Srečno 2011!

3/2010
Srečno 2011!
INFO
GLASILO SKUPINE CGP
1
aktualno
4
tema četrtletja
6
stebri
11
kadri
12
skrb za okolje
13
športni utrinki
14
ujeti v objektiv
16
križanka
Zima zima bela….
Foto: Bo`o Vidmar
kazalo
3
CGP INFO
Glasilo Skupine CGP,
letnik 4/ {tevilka 3/ december 2010
Odgovorna urednica:
Mateja Turk
Uredni{ki odbor: Mateja Turk, Bo`o
Vidmar, Slobodan Jovi~
Fotografije: Bo`o Vidmar
Lektoriranje: Irena Poto~ar Pape`
Oblikovanje:
Narobe studio Ljubljana
Prelom: Fotografika,
Bo{tjan Colari~, s. p.
Tisk: Tisk [epic Novo mesto,
@arko [epic, s. p.
Prebirate zadnjo {tevilko glasila CGP INFO v letu 2010.
Ker sta pred nami bo`i~ in novo leto, smo vsebino prilagodili prazni~nemu decembrskemu vzdu{ju.
Narava nas je bogato obdarila s prvim leto{njim snegom; bela opojnost naznanja prihajajo~e prazni~ne dni.
Snega so se najbolj razveselili otroci, ljubitelji smu~anja
pa `e na~rtujejo prve smuka{ke ture.
Da so ceste kljub zimskim razmeram varne in preto~ne,
so tudi tokrat poskrbeli na{i sodelavci iz sektorja
Vzdr`evanje cest. Vas zanima, kako deluje zimska
slu`ba v na{em predstavni{tvu v Posavju? Odgovor se
skriva na straneh glasila.
Ob koncu leta nam tradicionalno vo{~i in nas nagovori
predsednik uprave Marjan Pezdirc. Kaj je zapisal, preberite v rubriki Aktualno. V temi
~etrtletja pa boste pobli`e spoznali Roberta Salmi~a, direktorja h~erinske dru`be IGM
SAVA. Tako kot vedno doslej pa smo seveda tudi tokrat zapisali {tevilne razli~ne zgodbe, ki ~akajo na vas.
Soustvarjajmo vsebino glasila skupaj, v slogi je mo~! Zato vas vabimo, da nam posredujete vsebinske predloge na elektronski naslov: mateja.turkÐcgp.si.
Dragi sodelavci, cenjeni poslovni partnerji! Veliko sre~e in lepih sanj naj vam prinese
bo`i~ni dan. Novo leto pa naj za`ivi radostno, brez oto`nih misli in skrbi. Vesel bo`i~ ter
sre~no in zdravja polno novo leto 2011 vam `elimo! Uredni{tvo
2
ob vsem vsakodnevno sli{anem za iztekajo~e se leto
`elim dodati nekaj besed.
Prva misel in pomembna okoli{~ina je, da so se na{a
predvidevanja za leto{nje leto v veliki meri uresni~ila.
Ta ugotovitev je pomembna zato, ker smo na njeni
osnovi postavili svoje cilje in oblikovali potrebne aktivnosti. Z vso odgovornostjo trdim, da brez teh ciljev
in opravljenih zastavljenih aktivnosti tako letos kot
lani dru`ba CGP danes ne bi bila tako mo~na in kos
izjemno zahtevnim razmeram na trgu.
Investicijski potencial trga se je letos dodatno
zmanj{al. Ve~ji projekti na doma~em trgu se {e niso
za~eli, zunanji pa so pokazali kapitalsko {ibkost slovenskih gradbincev. Obseg doma~e gradbene operative se ni dovolj hitro prilagajal zmanj{evanju investicijskega obsega na trgu.
Posledice stanja in pojavov na slovenskem gradbenem trgu so `e o~itne. Kapitalska
neustreznost, ote`eno izvajanje projektov in nara{~ajo~a nelikvidnost so najizrazitej{e.
Hitro se prena{ajo na celotno verigo gradbenega in storitvenega sektorja.
CGP je tudi letos deloval na vseh svojih strate{kih podro~jih; tako na in`enirskih
gradnjah, gradnjah stavb, vzdr`evanju cest, proizvodnji gradbenih materialov in investitorskem in`eniringu. Aktivni smo bili po celotni Sloveniji in tudi v tujini. Prav ta
razpr{enost dejavnosti nam zmanj{uje tveganja in ohranja stabilnost.
Temeljito smo prevetrili poslovne procese in organizacijsko strukturo. Vse z enim ciljem: zmanj{ati nepotrebne fiksne stro{ke, pove~ati u~inkovitost in konkuren~nost. To
je velika nalo`ba za prihodnost, kajti napovedi {e vedno niso vzpodbudne.
Verjeti vase in svoje sposobnosti je model premagovanja najzahtevnej{ih razmer.
Osebno verjamem v potencial vseh vas, cenjene sodelavke, spo{tovani sodelavci.
Prepri~an sem, da bomo tudi v prihodnjem letu s sr~nostjo in skupnimi mo~mi dokazovali, da smo dru`ba trdnih in uspe{nih ljudi.
Velika hvala vsakemu posebej za sodelovanje in prispevek k leto{njemu uspe{nemu
spopadu dru`be CGP z zahtevnimi tr`nimi razmerami.
V letu, ki prihaja, vam `elim obilo uspeha, notranjega miru in zdravja. Sre~no!
Marjan Pezdirc
špredsednik Uprave
IGM Sava je v letu, ki se izteka, zgradila
{tevilne objekte; pri~ujo~i na fotografiji
stoji v Trzinu.
3
Novozgrajeni odsek dolenjske avtoceste
Pridobili smo okoljski certifikat ISO 14001.
Gradimo strate{ki poslovni objekt GEN
2000. Kako poteka gradnja, se je med obiskom gradbi{~a osebno pozanimal tudi
predsednik uprave.
Leto{nje leto si bomo zapomnili tudi
po tem, da je dru`ba CGP za~ela graditi
nizkoenergetske objekte – na fotografiji
Bolni{nica Bre`ice.
Zgradili smo jez Volav~e.
aktualno
Spoštovane sodelavke, cenjeni
sodelavci in poslovni partnerji,
tema četrtletja
ROBERT SALMI^, direktor dru`be IGM SAVA
V veliki konkurenci sanjskih
poslov ni
Skozi desetletja razvoja je podjetje IGM Sava uspe{no kljubovalo vsem izzivom zahtevnega gradbenega trga in danes kot del skupine CGP uspe{no nadaljuje {estdesetletno tradicijo v proizvodnji
betonskih ter armiranobetonskih elementov in izdelkov. Zgradili so ve~ kot tristo razli~nih objektov
v Sloveniji, Avstriji, Nem~iji in na Hrva{kem. Specializirani so za kakovostno gradnjo monta`nih
objektov, zgradili so ve~ kot tristo objektov v Sloveniji, Avstriji, Nem~iji in na Hrva{kem; v zadnjem
obdobju so njihove re{itve vse bolj cenjene tudi v kmetijski panogi. Od prvega januarja leta 2006
dru`bo vodi Robert Salmi~, doma~in iz Kr{kega. Podjetje zaposluje 46 strokovno usposobljenih delavcev. Kljub gospodarski krizi, ki je najbolj izrazita prav v gradbeni{tvu, pa Salmi~ ni pesimisti~en;
vedrino mu vliva delna stabilizacija trga v zadnjem ~etrtletju tega leta. To ugotovitev podkrepi s
podatkom, da se je opazno pove~alo {tevilo naro~il. Odlo~itve sprejema premi{ljeno, motijo ga
apati~ni in neodgovorni ljudje. Moti ga tudi dejstvo, da so nekateri {e vedno prepri~ani, da je samoumevno, da imajo v teh zahtevnih ~asih slu`bo. »Danes ni ni~ samoumevno!« pove odlo~no. V
pridobivanje novih poslov vlaga ogromno znanja in energije. Njegov cilj je, da podjetje, ki ga vodi,
postane pojem kakovosti tako v skupini CGP kot tudi na {ir{em prostoru.
