2 - Založba Izolit

Transcription

2 - Založba Izolit

Simona Kranjc, Tatjana Kokalj
Priroãnik
za uãitelje
5
Priročnik za učitelje k učbeniku in delovnemu zvezku Moja slovenščina 5,
za pouk slovenščine v 5. razredu devetletne osnovne šole
Avtorici
Rešitve pripravila:
Lektorirala
Oblikovanje
Založila in izdala
Za založbo
Tisk
dr. Simona Kranjc
Tatjana Kokalj
Alenka Velkavrh, prof.
Bojana Maltarić, univ. dipl. sloven.
Studio Založba Izolit, d. o. o. / Ana Krajnc
Založba Izolit, d. o. o., Mengeš
Zdravko Grginič
Formatisk, d. o. o., Ljubljana
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
371.3:811.163.6
KRANJC, Simona, 1968 Moja slovenščina 5. Priročnik za učitelje / Simona Kranjc, Tatjana Kokalj ; [rešitve pripravila Alenka Velkavrh]. - Mengeš : Izolit, 2007
ISBN 978-961-6625-03-6
1. Kokalj, Tatjana, 1956234014976
© ZALOŽBA IZOLIT - Izobraževalna literatura
Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika ni dovoljeno nobenega dela ali celote te knjige na kakršenkoli način
reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na
elektronske (snemanje ali prepisovanje na katerikoli pomnilniški medij).
Simona KRANJC
Tatjana KOKALJ
Priroãnik
za uãitelje
5
Priročnik za učitelje k učbeniku in delovnemu zvezku Moja slovenščina 5,
za pouk slovenščine v 5. razredu devetletne osnovne šole
Vsebina
Uvod
I TEKMOVANJE V RETORIČNIH SPRETNOSTIH
1. Opis osebe
2. Opis prostora
Barbarina soba
3. Pripoved
Stran iz Špelinega dnevnika
4. Priprave na govorni nastop
5. Uradno pismo
6. Špeline priprave na govorni nastop
7. Razlikovanje črka — glas
8. Učenci z drugih šol se predstavijo
9. Rezultati govornih nastopov
7
10
14
14
17
17
20
23
28
31
33
39
II TABOR V TAMARJU
42
III NARAVOSLOVNI DAN V PREKMURJU
83
1. Uradni in neuradni pogovor
Neuradni pogovor — Spoznavni večer
Uradni pogovor — Pri zdravnici
2. Narečja in pogovorni jezik
Pogovor v družini
Mama in oče
3. Vrste povedi in slikovna sporočila
4. Lastna imena
Zemljepisna lastna imena
Pohod na Triglav
5. Čestitka in voščilo
6. Pozdravi
Še o pozdravih
7. Opis rastlin
8. Pripoved Bajeslovna bitja v slovenskih ljudskih pripovedih
Velikani so gradili naše gore
Iz Špelinega dnevnika
1. Prekmurje nekoč in danes
2. Opis živali
6
45
45
45
50
50
50
56
60
60
60
65
69
69
74
78
78
78
78
86
90
3. Samostalnik
4. Spol samostalnika
5. Število samostalnika
6. Vremenska napoved (in vozni red)
7. Uradni in državni jezik
94
98
101
104
107
IV TEKMOVANJE RAZREDNIH ČASOPISOV
110
V OBISK V LJUBLJANI
148
VI RAZISKOVALNI TABOR — ZGODOVINA IN PRIHODNOST
172
1. Razredni časopis, projektno delo
Oglas
2. Anketa
3. Uredniški odbor časopisa
4. Poročilo
V šoli v naravi, Smučarski poleti
5. Reportaža
Neznano bitje v omari
6. Moja babica
7. Stvarna lastna imena
8. Intervju
9. Ocena
Skrivnostni ferari
10. Pripoved
Kako slepi vidijo?
11. Koncept časopisa
12. Neuradno pismo
13. Uradno pismo
1. Pridevnik
2. Glasovi slovenskega knjižnega jezika
3. Deljenje besed
4. Spored
1. Večpomenke in podpomenke
2. Povejmo natančno in ustrezno
3. Namen
4. Slovensko primorje tako in drugače
113
113
116
118
121
121
124
124
126
129
131
135
135
138
138
141
144
146
154
164
166
168
174
177
180
183
Uvod v priročnik k učbeniku in delovnemu zvezku
Moja slovenščina 5
Priročnik, ki spremlja učbenik in delovni zvezek Moja slovenščina 5, zaokroža
učbeniški komplet za pouk slovenščine v 5. razredu. V njem avtorici predstavljava
svoja videnja možnih izpeljav učnih ur ob temah iz učbenika in delovnega zvezka.
Ker se zavedava, da so lahko individualne razlike med učenci zelo velike, že sami
pokaževa več poti do ciljev in možna mesta notranje diferenciacije v gradivu.
Tudi zaradi zavesti o različnem predznanju in potrebah po dodatnem utrjevanju
nekaterih tem so priročniku dodani učni listi, ki jih lahko učitelji fotokopirajo
za svoje učence.
V priročniku, v katerem je predstavljen le eden od možnih načinov izpeljave
učne ure ob učbeniku in delovnem zvezku, so na začetku vsakega poglavja
opredeljeni cilji, ki jih z določeno tematsko enoto dosegamo, nato predstavljava
sporazumevalne dejavnosti, ki potekajo pri učni uri, navajava didaktične
zamisli, ki so lahko motivacija za učno uro. Sledi predstavitev dela z učbenikom
in delovnim zvezkom, kjer dodatno osvetljujeva naloge in poskušava pokazati
povezavo z drugimi predmeti, predvsem s poukom književnosti. V pobudah
predstavljava ideje za možne projekte, tudi domače naloge, ki sledijo obravnavi
določene tematske enote. Pri nekaterih enotah so dodani učni listi in literatura,
ki jo učitelj potrebuje pri izvedbi učne ure.
Ob vsaki tematski enoti je na koncu prostor za učiteljeve zapiske, kamor si lahko
zapišete dobre ideje in izpeljave učne ure. Tu je prostor tudi za zanimive izdelke
in ideje učencev, ki se v mladih glavah porajajo ob zanimivih, včasih tudi težkih
nalogah.
Upava, da bo delo z učbeniškim kompletom Moja slovenščina 5 prijetno in
učinkovito, ustvarjalno in iskrivo. Želiva pa tudi, da bi učbenik in delovni
zvezek skupaj z vami v roke radi jemali tudi vaši učenci in da bi v njem našli kaj
zanimivega zase, predvsem pa, da bi po koncu šolskega leta še kdaj segli po njem
in prebrali iz njega kakšen odlomek ali svoj zapis. In se na pouk slovenščine v
osnovni šoli spomnili tudi kasneje v življenju, morda zaradi Maksa, Barbare,
Špele, Roka, Marka in Katarine, njihovih sošolk in sošolcev, ki so pri pouku
marsikatero ušpičili, bili pa so zvedavi in željni novih informacij.
Avtorici
Tekmovanje v
retoričnih spretnostih
(Učbenik, str. 8)
I
CILJI
Učenci
• tiho berejo in razčlenjujejo besedilo,
• ob besedilu odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih,
• povedo svoje mnenje in ga utemeljijo.
SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI
POSLUŠANJE
Poslušajo posnetek št. 1 na CD-ju.
Poslušajo sošolce, ki odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih.
Poslušajo sošolce, ki utemeljujejo svoje mnenje.
GOVORJENJE
Predstavijo tekmovanja, ki jih poznajo s televizije.
Pripovedujejo o vrstah tekmovanj, na katerih so sodelovali – športnih, glasbenih ...
Opisujejo svoja občutja.
Identificirajo se s knjižnimi junaki.
Ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila.
Besedilo označijo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju.
BRANJE
Berejo besedilo in odgovore, ki so jih napisali.
PISANJE
Odgovarjajo na vprašanja.
DIDAKTIČNE ZAMISLI
Učenci predstavijo tekmovanja, ki jih poznajo s televizije.
Predstavijo pravila tekmovanj.
Pripovedujejo o vrstah tekmovanj, na katerih so sodelovali – športnih, glasbenih ...
Opišejo svoja občutja, ki so jih imeli pred tekmovanjem, priprave, kdo jih je za
tekmovanje navdušil, kje so izvedeli za tekmovanje ...
Pripovedujejo o tekmovanju in dosežkih.
Poslušajo posnetek št. 1 na CD-ju (Tekmovanje v retoričnih spretnostih).
Junake Barbaro, Špelo in Maksa so učenci spoznali že lani, pri pouku slovenščine pa
jih bodo spremljali tudi letos.
Posvetimo jim več pozornosti.
Učenci predstavijo junake, kot so si jih zapomnili od lani ali pa kot jih vidijo v svoji
domišljiji.
Kakšna je njihova zunanjost?
Kje živijo?
S katerimi hobiji se ukvarjajo?
Kakšen odnos imajo do drugih ljudi?
Kako se počutijo v razredu?
Kako jih sprejemajo sošolci?
Učenci jih poskušajo opisati ob pomoči podatkov, ki so jih prebrali v besedilu, in
podatkov, ki so si jih zapomnili lani.
DELO Z UČBENIKOM IN DELOVNIM ZVEZKOM
Učenci poslušajo zgodbo.
Pri branju pravilno izgovarjajo besede.
Podčrtajo besede, ki jih ne razumejo: retorične spretnosti, kviz, ekipa, komedija,
nasprotniki, voditelj, komisija ...
Razložijo pomen teh besed, razlago lahko poiščejo tudi v SSKJ.
Učitelj vodi pogovor o pojmu retorična spretnost.
Kakšne spretnosti imajo ljudje?
Kdo je retorično spreten v razredu?
Kakšne lastnosti ima tak učenec?
Ali so tudi sami retorično spretni?
Bi se lahko pomerili med seboj v tej spretnosti?
Ali je lažje tekmovati v motoričnih ali retoričnih spretnostih?
Kakšne spretnosti imajo še učenci v razredu?
Učenci pozorno preberejo vprašanja v učbeniku, se pogovorijo o njih in nanje
odgovorijo.
Odgovore o prebranem besedilu lahko zapišejo v zvezek (1. naloga).
Razložijo besedne zveze: govoriti kot namazan, imeti glavo in rep, beseda je vaša ...
Pripovedujejo o pomenu določene besedne zveze in jo ob nestrinjanju sošolcev skušajo
dopolniti.
V skupinah narišejo smešne ilustracije k danim besednim zvezam.
Razložijo, zakaj teh besednih zvez ne moremo razumeti dobesedno.
Razložijo, kaj pomeni razumeti besedno zvezo v prenesenem pomenu.
Razložijo, na katere dele razdelimo besedilo.
Povedo, zakaj mora imeti besedilo uvod, jedro in zaključek.
Preberejo besedilo Tekmovanje v retoričnih spretnostih in poskušajo določiti uvod,
jedro in zaključek.
Pripovedujejo, o čem so na tekmovanju govorili Špela, Maks in Barbara.
Katero od predstavljenih tem bi si izbrali tudi sami? Svojo izbiro utemeljijo.
POBUDE
c
Učenci naj si ogledajo kakšno tekmovanje na TV in o njem pripovedujejo. Damo jim
teden dni, da pozorno spremljajo program. Po ogledu kviza oziroma tekmovanja
napišejo pripoved.
LITERATURA
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) v knjižni ali v e-obliki.
ZAPISKI
1
Opis osebe
(Učbenik, str. 10; DZ, str. 6)
CILJI
Učenci
• tiho berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer opis osebe,
• tvorijo kratka neumetnostna besedila (opis osebe),
• poslušajo posneta besedila, in sicer opis osebe,
• po poslušanju odgovarjajo na vprašanja,
• poslušajo neumetnostno besedilo,
• v besedilu prepoznajo bistvene podatke.
SPORAZUMEVALNE DEJAVNOSTI
POSLUŠANJE
Poslušajo posnetka št. 2 in 3 na CD-ju.
GOVORJENJE
Pripovedujejo o osebah iz zgodbe.
Tvorijo kratke opise oseb.
BRANJE
Berejo opis osebe.
PISANJE
Zapišejo opis osebe.
p
Didaktične zamisli
Didaktična igra: Kdo je to?
Učitelj opiše znano osebo in učenci poskušajo ugotoviti, za katero osebo gre.
Osebe v nadaljevanju opisuje tisti učenec, ki je uganil opisano osebo.
Didaktično igro lahko zamenjamo tako, da si eden od učencev zapiše ime osebe na
listek, sošolci pa ga sprašujejo, za koga gre. Odgovarja le z DA ali NE. Igro nadaljuje
tisti učenec, ki je uganil osebo.
Didaktična igra: Kaj manjka?
Učenci se postavijo v dve vrsti. Nekaj časa se pozorno opazujejo.
Na znak se obrnejo s hrbtom drug proti drugemu in nekaj na sebi spremenijo, odpnejo
jopico, si razpustijo lase itn. Na znak se spet obrnejo drug proti drugemu. Učenci
poskušajo ugotoviti čim več sprememb drug na drugem.
10
Didaktična igra: Kdo sem?
Učenci si na hrbet pritrdijo listek. Drug drugemu na list napišejo ime znane osebe,
ne da bi tisti, ki ima ime na hrbtu, vedel, za katero osebo gre. Ko imajo vsi imena,
sprašujejo drug drugega, kdo so. Učenci odgovarjajo z DA ali NE. Zmagovalec je tisti,
ki prvi ugane, kdo je. Igro izgubi tisti, ki imena ne ugane oziroma ga ugane zadnji.
Delo z učbenikom in delovnim zvezkom
Učitelj usmeri pozornost na učence v razredu.
Kako bi opisali svojega prijatelja ali sošolca?
Učenci prosto opisujejo svoje prijatelje ali sošolce. Pozorni so na čim več podrobnosti.
Opisujejo zunanje in tudi osebnostne značilnosti. Pri opisovanju so natančni, odkriti,
a ne žaljivi.
Učitelj zavrti posnetek št. 2 na CD-ju.
Barbara: Živjo! Sem Barbara Svet. Še teden dni in začnejo se počitnice. Ampak do takrat
imamo še veliko dela. Prijavila sem se na tekmovanje v retoriki, in če bom imela srečo,
grem na tabor v Tamar. In med tem časom, ali mi verjamete, bom dobila sestrico. Ja,
sestrico, to že vemo, in naša družina bo štiričlanska. Joj, kako razburljive počitnice me
čakajo.
Špela: Sem Špela Cerar. V spričevalu bom imela same petice, to že vem. Čeprav mi sošolci
včasih še pravijo, da sem piflarica, mi je vseeno. Končno, učim se zase. In če hočem
postati zdravnica kot moja mamica in pred njo babica, potem mi ne preostane drugega,
kot da se učim še naprej.
Maks: Sem Maks Podlesnik. Stanujem v Rjavi ulici. Končno smo kupili stanovanje in
mislim, da se ne bomo več selili v Nemčijo. Slovenija je najlepša dežela. To pravi tudi
moja mama, čeprav je Nemka. Očka pa tako ne more več brez vsakodnevne rekreacije
na Golovcu.
Po poslušanju učenci odgovarjajo na vprašanja v 4. nalogi.
Vprašanje pozorno preberejo in oblikujejo natančne odgovore.
Svoje mnenje utemeljijo.
Pripravijo SSKJ, poiščejo besedo piflarica in preberejo razlago zanjo.
Iščejo ustreznejše izraze.
Pogovorijo se, ali je vljudno, da sošolce tako imenujemo.
Iščejo sopomenke za besedo rekreacija.
Povedo, ali se ukvarjajo z rekreacijo.
Predstavijo se svojim sošolcem. Govorijo o svojih načrtih, željah, uspehih, razočaranjih,
opišejo svojo zunanjost (učbenik, str. 11, 5. naloga).
Preberejo besedilo Ime mi je Maks v učbeniku na str. 12.
Odgovarjajo na vprašanja o Maksu v učbeniku na str. 12, 1. naloga.
11
Preberejo pravilo, kaj je opis.
Opis osebe je besedilo, v katerem predstavljamo njeno zunanjost, kraj bivanja,
način življenja.
Učenci v 2. nalogi v DZ dopolnijo manjkajoče podatke o predstavljenih osebah.
Napišejo vprašanja o Barbari, Maksu in Špeli in jih zastavijo sošolcu (3. naloga).
Opišejo najboljšega prijatelja, lahko tudi športnika, pisatelja ... (4. naloga).
Poslušajo posnetek št. 3 na CD-ju in izberejo sliko, ki sodi k opisu (5. naloga).
Moški z gostimi temnimi lasmi je srednjih let. Njegov pogled zakrivajo temna očala. Toda
njegov značaj vseeno ne ostaja skrit. Izdajajo ga kretnje in izrazita mimika obraza. Je
temperamenten, odločen in prepričljiv. Oblači se športno, kar še poudarja njegov osebni
stil.
Dopolnijo manjkajoče povedi z utemeljitvami (6. naloga). Besedilo glasno preberejo in
se v paru pogovorijo ter utemeljujejo svojo izbiro.
Pobude
Didaktična igra
Na kartonček napišejo miselni vzorec To sem jaz, vendar ne navedejo svojega imena.
Izžrebajo lističe. S pomočjo miselnih vzorcev, ki so jih napisali, poskušajo ugotoviti, za
katere sošolce gre. Zmagovalec je tisti, ki prepozna največ sošolcev.
To sem jaz (opis osebe)
Priprava na opis osebe.
Učenci se v paru pogovorijo, katero osebo bodo opisali. Lahko izbirajo med sošolci,
prijatelji, sorodniki ali znanimi osebnostmi. Opišejo lahko tudi sebe.
Ponovijo, na kaj morajo biti pozorni pri opisu osebe. Ogledajo si miselni vzorec, ki so
ga pripravili.
Pišejo samostojne opise oseb. Pozorni so na slovnična pravila, velike začetnice in ločila.
Besedilo ob zaključku še enkrat preberejo in popravijo napake.
Zamenjajo besedilo s sosedom v klopi in s svinčnikom popravijo napake. Šele nato
besedilo oddajo učitelju.
Učenci preberejo svoje opise To sem jaz.
12
Komentirajo, ali so to opisi osebe, kaj je napisano dobro, kaj bi spremenili in kaj
popravili.
Najboljši opis predlagajo za objavo v šolskem časopisu.
Didaktična igra
Učenci pripravijo sliki dveh oseb (iz časopisa ali revije) in sestavijo kratka opisa.
Naslednjo uro bodo sošolci poskušali ugotoviti, kdo je kdo.
Literatura
Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ).
Zapiski
13
2
Opis prostora
Barbarina soba
Cilji
Učenci
• berejo opis prostora,
• po branju odgovarjajo na vprašanja,
• sami tvorijo podobno besedilo,
• poslušajo opis prostora,
• po poslušanju poskušajo prepoznati prostor, ki je bil opisan,
• sami napišejo kratko besedilo (opis prostora).
Sporazumevalne dejavnosti
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce, ki opisujejo prostor.
GOVORJENJE
Tvorijo opise prostora.
BRANJE
Preberejo opis prostora.
PISANJE
Zapišejo opis prostora.
Didaktične zamisli
Učitelj prinese v razred več fotografij iz revij, kjer so kuhinje, dnevne sobe, kopalnice itn.
Učenci opišejo prostor s pomočjo fotografije, ki jo imajo pred seboj.
Pozorno opazujejo razred in ga opišejo. Opisujejo na ta način, da eden od učencev
začne, drugi ga dopolnijo.
Opisujejo še druge šolske prostore, to je hodnik, knjižnico, telovadnico ...
Učitelj razdeli učencem več slik otroških sob iz revij. Učenci izberejo sobo, v kateri bi
najraje živeli. Opišejo jo in utemeljijo svojo izbiro.
14
V učbeniku na str. 13 preberejo opis Barbarine sobe.
Ko preberejo besedilo, poskušajo Barbarino sobo narisati na tablo. Vsak od poklicanih
učencev nariše del sobe, drugi ga dopolnijo.
Ko so s sliko zadovoljni, jo znova opišejo.
Eden od učencev postavlja vprašanja, drugi odgovarjajo.
Je Barbarina soba velika?
Kaj je na tleh in kaj na steni?
Katera slika visi nad posteljo?
Kam gleda okno?
Kaj ima shranjeno v lončkih na mizi?
Katere rože so v vazi?
S čim ima pregrnjeno posteljo?
Katere igrače so na postelji?
Kakšna je omara?
Kje je oglasna deska?
Kaj je obešeno na njej?
Kaj je shranjeno v pleteni skrinji?
Odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 13 in ugotovijo, o čem govori besedilo, kdo
pripoveduje, kaj je za tako vrsto besedila značilno.
Učenci preberejo pravilo v učbeniku na str. 13 in ponovijo.
ri opisu prostora smo pozorni na to, kakšen je prostor, opisujemo njegov
P
namen, razporeditev predmetov, kdo ga uporablja.
Dopolnijo besedilo z manjkajočimi podatki o Barbarini sobi (DZ, str. 7, 1. naloga).
Preberejo trditve o Barbarini sobi in obkrožijo ustrezne (DZ, str. 7, 2. naloga).
Poslušajo opis prostora na CD-ju (posnetek št. 4) in izberejo ustrezno fotografijo (DZ,
str. 8, 4. naloga).
Spalnica je precej majhna, zato je v njej izkoriščen vsak delček prostora. Na sredi je
velika družinska postelja, nad njo pa se druga nad drugo razprostirata polici, kjer so
svoje mesto našle knjige, dragocene družinske fotografije, pa tudi mali plišasti panda.
Na spodnji stenski polici sta pritrjeni beli nočni lučki, ki s svojo svetlobo razsvetljujeta
prostor. Levo od postelje stoji garderobna omara. V sobi je kljub pomanjkanju prostora
našla svoje mesto tudi vaza z rožami, ki so jo postavili na nočno omarico na levi strani
postelje.
15
Pobude
Pisno opišejo svojo sanjsko sobo ali svojo sobo v daljni prihodnosti (DZ, str. 8, 6. in 7.
naloga).
Sobo tudi narišejo.
V skupinah preberejo opise sanjskih sob. Izberejo najboljši opis in ga preberejo na glas.
Ustno opišejo sobo, kakršno bi radi imeli čez veliko let.
Domača naloga: Moja soba
Opišejo svojo sobo, pred tem pa si pripravijo miselni vzorec, na kaj bodo pozorni pri
opisu prostora.
Zapiski
16
Pripoved
Stran iz Špelinega dnevnika
3
Cilji
Učenci
• spoznajo, kakšen pomen ima pisanje dnevnika, in pripovedujejo o lastnih izkušnjah,
• berejo neumetnostno besedilo,
• besedilo primerjajo z drugim besedilom,
• prepoznavajo bistvene elemente opisa in pripovedi,
• tvorijo neumetnostna besedila, in sicer opis osebe, prostora ter pripoved o dogodku v
obliki dnevniškega zapisa,
• svoja besedila preberejo,
• povedo, ali so besedila popolna ali ne, kaj jim manjka,
• pred pisanjem izdelajo ogrodje miselnega vzorca,
• miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo,
• pri tem besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce, ki berejo Špelino pismo.
w
GOVORJENJE
Tvorijo neumetnostna besedila, in sicer opis osebe, prostora in pripoved o dogodku.
Ocenjujejo in primerjajo opise in pripovedi.
BRANJE
Berejo neumetnostno besedilo.
PISANJE
Izdelajo miselni vzorec in pišejo pripovedi.
Pišejo dnevnik.
Didaktične zamisli
Utrjevanje in poglabljanje.
Povedo, kaj so opisovali na prejšnjih urah. (Osebo in prostor.)
Učenci ponovijo, kaj je značilno za opis osebe in kaj za opis prostora.
Pri opisu osebe so pozorni na njeno zunanjost, kraj bivanja, način življenja ...
17
Pri opisu prostora so pozorni na to, kakšen je, kakšne lastnosti ima, njegov namen,
razporeditev predmetov ...
Učitelj prebere pripoved iz Špelinega dnevnika.
Po poslušanju učenci poskušajo ugotoviti, ali gre za opis ali kaj drugega.
Učenci poiščejo pripoved v učbeniku na str. 14 in preberejo naslov Pripoved.
Znova tiho in glasno preberejo Špelino pripoved.
Odgovorijo na vprašanja o prebranem besedilu v učbeniku na str. 15 (2. naloga) in
poskušajo čim bolj natančno odgovoriti na vprašanja o pripetljaju z Merljakovim
psom.
Poskušajo ugotoviti, v čem se pripoved in opis razlikujeta.
Primerjajo Maksov opis Ime mi je Maks in Špelino pripoved. Poskušajo najti čim več
razlik. Ali obstajajo tudi podobnosti?
Oblikujejo pravilo, kaj je pripoved, in pravilo preberejo še v učbeniku.
Z a pripoved je značilno, da sporočevalec pripoveduje o dogodkih, ki so se
zgodili v preteklosti.
Preberejo pravilo, kaj je pripoved.
Primerjajo podatke za opis osebe in pripoved o osebi v učbeniku na str. 15, sami
poiščejo čim več primerov za posamezno trditev.
Pripovedujejo o razlikah med pripovedjo o dogodku med odmorom in opisom
hodnika.
Pripovedujejo o dogodku, ki jim je ostal najbolj v spominu.
Opisujejo kraj, kjer se je ta dogodek zgodil.
Pozorno poslušajo in poskušajo ovrednotiti ustno sporočanje – ali gre za opis ali
pripoved.
Preberejo besedili, eno je opis in drugo pripoved. Poskušajo ugotoviti, v čem se besedili
razlikujeta (DZ, str. 8, 3. naloga).
Kdaj gre za opis in kdaj za pripoved? Utemeljijo svojo izbiro.
Razdelijo se v skupine. Vsaka skupina pripravi tri kratka besedila, in sicer vsak učenec
v skupini po eno: opis osebe, opis prostora in pripoved o dogodku.
Kratke opise in pripovedi zapišejo. Preberejo jih v skupini in ovrednotijo delo.
So upoštevali razliko med opisom in pripovedjo? (Učbenik, str. 15, 4. in 5. naloga.)
18
Primerjajo besedili o Brini, pripoved in opis (DZ, str. 9, 4. naloga) in odgovorijo na
vprašanja v 5. nalogi. Utemeljijo, kdaj gre za opis in kdaj za pripoved.
Pobude
Učenci napišejo pripoved o včerajšnjem dogodku med odmorom (lahko tudi o
današnjem, če je odmor že mimo). Ko končajo, zamenjajo delovne zvezke in popravijo
napake, ki jih je naredil sošolec.
Domača naloga
Po pogovoru s kakšno osebo (mamo, teto, sosedom ...) napišejo kratko pripoved o
dogodku, ki ga je ta oseba doživela.
Zapiski
19
4
Priprave na govorni nastop
Cilji
Učenci
• poslušajo in gledajo pogovore,
• presojajo vljudnost sogovorcev,
• povedo, kakšno je čustveno ozračje pogovora,
• tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer obrazec (prijavnico),
• ob učiteljevi pomoči po drugem branju uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga
ustno upovedijo ter tako ustno obnovijo,
• ob učiteljevi pomoči izpolnjujejo obrazce.
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
Ocenjujejo in presojajo vljudnost sogovorcev.
BRANJE
PISANJE
Izdelajo miselni vzorec.
Izpolnjujejo prijavnice.
Didaktične zamisli
l
Učenci pripovedujejo, kaj je govorni nastop, kako se nanj pripravimo, kdo izbere
temo, o čem bi na nastopu najraje govorili, na kaj morajo biti še posebno pozorni,
kako premagajo tremo, kako se počutijo pred nastopom, kdaj so bili s svojim nastopom
zadovoljni in kdaj ne, kaj so želeli popraviti ali spremeniti.
20
Učitelj predvaja posnetek št. 5 na CD-ju. Učenci poslušajo besedilo.
Barbara: Špela, strah me je. Prav žal mi je, da sem se prijavila na tekmovanje v
govorništvu. Konec me bo od treme.
Špela: Ne nori. Zagrizli smo v to in ne bomo odnehali. Vztrajali bomo do zmage.
Maks: Zmagati ali izgubiti. To je zdaj vprašanje?
Barbara: Niti ne vem, o čem naj govorim. Učiteljica je obljubila, da nam bo pomagala,
zdaj pa je že ves teden ni. Zdi se mi, da je spet odšla na seminar.
Špela: Na učitelje se ne zanašaj. Vedno in povsod se zanesi le nase. Čez teden dni bo
tekmovanje v retoriki. Najboljša skupina bo nagrajena z enotedenskim taborom v
Tamarju. Barbara, dobro nas poglej. Čez en teden smo kuhani in pečeni pod Julijskimi
Alpami.
Barbara: O čem pravita, da bosta govorila?
Maks: Jaz bom govoril o filmu. Ko bom velik, bom slavni filmski igralec. Punci, še tepli
se bosta za moj podpis.
Špela: Predstavila bom Kristino Brenkovo. Prebrala sem vse njene knjige in povem vama,
res so dobre.
Barbara: Kako se lahko tako visoko ceniš? Joj, čisto sem obupana. Ne bo mi uspelo.
Špela: Govorila boš o svojem največjem, najbolj čudovitem in sploh naj naj dogodku in
pika. Začnimo.
Učenci odgovarjajo na vprašanja o besedilu v učbeniku na str. 17, 2. naloga.
V SSKJ poiščejo razlage za manj znane besede (DZ, str. 10, 2. naloga).
Pojasnijo svoja občutja.
Kdaj imaš tremo?
Kdaj zaupaš vase?
Kdaj se zaneseš na druge?
Kdaj vztrajaš do konca?
Kdaj se pohvališ?
Kdaj si najbolj obupan?
Kdaj verjameš, da boš zmagal?
Učbenik, str. 17, 3. naloga.
Ogledajo si prijavnico v učbeniku na str. 16, jo natančno preberejo in razložijo, kaj je
napisano na njej.
Sami vpišejo svoje podatke v prijavnico v DZ na str. 10, 1. naloga.
Pripovedujejo, ali so se sami že kdaj prijavili na tekmovanje ali izpolnili kakšno drugo
prijavnico.
Učenci se v parih pogovorijo o podatkih, ki so jih vpisali.
So lahko izpolnili vse rubrike?
Katerih niso? Zakaj?
21
Učenci ustno ponovijo, kako poteka priprava na govorni nastop.
V dvojicah določijo vrstni red, po katerem poteka priprava na govorni nastop (DZ, str.
11, 3. naloga).
S sošolcem preverita, ali imata podoben vrstni red. V čem se razlikuje? Utemeljita
izbiro.
Pobude
Učitelj prinese v razred več različnih prijavnic za športne dejavnosti, kulturne prireditve,
izlete itn. Učenci jih v skupini izpolnjujejo.
Pazijo, da so podatki pravilni in da so prijavnice natančno izpolnjene.
Doma poiščejo več različnih prijavnic za tekmovanja, naročilnic za knjige itn. in jih
prinesejo v šolo. Zamenjajo si jih s sošolci in jih izpolnjujejo (izpolnjene prijavnice
prečrtajo, da ne pride do zlorabe).
Literatura
Zapiski
22
5
Uradno pismo
Cilji
Učenci
• berejo uradno pismo,
• utemeljijo svoje mnenje o tem, zakaj je pismo uradno,
• odgovarjajo na vprašanja,
• se pogovarjajo o govornih nastopih,
• primerjajo različna uradna pisma,
• ugotavljajo razlike in podobnosti med njimi,
• utrjujejo pojem uradno in neuradno pismo,
• pišejo uradna in neuradna pisma,
• berejo neuradno pismo,
• pišejo pisma v obliki elektronske pošte.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce.
GOVORJENJE
Pripovedujejo o govornih nastopih.
Utemeljujejo svoje ugotovitve.
BRANJE
Tiho in glasno berejo neumetnostno besedilo.
o
PISANJE
Zapišejo razlike med uradnim in neuradnim pismom.
Pišejo uradna in neuradna pisma.
Pišejo pisma v obliki elektronske pošte.
Didaktične zamisli
Učitelj prebere poljubno uradno pismo, ki je prišlo na šolo. Projicira ga na tablo. Učenci
so pozorni na zapis uradnega pisma.
23
Emica Koritko
Zavod za ohranitev starega mestnega jedra
Koper
Osnovna šola Koper
Šolska 5
Koper
V Kopru, 6. oktobra 2007
Spoštovana gospa knjižničarka,
zdi se, da je vaša knjižnica zadnje čase tako zaposlena s prostorskimi težavami, da
pozablja na probleme izposoje knjig vozačev, ki morajo takoj po pouku na avtobus.
Dogaja se, da nekateri vozači zaradi kratkega časa obratovanja knjižnice ne morejo priti
niti do knjig, ki naj bi jih prebrali za domače branje. Ker postaja ta problem vsak dan bolj
pereč, vas pozivam, da nekaj ukrenete. Predlagam, da sklenete dogovor s prevoznikom
ali pa odprete knjižnico kljub gradbenim delom med poukom in učencem omogočite, da
si takrat sposodijo knjige.
Vljudno vas pozdravljam,
mag. Emica Koritko
Pogovor
Kdaj dobimo oziroma pošljemo uradno pismo?
Kaj sporočamo z uradnim pismom?
Na kakšen način si uradno pismo lahko pošiljamo? (Po pošti, internetu, faksu.)
Kaj je priponka? (Vprašanje postavimo, če učenci omenijo elektronsko pismo.)
Učenci preberejo uradno pismo gospe Poloni Kozole v učbeniku na str. 18.
Odgovorijo na vprašanja.
Kdaj je bilo pismo poslano?
Kdo je naslovnik oziroma prejemnik in kdo pošiljatelj?
Kaj je predmet pisma?
Preberejo priponko in se pogovorijo o njeni vsebini.
Kakšen naslov ima priponka?
Katere teme lahko izberejo učenci tekmovalci za govorni nastop?
Kakšen naj bo učenčev govorni nastop?
24
Katere pripomočke lahko uporablja?
Kaj je knjižni jezik?
V čem se knjižni in pogovorni jezik razlikujeta?
Koliko časa lahko učenec govori?
Zakaj je govorni nastop razdeljen na uvod, jedro in zaključek?
Kako je oblikovana skupna ocena nastopajočih?
Kdo je zmagovalec, če sta dva tekmovalca ocenjena z enakim številom točk?
Učenci preberejo uradno pismo – odgovor Polone Kozole.
Sodelujejo v pogovoru.
Kdo je pošiljatelj, kdo naslovnik oziroma prejemnik?
Kdaj je bilo pismo poslano?
Kaj pomeni besedica Re? (Okrajšava za angleško besedo Reply – odgovor nekomu.)
Ali ima tudi to pismo priponko?
Kaj gospa Kozole sporoča gospodu Podržaju?
Delo v paru.
Učenci še enkrat tiho preberejo obe uradni pismi in priponko ter tiho odgovarjajo na
vprašanja v učbeniku na str. 20 in 21, 3. in 4. naloga.
Glasno preberejo pravilo, katere so najpomembnejše prvine govornega nastopa, in se
o njih pogovorijo.
o govorno nastopamo, so pomembne prvine hitrost govora, premori med
K
besedami, poudarki. Te spremljajo govor in jih slišimo.
Uradna pisma najpogosteje prihajajo po pošti.
Učenci preberejo uradno pismo na str. 22.
Poročajo. Kdo je pošiljatelj in kdo naslovnik, kdaj je bilo pismo poslano in o čem
govori?
Pozornost otrok usmerimo na oblikovno stran pisma.
Kako si prvine v pismu sledijo?
Koga prej zapišemo, pošiljatelja ali naslovnika?
Na kateri strani pisma je zapisan datum?
Zakaj začnemo sporočilo s pozdravom?
Kje se podpiše pošiljatelj?
Poudarimo, da je tak zapis uraden.
Ustno primerjajo uradni pismi, ki prideta po navadni in elektronski pošti.
Preberejo, v čem sta si pismi podobni in v čem različni (učbenik, str. 22, 6. naloga).
Učenci pred reševanjem nalog v delovnem zvezku ponovijo.
Kaj je neuradno pismo?
So ga že kdaj dobili?
25
Kdo jim ga je poslal?
So na pismo odgovorili?
V čem se neuradno pismo razlikuje od uradnega?
Učitelj prebere odlomek iz neuradnega pisma.
Draga Ajša,
v naši knjižnici so same težave. Ker so podrli steno in zdaj razširjajo prostor, si knjig sploh
ne moremo več sposojati. Knjižnica je odprta le po pouku, ko delavci odidejo, takrat pa se
tudi vozači že peljemo domov. Zadnjič bi morala prebrati knjigo Košarkar naj bo, pa je
nisem dobila. Jutri pa imam govorni nastop. Ti profesorji so res čudni. Nič ne razumejo.
Lep pozdrav,
Mila
V Kopru, 5. oktobra 2007
Učenci potrdijo, da gre za neuradno pismo.
Učenci tiho preberejo Špelino pismo v učbeniku na str. 23.
Pogovorijo se o pismu, kdo je naslovnik in kdo sporočevalec, kdaj je bilo pismo
napisano, kje je viselo.
Primerjajo uradno in neuradno pismo (učbenik, str. 23, 1. naloga) in ugotovijo osnovne
razlike.
Učenci zapišejo podatke v tabelo in primerjajo uradno in neuradno pismo (DZ, str. 11,
1. naloga).
Svoje zapise preberejo, jih primerjajo s sošolci in po potrebi še dopolnijo.
Dopolnijo nedokončane povedi – kako profesor nagovori naslovnika in kako naslovnika
nagovori Špela.
Katere spoštljive izraze uporablja profesor?
Zakaj jih Špela ne uporablja?
Zakaj piše profesor Vam z veliko začetnico?
Ali take izraze uporablja tudi Špela?
