Karizmatični ljudje, mojstri komuniciranja. Azimut, marec 2011.

Transcription

14
pomlad 2011
Revija UniCredit Bank
Strokovno
2011 –
leto ozdravitve
Gostujoči umetnik
Savile Row,
London
Nemški pogled
na Slovenijo
Za prodorne
so vrata vedno odprta
Menjam
svoje za tvoje
Peter Bossman,
Občina Piran
Katarina Tomažin,
Termoelektrarna Toplarna
Ljubljana
Uroš Mezeg,
Beli medved
Irena Lemut Čeh
Labena
prv a sl i ka
4,25%
DO
MERA
RESTNA
B
O
A
N
LET
NUS
I BO
+ DVOJN
Kako si predstavljate ...
dober zgled?
Človek, ki pozitivno privlači
in navdihne druge.
Prof. dr. Miro Cerar, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani
Fotografija je iz filma Srečno, Kekec (producent
Viba film, režiser Jože Gale, direktor fotografije
Ivan Marinček, snemalec Ivo Belec, 1963).
Vir gradiva: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu
Republike Slovenije, zbirka fotografij AS 1201.
DVOJNI BONUS DEPOZIT ZA
VARNOST DRUŽINE IN VAS.
Za brezskrbno prihodnost sklenite depozit s privlačno obrestno mero v ekskluzivni
kombinaciji z brezplačnim nezgodnim zavarovanjem*. Zavarovalna vsota je odvisna od
višine in dobe vezave sredstev, le-te pa lahko vežete za obdobje 6, 12 ali 24 mesecev. S prihranki
in zavarovanjem skrbite za svoje najbližje. www.unicreditbank.si/dvojni-bonus-depozit
*Banka bo za dobo vezave depozita deponenta zavarovala za primer nezgodne smrti in nezgodne invalidnosti pri zavarovalnici Generali d.d.
Ponudba velja za depozite v zneskih med 10.000 in 100.000 evri. Veljavne fiksne letne obrestne mere so objavljene v poslovnih enotah banke in na
spletni strani banke. Ponudba velja do preklica.
Dober zgled je človek, ki misli, govori in deluje pretežno vrednostno
pozitivno. Kot takšen
privlači in navdihne druge ljudi, da se ravnajo po njem. Dober zgled je, denimo, oseba, ki izraža
življenjsko radost, je ustvarjalna, poštena, pogumna, sočutna in rada pomaga drugim. Takšne
lastnosti ima Kekec, ki ob tem ni okužen s kakim pohlepom ali politikantstvom, zato ga Slovencem
predlagam za zgled.
www.unicreditbank.si
3
Uv odni k
Naš naslednji
1.
Slovenska podjetja so od
nekdaj uspevala s posli
in strankami v Nemčiji. Košarkarji Olimpije so letos zopet – ne
prvič in ne zadnjič – pokazali, da
znamo igrati košarko na visoki
ravni. Lansko leto smo Slovenci,
mimogrede, podobno pokazali
pri nogometu, da o uspehih Petre Majdič in premagovanju svetovne elite na smučeh, sem in tja
s kakim zlomljenim rebrom, ne
govorim.
2.
Avgusta 2011 bo v Sloveniji, na Bledu, svetovno prvenstvo v veslanju in Slovenci bodo na stopničkah.
Prepričan sem o tem.
3.
V Sloveniji imamo vse
več projektov fotovoltaike, s katerimi vas, če le
imate interes, z veseljem seznanjajo tako Azimut kot strokovnjaki UniCreditBank. Zdi se,
da bomo – sploh v luči potresa,
tsunamija in težav jedrske elektrarne v Fukušimi na Japonskem
– v prihodnje vedno bolj stavili
na obnovljive vire energije ter
obenem na energetsko varčevanje in učinkovitost.
4.
In da ne pozabim – v
maju 2010 je 250.000
prostovoljcev v enem dnevu
očistilo Slovenijo!
5.
Ozwald Boateng, priseljenec iz Gane, se je
pred petindvajsetimi leti odločil
krojiti obleke, leta 1995 prodrl
na kultni Savile Row v Londonu,
preboj
danes pa je superzvezdnik ne le
v rodni Gani, ampak še marsikje
po svetu. Kdo ve, morda mu je
bil za zgled Kekec, ki je šel kljub
strahu in črnim obetom pogumno po zeli za Mojco …
6.
Azimut smo začeli izdajati pred tremi leti in tremi meseci z namenom narediti
nekaj novega, unikatnega, pozitivnega, zanimivega, nekaj z dodano vrednostjo. Bralci ste revijo
ocenili kot zelo dobro, poučno
in koristno, privlačno in vredno
branja – kar je za revijo jasen
uspeh (in zaveza za naprej) ter
izpolnitev naših in vaših želja.
7.
Ne vemo, kdaj nam bo
v Sloveniji uspelo izvesti
strukturne reforme, kot so pokojninska, reforma delovne zakonodaje, zdravstvena reforma.
Ne vemo, kako in kdaj bomo
preobrazili še tiste dele gospodarstva in države, ki so v težavah. Ne vemo, kdaj bomo v slovenski družbi in kulturi odrasli
ter k vrednoti »svoje države« in
vrednoti »svoje lastnine« dodali
še vrednote »odgovornosti«,
»družbenega razvoja«, vrednoto,
da je vodja dolžan skrbeti najprej
za skupnost, šele nato zase. Ne
vemo, kdaj se bodo naši politiki
nehali ukvarjati bolj drug z drugim (in sami s sabo ter za sebe)
kot z blaginjo naroda. In ne
vemo, koliko nas bo vsa ta nevednost (še dodatno) stala. Vendar
vemo, da bomo uspeli. Če naj
Slovenija obstane, ne more biti
drugače.
8.
Ne vemo, katerih bo naslednjih sto slovenskih
superuspešnih podjetij in posameznikov, za katere danes ni
slišal še nihče. Vendar vemo, da
bodo uspeli – o tem ni nobenega dvoma.
Se sprašujete, kaj hočem povedati? Kaj je smisel vsega zgoraj
nametanega, kaj imajo napisane
misli skupnega? Odgovor je na
dlani – preboj. Zgoraj je šest primerov prebojev. In dva primera,
ki kažeta, da nam ne bo nikdar
zmanjkalo možnosti, da dosegamo nove preboje.
Čas velikih negotovosti, gospodarska kriza, korupcija in nepravičnost, depresivni komentarji,
površni mediji, cinizem, občutki manjvrednosti, komentarji o
majhnosti Slovenije … nas prav
nič ne zanimajo. Od Kekčevega
poguma do tisočih slovenskih
prebojev – vsi so se zgodili v
enako težkih ali težjih razmerah.
Ni pomembno, kaj je bilo narobe
in kaj manjka; ignorirajmo težave, odmahnimo z roko cinikom
in pustimo negativcem, naj se
pač ukvarjajo sami s seboj in s
preživetimi idejami, dokler jim ne
bo postalo jasno, da so za časom. Ko greš naprej, je skoraj
nepomembno, kaj je za teboj.
Torej poglejmo naokrog in naprej, zajemimo sapo, se ogrejmo, zakoračimo in se osredotočimo – vsak zase in vsi skupaj
– samo na eno stvar: na svoj naslednji preboj! Ne bo izostal.
Janko Medja, MBA,
/ odgovorni urednik /
[email protected]
5
v se bi na
Vsebina ...
Strokovno
Menjam svoje za tvoje!
26
28
Pogosto ne cenimo dovolj tega, kar imamo, in precenjujemo to, česar nimamo. [26 ]
Inspirativno
Materialnih in finančnih dilem demografske strukture upokojencev v 21. stoletju
se ne da preprosto primerjati z razmerami, ki so vladale v preteklosti. Zagotovo
pa lahko iz izkušenj starih civilizacij uporabimo ideje o medgeneracijskem sožitju in
solidarnosti. [28]
Trendi
30
Urbana ekologija. Za spodbujanje zdravega in okolju prijaznega urbanega ekosistema je treba mestne skupnosti načrtovati
z ekološko zasnovo, z uporabo alternativnih materialov in metod. Danci so vodilni
na tem področju. [30]
Osebnostna rast
34
Ideja časovne banke je sila preprosta.
Vsak, ki eno uro dela nekaj, kar zna, za
nekoga v skupnosti, zasluži kredit enega
časovnega dolarja. Ko sam potrebuje pomoč, ta časovni dolar unovči. [34]
Leto 2010 je bilo leto dvomov, ko
je trg skrbela vzdržljivost okrevanja ob krizi evropske periferije in
upočasnitvi ameriškega gospodarstva. Leto 2011 naj bi bilo leto
ozdravitve, ko bodo trgi začeli
verjeti v vzdržljivejšo rast. [ 20 ]
Projektno financiranje
sončne elektrarne
Podjetje BISOL je v začetku letošnjega leta na strehi podjetja
Arcont odprlo največjo sončno
elektrarno v Pomurju, ki je tudi
ena od največjih sončnih elektrarn v Sloveniji. [ 22 ]
Upravljanje likvidnosti je strateška prednost podjetij
Le ena tekma, prva domača zmaga v evroligi
nad turškim Efes Pilsnom, je bila dovolj, da so
košarkarji Uniona Olimpije in novo vodstvo
pokazali, da zmaj spet zajema sapo. [40]
Za prodorne
so vrata vedno odprta
Nemčija ostaja daleč največja trgovinska partnerica Slovenije. Leta 2006 je
skupna menjava med državama dosegla 7 milijard evrov, leta 2008 rekordnih
8 milijard evrov, nato pa jo je kriza leta
2009 pošteno oklestila ter znižala na 6
milijard in 300 milijonov evrov. Optimizem se je lani vendarle vrnil. [ 10 ]
Upravljanje likvidnosti skupine
podjetij je v teh časih pomembnejše kot kadar koli prej. Za skupino
podjetij lahko pomeni tako obrestne prihranke kakor tudi nadzor
nad aktivnostmi odvisnih družb. [ 24 ]
Vabimo vas
Zajtrk finančnih trgov
UniCredit Bank [ 42 ]
(iz)brano
Aktivno
40
2011 – leto ozdravitve
Branje, ki ga priporoča
Goran Novković,
predsednik uprave in
odgovorni urednik
Žurnala24 in Žurnala [ 42 ]
16
36
Karizmatični ljudje, mojstri komuniciranja
Po meri krojeni Savile Row
Po skoraj treh desetletjih delovnih izkušenj ter na stotine člankih, objavljenih v strokovnih publikacijah po vsem svetu, Irec Deiric McCann sodi
med izjemno iskane in mednarodno priznane strokovnjake s področja
marketinga, kadrovskega menedžmenta in komuniciranja. [ 16 ]
Londonska Savile Row, ulica moške mode, krojene po meri, je tempelj lepih navad, uglajenega nagovornega sloga, predvsem pa se
prodajni zaupniki slavnih krojaško držijo pokonci kot elitna soldateska. [ 36 ]
Odgovorni urednik: Janko Medja l Glavna urednica: Mateja Čotar l Izvršna urednica: Urša Henigman
Uredniški odbor: Adel Ayari, Jana Benčina Henigman, Mateja Čotar, Urša Henigman, Primož Inkret,
Marina Klarič, Nataša Markov, Janko Medja, Kristina Sket, Hedvika Usenik
Datum natisa: 15. marec 2011 l Naklada: 3000 izvodov l Distribucija: Pošta Slovenije
Izvršno uredništvo in produkcija: PM, Poslovni mediji d.o.o. l Tisk: Tiskarna Schwarz, d.o.o.
Vsebinska in oblikovna zasnova: PM, Poslovni mediji d.o.o. Dunajska 9, 1000 Ljubljana, www.p-m.si
Izdajatelj: UniCredit Banka Slovenija d.d., Šmartinska 140, 1000 Ljubljana, www.unicreditbank.si
7
P rv a beseda
Prv a be se da
Fotovoltaika je ena od najhitreje rastočih panog [ 01 ]
UniCredit Bank je marca za svoje stranke že drugič pripravila dogodek z naslovom Fotovoltaika
– pogled z evropske perspektive. Gabriela Florea iz dunajskega UniCredit Leasinga je govorila o
trendih fotovoltaike v Nemčiji in v državah vzhodne Evrope, Martin Mayr, vodja centra za čezmejno financiranje obnovljivih virov energije, UniCredit Leasing Dunaj, je predstavil izkušnje in kriterije UniCredit Leasinga pri financiranju fotovoltaike, Miloš Vignjevič, direktor podjetniških financ
in projektnega financiranja v UniCredit Bank, pa je udeležencem povedal, kako je najsmotrneje
financirati solarne projekte v Sloveniji. Srečanje je zaokrožil dr. Uroš Merc, predsednik uprave
podjetja BISOL. Prikazal je rezultate raziskav, ki kažejo perspektivnost ene od najhitreje rastočih
panog, kot primer dobre prakse pa je predstavil konkreten projekt postavljanja sončne elektrarne
na strehi podjetja Arcont, ki so ga konec lanskega leta izpeljali s projektnim financiranjem UniCredit Bank (več o tem si lahko preberete na strani 22).
KAKO DO BANČNEGA PAKETA ELITNI?
DODATNE INFORMACIJE
Bančni paketi Elitni so namenjeni strankam Osebnega bančništva,
Za dodatne informacije so vam na voljo naši osebni bančni
katerih želje, potrebe in zahteve bodo obravnavane s posebno
svetovalci v poslovnih enotah banke.
pozornostjo. Vabimo vas, da se oglasite pri svojem osebnem
bančniku ali v najbližji poslovni enoti UniCredit Bank, kjer bomo
06
UniCredit Banka Slovenija d.d.
Azimut vam je všeč [ 02 ]
01
Raziskava, ki jo je konec leta 2010 UniCredit Bank naredila med prejemniki revije Azimut, je
pokazala, da je bralcem revija všeč. Na lestvici od 1 do 5 so jo ocenili z oceno 3,97. Revijo
prebere 75,6 odstotka prejemnikov, večina jo bere več kot 20 minut. Glede vsebine se je izkazalo, da so bralci zelo zadovoljni s strokovnostjo in kredibilnostjo vsebin, revija pa jim je všeč
tudi z oblikovnega vidika, saj jih je skoraj 70 odstotkov zelo zadovoljnih s postavitvijo vsebine
in fotografij. So pa bralci izrazili željo, da bi Azimut prinašal še več poslovnih in marketinških
tem, vsebin o okolju in družbeni odgovornosti ter praktičnih nasvetov, kar bomo upoštevali v
naslednjih številkah revije.
UniCredit SpA priključena industrijski iniciativi Dii kot delničar [ 03 ]
Iniciativa Dii – Desertec Industrial Initiative – je bila ustanovljena julija 2009 z namenom, da
zgradi mrežo za proizvodnjo obnovljive, okolju prijazne sončne in vetrne energije v puščavah
Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter da pripravi vse za integracijo proizvedene energije na
evropski energetski trg. Dolgoročni cilj iniciative je dvojen: zadovoljiti energetske potrebe v
državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter do leta 2050 zagotoviti 15-odstotni delež električne energije, ki jo potrebuje Evropa. UniCredit SpA je prva finančna inštitucija, ki se je industrijski iniciativi Dii priključila kot delničar.
03
Na igrišče pospremila nogometaše UEFA Champions League [ 04 ]
V nagradni igri, ki jo je UniCredit Bank v sodelovanju z MasterCardom organizirala tudi letos,
sta bila izžrebana dva dečka, ki sta lahko na nogometno igrišče pospremila nogometne zvezdnike. Letos se je sreča nasmehnila Maticu Škrjancu iz Kamnika in Timu Vrečiču iz Škofje Loke,
ki sta 15. februarja skupaj z enim od staršev odpotovala v Milano na tekmo osmine finala UEFA
Champions League, v kateri sta se pomerili ekipi AC Milan in Tottenham Hotspur FC. Za oba
fanta je bilo doživetje nepozabno.
Pioneer Funds največkrat nagrajena tuja družba za upravljanje [ 05 ]
04
8
V izboru najboljših vzajemnih skladov v Sloveniji, ki ga je organizirala revija Moje finance, so februarja nagradili najboljše sklade v petnajstih kategorijah za preteklo leto in v desetih kategorijah za
petletno obdobje. V izboru so sodelovali domači in tuji skladi, ki se tržijo v Sloveniji. Moje finance
so v skupini za najboljše domače in tuje vzajemne sklade v enoletnem izboru ocenjevale dvesto
skladov, v petletnem izboru pa skoraj sto skladov. Največ nagrad med vsemi tujimi družbami za
upravljanje so prejeli skladi družbe Pioneer Funds (Pioneer Funds Global Balanced, mešani, globalni – enoletno obdobje; Pioneer Funds Emerging Europe & Mediterranean, delniški, evropski trgi
v razvoju – enoletno obdobje; Pioneer Funds Emerging Europe & Mediterranean, delniški, evropski
trgi v razvoju – petletno obdobje). Pioneer Funds Emerging Europe & Mediterranean je postal tudi
največkrat nagrajeni sklad.
Spletna stran: www.unicreditbank.si/elitni
poskrbeli za odprtje izbranega paketa Elitni.
Šmartinska 140
1000 Ljubljana
ELITNI
BANČNI PAKETI
EKSKLUZIVNE
STORITVE NA DOSEGU
ROKE.
08
Lončarjenje z novinarji [ 06 ]
Letošnje srečanje z novinarji so v UniCredit Bank obarvali s toplim in domačim vzdušjem. Povabili so jih v Slovenski etnografski muzej na lončarsko delavnico, na kateri je njihovo kreativnost
spodbujal znani slovenski humorist Miha Brajnik. Predstavniki sedme sile so po enourni lončarski delavnici priznali, da so lončarili z veseljem, tako kot z veseljem in s srcem pišejo zgodbe,
ki jih lahko beremo v medijih. Član uprave UniCredit Bank, Janko Medja, se je ob tej priložnosti
novinarjem zahvalil za objektivno poročanje o UniCredit Bank in poudaril, da si želijo odprto
komuniciranje tudi v prihodnje. V UniCredit Bank se namreč zavedajo, da so mediji pomemben
partner, s pomočjo katerega komunicirajo z okoljem, potencialnimi in obstoječimi poslovnimi
partnerji ter drugimi javnostmi.
Toplina in domačnost srečanja sta novinarje pospremili tudi domov. UniCredit Bank je namreč
vsem prisotnim novinarjem podarila ročno pletene volnene nogavice in domačo potico, ki so
jo spekle kuharice iz Kranjske Gore, kjer je dvesto bančnikov UniCredit Bank lani prenavljalo
otroški počitniški dom.
Za 42 % fiksno
donosnost in garantirano
glavnico [ 07 ]
Partnerja UniCredit Bank in zavarovalna skupina ERGO Insurance Group sta
predstavila naložbeno zavarovanje Moj
