Miklavž prinesel »kompostni« hlev
Transcription
Miklavž prinesel »kompostni« hlev
1/2015 Miklavž prinesel »kompostni« hlev M alo je kmetij, ki se v teh negotovih časih odločajo za izgradnjo ali preureditev hleva. Med tiste, ki so zbrali korajžo in postavili nov hlev, zagotovo sodijo Kužnikovi s Podlisca pri Dobrniču, ki so kmetovanju zvesti že od nekdaj. Za Miklavževo so se v družbi sosedov, prijateljev in poslovnih partnerjev razveselili sodobnega hleva, ki je eden prvih pri nas s tehnologijo kompostiranja. Hlev, ki bi bil v ponos vsakemu evropskemu kmetu, se razteza na dobrih tisoč kvadratnih metrih in je skupaj z opremo veljal dobrega pol milijona evrov, ki so jih Kužnikovi v celoti zagotovili iz lastnih sredstev. V sklopu novega objekta, v katerem je prostora za 135 pitancev (trenutno je vhlevljenih 52), so uredili še senik, dva silosa velikosti 1430 kubičnih metrov ter skladišča in pripadajoče prostore. Pod krmilno mizo so skrili še vodnjak velikosti petsto kubičnih metrov, ki bo služil samopreskrbi z vodo, uredili pa so še veliko dvorišče, ki ga glede na povečan obseg poslovanja še kako potrebujejo. Poleg kmetijske dejavnosti se namreč ukvarjajo še s podjetništvom. Kot je povedal gospodar Viktor Kužnik, danes kmetujejo na dvajsetih hektarjih obdelovalnih površin. Poleg žene Marjane pomagajo pri delu še sin Tomaž z družino in hčerka Anja. Viktor je kmetijo prevzel kmalu po očetovi smrti, ko je imel triindvajset let. Takrat so kmetovali na le dvanajstih hektarjih. Vsa leta so bili zvesti živinoreji, svojčas so pridelovali tudi krompir, potem pa so se v celoti preusmerili v prirejo mleka in rejo pitancev. Prvi hlev so zgradili leta 1972 in sicer za deset glav, enajst let kasneje je zrasel nov objekt za 24 glav, vselej pa je bilo treba še kaj dograditi in spet povečati. Leta 1983 se je Viktor iz gozdnega sekača prelevil v podjetnika in s »tamčkom« 5500 začel prevažati mleko za potrebe ljubljanskih mlekarn. V poslu se mu je leto kasneje pridružila še žena Marjana. Leta 1999 so dejavnost razširili s specialnimi vozili za prevoz krmil in žit, leta 2008 pa je steklo še sodelovanje s podjetjem Bartog, za katero razvažajo rezervne dele. Gospodar Viktor je povedal: »Dolgo smo se odločali kako urediti nov hlev in dvorišče, saj sta tako obseg dejavnosti v podjetju kot dejavnost same kmetije narekovala večje urejeno dvorišče in nov večji hlev, saj starega ne moreš kar prestaviti. Kljub seda- nji gospodarski krizi, ostajamo optimisti in verjamemo v kmečko zemljo, ki je preživljala že mnoge rodove kljub najtežjim preizkušnjam. Lahko rečem, da smo imeli srečo, da smo kljub izjemno deževnemu letu, ko smo ob vznožju hriba pogosto dobesedno premetavali blato, uspeli zamisli spraviti pod streho. Dobili smo objekt, na katerega smo res ponosni. In ker letos z ženo Marjano (oba imava kmečke korenine) praznujeva 30 let skupnega življenja, je to najlepše darilo ob najini obletnici.« Viktor ob obujanju spominov pove, da je pri štirih letih ostal brez mame. Skozi težko in trdo kmečko življenje se je kalil in pridobival dragocene izkušnje, ki so mu kasneje prišle prav tako na kmetiji kot v podjetju. Še danes ne more pozabiti, kako so svojčas kosili seno povsod tam, kjer se košnja drugim ni splačala. V času, ko sami še niso imeli dovolj površin za pridelavo krme, so seno za živino kosili na strmih pobočjih sedanjega smučišča Gače, ki je od Dobrniča oddaljen 35 kilometrov. »Ljudje smo ustvarjeni za delo. Če je delo zmerno in ga opravljaš z veseljem, potem je vse še enostavnejše. Delo v hlevu mi pomeni veliko sprostitev. Delati znamo, pridni smo, stroje imamo, če bo zdravje v družini in v hlevu bomo nekako preživeli tudi te težke čase za slovenskega kmeta,» razlaga gospodar Viktor. Eden najsodobnejših hlevov pri nas Zaenkrat so živali še na slamnatem globokem nastilju, kasneje pa bodo prešli na tehnologijo kompostiranja. (foto Tom Mežan) 8 Nov hlev so glede na potrebe, želje in zamisli Kužnikovih ter v skladu z zadnjimi trendi na področju izgradnje tovrstnih objektov zasnovali v podjetju Inženiring iz Sevnice. Kot je na otvoritvi povedala Slavica Kranjec Mirt, je kompostni hlev v osnovi enak hlevu na globoki nastilj, le da je treba ležalno plast večkrat rahljati, da z dotokom zraka utvarjamo pogoje podobne