Naravovarstveni videonadzor Zaposlovanje

VARNOSTNIK
Številka 55 – September 2014
>
Varnost varnostnikov
Zaposlovanje invalidov
Naravovarstveni videonadzor
Požarna varnost v planinskih kocah
Kako znižati stroške za energijo v stavbah
Varnostnik - KAZALO
>
4
ALI IMAJO CIGRE ZASEBNOST
In vedeli bomo, kdaj bo izginila zadnja čigra.
>
6
KAKO ZNIŽATI STROSKE ZA ENERGIJO V STAVBAH
Zamenjati peč za ogrevanje? Narediti novo fasado s toplotno izolacijo?.
10 VARNOST VARNOSTNIKOV
stran 6
Varnostniki so izpostavljeni velikim tveganjem za nastanek poškodb pri delu.
12
ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
Invalidi so izpostavljeni neenakosti in zapostavljanju na trgu dela. Njihova zmanjšana
sposobnost za delo zaradi telesnih ali duševnih omejitev jih postavlja na rob družbe.
14 NARAVOVARSTVENI VIDEONADZOR
Zagotoviti je bilo treba sistem videonadzora na otoku brez elektrike in internetnih
povezav.
18 DOLGOLETNO IN TRDNO PARTNERSTVO
Naročnike naših storitev podpiramo z dodatnimi dejavnostmi.
stran 10
20 VRATA NA RAZSTAVI
Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja.« Razstava v Slovenskem etnografskem
muzeju v Ljubljani.
stran 18
>
22 POZARNA VARNOST V PLANINSKIH KOCAH
>
stran 22
Slovenija ima med drugim tudi zelo lepo gorato pokrajino, kjer je močno razvit gorski
turizem oziroma planinarjenje.
26 NOVICE
KOLOFON
stran 14
2
izdaja Poslovni sistem Varnost Maribor odgovorni urednik Boštjan Tancer uredniški
odbor Romana Šalamun, Iztok Ledinek, Marko Vaupotič, Boštjan Strnad lektoriranje Darja
Gabrovšek Homšak oblikovanje Boštjan Strnad tisk Tiskarna Florjančič d.o.o. naslovnica
Varnost Maribor naslov uredništva Varnost Maribor d.d., Kraljeviča Marka ul. 5, 2000
Maribor, tel. 02 230 30 10, faks: 02 230 30 19, [email protected] naklada 4300 izvodov
Varnostnik - UVODNIK
Uvodnik
Varnost Maribor – še enkrat prvi
na trgu!
Poletje je mimo, končali so se dopustniški meseci, baterije so se napolnile
in sedaj smo pripravljeni na nove poslovne podvige. Poslovno leto si bomo
zapomnili po negotovosti v gospodarstvu, še posebej v bančnih sistemih, po
nelojalni konkurenci v naši panogi ter ostalih razmerah, ki so nas prisilile k
preudarnemu sprejemanju odločitev. Zaradi nestabilne gospodarske situacije
in razmer v panogi smo bili primorani sprejeti in izvajati proti-krizne ukrepe,
s katerimi smo skrbeli za stabilno poslovanje naše družbe. Kljub dejstvu,
da smo bili primorani nižati cene naših storitev in se soočati s številnimi
odpovedmi poslovnih partnerjev, pa je bil čisti dobiček v letu 2013 dva krat
višji kot v letu pred tem. Z različnimi ukrepi (optimizacija poslovnih procesov
in racionalizacija stroškov) želimo tako kratkoročno kot tudi dolgoročno
ohranjati stabilnost poslovanja, kar bo ohranjalo tudi pozitivno klimo v
podjetju.
V prihajajočih mesecih nas v naši panogi čaka nekaj preudarnih sprememb.
Ena izmed njih je zagotovo vstop hrvaškega ponudnika varnostnih storitev
– podjetje Sokol Marić Security - na slovenski trg. Podjetje je že dalj časa
prisotno na Hrvaškem trgu in je tudi največje, svojo kakovost poudarja s
certifikati. Predstavlja to za nas nov izziv ali nevarnost? Zbornica za razvoj
slovenskega zasebnega varovanja lahko ima pomembno vlogo pri regulaciji
lojalnosti konkurence, še posebej ob vstopu novega, tujega konkurenta in
še nadalje skrbi za dejavnost varovanja v kvalitativnem in kvantitativnem
smislu. Dejstvo je, da bomo morali biti bolj inovativni in prodorni z različnimi
prodajnimi aktivnostmi in izkoriščati prednost poznavanja slovenskega trga in
naših strank.
Glede na izzive, ki so pred nami, od zaposlenih še naprej pričakujemo
vestnost, lojalnost, pripadnost in delavnost. Zaposleni so ključni temelj za
uspeh podjetja, zato bomo tudi v prihodnje po naših najboljših močeh skrbeli
za varnost in stabilnost delovnih mest, kot tudi za pozitivno vzdušje znotraj
delovnih timov, saj je zadovoljstvo zaposlenih pomembna in naša prva
vrednota.
>
Področje prevoza denarja je verjetno najbolj tvegana dejavnost med vsemi
oblikami varovanja, ki jih glede na licence opredeljuje Zakon o zasebnem
varovanju. Ker gre za regulirano dejavnost, v kateri tisti, ki pridobijo licenco,
jamčijo za kvaliteto storitev, je zakonodajalec predpisal tudi zakonsko
obvezno zavarovanje poklicne odgovornosti. Ta del je zelo primerljiv z
zdravniki, odvetniki, notarji, kateri morajo prav tako sklepati podobna
zavarovanja – namen le teh pa je, da so kupci, ki niso strokovnjaki zavarovani
v primeru škode, če njihov izvajalec naredi strokovno napako in so zaradi
tega oškodovani. Ker je slovenski zavarovalni trg zelo konzervativen in
relativno majhen in ker se zakonodajalec nikoli ni posebej poglobil v ta
del zavarovanj, so se zavarovalničarji odločili, da poklicna odgovornost
ne velja za področje prevoza denarja. Po drugi strani so sprejeli usmeritev,
da naj lastniki denarja sami zavarujejo denar. Ko smo v zadnjih letih na
mednarodnem trgu zavarovanj in prevoza denarja preverjali, kako je to
urejeno v »razvitem zahodnem svetu«, smo zelo hitro ugotovili, da smo na
tem področju v Sloveniji še kar daleč od urejenih razmer. Kar nekajkrat smo
imeli v preteklosti tudi težave, ko so zahodnoevropski partnerji želeli z nami
sklepati pogodbe o varnem prevozu denarja in drugih vrednosti, pa jim žal
nismo bili sposobni ponuditi ustreznega zavarovanja – izključno zaradi tega,
ker slovenski zavarovalni trg tega ne ponuja. V preteklosti smo o tem nekajkrat
komunicirali tudi s pristojnimi v državi, pa do danes žal nismo naleteli na
»odprta ušesa«. Zadnja posebnost in nekaj, česar na razvitem mednarodnem
trgu sploh ne poznajo, pa je to, da so naročniki zavarovanja začeli zahtevati
bančno garancijo – v veliki večini so ključni slovenski bančniki zatrdili, da ta
instrument ni namenjen zavarovanju premoženja med prevozom in prenosom.
Da bi v kvaliteti naših storitev naredili korak naprej, smo se v zadnjega pol leta
obrnili na mednarodni zavarovalniški trg. Zaključek dolgotrajnih, strokovno
zelo izčrpnih in v končni fazi uspešnih pogajanj je sklenjena zavarovalna polica,
ki zagotavlja zavarovanje pred fizično izgubo ali poškodbo na zavarovanem
premoženju – tako v času prenosa in prevoza premoženja kot tudi v času, ko
je v našem hranišču. V prihodnjih mesecih bomo osebno obiskali poslovne
partnerje na področju prevoza denarja in predstavili nov instrument
zavarovanja. Verjamemo, da vas bomo ponovno prepričali, da smo znova
dokazali, da je Varnost Maribor nosilec pozitivnih sprememb na slovenskem
trgu zasebnega varovanja. Prav tako se je kot pravilna pokazala odločitev,
da postanemo del evropskega združenja podjetij za prevoz gotovine (ESTA)
in smo s temi izkušnjami ponovno tisti, ki prvi ponujamo nadstandardno
kvaliteto storitev.
Pozitivno vstopamo
v letošnjo jesen…
Slavko Pernek / Clan upravnega odbora
P. S. Pri vsem tem je zelo pomembno pravilno razumevanje pojma zavarovanje
– in vsa strokovna javnost zagotavlja, da je najbolj kvalitetna oblika zavarovanja
– kvalitetna zavarovalna polica, ki ima sklenjeno kvalitetno pozavarovanje!
Nikakor pa kvalitetnega zavarovanja ne predstavlja računovodska postavka,
izražena v bilanci stanja!
Boštjan Tancer
namestnik predsednika upravnega odbora
3
Varnostnik - KOLUMNA
ALI IMAJO CIGRE
ZASEBNOST?
In vedeli bomo, kdaj bo izginila zadnja čigra.
Iztok Ledinek
Konec letošnjega marca se je med žrtve ledene ujme
v Sloveniji vpisal tudi par risov iz ljubljanskega
živalskega vrta. Samec se je po nekaj dneh svobode
vrnil v ujetništvo sam, riso pa s(m)o tako dolgo
reševali iz divjine Rožnika in tivolskega parka, da nam
je, končno, umrla na rokah. Ustreljena! Z injekcijo za
uspavanje. Dobra kombinacija reševalnih sredstev:
strelno orožje in uspavalo. Ni čudno, da je riso zazibalo v sen – za večno.
Pravice živali so človekove
pravice.
Svetlana Slapšak
Kaj pa je s čigrami? Čigre so ptice, v Sloveniji redke
gnez­dilke, ki jih lahko najdemo med aprilom in septembrom na slovenski obali in na Dravi, na vodi in ob
njej. Nikjer v Sloveniji menda ne gnezdijo več v naravnih gnezdiščih. Kot risi, ki smo jih iztrebili, menda,
že leta 1908, ko naj bi bil ubit zadnji avtohtoni ris. Ta
dva, ki sta letos zbežala iz varnega zavetišča v divjino
Rožnika in Tivolija, sta bila iz Romunije. Verjetno sta
ostala pri nas na poti v Italijo. Ker je domačih zmanjkalo prej, preden nam jih je uspelo rešiti in shraniti
na varno, v živalski vrt, sta prav prišla tudi romunska.
Zdaj imamo le novo letnico zadnjega risa, ki je bil ubit
v Sloveniji – 2014. So zdaj na vrsti čigre?
Rise smo pred desetletji v Sloveniji postrelili in – za­
nimivo – še danes počnemo prav to, streljamo jih, tudi
takrat, ko jih rešujemo. Ali se moramo zamisliti nad
tem? Čiger nismo postrelili, da so postale redke gnez­
dilke pri nas, le zasuli ali drugače uničili smo njihova
gnezdišča in jedilnice. In zdaj jih rešujemo. Da se le ne
ponovi zgodba z risi, da le ne bodo rezultati reševanja
enaki kot rezultati uničevanja!
Ne, čiger (še) ne zapirajo v živalski vrt, kjer lahko
potem ljudje na varnem opazujejo duševno motene
živali, po parih, kot na Arki, pred vesoljnim potopom
rešene in na varno shranjene. Njihovega reševanja se
niso lotili z internacijo, ampak z denaturacijo. Pripravili so jim prostor za gnezdenje, opazovanje pa zagotovili
– z videonadzornim sistemom. Vesel in ponosen sem
zaradi tega. Vendar … Vedno je kakšen vendar. Sne-
4
manje 24 ur na dan, prenos slike na daljavo, arhiviranje
vsaj pol leta posnetkov … mokre sanje pooblaščenih
inženirjev varnostnih sistemov in varnostnih tehnikov.
Nikjer nobenega opozorila o vstopu v območje video­
nadzora, nobenega posvetovanja z reprezentativnim
sindikatom čiger, še bolje – ta sindikat videonadzor
celo organizira, nobenih omejitev snemanja v prostorih, kjer čigre upravičeno pričakujejo zasebnost …
Ali imajo čigre zasebnost? Ne, ker imajo perje in skoraj
nikoli niso gole? Ker si v dvigalu nikoli ne vrtajo po
nosu in ker sicer kakajo kar vsepovsod?
Čigre se, verjetno, ne zavedajo motenja svoje zasebnosti, zavedajo pa se degradacije svojega življenjskega
okolja. Zanje neustreznih krajev se izogibajo in si
iščejo druge, primernejše kraje. To je njihova pravica,
pravica do svojega koščka sveta, v katerem imajo tudi
pravico do miru in – zasebnosti. Če bi čigre imele
pravno državo, bi svojo zasebnost varovale. Pa je
nimajo! Če poznate koga, ki jo ima, mu povejte, da
so pravice živali človekove pravice, te pa je že vredno
zaščititi, kajne?
Vesel sem, sem zapisal više, da vidim delovanje
videonadzornega sistema s tako dobrimi nameni. In
ponosen, da se je naš Podbrežnik nekaj časa posvečal
pobrežnikom. Upam, da bomo zagotovili pticam take
razmere za življenje, da kamere in posnetki ne bodo
postali njihova kletka. Dobri nameni so tlakovali že
mnogo poti v neprijazne kraje.
Če pa vsi ukrepi, s katerimi skušajo ljudje rešiti čigre,
le ne bodo pomagali, bomo imeli vsaj shranjene dobre,
ostre, natančne videoposnetke. Lahko jih bomo kazali
učencem osnovnih šol pri spoznavanju narave ali pri
zgodovini, dijakom srednjih šol pa kot izbirne vsebine,
če se le ne bodo odločili za osnove podjetništva ali
ravnanje z odpadki. In vedeli bomo, kdaj bo izginila
zadnja čigra. Da bomo to lahko povedali komu, ki ga
bo zanimalo, ali pa bomo podatek poslali z vesoljsko
sondo na kakšno dolgo potovanje na rob sveta.
Varnostnik - Tujina
Spodaj: Številni protestniki so bili jezni zaradi vrtoglavih stroškov mundiala.
Brazilija
2014
Svetovno prvenstvo v nogometu 2014.
