POMLADNA PRIREDITEV

Osnovna šola Črni Vrh
Črni Vrh nad Idrijo
VABILO
POMLADNA PRIREDITEV
Otroška poezija
pesnika Otona Župančiča
»Stari prijatelji, pravo poštenje –
pridite, pridite k nam na proščenje!«
&
Dobrodelni bazar
sobota, 10. 4. 2010, ob 10.00
telovadnica OŠ Črni Vrh
Spoštovani starši!
Vabimo Vas, da se nam pridružite.
Prisrčno vabljeni!
učenke in učenci
učiteljice
ravnateljica Alenka Cvetaš
Črni Vrh, 2. 4. 2010
10. april 2010
Scenarij za pomladno prireditev
Scenarij, dramatizacija in režija za posamezni razred:
1. razred: Vera Podkrajšek, Francka Rupnik
2. razred: Marija Rupnik Hladnik
3. razred: Vera Rudolf
4. razred: Elizabeta Bonča
5. razred: Ivanka Erjavec
OPZ CEKINČKI in OPZ CEKIN: zborovodkinja Damjana Vončina
Vezni tekst: Vera Podkrajšek in Vera Rudolf
Zapis programa: Vera Rudolf
Povezovalca programa: Metka Rudolf in Luka Čoha (učenca 3. razreda,
mentorica Vera Rudolf)
Metka: Stari prijatelji, pravo poštenje –
pridite, pridite k nam na proščenje.
Luka: To povabilo je skoraj pred sto leti napisal pesnik Oton
Župančič.
Metka: S tem povabilom vabimo starše, dedke in babice, zaposlene
na šoli in vse prijatelje na našo pomladno prireditev. Z vami bova
Luka Čoha ... (pokaže na Luka)
Luka: ... in Metka Rudolf (pokaže na Metko). Sedaj pa vabim gospo
Alenko Cvetaš, ravnateljico naše šole, da nam spregovori nekaj
besed.
Ravnateljica
Metka: Pesmice, ki vam jih bomo povedali in zapeli se med seboj
prepletajo, zato občinstvo vljudno prosimo, da med programom ne
ploskate.
Luka: Poslušali bomo pesmi Otona Župančiča, ki jih bomo recitirali
učenci razredne stopnje.
Metka: Poslušali bomo pesmi, ki jih bosta zapela otroška pevska zbora
Cekinčki in Cekin pod vodstvom zborovidkinje Damjane Vončina.
Pevski zbor Cekinčki: Na kolenu
Luka: Metka, kdo je pa sedaj na vrsti?
Metka: Na vrsti so otroci 4. in 5. razreda.
Luka: Kaj nam bodo pa recitirali?
Metka: Ne vem, poslušajmo, pa bomo vse izvedeli.
2
Učenci 4. in 5. razreda
POVABILO
Stari prijatelji, pravo poštenje –
pridite, pridite k nam na proščenje!
Kolikokrat smo se pri vas že gostili,
enkrat bi radi ljubav vam vrnili.
Vse je pripravljeno: skleda pri skledi,
noži in vilice, kupice v redi;
vi prinesite s seboj le prigrizek,
malo prigrizka in malo oblizka,
pa bomo jeli in pili in peli,
stari prijatelji, skupaj veseli!
Stari prijatelji, pravo poštenje –
pridite, pridite k nam na proščenje!
TRI SESTRICE ROŽE BRALE
Tri sestrice rože brale,
rože brale, prepevale;
s paše jih pastir začuje,
sluša, gleda, beseduje:
»Bog pomozi – ni to Anka,
z njo pa Jela in Ivanka?
Deklice, da ste se skrile,
pa bi rekel, da so vile!«
BREZA IN HRAST
Breza, breza tenkolaska,
kdo lasé ti razčesava,
da stojé ti tak lepó?
Ali mati, ali sestra,
ali vila iz goščav?
Niti mati, niti sestra,
niti vila iz goščav,
tihi dežek opoldanji,
lahni veter iz daljav.Hrast, hrast kodrogrivec,
kdo lasé ti goste mrši,
da so kuštravi tako?
Ali mačeha hudobna,
ali sto sovražnikov?
Niti mačeha hudobna,
niti sto sovražnikov,
mršijo mi jih viharji
sred noči, o polnoči.
3
DA MI BITI JE DREVO
Da mi biti je drevo,
bil spomladi rad bi breza –
drugo drevje še goló,
nanjo sveti Jurij pleza.
