaltnem igrišču ŠD Prepolje. V lepem sončnem vremenu, dobri organizaciji in v dobrem vzdušju je predsednik PGD Prepolje IVAN PAVEO na kratko opisal delo društva od njegovega začetka pa do danes. Prireditev je povezoval »prepoljska korenina« IVAN KLEP iz Zlatoličja, za kar smo mu gasilci Prepolj zelo hvaležni in se mu že sedaj priporočamo za povezovanje 90-letnice. Na prireditev smo povabili tudi poklicne gasilce iz Maribora. Popoldan so nam popestrili z avto-lestvijo, s katero so dvigovali gasilce in vaščane visoko nad Prepolje, kar je vsem ostalo v lepem spominu. Po koncu proslave je PGD Prepolje vse prisotne pogostilo z golažem. Za zabavo do zgodnjih jutranjih ur pa je poskrbel ansambel »Štrk« iz Ljutomera. Foto: S. Matjašič Prostovoljno gasilsko društvo Zlatoličje je 3. julija 2010 praznovalo 60 let uspešnega delovanja. Ob praznovanju je potekalo več prireditev. 24. junija ob 18 uri je bila velika vaja na objektu sončne elektrarne z gospodarskim poslopjem Draga Šolarja in stanovanjske hiše družine Pušnik v Zlatoličju. Namen vaje je bilo preveriti usposobljenost gasilskih ekip za primer notranjega napada in reševanje ponesrečencev ob večjem požaru. Vajo je vodil poveljnik PGD Zlatoličje in tudi poveljnik Gasilske zveze Starše, Ignac Auer, pomočnika pa sta mu bila Danilo Sagadin, podpoveljnik PGD Zlatoličje in Sandi Furek, katera sta tudi pripravila načrt vaje skupaj s poveljnikom. Vaja je potekala po predpostavki in je enajst sodelujočih prostovoljnih društev to opravilo brez poškodb. Sodelovala je tudi ekipa prve pomoči Občine Starše, katera je imela nalogo oskrbovati poškodovane. Po končani vaji smo se gasilci zbrali na vadbenem gasilskem poligonu, po prejetem raportu se je sodelujoče na vaji pogostilo z golažem in pijačo. Praznovanje našega jubileja smo združili s 6. dnevom gasilcev Gasilske zveza Starše, 30 let pobratenje z gasilci iz Donje Voče iz sosednje države Hrvaške in predajo gasilskega vadbenega poligona s hišico poimenovano »gasilski brlog«. Ob tem jubileju smo izdali almanah o delu v teh 60-ih letih, ki ga je pripravil Stane Matjašič. Pred slovesnostjo smo pripravili parado z mimohodom ob odru z gosti. Slovesnosti je dala poseben pomen ministrica za obrambo Republike Slovenije dr. Ljubica Jelušič. Slavnostni govornik je bil župan Občine Starše Vili Ducman, zgodovino pa je podal predsednik PGD Zlatoličje Mladen Fekonja. K besedi se je prijavila ministrica za obrambo in nam z izbranimi besedami podala veliko koristnih nasvetov (govor objavljamo ob koncu tega prispevka). Po govorih tudi drugih udeležencev, je sledil prevzem in otvoritev gasilskega vadbenega poligona in hišice, katero sta opravila ministrica in župan. Predala sta del traka upravitelju tega objekta in ga nagovorila naj skrbno upravlja s tem poligonom. Po končani slovesnosti, na kateri so se podelila tudi odlikovanja in priznanja, tako državna, občinska in društvena, smo si skupaj ogledali še prikaz vaje za člane, ki so jo izvajali gasilci iz PGD Hajdoše ter prostore hišice »gasilski brlog« in vadbeni poligon. Prijetno praznovanje smo zaključili z veliko vrtno vese- GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 PRAZNOVANJE 80-LETNICE PGD PREPOLJE 23 Društva in prosti čas Postroj pred vozili Foto: S. Matjašič lico in dobro glasbo ansambla Modrijani. Z mislijo, da se nam je večmesečno delo obrestovalo, smo zadovoljni in že čakamo nove naloge, ki so pred nami. SEPTEMBER 2010 Govor ministrice za obrambo Republike Slovenije, dr. Ljubice Jelušič po tonskem zapisu povzel Stane Matjašič. 24 Najlepša hvala za prijazno povabilo drage gospe in gospodje, spoštovani gasilci in gasilke. Najprej lep in prijazen pozdrav vsem vam, ki danes praznujete in pa seveda tudi vsem tistim, ki ste prišli v goste sem v Zlatoličje in pa v Občino Starše pogledat kako praznujejo in kaj pravzaprav delajo naši gasilci tule na tem domačem terenu. Naj že uvodoma rečem, spoštovani gospod župan, da sem vam zelo hvaležna za povabilo v te vaše kraje. Namreč, ko potujemo po Sloveniji in opazujemo kje vse in kaj vse počnejo naši gasilci in gasilke, se šele zavemo, koliko dela, koliko moči in koliko solidarnosti, prijateljstva, tovarištva, skrbi eden za drugega, je pravzaprav še v vseh vas. Zelo pomembno je, da ste pravzaprav vi tisti ki na nek način skrbite za čisto vsako ped naše slovenske zemlje. Zato naj povem, da vsak tak prostor, ki ga lahko obiščemo, in vsi vi, ki vas lahko vidimo, obiščemo, spoznamo vaše delo, vsi vi pomenite v sistemu zaščite, reševanja in pomoči v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zelo veliko in pomembno silo. Rada bi se zahvalila tudi vsem kolegom iz gasilskih zvez, bodisi da so to domače gasilske zveze, pa tudi gasilske zveze na ravni Republike Slovenije, za vso skrb in pomoč, strokovno pomoč, vsem vam gasilcem na terenu, kajti brez telesa, ki skrbi za povezovanje vseh vas, bi bilo težko skrbeti, nenazadnje tudi nekako slediti standardom, tipizacijam in vsemu, kar morate gasilci in gasilke znati zato da lahko opravljate svoje delo. Vesela sem tudi, da imate danes v gosteh svoje kolege iz sosednje občine, iz sosednje države iz Donje Voče. Lepo je videti med vami župana in pa tudi gasilce iz sosednje države. Namreč s tem dokazujete, da ste povezani v dobrem in slabem. Nesreče so namreč takšne vrste, da ne vedo kje so meje. Kje so državne meje, kje so občinske meje. Nesreče prizadenejo vse. In s tem ko sodelujete, ko se skupaj pripravljate na zoperstavljanje nesrečam, pravzaprav dokazujete, da ste ljudje dobre volje, da ste ljudje, ki znate presegati meje v sebi in meje, ki jih postavljajo države. Ko vas pogledamo, spoštovani tovariši in tovarišice gasilke, vidimo eno posebnost med vami. In sicer posebnost, ki bi nam jo lahko zavidale, lahko rečemo, vse socialne službe te države, pa še marsikoga drugega. Namreč vi v svojih vrstah skrbite tako za mlade ljudi – novince, tiste, ki šele vstopajo med vas, skrbite za tiste, ki so že vaši veterani in pa skrbite za vse družine, ki so nekako povezane preko vas operativnih gasilcev z gasilstvom. To srečevanje generacij je tisto, kar potrebuje vsaka država, kar potrebuje vsaka družba za to, da lahko povežemo, vemo za eden za drugega, si pomagamo in hkrati tudi razumemo, kaj so ključni Mimohod s praporji Foto: S. Matjašič problemi eden drugega. Pri nas zadnje čase zelo veliko govorimo o krizi – gospodarski, finančni in še o marsičem. Ko gre za krizo govorimo tudi o krizi vrednot. Ampak, ko pridemo k vam na Dravsko polje, vidimo da, ne bom rekla da se kriza ne pozna, ampak vidimo, da znate s svojo skromnostjo in izjemno delavnostjo dokazati, da se znate zoperstaviti krizi in predvsem da ne priznavate, da je kriza bogatenja, kriza pohlepa tisto, kar je zašlo tudi v vaše kraje. Kajti prav tu danes ob tem dogodku, zaradi katerega smo se zbrali vsi skupaj, ob vseh urah, desetinah, stotinah ur, ki ste jih vi vložili prostovoljno tu v izgradnjo vašega novega poligona za urjenje gasilcev, pa tudi vseh teh prostorov, ki ste jih tu preuredili iz nekdanjega divjega odlagališča, prav tu ste dokazali, da ni bistvo družbe v tem, da bogati, da hlepi za bogastvom, ampak v tem, da je sposobna na prostovoljen način, s pomočjo vseh občanov zgraditi ključne prostore za skupno bivanje, sobivanje in za skupno usposabljanje. Tu pri vas bi se morali tudi na ravni države učiti skromnosti, solidarnosti, kohezije in pomoči eden drugemu. Naj povem, da ko sem prebirala, koliko vseh teh prostovoljnih ur in koliko dela ste pravzaprav, ko jih pretvorimo v številke, vložili v ta novi vadbeni center oziroma v vaš vadbeni poligon za gasilce, ki pravzaprav ne bo samo za gasilce ampak tudi za druga društva in tudi za vse vas spoštovani občani tako vi iz Zlatoličja kot tudi najbrž za vse vas ki ste v Občini Starše. Torej ko pogledamo vse to, vse to vaše delo, si rečemo da pravzaprav tega ni mogoče oceniti v številkah, v ceni, v vrednosti. To je delo, ki je neprecenljive vrednosti, ker je zraslo iz vas samih. Vesela sem, da je danes z nami poslanec v državnem zboru gospod Čepič. V državnem zboru namreč govorimo zelo pogosto o gasilstvu, govorimo tudi o vseh reševalcih in reševalkah in se spopadamo prav s tistim vprašanjem ki ga je odprl tudi gospod predsednik, namreč vprašanje odnosa med prostovoljnimi reševalci, prostovoljnimi gasilci in delodajalci. Tu bo treba v prihodnosti še zelo veliko narediti, ja ampak rekli boste, tako govorimo že nekaj let, desetletij. Danes lahko rečem, da smo prav v tem tednu na vladi naredili velik korak naprej. In sicer sprejeli smo dopolnitve Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerim smo posegli prav v tisti del odnosov med delodajalci in prostovoljci, za katerega smo mnogo let doslej trdili, da je neurejen in da ga ni mogoče urediti tako, da bi zlasti delodajalci bili pripravljeni vam, spoštovani prostovoljci, pogosteje dovoljevati udeležbo tako na usposabljanjih kot tudi na intervencijah. Razumemo, da imajo delodajalci dandanes v kriznih časih velike težave, če delavci, dobri delavci in vi gasilci ste vedno dobri delavci, če jim manjkajo v delovnem procesu. To kar smo zapisali v ta zakon, je da bodo delodajalci dobili nadomestilo plače in vseh prispevkov na plačo za vsakega prostovoljca iz njihovih vrst …. … zato smo se odločili, da ta zdravstveni pregled vključimo v samo vsebino programa usposabljanja z izolirnim dihalnim aparatom. To pomeni da s tem prevzemamo skrb in strošek za zdra- Društva in prosti čas Foto: S. Matjašič vstvene preglede za te gasilce v okviru programa