4
—— Ali ste zagovornik timskega dela?
»Absolutno. Narava na{ega dela je tak{na,
da temelji na timskem delu, kar pomeni,
da mora vsak posameznik, ki je vklju~en
v projekt, odigrati svojo vlogo v timu.
Pri pomembnih poslovnih
odlo~itvah se posvetujem z najo`jimi sodelavci,
prisluhnem
njihovemu
mnenju in nato odlo~im.
Odlo~itev, ki jo sprejmem, zagovarjam stoodstotno in poti nazaj
ni.«
—— V katerem delu
poslovanja najbolj
ob~utite recesijo?
»Kriza
investicij
se najbolj ka`e na
podro~ju monta`nih
hal, ~eprav predvsem zadnje ~etrtletje nakazuje stabilizacijo in izbolj{anje
stanja.
Vsaka
monta`na hala je
unikatni izdelek. Ponosen sem na to, da
smo postavili `e prek
tristo objektov.«
—— Kak{na je vloga dru`be IGM
SAVA v skupini CGP?
»Ocenjujem, da smo pomemben ~len v verigi podjetij, ki tvorijo skupino CGP.
Na{a klju~na naloga je, da za potrebe skupine CGP zagotavljamo
izdelavo vseh betonskih izdelkov
in polizdelkov. V zadnjem obdobju
vedno pomembnej{o vlogo dobiva tudi
sodobno opremljena `elezokrivnica.«
—— Kak{en je proizvodni program dru`be
IGM SAVA?
»Dejavnost podjetja obsega izdelavo AB
konstrukcij – monta`nih hal, hi{ic transformatorskih postaj, ~akalnic za avtobusna postajali{~a, gara`nih elementov, vodnjakov, greznic, oljnih lovilcev, opornih
zidov, izdelavo razne betonske galanterije
in `elezokrivsko dejavnost. Proizvodni
program je raznolik in kakovosten, kar
nam omogo~a tudi kakovosten nastop na
tr`i{~u.«
5
—— Podjetje je najbolj prepoznavno po sistemskih re{itvah, ki jih nudite pri programu monta`nih hal, kajne?
»Res je, glavna veja proizvodnje so
monta`ne hale. Sistem je bil zasnovan
pred dvajsetimi leti,
sama izdelava je
specifi~na. Na{e
monta`ne hale
so sistemi, ki
so
cenovno
ugodni, glede
na `elje, ki jih
stranka ima,
lahko ponudimo
ve~ variant
monta`nih hal. [li smo {e korak naprej, saj
sisteme prilagajamo `eleni kon~ni podobi
objekta.«
—— Ali imajo sistemi monta`nega objekta
kak{ne prednosti?
»Nedvomno! Na{tel bom samo nekatere
klju~ne prednosti: projektirane in izdelane
so glede na potrebe in `elje naro~nikov,
v celoti je izvedba monta`na (vklju~ujo~
tudi temelje), prilagodljivost glede naklona stre{ine, {tevilne mo`nosti izvedbe
vrat, dnevna osvetlitev z okni na fasadah, mo`nost postavitve konstrukcije na
klasi~no izvedeno eta`no plo{~o, hitra in
enostavna monta`a ipd.«
—— Kaj pa cena?
»Vsak monta`ni objekt je unikaten izdelek
in kot tak{en zahteva osebni pristop do investitorja. Lahko pa z gotovostjo zatrdim,
da smo cenovno ugodnej{i kot konkurenca.«
—— Neke vrste posebnost v Sloveniji pa so
betonske transformatorske postaje …
»Betonska ohi{ja transformatorskih postaj so dimenzionirane za katero koli lokacijo pri nas in predstavljajo tudi lepo
arhitektonsko re{itev. Lahko jih postavimo v vsako okolje. Sestavimo jih iz {tevilnih kombinacij tovarni{ko izdelanih
betonskih elementov z ve~ variantami
oblik streh in obdelave fasad.«
——
Kaj pa pogled v prihodnost?
»Razvijamo nove sisteme, i{~emo
re{itve za posodobitev obstoje~ih sistemov. Smo v fazi nabave magnetnih
sistemov opa`evanja, kar je vsekakor
nalo`ba za prihodnost. V sklopu skupine
CGP moramo izbolj{ati marketin{ki pristop
in poiskati nova tuja tr`i{~a. @elim si, da
postanemo podjetje, ki bo pojem kakovosti
v skupini CGP!«
—— V Posavju sodite med uspe{nej{a podjetja, kajne?
»Lahko re~em, da podjetje kljub razmeram,
ki so za gradbeni{tvo vse prej kot prijazne,
uspe{no opravlja funkcijo satelita skupine
CGP v Posavju. Z vsemi imamo korekten
poslovni odnos, {e posebej pa moram izpostaviti zelo dobro sodelovanje z Ob~ino
Kr{ko. V tej posavski ob~ini je tudi sede`
podjetja.«
—— Ali imate ob {tevilnih slu`benih obveznostih kaj ~asa zase?
»^e ~lovek `eli u~inkovito in uspe{no opravljati svoje delo, mora biti v dobri kondiciji.
Redno se ukvarjam s {portom, rekreativno
igram nogomet, tako da skrbim, da sem v
~im bolj{em stanju. ^e sem v dobri kondiciji in se dobro po~utim, sem tudi pri delu
u~inkovitej{i. To je dejstvo, zato si za {portno udejstvovanje vedno vzamem ~as.«
tema četrtletja
—— Katere so klju~ne prednosti dru`be IGM
SAVA v primerjavi s konkurenco?
»Na{e klju~ne prednosti so tradicija, znanje, hitrost prilagajanja `eljam kupcev in
cenovna ugodnost. [estdesetletna tradicija v gradbeni{tvu pomeni veliko raven
zaupanja; sposobni smo nuditi celovito
tehni~no podporo pri zasnovi projekta in
zagotoviti kakovostno izvedbo. To na{o prilagodljivost kupci znajo ceniti!«
inženirske gradnje
Vedno nam
zmanjkuje časa
IGOR GRAHEK, vodja Enote
asfalterske operative
Gradnja cest je ena temeljnih dejavnosti dru`be CGP. Zgradili smo na tiso~e cestnih kilometrov in vgradili na stotine ton asfalta. Tako v Sloveniji kot v tujini so nam v ponos zgrajeni avtocestni odseki s pripadajo~o infrastrukturo, ki omogo~ajo hitrej{e in udobnej{e
potovanje ter ve~jo varnost udele`encev v prometu. Med vo`njo malokdo pomisli, da je v
procesu izgradnje ceste zelo pomembna vgradnja asfalta. Vozniki sicer takoj zaznamo, ~e
je cesta razpokana ali ~e vozimo po grobem asfaltu. Najve~krat v `argonu re~emo, da so
»cestarji polo`ili slab asfalt«. In ravno to je bilo izhodi{~e, da smo se v redakciji odlo~ili v
tokratni {tevilki odgovoriti na nekatera aktualna vpra{anja. Po odgovore smo se odpravili
v Dobru{ko vas k Igorju Grahku, vodji Enote asfaltne operative. Takoj na za~etku nam je
Grahek razlo`il, da izrazoslovje, ki ga uporabljajo ljudje (polaganje asfalta), ni to~no. Asfalt se vgrajuje, vse druge izpeljanke so nepravilne, nas je prijazno podu~il na{ gostitelj.
