ITS Direktiva 2010/40/EU člen 17(2) INFORMACIJA o - SEE

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR
Direktorat za infrastrukturo
Langusova 4, 1535 Ljubljana
ITS Direktiva 2010/40/EU člen 17(2)
INFORMACIJA
o nacionalnih ukrepih za obdobje 2012 – 2017
pri uvajanju inteligentnih transportnih
sistemov v cestnem prometu v Republiki
Sloveniji
Verzija 0.5 OSNUTEK Avtor: Dean Herenda MZIP, Ljubljana, Avgust 2012 1 Vsebina 0 1 2 Uvod ................................................................................................................................................................ 3 0.1 Aktualni razvoj in perspektive ............................................................................................................... 3 0.2 Direktiva 2010/40/EU in izvajanje direktive .......................................................................................... 4 0.3 Poročilo .................................................................................................................................................. 5 Poslovni model in financiranje ITS v Sloveniji ................................................................................................. 6 1.1 Akcijski načrt uvajanja in pravni okvir ITS .............................................................................................. 6 1.2 Financiranje ITS v Sloveniji ..................................................................................................................... 6 1.3 Glavni akterji – subjekti ITS v Sloveniji................................................................................................... 6 Dejavnosti in projekti za petletno obdobje 2012‐2017 v skladu z Direktivo 2010/40/EU ............................ 8 2.1 I. Optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov ....................................................... 8 2.2 II. Kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS ................................................... 13 2.3 III. Aplikacije ITS na področju varnosti in varovanja cest ..................................................................... 18 2.4 IV. Povezanost vozila s prometno infrastrukturo ................................................................................ 20 3 Videnje nadalnjega razvoja uvajanja ITS sistemov in storitev v RS .. ............................................................ 21 4 Summary of the information ........................................................................................................................ 22 2 0
UVOD Inteligentni transportni sistemi in storitve, na kratko jih označujemo kar s kratico ITS, nekako postopoma nadomeščajo izrazoslovje »elektronika v prometu«, »pametna cesta« in »pametno vozilo«. Razlika je, da v sistemih ITS ni več le »elektronike« kot infrastrukture ob prometnici (lahko je to cesta ali železnica), ampak so taka tudi prevozna sredstva in tudi o tem osveščeni vozniki. Vse to vodi k t.i. zmagoviti kombinaciji (ang. win‐
win), v kateri pridobijo vsi deležniki prometnih sistemov: uporabniki, upravljavci (operaterji in vzdrževalci), lokalne oblasti in ministrstva, proizvajalci, razvijalci in raziskovalci. Lahko bi podali splošno oceno: zelo koristno za vse! Če navedemo definicijo1 potem ITS integrira telekomunikacije, elektroniko in informacijske tehnologije (telematiko) s prometnim inženirstvom v smislu planiranja, projektiranja in upravljanja prometnih sistemov. Ta integracija vodi k povečani prometni in fizični varnosti ter učinkovitosti prometnih sistemov za potnike in blago, upoštevajoč boljšo rabo naravnih virov in spoštovanje okolja. Za te namene ITS potrebuje procedure, sisteme in naprave, ki omogočajo zbiranje podatkov, komunikacijo, analize ter distribucijo informacij in podatkov med premikajočimi se subjekti, prometno infrastrukturo in aplikacijami informacijske tehnologije. 0.1 AKTUALNI RAZVOJ IN PERSPEKTIVE ITS so že in bodo še zelo aktualni, tudi v Sloveniji. ITS racionalno izkoriščajo in dopolnjujejo obstoječo prometno infrastrukturo, to je predvsem brez ali z zmanjšanim vložkom v novogradnje. Seveda pa gradenj, ki so kot osnovna prometna infrastruktura pomembne za obstoj prostora in regionalni oziroma urbani razvoj, v celoti ne moremo nadomestiti. Če infrastrukture ni ali pa je v zelo slabem stanju, drugače kot z »gradnjo« tega ne moremo odpraviti. ITS odpravlja tudi določene zgodovinske ovire med različnimi resorji in strokami (promet, notranje zadeve, finance, itd.), saj takojšni prenos in dostop do informacij namreč omili določene organizacijsko‐komunikacijske probleme. V preteklosti tehnologij in orodij, ki so danes dosegljivi ni bilo: digitalna brezžična telekomunikacijska omrežja, svetovni splet, sistemi za lokaliziranje in avtomatsko identifikacijo prometnih sredstev in blaga AVLS (ang. Automatic Vehicle Location Systems), AVI (ang. Automatic Vehicle Identification) ter AEI (ang. Automatic Equipment Identification), elektronska izmenjava dokumentov EDI (ang. Electronic Data Interchange), banke podatkov, geografski informacijski sistemi, itd. Razvoju te tehnologije sledimo tudi v Sloveniji, predvsem kot sistemski integratorji, pa tudi kot razvijalci in proizvajalci posameznih komponent podsistemov. Seveda bi za popolno integracijo tovrstnih sistemov potrebovali potrjen nacionalni okvir za izgradnjo sistemov, imenovano nacionalna ITS arhitektura. Arhitektura predstavlja enoten ključ za planiranje, načrtovanje in integracijo inteligentnih transportnih sistemov in storitev. Zelo dobrodošla pa bi bila tudi strategija uvajanja tovrstnih sistemov pri nas, na nivoju države in tudi na nivoju večjih mest oziroma somestij. Tu se cilja predvsem na Ljubljano in Maribor, mesti na križišču dveh evropskih prometnih koridorjev. Na tem področju je Evropska komisija sprejela Akcijski načrt uvajanja ITS v državah EU, ki ga je sprejela tudi Slovenija. Izdana je tudi posebna evropska direktiva (2010/40/EU), ki ureja to problematiko, ki je orientirana predvsem v cestni promet, pa tudi direktiva, ki govori o novi interoperabilnosti železniškega sistema (2008/57/EU). Obe ciljata na izboljšanje interoperabilnosti prometnih sistemov. 1
Definicija ITS‐EduNet, ki je mreža izobraževalnih organizacij s področja ITS in deluje tudi v Sloveniji 3 Zadnji trendi gredo v smeri definiranja in uporabe telekomunikacijskih povezav »vozilo‐vozilo« in »vozilo‐
infrastruktura«, kjer imajo tovrstni sistemi še največ težav pri uveljavljanju na način, ki je bil zamišljen ob koncu prejšnjega stoletja. Zelo močan poudarek v državah EU je tudi na izobraževanju o ITS na vseh področjih, saj prav pomanjkanje znanja botruje počasni integraciji in neinteroperabilnosti tovrstnih sistemov. V Sloveniji na primer, nimamo posebnega študija o ITS. Vendar tudi v ostalih državah EU stanje na tem področju ni boljše. Glede na to so se v Sloveniji izobraževalne ustanove povezale v izobraževalno mrežo ITS‐Edunet, ki se želi s to problematiko spopasti. V mrežo je vključenih kar nekaj izobraževalnih institucij, ki sodijo med pionirje za razvoj in tudi uvajanje ITS sistemov po državah EU. Zelo pomembna je tudi povezanost institucij v okviru S‐ITS, Slovenskega društva za inteligentne transportne sisteme, ki nudi stalno poklicno izobraževanje članov s promocijo stroke in informiranjem javnosti. Trenutno lahko rečemo, da so sistemi posredovanja prometnih informacij in stanja cest med najbolj uporabljenimi, predvsem med vozniki, saj so njihovi deležniki tudi mediji in o njih imamo veliko informacij. Trendi gredo v smer večmodalnega transporta, to je s podajanjem informacij neodvisno od izbire prometnega sredstva. Ne smemo pozabiti na sistem zaščite, reševanja in pomoči v katerega se prav v zadnjem času kar veliko vlaga. V mislih imamo sistem za samodejni klic v sili, imenovan eKlic (ang. eCall). Za prevoznike so zelo pomembni sistemi za upravljanje z gospodarskimi vozili, brez katerih podjetja, ki se ukvarjajo z logistiko in prevozništvom, pač ne morejo več biti konkurenčna. Predvsem avtocestni upravljalci veliko stavijo na sisteme za nadzor in vodenje prometa. Brez svetlobno signalnih naprav (semaforjev) bi bil promet v večjih mestih kaotičen. Debato bi lahko odprli o upravljanju in uvajanju elektronskega cestninskega sistema, a ta trenutno ni na prioritetni listi v EU. Žal je potrebno veliko vlagati tudi v nadzor nad kršitelji predpisov. Tudi poglavje o uvajanju ITS v železniškem prometu še ni dodelano. Tu gre za tehnične rešitve, da pa bi se udejanjile, je treba aktivirati resorno politiko, širši javnosti pa je potrebno pojasniti zakaj se ITS uvaja. Detajlno so aktivnosti in plani prikazani v nadaljevanju tega poročila. Kljub spoznanju, da je veliko število implementiranih ITS sistemov in storitev v praksi dobro uporabljenih, pa ostaja dejstvo, da rešitve večinoma temeljijo na nacionalnih, regionalnih in lokalnih rešitvah s precej nizko stopnjo čezmejnega sodelovanja in interoperabilnosti. Z namenom odprave teh težav je Komisija leta 2008 sprejela Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza (tako imenovani Akcijski načrt ITS) in ob sodelovanju Sveta in Parlamenta EU leta 2010 tudi t.i. ITS Direktivo 2010/40/EU kot pravni okvir za izvajanje omenjenega načrta. Z akcijskim načrtom in ITS direktivo so končno določeni okvirni pogoji za pospešeno in bolj usklajeno uvajanje ITS, vključno s prednostnimi političnimi nalogami in jasnim časovnim potekom. 0.2 DIREKTIVA 2010/40/EU IN IZVAJANJE DIREKTIVE Glede uresničitve ciljev, določenih v Akcijskem načrtu za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi, je Evropska komisija julija 2010 sprejela t.i. ITS Direktivo (2010/40/EU), ki je začela veljati avgusta 2010. Ta javnosti predstavlja štiri prednostna področja, za katera naj bi se oblikovale specifikacije in standardi: I.
optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov, II.
kontinuiteta upravljanja prometa in tovora s pomočjo ITS, III.
ITS aplikacije in storitve za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, 4 IV.
