docGrezilo št. 5 v formatu PDF
download 
Report Transcription
Grezilo št. 5 v formatu PDF
revija študentov fakultete za gradbeništvo sep 2011 številka 5 Texas triki V. TUTOR . BITKA ZA LIBIJO. AJKTM Bolonski program vs. Stari pogram KR(I)ŽIŠČE HUMANITARNOST NA FG. Gibanje je življenje MATJAŽ TAJNIK E-mail so omogočili: 2 Včasih padejo bogovi na glavo, včasih iz neba ne prileti steklenica Coca-cole med Bušmane, včasih ti pade v naročje stvar, ki jo najmanj pričakuješ. Da, včasih je v naravi vse prav. Razjezi me, ko katera od tistih starih tet, ki so še pred par leti kipele od življenja, sedaj zdolgočasene, ker so otroci odšli, pes je slep in gluh, mož enostavno je, krediti so odplačani in jim ne preostane drugega, kot da ihtijo s stavkom: »Čas teče in nič ne reče!« Kako da nič ne reče? Ni ravno čas najbolj neusmiljen sodnik, ki resnično loči zrna od plevela? Ni ravno čas tisti, ki nam stoji ob boku in nas spominja na vse žalosti in radosti, ki smo ji že doživeli? Na vse nepremišljene napake, v upanju da jih ne bomo več naredili? Da, čas je najglasnejši med vsemi in njegovi sodbi ni mogoče ubežati, ne glede na to, kako hitro tečete. Za vsakega izmed nas, bo prišel svoj čas. Je novo vedno boljše? Bo to novo postalo kdaj staro in dobro? Kdo ve, na koncu bo vse pokazal čas! Do takrat, pa sodite SAMI! Mojca Roženičnik Korošec Kolofon št. 5, september 2011 naklada: 500 izvodov Grezilo izdaja: Društvo študentov Fakultete za gradbeništvo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor odgovorna urednica: Mojca Roženičnik Korošec uredništvo: Gregor Mlakar Klara Mihalič Maruša Retuznik Anja Krobat Primož Podkrajšek Mojca Roženičnik Korošec Patricija Turnšek Matic Užmah jezikovna pomoč: Patricija Turnšek oblikovanje: Mojca Roženičnik Korošec Ilustracija na naslovnici: Apollinaria Koprivnik tisk: Grafični studio K, d.o.o., Šmartinska cesta 52, 1000 Ljubljana I WANT YOU FOR...GREZILO! Za vse, ki pišete, rišete, ste enostavno nadarjeni še za nekaj drugega, kot gradbeništvo je GREZILO najboljša možna izbira. PRIDRUŽI SE NAM! [email protected] ali pa postanite naš prijatelj na Fb! Obljubimo, da ne grizemo...razen, če boste želeli! 3 TUTOR. 5 HUMANITARNOST NA FG. 6 BITKA ZA LIBIJO. 7 AJKTM 9 MATJAŽ TAJNIK 11 KR(I)ŽIŠČE 13 Bolonski program vs. Stari program 19 Texas triki V. 21 kolumna: let po moje 23 E-mail 24 Poročilo ankete o delovanju društva študentov 25 Mladi na 25.maj 27 Gibanje je življenje T TUTOR. Beseda, ki jo Wordov črkovalnik vztrajno podčrtuje in je njeno edino nadomestilo termin Tudor. Morda se bo slišalo, kot nekaj, kar slišite v sredo zjutraj ob kavi, ko se telo še ne more odločiti, ali je za slabost kriv včerajšnji alkohol ali je to le lakota. Da, tutorji smo novodobni Tudorji. Na videz ne tako drugačni od ostalih, kot je bilo angleško plemstvo, in tudi več tedenski zabav in orgij ne prirejamo, ampak smo vseeno malce posebni. Biseri, v dobrem pomenu besede. V dnevih, ko je bilo vse skupno in naše, a nič od nikogar je bila sosedska pomoč samoumevna. A danes, ko bo kmalu ta kazniva, se kdaj le s težavo najde kdo, ki ti je pripravljen pomagati. Res je, priznam, tutorji študentje dobimo manjše denarno nadomestilo in to povem javno. Vsota je odvisna od tega, kako aktivni smo. A roko na srce, manjk kot petina najmanjše republiške štipendije nadomestila za en mesec se kaj hitro porazgubi. Če bi si zapisovali vse delovne ure in ostale stroške, saj tutorji tudi jemo in pijemo, tudi moramo v Mariboru nekje spati in imeti dostop do interneta, da lahko odgovarjamo na vaše maile, bi konec meseca bil izdatno višji račun. Pa ne samo to, tutorji namenimo čas, ki bi ga lahko porabili za svoje učenje, ukvarjanje s športom ali samo en dan izgubljanja časa po mestu, za ljudi, ki jih po večini niti ne poznamo. In največji paradoks, če želimo pomagati oz. biti sposobni pomagati, moramo v študij vložiti malce več truda in časa, kot povprečni študentje. Brez zamere, ampak dan ima za tutorje prav tako 24 ur, kot za vse ostale navadne smrtnike. A radost ob tem, ko se zaveš, da si nekomu pomagal razumeti diferencialne enačbe, da se zaradi tvojega truda na brucovanju in spoznavnem večeru zabava več sto študentov in ko na ekskurzijah ustvarjaš spomine, ki bodo trajali večno, takrat ni tutorja, ki si ne bi rekel: » Bilo je vredno!«. Je pa tudi res, da so se nad tutorstvo zgrnili tudi črni oblaki in so se pojavile situacije, ki mi kot človeku, ki vidi dobro v vsem in vsakemu, ne dajo miru. Življenju dajejo žlahtnost izbire in na vsakemu je, katero pot bo izbral. Niso vsi vojščaki in vojaki, in da, vem, brez Jude Iškarijota se tudi krščanstvo ne bi uresničilo v vseh njegovih razsežnostih, a kaj ko je vedno manj tistih, ki bijejo boje v prvi vrsti in vedno več tistih, ki želijo, da bijejo bitke za njih drugi. Morda so nekateri že pozabili, drugi se tega še niso uspeli zavesti. Biti študent pomeni PRIVILEGIJ, da dobivaš znanje od najboljših v stroki. Od tistih, ki nosijo pred imenom dr. zato, ker so ODKRILI nekaj novega, ki so DODALI k ZNANOSTI in ZNANJU nekaj novega. In kdaj ste nazadnje vi kaj odkrili? Razen odeje zjutraj, ko ste se zdolgočaseni zvalili iz postelje? Če vam vse to ne pomeni nič, če ste pripadnik nihilistov in zavračate vse, tako svet kot njegove vrednote, bodite pošteni vsaj do sebe, in vsi vsaj z malo dela prislužite za naziv. Inženirji so bili nekdaj gospodje in povem vam, da bodo v prihodnje tudi ostali. V prvih bojnih vrstah bomo stali tutorji in se borili tudi za to, da bo biti diplomant naše fakultete pomenilo čast in ponos in bo v prvi vrsti sinonim za znanje, v drugi pa poštenje in trdo delo. Na kateri strani boja bomo, pa je vaša izbira. Zaradi ene nevihte še ne gre preklinjati dežja, a brez slabih časov, tudi ne znali ceniti dobrih, ko ti pridejo. Tutorji bomo z vami vedno, v odličnih in manj dobrih časih, poleti, pozimi, jeseni in tudi spomladansko utrujeni v marcu. Nekaj se ne bo spremenilo nikoli. Tu bomo, in (k)amen! T Panta rei. Vse teče in vse se menja. Včasih morda nove stvari niso vedno boljše, a s časoma postanejo te nove stvari stare, uhojene, navajene in enostavno postanejo dobre. Težko je delati slabo, če nekaj delaš s srcem. In imate kar srečo, dragi bralci in bralke. Ta sreča res ni v obliki loto listka, ali izpita pri dr.DJ, ampak je kot ‘get out of jail free card’ pri Monopoliju. Takrat ko rabiš pomoč, dobiš najboljši možen naslovvvvv, Podgornikova ulica 8, 2341 Limbuš. Kaj za vraga naj počne študent gradbeništva, ginga, prometa ali arhitekture v Limbušu, me boste vprašali. Tako daleč izven civilizacije, na pot med začetkom in koncem sveta vam res ni treba, lahko se ustavite v tutorski pisarni in ko se vam bo par rjavih oči skritih pod rdečimi lasmi nasmehnil in rekel: » Iščete tutorje?«, takrat boste vedeli da ste tam. Da ne bo pomote, ne boste kar na enkrat stopil skozi črno luknjo in se znašli v Limbušu, ne, tega pri nas še konstrukteriji ne znajo, ampak se boste znašli ravno 3 tam kjer je treba. Anja Krobat je letos prevzela nase breme, križe in težave, tisoče vesoljnih grehov in pregrehov… Čakajte, o kom že pišem? Točno, o novi vodji tutorejv študentov. Emm… Potem pa to ne bo prav… Kako nerodno, resnično ne vem kaj naj storim v tej situaciji, naj še enkrat preberem knjigo in naštudiram celo snov, naj prosim še koga za zapiske, naj si najdem inštrukcije… Morda bi bilo treba le ne govorile ure do profesorja… Kako mučno. Toliko vprašanj in jaz sem brez odgovora, stojim v 3. nadstropju objekta J, okoli mene operativci, konstrukterji in neki čudni ljudje, ki so verjetno strojniki, saj nobenemu drugemu opisu ne ustrezajo… Na kar mimo mene prihiti rokovsko razpoložena punca, išče tisti svoj vijolični ključ, ki bo včasih edina barvna stvar na njej, in mi pravi: »O, ti lahko kako pomagam?« avtor: Mojca Roženičnik Korošec 4 Krobat. Anja Krobat. Ime, ki si ga je vredno zapomniti, saj slej ko prej vsakdo vrže tiso presneto dvojko in se znajde v ječi. Včasih je življenje le Monopli… ;) T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T Z dobrim motom se daleč pride... T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T Nekateri med nami se še spomnimo serije Raztresena Ally, v kateri je glavna junakinja za premagovanje svojih nevrotičnih težav potrebovala ‘theme song’. »Tell him, that you’ll never gona leave him…tell him, tell him right now…« Ja, tudi sedaj mi še odzvanja v ušesih. Ali imam tudi sama kakšno spodbudno pesem? Morda obstaja kak rek ali pregovor, za katerega lahko rečem, da drži zame kot pribito? Seveda imam. Ker je včasih bolje lepiti kot pribijati in, ker smo si vsi tako različni da smo enakopravni, bi vam letos radi predstavili naše tutorje v malo drugačni luči. Vsi imamo nekaj, kar nas žene naprej. Pa naj bo to trening v večernih urah, pijača s kolegi, potovanje v kake južne kraje ali pa samo razočaran pogled naše mame, ki ga najraje ne bi videli nikoli. Kaj pripravi naše tutorje, da zjutraj vstanejo, spijejo kavo ali čaj ter se odpravijo novim zmagam na proti, pa si lahko preberete v nadaljevanju. Morda boste našli kakšen moto, ki velja tudi za vas, ali še boljše, boste ugotovili da si s kom delita to malo čudo motivacije in takrat, ko boste sami potrebovali nekoga, da vas malce dvigne iz vode, se boste lažje odločili, kdo boš vaš par nadomestnih kril. Miha Bartok G - UNI Marjetka Knez CELJE Nataša Božić G - VS Puranji na žaru! Živiš le enkrat, a če to počneš pravilno, je enkrat dovolj. Danijel Zorec ARH Kar lahko storiš danes, ne prelagaj na jutri. Primož Podkrajšek P - UNI Kar te ne ubije, te naredi močnejšega! Ne premišljuj o tem, česar nimaš. Premišljuj o tem, kaj lahko narediš s tem, kar imaš. Anja Jakopec P-VS To kar delaš, delaj dobro! Anže Meh CELJE We can’t solve problems by using the same kind of thinking we used when we created them. Bi imela moto, pa me je Mlakar zamoto... Mojca Roženičnik Korošec GING Miha Pukšič G - VS Matic Urbanč G - UNI Živi za danes, ker ne veš kaj te čaka jutri! Helenca Kerin ARH What doesnt kill you only makes you pissed off. Mitja Papinutti GING Po jutru se dan pozna! Klemen Konrad P - VS Maja Žigart ARH XXL adrenalin! Patricija Turnšek G - VS DELO, Šola in Rock’n Roll If things don’t go right, go left. Maruša Retuznik G - UNI Napačne odločitve so samo tiste, ki jih ne sprejmemo Gašper Kolegnik ARH Karmen Košutar G-UNI We cannot change the cards we are dealt, just how we play the