Torbošolec - pdf datoteka - Arhiv

[junij 2011] TORBOŠOLEC/št. 2
TORBOŠOLEC
1
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
POZDRAV IZ UREDNIŠTVA
Lepo pozdravljeni še tik pred pričetkom zasluženih počitnic. Ste že mislili, da smo pozabili na vas? Kje pa. Trudili smo
se pripraviti še več in še bolj zanimive vsebine. Ne nazadnje so pred nami počitnice in nekaj dodatnega čtiva ne bo
odveč. Spet vas bomo seznanili z najpomembnejšimi novicami in dogodki iz šole ter uspehi naših učenk in učencev, ki
jih seveda ne primanjkuje (Bravo mi!). V naše uredništvo je prišlo tudi veliko literarnih in likovnih umetnij naših
umetniških mojstrov. Tudi na ekopodročje nismo pozabili in seveda na kakšen nasvet za zdravo življenje. Ker poletne
počitnice že glasno trkajo na vrata, smo vas povprašali, kje in kako preživljate dopust. Za vas smo poiskali nekaj
zanimivih, skoraj neverjetnih zgodb in podatkov ter poskrbeli, da boste kljub počitnicam malo »skravžljali« svoje
možgančke. Želimo vam prijetno branje Torbošolca ter dolge, vroče, brezskrbne, pustolovske, živahne, nepozabne…
skratka čudovite počitnice.
Ekipa šolskega novinarstva
FOTO: Fotokrožek
2
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
LAHKIH NOG PO ŠOLI NAOKROGLAHKIH NOG PO ŠOLI NAOK
IZGUBLJENI ZAJČEK NAŠEL NOVI DOM V ŠOLI
Nekega dne je računovodja, ki je zaposlen na naši šoli, našel majhnega
belega zajčka, ki je bil popolnoma izgubljen. Temu zajčku smo priskrbeli
dom na naši šoli. Na začetku je imel manjšo kletko, čez čas pa je dobil
veliko večjo. V novo kletko smo dodali tudi leseno hiško, ki so jo naredili
učenci. Za zajčka skrbi učitelj naravoslovja Boštjan Škreblin in nekateri
učenci. Pri nas prebiva že od januarja. Za zajčka bo poskrbljeno tudi
med poletnimi počitnicami, saj ga bo eden od učencev odnesel domov in
skrbel zanj. Očitno so učenci naše šole resnično pravi ljubitelji živali.
Stela Perdija, 7. b
ŠPORTNI DAN NA AREHU
V petek smo zjutraj imeli nemščino. Po nemščini smo odšli na avtobus. Sedela sem s Klaro in pogovarjali sva se o
različnih stvareh. Gledala sem tudi skozi okno. Ko smo prispeli na Areh, sem se počutila zelo srečno. Na Areh smo se
šli sankat. Najprej smo se postavili v vrste, da je učiteljica videla, kako se znamo sankat. To je potekalo zelo počasi,
zato sem bila malo nestrpna. Ampak potem je šlo hitreje. S Klaro sem se sankala in se enkrat prevrnila. Obe sva se
smejali. Čez nekaj ur smo šli na Ruško kočo na čaj. V koči smo tiho pomalicali in se pogovarjali. Potem so sošolci
razdelili med nas sladkarije. Mislila sem, da smo najboljši razred. Odšli smo na avtobus in se odpeljali proti šoli. Na poti
domov sem se pogovarjala z Lucijo. Ko smo prispeli v osnovno šolo Rače, smo odšli vsi domov. Bilo mi je zelo, zelo
všeč.
Nadin Zorec, 4.b
FRKOLINOVE NAGRADE
V Osnovni šoli Rače smo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili odmevno prireditev. Ta je bila v petek, 4.
februarja 2011, v telovadnici šole. V kulturnem programu so se predstavili mladi gledališčniki s prizorčkom o Piki
Nogavički, harmonikarica Katja Fingušt, najbolj pa sta navdušila z odpeto Prešernovo Železno cesto tretješolca Ana
Vogrin in Nino Jernejšek, s harmoniko pa ju je spremljal Aljaž Hameršak. Čestitko ob prazniku je izrekel ravnatelj šole
Jožef Jurič, pred tem pa toplo pozdravil vse prisotne goste, ki so bili na prireditev povabljeni zaradi zaključka literarnolikovnega natečaja za frkolinova priznanja in nagrade. Letos je na natečaju sodelovalo z likovnimi ali literarnimi prispevki
kar dvanajst osnovnih šol iz vse Slovenije, kar dokazuje, da smo natečaj od prvotnega regijskega razširili na državni
nivo. Z veliko mero domišljije so učenci pisali in slikali doživljaje pod dežnikom; s čudežnim so odleteli v deželo
Nevemkje ali pa so si pod čudovito pisanim v sivih deževnih dneh krajšali čas in sklepali nova nepozabna prijateljstva.
Težko je bilo med raznovrstnimi izdelki izbrati najboljše in jih nagraditi, zato smo v avli šole pripravili razstavo prispelih
likovnih del, v zborniku pa natisnili literarne. Frkolinove nagrade so na literarnem področju prejeli Klara Repolusk,
Marina Breg, Elle Kukovec, Blaž Štolar, Eva Stoilkovič (OŠ Rače), Nina Mehič (OŠ Grosuplje), Maša Ačko (OŠ Fram) in
Janina Ulbl (OŠ Ludvika Pliberška Maribor), na likovnem pa Žan Hameršak, Blaž Štolar, Jaka Vihar (OŠ Rače), David
Kaloh (OŠ Prežihov Voranc Maribor), Neja Slavkovič (OŠ Slava Klavora Maribor) in Julija Koletnik (OŠ Franc Rozman
Stane Maribor). Ob koncu sta še naša cenjena gosta, predstavnika Lions kluba iz Maribora, podelila nagrado likovnega
natečaja za plakat miru avtoricama Štefi Škrila in Maji Mijavšek ter mentorju Primožu Krašni. V prijetnem vzdušju, ki ga
3
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
je bilo čutiti ves čas prireditve, smo se tudi razšli, s tem kulturnim dogodkom pa smo ponovno upravičili lani pridobljeni
naziv kulturna šola, ki nam je vsem v ponos.
Metka Pristovnik
PODROČNO TEKMOVANJE IZ FIZIKE
Letos je bilo področno tekmovanje iz fizike prvič organizirano na naši šoli, sicer pa to tekmovanje poteka že 31 let. 25.
marca 2011 se je za srebrno Stefanovo priznanje in uvrstitev najboljših na državno tekmovanje potegovalo okrog 1930
učencev 8. in 9. razredov v 15 regijah po vsej Sloveniji. Na naši šoli je tekmovalo 170 učencev. Veseli smo, da je
tekmovanje uspelo tako po organizacijski kot tudi po tekmovalni plati. Potrudili smo se, da je vsak tekmovalec dobil
majhno darilce, za kar se moramo zahvaliti predvsem občini Rače-Fram, ki ima zmeraj posluh za naše potrebe. Tudi
tekmovalno nismo razočarali, saj je kar osem učencev osvojilo srebrno Stefanovo priznanje, ena učenka pa se je
uvrstila še na državno tekmovanje.
organizatorica in mentorica tekmovanja Romana Šabeder
PREDSTAVITEV POKLICEV NA DRUG NAČIN
V tretjem tednu marca smo razredniki (Primož Krašna, Tina Ištvan, Boštjan Škreblin in avtorica tega prispevka)
in učenci 8. razreda zaključili z uspešnimi poklicnimi delavnicami. Starši so si na določen dan popoldan vzeli uro in pol
časa ter učence seznanili s svojim poklicem ter zaposlitvijo in o njiju povedali čim več aktualnih podatkov: kaj sploh
delajo, kakšno je bilo šolanje, ali sedaj delajo v svojem poklicu ali ne, kaj jim je pri njihovem delu všeč, ali bi želeli kaj
spremeniti ter, zelo pomembno vprašanje, kaj bi mladim, ki se na to pot šele odpravljajo, svetovali ob izbiri poklica. Na
tak način je mogoče iz prve roke veliko več izvedeti o poklicih, saj so starši svojim otrokom in njihovim sovrstnikom
gotovo najbolj pripravljeni zaupati pozitivne izkušnje o njihovem konkretnem delu, sočasno pa opozoriti tudi na
morebitne negativne plati. Kar 18 staršev se je odločilo in pridružilo 3 delavnicam.
Na prvi delavnici so starši predstavili poklic ekonomskega tehnika, prodajalke, šivilje, poslovnega tajnika,
trezorca, diplomiranega inženirja zootehnike, varnostnika in profesorja likovne umetnosti. Učenci so bili posebej
navdušeni nad varnostnikom, saj jim je ta tudi praktično demonstriral svoje delo - učitelja Primoža je kar preiskal, če ima
pri sebi kak nedovoljen predmet. Na drugi delavnici so se starši razgovorili o poklicu vzgojiteljice, monterja toplovodnih
naprav, profesorja glasbene vzgoje, univerzitetnega diplomiranega inženirja kemijske tehnologije, profesorja
pedagogike in sociologije ter učitelja športne vzgoje. Ta delavnica je bila najbolj obiskana, saj je na njej prisostvovalo
kar 35 učenk in učencev. Ena izmed mamic je ponudila tudi možnost, da jih obiščemo in si njihovo delo praktično
4
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
pogledamo v podjetju, kjer je zaposlena. Zadnji teden, v sredo, 16. marca 2011, smo izvedli še tretjo delavnico, kjer smo
spoznali naslednje poklice: univerzitetno diplomirani ekonomist, kmetijski tehnik, diplomirani fizioterapevt, profesor
športne vzgoje in hkrati športni trener ter profesor biologije in sociologije. Seveda smo o svojem poklicu spregovorili tudi
mi – učitelji. Delavnice so potekale sproščeno, ob toplem čaju za vse. Velikokrat smo se čemu tudi nasmejali in tako na
prijeten način preživeli nekaj časa skupaj. Verjamem, da te delavnice niso koristile le učencem pri izbiri poklica. Tudi
nam, odraslim, so pomagale. Učitelji smo bolje spoznali starše, oni nas, vse to pa lahko koristi našemu sodelovanju v
šoli. Starši so lahko opazovali svojega otroka v družbi sošolcev, lahko so nam pomagali in tako bili pomemben del
našega učenja – naše šole. Vsak od staršev je na svoj način čudovito svetoval učencem glede izbire poklica. Ti napotki
so bili posebej dragoceni, neprecenljivi.
Jelka Trantura
INTENZIVNE PEVSKE VAJE
Kot vsako leto, smo si tudi letos že v letnem delovnem načrtu šole zadali nalogo, da bomo izvedli tridnevne intenzivne
pevske vaje mladinskega pevskega zbora, saj se je že v preteklosti pokazalo, da je takšna oblika dela zelo uspešna. Za
kaj gre? Vsako leto mentorica pevskega zbora Mojca Kosmačin organizira tridnevne intenzivne pevske vaje izven šole.
Za to obliko dela se učiteljica odloči pred revijo mladinskih pevskih zborov osnovnih šol (ta je bila letos 9. maja v
Unionski dvorani v Mariboru). Po navadi se naš zbor odpravi v kakšen dom na Pohorju. Naša najbolj priljubljena lokacija
je Dom Miloša Zidanška. Tudi letos smo prepevali tam. Njihovi gostje smo bili od 14. do 16. aprila 2011. Tega
»pevskega tabora«, če temu lahko tako rečemo, se je udeležilo 28 pevcev. To so predvsem učenci od petega do
devetega razreda. Mentorica pevskega zbora je zraven povabila še Aljaža Tršarja (fotograf, kitarist) in mene, ki sva
skrbela za dogajanje izven »pevskega« časa. Kako je potekalo naše delo?
Najprej nas je vse skupaj prav prisrčno pozdravil upravnik doma, nas seznanil s pravili, ki veljajo v domu, ter učence
popeljal v sobe. Po nastanitvi smo se zbrali v skupnem prostoru (jedilnica). Tam smo sprejeli tudi naše skupne
dogovore:
• Sobe opremimo z imeni, saj bomo vsak dan ocenjevali red in čistočo v sobah; učenci z najboljše ocenjeno sobo bodo
nagrajeni.
• Na oglasni deski je zapisan urnik; potrebno ga je dosledno upoštevati.
• Zadnji dan se večer zaključi z zabavo; pred tem sledi predstavitev udeležencev »pevskega tabora« (dramatizacija,
plesna točka, petje…); vsi udeleženci bodo nagrajeni.