Romana Šalamun
Brazilija. Ena največjih in gospodarsko najmočnejših držav
na svetu, hkrati pa država ogromnih socialnih razlik. Ena
največjih izvoznic hrane na svetu, obenem pa skoraj 50 odstotkov državljanov nima niti za kruh. Država velikega blišča
in glamurja, po drugi strani pa država bede in revščine.
Svetovno prvenstvo v nogometu je bilo za domačine doslej
precej uspešno, za naše sosede pa žal manj. Po napovedih
naj bi Brazilijo v času prvenstva obiskalo okoli 3,7 milijona
turistov. Poleg ogromnih množic nogometnih navdušencev
se je mundiala udeležila tudi vrsta svetovnih voditeljev in
drugih znanih imen.
Številni protestniki so bili jezni zaradi vrtoglavih stroškov
za mundial, zato so se odločili, da gredo na ulice. Počutili
so se namreč ogoljufane, saj bi sami sredstva, namenjena
za svetovno prvenstvo, raje videli v šolstvu, infrastrukturi
in zdravstvu. Zaradi nezadovoljstva in razočaranja ljudi so
spremljale ta športni dogodek stavke, protesti in tudi nasilje.
Ker so se v protestih nasilni izgredi zgodili že večkrat, je na
mestu vprašanje, kako je bilo poskrbljeno za varnost obiskovalcev in nogometnih navdušencev. Brazilska predsednica
Dilma Roussef je sicer zatrdila, da ne bo dopustila, da bi
nasilne demonstracije metale senco na svetovno prvenstvo.
V enem izmed govorov je zagovarjala priprave nanj in pozvala državljane, da »pokažejo gostoljubje, ki je del brazilske
duše«.
Oblasti sp zagotavljale, da bo za varnost pričakovanih 600
tisoč povabljenih obiskovalcev dobro poskrbljeno. Država
je ogromno denarja namenila za civilne in vojaške varnostne ukrepe, vlada, zaskrbljena za javno varnost, pa je za čas
trajanja prvenstva okrepila svoje varnostne načrte. Za varnost
je skrbelo kar 157.000 policistov, pripravljenih po vsej državi,
in vojaških častnikov ter 22.000 zasebnih varnostnikov. Niti
na zračne sile niso pozabili, saj je bil med tekmami zračni
prostor v radiju sedmih kilometrov od stadionov zaprt in
letenje strogo prepovedano. Za sumljive predmete je poleg
policistov, vojske in varnostnikov poskrbela tudi ekipa visoko
tehnično in tehnološko usposobljenih inženirjev s 30 roboti,
ki jih poznamo kot PackBots. Brazilija je letos sicer gostila
prvo svetovno prvenstvo v nogometu od leta 1950.
5
Varnostnik -kako znižati stroške za energijo v stavbah?
Kako znižati
stroške za energijo
v stavbah?
DESNO: Investicijski
ukrepi prinesejo
bistvene prihranke
pri rabi energije
Zamenjati peč za ogrevanje? Narediti novo fasado s toplotno
izolacijo? Danilo Fras
Starejša okna nadomestiti z energijsko
varčnejšimi? Kurilno olje zamenjati s plinom?
Kako smiselna je uporaba toplotnih črpalk
za ogrevanje in hlajenje? Koliko lahko
privarčujemo z zamenjavo luči? V kolikšnem
času se nam investicija pri takšnih ukrepih
povrne?
bliža čas, ko se bodo njihove cene bistveno
povečale oziroma jih bo praktično zmanjkalo.
Ob tem seveda razmišljamo še o negativnih
vplivih na okolje, ki so nujen spremljevalec
rabe fosilnih goriv – predvsem izpustov
ogljikovega dioksida v zrak – in z z njimi
povezanimi vremenskimi spremembami, ki
Takšna in podobna vprašanja si v zadnjem
času prav gotovo vedno pogosteje postavljamo
vsi tisti, ki smo bodisi lastniki bodisi najemniki ali uporabniki stavb. Temeljni razlog za to
so prav gotovo stroški, ki jih je treba poravnati
za uporabo različnih energijskih virov, potrebnih za to, da lahko v teh stavbah bivamo, delamo ali se kako drugače udejstvujemo. Poleg
tega se tudi vse bolj zavedamo dejstva, da so
fosilni energijski viri (nafta, premog, plin)
na našem planetu omejeni in da se zelo hitro
Fosilni energijski viri (nafta, premog,
plin) so na našem planetu omejeni
in zelo hitro se bliža čas, ko se bodo
njihove cene bistveno povečale.
jih čutimo tudi sami v domačem okolju (dvig
temperature, ekstremne porazdelitve padavin,
močni vetrovi itd.). Pri uporabi fosilnih goriv
se v zrak sproščajo še mnoge druge okolju in
zdravju škodljive snovi, od trdnih delcev mikroskopskih dimenzij do različnih kemijskih
spojin. Ob tem razmisleku se kaj hitro vprašamo, ali
lahko kaj spremenimo, je to potrebno ali smiselno, kaj
bo čez čas, če ne bomo storili ničesar, itd. Odgovor, da
je treba nekaj storiti, je po eni strani na dlani, po drugi
strani pa je nekoliko bolj zapleten, ko hočemo preiti na
konkretna dejanja. V nadaljevanju bomo poskušali nanizati nekaj dejstev, poznavanje katerih nas bo laže vodilo
do želenih sprememb.
PORABA ENERGIJE V STAVBAH
V naših domovih, poslovnih in podobnih prostorih se
največ energije potroši za ogrevanje stavbe. Ogrevalni
sistemi se lahko razlikujejo na več načinov, predvsem
po vrsti vira energije, tehničnih karakteristikah (peči,
črpalk, regulacije), mediju za prenos toplote (voda,
Odgovor, da je treba nekaj storiti, je po eni
strani na dlani, po drugi strani pa je nekoliko
bolj zapleten, ko hočemo preiti na konkretna
dejanja.
zrak) in različnih ogrevalih (radiatorji, cevi v tleh
ali stenah, konvektorji itd.). Vsi ti dejavniki poleg
ustreznega projektiranja, starosti, rednega vzdrževanja
vplivajo na to, kako učinkovit sistem ogrevanja imamo
oziroma kolikšni bodo stroški za ogrevanje. Podobno
6
Varnostnik -kako znižati stroške za energijo v stavbah?
Peleti
4,9 kWh/kg
Sekanci
750 kWh/nm
(%)
0,23 €/kg
15,4 €/nm
3
3
Za potrošnika je ključna cena koristne
ener­gije, ki že zajema tudi izkoristek kurilne
naprave, kar je prikazano v tabeli spodaj.
Cena
končne
energije
€/kWh
Izkoristek kur.
naprave
%
Cena
koristne
energije
€/kWh
Zemeljski plin
0,07
80 (95)
0,09
(0,07)
UNP
0,13
80
0,16
Kurilno
olje
0,1
80
0,12
Elektrika
0,12
95
Polena
bukova
0,03
Peleti
Sekanci
Toplotna
črpalka
Kurilnost / (zgorev. Prodajna cena
toplota)
€/enoto
kWh/enoto
Zemeljski plin
(10,5 kWh/Sm3)
0,74 €/Sm3
UNP
(10,5 kWh/Sm )
3,6 €/Sm3
Kurilno olje
(10,7 kWh/l)
1,05 €/Sm3
Elektrika
/
0,12 €/kWh
Polena, bukova
2410 kWh/prm
70 €/prm
3
do 20
tla
cca 10
okna
15 do 20
K temu je treba prišteti še prezračevalne
izgube, ki znašajo približno 15 odstotkov
vseh izgub. Možni prihranki energije zaradi
toplotne izolacije (TI) takega objekta znašajo
od 10 do 35 odstotkov.
Deblina TI
(cm)
Prihranek
energije
(%)
0,13
izolacija
fasade
15
do 35
65 (90)
0,04
(0,03)
izolacija
podstrešja
20
15 do 20
0,05
90
0,05
tla proti kleti 10
do 10
0,02
90
0,03
nova okna
10 do 15
/
/
0,04
Povedano ilustrirajmo na primeru
namišljene dvoetažne poslovne stavbe
z uporabno površino približno 1000 m2.
Objekt je bil zgrajen pred letom 1980,
energetsko ni saniran, letna poraba
energije je 150 kWh/m2. Stroški ogrevanja glede na vrsto energenta so lahko
različni.
Stroški energije za ogrevanje stavbe
Za lažje razumevanje problematike se pri porabnikih
energije v stavbah omejimo samo na ogrevanje stavbe.
Za to lahko uporabljamo različne viri energije, ki imajo
svoje značilnosti, ključna pa sta kurilnost (pri kondenzacijskih kotlih zgorevalna toplota) in cena. Za lažjo
predstavo je v tabeli navedenih nekaj številk.
do 40
podstrešje
Ukrep
Iz tabele je razvidno, da je najcenejše
ogrevanje s sekanci, sledijo bukova polena,
potem toplotna črpalka (s COP > 3,5), zemeljski plin itd. Našteto velja le za sodobne
kurilne naprave.
lahko opišemo še druge porabnike energije, kot so klimatske in prezračevalne naprave, razsvetljava, električna
oprema (gospodinjska, pisarniška) itd. Bistveno bolj
kompleksno je to področje v industrijskih objektih, kjer
so primarni porabniki energije tehnološka oprema,
stroji, naprave, ki poleg zgoraj navedenih tvorijo celotno
porabo.
fasada
€/leto
UNP
24.000
Kurilno olje
18.000
Zemeljski plin
12.000
Toplotna črpalka
6.000
Polena, bukova
5.250
Sekanci
4.500
V dosedanjem razmišljanju se nismo
dotaknili ključnega dejavnika, in sicer
toplotnih izgub.
/
Drugi najpogostejši ukrepi so vezani na
razvod ogrevalnega sistema (hidravlično
uravnoteženje, termostatski ventili, frekvenčno
regulirane obtočne črpalke). Prihranki pri
prezračevanju so vezani na vračanje odpadne
toplote (rekuperacija) in vlage (regeneracija),
novejše elektromotorne pogone idr.
Kaj lahko zaključimo iz opisanega primera
ogrevanja stavbe?
Najprej lahko poudarimo predvsem to, da
je za izbiro optimalnih ukrepov, s katerimi
želimo zmanjšati stroške energije, treba
upoštevati veliko dejavnikov, njihov vpliv,
pomen in razumevanje pa zahtevajo ustrezna
strokovna znanja, izkušnje in seveda čas. Z
drugimi besedami, optimalne rešitve na tem
področju zahtevajo kompleksen inženirski
pristop.
ENERGETSKI PREGLED STAVBE
Celosten pristop na področju učinkovite rabe
energije se začne z energetskim pregledom
stavbe. Na njegovi osnovi dobi uporabnik
strokovne in verodostojne podatke o stanju s
predlogi ukrepov za znižanje stroškov porabe
energije. Razširjeni energetski pregled zajema
dva sklopa.
Analiza energetskega stanja
Začetno stanje analiziramo po sklopih: ovoj
stavbe, ogrevalni sistem, sanitarna topla voda,
Večina toplote se v okolico prenaša prek
prezračevanje/klimatizacija, električni in
ovoja stavbe: sten, oken, vrat, strehe, tal
drugi porabniki energije. Pri tem izhajamo iz
(del pa tudi s prezračevanjem). Vse topprejetih računov za energijske vire, izračunov
lotne izgube se morajo seveda nadomestiti in potrebnih meritev na stavbi. Na osnovi
z ogrevanjem stavbe. Koliko toplotne ener­ tega se izdela pregled stroškov za posamezni
gije prehaja skozi ovoj stavbe, je odvisno
sklop in vrsto energije. Sledi pregled naprav
od njegovih fizikalnih lastnosti.
za pretvorbo energije in pregled rabe končne
energije. Na ta način evidentiramo in sledimo
Če ostanemo pri primeru omenjene
energijske tokove v stavbi. Temu sledi analiza
poslovne stavbe, so tudi deleži izgub skozi
možnosti za znižanje rabe energije in s tem
ovoj stavbe različni.
povezani ukrepi.
7
Varnostnik -kako znižati stroške za energijo v stavbah?
Ukrepi za učinkovito rabo energije
Organizacijski ukrepi se nanašajo na
ozaveščanje oziroma izobraževanje upo­
rabnikov, vzpostavitev sistema energetskega
učinkovitejše elektromotorne pogone
itd. Na področju električne energije gre
za zamenjavo obstoječih porabnikov z
varčnejšimi (razsvetljava, električna oprema
m2 (po 9. juliju 2015 nad 250 m2); te stavbe
so po standardni klasifikaciji:
• javna uprava – 11201 (prostori
državnih organov, občin, krajevnih
uradov, sodišč, policijskih postaj itd.),
• izobraževanje – 12630 (vrtci, osnovne,
srednje, višje in visoke šole, univerze
itd.),
• zdravstvo – 12640 (bolnišnice, zdrav­
stveni domovi, ambulante, dispanzerji,
zdravilišča, veterina itd.),
• kultura in razvedrilo – 12610
(kinodvorane, gledališča, dvorane za
družabne prireditve, diskoteke, galerije
itd.).
EI je javna listina in mora biti vpisana v
re­gister EI pri Ministrstvu za energetiko,
njena veljavnost pa je 10 let.
Ločimo dve vrsti EI, merjeno in računsko
Merjena EI je namenjena obstoječim
nestanovanjskim stavbam in se izdela na
podlagi porabe energentov (elektrika, plin
...). Določijo se letna dovedena energija,
namenjena za pretvorbo v toploto na enoto
površine, letna dovedena električna energija
na enoto površine, letna primarna energija
in letne emisije CO2.
knjigovodstva (spremljanje porabe energije)
in energetskega menedžmenta (celovitega upravljanja energije). Za te ukrepe
je značilno predvsem to, da se nanašajo
na zaposlene v stavbi, ki v sodelovanju z
zunanjimi strokovnjaki dosegajo zastavljene cilje, in ne zahtevajo večjih denarnih
sredstev.
Investicijski ukrepi so običajno tisti, ki na
eni strani prinesejo bistvene prihranke
pri rabi energije, vendar so na drugi strani
povezani z večjimi finančnimi vlaganji.
