V varnem zavetju doma Sistemi za samodejno

VARNOSTNIK
Izdaja 47 – Oktober 2011
Usposabljanje na Finskem
Požarna varnost objekta
Certifikat za požarna vrata
Sistemi za samodejno javljanje požara
V varnem zavetju doma
Varnostnik - KAZALO
4
DISCIPLINA-KAOS
Ko smo žrtve, smo izredno strogi sodniki, ko smo krivci sami, pa pričakujemo, da nas
bodo razumeli.
6
stran 8
POŽARNA VARNOST OBJEKTA
Požarna varnost objekta zahteva strokoven pristop od projektiranja do uporabe objekta.
8
V VARNEM ZAVETJU DOMA
O celovitem varovanju lahko govorimo takrat, ko smo poskrbeli, da so na objektu
zavarovane vse možne točke vstopa ali vdora.
12
CERTIFIKAT ZA POŽARNA VRATA
Vzdrževanje veljavnosti certifikata o skladnosti za požarna vrata.
14 PREDSTAVITEV POSLOVNIH ENOT
Varnost Maribor je varnostno podjetje, ki v svojih poslovnih enotah v Sloveniji in
hčerinskih družbah v tujini zaposluje več kot 2.000 ljudi.
stran 12
16 SISTEMI ZA SAMODEJNO JAVLJANJE POŽARA
Naše podjetje vrsto let načrtuje, vgrajuje in vzdržuje sisteme za samodejno javljanje
požara.
18
stran 16
stran 18
USPOSABLJANJE NA FINSKEM
V Sloveniji je pač običaj, da dokler je vse v redu ni treba narediti ničesar.
20 REGIONALIZACIJA
Razvoj delovanja PS Varnost Maribor na trgih izven Republike Slovenije se je pričel že
zelo zgodaj in se v zadnjem obdobju še okrepil.
24 SODELAVCI MESECA
Rubrika je namenjena temu, da izpostavimo nadpovprečne posameznike oziroma
dogodke, na katere so pri opravljanju svojega dela naleteli sodelavci.
26 VARNOSTIADA 2011
stran 26
2
Obljuba, dana lani na koncu iger, je organizatorja, Poslovni sistem Varnost Maribor,
zavezala, da letošnje igre izvede kar najbolje.
Varnostnik - UVODNIK
Uvodnik
Ste (dovolj) varni pred
požarom?
T
okratno številko Varnostnika smo namenili mesecu
požarne varnosti. Preden sem začel pisati ta uvodnik, sem naletel na objavo na MMC RTV SLO. Po
statističnih podatkih je v Sloveniji vsako leto od 4.500
do 5.500 požarov. Če se omejimo samo na tisti del, v katerem tudi
PS Varnost Maribor aktivno sodeluje v preventivnih aktivnostih –
požari v objektih –, jih je letno okrog 2.000; negativno pri tem je,
da ta številka rahlo narašča. Statistika nam pove tudi, da je največ
požarov na objektih v kurilni sezoni – od januarja do aprila in
od oktobra do decembra. Glede na navedene številke verjetno ni
naključje, da je letošnji mesec požarne varnosti namenjen predvsem požarni varnosti doma.
Nemalokrat upravičeno ugotavljamo, da ljudje prepoznavamo
tveganja predvsem s področja ropa in vloma, požarni varnosti
pa posvečamo premalo pozornosti. Nikoli ne bo odveč, če bomo
v bivalnem prostoru (hiša, stanovanje …) in v avtomobilu imeli
priročen gasilni aparat, če želimo malo višji standard, pa se bomo
odločili za sistem za samodejno javljanje požara.
Čeprav smo že velikokrat povedali, naj vseeno ponovimo: večina
vlomov v domačem prostoru se konča z materialnimi in duševnimi
posledicami, posledice požara pa so velikokrat povezane z izgubo
doma, žal pa prevečkrat pomenijo tudi nevarnost za človeško
življenje. Verjamem, da boste ob prebiranju tokratne številke
prepoznali kar nekaj tveganj, s katerimi živite, in seveda nekaj koristnih nasvetov, kako ta tveganja zmanjšati na sprejemljivo raven.
In če smo že pri tveganjih: realnost današnjega časa je postala
informacija, da se je tam, kjer delamo, zgodil rop – bodisi v bančni
ali poštni poslovalnici. Verjetno si ne gre več zatiskati oči in je
neizpodbitno dejstvo, da z vidika splošne varnosti živimo v popolnoma drugačnem okolju, kot smo živeli v preteklosti. Ne glede na
navedeno pa večino gospodarskih subjektov zmanjševanje obsega
dela in nižanje donosnosti poslovanja sili v zniževanje stroškov –
vse prepogosto tudi na področju zasebne varnosti. Pri tem pa je z
vidika panoge zasebnega varovanja pomembno poudariti, da bomo
v začetku leta 2012 naredili zadnji korak pri dvigu minimalne
plače. Jesenski meseci prinašajo s seboj tudi planske aktivnosti.
Boštjan Tancer / Namestnik predsednika upravnega odbora
Počasi bomo začeli ocenjevati iztekajoče se leto in načrtovati aktivnosti za prihodnje. Če pogledamo letošnje leto, smo zelo veliko
naredili na področju organske rasti obsega storitev v Sloveniji; ob
tem bi se rad zahvalil vsem novim kupcem v celi državi za izkazano
zaupanje. V preteklih mesecih smo vstopili tudi na novo tržišče
– v Črni gori smo s tamkajšnjim partnerjem ustanovili podjetje
Varnost MPD, d. o. o., Podgorica, ki bo usmerjeno predvsem v
uvajanje tehničnega varovanja.
Malo preden je nastal ta uvodnik, se je končala letošnja Strateška
konferenca, katere osnovni namen je bilo oblikovanje vizije in poslanstva Poslovnega sistema Varnost Maribor do leta 2020. Z željo,
da vam povemo, kako razmišljamo, bomo naslednjo številko namenili predstavitvi letošnje konference. Že sedaj lahko z gotovostjo
trdim, da smo se vsi vrnili domov z dvema spoznanjema: najprej,
da so medosebni odnosi bistvo vsake organizacije, in drugič, da
si ob vseh obremenitvah, ki jih prinaša današnje okolje, moramo
poiskati čas tudi zase in za svoje zdravje.
3
Varnostnik - KOLUMNA
DISCIPLINA-KAOS
Ko smo žrtve, smo izredno strogi sodniki, ko smo krivci sami,
pa pričakujemo, da nas bodo razumeli. Iztok Ledinek
T
“Ste storili vse za varen
dom? Kdaj nazadnje?”
Na pomoč!
4
o kolumno pišem v udobni sobi kampusa
poklicne šole za varnost in zaščito v Liminki
na Finskem. Počutim se popolnoma varno: v
neposredni bližini se šolajo bodoči varnostniki, gasilci in reševalci. Z dijaki Srednje prometne šole
Maribor smo namreč na delovnem obisku in opravljanju delovne prakse v okviru mednarodnega projekta
Leonardo da Vinci. Zunaj je relativno hladno – pred
tremi dnevi smo zapustili Dunaj pri 24 °C in se spustili
v Helsinkih na pičlih 9 °C – po zelo vročem poletju, tudi
na Finskem je bilo letos takšno, se obeta hladna in dolga
zima. Hiša, v kateri stanujemo, je lesena, kot jih je večina
tukaj, pa odlično brani pred mrazom. Počasi se začenja
kurilna sezona, ponoči se temperature že spuščajo pod
ničlo.
Vse stavbe in prostori kampusa so opremljeni s
protipožarnimi javljalniki, ob vselitvi so nas posebej
opozorili na obvezno uporabo nape med kuhanjem, da
ne bi sprožali lažnih požarnih alarmov. Za intervencijo
skrbi šolska gasilska služba, vse je v skladu s finskim
sistemom poklicnega šolanja – malo šola, malo služba. V
stanovanjskih prostorih so na vidnem mestu izpostavljena vsa potrebna navodila za primer požara, podobno
kot pri nas v javnih prostorih, izvleček iz požarnega
reda in evakuacijski načrt, označena so mesta s hrambo
gasilnikov, posebnost zame pa je bilo na steno pri vhodu
obešeno posebno sredstvo za gašenje s prekrivanjem.
Kajenje v kampusu je prepovedano, kadilnic v prostorih ni, na robu kampusa, ob cesti, ki vodi mimo in
skozenj, pa je kar nekaj posebnih točk, označenih samo s
posebnimi ali pa popolnoma improviziranimi kovinskimi posodami, namenjenimi za odlaganje cigaretnih
ostankov. Res je nenavadno, da ob velikem številu
kadilcev med Finci nikjer ni videti cigaretnih ogorkov.
Opisana situacija pa ni omejena le na šolo, povsod po
Finskem je tako. Seveda, kamor koli se ozreš, je gozd, so
drevesa, večina hiš je pa lesenih. Na hišne strehe in do
dimnika vodijo kovinske lestve, velikokrat imajo višje
hiše do oken v nadstropjih speljane na fasado pritrjene
lestve. Z zanimanjem opazujem to ambivalentnost: Finci
po vzhodnjaško spregledujejo neugodna dejstva v zvezi
s kajenjem, istočasno pa po skandinavsko disciplinirano
upoštevajo požarna pravila. Za taka stanja pravijo, da so
naraven proces, ki spremlja vse pomembnejše življenjske
odločitve: ljudje nihajo med željo po spremembi in
željo po ohranitvi obstoječega. Kakšne pa so razmere
pri nas, v jugovzhodni Evropi? Videti je, da potekajo
oscilacije med južnjaško nonšalantnostjo in severnjaško
pedantnostjo ter med vzhodnjaškim pišmeuharstvom in
zahodnjaško restriktivnostjo. Predpisi so strogi, njihovo
izvajanje malo manj; ko smo žrtve, smo izredno strogi
sodniki, ko smo krivci sami, pa pričakujemo, da nas
bodo razumeli, saj smo sami prve žrtve.
