Predstavitev Primož Praper

Transcription

Predstavitev Primož Praper
ENERGETSKO UPRAVLJANJE
STAVB
Notranje usposabljanje podjetja EUTRIP, d. o. o.
Projektna skupina:
Cveto Fendre
Zdenko Topler
Tadej Laznik
Primož Praper
Ljubljana, 21. januar 2014
Potek usposabljanja

Predstavitev izhodišč (Primož Praper)





Energetsko upravljanje


Energetsko knjigovodstvo, CNS (Cveto Fendre)
Operativni pristop za vzpostavitev monitoringa




Predstavitev EUTRIP-a in partnerjev
Pravne podlage
Nekatere reference
Od energetskega pregleda do EU stavbe, energetski kazalci
Predstavitev opreme (Zdenko Topler)
Predstavitev informacijskih rešitev (Tadej Laznik)
Digitalni obratovalni monitoring
Dobre prakse, diskusija, vprašanja (moderator Primož Praper)
Izhodišča energetskega upravljanja

EUTRIP je sodeloval pri energetskih pregledih približno 40
javnih naročnikov s skupaj preko 100 stavbami, katerih
površina znaša v povprečju okoli 2.500 m².

Sofinanciranje prenov stavb zahteva doseganje kazalcev.

Doseganje kazalcev je odvisno tudi od energetskega
upravljanja stavbe.

Pri določenih sanacijah je bil v predvidenih kazalcih
upoštevan prihranek zaradi energetskega upravljanja.
Pristop

Anketa (podatki), hitri energetski pregled

Razširjeni energetski pregled

Izdelava projektne dokumentacije IDZ (PZI)

Investicijska dokumentacija, prijava

Javni razpisi

Strokovni nadzor

Vodenje in administriranje

Monitoring
Energetski pregledi










Energetski pregled objekta MO
Velenje (2007)
Občinska stavbaZdravstveni dom
Ljudska univerza Vrtec Energetski
pregled objekta MO Ptuj (2007)
Energetski pregled Dijaški dom
Novo mesto (2008)
Energetski pregled OŠ Koroški
jeklarji, Ravne na Koroškem (2009)
Energetski pregled OŠ Trbovlje in
Podružnična šola Dobovec (2009)
Energetski pregled Šolski center
Postojna (2009)
Energetski pregled objekta Kabineta
predsednika vlade RS, Gregorčičeva
25, Ljubljana (2010)
Energetski pregled objekta
Gimnazija Litija (2010)
Energetski pregled študentskega
doma Portorož (Univerza na
primorskem, 2010)
Energetski pregled objekta Srednja
medijska in grafična šola Ljubljana
(2010)











Energetski pregled objekta
Gimnazija in ekonomska srednja
šola Trbovlje (2011)
Energetski pregled objekta
Gimnazija Kranj (2011)
Energetski pregled objekta Dijaški
dom Drava Maribor (2011)
Energetski pregled objekta Srednja
frizerska šola Ljubljana (2011)
Energetski pregled objekta BIC
Gimnazija in veterinarska šola
Ljubljana (2011).
Energetski pregled objekta
Gimnazija Ravne na Koroškem
(2011).
Energetski pregled
Zgornjesavinjskega zdravstvenega
doma Mozirje, Mozirje (2013).
Energetski pregled Športnega
kompleksa Osnovne šole Prevalje,
Ljubljana (2013).
Energetski pregled Vzgojnoizobraževalni objekti Občine
Mozirje, Mozirje (2012).
Energetski pregled Terme Topolšica
(2013).
Gimnazija in srednja šola Rudolfa
Maistra Kamnik, Kamnik (2013).
Energetski pregledi












Srednja šola Jesenice, Ulica bratov
Rupar 2, 4270 Jesenice
Tehniški šolski center Nova Gorica,
Cankarjeva ulica 10, 5000 Nova Gorica
GRM Novo mesto – center biotehnike
in turizma, Sevno 13, 8000 Novo mesto
Srednja gradbena, geodetska in
ekonomska šola, Dunajska cesta 102,
1000 Ljubljana
Srednja šola tehniških strok Šiška,
Ljubljana, Litostrojska cesta 51, 1000
Ljubljana
Srednja strojna in poslovna šola
Maribor, Zolajeva ulica 12, 2000 Maribor
Gimnazija Nova Gorica, Delpinova 9,
5000 Nova Gorica
Gimnazija Bežigrad, Peričeva ulica 4,
1000 Ljubljana
Gimnazija in srednja kemijska šola
Ruše, Šolska ulica 16, 2342 Ruše
Biotehniška šola Rakičan, Lendavska 3,
9000 Murska Sobota
Srednja trgovska šola Maribor,
Mladinska ulica 14, 2000 Maribor
Šola za hortikulturo in vizualne
umetnosti Celje, Ljubljanska cesta 97,
3000 Celje