Izvajajo se lahko na ovoju stavbe (izolacija
fasade, podstrešja, zamenjava oken itd.), na
ogrevalnem sistemu (zamenjava kotlov z
učinkovitejšimi ali takimi na drug energent, vgradnja toplotnih črpalk, posegi na
razvodu ogrevalnega sistema – hidravlično
uravnoteženje, termostatski ventili,
frekvenčno regulirane obtočne črpalke).
Seveda se lahko obstoječi energenti tudi
zamenjajo s cenejšimi (lesna biomasa, zemeljski plin itd.). Ukrepi pri prezračevanju
so vezani na vračanje odpadne toplote iz
zraka (rekuperacija) in vlage (regeneracija),
8
in naprave), optimizacijo odjema iz javnega
omrežja, vgradnjo centralnih nadzornih
sistemov itd. Z vsak ukrep se določijo
naslednji parametri:
• opis ukrepa,
• letni prihranek energije (v kWh),
• letni prihranek stroškov energije (v €),
• vrednost investicije (v €),
• vračilna doba investicije (v letih),
• zmanjšanje emisij CO2 v okolje (v kg).
ENERGETSKA IZKAZNICA (EI)
Eden od začetnih korakov na področju
učinkovite rabe energije je energetska
izkaznica stavbe. Osnovi namen izkaznice
je predvsem seznaniti uporabnike stavb o
učinkovitosti posamezne stavbe pri porabi
energije in s tem povezanimi stroški. Izdelava EI je obvezna v skladu z Energetskim
zakonom EZ-1 (Ur. l. RS, št. 17/2014) za
naslednje zavezance:
a) lastnike stavb ali posameznega dela stavb,
ki se prodajajo ali dajejo v najem za več kot
eno leto;
b) upravljavce ali lastnike stavb javnega sektorja z uporabno tlorisno površino nad 500
Računska EI je namenjena za stanovanjske
in vse nove stavbe, izdela pa se na podlagi
izračunanih energijskih kazalnikov rabe
energije v stavbi. Določijo se letna potrebna
toplota za ogrevanje stavbe na enoto
površine, letna dovedena energija za delovanje stavbe na enoto površine, letna primarna energija in letne emisije CO2. Glede
na letno potrebno toploto za ogrevanje
se stavbe razvrstijo v razrede energetske
učinkovitosti (A1–G).
V EI so podana tudi priporočila za ukrepe
za izboljšanje energetske učinkovitosti.
Zoper kršitelje, ki nimajo izdelane EI, so
zakonsko predpisane tudi denarne kazni:
• za stavbe javnega sektorja se pravna
oseba kaznuje s 1.000 do 10.000 evri,
odgovorna oseba pa s 100 do 500 evri;
• za stavbe, ki se prodajajo ali dajejo v
najem, se kaznuje lastnik s 300 evri, pri
oglaševanju teh stavb pa z 250 evri.
SODELOVANJE NAŠIH STROKOVNJAKOV
V Varstvenem inženiringu, ki deluje v
našem podjetju, opravljamo energetske
preglede, izdelujemo energetske izkaznice,
svetujemo in nadzorujemo pri ukrepih
za učinkovito rabo energije. Zaposleni so
inženirji, ki imajo ustrezno znanje, izkušnje
in licence, podjetje pa ima tudi pooblastilo
pristojnega ministrstva za izdelavo energetskih izkaznic.
Za podrobnejše informacije nam pišite na
e-naslov [email protected] ali nas pokličite na
telefonsko številko 02/230-30-52.
>
Varnostnik -Moja nocna izmena
Moja nocna izmena
Delo ponoči ima svoje specifike in pasti. »Noč ima svojo moč« tako v dobrem kot
slabem, tako v družbi kot v službi. Mitja Sušnik
Že sama 24-urna budnost v povprečju
zmanjša naše zaznavanje in psihomotorične
sposobnosti na raven vsebnosti enega
promila alkohola v krvi. Bioritem in naše
vedenjske in fiziološke vzorce moramo, v
nasprotju z ritmom narave (dan – dejavnost,
noč – počitek), obrniti in se nenehno boriti,
da ostanemo ponoči budni in zbrani ter
da lahko podnevi počivamo. Po statistiki
je zbranost in budnost najteže obdržati
med tretjo in šesto uro zjutraj. Ta čas je
najlaže prebroditi s čim večjo aktivnostjo
in kakšnim dovoljenim poživilom, kot je
kava, pravi čaj ali jabolko. Po opravljenem
nočnem delu se skušajmo čim prej naspati in
odpočiti, sploh če nas spet čaka nočno delo.
Nam varnostnikom je zaupano varovanje
premoženja v času, ko naročniki ne izvajajo
svoje dejavnosti, ko se sproščajo, letujejo, se
zabavajo … V tem času smo mi tisti, ki s
svojo navzočnostjo delujemo preventivno
in ukrepamo, ko je ogrožena varnost ljudi
ali premoženja. Vsaka nočna izmena je
drugačna in vsak trenutek je pomemben, da
lahko ukrepamo, ko je to potrebno. Opisani
model dela pa je z varnostnikovega vidika
najtežji. V času, ko nas telo sili k počitku,
moramo biti zbrani in čakati na trenutek,
ko bo treba zbrano in smelo odreagirati in
ukrepati.
Časovni potek nočnega dela intervencijskih
obhodnih služb je sestavljen iz rednega dela
in intervencij ter preostalega izrednega dela.
V času primopredaje službe se intervent
informira o novostih, težavah in drugih za
delo pomembnih novostih. Sledi izvajanje
rednega dela: zaklepanje objektov in vklopi
alarmnih sistemov. Ponoči se opravljajo redni obhodi varovanih objektov in v primeru
odstopanj in škodnih dogodkov obveščamo
naročnika in/ali policijo. Zjutraj odklepamo
objekte in izklapljamo alarmne sisteme, da
lahko naročniki začnejo svojo dejavnost.
Kaj pa porečejo tisti, ki dan za dnem delajo
ponoči? Po mnogih pogovorih in kljub
vsem vprašanjem ne morem posplošiti …
Morda le to, da so si vsi »nočni delavci«
življenje prilagodili službeni obvezi. V
povprečju starejši počivajo več (pred delom
in po njem). Nekaterim mlajšim staršem
ustreza, saj tako preživijo popoldneve s
svojo družino. Najmlajšim varnostnikom je
največje breme delo ponoči ob vikendih, ko
prijatelji »žurirajo« … Najdejo se posamezniki, ki »prosti« dnevni čas izkoristijo za
delo na kmetiji ali si v tem času z opravlja­
njem drugih dopolnilnih dejavnosti zaslužijo
tisto nekaj več za boljši vsakdan. Kava. Kava
je tista, brez katere si večina varnostnikov
ne predstavlja dela ponoči. V skoraj vseh
vratarnicah in na drugih delovnih mestih
naletimo na majhne čajne kuhinje ali vsaj na
Verjetno se je že vsakemu zgodilo, da je
zaspal. Se je tudi tebi? Ni se zgodilo … Ja,
pa res! Že pred časom sem se po vsem
opravljenem delu pripeljal pred sedež
podjetja, dokončal poročila in hotel v vozilu
počakati na prihod sodelavca. Še zdaj ne
vem, kako me je »zmanjkalo« … Zaradi tega
sem po nepotrebnem »oddelal« pol ure več,
kot bi sicer.
Kako pa nadomestiš primanjkljaj spanca?
Ponavadi se odpravim k počitku takoj po
Že sama 24-urna budnost v povprečju
zmanjša naše zaznavanje in psihomotorične
sposobnosti.
majhen električni kuhalnik z džezvo, polno
vroče, opojne, rjavočrne tekočine, iz katere
se vije meglica z močo aromo, ki napolni ves
prostor.
delu. Kljub temu da sorazmerno hitro
zaspim, se nočnega spanca ne da nadoknaditi, sploh pri dveh kužkih.
Ali je kava res tista, ki toliko pripomore k
budnosti, ali je vse skupaj ritual, ki zaposli
in zadovolji naš um? V bistvu niti ni toliko
pomembno, pomembno je, da smo budni
in da lahko vestno opravljamo svoje delo.
V trenutkih, ko se vse bolj razhajata um in
telo in postajamo vse bolj utrujeni, večini
pomaga, da opravi kakšen obhod po svežem
zraku. S tem povečamo telesno aktivnost in
napolnimo telo s svežim kisikom.
Za konec še mnenje interventa v Mariboru
Boštjana Franka o nočnem delu.
Ali je nočno delo naporno? Samo delo ni
toliko fizično naporno, je pa odgovorno, saj
kljub kakovostnem pregledu objekta nisi
nikoli zagotovo prepričan, ali je res vse v
redu, poleg tega večji del noči preživimo na
cesti. Svoje dodajo tudi vremenski vplivi.
Kako se upreš utrujenosti? S poslušanjem
nočnega radijskega programa, glasbe. V
najhujših primerih pa odprem šipe, da me
veter in hladen zrak malo zdramita.
Kaj pa kava? Pomaga. A kava iz avtomata ni
tista »ta prava«.
9
Varnostnik -Varnost varnostnikov
Varnost
varnostnikov
DESNO: Varovanje
nogometne tekme
v Ljudskem vrtu
Varnostniki so izpostavljeni velikim tveganjem za nastanek
poškodb pri delu. Milan Ekart
Pri varovanju premoženja ter javnih prireditev
in javnih shodov je temeljno poslanstvo varnostnikov, da za naročnika varovanja oziroma
organizatorja javnih prireditev in javnih
shodov skrbijo za red in javni red, da nista
ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali
drugih oseb oziroma premoženje.
splošnega nereda in s tem do ogrožanja varnosti ljudi in premoženja oziroma ogrožanja
javnega prometa. Ocena stopnje tveganja je
podlaga za izdelavo načrta varovanja, to pa je
temeljni dokument, ki določa način in obseg
fizičnega ali fizičnega in tehničnega varovanja
ljudi in premoženja.
Pri zagotavljanju reda in varovanju
premoženja in ljudi so varnostniki izpostavljeni velikim tveganjem za nastanek poškodb
pri delu, saj je varnostnik tisti, od katerega se
pričakuje, da bo ukrepal, ko kršitelji reda ali
javnega reda kršijo red ali ogrožajo varnost
ljudi in premoženja. Zaradi varnosti varnost­
nikov samih je zato zelo pomembno, kako
načrtujemo varovanje ljudi in premoženja,
prireditev, javnih shodov. Ključnega pomena
je izdelava ocene stopnje tveganja. Ocena
stopnje tveganja je ocena nevarnosti, da bi
prišlo do hujšega ogrožanja varnosti ljudi
in premoženja, do hujših kršitev reda, pri
katerih je udeleženo večje število oseb, ali
do ogrožanja javnega reda, nasilja oziroma
Ocena stopnje tveganja se izdela ob
upoštevanju narave in programa prireditve,
prireditvenega prostora, števila in strukture
udeležencev, trajanja prireditve ter drugih
okoliščin, ki vplivajo na zagotavljanje varnosti.
Zaradi varnosti varnostnikov samih je
zato zelo pomembno, kako načrtujemo
varovanje ljudi in premoženja, prireditev,
javnih shodov.
Stopnja tveganja je nizka, če glede na
okoliščine in dosedanje izkušnje pri izvedbi
prireditev ni pričakovati hujših kršitev reda.
Stopnja tveganja je srednja, če je glede na
okoliščine in dosedanje izkušnje mogoče
Jože Pleteršek
Strip
NAJPOMEMBNEJŠE ...
10
Varnostnik -Varnost varnostnikov
pričakovati hujše kršitve reda posameznikov.
Stopnja tveganja je visoka, če je glede na
okoliščine in dosedanje izkušnje mogoče
pričakovati hujše kršitve reda, pri katerih
je udeleženo večje število oseb, ali kršitev
javnega reda ali ogrožanja varnosti ljudi ali
premoženja ali varnosti javnega prometa.
Po izdelani oceni stopnje tveganja nato v
načrtu varovanja predvidimo ukrepe, da
zmanjšamo nevarnosti za nastanek predvidenih kršitev reda ali javnega reda, ogrožanja
varnosti ljudi in premoženja ter nevarnosti
za varnostnike. Eden temeljnih ukrepov je
zadostno število varnostnikov, ki bodo glede
na izdelano oceno stopnje tveganja s svojim
strokovnim znanjem in ukrepanjem na varovanem območju sposobni vzpostaviti varnost
ljudi in premoženja.Varnostnike je treba
glede na nevarnosti opremiti z ustreznimi
tehničnimi (svetilke, detektorji kovin, UKVpostaje, telefoni …) in zaščitnimi sredstvi
(dežni plašči, zaščitne rokavice, varnostne
čelade, varnostni čevlji, neprebojni jopiči …).
Iz vsega napisanega je razvidno, da je za
varnost varnostnikov poskrbljeno z varnost­
nimi ukrepi, ki temeljijo na strokovnem
načrtovanju varnosti ljudi in premoženja
Varnostnike je treba glede na nevarnosti
opremiti z ustreznimi tehničnimi
(svetilke, detektorji kovin, UKV-postaje,
telefoni …) in zaščitnimi sredstvi.
operativnih vodij in na strokovnem izvajanju
varovanja varnostnikov v PS Varnost Maribor.
Še naprej se bomo trudili za ustrezno strokovno usposobljenost vseh, ki so udeleženi pri
varovanju v vseh procesih izvedbe varovanja.
11
Varnostnik -Naravovarstveni video nadzor
Naravovarstveni
video nadzor
Zagotoviti je bilo treba sistem videonadzora na otoku brez
elektrike in internetnih povezav. Jože Podbrežnik
Društvo za opazovanje in proučevanje
ptic Slovenije (DOPPS, http://www.ptice.
si/) je nevladna naravovarstvena organizacija, ki deluje v javnem interesu varstva
narave, okolja in raziskovanja. V društvu
je zaposlenih 24 strokovnjakov, ki delujejo
za varstvo ptic in njihovih okolij in s tem
prispevajo k dobrobiti celotne družbe, prav
tako pa društvo združuje 1000 članov iz vse
Slovenije, med katerimi je več kot 300 prostovoljcev različnih profilov. Društvo sodeluje s številnimi organizacijami v Sloveniji
in po svetu. Med njimi so tudi pomembne
gospodarske družbe, sodelovanje z njimi pa
je vedno usmerjeno v prenos učinkovitih
naravovarstvenih praks v njihovo delo.