usposabljanja nase na ravni države torej s proračuna Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Vse te novosti bodo povzročile dodatne stroške kajpak. Odločili smo se da bomo te stroške pokrivali s prerazporeditvami znotraj obrambnega proračuna. Vsi veste, da je prav obrambni proračun tisti del proračuna Republike Slovenije ki je v lanskem in v letošnjem letu najpogosteje na udaru. Najpogosteje vlada znižuje prav ta del proračuna. Zavedamo se, da prav daleč s tem zniževanjem ne bo mogoče iti, ne da bi prizadeli po eni strani standarde vašega dela, po drugi strani pa tudi stopnjo usposobljenosti. In to je točka, pri kateri želim reči še nekaj besed. Namreč, vi ste danes s tem poligonom pokazali nekaj izjemno zanimivega. Gasilci prosim ne zamerite, zelo radi namreč vidite, da je tisto, kar vas res vznemiri kakšno tako konkretno gasilsko vozilo. Danes tu ne bomo predajali namenu novega gasilskega vozla, kar imate zelo radi, ampak poligon. Kar pomeni, da ste pravzaprav, da boste prav vi dokazali, da je za dobrega gasilca res potrebna oprema, ampak potrebna je tudi dobra usposobljenost. S tem, ko se obračate v smeri vašega poligona, v smeri vadbe, dokazujete, da se zavedate, da v vsaki intervenciji, ki vas čaka, je vaša usposobljenost ključnega pomena. Namreč, in točno iz nesreče, ki ste jo imeli tukaj leta 2008, se vidi nekaj ključnega. Vi niste samo gasilci, vi ste vse bolj naša skupna splošna reševalna služba. Vi ste ključna infrastruktura varstva, ne samo pred nesrečami, ampak tudi pred drugimi tegobami, ki lahko zadenejo ljudi v različnih občinah v Republiki Sloveniji. Vi pravzaprav pomenite ključno moč v rokah ne samo županov, ampak tudi vseh nas, ki skrbimo za sistem zaščite, reševanja in pomoči. Vaše delo že nekaj let bistveno presega požarno varnost. Za to preseganje požarne varnosti boste potrebovali tudi nove vrste opreme. Jaz sem prepričana, da leta 2008, ko ste morali popravljati strehe, je vsa vaša gasilska oprema, velik del vaše gasilske opreme bil pravzaprav neustrezen. Ampak opravili ste delo, pomagali ste ljudem, in prav je, da imate možnosti usposobiti se za pomoč tudi ob drugih novih nesrečah, s katerimi se bomo soočili in so posledica podnebnih sprememb. Pa še nekaj je kar se lahko vsi skupaj tuPrerez traku Župan Vili Ducman Foto: S. Matjašič kaj pri vas naučimo. Namreč spoštovanje do okolja, do narave. Do tega, kar nam je narava dala, pa smo ljudje s svojim pohlepom in s težnjo po razvoju, gospodarskem razvoju, pogosto uničevali, ne da bi se zavedali, da je treba tudi za nove generacije pustiti okolje zdravo, čisto in pa seveda takšno, da bo še zelo veliko let mogoče živeti v njem. Ko smo šli ob tem vašem novem drevoredu, je bilo ob njem pravzaprav čutiti neko posebnost. Vi veste, vi razumete, da je treba tu na Dravskem polju poskrbeti za svoje okolje. Gospe in gospodje, dragi gasilci, drage gasilke, vesela sem, vsega tega vašega dela. Upam in si želim, da bi vse to vaše delo bilo tako cenjeno, kot je to danes videti s strani gospodov iz občinskih vrst, iz gasilske zveze in pa seveda tudi iz državnega zbora. Vesela sem in želim si, da bi vas spoštovali vedno, tudi vaši sokrajani, da bi vam stali ob strani. Želim si, da bi vse kar morate narediti, bilo zaradi usposabljanja in ne zaradi intervencij. In vendar vem, da boste še velikokrat morali na intervencijah pomagati svojim ljudem. Zato gospe in gospodje, naj klic Na pomoč! nikoli ne ostane brez vašega odziva. Srečno! Foto: S. Matjašič GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič 25 Društva in prosti čas PODPIS NOVE LISTINE O POBRATENJU IN PRAZNIK OBČINE DONJA VOČA GASILSKO TEKMOVANJE 2010 Stane Matjašič Stane Matjašič SEPTEMBER 2010 Podpis listine 26 Foto: S. Matjašič V nedeljo, 25. julija 2010 je Občina Donja Voča praznovala svoj občinski praznik poimenovan »Tragovi iskona«. in podpis po 30 letih nove listine pobratenja med gasilci iz Donje Voče in gasilci iz Zlatoličja. Povabili so gasilce iz Zlatoličja, župana Občine Starše in ljudske pevce in godce iz Rošnje. Pred proslavo so nam pokazali prostore gasilskega društva in prostore občine. Po nagovoru načelnika občine Donja Voča, Krunoslav Jurgec, je navzoče nagovoril župan Vili Ducman in predsednik PGD Zlatoličje Mladen Fekonja. Sledil je kulturni program na katerem so izvajali ljudske pesmi naši iz Rošnje, sledilo je še več skupin iz njihove občine, še posebej je bilo interesantno nastop 10. strelcev poimenovani Prva kubura 1757 iz Višnjice. Sledilo je podpis nove listine o pobratenju, ki so ga podpisali s strani DVD Donja Voča, predsednik Boris Patrčevič in načelnik Občine Donja Voča, Krunoslav Jurgec, s strani PGD Zlatoličje, predsednik Mladen Fekonja in župan Občine Starše, Vili,Ducman. Prva listina o pobratenju je bila podpisana 3. julija, 1980 v Zlatoličju. V vseh teh letih je bilo sodelovanje med gasilci izredno dobro, saj so nam pomagali pri nadzidavi gasilskega doma, mi pa smo jim pomagali pri nasvetih in s skromnim orodjem. Želja, da bi bilo vse bolj svečano, so povabili tudi vodstvo obeh občin. Krajevna skupnost Zlatoličje in Mestna zajednica Donja Voča sta leta 1983 podpisali listino o sodelovanju. Po končani proslavi smo še dolgo kramljali o našem sodelovanju in se srečno vrnili domov. V nedeljo, 5. septembra 2010, je Gasilska zveza Starše za našo zvezo organizirala v Prepoljah na nogometnem igrišču tekmovanje za vse ekipe: za pionirje, mladince, člane in za starejše gasilce. Zbor za tekmovanje je bil ob 9. uri. Tekmovale so tri ekipe pionirjev: Starše, Trniče in Zlatoličje; mladinci iz Zlatoličja, članice A iz Zlatoličja, članice B iz Starš in Zlatoličja, člani A iz Starš in Zlatoličja, člani B iz Starš, Prepolj, Trnič in Zlatoličja. Skupaj je tekmovalo 14 ekip. Prvi trije iz vsake kategorije so prejeli pokal in priznanje. Po koncu tekmovanja je tekmovalce nagovoril najprej predsednik GZ Starše Branko Vogrin in poveljnik Ignac Auer, pozdravil pa nas je tudi župan Občine Starše Vili Ducman in se zahvalil vsem tekmovalcem za trud, ki so ga vložili za to tekmovanje, ter vsem, ki so skrbeli za organizacijo tekmovanja. Vse udeležence smo pogostili s kranjsko klobaso in pivom ali sokom. Pred odhodom Ekipa Zlatoličja s pokali Foto: S. Matjašič Ekipa članic B Starše Foto: S. Matjašič oto: S. Matjašič Društva in prosti čas OB 400 LETNICI CERKVICE SV. URŠULE Bernarda Šibila, KD »Urška« Vse, kar se je dogajalo ob tej častitljivi obletnici cerkve sv. Uršule v Prepoljah, je bilo skrbno pripravljeno. Za pogostitev po maši in okrasitev cerkve so poskrbeli vaščani in vaščanke Prepolj. Za idejno in izvedbeno plat imata veliko zaslug Cerkveni odbor in KD »Urška« na čelu z Jožetom Ekartom. Brez njegovih idej in volje do dela bi marsikaj ne bilo izpeljano tako, kot je bilo. Ob jubileju je bil s pomočjo donatorjev in sponzorjev natisnjen barvni bilten, ki ga je lektorirala Danica Klasinc, oblikoval in estetsko uredil pa Andrej Ekart. Zgodovino cerkve je podrobno opisal Ivan Beras, obnovo in pozidavo našega kulturno zgodovinskega bisera pa je predstavil župnik Rudolf Koželnik. O pomembnem jubileju sta svoja razmišljanja predstavila tudi župan Občine Starše Vili Ducman in domačinka Romana Petek. Člani KD »Urška« smo pripravili popoldanski prireditev »Od Urške zvoni«, z zgodovinsko predstavitvijo Prepolj in okolice, od prvih zapisov do danes. V kulturnem programu so sodelovali še ljudski godci KUD »Franc Ilec«, ljudske pevke »Šentjanževke«, MPZ »Alojz Colnarič« in ansambel »Ekart«. Na slovesnost ob praznovanju 400-letnice cerkve smo s pisnimi vabili povabili tudi tiste, ki so se iz Prepolj odselili. Vsi, ki so se povabilu odzvali, so bili po- zornosti iskreno veseli. Ob tem osrednjem dogodku pa so se zvrstile še druge prireditve. Med njimi je bilo tudi kolesarsko romanje do bazilike Marije Zavetnice na Ptujski Gori, ki v letošnjem letu praznuje 600-letnico. Žal je številčno in starostno izredno razgibano skupino kolesarjev zmotila hujša nevihta, ki je preprečila, da bi vsi udeleženci prikolesarili na cilj in imeli tam sv. mašo. Nekateri najvztrajnejši s(m)o prispeli, a bili do kože premočeni. Člani PGD Prepolje, ki so spremljali kolesarje, so ob hudem nalivu pomagali otrokom in starejšim in jih odvažali z gasilskim kombijem domov. Ker nam jo je vreme zagodlo, smo sklenili, da bomo kolesarjenje ponovili v začetku jeseni. Hvala vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali. Hvala vsem, ki ste s svojo udeležbo pokazali veliko kulturno zavest in spoštovanje do prireditve in prirediteljev. Posebno zahvalo pa izrekam vsem sicer nepoznanim graditeljem cerkve in vsem tistim, ki so jo skozi stoletja vzdrževali. Z njihovo pomočjo imamo sakralni objekt − dragocen kulturno zgodovinski spomenik, na katerega smo vsi izjemno ponosni. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Za nami je dogodek, na katerega smo se pripravljali že od začetka leta. Nedelja, 6. junija, je bila za našo vas in cerkev na vzpetini nekaj izjemnega. V sončnem dopoldnevu so že uro pred pričetkom maše člani družine Gojkošek s pritrkavanjem oznanjali začetek praznovanja 400- letnice cerkve sv. Uršule. Sveto mašo je direktno prenašala TV SLO, posnet pa je bil tudi nekajminutni videospot. Svečano sv. mašo, ki so jo pevsko popestrili farni pevci, je vodil nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. 27 Društva in prosti čas ULIČNE IGRE V MARJETI ŠD MARJETA Letošnje poletje s sončnimi, vročimi, dolgimi dnevi je bilo res enkratno. Veselili smo se vikendov, ki smo jih izkoriščali za praznovanja na prostem, obiske kopališč, nogometne turnirje, kolesarjenja v neznano in še za kaj. Neki dan me je prijateljica iz sosednje vasi vprašala: »Kaj boš pa ti počel ta vikend?