Referat - Šolski center Kranj
Transcription
Referat - Šolski center Kranj
Multikulturnost v SFRJ in primerjava različnih ver Jan Šubic Mentor: Irena Jerala Tehniški šolski center Kranj šolsko leto 2011/12 Kazalo Uvod ………………………………………………………………………………………………… 1. Preroki njihov nastanek delo in smrt ………………………………………………… 2. Razlike med pravoslavno in katoliško cerkvijo ………………………………….. 3. 5 stebrov islama ……………………………………………………………………………….. 4. Navade in običaji ………………………………………………………………………………. 5. Položaj žensk …………………………………………………………………………………….. 6. 1. Uvod V Bosni poznamo tri tradicionalnimi religije islam, rimsko-katoliška cerkev in srbska pravoslavna cerkev. Od desetega stoletja naprej je Bosna rimsko katoliška. Nato so Bosno napadli Turki. Leta 1463 je Bosna padla v roke sultanu Mehmedu II. Islamizacija ni bila nasilna in kristjane je nova oblast obravnavala strpno, vendar je bila kljub temu uspešna. Pred zadnjo vojno v Bosni in Hercegovini je bila prav druga svetovna vojna prvo obdobje izrazitega množičnega medsebojnega sovraštva in krvavega boja pripadnikov vseh treh bosanskohercegovskih verskih skupin. Religijsko pisan in pester prostor Bosne je postal zadnjih dvesto let v času izoblikovanja nacionalnih identitet prizorišče nasilnih konfliktov med in znotraj različnih skupnosti. Hrvaška je večinsko katoliška država. Ob popisu leta 2005, se je 87,8% prebivalcev izreklo za rimokatolike, 4,4% za pravoslavce, za ostale kristjane 0,4%, za agnostike 5% prebivalcev in za muslimane 1,3%. Pravoslavci v večini pripadajo srbski etnični manjšini, za muslimane pa se opredeljujejo Bošnjaki in Albanci, živeči na Hrvaškem. Glavna vera v Srbiji je pravoslavna. Poleg pravoslavne vere pa so v Srbiji tudi islamska, katoliška, protestantska in židovska vera. 2. Preroki, nihov nastanek, delo in smrt - Krščanstvo Krščanstvo je religija kristjanov, ki verujejo v nauke človeka z imenom Jezus. Jezus se je rodil pred približno 2000 leti kot Jud v Palestini, ki so jo zasedli Rimljani. Jezus se je rodil v Betlehemu, kamor sta šla Marija in njen zaročenec Jožef zaradi popisa prebivalstva. Mesto je bilo preveč polno in nastaniti sta se morala v hlevu. Tukaj je bilo rojeno dete. Prvi so obiskali novorojenega Jezusa pastirji. Jezus je odraščal v Nazaretu in je verjetno postal tesar. Zbral je 12 učencev in jih začel učiti. Učil je, da se morajo ljudje kesati svojih grehov in začeti znova. Juda, eden Jezusovih učencev, je izdal Jezusa judovskim verskim voditeljem. Obtožili so ga bogokletstva, kar pomeni nespoštljivo uporabo božjega imena. Ukazal je, naj Jezusa križajo; pribit naj bo na križu, dokler ne umre. - Islam Mohamed se je rodil v Meki ki, je zdaj v Savdski Arabiji. Kot otrok je osirotel in vzgajal ga je njegov velikodušni stric. Ko je odrastel, je postal gonjač kamel, trgovec, mož in oče; v skupnosti so ga zelo spoštovali in imenovali Zaupanja vredni. Mohamed se je pogosto umaknil v planine, da bi tam molil in premišljeval. Ko mu je bilo okrog 40 let in je bil v votlini na gori Hira v bližini Meke, je doživel prvo razodetje. Mohamed je vse življenje doživljal razodetja. - Judovstvo Zgodovina Judov je stara 4000 let. V začetku so bili nomadsko ljudstvo, imenovano Hebrejci, in so živeli na ozemlju današnjega Bližnjega vzhoda. Eden od Hebrejcev, Abraham, velja za očeta njihove vere. Judje verujejo, da jih je Bog izbral za posebno ljudstvo in sklenil z Abrahamom zavezo. Abraham in njegova žena Sara sta se žalostila, ker nista imela otrok. Neke noči je Abraham slišal Boga, ki mu je govoril, naj se ne žalosti: imel bo toliko potomcev, kot je zvezd na nebu, in živeli bodo v svoji obljubljeni deželi. Kmalu po tem se mu je rodil sin Izak. Izakov sin se je imenoval Jakob ali Izrael in Abrahamovi potomci so postali znani kot Izraelci. 3. Razlike med pravoslavno in katoliško cerkvijo Vemo, da je recimo obredje pravoslavne cerkve zelo bogato, pa tudi kulturne razlike vzhodnega krščanskega sveta, kjer prevladuje pravoslavna cerkev so dokaj velike v primerjavi z zahodnim krščanstvom. Obe cerkvi nista bili ločeni ampak sta bili ena sama cerkev. Po razkolu obeh cerkva na koncu prvega tisočletja do današnjih dni se je nabralo med obema cerkvama še kar nekaj razlik, med katerimi so: • v katoliški cerkvi je poglavar celotne rimskokatoliške cerkve papež • v pravoslavni cerkvi ni osebe, ki bi imela podoben položaj kot ga ima papež • Pri katolikih imajo duhovniki celibat • Pri pravoslavcih pa so lahko tudi ženske duhovnice • katoliška cerkev uporablja gregorijanski koledar • pravoslavna cerkev uporabljajo julijanski koledar 4. 