Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

Transcription

ZGODOVINA 7
PRIROČNIK ZA UČITELJE
Življenje prvih človeških skupin:
rojstvo človeka
7
9
11
13
Kako je potekal razvoj v kameni dobi
Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi
Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin
Od piščali do vaške situle – prazgodovina na slovenskem ozemlju
UČNO GRADIVO
LITERATURA ZA UČITELJE:
• Barbara Bajd, Pomembna paleoantropološka najdba – Australopithecus garhi, Proteus, letnik 63, št. 10, stran 460-461, Ljubljana, 2001.
• Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969,
• Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002 (ustrezna gesla).
• Ernest H.J. Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.
• Janez Dular et al., Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini, Arheološki vestnik 42, str. 65–198, Ljubljana, 1991.
• Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.
• Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.
• Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005.
• Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987.
• Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997.
• Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996.
• Johannes Maringer, The goods of prehistoric man, Phoenix Press, London, 2002.
• Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993.
• Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.
• Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005.
• The Oxford ilustrated prehistory of Europe, Oxford University Press, Oxford, New York, 1994.
• Borut Tome, Izdelava kopije okostja neveljskega mamuta, Geološki zbornik, št. 17, str. 159–60, Ljubljana, 2003.
• Turk, Ivan, Neandertalec in njegova piščal, Gea, letnik VII, št. 4, str. 6-10, Ljubljana, 1997.
• Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige).
• Anton Velušček et al, 5600 let star lok z Ljubljanskega barja, Gea, letnik XI, št. 1, str. 48–49, Ljubljana, 2001.
• Zakladi tisočletij, Modrijan, Ljubljana, 1999.
• Zbirka Človek in čas:
• 1. knjiga: Prazgodovina in rečne kulture, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Zbirka Kako so živeli:
• V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,
• Zbirka Svet okoli nas:
• Ljudje iz davnin, Pomurska založba, Murska Sobota, 1992.
• Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965.
• Zgodovina človeštva: 1. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.
• Zgodovina v slikah, knjiga 1, DZS, Ljubljana, 1976.
LITERATURA ZA UČENCE:
• Michael Aston, Arheološki atlas, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2001.
• Giovanni Caselli, Življenje skozi stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.
• Paul Devereux, Arheologija, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Vittorio Giudici, Spoznavanje družbe skozi čas, Alba 2000, Ljubljana, 2000.
• Martin Ivanič, Slovenska zgodovina v zgodbah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.
• Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005.
• Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Hazel Martell, Starodavni svet: zgodovina prvih kultur in civilizacij, Učila, Tržič, 1997.
• Carlo A. Michelini, Kako so otroci živeli v jamah, Učila, Tržič, 1995.
• Miloš Mikeln, Malo zgodovinsko berilo, Pisanica, Ljubljana, 1997.
• Anne Millard, Ljudje nekoč, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.
• Norah Moloney. Arheologija, Didakta, Radovljica, 2001.
• Richard Platt, V začetku: skoraj popolna zgodovina tako rekoč vsega, Slovenska knjiga, 2001.
• Christopher Rice, Otroci skozi stoletja: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997.
• Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005.
• Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996.
2
rojstvo človeka
• V prazgodovinski dobi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,
• Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996.
• Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Zgodovina sveta, Educa, Nova Gorica, 1997.
• Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: zgodbe iz naše davne preteklosti, Karantanija, Ljubljana, 2005.
MLADINSKA LITERATURA
• Erich Ballinger, Obračun na ledeniku, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
• Dougal Dixon, Raziskovalec ledene dobe, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.
• Janez Jalen, Bobri, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.
• Miki Muster, Kamena doba/Šampion/Za volanom, Delo, Ljubljana, 2006.
• Miki Muster, Prazvitorepec, Delo, Ljubljana, 2005.
• Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger ob sončnem zahodu, Grlica, Ljubljana, 2002.
• Mary Pope Osborne, Sabljezobi tiger in ledena doba, Grlica, Ljubljana, 2005.
FILMI (IZBOR)
• Kremenčkovi, r. Brian Levant, ZDA, 1994.
• Kremenčkovi 2: Viva Rock Vegas, r. Brian Levant, ZDA, 2000.
• Ledena doba, r. Chris Wedge, ZDA, 2002.
• Ledena doba: otoplitev, r. Carlos Sandalha, ZDA, 2006.
DOKUMENTARNI FILMI
• Enciklopedija razvoja človeka (4 deli), Dnevnik in Mediafilm, Ljubljana in Kranj, 2006.
• Kdo je postavil Stonehenge, Dnevnik, Ljubljana, 2006.
• Neandertalec, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005.
• Steklo in jantar Novega mesta, RTV Slovenija, Ljubljana, 2004–05.
• Zgodba o neandertalčevi piščalki, Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.
SPLETNE STRANI (IZBOR)
Kako je potekal razvoj v kameni dobi
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Kamena_doba
• www.zls-zveza.si/RL_7-8_2001_Stele.pdf
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Neandertalec
• http://novice.svarog.org/index.php?Zgodba=5
• www.creswell-crags.org.uk/virtuallytheiceage/Stone%20Age%20People/index.html
• http://museums.ncl.ac.uk/flint/menu.html
• http://encarta.msn.com/encyclopedia_761555928/Stone_Age.html
• www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/ha/sap.htm
• http://anthro.palomar.edu/homo2/mod_homo_4.htm
• www.wsu.edu/gened/learn-modules/top_longfor/timeline/h-sapiens-sapiens/h-sapiens-sapiens-a.html
• www.clarku.edu/~piltdown/map_gen_hist_surveys/menoldstoneage.html
• www.mnh.si.edu/anthro/humanorigins/index.htm
• www.mrdowling.com
• http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=1025&sid=1c81a7fb83df07c5d2f7c0315cb8e391
• /www.wesleyjohnston.com/users/ireland/past/pre_norman_history/mesolithic_age.html
• http://witcombe.sbc.edu/willendorf/willendorfwomen.html
• http://archaeology.about.com/od/mesolithicarchaic/Mesolithic_and_Archaic.htm
• www.netmedia.co.uk/history/week-1/index.html
• www.missgien.net/stone-age/newgrange.html
• www.historyforkids.org/learn/romans/history/stoneage.htm
• http://members.aol.com/TeacherNet/PreHistory.html
• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/ancienttech/index.shtml
• www.abotech.com/Articles/Kowalski01.htm
• www.wsu.edu/gened/learn-modules/top_agrev/agrev-index.html
Kakšno je bilo življenje človeka v dobi kovin
• www2.arnes.si/~osceifb1s/barje2.htm
• http://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=194&sid=1c81a7fb83df07c5d2f7c0315cb8e391
• http://ro.zrsss.si/borut/Kovine/o_kovinah.htm
• www.loski-muzej.si/muzej/main.asp?id=201
• www.bbc.co.uk/history/ancient/british_prehistory/bronzeageman_01.shtml
• www.bronzeagefoundry.com/
• www.geocities.com/Athens/Crete/4162/
• www.britarch.ac.uk/ba/ba57/feat2.html
• www.uh.edu/engines/epi1334.htm
• www.sonoma.edu/users/p/purser/anth325/Iron%20Age%20Europe3.pdf
3
rojstvo človeka
• www.bbc.co.uk/wales/celts/
• www.qatna.org/en-history-iron.html
Umetnost v prazgodovini
• www.gea-on.net/clanek.asp?ID=347
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Jamske_poslikave
• www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/stonehege
• http://witcombe.sbc.edu/ARTHprehistoric.html
• www.humanities-interactive.org/ancient/iceage/index.html
Prazgodovina na slovenskem ozemlju
Piščal iz Divjih bab
• www.novomesto.si/media/swf/trak.swf
• www.zrc-sazu.si/www/iza/piscal.html
• www.geocities.com/paleocarniolica/potocka.htm
Mostiščarji na Ljubljanskem barju
• www2.arnes.si/~osceifb1s/barje2.htm
• www.ckff.si/dokumenti/Veluscek_et_al_Cresnja_Arheoloski_vestnik_55_2004.pdf
Vaška situla
• www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zgodovina/Praclovek1.htm
• www.loski-muzej.si/muzej/main.asp?id=201
• www2.arnes.si/~zkolen/vojka.htm
• www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/bela/markop/zgobk1.html
UČILA:
• Atlas svetovne zgodovine: prazgodovina; stari vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006.
• Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000.
• Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994.
• The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996.
• The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989.
• Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.
UČILA-ELEKTRONSKI VIRI
• Pro et contra in dramatizacija: zgodovina, Videofon, Blejska Dobrava, 2004.
• Prazgodovina, Svarog, Miklavž, 2003.
• Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.
• Anka Zuljan: S sliko v zgodovino, April-Zuljan, Ljubljana, 2000.
METODIČNI PRIROČNIKI:
• Vilma Brodnik et al, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študijskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne
%20delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc).
• Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004.
• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju — vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001.
• Prispevki k didaktiki zgodovine, dostopno na www.ff.uni-lj.si/oddelki/Zgodovin/DANIJELA/DIDAKTIKAZGODOVINE/_private/Prispevki%20V-1/Prispevki5-1.pdf.
• Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004.
• Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002.
• Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana.
• revija Primary Teaching, Historical Association, London.
• revija, History Teaching, Historical Association, London.
• www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja)
• www.leedstrinity.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju)
• www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci)
• www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje)
• www.schoolhistory.co.uk
• www.learnhistory.org.uk
• www.HistoryontheNet.com
• www.historylearningsite.co.uk
• www.activehistory.co.uk
• www.historyitt.org.uk
• www.hyperhistory.org
• www.nchs.ucla.edu
• http://worldhistoryforusall.sdsu.edu
• www.mrdonn.org
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, naravoslovje, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika
4
Kako je potekal razvoj v
kameni dobi
Prvi ljudje so se pojavili pred več milijoni let. V
najstarejših obdobjih človekove zgodovine so
ljudje spoznali ogenj, kamnito orodje in orožje. V
neolitiku so se začeli naseljevati v vaseh ter se
ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo.
Kako je potekal
razvoj v kameni dobi
V paleolitiku se je človek razvil v razumno in družbeno bitje.
1. V tabeli so fotografije lobanj prednikov današnjega človeka. Poskušaj ugotoviti, po katerih značilnostih se razlikujejo.
Zapiši časovni okvir, v katerem so omenjene človeške vrste živele.
PRED 4 MILIJONI LET
▶
▶
▶
Dolga kamena doba
avstralopitek
▶
homo sapiens
PRED 400.00 LETI
neandertalec
kromanjon
PRED 200.00 LETI
PRED 40.00 LETI
2. Pomisli, kaj je človeka ločilo od živali?
RAZMIŠLJANJE, GOVOR
ŠE VEDNO GA
3. Razmisli, kakšne posledice je imelo za
razvoj človeka odkritje ognja.
Zapiši jih na črte ob sliki.
V kakšne namene še danes
uporabljamo ogenj?
– OGREVANJE
UPORABLJAMO
– VARNOST
ZA OGREVANJE,
– HRANA
PA TUDI V
– GOVOR
INDUSTRIJI.
Homo sapiens – rojstvo modernega človeka
Danes Zemljo poseljujemo ljudje, ki pripadamo vrsti homo sapiens. Znanstveniki niso enotni, ali so bili predniki
homo sapiensa tudi neandertalci.
4. Na spodnjih ilustracijah sta predstavljena neandertalec in kromanjonec (homo sapiens).
A. V vmesni prostor zapiši razlike in podobnosti med njima.
RAZLIKE
NEANDERTALEC JE BOLJ ČOKAT,
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti
kamene dobe,
opiše pojav človeka,
oceni pomen odkritja
ognja,
pojasni spremembo v
neolitiku.
Dolga kamena doba
UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s
slikovnim gradivom
Učitelj učencem pokaže poljubno sliko iz
kamene dobe z različnimi podobami ljudi
in učence spodbudi z vprašanji:
• Ali so na sliki ljudje ali živali?
• Zakaj sklepamo, da so ljudje?
• Zakaj je podoba ljudi danes drugačna
kot je bila nekoč?
Za uvodno motivacijo so primerne tudi
slike na spletni strani www.homogea.
org/galerija.htm.
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim
gradivom (zemljevidom)
Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku
na strani 95 in ga analizirajo:
• Kje je bila domnevna pradomovina
človeških prednikov?
• Kje so živeli ljudje vrste avstralopitek?
• Kje so živeli ljudje vrste pokončni
človek?
• Kje so živeli ljudje vrste neandertalec?
• Učenci razložijo, zakaj so ljudje v
posameznih fazah razvoja za naselitev
izbrali ravno ta območja.
IMA SKROMNEJŠA OBLAČILA ...
PODOBNOSTI
RAZISKOVALEC
Učenci s pomočjo literature in spletnih
strani poiščejo podatke o ledenih dobah
in njihovem vplivu na življenje na Zemlji.
Ledene dobe tudi časovno opredelijo.
POKONČNA DRŽA, UPORABA ORODJA
IN OROŽJA, IZDELAVA OBLEKE
6
KRITIČNO RAZMIŠLJANJE
S pomočjo slikovnega in pisnega gradiva
v učbeniku na straneh 8–9 učenci
odgovorijo na vprašanje, kaj je človeka
dokončno ločilo od živali.
gradivom (ilustracijo in fotografijo)
Učenci si ogledajo ilustracije in
fotografije v delovnem zvezku na strani
6 in:
• ugotovijo razlike med njimi (oblika,
velikost)
• v delovni zvezek pa zapišejo čas, v
katerega lobanje sodijo.
Homo sapiens – rojstvo modernega človeka
BODIMO USTVARJALNI: metoda
slikovno-grafičnih izdelkov
Učenci si ogledajo ilustraciji neandertalca
in kromanjonca v delovnem zvezku.
Zamislijo si njuno življenje in narišejo
oba v vsakdanjem življenju, na primer ob
domačem ognju, na lovu, pri nabiranju,
pri jedi …
AKTIVNOST: metoda dela z
informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učitelj predvaja dokumentarni film
Neandertalec (Dnevnik, 2005) in
učencem pripravi list z vprašanji za
analizo vsebine:
• Opiši, kakšno je bilo bivališče
neandertalca.
• Opiši obleko neandertalca.
• Kako so obleko izdelovali?
• Kako velike so bile skupnosti in kdo
jih je tvoril?
• Na kakšen način so skrbeli za
nadaljevanje skupnosti?
• Kakšen odnos do starejših so imeli?
BODIMO USTVARJALNI: terensko delo
V okviru terenskega dela, ekskurzije,
kulturnega ali tehniškega dne v dogovoru
z učiteljem tehnike in tehnologije učenci
izdelajo primere kamnitega orodja in
orožja (iz gline, kartona …). Razstavijo
jih v razredu ali v šolski avli, ob vsakem
predmetu pa zapišejo, zakaj in v katerem
obdobju se je uporabljal.
5
AKTIVNOST: izkustveno učenje (igra
vlog)
Učenci v dvojicah pripravijo in odigrajo
dvogovor med neandertalcem in
kromanjoncem, v katerem vsak od njiju
hvali svoje prednosti.
Kako je potekal
razvoj v kameni dobi
B.
A.
B.
C.
Zakaj so bili kromanjonci uspešnejši od neandertalcev? Podčrtaj pravilni odgovor.
Delovali so bolj premišljeno in načrtno, kar jim je omogočilo razviti boljše orožje in orodje.
Bili so večji in močnejši od neandertalcev.
Oblačili so se bolj moderno in imeli udobnejša bivališča.
Velika sprememba v neolitiku
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o neandertalcu in
izdelajo plakat o njem.
Ljudje so v neolitiku obogatili svojo prehrano s poljskimi pridelki.
5. Pozorno si oglej ilustracijo in v kvadrate ob njej zapiši značilnosti življenja človeka v neolitiku.
OBDELOVANJE
POLJ
PRVE VASI
(STALNA
NASELITEV)
UPORABA
OGNJA
GOJENJE
DOMAČIH
ŽIVALI
AKTIVNOST: terensko delo (obisk
razstave)
Učitelj z učenci obišče razstavo, ki
prikazuje življenje v kameni dobi, na
primer razstava Lovci na mamute v
Tržiču ali Železna nit v Kranju. Učenci
pripravijo poročila o razstavljenih
predmetih.
Velika sprememba v neolitiku
VEČ O …
Pred 12 milijoni let so na Zemlji živeli
mesojedi Leptocyoni, pred dvema
milijonoma let pa so se iz njih razvili
kanidi, iz katerih se je razvilo več skupin
mesojedih živali, na primer volkovi,
volka iz
lisice, psi. Proces udomačevanja volka,
katerega se je razvil pes, je potekal več
tisočletij. Volkovi, ki so odraščali v bližini
človeških naselij, so postali bolj krotki,
saj so odraščali v bolj varnem in mirnem
okolju. Prišlo je do genetske spremembe
volkov, v kateri se je razvila nova vrsta
– psi. Psi so razvili drugačno obliko
lobanje, velikost zob in obliko oči. Ljudje
so nato začeli ustvarjati različne vrste
pasem, tako da so z umetno selekcijo
spreminjali velikost, barvo dlake, držo
repa … Prvi, ki so načrtno začeli gojiti
različne pasme, so bili Rimljani. Z
genetskimi raziskavami so znanstveniki
ugotovili, da so gensko volku najbližje
sledeče pasme: polarni psi, šarpej,
azijske vrste špicev, nordijski psi.
PONOVIMO
Tri obdobja v
kameni dobi
Obleka
Orodje
Orožje
Prehrana
Prebivališče
6
Katere so bile
prve poljščine?
PALEOLITIK
POTREBA PO
ŽITO,
MEZOLITIK
POJASNJEVANJU,
LEČA,
NEOLITIK
DELITVI DELA ...
BOB,
ČEBULA ...
7
AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih izdelkov
Učenci samostojno izdelajo tabelo, v kateri primerjajo življenje ljudi pred in po uvedbi
poljedelstva. Svoje ugotovitve primerjajo in sklepajo o izboljšanju pogojev za preživetje
človeka.
PRED SPREMEMBO
Kako se je
razvil govor?
PO SPREMEMBI
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence pozove, da primerjajo
kamenodobno in sodobno poljedelstvo,
lahko v obliki tabele ali miselnega vzorca:
• Ali je v čem sodobno poljedelstvo
podobno kamenodobnem?
• Katero orodje, ki ga je človek začel
uporabljati v kameni dobi, uporablja še
danes?
• Katere vprežne živali so se uporabljaje
takrat, katere se uporabljajo danes?
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob
koncu poglavja.
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Opiši izvor človeka.
• Za kaj vse je človek uporabljal ogenj?
• Kakšen je bil neandertalec?
• Kdaj so se pojavili kromanjonci?
• Kakšne spremembe je povzročila
neolitska revolucija?
• Kaj je bilo požigalništvo?
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
delovnem zvezku, stran 7.
Kakšno je bilo življenje
človeka v kameni dobi
V kameni dobi so se menjavale ledene in medledene dobe. Spremembe podnebja so vplivale
tudi na človeka, ki se je sprva selil skupaj s
čredami mamutov, turov, nosorogov … Ljudje so
se ob koncu zadnje ledene dobe začeli ukvarjati
s poljedelstvom in živinorejo.
človeka v kameni dobi
▶
▶
▶
Življenje lovcev in nabiralcev
Prvi ljudje so se preživljali predvsem z lovom in nabiralništvom. Živeli so v skupinah, ki jih imenujemo horde.
1. Z modro barvo obkroži dela, ki so jih opravljali moški, z rdečo pa dela, ki so jih opravljale ženske.
LOV
NABIRANJE SADEŽEV
SKRB ZA OGENJ
SKRB ZA OTROKE
2. Ob sliki opiši lovsko tehniko kamenodobnih lovcev in
poimenuj živali, ki so jih lovili.
SKOPALI SO JAMO, VANJO NAMETALI OŠILJENE
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše življenje lovcev in
nabiralcev,
opiše življenje prvih
poljedelcev,
navede dosežke v
tehničnem razvoju v
kameni dobi,
navede obrti, ki so se
razvile v mlajši kameni
dobi.
Življenje lovcev in nabiralcev
UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela
z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja krajše video
posnetke o Arktiki in Antarktiki ter jih
s pomočjo vprašanj uvede v novo učno
temo:
• Katera območja Zemlje so na
posnetku?
• Ali je bil v naših krajih kdaj takšen
mraz?
• Kakšne težave nam povzroča mraz?
KOLE TER JO PREKRILI Z LISTJEM IN VEJAMI.
MAMUT, NOSOROG, TUR, SEVERNI JELEN ...
3. Spodnji trije stavki so napačni.
Popravi jih tako, da boš dobil pravilne trditve.
Kamenodobni ljudje so večinoma prebivali v hišah.
KAMNOLOMNI LJUDJE SO VEČINOMA PREBIVALI V ŠOTORIH.
Ob slabem vremenu so se ljudje zatekli v gozd ali v jame.
OB SLABEM VREMENU SO SE LJUDJE ZATEKLI POD SKALNE PREVISE.
Ljudje so se združevali v rodove – skupine, ki so imele nekaj deset pripadnikov.
LJUDJE SO SE ZDRUŽEVALI V HORDE – SKUPINE, KI SO IMELE NEKAJ DESET PRIPADNIKOV.
Dosežki v razvoju tehnike
Kamenodobni ljudje so odkrili številne pripomočke, ki so jih uporabljali kot orodje ali orožje, in ki so jim olajšali
življenje ter delo.
4. Oglej si ilustracijo.
A. Kaj dela človek na sliki?
OBDELUJE KAMEN;
_____________________________________________________
gradivom (ilustracijo)
Učenci si ogledajo ilustracijo v delovnem
zvezku na strani 8 in jo analizirajo:
• Kako so opremljeni lovci?
• Kako bi opisal njihovo lovsko taktiko?
• Kako jim je uspelo ujeti veliko žival?
Svoje ugotovitve učenci zapišejo v
delovni zvezek. Nato kamenodobni lov
primerjajo s sodobnim.
IZDELUJE ORODJE IN OROŽJE
_____________________________________________________
B. Iz kakšnega materiala so kamenodobni ljudje izdelovali orodje
in orožje?
KAMEN, LES, KOSTI.
_____________________________________________________
8
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-grafičnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje Življenje lovcev in nabiralcev v učbeniku na strani 11. Izpolnijo
spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
PREHRANA
življenje lovcev in
nabiralcev
LOVSKA TEHNIKA
Učenci preberejo poglavje Življenje lovcev in nabiralcev v učbeniku na strani 11. Izpolnijo
tabelo, v kateri razvrstijo dela, ki so jih opravljali v prazgodovini. V prvem stolpcu zapišejo
tista dela, ki so jih opravljali moški, v drugem pa tista, ki so jih opravljale ženske.
dela, ki so jih opravljali moški
dela, ki so jih opravljale ženske
BIVALIŠČA
7
gradivom
Učitelj se poveže z učiteljem naravoslovja
in s pomočjo slikovnega gradiva
predstavi živali, ki so jih lovili v
prazgodovini. Učenci ugotavljajo razlike
med predstavljenimi in današnjimi
živalmi. Pojasnijo vzroke za izumrtje
prazgodovinskih živali.
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o življenju
nekaterih afriških ali amazonskih
ljudstev, ki še danes živijo kot so živeli
kamenodobni ljudje.
Svoje ugotovitve predstavijo v razredu s
pomočjo plakatov ali referatov.
BODIMO USTVARJALNI: izkustveno
učenje (igra vlog)
Učenci si zamislijo, da živijo v času
kamenodobnih ljudi. Napišejo domišljijski
spis, kako so živeli kot kamenodobni lovci
in nabiralci. Za izhodišče jim je lahko tudi
knjižno delo Janeza Jalna Bobri.
tehnologijo
Na humoren način predstavlja življenje
kamenodobnih ljudi film Kremenčkovi.
Učenci lahko ob gledanju filma izpišejo
prizore, ki so zgodovinsko netočni.
Kakšno je bilo življenje človeka
v kameni dobi
5. V spodnje kvadratke nariši 4 različna orodja, ki jih je uporabljal človek v kameni dobi in jih poimenuj.
SEKIRA
PRODNJAK
PESTNJAK
NOŽ ...
Življenje poljedelcev
V mlajši kameni dobi (neolitiku) je prišlo do uveljavitve poljedelstva in živinoreje, kar je močno spremenilo dotedanji
način življenja ljudi.
6. Pred navedena območja vpiši številke poljskih pridelkov, ki so jih tam gojili.
3,4
__________
dolina Nila
3,6
__________
Kitajska
2,5
__________
Srednja Amerika
1,7
__________
Južna Amerika
1 - paradižnik
2 – koruza
3 – pšenica
4 – ječmen
5 – buče
6 – riž
7 – krompir
7. Obkroži 4 obrti, ki so se pojavile v neolitiku in pojasni, kaj je vplivalo na njihov pojav.
pekarstvo
lončarstvo
predilstvo
zlatarstvo
DELITEV DELA, KI JE BILA
mizarstvo
tesarstvo
frizerstvo
tkalstvo
POSLEDICA STALNE NASELITVE.
PONOVIMO
Dosežki v razvoju tehnike
gradivom (fotografijo)
Učenci si v učbeniku (na straneh 11–13)
ogledajo fotografije kamenodobnega
orožja in orodja in jih analizirajo:
• Kakšen napredek v tehniki lahko
opazimo, če primerjamo kamnite puščice
(strani 11) s kamnitimi sekirami (na
strani 12)?
• Katere spretnosti je človek obvladal,
da je izdelal kamnite puščice in katere
spretnosti, da je izdelal sekiro?
• Čemu je služila kamnita utež pri
statvah? Čemu služijo statve?
SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH
Učenci obiščejo spletno stran http://
museums.ncl.ac.uk/flint/menu.html.
int/menu.html
V razdelku Meet the Shaman izvedo:
• kaj nosi šaman na glavi,
• kako so ljudje gradili bivališča (My
people build our homes),
• kako so izdelovali harpune (Our Life at
Home – See a craftsman).
AKTUALIZACIJA
Učenci naštejejo poklice in umetnike,
ki še danes obdelujejo les in kamen
ter primerjajo namembnost izdelanih
predmetov s tistimi v kameni dobi.
8
Dopolni besedilo.
LOVOM
NABIRALNIŠTVOM v
Ljudje v kameni dobi so se preživljali z ___________________________
in ___________________________,
POLJEDELJSTVOM
ŽIVINOREJO
neolitiku pa še s _____________________________
in ________________________________.
V tem obdobju so
VASI
se iz odprtih planjav preselili v preproste koče, nastale so prve __________________________________.
Ljudje, ki
NOMADI
HORDE
so bili prej ____________________________,
so se začeli združevati v ____________________________.
Orodje
in orožje so izdelovali iz ______________________,
______________________
in ________________________.
KOSTI
KAMNA
LESA
9
BODIMO USTVARJALNI
V okviru ustvarjalnih delavnic lahko
v povezavi z učiteljem tehnike in
tehnologije učenci izdelajo maketo
neolitske vasi. Ob maketi razložijo, zakaj
so vasi nastale in opišejo življenje v njih.
Življenje poljedelcev
AKTIVNOST: motivacijska tehnika
(nevihta možganov)
Učenci s pomočjo nevihte možganov
iščejo vzroke za uvedbo poljedelstva.
Učitelj ideje zapisuje na tablo in jih skupaj
z učenci preveri.
AKTIVNOST: terensko delo
Učenci v okviru terenskega dela
(naravoslovnega, tehniškega dne ali
tabora) skušajo zanetiti ogenj na način,
kot so to počeli v prazgodovini.
UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s
slikovnim gradivom (zemljevidom)
Učenci analizirajo zemljevid v učbeniku
na strani 6–7:
• Kje se nahajajo območja nastanka
prvih kultur?
• Katero od teh območij je bilo najbližje
Evropi?
• Zakaj so bila ta območja povezana z
rekami?
PONOVITEV
koncu poglavja.
• Opiši življenje kamenodobnih lovcev
in nabiralcev.
• Iz kakšnega materiala so kamenodobni
ljudje izdelovali orodje in orožje?
• Kako so prvi ljudje odkrili ogenj?
• Na katerih območjih so se ljudje
najprej začeli ukvarjati s poljedelstvom?
• Katere kulture so gojili?
• Katere obrti so se najprej pojavile?
človeka v dobi kovin
Ob koncu mlajše kamene dobe je človek odkril
prvo kovino – baker, ki jo je kmalu nadomestil
z bronom. Ljudje so začeli opravljati različne
poklice. S pojavom mislečega človeka se je v
zgodovini človeštva pojavila tudi umetnost.
človeka v dobi kovin
Živahne dobe kovin
Človek je ob koncu neolitika odkril in začel uporabljati prvo kovino, kar je močno spremenilo njegovo življenje.
1. Na časovnem traku z različnimi barvami pobarvaj začetek posameznih kovinskih dob in jih poimenuj.
3500
3500
3000
3000
2500
2500
2000
2000
BAKRENA
1700
1700
1000
1000
BRONASTA
800
800
600
600
HALŠTATSKA
400
400
200
200
pr. Kr.
Kr. 200
200 po
po Kr.
Kr.
00 pr.
LATENSKA
2. Kovine so bile zelo primerne za izdelovanje orožja.
Katero orožje in drugo opremo lahko prepoznaš na sliki?
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše spremembe, ki jih
je povzročila uporaba
kovin v vsakdanjem
življenju,
▶ navede nove poklice,
ki so se pojavili v dobi
kovin,
▶ opiše začetke verovanja
in umetniških oblik
izražanja.
Živahne dobe kovin
ČELADA,
slikovnim gradivom (fotografijo)
Na začetku ure učitelj učencem pokaže
fotografijo vaške situle in zastavi
vprašanja:
• Kaj je na sliki?
• Kaj se vidi na situli?
• Po čem je še znan kraj, kjer so odkrili
ta predmet?
• Zakaj so uporabljali podobne
predmete?
ZAPONKA,
OGRLICA,
ZAPESTNICE
Ljudje začnejo opravljati različne poklice
Z odkritjem kovin se je povečalo število obrtnih poklicev, ki so jih opravljali ljudje.
3. V dobah kovin so nastali mnogi novi poklici.
A. Obkroži pravilne med spodaj naštetimi.
rudar
livar
tesar
predilec
kovač
B. Razmisli, kakšne posledice je imel pojav novih poklicev na človeško družbo.
RAZDELILI SO SI DELO, POJAVILE SO SE PREMOŽENJSKE RAZLIKE.
4. Tiskarski škrat se je nekoliko poigral s spodnjimi stavki. Smiselno jih uredi.
si družine zemljo Posamezne so pridobile
AKTIVNOST: sodelovalno učenje
Učitelj učence razdeli v skupine. Učenci
s pomočjo učbenika in delovnega zvezka
izdelajo časovni trak prazgodovinskih
dob. Vsaka skupina predstavi eno od dob,
tako da jo umesti v časovni trak, opiše
njene značilnosti in pojasni, odkod izvira
njeno ime. Časovne trakove shranimo, saj
jih lahko uporabimo pri drugih urah.
POSAMEZNE DRUŽINE SO SI PRIDOBILE ZEMLJO.
in jo Obdelovale s le orodjem so svojim zase.
OBDELOVALE SO JO S SVOJIM ORODJEM IN LE ZASE.
prenašalo je potomce se premoženje na Družinsko
DRUŽINSKO PREMOŽENJE SE JE PRENAŠALO NA POTOMCE.
10
AKTIVNOST: metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci s pomočjo tabele primerjajo
poljedelstvo v kameni in kovinski dobi.
KAMENA
DOBA
Orodje
Orožje
Bivališča
Menjava
blaga
Poklici
Lastnina
KOVINSKE
DOBE
učenje (igra vlog)
Učitelj učence razdeli v poljubno število
skupin. Vsaka od skupin pripravi dramski
prikaz življenja v kovinskih dobah
(katerega od poklicev, trgovce, družinske
poglavarje …), pri tem si pomagajo
z učbenikom, delovnim zvezkom in
poljubno literaturo.
Na spletni strani www.bbc.co.uk/wales/
celts pa lahko učenci sodelujejo v igrici o
Keltih, ki so živeli v današnjem Walesu in
pri tem izvedo več o:
• njihovih bivališčih,
• oblekah,
• kovaški spretnosti,
• bogovih in
• vojskovanju.
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o Keltih in
njihovem življenju.
Na spletni strani www.bbc.co.uk/history/
ancient/ učenci izberejo okno British
ancient
History, tu pa okno Living in the Iron Age:
• Če odprejo okno Reconstructing an
Iron Age Roundhouse lahko učenci izvedo,
iz česa so delali hiše; kako so najprej
označili prostor za hišo; kakšno kritino so
uporabljali; kako je potekala gradnja hiše.
• Če odprejo okno Iron Age Life učenci
izvedo, kako so nekoč delali ogenj; katere
pripomočke so pri tem potrebovali; kako
so naredili moko in spekli kruh; kako so
predli volno.
• Če odprejo okno Wetwang Chariot
učenci izvedo, kako so v železni dobi
naredili kolo in voz; kako so vpregli konje.
AKTUALIZACIJA
Učitelj se z učenci pogovori o uporabnosti
pluga danes:
• Ali plug danes še uporabljamo?
• Na kakšen pogon deluje plug?
• Primerjaj ralo in plug.
9
Ljudje začnejo opravljati različne poklice
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda
pisno-grafičnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje Ljudje začnejo
opravljati različne poklice v učbeniku
na straneh 14–15 in izpolnijo shemo o
poklicih, tako da posameznim poklicem
dopišejo opis njihovega dela.
Učenci razmislijo o sledečih vprašanjih:
• Zakaj se je pojavila potreba po novih
poklicih?
• Kako je pojav poklicev vplival na
spremembe v družbi?
tehnologijo in metoda pisnografičnih izdelkov
Učenci s pomočjo zgoščenke
Prazgodovina (Svarog) spoznajo nove
poklice v kovinski dobi. Izdelajo tabelo,
v kateri predstavijo nove poklice, vzroke
za njihov pojav in posledice. Pojasnijo
tudi pojma zasebna lastnina in naturalna
trgovina.
RUDARJI
TOPILCI RUDE
Novi poklici
v kovinskih
dobah
DRVARJI
KOVAČI
Kakšno je bilo življenje človeka
v dobi kovin
5. Razloži.
Menjalna (naturalna) trgovina je
TRGOVINA, PRI KATERI MENJAJO BLAGO ZA BLAGO.
Katere njene oblike so se ohranile do danes?
MENJAVA IGRAČ MED OTROKI.
Dosežki v umetnosti
V prazgodovini so nastala številna umetnostna dela, s pomočjo katerih lažje razumemo življenje in verovanje ljudi v
prazgodovini.
6. Oglej si slike v učbeniku na straneh 15 in 16. Kaj je upodabljal prazgodovinski človek?
ŽIVALI, LJUDI
7. Oglej si ilustracijo, na kateri keltski svečenik izvaja daritveni obred.
A. Kaj sežiga svečenik?
ŽITO
B. Kaj je bil namen tega dejanja?
AKTUALIZACIJA
Učitelj učencem pokaže slike rudarjev,
drvarjev, kovačev … iz kovinske in
moderne dobe. Učenci nato primerjajo
opremo pripadnikov posameznega
poklica in način dela.
učenje (simulacija)
Učenci zaigrajo naturalno trgovino, pri
kateri menjajo zvezke, svinčnike … Ob
tem ugotavljajo, na kakšne težave so
naleteli pri menjavi, kako so na primer
določili vrednost posameznega predmeta
…
ODGNATI ZLE DUHOVE IN PRIVABITI DOBRE.
8. Med petimi stavki trije pravilno opisujejo delo vračev, dva pa sta napačna.
Obkroži črke pred napačnima trditvama.
A. Vrači so zdravili ljudi.
B. Vrači so krstili ljudi in jim podeljevali zakramente.
C. Vrači so darovali bogovom.
Č. Vrači so s pomočjo plesa duhove prosili za dež.
D. Vrači so prebivalcem napovedovali prihodnost.
PONOVIMO
KOVINSKE DOBE
AKTIVNOSTI: metoda dela z
zgodovinskimi besedili in metoda dela
s slikovnim gradivom (zemljevidom)
V učbeniku na strani 15 učenci preberejo,
kje v svetu so našli jamske slike. Najdbe
označijo na zemljevidu sveta.
DUHOVNI SVET
• LIVAR
• DOBRI IN ZLI DUHOVI
JE BIL BAKER
• KOVAČ
• VRAČ
• NATO ŠE BRON
• RUDAR
• SVEČENIKI
• PRVA KOVINA
Dosežki v umetnosti in duhovni svet
NOVI POKLICI
IN ŽELEZO
• AMULETI IN TOTEMI
11
RAZISKOVALEC
Učenci na internetu poiščejo čim
več informacij o ljudstvih v Afriki in
Amazoniji, ki še danes živijo in verujejo
na podoben način, kot so to počeli
prazgodovinski ljudje.
AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim
Učenci primerjajo dve fotografiji jamskih
slik v učbeniku (na strani 15 in 16):
• razložijo, kaj so upodabljali
prazgodovinski ljudje,
• pojasnijo, zakaj so ljudje uporabili
ravno tovrstno tematiko,
• ugotovijo, v čem se obe upodobitvi
razlikujeta.
10
zgodovinskimi besedili
Ob pomoči besedila v učbeniku učenci v
kratkem sestavku razložijo značilnosti
verovanja v prazgodovini, pri čemer naj
odgovorijo na vprašanja:
• Zakaj so se ljudje bali naravnih
pojavov?
• Kje so po verovanju ljudi bivali duhovi?
• Kdo so bili dobri in kdo zli duhovi?
• Kakšna je bila naloga vračev in
svečenikov?
Učenci obiščejo spletno stran www.
culture.gouv.fr/culture/arcnat/lascaux/
en, odprejo okno Discover in odgovorijo
en
na vprašanja:
• Kje se nahaja predstavljena jama
Lascaux? (okno Time and Space)
• Kdaj so jo odkrili? (1940, the
Discovery)
• Kaj upodabljajo jamske slike? (okno
Virtual Visit)
• Zakaj del jame, ki se imenuje Painted
Gallery, imenujejo tudi »prazgodovinska
Sikstinska kapela«?
PONOVITEV
koncu poglavja.
• Katera kovinska doba je trajala najdlje?
• Kje so uporabljali kovinske izdelke?
• Kateri novi poklici so se pojavili v
kovinskih dobah?
• Kako so ljudje blago menjali preden se
je pojavil denar?
• Kako so se ljudje razdelili po
premoženju?
• Zakaj so ljudje verjeli v duhove?
Od piščali do vaške situle –
prazgodovina na slovenskem
ozemlju
Arheološke izkopanine dokazujejo, da je človek
v prazgodovini živel tudi na današnjem slovenskem ozemlju. Poleg najdb v jamah v času paleolitika, je z začetkom kovinskih dob poznano
najdišče na Ljubljanskem barju. Najbolj znane
najdbe iz kovinskih dob pa so bile odkrite na
Dolenjskem.
Od piščali do vaške situle
– prazgodovina na
slovenskem ozemlju
Piščal neandertalca, najdeno v Divjih babah, štejemo med ene najpomembnejših odkritij na današnjih slovenskih
tleh.
1. A. Oznake pred kraji na zemljevidu pobarvaj:
- kamenodobne rumeno,
- bakrenodobne rdeče,
- bronastodobne rjavo,
- železnodobne črno.
B. Iz katerega prazgodovinskega
obdobja je največ ostankov v bližini
tvojega domačega kraja?
2. Oglej si sliko piščali, ki so jo našli v jami Divje babe v učbeniku na strani 17. V prazen kvadrat skiciraj najdeno piščal in
jo primerjaj s sodobnim instrumentom v sosednjem kvadratu.
IMA LUKNJE, KI SO
VEČJE, NIMA USTNIKA.
3. Pod slike zapiši kraje v Sloveniji, kjer so našli ostanke iz kamene dobe, ki jih lahko povežeš s slikami iz sodobnega življenja.
OROŽJE (BETALOV SPODMOL)
PIŠČAL (DIVJE BABE)
MAMUT (NEVJE)
ŠIVANKA (POTOČKA ZIJALKA)
12
AKTUALIZACIJA
Ko učenci rešijo nalogo 3 v delovnem
zvezku (stran 12), primerjajo in naštevajo
še druge predmete, ki so jih poznali
in uporabljali kamenodobni ljudje na
Slovenskem s poudarkom na najbližjih
najdiščih. Te predmete lahko narišejo.
BODIMO USTVARJALNI: izdelava
piščali
V sodelovanju z učiteljem glasbene vzgoje
si učenci izdelajo lastne piščali iz lesa in
priredijo koncert za sošolce. Primerjajo
zvok njihovih piščali z zvokom piščali iz
Divjih bab.
AKTIVNOST: metoda slikovnografičnih izdelkov
Učenci narišejo naselje mostiščarjev in
življenje v njih. Upodobijo ljudi, njihovo
delo, koče, domače živali …
AKTIVNOST: delo v dvojicah
Učenci se v dvojicah pogovorijo o
prednostih in slabostih kolišč (mostišč)
pred naselji na kopnem. Svoje ugotovitve
nato predstavijo v razredu in jih
primerjajo s sošolci.
Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku
na strani 18 zgoraj (predmeti koliščarjev),
navedejo predmete na njej in pojasnijo, za
kaj so se ti predmeti uporabljali.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učencem predstavi življenje ljudi,
ki še danes živijo v kočah na kolih (na
primer v Južni Aziji). Vodi naj razgovor,
zakaj ljudje še danes živijo v hišah na
kolih.
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede največja
prazgodovinska najdišča
na Slovenskem,
▶ opiše prazgodovinske
najdbe na Slovenskem,
▶ oceni pomen
pomembnih
prazgodovinskih
odkritij na Slovenskem.
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja del
videoposnetka o neandertalčevi piščali. Z
vprašanji učence spodbudi k razmišljanju
o prazgodovinskih ostankih na naših tleh:
• Kakšen zvok je na posnetku (če je
samo avdio)?
• Na kateri inštrument je igral človek na
posnetku?
• Kje v Sloveniji so še našli
prazgodovinske ostanke?
• Kje v bližini tvojega domačega kraja so
našli prazgodovinske ostanke?
tehnologijo in metoda dela pisnografičnih izdelkov
Učenci si ogledajo videoposnetek o
neandertalčevi piščali. Na list papirja
zapišejo ključne besede, s pomočjo
katerih oblikujejo miselni vzorec o
vsebini posnetka.
Na spletnih straneh Narodnega muzeja
www.narmuz-lj.si) učenci odprejo okno
(www.narmuz-lj.si
Oddelki, tu pa izberejo Arheološki oddelek
in nato Zbirke-Prazgodovina, kjer:
• izvedo, koliko predmetov iz
prazgodovine hrani muzej,
• katera so najpomembnejša najdišča,
• katere predmete prikazujejo
fotografije na spletni strani.
Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku
na strani 17 ugotovijo:
• katera so najbolj znana najdišča iz
kamene dobe, bakrene dobe, bronaste
dobe in železne dobe,
• iz katerega obdobja je ohranjenih
največ najdišč,
• v katerem delu Slovenije se nahaja
največ najdišč iz železne dobe.
11
BODIMO USTVARJALNI
V dogovoru z učiteljem tehnike in
kolišča (mostišča) in ob njej predstavijo
življenje takratnih prebivalcev.
AKTIVNOST: terensko delo (obisk
muzeja)
V okviru dni dejavnosti učitelj z učenci
obišče Mestni muzej v Ljubljani, kjer se
učenci podrobneje seznanijo z življenjem
v prazgodovini. Muzej organizira tudi
vodene delavnice za otroke.
Od piščali do vaške situle –
prazgodovina na slovenskem ozemlju
V bakreni dobi so na Ljubljanskem barju nastala številna kolišča.
4. Pojasni izraza:
ČOLN STESAN IZ ENEGA DEBLA.
DEBLAK (DREVAK)
MOSTIŠČE (KOLIŠČE)
NASELBINE NA KOLIH NA LJUBLJANSKEM BARJU.
5. Preberi odlomek iz knjige Bobri pisca Janeza Jalna:
»Voda v jezeru je narasla do kolov, na katerih so bile postavljene koče, in je pričela upadati šele, ko je nekatere že skr-
A. Iz katerega letnega časa je opis?
belo, da prodre skozi tla in jih prežene s suhih ležišč v vlažne
POMLAD
drevake, iz enega samega debla tesane in izžagane čolne, ki
so se privezani ob kolišča pozibavali na motni vodi. Čez dan
pa so tiho drseli po jezeru naokrog in morali dokajkrat po
opravkih prepluti razdaljo med kolišči in trdino.«
B. Kakšno nevarnost je predstavljalo naraslo jezero?
ZGODOVINSKA BRALNA ZNAČKA:
metoda dela z zgodovinskimi besedili
V razredu učitelj lahko organizira
tekmovanje za zgodovinsko bralno
značko, prva izmed izbranih knjig je lahko
delo Janeza Jalna Bobri.
POPLAVA, UNIČENJE HIŠ
C. Kaj pomeni izraz trdina?
Č. Zakaj danes na Ljubljanskem barju ni več jezera?
KER SE JE POSUŠILO, PRERASLO
GA JE RASTLINJE.
KOPNO
Vaška situla
Vaška situla
na strani 19 zgoraj (vaška situla):
• opišejo predmet na njej,
• pojasnijo, za kaj so ta predmet
uporabljali,
• opišejo, kaj je upodobljeno na situli.
V bližini Vač so našli najbolj znano najdbo železne dobe pri nas, vaško situlo.
6. A. V obris situle nariši en dogodek iz svojega življenja.
B. Čemu so služile situle?
HRAMBA ŽITA, HRANE ...
C. Kaj so upodabljali na situle?
MITOLOŠKE PRIPOVEDI
7. Namišljeni raziskovalec keltske zgodovine nam je pustil svojo vizitko.
Iz črk sestavi ime keltske države, ki je segala tudi na naše ozemlje.
Tone R. Škalir
VOJSKO
NORIŠKO KRALJESTVO
AKTIVNOST: skupinsko delo
Učenci časovne trakove kamene dobe
in kovinskih dob, ki so jih izdelali v eni
od prejšnjih ur, po skupinah zapolnijo s
sličicami prazgodovinskih predmetov.
Poseben poudarek damo na predmete, ki
so bili najdeni v bližini domačega kraja.
PONOVIMO
KAMENA
DOBA
OROŽJE, ORODJE,
PIŠČAL, ŠIVANKA,
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o Noriškem
kraljestvu v vzhodnoalpskem prostoru.
Na spletni strani www.museumonline.
at/2003/servus_latein/antike/
slowenisch/magdalensberg_s.htm
učenci izvedo več o enem od znanih
železnodobnih najdišč na današnjem
avstrijskem Koroškem, pod Madgalensko
goro, ki je preurejeno v arheološki park:
• Po čem je bilo mesto znano?
• Od kod so dobivali rudo?
• Katere predmete lahko vidimo
na fotografiji z naslovom ‘Orodje iz
noriškega železa’?
• Kakšne keramične posode so našli?
Odgovor ponuja kratek posnetek.
12
MAMUT
PRAZGODOVINSKI
OSTANKI NA
SLOVENSKEM
KOVINSKE
DOBE
VAŠKA SITULA,
MOSTIŠČARJI,
KOVINSKO ORODJE IN OROŽJE
13
(besednica)
Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo
smiselne povedi.
• DEBLAKI _______________
• GRADIŠČA ______________
• MAMUTI _______________
• JANTARNA POT ____________
PONOVITEV
▶ Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu poglavja.
• Kakšni ostanki so bili najdeni v paleolitskih najdiščih na Slovenskem?
• Zakaj je piščal iz Divjih bab pomembna najdba?
• Zakaj so se koliščarji odločili za bivališča na kolih?
• Pomisli, zakaj so uporabljali vozove.
• Kaj je vplivalo na gostejšo naselitev v času železne dobe?
• Kakšno naselje je bilo gradišče?
▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 13.
Prve civilizacije:
rojstvo civilizacij in kulture
20
22
24
26
29
31
Kako so nastale prve civilizacije
Kako so se razvijale prve civilizacije ob Sredozemlju
Kako so se razvijale prve civilizacije na Vzhodu
Veliki imperiji od Sredozemlja do Kitajske
Kakšna je bila družba prvih civilizacij
Kateri so bili dosežki v znanosti in kulturi
UČNO GRADIVO
• Grigorij Maksimovič Bongard-Levin et al., Stara indijska civilizacija: filozofija, nauka, religija, Prosveta, Beograd, 1993.
• Bob Brier, Skrivnostna smrt Tutankamona: nova zgodovinska dognanja, Učila International, Tržič, 2006.
• C. W Ceram, Pokopane kulture: roman arheologije, DZS, Ljubljana, 1980.
• Erich von Däniken, Spomini na prihodnost, Nerešene uganke v preteklosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.
• Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, DZS, Ljubljana, 1996.
• Ernest H.J., Gombrich, Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.
• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994.
• Gerhard Herm, Feničani: škrlatni imperij antike, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977.
• Kelti, prvi gospodarji Evrope, DZS, Ljubljana, 1997.
• Sarah Kochav, Izrael, sijaj svete dežele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.
• Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• Marija Milenković, Zločin in kazen v deželi faraonov, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, letnik 54, štev. 3, str. 301-310, Ljubljana, 2003.
• Robert Morkot, Stari Egipt in njegova kraljestva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002.
• James Ritter, Praštevila: stari Egipt in Mezopotamija, glasnik Unesco, št. 32, str. 12-17, 1989.
• Michael Roaf, Cultural atlas of Mesopotamia and Near East, Facts On File, Oxford, New York, 1990.
• Vital Sever, Zakladi Kitajske: v naslonjaču k 340 legendarnim znamenitostim, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007.
• Alberto Siliotti, Egipt, sijaj stare civilizacije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Lewis Spence, Egypt, Senate, London, 1994.
• Igor Steiner, Pregled vojaške zgodovine starega Egipta, Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 74, štev. 3-4, stran 261-268, Ljubljana, 2003.
• Velike kulture sveta, I. knjiga, Egipt, Helada, Bizanc, Rim, I. knjiga, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.
• Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.
• Jean Vercoutter, Iskanje pozabljenega Egipta, DZS, Ljubljana, 1994.
• Verstva sveta: kratek pregled, Ognjišče, Koper, 1994.
• Visoke kulture starega sveta, DZS, Ljubljana in Opatija, 1987.
• V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• Zgodovina človeštva, 2. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.
• Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992.
• Russell Ash, Velika čuda sveta, Mladinksa knjiga,, Ljubljana, 2002.
• Sylvie Baussier, Egipt in faraoni, Modrijan, Ljubljana, 2005.
• Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
Prve civilizacije:
• Karen Brookfield, Pisave, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999.
• Giovanni Caselli, Čuda sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989.
• Gian Paolo Ceserani, Tutankamon, Domus, Ljubljana, 1989.
• Peter Chrisp, Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.
• Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995.
• John Guy, Egipčani, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Eva Kocuvan, Egipčanska knjiga živih, Modrijan, Ljubljana, 1997.
• Claire Llewellyn, Hevreka! Odkritja, Pomurska založba, Murska Sobota, 2005.
• Anne Millard, Najlepša knjiga o piramidah, Učila, Tržič, 1996.
• Myrtle Langley, Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• Lara Peinado Federico, Kako so živeli Babilonci, EWO, Ljubljana, 1994.
• Lara Peinado Federico, Kako so živeli Feničani, EWO, Ljubljana, 1994.
• Philipe Steele, Zakaj neki so gradili piramide in druga vprašanja o starem Egiptu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1999.
• Scott Steedman, Egipčanske novice, Učila, Tržič, 1998.
• David Stewart, Vse, samo egipčanska mumija ne, Didakta, Radovljica, 2002.
• Jonathan Tubb, Sveta dežela, Pomurska založba, Murska Sobota, 1993.
• V času starih Judov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• V času prvih civilizacij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Stari Egipt, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
LEPOSLOVJE:
• Bhagavadgíta - Gospodova pesem, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.
• E. A. Wallis Budge, Egipčanska knjiga mrtvih: papirus Ani, Stella, Šmarješke Toplice, 2003.
• Dhammapada : besede modrosti, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987.
• Eo o Gilgamešu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.
• Gautama Buddha, Dhammapda: pot resnice, Branko, Nova Gorica, 2001.
• Jacq, C., Ramzes (5 knjig), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999–2000.
• Ko pesem tkem: antologija vedskih pesmi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Konfucij, Mencij, Štiri knjige: Konfucij, Mencij, Nauk o sredini, Veliki nauk, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005.
• Lin Yutang, Znamenite kitajske novele, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969.
• Proza starega Egipta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967.
• Sa Shan, Cesarica: zgodovinski roman o kontroverzni cesarici Vu iz dinastije Tang iz 7. stoletja, Učila International, Tržič, 2007.
• Philipe Vanderberg, Ramzes Veliki, DZS, Ljubljana, 1978.
• Visoka pesem, Ognjišče, Koper, 2000.
• Oscar von Wertheimer, Kleopatra, Ljubljana, 1965.
• Xenophon, Anabasis: pohod v notranjost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963.
• Dhindra Baldoon, Zvezdna ogrlica in druge indijske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967.
• Karel Bruckner, Zlati faraon, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.
• Roberto Brunelli, Ilustrirane svetopisemske zgodbe, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik Tutankamonove mamice, Grlica, Ljubljana, 2002.
• Anita Ganeri, Verske zgodbe: najlepše zgodbe iz svetovnih religij, Didakta, Radovljica, 1995.
• Zahi A. Hawass, Prekletstvo faraonov: moje pustolovščine z mumijami, Rokus, Ljubljana, 2004.
• Kitajske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.
• Marjan Kovačevič Beltram, Babilonski stolp in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2003.
• Marjan Kovačevič Beltram, Odisejada in druge zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2006.
• Mary Pope Osborne, Mumije zjutraj, Grlica, Ljubljana, 2002.
• Mary in Will Pope Osborne, Mumije in piramide, Grlica, Ljubljana, 2003.
14
Prve civilizacije:
• Luka Plečnik, Bes bogov, samozal., Ljubljana, 2006.
• Robert W. Walker, Kje izvira Nil, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.
FILMI (IZBOR)
• Egipčanski princ (animirani film), r. Brenda Chapman, ZDA, 1998.
• Mojzes – Biblijske zgodbe (animirani film), r. Hanna William, ZDA, 2006.
• Sveto pismo: Mojzes 1 in Mojzes 2, r. Robert Young, ZDA, 1995.
DOKUMENTARNI FILMI
• Biblija. Stara zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1997.
• Nefreteta, kraljica Egipta, Discovery Channel in Dnevnik, Ljubljana, 2005.
• Prekletstvo kralja Tutankamona, Delo, Ljubljana, 2006.
• Starodavna Mezpotamija, Boomark, Tržič, 2001.
• Starodavni Egipt, Boomark, Tržič, 2001.
• Zgodovina pisave, Videofon, Blejska dobrava, 1998.
Kaj je civilizacija
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Civilizacija
• www.thefreedictionary.com/civilization