Vgrajevanje asfalta na Partizanski magistrali, kraj Vr~ice pri Semi~u
Vgrajevanje asfalta na Belokranjski cesti
—— Skupina CGP ima lastno proizvodnjo asfalta in enoto za asfaltiranje, kajne?
»Tako je, ugotovitev je to~na. V bazi v Drnovem imamo proizvodnjo asfaltov, tu v
Dobru{ki vasi, kjer smo sedaj, pa je sede`
enote za vgradnjo asfaltov. Vse izgradnje
ali obnove cest, ki jih v Sloveniji gradimo,
tudi sami asfaltiramo. Podro~je delovanja
je zelo {iroko: ljubljanski bazen, Dolenjska,
Bela krajina, Posavje, Ribni{ko–ko~evsko
obmo~je, Roga{ka Slatina … Maksimalna
razdalja od asfaltne baze do gradbi{~a je
okrog 100 km. V enoti, ki jo vodim, je zaposlenih 35 delavcev, stalno pa je v delovni
proces vklju~enih {e devetnajst kooperantov.«
—— Kateri letni ~as je najbolj primeren za
vgradnjo asfalta?
»Najbolj primeren ~as za asfaltiranje sta
pozna pomlad (mesec maj) in jesen – idealna temperatura za delo je okrog 10 do 15
stopinj. Zimski ~as je zaradi nizkih temperatur neprimeren, ker se asfaltna masa hitro strdi. Ravno nasprotno pa je poleti, ko
se zaradi vro~ine asfaltna masa nikakor ne
ohladi. Eden klju~nih pogojev za kakovo-
6
stno izvedbo asfaltnih del je vreme: absolutno mora biti suho!«
—— V procesu gradnje ceste je asfaltiranje na
vrsti zadnje. Ali je to lahko te`ava?
»Vpra{anje je zelo primerno. Res je, mi
smo v procesu dela vedno zadnji. Praviloma nam za vgradnjo asfalta vedno zmanjkuje ~asa, zato delamo hitro in u~inkovito.
Na{e delovne ekipe so uigrane in delujejo
kot dobro podmazan stroj; vsak posameznik to~no ve, kaj mora storiti. Ko smo v
polni akciji, na terenu dela {est ekip, v proces vgradnje asfalta je dnevno vklju~enih
do devetdeset delavcev.«
—— Koliko let naj bi zdr`ala vgrajena asfaltna
podlaga?
»^e so bili vsi predhodni postopki izpeljani
strokovno in kakovostno – tu mislim predvsem na podlago, na katero se vgrajuje asfalt –, bi moral zgornji vozni sloj v povpre~ju
zdr`ati najmanj deset let.«
—— Koliko asfalta ste vgradili v leto{njem letu?
»Za leto{nje leto lahko re~em, da je povpre~no
leto. Vgradili smo 190 tiso~ ton asfalta.«
gradnja stavb
Dijaki v Brežicah
dočakali telovadnico
Zgodba o telovadnici v Ob~ini Bre`ice ima kar »dolgo brado«, saj so bili prvi orisi izdelani `e
leta 1994. A preteklo je kar dvanajst let, da so se v Bre`icah odlo~ili zgraditi lo~eno {portno
dvorano in telovadnico za potrebe {ole. Gradnjo telovadnice smo zaklju~ili v predvidenem
roku. O nadaljnjih korakih smo se ob obisku v Bre`icah pogovarjali z Martinom [i{kom,
ravnateljem Srednje ekonomske in trgovske {ole.
—— Kdaj bo telovadnica »za`ivela«?
»Telovadnico je treba opremiti z vso
pripadajo~o opremo in pridobiti uporabno
dovoljenje. Sr~no upam, da bo to {e v tem
{olskem letu.«
—— Ali je telovadnica primerna tudi za tekmovalni {port?
»Ko{arko in odbojko bo mogo~e igrati tudi
tekmovalno, `al pa je telovadnica za igranje rokometa na tekmovalni ravni premajhna. Ob igri{~u so tudi premi~ne tribune za
gledalce.«
—— Kako ste zadovoljni z izvajalcem
gradbenih del CGP
Novo mesto?
»Gradnjo sem spremljal od prvega dne
in moram re~i, da so
delavci ves ~as zelo
pridno delali. Opazil Martin [i{ko, ravnatelj
sem tudi, da je odgovorna oseba ves ~as nadzirala dela na
gradbi{~u, zato verjamem, da so bila dela
opravljena strokovno in kakovostno.«
Gradimo energetsko
varčno stavbo
Ob~ina [entjernej je bila ustanovljena leta
1995 in sodi med hitreje razvijajo~e se dolenjske ob~ine. In prav razvoj ter gospodarski razcvet sta bila vodilo, da so odgovorni
ob~inski mo`je pripravili vse potrebne prostorske akte za o`ivitev industrijske cone.
Med prvimi investitorji, ki bo svojo dejavnost preselil na novo lokacijo, je tudi Branko Kova~i~, direktor podjetja Kobra team.
Podjetje je bilo ustanovljeno pred 29 leti
in ima sedem zaposlenih. Kova~i~ je prav
na{im gradbincem zaupal gradnjo sodobne
poslovne stavbe, ki temelji na uporabnosti
obnovljivih virov energije. »V teh poslovno
zahtevnih ~asih mora{ dobro premisliti,
komu bo{ zaupal gradnjo. Za dru`bo CGP
sem se odlo~il tudi zato, ker je to zaupanja
vredno podjetje. Ima {tevilne reference, ki
potrjujejo stabilnost in strokovnost pri izvajanju gradbenih projektov. Moram re~i,
da sem z dosedanjim delom in odnosom
izvajalca del zelo zadovoljen, saj vse te~e
po na~rtih,« je za na{e glasilo povedal investitor Branko Kova~i~. V [entjerneju namre~
gradimo nizkoenergijsko stavbo, kjer je
predvidena ~im ve~ja uporaba obnovljivih
virov energije, kar tudi za nas gradbenike
predstavlja poseben izziv. Sama stavba je
zasnovana tako, da omogo~a izvedbo ovoja stavbe brez toplotnih mostov (toplotna
energija za ogrevanje in hlajenje objekta)
ter pridobivanje tople pitne vode, ki jo bodo
pridobivali z reverzibilno toplotno ~rpalko. Ta bo izkori{~ala geotermalno energijo
(geosonde in podtalnico). »V na{em novem
nizkoenergetskem poslovnem objektu – obsegal bo dve nadstropji s 1300 kvadratnimi
metri uporabnih povr{in – bomo imeli tudi
lo~en vodovodni sistem z de`evnico, ki se
bo zbirala v vkopanem rezervoarju nosilnosti 50 tiso~ litrov. ^rpalka bo vodo dovajala
na uporabna mesta v stavbi in izven nje;
voda bo namenjena za zalivanje zunanjih
povr{in. V stavbi bomo imeli tudi sodoben
prezra~evalni sistem, ki bo omogo~al, da
sve`i zrak pred vstopom v stavbo potuje
skozi zemeljski prenosnik in regulator toplote,« nam je ob ogledu gradbi{~a pojasnil
Branko Kova~i~. Kova~i~ se je odlo~il, da `e
tako »zeleni gradnji« doda {e nov moment
– na strehi objekta mu bomo postavili fotonapetostno elektrarno s skupno mo~jo
do 50 kW. Energetski vir bo sevanje sonca,
elektrarna bo obratovala vzporedno z distribucijskim omre`jem. Energetsko var~no
gradnjo naj bi zaklju~ili maja prihodnje leto.