hand. Timotej Fijavž P-VS Tadej Medved G - UNI Biti pripravljen je veliko, znati čakati še več, toda izkoristiti pravi trenutek, je vse. Forget the countries, live the world! Nina Matjašič ARH Vaja dela vajenca mojstri se pa rodimo... Always be awesome! Gregor Mlakar G - VS Če misliš da ne zmoreš ali če misliš, da zmoreš – v obeh primerih imaš prav. Življenje je slikarsko platno, obarvaj ga z vsemi barvami, ki jih lahko. Think Different! Kjer je volja, tam je pot! Doroteja Hren G-VS Anja Krobat GING - VODJA TUTORJEV ...z dobrim turotjem pa še dlje! T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T T 5 T T T T T T T T T T HUMANITARNOST NA FG. Dandanes lahko prav na vsakem koraku donirate nekaj centov za brezdomce v Sloveniji, podpišete mesečno nakazilo za bolne otroke v Sudanu, omogočite študij deklici iz ČADa ali pa z nakupom Starbucks kave prispevate za pravičnejšo delitev denarja kmetu za kavna zrna. Da, prav ste prebrali. Vse to so odpustki, ki jih v kapitalizmu plačujemo v imenu humanitarnosti. Za kaj gre? V dobi turbo kapitalizma, s tem turbo potrošništva, so multinacionalke odlično spremenile strategijo svoje prodaje. Danes ne kupite več produkta, za ta denar prispevate še za lačne v Afriki ali pa za varovanje naše zemlje. Odličen trik za potrošnike. Enako velja za velika podjetja, ki v imenu humanitarnosti prav po »robinhuško« namenjajo milijone revnim državam. V bistvu pa del tistega, kar z izkoriščanjem tretjega sveta »dopoldne« poberejo, vrnejo nazaj v obliki dobrodelnosti. S figo v žepu. Nisem proti humanitarnisti, moramo pa se zavedati, da z levo roko popravljamo, kar z desno podremo. Seveda sem zato, da se pomaga otroku, ki si nujno potrebne operacije za borih 20$ ne more privoščiti. Na dolgi rok, pa je malo drugače. Če poskrbimo za otroka, ki živi v bedi, mu spremenimo le trenutno stanje, omogočimo šolanje, ga pozdravimo… Živel bo pa še vedno v istem okolju, ki je težave ustvarilo. Zato smo študenti gradbeništva nekoliko spremenili pogled na humanitarnost s tem, da bi radi opozorili na problem pri korenu in ne samo gasili ognja, ki nastane. Že na lanskem projektu Gradbenina smo opozarjali na težavo vedno večih brezdomcev v Mariboru, letos pa smo se odločili pomagati odpuščenim delavcem gradbenih podjetji in s tem podučiti prav mlade, dijake in študente, da morajo imeti moralne vrednote še vedno prednost pred dobičkom, ki ga narekuje kapitalizem. 6 avtor: Matic Užmah BITKA ZA LIBIJO. Kljub temu da so v Libiji uporniki očitno vse bliže cilju, ki jim ga je v zadnjega pol leta z izdatno vojaško pomočjo pomagal uresničiti predvsem Nato, pa polkovnik Gadafi še vedno ni rekel zadnje besede. Tako kot se je še pred dobrim letom rokoval z evropskimi voditelji, tudi naš Pahor je nekajkrat zaradi SCT-jevega posla letel v Tripoli, pa so mu danes očitno vsi obrnili hrbet. Z naftnim denarjem je financiral Ruse, Francoze, Italijane in Britance, prav tako pa je bil pred desetletji v tesnih stikih z jugoslovanskim diktatorjemv Titom, kasneje pa naj bi financiral celo kampanjo Slobodana Miloševića. Toda kaj bo nastalo iz pretežno puščavske, redko poseljene džamahirije, kjer je Gadafi s trdo roko štiri desetletja krotil med seboj sprta plemena, je še popolna uganka. Tudi za Zahod in predvsem za Evropo, ki je s privolitvijo, da Britanija in Francija prevzameta ključno vlogo v Natovih operacijah nad Libijo, marsikaj stavila na kocko. Pa poglejmo, kdo je zmagovalec libijske vojne. Evropske velesile so se zaradi geostrateškega pomena te 6.5 milijonske afriške države ter velikih količin nafte zelo zavzele za padec režima v Libiji, medtem ko je naprimer Francija le nemo gledala, ko so se začele vstaje v Tuniziji in Egiptu. Podobno nesposobnost posredovanja je Evropa pokazala že v času balkanske vojne v Bosni, ko so se na pragu svoje spletni vir: www.drugisvet.com Spletni vir: google.maps Vrnimo se na Libjo. Vojno so izgubili vsi, zmagovalec je le en - Kitajska, od katere so tudi Gadafijeve sile kupovale orožje in, ki je brez izstreljenega metka stopila predvsem v Afriko in večji del Azije, pa tudi na bližnji vzhod. Če pogledamo širše, lahko ugotovimo, zakaj ima Afganistan tako pomemben strateški položaj za ZDA. Ne zaradi nafte, orožja in prodaje opija. Vojna v Afganistanu in Iraku traja dlje kot II. Sv. Vojna, saj gre na Afganistansko – Kitajskih mejah za spopad civilizacij 2.0 med vzhodom in Kitajsko. Amerika je v Afganistanu le še zaradi kitajske. Vsekakor 40 000 vojakov Obami v Kabulu in okolici nikakor ne koristi pred bližajočimi volitvami, ko ima tudi doma ogromne težave z gospodarstvom. Vendar pozor! V Libiji, Egiptu pa tudi v Afganistanu in Iraku, ne obsojajte držav (Zda, Nemčije, Francija tudi Slovenije). Tukaj je država popolnoma privatizirana. Delničarji vojne, če se lahko tako izrazim, niso države, ampak multinacionalke – korporacije. Država je postranska škoda ali kot temu pravijo Američani »colleteral damage«. V Libiji se trenutno še bije, vsaj na ravni politike, bitka za prevlado med evropskimi silami, ki so pod okriljem NATA in z dovoljenjem OZN-a pomagale upornikom. Če so Italijani že izpadli iz igre za naftne ploščadi, pa tudi Britanci in Francija vse bolj izgubljata »vojno« za nafto. Trenutno delnice najbolje kažejo prav v ZDA, ki so se na začetku nekoliko strateško umaknile. Evropa pa zeli uvoziti ta gangsterski kapitalizem z ameriško doktrino šoka, ki ga Američani tako »uspešno« uvajajo na bližnjem vzhodu. Počne Evropa danes ravno to, kar so prej počele ZDA (namesto nas)? Ali to pomeni zaton avtor: Matic Užmah 7 V prejšnji številki smo vam dodobra predstavili projekt, ki ga zaradi časovne in glasovne stiske, ljubkovalno kličemo kar AJKTM. Vsem tistim in moram reči, da vas bo poleg letošnjih brucev kar malo, ki niste prišli vsaj malo pokukati na naš projekt, naj vam povem, da pomena kratice AJKTM še vedno nismo zamenjali. Še vedno smo odgovarjali na vprašanje, Ali Je Kaj Trden Most?. In dobili zelo dobre odgovore. V marcu se je trideset študentov iz vse Slovenije potilo in znojilo v peklenski borbi, ko bo najboljši med najboljšimi, kdo bo ‘konstrukter’ med gradbinci in kdo bo tisti najbolj spreten kuhar, ki bo pripravil špagete za cel most. Da, spet smo lepili špagete, in kaj lepšega bi lahko ustvarjali, če ne mostove. Letošnje leto smo se odločili, da se ne bomo igrali samo mi, kajti boljše je, če lahko pri igri premagaš nekoga, ki je za nameček še iz Ljubljane. Ni bil ravno bolj med Olimpijo in Mariborom, ampak se je čutilo malce rivalstva, če ne prej, na dan preizkusov. Študentje iz ljubljanske fakultete so bili prijetno presenečenje. Se mi zdi, da smo presenetili drug drugega. Oni so bili navdušeni nad našo odprtostjo, organiziranostjo in pripravljenostjo, da skupaj preživimo čudovite 3 dni, se spoznamo in spoprijateljimo, kdo bo na koncu odnesel domov glavno nagradno, zadnji dan sploh ni bilo več pomembno. Nas pa so presenetili tudi oni, saj so bili zelo borbeni in pripravljeni sodelovati. Tako kot mi, so v tekmovanju videli velik osebni izziv, in so ga zagrabili s polnimi rokami. In to je bila tista dodana vrednost, zaradi katere bomo tudi letos organizirali tekmovanje o gradnji mostov. Prvo mesto je ostalo doma, v Mariboru, Ljubljančani pa so osvojili tretje mesto in nagrado za najboljšo obliko mostu. Ker slike povedo več, kot tisoč besed, vas letos prepuščamo, da vas tudi naše fotografske sposobnosti prepričajo, da se nam boste pridružili. Natančna navodila pa sledijo v naslednji številki Grezila…tako da se slišimo v drugem semestru. Ekipa AJKTM 8 foto: Anja Krobat in Matic Užmah avtor: Mojca Roženičnik Korošec 9 Je res, da vsako sekundo umre tisoče ljudi, a tisoče ljudi nikoli ne bo zapolnilo praznine, ki si jo pustil ti, dragi MATJAŽ TAJNIK. To ni prispevek o tem, kaj vse je dosegel preprost fant iz Topols’ce’. Ne, to je poklon Velikemu, to je poklon Človeku, to je poklon Konstrukterju, ki je vedno bil več kot vse to. Ki je znal dajati tudi tistim, ki so trmasto ždeli v kotu, kot slepci zaverovani v to, da ne vidijo. Tudi njim si znal pokazati kje ‘gre’ armatura in da so stremena fi6 resnično največja možna neumnost. Da, ti si znal to povedati tako, mimo grede, med jedrskimi elektrarnami in pokvarjenimi politiki, med tem ko si študente spraševal o gostoti zraka. In znal si se nasmehnit, ko sem po neprespani noči prišla na računalniške vaje kakor miš iz sveže moke, nisem vedele ne kje sem, ne kdo sem, še manj pa se mi je sanjalo kaj za vraga je Tower. Pa si mi konec ure le dejal, da pride kdaj tudi kakšen tak dan, da bo drugič boljše in to je bil le drobec na poti najinega prijateljstva. Mnogim si pomagal do diplome in med tistimi mnogimi sem bila, na sedaj drugačen način, tudi jaz, že aprila dogovorjena, da boš moj mentor… Ne vem, kaj naj povem o tebi, toliko je reči, ki sva jih morda razumela le midva, in… Znal si »zapigati da je državo«, znali si vprašujoče pogledati v zrak in se v hipu premakniti korak vstran, kot da bo kup betona pravkar zgrmel nate, pa čeprav je bil nad tabo le zrak in nekje v daljavi strop učilnice. In nato si se nasmehnil, zadovoljen s svojo ‘točko’ kot se umetnik prikloni za svojim nastopom, ker ve, da je ustvaril mojstrovino, nekaj kar razumejo le izbrani. In ti si znal vsakemu izmed nas pokazati, da je izbran. Znal si mu nameniti čas, znal si ‘povedati še enkrat’ na način, da si je študent res misli, da te upravičeno gnjavi še drugič. Bil si navajen poslušati najbolj osnovna vprašanja, se nad njimi zamisliti in spet navdušeno povedati, kot da razlagaš prvič. Vem, da nikoli ni bilo tako, da ti ne bi bilo potrebno govoriti ponovno. A z nasmehom na obrazu in radostjo v očeh si to storil še enkrat. Kajti ljubil si svoje delo in to je bilo največ, kar si lahko dal vsakemu, ki te je poznal. Ljubil si sleherni dan v službi, pa čeprav si konec dneva včasih iskal ključe, ko si jih že držal v roki. Malce otožno si pogledal v mizo, kot da te je sram, ko si si zaželel malce več časa, da bi lahko šel v gore. Takrat si menda rabil samo odobravanje v očeh, ki so te poslušale in tvoj očarljivi nasmeh je bil spet tu. foto: Anja Krobat 10 Še veliko je spominov nate, še veliko jih bo prišlo za menoj. Rekli so, da je bila izguba tebe, tragedija… Tragedija? Ne! Tragedija bi bila, če te sploh ne bi utegnila spoznati… »Pa saj veste kaj vam pravim? ‘Vežda’ veste. Pa to ja vi vsi obvladate. To je čisto ‘simpl’. Gremo naprej, a ne?