Tako se je začelo. Moram povedati, da je bil urnik res zelo pester, predvsem pa nadvse pevsko obarvan, kar je tudi
razumljivo, saj smo s tem namenom prišli tja.
5
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
Ker sva z učiteljem bila letos prvič spremljevalca, nama je v posebno veselje, da so pevci dosledno upoštevali urnik
pevskih vaj in dali od sebe vse, da je delo oziroma petje resnično lahko potekalo v skladu z zamislijo mentorice.
Tridnevno bivanje smo lepo zaključili. Pevci so se tudi odlično odrezali na zaključni predstavitvi sob, prav tako pa so bili
vsi zmagovalci v redu in čistoči v sobah. Nagrade za vse! To je bilo hkrati čudovito druženje mladih različnih starosti in
za marsikoga tudi kakšna nova izkušnja v življenju.
Brigita Voga
SHOPING SHOPING IN GRAZ…
Učenci 7.,8. in 9. razredov smo se odpravili v Graz na strokovno ekskurzijo. Najprej smo se peljali do čokoladnice
Zotter, ki stoji v bližini Riegersburga. V čokoladnici smo si ogledali film in se sladkali s čokolado na 101 način. Jedli smo
čisto surov kakav, ki ni bil preveč dober, nato pa smo prišli v raj, kjer so se mimo nas vozile sladke čokoladice vseh vrst.
Od vanilije do kokosa in vse tam do pekočih feferonov. Imeli smo čast, da smo bili med prvimi gosti, ki so obiskali njihov
čisto novi živalski vrt. Tudi tam smo se zelo zabavali. Od sladkega pa k hoji. Odpravili smo se na grad Riegersburg v
muzej čarovništva. Tam smo najprej hodili, hodili in hodili. Nato pa se čudili, čudili in čudili nad tem, kakšne grozote so
ljudje počeli z ljudmi, ki so jih obtožili čarovništva. Veliko smo izvedeli o čarovnicah. Slišali pa smo tudi nekaj o samem
gradu in njegovi okolici. Iz gradu pa v sodobnost. Poskočili smo v mesto Gradec. Tam smo si najprej ogledali znameniti
urni stolp Schlossberg, kjer mali kazalec kaže minute, veliki pa ure. To pa zato, da so ljudje, ki so bili spodaj v mestu že
od daleč videli, koliko je ura. Ker pa ura ni stala, ampak hitro tiktakala, smo se tudi mi hitro odpravili. In mislim, da mi ni
treba na dolgo in široko razlagati kam. Ja seveda, v trgovine. Aja, pa da ne pozabim omeniti še tega. Izgubili smo tudi
eno članico posadke (učiteljico Anito), ki smo jo potem uspešno našli, oz. je ona našla nas. Ura je bila že čas in mi smo
hitro zapustili mesto in oddrveli domov, kjer smo nato na dolgo in široko razlagali, kje smo bili in kaj smo doživeli.
Eva Mustafa, 7. a
REVIJE PEVSKIH ZBOROV
18. marca 2011 je v Mariboru potekalo srečanje otroških pevskih zborov, katerega se je udeležil tudi naš otroški pevski
zbor in se uspešno predstavil. 11. maja 2011 se je na reviji predstavil tudi mladinski pevski zbor, ki je prav tako požel
velik uspeh in navdušenje poslušalcev. Oba pevska zbora sta odlično odpela svoj repertoar pesmi tudi na reviji pevskih
zborov občine Rače-Fram, ki je letos potekala na OŠ Rače. Slednja se lahko pohvali z velikim številom obiskovalcev in
zadovoljnih poslušalcev. Obema pevskima zboroma, kot tudi mentorici Mojci Kosmačin čestitamo za vse uspehe.
Anja Finžgar, 8. a
6
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
FOTOKROŽEK
Kot veste na naši šoli deluje tudi fotokrožek. Ekipo sestavljamo Urban Mustafa, Nino Jusufović, Urban Hribernik,
začasna člana Renato Petek in Monika Veg ter jaz. Mi smo tisti šolski fotografi, kakor nam pravite. Mene sta za
fotografiranje navdušila mentorja Primož Krašna in Aljaž Tršar, pa tudi okolje v katerem sem pričela slikati. Udeležili
smo se 2 natečajev. Ta sta natečaj ExTempore in natečaj Fotostrip za mojo reko. Pri prvem natečaju smo se Urban
Hribernik, Urban Mustafa, Nino in jaz z učiteljem Primožem Krašno odpravili v Maribor. Tam smo vneto iskali predvsem
motive v mestu in mestnem parku. Eden od najbolj priljubljenih motivov so bili seveda golobi, ki so nam tako veselo
pozirali pred našimi očmi. Kako jih človek ne bi z lahkim srcem poslikal. Radi smo fotografirali tudi sence in vodo.
Za ovinkom pa so pozirale še ene živali. To so bile želve. S temi pa smo imeli težave. Prvič - bile so predaleč in drugič premikale so se tako hitro, da jim nismo mogli slediti. Videli smo samo še njihovo senco, ki je kukala izza vogala. Najbolj
smešen motiv pa so bili ljudje. Nekateri so pozirali v avtomobilih, nekateri so se očitno počutili kot zvezdniki in se skrivali
za časopisom ali mapami.
Drugi natečaj Fotostrip smo izvajali na domačem terenu. Odpravili smo se namreč v Krajinski park Rače in Tal 2000.
Tukaj smo imeli 2 kapitana. Učitelja Primoža in učitelja Aljaža. Fotografirali smo predvsem živali in vodo. Osredotočili
smo se na žabe, ki so se sončile v popoldanskem soncu in labode, ki so tekmovali z Ninovo frizuro. Nekateri smo iskali
kače, drugi pa so bili zadovoljni z labodi, ki so pozirali tam okrog. Imeli pa smo pa tudi druge mornarje na naši barčici.
To so bili naši gostje Roman Hergan, Mateja Perko in Marjan Perko, katerim se tudi zahvaljujemo za sodelovanje. Ko
smo naše fotografiranje končali, smo odpluli proti Talu 2000. Tam smo si ogledali sam Tal in vse strupene in nestrupene
cvetlice.
7
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
Kot lahko vidite, je pri nas na ladji pestro in barvito, pa sem izpostavila le dva najbolj zanimiva natečaja. Fotokrožek smo
imeli vsak torek, vsakič smo se odpravili novim dogodivščinam naproti in imeli smo se odlično. Velika zahvala pluje tudi
našima mentorjema, učitelju Primožu Krašni in učitelju Aljažu Tršarju. Hvala za vse ure, pri katerih smo se veliko naučili.
Eva Mustafa, 7. a
V DEŽELO JE PRIŠLA POMLAD
»V deželo je prišla pomlad,« je bil naslov projekta, ki sem se ga letos lotila in izvedla v podaljšanem bivanju v prvem
razredu. Z učenci smo ustvarjali na različnih področjih - glasbenem, likovnem in plesnem. Gosenica, pikapolonica,
rožice in čebelice so nas spremljale v pesmi in
plesu. S pomočjo spretnih prstkov pa smo na
šolskem hodniku pričarali pomladno razstavo.
Pomladna ustvarjalnost in navdušenost sta trajali
kar tri tedne. Projekt smo zaključili s prireditvijo za
stare starše naših prvošolčkov. Zavedajoč se, da
so tudi dedki in babice pomemben člen vzgoje,
sem se odločila, da jih povabimo v našo družbo.
Otroci so zanje izdelali vabila in jim jih ponosno
vročili. V petek pred prvomajskimi počitnicami smo
se zbrali v učilnici prvega razreda. Otroci so bili
neučakani že ves dan. Če me občutek ne vara, so
tudi naši starejši obiskovalci komaj čakali, da
prestopijo šolski prag. Presenetili so nas z
množično udeležbo. Vse, kar smo se v času
projekta naučili, smo strnili v kratek program. Učenci so najprej zapeli nekaj pesmic, zaplesali otroški ples, izrazni ples
Gosenica in na koncu še poskočno polko. Prav z zadnjo točko smo stare starše še posebej razveselili, saj so jih vnuki in
vnukinje povabili na ples. V ritmu polke se je tako končal prvi del našega srečanja. Sledile so še ustvarjalne delavnice
na temo velike noči. Ob koncu smo naše goste obdarili z majhnimi pozornostmi, ki smo jih izdelali v času projekta.
Projekt je več kot uspel.
Petra Pipenbaher
MAMICA IN OČKA, RAD-A VAJU IMAM!
V četrtek, 12. maja 2011, so imeli drugošolci OŠ Rače nastop za starše. Nanj so povabili tudi babice, dedke in ostale
znance. Nastop je bil zamišljen kot nekakšen odsev
našega dela, ki se dogaja med šolskim letom. Z veseljem
smo pokazali nekaj naših veščin in znanj, predvsem z
ustvarjalnega – glasbenega področja. Očke so učenci
razveselili z lepimi verzi iz knjige Lile Prap Moj očka,
mamice pa s Pavčkovo pesmico Kako raste mama. Ni je
bilo mame, da ne bi potočila solzice, ko ji je otrok sedel
na kolena, jo objel in ji povedal pesem Zvezdane Majhen
Mamici za praznik. Še dolgo so odzvanjale besede:
»Mamica ljubljena, kaj si želiš?« v naši telovadnici. V
prijetnem vzdušju smo naš nastop počasi privedli do
zaključka in starše ob koncu presenetili še s plesom
Medvedov piknik.
Karmen Jelčič, Brigita Voga in Aleš Požgan
8
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
KONČNI IZLET NA KOROŠKO
V četrtek, 2. 6., smo šli na končni izlet.
Ob osmih smo se odpeljali z avtobusom.
Najprej smo se ustavili na bencinski
postaji, kjer smo pomalicali. Odpeljali
smo se naprej do rudnika Mežica. Tam
smo si najprej ogledali muzej. Nato so
nam razdelili obleke. Nekaterim so dali
še svetilke. V rudnik smo se peljali z
vlakcem. Ogledali smo si stroje in vodič
nam je povedal, kako je potekalo delo.
Ko smo se nagledali, je po nas prišel
vlakec. Ko smo prišli iz rudnika, smo si
lahko kupili sladoled in spominek. Potem
smo se odpravili k avtobusu. Odpeljali
smo se k Ivarčkemu jezeru. Tudi tam
smo si spočili in pomalicali. Lahko smo
šli na trampolin in si kupili sladoled. Ko
smo pojedli, smo šli na avtobus in se odpeljali do cerkve sv. Jurija. Gospod nam je povedal zgodbo. Ta cerkev je bila
posebna zato, ker so bile pod njo grobnice. Videli smo jih lahko skozi steklo. Potem smo se odpeljali domov. Vrnili smo
se okoli četrt na šest popoldan. Imeli smo se lepo.
Klara Repolusk, 3. b
ZAKLJUČNA EKSKURZIJA V LOGARSKO DOLINO
Za zaključno ekskurzijo smo odšli v jamo Pekel, Mozirski gaj in Logarsko dolino. Zbrali smo se ob osmi uri pred šolo.
Skupaj smo odšli pred Pinus in tam so nam povedali, da našega avtobusa še ni in moramo še počakati. Bila sem
užaljena, ker še nismo takoj šli, hkrati pa tudi vesela, ker smo se lahko še malo igrali. Ko je avtobus prišel, smo odšli
nanj in se posedli. Sedela sem z mojo prijateljico Nadin. Na poti sva se veliko pogovarjali o ekskurziji in se smejali. Na
avtobusu nas je vodil naš vodič Matjaž. Ko smo prišli pred jamo Pekel, smo se najedli in napili. Jaz sem se še toplo
oblekla, saj je bilo v jami mrzlo. Prišla je vodička, saj sami nismo smeli v jamo. Pred jamo smo videli podobo hudička, ki
varuje jamo. Takoj, ko smo stopili v jamo, me je bilo še malo strah, kasneje pa več ne. V jami smo hodili po ozkih potkah
in si ogledovali kapnike. Prišli smo do slapa in vodička je ugasnila luč. Ni me bilo strah, ker sem vedela, da se mi ne bo
nič zgodilo. Odšli smo po stopnicah in zgoraj ven. Zopet smo imeli malico in lahko smo se igrali. Minilo je nekaj časa in
odšli smo nazaj na avtobus in v Mozirski gaj. Mozirski gaj je park cvetja. Občudovali smo cvetje in odšli smo tudi na
razgledni stolp, ki je bil zelo visok. Na koncu smo imeli še malico. Nato smo odšli iz Mozirskega gaja na avtobus. Na
avtobusu sva z Nadin igrali karte. Prispeli smo v Logarsko dolino pod slap Rinka. Tam smo si natočili pitne vode in si
kupili spominke. Kupila sem si obesek za spomin. Odšli smo nazaj na avtobus in še k drugemu slapu, slapu Palenk.