V stanju konflikta je zmožnost reševanja problemov
omejena in zamegljena s čustvi, zato je razrešitev ambivalentnosti lahko dovolj za uspešen začetek spreminjanja
vedenja. Ste storili vse za varen dom? Kdaj nazadnje?
Na pomoč!
Varnostnik - Seminar SIGBANK
Desno: Varnostnika med
prevozom denarja
Seminar
SIGBANK
V
okviru sejma Interprotex na Zagrebškem
velesejmu je 29. oktobra letos hrvaški časopis
Zaštita organiziral seminar Varnost bank in
drugih finančnih ustanov (Sigurnost banaka i
ostalih financijskih institucija – SIGBANK). Na seminarju so
sodelovali predstavniki vseh večjih hrvaških bank, varnostnih podjetij in drugih finančnih ustanov ter številni strokovnjaki za varnost in zaščito. Iz PS Varnost smo se seminarja
udeležili predstavniki Varnosti Maribor iz Slovenije, Varnosti
Fitepa iz Srbije in Markiolija s Hrvaške. Iz Slovenije so na
seminarju sodelovali še predstavniki Deželne banke in Špice.
Varnostni strokovnjaki in praktiki so na seminarju govorili
o prilagajanju zakonodaje razvoju tehnologije in novostim
s področja tehničnega varovanja, o pravilnem projektiranju oziroma pravilnem varnostnem načrtovanju varnejše
postavitve varnostnikov v bankah, o posebnem usposabljanju
varnostnikov za varovanje finančnih ustanov, o optimaliziranju sistemov tehničnega varovanja in o izkušnjah pri varovanju bank in finančnih ustanov v tujini (v Veliki Britaniji,
Sloveniji). Predvsem slednje, spoznavanje tujih izkušenj, je
bilo tisto, kar je našo precej veliko delegacijo pripeljalo na
ta seminar. Smo eden izmed večjih prevoznikov gotovine v
državi in eden izmed redkih, ki – do letos! – še ni utrpel napada na transport gotovine, kar je pri naši velikosti kar velik
statistični čudež. Želimo si, da bi v dobro naših varnostnikov
in naših strank kar se da povečali varnost prevoza gotovine,
zato so za nas kljub neugodnim gospodarskim razmeram
dobrodošli vsi načini, ki lahko dokažejo svojo uspešnost.
Kaj smo (novega) izvedeli? Hrvaški kolegi so nam na podlagi
zelo veliko izkušenj z razbojništvom ponudili precej znanja.
Nekatere novosti v zakonodaji, ki so jo urgentno sprejeli, so
takoj rodile sadove. Obvezno fizično ali tehnično (mehansko
in elektronsko) varovanje, kombinacija različnih tehničnih
sistemov varovanja, posebej pa interlocking vrata in
elektrokemični sistemi zavarovanja gotovine med transportom so takoj zmanjšali število napadov, vsaj statistika kaže
tako, in le še en odstotek vseh napadov se zgodi na ustanove
in transporte, ki so opremljeni v skladu z novim zakonom.
5
Varnostnik - VARSTVENI INŽENIRING
6
Varnostnik - VARSTVENI INŽENIRING
LEVO: Iz malega lahko
hitro nastane velik...
Požarna varnost objekta
Požarna varnost objekta zahteva strokoven pristop od projektiranja do uporabe
objekta. Mladen Popovič
V
Varnosti Maribor poskrbimo za
požarno varnost pri projektiranju
objektov, med gradnjo, ob predaji
naročniku, pa tudi v času obratovanja oziroma uporabe teh objektov. S tem
imamo dolgoletne izkušnje. Družba Varnost
Maribor, d. d., razvija področje varstva pred
požarom v okviru štirih oddelkov, in sicer:
• Varstveni inženiring,
• Fizično varovanje,
• Tehnično varovanje,
• Mehansko varovanje.
V Varstvenem inženiringu za delodajalce
oziroma investitorje opravljamo vse zakonsko predpisane aktivnosti na celotnem
območju Slovenije. Naši strokovnjaki so ves
čas prisotni v enotah v Mariboru, Murski
Soboti, Ljubljani in Portorožu. Zagotovljena je tudi 24-urna dosegljivost prek
varnostno-nadzornega centra njihovega
podjetja. Trenutno imamo redno zaposlenih
14 strokovnih delavcev, ki imajo vsi tehnično
izobrazbo različnih smeri (elektro, strojno,
kemijsko, gradbeno, varnostno) od VI.
do VIII. stopnje ter štiri serviserje opreme
za gašenje in izvedbo požarnih prebojev.
Storitve na teh področjih smo začeli opravljati že leta 1995 in so jih doslej razvili za vsa
opisana področja. Trenutno redno opravljamo storitve pri približno 250 pogodbenih
naročnikih, ki imajo široko paleto dejavnosti.
Tako delamo v najzahtevnejših industrijskih
objektih, v največjih finančnih in državnih
ustanovah, trgovinah, objektih, namenjenih
vzgoji in izobraževanju, in podobno. Vse
storitve opravljamo v skladu s standardom
kakovosti ISO 9001/2000, ki smo ga pridobili
že leta 1995. Svoje dejavnosti glede na nastajanje objekta v osnovi delimo na tri faze:
1. Projektiranje objektov V tej fazi izdelujemo potrebno dokumentacijo za pridobitev
gradbenega dovoljenja – študije oziroma zasnove požarne varnosti in glede na zahtevnost
prostorov v objektu (prostor za IT) tudi
projekte stabilnih naprav za gašenje požarov s
plinastimi gasili.
2. Gradnja objektov. V tej fazi opravljamo
požarnovarnostni nadzor na gradbišču, kar
investitorju zagotovi ustrezno izvedbo vseh
predvidenih ukrepov požarne varnosti. Na
delo opravi za to usposobljen kader. Po
dokončanju gradnje izdelamo izkaz požarne
varnosti in sodelujemo pri tehničnih pregledih kot izvedenci za področja varstva pred
požarom, varnosti pri delu in varstva okolja.
3. Obratovanje objektov Ko je objekt
predan investitorju oziroma uporabniku,
izdelamo potrebno dokumentacijo, kot so
ocena požarne ogroženosti objekta, požarni
red, požarni načrti in načrti evakuacije. Kot
zunanji strokovni delavci urejamo celotno
področje varstva pred požarom v skladu z
zakonskimi zahtevami (svetovanje, nadzor
nad vzdrževanjem sredstev in naprav, ki se
Trenutno redno opravljamo storitve pri
približno 250 pogodbenih naročnikih, ki
imajo široko paleto dejavnosti.
osnovi izdelanega projekta vgradimo stabilno
napravo za gašenje požarov s plinastimi gasili
(FM 200, Novec, Inergen ...) v prostorih, kot
so na primer tisti z dragoceno računalniško
opremo, v katerih bi gašenje z drugim
gasilnim sredstvom povzročilo dodatno
škodo.Na objekt dobavimo in namestimo
potrebno število gasilnih aparatov in hidrantnih omaric, vse pa označimo s standardiziranimi oznakami ter opravimo pregled in
meritev vgrajenega hidrantnega omrežja. Na
prehodih električnih in strojnih napeljav čez
meje požarnih sektorjev in celic s certificiranimi materiali požarno zatesnimo prehode;
uporabljajo za varstvo pred požarom, pomoč
pri izvedbi vaj evakuacije …).
V celoti izvajamo tudi usposabljanja, kar
zajema pripravo ustreznih programov,
izvedbo teoretičnega in praktičnega dela
usposabljanja, preverjanje znanja in izdajo
potrdil. Izvajamo osnovna usposabljanja za
zaposlene iz varstva pred požarom ter za osebe, odgovorne za gašenje začetnih požarov
in izvajanje evakuacije. Pripravljamo tudi
programe za usposabljanje izvajalcev požarne
straže in izvajalcev požarnega varovanja, saj
bo to postalo obvezno.
7
Varnostnik -VAROVANJE DOMA
8
Varnostnik - VAROVANJE DOMA
V varnem zavetju doma
Vse prepogosto se dogaja, da v naša življenja
neupravičeno posežejo druge osebe in nepredvideni dogodki. Statistika kriminalitete, ki
jo pripravlja Ministrstvo za notranje zadeve,
jasno prikazuje, da stopnja kriminalnih dejanj (tatvine, vlomi, ropi) v Sloveniji zadnja
leta narašča. Ravno zaradi tovrstnih dejanj je
čas, da vzamemo življenje v svoje roke in ga
ne prepuščamo srečnim naključjem.
