intervju primož šavc
Transcription
intervju primož šavc
APRIL 2014 LETNIK 46 3,95 EUR revija OBRAMBA INTERVJU primož šavc direktor direktorata za obrambno politiko mors OSREDNJE TEME POLITIKA IZVRŠENIH DEJSTEV – KRIM JE (SPET) RUSKI OPREMA IN SIsTEMI Usposabljanje za gorsko in zimsko bojevanje SPECIALIST 15 PVL KALIBER neorožna iwa Nova knjiga: JUGOSLOVENSKO POMORSKO VAZDUHOPLOVSTVO 1918 – 1991 Avtorji: dr. Bojan Dimitrijević, Milan Micevski in Predrag Miladinović Pred dnevi je izšla izjemno zanimiva knjiga JUGOSLOVENSKO POMORSKO VAZDUHOPLOVSTVO 1918 – 1991– Jugoslovansko pomorsko letalstvo 1918 – 1991 – pričevanje o morda najbolj eksotičnem delu vojaškega letalstva nekdanje skupne države – tako Kraljevine Jugoslavije kot SFRJ. Avtorji so podrobno razdelali doslej manj poznani, vsaj večini ljubiteljev – pa tudi poznavalcev – del zgodovine letalstva na našem prostoru. Avtorji začenjajo s poglavjem o zgodovini pomorskega letalstva, ki se je začelo že pred 1. svetovno vojno. Tipološko so spremljali razvoj vse do leta 1991, prav tako opisali vse formacije pomorskega letalstva s hidroplani in kasneje helikopterji, prav tako tudi vse preminule letalce pomorskega letalstva. Izjemno zanimiv je del, ki opisuje »domače« takrat jugoslovanske hidroplane, torej izdelane v Jugoslaviji, kot tudi vse nastale baze vojaških hidroplanov in kasneje helikopterjev. Skratka, izjemno zanimiva knjiga na 350 straneh s sicer črno-belimi, a izjemno kakovostnimi dokumentarnimi fotografijami, dobrodošla vsem spremljevalcem in ljubiteljem letalstva. Cena: 24,90 EUR ( vključno z 9,5 % DDV) Knjigo lahko naročite na E-naslovu [email protected] ali po tel. 059 972222, 041 947 468 ali na poštni naslov Defensor d.o.o. Ob mlinščici 2, 1235 RADOMLJE Revija Obramba Uredništvo: Ob mlinščici 2, 1235 Radomlje tel.: 0599 72222 GSM: 041 947 468 Izide vsak prvi četrtek v mesecu, revija je kot Naša obramba izhajala od leta 1969, od leta 1993 pa kot Revija Obramba. ISSN 0353-9628 Natisnjeno v aprilu 2014 v nakladi 4100 izvodov. Cena posameznega izvoda z 9,5 % DDV je za naročnike 3,75 €, v prosti prodaji z 9,5 % DDV 3,95 €. Za tujino je letna naročnina s poštnino 90 €. Odpovedi sprejemamo do 20. v mesecu. Tokrat smo v vsebini bolj »geopolitični« kot običajno, so pa takšni časi in takšne teme se nam pač same po sebi vsiljujejo v ospredje. Nekateri – bolj skeptični – trdijo, da smo že globoko zabredli v novo hladno vojno, morda s še daljnosežnejšimi in hujšimi posledicami, kot je bila tista po drugi svetovni vojni, ki je trajala do padca berlinskega zidu. Drugi so spet mnenja, da gre za napihovanje mišic z nekaj spremembami meja, ali pa za preizkušanje, kdo bo pač prej izgubil živce. Smo pa v tej zgodbi še kako prisotni, navsezadnje smo tako v Evropski uniji kot člani v Natu. Nič več torej opazovalci s strani, ki se jih to ne tiče in jih ne zadeva! Prevzeli smo odgovornosti in posledice moramo sprejeti in jih nositi sami … v dobrem in slabem. Deset let mineva, odkar je Slovenija postala članica Nata – severnoatlantskega vojaško-političnega zavezništva. Nalašč poudarjam vojaško-političnega, kajti eno in drugo je v tem primeru nerazdružljivo. Prevzeli smo sistem vrednot in standardov, ki bi jih nekateri v nekaterih »neudobnih« primerih in