Slatinek

Transcription

Slatinek
IN MEMENTO
GOSPODOVE MILOSTI
BOM NA VEKE OPEVAL
(Psalm 89, 2)
V SPOMIN
Najbolj me je danes pretresla novica
o smrti Danijela Slatineka, upnika v
Dravogradu. Zjutraj smo na radio
prejeli njegovo osmrtnico.
Suhoparno, kakršne paè so
osmrtnice …
In tudi take, stare le nekaj veè kot 50
let, Bog klièe v svoje kraljestvo.
Izvedeli smo, da ga je med
pripravljanjem jaslic izdalo srce.
Naša pota paè niso Gospodova pota
in njegov odhod je lahko samo
opomin, kako ne vemo ne dneva ne
ure in kako (kakor na freski v
Hrastovljah) odhajajo, papei in
kralji, škofje in dravniki, duhovniki
in mešèani, kmetje in beraèi …
Iskreno soalje izraam, tudi na tak
naèin, vsem, ki mu je njegov odhod
povzroèil boleèino, še
posebej bratu Stanislavu,
prav tako duhovniku,
sicer profesorju in
rektorju iz Maribora.
Joe Bartolj,
radio Ognjišèe
NOVICA JE PRESENETILA
upnika Danijela se spominjam z
našega kolesarjenja iz Slomškove
Ponikve do Št. Andraa na Koroškem.
Ob povratku nazaj proti Mariboru
smo se ustavili pri cerkvi v
Dravogradu in bili kljub temu, da
nismo bili najavljeni, deleni tople
dobrodošlice. Kot pravi deloholiki
smo ga takoj povlekli pred
mikrofon, da nam je
zaupal nekaj podatkov,
svojih vtisov o Slomšku, ki
sicer ni sluboval v
Dravogradu (zato tam tudi
nismo bili najavljeni,
ampak smo pot
nadaljevali proti Vuzenici).
Spominjam se odliènega
èaja v njegovi kuhinji, psa,
nemškega ovèarja, ki mu
je delal drubo.
Spominjam se, kako nam
je povedal, da je spremljal
našo pot v javljanjih preko
radijskih valov, dal nam je
vse na razpolago,
verouèno uèilnico, da smo
tam lahko napisali vtise za
blog, celo nekaj krepkega
iz tujih krajev nam je
prinesel na mizo, da se ne
bi prehladili … Bil je poln
ivljenja, dobre volje,
optimizma. Niè vzvišen ali
narejen, v èisto preprosti
majici in ponošenih hlaèah ...
SLOVO DEKANIJSKIH SOBRATOV
»Moja duša povelièuje Gospoda,«
smo pravkar slišali v evangeliju, kar
Dani e od vèeraj prepeva Bogu in
Mariji, ko se izteka letošnji adventni
èas. Dani, tako smo ga klicali
d e k a n i j s k i d u h ov n i k i , j e b i l
zaznamovan za veèno ivljenje v
cerkvi sv. Danijela v Celju, kjer je
danes celjska škofija in stolnica.
Leta 1958, bilo je 17. 8., sta se oèetu
in mami (danes iveèi v domu
starostnikov v Slovenskih Konjicah),
ki danes objokuje svojega sina, z
oèetom pa sta se e sreèala v
veènosti, rodila dvojèka Stanislav in
naš Dani. Tako sta tistega dne prišla v
hišo k sestri dva brata; brat Stanislav
je g. kanonik naše škofije in je tukaj z
nami pri somaševanju. Kakšno
veselje je bilo v celjski opatiji, ko sta
dva fanta od ene hiše vstopila v
bogoslovje, ko pa danes vidimo, kako
teko je imeti enega bogoslovca v
dekaniji, kaj šele v upniji. Oba brata
sta bila vedno tudi ministranta pri
pokojnem opatu
Kolšku.
Tako je prišel 29. 6.
1985, ko je bil Dani
p o s v e è e n v
d u h ov n i k a . Ta ko j
nastopi slubo v
upniji Kamnica
(1985-1987). Od tod
ga pelje pot v
Trbovlje, kjer deluje
od 1987 do 1991. V
tem letu (1991) je bil
za kratek èas tudi v
Dobrni. Še isto leto
pride za upnika v Slovensko Bistrico
in tam ostane do 2002. Na to upnijo
se je kar navezal; rad je povedal kaj iz
ivljenja v letih bivanja med temi
ljudmi. V novem tisoèletju pride na
Koroško, v našo dekanijo in med nas,
duhovnike, ki se mu danes
zahvaljujemo s to sveto mašo. Z
veseljem smo sprejeli mladega in
navdušenega duhovnika, iz katerega
so kar vrele ideje in pobude za naše
dekanijsko delo. Tukaj je ostal do
svoje smrti, do današnjega dne,
skupaj 7 let (2002-2009). V 51. letu
svojega ivljenja se je poslovil. Še
pred nekaj tedni (natanèno 2. 12.)
smo v Èrneèah imeli duhovniško
sreèanje in tak, od tam nam bo ostal
v spominu.
Dani je bil goreè duhovnik, navdušen
za Boje kraljestvo; takšen je bil. Na
naših sreèanjih nas je vedno
vzpodbujal, naj še kaj naredimo; pa
dajmo e enkrat, kaj èakamo. Tudi
za povezovanje v dekaniji je imel
veliko volje. Koliko je
bilo dekanijskih
sreèanj za ministrante,
pevce, Karitas, pevske
zbore, molitvene
skupine … Vsi so imeli
prostor pod to
upnijsko streho z vso
gostoljubnostjo, ki jo
je Dani imel zvrhano
mero. Poglejte njegov
upnijski list: kako
bogat je izhajal, koliko
strani je pred vami v
zadnji številki, koliko
dela je z njim, kako vas
je nagovarjal, vabil, opominjal,
prosil in rotil. S kakšno skrbjo je vse
to delal, oznanjal, na vse naèine
bodril, prilièno ali neprilièno. Vzemite
zadnjo številko upnijskega lista in
boste vse to opazili; kaj vse vam je
dal kot poslednje slovo to pismo v
slovo ob svojem odhodu.
