tukaj - Effie
Transcription
tukaj - Effie
OGLASNA PRILOGA Torek, 25. novembra 2014, št. 228 www.finance.si Effie® 2014: uspešno ali učinkovitost? Odlično trženje je tisto, zahteva od mene, da ra Johna Kearona mnogi imenujejo Steve Jobs trženjskega raziskovanja. Po njegovem mnenju je bistvo trženja kopiranje, pri raziskovanju uspešnosti trženja pa se osredotoča na čustva. Za to je razvil tudi posebno metodo, za katero pravi, da prinaša konkretne odgovore, ki prepričajo tudi finančne direktorje. Veliko posnemanja pripelje do trendov, tako da če pogledamo s širšega zornega kota, vidimo, da posnemanje v resnici sestavlja ""Posnemanje je v vsakdanjem življenju velik del našega življenja. in tudi v trženju ena od sestavin, o kateri neradi veliko govorimo. Kakšen pomen ima posnemanje v trženju? Temeljna poanta posnemanja je, da je to dejavnost, ki jo človeška bitja počnemo najbolje. Po mnenju evolucijskih psihologov je razlog, da smo tako dobri v posnemanju, v tem, da iščemo bližnjice. Ni nam treba razmišljati, samo posnemamo, kar že obstaja. Vedenjski raziskovalci uporabljajo simpatično frazo, da smo kognitivni skopuhi. Vse naredimo, da nam ni treba misliti. Razmišljanje zahteva od nas veliko energije. Tako je posnemanje odlična strategija. Seveda posnemanje ni zaželeno, še posebej, kadar govorimo o področjih, kjer se zaradi brezglavega posnemanja ustvarijo baloni, ki se napihujejo v neskončnost in ustvarjajo nedosegljivo stanje. To velja še posebej za finančne borze. V takšnih primerih je posnemanje slabo. Vendar generalno gledano je posnemanje res pametna strategija. Sicer nas že v šoli učijo, da je posnemanje slabo, zelo veliko damo na moralo in žugamo, da posnemanje ni dobro. Še posebej v zahodni kulturi je posnemanje označeno kot nekaj slabega, vendar to vsi počnemo. Veliko posnemanja pripelje do trendov, tako da če pogledamo s širšega zornega kota, vidimo, da posnemanje v resnici sestavlja velik del našega življenja. ""Je posnemanje samo druga beseda za trende? Da, v resnici je. Posnemanje uporabljamo vsi: gospodinje, zaposleni v trženju ali katerem drugem oddelku. To je zapisano v DNK človeškega vedenja. ""Kaj so po vašem mnenju družbeni dejavniki za uspešno trženjsko akcijo ali uspešno blagovno znamko? V jeziku vedenjske psihologije je najpomembnejši družbeni dejavnik ustrezanje. Ljudje smo naprave za prepoznavanje vzorcev. Vemo, kdaj je nekaj popolno, nam ustreza in kdaj ne. Odlično trženje je tisto, ki ne zahteva od mene, da razmišljam. Nagonsko se nam izdelek z vso svojo komunikacijo zdi popoln in privlačen. Ipod ni bil prvi predvajalnik mp3, iphone ni bil prvi mobilni telefon, a v obeh je nekaj tako popolnega z vidika dizajna, česar ne moremo opisati z besedami. To je velik izziv za trženjske raziskovalce. Ljudje ne morejo opisati z besedami, kaj je tisto, kar jih privlači. Ta del je popolnoma neracionalen. Prepoznavanje vzorcev je zato zelo zahtevno in kompleksno. Gre za trenutek, ko izdelek osvoji kupca, a je zelo težko opredeliti, kaj vse se mora zgoditi, da kupca pripeljemo do tega trenutka. Izdelek ne potrebuje nič drugega, da pojasni svojo uporabnost. Kupec ne more racionalno opisati, kaj vse ga je pripeljalo do tega, da je izdelek zanj privlačen, uporaben in da si ga želi. Vsaka znamka lahko ustvari dobro trženjsko akcijo ali ima po mnenju svojih ustvarjalcev odlično podobo in sam izdelek. Toda vez, ki se ustvari med kupcem in izdelkom, je za trženje velika neznanka, ker je ne kupec in ne izdelek ne moreta racionalno pojasniti. Coca-Cola si je prisvojila srečo (akcija Odpri za srečo), Apple si je prisvojil dizajn. To počnejo vse velike znamke. Katerokoli čustvo, tudi negativno, ima s trženjskega vidika vrednost. Za ljudi v trženju je to zelo težko sprejeti in se s tem ukvarjati, ker vsi težijo k temu, da bi potrošniki njihovo znamko oboževali s pozitivnimi čustvi. Večina predvideva, da je vsaka slaba novica slaba. To ne drži. ""V vaših predavanjih izhajate iz predpostavke: Če nič ne čutiš, nič ne kupiš. Kaj to pomeni v praksi? Če vprašate kogarkoli v trženju, kakšna je lestvica čustev, reče: veselo razpoloženje je dobro, negativna čustva so slaba in nevtralna čustva so nekje na sredi. Vendar to ni prava lestvica čustev. Prava čustvena lestvica se začne z veseljem na vrhu, na dnu, kar pomeni najslabše, pa so nevtralna čustva. Ker če nič ne čutite, ne naredite nič oziroma se ne zaženete, da bi stvar spremenili ali karkoli naredili za to stvar. Negativna čustva so s trženjskega vidika vredna bistveno več kot nevtralna. Nekatere oglase ljubimo sovražiti in zato delujejo. Tudi nekatere znamke tako zelo sovraž no obožujemo. Recimo RyanAir je odličen primer znamke, ki jo mnogi goreče sovražijo. RyanAir bi lahko uporabljal slogan: »Najbolj osovražen letalski prevoznik. Ponosni smo na to.« Katerokoli čustvo, tudi negativno, ima s trženjskega vidika vrednost. Za ljudi v trženju je to zelo težko sprejeti in se s tem ukvarjati, ker vsi težijo k temu, da bi potrošniki njihovo znamko oboževali s pozitivnimi čustvi. Večina predvideva, da je vsaka slaba novica slaba. To ne drži. Četudi se znamki zgodi katastrofa, kot se je BP z razlitjem nafte v morju, imamo možnost, da to pozitivno unovčimo. Ljudje se začnejo zanimati, česar z nevtralnimi čustvi ne moremo doseči. Trenutno Tesco v Veliki Britaniji doživlja pravo nočno moro zaradi svojih slabih dejanj. Vendar če bodo znali to slabo situacijo obrniti sebi v prid, se bo ta negativna pozornost lahko obrnila tako, da jim bo koristila. Imeti pozornost je dobro, pomembno je, da znamo to pozornost, bodisi pozitivno bodisi negativno, obrniti sebi v prid. Pred leti je znamka Oreo kot sponzor finala ameriškega nogometa SuperBowl sponzorirala prekinitve TV-prenosa (ang. blackout) in ob vsaki prekinitvi je ekipa Orea na družabnih omrežjih komunicirala prekinitev v povezavi s svojimi črnimi piškoti. Imeti pozornost je dobro, pomembno je, da znamo to pozornost, bodisi pozitivno bodisi negativno, obrniti sebi v prid. ""Kako se po vašem mnenju spreminja raziskovanje v trženju? Priklic sicer še vedno ostaja razmeroma priljubljena metoda argumentacije porabe trženjskih sredstev, vendar merjenje čustev postaja vse bolj zanimivo raziskovalno področje. Zdaj lahko merite tudi čustva, česar dolgo časa nismo mogli. Še vedno mnogi merijo čustva z nakupnimi namerami, ki še vedno nimajo nobene povezave s tem, kar ljudje resnično počnejo, priklic nima nobene povezave s tem, da je oglaševanje priljubljeno, in ne samo videno. Pri nas merimo čustva s sledenjem obrazni mimiki. Na podlagi raziskovanj Paula Ekmana smo določili sedem čustev, ki jih lahko prepoznamo iz obrazne mimike. Teh sedem čustev ni kulturno pogojenih, temveč so po vsem svetu enaka. Imamo kolo različnih obraznih mimik. Ko smo ustvarjali to kolo, smo z neko gospodično posneli 6.500 različnih fotografij, da smo dobili čustva, kot so veselje, presenečenje, jeza, globoko razmišljanje, strah in druga. V praksi merjenje čustev po- ost Milena Štular, pomočnica predsednika uprave Skupine Mercator za strateški marketing, predsednica žirije Effie 2010: Verjamem, da je le celovit človek, ki je zadovoljen na vseh področjih svojega življenja, lahko učinkovit in uspešen. Zato je ravnotežje med zasebnim in poslovnim življenjem, med družino in kariero, zelo pomembno. Damjan Možina, direktor prodaje in direktor regije vzhodna Evropa v Krki, predsednik žirije Effie 2006: Uspešnost enačim z izpolnitvijo ciljev, učinkovitost pa je tisti ravno pravšnji vložek, ki omogoča njihovo izpolnitev, najsi bo to čas, energija ali denar. Pri tem ne delam razlike med zasebno in poslovno sfero; nasprotno, prepričan sem, da zasebno neuspešna in neučinkovita oseba poslovno ne more biti svoje nasprotje. Torek, 25. novembra 2014, št. 228 www.finance.si ki ne azmišljam Uspešni ali učinkoviti? UVODNIK Špela Žorž, direktorica oglaševalske agencije Grey Ljubljana in predsednica Effie Slovenija 2014 [email protected] Vez, ki se ustvari med kupcem in izdelkom, je za trženje velika neznanka, ker je ne kupec in ne izdelek ne moreta racionalno pojasniti. ROK LAH želeli biti znanstveniki in matematiki. Zato so potrebovali modele, da bi bili lahko podobni matematikom. Vendar to nima nobene povezave s tem, kako ljudje sprejemamo odločitve. Psihologija ponuja bistveno širši vpogled v stanje potrošnika in lahko oblikuje tudi vzorce za napoved načina odločanja. Pred kratkim smo dobili izhodišča naročnika, ki se ukvarja z zmanjševanjem pitja alkohola na Škotskem. Vprašali so nas, ali lahko ponudimo rešitev, kako Škote prepričati, da bi pili manj alkohola. Naš odgovor je bil: ne, ne moremo najti takšne rešitve, vendar lahko naredimo nekaj drugega. Lahko jih prepričamo, da med pitjem alkohola popijejo več vode. To smo naredili na zelo preprost način: bare smo opremili z všečnimi plakati, na katerih človek pije kozarec hladne vode. In smo spet pri posnemanju. Ljudje imamo v možganih tako imenovane ogledalne nevrone, s pomočjo katerih posnemamo telesno govorico drugih in podobno. In ker so čustva na plakatih takšna, da ustvarjajo občutek osvežitve in boljšega počutja, so se ljudje bistveno večkrat spomnili, da bi se tudi sami radi tako počutili, in tako med popivanjem popijejo več vode. Gre za zelo univerzalen vzorec, ki ga lahko uporabimo pri različnih družbenih akcijah za zmanjševanje kajenja, povečanje zdravega načina prehranjevanja in podobno. teka tako, da ljudje gledajo oglas ali izdelek, potem pa jih vprašamo, kateri od teh obrazov najbolj opiše, kako se počutijo. Nato imajo na voljo tri stopnje izbrane obrazne mimike: malo, srednje in veliko. Najboljši način napovedovanja, kaj bodo ljudje storili, je, če vemo, kako se počutijo. Lep primer je oglas za čokolado. Ko ljudi vprašate, ali jim je všeč oglas za čokolado, velikokrat dobimo odgovor: Da, super je. Ko jih potem vprašate, ali bodo kupili čokolado, rečejo ne. Seveda bo velika večina kupila čokolado ne glede na racionalne odgovore. ""Trženje si vedno prizadeva, da bi bili v očeh kupca drugačni. Kakšna je razlika med različnostjo in drugačnostjo v trženju? Res je, a v trženju je drugačnost preteklost. Seveda se na prvi pogled zdi, da bi drugačnost morala biti tista prava stvar, a potrošnik ne razmišlja o optimalni odločitvi, temveč o tisti, ki ga bo zadovoljila. Optimalna rešitev zahteva kognitivni napor, vendar ljudje spet iščemo bližnjice in raje O Johnu Kearonu ""John Kearon je leta 1999 ustanovil raziskovalno podjetje BrainJuicer Group PLC. Je eden vodilnih raziskovalcev in inovatorjev na področju trženjskega raziskovanja. Leta 2005 je prejel nagrado za vzhajajočega podjetnika leta, ki jo podeljuje Ernst & Young, podjetje BrainJuicer pa je bilo večkrat dobitnik nagrad organizacij ESOMAR in Advertising Research Foundation. posnemamo, kot da bi iskali optimalno rešitev. Bližnjica je zagotovo povprečno dobra in ni se nam treba naprezati. Ljudje vedno izbiramo emocionalno. ""Kako je po vašem mnenju vedenjska ekonomija spremenila pogled tako imenovane klasične ekonomije na potrošnika? Nekdo je nekoč rekel: Ekonomija je odlična teorija, vendar kakšna škoda, da ne deluje. To izhaja iz obdobja, ko so ekonomisti ""Ena izmed priljubljenih besednih zvez današnjega trženja je »slavno oglaševanje«, ki pomeni, da mora biti oglaševanje zasnovano tako, da postane slavno kot na primer hollywoodske zvezde. Gre za novo poimenovanje že videnega v trženju? V trženju je vedno tako, da poskušamo prepričevati sami sebe. Nekoč mi je nekdo na mojih delavnicah rekel: Če to, kar govorite, drži, bi bilo bolje, da bi to predstavili našemu finančnemu direktorju. To je v resnici odgovor na naša vprašanja, kako izboljšati učinkovitost trženja. Finančni direktorji in predsedniki uprav, ki so pogosto nekdanji finančni direktorji, ne poznajo nobenih trženjskih teorij. Moja največja težava, ko se srečujem z direktorji trženja, je, da v njih prepoznam vse trženjske teorije, skozi katere so odraščali. Pri finančnikih pa je tako, da je vse, kar želijo, to, da denar pametno naložijo. In po mojih izkušnjah so bistveno lažja ciljna skupina kot direktorji trženja. Poslušajo z odprto glavo in nimajo predsodkov na podlagi preteklih izkušenj. In ko jim pokažeš dokaze na podlagi konkretnih akcij, ki jih danes imenujemo slavno oglaševanje, to zadostuje. D anes se ne sprašujemo več, ali je trženjsko komuniciranje smotrno in potrebno z vidika porabe virov. Se pa zato vse pogosteje srečujemo z vprašanjem učinkovitosti in uspešnosti trženjskega komuniciranja. Med tema pojmoma obstaja pomembna razlika, ki jo pogosto pozabljamo. Kot je pojma lepo opredelila prof. Žabkar, uspešnost (angl. effectiveness) pomeni delati/početi prave stvari. Je mera ustreznosti in kakovosti glede na postavljene cilje – narediti pravo stvar je pomembneje kot narediti nekaj takoj in z minimalnimi stroški. Na drugi strani pa učinkovitost (angl. efficiency) pomeni delati/početi stvari na pravi način. Je mera hitrosti in stroškov – narediti nekaj hitro in poceni je bolje kot narediti pravo stvar pozneje (Žabkar, 2006, str. 32). Vsi, ki danes soustvarjamo stroko trženjskega komuniciranja, pri svojem delu vsakodnevno uporabljamo obe merili, ki ju medsebojno kombiniramo ali bolj poudarjamo eno od njiju glede na zastavljene cilje posameznega projekta. Pri Effie Slovenija sicer zaradi enostavnejše komunikacije uporabljamo termin »učinkovitost«, čeprav pri tem mislimo tako na učinkovitost kot tudi na uspešnost. Zato smo se odločili, da bomo v letošnji izvedbi Effie obema