« Odgovoril sem ji: »Ta vikend so v Marjeti Ulične igre.« Začudeno me je pogledala in vprašala: »Kaj pa so Ulične igre? A to imate prvič?« Nasmejal sem se in ji s ponosom odgovoril: »Ulične igre so v Marjeti tradicija.« In res je Športno društvo Marjeta v svojem športnem parku 21. 8. 2010 organiziralo tradicionalne Ulične igre. Tekmovalo je kar osem ulic. Pet ulic iz Marjete: Šolska ulica, Forštat, Kot pod lipo, Lepi dečki, Večno mladi. In tri ulice iz sosednjih dveh vasi : Trniče 1, Trniče 2, Drajof. Poseben čar daje igram prav to, da so ekipe sestavljene po ulicah. Torej, na primer za Šolsko ulico tekmujejo tisti, ki stanujejo ob cesti, ki pelje mimo šole. Vsak tekmuje za svojo ulico in temu primerno se mora tudi potruditi. Imena ulic so se obdržala še od zgodnjih začetkov nastajanja in razvijanja iger. Včasih se kakšna ulica zaradi dopustov in s tem primanjkljaja tekmovalcev ne udeleži iger. Tudi letos je bilo tako. Ulice tekmujejo v hudomušnih družabnih igrah. Te so vsako leto drugačne, nekatere se pa zaradi priljubljenosti kakšno leto tudi ponovijo. Letos se je tekmovalo v drsenju po poIivinilu, podiranju plastenk, vožnji dekline v samokolnici, polnjenju steklenic, hoji s hoduljami, vleki vrvi. Na igrišču v Marjeti se je zbrala množica ljudi, ki si je ogledala tekmovanje, navijala za tekmovalce in se jim ob njihovih vragolijah na prizorišču nasmejala. Športno društvo Marjeta je poskrbelo za pijačo in jedačo, s katerima so se prisotni hladili in krepili. Tekmovanje je bilo napeto, saj se do zadnje igre ni vedelo, kakšen bo končni vrstni red. Po merjenju moči v vleki vrvi so bili zmagovalci znani. Sledila je razglasitev zmagovalcev, ki so prejeli pokale za prva tri mesta. Tretje mesto je osvojila Šolska ulica, drugo Večno mladi in prvo Trniče 1. Po razglasitvi je tekmovalna napetost med prisotnimi popolnoma popustila. Vsi skupaj so se ob glasbi, hrani in pijači v prijateljskem vzdušju zabavali še dolgo v noč. VURBERK 2010 Ivan Klep SEPTEMBER 2010 Grajsko dvorišče 28 Zadnjo julijsko soboto se nas je 23 ljubiteljev pohodništva in narave podalo na že 17. zaporedni pohod na Vurberk. Sonce nas ni pretirano grelo, vendar tudi dežja ni bilo. Žal je tudi tokrat odpadlo prečkanje stare struge reke Drave, pa ne toliko zaradi višine vodotoka, pač pa zaradi preveč s Foto: I. Klep Prejemniki priznanj travo in grmičevjem zaraslih obeh bregov, kjer pravih poti pravzaprav več ni. Varnost pohodnikov pa je seveda vedno na prvem mestu! Od ribiške hišice ob mrtvem rokavu reke Drave v Krčevini pri Vurberku je do vrha le dobra ura zmerne hoje. Pri nekoč mogočni stari grajski vinski kleti smo se Foto: I. Klep kot že velikokrat poprej ozirali po naši prelepi dravski ravnici, iskali znana naselja in domače hiše (naša občina Starše je bila kot na dlani) ter opazovali stoječo kolono turistov na avtocesti proti Gruškovju (vsaj tega prometnega kaosa smo se rešili!). Po počitku smo bili na vrhu kot bi mi- Društva in prosti čas gnil. Na prireditvenem prostoru na grajskem dvorišču je drugače prostora za več sto ljudi, tako da si je vsak našel kotiček za malico. V notranjosti grajskega bifeja nas pa je že nestrpno čakala »Mica« in nas postregla na njen prisrčen in neposreden način. Zaželeli smo ji uspešno »uradno« odprtje bifeja na gradu in čim več gostov ter se vpisali v knjigo gostov… Naj ob tem povemo, da je blizu cerkve pod gradom, kjer so bile še pred leti ruševine grajske žitnice, že odprt tudi nov, lepo urejen lokal, poimenovan »Grajska klet«, kjer je ponudba prav tako zelo solidna. Priložnosti zborček je tako kot vsako leto doslej zapel dve domači za slovo. Na dvorišču za gradom, kjer je prostor za piknike večjih skupin, smo tradicionalno podelili še priznanja jubilantom – pohodnikom in krstili novince. Najmlajša Neli iz Zlatoličja je dobila planinsko ime Vijolica. Kar sedem letošnjih udeleženk oz. udeležencev je bilo že petnajstkrat na Vurberku; skupaj je takšnih že enajst. Iz evidenc, ki jih nadvse skrbno vodi ga. Stanka Vobič s pomočniki, je razvidno, da so ostali le še trije, ki so bili doslej na vseh pohodih. Vseh udeležencev pa je bilo doslej 208; med njimi tudi posamezniki iz Kanade in Škotske…Letos se je udeležil pohoda tudi štirinožni hišni prijatelj Maks. Kako bo v bodoče, ne vemo? Drugo leto bo naš pohod postal polnoleten in čas, ki se ga vedno bolj zavedamo, ne le ob roj- stnodnevnih praznovanjih, je postal naš najzvestejši spremljevalec. Vrednote druženja, prijateljstva, ljubezni do pohodništva in narave bomo tako ali drugače sicer gojili še naprej in jih prenašali na mlade, vendar si bomo morali nekateri kmalu priznati, da leta naredijo svoje. Planinsko društvo Fram, ki nas vseskozi strokovno (zakonca Vobič) in z udeležbo drugih članov podpira, ter matična planinska sekcija ŠD Zlatoličje pa naj v bodoče nekako dodatno poskrbita, da tradicija tega lepega in zanimivega pohoda – tudi z vidika povezovanja ljudi iz sosednjih občin (Starše, Fram in Duplek) − ne bo izumrla. PORTUGALSKA Marko, Klemen, Žiga Smo trije fantje, doma iz Trnič: Marko Klasinc, Klemen Kelc in Žiga Špehonija. Treniramo v nogometni šoli NK Aluminij, sedaj že pri selekciji U-16 (kadeti), kjer si pridobivamo nogometno znanje in izkušnje. 25. junija letos smo kot ekipa U-14 (starejši dečki) odpotovali na Portugalsko v Lizbono na mednarodni turnir, ki je trajal en teden. Srečali smo se z igralci svetovno znanih klubov, kot so: FC Porto, FC Alverca, CF ESP. Lagos, CD Vila F. Rosario, ATL. Cacem G-95…in z njimi tudi zaigrali in to zelo uspešno. Izmed 70-ih ekip, ki so se udeležile tega turnirja, smo prišli med 16 najboljših ekip turnirja. S tem smo dokazali, da se tudi mi lahko kosamo s tako dobrimi klubi, kar so priznali tudi naši nasprotniki. To je bil za nas lep izlet, veliko doživetje in nova izkušnja, sklenitev novih prijateljstev. Pri ogledu Lizbone smo videli veliko nogometnih stadionov in spoznali njihovo nogometno zgodovino, zanimive so bile tudi mestne znamenitosti, v prostem času smo se tudi kopali v Atlantskem oceanu… Torej nepozaben izlet, ki nam ga je v veliki meri, nam trem, omogočila Občina Starše in naš župan Vili Ducman. Kot donator je pomagal našim staršem pokriti stroške potovanja in bivanja na Portugalskem. Za ta prispevek se mu najlepše zahvaljujemo. ROKOMETNI KLUB RAČE Alenka Rižner – Šibila, Sekretar RK Rače V sezoni 2009/2010 smo imeli v tekmovanju Rokometne zveze Slovenije 4 ekipe. Kadetinje (1994 in mlajše) so na koncu osvojile 15. mesto, starejše deklice (1995 in mlajše) so bile 12., mlajše deklice A (letnik 1997) so bile 6. v državi in mlajše deklice B (letnik 1998 in 1999) so bile naša najuspešnejša skupin in so osvojile 3. mesto. Prav skupina mlajših deklic B je zanimiva, saj od 10 deklic jih kar devet prihaja iz Starš. To so deklice, ki so že lansko sezono v mini rokometu prišle med 8 v državi, letos so ta rezultat še izboljšale. Deklice odlično trenirajo pod vodstvom Leje Klemenčič. Mlajše deklice B – 3. mesto v državnem prvenstvu; zgoraj levo: Zala Sel, Maruška Žunkovič, Kaja Ogrizek, Sabina Brezner, Sara Pesek, Petra Kirbiš in trenerka Leja Klemenčič – spodaj z leve: Urška Kokot, Katarina Rozman, Maša Kirbiš in Kaja Petrovič. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Lep pozdrav iz Rač. Tudi v vašem glasilu bi naš klub želel predstaviti naše delo, saj kar 36 deklic iz občine Starše vadi v različnih selekcijah Rokometnega kluba Rače. 29 Društva in prosti čas Na OŠ Starše smo v prejšnjem šolskem letu imeli tudi skupino mini rokometa letnik 2000 in 2001. Deklice so začele vaditi v oktobru in so tekmovale v tekmovanju mini rokometa proti leto starejšim deklicam. Za to starostno obdobje je pomembno, da deklice spoznavajo šport in njegove značilnosti: pravila, igrišče, rekvizite. Prav tako je pa zelo pomembno, da razvijejo navade in način ravnanja: odnos do športa - mini rokometa; odnos do soigralcev, tekmecev in sodnikov; odnos do sprejemanja zmage in poraza; kontrolirano reagiranje v konfliktnih situacijah; medsebojno pomoč in sodelovanje; samozavest, borbenost in vztrajnost; in še veliko drugega, kar je sestavni del kolektivne igre. Vse to se bomo skušali nekaj naučiti v tej sezoni. Mini rokomet OŠ Starše Šolska tekmovanja v rokometu OŠ Starše Deklice, ki vadijo v RK Rače, izredno uspešno zastopajo tudi OŠ Starše. Tako so se starejše deklice že 4-krat zaporedoma uvrstile v finale šolskega državnega prvenstva, kar zelo redkim uspe, če je že sploh kateri OŠ kaj takšnega uspelo. Letos so zasedle odlično 2. mesto. Mlajše deklice so na obmariborskem in področnem tekmovanju zasedle 2. mesto. Zahvaljujemo se OŠ Starše za Naše ekipe se že pripravljajo na sezono 2010/2011 V našem klubu kljub dopustom in počitnicam ne počivamo. Priprave na sezono 2010/2011 so se pričele 2. avgusta, ko je več kot 30 deklic pričelo s treningi. Najprej smo 14 dni trenirali v domači dvorani v Račah in na igrišču v Staršah, nato smo odšli na priprave. Od sobote 14.8. do srede 18.8. smo bili na pripravah v olimpijskem športnem centru Planica. Tam so enkratni pogoji za vadbo: nadmorska višina več kot 800 m, fitnes, telovadnica, zunanje igrišče, ogromno terenov za tek in planiška velikanka. Na pripravah je bilo 36 deklic, raz- Zahvala deljenih v 2 skupini, za kateri sta skrbela 2 trenerja, in sicer Lea Klemenčič in Vojko Prislan. Trenerja sta pripravila raznolik program za treninge in skupne večere, tako