časih najraje zavrgli. Tudi v zdajšnjem primeru ukrajinske drame. Ki se nas še kako tiče: smo tako v Evropski uniji (ki ji je spet uspelo dokazati prislovično neučinkovitost, kot že nekajkrat v zadnje četrt stoletja – predvsem na Balkanu) kot v Natu. Tudi zato začetni intervju in pa uvodni aktualni članek o tem: o desetih letih Republike Slovenije v Natu. Oba pojasnjujeta marsikaj, tudi o tem, da smo pred dobrim desetletjem glasovali za vstop v severnoatlantsko vojaško-politično zavezništvo, zdaj pa bi se mu marsikdo najraje odrekel. Kot tudi na primer denarni valuti – evru – in navsezadnje tudi samostojni Sloveniji, ki smo jo v marsičem onečastili do nerazpoznavnosti in se številni vprašujejo, ali jo tako, kot je, sploh potrebujemo. Na to opozarjajo veteranska združenja, posamezniki, družbene skupine, predvsem tiste najbolj prizadete. Bomo zmogli tako voljo kot energijo, da drveči voz (navzdol) zaustavimo in preusmerimo, predvsem pa, kar bo najteže, povlečemo navzgor? Zakaj s tem, kar imamo – in nismo si tega brez truda, prizadevanj in hotenj v dolgih letih pridobili – ne znamo? V tej številki gostimo prilogo letalcev Slovenske vojske, ki so po transformaciji preoblikovani v 15. letalski polk. Zelo zanimiva predstavitev tako vseh pripadnikov polka kot njihovih tehničnih sredstev, služb in ostalega. Sam pa se sprašujem, do kdaj in kako, kajti drastično zmanjšana sredstva so letalskemu polku (kot tudi večini Slovenske vojske) spodrezala krila, ostalo je zgolj za plače (pa ne ravno najboljše), o razvoju pa bomo ob tolikšnih sredstvih le še težko spregovorili. Letalstvo je vedno bilo in vedno bo ena najdražjih in najzahtevnejših zvrsti. Ob tem bi samo dodal, da pa smo v preteklosti že imeli priložnosti, znanje in možnosti, da bi lahko »leteli višje«, kot zdaj letimo. Vprašanje pa je, koliko časa nam bo obstoječe še uspevalo vzdrževati.Čeprav je ravno 15. PVL z novo infrastrukturo in posodobitvami letališča Cerklje ob Krki - večji del pri tem gre za vložek Nata - izredno veliko pridobil. Transakcijski račun: 27000-0000016668 Defensor d.o.o. Mnenja in stališča avtorjev v objavljenih prispevkih niso tudi uradna stališča in mnenja uredniškega sveta revije. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne vračamo! Vse pravice pridržane – Copyright © Defensor d.o.o. Boris Knific KAZALO 3 | uvodnik Na naslovnici: Dimenzija prostora ima v gorah drugačen pomen kot na ravninskem zemljišču. O tem v članku o usposabljanju za bojevanje v gorah in pozimi avtor Miha Kuhar. vsebina Ustanovitelji: Ministrstvo za obrambo RS, Ministrstvo za notranje zadeve RS, Zveza slovenskih častnikov in Defensor d.o.o. Založnik: Defensor d.o.o., direktor in urednik: Boris Knific Uredniki in uredniški svet: Janez Hartman – priloga Kaliber dr. Tomaž Kladnik – vojaška zgodovina Andrej Vilar – oklepna tehnika, tanki Drago Dakič Prelc – bojni sistemi, mornarica Ivan Kralj – priloga Specialist Boris Knific - letalstvo Jezikovno urejanje: Mojca Pipan Trženje: 041 947 469, [email protected] Oblikovanje in prelom: Vividia, Gregor Kovačič s.p. Tisk: Schwarz print d.o.o. 10 let v Natu uvodnik Založniško podjetje Defensor d.o.o., Ob mlinščici 2, 1235 Radomlje, Slovenija E-pošta: [email protected] http://www.obramba.com uvodnik 