• http://oncampus.richmond.edu/academics/education/projects/webunits/greecerome/civdef.html
• www.historyguide.org/ancient/lecture1b.html
• www.ourcivilisation.com/define.htm
Rodovitni polmesec
• http://projekti.svarog.org/prve_civ/kazalo.html
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Rodovitni_polmesec
• http://rcum.uni-mb.si/~zgodovina/zgo/sv.html
• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/middle_east/
• http://killeenroos.com/1/mesodata.htm
• www.britannica.com/eb/article-9034123/Fertile-Crescent
• http://home.cfl.rr.com/crossland/AncientCivilizations/Middle_East_Civilizations/middle_east_civilizations.html
Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu
• http://projekti.svarog.org/prve_civ/mezopotamija/preindex.html
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Mezopotamija
• www.o-zadobrova.lj.edus.si/tretja_triada/vilma_livk/galerija/slike/babilon.ppt
• www.kathimitchell.com/ancivil.html#Mesopotamia:
• www.bbc.co.uk/history/ancient/cultures/mesopotamia_gallery.shtml
• www.wsu.edu/~dee/MESO/MESO.HTM
• www.mesopotamia.co.uk/
• www.historylink101.com/ancient_mesopotamia.htm
Egipt – dar reke Nil
• www.egipt-slo.net/domov.php
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Egipt
• www.geocities.com/tinagregorc/
• www.mladina.si/tednik/200312/clanek/i-mesko/
• www.uciteljska.net/kvizi/HotPot/Zgodovina/Egipt/StariEgipt.htm
• www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/egipt
• www.bbc.co.uk/history/ancient/egyptians/
• www.eyelid.co.uk/
• www.ancientegypt.co.uk/menu.html
• www.pbs.org/empires/egypt/index.html
• www.nationalgeographic.com/pyramids/
Judje – “izvoljeno ljudstvo”
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Hebrejci
• www.student-info.net/ff/fgg/baza-student/socio3/11913002/datoteke/Sociologija_religije_-_Judovstvo.doc
• www.biblija.net/biblija.cgi?id0=1&pos=0&set=2&lang=sl&m=Rim%204;%201%20Sam%2013;%20Ps%2058
• www.pbs.org/wnet/heritage/index.html
• www.fordham.edu/halsall/jewish/jewishsbook.html
• http://score.rims.k12.ca.us/activity/ancient_hebrews/
• www.museum.upenn.edu/Canaan/index.html
Indska in vedska civilizacija
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Indska_civilizacija
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Mohend%C5%BEo-daro
• www.bosnic.com/index.asp?RID=3&TID=16&PID=19&SID=736470
• www.bbc.co.uk/history/ancient/cultures/shangri_la_01.shtml
• www.buddhanet.net/
• www.ancientindia.co.uk/
• www.historyforkids.org/learn/india/
15
Prve civilizacije:
• www.wsu.edu/~dee/ANCINDIA/ANCINDIA.HTM
• www.bbc.co.uk/history/ancient/india/
Kitajska
• www.wsu.edu/~dee/ANCCHINA/ANCCHINA.HTM
• www.cnd.org/fairbank/
• www.mrdowling.com/613chinesehistory.html
• www.pbs.org/wgbh/nova/chinamum/
• www.chinapage.org/china.html
• members.aol.com/Donnclass/Chinalife.html
• www.historyforkids.org/crafts/china.htm
• http://acc6.its.brooklyn.cuny.edu/~phalsall/texts/ssuma2.html
• http://acc6.its.brooklyn.cuny.edu/~phalsall/texts/shu-jing.html
• http://cwx.prenhall.com/bookbind/pubbooks/spodek2/chapter7/deluxe.html
Asirski imperij
• www.znanje.org/i/i25/05iv05/05iv0523/istorija.htm
• www.aina.org/aol/
• www.aina.org/aol/peter/brief.htm
• www.wsu.edu/~dee/MESO/ASSYRIA.HTM
• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/middle_east/assyria.html
Perzija
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Darej_I.
• www.livius.org/persia.html
• www.mnsu.edu/emuseum/cultural/oldworld/middle_east/ancientpersia.html
• www.ancientpersia.com/
• www.crystalinks.com/persia.html
Feničani
• http://phoenicia.org/
• http://gorp.away.com/gorp/location/africa/phonicia.htm
• http://weekly.ahram.org.eg/2006/812/heritage.htm
Družba prvih civilizacij
• www.druga.org/~raz00a/2a/zasolo/kb_egipt.doc
• www.zgodovina.org/index.php?site=clanki/egipt_kultura
• www.pbs.org/empires/egypt/educators/lesson4.html
• www.pbs.org/wgbh/nova/sunken/
Dosežki v znanosti in kulturi
Prvi koledar
• www2.arnes.si/~osmstur1s/egipt/egipt.htm
• www.mf.uni-lj.si/mf/fakulteta/prenova/seznami-znanj-predklinika/pklin-zgodovina.pdf
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Stari_Egipt
• www.kingtutshop.com/freeinfo/Ancient-Egyptian-Calendar.htm
• www.touregypt.net/magazine/mag03012001/magf1.htm
• www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/egypt/dailylife/calendar.html
Prve pisave
• http://ro.zrsss.si/borut/gimpoljane/latin/latin/ucenje/pisave.html
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Pisava
• www.digitalegypt.ucl.ac.uk/art/calligraphy.html
• www.pbs.org/safarchive/4_class/45_pguides/pguide_1004/44104_boat.html
Politeizem
• www.religije.com/hinduizem.htm
• www.religije.com/slovarcek.htm
• www.bbc.co.uk/history/ancient/india/
UČILA:
16
Prve civilizacije:
• Prve civilizacije, Svarog, Miklavž, 2003.
• Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne%2
0delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc)
• Vilma Brodnik, Egipt – dar Nila, Zbornik strokovne ekskurzije učiteljev zgodovine, ZRSS, Ljubljana, 2003.
• Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003.
• www.mrdonn.org
Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, matematika
17
Kako in kje so nastale
prve civilizacije
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede značilnosti
civilizacije,
▶ opiše pogoje za nastanek
prvih civilizacij,
▶ navede področja, kjer so
nastale prve civilizacije.
Kaj je civilizacija
UČNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika (zapisovanje zamisli)
Učitelj na tablo zapiše pojma civilizacija
in kultura. Učenci hodijo k tabli in
dopisujejo ključne besede, ki po
njihovem definirajo ta pojma. V teku ure
učitelj pravilne definicije obkroži.
prve civilizacije
Razvoj namakalnega poljedelstva je prinesel potrebo
po večji organiziranosti življenja ljudi. Razvila so se
mesta, urejena družba, novi poklici ter država. Ob
rekah, kjer je bilo moč z učinkovitejšim poljedelstvom
pridelati več hrane, se je povečalo število prebivalstva. Tam so nastale prve visoke civilizacije.
Kaj je civilizacija
Civilizacija je skupina ljudi, ki živi skupaj. Najstarejše so nastale v Mezopotamiji (današnjem Iraku), ki ji zato pravimo
tudi zibelka civilizacij.
1. Po mnenju zgodovinarjev je morala imeti civilizacija v starem veku nekatere značilnosti. Katere?
Izmed navedenih obkroži tiste, ki so pravilne.
mesta
avtoceste
razvita kultura
napredna tehnologija
letališče
2. Oglej si ilustracijo in odgovori na vprašanja:
A. Kje so nastajale prve civilizacije?
OB REKAH.
B. Kakšna je bila povezava med mestom in kmeti?
Učenci preberejo barvno poudarjeno
besedilo v učbeniku na strani 22 in:
• ugotovijo pravilne definicije pojma
civilizacija,
• pojasnijo, zakaj so nastale prve
civilizacije.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učencem pojasni, da je ena izmed
značilnosti civilizacij obstoj pravil
oziroma zakonov. Učence pozove k
razmisleku:
• zakaj obstajajo šolska pravila,
• naj naštejejo nekaj šolskih pravil,
• naj naštejejo nekaj ukrepov, ki sledijo,
če šolska pravila prekršijo.
RAZISKOVALEC
strani poiščejo čim več podatkov o
gojenju riža. Svoje ugotovitve predstavijo
v obliki zgodovinske govorne vaje.
AKTIVNOST: izkustveno učenje
(simulacija)
V razredu skupaj z učenci izdelamo model
namakalnega polja. V plastično posodo z
zelo majhnim odtokom nasujemo zemljo,
vanjo posadimo žito in dobro zalijemo, da
voda delno stoji. Čez nekaj dni bo voda
odtekla in žito bo začelo kaliti.
Kje je bil rodovitni polmesec
zgodovinskim besedilom
Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na
strani 23 zgoraj (Iz poezije Sumercev) in
ga analizirajo:
• izpišejo pridelke, ki se omenjajo v
pesmi,
• ugotovijo, kateri pridelki so še
danes značilni za prostor rodovitnega
polmeseca,
• ugotovijo, kateri pridelki od
omenjenih se pridelujejo tudi pri nas.
18
KMETJE SO V MESTU PRODAJALI PRIDELKE.
C. Kaj je vplivalo na velikost mest?
UGODNA LEGA, TRGOVSKE POTI, UČINKOVITO VODENJE.
3. Zakaj se je razvila pisava? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
A. Ljudje so želeli zapisati vse, kar se je dogajalo, zakone, količino zalog …
B. Ljudje so želeli brati knjige in časopise.
C. Ljudje so ugotovili, da je govorjenje za njih prenaporno.
Kje je bil rodovitni polmesec
Zibelka civilizacije je bilo sušno območje med Sredozemskim morjem in Perzijskim zalivom.
4. Na zemljevidu rodovitnega polmeseca:
A. ob rekah vpiši ustrezne številke,
B. v morja pa ustrezne črke,
A
2
C. z zeleno barvico pobarvaj območje Mezopotamije.
1 – Nil,
2 – Evfrat,
3 – Tigris,
A – Sredozemsko morje,
1
B – Rdeče morje,
C – Perzijski zaliv
3
C
B
15
AKTUALIZACIJA
Učenci primerjajo sodobne namakalne
sisteme v bližnji ali daljni domači okolici
z neolitskimi glede na namen, tehniko
izgradnje, učinkovitost. To lahko naredijo
v obliki tabele, miselnega vzorca ali
zapisa.
Na velik plakat učenci narišejo rodovitni
polmesec, ki ga opremijo z rekami in
njihovimi imeni. Na plakat pritrdijo slike
pridelkov, tipičnih za to območje v času
starega veka.
Učenci si ogledajo zemljevid dežel
rodovitnega polmeseca (gospodarska
karta v atlasu sveta):
• ugotovijo, katere države obstajajo
danes na ozemlju nekdanjega rodovitnega
polmeseca ter narišejo njihove zastave,
• ugotovijo, ali to področje še danes
velja za sušno,
• ugotovijo, kakšno je gospodarstvo
dežel nekdanjega rodovitnega polmeseca,
• pridelke, ki jih pridelujejo danes,
primerjajo s pridelki v starem veku.
na strani 20–21:
• obrazložijo, kje je območje
rodovitnega polmeseca,
• ugotovijo, katere države so na tem
ozemlju nastale,
• pojasnijo, zakaj je rodovitni polmesec
ravno tam,
• pojasnijo lego rodovitnega polmeseca;
pri tem jim pomagamo z vprašanji npr.
kakšne so tam zime, kolikokrat na leto
tam žanjejo.
Mezopotamija – območje najstarejše
civilizacije na svetu
prve civilizacije
5. A. Kakšno podnebje je bilo značilno za dežele rodovitnega polmeseca? Zakaj se prve civilizacije niso razvile v območjih
z ugodnejšim podnebjem, npr. v srednji Evropi?
• MILE ZIME, VROČA POLETJA, MALO PADAVIN
• V SREDNJI EVROPI: ZARADI SUŠE SO MANJ POGOSTO ŽELI,
ZATO JE BILA KOLIČINA PRIDELKOV MANJŠA.
Mezopotamija – območje najstarejše civilizacije na svetu
Prvo državo v zgodovini so ustanovili Sumerci v Mezopotamiji.
6. Obkroži črko pred pravilnim odgovorom:
Sumerci so poznali:
Sumerci so bili:
A. enotno državo
A. monoteisti
B. mestne države
B. politeisti
»Če je človek ukradel vola, ovco, svinjo
ali čoln, ki je pripadal templju ali vla-
7. Babilonski kralj Hamurabi je dal zapisati zakone.
Zakaj je bilo pomembno, da so zakone zapisali?
darju, je moral plačati tridesetkratno
vrednost ukradenega. Če je ukradel
DA SO BILI ZAKONI POVSOD ENOTNI IN POZNANI.
blago navadnemu človeku, je moral
plačati desetkratno vrednost.«
PONOVIMO
Reši izpolnjevanko. Razloži pojem na osenčenih poljih.
A – pokrajina med Evfratom in Tigrisom
B – prestolnica Babilonske države
C – prvi kralj, ki je združil vsa sumerska mesta
Č – vladar, ki je izdal prvi znani zakonik
D – ljudstvo, ki je premagalo Babilonce
E – eno od sumerskih mest
F – ena od dveh mezopotamskih rek
A
M
E
Z
O
P
O
N
B
B
A
B
I
L
O
C
S
A
R
G
O
N
Č
H
A
M
U
R
A
B
D
A
M
O
R
I
T
I
E
L
A
G
A
Š
T
I
G
R
F
T
A
M
I
J
dela z zgodovinskimi besedili in
metoda slikovno-grafičnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje o
Mezopotamiji v učbeniku na straneh
23–24. Izdelajo kronološko tabelo o
državah v Mezopotamiji.
Učenci obiščejo spletno stran
Britanskega muzeja www.mesopotamia.
co.uk/menu.html:
co.uk/menu.html
Na zemljevidu izberejo Sumer in
ugotovijo:
- Zakaj so odkrite grobnice v Uru
poimenovali ‘kraljeve’? (okno The Royal
Tombs of Uru)
- Katera igra je bila najbolj priljubljena na
kraljevem dvoru v Uru?
- Kako so gradili zigurate? (okno
Ziggurats)
- Kje so našli najstarejši zigurat?
- Kako so bili zigurati okrašeni?
Na zemljevidu izberejo Babylonia in okno
Trade in Transport ter ugotovijo:
- S katerimi surovinami so trgovali v
Babilonu?
- Kako so blago prenašali in prevažali?
(okno Explore)
- Učenci se lahko vživijo v vlogo trgovca
in ga spremljajo na njegovi poti. (okno
Story)
A
I
I
S
16
Učenci preberejo odlomek določila iz
Hamurabijevega zakonika v učbeniku na
st rani 24 in ugotovijo:
• o kakšnih prestopkih priča zakonik,
• kdo naj bi bil ‘navaden državljan’,
• kakšne so bile kazni,
• kako bi danes kaznovali ljudi za
navedene prekrške.
Učenci preberejo odlomek Ep o Gilgamešu
v učbeniku na strani 23 spodaj in
ugotovijo:
• kdo je ustvaril življenje na svetu po
verovanju Sumercev,
• kakšno je bilo v erovanje starih
Sumercev,
• kakšna vloga je pripisana smrti.
RAZISKOVALEC
S pomočjo literature in spletnih strani
učenci poiščejo podatke o visečih
vrtovih, ki naj bi bili obstajali v Babilonu.
Svoje ugotovitve s slikovnim gradivom
predstavijo na plakatu . Viseči vrtovi
veljajo za eno izmed svetovnih čudes
antičnega sveta.
• Zakaj so dobili ime ‘viseči’?
• Kaj priča njihova izvedba a) glede
ljubezni kralja do svoje žene; b) glede
tehnične razvitosti?
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja ob koncu
poglavja.
Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Kakšno vlogo so imela mesta v času
nastajanja prvih civilizacij?
• Zakaj je bil nastanek prvih civilizacij
povezan tudi s tehnološkim razvojem?
• Zakaj je območje prvih civilizacij
dobilo naziv rodovitni polmesec?
• Ob katerih rekah je nastal rodovitni
polmesec?
• Katero ljudstvo je ustanovilo prvo
državo na svetu?
• Kaj je bilo značilno za prve mestne
države?
Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
19
Kako so se razvijale prve
civilizacije ob Sredozemlju
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede prve civilizacije
ob Sredozemlju,
▶ opiše razvoj egiptovske
civilizacije,
▶ opiše posebnosti razvoja
hebrejske kulture.
slikovnimi gradivom (fotografijo)
Učitelj učencem pokaže fotografijo
Kaira in jim pove, da je na sliki
prestolnica Egipta. Zastavi jim
vprašanja:
• Katero mesto je na sliki?
• Opiši ga.
• Ob kateri reki leži?
• V bližini katerega morja leži to
mesto?
V Sredozemlju sta nastali egiptovska in hebrejska civilizacija, ki sta imeli veliko skupnih
značilnosti, v marsičem pa sta se razlikovali.
civilizacije ob Sredozemlju
Ob Nilu je nastala ena najmogočnejših civilizacij.
1. Oglej si zemljevid v učbeniku na straneh 20–21. S črtami poveži civilizacije in reke. Dve reki ne sodita v skupino in bosta
ostali brez svojega para.
Evfrat in Tigris
Egipt
Modra in Rumena reka
Mezopotamija
Donava
Indska civilizacija
Nil
Kitajska
Ind
Lena
2. Nalogo reši s pomočjo zemljevida v učbeniku na straneh 20–21.
A. Na zemljevidu
• zapiši imeni Spodnjega in Zgornjega Egipta,
• na črte zapiši imeni obeh prestolnic,
• v spodnji kvadrat zapiši ime ustanovitelja enotne države.
MEMPHIS
SPODNJI
MENES
Učenci si ogledajo zemljevid prvih
civilizacij v učbeniku na strani 20–21 in
ugotovijo:
• katero ozemlje je obsegal Egipt v času
največjega obsega,
• kateri so bili pomembnejši egipčanski
kraji,
• kje je bila Nubija.
B. Kaj simbolizira egiptovska krona?
ZDRUŽITEV ZGORNJEGA
IN SPODNJEGA EGIPTA.
3. A. Na časovnem traku pobarvaj obdobje starega kraljestva z modro, srednjega kraljestva z rumeno in novega kraljestva
z zeleno barvo.
3000
3000
Britanskega muzeja www.ancientegypt.
co.uk/menu.html:
co.uk/menu.html
Izberejo okno Geography in ugotovijo:
- Kaj pomeni oznaka ‘črna zemlja’ in kaj
oznaka ‘rdeča zemlja’?
Izberejo okno Time, v njem pa razdelek
Explore ter ugotovijo:
- Kaj je bila naloga svečenikov, ki so jih
imenovali ‘čuvaji ur’?
- Kako je delovala vodna ura, s katero so v
Egiptu merili čas?
Story ter ugotovijo:
- Kdaj so se v dolino Nila naselili prvi
ljudje?
- Katero je drugo ime za faraona Menesa,
ki je leta 3100 pr. Kr. združil Zgornji in
Spodnji Egipt?
- Kdaj in kje je bila zgrajena prva kamnita
piramida?
- V času katere dinastije je vladal Ramzes
II.?
BODIMO USTVARJALNI
Učenci izdelajo krono Egipta, lahko iz
kartona, drugega papirja …
20
TEBE
ZGORNJI
2700
2700
2400
2400
STARO
KRALJESTVO
B
2100
2100
1800
1800
SREDNJE
KRALJESTVO
1500
1500
1200
1200
900 pr.
pr. Kr.
Kr.
900
NOVO
KRALJESTVO
D
A
Č
C
17
Učenci preberejo poglavje Egipt – dar
reke Nil v učbeniku na straneh 25–26
in izdelajo kronološko tabelo o razvoju
egiptovske države.
Staro
kraljestvo
Učenci si ogledajo ilustracijo egiptovske
krone v učbeniku na strani 25 in
ugotovijo:
• kaj simbolizira krona Zgornjega
Egipta,
• kaj simbolizira krona Spodnjega
Egipta.
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o turističnih
destinacijah v Egiptu. Lahko obiščejo
turistično agencijo in preučijo katalog
o Egiptu:
• Kateri spomeniki kulturne dediščine
so predvideni za obisk?
• Koliko turistov letno obišče Egipt?
• Kateri spomeniki kulturne dediščine
so najbolj obiskani?
Kako so se razvijale
prve civilizacije ob Sredozemlju
B. Razvrsti navedene dogodke v časovni trak na prejšnji strani spodaj, tako da v ustrezen stolpec vpišeš črko, ki je pred
dogodkom.
A. Ramzes premaga Hetite
B. Menes združi Zgornji in Spodnji Egipt
C. Asirci zavzamejo Egipt
Č. Egipt napadajo »ljudje z morja« (Indoevropejci)
D. vlada mogočna Hačepsut
Judje – »izvoljeno ljudstvo«
Današnjo Palestino so okoli leta 2000 pr. Kr. poselili Hebrejci. Njihova zgodovina, legende in moralni nauki so močno
vplivali na zahodno kulturo.
4. Obkroži črko pred pravilno trditvijo.
A.
a.
b.
c.
Kateri veri sta izšli iz hebrejske?
krščanstvo in budizem
islam in budizem
krščanstvo in islam
B.
a.
b.
c.
Judovska sveta knjiga se imenuje:
Tora
Biblija
Koran
C. Judovska verska stavba se imenuje:
a. mošeja
b. cerkev
c. sinagoga
Č.
a.
b.
c.
Prvi voditelj hebrejskega ljudstva je bil:
Mojzes
Abraham
Kristus
5. Razloži pojma.
MONOTEIZEM
VERA V ENEGA BOGA
POLITEIZEM
VERA V VEČ BOGOV
6. Kaj predstavljata simbola na sliki?
DAVIDOVA ZVEZDA,
FARAON,
SIMBOL JUDOV
EGIPTOVSKI VLADAR.
PONOVIMO
EGIPČANI
PROSTOR/OBMOČJE
VLADARJI/VODITELJI
GOSPODARSTVO
VERA
HEBREJCI
NIL
PALESTINA
FARAONI
KRALJI
POLJEDELSTVO
TRGOVINA
POLITEIZEM
MONOTEIZEM
18
slikovnimi gradivom (fotografijo)
Učitelj učencem pokaže fotografijo Kaira
in jim pove, da je na sliki prestolnica
Egipta. Zastavi jim vprašanja:
• Katero mesto je na sliki?
• Opiši ga.
• Ob kateri reki leži?
• V bližini katerega morja leži to mesto?
AKTUALIZACIJA
Učenci ob pomoči zemljevida Azije opredelijo geografsko lego Izraela. Navedejo sosednje države in ugotavljajo, v čem se Izrael
razlikuje od sosednjih držav. Pojasnijo,
zakaj je država v sporu s svojimi sosedi.
Judje – »izvoljeno ljudstvo«
PONOVITEV
poglavja.
• Zakaj se Egipt imenuje dar reke Nil?
• Koliko tisočletij je obstajala
egiptovska civilizacija?
• V katere smeri se je razširila
egiptovska država?
• Kakšno vero so sprejeli Hebrejci?
• Kdo je bil Mojzes?
• Kakšna določila predstavlja deset
božjih zapovedi?
AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig
saw)
Učitelj na tablo nalepi lističe z zapisanimi
pojmi: Hebrejci, Judje, Tora, Abraham,
Mojzes, Jahve. Učence razdeli v skupine
po tri, ki s pomočjo učbenika poiščejo in
pojasnijo pomen pojmov. Ko svojo razlago
podajo sošolcem, razred skupaj oblikuje
miselni vzorec.
svečnika
V sodelovanju z učiteljem tehnike in
tehnologije učenci izdelajo svečnik, ki
ga Judje uporabljajo na predvečer svojih
največjih praznikov.
Učitelj učencem pripravi kratke odlomke
iz Stare zaveze svetega pisma o življenju
Hebrejcev, ki jih nato učenci analizirajo.
Lahko se odloči tudi za skupinsko delo, ko
vsaka skupina analizira le en odlomek.
1. »Gospod Bog je tedaj zasadil vrt
v Edenu proti vzhodu in postavil tja
človeka, katerega je bil naredil. In Gospod
Bog je dal zrasti iz zemlje vsakovrstno
drevo, prijetno za pogled in dobro za
jed /…/. In reka je tekla iz Edena, da je
namakala vrt; od tam pa se je delila v štiri
veletoke. Ime prvemu je Fison, drugi reki
je ime Gidon, tretji reki Tigrs, četrte reka
pa je Evfrat.« (Prva Mojzesova knjiga, 2)
• Kje so najprej živeli Hebrejci?
• Kakšno je bilo tam okolje?
• Kaj pomeni, če rečemo, da je nek kraj
kot raj?
2. »Adam je spoznal svojo ženo Evo in je
spočela in rodila Kajna /…/. Nato je še
rodila njegovega brata Abela. Abel je bil
pastir drobnice, Kajn pa je bil poljedelec.
Čez dalj časa je Kajn daroval od sadov
zemlje daritev Gospodu. A tudi Abel je
daroval od prvencev svoje drobnice, njihovo tolščo.« (Prva Mojzesova knjiga, 4)
• S čim so se Hebrejci preživljali?
• Kakšna je bila sprva njihova vera?
• Kako so častili svoje bogove?
3. »Rodovi Noetovih sinov so se po potopu
razširili po vsej zemlji. Vsa zemlja je tedaj
imela en sam jezik in isto govorico. Ko
so odšli od vzhoda, so našli ravnino v
senaarski deželi in se tam naselili. Tedaj
so rekli drug drugemu:
‘Dajte, delajmo opeko in jo žgimo v
ognju!’ Opeka jim je služila za kamen
in zemeljska smola za malto.« (Prva
Mojzesova knjiga, 11)
• Iz kakšnega materiala so začeli
izdelovati svoja bivališča?
• Kako so dobili opeko?
• Kako so bila videti nova bivališča?
4. »Abram je bil silno bogat z živino,
srebrom in zlatom. A tudi Lot, ki je hodil
z Abramom, je imel drobnico, goved in
šotore. Zato jima pokrajina ni zadostovala
za skupno bivanje; kajti njuno imetje je
bilo tako veliko, da nista mogla skupaj
ostati. Vnel se je namreč prepir med
pastirji Abramovih čred in pastirji Lotovih
čred; povrh so še Kanaanci in Ferezejci
bivali takrat v deželi.« (Prva Mojzesova
knjiga, 12)
• Pomisli, od kod Abramu srebro in zlato.
• V kakšnih bivališčih so živeli Hebrejci,
ko so se selili?
• Kakšen je bil družbeni položaj Abrama
in Lota?
• Kako so Kanaanci in Ferezejci, ki so v
deželo prišli pred Hebrejci, sprejeli nove
prišleke?
izdelkov
Učenci si preberejo besedilo v barvnem
okviru v učbeniku na strani 27 zgoraj.
Nato primerjajo monoteizem in
politeizem:
MONOTEIZEM
POLITEIZEM
Število bogov
Kje se pojavi
Kater vere danes
štejemo med k
tej obliki
21
Kako so se razvijale
prve civilizacije na Vzhodu
Ob reki Ind se je razvila najprej indska civilizacija, kasneje pa še vedska civilizacija, ki je segala vse do reke Ganges.
1. Oglej si zemljevid.
A. V krogce vpiši ustrezne številke:
1
1 – Ind
H
2 – Ganges
B. Poimenuj najpomembnejše mesto, ki je označeno s kvadratom.
2
MOHENDŽO – DARO
Učitelj učencem pokaže fotografijo, lahko
tudi kipec Bude. Postavi vprašanja:
• Kdo je to?
• V katerem delu sveta ga častijo?
RODOVITNA ZEMLJA, KI JE
OMOGOČALA OBILO HRANE.
TI
TR
2. V učbeniku na strani 28 je v portretu predstavljeno mesto
Mohendžo-Daro. Preberi njegovo predstavitev in rubriko
Ali veš? ter nariši tloris mesta kot si ga predstavljaš glede na opis.
ČE
OBZIDJE
SREDIŠČE
Č
E
T
RT
I
ugotovijo:
• katero ozemlje sta obsegali indska in
vedska civilizacija,
• kateri so bili pomembnejši kraji v
času teh civilizacij,
• ob katerih rekah sta civilizaciji
nastali.
C. Kaj je omogočilo razvoj civilizacije ob Indu?
Č
▶
TR
TI
▶
Na Daljnem vzhodu sta nastali civilizaciji ob
reki Ind v Indiji ter Rumeni in Modri reki na
Kitajskem.
ČE
▶
civilizacije na vzhodu
I
RT
ET
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede prve civilizacije
na Vzhodu,
opiše značilnosti indske
civilizacije,
opiše posebnosti razvoja
kitajske kulture,
oceni pomen selitev
Indoevropejcev.
3. Katere pridobitve so uvedli prebivalci vedske Indije? Obkroži dve med spodaj naštetimi.
vlog)
Učenci delajo v parih. Par se vživi v vlogo
dveh turistov, ki sta obiskala MohendžoDaro in se čudita nad mogočnostjo
mesta.
kanalizacija v mestu
gojenje konjev
izdelovanje železnega orožja
knjige Vede
Mesta in dinastije na Kitajskem
Ob Rumeni in Modri reki je nastala mogočna kitajska civilizacija.
4. Območje današnje Kitajske je bilo poseljeno že več kot pred 1,5 milijoni let.
A. Kaj je omogočilo razvoj kitajske civilizacije?
izdelkov
Učenci preberejo besedilo v barvnem
okviru v učbeniku na strani 28. Nato
primerjajo indsko in vedsko civilizacijo:
INDSKA CIVILIZACIJA
Prostor
Razvitost poljedelstva
Razvitost obrti
Razvitost družbe
22
RODOVITNA NIŽINA MED MODRO IN RUMENO REKO.
19
VEDSKA CIVILIZACIJA
BODIMO USTVARJALNI: motivacijska
tehnika (ustna igra)
Učitelj v razredu organizira igro
telefončki: prvemu učencu pove kitico
poljubne pesmi, ta jo pove dalje svojemu
sošolcu, ta spet dalje ... Ob koncu se
učitelj in učenci pogovorijo o tem, kako
je mogoče, da se je na podoben način
ohranila pesnitev Mahabharata.
Učenci preberejo poglavje Indska in
vedska civilizacija v učbeniku na strani
28 in izdelajo kronološko tabelo o razvoju
civilizacij na današnjih indijskih tleh.
Mesta in dinastije na Kitajskem
ugotovijo:
• katero ozemlje je obsegala kitajska
civilizacija,
• kateri so bili pomembnejši kraji v
času staroveške kitajske civilizacije,
• ob katerih rekah se je kitajska
civilizacija razvila,
• primerjajo Nil in Rumeno reko glede
na vpliv, ki sta ga imeli na poljedelstvo
(rodovitno blato).
dela z zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
(stran 29) in s pomočjo spodaj
navedenih ključnih besed pripravijo
povzetek.
RUMENA REKA ……………………………
MESTA ………………………………………
DINASTIJA ŠANG …………………………
civilizacije na vzhodu
B. Ob slikah opiši, kako pridelujejo riž.
ORANJE
SETEV, PRESAJANJE
ŽETEV
5. Ob skici vpiši družbene razrede na Kitajskem v času dinastije Šang. Pojasni vlogo posameznega sloja.
TRGOVCI
KMETJE
KRALJ
PLEMIČI
Učenci v šolski knjižnici poiščejo eno
od zgodb iz kitajskih pravljic, ki govori
o vladarju. Zgodbo narišejo, lahko tudi v
obliki stripa.
OBRTNIKI
Kakšne so bile posledice selitve Indoevropejcev
Sredi 2. tisočletja pr. Kr. so Evropo in Azijo poselila indoevropska ljudstva.
6. S pomočjo razpredelnice v učbeniku (stran 29) poišči prave pare, tako da na črto pred jezikom vpišeš ustrezno črko.
B nemško
_____
A – duhita
E špansko
_____
B – sechs
D perzijsko
_____
C – new
A sanskrt
_____
D – puhdahr
C angleško
_____
E – madre
• Kateremu evropskemu jeziku je podoben sanskrt? LATINŠČINI
PONOVIMO
VEDSKA CIVILIZACIJA
1500 – 500 PR. KR.
ŽELEZO, KONJI
INDSKA CIVILIZACIJA
2500 – 1200 PR. KR.
MOHAMENDŽO – DARO
PRVE
CIVILIZACIJE
NA VZHODU
KITAJSKA
MODRA, RUMENA REKA
VLADARSKE DINASTIJE.
1700 – 1200 PR. KR.
INDOEVROPSKI JEZIKI
20
(iskanje povezav)
Učitelj pripravi razrezanko z besedami v
tabeli iz poglavja Kakšne so bile posledice
selitev Indoevropejcev v učbeniku na
strani 29. Učencem naroči, naj si besede
v tabeli preberejo, nato pa učbenike
zaprejo. V razredu se lahko organizira
tekmovanje med skupinami. Zmaga
skupina, ki najhitreje sestavi tabelo.
Kakšne so bile posledice selitev
Indoevropejcev
V učbeniku na strani 20 si učenci
ogledajo zemljevid razselitve
Indoevropejcev in ga analizirajo:
• Od kod izvirajo Indoevropejci?
• Kam so se naselili Slovani?
• Kam so se naselili Germani?
• Kam so se naselili Kelti?
• Katero indoevropsko ljudstvo se je
naselilo v današnjo Turčijo?
• Katero indoevropsko ljudstvo se je
naselilo v današnjo Skandinavijo?
Učenci pripravijo zgodovinsko govorno
uro (v sodelovanju s slavisti), v kateri
s pomočjo pisnih virov predstavijo
indoevropsko skupino jezikov in današnje
indoevropske jezike. Pojasnijo tudi izvor
in pomen poimenovanja indoevropski.
SELITVE INDOEVROPEJCEV
izdelkov
Učenci s pomočjo slovarjev v šolski
knjižnici pripravijo tabelo za besede
5 slovanskih jezikov, podobno tabeli v
učbeniku na strani 29.
izdelkov
Učitelj poišče 10 kitajskih pismenk in jih
z učenci zapiše na tablo. Pri tem se lahko
poveže z učiteljem likovne vzgoje.
PONOVITEV
poglavja.
• Ob kateri reki se je začela razvijati
civilizacija ob današnji reki Ind?
• Kako razvita je bila indska civilizacija?
• Kakšne spremembe je povzročil
prihod Arijcev v Indijo?
• Ob katerih rekah se je začela razvijati
kitajska civilizacija?
• Kaj je omogočilo razvoj kitajske
civilizacije?
• Kdo so bili Indoevropejci?
BELEŽKE:
23
Veliki imperiji
od Sredozemlja do Kitajske
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede prve velike
imperije v zgodovini
človeštva,
opiše značilnosti
asirskega, perzijskega in
kitajskega imperija,
opiše posebnosti razvoja
feničanske trgovine,
oceni pomen feničanskega
odkrivanja Sredozemlja.
Asirski imperij − vojaška moč
Asirski imperij je nekaj stoletij predstavljal največjo silo v zahodni Aziji.
1. Preberi besedilo v okvirčku in odgovori na vprašanja ob njem.
Asirci so prihajali kot volk(ovi) na sledi,
A. Kako pesnik opisuje asirsko vojsko?
njihove kohorte so se bleščale v škrlatu
in zlatu, blesk njihovih sulic je bil kot zvezde
na nebu, ko modri valovi ponoči prekrijejo
Galilejo.
NAPADALNA, NEVARNA, STRAŠLJIVA
B. Premisli, kakšna je bila reakcija prebivalcev ogroženih mest, ko se jim je
začela takšna vojska približevati?
(Lord Byron: Uničenje Senakuriba)
STRAH, BEG, OBUP
Asirski imperij – vojaška moč
UVODNA MOTIVACIJA: motivacijska
tehnika ( vislice)
Učitelj na tablo nariše 7 črtic. Z učenci
se igra igro vislice. Vsak učenec pove 1
črko, prvih 5 ne sme biti samoglasnik.
Iskana beseda je Babilon.
Učenci se ob učbeniku seznanijo z
vojaško močjo asirske vojske. Učitelj jih
pozove k razmisleku, zakaj se je tako
močno ohranil spomin na asirsko vojaško
moč.
Pri tem lahko pomaga s podvprašanji:
• Ali so bili Asirci prvi, ki so se bojevali
in širili svoje ozemlje?
• Kaj je bilo pri Asircih glede vojske tako
izjemnega?
Učitelj učencem razdeli kopije biblijskega
besedila (lahko doda tudi sliko) o
babilonskem stolpu:
»Rekli so potem: ‘Dajte, sezidajmo si
mesto in stolp z vrhom do neba in si
naredimo spomenik, da se ne razkropimo
po vsej zemlji.’
Gospod pa je stopil dol, da bi videl mesto in
stolp, ki so ga postavili človeški sinovi. In
rekel je Gospod:
‘Glej, vsi so eno ljudstvo in imajo en jezik
in to je začetek njihovega početja; zdaj
jih ne bo nič zadrževalo, da ne bi storili,
kar koli jim pride na um. Dajte, stopimo
dol in zmešajmo tam njih jezik, zato da
drug drugega ne bodo razumeli.’« (Prva
Mojzesova knjiga, 11)
Nato učitelj z učenci vodi razgovor:
• Kaj so ljudje želeli doseči z gradnjo
izjemno visokega stolpa?
• Mezopotamski zigurat, kateremu
je pripadal stolp, je bil tudi prostor
svečenikov, ki so opazovali zvezde. Ali je
bila opisana višina stolpa zaradi potreb
svečenikov pričakovana?
• Omenjeni zigurat oziroma stolp je dal
sezidati babilonski kralj Nebukadnezar.
V njegovem času je bil Babilon svetovna
prestolnica, katerega prebivalstvo je bilo
kulturno zelo raznoliko. Kako biblijska
zgodba potrjuje navedeno trditev?
24
V 1. tisočletju pr. Kr. so nastali veliki imperiji
v zahodni in osrednji Aziji (asirski in perzijski). Feničani pa so zgradili trgovski imperij v
Sredozemlju. Na daljnem Kitajskem je nastalo
enotno cesarstvo, v katerem so imeli velik vpliv
misleci. Najbolj pomemben je bil Konfucij.
Veliki imperiji od
Sredozemlja do Kitajske
C. Kakšen pečat je pustila asirska nadvlada v Mezopotamiji?
KULTURNI – ZGRADILI SO VELIKO KNJIŽNICO
Perzija − združitev številnih ozemelj
Velik imperij so ustvarili tudi Perzijci, ki so si pomagali tudi z diplomacijo.
2. Zemljevid prikazuje perzijski imperij.
A. Na zemljevidu vpiši imena dežel,
B. Obkroži ime perzijske prestolnice.
ki so bile del perzijskega imperija:
C. Podčrtaj mesta, ki so ležala ob kraljevi cesti.
• Grčija,
Č. Katera ozemlja je Perziji priključil Darij?
• Makedonija,
OD INDA DO GRČIJE
• Anatolija,
• Egipt,
D. Katero ozemlje, ki ga Asircem ni uspelo
• Sirija,
osvojiti, je obvladovala Perzija?
• Babilonija,
ANATOLIJA
• Perzija.
IJA
EDON
MAK
GR
ČIJ
A
ANATOLIJA
SIRIJ
A
IJA
N
BABILO
ZIJA
PER
EGIPT
21
V učbeniku na strani 21 si učenci ogledajo
zemljevid Mezopotamije in ga analizirajo:
• Ponovijo prednosti geografske lege
med dvema rekama za poljedelstvo.
• Omejijo ozemlje Asircev in Babiloncev.
• Primerjajo obseg babilonske države
v času Hamurabija in obsegom asirske
države.
AKTUALIZACIJA
Ko učitelj razlaga o vojaški moči Asircev,
lahko uporabi naslednjo primerjavo.
Vojaško moč in vpliv ene od današnjih
sil (na primer, ZDA) v sodobnem svetu
primerja z vojaško močjo in vplivom
Asircev v njihovem obdobju:
• Kakšen je bil položaj v svetu
(Mezopotamiji) v času vzpona asirske
moči; kakšen je položaj danes?
• Kateri tehnični izumi so okrepili
asirsko vojaško moč in kateri tehnični
izumi danes krepijo vojaško moč ZDA?
tehnologijo
Učenci izdelajo PowerPoint predstavitev
o vojaških tehnikah tistega časa.
Kitajska – veliko enotno cesarstvo
dinastija Čou
dinastija Qin
Kitajsko
cesarstvo
Konfucij
kitajski zid
Veliki imperiji od
Sredozemlja do Kitajske
Kitajska − veliko enotno cesarstvo
Na Kitajskem je dinastija Qin ustvarila velik kitajski imperij. Med učenjaki je bil najbolj pomemben Konfucij.
3. Preberi besedilo v učbeniku na strani 32. V vsakem od spodnjih stavkov sta dve podčrtani besedi. Prečrtaj napačno besedo.
V začetku 1. tisočletja pr. Kr. je na Kitajskem vladala dinastija Čou – Qin.
Orodje in orožje so Kitajci izdelovali večinoma iz brona – železa.
Uporaba kovanega denarja je spodbudila razvoj trgovine – turizma.
Rudo so talili v plavžih – oglarskih kopah.
Obdobje vladavine dinastije Čou se je končalo v 3. stoletju pr. Kr. – po Kr.
Feničanski trgovski imperij
Feničani so bili trgovsko ljudstvo, ki nam je zapustilo osnovo današnje pisave.
4. Ob sliki odgovori na vprašanja.
A. Kaj je bila osnovna gospodarska dejavnost Feničanov?
TRGOVINA
B. Zakaj so bili v tem tako uspešni?
NAJBOLJŠE LADJE
Učenci preberejo poglavje Kitajska
– veliko enotno cesarstvo v učbeniku
na strani 32. Izpolnijo spodnji miselni
vzorec kitajskem cesarstvu, ki jim ga
učitelj pripravi na delovni list.
AKTUALIZACIJA
V učbeniku na strani 33 učenci preberejo
predstavitev kitajskega zidu. Učitelj jih
povpraša:
• ali poznajo še kakšen primer
podobnega zidu v preteklosti (na primer
rimski limes),
• ali poznajo kakšen primer takega zidu,
seveda v manjšem obsegu, vendar z istim
ciljem – preprečiti prehod – v današnjem
času (na primer, zid med Izraelci in
Palestinci, zid na ameriško-mehiški meji
…),
• kako bi opisali »schengensko mejo«
na mejah Evropske unije,
• ali so bili načrti za postavitev
takšnega zidu v preteklosti uspešni,
• kako ljudje gledajo na postavljanje
zidov danes.
C. S katerim blagom so največ zaslužili?
ŠKRLATNO BARVO, PAPIRUSOM
PONOVIMO
V kvadratke ob slikah dopiši, kateri imperij predstavljajo. Zraven dopiši eno njihovo značilnost.
ASIRIJA
VOJAŠKA MOČ
VELIKI IMPERIJI
OD SREDOZMELJA
DO KITAJSKE
KITAJSKA
KONFUCIJ
PERZIJA
FENIČANI
KRALJEVA CESTA
TRGOVINA
22
Feničanski trgovski imperij
ogledajo zemljevid Sredozemlja in ga
analizirajo:
• Kje se je nahajala Fenicija? Katera
današnja država leži na tem ozemlju?
• Katera pomembna feničanska mesta
so označena na zemljevidu?
• V katere dele Sredozemlja so pripluli
feničanski trgovci?
• Kako daleč na sever so feničanski
trgovci prišli?
• Kje so ustanovili veliko kolonijo?
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o življenju
in naukih Konfucija. V razredu jih
predstavijo s plakati ali referati.
gradivom in metoda pisno-grafičnih
izdelkov
V učbeniku na strani 33 si učenci ogledajo
feničansko, grško in današnjo abecedo:
• poiščejo znake, ki so ostali
nespremenjeni,
• zapišejo svoja imena in priimke v
feničanski, grški in današnji abecedi.
PONOVITEV
poglavja.
• Po čem je bila znana asirska država?
• Kdaj je Babilon doživel ponoven vzpon?
• Kaj je obsegala Perzija?
• Zakaj je bila v Perziji pomembna
izgradnja cestnega omrežja?
• Kako so nauki Konfucija vplivali na
kitajsko družbo?
• Zakaj so Feničani po Sredozemlju
ustanavljali kolonije?
Britanskega muzeja www.ancientchina.
co.uk/menu.html:
co.uk/menu.html
Izberejo okno Geography in ugotovijo:
- Kakšno podnebje ima Kitajska?
- Katera reka na Kitajskem je najdaljša?
- S klikom na Explore odprejo datoteko z
zemljevidi in primerjajo obseg kitajskega
kraljestva v času dinastije Šang z
obsegom v času dinastije Čou (Zhou).
- S klikom na Story preberejo pripovedko
o Nu Gui in pomenu Rumene reke:
Kdo je bila Nu Gua? Kaj je izdelala na
obrežju Rumene reke? Kako je zaustavila
velike poplave?
- Svoje znanje o kitajskem podnebju lahko
učenci preizkusijo v oknu Challenge.
Story ter ugotovijo:
- O čem govori zgodba?
- Ali poznaš katero od podobnih zgodb?
Izberejo okno Crafts and Artisans in
ugotovijo:
- Kateri dve surovini sta bili najbolj
priljubljeni za izdelovanje nakita in
posode?
- Kitajske delavnice lahko spoznajo s
klikom na okno Explore.
- Če pa učenec izbere okno The Silkworm
Challenge se lahko nauči, kako so
izdelovali svilo in se nato preizkusi v
pridobivanju svile.
AKTIVNOST
V sodelovanju z učiteljem tehnike in
kitajskega zidu.
BODIMO USTVARJALNI: metoda pisnografičnih izdelkov
Učenci napišejo zgodovinski spis z
naslovom Dan na feničanski trgovski
ladji.
25
Perzija – združitev številnih ozemelj
AKTIVNOST
Učenci iz papirja izdelajo tipičen perzijski
vzorec kot ga lahko opazimo pri perzijski
preprogi. Učitelj se pri pripravi lahko
poveže z učiteljem likovne vzgoje.
učenje (igra vlog)
Učenci pripravijo dramatizacijo, ki
prikazuje življenje na perzijskem dvoru.
Predstavijo vloge perzijskega kralja,
njegove žene in drugih dvorjank, kraljevih
uradnikov …
Učenci preberejo Herodotov opis
perzijskih kurirjev v učbeniku na strani
33:
• sklepajo o vzrokih za učinkovito
povezanost držav,
• ocenijo organiziranost perzijskega
poštnega sistema,
• ugotovijo, kako je dobro organiziran
poštni sistem vplival na nadzor nad
prebivalci, ki ga je imel vladar,
• primerjajo razvitost perzijskega
cestnega omrežja s prometnimi
povezavami v Iranu danes.
učenje (igra vlog)
Učenci pripravijo dramatizacijo, ki
prikazuje življenje na perzijskem dvoru.
Predstavijo vloge perzijskega kralja,
njegove žene in drugih dvorjank, kraljevih
uradnikov …
BELEŽKE:
Učenci v učbeniku preberejo poglavje
Perzija – združitev številnih ozemelj
in izdelajo kronološko tabelo, s katero
grafično prikažejo zgodovino Perzije.
Staro
kraljestvo
26
VEČ O …
Tkanje značilnih perzijskih preprog je zelo
stara obrt, ki je okoli 500 pr. Kr. prerasla
v umetnost. Preproge so izdelane iz
bombaža, svile in volne. Najstarejši
ohranjeni primerek perzijske preproge
naj bi bil narejen v 5. stoletju pr. Kr. in
velja za najstarejši ohranjeni primerek
preproge na svetu nasploh. Na preprogi
so upodobljene srne in perzijski konjeniki.
Arheologi domnevajo, da je bila preproga
izdelana v specializiranem centru za
izdelovanje preprog.
Kakšna je bila družba
prvih civilizacij
prvih civilizacij
Ljudje so se v starem veku delili po premoženju
in delu, ki so ga opravljali. Najpomembnejša
gospodarska dejavnost je bilo poljedelstvo. V
mestih, kjer se je odvijalo živahno življenje, pa
so prebivali številni obrtniki in trgovci.
Kralj je imel vso oblast
Najpomembnejša oseba v družbah starega veka je bil vladar.
1. Na sliki je prikaz družbe prvih civilizacij.
A. Dopolni spodnji prikaz družbe tako, da na črte zapišeš ime družbene skupine, ki jo osebe predstavljajo.
B. Zatem zapiši, kakšno delo je skupina opravljala.
C. Obkroži osebo, ki je imela v tej družbi največjo moč.
UČNI CILJI
Učenec:
▶ primerja položaj
različnih socialnih
skupin,
▶ opiše vsakdanje delo
posameznih socialnih
skupin,
▶ opiše tipično mesto
starega veka.
Kralj je imel vso oblast
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja poljuben
odlomek iz filma Egipčanski princ ali
Mojzes – Biblijske zgodbe, kjer faraon
nalaga dolžnosti uradnikom. Zatem
zastavi vprašanja:
• Kdo daje navodila (odloča o vsem)?
• Kdo izvršuje navodila?
• Kakšne so posledice nepokorščine?
KRALJ
IMEL JE VSO OBLAST
PLEMIČI
POMAGAJO VODITI DRŽAVO
co.uk/menu.html in izberejo okno
Egyptian Life.
Nato kliknejo na okno Story, kjer lahko
primerjajo življenje bogatega plemiča in
revnega kmeta v Egiptu. Svoje ugotovitve
lahko zapišejo v tabelo.
KMETJE
OBDELOVALI ZEMLJO
PLAČEVALI PRISPEVKE
SUŽNJI
OPRAVLJALI SO NAJTEŽJA DELA
BILI SO BREZ PRAVIC
2. Ali so spodnje trditve pravilne? Obkroži ustrezen odgovor.
Na vrhu družbene piramide v Egiptu je bil faraon.
Državo so kralju pomagali voditi kmetje in trgovci.
Egiptovski znanstveniki so proučevali zvezde in človeško telo.
Ko je Nil v Egiptu poplavil, so kmete zaposlili pri gradnji nasipov.
Egiptovski sužnji so imeli pravico do enega prostega dneva na teden.
BOGAT PLEMIČ
DA
DA
DA
DA
DA
Prehrana
NE
NE
NE
NE
NE
Vzgoja otrok
23
co.uk/menu.html:
co.uk/menu.html
Izberejo okno Pharaoh in ugotovijo:
- Kateri je bil uradni naziv egiptovskega
faraona?
- Kako se je za Ramzesa II. končala bitka z
nubijsko vojsko? (okno Story)
- Kaj je prikazano na izbrani stenski
poslikavi? (okno Explore)
REVEN KMET
Opremljenost hiše
Pomoč
služabnikov
Delo žene
gradivom
Učitelj na tablo nariše obris piramide.
Pripravi 10 sličic s podobo različnih
družbenih slojev v Egiptu. Učenci
razvrstijo sličice družbenih slojev v
piramido in pojasnijo odnose med njimi.
AKTIVNOSTI: metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci s pomočjo učbenika in delovnega
zvezka izdelajo tabelo, v kateri primerjajo
družbeno ureditev v Egiptu, Indiji in na
Kitajskem.
EGIPT
Moč in vloga
kralja
Vloga
uradnikov
Položaj
meščanov
Položaj
kmetov
Položaj
sužnjev
INDIJA
KITAJSKA
• Nato kliknejo na okno Explore, kjer si
lahko na stenskih slikah ogledajo motive
iz življenja plemiča Nebamuna.
- S klikom na prvo sliko lahko ugotovijo,
v kakšni obliki so Egipčani pekli kruh;
katero sadje je bilo najbolj priljubljeno;
katera pijača je bila pri bogatih zelo
priljubljena.
- S klikom na drugo sliko lahko ugotovijo,
zakaj so največkrat uporabljali konje;
katero vprežno žival so največkrat
uporabljali pri delu na polju.
- S klikom na tretjo sliko lahko ugotovijo,
ob katerih priložnostih so Egipčani nosili
lasulje; iz česa so delali lasulje; na katere
inštrumente so igrali na zabavah.
- S klikom na četrto sliko lahko ugotovijo,
zakaj so Egipčani pri lovu uporabljali
mačke; zakaj so uporabljali papirus; kdaj
je Nebamun živel.
- S klikom na peto sliko lahko ugotovijo,
kako razširjeno je bilo uživanje rib in
fig; zakaj so bile v Egiptu priljubljene
dateljnove palme.
27
Vsakdanje življenje je krojilo delo
vlog)
Učitelj učence razdeli v skupine. Vsak
učenec v skupini igra vlogo enega
poklica.
prvih civilizacij
Vsakdanje življenje je krojilo delo
Najpomembnejša dejavnost v družbi prvih civilizacij je bilo namakalno poljedelstvo.
3. Slika prikazuje delo s šadufom, napravo za namakanje polj.
A. Opiši njeno delovanje.
S POMOČJO ŠKRIPCA IN VEDRA SO ZAJEMALI VODO IZ REKE
Učenci preberejo besedilo v barvnem
okvirčku v učbeniku na strani 35. S
svojimi besedami ter primeri nato
utemeljijo pomen namakalnega
poljedelstva kot osrednje gospodarske
panoge.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence spodbudi k iskanju
gospodarskih dejavnosti, ki so
najpomembnejše v različnih delih
domovine in v izbranih evropskih
državah (npr. Rusija, Nemčija,
Nizozemska, Monako, San Marino …).
Učenci ugotavljajo, kaj vpliva na razvoj
gospodarstva v določenem okolju.
B. Katere kulturne rastline brez te naprave ne bi bilo mogoče gojiti?
RIŽA
Živahno življenje v mestih
V starem veku so nastala številna mesta, ki so bila pomembna gospodarska, kulturna, izobraževalna in verska središča
posameznih držav.
4. Pod slikami navedi obrti, s katerimi se ukvarjajo prebivalci na slikah.
LONČARSTVO
IZDELOVANJE NAKITA
KOVAŠTVO
5. Primerjaj staroveška in sodobna velemesta. Katere podobnosti lahko ugotoviš?
VELIKA, NAJLEPŠE STAVBE SO V SREDIŠČU MESTA,
Učitelj učence pozove k razmisleku,
zakaj je bilo namakalno poljedelstvo
najpomembnejša gospodarska panoga
v starem Egiptu.
Egiptu Pri tem jim v pogovoru
pozornost usmeri k naravnim danostim,
gospodarstvu sosednjih dežel, razvoju
tehnike …
Učenci narišejo posamezne rokodelce in
njihovo delo. Učitelj se lahko z učiteljem
likovne vzgoje dogovori za projekt, v
okviru katerega bodo pri zgodovini učenci
spoznali različne poklice v starem Egiptu,
pri likovni vzgoji pa jih bodo naslikali.
Živahno življenje v mestih
zgodovinskimi besedili in metoda
Učenci preberejo besedilo o mestu
Babilon v učbeniku na strani 36. Nato
v dvojicah izdelajo tloris Babilona. Pri
tem pobarvajo različne mestne četrti,
označijo mestno obzidje in mestna
vrata, tempelj …
28
MESTA SO RAZDELJENA NA ČETRTI
PONOVIMO
Oglej si ilustracijo Babilona in v prazne kvadrate zapiši dejstva o tem mestu.
VELIKO IN
ŽIVAHNO MESTO
ŠTEVILNA LJUDSTVA
IN JEZIKI
V SREDIŠČU JE TEMPELJ
BABILONSKI STOLP
MESTO JE IMELO
OBZIDJE
IŠTARINA VRATA
VISEČI VRTOVI
24
izkustvenega učenja (igre vlog)
Učenci se vživijo v čas staroveškega
Babilona. Prvič v življenju pridejo v
mesto Babilon in presenečeni so nad
njegovo podobo, živahnostjo, kulturno
raznolikostjo, ponudbo obrtniških
izdelkov … Svoje vtise zapišejo.
Učitelj učencem pripravi zemljevid sveta,
na katerem učenci označijo:
• največja mesta starega veka,
• najstarejša mesta na svetu,
• največja mesta sodobnega časa.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence opozori na utrip življenja
v sodobnih velemestih. Pri tem lahko
najprej s pomočjo posnetka predstavi
določeno velemesto, učenci pa nato
komentirajo predstavljeno vsebino in
dodajajo svoje vtise.
PONOVITEV
poglavja.
• Kakšen je bil položaj vladarja?
• Kakšen je bil položaj kmetov?
• Kdo so bili plemiči?
• Kako je poklic določal življenje v
starem veku?
• Kaj je vplivalo na razcvet mest v
starem veku?
• Kakšna je bila vloga templja?
Kateri so bili dosežki
v znanosti in kulturi
Kateri dosežki so bili
Prve civilizacije so dosegle velik napredek v
znanosti in kulturi. Najpomembnejši kulturni
dosežek je bila iznajdba pisave.
Razširjene so bile tudi številne vere.
Nekatere obstajajo še danes.
Ljudje so naredili prvi koledar
Velik napredek so doživele znanosti, ki so bile potrebne za vsakdanja opravila, na primer gradnje različnih stavb,
merjenje zemlje …
Ljudje so naredili prvi koledar
1. Pojasni, kaj je bilo značilno za prve znanosti.
UVODNA MOTIVACIJA: slikovna
demonstracija in metoda razgovora
Učitelj učencem pokaže različne
koledarje (stenski, namizni, na
računalniku …). Učenci ugotavljajo,
zakaj je pomembno, da imamo koledar
in kdo ga je iznašel.
BILE SO PREPROSTE, TEMELJILE SO NA OPAZOVANJU NARAVNIH POJAVOV.
BILE SO UPORABNE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU.
2. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.
A. Kako imenujemo balzamirano truplo?
Učitelj učence razdeli v 5 skupin, vsaka
prebere besedilo o eni od znanosti
(matematika …). Medtem učitelj na tablo
nariše shemo miselnega vzorca, ki ima 5
delov. Vsaka skupina na eno od črt zapiše
ključne besede, s katerimi predstavi eno
znanost.
MUMIJA
B. Za katero civilizacijo je bilo značilno, da so na tak način balzamirali telo?
EGIPČANSKO
C. Katere znanosti so morali poznati, če so želeli truplo balzamirati?
MEDICINO, OSNOVE BIOLOGIJE IN KEMIJE
3. V učbeniku na strani 37 preberi besedilo, ki govori o astronomiji.
A. Koliko dni je imelo egiptovsko leto?
365
B. Primerjaj dolžino egiptovskih in današnjih mesecev. Zakaj je egiptovski koledar v dobrih sto letih zaostal za skoraj
mesec dni?
ZAOSTAL JE, KER NISO POZNALI PRESTOPNIH LET.
Ljudje so izumili prve pisave
Zgodnje civilizacije so razvile pisave, ki so bile v različnih delih sveta različne.
4. A. Poveži ime pisave s civilizacijo, ki jo je iznašla in s pisno podlago, na katero so pisali …
klinopis
hieroglifi
pismenke
Egipt
Kitajska
Mezopotamija
DA SO ZAPISALI DAVKE, POGODBE, DOGODKE ...
25
ženska celo krmari tovorno ladjo.
Ženske v Egiptu so bile tudi finančno
samostojne. Ženske kraljeve družine
so samostojno nadzorovale svoj zaklad,
imele svojo posest in delavnice. Ženske,
ki so opravljale enaka dela kot moški,
so prejemale enako plačilo kot moški.
Tudi meščanske in kmečke žene so lahko
imele v posesti zemljo ter jo svobodno
prodajale, pri dediščini pa so lahko
celo izbrale, kateri otrok bo dedoval po
njih. Ženske so bile najprej matere in
glavne gospodinje v hiši, zato so jih tudi
imenovali »gospodarice hiše«. Mnoge
premožne ženske, pripadnice kraljeve
družine, pa so opravljale tudi pomembne
bbc.co.uk/history/ancient/egyptians in
izberejo okno Pyramids and Monuments:
— S klikom na okno Pyramid Challenge se
lahko preizkusijo v gradnji piramide, pri
čemer igra od njih zahteva, da izberejo
pravilni kraj, material, delavce …
— S klikom na okno Khufu’s Pyramid
Complex lahko spoznajo eno od prizorišč
piramid in njihovo zasnovo.
— S klikom na okno Death in Sakkara:
An Egyptian Adventure pa lahko odigrajo
zanimivo igrico.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učencem predstavi različne vrste
koledarjev, ki se uporabljajo danes:
gregorijanski, judovski, muslimanski …
Učenci ugotavljajo:
• kakšne so razlike med predstavljenimi
koledarji,
• kako bi napisali letošnje leto v
različnih koledarjih.
glinene ploščice
papirus
svila
B. Zakaj se je razvila pisava?
VEČ O …
Egipčani so verjeli, da uravnoteženost
in obstoj reda na svetu, predpostavlja
enakost med moškim in žensko
žensko. Slike
in arheološki ostanki dokazujejo, da
so v egipčanski družbi ženske imele
enakopraven položaj. Tako vemo, da so
ženske iz kraljeve družine imele vojaško
vzgojo in znanje, pri mnogih so v grobovih
našli tudi orožje. Glede na poročila
sodeč, so bili v sosednjih egiptovskih
državah, celo kasneje v Grčiji, šokirani
nad enakopravnostjo žensk v Egiptu.
Ženske so lahko svobodno obiskovale trg
in nakupovale. Udeleževale so se vseh
javnih prireditev. Na eni od upodobitev
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše dosežke v znanosti
in kulturi,
▶ opiše značilnosti
verovanja,
▶ pojasni pomen izuma
pisave.
službe, na primer dve ženski sta celo
opravljali delo vezirja. Največkrat so
ženske opravljale delo svečenic, izpričan
pa je tudi primer zdravnice. Egiptu so kar
nekajkrat vladale kraljice.
Ljudje so izumili prve pisave
AKTIVNOST: metoda dela s slikovnimi
gradivom
S pomočjo slik v učbeniku na strani
38 učenci primerjajo pisave različnih
ljudstev starega veka:
• V čem so si pisave podobne?
• V čem se razlikujejo?
• Katera od teh pisav se uporablja še
danes?
V razredu učenci izdelajo koledar
za naslednje koledarsko šolsko
leto, pri čemer narišejo posamezne
like ali dogodke, ki so povezani s
pomembnejšimi datumi.
bbc.co.uk/history/ancient/egyptians in
izberejo okno Mummification:
• S klikom na okno Mummy Maker se