da je bilo zelo zanimivo. Deklice so odlično trenirale, se družile med seboj in tako stkale še globlje prijateljske vezi. Pet dni so minimalno uporabljale računalnik in mobilne telefone ter gledale televizijo in so preživele. Ko si tako nekaj dni skupaj, vidiš, koliko energije lahko ima naša mladina, saj so trenirale 6 ur dnevno, pa je bilo včasih zvečer še zelo živahno. sodelovanje z našim klubom, predvsem ravnatelju Franju Duhu in seveda neutrudnima učiteljema športne vzgoje Carmen Onišak in Živanu Klajderiču. Prav tako gre zahvala Občini Starše, ki nam omogoča treninge v športni dvorani Starše. Zahvala gre tudi g. Tonetu Kreitnerju, ki skrbi za športno dvorano Starše in gospem čistilkam na OŠ Starše. V naslednji sezoni računamo, da bomo imeli pri deklicah 3 tekmovalne skupine: kadetinje, starejše deklice A ter mlajše deklice A. Ob njih bomo oblikovali še naslednje vadbene skupine: mini rokomet 1. in 2. razred, mini rokomet 3., 4. in 5. razred na OŠ Rače in mini rokomet 4. in 5. razred na OŠ Starše. SEPTEMBER 2010 Želimo si, da bi se naš klub še naprej vsestransko razvijal, za kar pa nujno potrebujemo podporo OŠ, kjer delamo, lokalnih skupnosti in lokalnega gospodarstva, upamo, da tudi koga iz Občine Starše. Želimo, da bi se sodelovanje vseh akterjev še izboljšalo in da bo morda že čez eno leto zaživela tudi članska ekipa, ki bi pomenila nadgradnjo dela z igralkami mlajših starostnih kategorij. Seveda pa bo temelj delovanja našega kluba še naprej učenje in vzgoja otrok iz naših krajev. 30 Deklice in trenerja pred Olimpijskim športni centrom V drugi polovici septembra začenjamo s tekmami. Pridite nas kaj pogledat, prepričani smo, da vam ne bo žal, saj so tekme v Športni dvorani Rače zanimive in vredne ogleda. Vse informacije o klubu in ekipah najdete na našem internetnem naslovu: www.rokometniklub-race.si. Društva in prosti čas DAN ODPRTIH VRAT ČEBELARSTVA HERGAN Nada HERGAN V okviru občinskega praznika Občine Rače-Fram smo čebelarji letos pripravili dan odprtih vrat ČEBELARSTVA HERGAN v Podovi 51. Obiskovalci, ki jih je bilo kar veliko, so si lahko od blizu ogledali čebele in poskušali dobrote iz čebeljega panja. Ogledali smo si lahko: • odlično poslikan čebelnjak s čebelami; • čebelje izdelke (med, propolis, matični mleček, cvetni prah, mešanice, izdelke iz voska in medene pijače; • sodobno čebelarsko opremo in orodje; • znamenito čebelo na sončnici; • ogled čebelarskega muzeja (ki je še delno v nastajanju); • možen je bil tudi nakup čebeljih izdelkov. Za konec pa še recept za pecivo: KAMIS – slivove kocke: 4 cela jajca 3 žlice sladkorja 1 žlica medu 4 žlice ostre moke 3 žlice mletih orehov 1 pecilni prašek Iz naštetih sestavin zmešajte gosto biskvitno maso, vlijte v velik pekač, pomaščen ali obložen s peki papirjem. Na vrh naložite vsaj 1 kg izkoščičenih domačih sliv, polovičke, s kožico spodaj. Pecite 30 minut pri 180 °C. Na pečeno lahko pokapljate med (če so slive kisle) ali potresete z vanili sladkorjem. Režite toplo ali hladno na poljubne kocke. Opomba: moko lahko nadomestite s pirino, polnozrnato, enako sladkor s trsnim, rjavim ali samo z medom. Fantazije naj ne zmanjka; lepo pa bi bilo, če dobim kakšen odmev na te nasvete. Naj medi! GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Istočasno je med 15. in 17. uro potekalo razdeljevanje zdravil za vse člane ČD Rače. Dr. Vida Lešnik je čebelarje najprej poučila o načinu zdravljenja in pravilni uporabi zdravil. Zdravstveno varstvo je pri čebelah na prvem mestu. Marljivi gostitelji so poskrbeli tudi za prigrizek. Prav tako ni manjkalo peciva in medenih dobrot. Za dobro voljo pa je poskrbel ansambel »ČEBELARJI«. Kot pika na i pa je bila pokušnja medenih pijač − medenega poživila − medice. To je pijača, ki je narejena iz sadnega žganja, ki mu je dodan med. V medici prevladujeta vonj in okus po medu. Vsebuje med 14% in 25% alkohola. Pravilno ohlajena je odličen aperitiv. Z dodatki propolisa in drugih zdravilnih zelišč, kot so: ameriški slamnik, rožmarin, hermelika, žajbelj,…, pa dobi tudi zdravilno vrednost. Nekateri jo celo imenujejo »pijača bogov«. 31 Društva in prosti čas IZLETI PLANINSKEGA DRUŠTVA FRAM OKTOBER− DECEMBER 2010 Za PD Fram pripravila Stanka Vobič DATUM izlet, tura, pohod zaht. prevoz 16. oktober vodniki Haloška planinska pot LT OA S. Vobič (051 327 110) 23. oktober Sabotin LT PA L. Vrhovšek (041 834-633) 6. november Trakoščan-Ravna gora LT OA S. Vobič (051 327 110) 13. november Gradiška tura ZZT OA L. Vrhovšek (041 834-633) 20. november Potep po okolici LT OA S. Vobič (051 327 110) 5.december Potep po občinah Hajdina in Starše LT OA S. Vobič (051 327 110) 26. december Donačka gora LT OA J. Sagadin (02 601-49-81) LEGENDA LT (lahka tura) - izlet je primeren za vse udeležence, ZT (zahtevna tura) - izlet je primeren za udeležence z izkušnjami, ZZT (zelo zahtevna tura) TZT (težka zimska tura) OA – osebni avtomobili PA – posebni avtobus JPS – javno prev. sredstvo Informacije o izletih dobite pri vodnikih, skoraj vse o PD Fram pa na spletni strani http://www.planinskodrustvofram.si/. ŽUPAN OBČINE IN ODBOR ZA KULTURO SKUPAJ S TURISTIČNIM DRUŠTVOM IN JSKD - IZPOSTAVA MARIBOR VLJUDNO VABITA NA II. BIANALNO SREČANJE PEVSKIH ZBOROV ZA COLNARIČEVO PLAKETO V PETEK, 1.10.2010 OB 20.00 URI V VEČNAMENSKI DVORANI OSNOVNE ŠOLE V STARŠAH SEPTEMBER 2010 NA SREČANJU SE BO ZA COLNARIČEVO PLAKETO POTEGOVALO 10 PEVSKIH ZBOROV. 32 VLJUDNO VABLJENI ! Vstopnina: 5 € Organizacijski odbor srečanja Društva in prosti čas FOLKLORNO GOSTOVANJE V PUNATU Marjan Malek Po domače Ohranjamo oz. obujamo domače izraze in na ta način sestavljamo slovar narečnih in drugih izrazov v naši lokalni skupnosti. Pišite in pridružite se nam! V nedeljo, na dan, ko smo se vračali z lepimi vtisi domov, je našo folklorno skupino sprejel v prostorih počitniške dejavnosti RKS Maribor sam župan ali načelnik Občine Punat, nas lepo pozdravil in se zahvalil za lep sobotni večer, ki smo ga na- menili domačinom in številnim turistom, ki so obiskali prireditve v okviru Veselih punatskih noči. Predsedniku društva je izročil darilo, pri tem pa povedal, da tako kot Občino Starše vežejo stiki z Lovasom, • Še imaš zmerom vrtlec zbit s plankami in prelazom? = Zelenjavni vrt ograjen z odpadnim delom desk in z odprtino za prestop. • Drgoč si preplonkal domačo nalogo. = Spet si prepisal domačo nalogo. vežejo tudi njih, danes in še iz časa agresije na Hrvaškem; poslal je pozdrave županu občine in občanom Občine Starše. Podžupan, sicer tudi folklorist, pa je v znak pozornosti in zahvale segel v roko našim članom in jim izročil darilo − steklenico domačega olivnega olja. Posebej se je v uvodu že zahvalil županu in podžupanu občine Punat, da sta omogočila nastop naše folklorne skupine, na posebno zanimiv način predstavil našo skupino in njeno delovanje in se nam zahvalil za nastop za otroke v Punatu in kvalitetno Foto: L. Levačič izveden celovečerni koncert na osrednjem prireditvenem prostoru. In kar je zanimivo, po samostojnosti obeh držav je bil obisk župana v počitniškem naselju prvič. Kultura − folklorna dejavnost ne pozna meja in je lahko nit za prijateljstvo. Godci ljudskih viž pa v mesecu juniju niso počivali; skupaj z gasilci in županom Občine Starše so še enkrat obiskali Hrvaško in na prireditvi PGD Donja Voča pripravili polurni koncert. Tudi tukaj so od presenečenih obiskovalcev poželi aplavz in zahvalo za posebno pripravljen program, izveden na domačih instrumentih, s katerimi smo jim predstavili slovensko ljudsko glasbo in pesem. In povsod se v uvodnem delu predstavimo s pesmijo:« Slovenija, od kod lepote tvoje.« V želji obogatiti kulturno, zabavno in družabno dogajaFoto: L. Levačič nje, tako v občini Starše kot na širšem območju Dravskega polja, organizirata KD »URŠKA« in KGD »PTIČICA« tudi v novi sezoni 2010/2011 • Kaj tako racaš? = Kaj Hodiš tako počasi. • Kaj špon se še prisuče? = Kaj prijatelj še pride? GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Na pobudo Mestne organizacije Rdečega križa Maribor in županstva Občine Punat, v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor je Folklorna skupina KUD Franc Ilec Loka-Rošnja gostovala v mestu Punat. Folklorna skupina se je odpravila na pot 16. julija. Popoldan smo preživeli na obali Jadranskega morja, zvečer pa obiskali prireditve v okviru Vesele punatske noči. Sobota, 17. julija, je bila za gostovanje skupine že zelo delovni dan, dopoldan vaje folklorne skupine in godcev ljudskih viž, malo kopanja ali sprehoda po Punatu, popoldan priprava na koncert. Skupina najprej pripravila koncertni nastop za najmlajše kar v počitniškem domu RKS Maribor v Punatu. Za gledalce smo izbrali kar pravi nastop, z veliko zabave in resnega plesa ter prikazom ljudskih običajev in navad. Po polurnem nastopu pa smo v povorki odšli na osrednji prireditveni prostor Punatskih noči, kjer smo ob 21.00 uri pričeli s celovečernim koncertom KUD "Franc Ilec" za obiskovalce prireditve, turiste in domačine. Naš 90-minutni nastop je spremljalo veliko število obiskovalcev, kar 1000, med njimi tudi župan in podžupan občine Punat. Nastop folklorne skupine (štirje spleti plesov in prikaz ljudskih običajev in navad, nastopi godcev ljudskih viž in harmonikarjev) so navdušili številno publiko, ki je večkrat z aplavzom nagradila nastop folkloristov in godcev. Predvsem so bili zanimivi kasnejši komentarji, da že dolgo niso videli tako razvejane predstavitve plesov in običajev, od podeželja do mesta, ter običajev in navad, tudi predstavitve življenja našega okolja skozi ples, glasbo godcev, predvsem igranje na bršljanov list. 33 Vabimo 4. GLEDALIŠKO-GLASBENI ABONMA Program: 1. GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija »DRZNI IN POSKOČNI« Izvedba: ŠUS TEATER Draženci, nedelja, 24. oktober ob 18. uri. Avtor: Ray Cooney 2. GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija » OD JUTRA DO VEČERA« Izvedba: KUD »DOVJE-MOJSTRANA«, sobota, 20. november ob 19. uri. Avtor: Jože Ekart! Izvedba: ansambel »EKART« z gosti, sobota 4. december ob 19. uri. V goste pridejo znani glasbeniki, pride pa tudi Sv. Miklavž… Izvedba: KD »URŠKA« in KGD »PTIČICA«, nedelja 26. dec. ob 18.30 uri. Celoten prihodek bo dodeljen Dobrodelnemu skladu Občine Starše. GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija »ŠTAJERC V Izvedba: KD PEKRE-LIMBUŠ, nedelja 09. januar, ob 18. uri. Avtor: Tone Partljič! GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija »RIBA ZA TRI« Izvedba: KD »URŠKA« Prepolje, sobota, 29. januar ob 18. uri (premiera). Avtor: Vinko Möderndorfer 3. 