Tam smo nekateri jedli sladoled, drugi malico, eni pa so se igrali. Ko smo se naigrali in najedli, smo se odpeljali z
avtobusom nazaj domov.
Izlet mi je bil zelo všeč in bi ga ponovila še velikokrat.
9
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
Klara Kac, 4. b
IZLET NA BLED
Vsi smo se že veselili zaključnega izleta in končno je prišel ta dan. Po približno eni uri smo se ustavili v Trojanah, kjer
smo malicali, nekateri pa so si privoščili tudi krofe. Spet smo se posedli na avtobus in se odpeljali v čebelarski muzej v
Radovljico. Po ogledu smo se posedli in ker je bilo malo prostora smo vsi stisnjeni čakali kaj bo. Ogledali smo si še film
o čebelah in potem tudi sami ugotavljali, kaj čebele počnejo. Potem smo se odpravili v rojstno hišo Franceta Prešerna v
Vrbo, kjer nam je neka gospa povedala Prešernovo življenjsko zgodbo. Nato smo odšli v Planico, tam kjer potekajo
smučarski skoki. Nekateri so odšli celo na vrh skakalnice. Končno smo se odpravili na težko pričakovani Bled. Tam smo
obiskali trgovine in si kupili spominke. Nekateri so bili lačni in so šli na hamburger, drugi so si privoščili kokice ali pa kaj
drugega. Vmes nas je presenetil še dež, ampak nam to ni prišlo do živega. Pozno popoldne smo se odpravili domov.
Imeli smo se zelo lepo.
Patricia Strmšek, 7. a
ŠOLA V NARAVI – 7. RAZRED
Ko smo 6. 6. 2011 prispeli v Rakov Škocjan,
sem vedela, da bo zabavno. Najprej smo
razpakirali, pojedli kosilo in se zbrali zunaj.
Učiteljica Violeta nam je povedala, da bomo šli
na sprehod in na vožnjo s kolesom. Zdelo se
mi je zabavno, ko pa je omenila 16 km, sem se
skoraj onesvestila. Vozili smo se po hribih,
spuščali po blatnih poteh – in to dva dni
skupaj. Komaj sem čakala, da se vrnemo. Je
pa bilo ta dan tudi nekaj dobrega – zvečer smo
se igrali igre in se veliko smejali. V sobi smo
bile tri – Stela, Teja in jaz. V sredo smo šli v
jamo, kjer smo bili večino časa sklonjeni
navzdol. Zvečer smo se prav tako kot prejšnji
10
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
večer igrali in smejali. V četrtek pa je bilo »the best«, plezali smo in veslali. Čeprav sem bila premočena do kosti, sem
bila vesela. Zvečer pa spet igre, pri katerih je bil skoraj vsak malo moker. V petek smo pospravljali in naša skupina je
zmagala na orientacijskem teku – Yesss! Po kosilu pa domov.
Nuša Tučič, 7.b
MEDIACIJA
Kaj je šolska mediacija verjetno že veste, saj smo vam jo predstavili na eni izmed razrednih ur in na roditeljskem
sestanku. Veseli smo, da vas je veliko, ki vas takšno delo zanima, saj smo dobili ogromno število prijav. Na koncu smo
se odločili za 14 kandidatov, ki smo jih skrbno izbrali glede na izdelane kriterije. Seveda se bo razpis spet ponovil že
naslednje šolsko leto in že sedaj ste vljudno vabljeni, da se nam pridružite. Do sedaj smo izvedli že tri delavnice, torej
smo se že globoko zakopali v delo in si pridobili kar nekaj znanja in veščin s področja šolske mediacije. V septembru
nas čakata še dve delavnici in naši mediatorji bodo lahko pričeli z delom.
Anita Golavšek
DOBER-BOLJŠI-NAJBOLJŠIDOBER-BOLJŠI-NAJBOLJŠIDOBER-B
MATEMATIKA
-
KENGURU: Tjaša Jelšek, David Repolusk, Naja Šalamun, Jan Ančevski, Vita Brecelj, Luka Pungartnik, Ema
Seliškar, Tian Strmšek, Urban Županič, Andrej Moravs, Lana Lah, Lovro Kapel, Nik Polak, Nika Štern, Meta
Krepfl, Benjamin Benc, Ana Vogrin, Neja Preložnik, Blaž Vogrin, Eva Gradišnik, Ema Jereb, Alja Klemenčič,
Klara Repolusk, Matic Švenda, Miha Vogrin, Špela Kapel, Filip Leva, Luka Gačnik, Petra Kralj, Nik Jakopin,
Filip Jereb, Urška Repušič, Kristina Gregorc;
-
LOGIKA:
Bronasto priznanje: Lana Lah, Andrej Moravs, Maja Podbojec, Melani Predan, Gašper Pungartnik, Ema Jereb,
Gašper Kapel Polegeg, Špela Kapel, Klara Kac, Alen Koren, Tjaša Hameršak, Kaja Kač, Julija Štih, Klemen
Napast, Marko Koren, Dejan Petrovič, Eva Mustafa, Marvin Wimberger, Matevž Mandl, Alen Radolič, Luka
Falež, Meta Ješovnik, Luka Gojkošek, Gašper Leva, Gašper Izidor Gomilšek, Nina Kač, Aljaž Hameršak, Urška
Butolen;
Srebrno priznanje: Marko Koren, Gašper Leva, Luka Gojkošek;
11
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
-
RAČUNANJE JE IGRA - ZLATO PRIZNANJE: Ana Falež, Maja Podbojec, Žak Strelec, Lana Lah, Andrej
Moravs, Nik Kralj, Nik Polak, Melani Predan, Niko Novoselnik, Eva Gradišnik, Alja Klemenčič, Mitja Kuhar, Klara
Repolusk, Filip Leva, Miha Vogrin, Luka Gačnik, Maj Gajser, Petra Kralj, Alen Koren, Nadin Zorec, Urška
Repušič, Tjaša Hameršak, Zoja Sandić, Katja Fingušt, Michael Mežnarič;
-
BRONASTO VEGOVO PRIZNANJE: Nika German, Nejc Pipenbaher, Renato Petek, Jan Gornjec, Kaja Kač,
Simon Simonič, Marko Koren, Dejan Petrovič, Žan Lah, Marvin Wimberger, Stela Perdija, Nejc Dorič, Mojca
Hraš, Matevž Mandl, Alen Radolič, Zala Horvat, Patricia Radolič, Dominik Žibek, Meta Ješovnik, Luka
Gojkošek, Klemen Petrovič, Gašper Leva, Aljaž Hameršak;
-
SREBRNO VEGOVO PRIZNANJE: Marko Koren, Dejan Petrovič, Nejc Dorič, Mojca Hraš, Matevž Mandl, Alen
Radolič, Luka Gojkošek, Klemen Petrovič, Gašper Leva, Aljaž Hameršak, Urška Butolen;
SLOVENŠČINA
-
BRONASTO CANKARJEVO PRIZNANJE: Nik Kralj, Lana Lah, Maja Podbojec, Laura Rozman, Tina Skodič,
Melani Predan in Niko Novoselnik, Benjamin Benc, Ana Vogrin, Nino Jernejšek, Klara Repolusk, Gašper Kapel
Polegeg , Miha Vogrin, Klara Kac, Irenej Lah, Marina Breg, Metka Breg, Katja Fingušt, Kristina Gregorc, Urška
Repušič, Mitja Perko, Nina Frangež, Kaja Kač, Lana Gačnik, Marko Koren, Žan Lah, Eva Mustafa, Dejan
Petrovič, Anja Preložnik, Mojca Pernat, Klara Šibila, Luka Gojkošek, Gašper Izidor Gomilšek, Domen Napast;
-
SREBRNO CANKARJEVO PRIZNANJE: Klara Šibila;
NEMŠČINA
-
BRONASTO PRIZNANJE: Gašper Izidor Gomilšek, Urška Butolen;
ANGLEŠČINA
-
BRONASTO PRIZNANJE: Tadej Pikl, Žiga Šlamberger, Klemen Petrovič, Katja Frančič, Doroteja Sonički,
Urška Butolen, Aljaž Hameršak, Domen Napast;
-
SREBRNO PRIZNANJE: Nina Kugl, Mojca Hraš, Klara Šibila, Luka Gojkošek, Katja Frančič;
FIZIKA
-
BRONASTO ŠTEFANOVO PRIZNANJE: Matevž Mandl, Mojca Hraš, Klara Šibila, Matic Trčko, Urban Hribernik,
Urška Butolen, Aljaž Hameršak;
-
SREBRNO ŠTEFANOVO PRIZNANJE: Matevž Mandl, Klara Šibila, Matic Trčko, Gašper Leva, Urška Butolen,
Aljaž Hameršak, Urban Hribernik, Nina Kač;
KEMIJA
-
BRONASTO PREGLOVO PRIZNANJE: Mojca Hraš, Klara Šibila;
-
SREBRNO PREGLOVO PRIZNANJE: Klara Šibila;
12
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
BIOLOGIJA
-
BRONASTO PROTEUSOVO PRIZNANJE: Alen Radolič, Matevž Mandl, Mojca Pernat, Klara Šibila, Domen
Napast, Aljaž Hameršak;
DIABETES
-
BRONASTO PRIZNANJE: Nina Kugl, Mojca Hraš, Zala Horvat, Alen Radolič, Meta Ješovnik, Klara Šibila,
Mojca Pernat, Gašper Leva, Luka Gojkošek, Gašper Izidor Gomilšek, Nina Kač;
-
SREBRNO PRIZNANJE: Zala Horvat, Mojca Pernat, Gašper Izidor Gomilšek;
ZGODOVINA
-
BRONASTO PRIZNANJE: Klara Šibil, Špela Frangež, Gašper Izidor Gomilšek, Urška Butolen, Aljaž Hameršak,
Urban Hribernik, Nina Kač;
-
SREBRNO PRIZNANJE: Klara Šibila, Gašper Izidor Gomilšek, Urška Butolen, Aljaž Hameršak, Urban
Hribernik;
ASTRONOMIJA
-
BRONASTO DOMINKOVO PRIZNANJE: Luka Gojkošek, Asja Frangež, Aljaž Hameršak, Urban Hribernik;
-
SREBRNO DOMINKOVO PRIZNANJE: Luka Gojkošek, Asja Frangež, Aljaž Hameršak, Urban Hribernik;
-
ZLATO DOMINKOVO PRIZNANJE: Luka Gojkošek (in posebna nagrada za 2. mesto v državi);
ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA
-
SREBRNO PRIZNANJE: Špela Kapel, Amadeja Štih, Elle Kukovec, Miha Vogrin, Luka Gačnik, Filip Leva, Tjaša
Gligorič, Žan Žbogar, Rok Ferčič, Lucija Horvat, Irenej Lah, Alen Zorec, Sara Rečnik, Nadin Zorec, Aleksander
Stoilković, Klara Kac, Metka Breg, Katja Fingušt, Urška Repušič, Zoja Sandić, Tjaša Hameršak, David Žunko,
Renato Petek, Eva Stoilković, Nino Jusufović, Polona Napast, Simon Simonič, Klemen Napast, Eva Mustafa,
Žan Ratner, Mojca Hraš, Matevž Mandl, Luka Gojkošek, Gašper Izidor Gomilšek, Katja Frančič, Doroteja
Sonički;
-
ZLATO PRIZNANJE: Rok Kocman, Amanda Vogrin, Nataša Breznik, Gašper Kapel Polegeg, Lea Skodič, Alen
Koren, Nik Jakopin, Nastasia Keček, Petra Kralj, Maruša Pipenbaher, Lea Limavšek, Nika German, Nejc
Pipenbaher, Žan Jager, Klara Šibila, Žiga Šlamberger, Klemen Petrovič, Aljaž Hameršak, Urška Butolen, Nina
Kač, Domen Napast;
NEMŠKA BRALNA ZNAČKA
-
SREBRNO PRIZNANJE: Miha Vogrin, Elle Kukovec, Lea Skodič, Špela Kapel, Filip Leva, Gašper Kapel
Polegeg, Amanda Vogrin, Nataša Breznik, Tjaša Gligorič, Luka Gačnik, Petra Kralj, Žan Žbogar, Sara Rečnik,
Klara Kac, Rok Ferčič, Aleksander Stoilković, Alen Koren, Lan Gajser, Irenej Lah, Nastasia Keček, Filip Jereb,
Martina Letonja, Marina Breg, Zoja Sandič, Sandi Wimberger, Lara Bedjanič, Metka Breg, Žan Plavec, Lea