garant, ki omogoča donosno oplemenitenje finančnih presežkov z enkratnim vplačilom premije in življenjsko zavarovanje.
Naložbeni del življenjskega zavarovanja z
enkratnim vplačilom premije je vezan na
strukturirano obveznico, katere izdajatelj
– UniCredit SpA Milano – se zavezuje, da
bo zavarovancem ob poteku zavarovalne
pogodbe izplačal 100 % vplačanih sredstev in 42 % donos na vplačana sredstva.
Naložbeno življenjsko zavarovanje Moj garant si lahko zagotovite z vložkom 3.000
EUR ali več, vpisno obdobje za sklenitev
naložbenega zavarovanja Moj garant pa
traja do vključno 30. 6. 2011.
Podrobnejše informacije o produktu najdete na www.unicreditbank.si/moj-garant,
lahko pa tudi pokličete na telefonsko številko 080 88 00 oziroma obiščete najbližjo
poslovno enoto UniCredit Bank.
Novi paketi bančnih storitev [ 08 ]
Novost v UniCredit Bank je prenova osebnih
bančnih paketov. Stranke lahko izbirajo med
tremi paketi Pametni (Pametni, Pametni Komfortni in Pametni Lojalni), za zahtevnejše stranke
in stranke osebnega bančništva pa so oblikovali tri pakete Elitni (Elitni, Elitni Klasični in Elitni
Komfortni).
Značilnost vseh paketov je združevanje različnih
bančnih storitev, potrebnih pri vsakodnevnem upravljanju financ. Vsak paket je prilagojen posameznemu segmentu strank glede na
preferirani način poslovanja z banko, naj bo to
pri bančnem okencu, prek elektronske banke
ali osebnega bančnika. Največja prednost za
stranke je občuten prihranek, saj s paketom
dobijo precej več, kot odštejejo zanj. Brezplačno
plačevanje položnic, brezplačna uporaba plačilnih kartic Visa in MasterCard ter ugodnosti ob
najemu kredita so le nekatere odlike, s katerimi
se ponašajo paketi Pametni in Elitni.
Dr. Samir »Mr. Magazine™« Husni,
direktor Magazine Innovation Centra
na Univerzi v Mississippiju, največji
poznavalec revij, ugledni predavatelj
z verjetno največjo zasebno zbirko
revij z vsega sveta
Kateri so trije razlogi, zaradi katerih
ljudje berejo korporativne revije?
Branje korporativnih revij je v resnici veliko več
kot samo branje. Je dejanje vstopanja v izkušnjo
s podjetjem, tj. v izkušnjo, ki bralce spremeni v
stranke. Revija je osrednja kontaktna točka za
vsako črko, besedo in fotografijo na straneh te
revije. Človek v nekaj sekundah po prejemu revije postane lastnik skladišča podatkov, kar je
– mimogrede povedano – pravzaprav originalna definicija revije. Da, postane lastnik! Občutek
njegovega lastništva v kombinaciji z občutkom
lastništva drugih bralcev, strank ustvarja občutek skupnosti. Revija postane članska izkaznica,
ki povezuje skupnost in zagotavlja jasen dokaz,
nekaj, kar stranki pokaže, da je pomemben član
skupnosti. Trije preprosti, a učinkoviti razlogi –
lastništvo, članstvo in zabava – so razlogi, zaradi
katerih ljudje berejo korporativne revije. Revije so
kot nekakšne ladje, ki krožijo med ljudmi. Brez
ljudi pa tako ali tako nimamo podjetij.
Omogočajo dostop do informacij.
Ustvarjajo občutek skupnosti.
Zabavajo člane skupnosti.
Več informacij o paketih Pametni in Elitni lahko
dobite na telefonski številki 080 88 00, na spletni
strani www.unicreditbank.si ali v najbližji poslovni
enoti UniCredit Bank.
9
gla v n i m e n i
gl avn i m en i
Za prodorne
so
vedno
Slovensko-nemški gospodarski odnosi so odlični in so se, ko je Slovenija
»
postala samostojna država, razvijali izjemno hitro. Sem političarka, zato se na umetne mase,
avtomobilske dele ali strojegradnjo ne spoznam, se pa pogosto pogovarjam z gospodarstveniki
in ti pravijo, da tudi v Sloveniji
rastejo podjetja, katerih znanje, inovacije in nove
Največje priložnosti
za slovenska
podjetja v Nemčiji
tehnologije so v Nemčiji izjemno cenjeni. V zadnjih dvajsetih letih ste doživeli veliko
• elektrifikacija in
zmanjševanje izpustov v
avtomobilski industriji
preobrazbo – od samostojnosti do članstva v Evropski uniji, ki ste jo tudi že vodili, uvedli ste
evro. Vse to so
• kemijska industrija,
argumenti, ki govorijo vam v prid, zato včasih težko razumem, da se,
umetne mase
• dostop do velikih
projektov
ko govorite o svoji državi, ne morete izogniti temu, da poveste, da je Slovenija majhna država.
• uveljavljanje na
drugih svetovnih trgih
prek sodelovanja z
Nemčijo
Povsem brez razlogov se delate majhne.«
10
11
gla v n i m e n i
gl avn i m en i
Gunhild Böth je podpredsednica deželnega parlamenta Severnega Porenja - Vestfalije, z več kot 18
milijoni prebivalcev največje nemške zvezne dežele in
temu primerne gospodarske sile. Na uradnem odprtju
slovenskega konzulata, ki je v skladu z odločitvijo, da
gospodarska diplomacija Slovenije preide pod okrilje
zunanjega ministrstva, tam nadomestil predstavništvo
Japtija, Agencije za promocijo investicij, lepih besed o
Sloveniji ni zmanjkalo, prav tako pa ne načrtov in zamisli,
kako okrepiti slovensko-nemško gospodarsko sodelovanje. Toda konkurenca, v kateri se morajo slovenska
podjetja, dobavitelji in podizvajalci bojevati za posle v
Nemčiji, je ogromna. Poljska konzulka je slovenskemu
kolegu Matjažu Penu ob slovesnosti v Düsseldorfu izrekla dobrodošlico v klubu; Poljska namreč po vsej Nemčiji že lep čas zelo aktivno in agresivno išče gospodarske priložnosti.
darskega stroja pognala tudi gospodarstva vzhodne in
srednje Evrope, ki so z Nemčijo tesno povezana. Seveda pa ne vseh enako.
Ko kihne Nemčija, ima vročino vsa Evropa, je večkrat slišati predvsem iz držav v nemški okolici, ki se bojujejo za svoj delež na tem ogromnem in znova hitro rastočem trgu ter za investicije nemških podjetij, ki so že
davno odkrila prednosti vzhodno- in srednjeevropskih
trgov. Nemčija je po rekordnem 4,7-odstotnem gospodarskem krčenju v letu 2009 lani s 3,6-odstotno gospodarsko rastjo dosegla povojni rekord. Letos se je rast
sicer ohladila, a bo po vseh napovedih višja od dveh
odstotkov. Brezposelnost je strmo upadla in se spustila
pod psihološko mejo treh milijonov.
»Ker je Nemčija v zadnjih desetih letih dve tretjini
svojih prihrankov izvozila v druge države, smo se znašli v gospodarskem zastoju, kar je povzročilo množič-
naše slabosti. Zame je skoraj tragično napačna interpretacija nekaterih politikov, ki trgovinski presežek in
konkurenčnost Nemčije interpretirajo kot znak moči,«
je prepričan Hans-Werner Sinn.
Glavni poslovni partner srednje in
vzhodne Evrope
Nemčija ostaja največji partner dobršnega dela držav
regije; izjema so baltiške države, države nekdanje Sovjetske zveze, Albanija in nekatere države z območja
nekdanje Jugoslavije. Ob tem velja, da bližje ko so države Nemčiji, bolj so odvisne od največjega evropskega
gospodarstva. V Nemčiji konča tretjina vsega češkega
izvoza in četrtina vsega, kar v tujino prodajo poljska in
madžarska podjetja, Romunija, Slovaška in Slovenija v
Nemčijo prodajo petino svojega izvoza. Delež, ki ga v
izvozu in uvozu Nemčije predstavljajo države srednje in
pogledamo celoten nemški uvoz, pa je delež Slovenije
nekoliko zdrsnil, in to na skupaj 0,45 odstotka. Skoraj
polovico slovenskega izvoza predstavljajo avtomobilski
deli, elektrotehnika in stroji.
»Možnosti za sodelovanje je ogromno, Nemci so
željni sodelovanja s Slovenijo. Ponujajo nam sodelovanje pri razvoju, pri proizvodnji, skratka v celotnem procesu od začetka do konca, tudi na področju univerz,
visokih šol so stiki odlični. Vse skupaj pa je treba povezati v celoto,« je optimističen Matjaž Pen, konzul v Düsseldorfu, ki pravi, da obstaja cela vrsta nišnih izdelkov
iz Slovenije, ki so že uveljavljeni ali se še uveljavljajo na
nemškem trgu. Po drugi strani je v Sloveniji vse več zelo
dobro izobraženih kadrov, ki si želijo dostopa do velikih
projektov, ki so Sloveniji sami težko dosegljivi. Nemci s
svojo veliko industrijo lažje pridejo do njih, vendar jim
pogosto zmanjka ljudi, ki bi lahko te projekte dovolj hitro
Največje
pomanjkljivosti
slovenskih podjetij za
sodelovanje z Nemčijo
• premalo aktiven, odločen
in samozavesten nastop na
nemških trgih
• slabo znanje nemščine
• previsoke cene, davčne
obremenitve, ki zavirajo
nemške naložbe
• zmanjševanje
konkurenčnosti slovenskih
izdelkov
• majhna prepoznavnost
Slovenije
Največji uvozniki v Nemčijo
TOP 10 izdelkov
menjave Nemčije
1. stroji
2. motorna vozila
3. kemijski izdelki
4. naprave za obdelavo
podatkov, električni in
optični izdelki
5. električna oprema
6. farmacevtski in podobni
izdelki
7. kovine
8. prehrambni izdelki
9. druga vozila
10. kovinski izdelki
12
Kitajska
57
milijard EUR
Nizozemska
Francija
milijard EUR
milijard EUR
56
Kihanje Nemčije, vročina v Evropi
»V Nemčiji je verjetno ključno, da je treba biti pri privabljanju naložb izjemno aktiven. Jasno je, da podjetja
vse skupaj najprej preračunajo, in glede na to v bližnji
okolici ostaja med najprivlačnejšimi Poljska, ki je velik
trg, je blizu in še vedno relativno poceni, ta država pa
veliko vlaga tudi v promocijo svojih hitro razvijajočih
se tehnoloških središč ter se zelo agresivno predstavlja kot naložbena lokacija,« pravi eden vodilnih nemških ekonomistov, direktor münchenskega inštituta IFO
Hans-Werner Sinn, ki dodaja, da je kriza sicer oklestila
medsebojno menjavo, a je oživitev nemškega gospo-
53
no brezposelnost. Sindikati niso mogli zahtevati višjih
plač, podjetja niso mogla dvigati cen svojih izdelkov
in tako je imela Nemčija najnižjo rast cen v vseh državah. Države, v katere se je stekal nemški denar, naj
bo to Grčija, Španija ali Irska, so seveda imele veliko
zabavo, velike so bile tudi investicije. Povpraševanje
je bilo visoko, bilo je veliko realne rasti, a tudi veliko
inflacije. Rast cen je spodkopala konkurenčnost teh
držav, v Nemčiji pa je bilo ravno obratno. Nemčija je
postala relativno cenejša v primerjavi z drugimi državami, ustvarila je trgovinski presežek. A ta presežek je
le posledica tega, da je kapital bežal iz Nemčije, torej
ZDA
Italija
Velika Britanija
milijard EUR
milijard EUR
milijard EUR
39
37
vzhodne Evrope, je tako na primer bistveno večji od gospodarske menjave z ZDA, s katerimi Nemci opravijo
šest odstotkov izvozno-uvoznih poslov, ali s Kitajsko, na
katero odpade sedem odstotkov.
Nemčija ostaja daleč največja trgovinska partnerica
Slovenije. Leta 2006 je skupna menjava med državama
dosegla 7 milijard evrov, leta 2008 rekordnih 8 milijard
evrov, nato pa jo je kriza leta 2009 pošteno oklestila ter
znižala na 6 milijard in 300 milijonov evrov. Optimizem
se je lani vendarle vrnil; v prvi polovici leta 2010 se je
izvoz v primerjavi z enakim obdobjem leta 2009 znova
povečal za 18,3 odstotka, uvoz pa za 16,4 odstotka. Če
32
izvajali in končali. Tu je priložnost za marsikatero slovensko podjetje.
Pomanjkanje strokovnjakov
Že danes se v Nemčiji, ko je govor o gospodarskem
razvoju, inovacijah, novih tehnoloških rešitvah, veliko
besed namenja temu, da država, če želi ohraniti svojo
rast in pravzaprav celoten gospodarski koncept, zaradi
katerega danes je, kar je, nujno potrebuje izobraženo
delovno silo, strokovnjake tudi iz tujine. Danes naj bi jih
manjkalo od tri do pet tisoč, pomanjkanje strokovne delovne sile pa naj bi že zdaj nemškemu gospodarstvu
Uspešno trženje v
Nemčiji v šestih korakih
• Povežite se s slovenskonemško gospodarsko
zbornico.
• Zagotovite si pomoč
slovenskih predstavništev pri
navezovanju stikov.
• Aktivno in samozavestno
nastopite na nemškem trgu.
• Predstavite se na sejmih in
prireditvah.
• Vzpostavljajte osebni stik s
potencialnimi partnerji.
• Iščite tržne niše.
13
gla v n i m e n i
gl avn i m en i
Bodi aktiven, prodoren in trkaj na vrata
Slovenec Albin Doberšek je svoje podjetje Engineering Dobersek začel graditi leta
1983. Danes podjetje s sedežem v Mönchengladbachu zaposluje skoraj tristo ljudi in
je med vodilnimi, ko gre za načrtovanje, konstruiranje in zagon obratovanja procesnih
naprav v rudarstvu, metalurgiji, energetiki in okoljskih tehnikah. Posluje tudi v Bolgariji,
Kazahstanu, Rusiji, Srbiji, Ukrajini, Uzbekistanu.
»Priti na zahod Nemčije in tu ustanoviti podjetje ter sodelovati s Slovenijo ni preprosto. Nam
je to uspelo, gotovo tudi zaradi dobrega znanja, vizije, natančnih načrtov in na tem trgu izjemno pomembne kakovosti. Ko človeku uspe v Nemčiji, je tudi nastop na drugih trgih kjer
koli po svetu bistveno lažji. Mi smo s Slovenijo ves čas veliko poslovali, tja smo ogromno
prodajali, danes pa tam tudi veliko kupujemo. Sodelovanje se je torej bistveno spremenilo.
Nastal je tehnološki pretok znanja. Sami veliko sodelujemo s podjetjem Rudis, z njihovo
mlado, zelo angažirano ekipo ljudi. Danes tudi mi kupujemo slovensko znanje in ga poskušamo uveljavljati na mednarodnih trgih. Da uspeš, je treba biti prodoren, aktiven, potrkati
moraš na veliko vrat in prinesti s seboj ogromno znanja. Proces uveljavljanja na mednarodnih trgih je bistveno lažji, če poteka prek nemškega podjetja. Žal je tako, da me številni
cariniki, denimo v Uzbekistanu ali Iranu, ob besedi Slovenija še vedno le debelo gledajo.«
odščipnilo skoraj tri in pol milijarde evrov. Obeti za prihodnost so še bolj črnogledi.
Nemški trg je za slovenska podjetja prepogosto
omejen na Bavarsko in Baden-Württemberg, je prepričan Rudolf König iz mednarodne trgovinske zbornice, ki
ima veliko izkušenj s slovenskimi podjetji, ki poskušajo
najti svoj prostor na nemškem trgu. »Naš cilj je, da podjetja neposredno povežemo. Prepričani smo namreč, da
Na ravni podjetij, je Slovenija zelo
cenjena kot partnerska država.
Najpomembnejši
gospodarski
(trgovinski) partnerji
Nemčije
1. Francija
2. Nizozemska
3. ZDA
4. Velika Britanija
5. Italija
Slovenija je na 42. mestu,
prva na lestvici med
državami srednje in vzhodne
Evrope je Poljska na 10.
mestu.
14
ima ta neposredni stik še vedno največje učinke. Pri tem
smo se tudi naučili, da ni ključno to, da takoj dosežemo
čim več podjetij, ampak je treba razvijati intenzivne stike.
Strojništvo, kemijska industrija, avtomobilska industrija,
umetne mase so le nekatera področja, na katerih sta si
državi dovolj podobni in možnosti za sodelovanje gotovo niso izkoriščene. Predvsem mala in srednja podjetja morajo zagrabiti priložnost, ki jo ponujajo številni
novi tehnološki izzivi. Za zdaj tam, kjer najdemo številne
skupne imenovalce nemškega in slovenskega gospodarstva, med seboj sodelujejo le posamezna podjetja
iz obeh držav. Mislim pa, da se da iz teh posameznih
svetlih primerov ustvarjati povsem nove in mnogo večje
reči. Seveda mora na koncu obstajati gospodarski interes za sodelovanje, in kar je še bolj ključno, najti je treba
prave stike in sogovornike, za kar včasih potrebujemo
nekaj poguma, vztrajnosti in samozavesti.«
Dobri zgledi naj vlečejo
Velika priložnost za slovenska podjetja je razvoj okolju
prijaznih avtomobilskih tehnologij. Cimos, Hidria, Iskra
Avtoelektrika in druga slovenska inovativna podjetja so
združeni v poseben konzorcij, ki ponuja velik potencial,
razvoj novih rešitev. To je še pomembneje v času, ko se
po krizi spreminjajo razmerja med velikimi avtomobilskimi koncerni in njihovimi dobavitelji. Na nemškem trgu je
dovolj dobrih zgledov – ob že omenjenih na primer tudi
Domel, Eti, Gorenje, Helios, Hidria Rotomatika, Talum,
Kovinoplastika, Kolektor Liv, Prevent, Riko, Unior, Štore
Steel ... –, z njihovo pomočjo pa imajo delo tudi avtoprevozniki, Luka Koper, Slovenske železnice idr.
Ko je prodaja nemškim koncernom padala, denimo v avtomobilski industriji, so koncerni delovna mesta poskušali zaščititi z različnimi ukrepi – od skrajšanega delovnega časa do dopustov; med prvimi, ki so