5 stebrov islama 1. IZPOVED VERE ali ŠAADA Ni drugega Boga razen Alaha in Mohamed je njegov prerok. 2. MOLITEV Kanonična molitev, po kateri Koran zaklinja vernika, naj bo stanoviten. Koran opominja vernike, naj bodo pri molitvi stanovitni, da se bo njihovo življenje odvijalo v pravi smeri. To je najtežja lekcija, ki se je morajo ljudje naučiti. Gre za pet molitev dnevno, ob zori, ob poldnevu, popoldne, ob sončnem zahodu in pred spanjem, pomembno je, da je molitev opravljena z obrazom, obrnjenim proti Meki, ob petkih pa v mošeji. 3. MILOŠČINA ali DOBRODELNOST To je nekakšen socialni davek, ki ga islam razloži tako, da tisti, ki imajo več, pomagajo tistim, ki imajo manj. Korist imajo predvsem reveži. 4. POST V MESECU RAMADANU Omejen je na poseben mesec, ki po zahodnem koledarju pride vsako leto na drug čas, in sicer zato, ker se islam drži luninega leta. To je islamski sveti mesec. Vsi muslimani se takrat postijo. Post spodbuja razmišljanje, uči samodisciplino in vzbuja senzibilna občutja. Podnevi ne smejo nič jesti, nič piti, nič kaditi in ne imeti spolnih stikov. 5. ROMANJE V MEKO ali HADŽ Vsak musliman naj bi vsaj enkrat v življenju romal v Meko, kjer se je prvič razodelo vrhunsko božje razodetje. Nevernikom, mednje spadajo tudi kristjani, je vstop v ta svetišča strogo prepovedan. Če musliman ves dan tam izpolnjuje verske dolžnosti, ki se od njega zahtevajo, se imenuje hadži. Ko romarji pridejo v Meko, slečejo svoja oblačila in si nadenejo preprosta bela oblačila. Na ta način izginejo družbene razlike, vsi so enaki pred bogom in v svoji človeškosti. 5. Navade in običaji - Božič pri pravoslavcih Pravoslavni verniki, ki spoštujejo juljanski koledar imajo 6. In 7. Januarja božični večer in božič. Božič praznujejo kot spomin na rojstni dan Jezusa Kristusa. V Srbiji je običajno, da je zbrana vsa družina za mizo, nato pa sledi posebna večerja brez mesa. Glavna jed se imenuje Kutjevo. Je večerja pripravljena iz različnih vrst žit, ki simbolizirajo upanje, s semeni medu in maka (simboli sreče in miru). Na mizi je beli prt, ki simbolizira belo krpo, v katerem je bil Kristus zavit po rojstvu. V sobo nanosijo malo slame, kot opozorilo na skromno okolje, v katerem se je rodil Jezus. Na sliki piše srečen božič in pravoslavno novo leto - Ramadan Ramadan je med najpomembnejšimi muslimanskimi prazniki. Ramadan je mesec posta, ki je deležen velike pozornosti in je za pripadnike Islama vrednejši od tisočih drugih mesecev. Med svetim postnim mesecem muslimani med sončnim vzhodom in sončnim zahodom ne smejo jesti, piti, kaditi. Ramadan naj bi bil za muslimane čas molitve in razmišljanja. Mohamed je dejal, da v trenutku ko se začne ramadan, se vrata v nebesa odprejo, v pekel pa zaprejo. Muslimani naj bi v času ramadana vsaj enkrat prebrali celoten koran. - Velika noč Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja. Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. 6. Položaj žensk - V islamu Zanimivo je, da ima beseda Alah žensko končnico, čeprav je slovnično moškega spola. Alah oz. Bog je torej nekaj, kar gre onkraj spola. V Koranu ni zaslediti nobenega znaka, da bi bila ženska manj vredna od moškega. Na žalost pa v resnici ni tako. Problem je v slabi razlagi vere. Moški in ženske naj bi se oblačili skromno in naj ne bi privlačevali nasprotnega spola z razkazovanjem svojega telesa. Ženske naj bi imele pokrito glavo, roke in noge. Ponekod je celo nastal običaj, da imajo ženske v javnosti pokrit tudi obraz, čeprav v islamskih svetih knjigah o tem ni določenih pravil. Zelo pomembno je tudi pravilo, da se ženske ne smejo svobodno sestajati z moškimi. Po ulicah pa lahko hodijo le s spremstvom moškega. - V krščanstvu Včasih nobena tradicionalna družba ženi ne priznava pravice, da si ženska sama izbere moža. To stori oče ali stric. Danes se še vedno poudarja večvrednost moških. Vsi papeži so videli žensko samo kot mati. Šele papež Janez XXIII. je bil prvi, ki je sprožil spremembe. Na ta način je bila ženskam priznana pravica do pravne in enakopravnosti z moškimi. Vendar to tudi danes ni tako saj ima ženska po letnem poročilu 15% manjšo plačo od moških. Še vedno obstaja neenakost in diskriminacija na podlagi spola ter premajhna zastopanost žensk v politiki. - V judovstvu