Naslednja rekolekcija je bila
najavljena v Dravogradu, kamor si
nas ti povabil. Tokrat tvoje
gostoljubnosti ne bomo veè deleni,
na vseh naših sreèanjih pa gotovo
beseda o tebi, Dani, ne bo izostala.
Dani, poèivaj med upljani, za katere
si skrbel in delal z dušo in telesom in z
vsem ognjem in zavzetostjo.
Od danes, ko vemo, da si odšel,
bomo še bolj cenili tvoje delo za
upljane in kot sobratje za
duhovniško povezanost in prijaznost,
ki si jo vedno imel ob sreèanju z nami.
Dani, hvala ti za vse. Se vidimo.
mag. Tone Vrisk,
32 let upnik v Èrni na Koroškem
SLOVO DEKANIJSKIH SOBRATOV
Dani, tvoj boiè bo v veènosti pri
nebeškem Oèetu in pri tvojem oèetu.
Farani se te bodo radi spominjali in
mi, tvoji sobratje duhovniki, prav
tako.
Slovesno pogrebno sv. mašo je
d a r o va l n a d š ko f d r. F ra n c
Kramberger ob somaševanju
nadškofa koadjutorja dr. Marjana
Turnška, brata dr. Stanislava
Slatineka, rektorja mariborskega
bogoslovja in skoraj 100
duhovnikov, prijateljev in znancev
pokojnega.
POGREBNA SVETA MAŠA
Sv. maše se je udeleilo tudi veliko
število vernikov: domaèih
upljanov, vernikov iz Slovenske
Bistrice in ljudi od blizu in daleè.
Prisotne je nagovoril g.
Kramberger, ob koncu sv. maše pa
še nekaj predstavnikov skupin.
UVOD V SV. MAŠO
Spoštovani g. nadškof koadjutor,
s o b ra t j e d u h ov n i k i , d i a ko n i ,
bogoslovci, spoštovani domaèi
pokojnega upnika Danijela
Slatineka, sestra Marjana z druino,
Od
zemeljskih
ostankov
pokojnega
smo se
poslovili
na mestu,
kjer ga je
pri pripravi
jaslic
izdalo srce
in
kjer je
skoraj 8 let
tako goreèe
oznanjal
Jezusov
nauk.
brat Stanislav rektor našega
bogoslovja, sorodniki in znanci, dragi
verniki dravograjske upnije in
upnije Slovenska Bistrica, bratje in
sestre!
Preteklo nedeljo smo na adventnem
vencu po upnijskih cerkvah in naših
domovih prigali še èetrto, zadnjo
adventno sveèo. Ves venec je
razsvetljen kot znamenje, da se te
dni advent konèuje in da e stopamo
v boiène praznike, ki so prazniki luèi
in novega ivljenja.
V siju teh adventnih luèi smo zbrani v
tej upnijski cerkvi ob pokojnem
dušnem pastirju te upnije, Danijelu
Slatineku. V komaj 52. letu ivljenja,
v 24. letu duhovniške slube je
konèal svoj ivljenjski advent,
zasvetila mu je veèna luè, luè slave.
Ves venec njegovega ivljenja in dela
je razsvetljen, na njem so prigane
vse luèi.
S to vero in upanjem se danes
poslavljamo: mi duhovniki od
svojega stanovskega sobrata, brat
duhovnik in sestra s svojo druino od
brata, verniki tukajšnje upnije od
svojega dušnega pastirja, mladi od
svojega kateheta, èlani Prenove v
Duhu od svojega zvestega
sodelavca, vsi pa od dobrega in
plemenitega duhovnika, sluabnika
Bogu in ljudem.
V tej veri elimo zanj opraviti sv.
daritev in moliti; elimo se zahvaliti
Bogu, da nam ga je dal, njemu za 24letno zvesto opravljanje duhovniške
slube, hkrati pa prositi Gospodarja
etve, ki je pokojnega poklical k sebi,
naj pošlje novih delavcev na svojo
etev, naj v mladih obudi duha
velikodušnosti, da se bodo v
veèjem številu in z veèjo
pripravljenostjo odloèali za
duhovne poklice.
Preden nadaljujemo to sveto
bogosluje, poglejmo vase in se
s priznanjem in kesanjem svojih
slabosti pripravimo na dostojno
obhajanje svetih skrivnosti.
Berilo:
1 Kor 15,5157; KP, str. 47, št. 16;
evangelij:
Jn 14,16; KP, str. 75, št. 16
Veliko število duhovnikov
se je prišlo poslovit od svojega brata,
sobrata, prijatelja in sodelavca.
POGREBNA SVETA MAŠA
Preseneèeni nad njegovim odhodom
se vprašujemo: Zakaj tako hitro?
Zakaj tako mlad? Zakaj v najboljših
duhovniških letih? Zakaj
sredi
naèrtov, ko je imel ivljenje še
pred seboj? Zakaj sedaj, ko je táko
pomanjkanje duhovnikov? …
Èloveška modrost umolkne. Ta
vprašanja nas vodijo do Marijinih
besed, ki jih je izrekla ob koncu
vesoljnega adventa: »Zgodi se tvoja
volja!« Iz te privolitve in predanosti
je pognalo novo ivljenje za vse
èloveštvo, zemeljsko ivljenje Jezusa
Kristusa, našega Odrešenika. On je s
svojim rojstvom v Betlehemu, s svojo
smrtjo na kriu, s svojim vstajenjem
obljuba in zagotovilo našega
vstajenja in veènega ivljenja.