Kako se poslovi profesor v uradnem pismu in kako Špela v neuradnem (DZ, str. 12, 1.
naloga)?
Delo v dvojicah.
Ustno sestavljajo uradna in neuradna pisma.
Pisma zapišejo.
Napišejo uradno pismo učiteljici (DZ, str. 12, 3. naloga).
Neuradno pismo z enako temo napišejo sošolcu ali sošolki (4. naloga).
26
Berejo uradna in neuradna pisma.
Primerjajo jih in vrednotijo.
Pobude
Delo v računalniški učilnici.
Elektronska pošta.
Kdaj pošiljamo elektronsko pošto?
V čem se elektronska pošta razlikuje od uradnih in neuradnih pisem, ki jih pošiljamo
po pošti?
Če je le mogoče, naj gredo učenci v računalniško učilnico in pišejo elektronsko pismo
sošolcu (prijatelju, sorodniku ...), DZ, str. 13, 5. naloga.
Naloga v delovnem zvezku je informativna, če ni mogoče delo v računalniški učilnici.
Berejo elektronska pisma, jih vrednotijo, pogovorijo se o vsebini in obliki.
Zapiski
27
6
Špeline priprave na
govorni nastop
Cilji
Učenci
• poslušajo ali gledajo govorni nastop,
• odgovarjajo na vprašanja o vsebini govorjenega besedila,
• presodijo govorni nastop,
• povedo, kakšno je čustveno stanje govorca.
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
Odgovarjajo na vprašanja o vsebini govornih nastopov.
Presodijo vsebino govornega nastopa.
Povedo, kakšno je čustveno stanje govorca.
BRANJE
Preberejo svoje zapise v delovnem zvezku in preverijo pravilnost.
PISANJE
Izpolnjujejo in zapisujejo podatke o govornem nastopu.
Didaktične zamisli
Učenci ponovijo, kakšen je uspešen govorni nastop.
Pripravijo govorni nastop in upoštevajo prvine nastopanja.
Učitelj lahko govorni nastop posname in učencem predvaja primer uspešnega govornega
nastopa.
Ob primeru govorni nastop komentirajo.
Učitelj predvaja posnetek Špelinega govornega nastopa na CD-ju (posnetek št. 6).
28
Zelo rada berem. Vsak prosti trenutek izkoristim za branje. Zaradi tega me sošolci včasih
zbadajo in celo očka mi sem in tja reče, naj čuvam oči, saj so le ene. A moje oči zaradi
branja ne trpijo in tudi sošolci se bodo navadili name, kajti jaz branja ne bom zamenjala.
Knjige se pogovarjajo z menoj, ko sem sama, ko mi je dolgčas in ko sem vesela. Junaki v
njih se prav tako kot jaz znajo smejati na vsa usta in si na skrivaj brisati solze.
Ko sem bila majhna, sem odkrila pisateljico Kristino Brenkovo. Uživala sem, ko mi
je mami brala iz knjige Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, kajti zdelo se mi je, da
junaki, ki so skriti v knjigi, zvečer, ko zaprem oči, vstopijo v mojo sobo in se dolgo v noč
pogovarjajo z menoj. Delfino sem v prvem in drugem razredu brala že sama in potem
sem iskala nove knjige, ki jih je napisala pisateljica Kristina Brenkova. Prav vse so mi bile
všeč. Srebrna račka – zlata račka, Prva domovina, Prigode koze Kunigunde, Tuja dežela
in še bi jih lahko naštevala.
Ko sem hodila v tretji razred, je Kristina Brenkova praznovala devetdeseti rojstni dan.
Takrat je izšla knjiga Obdarovanja, kjer so zbrane njene najlepše zgodbe. Tisto leto me je
pod novoletno smrečico čakala prav ta knjiga. Ko se je pod srebrnim papirjem pokazala
modra knjiga z deklico, ki v peharju nosi rdeča jabolka, sem bila neznansko srečna.
Knjiga Obdarovanja se začne s pripovedjo Golobje, sidro in vodnjak. To je zgodba o
Andreju, njegovi mami in očetu, ki ga ni, ker ga je vzela vojna. Andrej očeta zelo pogreša,
mama pa mora premagati mnogo težav in hrabriti sina, ki kar naprej zahteva odgovore
na zamotana vprašanja o življenju. Pisateljica govori o svetu, ki ga nosimo vsi otroci v
sebi. Tako kot Andrej si tudi mi postavljamo vprašanja, zakaj, kje, kdaj, in mislim, da
nima vsak tako dobre mame, da bi vedno našla čas in prijazno besedo. Fant pogosto
razmišlja o očetu, ki ju je zapustil. V mislih ga vidi kot pogumnega junaka, ki se bori
do zadnjega diha. Andrej si želi, da bi bil njegov oče tak in noče sprejeti resnice, da ju je
zapustil, ker mame ni imel več rad.
V nadaljevanju v knjigi Obdarovanja preberemo pravljico Deklica Delfina in lisica
Zvitorepka. Pisateljica pripoveduje o deklici Delfini, ki je doživela prometno nesrečo in
potuje od Ponedeljkove do Sobotne ceste z zlatim ključkom okoli vratu. Na poti srečuje
pravljična bitja, ki jih poznamo iz drugih pravljic. Ob njej stopa lisica Zvitorepka, ki
pozna mnogo modrih besed.
Zakaj ima deklica okoli vratu zlat ključek, izvemo šele, ko odpremo zadnjo stran. Zlati
ključek odpira vrata v zlato materino srce.
Tudi pravljica o Maticu, ki na hrbtu srebrne račke leti tja, kjer se ji bo uresničila želja, da
bi postala zlata račka, je pravljica, ki jo lahko beremo vedno znova in se je ne naveličamo.
Junaki Jakob Grozni, zajec Damjan, čenča Marenča, ded Vseved, Klatipsiček, riba
Zlatoustka, Zlatorog in še kdo, varno spremljajo Matičevo in račkino popotovanje. Vsi so
polni zlatih misli in prijaznih besed.
Prva domovina, ki sledi, prinaša spomine na mamo in očeta, Poldko in teto Mimo, dedka
in babico, na zelene horjulske griče, travnike in potoke. Ob prebiranju tega besedila
čutimo topel veter, vonj pokošene trave, prah, ki se dviga na podstrešju, in vonj toplega
kruha ...
V zadnjem delu knjige pa spoznamo pisateljico Kristino Brenkovo kot babico, ki ima v
prsih mlado srce in se ob njej vnuki počutijo varne.
Tako kot v knjigi Obdarovanja bo tudi v resnici Kristina Brenkova vedno ostala deklica,
ki se pogovarja z bralci, ko so sami in nimajo nikogar, ki bi jih poslušal.
29
Učenci po poslušanju odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 24, 2. naloga.
Obnovijo Špelin govorni nastop.
Pri ponovnem poslušanju si zapišejo manj znane besede, ki jih razložijo s pomočjo SSKJ.
Odgovore na vprašanja iz učbenika na str. 24 učenci zapišejo v zvezek.
Ustno in pisno rešujejo naloge v DZ, str. 14.
Po sklopih ocenijo Špelin govorni nastop: govor, jezik, pripoved, temo (1. naloga).
Svoje mnenje utemeljijo in ga primerjajo s sošolci (2. naloga).
Skrbijo za pravilen izgovor besed, 3. naloga.
Učitelj projicira Špelin govorni nastop na tablo in da učencem kopijo besedila.
Učenci preštejejo odstavke (4. naloga).
Prepišejo zadnji odstavek.
Pobude
Učenci pripravijo govorni nastop.
Teme in naslovi.
Najljubši pisatelj
Obisk zanimivega kraja
Nenavadni poklic
Poznate ljudski običaj?
Nevsakdanja dejavnost
Zgodilo se je v naravi
Moj najljubši športnik/pevec/igralec
Ogledal(a) sem si risanko
Moja najljubša knjiga
Tega filma ne smete zamuditi
Včeraj na televiziji
Literatura
Zapiski
30
b
b
Razlikovanje črka – glas
Cilji
Učenci
• poslušajo govorjeno besedilo,
• so pozorni na izgovarjavo posameznih glasov, predvsem glasu v v različnih položajih.
7
POSLUŠANJE
Učenci posnetek št. 6 na CD-ju.
GOVORJENJE
Izgovarjajo posamezne besede.
BRANJE
Preberejo besede in so pozorni na izgovor posameznih glasov.
PISANJE
Rešujejo naloge v delovnem zvezku.
Didaktične zamisli
Učenci ugotavljajo razlike med črko in glasom, izgovorom in zapisom.
V dvojicah v zvezek zapisujejo besede, ki se izgovarjajo drugače, kot jih pišemo.
Navedejo primere za različno izgovarjavo glasu v.
Primeri: pav/ves/vlak/avto/čevelj/voz/televizija/vzhod ...
Učenci v skupinah iščejo besede, ki jih drugače pišemo kot izgovorimo, in jih pišejo v
stolpce na tablo.
V posamezno skupino zapišejo besede, ki imajo podobne glasove oziroma črke.
Npr.
ž: dež, jež ...
lj: čaplja, fotelj, čevelj, cucelj, pisatelj ...
nj: krošnja, pladenj, svinja …
d: plod, nered, napad, nahod …
31
Učenci pozorno tiho in glasno preberejo svoje primere in jih dopolnijo s primeri
sošolcev.
Besede uporabijo v povedih in jih zapišejo (DZ, str. 15, 1. naloga).
Primer: Dežnik nas varuje pred dežjem.
Preberejo povedi v DZ na str. 15, 2. naloga.
Razumevanje prebranega besedila dokažejo s samostojnimi ustnimi primeri.
Povedi povedo drugače. (Npr. Berem, če le imam čas. Berem v prostem času. Kadar sem
brez dela, berem.)
Učenci primerjajo različne povedi, ki pomenijo podobno, in najboljše primere zapišejo
v zvezek.
Pobude
Učenci v skupinah sestavijo slovar besed, ki jih v svojem zvezku pogosto pišejo narobe,
torej besed, ki se drugače pišejo kot izgovorijo.
Delajo s knjigo Besede nagajivke.
LITERATURa
Tatjana Kokalj: Besede nagajivke. Domžale: Založba Izolit, 2002
Zapiski
32
Učenci z drugih šol se predstavijo
8
Cilji
Učenci
• poslušajo ali gledajo pogovor,
• povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden,
• svoje mnenje utemeljijo,
• po poslušanju odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o vsebini obvestila,
• sami govorno nastopajo na izbrano temo, npr. opišejo poljubno izbran kraj/nenavaden
poklic/ljudski običaj/nevsakdanjo dejavnost,
• opišejo poljubno izbrano dogajanje v naravi, pripovedujejo o svojem najljubšem
športniku/pevcu/igralcu/pisatelju ...,
• utemeljijo svojo izbiro,
• obnovijo svojo najljubšo risanko/knjigo/film/TV-oddajo in utemeljijo svojo izbiro,
• pred govornim nastopom ob pomoči učitelja izdelajo ogrodje miselnega vzorca,
• miselni vzorec pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa,
• si pisno zasnovo govornega nastopa večkrat preberejo in si jo čim bolje zapomnijo,
• med govornim nastopom napovejo temo, samostojno govorijo ob pisni zasnovi, in sicer
razločno, naravno in čim bolj zborno,
• po govornem nastopu presodijo nastop.
POSLUŠANJE
Poslušajo posnetke št. 7, 8 in 9 na CD-ju.
k
GOVORJENJE
Povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden.
Utemeljujejo mnenje.
Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o vsebini obvestila.
Govorno nastopajo na izbrano temo.
Utemeljijo svojo izbiro.
Med govornim nastopom napovejo temo, samostojno govorijo ob pisni zasnovi, in
sicer razločno, naravno in čim bolj zborno.
Po govornem nastopu sošolcev presodijo njihov govorni nastop.
BRANJE
Berejo navodila v delovnem zvezku.
33
PISANJE
Pisno odgovarjajo na vprašanja.
Didaktične zamisli
Učenci ponovijo, kaj so o govornih nastopih že slišali, in povedo, kakšna so pravila
govornih nastopov, kot jih je predlagal učitelj v elektronski pošti (učbenik, str. 18).
Še enkrat preberejo kriterije v učbeniku na str. 19 in jih obnovijo.
Kriteriji govornih nastopov naj bodo obešeni na vidnem mestu v razredu.
Učenci poslušajo posnetek št. 7 na CD-ju.
Maks: Špela, čestitam. Bila si izvrstna. Na odru si stala kot napovedovalka na televiziji
in se prijazno smehljala. Zasenčila si vse druge.
Barbara: Špela, kako ti je uspelo tako mirno govoriti, brez treme, nobenih nepotrebnih
kretenj? Jaz pa sem jecljala in najraje bi kar pobegnila z odra.
Špela: Pretiravaš, tudi ti si bila čudovita. In kdaj praviš, da si gledala zvezdne utrinke?
Sveti Lovrenc. Še nikoli nisem slišala, da sredi poletja utrinki kar dežujejo na nebu. To
je bilo res najdoživetje.
Maks: Kaj pravita o mojih filmskih junakih? Predstavil sem vso smetano slovenske
filmske umetnosti. Z očkom sva preživela ves teden na internetu.
Špela: Veliko novega sem zvedela.
Maks: Zdaj je na vrsti še zadnja ekipa iz Prekmurja. Dva fanta in ena punca. Slišal sem,
da so zelo dobri.
Špela in Barbara: Pojdimo jih poslušat.
Učenci odgovarjajo na vprašanja iz učbenika, str. 25, o vsebini pogovora.
Pogovorijo se o Špelinem govornem nastopu.
Kako bi ga ocenili oni?
Na zemljevidu si ogledajo, kje so Beltinci, in pripovedujejo o kraju, kjer živi Marko.
34
u
Govorni nastop Marka Flisarja iz Beltincev
Vsakdo ima svoje vzornike. Vzorniki so ljudje, ki bi jim bili tudi mi radi podobni. Mnogi
moji prijatelji bi bili radi tako uspešni, kot so nekateri športniki. Tudi jaz se navdušujem
nad veslačem Iztokom Čopom ali pa nad gimnastičarjem Aljažem Peganom. Ampak
telovadba mi ni nikoli ležala. Rad tečem, preskakujem ovire, tudi plavam, a ko je na
vrsti šport z žogo, pogosto delam napako za napako. Ne zadenem koša, spustim gol ali
pa vržem žogo drugam, kot je treba.
Zelo rad pa imam matematiko. Ko sem bil star pet let, sem že znal poštevanko. Ne vso,
ampak množenje z dve, pet in deset mi res ni delalo težav. Danes sem pri telovadbi komaj
uspešen, pri matematiki pa odličen. Kadar me sošolci zbadajo, češ da sem neroden in
počasen, se spomnim na Alberta Einsteina. Ne mislim, da sem mu podoben, a vseeno
sem ga izbral za svojega vzornika.
Albert Einstein je bil rojen v Nemčiji. A velik del svojega življenja je preživel drugje, saj
mu Nemčija, ki je bila v tistih časih vojaško usmerjena, ni bila po godu. Albert je bil
nenavaden otrok. Pri petih letih je težko izgovoril komaj nekaj besed, niso ga zanimale
igre, ki so se jih igrali drugi otroci, zato je bil pogosto sam in odrinjen. Starši so bili
zaskrbljeni in prestrašeni, saj so si želeli, da bi imeli srečnega otroka.
Albert ni maral žoge. Najraje je zlagal kocke in gradil velike gradove ali iz kart sestavljal
stolpe. Pomembno doživetje v njegovem življenju pa je bilo, ko je odkril kompas. Prav
kompas ga je navdihnil z idejo, da stoji za vsemi stvarmi na svetu neka skrita in močna
sila, ki si je ne znamo razložiti.
V šoli se je Albert slabo počutil. Učitelji so zahtevali strogo disciplino, ni pa jih zanimalo,
ali otroci razumejo, kar so jim vsak dan trpali v glavo. Pomembno je bilo, da so pravilno
odgovarjali na vprašanja. Ker Albert ni maral teh strogih pravil, se je zaprl vase in postal
še bolj tih. Učitelji in sošolci so ga zmerjali s tepcem in čudakom.
Doma so imeli Alberta radi. Mama, ki je imela rada glasbo, mu je poiskala učitelja
violine in fant se jo je z veseljem učil. Stric pa ga je navdušil nad matematiko. Albert je
začel brati knjige, saj ga je zanimalo vse, kar se je dogajalo v naravi. Že zelo kmalu je
spoznal, da je v znanju moč, ki človeka dvigne nad druge ljudi.
Kljub težavam v šoli je postal tudi sam učitelj. A bil je zelo samosvoj in je pogosto opozarjal
na napake, ki so jih delali njegovi kolegi. Prav zaradi tega se je mnogim zameril. Po svetu
je hodil z razkuštranimi lasmi, ni se zmenil za lepe obleke, pogosto je bil lačen.
A vse življenje je računal in razmišljal. Leta 1905 je dobil Nobelovo nagrado za fiziko,
ki je najpomembnejša nagrada za znanstvene dosežke. Einstein je postavil relativnostno
teorijo in z njo spremenil človeško razumevanje časa in prostora. Trdil je, da je v vesolju
samo hitrost svetlobe nespremenljiva in najhitrejša in ničesar ni, kar bi jo dohitelo.
Njegove ideje so navdušile ves svet in od vsepovsod so prihajala vabila za predavanja.
Einstein je postal največji znanstvenik tistega časa.
Učenci ovrednotijo Markov nastop po kriterijih za govorne nastope.
Ali se je držal predložene teme?
Je bil med govornim nastopom umirjen in sproščen?
35
Je uporabljal knjižni jezik in se izogibal mašil?
Je bil njegov govorni nastop razdeljen na uvod, jedro in zaključek?
Je v uvodu povedal, zakaj se je odločil za to temo, in v zaključku povzel glavno sporočilo
svojega govornega nastopa?
Kako dolg je bil njegov nastop?
S pomočjo miselnega vzorca ocenijo Markov nastop, DZ, str. 16, 1. naloga.
Pred sestavljanjem vprašanj o Einsteinu si lahko preberejo knjigo Albert Einstein:
domišljija je pomembnejša od znanja, ki je izšla pri založbi Didakta, in knjigo Russlla
Stannrada Stric Albert in črne luknje, ki jo je objavila založba Modrijan.
Postavijo vprašanja o Einsteinu, DZ, str. 16, 2. naloga.
Učenci poslušajo Damjanov govorni nastop na CD-ju, posnetek št. 9.
Nekateri pravijo, da radi berejo. Napaka, mene branje ne zanima. Drugi se važijo z
uspehi pri telovadbi. Brez zveze. Da bi tekal kot zajec po bregu gor in dol zato, da bi
zmagal? Pa kaj še? Ali pa se smučal v mrazu in vetru zato, da bi me vsi hvalili? Mi je tako
vseeno kot lanski sneg.
Mene zanima samo televizija. Zjutraj, pred šolo, se razume, sem že pred tevejčkom.
Bašem se s sendviči in gledam šport. Šport na televiziji me zanima, to sem res pozabil
povedati v uvodu. Potem moram v šolo. Saj bi šprical, pa bi padle hude obtožbe, zato
grem in grejem stol v razredu. Komaj pa zazvoni zadnja ura, že šibam domov. Tevejček
me že čaka. Gledam vse po spisku. Nadaljevanke, oddaje o živalih, muziko. Nalog po
navadi ne pišem, jih raje preplonkam v šoli, saj je v našem razredu kar nekaj štrebarjev
ali piflarjev, ki ti za čikgumi takoj posodijo zvezek.
Na tekmovanje v govornih nastopih sem se prijavil sam. Učiteljica mi je prepovedala, da
sodelujem, a ker se mi zdi to krivično, sem se pritožil. Moji pritožbi so ugodili. In zdaj
sem tu.
Ovrednotijo Damjanov govorni nastop po kriterijih za govorne nastope.
Odgovarjajo na vprašanja, ki se nanašajo na poslušano besedilo, učbenik, str. 26.
Po predhodnem pogovoru ustno in pisno rešujejo naloge v DZ na str. 16.
Primerjajo Markov in Damjanov govorni nastop in svoje opombe zapišejo, DZ, str. 16,
3. naloga.
Še enkrat poslušajo Damjanov govorni nastop in pogovorne izraze zamenjajo s
knjižnimi, DZ, str. 16, 4. naloga.
36
Učenci v učbeniku na str. 26 preberejo pravila govornega nastopanja.
Ko govorno nastopamo,
• izberemo ustrezno temo,
• temo jasno in natančno predstavimo,
• upoštevamo naslovnika,
• smo razumljivi,
• govorimo in ne beremo,
• govorimo v knjižnem jeziku,
• uporabljamo ustrezna pomagala.
Pobude
Učenci govorno nastopajo.
Predhodno pripravijo miselni vzorec svojega govornega nastopa, DZ, str. 16, 5.
naloga.
Predlagane teme:
Obiskal nas je pisatelj
Šli smo na izlet
Poklici nekoč
Ogledal(a) sem si tekmo
Gregorjevo
Pripravlja se k nevihti
Nesreča
Tega filma ne smete zamuditi
Včeraj na TV-ju
Literatura
Opazoval(a) sem delavce pri delu
Bil(a) sem v kinu
Oddaja, ki jo gledam po televiziji
1
Zemljevid Slovenije.
Liu, Si-Yuan: Albert Einstein: domišljija je pomembnejša od znanja. Radovljica: Didakta,
2002.
Russell Stannard: Stric Albert in črne luknje. Ljubljana: Modrijan, 2003.
37
Zapiski
38
9
Rezultati govornih
nastopov
Cilji
Učenci
• poslušajo neumetnostno besedilo,
• berejo dialoge,
• dialoge med seboj primerjajo in povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev,
• povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden, svoje mnenje utemeljijo,
• sami pripravijo podoben pogovor (lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo),
• vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v neuradnih govornih položajih in izbirajo
okoliščinam ustrezna sredstva.
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
Sodelujejo pri pogovoru, utemeljujejo svoje mnenje.
BRANJE
Berejo svoje odgovore.
PISANJE
Pisno odgovarjajo na vprašanja.
Didaktične zamisli
Zaključujemo temo Govorni nastopi.
e
Učenci ponovijo pravila govornih nastopov.
Katere govorne nastope so slišali na CD-ju? (Špelinega, Markovega in Damjanovega.)
Na kratko obnovijo in ovrednotijo govorne nastope.
Katere govorne nastope so slišali v razredu?
Na kratko jih ovrednotijo.
39
Rezultati govornih nastopov
Predsednica komisije poroča.
Spoštovani učenci in učenke!
Na letošnjem tekmovanju iz retorike je sodelovalo 33 učencev z 11 šol iz vseh krajev
Slovenije. Udeležili so se ga učenci iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Murske Sobote,
Kopra, Domžal, Vipave, Slovenj Gradca, Krškega, Kranjske Gore in Cerknice.
Vsaka šola je poslala po tri učence. Skupna ocena vseh treh govorcev prinaša končno
oceno.
In zdaj rezultati tekmovanja, ki jih bo prebral profesor Andrej Podržaj.
Profesor Podržaj: Komisija je imela zelo težko delo, saj so se skoraj vsi učenci skrbno
pripravili na tekmovanje. Ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi učiteljem mentorjem, ki
so učencem ponudili vso strokovno pomoč. Vendar, kot smo obljubili, bomo razglasili
rezultate.
Tretje mesto s skupnim številom 18 točk je zbrala skupina učencev iz Vipave.
Drugo mesto z 20 točkami so dosegli učenci iz Slovenj Gradca.
Prvo mesto s 24 točkami pa si delita šoli iz Ljubljane in Murske Sobote.
Prosim zmagovalce, da pridejo na oder in sprejmejo nagrado, to je teden dni bivanja v
Tamarju, kjer se bodo pridružili tabornikom iz odreda Zelena kobilica.
Učenci odgovarjajo na vprašanja o poslušanem besedilu.
Kdo je poročal o rezultatih govornih nastopov?
Kako je ime predsednici komisije?
Koliko učencev je tekmovalo?
Iz katerih krajev so bili?
Koliko šol se je udeležilo tekmovanja?
Kakšna so bila pravila skupne ocene?
Kdo je bil drugi govorec?
Kako je ocenil govorne nastope?
Komu se je še posebej zahvalil?
Kateri dve skupini si delita prvo mesto?
Kakšno nagrado so si zaslužili?
f
Učenci v učbeniku na str. 27 preberejo pogovor tekmovalcev.
Primerjajo pogovor tekmovalcev, zmagovalcev in poražencev, ter odgovarjajo na
vprašanja v učbeniku na str. 27.
Pisno odgovorijo na vprašanja v DZ na str. 17, 1. naloga, in vprašanja zapišejo v
zvezek.
Primerjajo svoje odgovore z odgovori sošolcev.
40
Ponovijo, kaj že vedo o rabi velike začetnice pri lastnih imenih (DZ, str. 17, 2. naloga).
OSEBNA LASTNA IMENA
SO IMENA ZA OSEBE IN NJIHOVI PRIIMKI,
npr. Miha, Vesna, Podržaj …
ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA
SO IMENA ZA
ULICE, CESTE, VASI, KRAJE, MESTA, REKE, VZPETINE, VODE
(MORJA, REKE ...), PLANETE …,
npr. Mala ulica, Slovenska cesta, Malkovec, Črnomelj, Kranj, Kolpa, Nanos,
Jadransko morje, Zemlja …
STVARNA LASTNA IMENA
SO NASLOVI
KNJIG, ČASOPISOV, REVIJ, FILMOV, SLIK …,
npr. Moja slovenščina, Dnevnik, Kekec, Sreča na vrvici, Kofetarica …
IMENA
TOVARN, TRGOVIN …,
npr. Elan, Mercator ...
S popravnimi znamenji popravijo besedilo v DZ na str. 17, 3. naloga.
Učitelj projicira popravljeno besedilo, učenci pa preverijo pravilnost zapisov.
Pobude
Učenci v skupinah zaigrajo pogovor med sošolci ob zmagi ali porazu.
Drugi poslušajo in primerjajo občutja ob posameznem nastopu.
Zapiski
41
II
Tabor v Tamarju
Cilji
Učenci
• tiho berejo besedilo ali ga poslušajo,
• po branju (poslušanju) odgovarjajo na vprašanja,
• nadaljujejo pripoved,
• spoznavajo vlogo in položaj slovenskega jezika, in sicer ob poslušanem besedilu se
pogovarjajo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno, ugotavljajo, kako se
govor na posnetku razlikuje od njihovega (oziroma mu je podoben),
• uredijo besedilo,
• preberejo dvogovor med kuharico in Urbanom,
• se pogovarjajo o tem, kakšno je čustveno stanje sogovorcev,
• pripovedujejo o nesreči ali nenavadnem doživljaju.
POSLUŠANJE
Poslušajo ljudi, ki govorijo v različnih govornih položajih.
Poslušajo učiteljeva navodila.
GOVORJENJE
Po branju odgovarjajo na vprašanja.
Pogovarjajo se o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno.
Ugotavljajo, kako se govor na posnetku razlikuje od njihovega (oziroma mu je podoben).
Pripovedujejo o podobnem dogodku, nesreči ali nenavadnem doživljaju.
BRANJE
Berejo besedilo v učbeniku.
PISANJE
Rešijo naloge v DZ in uredijo besedilo.
Didaktične zamisli
Delo v skupinah
Učitelj spodbudi učence, da pripovedujejo o poletnih počitnicah, šolskem ali družinskem
izletu ...
Učenci v skupinah sošolcem opisujejo dogodke, ki so se jim vtisnili v spomin. Vsi učenci
42
v skupini povedo, kako so preživeli počitnice. Vsak poroča o zanimivih dogodkih,
opiše kraje, ljudi, doživetja, razburljive in nenavadne doživljaje. Vsi v skupini sodelujejo
v pogovoru, postavljajo vprašanja. Vsak učenec ima možnost, da predstavi svoja najbolj
zanimiva doživetja. Čas je omejen.
Ko poročajo, vsak učenec predstavi doživetja enega sošolca iz svoje skupine. Ostali ga
dopolnijo.
Poslušajo posnetek št. 11 na CD-ju – Tabor v Tamarju.
Sodelujejo v pogovoru in predstavijo svoje vtise o poslušanem besedilu.
Pri samostojnem branju si podčrtajo manj znane besede in razložijo njihov pomen.
Razlago lahko poiščejo v SSKJ ali jim pri tem pomaga učitelj.
Postavljajo vprašanja o besedilu in odgovarjajo. Pogovor najprej poteka v paru, kasneje
odgovarjajo glasno.
Pogovor o besedilu povežejo s svojimi izkušnjami.
Pripovedujejo o podobnih izkušnjah in občutjih.
Ustno odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 30. Odgovore lahko zapišejo tudi v
zvezek.
Nadaljujejo pripoved.
V skupini sestavijo nadaljevanje zgodbe in jo napišejo. Vsaka skupina pove ali
prebere svoje nadaljevanje zgodbe. Primerjajo pripovedi vsake skupine. Ovrednotijo
nadaljevanje zgodbe.
ali
Oblikujejo skupno nadaljevanje zgodbe.
Učenec začne poved, njegov sosed pa jo nadaljuje. Sestavijo nadaljevanje zgodbe.
V prvi nalogi v delovnem zvezku na str. 18 s številkami od 1 do 15 oštevilčijo dogajanje,
kot se je Roku v resnici zgodilo.
Pri reševanju nalog si pomagajo z besedilom v učbeniku.
Izdelke primerjajo s sošolci in jih po potrebi popravijo.
Na CD-ju poslušajo posnetek št. 12 – pogovor med kuharico in Urbanom.
Kuharica: Urban, ali so otroci že prišli? (Kuha.)
Urban: Cela četa. 32 otrok. Šest nagrajencev iz Ljubljane in Murske Sobote, ostali pa so
taborniki Zelena kobilica. (Pogleda v kuhinjo.)
Kuharica: Bodo nagrajenci jedli boljšo hrano? (Izza lonca.)
Urban: Ne lomi ga, Neža. Vsi bodo jedli žgance pa kislo mleko. Meni pa dvojno porcijo.
(Zadovoljen obraz.)
Mile Volk: Pa zame tudi dvojno porcijo, gospa Neža. Sem slišal, da izvrstno kuhate.
43
Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja v učbeniku, str. 31, 4. naloga.
Ali je bilo besedilo popolno?
Kaj manjka?
O čem se pogovarjajo sogovorci?
Kakšen je jezik, v katerem se pogovarjajo?
Učitelj projicira pogovor na tablo.
Učenci pogovor še enkrat preberejo.
Pogovor zaigrajo v svojem narečju.
Natančno preberejo pravilo v učbeniku in ga komentirajo.
ogovor ali dialog je besedilo, v katerem sodelujeta vsaj dve osebi. Vedno se
P
začne in konča s pozdravom. Če se pogovarjamo s starejšo osebo ali z osebo,
ki je ne poznamo, jo vikamo.
Pobude
Delo v skupinah
Nadaljujejo zgodbo, povedo, kaj se je dogajalo zvečer.
Oblikujejo nadaljevanje zgodbe. Razdelijo si vloge in pripovedujejo, kaj so počeli
Barbara, Špela, Rok, Katarina, Marko, Maks.
Skupno zgodbo zapišejo.
Prizor Zvečer v Rokovi sobi predstavijo sošolcem.
Napišejo spis z naslovom Nesreča.
h
Pišejo o dogodku, nesreči, nenavadni situaciji, ki se jim je zgodila in jim je zaradi svoje
izjemnosti, nenavadnosti, presenetljivosti ostala v spominu.
Literatura
Zapiski
44
radni in neuradni
U
pogovor
1
Neuradni pogovor – Spoznavni večer
(Učbenik, str. 32–33)
Uradni pogovor – Pri zdravnici
Cilji
Učenci
• berejo pogovora Spoznavni večer in Pri zdravnici,
• poslušajo neumetnostna besedila — pogovore,
• se pogovarjajo o tem, ali govorijo doma oziroma s prijatelji enako kot v šoli ali z neznanci
in tujci, razmišljajo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno,
• se pogovarjajo o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika,
• sami govorno nastopajo, in sicer opišejo sebe, svojega prijatelja, iz preprostega opisa
prepoznajo bitje,
• povedo, kdaj je pogovor uraden in kdaj neuraden,
• odgovarjajo na vprašanja o vsebini pogovora,
• tvorijo neumetnostno besedilo, in sicer pripovedujejo o tem, kako so spoznali novega prijatelja,
• berejo dvogovor,
• povedo, zakaj je pogovor uraden, kaj so njegove značilnosti,
• vadijo ustrezno pogovarjanje v uradnem govornem položaju, tako da igrajo vloge.
POSLUŠANJE
Poslušajo mnenje drugih.
GOVORJENJE
Pogovarjajo se o tem, ali govorijo doma oziroma s prijatelji enako kot v šoli ali z
neznanci in tujci.
Pogovarjajo se o okoliščinah rabe knjižnega in neknjižnega jezika.
Povedo, kdaj je pogovor uraden in kdaj neuraden.
Naštejejo značilnosti uradnega pogovora.
45
Odgovarjajo na vprašanja o vsebini pogovora.
Sami govorno nastopajo.
Tvorijo neumetnostno besedilo.
BRANJE
Berejo pogovora Spoznavni večer, Pri zdravnici.
PISANJE
Rešijo naloge v DZ.
Zapisujejo uradne in neuradne pogovore.
Didaktične zamisli
Učitelj prebere besedilo.
Mark Višnjak, učenec petega razreda, je vstopil k vratarju velike poslovne zgradbe sredi
Ljubljane. Rad bi poklical očeta in se z njim pogovoril.
Mark: »Živjo, bi lahko dobil fotra?«
Vratar je nekoliko debelo pogledal in vljudno vprašal. »Koga želite, mladenič?«
Mark: »Fotra. Finančnega referenta Viktorja Višnjaka.«
»Seveda, takoj ga pokličem,« je rekel vratar in zavrtel številko.
Čez nekaj minut je odložil slušalko in se sklonil k dečku.
»Tvoj oče ima zelo pomemben sestanek in te ta hip ne more sprejeti.«
»Ej, stari, ne nakladaj. Pokliči še enkrat in mu povej, da rabim keš. Ne mi utrujat, lačen
sem, in če ne dobim denarja, bom padel pod tvoj pult in ne boš me več spravil na noge.«
»Lepo prosim, gospodič Mark, ne morem vam pomagati.«
»A se ti blede ali kaj? Rekel sem ti, da sem lačen, da rabim keš, da se mi pred očmi
kažejo pohane piške, pice velikanke in kremšnite, in če tega ne dobim, bom najbližjemu
odgriznil nos.«
»Lepo prosim, deček, ne dovolim, da se takole pogovarjaš z menoj.«
»Stari, ne nakladaj. Kako pa se pogovarjam s teboj? Pokliči fotra in konec štale. A slišiš,
ali si mogoče pozabil možgane na avtobusu?«
»Mislim, da si čisto preveč dovoliš, mali,« je postal že zelo slabe volje vratar.
»Nisem mali, grem stavit jurja, da sem večji od tebe.«
»Deček, zelo sem zaposlen, motiš moje delo, prosim, poišči si koga drugega in mene pusti
pri miru,« je zarohnel vratar.
Takrat so se odprla vrata dvigala in na hodniku se je pojavil očka.
»O, tatek, živjo,« je nadvse prijazno pozdravil Mark.
»Živjo, pobič! Me že dolgo časa čakaš?«
»Ne, očka, ni bilo sile, saj sva z gospodom vratarjem tako lepo klepetala. Zelo prijazen in
ljubezniv gospod je.«
»To me pa veseli. In o čem sta se pogovarjala?«
»O največji pici na svetu, očka,« je zamijavkal Mark in pomežiknil vratarju.
Kot bi ju vzel veter, sta se izgubila skozi vrata, vratar pa je imel široko odprta usta.
»Poglej ga, malega, kako se zna pretvarjati,« je rekel na glas.
46
Učenci komentirajo Markov pogovor z vratarjem in pogovor z očetom.
Ali se Mark vljudno pogovarja?
Ali upošteva sogovorca?
Kako se pogovarjamo z odraslim in kako s svojimi vrstniki?
Učenci zaigrajo pogovor s sovrstniki in pogovor z odraslimi.
Tema je npr. pogovor dveh planincev na izletu v gore ali mama kuha kosilo, otrok
sodeluje pri pripravi ...
Učenca, ki želita, zaigrata pogovor.
Drugi učenci ju poslušajo in ovrednotijo njun pogovor.
O čem sta se pogovarjala? Kakšen jezik sta uporabljala?
Učenci najprej tiho preberejo besedilo Spoznavni večer v učbeniku na str. 32, nato pa
še glasno po vlogah.
Pogovorijo se o dogajanju.
Odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 33, 2. naloga.
Povedo, da je pogovor neuraden.
euraden pogovor je, kadar govorimo z vrstniki, prijatelji, znanci, torej z
N
znanimi ljudmi, pogovor poteka sproščeno o skupnih temah, sogovorci si
izmenjujejo mnenja, jih dopolnjujejo in nadgrajujejo, se strinjajo ali ne
strinjajo, a so v pogovoru vedno vljudni.
Zaigrajo neuradne pogovore na teme: srečanje dveh sošolcev, ki iščeta neko ulico v mestu,
otroci se odpravljajo na ogled filmske predstave, izmenjava mnenja o prebrani knjigi …
g
47
V učiteljski pisarni