pojmoma namenili enakovreden prostor. Danes imamo razdrobljen oglaševalski trg, kjer moči blagovnih znamk ne določajo več zgolj njihovi medijski proračuni, temveč tudi (oziroma včasih predvsem) drugi dejavniki. Tako se čedalje bolj kažejo razlike med posameznimi kategorijami, kjer oglaševalci in agencije zasledujejo različna merila (uspešnost ali učinkovitost). Skladno s tem je Effie Slovenija letos popolnoma prenovila tekmovalne skupine. Pri pregledu kategorij iz prejšnjih let je bilo namreč očitno, da v določenih kategorijah močno prednjačijo posamezne panoge (telekomunikacije in trgovina pri storitvah ter hrana in pijača pri potrošnih izdelkih), ki zaradi svojih zajetnih proračunov in izjemnega kreativnega jezika lahko zasenčijo preostale tekmovalce v kategoriji. Zato smo se odločili, da ti dve kategoriji razdelimo na več manjših enakovrednih kategorij (potrošne izdelke na štiri kategorije: hrana, pijača, avtomobilizem in tehnika ter drugo; storitve na tri kategorije: telekomunikacije, trgovina in drugo), s čimer bomo vsem blagovnim znamkam omogočili enakovrednejše tekmovanje in predvsem primerljivost s svojimi dejanskimi panožnimi konkurenti. Druga pomembna novost v tekmovalnem delu Effie 2014 je uvedba popolnoma nove kategorije, ki smo jo poimenovali s slikovitim imenom David vs. Goljat. Namenjena je predvsem manjšim ali novonastajajočim blagovnim znamkam, ki uspešno orjejo ledino, vendar so v primerjavi z velikimi in uveljavljenimi konkurenti večkrat spregledane. S to spremembo želimo spodbuditi manjše oglaševalce, da se opogumijo in predstavijo svoje komunikacijske dosežke, ki so velikokrat večji od njihovih proračunov, ter jim omogočiti enakovredno primerjavo s sebi primerljivimi. Ne glede na to, kateri cilj (uspešnost ali učinkovitost) so blagovne znamke pri svojih trženjskih komunikacijah zasledovale, bodo z uvedbo več tekmovalnih kategorij vsekakor pridobile možnost primerjave s sebi enakimi, kar vsem omogoča bolj poenoteno izhodišče in pravičnejšo tekmo. Hkrati s profesionalno dvostopenjsko žirijo, ki bo objektivno sledila strogim pravilom žiriranja, in izkušeno strokovnjakinjo v vlogi predsednice žirije mag. Aleksandro Kregar Brus smo prepričani, da bodo šle nagrade tudi letos v prave roke. Vsekakor pa vsem tekmovalcem želimo uspešno tekmo in učinkovit nastop pred sebi enakimi. Effie® 2014: uspešnost ali učinkovitost? je oglasna priloga časnika Finance. Urednika priloge: Vesna Stanić Branko Žnidaršič, Finance Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Lektoriranje: Julija Klančišar Računalniški prelom: Finance ® Effie je registrirana blagovna znamka Effie Worldwide, Inc. V Sloveniji Effie po licenčni pogodbi vsako drugo leto organizira Slovenska oglaševalska zbornica. 18 OGLASNA PRILOGA Argeta med zmagovalci EACA Euro Effie Na podelitvi evropskih nagrad za tržnokomunikacijsko učinkovitost na tekmovanju EACA Euro Effie, ki je bila v sredo, 17. septembra v Bruslju, je v kategoriji blago široke potrošnje slavila tudi blagovna znamka Argeta. Komunikacijsko akcijo Mame potrjujejo je Atlantic Grupa zasnovala v sodelovanju z agencijo Publicis Slovenija. Komunikacijska kampanja Mame potrjujejo je sočasno potekala v petih državah: v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji ter Makedoniji. Sledila je trem vrstam ciljev: poslovnim, trženjskim in komunikacijskim. Trženjski cilj je bil povečanje vrednostnih tržnih deležev, komunikacijski cilj pa okrepiti moč blagovne znamke, dvigniti zaznavanje Argete kot visokokakovostne znamke in povečati zaupanje v Argeto. Kot so sporočili iz Publicisa Slovenija, so bili vsi zastavljeni cilji znatno preseženi. Po zadnji raziskavi podjetja Valicon, ki je merila moč znamk široke potrošnje, je Argeta med prvimi petimi vodilnimi znamkami na območju nekdanje Jugoslavije. Jelena Doko Cetina, ki je pri raziskovalni družbi Nielsen odgovorna za sodelovanje s trgovci na slovenskem, hrvaškem in bosansko-hercegovskem trgu, je razkrila, da se stopnja potrošnikovega zaupanja v večini evropskih držav v drugem četrtletju tega leta zvišuje, medtem ko v Sloveniji ostaja na isti ravni. Slovenija se tako z indeksom 49 uvršča na rep lestvice držav in Leon Šikovec, vodja PR, trže Sponzorstvo je n ""Zmagovalci EACA Euro Effie prihajajo iz osmih držav, med njimi je največ, kar 13 od 26 nagrad, odšlo v Nemčijo, sedem v Veliko Britanijo in dve na Nizozemsko. Po eno nagrado so odnesli v Francijo, Italijo, Latvijo, Slovenijo in na Švedsko. ""Agencija leta je postala nemška neodvisna agencija thjnk ag, žirijo v obeh krogih pa je najbolj prepričala kampanja »This is for the Players. This is PS4«, ki sta jo zasnovala agencija 180 Amsterdam in Sony. Nagrado za izjemen dosežek si je prislužila s predstavitvijo osme generacije igralne konzole PS4, ki na trgu konkurira Xboxu in PlayStationu. Sberbank je ena izmed vodilnih globalnih finančnih ustanov in največja banka v Rusiji s 173-letno tradicijo. Čeprav gre za tujo banko, so močno vpeti v lokalno okolje. Že od začetka vlagajo v slovenski šport in slovenske športnike. Argeta in Publicis Slovenija slavila že drugič Podjetje Atlantic Grupa, iz katerega prihaja tudi predsednica žirije Effie Slovenija 2014 mag. Aleksandra Kregar Brus, je neposredno tekmovalo z družbami, kot so Beiersdorf AG, P & G, GlaxoSmithKline, Barilla, Unilever in The Coca-Cola Company. Za Argeto in Publicis Slovenija je to že druga nagrada EACA euro effie, prvo so si prislužili leta 2010 za kampanjo Argeta Junior, sta pa to še vedno edini nagradi na tem tekmovanju za udeležence iz Slovenije. Glavna kriterija sta učinkovitost in kreativnost Nagrade EACA euro effie, ki so bile prvič podeljene leta 1996, so med najbolj cenjenimi in prestižnimi evropskimi priznanji na področju tržnega komuniciranja. Podeljujejo se na podlagi dokazane učinkovitosti kampanj na dveh ali več trgih, pri čemer so te podvržene strogim kriterijem, ocenjuje pa jih mednarodna žirija. Ta je v prvem krogu ocenjevala učinkovitost, ki so jo žiranti, med njimi tudi strokovna direktorica Effie Slovenija 2014 Tina Tomažič, merili skozi ozadje prijavljene kampanje, poslovne cilje, kreativno in medijsko strategijo ter neizpodbitne in merljive rezultate kampanje. V drugem krogu pa je žirija ocenjevala kreativnost in učinkovitost kampanje. je daleč pod povprečjem Evrope (indeks 77). Vsak drugi Evropejec izbere trgovsko znamko Kar 76 odstotkov vprašanih Slovencev meni, da se država v prihodnjem letu še ne bo prebila iz gospodarske krize, 86 odstotkov pa jih verjame, da trenutno obdobje ni primerno za nakupe izdelkov, ki bi si jih sicer želeli (povprečje v Evropi znaša 66 odstotkov). Večina Evropejcev trdi, da cene hrane rastejo, zato se pri nakupih vedejo racionalneje. Vsak drugi Evropejec se odloča za cenejšo trgovsko blagovno znamko. Kar 56 odstotkov Evropejcev meni, da je ta cenejša od uveljavljenih blagovnih znamk, 37 odstotkov pa jih verjame, da je kakovost trgovske znamke primerljivo dobra. Kupci bodo v prihodnje še manj zvesti Glede na Nielsenovo raziskavo ShopperTrends se je povprečna mesečna poraba za živila in izdelke za osebno higieno letos v Evropi nekoliko zmanjšala in znaša 312 evrov na gospodinjstvo. V Sloveniji smo blizu tega povprečja (328 evrov), medtem ko je na prvem mestu Norveška s 525 evri, na repu pa Madžarska s 140 evri. Ugotovitve iz raziskave nakazujejo, da bodo kupci v prihodnje še manj zvesti, še bolj iznajdljivi in tehnološko usmerjeni. To bo na strani ponudnikov vodilo v cenovne vojne, agresivne promocijske aktivnosti in vzpon trgovskih znamk. Janja Božič Marolt, predsednica uprave Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana, pa je predstavila rezultate raziskave o porabniških navadah Slovencev. Raziskava kaže, da povprečni potrošnik obstaja samo v statistični izračunih. Na vedenje potrošnikov pomembno vplivajo življenjske prelomnice, kot je menjava službe, rojstvo otroka ali odhod otroka od doma. Še vedno obstajajo tudi veliki porabniki, ki nadpovprečno veliko trošijo in nakupujejo. Effie WorldWide za korak k trajnostnim izbiram Ideja, ki se je rodila v Davosu na Svetovnem gospodarskem forumu, da tudi nagrada effie v ospredje postavi trajnostno merilo, se je začela uresničevati z imenovanjem Keitha Weeda za globalnega predsednika nagrade effie za začetek pozitivnih sprememb. Vodja trženja in komu- INTE RVJU Zmagovalce je dalo osem držav Občutek recesije spreminja nakupne navade Slovencev Na drugem dogodku Effie Slovenija 2014 sta raziskovalni družbi Nielsen in Mediana predstavili sveže podatke o spremenjenih nakupnih navadah Evropejcev. Raziskave so pokazale, da potrošniki zaradi občutka recesije spreminjajo svoje nakupne navade – kupujejo najosnovnejše izdelke in se odrekajo luksuzu. Da bi privarčevali pri stroških, med drugim kupujejo tudi vse več izdelkov trgovskih blagovnih znamk. Stopnja potrošnikovega zaupanja je še posebej nizka prav v Sloveniji. www.finance.si Torek, 25. novembra 2014, št. 228 niciranja pri Unileverju Keith Weed bo v novi funkciji pri nagradi effie za začetek sprememb vodil razvoj nove nagrade, katere namen je poudariti znamke, ki v ospredje postavljajo trajnostni razvoj. »V svetu, v katerem živimo, so spremembe, ki jih doživljamo, vse bolj pomembne tudi za potrošnike. Znamke imajo pomembno vlogo, da pomagajo ljudem, da živijo bolj trajnostno naravnano. Ta nagrada je priložnost za spremembe v smeri navdihujočih znamk, ki rastejo na svoji inovativni poti in ustvarjajo pozitivne družbene spremembe,« pojasnjuje Weed. ""Od predstavitve blagovne znamke Sberbank je minilo dobro leto. Usmerili ste se v športna sponzorstva. Zakaj? Že ob snovanju prvih strategij pod novo blagovno znamko Sberbank na slovenskem trgu smo v sodelovanju z raziskovalno agencijo Valicon prišli do podatkov, da je pri določenih ciljnih skupinah možno veliko hitreje zgraditi prepoznavnost blagovne znamke prav s podporo vidnejšim slovenskim športnikom in sponzoriranjem večjih športnih dogodkov za rekreativce. V naši banki smo že pred leti ustanovili športno društvo, v katero sta danes vključeni skoraj dve tretjini zaposlenih. Tako smo ustrezno komunikacijo za zunanje javnosti, kjer se želimo predstaviti kot banka, ki ni neobčutljiva za okolje, v katerem posluje, in INTE RVJU ki razume potrebe slovenskih vrhunskih športnikov, torej da so za doseganje vrhunskih rezultatov potrebna tudi finančna sredstva, navezali na že doseženo stanje v samem podjetju, kjer ima večina zaposlenih pozitiven odnos do športa in športnega udejstvovanja. Omenjeno je pomembno tudi zato, ker se zaposleni v banki tako laže identificirajo s svojim podjetjem ter ga podpirajo in sprejemajo. Ob tem velja dodati, da brez strateškega partnerstva z našo oglaševalsko agencijo Saatchi & Saatchi ne bi imeli takšnih uspehov. Oglaševalska agencija je pomemben igralec v celotni trženjski verigi. Za ponazoritev najraje uporabim stavek, da so kolegi iz agencije dejansko podaljšana roka internega oddelka trženja. Z njimi moramo imeti odprt odnos brez skrivalnic in odgovoriti na vsa njihova vprašanja. ""Sponzorstvo jemljete kot poslovni odnos. Športnike vključujete v svoje oglase, udeležujejo se sprejemov in drugih akcij. Kakšne komunikacijske in prodajne cilje ste si pri tem zastavili? Lah- ko govorite tudi že o konkretnih rezultatih? Vključevanje vrhunskih športnikov v oglase je logična posledica naše strategije. Menimo, da je to eden izmed načinov, da sponzor javnost seznanja s svojim sodelovanjem s športniki. Hkrati s tem se povečujeta tudi opaznost in všečnost oglasov, če so seveda ustrezno narejeni in imajo pravo zgodbo. Vendar brez aktivacij ne gre. Aktivno sodelovanje na dogodkih sponzorirancev hkrati daje tudi drugačno, pozitivno sporočilnost javnostim, ki jih želiš doseči. Pri snovanju strategije smo si za cilj postavili povečati prepoznavnost naše banke, kar naj bi se pokazalo tudi v konkretnih prodajnih rezultatih. Redno izvajamo raziskave tako prepoznavnosti kot všečnosti naše blagovne znamke in tudi prodajne naravnanosti naših oglasov. Ničesar ne prepustimo naključju. O konkretnih številkah težko govorimo, saj so del poslovne skrivnosti. Lahko pa rečem, da na področju prepoznavnosti dosegamo želene rezultate, na prodajnem področju pa jih celo presegamo. David Kušanić o uspešni og Twingospodičn Renault Slovenija je septembra predstavil novi, igrivi model mestnega avtomobila twingo. Ustvarjalci oglaševalske kampanje, Publicis Slovenija, so pri tem poskušali izkoristiti močan komunikacijski potencial družabnih omrežij. O kampanji smo se pogovarjali z Davidom Kušanićem, vodjo tržnega komuniciranja za regijo Adriatik v družbi Renault Nissan Adriatic. ""Kako bi na kratko opisali projekt Twingospodične in kaj ga odlikuje? Šlo je za nekakšno mešanico »resničnostnega in virtualnega« natečaja, s katerim smo na inovativen, drugačen način želeli ciljni javnosti predstaviti igrivost twinga, novosti in prednosti ter ga prikazati kot okretnega in funkcionalnega mestnega malčka. Ustvarili smo zabavno in zanimivo zgodbo, ki se je odvijala tako na spletnih in družabnih medijih kot tudi v tradicionalnih medijih, na televiziji in v tisku, v Sloveniji in na Hrvaškem. Projekt odlikuje celosten pristop, s katerim nam je uspelo aktivirati cilj- ne skupine in zgraditi ugled ter prepoznavnost blagovne znamke. ""Ustvariti akcijo, ki ima omejene finančne vire in pokriva več držav hkrati ter pri kateri sodeluje veliko število ljudi, je velik zalogaj, kajne? Res je! Velik izziv je bila tudi