« Včasih je bilo prav ironično, gledati bolj belo kot zeleno tablo, kajti imel si kredo na raketni pogon, da je lahko sledila tvojim mislim, v lastne zapiske, ki so bili neka transformacija nosilcev v ‘študenščino’ in poslušati tebe, kako je to vse »simpl«, in kako mi to vse obvladamo. Na dober dan sem se nasmehnila sama sebi in si mislila, da pa res obvladam. Lažni občutek samozavesti lahko daje vsak, boste rekli. A glej ga zlomka, ko sem začela pisati seminarske vaje, mi je zadeva res bila jasna in sem se lahko tako na široko, kot da nimam ušes, nasmehnila sama sebi in si rekla: »Pa to je res ‘simp’!« Ob takih trenutkih smo vsi postali malce podobni tebi, z nasmehom preko obraza, z iskricami v očeh in smo bili največji »carji«, ko so Brakovi hieroglifi in pismenke končno dobili pomen. In veste kaj, res je bilo »simpl«. Vsako leto je vsaj 200 študentov postalo TI vsaj ob eni seminarski vaji, in za tak svet, pol ljudi, kot si ti, se nam res ni treba bati. Konstrukcije so čisto preproste, samo razložit je treba prav. »Vsako leto mi študentje pravijo, da govorim čisto preveč in prehitro. To leto bom res probu’ mal bolj počasi govorit pa če bom prehiter me kr ustavite… me rado kam zanese. Men je to že čisto na ‘easy’, no pa vam bo ‘ziher’ tudi…« in si vzel list, poiskal kredo; tako, skrbno, kot da izbiraš najboljšo med vsemi, tisto, ki bo posebna tako kot ti… Za sekundo si pogledal v nebo, zajel sapo kot da res gre za res in smo šli… v svet konstrukcij, kjer si bil ti kralj in car, sel in vojak. Morda te je kdo videl kot dvornega norca, a ti so bili vedno najpametnejši, saj so morali znati nasmejati kralja tako, da ga ne užalijo. In bile so tudi šale na račun Jezer in Ribnikov, ki so bile nekakšne naše majhne skrivnosti. Spomnim se te še posebej en dan, ko si zamujal za več kot pol ure, kar tebi in tvoji točni uri res ni bilo v navadi. Prihitel si v razred, vprašujoče gledal po študentih, da si videl par znanih obrazov, da si vedel, da si prav. Odložil si stvari, v glavi se ti je še motalo prav zadev, ki jih kar nisi mogel ugasniti. A tega, da se tebe ne da ugasniti, smo tako ali tako bili vajeni. » V laboratoriju lomimo neko steklo, pa nekaj ni šlo, pa so me klicali za 5minut; potem pa čas hitro mine, če počneš nekaj, kar ti je zanimivo. No kje smo ostali… pa sej ta beton je tudi zanimiv, samo je včasih čisto preveč ‘simpl’…« In pred koncem ure, so spet prišli pote, z nasmehom si se opravičil, a iskrice v očeh so kazale da ti kar ustreza, da te potrebujejo. Rada bi ti poslala svojo diplomo, da bi slišala tvoje mnenje, rabi bi… ah… pa saj ti to vidiš, pa saj veš vse…saj nikoli ne boš zares odšel. Mirno spi, prijatelj moj… arhiv FG Matjaž Tajnik se je rodil 10. Aprila 1980 v Slovenj Gradcu. Po končani osnovni šoli se je leta 1995 vpisal na Poklicno in tehniško gradbeno šolo v Celju, ki jo je leta 1998 uspešno zaključil in šolanje nadaljeval na Srednji gradbeni šoli Maribor, kjer je izobraževanje uspešno zaključil leta 2000 kot gradbeni tehnik. Leta 2000 se je vpisal na Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Mariboru na visokošolski strokovni študij – smer konstrukcije. Po uspešno končanem visokošolskem strokovnem študiju leta 2004, je študij nadaljeval na univerzitetnem študijskem programu, na katerem je diplomiral leta 2007. Od leta 2007 je bil zaposlen kot asistent na Fakulteti za gradbeništvo Univerze vv Mariboru za predmetni področji ‘Lesene konstrukcije’ in ‘Masivne konstrukcije’. V času šolskega izobraževanja je bi deležen tudi pridobivanja izkušenj iz gospodarske veje preko dela in praktičnega usposabljanja v sledečih družbah: Vegrad d.d., Gradbeno industrijsko podjetje, Gradis biro za projektiranje Maribor d.o.o., NGR d.d. – Nizke in Rudarske gradnje, Inženirski biro Ponting d.o.o.. Aktivno se je ukvarjal z analizami sovprežnih konstrukcij iz betona in lesa, ki so lvahko nadalje ojačane s karbonskimi trakovi. Njegova pot se je končala 17.5.2011, ko je v svojem enaintridesetem letu umrl v prometni nesreči in pustil veliko praznino tako na akademskem področju, kot tudi v vseh, ki smo imeli to čast, da smo ga poznali. avtor: Mojca Roženičnik Korošec 11 KR(I)ŽIŠČE Novi tip krožnega križišča ima »pritisnjene pasove« za zavijanje v desno v obliki koncentričnih krogov. Ena glavnih lastnosti krožnega krožišča s pritisnjenimi pasovi je enako kot pri turbo krožnem križišču – to so fizično ločeni prometni pasovi na krožnem vozišču. Njegova nadaljnja lastnost je, da imajo vsi, ki zavijajo Zamisel krožnega prometa izvira iz leta 1903, ko je desno, svoj ločen vozni pas. To povzroča, da notranji Eugene Henard predlagal krožni promet kot razrešitev krožni vozi pas uporabljajo le vozila, ki vozijo skozi problema gostega prometa v središčih velikih mest. krožno križišče ali zavijajo tri četrtine kroga oziroma Prva praktična uporaba krožnega prometa pa je bilo pol krožno obračajo. Naslednja ugodna lastnost tega krožno križišče Columbus Circle pri William Phelps tipa krožnega križišča je, da opravičuje napako voznika, Eno v New Yorku, leta 1905. V Evropi pa je prva je torej ‘error forgiving’, kar pomeni, da še vedno, dobila krožišče Velika Britanija, ko se je leta 1910 četudi se vozilo ob uvozu v krožišče pomotoma razvrsti uradno odprlo krožno krožišče z imenom Sollershott na notranji krožni prometni pas, obstaja možnost, da Circus. Imelo je središčni otok in zelenico s premerom ob prvem naslednjem izvozu zapusti krožno križišče. 16,764 metra (55 čevljev), zunanji premer krožnega krožišča pa je znašal 32 metrov oz. 104 čevlje. Kljub ranim začetkom pa pred letom 1966 še vedno ni bilo nikakršnih pravil, ki bi obravnavala prepletanje prometnih tokov v krožnem križišču, in ni bilo pravil, ki bi narekovala obnašanje voznikov v krožnih križiščih. Ena izmed predlaganih rešitev je bila tudi sprememba prometnega režima. Izvedli so nekaj preizkusov v realnih razmerah, na že obstoječih krožnih križiščih, in splošna uporaba pravila o odvzemu prednosti pri uvozu, ki je pričela veljati meseca novembra 1966, je v nekaj mesecih spremenila celotno gledanje na krožna križišča. Izkoreninila je problem zastojev, izboljšala kapaciteto, zmanjšala število prometnih nesreč in hkrati povzročila popolno spremembo v filozofiji delovanja in načrtovanja krožnih križišč. Posledice novega pravila prednosti so bile zmanjšanje krožnih križišč pri isti kapaciteti (manjša poraba prostora), Verjetno najboljša lastnost krožnega križišča s povečanje prometne varnosti in blokiranje krožnega pritisnjenimi pasovi za tiste, ki zavijajo desno, pa je ta, križišča šele pri veliko večjih prometnih obremenitvah. da je izvedljivo v gabaritih obstoječega, že izvedenega, To je kratek povzetek življenjske zgodbe vsem nam običajnega dvopasovnega krožnega križišča. Za razliko poznanih krožnih križišč, ki jo vsaj na naših tleh in na od turbo krožnega križišča v tem primeru ni potrebe tleh naše nekdanje skupne države, pomaga pisati tudi po prestavljanju zunanjih robnikov, po rušenju ločilnih naš profesor dr. Tomaž Tollazzi. Ne samo da jo pomaga otokov, prestavljanju javne razsvetljave in podobnega, pisati, ampak jo tudi aktivno kreira. Brez njegovega niti ni treba odkupovati dodatnega zemljišča. V primeru širokega repertoarja del iz naslova krožnih križišč, rekonstrukcije običajnega dvopasovnega krožnega ki obsegajo vse od člankov in strokovnih predavanj, križišča v krožno križišče s pritisnjenimi pasovi za predpisov za uporabo in projektiranje krožnih križišč desno zavijanje lega vseh robnikov zunanjega premera, tako doma kot po svetu, do univerzitetnega učbenika ločilnih otokov in uvozov ostane nespremenjena. Krožna križišča, ob katerem pridno črpamo znanje To je ustrezna rešitev v primeru velikega števila študenti naše fakultete. A to še ni vse, krožna križišča desno zavijajočih vozil na vseh krakih križišča, so po njegovih idejnih zasnovah urejena tudi na kapacitetno pa »pregori«, ko je presežena prepustna Hrvaškem, v Italiji in Črni Gori ter v Makedoniji. Da sposobnost enopasovnega krožnega vozišča. Tudi pa bi bila mera res polna, je skupaj s sodelavci Centra način vožnje po tem tipu krožnega križišča je enak za prometne gradnje na naši fakulteti v avgustu vožnji skozi običajno dvopasovno krožno križišče. Ne dobil priznan patent za nov tip krožnega križišča. Pri glede na dolgo in zapleteno ime, je to le krožišče, raziskovanju sta sodelovala tudi dr. Marko Renčelj ki je varnejše in učinkovitejše za vse udeležence v in asistent Sašo Turnšek, pri realizaciji patenta pa je prometu. Varnost pa je tista, ki v prometu šteje največ. pomagal tudi Goran Jovanovič. 12 KAJ JE KROŽIŠČE? Krožišče oz. krožno križišče je križišče s sredinskim otokom in krožnim smernim voziščem, po katerem teče promet v nasprotni smeri urinega kazalca. Krožišča ponekod urejajo namesto običajnih križišč, ker imajo nekaj prednosti. V primerjavi s klasičnimi križišči je v krožnih križiščih manj konfliktnih točk za nastanek prometne nesreče. Zaradi oblike krožišča ( sredinski otok) je voznikom onemogočeno, da bi z nezmanjšano hitrostjo prevozili križišče, zato so tudi posledice prometnih nesreč v primerjavi s klasičnimi križišči manjše, običajno brez smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb. Prednost krožišč v primerjavi s klasičnimi križišči je tudi večja pretočnost prometa, kar ima za posledico zmanjšanje hrupa in manj emisij izpušnih plinov. foto: Marko Samec MONTAŽNO IN TURBO KROŽIŠČE KAKO PRAVILNO VOZITI PO KROŽIŠČU Montažno krožno križišče je začasna projektna rešitev, umeščena v gabarite obstoječega klasičnega križišča. Kot začasna projektna rešitev se izvede v primeru začasno spremenjenih razmer oziroma zaradi spremembe poteka glavne in stranske prometne smeri ( v času sejmov, daljših prireditev …) ali začasno oviranega prometa ( gradbišče v samem križišču, izvedba četrtega kraka v obstoječem trikrakem križišču … ), za takojšnjo omilitev slabih prometno-varnostnih razmer ( v primeru pomanjkanja finančnih sredstev za takojšnjo izvedbo dolgoročne rešitve), lahko pa tudi v procesu dokazovanja primernosti izvedbe krožnega križišča kot dolgoročne rešitve ali pa v času izvedbe krožnega križišča kot stalne rešitve. Ena izmed glavnih lastnosti turbo krožnega krožišča sta ločena prometna tokova po ločenih voznih pasovih še pred uvozom v krožno križišče in vse do izvoza. Fizično ločevanje se doseže z deniveliranimi otoki ali tako imenovanimi