povezanost vozila s prometno infrastrukturo. Prva dva mejnika, ob vključitvi načel iz direktive v pravne rede držav članic , ki izvirata iz vsebine Direktive, sta poročanje o stanju ITS sistemov in storitev glede na štiri prioritetna področja v DČ ter priprava delovnega programa, ki opisuje posebne cilje in časovni potek dela z vmesnimi mejniki za izvajanje direktive. 0.3 POROČILO S tem poročilom Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije izpolnjuje drugo od naštetih obveznosti, ki izhaja iz člena 17 (2) Direktive 2010/40/EU ter odločbe za izvajanje direktive (C (2011) 4947 končno). V teh aktih je navedeno, da države članice pripravijo informacijo o predvidenih aktivnosti za petletno obdobje skladno s prednostnimi področji in ukrepi naštetimi v prilogi I Direktive 2010/40/EU. Poročilo je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije s pomočjo S‐ITS, Slovenskega društva za ITS. Del vsebinskega gradiva je povzet iz internih gradiv in publikacij DARS d.d. in Direkcije za ceste v RS. 5 1
POSLOVNI MODEL IN FINANCIRANJE ITS V SLOVENIJI 1.1 AKCIJSKI NAČRT UVAJANJA IN PRAVNI OKVIR ITS Področje inteligentnih transportnih sistemov in storitev, ki je predmet prenosa Direktive 2010/40 EU, doslej ni bilo pravno regulirano. Navedena direktiva prinaša okvir za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu z vmesniki do drugih vrst prevoza. V skladu s prvim odstavkom 18. člena Direktive morajo države članice sprejeti pravne in upravne predpise, ki so nujni za izvajanje Direktive. V letošnjem letu je bila izvedena spremembama in dopolnitev Zakona o cestah (ZCes‐1), (Ur.l. RS, št. 109/2010, 48/2012), ki v slovenski pravni red uvaja Direktivo in ustvarja okvir za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov (ITS) v Republiki Sloveniji. Direktiva pooblašča Evropsko Komisijo, da izda specifikacije kot delegirane pravne akte. Države članice niso dolžne uvesti aplikacij in storitev inteligentnih prometnih sistemov na svojem državnem ozemlju, če pa se odločijo za uvedbo, mora biti ta v skladu s specifikacijami. S pričujočim osnutkom zakona naj bi se predvsem doseglo, da se s specifikacijami, ki jih je izdala Komisija, razvijejo pravni učinki, po katerih se je treba obvezno ravnati pri uvajanju ukrepov ITS. Direktiva 2010/40/ES je okvirna smernica, ki torej ne vsebuje obveznosti držav članic za uvajanje aplikacij in storitev ITS in sama v bistvu ne predpisuje obveznih okvirov pri morebitnem uvajanju, temveč le opozarja na specifikacije, ki jih bo v prihodnje objavila Komisija. Zato Republika Slovenija z uvajanjem Direktive v nacionalni okvir zaenkrat ne bo imela stroškov. Kakšni bodo stroški v bodoče, pa bo odvisno od vsebine posameznih specifikacij, ki pa v tem trenutku, kot že rečeno, niso znane, niti jih še ni mogoče predvideti. Tudi po njihovi uveljavitvi pa se bo minister, pristojen za področje prometa, odločil, ali je uvedba vsebine specifikacije v nacionalni pravni red pravzaprav smotrna. Dodatno Zakon o cestah ureja spremembe zlasti pri vrednotenju storitev presojevalcev varnosti cest ter pri pristojnosti posameznih organov za ukrepanje v primerih zapor na cestah ter pri izdelavi investicijske dokumentacije za projekte, ki nimajo pomembnega posega v prostor. Urejena so tudi osnovna vprašanja v zvezi z ustanovitvijo Nacionalnega centra za upravljanje prometa (NCUP). Na ta način je prišlo do začetka operativnih postopkov za njegovo uvedbo do ciljnega roka. Temu primerno se v Sloveniji spreminja poslovni model ITS. Za izvajanje zakona so pristojni Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste in DARS, d.d. Omenjen zakon omogoča subjektom za opravljanje svojih nalog v prostorih NCUP in za potrebe izvajanja nalog centra pravico do brezplačne uporabe prostorov. 1.2 FINANCIRANJE ITS V SLOVENIJI Kar se tiče javne infrastrukture, večino finančnih sredstev prihaja iz proračunov države ali občin, nekaj pa tudi iz evropskih skladov. V zadnjem primeru se finančna sredstva porabijo predvsem za študije in projektno dokumentacijo, manj pa za samo implementacijo. Ima pa pri tem zelo velik interes tudi zasebni kapital, zato se pojavljajo t.i. javno‐zasebna združenja. Prvi tak primer v Sloveniji je projekt »Javno‐zasebno partnerstvo za nadgradnjo in posodobitev avtomatizacije cestnega prometa v Mestni občini Maribor« z ugodnim poslovnim modelom za obe strani, za občino in podjetje Iskra Sistemi d.d.. Torej interes zanje obstaja. Zaradi privatnih koristi podjetij in posameznikov, le‐ti sami vlagajo finančna sredstva v interne in tudi unikatne ITS sisteme in storitve, večinoma pa javne podatke pridobivajo brezplačno. 1.3 GLAVNI AKTERJI – SUBJEKTI ITS V SLOVENIJI Poleg ministrstva, ki je pristojno za promet (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor), in ki določa pravila o delovanju NCUP ter sodelovanju udeleženih subjektov pri izvajanju nalog in pristojnosti se predvideva priprava in podpis protokolov še z drugimi resornimi ministrstvi in upravljalci oziroma koncesionarji, ki se kakor koli 6 dotikajo področja ITS in so povezani z Direktivo 2010/40/ES. Mednje sodijo tudi vse dežurne službe v nekaj
