glasilo študentov živilstva in prehrane višje strokovne šole ic

Maj 2011, 6. številka, 6. leto
GLASILO ŠTUDENTOV ŽIVILSTVA IN PREHRANE VIŠJE
STROKOVNE ŠOLE IC PIRAMIDA MARIBOR
Glasilo ŠTUŽI
Nagovor glavne urednice glasila
Dragi bralci in bralke,
lepo pozdravljeni v imenu uredništva glasila
ŠTUŽI.
Glasilo ŠTUŽI letos izhaja že šesto leto zapored.
Pripravljamo ga študenti 1. letnika v sklopu
predmeta poslovno sporazumevanje in vodenje,
pišemo poročila in intervjuje, tudi oblikovanje
je naše delo. Seveda ne smem pozabiti omeniti
naše mentorice Irene Smolčič, ki se ji
zahvaljujemo za njeno pomoč in mentorstvo.
Prav tako rada bi se še zahvalila vsem
sodelujočim.
V naši izdaji glasila bi Vam radi predstavili in
na kratko opisali čim več dejavnosti naše šole.
Našli boste poročila o projektih, različne
intervjuje s predavatelji in diplomanti, poročila
o terenskih in laboratorijskih vajah, praktično
izobraževanje v tujini …
Da bi bilo glasilo zanimivejše, smo za Vas
dodali še rubriko RAZVEDRILO.
Želim Vam prijetno branje.
Barbara Dvoršak
Uredniški odbor:
Barbara Dvoršak, Metka Vezjak, Valerija
Mihelič, Kim Šajher, Rozalija Kočevar, Dernač
Nataša, Aljaž Žiher, Metka Šober, Tina Gjerkeš,
Tadeja Belina, Matej Osolnik, Maja Kustec,
Denis Verner, Petra Justinek, Klaudija Reberc,
Nika Dornik, Jolanda Arnuš, Petra Plohl, Anja
Krajnc, Marjana Stupan, dr. Blanka Vombergar
Glavna in odgovorna urednica:
Barbara DVORŠAK
Tehnična urednica: Marjana STUPAN
Mentorstvo in jezikovni pregled:
Irena SMOLČIČ
Naslovnica:
Pehtranovo žganje in kis
Foto: Marjana STUPAN
Št. 6, Maj 2011
Kazalo
Poslovna ideja iz časov babičine
kuhinje………………………...….2
Intervju s predavateljico Zdenko
Boltavzer………………………….3
Luštrek v vsako kuhinjo………….4
Uporabnost naravne mineralne
vode pri pripravi različnih
pekovskih in slaščičarskih
izdelkov……………………………5
Intervju s predavateljico Zdenko
Masten…………………….………6
Telo in hrana v sliki……..………..7
Vaje v laboratoriju……….……….8
Vaje na terenu…………….………9
Ekskurzija v Mariboru…….…….10
Gledališka predstava…………….11
Intervju z mentorjem praktičnega
izobraževanja……………………12
Intervju z mentorico praktičnega
izobraževanja……………………13
Konferenca………………………14
Predstavitev predavatelja……….16
Šolska knjižnica…………………17
Tabor na Uskovnici……………..19
Ekskurzija na Dolenjsko………..20
Ekskurzija na Brniku in v
Ljubljani…………………………21
Mednarodna izmenjava
študentov………………………...22
Najboljši v študijskem letu
2009/10….……………………….23
Zagovor diplomske naloge Jasmine
Ternar….………………………..25
Pri diplomant……………………26
Organizator socialne mreže……..28
Volitve……………………………29
Razvedrilo………………………..30
Kronologija……………………...33
Naklada: 100 izvodov
1|Stran
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Poslovna ideja iz časov babičine kuhinje
Projekt rednih študentov 1. letnika višje strokovne šole
Študentje 1. letnika višje strokovne šole programa živilstvo
in prehrana smo se odločili za učni projekt z naslovom
»POSLOVNA IDEJA IZ ČASOV BABIČINE KUHINJE«.