4. 5. 6. MIKLAVŽEV KONCERT: »VESELO V PRAZNIČNE DNI« KONCERT: »Z DOBROTO DO BOLJŠEGA ŽIVLJENJA« 7. 8. LJUBLJANI« PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU torek, 8. febr. ob 18. uri! VSTOP PROST! KONCERT GLASBE IN SMEHA: »FAŠENK PRED FAŠENKOM« Izvedba: RADIO MARIBOR, nedelja 27. februar ob 18. uri. Smiljan Greif bo gostil mnoge znane ansamble, manjkalo pa ne bo smeha in norčij… GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija »OBLAST« Izvedba: KUD VITOMARCI, nedelja 27. marec ob 18. uri. Avtor: Vinko Möderndorfer 9. 10. GLEDALIŠKA PREDSTAVA: komedija »ŠAH izvedba KUD RAČE, nedelja, 18. april ob 19. uri. Avtor: Vinko Möderndorfer MAT« Vse predstave bodo v večnamenski dvorani v Staršah! Upamo, da Vam bo izbrani program všečen in zanimiv. Vstopnice za predstave in koncerte bodo na voljo uro pred predstavo, nudimo pa tudi: - nakup celoletne abonmajske vstopnice – cena 50 EUR Abonmajska vstopnica je prenosljiva na drugo osebo, plačate pa jo lahko v dveh obrokih. Vstopnice bodo v prodaji od 15. septembra do 31. oktobra 2010! Informacije: 051 – 605 755 Lidija Rodošek SEPTEMBER 2010 Prijazno vabita KD »URŠKA« in KGD »PTIČICA« ! 34 Vabimo OBČINA STARŠE POZDRAV JESENI 2010 VABILO Vljudno vas vabimo na kulturno-turistično prireditev Pozdrav jeseni 2010, v nedeljo, 3.10.2010, ob 11.00 uri v Starše, kjer se vam bomo predstavili z domačo kulinariko in dobrotami iz domačega okolja. Program bomo popestrili z nastopi otroških in odraslih folklornih skupin, godcev in etnografskih skupin OŠ Starše, KUD Franc Ilec, KD Ivan Lončarič in KD Alojz Colnarič. Pozdravila vas bosta župan občine in baron turizma z župani prijateljskih občin. Ogled razstave in stojnic. Ob 14.00 uri se vam bodo predstavili kandidati za novega župana občine in pokazali svoje znanje o kulturi in turistični dejav- Vljudno vabljeni ! GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 nosti v občini Starše. 35 Predstavljamo Pekarna Štuhec v Staršah Marica Tenko Foto: M. Tenko Pekarna Štuhec je pekarna z dolgoletno tradicijo na Limbuški cesti v Mariboru. Tam se je tudi zaposlil danes štiriindvajsetletni Sami Martinaj. Ko so se lastniki pekarne Štuhec postarali in niso več mogli voditi pekarne, jo je Sami leta 2008 prevzel in ohranil staro, dobro poznano ime podjetja. Sami je državljan Hrvaške, njegov rod pa izhaja iz Kosova. Govorila sem z njegovim očetom Asmanom, ki sinu pomaga in nadzoruje delo v pekarni v Staršah. Asman je tudi na eni od svojim vračanj domov v Hrvaško, v Staršah opazil prazen lokal, v katerem je bila včasih trgovina Metka. Porodila se mu je ideja in pregovoril je sina, da je 15. julija letos odprl podružnico pekarne Štuhec v naši občini. V pekarni sta zaposleni dve osebi, prodajalka in pek, Asman nadzira delo, nabavlja in opravlja še druge potrebne posle za pekarno. Pravi, da je sin še mlad in potrebuje pomoč. V pekarni pečejo beli, mešani, črni in koruzni kruh, lepinje in burek, sirov in mesni. Pečejo tudi razno pecivo iz kvašenega in listnatega testa. Kruh je zjutraj pečen že ob pol šestih, pecivo pa ob pol petih. Asman mi je povedal, da so moko včasih kupovali v Avstriji, pa niso bili zadovoljni. Zato sedaj uporabljajo samo moko slovenskih proizvajalcev in z njo so zelo zadovoljni. Vso testo umesijo v Staršah, razen listnega testa, za katerega še tukaj nimajo potrebnega stroja. Tako pač listnato testo vozijo iz matične pekarne in ga tukaj spečejo. Leta 1969 se je Asman z družino prese- Foto: M. Tenko lil v Hrvaško, kjer živi še danes z ženo in ostalimi otroki. Ima namreč poleg sina, ki vodi pekarno Štuhec, še tri hčere. Povedal mi je, da je njegov moto poštenost, doslednost in delavnost ter da tako tudi vzgaja svoje otroke. Glede prometa pekarne v Staršah pa pravi, da še ni zadovoljiv. Vendar pričakuje, da se bo promet sčasoma povečal, ko bodo ljudje spoznali kvaliteto proizvodov pekarne. Name je Asman naredil prijeten vtis poštenega delavnega človek, ki ne išče zgolj dobičkov, temveč želi zaslužiti s svojim delom in prizadevnostjo. Upam, da bo prodaja kruha v pekarni narastla in omogočila delavcem v njej pošten zaslužek za svoje delo in da bodo proizvodi zadovoljili odjemalce. Čas obljub SEPTEMBER 2010 Marica Tenko 36 Komu bomo, dragi volivci, na letošnjih lokalnih in prihodnjih državnih volitvah dali svoj glas? Komu bomo zaupali kvaliteto svojega življenja v prihodnjih letih? Bomo sledili svoji naravnanosti na desno, levo ali po sredini? Težka odločitev je pred nami. Se zavedamo tega, da s svojimi glasovi na volitvah postavljamo na odločilna mesta v državi po večini pustolovce, ki iščejo pot h koritu. Spomnim se izjave enega od politikov, ki danes sedi pri vrhu vlade, ki glasi nekako takole: » Ni vzdržno, da peščica Slovencev drži v pesti večino družbenega premoženja, drugi pa komaj živijo.« Danes ta isti politik drži v svoji pohlepni pesti velik del premoženja, do katerega ni mogel priti po legalni poti. In kako se danes obnaša? Arogantno, brezkompromisno in pozabil je na svojo izjavo izpred let. Seveda, saj tedaj ni govoril iskreno. Trkal je na naše srce, pihal nam je na dušo, da je prišel do korita. Izkušnje nas učijo, da večina dela tako. Trobijo nam o svojih socialnih programih in obljubljajo pomoč osiromašenim in brezposelnim množicam. Če bi imeli iskreni namen, ne bi v ospredje svojih predvolilnih programov umestili sociale. Ali ne vedo ali nočejo vedeti, da je država daleč preobremenjena od sociale in jo zato krči? Kje bodo pa vzeli? Bodo vzeli tistim, proti katerim so danes sproženi « kvazi« sodni procesi? Tistim, ki so že pred desetletji načrtovali prevzem družbenega premoženja v svoje roke in ga v času tranzicije in tudi po njej dejansko prevzeli? Tistim, ki so najeli pri bankah ogromne kredite, za katere so jamčili z družbenim premoženjem? Tistim, ki so ustanavljali »by pass firme« na svoje ime in na katere so prenašali družbeni kapital. O ne, prijatelji! Tem, tako imenovanim “tajkunom”, ni mogoče ničesar vzeti. Predobro so se zavarovali. Doslej so se vsi sodni procesi, z izjemo majhnih ribic, končali s »tresla se gora, rodila se miš.« Če bi naši dragi kandidati imeli iskren namen, bi nam obljubili delo in pošten zaslužek. Obljubili bi, da se bodo potegovali za to, da bo delo dobilo svojo ceno. Kajti delo nima nobene cene. Lahko si še tak strokovnjak, marljiv delavec, pa nisi vreden nič, če ne tuliš z volkovi. Danes je cenjena predvsem lojalnost brez zadržkov. Kitajski pregovor pravi: » Ne dajaj mi miloščine, daj mi delo, da bom zaslužil.« Kam gre naš ponos, naše človeško dostojanstvo, če smo odvisni od podpor in raznih socialnih pomoči? Kakšna so srca ljudi, ki delavcem, ki zahtevajo plačilo za svoje delo, na hrbet pošljejo policijo in jih pošljejo domov k družinam brez zaslužka za mnoge mesece težkega dela? Kje je pravna država, ki dopušča, da se ena Hilda Tovšak smeji v objektive fotoreporterjev, kljub svojim dejanjem. Dejanjem, ki Razmišljanja nikoli ne bodo dobila epiloga na sodiščih? Kakšna je naša zakonodaja, ki dopušča to, da se zahteva samo delo, plačila pa ni? Odgovorili mi bodo: » Država nima nič pri tem. To je kapitalizem, to je privatno podjetništvo.