POGREBNA SVETA MAŠA - HOMILIJA
Po upnijskih cerkvah
in kršèanskih domovih
e postavljamo jaslice.
V duhu e gledamo
Betlehem, pastirsko
votlino, rojstvo
Bojega Sina, Kristusov
prihod na svet. … On je
postal èlovek, eden
izmed nas, da bi mi
postali bolj Boji.
Privzel si je našo
naravo, kar je našega, èloveškega,
da bi nam dal, kar je njegovega,
Bojega. Nase je vzel naše trpljenje,
našo umrljivost, našo smrt, da bi
nam podaril svojo neumrljivost in
veèno ivljenje.
1. Samo dan pred svetim boiènim
veèerom, pred praznikom rojstva
novega ivljenja smo zbrani ob
pokojnem upniku Danijelu
Slatineku, ki je to skrivnostno
zamenjavo doivel. Odloil je, kar je
bilo na njem èloveškega,
zemeljskega, èasnega, in sprejel, kar
je Bojega, veènega.
V berilu smo slišali: To minljivo si
mora nadeti neminljivost in to
umrljivo neumrljivost. Ko se bo to
uresnièilo, bo pouita smrt v zmagi,
ki nam jo daje Bog po našem
Gospodu Jezusu Kristusu (prim. 1
Kor 15,53-57). Prav ta zmaga, to
soivljenje s Kristusom v povelièanju
je naš cilj, h kateremu smo vsi
usmerjeni; je hrepenenje, ki je
neizbrisno zapisano v našo naravo; je
upanje in tolaba, ki napolnjuje naše
srce tudi v uri smrti in slovesa.
Preprièani smo, da je
pokojni upnik Danijel
vsega tega deleen,
saj je to uèil, oznanjal
in ivel.
2. Betlehemske jaslice,
ki jih je pokojni še
postavljal v tej cerkvi,
nas vodijo v njegov
Betlehem, v njegovo
rojstno mesto Celje,
kjer se je rodil pred 51.
leti (17. 8. 1958). Tam je bil tudi
njegov Nazaret, kjer je skupaj s
svojimi starši, bratom in sestro
preivljal otroška in mladostna leta.
Tam je bil tudi njegov Jordan, kjer je
slišal skrivnostno Kristusovo vabilo:
»Pridi in poglej, kje stanujem! Pridi in
hodi za menoj!« Bog ima z vsakim
svoje naèrte, za vsakega ima svojo
pot. In zaradi tega je vsak èlovek
nekaj enkratnega, neponovljivega.
To razodeva tudi pokojnikova
ivljenjska pot. … Po konèanem
osnovnem šolanju je stopil v
Slomškovo dijaško semenišèe. Kot
njegov takratni predstojnik se
spominjam, s kakšno ljubeznijo se je
e takrat posveèal liturgiji, kako je
kot semeniški zakristan skrbel za
lepoto svetega bogosluja med
dijaki, sovrstniki. Po konèani srednji
šoli se je vpisal v bogoslovje in na
TEOF v Ljubljani. Njegov duhovniški
advent se je konèal s posvetitvijo v
duhovnika pred 24. leti v mariborski
stolnici na god apostolskih prvakov
sv. Petra in Pavla in z novomašnim
slavjem v Celju. S kakšnim veseljem
in zadošèenjem sta spremljala
novomašnika oèe in mati.
Danes je mati v duhu ob
n j e g o v i k r s t i ; z a ra d i
bolehnosti in svojih 83-ih
let ga z bolniške postelje
spremlja na njegovi zadnji
poti s svojo boleèino in
materinsko ljubeznijo.
! dve leti je bil kaplan v
Kamnici pri Mariboru (1.
8. 1985 - 31. 7. 1987);
! štiri leta je bil kaplan v
Trbovljah (1. 8. 1987 - 31.
7. 1991);
! kratek èas (dobra 2 meseca) upnik
v Dobrni (1. 8. 1991 - 21. 10.
1991);
! enajst let upnik v Slovenski Bistrici
(21. 10. 1991 - 1. 8. 2002) in
nazadnje
! sedem let tukaj v Dravogradu kot
upnik in soupravitelj na Ojstrici (1.
8. 2002 - 21. 12. 2009).
4. Z duhovniško posvetitvijo pred
24. leti je sklenil ivljenjsko zavezo z
5. Pravijo, da s smrtjo èloveka
spregovori Bog, in smrt vsakega
duhovnika je poseben Boji nagovor
ivim. Kaj slišimo danes? Kaj nam
govori pokojni duhovnik ob slovesu?
POGREBNA SVETA MAŠA - HOMILIJA
3. Po njegovem mašniškem
posveèanju je sledilo
duhovniško slubovanje v
takratni mariborski škofiji.
To je bila njegova Judeja in
Galileja, deela, kjer je po
Kristusovem zgledu
oznanjal evangelij, delil
zakramente, vodil
upnijska obèestva, sluil
vernikom, h katerim je bil
poslan:
Bogom. Bog zanj ni bil
le teorija ali ideja,
marveè ljubezen, ki se
mu je razodevala, ga
poklicala in ga
privlaèila, ljubezen, ki
se ji je predal z dušo in
s
srcem, z vso
osebnostjo. Zato je
lahko uèinkovito
oznanjal evangelij, ker
ga je tudi ivel. Boga
je lahko dajal vsem,
ker ga je sam imel, saj
nihèe ne more dati,
èesar nima. Nihèe ne
more pritegniti ljudi k
Bogu, èe z njim ni sam
preet. Nihèe ne more
pokazati poti, èe ne
nosi v sebi Boje luèi.