postopkom kompostiranja. Mirtova je poudarila: »V primerjavi s hlevom na globoki nastilj, je ležišče ob enaki porabi nastilja bolj suho, živali pa so čistejše. Značilnost kompostnega hleva je, da namesto slame uporabljamo žagovino, ki jo nasujemo do višine pol metra. V hlevu z globokim nastiljem živalim dodajamo po potrebi dodajamo slamo na dva do tri dni, v kom- 1/2015 Živali se v novem hlevu dobro počutijo. (foto Tom Mežan) Trak so prerezali gospodar Viktor, žena Marjana in hčerka Anja. (foto Tom Mežan) postnem hlevu pa dodajamo dvajset centimetrsko plast žagovine manj pogosto, na 10 do 35 dni. Dodatno nastiljanje je potrebno, ko opazimo, da so živali umazane in se blato oprijema dlake. Da na koncu pridemo do komposta, je nujno dnevno strojno prekopavanje, mešanje žagovine in blata s površja do globine 25 centimetrov, s čimer pospešujemo aerobno razgradnjo organske snovi. Za učinkovit postopek kompostiranja v hlevu, je potrebno zagotoviti še ustrezno vlago in temperaturo. Glede na biološke procese se temperatura v kompostu po treh ali štirih dneh dvigne na 55 do 60 stopinj Celzija, kar zadošča za uničenje večine patogenih bakterij in semen plevela. V teh hlevih se sprošča veliko toplote, zato je nujno prezračevanje, ponavadi pa so taki hlevi kar odprti ali imajo namesto sten nad višino 1,2 m nameščene protivetrne mreže.« Mirtova je še dodala: »Glede na izkušnje v drugih državah, je kompostni hlev potrebno v celoti izprazniti spomladi, ko kompost uporabimo za gnojenje ali kot hlevski gnoj. Posebnost kompostnega hleva je tudi v tem, da je potrebno načrtovati več prehodov v pregradi med ležišči in krmiščem, kapna površina hleva pa mora biti višja kot pri običajnih hlevih z ležalnimi boksi, saj je le tako možno strojno nastiljati, zračiti in čistiti ležalno površino.« Notranjo hlevsko opremo je načrtovalo in vgradilo podjetje Kancler sistem d.o.o.. Bogdan Kancler je v govoru opozoril, da jim je bilo v posebno čast sodelovati s Kužnikovimi. Čestital jim je za pogum ob tako velikem projektu, s katerim so v okolje vnesli novejši sistem reje s pomočjo kompostiranja, ki predstavlja za okolje manj obremenitev in je bliže sonaravnemu kmetovanju. »Skupina TopRural ponuja celovite rešitve od ideje do ključa. V hlevu Kužnik je na desni strani evropski tip vzrejnih boksov za mlado živino, brez omejevanja ob krmilni mizi. Ograjen sistem je tudi dovolj rentabilen, brez krmnih zapor. Za varnost ljudi je posebej pomemben način, ki omogoča enostaven prigon in izgon odrasle živine iz hleva preko prigonilnega in izgonilnega hodnika. Znano je, da prav ob izgonu živali pogosto prihaja do nesreč. Za doseganje rejskega rezultata je zelo pomembno, da preprečimo pojavljanje bakterij na krmilni mizi, zato je le-ta obložena s politonskimi elementi, ki omogočajo čisto in na obremenitve odporno površino. Hlev ima na levi strani kompleks prostorejnega sistema s kompostnim delom, na coni blatenja rešetkasta tla, krmna pregrada pa je živalim veliko bolj prijazna saj omogoča, da se žival v primeru zdrsa varno reši. V sistemu pregrad so povsod vgrajeni teleskopski elementi. Deponija gnojevke je pod hlevom v kanalih s slalom sistemom in se meša s pomočjo potopnega mešala s čimer dobimo homogenizirano in dozorelo maso v kanalih,» je poudaril Bogdan Kancler. V okviru Slogine prednovoletne turneje so na dvorišču kmetije predstavili traktorje John Deere, kmetijsko mehanizacijo Kuhn, podjetje Kancler sistem pa je predstavilo delovanje sodobnega gnetilnika žit, ki zrna ne zdrobi pač pa ga le stisne, kar je zelo pomembno za pripravo žit za prežvekovalce, ki jih tako lažje zaužijejo. Predstavili so tudi posebno slamoreznico, s katero slamo sesekajo na manjše delce in tako desetkrat povečajo vpojno lastnost slame. Kmalu predstavitev robota Kot je povedal predstavnik podjetja Kancler sistem d.o.o., bodo v začetku prihajajočega leta pri Kužnikovih predstavili še robotiziranega hlapca, ki pri nekaterih opravilih v hlevu lahko nadomesti gospodarja. Izdelek je novost na tržišču, saj so ga šele pred kratkim predstavili na mednarodnem kmetijskem sejmu v Hannovru. LB Vsem bralkam in bralcem Kmetovalca voščimo vesele in blagoslovljene božične praznike, novo leto pa naj bo polno zdravja, sreče in uspeha. Bogdan Kancler s sodelavci 9