KG - gradnja Wolf Sistem

Leseni hlevi
28. maj 2014
9
Krmilna miza je {iroka pet metrov in odprta, zato je hlev zelo zra~en in svetel. Krmilna miza
je dvignjena od nivoja blatilnega hodnika, na njej pa ima me{ane krmilne pregrade, in sicer po{evne lesene, nekaj pa je tudi samolovilnih.
Odprtine nad leseno steno niso zaprte s protivetrno mre`o.
Hlev za krave dojilje na kmetiji Bre{ka v Su`idu
Domiselne re{itve in preprosta izvedba
naselju Su`id v ob~ini
Kobarid je na 30-hektarski kmetiji Bre{ka pred
dvema letoma zrasel nov preprost lesen hlev za krave dojilje. Na te`ko pri~akovano in
nujno potrebno pridobitev na
kmetiji, kjer se ukvarjajo s
prirejo telet in vzrejo pra{i~ev
pitancev, je danes upravi~eno
ponosen gospodar Jurij Bre{ka, ki je pred tem svojo ~redo krav dojilj ve~ let redil kar
na prostem, na pa{nikih.
V
lal kar celo desetletje, ob tem
pa bil velikokrat tudi tar~a posmehovanja. Mnogi namre~ takrat niso sprejemali tak{nega
na~ina kmetovanja. Imeti krave celo leto zunaj, jih tudi prezimovati na prostem, v zavetju
gozda, kjer se odvijajo vse telitve in prakti~no vse `ivljenje
krav, takrat pa~ ni bila obi~ajna
praksa.
»Seveda sem imel pred seboj vedno cilj, da postavim ~isto preprost lesen hlev in raz-
Trenutno je v ~redi 22 telet, prav vsa pa bo Jurij prodal jeseni `e znanim kupcem. V me{ani ~redi 22 krav lisaste in rjave pasme ter limuzin pasme je tudi elitni plemenski bik pasme limuzin.
Njihova kmetija stoji sredi
vasi, zato je imel zaradi prostorske stiske `e Jurijev o~e `eljo, da gospodarska poslopja
preseli ven iz naselja strnjenih
hi{. O~etu to `al ni uspelo, je
pa prilo`nost izkoristil Jurij in
poskusil z rejo krav dojilj na
pa{niku. Za~etki so bili te`ki,
saj ni imel dovolj znanja, u~enje iz ~lankov o pa{ni{tvu pa je
posku{al po ~im bolj{ih mo~eh
usklajevati s prakso. To je brez
ve~jih posebnosti in te`av de-
delim goveda po kategorijah,
zaradi la`jega dela pa tudi zato, da razbremenim pa{nike.
Pri nas pade veliko de`ja, zato
je po pa{nikih ves ~as blato. Sicer pa dojilje vsako leto med
pa{no sezono pet mesecev pasemo tudi na planini Matajur,
na mejni gori med Slovenijo in
Italijo. Tam so tri planine, dve
sta namenjeni pa{i krav dojilj,
ena pa pa{i krav molznic. S pa{o navadno za~enjamo v prvi
polovici aprila in popasemo
njive s travno-deteljnimi me{anicami ter pa{nike, v drugi
polovici maja pa jih `enemo na
Matajur. Po prihodu s planine
v za~etku oktobra krave dojilje
s teleti {e enkrat popasejo vse
povr{ine, prezimijo pa v hlevu
na zimskem obroku, ki je sestavljen prete`no iz sena in
manj{ih koli~in travne in koruzne sila`e,« Jurij Bre{ka na
kratko strni potek pa{e in krmljenja krav dojilj.
Njihova kmetija pa ni samo
govedorejska, ampak tudi pra{i~erejska. ^eprav z govedorejskim delom skorajda izpolnjujejo vse pogoje ekolo{kega
kmetovanja, pa jih pri pridobitvi certifikata ovira pra{i~ereja in star hlev za pitance v naselju. Ko bodo postavili nov
hlev za vsaj 70 pra{i~ev pitancev, ki bo mimogrede tudi lesen, in bodo izpolnili vse pogoje, vklju~no s pridelovanjem
krme za pra{i~e na ekolo{ki
na~in, pa bodo nedvomno pridobili ekolo{ki certifikat.
Zra~en lesen hlev
»Hlev smo izdelali sami.
Leta 2011 smo naredili betonsko podlago, naslednje leto jeseni pa za~eli s sestavljanjem
lesene konstrukcije in ostre{ja,
za kar smo porabili 60 kubi~nih metrov lesa iz doma~ega
gozda. Pri delu nas je ves ~as
aktivno sodelovalo pet oseb,
vsak od nas je tako naredil
okoli 100 delovnih ur. Pomagali smo si s traktorjem s ~elnim nakladalnikom, dvakrat
pa so nam pomagali tudi gasilci in z dvigalom dvignili te`ke
grede za ostre{je. @elel sem postaviti lesen preprost hlev s
Blatilni hodnik je betonski in raven, brez padca. Le`alna povr{ina je na globoki nastilj, gnoj
pa kidajo strojno nekajkrat na leto. Stene hleva so polno lesene, prostor pa je pregrajen s
teleskopskimi pregradami. Napajalniki so na `ogo, da pozimi voda v njih ne zmrzne.
~im manj stro{ki in mislim, da
mi je to tudi uspelo,« je ponosen Jurij. Stro{ek izgradnje na
kravo dojiljo je bil pribli`no
2.000 evrov. Celotna nalo`ba je
tako zna{ala dobrih 80.000
evrov, rezultat lastnega dela pa
je zra~en in prostoren hlev za
rejo 42 krav dojilj na globokem
nastilju v velikosti 15 × 30 m.
Lani so dogradili {e podest za
skladi{~enje bal, da na krmilni
mizi, ki je {iroka pet metrov in
prav tako slu`i kot skladi{~e za
90 velikih okroglih bal, ostane
prostor za nemoteno krmljenje. Napajalniki v hlevu so na
`ogo, da voda pozimi, ko so
temperature tudi do –15 °C, ne
zmrzuje. Hlev je izjemno zra~en, odprtine v steni niso zaprte s protivetrno mre`o, saj tre-
Podest slu`i za skladi{~enje bal.
nutno ni potrebna. Les je za{~iten s sredstvom proti lesnim
~rvom, sicer pa je hlev tako
zra~en, da les ne potrebuje posebne za{~ite.
S tem uspe{no izvedenim
projektom pa Jurij {e zdale~ ni
kon~al svoje poti, saj `e razmi{lja o naslednjem koraku, ki je
gradnja hleva za pra{i~e. In to
lesenega, ki bo zadostil pogojem vzreje pra{i~ev na ekolo{ki na~in, s ~imer bi Jurij nedvomno utrl novo pot in postavil nove smernice pri gradnji hlevov za pra{i~e v na{i
dr`avi.
Klara Nahtigal