koordinacija »virtualnega« in »resničnega« sveta. Ves čas smo namreč morali misliti na dve državi in njune posebnosti. Lahko si predstavljate, da je projekt na obeh trgih vključeval več agencij, dva jezika, osem twingov, osem znanih osebnosti, 24 deklet, željnih izleta v Pariz, dve prireditvi Elle Style Awards in tri dogodke, ki so potekali vzporedno. ""Mlade je danes najlaže in najučinkoviteje nagovarjati prek digitalnih omrežij. Podjetja tržnokomunikacijske akcije največkrat samo nadgradijo z digitalnimi kanali in orodji, tu pa je bilo ravno obratno. Odgovor je razviden že iz vprašanja. Ker je twingo nov model, popolnoma drugačen od prejšnjih in od konkurence v svojemu razredu ter tudi edinstven v Renaultovi družini, smo se v skladu s tem lotili projekta drugače – edinstveno. Splet kot medij je bil za tovrstno kampanjo prava rešitev, ne le zaradi twingove igrive in inovativne osebnosti, ampak tudi zaradi ciljne skupine, ki jo sestavljajo suvereni vsakdanji uporabniki družabnih omrežij in spleta. Hkrati pa smo se povezali s POP TV in Adrio Medio Ljubljana ter skupaj ustvarili »lifestyle« zgodbo, tudi v tako imenovanih tradicionalnih medijih. ""Trženje v uspešnih podjetjih postaja vodilna poslovna funkcija, ki svoj proračun upravlja kot naložbo in kjer so merila učinkovitosti jasna. Kakšne prodajne in komunikacijske cilje ste si zastavili in ali že imate na voljo rezultate? O prodajnih ciljih je še zelo težko govoriti, namreč zavedamo se, da je odločanje za nakup avtomobila dolgotrajen proces in da se bodo prave številke pokazale z zamikom. Pa vendar se lahko pohvalim, da po številu naročil presegamo cilje že za 30 odstotkov in ta številka se bo še povečala. Tudi komunikacij- EFFIE 2014 19 www.finance.si Torek, 25. novembra 2014, št. 228 enja in medijev pri Sberbank, o tem, zakaj vlagati v šport in športnike naložba – gre za poslovni odnos ""Leon Šikovec, vodja PR, trženja in medijev pri Sberbank MEDIASPEED.NET Sberbank smo slovenskemu trgu predstavili kot aktivno banko, ki se usmerja v šport. Šport pa kot kategorijo jemljemo pozitivno. ""Prvič ste se z blagovno znamko Sberbank predstavili prek sponzorstva kolesarskega maratona Franja, pozneje tudi prek sponzorstva nordijskih disciplin. O kakšnih vlaganjih govorimo? Znano je, da moraš za vsak evro, ki ga nameniš sponzorirancu, dodati še tri, da si dejansko viden in da dosežeš želeno sporočilnost. Pri nas tovrstne aktivnosti (sponzorske pogodbe) dosegajo blizu 15 odstotkov celotnega trženjskega proračuna. Vendar pa je na ta delež treba gledati tudi z druge plati. Sponzorstva so namenjena tudi oglaševanju ali takšnemu in drugačnemu pridobivanju kontaktov za trženje. Del tega bi tako lahko enačili tudi z direktno pošto. Torej delež 15 odstotkov ni najbolj ustrezen podatek, je pa vsekakor »računovodsko« gledano ustrezna številka. V sklopu sponzorske pogodbe imamo pravico do vključitve – v času trajanja pogodbe – vrhunskih športnikov v naše komunikacije; če ne bi imeli sponzorske pogodbe, bi morali to dodatno plačati. To pomeni, da je tudi tu »skrit« del produkcije naših oglasov. Težko govorimo o resnično pravih deležih. ""Je sponzorstvo naložba? Kar nekaj podjetij se umika iz športnih sponzorstev, ker na sponzorstvo gledajo kot na strošek. Sponzorstvo je vsekakor naložba. Gre za poslovni odnos. Prepričani smo in to potrjujejo tudi naše izkušnje, da je to edino pravilno mišljenje. Umik podjetij iz sponzorstva je lahko posledica spremembe strategije, posledica optimiziranja trženjskih proračunov ali pa nedoseganja ustreznih rezultatov športnikov. Ne nazadnje je lahko tudi posledica slabe izvedbe komunikacije na strani sponzoriranca. Vsekakor je kar nekaj razlogov, da se nekatera podjetja umikajo. V Sberbank je sponzorstvo naložba. Iz doseženih rezultatov, kot so dvig prepoznavnosti blagovne znamke, všečnost oglasov, zapomnljivost oglasov in ustrezni prodajni rezultati, lahko trdim, da se nam je ta že povrnila. Sberbank smo slovenskemu trgu predstavili kot aktivno banko, ki se usmerja v šport. Šport pa kot kategorijo jemljemo pozitivno. glaševalski kampanji za novi renault twingo ne so navdušile tudi Pariz Krivec za Twingospodične Zgolj v enem mesecu nam je uspelo priti med 50 najbolj obiskanih spletnih strani, za 165 odstotkov pa smo povečali število sledilcev na naših družabnih omrežjih. ""David Kušanić, vodja tržnega komuniciranja za regijo Adriatik v družbi Renault Nissan Adriatic ""Miha Bevc, kreativni direktor Publicisa Slovenija: »Pri pro jektu Twingospodične gre za urbano družabno igro. Igral na površina so mestne ulice in družabna omrežja, igral ne figure pa štirje twingi. Te je upravljalo 16 deklet v šti rih ekipah, ki so jih vodili štir je znani obrazi v slovenskem prostoru. Ekipe so med seboj tek movale v spretnostnih vožnjah, ki so odlično demonstrirale prednosti avtomo bila, in v pridobivanju podpore na družabnih omrežjih. Predsta vljajte si nekakšen urbani človek, ne jezi se, ki poteka v resničnem življenju ter pod budnim očesom medijev in navdušencev, privr žencev, s čimer je projekt dobil pridih resničnostnega šova. Temu primeren je bil tudi velik doseg akcije, nastalo je veliko zanimi vih vsebin, pri čemer je bil izdelek na nevsiljiv način ves čas v sre dišču pozornosti, tako v resničnem kot tudi v virtualnem svetu. V virtualnem svetu je lahko tudi širša javnost soustvarjala blagov no znamko. V našem primeru so začele vsebine ustvarjati twin gospodične na družabnih omrežjih Facebook, Instagram in Twit ter, njihove objave pa je bilo mogoče spremljati tudi na uradnem spletnem mestu projekta. Pozneje je začela vsebine soustvarjati še širša javnost z izražanjem podpore svoji izbrani ekipi. Po zaslu gi medijskih partnerjev je projekt odmeval tudi v klasičnih medi jih. Akciji smo pripravili za Slovenijo in Hrvaško. Potekali sta ne odvisno druga od druge, med seboj pa se razlikujeta le po sode lujočih twingospodičnah. Ampak saj veste, kako je z družabnimi igrami. Pravila so ves čas enaka, a ko zamenjaš igralce, se zame njajo tudi njihov značaj, intenzivnost, ritem in odnosi, tako da na koncu lahko prideš do povsem drugačne izkušnje. Tako se je zgo dilo tudi s twingospodičnami.« ske cilje smo presegli. Zgolj v enem mesecu nam je uspelo priti med 50 najbolj obiskanih spletnih strani z več kot 50 tisoč edinstvenih uporabnikov, za 165 odstotkov pa smo povečali število sledilcev na naših družabnih omrežjih. ""Trženjske akcije in komuniciranje dandanes zahtevajo vedno nova znanja, vse več specializiranih znanj in čedalje hitrejše učenje. Zaradi nasičenosti trga in vedno novih kanalov pa tudi izjemno hitro prilagajanje in poznavanje ciljnih skupin. Brez dobrih strategov pa tudi ne gre. Kaj je odločilno za uspešno akcijo? Seveda, za uspešno komunikacijsko akcijo potrebujemo veliko znanja, prizadevanj in načrtovanj ter tudi poznavanje ciljne skupine in trga na splošno, za kar sta bili pri tem projektu zaslužni tudi naša medijska agencija OMD in agencija za upravljanje družabnih omrežij Mediodrom. Twingospodične so uspešna akcija – zasnovali smo jo skupaj s Publicisom Slovenija –, ki je dosegla ciljno skupino, katere odziv je presegel vsa pričakovanja. Na izzive v Slove- niji in na Hrvaškem se je prijavilo kar 1.386 deklet, na testno vožnjo z novim twingom pa je želelo več kot tisoč posameznikov. Skratka, izvedli smo projekt, ki izstopa in je s svojim konceptom edinstven ter tako prepoznan pri ciljni skupini, potencialnih kupcih. Zavedamo se, da moramo danes, še posebej v oglaševanju, slediti trendom, da bi dosegli dobre rezultate. Sodobni potrošnik od oglaševalcev pričakuje veliko. Če želimo doseči uspeh na že tako nasičenem trgu, moramo biti predvsem drugačni. ""Publicis Groupe Slovenija in Renault Slovenija sodelujeta že šest let. Obe podjetji sta del francoskih korporacij s sedežem v Parizu. Skupaj sta ustvarili številne zgodbe in uspešne projekte. Bomo lahko videli Twingospodične morda tudi v drugih državah? Morda. Obe centrali sta bili nad projektom zelo navdušeni. Moram se pohvaliti, da so v Parizu, na sedežu Renaulta, prepoznali njegovo kakovost in izjemnost in ga dali za zgled projektom BTL tudi za druge države. 20 OGLASNA PRILOGA www.finance.si Torek, 25. novembra 2014, št. 228 MLEKARNA CELEIA, ZGODBA O USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI Najboljše iz narave ustvarja tudi najuspešnejšo mlekarno Mlekarna Celeia se je v zadnjih štirih letih iz srednje velike slovenske mlekarne prelevila v največjo mlekarno v slovenski lasti, ki mleko kupuje izključno pri slovenskih kmetih. Še več: po novem lahko kupec vsakega izdelka Mlekarne Ce leia z aplikacijo Izvor preveri, s katere slovenske kmetije pri haja mleko za sestavine njenih mlečnih izdelkov. Darja Ter žan, vodja strateškega trže nja in razvoja Mlekarne Cele ia, pojasnjuje, da aplikacija iz raža osrčje blagovne znamke: »Potrošniku smo z aplikacijo Izvor omogočili, da lahko kjer koli in kadarkoli preveri, kje in kako pridelujejo mleko za na še izdelke. Tudi naši dobavite lji, kmetje, so s tem dobili oseb no zgodbo v našem izdelku.« Zaupanje, partnerstvo in zavezništvo Temelj delovanja Mlekarne Ce leia na vseh področjih so oboje stransko zaupanje, partnerstvo in zavezništvo, ki se kažejo v od nosu z vsemi poslovnimi par tnerji in potrošniki. Z odločitvi jo za prenovo blagovne znamke je bila sprejeta tudi odločitev za sodelovanje z agencijo Pristop, s katero so vse korake do današ njega uspeha pripravili skupaj. »V poslovnem sodelovanju z agencijo je bilo naše pričakova nje, da razumejo, da so vse na še aktivnosti usmerjene k po trošniku, ki na zahtevnem tr gu mlečnih izdelkov nima lah ke naloge pri sprejemanju pra ve odločitve. Sodelavci v agen ciji Pristop so naši partnerji ne samo pri komunikaciji, temveč pri ustvarjanju novih poslov nih priložnosti in krepitvi naše pozicije na trgu tako v prodaj nem kot tudi trženjskem smis lu,« pravi Teržanova. Kako postati paradni konj? Z novim pristopom v trženju in pri razvoju izdelkov so v Mlekarni Celeia svoje dosežke postavili na trženjski zemljevid Slovenije. S prvo prijavo na tek movanje Effie v letu 2012 so po segli po zlatem odličju za akcijo Naprej k naravi, leto pozneje pa je Darja Teržan postala trženj ska direktorica leta. »Prizna nja, ki nam jih podeljuje stro ka, so vedno dobrodošla, saj potrjujejo naše dosežke na na cionalni in mednarodni ravni. Tudi v trženjskem smislu. To so nagrade, ki zahtevajo konkret ne cilje in tudi rezultate. To od nas terja tudi naš vsakdanji po sel in priznanja so rezultat dela od kmeta do prodajalca in vseh nas vmes, ki tlakujemo pot na šim izdelkom do potrošnika,« razlaga Teržanova. Danes je blagovna znamka Zelene Doline eden od para Priznanja, ki nam jih podeljuje stroka, so vedno dobrodošla, saj potrjujejo naše dosežke na nacionalni in mednarodni ravni. Tudi v trženjskem smislu. ""Darja Teržan, vodja strateškega trženja in razvoja Mlekarne Celeia dnih konjev ne samo mlečne, temveč celotne slovenske pre hrambne industrije. V času, ko je gospodarska kriza in z njo prestrašenost potrošnika šele začela svoj pohod po Sloveni ji, se je Mlekarna Celeia uspeš no spopadla z velikim izzivom: z novo arhitekturo krovne bla govne znamke Zelene Doline, prenovo embalaže in dodaja njem novih okusov in izdel kov ter intenzivnejšo komuni kacijo. In to ravno takrat, ko je večina podjetij začela zmanj ševati nabor izdelkov in krčiti trženjske proračune v strahu pred ohlajanjem gospodarstva. Prvi brez GSO Teržanova pojasnjuje, da je bila celovita prenova za Zele ne Doline edina možnost, da se znamka dvigne iz povpreč ja in širi – ne samo v Sloveniji, temveč tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, v Make doniji, na Kosovu, v Angliji in Italiji. Prenovi krovne znamke so logično sledile spremembe v samem izdelku. Ob vse več ji ozaveščenosti kupcev o po membnosti prehrane se je le ta 2012 Mlekarna Celeia odlo čila za velik korak v smeri iz delka, ki zagotavlja največjo kakovost. Tako so kot prvi pri dobili certifikat brez GSO (brez gensko spremenjenih organiz mov), ki velja za enega najviš jih standardov tako v industriji kot tudi pri potrošnikih. Certi fikat potrjuje, da živali molzni ce niso bile krmljene z gensko spremenjenimi rastlinami in krmnimi mešanicami, ki bi bi le proizvedene iz gensko spre menjenih rastlin. Prav tako so brez gensko spremenjenih or ganizmov vsi dodatki v proi zvodnji živil. V letu, ki ga je zaznamova la uvedba standardov certifi kata brez GSO, je Mlekarna Ce leia praznovala tudi četrt sto letja znamke Zelene Doline. Potrošnike so ob tem jubileju nagradili s posebno akcijo, v kateri so v 25 dneh 25 izdelkov ponudili po 25 odstotkov niž ji ceni. Čeprav je odgovornost del poslovne DNK mlekarne, so se ob 25-letnici odločili tudi za posebno sodelovanje s tak rat še razmeroma svežo druž beno akcijo Botrstvo, ki je tu di s pomočjo mlekarne posta la najbolj prepoznaven social ni projekt za pomoč otrokom v stiski. Z donacijo 25 tisoč evrov so še danes eden največjih do natorjev projekta, v katerem so letos presegli magično me jo treh milijonov evrov zbrane pomoči za otroke v stiski v šti rih letih delovanja. V nekaj mesecih postali vodilni Neža Kašnik, vodja projek tov v agenciji Pristop, ki je po membno pripomogla tudi k us pehu prenove in komunikacije znamk, pravi: »Z učinkovitimi vlaganji v trženjske in poslov ne aktivnosti Mlekarna Cele ia odpira nove kategorije in jih tudi krepi. V drugi polovici leta 2012 so sprejeli pogumno odlo čitev z naložbo v prenovo otro ških jogurtov Junior in ustva rili smo novo znamko Oki Do ki. Prenovljeni jogurti so že v prvih mesecih prodaje zavze li vodilni tržni delež v katego riji otroških jogurtov in deser tov. Še več: pomembno so pri pomogli tudi k znatni okrepit vi celotne kategorije.