se znašli na kolenih, so bili tako dobavitelji. Ob tem jo
je navsezadnje nemška avtomobilska industrija odnesla
mnogo bolje, kot se je zdelo ob izbruhu krize. Razmere
se počasi premikajo v normalno stanje, a svetovni avtomobilski trg se je v času krize skrčil za 10 odstotkov,
tako da je bilo to zelo težko leto za celotno avtomobilsko
industrijo, tudi za Volkswagen, ki pa ta čas ni stal križemrok. »To leto smo izkoristili za strateško udeležbo v
Suzukiju, ustvarili smo integrirani avtomobilski koncern s
Porschejem. V tem času smo naš tržni položaj še okrepili,« pravi Michael Brendel, predstavnik Volkswagna,
ki hkrati tudi opozarja, da prestrukturiranje avtomobilske industrije pomeni spremembe za njihove partnerje.
Svetovna avtomobilska industrija ima po številnih ocenah prevelike zmogljivosti, v času krize je tako v Nemčiji
propadlo skoraj 15 odstotkov dobaviteljev. Nove nemške tovarne danes rastejo v regijah prihodnosti – v Indiji,
na Kitajskem, v Braziliji –, kar seveda pomeni, da so na
preizkušnji tudi dobavitelji, ki se bodo morali spoprijeti
z visokimi transportnimi stroški ali pa bodo morali tudi
sami razmišljati o tem, da bi sledili nemškim koncernom.
To velja tudi za slovenske dobavitelje, ki so, ko gre za
avtomobilske dele, relativno poceni.
»Strategija Volkswagna je do leta 2018 postati gospodarsko in ekološko najboljši ter največji koncern na
svetu. V naslednjih letih bomo zato investirali več kot
50 milijard evrov, še 10 milijard evrov pa bodo vredne
skupne naložbe s Kitajsko.« Kot pravi Michael Brendel,
bodo iz tega denarja rasli tovarne, novi izdelki in tehnologije. Elektromobilnost je vizija prihodnosti, pri kateri so
Nemci nekoliko zamujali, zato so danes znanje in inovacije vredni še toliko več. Pri zmanjševanju izpustov
ogljikovega dioksida, elektrifikaciji, hibridnih pogonih in
uveljavljanju drugih tehnoloških novosti ter sprememb
sestavnih delov slovenska podjetja danes igrajo zelo vidno vlogo.
Slovenske znamke premalo poznane
Nemčija ima izvozno moč in presežke predvsem zaradi
dveh panog – strojegradnje in avtomobilske industrije.
Če bodo v prihodnje avtomobile proizvajali tudi Kitajci,
bo morala Nemčija še naprej izdelovati vrhunske avtomobile, da jih bo lahko še vedno prodajala po vsem
svetu, tudi na Kitajskem. Za to pa potrebuje najbolj kvalificirane delavce, vlagati mora v izobraževanje in privabiti
strokovnjake iz tujine.
Če hodite po nemških trgovinah, prav veliko slovenskih izdelkov ne boste našli ali pa boste le stežka izvedeli, da prihajajo iz Slovenije – na primer kateri od suhomesnatih izdelkov, ki se prodajajo pod znamko katere od
nemških trgovskih verig. Morda boste zagledali tudi kak
izdelek bele tehnike, smuči in še kaj, a večina Nemcev
tudi po več letih uporabe ne bo vedela, da uporablja slovenske izdelke. »Slovenska podjetja so brez dvoma premalo poznana. Obstajajo slovenska podjetja, ki so na
nemškem trgu močno prisotna, a uporabniki ne vedo,
od kod prihaja izdelek, ki ga kupijo, kar sicer ne velja
le za Slovenijo, je pa morda za majhno državo zaradi
več razlogov pomembneje, da drugod poznajo njene
paradne konje. Ko gre za sodelovanje na ravni podjetij,
pa bi rekel, da je Slovenija zelo cenjena kot partnerska
država, saj imajo nemška podjetja večinoma dobre izkušnje,« pravi Rudolf König.
O negativnih straneh slovenskega gospodarstva
Rudolf König iz mednarodne trgovinske zbornice ne
govori tako rad, a omeni stroške dela, ki so marsikje na
Hans-Werner Sinn,
direktor münchenskega inštituta IFO
Nemci spet vlagajo v domača podjetja
»Nemčija se je po uvedbi evra znašla v zelo težkem obdobju. Za nami
je petnajst let stagnacije – od leta 1995 smo rasli najpočasneje od vseh
zahodno- in vzhodnoevropskih držav, podobno počasna je bila rast le še
v Italiji. Nemčija je imela najnižjo neto investicijsko kvoto, kar pomeni, da
je od vseh gospodarskih prihrankov v zadnjih letih doma ostala le tretjina
tega denarja, dve tretjini pa sta prek bančnih sistemov odtekli v tujino.
Nemški varčevalci so dali svoj denar bankam, te pa so ga prek deželnih
in drugih bank poslale v širni svet. Nemčija je bila za Kitajsko drugi največji financer na svetu. A čas poceni denarja je minil in Nemci si prihrankov, zbranih doma, ne upajo več investirati po svetu, ampak spet vlagajo
doma. Posledica je, da imamo v Nemčiji zelo nizke obrestne mere, gradbeni bum, podjetja spet odpirajo nove tovarne, ustvarjajo delovna mesta.
Ob tem pa sta se znova okrepila izvoz in domače povpraševanje.«
lotijo poslov, še vedno dovolj; tako tudi mladi Slovenci
v Nemčiji ustanavljajo različna, tudi zelo uspešna podjetja – od podjetij za popravilo računalnikov na domu,
turističnih agencij do podjetij z inovativnimi informacijskimi in drugimi rešitvami. Dodaja, da prvi naslov za
najosnovnejše informacije ostaja nemško-slovenska
gospodarska zbornica, ustanovljena oktobra 2006. Za
prodorna, učinkovita podjetja z veliko dodano vrednostjo, vizijo in pogumom so vrata v nemško gospodar-
Nemčiji na trgu delovne sile manjka od tri do pet tisoč
strokovnjakov, kar naj bi danes nemškemu gospodarstvu že
odščipnilo skoraj tri in pol milijarde evrov.
drugi strani vzhodne nemške meje bistveno nižji, tu so
davčne olajšave, zagotavljanje potrebne infrastrukture,
ključno pa je predvsem vlaganje v znanje. »Danes je
treba razmišljati o znanju za jutri. Če boste o tem kaj
vprašali nemške politike, jih boste komaj ustavili, zatika
pa se v praksi, še posebej, ko je treba novosti in izobraževanje financirati. In če ima s tem težave že Nemčija ...« A kot pravi, je tistih, ki imajo vse potrebno, da se
stvo vedno odprta, marsikaj pa bo verjetno še lažje po
maju, ko bodo tudi v Nemčiji nehale veljate omejitve za
zaposlovanje delavcev iz osmih vzhodno- in srednjeevropskih držav. Ne le da bodo lahko prišli v državo,
ampak bodo lahko tudi delali po vzhodnoevropskih
cenah, kar marsikoga v Nemčiji že pošteno skrbi.
Besedilo: Boštjan Anžin, dopisnik iz Berlina
15
me d narodni int erv ju
me dnarodni i nte rv ju
Po skoraj treh desetletjih izkušenj na področju upravljanja človeških virov, trženja in prodaje ter na stotine člankih, objavljenih v strokovnih publikacijah po vsem svetu, Irec Deiric McCann danes sodi med
izjemno iskane in mednarodno priznane strokovnjake s področja marketinga, kadrovskega menedžmenta in komuniciranja. Je avtor oziroma soavtor knjižnih uspešnic Business Bathroom Bible, 40
Strategies for Winning in Business, Winning Business Proposals, The Customer Continuum in zadnje
v vrsti, Leadership Charisma. O podpredsedniku korporacije Profiles International, podjetja, ki ponuja
orodja s področja upravljanja človeških virov, nekateri pišejo celo kot o marketinškem guruju.
Se imate za marketinškega guruja?
Ne. Sem poslovnež, ki za Profiles International vodi
ekipo petindvajsetih nacionalnih direktorjev, sem
pa sodi tudi kakšnih tristo petdeset ljudi, ki se neposredno ukvarjajo s prodajo. Uživam v komuniciranju, nimam pa se za marketinškega guruja. Ni mi
niti povsem jasno, kako definirati ta pojem. Sem zelo
praktičen človek, ki pozna praktično paleto znanj, ki
ljudem utegnejo priti prav.
Irska ima kar nekaj izjemno prepoznavnih blagovnih znamk. Za Irce se zdi, da so vsepovsod. Bi
to pripisali vašim vodstvenim veščinam, je morda »kriv« občutek za mreženje?
Brez dvoma. Nekaj, v čemer smo Irci res dobri, je prav
mreženje. Mislim, da nam gre komuniciranje dobro od
rok, da imamo radi ljudi, radi se pogovarjamo. Tako kot
vsepovsod drugod imamo tudi pri nas ljudi, ki so navajeni trdo delati, ki so uspeli z lastnimi žulji. In mreženje pri
tem gotovo ne škodi.
Deiric McCann
Foto: osebni arhiv
Podpredsednik Profiles International
16
Karizmatični ljudje,
mojstri komuniciranja
Na svojih predavanjih se osredotočate na uporabnost idej v praksi. Kaj udeležence običajno
najbolj zanima?
Sprašujejo me po konkretnih korakih, s katerimi lahko
izboljšajo svoje poslovne rezultate in motivacijo svojih
zaposlenih.
Je denar eden od teh korakov?
Denar ni pravi način za dvig motivacije. Piramida potreb
A. Maslowa dobro ponazori, za kaj pravzaprav gre. Ko
nimaš nič za pod zob, ne razmišljaš o osebnostni rasti.
Ko pa s samim preživetjem nimaš težav in si lahko privoščiš zadovoljiv življenjski standard, po mojih izkušnjah
denar naenkrat ni več tako dober motivator. Če delaš
nekaj, v kar zares verjameš, potem ima denar zgolj
omejen učinek. Veliko več šteje, če ti uspe ljudi prepri-
čati o nečem, kar je večje od njih samih, o tem, da lahko
s svojimi sposobnostmi in znanji pomagajo spremeniti
svet. To pa učinkuje kot velik motivator.
Ena najpomembnejših lastnosti
pravega vodje, je, da je sposoben
prevzeti odgovornost.
Pri svojem delu veliko potujete. Obstaja kakšna
razlika, ko nastopate po Evropi ali pa na primer
po ZDA? Kaj predavate na eni in kaj na drugi strani oceana? So razlike, o tem ni nobenega dvoma, a vendar so precej manjše, kot bi si morda kdo mislil. Ko govorim o poslovnem svetu, se običajno osredotočim na teme, kot
so kako uspeti, kako naj ljudje razvijejo svoje poslovne
ideje, kako izboljšati učinkovitost zaposlenih, kaj narediti, da se bodo bolje počutili na delovnem mestu, itd.
Prav vsi poslovneži kjer koli na svetu stremijo k temu, da
dosegajo vse boljše poslovne rezultate.
Teme so torej enake, kaj pa interakcija z občinstvom?
Američani so bolj odprti, bolj se vključujejo v razpravo
kot Evropejci. Po mojih izkušnjah so slednji bolj zadržani. Ko ti z občinstvom uspe vzpostaviti neko zaupanje,
potem se tudi Evropejci prebudijo. Smejejo se tvojim
šalam, odgovarjajo na vprašanja itd. Vsebina vprašanj,
ki jih postavljajo udeleženci na seminarjih in konferencah, pa je enaka: kako izboljšati svoje življenje ali svoj
posel. 3 nasveti za vodenje
lastne kariere:
1. Vložite v svojo
izobrazbo, kolikor se le da.
2. Osredotočite se
na razvijanje lastnih
komunikacijskih
sposobnosti.
3. Vsako leto naredite
inventuro svojih ciljev.
O tem govorijo tudi vaše knjige. V zadnji, Leadership Charisma, ki ste jo izdali skupaj s svojima
17
me d narodni int ervju
me dnarodni i nte rv ju
To predstavlja precejšen izziv, se strinjate? To zares postane izziv, le če ne zaupaš ljudem, od katerih pričakuješ neke rezultate. Če iskreno želiš pomagati ljudem k boljši učinkovitosti, potem moraš prisluhniti
tudi njim in ne zgolj lastnim interesom. poslovnima partnerjema, pišete, kako postati
karizmatični vodja. Kaj svetujete?
Večina ljudi je osredotočenih na to, kaj je dobro zanje.
Ko nekoga prosiš, da nekaj naredi zate, pa moraš vedeti, da se bo pri tem vprašal, zakaj, kaj bo imel sam
od tega. Karizmatični vodja to ve. Če želi motivirati ljudi, da nekaj naredijo zanj, da postanejo učinkovitejši, se
zaveda, da bodo to storili le, če bodo v tem našli nekaj
pozitivnega zase. Zato se pozanima o ljudeh, o njihovih
ciljih, o tem, kaj si želijo. Na ta način svoje ljudi spozna
Karizmatična enačba pravi, da
je učinkovitost zaposlenih v
veliki meri odvisna od vedenja
človeka, ki je na samem vrhu.
tako dobro, da jim lahko jasno razloži, kaj bodo imeli od
tega, če nekaj naredijo zanj.
Daj-dam?
Točno to. Karizmatični vodja ljudem sporoči, da jih
potrebuje, da mu pomagajo doseči to ali ono, hkrati
pa jim tudi pove, kaj bodo sami imeli od tega. Na ta
način se ustvari »win-win« situacija, v kateri ima vsak
korist. Druga stvar pa je t. i. karizmatična enačba. Ta
pravi, da je domet tvoje karizmatičnosti sorazmeren z
učinkovitostjo tvojih uslužbencev. Učinkovitost zaposlenih je torej v veliki meri odvisna od vedenja človeka, ki je na samem vrhu.
18
Pravite, da se lahko s pravim pristopom učinkovitost podjetja izboljša tudi za 60 odstotkov. Kako?
Načinov je veliko. V vsakem podjetju naletiš na izjemno učinkovite ljudi, ki so tudi do trikrat produktivnejši od tistih, ki dosegajo najslabše rezultate.
Takšnih je kakšnih 16 odstotkov zaposlenih. 68 odstotkov jih je povprečnih, ostali sodijo v najslabšo
kategorijo. Naša izkušnja je preprosta: če ti uspe
odkriti, kaj imajo skupnega tisti najboljši, če lahko izdelaš njihov profil in ugotoviš, zakaj so tako uspešni,
potem sčasoma lahko razviješ orodja ali prepoznaš
vzorce, da prepričaš še več drugih. In ko naslednjič
iščeš delovno silo, je verjetnost, da boš najel prave ljudi, večja. To je eden od načinov. Drugi je, da
vzgojiš vodje, ki bodo znali motivirati ljudi za boljšo
učinkovitost. Koga imate vi za karizmatičnega vodjo?
Predsednik Združenih držav Barack Obama je izjemno
karizmatična oseba. Gre za nekoga, ki je sposoben
motivirati ljudi, zna jih spodbuditi k večji aktivnosti v imenu skupnega dobrega. Pripravi jih do tega, da v to verjamejo in da se dobro počutijo, ko se osredotočajo na
skupne cilje.
Kaj pa na področju gospodarstva, koga bi izpostavili?
Steve Jobs, mož na čelu podjetja Apple, ene najbolj
prepoznavnih svetovnih korporacij. V boju proti Microsoftu je za sabo potegnil ogromno množico ljudi in postavil izjemno visoke standarde. Drugi primer je televizijska voditeljica Oprah Winfrey. Ima izjemen občutek
za ljudi, zna se vživeti v druge. Je že skoraj institucija.
Karizmatični vodje so odlični v komuniciranju in ves čas
pozorni na pobude ter ideje, ki jih dajejo njihovi zaposleni. So pozitivno naravnani, optimistični, energični in imajo radi svoje delo. Ljudje ob njih čutijo, da cenijo njihov
prispevek, v vseh vidijo potencial in jim ga pomagajo
tudi razviti. Obstajajo razlike med moškim in žensko vodjo?
Pri pisanju knjige Leadership Charisma, katere soavtor sem, smo ugotovili, da je sposobnost komuni-
ciranja eden od ključnih dejavnikov karizmatičnosti.
Pomembno je, da znaš poslušati ljudi. Po raziskavah
sodeč bi lahko sklepali, da so ženske pri tem boljše.
Veliko bolj znajo prisluhniti ljudem, veliko bolj jih zanima, kaj hoče povedati druga oseba, in to jim daje
neko prednost. Danes se veliko govori o družabnih omrežjih. Kakšno je vaše mnenje o digitalnih tehnologijah?
Kako spreminjajo poslovni svet?
Delajo ga zelo vznemirljivega! Živimo v svetu, ki se hitro spreminja. Sedeč v naslanjačih lahko v zelo kratkem
času s svojimi dejanji vplivamo na desettisoče ljudi.
Če ti uspe odkriti, kaj imajo skupnega najboljši zaposleni v
podjetju, če lahko izdelaš njihov profil in ugotoviš, zakaj so
tako uspešni, potem sčasoma prepoznaš vzorce.
Ali vpletanje zasebnih zadev spodkopava avtoriteto nekega vodje?
Ne. Vodje, ki razvijejo tesne odnose s svojimi ljudmi, od
njih običajno dobijo tudi boljše rezultate. Osebno si sicer
ne bi želel z vsemi deliti vseh podrobnosti glede svojega
osebnega življenja, me pa zanimajo njihovi cilji in želje,
da jim lahko ustrezneje pomagam.
Se ljudje rodijo z voditeljskimi sposobnostmi ali
se tega da naučiti? Nobenega dvoma ni, da se vse to da naučiti. Nihče se
tak ne rodi. Gre za veščine, ki se jih nekateri naučijo lažje, drugi težje, a prav vsi lahko postanejo voditelji, če so
se le pripravljeni učiti. V knjigi Bussiness Bathroom Bible ponujate strategije za uspeh v poslovnem svetu. »Dober vtis«
je eno od poglavij. Sodi sem samozavest, ki jo
nekdo izžareva? Prepričan sem, da je samozavesten nastop najpomembnejša stvar, ko želiš narediti dober vtis
na nekoga drugega. Če nimaš dobrega mnenja o
samem sebi, te bo kmalu izdala govorica tvojega
telesa, poznalo se bo na tvojem obrazu, v tvojem
govoru.
In kaj svetujete za dvig samozavesti?
Ena od najpomembnejših stvari je, da se vprašamo, kaj
