AKTUALNO * - Avtovleka Kopitar

5*"&.tJ16
AKTUALNO
*
T
il
\4.
/-l/-\
t9!9
#*s*r#lf*; #*r-*f
S*.rpr*thr,'r',
f.lt#qrif tl*:,4vf*vlc&* ff*plf*r l,t *r,*lv
fff
zima nam je postregla z obilico snega, saj takine )porcije( nismo bili
deleini ie vrsto let. Zima pa s seboj ne prinese le nizkih temperatur in snega,
temvet tudi nevieinosti za voznike tovornih vozil. Vozila se v mrazu rada
pokvarijo, na snegu pa se zgodijo zdrsi in razliine nesreie.
LETOSB,!.IIA
Tovrstnih dogodkov si ne
Zeli nihde, a ko se zgodijo,
je potrebno intervenirati.
V zadnjih mesecih smo bili
pride Stevilnim kritikam na
raiun podasnih intervencij
oziroma na sprejemanie napainih odloeitev. Kako Pri
nas delujeta obveSdanje in
interveniranje, kdo je zakai
Koliko prometnih nesrei tovornih vozilje policija obravnavala v letu 2O12in kakine so najpogostejie posledice? Kakino je
razmerje med domaiimi/tujimi vozili?
Policija je v letu 2012 obravnavala 2.538 prometnih nesrei z udeleZbo tovornih vozil. V teh prometnih nesreiah je bilo udeleZenih
1.090 tujih voznikov tovornih vozil in 1.731 slovenskih' Omenjeni
odgovoren - kdo popravlja,
oznaduje, izlo(a - smo povpraSali na policiji, DARS-u,
pri podjetju Avtovleka Kopitar, kjer skrbijo za vleko to-
Koliko glob ste izrekli voznikom tovornih vozil in kateri so
najpogostejSi prekriki? Kakino je razmerje med domaiimi in
tujimi prevozniki?
metne zakonodaje.
Razmerje med itevilom kontroliranih tujih in domaiih prevoznikov
je priiakovano, saj na vseh cestah, razen na avtocestah, prevladujejo domati prevozniki. Na avtocestah prevladujejo tuji prevozniki,
sorazmerno omenjenemu deleZu pa policija na avtocestah ugotavlja predvsem kriitve pri tujih prevoznikih (v letu 2012 smo na
AC ugotovili 7.892 kriitev tujih voznikov in 1.602 kr5itev domatih
voznikov).
>
14
TRANSPORT marec 2013
Prigo, kjer le-ta popravijo.
Vsem smo zastavili nekaj
r,pra5anj in podali so nam
naslednje odgovore.
Na katerem delu slovenskega avtocestnega kriia najpogosteje
izvajate nadzor in kje je najvei prekrikov?
Sorazmerno z gostoto prometa policija najvet kr5itev ugotavlja na
avtocestnem kraku vzhod-zahod oziroma na AC 5t. 45 in A1.
vozniki so bili udeleZeniv 21 prometnih nesreiah s smrtnim izidom
in 481 prometnih nesreiah s telesnimi poikodbami.
V letu 2012 je policija ugotovila 27.295 kriitev (15.385 ali 56 o/o je
bilo slovenskih prevoznikov in 12.574 ali 44 o/o tujih prevoznikov).
Glavnino prekrikov predstavljajo krSitve Zakona o pravilih cestnega prometa (19.076), sledijo kr5itve Zakona o cestah (3.713), Zakona
o delovnem iasu in obveznih potitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (2.867) inZakona o motornih
vozilih (1.749). V manjiem Stevilu sledijo kr5itve ostale cestnopro-
vornih vozil, in pri podjetju
i:
i,/
.1
Y
t
$
*
It
1.- "
AKTUALNO
povpreiju je vsak dan na naiih
avtocestah in hitrih cestah od
6.000 do 7.000 teZkih tovornih
vozil (nad 7 ton); pribliZno 65 o/o
tovornega prometa jetujega (od
skupnih cestninskih prihodkov
Nam lahko zaupate podatke
V
o gostoti prometa tovornih
vozil na posameznih smereh
(odsekih AC)?
Podatke o prometu zbira in obdeluje Direkcija R5 za ceste; v
tem trenutku so na voljo podatki o Stetju prometa za leto 2011
(>,Prometne obremenitve 2011 -
odpade na tovornih promet 56
preostalih 54 pa na vinjete).