Limavšek, David Žunko, Anja Skodič, Maruša Pipenbaher, Urška Trčko, Erik Pečovnik, Nastja Pauman, Nina
Korošak, Anej Gajser, Nina Frangež, Vanesa Ducman, Anja Preložnik, Rebeka Puconja, Nina Kugl, Alen
13
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
Radolič, Nejc Dorič, Tippy Vračko, Dominik Žibek, Nino Kozoderc, Sintija Habjanič, Klemen Petrovič, Amadea
Kraut, Katja Frančič, Urška Butolen;
-
ZLATO PRIZNANJE: Rok Kocman, Nik Jakopin, Tjaša Hameršak, Nuša Audič Bratec, Latinka Abdulahi, Ljuan
Abdulahi, Kaja Kač, Jan Gornjec, Žan Lah, Marko Koren, Dejan Petrovič, Žan Ratner, Eva Mustafa, Vanesa
Cafuta, Marko Dvoršak, Luka Falež, Matevž Mandl, Zala Horvat, Mojca Hraš, Stephanie Škrila, Špela Frangež,
Žiga Stupan, Matic Trčko, Klara Šibila, Laura Čepe, Gašper Gomilšek, Nina Kač, Domen Napast;
FRKOLINOVA NAGRADA
-
NA LITERARNEM PODROČJU: Klara Repolusk, Elle Kukovec, Eva Stoilković, Blaž Štolar;
-
NA LIKOVNEM PODROČJU: Jaka Vihar, Nika Štern, Žan Hameršak, Blaž Štolar;
FRKOLINOVO PRIZNANJE:
-
NA LIKOVNEM PODROČJU: Enej Volmut, Neja Preložnik, Staš Mlakar, Rok Kocman, Marina Breg, Urška
Trčko, Latinka Abdulahi, Gašper Izidor Gomilšek, Katja Finžgar;
RAZISKOVALNA NALOGA - 4. mesto v konkurenci sedmih: Matevž Mandl, Tippy Vračko;
RAZISKOVALNA NALOGA IZ KEMIJE - srebrno priznanje: Zala Horvat, Mojca Hraš;
PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠE LITERARNO DELO NA LIT. NATEČAJU ŠTAJERSKE TURISTIČNE ZVEZE: Špela
Frangež;
POSEBNA NAGRADA LIONS KLUBA MARIBOR za likovni izdelek »Plakat miru«: Štefi Škrila in Maja Mijavšek;
Anja Finžgar, 8. a
ROKOMET
Zaključilo se je državno polfinalno rokometno tekmovanje za starejše deklice letnik 1996 in mlajše. 18. 3. 2011 so se
naše rokometašice v Velenju najprej pomerile s ptujsko ekipo OŠ Olge Meglič in jih odločno premagale. Druga tekma z
ekipo OŠ Gorica iz Velenja je bila že težja, vendar
so bile naše ponovno boljše. Najtežja je bila zadnja
tekma z ekipo OŠ Mihe Pinterja Toleda, kjer so
deklice starejše in vse trenirajo v rokometnem
klubu. Naše deklice so bile borbene in zagnane,
kar pa je na koncu zadostovalo za 2. mesto,
rezultat pa je bil zelo tesen - 13:12. S tem so se
uvrstile na od 5. do 8. mesto v državi. Uvrstitev v
finale se jim je izmuznila le za dva gola. Za
resnično velik uspeh jim iskreno čestitamo. Ekipo
so sestavljale: Klara Šibila, Valerija Kerhe, Asja
Frangež, Tippy Vračko, Mojca Hraš, Patricija Suk,
Patricija Radolič, Klementina Otič, Zala Horvat,
Anja Finžgar, Ines Pregl, Nina Kolednik in Nika
German. Vodila jih je trenerka Lea Klemenčič.
14
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
STRELJANJE
17. 1. 2011 se je v Mariboru odvijalo področno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tudi naši dečki so se ga udeležili
in ekipno osvojili odlično 2. mesto. Barve šole so zastopali: Tilen Lešnik, Urban Hribernik in Simon Fingušt. Posamezno
se je med starejšimi dečki Tilen s svojim rezultatom uvrstil na 5. mesto, Urban na 6. in Simon na 11. Med mlajšimi dečki
je Renato Petek uvrstil na 13. mesto. Treniral jih je gospod Danilo Svenšek iz Strelske družine Franc Lešnik Vuk. Vsem
skupaj čestitamo in jim želimo čim boljše rezultate tudi naprej.
ATLETIKA
Kar 18 naših atletinj in atletov se je uvrstilo na področno tekmovanje, ki se je odvijalo 19. 5. 2011 na stadionu Poljane v
Mariboru. Tudi na tem tekmovanju se lahko pohvalimo z velikim uspehom. Rezultati so naslednji:
10. mesto: Kaja Kač – tek na 60 m.
9. mesto: Asja Frangež – skok v daljino.
8. mesto: Margerita Felicijan – skok v daljino, Gašper Leva – tek na 300 m, Matic Bračko – tek na 60 m, Aljaž Zorec
Gaberc – tek na 60 m.
7. mesto: Dejan Petrovič – met žvižgača, Patricija Suk – met žvižgača.
6. mesto: Luka Falež – met žvižgača, Nejc Dorič – skok v daljino.
3. mesto in bronasta medalja: Nina Kač – tek na 60 m, Mojca Hraš – tek na 300 m, Nejc Pipenbaher – tek na 60 m,
Klara Šibila – suvanje krogle.
2. mesto in srebrna medalja: Anja Finžgar – tek na 60 m, štafeta v sestavi Anja Finžgar, Mojca Hraš, Asja Frangež in
Nina Kač.
1. mesto in zlata medalja: Marko Koren – tek na 300 m.
Vsem tekmovalcem in mentorjema učiteljici Jelki Trantura in učitelju Boštjanu Šterbalu čestitamo in se veselimo njihovih
uspehov.
15
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
ROKOMETNO ČETRTFINALE
2. 2. 2011 smo na OŠ Rače organizirali državno četrtfinalno tekmovanje v rokometu za starejše dečke. Gostili smo
ekipe iz različnih osnovnih šol in vzdušje je bilo na višku. Čeprav smo igrali odlično in se borili do konca, smo polfinale le
za las zgrešili. Kljub temu smo na koncu osvojili odlično 4. mesto, kar pa je tudi zelo lep uspeh. Ekipo so sestavljali Aljaž
Hameršak, Gašper Leva, Dejan Petrovič, Miha Šturm, Simon Jovanovič, Tilen Lešnik, Klemen Zinreich, Urban
Hribernik, Damjan Stubičar, Timi Čelofiga, Luka Falež, Domen Kralj, Marko Koren in Miha Granda. Ekipo je vodil in
treniral Boštjan Šterbal. Vsem skupaj iskreno čestitamo.
ODBOJKA
14.3.2011 in 18.3.2011 sta v Sladkem Vrhu in v Hočah potekali obmariborski šolski tekomovanji v odbojki, ki so se ga
pod mentorstvom našega športnega pedagoga Boštjana Šterbala udeležili tudi učenci OŠ Rače. Naša ekipa v zasedbi
Lan Kukovec, Matic Bračko, Blaž Vidovič-Reich, Dejan Petrovič, Aljaž Močnik, Jaroslav Luptak, Rok Šlamberger, Marvin
Wimberger, Marko Koren in David Žunko se je na obeh tekmovanjih odlično odrezala. V Hočah so zasedli 3. mesto, v
Sladkem vrhu pa celo 2. Za odlično igro in izkazan uspeh jim seveda iskreno čestitamo.
ROKOMET - DEČKI
18. 5. 2011 se je odvijalo rokometno tekmovanje za mlajše dečke. Barve naše šole so zastopali Dejan Petrovič, Marko
Koren, Matic Bračko, Jan Hauptman, Aljaž Močnik, Blaž Vidovič-Reich, Nino Jusufović, Nejc Pipenbaher, Žan Lah,
Jaroslav Luptak, Simon Fingušt, Rok Šlamberger in Marvin Wimberger. Z odlično igro se je našim fantom uspelo uvrstiti
na področno prvenstvo, ki je potekalo 23. 5. 2011. Bili so zelo uspešni in na koncu so zasedli odlično 3. mesto. Bravo,
fantje – iskrene čestitke!
NOGOMET
15. 6. 2011 smo bili na obmariborskem
tekmovanju v nogometu, ki smo ga odigrali v
Športnem centru Galič. Izmed 11 ekip smo
dosegli 1. mesto in se tako uvrstili na področno
tekmovanje. Na področnem tekmovanju smo
odigrali dve tekmi. V prvi so bili naši nasprotniki
učenci OŠ P. Voranc, ki smo jih seveda
premagali z 7:2 ter se tako gladko uvrstili v finale.
Tam nas je čakal težji nasprotnik, pred katerim pa
smo žal klonili in 1. mesto zgrešili za pičla dva
gola. Kljub vsemu pa smo vendarle področni
podprvaki, kar je zares lep uspeh. Ekipi v postavi
Dejan Petrovič, Marvin Wimberger, Jan
Hauptman, Blaž Vidovič-Reich, Jaroslav Luptak,
Rok Šlamberger, Žan Lah, Inti Ivanek, Nejc
Pipenbaher, Simon Fingušt in Nino Jusufović ter mentorju Boštjanu Šterbalu izrekamo iskrene čestitke in jih želimo
veliko uspeha na naslednjih tekmah.
Patricija Suk, 8. a
16
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
ART ISKRICEART ISKRICEART ISKRICEART ISKRICEART ISKRICEART
KAPLJICA SARA
Jaz sem kapljica Sara, ki poje. Ko bom velika, bom pevka. Zdaj že
hodim na pevske vaje in se učim peti. Ko bom velika, bom nastopala po
drugih državah. Takrat bom najsrečnejša. Zelo se veselim. Juhu.
Učiteljica za glasbo nas uči peti. To je pevska šola za kapljice.
ANŽE IN MARUŠA (zgodba ob sliki)
Sara Leva, 2.b
To sta Anže in Maruša, ki imata enoletno muco. Imata tudi namišljenega prijatelja. To je slon. Ravnokar sta njuna starša
odšla na sprehod. In zato, ker ju ni doma, lahko pripravita presenečenje. Ko sta se starša vrnila, je bilo vse pripravljeno.
Na mizi so na krožnikih ležale sveže hrenovke. »Kakšno presenečenje«, sta vzkliknila oba hkrati. Anže je ravno prinesel
šah. Povečerjali so in po večerji igrali šah.
FANTEK V TEMI
Maja Podbojec, 2.a
Daleč od tod
fantek živi,
čigar lasje,
se svetijo v temi.
Njegova so usta
rožnato rdeča,
ko njemu v življenju
nasmehne se sreča.
Njegove oči
so modre kot morje,
zobje pa so beli
kot oblakov obzorje.
A si fantek le tega želi,
da živel bi življenje brez solz in skrbi.
Špela Frangež, 8.b
KAKO SEM PRIŠEL NA SVET
Ko sem se rodil, je zame vedelo pol Rač. Čez nekaj tednov pa skoraj cela Slovenija. Tepli so se, da se me vsaj
dotaknejo. Če pa so se me, pa so bili kot junaki, ki so v finalu nogometnega prvenstva zabili zmagoviti zadetek. Vedno
sem imel 100% varstvo. Vsako stotinko. Večinoma me je pazila moja teta. Ko sem se malo poškodoval, bi lahko rekli,
da je bilo treba klicati rešilce in gasilce. Ko se je rodila moja sestra, sem si tudi sam malo oddahnil. Zdaj nisem bil več
edina zvezda. In zdaj ima moj najmlajši brat Jaka varstvo večinoma pri meni, sestri Ani in bratu Juretu. Jaz zdaj nisem
niti pod razno največja zvezda.