pravzaprav želimo narediti iz svojega življenja. Katere cilje želimo doseči v svoji karieri? Kje se vidimo čez deset
let, čez naslednjih pet let? Kaj bi radi delali? Potem se
je treba usesti in narediti načrt, kako bomo to dosegli,
kaj bomo za dosego cilja naredili letos, ta mesec, ta teden. Tako bomo samozavestnejši in bomo naredili tudi
boljši vtis.
Poglejmo samo primer nedavnih nemirov v Egiptu in
nam je takoj jasno, kakšen vpliv imajo lahko družabna
omrežja in nove tehnologije. Naš svet spreminjajo na
način, kakršnega si pravzaprav šele dobro začenjamo
predstavljati.
Katero družabno omrežje pa imate najrajši?
Od vseh za zdaj največ uporabljam LinkedIn. Od izdaje zadnje knjige se vse bolj seznanjam tudi s Facebookom. Presenečen sem, kako koristno je lahko to
družabno omrežje pri krepitvi poslovnih povezav. Začel
sem tudi pisati blog na temo vodenja, pričakujem pa,
da bom vse pogosteje uporabljal tudi Twitter.
Potrebujemo
vizionarje,
potrebujemo ljudi,
ki nam bodo kazali
pot naprej.
Ljudje tudi zaradi novih tehnologij postajamo vse
večji individualisti. So voditeljske sposobnosti v
vse bolj digitalni realnosti še tako potrebne, kot
so bile v obdobju pred internetom? Zagotovo. Potrebujemo vizionarje, potrebujemo ljudi, ki
nam bodo kazali pot naprej. Ena najpomembnejših lastnosti, ki krasijo pravega vodjo, je, da je sposoben prevzeti odgovornost. Potrebujemo ljudi, ki bodo rekli, da je
treba narediti to in to, ter bodo hkrati tudi poskrbeli, da
bo to zares narejeno. Eden od stranskih učinkov vseh
družabnih medijev je res dejstvo, da postajamo vse bolj
samozadostni, vse bolj osredotočeni nase. To pa ni nujno dobro tudi za družbo na splošno. Bolj kot kdaj prej
potrebujemo osebe z voditeljskimi sposobnostmi.
Koliko je danes še vredna komunikacija v živo?
Nisi pravi vodja, če se zanašaš zgolj na tehnologijo.
To ne deluje. Komunikacija v živo je še vedno ključ do
uspeha, mora pa biti dvosmerna. Besedilo: mag. Nataša Briški
19
strok ovno
strokov no
2011 − leto ozdravitve
Predvidevanja za leto 2011
Globalno gospodarsko okrevanje gre v tretje leto in ponovno spreminja svojo naravo. Leto 2009 je
bilo leto preživetja, ko je trg računal na možnost depresije. Leto 2010 je bilo leto dvomov, ko je trg
skrbela vzdržljivost okrevanja ob krizi evropske periferije in upočasnitvi ameriškega gospodarstva.
Naša napoved za leto 2011 je, da bo to leto ozdravitve, ko bodo trgi začeli verjeti v vzdržljivejšo rast.
Pogled v leto 2010
Adel Ayari,
vodja oddelka
Privatno bančništvo,
UniCredit Bank
Gregor Grmek,
upravljavec
premoženja,
UniCredit Bank
Lani se je pokazalo, da vlagatelji v času, ko se akutna
faza krize oddaljuje, ne izbirajo več na slepo, temveč
močno razlikujejo med posameznimi naložbenimi razredi. Sicer je bilo leto za delniške trge večinoma pozitivno, predvsem na začetku in na koncu, vmes pa je bil
predah z obdobjem korekcij. Večina delniških trgov je
tako pridobila vrednost. Na delniških trgih so ameriške
borze leto 2010 zaključile z dobrim rezultatom, ravno
tako nemški DAX. Delniški trgi evropske periferije so
pod vplivom dolžniške krize utrpeli večjo škodo, kar je
znižalo povprečno donosnost delnic v Evropi. Vrednost
delnic na razvijajočih se trgih je bila višja od donosov na
večjih borzah v razvitem delu sveta.
Na valutnih trgih je bil najopaznejši zdrs vrednosti
evra proti praktično vsem pomembnejšim svetovnim
valutam. Predvsem prva polovica leta je bila za evro
slaba, v drugem delu leta pa se je njegova vrednost
nekoliko stabilizirala. Vrednost evra je tako proti ameriškemu dolarju upadla za 6,5 odstotka. Donosi na obvezniških trgih so bili zelo različni. Najvišji donosi so bili
v segmentu obveznic iz razvijajočih se držav. V evrskem območju (predvsem zaradi turbulenc v perifernih državah z evrom) pa so bili rahlo nad izhodiščem.
Med najdonosnejšimi so bile visokodonosne podjetniške obveznice, predvsem zaradi manjšega števila
stečajev in manjšanja verjetnosti stečajev v zahodnem
svetu.
Trend nizkih obrestnih mer
bo letos spemenil smer.
Ob krepitvi svetovnega gospodarstva in večanju
povpraševanja so se podražile praktično vse surovine.
Med vsemi je bila najopaznejša rast cen žlahtnih kovin.
V povprečju se je zlato podražilo skoraj za tretjino, surovine pa v povprečju za dobro desetino.
20
Pregled naložb v letu 2010
DELNICE
2010 (v %)
S&P 500 (ZDA)
12,78
DAX (Nemčija)
16,06
Euro Stoxx 50 (Evropa)
-5,81
NIKKEI 225 (Japonska)
-3,01
MISCI WORLD (svet)
9,55
MSCI EM (razvijajoči trg)
16,36
HANG SENG CHINA ENT (Kitajska)
-0,79
RUSSIAN RTS (Rusija)
22,70
BRAZIL BOVESPA (Brazilija)
BSE SENSEX 30 (Indija)
SBI TOP (Slovenija)
STOXX BALKAN 50 (Balkan)
1,04
17,43
-13,47
-5,24
VALUTE
EUR-USD
-6,54
EUR-CHF
-15,70
OBVEZNICE
ML Global Broad Mkt (svet)
4,92
JPMorgan EMU Bond
(evrsko območje)
1,08
ML All Euro Government
(evrski državni dolg)
1,03
JPMorgan US GBI (državni dolg ZDA)
6,09
JPMorgan Emerging Markets
(razvijajoči trgi)
12,24
ML Global High Yield
(visokodonosne, svet)
15,21
SUROVINE
Nafta
15,15
Zlato
29,52
CRB-indeks (zajema večino suovin)
11,28
Vir: Bloomberg.
Trend nizkih obrestnih mer, ki povečuje privlačnost bolj
tveganih naložbenih oblik, bo letos spremenil smer, saj
inflacijski pritiski postajajo vedno močnejši. Po trenutnih
napovedih in stanju na trgu bo ECB (Evropska centralna banka) najverjetneje dvignila ključno obrestno mero
že v mesecu aprilu. Ob večanju inflacijskih pritiskov
(predvsem zaradi rastočih cen hrane in energije) bodo
najvarnejše obveznice težko ponovile donose iz preteklega leta. Tako se je v prvem mesecu letos donosnost
10-letne ameriške obveznice povečala za dve bazični
točki, na 3,33 odstotka, kar predstavlja 0,3-odstotni padec vrednosti. Podobno so vrednost nekoliko izgubile
tudi državne obveznice v Nemčiji. V drugo smer pa se
gibljejo donosi podjetniških obveznic. V razvitih državah
so premije za tveganje za podjetniški dolg (pribitki v primerjavi z varnejšim državnim dolgom) še vedno občutno
nad ravnmi iz let pred krizo. Zato ob manjšanju turbulenc
in krepitvi gospodarstev lahko pričakujemo nadaljevanje
zniževanja teh premij, kar pa pomeni višje vrednosti podjetniških obveznic. Prav tako so zaradi relativno visoke
donosnosti in tudi krepitve finančnih tokov privlačne obveznice izdajateljev iz območja razvijajočih se držav.
Zaradi nizkih obrestnih mer so delnice trenutno
privlačno vrednotene. Če se k temu doda še rastoča inflacija, se vlagatelju lahko hitro zgodi, da z obvezniškim portfeljem ustvarja realno negativno rast. Od
zahodnih trgov smo najbolj optimistični glede delnic
v ZDA zaradi pozitivnih okoliščin v tamkajšnjem gospodarstvu. Glede evropskih delnic smo zaradi zelo
ugodnih vrednotenj postali nevtralni, vendar so ranljive predvsem zaradi fiskalnih kriz v nekaterih obrobnih
gospodarstvih (Grčija, Irska ...). V Evropi še naprej verjamemo, da se izplača nameniti večjo utež tako nemškim delnicam kot tudi izvozno usmerjenim družbam,
manjšo utež pa bankam. Nevtralni smo do območja
Pacifika brez Japonske zaradi precej visokih vrednotenj. Nevtralno utež priporočamo za razvijajoče se
trge, saj je rast na teh trgih visoka, kazalci vrednotenj
pa so tudi nižji v primerjavi z zgodovinskim povprečjem. Na kratek rok so razvijajoči se trgi ranljivi zaradi
večje negotovosti vlagateljev, kar izvira iz višjih inflacijskih pričakovanj, ki so posledica povečanja cen hrane
in energije. Japonska je območje z najmanj zanimivim
razmerjem med tveganjem in donosom. Poglavitni razlog za manjšo utež Japonske je še vedno slabotno
domače povpraševanje, krepitev jena pa slabo vpliva
na izvozno usmerjene družbe.
Strateška
razporeditev
Benchmark
Predstavlja 80%
celotnega odnosa
v portfelju!
Naložbena
razporeditev
Razporeditev po regijah
in valutah
Taktična
razporeditev
Razporeditev po panogah
Pregled zapadlosti
Preostali
donos
Končna izbira vrednostnih papirjev
Posebno utež bomo namenili tudi surovinam. Zlato,
srebro in nafta so absolutni zmagovalci. Vseeno predlagamo previdnost, saj so trenutno vroča tema in ob
spremembi makroekonomskega okolja se lahko pojavi
močna korekcija.
Naložbena strategija, pisana na kožo
Predstavljena strategija je rezultat investicijskega komiteja skupine UniCredit, na katerem sodelujejo najboljši
strokovnjaki naložbenega področja. Pri analizi so upoštevani dejavniki trenutnega makroekonomskega okolja in gospodarskega cikla ter tehnične analize. Vse to
seveda predstavlja usmeritev v taktični del portfeljev
strank. Pri implementaciji omenjenih pogledov je še
prej pomembno analizirati zgodbo vsake posamezne
stranke (cilji, toleranca do tveganja, naložbeni horizont,
omejitve, likvidnost) in glede na to določiti strateško naložbeno alokacijo, ki predstavlja najpomembnejšo odločitev pri pripravi optimalnega portfelja.
Naložbeni donos v veliki meri določa naložbena
strategija. Študije kažejo, da je za največji del uspeha
naložbene strategije odgovorna pravilna izbira naložbenega razreda. Pri tem so dejavniki, kot sta izbira posameznih delnic ali timing naložbe, drugorazrednega
pomena (Brinson, Hood, Beebower, 1986).
Optimalna izbira naložbenih razredov predstavlja
glavno odločitev svetovalca, saj 80 odstotkov celotnega
donosa v portfeljih lahko pripišemo prav strateški razporeditvi premoženja. Taktična razporeditev oziroma
končna izbira vrednostnih papirjev vpliva na preostalih
20 odstotkov celotnega donosa.
Previden
optimizem
Za leto 2011 smo previdno
optimistično
razpoloženi. Izhajamo
iz tega, da bodo nizke
obrestne mere poskrbele za prilive v bolj
tvegane
naložbene
oblike, kot so delnice.
Pri delnicah ob začetku leta držimo nevtralno utež in pozitivno za
podjetniške obveznice. Pozitivno vidimo
tudi obveznice rastočih trgov, predvsem
zaradi
dolgoročnih,
strukturnih razlogov.
Bolj
problematično
vidimo
donosnosti
državnih obveznic držav, kot so Nemčija in
ZDA. Po močni rasti
v preteklem letu (po
5 odstotkov) je nadaljnja rast verjetno
omejena, pri čemer se
izrazito obvezniškim
portfeljem lahko obeta skromen donos.
Zaradi tega ocenjujemo zmes nekoliko bolj
tveganih naložbenih
oblik za smiselno.
21
strok ovno
strokov no
Projektno financiranje
sončne elektrarne Arcont
Podjetje BISOL je v začetku letošnjega leta samo v dveh mesecih na strehi podjetja Arcont odprlo
največjo sončno elektrarno v Pomurju, ki je hkrati tudi ena od največjih sončnih elektrarn v Sloveniji.
Letno bo ta elektrarna proizvedla 1,1 gigavatne ure, tako z električno energijo napajala 275 gospodinjstev in s tem vsako leto prihranila 660 ton ogljikovega dioksida, kar ustreza 1.667 na novo zasajenim drevesom ali 3,3 milijona prevoženim kilometrom.
Zelena energija, modro financiranje
Leon Južnič,
svetovalec,
Nepremičninsko in
projektno financiranje,
UniCredit Bank
Gradnjo sončne elektrarne je financirala UniCredit Bank
po principu projektnega financiranja, katerega glavna
značilnost je, da se kredit vrača izključno iz pričakovanih
prilivov izvedenega projekta. Medtem ko sta pri klasičnem investicijskem financiranju pri odobritvi financiranja
najpomembnejša finančna boniteta kreditojemalca, ker
se kredit vrača iz rednega poslovanja podjetja, in materialno zavarovanje, je pri projektnem financiranju odločilna ustrezna zasnova projekta. To pomeni, da mora
biti projekt zasnovan tako, da so vsa tveganja, ki lahko
vplivajo na uspešnost projekta, ustrezno pokrita.
Dr. Peter Baloh, član uprave podjetja BISOL, pravi, da
pri njih na tak način financirajo vse svoje investicije, enako pa svetujejo vsem investitorjem, ki jim zaupajo gradnjo sončne elektrarne na ključ. »Postavitev in delovanje
Vrednost investicije je bila
nekoliko nižja od 3 milijonov evrov,
povrnila se bo predvidoma v 10 letih.
sončne elektrarne sta dolgoročni projekt in zato je projektno financiranje smiseln pristop za zagotovitev sredstev. Tovrstno financiranje ima številne prednosti tako za
investitorja kot za banko. Investitor dobi boljše pogoje
financiranja, saj banka razume specifičnost projekta in
denarnih tokov ter tveganj, povezanih s projektom. V razvitih državah, v katerih se zavedajo pomena obnovljivih
22
virov energije, tovrstne investicije spodbujajo z ustrezno
in stabilno regulativo. V Sloveniji je taka podpora s strani države med drugim ponujena tudi v obliki dolgoročno zagotovljenih odkupnih cen. Ob pravem izvajalcu, ki
ustrezno načrtuje sončno elektrarno, jo postavi z ustrezno tehnologijo in jo primerno vzdržuje, so tehnološka
tveganja projekta že pokrita in banka lahko investitorju
ponudi ugodne pogoje. Ker naše projekte vedno peljePodatki o financirani elektrarni
SONČNA ELEKTRARNA ARCONT
Investitor
Projektno podjetje
BISOL PVPP 1 d. o. o.
Sponzor (ustanovitelj
projektnega podjetja)
BISOL d. o. o.
Najemodajalec
Arcont d. o. o.
Izvajalec
BISOL d. o. o.
Proizvajalec modulov
BISOL d. o. o.
Financer
Inštalirana moč
Predvidena letna
proizvodnja
Predvideni letni prihodki
Oddana strešna
površina
Prihranek
Št. gospodinjstev, ki jim
zadostuje proizvedena
električna energija
UniCredit Banka
Slovenija d.d.
1 MW
1,1 GWh
400.000 EUR
13.444 m2
660 ton
275
mo skozi posebna podjetja (SPV), bolje nadziramo, kaj se
v poslovnem smislu s sončno elektrarno dogaja. Banka
pa z ločitvijo projekta od siceršnjega poslovanja podjetja
in s premestitvijo projekta na SPV odstrani tudi številna
tveganja, ki bi obstajala, če bi bila sončna elektrarna financirana kot del običajnega poslovanja podjetja,« Baloh
razloži odločitev BISOL-a.
Investicija povrnjena čez deset let
Za postavitev sončne elektrarne Arcont je podjetje
BISOL ustanovilo projektno podjetje BISOL PVPP 1,
ki je nosilec vseh pogodb in kreditojemalec, izvajalec in dobavitelj panelov pa je bilo podjetje BISOL.
Vrednost celotne investicije elektrarne je bila nekoliko
nižja od treh milijonov evrov, v ta znesek pa so bili
vključeni stroški projektiranja, postavitve elektrarne
na ključ – vključno z izgradnjo transformatorske postaje – in priklopa na omrežje. Sončno elektrarno so
postavili na desetih strehah podjetja Arcont na skupaj 13.444 m2 površine, kar predstavlja 62 odstotkov
vseh strešnih površin, uporabili so 4.272 modulov, 96
razsmernikov SMA in 103 kilometre solarnih kablov.
Investitor je zagotovil 20-odstotni lastni delež kapitala, preostanek investicije predstavlja bančni kredit.
Investicija se bo predvidoma povrnila v desetih letih.
Pred odobritvijo projektnega financiranja je moralo
podjetje BISOL pripraviti naslednje dokumente: finančne
podatke podjetja BISOL; opis projekta (lokacija, inštalirana moč, uporabljena tehnologija, predvideni izkoristek);
detajlne podatke o uporabljeni tehnologiji (tehnične karakteristike in podatke o panelih ter razsmernikih); reference podjetja BISOL na področju izvedbe sončnih elektrarn na ključ s podatki o delovanju postavljenih elektrarn
in njihovem izkoristku; pogodbo za izvedbo in vzdrževanje elektrarne med podjetjema BISOL PVPP 1 in BISOL;
služnostno pogodbo med podjetjema BISOL PVPP 1 in
Arcont ter soglasje za priključitev.
Ko so bili dokumenti pripravljeni, je bil kredit za projekt odobren iz naslednjih razlogov:
• izvajalec in sponzor imata ustrezne izkušnje na področju izvedbe fotovoltaičnih projektov;
• izbrana je ustrezna tehnologija (paneli in razsmerniki
imajo ustrezne tehnične karakteristike in reference);
• ustrezen je bil delež lastnih sredstev (20 odstotkov);
• pravna razmerja so dobro urejena (razmerje med lastnikom objekta in investitorjem ter med investitorjem in