Da mi biti je drevo,
bi poleti rad bil lipa –
v njeni senci je hladnó,
cvet na potnika se usipa.
Da mi biti je drevo,
bil pozimi rad bi smreka –
drugo drevje že goló,
topla greje njo obleka.
ZLATA PTIČKA
Zlato ptičko so ujeli
trije fantje mladi.
Kdo imel bo zlato ptičko?
Vsi bi ptičko radi.
Zlata ptička govorila:
»Če me izpustite,
prvo željo vam izpolnim
vsakemu - želite!«
Prvi fantič je govoril:
»Daj mi tako čašo –
vedno pijem, ne popijem!«
»Želel si, imaš jo!«
Drugi fantič je govoril:
»Daj mi tako mošnjo –
vedno štejem ne preštejem!«
Uslišala je prošnjo.
Tretji fantič je govoril:«
»Daj mi srce tako –
hudi časi, vedro čelo,
jasno uro vsako!«
Kar želeli, so imeli,
pa so šli po svetu,
vsak po svoje so živeli
na tem božjem svetu.
Prvi fant samo popival,
po jarkéh polegal,
drugi fant je kvartopiril,
se s sleparji kregal.
Tretji fant ob zori vstajal,
hodil je na delo,
v mraku je domov se vračal,
pa zapel veselo.
4
NA JURJEVO
(Belokranjski običaj)
Od hiše do hiše hodimo,
zelenega Jurija vodimo,
on pomlad v deželo prinesel je,
vso zemljo z zelenjem potresel je.
Zima, zima, ajd za peč
celo leto leč!
To šibo za streho shránite,
da z njo se požara branite,
strahuje poredno vam dečico
in vabi k hiši vam srečico.
Sreča, sreča, pridi k nam,
glej, odprt je hram!
Ker take darove vam nosimo,
od vas jih v zameno prosimo:
imate kaj bele pogačice?
Ne bránimo tudi se kračice.
Bodi jajce, bodi hleb,
v naš izgine žep!
Bogato gorica obrôdi vam,
bogato se polje oplôdi vam,
podêli Bog kruha vam belega,
vsi lica bodite veselega.
Mi zdaj moramo drugam –
hvala, hvala vam!
ŽARKI
Sončece zlato nad gore
zelene vstalo je,
biserne žarke na zemljo
spečo poslalo je.
Prvi žarek poslalo
v rosne je travice –
k nebu povzdignile cvetke
bujne so glâvice.
Drugi žarek poslalo
v gnezdeca skrivna je –
v tihi se log oglasila
pesmica divna je.
Tretji žarek se Tončka
dramit napotil je,
smuknil na posteljo mehko –
ali se zmotil je.
Kdaj že ovčice bele
v loko na pašo je gnal!
Tam si že vriska in piska,
tam bi ga, žarek, iskal!
5
UGANKE
Vije, vije,
Kraševce brije,
Trst pometa,
mórje premeta. (Kraška burja)
Stara baba grbasta,
stara baba škrbasta,
kraj vodé poseda,
se v zrcalo gleda. (Vrba)
Bela nožica,
zelena devica,
glavó je sklonila,
lasé razpustila. (Breza)
Biserne brez kril čebele
snoči stiha priletele,
noč na travi prenočile,
davi v sonce se poskrile. (Rosa)
Srebrna, srebrna košarica,
v njej zlata, prezlata zarjica;
na glavo zadela jo deklica,
Poljančeva Marjetica. (Marjetica)
Zlato valovje okrog in okrog;
brêdem do pása, ne zmočim si nog. (Zrelo žito)
Nôge v blatu,
glava v zlatu. (Pšenica)
Pevski zbor Cekinčki: Petelinčki
Luka: Poslušali smo pesmico Petelinčki.
Ali ste videli kaj videli Metko? Metka, Metka, Metka! (Metka priteče, v
rokah ima lonček z milnico za spuščanje mehurčkov.)
Metka: Pri prvem razredu sem spuščala mehurčke.
Luka: To pa tudi jaz rad delam, le škoda, da se mi velikokrat polije
milnica.
Metka: Otroci prvega razreda, pokažite nam svoje mehurčke, povejte
kako póstovka leta, spoznali pa bomo tudi Lenko in Mirka, ki ga bo
vzela zima, na koncu pa bo Ciciban zaspal.