Miha Vogrin, 4. a
17
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
ON
Njegove oči so zelene
kot prostrani travniki,
polni življenja.
Njegove ustnice tople
kakor poletno sonce,
njegovo telo izklesano
kakor kip Michelangela.
Njegovi lasje so mehki
kot najmehkejši kašmir,
a njegovo srce je trdo
kot kamen.
Mojca Pernat, 8. b
MOJE 1. ŠOLSKO LETO
Že je konec pouka. Letos sem bila prvošolka. Ko smo šli plavat, sem uživala. Bili smo tudi na kmetiji. Tam smo balinali s
škornji, delali zeliščni namaz in hranili živali. Na izletu v Ljubljani smo bili v muzeju, v parku in na gradu. Staršem smo
pripravili prireditev, oni pa nam piknik. Zdaj bodo pa počitnice.
Naja Šalamun, 1. a
ZIMSKO VESELJE
Zjutraj, ko sem se zbudila, sem videla sneg. Najedla sem se in šla ven. Zunaj sem
naredila snežaka. Potem sem šla noter, slekla sem kombinezon in popila čaj. Igrala sem
se do kosila. Potem sva z mamo pekli pecivo. Ko je bilo pecivo spečeno, sem ga
pojedla. Nato sva šli na sprehod. Šle sva do Eve. Z Evo sva se igrali, potem sem šla
domov. Preoblekla sem se v pižamo in sem z mamo gledala televizijo. Potem sem šla
spat. Lahko noč Lana.
ZIMSKO VESELJE
Lana Lah, 2. a
Zunaj je začel padati sneg. Danes sem dobila nove sanke, ker imam rojstni dan. K meni
so prišle prijateljice in zunaj smo naredile največjega sneženega moža. Potem smo se
šle smučat in sankat in potem še kepat. Potem nam je mama rekla, da gremo navijat za atija, ker danes tekmuje v
skokih s skakalnice. Ko smo se vrnile domov, smo si slekle rokavice, kapo ter šal. Potem nam je mama skuhala čaj, ker
je bil zunaj mraz. Ko so prijateljice odšle, mi je mami pokazala staro kučmo. Potem sem se oblekla in vprašala bratca
Davida, če se gre igrat hokej na led. Zvečer sem se najedla in odplavala v sanje.
Maja Podbojec, 2. a
18
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
KAJ MI JE LETOS NAJBOLJ OSTALO V SPOMINU? (učenci 2. a in 2. b)
Najlepše mi je bilo, ko smo z devetošolci šli na sladoled. (Nika)
Ko smo šli v živalski vrt in ko smo bili na plavanju. Najbolj všeč mi je bilo, ko sem pri nareku imela vse prav. Všeč mi je
bilo, ko sem predstavila svoj plakat. (Lana)
Nekaj lepega se mi je zgodilo, ko sem se kopal. (Dominik)
Da smo imeli tako dobro učiteljico. (Meta)
Ko sem šel na sladoled. (Nejc)
Meni je bilo najbolj všeč, ko smo imeli nastop. (Luka)
Ko sem spoznal sošolce in najbolj, ko Lovrota. (Nik P.)
Ko smo bili na plavalnem tečaju, ko smo plesali, ko smo peli. (Sara)
Ko smo šli z devetošolci na sladoled. (Lovro)
Najboljše mi je bilo, ko smo bili na plavalnem tečaju. (Laura)
Imel sem prijatelje. Ko smo šli z devetošolci na sladoled. (Nika N.)
Ko smo pisali teste. Najbolj všeč mi je bilo. Ko so k nam prišli devetošolci in smo odšli na sladoled. (Melani)
V 2. razredu mi je bilo najbolj všeč, ko smo dobivali Cicizabavnike in zoo. (Lea)
Najlepše mi je bilo, ko smo se učili črke. (Nik K.)
Ko smo šli s šolo v živalski vrt. (Matic P.)
Veliko smo se naučili. Poslušali smo zgodbe. Zabavali smo se. Ker imamo prijazno učiteljico. (Lana L.)
Imam dobre prijatelje, se učim, posodim prijateljem radirko ali svinčnik, se igram, spoznam pisane črke. (Anej)
Sošolci so prijazni do mene. Rok mi je dal slikice. Učiteljica me je pohvalila, da dobro berem. Lepo smo se igrali med
odmorom. (Enej)
Imeli smo nepozabne izlete, pa tudi dosti smo se naučili. Veliko smo se učili peti, pa tudi plesali smo. In veliko smo se
zabavali. (Maja P.)
Učili smo se razne pesmice – vse so mi bile zelo všeč. Odšli smo na razne izlete. Tudi pri športni vzgoji je bilo zabavno.
Pri matematiki, slovenščini in pri spoznavanju okolja je bilo zabavno. (Ana)
Rad hodim v šolo. Veliko se naučim. Učim se pisat in risat. Imam zelo prijazno učiteljico. (Anej)
Imam dobre prijatelje. Lepo nam je bilo, ko smo se igrali. (Luka)
19
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
Všeč mi je, da so prijazni do mene. Všeč mi je pri glasbi, ko pojemo in plešemo. Zelo, zelo lepo je pri športni. (Laura)
GOZD PRIPOVEDUJE
Po svetu sem hodil,
v gozdiček zablodil.
Bilo je tam polno dreves,
zelenih, zares.
Za mano pa glas se zasliši:
»Kaj te pripeljalo
k naši je hiši?«
V želodcu me zvije,
srce hitro bije.
Pa rečem:
»Prišel sem k vam na obisk.«
Pa spet zasliši se kot blisk:
»Zakaj prišel si na obisk,
kaj te je prineslo k nam?«
»Želel sem reči dober dan.«
V tistem hipu pa tišina,
v naročje mi pade violina.
Glas pa reče:
»Zaigraj nam pesmi, deček,
da v srcih začutili bomo kanček sreče.«
»Kdo pa ste?«
vprašati zaslišim se.
»Mi smo drevesa,
mi smo gozdna čudesa.«
Pa sem malo pomislil …
»Mar drevesa govorijo?
Ta drevesa čudna se mi zdijo.«
A sem vendar zaigral,
saj preveč se nisem bal.
Takrat drevesa se zbudijo,
jaz se ustrašim,
preneham z melodijo.
Zaslišim šepetanje.
»Mar je to dreves nerganje?«
Vse čudno zdaj se zdi,
se zameglijo mi oči.
Potem pa vidim le še mamo,
ki pospravlja si pižamo.
Šele takrat se zavem,
da bile so sanje
in le jaz vem zanje.
Špela Frangež, 8. b
20
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
KAČA
Bila nekoč je neka kača...
Kakšna kača?
Grozna kača.
V klobčič zvita klopotača!
Grozno, grozno!
Kar po tleh se je plazila,
žabo opazila
in jo ulovila.
Grozno, grozno!
Na veliki črni glavi
imela eno je oko,
modro kot nebo
in zobe, velike kot drevo.
Grozno, grozno!
Benjamin Benc, 3. a
SODOBNA LJUDSKA PESEM
Uboga moja tetica
debela je kot kravica.
Uboga moja tetica
si ne najde možeka.
Tako je že sama sedem let,
trpi že kakih tristo let.
Da neb' v grobek sama šla,
si kupi v Trstu fanteka.
Zala Horvat, 8.a
POD DEŽNIKOM
Bil je dan dežnikov. Odpravila sem se na pot po gozdu in tam je bilo vse polno ljudi z različnimi dežniki. Toda jaz ga
nisem imela in bila sem čisto sama. Tarnala sem za dežnikom, še bolj pa za prijateljem. Vsi so me karali, ker sem prišla
brez dežnika. Že čez nekaj časa pa je bilo vse drugače. Zaprla sem oči, stisnila pesti in si močno zaželela dežnik, ki bi
ga v rokah držal moj prijatelj. Zaslišal se je glasen pok in takrat so vsi izginili, na klopci sem sedela le jaz. A ne dolgo,
prikazal se je dežnik mavričnih barv, pod njim pa je bila preprosta deklica - Dežnikarica. Hotela sem jo predstaviti še
ostalim, ko so se spet prikazali, a videl je ni nihče. Takrat se nisem zavedala, da vidim Dežnikarico le jaz. Pomembno mi
je bilo, da sem takrat dobila prijateljico, ki je stala pod mavričnim dežnikom. Povedala mi je, da osrečuje ljudi s svojim
petjem. Tudi meni je zapela s svojim lepim glasom. Ko sem začutila, da imam pravo prijateljico, se je poslovila in odšla.
Za spomin mi je podarila svoj dežnik. Z njim sem dobila prijateljico, ki so jo potem videli tudi drugi, in bila sem
presrečna.
Eva Stoilkovič, 6.a
21
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
Jaka Vihar, 1.a: Z dežnikom v čudežni deželi
POD DEŽNIKOM
Za božič sem dobil dežnik. Lep, pisan, z veselimi barvami. Čisto moj dežnik. Bil je nenavadno velik. Nekega dne sem se
odpravil na sprehod po gozdu. Iznenada je začelo deževati. S sabo sem imel svoj dežnik. Odprl sem ga in nadaljeval
svojo pot. Mimo mene prihiti mož v uniformi s torbo na rami in premočen do kože. Bil je poštar. Pristopi in me prosi, če
lahko gre z mano. Pove, da mora priti do koče onkraj tega gozda. Sprejmem ga pod dežnik, saj bo gotovo z njim bolj
kratkočasno. Nekaj časa hodiva po gozdu, se pogovarjava, ko iznenada iz grma stopi ropar. Vpraša, če lahko gre z
nama pod dežnikom. Pove, da je prišel iz zapora in sedaj želi priti čim prej domov. Priseže, da ni nič ukradel. Jaz
privolim, poštar pa nasprotuje, ker on že ne bo hodil pod dežnikom z roparjem. Odgovorim, da je to moj dežnik in lahko
kar oba odideta, če se bosta prepirala. Tako smo pod dežnikom sedaj že trije. Jaz hodim na sredi, onadva pa vsak na
eni moji strani in se sovražno gledata. Poštar ima pomisleke o roparju, ropar pa o poštarju. Čez čas se pred nami pojavi
duh. Pove, da je gozdni duh in prosi, če se nam lahko pridruži pod dežnikom, ker je ves premočen. Ropar in poštar
nasprotujeta, jaz pa ju ne poslušam in povabim duha pod dežnik. Hodimo. Duh molči, ropar molči, jaz molčim in tudi
poštar molči ter skriva torbo pred roparjem. Tako pridemo do koče ob gozdu. Poštar odpre torbo, pobrska po njej in
ugotovi, da v njej ni več pisma. Takoj obsodi roparja, da mu je ukradel pismo, ta pa odgovori, da ga ni in obsodi duha.
Duh zatrjuje, da sploh ni vedel za pismo in zagrozi, da bo začel strašiti. Hočem jih pomiriti in povem, da v času, ko smo
bili pod dežnikom, ni nihče kradel, če se bodo prepirali, pa jim ne bom dovolil, da bi še naprej hodili z mano, saj ne
maram prepirov. Vse tri spodim in grem sam naprej proti domu.
Hodim po gozdu, kmalu preneha deževati in zaprem svoj velik dežnik. Pogledam na namočena tla in zagledam pismo.
Spoznal sem, da sem prehitro napodil svoje spremljevalce, in postalo mi je žal. Pobral sem pismo in ga sam odnesel v
kočo onkraj gozda.
Blaž Štolar, 8. b
Žan Hameršak, 6. a: Zmešana cestna pot
22
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
POD DEŽNIKOM
… je bila zima, mrzla, bela in zaspana. Še nekaj dni je bilo do božiča, z bratom sva se o tem pogovarjala vsak večer.
Vendar je pred menoj bilo še čarobno potovanje. Prepričana sem, da vas zanima kam in s kom. Ves svoj čas sem
rezervirala za potepanje z njim – mojim čudežnim dežnikom.