izvajalcem);
• projekcija denarnih tokov za dobo vračila kredita je
zadostovala bančnim kriterijem;
• črpanje kredita pred priklopom elektrarne je bilo
ustrezno zavarovano;
• uporabljen je bil instrument za varovanje pred obrestnim tveganjem (fiksacija Euribora).
Reševanje nepredvidljivega
Preden je BISOL podal vlogo za financiranje, je projekt nekaj časa »miroval«, ker so se v času odobravanja kredita ravno reševali zapleti pri postavitvi sončnih
elektrarn na strehah objektov s spremembo uredbe,
ki je urejala področje gradbenih dovoljenj za sončne
eletrarne, postavljene na strehah objektov. Če navedena uredba ne bi bila spremenjena, bi banka zahtevala
gradbeno dovoljenje (mimogrede, glede na takrat veljavno zakonodajo naj bi bilo potrebno), kar bi povzročilo
zamudo pri izvedbi projekta in postavitvi elektrarne do
konca leta 2010, s tem pa bi bila negotova pridobitev takrat veljavne odkupne cene. Takoj ko je bila sprememba uredbe sprejeta, je bilo treba relativno hitro izpeljati
celoten postopek odobritve kredita – podpis pogodbe,
vzpostavitev zahtevanih zavarovanj in tudi samega črpanja dela kredita. Proces so v banki izpeljali v izredno
kratkem času zaradi razumevanja časovne komponente projekta. Če elektrarna ne bi bila postavljena v letu
2010, bi to namreč popolnoma spremenilo zmožnost
odplačevanja kredita iz naslova projekta zaradi nižje odkupne cene v letu 2011. Zaradi ustrezne odzivnosti in
kooperacije tako na strani investitorja kot v banki se je
proces izvedel in zaključil v želenem časovnem okviru.
Dr. Peter Baloh,
član uprave, BISOL
Najnevarnejša
zanka pri postavitvi sončne elektrarne
»Največja past pri postavitvi sončne elektrarne je
napačna izbira izvajalca.
Nekateri investitorji se odločajo le na podlagi začetne
cene investicije, predvsem
nizkocenovni proizvajalci
jih prepričujejo, da gre pri
sončnih elektrarnah za
standardne, enakovredne
produkte. Dejstvo pa je
ravno nasprotno. Sončne
elektrarne so zapletene naprave, ki jih je treba – vsako
posebej – skrbno načrtovati in postaviti ter pri tem
uporabiti najboljše materiale. Pri sončni elektrarni ni
toliko pomembna začetna
cena, temveč predvsem to,
kako stabilno bo elektrarna
dolgoročno proizvajala čim
več elektrike. Od tega sta
bistveno bolj kot od začetne investicije odvisna donos investicije in doba vračanja naloženih sredstev.
Treba se je zavedati, da gre
za dolgoročno investicijo,
zato je pomemben izbor
kakovostnega izvajalca in
dobavitelja opreme.«
23
strok ovno
Upravljanje likvidnosti
je strateška prednost podjetij
CILJI PODJETJA
UPRAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV
Uporaba učinkovitih plačilnih poti in sistemov
elektronskega bančništva
TRR, plačilni promet doma in v tujini, direktne
bremenitve/odobritve, plačila SEPA, e-računi,
kartice, sistemi elektronskega bančništva
Spremljanje stanj in transakcij na računih
hčerinskih podjetij
Izpiski prometa in stanj odvisnih družb doma in
v tujini
Centralizacija plačilne funkcije skupine podjetij
Pošiljanje plačilnih nalogov v poravnalne sisteme
iz ene vhodne točke
Optimizacija likvidnosti skupine podjetij:
znižanje stroškov kratkoročnega financiranja,
plačilna disciplina, pospešen denarni tok
Lokalno in mednarodno združevanje denarnih
sredstev (cash pooling strukture)
Upravljanje likvidnosti skupine podjetij in uporaba vzvodov oblikovanja plačilne discipline družb sta v teh časih pomembnejša kot kadar koli prej. Posledice še trajajoče zmanjšane gospodarske aktivnosti silijo gospodarske družbe
tudi k optimizaciji financ. Za skupino podjetij lahko to pomeni tako obrestne
prihranke kakor tudi nadzor nad aktivnostmi odvisnih družb, ki prispevajo k
Nataša Fortuna,
svetovalka za
upravljanje denarnih
sredstev,
UniCredit Bank
večji gibkosti celotnega koncerna.
Upravljanje mednarodne likvidnosti povezanih
družb oziroma mednarodno združevanje denarnih
sredstev na računih, pogovorno bolj znano kot »cross-border cash pooling«, je storitev upravljanja denarnih
sredstev (cash management), primerna za srednje velika in velika podjetja z odvisnimi družbami v tujini. Temeljna ideja je seveda, da se centralizacija finančne
funkcije skupine podjetij organizira v Sloveniji, bodisi ker
je sedež matičnega podjetja v Sloveniji ali pa je v Sloveniji sedež za širšo regijo, čeprav je lastnik v tujini.
Osnovna bančna storitev v EU
V Evropski uniji (predvsem v zahodni in srednji Evropi)
je cash pooling osnovna bančna storitev, ki jo uporabljajo finančno ozaveščene skupine podjetij. Ne samo
to, podjetja zahtevajo »state-of-the-art« rešitve, ki zanje
Sistem omogoča boljše
načrtovanje denarnih tokov
skupine in večjo preglednost
plačevanja družb.
pomenijo popolnoma avtomatizirano delovanje tega
kompleksnega globalnega bančnega produkta, dodatne podporne storitve, ki olajšajo njegovo uporabo, možnost stranki prilagojenih nastavitev sistema in fleksibilnost pri izbiri bančnih partnerjev v različnih državah, ne
24
nazadnje pa tudi zmožnost banke, da ponudi strokovnost in fleksibilnost pri implementaciji. Konkurenca se je
torej pri ponudbi tega produkta preselila na raven dodatnih storitev in fleksibilnosti sistema cash poolinga, ki
ga lahko ponudi banka, pa tudi strokovnosti in pomoči
stranki pri sami implementaciji.
Kot del velike mednarodne bančne skupine ima slovenska UniCredit Bank dostop do znanja in sistemov, ki
jih ponuja skupina. Da bi tudi podjetjem v Sloveniji lahko
omogočili oblikovanje konkurenčnih prednosti, kakršne
imajo njihovi konkurenti v tujini, so konec leta 2010 implementirali t. i. cash pool engine platformo, ki je sicer fizično
locirana pri sestrski banki v Nemčiji, UniCredit Bank AG,
in omogočili povezljivost z lokalnim sistemom. Novi sistem omogoča združevanje denarnih sredstev med različnimi bankami znotraj in zunaj bančne skupine UniCredit, v poljubni valuti ter s poljubnimi – personaliziranimi
– nastavitvami ob podpori dodatnih storitev. Ne nazadnje
UniCredit Bank podjetjem, ki posežejo po tem produktu,
pomaga s strokovno vodeno implementacijo, ki obsega svetovanje, postavitev terminskega plana aktivnosti
in komuniciranje s tujimi bankami po nalogu stranke, za
čim bolj gladko in stroškovno učinkovitejšo uvedbo poolinga.
Optimizacija denarnih sredstev
Združevanje denarnih sredstev pomeni, da obvladujoče podjetje konec dneva (ali na drugače določeno časovno obdobje – na primer vsak ponedeljek, dvakrat
mesečno ipd.) prenese presežke denarnih sredstev
nad nekim vnaprej določenim zneskom z udeleženih računov odvisnih podjetij na glavni račun pri glavni banki.
Če znesek na transakcijskem računu odvisnega podjetja pade pod to želeno mejo, pa se v obratni smeri prenesejo sredstva v dobro udeleženega računa.
Glavne prednosti takega združevanja sredstev so
optimizacija denarnih sredstev celotne skupine podjetij
in s tem obrestni prihranki, saj se potreba po najemanju
kratkoročnega financiranja z vidika skupine zmanjša. Ni
pa to edina prednost. Velika dodana vrednost za obvladujoče podjetje je tudi, da se vzpostavi ažurno informiranje o stanjih in transakcijah družb v tujini ter s tem o
njihovi likvidnostni poziciji. Vse to omogoča boljše načrtovanje denarnih tokov skupine in večjo preglednost
plačevanja družb. Ker so plačila družb (terjatve in obveznosti) v vsakem trenutku na voljo obvladujoči družbi,
matična družba plačila lahko nadzoruje in tako povečuje
stroškovno učinkovitost podjetij v skupini.
Sistem, pisan na kožo podjetju
Sistem, ki ga ponuja UniCredit Bank, je orodje, ki obvladujoči družbi omogoča popolno prilagoditev prenosov
njenim potrebam. To je ugotovilo tudi podjetje Iskraemeco d. d., ki sistem uspešno uporablja že od septembra
2010 in je nad njegovimi prednostmi izredno navdušeno. Prenose je mogoče omejiti navzgor in navzdol – za
prilive in odlive – ter s tem omejiti prenose marginalnih
zneskov, za katere bi družbe plačevale stroške plačilnega prometa. Določiti je mogoče tudi skupno akumulirane prenose v breme družbe od začetka poolinga, s či-
mer se omejijo največja dovoljena izpostavljenost enega
podjetja nasproti drugemu in s tem povezana tveganja.
Zneske prenosov lahko določimo tudi v tranšah, s čimer
zopet vplivamo na stroške plačilnega prometa. Sistem
vas bo avtomatsko opozoril, ko bodo dosežene določene vrednosti, pri čemer podjetje samo izbere nadaljnje
aktivnosti sistema (lahko tudi blokira nadaljnje prenose).
Če podjetje želi imeti nadzor nad pooling prenosom,
preden se ta tudi fizično zgodi, pa sistem omogoča
vpogled in vnos transakcij, ki vplivajo na končni rezultat
poolinga. To je predvsem dobrodošlo v situacijah, v katerih bi odvisno podjetje potrebovalo dnevno likvidnost
za poplačilo nekih izrednih lastnih obveznosti, za katere
nima sredstev, če bi se pooling prenos izvedel v skladu
s parametri sistema.
Seveda ne smemo pozabiti tudi na možnost avtomatske izdelave obrestne kalkulacije, ki podjetju pomaga pri računovodskem delu po uvedbi poolinga. Kalkulacija prikaže bilateralna razmerja med matičnim in
odvisnim podjetjem, vključenim v pooling, to je terjatve
in obveznosti med podjetji, ki nastanejo na osnovi internega financiranja družb.
Natančnih statistik o uporabi združevanja denarnih
sredstev ni. Gotovo pa je, da lahko podjetja z upravljanjem likvidnosti prihranijo precejšnje zneske. Zelo očitne
so tudi nefinančne oziroma posredne koristi. Podjetja
lahko zmanjšajo ročne operacije in informacije, ki jih pridobijo s preglednostjo v financah, uporabijo za strateško odločanje. To je v današnjih časih, ko je treba pametno obrniti prav vsak evro, več kot nujno.
Prednosti združevanja
sredstev
• optimizacija denarnih
sredstev celotne skupine
podjetij
• obrestni prihranki zaradi manjše potrebe po
kratkoročnem financiranju z vidika skupine
• ažurno informiranje o
stanjih in transakcijah
družb v tujini
• boljše planiranje denarnih tokov skupine,
hitrejši obrat denarja,
večja transparentnost in
discipliniranost družb pri
plačevanju
• nadzor matične družbe povečuje stroškovno
učinkovitost podjetij v
skupini
25
še sti čut
Irena Lemut Čeh,
lastnica in direktorica, Labena
Magična trgovina
Zoran Milivojević, dr. med., psihiater in psihoterapevt
Majhni otroci si pogosto želijo tistega, česar ne morejo imeti. Če kje vidijo igračko, ki je
še nimajo, navalijo na mamo in očeta, naj jim jo kupijo. Ko jo končno dobijo, se nekaj časa
igrajo z njo, potem se je naveličajo in si spet zaželijo nečesa, česar nimajo. Tudi odrasli v
sebi pogosto nosimo svoj otroški jaz, svojega »notranjega otroka«, ki tudi deluje kot malo
dete. Zato pogosto ne cenimo dovolj tega, kar imamo, in precenjujemo to, česar nimamo.
Obrnjeni smo proti temu, da bi dobili nekaj dobrega, namesto da bi bolj uživali v tem, kar
že imamo.
Podobno se dogaja na psihološki ravni. Ljudje pogosto ne cenijo svojih pozitivnih lastnosti in trpijo, ker nimajo tistih, ki jih opazijo pri drugih. Tako na primer lepa ženska morda ne ceni svoje lepote, jo pa fascinira znanje. In obratno: moški, ki je intelektualno zelo
močan, trpi, ker ni dovolj visok, ker nima atletsko grajene postave ali ker ni dovolj čeden.
Kadar se usmerjamo na tisto, česar nimamo, in pozabljamo na to, kar imamo, nastane
problem. Pojavijo se čustva zavisti, ljubosumja, žalosti.
Zato je včasih ljudi treba spomniti na tiste vrednosti, ki jih imajo, a o njih morda nikoli
niso razmišljali niti jih niso dovolj cenili. Takšne osebe pogosto šele takrat, ko ostanejo
brez nečesa, ugotovijo, koliko jim je pomenilo to, kar so imele. Takrat jih je pomembno
spomniti, kdo so in kaj imajo. Ena od tehnik, ki jo lahko uporabimo v psihodrami, vrsti psihoterapije, je tehnika magične trgovine. To je trgovina, v kateri je mogoče kupiti vse – mladost, zdravje, lepoto, bogastvo, plodnost, uspeh, popularnost, slavo … A tukaj nastane
težava. Prodajalec v trgovini je terapevt, ki želi nekaj v zameno. Denimo, mlada ženska je
obupana, ker ne more najti prave ljubezni, in jo želi kupiti v magični trgovini. To je seveda
mogoče, ampak prodajalec od nje v zameno želi njeno plodnost. Ona tega ne sprejme.
Potem od nje zahteva njeno kariero. Spet ne pristane. Po nekaj poskusih ugotovi, da ne
glede na to, da nima ljubezni, ima veliko stvari, ki so vredne njene ljubezni. Res je dobro,
da vsake toliko časa trgujemo s seboj – da vidimo, koliko nam pomeni to, česar nimamo,
če bi bilo plačilno sredstvo to, kar imamo. Tako se lahko veliko naučimo o sebi.
26
Peter Bossman,
župan, Občina Piran
Nova znanja in
izpopolnjevanje
»Naše podjetje se ukvarja s tehnološkimi
rešitvami v laboratorijih in procesih proizvodnje. Imamo visokokvalificirane kadre in dovolj
poslov, da lahko delo zagotovimo in delimo s
tistimi ambicioznimi sodelavci, ki so pripravljeni soustvarjati in dograjevati svoje znanje ter
veščine skupaj, zase in za podjetje, da to lahko
raste, se razvija v zadovoljstvo vseh udeleženih:
zaposlenih, dobaviteljev in kupcev. Nenehno
se izpopolnjujemo in izobražujemo, saj nova
znanja, ki jih pridobimo, tako doma kot v tujini,
prinašajo novo dodano vrednost za družbo in
s tem večje blagostanje zaposlenim. Tega pa si
želimo vsi. Poseben poudarek med vrednotami
moramo ponovno dati ustvarjalnemu delu in
težnji po napredku, ki prinašata pozitiven dodaten zagon, veselje in osebno zadoščenje.«
Dr. Uroš Mezeg,
dr. dent. med., spec. ortodontije,
Beli medved
Nekaj dela za več
prostega časa
Komuniciranje
za delegiranje
»Čeprav nikoli nisem obiskoval tečaja o
medsebojnem komuniciranju, mislim, da mi to
zelo dobro uspeva – to, čemur Angleži pravijo
»one on one« komuniciranje. Kako do tega
znanja? Preprosto, človek mora znati poslušati
in izluščiti glavno sporočilo sogovorca. To mi
dobro uspeva tudi zaradi notranjega občutka.
Veščina, ki bi si jo morda želel pridobiti od koga
drugega, pa je znanje o delegiranju obveznosti
in dela.«
»V ordinaciji Beli medved pri delu uživamo in
to je pacientom všeč. Da lahko uživamo, ne
smemo čutiti pomanjkanja znanja, pozitivne
samozavesti, energije, samokritičnosti, lakote
po novih spoznanjih in napredku ter zanimanja
za razvoj in tehnološke inovacije. Naš najpomembnejši most med cilji in dosežki je stara
dobra disciplina. Če bi se že spuščal v trgovino,
bi omenjene lastnosti menjal za večjo stopnjo
prilagojenosti vrednotam moralne večine, sposobnost stoičnega premagovanja birokratskih
zahtev in boljšo usklajenost stroke. Zagotovo
pa bi zamenjal nekaj dolgoletnega ortodontskega dela za malo več prostega časa, za turno
smučanje, kolesarjenje in pilotiranje letala.«
Katarina Tomažin,
direktorica finančno-komercialnega
področja, Termoelektrarna Toplarna
Ljubljana
Naše bistvo nima cene
»Kaj svojega bi menjala za nekaj drugega?
Izredno zanimivo vprašanje! Na prvi pogled
preprosto in celo igrivo, a moram priznati, da
mi je povzročilo precejšnje preglavice. Morda
zato, ker živim v dobi, v kateri je plačilno
sredstvo v prvi vrsti pač denar. Do njega kot
finančnica gojim profesionalen odnos in sem
lahko, če je treba, z njim in do njega tudi trda.
Vse svoje lastnosti, znanja in veščine, ki sem
jih pridobila z odraščanjem, izobraževanjem in
izkušnjami, pa dojemam kot jedro, kot bistvo
svoje osebnosti, ki ga je treba in vredno prenašati naprej na otroke in z njimi na nadaljnje
rodove. To bistvo, ki nas dela enovite, seveda
nima cene in ga je treba deliti brezplačno ter s
polno odgovornostjo. Bi pa vse, kar premorem,