Glede zadnjega izlodanja v Sloveniji, v okviru izvajanja zimske
o/0,
preglednica<), in sicer na spletni
strani: http://www.dc.gov.si/si/
delovna_pod rocja/promet/.
lz teh podatkov je razvidno, da
je bil v letu 2011 na cestninski postaji Log povpreten letni dnevni
promet (PLDP) vozil nad 7 ton 6.924.PLDP je izratunan za obremenjenost cestnega prometnega odseka in pove, koliko vozil popreino vsak dan, vse dni v tednu in vse dni v letu prevozi odsek v obe
smeri. lzraiuna se tako, da se celoten promet na odseku v obdobju
enega leta deli s 365, kolikor je dni v letu. Za primer: 6.924vozil/
dan pomeni, da vsak dan v povpreiju prevozi doloten odsek ceste
6.924vozil v obe smeri.
slu2be na na5ih avtocestah in
hitrih cestah (v zaietku prej5njega tedna): podoben primer smo
imeli letos 18. januarja na MadZarskem, ko so zaradi teZav s snegom prepovedalitovorni promet na cestah iz Avstrije, Slovenije in
Hrvaike. Tudi Hrva5ka zapira mejne prehode ob veijem sneZenju
(vedkrat letos Petrina in Babno Polje). Obveiianje na ravni upravljavcev avtocest je urejeno. DARS, d. d., ima stalne kontakte z
Koliko <estnin je bilo v 2012 obraiunanih na AC in HC za tovorna vozila po razredih?
V letu 2012 so prihodki od cestnin tovornega prometa po predhodnih podatkih zna5ali pribliZno 156 milijonov evrov; pribliZno
12 7o prehodov cestninskih postaj odpade na R3, preostalih BB 0/o
upravljavci avtocest v sosednjih drZavah (Autovie Venete in ANAS
v ltaliji, Asfinag v Avstriji, Autopalya na Mad2arskem, HAC, AZM in
Bina lstra na Hrvaikem).
V tem zadnjem primeru izlodanja tovornih vozil so DARS, d. d.,
obvestili italijanski kolegi, odloiitev pa je bila sprejeta na ravni
deZelnih vlad oziroma v Rimu. Od takrat naprej smo z vsemi upravljavci v sosednjih drZavah usklajevali ukrepe na avtocestah. Tudi
postopno sproiianje tovornega prometa gre po tej poti.
Slovenija je po prepovedi tovornega prometa v lta liji 2e 11.2.2013
pa na R4.
zjutraj prepovedala tovorni promet na vstopih v Slovenijo
Koliko intervencij je bilo opravljenih na celotnem AC kriiu v
letu 2012 zaradi okvare, nesreie tovornega vozila in ie posebej zaradi zdrsov v zadnjih treh mesecih; in kako gledate na
zaprtje avtocest v ltaliji?
lntervencij je bilo razmeroma veliko, tudi zaradi zdrsov tovornih
vozil vet deset.
Ste v letu 2Ol2zaradi veijega ali ponavljajotega se prekrika
zaplenili kakien tovornjak?
Pogoje za zaseg motornega vozila, ki so zelo restriktivni, predpisuje 23. ilen Zakona o pravilih cestnega prometa. Prekriki, na
podlagi katerih policisti lahko zaseiejo motorno vozilo, so takine
narave, da jih praviloma ugotavljamo pri voznikih osebnih vozil.
Policija pa zasega vozil statistiino ne obdeluje na tak naiin, da
bi vam lahko posredovali podatek o 5tevilu zaseZenih tovornih
vozil.
Koliko zdrsov tovornih vozil ste obravnavali v zadnjih treh
mesecih (december, januar, februar) zaradi zimskih razmer?
Zopet prosimo za razmerje med domaiimi in tujimi vozili.
Omenjeni podatek je moZno pridobiti na DARS-u.
(na
vseh mejah). Seveda lahko omejitev prometa upravljavec uporabi
ob vsakem dogodku (prometni in vremenski), ki vpliva na pretoanost. DARS, d. d., nenehno komunicira z upravljavci avtocest
v sosednjih driavah - to je bilo tudi v iasu tezav in zapore v ltaliji.