lahko preizkusijo v izdelavo mumije, pri
čemer lahko izvedo:
- Kaj so najprej odstranili iz trupla?
- Kateri notranji organ so pustili v truplu?
- Kako so telo zavarovali pred
propadanjem?
- Kako so zavarovali rane na telesu?
29
mesopotamia.co.uk in izberejo okno
Writing, kjer izvedo:
- Kaj so piktogrami?
- Zakaj se je pojavila pisava?
S klikom na okno Story izvedo več o
razvoju pisave v Mezopotamiji:
- Kdaj se je pojavila prva pisava?
- V kakšni obliki so najprej zapisali
klinopis?
S klikom na okno Explore izvedo več o
pisarjih v Mezopotamiji:
- Ali je bil poklic pisarja spoštovan?
- Katere pripomočke je pisar uporabljal?
- V kakšni obliki so bili izdelani posamezni
dokumenti (na primer, pogodbe)?
Učenci svoje ime in priimek zapišejo v
hieroglifski pisavi.
ancientegypt.co.uk/home.html in
izberejo okno Writing, kjer izvedo:
S klikom na okno Story izvedo več o
razvoju hieroglifske pisave.
S klikom na naslov The Rosetta Stone
izvedo več o tem znanem kamnu:
- Kdaj je zapis na kamnu nastal?
- Zakaj se imenuje Rosetta?
- Kdaj je bil kamen najden?
- Zakaj je odkritje kamna pomembno?
- Kaj je vsebina zapisa na kamnu?
Kateri dosežki so bili
5. V učbeniku na strani 38 si oglej sodobno piktografsko pisavo.
A. V desni kvadrat nariši 3 znake, ki jih lahko opaziš v
nakupovalnem centru, zdravstvenem domu, na avtobusni ali železniški postaji in jih opiši.
B. V čem je prednost tovrstnega sporočila pred dolgim
opisom?
UČINKOVITO, PREPROSTO, LAHKO GA
RAZUMEJO TUDI TISTI, KI NE ZNAJO BRATI.
Ljudje so verovali v več bogov
Vera večine zgodnjih civilizacij je bila politeistična.
6. Med naštetimi je samo ena civilizacija, ki ni bila politeistična. Obkroži jo.
Babilonska
Indska
ZNANOST
PISAVE
PREPROSTA,
RAZLIČNE:
UPORABNA
SLIKOPIS,
ASTRONOMIJA,
PODOBOPIS,
MATEMATIKA,
KLINOPIS
MEDICINA
Asirska
VEROVANJE
MONOIN
POLITEISTIČNE
VERE
26
Ljudje so verovali v več bogov
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda
Učenci preberejo poglavje Ljudje so verovali v več bogov v učbeniku na strani 39 in
izdelajo miselni vzorec, s katerim predstavijo bogove starih civilizacij.
Ljudstva v Mezopotaniji
Indijci
ancientegypt.co.uk/gods/home.html
in izberejo okno Gods and Goddnesses,
kjer izvedo:
• S klikom na naslov Explore spoznajo
egipčanske bogove in izpolnijo spodnjo
tabelo:
Ime boga
HORUS
RA
ISIS
BASTET
Verovanje
starih civilizacij
Judje
OZIRIS
SETH
SEKHMET
30
Egipčanska
PONOVIMO
Učenci preberejo poglavje Ljudje so
izumili prve pisave v učbeniku na strani
38. Izdelajo kronološko tabelo o razvoju
pisav.
Kitajci
Hebrejska
7. Poišči pare civilizacij in njihovih bogov, tako da pred imena civilizacij zapišeš ustrezno črko.
D
A – Brahma
____
Hebrejci
B
B – Amon-Ra
____
Egipčani
C – Enlil
____
Vedska Indija
Č
Č – Buda
____
A Indija
D – Jahve
____
Sumerci
C
Učenci izdelajo čim več piktogramov, s
katerimi predstavijo pravila, ki veljajo
v razredu oziroma v šoli. Svoje izdelke
razstavijo.
Egipčani
Kitajska
Znak
Zaščitnik česa
PONOVITEV
poglavja.
• Katere znanosti so razvile prve
civilizacije?
• Katere veličastne zgradbe so naredili
arhitekti starega sveta?
• Zakaj se je pojavila potreba po
koledarju?
• Zakaj je bilo za kralja pomembno
napovedovanje prihodnosti?
• Opiši pisave prvih civilizacij.
• V katere bogove so verovali ljudje
prvih civilizacij?
Antična Grčija:
izumitelji demokracije in občudovalci lepote
38
40
43
45
48
50
52
Prve razvite kulture na današnjih grških tleh
Grki so živeli v različnih polisih
Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji
Zakaj je potekalo tekmovanje med Atenami in Sparto
Kaj je povezovalo Grke
Kako je Aleksander Makedonski postal velik vladar
Kako je Aleksander Veliki vplival na kulturni razvoj
UČNO GRADIVO
• Cecil Maurice Bowra, Klasična Grčija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• Rajko Bratož, Grška zgodovina: kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo, ZZDS in Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1997.
• Pierre Briant, Aleksander Veliki, DZS, Ljubljana, 1999.
• Robert Browning, The Greek world, classical, byzantine and modern, Thames & Hudson, London, 1999.
• R. G. A. Buxton, The complete book of Greek mythology. Thames & Hudson, New York, 2004.
• Furio Durando, Antična Grčija: zarja zahoda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Kajetan Gantar, Helenizem, DZS, Ljubljana, 1978.
• Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968.
• Herodotus: Zgodbe (dve knjigi), DZS, Ljubljana, 1953.
• Pierre Léveque, Rojstvo Grčije, DZS, Ljubljana, 1995.
• Daniel Levski, Le začnimo pri homeri, Šport, letnik 53, štev. 2, stran 29-32, Ljubljana, 2005.
• Bryan Magee, Poti filozofije, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
• Walter Otto, Bogovi Grčije: podoba božanskega v zrcalu grškega duha, Nova revija, Ljubljana, 1998.
• Tomaž Pavlin, Hereje – tekmovanja antičnih devic, Šport mladih, letnik 13, številka 108, stran 6-7, Ljubljana, 2005.
• Tomaž Pavlin, Antične olimpijske igre, Šport, letnik 44, štev. 2/3, stran 38-42, in štev. 4, stran 27-31, Ljubljana, 1996.
• Plutarchus, Aleksander Veliki, Obzorja, Maribor, 1973.
• Plutarchus, Življenje velikih Grkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Anton Sovre, Stari Grki (reprint iz leta 1939), Slovenska matica, Ljubljana, 2006.
• John Thorley, Atenska demokracija, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1998.
• Thucydides, Peloponeška vojna, DZS, Ljubljana, 1958.
• Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968.
• Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• 2. knjiga: Klasična doba. Helenistična doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000.
• Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
31
Antična Grčija:
• Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Gian Paolo Ceserani, Kreta, Domus, Ljubljana, 1989.
• Gian Paolo Ceserani, Troja, Domus, Ljubljana, 1989.
• Peter Chrisp, Stara Grčija, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.
• Furio Durando, Antična Grčija: zarja zahoda, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Neil Grant, Veliki slikovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.
• John Guy, Grki, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Raquel López Melero, Kako so živeli Grki, EWO, Ljubljana, 1994.
• Fiona Macdonald, Zakaj neki so stari Grki gradili svetišča in druga vprašanja o stari Grčiji, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• Gilbert Meadows, Mali antični leksikon, Mihelač, Ljubljana, 1995.
• Christopher Rice, Otroci skozi čas: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997.
• 2. knjiga: Klasična doba. Helenistična doba, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Olimpijske igre, Pomurska založba, Murska Sobota, 2000.
• Stari Grki, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
LEPOSLOVJE:
• Aeschylus, Peržani; Vklenjeni Prometej, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982.
• Euripides, Helena, Modrijan, Ljubljana, 2006.
• Euripides, Elektra, Obzorja, Maribor, 1978.
• Euripides, Medeja; Ifigenija pri Tavrijcih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.
• Euripides, Trojanke, Obzorja, Maribor, 1975.
• Homerus, Iliada, Mihelač, Ljubljana, 1992.
• Homerus, Odiseja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994.
• Valerio Massimo Manfredi, Aleksander Veliki (3 knjige), Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003 (tudi Vale Novak, Ljubljana, 2006).
• O pesništvu: Homer, Hesiodos, Anonymus, Platon, Aristoteles, Horatius, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1963.
• Plato, Izbrani dialogi in odlomki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Plato, Zbrana dela, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2006.
• Sophocles, Antigona, Kralj Ojdipus, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978.
• Sophocles, Elektra, Obzorja, Maribor, 1985.
• Starogrška lirika, DZS, Ljubljana, 1964.
• Gustav Schwab, Najlepše antične pripovedke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• Lucy Coats, 100 grških mitov za otroke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Mate Dolenc, Morja široka cesta, Mladika, Ljubljana, 2000.
• Miti in legende, OKA, Ljubljana, 2006.
• Mary Pope Osborne, Stara Grčija in olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Mary Pope Osborne, Začele so se olimpijske igre, Grlica, Ljubljana, 2004.
• Eduard Petiška, Stare grške bajke, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001.
• Si-yuan Liu, Arhimed: skrivnost kraljeve krone, Didakta, Radovljica, 2002.
32
Antična Grčija:
FILMI (IZBOR)
• Aleksander, r. Oliver Stone, ZDA, 2004.
• Aleksander Veliki (animirani film), r. Daehong Kim, ZDA, 2006.
• Mladi Aleksander Veliki, r. Jalal Merhi, ZDA, 2007.
• 300, r. Zack Snyder, ZDA, 2006.
• Troja, r. Wolfgang Petersen, ZDA, 2004.
DOKUMENTARNI FILMI
• Atenska demokracija, Jack; Zavod za šolstvo in šport, Ljubljana, 1992.
• Odisej, Dnevnik, Mediafilm, Ljubljana, 2006.
• Starodavni Grki, Boomark, Tržič, 2000.
Splošno o Grčiji
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija
• http://ro.zrsss.si/borut/zgodovina/grki/delavnica.htm
• www.britannica.com/ebi/article-201738
• www.ancientgreece.com/
• www.museum.upenn.edu/Greek_World/index.html
• www.historyforkids.org/learn/greeks/
• www.woodlands-junior.kent.sch.uk/Homework/Greece.html
Minojska kultura
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Minojska_doba
• www.akropola.org/material/clanki/clanki_mit_o_labirintu.html
• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/minoan_01.shtml
• www.dimitrisvilla.gr/index.php?p=9&sp=28
• www.minotaur-websites.com/minomyth.htm
• www.dilos.com/location/13406
Mikenska kultura
• www.beepworld.de/members27/solskicentercelje/borisgorupic.htm
• www.znanje.org/i/i19/99iv04/99iv0403/page4.htm
• www.greeklandscapes.com/greece/mycenae.html
• www.mnsu.edu/emuseum/archaeology/sites/europe/mycenae.html
• www.odysseyadventures.ca/articles/mycenae/article_mycenae.htm#mycenae
• http://jade.ccccd.edu/Andrade/WorldLitI2332/SlidesMycenae.html
Troja in trojanska vojna
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Trojanska_vojna
• http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Gr/grDilema_s.html
• www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/grki-verovanje/uganke.htm
• www.stanford.edu/~plomio/history.html
• www.timelessmyths.com/classical/trojanwar.html
• www.temple.edu/classics/troyimages.html
Temno obdobje v grški zgodovini
• www.student-info.net/ff/fgg/baza-student/zgo1/12111004/datoteke/Grska_zgodovina_-_Zacetni_del_izpiskov_AS.doc
• www.ancientgreece.co.uk/
• www.wsu.edu/~dee/MINOA/MINOA.HTM
Grški polisi
• http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=164&sid=8b8da39224f5f71be4c5a05015025119&n=0
• www.pf.uni-lj.si/datoteke/datoteke_zaposleni/katja_skrubej_vaje3.doc
• www.wsu.edu/~dee/GLOSSARY/POLIS.HTM
• http://wps.prenhall.com/hss_king_westernciv_2/0,6774,207415-,00.html
• http://academic.reed.edu/humanities/110tech/polisfoundations.html
• www.richeast.org/htwm/Greeks/Polis/GREECE.html
Grško preseljevanje po Sredozemlju
• http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=166&sid=8b8da39224f5f71be4c5a05015025119&n=0
• www.let.leidenuniv.nl/history/migration/chapter121.html
• www.apoikia.org.uk/Articles/1-GREEK%20COLONISATION%20AND%20WOMEN.doc
Grško-perzijske vojne
• www.h2oteam.com/?menu_item=apnea
• www.wsu.edu/~dee/GREECE/PERSIAN.HTM
• www.socialstudiesforkids.com/subjects/persianwars.htm
• http://home.swipnet.se/~w-63448/grekhist3.htm
• www.ancientgreece.com/wars/wars.htm
• http://library.thinkquest.org/CR0210200/ancient_greece/persian_war.htm
• www.historyforkids.org/learn/greeks/history/classical.htm
33
Antična Grčija:
Družba v antični Grčiji
• http://baza.svarog.org/zgodovina/stari_vek/homer_periklej.php
• www.crystalinks.com/greekslavery.html
• www.wsu.edu/~dee/GREECE/SPARTA.HTM
• www.lewrockwell.com/long/long9.html
• http://encarta.msn.com/encyclopedia_1741501460_4/Ancient_Greece.html#s20
Položaj žensk
• www.ish.si/~ljish8/files/PDF2005-2006/Marvin-T-Amazonke-2004.pdf
• www.student-info.net/ff/fgg/baza-student/zgo1/12111004/datoteke/Grska_zgodovina_-_Uredil_AZ.doc
• www.angelfire.com/ca3/ancientchix/
• www.womenintheancientworld.com/index.htm
• www.richeast.org/htwm/Greeks/costume/costume.html
Prehrana Grkov
• www.altanet.si/jenny/index2.html
• www.angliacampus.com/public/pri/history/greeks/page17.htm
• http://members.aol.com/Donnclass/Greeklife.html
• www.greek-recipe.com/static/ancient/ancient3.html
• www.historylink102.com/greece3/food.htm
Sparta
• http://baza.svarog.org/zgodovina/stari_vek/grska_druzba.php
• http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0parta
• www.csupomona.edu/~plin/ls201/greece4.html
• http://elysiumgates.com/~helena/Education.html
• www.crystalinks.com/greekeducation.html
• www.pbs.org/empires/thegreeks/educational/lesson1.html
Atenska demokracija
• www.marxists.org/slovenian/marx-engels/1884/privatna_lastnina/pogl05.htm
• www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/smarje/2006/4200613211.pdf
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Perikles
• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greekcritics_01.shtml
• www.historyforkids.org/learn/government/democracy.htm
• http://ancienthistory.about.com/cs/greekfeatures/a/democracyriseof.htm
• www.dadalos.org/int/Demokratie/Demokratie/Grundkurs2/antike/antike.htm
Peloponeške vojne
• http://classics.mit.edu/Thucydides/pelopwar.1.first.html
• http://histclo.com/essay/war/anc/aw-pel.html
• http://plato-dialogues.org/tools/chrono.htm
Olimpijske igre
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Olimpijske_igre
• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greek_olympics_01.shtml
• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/greek_olympics_gallery.shtml
• http://minbar.cs.dartmouth.edu/greecom/olympics/
• www.museum.upenn.edu/new/olympics/olympicintro.shtml
Grški bogovi
• http://ro.zrsss.si/projekti/medanticnimibogovi/
• http://sloveneti.tripod.com/veg/s/Gr/grMyth-AsSrc_s.html
• http://grskibogovi.zvezdica.net/
• www.zgodovina.org/datoteke/grski_bogovi.ppt
• http://ablemedia.com/ctcweb/consortium/ancientolympians.html
• www.mythweb.com/
• www.greek-gods.info/
Klasična umetnost
• http://en.wikipedia.org/wiki/Art_in_ancient_Greece
• www.ancientgreece.com/art/art.htm
• http://witcombe.sbc.edu/ARTHgreece.html
• http://historylink101.com/lessons/art_history_lessons/greek_art.htm
Grška znanost
• www.angelfire.com/ca5/ancientgreecescience/
• www.historyforkids.org/learn/greeks/science/
• www.crystalinks.com/greekscience.html
• www.healthsystem.virginia.edu/internet/library/historical/artifacts/antiqua/
• www.nlm.nih.gov/hmd/greek/index.html
Vzpon Makedonije (Filip II.)
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Filip_II._Makedonski
• wso.williams.edu/~junterek/philip.htm
• www.livius.org/phi-php/philip/philip_ii.htm
34
Antična Grčija:
• www.historyofmacedonia.org/AncientMacedonia/PhilipofMacedon.html
• www.socialstudiesforkids.com/wwww/world/philipdef.htm
Aleksander Veliki
• http://projekti.svarog.org/aleksander_veliki/
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Aleksander_III._Makedonski
• http://1stmuse.com/frames/
• www.bbc.co.uk/history/ancient/greeks/alexander_the_great_01.shtml
• http://atgspot.com/alex_web/index.htm
• www.ancientmacedonia.com/AlexandertheGreat.html
• www.ancientmacedonia.com/AlexandertheGreat.html
• http://news.bbc.co.uk/1/hi/health/latest_news/110852.stm
Helenizem
• www.ff.uni-lj.si/oddelki/klasfilol/ucitelji/marincic/pregled/helenizem.pdf
• www2.arnes.si/~opvbistricams/rom/aleksander_veliki/aleksandrija.html
• www.znanje.org/i/i21/01iv08/01iv0802m/aleksandrija.htm
• http://ce.eng.usf.edu/pharos/alexandria/
• http://i-cias.com/e.o/alexandr.htm
• www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2002/di/bajramovic/ena/Pitagora.html
• http://sl.wikipedia.org/wiki/Eratosten
• http://ales.ledina.org/projekti/timko/evklid/EVKLID/EVKLID.htm
• www.molloy.edu/sophia/ancient_lit/hellenisticage1.htm
• www.tigtail.org/TIG/S_View/TVM/E/Ancient/Greek/Greek-art/greek-5.macedonian.html
• www.compuhigh.com/demo/arthistles01.htm
• www.iep.utm.edu/a/astr-hel.htm
UČILA
• Zgodovina antične Grčije, Svarog, Miklavž, 2003.
METODIČNI PRIROČNIKI
• Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20letne%2
• 0delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc)
• www.mrdonn.org
Geografija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika, športna vzgoja, matematika
35
Prve razvite kulture
na današnjih grških tleh
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti grške
pokrajine,
opiše minojsko in
mikensko kulturo,
oceni pomen minojske in
mikenske kulture,
pojasni trojansko vojno.
Na območju današnje Grčije so v 2. tisočletju pr.
Kr. že obstajale razvite kulture. Ugodne razmere
so prebivalcem omogočile pridelavo žita,
oliv in vinske trte, presežek teh dobrin pa
razvito trgovanje. Prvi razviti kulturi sta bili
minojska in mikenska.
Prve razvite kulture na
današnjih grških tleh
Atene
n. v. = 107 m
Kaj je oblikovalo življenje na grških tleh
Na zgodovino prebivalcev današnje Grčije je močno vplivala pokrajina.
1. Oglej si klimogram Aten.
T = 17,8 oC
P = 402 mm
A. Opiši podnebje, ki prevladuje v Grčiji.
VROČA POLETJA, MILE ZIME,
Kaj je oblikovalo življenje na današnjih
grških tleh
slikovnimi gradivom
Učitelj na tablo pritrdi slike tipične
grške pokrajine in nekaterih najbolj
znanih grških zgodovinskih spomenikov.
Učenci:
• opišejo podobe na slikah,
• ugotavljajo, kaj povezuje slike
(Grčija) oziroma katero državo
prikazujejo.
AKTIVNOST: metoda dela slikovnim
Učenci si ogledajo fotografiji v učbeniki
na strani 42 in ju analizirajo:
• opišejo značilnosti grške pokrajine in
podnebja (to spoznajo že pri geografiji),
• pojasnijo, zakaj je to območje
primerno za naselitev in ga primerjajo s
pokrajino in podnebjem prvih civilizacij.
AKTIVNOST: slikovna demonstracija
in motivacijska tehnika (zapisovanje
zamisli)
Učitelj na tablo pritrdi sliko morja, okoli
nje pa učenci vpisujejo ključne besede, s
katerimi označijo pomen morja za Grčijo.
MALO PADAVIN
Minojci so bili uspešni trgovci
Učenci preberejo legendo o Minotavru
v učbeniku na strani 43 in pisni viri
analizirajo:
• Nad katerim mestom so Minojci imeli
oblast?
• Pomisli, zakaj Atenci davka niso
plačevali v denarju?
• Kdo je bil Minotaver?
• Kaj je labirint?
36
J A S O N D
SREDOZEMSKO (MEDITERANSKO)
C. Zakaj je tako podnebje ugodno za naselitev?
ZARADI MILEGA PODNEBJA.
2. Z modro barvico obkroži dobrine, ki so jih proizvajali v Grčiji, z rdečo pa tiste, ki so jih uvažali.
pšenica
les
olive
grozdje
dragocene kovine
Minojci so bili uspešni trgovci
Na Kreti se je v 2. tisočletju pr. Kr. razvila minojska kultura.
3. Preberi besedilo v učbeniku na strani 43, ki se nanaša na legendo o
Minotavru ter odgovori na vprašanja.
A. Kakšna pošast je bil Minotaver?
POL BIK, POL ČLOVEK
B. Kje je prebival?
V LABIRINTU V KNOSOSU
C. Kdo ga je ubil?
TEZEJ
Č. Ali to legendo potrjujejo arheološke najdbe?
NE
Mikenci so bili dobri vojaki
V začetku 2. tisočletja pr. Kr. so na območje današnje Grčije prišli
indoevropski priseljenci, ki so prišli pod vpliv kulture staroselcev.
Ena od skupin se je ustalila na Peloponezu in ustvarila mikensko kulturo.
4. Preuči zemljevid in z X označi Mikene.
modela v peskovniku
V peskovniku učenci izdelajo model obale
in pristanišča ter s papirnatimi ladjami
ponazorijo pomen morja za Grke.
AKTIVNOST: metoda slikovne
demonstracije in metoda razgovora
Učitelj učencem pokaže nekaj turistični
prospektov o Grčiji, ki so jih pripravile
turistične agencije. Učenci opišejo
predstavitve Grčije in ugotavljajo, kakšen
pomen ima morje oziroma obala z otoki
za Grke danes (turizem).
J F M A M J
B. Kako imenujemo tovrstno podnebje?
B. Kakšno lego so imele Mikene?
X
NA POBOČJU
C. Kaj je Mikencem omogočilo nadzor okoliških vasi in mest?
DOBRA VOJSKA
28
Učenci si ogledajo fotografije iz muzeja
v Heraklionu na Kreti, ki jih najdejo na
spletni strani www.ancient-greece.org/
images/museums/heraklion-mus/index.
htm in jih analizirajo:
• Katere živali so upodobljene?
• Kateri predmeti so na fotografijah?
Čemu so služili?
• Učenci nekaj tipičnih predmetov na
fotografijah glede na njihovo uporabnost
razvrstijo v tabelo: orožje, nakit, uporaba
v gospodinjstvu.
VEČ O …
V četrtem stoletju pr. Kr. je grški filozof
Platon v svojih zapisih omenil otok
Atlantida (angl. Atlantis), ki naj bi nekoč
obstajal v grškem morju. Atlantida naj
bi bila izjemno močna in njena oblast
naj bi segala celo do zahodne Evrope in
Afrike. Atlantido naj bi po zapisu Platona
uničil potres. Že antični učenjaki so
razpravljali o lokaciji Atlantide, a do
danes strokovnjaki niso uspeli potrditi
obstoja Atlanide. Tudi njena domnevna
lokacija v območju Sredozemskega
morja ni določena, nekateri strokovnjaki
jo povezujejo z otoki (Sardinijo, Kreto,
Santorinijem, Ciprom itd.), drugi
s Sinajskim polotokom. Nekateri
strokovnjaki pa lokacijo Atlantide
postavljajo celo na druga območja po
svetu, na primer na Kanarske otoke in
v Bermudski trikotnik. Mnogi obstoj
Atlantide zanikajo in Platonov zapis o
Atlantidi razlagajo kot izmišljen opis
idealne države.
Mikenci so bili dobri vojaki
tehnologijo
history.com in v okno Search vpišejo
geslo MYCENAE. Izberejo Engineering an
Empire: Peter on the Tomb of Agamemnon
in si ogledajo posnetek grobince
mikenskega kralja Agamemnoma.
Ugotovijo:
• Kako je zgrajen vhod v grobnico?
• Kako je narejena notranjost grobnice?
Prve razvite kulture na današnjih grških tleh
5. Med spodnjimi trditvami so nekatere nepravilne. Pravilne obkljukaj, nepravilne pa popravi.
Mikene so nadzirale okoliške vasi in daljna mesta, tudi Atene.
Državo je vodila ljudska skupščina, ki je imela nadzor nad vso mikensko družbo.
Zgodila se je trojanska vojna
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence opozori na sodobno
uporabo besedne zveze trojanski konj,
ki predstavlja škodljiv računalniški
program, ki se skrit za nekim drugim
programom (igrico ali sliko) instalira
na uporabnikov računalnik in s tem
omogoča tujcu vpogled v računalnik
oziroma poškoduje datoteke v
računalniku.
DRŽAVO JE VODIL KRALJ – VOJAŠKI POVELJNIK, KI JE IMEL NADZOR NAD DRUŽBO.
Mikenci so pluli po Sredozemlju ter prišli celo do Španije.
MIKENCI SO PLULI PO SREDOZEMLJU TER PRIŠLI VSE DO SIRIJE IN EGIPTA.
Zgodila se je trojanska vojna
Okrog leta 1200 pr. Kr. se je začela legendarna trojanska vojna.
6. Preberi odlomek v učbeniku na strani 44, ki govori o boju med glavnima junakoma v trojanski vojni.
A. Katera junaka sodelujeta v boju?
Učenci narišejo prizore iz trojanske vojne,
na primer trojanskega konja.
HEKTOR, AHIL
B. Katera boginja se vmeša v boj? Komu pomaga?
(PALAS) ATENA, POMAGA AHILU
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja film Troja.
Učenci prikazani film analizirajo:
• ugotovijo čas in prostor dogajanja,
• opišejo, kako je v filmu prikazano
mesto Troja,
• ugotovijo in opišejo glavne osebe,
njihovo funkcijo in značaj,
• opišejo, v čem sta se razlikovala in v
čem sta si bila podobna Ahil in Hektor,
• ugotovijo, kakšna je bila odgovornost
(trojanskega) princa,
• opišejo opremo vojakov,
• navedejo odlike dobrega vojaka,
• ugotovijo, od česa je bil odvisen
vojaški uspeh,
• pojasnijo, kakšen pomen so za Grke
imeli bogovi,
• ocenijo, ali sta v filmu objektivno
prikazani obe bojujoči se strani,
• razložijo naslednji stavek iz filma
»Zgodovina si zapomni kralje, ne vojake«.
C. Pojasni vlogo trojanskega konja v vojni.
Z NJEGOVO POMOČJO SO SE GRKI PRITIHOTAPILI V
TROJO IN JO PONOČI ZAVZELI.
PONOVIMO
Primerjaj minojsko in mikensko kulturo.
KRETA (KNOSOS)
PELOPONEZ (MIKENE)
Višek kulture
2200 – 1450 PR. KR
2. TISOČLETJE PR. KR.
Palače
KNOSOS (LABIRINT)
KIKLOPSKI ZIDOVI, LEVJA VRATA
Vzrok za propad
VERJETNO
VULKANSKI IZBRUH
TROJANSKA VOJNA,
VDOR DORCEV
Prostor
29
Učenci preberejo odlomek iz Homerjeve
pesnitve Iliada, (6. spev) v katerem
Hektor pooseblja ideal tedanje dobe
– »arete« - krepost in odličnost, ki so
ju Grki izkazovali v bojih in kasneje na
športnih prireditvah: moč, telesna lepota,
pogum, iznajdljivost, junaštvo.
»Hektor, zdaj ti si mi vse, si oče, si mati
mi častna, brat si mi, Hektor, ti sam in
mož moj mladostno cvetoči!
Bodi usmiljen, te prosim, ostani zdaj tukaj
na stolpu, ah, ne daj, da sirota tvoj sin
bo, da jaz bom vdova! Trume pa k smokvi
postavi, tu mesto je najbolj dostopno, s
tega se kraja nasprotnik najlaže popne
na obzidje: trikrat so tu poskušali naskok
že prvi junaki, silna dvojica Ajantov in
Idomeneus veleslavni, brata Atrida celo
in viteški dedič Tidea, bodi da kdo jim je
izdal, nemara kak videc izveden, bodi da
lastni pogum jih v to spopada in žene!«
Nji odvrne na to v gizdavi perjanici
Hektor:
»Žena, i mene je skrb: vse to mi hodi
po glavi; vendar bi sram me bilo pred
možmi in ženami Trojancev, ker bi me
imeli za šlevo, če bojni bi ognil se vihri.
Brani pa tudi srce: od nekdaj naučen sem
junaštva, zmeraj le v prvih redeh stojim
med svojimi v boju, slavo veliko iščoč, da
okitim očeta in sebe.
Vem le predobro, o vem, glas notranji
davno mi pravi: sinil bo dan, ko sesuje se
v prah naš Ilion sveti, Priam izgine pod
njim in Priama rod kopjanika!
Vendar ni toliko skrb me nesreče, ki pride
nad Trojo, matere same ne žal, očeta ne
Priama, kralja, manj mi še bratov je mar,
ki bo mnogo jih padlo junakov, zemljo
močilo s krvjo, pod mož sovražnih udarci,
kolikor zate me strah je, da kmalu odvede
te solzno kdo železnih Ahajcev in dan ti
utrne svobode:
revica moja, na Grškem ob statvah tujih
boš stala,
sužnja na tujčev ukaz vodo zajemala iz lokev,
z mračno nevoljo v srcu, a trda te pest
bo krotila.«
Učenci analizirajo prebrano vsebino:
PONOVITEV
poglavja.
• Opišejo grško pokrajino.
• Navedejo prve razvite kulture na
današnjih grških tleh.
• Katere so bile značilnosti minojske
civilizacije.
• Kaj je povzročilo propad kulture na Kreti?
• Zakaj so imele Mikene močno obzidje?
• Kje je bila Troja?
• Ali se je trojanska vojna resnično zgodila?
• Zakaj se je Hektor kljub prošnjam
svoje žene odločil, da gre v boj?
• Kakšna prihodnost čaka njegovo ženo,
če bo on boj izgubil?
• Naštej družbene skupine, ki so v
odlomku omenjene.
• Kateri družbeni skupini je pripadal Hektor?
37
Grki so živeli
v različnih polisih
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti temnega
obdobja,
opiše značilnosti polisa,
opiše značilnosti različnih
oblik vladavine v grških
polisih,
navede vzroke in posledice
grškega preseljevanja po
Sredozemlju,
opiše grško-perzijske
vojne,
oceni pomen skupnega
boja Grkov za svobodo.
Selitve indoevropskih Grkov so uničile prve
razvite kulture. Grška plemena se niso nikoli
združila in ustanovila enotne države, ampak so
Grki živeli v mestnih državah – polisih. Polisi so
se med seboj bojevali, v boju proti skupnemu
sovražniku (Perziji) pa so se združili.
Grki so živeli
v različnih polisih
Najprej je nastopilo »temno obdobje«
Po propadu minojske in mikenske kulture je nastopilo približno 400-letno obdobje, ki so ga zaznamovale selitve grških
ljudstev.
1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 40 in smiselno dopolni besedilo.
DORCI
JONCI
AHAJCI
Grška plemena so bila __________________,
_____________________
in _____________________.
Poselili so otoke
SREDOZEMSKEM _____________________
EGEJSKEM
JONSKEM morju ter polotoka ___________________
PELOPONEZ
v _____________________,
in ______________
ATIKA
JONIJO
EOLIJO
in _________________.
V Mali Aziji so grška plemena naselila ___________________,
____________________
in
DORIDO
HELENI
HELADA
______________________.
Grki so sebe imenovali _____________________,
svojo deželo pa __________________.
2. Katera trditev pravilno opisuje izraz »temno obdobje« grške zgodovine? Podčrtaj jo.
A. Na Zemlji je prevladovala tema, saj je Sonce za več mesecev zakrila Luna.
B. Grški prostor je v razvoju nazadoval, saj Grki niso znali pisati in je bila njihova kultura manj razvita od minojske
in mikenske.
C. Pripadniki grških plemen so se oblačili pretežno v oblačila temnih barv.
Najprej je nastopilo »temno obdobje«
slikovnim gradivom
Učitelj na tablo prilepi oziroma
nariše grško zastavo. Učence vpraša,
simbol katere države je zastava, kaj
simbolizira, in če so po njihovem mnenju
že antični Grki poznali to zastavo.
Skupaj ugotovijo, da Grki niso poznali
enotne države, ampak so bili podobni
Feničanom, ki so poznali mestne
državice.
Učenci obiščejo spletno stran Evropske
centralne banke www.ecb.int/bc/euro/
coins/html/index.sl.html in na seznamu
predstavitve evrokovancev izberejo
Grčija:
• Kateri simboli, povezani z antično
Grčijo, so na grških evrokovancih?
• K katerimi dogodki so ti antični
simboli povezani?
Kaj je bilo značilno za polise
Grki niso ustanovili enotne države, ampak so živeli v razdrobljenih mestnih državicah, polisih.
3. Navedi značilnosti polisov.
SAMOSTOJNE MESTNE DRŽAVICE, KI SO JIH SESTAVLAJALI MESTO IN OKOLICA.
VEČKRAT SO BILI V VOJNI.
4. S pomočjo preglednice v učbeniku na strani 46 poveži, kar sodi skupaj. Značilnosti monarhističnih polisov pobarvaj
modro, aristokratskih zeleno, oligarhičnih rumeno in demokratičnih rdeče.
Vojska je podrejena
vladajočemu razredu
Državo vodijo vsi
svobodni moški
Državo vodi manjšina
Nasledstvo je dedno
Mikene
Bogato plemstvo ima
veliko moč
Atene (6. stol. pr. Kr.)
Atene (5. stol. pr. Kr.)
Vladajo državljani
(ljudstvo)
Sparta
Na volitvah odloča večina
Vlada le majhna skupina
bogatih ljudi
Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju
V 8. stoletju se je začela velika grška kolonizacija, s katero so Grki poselili obširno ozemlje v Sredozemlju.
5. Navedi vzroke za grško kolonizacijo.
Učenci preberejo odlomek iz pesnitve
Odiseja (4. spev), ki je izvrsten vir za
spoznavanje družbe in življenja v temnem
obdobju.
Potnika prideta v Sparto, ležečo v
prostrani kotlini, kreneta ravno na dvor, k
Menelau, junaškemu kralju. Tu ga dobita
pri gostju, v krogu številnega roda:
svatbo obhaja sinu in hčere brezgrajne v
palači. /.../
Ti se torej tako gostijo v visoki palači,
svoji ljudje in sosedje preslavnega
kneza Atrida, (židane volje so vsi; med
njimi pa pevec božanski poje in strune
ubira, obenem se sredi med gosti v
ritmu napeva prevrača dvojica okretnih
glumačev), mladca pa ustavita voz,
pred palačo, na vratih dvoriščnih, heros
Telemah in z njim sin Nestorja, zali
Peisistrat. Prvi ju vidi, iz hiše stopivši,
gospod Eteoneus, poslov obrtni nadzornik
38
POMANJKANJE HRANE IN RODOVITNE ZEMLJE, NARAŠČANJE PREBIVALCEV,
RAZMAH TRGOVINE
30
pri slavnem vladarju Atridu. Hitro se vrne
v palačo, naznanit ju ljudstev pastirju,
blizu ustopi se predenj in reče krilate
besede: »Neki tujci so zunaj, o kralj
bogorodni,Menelas, /.../.«
Kajti kot sonca sijaj ali lune miloba
svečava sveti krog njih visoki se dom
Menelaa junaka. Kadar dosita nagleda
oko se njuno strmeče, gresta seve v kopel
in stopita v gladko kopanjo. Kadar ju
skopljejo strežne žene in natarejo z oljem,
sedeta v srajcah opranih, ogrnjena s haljo
volneno, vsak na častni stol, Atridu ob
strani, Menelau. Dekle prinese vode, za
umivanje, v zlati posodi, vliva skrbno jo
na roke in streže v srebrno torilo, potlej
potisne pred gosta gladko polikano mizo.
Kruha zatem naloži na ploščo skrbnica
častita, kruha še drugih jedil uslužno
prida od obilja.
Z lave prinese delivec na pladnjih različno
mesovje, poleg vsega pa postavi pred
njiju dva zlata kozarca. S kretnjo vabečo
veli plavolasi junak Menelaos: »Zdaj pa
kar založita, in dobro naj jed vama tekne!
/.../.«
Reče in vsakemu da po kos hrbtovine
goveje, mastne, pečene, z roko, obrok,
ki namenjen je njemu. Stegneta gosta
roke po mamljivo dišečih jedilih. Kadar
dodobra utešita si slast po pijači in jedi,
skloni Telemahos glavo prav blizu do ušes
Nestorida, tiho pogovor začne, da ne bi ga
slišali drugi:
»Glej, vendar, Nestorid, ti ljubljenec
mojemu srcu, kolikšen brona sijaj žari po
odmevni palači, jantarja blesk in zlata pa
srebra in drage slonovine! Tak pač ka-li
na znotraj je dom olimpskega Zeusa! To
čudovito razkošje! Kar sapo mi jemlje,
ko gledam!«
Učenci analizirajo prebrano vsebino:
• V katerem mestu se dogajanje odvija?
• Kaj se dogaja v kraljevi palači?
• Izpiši poklice, ki se omenjajo na dvoru.
• Katera jedila so omenjena v spevu?
• Kako je kraljeva palača, to »čudovito
razkošje«, okrašena?
Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn
• Kaj je obsegala Perzijska država pred
vojno z Grčijo?
• Katere grške dele so Perzijci že
zasedli in nadzorovali pred vojno?
• V katerem polisu se je začela vstaja
maloazijskih Grkov?
• Po katerih poteh so Perzijci prišli do
Grčije?
• Katera stran je imela več zmag:
grška ali perzijska?
Grki so živeli v različnih polisih
6. Oglej si zemljevid in reši nalogo.
A. S puščicami označi smeri grške kolonizacije.
B. Na ustrezne črte vpiši imena naslednjih
grških kolonij:
• Masilija,
• Sirakuze,
MASILIJA
• Kirene,
• Kime,
• Bizanc.
C. Pojasni ime Velika Grčija.
BIZANC
KIME
SIRAKUZE
TO JE IME ZA KOLONIJE NA
KIRENE
JUGU APENINSKEGA POLOTOKA
IN NA SICILIJI.
RAZISKOVALEC
Učenci s pomočjo spletnih strani in
literature poiščejo podatke o Filipidesu.
Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn
V začetku 5. stoletja pr. Kr. so potekale grško–perzijske vojne.
tehnologijo
Učitelj predvaja video posnetek o grških
vojakih – hoplitih. Video lahko najde
www.youtube.com, kjer v iskalnik
na www.youtube.com
odtipka: Ancient Greek Hoplites (dolžina
3:15 minut).
Učenci posnetek analizirajo:
• Kako so opremljeni vojaki?
• Kako so se bojevali?
7. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.
A. Kako imenujemo grškega oboroženega pešca?
HOPLIT
B. Opiši njegovo oborožitev.
KOPJE, ŠČIT, MEČ
C. Kaj je bila falanga?
STRNJENA BOJNA VRSTA.
8. V pravilnem časovnem zaporedju od 1 do 4 razvrsti bitke v grško–perzijskih vojnah (1 pomeni bitka, ki je potekala prva):
2 - Termopile
_____
4 - Plataje
_____
1 - Maratonsko polje
_____
3 - Salamina
_____
PONOVIMO
Dopolni časovni trak.
TEMNO OBDOBJE
POLIS
GRŠKA
KOLONIZACIJA
GRŠKO-PERZIJSKE
VOJNE
NAZADOVANJE
MESTNA DRŽAVA,
8. STOLETJE
GRKI:
GRŠKEGA
RAZLIČNE
PR. KR.;
PERZIJCI,
PROSTORA
UREDITVE
SREDOZEMLJE
GRŠKA ZMAGA
31
BELEŽKE:
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja v
podpoglavjih.
• Katera ljudstva so poselila današnjo
Grčijo proti koncu 2. tisočletja pr. Kr.?
• Zakaj je obdobje po naselitvi grških
ljudstev dobilo ime temno obdobje?
• Kaj je bilo značilno za polis?
• Katero obliko vladanja so imeli na
začetku vsi polisi?
• Katera oblika vladanja je v upravljanje
države vključila največ svobodnih ljudi?
• V čem je bil pomen grške kolonizacije
po Sredozemlju?
• Kateri dejavniki so pripomogli h grški
zmagi v grško-perzijskih vojnah?
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskim besedili in metoda
Učenci preberejo poglavje Zakaj je prišlo do grško–perzijskih vojn v učbeniku na strani
47–48. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
vzrok
vzroki za grško zmago
Grško-perzijske
vojne
spopadi
posledice grške zmage
39
na strani 40 zgoraj in ga analizirajo:
• Poimenujejo grška ljudstva.
• Ugotovijo območje poselitve vsakega
ljudstva.
Učitelj se lahko odloči, da učenci
na zemljevid Sredozemlja postavijo
papirnate ladje različnih barv, pri čemer
vsaka barva simbolizira eno grško
ljudstvo. Tako bo predstavitev grške
naseljenosti bolj nazorna.
Kaj je bilo značilno za polis
• Naštejejo različne grške polise.
• Primerjajo njihovo lego in sklepajo na
prevladujočo gospodarsko dejavnost v
njih.
BELEŽKE:
40
izkustvenega učenja (igra vlog)
Učitelj učence razdeli v 4 skupine, ki
pripravijo dramatizacijo antičnega sveta:
srečajo se prebivalci štirih polisov, v
katerih so različne državne ureditve.
Vsaka skupina zagovarja prednosti svoje
državne ureditve.
(premetanka)
Učenci premečejo črke in dobili bodo
naslednje pojme: POLIS, AGORA,
AKROPOLA, HOPLIT.
SILOP
POLAAKRO
AOARG
TILPOH
………………………..
………………………..
………………………..
………………………..
Ko učenci predelajo poglavje o grških
polisih, učitelj v razmislek postavi
vprašanje: Zakaj so se v polisih razvile
raznolike oblike vladanja?
Pri tem učence vodi s podtemami o
pomenu obstoja polisa, o deležu in vlogi
svobodnega prebivalstva v polisih,
o pomenu vključevanja svobodnih
prebivalcev v vojsko.
Zakaj so se Grki preseljevali po Sredozemlju
strani 47 in ga analizirajo:
• Kakšno zemljo so Grki iskali za
naselitev in ustanovitev kolonije?
• Kaj je Grkom omogočilo plovbo v
oddaljene dele Sredozemskega morja?
• Kje so bile Kirene?
• Kakšen odnos je vladal med
kolonijami in matičnimi polisi?
Učenci preberejo poglavje Zakaj so se Grki selili po Sredozemlju v učbeniku na strani 46–47.
Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
vzroki
območja selitev
Selitve Grkov
po Sredozemlju
kolonije
posledice selitev
v antični Grčiji
Grška družba je podobno kot druge stare kulture
poznala suženjstvo. V grški družbi so odločali
moški. Večina Grkov je živela na podeželju
v preprostih hišah.
Kakšno je bilo
življenje v antični Grčiji
▶
▶
▶
Kako se je delila družba v antični Grčiji
▶
Za grško družbo je bila značilna delitev na svobodne in nesvobodne na eni strani ter moške in ženske na drugi strani.
1. Na črto pred trditvijo zapiši: črko A, če trditev velja za aristokracijo; črko D, če velja za demos (D) ali črko S, če trditev
velja za sužnje (S). Nekatere trditve veljajo za več slojev in jim lahko pripišeš več črk.
S
_____________
A
_____________
A, D, S
_____________
A, D
_____________
A, D
_____________
Bili so delavci brez pravic.
Bili so lastniki zemlje.
Lahko so bili bogati.
Sodelovali so pri upravljanju polisa.
Bili so svobodni.
Kako se je delila družba v antični Grčiji
UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela z
Učitelj prebere odlomek iz
Demostenovega govora Proti Timokratu
v učbeniku na strani 49 spodaj. Učence
vpraša, kaj si predstavljajo pod pojmom
“svobodni možje” danes in kaj so pod
tem pojmom razumeli v antični Grčiji.
2. Grška družba se je delila na več slojev.
A. Obkroži črko pred pravilnima odgovoroma.
Grška družba se je delila na:
A. svobodne in nesvobodne
B. plemiče in ljudstvo
C. ljudstvo in sužnje
UČNI CILJI
Učenec:
opiše grško družbo,
opiše vsakdanje življenje
v antični Grčiji,
opiše položaj moških in
žensk v družbi,
opiše šolanje in vzgojo
otrok.
Umetniki so izhajali iz vrst:
A. aristokracije
B. demosa
C. sužnjev
Britanskega muzeja www.ancientgreece.
co.uk in izberejo okno Daily Life:
S klikom na okno Explore lahko s pomočjo
poslikav na vazah ugotovijo:
- Kakšne igrice so se igrali otroci?
(Children)
- Kako je bilo organizirano izobraževanje?
(Education)
- Po čem so bile znane tračanske sužnje?
(Slavery)
- Na katere inštrumente so Grki igrali?
(Music and Entertainment)
- Katero ročno spretnost so morale znati
vse Grkinje, razen Špartank? (Spinning
and Weaving)
• S klikom na okno Challenge spoznajo
tipično grško hišo:
- Opišejo zunanjo podobo hiše.
- Opišejo notranje prostore v hiši.
- S klikom na Start zaigrajo igrico, s
katero morajo like in predmete razvrstiti
v ustrezne prostore v hiši.
• S klikom na okno Time Challenge
podoživijo življenje grškega kmeta.
B. Katera dela so v antični Grčiji opravljali sužnji?
OBDELOVALI POLJA, DELALI V RUDNIKIH,
NA LADJAH ... ALI PA SO KUHALI, ČISTILI,
PAZILI NA OTROKE (HIŠNI SUŽNJI) ...
Kakšen je bil položaj žensk
Ženske v grški družbi niso imele politične moči.
3. Preberi odlomek v učbeniku na strani 50, v katerem grški zgodovinar Ksenofon opisuje svoja pričakovanja do žene.
A. V čem je bila ženska izenačena s sužnjem?
BILA JE PODREJENA MOŠKEMU, POGLAVARJU DRUŽINE
B. V čem je bila ženska izenačena z moškim?
NADZOROVALA JE DELO SUŽNJEV
C. Razmisli, ali so pričakovanja moških v današnjem času enaka? Ali bi bile sodobne ženske voljne pristati na takšno
vlogo?
NE; NE BI BILE PRIPRAVLJENE
Č. Zakaj so bili grški moški večinoma bolje izobraženi od žensk?
KER ŽENSKE NISO HODILE V ŠOLE.
32
gradivom (ilustracija, besedna
preglednica) in metoda pisnografičnih izdelkov
Učenci s pomočjo ilustracije in besedne
preglednice v učbeniku na straneh 34
in 49 primerjajo družbene sloje v Egiptu
in v antični Grčiji. Svoje ugotovitve
predstavijo s spodnjo tabelo.
EGIPT
Plemstvo
Svobodni ljudje
Ženske
Sužnji
AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig
saw)
Učitelj učence razdeli v trojke, v vsaki po
en učenec sošolcema predstavi položaj
ene družbene skupine. V obliki miselnega
vzorca (oblika trikotnika) predstavijo
svoje ugotovitve ostalim.
ANTIČNA GRČIJA
BODIMO USTVARJALNI: slikanje na
keramiko
V sodelovanju z učiteljem likovne vzgoje
učitelj organizira slikanje na keramiko,
ko učenci upodobijo nekaj slik iz
vsakdanjega življenja v antični Grčiji.
AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)
Učenci pripravijo zgodovinsko govorno vajo ali spis z naslovom Jaz, grški suženj.
Učenci primerjajo položaj svobodnih žensk v Mezopotamiji, Egiptu, antični Grčiji in v
današnji zahodni družbi. Svoje ugotovitve predstavijo s spodnjo tabelo.
Podrejenost možu
Skrb za otroke
Možnost vodenja države Možnost izobraževanja
Mezopotamija
Egipt
Antična Grčija
Zahodna družba danes
41
Kakšen je bil položaj žensk
Kakšno je bilo življenje v antični Grčiji
4. Primerjaj ilustraciji. Pod njiju zapiši, v katerem polisu - Sparti ali Atenah – bi našel deklici. Kratko opiši vzgojo deklic v
posameznem polisu.
Polis
ATENE
Vzgoja deklic
Učenci napišejo kratko pesmico (dve
vrstici), v kateri predstavijo vsakdan
grškega otroka.
GOSPODINJSKA DELA
Večina Grkov je živela zelo preprosto. Preprosta je bila tudi njihova prehrana.
5. Preberi besedilo v učbeniku na strani 51.
A. V desni prostor nariši tloris grške hiše.
MOŠKI
B. Poimenuj prostore v njej.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o oljkah.
Izdelajo plakat o tem drevesu, njegovih
sadežih in njihovi uporabnosti.
KUHINJA
ŽENSKI
PROSTORI
SPREJEMNICA
JEDILNICA
DNEVNI
PROSTOR
ZA
ŽENSKE
MOŠKI
PROSTORI
SHRAMBA
ŽENSKI
PROSTORI
PROSTORI
SPALNICA, SHRAMBA, KUHINJA,
JEDILNICA, SPREJEMNICA ...
6. Primerjaj prehrano revnejših in bogatejših Grkov. Z modro barvo obkroži jedila, tipična za revnejše prebivalstvo, z rdečo
barvo pa jedila, tipična za bogate prebivalce. Če je bilo jedilo na mizi vseh prebivalcev, ga obkroži z zeleno barvo.
olive
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o znanih
ženskah iz grške antične zgodovine, na
primer Aspaziji, spremljevalki atenskega
državnika Periklesa.
OSNOVNE VOJAŠKE VEŠČINE
Kakšna je bila prehrana
VHOD
co.uk in izberejo okno Daily Life:
S klikom na okno Story lahko izberejo
vlogo (ženska vloga v Sparti ali Atenah;
moška vloga v Sparti ali Atenah) in
ugotovijo, kakšno je bilo življenje v
antični Grčiji.
Ko si ogledajo vloge, pojasnijo, katero
vlogo bi izbrali in utemeljijo, zakaj.
SPARTA
fige
ribe
ovčje meso
DOMA
ŽENSKE
DRUŽBA
VSAKDANJE
ŽIVLJENJE V
ANTIČNI
GRČIJI
SUŽNJI
ODVISNO
OD SLOJA
DEKLETA
POOČUJEJO O
GOSPODINJSTVU
Učenci preberejo poglavje Kakšna je bila prehrana v učbeniku na strani 51. Izpolnijo
Sodobna Grčija
Maslo
preprosta hrana
Ribe
nakupovanje hrane
Prehrana Grkov
Puranji zrezek
Med
42
PREPROSTE HIŠE
SIMPOZIJ
PREPROSTA PREHRANA
Olive
Čokolada
ODVISNE
OD MOŽA
PREHRANA,
BIVALIŠČA
OTROŠTVO
Kruh
Sladoled
NESVOBODNE
33
izdelkov
Učenci primerjajo prehrano v antični
in današnji Grčiji. Svoje ugotovitve
predstavijo v spodnji tabeli tako, da
odkljukajo v prostoru, če je navedba
pravilna.
Fige
kruh
ARISTOKRACIJA
Kakšna je bila prehrana
Sir
zelenjava
PONOVIMO
DEMOS
ŠOLANJE
ZA DEČKE
Antična Grčija
VRT
strani 50 zgoraj in ga analizirajo:
• Kaj je Ksenofon pričakoval od svoje
žene?
• Kaj je bila dolžnost grških žena v
antiki?
• Ali besedilo govori o svobodni ženi ali
sužnji? Kako so učenci to ugotovili?
simpoziji
pijača
PONOVITEV
podpoglavjih.
• Kaj je bilo značilno za položaj
svobodnih ljudi v grški družbi?
• Kakšen je bil položaj sužnjev?
• Kdo je odločal v grški družbi?
• Kakšna je bila vloga žensk?
• Od česa je bilo odvisno, kakšno
izobrazbo bodo dobili otroci?
• Kakšna je bila prehrana antičnih
Grkov?
Zakaj je potekalo tekmovanje
med Atenami in Sparto
Polisa Sparta in Atene sta se borila za prevlado
v grškem svetu. Spartanci so bili močnejši na
kopnem, Atenci pa so imeli močnejšo mornarico.
Po grško-perzijskih vojnah so Atene doživele
največji razcvet, po peloponeških vojnah pa je
na kratko postala najvplivnejša Sparta.
Zakaj je potekalo
tekmovanje med
Atenami in Sparto
▶
▶
V Sparti je bilo pomembno biti dober vojak
▶
Sparta je bila vojaško organiziran polis, v katerem je bilo vse življenje podrejeno vojski.
1. Preberi opise posameznih slojev v Sparti.
A. Iz opisov ugotovi posamezne sloje v spartanski družbi ter pod opisi zapiši njihovo ime.
B. Obkroži ime sloja, ki je odločal v Sparti.
▶
• Bili lastniki zemlje,
• imeli vse politične pravice,
• bili vojaki.
• Svobodni,
• obdelovali zemljo in se ukvarjali
z obrtjo,
• bili brez političnih pravic.
SPARTIATI / PLEMIČI
• Nesvobodni,
• potomci preddorskih prebivalcev,
• delali na poljih ali v hišah.
PERIOIKI / SVOBODNI
HELOTI / SUŽNJI
2. Preberi besedilo v okvirčku v učbeniku na strani 52 spodaj, ki govori o otroštvu spartanskega dečka. Pomisli, kaj si se ti
učil pri sedmih letih?
Atene je sprva vodila aristokracija. Z razvojem so Atene uvedle antično demokracijo.
3. Ob sliki atenske akropole zapiši najpomembnejše reforme atenskih politikov.
KLEJSTEN
• VOLIJO VSI
SVOBODNI ATENCI
• SVET 500-IH
• ČREPINJSKA SODBA
• KMETIJE SO
VEZANI NA
ZEMLJO
• STROGE KAZNI
SOLON
PERIKLES
• PREMOŽNEJŠI
SODELUJEJO
V POLITIKI
• PLAČANI URADNIKI
• ŽREBANJE
URADNIKOV
34
Učenci primerjajo položaj posameznih družbenih skupin v Sparti. Svoje ugotovitve
predstavijo v spodnji tabeli, tako da odkljukajo v prostoru, če je navedba pravilna.
SPARTIATI
Plemiči
Svobodni ljudje
Sužnji
Kmetovanje
Obrtna dejavnost
Pravica voditi državo
Lastniki velikih posesti
Plačevali davke
Delali na polju
Služili v hišah in vojakom
V Sparti je bilo pomembno biti dober vojak
Partenona. Učenci ugotovijo, da je bil
zgrajen v Atenah in da simbolizira moč
in gospodarski razcvet mesta. Učitelj
napove, da bodo pri uri iskali motive za
njegovo gradnjo.
V Atenah so uvedli antično demokracijo
DRAKON
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede posebnosti
razvoja v Sparti,
navede poglavitne
dosežke v političnem
razvoju Aten,
pojasni, zakaj so Atene
postale vodilni grški
polis,
navede, kdo je imel in
kdo ni imel pravice
odločati v atenski ljudski
skupščini,
opiše okoliščine, ki so
vplivale na oslabitev
grških polisov.
PERIOIKI
HELOTI
Učenci preberejo naslednji zapis, ki je
veljal za spartanskega vojaka.
»Noben mož ne bo dokazal, da je dober
vojak, dokler se ne bo soočil s krvavim
bojem in klanjem, se boril s sovražnikom
tako blizu, da se bo boril s svojimi
rokami.«
Zapis nato analizirajo:
• Kakšen občutek naj bi vzbudil zapis
pri spartanskih vojakih?
• Kakšen občutek naj bi vzbudil zapis
pri nasprotnikovih vojakih?
Kot demonstrativen prizor bitke
spartanskih vojakov se lahko predvaja boj
co.uk in izberejo okno Sparta:
• S klikom na okno Explore skušajo s
pomočjo arheoloških ostankov v različnih
predalih predstaviti življenje v Sparti:
- O čem priča kipec dekleta tekačice?
(predal Women)
- O čem priča kipec bronastega vojaka?
Odkod ime hoplit za spartanske/grške
vojake? (predal Warfare)
- O čem priča figura leva iz slonovine?
(predal Craft Skills)
- Kdo je opravil glavnino fizičnih del v
Sparti? (predal Daily Life)
• S klikom na okno Challenge učenci
skozi animirano zgodbo spoznajo
spartansko vzgojo:
- S katerim letom se je začela vzgoja za
dečke? V čem so jih poučevali in urili?
- Dečki so bili pogosto lačni. Kako so si
lahko pomagali? (igrica Egg Thief )
- Kakšnega urjenja so bili deležni dečki
pri 12 letih?
- Kako so dečke urili v hitrosti?
- V kakšen naziv so dečki napredovali
pri 18 letih? Na kakšno preizkušnjo so
jih poslali?
- Pri katerih letih so bili dečki sprejeti v
vojsko, če so se uspešno izkazali?
Spartancev proti perzijski vojski iz filma
300. Vendar pri izbiri odlomka iz filma
priporočamo previdnost, kajti film je
izjemno krut in krvav.
43
Učenci preberejo zapis o spartanskih
kraljih in nato analizirajo njun položaj:
»Lakedaimovci priznavajo svojima
kraljema tele častne pravice: dvoje
duhovništev, Zeusa Lakonca in Zeusa
Uranjica. Vojskovati se smeta po svoji
volji s katero koli deželo in noben
Spartanec jima tega ne more braniti
/.../ Kadar odhajajo na vojsko, stopata
kralja spredaj, pri umiku sta poslednja.
V boju čuva nad njima telesna straža sto
izbranih mož. Pri odhodu smeta vzeti s
seboj poljubno število klavne živine /.../.
V miru imata pa tele privilegije: Pri gostju
ob javnih daritvah sedeta kralja prva k
mizi, mnjima je treba prvima postreči in
od sleherne jedi dobita po dvakrat toliko
kot drugi gostje. Dalje imata prvenstvo
pri izlivanju pitnega daru in kože
darovanih živali so njune. /.../ Pri vseh
slovesnostnih tekmah jima pristoji častni
sedež, ločen od drugih. /.../ Kralja hranita
oraklje (prerokbe), ki jih dobivata, držati
jih morata v tajnosti.«
(Zgodovinska čitanka za 6. razred
osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1980, stran
14)
• O katerih stvareh sta lahko odločala
kralja?
• O katerih stvareh nista odločala?
• Ali sta bila kralja najpomembnejši
osebi v državi?
Zakaj je potekalo tekmovanje
med Atenami in Sparto
4. Dopolni shemo demokratične ureditve v antičnih Atenah.
URADNIKI
VOLITVE
VOJAŠKI POVELJNIK
ŽREBANJE
LJUDSKA SKUPŠČINA:
NE SODELJUJEJO:
UPRAVLJANJE
DRŽAVE
VSI POLNOPRAVNI MOŠKI DRŽAVLJANI
ŽENSKE, SUŽNJI, TUJCI
V čem se je antična demokracija razlikovala od današnje?
5. Pojasni dogodek na sliki.
A. Kaj ima v rokah moški?
NISO SODELOVALE ŽENSKE;
2/3 JE BILO SUŽNJEV
ČREPINJO
B. Kako imenujmo prikazani dogodek?
ČREPINJSKA SODBA
C. O čem so odločali Atenci s tem dogodkom?
O IZGONU POLITIKA, KI JE
POSTAL PREVEČ VPLIVEN IN ZATO NEVAREN ZA DEMOKRACIJO.