vključno z denarjem, zamenjala za zdravje,
svoje ali zdravje svojih najbližjih.«
Menjam
za
27
inspirativno
i nspi rati v no
»Pokojninski sistem«
starih civilizacij
Občutek varnosti je ena izmed najpomembnejših človekovih vrednot. V
modernem svetu je varnost povezana tudi ali predvsem z materialnimi
dobrinami in ljudje v aktivni dobi si finančno varnost zagotavljajo z delom.
Tako naj bi si zagotovili tudi dovolj visoko pokojnino, ki je osnovni pogoj
za mirno in varno starost. Zgodovina kaže, da je človekov občutek varnosti zelo pomemben tudi za materialno in kulturno rast družbe.
Status starejših v preteklosti
Zgodnje družbe so iskale varnost v krogu plemenskih skupnosti, ki so jih pozneje nadomestile velike
družine. Do pred približno deset tisoč leti so obstajale
samo lovsko-nabiralniške skupnosti, katerih osnovni
in edini cilj je bilo preživetje. Ko človek ni bil več sposoben za lov, je to praktično pomenilo tudi njegov konec. Skrb za starejše se je v resnici lahko začela, šele
ko so se ljudje izurili v poljedelstvu, s čimer so lahko
začeli naravo spreminjati po svojih željah in potrebah. V prvih obdobjih poljedelstva so sicer le
redki živeli več kot štirideset let. Rednejša
oskrba s hrano in geografska ustalitev
sta zvišali povprečno starost ljudi, o
čemer pričajo viri o življenju v prvih visokih civilizacijah, ki
so se razvile v Mezopotamiji, med rekama Evfrat in
Tigris. Starejši
ljudje niso
28
bili več samo breme, ampak je družba od njih imela
koristi. Pazili so otroke, izdelovali keramiko in nakit,
predvsem pa opravljali pomembne družbene vloge,
od pripovedovanja zgodb, širjenja ustnega izročila,
utrjevanja vere, poučevanja …
Odnos do starejših se je tako spremenil, družbe so spoznale, da so lahko starejši zelo koristni.
Stari ljudje so bili cenjeni in zaželeni zaradi znanja ter izkušenj. Bili so nekakšne »žive knjižnice«,
zaradi nizke pismenosti
in splošne kratke življenjske dobe je bilo
njihovo izročilo izredno dragoceno.
V takšnih družbah
so imeli starejši pogosto
prednost tudi
pri hrani. Tako
kot danes je
bil status starejših
skozi zgodovino zelo povezan z aktualnimi eko-
nomskimi razmerami. V težjih življenjskih razmerah
posamezne družbe so (bili) starejši potisnjeni na
rob preživetja. Dober primer so Eskimi. Starostniki
tega polarnega naroda so, ko je bilo preživetje skupnosti negotovo, celo sami odhajali v smrt.
Socialna varnost skozi zgodovino
Zagotavljanje socialne varnosti sega tisočletja v
zgodovino. V starem Egiptu so imeli posebne ugodnosti priletni ljudje, ki so delali za faraone. V stari
Grčiji, kjer so bile družine že sestavljene iz treh generacij, je veljalo, da morajo odrasli in mladi poskrbeti za svoje prednike. Takrat je človek veljal za
starega, ko je dopolnil petinštirideset let. Da so se
»pokojnin« in spoštovanja starih ljudi zavedali tudi
Rimljani, dokazujejo razmišljanja rimskega filozofa
Seneke: »Objemimo to starost in jo ljubimo: polna
je sladkih užitkov, če jo znaš pravilno živeti.« O tem,
da so bili starejši v pogosto hedonističnem antičnem Rimu enakovredni državljani, priča tudi rimski
državnik in filozof Cicero, čeprav naj vedno tudi ne
bi bilo tako. Zgodovinarji antike so namreč ugotovili, da starci niso bili zmeraj oproščeni plačevanja
dajatev in da jim niso vedno dovolili enakovrednega sodelovanja v družbi.
»Pokojninski sistemi« starih civilizacij
Že najzgodnejše stare civilizacije so starejše ljudi spoštovale in jih vključevale v družbo.
V starem Egiptu so imeli posebne ugodnosti priletni ljudje, ki so delali za faraone.
V večgeneracijskih družinah stare Grčije so mlajši člani skrbeli za starejše.
V antičnem Rimu so bili starci načeloma enakovredni državljani in oproščeni davščin.
ganizirali že leta 1712, države so se pozneje vse bolj
zavedale svoje odgovornosti na tem področju, zato
so začele pokojninske sisteme urejati z zakoni. Socialna varnost je postajala institucionalizirana.
Modrost je večna
Postaviti zgleden in vzdržen pokojninski sistem je danes eden najbolj perečih problemov razvitih družb,
še posebej stare Evrope. Z izkušnjami starih civilizacij
s »pokojninskimi sistemi« je težko preprosto razrešiti
dileme o vzdržnih sistemih sodobnega sveta. V 21.
stoletju je prišlo do velikih sprememb demografske
strukture, prebivalstvo se stara, življenjska doba po
upokojitvi je vse daljša. Danes je tako pričakovana
življenjska doba Slovenk 82 let, Slovencev pa 75 let.
Podoba starosti kot pasivnega in družbeno marginalnega dela življenja ne velja več, danes so v ospredju
Preživetje in skrb za starejše ljudi sta bila vseskozi
neformalna naloga družbe v skupnostih in narodih
različnih zgodovinskih obdobij.
Človeška zgodovina je doživljala vzpone in padce. V času razvoja in rasti je bila skrb za starejše zagotovo boljša kot v času kriz, lakote in vojn. Stare civilizacije seveda niso poznale pokojninskega sistema
v klasičnem smislu, so pa v razvoju družbe poskrbele
za častno in primerno vlogo prednikov. Pomemben
je bil tudi razvoj medicine, ki je ljudem lajšala življenje
in pripomogla k višji ter kakovostnejši starosti.
Preživetje in skrb za starejše ljudi sta bila vseskozi neformalna naloga družbe v skupnostih in narodih različnih zgodovinskih obdobij. Kakovost življenja
starejših je bila v domeni družine ali vaške skupnosti.
Takšen neformalni sistem se je začel krhati z industrijsko revolucijo, ko lahko začnemo govoriti o prvih
zametkih pokojninskih sistemov, kot jih poznamo danes. V Veliki Britaniji so prve pokojninske načrte or-
pojmi, kot so kakovostna starost, aktivna starost, tretje življenjsko obdobje … Starost ni več le življenjsko
obdobje, je tudi ekonomska kategorija.
Materialnih in finančnih dilem demografske strukture upokojencev v 21. stoletju se tako ne da preprosto primerjati z razmerami, ki so vladale v preteklosti.
Zagotovo pa lahko iz izkušenj starih civilizacij uporabimo ideje o medgeneracijskem sožitju in solidarnosti. Morda nam uspe primere uspešnega vključevanja
starostnikov v družbo uporabiti tudi pri idejni postavitvi
vzdržnega pokojninskega sistema v 21. stoletju. Modrost starejših so znale spoštovati že stare civilizacije.
Zakaj je ne bi spoštovali tudi v modernem svetu?
Besedilo: Marko Vahlc
Foto: www.fotolia.com
29
tr e nd i
tre ndi
Zeleno
stanje
zavesti
»Seveda
Dancem ni
uspelo prema-
Nad
prvo CO 2
nevtralno
zgradbo
na Danskem
je bil izjemno
navdušen tudi
ruski predsednik
Medvedjev in
napovedal
podobno
gradnjo
v svoji
domovini.
Koncept nove nordijske kuhinje
temelji na organski, sezonski in
lokalno pridelani hrani.
Več kot polovica svetovne populacije živi v urbanem okolju. Mesta upravljajo velike količine energije in surovin, ki jih nato pretvorijo v odpadne snovi.
Pritisk gospodarske rasti in razvoja diktira hiter tempo življenja, oboje pa najbolj čutita okolje in kvaliteta našega življenja. Ne v dobrem smislu.
gati Angležev v
Urbana ekologija
nogometu, če jejo
samo solato in korenje,«
je ena od norčavih šal, ki
jih na svoj račun poslušajo pripadniki enega od najbolj
ekološko ozaveščenih narodov.
Dancem se smejejo njihovi sosedje,
Slovenci se smejemo drug drugemu,
tisti, ki jim ni mar, se smejejo tistim, ki jim
Za spodbujanje zdravega in okolju prijaznega urbanega ekosistema je
treba mestne skupnosti načrtovati z ekološko zasnovo, z uporabo
alternativnih materialov in metod. Danci so vodilni na tem področju.
Okoljska zavest je prisotna v njihovem vsakdanu. Leta 1973 so
prvi na svetu uvedli okoljski zakon in pozneje tudi pravila organske pridelave hrane. 45 odstotkov vseh porabljenih živil je organskih. 36 odstotkov vseh Köbenhavnčanov se vsak dan
v letu na delo ali v šolo vozi s kolesom, do leta 2015 pa naj
bi mesto uredili tako, da bi vsakdo v petnajstih minutah
imel dostop do parka ali morja. Köbenhavn skuša tudi
zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za 20 odstotkov
do leta 2015 in do leta 2025 postati popolnoma CO2
nevtralno mesto s povečano uporabo obnovljivih
virov energije.
je. Kdaj se bodo vloge zamenjale? Verjetno kmalu, morda so se celo že. Po nekaterih
anketah so Danci najsrečnejši na svetu. Kaj pa,
če je razlog za njihovo srečo in kvaliteto življenja
ravno njihova izjemna okoljska ozaveščenost?
30
Svetilnik za nove smeri
Prva CO2 nevtralna zgradba v danskem
glavnem mestu ni stara niti dve leti. S tako
imenovanim Zelenim svetilnikom se lahko
pohvali Univerza v Köbenhavnu. Sicer
ne gre za pravi svetilnik, a kljub temu
lahko rečemo, da kaže pot inovativnim rešitvam oblikovanja urbanih
Gostje hotela Crowne Plaza Copenhagen Towers
lahko z vožnjo na kolesih generirajo elektriko
in v zameno dobijo bon za kosilo.
te akcije ni izkoriokolij na okolju prijazen način. Sonce je za to zgradbo glavni vir energije. Streha,
ščanje gostov za priprekrita s sončnimi celicami, je nagnjena proti jugu, a tudi valjasta oblika celodobivanje električne
tne zgradbe zagotavlja večjo izpostavljenost soncu. Sončna energija geneenergije, gre le za zarira elektriko, ki poganja toplotne črpalke in razsvetljavo. Poleti pridobljeni
baven način opozarjanja
presežek energije skladiščijo in ga uporabijo pozimi. Masivna konstrukcina okoljsko problematiko.
ja in močna izolacija sten ter strehe zmanjšujeta potrebo po ogrevanju.
Radi bi pokazali, koliko truSvež zrak, ki ga zagotavlja naravno prezračevanje brez električnega
da je potrebnega, da se pripogona, in naravna svetloba pa še dodatno pripomoreta k ugodnim
dobi 10 Wh elektrike, kar je podelovnim razmeram.
V Sloveniji CO2 nevtralne zgradbe po besedah Martine Zbagoj za kupon, hkrati pa kolo kot
šnik - Senegačnik s Fakultete za arhitekturo še nimamo. Dodaja
neke vrste simbol Köbenhavna zrpa, da se povečuje število pasivnih in zelo dobrih nizkoenercali zeleno politiko hotela,« pojasnjugijskih hiš. Edina plusenergijska hiša, torej hiša, ki proizvaja
jejo.
Solarne celice hotela, ki obpresežek energije, pri nas je v lasti dvakratnega svetovnesegajo 2.500 m2, letno proizvedejo
ga prvaka na bradlji Mitje Petkovška in njegove izbran170.000 kWh, kar ustreza letni porabi
ke Mojce Rode, prav tako uspešne športnice. Sončna
55 danskih družinskih hiš. S posebnim
elektrarna na njuni strehi proizvede dvakrat več enersistemom hlajenja in ogrevanja, ki temelji
gije, kot je hiša porabi.
na podzemni vodi, hotel prihrani do 90 odS kolesom po elektriko
stotkov energije. Pri notranji opremi prisegaInovativni pristop oziroma strategijo poslovanja
jo na naravne materiale, strežejo le organsko
so izbrali v hotelu Crowne Plaza Copenhain lokalno pridelano hrano. Še zobne ščetke so
gen Towers. Prav tako gre za CO2 nevtralno
izdelane iz koruznega in krompirjevega škroba,
zgradbo, ki izrablja le obnovljive vire enerki je sicer videti kot plastika, a v primeru, da ščetgije.
ko zakopljete v zemljo, se po treh mescih razgradi
Posebna zanimivost hotela je, da
in nima nobenih negativnih vplivov na okolje. »Zavzelahko gostje z vožnjo na kolesu gemamo se za najbolj trajnostne rešitve, ne da bi ogrozili
nerirajo elektriko in v zameno dobijo
udobje in kakovost. Kdaj se nam bo naložba povrnila, ne
bon za brezplačen obrok. »Namen
moremo reči, a se zagotovo bo,« so prepričani.
31
tr e nd i
tre ndi
Tipično
dansko
pecivo
na »organski«
način.
Reciklirane kreacije
Dine Simić - Ferletta.
Popoln
izkoristek
energije
Danska
oblikovalka
Johanne
Helger Lund
uporablja le
naravna
vlakna.
32
znova vrača v sistem. Energetska geotermalna vrtina pa se uporablja tudi
za hlajenje poleti.
Tudi Slovenci se lahko
Razmislite, kaj daste v usta
Ko so danski hipiji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja začeli pridelopohvalimo z enim izmed
vati organsko in biodinamično zelenjavo, so se jim kmetje in potrošniki
najnaprednejših in enersmejali za hrbtom. Danes je to stalna praksa. V vsaki trgovini je mogogijsko najvarčnejših hoteče kupiti organsko hrano, mnoge restavracije jo tudi strežejo. Verjelov v Evropi. Direktor Bohinj
tno najbolj znana je Noma, ki sledi načelom nove nordijske kuhinje
Park EKO hotela, Anže Čokl,
– v njej strežejo le sezonsko in lokalno pridelano hrano visoke
ne dvomi, da okoljska ozavekakovosti. Postrežena hrana pa ima jasno nordijsko identiteto.
ščenost in zmanjšana poraba
Proces pridelave temelji na ideji trajnostnega razvoja, ohraenergije lahko gresta z roko v roki
njanju rodovitnosti tal, humani vzreji, minimalni obremenitvi
z gospodarsko rastjo. »Zmanjšana
okolja in varstvu surovin ter energije. Podobne restavracije
poraba energije konec koncev pov Sloveniji nismo našli, lahko pa organske pridelke kupite
meni nižje obratovalne stroške, znatni
na številnih ekotržnicah, ekokmetijah in v trgovinah, ekoso prihranki in s tem je na razpolago več
loška hrana pa se tudi že uvaja v šole in vrtce.
sredstev, ki jih lahko porabimo za boljšo
oskrbo gostov in s tem poskrbimo za večje
Ekomoda
zadovoljstvo,« pravi.
Hotel ima energetsko vodno vrtino in lastno
Tudi oblečemo se lahko lepo in moderno, ne da
energetsko postajo – tako se sočasno proizvabi za to okolju izstavili prevelik račun. Reciklirana
jata električna energija in toplota. Obe napramoda oblikovalke Dine Simić - Ferletta nastaja
vi poganja utekočinjeni naftni plin. Geotermalna
iz zavrženih, a uporabnih tekstilij, dodatkov ali
voda globoko pod zemljo se uporablja za ogrevanje
proizvodnih odpadkov. Sama pravi, da se
sanitarne vode in objekta. Ko je izkoriščena, se delje treba ustaviti, razmisliti in še enkrat preno uporabi še za izplakovanje sanitarij. Tudi topla sanimisliti, iz česa sestaviti izdelek, ki ga potarna voda iz prh in umivalnikov se še dodatno izkoristi,
trebujemo, reciklirati in narediti unikat.
preden se spusti v kanalizacijo. Toplotne črpalke ji odvzaDanska oblikovalka Johanne Helger
mejo preostalo toploto, ki se prek toplotnih izmenjevalcev
Lund, ustanoviteljica podjetja Ecou-
Bohinj Park EKO hotel je prvi
ekološki hotel v Sloveniji.
ture by Lund, uporablja le naravna vlakna, kot so organski bombaž, svila, lan in
Bogato
volna, ki so pridelani naravno in po pravilih organskega kmetovanja.
življenje
Kje začeti? Najprej pri sebi. Biti vsaj malo bolj »zelen« kot drugi ni težko,
»Želel sem najvarčje pa, kot pravi Simić - Ferlettova, velik izziv za naše ustaljene navade. Da
nejšo hišo, ki jo je
se »zeleno« začne pri človeku, pri ločevanju smeti, ugašanju luči, varčev Sloveniji mogoče
vanju z vodo in energijo, šele potem pride na vrsto tehnika, se strinja
zgraditi. Z Mojco nisva
delala izračunov, kdaj se
tudi Čokl. A za učinkovitejše vključevanje načel trajnostnega razvoja v
nama
bo strošek povrnil,
urbano okolje bi vendarle potrebovali nekoliko več zakonskih pravil,
želela sva narediti nekaj domeni Zbašnik - Senegačnikova. »Prostovoljne odločitve je pri nas
brega za okolje in zase. Da si
težko izpeljati. Že pri običajni energijski sanaciji večstanovanjskih
le malo bolj zelen kot drugi, je
potrebna volja. Mislim, da ne gre
stavb, od katere imajo največ lastniki stanovanj, se zatakne. Vetoliko
za neozaveščenost kot pa
dno je med njimi kdo, ki je proti.«
Zelena mentaliteta
»Kar v drugih državah velja za zeleno, je pri nas standard.
Biti zelen na Danskem ni tako težko zaradi naše mentalitete. Vajeni smo ločevati smeti, varčevati z vodo in
elektriko ... Iščemo druge, okolju prijazne rešitve, a
ne za vsako ceno. Še vedno ali pa ravno zaradi
tega je kvaliteta življenja višja,« pravijo sogovorniki iz hotela Crowne Plaza Copenhagen Towers.