Bil je moj najljubši, pozimi je bil moder od lesketajočih snežink, pomladi oranžen od jutranjega sonca, poleti rumen od
močnih sončnih žarkov, jeseni pa rjav, od barve suhih listov. Vendar to niso vse njegove posebnosti, imel je tudi
čudežno moč. Znal je leteti, govoriti, plesati… imel je lastnosti, ki jih imajo ljudje…
Brat mi je pomagal splezati na dežnik. »Adijo mami,…« sem zaklicala. Z dežnikom sva poletela od hiše do hiše in pred
vrata nastavljala majhna darilca. Kar naenkrat pa naju je zajel močan vihar, in to tako močan, da naju je odpihnilo na
zamrznjeno jezero. Jezero se je od najine energije pričelo topiti, vendar je moj dežnik s svojo čudežno močjo okrog naju
naredil lesketajoče mehurčke. Ko sva se potopila, so se mehurčki razpočili. Vzelo mi je sapo, otrpnila sem od strahu,
vendar sem takoj opazila na dnu jezera majhno hiško iz ledu…česa takega še nisem videla, ufffff…
Bilo je tako čarobno, očarljivo in prelepo, da sva ostala cele tri dni, uživala sva in se razvajala.
Med vračanjem proti domu sva plesala na nebu, se lovila z drobnimi snežinkami, na vsem lepem pa sem zagledala
sredi belih gričev in zasneženih poljan prečudovit zelen travnik. Bilo je kot da sanjam…
Pristala sva na mojo željo in kar nisem se mogla načuditi. »Travnik – zelen sredi zime?« sem vprašala, a sploh ne vem
koga. Dežnik se je hihital in valjal med cvetočimi rastlinami. »Ja nič«, sem rekla, to bi bilo čudovito darilo za mojo mami.
Nabrala sem krasen šopek. Poletela sva proti domu, mami sem objela on obdarila z rožicami, vse ostale pa pozdravila.
Zaspala sem s prelepimi mislimi in občutki. Prebudila sem se na božično jutro in, del dneva preživela pri očiju, kjer sva
klepetala o mojem potovanju. Čas je hitro minil, mami je skuhala praznično večerjo, zato me je oči odpeljal domov. Ko
sem izstopila iz avta, mi je oči še zadnjič pomahal in dejal, da moram skrbno paziti na svoj dežnik, da bom z njim
doživela še kakšno pustolovščino, in nekoč, ko bom imela svoje otroke, jim bom pripovedovala zgodbe s teh potepanj.
Elle Kukovec, 4. a
POD DEŽNIKOM
Za rojstni dan sem dobila nov dežnik. Naslednji dan pa je deževalo. Juhuhu! Zdaj lahko uporabim svoj novi dežnik.
Odidem ven in hitro razprem dežnik. Pod njim pa kar naenkrat dobim krila in se spremenim v vilo. Lahko letim, delam
prevale v zraku in trosim na zemljo čarobni prah. Kjer se prah dotakne tal, zacvetijo rože. Kako lepe rože! Orhideje,
hijacinte, vijolice, marjetice, … Najlepše rože sveta! Utrgam eno – za mamo, utrgam drugo – za očeta. Pogledam na
uro. Joj, enajst je že! Kmalu bo kosilo.
Kako lep dopoldan sem preživela pod mojim novim dežnikom.
Klara Repolusk, 3. b
POD DEŽNIKOM
Pod dežnikom deklica je živela.
Tam se lepo je imela.
S sabo kužka je vzela in naenkrat pod nebo sta zletela.
Deklica spustila je dežnik
in zgodil se je čuden trik.
Pristala sta na čudni planjavi,
kjer so bili vsi dobri in zdravi.
Najraje bi kar tam ostala.
Tam bila bi vesela in zdrava.
Nika Štern, 2. b
23
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
Blaž Štolar, 8. b: Pod dežnikom
POD DEŽNIKOM
Bil je lep sončen dan. Pisali smo spis. Dobila sem pet, vendar se nisem počutila srečno, veselo. Mamica me je vprašala,
če se dobro počutim, kajti ni videla mojega veselega nasmeha. Odgovorila sem ji, da sem zelo, zelo, zelo … vesela.
Mamica je samo pokimala.
Naslednje jutro sem odšla v šolo. Zdelo se mi je, da sem tako osamljena. V jedilnici sem sama sedela, v učilnici sem se
sama igrala in na dvorišču sama tekala.
Prišla sem domov. Mamico sem takoj vprašala, zakaj nimam prijateljev, ona pa mi je rekla, da se skrivam pod velikim
sivim dežnikom in da me zato nihče ne vidi. Povedala mi je, da se moram sama pridružiti drugim, ne pa čakati, da bo
kdo prišel k meni.
S težavo sem naslednje jutro spet šla v šolo. Ko sem prišla, sem že videla moje sošolke. Pridružila sem se jim in bile
smo nekaj časa skupaj, dokler se nismo začele pogovarjati o neki oddaji. Meni ni bila všeč, zato sem jih zapustila. Spet
se nisem počutila veselo.
Mamico sem vprašala, zakaj še vedno nismo prijateljice. Odgovorila mi je, da se moram prilagoditi temu, ker če bom
takšna, me nobena ne bo hotela za prijateljico.
Spet sem se poskušala družiti z njimi. Uspelo mi je, zdaj sem njihova najboljša prijateljica in one moje. Tedaj sem
mamico vprašala, kaj se je zdaj zgodilo s tistim velikim sivim dežnikom. Pojasnila mi je, da moram to ugotoviti sama.
Zdaj sem ugotovila. Tisti veliki dežnik še vedno obstaja, vendar zdaj ni več siv in tako velik. No, velik še vedno je,
vendar zgleda majhen, ker nisem pod njim samo jaz, ampak tudi moje prijateljice. Zdaj smo vse pod velikim mavričnim
dežnikom. Ugotovile smo, da se dežnik lahko spremeni v prijateljstvo, srečo, veselje … Dežnik nas združuje, pod njim
pa razmišljamo o našem prijateljstvu.
Marina Breg, 5. a
24
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
EKOMANIAEKOMANIAEKOMANIAEKOMANIAEKOMANIAEKOMA
ENERGETSKI DETEKTIV
Na OŠ Rače smo za večji prihranek energije pri predmetu okoljska vzgoja uvedli energetskega detektiva. Na mesec sta
dva energetska detektiva vsak dan hodila med odmori po hodniku in si zapisovala, kje so po nepotrebnem prižgane luči
in drugi učni pripomočki, ki porabljajo energijo. Na šoli smo v tem šolskem letu porabili 167872 KwH energije. Največ
energije smo porabili v mesecu januarju. Da bi prihranili čim več energije, smo nad stikala luči pritrdili napise, ki so
opozarjali na ugašanje luči, ki svetijo po nepotrebnem. Energetska detektiva sta nalogo opravljala na skrivaj, tako da
učenci in učitelji niso vedeli za njih in njihovo delo. O energiji smo ustvarili tudi plakat, katerega smo obesili v avlo šole,
kjer so si učenci lahko prebrali veliko o energiji npr. kako je pomembna za naše življenje in kako pomembno je
racionalno ravnanje z njo. Zbrali smo podatke o porabi energije v učilnicah in drugih šolskih prostorih, ter jih učencem in
učiteljem na plakatu predstavili. Kasneje smo še spremljali porabo energije in ugotovili da je bilo naše delo koristno, da
so učenci in učitelji bolj redno začeli ugašati luči in ostale učne pripomočke, ki so po nepotrebnem trošili energijo. S
podobnim delom bomo nadaljevati tudi naslednje šolsko leto, da bi prihranili čim več energije, s tem zmanjšali stroške
in ohranili naravo za bodoče generacije.
Tippy Vračko, Sara Brumec Ferš 8. a
25
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
MERJENJE TEMPERATURE
Na OŠ Rače učenci in učitelji skrbimo za okolje in
prav zato smo se odločili, da bomo zraven ostalih
aktivnosti spremljali tudi temperaturo zraka v
nekaterih učilnicah, v knjižnici, v telovadnici in zunaj
na prostem. Za nabavo termometrov smo prosili
gospoda hišnika. Dogovorili smo se, da bosta
temperaturo spremljala vsak mesec dva učenca.
Učenci smo izdelali učne liste na katere smo vrisali
tabelo. V tabelo smo vnašali dnevno temperaturo.
Temperaturo smo spremljali vsak dan, več
mesecev. Temperature smo odčitavali med glavnim
odmorom petnajst do ena popoldne. Ob koncu smo
dobljene podatke analizirali. S pomočjo podatkov
smo nato naredili plakate na katerih so bile
prikazane temperature teh prostorov.
Luka Falež 8.a
EKODEJAVNOSTI
Na OŠ Rače zbiramo odpadne telefone, prazne tonerje, kartuše, prazne baterije, nekajkrat letno organiziramo zbiranje
starega papirja. Izvedemo tudi čistilno akcijo okolja. V kuhinji posebej ločujejo embalažo, papir, biološke odpadke. V
razredih imamo ekokoše, v katere mečemo samo papir. Naša šola ima tudi svoj ekološki otok, v katerem so zabojniki za
ločeno zbiranje odpadkov.
Nejc Dorič 8. a
Na naši šoli že leta pridno zbiramo razne odpadke kot so kartuše, tonerji, star papir… Imamo tudi šolski ekološki otok in
redno organiziramo čistilne akcije. Vsi se trudimo, da bi naš kraj ostal čist in urejen. Moje mnenje je, da s tem dejanjem
ohranjamo naravo tudi za prihodnje generacije. Pri izbirnem predmetu okoljska vzgoja smo tej temi posvetili veliko časa
in želimo, da bi tudi prihodnje generacije živele v čistem ali morda še čistejšem okolju kot mi.
Peter Novoselnik 8. b
26
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
SMEH JE POL ZDRAVJASMEH JE POL ZDRAVJASMEH JE POL ZDRAVJA
FACEBOOK
Bere dedek časopis in obrne na stran z osmrtnicami, ko v sobo pride vnuk in reče: “Kaj je dedek, a si spet na
Facebooku?”
PICA
Policist pride v picerijo in naroči pico. Natakar vpraša: “Vam jo narežem na 4 ali na 8 kosov?” Policist odgovori: “Kar na
4, ker ji 8 ne bom mogel pojesti.”
POGUM
Kavboj pride v salon, izvleče pištolo in se zadere: “Kdo mi je konja prebarval na zeleno?« Iz najtemnejšega kota salona
se dvigne dvometrska stopetdeset kil težka postava in zahrumi: »Jaz sem bil! A je kaj narobe?« Kavboj odgovori:
»Nnnič. Pppprišel sem pppovedat, da je leva stran kkkonja že suha.«
LOKACIJA
Pacient se potoži: “Gospod doktor! Včeraj, ko sem se peljal domov sem nenadoma začutil bolečino.” Doktor vpraša:
“Kje pa?” Pacient razloži: “Mislim da je bilo to med Vranskim in Trojanami.”
SVINJSKA PEČENKA
Vpraša gost: »Natakar, ali je ta pečenka res svinjska?« Natakar potrdi: »Seveda je, saj je kuharju kar dvakrat padla na
tla.«
POLOVIČKA
Pride kadilec k zdravniku in ta mu reče: »Imate zelo zamašena pljuča, koliko cigaret na dan pokadite?« Kadilec
odgovori: »Okrog 50.« »To morate nujno za pol zmanjšati,« pravi zdravnik. Pride kadilec naslednjič in zdravnik da
vpraša: ”A ste zmanjšali ?” Kadilec ves ponosen pove: “Ja, sedaj kadim samo 49 cigaret in polovičko.”
ZABAVA IN STONOGA
Medved naredi zabavo, povabil je vse živali, tudi stonogo! Na zabavi so vsi čakali, da pride še stonoga, toda ko te ni bilo
od nikoder, so se začeli zabavati. Ko je bilo že jutro, so živali odšle domov. Takrat na vratih pozvoni stonoga. Medved ji
odpre in jo vpraša: “Zakaj te ni bilo ?” Stonoga pa vpraša: “Zakaj si pa na vrata napisal Obriši si čevlje ?!”
DVOMLJIVO POREKLO
Medvedek vpraša svojo mamico: »Mamica ali sem jaz res medvedek?« »Ja seveda si«, mu odgovori mamica. »Mamica
ali sem jaz res,res medvedek?« vpraša spet čez nekaj časa. »Ja seveda,« odvrne medvedka. Medvedek čez nekaj
čapa spet pride in ponovno vpraša: »Mamica ali sem jaz čisto zares medvedek?« Mamica sedaj že nekoliko nejevoljno
odvrne: »Ja, seveda! Zakaj pa ne bi bil?« Medvedek pa odvrne: »Zato, ker me zebe kot psa.«
BOLEČINA
Gresta dve »Milki« čez cesto, pa ena pade in reče: »Au, kako me lešniki bolijo.«
MIŠELOVKA
Iznajditelj: »Ali ste testirali mojo mišelovko?«
Odgovorni: »Smo.«
Iznajditelj: »Torej jo boste patentirali?«
Odgovorni: »O tem še razpravljamo. Danes zjutraj smo namreč pred mišelovko našli tri miške, ki so umrle od smeha, ko
so jo videle.«
27
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
LAŽ
Dve miši sta odkrili slona, ki je ležal na tleh. »To bo pa slastna večerja,« je rekla ena. «Spekli ga bova! Jaz grem po
drva, da bova zakurili ogenj, ti pa ga straži,« je rekla druga. Ko se je miš vrnila z vejami za pripravo žara, je opazila, da
slona ni več. Miška, ki ga je čuvala, je nemočno dejala: »Slon se je pobral in odšel.« »Ne laži, saj vidim, da žvečiš,« se
je razjezila prva miš.