Mile: Pozdravljeni člani letošnjega tabora v Tamarju. Sem Mile Volk, vodja letošnjega
tabora. Prihajam z osnovne šole Škofja Loka, kjer sem učitelj slovenščine.
Vodja planinske reševalne ekipe: Dober večer. Sem Janez Petrič. Prihajam iz Kranjske
Gore in bom skrbel za varnost učencev in spremljevalcev. Predlagam, da bi skupaj
pripravili program pohodov.
Taja Breznik: Prijazen večer. Sem biologinja. Skupaj z učenci nameravam zbrati
zdravilna zelišča in pripraviti razstavo.
Matej: Živjo. Sem Matej Trošt, študent Fakultete za šport. Moja naloga je skrbeti za
športne dejavnosti.
Maja Jereb: S spoštovanjem. Sem zdravnica. Pediatrinja. Na voljo sem vam štiriindvajset
ur na dan. Pravzaprav pa ravno odhajam, saj me čaka poškodovanec.
Urban: Jest sm Urban Godec z Mojstrane. Lepo ste govorl, ampak bol b blo, če b se po
domač pogovarjal. Nč vikanja pa gospod pa guspa. Bodmo lepo to, kr smo, pa poskrbmo,
da bodo otroc prežvel ene lepe počitnce kle. Jest mam kle v Planic eno bajto, kjer bo
mleka, sira pa skute za vse dost.
Učenci pozorno poslušajo pogovor in ugotavljajo.
Je pogovor uraden ali neuraden?
V čem se uradni pogovor razlikuje od neuradnega?
So vsi učitelji med seboj uradni?
Kako govori Urban?
adar se uradno pogovarjamo z nekom, smo vljudni, odrasle ljudi vikamo,
K
trudimo se, da govorimo knjižno, ne uporabljamo narečnih, pogovornih in
slengovskih izrazov. Upoštevati moramo sogovorca, zlasti odraslih ne smemo
enačiti s seboj. Upoštevati moramo starost, poklic in odnos, ki ga imamo s
sogovorcem.
Učenci pripovedujejo o tem, kako so spoznali novega prijatelja, in zaigrajo prizore:
• nov sošolec pride v razred,
• prvič si v košarkarskem krožku in se seznaniš z novimi prijatelji (neuradno),
• pogovor s psihologinjo v pisarni (uradno).
Pogovorijo se o uradnem in neuradnem pogovoru in nato v parih rešujejo naloge 1–5
v DZ, str. 19.
Učenci zaigrajo uradne in neuradne pogovore:
• med policistom in voznikom, ki je naredil prekršek,
48
• med naročnikom tekočega goriva in uslužbencem (DZ, str. 21, 6. naloga),
• med bančno uslužbenko in petošolcem (DZ, str. 21, 7. naloga),
• med prodajalcem knjig po telefonu in stranko (DZ, str. 21, 8. naloga).
Zadnja pogovora tudi zapišejo.
Preberejo uradni pogovor Pri zdravnici (učbenik, str. 34).
Učenci odgovarjajo na vprašanja (učbenik, str. 34, 1. naloga).
Pogovor o besedilu povežejo z lastnimi izkušnjami.
Razložijo manj znane besede in razlago zanje poiščejo v SSKJ (učbenik, str. 35, 2.
naloga).
Učenci pripovedujejo o podobnih občutjih; kako se pogovarjamo, ko smo veseli,
žalostni, jezni.
Preberejo pravilo v učbeniku na str. 35.
Tudi če smo razburjeni, jezni in slabe volje, sogovorca nikoli ne smemo žaliti.
Do sogovorca smo spoštljivi. Odločnost v pogovoru ni znak nevljudnosti,
ampak posebnega čustvenega stanja govorca.
Pobude
Učenci zaigrajo prizor med dvema učiteljicama, ki bi radi hkrati peljali televizor v
razred (učbenik, str. 35).
Prvič zaigrajo pogovor uradno, drugič neuradno.
Ocenijo, v čem se uradni in neuradni pogovor razlikujeta.
Ali sta učiteljici vljudni?
Didaktična igra: O kom govorim? (Učbenik, str. 33, 4. naloga.)
Učenci predstavijo sošolca, ne da bi omenili njegovo ime. Sošolci poskušajo ugotoviti,
o kom govorijo.
Literatura
Zapiski
49
2
Narečja in pogovorni
jezik
Pogovor v družini
Mama in oče
Cilji
Učenci
• poslušajo posnetek na CD-ju,
• se pogovarjajo o tem, ali doma oziroma s prijatelji govorijo enako kot v šoli ali z neznanci
in tujci,
• razmišljajo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno,
• navedejo jezike, ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju,
• prepoznavajo poseben položaj slovenskega jezika v Sloveniji (uradni in državni jezik)
ter v Prekmurju, kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina,
• razmišljajo o narečni razčlenjenosti slovenskega jezika,
• vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje,
• so pozorni na pokrajinski/narečni izgovor posameznih glasov,
• pripovedujejo o dogodku, ko je njihovo mamo najbolj skrbelo, in o svojih izkušnjah.
POSLUŠANJE
Poslušajo posnetke št. 13, 14, 15, 16 in 17 na CD-ju.
Poslušajo mnenje sošolcev.
GOVORJENJE
Pogovarjajo se o tem, ali doma oziroma s prijatelji govorijo enako kot v šoli ali z neznanci
in tujci. Povedo kakšno narečno besedo, če jo poznajo.
Utemeljujejo svoje mnenje.
50
Navedejo jezike, ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju.
Razmišljajo o narečni razčlenjenosti slovenskega jezika.
Pripovedujejo o dogodku, ko je njihovo mamo najbolj skrbelo.
BRANJE
Vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje.
Pri branju so pozorni na pokrajinski/narečni izgovor posameznih glasov.
PISANJE
Didaktične zamisli
Izhodišče je pogovor v šoli.
Učenci zaigrajo pogovor, ki so ga v resnici imeli med zadnjim odmorom.
Sošolci prisluhnejo in komentirajo.
Kako se pogovarjajo s sošolci?
Enako kot pri pouku?
Katere izraze uporabljajo?
Kdaj uporabljajo knjižni in kdaj neknjižni jezik?
Učenci na tablo zapišejo pogovorne izraze, ki jih uporabljajo.
Razložijo, kaj ti izrazi pomenijo.
1. posnetek.
Rok: Živjo, tukaj Rok. Kličem s Tamarja. Je mami doma?
Uroš: Hej, mali. Takoj jo pokličem. Kako si? Rolaš?
Rok: Ne govori. Imam že razbito koleno.
Uroš: Jasno, saj hribi niso za rolerje. Sicer pa, a imaš glavo celo, model?
Rok: Glava je cela. No, kje je mami?
Uroš: Je že prišla. Drži se, brat. Pa ne lomi ga več.
Mama: Dober večer, Rokec. Kaj se je zgodilo? Si padel?
Rok: Pozdravljena, mami. Ni hudega, malo sem kamenje pobožal.
Mama: Imaš zlomljeno nogo? Joj, Rok, pa rekla sem ti, da ne nosi rolerjev s seboj.
Rok: Mami, ne sekiraj se. Saj ni hudega.
Mama: Rok, te je pregledal zdravnik? Boš moral v bolnišnico? Prideva z očkom pote?
Rok: Mami, poslušaj. Govorim ti, da sem zdrav in jutri gremo na Vršič. Ne zganjaj cirkusa.
Mama: Rokec, čuvaj se. Spravi rolerje. In lepo spi. Lahko noč.
Rok: Lahko noč, mami.
51
Posnetek št. 15 na CD-ju.
2. posnetek.
(V narečju.)
Rok: Zdravo, eti Rok. Zovén s Krajnske goure. Je mama doma?
Uroš: Ej, zdravo, mali. Fčasik jo pozovén. Kak si? Fajn rolaš?
Rok: Nanč ne guči. Že san si koleno razbüu.
Uroš: Nika čüdnoga, brejgi so nej za rolanje. Kak pa ovak, glavou maš cejlo?
Rok: Ja, glava je cejla. No, ge je mama?
Uroš: Je že tü. Drži se, bratec. Pa ne nori preveč.
Mama: Dober večer, Rokec. Ka se je zgoudilo? Si spadno?
Rok: Zdravo, mama. Nika takšnoga, malo sam asfalt poboužau.
Mama: Maš nogou spotrejto? Vej san ti pravla, ka ne nosi rolere s sebof.
Rok: Mama, ne sekejraj se. Vej mi nej nika takšnoga.
Mama: Ka pa si büu pri doktori? Boš mogeu iti v bolnico? Prideva z átijon po tebé?
Rok: Mama, poslüjšaj. Pravim ti, ka san zdraf, vütro pa idemo na Vršič. Ne zganjaj
cirkusa.
Mama: Rokec, pazi se. Pospravi rolere! Pa fajn spi. Lejko nouč.
Rok: Lejko nouč, mama.
Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja v učbeniku na str. 35, 2. naloga.
Kdo se je pogovarjal? O čem so se pogovarjali?
Razmislijo o govoru doma in med prijatelji, iščejo izraze v domačem narečju – učbenik,
str. 35, 3. naloga.
Primerjajo pogovor, ki so ga slišali na CD-ju, in tistega, ki so ga zaigrali sošolci.
Narečne izraze, ki jih uporabljajo v kraju ali doma, zapišejo na tablo in jih razložijo.
Po ponovnem poslušanju poskušajo ugotoviti naslednje.
Kako govorijo doma?
Kako se pogovarjajo s prijatelji?
Kako jim zveni govor domačega kraja?
Katero narečje jim je všeč?
Povedo nekaj izrazov, ki jih uporabljajo v njihovem kraju.
Zapišejo si besede, ki jih ne razumejo (6. naloga).
Primerjajo pogovor v knjižnem jeziku in narečju.
52
b
Na CD-ju še enkrat poslušajo posnetek št. 13 – pogovor v učiteljski pisarni.
Mile: Pozdravljeni člani letošnjega tabora v Tamarju. Sem Mile Volk, vodja letošnjega
tabora. Prihajam z osnovne šole Škofja Loka, kjer sem učitelj slovenščine.
Vodja planinske reševalne ekipe: Dober večer. Sem Janez Petrič. Prihajam iz Kranjske
Gore in bom skrbel za varnost učencev in spremljevalcev. Predlagam, da bi skupaj
pripravili program pohodov.
Taja Breznik: Prijazen večer. Sem biologinja. Skupaj z učenci nameravam zbrati
zdravilna zelišča in pripraviti razstavo.
Matej: Živjo. Sem Matej Trošt, študent Fakultete za šport. Moja naloga je skrbeti za
športne dejavnosti.
Maja Jereb, zdravnica: S spoštovanjem. Sem zdravnica. Pediatrinja. Na voljo sem vam
štiriindvajset ur na dan. Pravzaprav pa ravno odhajam, saj me čaka poškodovanec.
Urban: Jest sm Urban Godec z Mojstrane. Lepo ste govorl, ampak bol b blo, če b se po
domač pogovarjal. Nč vikanja pa gospod pa guspa. Bodmo lepo to, kr smo, pa poskrbmo,
da bodo otroc prežvel ene lepe počitnce kle. Jest mam kle v Planic eno bajto, kjer bo mleka,
sira pa skute za vse dost.
Razmislijo.
Kdo se pogovarja?
Kje se osebe pogovarjajo?
Ali vsi govorijo enako?
Kdo izstopa?
Zakaj?
V čem se razlikuje njegov govor od govora drugih oseb?
Preberejo pravilo o slovenskem jeziku.
S lovenija je pokrajinsko razčlenjena, razčlenjen pa je tudi njen jezik. V
različnih pokrajinskih enotah prebivalci govorijo različice slovenskega jezika.
To so neknjižne različice. Zanje je značilno, da jih načeloma le govorimo (torej
jih načeloma ne pišemo), in sicer v neuradnih besedilih. Govorijo se le na
posameznih območjih v Sloveniji, npr. v Beltincih. Take različice, ki so omejene
na manjša zemljepisna območja, imenujemo narečja.
arečij je v Sloveniji zelo veliko (okrog 50), združujejo pa se v narečne skupine.
N
Teh je sedem: koroška, primorska, rovtarska, gorenjska, dolenjska, štajerska in
panonska. Narečje kraja Beltinci npr. sodi v panonsko narečno skupino.
ed neknjižne različice sodi tudi pogovorni jezik, ki ga v drugem besedilu
M
govori Urban. To je gorenjski pogovorni jezik. Pogovorni jeziki se med seboj
tudi razlikujejo, vendar jih je manj kot narečij. Pogovorni jezik se govori v večjih
prostorskih enotah – govorimo npr. o prekmurskem, gorenjskem, primorskem ...
pogovornem jeziku. Pogovorni jezik ni primeren za javno govorno nastopanje.
53
Knjižni jezik pa je v Sloveniji en sam. Vsi se ga naučimo v šoli, govorimo (in
pišemo) pa ga predvsem v uradnih besedilih, nekateri tudi v neuradnih.
Berejo Urbanov govor v učbeniku na str. 37 ter primerjajo neknjižni in knjižni govor.
Z lutkami zaigrajo pogovor v družini.
Prizor: sin se zelo pozno vrne domov, oče in mama ga čakata v kuhinji.
Pogovor zaigrajo v svojem domačem pogovornem jeziku – učbenik, str. 38, 12.
naloga.
Po predhodnem pogovoru samostojno ali v paru rešijo naloge 1–4 v DZ na str. 21.
Zapišejo pozdrave sogovorcev, obkrožijo, ali se s trditvijo strinjajo ali ne, in svoje
mnenje utemeljijo.
Zaigrajo telefonske pogovore.
Zapišejo telefonski pogovor med prijateljema, ki bi si rada skupaj ogledala filmsko
predstavo.
Poslušajo pogovor med mamo in očetom na CD-ju, posnetka št. 16 in 17.
Posnetek št. 16.
Renata: Dober večer. Prosim, nujno želim govoriti s Francem Zagorcem.
Franc: Živjo. Pri telefonu Franc. Renata, je kaj narobe?
Renata: Ti, a slišiš, mulc se je polomil.
Franc: Kdo? Uroš ali Rok?
Renata: Rok. Rolerje je vzel s seboj. Pa rekla sem mu ...
Franc: Ali je kaj hudega? Tale fant nama bo naredil sive lase.
Renata: Praske in odrgnine ima na kolenu. Zdravnica pravi, da ni hudega.
Franc: Še sreča. Ti, kličejo me v pisarno. Pridem čez eno uro domov. Mudi se mi. Živjo.
Renata: Adijo.
Posnetek št. 17.
Renata: Dober večer. Pod nujno moren gučati s Francon Zagorc.
Franc: Zdravo, Franc pri telefouni. Ka je ka naroube?
Renata: Ti, mali se je fküp spotro.
Franc: Šteri? Uroš ali Rok?
Renata: Rok. Rolere je zeu s seuf. Pa san njemi pravla ka ...
Franc: Ka je ka resnoga? Te mali pa nama dela probleme.
Renata: Doktorca pravi, ka nej nika resnoga. Samo koleno si je dol zvoščo.
Franc: Še sreča. Ti, zovejo me f pisarno. Za eno vöro san doma. Midi se mi. Adijo.
Renata: Adijo.
54
Odgovarjajo na vprašanja v DZ, str. 22, 2. naloga.
Povedo, kdo sta sogovorca in ali gre za uradni ali neuradni pogovor.
Zapišejo izraze, ki kažejo na vrsto pogovora.
Poimenujejo narečje, v katerem se pogovarjata sogovorca.
Po poslušanju zapišejo nekaj značilnih izrazov iz kraja, kjer živijo, DZ, str. 23, 3.
naloga.
Iščejo pogovorne izraze za narisane predmete, DZ, str. 23, 5. in 6. naloga, in knjižne
ustreznice zanje (7. naloga).
V skupini naredijo slovarček pogovornih besed, DZ, 8. naloga.
Preberejo, dopolnijo in zaigrajo telefonski pogovor, DZ, str. 23, 9. naloga.
Pogovorijo se o telefonskem pogovoru, DZ, str. 24, 10. naloga, in določijo vrsto
pogovora.
Nadaljujejo pogovor (11. naloga).
Zaigrajo pogovor (12. naloga).
Učenci preberejo pogovor Vsega lepega je enkrat konec v učbeniku na str. 38.
Odgovarjajo na vprašanja ob pogovoru.
Pobude
Zaigrajo dvogovor med vaščanoma v narečju.
Doma dopolnijo slovar narečnih in pogovornih besed.
Zapiski
55
3
Vrste povedi in slikovna
sporočila
u
Cilji
Učenci
• vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje,
• so pozorni zlasti na stavčno intonacijo,
• v besedilu prepoznavajo različne vrste povedi,
• prepoznavajo pomen prvin nebesednega jezika,
• preštejejo odstavke in povedi v njih,
• si bogatijo besedni zaklad,
• dopolnijo manjkajoče besede v povedih.
POSLUŠANJE
Vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje.
Pozorni so na stavčno intonacijo.
GOVORJENJE
BRANJE
Berejo neumetnostna besedila.
PISANJE
Dopolnijo manjkajoče besede v povedih.
Didaktične zamisli
Učitelj nekoga od učencev prosi, naj prebere prvi odstavek besedila Aksinje Kermauner
Tema ni en črn plašč v berilu Koraki nad oblaki na str. 108.
Ali je sošolec prebral celo zgodbo? (Prebral je le del.)
Kako se imenuje del zgodbe, ki ga je prebral sošolec? (Odstavek.)
Odstavek je sestavljen iz povedi. Učenci preštejejo povedi in povedo, za katero vrsto
povedi gre.
56
Ob tihem branju iščejo pripovedne, vprašalne in vzklične povedi ter nekaj primerov
preberejo na glas.
Učenci na tablo zapišejo več različnih povedi.
Povedo, za katero vrsto povedi gre.
Čim bolj izrazno, s čustveno zavzetostjo, igrivo preberejo povedi v učbeniku na str. 39.
Joj, strašno sem zaspan!
Kje je moja pižama?
Ali boš pred spanjem še brala?
Imeli smo se krasno!
Jutri gremo na Vršič. Zelo se veselim.
Kdo mi je vzel zobno pasto?
Tvoj medvedek je tak kot moj, le da je modre barve.
Medvedka si vzela s seboj. Traparija!
Joj, ti fantje imajo vedno neumestne pripombe.
Ugasnite luč!
Prihajajo duhovi. Auuuuuuuuuu.
Sodelujejo v pogovoru in določajo vrsto povedi – učbenik, str. 39.
Iščejo odgovore na vprašanja, ki jih zastavljajo otroci.
Nadaljujejo pripoved Ko je Maks na glas zatulil, je vstopil učitelj ... in v njej uporabijo
različne vrste povedi.
Nadaljevanje pripovedi zapišejo v zvezke.
Ponovijo in utrjujejo znanje o vrstah povedi in preberejo pravilo v učbeniku na str. 40.
Povedi delimo na pripovedne, vprašalne in vzklične.
S pripovednimi nekaj trdimo ali zanikamo.
Pripovedne povedi so lahko trdilne in nikalne. Na koncu pripovednih povedi
stoji pika.
Vprašalne povedi so tiste, s katerimi nekaj sprašujemo. Na koncu vprašalnih
povedi stoji vprašaj.
ovedi, s katerimi izrekamo veselje, presenečenje, razburjenje, imenujemo
P
vzklične povedi. Na koncu stoji klicaj.
Povedi, s katerimi nekaj ukazujemo, prepovedujemo ali želimo, so velelne povedi.
Če jih povemo s čustveno zavzetostjo, imajo na koncu klicaj, če pa jih povemo
brez čustvene zavzetosti, imajo na koncu piko.
57
Pobude
Učenci ponovijo, kaj so slikovna sporočila.
Povedo, kaj pomenijo narisana slikovna sporočila – učbenik, str. 40, in DZ, str. 24.
Narišejo slikovna sporočila.
Preberejo pravila, kaj pomenijo slikovna sporočila.
Slikovna sporočila ali piktogrami izražajo prepovedi ali ponazarjajo kraj.
Učni list
1. Določi vrsto povedi in dodaj ločilo.
Kje je Sonja
Šla je v trgovino
Na polici ni našla zvezka
Kam bo napisala nalogo
Verjetno bo pisala kar na list
Kadar kdo prinese nalogo na listu, je učiteljica tečna kot osa
Tečka
Zdi se mi, da zvoni telefon
Kdo kliče
Tiho
Se je oglasila Sonja
Daj mir, nič ne slišim
Takoj mi povej, kdo kliče
Ne
Oglasila se je Vesna in sporočila, da prinaša Sonji zvezek
Ali bosta skupaj pisali nalogo
Ne vem
Zdaj pa pokliči Sonjo
Naj pride domov
Naj neha iskati zvezek po vseh trgovinah
58
y
2. Vrste povedi.
Napiši poved, dodaj ločilo ali zapiši vrsto povedi.
1.
POVED
2.
Kje je knjiga
3.
LOČILO VRSTA POVEDI
klicaj
4.
Ne odpiraj vrat
5.
Gol
velelna poved
6.
vprašalna poved
7.
klicaj
8.
Na polici ni mleka
9.
Glej, Aleš gre
10.
pika
11.
12.
13.
pripovedna poved
Ne vstopaj
vzklična poved
Zapiski
59
4
Lastna imena
Zemljepisna lastna imena
Pohod na Triglav
Cilji
Učenci
• poslušajo besedilo na CD-ju,
• po poslušanju odgovarjajo na vprašanja,
• na zemljevidu poiščejo kraj,
• poiščejo nadpomenko za navedene podpomenke,
• v skupinah berejo opise gore, reke, naravnega pojava, osebe in pripoved o pohodu,
• besedilo obnovijo s svojimi besedami, tako da si bistvene podatke uredijo v miselni vzorec,
• obnovo tudi zapišejo,
• povedo svoje mnenje o besedilu,
• pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu,
• sami sestavijo vprašanja o vsebini besedila,
• obnovijo opise, ki so jih prej poslušali,
• prepoznajo podrobnosti v poslušanem besedilu,
• v vprašalnih povedih podčrtajo vprašalnice in povedo, po kom/čem se z njimi sprašuje,
• odgovarjajo na vprašanja in so pozorni na veliko začetnico,
• navedejo čim več pomenov besede in jih ponazorijo v povedi,
• iščejo pomen besede v SSKJ (in drugih slovarjih in leksikonih),
• vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer rabo velike začetnice v eno- ali večbesednih
zemljepisnih lastnih imenih,
• vadijo rabo velike začetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen,
• vadijo rabo velike začetnice v osebnih lastnih imenih,
• vadijo rabo male začetnice v funkcijskih nazivih,
• odgovarjajo na vprašanja in so pozorni na veliko začetnico.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce, ki odgovarjajo na vprašanja ali tvorijo samostojne obnove prebranih
besedil.
60
GOVORJENJE
Po poslušanju odgovarjajo na vprašanja.
Besedilo obnovijo s svojimi besedami ob pomoči miselnega vzorca.
Povedo svoje mnenje o besedilu, ga primerjajo z mnenjem sošolcev in utemeljijo.
Pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu.
Sami sestavijo vprašanja o vsebini besedila.
Obnovijo opise, ki so jih prej poslušali.
Prepoznajo podrobnosti v poslušanem besedilu.
BRANJE
Berejo opise gore, reke, naravnega pojava, osebe in pripoved o pohodu.
V SSKJ iščejo pomen za besede, ki jih ne poznajo.
PISANJE
Zapišejo obnovo prebranega besedila.
Pri zapisu odgovorov so pozorni na veliko začetnico.
Vadijo težja mesta v pravopisu.
m
Didaktične zamisli
Učitelj spodbudi učence, da ponovijo znanje o lastnih imenih, in na tablo napiše miselni
vzorec.
VELIKA ZAČETNICA – LASTNA IMENA I MENA BITIJ: osebe, živali, prebivalci dežel, mesta, priimki …, npr. Maks, Pik,
Slovenci, Mariborčani, Jakopič ...
Z EMLJEPISNA LASTNA IMENA: imena ulic, mest, vasi, dežel, rek, hribov, jezer,
morij, planetov ..., npr. Židovska ulica, Ptuj, Boštanj, Slovenija, Soča, Krn,
Bohinjsko jezero, Črno morje, Pluton …
STVARNA LASTNA IMENA: imena revij, naslovi knjig, filmov, slik, kipov, imena
tovarn, podjetij, trgovin ..., npr. Gea, Pastirci, Poletje v školjki, Mislec, Krka,
Kepica …
Učenci ob posameznih besedah pišejo svoje primere.
Igrajo se igro: IME KRAJ DRŽAVA REKA GORA KNJIGA
Učitelj predvaja posnetek št. 18 na CD-ju.
61
Na Vršič
Mile Volk: Smo vsi? Kdo manjka?
Taja Breznik: Vseh 32 otrok je tu. Rok, boš lahko hodil?
Rok: Jasno. Zakaj me imajo vsi za dojenčka? Nič mi ni.
Taja Breznik: Samo vprašam. Brez zamere, mulček.
Barbara: Gospod učitelj, je daleč do Vršiča?
Mile: Ne bo sile. S Tamarja bomo šli po markirani poti mimo Tamarskih slapov čez
Sleme, pod Slatnico in ob desetih bomo že na Erjavčevi koči. Od tu pa je le 100 m višinske
razlike do Vršiča. Spustili se bomo še do Ruske kapelice. Od tam pa po bližnjicah do
Poštarskega doma, kjer bomo jedli malico, kajne, Matej?
Matej Trošt: Ja. Vršič je vzpetina v slemenu med Prisojnikom in Mojstrovko. Porasel je
z ruševjem in macesni. Nad Erjavčevo kočo je plazovit, v bližini Poštarskega doma pa so
med ruševjem tudi večje travnate površine.
Janez Petrič: Otroci, še enkrat ponovimo, kaj potrebuje pravi planinec?
Maks: Oblečen je kot čebula, da se lažje sleče, če mu je vroče.
Marko: Pohodne čevlje, hlače, majico, pulover, anorak.
Špela: Na glavi pa kapo s ščitnikom.
Matej Trošt: Upam, da imate v nahrbtniku le najnujnejše. Malo vode, majico in nogavice,
če boste prepoteni, pa kos kruha.
Taja Breznik: Gorskih rož ne trgamo, se razume. Kdor trga rože, tega v gorah ne vidimo
radi.
Urban: Pa dobro volo vzemte sabo. Če jo bo kdo u Tamar pozabu, bo šu sam nazaj
pono.
Mile Volk: Gremo. Pot je še dolga.
Učenci odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 41.
Ustno rešijo 1. in 2. nalogo v DZ na str. 25 (zgoraj) in samostojno zapišejo rešitve.
Na zemljevidu poiščejo kraje, ki jih bodo obiskali otroci, učbenik str. 41, 3. naloga.
Navedejo zemljepisna lastna imena – učbenik, str. 41, 4. naloga – in jih zapišejo v zvezek.
Učitelj razdeli učence v štiri skupine in jim da navodila za delo.
Vsaka skupina si izbere enega od opisov v učbeniku na str. 42 do 45 (Jalovec, Soča,
Ajdovska deklica in Dr. Julius Kugy) in ga prebere.
V SSKJ poiščejo razlago za besede, ki jih ne razumejo.
O prebranem besedilu se pogovorijo v svoji skupini.
Vsaka skupina pozorno prebere svoje besedilo in si ogleda fotografije.
V svoji skupini obnovijo prebrano besedilo.
Pripravijo vprašanja, ki jih bodo zastavili drugim skupinam o svoji temi.
Vprašanja zapišejo v zvezek.
Skupine poročajo in obnovijo svoje besedilo.
Vsaka skupina ustno predstavi svojo temo. Člani skupine poročevalca dopolnjujejo. Ko
skupina predstavi svojo temo, začne sošolcem iz drugih skupin postavljati vprašanja o
besedilu.
62
Sošolci odgovarjajo na vprašanja. Preverijo, koliko so si zapomnili.
Predstavitvi prvega besedila sledijo še preostale tri.
Učenci ponovijo znanje o vprašalnih povedih.
Vedo, kaj stoji na začetku vprašalnih povedi, kaj so vprašalnice in po čem sprašujejo z
vprašalnicami, ki so jih uporabili v svojih povedih.
Iz izbranega besedila izpišejo manj znane besede in poiščejo razlage zanje v SSKJ – DZ,
str. 26, 4. naloga.
Učenci preberejo besedilo Pohod na Triglav v učbeniku na str. 46.
Učenci še enkrat glasno preberejo vsa lastna imena, ki so jih zasledili v besedilu Pohod
na Triglav.
Ponovijo, kdaj pišemo veliko začetnico pri večdelnih lastnih imenih.
Spoznajo pojem naselbinsko in nenaselbinsko ime.
Preberejo pravilo v učbeniku na str. 46.
Z emljepisna imena delimo na naselbinska in nenaselbinska. Naselbinska so
imena vasi, mest, trgov in zaselkov.
V naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico, izjeme so le
neprvi predlogi in samostalniki vas, mesto, trg, naselje, selo, npr. Kranjska
Gora, Zidani Most, Babna Gora, Knežja vas, Nova vas, Dolenja Nemška vas,
Mali Cirnik, Planina pri Sevnici.
Na zemljevidu iščejo imena znanih krajev in gor v bližnji okolici šole, ki so sestavljena
iz enega ali dveh delov. Iščejo imena gor, kjer je drugi del obče ali lastno ime (npr. Mala
Ojstrica in Tinjanski hrib).
Na zemljevidu iščejo naselbinska imena, kjer je drugi del beseda vas, mesto, selo, trg,
naselje, in druga naselbinska imena (Novo mesto, Škofja Loka) – učbenik, str. 47, 3.
naloga.
Utrjujejo rabo velike začetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imenih
– učbenik, str. 47, 5. naloga; DZ, str. 26, 5. naloga.
Preberejo pravilo o rabi zemljepisnih lastnih imen in vrstnih pridevnikih v učbeniku
na str. 46.
Ustno odgovarjajo na vprašanja o besedilih, ki so jih brali v skupini – DZ, str. 27, 6.
naloga.
S popravnimi znamenji popravijo besedilo, ki je napisano z malo začetnico, DZ, str.
27, 7. naloga.
Popravljeno besedilo zapišejo v zvezek.
Utrjujejo rabo velike začetnice – DZ, str. 27, 9. naloga (npr. Kranjska Gora, Predelov
vrh, Zgornja Radovna, Medvedov hrib, Frdamane police), in DZ, str. 28, 10., 11., 12. in
13. naloga.
63
Pobude
Narek
Dim, Vlasta, Tejč in Klemen prihajajo v šolo z avtobusom. Klemen živi v Podgorici
pri Pečah, Tejč in Vlasta v Zgornji Dobravi in Dim v Spodnji Dobravi. Dim ima teto v
Gabrju pod Limbarsko goro. V nedeljo gre pogosto k njej na obisk ali pa obišče Zasavsko
goro, Slivno ali Kresniški vrh. Zelo rad gre v Tuštanj in si ogleda grad, ki je lepo ohranjen.
V Zalogu pod Trojico pa preživlja proste dni Vlasta. Tam ima sestrično Kajo in bratrance
Mateja, Gregorja in Luko. Če jim teta Katra dovoli, stečejo na Murovico in pozvonijo na
zvonček za dobre želje.
Literatura in učni pripomočki
Zapiski
64
Čestitka in voščilo
Cilji
Učenci
• tiho in glasno razčlenjujejo krajša besedila, in sicer neuradno in uradno voščilo ter
uradno in neuradno čestitko,
• po prvem branju povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik,
• v besedilu poiščejo prvine, po katerih so ju prepoznali,
• povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja besedilo,
• povedo svoje mnenje o tem, kako se bo naslovnik odzval,
• povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno,
• poiščejo v njem jezikovna znamenja, iz katerih so to razbrali,
• povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka,
• ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila, pri tem so pozorni na
čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolčevo mnenje in ga primerjajo s svojim.
GOVORJENJE
Primerjajo izdelke.
BRANJE
Berejo krajša neumetnostna besedila.
Berejo svoje rešitve nalog.
5
d
PISANJE
Pišejo čestitke oziroma voščila.
Didaktične zamisli
Učenci prinesejo več različnih vizitk in razglednic, ki so jih dobili za rojstni dan, novo
leto ali ob drugih priložnostih.
Vizitke in razglednice razvrstijo po mizi in izberejo tisto, ki jim je najbolj všeč.
Opišejo fotografijo in povedo, kaj predstavlja in ob kateri priložnosti je bila poslana.
Preberejo čestitko.
65
Učenci sodelujejo v pogovoru o čestitanju, priložnostih za čestitanje, pošiljanju čestitk in voščil.
Kdaj pošljemo čestitko?
Kakšno vizitko izberemo za različne priložnosti?
Izdelujete vizitke tudi sami doma?
Kakšno besedilo sestavite ob rojstnem dnevu, rojstvu, diplomi, maturi?
Ali si pomagate tudi z besedili iz knjig?
Učni list
1. Preberi naslednje misli velikih mož in žena in razmisli, ob kateri priložnosti bi jih
poslal(a) prijateljem ali sorodnikom.
Prijateljstvo je med enakimi ali pa dela ljudi enake. (Aristotel)
Zlata jabolka v srebrnih koških so besede, izrečene o pravem času. (Knjiga pregovorov)
Zares zna molčati le človek, ki ima veliko povedati. (Češki pregovor)
e verjemi vsega, kar slišiš, ne potroši vsega, kar imaš, in ne spi, dokler hočeš. (H. J.
N
Brown)
S posojanjem se knjige ne izgubljajo, razen tistih, ki si jih posebej želel obdržati.
(Murphyjev zakon)
eličina ni v tem, da nikoli ne padeš, temveč da se po padcu vedno pobereš. (Kitajski
V
pregovor)
ivljenje ni lahko za nikogar. A kaj potem? Ohraniti moramo vztrajnost in še zlasti
Ž
zaupanje vase. Verjeti moramo, da smo nadarjeni, in to uresničiti za vsako ceno. (Marie
Curie)
aže je zadržati na hribu velik kamen, kakor ustaviti malega, ki se vali po bregu.
L
(Slovenski pregovor)
Domišljija je pomembnejša od znanja. (Albert Einstein)
2. Razloži, kaj izražajo misli.
66
Učenci po vlogah preberejo besedilo Čestitka in voščilo v učbeniku na str. 48.
Odgovarjajo na učiteljeva vprašanja o besedilu – učbenik, str. 48, 2. naloga.
Učenci preberejo voščilnice in čestitke v učbeniku na str. 49 in se o njih pogovorijo,
odgovarjajo na vprašanja na str. 50, 4. naloga.
Poudarek.
Kaj so sporočevalci poslali ob rojstvu dečka?
Kdo so sporočevalci?
Kdo so naslovniki?
Po čem se uradna čestitka loči od neuradne?
Zakaj ima vsaka čestitka tudi datum?
V čem se voščilo in čestitka razlikujeta?
i
Preberejo, kaj je voščilnica in kaj čestitka. (Pravilo v učbeniku na str. 50.)
Voščilnica je vizitka ali razglednica za pisanje voščil.
Voščilo je želja, da bi se naslovniku zgodilo vse dobro.
Čestitka je izraz veselja ob pomembnem dogodku.
Čestitke in voščila so lahko ustna ali pisna.
Lahko so uradna ali neuradna. Uradna so takrat, kadar jih pišejo predstavniki
institucij oz. uradne osebe, neuradna pa takrat, kadar so tvorci in naslovniki
v enakovrednem družbenem razmerju.
Učenci ustno in pisno rešujejo naloge v DZ, str. 29.
Preberejo čestitke in voščilnice, obkrožijo pravilne odgovore in dopolnijo povedi, 1.
naloga.
Dopolnijo nedokončano voščilo, 2. naloga.
Napišejo voščilo sošolki za rojstni dan, 3. naloga.
Napišejo uradno čestitko znancu, ki je uspešno opravil maturo, 4. naloga.
Napišejo čestitko teti za god, 5. naloga.
Določijo sporočevalce in naslovnike, 6. naloga.
Preverijo svoje naloge, jih primerjajo s sošolci in popravijo napake.
Pobude
Učenci pri likovni vzgoji izdelajo več različnih voščilnic oziroma vizitk za različne
priložnosti.
Pripravijo razstavo zanimivih vizitk, ki so jih naredili doma ali pri pouku.
Učenci pišejo čestitke in voščila.
67
Pišejo zanimive in prijazne misli ob različnih priložnostih.
Preberejo zapisane misli in se pogovorijo o njih.
Gredo v knjižnico in v različnih knjigah iščejo lepe misli.
Zapiski
68
Pozdravi
Še o pozdravih
6
(Učbenik, str. 53)
Cilji
Učenci
• vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v uradnih in neuradnih položajih,
• izbirajo okoliščinam primerno oziroma ustrezno vljudno opravljanje govornega dejanja,
lahko kot igro vlog,
• presojajo vljudnost sogovorcev, ustreznost njihove besedne oziroma nebesedne govorice
(predvsem pozdravov),
• tiho in glasno berejo uradne in neuradne pozdrave,
• povedo, kdo je sporočevalec, kdo naslovnik,
• v besedilu poiščejo jezikovne prvine, po katerih so ju prepoznali,
• povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja besedilo, v besedilu
pa poiščejo tiste jezikovne prvine, iz katerih so to prepoznali,
• povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, v besedilu pa poiščejo tiste jezikovne prvine,
iz katerih so to prepoznali,
• povedo, ali je besedilo popolno ali ne, in dodajo (če je potrebno) manjkajoče podatke
(npr. naslov, nagovor, datum, podpis),
• sami tvorijo podobna besedila in pri tem pazijo na estetskost in pravilnost zapisa, vadijo
težja mesta iz pravopisa, in sicer izbiro predloga z/s in iz.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce, ki berejo ali govorijo.
GOVORJENJE
Vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v uradnih in neuradnih položajih.
BRANJE
Berejo besedilo o pozdravih v učbeniku.
Tiho in glasno berejo uradne in neuradne pozdrave.
V besedilu prepoznavajo uradne ali neuradne prvine.