»Ljudi je strah, da zelene spremembe pomenijo odrekanje, a to ni res. Gre za dolgoročne
naložbe, ki se ne samo finančno izplačajo,
ampak dvignejo tudi kvaliteto življenja.«
za samo voljo. Marsikdo se ti namreč smeje, ko voziš malo počasneje, ko si roke obrišeš le z eno papirnato
brisačo, ko vstaneš pol ure prej, da gresta s partnerjem z enim avtom v službo ...
Mnogi mislijo, da bodo s tem za kaj prikrajšani. Jaz pa s tem obogatim svoje življenje.«
Kreacije Lundove iz
100-odstotnega organskega
bombaža z ročno poslikavo.
Besedilo: Manja Kovačič,
dopisnica iz Københavna
Foto: Dragan Arrigler
Mitja Petkovšek in
Mojca Rode pred svojo
plusenergijsko hišo.
33
O se bna rast
os e bna rast
Valuta je ena ura časa
Sedmošolec Trevor v filmu Daj naprej je bil prepričan, da bi dobra dela pozitivno vplivala na našo družbo. Ko je učitelj učencem dal nalogo, naj razmislijo, kako bi sami spremenili svet, si je namreč zamisli, da bi trem osebam pomagal z dobrim delom, oni pa bi naredili enako za naslednje tri ljudi. Tako bi
se sprožila veriga dobrih del po vsem svetu in svet bi postal lepši. Za sedmoDr. Edgar S. Cahn
ustanovitelj
časovne banke
Nov začetek
s časovnim
kreditom
»Ena od zame osebno
najzanimivejših izkušenj
v časovni banki je bila
delo z bivšimi zaporniki.
Skupaj smo ustanovili
Homecomers Academy,
ki je pomagala začeti
novo življenje ljudem po
vrnitvi iz zapora. Našli
smo način, da si s služenjem skupnosti zaslužijo
časovni kredit. Ti ljudje
zdaj skrbijo za varno pot
otrok v šolo in nazaj na
nevarnih področjih gangsterskih tolp, na katerih
se otroci bojijo gibati
sami. Po drugi strani pa
so si bivši zaporniki z
unovčenjem časovnih
kreditov prenovili svoje
domove, ki so sicer za
družine, ki se bojujejo za
vsakodnevno preživetje,
komajda vredni bivanja.«
34
šolca se ideja res zdi nekoliko idealistična, je pa v neki meri postala realnost
v osemdesetih letih, ko je dr. Egdar S. Cahn v ZDA ustanovil časovno banko.
Ideja časovne banke je sila preprosta. Temelji
na tem, da vsak, ki eno uro dela nekaj, kar zna, za
nekoga v skupnosti, pri tem zasluži kredit enega
časovnega dolarja. Ko sam potrebuje pomoč, ta
časovni dolar unovči. S tem ne pridobivajo samo
posamezniki, ampak se na drugačnih temeljih gradi celotna skupnost, kar je še posebej pomembno
v mestih, kjer so ljudje med seboj precej bolj odtujeni kot na podeželju. Tako se v skupnosti razvije menjava ponudbe in povpraševanja, v kateri je
edina valuta, ki šteje, ena ura dela. To pa je lahko
zelo različno – od kidanja snega, gospodinjskih
del, malih hišnih popravil, varstva otrok, druženja
s starejšimi do inštrukcij matematike, spremstva k
zdravniku, sprehajanja psa, refleksne masaže stopal … Vse, kar si lahko zamislite, se lahko menja
po principu ena ura mojega dela za eno uro tvojega.
Kdo me nauči kvačkati?
V ZDA je v mreži časovnih bank okrog petdeset
članic, sicer pa te obstajajo v dvaindvajsetih drža-
vah na šestih celinah. Dr. Cahn pravi, da je vsaka
država idejo časovne banke v prakso prenesla na
svoj način. V Angliji se izrazito uporablja za zagotavljanje oskrbe starejših na domu, v Španiji in
na Portugalskem je žensko gibanje časovno banko uporabilo za boj proti nasilju doma. V ZDA se
je deloma izkazala kot podaljšek gibanja za državljanske pravice, ki se ukvarja z rasnimi razlikami,
pravicami mladoletnikov ter z izobraževanjem in
dobrobitjo otrok, v Izraelu pa je časovna banka
uporabljena za tkanje skupnosti ljudi različnih starosti, narodnosti in jezikov.
Dobro leto časovna banka živi tudi v Sloveniji
(www.casovnabanka.si). Za zdaj deluje le v Ljubljani, čeprav njeni ustanovitelji pravijo, da se zanjo
zanimajo ljudje z različnih koncev Slovenije, tako
da se bo morda kmalu odprla še kakšna. V tem
trenutku je vanjo včlanjenih 330 članov, ki so lani
med seboj naredili 55 izmenjav za približno 120 ur
dela. Kaj so si največkrat izmenjali, nam v časovni
banki niso mogli natančno povedati, med ponudbami pa se najde največ inštrukcij, izobraževanj
5 vodil
delovanja
časovne
banke
in svetovanj z različnih področij, tudi s športnega
in glasbenega. Je pa v ljubljanski časovni banki
povpraševanje tudi po stvareh, ki jih še ni med ponudbo. Če tako na primer znate kvačkati, narediti
premet nazaj, pripraviti dober suši ali se pogovarjati v švedščini, imate menjavo zagotovljeno.
Bistvo je v solidarnosti
Pri časovni banki gre za krog dajanja in prejemanja.
Ljudi motivira, da si med seboj pomagajo, tako na
ravni posameznika kot pri skupnih projektih. Na nek
Pomagati drug drugemu, zato da nam je vsem
lažje, in spoštovati sočloveka se nam je zdelo popolnoma naravno, tak zgled smo imeli pri svojih
starših, starih starših. In to se mi še vedno zdi edino
normalno. Zato težko razumem, da mi predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja
na črno ne dovoli, da svojemu prijatelju brezplačno
napišem kreativno vabilo na njegovo poroko, in to
samo zato, ker si s pisanjem pač služim denar. Ali
da bo moj sosed pleskar zagrešil prekršek, če mi
bo z barvo, ki jo bom kupila sama, profesionalno
Pri časovni banki gre za krog dajanja in prejemanja.
Dam, kar znam, dobim, kar potrebujem.
način lahko rečemo, da časovna banka pravzaprav
pomaga vzpostaviti neke modele delovanja skupnosti, kar smo v kapitalizmu, ki ga v najbizarnejši
različici lahko primerjamo z Darwinovo teorijo boja
za obstanek, po kateri najboljši preživijo, drugi pač
ne, postavili na stranski tir. V takšni družbi smo se
naučili skrbeti samo zase, včasih celo tako dobesedno, da je najpomembnejše postalo biti najboljši in največji, četudi (kdaj) na račun koga drugega.
Besede, kot so solidarnost, sodelovanje, spoštovanje, so v nekem obdobju v našem besednjaku
skorajda izumrle. In vendar se spomnim, da smo
jih v mojih mladih letih še kako živeli. Pa nisem babica, spadam v generacijo, ki je ob slovenski osamosvojitvi vstopala v srednješolska leta. Spomnim
se svojega otroštva, resda preživetega na vasi, kjer
smo vedno pozdravljali drug drugega, kjer smo, ko
je bilo treba prijatelju prekriti streho, pred nevihto
zgrabiti seno ali ostareli sosedi napraviti drva, znali
stopiti skupaj.
pobelil nekaj kvadratnih metrov stanovanja, medtem ko nama bom jaz skuhala kosilo. Kaj ni logično
in smiselno, da si ljudje, ki smo si blizu, med seboj
pomagamo ravno s tem, kar najbolj znamo?
Besedilo: Urša Henigman
1. Vsi imamo vrednost.
Vsak človek zna kaj,
kar lahko prispeva k
skupnosti.
2. Nekatera dela s
neprecenljiva.
Vsako delo, ki prispeva
k zdravju otrok, močnim družinskim vezem,
revitalizaciji soseske,
socialni pravičnosti in
trajnostnemu razvoju,
je častno.
3. Recipročnost
Pomoč deluje bolj, kadar je dvosmerna, kot
če je le enosmerna.
4. Družbene mreže
Ljudje se vzajemno
potrebujemo, skupaj
smo močnejši.
5. Spoštovanje
Vsak človek je pomemben, spoštujmo
se.
Foto: www.fotolia.com, osebni arhiv
»Daj naprej« še malo drugače
Poseben občutek delovanja v obče dobro človek občuti takrat, ko nekaj dobrega, nenavadnega ali nepričakovanega naredi popolnemu neznancu in tako od njega ne more pričakovati
nobenega vračila, tudi hvaležnosti ne. Ko na primer kidate sneg s parkirnega mesta pred
blokom, počistite sneg še okoli avtomobilov, parkiranih levo in desno od vašega, čeprav ne
veste, čigava sta. Ko odhajate iz lokala, plačate še račun osebe, ki sedi tri mize od vas, in ko
ona to izve, vas že dolgo ni več v lokalu. Za brisalce treh naključnih avtomobilov zataknete
sporočilo z dobro mislijo, ker ste tisti dan tako srečni, da želite srečo deliti. Pomislite, kako bi se
počutili, če bi se to zgodilo vam. Verjemite, prav tako dobro se počutite, tudi kadar sami ustvarite takšna presenečenja. Pa še ena dobra novica! Zaradi principov, po katerih deluje vesolje,
se tudi tovrstne impulzne akcije zbirajo na – recimo mu tako – kozmičnem kontu, ki poskrbi,
da se dobro z obrestmi vred prej ali slej povrne v obliki kakšnega (p)osebnega presenečenja.
35
gostujoči um etn ik
G ostujo či um e tni k
Po meri krojeni
Savile R w
Londonska ulica je ob poznih popoldnevih spokojna. Parkirane limuzine ne vznemirjajo sprehajalcev, ki jih je na obeh pločnikih le za dva ducata. Zdi se, kot da se
izložbena okna nimajo komu ponujati. Svetloba, ki prodira iz njih, se zrcali v bočnih
steklih pred njimi čakajočih novih audijev, jaguarjev in aston martinov, a ni posebej
bela, ni srebrno vpadljiva. Rumena je. Vsaj taka na Savile Row prodira izza hrbtov
razstavnih lutk, ki poosebljajo vrhunec moške elegance.
Pa vendar, nekaj se premika. Skoraj ni butika, v katerem prav v poznem popoldnevu ne bi opazili strogega
poslovodje, ki trem ali štirim pomočnikov nekaj dopoveduje, pravzaprav zapoveduje. Izložbena postavitev se
bo v kratkem vsaj malo spremenila, prve prodajne police bodo za jutri zasedle obleke, ki so še minuli teden
predstavljale ponudbeni repasaž. Levo od njih bodo v
naslednjem tednu na novo polikane kravate, na desno
se bosta vrnili novoizbrani najbolj reprezentančni srajci.
Ulica visoke mode vs. krojaška ulica
Podolgovato središče moške visoke mode je vzporedno z živahno Regentovo ulico, ki v nepravilnem rahlem
polkilometrskem loku povezuje trg Piccadilly in križišče
Oxford Circus. Tamkaj je doma konfekcija. Na pročeljih
trgovin so imena Tommy Hilfiger, Mango, Boss, Armani
Jeans, Zara, Apple, Austin Reed, Aquascutum, Banana
Republic, Gap, Levi’s, Duchamp, Reiss, pa tudi Ferrari.
Slednji sicer v sprejemni avli kot okras res gosti prepoznavni rdeči bolid formule 1, toda Ferrarijeva trgovina ni
motoristična, pač pa je to le supermarket uradnih spominkov superznamke iz Maranella. Tam okrog ne boste
nikoli sami. Je pa še kako res, da vas morebiti tudi trgovci niti opazili ne bodo. Nihče ne bo izkazal posebnega, razen protokolarnega zanimanja za vas. Izjeme so
tisti, ki nabranega blaga v svojem naročju že skoraj ne
morejo več obvladati.
36
Savile Row je v primerjavi s potrošniško Regentovo
tržnico tempelj lepih navad, uglajenega nagovornega
sloga, predvsem pa se prodajni zaupniki slavnih krojaško držijo pokonci kot elitna soldateska. Žensk ni niti
blizu. Govorica njihovih teles je modrokrvna, tak pa je
tudi posel, ki ga zastopajo.
Obleka za princa Charlesa
Angleška noblesa moškega spola se že stoletje in pol
oblači prav tu. Po meri urezani suknjiči, hlače, plašči,
najfinejše srajce. Kravate zanimivih vzorcev, a ne posebej prehitevajoče vpadljive. Žepni robčki mestoma
pač. Čevlji, klobuki, še kakšen polcilinder, rokavice,
tudi dežniki in aktovke. Vse, kar gospoda tudi po videzu spremeni v sira ali lorda. Nekoč so bili ti precej
bledolični, še posebej pred kosilom. Po njem in njegovem lahkotnem posladku pa se je na marsikaterem obrazu že zaznala rdečica. Pa vendar. Na Savile
Rowu nikoli ni bilo posebej veliko ljudi, niti v obdobjih
buhtečih ekonomskih minirenesans zadnjih petih, šestih desetletij. Londonski gospodje slovijo kot malo
neučakani, njihova prikrita arijska nervoza se tudi še
danes lahko zgosti v paket poniževalnih cinizmov.
Vselej sveže obriti in vselej tudi malo vzvišeno pikri. In
k takim postavam sodi vsaj telovnik s temnozelenim
ali rdečim karom. Komu pa pristaja, če ne njim. Toda
to so res zgodbe, ki so bržčas za vedno vsaj malo
ovenele s solznim slovesom gospe Thatcher 28. novembra 1990.
Od tedaj smejočih se sta danes v ospredju najbrž
le še dva: princ Charles in Eric Clapton. Prestolonaslednik se še kar naprej smeje ob stalnem premikanju rok
v žepe in iz žepov svojih sto in nekaj plaščev. V zadnjih
letih ga je najpogosteje videti v tistem lešnikove barve.
Je te nekoč pozabljal v globini svojih garderobnih omar
in je torej čas zanje prišel zdaj? Ali pa je se je prej držal
temnih, zdaj v zrelih letih pa ima raje svetlejše. Kraljevi
krojač, ki ne sme izkazovati ljubosumja do Savile Rowa,
je Charlesu ukrojil in izdelal nove. Vsekakor mu zelo pristajajo. Pa saj mu starejša svetlolasa žena tudi. Mah,
briga njiju. Claptona pa enako. Vse, kar se je dalo, je že
pognal skozi svoje telo, glasbeno veličanstvo je že trideset let. In še kar ga zavaja blues, še snema, še nastopa. Ter še kako, odkar si s kombinacijo čutnega prijema
in sunkovitega kratkega potega za ovratnik pred prsmi
poravna svoj novi savilski suknjič. Zdaj, ko sem dovolj
star, je tudi ta lahko podoben tistemu, ki ga ima moj
oče. In zato je široko karirast.
Ulica Savile Row
v Londonu je pojem
elitnega moškega
krojaštva.
Eksotični Ozwald Boateng
Velike spremembe duha v mestu in v deželi so na Savile Row pripeljale tedaj le 23-letnega Ozwalda Boatenga, eksota, ki ga obrtniška avenija najfinejših krojaških
mojstrov ni pričakovala. Butik potomca ganskih priseljencev je vzniknil leta 1995, potem ko je gimnazijec,
navdušen nad računalniki, te zamenjal z materinim šivalnim strojem in že v dijaških letih uspešno izdeloval ter
prodajal moške obleke; najprej sošolcem, nato tudi že v
drugih trgovinah in v svojem prvem ateljeju na Portobello Roadu, to je vzdolž ulice, v kateri je vsako soboto eno
najslavnejših bolšjih in antikvitetnih sejmišč.
37
gostujo či um etn ik
G ostujo či um e tni k
Najslavnejše ime iz današnje postave
mogočnih krojaških delavnic
– Gieves & Hawkes – je znamka,
ustanovljena že leta 1771, ki je bila
najljubša tudi Winstonu Churchillu.
času zasnoval tudi slavne uniforme pilotov ter stevardes
letalske družbe Virgin Atlantic, se je njegova znamka
povsem ustalila med veterani s Savile Rowa. Še več.
Znotraj stanovskega lobija je bila edina, ki je slavna kritika Giorgia Armanija, češ da je Savile Row povozil čas,
niti ni mogla zaobjeti. Armani in Boateng sta se kmalu
zatem spoprijateljila.
Savile Row je krojaški pojem uradno postal v letu
1846, pa čeprav v tedanjem obrtniškem združenju ni
bilo nikogar preživelega iz prav prve generacije mojstrov, ki so tam delovali že nekaj desetletij prej. Zanimiv
38
Boatengovi kroji tudi za Obamo?
In kdo so zaprisežene Boatengove stranke? Sodobni
dandiji, po slogu in vedenju precej drznejše figure, kot
so navadno na primer bančniki. Vihravi direktorji ali kreativni vodje oglaševalskih agencij – ti bi bili pravi primer.
Arhitekti, a tudi ti le izbrani. Arhitekti sicer rajši prisegajo
na Paula Smitha, tisti z manj domišljije pač le na Prado. Galeristi in trgovci z umetninami, zagotovo. Z namensko malenkost prevzetnimi pogledi nemara kaki
oblikovalci notranje opreme. Med poslovneži Richard
Branson. Slavni novinarji tudi. Pa ne ravno tisti še pred
abrahamom. Piers Morgan, zdaj že dva meseca kar
uspešen naslednik legendarnega Larryja Kinga, kralja
pogovornih rubrik na CNN-u. Morgan se rad pohvali,
da je ponosen v Boatengovih oblekah. Mick Jagger,
Robbie Williams, Daniel Day-Lewis, Anthony Hopkins,
Leonardo DiCaprio. Čeprav precej mlajši, je med te lahko uvrščen tudi najbolje oblečeni Britanec zadnjih petih
let, to je glasbenik Mark Ronson. Sploh pa so Boatengu vdani Laurence Fishburne, Will Smith, Lenny Kravitz,
Spike Lee ali pa Jamie Foxx, ki po Hollywoodu že nekaj
let maha z zamislijo, da bi bilo treba posneti filmsko biografijo Ozwalda Boatenga. Naslovne vloge pa Foxx pač
ne bi želel oddati komu drugemu kot seveda tistemu v
ogledalu, pred katerim se postavlja sam. Tej druščini se
nezadržno približuje Barack Obama.
Ozwald Boateng je letos dopolnil štiriinštirideset let,
lani pa je slavil 25-letnico delovanja! Četrt stoletja pod
sloganom: stranko urediti do popolne elegance. Z brezhibnimi kroji, idealnimi všitki, optimiziranimi proporci in iz