9
Varnostnik -VAROVANJE DOMA
O
kolica doma je bistven element, ko govorimo o
varnosti pred vsiljivci. Večja tveganja za pojav
varnostnih problemov se kažejo v manj urejenih, neosvetljenih predelih naselij. Območja,
po katerih ne potekajo redne poti ljudi in so sploh manj
obljudena, so veliko bolj ogrožena. Med takšne predele
uvrščamo območja brez javnih objektov, trgovin, poslovnih
prostorov, pozornost pa velja usmeriti tudi na povečan pojav
vandalov, brezdomcev, navideznih prodajalcev, začasnih
najemnikov, narkomanov in drugih v našem okolju.
O profesionalnem varovanju bi morali razmišljati vsak
dan in ne le ob neljubem dogodku.
Pozornost je treba nameniti temu, kakšne bodo morebitne
posledice v primeru posega v našo lastnino. O celovitem
varovanju lahko govorimo takrat, ko smo poskrbeli, da so
na objektu zavarovane vse možne točke vstopa ali vdora. Pri
stanovanjskih hišah je treba poskrbeti, da niso preprosto
dostopne s prometnih poti, na primer s kakovostno ograjo,
dovolj trdno, da predstavlja oviro, in dovolj odprto, da
omogoča preglednost. Za varovanje perimetra predlagamo
namestitev zunanjih javljalnikov gibanja, povezanih v
sistem za javljanje vloma. Navadno gre za tako imenovane
javljalnike – bariere oziroma zunanje javljalnike gibanja, ki
nepooblaščeni vstop na zasebno varovano lastnino javijo, še
preden se morebitni vlomilec približa objektu in povzroči
večjo škodo. Zunanje varovanje priporočamo tudi ponoči,
Vdor vsiljivca v notranjost objekta je lahko izredno
nevaren
V varnem
ko stanovalci spijo. Dom lahko opremimo z videonadzornim sistemom. Ta je navadno sestavljen iz zunanjih in
notranjih kamer, ki so povezane z digitalnim shranjevalnikom, v katerem se shranjujejo slike kamer (posnetki) in
prek katerega se s pomočjo monitorja tudi pregledujejo.
Izberemo lahko kamere, ki zajemajo slike podnevi in
ponoči. Sistema sta najučinkovitejša ob smiselni tehnični
združljivosti.
Vdor vsiljivca v notranjost objekta je lahko izredno nevaren,
priporočamo, da v takšnem primeru ne reagirate panično
in ne ukrepate s fizično silo, temveč se umaknete in si
poskusite zapomniti čim več podrobnosti o podobi vlomilca, ki so koristne pri njegovem opisu. Namere vlomilcev
zavetju doma
O celovitem varovanju lahko govorimo takrat, ko smo poskrbeli, da so na objektu
zavarovane vse možne točke vstopa ali vdora. Sebastian Zinrajh
10
Varnostnik - VAROVANJE DOMA
je smiselno odvrniti z relativno preprostimi
sredstvi in jih zaznati s sistemi tehničnega
varovanja med odsotnostjo in spanjem. Okna
in vrata so najlaže dostopna mesta za vdor v
objekt in v veliko primerih zaradi dotrajanosti
tudi šibka točka. Po statistiki se še vedno
večina vlomov zgodi skozi vhodna vrata,
največkrat z zelo primitivnimi metodami, kar
pa seveda ni pravilo.
Rešitev so kakovostna, masivna vrata
(najboljša oblika so protivlomna vrata) z
varnostnim okovjem, kakovostna ključavnica,
varnostni cilindrični vložek, varnostna kljuka.
Za dodatno zaščito vrat lahko vgradimo
tudi prečno zaporo ali pribitno ključavnico.
Priporočamo večtočkovno zaklepanje in
namestitev kukala ter uvedbo sistema ključev
oziroma varnostni ključ (izdelava duplikatov je
mogoča samo z varnostno lastniško kartico).
Stekla na vratih naj bodo protivlomno testirana. Protivlomna/protipožarna vrata je danes
mogoče dobiti v vizualno spremenljivi različici
(barva, obloga). Pred vhodna in ograjna vrata
predlagamo namestitev domofonskih ali videodomofonskih sistemov za identifikacijo oseb,
ki vstopajo, in elektronsko krmiljeno odpiranje
vrat, na primer ograjnih. Navadno gre za
določeno število zunanjih pozivnih tablojev za
Glavna vhodna vrata, garažna in ograjna
vrata naj bodo vedno zaklenjena.
prenos govora ali za prenos govora in zajem
slike, nameščenih na ograji in/ali pred vhodom
v objekt, in notranjih enot za prikaz slike in
prenos govora. Posebno pozornost moramo
nameniti tudi pritličnim in kletnim oknom,
ki so načeloma lažje dostopna. Kletna okna
naj bodo dodatno zavarovana s protivlomnim
steklom, lahko tudi z vtkano žično mrežo
ali polikarbonatnim steklom, lahko pa nanje
nalepimo varnostno folijo.
Kletne prostore lahko dodatno zaščitimo tudi s
kovinskimi rešetkami, privijačenimi z notranje
strani okna ali jaška. Mehanske naprave ali
prepreke so za vlomilca fizična ovira, ki ga
lahko odvrne od dejanja ali vsaj upočasni pri
njegovi nameri. Za zaznavanje vloma tudi v
in varnostno-nadzornim centrom varnostnega podjeta. V zadnjem času se zaradi
razvoja digitalne telefonije in interneta vse
pogosteje uporablja internet kot prenosna
pot. Mogoče so tudi prenosne poti prek
analogne komutirane linije, GSM-pozivnikov ali tudi kombinacije le-teh, predvsem
zaradi zagotavljanja prenosa na varnostnonadzorni center v primeru prekinitve oz.
nedelovanja katere od teh. Varovani objekti,
na katerih so nameščeni sistemi za javljanje
vloma (vizualni učinek zunanje sirene)
z zunanjo oznako podjetja, ki ga varuje,
protivlomna vrata, okenska protivlomna
Okolica doma je bistven element, ko govorimo
o varnosti pred vsiljivci.
objektu uporabimo elektronske sisteme za
javljanje vloma. Takšni sistemi so v osnovi
sestavljeni iz javljalnikov gibanja, magnetnih
kontaktov na krilih oken in podbojih vrat in
naprav za zvočno in svetlobno alarmiranje ter
centralne enote s kodirnikom. Ob namestitvi
sistema za javljanje vloma vedno predlagamo
nadgradnjo z javljalniki dima, javljalniki izlitja
vode, uhajanja plina in podobno. Priporočamo,
da so sistemi tehničnega varovanja povezani
z varnostno-nadzornim centrom, od koder
je v primeru alarma napotena intervencijska
skupina, ki na varovanem objektu ukrepa v
skladu s svojimi pooblastili. Posebno pozornost je treba nameniti prenosni poti signalov
tehničnega varovanja med objektom naročnika
folija, polkna, ograja in podobno, so za
dolgoprstneže manj zanimivi in zato tudi
manj izpostavljeni, saj se bodo raje posvetili
nevarovanim objektom. Varnost je dobrina,
ki se je običajno zavemo šele, ko jo izgubimo. Ljudje se za varovanje doma ponavadi
odločajo na osnovi slabih izkušenj, lastnih
ali svojih bližnjih.
Da vaše stanovanje ali hiša ne postane tarča
nepridipravov, lahko največ naredite sami.
Dom, prostor, v katerem preživljate svoj
najdragocenejši čas z najdražjimi, naj bo
varen in podjetje Varnost Maribor, d. d.,
je prava pot k mirnejšemu, brezskrbnemu
načinu življenja.
11
Varnostnik -MEHANSKO VAROVANJE
DESNO: Protipožarna vrata
in stene po sistemu Sapa
Termo 74
Certifikat za
požarna vrata
Vzdrževanje veljavnosti certifikata o skladnosti za
požarna vrata. Jože Pleteršek
P
ožarna vrata so poleg protivlomnih vrat eden pomembnejših
proizvodov sektorja Mehanika v
Poslovnem sistemu Varnost Maribor. Izdelujemo jih iz jeklenih profilov po
sistemu Jansen in iz aluminijastih profilov
po sistemu Sapa. Za oba sistema smo pridobili certifikat o skladnosti pri Zavodu za
gradbeništvo Slovenije (ZAG).
javljenim v Uradnem listu RS, če za ta proizvod in njegovo predvideno uporabo ni bilo
na voljo zaključene celote drugih tehničnih
specifikacij, ki bi ga lahko ustrezno regulirale brez obstoja veznega besedila, ali s
slovenskim tehničnim soglasjem (STS),
ki ga je podelil na individualno zahtevo
vložnika organ za tehnična soglasja (ZAG)
na podlagi ustreznega internega postopka.
Certifikat o skladnosti je listina, izdana po
pravilih sistema certificiranja, iz katere izhaja zaupanje v skladnost točno določenega
proizvoda, procesa ali storitve s specifičnim
standardom. Po določilu zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro) mora vsak gradbeni proizvod ustrezati nameravani uporabi,
preden ga dobavitelj da na trg. To pomeni,
da ima proizvod take lastnosti, da bo
gradbeni objekt, v katerega bo vgrajen – če
je ta objekt pravilno projektiran in zgrajen–,
izpolnjeval bistvene zahteve, določene s
predpisi o graditvi gradbenih objektov.