Okolju prijazna stavba pa bo namenjena
prodaji in servisiranju mobilnih telefonov,
druge elektronike ter poslovni in ban~ni dejavnosti.
7
Branko Kova~i~, direktor podjetja
Kobra team, o »zeleni gradnji« z
delovodjo Milanom Megli~em.
investitorski inženiring
Izberite si svoj dom ...
v Draveljskih vrtovih!
Lepa in funkcionalna stanovanja v ljubljanskih Dravljah so `e naprodaj!
Za prvo zgradbo v Dravljah s komercialnim imenom Hortenzija
je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje, s ~imer smo projekt
uspe{no zaklju~ili. Za~eli smo `e z intenzivnim ogla{evanjem,
v katerem poleg predstavitve objekta v sodelovanju z banko
priskrbimo na{im kupcem tudi ugodno financiranje nakupa.
Stavba, ki prepri~a z odli~no lokacijo, ugodnimi cenami, funkcionalno razporeditvijo prostorov, pogledom na [marno goro
in Kamni{ko-Savinjske Alpe, `elimo predstaviti tudi vam.
Primer dvoinpolsobnega stanovanja
atriji, lo`ami, balkoni in terasami omogo~ata visoko kakovost
bivanja in zadovoljstvo stanovalcev vseh generacij. Prijetno
vas bo pri posameznih stanovanjih presenetil tudi razgled na
Kamni{ko-Savinjske Alpe in [marno goro. Vsi parkirni prostori
so v dveh kletnih eta`ah, kjer so tudi shrambe stanovanj. V
sklopu zunanje ureditve je med objektoma tudi prijetno in varno otro{ko igri{~e.
Nova soseska Draveljski vrtovi se nahaja na mirni in zeleni lokaciji v ljubljanskih Dravljah, med Regentovo in Vodnikovo cesto, le lu~aj od ljubljanske obvoznice. Sestavljata jo dve lo~eni
zgradbi, Hortenzija in Azeleja, v katerih so stanovanja vseh
velikosti (od garsonjer do petsobnih terasnih stanovanj), tako
da bo lahko vsak na{el kaj zase. Zgradba Hortenzija `e ~aka
na prve stanovalce, saj smo oktobra pridobili pravnomo~no
uporabno dovoljenje, zgradba Azeleja pa bo vseljiva spomladi
leta 2011.
Na dosegu roke. Soseska je le nekaj minut od sredi{~a mesta,
hkrati pa omogo~a takoj{no vklju~itev na ljubljansko obvoznico brez izgubljanja dragocenega ~asa. Tudi postajali{~e mestnega avtobusa, vrtec in {ola so povsem blizu.
Ugodne cene. Dvosobno stanovanje s parkirnim prostorom in
shrambo v zgradbi Hortenzija je naprodaj za manj kot 200 tiso~
evrov z `e vklju~enim DDV-jem. Za oglede in dodatne informacije smo vam na voljo na na{em predstavni{tvu v Ljubljani.
Kupcem lahko ponudimo tudi ugodno financiranje nakupa, kjer
na{a poslovna banka nudi stanovanjski kredit pod zelo ugodnimi pogoji.
Zgradba Hortenzija je sestavljena iz dveh lo~enih trinadstropnih objektov, ki ponujata 34 stanovanjskih enot ter dva
manj{a poslovna prostora. Objekta sta med seboj povezana s
kletnima eta`ama, ki sta z ostalimi eta`ami povezani z dvigali. Izbirate lahko med garsonjerami, dvo- in dvoinpolsobnimi,
trisobnimi ter ve~jimi {tiri- in petsobnimi stanovanji. Sodobna
arhitektura in funkcionalna razporeditev svetlih prostorov z
Informacije
Prodaja nepremi~nin: Tel.: 01/530 84 66, 051 678 016
elektronska po{ta: prodajaÐcgp.si
Pogoji banke za financiranje kupcev v Draveljskih vrtovih:
Naslov: CGP, d.d., predstavni{tvo Ljubljana,
Sloven~eva ulica 97, 1000 Ljubljana
www.draveljskivrtovi.si
• financiranje do 90 % vrednosti nepremi~nine,
• odpla~ilna doba do 10 let: 3-mese~ni euribor + 1,8 %,
• odpla~ilna doba nad 10 let: 3-mese~ni euribor + 1,9 %.
8
V dru`bi CGP vzdr`ujemo devetnajst odstotkov dr`avnega omre`ja na jugovzhodnem
delu Slovenije.Vzdr`evalna dela opravljamo
na celotnem obmo~ju Posavja,v ta namen
imamo dve vzdr`evalni bazi na Drnovem in
v Sevnici.
Toma` Urban~, vodja Predstavni{tva Posavje
S fotografom sva se iz Novega mesta odpravila proti Posavju in kljub mo~nemu
sne`enju je bila cesta z zimsko opremo
teko~e prevozna. Med vo`njo sva ugotavljala, da se najin jekleni konji~ek lepo dr`i
ceste. Ob prihodu v predstavni{tvo je bilo
glede na zimske razmere, ki so vladale tisti
dan, najbolj pestro prav pri sodelavcih, ki
delajo v zimski slu`bi. Vse razpolo`ljive ekipe so bile na terenu, vodja zimske slu`be
Toma` Urban~ pa je bil z njimi ves ~as v
stiku. »Malo bo potrebno po~akati,« mi
je v naglici dejal ter v isti sapi nadaljeval
z usklajevanjem dela na terenu. Ko so se
zunaj razmere nekoliko umirile, se nama je
posvetil in brez da bi ga kaj vpra{ala, ponosno dejal: »Sneg nas ni presenetil. Delavci
so opravili delo dobro in kakovostno.« Malo
sumni~avo sem pogledoval skozi okno,
sne`inke, ki so naletavale, so bile vedno
ve~je. »Pa ste dobro pripravljeni na zimsko
slu`bo?« sem vpra{al. Takoj ko sem izrekel
vpra{anje, sem vedel, da sem »ustrelil velikega kozla«. Sogovornik me je malo ~udno
pogledal in izstrelil kot iz topa: »V skupini
CGP se na zimo za~nemo pripravljati konec
septembra. Preverimo vso mehanizacijo
in nabavimo material, ki ga potrebujemo
za u~inkovito delo. Pred prvim sne`enjem
smo imeli v skladi{~u 1700 ton soli in tiso~
kubi~nih metrov peska za posipavanje. V
obeh bazah (Drnovo in Sevnica) v zimski
slu`bi dela 66 sodelavcev, pomaga jim {e
35 kooperantov. Skupno vzdr`ujemo 660
kilometrov cest,« je poudaril Urban~. Ko
sem `elel {e nekaj vpra{ati, je zazvonil telefon. Toma` Urban~ je pomahal v slovo in `e
sem iz njegove pisarne sli{al jasna navodila
fantom, ki so bili v akciji na terenu.