skupnih centrih:  Policije oziroma Ministrstva za notranje zadeve (OKC – operativno komunikacijski centri),  Uprave za zaščito in reševanje oziroma Ministrstva za obrambo (CO – Centri za obveščanje in  drugi centri upravljanja na državnem nivoju in nivoju mest oziroma občin (Ljubljana, Maribor). Ob tem se predvideva analiza obstoječega stanja in izdelava predloga racionalizacije dežurnih služb v smislu hitrejše odzivnosti, enotne lokacije dežurnih služb, poenotenje načina dela in optimizacijo izvajalcev. Pri tem pa ne smemo pozabiti na občine, še posebej Mestno občino Ljubljana, ki ITS že s pridom uporablja, predvsem v javnem potniškem prometu: prometne informacije, elektronsko plačevanje, itd. Ostale občine, med njimi tudi Maribor, tem trendom sicer sledijo, vendar še brez pravih strategij, načrtov in ITS arhitektur. Slika 1: Organiziranost upravljanja cestnega prometa na nacionalnem nivoju v Republiki Sloveniji ‐ koncept 7 2
DEJAVNOSTI IN PROJEKTI ZA PETLETNO OBDOBJE 2012‐2017 V SKLADU Z DIREKTIVO 2010/40/EU 2.1 I. OPTIMALNA UPORABA CESTNIH, PROMETNIH IN POTOVALNIH PODATKOV Prednostno področje I: Optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov Aktivnosti povezane z optimalno uporabo cestnih, prometnih in potovalnih podatkov Odgovorna oseba v administraciji Implementirano Načrtovano Brez načrta Boštjan Rigler, [email protected] tel.: +386 (1) 4788172 Bojan Žlender, [email protected] tel.: +386 (1) 4788000 Dean Herenda, [email protected], tel.: +386 (1) 4788212 Komentar Aktivnosti optimalne uporabe cestnih, prometnih in potovalnih podatkov so se v zadnjem desetletju izvajale pospešeno in so načrtovane tudi v bodoče. 8 Specifikacije in načrt uvajanja sistemov in storitev ter druge pobude VEČMODALNE POTOVALNE INFORMACIJE (MULTIMODAL TRAVEL INFORMATION SERVICES) Projekt Opis Nosilec Informacijski portal za potnike v sistemu IJPP Informacijski portal za potnike bo omogočil vsem MzIP prebivalcem Slovenije osnovne informacije o voznih redih in cenah prevozov v avtobusnem in železniškem prometu ter hkrati omogočil vsem potnikom v sistemu integriranega javnega potniškega prometa načrtovanje potovalnih poti. Tovrsten skupek informacij za uporabnike javnega potniškega prometa v Sloveniji trenutno ni na voljo. Informacije bodo dostopne na več načinov in sicer preko spletnih strani, preko telefona in preko mobilnega telefona. Portal bo izdelan do februarja 2013. Status 2012: študija 2013: implementacija Zaradi potreb po obveščanju tujcev o storitvah javnega potniškega prometa bo informacijski portal deloval v slovenskem in angleškem jeziku. Za informiranje potnikov bo vzpostavljen informacijski klicni center. Nudenje tovrstnih informacij potnikom predstavlja eno od načrtovanih izboljšav sistema javnega potniškega prometa v Sloveniji. Za potrebe vzpostavitve in delovanja informacijskega portala za potnike bodo izvedene naslednje naloge: dobava in namestitev strojne in programske opreme (strežniki, podatkovne baze in operacijski sistem za arhiviranje podatkov) v podatkovni center upravljavca, postavitev modula za posredovanje podatkov o postajališčih, voznih redih, cenikih in linijah s strani obstoječih upravljavcev sistemov JPP v Sloveniji, integracija vseh obstoječih podatkov, postavitev modula za vzdrževanje podatkov; vzpostavitev pregledovalnika za uporabnike informacij javnega potniškega prometa, oblikovanje spletnih strani informacijskega portala za potnike, izdelava modula za klicni center, ki bo posredoval vse informacije preko telefona, izdelava modula za dostop do informacij preko mobilnega telefona. Mobilna storitev iJPP Nadgradnja portala IJPP z mobilno aplikacijo za avtobusni in MzIP železniški promet. Storitev omogoča vsaj dostop do statičnih informacij JPP: vozni red, prestopne točke, cena prevoza, itd. 9 2014: implementacija
storitve na ozemlju RS POTOVALNE INFORMACIJE V REALNEM ČASU (REAL‐TIME TRAVEL INFORMATION SERVICES) Projekt Opis Nosilec Potniški prevoz v realnem času in dinamični vozni red Sistem sledenja prometnih sredstev na linijah javnega MzIP potniškega prometa omogoča, da s pomočjo satelitske navigacije ali druge tehnologije ter ustrezne računalniške Operaterji obdelave predvidimo, kdaj bo določen vozilo (avtobus, vlak) JPP pripeljalo na postajališče oz. postajo. Temu primerno se lahko prilagaja tudi vozni red, še posebej v primeru zamud npr. v točkah prestopanja. Storitev bazira na sistemu nadzora in vodenja JPP iz nadzornega centra (na digitalnem zemljevidu, obratovanje vozil na liniji, itd.) s permanentno komunikacijo vozilo – nadzorni center. Rezultat je napoved prihodov vozil na postajališča prek SMS sporočil oziroma mobilne aplikacije, ki omogoča tudi audio informacije. Storitev obveščanja o dinamičnih voznih redih omogočajo tudi prikazovalniki prihodov avtobusov na avtobusna postajališča, ki za storitev niso obvezni. Status 2013‐14: študije 2013‐17: implementacija