Tudi preko upravljavcev v ltaliji je namrei DARS, d. d., poskuSal
doseti omilitev prepovedi in timprej5njo ukinitev. Je pa potrebno
vedeti, da prepoved ni bila odloiitev upravljavcev avtocest, temvei vlade v Rimu.
Bolje bo, ie bomo take prepovedi (tudi preventivne) zateli sprejemati kot dobro prakso, saj ob sneZenju lahko veliko vet teZav na cesti povzroti zdrs tovornega vozila, kot bijih lahko povzroiilo 5e bolj
slabo opremljeno osebno vozilo. Zaradi vseh omejitev voZenj tovor
nih vozil smo upravljavci avtocest zagotovili nemoten pretok ostalega prometa in se izognilivsakokratnim zdrsom tovornih vozil.
Motno se zavedamo vseh posledic omejevanja doloiene vrste
vozil, vendar moramo v prvi vrsti zagotavljati optimalno pretoinost avtocest ter predvsem najvi5jo stopnjo prometne varnosti.
Zelimo poudariti, da doloieni vozniki tovornih vozil ne upoitevajo navodil o izlotanju s strani DARS-a, d. d., in policije in zaradi
zdrsov ustvarjajo nepotrebne zastoje, kar upraviieno povzroia
slabo voljo pri ostalih udeleZencih v prometu.
Morda za konec ie vaie mnenje, ali so na5i vozniki dobri
ioferji, se driijo zakonov in ali imajo ustrezno opremljena
vozila?
Vozniki tovornih vozil so povzroiitelji prometnih nesret v 9,3 o/oin
omenjeni podatek je statistiano dokazljiv, hkrati pa ima neposreden vpliv na prometno varnost. Vse ostale ocene bi bile posploiene, zato se policija do njih ne 2ell opredeliti.
vodja Sektorja za odnose
z
mag. Vesna Drole,
javnostmi policije
iy
,,,{
TRANSPORT marec
2013 15 <
AKTUALNO
Na osnovi prejetih aktualnih podatkov Agencije RS za okolje
DARS, d. d., vedno pravoiasno o predvidenih vremenskih zimskih
razmerah obvesti policijo. Na ta naiin se policija lahko pravoiasno in ustrezno organizira. Ko zaradi razmq nastopi potreba po
izlotanju tovornih vozil, na mesto lokacij izloianj, ki so natandno
dolotene v izvedbenem programu zimske sluZbe DARS, d. d., v
obdobju 2012-2013, prispeta policija in DARS, d. d., praktiino soiasno.
Samoizlotanje (ko se sneg zatne oprijemati cestiita) 2e ved kot
tri leta na avtocestah in hitrih cestah ne velja vei (5e vedno pa
samoizloianje velja na drZavnih oziroma regionalnih cestah, tako
da vozniki tovornih vozil, ki bi se morali sami izlotiti 2e na cesti, ki
jih vodi do avtoceste, otitno tega ne upo5tevajo in pripeljejo na
avtocesto). lzloianje na avtocestah in hitrih cestah izvaja DARS,
d. d., v sodelovanju s policijo. Sodelovanje med DARS-om, d. d.,
in policijo pri izloianju tovornih vozil ocenjujemo kot zelo dobro.
Vsa reievanja pri zdrsih izvaja DARS, d. d., s svojimi specialnimi
vozili v lastni reZiji. Naj poudarimo, da ima vetina slovenskih tovornih vozil ustrezno opremo in ne povzroiajo te2av.
Koliko intervencij (domate/tuje stranke)
opravite letno na AC?
Stevilo intervencij na
letni bazi zelo niha in
je motno
odvisno od
vremenskih razmer. Veiino strank za nas pred-
stavljajo tujci, manj5i
deleZ, nekje 10 o/o, pa
domate stranke.
KolikSenje povpreien
odzivni ias (od iasa klica do prihoda na kraj dogodka)?
Trudimo se, da smo na kraju nesreie kolikor se da hitro, zato
se vedno odzovemo takoj ob klicu. Seveda pa je ias vo2nje od
naSe baze do samega kraja nesrete odvisen od razmer na cesti,
obnaianja voznikov na AC ter naiina zapore (popolna ali delna
zapora). Hkrati bi radi pohvalill delavce DARS-a in policije, ki nam
viasih omogotijo spremstvo in tako smo lahko na kraju nesrete
Kak5en je predpisan postopek, ie se tovorno vozilo pokvari
oziroma ustavi na AC?