V Sevnici vzdr`ujemo 180 kilometrov
dr`avnih in 95 kilometrov lokalnih cest. V
preostalih treh ob~inah (Kr{ko, Kostanjevica na Krki in Bre`ice) pa 196 kilometrov
dr`avnih cest in 295 kilometrov lokalnega
cesti{~a.
vzdrževanje cest in vodotokov
V Posavju vzdržujemo
660 kilometrov cest
Martin Ogorevec, delovodja
Jez volavče – ena večjih
okoljevarstvenih naložb
Leto{nje jesenske poplave so prizadele tudi
Ob~ino Stra`a, ki je ena najmlaj{ih dolenjskih ob~in. Nekaj tednov po katastrofalnih
poplavah so sodelavci h~erinskega podjetja
VGP – specializirano je za vzdr`evanje vodotokov in obnovo ter gradnjo jezov – zaklju~ili
z obnovo jezu na Volav~ah. Stra{ki `upan
Alojz Knafelj poudarja, da je to ena ve~jih
okoljevarstvenih nalo`b v ob~ini.
»Z izgradnjo jezu smo ob~anom omogo~ili
bolj{o oskrbo s podtalno vodo, z energetsko vodo pa re{ili problem oskrbe tovarne Novoles. Izvajalci del so svojo nalogo
opravili odli~no, saj so pravi strokovnjaki
na svojem podro~ju. [e posebej `elim izpostaviti, da so izvajalci delali strokovno in hitro, ~eprav jim vremenske razmere niso bile
Alojz Knafelj
naklonjene!« je {e dodal stra{ki `upan Knafelj. Novozgrajeni jez omogo~a tam `ive~im
ljudem ob reki Krki vi{jo kakovost `ivljenja;
vzpostavljeni pa so tudi pogoji za gradnjo
elektrarne, iz katere bi se prebivalci oskrbovali s tako imenovano »zeleno elektriko«.
9
proizvodnja
Odslej betonarna
tudi v Črnomlju
V skupini CGP imamo {est betonarn: dve
na Dolenjskem, v Novem mestu in kamnolomu Vrh Pe~, tri v Posavju, na Drnovem,
v Bo{tanju in Bre`icah. Med zadnjimi je
avgusta letos za~ela obratovati betonarna v ^rnomlju. Vse na{e betonarne vodi,
koordinira in nadzira Martin Bla`i~, ki si je
v dveh desetletjih dela pridobil ogromno
znanja in izku{enj. Zastavili smo mu tri
kratka vpra{anja.
—— Zakaj smo postavili betonarno v ^rnomlju?
»Postavili smo jo predvsem zato, da tako
zni`amo stro{ke oskrbe belokranjskega
obmo~ja z betonom. Ugotovili smo, da
voziti beton iz Novega mesta v Belo krajino ni rentabilno.«
—— Kolik{no zmogljivost ima betonarna v
Beli krajini?
»Betonarna je znamke Gradis; v eni uro lahko proizvede 23 kubi~nih metrov betona.«
—— V katere namene smo uporabili beton iz
~rnomaljske betonarne?
»Beton smo uporabili pri gradnji vrtca v
Martin Bla`i~, vodja Enote proizvodnje
betona
^rnomlju in za gradnjo industrijske hale v
coni Kani`arica. Druga~e pa beton vgrajujemo v oporne zidove, ki jih postavljamo
pri vzdr`evalnih delih.«
V družbi evropskih
rejcev govedi
Na Grmu – Centru biotehnike in turizma v
Novem mestu je od 14. do 16. oktobra 2010
potekala evropska konferenca rejcev goveda rjave pasme.
Konferenco so organizatorji dopolnili s 6.
dr`avno razstavo goveda z mednarodno
udele`bo, podjetje IGM Sava pa je na prireditvenem prostoru postavilo svojo stojnico.
Opremili smo jo z reklamnim materialom, s
katerim smo obiskovalce seznanjali s ponudbo armirano betonskih monta`nih hal
za kmetijstvo, ki jih izdelujemo v Veliki vasi
pri Kr{kem.
Anton Kolman, Sonja Kova~i~ in Robert
Salmi~ so priporo~ali rejcem govedi izvedbo objektov, ki so prilagojeni njihovim
dejavnostim.
Rejcem govedi smo priporo~ali izvedbo
objektov, ki so prilagojeni vsem vrstam in
zahtevam dejavnosti. Izpostavili smo prednost dolgoletnih izku{enj s certificirano
kontrolo proizvodnje, hitro in racionalno
gradnjo, funkcionalno dovr{enostjo in vrhunsko izvedbo projektov z mo`nostjo
10
enostavnega dograjevanja in vzdr`evanja.
Izkoristili smo prilo`nost, da smo bili s svojo
prisotnostjo na odmevni prireditvi zelo dobro opa`eni. Na konferenci rejcev goveda
rjave pasme je namre~ sodelovalo kar 180
udele`encev iz 11 dr`av. Nagovoril jih je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dejan @idan. Sre~evali smo predstavnike
razli~nih strokovnih slu`b (svetovalne, veterinarske, rejske organizacije), ki bodo, tako
upamo, znali kmetijskemu gospodarstvu pri
odlo~anju za gradnjo novih objektov pomagati izbrati prav na{ izdelek.
Za Slovenijo, posebej za Novo mesto, je
bilo gostiteljstvo takega dogodka zelo pomembno in izjemna promocija. Dogodek pa
smo izkoristili tudi za promocijo Savinih AB
monta`nih hal za kmetijstvo. In ko bi le bil
odziv potencialnih kupcev tako dober, kot
smo se dobro po~utili v dru`bi evropskih
govedorejcev …
Delo in dru`ina
Delo in dru`ina sta dve klju~ni
vrednoti ve~ine ljudi.
Opravljanje dela in skrb za dru`ino zahtevata dolo~eno medsebojno usklajevanje.
To pa je {e posebej pomembno v zgodnjih
letih otrokovega `ivljenja. In prav ustvarjanje dolo~enega ravnote`ja med delom
in dru`inskim `ivljenjem postaja vse bolj
aktualno vpra{anje ve~ine star{ev.
V ~love{ki naravi je, da posku{amo dose~i
preve~ ciljev v prekratkem obdobju in ne
znamo poiskati na~ine, s katerimi bi si poenostavili `ivljenje ter se osredoto~iti na
tiste cilje, ki so za nas najpomembnej{i.
Zaposlitveni pogoji postajajo vse bolj
ostri, delovni urniki vse dalj{i in vedno
bolj neenakomerni, ~asa je vse manj,
delo prina{amo domov ... Tako je prete`ni
del opravil rezerviranih za opravljanje
slu`benih nalog. Koliko ~asa nam preostane za vsakodnevna druga opravila,
pa je `e drugo vpra{anje. Najpogosteje
se primanjkljaj ~asa odra`a v dru`inskem
krogu. Star{i in otroci tako vse manj ~asa
pre`ivijo skupaj. In vse preve~krat se dogaja, da star{i zaradi preobremenjenosti
vzgojo otrok prepu{~ajo drugim osebam. Na{i najmlaj{i, ki odra{~ajo in se
vklju~ujejo v sodobne zapletene dru`bene
odnose, pa ne potrebujejo zgolj primernega stanovanja in hrane, pa~ pa tudi pristne med~love{ke odnose v dru`ini.
Ukrepi dr`ave in delodajalcev
Z raznimi ukrepi k bolj{emu ravnote`ju
med delom in `ivljenjem pripomore tudi
dr`ava, saj s svojo zakonsko podlago zaposlenim omogo~a kori{~enje dolo~enih
pravic in izpopolnjevanje obveznosti, ki se
nana{ajo na podro~je delovnega razmerja
in zavarovanja v primeru star{evstva. De-
Porodni{ki dopust je dopust, namenjen pripravi na porod ter negi
in varstvu otroka takoj po porodu in traja 105 dni. Pravico do
porodni{kega dopusta ima mati
otroka, pod dolo~enimi pogoji pa
tudi o~e otroka ali druga oseba.