storitve na ozemlju RS (primestni in mestni potniški promet) Projekt lahko vključi tudi druge oblike potniškega prevoza, kot npr. skupinski prevoz (ang. Car Pooling). SNVP in nadgradnja centrov za upravljanje prometa Sistem za nadzor in vodenje prometa (SNVP) sestavljajo MzIP spremenljiva prometno‐informativna signalizacija, merilniki prometa, video‐nadzorni sistem, okoljski merilniki ter DARS sistemi informiranja uporabnikov ob cesti. S pomočjo DRSC navedenega sistema je operaterju omogočeno lažje in bolj učinkovito spremljanje prometnih tokov, ki se upravlja iz regionalnega nadzornega centra. Predvidena je integracija različnih nadzornih centrov DARS d.d. in Direkcije RS za ceste v NCUP. Osnovo pa predstavlja implementacija komponent SNVP ob cestah oziroma objektih (predori, viadukti). Minimalna količina infrastrukture za SNVP je lahko okrnjena do stopnje nadzora prometa z merilniki prometa in video‐nadzorom, odvisno od parametrov potencialne nevarnosti in potreb po informiranju uporabnikov. 2013: Strategija uvajanja SNVP 2013‐17: Nadgradnja RNC Ljubljana s SNVP Ljubljana
RNC Maribor s SNVP Sl. Konjice – Dramlje SNVP Pesnica ‐ Slivnica RNC Kozina s SNVP Postojna ‐ Kozina 2012‐17: Nadgradnja 10 elektro‐strojne opreme predorov Prometni monitoring (Integracija merilnikov prometa) Nadgradnja sistema merilnikov prometa in video nadzora v DARS smislu tekočega zajema podatkov in zgostitve informacij o DRSC prometnem toku na daljinskih cestah (avtocest, hitre ceste, Občine glavne ceste) in glavnih mestnih vpadnicah. 2014‐2017: implementacija oziroma nadgradnja Kažipot Vzdrževanje in nadgradnje prometno‐informacijskega MzIP sistema za obveščanje o stanju na državnih cestah v smislu DARS hitrejše in standardizirane izmenjave informacij, tudi izven DRSC meja R Slovenije. 2012‐17: vzdrževanje in nadgradnja eParkInfo Storitev zagotavlja informiranost uporabnikov o lokacijah in MzIP Upravljalci prosti kapacitetah parkirišč za motorna vozila. parkirnih Storitev bazira na sistemu nadzora parkirišč ter prenosu površin podatkov o prostih parkirnih mestih ter daje možnost nadgradnje v smislu rezervacije parkirnega mesta. 2012: pilotski projekt video nadzora počivališč na avtocesti 2013‐14: novelacija študij, implementacija nadzora 2014‐15: implementacija storitve na državni cestni mreži 2014‐2017: implementacija storitve v mestih Platforme za izmenjavo prometnih informacij Regijsko sodelovanje za vzpostavitev enotne platforme za MzIP izmenjavo prometnih informacij. Ker je Slovenija majhna DARS država in cestni dogodki vplivajo na sosednje države (in obratno) so potrebni določeni ukrepi, ki harmonizirajo ukrepe vodenja prometa s sistemi ITS na čezmejnih 11 2012‐16 koridorjih. RAZPOLOŽLJIVOST CESTNIH, PROMETNIH IN TRANSPORTNIH STORITEV IN PODATKOV ZA DIGITALNE ZEMLJEVIDE (AVAILABILITY OF ROAD, TRAFFIC AND TRANSPORT SERVICES DATA USED FOR DIGITAL MAPS) Projekt Opis Nosilec Razširjena Banka Cestnih Podatkov (BCP) – Podatkovno skladišče ITS V okviru vodenja evidenc o cestah se že zbirajo podatki MzIP poteku cest v prostoru in njihovem upravljanju, podatki DARS podatke o objektih na cestah, o prometu, o prometni DRSC signalizaciji in opremi, o investicijsko tehnični dokumentaciji in o stanju vozišč. ( ITS Data WareHouse) Zbranih podatkov iz evidenc o javnih cestah ni mogoče vse splošno uporabljati saj je potrebno upoštevati natančnost merjenja podatkov in ažurno stanje evidence glede na dejansko stanje na cesti. Podatki so torej izključno informativnega značaja in so uporabni predvsem za statistične namene. Podatkovne skladišče ITS je osnova za razvoj in implementacijo večoperabilnih ITS sistemov in storitev. Podatki, pridobljeni iz različnih virov (regionalni center za nadzor in vodenje prometa, policija, ekipe na terenu, ostali pogodbeni sodelavci...) so oblikovani in etiketirani z atributi, ki opisujejo vir podatka, pogoje pod katerimi je bil podatek pridobljen in ostale informacije, potrebne za opis in interpretacijo podatka (t.i. meta podatek). V okviru sistema »Podatkovno skladišče ITS« se bodo združevali podatki, ki jih izdela in potrebuje ITS, s podatki iz drugih virov in drugih arhivov z namenom generiranja vhodnih podatkov za (specifične) lokalne, regionalne ali državne potrebe. Iskanje po podatkovnem skladišču bo omogočalo fleksibilen dostop do podatkov (podobno kot spletni brskalniki) pri čemer uporabnik vnese želeno zahtevo, sistem pa mu najde relevantno informacijo. Pravtako je omogočeno filtriranje, sortiranje, agregiranje in izvajanje ostalih statističnih operacij nad podatkovnim skladiščem. Podatki bodo atributivni in grafični oziroma zapisani v standardiziranih georeferenciranih (GIS) formatih za potrebe drugih aktualnih storitev ITS (npr. RDS‐TMC). Zelo pomembna je organizacija oziroma poslovni model pridobivanja in ažuriranja podatkov, ki bo po potrebi noveliran. Eden od ciljev je tudi: »vsi podatki so dosegljivi na enem mestu«. 12 Status 2013‐14: študija 2014‐17: implementacija oziroma nadgradnja JAVNO DOSTOPNE INFORMACIJE V ZVEZI Z VARNOSTJO V PROMETU (ROAD SAFETY RELATED TRAFFIC INFORMATION PROVIDED FREE OF CHARGE) Projekt Opis Nosilec Izredni dogodki v Nadgradnja prometno‐informacijskega sistema za MzIP prometu obveščanje o stanju na državnih cestah v smislu večje DARS DRSC varnosti uporabnika: 