Zakonsko je predpisano certificiranje
tistih gradbenih proizvodov, ki imajo velik
vpliv na varnost objektov, v katere bodo
vgrajeni. Večinoma so to proizvodi, ki se
tičejo mehanske odpornosti in stabilnosti
(cement, beton, armaturno jeklo, konstrukcijski elementi in podobno) ali požarne
varnosti objektov (požarna vrata, lopute,
protipožarni premazi, gasilni sistemi in
podobno). Z direktivo o gradbenih proizvodih so predpisani štirje različni sistemi
certificiranja, od katerih sta dva namenjena
certificiranju kontrole proizvodnje, dva pa
certificiranju samih proizvodov.
Gradbeni proizvod ustreza svoji nameravani
uporabi, če je skladen z eno izmed naslednjih vrst tehničnih specifikacij (prednostno
upoštevajoč tisto, ki je najprej navedena): s
slovenskim nacionalnim standardom,
ki je nastal s privzemom harmoniziranega
evropskega standarda (SIST EN) pri Slovenskem inštitutu za standardizacijo,
z evropskim tehničnim soglasjem (ETA),
s slovenskim nacionalnim standardom
(SIST) iz nabora objavljenih standardov,
s slovenskim tehničnim predpisom, ob-
Certificiranje poteka tako, da se najprej naredi začetni preizkus gradbenega proizvoda,
s katerim se ugotovijo vse njegove bistvene
lastnosti, nato pa se s kontrolo proizvodnje
zagotavlja, da imajo tudi vsi nadaljnji proizvodi, ki pridejo iz obrata, enake lastnosti.
Glede na sistem certificiranja je izvedba
začetnih preizkusov naloga certifikacijskega
organa ali proizvajalca samega. Proizvajalec
kontrolira proizvodnjo, certifikacijski organ
pa nadzira izvajanje te kontrole tako, da
LEVO: Protipožarna
vrata Jansen Janisol
2 EI30
12
DESNO: Slovensko
tehnično soglasje za
požarna vrata
Varnostnik -MEHANSKO VAROVANJE
vsaj enkrat na leto opravi nadzorni obisk v
proizvajalčevem obratu. Kot proizvajalec
požarnih vrat in imetnik STS moramo v
našem proizvodnem obratu vzpostaviti,
dokumentirati in vzdrževati sistem kontrole
proizvodnje, s katerim zagotavljamo, da
so izdelana in vgrajena požarna vrata
skladna z zahtevami STS, in tudi omogočiti
učinkovito izvajanje sistema, ki obsega
postopke, redne preglede, preskuse in ocene
rezultatov kontrole osnovnih materialov,
opreme, proizvodnega procesa in končnega
proizvoda. Kontrola izdelave proizvoda
mora biti organizirana skladno z zahtevami
STS in mora potekati skladno z Načrtom
kontrole, v katerem je določena pogostost
obveznih pregledov in preskusov:
• v obratu in na opremi,
• proizvoda med proizvodnjo (nadzor
tehnoloških parametrov),
• osnovnih materialov,
• končnega proizvoda.
Načrt kontrole hranita proizvajalec – imetnik STS in organ za tehnična soglasja. Proizvajalec je dolžan imeti Poslovnik kakovosti.
Ta mora vsebovati zlasti:
- organizacijsko strukturo proizvajalca v
obsegu, ki vpliva na kakovost proizvodnje
in proizvoda, odgovornosti in pooblastila
osebja, sledljivost vhodnih materialov in
končnega proizvoda, notranje presoje sistema, šolanje osebja,
- opis postopka obvladovanja dokumentacije,
- zahteve za prevzemanje in skladiščenje
osnovnih materialov in
- kontrolne postopke v obratu in na opremi
Pooblaščena oseba certifikacijskega organa
si med nadzornim pregledom ogleda
požarne elemente, ki so takrat še v procesu izdelave, pregleda dokumentacijo
in iz seznama vgrajenih požarnih vrat po
zadnjem kontrolnem pregledu izbere objekt,
v katerem si požarne elemente ogleda in
presodi, ali so tudi vgrajeni v skladu z
zahtevami iz STS. Če ugotovi neskladja,
določi rok za njihovo odpravo. Po opravljenem pregledu izdela Poročilo o nadzoru.
Naši naročniki, ki jih o takšnem nadzoru
seveda obvestimo in so pri nadzornem
pregledu požarnih vrat tudi prisotni, so
se lahko prepričali, da je ta pregled zelo
temeljit, z veseljem pa ugotavljamo, da
certifikacijski organ pri zadnjih nadzorih ni
ugotovil neskladnosti.
LEVO: Požarna vrata
na evakuacijski poti
DESNO: Dvokrilna
protipožarna vrata
13
Varnostnik -Predstavitev poslovnih enot
Predstavitev poslovnih enot
Ljubljana in Portorož
Varnost Maribor je varnostno podjetje, ki v svojih poslovnih enotah v Sloveniji in hčerinskih
družbah v tujini zaposluje več kot 2.000 ljudi. Simon Breceljnik in Andrej Ajlec
DESNO: Poslovna
enota Ljubljana
Predstavitev nove lokacije PE Ljubljana
Skladno s strategijo razvoja PS Varnost Maribor in s ciljem,
zagotoviti primerljive standarde izvajanja dejavnosti zasebnega varovanja v vseh regijah v Sloveniji in razvoja področja,
je ob koncu leta 2010 PE Ljubljana začela poslovati na novi
lokaciji v neposredni bližini BTC City na Šmartinski cesti 106.
Najem novih poslovnih prostorov je ekonomsko in tržno
upravičen, saj sta lokacija in obstoječa infrastruktura primerni za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja. Bližina
centra Ljubljane, ki je oddaljen le okoli 3 km, in neposredna
bližina obvoznice zagotavljata hitro dostopnost. Na lokaciji
so zagotovljena tudi nadzorovana parkirišča za obsežen
vozni park poslovnega sistema. Parkirišče tik ob poslovnih
prostorih je na razpolago tudi poslovnim partnerjem in
obiskovalcem. PE Ljubljana na izredni lokaciji v Ljubljani:
• iz središča mesta oddaljena le 3 km
• hiter dostop do ljubljanske obvoznice in avtocestne
povezave (1 km)
Izvozi z avtoceste:
• iz smeri Maribora se peljemo po avtocesti v smeri
Ljubljana, zavijemo na izhod za BTC in Nove Jarše, nato
izberemo smer Center
• iz smeri Kopra se peljemo po avtocesti do izhoda Nove
14
•
•
Jarše, nato izberemo smer Center
iz smeri Kranja se peljemo po avtocesti v smeri Ljubljana - Sever, zavijemo na izhod Nove Jarše in izberemo
smer Center
iz smeri Novega mesta se peljemo po avtocesti v smeri
Ljubljana - Vzhod - Sever, zavijemo na izhod za BTC in
Nove Jarše, nato izberemo smer Center
Poslovni prostori v treh etažah obsegajo več kot 330 m2 in so
funkcionalno prilagojeni potrebam vsakodnevnega delovnega procesa. Poleg prostorov za operativne in strokovne službe
ter komercialo je za širše sestanke na razpolago sejna soba,
Poslovna enota Ljubljana razpolaga z več kot 330 m2
sodobnih poslovnih prostorov v treh etažah.
za potrebe internega in eksternega izobraževanja pa tudi
učilnica. Prostori so opremljeni s sodobnim informacijskim
sistemom in optično povezavo s centrom v Mariboru. Za
zaposlene in poslovne partnerje je delovno okolje udobno,
strankam pa zagotovljena hitra dostopnost in operativna
odzivnost v primeru neljubih dogodkov v najkrajšem
možnem času.
Varnostnik -Predstavitev poslovnih enot
Zaposleni v PE Ljubljana zagotavljajo hitro
odzivnost in strokovno izvedbo širokega
spektra storitev s področja zasebnega varovanja, od fizičnega varovanja, varovanja
prireditev in prevoza denarja do tehničnega
varovanja, montaže in servisiranja varnostnih in
protipožarnih sistemov, priklopa teh sistemov
na varnostno-nadzorni center ter izvajanja
24-urne intervencijske službe, ki ob eventualnih neljubih dogodkih posreduje v najkrajšem
možnem času.
sodišče v Ljubljani, Saturnus VogelNoot, SPAR
Slovenija, Zavod za blagovne rezerve, Zavod za
invalidsko in pokojninsko zavarovanje, Zavod
za zdravstveno varstvo, Zdravstvena fakulteta …
Za področja varstvenega inženiringa oziroma
področja varstva pred požarom, varnosti pri
delu, varstva okolja in projektiranja sistemov
za gašenje ter za vse bolj zahtevne naročnike,
ki pričakujejo kompleksne in racionalne rešitve
ter hiter odziv, predvsem na področju videonadzora ter zahtevnejših sistemov tehničnega
in protipožarnega varovanja, skrbi skupina
visoko izobraženih in usposobljenih projektnih
vodij. Ob naraščajočem povpraševanju, ki ga PS
Varnost Maribor beleži tudi v prvem četrtletju
leta 2011, narašča na področju PE Ljubljana tudi
število naročnikov in s tem število zaposlenih.