6
Učenci 1. razred
OTROCI SPUŠČAJO MEHURČKE
Sonce, zemlja, mesec,
vrté se brez kolesec,
letijo brez peresec,
v nebó se točijo,
na vejo skočijo,
brez poka počijo.
POSTOVKA
Kako pa postovka leta?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka leta,
nebeški strop ometa.
Kako pa postovka kroži?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka kroži,
čez svet peroti proži.
Kako pa postovka melje?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka melje,
na zemljo ništro stelje.
LENKA
Lenka se šeta –
metla pometa;
Lenka počiva –
igla ji šiva;
Lenka pred duri –
peč se zakuri,
a kokotiček
skoči v lončiček,
leže v ponvico,
dvigne glavico:
»Lenčica, Lenka,
kikeriki!
Sem že pečenka,
jést se mudi!«
PESEM NAGAJIVKA
Zima, zima bela,
vrh goré sedela,
vrh goré sedela,
pa tako je pela,
pa tako je pela,
da bo Mirka vzela,
da bo Mirka vzela,
ker on nič ne dela,
ker on nič ne dela,
7
ker on nič se ne uči,
čaki, čaki, Mirko ti!
CICIBAN ZASPI
Ciciban
je zaspan.
Dajte mu blazino –
mehko mahovino;
dajte mu odejo –
jablanovo vejo.
Veter z gôre piha,
jablano razniha,
veja se uvije,
Cicibana skrije,
z listjem ga prevleče,
s cvetjem ga omeče.
USPAVANKA
Kaj bo sinku sén prineslo?
Ptičje krilo, tenko veslo,
ali kita rožmarina?
Aja tuta, nana nina!
Krilo se je utrudilo,
veslo se je polomilo,
suha kita rožmarina –
aja tuta, nana nina!
Kaj bo sinku sén prineslo?
Niti krilo, niti veslo,
niti kita rožmarina,
le popevka materina:
aja tuta, nana nina!
Pevski zbor Cekin: Kdo živi v tej hišici?
Metka: Luka, Luka, Luka, kje si? Sedaj sva midva na vrsti. (Luka pride
s čebelarskim klobukom.)
Luka: No, sedaj sem se pa opremil, da bom lahko poslušal drugi
razred, ker bodo recitirali pesem o Cicibanu in čebeli.
Metka: Zakaj se pa bojiš čebele?
Luka: Ker ima čebela navado, da te piči v trdo čelo.
Metka: Joj! (Steče z odra.)
Učenci 2. razreda
CICIBAN IN ČEBELA
Čebelica leti z nebá,
leti leti vse niže,
vse niže in vse bliže
čebelica leti z nebá.
»Čebelica, od kod in kam
8
te nêsejo peroti
po jasni zračni poti?
Čebelica, od kod in kam?«
»Kje pa je tisti Ciciban,
ki venomer razgraja,
ki mamici nagaja,
kje pa je tisti Ciciban?«
»Če bil bi tukaj Ciciban,
čebela svetlokrila,
kaj bi mu naredila,
če bil bi tukaj Ciciban?«
»Če bil bi tukaj Ciciban,
takoj mu bridko želo
zapičim v trdo čelo,
če bil bi tukaj Ciciban.«
»Potem bi jokal Ciciban
in kričal na vse grlo,
da vse bi skupaj drlo,
tako bi jokal Ciciban.«
»O, naj le joče Ciciban,
kriči naj kakor hoče,
zvoniti izza toče
nič ne pomaga, Ciciban!«
»Kaj misliš, da bi jokal sam?
Jokala brez pokoja
bi šele mama moja;
kaj misliš, da bi jokal sam?«
»Kaj tudi joče mamica,
če Cicibanček skače,
pa si raztrga hlače,
kaj tudi joče mamica?«
»Če hlače strga Ciciban,
jih mamica zašije,
a očka mu nabije
s cvetlično bilko zadnjo stran.«
»Premotil si me, Ciciban;
Ne vem, kaj sem hotela,
po kaj sem priletela;
premotil si me, Ciciban.«
»O, saj pove ti Ciciban,
le vprašaj ga, čebela,
po kaj si priletela;
ne laže pa ne Ciciban.«
»Če pa ne laže Ciciban,
potem je fant od fare:
naj skače, vse potare,
da le ne laže Ciciban!«
9
In: »Cici-Cici-Ciciban!«
čebelica prepeva,
vse više poleteva,
za njo mi gleda Ciciban.