Kaj je oslabilo grške polise
Med najmočnejšima polisoma so proti koncu 5. stoletja pr. Kr.
izbruhnile peloponeške vojne.
6. Kakšne posledice so imele vojne za grške polise?
OSLABITEV
7. Razmisli, ali bi lahko peloponeške vojne označili za državljansko vojno. Svoj odgovor utemelji.
JA.
VOJNA MED PRIPADNIKI ISTEGA NARODA.
PONOVIMO
V Atenah so uvedli antično demokracijo
SPARTA
Britanskega muzeja www.
ancientgreece.co.uk in izberejo okno
Athens:
S klikom na okno Explore spoznavajo
antične Atene:
- Kaj se je dogajalo na agori?
- Čemu je služil bouleterij?
- Čemu je služila stoa?
- Po čem je bil znan del mesta, ki se je
imenoval Kerameikos?
- Kje je zasedala ljudska skupščina?
- Kako so tiste, ki niso izpolnili svoje
dolžnosti in se niso udeležili skupščine,
privedli na zasedanje?
- Zakaj je bila akropola najbolj sveti
prostor mesta?
• VOJAŠKA UREDITEV
Učitelj učence razdeli v skupine.
Vsaka skupina predstavi delo enega
pomembnega atenskega državnika:
Drakon, Solon, Klejsten, Perikles. Ko
skupine poročajo, na tabli nastaja miselni
vzorec.
44
PELOPONEŠKE
VOJNE
ATENE
• ANTIČNA DEMOKRACIJA
KDAJ?
• ARISTOKRACIJA
• HELOTI
• LJUDSTVO
431–404 PR. KR.
ZAKAJ?
ZA PREVLADO
• DRAKON, SOLON,
KLEJSTEN, PERIKLES
• ZLATA DOBA
V GRČIJI
35
Učenci obiščejo spletno stran BBC-ja
www.bbc.co.uk/schools/ancientgreece/
main_menu.shtml in izberejo okno
Cartoon Classics. Nato izberejo okno
Athens thinks twice! in poiščejo odgovore
na vprašanja:
• O katerem mestu govori zgodba?
• V katerem času se zgodba dogaja?
• Zakaj se Atene odločijo za ukrepanje
proti mestu?
• Kako so v Atenah prišli do odločitve?
• Kakšna je bila dokončna odločitev
Atencev, ko se še enkrat premislili o
ukrepu zoper izdajalsko mesto?
• O čem priča zgodba?
co.uk in izberejo okno Acropolis:
• S klikom na okno Story spoznavajo
slike iz festivala, ki ga prikazuje relief na
Parteonu:
- Kdo vse gre na festival?
- Kateri bogovi se udeležujejo festivala?
- Katere živali darujejo bogovom?
- Kaj še darujejo?
• S klikom na okno Explore spoznavajo
zgradbe na akropoli:
- Kakšno funkcijo je imel Partenon?
- Kakšno funkcijo je imela Propilija?
- V čast katerega boga so zgradili svetišče
Erehtejon?
• V igrici Challenge učenci zgradijo
tempelj.
Učenci preberejo odlomek iz
Plutarhovega dela v učbeniku na strani
52 in v kratkem sestavku predstavijo
otroštvo spartanskih otrok.
izdelkov
Učenci izdelajo plakat, na katerega
zapišejo pravila dobre vzgoje. Učitelj
zgodovine se pri tej nalogi lahko poveže z
učiteljem državljanske vzgoje in etike.
Kaj je oslabilo grške polise
Učenci v dvojicah, v kateri eden
predstavlja Spartanca, drugi pa
Atenca, iščejo vzroke za nasprotja med
najmočnejšima polisoma. Vsak učenec
zagovarja svoje stališče.
Ob zaključku učenci razmislijo, kako bi
lahko bilo rešili spor med Atenami in
Sparto brez prelivanja krvi.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence pozove, da razmislijo o
območjih, kjer državljanska vojna divja še
danes (Kongo, Irak …). Učenci razmislijo
o posledicah vojn za države. Kakšna je
danes vloga mednarodne skupnosti v
primerih državljanskih vojn?
PONOVITEV
poglavja.
• Kakšna ureditev je bila značilna za
Sparto?
• Kakšna je bila spartanska vzgoja in kaj
je bil njen namen?
• Katere države ureditve so spoznale
Atene v svojem razvoju?
• Kdo je bil izključen iz odločanja v
atenski demokraciji?
• Kaj je bil namen črepinjske sodbe?
• Zakaj dobo Periklesa v Atenah
imenujemo tudi zlata doba Aten?
• Zakaj je prišlo do spopada med
Atenami in Sparto?
BELEŽKE:
45
▶
▶
▶
▶
Skupne športne igre – olimpijske igre
Cartoon Classics. S klikom na okno
Olympic Games obiščejo antične igre in
poiščejo odgovore na vprašanja:
- Kaj so atleti najprej naredili?
- Čemu je služil buleterij?
- Kje se je nahajal Zevsov tempelj?
- Kakšne dirke so organizirali na igrah?
- Kakšno tekmovanje je bil peteroboj?
- Kaj se je zgodilo z mesom volov, ki so jih
bogovom darovali tretji dan iger?
- Kako so tekmovalci proslavili zmago?
Kakšne nagrade so dobili?
Učenci preberejo program antičnih
olimpijskih iger v učbeniku na strani
55 in ga primerjajo z današnjimi igrami
glede na:
• čas trajanja,
• število in vrste tekmovalnih disciplin,
• vrednost nagrad.
AKTIVNOST
V sodelovanju z učiteljem športne
vzgoje učitelj lahko organizira razredne
olimpijske igre.
46
Kaj je
povezovalo Grke
Skupne športne igre – olimpijske igre
Olimpijske igre so prirejali v antični Grčiji v čast bogovom.
1. Preberi spodnje trditve. Pravilne odkljukaj, napačne pa popravi.
Olimpijske igre so prirejali vsaka 4 leta v Atenah. OLIMPIJSKE IGRE SO PRIPRAVLJALI VSAKA 4 LETA V OLIMPIJI.
V času olimpijade so se prenehale vse vojne. V ČASU OLIMPIJSKIH IGER SO PRENEHALE VSE VOJNE.
✓
✓
Antične olimpijske igre so bile posvečene bogu Zevsu.
Na olimpijskih igrah so lahko sodelovali le moški.
2. Ob slikah poimenuj tri discipline, v katerih so tekmovali Grki na olimpijskih igrah.
ROKOBORBA
SKOK V DALJAVO
MET DISKA
3. Ali je tudi za antične olimpijske igre veljalo načelo: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati«? Odgovor utemelji.
NE, KER SO BILI ZMAGOVALCI BOGATO NAGRAJENI, PORAŽENCE PA SO PONEKOD CELO
PREZIRALI.
Skupna vera – vera v 12 bogov
Antični Grki so bili politeisti in so častili veliko bogov.
4. Reši izpolnjevanko. Kakšne naloge so bile zaupane bogovoma, čigar imeni dobiš na obarvanih poljih? Ime prvega moraš
prebrati od spodaj navzgor.
☞
tehnologijo
Učitelj predvaja posnetek iz modernih
olimpijskih iger, na primer otvoritev
letnih olimpijskih iger v Atenah leta
2004 je mogoče najti tudi na www.
youtube.com (geslo: Opening Ceremony
Olympic Games 2004 Athens; posnetek
je dolg 9:56 minut).
Nato učitelj učence povpraša:
• Na koliko let so organizirane
olimpijske igre? Zakaj na 4 leta?
• Od kdaj se prireja olimpijske igre
moderne dobe?
• V katerih disciplinah tekmovalci
tekmujejo?
• Kaj predstavlja simbol olimpijskih
iger?
Politično so Grki živeli deljeni v številne države,
vendar so gojili zavest o pripadnosti isti kulturi.
Grke so povezovali skupni jezik, vera, trgovina,
umetnost in olimpijske igre.
boginja neba, Zevsova žena in sestra
H
E
R
A
I
T
R
A
J
A
bog vojne
A
R
E
S
boginja ljubezni
A
F
R
O D
boginja rodovitnosti
D
E M E
boginja modrosti
A
T
E
N A
boginja domačega ognjišča in družine
H
E
S
T
T
I
A
☞
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede elemente, ki so
povezovali politično
razdeljene Grke,
oceni pomen olimpijskih
iger v življenju Grkov,
religije,
klasične umetnosti ter
navede njene značilne
spomenike,
navede najpomembnejše
dosežke Grkov v znanosti.
HERMES: BOG PROMETA, TRGOVINE
HAD: BOG PODZEMLJA
36
metoda pisno-grafičnih izdelkov
Učenci preberejo poglavje Skupne
športne igre – olimpijske iger v učbeniku
na strani 55 ter izdelajo plakat (v
skupinah) o antičnih olimpijskih igrah.
RAZISKOVALEC
učenci poiščejo podatke o krajih, ki so
gostili moderne olimpijske igre (letne ali
zimske). Izdelajo zemljevid, na katerem
jih označijo in časovni trak, kamor vpišejo
leta, ko so igre potekale.
Skupna vera – vera v 12 bogov
Britanskega muzeja www.
ancientgreece.co.uk in izberejo okno
Gods and Goddesses:
S klikom na okno Explore spoznavajo
grške bogove, njihove zgodbe, templje in
festivale (čaščenja).
S klikom na pojem Symbols lahko
ugotovijo tudi simbole bogov. Ko jih
poiščejo, jih prerišejo oziroma vrišejo v
spodnjo preglednico.
Vsak učenec prebere eno zgodbico iz
grške mitologije, v kateri nastopa grški
bog. Priporočamo delo Stare grške bajke
(E. Petiška). Prebrano zgodbico učenec v
obliki zgodovinske govorne vaje predstavi
sošolcem. Učitelj lahko v sodelovanju z
učiteljem slovenščine pripravi literarni
večer, na katerem učenci prebirajo
zgodbe o grških bogovih.
ZEVS
POZEJDON
APOLON
ARES
HERMES
HEFAJST
HERA
DEMETRA
ARTEMIDA
AFRODITA
ATENA
DIONIZIJ
Klasična umetnost
tehnologijo
Učitelj predvaja posnetek o gradnji
Partenona na atenski akropoli, ki ga
www.youtube.com;
je mogoče najti na www.youtube.com
geslo: Engineering an Empire – Greece.
Priporočamo dva posnetka (vsak dolžine
7:47 minut; v angleščini), in sicer Part
4 in Part 5. Po ogledu posnetkov učitelj
učence povpraša:
• Kako so gradili Partenon?
• Kakšne nesreče so bile pogoste?
• Kako so naredili stebre?
• Kaj je Partenon s svojo veličastno
podobo sporočal svetu?
• Opiši kip boginje Atene, ki se je
nahajal v notranjosti svetišča.
5. Poveži bogove z njihovimi opisi in simboli. V kvadrat nariši Zevsov simbol.
ZEVS
PESNIŠTVO
TRIZOB
ATENA
MORJE
SOVA
POZEJDON
VRHOVNI BOG
LIRA
APOLON
MODROST
STRELA
Klasična umetnost
Dosežke klasične grške umetnosti lahko občudujemo še danes.
6. Na črte zapiši glavne značilnosti posameznih umetniških smeri.
Učenci se razdelijo v tri skupine,
vsaka skupina s pomočjo učbenika,
računalniškega programa, interneta in
druge literature pripravi poročilo o eni
vrsti umetnosti (kiparstvo, arhitektura,
dramatika).
DORSKI
STEBER
JONSKI
STEBER
KLASIČNA UMETNOST:
gradivom
Učitelj učencem pokaže slikovno gradivo,
ki prikazuje antične in sodobne kipe ter
gradbene dosežke. Učenci objekte na
slikah primerjajo glede na:
• zunanjo podobo,
• uporabnost,
• izraznost,
• velikost.
POLKROŽNA ZGRADBA:
KORINTSKI
TELO V GIBANJU
BOLJŠI POGLED IN ZVOK
STEBER
Napredek znanosti
Znanost je v antični Grčiji dosegla visoko raven.
7. Navedi znanosti, ki so bile razvite v antični Grčiji.
FILOZOFIJA, MEDICINA, ZGODOVINA, MATEMATIKA, ASTRONOMIJA
PONOVIMO
Kratko zapiši glavne misli današnje ure. V pomoč so ti zapisane povedi.
1.
Športna tekmovanja so imela pri Grkih velik pomen.
PRIREJALI SO OLIMPIJSKE IGRE.
2.
Grki so verovali v več bogov.
VRHOVNI BOG JE BIL ZEVS.
3.
Umetnost je v 5. stoletju doživela velik razcvet.
4.
Grki so iznašli dramo.
KLASIČNI KIPI POSKUŠAJO PREDSTAVITI FIGURO V GIBANJU.
POZNALI SO TRAGEDIJO IN KOMEDIJO.
5.
Grki so razvili filozofijo, ljubezen do resnice.
NAJBOLJ ZNANI FILOZOFI SO BILI SOKRAT, PLATON IN ARISTOTEL.
37
Napredek znanosti
Učenci preberejo poglavje Napredek znanosti v učbeniku na strani 57 ter izdelajo
povzetek v obliki miselnega vzorca.
izvor znanja
medicina
Znanost v antični Grčiji
filozofija
zgodovina
Učenci preberejo Hipokratovo prisego v
učbeniku na strani 58 ter ugotovijo, kaj je
Hipokrat obljubil glede:
• svojih staršev,
• odnosa do življenja,
• svojega poklica,
• molčečnosti.
Učenci razmislijo, kako uspešen bi bil
pri zdravljenju antičnih Grkov današnji
zdravnik.
Cartoon Classics. S klikom na okno
The Greek Theater obiščejo antično
gledališče, poimenovano po bogu
Dioniziju, in poiščejo odgovore na
vprašanja:
- Kdo je v gledališču sedel v prvi vrsti?
- Kdo je sedel takoj za njimi?
- Kje so se igralci pripravljali na igro?
- Kje so se med igro nahajali igralci?
- Kakšna je bila vloga prostora, ki so ga
imenovali orkester?
- Kakšna je bila vloga zbora?
- Koliko igralcev je sprva igralo v igri?
- Zakaj so igralci nosili maske?
PONOVITEV
poglavja.
• Kako so potekale antične olimpijske
igre?
• Kaj je pomenil izraz »olimpijski mir«?
• Katere lastnosti so imeli grški bogovi?
• Koga so Grki častili?
• Katere stile stebrov so Grki uporabljali
pri gradnji?
• Navedi nekaj znanih grških antičnih
kulturnih spomenikov.
• Katere znanosti so razvijali Grki?
47
Kako je Aleksander Makedonski
postal velik vladar
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede vzroke, ki so
makedonski državi
omogočili vzpon v velesilo,
▶ opredeli obseg države
Aleksandra Velikega,
▶ oceni pomen
Aleksandrove države.
Kako je uspel vzpon Makedonije
UVODNA MOTIVACIA: metoda dela
tehnologijo
Učitelj učencem pokaže odlomek iz
filma Aleksander Veliki, na primer ko se
mladi Aleksander prvič sreča s konjem
Bukefalom. Ob njem učence povpraša o
imenu otroka/vladarja, njegovi državi in
dosežkih ….
Učenci preberejo v učbeniku na strani 59
poglavje Kako je uspel vzpon Makedonije in
pojasnijo vzroke za uspešnost makedonske
vojske, pri čemer so pozorni na:
• vlogo Filipa II. Makedonskega,
• značaj makedonskih vojakov,
• grške zglede.
Po peloponeških vojnah si je grške polise podredila Makedonija, ki jo je vodil Filip II. Največji
vzpon je Makedonija doživela v času Aleksandra
Makedonskega, ko je segala od Sredozemlja
do Indije. Čeprav je obstajala le kratek čas, je
njena zapuščina še vedno prisotna.
Kako je uspel vzpon Makedonije
Šibkost grških polisov je po peloponeških vojnah izkoristil makedonski vladar Filip II.
1. Med spodaj navedenimi trditvami sta le dve pravilni. Obkroži črki pred njima.
A. Filip II. Makedonski je ustanovil močno makedonsko državo tako, da je združil Makedonijo in Perzijo.
B. Filip II. Makedonski je prenovil makedonsko vojsko, da je postala ena najmočnejših v vzhodnem Sredozemlju.
C. Filip II. Makedonski je osvojil in pokoril vse grške polise, razen Aten.
Č. Filip II. Makedonski med prebivalci grških polisov ni imel nasprotnikov.
D. Filip II. Makedonski je načrtoval pohod proti Perziji.
2. Kakšne politične cilje je imel Filip II. Makedonski, ko je zavzel Grčijo?
ZAVZETI JE ŽELEL PERZIJO.
Kako je Aleksander porazil Perzijo
Najmogočnejši kralj v grški antični zgodovini je bil Aleksander Makedonski, ki je dobil naziv Veliki.
3. Oglej si zemljevid Aleksandrovih osvajanj v učbeniku
4. Spodnji povedi sta napačni. Popravi ju tako, da bosta
na strani 41.
pravilni.
A. Na črte vpiši imena krajev, kjer so se odvijale
Po vrnitvi z dolgega pohoda v Atene (323 pr. Kr.) je
pomembne bitke.
Aleksander začel načrtovati, kako bo osvojil Mongolijo.
B. Pobarvaj obseg Aleksandrove države.
Vendar je hudo zbolel in je moral pohod prestaviti.
C. Na prekinjene črte zapiši imena krajev, ki jih je
PO VRNITVI Z DOLGEGA POHODA V PERZIJO
Aleksander imenoval po sebi.
Č. Koliko let je trajal njegov osvajalni pohod?
VENDAR JE HUDO ZBOLEL IN UMRL.
ALEKSANDRIJA
GRANIK
GAUGAMELA
AKTUALIZACIJA
Učenci preberejo rubriko Aktualno v
učbeniku na strani 59. Učitelj nato razloži
razliko med makedonskim in grškim
pojmovanjem imena Makedonija. Učenci
pa na zemljevidu Balkanskega polotoka
poiščejo Republiko Makedonijo in grško
pokrajino Makedonijo.
IS
38
Učenci preberejo poglavje Kako je Aleksander porazil Perzijo učbeniku na straneh
59–60. Izdelajo kronološko tabelo o Aleksandrovem pohodu; vsakemu spopadu dodajo
pridobitev.
48
ALEKSANDRIJA
ALEKSANDRIJA
ALEKSANDRIJA
Kako je Aleksander porazil Perzijo
Bitka pri
Graniku
...
11
ANEKDOTA
Filip II. Makedonski je na višku svoje moči
poslal Špartancem sporočilo:
»Če pridem v Šparto, bom vse pobil in
požgal!«
Špartanci so mu odgovorili samo z eno
besedo: »Če …«.
Učitelj lahko učencem zastavi vprašanje:
• Kaj lahko sklepamo iz anekdote?
RAZISKOVALEC
učenci poiščejo podatke o kralju Filipu II.
in izdelajo njegov življenjepis.
Kako je Aleksander
Makedonski postal
velik vladar
• Opiši obseg Aleksandrove države,
njene meje na jugu, severu, vzhodu.
• Koliko mest se je poimenovalo po
Aleksandru?
• Kje je bil sedež te velike države?
AKTUALIZACIJA
Učitelj pozove učence, da primerjajo
vojaško moč in vpliv Aleksandrove države
z eno od velesil danes, na primer ZDA. Pri
tem so pozorni na:
• obseg države,
• njen vpliv v svetu,
• razširjenost njenega jezika,
• njeno vojaško moč,
• njeno kulturno in znanstveno moč.
Učenci se vživijo v vlogo Aleksandra pred
pomembno bitko. Opišejo svoje priprave
na bitko, doživljanje bitke, občutke pred
in po bitki …
informacijsko-kominikacijsko
tehnologijo
Učenci si ogledajo film Aleksander (2004)
in ga nato analizirajo:
a) Aleksander
• Kako je v filmu prikazan Aleksander?
• Kdo so bili njegovi najboljši prijatelji?
• Kakšna je bila vloga njegove mame?
• Kakšen je bil odnos med Aleksandrom
in njegovim očetom?
• Kakšen je bil Aleksandrov odnos do
vojakov?
• Ali so vojaki cenili Aleksandra? V
katerem prizoru se to potrdi?
b) Antična družba
• KRALJ
• Plemiči:
• Sužnji:
• Kdo so bili po poreklu makedonski
vojaki?
• Kaj izvemo o poroki/ločitvi kraljev?
Kaj izvemo o odnosu med Grki in
Makedonci?
c) Bojevanje
• hoplit
• falangač) Babilon: mesto
• Kakšne so bile ulice mesta?
• Opiši hiše, njihovo opremljenost.
• Kdo so bili prebivalci mesta?
• Kakšne vere so bili?
d) Babilon: kraljeva palača
• Kakšna je bila kraljeva palača?
• Kdo je prebival v kraljevi palači?
e) Bogovi
• Kateri bogovi se omenjajo v filmu?
• Kakšno vlogo imajo?
• Sin katerega boga naj bi bil
Aleksander?
Kako je Aleksander Makedonski
postal velik vladar
Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo
Po Aleksandrovi smrti je makedonska država razpadla.
4. Zemljevid prikazuje dele, na katere je razpadla
Aleksandrova država.
A. K vsakemu delu pripiši njegovo ime.
JO
RČI
B. Ob pikah zapiši imena označenih krajev.
ZG
IJA
N
O
C. Zakaj se Aleksandrova država po njegovi smrti
KED
MA
ni mogla obdržati?
PELA
PER
ZIJ
A
NI BILO VELIKEGA VODITELJA, KI BI
BABILON
ZNAL ZDRUŽITI RAZLIČNA LJUDSTVA.
ALEKSANDRIJA
EG
IP
T
PONOVIMO
Kaj se je zgodilo z veliko Aleksandrovo državo
KAKO JE ALEKSANDER MAKEDONSKI POSTAL VELIK VLADAR
FILIP
MAKEDONSKI
cilj:
OSVOJITEV
PERZIJE
vojaški uspeh:
ALEKSANDER
MAKEDONSKI
cilj: OSVOJITEV
PERZIJE, MONGOLIJE
vojaški uspeh:
Ko se učenci seznanijo z razpadom
Aleksandrove države, jih učitelj pozove k
razmisleku o tem, kako pomemben je bil
dober voditelj države v starem veku.
veku Pri
tem jim učitelj pomaga s podvprašanji:
• Katere odlike je moral imeti dober
voditelj države?
• Kje se je moral najbolj izkazati?
• Kako si je zagotovil ustrezno
nasledstvo po smrti?
• Kaj se je pogosto zgodilo po njegovi
smrti?
Učitelj opozori na slabitev držav po
koncu dolgotrajne vladavine enega
človeka v sodobni zgodovini, na primer
razpad Jugoslavije po smrti Tita …
PO SMRTI
ALEKSANDRA
usoda države:
RAZPAD
nove države:
POKORITEV
OSVOJITEV
MAKEDONIJA, EGIPT,
GRČIJE
PERZIJE
PERZIJA
39
BELEŽKE:
PONOVITEV
poglavja.
• Kaj je omogočilo vzpon Makedonije?
• Zakaj sta Filip II. in Aleksander
načrtovala pohod proti Perziji?
• V kateri bitki je makedonska vojska
dokončno premagala perzijsko vojsko?
• Kako daleč na vzhod je prišla
makedonska vojska?
• Zakaj je Aleksander dobil naziv Veliki?
Ali je ta naziv upravičen?
• Na katere dele je razpadla
Aleksandrova država po njegovi smrti?
49
Kako je Aleksander Veliki vplival
na kulturni razvoj
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti
helenistične umetnosti,
navede značilne
spomenike helenizma,
navede najpomembnejše
dosežke helenizma
v znanosti,
oceni zapuščino antične
Grčije.
Dediščina Aleksandra Velikega je bila mnogo
večja, kot le zgolj država. Spodbudil je razvoj
kulture, imenovane helenizem, ki se je ohranila
še mnoga stoletja. Velik napredek so doživele
različne znanosti in umetnost, grščina pa je bila
svetovni jezik.
Kako je Aleksander Veliki
vplival na kulturni razvoj
Aleksandrija – središče helenizma
Velik del zapuščine Aleksandra Velikega v helenistični kulturi se je hranil do danes.
1. Slika prikazuje dogodek, ko je Aleksander priredil množično poroko, na kateri se je tisoče grških vojakov poročilo s
Perzijkami.
A. V čem je bil pomen tega dogodka?
SIMBOLIČNO JE ZDRUŽIL GRŠKO
IN PERZIJSKO (VZHODNO) KULTURO.
Aleksandrija – središče helenizma
tehnika (asociacije)
Učitelj na tablo nariše pravokotni
trikotnik. Učencem zastavi vprašanja o:
• kotih,
• geometriji.
Skupaj ugotovijo, kaj je Pitagorov izrek.
Učitelj pojasni, da je nastal v obdobju
helenizma.
B. Kaj pomeni, da je bila grščina svetovni jezik?
DA SO JO GOVORILI V VEČINI
TEDAJ ZNANEGA SVETA.
C. Katere jezike danes prištevamo med svetovne?
ANGLEŠČINA, FRANCOŠČINA,
ŠPANŠČINA ...
izdelkov
Učenci v preglednico vpišejo tri
značilnosti helenizma, ki jih povežejo s
pojmom v tabeli.
UMETNOST NOVA MESTA MEŠANJE KULTUR
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence opozori na:
— multikulturnost današnje družbe na eni
strani (preseljevanje ljudi na druge celine,
mešani zakoni, kulturno mešana družba) in
— na vedno večjo amerikanizacijo.
VEČ O …
Pri mnogih narodih se širi strah, da bo
nadaljnji razvoj uničil posebnosti njihove
kulturami. Ta
kulture,ki vodi v trenja med kulturami
strah povzroča spore med narodi in celo
med pripadniki istega naroda. V Franciji
na primer poteka razprava o tem, katere
»nefrancoske« besede bi morali izločiti,
da bi bila francoščina bolj čisti jezik. V
nekaterih delih muslimanskega sveta je
prepovedano oblačiti kavbojke ali kratka
krila, ker to predstavlja vpliv zahodne
kulture. V posameznih državah oblasti
kontrolirajo medije, da ne bi prikazovali
podobe iz zahodne kulture, saj menijo,
da bi to lahko škodovalo njihovi kulturi. V
drugih primerih pa se pripadniki naroda
odločijo, da se bodo vdoru zahodne kulture
uprli z oživljanjem tradicionalnih običajev.
2. Pojasni pomen navedenih kulturnih središč v času helenizma.
ALEKSANDRIJSKA
KNJIŽNICA
NAJVEČJA KNJIŽNICA V SREDOZEMLJU
TEMPELJ
MUZ
MUZEJ, KJER SO HRANILI UMETNIŠKA DELA
Napredek sta doživeli znanost in tehnika
Velik napredek v helenističnem obdobju je doživela znanost.
3. Na črte pred znanosti zapiši ustrezne številke znanstvenikov.
1 – Pitagora
2 – Ptolemej
3 – Eratosten
4 – Evklid
5 – Aristarh
6 – Arhimed
1, 4, 6
________________
matematika
2, 3, 5
________________
astronomija
40
(besednica)
smiselne povedi.
Učenci preberejo poglavje Aleksandrija – središče helenizma v učbeniku na strani 61.
Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
• ALEKSANDRIJA …………………………….
• MUZEJI ………………………………..……
kulturno obdobje
• ALEKSANDRIJSKA KNJIŽNICA ..…..…...
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o knjižnici v
Aleksandriji. Svoje ugotovitve predstavijo
v obliki zgodovinske govorne vaje.
50
• PHAROS ………………………..……………
Muzeji
Helenizem
Aleksandrija
Aleksandrijska knjižnica
Napredek sta doživeli znanost in tehnika
AKTIVNOST:
metoda dela z zgodovinskimi besedili in
S pomočjo besedila v učbeniku na strani
62 učenci v preglednici opišejo dosežke
v astronomiji in matematiki.
Kako je Aleksander Veliki vplival
na kulturni razvoj
4. Pozorno si oglej Aristotelov in Ptolemejev sončni sistem.
Saturn
Saturn
PTOLEMEJ
DA NE
URAN
ERATOSTEN
DA NE
SATURN
Mars
Mars
Merkur
Venera
Sonce
Luna
Zemlja
Venera
Merkur
JUPITER
Zemlja
SONCE
Ptolemejev sistem
Današnji sistem
B. Po čem se razlikujeta skici grških učenjakov?
V POLUŽAJU SONCA
Spremembe v filozofiji in umetnosti
HELENISTIČNO KIPARSTVO UPODABLJA BOLJ REALNE PODOBE.
6. Kaj je povzročilo zaton helenizma? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
A. Širjenje Arabcev in islama.
B. Širjenje rimske države v Sredozemlju.
C. Prodor Turkov v Perzijo.
PONOVIMO
ASTRONOMIJA
MATEMATIKA
ČAS
OD ALEKSANDRA
VELIKEGA DALJE
ALEKSANDRIJA
SREDIŠČE
ZNANOSTI
DA NE
Učenci preberejo besedilo v učbeniku
na strani 62 (Spremembe v filozofiji in
umetnosti) ter s pomočjo preglednice
primerjajo klasično in helenistično
umetnost.
KLASIČNO
STOIKI
ZATON
PITAGORA
Spremembe v filozofiji in umetnosti
KIPARSTVO
FILOZOFIJA
DA NE
VEČ O …
V času helenizma so delovali tudi
zgodovinarji. Najpomembnejši je bil
zgodovinarji
Polibij (ok. 200 pr. Kr. do ok. 118 pr.
Kr.), ki je v 50 knjigah opisal vzroke
za vzpon Rima v 3. in 2. stoletju pr.
Kr. V svojih obrazložitvah se je trudil
analizirati vzroke in okoliščine, ki so
vplivale na dogodke v preteklosti. Zato
poleg Tukidida velja za utemeljitelja
znanstvenega zgodovinopisja. Zgodovinar
Diodor Sicilijski je opisal zgodovino Grčije
in Sicilije v času do prve punske vojne.
Za staro rimsko zgodovino je pomemben
tudi Dionizij iz Halikarnasa.
Velike spremembe sta v obdobju helenizma doživeli tudi filozofija in umetnost.
5. V čem se razlikujeta klasično in helenistično kiparstvo?
HELENIZEM
DA NE
ARHIMED
AKTIVNOST: metoda izkustvenega
učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v vlogo grškega
znanstvenika, ki je ravnokar prišel do
pomembnega odkritja. Opišejo svoje
odkritje, utemeljijo njegov pomen,
prepričujejo o njegovi uporabnosti.
A. V tretji (prazen) prostor vpiši imena Sonca in planetov, kot jih poznamo danes.
NAPREDEK
ZNANOSTI
EVKLID
(iskanje povezav)
Učitelj pripravi lističe, na katere zapiše
imena helenističnih znanstvenikov, na
druge lističe pa njihove dosežke. Učenci
hodijo k tabli in iščejo pare.
MARS
ZEMLJA
VENERA
MERKUR
Aristotelov sistem
HELENISTIČNO
EPIKUREJCI
2. POLOVICA
2. STOLETJA PR. KR.
Klasična
umetnost
41
učenja (igra vlog)
Učenci se razdelijo v dvojice, eden
predstavlja stoika, drugi pa epikurejca.
Ugotavljata, kako se njuni pogledi na svet
razlikujejo.
Zapuščina antične Grčije
Učenci si ogledajo slikovno-grafično
predstavitev o zapuščini antične
Grčije v učbeniku na strani 63. Izdelajo
plakat, na katerega narišejo posamezne
elemente zapuščine, ki so navedeni v
učbeniku.
Ali to odkritje
velja še danes?
DA NE
NEPTUN
Jupiter
Jupiter
Sonce
Luna
Opis dosežka
ARISTARH
RAZISKOVALEC
Od antičnih Grkov je Evropa prevzela okoli
51.000 besed. Prešle so v germanske
in romanske jezike in za mnoge danes
niti ne vemo, da so prevzete iz grščine.
literature poiščejo nekaj takih prevzetih
besed.
Helenistična
umetnost
Kdo je naročal
kipe?
Kaj so upodabljali
kipi?
Kakšne so bile
upodobljene
kiparske podobe?
PONOVITEV
poglavja.
• Kaj je bilo značilno za helenizem?
• Zakaj je bila aleksandrijska knjižnica
nekaj posebnega?
• Kakšen prostor je bil v antiki muzej?
• Katere znanosti so v helenizmu
doživele napredek?
• V čem se je helenistično kiparstvo
razlikovalo od klasičnega?
51
Rimski imperij:
mogočna vojaška moč in tehnika
60
62
65
67
70
72
75
78
Kakšni so bili začetki rimske dobe
Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju
Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva
Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju
Kako se je širilo krščanstvo
Katere so bile značilnosti rimske kulture
Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v času Rimljanov
Zakaj je propadel rimski imperij
UČNO GRADIVO
• Gérard Bessiere, Jezus: nepričakovani bog, DZS, Ljubljana, 1995, zbirka Mejniki.
• Axel Boëthius, Etruscan and early Roman architecture, Penguin Books, Harmondsworth, 1990.
• Iulius Gaius Caesar, Galska vojna, Obzorja, Maribor, 1970.
• Jérome Carcopino, Rim na vzponu cesarstva, Modrijan, Ljubljana, 2001.
• Barry Cunliffe, Rimljani, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1982.
• 2000 let krščanstva, Mihelač, Ljubljana, 1991.
• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994, zbirka Mejniki.
• Michael Grant, Miti starih Grkov in Rimljanov, DZS, Ljubljana, 1968.
• Michael Kerrigan, M., Stari Rim in rimsko cesarstvo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002.
• Claude Moatti, Iskanje starega Rima, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Mejniki.
• Annamaria Liberati, Fabio Bourbon, Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, Mladinska knjiga, 2000.
• Ljudmila Plesničar-Gec, Kuhar, B., Emona in rimska kuhinja. Apicijevi recepti za današnjo rabo, ČZD Kmečki glas; Mestni muzej, Ljubljana, 1996.
• Ljudmila Plesničar-Gec, L. et al., Emonski forum=Emona forum, Univerza na primorskem, Koper, 2006.
• Plutarchus, Življenje velikih Rimljanov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Svet biblije. Stara zaveza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• Svet biblije. Nova zaveza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• Marjeta Šašel-Kos, Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadanom in Sirmijem pri Kasijy Dionu in Herodianu, SAZU, Ljubljana, 1986.
• Karl Vorländer, Zgodovina filozofije, Slovenska matica, Ljubljana, 1968.
• Bart Keith Winer, Življenje v starem svetu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,
• Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
• Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
• Zgodovina cerkve, 1. knjiga: Od začetkov do Gregorja Velikega, Družina, Ljubljana, 1998.
52
Rimski imperij:
• Zgodovina krščanstva, DZS in Ognjišče, Ljubljana, 1992.
• Znamenita pisma: sporočila, ki so spreminjala svet, DZS, Ljubljana, 1995.
• Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Gérard Bessiere, Jezus: nepričakovani bog, DZS, Ljubljana, 1995, zbirka Mejniki.
• Gian Paolo Ceserani, Pompeji, Domus, Ljubljana, 1989.
• Peter Chrisp, Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 2004.
• J. Espinós, Kako so živeli Rimljani, Karantanija, Ljubljana, 2000.
• Jean Georges, Pisava, spomin človeštva, DZS, Ljubljana, 1994, zbirka Mejniki.
• John Guy, Rimljani, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Eva Kocuvan, Rimljan sem – Romanus sum, DZS, Ljubljana, 1994.
• Annamaria Liberati, Fabio Bourbon, Antični Rim: zgodovina civilizacije, ki je vladala svetu, Mladinska knjiga, 2000.
• Fiona Macdonald, Zakaj neki so Rimljani nosili toge in druga vprašanja o starem Rimu, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• John Malan, Vse, samo rimski gladiator ne!, Didakta, Radovljica, 2002.
• Gilbert Meadows, Mali antični leksikon, Mihelač, Ljubljana, 1995.
• Claude Moatti, Iskanje starega Rima, DZS, Ljubljana, 1996, zbirka Mejniki.
• Christopher Rice, Otroci skozi čas: moja prva knjiga o zgodovini, Učila, Tržič, 1997.
• 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• V rimskih časih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989,
• Zgodovina rimske vojske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
• Religija, Pomurska založba, Murska Sobota, 1998.
• Stari Rim, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994.
LEPOSLOVJE
• Antična poezija, DZS, Ljubljana, 2002.
• Marcus Tullius Cicero, Lelij – o prijateljstvu, Študentska založba Litera, Maribor, 2004.
• Gaius Valerius Catullus, Gaj Valerij Katul, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.
• Lloyd C Douglas, Njegova suknja, Ognjišče, Koper, 1973.
• Quintus Horatius Flaccus, Izbrana dela, DZS, Ljubljana, 1955.
• Quintus Horatius Flaccus, Pesmi, Obzorja, Maribor, 1993.
• Robert Graves, Jaz, Klavdij, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1978.
• Conn Iggulden, Imperator. Polje mečev, Učila International, Tržič, 2007.
• Conn Iggulden, Imperator. Rimska vrata, Učila International, Tržič, 2005.
• Conn Iggulden, Imperator. Smrt kraljev, Učila International, Tržič, 2006.
• Marcus Aurelius Antoninus, Dnevnik cesarja Marka Avrelija, Slovenska matica, Ljubljana, 2006.
• Titus Petronius Arbiter, Satirikon, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987.
• Titus Maccius Plautus, Amfitruo, Obzorja, Maribor, 1970.
• Titus Maccius Plautus, Aulularia ali komedija o loncu, Obzorja, Maribor, 1991.
• Titus Maccius Plautus, Bahavi vojščak, Obzorja, Maribor, 1994.
• Titus Maccius Plautus, Dvojčka, [s.n.], Ljubljana, 1967.
• Titus Maccius Plautus, Hišni strah, Obzorja, Maribor, 1971.
• Gaius Plinius Caecilius Secundus, Pisma, Obzorja, Maribor, 1962.
53
Rimski imperij:
• Plutarchus, Rimska vprašanja; Grška vprašanja, Insitutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, 2006.
• Plutarchus, Vzporedni življenjepisi, DZS, Ljubljana, 2004.
• Plutarchus, Življenje velikih Rimljanov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.
• Publius Ovidius Naso, Ljubezni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.
• Publius Ovidius Naso, Pisma iz pregnanstva, DZS, Ljubljana, 1959.
• Publius Ovidius Naso, Zdravila za ljubezen, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Rimska lirika, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980.
• Gaius Sallustius Crispus, Vojna in prevrat, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968.
• Lucius Annaeus Seneca, O srečnem življenju in druge razprave, Študentska založba, Ljubljana, 2001.
• Lucius Annaeus Seneca, Pisma prijatelju Luciliju, Modrijan, Ljubljana, 2004.
• Henryk Sienkiewicz, Quo vadis, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• Publius Terentius Afer, Evnuh, Obzorja, Maribor, 1987.
• Publius Vergilius Maro, Eneida, Mihelač, Ljubljana, 1992.
• Publius Vergilius Maro, Publij Vergilij Maro, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994.
• Gore Vidal, Julijan, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1971.
• Steve Barlow, Izgubljeni dnevnik sužnja Julija Cezarja, Grlica, Ljubljana, 2002.
• Hans Baumann, Vojskoval sem se z Hanibalom, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1976.
• Milan Dekleva, Naprej v preteklost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Enrico Galbiati, Jezus Kristus, Ognjišče, Koper, 1984.
• René Goscinny, Asterix in Briti, Didakta, Radovljica, 1997.
• René Goscinny, Asterix in Kleopatra, Didakta, Radovljica, 1991.
• René Goscinny, Asterix legionar, Didakta, Radovljica, 1998.
• René Goscinny, Asterix na olimpijadi, Didakta, Radovljica, 1992.
• René Goscinny, Asterix. Gladiator, Didakta, Radovljica, 2007.
• René Goscinny, Asterix. Prva prigoda, Didakta, Radovljica, 1993.
• René Goscinny, Asterix. Spopad poglavarjev, Didakta, Radovljica, 1996.
• René Goscinny, Asterix. Zlati srp, Didakta, Radovljica, 1993.
• René Goscinny, Cezarjev lovorov venec, Egmont, Ljubljana, 2000.
• René Goscinny, Okrog Galije z Asterixom, Didakta, Radovljica, 1990.
• Miki Muster, Krvavi kapitan/Gladiator/Sneg, sneg, Delo, Ljubljana, 2005.
FILMI (IZBOR)
• Asterix in Obelisk: misija Kleopatra, r. Alain Chabat, Francija, 2002.
• Asterix in Obelisk proti Cezarju, r. Claude Zidi, Francija, 1999.
• Ben-Hur, r. William Wyler, ZDA, 1959.
• Gladiator, r. Ridley Scott, ZDA, 2000.
• Jezus, r. John Krish, ZDA, 1979.
• Jezus Kristus Supestar (muzikal), r. Norman Jewison, ZDA, 1973.
• Julij Cezar, r. Joseph L. Mankiewicz, ZDA, 1953.
• Julij Cezar, r. Uli Edel, ZDA, 2002.
• Kleopatra, r. Joseph L. Mankiewicz, ZDA, 1963.
• Padec rimskega cesarstva, r. Anthony Mann, ZDA, 1964.
• Quo vadis, r. Mervyn LeRoy, ZDA, 1951.
• Spartak, r. Stanley Kubrick, ZDA, 1960.
• Titus, r. Julie Taymor, ZDA, 1999.
DOKUMENTARNI FILMI
• Biblija: knjiga vseh knjig, Jaka, Šmarje-Sap, 1998.
• Biblija. Nova zaveza, Andromeda, Ljubljana, 1993.
• Evangelij po Judi, Delo, Ljubljana, 2006.
• Odsevi davnine: antično steklo v Sloveniji, Visual production, Celje, 2004.
• Razvoj rimskega imperija, Jack, Ljubljana, 1992.
• Starodavni Rim, Boomark Vester, Tržič, 2000.
• Zgodnje krščanstvo. 1 del: Od vere do nauka, Jaka, Šmarje-Sap, 1998.
• Zgodnje krščanstvo. 2 del: Od nauka do Cerkve, Jaka, Šmarje-Sap, 1998.
Etruščani
www.eurekalert.org/pub_releases/2007-06/esoh-aew061307.php
www.mysteriousetruscans.com/
http://history-world.org/etruscans.htm
www.inforoma.it/feature.php?lookup=etruscan
www.dia.org/collections/ancient/theetruscans/theetruscans.html
Ustanovitev mesta Rim
http://aveteromani.antika-si.com/kralji.php
www.geografija.hr/novosti.asp?id_novosti=719&id_projekta=0&id_stranice=0
54
Rimski imperij:
www.roman-empire.net/
www.britannica.com/eb/article-26588/ancient-Rome
www.timelessmyths.com/classical/rome.html
Rimska republika
www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2003/ura/mihelic/rimskazgodovina.pdf
http://adria.fesb.hr/~irezic/povijest.htm
www.wsu.edu/~dee/ROME/REPUBLIC.HTM
www.historyforkids.org/learn/romans/history/earlyrepublic.htm
www.utexas.edu/depts/classics/documents/RepGov.html
www.ualberta.ca/~csmackay/Consuls.List.html
www.schoolshistory.org.uk/republic.htm
Širjenje rimskega imperija
Rimska vojska
http://193.2.145.130/projekti/timko/rimljani/vojska.html
www.zgodovina.org/datoteke/rimska_vojska.ppt
www.roman-empire.net/army/army.html
www.romanarmy.com/cms/
www.redrampant.com/
www.historyonthenet.com/Romans/roman_army.htm
Širjenje po Sredozemlju
www.gea-on.net/clanek.asp?ID=67
http://ro.zrsss.si/projekti/zgo/sirjenjerima/tsld003.htm
www.joker.si/article.php?rubrika=1&articleid=458&page=6
http://lexicorient.com/e.o/punic_wr.htm
http://history.boisestate.edu/westciv/punicwar/
www.dl.ket.org/latin2/historia/republic/punic1.htm
Družbeni problemi
www.britannica.com/eb/article-9047288/latifundium
www.socialstudiesforkids.com/wwww/world/latifundiadef.htm
www.moyak.com/researcher/resume/papers/roman_slavery.html
http://teachers.henrico.k12.va.us/pocahontas/grinsell_m/republic_fall.ppt
Rimsko cesarstvo
Politične spremembe
http://projekti.svarog.org/cezar/
http://193.2.145.130/projekti/timko/rimljani/zgodnji_rim.html
http://209.85.135.104/search?q=cache:OLWfdFSbmeAJ:www.druga.org/~raz00a/2a/zasolo/ts_zg-triumviratiincezar.doc+Julij+Cezar+vzpon&hl=sl&ct=clnk&cd=1&gl=si
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/careers_01.shtml
http://sights.seindal.dk/sight/766_Gaius_Iulius_Caesar.html
www.lbdb.com/TMDisplayWar.cfm?WID=66
http://encarta.msn.com/encnet/refpages/RefEdList.aspx?refid=210019401
Gaj Oktavijan Avgust
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofromanrepublic_article_01.shtml
www.pbs.org/empires/romans/index.html
www.pbs.org/empires/romans/index.html
www.lucidcafe.com/library/95sep/augustus.html
www.romanceeverafter.com/the_first_roman_emperor.htm
Gospodarski razvoj
www.unrv.com/economy.php
www.historyforkids.org/learn/romans/economy/
www.ancientcoins.biz/pages/economy/
www.romaneconomy.gr/pub/category.asp
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/romanisation_article_01.shtml
Rimska družba
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/social_structure_01.shtml
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/slavery_01.shtml
www.roman-empire.net/society/society.html
www.historyonthenet.com/Romans/society.htm
www.vroma.org/~bmcmanus/socialclass.html
Rimski bogovi
http://ro.zrsss.si/projekti/medanticnimibogovi/religije/rimska.htm
http://vsebine.svarog.org/?vsebina=grska_in_rimska_mitologija
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/roman_religion_gallery.shtml
www.crystalinks.com/romegods.html
http://allabouthistory.org/roman-gods.htm
www.godchecker.com/pantheon/roman-mythology.php
55
Rimski imperij:
Zabava v rimskem imperiju
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/launch_gms_gladiator.shtml
www.roman-britain.org/festival.htm
http://depthome.brooklyn.cuny.edu/classics/gladiatr/index.htm
http://abacus.bates.edu/~mimber/Rciv/gladiator.htm
www.vroma.org/~bmcmanus/arena.html
Življenje in delo Jezusa Kristusa
http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/kristus.htm
http://sl.wikipedia.org/wiki/Jezus_Kristus
www.christiananswers.net/godstory/jesus1.html
www.newadvent.org/cathen/08374c.htm
www.infidels.org/library/historical/marshall_gauvin/did_jesus_really_live.html
Razširitev krščanstva po rimskem imperiju
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/christianityromanempire_article_01.shtml
www.classicsunveiled.com/romeh/html/spreadchrist.html
www.unrv.com/culture/spread-christianity.php
www.historylearningsite.co.uk/rome_and_christianity.htm
www.allaboutreligion.org/history-of-christianity-in-rome-faq.htm
www.emayzine.com/lectures/christrome.htm
www.catholiceducation.org/articles/history/world/wh0130.htm
Rimska znanost
http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimsko_pravo
www.swan.ac.uk/grst/
http://inst.santafe.cc.fl.us/~jbieber/HS/7lib-arts.htm
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/tech_01.shtml
www.jura.uni-sb.de/Rechtsgeschichte/Ius.Romanum/english.html
Rimska arhitektura in gradbeništvo
www.2020site.org/rome/index.html
http://web.kyoto-inet.or.jp/org/orion/eng/hst/roma.html
www.iol.ie/~coolmine/typ/romans/archie2.html
www.greatbuildings.com/types/styles/roman.html
www.unrv.com/culture/architecture.php
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/launch_ani_colosseum.shtml
Rimska umetnost
www.artlex.com/ArtLex/r/roman.html
http://witcombe.sbc.edu/ARTHrome.html
http://library.thinkquest.org/CR0210200/ancient_rome/art.htm
http://eawc.evansville.edu/pictures/ropage.htm
www.nipissingu.ca/department/history/muhlberger/4505/show.htm
Današnje slovensko ozemlje v času Rimljanov
www.vrhnika.si/index.php?m=knjiga&id=16
www.poetovio.net/portal/vec.php?id=156_0_1_0_M5
http://sl.wikipedia.org/wiki/Rimsko_cesarstvo
www.narmuz-lj.si/slovensko/12_oddelki/arheoloski/zbirke/rim.html
http://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak_download&id_clanak_jezik=1487
http://vss-ce.com/COMENIUS/WWW-COMENIUS2/Comenius%202%20SLO/povezave.htm
http://vss-ce.com/COMENIUS/WWW-COMENIUS2/Comenius%202%20SLO/vpisni_pogoji.htm
www2.arnes.si/~gkreac/Doc/PROJEKT%20RIMSKI%20ZID.pdf
www.pudgura.com/index.php?option=com_content&task=view&id=14&Itemid=31
http://vss-ce.com/COMENIUS/WWW-COMENIUS2/Comenius%202%20SLO/obrazci.htm
Kriza in propad rimskega imperija
http://uciteljska.net/ucit_dl.php?id=2468&sid=71d88a1618ad4d2108b43ead7222009b&n=0
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/thirdcenturycrisis_article_01.shtml
http://killeenroos.com/1/Romefall.htm
www.roman-empire.net/collapse/collapse-index.html
www.gea-on.net/clanek.asp?ID=740
www.bbc.co.uk/history/ancient/romans/fallofrome_article_01.shtml
www.fordham.edu/halsall/source/gibbon-fall.html
www.historyforkids.org/learn/romans/history/fall.htm
www.historylearningsite.co.uk/fall_of_ancient_rome.htm
UČILA
56
Rimski imperij:
• Atlas of the ancient world, The Learning Company, Crawley, West Sussex, cop. 1999.
• Emona, Mestni muzej, Ljubljana, 1999.
• Zgodovina antičnega Rima, Svarog, Miklavž, 2003.
• Brodnik, V. e tal, Model letne delovne priprave za sedmi razred devetletke, Gradivo študiskih skupin, ZRSS, Ljubljana, 2003 (objavljeno na internetu: www.zrss.si/doc/ZGO_Model%20let
ne%20delovne%20priprave%20-%20sedmi%20razred.doc)
• Cirila Trampuš, Damjan Snoj, Zgoščenka Emona: priročnik za učitelje, ZRSS, Ljubljana, 2005.
• www.mrdonn.org
Geografija, glasbena vzgoja, matematika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, tehnika in tehnologija, državljanska vzgoja in etika
57
Kakšni so bili
začetki rimske dobe
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti
Apeninskega polotoka,
opiše najstarejše
prebivalce Apeninskega
polotoka, s posebnim
poudarkom na
Etruščanih,
opiše nastanek Rima,
pojasni značilnosti
republikanske ureditve.
Kdo so bili Etruščani
tehnologijo
Učitelj učencem prikaže odlomek iz
enega od filmov, ki prikazujejo Rim
(Spartak, Gladiator …), v katerem se vidi
rimska vojaška moč in veličina Rima.
Učence spodbudi z vprašanji:
• O kateri državi govori film?
• Kaj lahko zvemo o tej državi?
• Katero civilizacijo je nasledila?
izdelkov
Učitelj na tablo pripne listke z imeni
ljudstev, ki so poseljevala Apeninski
polotok pred nastankom Rima: Galci,
Etruščani, Latini, Grki, Feničani. Učenci
rešijo nalogo 1 v delovnem zvezku (stran
43).
Nato na zemljevid dopišejo ime
dela Apeninskega polotoka, ki ga je
poseljevalo posamezno ljudstvo. Lahko
pa zraven imena ljudstva narišejo eno od
značilnosti omenjenega ljudstva.
gradivom
Učenci si ogledajo podobo Etruščanke v
učbeniku na strani 66 in jo analizirajo:
• Kakšna je njega obutev?
• Kakšna je njena obleka?
• Kako ima urejene lase?
• Kaj ima v roki?
• Spremno besedilo govori o tem, da so
Etruščanke posvetile veliko pozornosti
svoji obleki. Ali upodobljena Etruščanka
potrjuje to trditev?
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o izvoru imena
Toskana in o znamenitostih o tej znani
italijanski deželi.
Učenci preberejo poglavje Kdo so bili
Etruščani v učbeniku na strani 66.
Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga
učitelj pripravi na delovni list.
58
V času, ko so na Peloponezu nastajali polisi, se
je na zahodu porajala nova sila. Mesto Rim je iz
majhne vasi v vojnah preraslo v mogočen imperij.
Apeninski polotok so že pred nastankom rimske
države poseljevala številna ljudstva. Najvišjo
stopnjo razvoja so dosegli Etruščani. Rim je bil v
začetku kraljevina, kasneje pa je postal republika.
Kakšni so bili začetki
rimske dobe
Kdo so bili Etruščani
Največji vpliv na oblikovanje rimske civilizacije so najprej imeli Etruščani.
1. Zemljevid prikazuje Apeninski polotok pred nastankom Rima.
A. Na črte vpiši imena ljudstev, ki
so poseljevala Apeninski polotok pred nastankom
rimske države. V pomoč ti je besedilo v učbeniku
na strani 66.
B. Kaj so Etruščani zapustili Rimljanom?
ETRUŠČANI
ITALIKI
ABECEDO, GRADBENO ZNANJE
C. Po Etruščanih oziroma njihovem drugem
imenu se imenuje ena od italijanskih pokrajin.
Obkroži jo med spodaj naštetimi.
Piemont
Toskana
Sicilija
Lacij
Kalabrija
GRKI
Ligurija
FENIČANI
GRKI
Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim
Mesto Rim je bilo ustanovljeno sredi 8. stoletja pr. Kr.
2. S katero živaljo je povezana legenda o nastanku mesta Rim? Obkroži jo.
lisica
jastreb
osel
volk
slon
medved
3. Na zgornjem zemljevidu obkroži mesto Rim. Razmisli o prednostih in slabostih lege mesta Rim.
PREDNOSTI
GRČIJA, DOBRA OBRAMBA
SLABOSTI
VELIKO OZEMLJE
43
Kako je bilo ustanovljeno mesto Rim
Učenci preberejo legendo o nastanku
mesta Rim (v učbeniku na strani 67).
Učitelj jih pozove k razmisleku, kakšno
uporabnost za poznavanje zgodovine
imajo legende.
legende
Pri tem učenci razmišljajo o:
• vzroku za nastanek legende,
• pomenu legende v antičnem času,
• sporočilu legende v današnjem času.
Učenci lahko napišejo zgodovinski
prosti spis na temo Legenda o nastanku
Rima – mit ali resnica? v katerem
pojasnijo, kako je dejansko nastalo
mesto Rim in v čem se zgodovinska
resnica razlikuje od legende.
tehnologijo
Učenci delajo z zgoščenko/programom
Zgodovina antičnega Rima (Svarog,
Miklavž, 2003):
• v zvezek vpišejo imena sedmih gričev,
• preberejo del besedila na zgoščenki,
ki govori o forumu,
• pojasnijo, kakšno vlogo je imel forum
v rimskem življenju.
makete
Učenci lahko pri pouku tehnike in
tehnologije ali v okviru tehniškega dne
izdelajo maketo rimskega foruma. Z
različnimi barvami označijo hiše in
pojasnijo njihov pomen.
Kako je delovala rimska republika
Kakšni so bili začetki rimske dobe
Kako je delovala rimska republika
Po odstavitvi zadnjega rimskega kralja konec 6. stoletja pr. Kr. je Rim postal republika.
4. Dopolni shemo ureditve rimske republike.
RIMSKI URADNIKI
KONZULI
SENAT
DIKTATOR
SPREJEMA ZAKONE
POVELJNIK V ČASU VOJNE
LJUDSKI TRUBUNI
SENATORJI
PREDSTAVNIK LJUDSTVA
IZ NAJUGLEDNEJŠIH
PLEMIŠKIH DRUŽIN
(PLEBEJCEV)
5. Oglej si ilustracijo in izpolni
prazne kvadratke:
A. Poimenuj oba pripadnika
različnih družbenih skupin
v Rimu.
B. Opiši pravice obeh skupin.
V pomoč ti je učbenik na
strani 69.
Družbena
skupina:
Družbena
skupina:
PATRICIJI
PLEBEJCI
VOLILNA PRAVICA
VOLILNA PRAVICA
TRGOVCI,
OBRTNIKI,
KMETJE
LASTNIKI
VELEPOSESTI
Učenci s pomočjo besedila v učbeniku
na strani 68 v kratkih povedih pojasnijo
pojme:
• republika,
• konzul,
• senat,
• diktator,
• ljudski tribun.
Učitelj učence razdeli v skupine po
5 učencev, v katerih vsak učenec
predstavlja enega od naslednjih
predstavnikov: konzul, senator,
patricij, plebejec in ljudski tribun. Na
podlagi besedila v učbeniku na straneh
68–69 učenci v skupini napišejo
kratko dramatizacijo, v kateri se na
rimskem forumu srečajo navedeni
predstavniki. Ostali učenci si med
izvajanjem dramatizacije zapisujejo,
kaj je zgodovinsko pravilno (+) in kaj je
narobe (-).
6. Ljudski tribuni so imeli v času republike pravico veta.
A. Razloži, kaj pomeni pravica veta.
izdelkov
Učenci s pomočjo tabele primerjajo
rimsko in današnjo parlamentarno
republiko.
DA LAHKO NEKDO ZAVRNE ŠKODLJIV ZAKON.
B. Kdo v Sloveniji ima še danes pravico veta? Obkroži.
državni zbor
državni svet
PONOVIMO
Kdaj?
Kako?
8. STOLETJE PR. KR.
OB TIBERI NA 7 GRIČIH
Kdo so bili
Rimljani?
SODOBNA
REPUBLIKA
Pravica do volitev
Vodja države
7 kraljev
Vojaški voditelj
Sprejemanje
zakonov
ZAČETKI RIMSKE DOBE
PATRICIJI
Republika
PLEBEJCI
RIMSKA
REPUBLIKA
IZVOLJENI PREDSTAVNIKI (SENATORJI),
2 KONZULA
ROMUL,
NATO
ETRUŠČANI
rimskega oblačila
V okviru likovne vzgoje učenci izdelajo
primerek rimskega oblačila, pri
gospodinjstvu lahko pripravijo rimsko
jed …
44
BELEŽKE:
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih
podpoglavij.
• V čem je pomen Etruščanov v rimski
zgodovini?
• Kako so Grki vplivali na rimsko
kulturo?
• Kje je bilo ustanovljeno mesto Rim?
• Kaj pravi o ustanovitvi Rima legenda?
• Kdo je vodil rimsko republiko?
• Kje so se sprejemale odločitve v
rimski republiki?
• Kdo ni imel političnih pravic v rimski
republiki?
59
Kako se je širil rimski imperij
po Sredozemlju
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše rimsko vojsko,
▶ navede, do kod je segal
rimski imperij ob koncu
republike,
▶ navede družbene posledice
širjenja imperija.
Kako se je širil rimski
imperij po Sredozemlju
S pomočjo odlične vojske so Rimljani državo
kmalu razširili po vsem Apeninskem polotoku,
malo kasneje pa po Sredozemlju. Pri tem so se
zapletali v vojne, ki so jih naredile še močnejše.
Zaradi hitrega povečevanja države je prišlo do
sprememb v družbi.
Rimski imperij je imel izurjeno vojsko
Rimska vojska je bila zelo dobro organizirana.
1. Ilustracija prikazuje rimskega legionarja.
A. Ob sliki opiši opremljenost rimskega vojaka.
ČELADA
Rimski imperij je imel izurjeno vojsko
UVODNA MOTIVACIJA: Slikovna
demonstracija in metoda razgovora
Učencem pokažemo sliko slona (lahko
tudi iz živalskega vrta). Zastavljamo jim
vprašanja:
• Ali so prebivalci Rima poznali slone?
• Kateri rimski nasprotniki so v
bojnem pohodu uporabili slone?
KOPJE IN BODALO
ODEJA, POSODA,
MOTIKA ...
ŠČIT
B. V prazen desni prostor nariši katapult.
Čemu je služil?
OBLEGANJU MEST.
tehnologijo
Učenci si ogledajo posnetek iz
dokumentarnega filma Ancient Rome: The
Rise and Fall of An Empire, Part 1 (dolžina
9:27 minut; najde se ga na www.youtube.
com). Posnetek prikazuje rimsko vojsko
com
pri Alesiji pod vodstvom Cezarja v boju
proti Galcem leta 52 pr. Kr.
Učenci nato analizirajo prikaz rimske
vojske:
• Kako so bili oboroženi rimski vojaki?
• Kako so bili oboroženi Galci?
• V čem se je rimska vojska razlikovala
od galske (organiziranost, uporaba
konjenice)?
• Kakšna je bila vloga voditelja v rimski
vojski?
2. Legionar ti je zastavil matematični uganki.
A. V naši legiji je 40 centurij, vsaka deseta ima za spremstvo še konjenico trikrat po sto mož.
Koliko mož torej šteje naša legija v celoti?
5200 (4000 LEGIONARJEV + 4 X 300 KONJENIKOV)
B. Če ti povem, da ima kohorta 50 mož manj, kot znaša osmina vojakov naše legije, koliko mož torej sestavlja kohorto?
600 (1/8 OD 5200 JE 650; 650–50=600)
Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju
Od 5. stoletja pr. Kr. dalje se je rimska država širila, najprej po Apeninskem polotoku. Nato dalje po Sredozemlju.
3. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 64–65.
A. Katera ozemlja so nadzorovali Rimljani v 3. stoletju pr. Kr.? Zapiši jih.
OSREDNJA IN JUŽNA ITALIJA (APENINSKI POLOTOK)
B. Poimenuj rimske province, ki so nastale po punskih vojnah.
AFRIKA, SICILIJA, (SARDINIJA, KORZIKA), HISPANIJA
C. Kdaj so Rimljani razširili svoj vpliv v vzhodno Sredozemlje?
a) Učenci obiščejo spletno stran www.
bbc.co.uk/schools/romans in izberejo
okno Roman Resources, nato pa okno
Romans in Scotland:
• Ob kliku na Roman Soldier si ogledajo
opremo rimskega vojaka, nato pa svoje
znanje ponovijo z igrico.
• S klikom na Tour the Roman Fort
obiščejo vojaški tabor, ki ga s
premikanjem miške po sliki podrobneje
spoznajo:
- Ali je tabor imel kopel?
- Kaj so izdelovali v delavnicah?
- Kakšne so bile razmere v barakah, v
katerih so živeli vojaki?
- Kako je bila opremljena baraka
poveljnika?
b) Učenci izberejo okno Roman
Resources, nato pa okno Housestead’s
Fort. Virtualno se lahko sprehodijo po
rimski vojaški postojanki.
60
V 1. STOLETJU PR. KR.
45
gradivom
Učenci na podlagi slike iz zbirke Kako so
živeli opišejo delovanje katapulta.
AKTUALIZACIJA
Učitelj pokaže učencem sliko modernega
vojaka. Učenci primerjajo opremo
legionarja in modernega vojaka, in sicer:
• obleko,
• orožje,
• dodatno opremo.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o rimski
vojski. Izdelajo miselni vzorec oziroma
plakat, na katerem podrobno predstavijo
organizacijo, opremljenost in posamezne
rodove rimske vojske.
Rimski imperij se je razširil po Sredozemlju
Kako se je širil rimski imperij po Sredozemlju
4. Oglej si sliko rimske bojne ladje v učbeniku na strani 71. Razloži, zakaj so Rimljani dosegali velike uspehe tudi v pomorskih bitkah, čeprav, vsaj na začetku, niso veljali za najboljše mornarje.
S POMOČJO KAVLJA SO POTEGNILI SOVRAŽNO LADJO BLIŽE, JO POVEZALI Z MOSTOM
IN ZAVZELI TER SE SPOPADLI MOŽ NA MOŽA.
Širjenje države je povzročilo družbene probleme
Nenehno širjenje države je povzročilo številne spremembe.
5. Oglej si karikaturo.
A. Kaj sporoča?
VELEPOSESTNIKI DUŠIJO MALE KMETE
B. Kaj je latifundija?
VELEPOSESTVO
C. Kaj se je zgodilo s kmeti, ki so zapustili svoje kmetije?
POSTALI SO BREZDOMCI, IMENOVANI PROLETARIAT
6. Kaj je pomenilo geslo »kruha in iger«?
ČE SO RIMSKI DRŽAVLJANI (PROLETARIAT)
DOBILI HRANO IN ZABAVO, JE BIL V DRŽAVI MIR.
7. Kakšne so bile posledice družbenih nemirov za republiko?
ZAČELA JE PROPADATI, IZBRUHNILA JE DRŽAVLJANSKA VOJNA.
PONOVIMO
Dopolni besedilo.
LEGIONARJI
Pripadnike rimske vojske imenujemo ___________________.
Rim se je začel širiti, ker so hoteli pridobiti več
ŽITA
APENINSKI
________________,
s katerim bi nahranili vojake. Rimljani so najprej osvojili ______________________
polotok,
3 punske vojne. Po končanih punskih vojnah so vladali v __________________
ZAHODNEM
kasneje pa so se zapletli še v ________
VZHODNEM
okoli leta 70 pr. Kr. pa tudi v _____________________________
Sredozemlju. Širjenje države je povzročilo velike
PROLETARIAT
SPREMEMBE V Rimu je iz propadlih kmetov nastal nov družbeni slov, imenovan _______________________.
__________________.
DRŽAVLJANSKA
Zaradi nenehnih sporov je izbruhnila tudi _________________________
vojna.
46
Učenci preberejo poglavje Rimski imperij
se je razširil po Sredozemlju v učbeniku
na straneh 70–71. Izdelajo kronološko
tabelo o širjenju rimskega imperija po
Sredozemlju; vsakemu obdobju pripišejo
eno značilnost.
osvojitev
Apeninskega
polotoka
Učenci preberejo pisni vir v učbeniku
na strani 71 zgoraj (zapis Polibija) in ga
analizirajo:
• Kdo je bil Scipij?
• Kako so se Rimljani obnašali ob
zavzetju Nove Kartagine?
• Zakaj so se tako obnašali?
• Pomisli, ali so svoj namen dosegli.
Učenci se vživijo v novinarje in za antični
vojaški časopis poročajo o rimski vojski.
Piše se leto 146 pr. Kr. in ravnokar se je
– za Rimljane uspešno – končala tretja
punska vojna. Učenci-novinarji v svojem
prispevku:
• izpostavijo prednosti rimske vojske,
• slabosti kartažanske vojske,
• opišejo zmagoslavni pohod rimske
vojske,
• opišejo vojni plen in zaklade, s
katerimi se je rimska vojska vrnila v Rimu,
hvalijo rimske vojskovodje (Scipija
Afriškega) …
na straneh 66–67 in ga analizirajo:
• Katero ozemlje so Rimljani osvojili
do 266 pr. Kr. (torej do začetka punskih
vojn)?
• Katero ozemlje so osvojili 133 pr. Kr.
(torej ob koncu punskih vojn)?
Učitelj lahko uporabi zemljevide na
spletni strani www.ucalgary.ca/
applied_history/tutor/firsteuro/roman.
html. Učenci jih analizirajo:
html
Zemljevid Roman and Carthaginian
Territories in the Mediterranean (270
pr. Kr.)
• Katero ozemlje so nadzorovali
Rimljani pred punskimi vojnami?
• Katero ozemlje so imeli Punci/
Kartažani?
• Katera od teh dveh držav je bila
ozemeljsko večja?
Zemljevid The Mediterranean after the
First Punic War (220 pr. Kr.)
• Katero ozemlje so Rimljani
Kartažanom odvzeli?
• Kje so svoj teritorij povečali
Kartažani?
• Katera od teh dveh držav je bila
ozemeljsko večja?
Zemljevid The Second Punic War
(219–202 pr. Kr.)
• Leta 219 pr. Kr. so bili Kartažani zelo
uspešni. Kaj lahko opazimo na malem
zemljevidu levo spodaj?
• Učenci opišejo Hanibalov pohod
218–202 pr. Kr.
• Rimski vojskovodja Scipij Afriški se
je odločil za protinapad. Kam je usmeril
svoja dva pohoda (v letih 210–207 in
nato leta 202 pr. Kr.)?
• Na zemljevidu je označenih pet
spopadov. Kolikokrat in kje so zmagali
Kartažani?
• Kolikokrat in kje so zmagali Rimljani?
• Kdo je bil končni zmagovalec v
punskih vojnah?
Zemljevid Roman Domination of the
Mediterranean (86 pr. Kr.)
• Katero ozemlje so Rimljani
obvladovali v letu 86 pr. Kr.?
• Katera država je bila takrat
v Sredozemlju njihova največja
nasprotnica?
AKTIVNOST: sodelovalno učenje (jig saw)
Učenci se razdelijo v štiri skupine, tri
skupine raziskujejo vsaka po eno punsko
vojno, četrta pa širjenje rimske države
po vzhodnem Sredozemlju. Pomagajo
si z učbenikom, delovnim zvezkom,
računalniškim programom, literaturo …
Po petih minutah sestavimo štiri nove
skupine, tako da je v vsaki po en član
prejšnje skupine. Učenci si podatke
izmenjajo, na koncu skupaj rešimo
rubriko Ponovimo v delovnem zvezku.
BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovnografičnih izdelkov
V okviru likovne vzgoje učenci narišejo
rimsko bojno ladjo in jo opišejo.
61
Širjenje države je povzročilo družbene
probleme
gradivom (karikaturo)
Učenci si ogledajo karikaturo v
delovnem zvezku na strani 46 in
odgovorijo na vprašanja
• Kaj predstavlja veliko drevo?
• Kaj predstavljajo mala drevesa?
• Kako se veliko drevo obnaša do malih
dreves?
• Kaj je sporočilo karikature?
Učenci se razdelijo v dvojice, pri tem je
en učenec zagovornik pravic patricijev,
drugi pa zagovornik pravic plebejcev. Oba
zagovornika z argumenti branita svoje
pravice.
Učenci izdelajo tabelo, v katero zapišejo
pozitivne in negativne strani življenja v
Rimu v 1. stoletju pr. Kr.
PONOVITEV
poglavja.
• Kdo je bil rimski vojak?
• Kako so bili rimski vojaki opremljeni?
• Kako je bila rimska vojska
organizirana?
• V katere dele Sredozemlja se je rimski
imperij razširil do 1. stoletja pr. Kr?
• S katerimi silami se je rimska vojska
spopadla ob širjenju?
• Opiši položaj proletariata.
• Kako so družbene spremembe vplivale
na rimsko republiko?
62
BELEŽKE:
Kakšen je bil rimski imperij
v času cesarstva
Kakšen je bil rimski
imperij v času cesarstva
V zadnjem stoletju pr. Kr. je rimski imperij doživel
velike politične spremembe. Po državljanskih vojnah so na oblast prišli posamezni močni voditelji.
Gaj Oktavijan Avgust je postal prvi rimski cesar.
▶
▶
Širjenje je povzročilo politične spremembe
Gaj Julij Cezar je bil tisti, ki je pridobil vso oblast v svoje roke in odločilno vplival na konec republike.
1. V pravokotnike vpiši štiri funkcije, ki jih je pridobil Gaj Julij Cezar.
▶
DIKTATOR
VRHOVNI SVEČENIK
EDINI VLADAR
IMPERATOR
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede, do kod je segal
rimski imperij v času
cesarstva,
navede politične
posledice, ki so sledile
uvedbi cesarstva,
opiše posledice
Cezarjevih in
Avgustovih reform,
opiše značilnosti
gospodarskega razvoja
rimskega imperija,
navede značilnosti
romanizacije.
2. Katera dejanja Julija Cezarja so mu prinesla velik ugled? Kaj nas še danes spominja na Gaja Julija Cezarja?
ZMAGA V GALSKIH VOJNAH. DANES IMAMO JULIJ, JULIJSKE ALPE, JULIJSKO KRAJINO ...
slikovnim gradivom
Učitelj učencem pokaže sliko cesarske
krone in ob tem učence povpraša:
• Kdo je nosil (nosi) krono?
• Od kod izvira poimenovanje cesar?
3. Ali je bil Gaj Julij Cezar prvi rimski cesar? Odgovor utemelji.
NE, KER NI BIL KRONAN KOT CESAR, DRŽAVA JE BILA ŠE VEDNO REPUBLIKA.
Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust
Prvi rimski cesar je konec prvega stoletja pr. Kr. postal Gaj Oktavijan Avgust.
4. Obkroži tiste osebe, ki jih štejemo za nasprotnike Gaja Oktavijana, preden je prevzel oblast.
Kleopatra
Mark
AntonijMark
Avrelij
Lepid
Trajan
5. V pravokotnike vpiši štiri poglavitne značilnosti vladanja Oktavijana.
PRVI CESAR
OBNOVA RIMA
URADNIŠTVO
PAX ROMANA
Hadrijan
Kaligula
B. Pojasni, zakaj so si »zaslužili« ta naziv.
Domicijan
Mark
Avrelij
Neron
RIM JE DOSEGAL GOSPODARSKE USPEHE
ALI SE USPEŠNO ŠIRIL.
47
AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav)
Učenci povežejo podatke v pravilne kombinacije, tako da na črto v desnem stolpcu vpišejo
pravilno črko iz levega.
A Avgust
največji obseg rimskega cesarstva
B Neron
boji z germanskimi Markomani
C Mark Avrelij
graditev utrdb na Donavi in Renu
Č Trajan
prvo preganjanje kristjanov
D Hadrijan
prvi obrambni zid proti Germanom
Zakaj je bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust
izdelkov
Učenci primerjajo oblast Julija Cezarja
in Oktavijana Avgusta. Zapišejo
značilnosti, ki so bile skupne obema
voditeljema.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učencem razdeli kopijo karte
sveta z označenimi državami. Učenci z
modro barvo pobarvajo države, ki so še
danes monarhije. Tiste, ki bi jih lahko
označili za absolutne, pobarvajo rdeče.
Pomagajo si s knjigo Države sveta.
izdelkov
Učitelj na tablo nariše tabelo, v kateri v
en stolpec zapiše republika, v drugega
pa Cezar. V stolpca učenci zapisujejo
pristojnosti, ki jih je prej imela republika
(senat), nato pa jih je prevzel Cezar.
Ob tem učitelj razloži, da Julij Cezar ni bil
rimski cesar.
BODIMO USTVARJALNI: metoda dela
z zgodovinskimi besedili in metoda
Učenci v literaturi ali na internetu
poiščejo čim več podatkov o Cezarjevi
smrti. Zatem napišejo zgodovinski
prosti spis na temo Zarota v senatu
ali pa pripravijo novice, kjer je glavna
ekskluzivna novica Cezarjeva smrt.
6. Oktavijanu je sledilo mnogo cesarjev.
A. Obkroži imena cesarjev, ki jih označujemo kot »dobre«.
Trajan
Širjenje je povzročilo politične spremembe
Učenci preberejo poglavje Zakaj je
bil pomemben Gaj Oktavijan Avgust v
učbeniku na strani 74 in izpolnijo tabelo o
Avgustovih ukrepih. V prvi stolpec napišejo
ukrepe, ki so izboljšali položaj plebejcev,
v drugega ukrepe, ki so zmanjšali moč
senata in v tretji stolpec ukrepe, ki so
zagotovili učinkovitejše delovanje države.
Učitelj učencem razdeli kopije izbranih
odlomkov iz drame Julij Cezar, ki jo je
napisal William Shakespeare. Pred tem
učence razdeli v skupine in vsaka skupina
dobi drugi odlomek. Učenci nato v
razredu pripravijo dramsko izvedbo.
izdelkov
Učenci doma poiščejo in zapišejo čim
več primerov iz vsakdanjega življenja,
s katerimi bi potrdili Cezarjev stavek:
»Kocka je padla«.
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili
Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 74 in ga analizirajo:
• Ali je avtor Avgustu naklonjen?
• S čim utemeljuješ svoj odgovor?
• Kako je glede na zapis Tacita uspel utrditi svojo oblast Avgust?
63
Gospodarski razcvet rimskega imperija
Učenci imajo pred seboj zemljevid
gospodarstva rimske države (iz
kateregakoli zgodovinskega atlasa).
Ugotavljajo in si zapišejo območja,
kjer so:
• pridobivali žito,
• gojili govedo,
• pridobivali vino,
• se ukvarjali z rudarstvom,
• delovali obrati lončarske obrti,
• delovali obrati steklarske obrti,
• delovali obrati tekstilne obrti.
• Izpišejo najpomembnejša rimska
trgovska mesta.
Kakšen je bil rimski imperij v času cesarstva
Gospodarski razcvet rimskega imperija
Obširni rimski imperij je z ureditvijo razmer v državi doživel izjemen gospodarski razcvet.
7. V 2. stoletju je imel rimski imperij največji obseg, ki ga je bilo potrebno zaščititi.
A. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 64–65. Kje so bile meje rimskega imperija v času njegovega največjega obsega:
na zahodu
ATLANTSKI OCEAN, ŠPANIJA
na vzhodu
MEZOPOTAMIJA
na jugu
OBALA SEVERNE AFRIKE
na severu
REN, BRITANSKO OTOČJE
B. Zapiši, kje je potekal rimski limes in kakšna je bila njegova naloga?
OB MEJAH OB RENU IN DONAVI TER V PANONSKI KOTLINI. BRANIL JE DRŽAVO PRED
VPADI BARBAROV.
strani 76 (Ajlij Astrid) in ga analizirajo:
• O katerem pristanišču govori vir?
• Nad čim se čudi avtor?
• Kaj lahko sklepamo o blagovnem
prometu pristanišča?
• S katerim današnjim pristaniščem bi
primerjal/a opisano pristanišče?
C. Pojasni pojem:
ROMANIZACIJA JE
ŠIRJENJE RIMSKE KULTURE IN JEZIKA (LATINŠČINE)
8. Preberi pisni vir.
»Toliko otovorjenih trgovskih ladij pripluje v
A. Kako so Rimljani dovažali večino blaga iz tujih dežel v mesto?
po vsaki žetvi, da se mesto zdi kot svetovno
Z LADJAMI.
skladišče. /.../ Prihodi in odhodi ladij se
nikoli ne končajo – prav občudovanja vre-
B. Kdaj je bila v pristanišču največja gneča?
dno je, da je morje, da pristanišča sploh ne
omenjamo, dovolj veliko za vse te ladje.«
PO ŽETVI
Učenci se razdelijo v več skupin. S
pomočjo različne literature, učbenika,
delovnega zvezka raziščejo rimske
trgovske poti in ugotovijo, kakšno blago
je po teh poteh potovalo.
• Izdelajo plakat, na katerem označijo
poti in predmete, s katerimi so trgovali.
• Na podlagi plakata in besedila v
učbeniku pojasnijo, zakaj je rimski
imperij doživel tak razcvet.
Rim od vsepovsod, v vsakem letnem času in
(Ajlij Aristid, 2. stoletje po Kr.).
C. Kakšen pomen so imele za trgovino ceste?
PO NJIH SO PREVAŽALI BLAGO
PONOVIMO
Dopolni časovni trak, ki predstavlja razvoj v rimskem cesarstvu.
Julij Cezar
Gaj Oktavijan Avgust
pax romana
• GALSKE VOJNE
• PRVI CESAR
• 200 LET
• ZAVZEL RIM
• ŠIRIL MEJE
• RIMSKI MIR
• OČE DOMOVINE
• URADNIŠTVO
• OBDOBJE NAPREDKA
• UBIT V ZAROTI
• GOSPODARSKI RAZCVET
• RIM JE BIL
rimski cesarji
gospodarski razcvet
DOBRI (TRAJAN,
• TRGOVINA PO
NAJMOČNEJŠI IN
Učenci preberejo spodnje besedilo.
»Ko sem dobil novico, da so Helveti
[pleme blizu Ženevskega jezera]
načrtovali napad na rimsko ozemlje, sem
zapustil Rim in odšel v Galijo. Potoval sem
z največjo hitrostjo in dosegel Ženevo.
Tu je bila nastanjena le ena legija, zato
sem naročil, da morajo most pri Ženevi
porušiti in zgraditi obrambne utrdbe.
Nato sem se, kolikor se je dalo hitro, vrnil
v Italijo, kjer sem zbral pet dodatnih legij
in se z njimi čez Alpe odpravil na pohod
v Galijo. Kljub napadom različnih plemen
smo pohod končali v sedmih dneh.«
(Julij Cezar, Galske vojne, 1. stol. pr. Kr.)
Nato besedilo analizirajo:
• Koliko dni je Cezarjeva vojska potovala
iz Rima do Galije (južne Francije)?
• Pomisli, ali je bilo to hitro ali počasi.
• Koliko kilometrov je prepotoval Cezar?
• Kako je Cezar potoval?
• Kaj je Cezarju in njegovi vojski
omogočilo hitro napredovanje?
64
HADRIJAN, MARK
AVRELIJ) IN SLABI
NAJVPLIVEJŠI V
SREDOZEMLJU
SREDOZEMLJU
• OBRT
48
Ena izmed značilnosti rimskega imperija
je bilo veliko in dobro vzdrževano omrežje
cest. Učitelj učence pozove k razmisleku,
zakaj so bile ceste zelo pomembne za
Rimljane. Pri tem naj učenci razmislijo o
Rimljane
naslednjih elementih:
• prvotni namen gradnje cest,
• različni uporabniki cest,
• poimenovanje cest,
• pomen poštnega sistema in miljnikov.
AKTUALIZACIJA
Učenci pojasnijo današnji pomen
Sredozemlja kot gospodarskega prostora.
Pri tem se lahko razvije pogovor o:
• ladijskem prometu v Sredozemlju,
• turizmu kot pomembni panogi,
• glavnih pristaniščih …
PONOVITEV
poglavja.
• Kje se je Julij Cezar izkazal kot dober
vojaški poveljnik?
• Katere reforme je uvedel Julij Cezar?
• Kaj pomeni izraz »pax romana«?
• Kakšen je bil odnos Gaja Oktavijana do
senata?
• Opiši največji obseg rimskega cesarstva.
• Kaj je spodbujalo romanizacijo?
• Kaj je vplivalo na razcvet
gospodarstva v rimskem imperiju?
v rimskem imperiju
v rimskem imperiju
Različni sloji rimske družbe so živeli zelo različno,
kar je bilo predvsem odvisno od njihovega
premoženja. Vsem pa je bila skupna ljubezen do
domovine in skrb za skupno dobro, vera v iste
bogove ter navdušenje nad gladiatorskimi igrami.
▶
▶
Kdo je odločal v rimski družbi
▶
Mesto Rim je bilo središče velikega rimskega imperija. Rimska družba je temeljila na družini, na čelu katere je bil oče.
1. Središče Rima je bil trg, imenovan forum. Današnjo podobo rimskega foruma prikazuje slika.
A. Dopolni kvadratke od njegovi sliki.
Kdo je odločal v rimski družbi
Forum je bil
Kaj se je dogajalo na forumu?
SREČEVALI SO
SREDIŠČE MESTA
SE, TRGOVALI
Naokoli so bile stavbe za
TRGOVINO,
VERSKE OBREDE
2. Obkroži črke pred dvema trditvama, ki napačno opisujeta življenje v antičnem Rimu.
a. Večina mestnih revežev je živela v večnadstropnih hišah.
b. Veliko rimskih hiš je bilo lesenih.
c. Bogati Rimljani so živeli v velikih vilah, ki so bile obkrožene s polji.
č. Večina prebivalcev rimske države je živela na podeželju.
d. Nekatere vile so ogrevali s centralno kurjavo, nekatere pa s pomočjo kaminov.
3. Prehrana Rimljanov je bila raznovrstna. Nariši tri vrste pridelkov, s katerimi so se prehranjevali Rimljani.
KRUH, MESO, ZELENJAVA, SADJE
4. Veliko skupino prebivalstva v rimski družbi so predstavljali sužnji.
A. Kakšen je bil položaj rimskih sužnjev?
BILI SO LASTNINA SVOJIH GOSPODARJEV; BREZPRAVNI; NESVOBODNI
B. Kakšna dela so opravljali?
DELALI SO NA POLJU, V HIŠAH, RUDNIKIH, NA LADJAH (VESLAČI), SE BORILI
KOT GLADIATORJI.
49
romereborn.virginia.edu in izberejo okno
Gallery, v njem pa naslov Video Clips:
• City of Rome: Opišejo podobo mesta
Rima, na primer velikost …
• Prikazano podobo primerjajo s
pisnim virom v učbeniku na strani 77: Ali
posnetek potrjuje pisni vir?
• Roman Forum: Opišejo podobo
mestnega trga.
izdelkov
V tabeli učenci primerjajo položaj
posameznih trimskih družbenih skupin.
Patriciji
tehnologijo
Učitelj učencem prikaže odlomek iz
enega filma (na primer Gladiator), ki
prikazuje rimsko zgodovino. V odlomku
naj bodo predstavljeni različni sloji
rimske družbe, še posebej bo učinkovit
prikaz iger. Učenci zapisujejo, katere
sloje prebivalstva so prepoznali v filmu.
channel4.com/history in izberejo okno
Games, nato naslov How Roman you are?,
v njem pa 3-D VILLA, v katerem si ogledajo
razkošno rimsko vilo:
• Kateri materialni vir priča o kopeli?
• Kaj je upodobljeno na mozaikih?
• Ali so imeli v hiši centralno ogrevanje?
• Kje se je nahajal vrt?
• Z izbiro naslova How Roman are you?
pa učenci lahko preizkusijo svoje znanje v
kvizu.
B. Na sliki prečrtaj tiste stavbe, ki ne sodijo v čas antičnega Rima.
C. Poskušaj na sliki narisati eno od stavb ob forumu.
tehnologijo
http://24ur.
Učenci si na POP TV (http://24ur.
com/naslovnica/ekskluziv/
zanimivosti/20070725_3102565_
60035348.php) ogledajo kratek posnetek
60035348.php
o rimski vili v Rimu, ki so jo odkrili pred
kratkim.
• Kdaj je bila vila zgrajena?
• Kdo je bil njegov lastnik?
• Kaj kaže na premožnost lastnika?
• Kdaj je začela vila propadati in v kaj je
bila spremenjena?
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše življenje različnih
socialnih skupin,
opiše življenje sužnjev,
navede značilnosti
rimske religije,
opiše različne oblike
zabave v rimskem
imperiju.
Plebejci
izdelkov
Učitelj na tablo nariše dva kroga, ki se
v enem delu sekata. V prvi krog zapiše
svobodni, v drugega pa nesvobodni.
Učenci ugotavljajo, katere sloje, ki so jih
videli v odlomku filma, vpisati v katerega
od krogov. Pri tem jim učitelj pomaga,
tako da popravi morebitno nepravilno
poimenovanje katerega do slojev. V
presek učitelj vpiše tiste sloje (plebejci,
ženske), ki so sicer bili svobodni, a niso
mogli odločati o političnih zadevah.
svobodni
nesvobodni
Sužnji
Privatna lastnina
Delo
Politične pravice
Prebivališče
Učenci obiščejo spletno stran www.bbc.
co.uk/schols/romans in izberejo okno
Roman Resources, v njem pa naslov Walk
Through Time. S klikom na naslov OddOne-Out Games se podajo v časovni stroj.
Izberejo rimski čas (Roman Street) in s
klikanjem izbirajo predmete in osebe, ki
so napačni za rimski čas.
65
AKTUALIZACIJA
Učenci doma preverijo komunalno
opremljenost hiše oziroma stanovanja
in jo v obliki tabele primerjajo z opremo
rimske hiše.
Rimska hiša
Današnja hiša
Stranišče
Kopalnica
Centralno gretje
Kakšno je bilo življenje v rimskem imperiju
Rimljani so verjeli v številne bogove
Rimljani so bili politeisti, ki so večino svojih bogov prevzeli od Etruščanov in Grkov.
5. Rimskega boga s črto poveži z ustreznim grškim bogom.
Jupiter
Had
Neptun
Atena
Mars
Ares
Merkur
Zevs
Pluton
Hera
Junona
Hermes
Minerva
Pozejdon
co.uk/history/ancient/romans in izberejo
okno poglavje Pompeii.
S klikom na okno Work and Play in Everyday
Pompeii Gallery si lahko ogledajo podobe iz
vsakdanjega življenja prebivalcev Pompejev:
- Kakšno posodo so uporabljali v kuhinji? (In
the Kitchen)
- Kje so kupovali kruh? (House of the Baker)
- Opiši prizor na sliki z naslovom Banqueting
Scene.
- S kakšnimi grami so si krajšali čas?
(Game-players)
- V kakšne namene so uporabljali steklene
posode? (Glass Vessels)
Rimljani so se radi zabavali, še posebej so bile priljubljene množične igre in tekmovanja.
6. Slika prikazuje prizor iz zelo priljubljene zabave Rimljanov.
A. Opiši dogajanje na sliki.
BOJ MED GLADIATORJI IN ŽIVALJO.
B. Pojasni, zakaj je bila v Rimu tovrstna zabava tako priljubljena.
KER SO TAM ODGNALI SKRBI.
7. Kakšne vrste tekmovanj so prirejali v objektu na sliki?
GLADIATORSKE IGRE, BITKE.
PONOVIMO
S pomočjo ključnih besed FORUM, PATER FAMILIAS, IGRE, POLITEISTI in JUPITER sestavi kratek povzetek dana-
makete
Učenci izdelajo maketo rimske hiše.
šnje snovi.
SREDIŠČE RIMSKEGA MESTA JE BIL FORUM.
LJUDJE SO SE ZABAVALI Z RAZLIČNIMI IGRAMI.
NA ČELU DRUŽINE JE BIL OČE – PATER FAMILIAS.
Učenci v revijah ali na spletnih straneh
poiščejo slike živil, ki so bila največkrat
na mizah Rimljanov. Izdelajo plakat o
prehrambenih navadah Rimljanov.
BELEŽKE:
66
RIMLJANI SO BILI POLITEISTI, VERJELI SO V VEČ BOGOV, KI SO JIH PREVZELI OD GRKOV.
NAJPOMEMBNEJŠI BOG JE BIL JUPITER.
50
Rimljani so verjeli v številne bogove
BELEŽKE:
(iskanje povezav)
Učence razdelimo v dve skupini.
Učencem v prvi skupini razdelimo listke
z imeni grških bogov, učencem v drugi
skupini pa listke z imeni rimskih bogov.
Učenci, ki imajo listke z imeni grških
bogov, poimenujejo odgovarjajoče
rimske bogove; učenci, ki imajo listek
z imeni rimskih bogov, pa ugotovijo,
bogovi česa so bili.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo zgodbe o različnih
rimskih bogovih.
slikovno in pisno-grafičnih izdelkov
Učenci izdelajo plakat na katerem
slikovno in opisno predstavijo antične
bogove (grške in rimske).
tehnologijo
Učitelj predvaja poljuben odlomek iz
filma Gladiator, ki prikazuje gladiatorski
boj. Učenci po končanem ogledu
pojasnijo:
• Kdo so bili gladiatorji?
• Zakaj so bili gladiatorski boji v Rimu
tako priljubljeni?
• Zakaj je oblast te boje spodbujala?
Gallery, v njem pa naslov Video Clips in
zatem Colosseum:
• Opišejo podobo Koloseja.
• Opišejo občutek, ko vstopajo vanj.
AKTUALIZACIJA
Učenci primerjajo športnike (ali kot jih
pogosto imenujejo sodobne “gladiatorje”)
in antične gladiatorje glede na ugled in
položaj v družbi.
Učenci s pomočjo besedila v učbeniku na
straneh 79–80 raziščejo odnos rimskih
prebivalcev do gladiatorskih bojev.
Nato izdelajo miselni vzorec, s katerim
povzamejo bistvo besedila.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo čim več podatkov o
življenju gladiatorja. Na podlagi podatkov
napišejo gladiatorjev življenjepis.
brezplačne igre
hipodrom
Zabava
v rimskem imperiju
gledališča
koncerti
okno poglavje Gladiators.
• S klikom na okno Gladiator: Dressed
to Kill se lahko preizkusijo v poznavanju
različnih tipov borcev. V igrici jih morajo
pravilno opremiti.
S klikom na okno The Colloseum: Building
the Arena of Death pa spoznavajo kolosej:
- Koliko aren je ohranjenih na območju
nekdanjega rimskega imperija?
- Kateri cesar je dal zgraditi Kolosej?
- Kolosej je sestavljalo šest delov. Navedi jih.
- Koliko vhodov je bilo v pritličju?
- Kakšni prostori so bili v kleti?
- S čim so si pomagali ob vročih sončnih dneh?
PONOVITEV
poglavja.
• Opiši mesto Rim.
• Opiši tipično rimsko hišo.
• Katera so bila tipična živila v prehrani
Rimljanov?
• Kakšen je bil položaj žensk v rimski
dobi?
• Kako so otroci preživljali otroštvo v
rimski dobi?
• Katera kultura je imela vpliv
oblikovanje rimskih božanstev?
• Zakaj so bili gladiatorski boji
priljubljena zabava Rimljanov?
67
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše pomen Jezusa
Kristusa za pojav
krščanstva,
opiše nauk krščanstva,
navede dejavnike, ki
so omogočili širjenje
krščanstva po rimskem
imperiju,
opiše cerkveno
organizacijo.
Kako se je širilo
krščanstvo
V času rimske oblasti nad Palestino, je začel
delovati Jezus Kristus. Širil je vero, krščanstvo, ki
se je po njegovi smrti razširila po vsem rimskem
imperiju. Vera, ki je v 4. stoletju postala državna
vera, je močno vplivala na rimsko kulturo.
Jezus Kristus, rojen v Betlehemu, je širil nauk, ki je vseboval mnoge elemente judovske vere in tradicije.
1. A. Na kateri dan in kako kristjani praznjujejo
Jezusovo rojstvo?
NA BOŽIČ,
S POSEBNIM OBREDOM
B. Zakaj je Jezusov nauk privlačil veliko ljudi?
KER JE VSE LJUDI IMEL ZA ENAKE, RAZLIKE
slikovnim gradivom
Učitelj učencem pokaže nekaj fotografij s
krščansko simboliko (križ, Jezus, cerkev,
Biblija). Ob tem jim zastavi vprašanja:
• Katera religija uporablja te simbole?
• Kdo velja za njenega začetnika?
• Katere praznike praznujejo kristjani?
RAZISKOVALEC
učenci poiščejo podatke o veroizpovedih
in sektah, ki so danes najbolj razširjene
na svetu. Njihovo raziskovanje naj
zajame na primer krščanstvo (katoliško,
protestantsko, pravoslavno), islam,
budizem, judovstvo.
judovstvo
2. Preberi trditve, ki govorijo o Jezusu Kristusu. Dve napačni prečrtaj in ju v pravilni obliki zapiši na spodnji črti.
a. Jezus Kristus je bil rojen v času, ko je vladal Oktavijan.
b. V mladosti se je izučil za pisarja, kar je bil tedaj zelo spoštovan poklic.
c. Javno je začel delovati, ko je dopolnil 40 let.
č. Opravljal je dobra dela in pomagal ljudem.
d. Ljudi je učil in jim pridigal o novem verskem nauku.
b. V MLADOSTI SE JE IZUČIL ZA TESARJA, KAR JE BILO TEDAJ ZELO ...
c. JAVNO JE ZAČEL DELOVATI, KO JE DOPOLNIL 30 LET.
3. V čem se je krščanstvo razlikovalo od dotedanjih veroizpovedi?
ZAGOVARJALO JE ENAKOST MED LJUDMI, BREZ RAZLIK MED BOGATIMI IN REVNIMI;
DAJALO JE UPANJE TRPEČIM, OBLJUBLJALO JE POSMRTNO ŽIVLJENJE.
AKTIVNOST metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci v obliki tabele primerjajo
značilnosti krščanstva z značilnostmi
veroizpovedi, ki so jih doslej spoznali.
krščanstvo
MED BOGATIMI IN REVNIMI NISO BILE POMEMBNE.
Krščanstvo se je razširilo po rimskem imperiju
Po Jezusovi smrti so njegov nauk njegovi učenci razširili po vsem Sredozemlju.
4. Kateri dejavniki so pripomogli k temu, da se je krščanstvo hitro širilo po rimskem imperiju? Zapiši jih v kvadrate.
budizem
Monoteizem/
politeizem
Prostor
čaščenja boga
DELOVANJE
APOSTOLOV
RAZSELITEV
JUDOV
DOBRE CESTNE
POVEZAVE
ODLOK CESARJA
KONSTANTINA
LETA 313
Najpomembnejša
oseba
Učenci preberejo poglavje Življenje in
delo Jezusa Kristusa v učbeniku na strani
81–82. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki
jim ga učitelj pripravi na delovni list.
rojstvo
51
smrt
Življenje in delo
Jezusa Kristusa
javno delovanje
nauk
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih
izdelkov
Učenci preberejo poglavje Življenje in delo Jezusa Kristusa v učbeniku na strani 81–82.
Izdelajo kronološko tabelo o življenju Jezusa Kristusa.
rojstvo
68
Krščanstvo se je razširilo po rimskem
imperiju
Učenci preberejo Jezusove besede iz
Svetega pisma:
»Vam pa, ki poslušate, pravim: Ljubite
svoje sovražnike, dobro delajte tistim,
ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste,
ki vas preklinjajo, in molite za tiste,
ki grdo ravnajo z vami. Tistemu, ki te
udari po enem licu, nastavi še drugo, in
kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke
ne brani.«
(Lukov evangelij 6, 27–29)
»Ne bodite torej v skrbeh in ne
sprašujte: ‘Kaj bomo jedli ali kaj bomo
pili ali kaj bomo oblekli?’ Po vsem tem
sprašujejo pogani. Saj ve vaš nebeški
Oče, da vsega tega potrebujete. Iščite
najprej božje kraljestvo in njegovo
pravico in vse drugo vam bo navrženo.
Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan
bo imel svojo skrb. Zadosti je dnevu
njegova lastna teža«
(Matejev evangelij 6, 31–34)
Nato pisna vira analizirajo:
• Katere značilnost krščanskega
nauka je mogoče razbrati iz virov?
5. Zakaj so nekateri rimski cesarji ukazali preganjanje kristjanov?
KER SO SE BALI, DA BODO IZGUBILI MOČ IN VPLIV
Vpliv krščanstva na rimsko kulturo
Pod vplivom krščanstva se je močno spremenila tudi rimska kultura.
6. Že v prvih stoletjih po Kr. je krščanska cerkev oblikovala posebno organizacijo. V shemo zapiši imena posameznih cerkvenih uslužbencev in zraven kratko opiši njihovo vlogo.
Učenci delajo z zgodovinskim atlasom,
ki prikazuje razširjenost zgodnjega
krščanstva. Karto analizirajo:
• Kje je nastalo največ cerkvenih občin v
1. stoletju?
• Na katero območje se je razširilo
krščanstvo do 3. stoletja?
• Na katero območje se je razširilo
krščanstvo do 5. stoletja?
• V katerih krajih so bili sedeži
patriarhatov?
AKTUALIZACIJA
Učenci na spletni strani www.rkc.
si poiščejo podatke o slovenskih
misijonarjih po svetu:
• V katerih deželah se nahajajo?
• Kakšno je njihovo delo?
• Kdo so laični misijonarji?
• Primerjajo delo misijonarjev pred 2000
leti in danes.
PAPEŽ, VODJA CERKVE
KARDINALI, POMAGAJO PAPEŽU
ŠKOFI, VODIJO ŠKOFIJO
DUHOVNIKI, SKRBIJO ZA VERNIKE
PONOVIMO
ODNOS CESARJEV
• PREGANJANJE (NERON)
• STRPNOST
(KONSTANTIN – 313)
• DRŽAVNA VERA
ZAČETKI
• JUDEJA
• OB ZAČETKU NAŠEGA
ŠTETJA
• VERSKE OBČINE
• JEZUS KRISTUS
• ŠKOFIJE
ORGANIZACIJA
• PATRIARHIJE
• PAPEŽ
ŠIRJENJE
• APOSTOLI (PAVEL)
• JUDJE
• PRIVLAČEN NAUK
SPREMEMBE
• V RIMSKI DRUŽBI POSTAVI
NOVE DRUŽBENE
VREDNOTE
• VPLIV NA UMETNOST
RAZISKOVALEC
Eden najbolj znanih slovenskih
misijonarjev, ki je deloval v 19. stoletju,
je Friderik Baraga. pomočjo literature in
spletnih strani učenci poiščejo podatke
o njem in izdelajo plakat o njegovem
delovanju med ameriškimi staroselci.
Vpliv krščanstva na rimsko kulturo
Učenci preberejo pisni vir:
»Shajamo se na skupnih sestankih, da
oblegamo Boga z našimi priprošnjami.
Taka sila je Bogu všečna. Toda molimo
tudi za cesarje, za cesarjeve uslužbence,
za blaginjo sveta, za mir držav in odlog
konca sveta. /.../ Tam tudi opominjamo,
kaznujemo in dajemo božjo grajo.«
(Tertulijan, Apologeticum, 2. stol.)
• Kaj so delali kristjani, ko so se zbrali?
• Za koga vse so prosili svojega boga?
• Ali so današnje prošnje kristjanov
podobne antičnim?
52
BELEŽKE:
Učenci obiščejo spletno stran Vatikana
www.vatican.va in v oknu Vatican City
State poiščejo razdelek History, kjer
najdejo odgovore na vprašanja:
• Katero območje je označevalo ime
Vatican v antiki?
• Kje je dal cesar Konstantin zgraditi
cerkev?
AKTIVNOST: terensko delo ter
metoda dela z zgodovinskimi besedili
in metoda pisno-grafičnih izdelkov
Učenci v okviru ekskurzije ali kulturnega
dne obiščejo bližnjo cerkev, v kateri si
ogledajo slikovne upodobitve. S pomočjo
literature ali interneta nato poiščejo
opise zgodovinskih dogodkov, na katerih
temeljijo upodobitve v cerkvi. Svoje
ugotovitve predstavijo s plakatom.
PONOVITEV
poglavja.
• Katere praznike, ki so povezani
z življenjem Jezusa Kristusa, danes
praznujejo kristjani?
• Katere so značilnosti krščanskega
nauka?
• Kdo so bili apostoli?
• V kolikšni meri je preganjanje
kristjanov spodbujalo ali zaviralo
uveljavitev krščanstva?
• Kdo so bili mučenci?
• Kako so se organizirali kristjani?
• Kdaj je bilo krščanstvo priznano?
69
Katere so bile značilnosti
rimske kulture
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede dosežke Rimljanov
v znanosti,
opiše značilnosti rimske
arhitekture,
opiše značilnosti rimskega
kiparstva in književnosti,
rimsko kulturo primerja
z grško in ugotovi razlike,
oceni dosežke Rimljanov
na kulturnem področju.
Katere so bile značilnosti
rimske kulture
Rimska znanost
Rimljani so prevzeto znanje razvijali dalje.
1. V okvirčke zapiši poglavitne dosežke rimske znanosti.
GEOGRAFIJA
MEDICINA
FILOZOFIJA
ZGODOVINA
PRAVO
POTOPISI
ZEMLJEVIDI
GALEN
MEDICINSKE
ŠOLE
STOIČNA;
KREPOST,
DOLŽNOST,
ZMERNOST,
VZDRŽLJIVOST
LIVIJ
TACIT
DELNO
SPREMENJENO
VELJA ŠE
DANES
Rimska znanost
tehnika (premetanka)
Učitelj na 2 velika risalna lista napiše
Rimska znanost in kultura. Lista potem
raztrga, tako da je vsaka črka na svojem
koščku. Učenci eden po eden hodijo k
tabli in sestavijo naslov učne ure. Učitelj
ih nato povpraša po tehniki, s katero so
sestavili naslov (mozaik).
Učitelj učence razdeli v 5 skupin, vsaka
skupina prebere besedilo (v učbeniku)
o eni znanosti, ki so jo razvili Rimljani.
Nato skupina znanost predstavi. Ob
predstavitvi učenci rešijo vajo št. 1 v
delovnem zvezku.
Učitelj pripravi 5 listov oziroma prosojnic
z opisi dosežkov rimske znanosti;
vsak list opisuje eno znanost. Učenci
ugotavljajo, katera od znanosti je
opisana.
Rimljani so, podobno kot njihovi vzorniki Etruščani
in Grki, spodbujali razvoj kulture in znanosti. Njihova dediščina je opazna še danes, ostanki njihove
velike civilizacije pa nas spremljajo na vsakem
koraku.
2. Rimljani so poznali številke, ki so se ohranile do danes.
A. Kdaj največkrat uporabljamo rimske številke?
V NASLOVIH, NAŠTEVANJIH, DATUMIH
B. Z rimskimi številkami zapiši rojstni datum in današnji datum.
C. Katere številke niso poznali?
0
3. Navedene so latinske besede. Poskusi ugotoviti ali poiskati njihov pomen v slovenskem jeziku.
IGRA
TEKOČA VODA
DRŽAVA DRŽAVLJANI
ludus ___________________
flumen _____________________
civitas ___________________
scientia ___________________
puer
_____________________
puella ___________________
ZNANOST
OTROČJI
DEKLICA
Rimljani so bili izjemno dobri arhitekti. Prvi so znali graditi loke in kupole.
4. Poveži pare, ki sodijo skupaj. Pod sliko na desni napiši, katero zgradbo prikazuje.
akvadukt
kanalizacija
viadukt
vodovod
kloaka
mestni trg
forum
cesta
via
most
____________________________
AKVEDUKT
5. Pojasni izrek:”Vse poti vodijo v Rim.”
VSE GLAVNE CESTE SO SE ZAČELE NA RIMSKEM FORUMU
6. Oglej si sliko notranjosti Panteona v Rimu (desno).
A. Čemu je služila ta veličastna zgradba?
ČAŠČENJE BOGOV.
AKTUALIZACIJA
Učitelj učence opozori na dosežke
in pravila rimske znanosti, ki jih
upoštevamo oziroma uporabljamo
še danes. Lahko jih povpraša tudi po
latinskih rekih, na primer Mea culpa,
Carpe diem …
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o posameznih
rimskih učenjakih (Galen, Strabon …)
ali znanosti, ki so se razvile v rimskem
imperiju.
(kviz)
Učenci rešijo kviz, tako da obkrožijo črko
pred pravilnim odgovorom.
Prvi rimski pravni zapisi so nastali v
obdobju:
a) rimske kraljevine
b) rimske republike
c) rimskega cesarstva
70
B. Kateri element rimske arhitekture lahko opaziš na sliki?
KUPOLA
C. S katero grško stavbo ga lahko primerjaš?
TEMPLJEM PARTENON NA ATENSKI AKROPOLI
53
Prve zapisane rimske zakone so
razstavili:
a) na forumu
b) v senatu
c) v Jupitrovem svetišču
Z zapisanimi zakoni so onemogočili:
a) samovoljno ravnanje patricijev
b) samovoljo kraljev
c) bogatenje plebejcev
Rimska zakonodaja je bila osnova:
a) grški zakonodaji
b) cerkveni zakonodaji
c) evropski zakonodaji
BELEŽKE:
BELEŽKE:
Katere so bile značilnosti rimske kulture
Rimska umetnost
Rimljani so zapustili mnoge umetniške stvaritve, na primer kipe, reliefe, pa tudi literarna dela.
7. Zgodila se je nesreča. Tablica z napisom je padla na tla in se raztreščila. Zlepi jo in pojasni izraz.
A
M
Z
A
Z
I
M
I
K
O
O
K
SLIKA SESTAVLJENA IZ VEČIH DELOV
DROBNIH KAMENČKOV
8. Opisi so se nekoliko pomešali. Pred pojem vpiši črko pravega opisa.
_____
A – tridimenzionalna slika
D - freska
C - mozaik
_____
B – pripovedno pesništvo
A - relief
_____
C – slika, sestavljena iz raznobarvnih kamenčkov
B - epika
_____
Č – ljubezensko pesništvo
Č - lirika
_____
D – slika, narisana na svež omet
9. Oglej si primere rimske umetnosti v učbeniku na strani 86.
A. Katere dogodke so Rimljani upodabljali v umetnosti?
PODOBE LJUDI, POKRAJINE, ZGODBE IZ MITOV ....
B. Katera tehnika je bila najbolj zahtevna?
MOZAIK
C. Kaj danes uporabljamo v naših stanovanjih namesto okrasov iz mozaika?
TAPETE NA STENAH, PLOŠČICE NA TLEH
PONOVIMO
ZNANOST
ARHITEKTURA
UMETNOST
KARTOGRAFIJA
AKVADUKT
KIPARSTVO
MEDICINA
VIADUKT
MOZAIKI
FILOZOFIJA
CESTE
FRESKE
ZGODOVINA
LOKI, KUPOLE
KNJIŽEVNOST
54
Učenci se s pomočjo učbenika,
literature (zbirka Kako so živeli) in
spletnih strani seznanijo z rimsko
arhitekturo in gradbeništvom ter
ju primerjajo z grškim in sodobnim
načinom gradnje. Zapis naredijo v obliki
tabele, v kateri pravilne trditve označijo
z znakom.
Rimska
Grška
Sodobna
arhitektura arhitektura arhitektura
in
in
in
gradbeništvo gradbeništvo gradbeništvo
Velike
stavbe
Akvadukti
Viadukti
(iskanje povezav)
Učenci s črtami povežejo opise rimskih
gradbenih dosežkov z njihovimi nazivi.
AKVADUKT
Mreža odtočnih kanalizacijskih kanalov
FORUM
Cerkve v zgodnjekrščanskem obdobju
BAZILIKA
Osrednji rimski trg
KLOAKA
Sistem za oskrbovanje oddaljenih
krajev z vodo
Mostovi
Loki
Kupole
Uporaba
betona
Uporaba
stekla
Uporaba
jekla
modela rimske zgradbe
V sodelovanju z učiteljema likovne
vzgoje ter tehnike in tehnologije učitelj
organizira uro, med katero učenci izdelajo
model rimske zgradbe, na katerem bo
prikazano čim več gradbenih prvin.
Gallery, v njem pa naslov Video Clips. S
klikom na naslov City of Rome:
• navedejo, katere stavbe prikazuje
posnetek,
• opišejo stavbe, ki so na posnetku
Rima zaradi velikosti najbolj vidne,
• ugotovijo, katere pri pouku omenjene
stavbe lahko opazijo na posnetku.
71
Rimska umetnost
gradivom
Učenci si ogledajo primere rimskih
mozaikov iz Velike Britanije na www.
bbc.co.uk/history/ancient/romans/,
bbc.co.uk/history/ancient/romans/
okno Roman Britain in zatem naslov
Mosaics of Roman Britain Gallery.
Razvrstijo jih v skupine, glede na
motive, ki jih upodabljajo:
• živali,
• ljudi,
• mitološka ali božanska bitja.
• Katerih upodobitev je največ?
Metropolitanskega muzeja www.
metmuseum.org/home.asp in v razdelku
Works of Art izberejo Permanent
Collection. Nato izberejo okno Greek and
Roman Art, v okviru tega pa Collection
Highlights:
Z izbiro št. 7 si lahko ogledajo primere
rimskih fresk:
• Kakšne podobe so na stenski poslikavi
spalnice v vili iz 1. stoletja pr. Kr.?
• Kakšen motiv prikazuje druga freska?
Z izbiro št. 8 si lahko ogledajo primere
rimskega kiparstva:
• Kdo je upodobljen?
• V čem se razlikujeta kipa obeh žensk?
• Ali se zdijo kiparske upodobitve
realistične?
gradivom
Učenci si ogledajo primere rimskih fresk
iz italijanske pokrajine Kampanije (največ
iz antičnega mesta Pompeji) na spletnem
naslovu www.art-and-archaeology.
com/roman/painting.html, razdelek
com/roman/painting.html
Picture Gallery:
• Kakšne prizore predstavljajo freske?
• Kako so upodobljene ženske?
• Veliko je upodobitev mitoloških zgodb.
Katere prepoznaš?
PONOVITEV
poglavja.
• Ali danes še uporabljamo rimske
številke?
• Kje je še danes viden vpliv rimske
znanosti?
• Kateri so bili največji dosežki
Rimljanov v arhitekturi?
• Na katerih področjih so bili Rimljani
dobri v tehniki?
• Kaj je bilo značilno za rimske mozaike?
• Kaj so na freskah uporabljali rimski
umetniki?
72
BELEŽKE:
Kakšno je bilo življenje na današnjem
slovenskem ozemlju v času Rimljanov
na današnjem slovenskem
ozemlju v času Rimljanov
Današnje slovensko ozemlje je prišlo pod rimsko
oblast v 1. stoletju po Kr.. Prebivalci so se romanizirali. Rimljani so zgradili številne vojaške tabore,
od katerih so mnogi prerasli v mesta. Rimska doba
je zapustila mnoge kulturne spomenike.
▶
▶
Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje pomembno za Rimljane
RE
GIJ
AX
Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik vojaški in gospodarski pomen.
1. Zemljevid prikazuje današnje slovensko
ozemlje v času rimske oblasti.
A. Označene kraje poimenuj z latinskimi
NORIK
in današnjimi imeni.
B. Zapiši imena upravnih enot (provinc),
ATRANS
KARNIJ
v katere je sodilo naše ozemlje.
(TROJANE)
(KRANJ)
C. Označi potek kraškega zapornega zidu.
EMONA
Č. Katera mesta so imela vodovod?
NAUPORTUS
(LJUBLJANA)
(VRHNIKA)
EMONA,
LONGATICUM
AD PIRUM
(LOGATEC)
(HRUŠICA)
POETOVIO,
NIJA
PANO
▶
POETOVIO
(PTUJ)
▶
CELEIA
(CELJE)
NEOVIODUNUM
(DRNOVO)
Zakaj je bilo današnje slovensko ozemlje
pomembno za Rimljane
NEVIODUNUM,
TARGESTE
D. Kam so vodile rimske ceste, ki so potekale mimo naših krajev?
V RIM IN PANONIJO TER NA SEVER
_______________________________________________________________________________________________
2. V levi okvirček zapiši gospodarski, v desnega pa
vojaški pomen naših krajev za Rimljane.
Kateri, meniš, je bil pomembnejši?
GOSPODARSKI POMEN
VOJAŠKI POMEN
ŽELEZOVA RUDA
ŽITO
TABORI
OBRAMBA
Kako živahen je bil gospodarski razvoj
V času rimske oblasti je velik razvoj doživela trgovina.
3. Z rdečo barvo obkroži izdelke, ki so jih na področje vzhodnih Alp Rimljani uvažali, z modro pa tiste, ki so jih iz tega
prostora izvažali.
med
les
žito
usnje
vino
nakit
živina
sužnji
začimbe
olje
55
Učenci obiščejo spletno stran o dediščini na
Logaškem: www.e-lookout.com/dediscina_
logatca.htm. Na seznamu poiščejo naslov
logatca.htm
Rimski zaporni zid in ugotovijo:
• Kako je bil zgrajen sistem zapornega zidu?
• Kje je bila zgrajena glavnina vojaških
kontrolnih objektov?
• Kje je bila glavna baza utrdb na
Notranjskem?
Na seznamu poiščejo naslov Rimska utrdba
na Lanišu in ugotovijo:
• Katera cesta je potekala v neposredni
bližini utrdbe?
• V katerem stoletju je utrdba služila
svojemu namenu?
Učenci na podlagi opisov rimskih
postojank na slovenskem ozemlju
narišejo tloris ene od postojank, na
primer Emone … V primeru Emone
svojo risbo primerjajo s tlorisom v delu
Pozdravljeni, prednamci! Ljubljana od
prazgodovine do srednjega veka (stran
67, 69 in 73).
Kako živahen je bil gospodarski razvoj
Učenci preberejo poglavje v učbeniku
na stani 88. V tabeli v prvi stolpec
razvrstijo izdelke in surovine, ki so
prihajali na območje Vzhodnih Alp in v
drugi stolpec tiste izdelke in surovine,
ki so od tu odhajali.
Izdelki/surovine,
ki so jih uvažali
UČNI CILJI
Učenec:
navede vzroke za rimsko
širjenje na današnji
slovenski prostor,
navede upravne enote,
med katere je bilo
razdeljeno današnje
slovensko ozemlje,
opiše gospodarski
razvoj vzhodnoalpskega
prostora v rimski dobi,
navede nekaj sledov
zapuščine rimske
dobe na današnjem
slovenskem ozemlju.
Izdelki/surovine,
ki so jih uvažali
slikovnim gradivom
Učitelj učencem pokaže sliko z rimskimi
ostanki iz bližine domačega kraja. Ob
tem jim zastavi vprašanja:
• Kdo je to zgradil?
• Kako staro je? …
Učenci analizirajo zemljevid v učbeniku
na strani 87:
• Med katere upravne enote je bilo
razdeljeno današnje slovensko ozemlje?
• Poimenujejo danes znane večje kraje z
njihovimi latinskimi imeni.
• Katere kraje so povezovale glavne
ceste?
• Kateri kraji so imeli vodovod?
• V katerih krajih so bile
zgodnjekrščanske škofije?
• Opišejo potek zapornih zidov (limes) in
pojasnijo njihov pomen.
• Poimenujejo kraje, v bližini katerih
poteka rimski zaporni zid.
Učenci se vživijo v vlogo oglednika rimske
vojske, ki ga je cesar poslal na ozemlje
vzhodnih Alp, da mu poroča o prebivalcih,
razvitosti pokrajine, prometnih zvezah,
rudnih bogastvih … Oglednik svoje
poročilo cesarju zapiše.
AKTUALIZACIJA
Učenci pojasnijo pomen slovenskega
ozemlja v sodobnih evropskih trgovskih
poteh, na primer v okviru prometnih
smeri Barcelona-Kijev, Alpe-Jadran …
• Kako se Slovenija vključuje v omenjene
prometne smeri?
• Katere vrste promet se navezuje na
omenjene smeri: avtomobilski, železniški
…
73
RAZISKOVALEC
učenci poiščejo podatke o rimskem
denarju.
Zanimivo pričevanje prinaša razstava
Rimljani v Mali Aziji na Dunaju. Poročilo o
njej je mogoče prebrati na spletni strani
RTV Slovenije: www.rtvslo.si/kultura/
modload.php?&c_mod=rnews&c_pa
ram=tlp&op=sections&func=read&c_
menu=6&c_id=33662.
Kakšno je bilo življenje na današnjem
slovenskem ozemlju v času Rimljanov
4. Ob ilustracijah zapiši, na katerih območjih današnje Slovenije sta bili razviti narisani obrtni dejavnosti.
PTUJ, KRŠKO
LJUBLJANSKO BARJE
Kaj nas še danes spominja na rimski imperij
modela reliefa
Učenci izdelajo model reliefa Slovenije
ter na njem označijo pomembnejše
reke (z latinskimi imeni), rimska mesta
in trgovske poti. Pri izdelavi lahko
kombinirajo različne materiale (kamen,
les, papir …).
Na Rimljane nas še danes spominja mnogo kulturnih ostankov.
5. Kje v bližini tvojega kraja se nahajajo rimski ostanki? Kaj predstavljajo?
6. Arheološka izkopavanja pričajo tudi o razširitvi krščanstva. Z zemljevida v učbeniku na strani 87 izpiši kraje, kjer so bili
v 4. stoletju sedeži škofij.
AKVILEJA, VIRUNUM, EMONA, CELEIA, POETOVIO
7. Preberi besedilo v rubriki Aktualno v učbeniku na strani 89. Razloži, zakaj arheologi večino materialnih ostankov pustijo
kar v zemlji.
Kaj nas še danes spominja na rimski
imperij
NA ZRAKU BI HITREJE PROPADLI IN RAZPADLI; VELIKOKRAT NI DENARJA ZA NJIHOVO OBNOVO
(zapisovanje zamisli)
Učenci hodijo k tabli in nanjo zapisujejo
stvari, ki jih v Sloveniji še danes
spominjajo na rimski imperij. Na koncu
lahko razvrstijo asociacije glede na to,
ali gre za predmete, naselja, dosežke v
znanosti …
PONOVIMO
PROVINCE
POMEN ZA RIMLJANE
• GOSPODARSTVO
• VOJAŠKE POSTOJANKE
1. STOLETJE PO KR.
STAROSELCI
tehnologijo
S pomočjo zgoščenke Emona učenci:
• spoznajo vsakdanje življenje v Emoni,
• ga primerjajo s sodobnim življenjem,
• izpišejo ostanke Emone, ki jih je še
danes mogoče videti.
Učenci delajo v dvojicah. Učitelj vsakemu
paru priskrbi kopijo zemljevida Slovenije.
Učenci nato naredijo vodnik po zapuščini
rimske dobe na Slovenskem:
• označijo kraje, kjer so našli rimske
ceste (a),
• označijo kraje, kjer so našli materialne
vire: hiše, posode, orodje, orožje, denar
(b),
• označijo kraje, kjer so našli rimske
delavnice (c).
Aktivnost učitelj lahko načrtuje in izpelje
tudi kot sodelovalno učenje, pri čemer
dijake razdeli v 3 skupine. Vsaka skupina
na zemljevidu označi le eno vrsto krajev
(a, b ali c). Ob poročanju vsake skupine
učenci vrišejo v zemljevid kraje, o katerih
skupina poroča. Ko vse skupine zaključijo
s poročanjem, imajo tako učenci
označene na zemljevidu vse kraje.
74
• DELAVCI V RUDNIKIH
• KELTI, PREBIVALCI
ŽELEZNE DOBE
OSTANKI
RIMLJANI NA
DANAŠNJEM
SLOVENSKEM
OZEMLJU
• ZIDOVI
• MESTA
• MITREJI
• KRAŠKI ZAPORNI ZID
MESTA
EMONA
POETOVIA
CELEIA ...
56
RAZISKOVALEC
Učenci v šolski knjižnici na policah
poiščejo čim več naslovov knjig, ki se
nanašajo na rimski imperij. Naredijo
seznam teh knjig, na katerem vsebino
vsakega knjižnega dela kratko
predstavijo.
BODIMO USTVARJALNI: priprava
rimskega dne
Priredimo rimski dan na ta način,
da v sodelovanju z različnimi učitelji
pripravimo oblačila, okraske za stene,
hrano … Na obisk povabimo ostale
učence in starše.
AKTIVNOST: terensko delo (zbiranje
podatkov)
Učenci popišejo ostanke rimskih stavb,
cest ali drugih materialnih virov v bližini
domačega kraja. Izdelajo plakat, na
katerem predstavijo rezultate popisa.
BELEŽKE:
AKTUALIZACIJA
Učitelj se z učenci pogovori o ravnanju
z arheološkimi najdbami s posebnim
poudarkom na najdbah v domačem kraju
ter najdbah, ki so jih našli ob gradnji
avtocest. Pri tem za iztočnico lahko
uporabi rubriko Aktualno v učbeniku
(stran 89) ali katerega od časopisnih
člankov. Nekaj novic o najnovejših
odkritjih je objavljenih tudi na spletni
strani RTV Slovenije: www.rtvslo.si
Kultura/Drugo/Ostale novice,
novice na primer
(išče se po datumih objave):
• Avtocesta, ki pelje v zgodovino (22.
avgusta 2006),
• Kranjski arheologi v bran antične vile
(4. aprila 2007),
• Na Darsu čakajo na vris v načrte (5.
aprila 2007),
• Nova iskanja rešitev za najdbe v
Mošnjah (26. julij 2007) …
tehnologijo
Učenci si ogledajo posnetek iz oddaje
RTV Slovenija Mitrej, eden od biserov Bele
Krajine. Posnetek je dostopen na spletni
strani RTV Slovenija www.rtvslo.si/Video/
Avdio/Video na zahtevo
zahtevo. Video posnetki
so razvrščeni glede na čas predvajanja;
oddaja o mitreju je bila predvajana 19.
junija 2007.
Učenci s pomočjo video posnetka
ugotovijo:
• Kaj je mitrej?
• Kdo je bil bog Mitra?
• Kdaj je bil mitraizem najbolj razširjen?
• Kaj so žrtvovali bogu Mitri?
• Kaj je posebnost mitreja v Beli krajini?
PONOVITEV
podpoglavij.
• Kakšen je bil vojaški pomen
vzhodnoalpskega ozemlja za Rimljane?
• Kdaj so si Rimljani podredili
vzhodnoalpski prostor?
• Katere so bile najpomembnejše
rimske naselbine na vzhodnoalpskem
prostoru?
• Kakšno vlogo je imela trgovina v
sodelovanju vzhodnoalpskega prostora z
Rimljani?
• Po kopanju katere rude je bilo poznano
slovensko ozemlje?
• Kateri kulturni spomeniki iz rimske
dobe so najbolj poznani?
• Kateri spomeniki, povezani z različnim
verovanjem, so se ohranili?
75
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede vzroke za krizo
v rimskem imperiju,
opiše propadanje rimskega
imperija,
navede ukrepe cesarja
Dioklecijana za rešitev
krize,
oceni ukrepe cesarja
Konstantina za rešitev
imperija.
Rimski imperij se je znašel v veliki krizi
UVODNA MOTIVACIJA: besedna