69
n
PISANJE
Pisno rešujejo naloge.
Dopolnijo povedi.
Sami tvorijo podobna besedila in pri tem pazijo na estetskost in pravilnost zapisa.
Didaktične zamisli
Ustni pozdravi
Igra vlog
Učenci prevzamejo vloge ljudi iz soseske, npr. učenca, sosede s cekarjem, mamice z
otrokom, poslovneža, učitelja ...
Predpostavljamo, da se vsi ti ljudje poznajo.
Kako se bodo pozdravili?
Kdo pozdravi prvi?
Kdo odzdravi?
Oblikujejo razredni bonton o pozdravljanju.
Na raznobarvne lističe napišejo pravila o pozdravljanju in jih obesijo na tablo.
Mlajši prvi pozdravi starejšega.
Ob pozdravu tistega, ki ga pozdravljamo, pogledamo v oči.
Pozdravljamo jasno, razločno, dovolj glasno.
Če nas kdo pozdravi, vedno odzdravimo.
Zjutraj pozdravimo DOBRO JUTRO, čez dan DOBER DAN, zvečer DOBER
VEČER.
Ko gremo spat, pozdravimo LAHKO NOČ.
Znanca, ki ga v kratkem času večkrat srečamo, pozdravimo le prvič in se mu, ko
ga znova srečamo, le nasmehnemo.
Pozdravi v družini in šoli
Učenci se pogovorijo o svojih navadah pri pozdravljanju.
70
Učni list
Ko zjutraj vstanem, vedno pozdravim svoje domače. RES JE
NI RES
Ko odidem od doma, pozdravim. RES JE
NI RES
Ko vstopim v razred, pozdravim.
RES JE
NI RES
Pozdravljam vse učitelje na šoli.
RES JE
NI RES
Ne pozdravljam neznancev.
RES JE
NI RES
Mlajše od sebe pozdravljam prvi. RES JE
NI RES
Starejše od sebe pozdravljam prvi. RES JE
NI RES
Pozdravljam sosede na cesti. RES JE
NI RES
Ko grem spat, pozdravim. RES JE
NI RES
Ko vstopi v razred ravnatelj, pozdravim. RES JE
NI RES
Pisni pozdravi
Učenci prinesejo v šolo več razglednic iz različnih turističnih krajev, od koder so dobili
pozdrave.
Ogledajo si sporočila in se pogovorijo.
Kdaj pošiljamo pisne pozdrave iz turističnih krajev?
Komu pošiljamo pozdrave?
Ob katerih priložnostih pošiljamo pozdrave?
Kdo so sporočevalci in kdo naslovniki?
Ali so pozdravi uradni ali neuradni?
Preberejo pozdrave v učbeniku na str. 51. Upoštevajo različno razpoloženje.
Odgovorijo na vprašanja v učbeniku, kako pozdravljamo in zakaj se pozdravi med
seboj razlikujejo.
Svoje mnenje utemeljijo, ga zagovarjajo ali spremenijo, ko ga primerjajo z mnenji
sošolcev, učbenik, str. 51, 2. in 3. naloga.
71
Preberejo pozdrave otrok na gorskem sprehodu, učbenik, str. 51.
Odgovorijo na vprašanja v učbeniku na str. 52 o pozdravljanju v gorah.
Igrajo igre vlog o pozdravljanju, učbenik, str. 52.
Vsak učenec ima drugo vlogo: tabornik, deklica, mati z otrokom, očka z dečkom na
ramenih ...
Srečujejo se in se pozdravljajo.
O čem se še planinci pogovarjajo na srečanju v gorah?
Pozdravita vedno oba, sporočevalec in naslovnik.
Besedilo Še o pozdravih v učbeniku na str. 53 preberejo kot igro vlog.
Preberejo pravilo v učbeniku o uradnih in neuradnih pozdravih.
Uradni pozdrav je dober dan, neuradni pa živjo, zdravo ...
Učenci na tablo napišejo čim več neuradnih pozdravov.
Berejo pozdrave, kot da sami naslavljajo naslovnike, učbenik, str. 53, 1. naloga.
Zaigrajo več podobnih pozdravov, npr. na morju, v trgovini, na cesti, v dvigalu ... (2.
naloga).
Pripovedujejo o svojih občutjih (3. naloga).
Kako se počutijo, če jim sogovornik prijazno odzdravi?
Kakšni občutki jih obhajajo, če jim na cesti ljudje ne odzdravijo?
Pisno rešujejo naloge v DZ, str. 31.
Dopolnijo povedi (1. naloga).
Obkrožijo uradne pozdrave (2. naloga).
Odgovarjajo na vprašanja (3. naloga).
Zaigrajo uradni pozdrav gasilcev na gasilski vaji (4. naloga).
Preberejo vse neuradne pozdrave (5. naloga).
Zaigrajo pozdravljanje pri zdravniku, v knjižnici in na tržnici (6. naloga).
Učenci poskušajo razložiti razliko: pozdrav z gora, pozdrav iz Portoroža.
72
Z/s pišemo, kadar smo na nečem, iz pa, kadar smo v nečem.
Ponovijo, kdo je naslovnik in kdo sporočevalec, DZ, str. 32, 1. naloga.
Napišejo pozdrave staršem, pazijo, da so naslovi in sporočila pravilno oblikovani (2.
naloga).
Vadijo rabo predlogov iz ali z/s, 3. naloga.
Preberejo razglednico in odgovorijo na vprašanja v 4. nalogi.
Napišejo pozdrave pisateljici Desi Muck, 5. naloga.
Učenci zaigrajo pozdrave različnih obiskovalcev, ki vstopijo v razred, učbenik, str. 54,
6. naloga.
Pobude
Učenci napišejo spis z naslovom Sosed mi nikoli ne odzdravi, učbenik, str. 53, 4.
naloga.
Zapiski
73
7
Opis rastlin
Cilji
Učenci
• tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer poljudnoznanstvena,
povezana s temami drugih predmetnih področij, npr. opis rastline,
• ob učiteljevi pomoči po drugem branju uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga
upovedijo ter tako ustno obnovijo (lahko tudi pisno),
• povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti,
• v besedilu iščejo ustrezne podatke,
• opazujejo rastline v svoji okolici in opišejo njihove zunanje značilnosti,
• iz opisa ugotavljajo, kakšna je rastlina,
• poimenujejo in opisujejo rastline ob pomoči poljudne literature,
• povedo, kaj vse bi lahko poimenovali z dano besedo,
• navedejo čim več pomenov iste besede in jih ponazorijo v povedi,
• iz preprostih opisov prepoznajo rastline in jih poimenujejo (tudi s sopomenkami).
POSLUŠANJE
Pozorno poslušajo sošolce in njihovo mnenje oziroma ugotovitve primerjajo s
svojimi.
GOVORJENJE
Ob pomoči miselnega vzorca obnovijo besedilo.
Povedo svoje mnenje o besedilu in ga skušajo utemeljiti.
Opisujejo rastline.
BRANJE
Tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila.
V besedilu iščejo ustrezne podatke.
PISANJE
Bistvene podatke uredijo v miselni vzorec in ga pisno obnovijo.
Zapišejo opis rastline.
74
Didaktične zamisli
1. Učitelj razdeli učencem knjige ugank. Učenci poiščejo uganke o rastlinah in jih
zastavijo sošolcem.
Sprva bela kot sneg,
potem zelena kot trava,
nazadnje rdeča kot kri.
Kaj je to? (češnja)
Sonce ga kuha,
roka trga,
noga tlači,
usta užijejo. (grozdje)
V cvetu mladosti
najslajše dišim,
v zrelosti svoji
pa kmeta redim. (ajda)
Zlato valovje krog in krog,
bredem do pasa,
ne zmočim si nog. (pšenica)
Učenci poskušajo rešiti uganke.
Razložijo, da je uganka zaokrožena misel, ki ponuja rešitev.
2. Učitelj prinese v razred rastlino/lončnico, ki si jo učenci natančno ogledajo. Nato
prosto opisujejo vse, kar opazijo na rastlini.
Poročajo, na kaj so bili pozorni pri opisu rastlin, in sestavijo miselni vzorec.
vrsta
kje se nahaja
uporabnost
velikost
korenine
RASTLINA
razmnoževanje
zunanja podoba
nega
LISTI
oblika
velikost
CVETOVI
barva
barva
oblika
velikost
vonj
75
Učenci si ogledajo poljudnoznanstveno literaturo, kjer so predstavljene sobne rastline,
gozdne, planinske in travniške rože, drevesa, sadje, poljski pridelki, gozdni sadeži ...
Izberejo si rastlino, ki jo dobro poznajo, in jo ob pomoči miselnega vzorca predstavijo
sošolcem.
Učitelj pritrdi na tablo slike rastlin iz knjige Sto znamenitih rastlin na Slovenskem ali pripravi
kakšno drugo obliko predstavitve alpske možine, kranjskega jegliča, Zoisove zvončnice,
kranjske lilije in divjega klinčka.
Poklicani učenci ob fotografijah opišejo rastline.
Sošolci ob pomoči učiteljevih vprašanj dopolnijo opis.
Glasno preberejo vse opise v učbeniku, str. 55.
Učenci se razdelijo v pet skupin. Vsaka skupina si izbere eno od rož, ki jo bo podrobno
opisala.
V vsaki skupini ponovno preberejo opise svojih rastlin.
Obnovijo besedilo.
Zapišejo si vprašanja o izbrani rastlini, ki so jim v pomoč pri opisu.
Svojo rastlino predstavijo ob pomoči miselnega vzorca.
Če želijo o izbrani rastlini izvedeti več, pogledajo še v knjigo Sto znamenitih rastlin na
Slovenskem.
Napišejo, katere trditve veljajo oziroma ne veljajo za njihovo rastlino.
Vsaka skupina poroča o svojih izbranih rastlinah.
Ko vsi učenci predstavijo svoje rastline, postavljajo trditve o rastlinah, npr.
Alpska možina ima slikovito narezljane ogrinjalne liste. Ogrinjalni listi niso bodeči. Alpska možina je zavarovana. Najdemo jo na Gorenjskem. Bohinjski pastirji se nikoli niso zmenili za to rastlino. Alpska možina je izumrla. RES JE
RES JE
RES JE
RES JE
RES JE
RES JE
Učenci izberejo trditev in jo utemeljijo.
Preberejo pravilo o opisu rastline v učbeniku na str. 56.
astline pišemo z malo začetnico, razen če je poimenovanje izpeljano iz
R
lastnega imena.
Učenci v poljudnoznanstveni literaturi poiščejo čim več takih imen.
Sestavijo kratke uganke o znanih rastlinah, učbenik, str. 57, 3. naloga.
Iščejo sopomenke (4. naloga).
76
NI RES
NI RES
NI RES
NI RES
NI RES
NI RES
Sopomenke so besede, ki pomenijo skoraj enako.
Učenci po predhodnem pogovoru tiho in glasno rešujejo naloge v DZ, str. 34.
Preberejo stolpca in ju povežejo (1. naloga).
Razložijo pomene manj znanih besed in iščejo podatke v SSKJ (2. naloga). Naloga je
zahtevnejša, zato je v razredu verjetno ne bodo znali rešiti vsi. Namenjena je višjemu
nivoju.
Odgovorijo na vprašanja o opisu rastlin (3. naloga). Pomagajo si s podatki v učbeniku
na str. 55.
V 4. nalogi dopolnijo povedi, pomagajo si s podatki v učbeniku.
Poiščejo več podobnih izrazov (7. naloga).
Učenci ustno opisujejo rastline, ki jih imajo na okenski polici v razredu, in rastline na
fotografijah v poljubnih knjigah. Pomagajo si z miselnim vzorcem na tabli.
Ustno opišejo najbolj znano rastlino v domačem kraju (DZ, str. 35, 5. naloga).
Rastlino opišejo tudi pisno.
Oblikujejo skupno pravilo za opisovanje rastlin, živali, oseb in predmetov; preberejo
pravilo v učbeniku na str. 56.
Pobude
Zaigrajo prizore, v katerih nastopajo rastline, ki govorijo – učbenik, str. 57, 5. naloga.
Pripravijo razstavo fotografij in živih primerkov zanimivih rastlin, npr. sekvoje,
mesojede rastline, eksotične rastline, ki jih opremijo z njihovimi opisi.
Obiščejo knjižnico, poiščejo knjige o rastlinah v Sloveniji in pripravijo govorni nastop.
Literatura
Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Ljubljana: Prešernova družba, 1990.
Zapiski
77
8
Pripoved
Bajeslovna bitja v slovenskih ljudskih
pripovedih
(Učbenik, str. 57)
Velikani so gradili naše gore
(DZ, str. 36)
Iz Špelinega dnevnika
(Učbenik, str. 60)
Cilji
Učenci
• preberejo pogovor, kratko neumetnostno besedilo in dnevnik ter besedila razčlenijo po
odstavkih,
• ustno obnovijo besedilo,
• povedo svoje mnenje o besedilu in ga utemeljijo,
• pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu,
• sestavijo vprašanja o vsebini besedila,
• razumejo prebrano besedilo,
• v besedilu poiščejo zahtevani podatek,
• besedam iščejo protipomenke,
• sami pišejo kratka besedila, in sicer pripoved o življenju ljudi nekoč in danes in o
bajeslovnih bitjih, ki »živijo« v pripovedih v njihovih krajih,
• pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje miselnega vzorca,
• po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca,
• pred pisanjem osnutka napišejo naslov in določijo vrsto besedila,
• miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo, pri tem besedilo členijo na uvod, jedro in
zaključek,
• po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja/
sošolcev/priročnikov/staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne
napake,
• prepišejo besedilo, pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila,
izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, svoja besedila primerjajo
in presojajo.
78
POSLUŠANJE
Poslušajo branje sošolcev.
Prisluhnejo ostalim odgovorom na vprašanja in jih primerjajo s svojimi.
GOVORJENJE
Ustno obnovijo besedilo.
Povedo svoje mnenje o besedilu in ga utemeljijo.
Pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu.
Sestavijo vprašanja o vsebini besedila.
S smiselnimi odgovori na vprašanja dokažejo, da razumejo prebrano besedilo.
BRANJE
Berejo pogovor, neumetnostno besedilo in dnevnik.
Besedila razčlenijo po odstavkih.
PISANJE
Pišejo kratka besedila (pripovedi o življenju ljudi nekoč in danes in o bajeslovnih bitjih,
ki »živijo« v pripovedih v njihovih krajih).
Pred pisanjem izdelajo ogrodje miselnega vzorca.
Po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca.
Pred pisanjem osnutka napišejo naslov in določijo vrsto besedila.
Didaktične zamisli
Učitelj razdeli učencem lističe, na katerih so naslednje besede.
VILA BELA ŽENA ROJENICA SOJENICA AJDOVSKA DEKLICA
DIVJA ŽENA VELIKAN HRUST DIVJI MOŽ HOSTNIK AJD
POVODNI MOŽ
VAMPIR
DIVJA JAGA
HIŠNI ŠKRAT
ČADEŽ
VEDOMEC
KRESNIK
ŠKRAT
VOLKODLAK
GOZDNI ŠKRAT
GORSKI PRITLIKAVEC
PALČEK
MORA
POLJSKI ŠKRAT
HIŠNI DUH
ORKO
Učenci poskušajo razložiti, kaj pomenijo napisana imena.
Kdo je to?
Kakšen je?
Je to bitje dobro ali hudobno?
79
Kakšna je njegova zunanjost?
Kje živi?
Kaj dela?
Kdaj in kje ste že slišali zanj?
(Učitelju je v pomoč zbirka Zakladnica slovenskih pripovedi.)
x
Učitelj vodi pogovor o prebranih knjigah o bajeslovnih bitjih.
Učenci pripovedujejo pripovedi o bajeslovnih bitjih, ki krožijo v njihovem kraju.
Pripovedujejo o ostankih iz davnine v njihovem kraju.
Pri likovnem pouku lahko rišejo bajeslovna bitja.
Učenci po vlogah preberejo besedilo Bajeslovna bitja v slovenskih ljudskih pripovedih v
učbeniku na str. 57. Drugi učenci pogovor med Rokom, Urbanom, Barbaro, Katarino,
Maksom in Markom pozorno poslušajo in potem odgovorijo na vprašanja ob besedilu,
učbenik, str. 57, 1. naloga.
Kdo zna pripovedovati zanimive pripovedke?
O čem je pripovedoval pastir Urban?
Iščejo protipomenke za besede v besedilu.
Učenci se razdelijo v dvojice. Kar eden trdi, drugi zanika.
bel – črn
velik – majhen
vsakokrat – nikoli
Protipomenke so besede z nasprotnim pomenom.
Učitelj prebere besedilo Velikani so gradili naše gore.
Učenci odgovorijo na vprašanja ob besedilu.
Koliko odstavkov ima besedilo?
O čem govori besedilo v uvodu, o čem v jedru in o čem v zaključku?
Koliko odstavkov ima jedro?
Kakšna je bila prvotna dežela naših prednikov?
Katera krajevna imena so dobila ime po njih?
Poiščejo razlago za manj znane besede v SSKJ.
Iščejo sopomenke in protipomenke za izbrane besede iz besedila.
Ustno obnovijo prebrano besedilo.
80
V učbeniku preberejo pravilo, kaj je obnova.
Obnova je besedilo, ki nastane po prebranem ali poslušanem besedilu. V njem
so vsi bistveni podatki iz besedila v istem časovnem zaporedju, povedani z
lastnimi besedami.
Učenci v knjižnici poiščejo knjige iz zakladnice ljudskih pripovedi in v njih preberejo
zgodbe o bajeslovnih bitjih (6. naloga).
Napišejo pripoved o bajeslovnih bitjih, ki kroži v njihovem kraju (7. naloga).
Učenci rešujejo naloge v DZ, str. 36.
Poiščejo čim več izrazov, ki povedo, kakšni so bili velikani (1. naloga).
Ustno razložijo manj znane besede in te besede uporabijo v novih povedih (2. naloga).
Preberejo kratka sporočila in jih povedo drugače (3. naloga).
Ustno dopolnijo besedilo (5. naloga).
Krepko tiskane besede nadomestijo z drugimi besedami tako, da pomen ostane isti (6.
naloga).
Poiščejo besede z nasprotnim pomenom (7. naloga).
Opazujejo jutranjo svetlobo ter svetlobo pred mrakom ali pred nevihto. Opazujejo
svečo in odseve obrazov v njej (8. in 9. naloga).
Utrjujejo znanje o zemljepisnih lastnih imenih (10. naloga).
Razložijo, kaj pomenita pojma naselbinsko in nenaselbinsko ime.
Razložijo imena v domačem kraju, ki spominjajo na prastare čase (11. naloga).
Pomagajo si z Leksikonom krajevnih imen.
večbesednih naselbinskih imenih pišemo vse z veliko začetnico, izjeme so
V
le neprvi predlogi in samostalniki vas, selo, mesto, trg, naselje.
V večbesednih nenaselbinskih imenih pišemo prvo besedo vedno z veliko
začetnico, neprve besede pa z malo, če niso lastno ime, npr. Gospodarsko
razstavišče, Cesta v Mestni log, Goriška brda, Julijske Alpe.
Pogovor o dnevniku.
Kdo v razredu piše dnevnik?
Kaj zapisujejo vanj?
Ali dnevnik skrivajo pred domačimi, da ti ne bi brali njihovih skrivnosti?
So prebrali kakšen zanimiv dnevnik?
Poznajo dnevnik Ane Frank?
Opisujejo dogodke, ki so se jim vtisnili v spomin in bi jih zapisali v dnevnik.
81
Učenci preberejo stran iz Špelinega dnevnika v učbeniku na str. 60. Pogovorijo se o
njenih doživljajih.
Ovrednotijo dnevnik.
Učenci odgovarjajo na vprašanja, učbenik, str. 60, 2. in 3. naloga.
Pobude
Na sprehodu ali izletu opazujejo, ali so v njihovem kraju ostanki pradavnih ljudi,
učbenik, str. 59, 8. naloga.
Obiščejo muzej in si ogledajo orodje in orožje nekdaj živečih ljudi (9. naloga).
Učitelj predlaga učencem, da bi tudi oni pisali dnevnik. Skupaj načrtujejo delo.
O čem bodo pisali?
Kdaj?
Katere teme jih zanimajo?
Učenci si v knjižnici ogledajo nekaj znanih dnevnikov, npr. Župcin dnevnik Majde
Koren.
Preberejo nekaj odlomkov in jih komentirajo.
Doma v celoti preberejo dnevnik.
Napišejo stran v svoj dnevnik.
Literatura
Zakladnica slovenskih pripovedi. Radovljica: Didakta, 1999.
Slovenska krajevna imena. Leksikon. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.
Majda Koren: Župcin dnevnik. Ljubljana: Karantanija, 2004.
Zapiski
82
aravoslovni dan v N
Prekmurju
III
Cilji
Učenci
• preberejo ali poslušajo neumetnostno besedilo,
• v besedilu poiščejo zahtevani podatek (tudi v njegovem nebesednem delu, npr. na zemljevidu),
• v besedilu poiščejo neznane besede, razlago zanje pa poiščejo v Slovarju slovenskega
knjižnega jezika,
• po različnih virih iščejo podatke, sestavijo vprašanja, s katerimi bodo med sošolci izvedli
anketo o poznavanju Prekmurja,
• tvorijo neumetnostna besedila (pripravijo referat), in sicer opis pokrajine, opis ljudi/
živali, ki živijo v tej pokrajini, pripoved o kakšnem dogodku.
POSLUŠANJE
Poslušajo predstavitve svojih sošolcev.
GOVORJENJE
Ustno tvorijo krajše neumetnostno besedilo, in sicer opis pokrajine, opis ljudi/živali, ki
živijo v tej pokrajini, pripoved o kakšnem dogodku.
Izvedejo anketo.
BRANJE
Berejo besedilo v učbeniku.
Berejo zemljevid in se orientirajo na njem.
Berejo različne vire z informacijami o Prekmurju.
PISANJE
Napišejo odgovore na vprašanja.
Pripravijo referat na temo Prekmurje (značilnosti pokrajine, življenje ljudi v tej
pokrajini, zanimivi dogodki).
Didaktične zamisli
Učitelj v razred prinese zanimive posnetke iz Prekmurja (med drugim tudi posnetke
s tipičnimi prvinami Prekmurja, npr. štorkljo). Z učenci se pogovarja o tem, ali vedo,
83
od kod so posnetki. Ko skupaj ugotovijo, da gre za Prekmurje, preberejo besedilo v
učbeniku na str. 62–63.
Lahko izvede tudi igrico, in sicer pokaže fotografije enemu od učencev, ostali pa mu
zastavljajo vprašanja o tem, kaj je na fotografiji. Učenec lahko odgovarja le z da ali ne.
Pri tem učenci vadijo oblikovanje odločevalnih vprašanj, na katera je odgovor da ali ne.
Odločevalna vprašanja so tista, ki se začenjajo z vprašalnim členkom ali (pogovorno a),
lahko so oblikovana tudi le z zamenjanim besednim redom (npr. Ali je to Prekmurje? A
je to Prekmurje? Je to Prekmurje?). Končna intonacija pri teh vprašanjih je (v nasprotju
s poizvedovalnimi ali dopolnjevalnimi vprašanji, ki se začenjajo z vprašalnimi zaimki
in prislovi, npr. kaj, kje, zakaj, odgovor nanje pa je informacija, po kateri sprašujemo,
kjer je intonacija padajoča) rastoča. Pomembno pri tem je, da učenci sledijo izbrani
strategiji oblikovanja vprašanj in da izberejo govornemu položaju primerno obliko.
Druga možna motivacija je ogled katerega od slovenskih filmov s tematiko Prekmurja,
npr. Strici so mi povedali, ki je bil posnet po delu Miška Kranjca … Film si lahko
prej ogledajo skupaj, iztočnica pa je lahko tudi ogled filma, ki so ga morda vrteli na
televiziji. Izhodišče je lahko tudi obisk koncerta katerega od prekmurskih glasbenikov
ali skupin, npr. Vlada Kreslina, Beltinške bande …
Učenci preberejo 3. poglavje okvirne zgodbe (učbenik, str. 62–63), nato pa sledi
samostojno odgovarjanje na vprašanja v 1. nalogi.
Variantno lahko še pred odgovarjanjem na vprašanja v 1. nalogi učbenika učenci
samostojno nadaljujejo zgodbo (DZ, 1. naloga) in nato po 1. nalogi iz učbenika rešijo še
2. nalogo iz DZ, v kateri ugotavljajo, ali so trditve resnične ali ne. Spodbudimo učence k
temu, da svoje odgovore utemeljijo, saj so nekatera vprašanja taka, da so lahko pravilni
oziroma ustrezni vsi odgovori, v njih pa lahko kažejo svoje kritično mnenje.
V prebranem besedilu Naravoslovni dan v Prekmurju poiščejo neznane besede in
jih poskušajo skupaj razložiti. Če ne najdejo razlage zanje, besede poiščejo v SSKJ in
preberejo razlago (2. in 3. naloga). Na zemljevidu Slovenije poiščejo Prekmurje (4.
naloga) in povedo, kako je nastalo ime pokrajine.
Nato učitelj vodi pogovor o tem, na katere vsebine smo pozorni, ko predstavljamo neko
pokrajino. Pri tem učenci aktivno sodelujejo. Ob pogovoru lahko nastaja tabelska slika
z miselnim vzorcem, ki predstavlja poglavja v referatu. Prekmurje v sredini miselnega
vzorca v učbeniku na str. 64 lahko nadomesti splošni izraz, npr. POKRAJINA. Ko
predstavljamo pokrajino, predstavimo najprej njeno
• lego (kje),
• zgodovino (od kdaj),
• značilnosti,
• jezik (narečje, dvojezičnost),
• ljudi,
• posebnosti (npr. živali, rastline, običaje …).
84
Učenci se razdelijo v skupine in samostojno doma ali med poukom poiščejo čim več
podatkov o Prekmurju. Učitelj lahko v ta namen v razred prinese nekaj knjig, npr.
Enciklopedijo Slovenije, če je učilnica ustrezno opremljena, pa lahko učenci iščejo
podatke tudi na internetu. V skupinah nato pripravijo krajša neumetnostna besedila,
in sicer opis pokrajine, opis ljudi ali živali, pripoved o kakšnem dogodku, ki je posebej
zaznamoval Prekmurje (6. naloga). Svoja besedila nato predstavijo sošolcem, skupaj
lahko na ta način oblikujejo daljšo predstavitev Prekmurja. O besedilih se pogovarjajo
in razmišljajo, kaj bi lahko še dodali.
Pri 7. nalogi se učenci v parih ali manjših skupinah pogovarjajo o tem, ali so že bili
v Prekmurju, kaj so videli, kaj jih je pritegnilo. Razmišljajo o tem, ali morda poznajo
ali so že slišali za katerega znanega Prekmurca, morda pisatelja ali pevca. Pripravijo
vprašanja, ki bi jih zastavili tej znani osebi (8. naloga).
Kot dodatno (9.) nalogo lahko učenci pripravijo vprašanja za anketo, ki jo izvedejo med
učenci svoje osnovne šole. Vprašanja morajo biti oblikovana tako, da bodo pokazala,
kako dobro učenci poznajo Prekmurje in njegove značilnosti, znane osebe …
Variantno lahko učenci šele na koncu obravnave enote v učbeniku samostojno
nadaljujejo zgodbo (DZ, 1. naloga), nato pa rešijo še 2. nalogo iz DZ, v kateri ugotavljajo,
ali so trditve resnične ali ne. Spodbudimo jih k temu, da svoje odgovore utemeljijo, saj
so nekatera vprašanja taka, da so lahko pravilni oziroma ustrezni vsi odgovori, v njih
pa lahko kažejo svoje kritično mnenje.
Pobude
Rezultate ankete, ki so jo učenci izvedli v 9. nalogi, lahko predstavijo v obliki poročila
za šolski časopis ali radio.
Enak projekt naj učenci izvedejo tudi za svoj kraj oz. za posamezne slovenske pokrajine.
Zberejo naj podatke o njem in jih posamezno ali v skupinah predstavijo v obliki referata
ali plakata. V razredu lahko pripravijo razstavo o svojem kraju in pokrajini.
Literatura
Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987–2002.
Slovenski kraji, drobtinice Evrope.
Zapiski
q
85
1
Prekmurje nekoč in danes
Cilji
Učenci
• pišejo o življenju v Prekmurju nekoč in danes, pred pisanjem ob učiteljevi pomoči
izdelajo ogrodje miselnega vzorca,
zaključek,
• izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, svoja besedila primerjajo
in presojajo,
• tiho (in glasno) berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer obrazce (anketni list), v
besedilu iščejo podatke (tudi v njegovem nebesednem delu, npr. pri rezultatih ankete),
• ob učiteljevi pomoči (ali sami) uredijo bistvene podatke v miselni vzorec in ga ustno
upovedijo ter tako ustno, lahko tudi pisno, obnovijo, spoznavajo pojem anketa.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce, ki odgovarjajo na anketna vprašanja.
Poslušajo sošolce, ki utemeljujejo svoje mnenje.
GOVORJENJE
Učenci odgovarjajo na anketna vprašanja in se pogovarjajo s sošolci o odgovorih.
Pogovarjajo se o zanimivih trditvah.
Pripravijo govorno vajo o Prekmurju.
BRANJE
Berejo anketna vprašanja in odgovore nanje.
PISANJE
Pišejo odgovore na anketna vprašanja in pripravijo poročilo o poteku ankete in njenih
rezultatih.
Pišejo načrt za zbiranje podatkov.
Predstavijo Prekmurje in svoj domači kraj.
Didaktične zamisli
Anketo, ki ste jo izvedli v prejšnjem poglavju, si zdaj še enkrat podrobno oglejte.
Ugotovite, o čem ste spraševali anketirane. Koga vse ste spraševali? Kako ste se na
anketo pripravili? Učitelj lahko v razred prinese tudi kakšno anketo, ki jo je reševal sam
86
ali pa je bila objavljena v časopisu. Lahko jo prinesejo tudi učenci sami. Pogovorite se
o njej, o njenem namenu in rezultatih, če so objavljeni. Učenci naj razmislijo o načrtu,
kako se lotiti ankete in kaj vse je treba pripraviti, preden jo izvedemo. Razmišljajo naj,
kaj je namen anket in kaj to sploh je.
Anketa je zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju.
Preden se lotimo dela z učbenikom, rešimo naloge v DZ na str. 39 (od 1 do 7). Učenci
namreč pripravijo načrt zbiranja podatkov (1. naloga). Načrt lahko napišejo v različnih
oblikah, od miselnega vzorca do alinej ali v krajšem besedilu. Učitelj se o obliki odloči
glede na skupino. Učenci naj nato povedo čim več virov, kjer bi lahko našli podatke
o Prekmurju (2. naloga). Učitelj jih lahko zapisuje na tablo, saj bo seznam učencem
pomagal pri drugih podobnih nalogah. Lahko pa možne vire zapisujejo tudi učenci ali
eden od njih.
Za domačo nalogo pripravijo govorno vajo o Prekmurju (4. naloga), nato pa ob govornih
nastopih ocenjujejo nastope sošolcev in jih ovrednotijo (5. naloga). Pri tem si lahko
pomagajo s tabelo, v kateri označijo, ali so bile prvine prisotne ali ne.
Učni list
Govorni nastop
DA
NE
KOMENTAR
Izbral(a) je ustrezno temo.
Bil(a) je jasen(na) in natančen(na).
Upošteval(a) je, da govori – govoril(a)
je dovolj počasi in razumljivo.
Govoril(a) je in ne bral(a).
Govoril(a) je v knjižnem jeziku.
Gledal(a) je naslovnike in ni preveč
mahal(a) z rokami.
Uporabljal(a) je ustrezna pomagala
(slike …).
87
z
Učenci naj pripravijo vprašanja o Prekmurju za sošolce, ti pa naj nanje odgovarjajo.
Poskušajo naj oblikovati čim več različnih vprašanj. Pri tem vadijo oblikovanje vprašanj
tako, da ne bo vedno možen le odgovor da ali ne ali pa informacija, po kateri sprašujemo.
Zastavljajo naj kompleksnejša vprašanja, ki zahtevajo daljše odgovore, npr. Kakšno je
tvoje mnenje o … Zakaj je po tvojem mnenju v Prekmurju veliko zdravilišč? …
Doma lahko pripravijo tudi plakat o Prekmurju (6. naloga) in za domačo nalogo
napišejo kratko predstavitev Prekmurja (7. naloga, učbenik, str. 64).
Učenci nato preberejo vprašanja iz kratke ankete v 1. nalogi v učbeniku na str. 65.
Ugotovijo naj, kaj manjka v anketi. To so navodila za reševanje, ki naj jih učenci napišejo.
(Npr. Obkroži pravilno trditev. Podčrtaj pravilno trditev.) Nato naj še sami odgovorijo
na vprašanja. Svoje odgovore primerjajo s sošolci (2. naloga) in ugotovijo, kdo bolje
pozna Prekmurje. Utemeljijo naj, kdo po njihovem mnenju bolje pozna Prekmurje in
zakaj tako mislijo (3. naloga).
V 4. nalogi so navedene tri trditve, učenci pa naj jih komentirajo. Povedo naj, ali se z
njimi strinjajo ali ne in zakaj.
Po obravnavi Prekmurja sledi sklop nalog, vezanih na domači kraj (DZ, str. 40). Učenci
podobno kot za Prekmurje poiščejo čim več podatkov o svojem domačem kraju. Pri
tem si lahko pomagajo s seznamom virov, ki so si ga zapisali oziroma ga je zapisal
učitelj ob obravnavi Prekmurja.
V 2. nalogi, ki jo lahko izvedemo kot kviz, v katerem sodelujejo tri ali več ekip (učence
razdelimo v manjše skupine), učenci najprej oblikujejo vprašanja o svojem kraju, nato
pa jih zastavijo drugim ekipam. Tista ekipa, ki pravilno odgovori na največ vprašanj,
najbolje pozna svoj kraj. Vprašanja zberite in naj služijo kot pomoč pri oblikovanju
predstavitve vašega kraja (4. naloga).
Učenci v 3. nalogi pripravijo anketna vprašanja in izvedejo anketo med naključno
izbranimi starejšimi prebivalci kraja o tem, kakšno je bilo življenje v njihovem kraju
nekoč. Pri oblikovanju ankete si lahko pomagajo z vprašanji, ki so jih zastavili sošolcem
v 2. nalogi, dopolnijo pa jih še z vprašanji o življenju nekoč. Rezultate ankete nato
predstavijo v razredu. Rezultati naj bodo predstavljeni tudi grafično, npr. v obliki
grafov ali potičk.
Četrta naloga ponuja nekaj tem za oblikovanje predstavitev. Učenci izberejo eno, učitelj
pa izbere obliko predstavitve. Lahko je to pisna predstavitev, govorni nastop ali pa
predstavitev posterja v obliki miselnega vzorca, dopolnjenega z zbranim gradivom.
Pobude
Trditve iz 4. naloge v učbeniku na str. 65 so lahko izhodiščni stavek za učenčev govorni
nastop ali spis. Zadnja trditev je lahko tudi izhodišče za pogovor npr. o Ferdu Godini
in njegovem romanu Bele tulpike, če ga učenci poznajo. Učitelj učence vpraša, ali jih
morda bele tulpike na kaj spominjajo.
88
Zapiski
89
2
Opis živali
Cilji
Učenci
• preberejo kratko neumetnostno besedilo, in sicer opis živali,
• odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih v besedilu,
• sami tvorijo podobno besedilo,
• iz preprostih opisov prepoznajo žival, sami tvorijo vprašanja o živali, ki jo učenec
opisuje z nebesednim jezikom, poslušajo kratko neumetnostno besedilo in poskušajo iz
opisa prepoznati, za katero žival gre,
• ustno tvorijo opis živali, lahko ga tudi zapišejo,
• poslušajo pogovor na CD-ju, povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev oziroma
čustveno ozračje pogovora, in svoj odgovor utemeljijo,
• učenci berejo kratko neumetnostno besedilo,
• primerjajo prebrano besedilo s prejšnjim, ki so ga poslušali na CD-ju, ugotavljajo razlike
med besediloma, vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer veliko (ob lastnih imenih) in
malo začetnico za praznike.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce in učitelja.
GOVORJENJE
Tvorijo opis živali.
Primerjajo različne opise in utemeljujejo razlike.
BRANJE
Berejo besedila v učbeniku in delovnem zvezku.
PISANJE
Napišejo opis živali.
Dopolnjujejo povedi z manjkajočimi besedami.
c
Didaktične zamisli
Učitelj opiše npr. znano žival iz berila. Učenci pa ugibajo, katera žival je to.
Učitelj prinese v razred nekaj slik znanih živali iz časopisov ali revij. Eden od učencev
skuša brez besed ponazoriti, katera žival je to, drugi pa ugibajo.
90
Eden od učencev gleda sliko znane živali, drugi v razredu pa mu zastavljajo vprašanja
o tem, katera žival je to. Učenec odgovarja le z da ali ne.
Učenci preberejo besedilo o ptičih v 1. nalogi v učbeniku na str. 66, nato pa odgovorijo
na vprašanja v 2. nalogi. Skupaj z učiteljem ugotovijo, za katero vrsto besedila gre. Ker
je to opis, ponovijo, kaj je zanj značilno. Pozorni smo na naslednje prvine.
Predstavitev živali (vrsta, okolje, v katerem živi …).
Zunanjost (velikost, deli telesa, dlaka, perje, barva …).