« Kaj pa so delovna sodišča, kaj pa so sindikati, kaj pa je varuh človekovih pravic? Farsa! Vse je samo laž, prevara in pohlep močnih, da si nagrabijo še več. S svojim prispevkom ne želim ustvarjati malodušja med volivci. Hočem povedati sebi in vsem, da ne smemo biti naivni. Naivni tako, da se zaradi kandidatov, ki nam obljubljajo nebesa, spremo s prijatelji, sorodniki in drugimi, drugače mislečimi. To je namen politikov. Spreti mno- žice med seboj in potem jim vladati. Kajti največja nevarnost politikov so združene, enotne množice. Dokler pa bomo gojili sovražnost zaradi različnih pogledov na posamezne politične opcije, bomo lahek plen pohlepnežev in povzpetnikov, ki gradijo na naši naivnosti. Kajti oni nimajo nobenega namena, da bi nam izboljšali življenjske pogoje. Njihov namen je, da se primaknejo h koritu. To nam je doslej pokazala praksa. Vsake toliko časa nam vržejo kakšno kost, da jo glodamo in za nekaj časa pozabimo, kam drvi ta voz. Tako smo priča raznim aferam, kot so Zidar, Šrot, Bavčar in trenutno najbolj aktualna afera Patria. Priča smo izvijanju, napadanju in aroganci najbolj nizkotne vrste. Pa to ni vse, mnogi, najbolj zviti, sedijo v ozadju. Niti teh, na sceni, ne bodo spoznali za krive, kaj šele tistih, ki se jih »megla obtožb« še ni dotaknila. Kaj torej storiti? Ignorirati volitve? Ne! Pač pa ja, če bomo to storili vsi. Če bo pa samo eden od volivcev prišel na volišče, je vse zastonj. Storili bomo tako, da bomo šli na volišče letos in v prihodnosti in volili svojega kandidata. Ko bo pokazal svojo barvo, bomo pač razočarani. Če bo pa svojo torto malo porazdelil (kaj dosti je ne bo, ker pravijo, »da ima vsak svetnik svoje roke obrnjene k sebi«), jih bo pač nekaj tulilo z njim. Mi bomo pa plesali, kot že plešemo tisočletja. Plešimo torej! Razmišljanje o nasvetih Marica Tenko da je mleko samo za dojenčke in teličke, drugim pa bolj škodi kot koristi. Kdo so ti drugi? Vsi. Še enkrat! Človek naj ne posluša drugega kot svoje telo. Spet svetujem? Ne morem, kot izgleda, mimo tega. Dejstvo pa je, da je to moja izkušnja. Pa ni tako enostavno. Ljudje smo več ali manj preobremenjeni z dogajanjem zunaj nas in do svojega bistva težko predremo. Vse okoli nas je pomembnejše, kot mi sami. Posebej pa je uničujoči življenjski ritem današnjega aktivnega dela prebivalstva. Upokojenci bi še lahko našli čas, da bi se posvetili samemu sebi, mlajši in zaposleni pa težko. Današnji delodajalci zahtevajo vse več dela, plačajo pa, večina, vse manj. Udeležba pri dobičku podjetja je samo farsa, čeprav je prispevek k dobičku podjetja, ki ga dajo zaposleni, nesporen. Tako pa ljudem preostane samo to, da molčijo in delajo, sicer so na cesti. Kako naj ti ljudje, ki imajo še družine, najdejo čas zase in samo zase. Kako naj sedejo pod drevo in se poslušajo, da bi ugotovili, kaj pravzaprav želijo? Saj nimajo niti časa, da bi v miru pojedli svoje pozno kosilo, ker jih domači opravki že tirajo naprej. Zvečer, ko pospravijo otroke, se zrušijo v posteljo ali pred televizijo. Zato, čemu svetovanje o prehrani, o mažah in kopelih, o razvadah in navadah? Časa, časa potrebujejo ti ljudje. Samo toliko svobode, da bi vsaj poskušali najti sebe in si sami ustvariti svoj življenjski slog. Tako pa jim ga krojijo mrhovinarji, ki na trpljenju in podrejanju ljudi kopičijo bogastva. Kakšen rod torej raste? Rod robotov, ki bodo leteli od nasveta do nasveta tako dolgo, da bodo povsem pozabili, kdo so. Kdo so? Človek, in to vsak človek posebej, je čudovita in enkratna in neponovljiva stvaritev narave ali Boga, če je to boljše. In kot tak bi se moral tudi počutiti. ek Foto utrin V igranju nogometa so se pomerile ženske iz Zlatoličja in Prepolj. GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 Ljudje smo močno nagnjeni k temu, da kar naprej nekaj svetujemo. Večina. In, seveda drugim. Se poslušamo, ko delimo nasvete o načinu življenja, o prehrani, o obnašanju in tudi o razmišljanju. Nasveti preraščajo v opozorila in celo v grožnje. Kdo pravzaprav potrebuje nasvet? Jaz mislim, da samo tisti, ki ga išče. Kdo pa lahko da nasvet sočloveku? Mislim, da samo človek, ki ima o bistvu nasveta osebno izkušnjo. Pa še tedaj ne pomeni, da je izkušnja enega primerna za drugega. Vsak ima svojo pot in svoj recept. Prebrane »resnice« pa ne pomenijo nič, če jih nismo izkusili. Drugače je seveda s psihologi in psihiatri, ki »zdravijo« na osnovi tako teoretičnega in (pod vprašajem) izkustvenega znanja. Ne bi smela kakorkoli kritizirati psihiatrov, vendar so meni poznani bolniki, ki so iskali njihovo pomoč, od tam prišli močno » pomirjeni«, stare težave pa pokrite s pomirjevali. Mogoče je to pravi način zdravljenja. Pravim, da ne bi smeli dajati nasvetov vse naokrog, če jih nihče ne zahteva, in tudi, če jih že damo na osnovi prošnje, bi morali biti toliko pošteni, da poleg povemo: »To je moja izkušnja, to je bil moj recept, ki mogoče tebi ne bo pomagal.« Tako pa iz vseh revij in časopisov, po radiju in televiziji, na vseh programih dežuje polno nasvetov. In ne samo nasvetov. Tudi opozoril, celo groženj. Ena takih groženj je z velikimi mastnimi črkami napisana na paketu cigaret. Je kdo na osnovi teh opozoril nehal kaditi? Dvomim. Je pa sprejel grožnjo in negativno sugestijo. O sugestijah, posebej negativnih, sem že pisala. Lahko naredijo ogromno škodo. Malo pa jih piše o tem, da je potrebno poslušati svoje telo, ki nam vedno pove, kaj mu ustreza. Tudi sama sem pred leti na veliko razmetavala nasvete o škodljivosti mesne prehrane itd. Seveda ne bom mesa nikoli več jedla, vendar ugotavljam, da nimam pravice in ne znanja, da bi lahko nekomu nekaj svetovala glede prehrane. Zanimivo je, da so včasih na veliko svetovali pitje mleka zaradi kalcija. Pred kratkim so ugotovili, 37 Na vrtu Rastlinjaki ob koncu poletja Miša PUŠENJAK, kmetijska svetovalka KGZS Maribor Miša Pušenjak SEPTEMBER 2010 V zadnjih letih je na naših vrtovih zraslo lepo število rastlinjakov, škoda, da ni tudi tržnih toliko. Večina jih je nastala zato, ker so že kar nekaj poletij zapored velike težave s paradižnikom na vrtu. Vendar rastlinjak ni namenjen samo pridelavi paradižnika, v ta namen bi povsem zadoščala streha, ki jo vsako leto premaknemo na novo gredico. Rastlinjak ima smisel, če v njem pridelamo zelenjavo še pozno v jesen, celo pozimi, in seveda pričnemo z delom zgodaj spomladi. 38 Na hitro nekaj osnovnih pravil dela v rastlinjaku Pridelava v rastlinjaku ni povsem enaka, kakor tista na prostem. V rastlinjaku ni padavin, zato ni izpiranja. Tako se vsako premočno gnojenje še hitreje pokaže tako, da imajo rastline težave. Zato je potrebno gnojila uporabljati še bolj zmerno. Dejansko je količina 2,5 l/m2 odležanega hlevskega gnoja ali 3 l/m2 komposta vsake dve leti povsem zadosti. Če gnojila kupujemo, pognojimo s polovico priporočenega odmerka in bo prav gotovo zadoščalo, če bomo v rastlinjaku vzpostavili še primeren kolobar. Druga zelo pomembna zadeva, ki jo moramo v rastlinjaku upoštevati še bolj, pa je ravno kolobar. Večina vrtičkarjev si je rastlinjak omislila zaradi paradižnika, zraven posadijo še kakšno papriko, morda jajčevec, kumare in bučke pa so še redkejše. Vse te rastline bodo kar hitro imele težave, posebej še ob nekoliko premočnem gnojenju in nepazljivosti pri namakanju, če ne bomo našli še kaj drugega. V nadaljevanju vam bom predlagala poletni del kolobarja, pa tudi rastline, ki jih v rastlinjaku pridelujemo v jeseni in spomladi. Tretje ZELO pomembno pravilo, (hkrati pa tudi ena največjih napak, ki jih mnogi delajo v rastlinjakih), je, da redno, pogosto in temeljito zračimo. Slovenci smo nasploh zelo naperjeni proti zračenju, prepihu in ta svoj strah še potenciramo ravno v rastlinjakih. Vsako odpiranje se nam zdi izguba težko pridobljene toplote. Pa ni tako. Toplota je res potrebna rastlinam, posebej sadikam in tudi plodovkam. Mnogim zelenjadnicam pa celo škodi. Sadike, ki jih vzgojimo v pretoplih prostorih, so nežne, neodporne in imajo težave po presajanju na prosto. V rastlinjakih pa je poleg temperature največji sovražnik naših rastlin še vlaga. Proti njej se moramo boriti. Kakor hitro nanje posije sonce, se tako še preveč ogrejejo, ne glede na zunanje temperature. Zato velja, da jih je potrebno tudi pozimi vsaj enkrat na dan, morda sicer za krajši čas odpreti in temeljito prezračiti. Pozno pomladi do zgodnje jeseni pa ni nobene potrebe, da jih ponoči zapiramo, kakor se sedaj dogaja. Šele ko nočne temperature že pozno zvečer padejo pod 10oC, ponoči rastlinjake zapremo, vendar jih potrebno zjutraj, pred odhodom v službo še vedno odpreti. Enako velja, če jim zaradi nevarnosti viharja, nevihte zapremo popoldan. To naredimo šele, ko se sonce že skrije, odpremo pa takoj, ko nevarnost mine. To velja ne glede na letni čas, pomlad, poletje, jesen. Še ena napaka se rada dogaja predvsem spomladi, pri vzgoji sadik in pridelovanju vrtnin. Jesenski in spomladanski čas pogosto zaznamuje dolgotrajno oblačno, deževno, temačno vreme. To skupaj s kratkimi dnevi pomeni, da rastline ne rastejo tako, kot si želite. Mnogi zato pričnejo z dodatnim ogrevanjem ali gnojenjem. To je velika napaka. Sončne svetlobe ne morete nadomestiti z ničemer. V tem času bi bilo veliko bolj primerno, da temperaturo v rastlinjaku celo znižamo, predvsem in v nobene primeru ne gnojimo, dognojujemo in zmanjšamo tudi zalivanje. Rastline naj bodo skoraj suhe tako dolgo, dokler se sonce spet ne prikaže. Tako bodo sadike kvalitetne, vrtnine pa zdrave in odporne, tudi manj privlačne za škodljivce. Kolobar za poletje Sama predlagam tako. Poleti naj bodo razhudniki, to so paradižnik, paprika in jajčevec na eni polovici rastlinjaka. Na drugo polovico posadimo še bučnice: kumare, bučke, lubenice, melone in vsaj še eno izmed naslednjih rastlin. Za vse ljubitelje stročjega fižola predlagam novo, visokemu fižolu podobno stročnico – dolgo vigno. Seme se dobi pri nas v trgovini. Potrebuje podobno visoko oporo, kakor paradižnik, v vrsti jo sejemo na 30 – 40 cm po tri do pet zrn na eno oporo. Med vrstami pa potrebuje 70 cm, enako kakor paradižnik ali kumare. Kumare sadimo ob okna rastlinjaka, vigno pa na notranjo stran, saj prenaša tudi nekaj osenčenja. Dolga vigna je rastlina Afrike in Azije, zahteva veliko toplote, za razliko od fižola, ki vročine ne mara. Zato bo krasno uspevala v rastlinjaku. Pozorni moramo biti le na to, da tiste polovice rastlinjaka, kjer raste vigna, ne gnojimo. Sejemo jo v začetku maja, saj že za vznik potrebuje toploto, ki je aprila navadno še ni. Prav tako lahko na to polovico sadimo še eno zanimivo, novo rastlino na naših vrtovih, to je okra. Okra ima podobno rast, kakor paprika ali jajčevec, v resnici pa sodi med sleze. To najbolj opazimo, ko zacveti, saj je njen cvet prelep in Predstavljamo podoben hibiskusu. Plodove okre uporabljamo v vseh zelenjavnih juhah in omakah, ki jih želimo zgostiti brez uporabe moke. Pomembno je le, da poberemo plodove najkasneje takrat, ko so veliki 9, 10 