delineatorji. Voznik na vozišču krožišča ima prednost pred voznikom, ki se nanj vključuje, voznik, ki zapelje na krožno križišče, ki ima dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni pas in tako omogoči vključevanje v promet po krožišču tudi drugim voznikom pri naslednjem uvozu, razen v primeru, če sam zapusti krožišče po najbližjem izvozu ali če mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne dopušča. Pri vključevanju v promet po krožišču, ki ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu razvrsti na zunanji prometni pas, če ga zapušča pri prvem izvozu, drugače se razvrsti na levi vozi pas in v krožišču na notranji prometni pas. Preden zapusti krožišče, se mora voznik razvrstiti z vozilom na zunanji prometni pas in mora to OBVEZNO nakazati s smernim kazalcem. Strokovnjaki poudarjajo, da krožišče ni nič neobičajnega, je le ravna cesta, zavita v krog. Tako tudi na ravni cesti vozniki ponavadi nakažejo smer takrat, ko jo zapustijo, zakaj torej ne bi tega storili tudi, ko zapuščamo krožno križišče. Povzeto po prispevku Semaforjem je odklenkalo, dne 7.9.2011, v tedniku 7dni. avtor: Anja Krobat 13 BOLONSKI Nemalokrat se zgodi, da se študentski funkcionarji »udarijo« preko elektronske pošte. Zadnji čas še posebej na temo bolonije. Študenti starega programa so preperičani, da so bolonjski programi slabi in predvsem lažji, študenti pa pridejo do diplome še z manj znanja. Zagovorniki bolonije, pa se sklicujejo na sprotno učenje ter ogromno seminarskih nalog in več vloženega truda ter dela. Sam ne bi rad posegal na področje, kateri program je težji in kateri ne. Mislim, da je danes to čisto nepomembno. Študent starega programa in bolonijie z diplomo iz gradbeništva sta v Sloveniji nezaposljiva! Tisti, ki imajo dve ali tri leta delovne dobe prav tako. Trenutno smo vsi v isti godlji, kateri pa konca še ni videti. V takem primeru štejejo izkušnje, socialna mreža, čustvena inteligenca pred umsko. Super strokovnjakov na področju statike pa tudi ne produciramo za prodajo. Enega, dva, mogoče tri na 4 leta. O problemu bolonije je bilo prelitega že nekaj litrov črnila. Od tega, da se izvaja samo na papirju, do tega da se ne izvaja pravilno itd. Sam bi ocenil problem bolonije še kot veliko bolj globlji, ki lahko ima na dolgi rok katastrofalne posledice. Bolonija producira eksperte. Strokovnjake, ki bodo znali rešiti vsak primer, pogasiti vsak ogenj, vendar pa nebodo našli vzroka za požar! Za primer vzemimo proteste, ki so pred nekaj leti divjali po predmestjih Pariza. Se jih še spomnite? Ne letošnji London, ne Arabska pomlad… Mladi priseljenci, ki so v predmestju Pariza požigali kontejnerje in avtomobile. Francoska vlada v takem primeru pokliče nekaj sociologov, psihologov, z namenom hitre zaustavitve protestov. Super. Po treh tednih protesi minejo, ljudje se vrnejo na delo. Sarkozy ostane. Podobno je bilo v Londonu. No, eni mediji prikažejo zgodbo tako zanimivo, da sejo res splača spremljat. Pustite nadaljevanke! Spremljate Aljeeziro, FOX, BBC. Live! Bolonija tako ustvarja sposobne strokovnjake, ki pa nikakor ne znajo razmišljati širše. Kaj pa potrebujemo danes, ko je Evropa in cel zahodni svet v krizi? Nekoga, ki zakrpa barko ali nekoga, ki te reši z nje s popolnoma novim načinom plovbe? Še en primer, kjer lahko hitro, enostransko in kratkoročno razmišljanje pripelje do katastrofe. Pred meseci smo imeli evropski zračni prostor poln pepela iz Islandije. Nekaj dni je vladal kaos na letališčih, potem so se ponovno odprla. Sorazmerno majhen oblak je prekril severno in severo zahodno Evropo. Rešitev? Vsi so reševali letalske družbe, nihče pa ni razmišljal o tem, kaj bi bilo, če se ponovi desetkrat večji izbruh, ki bi Evropo ohromil za več tednov, mesecev. Človek si je v zadnjih letih prilastil kar preveliko moč in odgovornost pri naravnih spremembah. Seveda vplivamo z onesnaževanjem na podnebje, zemljo, vodo… Vendar narava sama še ni pokazala pravega obraza. Si predstavljate, kakšna katastrofa je morala nastati na Zemlji, da danes lahko črpamo naš največji vir energije - nafto? Takšna katastrofa zagotovo ni bila posledica neke človeške napake v kakšni od prejšnjih civilizacij. 14 avtor: Matic Užmah vs Kot ena izmed članov ŠSFG (študentskega sveta fakultete za gradbeništvo) bi lahko rekla, da sem na tekočem glede problemov študentov. Problemi se vrtijo predvsem okoli opravljanja oziroma neopravljanja izpitov. Zaradi vse več slišanih primerjav med težavnostjo in obremenitvami, ki so bile predvidene po starem in prenovljenem študijskem programu in velikimi razhajanji v mnenju med študenti, sem sklenila napisati primerjavo med obema programoma. Zakaj se je prenovljen študijski program sploh uvedel? Pričakovani rezultati in cilji prenove študijskih programov so predvsem: • kakovostni, modularni, atraktivni in aktualni prenovljeni in novi študijski programi, ki obsegajo področji gradbenega in prometnega inženirstva in so namenjeni različnim ciljnim udeležencem, • uvedba mehanizmov za stalno zagotavljanje kakovosti programov ter, • nove organizacijske oblike in metode študija, STARI avtor: Klara Mihalič PROGRAM Vplivi pričakovanih rezultatov: • večje zanimanje za inženirske programe, • diplomanti z boljšim znanjem, • večja dostopnost znanja, • lažje prehajanje med programi ter med delom in študijem ter, • večja razpoznavnost programov, Značilnosti izvajanja programov: • manj kontaktnih ur, • spodbujanje sprotnega študija, • soodgovornost učiteljev za uspeh študentov in • ustreznejši urniki in prostori za poučevanje in delo, ki za fakulteto predstavljajo pomembno in odgovorno zadolžitev. Zelo poudarjen je sproten študij, kateremu na koncu sledijo strožje omejitve za napredovanje – uradno 45 ECTS v rednem letniku in vsi opravljeni izpiti za prejšnjo leto (za nazaj). Vsak predmet je ovrednoten s točkovanjem, kar pomeni, da si vsak lahko izračuna, koliko ur bi naj delal za vsak predmet posebej na faksu med predavanji, vajami in, najvažnejše za bolonjski študij, koliko ur mora opraviti samostojnega dela. Pomanjkljivost? Ker mora veliko več delati sam, se v znanju pojavlja veliko več lukenj nerazumevanja kot pri študentih, ki so obiskovali stari program. Če ti strokovnjak razloži snov osebno, je čisto drugače kot brati razlago v knjigah, saj tam ni »podnapisov«, če česa ne razumeš. Dobra stran? So tutorji profesorji, predvsem pa tutorji študenti in aktivni profesorji, ki so tam zato, da Leto 2006 je bilo posvečeno predvsem oblikovanju pomagajo razjasniti nerazumevanje. Tutorski sistem vlog za akreditacije prenovljenih in novih programov se je kot zelo dobra stran sistema fakultete pokazal v prve stopnje, ki so se pričeli izvajati v študijskem najlepši luči šele z uveljavitvijo bolonjskega programa, letu 2007/2008. Magistrski programi, na katere saj je študentom, ki študirajo po bolonjskem sistemu, so se vpisali prvi diplomanti novih dodiplomskih pomagal prebroditi skozi predvidene samostojne ure. programov, so se razpisali v letu 2010/2011 . Velik neuspeh pri uresničevanju zastavljenih ciljev so Prva generacija »bolonjcev« je že šla skozi zagotovo neizboljšani urniki in premalo prostorov prvo stopnjo programa in sedaj je dobro, da za poučevanje in delo po bolonjskem študiju. naredimo povzetek vtisov ter hkrati ovrednotimo, Bolonjski študij je bil v prvi meri zastavljen, tako da se kako so se pričakovani cilji reforme izpolnili vsa predavanja zaključijo do trinajste ure popoldan, po štirinajsti uri pa se izvajajo ure, ki jih lahko študent Na informativnih dnevih se ob predstavitvi študijskih koristi v predavalnici kot dodatno razlago profesorjev. programov bodočim študentom jasno pove, da imajo A kaj se izvaja sedaj? Nekaj vmes. Predavanja vključno na izbiro visokošolske strokovne in univerzitetne študije z vajami se zavlečejo kak dan tudi do devetnajstih prve stopnje. Na drugo stopnjo se pa lahko vpišejo zvečer. Kaj pomeni to za študenta, ki je na faksu od tisti, ki imajo opravljen diplomski izpit in nekratere jutranjih do večernih ur? Nič motivacije, volje za tiste diferencialne izpite, ki jih morajo opraviti le tisti, ki samostojne ure doma... Tukaj pride do nasprotja med hočejo na drugi stopnji študirati na drugi smeri fakultete samim namenom in resničnim izvajanjem študija. za gradbeništvo. Kar pomeni, da med študentom, ki Pričakuje se, da se študira sproti – kar pomeni vsak dan študira na UN in študentom, ki študira na VS iste smeri, vsaj kako uro še doma in seveda redno obiskovanje skoraj ni razlike. Oba se lahko vpišeta na drugo stopnjo z enakimi možnostmi. Edina razlika med njima je ta, predavanj in vaj na fakulteti. Kontaktne ure profesor da je študent, ki je uspešno končal prvo stopnjo na VS – študent so se zmanjšale na polovico. Nekateri programu, bolj primeren za zaposlitev, kot študent, ki predmeti so se razdelili v dva ločena predmeta. To je končal UN program. Torej kako se bodo maturantje pomeni, da mora študent bolonjskega programa odločili? Glede na to, da imajo študentje vs programa znati najmanj 60%, da naredi posamezen predmet. en bonus več – po treh letih večjo zaposljivost Prej so veljali ti procenti za oba predmeta skupaj. in povsem prost vpis na drugo stopnjo, se bodo Iz tega izhaja slabost, ki jo opažam pri vseh seveda odločili za vs program. To se že lepo kaže po »nas«, da ni toliko važno, katero oceno dobiš, številčnosti letošnjega vpisa na VS in UN programih. S važno je da izpit opraviš in da dobiš tiste ECTS tem se univerzitetna izobrazba na prvi stopnji izničuje. točke, ki so tako pomembne za napredovanje. To je po mojem mnenju ena izmed največjih slabosti. vs. PROGRAM 15 Spletni vir: www.Dostop.si A spet je tukaj »vendar«; študentje ne študirajo zato, da se iz meseca v mesec preživljajo samo z učenjem, zraven sodijo tudi zabava, kakšna potovanja, obštudijsko delo, kjer se lahko naučijo marsikaj življenjskega. Študenti že po 3 letih študija lahko koristijo status absolventa, nakar kasneje nadaljujejo študij in potem po dveh letih spet koristijo absolventa. Študij traja zato 7 let in ne več 5 let. Po drugi strani pa je veliko tudi takih študentov, ki bi radi čim prej doštudirali in se redno zaposlili, saj bi radi prišli do rednega dohodka. Taki pa potrebujejo veliko želje po znanju, trdnih živcev in neprespanih noči, da bolonjski študij zmorejo opraviti v petih letih z obema zaključnima deloma vred. Če pogledamo še pogoje za