Skupaj z varnostniki, ki pod operativnim
Poslovna enota Portorož domuje v samem
središču turističnega dogajanja.
v Poslovni enoti Ljubljana je zaposlenih že
več kot 250 sodelavcev.
strokovnim vodstvom izvajajo storitve varovanja, je v PE Ljubljana zaposlenih že več
kot 250 sodelavcev. Objekti, ki jih varujemo
v osrednji Sloveniji: Austria Trend Hotel,
Filozofska fakulteta, IT Invest, Lek, LTH Ulitki,
Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za visoko
šolstvo, Ministrstvo za zunanje zadeve, Okrožno
Predstavitev PE Portorož
Poslovna enota Portorož je v smeri proti
zahodu najbolj oddaljena enota poslovnega
sistema Varnost Maribor.
Locirani smo v zgradbi našega poslovnega
partnerja Splošne plovbe. Potrebe naročnikov
in kakovost pri izvajanju storitev so glavno
vodilo, ki je v PS Varnost Maribor narekovalo,
izvajanju vseh storitev na tem območju. Tako
se tudi naša dejavnost varovanja premoženja
v turistični sezoni srečuje z vrsto pisanih
prireditev: s športnimi dogodki, navtičnim sejmom, kulturnimi in glasbenimi prireditvami,
pustnimi povorkami …
Pod vodstvom operativnih vodij Bora
Miljkoviča in Darka Zajca opravljamo
storitve varovanja pri naročnikih Istrabenz
Turizem, Istrabenz Hoteli, Rezidenca Park
Lucija, Občina Piran, Okolje Piran, Avditorij Portorož, Splošna plovba, Marina
Izola, Intereuropa, Obi, Spar, DM in pri vrsti
manjših naročnikov. Za varnost pri naročnikih
dnevno skrbi 35 varnostnikov po različnih
nalogih. Operativna služba poskrbi za ekipi
prevoznikov denarja in intervencijsko skupino,
Potrebe naročnikov in kakovost pri izvajanju
storitev so glavno vodilo.
da se poslovne enote samostojno okrepijo in s
tem omogočijo hitro in kakovostno servisiranje naročnikom. Enota v Portorožu šteje 56
zaposlenih in na območju treh obalnih občin,
Pirana, Izole in Kopra, za poslovne partnerje izvaja varovanje objektov s prisotnostjo
varnostnika receptorja, obhodno varovanje,
intervencijo na sprožene alarme pri tehnično
varovanih objektih ter storitve prevoza denarja
in vrednostnih pošiljk, opravlja in načrtuje
tehnično varovanje, pa tudi storitve varstvenega inženiringa in varovanja prireditev.
Turistična okolica narekuje dinamiko pri
katerih delo zahteva 24-urno prisotnost na
terenu. Na področju tehničnega varovanja za
tehnično zaščito objektov je zadolžen tehnik Jan Lapanje, čigar območje sega vse do
Severne Primorske, do našega najmlajšega
člana v PS Varnosti Maribor, PE Nova Gorica.
Za pravo ponudbo in pravo priložnost se v
komerciali v teh finančno neprijaznih časih
trudiva Andrej Ajlec in Patrik Miklavčič. Za
zadovoljitev potreb naročnikov zagotavlja
naša enota tudi storitve štetja denarja. Ekipa
števcev in prevoznikov skrbi, da je vse prešteto
in pripeljano do cilja.
15
16
Varnostnik - TEHNICNO VAROVANJE
LEVO: Celovite rešitve
za odkrivanje in
javljanje požara
Hochiki
Sistemi za samodejno
javljanje požara
Naše podjetje vrsto let načrtuje, vgrajuje in vzdržuje sisteme za samodejno
javljanje požara. Aleš Cehner
P
ožar je vsak ogenj, ki je nastal zunaj
namenjen zaznavanju požara in alarmiranju.
kontroliranega ognjišča, ali ogenj,
Sistem zaznava produkte gorenja, kot so
ki se je od tod razširil in se lahko
dim, toplota, plamen in drugo. Take sisteme
naprej razvija z lastno močjo, pri tem vgrajujemo v novogradnje in obstoječe obpa povzroči materialno škodo. Je nevaren za
jekte. Obseg sistema v novogradnjah določa
življenje in zdravje ljudi. Za ljudi so posebno
študija požarne varnosti, v obstoječih obnevarni dim, vročina in strupeni plini, ki
jektih pa je treba upoštevati druge predpise,
nastanejo pri izgorevanju.
zavarovalniške smernice in želje investitorja.
Kaj storiti, da ne bo žrtev in da bo škoda čim
Glede na tehnologijo delovanja jih delimo
manjša? Če že ne moremo preprečiti požarov, na klasične ali konvencionalne in analogposkušajmo vsaj omiliti njihove posledice s
no-adresne. Poleg požarne centrale, ki je
požarnovarnostnimi ukrepi. V osnovni opre- osrednji del sistema, sestavljajo sistem za
delitvi lahko protipožarno zaščito delimo na
javljanje požara še avtomatski in ročni javltri skupine:
jalniki požara, akustično-vizualni elementi
• ukrepi pasivne požarne zaščite
alarmiranja ter najrazličnejši vmesniki za
so vsi gradbenotehnični ukrepi za
preprečevanje širjenja požara,
• ukrepi aktivne požarne zaščite
pomenijo,da v čim krajšem času in čim
bolj natančno določimo kraj požara, o
tem sporočimo pristojnim službam in
storimo vse za preprečevanje širjenja
ognja,
• ukrepi varstva pred požarom pa so
krmiljenje različnih narav, kot so dvigala,
tisti, katerihciljje varovanje ljudi, živali,
klimati, požarne lopute …Požarna centrala
premoženja in okolja pred požarom
zagotavlja električno napajanje sistema,
in eksplozijo; za zagotovitev ciljev
nadzor javljalnikov in vrednotenje njihovega
stapotrebna ustrezno načrtovanje in
stanja,odločanje na osnovi prejetih inforupoštevanjepreventivnih ukrepov varmacij, alarmiranje in zagonustreznih naprav
stva pred požarom.
Poleg sistemov za samodejno javljanje požara za preprečevanje širjenja požara. Samodejni
javljalniki požara zaznavajo produkte gorenja,
sodijo med predstavnike aktivne požarne
zaščite še stabilne naprave za gašenje, naprave kot so dim (ionizacijski in optični dimni javljalniki), toplota (točkovni in linijski termični
za protipožarno hlajenje, sistemi za nadzor
javljalniki), plamen (plamenski javljalniki).
dima in toplote, naprave za javljanje isker
Poleg omenjenih imamo še najrazličnejše
v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih
specialne javljalnike (aspiracijski, žarkovni
plinov in varnostna razsvetljava. Sistem za
…). Ročni javljalniki so nameščeni na obsamodejno odkrivanje in javljanje požara je
jektu varovanja, če človek požar zazna pred
sistemom in s pritiskom na javljalnik sproži
alarmiranje o nastanku požara. Sirene in
bliskovke so akustične in vizualne naprave za
obveščanje (alarmiranje) o nastanku požara
v objektu. Zvok siren se mora razlikovati od
drugih zvočnosignalnih naprav. Zvočni alarm
mora biti slišen v vseh delih varovanega
objekta. Požarno ozvočenje je druga možnost
alarmiranja, ki s glasovnimi sporočili
oznanja nastanek požara v objektu. Tekstualno glasovno sporočilo mora biti jasno,
usmerjajoče in dovolj glasno. Naše podjetje vrsto let načrtuje, vgrajuje in vzdržuje
sisteme za samodejno javljanje požara. Poleg
Poleg ustreznega načrtovanja je pomembna
kakovostna oprema, ki deluje v najrazličnejših
zahtevnih razmerah.
ustreznega načrtovanja je pomembna kakovostna oprema, ki deluje v najrazličnejših
zahtevnih razmerah. Vgrajujemo kakovostne
sisteme japonskega proizvajalca Hochiki, ki
ima bogate izkušnje v proizvodnji tovrstne
opreme vse od leta 1918. Vgrajeni sistemi za
učinkovito delovanje vso njihovo življenjsko
dobo potrebujejo redno vzdrževanje, ki je
predpisano po pravilniku o pregledovanju
in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne
požarne zaščite (Uradni list RS, št. 3/07). Pogostost in način vzdrževanja pa sta opredeljena v standardu EN 54, del 14, ki je osnova za
načrtovanje tovrstnih sistemov.
17
Varnostnik -USPOSABLJANJE
Usposabljanje
na Finskem
DESNO: Liminka
Unit of Safety
and Security
Šola v Liminki je del velik(ansk)ega poklicnega
(srednje)šolskega centra. Iztok Ledinek
V
organizaciji Srednje prometne šole
Maribor se je skupina petih dijakov
programa tehnik/tehnica varovanja
in dveh spremljevalcev v okviru
projekta mobilnosti Leonardo da Vinci in
programa Vseživljenjsko učenje udeležilo
14-dnevnega praktičnega usposabljanja dijakov na Finskem.