demonstracija in motivacijska
Učitelj učencem prebere poljuben
odlomek iz knjige Pod svobodnim
soncem, v katerem je omenjen napad
Hunov na rimsko ozemlje. Učenci na
list zapišejo možne posledice tovrstnih
vpadov za rimski imperij.
Rimski imperij je zaradi različnih razlogov v 3.
stoletju zašel v veliko krizo. Cesarji so jo skušali
rešiti z različnimi ukrepi, vendar neuspešno.
Po vdoru Germanov v Italijo je Zahodnorimsko
cesarstvo propadlo, Vzhodnorimsko pa je obstajalo
še 1000 let.
Zakaj je propadel
rimski imperij
Rimski imperij se je znašel v veliki krizi
Od 3. stoletja dalje je rimski imperij nezadržno drvel proti svojemu koncu.
1. V učbeniku na strani 90 preberi poglavje Rimski imperij se je znašel v veliki krizi. Nato razvrsti težave rimskega imperija na politične (kvadratek pred njimi pobarvaj modro), vojaške (kvadratek pobarvaj zeleno), gospodarske (kvadratek
pobarvaj rumeno) in družbene (kvadratek pobarvaj rdeče).
G dvigovanje davkov
P = politične
V upad discipline v vojski
V = vojaške
D uveljavljanje vzhodnih ver
G = gospodarske
D zmanjšanje števila prebivalstva
D = družbene
P razdelitev imperija na dva dela
V vdori Hunov in Barbarov
G inflacija
P nesposobni vladarji
2. Premisli, kateri je bil glavni vzrok za rastoče težave v imperiju, in svojo odločitev utemelji.
PREVELIKA IN NESTABILNA DRŽAVA, NI JE BILO MOGOČE OBVLADOVATI
3. Pomisli, kako bi ti v vlogi cesarja skušal rešiti državo pred propadom. Svoje zamisli zapiši v oblačke ob ilustraciji.
STROGA
DISCIPLINA
V VOJSKI
DVIG DAVKOV
učenja (igra vlog)
Učenci samostojno ali v dvojicah iščejo
»recept« za rešitev rimske države pred
propadom. Pri tem se lahko odločijo za
različne vloge:
• rimski cesar,
• poveljnik rimske vojske na meji,
• bogat rimski veletrgovec …
Ob tem lahko rešijo nalogo št. 3 v
delovnem zvezku (stran 57).
RAZDELITEV
DRŽAVE
SPREMEMBE V
GOSPODARSTVU
Poskusi reform so propadli
Številni poskusi reform v rimskem imperiju niso prinesli želenega učinka.
4. Rimski cesar Dioklecijan je konec 3. stoletja uspel vzpostaviti začasen mir in red. S katerimi ukrepi mu je to uspelo?
okno Roman Britain, v njem pa naslov
Hadrian’s Wall Gallery:
• Koliko kilometrov je zid dolg in koliko
metrov visok?
• Kaj je bil namen zidu?
• Iz kakšnega materiala je zid narejen?
• Ena najpomembnejših vojaških
postojank je bila Vindolanda. Kakšne
materialne ostanke so našli v tej
postojanki?
• Za kaj so kasneje, po propadu rimske
oblasti nad Veliko Britanijo, uporabili
kamenje zidu?
AKTUALIZACIJA
Učitelj opozori na primere sodobnih
držav, ki se ukvarjajo s krizo in
nestabilnostjo oziroma odcepitvijo
posameznih delov. Učenci sklepajo, zakaj,
na primer ni moč ohraniti enotne Srbije
(problem Kosova) ali Palestine (spori med
političnimi skupinami na eni strani in
spor z izraelsko oblastjo na drugi strani).
76
RAZDELIL JE DRŽAVO (VSAK DEL JE VODIL EN CESAR);
NOV DAVČNI SISTEM,
OKREPITEV ARMADE
57
Poskusi reform so propadli
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci preberejo poglavje o propadu reform v učbeniku na strani 91. S pomočjo tabele
primerjajo ukrepe Dioklecijana in Konstantina.
DIOKLECIJAN
izdelkov
Učenci razvrstijo različne rešitve krize v
rimski državi na uspešne in neuspešne.
Razvrstitev ukrepov utemeljijo.
KONSTANTIN
Kaj je naredil z mejami?
Ali je državo združil ali
razdelil?
V katerem delu cesarstva
je živel?
Odnos do krščanstva
učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v novinarje, ki svojim
časopisnim hišam poročajo o poskusih
reševanja krize v rimskem imperiju.
Poskuse komentirajo in pripravijo svoje
predloge.
BELEŽKE:
5. Spodnjo trditev popravi tako, da bo pravilna.
Cesar Konstantin Veliki je prestolnico iz vzhodnega dela države prenesel na zahod.
CESAR KONSTANTIN VELIKI JE PRESTOLNICO IZ ZAHODNEGA DELA RIMA PRENESEL NA VZHOD.
6. Zemljevid prikazuje del Sredozemlja.
A. Označi potek meje med
vzhodnim in zahodnim
rimskim cesarstvom.
B. V ustrezen prostor vpiši
imena obeh glavnih mest.
KONSTANTINOPEL
RIM
7. Preberi opis bitke pri Frigidu v učbeniku na strani 91 zgoraj in odgovori na vprašanja:
KRŠČANSKI CESAR TEODOZIJ IN POGANSKI CESAR
B. Kako se je bitka končala? ZMAGALA JE TEODOZIJEVA VOJSKA
C. Zakaj je bitka utrdila prepričanje v obstoj Boga? MED BITKO JE ZAPIHALA MOČNA BURJA IN
POMAGALA TEODOZIJU DO ZMAGE
A. Kdo se je spopadel v bitki?
PROPAD RIMSKEGA CESARSTVA
PONOVIMO
KRIZA V RIMSKEM IMPERIJU
• POLITIČNI,
• VOJAŠKI,
• GOSPODARSKI,
• DRUŽBENI PROBLEMI
• OD KONCA 2. STOLETJA DALJE
POSKUSI REŠITVE
• CESAR DIOKLECIJAN
• RAZDELITEV NA DVA DELA
(VZHOD, ZAHOD)
• KONSTANTIN VELIKI
• NEUSPEŠNI POSKUSI
58
Ko učenci spoznajo, da različni ukrepi
cesarjev niso rešili države pred
propadom, jim učitelj zastavi vprašanje:
Zakaj različni ukrepi niso mogli več rešiti
države?
Pri tem naj razmislijo o tem, kako dolgo
se je kriza poglabljala; kdo vse je v kriznih
razmerah videl priložnost zase; kdo vse je
izgubil oziroma pridobil s krizo v rimskem
imperiju …
Učenci preberejo poglavje Poskusi reform so propadli v učbeniku na strani 91. Izpolnijo
reforme cesarja
Dioklecijana
delitev
cesarstva
Propad
rimskega imperija
ukrepi cesarja
Konstantina
zunanja ogroženost
cesarstva
PONOVITEV
poglavja.
• S katerimi vojaškimi problemi se je
soočil rimski imperij?
• Kako je vsesplošna kriza vplivala na
rimsko gospodarstvo?
• Katere reforme Dioklecijana so
začasno preprečile propad države?
• Na katere dele je Dioklecijan razdelil
rimsko cesarstvo?
• Kateri del rimskega cesarstva je
postajal vse pomembnejši?
• Zakaj rimskega imperija razne
reforme niso mogle več rešiti?
77
Evropski zgodnji srednji vek:
ponovno rojstvo Evrope
84
86
89
91
93
96
99
Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo
Katere pomembne države so obstajale v Evropi
Kako je bila organizirana srednjeveška družba
Kako sta se širila arabska država in islam
Svet v srednjem veku
Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na vzhodnoalpskem prostoru
Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru dogajalo v 9. stoletju
UČNO GRADIVO
• Anne Marie Delcambre, Mohamed: Alahov prerok, DZS, Ljubljana, 1994.
• Rajko Bratož, Prelomni trenutki iz časov antike in preseljevanja narodov, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.
• Rajko Bratož, Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 1990.
• 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991.
• Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006.
• Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996.
• Jadran Ferluga, Bizantinska družba in država, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 1990.
• Bogo Grafenauer, Karantanija: izbrane razprave in članki, Slovenska matica, Ljubljana, 2000.
• Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU, Ljubljana, 1996.
• Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994.
• Michel Kaplan, Zlati Bizanc, DZS, Ljubljana, 1998.
• Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993.
• Joseph Ki-Zerbo, Zgodovina Črne Afrike, Borec, Ljubljana, 1977.
• Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985.
• Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978.
• Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.
• Koran, Učila International, Tržič, 2005.
• Koran: o koranu, Bogu, islamu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2003.
• Nasr Seyyed Hossein, Islam: religija, zgodovina in civilizacija, Litera, Maribor, 2007.
• Georgije Ostrogorski, Zgodovina Bizanca, DZS, Ljubljana, 1961.
• Maxime Rodinson, Mohamed: nova izdaja, ki jo je pregledal avtor, Družina, Ljubljana, 2005.
• Bogdan Sajovic, Vzpon in padec Bizanca, Karantanija, Ljubljana, 2003.
Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.
• Šavli Jožko, Slovenska država Karantanija, Bilje, Studio Ro-Humar, 2007.
• Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.
• Peter Štih, Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Ljubljana,
2001.
• Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995.
• Velika verstva sveta, Ognjišče, Koper, 1991.
• Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999.
• 4. knjiga: Korenine srednjega veka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
• V času barbarskih kraljestev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• V zavetju srednjeveških gradov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• V prvih stoletjih islama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Zbornik Brižinski spomeniki, Slovenska akademija znanosti in umetnosti: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1996.
78
• Zgodovina človeštva: 3. knjiga, DZS, Ljubljana, 1972.
• Zgodovina v slikah, knjiga 7 (300–700), 8 (700–950), DZS, Ljubljana, 1976.
• Anne Marie Delcambre, Mohamed, Alahov prerok, DZS, Ljubljana, 1994.
• Christopher Gravett, Vitezi, Murska Sobota, Pomurska založba, 1996.
• Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994.
• Michel Kaplan, Zlati Bizanc, DZS, Ljubljana, 1998.
• Timotej Knific, Tu bo naš dom, Mladika, Ljubljana, 1998.
• Carlo A. Michelini, Za grajskimi zidovi, Učila, Tržič, 1995.
• Samantha Roškar, Atilova pot: zbirka krajevnih legend in zgodovinskih virov, Prleška razvojna agencija, Ljutomer, 2003.
• Philippe Simon, Podobe vitezov, Oka, Ljubljana, 2007.
• Philipe Steele, Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996.
• Philipe Steele, Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999.
• Luisa Tomasetig, Pavel Diakon pripoveduje, Lipa, Špeter, 1995.
• V prvih stoletjih islama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
LEPOSLOVJE
• Vladimir Bartol, Alamut: roman, Sanje, Ljubljana, 2002.
• Beowulf, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992.
• Jacques Delperrié de Bayac, Karel Veliki, DZS, Ljubljana, 1980.
• Edda: iz staroislandskega epa, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004.
• Legende o kralju Arthurju, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995.
• Sherrard Phillipe, Bizanc, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.
• Táin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999.
• Rith Ashby, Iskanje kralja Arthurja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991, Zbirka Časovni stroj.
• Kevin Crossley-Holland, Arthur: preroški kamen, DZS, Ljubljana, 2006.
• Fran Saleški Finžgar, Pod svobodnim soncem: povest davnih dedov, DZS, Ljubljana, 2004.
• Kralj Arthur, slikanica, Šare in družabniki, Novo mesto, 1998.
• Legende o kralju Arthurju, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995.
• Pripovedke iz Tisoč in ene noči, Devin, Trst, 1994.
• Will in Mary Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Grlica, Ljubljana, 2002.
• Sedem popotovanj Sindbada pomorščaka: iz Tisoč in ene noči, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991.
• Rosemary Sutcliff, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974.
• Tisoč in ena noč: arabske pripovedke, Karantanija, Ljubljana, 1999.
• J. Walsh, Kralj Arthur in vitezi okrogle mize, Karantanija, Ljubljana, 1995.
FILMI (IZBOR)
• Apokalipto, r. Mel Gibson, ZDA, 2006.
• Kralj Arthur, r. Antonie Fuqua, ZDA, 2004.
• Robin Hood, r. Kevin Reynolds, ZDA, 1991.
• Robin Hood: možje v pajkicah, r. Mel Brooks, ZDA, 1993.
79
DOKUMENTARNI FILMI
• Huni in Goti med preseljevanjem narodov, Jaka, Ljubljana, 1993.
• Koran: sveta knjiga islama, Jaka, Ljubljana, 1998.
• Največje skrivnosti sveta, Skrivnost Majev, Dnevnik, Ljubljana, 2005.
• Starodavni Maji, Bookmark Vester, Tržič, 2000.
• Zgodnje krščanstvo, II. del, Jaka, Ljubljana, 1998.
Srednji vek v Evropi
Spletne strani v angleškem jeziku:
• www.ucalgary.ca/appplied_history/tutor
- okno Tutorial First Europe se nanaša na zgodnji srednji vek in antični Rim
- okno Popular culture se na nanaša na literarno in umetnostno zgodovino
- poglavja vsebujejo tudi pisne vire
• www.fordham.edu/halsall
- pisni viri
• www.bbc.co.uk/history
- okni Ancient History in British History
- veliko animacij
• www.camelotintl.com/heritage
• www.mnsu.edu/emuseum/history/middleages
• www.trytel.com/tristan
• www.godecookery.com/mtales/mtales.htm
• www.learner.org/exhibits/middleages
• http://kevin.lps.org/Middle_Ages/default.html
• www.mrdowling.com/703middleages.html
• www.teacheroz.com/Middle_Ages.htm
• www.teacheroz.com/castles.htm
• www.themiddleages.net
• www.medieval-castles.net
• www.medieval design.org
• www.kyrene.org/school/brisas/sunda/ma/enter.htm
• www.kidskonnect.com/content/view/272/27
• www.historyforkids.org/learn/medieval
Arabski in islamski svet v srednjem veku
• www.sfusd.K12.ca.us/schwww/sch618/Islam_Nex_Main-html
• www.teacheroz.com/religions.htm
- okno The Islamic World to 1600
Ostali svet v srednjem veku (Ameriki, Afrika, Daljni vzhod)
• http://kevin.lps.org
- Indija, Kitajska, Japonska
• www.mrdowling.com
- afriška zgodovina, Indija, Kitajska, Japonska
• www.civilization.ca/civil/maya/mmc01eng.html.
UČILA
• Atlas svetovne zgodovine: srednji vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006.
• zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.
• Zgodnji srednji vek 1, Svarog, Miklavž, 2006.
80
• www.mrdonn.org
Geografija, glasbena vzgoja, fizika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika
81
Kako so selitve ljudstev
spremenile Evropo
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede vzroke za selitve
ljudstev,
opiše in primerja življenje
Germanov in Slovanov,
opiše preseljevanje
germanskih in slovanskih
plemen,
pojasni politične,
gospodarske in kulturne
spremembe v Evropi po
preseljevanju ljudstev.
Rimsko cesarstvo se je že od 1. stoletja soočalo
z ogroženostjo svojih meja. Azijsko ljudstvo Hunov je v 4. stoletju povzročilo premike germanskih plemen proti rimskemu imperiju. Hunom
in Germanom so sledila slovanska plemena.
Od srede 4. do srede 7. stoletja je potekalo
preseljevanje ljudstev, ki je spremenilo podobo
Evrope.
Kako so selitve ljudstev
spremenile Evropo
Kdo so bili Germani in Slovani
Za Rimljane so bili Germani in Slovani barbari. Rimski pisci so jih opisali v svojih delih, zato si lahko ustvarimo sliko
o njihovem življenju v času preseljevanja.
1. Ilustraciji prikazujeta pripadnike germanskega in slovanskega plemena. V preglednico vpiši značilnosti življenja
Germanov in Slovanov.
Kdo so bili Germani in Slovani
Učitelj učencem naroči, da zapišejo čim
več pojmov v različnih jezikih, ki jim
pridejo na misel ob besedah Germani in
Slovani. Nato učitelj z učenci pregleda
njihove zapise, ki jih učenci obrazložijo.
na strani 94 in jo analizirajo:
• Kateri predmeti so na fotografiji?
• Iz kakšnih materialov so izdelani?
• Bi danes v trgovini lahko našli
podobne predmete?
Učenci narišejo germanskega vojaka ali
slovansko ženo, na kateri upodobijo tudi
nakit, ki se nahaja na fotografijah na
strani 94 v učbeniku.
strani 95 ter ga analizirajo:
• Kaj avtor opisuje?
• Kakšna dela so opravljale germanske
žene?
• Ali meniš, da je bil opisani primer
Vellede izjemen ali povsem običajen za
Germane?
GERMANI
SLOVANI
PRADOMOVINA
SEVER IN ZAHODNA EVROPA
VZHODNA EVROPA (UKRAJINA)
BIVALIŠČA
ZEMLJANKE
POLZEMLJANKE
PREŽIVLJANJE
0BDELOVANJE ZEMLJE, BOJEVANJE
POLJEDELSTVO, ŽIVINOREJA
VEROVANJE
POLITEISTI
POLITEISTI
Kdo se je selil po Evropi
Med sredino 4. stoletja in sredino 5. stoletja so večje skupine germanskih plemen začele vpadati na ozemlje rimskega
cesarstva. Sledila so jim slovanska plemena.
2. V učbeniku na strani 95 si oglej zemljevid preseljevanja po Evropi.
A. Spodaj navedenim plemenom dopiši, kam so se priselila.
ANGLI
V ANGLIJO
HUNI
PANONSKO NIŽINO
JUŽNI SLOVANI
BALKANSKI POLOTOK
LANGOBARDI
APENINSKI POLOTOK
VANDALI
AFRIKO
B. Katero od zgoraj navedenih imen spominja na ime ene izmed današnjih evropskih držav ali dežel?
ANGLI, VANDALI (ANDALUZIJA)
60
Kdo se je selil po Evropi
BODIMO USTVARJALNI: skupinsko
delo
Učitelj učence razdeli v pet ali šest
skupin. Vsaka od skupin pripravi
predstavitev enega od germanskih
plemen, na primer Vandale itd. Besedila o
posameznem plemenu pripravi učitelj ali
pa ga poiščejo učenci samostojno. Vsaka
skupina predstavi svoje delo, nakar
učitelj oblikuje zaključek z vprašanji:
• Katere skupne značilnosti lahko
opazimo pri vseh predstavljenih
germanskih plemenih?
• Po čem so se predstavljena plemena
najbolj razlikovala?
• Kakšen je bil položaj žensk v
predstavljenih plemenih?
• Kako so otroci preživljali otroštvo?
82
Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na
• V katerem delu Evrope so živeli Germani?
• V katerem delu Evrope so živeli Slovani?
• Kam so se iz svoje pradomovine preselili
Germani?
• Kam so se iz svoje pradomovine preselili
Slovani?
• Katero germansko ljudstvo se je odselilo
najdlje od svoje domovine?
• Od kod so prišli Huni?
• Ugotovijo, kateri del rimskega imperija
je bil zaradi preseljevanj ljudstev bolj
prizadet.
VEČ O …
O poreklu Hunov obstajajo različne
znanstvene teorije, saj Huni niso zapustili
pisnih virov. Znanstveniki so enotni, da
se je ime Huni v pozni antiki uporabljalo
za poimenovanje vodilne skupine med
stepskimi nomadi, ki je prišla iz srednje
Azije. Nekateri znanstveniki izvor Hunov
postavljajo v današnjo Mongolijo. Po
tej razlagi so se Huni usmerili proti
zahodu po letu 151, ko so doživeli poraz
v spopadu s Kitajci. Drugi znanstveniki
pa izvor Hunov postavljajo v današnjo
Turčijo, na kar naj bi kazale podobnosti v
hunskem in turškem jeziku. Prvi je Hune,
živeče ob Kaspijskem morju, verjetno
opisal antični pisec Dionizij Periegetes v
drugem stoletju. Na evropskih tleh so se
Huni prvič pojavili ob Črnem morju v 4.
stoletju, kar je po vsej verjetnosti pognalo
v beg proti zahodu germanske Gote. Med
letoma 400 in 410 so se Huni premaknili
na območje Karpatov in Panonske nižine
ter začeli vpadati na germansko območje
v zahodni Evropi.
dela z besedili in metoda pisnografičnih izdelkov
Učenci preberejo pisna vira v učbeniku na
strani 96 ter dodatno besedilo pod njima.
Nato izpolnijo spodnjo tabelo.
VIR 1
VIR 2
DA NE
DA NE
Kdo se je bojeval?
Kako so selitve ljudstev spremenile Evropo
Kje je potekala bitka?
3) Zakaj so navedena plemena vpadala na ozemlje rimskega imperija? Obkroži pravilne odgovore.
A. V Rimu so si želela v živo ogledati gladiatorske boje.
B. Prestrašila so se Hunov in se umikala pred njimi.
Č. Pritegnila jih je priložnost, da v rimskem imperiju dobijo
dobro plačano službo.
D. Pritegnilo jih je bogastvo rimskega imperija.
C. Zaradi pomanjkanja hrane so iskala rodovitno zemljo.
E. Pritegnilo jih je ugodno, milejše podnebje.
Kdo je zmagal?
Izid bitke je bil pomemben za
rimski imperij.
Spremenjena Evropa
italijanskega mesta Ravena www.
turismo.ravenna.it in izberejo angleško
verzijo strani (english version). Odprejo
okno Discover the Area in v njegovi
vsebini nato UNESCO monuments. Pri
posameznih kulturnih spomenikih lahko
učitelj postavi različna vprašanja, na
primer:
• Mavzolej Galle Placidie: Po čem je
poznan mavzolej?
• Neonova krstilnica: Kdaj je bila
zgrajena?
• Oratorij sv. Andreja: Kako je
upodobljen Kristus?
• Teodirikov mavzolej: Zakaj se
mavzolej imenuje po Teodoriku?
Spremenjena Evropa
Preseljevanje ljudstev je v Evropi povzročilo politične, gospodarske in kulturne spremembe.
4. A. Poveži spremembe z njihovimi značilnostmi, tako da jim pripišeš ustrezno črko. V pomoč ti je lahko besedilo v učbeniku,
na strani 96–97 (poglavje Spremenjena Evropa).
A POLITIČNE SPREMEMBE
B GOSPODARSKE SPREMEMBE
C KULTURNE SPREMEMBE
___
A
B
___
C
___
C
___
A
___
B
___
C
___
Propadlo je Zahodnorimsko cesarstvo.
Upadel je obseg trgovine.
Upadlo je znanje pismenosti.
Zmanjšala se je uporaba latinskega jezika.
Nastala so številna germanska kraljestva.
Prebivalci Evrope so se preživljali s kmetijstvom.
V Evropi je prevladala vera v več bogov.
B. Katera od zgoraj naštetih sprememb je bila po tvojem mnenju največja? Zakaj? Svoj dogovor utemelji.
Učenci preberejo besedilo v učbeniku na
strani 96–97, ki se nanaša na posledice
preseljevanj po Evropi. Nato razmislijo o
naslednjem vprašanju in ga utemeljijo.
• Katera sprememba v Evropi je bila
najbolj radikalna (največja) in je imela
največje posledice?
PONOVIMO
ŽIVLJENJE
PROPAD ZAHODNORIMSKEGA
PREPROSTO, ZVESTOBA,
POLITIČNE
SPREMEMBE
POGUM
CESARSTVA; NOVA
GERMANSKA KRALJESTVA
GERMANI
KAKO SO
SELITVE
SPREMENILE
EVROPO
SLOVANI
OBRT IN TRGOVINA PROPADETA;
GOSPODARSKE
SPREMEMBE
KMETOVANJE PREVLADUJE
UPAD PISMENOSTI;
ŽIVLJENJE
KULTURNE
SPREMEMBE
PREPROSTO,
DEMOKRATIČNE SKUPNOSTI
GERMANSKI JEZIK;
POLITEIZEM
61
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci preberejo poglavje Spremenjena Evropa v učbeniku na strani 96–97. Izpolnijo spodnji
miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
Politične
Spremembe v Evropi
Gospodarske
(skrivanka)
V spodnji zmešnjavi črk išči v vseh
smereh in med črkami boš našel skrite
besede. Izpiši jih in ob njih zapiši še
njihov pomen.
I
J
Š
V
F
Z
S
T
O
F
A
G
R
E
O
S
H
N
E
N
A
G
C
V
D
A
B
K
I
M
N
A
R
M
A
Z
J
O
L
A
L
V
I
O
K
I
V
U
A
V
R
Č
B
E
L
R
N
E
Ž
O
N
O
I
PONOVITEV
podpoglavij »Kako so selitve ljudstev
spremenile Evropo«.
• Opiši življenje Germanov in Slovanov.
• Zakaj so germanska plemena začela
vpadati in se preseljevati na ozemlje
rimskega imperija?
• Kaj se je ob preseljevanju Germanov
zgodilo z Zahodnorimskim cesarstvom?
• Kako je na kulturno razvitost vplival
vpad pismenosti?
• Kaj je vplivalo na to, da se je v
Zahodnorimskem cesarstvu krščanska
vera ohranila le v Italiji?
• Pomisli, zakaj je zgodovinar Biondo
novo obdobje poimenoval »srednji vek«?
• Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v
O
I
K
N
A
R
F
Kulturne
83
Katere pomembne države
so obstajale v Evropi
▶
▶
▶
▶
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
pozna frankovsko državo
in njen obseg,
pojasni vpliv frankovske
države na razvoj v Evropi,
opiše bizantinsko državo
in pojasni njen pomen v
sredozemskem prostoru,
pojasni vlogo Cerkve
po razpadu rimskega
cesarstva,
opiše delovanje krščanskih
misijonarjev,
opiše življenje
v samostanih.
Po koncu preseljevanj so se v Evropi pojavile
nove države. Med njimi sta bili najpomembnejši
Bizantinsko cesarstvo in Frankovska država.
Pomembna je bila tudi krščanska cerkev, ki je
spodbujala širjenje krščanske vere in
ustanavljanje samostanov.
Bizantinsko cesarstvo – novi Rim
Vzhodni del rimskega cesarstva je po propadu zahodnega dela obstajal dalje z imenom Vzhodnorimsko ali Bizantinsko cesarstvo.
1. V 6. stoletju je v Bizancu vladal cesar Justinijan.
A. Ob njegovi sliki v oblačke zapiši njegove največje dosežke. V pomoč ti je tudi pisni vir.
»[Cerkev] se odlikuje po nepopisni lepoti, tako glede velikosti kot tudi skladnosti mer /…/ ter je veličastnejša kot navadne
stavbe in mnogo bolj elegantna /…/.
Bizantinsko cesarstvo – novi Rim
slikovnim gradivom (zemljevidom)
Učenci primerjajo zemljevida Evrope na
strani 64–65 in 92–93 in odgovorijo na
vprašanja:
• Katere dele je obsegalo Bizantinsko
cesarstvo?
• Pomisli, zakaj je dobilo tudi naziv
Vzhodnorimsko?
• Poimenuj glavno mesto te države.
• Kateri osvajalci so napadali
Vzhodnorimsko cesarstvo in mu odvzeli
ozemlje?
gradivom
Učenci primerjajo sliki vzhodnorimskega
cesarja Justinijana (učbenik, stran 98
zgoraj) in cesarice Teodore (učbenik,
stran 92):
• Kako sta prikazana cesar in cesarica?
• Po čem lahko sklepaš, da gre za
upodobitev cesarja in cesarice?
• Opiši tedanji stil oblačenja v Bizancu.
• Zaščitnik katere vere je bil
Justinijan? Po katerem simbolu
(znaku), upodobljenem na sliki, lahko to
ugotovimo?
V učbeniku na strani 98 učenci
preberejo besedilo iz Skrivne zgodovine
zgodovinopisca Prokopija in ga
analizirajo:
• Kako je Prokopij opisal cesarja
Justinijana?
• Katere opisane značajske lastnosti bi
še posebej izpostavil/a? Zakaj?
• Pomisli, ali je lahko kdo cesarju
nasprotoval in ugovarjal?
84
Katere pomembne države
so obstajale v Evropi
OBNOVA RIMSKEGA
PRENOVA
CESARSTVA
KONSTANTINOPLA
JUSTINIJANOV
CERKEV SVETE
KODEKS
MODROSTI
B. Cesar Justinijan je vladal kot despot. Se še spomniš, kaj je bilo značilno za takšno obliko vladanja? Kdaj smo prvič v
zgodovini srečali to obliko vladanja?
DESPOT – KRALJ IMA VSO OBLAST; PRVIČ V ČASU PRVIH CIVILIZACIJ
2. Na zemljevidu pobarvaj obseg Bizantinskega cesarstva. Obkroži njegovo glavno mesto.
62
istanbulcityguide.com/pictures//index.
htm, s pomočjo katere lahko spoznajo
htm
Istanbul, nekdanji Konstantinopel. V
razdelku Historical Sights si učenci lahko
ogledajo 29 fotografij, ki prikazujejo
zgodovinske zgradbe v Istanbulu.
Pri tem lahko ugotavljajo, katere od
fotografiranih stavb smo omenili pri
učni uri.
BELEŽKE:
Frankovska država – »evropsko kraljestvo«
Katere pomembne države so obstajale v Evropi
Frankovska država – »evropsko kraljestvo«
V zahodni Evropi je bila največja Frankovska država, njen kralj Karel Veliki pa najpomembnejši evropski kralj.
3. A. Na zemljevidu na prejšnji strani pobarvaj največji obseg Frankovske države.
B. Ali je obsegala današnje slovensko ozemlje?
DA
NE
4. Karel Veliki je spodbujal znanje v zahodni Evropi. Kako? Odgovore vpiši v spodnja okna. V pomoč so ti besede pod okni,
katerih črke pa moraš najprej premetati.
DVORNA ŠOLA
UČENJAKI
KNJIŽNICE
ALOŠ ANROVD
UČJAENKI
KJŽIENINC
Krščanska cerkev in papeška država
Krščanska cerkev je bila v nemirnih stoletjih v času preseljevanj edina, ki je zagotavljala red in stabilnost v zahodni Evropi.
5. Krščanska cerkev je spodbujala ustanavljanje samostanov. Odgovori na vprašanja ob sliki.
• Kdo so bili menihi?
DUHOVNIKI, KI SO ŽIVELI V SAMOSTANIH
• Kaj so delali menihi?
• Kako velika je bila Frankovska država
ob svoji ustanovitvi?
• Kdo je ogrožal Frankovsko državo
v začetku 8. stoletja (na zemljevidu je
označena bitka pri Poitiersu)?
Zatem si učenci ogledajo še zemljevid na
• Kje so bile meje Frankovskega
kraljestva na jugu, severu, zahodu in
vzhodu v času največjega obsega?
• Kje je država mejila z
Vzhodnorimskim cesarstvom?
• V kateri današnji državi se nahaja
frankovski Aachen?
• Ali je poimenovanje »evropsko
kraljestvo« primerno za Frankovsko
kraljestvo na višku njegove moči?
MOLILI, PRREPISOVALI ANTIČNA DELA, VODILI ŠOLE
• Kateri meniški red je deloval v zgodnjem srednjem veku?
BENEDIKTINSKI
ZAHODNO
VZHODNO
6. A. Krščanska cerkev se je v 11. stoletju razdelila na __________________________
in____________________
cerkev.
B. Obkroži ime tiste cerkve, ki jo še danes vodi papež.
PONOVIMO
– MENIHI, MOLITEV
– RAZLIČNE METODE
SAMOSTANI
ŠIRJENJE
KRŠČANSTVA
KRŠČANSKA CERKEV
DELITEV CERKVE
– MISIJONARJI
Justinjan
MOGOČEN CESAR
trgovsko središče
TRGOVINA Z VZHODOM
rimska kultura
OHRANJANJE
ANTIČNEGA ZNANJA
V učbeniku na strani 100 zgoraj učenci
preberejo besedilo iz življenja Karla
Velikega in ga analizirajo:
• Kaj je cesar Karel Veliki rad delal?
• Kakšen odnos do znanja oziroma
učenja lahko razbereš iz besedila?
• O čem priča podatek, da se je kralj
poskušal naučiti pisati, a neuspešno?
B
I
Z
A
N
T
I
N
S
K
O
C
E
S
A
R
S
T
V
O
– ZAHODNA IN
– VZHODNA
POMEMBNE EVROPSKE
DRŽAVE
F
R
A
N
K
O
V
S
K
A
D
R
Ž
A
V
A
evropsko kraljestvo
SKORAJ VSA EVROPA
spodbujanje znanja
DVORNA ŠOLA
krščanska vera
PODPIRA ŠIRJENJE
KRŠČANSKE VERE
63
Krščanska cerkev in Papeška država
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o znanih
misijonarjih in svetnikih v različnih
evropskih državah, na primer sv. Patriku
(na Irskem), sv. Bonifaciju (v današnji
Nemčiji), sv. Kolumbanu (v današnji
Franciji), sv. Avguštu Canterburyskemu
(v današnji Veliki Britaniji) …
VEČ O …
Misijonar sv. Patrik se je rodil v današnji
Veliki Britaniji okrog leta 385. Ko je bil
otrok, so ga zajeli pirati in ga prodali
kot sužnja na Irsko. Ko se je po šestih
letih vrnil domov, se je odločil, da bo
menih v poganski Irski. Posvečen je
bil v škofa in v sodelovanju z irskimi
kralji je začel pokristjanjevati Irsko.
Njegovi nasprotniki so bili številni, med
njimi so bili keltski druidi (svečeniki),
krščanski menihi, in včasih tudi nevarni.
Patrik je umrl med letoma 457 in 464,
njegov grob pa ni znan. S Patrikom je
povezan tudi simbol Irske, triperesna
deteljica. Po izročilu naj bi misijonar
irskim nevernikom krščansko troedinost
razlagal na primeru triperesne deteljice.
učenja (igra vlog)
Učenci se vživijo v zgodnjesrednjeveško
osebnost, na primer Karla Velike ali
morda meniha v samostanu. Napišejo
dnevnik, v katerem opišejo svoje
doživljaje, misli, počutje …
VEČ O …
Po legendi sodeč naj bi kralja Arthurja
povezovali tudi s svetim gralom. Sveti
gral naj bi bila čaša, iz katere naj bi ob
zadnji večerji pil Jezus. Čaša naj bi imela
čudežno moč, po nekaterih zapisih naj bi
omogočala celo nesmrtnost. Po mnenju
zgodovinarjev se je legenda verjetno
prvič pojavila v 12. stoletju in nato bila
vključena v številne zgodovinske zgodbe.
Izvor legende nekateri zgodovinarji
povezujejo s keltsko mitologijo, nekateri
pa sveti gral opisujejo kot krščanski
simbol. Legenda o svetem gralu je bila
v srednjem veku poznana le v zahodni
Evropi, ostala Evropa se je z njo srečala
šele v novejšem času pod vplivom
popularnih zgodb.
PONOVITEV
poglavja »Katere pomemben države so
obstajale v Evropi«.
• Katere so bile značilnosti
Bizantinskega cesarstva?
• Kako je državo vodil cesar Justinijan?
• Zakaj je dobil Karel Veliki naziv »vodja
evropskega cesarstva«?
• Kako je Karel Veliki spodbujal znanje?
• Kdo so bili misijonarji?
• Kako so živeli menihi v samostanih?
85
a) Učenci lahko spoznajo prvi evropski
samostan Monte Cassino, če obiščejo
spletno stran www.officine.it/
montecassino/main_e.htm, kjer izberejo
montecassino/main_e.htm
razdelek The Abbey and its History:
• V oddelku Visit to the Abbey se prikaže
tloris samostana. Če učenci izberejo
Museum (muzej) in v njem Hall D: Hall
of the manuscript lahko odgovorijo na
vprašanje:
- Iz katerega stoletja je najstarejši
rokopis, ki ga hranijo v muzeju
samostana?
• Z opazovanjem tlorisa samostana
lahko učenci tudi ugotovijo, kateri deli
samostana so zaprti za obisk javnosti
(označeni so rdeče).
• V oddelku History of the Monestry
pa učenci lahko najdejo odgovore na
vprašanja:
- Kdaj je bil samostan ustanovljen?
- Kakšno škodo je samostan utrpel
med drugo svetovno vojno? Pri govoru
učencem pomaga tudi fotografija št. 2.
b) Samostan Monte Cassino ima svojo
spletno stran, in sicer na naslovu www.
montecassino.it/eng/index2.html:
• V oddelku History učenci lahko
spoznajo zgodovino samostana s pomočjo
priročnega časovnega traku, ki podaja
kratko besedilo o dogodku in sliko.
• V oddelku The Abbey učenci lahko
izberejo več možnosti:
- S pomočjo oddelka Virtual Tour si
ogledajo današnjo virtualno podobo
samostana. Kateri deli samostana so
predstavljeni?
- Ob obisku oddelka The Library of
Montecassino National Monument lahko
poiščejo odgovore: kaj hrani knjižnica;
koliko inkunabel hrani?
• V oddelku The Monastic Life je
predstavljeno življenje menihov v
samostanu danes:
- Kolikokrat na dan molijo menihi skupaj?
- Ob katerih urah?
86
BELEŽKE:
Kako je bila organizirana
srednjeveška družba
V zgodnjem srednjem veku je bila zemlja
največje bogastvo. Kralji so svojim pomočnikom
delili posest, imenovano fevd. Družba se je
razdelila na dve družbeni skupini.
Plemiči so imeli v lasti fevde in se bojevali.
Kmetje so na fevdu delali.
Kako je bila organizirana
srednjeveška družba
▶
▶
Kaj je bil fevdalizem
▶
Družbeni sistem v srednjeveški Evropi imenujemo fevdalizem.
1. Izpolni prazna polja ob ilustraciji, ki prikazuje fevdalno družbo. V pomoč ti je učbenik na strani 103.
▶
Koga predstavlja?
VIŠJI VAZALI
___________________________
Položaj?
V___________________________
ZAMENO ZA SLUŽBO (VOJAŠKO,
CERKVENO,
URADNIŠKO) JIM JE
___________________________
KRALJ
PODELIL POSEST.
___________________________
Koga predstavlja?
KRALJA
___________________________
Položaj?
NAJPOMEMBNEJŠI,
___________________________
LASTNIK ZEMLJE
___________________________
___________________________
Kaj je bil fevdalizem
Koga predstavlja?
NIŽJI VAZALI
___________________________
Položaj?
VOJAŠKA SLUŽBA KRALJU ALI
___________________________
VIŠJEMU VAZALU
___________________________
___________________________
slikovnim gradivom (shemo)
Učitelj učencem pokaže pisno-slikovno
shemo družbene ureditev v rimskem
cesarstvu (v učbeniku, na strani 69) in z
vprašanji obnovi znanje učencev:
• Kdo so bili rimski državljani?
• Kdo so bili patriciji?
• Kdo je vodil državo v rimskem
cesarstvu?
KMETE
Koga predstavlja? _______________________________________________________
NESVOBODNI, PODREJENI FEVDALCU
Položaj? _______________________________________________________________
Kaj je bil fevd
AKTIVNOST: metoda dela z besedili in
Učenci preberejo opis fevda na strani
103 v učbeniku ter skušajo sami narisati
fevd in ob tem določiti njegove dele.
Ob tem ugotavljajo, kateri del fevda
je zavzemal največjo površino. Svoj
odgovor utemeljijo.
Kaj je bil fevd
Za svojo službo so od kralja plemiči dobili v najem posest, imenovano fevd.
2. Ob ilustraciji navedi dele fevda.
KMEČKA
posest
SRENJSKA ZEMLJA
Obveznosti podložnikov:
posest
TLAKA
DELO NA
FEVDALČEVI ZEMLJI
RAZISKOVALEC
Naziv pridvorna posest lahko povežemo
tudi z imenom dvor za zgradbe, v katerih
so živeli plemiči na Slovenskem. Učenci
izberejo enega izmed slovenskih dvorov
ali dvorcev in predstavijo njegovo
zgodovino, predvsem pa, kako je stavba
dobila ime.
DAJATVE
DEL PRIDELKA
DESETINA
PRIDVORNA
DESETI DEL PRIDELKA
posest
64
AKTIVNOST: metoda dela z besedili in metoda slikovno-grafičnih izdelkov
Učenci si ogledajo pisno shemo v učbeniku na strani 103. Njeno vsebino nato predstavijo
v grafični obliki:
FEVDALCI
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti
posameznih stanov
fevdalne družbe,
pojasni organiziranost
fevda,
opiše položaj in
vsakdanje življenje
plemstva,
opiše položaj in
vsakdanje življenje
kmetov.
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-grafičnih
izdelkov
Učenci preberejo tekst v učbeniku na strani 103-104 (Kaj je bil fevd). Izpolnijo kvadrate,
tako da zapišejo značilnosti posameznih delov fevda, omenjenih v kvadratih.
KMETJE
Še druga poimenovanja
pridvorna
posest
kmečka
zemlja
srenjska
zemlja
Kakšen je bil njihov položaj?
Kakšno lastnino so imeli?
87
Kakšno je bilo življenje plemičev
učenja (igra vlog)
Učenci napišejo zgodovinski prosti
spis, v katerem se vživijo v vlogo
srednjeveškega plemiča. Opišejo:
• svoj delovni dan, v katerem
predstavijo vojaško urjenje in druženje s
svojimi vojaki,
• prostore, v katerih prebivajo,
• preživljanje časa s prijatelji in družino.
a) Na spletni strani http://kevin.lps.org/
Middle_ages/ lahko učenci najdejo slike
in opise srednjeveških gradov (v oddelku
Pictures of Castles). Učitelji lahko najdejo
primere delovnih listov in ilustracij, ki jih
učenci lahko pobarvajo.
b) S sprehodom po igrici Ghost in
the Castle www.nationalgeographic.
com/features/97/castles/enter_castle.
html pa učenci lahko na zabaven način
spoznajo grad in življenje v njem.
tehnologijo
Učitelj učencem predstavi odlomek iz
filma Robin Hood (del, kjer je prikazano
življenje na gradu). Skupaj prikazani
odlomek analizirajo:
• Ključne osebe v filmu so bile: ime,
funkcija, položaj v družbi.
• Bivališča:
a) GRAD
- Kako je bil zgrajen?
- Kako je bil osvetljen?
- Kako je bil zavarovan?
- Kakšna je bila notranjost gradu?
- Kaj se je dogajalo na notranjem dvorišču
gradu?
b) KMEČKE VASI
- Kako so bile zgrajene hiše?
- Kako so bile zavarovane?
- Kakšna je bila notranjost?
- Kaj se je dogajalo v hišah?
• Oborožitev
- Kateri so bili sestavni deli bojne opreme
angleškega vojaka?
- Katere pripomočke, ki jih Angleži niso
poznali, je uporabljal »Maver«?
- Zakaj so Kelte imenovali »zveri« ali
»barbari«?
- Kakšne so bile kazni za izobčence?
- Kaj nam film lahko pove o življenju v
srednjem veku?
VEČ O …
Angleška srednjeveška legenda o Robinu
Hoodu izvira iz časa kralja Ivana brez
Dežele (iz prve polovice 13. stoletja), prvič
pa je bila zapisana v 14. stoletju. Bila pa
je tako popularna, da so mnogi izobčenci
kasneje prevzeli ime Robin Hood. Vendar
pa zgodovinarji ne morejo z gotovostjo
potrditi, kdo je bil resnični Robin Hood.
Predvidevajo, da pojav Robina Hooda
označuje odpor zoper tiranijo zakona, ki je
obstajala v času kralja Ivana. Po eni izmed
razlag, naj bi plemič Robert Hod (z nazivom
»Hobbehod«) vodil upor zoper kralja, bil
zato preganjan ter postal begunec. Po
drugi razlagi pa je poimenovanje povezano
z resničnim obstojem izobčencev kot je bil
na primer plemič Fulk fitzWarin, prijatelj
kralja Ivana, ki se je kralju uprl in postal
begunec. Morda pa je Robin Hood povezan
z izobčencem z imenom Eustace the Monk,
ki je pridobil oblast nad otokom Sark in je
do leta 1217 vodil piratsko združbo v morju
med Anglijo in Francijo.
88
Kako je bila organizirana srednjeveška družba
3. Razloži pojme.
VAZAL
PLEMIČ, KI SLUŽI KRALJU IN OD NJEGA DOBI FEVD
TLAČAN
NESVOBODEN KMET, PODLOŽNIK
SAMOZADOSTNA POSEST
PREBIVALCI FEVDA SO VSE DOBRINE, KI SO JIH POTREBOVALI
ZA ŽIVLJENJE, PRIDELALI NA FEVDU.
Kakšno je bilo življenje plemičev in kmetov
Življenje plemičev in kmetov se je močno razlikovalo.
4. Ob ilustracijah primerjaj življenje obeh družbenih skupin.
POLOŽAJ V
DRUŽBI
POMEMBEN
PODREJEN
BIVALIŠČE
GRAD
SKROMNE KOČE
OBLAČILA
KVALITETNA, RAZKOŠNA
PREPROSTA
PREHRANA
RAZNOLIKA
PREPROSTA
ZABAVA
PLESI, GLASBA, IGRE
VERSKKI IN LJUDSKI PRAZNIKI
PONOVIMO
DRUŽBENI SISTEM V EVROPI
POSEST
Fevdalizem
TRIJE STANOVI
Fevd
POLOŽAJ
V DRUŽBI
JE DEDEN
GRADOVI
SAMOZADOSTNA
POSEST
TRIJE
DELI
KAKO JE BILA
ORGANIZIRANA
SREDNJEVEŠKA
DRUŽBA
NESVOBODNI
Plemstvo
BOJEVANJE
Kmetje
SLUŽIJO KRALJU ALI
VIŠJEMU VEZALU
PREPROSTO ŽIVLJENJE
OBVEZNOSTI
DO FEVDALCA
65
Kakšno je bilo življenje kmetov
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom in metoda pisnografičnih izdelkov
V učbeniku na straneh 102 in 105 si učenci ogledajo slike, ki prikazujejo kmete pri
njihovem delu. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
Obleka
Delo kmetov
Življenje kmetov
Podrejeni položaj
Skrb za otroke
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu
in podnaslovih.
• Na katere stanove se je delila
srednjeveška družba?
• Kateri stan je bil najpomembnejši?
• Kaj je pomenilo dejstvo, da je bil
položaj v družbi deden?
• Kaj so bili urbarji?
• Na katere dele se je delil fevd?
• Opiši srednjeveški grad.
• Opiši srednjeveško kmečko kočo.
Kako sta se širila
arabska država in islam
Na Arabskem polotoku je v zgodnjem srednjem veku deloval prerok Mohamed. Združil je
arabska plemena in osnoval arabsko državo.
Med Arabci je širil islamsko vero. Arabska in
islamska kultura sta bili zelo razviti.
Kako sta se širila arabska
država in islam
▶
▶
▶
Mohamed je združil Arabce
Mohamed je bil trgovec, ki je na svojih potovanjih spoznaval različne dežele, njihove ljudi in verstva. Postal je voditelj
Arabcev in ustanovil arabsko državo.
1. Po smrti Mohameda se je arabska država
zelo razširila.
A. Na zemljevidu pobarvaj največji obseg
arabske države.
B. Podčrtaj prvo središče arabske države
(še v času življenja Mohameda).
B. Obkroži glavna mesta kasneje nastalih
kalifatov.
C. Črtkano podčrtaj kraj, pri katerem je
frankovska vojska premagala Arabce in
ustavila njihovo napredovanje v Evropi.
Č. Katera evropska država je bila pod arabsko oblastjo?
ŠPANIJA,
PORTUGALSKA
____________________________________________________________________________________________
D. Kateri dve državi sta zaradi arabskega širjenja izgubili največ ozemlja?
PERZIJA,
BIZANTINSKO CESARSTVO
____________________________________________________________________________________________
Islam – vera v boga Alaha
Glavno določilo islamske vere je, da obstaja le en sam bog – Alah.
2. Pravoverni muslimani molijo petkrat na dan. Ob slikah odgovori na vprašanja.
A. Kako imenujemo verski prostor, v katerem molijo muslimani?
MOŠEJA, DŽAMIJA
_______________________________________________
B. Kakšno vlogo ima minaret ob njem?
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše značilnosti
islamske vere,
navede ozemlja, ki so jih
osvojili Arabci,
opiše značilnosti
arabske umetnosti,
navede in oceni dosežke
arabske in islamske
znanosti.
Mohamed je združil Arabce
tehnika (rebus)
Učitelj na tablo oziroma prosojnico
nariše rebuse (enega ali več), ki
jih morajo učenci rešiti. Rešitve so
posamezni pojmi iz arabske oziroma
islamske zgodovine. Na primer: IS in
narisana lama, zadnji a pa prečrtan …
Ko učenci rebus(e) rešijo, jih učitelj
pozove, da pojasnijo zapisane pojme.
• O katerih dogodkih govori vir?
• Kako velika je bila arabska vojska?
• Kako so v viru prikazani Arabci
(pozitivno ali negativno)?
izdelkov
Učenci v obliki miselnega vzorca predstavijo
glavne značilnosti arabske zgodovine v času
Mohameda: prerok in islam, širjenje arabske
države, voditelj Arabcev.
Z NJEGA KLIČEJO K MOLITVI
_______________________________________________
C. Pred mošejo se nahaja prostor za umivanje. Čemu služi?
DA SE VERNIKI UMIJEJO
_______________________________________________
Č. Kako so okrašeni muslimanski verski prostori v notranjosti?
ARABESKE, KALIGRAFSKI OKRASKI
_______________________________________________
D. Kako imenujemo sveto knjigo muslimanov?
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o Mohamedu ter
jih predstavijo v kratkem referatu.
KORAN
_______________________________________________
E. Kakšna določila so zapisana v Koranu?
DOLOČAJO VSAKDANJE ŽIVLJENJE
_______________________________________________
(PREHRANO, OBLAČENJE), DRUŽINSKO
_______________________________________________
IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE
_______________________________________________
66
Islam – vera v boga Alaha
Učenci preberejo pisna vira v učbeniku
na strani 108 in ju analizirajo:
- Katera dejanja prepoveduje pričujoče
besedilo iz Korana?
- Kako se mora obnašati muslimanka
do moža?
- Kaj zapoveduje Koran glede ženskega
okrasja in oblačil?
- Kakšen je odnos muslimana do Alaha?
izdelkov
Učenci preberejo poglavje Mohamed je združil Arabce v učbeniku na straneh 106–107.
Izdelajo kronološko tabelo o razvoju arabske države.
Pred
Mohamedom:
več, med seboj
bojujočih se
plemen
Hedžra
Smrt Mohameda
Kalifi
VEČ O …
Španska pokrajina Andaluzija je bila
sedež arabske oblasti v Evropi vse do leta
1492. Arabci so zgradili mnoge mošeje, a
ohranjena je le ena – v španščini imenovana
La Mezquita-Catedral de Córdoba (mošejakatedrala). Ogromno zgradbo so začeli
graditi v drugi polovici 8. stoletja, nato
nadaljevali z gradnjo v 9. in 10. stoletju, v 13.
stoletju pa je bila spremenjena v katedralo.
Arabci in srednjeveški Evropejci so jo označili
za čudež. Mošeja je bila zgrajena na temeljih
rimskega svetišča in kasnejše vizigotske
stavbe. Zgradba je imela 850 stebrov ter so
jo okraševale številne arkade, arabeske,
mozaiki in čudovita okna. Celotna zgradba
je bila namenjena številnim dejavnostim,
mošeja je bila le del stavbe. Tako sta se v
zgradbi nahajala tudi sodišče in šola. Najdeni
zapisi iz tistega časa dokazujejo bogato
znanje arabskih in islamskih učenjakov.
Več o tej znameniti mošeji-katedrali
lahko najdete na spletni strani www.
mezquitacatedral.es (spletna stran je le v
španščini).
89
RAZISKOVALEC
Učenci lahko raziščejo današnji položaj
muslimanov v Republiki Sloveniji. Pri tem
jim učitelj lahko pomaga z vprašanji:
- Koliko muslimanov živi v Sloveniji?
- Od kod so prišli v Slovenijo?
- Kje se zbirajo k molitvi?
- Koliko mošej oziroma džamij je danes
v Sloveniji?
Učitelj učencem postavi vprašanje:
• Zakaj nekateri ljudje v zahodnem svetu
nasprotujejo islamski veri?
Učenci na primer razmišljajo o sledečih
temah:
• Kolikšen je delež muslimanov v
zahodnem svetu? Ali imajo ti muslimani
možnost, da obiskujejo svoje obrede
neovirano?
• Morda učenci poznajo katero izmed
nasilnih islamskih skupin? Kaj vedo o
njej? Kje so dobili vedenje o tej skupini?
• Zakaj se mnoge islamske skupine za
svoje pravice bojujejo z nasiljem? Proti
komu se bojujejo?
• Kakšno vlogo islam namenja ženskam?
Kako sta se širila arabska država in islam
Razvita arabska in islamska kultura
S širjenjem arabske države je arabska kultura prevzela znanje različnih kultur. Ker je bila glavna povezovalna sila te
kulturne različnosti islamska vera, jo imenujemo islamska kultura.
3) V učbeniku na strani 109 si preberi poglavje o islamski kulturi in znanosti. S črto poveži spodaj navedene značilnosti
posameznih znanosti z ustrezno znanostjo.
Operacije
MATEMATIKA
Arabske številke
Opazovanje zvezd
MEDICINA
Algebra
Zemljevidi
ASTRONOMIJA
Preučevanje
delovan je očesa
Krvni obtok v pljučih
GEOGRAFIJA
Določitev gibanja
Zemlje okoli Sonca
4. V umetnosti so islamski umetniki zapustili čudovita dela.
Pod vsako sliko zapiši, katero umetnostno delo prikazuje.
KALIGRAFSKI OKRASKI
ARABESKA
ZBIRKA ZGODB
TISOČ IN ENA NOČ
PONOVIMO
Razvita arabska in islamska kultura
AKTIVNOST: metoda dela z besedili in
Učenci preberejo zeleno obarvano
besedilo o muslimanskem prispevku k
razvoju znanosti (v učbeniku na strani
109), nato
• zapišejo arabske številke od 1 do 10,
• narišejo preprost krvni obtok v
pljučih,
• izdelajo zemljevid arabskega ozemlja
v Evropi, pri čemer uporabijo arabska
krajevna imena.
MOHAMED
ARABSKA DRŽAVA
RAZŠIRITEV
BALASTRO ……………………….
AAEKRBSE ………………………..
TNAR DAVK ……………………….
ZEERVIUN ………………………..
dela z besedili in metoda slikovnografičnih izdelkov
Učenci preberejo knjižno delo Tisoč in ena
noč: arabske pripovedke (Karantanija,
1999) in narišejo zgodbo ene od
pripovedk.
90
ZDRUŽIL ARABCE
DO INDIJE
ISLAM
EN BOG ALAH,
PET DOLŽNOSTI
IN ŠPANIJE
ARABSKA DRŽAVA
IN ISLAM
ISLAMSKA ZNANOST
KORAN
SVETA KNJIGA;
DELI SE NA POGLAVJA IN VERZE
(premetanka)
naslednje pojme: ASTROLAB, KVADRANT,
ARABESKE, UNIVERZE. Vsak pojem naj
obrazložijo.
PREROK;
RAZVITA, UNIISLAMSKA UMETNOST
ARABESKE, KALIGRAFSKI
OKRASKI, ZGODBE
VERZE, ZNANSTVENA DELA
67
PONOVITEV
poglavja.
• Na kakšen način je Mohamed združil
arabska plemena?
• Zakaj muslimani Mohameda imenujejo
prerok?
• Zakaj je Koran za muslimane sveta
knjiga?
• Kako se deli Koran?
• Katere vede so razvijali islamski
učenjaki?
• Kakšna je bila islamska umetnost?
BELEŽKE:
V srednjem veku so se razvijale tudi civilizacije
v Severni, Srednji in Južni Ameriki. Močna
kraljestva so obstajala tudi v Afriki. Kitajska pa
ni bila le velika sila, temveč je imela tudi najbolj
razvito tehnologijo na svetu.
Ameriki v srednjem veku
Prva poznana civilizacija v Srednji Ameriki so bili Olmeki, zato jih imenujejo tudi »mati kulture«.
1. Na zemljevidu so označene največje ameriške civilizacije srednjega veka. V kvadrate zapiši eno od njihovih značilnosti.
UČNI CILJI
Učenec:
razvitih kultur v svetu
v času srednjega veka,
▶ navede tehnične
iznajdbe na Kitajskem,
▶ oceni dosežke razvitih
kultur v svetu.
Ameriki v srednjem veku
značilnosti
značilnosti
MATI KULTURE,
PRVA MESTNA
PIRAMIDE
NASELBINA,
KOLEDAR, PISAVA
značilnosti
BOGATA KULTURA
značilnosti
TKANINE,
KERAMIČNI IZDELKI
Afrika v srednjem veku
Na današnjem ozemlju Etiopije in Eritreje se je v 1. tisočletju pr. Kr. začelo razvijati kraljestvo Aksum, ki je doseglo
višek v 4. stoletju po Kr.
2. A. Trgovci iz kraljestva Aksum so trgovali z raznovrstnim blagom. Premisli in posamezni vrsti blaga pripiši, iz katere
celine je prišlo v kraljestvo Aksum.
SOL
SLONOVINA
SEVERNA AFRIKA
AFRIKA
ZLATO
STEKLO
AFRIKA
FENICIJA, EGIPT
B. Kaj lahko na osnovi prejšnje naloge sklepaš o položaju kraljestva Aksum v trgovini?
BILO JE POMEMBNO TRGOVSKO SREDIŠČE
68
izdelkov
Učenci preberejo poglavje Ameriki v srednjem veku v učbeniku na strani 110–111. Izpolnijo
Olmeki
Chavín
Ameriške razvite kulture
v srednjem veku
Zapoteki
Moche
Učenci obiščejo spletno stran www7.
nationalgeographic.com/ngm/0708/
feature2/index.html obiščejo razdelek
Maya Rise and Fall, kjer:
• izvedo več o zgodovini majevske
civilizacije (Feature Main Page),
• si lahko na interaktivnem zemljevidu
ogledajo območja majevskih mest
(Interactive Map);
• s klikom na imenu mesta si lahko
ogledajo fotografijo ostankov v mestu,
• lahko s pomočjo zemljevida ugotovijo,
katera mesta so pripadala posameznemu
obdobju majevske civilizacije in v
katerem obdobju je obstajalo največ mest
(Mission Projects), svoje znanje o Majih
preizkusijo v kvizu (Maya Quiz).
majevske piramide Chichen Itza in
učence povpraša, ali prepoznajo stavbo
na sliki. Sliko učitelj lahko najde tudi
na spletni strani www.new7wonders.
com, saj je bila piramida 7. julija
com
2007 razglašena za enega od sedmih
svetovnih čudes sodobnega sveta.
AKTIVNOST: metode dela z
tehnologijo
Na spletni strani www.youtube.com
učitelj v okno Search vpiše maya
civilization. Na seznamu videoposnetkov
izbere tiste, ki nosijo naslov Lost
Civilization – Maya, najbolje prvega
(skupaj jih je 6 in vsak je dolg okoli 8
minut).
civilization.ca/civil/maya/mmc01eng.
html.
html
Izberejo razdelek Cities of the Ancient
Maya ter poiščejo odgovore na vprašanja:
• Katera majevska mesta prikazujejo
fotografije?
• Katere objekte v teh mestih fotografije
predstavljajo?
• Nato učenci izberejo razdelek Writing
and Hieroglyphics ter poiščejo odgovore
na vprašanja:
- Prerišejo znak za nebo, kralja, hišo in
otroka.
- Ali so danes majevski hieroglifi
razvozlani?
• Če učenci izberejo razdelek The
Maya Today, lahko poiščejo odgovore na
vprašanja:
- Koliko Majev danes še živi?
- V kateri državi živi največja skupina?
- S čim se v glavnem preživljajo?
Učitelj učencem postavi vprašanje:
Kako to, da so se zgodnje ameriške
civilizacije razvijale podobno kot
civilizacije drugod po svetu kljub temu,
da z njimi niso bile v stiku?
Pri razmišljanju lahko učitelj učence
usmeri k razmisleku o podobnosti
med ljudmi iz različnih delov sveta;
o odvisnosti od podobnih virov za
preživetje; o razvoju človeške družbe …
91
Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku
na strani 110 ter prebrano analizirajo:
• V katerem delu Amerike so se razvijale
najstarejše civilizacije?
• Kaj nam priča podatek, da je v mestu
Monte Albán v zgodnjem srednjem veku
živelo 25.000 ljudi? Katera slovenska
mesta imajo danes toliko prebivalcev?
• Ali so učenci videli upodobitve ljudstva
Nazca? Kaj menijo o njih?
Azija v srednjem veku