Pevski zbor Cekin: Da prijazna bodo jutra
Metka: Brunda gunda, ue, ue, ue (posnema jok), hov hov, črep, bim
bam, čiv čiv, živ žav. (vse večkrat ponovi)
Luka: Metka, kaj je narobe, kaj ti pa je?
Metka: Ponavljam pesmice, ki jih bomo sedaj povedali otroci iz
tretjega razreda.
Luka: Ali bomo vse to slišali v pesmicah?
Metka: Da, vse to. Brunda gunda, ue, ue, ue (posnema jok), hov hov,
črep, bim bam, čiv čiv, živ žav. Pa še Turek bo prilomastil.
Luka: Hu!
Učenci 3. Razreda
MEDVED Z MEDOM
Skoči, brate, na medveda!
- Pa zakaj? –
Ukradel nam je lonec meda.
- Pa zakaj? –
Lačni so mu medvediči.
- Pa zakaj? –
Prazni so še vsi grmiči.
- Pa zakaj? –
Saj ne upajo si cvesti.
- Pa zakaj? Sneg bi utegnil jih zamesti.
- Pa zakaj? –
Burja se čez plan hohoče.
- Pa zakaj? –
Jug je prepoditi noče.
- Pa zakaj? –
Ko pa ni še božja volja!
- Bratec, aj:
božja volja je najbolja.
Naj le Jug na Burjo mahne
in pomlad na zemljo dahne,
cvet in sad rodé grmiči,
najedó se medvediči:
takrat skočim za medvedom
pa mu vzamem lonec z medom!
KADAR SE CICIBAN JOČE
Ciciban se cmeri
za dve mili Jeri,
Hitro, hitro meh za smeh,
vleci ga po vseh koteh,
mêči ga ob tla, pod strop,
in ob steno,hop, hop, hop!
Pok! – se meh razpoči,
smeh iz njega skoči.
10
KOLÁ SE KOLAČ
Kolá se kolač,
kotá se kotač,
če kužek bi znal,
bi se z nami igral,
tako pa le pravi:
hav- hav, hav-hav!
ČREP - NA TLEH JE LONČEK
Črep – na tleh je lonček –
zbogom, mlečna kaša!
To je zdaj kosilce,
to večerja naša.
Kje si, loncevezec,
kodrasti Slovaček?
Lonček mi poveži,
kupim ti kolaček!
TUREK
Dolg je nos, turški nos,
bradavic je poln,
krive cokle, turške cokle,
kot na Savi čoln.
Ali fes, turški fes –
kakor makov cvet!
Hej, in pas, turški pas –
z mavrico prepet.
Turek, daj meni fes,
meni fes in pas –
cokle, nos nosi sam,
sebi v slavo čast!
ZVONOVI
Bim-bim, bim-bim!
Jaz dan zvonim,
na okna vsa trkam,
zaspance budim,
budim-bim-bim!
Bam-bam, bam-bam!
Jaz sonca vam dam,
en pehar za polje,
en pehar za hram
ga dam-bam-bam!
Bom-bom, bom-bom!
Kje tvoj je dom?
Kdor pot si izgrešil,
jaz vodil te bom
na dom-bom-bom!
11
VRABCI IN STRAŠILO
Čiv-čiv, čiv-čiv,
še dolgo bom živ,
živ-žav, živ-žav,
še dolgo bom zdrav:
na sredi poljá
tri vreče prosá!
Čiv-čiv, živ-žav,
vse prav? Vse prav!
Čiv-čiv, čiv-čiv,
saj nisem jaz kriv,
živ-žav, živ-žav,
če mož je brljav,
če metlo ima,
pa mêsti ne zna.
Čiv-čiv, živ-žav,
vse prav? Vse prav!
Pevski zbor Cekin: Glasba, jezik je sveta
Vsi nastopajoči se priklonijo
Luka: Otroci smo pripravili staršem darila.
Metka: Hvala za vašo skrb.
Luka: Radi bi bili kot te rožice v teh vazicah, ki ne bodo nikoli ovenele.
Metka: Vse vabim, da se skupaj z otroki udeležite našega bazarja.
Luka: Za vse lačne se že pečejo palačinke v učilnici biologije.
Metka: Hvala, ker ste preživeli to uro z nami.
Luka: Lepo se imejte do našega naslednjega srečanja.
Metka: Nasvidenje.