teh izhajajočo vrhunsko silhueto. Pred šestimi leti je celo
muzej Victorije in Alberta pripravil posebno retrospektivno razstavo, posvečeno kreatorju. Leto zatem ga je
britanska kraljica nagradila z naslovom sir.
tako. Tematsko vzporedni Tavčarjevi in Gosposvetski, ki
sta v zadnjem desetletju le postali nekakšni prestolnični
modni aveniji, sta londonski ulici Sloane Street in Bond
Street, prva v okrožju Knightsbridge, druga južno od
Oxford Streeta ali v Mayfairu, kjer domujejo tako imenovane high-end modne prodajalne ali trgovine luksuznih
modnih blagovnih znamk. Tam so doma Vuitton, Krizia,
Boateng je kot kreativni direktor za moško modo
gostoval pri sloviti pariški znamki Givenchy in v tistem času
zasnoval tudi slavne uniforme pilotov ter stevardes
letalske družbe Virgin Atlantic.
Blagovnica Selfridges na Oxford Streetu je Boatengovo prodajno mesto v svojem tretjem nadstropju
pred dvema letoma – tako kot tudi še nekaj podobno
ekskluzivnih – sicer zaprla. Recesija v očeh (ali bolje
rečeno žepih) bolj povprečnih potrošnikov in Boateng
pač nista mišljena kot trajno lojalen zakonski par. Najmanj 800 funtov za moško obleko je najbrž res že previsoka cenovna meja za veleblagovnico. 4500 funtov
kot najnižji cenovni razred je nekaj samoumevnega za
Boatengovo obleko, izdelano po meri. In Savile Row se
od sorodnih tarif niti ne namerava pomikati, kaj šele da
bi se spustil nižje. »Bespoke« ali po meri – to je valuta,
ki se spoštuje.
A blagovna znamka Ozwalda Boatenga se širi. Na
vzhod, na Kitajsko, v Rusijo, v Indijo. Ne manjka niti v
Nigeriji, kjer ima Ozwald Boateng sloves superzvezdnika. Drzni poslovni načrti pa so ne nazadnje veter zajeli
iz zmag v oblikovalčevi najslajši tekmi – tisti za filmsko
sladico. Boateng ni le ljubiteljski filmar, pač pa je njegov
opus že skoraj desetletje zraščen tudi z izdelki iz tovarn
sanj na jugu Kalifornije. Boateng je delno oblikoval moško kostumografijo za filmske uspešnice Jutri nikoli ne
umre, Ful gas 3, Hannibal, Matrica in tudi Seks v mestu.
Se spomnite londonsko-mafijske elegance iz Ritchiejevega filma Morilci, tatovi in dve nabiti šibrovki?
Lauren, Zegna, Burberry, Ferragamo, Prada ali Miu Miu,
Karanova, Westwoodova, Williamson, McCartneyjeva,
nato Chanel, Gucci, Armani itn. Savile Rowa zato niti ne
more biti. Glavna razloga za to sta tudi majhnost slovenske metropole in njena skromna specializiranost. Salzburg, ki je glasbeno mesto, gotovo ne pogreša krojačev,
ki dirigentom krojijo koncertne frake. Naša domača posebnost pa je gotovo tudi predolgo vsiljevana enakost,
ki so jo polovico minulega stoletja dirigirali tovarišice in
tovariši – pa ne tisti, ki jim danes pravimo učitelji, pač pa
nekdanji politiki.
Besedilo: Matjaž Ambrožič, dopisnik iz Londona
Foto: Matjaž Ambrožič, Getty Images, osebni arhiv
Ozwald Boateng,
mojster med krojači.
Savile Row v Ljubljani?
Savile Row je težko ali pa kar nemogoče primerjati s katero od ljubljanskih obrtniških ulic danes. Morda bi lahko
zgodovinarji in etnologi postregli s približki. Etimološki
je gotovo Krojaška ulica v starem, podgrajskem delu
Ljubljane. Tam je danes doma pretežno gostinska dejavnost. Po imenu sodeč pa pred sto in več leti ni bilo
Foto: Ram Shergill
Boatengovi kroji so bili klasično natančni, a so vselej
nakazovali tajlirano, ozko postavno linijo ali pa proti njej
venomer zavijali. Novinčev adut pa so bile bolj žive, pogosto nenavadno radovedne barve. Te so Boatengove
kolekcije ohranile še dandanes. Tako kot tudi cut-away
detajl, to je pristriženo konico srajčnega ovratnika, Boatengov zaščitni znak. Medtem ko je mojster med letoma 2004 in 2007 kot kreativni direktor za moško modo
gostoval pri sloviti pariški znamki Givenchy in v tistem
je tudi odnos londonskih mestnih oblasti do krojaške
ulice. Prodaja nepremičnin na njej je pod nadzorom,
tako da apetitov po njih pač ne more imeti kar vsakdo. V
zadnjih letih sta se strogim pravilom za ohranitev tradicije izvili dve imeni: najbolj razvpita japonska znamka kavbojk Evisu, ki ima na Savile Rowu svoj londonski sedež,
a je ta pod okriljem znamke Saburo; zadnja, povsem na
južnem robu ulice odprta velika oblačilna trgovina pa je
prvi poskus ameriške konfekcijske velikanke Abercrombie & Fitch. A tudi ta je prej videti kot neke vrste show
room, ne pa ravno blagovnica. Njena posebnost so pozirajoči manekeni in manekenke ob vhodu ter posebno vzdušje v njeni notranjosti, ki ga zaznamujeta zelo
omejena ali usmerjena svetloba in zelo glasna glasbena
kulisa. Mimogrede, Abercrombie & Fitch je znamka v
produkcijskem rangu, podobnem Benettonu ali Gapu.
Najslavnejše ime iz današnje postave mogočnih
krojaških delavnic – Gieves & Hawkes – je znamka,
ustanovljena že leta 1771. Tudi Winstonu Churchillu je
bila najljubša. In prav v tej delavnici se je izučil tudi lani
preminuli mali-veliki modni genij Alexander McQueen.
39
Ak tiv no
Akti v no
Bodo zmaji spet
bruhali ogenj?
Kdaj smo nazadnje videli športne navdušence, ki bi stali v vrsti ob osmih
zjutraj, da bi si zagotovili vstopnico za tekmo Uniona Olimpije? Zadnje
desetletje je bilo za ljubljanske zmaje temno obdobje, a kot
kaže, se klubu oblaki začenjajo razpirati. Le kako bi si lahko
drugače razložili košarkarsko evforijo, ki smo ji bili priča ob
tekmah evrolige v letošnji sezoni?
Za košarkarje Uniona Olimpije je po dolgih letih spet sezona evropskih tekem, v kateri so se na parketu počutili
kot zvezde. Morda je svoje prinesla nova dvorana
Stožice, ta je novi dom košarkarskega kluba Union
Olimpija, verjetneje pa je
optimizem in energijo v
ekipo prineslo zavedanje, da se spone notranjih napetosti in hude zadolženosti kluba počasi
trgajo. Rezultat v evroligi
je še daleč od vrhunskega, a vsekakor
je za igralce, navijače in vodstvo kluba
osvežujoč
vsaj preboj
v drugi krog
lige, dosežek, ki
se je Unionu Olimpiji
izmikal že šest let.
40
Naprej po začrtani poti
Letos so se ustavili v osmini finala, njihova usoda je
bila odločena že pred zadnjo tekmo z Barcelono.
Evroliga je tako za Olimpijo končana, naslednja leta
pa jo bodo morda spet postavila na evropski košarkarski zemljevid. Za zdaj so obeti dobri. Klub ima novo
vodstvo in začrtano pot. Že takoj na začetku sezone
evrolige so košarkarji Uniona Olimpije pokazali, da je
klub vsaj moralno prerojen, če že finančno (še) ni. Kot
je povedal novi direktor kluba Janez Rajgelj, so se v
klubu spopadli z dolgovi in drugimi težavami. Za prihodnost pa je napovedal umirjeno nadaljevanje načrtovane poti namesto brezciljnega tavanja, kot smo ga
bili vajeni v zadnjem desetletju. Vsekakor je to pravi
način, da se klub moralno vrne nazaj »pod kostanje«,
v čase košarkarskega navdušenja in uspehov na domačem ter evropskem parketu.
Začetki »pod kostanji«
Ljubljanska košarka je pravzaprav košarka kluba
Olimpija, katerega začetki segajo v leto 1945 in skupino ljubljanskih gimnazijcev. Le leto pozneje so se
združili v okviru študentskega društva Svoboda, to se
je pozneje preimenovalo še v ŠD Enotnost, 27. januarja 1955 pa so se košarkarji povezali v veliko skupino
študentov in profesorjev ljubljanske univerze v Aka-
demskem športnem društvu (AŠK) Olimpija. Domače igrišče Olimpije je bila sprva Vurnikova dvorana na
Taboru, po letu 1951 pa je domače postalo peščeno
igrišče »Pod kostanji« pod Cekinovim gradom, ki so
ga leta tudi 1954 asfaltirali.
Prvaki z novim domom
Če je bilo prvo desetletje obdobje »otroštva« in razvoja kluba, je ta v svojih zrelejših letih med letoma 1955
in 1975 postal močan igralec na jugoslovanskem ter
evropskem parketu. Leta 1957 so zmaji prvič osvojili
naslov državnih prvakov in s tem dokazali, da spadajo
med najboljše v Jugoslaviji, svojo kakovost pa so potrdili še s petimi državnimi naslovi do leta 1970. Vmes je
iz peščenega igrišča zrasel tudi nov dom kluba Olimpija, leta 1965 zgrajena hala Tivoli. V tistem času pa
niso manjkali niti evropski uspehi. Mnogi športni zanesenjaki se še spomnijo razburljivega evroligaškega
polfinalnega dvoboja leta 1962 z Realom, v polfinale
pa so se košarkarji Olimpije spet uvrstili pet let pozneje.
Izjemna devetdeseta leta
Petdeseta in šestdeseta leta so Olimpijo povzdignila med zvezde, naslednji dve desetletji pa sta prinesli
obdobje nekakšne stagnacije kluba. Nastopi v poka-
več, saj se klub dlje od drugega kroga ni več prebil; v
drugi krog se je zadnjič uvrstil leta 2004.
Kriza v pisarni in na parketu
Novo tisočletje je Union Olimpijo postavilo na realna
tla. Evropske tekme stanejo, kakovostni igralci prav
tako. Največ pa je klub plačal za nekatere nepremišljene odločitve in nespametno zapravljanje brez jasnega
cilja. Kriza se je pojavila na dveh področjih: kriza v zakulisju, ki sta jo zaznamovala nekajmilijonski dolg kluba in nejasna pot, ki jo je oblikovalo vodstvo kluba, ter
kriza, ki se je kazala navzven v apatični igri ljubljanskih
zmajev, ki so zmogli zgolj še uspehe na domačem državnem prvenstvu in v slovenskem pokalu. Kot so lani
spomladi na svoji spletni strani zapisali navijači Green
Dragons, je Olimpija v zadnjih letih zapravila ves kapital, ki si ga je v devetdesetih letih ustvarila z zmago v
Lozani in uvrstitvijo med četverico v Rimu.
Rešiti klub, kot je Union Olimpija, iz tako velikih finančnih težav ni preprosta naloga, še posebej če se
v letih, ko bi se moral dolg zmanjševati, ta še dodatno
veča, odgovornost pa lebdi nekje v zraku. V zadnjih letih so se poleg slabe finančne kondicije kluba pojavile
še obtožbe o utaji davkov v preteklosti, tako da je njegov ugled dosegel najnižjo točko v vsej zgodovini kluba.
Le ena tekma je bila dovolj , da so pokazali Evropi,
da zmaj spet zajema sapo.
lu Radivoja Koraća so bili solidni, a dlje od četrtfinala
se Olimpija ni prebila. Zato pa so sedemdeseta leta
prinesla nove spremembe v imenu kluba. Po imenih AŠK Olimpija in KK Olimpija v šestdesetih letih je
po letu 1975 klub začel prevzemati imena generalnih pokroviteljev. Leta 1975 se je preimenoval v Brest
Olimpija, leta 1979 v Iskra Olimpija, pod pokroviteljstvom Smelta pa je klub doživel pravi preporod po
letu 1985. To so bila leta za marsikoga kontroverznega, za večino pa genialnega Zmaga Sagadina, ki je
v klub pripeljal novo filozofijo produkcije mladih igralcev. V »Sagadinovih« letih je Olimpija dosegla do sedaj največji uspeh slovenske klubske košarke, zmago
v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev v sezoni
1993/94. Sezona 1996/97 je prinesla še odlično tretje
mesto v evroligi, takrat že pod imenom Union Olimpija. Ob prelomnici tisočletja sta sledili še dve uvrstitvi
v četrtfinale, nato pa rezultatov v evroligi skoraj ni bilo
Klub je potreboval nov zagon, predvsem pa osebo, ki zna povezati pisarno s parketom. Janez Rajgelj
ima v košarki dolgoletne izkušnje, tako kot košarkarski menedžer (prav on je odkril prvega slovenskega
igralca v NBA-ju, Marka Miliča) kot tudi kot sanator
košarkarskih klubov. S projektom Union Olimpija se
je pred nekaj leti sicer že spopadel, junija 2010 pa se
je vrnil na mesto direktorja kluba. Verjetno ni naključje, da je prvo sezono po njegovem prihodu Ljubljana
spet znorela za košarko. Le ena tekma, prva domača
zmaga v evroligi nad turškim Efes Pilsnom, je bila dovolj, da so košarkarji Uniona Olimpije in novo vodstvo
pokazali Evropi ter svojim navijačem, da zmaj spet zajema sapo. Le upamo lahko, da bo v naslednjih sezonah zmogel tudi bruhniti ogenj po parketu.
Besedilo: Dušan Matičič
Foto: arhiv KK Union Olimpija
41
v a bilo
V rubriki
Vabimo vas … izbiramo zanimive dogodke, seminarje, konference
in jih predstavljamo s pomočjo predavateljev, organizatorjev in drugih strokovnjakov.
V rubriki
(Iz)brano pa izbrane posameznike povprašamo, katero branje nam priporočajo.
Vabimo vas
(Iz)brano
Zajtrk finančnih trgov
14. april 2011, Ljubljana
UniCredit Bank za svoje poslovne partnerje pripravlja tradicionalni Zajtrk finančnih trgov, ki bo
ponovno postregel s pregledom trenutnega gospodarskega položaja in z dogajanji na finančnih trgih.Tokratna tema zajtrka bo strukturirano
financiranje, s študijami primerov pa bodo govorniki predstavili, kako lahko banke podprejo
ekspanzijo in internacionalizacijo podjetij.
Govorniki na srečanju bodo:
• dr. France Arhar, predsednik uprave UniCredit Bank;
• dr. Philip Gisdakis, vodja oddelka raziskav bonitetnih strategij in strukturiranega financiranja v okviru
UniCreditove divizije finančnih trgov in investicijskega
bančništva;
• finančni strokovnjak iz mednarodne mreže skupine UniCredit.
Vabljeni, da se nam pridružite v četrtek, 14. aprila 2011,
ob 8.30 v hotelu Mons, Pot za Brdom 55, Ljubljana.
Zaradi omejenega števila mest potrditve sprejemamo
do četrtka, 7. aprila 2011, oziroma do zapolnitve prostih
mest na elektronski naslov [email protected].
Goran Novković,
predsednik uprave
in odgovorni urednik
Žurnala24 in Žurnala
Katero knjigo, ki ste jo prebrali v zadnjem
letu, bi nam priporočili v branje?
Priporočam dve. Prva je Vsa življenja Igorja Bavčarja avtoric Ilinke Todorovski in Petre Sovdat.
Knjiga ni le nazoren prikaz vzponov in padcev
enega od ključnih slovenskih osamosvojiteljev,
ampak se skozi njo vleče rdeča nit novodobne slovenske zgodovine. To je redka nova debela slovenska knjiga, ki se jo kljub hitremu tempu
življenja splača prebrati. (Smeh.) Z veseljem sem prebral tudi
knjigo Tima Harforda Ekonomist pod krinko. Kolumnist in
novinar britanskega časnika Financial Times v njej na zelo poljuden način razbija današnja najtrdovratnejša ekonomska in
politična prepričanja. Priporočam jo vsem zagovornikom slovenskega nacionalnega interesa, ki mižijo pred tem, da so ga
številni v zadnjih dvajsetih letih zlorabili v korist svoje denarnice.
Najljubši spletni portal?
www.zurnal24.si, seveda. Ne spremljam ga le po službeni dolžnosti, ampak zato, ker je »online news reality show«, kar pomeni, da je najnovejša novica na portalu hitro objavljena, a zaradi naslednje pomembne novice lahko tudi hitro zamenjana.
Najzanimivejši blog?
Blogov ne berem. Najbrž je razlog tudi ta, da sem bil nad vsebino blogov zelo pogosto razočaran, pa se mi jih ob vsej anarhiji na internetu ne da več iskati.
42
OBSTAJA BANKA, KI
RAZUME NAŠE
PODJETJE.
xxxxVeč inovativnih finančnih rešitev, povsem prilagojenih potrebam vašega podjetja.
Več poglobljenega poznavanja tržišč. Za vas skrbi strokovna ekipa bančnih svetovalcev, ki vam
zagotavlja dostop do mednarodnih trgov ene največjih bančnih skupin UniCredit Group, prisotne
v dvaindvajsetih državah. www.unicreditbank.si/podjetja

Karizmatični ljudje, mojstri komuniciranja. Azimut, marec 2011.

Transcription

Similar documents

Vabilo na poslovni dogodek

UniCredit Bank

Med dolgovi in premoženjem - Transcendentalno meditacijo

KAJ JE PROJEKTNO FINANCIRANJE

interno glasilo društva upokojencev novo mesto

BKS Bank spodbuja ženske na vodilne položaje

Program dogodka - Moja elektrarna

Plačila, katerim lahko zaupate.

Donosnost omejenih izdaj - Zavarovalnica Wiener Städtische

Ponovno na razpolago nepovratna sredstva

Spreminjajmo se skupaj. Svet se spreminja.

Vrednotenje podjetja s primerom podjetja Prenosnik d.o.o.

prometna banka ad u modernizacijskim procesima u srbiji u prvoj

Godišnji izvještaj 2010

Letno poročilo 2011

politička elita između dva svetska rata

Godišnji izvještaj 2015

Godišnji izvještaj 2010

ostvarenje projekta banke za poljoprivredni kredit