Vsebina projekta temelji na spoznavanju predmeta
ekonomike in menedžmenta podjetij z mentorico gospo
Zdenko Boltavzer. Za projekt o pehtranu smo se odločili
zaradi redkosti izdelkov na tržišču. Pritegnila sta nas njegova
vsestranska uporabnost in njegov značilni vonj.
Foto: Marjana Stupan
Iz pehtrana smo naredili več izdelkov, ki smo jih pripravili
sami v kuhinji šole ob pomoči kuharic, nato smo jih predstavili obiskovalcem ter jih tudi pogostili na
predstavitvi projekta decembra 2010. Skozi igro smo predstavili našo poslovno idejo, potek in
organizacijo projekta. Z zbiranjem donacij smo pridobili finančna in materialna sredstva. Od
profesorice smo dobili navodila za izvedbo donacijske vloge in nasvete pri iskanju donatorjev.
Oblikovali smo spletno stran, izdelali publikacijo, letake, zloženke in vabila.
Izdelke smo pričeli izdelovati dva dni prej, eden izmed
izdelkov, ki smo jih ponudili gostom, je bil pehtranov
kis. Po sledečem receptu ga lahko pripravite tudi doma.
Sestavine:
1 liter kisa iz belega vina
močnejša vejica pehtrana
sterilizirana steklenica z zamaškom ali steklen kozarec s
pokrovom.
Foto: Marjana Stupan
Postopek:
Kis zavremo, vejico damo v sterilizirano steklenico,
dolijemo
zavret kis v steklenico tako, da pokrijemo celo vejico. Steklenico zamašimo in postavimo v temen
prostor za nekaj tednov.
Projekt je potekal 7. decembra 2010 od 17. ure naprej v prostorih šole.
Na dan prestavitve projekta smo se študentje že zjutraj zbrali v šoli in začeli s pripravami. Uredili smo
prireditveni prostor, ga okrasili, pripravili oder, ozvočenje, stole in predstavitveni program. Na
predstavitvi projekta se je zbralo približno 100 ljudi, ki smo jim ob koncu prireditve ponudili
pehtranov liker in pehtranov kis, nato pa so pokušali naše dobrote. Po zaključeni predstavitvi je sledil
glasbeni program.
Študenti smo veseli, da je projektno delo lahko način našega študija, saj tako krepimo samozavest,
samopodobo, možnost prevzemanja odgovornosti, nudi nam občutek zadovoljstva. Menimo, da sta
sposobnost in odgovornost pogoj za začetek uspešne poti do zastavljenih ciljev.
Rozalija Kočevar, Nataša Dernač in Aljaž Žiher
2|Stran
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Intervju s predavateljico Zdenko Boltavzer
Projekt: Poslovna ideja iz časov babičine kuhinje
Ga. Zdenka Boltavzer, znano je, da ste bili pobudnica izvajanja
projektov na višji šoli. Zakaj se vam zdi takšna oblika dela in
študija primerna?
Študent lahko vsebino predmeta preveri na praktičnem primeru.
To ni vse, pri projektnem delu je moč zaznati tudi druge
sposobnosti študenta, ki jih v tradicionalni obliki ni mogoče.
Kako so študenti prvega letnika sprejeli zamisel, da bodo
izvajali projekt?
Na začetku so sprejemali pobudo z nezaupanjem, a kmalu zatem
so spoznali, da je to pravi način dela, saj so bili zelo motivirani za
delo. Postali so navdušeni, čutila se je pripadnost projektu. Všeč
jim je bila možnost kreativnega in inovativnega dela.
Logotip: Marjana Stupan
Kako je potekalo sodelovanje med vami in študenti?
Komunikacija je bila dvosmerna, upam, da niso čutili tipične podrejenosti in nadrejenosti, seveda pa
je delo moralo biti dobro vodeno. To ne pomeni, da ni bilo različnih mnenj, a smo jih s primerno
komunikacijo uspešno reševali.
Kaj se je dogajalo v sklopu učnega projekta?
Na začetku projekta smo določili cilje in projekt razdelili na več podprojektov. Študenti so si naloge
razdelili po svojih sposobnostih, prednostih, posebnostih, ki jih imajo.