napredovanje v višji letnik, ki so jih imeli študentje po starem študijskem programu: Za vpis v drugi letnik je bilo potrebno opraviti 5 izpitov iz prvega letnika (matematika 1 ali fizika 1) in 4 izpiti po izbiri. V primerjavi z obveznostmi bolonjskega programa pa je od 13 izpitov potrebno opraviti 45 ECTS, kar pomeni 10 ali 11 predmetov. Že res, da so se nekateri predmeti iz enega razdelili v dva, a to le redki. Za vpis v tretji letnik je bilo potrebno opraviti 10 izpitov in za vpis v četrti letnik je bilo potrebno imeti opravljenih 15 izpitov. Kar pomeni, da če si tako opravljal izpite, ti jih je za absolventski staž ostalo najmanj 10 izpitov in diplomsko delo. Ker pa je tak študent izpolnil normo, če je opravil 5 izpitov na leto, pomeni, da si bo vsaj enkrat še podaljšal absolventa. Če skupaj seštejemo, študent starega programa brez ponavljanja letnika ali pavziranja študira vsaj 6 let. Slabost takega sistem je, da si študenti zaradi predpisanih obveznih izpitov (matematiki 1 in 2, fizika 1) in ostalih izpitov po izbiri, puščajo nekatere osnovne predmete, kot so statika, mehanika trdnih teles, za absolventsko obvezo. Na izpite se sploh niso prijavili, ker veljajo za »težke« in jim jih preprosto zaradi tako nastavljenih pogojev napredovanja ni bilo potrebno opravljati prej. Dobra stran pa je, da so si študenti lahko vzeli čas in te pogoje opravili v miru, z dovolj priprav in tako dejansko prišli na izpit polni znanja. S stališča psihičnega pritiska se tako študent počuti bolje, saj ve da se mu nikamor ne mudi, ker se lahko na en izpit pripravlja cela dva meseca. Bolonjski sistem takega občutka študentu ne daje, vsako leto mu na začetku semestra daje veliko breme na pleča, da se z zagnanostjo in pritiskom skuša ob koncu šolskega leta čim bolj približati pogojem za napredovanje. Če sklenemo: z uvedbo bolonjskega programa se študij še podaljša, študentje so pod veliko večjim pritiskom, kar ogroža psihično zdravje, njihovo znanje pa je mogoče nižje od znanja študentov, ki so študirali po starem programu. Tega posameznik Rezultat ? Študentje, ki imajo nekaj znanja, ne more čutiti, vsekakor pa to čutijo profesorji na a veliko lukenj, na žalost tudi veliko lukenj v izpitih, ki imajo občutek, koliko so znali prejšnji osnovnem znanju, nad katerimi se nekateri študenti in koliko reformirani študenti. Še pomebnejše profesorji zelo zgražajo. Ali smo za to krivi sami? kar je, da se bo to najbolj opazilo pri delodajalcih. Pa še naj kdo reče, da je »bolonjcem« lažje kot »študentom starih programov«. Dobra stran bolonjskega programa pa je ta, da ni Konec koncev pa ni pomembno po katerem študijskem možno prenašati nekaterih osnovnih predmetov v programu si študiral, pomembno je kaj boš pokazal na absolventski staž. Absolvent niti ni bil načrtovan. delovnem mestu oziroma, pomembno je, da se boš Program je sestavljen tako, da se v zadnjem semestru naučil delati dobro tisto specifično stvar v gradbeništvu, magistrskega študija opravijo izbirni predmeti in za katero se boš specializiral in ki ti je namenjena. hkrati piše magistrsko delo. Tako študent bolonjskega programa zaključi petletni študij v petih letih. Tukaj se pojavi en nesporazum. Poglejmo tako: študent gradbeništva študira gradbeništvo, ker ga to v večji meri veseli in zanima. Zato bi se rad v miru učil in se tudi naučil toliko, da bo dobil znanje, ki ga bo znal uporabiti in ne zato, da bi dobil tiste ECTS točke. Ampak zaradi časovne stiske, se na to mora marsikdaj pozabiti, izpite večina študentov opravlja (mo) »da jih čim več naredi(mo)« in zato nastanejo luknje v znanju. Na drugi strani pa, če bi študirali v miru vsak predmet po en mesec ali več, tako kot so študirali naši profesorji, bi jih le peščica napredovala naprej. Zaostajanja pa si noben študent ne želi. Navsezadnje pa, kakšna luč bi padla na fakulteto zaradi tako nizke prehodnosti. 16 avtor: Klara Mihalič Priloga Texas TI-89 triki V avtor: Gregor Mlakar Lepo pozdravljeni v petih Texas TI-89 trikih! Vsem brucom, ki ste Grezilo prvič prijeli v roke bi priporočal, da pridobite še predhodne številke, v katerih boste bolje spoznali svoj nov pripomoček pri študiju – kalkulator Texas TI-89 Titanium. Če se boste zanj seveda odločili. Stare številke lahko dobite v pisarni Prodekana študenta v kabinetu J1-301, elektronske izdaje pa najdete tudi na spletnem portalu Študenti.FG na naslovu http://studenti.fg.uni-mb.si. Pa začnimo. Slika 2 Trik 1: Uporaba enot in konstant Ker imamo tekom študija nemalokrat opraviti s pretvorbo med količinami, je koristno imeti pripomoček, s katerim lahko avtomatsko pretvarjamo iz ene enote v drugo. Tudi tukaj nam bo na pomoč priskočil naš TI-89 kalkulator. Preden pa lotimo pretvarjanja, pa se prepričajmo, da imamo nastavljen pravilni sistem merskih enot. Naša država in večina ostalih so privzele Mednarodni sistem merskih enot (pogosto imenovan tudi SI), kar pomeni, da so naši izračuni vezani nanj. Zato moramo obvezno poskrbeti, da je le ta tudi nastavljen v sistemskih nastavitvah. Najprej pritisnimo na gumb [MODE], da se odpre okno s sistemskimi nastavitvami. Nato pritisnimo [F3], da skočimo na tretjo stran nastavitev (Slika 1). Preverimo, da je pod opcijo »Unit System« izbrana opcija SI. Če ni, jo izberimo iz podmenija, ki ga dobimo s pritiskom na desno smerno tipko, ko se nahajamo na polju te opcije (Slika 2). Nastavitve shranimo s pritiskom na tipko [ENTER]. Sedaj se lahko lotimo uporabe enot. Seznam vseh prednastavljenih enot in konstant najdemo v meniju UNITS, do katerega pridemo s tipkama [2nd]+[3]. Odpre se okno s seznamom (Slika 3), po katerem se premikamo s smernima tipkama gor/dol ali pa po posameznih straneh s [2nd]+[smerna tipka gor/dol]. Enote in konstante so razdeljene po logičnih skupinah, vsebino posamezne pa vidimo tako, da se s kurzorjem pomaknemo na želeno skupino ter pritisnemo smerno tipko desno. Odpre se nam podmeni posamezne skupine, v kateri se nahajajo enote ter konstante. Slika 3 Slika 1 Kot lahko vidimo, sistem kalkulatorja prepozna konstanto oz. enoto s predpono podčrtaja » _ «. Sistem ima nastavljene tudi privzete merske enote, v katere brez dodatnega ukaza spremeni vse uporabljene konstante oz. enote. Pri npr. dolžini je tako privzeta enota meter. Torej, če mu bomo podali količino v centimetrih, jo bo avtomatsko pretvoril v metre. Za hitrost je privzeta enota m/s. Torej, če bomo podali količino v km/h, jo bo kalkulator vrnil v m/s. Pri teži je privzeta enota gram, pri času sekunda, itd. Za vsako posamezno enoto privzete nastavitve ne bom pisal, saj jih je preveč. Le te boste sami enostavno ugotovili tekom uporabe. 17 Pa si poglejmo primer. Vnesimo količino 30 cm. V ukazni vrstici (HOME) vtipkajmo 30, ter nato z uporabo tipk [2nd]+[3] odprimo seznam enot. Pomaknimo se na polje »Length« oz. dolžina, ter iz podmenija izberimo možnost _cm (Slika 4). V ukazni vrstici se poleg prej vnesene številke izpiše enota _cm. Ko pritisnemo tipko [ENTER], se izvede pretvorba v sistemsko privzeto nastavitev (ki je meter), kar nam vrne rešitev: 0.3∙_m(Slika 5) Slika 6 Slika 4 Slika 7 Slika 5 Torej pretvorba je pravilna, saj je 30 cm enako 0,3 m. Poskusimo še s pretvorbo 90 km/h. Kot že rečeno je sistemska privzeta nastavitev za hitrost m/s, zato lahko samo vtipkamo enoto in kalkulator poskrbi za pretvorbo sam. Vtipkajmo torej 90 ter spet odprimo meni UNITS. Iz podmenija skupine »Velocity« oz. hitrost, izberemo _kph (Slika 6) ter pritisnemo [ENTER]. Vnos sedaj izgleda takole: 90_kph Rešitev: 25∙_m/_s (Slika 7) 18 Kot lahko vidimo na sliki 6, enote m/s ni med naštetimi (kot tudi kakšne druge), kar pa ne pomeni, da ne obstaja. Pri izračunih jo enostavno vtipkamo (kot čisto vse ostale enote) s pomočjo vnosa v ukazno vrstico. Da vnesemo enoto m/s, moramo torej le to vnesti v obliki ulomka s pripono podčrtaja, ki ga dobimo s [♦]+[MODE]. Opomba: Ko enote vpisujemo s pomočjo črk v ukazni vrstici in ne iz menija UNITS, ni pomembno, ali jih vpisujemo z velikimi ali malimi črkami, kalkulator bo upošteval oboje. To je bil kratek prikaz s primerom vnosa enot h količinam, sedaj pa si poglejmo še primer konstante. Najbolj uporabljena konstanta je zagotovo težnostni pospešek g. Le tega najdemo v meniju UNITS ter iz skupine »Constants« oz. konstante, izberemo _g (Slika 8). Po pritisku na tipko [ENTER] dobimo rešitev: 9.80665∙_m/_s^2 (Slika 9) Kot vidimo, zna naš kalkulator tudi združevati enote v enačbah, jih primerno okrajšati in izraziti z novo primerno enoto. Enota (kg∙m)/s^2 je namreč enaka N. Pokažimo vse skupaj še na z enotami bolj založenem primeru. Recimo, da nas zanima koliko je nek toplotni tok P, če je toplotna prevodnost λ=0.04 W/m°K, površina stene S=0.8 m2, temperaturna razlika ΔT=30 °K ter debelina stene d=0.2 m. Za toplotni tok velja enačba: P=λ∙S∙ΔT/d. Vtipkamo: 0.04(_W/(_m*_°K))*0.8_m^2*((30_°K)/(0.2_m)) Rešitev: 4.8∙_W(Slika 11) Slika 8 Slika 11 Slika 9 Kot lahko vidimo, je konstanta g izpisana z njeno enoto m/s2. Na enak način lahko v izračunih uporabimo tudi ostale shranjene konstante, ki se nahajajo v meniju UNITS/ Constants. Sami pa odkrijte, katere vse so to. Sedaj ko poznamo vnašanje enot in konstant, lahko le te uporabimo v izračunu. Recimo, da hočemo izračunati neko silo Fg. Enačba za izračun sile teže je Fg=m*g. Z uporabo enot, bomo dobili točen rezultat izražen z njeno enoto. Enoto za kilogram najdemo v meniju UNITS/Mass ali pa jo enostavno vtipkamo v ukazni vrstici. Če je torej masa nekega telesa 0.5 kg, lahko vtipkamo: 0.5_kg*_vg Rešitev: 4.903325∙_N (Slika 10) Kot vidimo, je končna enota Watt, kar je pravilno. Seveda lahko v izračunu uporabimo tudi neusklajene enote, saj jih bo kalkulator ustrezno pretvoril sam. Recimo: namesto d=0.2 m, bomo v izračunu uporabili 20 cm. Vtipkamo: 0.04(_W/(_m*_°K))*0.8_m^2*((30_°K)/(20_ cm)) Rešitev: 4.8∙_W(Slika 12) Slika 12 Kot vidimo, smo dobili enak rezultat. 