Šolski center Ljubljana, Aškerčeva 1,
1000 Ljubljana
Srednja šola Zagorje, Cesta zmage 5,
1410 Zagorje
Ekonomsko storitveni šolski center
Kranj, Komenskega ulica 4, 4000 Kranj
Šolski center Škofja Loka, Podljubnik
1B, 4220 Škofja Loka
Srednja tehniška in poklicna šola
Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 7A, 1420
Trbovlje
Srednja šola za gostinstvo in turizem
Maribor, Mladinska ulica 14A, 2000
Maribor
Srednja gozdarska in lesarska šola
Postojna, Tržaška 36, 6230 Postojna
Srednja šola Črnomelj, Kidričeva ulica
18a, 8340 Črnomelj
Srednja poklicna in strokovna šola
Bežigrad, Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana
Gimnazija Šiška, Aljaževa ulica 32, 1000
Ljubljana
Energetski pregledi








Energetski pregled OŠ Vide Pregarc
Ljubljana, (2012).
Energetski sanacija Vrtca Jarše,
Enote Rožle, Ljubljana (2013).
Energetski pregled Vrtca Črnuče,
Enote Ostržek, Ljubljana (2013).
Energetski pregled Vrtca Pod
Gradom, oddelek Zemljemerska,
Ljubljana (2013).
Energetski pregled Vrtca Mojca,
Enote Mojca, Ljubljana (2013).
Energetski pregled Vrtca Črnuče,
Enote Ostržek, Ljubljana (2013).
Energetski pregled Vrtca Šentvid,
Enote Mravljinček, Ljubljana
(2013).
Osnovne šole Oskarja Kovačiča,
Ljubljana (2013).






Energetski pregled Vrtca Miškolin,
Enote Novo Polje, Ljubljana (2013).
Energetski pregled Vrtca Najdihojca,
Enote Palček, Ljubljana (2013).
Energetski pregled Vrtca Zelena
jama, Enote Zmajček, Ljubljana
(2013).
Energetski pregled Vrtca Jarše,
Enote Kekec, Ljubljana (2013).
Energetski pregled Vrtca Mojca
Ljubljana, Enote Muca, Ljubljana
(2013).
Energetski pregled Vrtca Ciciban,
Enote Lenka, Ljubljana (2013).
Mladinski hotel PUNKL
Pasivni – plus energijski - objekt MIC
Športno-turistično-rekreativni park Ravne
RACE KOGO D. O. O.
Soustanovitelj
razvojnega centra
DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA
PARLAMENTA IN SVETA
O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI

Člen 2


11. „sistem upravljanja z energijo“ pomeni sklop
medsebojno povezanih ali medsebojno delujočih
elementov načrta, ki določa cilj energetske
učinkovitosti in strategijo za doseganje tega cilja;
28. „inteligentni merilni sistem“ pomeni elektronski
sistem, ki lahko meri porabo energije, ob čemer
doda več informacij kot običajni števec ter lahko
pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske
komunikacije.
DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA
PARLAMENTA IN SVETA
O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI
Člen 9
Meritve

1. Države članice v mejah tehnične izvedljivosti, finančne
sprejemljivosti in sorazmerno z morebitnimi prihranki energije
zagotovijo, da imajo končni odjemalci električne energije,
zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja, daljinskega hlajenja in
tople sanitarne vode na voljo individualne števce po konkurenčnih
cenah, ki natančno prikazujejo dejansko količino porabljene
energije končnega odjemalca in informacije o dejanskem času
njene porabe. Tak individualni števec po konkurenčnih cenah je
vedno na voljo, kadar se:
 (a) obstoječi števec zamenja, razen če je to tehnično
neizvedljivo ali cenovno neučinkovito glede na ocenjene
možne dolgoročne prihranke;
 (b) naredi nova napeljava na novi stavbi ali pri večji prenovi
stavbe, kakor je določeno v Direktivi 2010/31/EU.
DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA
PARLAMENTA IN SVETA
O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI
Člen 9