In prav v tem je bilo
njegovo poslanstvo,
njegova enkratnost in
neponovljivost.
Z
ivljenjem je oznanjal
Boji nauk in kazal pot.
Posebej še kot èlan gibanja Prenova
v Duhu je prinašal luè, kjer je bila
tema, veselje, vedrino in tolabo,
kjer je bila alost. Povsod je dal
slutiti prièujoènost Boga, naj je bil
pri oltarju, v verouèni uèilnici, pisarni
ali med bolniki, osamljenimi ali
kakor koli pomoèi potrebnimi.
POGREBNA SVETA MAŠA - HOMILIJA
Francoski duhovni
pisatelj Nouet je
zapisal: »V
ivljenju Boga
išèemo in ga
odkrivamo sebi in
drugim, v smrti ga
najdemo, v
veènosti pa ga kot
plaèilo imamo.«
! Da je èlovekovo ivljenje le
kratek advent, priprava na pravo
ivljenje.
! Da je naše ivljenje en sam
delavnik za veèno nedeljo, za
veèni praznik.
! Da tisto, kar verujemo in upamo,
ni prazno.
! Da nihèe ne ivi, ne trpi, ne umre
zaman; naj torej ivimo ali
umrjemo, smo Gospodovi (Rim
14,78), pravi apostol Pavel.
! Kot duhovnik bi nam ponovil iz
današnjega evangelija: Vaše srce
naj se ne vznemirja, saj verujete v
Boga. Kam grem, veste, in za
mojo pot veste. Kristus naš
Odrešenik je naša pot, resnica in
ivljenje (prim. Jn 14,1.46) pot,
po kateri romamo do cilja;
resnica, ki jo spoznavamo, vanjo
verujemo, jo oznanjamo;
ivljenje, ki ga od krsta naprej
ivimo.
6. Za vse njegovo
duhovniško delo,
z a n j e g o v
duhovniški zgled
na vseh slubenih
mestih se mu v imenu nadškofije in v
svojem imenu sobratsko
zahvaljujem. Zahvala naj velja tudi
njegovi materi, ki je dala naši
krajevni Cerkvi kar dva sina
duhovnika. Kljub svojim 83-im letom
in onemoglosti spremlja danes
svojega sina na njegovi zadnji pot.
V imenu pokojnega g. upnika pa se
zahvalim vsem njegovim
sodelavcem: kljuèarjem, èlanom
PS, katehistinjam, duh. pomoèniku
dr. Milanu Matjau in vsem
sodelavcem/-kam v upnijskem
domu; skupaj z vami je skrbel, da je
versko ivljenje v dravograjski in
ojstriški upniji bilo vedno nekaj
novega, lepega in sodobnega.
Zahvalim se tudi gospodu dekanu, ki
je v teh dneh storil vse in pripravil s
sodelavci svojemu dekanijskemu
sobratu tako lepo slovo.
e si vošèimo blagoslovljene boiène
praznike ter sreèno, zdravo,
mirno novo leto.
To je vošèil vsako leto svojim
vernikom tudi pokojni upnik. Danes
mu vsi elimo, naj bo po konèanem
zemeljskem adventu deleen v
nebeškem bogosluju veène Boje
slave in veènega miru, ki so ga
oznanjali angeli ob Odrešenikovem
rojstvu.
POGREBNA SVETA MAŠA - HOMILIJA
Materi, sestri Marjani z druino, bratu
duhovniku in rektorju bogoslovja
m o n s . d r. S t a n i s l av u , v s e m
sorodnikom in znancem,
dravograjski upniji izrekam globoko
soalje s tolabo, ki nam jo daje
Odrešenik s svojim rojstvom v
boièni noèi in s svojim vstajenjem na
veliko noè. Amen.
NAGOVOR PREDSTAVNIKA PS V IMENU FARANOV
Dragi naš upnik g. Danijel,
v ponedeljek ste v polnosti
prièakovanja na novo rojstvo pri
postavljanju jaslic v naši cerkvi
nenadoma zaspali v Gospodu, v
naših oèeh za nebesa gotovo zelo
mladi.
Ni me sram, da sem jokal ob Vašem
prezgodnjem odhodu. Èe bi odšli na
drugo upnijo, bi se še vedno
sreèevali na raznih shodih in
molitvenih sreèanjih. K Vam bi lahko
prišel k spovedi, na pogovor. Tako
nenadoma ste nas zapustili, da ne
moremo dojeti. Èetudi na tako
drugaèen naèin, ste znova prièevali
za Jezusa. Advent je dobil zame in za
marsikoga v upniji nov, globlji
pomen. Vi ste nam pokazali, da je
naš advent prièakovanje rojstva za
nebesa.
Sinoèi je gospod dekan poudaril
besede, ki ste jih zapisali v
testament, in dovolil sem si, da jih
ponovim: »Iskreno sem se trudil, da
bi delal za Jezusov Evangelij.« Oji
sodelavci smo zelo obèutili ta Vaša
prizadevanja. Tako hudo
Vam je bilo, kadar Vas
nismo razumeli ali celo
nismo hoteli slišati. Zdaj
so trenutki, ko se
moramo vsi, prav vsi
vprašati, ali smo znali
dovolj ceniti Vaš napor,
Vaša prizadevanja, da bi
ostali zvesti Resnici in bi
ne nasedali kulturi
potrošništva, new age-a,
brezverja in raznim
okultnim praksam. Samo Bog sam
ve, koliko duš ste obvarovali pred
pogubo. V upniji pa lahko vidimo
Vaša dela, ki so se prièela z Vašim
prihodom v avgustu pred sedmimi
leti. Mnogim bo za vedno ostalo v
spominu egnanje pri Treh kriih na
Ojstrici, ali pri Sv. Duhu, ko ste tam
prviè maševali. Ljudi ste navdušili s
prisrèno pridigo in predstavitvijo. Kot
ste jim dejali, znate delati vse, samo
plesati ne. Imeli ste svoj takt vse do
konca. Malokdaj ste nam potoili,
radi pa vprašali, kaj bi se še dalo
narediti.