« »Naprej k naravi je ultima tivna zaveza potrošniku, ki ji kot upravljavci znamke sledi mo že od začetka. Te sledi vsak ""Danes je blagovna znamka Zelene Doline eden od paradnih konjev ne samo mlečne, temveč celotne slovenske prehrambne industrije. ""Certifikat brez GSO (brez gensko spremenjenih organizmov), ki ga je Mlekarna Celeia dobila prva v Sloveniji, velja za enega najvišjih standardov tako v industriji kot tudi pri potrošnikih. ""Indeks vrednostne prodaje izdelkov pod blagovno znamko Zelene Doline in delež te blagovne znamke v skupni prodaji (vir: Mlekarna Celeia, vrednostna prodaja dobaviteljem) dan vodijo potrošnika po poti tradicije in napredka, letos pa s ponosom odkrivajo prvo slo vensko mlečno cesto, ki bo ob ljubo znamke še bolj približala potrošniku. Nadaljevanje sle di,« pravi Blaž Vuk, kreativni direktor v agenciji Pristop, ki drži kreativno roko nad znam kami Mlekarne Celeia. Ustvar janje novih kategorij in pod kategorij mlečnih izdelkov ni zgolj nizanje novih produktov, temveč gradnja celovite ponud be mlečnih izdelkov za potroš nika, ki zahteva največ. Tradicija z aromo moderne Čeprav se zdi, da potrošnik da nes izbira samo skozi oči svoje denarnice, je njegova nakupna odločitev veliko kompleksnej ša in zahtevnejša. Tisti, ki pred videvajo, da je najnižja cena za gotovilo za uspeh na dolgi rok, žanjejo uspehe zgolj na kratke ga. Tisti, ki potrošnika razume jo kot odgovornega, skrbnega in pametnega odločevalca, ki zase in svojo družino zahteva kakovost z znanim izvorom, pa lahko pričakujejo njegovo zve stobo ne samo v eni ali dveh, temveč v vseh produktnih ka tegorijah na dolgi rok. V Mlekarni Celeia je stan dard kakovosti prvi in temelj ni kazalnik, ki kaže potrošni ku, da je znamka vredna zau panja. Pri tem ima pomembno vlogo tudi tradicija. Mlekarna je v svojih prvih letih prvenstve no proizvajala sire in tudi v tem letu jim namenjajo vse več po zornosti in vlaganj. Poleg inten zivnega dela pri gradnji nove si rarne, ki bo kot ena najmoder nejših odprla svoja vrata v letu 2016, so pridobili certifikat viš je kakovosti za sire Zelene Doli ne. Z akcijo, ki prenaša izročila prejšnjih rodov, ki jih potrošni ki v njihovih sirih okusijo tudi danes, so tradicijo preoblekli tako, da navdušujejo današnje ga potrošnika, ki kljub drugač nim družbenim razmeram še vedno zahteva tradicijo sirar ske obrti s standardi kakovo sti, ki veljajo danes. Popolna novinka v druži ni Mlekarne Celeia je znamka Linia. Pridružila se jim je v le tu 2013 in zadovoljuje potre be potrošnikov, ki jim je skrb za zdrav življenjski slog ena najpomembnejših vrednot. Linio tako kot druge izdelke celjske mlekarne ustvarjajo iz mleka brez GSO, poleg inova tivnih okusov pa jo odlikuje jo lastnosti izdelka, kakršne ga brez pomisleka izbirajo tu di športno aktivni potrošniki, ki sta jim kakovost in zdravje na prvem mestu. Mlečna cesta uspehov se nadaljuje Zadnja štiri leta sprememb nastopa na trgu za Mlekarno Celeia niso bila samo iskanje novih poti, temveč je to posta la že prava mlečna avtocesta. S kategorijami in podkategorija mi novih in prenovljenih izdel kov gradi prihodnost več kot ti soč izključno slovenskih kme tij, ki jih potrošnik lahko spo zna tudi v sistemu sledljivosti v mobilni aplikaciji Izvor Mle karne Celeia in na spletni stra ni www.mlecnacesta.si. Samo oskrba s podpiranjem izdelkov domačega izvora je za Sloveni jo ključnega pomena, saj ne le krepi domače gospodarstvo in oživlja slovensko podeželje, temveč kupcem mleka in mleč nih izdelkov prinaša tudi kako vostno izbiro. S sledljivostjo izvora osnov ne surovine mlečnih izdelkov, mleka, so glas in podobo do bili tudi tisti, ki skrbijo, da je osnovna surovina kakovostna in v skladu s standardom brez GSO. Kot pravita brata Pečeč nik, ki že vrsto let dobavljata mleko v Mlekarno Celeia, je na kmetijo treba gledati kot na podjetje, ki zahteva veliko znanja in dela, družina Rakun pa dodaja, da je kmetija danes bolj podobna tehnološko na prednemu podjetju, kjer po sebno mesto zavzema pristna povezanost. In slednja je tisto, kar ustvarja ime podjetja Mle karna Celeia in njenih blagov nih znamk Zelene Doline: je pristna povezanost od kmeta in do trgovskih polic, ki skla dno s certifikatom brez GSO potrošniku na mizo vsak dan prinaša kakovostne slovenske izdelke za zdrav in uspešen ži vljenjski slog. EFFIE 2014 21 www.finance.si Torek, 25. novembra 2014, št. 228 Telekom Slovenije nagrajen V Telekomu Slovenije so ponosni na vrsto strokovnih nagrad in priznanj Telekom Slovenije je zavezan k odličnosti ponudbe in odgovornemu nastopu na trgu. Za učinkovitost svojih tržnokomunikacijskih zgodb, ki jih snujejo samostojno in v sodelovanju z marketinškimi agencijami, je prejel številne potrditve od uporabnikov in stroke. Med strokovnimi nagradami še posebej velja omeniti med narodno uveljavljene nagra de effie, ki sodijo med najug lednejše potrditve uspešnega in učinkovitega tržnega ko municiranja. Med prejemniki teh prestižnih nagrad so tudi projekti Posel je tekma (pre jemnik srebrne nagrade ef fie 2012), Lepo je verjeti (zla ta nagrada effie 2012) in Digi talna ELP platforma Itak (sre brna nagrada effie 2012). Dol goročna kampanja Good Life pa je za komunikacijsko učin kovitost in odličnost v svetov nem merilu prejela zlato pe ro 2013 (Gold Quill), ki ga po deljuje Mednarodno združe nje poslovnih komunikator jev (International Associa tion of Business Communi cators). V nadaljevanju opi O sodelovanju naročnika in agencije ter dosežkih Skupine Telekom Slovenije na Effie ""Podjetja in marketinške agencije, ki soustvarjajo tržnokomunikacijske zgodbe, morajo delovati kot enovita celota. Vsak od partnerjev projekt gradi s svoje perspektive, a z istim ciljem. Le tako se lahko učinki znanja, strateškega načrtovanja in premišljenega izvajanja projektov na vseh ravneh pomnožijo. ""Agencija mora skupaj s podjetjem graditi inovativne rešitve, ki zasledujejo poslovne in trženjske cilje podjetja, zagotavljajo optimalno porabo sredstev in učinkujejo. V Sloveniji tekmovanje za nagrade effie, ki sodijo med najuglednejše potrditve uspešnega in učinkovitega tržnega komuniciranja, poteka od leta 2002, v tem obdobju pa je Skupina Telekom Slovenije – tudi na podlagi odličnega sodelovanja z izbranimi marketinškimi agencijami – prejela priznanje za najbolj učinkovitega oglaševalca leta (po metodologiji Effie Effectiveness Index) in sedem nagrad za učinkovitost tržnokomunikacijskih aktivnosti. sujemo izbrane zmagovalne projekte. Posel je tekma Srebrna nagrada effie 2012; v sodelovanju z agencijo Pristop Združitev družb Telekom Slovenije in Mobitel je tudi v poslovnem segmentu pri nesla konvergenco ponud be. Nova celovita ponudba za mala podjetja je prines la optimizacijo naročniških razmerij in stroškov, napre dne, zanesljive in varne sto ritve ter največjo podporno mrežo tehničnega in sveto valnega osebja na trgu. Za promocijo ponudbe je bila zasnovana večfazna kam panja s ciljem predstaviti Telekom Slovenije poslov nemu segmentu malih pod jetij kot najboljšega ponu dnika poslovnih storitev, ki je pripadnike ciljne skupi ne spremenila v glavne pro tagoniste. Kampanja je Te lekom Slovenije predstavi la kot podjetje, ki razume in pomaga slovenskim podje tnikom pri doseganju zmag v poslovnih tekmah. Digitalna ELP platforma Itak Srebrna nagradaeEffie 2012; v sodelovanju z agencijama Pristop in Renderspace Glede na vpogled v ciljno skupino in trg mobilnih ko munikacij v segmentu mla dih je Telekom Slovenije bla govno znamko Itak leta 2009 pozicioniral kot tisto, ki mla dim omogoča vse, kar jim veliko pomeni in je pomem ben del njihovega vsakdana. Digitalne kanale so postavi li za osnovo lojalnostne plat forme, ki temelji na organ skem vpletanju mladih v od nos z blagovno znamko sko zi čas, ter na ta način znam ko še bolj približali mladim. Od leta 2009 do leta 2012 so eni prvih v Sloveniji zgradi li skupnost zvestih pripadni kov blagovni znamki in tako ohranjali konkurenčno pred nost ter pravilno percepcijo blagovne znamke. Lepo je verjeti Zlata nagrada effie 2012; v sodelovanju z agencijo Publicis Cilj kampanje Lepo je ver jeti je bil okrepitev pozicije mobilne ponudbe Telekoma Slovenije kot prve izbire na tr Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče | www.zelenedoline.si SLEDITE IZDELKOM ZELENE DOLINE VSE DO NJIHOVEGA IZVORA! Več na: www.mlecnacesta.si gu mobilnih telekomunikacij. Uporabili so moč vrednot, po vezanih z mobilno ponudbo Telekoma Slovenije, in učin kovito opozorili na tedanji Paket 2012, ki je bil prilagojen spremenjenim navadam upo rabe mobilnih storitev. To, da se med prazniki počutiš kot otrok, varen, brezskrben, je bilo izhodišče kreativne ide je. Prek zgodbe o mali dekli ci, ki trdno verjame, da so je lenčki iz živalskega vrta tisti, ki Božičku pomagajo raznaša ti darila, so ustvarili zgodbo, ki čisto vsakemu seže do srca in ga ponese v drug čas, v čas veselja, magičnosti in priča kovanj. Zgodba je imela mo čan čustveni naboj in je omo gočila visoko stopnjo poisto vetenja. Nadgradila jo je tudi skrbno izbrana pesem Sejem želja, ki je podkrepila praznič no razpoloženje. Good Life Zlato pero 2013; v sodelovanju z agencijo Pristop Tržno komunikacijo za leto 2013 so v Telekomu Slovenije v sodelovanju z agencijo Pri stop zasnovali prepleteno, z uporabo enotne komunikacij ske platforme, s katero zagota vljajo še izrazitejšo prepoznav nost skupne ponudbe Teleko ma Slovenije, Mobitela in SiO La. V začetni fazi kampanje so z image komunikacijo vpeljali enotno krovno tržno obljubo :»Ko gre za vas, vam nudimo le najboljše«, ter jo nadgradi li s pozivom: »Ne zadovoljite se z manj.« Rdeča nit pomladne, pole tne in jesenske kampanje je bi la pesem Good Life znane ame riške skupine OneRepublic, ki je celotno kampanjo zazna movala z močnim pozitivnim nabojem. V sodelovanju z Universal Music Group je bila tržnokomu nikacijska kampanja nadgraje na s priredbo pesmi. Pod vod stvom Iva Rimca je 42 mladih glasbenih talentov, zbranih v SUPERHEARO orchestra, pri redbo odigralo in postalo glav ni obraz jesenske kampanje. V celotni zgodbi pa pomem ben del zavzema tudi družbe no odgovorna nota projekta: poleg donacije Telekoma Slo venije in Universal Music Gro up se ZPMS oziroma projektu Botrstvo za glasbeno izobraže vanje nadarjenih otrok iz dru žin z manj priložnostmi name njajo tudi sredstva od nakupov skladbe (pripredbe) iz prizna ne digitalne glasbene knjižnice. 22 OGLASNA PRILOGA www.finance.si Torek, 25. novembra 2014, št. 228 Meje med virtualnim in realnim ni Na Luni TBWA se digitalno prepleta skozi vse oddelke in ga ne ločujemo od drugih. ""Filip Dobranič, spletni strateg v agenciji Luna TBWA INTERVJU: Žiga Vrtačič in Filip Dobranič o spletu, ki ga kreirata za Si.mobil Žiga Vrtačič, produktni vodja za digitalne rešitve v Si.mobilu, in Filip Dobranič, spletni strateg v agenciji Luna TBWA, sta tandem, ki vnašata drugačen digitalni veter v slovenski prostor. Z njima smo se pogovarjali o njunem najljubšem življenjskem prostoru – spletu, ki ga v okviru integriranih kampanj kreirata za Si. mobil. "" Kaj splet danes pomeni uporabnikom in kaj podjetjem? Žiga Vrtačič: Če želimo biti uspešni na spletu, ga moramo razumeti kot življenjski prostor. Po njem se nenehno premikamo s kliki na povezave. Prva generacija, ki je rasla ob internetu, je danes odrasla. Med njimi najdemo vodje največjih internetnih podjetij, nekateri med njimi so tudi že dočakali abrahama. Seveda pa se je treba zavedati, da različne generacije na internetu zasedajo različne prostore. Filip Dobranič: Splet za mnoge pomeni samo kanal komuniciranja. Kot pravi Žiga, je to življenjski prostor, ki je sestavljen iz različnih okolij, v katerih komuniciramo, živimo. Z vidika upravljanja spleta tako ne smemo biti osredotočeni samo na Facebook in Twitter ali druga družbena omrežja. Elektronska pošta, omrežja, zgrajena okoli vsebine (Reddit, 4chan, Imgur in druga), nova mikrodružbena omrežja, kot je Snapchat, kjer ni zgodovine, so za uporabnike tisti prostor, kjer preživijo več časa kot pred televizijo. ""Kakšno vlogo ima digitalno komuniciranje v vašem podjetju? Filip Dobranič: Na Luni TBWA se digitalno prepleta skozi vse oddelke in ga ne ločujemo od drugih. Tako kot na komunikacijo na TV, radiu, veleplakatih in podobno gledamo celostno, moramo k tej množici dodati še internet kot nadpomenko za neskončno množico različnih komunikacij prek različnih kanalov (ure, tablice, telefoni, računalniki, prenosniki in drugo). Ne gre samo za spletne strani in mobilne aplikacije, temveč za množico različnih subkultur, od katerih se vsaka zadržuje na svojem mestu v sebi ljubih digitalnih prostorih. V letu 2014 si v digitalnem komuni- ciranju ne postavljamo več vprašanja »ali«, ampak samo še »kako«. Nevroznanstveniki bi rekli, da naši možgani naseljujejo neki hiper prostor, kjer meje med virtualnim in realnim sploh ni. Žiga Vrtačič: Filip je že povedal bistvo. Dodal bi le še nadgradnjo kultnega citata Johna Wanamakerja: »Half the money I spend on advertising is wasted; the trouble is I don't know which half.