2. Kadar in kolikor države članice uporabijo inteligentne merilne
sisteme in uvedejo inteligentne števce za zemeljski plin in/ali
električno energijo v skladu z direktivama 2009/72/ES in
2009/73/ES:





(a) zagotovijo, da merilni sistemi končnim odjemalcem prikazujejo
informacije o dejanskem času porabe in da se pri določitvi minimalnih
funkcionalnosti števcev in obveznosti, ki jih imajo udeleženci na trgu, v
celoti upoštevajo cilji energetske učinkovitosti in koristi za končne
odjemalce;
(b) zagotovijo varnost inteligentnih števcev in sporočanja podatkov ter
zasebnost končnih odjemalcev v skladu z ustrezno zakonodajo Unije o
varstvu podatkov in zasebnosti;
(c) v primeru električne energije od upravljavcev števcev na zahtevo
končnega odjemalca zahtevajo, da zagotovijo, da lahko števec oziroma
števci upoštevajo električno energijo, ki se dovaja v omrežje iz prostorov
končnega odjemalca;
(d) zagotovijo, da so končnemu odjemalcu ali tretji osebi, ki deluje v
njegovem imenu, na zahtevo končnega odjemalca dani na voljo podatki o
meritvah njegovega dovoda in odjema električne energije v lahko razumljivi
obliki, ki mu omogoča primerjavo ponudb na enaki osnovi;
(e) zahtevajo, da odjemalci ob namestitvi inteligentnih števcev dobijo
ustrezne nasvete in informacije, zlasti o vseh njihovih možnostih za
upravljanje odčitavanja števcev in spremljanje porabe energije.
DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA
PARLAMENTA IN SVETA
O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI
Člen 9

3. Če se stavba pri ogrevanju in hlajenju ali pri dobavi tople vode oskrbuje
iz omrežja za daljinsko ogrevanje ali iz centralnega vira, ki oskrbuje več
stavb, se toplotni števec ali števec za toplo vodo namesti na toplotni
izmenjevalnik ali na mesto oddaje. V večstanovanjskih in večnamenskih
stavbah, ki imajo centralni vir ogrevanja/hlajenja ali so oskrbovane iz
omrežja za daljinsko ogrevanje ali iz centralnega vira, ki oskrbuje več
stavb, se do 31. decembra 2016 za merjenje porabe toplote ali hlajenja ali
tople vode v vsaki posamezni enoti, če je to tehnično izvedljivo in
stroškovno učinkovito, namestijo tudi individualni števci porabe. Če
uporaba individualnih števcev pri merjenju ogrevanja ni tehnično izvedljiva
ali stroškovno učinkovita, se uporabijo individualni delilniki stroškov
ogrevanja za merjenje porabe toplote na posameznem radiatorju, razen če
zadevna država članica izkaže, da namestitev tovrstnih delilnikov stroškov
ogrevanja ne bi bila stroškovno učinkovita. V teh primerih se lahko razmisli
o alternativnih stroškovno učinkovitih načinih merjenja porabe toplote.
Kadar se večstanovanjske stavbe oskrbujejo z daljinskim ogrevanjem ali
hlajenjem ali kadar v njih prevladujejo lastni skupni sistemi ogrevanja ali
hlajenja, lahko države članice za zagotovitev preglednosti in točnosti
obračunavanja individualne porabe uvedejo pregledna pravila o delitvi
stroškov porabe toplote ali tople vode v takšnih stavbah. Takšna pravila po
potrebi vključujejo smernice o načinu delitve stroškov toplote in/ali tople
vode, ki se uporablja za:



(a) toplo vodo za potrebe gospodinjstva;
(b) toploto, ki se oddaja iz napeljave v stavbi ali za ogrevanje skupnih prostorov (kadar
so stopnišča in hodniki opremljeni z radiatorji);
(c) za ogrevanje stanovanj.
DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA
PARLAMENTA IN SVETA
O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI
Člen 10
Informacije o obračunu
 2. Števci, nameščeni v skladu z direktivama 2009/72/ES
in 2009/73/ES, omogočajo točne informacije o obračunu
na podlagi dejanske porabe. Države članice zagotovijo, da
imajo končni odjemalci možnost enostavnega dostopa do
dodatnih informacij o pretekli porabi, ki omogočajo
podrobno samopreverjanje. Dodatne informacije o pretekli
porabi vključujejo:



(a) kumulativne podatke za obdobje najmanj treh predhodnih
let ali, če je krajše, obdobje od začetka veljavnosti pogodbe o
dobavi. Podatki ustrezajo obdobjem, za katera so na voljo
informacije o vmesnih obračunih; in
(b) tudi podrobne podatke o času porabe za vsak dan, teden,
mesec in leto. Taki podatki so dani na voljo končnemu
odjemalcu prek spleta ali vmesnika števca za obdobje
najmanj zadnjih 24 mesecev ali, če je krajše, obdobje od
začetka veljavnosti pogodbe o dobavi.
DIREKTIVA 2012/27/EU EVROPSKEGA
PARLAMENTA IN SVETA
O ENERGETSKI UČINKOVITOSTI

PRILOGA VII Minimalne zahteve za obračunavanje in informacije o obračunu na podlagi dejanske porabe

1. Minimalne zahteve za obračunavanje

1.1 Obračunavanje na podlagi dejanske porabe
Da bi lahko končni odjemalci uravnavali svojo porabo energije, bi se obračunavanje na podlagi dejanske
porabe moralo izvesti vsaj enkrat na leto, informacije o obračunu pa bi morale biti dane na voljo
najmanj štirikrat letno na zahtevo ali če so potrošniki izbrali možnost elektronskega prejemanja
obračuna, sicer pa dvakrat na leto. Iz te zahteve je mogoče izvzeti plin, ki se uporablja samo za
kuhanje.

1.2. Minimalne informacije, ki morajo biti navedene na računu
Države članice zagotovijo, da so, če je ustrezno, v obračunih, pogodbah, transakcijah in potrdilih,
izdanih na distribucijskih postajah, končnim odjemalcem v jasni in razumljivi obliki na voljo naslednje
informacije oziroma, da so te informacije priložene navedenim dokumentom:




(a) veljavne dejanske cene in dejanska poraba energije;
(b) primerjave med sedanjo porabo energije končnega odjemalca in porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta,
po možnosti v grafični obliki;
(c) kontaktni podatki organizacij končnih odjemalcev, energetskih agencij ali podobnih organov, vključno z naslovi
spletnih strani, na katere se je mogoče obrniti za informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske
učinkovitosti, primerjalnih diagramih porabe končnih odjemalcev in objektivnih tehničnih specifikacijah za opremo, ki
porablja energijo. Kadar koli je to mogoče in koristno, države članice poleg tega zagotovijo, da so končnim
odjemalcem v obračunih, pogodbah, transakcijah in potrdilih, izdanih na distribucijskih postajah, v jasni in razumljivi
obliki na voljo primerjave s povprečnim standardnim ali referenčnim končnim odjemalcem iz iste porabniške kategorije
ali pa da so te informacije priložene navedenim dokumentom oziroma je končni odjemalec nanje napoten.
Nasveti v zvezi z energetsko učinkovitostjo na računih in druge povratne informacije za končne odjemalce
1.3
Distributerji energije, operaterji distribucijskega sistema in podjetja za maloprodajo energije v pogodbah
in ob spremembah teh pogodb ter v računih, ki jih prejmejo odjemalci, ali na spletnih straneh,
namenjenih posameznim odjemalcem, na jasen in razumljiv način obvestijo svoje odjemalce o
kontaktnih podatkih neodvisnih centrov za svetovanje potrošnikom, energetskih agencij ali podobnih
ustanov, vključno z naslovi njihovih spletnih strani, na katere se je mogoče obrniti za nasvete o
razpoložljivih ukrepih energetske učinkovitosti, primerjalnih diagramih o porabi energije in tehničnih
specifikacijah za naprave, ki porabljajo energijo, pri čemer lahko ti nasveti omogočijo zmanjšanje porabe
energije teh naprav.
Pravne podlage in standardi

Energetski zakon (EZ) Uradni list RS, št. 22/2010 66c.
člen: Za stavbe s celotno uporabno tlorisno površino
nad 500 m2, ki so v uporabi državnih organov, organov
samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih
skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov
in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki
državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti,
vlada lahko sprejme letne cilje energetske
učinkovitosti.
Za stavbe iz prejšnjega odstavka morajo upravljavci
stavb voditi energetsko knjigovodstvo, ki zajema
podatke o vrstah, cenah in količini porabljene energije.
Minister, pristojen za energijo, s pravilnikom predpiše
obvezno vsebino, vrste podatkov ter način vodenja
energetskega knjigovodstva.
Pravne podlage in standardi
Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic
stavb
 3 člen: (1) - merjena energetska izkaznica, ki se določi na
podlagi meritev rabe energije
 5 člen: (2) Energijski kazalniki za merjeno energetsko
izkaznico so:





- letna dovedena energija, namenjena pretvorbi v toploto na
enoto kondicionirane površine stavbe (kWh/m2a),
- letna poraba električne energije zaradi delovanja stavbe na
enoto kondicionirane površine stavbe (kWh/m2a),
- letna primarna energija za delovanje stavbe na enote
kondicionirane površine stavbe Qp/Ak (kWh/m2a),
- letne emisije CO(2) zaradi delovanja stavbe na enoto
kondicionirane površine stavbe A(k) (kg/m2a).
8. člen, (2) Energijski kazalniki za merjeno energetsko
izkaznico se določijo na podlagi izmerjenih vrednosti porabe
energije, za obdobje zadnjih treh zaključenih koledarskih let
pred letom izdelave energetske izkaznice, v skladu s
standardom SIST prEN 15603 in pravilnikom, ki predpisuje
metodologijo učinkovite rabe energije v stavbah.
Energetska izkaznica – kdaj je
potrebna?


EZ, 4. člen, točka 29. energetska izkaznica stavbe: je javna
listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili
za povečanje energetske učinkovitosti;
EZ, 68b člen

Pri prodaji


Pri oddaji v najem


(za obdobje daljše od 1 leta)
Pri novogradnji


(razen, ko je prodaja namesto razlastitve, ko je zaradi postopka izvršbe in ko je stečajni postopek)
(pred vložitvijo zahteve za uporabno dovoljenje, je sestavni del PID)
V javnih stavbah z neto tlorisno površino nad 1.000 m2

Nov EZ znižuje to mejo na 250 m2. EZ 336 člen (1) V stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 250 m², ki
so v lasti ali uporabi javnega sektorja, mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno
mesto. (1) Do 9. julija 2015 je meja uporabne tlorisne površine iz prvega odstavka 336. člena, nad katero mora
upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto, 500 m2.

Večstanovanjski objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil
zgrajen do leta 1980, mora pridobiti energetsko izkaznico
najkasneje do leta 2015 (nov predlog EZ 2019). Večstanovanjski
objekt z vsaj štirimi etažnimi enotami, ki je bil zgrajen po letu
1980, mora pridobiti energetsko izkaznico najkasneje do leta
2030."

11) Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-E) (Uradni list RS, št. 10370/2012), objavljen 10.2.2012, ki velja od 11.2.2012, določa
Kdo mora naročiti izdelavo EI
335. člen (prej 333. člen) (stroški izdelave energetske izkaznice)

(1) Strošek izdelave energetske izkaznice mora plačati lastnik oziroma
lastniki stavbe.

(2) Strošek za izdelavo izkaznice se šteje kot strošek rednega
upravljanja, vezanega na učinkovitejšo rabo energije.

336. člen (prej 334. člen) (obveznost namestitve energetske
izkaznice)

(1) V stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 250 m², ki so
v lasti ali uporabi javnega sektorja, mora upravljavec stavbe veljavno
energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto.
493 člen, (13) Z globo v višini 1.000 eurov se za prekršek kaznuje
upravljavec stavbe ali posameznega dela stavbe, če:

- v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 250 m², ki so v
lasti ali uporabi javnega sektorja, ne namesti veljavne energetske
izkaznice na vidno mesto skladno s 336. členom tega zakona.
Standardi
Ključna

Energy management systems (50.001:20011 (16.001:2009)


Sistemi energetskega upravljanja
Energy performance of buildings (15603:2008)

Energijske karakteristike stavb
Ostali


Standardi po TSG 004 (PURES)
Standardi, ki jih navaja Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji
Energetsko upravljanje
Kaj lahko mora (lahko) narediti uporabnik?

Prilagoditve ogrevanja in porabe elektrike
dejanski uporabi objektov






Stalno ozaveščanje
Ugašanje luči, kot objekt ni v uporabi
Časovno usklajevanje aktivnosti in rabo
energije: nastavitve urnikov ogrevanja, da se
objekt ne ogreva tiste dni, ko ni v uporabi
(npr. konec tedna, prazniki)
Upoštevanje nižjih tarif (npr. kjer je TČ)
Plan izboljševanja energetske učinkovitosti
S sprotnim spremljanjem izvajanja ukrepov
porabe energije
Stopnje energetskega upravljanja
CNS
Monitoring
Energetsko knjigovodstvo
Brez sistemske kontrole porabe
Spletna aplikacija – monitoring

www.energija-rr.si