Vedenje in navade (krotek, napadalen, odnosi z drugimi živalmi, odnos do
človeka, prehranjevanje …).
V 3. nalogi učenci opišejo ptiča na sliki, v četrti pa sošolcu zastavljajo vprašanja o tem,
katero žival je ta posnemal z gibi. Pri tem si lahko pomagajo z naslednjimi prvinami.
življenjski prostor (morje, gozd, zrak ...)
tip, družina, vrsta
videz (dlaka, perje, barva, postava …)
divja/domača
ŽIVAL
premikanje (se plazi, leti, dobro teče, skače …)
značaj (krotka, krvoločna, roparica …)
navade (prehranjevanje, razmnoževanje, gnezdenje …)
Pri 5. nalogi učenci poslušajo posnetek št. 20 na CD-ju.
Konj je štirinožna rastlinojeda žival. Na vsaki nogi ima po eno samo kopito, zato ga
imenujemo tudi lihoprsti kopitar. Zaradi te lastnosti in dolgih močnih nog je konj hiter in
neutrudni tekač. Je družabna žival, ki živi v čredah. Danes poznamo skoraj 200 konjskih
pasem. Med njimi so tudi lipicanci, ki jih krasita snežno bela koža in dolga črna griva.
91
V DZ na str. 40 v 1. nalogi obkrožijo fotografijo živali, ki je opisana na poslušanem
posnetku, nato pa opišejo še drugo žival.
Nato rešijo naloge v DZ na str. 40 in 41. V 2. nalogi dopolnijo besedilo z manjkajočimi
besedami, v 3. pa ustno opišejo svojo najljubšo žival, pri tem si pomagajo z miselnim
vzorcem. V DZ lahko prilepijo tudi njeno sliko. Četrta naloga je namenjena igri – učenci
ugibajo, katera žival je na sliki. Učenci prinesejo v šolo različne slike in fotografije živali,
nato pa si izberejo eno. Drugi učenci ugotavljajo, katera žival je na sliki. Zastavljajo
odločevalna vprašanja, učenec pa odgovarja z da ali ne.
V 5. nalogi učenci za domačo nalogo v zvezkih opišejo smešen dogodek, ki se je zgodil
njihovi najljubši živali. V 6. nalogi pa sošolcu zastavljajo vprašanja o njegovem hišnem
ljubljenčku.
Pri sedmi nalogi v DZ na str. 41 učenci na podlagi svojih izkušenj z opisom dopolnijo
pravilo. Dopolnijo ga lahko samostojno ali pa skupaj s sošolci in učiteljem povzamejo
značilnosti besedila, ki so jih spoznali pri branju in analizi besedil.
Ponovimo.
Besedilo, v katerem opisujemo rastlino, žival, osebo ali predmet, imenujemo
opis. V opisu predstavimo zunanjost, kraj, kjer živi ali se nahaja, način
življenja osebe, način razmnoževanja rastline ali živali, za kaj predmet
uporabljamo.
Spet sledi delo z učbenikom, in sicer na str. 68 in 69. Učenci najprej preberejo besedilo
in pogovor na str. 68. Pogovorijo se o besedilu. Odgovorijo na vprašanja.
Kdo se pogovarja?
O čem se pogovarjajo?
Kateri odgovor izstopa iz pogovora? Zakaj?
V 7. nalogi v učbeniku učenci nato poslušajo telefonski pogovor med Špelo in Barbaro
(CD, posnetek št. 21).
Špela: Halo, Barbara, veš, kaj so mi povedali prvošolčki, da jih je prinesla štorklja.
Barbara: Kaj pa je to kaj takega? Ko sem bila majhna, sem tudi jaz mislila, da sta me
ati in mami dobila od štorklje.
Špela: Kaj si nora?
Barbara: Ma ne, veš, to je zgodbica za otroke. Jutri ti prinesem eno otroško knjigo. V njej
boš lahko to zgodbico prebrala.
Špela: Ojoj, ojoj. Prav.
92
Učenci razmišljajo o tem, kakšno je Špelino razpoloženje med pogovorom. Odgovorijo
na vprašanja v 8. nalogi, učbenik, str. 68, in primerjajo svoje odgovore. Utemeljijo svoje
mnenje.
s
Nato preberejo Zgodbico o štorklji in odgovorijo na vprašanji v 9. in 10. nalogi v
učbeniku na str. 69 ter napišejo spis z naslovom Prinesla me je štorklja (8. naloga v DZ
na str. 41).
Štorklja je torej dobra vila in staršem prinese za darilo otroka, kdo pa prinaša darila ob
praznikih? Učence ob 11. nalogi v učbeniku opozorimo na velike in male začetnice.
Pobude
Učenci v učbeniku poiščejo podatek, kdo je avtor knjige Štorklja gre v pokoj, v knjižnici
ali na internetu pa najdejo še druge podatke o knjigi.
Zapiski
93
3
Samostalnik
Cilji
Učenci
• spoznajo naslednji jezikoslovni pojem in izraz zanj: samostalnik,
• vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer rabo velike začetnice v lastnih imenih,
• spoznajo vrste lastnih imen (in sicer imena bitij, zemljepisna in stvarna imena).
POSLUŠANJE
Učenci poslušajo učitelja in sošolce.
GOVORJENJE
Pogovarjajo se in ustno odgovarjajo na vprašanja.
Poimenujejo stvari.
BRANJE
Berejo besedila v učbeniku in delovnem zvezku. PISANJE
Pišejo imena stvari in pisno odgovarjajo na vprašanja.
Pisno popravijo besedilo in uporabijo korekturna znamenja.
Didaktične zamisli
Učitelj prinese v razred stavnico. Lahko prinese tudi druge fotografije stvari ali stvari
same. Učenci nato poimenujejo stvari, ki so na slikah. Poišče lahko tudi besedila, v katerih
so besede nadomeščene s slikami, učenci pa morajo povedati, za katere stvari gre.
Učitelj pove zgodbico Berte Golob Samostalnik Samo.
Učenci naštejejo vse stvari, ki jih imajo v torbi, ki so v razredu, na mizi, v omari …
Povedo, kaj so – učenci, prijatelji, otroci, sinovi, hčerke …
Učitelj učence vpraša, kaj slišimo, kadar
se smejimo – smeh,
jokamo – jok,
kričimo – krik,
govorimo – govor …
94
In kadar smo veseli, je v hiši veselje, kadar smo žalostni, je žalost, kadar se bojimo, je
strah …
Učenci najprej rešijo naloge od 1 do 7 v delovnem zvezku na str. 42 in 43. Gre za naloge,
v katerih poimenujejo, kar je na slikah (1. naloga), slike nadomestijo z besedami (2.
naloga), v razpredelnice vpišejo besede, s katerimi poimenujemo stvari, osebe, živali
in rastline, ki so v njihovi bližini (3. naloga). Prvi dve nalogi lahko rešijo ustno ali
pisno, odvisno od tega, koliko vaje v pisanju učenci še potrebujejo. Enako se lahko
učitelj odloči tudi pri naslednjih nalogah, ko učenci poiščejo čim več besed, s katerimi
poimenujemo oblačila, hrano, bivališče, sorodnike, živali in rastline (4. naloga), besede
razvrščajo v skupine (5. naloga), poimenujejo stvari v učilnici (6. naloga) ali povedo,
kaj so (7. naloga).
Nato pa trije učenci preberejo pogovor med Špelo, Maksom in Barbaro v učbeniku na
str. 70. Sličice v besedilu nadomestijo z besedami. S katerimi besedami so jih nadomestili
(1. naloga v učbeniku)? Besede lahko napišejo pod sličice ali pa v zvezek. Sledi pogovor
o tem, kako se pripravljamo na odhod na počitnice. V učbeniku na str. 70 je napisanih
nekaj trditev in vprašanj, na katere lahko učenci odgovorijo. Dodajo še druga vprašanja,
ki se nam porodijo, ko se kam odpravljamo, in jih zapišejo v zvezek. Razmišljajo o tem,
kako so se sošolci lotili priprav (2. naloga). Pri tem si pomagajo z lastnimi izkušnjami.
Učitelj spodbudi pogovor med učenci in poskuša poudariti različna mnenja, če do njih
prihaja. Učenci naj utemeljijo svoje trditve, nato pa odgovorijo na vprašanja v 3. nalogi.
Skupaj si oglejmo poudarjene besede v odstavku, ki sledi 3. nalogi. Kaj je skupnega tem
besedam? Kaj z njimi poimenujemo?
To so samostalniki. Z njimi poimenujemo osebe, stvari, živali, rastline in pojme.
Učitelj lahko ob tem opozori učence še na sliko, ki dopolnjuje pravilo. Te besede se
tako imenujejo tudi zato, ker stojijo same, ob sebi ne potrebujejo nujno nobene druge
besede, da bi jih razumeli in vedeli, kaj je z njimi poimenovano.
Učenci skupaj z učiteljem vse poudarjene besede iz odstavka za 3. nalogo na str. 70 v
učbeniku poiščejo v SSKJ. Ugotavljajo, kakšna oblika je zapisana v slovarju. Ugotovijo,
da je v slovarju zapisana slovarska oblika, v besedilu pa se oblike razlikujejo.
V 4. nalogi učenci še enkrat preberejo isti odstavek in ugotavljajo, kako so zapisani
samostalniki. V 5. nalogi pa spoznajo, da samostalnike lahko pišemo z malo in veliko
začetnico, pač glede na to, kaj poimenujejo (6. naloga). Spoznajo občna in lastna imena
ter njihove vrste, rešijo še 7. in 8. nalogo v učbeniku, nato pa naloge od 8. do 20. v
DZ na str. 43–46. V teh nalogah učenci utrjujejo poznavanje samostalnikov in se jih
učijo ločevati na občna in lastna imena. Hkrati spoznavajo tudi različne oblike (in sicer
95
sklone, ki pa jih še ne spoznajo) samostalnikov (14. naloga) in utrjujejo pravopisna
pravila, predvsem veliko (pri lastnih imenih) in malo (pri občnih imenih) začetnico
– 17. naloga. V 19. nalogi podčrtane samostalnike iz 18. naloge poiščejo v SSKJ in jih
v 20. nalogi izpišejo v slovarski obliki. Če potrebujejo več vaje, lahko samostalnike
podčrtajo tudi v 17. nalogi in jih nato poiščejo v SSKJ.
Pobude
Če učenci potrebujejo več vaje v prepoznavanju samostalnikov in vstavljanju ustreznih
sklonskih oblik, lahko učitelj fotokopira še dodatno gradivo na učnih listih.
Učni list
1. V besedilu podčrtaj samostalnike. V razpredelnico vpiši lastna in občna imena.
Nera in Nelson sta doma v Novem mestu. Vedno sta pripravljena na akcijo. Samček ima
že enajst let, a ga le malo vrstnikov lahko ujame. Nera pa rada vohlja po grmičkih. Za
kratkodlake foksterierje sta namreč značilni živahnost in radovednost. V Sloveniji živi
približno dvajset predstavnikov te pasme.
LASTNA IMENA
OBČNA IMENA
2. V besedilu podčrtaj samostalnike.
Pečico segrejemo. Jajčevce in česen popečemo in pazimo, da ne počijo. Jajčevce ohladimo
in izdolbemo meso. Damo v skledo in dodamo česen. Dodamo kis, limono, sol in poper.
Vmešamo še olje, da dobimo zmes. Pire zelo tekne, če ga jemo skupaj z olivami. Lahko ga
postrežemo tudi kot prilogo ali skupaj s testeninami.
96
3. Samostalnike v oklepajih postavi v pravo obliko.
(človek), ki ne bi mogel živeti z
ne more živeti s
(mačka),
(hrt).
(hrt) so po svojem
(značaj) zelo posebni. Znajo biti bolj pasji od
(pes) in bolj mačji od
(mačka). Nikoli se ne podrejajo
(človek), ampak so enakovredni družinski
(član). Do
(tujec) so po navadi zadržani. S
(hrt) je treba delati drugače kot z drugimi
(pes).
4. Samostalnike v oklepajih postavi v pravo obliko.
Marsikdo še vedno misli, da so
(zajedavka), ker sesajo
(orhideja)
(hranilo) iz
na katerih rastejo. To ne drži, saj s
(deblo) in
jim dajejo
(korenina) le objemajo
(veja)
(opora). Takšnim
(drevo), ki
(rastlina) pravimo
(priraslika). Njihove
(hranilo) in
(drevo),
(korenina) dobijo vsa
(voda) z
(dež).
Literatura
Stavnica.
Zapiski
97
4
Spol samostalnika
Cilji
Učenci
• spoznajo jezikoslovni pojem in izraz zanj, in sicer spol samostalnika (moški, ženski,
srednji) ter pojma naravni : slovnični spol,
• v besedilu podčrtajo samostalnike in jih izpišejo,
• izpisanim samostalnikom določijo spol, poiščejo samostalnike za poimenovanje oseb in
živali nasprotnega spola.
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
Poimenujejo stvari.
BRANJE
Didaktične zamisli
Učitelj učence vpraša, koliko je v razredu deklic in koliko dečkov. Na tablo napiše
njihova imena. Ugotavljajo, v čem se razlikujejo, npr. Jan in Jana.
Ali – v razred prinese rezultate atletskega tekmovanja. Vpraša učence, zakaj so dvakrat
tekli na 100 metrov, zakaj so dvakrat metali kroglo itn. Učenci ugotovijo, da gre za
moške in ženske ekipe, torej za dve vrsti rezultatov.
Učenci tiho preberejo pogovor v 1. nalogi v učbeniku na str. 73. Poiščejo neznane besede,
če so v besedilu, in jih poskušajo razložiti. Odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja.
Kdo se pogovarja?
Kako so razpoloženi?
98
Nato pa v besedilu poiščejo samostalnike, ki poimenujejo osebe (2. naloga). Lahko
poiščejo vse samostalnike in jih razvrstijo v skupine, nato pa si natančneje ogledajo
samostalnike, ki poimenujejo osebe.
Učni list
OSEBE
STVARI
RASTLINE
ŽIVALI
POJMI
Poskušajo ugotoviti, v čem se samostalniki, ki poimenujejo osebe, razlikujejo – eni
poimenujejo ženske, drugi pa moške. To je spol. Spol lahko določimo tudi drugim
samostalnikom. Rešijo še naloge od 4 do 6 (tu je oštevilčenje v učbeniku napačno –
tiskarski škrat je izpustil 3. nalogo; učitelj lahko učencem to pojasni, hkrati pa lahko
razloži tudi stalno besedno zvezo, ki jo pri tem uporabljamo, to je tiskarski škrat).
Učenci v teh nalogah spoznajo, da lahko spol določimo tudi drugim samostalnikom.
Hkrati ugotovijo, da spol ni samo naravna kategorija, marveč tudi slovnična.
V nalogah od 7 do 10 spoznajo še srednji spol, ki je samo slovnični, in se seznanijo z
dejstvom, da sta lahko naravni in slovnični spol različna.
V 11., 12. in 13. nalogi pa vadijo uporabo jezikovnih sredstev, s katerimi samostalnikom
spreminjamo spol.
Naloge v DZ lahko sledijo nalogam iz učbenika, lahko pa jih kombiniramo. Tako lahko
npr. 1. in 2. nalogo v DZ rešimo za 10. nalogo v učbeniku, nato pa po 13. nalogi v
učbeniku še preostale tri naloge v DZ na str. 47 in 48.
Pobude
Če je potrebno, lahko učitelj učencem razdeli še dodatne učne liste, na katerih so naloge
za določanje spola samostalnikom.
99
Učni list
1. Samostalnikom določi spol.
orhideja
zajedavka
hranilo
drevo
korenina
veja
priraslika
dež
deblo
voda
opora
rastlina
2. Samostalnikom določi spol.
človek
hrt
mačka
pes
član
tujec
značaj
pečica
jajčevec
česen
meso
skleda
kis
limona
sol
poper
olje
zmes
pire
oliva
priloga
Zapiski
100
Število samostalnika
Cilji
Učenci
• spoznajo jezikoslovni pojem in izraz zanj, in sicer število samostalnika (ednina, dvojina,
množina),
• v besedilu poiščejo samostalnike in jim določijo število,
• spreminjajo število samostalnika,
• v besedilu nebesedna sredstva nadomestijo z besednimi (s samostalnikom v ustreznem
številu), berejo neumetnostno besedilo in presodijo njegovo jezikovno pravilnost (dvojina),
• popravijo nepravilnost ter ob učiteljevi pomoči ali pomoči jezikovnih priročnikov
utemeljijo popravke.
5
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
Poimenujejo stvari.
Utemeljujejo popravke.
BRANJE
Pisno popravijo besedilo in uporabijo korekturna znamenja.
Didaktične zamisli
a
Učitelj vpraša učence, kaj imajo na mizi, kaj je v učilnici, npr. Kaj imaš na mizi ti? In kaj imata
na mizah s sošolcem? Kaj imajo na mizah sošolci? (Besedo sošolec lahko nadomestimo z
imeni oziroma ustrezno z ženskim spolom.) Na tabli tako nastaja tabelska slika.
sošolec
sošolca
sošolci
sošolka
sošolki
sošolke
miza
mizi
mize
Tabelski sliki dodajamo še imena predmetov, ki jih učenci navajajo. Sledi pogovor o
tem, v čem se samostalniki razlikujejo.
101
Druga možnost je, da učitelj prinese v razred več stavnic in dodaja slike predmetov.
Nato sprašuje učence, koliko različnih predmetov ima. Spet lahko sproti nastaja
tabelska slika, sledi pa pogovor o tem, v čem se samostalniki razlikujejo.
Pravilo, ki je v učbeniku napisano takoj za naslovom na str. 75, lahko sledi uvodni
motivaciji, lahko pa ga učitelj razloži šele kasneje, ko se že pogovori z učenci o tabeli, v
kateri so prikazana vsa tri števila in primeri, in rešijo 1., 2., 3. in 4. nalogo v DZ na str.
48–49, v katerih morajo učenci na črte napisati samostalnike, ki poimenujejo stvari na
sliki, dopolniti besedilo s pravilno obliko ter samostalnike postaviti v vsa števila in z
njimi ustrezno dopolniti razpredelnico.
Učenci nato najprej preberejo besedilo v 1. nalogi v učbeniku na str. 76, nato pa poiščejo
samostalnike in jim določijo število. V 2. nalogi občnim imenom iz 1. naloge spreminjajo
število. Besedila lahko prepišejo v celoti ali pa zgolj napišejo občna imena v vseh treh
številih. V 3. nalogi samostalnikom iz 2. naloge dodajo še števila. Tudi v 4. nalogi učenci
najprej preberejo besedilo in poiščejo samostalnike. V 5. nalogi samostalnikom iz 4.
naloge spremenijo število tako, da spet tvorijo še preostali dve števili. Nato rešijo še 5.
nalogo v DZ na str. 49, v kateri morajo v besedilu poiskati samostalnike in jih razvrstiti
na ustrezna mesta v razpredelnici, pri tem pa morajo analizirati njihov spol in število.
Sledi še popravljanje napak. Učenci preberejo pogovor v učbeniku na str. 76 in rešijo 6.
nalogo. Preden rešijo nalogo, se o besedilu pogovorijo. Učenci odgovorijo na učiteljeva
vprašanja.
Kdo se pogovarja?
Kaj je v besedilu narobe?
Se ti zdi, da Katarina zafrkava Roka? Zakaj?
Pobude
Učenci lahko rešijo še dodatno vajo na učnem listu.
Učni list
Izpiši samostalnike in jim določi spol in število.
Ljudje še vedno mislijo, da so orhideje zajedavke, ker sesajo hranila iz dreves, na katerih
rastejo. To ne drži, saj s koreninami le objemajo deblo in veje dreves, ki jim dajejo oporo.
Takšnim rastlinam pravimo priraslike. Njihove korenine dobijo vsa hranila in vodo z
dežjem.
102
Literatura
Stavnica.
Zapiski
q
103
6
Vremenska napoved
(in vozni red)
Cilji
Učenci
• nadomeščajo prvine nebesednega jezika s prvinami besednega,
• tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer javno obvestilo (vremensko
napoved),
• v besedilu poiščejo bistvene podatke (tudi v njegovem nebesednem delu – legenda
simbolov),
• sami dopolnijo besedilo,
• poslušajo vremensko napoved, primerjajo besedili ter ugotavljajo razlike in podobnosti
med njima, svoj odgovor utemeljijo,
• ob vremenski karti sami tvorijo podobno neumetnostno besedilo, to je vremensko
napoved,
• pred pisanjem izdelajo osnutek,
• pri pisanju pazijo, da besedilo vsebuje vse bistvene podatke, značilne za to vrsto
besedila,
• po pisanju svoja besedila primerjajo in presojajo,
• tiho in glasno berejo kratka neumetnostna besedila, in sicer javno obvestilo (vozni
red),
• v besedilu poiščejo bistvene podatke,
• poslušajo pogovor,
• presojajo, ali gre za uradni ali neuradni pogovor,
• vadijo telefoniranje v uradnih govornih položajih (lahko tudi kot igro vlog).
POSLUŠANJE
Poslušajo pogovor.
GOVORJENJE
Vadijo telefoniranje v uradnem govornem položaju, in sicer v obliki igranja vlog.
BRANJE
Berejo neumetnostna besedila, in sicer javno obvestilo in vremensko napoved.
PISANJE
Pišejo neumetnostno besedilo, in sicer vremensko napoved.
104
Didaktične zamisli
Učitelj učence vpraša, kakšno bo vreme čez nekaj dni, ko imajo npr. športni dan ali pa
kakšen izlet. Ko pripovedujejo, jih vpraša, kako to vedo. Če obstaja možnost, učenci
poiščejo spletne strani, kjer lahko spremljamo vremenske napovedi za različne kraje na
Zemlji (www.weather.yahoo.com), in stran Zavoda za meteorologijo RS (www.arso.gov.si).
Učenci naj prinesejo vremenske napovedi iz časopisov.
Učenci rešijo 1., 2. in 3. nalogo v DZ na str. 50. V 1. nalogi pripovedujejo, kakšno je lahko
vreme v različnih letnih časih. Odgovore lahko zapišejo v DZ ali v svoj zvezek, nato v
2. nalogi vadijo enobesedna poimenovanja za vremenske pojave, v 3. pa prepoznavajo
pomen nebesednih znakov, ki jih uporabljamo pri napovedovanju vremena.
V učbeniku na str. 77 si ogledajo vremensko napoved, ki je razžalostila Špelo. Odgovorijo
na učiteljeva vprašanja.
Kakšno vreme napovedujejo vremenoslovci za Slovenijo?
Zakaj je bila Špela žalostna?
Kakšno vreme naj bi bilo v Prekmurju?
Kakšen zrak priteka k nam z vzhoda?
Kdaj se bodo pojavljale krajevne plohe v zahodni Sloveniji?
Učenci preberejo vremensko napoved v 1. nalogi v učbeniku, nato pa odgovorijo na
vprašanja v 2. nalogi. Poslušajo še vremensko napoved z radia. Lahko jo prebere tudi
učitelj. Na CD mora vremensko napoved posneti učitelj sam – lahko jo bere tudi v
učilnici ali pa predvaja katero drugo. V tem primeru je treba zamenjati tudi spodnje
besedilo, če ga seveda projicira ali da učencem.
Vremenska napoved
Danes bo po vsej Sloveniji jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 18 do 22,
ob morju okoli 25, najvišje dnevne pa od 28 do 34 stopinj Celzija. Obeti. Z zahoda
se k nam bliža hladna fronta, ki bo naše kraje zajela predvidoma jutri. Temperature
po Sloveniji ob petnajstih: povsod je bilo jasno, Ljubljana, Maribor, Celje, 29 stopinj,
Letališče Brnik, 28, Nova Gorica, 33, letališče Portorož 32, Kredarica 10 stopinj.
Nato primerjajo napovedi iz 1. in 3. naloge. Ugotavljajo, v čem se razlikujeta. Vremenska
napoved v 3. nalogi namreč vsebuje tudi podatke o temperaturah, kar ni napoved za
naprej, ampak na neki način poročilo o tem, kakšno je vreme ob določeni uri.
V 5. nalogi učenci sami napovejo, kakšno bo vreme naslednji dan, in sicer ob karti, ki
105
jo v razred prinese učitelj.
Sledita še 4. in 5. naloga v DZ na str. 50 in 51. V 4. nalogi v zemljevid Slovenije vpišejo
podatke iz vremenske napovedi. Pri tem si pomagajo s simboli, ki so na sliki v učbeniku
na str. 77 spodaj. V 5. nalogi pa napišejo vremensko napoved po karti.
Vozni red
Učenci zaigrajo oba pogovora v učbeniku na str. 78. Odgovorijo na učiteljeva
vprašanja.
Kdo se pogovarja v prvem in kdo v drugem pogovoru?
Kakšna sta govorna položaja v prvem in drugem pogovoru?
Kdaj se je spremenil vozni red avtobusov?
Kje bi našli podatke o voznem redu avtobusov?
V voznem redu na internetu na strani http://www.slo-zeleznice.si/ poiščejo podatek,
ki ga zahteva 6. naloga v učbeniku na str. 78, v DZ na str. 51 pa poiščejo konkretne
podatke v besedilih v delovnem zvezku.
Pobude
Učitelj spodbuja učence, naj sami poiščejo podatke o prevoznih sredstvih, s katerimi
gredo na izlet ali ekskurzijo. Nekatere lahko najdejo tudi na teletekstu TV Slovenija, npr.
o odhodih in prihodih letal (str. 178 in 179), pa o zamudah v železniškem prometu.
Zapiski
106
Uradni in državni jezik
Cilji
Učenci
• spoznavajo vlogo in položaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem
okolju,
• poslušajo pogovor na CD-ju,
• se pogovarjajo o posebnem položaju slovenskega jezika v Sloveniji (državni in uradni
jezik) in v Prekmurju, kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina, ter delu
slovenske Istre, kjer je uradni jezik tudi italijanščina,
• berejo neumetnostno besedilo, po branju ga obnovijo tako, da uredijo bistvene podatke
v miselni vzorec, ki ga nato ubesedijo,
• samostojno oblikujejo vprašanja o besedilu in tako vodijo pogovor v razredu na temo
prebranega besedila,
• vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer rabo male začetnice pri poimenovanju jezikov.
POSLUŠANJE
Poslušajo odgovore svojih sošolcev.
GOVORJENJE
Pripovedujejo o besedilu.
Razlagajo pomene besed.
Obnovijo pripoved o Prekmurju.
BRANJE
Berejo besedila v učbeniku, delovnem zvezku in berilu.
7
5
PISANJE
Prepišejo neznane besede.
Pišejo odgovore na vprašanja.
Pišejo neumetnostno besedilo o zagatah, ki so jih doživeli zaradi neznanja tujega jezika.
Vadijo rabo male in velike začetnice.
Didaktične zamisli
Če obstaja možnost, je primeren uvod za to sociolingvistično problematiko ekskurzija
na eno od dvojezičnih področij v Sloveniji, sicer pa ogled katere od dvojezičnih oddaj
107
na TV Slovenija, npr. Mostovi Hidak. Sledi pogovor o tem, zakaj dvojezični napisi
obstajajo na določenem področju, na drugem jih pa ni. Ali je vedno bilo tako ali se je
situacija kaj spreminjala?
Učencem pokažemo različne poštne obrazce. Če je mogoče, tudi dvojezične.
Kot uvod v sociolingvistično problematiko, in sicer obravnavo pojmov uradni in
državni jezik, učenci poslušajo posnetek št. 22 na CD-ju (1. naloga v učbeniku).
Rok: Oči, poglej, avtobus.
Rokov oče: Ja, ja, pomiri se. Saj vidim.
Maks: Rok, Rok, živjo.
Rok: Živjo. Barbara, Špela, živjo.
Barbara: O, živjo.
Učiteljica: Dober dan.
Rok: Tole je moj oči. Odpeljal vas bo do kampa. Saj ni daleč.
Rokov oče: Kar za mano pojdite.
Rokov oče: Ste že bili kdaj v Prekmurju?
Maks: Jaz sem se enkrat z očkom peljal v Moravske Toplice in v Lendavo.
Rokov oče: Pa se spomniš, kje vse sta se vozila?
Maks: Ne prav dobro. Samo tega se spomnim, da so imeli vsi kraji nekam ...
Rokov oče: Drugačna imena?
Maks: Ja. Nenavadna.
Rokov oče: Peljala sta se skozi Martjance. Še veliko imen krajev v Prekmurju se končuje
na -ci, npr. Puconci, Križevci, Gornji Petrovci, Prosenjakovci ...
Maks: Gospod, zakaj pa sta na nekaterih tablah dve imeni kraja?
Rokov oče: Veš, to je pa zato, ker v nekaterih krajih v Prekmurju poleg Slovencev živijo tudi
Madžari. Dva jezika pa nista samo na tablah, tudi v šolah se otroci učijo obeh jezikov.
Špela: Saj se mi tudi učimo dveh jezikov. Poleg slovenščine še angleščino.
Rokov oče: Ne, deklica, to ni enako. Veš, učenci se ne le učijo oba jezika. Učitelji poučujejo
v obeh jezikih. Take šole imenujemo dvojezične.
Špela: Ali bomo videli, kako to izgleda?
Rokov oče: Seveda, če boste želeli.
Po poslušanem posnetku, ki ga lahko zavrtimo dva- ali večkrat, ker je pogovor malo
daljši, učenci odgovarjajo na vprašanja iz 2. naloge. Potem pa tiho preberejo besedilo
o Prekmurju in se o njem pogovorijo. Pogovarjajo se lahko v parih ali pa frontalno
odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. Najprej poiščejo neznane besede in razlage zanje
(4. naloga), nato pa obnovijo pripoved o zgodovini Prekmurja (5. naloga). Ker so učenci
o Prekmurju že veliko izvedeli, naj zdaj dodajo še kakšno zanimivost in jo predstavijo
sošolcem. Hkrati naj utemeljijo svojo izbiro – vsem namreč izbrano ne bo zanimivo.
108
V 7. nalogi razmišljajo o obsežnejši tematiki, zato je primerno, da se nanjo doma
pripravijo. V tem kontekstu razložijo tudi pomen glagola obiskovati, ki tu ni rabljen v
svojem primarnem pomenu.
Učenci poskušajo skupaj z učiteljem ugotoviti, kakšen vpliv je imela zgodovina
Prekmurja na jezikovno situacijo. Odgovorijo še na vprašanja v 9. in 10. nalogi. Sledi
razlaga o državnem in uradnem jeziku ter razliki med njima. V Sloveniji imamo tri
uradne jezike, poleg slovenščine na območjih, kjer živita madžarska in italijanska
narodna skupnost, tudi madžarščino in italijanščino, toda samo slovenščina je v Sloveniji
državni jezik. Italijanščina je državni jezik v Italiji, madžarščina pa na Madžarskem.
Tak status/položaj je zapisan tudi v uradnih dokumentih, npr. v najvišjem dokumentu,
to je v ustavi. Učenci naj si preberejo 11. člen ustave na 82. strani v učbeniku.
Rabo velike in male začetnice bodo utrdili v 1. nalogi v DZ na str. 52, v 2., 3. in 4. nalogi
pa bodo razmišljali o rabi jezikov in različnih situacijah, do katerih lahko pride zaradi
neznanja jezika. Svoje izkušnje naj predstavijo tudi sošolcem.
Pobude
Če je v razredu kakšen učenec, katerega prvi jezik ni slovenščina, lahko predstavi svoje
izkušnje z učenjem tujega jezika. Predstavi naj svoj prvi jezik.
Literatura
Zapiski
109
IV
Tekmovanje razrednih
časopisov
Cilji
Učenci
• poslušajo posnetek,
• preberejo neumetnostno besedilo,
• odgovarjajo na vprašanja o vsebini,
• se pogovarjajo o tem, ali govorijo doma oziroma s prijatelji enako kot v šoli ali z neznanci
in tujci,
• navedejo razlike v obeh vrstah pogovorov,
• premišljujejo o tem, zakaj govorijo z različnimi osebami različno,
• ugotavljajo, ali je v časopisih uporabljen knjižni jezik,
• odgovor poskušajo utemeljiti,
• obnovijo neumetnostno besedilo, ki jih je v časopisu najbolj pritegnilo, oblikujejo
vprašanja o vsebini tega besedila in jih zastavijo sošolcem,
• presojajo ustreznost izbire jezikovne zvrsti,
• pisno zamenjajo neknjižne besede s knjižnimi,
• utrjujejo znanje o samostalniku.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce, ki berejo.
GOVORJENJE
Razčlenjujejo besedilo, odgovarjajo na vprašanja o vsebini in odgovore utemeljujejo.
Obnovijo neumetnostno besedilo, ki jih je v časopisu najbolj pritegnilo.
BRANJE
Preberejo neumetnostno besedilo.
PISANJE
Prepišejo besedilo in upoštevajo navodila.
Pisno zamenjajo neknjižne besede s knjižnimi.
110
Didaktične zamisli
Učenci prinesejo več različnih časopisov in revij, na katere so naročeni in jih berejo doma.
Sodelujejo v pogovoru o časopisih in revijah.
Katere revije in časopise poznajo?
Katere radi berejo?
Katere teme pritegnejo njihovo pozornost (izbiro utemeljijo)?
Poznajo pisce člankov?
Se o vsebini člankov pogovarjajo s starši?
Kaj povedo sošolcem o člankih, ki so jih prebrali?
Kaj jih prepriča, da članek preberejo?
Si zanimive članke izrežejo iz časopisa?
Kakšno vlogo imata fotografija, ilustracija?
Kaj menijo o karikaturah?
Pripravijo razstavo časopisov in revij.
Učenci poslušajo posnetek št. 23 na CD-ju ali samostojno berejo besedilo Tekmovanje
razrednih časopisov.
Po branju/poslušanju besedila povedo svoje mnenje o njem.
V besedilu Tekmovanje razrednih časopisov poiščejo vse besede, ki so značilne za govor
mladih (npr. ful, fovš, plonk, scenske farbe ...).
Zamenjajo jih s knjižnimi besedami. Poskušajo ugotoviti, ali zdaj, ko je besedilo
spremenjeno, še vedno izraža ista občutja govorcev.
V SSKJ poiščejo razlago za te besede.
Nato odgovorijo na vprašanja v 2. nalogi v učbeniku na str. 86.
Pogovarjajo se o govoru mladih (slengu).
Učenci razmišljajo o vlogi takega govora in o tem, kako bi se obnašali do prijatelja, če
bi na zabavi govoril le v knjižnem jeziku. Svoje mnenje utemeljijo.
Prelistajo dnevne časopise in se pogovarjajo o njihovi vsebini (4. naloga).
Podrobneje si ogledajo revijo Pil in odgovorijo na vprašanja (5. naloga).
Pripovedujejo sošolcu o članku, ki je pritegnil njihovo pozornost (6. naloga).
Preberejo prispevek in sestavijo vprašalne povedi (7. in 8. naloga).
111
Pobude
Rešijo naloge v DZ na str. 53 in utrjujejo znanje o samostalniku.
Zbirajo prispevke, ki so pritegnili njihovo pozornost, in oblikujejo svoj časopis.
Literatura
Zapiski
112
1
Razredni časopis,
projektno delo
Oglas
Cilji
Učenci
• se pogovarjajo o časopisu – naslovu, sporočevalcih, naslovnikih, temah,
• iščejo podatke v različnih virih,
• berejo novice,
• ponovijo, kaj so novice,
• pišejo kratke novice,
• preberejo neumetnostno besedilo, in sicer oglas,
• v besedilu iščejo pomembne podatke.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce, ki berejo oglase.
GOVORJENJE
BRANJE
Tiho in glasno berejo oglase.
d
PISANJE
Pišejo oglase.
Didaktične zamisli
Učitelj seznani učence s projektom Šolski časopis. Pripravi in napiše smešne, vendar
uresničljive oglase in jih pritrdi na pano v razredu. Učenec, ki prvi prebere oglas, se
lahko nanj odzove. Če odziva ni, učitelj učence dodatno motivira.
113
Delo v skupinah
Učenci berejo oglase v dnevnem časopisu in se pogovorijo o njih.
Kakšna sporočila so oglasi?
Kaj ljudje sporočajo bralcem v oglasih?
Komu so oglasi namenjeni?
Povedo svoje izkušnje o tem, kdaj učenci berejo oglase.
Učenci preberejo oglas v učbeniku na str. 88 in se o njem pogovorijo.
Kaj oglas sporoča?
Komu je namenjen?
Kdo je sporočevalec?
Učenci preberejo pogovor v učbeniku na str. 88.
Odgovorijo na vprašanja v 2. nalogi.
Ustno sestavijo oglas, ki vabi sošolce k sodelovanju v šolskem časopisu, in ga zapišejo v
zvezek – 3. naloga (v učbeniku je naloga napačno oštevilčena, in sicer kot druga).
Preberejo pravilo, kaj je oglas, in ga obnovijo s svojimi besedami.
Oglas je javno besedilo, ki je objavljeno v medijih. V njem sporočevalec
javnosti sporoča, da se bo nekaj zgodilo. Naslovnike vabi, da se odzovejo.
Sporočilo je kratko, v njem morajo biti informacije o tem, kdo oglaša, kaj
oglaša, komu je sporočilo namenjeno, čemu oglaša - kaj se bo zgodilo, kdaj
in kje se bo zgodilo.
Rešujejo naloge v DZ na strani 54.
Napišejo oglas, da prodajajo kolo. Oglase zamenjajo s sošolcem v klopi. Sošolec
prebere oglas in preveri, ali vsebuje vse potrebno. Pri ponovni zamenjavi zvezkov