« (Op. a.: Polovico denarja, ki ga porabim za oglaševanje, vržem stran. Problem je v tem, da ne vem, katero polovico.) Čeprav se je še nedavno zdelo, da bo ta izjava za zmeraj ostala smiselna, ji vse bolj napredna spletna analitika spremljanja porabe oglaševalskega denarja dodaja popolnoma nov kontekst. Merimo, izoliramo spremenljivke, še enkrat merimo, prestrukturiramo proračun in podobno. In polovica proračuna, ki jo omenja Wanamaker, je v digitalnem okolju vsak cikel nekoliko manjša. ""Kako doseči osebno komunikacijo v velikem podjetju s široko paleto produktov? Filip Dobranič: Mnogokrat ljudje mislijo, da je splet bližnjica. Bližnjice ne obstajajo, če želimo z digitalnim komuniciranjem doseči osebno komunikacijo. Poglejte nekatere znane internetne start-upe, kot so Buffer, Happify, ki jim je jasno, da je del opisa delovnih nalog glavnih menedžerjev, da komunicirajo s strankami, in to osebno. Žiga Vrtačič: Ločiti moramo med osebno in personalizirano komunikacijo. Osebna komunikacija je to, kar omenja Filip – ena na ena in čisto nič drugega. Bližnjic tu ni, tako kot jih ni v osebnih odnosih. Antropolog Robin Dunbar pravi, da ni možno negovati več kot 150 prijateljstev – četudi jih imate na Facebooku morda navezanih petkrat več, bi analiza rabe bržkone pokazala, da v interakcijo vstopate z največ 150 prijatelji. Obstaja torej povsem fizična omejitev, ki je ne more preseči še tako sofisticirano razumevanje digitalnega komuniciranja. Pa vendar: treba se je truditi, kjer je le možno. Narobe je, da osebno ne zapelješ ničesar, ker ne moreš zapeljati vsega. Personalizirana komunikacija pa je nekaj povsem drugega. To je možno razviti. Pri tem nam pomagajo različni programi: naj- raje človeškocentrična analitična orodja, kakršni sta Mixpanel in Kissmetrics. Bilo bi milo rečeno malomarno, da bi uporabniku, ki si na našem spletnem mestu že nekaj tednov ogleduje tri različne androidne naprave, za eno pa je celo poizvedoval v klicnem centru, poslali oglas za novi iphone. ""Kaj spletna komunikacija prinaša drugačnega strankam, ki imajo na voljo tako spletno podporo kot tudi osebni stik v trgovini? Filip Dobranič: Kot se pogosto zgodi pri komunikacijskih akcijah, ne smemo misliti, da pri spletnem komuniciranju samo prenašamo »off-line« komuniciranje »on-line«. Vse mora biti povezana celota z ustreznimi elementi, ki so edinstveni samemu komunikacijskemu kanalu, bodisi televiziji bodisi mobilni aplikaciji. Ima pa spletna komunikacija prednost povezave. Enako je tudi pri spletni trgovini v primerjavi s fizično trgovino v središču mesta. Pri spletni trgovini imamo možnost, da s klikom pripeljemo do nakupa, medtem ko lahko za trgovino v središču mesta to nalogo opravlja tudi veleplakat. Še vedno ostaja velika neznanka povezovanje med obema vrstama trgovin. Mnogo je bilo poskusov s QR-kodami, NFC in drugimi tehnologijami, ki se niso dolgoročno prijele. ""Ob ustvarjanju številnih spletnih akcij je verjetno precej dela osredotočenega tudi na to, da so vse v skladu z vašo celostno podobo. Žiga Vrtačič: Na Si.mobilu smo že skoraj pred dvema letoma dojeli, da je čas celostnih grafičnih podob v PDF-dokumentih minil. S konceptom dokumenta, kjer so popisana pravila za vizualno ravnanje z blagovno znamko, seveda ni nič narobe: format je tisti, ki je problematičen. Ni vam treba biti posebej domač na spletu, da razumete, da brskalniki delujejo tako, da »renderirajo« HTML, CSS in JS. Najboljši spletni razvijalci pripravljajo spletna mesta, na katerih ni niti ene slike več (govor je seveda o dizajnu, ne vsebini spletnega mesta). Vse je spisano, torej skodirano, v CSS, ker je tako hitreje, računalniško manj naporno in bolj berljivo. To pomeni, da so slike gumbov v PDF-dokumentih za razvijalce zgolj skica. Če jih želijo prenesti na splet, jih morajo poustvariti – spremeniti v CSS-kodo, kar je seveda možno storiti na ogromno načinov, vsak od njih pa lahko ima za posledico nekoliko drugačen rezultat. Odločili smo se, da najpogostejše elemente, ki jih agencije, s katerimi sodelujemo, potrebujejo pri svojem vsakdanjem delu, skodiramo. Vsi so testirani v vseh brskalnikih, razvijalci pa lahko kodo odnesejo s »copypasto«. Tako pridobimo vsi: izvajalci zato, ker ne zgubljajo časa s ping pongom potrjevanja enih in istih osnovnih elementov, mi in naše ciljne javnosti pa zato, ker izvajalcem tako ostaja več časa, da se ukvarjajo s kreativnimi rešitvami komunikacijskih težav, ne pa s tem, kako naj bo na spletnem mestu videti neki gumb. ""Igrifikacija je pojav, ki je v podjetjih v tujini že povsem vsakdanji, pri nas pa se šele razvija. Kako gamifikacijo vpeljujete v Si.mobilu? Filip Dobranič: Za take projekte sta potrebna čas in naročnik, ki je dober sogovornik. Če se digitalno komuniciranje dojema kot nekaj posebnega, se velikokrat zgodi to, da virtualni projekti ostanejo ravno to – virtualni – in nikoli ne zaživijo. Gre za to, da digitalnih komunikacijskih projektov ne izvajamo zato, ker je to zdaj v modi, ampak ker so koristen in učinkovit način komuniciranja za naročnika. Lotevamo se tistih stvari, ki so za naročnike najbolj učinkovite, ne glede na to, kaj je trenutno najbolj priljubljeno. Pri igrifikaciji se moramo zavedati, da je najbolj učinkovita v izbranih primerih, ki jih je treba dobro premisliti. Žiga Vrtačič: V strokovnih krogih se je že kar dobro prijel simpatičen prevod gamifikacije – igrifikacija, ki ga je, mislim, da v svojem diplomskem delu, prvi uporabil kolega Tadej Štrok. Igrifikacija je uporaba oblikovnih elementov, ki so sicer značilni za videoigre, v izdelkih, ki to niso, z namenom, da sledimo nekim poslovnim ciljem. Po navadi igrifikacija najbolje deluje, kadar je karseda neopazna: tak primer je recimo »Progress bar« na LinkedInu, ki vam kaže, koliko odstotkov profila ste že napolnili. Nobenih lestvic, nobenih pokalov, zmagovalcev in poražencev – samo en preprost kazalnik, ki je več kot podvojil količino podatkov, ki jih o sebi na LinkedInov profil vnesejo uporabniki. Sam sem se o igrifikaciji izobraževal v »on-line« programu pensilvanske univerze, potem pa se udeležil še delavnice, ki jo je vodil Yu-Kai Chou, avtor priznanega orodja za igrifikacijo Octalysis. Obema izkušnjama je skupno eno spoznanje: igrifikacija ni čudežni napoj, ki rešuje vse težave. Ne glede na obširno teoretično ogrodje (Bartle, EFFIE 2014 23 www.finance.si Torek, 25. novembra 2014, št. 228 Agencija z digitalnimi očmi URŠKA H. SALETINGER, vodja digitalnih projektov Če želimo biti uspešni na spletu, ga moramo razumeti kot življenjski prostor. ""Žiga Vrtačič, produktni vodja za digitalne rešitve v Si.mobilu pošta. Mislim, da je to jasno znamenje, da nam je uspelo ustvariti vsebino, ki se na osi »push-pull« uvršča krepko na desno, in na to sem ponosen. Zicherman, Burke, Kapp, McGonigal, Chou) ne obstajajo nobene rešitve s predlogami. Vsake zadeve se je treba lotiti posebej, vsakič znova premišljati najbolj smiselne mehanike in elemente. ""Ste v partnerstvu med Luno TBWA in Si.mobilom že vstopili v polje igrifikacije? Žiga Vrtačič: Na Si.mobilu smo igrifikacijo prvič uporabili v interni komunikaciji. Oblikovali smo igro za prodajalce, s katero smo več kot podvojili število elek tronskih računov, ki jih stranke vklopijo v naših poslovalnicah. Vsaka poslovalnica zjutraj prejme personalizirano elektronsko pošto s svojim rezultatom, umeščenim na sredino lestvice – vedno vidijo dve poslovalnici nad seboj in dve pod sabo. Tako se izognemo učinku nemotivirajočih lestvic gostilniških fliperjev, kjer si ne glede na to, kako se trudiš, umeščen na dno lestvice vodilnih z milijon točkami. Podeljujemo jim tudi značke za posebne dosežke, recimo, če dosežejo najboljši dnevni rezultat, če eRačun vklopijo naročniku, ki je starejši od 70 let, ali naročnici, ki je Si.mobilu in papirnatemu računu zvesta že 15 let … Če zaradi tehničnih težav rezultati kdaj zamujajo, se iz trgovin obračajo na nas z vprašanji, kdaj pride elektronska ""Trženje po e-pošti pogosto velja za nadlogo, ki zapolni poštni nabiralnik z nepomembno vsebino. Kako se tega lotevate pri vas? Žiga Vrtačič: Lani sem na festivalu SXSW spremljal izjemno zanimivo dnevno delavnico o ločenem testiranju (»split testing«), ki jo je vodila Amelia Showalter, takratna vodja spletne analitike v ekipi, ki je pripravljala kampanjo »Yes, we can« za Obamo. Večina testov se je nanašala na elektronsko pošto in pristajalne strani, na katere je ta elektronska pošta vodila. Na začetku so zaradi omejitev orodja, s katerim so elektronsko pošto pošiljali, testirali samo besedilo v polju »Naslov sporočila«. Že takrat so ugotovili, da je ravno človeški občutek tisto, kar najbolj deluje. Ko so v naslovno vrstico dodali ime naslovnika, je vedno premagala druge predloge naslovov. Kar je predavateljica povedala pozneje, je raztreščilo moj kozmos – dizajn pri doseganju konverzij ni pomemben. To so ugotovili tako, da so polovici baze ponesreči poslali elektronsko pošto, ki ni vključevala HTML in CSS – konverzija je bila več kot dvakrat boljša kot pri tisti, pri kateri sta več dni skupaj delali dve priznani spletni oblikovalki. Ne glede na bridko razočaranje ob svojem nerazumevanju vloge dizajna v tovrstnem procesu so se v ekipi hitro sprijaznili z rezultatom in strnili vrste: poskusili so opredeliti tisto, zaradi česar navadna, tekstovna elektronska pošta prinaša toliko boljše rezultate. Po nekaj dodatnih testih se jim je posvetilo, kaj odsotnost vsakršnega dizajna pomeni prejemnikom. To je ključna razlika do vseh drugih promocijskih sporočil, ki jih prejmejo v svoj elektronski predal. Ugotovitev so raziskovali še naprej s ciljem, da naredijo vsebino elektronske pošte karseda človeško. Zato so ji nalašč dodajali tipkarske napake (dizajn, ki ga pripravi agencija in potrdijo trije menedžerji, jih pač ne more vsebovati). Ugotovili so še, da so kletvice tiste, ki jih ljudje ne bi nikoli pripisali množični pošti. ""Ste kaj podobnega potem poskusili tudi v Si.mobilu? Žiga Vrtačič: Ko sem se vrnil na Si.mobil, sem svojemu nadrejenemu navdušeno razlagal o stvareh, ki nam jih je zaupala gospodična Showalter. Ni trajalo dolgo, da se je strinjal, da tudi mi poskusimo nekaj podobnega. Naročnikom, ki jih k vklopu eRačuna sicer nagovarjamo z lepo oblikovano e-pošto, ki je vedno predmet ločenega testiranja in torej zmeraj obstaja vsaj v različicah A in B, včasih pa celo C, sem s svojega poštnega predala poslal preprosto elektronsko pošto. Prejšnjo rekordno konverzijo (2,4 odstotka) smo več kot potrojili (8,6 odstotka), še bolj pa je navdušila kvalitativna analiza odgovorov, ki sem jih prejel. Ljudje so se oglašali z opravičili, ker odgovarjajo tako pozno, da so bili na dopustu, da so elektronsko pošto skoraj spregledali in podobno. Skratka, razumeli so ga tako, kot smo si zamislili – osebno. To ni bila kampanja, ki bi mi vzela veliko časa, niti ni možno ves čas delati na tak način, vseeno pa mislim, da je prav, da vsi tržniki, ki za trženje uporabljajo e-pošto, malo upočasnijo korak, globoko vdihnejo in se zamislijo nad tem primerom. ""Kakšna je po vajinem mnenju temeljna razlika med komuniciranjem po klasičnih kanalih komuniciranja (TV, radio) in v spletni skupnosti? Žiga Vrtačič: To zlajnano dihotomijo sem omenil že zgoraj: »pushpull«. Medtem ko so oglaševalci iz klasičnih medijev navajeni, da lahko svoje vsebine ciljnim javnostim »mečejo v glavo« (»push«), jih morajo na spletu zanje navdušiti. Da bi uporabnica ali uporabnik skonzumirala njihovo vsebino, morata prostovoljno klikniti na povezavo (»pull«) – v nasprotju z oglasi, ki so uporabnikom na televiziji, radiu ali v tisku na silo servirani, se tem na spletu zlahka izognejo. Oglaševalci se torej znajdejo pred povsem drugačnim izzivom: ne bojujejo se za pozornost ciljne javnosti, ki ji med TV oglasnim blokom slučajno ni treba na stranišče, temveč za prostovoljni klik na povezavo, »konkurenco« pa jim pri tem ves čas pomeni vse, najpogosteje seveda nekomercialne vsebine. Najbrž ni treba posebej razlagati, da paradigma »Hey Whipple, squeeze this« v takšnem okolju pade … Luna TBWA je agencija za integrirane komunikacije, to je agencija polnih storitev, ki poleg storitev tržnega komuniciranja v tako imenovanih klasičnih medijih ponuja tudi storitve tržnega komuniciranja v povezavi z novimi, digitalnimi mediji. V nasprotju z večino agencij »digitalnega« ne ločimo od preostalih oddelkov, temveč smo »digitalno« prepletli znotraj agencije in zaposlenih, saj verjamemo, da je naša temeljna naloga še vedno ustvarjanje komunikacij oziroma pogovora med znamkami in končnimi potrošniki. Takšna organizacijska sestava se je pokazala za izjemno učinkovito in kot pravilen odgovor na potrebe trga, saj so predlogi in rešitve za naše naročnike vedno pripravljeni z mislijo na optimalne kanale glede na zadevo, s katero se ukvarjamo, in ciljno skupino, ki jo nagovarjamo. Misliti je treba na uporabnika in njegove potrebe Rasti uporabe digitalnih medijev so sledile tudi komunikacijske rešitve. Najboljše rešitve praviloma nastanejo s poglobljenim sodelovanjem z naročniki in ob medsebojnem zaupanju. Odličen primer tega je zagotovo partnerstvo s Si.mobilom, kjer so digitalne nadgradnje kampanj že del vsakokratnega briefa, saj vedo, da bomo predlagali relevantno rešitev tudi za ta medij. Namreč, splet je zelo intimen prostor posameznika. Najbolj nazorno vzporednico osebnega prostora spleta lahko potegnemo z obiskom v potrošnikovi dnevni sobi. Najmanj, za kar moramo poskrbeti komunikatorji, je, da si ob vstopu nataknemo copate, in ne ponujamo rešitev, ki uporabnike zmotijo zaradi motnje same, ampak take, ki nastanejo z mislijo na »uporabnika in njegove