Z Vašim prihodom ste poivili razliène
skupine, kot so: molitvena skupina za
duhovne poklice, biblièna skupina in
bralci Boje besede, upnijska
Karitas, odrasli in mladinski pevski
zbor, mladinska skupina, ministranti.
Mlade ste vzpodbujali, da so se
vkljuèevali med skavte; bili ste njihov
duhovni asistent. Z molitveno
skupino Prenova v Duhu ste eleli še
bolj poglobiti duhovnost v upniji. V
upniji se je zgodil duhovni premik in
molitev je obrodila sadove.
V teh dneh je skoraj na vsakem
koraku slišati: »Njegove pridige
bomo pogrešali. Te pa so bile dobre,
tako skrbno jih je pripravil.« Res je,
gospod Danijel, potrudili ste se za
vsako sv. mašo posebej. Vsako
prilonost ste izkoristili, da ste nas
nagovorili v DUHU! Razlika je, ali smo
z nekom èustveno navezani ali
duhovno povezani. Gospod Danijel,
Vi ste to znali postaviti na pravo
mesto, èetudi nekaterim to ni bilo
všeè. Pred seboj ste imeli jasen cilj.
Tudi iz drugih upnij so ljudje radi
prihajali k nam. Posebej so Vam bile
pri srcu podrunice. Radi ste se
poveselili z ljudmi, e od prvega dne,
ko ste prišli na Koroško. Takoj ste
spregledali potrebo po gospodarski
ureditvi upnije in nadaljevali e
zaèete projekte, hkrati pa postavljali
nove cilje. V obeh upnijah je bilo
veliko postorjenega, gotovo pa je
najveèja pridobitev zimska kapela in
delna prenova upnišèa. Slednje je
bilo vedno odprto in Vaše veselje in
navdušenje je prevzelo vsakega
popotnika, èetudi se je mimo
pripeljal s kolesom iz Budimpešte.
Èlani PS smo se e tudi pogovarjali,
da bi Vas pri g. nadškofu predlagali za
prošta. Za Vaše prièevanje, za Vaš
trud ste si tako imenovanje zasluili!
A Gospod nas je prehitel in Vas v
najlepših letih nagradil tako, da Vas
je sprejel k sebi.
Veliko ste molili za nas, da bi prejeli
od Gospoda milosti spoznanja,
milosti odpušèanja in ozdravljenja.
Sedaj ste pri nebeškem Oèetu, zato
Vas prosim, kakor ste e sami tu na
zemlji eleli, prosite za nas, za našo
upnijo, da se v njej vge ogenj
ljubezni, da se prerodijo srca in da
zaivimo v Kristusovem miru med
seboj.
Gospod Danijel, v imenu upnije
Dravograd in upnije Ojstrica se Vam
iz srca zahvaljujem za Vaše delo, za
molitve, za Vaš trud, ko ste nas
spremljali in blagoslavljali naše
korake. Zelo vas bomo pogrešali.
Vaši sodelavci in prijatelji
NAGOVOR PREDSTAVNIKA PS V IMENU FARANOV
Veliko ste se trudili, da bi ljudi
navdušili tudi za ljudsko petje, za
sodelovanje pri maši, da bi bili vsi
navzoèi dejavni. Imeli smo zelo redna
sreèanja upnijskega pastoralnega
s ve t a , k i s o b i l a n a t a n è n o
naèrtovana. Skrbeli ste, da je vsak
vedno vedel, kaj je njegova naloga.
Tudi za to, da je bila upnija tudi
navzven aktivna in prepoznavna,
Vam gre posebna zahvala.
NAGOVOR PREDSTAVNIKA UPNIJKSEGA PEVSKEGA ZBORA
Gospoda in njegovo milost
preprièani, da ste pridrueni
angelskim zborom. Zato izprosite
milosti pri Gospodu tudi za nas, da
bomo ostali stanovitni v naukih, ki ste
nas jih uèili, trdni v veri in da bomo
vedno z vsem srcem in vso dušo s
pesmijo slavili Gospoda! G. Danijel,
cerkveni pevci vam iz vsega srca
pojemo: HVALA VAM ZA VSE!
Robert Preglau
Spoštovani!
Nebeški Oèe je ustvaril èloveka po
svoji podobi. In v svoji dobroti in
ljubezni mu je poklonil obilo
preèudovitih darov. Eden izmed njih
je prav gotovo pesem, saj èlovek s
pesmijo na najgloblji naèin izraa
svoja èustva, najsi bodo vesela ali
alostna. Pesem ima posebno moè,
saj oèara dušo! In te moèi se je še
kako dobro zavedal naš gospod
upnik! G. Danijel, v svoji goreènosti
ste nas pevce nenehno spodbujali,
nas podpirali in nam stali ob strani.
Vaša velika elja je bila, da bi se
pesem razlegala prav pri vsaki mašni
daritvi. Gospod Vas je poklical k sebi
v dneh, ko se pripravljamo na
p ra z n o va n j e r o j s t va n a š e g a
Odrešenika. V prièakovanju svete
noèi zvenijo pesmi še posebej
blagozvoèno, saj oznanjajo radost,
mir in ljubezen! Nam pevcem ne bo
lahko na koru v tej sveti noèi, ki
prihaja, saj vas bomo neizmerno
pogrešali pri daritvenem oltarju.