Na kolidž za poklicno izobraževanje (Oulu
Vocational College), na oddelek za varnost
in varovanje (Liminka Unit of Safety and
Security) v mestu Liminka (Livarinpolku
2, Liminka) sta nas z letališča Oulunsalo
pripeljala finski koordinator projekta Olli
Kuure in znanec z obiska finskih kolegov v
Mariboru Petri Walter. Nastanili so nas v
šolskem kampusu,v posebnem stanovanju
za goste. Nastanitev je bila odlična, gostitelji pa so nam zagotovili, da so dijaške
sobe oziroma stanovanja enaka, le nekoliko
manjša. Šola v Liminki je del velik(ansk)
ega poklicnega (srednje)šolskega centra, v
katerem za razne poklice pripravljajo 12.100
oseb, od tega 5.900 učencev v poklicni šoli
in 6.200 odraslih v programih za odrasle. Za to skrbi 983 zaposlenih z letnim
proračunom 85 milijonov evrov. Enota v
Liminki, ena manjših med enajstimi enotami,
je (edina) specializirana za izobraževanje za
poklicno kvalifikacijo na področju varnosti
in varovanja. Tu dela 11 učiteljev oziroma
15 vseh zaposlenih skupaj z okoli 200
dijaki. Poklicno izobraževanje na Finskem
poteka po sistemu učenja na delovnem mestu
(on-the-job learning), pri čemer so dijaki
del časa z inštruktorji na pravih delovnih
mestih. Pri tem pa niti malo ne zanemarjajo
mednarodnih možnosti za dijake, saj, kot
pravijo, so revna in majhna država, zato
morajo svoje možnosti mnogokrat iskati v
tujini. Vključujejo se v različne mednarodne
projekte in na šoli poleg finščine, švedščine
in angleščine poučujejo tudi druge jezike.
Tudi za servisno podporo dijakom je dobro
poskrbljeno: razvite so razne oblike svetovanja, odlične so bivalne razmere v kampusu,
prehrana med šolanjem je na Finskem tako
ali tako vključena v šolsko ponudbo, imajo
pa tudi vzpostavljen sistem specialnega
izobraževanja oziroma poučevanja, če dijak
sam ne dosega pričakovanih rezultatov (velikokrat je problem slaba pismenost dijakov).
Čeprav je Finska dežela visoke tehnologije, na
šoli niso opremljeni tako, kot bi morebiti bilo
pričakovati od skandinavske dežele. Ne da
jim kaj manjka, vendar tudi ničesar ni preveč.
Barvnega tiskalnika, na primer, na šoli ne
premorejo, imajo pa, tako pravijo kolegi,
rentgensko napravo za pregled prtljage, da
lahko dijaki vadijo na njej.
Nekaj zanimivih posebnosti v organizaciji
finskega poklicnega izobraževanja: šolanje
traja tri leta, šest semestrov oziroma 120
kreditov, kot to imenujejo (kredit je približno
teden dni šolanja). V prvem semestru imajo
dijaki za 20 kreditov splošnihpredmetov, za
16 kreditov obveznih in za 4 kredite izbirnih.
Obvezni so športna in zdravstvena vzgoja,
državljanska vzgoja, matematika, fizika in
kemija, angleščina, švedščina, umetnost in
LEVO: Dijaki Prometne DESNO: Stara stavba
šole Maribor na
šole v Liminki
Finskem
18
Varnostnik -USPOSABLJANJE
kultura ter, seveda, finščina. Izbirne vsebine
so okoljske študije, izbirni (tuji) jezik, etika,
kulturne študije, psihologija in podjetništvo.
Modul z izbirnimi vsebinami še razvijajo.
Pomislek Boruta Krajnca, profesorja in
spremljevalca s Srednje prometne šole, je bil,
da je zelo malo matematike. Seveda, Borut
je fizik in učitelj, dijaki pa so bili s ponudbo
splošnih predmetov popolnoma zadovoljni.
Moje poglede na isto stvar je razložil kar
finski koordinator sam: učenci hočejo po
šoli v službe, večinoma nimajo akademskih
načrtov za svojo kariero, čeprav je tudi res,
da jim v finskem izobraževalnem sistemu
ne postavljajo slepih ulic – iz vsake stopnje
dosežene formalne izobrazbe je moč doseči
katerokoli stopnjo.
Drugi del šolanja je namenjen strokovnim
predmetom: za 40 kreditov je splošnih strokovnih tem, na primer industrijska varnost,
osnove varnostne službe, osnove varnostne
zaščite, osnove informacijske varnosti, osnove
zakonodaje, informacijska in komunikacijska
tehnologija in podobno. Šport in zdravje
sta temi, ki se edini ponovita iz prvega
dela splošnih študij. Po tem letniku imajo
dijaki 3–4 tedne praktičnega usposabljanja
na pravih delovnih mestih. Tretji letnik je
specialističen: imajo tri možnosti s po 50
krediti, in to varovanje premoženja, reševanje
in okoljsko varnost in varnostno zaščito (varnostni sistemi). Za konec sledi še 10 kreditov
za dokončanje šolanja in izbirne teme.
Mariborski dijaki so se že drugi delovni dan
preizkusili v praktičnem delu: v prodajalni s
tehničnim blagom so opravljali detektivsko
službo, kot rečejo Finci. To pomeni, da
so opazovali kupce in skušali ugotavljati
njihova nepoštena dejanja ter zbrane podatke
pravočasno spraviti do varnostnika, ki sme
ukrepati pri tatvinah ali izvajati druge primerne ukrepe (pregled in podobno). Varnostniki z njihovo pomočjo sicer niso nikogar
zadržali, vendar je opazovanje prineslo kar
nekaj zgodbic za lahko noč po napornem
dnevu. Tretji dan smo se odpravili v kamp
Nallikari, kjer smo si ogledali območje in
zanj začeli pripravljati varnostno oceno. Dijaki so pokazali precej znanja in iznajdljivosti.
V ponedeljek bodo zlahka nadaljevali pisanje
plana varovanja. Vikend bomo namreč
preživeli na poti: oni v Rovaniemi, glavno
mesto Laponske in Božičkov sedež, jaz pa
nazaj na jug. Delo čaka.
LEVO: Strokovni
posvet
DESNO: Dijaški dom v
Liminki
19
Varnostnik -REGIONALIZACIJA
20
Varnostnik -REGIONALIZACIJA
Regionalizacija
Poslovni sistem Varnost Maribor je prvo
in verjetno še vedno edino podjetje s
področja zasebnega varovanja, ki ima sedež
na področju bivše skupne države, in se je
odločilo za zelo resen pristop k regionalizaciji. Z gotovostjo lahko trdimo, da je PS
Varnost Maribor v zadnjem desetletju zelo
dobro izkoristil svojo pozicijo in se vključil v
internacionalizacijo svojega poslovanja.
21
Varnostnik -REGIONALIZACIJA
DESNO: Prisotni tudi
izven meja Slovenije
Regionalizacija
Razvoj delovanja PS Varnost Maribor na trgih izven
Republike Slovenije se je pričel že zelo zgodaj in se v
zadnjem obdobju še okrepil. Boštjan Tancer
P
oslovni sistem Varnost Maribor je
prvo in verjetno še vedno edino
podjetje s področja zasebnega varovanja, ki ima sedež na področju
bivše skupne države, in se je odločilo za zelo
resen pristop k regionalizaciji. Brez posebnega
pretiravanja, lahko rečemo, da je predvsem
vizija lastnikov in vodstva družbe v največji
meri pripomogla k temu, da se je koncem
devetdesetih let začrtala pot rasti in razvoja
Poslovnega sistema Varnost Maribor. Dejstvo
je, da je z vidika obsega prebivalstva dvomilijonski slovenski trg relativno zelo omejen.
Tako je bilo na določeni točki razvoja potrebno sprejeti odločitev - ali bo Poslovni sistem
iskal svojo razpršenost v širitvi dejavnosti
izven področja zasebnega varovanja, ali pa
bo povečal območje delovanja in se ukvarjal
pretežno samo z zasebnim varovanjem? Koncem devetdesetih se je oblikovalo strategija,
ki je zagotavljala, da se bomo v Poslovnem
sistemu Varnost ukvarjali izključno z zasebni
varovanjem – seveda v najširšem smislu.
Razvoj delovanja na trgih izven Republike
Slovenije se je pričel ob koncu 90—tih let, ko
so sodelavci iz Maribora priskočili na pomoč
UNMIK-ovim enotam, ki so želele zagotovit dobro tehnično varovanje Grand Hotela
Priština. Po nekaj letnem prebijanju in kar
nekaj zelo dobro izvedenih projektih, se je
Poslovni sistem Varnost Maribor zaradi nejasnih zakonskih določil umaknil iz tega trga. Že
takrat pa je bilo jasno, da pa to ni edini in zadnji poskus delovanja na trgih izven Slovenije.
Tako se je že ob koncu leta 2003 oziroma v
začetku leta 2004 zgodil nakup večinskega
deleža družbe Fitep a.d., ki se danes imenuje
Varnost Fitep a.d.. Družba se je v letih do
danes v polni meri implementirala v Poslovni
sistem Varnost Maribor. V vseh teh letih smo
podvojili število zaposlenih, predvsem pa smo
iz podjetja, ki se je ukvarjalo z varovanjem na
Jože Pleteršek
Strip
Požarna pot
22
Varnostnik -REGIONALIZACIJA
področju Beograda, razvili zasebno varnostno službo, ki deluje na praktično celotnem
področju Republike Srbije. Žal je seveda kruta
realnost tega okolja, da so edina država v tem
delu Evrope, ki je popolnoma brez regulative
na področju zasebnega varovanja. Pomembno
pa je, da smo v teh letih uspeli na področje
Republike Srbije prenesti zelo veliko znanja
in izkušenj, ki smo jih pridobili na domačem
trgu.