Za nas kot upravljavca avtocest in hitrih cest je pomembna tudi
posledica okvare vozila - to pa je >ovira<. Od tega, kje se taka
>ovira< nahaja, je odvisno, kdo naj bi jo odstranil. 11. odstavek
30. ilena ZPrCP (Zakona o pravilih cestnega prometa) in njegova sprememba in dopolnitev (julij 2012) opredeljujeta, da mora
za to poskrbeti voznik vozila. A gre za poenostavljanje situacije
v primerih, ko taka ovira nastane na prometnih pasovih (torej ne
Ie na odstavnem pasu), na mostovih in viaduktih, daljiih od 100
metrov, ali celo v predorih. V teh primerih je tako oviro na podIagi 5. odstavka 20. il. ZCes-l (ZaKona o cestah) potrebno takoj
zavarovati po pravilih >K< zapor, kar pa ne more narediti voznik,
temvet le in izkljuino izvajalec rednega vzdrZevanja
20. tl. ZCes-l).
(7.
odstavek
Glede na navedeno je za odstranjevanje ovire zadolZen izvajalec
rednega vzdrZevanja (torej DARS, d. d.), ki mora brez odla5anja s
ceste odstraniti vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko
ikodovale cesti ali ogroZale, ovirale oziroma zmanjSale varnost
prometa na njej ... (5. odstavek 5. tl. ZCes-l). Gre torej za pristojnost druZbe DARS, d. d., ki vozilo, katero predstavlja oviro, odstrani preko za to usposobljenega pogodbenega izvajalca.
V primeru prevrnitve tovornjakov odstranitev tovornjaka izvede
pogodbeni partner, ki obraiuna stroike svojih del povzrofitelju
nezgode.
5e hitreje.
Ali imate ob sneinih dnevih deiurne enote na doloienih mestih na AC ali delujete iz baze?
Glede na naravo dela naie podjetje obratuje 24/7,kar pomeni, da
smo dosegljivi vsak trenutek z vso svojo delovno floto ter tudi z
vsemi specializiranimi vozniki za voinjo teikih tovornih vozil, vo-
zniki dvigal in mehaniki. V namen dela v teZkih pogojih imamo
osem vozil s 4x4,6x4 in 8x8 pogonom, s katerimi obvladamo vse
mo2ne nastale situacije na cesti. Poleg njih imamo 5e dve voziliza
spremstvo, ki z dodatnim mehanikom obtutno skrajiajo tas priprave vozila na transport (prikljutitev zraka, demontaZa kardana,
signalizacija itd.) in zapenjanja vozila in hkrati omogoiajo varnej5o vleko teZkih vozil. S tako floto lahko izredno hitro in uiinkovito
reSimo vsako situacijo ne glede na vremenske razmere. Kadar se
priiakujejo vremenske nevSeinosti, pa deZuramo tudi na njihovih bazah inlali potivaliStih na AC.
Kako poteka intervencija, kdo vas pokliie (DARS, policija,
ioferji)?
Naroiniki intervencije so razlitni. Med domaiimi strankami je v
40-letni tradiciji 2e veliko stalnih, ki nas obitajno pokliiejo same.
V primeru dela na AC so po Zakonu o cestah za pretoinost cest
odgovorni redni vzdrievalci cest. Tako nas v primeru, ko gre za
tuje stranke, pogosto pokliie DARS, vtasih pa tudi stranke same,
predvsem tiste, ki so z nami 2e poslovale. Vsekakor pa, v primeru
ie nas obvesti stranka sama, takoj pokliiemo odgovorno enoto
na DARS-u in jih obvestimo, da prihajamo ter napovemo pribliZen
tas prihoda. V tem primeru imamo potem ob prihodu 2e omogotene pogoje za delo, saj DARS postavi signalizacijo za varovanje
ovire, s tem opozori udeleZence v prometu na dogodek, onemogoti mo2nosti naleta vozil itd., nam in naiim mehanikom pa omogoii varno reievanje tovornega vozila.
Kako je s plaiili, plaiilno disciplino oziro-
- ali imate teiave s
plaiili? Kdo je plainik
ma
-
Sofer na licu mesta,
njegovo podjetje, za-
varovalnica?