Eva Mustafa, 7. a
MISELNI IZZIVMISELNI IZZIVMISELNI IZZIVMISELNI IZZIVMISELNI IZZ
REBUSA
REŠITEV: ledena sveča
REŠITEV: svetovanje
ENAKE PODROBNOSTI
Sliki imata različno vsebino, vendar 7 povsem enakih podrobnosti. Jih najdeš?
1) dimnik na ladji - grlo steklenice; 2) veliko jadro - večji kos povoja; 3) brki - lasje; 4) odprtina na ladji ena od leč očal; 5) del
dihala na otroški maski - usta moža; 6) otrokove kopalke - vzorec na možakarjevih kopalkah; 7) luža na tleh - manjši oblak
28
OŠ RAČE
REŠITEV: 54325
1=5
2 = 25
3 = 325
4 = 4325
5 = ___________
REŠITEV:
NADALJUJ ZAPOREDJE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
KRIŽANKA ZA NAJMLAJŠE
ANAGRAM
Anagram je s prestavitvijo črk nastala nova beseda (npr. anagram besede AVLA = LAVA). Poišči anagrame naslednjih
besed.
OSEM = ________________________________
OBLAKI = ________________________________
ČREVO = ________________________________
MASLO = ________________________________
BOTRA = ________________________________
REŠITEV: meso, kobila, vroče, smola, torba;
UGANKA
Kuharica peče potico in potrebuje natanko 1 dl mleka. Mleko ima v velikem bokalu. Ima pa samo kozarca za 3 dl in 5 dl.
Kako bi lahko natančno izmerila 1 dl mleka?
REŠITEV: Kuharica najprej nalije mleko v kozarec za 3 dl. Nato vsebino prelije v kozarec za 5 dl. Nato ponovno napolni kozarec z 3 dl. Iz tega kozarca prelije
toliko mleka v 5 dl kozarec, dokler ta ni popolnoma poln. V 3 dl kozarcu ji potem ostane natanko 1 dl mleka, kar je točno toliko, kot potrebuje za dobro torto.
29
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
HANJIE oz. GOBELIN
Pravila za reševanje:
Gobelin je logična uganka, pri kateri je potrebno z logičnim sklepanjem izpolniti prazno mrežo s kvadratki po določenih
pravilih. Rešitev je običajno slika. Gobelin rešujemo tako, da s svinčnikom barvamo polja v mreži. Številke ob robu
vsake vrstice in vsakega stolpca povedo, koliko skupin črnih polj je v vsaki vrstici oziroma stolpcu in koliko črnih polj je
v vsaki strnjeni skupini. Skupina sestoji iz samih črnih polj, brez vmesnih belih. Med sosednjima skupinama črnih polj je
vsaj eno belo polje. Vrstica oziroma stolpec se lahko začne s črnim ali belim poljem. Številke, ki povedo dolžine skupin,
so zapisane v pravem vrstnem redu.
Navodila za reševanje:
1. Če je številka pred vrstico (nad stolpcem) enaka dolžini vrstice (stolpca), so vsa polja črna.
2. Če je številka pred vrstico (nad stolpcem) večja od polovice dolžine vrstice (stolpca), lahko v sredini določimo nekaj
polj, ki so zagotovo črna. Primer: Če je pred vrstico številka 7, dolžina vrstice pa je 10, so polja od vključno četrtega
do sedmega zagotovo črna (izmed prvih treh in zadnjih treh so še tri črna, vendar še ne vemo, katera).
3. Če je pred vrstico (nad stolpcem) ena sama številka, se vsa polja držijo skupaj. Če torej v taki vrstici (stolpcu)
najdemo dve črni polji, ki nista sosednji, so črna tudi vsa polja med njima.
4. Če so pred vrstico (nad stolpcem) samo enke, so v okolici črnih polj bela polja. Bela polja označujte s piko ali križci.
5. Če smo že narisali vsa črna polja, ki jih omogočajo številke, potem so vsa preostala polja bela, kar označimo.
6. Če je nedefiniranih še ravno toliko polj, da lahko zaključimo skupino, so ta polja vsa črna.
7. Navadno se nekaj časa ukvarjamo z vrsticami, nato s stolpci, to izmenjujemo toliko časa, da pridemo do rešitve.
8. Ugodno je, če ugotovimo barvo polj ob robovih. Če je polje ob robu črno, lahko narišemo celo skupino črnih polj in
jo tudi omejimo z belim poljem.
0
0
2
1
4
3
1
1
1
4
1
0
0
0
0
2
1 1
6
1 1
4
1 1
0
0
Žiga Stupan in Blaž Štolar, 8. b
30
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
TESTNA STRANTESTNA STRANTESTNA STRANTESTNA STRANTESTN
ALI UPAŠ V ŠOLI GOLJUFATI?
Prav gotovo je že vsak od vas kdaj v svoji karieri poskušal v šoli goljufati. Nekaterim gre to bolje od rok, nekateri pa se
raje zanašajo na svoje znanje. Kakšne so tvoje izkušnje z goljufanjem? Znaš in upaš goljufati? Reši spodnji test in
ugotovi, kako je z goljufanjem pri tebi!
1. Kaj zate pomeni predrznost pri pisanju kontrolk?
a) Prepisovanje direktno pred učiteljem.
b) Priti pisat nepripravljen.
c) Pri pisanju kontrolk ni nič predrzno.
2. Kaj meniš o pisanju plonk listkov?
a) Brez plonk listkov sploh ne grem pisat kontrolk.
b) Napišem si jih, ampak le zato, da se bolje naučim in utrdim snov.
c) Nimam prakse v pisanju plonk listkov.
3. Učitelj vam razdeli kontrolko in odide iz razreda. Kaj storiš?
a) Malce zbegano pokukam k sosedu in primerjam rezultate.
b) Pišem naprej, to me nikakor ne zmoti.
c) Takoj začnem prepisovati od najbolj pridne sošolke.
4. Kje in s kom po navadi sediš pri pisanju kontrolk?
a) Potrudim se, da čim bolj zadaj in čim bliže najbolj učeni sošolki.
b) Najraje spredaj, da me sošolci ne morejo motiti.
c) Kakor kdaj, po navadi nimam nobene posebne želje.
5. Ali se pred vsakim preizkusom znanja dobro pripraviš?
a) Seveda, kajti zanesem se le na svoje znanje.
b) Odvisno od zanimivosti oziroma dolgočasnosti snovi ter od časa.
c) Ne, najraje se zanesem na sošolce.
Vprašanje 1
Vprašanje 2
Vprašanje 3
Vprašanje 4
Vprašanje 5
Število točk
Odgovor a
3
1
2
1
3
Odgovor b
2
2
3
3
2
Odgovor c
1
3
1
2
1
Od 5 do 8 točk: Brez goljufanja ne gre.
Učenje je zate druga skrb. Vse ostalo je pred učenjem, zato ti velikokrat zanj tudi zmanjka časa. Zanašaš se na sošolce
in sošolke ter na njihovo znanje. Kontrolk brez plonk listkov še nikdar nisi pisal/-a. Izkoristiš prav vsako priložnost, da
prepisuješ. Prepisovanju ne pripisuješ prav nobenega slabega pomena.
31
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
Od 9 do 12 točk: Goljufaš, vendar ne za vsako ceno.
Učiš se le tisto, kar te zares zanima. Ostalo poskušaš prepisati, če se slučajno da. Veš, da goljufanje ni primerno,
vendar ga kljub temu v skrajni sili uporabiš. Plonk listke si sicer pišeš, vendar jih ne uporabiš vedno; le kadar je nujno
potrebno in mogoče.
Od 13 do 15 točk: Goljufanje ni zate.
Plonk listkov si še v življenju nisi napisal/-a in si jih verjetno tudi nikoli ne boš. Goljufanje in prepisovanje ni zate. Tudi ne
maraš, da drugi prepisujejo od tebe. Zanašaš se le na lastno znanje, saj verjameš, da je učenost mati modrosti.
Patricia Strmšek, 7. a
ČIV-HOV-MIJAVČIV-HOV-MIJAVČIV-HOV-MIJAVČIV-HOV-MIJAVČIV
MOJA MAMA JE ZEBRA, MOJ OČE JE KONJ
V nekem cirkusu sta se zaljubila zebra in šetlandski poni, njuna sreča,
ki je trajala kar osem let, pa je bila kronana z največjo srečo. Dobila sta
potomca, zebroida.
Zebroid je živalska vrsta, ki nastane, ko se zebra spari s konjem,
ponijem ali oslom. Tako se je zgodilo tudi tokrat, ko sta se strastem
predala zebra Kenia in šetlandski poni Prinzi. Avgusta 2008 je njuna
ljubezen obrodila sadove in luč sveta je zagledal mali križanec Jambo.
Prisrčni kopitljaček je rjave barve, po telesu se mu vlečejo temne proge,
griva pa mu stoji pokonci.
Blaž Štolar, 8. b
SEVERNI MEDVEDI KLIČEJO NA POMOČ
Severni medved je velik sesalec iz rodu zveri, družina medvedov. Gre za obpolarno vrsto, ki jo najdemo v in ob
Arktičnem oceanu in je največja zver na svetu. Odrasli samci tehtajo od 400 do 600 kg in občasno presežejo 800 kg.
Samice so pol manjše od samcev in običajno tehtajo med 200 in 300 kg. Odrasli samci merijo 2,1 do 3,4 m, samice pa
od 1,9 do 2,1 metra. Žal je severnih medvedov na svetu samo še 22 000.
Eden glavnih razlogov izumiranja severnih medvedov je globalno
segrevanje. Zaradi globalnega segrevanja so se temperature v Arktiki v
zadnjih 100 letih dvignile za 5⁰C in površina pokrita z ledom je vedno
manjša, kar medvedom preprečuje dostop do tjulnjev. Zaradi
pomanjkanja tjulnjev bi se severnim medvedom telesna teža zmanjšala in
zaradi manjše telesne teže samica nebi morala proizvajati dovolj mleka.
To bi pomenilo večjo umrljivost med mladiči. Arktične države, ki so dom
večini severnih medvedov bi morale izvajati največ ukrepov proti
globalnemu segrevanju, ampak ravno te države najpočasneje ukrepajo
proti temu problemu. Severni medved je veličastno bitje iz daljnega
severa in potrebno ga je rešiti.
Žiga Stupan, 8. b
32
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
IRUKANDJI - MALI UBIJALEC
Ali ste vedeli da obstaja živo bitje, ki je veliko le nekaj centimetrov in vas lahko z lahkoto ubije? Imenuje se irukandji.
To živo bitje je meduza in premer njenega klobuka je po navadi le en centimeter. V glavnem živi v Avstraliji in to ob
obalah v toplejših vodah. Po ožigu se po približno 30-ih minutah pojavijo bolečine na različnih delih telesa, navadno
v mišicah rok in nog (v obliki bolečih krčev), v hrbtu in ledvicah, glavobol, slabost, nemir, potenje, pekoč občutek
na koži in obrazu, zvišan srčni utrip in krvni tlak ter fiziološki fenomeni (npr. občutek prihajajoče smrti). Slednje lahko
traja od nekaj ur do več dni.
Za blaženje bolečin se bolnikom daje morfij, čeprav pri nekaterih bolnikih ni imel učinka. Meduza je vzela že veliko
življenj, saj trenutno protistrupa še ne poznamo.
Matic Trčko, 8. b
POVPRAŠALI SMO VASPOVPRAŠALI SMO VASPOVPRAŠALI SMO VAS
Ker so namreč poletne počitnice tako rekoč že pred vrati, smo vas tokrat povprašali o vašem preživljanju dopusta. V
anketi je sodelovalo 63 učenk in učencev naše šole od 4. do 8. razreda. Pa poglejmo, kaj ste nam povedali.