Vendar pa smo v zaupanju v
zlasti glasbenemu, takemu, ki je imel
pravi duhovni naboj, ki je plemenitil,
je ponudil gostoljubje v Bojem
hramu. Kadar je le utegnil, se je rad
udeleil tudi podobnih dogodkov v
posvetnih hramih kulture. Kdo drug,
èe ne dušni pastir, ve, da se molitev
tudi poje in da se prava pesem tudi
moli!
Adventni èas je èas prièakovanja,
prièakovanja in vedno znova
obujenega veselja nad toplino in
moèjo druine, skupnosti, ki
povezuje, zdruuje, krepi, uèi,
vzgaja, tolai, opogumlja ... veselja
in zavedanja, da smo posamezniki
poklicani, da ivimo drug z drugim,
drug za drugega, nikakor ne drug
mimo drugega.
Njegove spoštljive besede, ko smo
spremljali k veènemu poèitku
sokrajane, so se nas dotaknile, so
tolaile in pomirjale. Prav tako so
njegove besede in topel stisk roke
pomirjale, tolaile in vzpodbujale
starejše, bolne, invalide … ob
obiskih, na sreèanjih, na bojepotnih
izletih ... Kadar je bil obkroen z
otroki in mladimi, je izareval še prav
posebno energijo.
Krajevna skupnost
Dravograd, v imenu
k a t e r e v a s
n a g o va r j a m ,
spoštovani alni zbor,
je precej velika
skupnost, pa tudi
zanjo še kako velja,
da je v njej veè
topline, veè
o s r e è u j o è i h
dogodkov, veè zasnov
za upanje in zdravo
rast, èe ljudje ne ivijo
drug mimo drugega.
Tudi za lepše ivljenje
te skupnosti se je
gospod Danijel
iskreno trudil.
Prenekateremu
kulturnemu dogodku,
Njegova iskrena elja
je bila, da bi ljudje
pobrskali po svoji
notranjosti in našli
èim veè vzgibov, s
katerimi bi osmišljali
ivljenje, ga
usmerjali, bogatili ...
Pa ne z eljo po
»imeti«, ampak po
»biti«. Zato je povabil
veliko imenitnih,
blagih ljudi tudi od
drugod, da smo se z
njimi pogovarjali,
skupaj
oblikovali
nasvete, obujali
upanja, osmislili naše
stiske, osvetlili
strahove ...
NAGOVOR PREDSTAVNICE OBÈINE DRAVOGRAD
»Iskreno sem se trudil ...« Tudi èe
sinoèi ne bi slišala, da je to misel iz
pokojnikove oporoke, bi vedela,
èutila, da jo je oblikoval on. Tako zelo
se namreè sklada z vsem vedenjem o
Danijelovih vodilnih znaèajskih
potezah, ki sem jih spoznala v teh
sedmih letih ivljenja in dela v
Dravogradu.
NAGOVOR PREDSTAVNICE OBÈINE DRAVOGRAD
Njegove uvodne misli v glasilu
dravograjske in ojstriške upnije so z
veseljem prebirali tudi tisti, ki niso
hodili k mašnim obredom; tudi zato
je marsikdo pomagal pri
restavracijskih, gradbenih in drugih
èisto materialnih, a prepotrebnih
akcijah v upnijah.
Vse te dogodke, druenja,
sreèevanja, akcije, darovanja in
nagovore je pomagala oblikovati in
jim dala pravi peèat njegova iskrena
naravnanost, ki jo je zapisal v pismu
»za trenutek prièakovanja svetlobe
in sporoèila sem èez, od tam, kamor
se zateèejo na preuitek duše, ko se
izteèejo ure teles«, kot pravi odhodu
k veènemu poèitku pesnik Tone
Pavèek.
Boièni èas sporoèa, da je Bog izbral
za ivljenje na zemlji druino, tisto
druinico v hlevèku, jaslicah, ki jih je
gospod Danijel s pomoèjo upljanov
skoraj e postavil v domaèi farni
cerkvi, od koder ga bomo pospremili
k veènemu poèitku. Dobesedno do
zadnjega utripa srca se je trudil
iskreno in zavzeto izpolnjevati
poslanstvo dušnega pastirja.
V imenu KS in obèinskega vodstva
Dravograd izrekam globoko
hvalenost in obljubo iz ust poeta:
Kako naj vrnem, reve, se k njegovi
ljubezni, ki me nagovarja s kria?
On je kot krog, zaèrtan v praosnovi,
neskonènost, ki oddaljuje se in
blia.
On sam, ki je v Veronikinem prtu
si pot otrl, olajšal boleèino,
on sam, ki prosil je Oèeta v vrtu
getsemanskem, naj gre ta kelih
mimo,
lahko zavest, ki veruje in dvomi,
in to srce, ki ljubi in sovrai,
v otroško trdnost upanja udomi,
da vdan in zvest resnici, a ne lai,
bom zadnjemu njegovemu uèencu
sledil in pil z njim vero pri studencu.
Poèivajte v miru, gospod Danijel!
Joica Heber
Spoštovani!
V ponedeljek, ko se je jutro komaj
prevesilo v dopoldan, je nas farane
upnije sv. Jerneja iz Slovenske
Bistrice presunila alostna vest, da je
k veènemu poèitku odšel naš
nekdanji gospod upnik Danijel
Slatinek.
Gospod Danijel je v nas Bistièanih
pustil neizbrisne sledi.
Kot mlad, globoko veren duhovnik, je
e v prvih
t e d n i h
slubovanja pri
n a s z n a l
prisluhniti
ljudem v stiski.