19 Opozorilo: Med številko in oznako enote lahko vstavimo znak za množenje ali pa ne, saj dobimo enak rezultat če vtipkamo 1_m ali 1*_m. Kalkulator v vsakem primeru vstavi vmes znak za množenje, saj je takšna sintaksa. Je pa potrebno paziti pri dodajanju enot spremenljivkam. Tedaj moramo obvezno uporabiti znak za množenje, saj x_m kalkulator tretira kot spremenljivko »x_m« in ne kot x z enoto _m. Spremenljivko neke enote zato vedno vpišemo z znakom za množenje: x*_m. a) Hitro pretvarjanje med enotami Priročna je tudi hitra pretvorba med enotami, ki velja za vse shranjene enote v kalkulatorju razen za temperaturo, za katero obstaja ločena funkcija, ki jo bom opisal malo kasneje. Torej obstaja preprosta sintaksa za pretvorbo enot in sicer: izraz_enota1>_enota2. Pokažimo to na primeru in sicer recimo, da želimo pretvoriti 10 m/s v km/h. To storimo, tako da vtipkamo: 10(_m/_s)>_kph Rešitev: 36∙_kph (Slika 13) Slika 14 Razlaga vnosa: Tisto enoto, ki jo želimo pustiti nespremenjeno, preprosto nadomestimo s številko 1. To pomeni, da bo pri pretvorbi ostala enaka kot prej, saj ima sistem kalkulatorja privzeto mersko enoto za dolžino meter. Na tak način si prihranimo nekaj tipkanja enot oz. iskanja le teh po meniju UNITS. Če pa bi želeli pretvoriti enoto, ki nima že v startu uporabljene privzete sistemske enote, pa lahko s podobnim postopkom le to pretvorimo v sistemsko privzeto enoto. Recimo, da želimo spremeniti 2 cm/s2 v m/h2. Vtipkamo: 2(_cm/_s^2)>1/_hr^2 Rešitev: 259200∙(_m)/_hr^2 (Slika 15) Slika 13 Razlaga vnosa: Znak > dobimo s kombinacijo tipk [2nd]+[MODE]. Poglejmo si še primer, ki vsebuje privzete sistemske enote, želimo pa pretvoriti samo eno izmed danih enot v izrazu. Recimo, da želimo spremeniti 27 m/s2 v m/h2. To storimo, tako da vtipkamo: 27(_m/_s^2)>1/_hr^2 Rešitev: 349920000∙(_m)/>_hr^2 (Slika 14) 20 Slika 15 Razlaga vnosa: Vidimo, da je kalkulator poleg s2 v hr2 pretvoril tudi cm v m, ker je (kot že prej omenjeno) privzeta merska enota za dolžino v kalkulatorju meter. b) Pretvarjanje med enotami temperature Pretvarjanje enot po zgornjem postopku za temperaturo žal ni mogoče. Zato je temu namenjena dodatna funkcija in sicer tmpCnv, ki jo najdemo v seznamu vseh funkcij CATALOG. Sintaksa zanjo je podobna, kot s pretvorbo ostalih enot, torej: tmpCnv(izraz_°enota1,_°enota2). Pa si poglejmo, kako pretvorimo npr. 12°C v °K. Vtipkamo: tmpCnv(12_°C,_°K) Rešitev: 285.15∙_°K (Slika 16) Pretvorbe enot so torej lahko zelo priročen pripomoček, potrebno je le paziti, da jih pravilno ločimo med sabo z oklepaji, saj so drugače lahko napačno okrajšane in končen rezultat je tako napačen. Zato vedno na koncu preverite rezultat in dobljeno enoto. Če končna enota ni pravilna, ste se zmotili nekje v postopku. Trik 2: Ponastavitev tovarniških nastavitev oz. “Reset” Včasih pride tudi trenutek, da se naš kalkulator več ne odziva, tako kot od njega pričakujemo. Lahko se zgodi tudi to, da smo pobrkljali nastavitve in ne znamo več vzpostaviti normalnega stanja ali pa nenazadnje kalkulator zamrzne ob uporabi kakšne “hroščate” aplikacije, ki smo jo naložili z interneta, do te mere, da ga ne reši niti odstranitev in ponovna namestitev baterij. Za vse te primere nam služi funkcija Reset. Ponastavitev tovarniških nastavitev lahko razdelimo v dva sklopa: • Programski • S kombinacijo tipk oz. “Hard Reset” Od dane situacije pa je odvisno, katerega se bomo poslužili. Pa si najprej poglejmo programski način. Slika 16 Opomba: Rešitev je podana z decimalko 0.15, saj so vse konstante v kalkulatorju shranjene na najvišji znani natančnosti. 0 °K je dejansko -273.15 °C in ne -273 °C, kot to zaokrožujemo mi pri npr. fiziki. Podobno kot prejle lahko seveda spreminjamo v obratni smeri ali pa npr. iz °K v °F. Poglejmo torej, koliko Fahrenheitov je 100 Kelvinov. Vtipkamo: tmpCnv(100_°K,_°F) Rešitev: -279.67∙_°F (Slika 17) Slika 17 1) Programski način Programski način uporabimo, ko se kalkulator še dovolj odziva na naše ukaze, saj je do te vrste ponastavitve mogoče priti samo preko menijev kalkulatorja. S kombinacijo tipk [2nd]+[6] se nam odpre meni MEMORY. Tukaj se nahajajo vse informacije v zvezi z zasedenostjo pomnilnika. S pritiskom na funkcijsko tipko [F1] se odpre meni RESET, ki vsebuje 3 podmenije (Slika 18): a) RAM b) Flash ROM c) All Memory Slika 18 21 Pa si poglejmo, čemu je namenjen vsak podmeni. Ka) RAM (Slika 19) • All RAM: Izbriše vse nearhivirane podatke in programe iz RAM-a. • Default: Ponastavi vse sistemske spremenljivke in nastavitve (globalne nastavitve, ki so v meniju MODE) na tovarniško privzete. Ta opcija ne vpliva na uporabniško določene spremenljivke, funkcije in mape. Kb) Flash ROM (Slika 20) • Archive: Ponastavitev arhiva izbriše vse arhivirane podatke in programe iz Flash ROM-a. • Flash Apps: Ponastavitev Flash aplikacij izbriše vse nameščene Flash aplikacije iz Flash ROM-a. • Both: Ponastavitev obeh izbriše vse arhivirane podatke, programe in Flash aplikacije iz Flash ROM-a. Kc) All Memory Opcija ponastavitev celotnega pomnilnika je popolni izbris pomnilnika, ki bo ponastavila tovarniške nastavitve kalkulatorja, izbrisala vse arhivirane in nearhivirane podatke, programe in Flash aplikacije iz RAM-a in Flash ROM-a. Slika 19 22 Slika 20 Predlagam vam, da v kolikor želite samo ponastavitev tovarniških nastavitev in imate na kalkulatorju shranjene pomembne podatke, uporabite opcijo a), torej RAM/ Default. Tako bodo vse datoteke na kalkulatorju ohranjene. V primeru večjih težav pri stabilnosti sistema kalkulatorja, pa uporabite opcijo c) za ponastavitev celotnega pomnilnika (All Memory), ki bo vrnil kalkulator v stanje, ko ste ga prvič prižgali. Preden pa izvedete popoln izbris pomnilnika, si datoteke na kalkulatorju, ki jih želite ohraniti, varnostno skopirajte na računalnik s pomočjo programa TI Connect, ki ga dobite na spletni strani http://education.ti.com. 2) Način s kombinacijo tipk oz. “Hard Reset” V primeru da se kalkulator več ne odziva na vaše ukaze niti po odstranitvi baterij, je rešitev samo še t.i. Hard Reset. Obstajata dva načina: a) Pri vklopljenem kalkulatorju pritisnite in zadržite naslednjo kombinacijo tipk za eno sekundo: [2nd]+[puščica levo]+[puščica desno]+[ON] b) Iz kalkulatorja odstranite samo eno baterijo. Medtem ko držite kombinacijo tipk [(-)]+[)] vstavite baterijo nazaj v kalkulator. Najprej poskusite z a). Če se kalkulator ne odzove niti na to opcijo, izvedite postopek b). V obeh primerih sledi enak rezultat, ki je enakovreden opciji c) točke 1), torej popoln izbris celotnega pomnilnika in ponastavitev tovarniških nastavitev kalkulatorja. Trik 3: Pomikanje po enačbi oz. rezultatu večjemu od velikosti zaslona Velikokrat imamo opravka z velikimi izračuni, ki zasedejo cel ekran ali pa le ta sega celo na področje zunaj trenutnega prikaza. Pojdimo lepo po vrsti. Vemo, da lahko rezultat ali vneseno enačbo v zgodovini vnosov horizontalno pregledujemo s smernimi tipkami levo/ desno. Kaj pa če je vrstica tako velika, da sega čez ves ekran v vertikalni smeri? S tipko gor/dol skačemo samo na naslednji vnos v zgodovini. Enačbe oz. rešitve, ki jo želimo detajlno pogledati pa ne vidimo v celoti, ampak samo skrajni zgornji del. Lep primer takšnih izračunov so matrike. Pa si poglejmo primer matričnega vnosa, ki sega v vertikalni smeri čez pregledno polje ekrana. Slika 22 Uporabili bomo enotsko matriko reda 6×6: Kot lahko vidimo na sliki 21, matrike ne moremo videti v celoti. Da lahko pregledamo celo matriko, jo najprej označimo, tako da se s smerno tipko gor/dol postavimo nanjo. Nato pritisnemo in držimo tipko Shift [↑] in obenem pritiskamo smerno tipko gor/dol. Na ta način se sprehajamo po trenutnem vnosu enačbe oz. rezultata v vertikalni smeri (Slika 22) . Slika 21 Trik 4: Uporaba bližnjice za zagon programov Torej spisali smo svoj program, funkcijo ali pa smo nek program dobili na internetu. Edini način, ki ga poznamo za zagon tega programa, pa je dolgočasno in zamudno iskanje programa v meniju VAR-LINK oz. počasno pisanje njegovega imena v ukazni vrstici ter nato zagona s pritiskom tipke [ENTER]. Nič več! Inženirji pri Texas Instruments so poskrbeli, da nam je pri tem opravilu vsaj malo lažje. Vsak program in funkcijo je namreč možno zagnati tudi s kombinacijo zelene diamant tipke [♦] in številke od 1 do 9, razen pri modelu Titanium ter Voyage 200, kjer sta bližnjici [♦]+[7] in [♦]+[9] rezervirani za logaritemsko ter korensko funkcijo, bližnjica [♦]+[8] pa je zaklenjena. To pomeni, da lahko dodelimo bližnjico hitrega zagona devetim programom oz. funkcijam na TI-89 ter šestim na TI-89 Titanium in Voyage 200. Pa si poglejmo kako. Vsak program oz. funkcijo, ki ji želimo dodeliti mesto hitrega zagona, moramo preimenovati v »kbdprgm#«, kjer # pomeni številko prostega mesta od 1-9 oz. 1-6. Torej bomo za zagon programa z bližnjico [♦]+[1] le tega preimenovali v »kbdprgm1«. Rad bi opozoril le na omejitev, da se mora datoteka nahajati v mapi main, če pa bo bližnjica funkcija, pa le ta ne sme vsebovati začetnega pogoja – npr. test(x,y). Preimenujmo torej naš programček linearne interpolacije (ki smo ga sprogramirali v prejšnji številki revije Grezilo) v »kbdprgm1«, ter si tako omogočimo hitrejši zagon. Odprimo meni VAR-LINK, tako da pritisnemo [2nd]+[-] ter poiščimo želeni, program (v tem primeru »interpol«). Ko je označen (Slika 23), pritisnemo funkcijsko tipko [F1] in odpre se meni »Manage«, v katerem izberemo opcijo »Rename« (Slika 24). 