Ptice so namreč le pokazatelj kakovosti
ekosistemov, od katerih ima koristi tudi
človek. Delo društva je usmerjeno na štiri
področja: (1) raziskovanje – sem sodijo vse
populacijske in ekološke raziskave ptic in
njihovih bivališč; (2) publiciranje – izdajamo edino strokovno ornitološko revijo v
Sloveniji, Acrocephalus, in poljudnoznanstveno revijo, Svet ptic, priložnostno pa izdajamo tudi monografije; (3) izobraževanje
– vsako leto organiziramo mladinske
ornitološke raziskovalne tabore, izvajamo
12
ornitološko šolo za učitelje biologije in
tudi sami izvedemo letno več kot 200
izobraževalnih dogodkov, ki se jih udeleži
čez 7000 otrok in mladih, in (4) konkretno
naravovarstveno delo, ki ga izvajamo z
neposrednim varstvom na terenu, pravnim
varstvom in z upravljanjem naravnih rezer­
vatov. Upravljamo tri naravne rezervate
s skupno površino 246 ha; ti rezervati so
Škocjanski zatok, Iški morost in Ormoške
lagune. Društvo se financira pretežno s
projekti.
Smo najuspešnejša organizacija pri črpanju
evropskih sredstev iz programa LIFE, ki
je namenjen projektom varstva narave na
območjih Natura 2000. Največji projekt iz
tega programa, ki ga trenutno izvajamo, je
petletni projekt »Obnova rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji«
(http://www.ptice.si/livedrava/). V okviru
tega projekta vzpostavljamo nova gnezdišča
– nov gnezditveni otok – za močno
ogroženo navadno čigro na Ptujskem
jezeru. Za potrebe monitoringa moramo gnezdenje kolonije čiger podrobno
spremljati, zato smo v projekt vključili tudi
vzpostavitev snemalnega sistema na otoku,
kar smo zaupali podjetju Varnost Maribor.
Za potrebe monitoringa moramo gnezdenje kolonije čiger podrobno spremljati.
Varnostnik -Naravovarstveni video nadzor
njih ne bodo sedele, da jih bodo občasno tudi
snemalnikov, nameščenih v bližnjem lokalu
»onečedile« – jih imele za »lokalni WC« in s
Ranca, kjer si je možno dogajanje na otoku
senčenjem onemogočale njeno delovanje (Bisol: ogledati tudi v živo – ptiči so tam postali prave
vsak žarek šteje …), da jih bo treba verjetno
filmske zvezde, gostilničar pa si že mane roke.
občasno tudi počistiti … Ker nismo hoteli
Resnici na ljubo, se mu lahko iskreno zahvalimo
motiti minorne kolonije dravskih čiger, smo
za »brodarsko službo«, saj nam je ob vsakem
sončno elektrarno z zadostno nekajdnevno
času, brez težav in slabe volje, s svojim čolnom
kapaciteto akumulatorske baterije namestili na
na otok prepeljal potrebno opremo in tehnike.
drugo stran otoka in je zdaj dostopna z obale,
Solarno napajani videonadzorni sistem smo
komunikacijske in napajalne kable do nadzorne od projekta do končne postavitve opravili v
kamere, nameščene na šestmetrskem jeklenem
30 dneh, do 1. aprila 2014 (zahvaljujoč tudi
stebru, pa zakopali v zemljo. Zaradi omenjenih naši izvrstni nabavni službi!). Po tem datumu
razlogov in rasti rastlinja mora biti sončna
namreč ne smemo več na varovano območje
elektrarna čim manj moteča in imeti mora kar
– gnezdišče, da ne bi pregnali ptic ali po nerod-
Ponosni smo, da smo tudi z našim delom in materiali prispevali
k revitalizaciji naravnega okolja spodnjega porečja reke Drave.
se da velik donos električne energije, zato smo
se odločili za vgradnjo kvalitetnih Bisolovih
solarnih modulov na sledilni sistem – ta sistem
je izdelal slovenski proizvajalec SatControl –,
avtomatski hibridni polnilnik in razsmernik
ter akumulatorje dobavitelja, podjetja Velog,
pa smo namestili v dve vremensko ustrezno
zaščiteni elektroomarici proizvajalca Schrack.
nosti poškodovali novega zaroda ptic. Tudi to
je bil razlog, da smo pri gradnji tega sistema
uporabili samo vrhunske materiale in opremo
znanih proizvajalcev in dobaviteljev.
Sistem deluje. V zadovoljstvo naročnika in seveda tudi našega podjetja opravlja svoje poslanstvo – naravovarstveni in ekološki videonadzor
– in ponosni smo, da smo tudi z našim delom
in materiali prispevali k revitalizaciji naravnega
Na otoku veljajo enake razmere kot na morju
okolja spodnjega porečja reke Drave. Želeli si bi
(veter, vlaga), zato mora biti oprema pritrjena
še več podobnih ali enakih projektov. Ta nam je
tako, da je ne bo odplavila manjša povodenj
bil v veselje in v dokaz, da s širokim strokovnim
ali odpihnil močnejši veter. Odločili smo se
znanjem, ki ga imamo, zmoremo rešiti še tako
za pritrditev opreme na prodnata tla z več
zemeljskimi vijaki Krinner dolžine 1,4 m, privi­ nepredvidljivo tehnično nalogo ali izziv.
timi v tla otoka. Takšen način bo omogočil tudi
Na DOPPS-u smo se zavedali zahtevnosti
preselitev celotne opreme na novonastajajoči
gnezditveni otok nekoliko južneje od sedanjega. vzpostavitve želenega sistema v naravi, ki
ni konvencionalen in je pri izvedbi zahteval
Nosilno kovinsko ogrodje vgrajene opreme je
iz istih razlogov izdelano iz nerjavečega jekla in razvojni pristop. Podjetje Varnost Maribor smo
izbrali glede na njihove bogate izkušnje in usbo svojemu namenu z lahkoto služilo vrsto let.
Aktivna videonadzorna oprema (dnevno-nočna posobljene strokovnjake. Zdaj vemo, da smo se
odločili pravilno. Sistem deluje brezhibno, delo
hitrovrtljiva kamera z 2 MP, nočni reflektor IR
LED in dva snemalnika) je proizvod priznanega je bilo opravljeno v dogovorjenem roku, odnos
je bil profesionalen in korekten. S storitvijo smo
proizvajalca Merit Lilin, prenos podatkov je
izredno zadovoljni.
brezžičen s pomočjo wi-fi anten MicroTic do
Projektiranje takšnega sistema je bilo za nas kar precejšen
izziv. Zagotoviti je bilo treba sistem videonadzora na otoku
brez elektrike in internetnih povezav, prenos slike na
daljavo, snemanje 24 ur na dan in sedem dni v tednu, arhiviranje za vsaj pol leta, način vgradnje, pritrditev opreme
na otoku, na katerem so vremenske razmere enake kot na
morju (veter, vlaga, teren, možne poplave …). Daljinsko
upravljana hitro vrtljiva dnevno-nočna kamera mora biti
takšne kvalitete, da omogoča ogled posameznih gnezd in po
možnosti tudi štetje ptičjega prirastka – mladičev. Čakal nas
je torej pravi brain storming.
Perpetuum mobile ne obstaja, zato smo najprej izračunali
potrošnjo električne energije za delovanje takšnega sistema
na otoku. Prišli smo do osupljive ugotovitve, da je mrežna
hitrovrtljiva kamera z 2 MP in z dodatno nočno osvetlitvijo
ter drugo pripadajočo opremo pravi energetski nenasitnež.
Pri projektiranju sončne elektrarne in njene nekajdnevne
kapacitete smo morali upoštevati še parametre, kot so:
solarni paneli morajo biti tako nameščeni, da ptice na
13
Varnostnik -Dolgoletno in trdno partnerstvo
Dolgoletno in trdno partnerstvo
Naročnike naših storitev podpiramo z dodatnimi dejavnostmi. Viktor Lukač
ZGORAJ: Za varnost je
poskrbljeno ...
Začetki sodelovanja s hkrati največjim in
najpomembnejšim naročnikom s področja turizma in
hotelirstva segajo v že daljno leto 1994, ko smo pri Varnosti
Maribor s takratnim naročnikom Zdraviliščem Moravske
Toplice d.d. sklenili prve posle na področju varovanja s
stalno prisotnostjo varnostnikov v poletnih mesecih, ko
je pač bila kopalna sezona na vrhuncu. Na tem mestu
se lahko pohvalimo, da sta profesionalnost, urejenost in
pravilen pristop prepričala naročnika v pomembnost naše
storitve, saj se je sodelovanje v vse večjem obsegu nadaljevalo tudi v letih, ki so sledila.
Prelomno je bilo leto 1997, ko je bila sklenjena prva stalna
pogodba o storitvah fizičnega varovanja hotelskega in
turističnega kompleksa v Moravskih Toplicah s prisotnostjo varnostnika med 19. in 7. uro zjutraj, vsako noč, vse
dni v tednu. Režim fizičnega varovanja na tem turističnem
kompleksu je vse do danes ostal popolnoma nespremenjen.
Ta pogodba je še istega leta bila nadgrajena tudi s storitvami pobiranja in odvoza dnevnih izkupičkov. V letu 1998
so se storitve varovanja dodatno razširile še na obhodno
službo, nadaljevalo pa se je seveda tudi sezonsko varovanje
ob vrhuncih sezone. Leta 1999 so bile k naboru obstoječih
storitev dodane še storitve tehničnega varovanja s prvimi
vezavami alarmnih sistemov za javljanje vloma, požara in
14
klica v sili Zdravilišča iz Moravskih Toplic na VNC Varnost
Maribor. V tem času smo že bili priča tudi preobrazbi
Zdravilišča Moravske Toplice v danes globalno prepoznavne Terme 3000 Moravske Toplice. V letih, ki so sledila
smo dejansko postajali s Termami 3000 vse bolj partnersko
Varnostnik -Dolgoletno in trdno partnerstvo
povezani, saj smo poleg storitev varovanja
naročniku nudili še nenehno svetovanje,
pomoč pri razvoju zavesti o pomenu varnosti
pri njihovih zaposlenih, hkrati pa nenehno
širili sodelovanje z varovanjem številnih novih
objektov, ki so se v tem času v Termah 3000 (z)
gradili.
Leta 2002 in 2003 so postale Terme 3000 z
nakupom Term Lendava in Term Ptuj gonilna
sila ideje o razvoju t.i. Panonskih term, katerim so leta 2004 priključili tudi še Zdravilišče
v Radencih, to pa je bilo ravno obdobje, ko
je poslovna skupina Sava tudi postala lastnik
omenjenih družb. Proti koncu leta 2004 smo
tako po več mesečnem usklajevanju poslov in
pogojev podpisali do tedaj največjo pogodbo
o varovanju turističnih in hotelskih objektov
s takratnimi Panonskimi termami, ki so jih
sestavljale družbe Naravni park Terme 3000
d.d., Terme Lendava d.d., Terme Ptuj d.o.o. in
Zdravilišče Radenci d.o.o. S tem smo prevzeli varovanje praktično vseh pomembnih
turističnih objektov od meje z Madžarsko pa
vse do štajerske.
Sodelovanje z vsemi naročniki traja še danes
in se je uspešno razvijalo in dopolnjevalo
z vedno novimi posli in storitvami, ki so
Zdravilišču Radenci), projektiranja zahtevnih
sistemov tehničnega varovanja in tudi sodelovanje na področju varstvenega inženiringa.
Sava turizem d.d. je danes naš pomemben partner na
področju varovanja turističnih objektov, kjer še posebej štejejo
profesionalen pristop, urejenost in prijaznost slehernega
predstavnika varnostnega osebja.
vključevale tudi več uspešnih prevzemov
naročnikovih delavcev (npr. leta 2009 v
V letih, ki so sledila so omenjene družbe
postopoma začele nastopati pod skupno in
prepoznavno blagovno znamko, kasneje pa
tudi pod enotno pravno subjektiviteto družbe
Sava turizem d.d.
Sava turizem d.d. je danes naš pomemben
partner na področju varovanja turističnih
objektov, kjer še posebej štejejo profesionalen
pristop, urejenost in prijaznost slehernega
predstavnika varnostnega osebja, ki na teh
objektih opravlja svoja dela in naloge. Hkrati
pa je naše sodelovanje s Savo turizem d.d. tudi
vzorčni primer, kako pomembno je vzajemno
sodelovanje, usposabljanje in vodenje varnostnega osebja, ki tudi s svojim delom pomembno pripomore k odlični skupni podobi
turističnih storitev družbe Sava Turizem d.d.
15
Varnostnik -Dolgoletno in trdno partnerstvo
Raznovrstnost doživetij in edinstvenih voda
Sava Turizem je največja turistična družba v
Sloveniji, ki pod blagovno znamko Sava Hotels
& Resorts združuje šest privlačnih turističnih
središč.
V Sava Hotelih Bled, Termah 3000 – Moravskih Toplicah, Termah Ptuj, Zdravilišču
Radenci, Termah Banovci in Terme Lendava
vas pričakuje razkošje raznovrstnih doživetij:
igrive vodne radosti v vodnih parkih in za-
•
•
sprostitvenih programov.
Aktivni počitnikarji se odpravijo na
potep in raziskovanje okoliških krajev.
Prav vsi se vedno znova navdušujejo nad
odlično kulinariko in lokalnimi specialitetami!
Kopanje – najbolj priljubljena aktivnost za
vroče poletne dni
Ob toboganskih vragolijah in zabavnih
aktivnostih v bazenih in ob njih je v vodnih
poskrbel za radoživost najmlajših čofotalcev
ter za gibčnost na štrkastičnem poligonu.
Gibalne sposobnosti lahko krepite tudi v
novem Pustolovskem parku ob Bukovniškem
jezeru.