Delo je potekalo v šoli in izven nje. Opravili so temeljito raziskavo
trga, odgovarjali na temeljna ekonomska vprašanja, se lotili
proizvodnje, ugotavljali cene proizvodov, poskusili dojeti v
kolikšni meri bi lahko iz te zamisli naredili posel in ali bi bil
donosen ali ne. Ugotavljali so, kaj vse bi za ta posel potrebovali,
od kod bi lahko pridobili sredstva in kakšno obliko tržne
komunikacije bi izbrali, da bi te vrste izdelkov lahko prodajali.
Ali ste zadovoljni z izvedbo projekta? So študentje izpolnili
vaša pričakovanja?
Da, zelo sem zadovoljna, moja pričakovanja so bila v celoti
izpolnjena.
Hvala, da ste sodelovali v pogovoru, želimo vam še
veliko lepih in ustvarjalnih dni.
Hvala za lepe želje.
Foto: Marjana Stupan
Pogovarjali sta se: Metka Šober in Tina Gjerkeš
3|Stran
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Luštrek v vsako kuhinjo
Projekt izrednih študentov 1. in 2. letnika višje strokovne šole
Študentje 1. in 2. letnika izrednega študija programa živilstvo in prehrana so v mesecu novembru 2010
pri predmetu ekonomika in menedžment pod mentorstvom predavateljice Zdenke Boltavzer pripravili
projektno delo z naslovom Luštrek v vsako kuhinjo.
Luštrek je trajnica, ki jo
v kuhinji uporabljamo
kot dodatek k jedem.
Zaradi njegove močno
izrazite arome je odličen
v zelenjavnih juhah.
S projektom so študentje želeli opozoriti na nepoznavanje same
rastline, njenih zdravilnih učinkovin in uporabe.
Spoznali so temeljne ekonomske probleme in odgovarjali na
temeljna ekonomska vprašanja. Izhajali so iz problemov
sodobnega tržnega gospodarstva. Za osnovno gospodarsko celico
so izbrali podjetje in spoznali celotno dogajanje v njem. S
pomočjo učnega projekta so simulirali poslovanje podjetja, ki se
ukvarja z razvojem in s proizvodnjo izdelkov z dodatkom
luštreka. Ko so se odločili za naslov, so razmislili, kaj vse bodo
izdelovali, kje bodo delali, za kaj bo kdo zadolžen, kaj potrebujejo za začetek poslovanja, od kod
dobiti potrebna sredstva, kdo so njihovi dobavitelji in kdo potencialni kupci, po kakšni ceni bi lahko
izdelke prodajali, koliko s tem zaslužili in razmislili, ali se posel splača ali ne. Zavedali so se, da lahko
postanejo prepoznavni na trgu le z dobro tržno komunikacijo. Ko so odgovorili na vsa navedena
vprašanja in dileme, je vsakdo od študentov izbral in odgovorno izpeljal tisti del projekta, za katerega
se je čutil najbolj usposobljenega in motiviranega.
Cilji, ki so si jih študenti v okviru učnega projekta zastavili, so bili:
 preveriti pridobljeno znanje na praktičnem primeru,
 v projekt vključiti vse študente,
 zagotoviti ustrezne vire informacij za izvedbo projekta,
 med idejami izbrati najizvirnejšo, iz katere bodo nastali izdelki,
namenjeni trgu in kupcem,
 proučiti zanimivost novih izdelkov,
 aktivnosti razdeliti med študente glede na sposobnosti in motivacijo,
 ugotoviti in zagotoviti potrebna sredstva za izdelavo izdelkov,
 izdelati izdelke, jih inovativno ter privlačno predstaviti ožji in širši
javnosti.
Foto: Boštjan Senekovič
Luštrek je 1 do 2 metra visoka trajnica z votlim steblom, nazobčanimi
zelenimi listi in močno razvejano korenino. Ob dnu stebla ima venec do 70 cm dolgih in do 60 cm
širokih pernato deljenih listov, nameščenih na dolgih pecljih. Cvetovi so kobulasti, sestavljeni iz 8−15
vejic. Je zelo aromatično zelišče, ki je po videzu, vonju in okusu nekoliko podobno zeleni, zato mu
ponekod pravijo tudi lažna zelena. Poleg navadnega luštreka poznamo še škotskega in črnega. Pri njem
so uporabni listi, stebla, korenine, plodovi (semena). Liste lahko obiramo kadarkoli, jih v plastični
vrečki shranimo v hladilnik za 3 do 4 dni. Posušena rastlina je uporabna
1 do 2 leti.