Plainik storitev je v veliki vetini lastnik vozila
oziroma voznik, viasih
pa asistentno podjetje
za posamezno znamko
>,
15
TRANSP0RT marec 20i3
vozila. Moramo povedati, da smo viasih Sokirani, da se vozniki
kamionov na dolgo pot, recimo od Romunije do Spanije, odpravijo z manj kot 200 evri In brez platilnih kartic. Ob skoraj vsaki
intervenciji smo zato tudiv kontaktu z lastnikom vozila v njegovi maticni driavi, da se uskladimo glede natina plaiila storitve.
Sice' to za nas predstavlja dodatno delo, vendar pa se je doslej
z\3zalo kot najboljSi naiin.
Katere so najpogostejie okvare na tovornih vozilih na AC?
Najpogostejie okvare so poiene pnevmatike in zratne cevi, voziIa ostanejo brez goriva, tu so ie okvare motorja/turbin, sklopk ...
Ob tem bi ie omenili, da bi bilo v zimskih razmerah smiselno bolj
natanino preverjati ustrezno opremljenost tovornih vozil tujcev,
saj je za marsikateri zdrs v snegu kriva prav njihova nepopolna
oprema.
Kateri so po vaie najveiji problemi na podrotju asistence za
tovorna vozila v Sloveniji? Kaj je potrebno narediti, da bo intervencija iim hitrejia in ne bo tako dolgih zastojev, kot smo
jim bili priia v zadnjih zimskih mesecih?
Menimo, da bi se bilo smotrno zgledovati po praksah, ki so po
EU 2e dolgo ustaljene. Namret, da za red na AC, ki so pretoine
2ile za ves tovorni in hkrati osebni promet, in kjer sta varnost
in pretotnost absolutno na prvem mestu, skrbi vzdrzevalec
cest v sodelovanju s policijo. To pomeni, da ima v primeru
izrednega dogodka, kot je recimo nesreia ali okvara vozila,
vzdrZevalec cest pooblastilo in dol2nost urediti odstranitev
nastalega dogodka. V takem primeru je popolnoma jasno, kdo
je tisti, ki odloia o po-
teku re5evanja nastale
situacije, kar zmanjia
ias intervencije, vzpostavlja red in hkrati
tudi omogoia
veijo
varnost. Dogaja se namrei, da lastniki vozil
oziroma njihovi Soferji
ne dovolijo odvoza vozila in bi radi vozilo popravljali kar na odstavnem pasu ali pa iakali
na svojega mehanika (recimo iz Romunije, Rusije). Hkrati pa so
zadnjem letu pojavljale t. i. asistentne druZbe - posamezniki, ki so polepili svoja vozila z nalepkami Asistenca ter se, v
Zelji po pridobitvi dela, izdajali za odgovorne za red na AC in
s tem vnaiali absolutni kaos med voznike, hkrati pa tudi ogro2ali varnost na cesti. Jasno mora biti, da na AC - razen vzdr2evalca ceste ter njegovih partnerjev (policija, gasilci) - laiini
se v
posamezniki ne smejo zapuitati svojih vozil. Zaradi varnosti
se ne smejo gibati po cestiiiu, pod kar spada tudi odstavni
pas, temvei morajo (ie je to le mogoie) na pomod podakati za
odbojno ograjo. Vsi ti dogodki so podaljievali tas intervencij
ter s tem tudi zapor.
Kot primer dobre prakse lahko navedemo italijanski model, kjer
AC absolutno prepovedano kakr5no koli popravljanje vozil
in kjer so dolotenii odseki AC razdeljeni na posamezne pogodbenike, ki so zadolZeni za odstranitev vozil. Enako je v Franciji,
kjer so vozniki dol2ni s stebriika poklicati njihovo AC-bazo, ta pa
naprej organizira odvoz vozila. V takem primeru ima ena organizacila popoln nadzor in je zato le-ta lahko tudi dobro izvrSen.
V primeru, da ugotovijo, da je kdor koli kriil njihova pravila, so
zagroiene izjemno visoke kazni. Vzpostavitev takega reda omogoia neverjetno dobro pretotnost njihovih cest (de denimo pogledamo samo nam najbliZjo Benetke-Milano). Razmere na na5ih AC se lahko uredijo le z veijimi pooblastili vzdrZevalcem cest,
katerim pa se s tem seveda nalaga tudi veija odgovornost.
je na