Zakaj v Termah Ptuj ni nikoli dolgčas?
Zato, ker največji sistem toboganov v
Sloveniji z 8 tobogani požene adrenalin po
krvi; tobogani so zabavni in omogočajo
spuste tudi petim osebam naenkrat. Zato,
ker tukaj poteka najbolj odmevno prvenstvo v toboganskem spustu, v največjem
zunanjem 50-metrskem olimpijskem bazenu
pa se vsako leto pripravljajo najboljši plavalci
z vsega sveta. Novost letošnjega poletja: v
vodnem parku boste ob osvežitvi v številnih
bazenih spoznavali posebnosti tukajšnjih
krajev, poklepetali z gostoljubnimi domačini,
ki bodo poskrbeli tudi za vaše brbončice,
organizirani bodo tudi izleti.
V Banovcih z gusarjem Edijem
V Termah Banovci poznamo odličen recept
za prave družinske počitnice. Ob skupnih
podvigih z Gusarjem Edijem in njegovo
druščino se mladi prijatelji odlično zabavajo
in se hkrati tudi veliko koristnega naučijo.
Posebno doživetje so gusarska noč v šotoru
in številne dejavnosti, ki vključujejo zabavo,
učenje in spodbujajo otroško samostojnost.
Terme Banovci so pravo izhodišče tudi za
družinske izlete, ki odkrijejo gostoljubje in
zaklade Prlekije.
bavnih aktivnosti za vso družino, romantične
zaobljube na poročnih slavjih, dobrobiti
celovitih zdravstvenih in wellness storitev,
sobivanje z naravo v naših petih kampih,
vrhunska kulinarika, igra golfa ter zelena
srečanja in kongresi. Na vaše dobro počutje
in zdravje pa bodo prav na vseh destinacijah
blagodejno vplivale naše edinstvene termalne
in mineralne vode.
Najlepše počitnice blizu doma
• Dobrobiti termalnih in mineralnih vrelcev tudi poleti privabljajo vse generacije.
• Družine so navdušene nad vodnimi parki
s spektakularnimi in zabavnimi tobogani.
• Pari se sproščajo v objemu celovitih
16
parkih Sava Hotels & Resorts dovolj možnosti
tudi za vse tiste, ki se v vodi radi samo malo
osvežijo, sproščeno zaplavajo in se prepustijo
bolj umirjenim vodnim atrakcijam.
Aqualoop – četrti najhitrejši tobogan v
Evropi najdete v Termah 3000!
V vodnem parku Term 3000 je 11 zunanjih in
notranjih bazenov različnih velikosti in oblik
za nabiranje plavalnih kilometrov, skakalni
bazen za piljenje dovršenosti skokov ter
brzice, gejziri in slapovi za nepozabna vodna
doživetja. Le najbolj pogumni se boste povzpeli na 22-metrski stolp, kjer je prvi tobogan
na svetu s 360-stopinjskim obratom Aqualoop.
Zabaven Štrk Viki bo s svojimi sodelavci
Umirjen oddih ob termalnih in mineralnih vrelcih Zdravilišča Radenci in Term
Lendava
Kdo ne pozna slavnih mehurčkov iz
Zdravilišča Radenci?! Zgodbo sedmih
različnih vrelcev mineralne vode lahko ob
kopanju podrobneje spoznate na 8 kilometrov dolgi pohodniški Poti med vrelci
življenja. Med ljubitelji aktivnega življenja
je priljubljeno tudi kolesarjenje ob reki
Muri, ki je na električnih kolesih primerno
za vse generacije! VTermah Lendava pa ob
sprostitvi v edinstveni parafinski vodi in
energijskem parku ponujamo obilo možnosti
za rekreacijo – olimpijski bazen za plavanje,
spoznavanje največjega strnjenega nasada
vinogradov v Sloveniji pa je mogoče kar s
kolesa.
Okoli jezera in na kremno rezino!
Bled že stoletja navdušuje iskalce naravnih lepot, izletniki pa kraj obiščejo tudi
zaradi sproščujočega sprehoda ob jezeru,
romantične vožnje s pletno ter originalne
blejske kremne rezine, ki jo že 60 let pripravljajo v slaščičarski delavnici Hotela Park
na Bledu. Vas zanima, kako nastaja najbolj
priljubljena sladica z nacionalnim poreklom? Pridružite se nam na vodenem ogledu
priprave originalnih blejskih “kremšnit” v
slaščičarski delavnici hotela Park. Za več
informacij o privlačni počitniški ponudbi
obiščite www.sava-hotels-resorts.com.
Varnostnik -Vrata na razstavi
Vrata na razstavi
»Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja.« Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju v
Ljubljani. Sonita Kahrimanovič
Varnost Maribor, d. d., in Slovenski etnografski muzej (SEM) v Ljubljani sta poslovna
partnerja od leta 2001. Za SEM izvajamo
storitev varnostno-receptorske službe tako
v upravni stavbi kot v razstavni hiši na
Metelkovi 2 v Ljubljani. Poleg tega sta oba
objekta tehnično varovana z videonadzornim,
protivlomnim in protipožarnim sistemom.
Ob sprejemu signala alarma intervenira ekipa
strokovno usposobljenih interventov iz naše
PE Ljubljana.
V času uspešnega poslovnega sodelovanja smo si pridobili veliko mero zaupanja
naročnika, kar se kaže v njihovem izjemnem zadovoljstvu. Seveda ob tem nikakor
ne smemo zanemariti dobre izvedbe dela
naših varnostnikov, ki skrbijo za ustrezno
raven varnosti na objektih. Strokovni tim
servisa) skuša naročniku ustrezno svetovati in
ga informirati o novostih na področju zasebnovarnostne industrije. Poleg tega spodbujamo
vzajemno sodelovanje. Zato smo se 21. maja
2014 z veseljem odzvali povabilu direktorice
SEM-a na ogled razstave »Vrata. Prostorski
in simbolni prehodi življenja«, za katero je
Poslovni sistem Varnost Maribor, d. d., doniral
500 evrov.
in smrtjo, med znanim in neznanim, svetlobo in
temo … Ker se tudi v našem podjetju ukvarjamo
z izdelavo in trženjem mehanskega varovanja, smo
na razstavi toliko bolj uživali in sledili kustosinji
Sonji Kogej Rus. Predvsem smo o vratih začeli bolj
široko razmišljati. Danes sta obstanek in napredek
na trgu huda borba. Veselimo se vsakega na novo
pridobljenega posla in cenimo naročnike, ki so nam
zaupali skrb za svoje premoženje.
Na razstavi vodi pot od najstarejših
znanih vrat, ključev in ključavnic, ohra­
njenih v muzejskih in zasebnih zbirkah, do
najsodobnejših primerkov. Vrata popeljejo
obiskovalce v različne predele Slovenije, k
različnim družinam, k različnim poklicem …
Oblikovno raznolika vhodna vrata, leseni in
kamniti portali, notranja hišna vrata, vrata
gospodarskih poslopij, zaporniška vrata spre-
Direktorica SEM-a Bojana Rogelj Škafar pa nam je
po dogodku zapisala:
»V SEM-u je naša prva skrb namenjena zbirkam
etnološke dediščine in posredovanju znanja o njej
čim širšim javnostim. Slednje izvajamo na zelo
različne načine in v sodelovanju s široko paleto
partnerjev, s katerimi skušamo doseči sinergijske
učinke. Varnost Maribor d.d. je zagotovo eden
najpomembnejših stalnih partnerjev muzeja, ki
v okviru finančnih zmožnosti muzeja izpolnjuje
optimalne varnostne pogoje tako s tehničnega kot
fizičnega vidika varovanja. Hkrati je tema SEM-ove
občasne aktualne razstave o vratih vsebinsko zelo
zanimiva za družbo, kakršna je Varnost Maribor
d.d., saj njenim zaposlenim razkriva nove vidike
tematike, s katero se vsakodnevno srečujejo v okviru svoje dejavnosti. In veseli me, da so se vodilni
in naši ‘stalni’ sodelavci podjetja odzvali povabilu
za ogled razstave. Naj povabilo velja tudi za vse
zaposlene v družbi!«
V času uspešnega poslovnega sodelovanja smo si
pridobili veliko mero zaupanja naročnika.
(Uroš Dragar – tehnično varovanje, Sonita
Kahrimanovič – pogodbena skrbnica in
varnostna menedžerka, Stevan Tomič – vodja
izvedbe varovanja in Andrej Bračič – vodja
Utrinek iz otvoritve razstave
govorijo o svoji varovalni, komunikacijski in
simbolni vlogi. Vrata so na razstavi predstavljena tudi kot simbolni prehodi med prostoroma, svetovoma, stanjema, med življenjem
Utrinek iz otvoritve razstave
17
Varnostnik -Zaposlovanje invalidov
Zaposlovanje invalidov
Invalidi so izpostavljeni neenakosti in zapostavljanju na trgu dela. Njihova zmanjšana sposobnost za delo
zaradi telesnih ali duševnih omejitev jih postavlja na rob družbe. Simona Pišek Tancer
ZGORAJ: Pomemben je
občutek varnosti.
Invalidi so kot teže zaposljiva skupina izpostavljeni neenakosti in zapostavljanju na trgu dela. Zmanjšana sposobnost
za delo zaradi telesnih ali duševnih omejitev jih postavlja na
rob družbe, zlasti če nimajo zaposlitve, saj je ravno zaposlitev eno najboljših varoval pred socialno izključenostjo.
Da bi spodbudili zaposlovanje invalidov, je bilo v Sloveniji
sprejetih veliko zakonov in predlogov, ki so bili v veliki meri
neučinkoviti in niso prinašali rezultatov. Šele leta 2004 je bil s
sprejetjem Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlova­
nju invalidov vzpostavljen tako imenovani kvotni sistem, ki
pomeni obvezno zaposlovanje določenega števila invalidov,
sklepanje poslovnih pogodb v predpisani višini ali plačevanje
prispevkov za namene pospeševanja zaposlovanja invalidov.
Takšen model zaposlovanja, ki ima v Evropi že večdesetletno
tradicijo, je spremenil odnos in politiko zaposlovanja.
INVALIDSKA PODJETJA – OD ZAČETKOV DO DANES
Invalidska podjetja imajo v Republiki Sloveniji že skoraj
šestdesetletno tradicijo. Prve organizacije, namenjene
zaposlovanju in usposabljanju invalidov, so se pojavile že
v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja. Tako je na
primer leta 1963 delovalo 23 invalidskih delavnic. Te so se z
uveljavitvijo Zakona o podjetjih (Uradni list SFRJ, št. 77/88)
preoblikovale v invalidska podjetja. Leta 1993 je Zakon o
podjetjih nadomestil Zakon o gospodarskih družbah, ki je
določal, da imajo invalidska podjetja med svojimi zaposlenimi najmanj 40 odstotkov invalidnih oseb. Konec leta
1995 je tako delovalo že približno 100 invalidskih podjetij, ki
so zaposlovala okoli 6100 delavcev, med njimi pa je bilo nekaj
manj kot polovica invalidov. Leta 2004 je začel veljati Zakon
o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki ureja
posebnosti poslovanja gospodarskih družb s statusom invalidskega podjetja. Zakon določa pogoje, ki jih mora gospo­
darska družba izpolnjevati, da lahko posluje kot invalidsko
podjetje, spodbude za zaposlovanje invalidov in ohranjanje
18
delovnih mest ter druge razvojne spodbude v obliki raznih
subvencij. Iz tabele je razvidno, da v zadnjih letih padata
tako število invalidskih podjetjih kot tudi število zaposlenih
v njih, vendar pa narašča odstotek zaposlenih invalidov v
teh podjetjih. To je posledica sprememb v zakonodaji, ki je
z novelo v začetku leta 2012 bistveno posegla v dotedanje
olajšave; omogočila je ohranitev teh olajšav, če podjetje
dosega prag 50 odstotkov zaposlenih invalidov. Zmanjšanju
števila invalidskih podjetij pa najbrž ni treba pripisovati
drugih vplivov kot razmere v gospodarstvu v zadnjih letih.
Leto
Število
IP
Število
zaposlenih
v IP
Zaposleni
invalidi
Zaposleni
neinvalidi
Odstotek invalidov
2008
165
14.599
6.358
8.241
45
2009
159
13.266
5.706
7.560
43
2010
153
12.343
5.634
6.979
43
2011
142
11.795
5.449
6.346
46
2012
144
11.320
5.672
5.648
50
2013
139
11.070
5.528
5.542
50
2014*
139
11.010
(* na dan 31. 3. 2014)
5.499
5.511
50
DEFINICIJA INVALIDNOSTI PO ZPIZ-2
Definicija invalidnosti je utemeljena v Konvenciji med­
narodne organizacije dela (MOD), v kateri je določeno, da
je »invalid« oseba, katere možnosti, da si zagotovi in obdrži
ustrezno zaposlitev in da napreduje v njej, so bistveno
zmanjšane zaradi telesne ali duševne okvare. Definicija
invalidnosti upošteva celoto splošnih in poklicnih delovnih
zmožnosti zavarovanca. Absolutna definicija invalidnosti
pomeni, da se invalidnost ugotavlja kot izguba pridobitne
Varnostnik -Zaposlovanje invalidov
zmožnosti (za katero koli organizirano delo)
in zmanjšanje ali izguba poklicne delovne
zmožnosti za delo v svojem poklicu; pri tem
ima­jo poseben pomen stopnja strokovne
izobrazbe, dodatna usposobljenost, delovne
izkušnje in možnost poklicne rehabilitacije.
Invalidnost je posledica sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem oziroma medicinsko rehabilitacijo.
INVALIDSKI POSTOPEK IN UREDITEV
DELOVNEGA RAZMERJA INVALIDA
Invalidski postopek se začne na predlog lečečega
zdravnika. Vzroki za nastanek invalidnosti so
lahko poškodba pri delu, poklicna bolezen,
bolezen ali poškodba izven dela. Komisija, ki jo
imenuje ZPIZ, na osnovi predložene zdravniške
dokumentacije ter izjav delavca in delodajalca
(delovna dokumentacija) določi kategorijo
invalidnosti.