Pod njegovim
vodstvom in
m e n t o r s tvo m
smo ustanovili
Karitas. Prav tako so se mladi zdruili
v skavtsko organizacijo. V delavnici
Kolpingove druine so prièele z
d e l o m š i v i l j e . P o
denacionalizacijskem postopku, ki ga
je uspešno vodil, je upnija dobila
med drugim vrnjen Slomškov
kulturni dom. Pod njegovim okriljem
je bilo ustanovljeno kulturno društvo
Slomšek, ki še vedno uspešno deluje.
Rad se je zatekal pod varstvo matere
Marije v cerkev alostne Matere
Boje, ki stoji v središèu našega
mesta. V celoti obnovljena pa je tik
pred slovesno blagoslovitvijo
pogorela. Med ponovno obnovo je
gospod Danijel vsak dan v njej
daroval sv. mašo. Z nadèloveškimi
napori, z iskreno molitvijo in
priprošnjo Mariji je bila cerkev v zelo
kratkem èasu obnovljena.
V imenu bistriških faranov iskrena
hvala za vse, kar je dobrega storil za
nas, in za vse delo, ki ga je opravil v
naši upniji. Hvaleni smo Bogu, da
smo smeli del
ivljenjske poti
prehoditi in
ustvarjati z njim.
V imenu faranov
Slovenske
Bistrice, kot tudi
v svojem imenu,
izrekam iskreno
in globoko
soalje mami Mariji, bratu Stanetu,
sestri Marjani in njeni druini,
faranom Dravograda, sobratom
duhovnikom in vsem, ki jih je smrt
gospoda Danijela prizadela.
Bog mu daj veèni pokoj in veèna luè
naj mu sveti.
Anica Rebernak
NAGOVOR PREDSTAVNICE UPNIJE SLOVENSKA BISTRICA
Kratki so dnevi
na svetu za nas,
urno nam zgine
odloèeni èas.
Blagor jim,
k'teri v Gospodu zaspe
v slavi nebeški
se tam prebude.
Prav tako se še danes k molitvi
zbirajo èlani skupine Prenova v Duhu.
Vedno si je vzel èas tudi za starejše in
bolne. Z obiski in molitvami jim je
vlival novo upanje.
Dragi upnik, poèivaj v miru in
veèna luè naj ti sveti.
NAJ FOTOGRAFIJE SPREGOVORIJO
TUDI VEROUÈENCI SO MU ELELI SPREGOVORITI
Gospod upnik,
z Vami smo preiveli
veliko lepih ur pri
verouku. Radi smo Vas
poslušali, ko ste nam tako
doiveto pripovedovali o
Jezusu. Iz Vaših besed
smo videli, da ga resnièno
poznate in verujete vanj.
Nobeno nedeljo nas niste
pozabili vprašati, kaj smo
slišali pri evangeliju.
Seveda ste najveèkrat Vi
sami morali povedati
odgovor.
Znali ste se nam pribliati,
se z nami iz srca
nasmejati in se veseliti
drobnih stvari.
Gospod upnik, pogrešali
Vas bomo.
Vaši verouèenci
V SPOMIN …
BOIÈNICA NA SVETI VEÈER V SPOMIN DANIJU
Pred sedmimi leti, ko si prišel k nam,
smo se spraševali: »Le kdo je ta
èlovek?«
Hitro smo ugotovili, da si upnik, ki
ima rad aktivno upnijo in farane, ki
so vkljuèeni v ivljenje upnije. Tudi
nas mlade si vabil, da bi bili èim bolj
dejavni. Pri tem si nam bil lep zgled,
saj si deloval oz. vodil veliko skupin v
upniji in izven nje.
Ampak v prvi vrsti si izgoreval za nas,
za našo domaèo upnijo ...
pridno vadili. Veèkrat si prišel
poslušat, kaj pojemo, in bil zelo
navdušen nad našim petjem.
Kmalu smo prviè nastopili pri maši in
tvoj odziv je bil pozitiven. Ker si se
tako zavzemal za naš zbor, si kaj
kmalu poslal vabilo za Rakovnik. Mi
smo vabilo vljudno sprejeli in zaèeli
vaditi za sreèanje vseh zborov, ki je
potekalo na Rakovniku.
Na zaèetku nismo vedeli, ali prideš,
zato smo med èakanjem na mašo
gledali, ali se boš prikazal, in kar
naenkrat smo te zagledali v tretji
vrsti, kako nasmejano išèeš naše
obraze. Po maši si bil videti zelo
sreèen in ponosen na nas.
Po tej lepi izkušnji smo se zmenili, da
bomo peli tudi med boiènim èasom,
zato smo pripravili intenzivne vaje. Ti
pa si nas presenetil s kosilom.
Dobro smo zaèeli sodelovati v naši
upniji, saj nas je povezala misel o
ustanovitvi oratorija. Pred štirimi leti
pa smo to zamisel uresnièili. Na vseh
oratorijih si zvesto sodeloval s svojim
kuharskih znanjem, saj si nam
pripravljal res okusna kosila.
Z nami si prepeval, se igral in bil
veèkrat moker, nad èimer se nisi prav
niè pritoeval, temveè ti je bilo to
neznansko všeè.
Na letošnjem oratoriju se je porodila
misel, da bi ustanovili mladinski
pevski zbor, in s tem smo te zelo
razveselili, saj si nas e dolgo
nagovarjal k temu. Vsak petek smo
Spekel si nam veliko velikanskih
pladnjev pic, vsako s svojim okusom.
Bile so tako dobre, da nam skoraj nisi
utegnil streèi.
A to še ni bilo vse, kar si nam
pripravil. Vodji našega zbora si
priskrbel slastno torto ter ji kupil
medvedka.
Veselil si se z nami, tako kot e dolgo
èasa ne. A kot si sam rekel, je bil to
resnièno zadnji trenutek, ki smo ga
preiveli skupaj s tabo v tvoji kuhinji.