potrebe«. Številne akcije z učinkovitim odzivom Agencija Luna TBWA je za Si. mobilove storitve soustvarila številne akcije, ki so doživele učinkovit odziv na strani uporabnikov, podjetju pa pomagale do poslovnega uspeha: ""orto x2: že leta 2011 smo pripravili mobilno aplikacijo za vse platforme, ki je uporabnikom podvajala ugodnost v realnem okolju in jim skladno s preostalo komunikacijo res prinašala dodano vrednost (podvojila nakup); ""test 3G: mobilna aplikacija za preizkus hitrosti prenosa podatkov; ""citylight kot wi-fi točka; ""webinar kot posebno okolje za novinarsko konferenco; ""simpl kidz: s ponudbo ciljamo na starše otrok, starih od devet do 12 let, zato zanje ustvarjamo interaktivno vsebino, ki pritegne starše in otroke (spletni kvizi, igrice, aplikacije z nadgrajeno resničnostjo, ki se povezujejo s promocijskimi dogodki »simplkidz frčopark« po vsej Sloveniji); ""izmenjava novoletnih voščil, povezana s prenosom v živo na prodajnih mestih; ""digitalije.si: mesto za vse spletne navdušence in ustvarjanje vsebine skupaj z Jonasom Ž.; ""retrorazglednica: aplikacija za Facebook, ki omogoča, da razglednico v realnem svetu pošljemo izbranemu prejemniku; ""www.sitokardas.si: letos pa smo izkoristili priložnost praznovanja Si.mobilovih 15 let in vzpostavili platformo sitokardas.si ter prek nje spod- bujali dobra dejanja, ki jih je seveda s primeri dobre prakse prvi začel izvajati Si.mobil med svojimi zaposlenimi in v nadaljevanju s tem »okužil« tudi preostalo Slovenijo. Prepletenost ekip in skrb za njihove dobre odnose Učinkovitost in uspešnost več kot desetletnega sodelovanja med agencijo Luna TBWA in Si. mobilom ne temeljita zgolj na dobrih izhodiščih, temveč tudi na prepletenosti ekip in skrbi za njihove dobre odnose, ki jih gradimo na skupnih team buildingih, polformalnih sestankih, izobraževanjih in podobno, ki so koristni tako na strateški kot tudi na operativni ravni. Ne smemo pozabiti, da je temelj dobrega odnosa, da znamo prisluhniti drug drugemu in glede na medsebojne dobre prakse graditi na še boljših skupnih v prihodnosti. Poleg vsebinsko relevantne razširitve celostne kampanje in po drugi strani tehnično dobre rešitve nam ravno dolgo poznavanje in sodelovanje med Luno TBWA in Si.mobilom omogočata dodano vrednost vpogleda in razumevanja tudi internih kanalov komuniciranja ter drugih njim naklonjenih javnosti, za katere smo vedeli, da bi jih bilo dobro dodatno vključiti v komunikacijo. Z Jonasom Ž. smo prek projekta digitalije.si izvedli družbeni eksperiment, koliko so ljudje pripravljeni pomagati v resnični situaciji, in na tem gradili nadaljnjo zgodbo. Vključili smo tudi novinarje in urednike medijske hiše Adria Media, ki dajejo pobudo in vzor za sodelovanje tudi prek svojih medijev (Elle, Cosmopolitan, Lisa in aktivni.si), ter druge ambasadorje. Tako smo okrog te platforme zgradili še dodatno komunikacijsko ogrodje, ki nam je pomagalo s pobudo »okužiti« tudi preostalo Slovenijo. Si.mobil daje največ že 15 let Si.mobil je kot prvi slovenski zasebni mobilni operater svoje storitve ponudil marca 1999. Za uspešno poslovanje je v 15 letih prejel številne nagrade in certifikate, spodbuja podjetniško okolje v Sloveniji in širi dobre ideje z Žurom z razlogom. Več kot 500 motiviranih zaposlenih ustvarja vedno nove, napredne, učinkovite in brezskrbne storitve, kjer vsak najde pravo rešitev zase. Si.mobilu zaupa že skoraj 700 tisoč zadovoljnih uporabnikov. Ob tej priložnosti smo pripravili drugačno sporočilo za medije, v obliki videozahvale smo se si.mobilovci iz vse Slovenije svojim uporabnikom prisrčno in iskreno zahvalili za zaupanje, »piko na i« pa smo dodali z osebnim obiskom naročnikov, ki so z nami že vseh 15 let, ter jim zahvalo predali pri njih doma. Vsekakor je takšna okrogla obletnica dober povod za pripravo odlične ponudbe za svoje uporabnike, ki je podkrepila obljubo »Dajemo največ. Že 15 let.«, in posledično komunikacijske akcije zanjo. Slednja je poleg vseh klasičnih oglaševalskih materialov (TV, radio, zunanje oglaševanje, oprema prodajnih mest, spletno oglaševanje …) vključevala še element družbene aktivacije. V duhu poslanstva Si.mobila, da morajo vedno uporabniki dobiti največ, smo zastavili »Si.mobilovo iniciativo dobrih dejanj«. Vzpostavili smo spletno platformo www.sitokardas.si in prek nje spodbujali dobra dejanja med ljudmi – ker majhna dejanja so tista, ki štejejo, nas oblikujejo in izpolnjujejo. Postopek je preprost – Iniciativi prijaznih dejanj se lahko pridružiš tudi prek družbenih omrežij. S fotografijo, zapisom ali videom uporabnik preprosto dokumentira dejanje, s kate- rim je nekomu polepšal dan (pa naj gre za celodnevno čiščenje gozda ali pomoč babici pri obešanju perila), ga prek Twitterja ali Instagrama objavi skupaj z oznako #sitokardas in pojavil se bo na posebni strani. Na tej strani lahko uporabniki vsak dan spremljajo, koliko dobrih dejanj se dogaja okoli nas, in pomagajo širiti dobro voljo. Dobra dejanja uporabnikov so se prek prenosa v živo med kampanje predvajala tudi na LCD-zaslonih v Si.mobilovih poslovalnicah, s čimer smo spet poskrbeli za sinergijo med tehnologijami, ki so nam na voljo in jih znamo izkoriščati v dobro projekta. Aktivacijo so izjemno dobro sprejeli tudi zaposleni, podpisali so zavezo »Si to, kar daš. Sem to, kar dam. Označujejo nas drobne pozornosti, ki nekomu polepšajo dan.« in se v akcijo vključili tudi z lastnimi dobrimi dejanji. 24 OGLASNA PRILOGA www.finance.si Torek, 25. novembra 2014, št. 228 EFFIE 2014 25 www.finance.si Torek, 25. novembra 2014, št. 228 KAJ NAGRADA EFFIE POMENI NJENIM PREJEMNIKOM Effie je nagrada za učinkovitost celotnega podjetja, ne samo trženja ""Mag. Simon Furlan, direktor sektorja za trženje, Telekom Slovenije: »V nag radi effie, s ka tero se sicer na grajuje dokaza na učinkovitost trž nokomunikacijskih ak tivnosti, se dejansko izraža tesno, premi šljeno in usklajeno sodelovanje ekip z raz ličnih področij – razvoja produktov, tržne ga komuniciranja, strateškega trženja, pro daje, skrbi za uporabnike, tehnične podpo re in odnosov z javnostmi, ob tem pa v Te lekomu Slovenije kot edinem celovitem slovenskem operaterju veliko pozornos ti namenjamo tudi konvergenci naših sto ritev. Uporabniki telekomunikacijskih sto ritev so vse zahtevnejši, zato jim je treba pravo storitev ponuditi ob pravem času, jim jo pravilno predstaviti, nato pa se veda tudi prodati in zagotoviti učinko vito poprodajno podporo. Zato je effie v Telekomu Slovenije pomembna na grada za celotno podjetje.« ""Špela Levičnik Oblak, regijska direktorica, TBWA CEE Adriatic: »Iz jemno ponos ni smo na ve liko število na grad za komuni kacijsko učinko vitost effie, ki smo jih prejeli v vseh teh letih skupaj z našimi naročniki, saj je komunikacijska učin kovitost zapisana v našo kulturo in je ključni del naše agencijske filozofije. Ef fie opravlja dvojno poslanstvo: je medna rodno uveljavljen glasnik temeljnega pos lanstva tržnega komuniciranja in potrju je spoznanje, da so najboljše kreativne ide je tudi najbolj učinkovite. Vsakič znova nas opominja, da je za zares učinkovito komu niciranje pomembno dolgoročno vključe vanje vseh partnerjev: naročnikov, razisko valnih agencij, kreativnih/medijskih agen cij in medijev.« ""Petra Muth Zupanc, direktorica tržnega komuniciranja, Pristop: »Na trgu vla da huda konkurenca, v kateri Pristop s šte vilnimi nagradami dokazuje, da projekte zastavimo in sku paj z naročniki iz peljemo po naj višjih standar dih. Da so naše inovativne in kreativne rešit ve tudi trženjsko učinkovite, po trjuje lanska uvr stitev agencije na tret je mesto v kategoriji najbolj učinkovi tih neodvisnih agencij na svetu indeksa EEI. Pri tem imajo odločilno vlogo naši naročniki, ki verjamejo v naše predloge in jim zaupajo. Profesionalni odnos tako prerašča v partnerskega, kar se kaže v sku pnem snovanju briefov in definiranju ciljev, ki jih skupaj tudi učinkovito dosegamo.« ""Goran Medić, direktor, Fructal: »V Fructalu si na vseh področjih priza devamo za učin kovitost, tudi na področju tržnega komuniciranja. Na grada effie pomeni ne le priznanje, da smo prip ravili učinkovito kampanjo, temveč da smo dosegli ambiciozno zastavljene prodajne ci lje. Doseganje teh ciljev pa pomeni zagota vljanje obstoja podjetja in nadaljnjega ra zvoja.« ""Tomaž Arh, direktor trženja strateškega poslovnega programa delikatesni namazi, Atlantic Grupa: »Temelj obstoja vsakega podjetja je odgovorno povečevanje njegove vrednosti oziroma vrednosti blagovnih znamk, ki jih upravlja. V končni fazi se uspešnost podjetja vidi ne samo skozi prihodke, temveč predvsem sko zi dobiček, skozi trajnostno povečevanje teh dveh postavk. Pri tem ima trženje eno glav nih vlog, saj s svojimi aktivnostmi odločilno vpliva na trenutno, še bolj pa na prihodnje poslovanje podjetja. Ko gledamo na trženje kot na enega od pomembnejših generatorjev finančne uspešnosti podjetja, vidimo, da je nagrada effie eno redkih trženjskih priznanj, ki presega nagrajevanje zgolj ideje ali kreativ ne izvedbe samega komuniciranja. Nagrada effie presega ocenjevanje umetniškega vti sa, saj ocenjuje učinkovito uporabo trženj skih virov, ocenjuje učinkovitost vlaganja v trženjske aktivnosti. Zaradi tega je to nagra da, ki je ne cenijo le vodilni v podjetju, ampak tudi lastniki.« ""Saša Leben, direktorica, Publicis Groupe Slovenija: »Kazalni ki, kot je ROI ozi roma donosnost vlaganj, so danes ključni za ocenjevanje uspešnosti podjetij, zato je strateško umeščanje in izkoriščanje tr ženjskih proračunov toliko bolj pomembno. Prepričana sem, da se tudi slovenska podje tja oziroma podjetja, ki delujejo na sloven skem trgu, vse bolj zavedajo, da je učinko vitost eden ključnih dejavnikov njihove ga uspeha. Pri tem seveda ne gre zanema riti niti trženja niti komunikacij, ki imajo pri tem prav tako pomembno vlogo. Nagrada ef fie – nagrada za tržnokomunikacijsko učin kovitost – meri ravno to, kako učinkovite so naložbe, trženjske strategije in komunika cije. Seveda je pomembna tudi kreativnost, pa vendar gre tu za korak naprej, gre za mer jenje. Tudi zato je effie, tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu, ena najbolj cenjenih in priznanih nagrad v stroki in med podjetji. V Publicis Groupe Slovenija dajemo velik po udarek raziskavam, strategijam, merjenju … učinkovitosti naših akcij in morda smo tudi zato edina agencija v Sloveniji, ki se ponaša z dvema euro effiejema.« ""Andrej Krajner, direktor komunikacij, Si.mobil: »Če želi podjetje uspeš no poslovati, mo rajo njegovi oddel ki delovati koheziv no, kot podpora drug drugemu. Prav to tesno prepletanje kaže, da v podje tju ne moreta sočasno bivati en zelo učinkovit in en popolnoma neučinkovit oddelek. Rav notežje v podjetju bi se v takem primeru po rušilo. Tako kot vprega, sestavljena iz arab skega žrebca in starega kljuseta, ne more hit ro vleči kočije. Učinkovitost enega oddelka se preliva na preostale in prav zato je priznanje trženjskemu oddelku za učinkovitost hkrati tudi nagrada za celotno podjetje.« Žirijo Effie 2014 bo vodila Aleksandra Kregar Brus Žirijo Effie Slovenija sestavljajo vodilni menedžerji in izkušeni strokovnjaki trženja iz vrst komunikacijskih, oglaševalskih, raziskovalnih in medijskih agencij, oglaševalcev, trženjskih raziskovalcev, medijev, vzgojno-izobraževalnih ustanov ter akademskih krogov, strokovnjakov za odnose z javnostmi, tržno komuniciranje, trženje ali drugih oblik korporacijskega komuniciranja. Žirija prvega kroga je sestavlje na iz devetih članov in predse dnika. Predsednik žirije vo di žirijo v obeh krogih ocenje vanja. Žirija drugega kroga je sestavljena iz predsednika ži rije in 14 članov z velikim stro kovnim ugledom na področ ju trženja. Člane obeh žirij in predsednika žirije predlaga strokovno organizacijski od bor Effie Slovenija, potrdi pa jih upravni odbor Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ), ki je najvišji organ Effie Slovenija. Prvostopenjska žirija Predsednica žirije Effie 2014 bo mag. Aleksandra Kregar Brus. V prvostopenjskem ži riranju bodo sodelovali: Mi ja Gačnik Krpič, direktori ca naročnikov v Futuri DDB, Matjaž Butara, digital direk tor v Greyu Ljubljana, Robert Bohinec, kreativni direktor v Mayer McCannu, Jelka Slatin šek, direktorica trženja v pod jetju JUB, Zoran Bedrač, vod ja oglaševanja v Lidlu Sloveni ja, Alenka Krajnc, produktni vodja v Mlekarni Celeia, mag. Mitja Jereb, direktor področ ja trženja v TSmedii, dr. Urša Golob Podnar, izredna profe sorica in predstojnica katedre za tržno komuniciranje in od nose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, in Kovijana Zeković, direktori ca raziskav v Valiconu. Drugostopenjska žirija Drugostopenjsko žirijo pa bo do sestavljali: Dali Bungič, di rektorica poslovno-strateške ga oddelka v Luni TWBA, Blaž Vuk, kreativni direktor v Pris topu, Janja Poglajen, direktori ca naročnikov v Publicisu, An draž Štalec, direktor Red Orbi ta, Ana Ivandič, direktorica in kreativna direktorica v Formi tasu BBDO, Luka Grilc, direk tor blagovne znamke in pro duktov v Elanu, Klavdija Vi dic, vodja tržnega komunici ranja v Si.mobilu, Janja Štular, vodja trženja v Sparu Sloveni ja, Niko Kušar, vodja službe za tržno komuniciranje v Teleko mu Slovenije, Tjaša Kolenc Fi lipčič, vodja tržnega komunici ranja v skupini Zavarovalnica Triglav, Jure Velikonja, trženj ska inteligenca v SKB, Dolores Podbevšek Plemeniti, direkto rica trženja v Delu, izr. prof. dr. Tanja Dmitrović, predstojnica katedre za trženje na Ekonom ski fakulteti v Ljubljani, in Jana Prešeren, izvršna direktorica v Aragonu. Tina Tomažič članica prvostopenjske žirije EACA Euro Effie 2014 Tina Tomažič, direktorica sek torja za razvoj in upravljanje tr govske znamke v Mercatorju ter strokovna direktorica Effie Slo venija 2014, se je pridružila 21 uglednim strokovnjakom različ nih disciplin tržnega komunici ranja v prvostopenjski žiriji EA CA Euro Effie 2014. Tomažiče va ima več kot 15-letne izkušnje v upravljanju blagovne znamke, integriranem tržnem komuni ciranju, projektnem vodenju in strateškem načrtovanju projek tov, tržnem raziskovanju, sode lovanju z oglaševalskimi agen cijami in agencijami za zakup medijev, odnosi z javnostmi in internem komuniciranju. Žiriji, ki je ocenjevala letošnja dela, je predsedoval Geoff Seeley, direk tor za načrtovanje globalnih ko munikacij pri Unileverju. Žirira nje je potekalo v dveh delih. Prvi del žiriranja je potekal izključno na spletu, v njem so odločali na podlagi učinkovitosti glede na strategijo, analizo ciljanega trga, izbor in uporabo tržnih komuni kacij ter rezultatov. 