Invalidnost po ZPIZ-2 razvrščamo v tri kategorije:
• I. kategorija: zavarovanec ni več zmožen
opravljati organiziranega pridobitnega dela
ali ni zmožen opravljati svojega poklica in
nima več preostale delovne zmožnosti; v
tem primeru se delavec invalidsko upokoji;
• II. kategorija: zavarovančeva delovna
zmožnost za opravljanje njegovega poklica
je zmanjšana za 50 odstotkov ali več;
• III. kategorija: zavarovanec ni več zmožen
opravljati dela s polnim delovnim časom,
lahko pa opravlja določeno delo s krajšim
delovnim časom od polnega, vendar
najmanj štiri ure dnevno, oziroma je
zavarovančeva delovna zmožnost za njegov
poklic zmanjšana za manj kot 50 odstotkov
ali pa zavarovanec še lahko dela v svojem
poklicu s polnim delovnim časom, vendar
pa ni zmožen za delo na delovnem mestu,
na katerem dela.
Na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ-a
delavec pridobi pravico do razporeditve na ustrezno delovno mesto in omejitve pri opravlja­
nju dela, ki jih je delodajalec dolžan upoštevati.
Skupaj z delavcem, zdravnikom medicine dela
in strokovnim delavcem za varstvo pri delu
Invalidska podjetja imajo v Republiki Sloveniji že skoraj šestdesetletno tradicijo.
skuša delodajalec v podjetju poiskati ustrezno
delovno mesto. Če je delo oziroma delovno
mesto po mnenju komisije ustrezno, delodajalec
in delavec prejmeta pisno mnenje o ustreznosti
delovnega mesta, na osnovi katere skleneta
novo pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto.
Drugo delovno mesto po ZPIZ-2 je opredeljeno
Če so omejitve na podlagi odločbe o invalidnosti takšne, da delavcu ni mogoče zagotoviti
drugega ustreznega dela v okviru razpoložljivih
delovnih mest oziroma dejavnosti podjetja,
mora delodajalec izpeljati postopek odpovedi
delovnega razmerja invalidu (nezmožnost
za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o
Invalidska podjetja so integralni in nepogrešljivi del celovite
aktivne politike zaposlovanja.
kot delovno mesto, na katerem zavarovanec
lahko dela glede na svojo preostalo delovno
zmožnost. Ustrezati mora zavarovančevemu
zdravstvenemu stanju oziroma naravi spremembe v njegovem zdravstvenem stanju, saj
invalidnosti ne sme poslabšati. Izbira drugega
delovnega mesta je odvisna zlasti od:
•
•
•
ocene preostale delovne zmožnosti,
zavarovančeve splošne in strokovne
izobrazbe, delovnih izkušenj, osebnih lastnosti, pripravljenosti za določeno delo,
delovnih razmer pri delodajalcu, opremljenosti delovnega mesta in ustreznosti
delovnega okolja.
zaposlitvi zaradi invalidnosti) na osnovi Mnenja
o podlagi za odpoved pogodbe o zaposlitvi,
ki ga poda Komisija za ugotovitev podlage za
odpoved pogodbe o zaposlitvi (RS Ministrstvo
za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti).
INVALIDI V POSLOVNEM SISTEMU VARNOST MARIBOR
Kot je bilo rečeno že v uvodu, ostajajo invalidi težko zaposljiva družbena skupina, zato
so na področju zaposlovanja in socialnega
vključevanja invalidov invalidska podjetja
pomemben dejavnik, saj uresničujejo načelo
skupnega dela invalidov in neinvalidov. Invalidska podjetja so tako integralni in nepogrešljivi
del celovite aktivne politike zaposlovanja in
tudi sestavni del usklajene politike invalidskega
varstva.
Poslovni sistem Varnost Maribor trenutno
zaposluje 97 invalidov. Naša naloga je zagotoviti
invalidu primerno delo v skladu z omejitvami,
podanimi na podlagi odločbe ZPIZ-a in v skladu
s potrebami delovnega procesa. To ni vedno
lahko, res pa je, da so uspehi pri iskanju rešitev
največji takrat, ko se obe strani trudita najti
skupni imenovalec in problem invalidnosti ni
samo problem ene strani. Če na invalidnost ne
gledamo kot na nekaj slabega, ampak jo vidimo
kot priložnost za sodelovanje, kot izziv za prilagajanje in trud za zagotavljanje nadaljnje socialne
varnosti delavca in njegove družine, imata lahko
od nje koristi tako delavec kot delodajalec.
Vzrok za zmanjšanje števila invalidskih podjetij so tudi razmere v gospodarstvu v zadnjih letih.
19
Varnostnik -Pištola STI Targetmaster 6.0
DESNO: V naših
trgovinah lahko
dobite vse za lov
in strelstvo.
Pištola STI
Targetmaster 6.0
Kot pooblaščeni prodajalec za pištole STI International v
Sloveniji bi vam radi predstavili pištolo STI Targetmaster 6.0
Tomaž Žnidarko
Kot pooblaščeni prodajalec za pištole STI
International v Sloveniji bi vam radi predstavili pištolo STI Targetmaster 6.0. Pištola
je prodajna uspešnica med polavtomatskimi
pištolami ne le v Sloveniji, ampak tudi v
svetovnem merilu. Še posebej je priljub­
ljena v Ameriki, kjer je sedež proizvajalca
STI International (v mestu Georgetown
v Teksasu). Pri distribuciji za slovenski
trg sodelujemo s poslovnim partnerjem
Karlom Prommersbergerjem iz Nemčije, ki
je tudi največji distributer orožja znamke
STI International v Evropi. Podjetje STI
International se je specializiralo za nadgradnjo pištol Browning-Colt M1911. Njihovi
primarni kupci so športniki, ki želijo za svoj
denar dobiti le najboljše. Njihove pištole so
v osnovi razdeljene v dva razreda, 1911 in
2011; v razredu 1911 so pištole z enorednim
nabojnikom, v razredu 2011 pa pištole z
dvorednim nabojnikom. Pištola Targetmaster 6.0 spada v razred 1911.
Značilnost vseh pištol STI je, da so izdelane iz izredno odpornega orodnega jekla,
nekatere – mednje sodi tudi Targetmaster – po postopku hladnega kovanja. Pri
tem postopku se zaradi manjšega dovoda
toplote v material (jeklo) manj spremeni
osnovna struktura jekla, kar prispeva k
daljši življenjski dobi pištole. Tako kot drugo
orožje znamke STI International ima tudi
ta pištola tovarniško doživljenjsko garancijo
za zaklep, ohišje in cev (garancija je vezana
na proizvod in ne na lastnika, zato je prenosljiva,
pomeni pa, da je tako dolgo, dokler se ta tip pištole
proizvaja, zagotovljen tudi brezplačen servis ali zame­
njava z novim delom). Če vemo, da so športni strelci
največji porabniki streliva, je to še en pokazatelj, kako
zaposleni pri STI International zaupajo orožju, ki ga
izdelujejo. Pištolo izdelujejo v kalibrih .45 ACP in 9 x 19
(9 mm Luger, 9 mm Para). Na zaklepu ima spredaj in
zadaj narebričeno strukturo, ki pomaga pri repetiranju
orožja. Cev, ki je tipa Bull, je dolga 6 col, kar prispeva
k večji natančnosti pri streljanju na tarče (kar je tudi
sicer njen osnovni namen – pištola je torej namenjena
za precizno streljanje).
Premer cevi je enak po celi dolžini. Odlikujejo jo
debele stene, ki prispevajo k počasnejšemu ohlajanju
in večji odpornosti na deformacije – te so posledica
segrevanja cevi pri streljanju –, in k daljši življenjski
dobi. Cev je izdelana iz nerjavnega jekla tipa 416 za
cevi različnih vrst orožja, korak navoja je 1 : 16 in ima
šest spiral.
Pištola ima obojestransko varovalko (iz nerjavnega
jekla), kar pride prav tudi levičarjem. Posebnost
20
Varnostnik -Pištola STI Targetmaster 6.0
pištole je merek Aristocrat, ki omogoča streljanje na
na primer tovarniško nastavljene oddaljenosti 7, 25
ali 50 jardov (približno 7, 25 in 50 metrov). Orožje
se nastreli na določeno oddaljenost, nato se shrani
pod ustrezno številko (1,2 ali 3), kar je primerno
zlasti za tiste, ki streljajo na različno oddaljene tarče,
ali če z eno pištolo strelja več strelcev.
Vse pištole STI International imajo tovarniško
športno nastavljeno proženje, ki ga lahko strokovno
usposobljen puškar še dodatno nastavi na manjšo
silo proženja (tovarniško približno 1400–1500 g).
Pištola je težka približno 1,3 kg, v nabojnik kalibra
9 x 19 gre 8 nabojev. Pištola je površinsko obdelana z bruniranjem, za doplačilo pa se lahko trdo
kromira (dobi značilno srebrno mat barvo). Platnice
ročaja so iz lesa kokobolo.
Podjetje STI International slovi po tem, da je eno
redkih ameriških podjetij, ki je v 100-odstotni
lasti zaposlenih. Več o podjetju in izdelovanju
pištol je možno videti v prispevku na naslovu
https://www.youtube.com/watch?v=fPWt1G2VYk&feature=youtu.be.
Zaposleni so kot lastniki podjetja zainteresirani, da ponudijo trgu najboljše, kar znajo
narediti. Njihovo zaupanje se izraža tudi z
garancijo (omenjeno zgoraj), delimo pa ga
tudi pri našem podjetju, kar potrjujejo naši
zadovoljni kupci.
Obisk sejma IWA 2014 v Nürnbergu
Tudi letos sva se s sodelavcem Mitjo Sušnikom
podala na obisk sejma IWA 2014 v Nürnberg v
Nemčiji. Letošnji je bil od 7. do 10. marca. To
novosti v orožju in opremi. Letos je na sejmu
razstavljalo 1.343 razstavljavcev, obiskalo pa
ga je 39.244 obiskovalcev iz 122 držav. Dva
dneva, kolikor sva imela z Mitjo časa za obisk,
sta minila hitro, saj so površine hal velike,
gneča nepopisna, zato ne ostane dosti časa za
obisk vsake stojnice posebej. Srečal sem se z
našimi največjimi dobavitelji, da smo izme­
njali mnenja o perečih problemih; te je včasih
najlažje reševati v neposrednem dialogu.
Pogovarjal sem se tudi z novimi potencialnimi
Pri distribuciji za slovenski trg sodelujemo s poslovnim
partnerjem iz Nemčije, ki je tudi največji distributer orožja
znamke STI International v Evropi.
je dejansko največji sejem orožja in opreme
za lovce in strelce v Evropi. Na njem se vsako
leto predstavijo razstavljavci iz celega sveta, ki
v tem poslu nekaj pomenijo ali želijo pomeniti.
Sami ta sejem redno obiskujemo, saj predstavlja
najlažjo in najhitrejšo možnost za spoznavanje
dobavitelji. Nekaj dogovorov z njimi smo že
uresničili, druge pa bomo skušali operaciona­
lizirati v naslednjih tednih.
Ob koncu sejma nam ostane samo še: »Se
vidimo naslednje leto!«
21
Varnostnik -Požarna varnost
Požarna varnost v planinskih kocah
Slovenija ima med drugim tudi zelo lepo gorato pokrajino, kjer je močno razvit gorski turizem
oziroma planinarjenje. Zdenko Zupan
ZGORAJ: Najpogostejši
so dimniški požari
Planinstvo, ki vključuje pohodništvo, alpinizem, smučanje,
turno smučanje, športno plezanje, gorsko kolesarjenje …,
je opredeljeno kot splet rekreacijskih, športnih, kulturnih,
znanstvenih in gospodarskih dejavnosti, povezanih s spoznavanjem, raziskovanjem in doživljanjem gorske narave.
Strasten planinec sem tudi sam, saj mi je ta dejavnost v tem
hitrem tempu življenja eden glavnih načinov sproščanja in
nabiranja fizične kondicije. Leta 2013 sem združil koristno
s prijetnim in obiskal 200 planinskih koč. Raziskoval sem,
kako je urejena požarna varnost v planinskih kočah v
Sloveniji.
Po podatkih Planinske zveze Slovenije obišče slovenski
gorski svet več kot milijon in pol planincev na leto. V
slovenskih gorah je trenutno preko 170 planinskih koč,
zavetišč in bivakov. V raziskavo sem vključil tudi planinske
koče, v katerih je možno prenočiti oziroma se odpočiti in ki
so sicer v zasebni lasti, v lasti agrarnih ali pašnih skupnosti,
občin, ministrstva za obrambo ali drugih pravnih subjektov.
V skladu z Zakonom o varstvu pred požarom so lastniki
ali uporabniki objektov odgovorni tudi za varstvo pred
požarom.
Jelovica
3
1,5
Trnovski gozd
3
1,5
Polhograjsko
hribovje
4
2
Cerkljansko
hribovje
5
2,5
Škofjeloško
hribovje
8
4
Pohorje
13
6,5
drugo
20
10
Posavsko
hribovje
20
10
Karavanke
28
14
Kamniške in
Savinjske Alpe
42
21
Julijske Alpe
44
22
skupaj
200
100
SPODAJ: Lastništvo koč
Tabela 1: Lokacija obiskanih koč
Območje
Število obiskanih
koč
Število koč v %
Goriška brda
2
1
Gorjanci
2
1
Kozjak
2
1
Kras
2
1
Nanos
2
1
Varnostnik -Požarna varnost
Požarni red
Vse planinske koče morajo imeti podobno
kot nastanitveni ali gostinski objekti v dolini
sprejet požarni red, ki vsebuje:
1. organizacijo varstva pred požarom;
2. ukrepe varstva pred požarom, ki jih
zahtevajo delovne in bivalne razmere, kot
so prepoved kajenja, uporabe odprtega
ognja ali orodja, ki se iskri, tam, kjer je
to prepovedano, odstranjevanje vseh
gorljivih snovi, ki niso potrebne za
nemoten potek dela, iz požarno ogroženih
prostorov in druge ukrepe ter način in
kontrolo izvajanja teh ukrepov;
3. navodila za ravnanje v primeru požara;
4. način usposabljanja ter
5. priloge:
• izvleček požarnega reda,
• navodila za posameznike,
• evidenčne liste:
• o rednih pregledih, vzdrževanju in
servisiranju opreme,
• usposabljanju zaposlenih za varstvo
pred požarom, seznanitev s požarnim
redom,
• o požarih, eksplozijah, gasilskih intervencijah ter škodi,
• kontrolne liste.