učenci v svojem besedilu podčrtajo samostalnike.
Preberejo oglas v 2. nalogi, izpišejo samostalnike ter jim določijo osebo in število.
Preberejo oglas v 3. nalogi, izpišejo iz besedila samostalnike in jih uporabijo v novih
povedih.
114
Pobude
Iz časopisa izrežejo najbolj zanimive oglase in jih prilepijo v zvezek. Ugotavljajo, ali so
oglasi razumljivi in ustrezno opremljeni.
Zapiski
115
2
Anketa
Cilji
Učenci
• tiho berejo neumetnostno besedilo, in sicer obrazec (anketni list) ter rezultate ankete, ki
so predstavljeni v obliki stolpcev in potičk,
• poiščejo zahtevane podatke v nebesednem delu,
• ob vprašanjih obnavljajo vsebino anketnih vprašanj in rezultate,
• utemeljijo svoje odgovore.
POSLUŠANJE
Poslušajo predstavitve anket.
j
GOVORJENJE
Obnavljajo vsebino anketnih vprašanj in rezultate.
Oblikujejo vprašanja.
BRANJE
Berejo ankete.
PISANJE
Sestavijo anketo.
Didaktične zamisli
Učenci sodelujejo v pogovoru o anketi.
Povedo, da so zasledili ankete v časopisih in videli na TV, ko so novinarji anketirali
ljudi na cesti.
Izvedejo anketo, ker želijo izvedeti mnenje ljudi o neki temi, npr. Ali želite, da se v
mestu postavi nova šola?.
Anketo lahko izvedejo tudi pisno.
V tem primeru ima anketno vprašanje vnaprej pripravljene odgovore.
Anketiranci med več odgovori izberejo tistega, ki najbolj ustreza njihovemu mnenju.
Učenci oblikujejo pravilo, kaj je anketa.
116
Anketa je zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju.
Delo v skupinah
Učenci v Pilu poiščejo ankete in jih rešujejo.
Komentirajo svoje odgovore.
Rešijo anketo iz Pila Časa imamo vedno premalo, DZ, str. 55, 1. naloga, in se pogovorijo
o svojih odgovorih (2. naloga).
Učitelj projicira anketna vprašanja o šolskem časopisu iz učbenika, str. 89, oziroma
razdeli učencem fotokopije vprašanj.
Učenci se v skupinah ali dvojicah pogovorijo o njih.
Nato samostojno napišejo odgovore.
Odgovore preberejo, se pogovarjajo o njih in utemeljujejo svoje odločitve.
Zberejo rezultate ankete.
Predstavijo rezultate razredne ankete.
Primerjajo svoje odgovore z rezultati razredne ankete in ugotovijo, v čem so si enaki in
v čem se razlikujejo.
Preberejo rezultate ankete v učbeniku na str. 90 in primerjajo svoje rezultate z rezultati
prekmurskega razreda.
Odgovorijo na vprašanja v 1. nalogi.
Pobude
Učenci doma samostojno, v dvojicah ali skupinah sestavijo anketo in anketirajo sošolce
o počutju v razredu, konjičkih, knjigah ... (DZ, str. 56, 3. naloga).
Pripravijo analizo ankete in poročajo o rezultatih.
Zapiski
117
3
Uredniški odbor časopisa
Cilji
Učenci
• preberejo pogovor uredniškega odbora,
• presojajo vljudnost sogovorcev,
• povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev oziroma čustveno ozračje pogovora,
• povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden, utemeljijo svoj odgovor,
• ob vprašanjih obnovijo vsebino pogovora,
• bistvene podatke uredijo v miselni vzorec, ki ga nato ustno upovedijo,
• v besedilu poiščejo zahtevani podatek.
POSLUŠANJE
Poslušajo pogovor uredniškega odbora.
GOVORJENJE
Obnavljajo pogovor.
Ob pomoči miselnega vzorca ponovijo bistvene podatke v besedilu.
BRANJE
Po vlogah berejo besedilo.
PISANJE
Didaktične zamisli
Učenci si ponovno ogledajo časopise, ki so jih prinesli v šolo, in poskušajo iz vsebine
razbrati naslednje.
Kdo sodeluje pri nastajanju časopisa?
Kakšno delo opravljajo novinarji?
Kdo vodi delo novinarjev?
Katera področja obravnava časopis?
O katerih temah pišejo novinarji npr. za šport, kulturo, gospodarstvo ...?
Kakšno delo bi oni opravljali pri časopisu?
118
Učenci po vlogah preberejo pogovor v učbeniku, str. 92, Uredniški odbor časopisa.
Po branju odgovorijo na vprašanja ob besedilu v učbeniku na str. 93, 1. naloga.
V učbeniku si ogledajo kolofon na str. 93 in se pogovorijo o njem.
Poiščejo neznane besede in razlago zanje poiščejo v slovarju (kolofon, letnik, sofinancira,
ministrstvo za kulturo, urednik, uredništvo, naročnina ...).
Kdo izdaja revijo Kekec?
Komu je revija namenjena?
Koliko letnikov je doslej izšlo?
Kdo revijo sofinancira?
Kdo je glavni in odgovorni urednik?
Kdo je v uredniškem odboru?
Kje je sedež uredništva?
y
V dnevnem časopisu si ogledajo še druge kolofone, ki jih izrežejo in preberejo vsebino
(učbenik, str. 94, 3. naloga).
Delo v skupinah
Učenci obiščejo knjižnico, kjer si ogledajo otroške revije Pil, Ciciban, Cicido, Trobentica,
Galeb ... in ob njih odgovarjajo na vprašanja v učbeniku, str. 94, 4. naloga.
Ob pomoči miselnega vzorca obnovijo, kaj je delo posameznih sodelavcev pri časopisu.
Glavni urednik vodi delo celotne skupine. Sodeluje z novinarji (učenci), jim razdeli
naloge, bere in pregleduje članke, svetuje, kaj naj popravijo.
Novinarji pripravljajo članke.
Novinar za kulturne strani obišče kulturne prireditve v kraju ali prebere zanimivo
knjigo in o tem napiše prispevek.
Novice iz razreda pripravlja novinar, ki spremlja kulturne, športne ali druge dejavnosti
na šoli. Predstavi učence, njihove konjičke in interesne dejavnosti.
Zanimivosti iz sveta pripravlja učenec, ki je seznanjen s časopisi in revijami, veliko
posluša radio in o tem piše zanimive novice.
Novinarji pripravljajo tudi članke s področja glasbe in športa, pišejo o razrednih in
šolskih dogodkih ali dogodkih iz širše okolice in sveta.
V rubriki z naslovom pošta sodelujejo vsi učenci, ki s predlogi, nasveti in kritičnimi
pripombami ovrednotijo delo na šoli. Urednik pa poskrbi, da vsebina člankov ni žaljiva
ali neresnična.
119
Na literarni strani so objavljeni govorni nastopi in zanimive šolske ali domače naloge.
Novinar učenec obišče zanimivo osebo in pripravi intervju.
Učenci pripravljajo križanke in druge šaljive ali ugankarske prispevke.
Učenci se povežejo s fotografskim krožkom in v časopis vključijo zanimive fotografije.
Časopis dobi ime, ki ga izberejo učenci.
Ponovijo, kaj so lastna imena.
Ob pomoči miselnega vzorca iščejo primere za osebna, zemljepisna in stvarna lastna
imena.
Samostojno ali v parih rešujejo naloge v delovnem zvezku na str. 57.
Razložijo manj znane izraze v 1. nalogi.
Berejo dnevni časopis in odgovarjajo na vprašanja v 2., 3., 4., 5. in 6. nalogi.
Ko odgovorijo na vprašanja, odgovore primerjajo in jih utemeljujejo.
Svoje izdelke preverijo in popravijo.
Pobude
Časopis razmnožijo na fotokopirnem stroju in ga zvežejo.
Naredijo toliko kopij, kolikor je paralelk, in jim podarijo časopis.
Zapiski
120
Poročilo
V šoli v naravi, Smučarski poleti
4
Cilji
Učenci
• preberejo neumetnostno besedilo v časopisu, in sicer poročilo,
• besedilo predstavijo sošolcem tako, da o njem povedo svoje mnenje in ga utemeljijo,
• povedo, ali je besedilo zanimivo ali ne,
• ugotavljajo, v katero rubriko v časopisu sodi, na kratko ga obnovijo ob pomoči miselnega
vzorca,
• med govornim nastopom samostojno govorijo ob pomoči miselnega vzorca, in to
razločno, naravno in čim bolj zborno,
• govorni nastop ocenijo,
• besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek,
• iz besedila izpišejo zahtevane podatke in jih uredijo v miselni vzorec,
• odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila in odgovore utemeljujejo,
• besedilo preberejo in ugotavljajo ustreznost,
• pripovedujejo s svojimi besedami in besedilu dodajo svoj uvod in zaključek.
POSLUŠANJE
Poslušajo govorne nastope.
GOVORJENJE
Govorno nastopajo.
Presodijo in ovrednotijo govorni nastop.
Odgovarjajo na vprašanja in odgovore utemeljujejo.
BRANJE
Preberejo neumetnostno besedilo v časopisu, in sicer poročilo.
Preberejo svoje izdelke.
PISANJE
Besedilo ustrezno uredijo.
121
Didaktične zamisli
Učitelj vodi pogovor o šoli v naravi ali drugi dejavnosti, pri kateri so sodelovali vsi
učenci (športni dan, smučarski skoki itn.).
Pripovedujejo o svojih doživetjih, vtisih, občutkih.
V časopisih in revijah poiščejo poročila.
Seznanijo se z njihovo vsebino in poskušajo določiti, kaj je poročilo.
Poskušajo ugotoviti, po čem sta si podobna oziroma po čem se razlikujeta novica in
poročilo.
Novica je kratko sporočilo, ki seznanja naslovnike z določenim dogodkom.
Je aktualna, saj naslovnika seznanja z dogodkom, ki se je zgodil v bližnji
preteklosti.
Tiho preberejo poročilo V šoli v naravi v učbeniku na str. 94.
Besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek; učbenik, str. 95, 1. naloga.
Ustno odgovarjajo na učiteljeva vprašanja ob besedilu.
Preberejo pravilo, kaj je poročilo, v učbeniku na str. 95.
Poročilo je besedilo, ki je namenjeno širši javnosti.
V poročilu sporočevalec seznani naslovnika s tem, da se je zgodil aktualen
dogodek.
V poročilu izvemo, kje, kdaj in zakaj se je zgodil dogodek in kdo je v njem
sodeloval.
V poročilu izvemo tudi, kako je dogodek potekal.
Preberejo še poročilo Smučarski poleti.
Odgovorijo na vprašanja v 4. nalogi v učbeniku na str. 97.
Besedilo razčlenijo na uvod, jedro in zaključek.
Učenci se razdelijo v skupine in vsaka od njih prebere eno besedilo ter odgovori na
vprašanja ob njem.
122
Pobude
Še enkrat preberejo besedili v učbeniku.
Odgovorijo na vprašanja ob besedilih, učbenik, str. 95 in 97.
Napišejo miselni vzorec, kako je potekal dogodek.
Rešijo 1., 2. in 3. nalogo v DZ, str. 57 (skupina, ki ima poročilo V šoli v naravi).
Obnovijo svoje besedilo.
Odgovarjajo na vprašanja, ki jim jih zastavlja sosednja skupina, ki je obdelala isto
besedilo.
Zaključek in individualno delo
Ustno in pisno rešujejo naloge v DZ, str. 59 in 60, in sestavljajo zložene povedi, ki v
drugem delu izražajo namen.
Samostojno oblikujejo podobne povedi, DZ, 4. naloga.
Napišejo poročilo s športnega dneva.
Zapiski
123
5
Reportaža
Neznano bitje v omari
(Učbenik, str. 97)
Cilji
Učenci
• preberejo neumetnostno besedilo v časopisu, in sicer reportažo,
• besedilo predstavijo sošolcem tako, da o njem povedo svoje mnenje in ga utemeljijo,
• povedo, ali je besedilo zanimivo ali ne,
• ugotavljajo, v katero rubriko v časopisu sodi,
• besedilo na kratko obnovijo s pomočjo miselnega vzorca,
• besedilo preberejo in ugotavljajo ustreznost,
• pripovedujejo s svojimi besedami in besedilu dodajo svoj uvod in zaključek,
• napišejo samostojno reportažo.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce in jih po potrebi dopolnijo.
GOVORJENJE
Odgovarjajo na vprašanja in utemeljijo svoje mnenje.
Obnovijo besedilo ob pomoči miselnega vzorca.
BRANJE
Berejo reportažo.
PISANJE
Zapišejo samostojno reportažo.
Didaktične zamisli
Učenci pripovedujejo o razburljivih dogodkih, ki so jih doživeli.
Pripovedujejo, kaj so doživeli, kje, kako so se počutili, kako se je dogodek iztekel, zakaj
jih je razburil ...
124
Preberejo reportažo Neznano bitje v omari.
e
Po branju povedo svoje mnenje o besedilu.
Razložijo manj znane besede in jih uporabijo v novih povedih.
Odgovarjajo na vprašanja ob besedilu v učbeniku na str. 98, 5. naloga.
Razčlenijo besedilo na uvod, jedro in zaključek.
Preštejejo odstavke.
Besedilo obnovijo.
Delo v skupinah
Spremenijo uvod ali zaključek.
Oblikujejo pravilo, kaj je reportaža.
eportaža je besedilo, ki prikazuje aktualne dogodke, kraje, ljudi, objavljena
R
pa je lahko kot govorjeno ali zapisano besedilo.
Učenci v DZ na str. 60 preberejo besedilo Tudi šah je lahko konjiček in življenje v malem
in ugotovijo, ali bi besedilo lahko tudi uvrstili med reportaže.
Primerjajo ga z mnenji sošolcev.
Odgovarjajo na vprašanja v DZ na str. 60 v 1., 2. in 3. nalogi.
Pobude
Samostojno tvorijo reportaže.
Zapiski
125
6
Moja babica
(DZ, str. 61)
Cilji
Učenci
• utrjujejo pojem samostalnik,
• berejo besedilo Moja babica,
• ob besedilu odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih,
• povedo svoje mnenje in ga utemeljijo,
• ponovijo pojme sopomenka, protipomenka, podpomenka, nadpomenka.
POSLUŠANJE
Poslušajo branje besedila Moja babica.
GOVORJENJE
BRANJE
Preberejo besedilo.
PISANJE
Pisno rešujejo naloge v DZ.
Didaktične zamisli
Ponovijo znanje o samostalniku.
S amostalniki so besede, s katerimi poimenujemo osebe, živali, stvari,
rastline in pojme.
Iščejo posamezne primere.
Določajo spol samostalnika.
Določajo število samostalnika.
126
Učni list
Podčrtaj samostalnike v besedilu ter jim določi spol in število.
Barbara in Maks sta se z vlakom odpeljala na obisk k teti. Na dvorišču so se
sprehajale kure in iskale zrnje. Petelin je kikirikal na gnoju. V hlevu je mukala
krava, okoli nje je skakal teliček. Teta trenutno nima konja, osla pa ni imela nikoli.
V potoku so plavale race, na bregu pa so se sprehajale goske. Pes se je jezil na
avto, ki je hrumel po beli cesti. Ob poti so rasle jelše in leske. Na travniku je bilo
nešteto ivanjščic, spominčic in marjetic. Barbara je našla tudi travniško kaduljo.
Lep sončen dan je obetal mir, srečo in zadovoljstvo.
Delo z delovnim zvezkom
Učenci samostojno preberejo besedilo Moja babica v DZ na str. 61.
Izpišejo samostalnike v tabelo (1. naloga).
Samostalnikom določajo spol in število.
c
Ponovijo, kaj so sopomenke, protipomenke, nadpomenke in podpomenke.
Iščejo sopomenke (2. naloga).
Iščejo protipomenke (3. naloga).
Iščejo podpomenke (4. naloga).
Iščejo nadpomenke (5. naloga).
Ponovijo, kdaj pišemo veliko začetnico.
Učni list
Izberi pravilni odgovor.
Imena avtomobilskih znamk pišemo z malo/veliko začetnico.
Pasme psov pišemo z malo/veliko začetnico.
Praznike pišemo z malo/veliko začetnico, izjema je
.
Pobude
Učenci sestavijo kratko besedilo z naslovom Moj dedek. V besedilu uporabijo čim več
samostalnikov.
127
Didaktična igra s protipomenkami
Ali ima vsaka stvar na svetu tudi svoje nasprotje?
Učenci na list zapišejo različne besede.
Liste z besedami odložijo v škatlo.
Eden od učencev žreba lističe, glasno prebere besedo, drugi pa ji poskušajo poiskati
(šaljivo) protipomenko.
Zapiski
128
Stvarna lastna imena
(DZ, str. 63)
Cilji
Učenci
• uporabijo velike začetnice v zemljepisnih lastnih imenih,
• rabijo male začetnice v vrstnih pridevnikih iz zemljepisnih lastnih imen,
• se pogovarjajo o prednostih maternega jezika pred tujim ter o pomenu učenja tujih
jezikov,
• utrdijo znanje, da prebivalce držav in države pišemo z veliko, njihov jezik pa z malo,
• odgovarjajo na vprašanja in so pozorni na veliko začetnico,
• znajo uporabiti malo in veliko začetnico pri sestavljenih zemljepisnih imenih,
• utrjujejo svoje znanje o zapisu lastnih imen,
• so pozorni na zapis stvarnih lastnih imen.
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
BRANJE
Berejo kratko besedilo.
PISANJE
Odgovorijo na vprašanja ob besedilu.
Dopolnjujejo besedilo z manjkajočimi besedami.
7
k
Didaktične zamisli
Učenci listajo po revijah in časopisih in si jih ogledujejo. V njih iščejo naslove oddaj na
radiu in televiziji. Izpišejo jih na list.
Izberejo si eno od novic na športni strani. Iz besedila v zvezek prepišejo vse besede, ki
se začenjajo z veliko začetnico.
V pogovoru jih razvrstijo glede na to, ali gre za prvo besedo v povedi ali za osebno ali
zemljepisno lastno ime.
129
Ogledajo si naslove revij, knjig v razredni knjižnici, v časopisu poiščejo naslove filmov,
glasbenih skupin, tovarn itn.
Zapišejo njihova imena.
Učenci ponovijo ob pomoči miselnega vzorca.
LASTNA IMENA
ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA
imena ulic, mest, vasi, dežel, rek,
hribov, jezer, morij, planetov ...
IMENA BITIJ
oseb, živali, prebivalcev
dežel, mest, priimki...
STVARNA LASTNA IMENA
imena revij, naslovi knjig, filmov, slik,
imena tovarn, podjetij, trgovin ...
Delo z delovnim zvezkom
V zvezek si zapišejo miselni vzorec LASTNA IMENA in ob imenih napišejo tudi svoje
primere.
Rešujejo naloge v DZ na str. 63.
V povedih uporabljajo stvarna lastna imena (1. naloga).
Preberejo besedilo Gregorjevo.
Pogovorijo se o njegovi vsebini in odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.
Prepišejo besedilo s pisanimi črkami, pri tem so pozorni na rabo velike začetnice.
Učitelj projicira besedilo na tablo.
Učenci preverijo svoj zapis in napake popravijo.
Pobude
Doma se pogovorijo o ljudskih običajih in napišejo spis z naslovom Ljudski običaji v
našem kraju.
130
Intervju
Cilji
Učenci
• berejo neumetnostno besedilo, in sicer intervju,
• povedo, kdo se je pogovarjal,
• povedo, o čem sta se sogovorca pogovarjala,
• odgovarjajo na vprašanja o bistvenih podatkih,
• presojajo vljudnost sogovorcev in povedo, kakšno je njuno čustveno stanje,
• povedo, ali je pogovor uraden ali neuraden,
• odgovore utemeljijo,
• sami pripravijo podoben pogovor (lahko tudi kot igro vlog ali dramatizacijo).
8
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce, ki izražajo svoje mnenje.
Poslušajo sošolce, ki predstavijo svoje intervjuje.
GOVORJENJE
Utemeljujejo svoja mnenja.
Primerjajo mnenja med seboj.
Iščejo mnenja sošolcev in se z njimi pogovarjajo.
BRANJE
Preberejo intervju.
PISANJE
Pripravijo vprašanja za intervju.
Zapišejo odgovore.
1
Didaktične zamisli
Učenci preberejo intervjuje v dnevnem časopisu.
Ob prebranem besedilu odgovarjajo na vprašanja.
Kdo je vodil intervju?
Kdo je na vprašanja odgovarjal?
Ob kateri priložnosti je bil izveden intervju?
O čem sta se sogovorca pogovarjala?
131
Sta bila vljudna?
Je bil pogovor uraden ali neuraden? Utemeljijo svoj odgovor.
Kako pripravimo intervju?
Učenci se pred pripravo intervjuja z znano osebo pogovorijo o pomembnih pravilih.
1. Z znano osebo se vnaprej dogovorimo za obisk.
2. Doma si pripravimo vprašanja.
3. Ob pogovoru si delamo zapiske v zvezek.
4. Doma pogovor uredimo. Zapišemo vprašanja in odgovore.
5. Intervju napišemo na računalnik.
Delo v paru
Intervju s sošolcem
Učenci po navodilih pripravijo intervju s sošolcem.
Samostojno pripravijo vprašanja. V nadaljevanju so navedena nekatera od možnih
vprašanj.
1. Kako ti je ime?
2. V katero šolo hodiš?
3. Kateri šolski predmet imaš najraje?
4. S čim se ukvarjaš v prostem času?
5. Imaš doma hišnega ljubljenčka?
6. Katera je tvoja najljubša hrana?
7. Kje preživljaš počitnice?
8. S katerim športom se ukvarjaš?
9. Kdo še živi v tvoji družini?
10. Kateri spomin iz zgodnjega otroštva ti je ostal v najlepšem spominu?
11. Kakšne načrte imaš, ko boš zrasel?
Dodamo še npr. intervju z ravnateljem.
1. Koliko let ste že zaposleni na naši šoli in koliko časa ste ravnatelj?
2. Kaj vam je pri vašem delu najmanj všeč?
3. Kdaj ste najbolj zadovoljni?
4. Kaj menite o učencih na naši šoli?
5. Kaj delate v prostem času?
6. Kje ste bili lani na počitnicah?
7. Katera je vaša najljubša knjiga?
8. Kakšno glasbo radi poslušate?
9. Imate doma hišnega ljubljenčka?
10. Kaj je za vas največja vrednota?
132
Preberejo svoje intervjuje.
Primerjajo intervju s sošolcem in intervju z ravnateljem.
Ugotavljajo razlike.
Kateri intervju je uraden? Zakaj?
Učenci v starejših številkah Pila preberejo intervjuje z znanimi osebami, pevci, pisatelji,
pesniki, športniki itn.
Ali so podobne intervjuje že brali?
Kaj so izvedeli o znanih osebah?
Ali pogosto berejo intervjuje?
Utemeljijo odgovore.
Učenci glasno preberejo intervju s pesnikom Andrejem Rozmanom Rozo v učbeniku
na str. 99.
Pogovorijo se o besedilu.
Razložijo manj znane besede in razlago zanje poiščejo v SSKJ.
Po ponovnem branju obnovijo besedilo.
Preberejo pravilo, kaj je intervju.
Intervju je besedilo, ki je sestavljeno iz vprašanj in odgovorov. V njem sodelujeta vpraševalec in vprašani.
Vpraševalec si vprašanja v delno pomoč pripravi vnaprej.
Intervju je lahko objavljen v časopisu ali na radiu ali televiziji.
Učenci rešujejo naloge v DZ na str. 65.
Vprašanja in odgovore zapišejo v šolski zvezek.
Poročajo o sošolčevih odgovorih.
Pobude
Pripravijo intervju z znanim športnikom na šoli. Pomagajo si z vprašanji v DZ (1.
naloga).
133
Literatura
Zapiski
134
Ocena
Skrivnostni ferari
(Učbenik, str. 101)
9
Cilji
Učenci
• berejo neumetnostno besedilo, in sicer oceno nove knjige,
• iščejo zahtevane podatke v besedilu,
• vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer rabo velike začetnice pri stvarnih lastnih imenih.
POSLUŠANJE
Poslušajo mnenja drugih.
GOVORJENJE
Sodelujejo v pogovoru o prebranih knjigah.
Primerjajo mnenja.
BRANJE
Preberejo knjižno oceno.
Iščejo zahtevane podatke v besedilu.
PISANJE
Iz besedila izpišejo zahtevane podatke in jih uredijo v miselni vzorec.
Pri zapisu so pozorni na veliko začetnico.
Didaktične zamisli
Učenci prinesejo v šolo več literarnih revij oz. revij, v katerih so ocene knjig.
Preberejo oceno prebrane knjige iz Književnih listov.
Odgovarjajo na vprašanja o prebrani oceni.
Kdo je oceno napisal?
135
Katero knjigo je ocenjevalec predstavil?
Je ocenjevalec knjigo prebral?
Kakšen je njegov odnos do knjige?
Kaj mu je pri delu najbolj všeč?
Je opozoril na pomanjkljivosti v knjigi?
Kako se ocena še imenuje? (Recenzija.)
Kdo so po navadi recenzenti?
Didaktična igra
Eden od učencev si zamisli knjigo, ki jo je prebral. Njen naslov zapiše na listek. Učenci
mu zastavljajo vprašanja o prebrani knjigi. Na vprašanja o knjigi učenec odgovarja
samo z da ali ne. Ko uganejo, za katero knjigo gre, se pogovorijo o tem, ali so tudi oni
prebrali to knjigo. Povedo svoje mnenje o njej.
Predstavljajo svojo najljubšo knjigo in svojo izbiro utemeljujejo.
Vadijo utemeljevanje mnenj in utrjujejo spoznanje, da nobeno mnenje ni nepravilno.
Vsakdo ima lahko svoje mnenje.
Delo z učbenikom
Učenci preberejo besedilo Skrivnostni ferari v učbeniku na str. 101.
Odgovorijo na vprašanja.
Katere so najnovejše izdaje slovenskih založb?
Katere založbe so omenjene v besedilu?
Katero knjigo je Tina prebrala?
Kakšno je njeno mnenje o knjigi?
Zakaj knjigo priporoča tudi drugim?
Ali ste tudi vi prebrali to knjigo?
V kateri zbirki je izšla?
Kateri naslovi so še v tej zbirki?
o
Ocena je besedilo, v katerem sporočevalec ocenjuje umetnostno ali
strokovno delo. V njej izrazi svoje mnenje in ga poskuša utemeljiti.
Ponovitev.
S katero začetnico pišemo naslove knjig?
S katero začetnico pišemo imena založb?
136
Pobude
Napišejo oceno knjige/televizijske nadaljevanke/gledališke predstave/likovne razstave
itn., ki so jo pred kratkim prebrali oziroma si jo ogledali.
Pripravijo govorni nastop z naslovom Moja najljubša knjiga.
Zapiski
137
10
Pripoved
Kako slepi vidijo?
Cilji
Učenci
• poslušajo besedilo,
• pripovedujejo o svojih občutjih,
• se ob poslušanem besedilu pogovarjajo o tem, kako živijo slepi,
• se pogovarjajo o jeziku kretenj kot o posebnem jeziku, ki ga uporabljajo slepi,
• iščejo zahtevane podatke v besedilu,
• sami tvorijo podobno besedilo, v katerem pripovedujejo o nenavadnem dogodku v
svojem življenju, ko so bili drugačni od drugih.
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
Primerjajo različna mnenja.
Pripovedujejo o svojih občutjih.
BRANJE
Berejo besedilo.
Iščejo zahtevane podatke v besedilu.
PISANJE
Sami tvorijo podobna besedila o nenavadnih dogodkih.
Didaktične zamisli
Učenci izvedejo anketo o tem, kakšen odnos imajo do ljudi, ki so drugačni od njih (DZ,
str. 66).
138
Ogledajo si rezultate ankete in se pogovorijo.
Svoje odgovore utemeljujejo.
Delo z učbenikom
Kako slepi vidijo?
Ko sem se rodil, sem kmalu po rojstvu izgubil tisto, kar bi moral imeti. To je bil moj vid.
Starši so skrbno pazili name, a pustili so me na prosto, kadar sem si to zaželel. Zunaj
smo se s prijatelji igrali skrivalnice in se lovili. V teku sem bil počasen. A ko smo se igrali
skrivalnice, mi še mižati ni bilo treba! Ugotovil sem, da ne potrebujem vida, saj imam
dobro razvit sluh. Če so se odpirala vrata hiše, sem uganil, da se je nekdo skril v hišo.
Če je zašelestelo listje, se je nekdo motal na travniku. Ko sem koga našel, je bil strašno
užaljen. Včasih mi je dejal: »Ta igra ne velja! Še enkrat miži!« ali: »Ne ljubi se mi več!«
V šoli sem se včasih zaletel v kakega dečka, deklico ali v vrata. Dečki so bili pogosto kruti
do mene. Namesto pozdrava pa so me klicali slepec. Tudi v razredu je bilo podobno.
Vedno znova sem poslušal: »O, živijo, slepec. Splazi se sem!«
Kmalu sem moral v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Tu se je zame
odprl nov svet. Svet slepih in slabovidnih se mi je zdel kot Indija Koromandija. Tu so bili
le dobri ljudje in dobri otroci. V šoli je pouk potekal malce drugače. Slepi otroci so tolkli
na čudna ropotala. »Kaj pa je ta zadeva, ki tako glasno tolče?« sem vprašal enega svojih
sošolcev. On mi je dal kratek odgovor: »To je brajev stroj, ki piše brajevo pisavo. Izumil pa
jo je Francoz Louis Braille.« Zahvalil sem se mu.
Čez nekaj časa sem spoznal, da sploh ni tako hudo biti slep, saj slep otrok ni nič drugačen
od videčega.
Luka
Odgovorijo na vprašanja v učbeniku, str. 102, 10. naloga.
V skupinah razmišljajo o prebranem besedilu (11. naloga).
Ponovijo, kaj je pripoved.
ripoved je osebna predstavitev zanimivega dogodka, ki se je zgodil v
P
preteklosti.
139
Pobude
Napišejo spis ali pripravijo govorni nastop z naslovom Zaradi poškodbe se nisem mogel
igrati s sošolci.
Učenci v pripoved vključijo, kako so se počutili, ko so bili drugačni od drugih.
Spise preberejo in se o njih pogovorijo.
Pripovedujejo o drugačnosti, ki so jo sami doživeli.
Zapiski
140
Koncept časopisa
Cilji
11
Učenci
• preberejo pogovor uredniškega odbora,
• v besedilu poiščejo neznane besede in njihovo razlago poiščejo v Slovarju slovenskega
knjižnega jezika,
• tvorijo podobna neumetnostna besedila, in sicer oceno, poročilo, novico ali pripoved,
reportažo, sestavijo anketo, pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje
miselnega vzorca, po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje
miselnega vzorca,
zaključek,
• po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja,
sošolcev, priročnikov ali staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne
napake,
izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave, svoja besedila primerjajo
in presojajo,
• v skupinah oblikujejo časopis,
• se učijo sprejemati otroke takšne, kot so.
POSLUŠANJE
Poslušajo predloge drugih učencev.
GOVORJENJE
S svojimi predlogi in idejami aktivno sodelujejo pri pripravah na razredni časopis.
v
BRANJE
Berejo članke in novice v različnih časopisih.
PISANJE
Predloge in zamisli zapišejo.
141
Didaktične zamisli
Učitelj prinese v šolo razredne časopise, ki so jih naredili učenci z drugih šol ali iz
sosednjih razredov.
Učenci se ponovno seznanijo s časopisi in revijami, ki jih tiskajo odrasli.
Ogledajo si jih in jih ovrednotijo.
Pogovorijo se o videzu, besedilih, temah, straneh svojega razrednega časopisa.
Komentirajo prispevke.
Ugotovijo, da je namen razrednega časopisa seznanitev sošolcev, staršev, učiteljev in
drugih ljudi z delom v razredu in dogodki na šoli.
Kakšno ime ima časopis?
Kako je potekala razdelitev dela?
Kaj je delal glavni urednik? (Vodil je delo celotne skupine. Sodeloval je z učenci, razdelil
naloge, bral in pregledoval članke, svetoval učencem, kaj naj popravijo.)
Kaj je delal novinar rubrike za kulturo? (Obiskal je kulturne prireditve v kraju ali
prebral zanimive knjige in o tem pisal prispevke.)
Katere novice iz razreda ali šole so zbrali novinarji učenci?
So zbirali med kulturnimi, športnimi ali drugimi dejavnostmi na šoli?
S katerimi konjički in interesnimi dejavnostmi se ukvarjajo učenci?
Katere zanimivosti so se dogajale v svetu?
Kaj o tem pravijo drugi časopisi in revije, kaj je bilo mogoče poslušati na radiu in videti
na televiziji?
Katera zanimiva glasbena in športna dogajanja so se zgodila v tem času?
So prispela pisma na naslov Pošta? Kakšne predloge imajo učenci?
Kakšni so njihovi nasveti in kritične pripombe?
Kako so ovrednotili delo na šoli?
Je bila vsebina člankov kdaj žaljiva ali neresnična?
Katere članke ste uvrstili na literarno stran?
S katerimi zanimivimi osebami ste pripravili intervju?
Ste pripravili stran s križanko in drugimi šaljivimi ali ugankarskimi prispevki?
So prispele tudi fotografije?
Kdo je oblikoval časopis?
142
Učenci po vlogah preberejo besedilo Koncept časopisa v učbeniku na str. 103.
Odgovarjajo na vprašanja ob besedilu, učbenik, str. 104, 1. naloga.
Po skupinah še enkrat preberejo
• poročilo (v učbeniku na str. 94 in 96),
• reportažo (v učbeniku na str. 97 in DZ na str. 60),
• intervju (v učbeniku na str. 99),
• oceno (v učbeniku na str. 101)
in se o besedilih pogovorijo.
Primerjajo svoje mnenje z mnenjem učencev v učbeniku.
Pobude
Učitelj razdeli različna besedila, intervjuje, ocene, novice, reportaže, poročila, med
učence.
Učenci določijo vrsto besedila in povedo, kaj je značilno za to vrsto besedila.
Lahko pa izvedejo projekt Razredno glasilo, katerega rezultat je glasilo. V tem primeru
jih učitelj opozori tudi na način priprave in izvedbo projekta. Po končanem projektu
napišejo še poročilo o njegovem poteku.
Literatura
Zapiski
143
12
Neuradno pismo
Cilji
Učenci
• preberejo neuradno pismo,
• povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne
prvine, po katerih so ju prepoznali,
• povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo, ter v
besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so to prepoznali,
• presodijo, ali so ti izrazi vljudni ali ne, zamenjajo jih z vljudnejšimi, povedo svoje
mnenje o tem, kako se bo odzval naslovnik,
• povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, v njem poiščejo tista jezikovna znamenja,
iz katerih so to prepoznali,
• povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka, ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami
tvorijo podobna besedila, pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce in njihovo mnenje.
GOVORJENJE
Presodijo, ali so izrazi v besedilu vljudni ali ne, zamenjajo jih z vljudnejšimi.
Povedo svoje mnenje in ga utemeljijo.
BRANJE
Berejo neuradno pismo.
PISANJE
Tvorijo podobna besedila, pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa.
Didaktične zamisli
Delo v skupinah
Učenci preberejo več neuradnih pisem in komentirajo.
(Primer: Prešernovo pismo staršem, pisma v mladinski literaturi itn.)
Povedo, po katerih jezikovnih prvinah prepoznajo neuradno pismo.
144
Učenci preberejo neuradno pismo v učbeniku na str. 105.
Povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne
prvine, po katerih so ju prepoznali.
Povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo.
Povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno, v njem poiščejo tista jezikovna znamenja,
iz katerih so to prepoznali.
Povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka.
Učenci odgovorijo na vprašanja ob besedilu, učbenik, str. 105, 1. naloga.
Pogovorijo se o odnosu do sošolca, ki je bil daljši čas odsoten, 2. naloga.
Preberejo pismi v DZ na str. 67.
Pogovorijo se o ustreznosti oziroma neustreznosti obeh pisem.
Odgovorijo na vprašanja o besedilu, str. 67.
Pobude
Tvorijo podobno besedilo, neuradno pismo, pri tem pazijo na čitljivost, estetskost in
pravilnost zapisa.