(avtomatska) pridobivanja informacij drugih centrov in uporabniških združenj (Centri za obveščanje, Operativno‐komunikacijski centri, itd.); 
Informacije o napovedanih dogodkih; 
RDS‐TMC kot javni brezplačni servis. Status 2012‐17: vzdrževanje in nadgradnja 2.2 II. KONTINUITETA UPRAVLJANJA PROMETA IN TOVORA V OKVIRU STORITEV ITS Prednostno področje II: Kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS Aktivnosti ali projekti, ki se nanašajo na kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS (Activities or projects concerned with continuity of traffic and freight management ITS services) Odgovorna oseba v administraciji Implementirano Načrtovano Brez načrta Boštjan Rigler, [email protected] , tel.: +386 (1) 4788172 Dean Herenda, [email protected], tel.: +386 (1) 4788212 Komentarji (Comments) V nacionalnem merilu smo pri tovrstnih storitvah previdno zadržani zaradi majhnosti države do uveljavitve mednarodnih rešitev. Multimodalni tovorni promet je sicer dobro razvit s strani 13 logističnih operaterjev v mednarodnem obsegu. 14 Specifikacije in načrt uvajanja sistemov in storitev ter druge pobude OKVIRNA ITS ARHITEKTURA (ITS FRAMEWORK ARCHITECTURE) Projekt Opis Nosilec ITS Arhitektura V2 Nadgradi se rezultate SITSA‐C v smislu projekta E‐FRAME, ki MzIP govori o večmodalnem transportu, e‐Klicu 112 ter drugih ITS. V okviru projekta se prevede rezultate v slovenski jezik ter ustrezno prilagodi potrebam Slovenije. Status 2013‐14 UPRAVLJANJE PREVOZA POTNIKOV PREKO RAZLIČNIH NAČINOV (MANAGEMENT OF PASSENGER TRANSPORT ACROSS DIFFERENT MODES ) Projekt Opis Nosilec Upravljanje potniškega prometa v vplivnem območju Slovenije Povezava cestnega in železniškega prometa predstavlja zelo MzIP velik izziv v smislu upravljanja potniškega prometa. Dodatno ga lahko povežemo še z letalskim prometom. To velja zlasti za izmenjavo prometnih podatkov in informacij, ki omogočajo upravljanje s prometnim povpraševanjem v mednarodnem kontekstu. Projekt bo analiziral razvoj ustreznega organizacijskega in pravnega okvira, kjer igra zelo pomembno vlogo kakovost izmenjanih podatkov in informacij. Zelo pomembne so vloge in odgovornosti vpletenih akterjev, katere je potrebno opredeliti. 2013‐17: študija Oblikovanje standarda za enotno elektronsko vozovnico Oblikovanje standarda za enotno elektronsko vozovnico bo MzIP zagotovilo pogoje za medoperabilnost različnih sistemov elektronskih vozovnic v Sloveniji. Zaenkrat operaterji v RS, ki so uvedli elektronsko vozovnico, uporabljajo 4 različne sisteme in pričakujemo lahko, da se jih bo pojavilo še več. Vlada Republike Slovenije ne favorizira nobenega od obstoječih sistemov, dolžna pa je zagotoviti njihovo povezljivost in preveriti možnost uporabe drugih plačilnih sistemov. Ta je namreč pomembna za uspešno in učinkovito uvedbo enotne vozovnice. 2012: študija Na osnovi pregleda obstoječih elektronskih tehnologij brezstičnih pametnih kartic, pregleda sistemov elektronskih vozovnic v obliki brezstičnih pametnih kartic, analize sistemov elektronskih in listnih vozovnic pri slovenskih operaterjih (prevoznikih) analize tehnoloških možnosti vpeljanih sistemov elektronskih vozovnic v obliki brezstičnih pametnih kartic v 15 Status 2013: pilotski projekt 2014‐15: implementacija
storitve na ozemlju RS Sloveniji (tehnoloških ponudnikih), analize sistema elektronskih vozovnic z uporabo kreditnih in bančnih brezstičnih pametnih kartic, analize možnosti delovanja elektronske vozovnice v okolju, v katerem je hkrati v uporabi elektronska in listna vozovnica (prehodno obdobje), ovrednotenja enotne elektronske vozovnice je bil oblikovan predlog javnega standarda za enotno elektronsko vozovnico v obliki brezstične pametne kartice v Sloveniji. UPRAVLJANJE TOVORA VZDOLŽ TRANSPORTNIH KORIDORJEV (MANAGEMENT OF FREIGHT ALONG TRANSPORT CORRIDORS) Projekt Opis Nosilec Upravljanje tovornega prometa Upravljanje tovornega prometa vzdolž transportnih MzIP koridorjev je zelo zapleteno in predvsem zaradi s prevozi povezanih stroškov uporabnikov zelo občutljivo področje. Status 2016‐17: študija V okviru projekta je potrebno raziskati možnost vzpostavitve sistema za določitev izvorno‐ciljnih matrik tovornega prometa v vplivnem območju Slovenije oziroma širše, v območju EU ne glede na izbiro prometnega sredstva in neodvisno o tehnologije sledenja. SPREMLJANJE IN SLEDENJE TOVORA PREKO VSEH NAČINOV TRANSPORTA (LOGISTIKA TOVORNEGA