23 Slika 23 Slika 25 Slika 24 Slika 26 V oknu za preimenovanje, ki se odpre, preimenujmo naš program v »kbdprgm1« (Slika 25). Pritisnemo [ENTER] za potrditev, v meniju VAR-LINK pa se že izpiše novo ime programa (Slika 26). Zdaj se lahko vrnemo v ukazno vrstico s pritiskom na gumb [HOME] ali [ESC]. Čas je, da preizkusimo našo novoustvarjeno bližnjico. Pritisnimo kombinacijo tipk [^]+[1] in če ste pozorno sledili navodilom, se takoj odpre program Linearna interpolacija. Na enak način lahko ustvarite ostale bližnjice do programov oz. funkcij, vendar z upoštevanjem omejitve, ki sem jo omenil v začetku trika. Prišli smo do konca trikov za to številko. Upam, da vam bo kakšen izmed njih koristil in olajšal delo. Če pa se pojavi še kakšno vprašanje glede uporabe kalkulatorja, pa lahko le tega še vedno postavite na našem študentskem forumu na naslovu http://studenti.fg.uni-mb.si in skupaj bomo poiskali rešitev. Želim vam uspešen začetek novega študijskega leta! 8 24 lent po moje olumna patricija turnšek no pa sem tukaj, tik pred koncem. namesto, da bi pohitela v prihodnost, kot pri vseh prejšnjih, se tokrat bojim. (ne)izbire, (ne)gotovosti, (ne)vednosti. če pomislim, kaj vse sem pustila v teh petih letih in prištejem vse, kar sem dobila, je moj dobiček večji, kot bi si ga lahko predstavljal katerikoli broker pri najbolj perspektivnih vrednostnih papirjih. večino čudovitih ljudi, ki so me v življenju najbolj podpirali, vodili, konstruktivno kritizirali, vzgajali, ljubili, žalili, utrjevali, učili in greli (pa prosim, ne zamerite vsi dragi iz predštudijskih let, na vas nisem pozabila) sem spoznala tukaj. ob vpisu na fakulteto vas večina verjetno ne razmišlja, kaj boste imeli od vsega tega. verjetno žur in če bo vse po sreči zaposlitev, ko končate. na zadnjo sem računala tudi sama. kdo bi si mislil, da nekaj let tako spremeni gospodarstvo. ko sem se vpisovala, seveda nisem imela pojma o svetovnem gospodarstvu. nisem vedela, da večina podjetij (sploh gradbenih) dela s posojili, da je trg prenasičen, da je gradnja v domovini umetno napihnjena, da je čas, da nas po slabih deset letih vzpona nekaj “zatolče” in postavi na realna tla. ne rabimo toliko prehitro zgrajenih t. i. luksuznih stanovanj, prevelikih večdružinskih hiš, predvidenih za eno tri in pol člansko zasedbo, ne rabimo toliko hotelov, nakupovalnih centrov, pisarn… si pa želim kakšno urejeno in poceni telovadnico več, mogoče centre za otroke, katerih starši garajo za minimalno plačo, da bi družina preživela in niti ob popoldnevih ne uspejo preživljati družinskega časa v upanju, da bo čez vikend lepo vreme in da se bodo lahko odpeljali na izlet. tudi njim čas pobegne. mislim, da se nam vsem to dogaja. čas beži, mi pa smo še vedno ujeti v socialističnem kapitalizmu, ki se je kar naenkrat zaradi neugodnih gospodarskih razmer sprevrgel v krvavo borbo za obstanek. tudi ljudje, ki so si nabirali dobiček, izgubljajo čast, podjetja, družine. naša fakulteta ni nobena izjema pri tem negativizmu. v zadnjem letu sem slišala ogromno žalostnih zgodb, ki jih študentje ponavljajo toliko časa, da pozabijo na tiste srečne in padejo v brezno melanholičnega obupa. ponosna sem, da me, drugače precej labilno, niso vzeli zraven in hvaležna vsem višjim silam (materi – 174 cm in očetu – 185 cm) da so verjele vame. in še vedno verjamejo. če se vrnem k žalostnim zgodbam, je to študijsko leto vse tekoče “sranje” (neuspešnost študentov pri zelo zahtevnih izpitih, goljufanje pri pogojnih vpisih in zaščitenost do konca habilitiranih kočevskih medvedov) presegel dogodek letošnjih lampijončkov. menim, da nam je vsem žal za človekom, ki je sicer vedno presenetil s težavnimi izpiti, obsežnimi vajami, vendar po drugi strani tudi s kopico znanja, delavnostjo in dostopnostjo študentom. te zadnje vrline popolnoma presegajo vse naloge, ki smo jih dobili in so nas spravljale ob živce, kalile in prisilile, da si med sabo pomagamo in da se naučimo delati. žal ponavadi prepozno spoznamo, da ni pošteno videti samo minusov. ob vsem joku in čudovitih posmrtnih besedah ne morem pozabiti vseh kritik, ki sem jih slišala. veste, nihče ni popoln, ampak, če bo ob mojem izostanku na tem svetu na mojem delovnem mestu zazevala takšna vsesplošna praznina, kot je za Asistentom Matjažem Tajnikom (za nas študente je bil vedno najprej Asistent, in to z veliko začetnico), bom vedela, da sem opravila več kot dobro. od njega se lahko naučimo marsikaj, najpomembnejša lekcija, ki bi si jo vsi morali zapomniti in nam jo je po mojem mnenju skušal dati s težavnimi pisnimi izpiti, je star rek: “kjer je volja, je tudi pot”. in ko iščem nov življenjski cilj in se sprašujem o smrtnosti in izgubi, se sprašujem, ali ga sploh potrebujem? slej ko prej se mi bo pokazal sam. mogoče bodo želje postale tako močne in svobodne, da se bo izrazil. mogoče bom končno dobila tisto idejo, ki jo čakam že ves čas ali pa ugotovila, da je bila pred mano in sem jo samo spregledala. ljudje dobivamo priložnosti vsak dan in naši nalogi sta le, da smo iskreni do sebe in izbirčni. letos sem prvič doživela lent. neprijazno postrežbo, simpatične hostese, raznovrstno glasbo, gnečo, in neprecenljivo, ure z mojimi najbližjimi. najbolj presunljivi so bili nastopi skupin na novem trgu, ko so se med fračami predstavili vsi od najmlajših do najstarejših udeležencev dandanes vse bolj popularnih alternativnih delavnic. sij, ki so ga oddajale gospe, ko so plesale trebušni ples s svojo učiteljico v seksi arabskih kostumih, me je spravljal v jok. že sam spomin na vso tisto srečo, vznemirjenje, znova najdeno ljubezen do življenja, ki so jih radodarno razsipale med vse gledalce, me še ta trenutek sili, da brišem tipkovnico. toliko energije iz preprostega zadovoljstva početi, kar jih veseli. če me vprašate, kaj si želim početi naslednjih 50 let svojega življenja, bi se še učila. vsekakor pa nočem nikoli več delati za mizerno plačo pri nesposobnih direktorjih in na podkupljivem trgu. to je vse, kar me je naučilo študentsko življenje. da v bistvu bolj vem, česa nočem, kot, kar si želim in da je na koncu diploma le papir, za katerega redkokdo ve, še manj pa jih spoštuje, koliko truda si vanj vložil in da lahko delam tudi karkoli, kar ni neposredno povezano z gradbeništvom. in da ne smem izgubiti volje do življenja, ker je to eno najbolj sebičnih dejanj na svetu. dragi bruci, želim vam polna študijska leta, kolikorkoli jih že bo in zavedanje, da nobena odločitev ni napačna. 25 Čar dopisovanja in pričakovanja pisem se je skorajda izgubil tekom razvoja tehnologije. Namesto poštarja sedaj nestrpno pričakujemo majhno belo kuverto na dnu monitorja ali pa temno obarvano besedo Inbox, ki signalizira prejeto elektronsko pošto. Čeprav je komunikacija, z uporabo e-sporočil zelo olajšana, se moramo zavedati, da mora tudi elektronska pošta ustrezati določenim pravilom ravnanja in pisanja. Sporočilo začnite s pozdravom in zaključite s podpisom Elektronsko pismo začnemo tako kot vsa ostala uradna pisma, s pozdravom kot je »Spoštovani« ali »Pozdravljeni« . Pozdravu lahko dodamo ime naslovnika, odvisno od položaja in namena sporočila. Nato nadaljujemo vsebino sporočila s kratkim uvodom, kjer predstavimo naše namene oz. temo besedila. Ta mora biti jasno izražena, saj ne želimo, da bi naslovnik po uvodnih besedah prenehal z branjem, saj ne bo vedel, kaj dejansko želite od njega. E-mail Pomembno je, Jasno oblikujte naslov in »predmet« Poleg jasno definiranega prejemnika samega sporočila je izrednega pomena segment »predmet«, ki je nekakšen naslov vašega elektronskega sporočila, v katerem na kratko sporočite glavno temo vašega sporočila. Naslov pošte je pomemben, saj verjetno ne želite, da bi vaš e-mail pristal v košu z reklamnimi in ostalimi vsiljenimi sporočili. Prav tako pa s samim naslovom, ki naj bo zanimiv in sporočilen, lahko pritegnete naslovnikovo pozornost, da bo vaše sporočilo prebral skrbno in nanj tudi odgovoril. To pride do izraza še posebej pri komunikaciji študent-profesor, kajti le ti po večini predavajo na več smereh v različnih letnikih in po možnosti še več predmetov. Zato bodite natančni in dosledni, da že z naslovom jasno sporočite profesorju, na kateri predmet, letnik in smer se nanaša besedilo e-mail-a. 26 Pri pisanju sporočil, ki so namenjeni profesorjem, se je dobro najprej predstaviti z imenom in priimkom, vpisno številko, letnikom študija in smerjo. Podatek, ki ne sme manjkati, je tudi naslov predmeta v okviru katerega ga želite kontaktirati oz. če se vaše vprašanje ne navezuje na učno snov, navedite področje, ki vas zanima. Nato navedite dejstva in na kratko opišite situacijo, zaradi katere sploh pišete ( opravljanje ustnega izpita, zagovor vaj, prošnja za izredni rok, …). V zaključku pa navedite, kaj točno je tisto kar vas zanima ( Zanima me, kdaj lahko pristopim k ustnemu izpitu? Bi bilo mogoče zagovor vaj opravljati izven časa vaših govorilnih ur? Bi lahko, na podlagi zgoraj navedenih dejstev, Vas študentje prosili za dodatni rok preverjanja znanja?…). d Slovnica in slog pri e-mail sporočilih nista samo za okras Svoje želje formulirajte kar se da natančno in svoje sporočilo vedno utemeljite z dejstvi, ki jih navedete v samem jedru sporočila ( Zaradi zdravstvenih pregledov bom odsotna na dan ustnega izpita, za kar prilagam dokumentacijo iz katere je le-to razvidno., Zaradi izpita pri predmetu XY, se ne bom mogla udeležiti razpisanega roka zagovora vaj., Zaradi dejstva, da smo del obveznosti iz naslova predavanj in vaj, zaradi časovne stiske, morali opraviti v prvih dveh tednih izpitnega obdobja in nikomur ni uspelo pristopiti na ta izpitni rok, bi študentje želeli opravljati ta izpit tekom semestra.) Kakršno koli elektronsko sporočilo mora biti kratko, jasno in vljudno, razen seveda, če si dopisujete s prijatelji, ampak tudi tam je dobro, da pazite na izražanje, saj lahko pride tudi med prijatelji do velikih nesporazumov. Sama narava e-mail sporočil je takšna, da za svojo učinkovitost potrebuje jedrnatost in zgubi svoj pomen, kadar so sporočila preveč podrobna in dolga. Takšna sporočila odvrnejo naslovnikovo pozornost, prav tako pa boste ob prejetju skopega odgovora razočarani, če ste osebi poslali 2 strani dolgo obrazložitev, le ta pa iz vseh podatkov ni mogla razbrati, kaj vi dejansko želite. Prav tako pa je velik dejavnik, ki odvrne naslovnika tudi nepravilna raba slovnice in slogovnih pravil. Ne samo da je lahko zaradi napačne rabe oblike in vrste besed težko razumeti sporočilo, ampak z nemarno uporabo jezika naslovniku tudi sporočate, da ga ne spoštujete dovolj, da bi vsaj prebrali sporočilo pred pošiljanjem in popravili napake, ki so nastale med tipkanjem, ter da je vaše znanje tako omejeno, da niste sposobni dostojne komunikacije. Poleg vsega naštetega, pa v e-mail sporočilih največkrat želimo od naslovnika dobiti informacijo, ki je za nas pomembna, in roko na srce, zakaj bi pomagal nekomu, ki nima niti najmanjšega spoštovanja do tebe kot osebe, kaj šele do tvoje izobrazbe ter položaja, in kljub vsemu pričakuje, da bo obravnavan na nivoju, ki si ga že s površno napisanim sporočilom, ne zasluži. da je napisan prav! Naslednjič ko boste pisali mail profesorju, upoštevajte zgoraj naštete nasvete, ki vam bodo zagotovili ne samo odgovor, ampak bo le ta hiter, izčrpen in boste izvedeli točno to, kar boste želeli. Čas je, da začnete izkazovati znanje, za katero imate javno potrdilo, da ga obvladate. Najprej je to opravljena matura iz slovenskega jezika, Na koncu sporočila pa se seveda ne pozabite podpisati, kasneje bo to diploma iz tehničnih znanosti. Ne glede kajti Študentski svet je sprejel direktivo, ki začne veljati na to, da nam je vsem materni jezik matematika, ne z novim šolskim letom, da profesorji ne bodo več smemo pozabiti na osnovne veščine komuniciranja dolžni odgovarjati na e-maile, ki ne bodo podpisani in dejstvo, da je dostojna raba slovenščine prvi znak ali pa bodo poslani iz skupnih elektronski naslovov. V spoštovanja, ko stopamo v interakcijo z drugimi. Naj kolikor se želite dogovoriti tudi za zadeve, ki se tičejo vam ta članek ne služi le kot navodilo za komunikacijo celega letnika, to storite iz svojega lastnega naslova, ne s profesorji, ampak ga uporabljate v vsakdanjem pozabite navesti da je zadeva v interesu vseh študentov življenju. Saj kdor ne daje spoštovanja, le tega tudi ne bo prejel. določenega letnika in se seveda tudi podpišite. avtor: Anja Krobat 27 POVZETEK ANKETE O DELOVANJU DRUŠTVA ŠTUDENTOV FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO Na Fakulteti za gradbeništvo je 1000 vpisanih študentov, torej če se na ekskurzijo prijavi 6 %, je avtobus poln. Kaj pa je 6 %, takšno število pa že bomo vedno zbrali, ali ne? Za smučarski dan, Gradbenijado in sejem Dom nam le ni uspelo zbrati teh 6 % študentov naše fakultete. Torej ali je res, kar pravijo organizatorji dogodkov in gostinci po Mariboru: »Nova generacija študentov, bolonjskih študentov, ne pozna obštudijskega življenja in večino svojega časa posveti faksu.