cm, kasneje niso več uporabni. Vendar ne skrbite, saj je v rastlinjaku vedno na voljo veliko plodov, potrgane pa lepo nanizate na nitko in posušite. Večer pred uporabo pa jih namočite. Okro lahko sejete direktno, istočasno, kakor dolgo vigno, vendar je bolje vzgojiti sadike. Seme pred setvijo čez noč namočimo, posejemo in nekje v 6 tednih dobimo sadike, primerne za presajanje. Kaj pa v jeseni Da bomo lahko dovolj zgodaj posadili rastline za pozno jesen, moramo paradižniku seveda odstranjevati zalistnike, papriko in jajčevec pa vzgojit na tri vrhe. V rastlinjaku pa jima tako moramo zagotoviti oporo. Nato paradižniku odstranjujemo spodnje liste. To naredimo takoj, ko se plodovi obarvajo rožnato. Takrat porežemo vse liste od tal pa do tistega lista, ki je tik pod plodom. Tega še pustimo. To delamo iz več razlogov, ampak za zdaj je pomembno tudi to, da imamo v drugi polovici avgusta pod rastlinami dovolj svetlobe in prostora, da lahko sadimo jesenske rastline. V manjših rastlinjakih ne uporabljamo folije, raje si omislite zastirke iz naravnih materialov, kot je slama, seno, pokošena trava, listje… to sedaj odstranimo, tla prerahljamo in posadimo sadike letnih solat, endivije, posejemo berivko ali/in rukolo. Bolj radovedni pa se boste morda odločili še za zanimive mešanice, kot so rastline za mlado listje ali azijske listnate rastline. Obe mešanici sta namenjeni svežim, pikantnim solatam, posebej za tiste, ki radi uporabljate tudi različne druge prelive, seveda pa tudi klasični olje, kis in sol sodijo na take solate. Med sadike solate posejte še mesečno redkvico. Škoda je sejati motovilec, špinačo ali zimske solate, vse to bo uspevalo tudi zunaj. Solato sejemo vse do začetka septembra, sadike pa lahko presadimo še v prvem, drugem tednu prvega jesenskega meseca. Po potrebi jih kasneje, če nas preseneti zgodnji zimski mraz, pokrijemo še s kopreno. Endivijo pa moramo posejati do 14 dni prej. Presadimo lahko tudi sadike nadzemne kolerabice, cvetače ali brokolija. Vse to lahko sadimo tudi na tisto stran rastlinjaka, kjer imamo posajene bučnice in dolgo vigno, če je le še kaj prostora. V rastlinjak presadimo tudi nekaj rastlin peteršilja in drobnjaka, da bomo imeli sveže zelenje tudi pozimi. Prav tako si vzgojimo sadike blitve, majskega srebrnjaka ali celo stoletne čebule. Ob robu rastlinjaka lahko raste tudi por. Do sredine septembra posejemo tudi nizke sorte graha in zgodnji, nizki, rumenostročni fižol. Motovilec in špinačo sejemo v rastlinjak šele konec oktobra za zimsko in spomladansko rezanje. Spomladi v rastlinjaku vzgajamo sa- dike in zgodnjo zelenjavo Spomladi je najbolj pomembno, da rastlinjak redno zračimo. Tudi če ga ogrevamo, je zračenje izrednega pomena za zdravje in kvaliteto rastlin in sadik. Tudi za spomladansko pridelavo zelenjave ne gnojimo posebej, pognojimo šele za poletno pridelovanje plodovk. Zemljo samo prerahljamo, zalijemo. Že od januarja naprej lahko spet presajamo ali sejemo letne solate, motovilec, špinačo ali še bolje blitvo in rukolo. Tudi nizke sorte graha sejemo zelo zgodaj, vendar ne tja, kjer je rasla pred tem dolga vigna. Pravi pomen dobijo rastlinjaki šele z jesensko in spomladansko pridelavo zelenjave, ne pa s poletno pridelavo plodovk, zato sami za svoje potrebe najdite ustrezne vrtnine in ustrezno vrstenje, da se boste pridelka lahko veselili veliko let in ne bo potrebno rastlinjaka zaradi težav z boleznimi ozkega kolobarja prestavljati vsakih nekaj let. Foto: I. Klep Lotusov ribnik GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 ek Foto utrin 39 Nasveti veterinarja VNETJE UŠES PRI PSIH IN MAČKAH DAMIJAN PEKLAR, dr.vet.med, Ambulanta za male živali Slovenja vas SEPTEMBER 2010 V ambulanti srečujem v jesenskem času povečano število primerov vnetja ušes pri malih živalih. Lastnik najpogosteje opazi, da žival stresa z glavo, se praska po obolelem ušesu, glavo drži na stran. Obolelo uho je ponavadi rdeče, iz njega teče izcedek neprijetnega vonja. Na dotik žival odreagira z bolečino − umakne glavo, zacvili ali celo ugrizne. Okolica obolega ušesa je ponavadi manj odlakana zaradi praskanja. Vnetje ušes prizadane tako pse in mačke, kakor tudi druge živali. Vnetje ušesa ima različne vzroke. V grobem jih razdelimo na: 1. VNETJE ZUNANJEGA UŠESA=OTITIS EXTERNA 2. VNETJE SREDNJEGA UŠESA=OTITIS MEDIA 3. VNETJE NOTRANJEGA UŠESA=OTITIS INTERNA 40 Pri psih in mačkah se najpogosteje srečujemo z vnetjem zunanjega ušesa− Otitis externa, ki ga bom podrobneje opisal. Znaki obolelega ušesa so enaki zgoraj opisanim ( rdečina, bolečina, izcedek, praskanje...). Pogostje prizadene pse kot mačke. Obolijo vse živali, ne glede na starost in spol. Pasme s povešenimi ušesi obolevajo pogosteje ( koker španjel, zlati prinašalec...). Vzroki vnetja ušes so raznovrstni, ponavadi pa gre za nesrečen skupek večih dejavnikov, ki povzročijo vnetje. Lahko jih razdelimo v 1. predisponirajoči (npr: povešena ušesa, ozek ušesni kanal, pretirano izločanje ušesnega masla, pogosto plavanje...), 2. primarni faktorji − (npr. glavni sprožilci vnetja − paraziti, tujki v ušesu, avtoimunske bolezni − alergije in 3. pridruženi faktorji − ohranjajo vnetje (bakterijska, glivična infekcija). Ko se več faktorjev združi, nastane vnetje in lastnik opazi težave. V ambulanti pregledam obolelo uho s posebno pripravo − otoskopom, ki ima nastavek z lučko, da lahko vidim ušesni kanal do bobniča. Pri pregledu ušesa ocenim zadebelitev ušesnega kanala, vonj in barvo izcedka, barvo in obliko bobniča. Če je potrebno, odvzamem bris z vatenko. Bris lahko obarvamo s posebnim barvilom in pod mikroskopom lahko ločimo, ali gre za bakterijsko ali glivično vnetje. Bris pa v določenih primerih, predvsem ko se vnetja ponavljajo (kronična vnetja), pošljemo v laboratorij na specifično izolacijo povzročitelja. Opravimo tudi splošen pregled živali (merjenje temperature, pregled sluznic, dlake, kože). Splošni pregled nam omogoča ugotovitev faktorjev, ki so sprožili vnetje – npr. alergije, paraziti, slab imunski sistem. Živali, ki ima vneta ušesa, preverimo in po potrebi spraznemo paranalne vrečke. ZDRAVLJENJE: pri zdravljenju vnetja ušes je potrebno zdraviti vneto uho, obenem pa ugotoviti vzrok. Pri tem skušamo doseči, da umirimo infekcijo, zmanjšamo izcedek ter omejimo faktorje, ki sodelu- jejo pri vnetju. V večini primerov predpišem kapljice za uho ter antibiotik v tabletah. V kolikor je veliko izločka, pa še priporočam spiranje kanala s čistilno tekočino. Tako pozdravimo večino vnetij ušes. V določenih primerih, ko se vnetja ponavljajo npr. na 3−4 mesece, govorimo o kroničnem vnetju ušesa. V redkih primerih je potreben tudi kirurški poseg. Vnetje ponavadi traja 7−14 dni. VNETJE PRI MAČKAH: vnetje ušesa pri mačkah se glede na vzrok in samo zdravljenje nekoliko razlikuje od vnetja ušes pri psih.V večini primerov so vzrok vnetja ušesa paraziti, ki se naselijo v ušesni kanal. To so ušesne garje − otodectes cyanotis. S svojim razmnoževanjem povzročajo najprej živali neprijeten srbež, kasneje pa vnetje. Lastnik mačke to najlaže ugotovi, če v ušesu mačke opazi temen izloček, podoben kavni usedlini. Če ne ukrepamo pravi čas, se lahko pojavi močno zadebeljeno uho pothaematoma, kjer je že potreben kirurški poseg. Sicer pa so ušesne garje izključno prebivalci mačjega ušesa, redko se namnožijo tudi pri psih. Strah lastnika, da bi se okužil, je odveč, ker se ne prenesejo na človeka. Pri zdravljenju uporabimo poleg kapljic in antibiotikov še zdravilo za zatiranje ušesnih garij. Je v obliki kožnih kapljic, ki ji nanašamo na vrat živali (Stronghold) in lastnikom svetujem, da ga uporabljajo tudi za preprečevenje ponovnih težav. PREVENTIVA: kot za vsa obolenja velja tudi pri vnetju ušes rek: »Bolje preprečiti, kot zdraviti.« Da se čim bolj izognemu vnetju ušes, je potrebno vzdrževati higieno ušes. Najbolje je, da uho čistimo 1x tedensko s suho vato. Po potrebi si pomagamo s sredstvom, ki topi ušesno maslo in razkuži ušesni kanal. Z rednim vzdrževanjem higiene in izogibanjem faktorjem, ki sodelujejo pri vnetju ušes, bomo zmanjšali tveganje za nastanek vnetja. Kot sem že omenil, pa je pri mačkah, ki so obolele za vnetjem kot posledico garij, potrebno vsaj na 3 mesece uporabljati sredstvo, ki zatira ušesne garje. Psom, ki imajo v ušesnem kanalu veliko dlačic, priporočam, da se te dlačice odstranjujejo sproti, saj se tako ušesni kanal bolje zrači. ZAKLJUČEK: Vnetje ušes je pogosta problematika pri psih in mač- kah. Vedno je več vzrokov za nastanek vnetja. Zdravljenje je v večini primerov uspešno. Kronična vnetja se pogosto ponavljajo. Lastnik živali lahko z rednim pregledovanjem ušes in ušesno higieno veliko pripomore k zgodnjemu odkrivanju bolezni. Želim vam zdravo in s plodovi narave bogato jesen. Razvedrilo OBČINA STARŠE OPTIČNI BRALNIK STAROGRŠKI FILOZOF IZ MILETA KRILO RIMSKE LEGIJE MUSLIMANSKI TOM POSTNI MIX MESEC OBČINA STARŠE AM. ATLET, SKAKALEC V VIŠINO (DWIGHT) FRČANJE, LETENJE POVIŠANJE TEMPERATURE ZRAKA POLAGALEC PARKETA ZIDAN STEBER ZAČETEK DIRKE MASCAGNIJEVA OPERA NESREČA DEL MOTORJA AVSTRIJSKO MESTO OB DONAVI STARA DRŽAVA OB EVFRATU IN TIGRISU UGANDSKI DIKTATOR (IDI) LUKA V ITALIJI NIKALNICA ROPOTIJA, NAVLAKA SLOVENSKA MAVRSKO MINISTRIOPORIŠČE CA ZA V ŠPANIJI OBRAMBO ANA ROJE PREŠERNOVA PESEM SREDOZEM. RASTLINA ORNA ZEMLJA JUTRANJA ZARJA SVEŽENJ Z LISTINAMI BOMBAŽNA TKANINA PRIMANJKLJAJ V BLAGAJNI LOKALNA ŽELEZNICA GRŠKA ČRKA SADEŽ V TRDI LUPINI SLOVENSKA RTV NAPOVEDOVALKA 100 SL. SMUČAR. TEKAČICA HIŽAR BALKANSKO GROBO DOMAČE SUKNO NASTOPAČ, MOŠKI, KI POZIRA UMETNIKU