Po knjižici Luštrek v vsako kuhinjo povzela Tadeja Belina, Matej Osolnik
4|Stran
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Uporabnost naravne mineralne vode pri pripravi
različnih pekovskih in slaščičarskih izdelkov
Projekt rednih študentov 2. letnika višje strokovne šole
V našem glasilu vam predstavljamo veliko zanimivosti, ena izmed teh so tudi projekti, ki jih vsako leto
izvajajo študentje prvih in drugih letnikov pod vodstvom mentorjev, predavateljev višje strokovne šole.
Tak način dela in študija je zanje zelo zanimiv, pri tej obliki pridobijo veliko praktičnega znanja in
izkušenj.
Eden izmed zelo zanimivih projektov, ki se je letos odvijal na višji strokovni šoli, je bil projekt Vrelci
zdravja. Potekal je 24. marca 2011 v prostorih IC
Piramide Maribor. Izvedli so ga študentje drugega
letnika v okviru predmetov tehnologija rastlinskih
živil ter sestava in kakovost živil pod vodstvom
mentorice Zdenke Masten v sodelovanju s
podjetjem Radenska, d. d. Predstavili so
najpomembnejše značilnosti naravne mineralne
vode. Projekt je potekal tako, da so študentje
najprej oblikovali in izbrali ideje, kako ga bodo
izpeljali. Zasnova je nastala pred nekaj leti,
pomagala je zdaj že upokojena dr. Majda Bagar Povše iz podjetja Radenska, d. d., ki je bila vodja
razvojnega oddelka. Ko so študentje imeli izbran
koncept dela, so si razdelili naloge in opravila, o
Foto: Dejan Hren Klobučar
katerih so napisali poročila, ki so bila izhodišča
za nastalo knjižico ob projektu. Izdelali so veliko različnih pekovskih in slaščičarskih proizvodov, ki
so vsebovali naravno mineralno vodo, kot so npr. mineralne zmrzline, raznovrstne juhe, sladoled,
palačinke. Preizkusili so tudi kakovost bučnega olja, ki so mu dodali mineralno vodo. Prav tako so
skuhali kompot z dodano mineralno vodo.
Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen vpliv ima lahko
naravna mineralna voda na živilske izdelke. Svoja dognanja in
proizvode, ki so nastali v šolskih delavnicah, so predstavili
javnosti, odziv obiskovalcev je bil zelo dober, posebej
pohvalna je bila degustacija, saj smo lahko okušali in
poskusili zares odlične jedi. S sodelovanjem so bili zadovoljni
tudi partnerji iz Radenske, d. d., s katerimi smo sklenili
dogovor o nadaljnjih skupnih projektih.
Foto: Dejan Hren Klobučar
Maja Kustec, Denis Verner
5|Stran
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Intervju s predavateljico Zdenko Masten
Projekt: Uporabnost naravne mineralne vode pri pripravi različnih
pekovskih in slaščičarskih izdelkov
Najprej bi vas prosila, da bi za naše bralce povedali nekaj o sebi, kakšna je vaša funkcija na tej
šoli?
Sem univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije. Na šoli sem zaposlena kot učiteljica
strokovnoteoretičnih predmetov in kot predavateljica na višji strokovni šoli pri treh predmetih:
tehnologija rastlinskih živil, sestava in kakovost živil in tehnologija vina.
Kakšna je bila vaša vloga v projektu, ki ste ga izvedli?
Bila sem koordinatorica tega projekta.
Zanima nas predvsem, kako in zakaj ste se lotili tega
projekta?
Ideja se je rodila že pred leti, in sicer s strani dr. Majde
Bagar - Povše, ki je bila vodja razvojnega oddelka v
Radenski, želela je, da bi na Izobraževalnem centru
Piramida Maribor študentje ugotavljali vpliv naravne
mineralne vode na živilske izdelke. Do realizacije je prišlo
šele v tem študijskem letu.