« Ker je v letošnjem letu tudi Društvo študentov Fakultete za gradbeništvo naletelo na težavo s slabo obiskanostjo določenih dogodkov, smo se odločili, da pridemo zadevi do dna in ugotovimo, kaj si bolonjski študentje želijo oziroma, zakaj se ne udeležujejo projektov, ki jih organizira DšFG. V ta namen smo v mesecu aprilu objavili anketo z naslovom Projekti DšFG. Žal smo že na samem začetku prišli do ugotovitve, da so naši študentje razen redkih izjem nepripravljeni sodelovati, saj se je na več kot 500 poslanih anket odzvalo le 15 študentov. Kljub slabemu odzivu pa smo prišli do koristnih podatkov, s katerimi bomo poskusili izboljšati delovanje društva. Glavni poudarek v anketi je bil na predlogih za strokovno ekskurzijo po Sloveniji in Evropi, na želenih tečajih računalniških programov in na poizvedbi o temah predavanj oziroma imen predavateljev, ki bi jih študentje želeli poslušali. Rezultati so pokazali, da študentje pogrešajo predvsem obiske sejmov in arhitekturnih bienalov. Na vprašanje o predlogih za strokovne ekskurzije smo poleg že izvedenih ekskurzij izvedeli, da si anketiranci želijo več ekskurzij na aktualna gradbišča po Sloveniji in Evropi, kot so predor Markovec in priprava prizorišč za poletne olimpijske igre v Londonu. Med odgovori so se pojavila tudi zgodovinska mesta Evrope, kot so Rim, Benetke in Gaudijeva Barcelona. Pri ekskurzijah bi v imenu društva želela podati repliko nad pritožbami v zvezi s hitro zapolnitvijo prostih mest in mnenjem študentov, da so določene ekskurzije le za ‘izbrane’ oziroma, da imajo simpatizerji društva že vnaprej rezervirana mesta. Ker so atraktivne ekskurzije, kot je bil Beograd, zelo hitro zapolnjene in ker je potrebno nekaj mest zagotoviti tudi organizatorjem in dislociranim študentom iz Celja, je res da mariborskim študentom ostane le nekaj več kot 40 prostih mest. Žal je tako, da ne moremo vsakemu študentu osebno izročiti vabila na ekskurzijo, zato naše projekte večinoma objavljamo na Facebook skupini in preko e-maeilov, ki jih imamo v bazi, kar privede do tega, da nekateri prej pridejo do informacij kot ostali. Ste pa vedno dobrodošli priti po ažurne informacije v študentski kabinet J1-301 (sedež DšFG-ja) oziroma nam posredovati vaš e-meil naslov na studenti.fg.dsfg@ gmail.com ali se celo včlaniti v društvo. Anketiranci so pokazali tudi veliko zainteresiranost za tečaje računalniških programov in predavanj ljudi iz prakse. Predvsem si želijo obsežnejše znanje iz programov za računanje statike in dimenzioniranja konstrukcij, programov iz področja gradbene fizike in programov za 2D in 3D risanje. Med predavatelji, katerim bi z zanimanjem prisluhnili, so znani arhitekti (Sadar & Vuga arhitekti, Norman Foster, Zaha Hadid arhitekti in Werner Sobek). Mi je pa v veliko veselje, da si študentje želijo slišati tudi profesorje iz naše fakultete. Predvsem jih zanima delo projektanta Viktorja Marklja, Marjana Pipenbaherja in Branka Bedenika. Prav tako si želijo slišati predavanje rektorja Danijela Rebolja in predavanje Deana Korošaka na temo vetrne energije.v Kot sem že v uvodu povedala, je bil namen ankete predvsem izvedeti želje študentov in v prihodnosti še dodatno izboljšati delovanje društva, kar ste nam z izpolnitvijo ankete omogočili. Zato se zahvaljujem vsem študentom, ki ste izpolnili anketo in pripomogli k ustvarjanju nove, še boljše vizije društva. Hkrati me pa veseli, da poznate in cenite naše delo in zagotovim vam, da se bomo še naprej trudili za vas in ustvarjali tako odmevne projekte kot so bili AJKTM, ekskurzija v Beograd, ekskurzija v Munchen, brucovanje, Gradbentina, Spring break party in piknik FG. foto: Matic Užmah 28 avtor: Maruša Retuznik A O MLADI NA 25.MAJ Na dan mladosti smo se študenti FG še malce pomladili in si privoščili aktivni piknik na Fontani. Več kot 50 študentov in tudi profesorjev naše fakultete se je odločilo, da ta dan preži malo drugače, bolj aktivno kot po navadi. Organizirali smo turnir trojk v odbojki na mivki, kjer se je prijavila tudi ekipa asistentov in so tudi zmagali. Za drugo leto resno razmišljamo, da bi jih povabili le na piknik. vŠala! No, to o pikniku mislimo resno, kajti tudi letos smo se po napornem tekanju in skakanju za žogo okrepčali z dobrotami Ave grill skupine Panvite. Za panonsko-prekmursko navezo pa so z donacijo poskrbele tudi Radgonske gorice. Za njihov prispevek, se jim še enkrat zahvaljujemo, vse tiste, ki ste prvi piknik mladosti zamudili, pa naj potolažim, da je dan mladosti čisto vsako leto, tudi prestopno! Se vidimo drugo leto! avtor: Mojca Roženičnik Korošec 29 20 E J N E IVLJ Ž E J JE N A B I G Gibanje je bilo v preteklosti življenjska nuja, danes pa je le izbira sodobnega človeka. Strokovnjaki z veseljem ugotavljajo, da se mnogi ljudje zavedajo, da so redna telesna aktivnost, primerna prehrana, omejevanje alkohola in cigaret ter izogibanje stresu investicija, ki se obrestuje tudi kratkoročno, predvsem pa dolgoročno. Za začetek ukvarjanja s športom ni nikoli prepozno. Dokazano je, da je življenje ljudi, ki se ukvarjajo s športom, bolj kakovostno in polnejše, da jih občutno manj pestijo različne zdravstvene težave in da so jim kos lažje kot pasivni ljudje. Čudi me, da je kljub pozitivnim dejstvom o športu le ta zapostavljen na naši fakulteti. To je seveda moje videnje, saj na naši fakulteti nimata predpisane športne vzgoje dva od štirih študijskih programov. Poleg tega pa sem v preteklem šolskem letu porabil veliko energije, za motivacijo študentov in formacijo ekip za Medfakultetno prvenstvo Univerze v Mariboru, saj smo jih morali prosti, da so si vzeli nekaj ur časa na mesec, zastopali barve naše fakultete in naredili nekaj zase. Pri tem se mi je vedno porajalo vprašanje, ali je za nezanimanje študentov do športa kriva sestava predmetnika, torej ustanova sama ali pa se je mišljenje o športu in zdravem načinu življenja med študenti toliko spremenilo. 30 Kakorkoli, čestitati moramo našim dekletom za osvojeno končno tretje mesto v odbojki ter fantom za osvojeno drugo mesto v košarki. Sedaj pa nekaj nasvetov za vse tiste, ki se želite rekreativno ukvarjati s športom, pa vam morda manjka malce motivacije, samodiscipline ali podpore. Rekreativci se ponavadi odločimo za tek, saj z njim pridobimo tako na fizičnem kot psihičnem zdravju. Pri neki raziskavi je večina anketiranih navedlo vzrok za tek kot korist v njihovih glavah, saj jim pomaga obvladovati vsakodnevni stres. Drugi se za tek odločajo zaradi boljšega počutja, če ne met tekom pa pod prho po teku. S tekom po parku boste zagotovo spoznali nove ljudi, ki mislijo podobno kot vi, navezali prijateljske stike, se lahko dogovorili za skupni tek, kar vam bo prineslo spodbujanje pri vašem početju. Morda se ne zavedate, ker se nikoli niste poglobili v razmišljanje o teku, toda z njim se učimo discipline Teči znamo skoraj vsi, le redki žal tega ne zmorejo, hkrati pa je tek osnova številnim drugim športom. . Če želimo ob vsakodnevnih obveznostih teči, si Kot lahko sklepamo, se večina tekačev zaveda zdravja moramo znati razporediti čas, kar pa nam lahko koristi in se s tekom ukvarja preventivno, drugi pa so zaradi med študijem ali v službi. V kolikor s tekom ne boste zdravstvenih problemov bili primorani spremeniti pretiravali, vas bo zagotovo napolnil z energijo, saj način življenja in se spoprijeti z izzivom, kot je redno vam bo v telesu spodbudil določene procese in morda ukvarjanje s športom, kar pa je precej težje. Zakaj bi se boste lotili še običajnega gospodinjskega opravila, zdravili, če lahko preprečimo. ki ga ponavadi ne marate. Nevedoč, boste pri tem športnem udejstvovanju izgubili še kakšen kilogram, kar vam bo povečalo samozavest, seveda ob pravilni prehrani. Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj, tudi tek je lahko, saj nam je vedno na razpolago, ko ga potrebujemo, poleg tega pa vam bo vaš hišni ljubljenček zagotovo hvaležen, če ga boste vzeli s sabo. Včasih ga potrebujemo več, včasih manj, od tega pa je odvisna naša tura. Ste že pomislili, da je tek najbolj naraven šport? Kar milijone let je bil eden od pogojev za preživetje. Če nisi ujel hrane, si lahko bil hudo lačen in potem si jo ujel še težje. Naslov članka sem povzel po isto naslovljeni knjigi, zdravnice in aktivne športnice Nade Rotovnik Kozjek, ki je že objavljala prispevke o zdravju, prehrani, športu in zdravemu načinu življenja nasploh, v različnih prilogah časopisov, revijah. Kdor želi storiti nekaj dobrega za svoje zdravje, mu zagotovo priporočam poleg športnih aktivnosti tudi prebiranje tovrstne literature med počitkom, ki je prav tako pomemben faktor zdravega načina življenja 31 foto: Matic Užmah foto: Matic Užmah spletni vir: http://www.facebook.com/fuegolatinoclub foto: Matic Užmah foto: Matic Užmah foto: Matic Užmah foto: Matic Užmah Vsem radovednim, ki Vas zanima, kaj za vraga pomenijo tiste »čečkarije« v foto: Anja Pavličič ozadju članka o Libiji, DšFG postavlja prav poseben izziv. Izmed vseh, ki boste pravilno razvozlani pomen, bomo podarili 5 unikatnih majic. Odgovore nam [email protected] pošljite na do konca meseca oktobra. Lahko se pa tudi samo včlanite v društvo! foto: Matic Užmah foto: Anja Pavličič foto: Anja Pavličič foto: Anja Pavličič foto: Anja Pavličič foto: Anja Pavličič foto: Anja Pavličič foto: Anja Pavličič