4 | INTERVJU: primož šavc 9 | Nato ob 10. obletnici članstva Rs 13 | skratka osrednje teme 18 | POLITIKA IZVRŠENIH DEJSTEV – KRIM JE (SPET) RUSKI - Aktualni komentar oprema in sistemi 21 | TABOR PODČASTNIKOV Z MEDNARODNO VELJAVO 22 | Praktično strelstvo: najvišje zahteve varnosti, gibanja in natančnosti 23 | USPOSABLJANJE ZA ZIMSKO IN GORSKO SPECIALIST 27 | PRILOGA: 15 PVL 43 | SREDSTVO “OFENZIVNE OBRAMBE” ALI “OROŽJE OBUPANCEV” 50 | VODA, OGENJ, ZEMLJE, ZRAK IN ETER 54 | preživetje v naravi: KAKO NAREDIMO TRINOŽNO STOJALO ZA KUHANJE NA OGNJU 56 | Pištola Marije Hostar - Breg Vojaški muzej SV predstavlja muzealije kaliber 59 | NEOROŽNA IWA 63 | RDEČI JASTREBI 60 let Rugerjevih jastrebov -2. BOJEVANJE revija OBRAMBA marec 2014 3 Vsebina V TOKRATNI REVIJI NE SPREGLEJTE MED POLITIKO STROKE IN POLITIKO Slovenija je prvič izrazila politično voljo po približevanju Natu s sklepom Državnega zbora leta 1994, potem pa to še nedvoumno potrdila s sklepom Državnega zbora v aprilu 1996, »… da želi RS zagotoviti svoj temeljni varnostni interes v okviru sistema kolektivne obrambe, ki ga omogoča članstvo v Natu«. Potem pa leta 1997 ob Češki, Madžarski in Poljski ni prejela pričakovanega povabila, kar je bilo za nas kar precejšnje razočaranje. Pa je bila Slovenija že zrela za vstop? TABOR PODČASTNIKOV Z MEDNARODNO VELJAVO Leta 2008 smo na naših straneh predstavili pilotni projekt podčastniškega zbora (PČZ) Slovenske vojske (SV) – mednarodni zimski tabor podčastnikov NATO in Partnerstva za mir (PzM) v regiji –, ki je izpolnil ambicije in se razvil v edinstven dogodek za podčastnike v zavezništvu in regiji, mednarodno veljavo so mu potrdili tudi v Natu z uvrstitvijo na letni koledar dejavnosti zavezništva. POLITIKA IZVRŠENIH DEJSTEV – KRIM JE (SPET) RUSKI Nova hladna vojna, največja zaostritev v Evropi po razpadu Sovjetske zveze, Vzhod in Zahod spet sovražnika je le nekaj izmed številnih naslovov v sredstvih obveščanja po vsem svetu. Ruska priključitev Krima je krizi v Ukrajini dodala nove, še nevarnejše razsežnosti. Zdaj ne gre le za boj za oblast v Ukrajini z vmešavanjem Zahoda in Rusije, krimsko vprašanje je pretreslo mednarodno prizorišče in prineslo različne posledice. Številni izvedenci po svetu zdaj razpravljajo, ali je bila priključitev Krima del ruske strategije ali pa je ruski predsednik Vladimir Putin le izkoristil priložnost. Krešejo se tudi mnenja, ali ni tudi Rusija imela pravice, da je spet dobila Krim, še posebej po referendumu 16. marca. Krimsko vprašanje je zapleteno, treba je iti daleč v zgodovino. Krimski polotok nikoli ni bil del ruskega in ukrajinskega etničnega ozemlja. Tam so živela različna ljudstva, celo Goti. Usposabljanje za gorsko in zimsko bojevanje »Bojevanje v gorah zahteva ekstremno telesno pripravljenost, psihično trdnost, vzdržljivost ter kar najvišjo stopnjo tehnično-taktičnih veščin in znanj.« Ta kratka definicija iz ameriškega priročnika o gorskem bojevanju v enem stavku jasno poudari področja, ki so pomembna za usposabljanje v gorskem bojevanju. Področja združujemo v tri osnovne vsebinske sklope: gibanje v gorah, preživetje in bojevanje. Naj takoj poudarim, da je gorsko in zimsko bojevanje neločljivo povezano. Lahko rečemo, da gre za dve strani istega kovanca. 