26 OGLASNA PRILOGA www.finance.si Torek, 25. novembra 2014, št. 228 Nataša Češnovar Gregorc, vodja blagovne znamke Argeta v Atlantic Grupi, in Mojca Pesendorfer, direktorica strateškega oddelka v Publicis Groupe Slovenija INTE RVJU Soustvarjati zgodbo Argete je velik privilegij Za kaj je pravzaprav šlo in kako ste jo omejili? Nataša Češnovar Gregorc: V prvi fazi kampanje, preden smo izbrali mame, ki so šle preverjat in potrjevat proizvo dnjo, smo na spletnem mestu uporabili fotografije, zraven katerih smo pozabili pripisati, da so simbolne. Ko je to prišlo v javnost, so se pojavila ugiba nja o resničnosti kampanje. Fo tografije smo takoj odstranili in se opravičili. Argeta je lahko sinonim za effieje, za dosledne in učinkovite tržnokomunikacijske akcije, ki prinašajo odlične prodajne rezultate. Je primer pogumnega upravljanja blagovne znamke, njenega izvrstnega poznavanja že pridobljenih in morebitnih novih ciljnih skupin, pravilne in kakovostne uporabe podatkov ter uspešnega prepoznavanja prelomnih trenutkov. ""Argeta je po podatkih Valiconove raziskave ena najmočnejših znamk v regiji, takoj za mednarodnimi velikani, kot sta Coca-Cola in Milka. Kakšni so občutki pri delu za tako pomembno znamko? Nataša Češnovar Gregorc: Če si del ekipe, ki dosega odlič ne rezultate, in soustvarjaš zgodbo ene najmočnejših bla govnih znamk v regiji, pri tem zagotovo občutiš ponos. In prav ta ponos in usmerjenost k še boljšim rezultatom prina šata tudi občutek odgovorno sti, da moraš delati dobro in odgovorno. Mojca Pesendorfer: Arge ta je ena redkih močnih slo venskih blagovnih znamk, ki že leta stalno dosega visoko poslovno in komunikacijsko učinkovitost. Prispevati k ra zvoju in rasti znamke Argeta je velik privilegij, je pa tudi od govornost. ""Argeta in Publicis sodelujeta že 13 let. Je to lahko prednost ali slabost? Nataša Češnovar Gregorc: Vsekakor prednost. Dolgoroč no sodelovanje agencije in na ročnika vodi k iskreni, odprti in zato učinkoviti komunikaci ji ter zelo dobremu poznavanju blagovne znamke, njene zgodo vine, razvoja in načrtov. Vse to omogoča, da skupaj ustvarja mo učinkovite akcije. Mojca Pesendorfer: Leta 2001 smo v Publicisu zmagali na na tečaju za Argeto. V tem času so se spremenili trg, potrošniške navade, blagovna znamka je prešla v zrelo fazo … Trdno verjamem, da brez razumeva nja trga in sprememb na strani agencije kot tudi razumevanja kreativnega procesa in krea tivnega izhodišča na strani na ročnika ne bi bili sposobni rav no v pravih trenutkih narediti tako velikih sprememb v stra tegiji. Dolgoletno sodelovanje je prednost. Mojca Pesendorfer: Negativ ni odziv smo omejili predvsem z iskrenostjo – odkritim opravi čilom, iskreno komunikacijo o tem, kaj se je zgodilo, in hkrati tudi tako, da smo kampanjo na daljevali, jo izvedli do konca. Ne mogoče je bilo oporekati resnič nim mamam, ki so s ponosom govorile o svoji lastni pozitivni izkušnji v Argetinih tovarnah. Nataša Češnovar Gregorc, vodja blagovne znamke Argeta v družbi Atlantic Grupa: Mojca Pesendorfer, direktorica strateškega oddelka v Publicis Groupe Slovenija: Argeta je močna blagovna znamka v celotni regiji in zato je pomembno, da je komunikacija razumljiva in sprejemljiva za vse trge. Nemogoče je bilo oporekati resničnim mamam, ki so s ponosom govorile o svoji lastni pozitivni izkušnji v Argetinih tovarnah. ""V začetku leta 2013 ste korenito spremenili komunikacijsko strategijo. Zakaj? Nataša Češnovar Gregorc: Ko so potrošniki zaradi gospodar ske krize postali cenovno obču tljivi in ko so se na trgu pojavili konkurenti, ki imajo bistveno nižjo ceno, pogosto tudi zara di uporabe manj kakovostnih surovin, je bilo nujno, da po trošnikom predstavimo, da je blagovna znamka Argeta nekaj povsem drugega kot preostale paštete. Na najbolj neposreden način smo želeli povedati, da je naš izdelek pripravljen iz kako vostnega mesa in drugih suro vin, zaradi česar je tudi cenov no pozicioniran višje. Ker nis mo mesnopredelovalna indu strija, so te surovine kupljene izključno za Argeto, ki ni zgolj stranski proizvod v osnovni proizvodnji. Mojca Pesendorfer: Skupaj smo pripravili analizo, ki je po nudila vpogled v dogajanje na trgu in med potrošniki. Ta je pokazal, da so okviri katego rije paštet začeli ovirati razvoj znamke Argeta. Zato smo mo rali dokazati, da je Argeta veli ko več kot običajna pašteta, in zgraditi še močnejše temelje za zaupanje kupcev. Pri tem smo ohranili bistvo znamke – kot vedno smo se oprli na izhodi šče »Dobra stran kruha«, ven dar smo, glede na spremenjene tržne okoliščine, na novo opre delili način, kako to dokazuje mo oziroma izražamo. ""Kakšna kampanja je sledila? Nataša Češnovar Gregorc: Argeta je kakovosten izdelek, in ker želimo biti do potroš nikov odkriti, smo z agenci jo prišli do odlične rešitve, do tako imenovanje kampanje »Open Door Quality«. Zakaj ne bi kupcem pokazali tega, kar jim ves čas zatrjujemo? Za kaj ne bi odprli vrat naše proi zvodnje in jim pokazali, iz ka terih sestavin je Argeta? Kaj je njena prednost? Zakaj ne na rediti tega, česar si konkuren ca ne upa? In zakaj ne pri tem prepričati še mam, ki so, ko go vorimo o tem, katero hrano po nuditi svoji družini, najstrožje sodnice? Mojca Pesendorfer: Odloči li smo se, da pripravimo kam panjo, ki temelji na vpletanju. Mame smo povabili, da obišče jo Argetine tovarne in se same prepričajo, kako in iz česa je na rejena Argeta. Ponudili smo jim osebno izkušnjo, ki danes šte je največ. ""Tudi ta kampanja je potekala na več trgih hkrati. Kako velika je bila vloga regijskih timov na obeh straneh, tako v fazi priprave kot tudi izvedbe kampanje? Nataša Češnovar Gregorc: Argeta je močna blagovna znamka v celotni regiji in za to je pomembno, da je komu nikacija razumljiva in spre jemljiva za vse trge. Takšen vpogled na trg in v potrošni ke nam lahko dajo le ljudje, ki tam živijo. Koordinacija vseh regijskih timov, med njimi in znotraj njih, je bila v vseh fa zah kampanje učinkovita in kakovostna, za kar smo vsem neizmerno hvaležni. Mojca Pesendorfer: Vloga re gijskih timov je bila pomemb na, tokrat verjetno najbolj. V agenciji Publicis razlikujemo med znanjem in vpogledom. Medtem ko se znanje izraža v številkah in odstotkih ter je do segljivo skoraj vsakomur, smo ključni vpogled v tem prime ru našli predvsem v razumeva nju »utripa« med ljudmi v regi ji – česar pa brez tega, da si del družbe, skoraj ne moreš pov sem začutiti. ""Pa vendar ne moremo mimo negativne publicitete, ki se vam je zgodila na začetku. ""Bi se kljub težavam med kampanjo danes še enkrat odločili, da se lotite tako odprte kampanje, kjer je vse odvisno od sodbe potrošnikov? Nataša Češnovar Gregorc: Vsekakor, da, saj ena sicer ne potrebna napaka ne sme uni čiti dobre komunikacijske ide je. Biti iskren in odkrit do svojih potrošnikov je eden izmed naj boljših načinov, da potrošniki ostanejo zvesti blagovni znam ki, četudi kdaj pa kdaj narediš kakšno napako. ""Skupaj ste prejeli številne nagrade. Za kampanjo Argeta Mame potrjujejo ste letos prejeli srebrn euro effie, v preteklosti pa še dva zlata slovenska effieja in enega srebrnega ter še en bronast euro effie v letu 2010 za akcijo Argeta Junior. V čem je formula uspeha? Nataša Češnovar Gregorc: Stalno delo za krepitev blagov ne znamke. Znamka se mo ra nenehno razvijati, dodajati ji moramo nove izdelke, biti v koraku s časom in potrošniki, imeti dobre in inovativne pro dajne prijeme. Srčno delo ljudi v timu in učinkovite komunika cijske akcije, to pomeni uspeh! Mojca Pesendorfer: Formula uspeha komunikacijske učin kovitosti je v dveh na prvi pog led nasprotujočih si dejavnikih: prvi je doslednost, saj se Arge tina zgodba vedno vrti oko li »Dobre strani kruha«, drugi pa je ambicioznost in pogum za velike spremembe in tveganja v trenutkih, ko je to potrebno. www.telekom.si TS_BB_Xmas IMAGE Finance_prilga_Effie 262x380.indd 19. 11. 14 13:04 STRAN 1 Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana ŽELJE, KI JIH JE VREDNO URESNIČITI 28 OGLASNA PRILOGA Tudi Slovenci med najbolj učinkovitimi na svetu Effie je mednarodna nagrada, ki jo v Sloveniji od leta 2002 naprej vsaki dve leti podeljuje Slovenska oglaševalska zbornica. Poleg nacionalnih nagrad od leta 2011 slovenske agencije, znamke in oglaševalci tekmujejo tudi na lestvici učinkovitosti Effie, na katero se uvrščajo na podlagi točkovanja na nacionalni ravni. V letu 2014 so na lestvici najbolj učinkovitih prevladovali stari znanci trženja: Unilever, Coca-Cola, WPP in BBDO Worldwide. Coca-Cola je tako postala najbolj učinkovita znamka že drugo leto zapored, Unilever pa že tretje leto zapored najbolj učinkovit oglaševalec. WPP je zasedel prvo mesto med najbolj učinkovitimi holdingi, BBDO World wide pa je prejel naziv najbolj učinkovite oglaševalske mreže. Med posameznimi agencijami je prvo mesto pripadlo agenciji Sancho BBDO Bogota, med neodvisnimi agencijami pa se najvišje uvršča madžarska agencija ACG. Lestvica učinkovitosti Effie predstavlja in nagrajuje ustvarjalce najbolj učinkovitih tržnokomunikacijskih akcij na 40 svetovnih trgih. Odkriva in razvršča najbolj učinkovite agencije, oglaševalce in blagovne znamke glede na seštevek točk njihovih akcij, ki so se uvrstile med finalistke tekmovanja Effie ali prejele nagrade. Skladno s pravili Effie Worldwide in WARC, globalne trženjske raziskovalne agencije, se lestvica uporablja za razvrščanje znamk na nacionalni, regionalni ali globalni ravni. V letu 2013 je mesto tretje najboljše neodvisne agencije na svetu zasedla slovenska agencija Pristop, ki je na nacionalnem tekmovanju za nagrado effie v letu 2012 prejela priznanje za najbolj učinkovito agencijo leta v Sloveniji, pomembne točke za prodor na svetovno lestvico pa ji je prinesla uvrstitev v finalni izbor z devetimi tržnokomunikacijskimi akcijami, ena od njih, narejena za blagovno znamko Sveta vladar Nove KBM, je prejela tudi prestižno priznanje za najbolj učinkovito blagovno znamko. SVETOVNA LESTVICA NAJBOLJ UČINKOVITIH V LETU 2014 TOP 3 najbolj učinkoviti oglaševalci 1. Unilever 2. Coca-Cola 3. Procter & Gamble TOP 3 najbolj učinkovite znamke 1. Coca-Cola 2. McDonald's 3. Vodafone TOP 3 agencije 1. Sancho BBDO 2. Lowe Lintas 3. Ogilvy & Mather Pvt. Ltd. TOP 3 neodvisne agencije 1. ACG Advertising Agency 2. Kinograf 3. Barnes, Catmur & Friends TOP 3 agencijske mreže 1. BBDO Worldwide 2. Ogilvy & Mather 3. McCann Worldgroup TOP 3 agencijski holdingi 1. WPP Group 2. Omnicom 3. Interpublic (IPG) www.finance.si Torek, 25. novembra 2014, št. 228 10 načel strokovnega žiriranja za nagrado effie Effie, nagrada za tržnokomunikacijsko učinkovitost, zaseda osrednje mesto pri širjenju znanja ter spodbujanju uspešnosti in učinkovitosti v tržnem komuniciranju. Slovenska oglaševalska zbornica letos razpisuje nagrado effie že sedmič. Effie prepoznava in nagrajuje katerekoli oblike tržnega komuniciranja, ki pripomorejo k poslovnemu uspehu blagovne znamke. Nagrade effie podeljuje strokovna žirija oglaševalcem in agencijam, ki so prek vodenega postopka prijav ter njihove dvostopenjske presoje nedvoumno in z dejstvi dokazali neposredno povezavo med trž nim komuniciranjem ter doseganjem in preseganjem zastavljenih komunikacijskih, trženjskih in poslovnih ciljev. Filozofija tekmovanja Effie pa ni samo poiskati in nagraditi najboljše tržnokomunikacijske akcije, ampak tudi povezovati stroko ter usmerjati učinkovitost s strokovnoizobraževalnimi dogodki in izmenjavo dobrih praks. Knjižnica primerov slovenske tržnokomunikacijske učinkovitosti, za katero skrbi SOZ, je postala nepogrešljiv in referenčen vir znanj in spoznanj s področja komuniciranja in trženja. Za nagrado effie 2014 se lahko poteguje prav vsaka ideja (ne glede na uporabljen tržnokomunikacijski kanal ali njihovo kombinacijo) pod pogojem, da je rezultate možno empirično dokazati. Za kvalifikacijo na tekmovanje morajo biti vsi predstavljeni dokazi o učinkovitosti akcije opremljeni z virom raziskave oziroma ustreznimi referencami. Vir so lahko podatki oglaševalca, agencijske raziskave ali raziskave raziskovalnih ustanov. Žiriranje za nagrado effie velja med žiranti za eno najstrožjih in tu- Ǫ MAG. ALEKSANDRA KREGAR BRUS [email protected] čevati številne informacije, s katerimi sta jasno in transparentno predstavljeni uspešnost in učinkovitost prijavljene akcije. 