Napišejo neuradno pismo prijatelju.
Zapiski
145
13
Uradno pismo
Cilji
Učenci
• preberejo uradno pismo,
• povedo, kdo je sporočevalec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiščejo tiste jezikovne
prvine, po katerih so ju prepoznali,
•povedo, kaj želi sporočevalec od naslovnika oziroma čemu mu pošilja to besedilo, ter v
besedilu poiščejo tiste jezikovne prvine, po katerih so to prepoznali, presodijo, ali so ti
izrazi vljudni ali ne,
• zamenjajo jih z vljudnejšimi, povedo svoje mnenje o tem, kako se bo odzval naslovnik,
• povedo, ali je besedilo uradno ali neuradno,
• v besedilu poiščejo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali,
• povedo, ali je besedilo popolno ali mu kaj manjka,
• ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila, pri tem pazijo na
čitljivost, estetskost in pravilnost zapisa.
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
BRANJE
Berejo uradno pismo.
PISANJE
Ob ustreznih zunanjih okoliščinah sami tvorijo podobna besedila.
Didaktične zamisli
Učenci se seznanijo z različnimi uradnimi pismi.
Odgovarjajo na vprašanja o uradnem pismu.
Povedo, ali so že dobili uradno pismo in kaj je v njem pisalo.
Sodelujejo v pogovoru o bontonu, o branju tujih pisem. Učenci povedo svoje mnenje
in izkušnje.
146
Učiteljica: Učenci, danes smo dobili pismo.
Učenci: Ali gre za rezultate, kateri časopis je najboljši?
Učiteljica: Tako je. Naš časopis smo še zadnji trenutek poslali v Ljubljano.
Marko: Delo z njim nam je vzelo ogromno časa.
Tina: Ko smo imeli končno pripravljene prispevke, so se začele težave s tiskom.
Maja: Tiskar iz Dobrovnika je obljubil pomoč, a nazadnje je odklonil, saj je imel drugega
dela preveč.
Učiteljica: Lahko vas pohvalim, ker ste še zadnji dan celo popoldne fotokopirali in
spenjali časopis. Morda prav zato, ker ni bil zvezan v tiskarni, nismo uspeli ...
Katarina: Hočete reči, da smo zadnji.
Učiteljica: Ne vem, saj še nisem odprla pisma. Naslovljeno je na glavnega urednika.
Vsi: Marko, preberi pismo!
Pogovor.
O čem se pogovarjajo učenci v razredu?
Je pogovor uraden ali neuraden?
Kdo sodeluje?
Preberejo uradno pismo v učbeniku na str. 106.
Ob ponovnem branju si podčrtajo manj znane besede in jih razložijo ob pomoči SSKJ.
Manj znane besede uporabijo v novih povedih, učbenik, str. 107, 3. naloga.
Odgovorijo na vprašanja v učbeniku.
Ponovijo znanje o uradnem in neuradnem pismu ter rešijo naloge v DZ, str. 68.
Pišejo uradno pismo mentorici in se v njem zahvalijo za pomoč pri pripravi časopisa,
DZ, str. 68, 1. naloga.
Razložijo pomene posameznih besed. Če besede ne poznajo, poiščejo razlago v SSKJ
(2. naloga).
Preberejo odlomke iz različnih besedil in poskušajo ugotoviti, za katero vrsto besedila
gre (4. naloga).
Pobude
Predstavijo svoj časopis na razredni prireditvi. Povabijo tudi starše.
Literatura
147
V
Obisk v ljubljani
Cilji
Učenci
• v besedilu iščejo zahtevane podatke tako, da odgovarjajo na vprašanja,
• poslušajo pogovor,
• po poslušanju povedo, kakšno je čustveno stanje sogovorcev oziroma čustveno ozračje
pogovora,
• vadijo težja mesta v pravopisu, npr. pisanje glavnih in vrstilnih števnikov do 100 s
števkami in črkami,
• iščejo podatke na zemljevidu.
POSLUŠANJE
Poslušajo odgovore in igro vlog svojih sošolcev.
GOVORJENJE
Igrajo igro vlog.
BRANJE
Berejo neumetnostno besedilo in vprašanja.
Berejo kratek pogovor med Špelo in Maksom.
PISANJE
Didaktične zamisli
Učitelj učence spodbudi, da na glas razmišljajo o svojem zadnjem obisku. Njihovo
razmišljanje lahko tudi vodi z vprašanji.
Koga ste nazadnje obiskali?
Kdo vse je šel na obisk?
Kako ste šli tja?
Koliko časa je trajala vožnja?
148
Ste se obiska veselili?
Zakaj?
V kakšnem odnosu ste z osebo/osebami, ki ste jih obiskali?
Kakšen je bil njihov sprejem?
So vas bili veseli?
Kako so to po vašem mnenju pokazali?
Koliko časa ste bili na obisku?
Kakšno je bilo slovo?
Obiski pa seveda niso vedno samo neformalni. Pravimo npr. tudi, da obiščemo
zdravnika. V tem primeru gre seveda za formalni govorni položaj, zato vrsta vprašanj,
navedenih pred tem, ni primernih, npr. Ali je bil zdravnik vesel vašega obiska?, Kako
je to pokazal?.
Kot rezultat pogovora lahko nastane miselni vzorec v zvezku, njegova vsebina pa je
lahko naslednja.
OBISK
FORMALNI
ZDRAVNIK
LOGOPED
namen
NEFORMALNI
SORODNIKI
trajanje
PRIJATELJI
udeleženci
ozračje
Učenci lahko 5. poglavje okvirne zgodbe poslušajo na CD-ju (posnetek št. 26, učbenik,
str. 108–109), nato pa poskušajo odgovoriti na vprašanja samostojno ali v parih. Pri
tem lahko eden od učencev zastavlja vprašanja, drugi pa odgovarja, pri čemer prvi
preverja v besedilu, ali so odgovori pravilni. Ker gre zgolj za preverjanje razumevanja
besedila in so odgovori enoznačni, ni potrebno, da poslušajo odgovore sošolcev ter
presojajo njihovo ustreznost.
149
V 2. nalogi v učbeniku poslušajo posnetek št. 27.
Maks: No, pa ste pršli.
Barbara: Vesela sem, da se spet vidmo.
Špela: Kako ste potoval?
Marko: Čakajte, čakajte. Lepo po vrsti. Živjo vsem.
Maks, Barbara, Špela: O, živjo.
Katarina: Živjo.
Rok: Super smo, pa vi?
Katarina: Poslovni vlak je mega, ste se že peljal z njim?
Maks: Js sem se.
Barbara: Zdej nas pa čaka žur.
Nato pa v 3. nalogi razmišljajo o čustvih prijateljev in opredelijo vrsto pogovora ter
izbrano socialno zvrst. Vrsto pogovora lahko razberejo tako iz vsebine pogovora kot
tudi iz načina, kako se udeleženci pogovarjajo med seboj.
Učenci lahko v 4. nalogi zaigrajo veselo srečanje prijateljev, katerih pogovor so poslušali
na posnetku 27, ali pa uprizorijo svoje srečanje. Pri tem samostojno oblikujejo tudi
besedilo.
Učenci še enkrat poslušajo posnetek št. 27 na CD-ju (DZ, str. 69, 1. in 2. naloga) in
ugotovijo, kako vse so se prijatelji pozdravili med seboj. Pozdrave lahko zapišejo na
plakat ali tablo, nato pa dodajo še pozdrave, ki jih v podobnih okoliščinah uporabljajo
sami. Če se pojavijo razlike, se o njih pogovorimo – zakaj se različno pozdravljamo v
neformalnih govornih položajih? Od česa je odvisno, kateri pozdrav bomo uporabili?
Skupaj ugotovijo, da je izbira pozdrava v veliki meri odvisna od govornega položaja
in tega, v kateri socialni zvrsti se pogovarjajo. In seveda od tega, od kod prihajajo.
Verjetno bo več razlik med pozdravi v razredih, ki so na drugih območjih Slovenije kot
šoli, od koder so prijatelji.
Nadaljevanje besedila na str. 110 učencem da nekaj koristnih informacij o tem, kako
bodo prijatelji preživeli tri dni v Ljubljani. Učitelj prinese v razred karto ljubljanskega
mestnega prometa, kjer so narisane proge in postaje mestnih avtobusov. Učenci naj
poiščejo izhodiščno postajo, iz besedila jo lahko določijo sami, nato pa preštejejo postaje
do živalskega vrta. Pri tem si lahko pomagajo tudi z zemljevidom mesta Ljubljane.
l
150
Učni list
151
Nato preberejo kratek pogovor med Špelo in Maksom. V parih naj se o pogovoru
pogovorijo, nato pa svoje razmišljanje predstavijo sošolcem. Poskušajo naj odgovoriti
na naslednja vprašanja.
Kdo se pogovarja?
V kakšnem odnosu sta osebi?
Kakšen je njun pogovor?
V 5. nalogi odgovorijo še na vprašanja o svojih izkušnjah, odgovore pa lahko tudi
zapišejo v zvezke (6. naloga).
Pri zapisu odgovorov učitelj učence opozori na pisanje števnikov. Pri tem si lahko
pomaga z veznim besedilom v učbeniku na str. 111 in pravilom o pisanju števnikov do
100.
Sledijo naloge, povezane z zapisom števnikov, v delovnem zvezku na str. 69. Učenci v
njih števke v besedilu nadomeščajo z besedami in nasprotno – besede s števkami.
Števniku je v učbeniku in delovnem zvezku namenjeno malo prostora. Če učitelj opazi,
da imajo učenci težave z njim, lahko njegovo obravnavo podaljša.
Učitelj učence opozori na to, da lahko števnike pišemo z besedami ali pa s števkami.
Števniki so tiste besede, s katerimi poimenujemo količino, npr. 1 (eden), 2
(dva), 3 (tri) …, ali pa zapovrstje, npr. 1. (prvi), 2. (drugi), 3. (tretji) …
Slednje pišemo s piko za števko in jih imenujemo vrstilni, prvi pa so glavni
števniki.
Dodatne naloge pri utrjevanju so lahko tudi naloge naslednjih tipov.
Učni list
1. Z besedami napiši uro začetka in konca pouka.
2. Z besedami napiši količine v receptu za svojo najljubšo jed. Poišči ga v kuharski
knjigi.
3. Z besedami napiši, kdaj si rojen(a), kdaj si se vpisal(a) v šolo …
4. Iz besedila izpiši števnike in jih napiši s števkami.
5. Cene z računa prepiši z besedami.
152
Za 4. nalogo na učnem listu učitelj izbere besedilo, v katerem je veliko števnikov,
zapisanih z besedami.
Učitelj in učenci za 5. nalogo prinesejo v razred nekaj računov iz trgovin, potem pa z
njih prepišejo števnike.
Pobude
Če je šola v kraju/mestu, kjer so proge avtobusnega (mestnega) prometa označene s
številkami, naj učenci napišejo,
• s katerim avtobusom se vozijo v šolo,
• kateri avtobus pelje do pošte,
• kateri avtobus pelje do železniške/avtobusne postaje,
• kateri avtobus pripelje najbližje trgovini, kjer največkrat nakupujejo …
Zemljevid Ljubljane in karta ljubljanskega mestnega prometa.
Zapiski
153
1
Pridevnik
Cilji
Učenci
• spoznavajo jezikoslovni pojem in izraz zanj, in sicer pridevnik,
• primerjajo kratki neumetnostni besedili,
• ugotavljajo, da se razlikujeta predvsem v rabi pridevnika,
• spoznavajo vrste pridevnikov, in sicer lastnostnega oziroma kakovostnega,
• v besedilu podčrtajo in iz njega izpišejo pridevnike,
• na podlagi vprašalnic jih razvrstijo v pomenske skupine,
• spoznavajo slovnične lastnosti pridevnikov, in sicer spol,
• v besedilu poiščejo pridevnike in jim določijo spol,
• preberejo besedilo,
• v besedilu poiščejo samostalnike in jim določijo število, določijo še število
pridevnikom,
• tvorijo vprašanja za trdilne povedi in s tem utrjujejo vprašalnico za lastnostni oziroma
kakovostni pridevnik,
• spoznavajo vrstni pridevnik,
• se ob besedilu sprašujejo po podčrtanih podatkih,
• vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer rabo male začetnice pri vrstnih pridevnikih,
• na podlagi vprašalnic jih razvrstijo v pomenske skupine,
• vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer rabo velike/male začetnice v svojilnih
pridevnikih,
• v besedilu opazujejo stopnjevanje pridevnikov,
• pridevnikom določijo stopnjo,
• primerjajo lastnosti med seboj.
POSLUŠANJE
Poslušajo sošolce in učitelja.
GOVORJENJE
Pripovedujejo o tem, kakšne so stvari, osebe …
Zastavljajo vprašanja.
BRANJE
Berejo krajša neumetnostna besedila in navodila k nalogam.
154
m
PISANJE
Dopolnjujejo povedi z manjkajočimi besedami in oblikami.
Pišejo vprašalne povedi.
Didaktične zamisli
Učitelj lahko učence seznani z novo večjo slovnično enoto, to je obravnavo besedne
vrste pridevnik, na več načinov, in sicer
• jih lahko sprašuje, kakšne so stvari, ki so danes v razredu, kakšne so njihove obleke,
kakšne volje so;
• jih lahko prosi, naj povedo slepi osebi, kakšen je neki predmet, prostor ali stvar, npr.
razred; avtobus, s katerim so se pripeljali v šolo; kolo, ki ga vozijo; kakšen je njihov
sosed v klopi …;
• v razred lahko prinese različne fotografije ali risbe predmetov, oseb, prostorov; učenci
morajo povedati, kakšne so; pri tem jih lahko vodi s podvprašanji, npr. pri osebi:
Kakšna je?
Kakšne lase ima?
Kakšna je njena postava?
Kakšen je njen obraz? …
Nato lahko učencem prebere ali pa pokaže na prosojnici najprej eno in nato še drugo
besedilo. Razlikujeta se v tem, da v enem so, v drugem pa ni pridevnikov. Učenci
poskušajo ugotoviti, v čem je razlika med obema besediloma.
1. Kolibri je ptič, ki ima kljun daljši od telesa. Kadar se ne hrani, ga drži navpik, da
razbremeni mišice. Kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki so nesimetrično oblikovani.
Kolibri je kolibri, ki tehta le 1,6 g in je tako ptiček na svetu.
Kolibri se hrani z medičino in žuželkami. Za srkanje nektarja ima kljunček z jezikom.
2. Dolgokljuni kolibri je edini ptič, ki ima kljun daljši od telesa. Kadar se ne hrani, ga
drži navpik, da razbremeni mišice. Ukrivljen kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki
so nesimetrično oblikovani. Najmanjši kolibri je sršenji kolibri, ki tehta le 1,6 g in je tako
najmanjši ptiček na svetu.
Kolibri se hrani s cvetno medičino in žuželkami. Za srkanje cvetnega nektarja ima
prilagojen kljunček z dolgim jezikom.
(Prirejeno po: Maja Šubic: Kolibri. Kekec, št. 5, 2005, str. 12–13.)
155
Učitelj najprej prebere besedilo brez pridevnikov, nato pa učence sprašuje po lastnostih
samostalnikov, ki se pojavljajo v besedilu. Ti seveda na vprašanja ne morejo odgovoriti.
Nato prebere še drugo besedilo. Še enkrat jim zastavi ista vprašanja kot prej, zdaj so
odgovori seveda mogoči.
Možna vprašanja.
Kateri kolibri je edini ptič, ki ima kljun daljši od telesa?
Kakšen kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki so nesimetrično oblikovani?
Kateri kolibri je najmanjši ptiček na svetu?
S katero medičino se hrani kolibri?
Za srkanje katerega nektarja ima prilagojen kljunček?
Kakšen kljunček ima?
In kakšen je njegov jezik?
Fotografijo hiše v učbeniku na str. 111, opremljeno z vprašalnicami Kakšna?, Katera?
in Čigava?, lahko učitelj uporabi kot motivacijo za obravnavo pridevnika ali pa kot
prvo nalogo po uvodnih motivacijskih minutah. Učenci lahko ugibajo, čigava bi ta
hiša lahko bila, in utemeljujejo, zakaj tako mislijo. Njene lastnosti opišejo na podlagi
opazovanja fotografije. Tudi vrsto prepoznajo s fotografije (gre za stanovanjsko hišo).
Tudi 1. naloga v učbeniku od učencev zahteva, da poiščejo čim več lastnosti, ki bi jih
lahko pripisali avtobusu s fotografije.
Sledi 2. naloga, v kateri učenci preberejo najprej prvo in nato drugo kratko neumetnostno
besedilo. Besedili se razlikujeta v rabi pridevnikov, kar učenci ugotovijo v 3. nalogi.
(Podobno nalogo lahko izvedemo tudi v uvodnem delu, vendar z besedilom, ki vsebinsko
ni vezano na zgodbo v učbeniku – glej poglavje Didaktične zamisli v tem razdelku.)
Iz tega sledi sklep, da se besedili razlikujeta po tem, da eno vsebuje besede, s katerimi
poimenujemo lastnosti predmetov, oseb, živali, rastlin …, drugo pa ne.
T e besede, s katerimi povemo, kakšno kaj je, imenujemo pridevniki, ker jih
pridajamo k samostalnikom.
To kažeta tudi ilustraciji v učbeniku na str. 112.
Lastnostni pridevniki
Obravnavo lahko začnemo z nalogami od 1 do 3 v delovnem zvezku na str. 70, v katerih
skušajo učenci opisati lastnosti predmetov na slikah in najti besedam, s katerimi
poimenujemo lastnosti, nasprotni pomen.
156
Nato pa se vrnemo k učbeniku. Učenci (če je potrebno) še enkrat preberejo uvodno
besedilo v peti enoti Obisk v Ljubljani na str. 108–109 in poskušajo označiti glavne
junake. V besedilu poiščejo besede, ki označujejo lastnosti Roka, Katarine in Marka, iz
vseh dosedanjih prebranih besedil pa so si verjetno zapomnili tudi nekaj lastnosti Maksa,
Špele in Barbare. Naštejejo jih nekaj. (To nalogo lahko izvedejo v parih ali skupinah po tri
ali štiri in se pogovorijo, zakaj menijo, da so naštete lastnosti značilne za izbrane osebe.)
V 2. nalogi na str. 112 preberejo kratek pogovor med prijatelji. Pogovorijo se o njem.
Kdo se pogovarja?
Kakšno je njihovo razpoloženje?
Kaj kaže na to?
V pogovoru poiščejo vse pridevnike (3. naloga).
V 4. nalogi ponovijo vprašalnice kakšen, kakšna, kakšno, s katerimi se sprašujemo po
lastnostih.
Peta naloga je namenjena utrjevanju, zato učenci izpisanim besedam, s katerimi so
poimenovane lastnosti vlaka, sedežev in sprevodnika v pogovoru v 2. nalogi, dodajo še
čim več novih lastnosti. Po končani nalogi lahko primerjamo sezname in ugotavljamo,
v čem so si podobni in v čem se razlikujejo.
Sledita še 4. in 5. naloga v delovnem zvezku.
V nadaljevanju učenci spoznavajo slovnični kategoriji spola in števila, ki ju pridevniki
izražajo (učbenik, str. 113 in 114).
V 1. nalogi v učbeniku na str. 113 učenci odgovarjajo na vprašanja, v katerih jih
sprašujemo po lastnostih treh samostalnikov, in sicer vlaka, Ljubljane in potovanja,
ki so različnega spola. To učenci ugotovijo sami, in sicer v 2. nalogi, ko ugotavljajo
razliko med vprašalnicami in poimenovanji lastnosti, in 3. nalogi, ko primerjajo oblike
pridevnika zanimiv.
Pravilo v učbeniku na str. 113 dejansko povzema ugotovitve, do katerih so učenci prišli sami
ob pomoči učitelja v prejšnjih nalogah. Nova informacija je zanje morda le ta, da pridevniki
sami po sebi nimajo spola, marveč ga privzemajo od samostalnika. Na to jih učitelj lahko
še posebej opozori in pokaže kakšno geslo v SSKJ, npr. zanimiv, zapisano v moški obliki, ki
je splošna oblika, sledita pa še informaciji o oblikah za ženski in srednji spol.
V 4. nalogi v učbeniku in v nalogah v delovnem zvezku učenci utrjujejo novo vedenje
o spolu pri pridevniku. Tako v učbeniku določajo spol pridevnikom v besedilu, ki so
označeni s krepkim tiskom, v 1. nalogi v delovnem zvezku na str. 71 dodajajo pridevnike
izbranim samostalnikom in določajo njihov spol, podčrtujejo pridevnike in določajo
spol, v 3. in 5. nalogi pa iščejo čim več samostalnikov ženskega spola, ki imajo lastnosti,
da so zvedavi, iskreni, veliki, razbiti, in moškega spola, ki so okrogli, majhni, stari, hitri.
Lahko poskušajo poiskati tudi take samostalnike, ki v sebi združujejo vse lastnosti ali
vsaj nekatere od njih. V 5. nalogi v DZ tvorijo povedi iz samostalnikov, ki so jih našteli
ob navedenih pridevnikih, v 6. pa dopolnjujejo besedilo s pridevniki. Pri tem pazijo na
ustrezno obliko in smiselnost besedila.
157
Število pridevnika je predstavljeno v nadaljevanju, in sicer v učbeniku na str. 114, v
delovnem zvezku pa na str. 72 in 73.
Učenci v 1. nalogi najprej preberejo kratko besedilo. V njem poiščejo samostalnike
(lahko jih podčrtajo ali izpišejo) in ob njih stoječim pridevnikom določijo število
(2. naloga). Pri tem se seveda ravnajo po številu samostalnika. Tretja naloga jih vodi
k prepoznavanju pravila, da imajo tudi pridevniki tri števila (med seboj namreč
primerjajo oblike pridevnika velik v treh številih pri dveh različnih spolih, pri tem jim
pomagajo tudi ilustracije). Tudi število je, enako kot spol, prevzeto od samostalnika.
V 4. nalogi se učenci sprašujejo po pridevnikih v povedih v 3. nalogi, pri tem pa jim
je lahko v pomoč tabela z vprašalnicami za lastnostne (kakovostne) pridevnike vseh
spolov in števil.
Nato učenci rešijo še naloge v delovnem zvezku na str. 72 in 73, v katerih dodajajo
pridevnike (in pri tem pazijo na število samostalnika, ki je izražen s sličico; 1. naloga),
podčrtujejo pridevnike in določajo število (2. naloga) – učenci lahko pridevnike
postavijo še v preostali števili, če potrebujejo več vaje –, v 3. nalogi v besedilu določajo
spol in število pridevnikom, ki jih morajo prej poiskati, v 4. in 5. nalogi dopolnjujejo
besedilo s pravilnimi oblikami pridevnikov v oklepajih, v 6. pa morajo besedilo sami
dopolniti z lastnostnimi (kakovostnimi) pridevniki tako, da bo smiselno.
Vrstni pridevniki
Pridevniki pa ne poimenujejo samo lastnosti oziroma kakovosti. Učenci naj najprej
rešijo 1. in 2. nalogo v DZ na str. 74, v katerih poimenujejo vrsto stvari na sliki (1. naloga)
in katera po vrsti je stvar v skupini (2. naloga). To nalogo lahko še malo modificiramo
– učenci lahko povedo zapovrstje ne le s števnikom, marveč tudi s pridevnikom –
srednja domina, predzadnje kolo, zadnja žoga.
Nato v učbeniku na str. 115 preberejo kratek pogovor med prijatelji. Lahko ga tudi
zaigrajo kot igro vlog. V pogovoru so besedne zveze samostalnikov in pridevnikov
označene s poudarjenim tiskom, učenci pa naj v njih najprej podčrtajo pridevnike.
Nato se po njih vprašajo (1. naloga). V pravilu in tabeli vprašalnic za vrstne pridevnike
v učbeniku na str. 115 preverijo, ali so se vprašali pravilno.
Učenci nato preberejo besedilo v 2. nalogi v učbeniku na str. 116 in v besedilu poiščejo
pridevnike. Po njih se vprašajo in tako določijo vrsto, spol in število pridevnika (3.
naloga). Četrta naloga od učencev zahteva, da poiščejo čim več vrstnih pridevnikov za
samostalnike šola, knjižnica in knjiga.
Fotografija v učbeniku na str. 116 učence opozarja na razliko med lastnostnimi in
vrstnimi pridevniki, ki jih včasih radi pomešamo. Pri spraševanju mora biti tudi učitelj
dosleden in uporabljati ustrezne vprašalnice – če sprašuje po lastnosti, je to kakšen,
če pa sprašuje po vrsti, je to kateri (kateri stroj, če je pričakovani odgovor pomivalni,
kakšen stroj, če je pričakovani odgovor star, bel …).
158
V kratkem pogovoru, ki sledi v učbeniku na str. 116, lahko učenci sami poiščejo
pridevnike. Učitelj naj jih posebej opozori na malo začetnico, s katero pišemo vrstne
pridevnike.
Sledijo še naloge v delovnem zvezku na str. 74 in 75. V nalogah od 3 do 6 učenci naštevajo
vrstne pridevnike ob samostalnikih in z njimi dopolnjujejo besedilo (6. naloga). V 7.
nalogi pa morajo v besedilu najprej poiskati pridevnike, potem pa te razvrstiti v tabelo
glede na spol in število ter vrsto (lastnostne in vrstne).
Zadnja, to je 8. naloga je besedotvorna. Učenci morajo iz navedenih imen slovenskih
mest tvoriti vrstne pridevnike, nato dodati smiselni samostalnik in tvoriti poved.
Svojilni pridevniki
Obravnavo svojilnih pridevnikov lahko začnemo tako, da učencem postavimo nekaj
vprašanj, vezanih na njihovo lastnino, npr.
Čigav je ta zvezek?
Čigava je kapa?
Čigavo je kolo, ki je parkirano ob steni?
Čigava je ta knjiga? …
Nato pa jih učitelj spodbudi, da preberejo povedi v 1. nalogi v učbeniku na str. 116 in
razmislijo, kaj o samostalnikih povedo poudarjene besede (2. naloga). Sledi 3. naloga,
v kateri tvorijo samostalnike iz lastnih imen. Preberejo naj še primere, v katerih so
pridevniki poudarjeni. Razmislijo naj, kaj je skupnega vsem poudarjenim besedam,
hkrati pa opazujejo tudi, kako te besede pišemo, npr. sosedov : Maksov (4. naloga).
Ob izražanju svojine se v pogovornem jeziku pogosto pojavlja tudi predložna besedna
zveza *od nekoga. Tudi v govoru učencev taki primeri niso nujno redki, zato je prav,
da jih opozorimo nanje in jih navajamo k ustrezni rabi svojilnih pridevnikov namesto
neknjižne predložne besedne zveze. Učitelj naj zato učence spodbudi, da preberejo
kratek pogovor med Maksom in Barbaro v učbeniku na str. 118. Temu naj sledi pogovor
o tem, zakaj je Barbara popravila Maksa.
Sledi reševanje nalog v DZ na str. 76. V 1. nalogi iz samostalnikov tvorijo svojilne
pridevnike in jim dodajo samostalnike. Ustno tvorijo povedi, lahko pa jih napišejo v
zvezek in s tem vadijo tudi pravopis – pisava svojilnih pridevnikov z veliko in malo
začetnico (velika začetnica le, če so tvorjeni iz lastnega imena).
V 2. nalogi svojilnim pridevnikom iz 1. naloge dodajo samostalnik drugega spola in spet
tvorijo povedi. Tudi te lahko za domačo nalogo zapišejo v zvezek. Pri obeh nalogah lahko
vadijo tudi vprašalnice, in sicer tako, da se potem ko tvorijo pridevnik in mu dodajo
samostalnik, vprašajo po pridevniku. (Vprašalnice so sicer za vse spole in vsa števila
navedene v tabeli v učbeniku na str. 117.) Prav tako se po pridevniku lahko vprašajo v
3. nalogi, kjer na črte vstavljajo svojilne pridevnike. V 4. nalogi pa v besedilo vstavljajo
ustrezne oblike svojilnih pridevnikov, ki jih tvorijo iz samostalnikov v oklepajih.
159
Peta naloga v DZ na str. 77 je nekoliko težja, saj od učencev zahteva ne le prepoznavanje
pridevnikov, marveč tudi prepoznavanje njihove vrste. V besedilu morajo tako
poiskati pridevnike, jih podčrtati in izpisati na ustrezno mesto v razpredelnico, v
6. nalogi pa izpisanim pridevnikom določijo še spol in število. Pri 5. nalogi si lahko
pomagajo s preglednico v učbeniku na str. 118, ki je ponazorjena še s fotografijami in
vprašalnicami.
Obravnavo pridevnikov lahko spremljamo tudi na plakatu, ki visi v razredu, in sicer
tako, da ob obravnavi posamezne vrste pridevnika dopolnjujemo miselni vzorec. Na
koncu izgleda takole. LASTNOSTNI (kakovostni)
(kakšen)
SVOJILNI
(čigav)
PRIDEVNIKI
VRSTNI
(kateri)
Stopnjevanje pridevnikov
Za uvodno spoznavanje s stopnjevanjem lahko uporabimo 1. in 2. nalogo v DZ na str.
77 in 78. V prvi nalogi namreč učenci s številkami označujejo zaporedje stvari na slikah
po njihovih stopnjevanih lastnostih, v 2. pa jih spodbujamo, naj v knjižnici poiščejo
podatke o tem, kdo je najhitrejši, najstarejši … Učitelj jim pri tem lahko pomaga z
Guinnessovo knjigo rekordov.
Nato pa učenci preberejo pogovor v učbeniku na str. 119. Odgovorijo na vprašanji v 1.
nalogi in preberejo še preostala dva pogovora. Pogovorijo se o njiju, in sicer opazujejo,
kaj se dogaja s pridevnikom v povedih.
Nato primerjajo predmete na risbah (2. naloga) in ugotavljajo, kakšni so (3. naloga), ter
primerjajo vlake (4. naloga).
V 5. nalogi na str. 120 v učbeniku učenci poslušajo posnetek št. 28 na CD-ju.
160
Barbara: Ljubljanski živalski vrt je na jugozahodnem delu Rožnika. Do njega lahko
pridete z vozilom ali peš po Večni poti ali čez Rožnik.
Maks: Kot da tega ne vemo. Saj smo od avtobusa hodili več kot pol ure, da smo prišli do
sem.
Barbara: Poslušaj, prosim, naprej, ne bodi no siten. Ustanovljen je bil leta 1949. Sem
so ga preselili dve leti kasneje. Njegovo ozemlje obsega 18 hektarov. V živalskem vrtu
je predstavljenih več kot 150 različnih vrst živali, med njimi opice, sloni, velike mačke,
kamele ipd. Na leto ga obišče okrog 300 000 obiskovalcev.
Katarina: Res imajo kar veliko živali.
Maks: Ampak manj kot v Münchnu.
Rok: In celo manj kot v Helsinkih.
Maks: In ljubljanski živalski vrt je mlajši od tistega v Münchnu.
Sledijo vprašanja o podatkih v besedilu, na katera lahko učenci odgovarjajo ali ustno
ali pisno (6. naloga), v 7., 8. in 9. nalogi pa primerjajo med seboj povedi in ugotavljajo, v
čem se razlikujejo. V pravilu na str. 121 so nato razložene stopnje pridevnikov in načini
primerjanja, na str. 122 pa je pojasnjen še drugi način stopnjevanja z besedicama bolj
in najbolj.
V 10. nalogi v učbeniku na str. 122 učenci berejo besedilo, v 11. pa najprej poiščejo
pridevnike in nato pojasnijo, kaj pripovedujejo o samostalniku.
Stopnjevanje utrjujejo v 3., 4. in 5. nalogi v DZ na str. 78, v 6. nalogi pa primerjajo med
seboj lastnosti oseb, stvari in živali. 7. naloga dopolnjuje prejšnjo nalogo, v njej namreč
učenci iščejo nove samostalnike, za katere veljajo lastnosti v parih iz 6. naloge.
V nalogah od 8 do 13 učenci utrdijo znanje o pridevnikih. V 8. nalogi primerjajo med
seboj besedili in ugotavljajo razlike.
Po branju prvega besedila lahko učitelj zastavi naslednja vprašanja.
Katere mačke naj bi bile prve domače mačke?
Značilnosti katerih mačk so ohranile domače mačke?
Kakšni lovci so?
Kakšne kremplje imajo?
Kakšne so njihove čeljusti?
In zobje?
Pa brčice?
Kakšne so mačke po naravi?
Kakšno hrbtenico imajo?
V katere položaje se lahko zvijejo?
Kakšne mačke so tigri?
Kakšni lovci so?
V katerih gozdovih predvsem živijo?
161
Ker so v 1. besedilu izpuščeni pridevniki, učenci na vprašanja ne morejo odgovoriti.
Nato preberejo še drugo besedilo in ponovno odgovarjajo na vprašanja. Zdaj so
odgovori seveda mogoči. Na ta način spoznajo ne le razliko med besediloma, marveč
tudi funkcijo pridevnika.
V 9. nalogi v 2. besedilu 8. naloge (DZ, str. 79) podčrtajo pridevnike. Nekaj jih izpišejo in
jim določijo vrsto, spol in število. V nadaljevanju stopnjujejo pridevnik in na stopenjski
lestvici razvrščajo mačke. Tudi v besedilu v 12. nalogi podčrtujejo pridevnike in jih
razvrščajo v tabelo glede na njihovo stopnjo, v 13. pa stopnjujejo poljubno izbrane
pridevnike.
Če učenci potrebujejo še dodatne vaje za utrjevanje pridevnika, jim lahko učitelj
pripravi nova besedila in jih ustrezno prilagodi, če je to potrebno, učenci pa v njih
podčrtujejo pridevnike in jim določajo vrsto, spol in število. Na učnem listu sledi nekaj
dodatnih nalog.
Učni list
1. V besedilu podčrtaj pridevnike in jim določi vrsto, spol in število.
Na Slovenskem živi veliko škratov, med njimi kapiči, maliki, škratci, pa gorski, vodni in
gozdni škrati. Kravosov škrat Škrip Škrap živi v mestu in ima lastnosti, ki pritičejo škratom:
iz starih časopisov zna napraviti marmelado, skuhati grozni čaj proti bolezni … Otrokom
rad pripoveduje o starih časih, npr. o pogumnem dejanju, ko je s svojim pecilnim praškom
spremenil vse orožje v sladkarije. Ko se pripravlja na škratovščine – to so drobne škratje
nagajivosti, zamenja svojo rdečo škratovsko čepico z modro, da ima modrost že v glavi.
2. V besedilu podčrtaj pridevnike in jim določi vrsto, spol in število.
Dolgokljuni kolibri je edini ptič, ki ima kljun daljši od telesa. Kadar se ne hrani, ga drži
navpik, da razbremeni mišice. Ukrivljen kljun mu omogoča, da se hrani s cvetovi, ki so
nesimetrično oblikovani. Najmanjši kolibri je sršenji kolibri, ki tehta le 1,6 g in je tako
najmanjši ptiček na svetu.
Kolibri se hrani s cvetno medičino in žuželkami. Za srkanje cvetnega nektarja ima
prilagojen kljunček z dolgim jezikom.
162
Pobude
Učenci naj za domačo nalogo napišejo spis z naslovom Moj najlepši izlet. V njem naj
bodo pozorni na to, da bodo uporabili čim več pridevnikov.
Literatura
Guinnessova knjiga rekordov. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Zapiski
163
2
Glasovi slovenskega
knjižnega jezika
Cilji
Učenci
• poslušajo isto besedilo z različno izrečenimi stavčnofonetičnimi znamenji,
• spoznavajo naslednje jezikoslovne pojme in izraze zanje: samoglasnik, soglasnik,
• navedejo soglasnike in samoglasnike slovenskega knjižnega jezika,
• ločijo pojma črka in glas ter se zavedajo delne asimetrije v njunem razmerju.
POSLUŠANJE
Poslušajo učitelja in sošolce.
GOVORJENJE
Govorijo abecedo.
Ponovijo kratek pogovor.
BRANJE
Berejo kratek pogovor.
Berejo navodila.
PISANJE
Napišejo črke slovenske abecede.
2
Didaktične zamisli
Če ima učitelj možnost, naj posname sebe in učence pri eni od šolskih ur. Nato naj
predvaja posnetek. Učenci naj bodo pozorni na izgovarjavo. Potem pa naj predvaja še
kratek posnetek televizijske ali radijske oddaje, lahko tudi katerikoli posnetek s CD-ja
(le da mora biti v knjižnem jeziku). Skupaj z učenci nato poskusi pojasniti razlike med
obema posnetkoma na ravni izgovora.
Učenci preberejo kratek pogovor med otroki in dekletom v učbeniku na str. 122 (gre za
fotostrip – na fotografiji je samo dekle v živalskem vrtu). Nato v 1. nalogi razmišljajo
164
o tem, kaj je značilno za njihov govor in kako se pogovarjajo. Tudi sami preberejo
obe povedi, in sicer tako, kot bi ju izrekli v svojem govoru in v knjižnem jeziku. Če
je mogoče, naj učitelj posname različna branja učencev. Obe različici pogovora naj
prebere tudi sam, da bodo učenci slišali razliko. Z učenci naj se pogovori o tem, kaj se
je zgodilo v prvem pogovoru.
V 4. in 5. nalogi učenci ponovijo abecedo in povedo, koliko črk ima slovenska abeceda.