Na Daljnem vzhodu je bila ozemeljska in tehnološka velesila Kitajska, katere kulturo so posnemali tudi na Japonskem.
3. A. Pod vsako sliko zapiši, katero kitajsko tehnično iznajdbo prikazuje.
Afrika v srednjem veku
na strani 111 in jo analizirajo:
• Ali je stavba na sliki podobna
današnjim cerkvam?
• Kako visoka je cerkev? Učenci naj
ugotovijo približno višino s pomočjo
človeške figure na fotografiji.
• Učenci razložijo, kako razumejo
podatek, da je cerkev izklesana iz
kamna.
PORCELAN
URA
KOMPAS
PAPIRNATI DENAR
B. Obkroži imena tistih iznajdb, ki se uporabljajo še danes.
4. Na sliki je podoba samuraja ob koncu srednjega veka.
A. Zapiši štiri značilnosti SAMURAJEV.
•_______________________________
VOJAKI
•_______________________________
SLUŽILI POSESTNIKOM
•_______________________________
POGUMNI
Azija v srednjem veku
Učenci pregledajo tabelo kitajskih
tehničnih iznajdb v učbeniku na strani
112. Nato za vsako iznajdbo napišejo
kratek sestavek o tem, kakšen je pomen
posamezne iznajdbe danes. Svoje zapise
učenci primerjajo z opisi pomenov
iznajdb v srednjem veku (v učbeniku na
strani 112).
PONOVITEV
poglavja.
• Na katerih področjih so najstarejše
civilizacije v Ameriki vplivale na druge
tamkajšnje civilizacije?
• Zakaj kulturo Olmeki imenujmo »mati
kulture«?
• Zakaj so afriška kraljestva imela
pomembno vlogo v trgovini?
• Pod vplivom katerih ver so se razvijala
afriška kraljestva?
• Katere tehnične iznajdbe so se pojavile
na Kitajskem v srednjem veku?
• Kako se je v srednjem veku razvijala
Japonska?
•_______________________________
ČASTNO ŽIVLLJENJE
PONOVIMO
NAZCA, MOCHE
OLMEKI, ZAPOTEKI
Srednja Amerika
Ameriki
VPLIV NA DRUGE KULTURE
TRGOVSKO SREDIŠČE
TEHNOLOŠKI NAPREDEK
Kraljestvo Aksum
Kitajska
SVET V
SREDNJEM VEKU
Afrika
Japonska
ZGLEDOVANJE PO KITAJSKI
69
RAZISKOVALEC
strani poiščejo podatke o tradicionalnih
oblikah kitajske medicine: homeopatija,
akupunktura, kiropraktika …
izdelkov
Učenci preberejo poglavje Afrika v srednjem veku v učbeniku na strani 111. Izpolnijo spodnji
miselni vzorec o dosežkih kraljestva Aksum, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
Dosežek 1
Dosežek 3
Dosežki kraljestva Aksum
Dosežek 2
92
Daljni vzhod
Krščanstvo
KOPTSKA IN ETIOPSKA CERKEV
izdelkov
Učenci preb erejo poglavje Ameriki v srednjem veku v učbeniku na strani 110–111 in izdelajo
kronološko tabelo, s katero grafično prikažejo razvoj v Amerikah v starem in srednjem veku.
Prve
civilizacije
Južna Amerika
RAZVITE KULTURE
Dosežek 4
Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na
vzhodnoalpskem prostoru
V času preseljevanja ljudstev so se na današnje
slovensko ozemlje priselili Slovani. Osnovali so
državno tvorbo, imenovano Karantanija. Karantanci so v 8. stoletju sprejeli krščansko vero.
Kaj se je dogajalo ob
preseljevanju na
▶
▶
Naselili so se Slovani
V času preseljevanja ljudstev je čez današnje slovensko ozemlje potekala glavna smer vpadov v Italijo, središče
Zahodnorimskega cesarstva.
MORAVANI
1. Oglej si zemljevid in reši nalogo. V pomoč
SLOVA
KI
ti je zemljevid v učbeniku na strani 115.
A. Na zemljevidu označi obe smeri, od
koder so se v vzhodnoalpski prostor
BAVARCI
naseljevali Slovani.
B. Ugotovi, katera ljudstva so mejila s
KARANTANIJA
Slovani v vzhodnih Alpah ter na črte
zapiši njihova imena.
C. Različne barve nakazujejo obseg dveh
slovanskih državnih tvorb v 8. stoletju:
Karantanije in Karniole.
V ustrezen barvni prostor vpiši njuni imeni. FURLANI
KARNIOLA
2. V procesu naseljevanja je na današnjem slovenskem ozemlju prihajalo do mešanja slovanskih prebivalcev s staroselci.
A. Kdo so bili staroselci?
ROMANIZIRANI PREBIVALCI (KELTI IN DRUGI)
B. Novi priseljenci, Slovani, so od staroselcev prevzeli različna znanja. Katera? Pravilne odgovore obkroži.
znanje o poljedelstvu
znanje pisanja
▶
imena krajev
znanje latinščine
imena rek
znanje obdelovanja železa
Nastala je Karantanija
V 7. stoletju se je prvič v virih pojavilo ime »mejna pokrajina Vinedov«, ki jo bolj poznamo pod imenom Karantanija.
3. Dopolni trditve tako, da boš z njimi opisal značilnosti Karantanije.
POLITIČNA TVORBA
A. Bila je prva ________________________________________
v zgodnjem srednjem veku na ozemlju vzhodnih Alp.
OSMEGA
B. Povsem samostojna je bila od srede 7. do srede __________________________
stoletja.
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše naseljevanje
Slovanov v Vzhodne Alpe,
navede dogodke, ki so
vplivali na nastanek
Karantanije,
opiše posledice
širjenja krščanstva v
vzhodnoalpskem prostoru,
opiše družbo v
Karantaniji.
Naselili so se Slovani
ogledajo zemljevid preseljevanj ljudstev
v Evropi in ga analizirajo:
• Katera ljudstva so se selila čez
današnje slovensko ozemlje?
• Ali so tam ostala? Kam so se
premaknila?
Učenci si ogledajo fotografije germanskih
in staroslovanskih ostankov, ki so
objavljene v učbeniku na strani 95, 113,
114 in 116 in jih analizirajo:
• Kako bi ocenili obrtniško spretnost
germanskih oblikovalcev nakita?
• Iz katerih materialov so Germani
izdelovali nakit?
• Iz katerih materialov so ga izdelovali
Slovani?
• Kateri najdeni predmeti dokazujejo, da
so Germani in Slovani imeli tudi vojake?
• Kdo je nosil nakit?
Predstavljene predmete si lahko učitelji
in učenci ogledajo na stalni razstavi
www.
Železna nit v Gorenjskem muzeju (www.
gorenjski-muzej.videofon.si)
gorenjski-muzej.videofon.si
MURA
C. Njeno jedro so bile doline ob zgornjem toku rek Drava in _________________________________.
KRNSKEM
Č. Središče je bilo na _____________________________________________________
gradu (na južnem Koroškem).
70
(odkrivanje, zbiranje podatkov)
Učenci, ki živijo v krajih, ki so kakorkoli
povezana z ostanki preseljevanj ljudstev,
se odpravijo na raziskovanje o teh
ostankih. Pregledajo zapise v lokalnem
časopisju, povprašajo strokovnjake, si
ogledajo teren … Nato pripravijo poročilo
o svojih odkritjih.
AKTUALNO
Na podlagi germanskega poimenovanja
Slovanov – Veneti – so že v srednjem veku
nekateri pisci enačili Slovane v vzhodnih
Alpah z antičnimi Veneti. Polemike
o neslovanskem izvoru prednikov
Slovencev so bile zelo živahne v 80. in 90.
letih prejšnjega stoletja. Zagovorniki t.i.
venetske teorije (Jožko Šavli, Matej Bor,
Ivan Tomažič) so tedaj svojo hipotezo o
venetskem izvoru prednikov Slovencev
uprli na jezikovne podobnosti med imeni
v Evropi. Teorija je bila zavrnjena s strani
arheologov in zgodovinarjev.
Venetsko teorijo še vedno močno
podpirajo društva združena v krovno
www.hervardi.com),
društvo hervardov (www.hervardi.com
ki se ukvarjajo »z ohranjanjem slovenskih
domoljubnih tradicij oziroma z vsem, kar
je slovenskega«. Na njihovi spletni strani
najdemo celo zemljevid naselitvenega
območja Slovencev (!) v času Julija
Cezarja. V rubriki O Slovencih – Zgodovina
pa lahko preberemo, da smo Slovenci
»zanesljivo narod z najdaljšo zgodovino
v srednjeevropskem prostoru«. Čeprav
se hervardi označujejo za domoljube,
nekateri njihove trditve označujejo za
nacionalistične.
Učenci se vživijo v čas zgodnjega
srednjega veka in narišejo nekaj primerov
germanskega ali slovanskega nakita iz
tega časa. V pomoč so jim fotografije
najdenih predmetov na Gorenjskem,
objavljene v učbeniku na strani 95, 113,
114 in 116.
Učenci si ogledajo staroslovansko
okroglo broško s podobo (neznanega)
kralja iz 9. ali 10. stoletja, ki je bila
najdena na Bledu. Vživijo se v vlogo tega
kralja in napišejo kratek sestavek o njem
in njegovem življenju. Nekaj vprašanj za
začetek:
• Kako se imenuje ta kralj?
• Kako je oblečen?
• Kako je oblikovan njegov dan? …
93
Nastala je Karantanija
BODIMO USTVARJALNI: metoda dela
z besedili in metoda izkustvenega
učenja (igra vlog)
Učenci preberejo zgodovinski zapis
(odlomek iz Knjige resničnih zgodb opata
Janeza Vetrinjskega, 1. pol. 14. stol.) o
ustoličevanju. Nato si s pomočjo učitelja
razdelijo vloge in zaigrajo karantansko
ustoličevanje.
»Pod Krnsko goro (danes Šentjurska
gora) namreč, blizu cerkve sv. Petra, je
kamen; nanj posade svobodnega kmeta
(koseza), v katerega naslednjem rodu
je ta služba dedna. /.../ Oblečen je v
kmečko obleko, klobuk in čevlje, se drži
nepremično. Pojavi se knez s praporom
dežele, spremljan od plemičev in vitezov.
Slečejo ga dragocenih oblačil in nekdo, ki
ima to pravico po nasledstvu, ga obleče
na strani s plaščem, klobukom /.../, na isti
način kot je oblečen kmet. S palico v roki
tako pristopi ... Kmet pa, ki sedi na kamnu,
naj v slovenskem jeziku zakliče: ‘Kdo je
ta, ki se tako prihajajoč približuje?’ Okoli
sedeči odgovore: ‘Ta je knez dežele.’ Nakar
oni: ‘Ali je pravičen sodnik, ki ima v mislih
blagor domovine, je svobodnega stanu, da
bo vreden? Ali je spoštovalec in branilec
krščanske vere?’ Vsi naj odgovore: ‘Je in bo.’
Nakar oni: ‘Vprašam torej, po kateri pravici
me sme odstraniti s tega sedeža.’ Vsi
rečejo: ‘S 60 denarji, s temi pisanimi živalmi
in z oblačili, v katera je knez oblečen, tudi
bo napravil tvojo hišo svobodno in brez
davka.’ Nato kmet, ki je udaril kneza rahlo
po licu, ukaže s tem, naj bo dober sodnik, in
se vzdigne, vzame k sebi imenovane živali
in ponudi knezu prostor. Knez se postavi na
kamen, z golim mečem v rokah se obrne
na vse strani, vihteč meč. /.../ Od gore hiti
knez k cerkvi Gospe Svete /.../. Tam naj bere
škof ali odličnejši prelat mašo in naj kneza,
še vedno oblečenega v kmečko obleko,
blagoslovi.«
Kaj se je dogajalo ob preseljevanju na
4. Na sliki je najbolj znan simbol Karantanije.
A. Kateri simbol prikazuje slika?
KNEŽJI KAMEN
_____________________________________________
B. Ob katerem obredu je imel ta simbol pomembno vlogo?
USTOLIČEVANJU
_____________________________________________
C. Koga so ustoličili na tem simbolu?
KNEZA
_____________________________________________
Razširila se je krščanska vera
Ko so v 8. stoletju Karantanci priznali zunanjo oblast Bavarcev (in s tem tudi Frankov), so sprejeli krščansko vero.
5. Spodaj navedene dogodke razvrsti v kronološkem vrstnem redu s številkami od 1 do 4. Številka 1 pomeni najstarejši
dogodek.
3 Karantanci priznajo nadoblast Bavarcev in Frankov.
_____
_____
1 Karantanijo ogrozijo Obri.
_____
2 Karantanci prosijo Bavarce za pomoč proti Obrom.
_____
4 Karantanci sprejmejo krščansko vero.
6. Pokristjanjevanje je območje vzhodnih Alp vključilo v zahodnoevropski kulturi prostor.
Kaj naj bi to pomenilo? Obkroži pravilna odgovora.
A. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširila imena, ki so bila po izvoru krščanska.
B. V vzhodnoalpskem prostoru so se razširile navade, značilne za muslimansko vero.
C. V vzhodnoalpskem prostoru so se uveljavile navade, povezane s krščansko vero.
PONOVIMO
Dopolni časovni trak, ki predstavlja dogajanje v vzhodnoalpskem prostoru v zgodnjem srednjem veku.
Preseljevanje ljudstev
RAZLIČNA PLEMENA
PONOVITEV
poglavja.
• Od kod so prišli na današnje slovensko
ozemlje predniki Slovencev?
• Kako je potekala naselitev?
• Kdo so bili staroselci?
• Kaj je obsegala Karantanija?
• Kako se je delila karantanska družba?
• Kateri dogodek je vplival na to, da
se je v vzhodnoalpski prostor razširila
krščanska vera?
• Iz katerih dveh središč se je širila
krščanska vera?
Razširila se je krščanska vera
Kdo se je obrnil na škofa Vergila?
Ali je imela v Karantaniji ta oseba
pomemben položaj?
Kdo je prišel pokristjanjevat
Karantance?
Več o škofu Modestu in njegove
kasnejše upodobitve lahko najdemo na
spletnem naslovu: http://zupnije.rkc.
si/kr-zlato-polje/zupnija/modest.htm.
94
Samova plemenska zveza
ZVEZA SLOVANOV ZARADI
OBRSKE NEVARNOSTI
Karantanija
• PRVA SLOVANSKA
POLITIČNA TVORBA
V VZHODNIH ALPAH
Karniola
Karantanija izgubi
zunanjo samostojnost
• KRNSKI GRAD
• 8. STOLETJE
POLITIČNA TVORBA NA
OBMOČJU
DANAŠNJE SLOVENIJE
• BAVARSKA NADOBLAST
71
na strani 115 in ga analizirajo.
— Iz katerih dveh središč je potekalo
pokristjanjevanje (označeno z vijoličasto
puščico)?
— Kje je potekala cerkvena meja?
Katerega leta je bila določena?
— Kje so bili v bližini Karantanije in
Karniole ustanovljeni samostani?
— Kateri meniški red je vodil te
samostane?
BELEŽKE:
Kaj se je na vzhodnoalpskem
prostoru dogajalo v 9. stoletju
V letih 819–820 so se Karniolci in Karantanci pridružili
uporu plemiča Ljudevita Posavskega zoper frankovsko
oblast, a so bili poraženi. Obe kneževini sta zaradi tega
doživeli veliko sprememb. V Panonski nižini je knez
Kocelj v 9. stoletju mejno grofijo Spodnjo Panonijo
proglasil za samostojno kneževino. V drugi polovici 9.
stoletja pa je ozemljem nekdanje Karantanije, Karniole
in Spodnje Panonije vladal kralj Arnulf.
Kaj se je na
dogajalo v 9. stoletju
Kako je Karantanija izgubila samostojnost
Knez na današnjem Hrvaškem, Ljudevit Posavski, se je v začetku 9. stoletja uprl frankovski oblasti z orožjem. V letih
819–820 so se mu pridružili tudi Karniolci in Karantanci.
1. V uporu so bili Karantanci in Karniolci poraženi, zaradi česar so doživeli veliko sprememb. Pri vsaki spremembi zapiši
en primer, s katerim boš spremembo obrazložil. V pomoč so ti ključne besede v oklepajih.
UČNI CILJI
Učenec:
▶ navede dogodke,
ki so vplivali na
izgubo samostojnosti
Karantanije,
Spodnje Panonije v času
njene samostojnosti,
▶ oceni pomen delovanja
bratov Konstantina in
Metoda.
POLITIČNO
VODSTVO
(frankovski kraljevi uradnik)
KARANTANSKI KNEZ JE BIL ODSTAVLJEN.
Kako je Karantanija izgubila samostojnost
POLITIČNA
ORGANIZACIJA
(grofija; fevdi)
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE:
metoda dela s slikovnim gradivom
(zemljevidom)
Učenci s pomočjo zemljevida v učbeniku
na strani 115 ponovijo svoje znanje o
Karantaniji:
• Kje se je nahajala Karantanija?
• Kje je bilo njeno središče?
• Ali je segala na ozemlje današnje
Republika Slovenije?
• Katera kneževina je obsegala večino
ozemlja današnje Republike Slovenije?
DRUŽBENE
SPREMEMBE
OZEMLJE KARANTANIJE JE BILO RAZDELJENO NA FEVDE.
(fevdalizem) UVEDEN JE BIL FEVDALIZEM.
KARANTANSKI KMETJE SO POSTALI NESVOBODNI.
2) V ta čas sodijo tudi Brižinski spomeniki, najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih Alpah. Kaj je bilo v tem
dokumentu zapisano?
A. Zapis o vsakdanjem življenju ljudi v vzhodnih Alpah.
B. Zapis o kaznih, izrečenih podložnim kmetom na fevdu freisinške škofije.
C. Dva obrazca za spoved in pridiga o grehu.
Nastala je Spodnja Panonija
Mejna grofija Spodnja Panonija je obsegala ozemlje med rekami Rabo, Donavo in Dravo. Vključevala je tudi del današnjega slovenskega ozemlja na severovzhodu.
V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na
strani 115.
A. Na zemljevidu označi obseg Spodnje
Panonije, tako da potegneš rdečo črto po
njenih mejah.
B. Na črto zapiši ime središča Spodnje
Panonije.
C. Del katere države je bila do leta 769
Spodnja Panonija?
FRANKOVSKE
________________________________
BLATENSKI
KOSTEL
________________________________
Č. Kdo je bil voditelj samostojne Spodnje
Panonije med letoma 769–784?
KNEZ KONCELJ
________________________________
72
(besednica)
smiselne povedi, ki se nanašajo na
poglavje Kako je Karantanija izgubila
samostojnost.
LJUDEVIT POSAVSKI ………………………….
KARANTANCI ……………………………………
FEVDALIZEM …………………………………….
BRIŽINSKI SPOMENIKI .……………………….
Nastala je Spodnja Panonija
AKTIVNOST: besedna demonstracija
in metoda dela z zgodovinskimi
besedili
Učitelj učencem prebere spodnje
besedilo.
»Dokler je namreč oni (to je Pribina)
živel, ni zmanjšal ničesar cerkvevnih
stvari izpod oblasti imenovanega
sedeža (salzburške nadškofije) /.../. V
viru se dalje omenja, da so salzburški
duhovniki vztrajali v Kocljevi kneževini
toliko časa, »dokler ni neki Grk,
Metodij po imenu, z nanovo izumljenimi
slovanskimi črkami na zvit način izrinil
latinski jezik ter ugledne latinske črke
ter pri celokupnem ljudstvu v nič deval
delno maše in evangelije in cerkveno
službo tistih, ki so to opravljali po
latinsko.«
(odlomki iz spisa Spreobrnitev Bavarcev
in Karantancev, leta 870)
Nato učenci besedilo analizirajo:
• Pomisli, kdo je bil omenjeni »neki
Grk, Metodij po imenu«.
• Kako je v besedilu označeno njegovo
delovanje? Kaj je pisec besedila očital
Metodiju?
• Pomisli, kdo bi lahko bil pisec
besedila.
• Od kod so prišli vojaki, ki so prišli v
vzhodnoalpski prostor?
• Proti komu so se borili?
• Kdo jih je vodil?
• Kakšen je bil rezultat spopadov?
Učenci obiščejo spletno stran www.24ur.
com/bin/article.php?article_id2040281,
com/bin/article.php?article_id2040281
ki se nanaša na prvo predstavitev
Brižinskih spomenikov v Sloveniji, ki se je
zgodila maja 2004 v NUKu. Lahko si tudi
ogledajo posnetek. Nato odgovorijo na
vprašanja:
• Kje hranijo Brižinske spomenike?
• Opiši, kakšno obliko imajo Brižinski
spomeniki. Pomisli, zakaj jih sploh
imenujemo spomeniki.
• Pomisli, zakaj je bila varnosti
Brižinskih spomenikov namenjena velika
pozornost.
• Kaj pomeni MANUSRIPT?
• Kdaj so bili Brižinski spomeniki prvič
objavljeni?
• Po mnenju strokovnjakov Brižinski
spomeniki niso le najstarejši zapis v
slovenščini, ampak predstavljajo tudi
pomemben dokument. Za koga?
Učenci preberejo poglavje Kako je
Karantanija izgubila samostojnost
v učbeniku na strani 116 in izdelajo
kronološko tabelo, s katero grafično
prikažejo dogajanje v Karantaniji v 9.
stoletju.
95
BELEŽKE:
Kaj se je na vzhodnoalpskem prostoru
dogajalo v 9. stoletju
4. Na sliki sta misijonarja, brata Konstantin in Metod. Dopolni kvadrate ob sliki, tako da vanje zapišeš značilnosti, povezane z njunim življenjem v Spodnji Panoniji.
Kakšno vero sta širila brata med
Slovani v Spodnji Panoniji?
Kakšno pisavo sta prva uporabljala?
KRŠČANSKO
GLAGOLICO
Katera škofija je pred njima širila
vero v Spodnji Panoniji?
V kakšnem jeziku sta širila vero?
SALZBURŠKA
SLOVANSKEM
Ostajalo je Arnulfovo kraljestvo
V učbeniku na strani 117 spodaj si
učenci ogledajo upodobitev kralja
Arnulfa in jo analizirajo:
• Kako je kralj Arnulf upodobljen na sliki?
• Kaj je poglavitno sporočilo upodobitve?
• Kje bi preveril/a, če upodobitev
odgovarja resničnemu stanju?
PONOVITEV
poglavja.
• Pomisli, zakaj je bila karantanska
vojska obsojena na neuspeh v spopadu s
frankovsko vojsko.
• Katere spremembe so se zgodile
v Karantaniji ob porazu upora proti
Frankom?
• Kateri del današnjega slovenskega
ozemlja je obsegala kneževina Spodnja
Panonija?
• Zakaj samostojnost Spodnje Panonije
ni trajala dolgo?
• V čem je pomen Arnulfovega kraljestva
za slovensko zgodovino?
Obstajalo je Arnulfovo kraljestvo
V drugi polovici 9. stoletja je ozemljem nekdanje Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije vladal kralj Arnulf.
5. Katero vprašanje o Arnulfovem kraljestvu bi zastavil ob spodaj napisani trditvi?
Svojo mladost je preživel pri materini družini v Karantaniji, ki je kasneje prestavljala središče njegove moči.
ALI JE BIL SORODSTVENO POVEZAN S KARANTANCI?
PONOVIMO
Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov
pojem.
Voditelj upora proti Frankom med letoma 819–823.
Kneževina na današnjem avstrijskem Koroškem, ki se
je pridružila uporu proti Frankom.
Najstarejši slovanski pisani dokument v vzhodnih
Alpah.
Središče Spodnje Panonije.
Družbeni sistem, uveden v Karantaniji po porazu
upora proti Frankom.
V Spodnji Panoniji sta delovala misijonarja Konstantin
in __________.
Zakon sodnim ljudem je najstarejši ___________
zakonik.
Vladar Karantanije, Karniole in Spodnje Panonije v
drugi polovici 9. stoletja.
15
K
LJUDEVIT POSAVSKI
2
A
KARANTANIJA
2
R
BRIŽINSKI SPOMENIKI
6
N
BLATENSKI KOSTEL
7
I
FEVDALIZEM
4
O
METOD
2
L
SLOVANSKI
1
A
ARNULF
AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili
Učitelj učencem za ponovitev o Spodnji Panoniji pripravi spodnje trditve, izmed katerih morajo učenci izbrati pravilne, tako da jih odkljukajo [¸].
Kocelj je bil frankovski vazal v Spodnji Panoniji v začetku 9. stoletja.
Spodnja Panonija je bila samostojna od leta 400 do leta 451.
V Spodnji Panoniji so izvajali obred ustoličevanja.
V Spodnji Panoniji sta brata Konstantin in Metod širila krščansko vero v slovanskem jeziku.
Kocelj je bil vladar neodvisne kneževine v drugi polovici 9. stoletja.
Spodnja Panonija je bila samostojna od leta 623 do leta 658.
Kocelj je Spodnjo Panonijo samostojno vodil od leta 769 do leta 774.
96
Fevdalizem
Blatenski kostel
Arnulf
Brižinski spomeniki
Slovanski
Ljudevit Posavski
Metod
Karantanija
73
Evropski visoki srednji vek:
gospodarski in kulturni napredek
105
107
110
112
114
117
119
121
Kakšna je bila podoba Evrope okoli leta 1000
Kako se je okrepila moč cerkve
Kako se je spremenilo evropsko gospodarstvo
Kako so mesta spremenila Evropo
Kako se je razvijala evropska kultura
Kako so se oblikovale slovenske zgodovinske dežele
Kako se je spremenila podoba slovenskih zgodovinskih dežel
Katere kulturne spomenike je zapustil srednji vek na Slovenskem
UČNO GRADIVO
• Blaznikov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana, 2005.
• 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991.
• Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006.
• Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996.
• Gestrinov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana,1999.
• Grafenauerjev zbornik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Založba ZRC, Ljubljana, 1996.
• Igor Grdina, Celjski knezi v Evropi, Fit-Media, Celje, 2002.
• Grofje Celjski: katalog razstave, Pokrajinski muzej, Celje, 1999.
• Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993.
• Dušan Kos, Med gradom in mestom, odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 1994.
• Dušan Kos, Turnirska knjiga Gašperja Lamberga, Viharnik, Ljubljana, 1997.
• Dušan Kos, Vitez in grad: vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005.
• Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, Slovenska matica, Ljubljana, 1985.
• Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978.
• Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.
• Med srednjo Evropo in Sredozemljem: Vojetov zbornik, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2006.
• Božo Otorepec, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1988.
• Slovenci in država: zbornik prispevkov z znanstvenega posveta, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1995.
• Slovenci skozi čas: kronika slovenske zgodovine, Mihelač, Ljubljana, 1999.
• Spomini Helene Kottaner: ženski glas iz srednjega veka, ur. Igor Grdina in Peter Štih, Nova Revija, Ljubljana, 1999.
• Peter Štih, Goriški grofje in njihovi ministeriali v Istri in na Kranjskem, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1994.
• Peter Štih, O zgodovinskih prelomnicah v srednjem veku na Slovenskem, Temeljne prelomnice preteklih tisočletij, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2001.
• Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995.
• Georges Tate, Križarji in svet Vzhoda, DZS, Ljubljana, 1994.
• V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Zgodovina človeštva: 4. knjiga (1300–1775), DZS, Ljubljana, 1974.
• Zgodovina v slikah, knjiga 9 (950–1200) in 10 (1200–1454), DZS, Ljubljana, 1977.
• Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Viharnik, Ljubljana, 1994.
97
• Yves Cohat, Vikingi: vladarji morja, DZS, Ljubljana, 1997.
• Niko Grafenauer, Stara Ljubljana, NIK Trade, Ljubljana, 1992.
• Christopher Gravett, Vitezi, Murska Sobota, Pomurska založba, 1996.
• John Guy, Vikingi, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Dušan Kos, Gašper Lamberger na viteškem turnirju, Viharnik, Ljubljana, 1999.
• Carlo A. Michelini, Za grajskimi zidovi, Učila, Tržič, 1995.
• Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešović, Ljubljana, 1996.
• Darja Mihelič, Polje, kdo bo tebe ljubil, Mladika, Ljubljana, 1997.
• Anne Millard, Erik Rdeči: Vikingi plujejo po Atlantiku, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994.
• Povasnica Mjuta, Klemen Galanda in dož, Lipa, Špeter, 1997.
• Philippe Simon, Podobe vitezov, Oka, Ljubljana, 2007.
• Philipe Steele, Najlepša knjiga o gradovih, Učila, Tržič, 1996.
• Philipe Steele, Najlepša knjiga o vitezih, Učila, Tržič, 1999.
• Peter Štih, Srednjeveške plemiške zgodbe, Mladika, Ljubljana, 2001.
• V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990.
• Maja Žvanut, Stoji, stoji beli grad, Mladika, Ljubljana, 2002.
LEPOSLOVJE:
• Giovanni Boccaccio, Dekameron: izbor novel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Carmina Burana: izbor, DZS, Ljubljana, 1976.
• Burka o jezičnem dohtarju, DZS, Ljubljana, 2004.
• Miguel de Cervantes Saavedra, Don Kihot, DZS, Ljubljana, 1994.
• Alighieri Dante, Božanska komedija, Mihelač, Ljubljana, 1994.
• Umberto Eco, Ime rože, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984.
• Junaška pesem o Cidu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987.
• Bratko Kreft, Celjski grofje: drama, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979.
• Ljubezen iz daljave: provansalska trubadurska lirika, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003.
• Pesem o Nibelungih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1972.
• Pesem o Rolandu: francoski narodni ep, Društvo Knjižna zadruga, Ljubljana, 2000.
• Roman o Tristanu in Izoldi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.
• Saga o Njalu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.
• Walter Scott, Ivanhoe, Mihelač, Ljubljana, 1992.
• Slovenske ljudske pesmi, Karantanija, Ljubljana, 2004.
• Slovenske narodne pravljice, Karantanija, Ljubljana, 2005.
• Španske romance, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961.
• Chrétien de Troyes, Perceval: zgodba o gralu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.
• Trubadurska poezija, A. Capuder, Ljubljana, 2002.
• François Villon, Veliki testament, DZS, Ljubljana, 1970.
• Anna Wambrechtsamer, Danes grofje celjski in nikdar več, Obzorja, Maribor, 1977.
• Oton Župančič, Dela 3: Veronika Deseniška, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970.
MLADINSKA LITERATURA:
• Milan Dekleva, Naprej v preteklost, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
98
• Clive Dickinson, Izgubljeni dnevnik zakladnika Robina Hooda, Grlica, Ljubljana, 2003.
• Jim Gasperini, Skrivnost vitezov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991 (zbirka Časovni stroj)
• Henry Gilbert, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993.
• René Goscinny, Asterix in Normani, Didakta, Radovljica, 1998.
• John Guy, Vikingi, Grlica, Ljubljana, 2006.
• Runer Jonsson, Vike Viking, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1975.
• Runer Jonsson, Vike Viking častni kralj, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977.
• Runer Jonsson, Vike Viking in Brdavsi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977.
• Runer Jonsson, Vike Viking strmoglavi tirane, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977.
• Miki Muster, Grajski duhovi, Delo, Ljubljana, 2006.
• Miki Muster, Trubadurji, Delo, Ljubljana, 2005.
• Miki Muster, Vitez ropar, Delo, Ljubljana, 2006.
• Will in Mary Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Grlica, Ljubljana, 2002.
• Will in Mary Pope Osborne, Vikinške ladje ob sončnem vzhodu, Grlica, Ljubljana, 2004.
• Slovenske bajke in pripovedke, samozal. D. Kunaver, Ljubljana, 1999.
• Slovenske ljudske pesmi, Karantanija, Ljubljana, 2004.
• Slovenske narodne pravljice, Karantanija, Ljubljana, 2005.
• Slovenske narodne pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997.
• Rosemary Sutcliff, Robin Hood, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974.
• Helena Štefanič, Grad nesrečne ljubezni: Friderik in Veronika na Fridrihštajnu, Celjska Mohorjeva družba, 2006.
• Templjarske pravce, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Sežana, 2002.
• Josip Vandot, Prerok Muzelj, Karantanija, Ljubljana, 1996.
FILMI (IZBOR):
• Camelot, r. Joshua Logan, ZDA, 1967.
• El Cid, r. Anthony Mann, ZDA, 1961.
• Ime rože, r. Jean-Jacques Annaud, ZDA, 1986.
• Ivanhoe, r. Richard Thorpe, ZDA, 1952.
• Kralj Arthur, r. Antonie Fuqua, ZDA, 2004.
• Legenda o Cidu, r. Jose Pozo, Španija, 2003.
• Nebeško kraljestvo, r. Scott Ridley, ZDA, 2005.
• Pogumno srce, r. Mel Gibson, ZDA, 1995.
• Robin Hood: princ tatov, r. Kevin Reynolds, ZDA, 1991.
• Robin Hood: možje v pajkicah, r. Mel Brooks, ZDA, 1993.
• 13 bojevnik, r. John McTiernan, ZDA, 1999.
• Tristan in Izolda, r. Kevin Reynolds, ZDA, 2006.
DOKUMENTARNI FILMI:
• Benetke: gospodarska velesila srednjega veka, Jaka, Ljubljana, 1993.
• Bled skozi čas: 1001–1858, Videofon, Blejska dobrava, 2005.
• Cerkve in samostani, Ognjišče, Koper, 1995.
• Gradovi na Slovenskem, Ognjišče, Koper, 1996.
• Iskanje svetega grala, Delo, Ljubljana, 2006.
• Kamnik: mesto v naročju planin, Občina Kamnik, Kamnik, 1998.
• Kartuzija Žiče, Fatamorgana, Ljubljana, 2006.
• Konstantinopel: srednjeveško velemesto, Jaka, Ljubljana, 1993.
• Maribor: mesto, Studio Alp, Maribor, 1992.
• Med legendo in resničnostjo: zgodovina srednjeveškega gradu, KŠTM, Sevnica, 2006.
• Mir in dobro: po poti svetega Frančiška, Ognjišče, Koper, 2002.
• Novo mesto: iz preteklosti v sedanjost, Etika, Studio Fos, Novo mesto, 2003.
• Po poteh meniških redov, Ars video, Ljubljana, 1996.
• Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: retrospektiva dokumentarnih filmov Rudija Klariča (knežji kamen), Cultura Europea, Ljubljana, 1994.
SPLETNE STRANI (IZBOR):
Srednji vek v Evropi
- okno The End of Europe’s Middle Ages
- okno Popular culture se na nanaša na literarno in umetnostno zgodovino
- poglavja vsebujejo tudi pisne vire
• www.fordham.edu/halsall
- pisni viri
• www.bbc.co.uk/history
- okno Ancient History - Vikings
• www.bbc.uk/schools/vikings
• www.pbs.org/wgbh/nova/vikings
• www.mnh/si.edu/vikings
• www.cdli.ca/CITE/vikings.htm
• www.mnsu.edu/emuseum/history/middleages
• www.godecookery.com/mtales/mtales.htm
99
• www.learner.org/exhibits/middleages/townlife.html
• www.medievalcrusades.com
• http://kathimitchell.com/middleages.htm
• www.teacheroz.com/Middle_Ages.htm
• www.themiddleages.net
Srednji vek v slovenskih zgodovinskih deželah
• http://baza.svarog.org/zgodovina/srednji_vek.index.php
• www.burger.si
- virtualne predstavitve mest, gradov, cerkva, muzejev
• www.ljubljana.si/si/ljubljana/zgodovina
• http://obcina.skofjaloka.si (okno Turističnega društva)
• www.maribor-pohorje.si (okno O Mariboru – Preteklost)
• www.ptuj-tourism.si/home.php (o Ptuju)
• www.foto-slovenija.com/galerije/ (zbirka fotografij cerkva in samostanov, gradov, mestnih središč in naselij)
• www.kam.si (zlasti okna Slovenska mesta, Slovenske domačije)
UČILA:
• Atlas svetovne zgodovine: srednji vek, Dnevnik, Ljubljana, 2006.
UČILA-ELEKTRONSKI VIRI:
• Zgodnji srednji vek 2, Svarog, Miklavž, 2006.
• www.mrdonn.org
MEDPREDMETNE POVEZAVE:
Geografija, glasbena vzgoja, fizika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika.
100
Kakšna je bila podoba
Evrope okoli leta 1000
Med 8. in 10. stoletjem se je Evropa soočala z roparskimi
vpadi Vikingov, Saracenov in Madžarov. Ker je bila takrat
Evropa razdrobljena na številne države, skupna obramba
pred roparskimi vpadi ni bila mogoča. Moč kraljev je
bila oslabljena, medtem ko se je okrepila moč fevdalcev,
ki so jim služili številni vitezi.
▶
▶
Novi vpadi po Evropi
Čas okoli leta 1000 je bil za zahodno Evropo prelomni čas. Evropske države, še zlasti v zahodne, so oslabili vpadi in
ropanja novih ljudstev.
V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 118–119.
A. Na zemljevidu z rdečo
barvo označi smeri napadov
Vikingov.
B. Ugotovi, katera ljudstva in
države so bile najbolj prizadete zaradi njihovih vpadov.
Obkroži njihova imena.
C. Na zemljevidu označi smeri
napadov Madžarov in
Saracenov.
Č. Katere tri države v Evropi so
bile okoli leta 1000 največje?
RIMSKO NEMŠKO CESARSTVO,
KRALJEVINA FRANCIJA,
BIZANTINSKO CESARSTVO
Kdo so bili Vikingi
Vikingi so se doma preživljali predvsem s kmetovanjem in ribolovom. Imenujemo jih tudi Normani.
2. Nadaljuj z izpolnjevanjem oblačkov tako, da vanje zapišeš značilnosti Vikingov. Pomagaj si z naslednjimi besednimi
zvezami, (če se njihov pomen dopolnjuje, jih združi): ROPANJE SAMOSTANOV IN CERKVA, DRAKAR, VOJAŠKA
OPREMA, RAZISKOVALCI, PRIPLULI DO AMERIKE.
ROPANJE
SAMOSTANOV
IN CERKVA
DRAKAR,
VOJAŠKA
OPREMA
PRIPLULI
DO
AMERIKE
RAZISKOVALCI
dela s slikovnim gradivom
(zemljevidom)
Učenci najprej preberejo pisni vir v
učbeniku na strani 121 (odlomek iz sage)
in ga analizirajo:
• Kdo je bil Biarni? S čim se je preživljal?
• Kaj nam vir pove o družinskem
življenju Vikingov?
• V katerem letnem času so pluli?
Na ustreznem zemljevidu, ki ga pripravi
učitelj, učenci označijo potovanje Biarnija
in njegovih tovarišev.
Na spletni strani http://home.freeuk.
net/elloughton13/vcontent.htm, ki je
net/elloughton13/vcontent.htm
namenjena otrokom, učenci:
• s pomočjo zemljevida ugotovijo, od kod
so Vikingi prišli,
• si ogledajo slike in preberejo zgodbe o
vikinških bogovih,
• si ogledajo na zemljevidu smeri
vikinških potovanj,
• si ogledajo vikinške ladje.
Učitelji pa na tej strani lahko najdejo
primere delovnih listov.
UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora
Učitelj se z učenci ponovi znanje
o spremembah, ki so se zgodile v Evropi
ob začetku srednjega veka:
• Kaj se je zgodilo z veliko rimsko državo?
• Katere države so bile najpomembnejše
v zgodnjem srednjem veku?
• Kako se je spremenil način življenja?
• Kaj se je zgodilo z izobraženostjo ljudi?
dela z zgodovinskim besedilom in
(zemljevidom)
Učenci najprej preberejo poglavje Novi
vpadi v Evropi v učbeniku na strani 120.
Učitelj nato učencem pripravi kopije
zemljevida, ki je v učbeniku na straneh
118–119. Učenci na zemljevid vrišejo:
območje madžarske ustalitve, smeri
madžarskih vpadov, smeri muslimanskih
(saracenskih) vpadov.
GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE:
(fotografijo)
Učenci si ogledajo fotografijo v učbeniku na
strani 120, ki prikazuje kip madžarskega
kralja Štefana in jo analizirajo:
• Kako je prikazan kralj Štefan?
• Kaj drži v roki? Zakaj je bil ta simbol
potreben? Opiši njegovo obleko.
• Kako lahko ugotoviš, da gre za kralja?
S pomočjo spletnih strani naj učenci
ugotovijo, v katerem madžarskem mestu
se nahaja kip na fotografiji.
75
Kdo so bili Vikingi
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
opiše spremembe, ki so
se zgodile v Evropi okoli
leta 1000,
navede pomembnejše
države v Evropi v
visokem srednjem veku,
opiše življenje Vikingov,
opiše življenje vitezov.
Spletna stran www.pbs.org/wgbh/nova/
vikings ponuja mnogo podatkov o Vikingih,
med drugim pa tudi krajše posnetke o
njihovem življenju.
V razdelku Explore a Viking Village učenci
lahko izberejo številne kratke posnetke,
ki prikazujejo tipično vikinško naselbino
(Construction, Archeology, Compositing,
Equipment), pristanišče (Harbor), opremo
vasi (Design) in prebivalce vasi (People).
V razdelku Secrets of Norse Ships lahko
učenci spoznajo in si ogledajo vikinške ladje.
V razdelku Write Your Name in Runes pa
spoznajo vikinško pisavo – rune in pomen
posameznih znakov.
Na spletni strani www.bbc.co.uk/history/
ancient/vikings učenci:
• odigrajo igrico vikinškega potovanja iz
Norveške do Škotske (Viking Quest)
• si ogledajo moderno rekonstrukcijo
vikinške ladje in njenega potovanja iz
Norveške do Škotske (Viking Voyage),
• obiščejo vikinško vas in si ogledajo
notranjost hiše (Viking Age Farm at
Ribblehead Virtual Tour).
V rubriki Ali veš? v učbeniku na strani 121
je omenjeno, da nekateri zgodovinarji
čas med letoma 800 in 1150 imenujejo
»vikinška doba«.
Učenci naj razmislijo in utemeljijo,
zakaj je to obdobje odbilo takšno
poimenovanje.
101
Razdrobljena Evropa okoli leta 1000
gradivom (umetniško sliko)
Učenci si ogledajo sliko v učbeniku
na strani 122, ki prikazuje bitko pri
Hastingsu in jo analizirajo:
• Ali lahko ločimo nasprotnike?
• Kako so oboroženi vojaki na sliki?
• Kako so oblečeni?
Učenci lahko ustvarijo svoj potek bitke
pri Hastingsu na spletni strani www.bbc.
co.uk/history/british/normans/launch_
gms_battle_hastings.shtml
Razdrobljena Evropa okoli leta 1000
Učitelj učencem pripravi odlomke iz
listine Magna Carta iz leta 1215, ki jih
preberejo in nato analizirajo. Lahko se
odloči za sodelovalno učenje, pri katerem
vsaka skupina prebere in analizira en
odlomek.
Odlomek 1
»Ob smrti moža, lahko žena obdrži
svojo doto in vso dediščino. Za doto in
dediščino, ki sta jo imela z možem v
posesti ob dnevu njegove smrti, ji ni
potrebno plačati ničesar. Žena lahko v
hiši moža ostane 40 dni po njegovi smrti;
v tem času ji bo izročena dota.«
Analiza:
• Pomisli, na kateri družbeni sloj se
nanaša določilo listine.
• Kaj nam o položaju in pravicah žensk
priča navedeni zapis?
Odlomek 2
»Noben stražnik ali drug kraljevi uradnik ne
sme odvzeti žita ali drugega prenosnega
blaga od moža brez plačila, razen, če
prodajalec soglaša z odlogom plačila.«
Analiza:
• Pomisli, čigavo pravico ščiti zapisano
pravilo.
• V kakšnem položaju so bili po
zapisanem pravilu kraljevi uradniki?
Odlomek 3
»Noben šerif, kraljevi uradnik ali katera
druga oseba ne sme svobodnemu možu
odvzeti konja ali voz za prevoz blaga brez
njegove privolitve.«
Analiza:
• Pomisli, kdo so bili svobodni prebivalci
v 13. stoletju.
• Pomisli, čigavo pravico ščiti zapisano
pravilo.
Odlomek 4
»Nihče, niti mi niti kateri drug kraljevi
uradnik, ne bo odvzel lesa za naše
gradove ali katerokoli drugo potrebo brez
dovoljenja lastnika.«
Analiza:
• Koga naj bi predstavljal izraz »mi«?
• Kateremu družbenemu sloju so
pripadali omenjeni lastniki gozdov?
Odlomek 5
»V vsej kraljevini naj bodo uvedene
enotne mere za vino, pivo in žito. Prav
tako naj bodo uvedene enotne mere za
fino in domače sukno ter moško modno
blago /…/. Poenotijo naj se tudi uteži.«
Analiza:
• Zakaj je bilo potrebno, da se mere
poenotijo?
• Ali imamo danes v Evropi enotne mere?
• Katere mere za dolžino in težo poznaš?
Odlomek 6
»Noben svoboden mož ne sme biti
zaprt, izobčen ali izgnan; nobenemu
svobodnemu možu ne smejo biti odvzete
njegove pravice in posest /…/ ali se proti
njemu uporabi sila ali pošlje druge proti
4. Razloži pojem.
FEVDALNA RAZDROBLJENOST
102
Roparski napadi so povzročili zastoj v evropskem gospodarskem razvoju. Prizadeli so mnoge države in njihove kralje
ter imeli tudi politične posledice.
3. Kaj se je zgodilo z močjo kraljev iz osrednje države?
MOČ KRALJEV JE UPADALA
NAMESTO MOČNE ENOTNE DRŽAVE, SO OBSTAJALE ŠTEVILNE SAMOSTOJNE DRŽAVE
Kdo so bili vitezi
Fevdalci so v Evropi okoli leta 1000 zaradi stalnih spopadov organizirali svoje privatne vojaške oddelke, v katerih so se
bojevali vojaki, ki jih imenujemo vitezi.
5. Spodaj so navedene ključne besede, s katerimi lahko opišemo življenje vitezov. Na črto
pod besedami zapiši kratko obrazložitev.
A. NI VITEZA BREZ KONJA
BOJEVALI SO SE NA KONJIH.
B. GRADOVI
ŽIVELI SO V GRADOVIH.
C. SLUŽITI GOSPODU
BOJEVALI SO SE ZA FEVDALCE.
Č. VITEŠKI TURNIRJI
ZABAVNO TEKMOVANJE
D. GRBI
ZNAK DRUŽINE
PONOVIMO
Vikingi
• IZ SKANDINAVIJE
VPADI VIKINGOV, MADŽAROV IN SARACENOV;
• BLISKOVITI NAPADI PO EVROPI
MED LETOMA 800 IN 1000
• TRGOVCI IN RAZISKOVALCI
Vitezi
• VOJAKI
• ZVESTOBA GOSPODU
• POGUMNI
• VITEŠKI TURNIRJI
Oslabitev moči kraljev
• DVIGALA SE JE MOČ POSAMEZNIH
FEVDALCEV
• ŠTEVILNE SAMOSTOJNE DEŽELE
76
njemu, razen v primeru sodne odločitve
njegovega sodišča ali po zakonu dežele.«
Analiza:
• Na katero značilnost Anglije v 13.
stoletju kažejo zapisana določila?
• Kdo lahko danes odloči, da se nekdo
zapre ali se mu omejijo njegove pravice?
Kdo so bili vitezi
Učenci preberejo rubriko Ali veš? v
učbeniku na straneh 123. Izdelajo
kronološko tabelo o odraščanju
srednjeveškega viteza; vsakemu
obdobju pripišejo eno značilnost.
Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na
strani 123 zgoraj, ki prikazuje viteški
turnir in jo analizirajo:
• Kaj se je dogajalo na turnirju?
• Kako so bili vitezi opremljeni?
• Kdo so bili gledalci?
• Pomisli, ali je bilo sodelovanje na
turnirju lahko tudi nevarno. Na kakšen
zaključek napeljuje slika?
PONOVITEV
poglavja.
• Od kod so bili Vikingi?
• Kako jih je spoznala Evropa?
• Katera ljudstva so še vpadala po Evropi
poleg Vikingov?
• Zakaj pravimo, da je bila Evropa okoli
leta 1000 razdrobljena?
• Kakšno delo so opravljali vitezi?
• Komu so morali biti zvesti?
• Kako je nekdo postal vitez?
Kako se je okrepila moč cerkve
Kako se je okrepila
moč cerkve
V nasprotju z mnogimi kralji, ki so imeli šibko
moč, se je moč papeža in krščanske cerkve
okrepila. Oživeli so samostani, ki so postali
središča srednjeveške kulture. Ustanovljeni so
bili novi meniški redovi. Z naraščajočo močjo
cerkve so bile povezane tudi križarske vojne.
Naraščajoča moč cerkve
Papež je bil voditelj cerkve v Rimu, ki so mu bili podrejeni vsi duhovniki.
1. Na sliki je grb sedanjega papeža.
A. Katera dva simbola, ki sta še iz srednjega veka značilna za grb papežev, lahko opaziš?
UČNI CILJI
Učenec:
▶ opiše vlogo Cerkve
v srednjem veku,
▶ navede nove meniške
redove,
▶ pojasni vzroke in
posledice križarskih
pohodov.
PAPEŠKA KRONA (TIARA), ZLATA KLJUČA
B. Zakaj srednji vek imenujemo tudi »obdobje vere«?
VERA JE BILA LJUDEM TAKRAT ZELO POMEMBNA.
C. Pomisli, ali so bile nedeljske maše za vaščane le verski praznik?
Naraščajoča moč cerkve
TUDI PRILOŽNOST ZA DRUŽABNO SREČANJE.
VEČ O …
Čeprav se v zapisih vedno omenja le
(krona) pa je danes
ena papeška tiara (krona),
ohranjenih dvaindvajset tiar. Mnoge so
papeži dobili kot darilo od pomembnih
kraljev ali mest, v katerih so pred
izvolitvijo služili. Tiare so narejene iz
zlata in srebra ter bogato okrašene z
dragimi kamni. Običajno imajo podobo
trojne krone, na vrhu katere je križ. Iz
vsake tiare zadaj izhajata dva volana,
na katerih je upodobljen papežev grb.
Ohranjene tiare imajo različno težo,
najlažja tehta okoli 900 dag, najtežja
pa 4,5 kg. Najtežjo tiaro je papežu
podaril Napoleon I. leta 1804 ob svojem
kronanju za cesarja Francije, tehtala je
kar 8,2 kg. Najstarejša ohranjena tiara
je iz 18. stoletja. Večina tiar se danes
nahaja v vatikanskem muzeju.
Oživitev samostanov
Okoli leta 1000 se je med menihi začelo širiti gibanje, ki je zagovarjalo prenovo rimskokatoliške cerkve. Pobudniki
reform so zahtevali tudi bolj pobožno življenje menihov v samostanih.
2. Na sliki je srednjeveški menih.
A. Katero delo opravlja menih na sliki?
Katera dela so menihi še opravljali?
PREPISUJE KNJIGO;
ZDRAVLJENJE, IZOBRAŽEVANJE
B. S čim se ukvarjajo menihi danes?
MOLIJO,
PRIDELUJEJO ZELIŠČA
C. Kateri meniški redovi so bili ustanovljeni
okoli leta 1000? Obkroži jih.
BENEDIKTINCI
KARTUZIJANI
DOMINIKANCI
CISTERCIJANI
JEZUITI
3. Z oživitvijo samostanov so bili ustanovljeni številni novi meniški redovi. Frančišek Asiški je ustanovil red frančiškanov.
A. V učbeniku na strani 125 preberi življenjepis Frančiška Asiškega. Izpiši štiri značilnosti, za katere meniš, da so bile v
njegovem življenju pomembne.
1.
MLADOST POSVETIL ŠTUDIJU IN ZABAVI
Oživitev samostanov
2.
ŽIVLJENJE NATO POSVETIL BOGU
3.
ŽIVEL ZELO SKROMNO
4.
OSNOVAL RED FRANČIŠKANOV
Učenci preberejo predstavitev Frančiška
Asiškega v učbeniku na strani 125. Nato
razmislijo, o tem, kaj nam besedilo
pove o:
• Frančiškovi mladosti,
• odnosih med njegovo materjo in
očetom,
• njegovem načinu življenja, ko se je
odločil, da bo služil Bogu.
Hvaljen, moj Gospod,
z vsemi tvojimi stvarmi,
B. Na desni je kitica iz Frančiškove pesmi.
Morda poznaš njen naslov?
SONČNA PESEM
posebno s Soncem, velikim bratom,
ki razsvetljuje dneve in nas.
Lepo je in v velikem sijaju žari.
77
Kdo so bili križarji
RAZISKOVALEC
učenci poiščejo podatke o Saladinu.
Podatke primerjajo in jih analizirajo.
Predvsem naj odgovorijo na vprašanje:
Zakaj si je Saladin pridobil velik sloves?
VEČ O …
Tretjega križarskega pohoda,
pohoda ki je trajal
od 1189 do 1192, so se udeležili angleški
kralj Richard Levjesrčni, kralj rimskonemškega cesarstva Friderik Barbarossa
in francoski kralj Filip II. Friderik, ki je
bil star 70 let, je utonil pri prečkanju
reke že v Evropi in le majhen del njegove
vojske je nadaljeval pot proti Sveti
deželi. Angleška in francoska vojska sta
nadaljevali pohod, zavzeli Ciper in nato
pristanišče Akra (v današnjem Izraelu).
Filip II. se je nato zaradi izčrpanosti vrnil
v Evropo. Richard Levjesrčni je s svojo
vojsko nadaljeval pohod do Jeruzalema.
V bitki pri Asurju je premagal Saladina
(septembra 1191), a je bila vojska tako
izčrpana, da je potrebovala počitek
in pot do Jeruzalema nadaljevala šele
naslednje leto (junija 1192). Čeprav je
prišla v bližino Jeruzalema, je bila vojska
Richarda Levjesrčnega izčrpana zaradi
pomanjkanja vode in ni zmogla napada na
mesto. Richard in Saladin sta podpisala
premirje, ki je določalo, da bo romarjem
iz Evrope dovoljeno obiskovati Jeruzalem.
Oktobra 1192 je Richard Levjesrčni odplul
domov, v Sveto deželo pa se ni nikoli
več vrnil. Vendar je njegovo potovanje
domov trajalo dlje kot je sprva načrtoval.
V Avstriji (pri Devinu) so ga zajeli vazali
vojvode Leopolda Avstrijskega, njegovega
velikega sovražnika. Vojvoda Leopold
je dal Richarda zapreti in zanj zahteval
visoko odkupnino, ki jo je v Angliji zbirala
Richardova mati. Richard je v ujetništvu
preživel dve leti in šele leta 1194 je priplul
domov v Anglijo.
Učenci lahko izvedo več o Frančišku, če
obiščejo spletno stran http://franciskani.
rkc.si in obiščejo razdelek Sv. Frančišek.
V razdelku Klarise pa na tej strani lahko
izvedo več o ženskem meniškem redu
klaris:
• Kdo je bila Klara Asiška in v katerem
stoletju je živela?
• V čem je bilo njeno življenje podobo
Frančiškovemu?
• Kako živijo članice reda klaris?
• Koliko klaris je danes v Sloveniji?
103
tehnologijo
Učitelj učencem predvaja film (ali le en
del) Nebeško kraljestvo. Skupaj prikazani
film/odlomek analizirajo.
a) Jeruzalemsko kraljestvo
- (obstajalo) konec 12. stoletja: _____
- osebe v filmu: _____
BALIAN
resnično
Domišljijsko
Conrad of Montferrat;
(1140-1192)
Iz južne Nemčije, ugledna družina,
izobražen, omikan, »privlačnega videza,
/…/ izjemen v svojem pogumu, bistrosti
in fizični moči«; Trikrat poročen: prva
žena neznana (hčerka Meinharda
Goriškega); druga žena Teodora, sestra
bizantinskega cesarja (ločen); tretja
žena: Isabella jeruzalemska (polsestra
Sybille) – dobi naslov jeruzalemski kralj
v Jeruzalemsko kraljestvo prispe 1187,
njegov oče je imel tu grad; Saladin je tik
pred tem (oktober 1187) zavzel Jeruzalem;
uspešno brani Saladinovo obleganje
pristanišča Tyre (1187-92) izvoljen za
jeruzalemskega kralja, a je umrl za
posledicami atentata (1192) njegova
hčerka Maria of Montferrat je postala
kraljica Jeruzalemskega kraljestva izvor:
družinsko življenje potovanje v Jeruzalem
spopad s Saladinom zaključek filma
Kako se je okrepila
moč cerkve
Kdo so bili križarji
Papež je evropske plemiče konec 11. stoletja pozval na vojno proti muslimanom. Njihov cilj naj bi bila osvoboditev
Jeruzalema in Palestine (Svete dežele) izpod muslimanske oblasti. Pohode evropskih krščanskih plemičev v Sveto
deželo imenujemo križarske vojne.
4. V okvirčkih so opisane značilnosti križarjev. Preberi jih in v prazen prostor nariši križarja. Pri tem upoštevanj navedene
značilnosti.
Križarji so se borili za
krščansko vero. Njihov
znak je bil križ.
Opremljeni so bili
z mečem, ščitom in
oklepom.
Križarji so bili vitezi,
vojaki na konjih.
Vitezi so nosili tudi
zastave s svojim grbom.
5) Križarske vojne so imele številne posledice in so povzročile mnoge spremembe. Katere?
TRGOVINSKA IZMENJAVA,ODKRITJE ARABSKEGA ZNANJA
PONOVIMO
Kdaj je bila moč cerkve velika?
Kdo je bil voditelj zahodne krščanske
cerkve?
OKOLI LETA 1000, VSE DO
KONCA SREDNJEGA VEKA
BALDWIN IV.
resnično
Domišljijsko
Kralj 1174-85 (kralj pri 13 letih), pri
vladanju mu je pomagala mati,
Bolan: gobavec, bolezen je odkril njegov
učitelj, zgodovinar William of Tyre pri 16
letih njegova sestra Sibylla se je najprej
poročila z Williamom of Montferrat
(starejšim bratom Conrada), po njegovi
smrti pa z Guyom of Lusignanom
leta 1177 je skupaj z Raynaldom of
Chatillonom premagal Saladina
nasledil ga je sin Sibylle Baldwin V., ki je
kmalu umrl; v njegovem času je začelo
kraljestvo notranje slabeti in razpadati,
kljub temu je Baldwin izkazal veliko
predanost kraljestvu in kljub bolezni tudi
fizično moč.
SALADIN
resnično
Domišljijsko
Kurdski vojskovodja (1138-93)
Zavlada Egiptu (1171) in Siriji (1181);
porazil je Jeruzalemsko kraljestvo leta
1187 pri Hattinu, kar je bil povod za tretji
križarski pohod, ki ga je vodil Richard I.
Levjesrčni;
križarji so zavzeli Acro, a Jeruzalem je
ostal v rokah Saladina: mir iz leta 1192 je
kristjanom dopuščal romanje v mesto;
čeprav se Richard in Saladin nista
nikoli osebno srečala, naj bi med njima
obstajalo obojestransko spoštovanje;
104
menihov?
PAPEŽ V RIMU
Kaj so zahtevale
reforme samostanov?
MOČ CERKVE
PREPROSTOST,
SKROMNO;
MOLITEV;
Križarski pohodi
POBOŽNOST,
PREPISOVANJE
POHODI EVROPSKIH PLEMIČEV
POST IN MOLITEV
KNJIG
V SVETO DEŽELO
78
Jeruzalem: mesto
a) Kakšne so bile ulice mesta?
b) Opiši hiše, njihovo opremljenost.
c) Kdo so bili prebivalci mesta?
č) Kakšne vere so bili?
* Uradni jeziki v Jeruzalemskem
kraljestvu: latinski, francoski, italijanski
in drugi zahodnoevropski, grški in
arabski sta bila pogosto govorjena.
• Jeruzalem: tehnična oprema
a) S kakšnimi napravami so obdelovali
polja?
b) Kakšne oblegovalne naprave so
uporabljali?
• Srednjeveška družba: ureditev
KRALJ:__________
vazali: __________
- Kdo so bili podložniki v Jeruzalemskem
kraljestvu?
PONOVITEV
poglavja.
Kakšno vlogo je imela rimskokatoliška
cerkev v srednjeveški Evropi?
Kakšno upanje je mnogim ljudem dajala
vera?
Zakaj so mnoge samostane po letu 1000
gradili daleč stran od naselij?
Zakaj so imeli samostani tudi
gospodarsko vlogo?
Kateri so bili cilji križarjev?
Ali so se križarji vedno obnašali v skladu
z vero in viteškimi pravili?
Kako se je spremenilo
evropsko gospodarstvo
Čas med leti 1000 in 1300 pomeni velik napredek
za evropsko gospodarstvo in njegovo oživitev.
Napredek je bil viden najprej v kmetijstvu.
Zatem sta se razmahnili obrt in izmenjava blaga
(trgovina).
Zakaj je napredovalo kmetijstvo
Napredek evropskega gospodarstva po letu 1000 je bil viden najprej v kmetijstvu.