Veselo praznièno vzdušje je prekinila
vest, da tebe veè ni med nami.
Le trenutek, ki ga nihèe ni prièakoval,
je korenito spremenil naša ivljenja.
Ti si odšel in tvoj plamen je ugasnil.
Takšna je bila Boja volja.
Nikoli te ne bomo pozabili in, dragi
upnik,
HVALA za
vse!
Nekega dne pa pride tako daleè, da
se zamislimo. Zakaj mora biti izguba
drage osebe razlog, da se zamislimo,
da zaènemo razmišljati, da šele
takrat vidimo, koliko lepega smo
zamudili, koliko je šlo mimo nas. Prav
taka spoznanja me navdajajo sedaj,
ko smo izgubili našega
portvovalnega upnika, našega
Danija.
Ob novici, da si zapustil ta svet, smo
vsi obstali in se vprašali: je to
mogoèe, kako je to mogoèe, zakaj …
V IMENU MLADIH ...
Poznali smo te kot našega upnika, ki
je podpiral nas mlade, se za nas
potegoval in nam velikokrat stal ob
strani.
Vsak dan imamo monost sreèati se z
mnogo ljudmi, prijatelji, pa tega ne
storimo. Ali
nimamo èasa ali
energije; najpogosteje si èasa ne
vzamemo. Sploh ne razumemo in ne
pomislimo, koliko lepega gre zaradi
tega mimo nas. Morda zaradi naše
ošabnosti, najpogosteje pa zaradi
našega nedojemanja. Koliko lepih
dejanj in koliko lepih besed bi lahko
vsak dan dajali in koliko bi jih lahko
vsak dan prejemali. Zaèaran svet, o
katerem premalo razmišljamo.
V IMENU MLADIH
Od vsega zaèetka, ko si prišel k nam,
sva/smo sodelovali in vem, da si nam
mladim posveèal posebno pozornost.
Zavedal si se, kaj pomenijo mladi za
upnijo in nam na svoj, tebi znan
naèin stal ob strani in nas podpiral.
Verjetno se nobeden od nas ne
zaveda, koliko molitev in prošenj je
bilo od tebe za nas mlade. Menim,
da smo vsa ta leta, ki smo jih preiveli
skupaj, vsi skupaj rasli in se uèili za
ivljenje.
Ob tebi smo se na
enkraten naèin uèili, kaj pomeni biti
odgovoren, mlad in vesel kristjan. Pri
vsakem izmed nas si pustil poseben
peèat, ki ga bomo ohranili in iz njega
iveli.
Vsi vemo, s
k a k š n i m
veseljem si nas
vedno sprejel, ko
smo pozvonili na
upnijska vrata:
»Ja, luba duša, le
pridi naprej, kako
te je lepo videti
…«. In jaz vem,
kakšna alost te je oblivala, ko nas ni
bilo blizu in ko je šlo kaj tudi narobe.
Kar pa je bilo pri tebi obèudovanja
vredno, je to, da nikoli nisi izgubil
upanja in zaupanja v nas. Vztrajno si
prigovarjal, vabil, navduševal,
podpiral z vzpodbudnimi besedami:
hvala vam, preèudoviti ste …
Oratoriji, lahko reèem, so bili tvoja in
naša skupna »specialiteta«. Brez
sodelovanja, dela in odprtosti tega
ne bi bilo. V teh dneh si se še na
poseben naèin priblial nam ter
otrokom in vsi mi smo tebi dajali tisto
zadovoljstvo, sreèo, veselje in ponos,
na kar nisi mogel pozabiti. upnišèe
smo takrat dobesedno zavzeli in niti
malo miru nisi imel; z vso moèjo si se
trudil, da bi se nam priblial, èutil naš
utrip in se z nami za hip pomladil.
Tako si se z nami podal tudi na
romanje v Assisi, vabil na tvoje
specialne pizze,
izlete, pijaèe,
pogovore, druenja pod brajdo …
Kako teko ti je bilo na primer letos,
ko nisi mogel iti z nami v pustolovski
park Betnava in na bowling. Rekel si,
da boš v mislih z nami, naj uivamo,
ker si to zelo zasluimo. Vso tvoje in
naše delo pa je v polnosti zaivelo na
letošnjem oratoriju, ko smo se
povezali na prav
poseben naèin.
Bil si prav
preseneèen, ko
smo cele dneve
preiveli v
upnišèu (bilo je
kot naš dom), in
na koncu še
prespali tam,
poleg tega pa je
n a s t a l š e
mladinski pevski zbor, kar si si tako
srèno elel. Tolikokrat si rekel, da ti je
al, ker mladi, ki so bili animatorji na
oratoriju, ne sodelujejo v upniji bolj
aktivno.
Dobro poznaš nas mlade in našo
upnijo, veš, kaj rabimo, ko se mi ne
znajdemo in zato raèunamo nate še
naprej. Lepo je, da si bil z nami in
smo hvaleni za vse, kar si nam dal,
vse besede, molitve in predvsem
zaupanje v nas.
v imenu mladih Danijela Sekolovnik
Brošuro smo zbrali in uredili mladi upnije Dravograd v spomin našemu upniku Daniju.
Odgovarja: upnija Dravograd; Lektoriranje: Sonja Topler; urejanje in raèunalniško
oblikovanje: Marko Kocuvan; Foto: Foto Anka in arhiv upnije Dravograd; Tisk: Tiskarna
Graldizajn d.o.o. ([email protected]); Naklada: 500 kosov.
TU EST SACERDOS IN AETERNUM
TI SI DUHOVNIK VEKOMAJ
PAX TECUM
MIR S TEBOJ