Požarni red in izvlečki požarnega reda so
izdelani v 137 kočah (68,5 odstotka), vendar
so ustrezni le v 66 primerih (33 odstokov). Še
V slovenskih gorah je trenutno preko 170
planinskih koč, zavetišč in bivakov. Vse
planinske koče morajo imeti požarni red.
slabše je stanje v zvezi z navodili za goste v
primeru požara; ta navodila je treba izdelati
in jih izobesiti v vsaki nastanitveni sobi. Le v
42 primerih so ustrezna (21 odstotkov), v 25
primerih niso potrebna (12,5 odstotka), v 133
primerih pa jih v objektu ni (66,5 odstotka).
V skladu s Pravilnikom o požarnem redu2 je
treba izdelati načrt evakuacije in požarni načrt
za vse objekte, ki so namenjeni nastanitvi gostov, ter za objekte, v katerih se lahko začasno
zbere več kot 100 ljudi ali je ocena požarne
ogroženosti srednja in več. Načrti evakuacije
so izdelani in nameščeni na vidnih mestih v
78 kočah (39 odstotkov), v 20 primerih niso
potrebni (10 odstotkov), v 102 primerih (51
odstotkov) pa jih v objektu ni.
Neustrezna varnostna razsvetljava
Drugi najpogostejši vzrok požarov so požari pri kurjenju peči. Na kočah je veliko zastarelih peči na drva.
Usposabljanje iz varstva pred požarom
Delodajalec mora poskrbeti, da je vsak, ki
je zaposlen pri njem, poučen o varstvu pred
požarom ob:
• nastopu dela,
• premestitvi na drugo delovno mesto,
• razporeditvi na drugo delo,
Delodajalec je dolžan poskrbeti za praktično
usposabljanje za izvajanje evakuacije zaposle­nih
enkrat letno – to je izvedeno le v 4 primerih.
Statistika požarov v planinskih kočah
Koče so stare, zgrajene iz gorljivih materialov
(veliko lesa, več kot 50 odstotkov koč je vsaj
Koče so stare, zgrajene iz gorljivih materialov, zato sta
organizacija varstva pred požarom (požarni red) in usposabljanje
zaposlenih poglavitna pri preprečevanju nastanka požara.
•
•
•
spremembi ali uvajanju nove delovne
opreme,
spremembi in uvajanju nove tehnologije,
periodično v skladu s požarnim redom.
Usposabljanje za varstvo pred požarom v
skladu s Pravilnikom o usposabljanju in
pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred
požarom obsega:
• usposabljanje zaposlenih za varstvo pred
požarom (v 62 odstotkih se izvaja, v 38
odstotkih pa ne);
• usposabljanje in preizkus usposobljenosti
za gašenje usposobljenih oseb (na 3 leta);
• usposabljanje oseb, odgovornih za gašenje
začetnih požarov in izvajanje evakuacije
(na 3 leta; izvedeno le v 16 primerih);
• usposabljanje varnostnikov in operaterjev
VNC;
• druga usposabljanja, če je tako določeno s
posebnimi predpisi.
delno lesenih), zato sta organizacija varstva
pred požarom (požarni red) in usposabljanje
zaposlenih poglavitna pri preprečevanju
nastanka požara. Požar so imeli že v kar 45
kočah od 200 (22,5 odstotka).
Tabela 2: Vzrok požara
Vzrok požara
Št.
koč
%
dimniški požar
11
24,44
kurjenje peči
8
17,78
udar strele
6
13,33
napaka na električni napeljavi
3
6,67
napaka na električni napravi
1
2,22
požar v naravi
3
6,67
podtaknjen požar – človeški
faktor
5
11,11
neznani vzrok
8
17,78
Varnostnik -Požarna varnost
skupaj
45
100
Najpogostejši so dimniški požari; takih je bilo 11. Kar
75 odstotkov koč uporablja za ogrevanje in kuhanje trda
goriva, zato je nevarnost samovžiga katranskih oblog v
dimnikih zelo velika. Kurilne naprave in dimovodi se
čistijo le občasno ali pomanjkljivo. 18 odstotkov koč je
takih, v katerih dimnike čistijo sami, 1,5 odstotka takih,
v katerih tega ne delajo, 58 odstotkov takih, v katerih
dimnike čistijo le enkrat letno, 22,5 odstotka pa takih, v
katerih dimnike čistijo večkrat letno.
Drugi najpogostejši so požari pri kurjenju peči; takih
požarov je bilo 8. Ti požari so nastali zlasti zaradi ne­
ustrezne kurilne naprave (stare peči na drva) ali zaradi
odletavanja isker iz odprtih ognjišč, potem zato, ker je
lesena obloga preblizu peči in ker kurilnice niso požarno
ločene od skladišč goriva, pa tudi zaradi nestrokovnega
kurjenja peči, predvsem obiskovalcev, ki v peč velikokrat
Najpogostejši so dimniški požari. Kar 75 odstotkov koč
uporablja za ogrevanje in kuhanje trda goriva.
naložijo preveč drv. Tretji najpogostejši so požari ob udaru
strele; takih požarov je bilo 6. Kar 37 koč se je že srečalo z
udarom strele, zato bi morale imeti vse urejene strelovode
in jih tudi redno kontrolirati.
Tudi napake na električnih vodih in električnih napravah so pogost vzrok požarov. V veliko primerih so
električne napeljave dotrajane, meritev na njih ne izvajajo,
električnih del ne opravljajo strokovno usposobljene
osebe, prostori z baterijami niso požarno ločeni.
139 koč (69,5 odstotka) je priklopljenih na javno
električno omrežje, 61 koč pa pridobiva električni tok s
pomočjo fotovoltaike, dizelskega agregata (59 koč) in/ali s
pomočjo vetrnega generatorja (9 koč).
24
V Sloveniji je preko 170 planinskih koč in zavetišč.
Požar v zavetišču GRS na Okrešlju leta 2012.
Varnostnik -Požarna varnost
Nadtalni hidrant pod Donačko goro.
Plinovodi in plinska trošila
Eden od zelo pomembnih energentov, ki se
uporabljajo v kočah za kuhanje in ogrevanje, je
utekočinjeni naftni plin (UNP), ki se uporablja v kar 94,5 odstotka. Za rezervoarje UNP
(47 koč) redno skrbi dobavitelj plina, večji
Drugi najpogostejši so požari pri kurjenju
peči zaradi neustrezne kurilne naprave.
problem predstavljajo gospodinjske plinske
jeklenke, ki so neustrezno skladiščene po
hodnikih, v kleteh, pod nivojem tal, v kuril­
nicah, ne opravljajo se letni strokovni pregledi
trošil ... UNP je zelo lahko vnetljiv, v pravem
razmerju tudi eksploziven, zato so varnostna
določila in usposabljanje zaposlenih tako bolj
pomembna.
Naprave za gašenje požarov
Najpogosteje uporabljena gasilna naprava, ki se
uporablja za gašenje začetnih požarov, je gasilni
aparat na prah oziroma na plin CO2. Zadostno
število jih imajo v 175 kočah, premalo jih je v
21 kočah, v 4 kočah pa gasilnih aparatov sploh
ni. Gasilni aparati morajo biti nameščeni na
vidnih in dostopnih mestih (ustrezno le v 51
odstotkih) v skladu s pravilnikom. Mesta, kjer
so gasilniki nameščeni, morajo biti označena
v skladu s standardom (ustrezno le v 48 odstotkih). Zidni hidranti so na razpolago le v 8
kočah, zunanji hidranti pa so urejeni pri 30
kočah, saj v visokogorju (požarne) vode ni ali
pa je je zelo malo.
Gasilska vozila imajo dostop do koče (vsaj
poleti) v 147 primerih (73,5 odstotka), v 53
primerih (26,5 odstotka), predvsem v visokogorju, pa ne. Zaradi velike oddaljenosti
gasilcev od koč je intervencija v veliko primerih že prepozna. Kar 40 odstotkov koč je od
gasilcev oddaljenih od 5 do 10 km, skoraj 20
odstotkov od 10 do 15 km in 11 odstotkov več
kot 15 km.
Aktivna požarna zaščita (APZ)
Sistemi za javljanje požara so izvedeni le v
4 primerih, varnostna razsvetljava pa je na
razpolago v 77 kočah. APZ-sistemi se v veliko
primerih žal ne vzdržujejo in ne pregledujejo
v skladu s predpisi (varnostna razsvetljava se
redno pregleduje le v 9 odstotkih vseh koč).
Evakuacijske poti in izhodi
Poleg varnostne razsvetljave je za evakuacijo
ljudi iz objektov pomembna ustrezna
označenost evakuacijskih poti in izhodov. V
46,5 odstotka primerih so te poti ustrezno
označene, v 7,5 odstotka pomanjkljivo, v 46
odstotkih pa označb sploh ni. Zbirno mesto
pred objektom je označeno le v 4 primerih.
Zaključek
V skladu z Zakonom o varstvu pred požarom
je vsaka oseba, ki je v objektu, kazensko in
odškodninsko odgovorna za neizvajanje
ukrepov varstva pred požarom ter za posledice,
ki zaradi tega nastanejo. Prav zato je pomembno, kako se obnašamo v kočah, posebno
Pomembno je, kako se obnašamo v kočah,
posebno na višku planinske sezone!
na višku planinske sezone, in upoštevati
moramo navodila zaposlenih. Poleg tega je
treba upoštevati prepoved kurjenja v naravi,
predvsem v času, ko je razglašena povečana
nevarnost požarov v naravnem okolju. Upam,
da bom s to raziskovalno nalogo spodbudil
lastnike koč in vas, uporabnike koč, da se bo
požarna varnost v planinskih kočah povečala.
Se vidimo v hribih!
Viri
1. Zakon o varstvu pred požarom (Ur. l. RS,
št. 3/2007-UPB1, št. 9/2011, št. 83/2012).
2. Pravilnik o požarnem redu (Ur. l. RS, št.
52/2007, št. 34/2011, št. 101/2011).
3. Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje
ocene požarne ogroženosti (Ur. l. RS, št.
70/96, št. 5/97 – popr.).
4. Pravilnik o usposabljanju in pooblastilih
za izvajanje ukrepov varstva pred požarom
(Ur. l. RS, št. 32/2011, št. 61/2011 – popr.).
5. Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih
aparatov (Ur. l. RS, št. 67/2005).
6. SIST 1013.
7. Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju
vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite
(Ur. l. RS, št. 45/2007, št. 102/2009).
25
Varnostnik -SODELAVCI MESECA
Sodelavci meseca
Rubrika je namenjena temu, da izpostavimo nadpovprečne posameznike oziroma
dogodke, na katere so pri opravljanju svojega dela naleteli sodelavci.
Marec 2014: Danica Žuran
Včasih je tisto očitno res najbolj skrito. Nevsiljiva prisotnost receptorke in varnostnice Danice Žuran na katerem koli njenem delovnem mestu do danes, je z vso silovitostjo svoje enostavnosti pričala
o njeni visoki profesionalnosti. Danica ni kot enota lahke konjenice,
ki v zadnjem hipu prihiti na kraj dogodka, da bi z bridkim potezanjem sablje presekovala gordijske vozle, ki so jih zavezovali drugi,
in ni v doneči oklep spakujoče se nedotakljivosti odeta junakinja,
katere vsaka najmanjša gesta doni še tri dni. Ne, ravno obratno, tiha
in zanesljiva, a strokovna in odločna, pa kljub temu prijazna in pri
tem popolnoma nevsiljiva, organizirana in dosledna, pa vendar tudi
dovolj razumevajoča, je popolnoma zaupanja vredna oseba in var­
nostnica, ki bi lahko s temi svojimi lastnostmi in s svojo srčnostjo
lahko postala prototip varnostnice receptorke. Pretiravamo? Da res
je, vendar namerno, saj smo s tem hoteli le poudariti kontrast z njeno
najbolj imanentno lastnostjo: skromnostjo. Danica ni ena od tistih, ki
se ves čas trka po prsih in se treplja ob rameni ob vsakem dovolj impozantno dvignjenem kosu papirja. Zato jo tokrat trepljamo mi. Vse
te svoje lastnosti je nedavno dejansko manifestirala na zahtevnem
delovnem mestu, ki je bilo še posebej obremenjeno zaradi navala
strank ob sprejemu zakona o obdavčenju nepremičnin.
April 2014: Mladen Majer in Branko Šijanec
Vodenje in organiziranje skupin za prevoz denarja pomeni specifično
obliko operativnega nivoja v organizacijski strukturi izvedbe varovanja.
Mladen Majer obvladuje področje prevoza denarja kot vodja največje,
mariborske skupine do potankosti ( kakor pravijo naročniki, v »nulo«
) ter pomeni največjo stalnico od jutra do večera. Kontinuiteta je v tem
poslu največja vrednota, dan ni enak dnevu, pa vendar je vsak dan treba
izpeljati celoten proces. Gre za enega ključnih ljudi v procesu prevoza
denarja. Pa Branko Šijanec, večni prevoznik za »posebne naloge«. Vse
bankomate v Sloveniji pozna do obisti, operativno je postavljal na noge
enoto v Novi Gorici, v bližnji preteklosti vso energijo vložil v delni prenos
storitev odvodov dnevnih izkupičkov v nastajajočo novo skupino, vskoči,
ko je potrebno, menjuje povsod, pomaga, skratka »krt«. Joj, koliko delovne dokumentacije, načrtov, zbirnikov, podatkov in analiz je že pripravil!
In v mesecu, ko se je celotno vodstvo oddelka za prevoz denarja ukvarjalo s pridobivanjem novih poslov, iskanjem možnosti širitve (izzivov,
hotenja, želja nam nikoli ne zmanjka), sta ostala sama, opravila zgledno
vse zadane naloge, mi nadrejeni bi rekli, da to tudi pričakujemo, vendar
tudi tudi onadva ob delovnih obveznostih svoje zasebno življenje, ki je
vsem postlano z različnimi rožicami, pa se s svojim trudom vedno znova
dokazujeta, organizirata, vodita, usmerjata skupine za prevoz denarja.