4 VARNOST NI SAMA PO SEBI UMEVNA IN NARAVNA DANOST uvodnik Leto 2014, če ga merimo skozi prizmo evro-atlantskih odnosov in s prepoznavanjem pomena javne diplomacije in njenih zakonitosti, predstavlja v prvi vrsti leto pomembnih obletnic. Najmočnejši pečat v tem pomenu bodo zagotovo dala obeležja 100. obletnice izbruha prve svetovne vojne, ki v spominu mnogih v »Zahodni Evropi« še danes predstavlja tisti resnični »začetek konca«; nesmiseln pogin neštetih mladih generacij v rovih; prvi poizkus »samomora Evrope«. Letošnje obeleževanje 70 let izkrcanja zavezniških sil v Normandiji bo atribut spominu drugega poizkusa evropskega »samomora«, ter 25 let od padca Berlinskega zidu, verjetno z bolj pozitivno konotacijo kot nekaj novega, svežega za kontinent, ki je v začetku 20. stoletja toliko preživel in za konec morij tudi plačal ceno delitve. Če gledamo obletnice z bolj »natocentričnega« vidika, pa letošnje leto za zavezništvo predstavlja 20. obletnico Natovega programa Partnerstvo za mir ter leto treh obletnic širitev zavezništva po koncu hladne vojne (1999, 2004, 2009), seveda med njimi za nas ključno 10. obletnico članstva Republike Slovenije. vsebina Nemška pomorsko-diverzantska orožja in oprema – 2. Za razliko od nemških koalicijskih partnerjev – Italije in Japonske –, ki sta že desetletje pred začetkom druge svetovne vojne prišla do sklepa, da bodo morali evidentno manjvrednost v strateškem materialnem razmerju sil na morju kompenzirati s podmornicami in z nekonvencionalnimi pomorskodiverzantskimi orožji, se v desetletju pred izbruhom druge svetovne vojne v nemškem admiralštabu na področju diverzantskih orožij in opreme ni naredilo veliko. V nemškem vrhovnem poveljstvu oboroženih sil in v admiralštabu so – pri razvoju oboroženih sil ter izbiri vrst in količin mornariških orožij in opreme – izhajali iz tega, da bo v prihodnosti najverjetnejša vojna proti Franciji, ki jo bo podprla Velika Britanija. NEOROŽNA IWA IWA je iz zunanje vizualne podobe dokončno izgubila vsako povezavo z izvirnim nazivom »Internationale Waffen Ausstellung« in se preimenovala v »OutdoorClassics«, kar pomeni, da gre v prvi vrsti za dejavnosti na prostem, orožje pa se ob silni politični korektnosti izgubi v, za zdaj še, ohranjeni »klasični« kratici IWA.Tudi letos se nismo mogli pritoževati nad pomanjkanjem najrazličnejših oblačil, obutve pa tudi opreme, ki so jo razstavljavci z vsega sveta ponujali v kar devetih velikanskih halah nürnberškega sejmišča. Kljub vseobsegajoči neorožni ponudbi pa je treba priznati, da se orožna vsebina, vsaj ko prideš na sam sejem, še vedno ni povsem izgubila v ozadju. Za tokratni pregled in predstavitev smo izbrali le nekaj zanimivosti, ki sem jih izluščil iz resničnih in navideznih novosti, ki so jih razstavljavci oglaševali na svojih, bolj ali manj ekstravagantnih stojnicah. Rdeči jastrebi Čeprav je bila prodaja težkih SAA revolverjev blackhawk (črni jastrebi) uspešna in se je krog kupcev ves čas širil, je že leta 1980 začelo Rugerjevo podjetje z vzporedno izdelavo težkih šeststrelnih sodobno zasnovanih revolverjev z dvojno akcijo sprožilca in bobničem, ki so ga za polnjenje in praznjenje odpirali na levo stran ogrodja. Poimenovali pa so jih redhawk (rdeči jastreb). revija OBRAMBA marec 2014 5