Predavateljico in učiteljico
Zdenko Masten lahko na
višji šoli srečate pri
naslednjih predmetih:
× tehnologija rastlinskih
živil
× sestava in kakovost
živil
× tehnologija vina
Katere izdelke ste predstavili?
Izdelki, ki smo jih predstavili v okviru projekta, so bili
predvsem pekovski in slaščičarski , različne juhe z naravno
mineralno vodo, sladoled ipd. Vsi izdelki so vsebovali naravno mineralno vodo ali radensko. Vsi so
nastali v šoli, naredili so jih pa seveda študentje 2 letnika višje strokovne šole.
Kdo je sodeloval v vašem projektu in kakšna je bila funkcija teh študentov?
Pri projektu Vrelci zdravja so sodelovali študentje 2 letnika, študentov je bilo 22. Njihovo delo je
potekalo tako, da so si razdelili teme, ki so jih kasneje obdelali.
Ali je to vaš prvi projekt, ki ste ga izvedli?
Ne, to ni bil moj prvi projekt, sodelovala in vodila sem že dva projekta.
Ali želite v prihodnosti še kakšnega?
Trenutno še ne razmišljam o tem.
Hvala za pogovor.
Pogovarjala se je: Maja Kustec
6|Stran
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Telo in hrana v sliki
Projekt rednih študentov 2. letnika višje strokovne šole
Študentje 2. letnika so se pri predmetu trženje v
živilstvu in prehrani odločili, da predmetna področja
spoznavajo tudi s projektnim delom. Pod vodstvom
mentorice Zdenke Boltavzer so predstavili projekt z
naslovom Telo in hrana v sliki.
Trženje je zelo pomembno v vsakem podjetju, saj je
le z dobrim trženjem podjetje uspešno in
prepoznavno. Trženje predstavlja proces razumevanja
in uresničevanja potreb kupcev.
Študentje so se odločili, da bodo tržili fotografije, ki
so jih posneli sami in zavedali so se, da bo trženje
fotografij uspešno le, če bodo tržili koristi, ki jih
fotografija ponuja kupcu.
Projekt je potekal 1. 4. 2011 ob 17. uri v prostorih
naše šole. Študentje so predstavili svoje fotografije,
povedali veliko spoznanj o trženju v živilstvu in
prehrani. Nam, kupcem, se zdijo samoumevne
reklame, ki nas prepričajo, da je določen izdelek
dovolj dober za nas in ga naslednjič v trgovini
kupimo, ne da bi se pozanimali o samem izdelku ali
podjetju, ki te izdelke prodaja. Velikokrat se zgodi,
da ne preberemo niti deklaracije, ampak nas dobra
reklama prepriča o nakupu.
Foto: last študentov 2.
letnika višje strokovne šole
Študentje so za goste pripravili
pogostitev s sadjem in z bovlo
(alkoholna pijača s sadjem).
Projektno delo je na višji strokovni
šoli že dolgoletna tradicija, ki jo je
treba doživeti, saj se dogodka ne da
opisati z besedami.
Barbara Dvoršak
Foto: last študentov 2. letnika višje strokovne šole
7|Stran
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Vaje v laboratoriju
Študij živilstva in prehrane na Višji strokovni šoli IC Piramida
Maribor poteka v obliki predavanj in vaj
Vaje se izvajajo v šolskem laboratoriju, študentje se srečujemo s samostojnim laboratorijskim delom.
Usvajamo prvine varnega in natančnega dela, ki se zahteva na tem področju. Takšen potek
izobraževanja nam omogoča spoznati delo in teorijo preveriti v praksi. Na šoli imamo dva sodobno
opremljena laboratorija, kjer v 1. letniku potekajo vaje predmetov: tehnološki procesi z varstvom pri
delu, embalaža in logistika, trajnostni razvoj z izbranimi poglavji iz biologije, živilska analiza živil in
živilska mikrobiologija.