VARNOST MARIBOR
VARNOST FITEP
VARNOST SECURITAS
M4 MARKIOLI GRUPA
VARNOST MPD
VARNOST SKOPJE
Po vstopu na trg Republike Srbije, je bila
naslednja postaja Makedonija. To je zaenkrat
edina država kamor smo vstopili s t.i. »greenfield« investicijo. V Makedoniji se družba
Varnost Skopje ukvarja pretežno s prevozom
denarja in vrednostnih pošiljk, pri čemer je
bistveno to, da opravljamo storitve na celotnem področju Makedonije. Je pa pohvalno
to, da smo v letu 2010 pričeli tudi z opravljanjem storitev klasičnega fizičnega varovanja.
Širitev se je v letu 2008 nadaljevala z vstopom
na Hrvaški trg, kjer smo prevzeli podjetje M4
Markioli Grupa d.o.o. s sedežem v Splitu. V
preteklih mesecih smo vstopili tudi na novo
tržišče – v Črni gori smo s tamkajšnjim partnerjem ustanovili podjetje Varnost MPD, d.
o. o., Podgorica, ki bo usmerjeno predvsem v
uvajanje tehničnega varovanja.
Z gotovostjo lahko trdimo, da je PS Varnost
Maribor v zadnjem desetletju zelo dobro
izkoristil svojo pozicijo in se vključil v internacionalizacijo svojega poslovanja. Tudi
v prihodnje ne bomo stali križem rok, pri
čemer se bomo še naprej trudili, da pozitivne
izkušnje iz domačega okolja, skupaj z našimi
poslovnimi partnerji prenesemo v tista okolja,
kjer bomo skupaj udejanjali razvojne cilje.
23
Varnostnik -SODELAVCI MESECA
Sodelavci meseca
Rubrika je namenjena temu, da izpostavimo nadpovprečne posameznike oziroma
dogodke, na katere so pri opravljanju svojega dela naleteli sodelavci.
Avgust 2011 - Anton Valentan
Poletni meseci in z njimi dopustniški dnevi,
prinašajo v skupino prevoza denarja dodatno
skrb, kako nadomestiti manjkajoče. Prav v
takih obdobjih se najbolj pozna univerzalnost
varnostnikov prevoznikov. Nekateri obvladujejo kar nekaj zelo zahtevnih nalog in do potankosti opravijo vse, kar se od njih pričakuje.
Eden teh je tudi Valentan Anton, ki v svojem
desetletnem obdobju, odkar je v naši delovni
sredini, opravlja različne naloge varovanja - od
varnostnika na objektu fizičnega varovanja, interventa in že lep čas prevoznika denarja. Vedno resen, pripravljen pomagati, priskočiti na
pomoč in svetovati sodelavcem in naročnikom
je le del njegovih vrlin. Naročila se na prevozu
denarja se spreminjajo iz ure v uro in nobena
skupina ne ve kdaj bo končala, nihče ne ve
kdaj bo jutri začel, kako dolgo bo v službi.
Ja tako je življenje prevoznikov, na mesec je
potrebno priti v službo res velikokrat, mnogi
to težko dojemajo. In Anton je eden tistih, ki
mu nikoli ni težko, ne pokaže nejevolje, njegov
»tempo« je vedno enak, pri njem ni slabega
dne. To opažajo tako sodelavci kot naročniki,
ki so polni pohval na njegov odnos do dela,
delovnega okolja. V teh kritičnih mesecih se je
ponovno izkazal, zato je upravičen do naziva varnostnik meseca.
September 2011 - Zdravko Hozjan
Leta 1994 se je Zdravko pridružil kolektivu Poslovnega sistema Varnost Maribor.
Njegova prva služba v podjetju je bila
delovno mesto varnostnika v UKC Maribor. To delo je opravljal le štiri mesece saj
so se v podjetju pojavile dodatne potrebe
po elektroinštalaterju z izkušnjami, kar pa
jih Zdravku ni manjkalo saj je v Primatu
opravljal prav to delo. Po dobrih treh letih
je Zdravko napredoval v sektor komerciale. Njegov mentor in vodja je bil sedaj že
dolgoletni stanovski kolega Martin Dover.
Zdravko rad poudari, da mu je bil Martin
dober mentor, da mu je veliko pomagal
ter, da je od njega pridobil veliko znanja
in izkušenj. Na podjetje je prispela pisna
odpoved priklopa objekta Foto Brbre zaradi
nezadovoljstva stranke. Zdravko je zavihal
rakave in se najavil pri poslovnem partnerju.
Po dolgem razgovoru mu je Zdravko strokovno svetoval in mu predlagal nove rešitve s
čimer ga je tako navdušil, da je direktor podjetja Foto Brbre preklical odpoved priklopa
ter še dodatno vezal dva objekta na prenos
signala alarma vloma na naš VNC. Zdravko
je eden tistih, ki mu nikoli ni težko in je
vedno pripravljen pomagati, ima pozitiven
odnos do dela.
Oktober 2011 - Projekti varovanja v PE Portorož
Naša lokacija PE je v centru Portoroža,
tako utrip turizma in prepletanje poletnih
dogodkov doživljamo dnevno skoraj že na
delovnem mestu. Za nekatere je to privilegij,
za nas pa naloga, da se pri tako povečanem
številu turistov, odgovorno poprimemo s
povečanim rizikom pri izvajanju varovanja
v vseh segmentih varovanja. Takšnemu
dogajanju lahko sledi izkušen kader in pri
nas ga imamo. Bora Miljkovič je eden tistih
kateri je v vlogi vodje varovanja prireditev
na območju treh obalnih občin Piran,
Izola in Koper izkusil dogajanja na večino
prireditev. Glavna večja dogajanja v sezoni
24
so: Portoroška pustna povorka, Povežimo
soline, Filmski festival Kino Otok, Portoroške
poletne prireditve, Ribiški praznik 2011 Izola,
Diplomatska regata 2011 v Marini Izola, Slovenian Boat Show Izola 2011, Martinovanje
Lucija, Silvestrovanje na Tartinijevem trgu
Piran, Novo letni ognjemet v Portorožu. Vsekakor se zahvaljujemo vsem zaposlenim kateri so na PE Portorož pripomogli k izvajanju
varovanj prireditev, za izvedbo pa je zahvala
našim ostalim enotam Ljubljana, Maribor,
Nova Gorica, katera so nam z dodatnim
kadrom pripomogla, da je bila izvedba tako
številčnih prireditev sploh možna.
Varnostnik - KRONIKA
Kronika tromesecja
Poskus ropa ter napad
Poskus kraje v Celju
Predrzneži
Ob prihodu varnostnika na DNT banka Koper
v Kranju, je med pripravo kovčka za hrbtom
zaslišal:« Roke gor, daj pare!!«. Varnostnik se
je obrnil proti njemu in opazil, da napadalec v
rokah drži orožje, zavpil mu je nazaj:« Poberi
se!«. V tistem je varnostnik skupaj z vrečkami
denarja stekel proti glavni cesti in od tam
poiskal pomoč varnostni službi, ki je prav tako
opravljala prevoz denarja. Ko je napadalec
opazil še drugo varnostno službo si je premislil in stekel v nasprotno smer, kjer ga je čakal
sostorilec na motornem vozilu.
Na objektu Avtotehnika Celje se začeli nekaj
po polnoči sprožati alarmi. Štiri minute
kasneje na objekt prispel intervent, ki je na
varovanem območju opazil sumljivo vozilo
s katerim je predrlo ograjo in vstopilo v
varovano območje. Ko je oseba opazila
varnostnika se je z vozilom pričela počasi
premikati proti izhodu. Varnostnik je dohitel
vozilo odprl vrata ter iz ključavnice izmaknil
ključe. Med tem je bila že obveščena policija,
ki je prispela na kraj dogodka petnajst minut
kasneje in prevzela osebo.
Ko sta varnostnika z dnevnim izkupičkom
zapuščala trgovino Baumax v Celju sta med
tem časom neznanca na vozišče nastavila
leseno paleto. Varnostnika sta zapuščala
parkirišče Baumaxa in naletela na prepreko.
Ustavila sta avtomobil, med tem časom
pa se je storilec pojavil zraven avtomobila, razbil steklo ter voznika poškropil
s solzivcem. Varnostnik je pohodil plin
ter profesionalno zmanevriral avtobil ter
ubežal storilcema.
Goreli kesoni
Vandali
Pošta Maribor
Ob rednem obhodu je varnostnik opazil
goreče kesone, ki sicer niso bili v pristojnosti
varovanja PS Varnost Maribor. Nemudoma je poklical center za obveščanje ter iz
službenega avtomobila vzel gasilni aparat
gasil požar vse do prihoda gasilcev.
Na nočnem obhodu Kardeljeve ploščadi je
varnostnik opazil skupino mladih ljudi, ki
so na avtomobilih lomili stranska ogledala.
Pregnal je vandale ter obvestil je policijo.
Storilce so le nekaj minut zatem so izsledili v
bližnjem lokalu.
Ob 13:24 se je sprožil alarm v trezorju.
Napotena intervencija. 13:28 je klicala 113
in dejala, da so dobili obvestilo da gre na
objektu za oborožen rop. Intervent prispel
na objekt ob 13:30, 113 je tedaj že zavarovala
kraj dogodka.
Vabljivi eksponati
Brutalno brcanje
Skb Maribor
Nekaj pred polnočjo so varnostniki obhodniki Varnosti Maribor na objektu Bauhaus
pazili osebo, katera je iz palet odtujevala ploščice, ki so bile namenjene zgolj za
razstavni eksponat. Storilca so pridržali vse
do prihoda policije.