Maj 2014: Marko Modrijan
Varnostnik Marko Modrijan se je pridružil našemu kolektivu pred slabim letom in pol in opravlja delo varnostnika v nakupovalnem centru
Supernova Ljubljana Rudnik. Z izostrenim čutom za varnost ljudi in
premoženja pa se je še posebej izkazal ob nedavnem dogodku, ki se je
pripetil že po zaključku njegovega dela in zaprtju nakupovalnega centra. Varnostnik Marko Modrijan končal svoje delo, vklopil alarm in se
napotil k osebnemu vozilu. Z njim je nato, že po zaključku dela, opravil
še en preventivni zunanji ogled objekta. Ko se je približal parkiriščem,
ki so na strani glavnega vhoda, je opazil na tleh osebo – mlajšo žensko,
poleg nje pa prevrnjeno kolo. Nemudoma je zapustil vozilo in stekel k
osebi, ki je bila v hudem šoku, s poškodbo glave, stokajoč, da umira.
Varnostnik jo je brez oklevanja položil v položaj, ki je primeren za
tovrstne nesreče, in poklical 112. Po telefonu mu je dežurna zdravnica
dala nadaljnje napotke. Marko je tako ženski po vsej verjetnosti rešil
življenje ali pa vsaj ne bo imela trajnih poškodb. Policisti so potem
ugotovili, da je ženska s kolesom zapeljala čez pločnik (visok rob), ob
tem pa je padla vznak s kolesa in udarila ob tla z zadnjim predelom
glave. To dejanje varnostnika Marka Modrijana nam je lahko v ponos
in veselje, da je še vedno nekje nekdo, ki nam bo nesebično priskočil na
pomoč, ko jo bomo potrebovali.
Junij 2014: Sedmin Osmanović
Sedmin Osmanović dela na področju varovanja premoženja od julija
leta 2008. Kot je uporaben na vseh območjih je tudi na vseh področjih
našega dela: usposobil se je še za varnostnika prevoznika gotovine in
interventa; to delo opravlja še danes. Prav tako se je usposobil še za
varnostnega tehnika in opravljal tudi ta dela v Koroški regiji. S svojim
vestnim in natančnim delom je reden gost na marsikateri prireditvi.
Mnoga dobra dela in dogodki opisujejo Sedminovo predanost delu in
podjetju. Od vseh najbolj izstopa njegov odziv ob poskusu ropa v Slovenj
Gradcu, ko je pokazal prisebnost in preprečil poskus ropa. Povod za
tokratno pohvalo je njegova zelo prisebna reakcija na objektu hranilnice
v Velenju, kjer je s poznavanjem delovanja tehnike in obvladovanjem
osnov psihologije rešil za naročnika neprijetno situacijo z razburjeno
stranko, istočasno pa je še popravil senzor, ki je bil prav zaradi njega
tudi edina žrtev incidenta. Tako je rešil problem, ko je vse kazalo na znake kaznivega dejanja! Sedminu so te sposobnosti dale njegove življenjske
izkušnje, iz katerih se je marsikaj naučil. Omenili smo le nekaj drobcev
iz raznovrstne zgodovine dela našega sodelavca. Ker njegova predanost
delu, pripravljenost za vsakršne izzive in sposobnost dobre in premišljene reakcije v kriznih trenutkih izstopajo od povprečja, si Sedmin nedvomno zasluži naziv sodelavec meseca!
Julij 2014: Andrej Markovič
Andrej Markovič je v PS Varnost Maribor zaposlen od leta 1996. Svoje
delo je odlično opravljal na več različnih objektih in javnih prireditvah.
Svoje znanje je redno nadgrajeval in dopolnjeval, zato je med drugim
postal tudi rentgenolog in bombni operater. Aktivno opravlja delo na
Delovnem sodišču v Mariboru, kjer s pomočjo detektorskih vrat in ročnim detektorjem kovin pregleda vsakega obiskovalca, stranko, odvetnike
in tudi sodnike. Še posebej moramo poudariti, da je v Mariboru veliko
brezposelnih ljudi in se zadnje čase znajdejo tudi na delovnem sodišču
z različnimi težavami in sodbami, zato napetosti in slabe volje pri ljudeh
ne primanjkuje, kar pa našemu Andreju ne povzroča težav.
26
Andrej že nekaj let zapored aktivno sodeluje pri varovanju Festivala
Lent. Vsa leta je odlično opravljal delo in varoval na prizorišču Jazzlenta,
kjer so se Jazz večeri in »afterji« zavlekli do zgodnjih jutranjih ur. Letos
je zrasel nov avditorij na prostem in Andreja je čakal nov izziv pri varovanju, ki ga je skupaj z reditelji in pomočjo ostalih varnostnikov opravil
brez težav. Oder Minoriti je bil letos eno od najbolj obiskanih prizorišč
festivala, ki je živelo do jutranjih ur, saj so bili po koncertih na sporedu
še DJ-večeri, imenovani After, na katerih se je vsak večer zbralo od 500
do 800 obiskovalcev. Andrej je postal simbol Jazzlenta. S sodelavci si
želimo, da bi še naslednja leta delal skupaj z nami.
Varnostnik - KRONIKA
Kronika tromesecja
VEČERNA SERIJA
INTEREUROPA MARIBOR
Ob 20:17 je varnostnik javil, da je na obhodu po poslovnih
prostorih ugotovil več vlomov v pisarne. Obveščena policija.
Vlomljeno je bilo v pet pisarn različnih najemnikov, ki so bili
obveščeni in poklicani na objekt.
NOČNO PARKIRANJE
SPARKASSE LJUBLJANA
Varnostnik je ob 01:15 opazil, da sta dva neznanca zlomila
zapornico, ki omejuje dostop do parkirišča. Varnostnik
je obvestil odgovorno osebo in policijo, na objekt je bila
poslana tudi intervencijska služba. Dogovorili so se, da se
problem rešuje podnevi.
ČE NI ENO – JE PA DRUGO
MERCATOR CENTER TABOR, MARIBOR
Ob 16:29 bila oseba povabljena na pregled osebne prtljage,
pri pregledu pa ni bilo ugotovljeno, da bi bilo kaj odtujeno.
Ker se je oseba neprimerno vedla, pa je bila uporabljena
fizična sila. Ob 16:55 je postopek prevzela policija.
BESEDA NE ZALEŽE VEDNO
NAKUPOVALNO SREDIŠČE EUROPARK, MARIBOR
Ob 18:15 je bila uporabljena fizična sila. Obiskovalec
kljub opozorilu ni prenehal kršiti javnega reda in miru
na varovanem območju. Ker je bila oseba agresivna, je
bila potrebna uporaba fizične sile. Pri tem ni bil nihče
poškodovan. Ob 18:40 je postopek prevzela policija, oseba
je bila odpeljana.
TATINSKI REKORD
MERCATOR CENTER TABOR, MARIBOR
Ob 13:00 je bila oseba zalotena pri odtujitvi artikla v
vrednosti 129,99 evra. Obveščena je bila policija, blago
je bilo vrnjeno oškodovancu. Predlog za pregon je bil
podan.
GRETJE
Sprožen je bil požarni alarm v proizvodnih prostorih za
sestavo avtodomov. Intervent je sporočil: na objektu se
je zaradi pregretja vnelo ohišje na grelnikih in začelo je
tleti. Zadevo sta skupaj z vzdrževalcem pogasila. Grelnike sta izklopila ter prostore prezračila. Na objektu smo
opravili dodatne obhode.
NAPUMPANI JUNAKI
PETKOVA PUMPA, ŠKET BAR, SVETI ŠTEFAN
Ob 03:35 je varnostnik uporabil strokovni prijem in
razdvajanje zaradi kršenja javnega reda na varovanem
območju zoper neznano osebo. Pri tem so ostali obiskovalci lokala zanetili vsesplošni pretep. Prihod policije ob
03:55 je storilce pognal v beg. Pri ukrepu je en varnostnik tudi sam prejel udarec v zatilje, drugi pa brce v roke,
s katerimi si je ščitil glavo, ko so ga storilci podrli na tla.
Zdravniške pomoči ni potreboval nihče.
ODPIRALNI ČAS
MAISTROV DVOR, MARIBOR
Pri odklepanju objekta je intervent opazil, da so na lokalu v
soseščini razbita vhodna steklena vrata. Obveščena sta bila
policija in lastnik lokala.
KRALJ ALKOHOL
MERCATOR CENTER AJDOVŠČINA
Ob 20:45 uri je varnostnik pri odhodu z delovnega mesta
naletel na močno vinjeno osebo, ki ki je bila na parkirišču.
O zadevi je obvestil VNC, VNC pa OKC Nova Gorica.
Ti patrulje v bližini niso imeli, tako da so zadevo predali
reševalcem.
NI VRNITVE
EXTRAMAX, MURSKA SOBOTA
Varovanje prireditve Maximus Murska Sobota. Varnostnik je s prireditvenega prostora odstranil osebo, ki je
povzročala nemir in nered. Ker se je neznanec upiral
upiral, je varnostnik uporabil strokovni prejem. Poklical
je tudi policijo.
TRDOŽIVKA
AKVARIJ TERARIJ, MARIBOR
Ob 22:15 je bil sprožen alarm na liniji 05 – vhod za
stranke. Intervent je bil pred objektom ob 22:19 in
sporočil, da gre za vlom. Policijo je že obvestil občan,
ki je bil priča vlomu. Policija je na kraj dogodka prišla
ob 22:21, o vlomu pa je bila obveščena tudi odgovorna
oseba. Vlomljena so bila vrata, intervent je skupaj z
naročnikom odprtino zaprl, dodatni ukrepi pa niso bili
naročeni.
PO POŠTO PONOČI
POŠTA 2251 PTUJ
Ob 21:09 je bil na objektu sprožen alarm. Na objekt je bil napoten intervent in poklicana policija zaradi ponavljajočih se
alarmov. Ob 21:18 je na objekt prispel intervent in sporočil,
da gre za vlom, ob 21:20 je prispela še policija. Obveščene
so bile odgovorne osebe. Intervencija je bila zaključena ob
22:55. Po naročilu se je ob 23:00 začelo fizično varovanje, ki
je trajalo do prihoda zaposlenih.
NASILJE NI REŠITEV
CENTER ZA SOCIALNO DELO MARIBOR
Varnostnik je izvedel zadržanje osebe s fizično silo zaradi
napada stranke na uslužbenko (stranka je uslužbenko
udarila). Varnostnik je zadržal osebo do prihoda policije, ki
je storilko odpeljala.
BREZ KOLES
VEČER, MARIBOR
Ob 21:27 je varnostnik na rednem obhodu ugotovil,
da so bila ukradena službena kolesa. Obveščeni sta bila
policija in odgovorna oseba. Policija je na objekt prispela
ob 22:05, postopek pa je bil zaključen ob 22:16. Naročnik
varovanja je prijavo podal naslednji dan.
SMETI GORIJO
CIMOS LIVARNA, MARIBOR
Varnostnik je sporočil, da je ob 14:15 zagorelo v enem
izmed kesonov. Skupaj z delavcem na objektu sta požar
pogasila ob 14:50, pri tem pa sta uporabila dva gasilna
aparata in hidrantno omrežje.
ODPIRALNI ČAS LOKALA
GOSTILNA TABORKA, MARIBOR
Ob 3:21 je bil sprožen alarm na liniji 03 – lokal šank. Na
objekt je bila takoj napotena intervencijska skupina. Ob 3:34 je
intervent sporočil, da je bilo v objekt vlomljeno – vlomljena je
bila ključavnica na ograji, vlomljena so bila tudi vrata v objekt
ter odprto okno. Ob 3:35 je bila obveščena policija, patrulja je
prišla ob 3:45. Ob 3:36 je bila obveščena tudi odgovorna oseba,
prišla je ob 3:40. Storilca na objektu ni bilo več. Interventa
sta objekt zapustila ob 4:00. Na objektu sta ostali policija in
odgovorna oseba.
SMETI GORIJO 2
TRGOVSKO-POSLOVNI CENTER CITY, MARIBOR
Ob 12:16 je bil sprožen požarni alarm. Obveščena je
bila receptorka na objektu, ki je obvestila varnostnika.
Ob 12:25 je sporočila, da so zagorele posode za smeti,
varnostnik pa je sam pogasil požar. Receptorka je obvestila tudi odgovorno osebo. Ob 12:48 je sporočila, da
je posoda za smeti ponovno zagorela, zato je obvestila
gasilce. Ob 13:00 je sporočila, da so gasilci na objektu in
da je požar pod kontrolo.
ZDAJ BOLJE VIDI
MERCATOR CENTER TABOR, MARIBOR
Varnostnika je uslužbenka optike v centru obvestila, da
je neznana oseba poskusila odtujiti očala. Varnostnik je
zadržal osebo do prihoda policije.
POŠTNI ROP
POŠTA 5102 KROMBERK
Ob 21:10 je bil sprožen alarm na službenem vhodu. Na
intervencijo je bil poslan intervent. Operater VNC Pošte
je sporočil, da se je na objektu zgodil oborožen rop,
prejeli so tudi klic v sili iz vozila pred pošto. Obvestili
smo policijo in odgovorne osebe. Neznani storilci so z
večjim kladivom napadli objekt, oboroženi pa so bili z
avtomatskim orožjem. Poškodovan ni bil nihče. Po ropu
je bilo izvedeno fizično varovanje.
PARANOJA
HRANILNICA LON, PE VELENJE
Ob 17:00 je bila sprožena sabotaža na liniji stranišče. Neznana oseba, stranka banke, je poklicala policijo, ker je bila
prepričana, da je senzor na stranišču kamera, ki snema. Varnostnik, ki je tudi varnostni tehnik, je osebi razložil delovanje
senzorja in ji pokazal napravo, oseba pa je potem pomirjena
odšla s policisti. Intervencija je bila zaključena ob 18:35.
27
Ste poskrbeli za
Varnost
doma?
Varovanje premoženja prepustite profesionalcem!