Darila
12
9. april 2010 (Vitadom)
Scenarij za pomladno prireditev
Scenarij, dramatizacija in režija za posamezni razred:
1. razred: Vera Podkrajšek, Francka Rupnik
2. razred: Marija Rupnik Hladnik
3. razred: Vera Rudolf
4. razred: Elizabeta Bonča
5. razred: Ivanka Erjavec
OPZ CEKINČKI in OPZ CEKIN: zborovodkinja Damjana Vončina
Vezni tekst: Vera Podkrajšek in Vera Rudolf
Zapis programa: Vera Rudolf
Povezovalca programa: Metka Rudolf in Luka Čoha (učenca 3. razreda,
mentorica Vera Rudolf)
Metka: Stari prijatelji, pravo poštenje – pridite, pridite k nam na
proščenje.
Luka: To povabilo je skoraj pred sto leti napisal pesnik Oton
Župančič.
Metka: S tem povabilom vas vabimo na našo pomladno prireditev. Z
vami bova Luka Čoha ... (pokaže na Luka)
Luka: ... in Metka Rudolf (pokaže na Metko). Sedaj pa vabim gospo
Francko Rupnik, učiteljico na naši šoli, da nam spregovori nekaj
besed.
Učiteljica Francka Rupnik
Metka: Pesmice, ki vam jih bomo povedali in zapeli se med seboj
prepletajo, zato občinstvo vljudno prosimo, da med programom ne
ploskate.
Luka: Poslušali bomo pesmi Otona Župančiča, ki jih bomo recitirali
učenci razredne stopnje.
Metka: Poslušali bomo pesmi, ki jih bosta zapela otroška pevska zbora
Cekinčki in Cekin pod vodstvom zborovidkinje Damjane Vončina.
Pevski zbor Cekinčki: Na kolenu
Luka: Metka, kdo je pa sedaj na vrsti?
Metka: Na vrsti so otroci 4. in 5. razreda.
Luka: Kaj nam bodo pa recitirali?
Metka: Ne vem, poslušajmo, pa bomo vse izvedeli.
Učenci 4. in 5. razreda
Pevski zbor Cekinčki: Petelinčki
Luka: Poslušali smo pesmico Petelinčki.
Ali ste videli kaj videli Metko? Metka, Metka, Metka! (Metka priteče, v
rokah ima lonček z milnico za spuščanje mehurčkov.)
Metka: Pri prvem razredu sem spuščala mehurčke.
Luka: To pa tudi jaz rad delam, le škoda, da se mi velikokrat polije
milnica.
13
Metka: Otroci prvega razreda, pokažite nam svoje mehurčke, povejte
kako póstovka leta, spoznali pa bomo tudi Lenko in Mirka, ki ga bo
vzela zima, na koncu pa bo Ciciban zaspal.
Učenci 1. razreda
Pevski zbor Cekin: Kdo živi v tej hišici?
Metka: Luka, Luka, Luka, kje si? Sedaj sva midva na vrsti. (Luka pride
s čebelarskim klobukom.)
Luka: No, sedaj sem se pa opremil, da bom lahko poslušal drugi
razred, ker bodo recitirali pesem o Cicibanu in čebeli.
Metka: Zakaj se pa bojiš čebele?
Luka: Ker ima čebela navado, da te piči v trdo čelo.
Metka: Joj! (Steče z odra.)
Učenci 2. razreda
Pevski zbor Cekin: Da prijazna bodo jutra
Metka: Brunda gunda, ue, ue, ue (posnema jok), hov hov, črep, bim
bam, čiv čiv, živ žav. (vse večkrat ponovi)
Luka: Metka, kaj je narobe, kaj ti pa je?
Metka: Ponavljam pesmice, ki jih bomo sedaj povedali otroci iz
tretjega razreda.
Luka: Ali bomo vse to slišali v pesmicah?
Metka: Da, vse to. Brunda gunda, ue, ue, ue (posnema jok), hov hov,
črep, bim bam, čiv čiv, živ žav. Pa še Turek bo prilomastil.
Luka: Hu!
Učenci 3. razreda
Pevski zbor Cekin: Glasba, jezik je sveta
Vsi nastopajoči se priklonijo
Luka: Otroci smo vam pripravili majhna darila.
Metka: Hvala, ker ste preživeli to uro z nami.
Luka: Lepo se imejte do našega naslednjega srečanja.
Metka: Nasvidenje.
Darila
Zbrala in uredila: Frančiška Rupnik
Fotografije: Ivanka Erjavec
Črni Vrh nad Idrijo, maj 2010
14