Dopust za nego in varstvo otroka
je dopust, ki nastopi po poteku
porodni{kega dopusta, traja 260
dni in ga lahko uveljavlja eden od
star{ev otroka ali oba star{a.
O~etovski dopust je dopust, namenjen o~etom, da bi `e v najne`nej{i
dobi otroka skupaj z mamo sodeloval pri negi in varstvu otroka.
O~e ima pravico do dopusta v trajanju 90 koledarskih dni, pri ~emer
mora prvih 15 dni dopusta koristiti do dopolnjenega {estega meseca
otrokove starosti, drugih 75 dni pa
lahko izrabi najdlje do tretjega leta
starosti otroka. O~etovski dopust
lahko o~e koristi v obliki polne odsotnosti z dela, v strnjenem nizu ali
po dnevih.
loma pa je k usklajevanju obeh interesov
zavezan prispevati tudi delodajalec. Zakon o delovnih razmerjih dolo~a, da mora
delodajalec delavcem omogo~iti la`je
usklajevanje dru`inskih in poklicnih obveznosti in jim zaradi izrabe star{evskega
dopusta zagotoviti pravico do odsotnosti
z dela.
Podro~je pravic in obveznosti, ki se
nana{ajo na zavarovanja v primeru
star{evstva, je v veljavni zakonodaji
obravnavano v Zakonu o star{evstvu in
dru`inskih prejemkih. V njem so pravice opredeljene kot star{evski dopust,
star{evsko nadomestilo, pravica iz naslova kraj{ega delovnega ~asa.
Kori{~enje star{evskega dopusta
v dru`bah Skupine CGP
V dru`bah Skupine CGP porodni{ki dopust tee dopust za nego in varstvo otroka po ve~ini izrabijo `enske. V leto{njem
letu je oba dopusta koristilo vseh {est
zaposlenk. V zadnjih treh letih opa`amo
porast kori{~enja o~etovskega dopusta,
v leto{njem letu ga je koristilo {tirinajst
zaposlencev, dvajset v letu 2009 in v letu
»Idealna formula« za pravo
ravnovesje
Ne obstaja idealno ravnote`je med
delom in `ivljenjem, ki bi bilo unikatno in primerno za vse ljudi in
za katerim bi morali stremeti vsi.
Usklajevanje poklicnih in zasebnih
interesov je ve{~ina, ki jo mora posameznik sam odkriti in osvojiti, saj
posameznik sebe najbolje pozna.
Vendar pa smo ljudje mo~na,
vztrajna in iznajdljiva bitja, zato s
pravo organizacijo dose`emo marsikaj, ravno zato se potrudite najti
tak{no pot in sredstva, ki so za vas
najbolj{a in boste z njimi zadovoljni. Pri tem pa ne pozabite, da smo
vsi samo ljudje.
Sre~no in uspe{no pri iskanju
va{ega ravnovesja in vse lepo v
prihajajo~em letu.
2008 osemindvajset zaposlencev.
Ugotavljamo tudi, da se skrbi za dru`ino
vse bolj posve~ajo tudi mo{ki, ki se s tem
vse bolj vklju~ujejo v vzgojo otrok in svojo
vlogo aktivnej{ega o~etovstva razumejo
predvsem kot podporo svojim partnerkam.
Pravice iz naslova kraj{ega delovnega
~asa v zadnjih treh letih zaposlenci niso
koristili.
Predstavljamo dva sodelavca, ki sta v letu 2010 koristila o~etovski dopust: Bo{tjan Matko,
vodja Enote vzdr`evanja cest Novo mesto (levo), in Andrej Iskra, vodja geodetov (desno).
11
Vir: Zakon o star{evskem varstvu in
dru`inskih prejemkih
Bird J. (2006) The ladder in work – life
balance training
kadri
Kako ujeti pravo ravnovesje
skrb za okolje
Spremljamo vplive
na okolje
V skupini CGP smo 7. 7. 2010 pridobili
okoljski certifikat ISO 14001. V ta namen
in v skladu s priporo~ili SIQ Ljubljana izvajamo vrsto aktivnosti s podro~ja varstva
okolja.
Za vse lokacije v skupini, kjer se izvaja
upravne, proizvodne in vzdr`evalne procese, poteka izdelava posnetkov stanja
infrastrukture z vsemi okoljskimi vidiki,
kot so npr. odpadne vode, energenti s
kurilnimi napravami, skladi{~enje nevarnih in nenevarnih snovi, odpadki, zrak in
hrup. Izbrani podatki bodo tekstualno in
grafi~no strnjeni v Elaboratu varstva okolja za posamezno lokacijo. V tem okoljskem dokumentu bodo podani podatki o
okoljskih vidikih, ki nastajajo pri obratovanju, popis okoljske infrastrukture, navodila za vzdr`evanje naprav, ravnanja z
odpadki in navodila za ukrepanje v primeru izrednih razmer. Cilj tovrstnega elaborata je podati enoten in celovit popis stanja vpliva na okolje in prek izdanih navodil in usmeritev vzpostaviti mehanizme za
prepre~evanje {kodljivih vplivov na okolje
pri obratovanju celotne skupine CGP.
Med ostalimi rednimi dejavnostmi varstva
okolja velja omeniti {e {tevilne aktivnosti
s podro~ja uskladitve delovanja skupine v
skladu z okoljsko zakonodajo.
Za ravnanje z gradbenimi odpadki je skupina CGP od Agencije Republike Slovenije
za okolje (ARSO) pridobila ustrezna dovoljenja. V mesecu oktobru 2010 smo od
ARSO pridobili potrditev podalj{anja vpisa v evidenco prevoznikov odpadkov. V
ve~ini kamnolomov, AB Drnovo in Ko~evju
imamo veljavno dovoljenje za predelavo
in zbiranje gradbenih odpadkov. Trenutno
smo v fazi podalj{anja oziroma v skladu
z novo Uredbo o ravnanju z odpadki v
pridobivanju novega okoljevarstvenega
dovoljenja za predelavo odpadkov na
premi~ni napravi.
Na lokacijah proizvodnih dejavnosti skupine izvajamo redne meritve hrupa, praha
in izpustov toplogrednih plinov ter odpadnih voda.
Izdelava reciklatov asfaltnih
me{anic in betonov
Pri opravljanju gradbene dejavnosti v
skupini CGP nastajajo dolo~ene koli~ine
gradbenih odpadkov, ki jih je mogo~e predelati in koristno uporabiti. Poleg na{ih
odpadkov nastajajo na {ir{em obmo~ju
Dolenjske, Bele krajine in Posavja tudi
odpadki drugih povzro~iteljev, ki jih je
smotrno zbrati in predelati za vnovi~no
uporabo.
V na{ih zbirno-predelovalnih centrih (ZPC)
odpadke, ki so predvideni za nadaljnjo
predelavo, ob sprejemu lo~ujemo. Drobimo jih z drobilno napravo Nordberg, pri
~emer pridobivamo reciklirane oziroma
drobljene gradbene ru{evine, drobljene
asfaltne ru{evine in drobljene betonske
ru{evine. Na{teti proizvodi so nazivne
frakcije 0/125 mm, kar pomeni, da so primerni predvsem za vgradnjo v posteljico
kot tudi za izvedbo zasipov in nasipov. V
oktobru leto{njega leta smo za omenjene proizvode od Zavoda za gradbeni{tvo
prejeli tudi certifikat kontrole proizvodnje
za obrata oziroma zbirno- predelovalna centra Drnovo ter Cerov Log, s ~imer
zadostujemo kakovostnim zahtevam veljavne tehni~ne regulative za konkretno
podro~je uporabe kot tudi dolo~bam Zakona o gradbenih proizvodih.