Potek vaj v laboratoriju
Ko pridemo v laboratorij, nam predavateljice najprej predstavijo naloge in cilje, ki jih bomo opravljali
na vajah. V laboratoriju je ob predavateljici prisotna laborantka, kar nam omogoča varnejše in
kakovostnejše delo. Če nas kaj zanima ali če česa ne razumemo,
lahko vprašamo predavateljico ali laborantko. Delo poteka
samostojno ali v skupinah.
V laboratoriju je
Na vajah smo pripravljali razna gojišča za bakterije, preverjali
vedno potrebna
kakovost živil in embalaže, določevali smo vsebnost sladkorja v
pravilna zaščita pred
medu, koncentrirali jabolčni sok, izvajali teste, ki nam pokažejo
morebitnim izlitjem
onesnaženost voda, izvajali smo analizo vode in še več. Spoznali
ali brizgom kisline ali
smo ves laboratorijski material, usvojili laboratorijske tehnike in
baze. Da delo poteka
metode dela, naučili smo se natančnega dela, seznanili smo se tudi s
kar se da varno,
pravili, ki veljajo v laboratorijih in omogočajo varno delo, če jih
moramo imeti
upoštevamo.
oblečene bele plašče,
potrebne so tudi
rokavice in očala, da
se
čim bolj zaščitimo.
Študentka
K varnosti spada tudi
1.
letnika
primerno vedenje v
Metka
laboratorijih.
Vezjak
meni
o
uporabnosti
laboratorijskih vaj: »Vaje so mi zelo všeč, ker
lahko teorijo preverim v praksi, delamo v
skupinah in lahko primerjamo rezultate in
preverimo našo natančnost. Všeč mi je tudi,
da delo poteka samostojno.«
Foto: Marjana Stupan
Barbara Dvoršak
8|Stran
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Vaje na terenu
Študentje 1. letnika raziskali Pohorje
V okviru predmeta trajnostni razvoj z izbranimi poglavji iz biologije smo študenti prvega letnika višje
šole Izobraževalnega centra Piramida skupaj z mentorico Karmen Jurčevič in s pomočnico,
laborantko Jelko Potnik odšli na terenske vaje pod Pohorje. Vaje smo izvedli, da bi raziskali biotsko
pestrost in abiotske dejavnike v gozdu in na travniku.
Študenti smo bili razdeljeni v tri skupine, zato smo vaje izvajali
v treh terminih v mesecu oktobru 2010. Zbrali smo se pri
Vzpenjači pod Pohorjem in se skupaj odpravili do bližnje jase,
kjer smo si izbrali temo raziskovanja in se razdelili v manjše
skupine. Teme raziskovanja so bile merjenje temperature in pHvrednosti v gozdu in na travniku, določitev vsebnosti nitratov,
nitritov in amonija v zemlji prav tako v gozdu in na travniku ter
popis rastlin in živali. Študenti smo vaje izvajali v bližnjem
gozdu in travniku. Po opravljenem delu smo se zopet zbrali na
jasi in komentirali svoje rezultate in ugotovitve.
Te terenske vaje so bile za študente zelo zanimive in uporabne,
saj smo na praktičnih primerih ugotovili, ali je biotska pestrost
na Pohorju res takšna, kot smo obravnavali na predavanjih in
kot kažejo ugotovitve o značilnosti prsti na Pohorju.
Terenske in
laboratorijske vaje so
odlične za spoznavanje
poklica, ki ga boš nekoč
morda opravljal.
Pomagajo, da študentje
snov lažje dojemamo in
razumemo. Čeprav so bile
to edine takšne vaje, so
nam bile v veliko pomoč .
Petra Justinek
Foto: Marjana Stupan
9|Stran
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Ekskurzija v Mariboru
Ogled obratov mariborskega vodovoda pri predmetu tehnološki
procesi z varstvom pri delu, embalaža in logistika
Študenti prvega letnika smo se v okviru seminarskih vaj podali
na ogled mestnega vodovoda, da bi spoznali pomen ožjega
vodovarstvenega območja in ravnanje na tem območju, črpanje
pitne vode, pripravo pitne vode, higieno in njeno vzdrževanje,
nadzor nad vodo in vodovodnim omrežjem.