TRANSPORTA, eTOVOR) (TRACKING AND TRACING OF FREIGHT ACROSS ALL MODES OF TRANSPORT (FREIGHT TRANSPORT LOGISTICS, EFREIGHT)) Projekt Opis Nosilec eTovor Storitev vnosa podatkov o prevozu blaga prek enotnega MzIP nacionalnega (ali EU) portala ne glede na izbiro načina prevoza, lahko tudi kot nadgradnja portala e‐Tovorni promet oziroma eCarina. RFID v tovornem prometu Storitev v transportu na osnovi RFID tehnologije. Idejna zasnova večmodalne in čezmejne sledljivosti inteligentnih vozil in inteligentnega tovora na inteligentni infrastrukturi na osnovi tehnologije RFID je predlog koncepta vse‐evropske informacijske storitve večmodalnega sledenja vozil (inteligentno prevozno sredstvo) in tovora (inteligentne logistične enote) osnovano na prehodu pasivnih ali aktivnih RFID identifikatorjev skozi nameščene antenske portale na transportni infrastrukturi (inteligentna infrastruktura). 16 MzIP Status 2014‐15: študija 2013‐15: študija izvedljivosti in pilotski projekt Naročnik storitve lahko spremlja prehode vozil in tovora skozi navidezna vrata (telekomunikacijske infrastrukture na poti ) preko zapisov prehodov ob določenem času. Tak sistem omogoča sledenje prevoznih sredstev (vozila, priklopniki, vagoni) in logističnih enot (palete, zaboji, zabojniki, paketi, dokumenti, nevarne snovi) skozi inter/multi‐modalno inteligentno infrastrukturo (inteligentni koridor, inteligentna avtocesta, inteligentna železnica). Za identifikacijo tovora se predvideva uporaba standardiziranih globalnih identifikatorjev skupine GS1 za elektronsko označevanje in standardne RFID rešitve Storitev je skalabilna in je možno pričeti z uvajanjem na pilotski osnovi s prevozi nevarnih snovi ter izrednih tovorov ter prenosom podatkov v Nacionalni center za upravljanje in obveščanjem ter nekatere logistične centre kot npr. Luka Koper. URBANA ITS ARHITEKTURA Projekt Opis Nosilec Prometna Kartica Smernice za uvajanje brezstičnih pametnih kartic v Sloveniji MzIP za potrebe različnih mestnih storitev v prometu (npr. izposoja koles). 17 Status 2014‐15: študija 2016: pilotski projekt 2.3 III. APLIKACIJE ITS NA PODROČJU VARNOSTI IN VAROVANJA CEST Prednostno področje III: aplikacije ITS na področju varnosti in varovanja cest Aktivnosti ali projekti, ki se nanašajo na ITS varnost na cesti ter na varnostne aplikacije (Activities or projects concerned with ITS road safety and security applications) Odgovorna oseba v administraciji Implementirano Načrtovano Brez načrta Boštjan Rigler, [email protected] , tel.: +386 (1) 4788172 Dean Herenda, [email protected], tel.: +386 (1) 4788212 Darko But, [email protected] tel.: +386 (1) 471 33 22 Komentarji (Comments) Načrtovanje podpornih ITS sistemov za povezovanje vozila s prometno infrastrukturo ter napredne sisteme za pomoč vozniku ali povečanje varnosti bo odvisno od mednarodno uveljavljenih rešitev. 18 Specifikacije in načrt uvajanja sistemov in storitev ter druge pobude AVTOMATSKI KLIC V SILI (AUTOMATIC EMERGENCY CALL) Projekt Opis Nosilec Status eKlic (ang. eCall) Na področju klica v sili se bo nadaljevalo z uvajanjem novih tehnologij, ki bodo omogočale tekstovne in video klice v sili. Nadaljevalo se bo tudi s pripravami za uvedbo bodočega eKlica. Uveden je bil sistem za prikaz lokacije klicočega in za shranjevanje podatkov o lokaciji klicočega na številko 112, ki ga zagotavljajo operaterji telekomunikacijskih storitev. Sistem bo razširjen še za zbiranje podatkov tekstovnih in video klicev v sili, vključeni pa bodo tudi preostali operaterji javnih telekomunikacijskih storitev. MO,URSZR (MzIP, MNZ, Policija) 2013‐14 študija, pilotski projekt 2014‐15: implementacija
Za delovanje sistema eKlic je poleg komunikacijske tehnologije v vozilu treba v centrih za obveščanje zagotoviti tudi komunikacijsko infrastrukturo za sprejemanje samodejnih klicev. Infrastruktura za medobratovalno številko 112 je zagotovljena. Nadaljnje rešitve so odvisne od mednarodnih rešitev. INFORMACIJSKE STORITVE ZA VARNE IN ZAVAROVANE PARKIRNE PROSTORE ZA TOVORNJAKE IN KOMERCIALNA VOZILA (INFORMATION SERVICES FOR SAFE AND SECURE PARKING PLACES FOR TRUCKS AND COMMERCIAL VEHICLES) Projekt Opis Nosilec Status ePark Rezervacija Infrastruktura za varna in zavarovana parkirišča trenutno ni na voljo. Parkirišča se postopno opremlja z video nadzorom za povečanje varnosti, v nadaljevanju pa tudi kot cone s kontrolo dostopa, ki bazira na planiranem ECS. MzIP, Upravljalci parkirnih površin 2015‐16: novelacija študij 2017: pilotski projekt VARNOST IN UDOBJE RANLJIVIH UPORABNIKOV CEST (SAFETY AND COMFORT OF VULNERABLE ROAD USERS) Projekt Opis Nosilec Pametni prehodi za pešce in V okviru projekta je potrebno določiti specifikacije za t.i. MzIP Inteligentno Semaforska Kontrola Pešcev (ISKP), ki je DRSC opremljena, za razliko od klasičnega semaforiziranega 19 Status 2013‐14: pilotski projekt kolesarje prehoda (lahko tudi z najavo prek tipke), z detektorji za ranljive uporabnike cest. Ob tem se lahko izvaja tudi kontrola pritiska na tipko. Specifikacije bodo rezultat izkušenj, predvsem pa temeljijo na evalvaciji pilotskega projekta. 2014‐15:
evalvacija in specifikacije 2.4 IV. POVEZANOST VOZILA S PROMETNO INFRASTRUKTURO Prednostno področje IV: Povezanost vozila s prometno infrastrukturo Aktivnosti ali projekti, ki se nanašajo na povezovanje vozila s prometno infrastrukturo (Activities or projects concerned with linking the vehicle with the transport infrastructure) Odgovorna oseba v administraciji Implementirano Načrtovano Brez načrta Dean Herenda, [email protected], tel.: +386 (1) 4788212 Komentarji (Comments) Načrtovanje podpornih ITS sistemov za povezovanje vozila s prometno infrastrukturo ter napredne sisteme za pomoč vozniku ali povečanje varnosti bo odvisno od mednarodno uveljavljenih rešitev. Specifikacije in načrt uvajanja sistemov in storitev ter druge pobude SISTEMI ZA SODELOVANJE (VOZILO‐VOZILO, VOZILO‐INFRASTRUKTURA, INFRASTRUKTURA – INFRASTRUKTURA) (COOPERATIVE SYSTEMS (VEHICLE‐VEHICLE, VEHICLE‐INFRASTRUCTURE, INFRASTRUCTURE‐
INFRASTRUCTURE)) Projekt Opis Nosilec Status TK promet Projekt predvideva nadgradnjo obstoječe telekomunikacijske infrastrukture v smislu zagotavljanja ITS storitev na relaciji vozilo‐infrastruktura in infrastruktura‐infrastruktura (ceste/železnice). MzIP 2012‐17: nadgradnje 20 3
VIDENJE NADALNJEGA RAZVOJA UVAJANJA ITS SISTEMOV IN STORITEV V RS IN EU Resnično harmoniziran razvoj in uvajanje inteligentnih transportnih sistemov in storitev (ITS) zahteva čas in doslednost. V času gospodarske krize so ITS tudi sorazmerno poceni odziv na potrebe prihodnosti. Za zagotovitev kvalitetnih ITS storitev končnim uporabnikom pa je potrebno ustvariti okolje, kjer so obstoječe in načrtovane storitve usklajene z dogovorjeno medobratovalnostjo v regijah in v Skupnosti. Prav tako morajo storitve biti oblikovane, preizkušene in uvajane ob istočasni izdelavi tehnoloških standardov, specifikacij in odprtih vmesnikov na vseevropskem nivoju. Aktivnosti akterjev (ministrstva, direkcije oziroma agencije za ceste in železnice, cestni operaterji, mesta, zasebni sektor) morajo nadaljevati in ciljno pospeševati realizacijo resnično harmoniziranega vseevropskega cestnega omrežja v korist uporabnika ‐ evropskega državljana. Zato je opredelitev funkcionalnih, organizacijskih in tehničnih specifikacij enako pomembna kot npr. postopki tehnične standardizacije. Za opredelitev in harmonizacijo storitev vidimo program EasyWay kot ključno platformo in okolje v katerem si ministrstva za promet, direkcije, cestni operaterji in partnerji iz praktično vseh držav članic prizadevajo doseči učinkovito uvajanje ITS za zagotovitev vseevropskih neprekinjenih ITS storitev. S harmonizacijo evropskih ITS storitev program EasyWay nudi DČ dostop do vseevropskega nabora ITS storitev na način, da posameznim DČ ni potreben lasten razvoj storitev. Nekatere možnosti za izboljšanje uvajanja ITS so: 1.
2.
3.
4.
Uporaba in nadaljnji razvoj skupnih »izvedbenih smernic« ( ang. Deployment Guidelines) razvitih v okviru programa EasyWay je opcija, ki sovpada z iniciativami za specifikacijo storitev s strani Evropske komisije, ki sledi akcijskemu načrtu ITS in časovnici direktive. Če se sledi tej smeri bo razvoj ITS storitev bolj določen in urejen, DČ pa omogoča izogibanje situaciji, ko bi morala vsaka članica razvijati lasten okvir za harmonizacijo storitev. Potreben je fokus na izbor storitev. Izpostavljeni morajo biti projekti na koridorjih in pilotne implementacije na večnacionalnem nivoju, še posebej v obdobju po letu 2015. Evolucija kooperativnih sistemov bo imela močan vpliv na razvoj ITS. Program EasyWay je okolje za oceno in določitev vloge in odgovornosti cestnih operaterjev v povezavi z deležniki v zasebnem sektorju in temu primerno naj se program nadaljuje. Boljša integracija sekundarnega cestnega omrežja in večmodalne rešitve zahtevajo aktivacijo dodatnih virov in usklajene aktivnosti za zagotovitev neprekinjenih storitev preko urbanih in medurbanih prometnih omrežij. 21 4
SUMMARY OF THE INFORMATION With this information based on the 2011 report Slovenia is fulfilling its obligations to the request formulated in article 17(2) of Directive 2010/40/EU and to the EC implementing Decision (C(2011)4947 final). The report referred to in Article 17(1) of Directive 2010/40/EU, hereinafter referred to as ‘the initial report’, gives an overview of the current state of national activities and projects in the priority areas referred to in Article 2 of and in Annex I to the Directive 2010/40/EU while this information is meant as an overview of envisaged activities for the period 2012‐2017. The report has been developed by the Ministry of Infrastructure and Spatial Planning with a help of SITS, the Slovenian ITS Association and is based on planned activities of the DARS d.d, Motorway company in the Republic of Slovenia and the Slovenian roads agency. 22