Kar 97 % vas ima raje poletne kot zimske počitnice. Največ vas dopust preživi na morju (kar 97%), le 2% v toplicah oz.
termah, ostali pa kje drugje. Nihče od anketiranih se ne poda na dopust v gore. Najpogostejša dopustniška destinacija
(73%) je Hrvaška. 13% si izbere slovensko obalo, 3% pa Grčijo. 88% vprašanih gre na dopust s starši, 11% s prijatelji in
1% s starimi starši. 51% učencev se nastani v apartmaju, 39% jih je v hotelu, 5% jih tabori in prav toliko jih gre na
dopust s prikolico. Zanimalo nas je tudi, kako dolg dopust si privoščite. Kar 49% jih odpotuje za 14 dni. Malo manj (41%)
vas gre na dopust za 1 teden, 5% je na dopustu 3 tedne in 5% si privošči več kot tri tedne trajajoč dopust. Izkazalo se
je, da večina najraje potuje z avtom (58%). Drugo najpogostejše prevozno sredstvo (22%) je letalo, z 15 % sledi ladja,
3% radi potujejo z vlakom in 2% z avtobusom. Kaj pa radi počnete na dopustu? Odgovori so bili zelo raznoliki, saj imate
očitno veliko energije. Vaša najpogostejša dejavnost (83%) na dopustu je seveda kopanje, s 5% sledi vožnja s kolesom,
ostali pa radi ležite na plaži, se ukvarjate z računalnikom, berete, skejtate, igrate odbojko, si ogledujete muzeje ali
rolate. Nihče od vprašanih si ne ogleduje okolice ali gleda filmov. Najbolj zanimivo je bilo pogledati, kaj vzamete s seboj
na dopust. Največ vas s seboj vzame športne rekvizite (23%) in družabne igre (21%). Za 17% anketiranih je
nepogrešljiv MP3, 14 % se je odločilo za knjigo, 12% ne more brez računalnika, 7% vzame s seboj tudi kolo in 6 %
PSP. In kako dolgo ste na dopustu zvečer pokonci? 31% vas hodi spat med 22. in 23. uro, 26% med 23. in 24., 25%
anketiranih pa je lahko pokonci čez polnoč. Le 18 % gre v posteljo med 21. in 22. uro. Za konec smo vas vprašali, kam
bi odšli na sanjski dopust, če bi imeli neomejene možnosti. S 15 glasovi so na prvem mestu Havaji, na drugem mestu je
s 7 glasovi Španija, na tretjem mestu pa so s šestimi glasovi Karibi. Med omenjenimi destinacijami so tudi Maldivi,
Amerika, Egipt, Avstralija, Afrika, Grčija, Bahami in zanimivo tudi vesolje ter še mnogi drugi.
Aneja Majhen, 7. b
33
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
LEPO JE BITI PAMETENLEPO JE BITI PAMETENLEPO JE BITI PAMETEN
ALI VEŠ…
… da ima največja hobotnica tako dolge lovke, da bi z njimi lahko objela štiri avtomobile.
… da je vesolje staro okrog 13,7 milijarde let.
… da je strokovni izraz za kolcanje singultus.
… da običajen orkan tehta toliko kot 90 milijonov povodnih konjev.
… da si lahko gekoni z jezikom umijejo oči.
… da je na svetu barvno slepih več moških kot žensk.
… da nekateri metulji lahko letijo s hitrostjo 48 kilometrov na uro.
… da najmanjši akvarij vsebuje le za 2 čajni žlički vode.
… da je najstarejši ohranjen recept na svetu, priprava piva.
… da vrane uporabljajo najmanj 300 načinov krakanja za medsebojno sporazumevanje. Toda vrane z enega območja
ne razumejo vran z drugega območja.
… da človek sanja povprečno 1460-krat na leto?
… da ko zardite, tudi obloga vašega želodca postane rdeča?
… da so zabeležili najmočnejšo točo, leta 1986 v Bangladešu? Posamezna zrna so tehtala tudi kilogram.
… da so zdravljenje z urinom poznali že pred 5000 leti. Indijci so ga poznali kot pripomoček za podaljševanje življenja. V
antiki pa so preko opazovanja tega "rumenega kozarčka" ugotavljali bolezni.
Žiga Stupan, 8. b
SVINČNIK
Svinčnik je preprosto pisalo, brez katerega si ne predstavljamo pismenega življenja.
Uporabljamo ga v šolah, službah in sploh kjer koli, če želimo kaj na hitro napisati,
zabeležiti ali narisati. Prva označevalna orodja so bile najbrž kar dolge oglene palčke, s
katerimi so praljudje risali po stenah svojih jam. Stari Grki in Rimljani so uporabljali kose
svinca. Okoli leta 1564 pa naj bi rudarji pri mestu Borrowdale na severozahodu Anglije
našli mehko, svetlečo snov, ki je puščala veliko bolj črno sled kot svinec. Poimenovali
so jo »črni svinec«. Iz nje so naredili tanke palčke, jih ovili z debelo vrvjo in tako izdelali
prve odlično delujoče svinčnike. Šele leta 1779 so znanstveniki odkrili, da črni svinec sploh ni svinec in so snov
poimenovali grafit, čeprav mu številni še vedno pravijo svinec od koder tudi izvor besede »svinčnik«.
Postopek izdelave:
- Grafit zmeljejo v prah in mu primešajo glino, vodo in še nekatere druge snovi, kot je vosek in razne kemikalije.
- Iz grafitne mase izdelajo tanke palčke. Maso iztisnejo skozi majhno luknjico in narežejo na predpisano dolžino
in osušijo.
- Tanke plošče, običajno iz cedrovine (vrsta lesa), nažagajo na dolžino svinčnika, gladko obrusijo in jim po širini
vrežejo vzporedne utorčke.
- Narezano stran na tanko premažejo z lepilom in v utorčke vložijo grafitne palčke.
- Čez ploščo z vstavljenimi grafitnimi palčkami položijo ploščo s praznimi utorčki, plošči spnejo in počakajo, da se
lepilo posuši.
- Strojna žaga razreže zlepljene plošče na neobdelane svinčnike in jih hkrati oblikuje v značilno šestkotno ali
okroglo obliko.
- Naslednji stroj svinčnike prebarva. Ko se barva posuši, jih zadnji stroj ob straneh potiska.
Blaž Štolar, 8. b
34
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
SAJ NI RES, PA JESAJ NI RES, PA JESAJ NI RES, PA JESAJ NI RES, PA JE
MINDBALL
Mindball je tekma med dvema nasprotnikoma, ki z električnimi
valovanji možganov premikata kroglico po mizi. Pri tem je
najbolj pomembna umirjenost in koncentracija. Mindball
proizvaja švedsko podjetje Interactive Productline, nastal pa
je leta 2005 v oddelku Smart Studio na švedskem inštitutu
Interactive Institute.
SWAMP FOOTBALL
Swamp Football je oblika nogometa, ki se igra na blatu. Ta šport
izvira iz Bishop Aucklanda na severovzhodu Anglije, kjer je bil na
začetku vadbeni trening atletov in vojakov, predvsem zato, ker je
igranje na mehkem blatu fizično zelo zahtevno. Šport se je iz Anglije
razširil na Škotsko in kasneje postopoma po celem svetu. Prvo
organizirano prvenstvo je bilo leta 1998 na Finskem. Danes je na
svetu že preko 260 ekip.
PREVAJALNIK PASJEGA LAJEŽA
Lastniki psov si včasih zelo želijo, da bi lahko razumeli, kaj jim hoče njihov hišni
ljubljenček povedati. Zdaj je to mogoče - z napravico Bowlingual Voice, ki lastniku psa
prevaja njegovo obnašanje.
OREGONSKI VRTINEC
Kljub vsem logičnim razlagam na svetu vendarle obstajajo kraji, ki se vztrajno
upirajo zakonom narave ali pa le-ti tam nimajo svoje moči. Primer za to je tako
imenovani oregonski vrtinec, krožnati košček zemlje s premerom okoli 55 m2 v
ameriški državi Oregon. Ljudje, ki kraj obiščejo, na njem vidijo najbolj nenavadne
stvari. Svetlomeri fotoaparatov podivjajo, cigaretni dim se dviga spiralasto proti
nebu, trava in drevesa imajo nenavadni nagib, okrogli predmeti se kotalijo po hribu
navzgor, na ravni površini pa proti središču vrtinca. Ljudje so se tega območja v
preteklosti izogibali, ptice in druge živali pa se še danes splašijo in bliskovito
spremenijo smer, če se mu približajo.
35
OŠ RAČE
[junij 2011]
TORBOŠOLEC
LEDENI HOTEL
Ta nenavadni hotel zgradijo v Kanadi v mestu Quebec in sicer vsako leto znova, pri čemer porabijo več kot 6800
kilogramov snega in 227 kilogramov ledu.
Temperatura znotraj nenavadnega hotela se giblje med -5 ter -2 stopinjami Celzija, marsikoga pa preseneti, da so tudi
postelje iz ledu. Vseeno pa se ne spi direktno na ledu, saj je postelja prekrita z lesom in vzmetnico, gostje pa se
oblečejo tudi v posebno spalno vrečo, ki je odporna proti mrazu.
Matic Trčko, 8. b
MEDICO-NASVETIMEDICO-NASVETIMEDICO-NASVETIMEDICO-NASVE
VODA vs. COCA-COLA
Vsi vemo, da je voda pomembna in bolj zdrava kot Coca-Cola, pa ste vedeli tudi tole:
-
75 % Američanov je kronično dehidriranih.
37 % Američanov ima mehanizem žeje tako oslabljen, da ga velikokrat zamenjajo za lakoto.
Kozarec vode skoraj 100 % prežene večerno lakoto.
Pomanjkanje vode je prvi znak utrujenosti.
Raziskave so pokazale, da 8 do 10 kozarcev vode dnevno prežene glavobole pri 80 % ljudi, podvrženih
glavobolu.
Samo 2-odstotni padec vode v telesu lahko sproži zabrisan kratkotrajni spomin, težave z osnovami matematike,
težjo koncentracijo pri branju s papirja ali računalniškega monitorja.
5 kozarcev vode dnevno zmanjša nevarnost raka na debelem črevesju za 45 %, poleg tega za 79 % zmanjša
nevarnost raka na dojki ter za 50 % zmanjša možnost za razvoj raka na mehurju.
.... kaj pa tole:
-
V mnogih državah ZDA cestne patrulje vozijo v avtomobilu dve galoni Coca-Cole za odstranitev madežev krvi
na cestah po prometnih nesrečah.
V skledo, napolnjeno s Coca-Colo, položite surov zrezek in poglejte čez dva dni - ga ni več.
Za čiščenje WC školjke: pločevinko Coca-Cole zlijte v školjko, pustite eno uro in izperite z vodo. Citronska
kislina v Coca-Coli bo očistila tudi madeže vodnega kamna.
Za odstranjevanje rjastih madežev z avtomobila: zmečkano alu-folijo namočite v Coca-Colo in madež zdrgnite.
Korozivni madeži na avtomobilskem akumulatorju: Pločevinko Coca-Cole zlijte preko akumulatorskih baterij in
36
OŠ RAČE
[junij 2011]
-
TORBOŠOLEC
korozija bo izginila.
Vse rjaste madeže boste očistili s krpo, namočeno v Coca-Colo, ki jo za nekaj minut položite na madež.
Odstranjevanje mastnih madežev: s Coca-Colo namočite oblačila, dodate detergent in operete v stroju. Coca
Cola bo pomagala odstraniti mastne madeže.
Če se v avtu rosijo stekla, jih premažete s Coca Colo.
…in sedaj, samo za informacijo:
-
V Coca-Coli je fosforna kislina - pH 2,8. Noht raztopi v štirih dneh. Fosforna kislina raztopi tudi kalcij iz kosti, ki
je glavni povzročitelj osteoporoze.
Za koncentrat - sirup Coca-Cole morajo prevozniki uporabljati cisterne, ki so zaščitene proti rjavenju.
Distributerji Coca-Cole že 20 let uporabljajo Coca-Colo za čiščenje tovornjakov in motorjev!
Za konec pa še vprašanje:
»Bi raje kozarec vode ali Coca-Cole?«
Eva Mustafa, 7. a
Mentorica novinarskega krožka Anita Golavšek
37
OŠ RAČE