Reciklirane bitumenske me{anice v Drnovem
12
V Skupini CGP je {portno udejstvovanje priljubljena prosto~asna dejavnost, s katero se ukvarja vedno ve~ zaposlenih. Tokrat smo
pod drobnogled vzeli »teka{ke« zgodbe treh na{ih sodelavcev, ki jim tek ne pomeni samo rekreacije, ampak je zanje veliko ve~ – za
Matja`a, Zdravka in Jurija je tek NA^IN @IVLJENJA.
MATJA@ [TER
Berlin sem spoznaval med
tekom
Tek me je bolje za~el zanimati leta 2005.
Tisto leto sem v Helsinkih na svetovnem
prvenstvu zgolj po naklju~ju v `ivo videl
maratonsko preizku{njo. Prekrasno {portno vzdu{je je v meni prebudilo `arek, da
sem za~el razmi{ljati, kako bi bilo, ~e bi
tudi sam za~el te~i. [e sanjalo se mi ni, da
bom neko~ tudi sam pretekel maraton.
Resneje sem se s tekom za~el ukvarjati naslednjo leto, ko sem se tudi prvi~ udele`il
nobenih te`av, sem se pri sebi odlo~il, da
prete~em vsaj {e dva maratona: Berlinskega in klasi~nega (avtenti~nega) od maratonskega polja do glavnega mesta Gr~ije
Aten.
Leto{nji letni dopust sem tako izkoristil
za ogled znamenitosti Berlina. Najprej kot
klasi~en turist, potem pa {e kot teka~. Med
ekom je sicer de`evalo, kar pa ni niti malo
motilo ve~ kot 35.000 teka~ev. Na celotni
trasi maratona nas je vzpodbujala mno`ica
navija~ev, kar je bil {e dodatni motiv za
vsakega teka~a posebej.
ZDRAVKO RAKU[A
Gremo te~
Ljubljanskega maratona in pretekel progo
na razdalji desetih kilometrov. Po uspe{no
premagani »desetki« sem si za leto 2007
zadal {e vi{ji cilj – prete~i v Ljubljani mali
maraton na 21-kilometrski razdalji.
Kot pripravo na mali maraton sem pretekel nekaj tekem v sklopu Dolenjskega
teka{kega pokala ([marje{ke Toplice,
Stra`a, Kostel), prvi~ pa sem tekel tudi
okoli Blejskega jezera.
Moja predanost teku in temu plemenitemu
{portu je postajala vse ve~ja, postavljal
sem si vedno vi{je teka{ke cilje. Redno
sem za~el sodelovati na tekmah za Dolenjski teka{ki pokal in tako spoznal {tevilne
nove prijatelje. Skupaj smo se odpravljali
na teka{ke tekme po drugih krajih v Sloveniji (Kranjska Gora, Se`ana, Strunjan,
Bohinj, Bled, Mozirje …), {li pa smo tudi
na no~ni polmaraton v Avstrijo. Tek je tako
postal moj na~in `ivljenja, koristno sem
pre`ivljal prosti ~as in zdru`il rekreacijo
z dru`enjem s prijatelji in odhajanjem na
izlete …
Lani sem v slovenski prestolnici prvi~ pretekel Ljubljanski maraton v celoti – 42
kilometrov. Ker med tekom nisem imel
S tekom sem se za~el ukvarjati leta 2003.
Sprva sicer zaradi nabiranja kondicije za
druge aktivnosti (tenis), vendar me je tek
hitro pritegnil, tako da sem se `e v letu
2004 za~el udele`evati teka{kih tekmovanj v rekreativnih tekih. Od takrat se redno udele`ujem tekov za Dolenjski teka{ki
pokal, v sklopu katerega se letno zvrsti v
povpre~ju 22 tekov. Proge so dolge od 8 do
12 km. Organizator Dolenjskega teka{kega
pokala je `e 10 let dru{tvo Marathon Novo
mesto, katerega ~lan sem, zadnje dve leti
pa tudi predsednik. Tekmovanje poteka v
sklopu akcije Slovenija te~e pod okriljem
Olimpijskega komiteja Slovenije. Osnovni
cilj celotne akcije je pritegniti ~im ve~ ljudi
k temu na~inu rekreacije. Iz izku{enj lahko
povem, da tek nedvomno izredno pozitivno vpliva na splo{no po~utje, krepi telo in
imunski sistem, dviga razpolo`enje in voljo
do dela itd.
Po napornem delovnem dnevu, ko pride{ domov z ob~utkom, da ti bo razneslo
glavo, nikakor ni dobro le~i v naslonja~ in
13
po~ivati. Eno uro teka v naravi vam povrne
fizi~no in psihi~no mo~. Kdor je to `e preizkusil, ve, kdor {e ni, naj to ~im prej stori.
Moja teka{ka rekreacija je sicer `e nekoliko prerasla v tekmovalnost, raje te~em
na strmih terenih oziroma gorskih tekih.
Tekmovanje v Dolenjskem pokalu sem
v svoji starostni kategoriji v letu 2008
kon~al na 3. mestu, v letu 2009 na 2. mestu, v leto{njem letu mi je na~rte prekri`ala
nerodna po{kodba kolena sredi poletja. V
lanskem letu sem se udele`il svetovnega
prvenstva za veterane v gorskih tekih na
Sljeme pri Zagrebu, pretekel sem `e kar
nekaj polmaratonskih tekov (21 km), letos
spomladi sem uspe{no pretekel tudi svoj
prvi maraton (42 km) v Plitvicah. Naslednje
leto naj bi bilo {e bolj aktivno, upam, da se
mi bo {e kdo pridru`il.
Jurij Redek
Te~em, odkar pomnim
S tekom se ukvarjam `e od malih nog.
Prvi~ sem se organizirane teka{ke prireditve udele`il `e v osnovni {oli. Mirnope{kih
deset kilometrov sem takrat, poln `uljev na
obeh nogah, zapustil `e po {estih kilometrih.
Kljub tej mladostni neprijetni izku{nji (in
tudi bole~i) pa teka nisem opustil. Intenzivno sem za~el trenirati pred {tirimi sezonami, ko sem si pozdravil po{kodbo. Od
takrat sem pretekel dva maratona (Berlin
in Ljubljana) in sedem malih maratonov.
Letos sem tekme zaradi {tudijskih obveznosti skoraj v celoti izpustil, kljub navideznemu teka{kemu mirovanju pa sem se
udele`il Ljubljanskega maratona (10 km)
in malega kra{kega maratona, obenem pa
pridno treniral, da sem ohranil kondicijo za
prihodnje dose`ke.
športni utrinki
Med nami vrhunski tekači
ujeti v objektiv
Kako praznujete božičnonovoletne praznike?
Bo`i~no-novoletno obdobje je najlep{i ~as v letu. Prazni~no vzdu{je v vseh nas pri~ara posebne ob~utke, ki jih `elimo deliti z najdra`jimi. Je ~as, ko se za trenutek ustavimo, pogledamo okoli sebe in potegnemo ~rto pod leto, ki se poslavlja. Zato ni
presene~enje, da so na{i anketiranci vsi v en glas dejali, da jim najve~ pomeni dru`insko pre`ivljanje bo`i~no-novoletnih praznikov.
rodstvo in prijatelji. Veselo je,
saj si znamo pripraviti prijetno
praznovanje. Verjamem, da bo
tudi letos tako.