1. NAČELO: Žiriji za nagrado effie sestavljajo vodilni menedžerji in izkušeni strokovnjaki s področja trženja iz vrst komunikacijskih, oglaševalskih in medijskih agencij, oglaševalcev, trženjskih raziskovalcev, medijev, vzgojno-izobraževalnih ustanov ter akademskih krogov, strokovnjakov za odnose z javnostmi ali drugih oblik korporacijskega komuniciranja. Člane obeh žirij in predsednika žirije predlaga strokovno organizacijski odbor effie, potrdi pa najvišji organ nagrade effie – upravni odbor SOZ. Filozofija tekmovanja Effie ni samo poiskati in nagraditi najboljše tržnokomunikacijske akcije, ampak tudi povezovati stroko ter usmerjati učinkovitost s strokovnoizobraževalnimi dogodki in izmenjavo dobrih praks. di najzahtevnejših, zato je izbor v žirijo tudi posebna referenca. Žiranti morajo podrobno in celovito pregledati številne prijave, ki so predstavljene v obsežnem gradivu. Že tisti, ki pripravlja prijavo za nagrado effie, ve, da je za to potreben projekt z obširnim gradivom, ki mora vklju- 4. NAČELO: Člani dvostopenjske žirije se pri ocenjevanju akcij odločajo samostojno in suvereno ter na podlagi svojega strokovnega znanja in izkušenj. 5. 6. 7. NAČELO: Žirija ni dolžna podeliti vseh nagrad v vseh razpisanih kategorijah. NAČELO: Odločitve žirije glede ocen in dodelitve nagrad posameznim akcijam so dokončne. NAČELO: Člani obeh žirij so zavezani k strokovnemu, etičnemu in pravočasnemu ocenjevanju akcij z upoštevanjem anonimnosti in zaupnosti ter z obvezo pojasnitve ocen. 2. 8. 3. 9. NAČELO: Ocenjevanje v obeh krogih poteka anonimno in zaupno. Ocenjevano gradivo se obravnava strogo zaupno. Člani žirije so zavezani k popolni molčečnosti o presojanem gradivu, ki ga ne smejo posredovati nikomur ter so ga dolžni obravnavati in z njim ravnati primerno oznaki strogo zaupno. Člani žirije podatkov o svojih ocenah in poteku ocenjevanja ne razkrivajo tretjim osebam tudi po podelitvi nagrade effie. NAČELO: V prvem krogu člani žirije skladno s pravilnikom o ocenjevanju akcij ocenjujejo pisne predstavitve akcij in nanje vezano kreativno gradivo brez primerjav z drugimi prijavljenimi akcijami v isti kategoriji. Poleg pisnih predstavitev akcij se tudi v drugem krogu ocenjuje nanje vezano kreativno gradivo. Žirija najprej ocenjuje pisne predstavitve vseh akcij znotraj posamezne kategorije (s primerjavo z drugimi prijavljenimi akcijami v isti kategoriji), nato pa v enakem vrstnem redu še kreativno gradivo. NAČELO: Člani žirije na obeh stopnjah ne smejo ocenjevati akcije, ki jo je prijavila agencija ali podjetje, za katerega delajo ali so delali v času priprave in/ ali izvedbe akcije, so z njeno pripravo in/ali izvedbo kako drugače povezani, ali pa je prijavljena akcija neposredno konkurenčna akciji, ki so jo pripravljali ali izvajali oziroma jo pripravlja in izvaja član žirije sam (upoštevajo načelo samoizločitve). NAČELO: Člani žirije ne prejmejo v branje in ocenjevanje tistih akcij, kjer so se samoizločili, ter tudi fizično niso navzoči pri žiriranju akcij, za katere so se samoizločili. 10. NAČELO: Organizator lahko po potrebi preverja točnost podatkov pri navedenem viru. ""Mag. Aleksandra Kregar Brus je direktorica centralnega marketinga Atlantic Grupe in predsednica žirije Effie 2014. tiskan_oglas_aktivni_285x405_effie.indd 1 14.11.2014 13:48:25 30 OGLASNA PRILOGA INTE RVJU www.finance.si Torek, 25. novembra 2014, št. 228 Špela Levičnik Oblak o načrtih SOZ Vse gre v smer večje odprtosti in prilagodljivosti ru SOZ delujejo Slovensko zdru ženje medijev, Slovensko zdru ženje oglaševalcev in Slovensko združenje oglaševalskih agencij, op. a.) je lahko ravno zdaj naša velika prednost, ker lahko infor macije, kritike in pobude potu jejo veliko hitreje. In s tem lahko tudi hitreje pridemo do rešitev. Če pa jih strnem v štiri aktivne besede, je to: SOZ vse svoje čla ne izobražuje, povezuje, obveš ča in zastopa. ""Pred skoraj letom dni ste bili izvoljeni na mesto predsednice upravnega odbora SOZ, takrat ste ob izvolitvi povedali: »SOZ ne bo prostor 'visoke politike', ampak prostor strokovnih pogovorov in vzpostavljanja standardov naše industrije.« Se je SOZ že približal tej viziji in kakšni so vaši načrti za v prihodnje? V manj kot letu dni smo naredi li nekaj pomembnih korakov k temu. Poenostavili smo delova nje zbornice in vzpostavili bolj učinkovito strukturo, naredili korak k profesionalizaciji izved be festivalov, pripravili konkre ten vsebinski program in posle dično tudi zelo konkreten se znam vseh ugodnosti za člane ter ga tudi ovrednotili... vse gre v smer večje odprtosti in prila godljivosti ter obenem vzpostav ljanja jasnih standardov delova nja naše industrije. Sodelovanje v zbornici bi moralo biti kot ne kakšen manifest, s katerim se vsi zavezujemo k strokovnemu, odgovornemu, poštenemu in učinkovitemu delovanju in so delovanju. ""V intervjuju za januarsko številko MM ste ob začetku svojega mandata povedali, da je SOZ pred tem, da oblikuje zelo konkreten in bogat vsebinski program za člane, ki ga boste tudi ovrednotili. Kaj od tega vam je uspelo narediti? Res je, naredili smo konkreten paket vsebin in prednosti za čla ne SOZ in ga tudi jasno skomuni cirali. Vse napovedano smo tudi izpeljali. V tem letu je prvič zaži vela Akademija SOZ, kamor smo povabili zanimive tuje predava telje. Organizirali smo šest sre čanj, vsa so bila izjemno dobro obiskana in izjemno dobro oce njena. Nadaljevali smo organiza cijo srečanj Dobro jutro, oglaše valci!, kjer smo se lotevali pred vsem aktualnih, domačih tem. Oglaševalsko razsodišče je le tos odločalo o 12 pritožbah, da lo deset mnenj o oglaševanju pred njegovo objavo ter na zah tevo TIRS tudi dve mnenji o že objavljenem oglaševanju, čla nom smo svetovali pri preverja nju ustreznosti na različnih rav neh, uspešno izpeljali festivala SOF in Zlati boben in še kaj. In pri vseh teh aktivnosti uživajo člani SOZ ugodnosti, ki bistve no presegajo višino članarine. ""Slovenska oglaševalska zbornica letos praznuje dve pomembni obletnici: 15-letnico delovanja SOZ in 20-letnico obstoja samoregulative oglaševanja v Sloveniji. Jure Apih, častni predsednik Zlatega bobna ter ustanovitelj in direktor ICAC, je v intervjuju v zadnji številki revije MM postavil vprašanje, kaj je danes poslanstvo SOZ. Kako bi mu odgovorili? Okoliščine izpred 15, 20 let in danes se seveda v marsičem razlikujejo, mislim pa, da je po membno, da je SOZ še naprej prostor, kjer se lahko vsi udele ženci na področju tržnega ko municiranja odkrito pogovar jajo, razrešujejo dileme in odpi rajo teme. Ravno vzpostavitev odkritega dialoga je v teh časih še toliko bolj pomembna, saj ži vimo v izjemno zaostreni eko nomski situaciji, kjer je bitka za vsakdanji kruh huda in je za to pomembno, da se zaradi po manjkanja pogovora ne zaple tamo v nepotrebne nesporazu me in da se vedno spomnimo, da lahko samo skupaj doseže mo uspeh. Tripartitnost (v okvi ""Oktobra letos se je končal 21. Zlati boben, ki je po mnenju mnogih prinesel svež veter v oglaševalsko industrijo tako imenovane nove Evrope. Kako bi vi ocenili njegovo uspešnost? Zadovoljna sem, ker je Boben že lani vstopil v novo obdob je svojega že kar dolgega življe nja. Pridobil je spet udeležence iz držav regije Adriatik. Pridobi va tudi vse večje število mladih, perspektivnih kadrov od vse povsod in postaja prostor, kjer lahko v neposredni bližini pris luhnemo izjemnim strokovnja kom ... Slovenci smo v primer javi z drugimi državami še ved no v krču, vendar ostajam opti mistka ... kot vedno. ""Približuje se tudi naslednja izvedba Slovenskega oglaševalskega festivala, ki bo marca prihodnje leto. Kako potekajo priprave na SOZ in kaj lahko pričakujemo od največ jega oglaševalskega festivala pri nas? Sodelovanje v zbornici bi moralo biti kot nekakšen manifest, s katerim se vsi zavezujemo k strokovnemu, odgovornemu, poštenemu in učinkovitemu delovanju in sodelovanju. ""Špela Levičnik Oblak, direktorica agencije Luna\ TBWA in predsednica UO SOZ ROBERT LUPŠE Špela Levičnik Oblak, direktorica agencije Luna\ TBWA, je bila v začetku tega leta imenovana za predsednico upravnega odbora Slovenske oglaševalske zbornice (UO SOZ). Na polovici njenega mandata smo se z njo pogovarjali o načrtih SOZ, ki letos praznuje 15-letnico svojega delovanja in 20-letnico samoregulative oglaševanja pri nas. Dejavnosti Slovenske oglaševalske zbornice ""V okviru SOZ delujejo tri samostojna stanovska združenja: Slovensko združenje medijev, Slovensko združenje oglaševalcev in Slovensko združenje oglaševalskih agencij. ""Skrb za oblikovanje in uveljavljanje visokih strokovnih in etičnih standardov: – samoregulativa oglaševanja: Slovenski oglaševalski kodeks in Oglaševalsko razsodišče, – dokumenti Dobre prakse ""Organizacija izobraževalnih dogodkov (zlasti za svoje člane): Dobro jutro, oglaševalci! in novost v 2014: Akademija SOZ ""Organizacija festivalov in nagrad: Effie®, nagrada za tržnokomunikacijsko učinkovitost, Slovenski oglaševalski festival (SOF) in mednarodni oglaševalski festival Zlati boben (Golden Drum) ""Spodbujanje in zagotavljanje okvira za izvajanje medijskih raziskav: Nacionalna raziskava branosti (NRB), Merjenje obiskanosti spletnih strani (MOSS) ter drugih podatkov o medijski potrošnji – projekt Revidirane prodane naklade tiskanih medijev (RPN) ""Svetovanje članicam in drugim déležnikom, zlasti na področjih samoregulative oglaševanja, drugih strokovnih standardov in pravne ureditve tržnega komuniciranja ""Zastopanje interesov članic in stroke v Sloveniji in tujini, tudi v postopkih priprave in sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov, ki posegajo na področje tržnega komuniciranja ""SOZ podeljuje redni letni stanovski nagradi oglaševalec leta in oglaševalska osebnost ter nagrado mladi kreativci. ""McCann Erickson, najboljša agencijska mreža 21. mednarodnega oglaševalskega festivala Zlati boben ""Septembrsko srečanje Dobro jutro, oglaševalci! Ugodnosti za nove člane SOZ v letu 2014 ""Brezplačna udeležba na štirih dogodkih Dobro jutro, oglaševalci! ""Dve brezplačni enodnevni izobraževanji v okviru Akademije SOZ 2014 ""Brezplačni izvod dokumentov Dobra praksa ""Popust pri prijavninah za osebno udeležbo na festivalih in dogodkih, ki jih organizira SOZ ""Do štiri brezplačne svetovalne ure zaposlenih na SOZ, zlasti s področja pravnega okvira tržnega komuniciranja (zakonski in podzakonski predpisi in samoregulativa) ""Dve brezplačni mnenji Oglaševalskega razsodišča o oglasu pred objavo ""Redno obveščanje o novostih v oglaševanju doma in po svetu ""Dostop do strokovno relevantnih in uporabnih vsebin na članskih straneh www.soz.si ""Vključevanje v postopke sprejemanja zakonskih in podzakonskih predpisov, ki posegajo tudi na področje tržnega komuniciranja, sooblikovanje stališč stroke in industrije ""S članstvom v SOZ boste potrdili svojo zavezo poštenemu, odgovornemu, strokovnemu, uspešnemu in učinkovitemu tržnemu komuniciranju, ki je neločljiv del celostne poslovne odličnosti. Več informacij in prijavnico za članstvo v SOZ najdete na www.soz.si. ""Kentaro Kimura, sopredsednik uprave in izvršni kreativni direktor, Hakuhodo Kettle, Tokio, Japonska, na odru 23. Slovenskega oglaševalskega festivala ""Mickey Denehy je navdušil na junijski delavnici Akademije SOZ 2014. Vsak SOF prinese nekaj novega in posebnega, kar je spodbud no. Priprave so v polnem teku, tema je aktualna, ekipa ambi ciozna, kar pomeni, da se nam obeta še en izjemen dogodek. Za uvod v osrednje dogajanje festi vala lahko uporabim citat Benja mina Franklina: »Either write something worth reading or do something worth writing abo ut. (Napiši nekaj, kar bo vredno branja, ali naredi nekaj, kar bo vredno zapisa.) Brez opravičila, da ne gre ... ""Letos 26. novembra se izteče rok za prijave na tekmovanje Effie Slovenija, kjer se podelijo nagrade za tržnokomunikacijsko učinkovitost. Kaj za SOZ pomeni izvedba tega tekmovanja in kakšna je po vašem povezava med kreativnostjo in učinkovitostjo? Globoko verjamem, da so naj boljša kreativna dela tudi naj bolj učinkovita. Odličnost ideje je »bližnjica« do uspeha, zato me veseli dejstvo, da je vsako leto več prijav in da vse več podjetij prepoznava pomembnost te na grade. Oglaševanje in širše trž no komuniciranje ni samo sebi namen, temveč ima in je vedno imelo zelo jasno opredeljene in merljive cilje. Zagotovo pa je po ti do tja veliko in mislim, da s šte vilom prijavljenih projektov na rašča tudi njihova kakovost. Vse večje je zavedanje, kaj prinaša najboljše rezultate, kaj zares pri naša partnerski odnos med vse mi udeleženci, kakšno je ustre zno vrednotenje storitev, da vsi partnerji rastejo in napreduje jo, kakšen je dolgoročno narav nan poslovni model sodelova nja. Za SOZ je nagrada effie izje mno pomembna, je eden izmed pomembnih kazalnikov pravih standardov dela, ki povezuje na ročnike, raziskovalne, kreativ ne/medijske agencije in medije. Zato smo prvi večer na SOF tudi namenili podelitvi nagrad effie, saj sta kreativnost in učinkovi tost zelo tesno povezani. ""Kako uspešna je bila Akademija SOZ 2014 in ali bo doživela tudi izvedbo 2015? Absolutno je bila naša prva Aka demija SOZ izjemno uspešna ta ko po udeležbi kot po ocenah. Povprečna ocena predavanj je bila 4,13, zato v letu 2015 Aka demijo SOZ nadaljujemo. Rav nokar potekajo pogovori v po sameznih združenjih o izboru najbolj relevantnih tem, da ses tavimo program, ki bo še boljši kot letošnji. Razmišljamo tudi o posebnih, »na kožo pisanih« iz obraževanjih, za katera se lah ko odloči posamezno podjetje. Idej je še veliko, energije za iz vedbo pa tudi. In o vsem bomo naše člane zelo kmalu podrob no obvestili.