Učenci že vedo, da imamo v slovenščini 25 črk in 29 glasov, zdaj pa jim učitelj razloži,
da se glasovi med seboj razlikujejo (glede na to, ali so nosilci zloga). V prvo skupino
jih sodi 8, imenujemo jih samoglasniki, vsi ostali so soglasniki. V vsaki samostojni
skupinici glasov (oziroma črk, če jih zapišemo) je po navadi en samoglasnik. Ta je
lahko tudi sam, medtem ko soglasnik sam ne more biti. To je pomembno za deljenje
besed.
V nalogah v delovnem zvezku na str. 81 učenci utrjujejo spoznanje, da je glas tisti, ki
razločuje pomen, kar pomeni, da vsakokrat, ko zamenjamo črko v zapisanem besedilu
oziroma glas v govorjenem, spremenimo pomen.
Zapiski
165
3
Deljenje besed
Cilji
Učenci
• vadijo težja mesta iz pravopisa, in sicer deljenje besed.
POSLUŠANJE
Poslušajo učitelja, sebe in sošolce.
GOVORJENJE
Izgovarjajo zloge besed.
BRANJE
Berejo krajše neumetnostno besedilo.
PISANJE
Pišejo besede in jih delijo na zloge.
Prepisujejo besedilo in pri tem ustrezno delijo besede.
Didaktične zamisli
Učitelj zbira napačne delitve besed iz spisov in drugih pisnih nalog učencev. Nato jih
prinese v razred in jih ali napiše na tablo ali pa vsak učenec dobi svoj izvod z napačnimi
delitvami. Učenci poskušajo razložiti, zakaj so delitve napačne. Pri tem si lahko
pomagajo tudi z izgovorom.
Iz revij in časopisov učenci izrežejo različne naslove. Besede razrežejo po pravilu
deljenja besed in razrezke prilepijo v zvezek.
V navezavi na prejšnje poglavje o glasovih slovenskega knjižnega jezika in uvodnim
delom začnemo tokrat obravnavo teme s pravilom, in sicer s tem, da lahko samoglasnik
ostane sam v eni vrsti, medtem ko soglasnik ne more.
Nato skupaj na glas preberejo delitve besed v učbeniku na str. 124 in jih potem
poskušajo prebrati še drugače (1. naloga), npr. živ-als-ki v-rt, m-ačka, tige-r, Ma-rko, K-
166
atar-ina. Na ta način učenci sami ugotovijo, da mora biti v vsakem delu (zlogu) besede
samoglasnik, sicer je izgovor skoraj nemogoč.
V nalogah v DZ na str. 82 vadijo deljenje besed, in sicer tako, da jih delijo na dva dela
(1. naloga), na najmanjše dele (2. naloga) in prepisujejo besedilo v zvezek, pri tem pa se
ne izogibajo deljenju besed (3. naloga).
Pobude
Če imajo učenci težave z deljenjem, jim učitelj lahko pripravi dodatne naloge. Pri tem
si lahko pomaga tudi z že obravnavanimi besedili iz učbenika, delovnega zvezka ali
priročnika in učnih listov.
Zapiski
167
4
Spored
Cilji
Učenci
• poslušajo neumetnostno besedilo na CD-ju,
• se pogovarjajo o vsebini pogovora,
• berejo neumetnostno besedilo, in sicer TV-spored,
• v besedilu poiščejo zahtevane podatke,
• besedilo obnovijo ob pomoči vprašanj.
POSLUŠANJE
Poslušajo odgovore in mnenja sošolcev.
GOVORJENJE
Izražajo svoja mnenja.
Obnovijo svojo najljubšo risanko in film, ki so ga nazadnje gledali, ter pripoved, ki so
jo slišali na CD-ju.
BRANJE
Berejo neumetnostno besedilo, in sicer spored.
PISANJE
Iz neumetnostnega besedila izpisujejo podatke.
Pišejo obnovo.
Didaktične zamisli
Učitelj v razred prinese aktualne sporede iz različnih dnevnih časopisov ter njihovih
tedenskih prilog (npr. Vikend, Pilot …) ali revij (npr. Stop). Učenci iščejo v njih podatke
o tem, kdaj je neka oddaja na sporedu, ob katerih dnevih so na sporedu nanizanke,
katere otroške in/ali informativne oddaje so na sporedu na različnih TV-postajah.
Če obstaja ta možnost, lahko spored pogledajo tudi na teletekstu ali internetu. Tudi v
teh sporedih iščejo podobne informacije.
Lahko pa začne temo s pogovorom, npr. kje bi našli informacije o tem, kdaj je na
168
sporedu ponovitev oddaje, ki so jo zamudili, pa bi jo radi gledali. Učenci naštevajo
različne možnosti, od klasičnih sporedov, objavljenih v časopisih ali njihovih prilogah
ter revijah, do sporedov na teletekstu ali internetu. Lahko pa vsak dan gledamo npr.
rubriko Napovedujemo (na TV Slovenija), v kateri napovedujejo oddaje za tisti dan,
ali pa posebno oddajo na TV Slovenija Prvi in drugi, kjer so predstavljene zanimive
oddaje, filmi …, ki bodo na sporedu tisti teden.
Učenci kot uvod v obravnavo sporeda poslušajo posnetek št. 29 na CD-ju.
Rok: O, Maks, kakšen dober televizor imaš.
Marko: Pa samo tvoj je?
Maks: Ja, ko smo imeli samo enega, sva se z očkom ves čas prepirala. On je hotel gledati
poročila, jaz pa risanke. Ko sem hotel jaz gledati prenos tekme, je njega zanimal film.
Rok: Tudi pri nas se včasih prepiramo, kaj bomo gledali. Največkrat je obveljala
mamina.
Marko: Pri nas pa sploh ne gledamo televizije. Mami pravi, da je škodljivo kar naprej
sedeti pred ekranom.
Maks: Saj tudi jaz ne gledam veliko, le kdaj pa kdaj. Danes jo bomo gledali, kajne,
Rok?
Rok: Kaj pa je na sporedu?
V 2. nalogi (učbenik, str. 125) nato razčlenjujejo pogovor. Odgovore lahko zapišejo v
zvezke, lahko pa se razdelijo v skupine, ki nato predstavljajo svoja mnenja drugim. Pri
tem so pozorni na možne razlike v mnenjih. Poskušajo jih utemeljiti.
V 3. nalogi iz sporeda v učbeniku na str. 125 izpišejo oddaje, ki bi jih trije prijatelji
lahko gledali. Verjetno se bodo odgovori med seboj razlikovali. Učenci naj utemeljijo
svoja mnenja, tako kot utemeljijo izbor ene od oddaj, ki naj bi jo prijatelji gledali (4.
naloga). V 5. nalogi razložijo krajšave.
Nato rešijo še naloge v DZ na str. 83. V nalogah od 1 do 4 iščejo podatke v sporedu, ki je
objavljen v DZ na str. 83. Peta in šesta naloga sta tvorbni, in sicer učenci tvorijo obnovi
risanke in filma. Obnovi po izbiri učitelja predstavijo ustno ali pisno.
f
169
V 6. nalogi v učbeniku na str. 125 učenci poslušajo posnetek št. 30 na CD-ju.
Mogočni vladar Olimpa v Grčiji je poslal zlatega ovna z deklico in dečkom na hrbtu
preko morja. Deklica je na potovanju zdrsnila s hrbta, deček pa je srečno prispel na cilj.
Ovna je kralj v deželi pod Kavkazom daroval bogovom, njegovo zlato runo pa pribil na
deblo velikega hrasta in mu za stražarja postavil strašnega zmaja. Sloves o zlatem runu
se je širil po vsem svetu. Mnogi junaki so hoteli ukrasti zlato runo.
Nekega dne je po zlato runo odšel tudi največji junak stare Grčije Jazon z ladjo Argo,
ki je bila najslavnejša ladja v tistih časih. Jazon je prišel do zlatega runa, a da bi ga
lahko imel, je moral izpolniti tri zahtevne naloge. V plug naj bi vpregel dva bika, ki sta
bruhala ogenj, z njima naj bi preoral polje in zasadil vanj zmajeve zobe. Iz teh zob naj
bi po prerokbi zrasli vojščaki, ki bi ubili svojega sejalca. Morda bi Jazon takrat tragično
končal svoje življenje, a pomagala mu je čarovnica, kraljeva hči Medeja. Jazon je dobil
zlato runo in bežal z njim domov. A ladja je pomotoma zaplula v ustje Donave, od tam
pa po Savi in Ljubljanici prav v naše kraje. Argonavte so ustavile šele skale pri izviru
Ljubljanice. Toda argonavti niso hoteli ostati v naših krajih.
Blizu kraja, kjer so potegnili ladjo na breg, je bilo v tistih časih veliko jezero in močvirje.
V tem močvirju je živela pošast, podobna zmaju. Jazon se je boril z njo, nato pa so ladjo
naložili na okrogla bruna in jo kotalili do Jadranskega morja. Odtod so argonavti srečno
odpluli nazaj v Grčijo.
V spomin na argonavte sta v vrhniškem grbu ostala ladja in zmaj – simbol Ljubljane.
To naj bi bil tisti mogočni zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa v ljubljanskem
mestnem grbu in steguje jezik ter dviga peruti.
Sprva je imela Ljubljana zmaja le v mestnem pečatniku, kasneje pa se je preselil tudi v
mestni grb.
Stara zgodba o argonavtih in ljubljanskem zmaju hrani dokaz, da so že nekoč potekale
v naših krajih prastare trgovske zveze med Evropo in Azijo. V naše kraje so prihajali
trgovci z Baltika, se odpravili do Jadrana in nadaljevali pot proti Črnemu morju.
Po poslušanju odgovorijo na vprašanja v 7. nalogi. Odgovori, s katerimi kažejo
svoje razumevanje besedila, so lahko pisni ali ustni. Če imajo učenci veliko težav z
odgovarjanjem na vprašanja, učitelj posnetek predvaja še enkrat. Pri preverjanju
pravilnosti odgovorov pa si pomagajo z zapisanim besedilom, skopiranim na prosojnico
ali na učnem listu.
Nato rešijo še naloge v DZ na str. 84 in 85. V 1. nalogi dopolnjujejo samostalnike z ustreznimi
pridevniki tako, da bodo oblikovali besedne zveze, ki so jih slišali/prebrali v besedilu.
V 2. nalogi na kratko ustno obnovijo pripoved. Če je potrebno, učitelj še enkrat predvaja
posnetek, pred tem pa opozori učence, naj si zapišejo pomembnejše podatke ali izpolnijo
miselni vzorec, ki ga lahko pripravi učitelj ali pa ga med poslušanjem izdelajo učenci sami.
Tretja naloga učence usmerja v samostojno raziskovanje virov, v katerih poiščejo
podatke o tem, kako je nastal grb njihovega kraja. Če živijo in hodijo v šolo v manjšem
170
kraju, ki nima svojega grba, poiščejo podatek za najbližji večji kraj.
V 4. nalogi učenci dopolnjujejo besedilo s samostalniki, ki jih izberejo izmed para v
oklepaju. Pri tem pazijo na smiselnost besedila. Peta naloga je namenjena ponavljanju
samostalnika. Iz besedila v 4. nalogi učenci izpišejo samostalnike in jih razvrstijo v
razpredelnico glede na njihove vrste, določijo pa jim še spol in število. Da bi se izognili
napakam, ki bi se lahko pojavile zaradi napačnih odgovorov v 4. nalogi, učitelj popolno
besedilo skopira na prosojnico (sledi na učnem listu).
Učni list
Grb je razpoznavni znak že skoraj tisoč let. Prvič naj bi ga uporabili v
križarskih vojnah. Križarji so imeli na ščitu narisan križ. Da bi se vitezi
razlikovali med seboj, so kasneje začeli na ščite, obleko in konjsko opremo
pritrjevati različne simbole in znake. Sprva so simbole izbirali sami, kasneje
pa je pravica izbiranja simbolov prešla v roke poklicnih heraldov. Heraldi
so bili glasniki, ki so najavljali turnirje in preverjali grbe udeležencev
turnirja. Simboliko grbov so predstavljali krilati levi, zmaji in pošasti, da bi
s temi podobami označili pomembnost viteza. Grb je kasneje postal dedni
znak, a dodeljevanje grbov je postala izključna pravica vladarja. Uporaba
grbov se je razširila tudi na razna združenja, ustanove, samostane in v 13.
stoletju tudi na mesta. Mestni grbi pogosto pripovedujejo o nastanku tega
in onega kraja.
V 6. nalogi pa izpišejo samostalnike in pridevnike (vsaj nekaj, ni nujno vseh) iz besedila
Ljubljanski zmaj, ki so ga poslušali na posnetku št. 30. Besedilo učitelj razdeli učencem
na učnih listih, lahko pa ga skopira tudi na prosojnico. Izpisanim samostalnikom in
pridevnikom določijo spol in število, pridevnikom pa še vrsto.
Pobude
Učenci naj za domačo nalogo napišejo vsaj eno besedilo, in sicer ali obnovo (5. in 6.
naloga v DZ na str. 83) ali pripoved o zanimivosti, povezani z domačim krajem.
Če bodo učenci naloge v delovnem zvezku na str. 84 in 85 reševali doma, potem naj
učitelj učencem razdeli besedilo Ljubljanski zmaj na učnih listih.
Zapiski
171
VI
Raziskovalni tabor –
zgodovina in prihodnost
Cilji
Učenci
• odgovarjajo na vprašanja o vsebini besedila,
• v besedilu iščejo neknjižne besede in jih zamenjajo s knjižnimi,
• sami dopolnijo besedilo tako, da predvidijo nadaljevanje in konec.
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
Odgovarjajo na vprašanja. Nadaljujejo pripoved.
BRANJE
Berejo vprašanja in navodila k nalogam.
PISANJE
Pišejo nadaljevanje pripovedi.
Didaktične zamisli
Učitelj lahko v razred povabi pravljičarja ali pripovedovalca, ki bo učencem pripovedoval
pravljice ali zgodbe iz svojega življenja ali življenja svojih (njihovih) prednikov.
Druga možnost je, da poslušajo posneto pripoved, si morda ogledajo kak film z motivi
morja (lahko tudi Poletje v školjki) ali pa se preprosto pogovarjajo o svojih spominih
na skupno bivanje v šoli v naravi ipd.
Učenci lahko 6. poglavje okvirne zgodbe poslušajo na CD-ju (posnetek št. 31) ali
pa ga preberejo sami. Lahko ga prebere tudi učitelj. Nato odgovorijo na vprašanja v
172
1. nalogi v učbeniku na str. 128. Z vprašanji po eni strani preverjamo razumevanje
besedila, po drugi pa učence spodbujamo, da razlagajo nekatere stalne besedne zveze
in besede v prenesenem pomenu. Pri razlagi besed si lahko učenci pomagajo tudi s
SSKJ (v elektronski ali klasični knjižni obliki) ali morda kakšnim drugim slovarjem,
namenjenim otrokom, če bo ta seveda že nastal oziroma bo dostopen. (Trenutno
namreč specializiranega slovarja za otroke še ni, SSKJ pa je pogosto zanje prezahteven.
Kljub temu jih navajamo k rabi priročnikov, morda v elektronski obliki, ker so za rabo
velikokrat precej prijaznejši.)
V 2. nalogi pa učenci nadaljujejo pripoved o tem, kaj se je dogajalo na obali. Pripoved
zapišejo v zvezek, potem pa svoja nadaljevanja primerjajo in ugotavljajo, katera so bolj
in katera manj verjetna.
Pobude
Nadaljevanje pripovedi naj učenci napišejo za domačo nalogo.
Literatura
Zapiski
173
1
Večpomenke in
podpomenke
(Učbenik, str. 129; DZ str. 86)
Cilji
Učenci
• poiščejo besede oziroma besedne zveze s prenesenim pomenom,
• iščejo večpomenke, ki jih poznajo,
• v Slovarju slovenskega knjižnega jezika iščejo razlage za večpomenke.
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
BRANJE
Berejo gesla v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.
PISANJE
Dopolnjujejo povedi.
s
Didaktične zamisli
Učitelj iz lastne prakse učencem pove kakšno anekdoto, ki izvira iz dvoumnosti, ki je v
besedilu nastala zaradi rabe večpomenk, npr.
Zadnjič sem sedel v avtobusu in bral. Misli so mi kar naprej uhajale. Pa še sosedi na
sedežih za mano sta bili precej glasni. Začel sem poslušati njun pogovor. Starejša oseba je
mlajši rekla: »Ne moreš si predstavljati, Janezu je zadnjič med hojo odpadel jezik.«
Mlajša pa ji je odgovorila: »A zaradi napora?«
Sledil je odgovor: »Menda, ja.«
Mlajša je bila izjemno zaskrbljena: »Pa so mu ga prišili nazaj?«
»Mislim, da ni bilo mogoče.«
»Kako pa je to prenesel? Zdaj verjetno ne more govoriti …«
»Zakaj pa ne? Saj ne govori s čevlji.«
174
s
Anekdoti sledi pogovor o tem, iz česa izvira nesporazum med osebama. Učitelj lahko
nato vpraša učence, če so morda tudi oni kakšno besedo, ki ima več pomenov, kdaj
razumeli napačno. Ali je bila situacija smešna ali neprijetna?
Maks: Včeraj popoldan sem šel k potoku in opazoval pastirice.
Barbara: Kaj pa so počele pastirice pri potoku? Pasle krave?
Maks: Tepka. Opazoval sem ptice pastirice.
Barbara: Aja. Jaz pa sem šla v gozd in poiskala lisičke.
Maks: Daj no, Barbara. Ali se niso ustrašile in zbežale?
Barbara: Lisičke – gobe, da bi bežale?
Maks: Midva pa res vsak svoje misliva.
Po poslušanju naj učenci razmislijo, zakaj je Maks rekel, da vsak svoje mislita. Ob
katerih besedah se nista razumela? Zakaj?
V drugi nalogi v učbeniku na str. 129 razmišljajo, ali poznajo še kakšno večpomenko.
Napišejo jih lahko v zvezek in zraven napišejo, kaj pomenijo. V 3. nalogi večpomenkam
pripišejo njihove pomene, pri tem pa si pomagajo s SSKJ.
V 1. nalogi v DZ na str. 86 dopolnijo povedi s samostalniki, ki imajo vsaj dva pomena.
Pri tem si pomagajo tudi z nekaterimi sličicami ob strani.
Nasprotno od večpomenk pa imajo enopomenke samo en pomen. V 4. nalogi v
učbeniku na str. 129 tako poiščejo pomena besed avtobus in čoln, ki sta enopomenki.
Pobude
V razredu lahko organiziramo tekmovanje. Izberemo nekaj večpomenk, učenci pa
skušajo poiskati čim več njihovih pomenov.
Pri drugi nalogi pa se poskušajo spomniti čim več enopomenk.
Reševanje obeh nalog časovno omejimo na npr. 1 minuto. Vsak pravilni odgovor
točkujemo z eno točko. Zmaga tisti, ki je zbral največ točk.
175
Literatura
Zapiski
176
ovejmo natančno in
P
ustrezno
2
Cilji
Učenci
• preberejo pogovor,
• pogovor ustno obnovijo,
• odgovorijo na vprašanja in utemeljijo svoje mnenje,
• med dvema dejanjema prepoznajo namerno razmerje in ga izrazijo z veznikom da,
• med dvema dejanjema prepoznajo vzročno-posledično razmerje in ga izrazijo z
veznikoma ker (za vzrok) in zato (za posledico),
• vadijo težja mesta v pravopisu, in sicer pisavo vejice pred podrednim veznikom da,
• iz zaporedja sličic oblikujejo zgodbo,
• so pozorni na dobnostno razmerje,
• po poslušanju presodijo govorjeno besedilo,
• povedo, ali je besedilo vsebinsko, slogovno, slovnično ustrezno,
• obnovijo besedilo in popravijo napake,
• pred obnovo ob pomoči učitelja bistvene podatke uredijo v miselni vzorec in ga nato
ubesedijo, pri tem so pozorni na to, da govorijo razločno, naravno in čim bolj zborno,
• obnovijo prebrano neumetnostno besedilo,
• so pozorni zlasti na časovno zaporedje.
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
Obnovijo pogovor in neumetnostno besedilo.
Pripovedujejo o svojih načrtih v prihodnosti.
BRANJE
Berejo pogovora.
PISANJE
Pišejo spis na temo Ko bom velik(a), bom …
x
177
Didaktične zamisli
Učitelj spodbudi pogovor z učenci z vprašanjem, ali so že kdaj razmišljali o tem, kaj bi
radi postali, ko bodo odrasli.
Učenci pripovedujejo, nato pa učitelj nadaljuje, da so o tem, kaj bi radi bili, razmišljali
tudi na taboru na Obali.
Druga možnost je, da učitelj učence vpraša, kaj oni počnejo, kadar sedijo ob obali in
opazujejo zvezde. O čem razmišljajo? Nato se pogovor nadaljuje enako kot v prvem
primeru.
Učence lahko motivira tudi tako, da prinese v razred fotografije oseb, ki meditirajo na
obali, in jih vpraša, kaj mislijo, da počnejo osebe na fotografiji. O čem razmišljajo?
Najprej v učbeniku na str. 130 preberejo pogovor med Rokom in Boštjanom, nato pa
odgovorijo na vprašanja v 1. nalogi. Odgovore lahko tudi napišejo.
V 2. nalogi napišejo zgodbo na podlagi dogajanja na fotografijah. Pri tem so pozorni
na časovno zaporedje, v 3. nalogi pa pripovedujejo o tem, kaj bodo, ko bodo odrasli. Pri
tem si pomagajo z miselnim vzorcem (1. naloga v DZ na str. 86).
V 4. nalogi v učbeniku na str. 131 učenci poslušajo posnetek št. 33.
Ko bom velik, bom mornar. Mornarji z velikimi ladjami plujejo po svetovnih morjih.
Morja imam zelo rad, zato bom postal mornar. Vem, da morajo mornarji veliko in težko
delati. Vendar si vseeno želim postati mornar. Poklic mornarja je moj sanjski poklic. Ko
bom mornar, se bom z ladjo ustavljal v velikih pristaniščih po vsem svetu. V pristaniščih
se vedno dogajajo zanimive stvari. Bral sem v časopisih in knjigi, da je v pristaniščih
veliko ljudi z različnih koncev sveta. Prav zanima me, koga vse bom srečal, ko se bom z
ladjo ustavil v pristanišču.
Potem pa preberejo besedilo v učbeniku na str. 131, tudi pogovor med Barbaro in
drugimi udeleženci tabora. Sledi 5. naloga, v kateri razmišljajo o tem, kaj je narobe v
besedilu. Obnovijo ga tako, da popravijo številne dobesedne ponovitve. Besedilo lahko
popravijo tudi pisno. Da bodo lažje popravili napake, lahko učitelj besedilo skopira na
prosojnico ali učencem razdeli učne liste.
Doma še sami napišejo spis z naslovom Ko bom velik(a), bom … (2. naloga v DZ na str.
86).
178
Sledi branje neumetnostnega besedila v učbeniku na str. 132 in 6. naloga, v kateri ustno
obnavljajo prebrano. Pri tem si pomagajo z miselnim vzorcem.
Pobude
Drugo nalogo v DZ na str. 86 rešijo za domačo nalogo.
Zapiski
179
3
Namen
Cilji
Učenci
• berejo obnovo filma,
• razložijo besede oziroma besedne zveze s prenesenim pomenom,
• sami tvorijo podobno neumetnostno besedilo, in sicer obnovo filma,
• pred pisanjem izdelajo ogrodje miselnega vzorca,
zaključek,
• po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja/
sošolcev/priročnikov/staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne
napake,
• izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave,
• svoja besedila primerjajo in presojajo,
• če obnovo tvorijo ustno, potem samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa,
in to razločno, naravno ter čim bolj zborno,
• med dvema dejanjema prepoznajo namerno razmerje in ga izrazijo z veznikom da,
• preberejo odlomek iz umetnostnega besedila,
• ugotavljajo, ali je besedilo napisano v knjižnem ali neknjižnem jeziku,
• berejo neumetnostno besedilo, in sicer dnevnik,
• tvorijo podobno neumetnostno besedilo,
• v zaporednih povedih izrazijo isto osebo/žival/predmet/kraj z osebnim zaimkom ali s
kazalnim zaimkom.
POSLUŠANJE
Poslušajo razmišljanja sošolcev in učitelja.
GOVORJENJE
Pripovedujejo obnovo.
BRANJE
Berejo neumetnostna besedila in odlomek iz umetnostnega besedila.
PISANJE
Pišejo obnovo in dnevnik.
180
Didaktične zamisli
Učenci pripovedujejo, kateri film so si nazadnje ogledali. Povedo, kaj jih je najbolj
pritegnilo, čemu so si ga ogledali … Učitelj jih vpraša, ali so si morda ogledali film
Popolni vihar.
Učenci preberejo neumetnostno besedilo v 1. nalogi v učbeniku na str. 133. Nato se o
besedilu pogovorijo in odgovorijo na vprašanja v nalogah 2 do 4. Dopolnijo še povedi
v 1. in 2. nalogi v DZ na str. 87.
Pogovorijo se, kaj je skupnega vsem povedim.
Kako se lahko vprašamo po delih povedi, ki so jih dopisali?
S katero besedo so se vsi deli začeli?
Katero ločilo stoji pred besedo da?
Pravilo si nato preberejo v učbeniku na str. 133.
Tudi sami obnovijo film, ki jim je najbolj všeč ali so ga nazadnje videli v kinu ali na
televiziji (5. naloga v učbeniku na str. 133). Obnovo napišejo za domačo nalogo, lahko
pa jo govorno predstavijo naslednji dan pri pouku.
Nizajo odgovore na vprašanje, čemu so učenci šli na Obalo (6. naloga v učbeniku na
str. 134), nato pa preberejo njihove misli, zapisane v učbeniku na str. 134. Misli med
seboj primerjajo in ugotavljajo, katere so pomensko ustreznejše (7. naloga). Ugotovijo,
da se med seboj razlikujejo po rabi besedic ker in zato. Gre za vzrok in posledico, ki ju
ne smemo pomešati, če želimo v povedi ohraniti ustrezen pomen.
Preberejo še povedi v 8. nalogi in razmislijo, ali so zdaj povedi pomensko ustrezne. Kaj
se je zgodilo z njimi? Kje zdaj stoji beseda zato? Ker stoji pred vzrokom, zato pa pred
posledico. Kje v povedi sta, ali v prvem ali v drugem delu, je odvisno od sobesedila,
pomembno je, da sta pred pomensko ustreznim delom.
Ob tem je za učence lahko koristna še opomba, da pred obema, to je pred ker in zato,
stoji vejica, če sta seveda v drugem delu povedi.
V 9. nalogi berejo odlomek iz umetnostnega besedila Martova velika junaštva Marjana
Tomšiča. Po branju lahko razmislijo o tem, ali se pogovor v tem odlomku kaj razlikuje
od drugih pogovorov v tem poglavju. Pri tem jih učitelj lahko vodi z vprašanji, npr.
Kje je zapisan ta pogovor?
Kdo je avtor besedila?
Ali mislite, da se je ta pogovor res odigral?
Kakšno besedilo je to?
Kaj pomenijo besede, zapisane v oklepajih?
Zakaj jih je po vašem mnenju avtor zapisal? …
181
Nato odgovorijo še na vprašanja v 10. nalogi.
Tudi učenci naj pripovedujejo o svojih junaštvih, če to seveda želijo (11. naloga v
učbeniku na str. 135). Morda kdo ne bo želel pripovedovati o njih, ker se boji kazni ali
pa ne želi izdati kakšnih skrivnosti. V takih primerih nalogo izpustimo oziroma jo
preoblikujemo v domišljijsko. Učenci namreč lahko pripovedujejo o tem, kaj se jim zdi
junaštvo oziroma katera dejanja si predstavljajo kot junaška.
V 12. nalogi pa naj pripovedujejo o igrah, ki se jih igrajo.
Iz Rokovega dnevnika
Sledi še ena besedilna vrsta, ki pa so jo učenci spoznali že v 4. razredu. Najprej preberejo
besedilo v učbeniku na str. 136, nato pa odgovorijo na vprašanja o podatkih iz besedila
in vrednotijo Rokovo pripoved iz dnevnika (1. naloga). Tudi sami pripovedujejo o
podobnih dogodkih (pikniku, taboru, kosilu …) (2. naloga).
Pobude
Dvanajsto nalogo v učbeniku na str. 135 lahko v razredu nadgradimo. Pripravimo
lahko plakat z imeni iger, ki se jih učenci igrajo. Lahko dodamo tudi navodila, kako se
jih igrati. Ta plakat pa lahko primerjamo še z drugimi, na katerih so imena iger, ki so
se jih igrali 1. starši, 2. stari starši učencev. Tudi tem lahko dodamo navodila za igranje.
Na ta način učenci neposredno vzporejajo majhen segment preteklosti in sedanjosti,
ki jim je vsebinsko blizu, hkrati pa jih vodi tudi do spoznavanja različnosti načina
življenja nekoč in danes.
Na pripovedovanje v 2. nalogi v učbeniku na str. 136 naj se pripravijo kar pri pouku.
Učitelj naj za to nameni približno 5 minut, da učenci oblikujejo miselni vzorec ali
alineje, s katerimi si bodo pomagali pri pripovedovanju. Na ta način vidimo, kako
so učenci sposobni sami oblikovati kratka neumetnostna besedila in jih predstaviti
naslovnikom (učencem in učitelju), ne da bi se na to prej pripravili doma. Pomembno
pa je, da vseeno imajo nekaj časa pri pouku za priprave na govorni nastop.
Zapiski
182
S lovensko primorje tako
in drugače
4
Cilji
Učenci
• preberejo neumetnostno besedilo,
• iščejo podatke v besedilu,
• poslušajo posnetek umetnostnega besedila na CD-ju,
• ugotavljajo, v katerem narečju je besedilo,
• primerjajo obe besedili, spoznavajo dvojezično situacijo na delu slovenske Istre,
• preberejo umetnostno besedilo,
• pripravijo referat o znamenitem kraju, osebi ...,
• pred pisanjem ob učiteljevi pomoči izdelajo ogrodje miselnega vzorca,
• po različnih virih iščejo manjkajoče podatke in jih vpišejo v ogrodje miselnega vzorca,
• pred pisanjem osnutka napišejo naslov in vrsto besedila,
zaključek,
• po pisanju osnutka preberejo besedilo in najprej sami, nato pa ob pomoči učitelja/sošolcev/
priročnikov/staršev popravijo vsebinske, slogovne, slovnične in pravopisne napake,
izboljšujejo čitljivost, natančnost, hitrost in tekočnost pisave,
• svoje besedilo predstavijo sošolcem, nato besedila primerjajo in presojajo.
POSLUŠANJE
GOVORJENJE
Predstavijo sošolcem in učitelju svoje besedilo (predstavitev znane osebe, kraja …).
Presojajo govorne nastope sošolcev.
Utemeljujejo svoja mnenja.
BRANJE
Berejo neumetnostna besedila in odlomke iz umetnostnih besedil.
Berejo obrazce.
PISANJE
183
Didaktične zamisli
Učitelj lahko za izhodišče obravnave zadnje vsebine v učbeniku vzame razredno končno
ekskurzijo, če je ta slučajno (ali načrtno) vodila v slovensko Istro. Sicer pa si pomaga z
vodenim pogovorom o življenju in sociolingvistični situaciji na Obali in v zaledju. V
učbeniku je namreč že v tretjem poglavju opozorjeno na dvojezično območje (učbenik,
str. 82 in 83).
V razred prinese za slovensko Istro značilne stvari, npr. oljčno olje, oljke, morsko
sol …, in fotografije solin, oljčnih nasadov, nacionalnega parka Škocjanske jame …
Pogovarjajo se o njih in lastnih izkušnjah z njimi. Na zemljevidu poiščejo Obalo in
vasi v zaledju slovenske Istre. Lahko predvaja tudi kakšen odlomek iz dokumentarnih
filmov o solinarstvu, o aleksandrinkah …
Učitelj pogovor vodi tako, da je vanj logično umeščeno tudi vprašanje o tem, ali vedo,
kdo so aleksandrinke. V 1. nalogi v učbeniku na str. 137 učenci preberejo besedilo,
lahko pa ga poslušajo tudi na CD-ju, in sicer posnetek št. 34. Pogovorijo se o tem, kdo
so aleksandrinke, kaj je zanje značilno.
V 2. nalogi poslušajo posnetek št. 35 o Šavrinkah.
»Kaj Katina! Ta se bo znašla: je bistra, hitra, brumna. Kaj ona! Ali Cilja, ta je bolj boječa.
In preveč tiha je. Magari je mlajša od Katine, ali vseenako. Kdu zna, kaj toká človeka na
tašni poti? Pa kaj ćemo? Ko ćem, da grejo od hiše, bo treba začet. Anbot je treba, ni kaj.«
Približno tako je mislila tudi njegova žena, le da ni bila popolnoma prepričana glede
časa. Boječe je pregovarjala:
»Ko bi počakali en malo? Še kašno leto? Ali vsaj pol leta, do pomladi?«
»Ma kaj ćeš čakat!« se je jezil on in se delal dosti bolj hudega, kot je bil v resnici; da bi
prikril lastne pomisleke in strah, ki je tudi njemu tiho kljuval srce. Ali rekel je:
»Bo treba začet. Življenje ni lahko. Še znaš sama.«
Tako je bilo ob prvih jesenskih sapicah odločeno, da gresta Katina in Cilja po svetu.
Potem se je odlašalo iz tedna v teden.
/ .../ Po božiču so se odpravili. / .../
Zgodaj so se spravili v postelje, kajti vstati je bilo treba že pred četrto.
Katinca je presanjarila pol noči, drugo polovico pa je prebila v nekakšni vročici.
Strašansko jo je vznemirjalo to, kar se bo dogajalo prihodnje dneve. Veliko je že slišala o
Šavrinkah, ki so se vsak teden odpravljale v Istro po jajca. Poslušala je njihove štorije, ko
je še palec cuzala, in vedno so se ji zdele te ženske imenitne, pogumne, drzne, ožarjene
z nedoumljivo skrivnostjo. Sanjarila je o neznanih krajih, o daljnih vaseh in o tistem
mestu, ki leži nekje tam za hribi in se mu pravi Motovun. V preživih slikah so se ji
prikazovali potoki, drage, reke, polja, temačni in grozljivi gozdovi, široke ceste in komaj
zaznavne poti, beli oblaki nad njimi ...
(M. Tomšič: Šavrinke. Ljubljana: Kmečki glas, 1986, str. 4–5.)
184
Nato odgovorijo na vprašanja v 3. nalogi. V 4. nalogi preberejo še eno besedilo o
Šavrinkah in odgovorijo na vprašanja o vsebini besedila (5. naloga). Šesta naloga je
namenjena primerjavi med obema besediloma, in sicer predvsem razlikam med
umetnostnim in neumetnostnim besedilom. Namen slednjega je namreč seznaniti
naslovnika z informacijami, podatki so preverljivi, pri umetnostnem besedilu pa je
bistvo predvsem v njegovi estetski funkciji.
V učbeniku na str. 138 je nekaj fotografij dvojezičnih napisov in obrazcev. V 7. nalogi
naj bi učenci razmislili, zakaj je tako.
V 8. nalogi učenci preberejo še en odlomek iz umetnostnega besedila, v 9. pa odgovorijo
na vprašanja o vsebini besedila. Učenci pa nato rešijo še 3. in 4. nalogo v DZ na str.
87 in 88, kjer povezujejo dele povedi tako, da dobijo smiselne povedi (3. naloga), v 4.
nalogi pa ugotavljajo, ali so trditve resnične ali ne. Svoje odgovore naj utemeljijo.
Zadnja naloga v učbeniku na str. 140 je precej celovita in bo zahtevala več časa, učenci
naj referat pripravijo doma, v razredu pa ga nato predstavijo.
Ponovimo
V delovnem zvezku so na straneh 88 do 95 dodane naloge, s katerimi učenci ponovijo
snov 5. razreda. So raznolike, učenci npr. dopolnjujejo povedi, obkrožajo pravilne
odgovore, sami tvorijo primere po analogiji s primeri iz nalog, tvorijo besedila, ki jih
sošolcem predstavljajo ustno in pisno, končajo pa se s kvizom kratic in križanko.
Pobude
Deseto nalogo v učbeniku na str. 140 lahko učenci pripravijo v skupinah po štiri ali
vsaj v parih. Na ta način spodbujamo tudi skupinsko delo in utemeljevanje svojih idej
že med delom.
Zapiski
185
Zapiski
186
187
Založba IZOLIT, d. o. o
Prešernova cesta 33
1234 Mengeš
Tel.: 01/729 10 00,
Fax.: 01/729 14 22
www.zalozba-izolit.si
[email protected]

2 - Založba Izolit

Transcription

Similar documents

bralne navade učencev 5. razreda

Organizacijski odbor posveta - Sindikat policistov Slovenije

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

Raziskujem preteklost 7

3. letnik

urnik za opravljanje plačilnih storitev v hranilnici lon

Rezultati raziskovalnih nalog in inovacijskih predlogov v mesecu

Fakulteta za pomorstvo in promet

Objavljamo sezname šolskih gradiv za naslednjo šolsko leto.