Mojca Bobnar
Na sveti ve~er sedemo k bo`i~ni
ve~erji, nato se obdarimo. Pozorni smo drug do drugega,
ob okra{eni jelki se pogovarjamo in izmenjujemo mnenja ter
izku{nje.
NAGRAJENCI 10. NAGRADNE
KRI@ANKE:
1. NAGRADA: 3-DNEVNA UPORABA PO^ITNI[KIH KAPACITET V KRANJSKI GORI – Jo`e
Novak, Stara cesta 29, 8351
Stra`a
2. NAGRADA: NAHRBTNIK, DE@
NIK – Cvetka Zore, Zabrdje 13,
8233 Mirna
Franc Lindi~
Bo`i~no-novoletni prazniki meni
in mojim najdra`jim veliko pomenijo, saj smo lahko kak{en
dan skupaj v dru`inskem krogu.
Zaradi narave najinega dela sva
s soprogo pogosto prav za bo`i~
ali novo leto v slu`bi. [e posebej sva vesela, ~e praznujeva z
otroki.
Drago Avgu{tin
Praznike ob koncu leta pre`ivljam
z dru`ino. Najbolj sem vesel, ~e
sem za praznike prost, saj zaradi
narave dela v~asih tudi de`uram.
Na{a navada je, da gremo k
otro{ki polno~nici, ki je ob petih
popoldne.
Zdravko Bele
Vsako leto doma okrasimo
drevesce in pripravimo slavnostno ve~erjo v krogu najdra`jih.
Pridru`ita se nam {e mama in
o~e, v~asih pa me s svojim obiskom razveseli tudi brat.
Peter Gregor~i~
Praznujem doma v dru`inskem
krogu. Praznovanje si polep­{a­
mo tudi tako, da okrasimo jelko in pod njo postavimo darila.
Na najdalj{i in najbolj nor dan
v letu, ko prestopamo iz starega v novo leto, se na vnaprej
dolo~eni lokaciji sre~amo sosedje, prijatelji in sorodniki.
3. NAGRADA: ROKOVNIK IN
SVIN^NIK – Dragica Udovi~,
Mihovo 21B, 8310 [entjernej
POVABILO K
SODELOVANJU
Vse bralce glasila vabimo, da sooblikujete
rubriko UJETI V OBJEKTIV.
Fotografije PO[LJITE
na e-mail: mateja.
turkÐcgp.si.
Jo`e Bla`i~
Praznujemo doma. Pridejo tudi
sosedje in skupaj odidemo k
polno~nici. Pri nas je navada, da
krajani zdru`imo mo~i in pripravimo prijetno bo`i~no-novoletno vzdu{je.
Andrej Jak{e
Praznujem doma, v ~asu praznikov me obi{~ejo sestra, so-
14
Robi Perko
Praznovanje
bo`i~no-novoletnih praznikov je pri meni zaradi moje slu`be precej odvisno
od vremena. ^e bo sne`ilo in
bo slabo vreme, bom de`uren
v slu`bi. V primeru lepega vremena bom doma z dru`ino,
postavili bomo prazni~no jelko in jaslice. Za bo`i~ se bomo
odpravili k polno~nici, prazni~ni
trenutek pa izkoristili za obdarovanje otrok.
Tatjana Pav~nik
Praznujemo
doma
v
raz{irjenem dru`inskem krogu, v~asih se odpravimo tudi
na smu~anje. ^e smo doma,
postavimo smrekico, babica
postavi jaslice, pripravimo dobrote. ^e smo za bo`i~ doma,
gremo za novo leto skoraj obvezno na smu~anje.
Jo`e Golob
Za bo`i~no-novoletne praznike
doma postavimo smre~ico, pa
tudi na jaslice ne pozabimo.
Toplo mi je pri srcu, ker smo
dru`inski ~lani skupaj, obi{~ejo
nas tudi sorodniki in prijatelji.
Ismet Zuli}
Novo leto praznujem doma z `eno
in sinom. Na novega leta dan pa
gremo na obisk k prijateljem.
Franc Saje
Bo`i~ in novo leto je zame ~as,
ko sem doma. Najve~ mi pomeni dru`enje z mojimi dru`inskimi
~lani,
pre{erno
prazni~no
vzdu{je pa {e nadgradimo s
slavnostno ve~erjo.
Jo`ko Peterlin
Praznujemo doma. Pripravimo
ve~erjo v dru`inskem vzdu{ju.
Okrasimo jelko in si razdelimo
darila.
Silvester Mo`e
Bo`i~ je zame in za moje
najbli`je najve~ji praznik. Ob tej
prilo`nosti se zbere vsa dru`ina.
Ob novoletni jelki so darila.
Prazni~no vzdu{je si namre~
polep{amo tudi tako, da obdarimo drug drugega.
Roman Sajovic
Bo`i~ in novo leto sta zame in
moje najbli`je posebna dneva,
saj se sre~am s sestrama in
njunima dru`inama. [e posebej
slovesno je na sveti ve~er, ko
nas obi{~e Bo`i~ek in nam razdelili darila. Polno~ pri~akam s
svojo dru`ino.
Ivan Kralj
Bo`i~no-novoletne praznike izkoristim za po~itek; veliko bolj
kot med letom pa se posvetim
svoji dru`ini. Dru`inska harmonija med prazniki je zame
najpomembnej{a.
Kristivoje Suvajac
Pri nas doma praznujemo po
pravoslavnem koledarju – sedmega januarja na bo`i~ni dan
je {e posebno slovesno, saj se
vsi doma~i zberemo skupaj. Po
stari navadi spe~emo odojka in
u`ivamo, saj je tak{no praznovanje resni~no nekaj posebnega.
Milenko Ceti}
Za praznike pripravimo veliko
slavje, praznovanja se udele`i
celotna dru`ina. V novo leto
vstopim v krogu prijateljev.
Otmar Potr~
Za bo`i~ imamo v krogu dru`ine
skupno bo`i~no ve~erjo. @e prej
postavimo smrekico. Za novo
leto sva z `eno zadnja leta kar
sama, saj gredo otroci po svoje.
Po silvestrski prazni~ni ve~erji
greva na trg, kjer pri~akava polno~ ob ognjemetu in nazdraviva
novemu letu.
15
Darko @upan
Prazniki ob koncu leta so
prilo`nost, da se snide cela
dru`ina, saj se med letom ne
videvamo prav pogosto. Okrasimo novoletno jelko ter se skupaj z otroki poveselimo.
Hasan Abdi}
Novoletne praznike praznujem
v krogu svoje dru`ine. To je tudi
~as, ko se sre~am s sorodniki,
prijatelji. V ~asu prazni~nih dni
z dru`ino obi{~em nam drage
ljudi.
Franc Poto~ar
Prazniki ob koncu leta so zame
najve~ji dru`inski dogodek.
Na slavje povabim oba brata z
dru`inama. U`ivamo in se imamo super.
križanka
GESLO
nagrade: 1. presene~enje, 2. nahrbtnik in de`nik,
3. rokovnik in svin~nik
Ime in priimek: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Naslov: . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
Re{itve kri`anke po{ljite po po{ti na naslov: CGP, d.d. Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto ali oddajte osebno v pisarni
Slu`be marketinga in odnosov z javnostmi na sede`u dru`be. Re{itve kri`anke sprejemamo do vklju~no 18. februarja 2011.
16