Neposredno pred vhodom varovanega objekta DB Schenker se je manjša skupina ljudi
prerivala iz česar se je razvil brutalen pretep.
Varnostnica je nemudoma poklicala dodatno
intervencijsko pomoč, ki so pretepače umirili
in jih predali policiji.
Ob 12:01 se je sprožil alarm panik tipke. Napotena intervencija in 113. Intervent prispe
na objekt ob 12:07, 113 v minuti. Intervent
javi da gre za rop, storilec je med tem že
pobegnil. Varnostnik, ki zagotovi fizično
varovanje ki ga je zahtevala odgovorna oseba
iz strani SKB do zaključka dela poslovalnice.
Storck, Brdnikova
Ob 23:17 sprožen alarm na skladišču, nato
še sproženih več alarmov na različnin conah.
Intervent prispe na objekt ob 23:30 in javi,da
je v objekt vlomljeno. Takoj obveščena
policija, ki prispe na objekt ob 00:05, ter
odgovorna oseba. Policija vstopi v objekt.
Ugotovijo,da je storilec poskusil onesposobiti
sistem. Odtujenega verjetno ni bilo ničesar.
Alarm je bil sprožen tudi v odvetniški pisarni. Postopek na objektu končan ob 02:00.
Joštov hram
Ob 03:21 sproženi alarmi na različnih
linijah. Ob 03:45 intervent sporoči, da ni
opaziti posebnosti, zaradi ponavljan alarmov
poskušali obvestiti odgovorne osebe, ki pa
se ne javijo. Ob 03:52 int. soročii, da je v
objekt vlomljeno, sam obvestil 113. Ob 04:11
na objekt prispe 113 skupaj s int. vstopijo v
objekt skozi poškodovana vrata, ker se odg.
osebe ne javijo oz. so nedosegljive, so interventi zagotovili fizično varovanje do prihoda
odgovornih oseb.
Raiffeisen banka
Ob 17:55 uri je bil v pisarni sprožen panik
alarm. Nekaj trenutkov za tem sprožen
še panik alarm v blagajna. Poslani sta bili
intervencijski službi, ki sta na kraj dogodka
prispela ob 18:02 in 18:05.
Ugotovljeno je bilo, da sta dva moška izvedla
oborožen rop. Eden izmed roparjev je tekom
ropa udaril eno izmed uslužbenk po glavi,
vendar ta poškodb ni utrpela.
25
Varnostnik -VARNOSTIADA 2011
Varnostiada 2011
Obljuba, dana lani na koncu iger je organizatorja,
Poslovni sistem Varnost Maribor, zavezala, da
letošnje igre izvede kar najbolje. Karl Meier
O
rganizacijski odbor, ki že dve leti
svoje delo dobro opravlja, je ostal v
isti sestavi. To sta bili dodatna kakovost in jamstvo, da bodo igre tudi
takrat uspešne. Junija so naši zaposleni dobili
prvo informacijo o tem, kdaj in kje bodo igre
in v katerih disciplinah bomo tekmovali, julija
pa smo že zbirali prve prijave. Avgusta smo
samo potrjevali in preverjali, ali so prispeli
podatki o udeležencih dovolj natančni in
ažurni, da lahko nadaljujemo tako imenovane
tehnične priprave za izvedbo iger.
Dvanajst ekip in 220 udeležencev je bilo za
nas v organizacijskem odboru znak, da je
treba zavihati rokave in pripraviti vse, da
bodo udeleženci iger zadovoljni. Prijavljene
so bile naslednje ekipe: Koroška, Varstveni
inženiring, Čista desetka (uprava), Prekmurje,
Tehnika I, Tehnika II, Mehanika, Ljubljana,
Celje, Prevoz, Javna zbiranja, Intervencija
VNC. Koncept športnih iger smo zastavili
tako, da omogočimo športnikom nastope
v več disciplinah. Ena izmed zahtevnejših
nalog pri organizaciji je bila zato pripraviti
tak terminski plan, da bodo tekmovanja
v kolektivnihšportih (odbojka, nogomet,
vlečenje vrvi) v takem času, da bodo v njih
lahko sodelovali tudi tisti športniki, ki bodo
nastopali tudi v individualnih disciplinah
(atletika, kegljanje, streljanje). Še bolj zahteven
zalogaj pa je bila logistična podpora. Zavedali
smo se namreč, da bodo najbolj oddaljeni
šli od doma ob 6. uri zjutraj, da bodo ujeli
otvoritev ob 8.30 in ob 9.00 začeli nastopati v
svojih panogah. Terminski plan je predvideval
kar osem ur tekmovanj (do 17. ure). Da je
na takih dogodkih potreba po hrani in pijači
velika, smo se dovolj močno zavedali in za
udeležence pripravili bogatoponudbo: golaž
(bograč) in neomejene količine brezalkoholnih pijač. Bolj ko smo se bližali dnevu iger (23.
september), bolj se nas je lotevala nervoza, ali
se bodo vremenske napovedi uresničile. Pa
so se. Napovedano lepo jesensko vreme nam
je dalo dodatni zagon. Navsezgodaj zjutraj
smo se člani organizacijskega odbora sestali
še enkrat in na kratko predelali plan iger. Vse
je bilo pripravljeno za odprtje in začetek. In
potem se je začelo zares: odprtje iger, nagovor
člana uprave in organizacijskega odbora in
že so potekale prve tekme. Odbojka (kvalifikacije) v štirih skupinah je bila prva disciplina,
sledil je nogomet (kvalifikacije) v treh skupinah, potem pa kegljanje, streljanje in atletika.
Polfinale in finale v odbojki sta bila na vrsti
ob 11. uri, ob 15. pa polfinale in finale v
nogometu. Za konec je bila na vrsti poslastica,
vlečenje vrvi. Kvalifikacijski boji in boji za
končnega zmagovalca, izjemno razkazovanje
moči, kričanje z vseh strani so bili res prava
paša za oči in izjemno doživetje. Ob bučnem
navijanju smo dobili tudi zadnje zmagovalce
športnih iger. Ob 18. uri smo se zbrali na
snežnem stadionu v VIP-šotoru Hotela Arena.
Na programu je bila večerja, ki ji je sledila
zabava s podelitvijo priznanj. Ugotovili smo,
da je bilo na športnih igrah 210 športnikov
in 15 drugih udeležence (navijači).Udeleženci
so vsi v en glas zatrjevali, da je bilo odlično,
in zahtevali, da se prihodnje leto ponovno
dobimo. Nasvidenje v letu 2012.
LEVO: Skupinska
fotografija ekip, ki so
v skupnem seštevku
osvojile pokale
26
DESNO: Zmagovalna
ekipa Čista desetka
Varnostnik -VARNOSTIADA 2011
LEVO: Nekaj
foto utrinkov
iz Varnostiade
Rezultati Varnostiade 2011
SKUPNO
1. Čista desetka
2. Tehnika I.
3. Tehnika II.
4. Prekmurje
5. Mehanika
6. Javna zbiranja
7. Prevozi
8. Koroška
9. Varstveni inž.
10. VNC - intervencija
10. Ljubljana
10. Celje
NOGOMET
1. VNC - intervencija
2. Tehnika I.
3. Mehanika
4. Javna zbiranja
5. Prekmurje
5. Prevozi
7. Ljubljana
8. Čista desetka
ATLETIKA
ŽENSKE DO 35 LET
1. Romana Šalamun
2. Suzana Božičko
3. Tatjana Fridrih
ODBOJKA
1. Čista desetka
2. Tehnika II.
3. Tehnika I.
4. Mehanika
5. Prekmurje
6. Celje
7. Varstveni inž.
8. Prevozi
VLEČENJE VRVI
1. Koroška
2. Prekmurje
3. Varstveni Inženiring
4. Mehanika
5. Tehnika I.
6. Celje
7. Javna zbiranja
8. Čista desetka
9. Tehnika II.
10. VNC - intervencija
11. Ljubljana
STRELJANJE
ŽENSKE
1. Darja Pirec
2. Romana Šalamun
3. Anja Gačnik
MOŠKI
ŽENSKE NAD 35 LET 1. Karl Meier
2. Damijan Sagadin
1. Martina Cehner
2. Simona Pišek Tancer 3. Bojan Deberšek
3. Martina Fingušt Hecl
KEGLJANJE
ŽENSKE
MOŠKI DO 40 LET
1. Romana Šalamun
1. Dejan Habe
2. Martina Cehner
2. Boštjan Bogdan
3. Nataša Marko
3. Roman Benedečič
MOŠKI NAD 40 LET
1. Peter Mukuljan
2. Miran Perhavec
3. Darko Škerlak
LEVO: Drugo
uvrščena ekipa
Tehnika I.
MOŠKI
1. Samo Kolar
2. Igor Kolar
3. Bojan Herga
DESNO: Tretje
uvrščena ekipa
Tehnika II.
27
Kaj, če se kot strela z jasnega pojavijo pred vašimi vrati?
Vaše življenje se v trenutku obrne na glavo.
Preden vas doleti, poskrbite za varnost!
Varujte svoj dom in svojo družino pred nepovabljenimi.
Načrtujte, informirajte se, preprečite še danes.
Pozanimajte se kako na: www.varnost.si
Varovanje premoženja prepustite profesionalcem!