JUŽ. AMER. ŽELVA ORIS, OPIS PREJŠNJE IME DRŽAVE MJANMAR HRIBAR IVAN IZMIŠLJENA PRIPOVED OBČINA STARŠE RADIKAL IZ ETANA FRNIKOLA KRAVJI MLADIČ ENKA, ENOJKA GL. MESTO AFGANISTANA VULKAN NA SICILIJI DOLINA V JULIJCIH OSJE GNEZDO SL. PEVKA KODRIČ ANDRAŽ ŠALAMUN CVETNI PRAH IVAN CANKAR ANS. KI JE IGRAL V ZLATOLIČJU AM. PEVKA FITZGERALD IVAN MINATTI OVRATNA RUTA PRIPADNIKI VZHODNIH GERMANOV LESKET, SIJAJ HRV. PISAT. (IVAN) BESEDNJAK TUJK KAREL ERBEN IME GASILSKE HIŠICE V ZLATOLIČJU EDVARD KOCBEK GL. MESTO ETIOP. POKRAJINE TIGRE LUKA V ČILU DROG ZA PODALJŠANJE OJESA RAVNA STREHA STARO ODPADNO ŽELEZO GOZDNA PTICA IZ DRUŽINE ŠČINKAVCEV ILOVICA TERMIN AM. IGRALKA GARDNER ŠAMPION, AS PISMENI IZDELEK UČENCA SVETIŠČE, TEMPELJ KONEC RASTLINA ZA INDIGO LUDOLFOVO ŠTEVILO PRAVICA UGOVORA DEL DNEVA SL. PISATELJ CANKAR KONJ RJAVE BARVE PALESTINSKA OSVOBODILNA ORGANIZACIJA MLADA KRAVICA ZEM. OŽINA NA MALAKI SLIKARSKA TEHNIKA VRSTA ŽITA RADIJ KARL ERJAVEC MAJHNA LINA NAOČNIKI SLOVENSKI SMUČAR GLEBOV DVORANA AMERIŠKI SKLADATELJ CONRAD IVAN LEVAR RIBIŠKA VRVICA AVTOR: JOŽE BORKO MUSLIMANSKO SVETO PISMO TRENJE JAP. FIZIK, NOBELOVEC (LEO) PESEM HVALNICA NAŠA KRIŽANKA: rešitev, ki jo sestavite iz črk oz. besed z osenčenih polj, prepišite na dopisnico in jo do 15. novembra 2010, pošljite na naslov: OBČINA STARŠE, Starše 93, 2205 Starše. Morda se pri žrebu prav vam nasmehne sreča! Geslo iz prejšnje številke: POD VAŠKO LIPO, POLJE KDO BO TEBE LJUBIL, PREPOLJE, SVETA URŠULA, OTROŠKI DIRENDAJ 1. nagrado – knjigo Rosvite Pesek: Osamosvojitev Slovenije - prejme Irma Žgajner, Starše 89/g, 2205 Starše, 2. nagrado – bon v vrednosti 22 evrov – prejme Marjan Lepej, V kote 9, 2204 Miklavž na Dravskem polju, 3. nagrado – pisalni set in majico z napisom OBČINA STARŠE, prejme Nataša Mohorko, Lenardonova 45, 2000 Maribor. Čestitke GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 ZVEZNA RASTLINA Z DRŽAVA V RUMENIMI MALEZIJI CVETI V SOCVETJU, PIJAVČNICA PETER KLEPEC 41 Praznovanja 90 let Barbare Kacjan 90 let je praznovala Kristina Krepfl Terezija Mohorko Stanka Vobič Ob 90. jubileju smo obiskali slavljenko Barbaro Kacjan, roj. 17. 9. 1920, stanujočo v Zlatoličju 5. Barbara je z odličnim uspehom končala osnovno šolo, šolanja pa ni nadaljevala, saj denarja za to ni bilo. Morala je pomagati doma, na polju majhne kmetijice. Doma so imeli nekaj pujskov in kravo, da so imeli otroci mleko. Barbara se je priučila za šiviljo, tako je lahko kasneje šivala svojim otrokom ter prijateljem. Poročila se je pri 23-tih letih. Z možem Alojzom sta imela 5 otrok: sinova Francija in Alojza ter hčerke Kristino, Barbaro in Vido. Hčerka Vida z možem Jožetom je ostala doma. Sin Alojz z ženo Marijo živi prav tako v Zlatoličju, hčerka Kristina v Gerečji vasi, Barbara pa v Staršah. Sin Franci se je v mladih letih ponesrečil in ostal celih 40 let priklenjen na posteljo. Mati ga je negovala dolgih 20 let. Kasneje je to vlogo prevzela hčerka Vida, saj mama ni zmogla sama. Celih 10 let pa je tudi sama v postelji. Sin Franci pa ji je v lanskem letu umrl, prav na svoj 64. rojstni dan, kar je bilo za bolno mamo in družino zelo boleče. Barbarino veselje pa so njeni vnuki: Boštjan, Joži, Damijan, Mojca, Irena, Sonja, Andrej, Barbara in Matjaž. Danes pa jo razveseljujejo že pravnuki Lucija, Timotej, Lea, David, Mark, Katarina, Doris ter Jakob, Zala, Simon in Julija. Otroci, vnuki in pravnuki svojo mamo, babico in prababico velikokrat obiščejo, da z njo poklepetajo, kolikor ji še dopuščajo moči. Veliko zdravja, sreče in zadovoljstvo v krogu njene številne družini pa so ji zaželeli župan Občine Starše Vili Ducman, podžupan Adolf Šerdoner ter Cvetka Mohorko. 10. julija je okrogli jubilej, 90 let, praznovala Kristina KREPFL iz Zlatoličja 33. Našli smo jo v krogu njene družine − veselo, zdravo, zgovorno. Svojo starost preživlja skupaj z vnukom Matjažem in z njegovo družino: z Duško, Anejem in Janom. Sin Drago z Marjano živi v sosednji hiši, tako da pravi, da so kot ena družina. Marjano pohvali, da je dobra snaha. Tudi hčerka Silva jo zelo pogosto obišče. Vesela pa je tudi vnukinje Brigite z Matejem in pravnukinje Manje. Skupaj z možem Simonom, ki je umrl leta 2001, je živela na kmetiji v Zlatoličju in je gospodinjila, mož je bil gozdar. Babi Tinka rada bere in gleda televizijo. Rada se sprehaja, čeprav zadnje čase le po dvorišču, ker jo bolijo noge. Povedala je, da so si bili ljudje bližje, ko je bilo življenje težje. Vse svoje ima zelo rada. Seznanjena je z vsemi dogajanji in ima o njih svoje mnenje. Ob visokem jubileju smo slavljenko z najlepšimi željami obiskali in ji zaželeli veliko zdravja župan Občine Starše Vili Ducman, podžupan Adolf Šerdoner in direktorica občinske uprave Stanka Vobič. 80 let Ljudmile Gabrijan Adolf Šerdoner SEPTEMBER 2010 Lepo poletno soboto se je zbrala cela družina okrog matere, ki je praznovala visok jubilej 80 let. Vsi so ji zaželeli še mnogo zdravja in da bi bila še dolgo med njimi tako pokončna in vesela. 42 Poroka 90. jubilej upokojene učiteljice Kristine Štrubelj Terezija Mohorko Kristina ŠTRUBELJ se je rodila 20. 9. 1920 v Majšperku. Leta 1948 se je preselila v Starše kot učiteljica na osnovi šoli. Učiteljski poklic na Osnovni šoli Starše je opravljala vse do svoje upokojitve leta 1980. Prav na tej instituciji je zaznamovala svojo osebnost z delom z mladimi ob prostovoljnih aktivnostih ali tako imenovanih izven šolskih programih. Vodila je razne krožke in širila poznavanje navad in običajev učencev. Mnogi so se nato vključili v številna društva na območju svojih krajevnih skupnosti. Razen prostovoljnega dela na področju izobraževanja in šolstva se je vključevala v knjižničarstvo in bila dolga leta poverjenica Prešernove družbe. Kristina je aktivno delovala kot mladinska aktivistka v svojem kraju, kjer je spodbujala aktivnosti mladih in tudi sama aktivno delala. Vključila se je v Društvo prijateljev mladine Starše, kjer je prav tako z vsem elanom in aktivnim delom pomagala pri aktivnostih za mlade. Poslanstvo tega društva je širiti dejavnosti za mlade in jim omogočati aktivno vključevanje na vseh področjih. Levji delež svojega prostega časa pa je posvetila Osnovni organizaciji rdečega križa Starše, vse od ustanovitve, kjer je bila članica Nadzornega odbora, Upravnega odbora. V letih 1968 do 1994 je bila predsednica KO RK Starše. Dva mandata je bila članica predsedstva OO RK Maribor in članica krvodajalske skupine pri tem odboru. Kristina je bila na področju društvene in humanitarne pomoči v Organizaciji rdečega križa pomemben člen krvodajalstva, za kar je prejela leta 2003 Spominsko medaljo ob 50-letnici prostovoljnega krvodajalstva. To je zelo pomembni dejavnik za ljudi, za njihov boljši jutri, za ohranjanje življenj ljudi in soljudi. Slavljenki Kristini Štrubelj so v znak pozornosti predstavnice OO RK Starše organizirale v Osnovni šoli Starše majhno slavje s kratkim kulturno-zabavnim programom, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Starše. Nekaj lepih pozdravnih misli je povedala pomočnica ravnatelja Anica Bratuša, zgodovine življenja slavljenke se je na kratko spomnila današnja predsednica OO RK Starše Fanika Butolen, lepo pesem ji je prebrala vnukinja Maja, kratko zahvalo dolgoletni sodelavki je izrekla upokojena učiteljica Terezija Kumer. Slavju so se pridružili še ravnateljica iz časov službovanja Kristine, Justina Velble, članice OO RK Starše, DPM Starše, šolniki Osnovne šole Starše, zaposleni in upokojeni. Prišlo je tudi 5 njenih prvih učencev, ki so danes stari že preko 70 let. Slavljenka Kristina Štrubelj je na slovesnost prišla v spremstvu svoje družine. V poznih letih njenega samskega življenja (mož ji je umrl že leta 1979) jo še vedno razveseljujeta sinova Mirko in Drago, zažari pa, ko ima ob sebi vnuke Majo, Matejo, Gregorja in Gašperja. V imenu Občine Starše je slavljenki čestital podžupan Adolf Šerdoner, zaželel ji je veliko zdravja, še lepo in srečno življenje ter v šali in malo zares predlagal, da se dobimo na njeni stoti obletnici rojstva. tembr si 4. sep ta s izmea n sta rijateljev p Zlata pr in v o on nik sti sorod rš in Sim prisotno ec iz Sta . n š u a lj B o p a rbar vskem njala Ba a na Dra ž v č o la r o ik M vp potekal Premzl iz poroke je l eni del e v d k i r e n Civil Rače, c u d a r g ni Rače. ni dvora i gradu c li e p a k jski pa v gra GLASILO OBČINE STARŠE, št. 59 ašnec B a r a b r a B emzl r P n o m i in S a 2010 v 43 URADNE URE OBČINE STARŠE Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 ure Sreda: od 8.00 do 12.00 ure in od 14.00 do 16.00 ure Petek: od 8.00 do 12.00 ure ODPIRALNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA ZA KOSOVNE ODPADKE V ZLATOLIČJU Zimski čas: (november-marec) Sreda: od 13.00 do 17.00 ure Sobota: od 8.00 do 13.00 ure Poletni čas: (april – oktober) Sreda: od 15.00 do 19.00 ure Sobota: od 8.00 do 13.00 ure DELOVNI ČAS SPLOŠNE AMBULANTE KARMEN HORVAT-DREO, dr.med.,spec. v Staršah (tel.: 630 08 82), v ponedeljek, četrtek in petek od 7:00 do 13:45, ob sredah od 12:30 do 19:15. V Marjeti na Dravskem polju (tel. 630 08 89) ob torkih: od 12.30-19.15 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA MARIBOR KRAJEVNI URAD STARŠE Tel.: 02 688-10-61 URADNE URE V KRAJEVNEM URADU STARŠE PONEDELJEK : od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 15.00 ure SREDO: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 ure ter SEPTEMBER 2010 PETEK : od 8.00 do 9.30 in od 10.00 do 13.00 ure. 44 Željko VOGRIN, univ. dipl. prav. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE MARIBOR