1. Katera nova orodja so se uveljavila v kmetijstvu po letu 1000? Obkroži jih med spodaj naštetimi.
komat
plug na kolesa
ralo
železne lopate
traktor
vodni mlin
2. Pridelek na poljih je povečalo natriletno kolobarjenje. Izpolni spodnjo tabelo z manjkajočimi podatki.
OZIMNO ŽITO
Ena tretjina
Žito, ki se poseje jeseni; rž, pšenica
jarino žito
praha
ENA TRETJINA
Ena tretjina
Žito, ki se poseje spomladi: oves,
ječmen
Zakaj je napredovalo kmetijstvo
PRAZNA NJIVA, PAŠNIK
tehnika (nevihta možganov)
Učitelj učence pozove, da navedejo
pojme oziroma predmete, ki jih
povezujejo s kmetovanjem danes. Skupaj
ugotovijo, katerih navedenih predmetov
v srednjem veku še niso poznali.
3. Okoli leta 1000 so začeli organizirano iskati in pripravljati nove obdelovalne površine.
Poveži sorodne pojme v pare.
Širjenje obdelovalnih površin
Širjenje obdelovalnih površin le v mejah fevda
Širjenje posesti v tujih deželah
▶UČNI CILJI
▶Učenec:
▶pojasni gospodarske
spremembe v evropskem
prostoru,
▶opiše napredek
v kmetijstvu,
▶razloži značilnosti
srednjeveške kolonizacije,
▶opiše razmah trgovine
in obrti v Evropi,
▶pojasni pojem denarno
gospodarstvo.
Zunanja kolonizacija
Kolonizacija
Notranja kolonizacija
Učenci ogledajo sliko v učbeniku na strani
127 zgoraj in jo analizirajo:
• Kdo žanje?
• Kakšen izraz imajo na obrazu žanjice?
• Kakšno vlogo imajo na sliki moški?
• Kako so upodobljeni kmetje oblečeni?
4. Oglej si sliko.
A. Kakšno obliko polj prikazuje?
DOLGA POLJA
B. Pojasni, kaj je vplivalo na izoblikovanje
tovrstne oblike polj.
UPORABA PLUGA
izdelkov
Kmetijstvo je dolga stoletja temeljilo na
triletnem kolobarjenju s praho. Učenci si
ogledajo sistem triletnega kolobarjenja.
Vsak izmed njih izdela svoj načrt
kolobarjenja s konkretnimi kulturnimi
rastlinami (npr pšenica, rž, ajda …)
Kako sta oživeli obrt in trgovina
Okoli leta 1000 so obrtniki prodajali svoje
izdelke lokalnim prebivalcem, pa tudi že
kupcem v oddaljenih deželah.
5) Pomisli, kaj je vplivalo na oživitev obrti v
srednjeveški Evropi.
1. leto
2. leto
3. leto
NAPREDEK KMETIJSTVA,
VEČ PREBIVALSTVA
79
RAZISKOVALEC
V rubriki Aktualno v učbeniku na strani
128 je predstavljen sejem CeBIT. Učenci
s pomočjo spletnih strani poiščejo velike
in poznane evropske in svetovne sejme.
Pri tem lahko izberejo različne zvrsti:
avtomobilski sejmi, sejmi mode, sejmi
živil, računalniški sejmi …
Učenci lahko na spletni strani podjetja
Celjski sejem www.ce-sejem.si in
Gospodarskega razstavišča v Ljubljani
www.gr-sejem.si, ki veljata za največja
www.gr-sejem.si
organizatorja sejmov v Sloveniji, poiščejo
podatke, katere sejme organizirata ti dve
podjetje.
AKTIVNOST: terensko delo (zbiranje
podatkov)
Učenci obiščejo turistični center (ali se
povežejo s turističnim društvom), šolsko
knjižnico ali knjižnico v domači okolici ter
zberejo podatke o:
• številu mlinov, ki še delujejo v domači
okolici, pri čemer naj bodo pozorni, ali te
mline še vedno poganja vodno kolo,
• številu različnih obratov (mlinov,
delavnic), ki so nekoč delovali na vodni
pogon; kdaj so vodne mline nadomestili
z drugimi pogonskimi sredstvi,
• številu krajev v domači okolici, ki
nosijo v imenu pojem MLIN.
Svoje ugotovitve predstavijo v razredu.
Učenci ustvarijo (zapišejo) urbar nekega
fevdalca, ki se je odločil, da bo njive na
svojem fevdu razširil na del gozda in v
višje hribovite predele. Učenci v urbar
zapišejo:
• število in imena kmetov, ki jim bo
podeljena kmetija na novo obdelanem
delu fevda,
• ugodnosti, s katerimi bo fevdalec
privabil kmete v naselitev v tem delu,
• dolžnosti kmetov, ki bodo živeli na tem
delu fevda.
1. del polja
ozimno žito
jaro žito
praha
2. del polja
jaro žito
praha
ozimno žito
3. del polja
praha
ozimno žito
jaro žito
VEČ O …
V zgodovini se je podnebje na Zemlji
večkrat pomembno spremenilo. Podnebna
nihanja so bila stalna in so vplivala tudi
na življenje človeka. V času starega veka
(okoli 2000 let pred Kr.) pa vse do 5.
stoletja je bila povprečna temperatura v
Evropi za okrog dve do štiri stopinje nižja.
Posledica tega je bila, da je severno Evropo
prerasel gozd. Posledica neugodnega
podnebja naj bi bilo tudi preseljevanje
ljudstev, saj so bili mnogi deli srednje
Evrope neprimerni za obdelovanje. Od 5.
stoletja pa vse do okoli 1200 je postalo
podnebje toplejše. Zato ni naključje, da v
ta čas sodijo tudi potovanja Vikingov (ki
so na Grenlandiji gojili žito) in vsesplošen
napredek kmetijstva. Temu obdobju je
nato sledilo spremenljivo podnebje med
letoma 1200 in 1400, ko je prevladovalo
nestanovitno vreme, v katerem so se
izmenjevala sušna in poplavna obdobja.
(povzeto iz članka Miha Pavšek, Podnebna
zgodovina, Dnevnik, 20. junija 2007, str. 30)
105
Kako sta oživeli obrt in trgovina
AKTIVNOST: besedna demonstracija
in metoda dela z zgodovinskimi
besedili
Učitelj prebere učencem zapis o
trgovcih iz angleške listine Magna Carta
(1215):
»Vsi trgovci lahko vstopijo ali zapustijo
Anglijo brez ovir in brez strahu. Prav
tako lahko zaradi trgovskih potreb
in brez ilegalnih izsiljevanj po deželi
neovirano potujejo, po kopnem ali po
morju, ali pa se tu naselijo. Ta določila
ne veljajo v času, ko je dežela v vojni z
deželo, iz katere trgovec prihaja. Vsak
trgovec, ki prihaja iz sovražne dežele
in se bo v času vojne nahajal pri nas,
bo priprt dokler sodnik ne bo ugotovil,
kakšen odnos imajo v sovražni dežele
do naših trgovcev. Če bo ugotovil,
da so naši trgovci na varnem, bomo
enako zagotovili tudi sovražnikovim
trgovcem.«
Učenci vir analizirajo:
• Na kaj spominjajo navedena določila?
• Kako bi ocenil/a navedena določila
glede na:
a) koristi za tuje trgovce,
b) koristi za domače trgovce,
c) razvoj trgovine?
• Kako bi lahko poimenoval/a takratno
trgovino: evropska ali svetovna?
6. Na zemljevidu Evrope v visokem srednjem veku:
A. vriši najpomembnejše trgovske poti,
B. podčrtaj imeni obeh morij, ki sta veljali za največji trgovski središči,
C. obkroži najpomembnejša trgovska mesta obeh trgovskih območij.
A. Kaj so bili cehi?
»Roger Aldith, Johnov sin, je bil obtožen, da je
dvakrat kršil pravila ceha: naredil je odejo, ki je
ZDRUŽBE OBRTNIKOV ISTEGA POKLICA
bila polovično narejena iz dobrega blaga, polovično
pa iz slabega blaga. Odvzeto mu je bilo članstvo v
cehu, zatem pa je bil iz ceha izključen.«
B. O kateri nalogi ceha govori pisni vir?
(Odločitev krojaškega ceha, King Lynn, Norfolk,
KONTROLA KVALITETE BLAGA
1258.)
PONOVIMO
S pomočjo ključnih besed NATRILETNO KOLOBARJENJE, SREDNJEVEŠKA KOLONIZACIJA, TRGOVSKE POTI,
CEHI sestavi kratek povzetek današnje snovi.
Učitelj razred razdeli v več skupin.
Vsaka od njih pripravi eno vlogo, ki jo
povezujemo s srednjeveškimi sejmi:
kupec, trgovec ali obrtnik. Zatem vsi
skupaj uprizorijo srednjeveški sejemski
dan. Vsi skupaj nato izberejo skupino, ki
je bila v svoji igri najbolj prepričljiva.
K NAPREDKU KMETIJSTVA JE PRIPOMOGLO NATRILETNO KOLOBARJENJE, PRI KATEREM JE KMET
OBDELOVAL 2/3 ZEMLJE. OBDELOVALNE POVRŠINE SO ŠIRILI S KOLONIZACIJO, V KATERI SO KRČILI
GOZDOVE. ŽIVAHNE TRGOVSKE POTI SO POTEKALE PO OBALAH REK, SEVERNEGA, BALTIŠKEGA IN
SREDOZEMSKEGA MORJA. OBRTNIKI ISTEGA POKLICA SO SE ZDRUŽEVALI V CEHE.
80
BELEŽKE:
106
PONOVITEV
poglavja.
• Kako je potekalo natriletno
kolobarjenje?
• Kaj je povzročilo srednjeveško
kolonizacijo?
• Kje so potekale trgovske poti?
• Čemu so bili namenjeni sejmi?
• Kako razvit je bil v srednjem veku
promet?
VEČ O …
priimki,
V srednjem veku so se pojavili priimki
in sicer najprej v 11. stoletju v Benetkah,
na Slovenskem pa najprej v 13. stoletju v
Trstu in v 14. in 15. stoletju na Kranjskem.
Mnogi od njih nas še danes spominjajo na
srednjeveške rokodelske poklice. Številni
priimki na Slovenskem so nemškega
izvora, saj so po mnenju Janeza Kebra
prebivalci prevzeli nemške poklicne
nazive, na primer: Arbajter, Cvelbar,
Hafner, Majer, Miler, Maurer, Šuštar,
Žnidar, Tišlar. Mnogi poklici, ki so dobili
tudi slovenske nazive, so postali priimki,
na primer Delavec, Dvanajšek, Lončar,
Mlinar, Zidar, Kovač. Imenoslovec, prof.
Pavle Merku potrjuje, da so rokodelski
poklici zapustili mnoge sledi v slovenskih
priimkih, na primer Tkalec, iz katerega
obstajajo izpeljanke Kalec, Kalčič ali
Kavčič. Medtem ko priimek Zupan
in Zupančič izhajata iz besede, ki je
pomenila kmeta.
Kako so mesta spremenila Evropo
Kako so mesta
spremenila Evropo
Naraščanje prebivalstva ter cvetoča trgovina sta
vplivali na rast mest v Evropi, katerih število je
hitro naraščalo. Življenje meščanov se je precej
razlikovalo od življenja kmetov.
Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta
Število mest je hitro naraščalo, prav tako število meščanov. Tipično evropsko mesto je v 13. stoletju štelo od 1.500 do
2.500 prebivalcev
1. Oglej si sliko, ki prikazuje mesto London v poznem srednjem veku in dogovori na vprašanja.
▶UČNI CILJI
▶Učenec:
▶pojasni vzroke, ki so
vplivali na nastanek
srednjeveških mest,
▶navede mestne svoboščine,
▶opiše razvoj mest,
▶opiše življenje meščanov.
Kaj je bilo značilno za srednjeveška mesta
slikovnim gradivom
Učitelj učencem pokaže sliko enega od
slovenskih srednjeveških mest, najbolje
mesta, v katerem se nahaja šola ali
pa mesta, ki je kraju šole najbližje.
Povpraša učence, kaj o mestu vedo, na
primer, kdaj je nastalo, katere prvotne
stavbe v mestu še stojijo, kakšna je
njihova usoda.
TEMZI
PREVOZU BLAGA, POTOVANJAU
A. Ob kateri reki je nastalo mesto London?
B. Čemu je služila reka?
C. Opiši, kakšne so bile hiše v mestu.
STRNJENE, VISOKE
Č. Kje na sliki, meniš, se je nahajal glavni trg? Označi ga s puščico.
V BLIŽINI CERKVE
D. Katera stavba najbolj izstopa na sliki? Pomisli, zakaj.
CERKEV, KER JE BILA POMEMBEN KRAJ VERSKIH OBREDOV IN SREČEVANJ
E. Čemu so služile obkrožene naprave v pristanišču?
RAZKLADANJU TOVORA Z LADIJ
2. Mesta so ustanovili fevdalci (imenovani mestni gospodje) tako, da so s posebno listino mestu podelili mestne pravice in
svoboščine. Naštej najpomembnejše mestne pravice.
PRAVICA DO TRŽNEGA MIRU, PRAVICA DO OBZIDJA, PRAVICA DO OSEBNE SVOBODE
81
Na spletni strani www.historyonthenet.
com/Medieval_Life/towns.htm lahko
učenci:
• preberejo, zakaj so bile posamezne
naravne značilnosti pomembne za
nastanek mest,
• preučijo umetniško sliko slikarja
Bruegla z naslovom Hunters in the Snow
(Lovci v snegu) in s klikanjem na sliki
ugotovijo, zakaj slika prikazuje podobo
idealnega srednjeveškega mesta.
BODIMO USTVARJALNI: metoda dela z
besedili in metoda slikovno-grafičnih
izdelkov
Učenci preberejo besedilo o značilnostih
srednjeveških mest v učbeniku na strani
130. Razmislijo o tlorisu nekega takega
mesta. Svoje ideje in predstave učenci
prenesejo tudi na papir v obliki slike ali
skice načrtovanega mesta.
Mesta so bila v srednjeveški Evropi
novost. Učitelj učence pozove k
razmisleku z vprašanjem: Zaradi česa so
mesta povzročila spremembe v Evropi?
Pri tem učitelj lahko pomaga učencem s
podvprašanji, na primer:
• Kako so mesta vplivala na podložnike?
• Kako so mesta vplivala na razmah
obrti in trgovine?
• Koliko so mesta vplivala na uveljavitev
drugačnega načina življenja?
AKTIVNOST: metoda besedne
demonstracije in metoda dela z
Učitelj učencem prebere spodnji zapis iz
angleške listine Magna Carta (1215):
»Mestu London naj bodo zagotovljene vse
antične svoboščine in prosta trgovina,
tako na kopnem kot tudi na morju. To
pravico bomo podelili tudi vsem drugim
mestom; svoboščine in pravica do proste
trgovine pa se zagotovi tudi trgom in
pristaniščem.«
Nato učenci pisni vir analizirajo:
• Kaj naj bi obsegale omenjene
svoboščine za mesta in trge?
• Kaj naj bi pomenila prosta trgovina?
• Pomisli, kako je določilo o prosti
trgovini vplivalo na obseg trgovanja v
mestih in trgih.
»John Kervying iz Rotterdama je povedal,
da so trije trgovci odpeljali svoj tovor
volne v Rotterdam. Tam se nahajajo
mnoge gostilne, ena imenovana Calais,
druge pa Francija, Anglija, Hemelrik,
Helle. In še je dejal, da kadar so trgovci
v gostilni Calais in tam prodajajo svoje
blago, rečejo, ‘sedaj pa smo bili v
Calaisu’.«
(Odlomek iz poročila kraljevega uradnika
o trgovini z volno, 1366)
Nato ga analizirajo:
• S katerim blagom so trgovali omenjeni
trgovci?
• Kako so blago prevažali iz Rotterdama
do Anglije in kako do Francije?
• Kje se nahaja kraj Calais?
• Pomisli, zakaj bi po uradni določbi vsi
trgovci morali pluti iz pristanišča Calais?
• Kakšno korist so si trgovci, ki so se
izognili pristanišču Calais, pridobili?
107
Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem
mestu
Kako so mesta
spremenila Evropo
3. Koga so šteli med meščane v srednjem veku? Kdo je poleg meščanov še živel v mestu?
• TRGOVCE IN OBRTNIKE
• PLEMIČI, DUHOVNIKI, JUDJE, POSLI
4. Komu pravimo meščan danes?
KDOR PREBIVA V VELIKEM MESTU
Kakšno je bilo življenje v srednjeveškem mestu
Življenje v mestu je bilo živahno, še zlasti v času sejmov in raznih prireditev.
»John Coyn iz Buryja v Suffolku in John Shepherd ter
A. Kaj nam pisni vir pripoveduje o zabavi v
John Goodbody iz istega kraja, so 14. novembra v Buryju
srednjeveških mestih?
napadli Axsmytha in Piersa, paznika, ki jima je kralj
BILO JE VELIKO PRILOŽNOSTI ZA ZABAVO
zaupal svojega noja. Zaprli so ju za pet dni, prav tako so
zaprli tudi noja, ki so mu populili precej perja, zatem pa
ga zastonj razkazovali ljudem.«
B. Pomisli, čemu je služil noj?
(Zapis dvornega sodišča v kraju Bury St Edmund,
ZA RAZKAZOVANJE, SAJ JE BIL
NENAVADNA ŽIVAL
Suffolk, 1431)
6. Slika prikazuje zelo priljubljeno vrsto
družabnosti v srednjem veku. Katero?
»Tudi to je pravo mesta: če pride zunanji
človek v mesto in hoče postati meščan,
sprejme naj ga mestni sodnik svobodno
in odkrito za meščana. Če pa bi ga
nekdo tožil zaradi svojega podložnika (ki
je šel v mesto), tedaj naj mestni sodnik
zasliši in mu da narok štirinajst dni; in
če se zgodi, da ga pred sodnijo pridobi,
naj bo ta podložnik po tem še štirinajst
dni varen in gre brez ovire, kamor hoče.
/…/ Tudi kdor leto in dan svobodno in
nezahtevno živi v mestu, ta naj tudi
vnaprej mirno ostane, pred vsakim brez
vsake zahteve.«
(Pravice mesta Kostanjevica, okrog 1300)
Učenci nato pisni vir analizirajo:
• Kakšna določila so bila zapisana v
mestnih pravicah?
• Kako je lahko podložnik postal meščan?
Zakaj je veljalo reklo, da »mestni zrak
osvobaja«?
KOPEL
PONOVIMO
DOLG DELOVNI DAN
DRUGI
Mestno življenje
Meščani
TRGOVCI
OBRTNIKI
DO OBZIDJA
SREDNJEVEŠKA
MESTA
Mestne pravice
DO TRŽNEGA
MIRU
DO OSEBNE
SVOBODE
ŽENE
SO BILE
DOMA
ŽIVAHNO
TAVERNE
Mestne družabnosti
JAVNE PRIREDITVE
OB SEJMIH
82
BELEŽKE:
108
V učbeniku na strani 131 si učenci lahko
ogledajo srednjeveškega zabavljača na
hoduljah. Učenci naj narišejo še druge
zabavljače, ki so se pojavili v času
mestnih sejmov, na primer žonglerji,
burkeži, različni glasbeniki …
PONOVITEV
poglavja.
• Zakaj je bila za mesta pomembna
pravica do obzidja?
• Opiši tipično srednjeveško mesto.
• Koga štejemo med meščane v
srednjem veku?
• Kaj je bila vloga mestnega sveta?
• Opiši delovni dan običajnega obrtnika
ali trgovca.
• Kakšen je bil položaj žensk?
»Določamo, vsak, ki bo našel v svojem
vrtu tujo kokoš ali tujega petelina ali
tuje gosi, jih sme pobiti, dokler so na
njegovem svetu. In mrtve sme vreči na
javno pot. In tistega, ki to stori, naj se ne
kaznuje.«
»Določamo, za konja ali vola ali vprežno
živino in kravo, osla ali oslico, prašiča
ali svinjo, ki bodo zaloteni v piranskih
vinogradih ali poljih ali vrtovih, naj
gospodar za vsako nogo živine kot kazen
plača en piranski sold.«
»Določamo, nihče naj pod kaznijo 40
soldov denarja ne prodaja soli, pšenice ali
drugega žita drugače kakor v piranskih
občinskih merah.«
(Piranski mestni statut, 1274)
• Kaj izvemo iz navedenih zapisov o
življenju meščanov v Piranu? Ali so se
ukvarjali le z obrtjo in trgovino?
• Kakšne so bile kazni za kršitelje?
• Koliko kazni je moral plačati meščan,
če sta mu dva osla ušla v vinograd?
• Na katero značilnost piranske trgovine
kaže zadnje določilo?
Kako se je razvijala
evropska kultura
Nasprotno od splošnega prepričanja napredek znanosti
v srednjem veku ni popolnoma zamrl. Splošen razcvet
mest, ki je prinesel blaginjo, je v 12. stoletju vplival na
nastanek univerz v zahodni Evropi. V okviru posameznih
družbenih skupin (meščanstva, plemstva in kmetov) se
je razvijala raznolika kultura.
evropska kultura
Napredek znanosti
V srednjem veku je obstajalo močno praznoverje, predvsem prepričanje, da obstajajo čarovnice.
1. Določen napredek so v srednjem veku doživele astrologija, astronomija, alkimija (kemija) in medicina. V učbeniku na
strani 132 si preberi poglavje o napredku znanosti v srednjem veku. Spodaj navedena spoznanja poveži z znanostjo, ki
so ji pripadala.
opazovanje zvezd
ASTROLOGIJA/ASTRONOMIJA
opazovanje planetov
operacije očes
ALKIMIJA
ugotavljanje različnih bolezni
zdravilni napitki
MEDICINA
pridobivanje kovin
▶UČNI CILJI
▶Učenec:
▶pojasni kulturne
spremembe v visokem
srednjem veku,
▶opiše kulturo različnih
socialnih slojev,
▶navede značilnosti
srednjeveške znanosti,
▶oceni pomen delovanja
zahodnoevropskih
univerz.
Napredek znanosti
Učitelj učence pozove, da razmišljajo
o praznoverju. V zvezek zapišejo
asociacije, ki jih dobijo, ko pomislijo na
besedo PRAZNOVERJE.
2. Preberi rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 132. Kaj v njej lahko izveš o:
• pomenu zdravilk in zdravilcev v srednjem veku?
SO BILI ZELO POMEMBNI; MED NJIMI VELIKO ŽENSK
• higieni v mestih?
Ko učenci predelajo poglavje o znanosti v
srednji Evropi, učitelj v razmislek postavi
vprašanje: Kako močno je še danes
prisotno praznoverje?
POMANJKLJIVA, ZATO SO SE POJAVILE MNOGE BOLEZNI
• praznoverju v srednjem veku?
JE BILO ZELO MOČNO
V zahodni Evropi so nastale univerze
Do sedaj smo spoznali, da so v antiki obstajale univerze v Atenah in Aleksandriji, v zgodnjem srednjem veku pa v
Bizantinskem cesarstvu in arabski državi.
3. Kdo se je združeval v srednjeveških univerzah v Evropi?
PROFESORJI IN ŠTUDENTJE, KI SO SE SREČEVALI V DOLOČENIH PROSTORIH
4. Pomisli, katero univerzo so obiskovali študentje iz ozemlja današnje Slovenije?
PADOVA, BOLOGNA, DUNAJ, PRAGA
83
Učenci preberejo zapise iz del sv.
Hildegarde in jih nato analizirajo. Učitelj
se lahko odloči za sodelovalno učenje, pri
katerem vsaka od treh skupina prebere in
analizira en sklop zapisov. O analizi poroča
v razredu. Nato učenci skupaj strnejo
značilnosti o življenju v srednjem veku, o
katerem pričajo spodnji zapisi.
a) o vzrokih za vstop v samostan
»Nekateri se za življenje v samostanu
odločijo ne zaradi svoje lastne volje,
temveč ker so razočarani nad svetom, v
katerem so živeli, saj so okusili le revščino
in pomanjkanje. /…/ Drugi, ki so bili naivni
in nepremišljeni, so se za življenje v
samostanu odločili, ker so bili nesposobni
voditi svoje življenje ter so si pridobili
zaničevanje in norčevanje ljudi. /…/ Tretje
je prizadela nesreča bolezni ali slabosti
telesa in so se zato določili zapustiti
posvetno življenje ter poiskati zdravilo
v samostanu. /…/ Nekateri, ki so trpeli
zaradi nasilja in zatiranja svojih gospodov,
so se v samostan umaknili, da gospodje ne
bi imeli več oblasti nad njimi.«
• Ali so vsi, ki so se odločili za življenje v
samostanu, prišli tja le zaradi goreče vere
in želje služiti Bogu?
• Zakaj so se posamezniki odločili za
vstop v samostan?
• Kateri od navedenih razlogov je po
tvojem mnenju prevladoval? Zakaj tako
meniš?
• Kaj nam zapisi povedo o življenju v
srednjem veku?
b) o jeklu
»Jeklo je zelo vroče in je najmočnejša
oblika železa. Skoraj predstavlja
božanskost Boga, ki se ga hudič izogiba.
/…/ Če sumite, da je vaša hrana ali pijača
zastrupljena, skrivoma v tekočo hrano, kot
na primer juha ali zelenjavni pire, dodajte
vroč košček jelka. Če je hrana zastrupljena,
bo jeklo oslabilo in onemogočilo strup.
Če je hrana suha, kot na primer meso,
ribe ali jajca, vrzite košček vročega jekla
v vino, s katerim nato polijete hrano.
Košček vročega jelka lahko uporabite za
razstrupljanje tudi pri pijačah, vinu, pivu,
vodi ali kateri koli drugi pijači. /…/ V jeklu
je veliko moči, ki onesposobi strup, da bi
škodil človeku, ki zastrupljeno hrano ali
pijačo užije. Strup človeka ne bo ubil, pa
čeprav zastrupljeno hrano ali pijačo zaužije
ali pa bo kratek čas občutil slabost.«
• Pomisli, ali je zapisani nasvet resnično
imel učinek?
• Kje bi lahko to preveril?
• Kakšno hrano so sodeč po zapisu uživali
v srednjem veku?
• Kakšna pijača je bila sodeč po zapisu
priljubljena v srednjem veku? Katero vrsto
pijače bi dodal/a namesto zapisa »kateri
koli drugi pijači«?
c) o zdravljenju vročice
»Če se stanje poslabšuje z različnimi
vročinskimi napadi, ki povzročajo bolniku
glavobol, mora bolnik odmerek sleza in
dvojni odmerek kadulje streti v kašo, na
katero pokaplja malo olivnega olja. Če
nima olja, lahko uporabi malo kisa. Zmes
nanese na glavo od čela pa do vratu ter
zavije s krpo. Ta postopek naj ponavlja
tri dni. Vendar naj kaši v teh dneh zvečer
dodaja sveže olje ali kis, dokler se stanje
ne izboljša. Sok sleza sprosti žolčnost, ki
jo nato sok kadulje oslabi, olivno olje mazili
prizadeto glavo, medtem ko kis vsrka
jedkost iz žolčnosti.«
• Ali je navedeni postopek deloval?
• Kje so ljudje našli slez in kaduljo? Ali
poznaš ti dve rastlini?
• Kje so dobili olivno olje (Hildegarda je
delovala v Nemčiji, kjer olive ne rastejo)
in kis?
109
VEČ O …
Sveta Hildegarda,
Hildegarda znana zdravilka v 12.
stoletju (1098–1179), je bila deseti otrok v
pomembni plemiški družini z današnjega
ozemlja Nemčije. Od tretjega leta dalje je
doživljala videnja, danes jih znanstveniki
razlagajo kot posledice migrene. Pri
osmih letih so jo poslali v uk k samotarski
plemkinji. Kasneje je odšla v samostan,
kjer je ostala vse življenje. Bila je ena
najvplivnejših žensk srednjega veka, ki
je imela stike z različnimi cerkvenimi
dostojanstveniki, tudi papeži in kralji,
ki so se k njej obračali po nasvet.
Napisala je tudi več glasbenih del, ki so
bila posvečena svetnikom. Bila je ena
redkih žensk, ki so v tistem času veliko
potovale. Zapustila je mnoga pisna
dela, v katerih je opisala svoje misli ob
videnjih. Delo Liber simplicis medicinae je
dejansko njena medicinska enciklopedija,
saj je v njem opisala zdravljenje s
pomočjo zelišč, živali, dreves in kamnov.
Uradno je bila Hildegarda že v 13. stoletju
razglašena za blaženo, vendar nikoli za
svetnico, čeprav jo ponekod imenujejo
sveta Hildegarda.
evropska kultura
Kako raznolika je bila kultura
Srednjeveška kultura je bila zelo raznolika. Razvijala se je v okviru posameznih družbenih skupin: meščanstva, plemstva in kmetov.
5. Izpolni shemo, ki prikazuje raznoliko kulturo v srednjem veku.
Kje bi našli prikazano obliko praznovanja?
Kdaj se je prikazano praznovanje/dejanje dogajalo?
Ali je prikazano praznovanje danes še ohranjeno?
NA PODEŽELJU
V MESTIH
NA GRADOVIH
OB LJUDSKIH
PRAZNIKIH
OB JAVNIH
PRIREDITVAH
V POLETNEM ČASU
DA
NE
NE
Katedrale – božja mesta
Bogastvo in moč cerkve sta bila v srednjem veku najbolj vidna v zidavi cerkva.
6. Na slikah sta cerkvi, zgrajeni v dveh različnih umetnostnih stilih.
V zahodni Evropi so nastale univerze
RAZISKOVALEC
Arabski učenjak Ibn Sina, ki je bil na
zahodu poznan pod imenom Avicenna,
je imel velik vpliv na znanost v zahodni
Evropi. Učenci s pomočjo spletnih strani
in literature poiščejo podatke o življenju
in delu tega velikega učenjaka.
Umetnostni stil
ROMANIKA
GOTIKA
Ena od značilnosti tega stila
OBOKI
VISOKE STAVBE
PONOVIMO
Z obiskom spletnih strani znanih
evropskih univerz, ki so bile ustanovljene
v srednjem veku, lahko učenci zberejo
podatke o prvih začetkih teh univerz,
na primer v Bologni, Parizu (Sorbona),
Oxfordu, Cambridgu, Salernu…
NAPREDEK ZNANOSTI
RAZNOLIKA KULTURA
• PRAZNOVERJE
• MESTNA
• ASTROLOGIJA,
ASTRONOMIJA, MEDICINA
• LJUDSKA
EVROPSKA
KULTURA
UNIVERZE
KATEDRALE
• 12. STOLETJE
• BOŽJA MESTA
• PRVA V ITALIJI
• GOTIKA
• ZANIMANJE ZA ZNANJE
• IZJEMNO VISOKE
Kako raznolika je bila kultura
Učitelj razred razdeli v tri skupine.
Vsaka od njih pripravi upodobitev
zabave enega od slojev, kmetov,
meščanov ali plemstva. Sledi pogovor,
katera skupina je najbolje predstavila
utrinek iz srednjega veka.
Katedrale – božja mesta
Na spletni strani www.gothicmed.
com lahko učenci izvedo več o projektu
Evropske unije GOTHICmed. V projektu
gotske katedrale in druge gotske stavbe
predstavljajo različne sredozemske
pokrajine, španske, italijanske,
portugalske in slovenske. Na ogled so
številne fotografije teh spomenikov.
110
• VITEŠKA
84
PONOVITEV
poglavja. Učenci odgovorijo na vprašanja:
• Od kod so srednjeveški učenjaki črpali
svoje znanje?
• Na kakšne načine so srednjeveški
znanstveniki zdravili bolezni?
• Kje so nastale prve zahodnoevropske
univerze?
• Katere fakultete so imele srednjeveške
univerze?
• V čem so se razlikovale ljudska,
mestna in viteška kultura?
• Kaj je bilo značilno za gotski stil zidave
cerkva?
BELEŽKE:
Kako so se oblikovale
slovenske zgodovinske dežele
Številni plemiči so pridobili posesti na
današnjem slovenskem ozemlju. Njihove posesti
so postale v 12. stoletju teritorialno zaokrožene
in avtonomne enote, ki jih imenujemo dežele.
▶
▶
Katere so bile slovenske zgodovinske dežele
▶
Na današnjem slovenskem ozemlju se je izoblikovalo več dežel.
1. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani
136. Zatem izpolni karto na desni.
A. Zapiši imena posameznih dežel
KOROŠKA
in pobarvaj njihov obseg.
B. Obkroži njihova glavna mesta.
C. Kako so nastale dežele?
VOJNAMI,
_____________________________
DEDOVANJEM
_____________________________
Č. Kdo je vodil deželo?
_____________________________
D. Pojasni, kaj je bila »deželna
zavest«.
Katere so bile slovenske zgodovinske
dežele
UVODNA MOTIVACIJA: metoda
razgovora
Učitelj v razgovoru učence povpraša o
imenih slovenskih pokrajin: Štajerska
… Morda tudi, kaj pomeni izraz kranjski
Janez? Skupaj nato ugotavljajo, od kod
izvirajo imena slovenskih pokrajin.
KRANJSKA
DEŽELNI KNEZ
_____________________________
_____________________________
S
ER
AJ
ŠT
GORIŠKA
Z NAKUPI,
_____________________________
▶
KA
ISTRA
ZAVEST O PRIPADNOSTI POSAMEZNI DEŽELI
Kako so Habsburžani širili oblast v vzhodnih Alpah
V 13. stoletju so večino posesti v slovenskih deželah v last dobili Habsburžani, pomembna plemiška družina po izvoru
iz današnje Švice.
2. Za omenjene posesti se je uveljavil naziv habsburška dedna posest. Razloži pojem.
HABSBURŠKA DEDNA POSEST
AVSTRIJA, ŠTAJERSKA, KRANJSKA,
KASNEJE ŠE KOROŠKA IN GORIŠKA = LAST HABSBURŽANOV
3. Na kakšen način so Habsburžani dobili v last slovenske dežele?
Z VOJNAMI
4. Na zgornjem zemljevidu obkroži slovenske zgodovinske dežele, ki so jih v svojo last do 15. stoletja pridobili
Habsburžani.
85
BELEŽKE:
UČNI CILJI
Učenec:
opiše, kako so se
oblikovale slovenske
zgodovinske dežele,
navede slovenske
zgodovinske dežele,
navede dežele, ki
so bile pod oblastjo
Habsburžanov,
opiše vzpon in propad
rodbine Celjskih grofov.
Kako so Habsburžani širili oblast
v vzhodnih Alpah
Na spletni strani www.habsburg.ch
(spletna stran je v nemščini) si lahko
učenci ogledajo grad Habsburg v Švici:
• V rubriki Portrait lahko izvedo več
o zgodovini gradu in si ogledajo sliko
gradu iz konca 16. stoletja.
• Ugotovijo, katera imena je grad imel
skozi stoletja.
Učenci preberejo portret svete Heme
Krške v učbeniku na strani 135 in ga
analizirajo:
• Kakšnega porekla je bila Hema Krška?
• Kakšne vzgoje je bila deležna?
• Kaj o njenem položaju pove podatek,
da je bila najbogatejša ženska svojega
časa na prostoru današnje Slovenije?
• Kaj o njeni veri priča podatek, da je
dala zgraditi samostan in stolnico?
strani 135 spodaj in ga analizirajo:
• Kaj pomeni deželna zavest?
• Kaj pomeni nacionalna zavest?
• Katero zavest od teh dveh imajo
danes prebivalci Slovenije? Utemelji s
primerom.
• Naštejejo označene slovenske
zgodovinske dežele.
• V kateri deželi se je nahajal njihov
domači kraj?
• Katere države so si delile današnje
slovensko ozemlje?
• Kateri od teh dežel je pripadlo največ
ozemlja?
• Učenci navedejo glavna mestna
središča posameznih dežel.
RAZISKOVALEC
literature poiščejo podatke o zgodovini
plemiške rodbine, ki je živela najbližje
njihovega domačega kraja. Če obstaja še
kakšna ohranjena graščina, jo obiščejo ali
predstavijo s pomočjo literature.
111
Kdo so bili Celjski grofje
www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/
ponudba/1997/kocbek/Celjski/cg1.htm:
ponudba/1997/kocbek/Celjski/cg1.htm
• V razdelku Žovneški gospodje
ugotovijo, katere dele je obsegala
posest Žovneških.
• V razdelku Vzhajajoča zvezda
Habsburžanov si ogledajo podobo mesta
Celja v 14. stoletju in ugotovijo, katere
tipične lastnosti srednjeveškega mesta
so vidne na sliki.
učbeniku na strani 137 spodaj in podatke
analizirajo:
• Kaj izvemo o moči in sposobnostih
Celjskih?
• Kaj izvemo o odnosu med očetom
(Herman II.) in sinom (Friderikom)?
• Kaj nas še danes spominja na Celjske?
Na spletni strani www.kocevje.
si/fridver.htm si lahko učenci preberejo
zgodbo Veronike Deseniške in Friderika
Celjskega.
Ogledajo si lahko tudi njuna fiktivna
portreta, ki ju je naslikal slikar Rudi
Španzel.
(premetanka)
naslednje pojme: CELJSKA DEŽELA;
HERMAN II.; ŽOVNEŠKI; ULRIK II.
AKSLJEC ALEŽED ………………………..
IKŠENVOŽ ………………………..
HRAIINME ………………………..
II. URKIL ………………………..
Ko učenci predelajo poglavje o Celjskih
grofih, učitelj v razmislek postavi
vprašanje: Ali lahko rečemo, da so
bili Celjski grofje slovenska plemiška
rodbina?
Pri tem učence vodi s podtemami o
izvoru Celjskih, njihovih dejanjih, deželni
zavesti.
PONOVITEV
podpoglavjih.
• Kako so se oblikovale slovenske
zgodovinske dežele?
• Kdo so bili lastniki slovenskih
zgodovinskih dežel?
• Katere okoliščine so omogočile
Habsburžanom, da so pridobili slovenske
dežele v svojo last?
• Zakaj so bili za vzhodnoalpski prostor
pomembni Celjski?
• Od kod izvira ime Celjski?
112
Kdo so bili Celjski grofje
Naraščajočo moč in oblast Habsburžanov na današnjem slovenskem prostoru so v 14. in 15. stoletju ogrozili Celjski
grofje.
5. Preberi poglavje Kdo so bili Celjski grofje v učbeniku na straneh 136–137 in izpolni časovni trak njihovega vzpona.
gospodje Žovneški
grofje Celjski
• NIŽJI PLEMIČI
ugledna srednjeevropska
plemiška rodbina
• PODEDOVALI VEČJO
• PODREJENI
• ŠIRITEV VPLIVA PROTI
POSEST
HABSBURŽANOM
• VZPON
izumrtje družine
VZHODU IN JUGOVZHODU
državni knezi
• VOJNA PROTI
HABSBURŽANOM
• POGODBA O DEDOVANJU
povezava z Luksemburžani
• V 15. STOLETJU
• DOBIJO NOVE POSESTI
• IZENAČENI S HABSBURŽANI
• BARBARA CELJSKA
• CELJSKA DEŽELA
6. Pomisli, kaj nam o srednjem veku priča zgodba o vzponu in padcu Celjskih grofov.
DA JE BIL VZPON TEŽAK, POTREBNE SO BILE DOBRE POVEZAVE
PONOVIMO
Nadaljuj reševanje naloge, tako da poiščeš odgovarjajoči pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov
pojem.
Plemkinja, rojena na Bizeljskem, velika dobrotnica in
ustanoviteljica samostanov.
12
Š
SVETA HEMA KRŠKA
Dežele so bile ___________________zaokrožene in
avtonomne enote.
1
T
TERITORIALNO
Celjske
V 13. stoletju so ozemlje slovenskih dežel pridobili
____________________________________.
2
A
HABSBURŽANI
Istra
Gospodje Žovneški so se v 14. stoletju preimenovali v
_________________________________ grofe.
4
J
CELJSKE
Deželo je vodil deželni _______________________.
3
E
KNEZ
Sveta Hema krška
Dežela _______________________________ je bila
razdeljena med Beneško republiko in Goriške grofe.
4
R
ISTRA
Ministeriali
Imena deželnih plemičev so nakazovala kraj njihovega
porekla, na primer ________________ so izvirali iz
Ptuja.
5
S
PTUJSKI
Knez
Posest Celjskih grofov imenujemo tudi ____________
____ dežela.
6
K
CELJSKA
Teritorialno
Nižje plemiče v slovenskih zgodovinskih deželah imenujemo __________________________.
10
A
MINI STERIALI
86
Učenci preberejo poglavje Kdo so bili Celjski grofje v učbeniku na strani 136–137. Izpolnijo
Vzpon
Največji uspehi
Celjski grofje
Izvor
Poročne zveze
BELEŽKE:
Habsburžani
Ptujski
Celjska
Kako se je spremenila podoba
slovenskih zgodovinskih dežel
Kolonizacija je spremenila kulturno in jezikovno
podobo pokrajine, saj so nastala nova naselja in
se priselili nemško govoreči prebivalci. Porast
prebivalstva in izboljšave v transportu so vplivali
na oživitev trgovine v 10. stoletju.
Kako se je spremenila
podoba slovenskih
zgodovinskih dežel
▶
Prebivalci so širili obdelovalne površine
Širjenje obdelovalnih površin (kolonizacijo) niso spodbujali le fevdalci v zahodnoevropskem prostoru, ampak tudi
fevdalci v vzhodnoalpskem prostoru.
1. Kolonizacija je potekala v več fazah. S črto poveži opise faz z ustrezno fazo.
Potekala v dolinah in gričevjih z izsekavanjem gozdov
in izsuševanjem močvirij.
▶
Prebivalci so širili obdelovalne površine
Učitelj učencem pripravi kopijo
zemljevida Slovenije, s pomočjo katere
učenci ugotovijo:
• naselja z imenom Selo (prva
kolonizacija) in Vas (nižinska
kolonizacija v visokem srednjem veku);
• naselja, kjer se pojavlja pridevnik
Stara, Srednja ali Nova vas;
• ugotovijo, v katerih delih Slovenije
so nahajajo samotne kmetije in gorski
zaselki, izpišejo nekaj imen samotnih
kmetij.
VIŠINSKA
KOLONIZACIJA
Potekla od 13. do 15. stoletja.
Potekala od 10. do 13. stoletja.
2. Oglej si sliko.
A. Katero fazo kolonizacije prikazuje?
VIŠINSKO
B. Kako imenujemo kmetijo na sliki?
SAMOTNA KMETIJA (SAMNJA);
PO OBLIKI POSESTI PA CELKI
RAZISKOVALEC
Učenci v šolski knjižnici poiščejo podatke
o svojem domačem kraju:
• kdaj je nastala prva naselbina,
• kako se je kraj imenoval v srednjem
veku, kako je dobil ime,
• ali je bil vaška ali mestna naselbina,
3. Pojasni pojem.
JEZIKOVNI OTOK
JE OBMOČJE, KJER SO STRNJENO ŽIVELI NEMŠKO GOVOREČI PREBIVALCI.
Potekala je živahna trgovina
Domači trgovci so vodili predvsem trgovino med bližnjimi mesti, medtem ko je bila trgovina na dolge razdalje (tranzitna trgovina) v rokah tujih, predvsem judovskih trgovcev.
4. Trgovci iz slovenskih dežel so uvažali in izvažali najrazličnejše blago. Spodaj navedeno blago obkroži z rdečo barvo, če
je bilo uvoženo oziroma z modro barvo, če so ga izvažali iz slovenskih dežel.
med
žlahtne kovine
vino
usnje
začimbe
živina
južno sadje
vosek
kovinski izdelki
dragocene tkanine
87
Na zemljevidu v učbeniku na strani 136
učenci:
• poiščejo potek glavnih cest,
• ugotovijo, do katerega pristanišča je
cesta potekala,
• ugotovijo, iz katerih dežel je prihajalo
blago v slovenske dežele.
▶
▶
NIŽINSKA
KOLONIZACIJA
Potekala s krčenjem gozdov na višje ležečih predelih, na
primer na Pohorju.
Potekala je živahna trgovina
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede vzroke in
posledice srednjeveške
agrarne kolonizacije,
navede vzroke za
razmah obrti in
trgovine,
navede glavne trgovske
poti na Slovenskem,
opiše nastanek in razvoj
mest,
opiše življenje meščanov.
BODIMO USTVARJALNI: priprava
srednjeveškega dne na šoli
Učenci pripravijo načrt za pripravo
srednjeveškega dne na svoji šoli.
Odločijo se med različnimi možnostmi:
lahko narišejo srednjeveške kostume,
rokodelske izdelke ali katerega od
običajev, nekdo pripravi scenarij za potek
prireditev …
Učenci preberejo poglavje Prebivalci so
širili obdelovalne površine v učbeniku
na strani 138. Izpolnijo miselni vzorec,
ki jim ga učitelj pripravi na delovni list.
Ključne besede: nižinska kolonizacija,
višinska kolonizacija, germanizacija,
jezikovni otoki.
(opazovanje, odkrivanje, zbiranje
podatkov)
Učenci obiščejo kmetijo (lahko tudi kot
muzej) in raziščejo:
• katere tehnične pripomočke, ki so se
uveljavili po letu 1000 (različno železno
orodje), danes na kmetiji še uporabljajo,
• ali imajo konje in za kakšno delo jih
uporabljajo,
• kateri tehnični pripomočki so
nadomestili nekdanje pripomočke.
Učitelj učencem prebere naslednje
besedilo:
»Pod vplivom srednjeveške kolonizacije
se je število naselij tako povečalo, da
je ponekod presegalo današnje stanje.
Tudi višinska meja poljedelskih krajev
je bila višja od današnje. Možnosti
poljedelske kolonizacije so bile s tem za
tedanje razmere v veliki meri izčrpane.
Poslej so nastajali zlasti kajžarji.«
(Zgodovina Slovencev, Cankarjeva
založba, Ljubljana, 1979, stran 176)
Nato jih pozove, da razmislijo o
dolgoročnih pozitivnih in negativnih
posledicah srednjeveške kolonizacije
za slovenski prostor.
113
AKTUALNO
V mnogih slovenskih krajih v zadnjih letih
dneve na katerih
prirejajo srednjeveške dneve,
si lahko obiskovalci ogledajo srednjeveške
prebivalce, rokodelske izdelke, jedi,
različne običaje, prisluhnejo pa lahko tudi
srednjeveški glasbi. Srednjeveške dneve
prirejajo v Ljubljani, Škofji Loki, Kamniku,
Celju, Slovenj Gradcu, Žužemberku (trški
dnevi), Predjamskem gradu, kartuziji Žiče
… Posamezne prireditve imajo različne
posebnosti, na primer v Kamniku so
priredili Vrtomirjev prstan – tekmovanje
s srednjeveškimi pulti; v Žički kartuziji
napad Turkov; pred Predjamskim gradom
pa viteški turnir …
Informacije in fotografije o teh dogodkih
so dostopne tudi na spletnih staneh.
Kako se je spremenila podoba
slovenskih zgodovinskih dežel
5. Trgovske poti so omogočale razmah številnih obrti. Pod vsako sliko dopiši, katero obrt prikazuje.
LESENI IZDELKI
"SUHA ROBA"
LONČARSTVO
KOVAŠTVO
Nastala so številna mesta
Gospodarski razcvet današnjega slovenskega prostora v drugi polovici 12. in začetku 13. stoletja je vplival na nastanek
mest.
6. Oglej si slike in pod vsako dopiši, katero slovensko mesto prikazuje, kdaj (stoletje) je bilo mesto ustanovljeno in zakaj je
bilo mesto v srednjem veku pomembno.
Nastala so številna mesta
informacijsko
komunikacijsko
Nastala so številna
mesta
tehnologijo
Na spletni strani RTV Slovenija www.
rtvslo.si v rubriki Video na zahtevo si
učenci ogledajo video posnetek Ljubljana
skozi zgodovino (dolžina 27 minut). Našli
bodo odgovore na vprašanja:
• Katera imena je imelo mesto Ljubljana
v svoji zgodovini?
• Kdaj je bilo nemško ime Laibach prvič
zapisano?
• Koliko mestnih vrat je imela Ljubljana?
• Kaj je bila naloga mestnih ključarjev?
• Kdaj so se mestna vrata zaprla poleti
in kdaj pozimi?
• Kdo je ponoči hranil ključe mestnih vrat?
• Kakšno vlogo je imel Potepinski zvon?
• Zakaj so mesto pogosto ogrožali požari?
• Za kaj so uporabljali pranger pred
mestno hišo?
• Kakšno delo je opravljal rabelj?
• Kaj so delali mestni pisarji?
LJUBLJANA, 13. STOLETJE
LEGA OB LJUBLJANSKI
CESTI
PTUJ, 13. STOLETJE
LEGA OB POTI MED ITALIJO
IN OGRSKO
7. Preberi pisni vir in odgovori na vprašanji.
A. Iz kakšnih materialov so gradili hiše?
PIRAN
13. STOLETJE
TRGOVINA S SOLJO
»Hiše v mestu so bile zgrajene iz kamna in lesa.
Če so hoteli gradbeniki postaviti hišo, so najprej
sezidali temelje iz kamenja in malte /.../. Zunanje
stene hiš so bile kamnite /.../, tramovi hiš pa so bili
leseni. Tudi stene med sobami v hiši so bile lesene
/.../. Hišne strehe so bile iz opeke,desk, slame ali
protja /.../.«
(Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešovič,
Ljubljana, 1996)
KAMNA IN LESA
B. Katera nevarnost je pogosto ogrožala
mesto, ker so bile hiše lesene?
POŽAR
PONOVIMO
Dopolni besedilo.
KULTURNO
JEZIKOVNO podobo
Kolonizacija na današnjih slovenskih tleh je spremenila _______________________
in _________________
učbeniku na strani 140 in rešijo spodnjo
nalogo, tako da obkrožijo pravilno trditev.
Najpomembnejše blago, ki so ga uvažali v
slovenskih deželah, je bilo vino.
DA NE
Zaradi številnih čred goveda, ki so
potovale proti Italiji, je deželni knez
uvedel živinsko mitnino.
DA NE
Po slovenskih deželah so potovali številni
tuji trgovci, nekateri celo iz Španije.
DA NE
Za najstarejše mesto v slovenskem
nacionalnem prostoru velja mesto Breže
na avstrijskem Koroškem.
DA NE
Srednjeveška mesta v slovenskih deželah
so bila precej velika, nekatera so štela do
10.000 prebivalcev.
DA NE
V mestu Ljubljana so goljufive kovače
namakali v Ljubljanico.
DA NE
114
NEMŠKO
slovenske pokrajine. V prostor, naseljen s slovanskim prebivalstvom, so se priselili ______________________
govoreči
TRGOVINA
MEST
prebivalci. V 10. stoletju je oživela _______________________,
kar je vplivalo na ustanovitev številnih _____________.
PRIMORSKA
Izjema so bila ________________________
mesta, ki so se ohranila še iz antičnih časov.
88
Učenci preberejo spodnje besedilo in ga
analizirajo:
»Tamkaj se že l. 949 omenjen po imenu
znani Žid David, ki je bil po poklicu
barvar. V 14. stoletju je v Trst prišlo več
nemških židovskih bankirjev, l. 1420
pa je bila s privilegijem ustanovljena
židovska občina.« (Vlado Valenčič: Židje
na Slovenskem, Dokumenti slovenstva,
Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994)
• Kdaj so se judje (Židje) množičneje
naseljevali v slovenskih mestih?
• V katerih mestih so bile poznane
judovske skupnosti?
• Kaj nas še danes spominja na judovske
skupnosti v slovenskih mestih?
• S katero gospodarsko dejavnostjo so
se judje največkrat ukvarjali?
• Kakšen odnos so do judov vzpostavili
meščani?
strani poiščejo grbe današnjih mestnih
občin in jih narišejo. Raziščejo tudi
pomen znakov na grbih.
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja na koncu
poglavja.
• Kaj je bilo značilno za nižinsko in kaj za
višinsko kolonizacijo?
• Kaj je vplivalo na nastanek jezikovnih
otokov na slovenskem ozemlju?
• Katere pridelke in izdelke so v slovenskih deželah uvažali, katere pa izvažali?
• Kje so potekale najpomembnejše
trgovske poti?
• Kaj je vplivalo na nastanek mest na
Slovenskem?
• Navedi nekaj v srednjem veku
najpomembnejših mest na Slovenskem.
Katere kulturne spomenike je zapustil
srednji vek na Slovenskem
Katere kulturne spomenike
je zapustil srednji vek na
Slovenskem
Od 11. stoletja dalje so se na današnjem slovenskem ozemlju razširili številni samostani. V
poznem srednjem veku se je izoblikoval enoten
podložniški stan. Zapuščino plemstva še danes
predstavljajo gradovi. Med pomembne kulturne
spomenike prištevamo tudi številne cerkve.
▶
▶
Samostani
Oživitev samostanov, ki je v Evropi potekala od 11. stoletja dalje, je vplivala na razširitev samostanov tudi na današnjem slovenskem ozemlju.
1. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveških samostanov in pomen njihovega delovanja na današnjih slovenskih tleh.
KULTURNA SREDIŠČA
SREDIŠČA VERSKEGA
▶
▶
UČNI CILJI
Učenec:
navede nekatere
srednjeveške kulturne
spomenike na
Slovenskem,
oceni kulturno vlogo
samostanov,
opiše plemstvo v
slovenskih zgodovinskih
deželah,
navede poglavitne
značilnosti kulturnega
razvoja.
ŽIVLJENJA
Samostani
NABIRANJE ZELIŠČ
BENEDIKTINCI, CISTER-
IN ZDRAVILSTVO
CIJANCI, KARTUZIJANI,
slikovnim gradivom
Učitelje učencem pokaže nekaj slik
znanih kulturnih spomenikov iz
visokega in poznega srednjega veka in
jih povpraša, ali spomenike prepoznajo.
Morda je kdo že obiskal katerega od njih.
Učitelj ga pozove, da opiše svoje vtise.
DRUGI REDOVI
Ljudska in meščanska kultura
Kmetje so predstavljali okoli 80 % prebivalstva, od 13. stoletja je počasi naraščalo število meščanov.
2. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveškega kmečkega in meščanskega življenja na današnjih slovenskih tleh.
ENOTEN PODLOŽNIŠKI
KMETOVANJE, TUDI
STAN
TOVORNIŠTVO IN OBRT
JEZIKOVNO IN
UKVARJANJE Z OBRTJO
NACIONALNO MEŠANO
IN TRGOVINO
MEŠČANSTVO
89
Ljudska in meščanska kultura
informacijsko komunikacijsko
tehnologijo
Na spletni strani www.mojvideo.
com/video-srednjeveski-dnevi/d9bb576
5ae211a89c157&page=98&category=tr
si lahko učenci ogledajo srednjeveški
ples, ki so ga uprizorili ob srednjeveških
dnevih v Slovenj Gradcu.
• Ali so plesi potekali v parih?
• Ali se plesalca držita za roke?
• Ali je pleš živahen?
• Kateremu plesu, ki ga poznaš, je po
tvojem mnenju predstavljeni ples še
najbolj podoben?
AKTUALNO
V dneh 21. in 22. julija 2007 so v
samostanu Žiče priredili mednarodni
spektakel Ognjena kartuzija
kartuzija, v katerem
so številni sodelujoči zaigrali turški
napad na kartuzijo, ki se je zgodil
13. marca 1531. Program prireditve
je obsegal srednjeveško tržnico,
predstavitev navad in opravil menihov
ter turško rajanje ob trebušnih
plesalkah, požiralcih ognja, žonglerjih.
Poleg turškega napada so uprizorili
tudi ognjevito mečevanje in silovite
pretepe ob 7 tabornih ognjih, ki jih je
izvajalo češko združenje srednjeveškega
mečevanja Merlet. Ob zaključku
prireditve pa so obiskovalci skupaj s
Turki iskali bogat kartuzijanski zaklad in
trepetali ob krvavem zapečatenju krute
usode 8 belih menihov. Več informacij
o spektaklu je mogoče najti na spletni
strani www.ognjenakartuzija.com
www.ognjenakartuzija.com.
Poročilo o prireditvi s številnimi
fotografijami si je mogoče ogledati
na spletni strani RTV Slovenije www.
rtvslo.si/kultura/modload.php?&c_m
od=rnews&op=sections&func=read
&c_menu=4&c_id=39360 in POP TV
http://24ur.com/naslovnica/eksluziv/
zanimivosti/20070722_3102348.php
Na spletni strani www.rkc.si/sticna
učenci lahko izvedo več o cistercijanski
opatiji v Stični.
V rubriki Ordo cisterciensis učenci lahko
spoznajo cistercijanski red:
• Kdo je bil njegov ustanovitelj?
• Kdaj in kje je bil red ustanovljen?
• Kateri so ideali menihov cistercijanov?
V rubriki Stiška arhitektura si učenci
lahko ogledajo model cistercijanske
opatije ter opise in fotografije
posameznih delov opatije:
• Koliko je stara redovna cerkev in
v kakšnem umetniškem stilu je bila
zgrajena? V kakšnem stilu so jo prenovili
v 17. stoletju?
• Arhitekturno zelo znan del opatije je
križni hodnik. Kateri stil prevladuje?
• Kako je bil samostan zaščiten pred
napadi?
V rubriki Ora et labora lahko izvemo
več o današnjih dejavnostih menihov v
samostanu.
• Katere dejavnosti potekajo v sklopu
samostana?
informacijsko komunikacijsko
tehnologijo
Na spletni strani POP TV http://24ur.
com/naslovnica/eksluziv/
zanimivosti/20070722_3102348.php
pod naslovom Srednjeveška pevka lahko
učenci poslušajo srednjeveško petje.
115
Gradovi
Učenci preberejo ljudsko pesem
Graščakov vrtnar (Svet iz besed 7,
Rokus, 2003, str. 236) in jo analizirajo.
Stoji, stoji prebeli grad,
pod belim gradom vrtec nov.
Po njem pa hodi vrtnar mlad,
lepo je žvižgal ino pel:
‘Če sem prav kmečkega rodu,
sem le vrtnarjevega stanu,
pa imam lepo deklico,
imam gosposko ljubico!’
• Katera dva družbena sloja se
pojavljata v pesmi?
• Pomisli, ali je bila v srednjem veku
ljubezen med plemkinjo in kmetom
mogoča?
• Kako se je končala ljubezenska zgodba
med vrtnarjem in graščakovo hčerjo?
Učenci preberejo ljudsko pesem Pegam in
Lambergar (Svet iz besed 7, Rokus, 2003,
str. 241), ki govori o viteškem dvoboju
na Dunaju med češkim Pergamom
in kranjskim plemičem Gašperjem
Lamberškim z gradu Kamen, ki je veljal za
velikega viteškega junaka.
Za primer analize navajamo nekaj
odlomkov pesmi.
Je Krištof tako govoril:
»Ne bom se dolgo mudil,
na Kranjskem sem še včeraj bil.«
• Koliko časa je Lambergar potreboval,
da je prijahal iz Kranjske do Dunaja?
Ga praša Pegam spet tako:
»Kje pa se bo godilo to?
Al tu na trg širokemo?«
Mu pravi Lambergar spet tako:
»Na polju, da vsi vidijo,
za najino čast se bijeva.«
Analiza:
• Zakaj je Pegam za dvoboj predlagal trg?
• Kje so se običajno odvijali viteški
turnirji?
Mu reče tako svitli car:
»Junak ti, moški Lambergar,
Kaj češ imeti za tvoj dar?«
Pa Lambergar odgovori:
»Na Kranjskem imam tri gradi,
Da b moji, prosim, lastni bli!«
• Kako bi ocenil velikost Lambergarjeve
posesti?
• Kdo je bil lastnik njegovih gradov?
• Kaj za družbeni položaj Lambergarja
pomeni, da so gradovi postali njegova last?
• Zakaj je cesar lahko ukazal takšen
prenos lastništva?
RAZISKOVALEC
Gradovi so navdihnili in še navdihujejo
številne umetnike. Učenci v literaturi
poiščejo pesmi, romane in slike,
povezane s tematiko gradov in življenjem
plemstva, podatke o posameznih
gradovih v bližini njihovega domačega
kraja ter njihovih prebivalcih. Predstavijo
jih v krajših referatih.
116
Katere kulturne spomenike je zapustil
srednji vek na Slovenskem
Gradovi
Na današnjem slovenskem ozemlju so prevladovali majhni gradovi, saj je v teh deželah prevladovalo predvsem nižje plemstvo.
3. Oglej si sliki in v kvadrate zapiši značilnosti srednjeveških gradov na Slovenskem in življenja v njih.
MANJŠI GRADOVI
PO POREKLU
ALI VAŠKI DVORI
MEDNARODNO
PLEMSTVO
VITEŠKA KULTURA
VITEŠKI TURNIRJI
Umetnost in kultura
Razvoj umetnosti in kulture je sledil razvoju v drugih delih Evrope. Pomembna serdišča kulture so bili samostani.
4. Oglej si slike in pod vsako dopiši, kateri spomenik kulturne dediščine na slovenskih tleh predstavlja.
CRNGROB (FRESKE)
SAMOSTAN STIČNA
ROTUNDA
V PREKMURJU
CERKEV
NA PTUJSKI GORI
PONOVIMO
VERSKA SREDIŠČA
Samostani
KULTURNA SREDIŠČA
ZDRAVILSTVO
DEŽELNO PLEMSTVO
MANJŠI
Gradovi
VEČINA
PREBIVALCEV
KMETJE
KULTURNI
SPOMENIKI NA
SLOVENSKEM
VITEŠKA KULTURA
Mestno in
podeželsko življenje
LJUDSKA IN MEŠČANSKA KULTURA
STIŠKI ROKOPIS
Rokopisi
SAMOSTANI
90
Umetnost in kultura
Na spletni strani www.gothicmed.
com lahko učenci izvedo več o projektu
Evropske unije GOTHICmed, med
drugim v rubriki Virtual Museum in
nato Slovenia lahko ugotovijo, kateri
so gotski spomeniki na Slovenskem,
s klikom na posamezni spomenik
na zemljevidu, si spomenik lahko
podrobneje ogledajo; še posebej
priporočamo klik na Virtual visit, ki
omogoča virtualen ogled notranjosti in
zunanjosti spomenikov, se seznanijo z
zgodovino posameznega spomenika.
PONOVITEV
Učenci odgovorijo na vprašanja na koncu
poglavja.
• Kateri samostani so delovali na
slovenskem ozemlju?
• Kakšen je bil pomen njihovega delovanja?
• V kakšni obliki je še danes ohranjena
srednjeveška ljudska kultura?
• Kakšen je bil status plemstva v
slovenskih zgodovinskih deželah?
• Kakšni gradovi prevladujejo v
slovenskih zgodovinskih deželah?
• Kateri pisni viri so se ohranili iz
srednjega veka? Učenci rešijo rubriko
PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 90.
BELEŽKE:
V LATINSKEM
JEZIKU

Kakšno je bilo življenje človeka v kameni dobi

Transcription

Similar documents

Raziskujem preteklost 7

predstavitev_Jasmina Selko

tukaj - Mesec oblikovanja

Št. Avtor Naslov Založnik Leto izida COBISS.SI

2 - Založba Izolit

Seznam nakupa gradiva s sredstvi MIZKŠ 2013

UNIVERZA V LJUBLJANI

Slovenia`s Best for Young Readers 2010

ANTIKVARIAT GLAVAN Internetna ponudba knjig in tiskov

Strinjam se s splošnimi pogoji

Otroški parlament 2012 - Društvo Bralna značka Slovenije