Dne 21. oktobra 2010 smo se ob 12. uri zbrali pred Račjim
dvorom. Nato je sledil ogled notranjosti. Najprej smo si
ogledali zgodovino, predstavljeno na fotografijah, skicah in
Vir: http://www.mbzemljevidih.
Strojnik nam je podrobno razložil delovanje
vodovod.si/vodovodni-objekti
prečrpalne postaje, ki smo si jo tudi ogledali.
(uporabljeno 9. 3. 2011)
Izvedeli smo, da je območje Vrbanski plato vodovarstveno, kar
pomeni prepoved parkiranja motornih sredstev in prevoza cistern z gorivom. Zato je Mariborski
vodovod namestil velike opozorilne table na robu platoja, s katerimi želi dvigniti zavedanje o
vrednosti tega področja.
Ogledali smo si glavno pisarno, iz katere poteka nadzor nad črpanjem in stanjem rezervoarjev. Kot
zanimivost smo videli dodatno preverjanje kakovosti vode s postrvmi šarenke, ki so zelo občutljive in
bi v primeru okužbe vode poginile. Eden izmed osnovnih ciljev Mariborskega vodovoda je
zagotavljanje skladne in ustrezne pitne vode. V te namene
se redno izvaja tudi notranji nadzor nad kvaliteto pitne
vode.
Zakaj priteče iz pipe bela voda?
Večina uporabnikov zmotno misli, da je bela obarvanost
pitne vode, ki jo natočimo v kozarec posledica
prekomerne koncentracije klora v vodi. Bela obarvanost je
zgolj fizikalni pojav številnih majhnih zračnih mehurčkov,
ki nastanejo kot posledica raztopljenega zraka v vodi,
Vir: http://www.mb-vodovod.si/predstavitev-podjetja
ki je pod pritiskom. Ob iztekanju vode iz pipe se
(uporabljeno 9. 3. 2011)
pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi
raztopljenega zraka. Če takšno vodo natočimo v čist
kozarec, lahko že po nekaj sekundah opazimo dvigovanje mehurčkov proti površini (bistrenje od
spodaj navzgor) in če kozarec prislonimo še k
ušesu, zaslišimo rahlo šumenje. Voda v
kozarcu se nato popolnoma zbistri. Omenjen
Dobro je vedeti, da mariborska voda ni
pojav ne povzroča nikakršnega zdravstvenega
klorirana, preventivno dodajanje klora pa
problema za uporabnike.
izvedejo enkrat ali dvakrat letno. Kloriranje
se izvaja za dezinfekcijo pitne vode.
Vir: http://www.mb-vodovod.si/zakaj-iz-pipeObisk je bil zelo poučen, saj je voda vir
pritece-bela-voda (uporabljeno 9. 3. 2011)
življenja in jo uporabljamo vsak dan.
Anja Krajnc
10 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Gledališka predstava
Ogled gledališke predstave Don Juan v slovenskem narodnem
gledališču
V sklopu predmeta poslovno sporazumevanje in vodenje smo obiskali Slovensko narodno gledališče
Maribor, kjer smo si ogledali predstavo z naslovom Don Juan. Predstava je potekala dne 18. 4. 2011
ob osmih zvečer. Pred gledališčem smo se sestali pol ure pred začetkom predstave.
Seksualna tragikomedija je bila režirana pod vodstvom Borisa Cavazze.
Zgodba govori o velikem zapeljivcu Don
Juanu, ki se poroči z vsako žensko, ki mu je v
določenem hipu všeč.
Ne ozira se na
posvetne, cerkvene in človeške zakone.
Zaradi njegovega početja ima veliko
sovražnikov. Njegov oče in žena sta ga
spodbujala k poštenemu življenju, vendar ju
on ni poslušal in je še naprej zapeljeval vse
ženske. Ker je Don Juan svojo ženo Elviro
prizadel, sta se njena brata želela maščevati
tako, da ga ubijeta. Ko sta ga iskala, sta
naletela na nepridiprave in zaradi njih je bil
eden od bratov v življenjski nevarnosti. Don
Juan je v tistem trenutku prišel mimo in videl,
kaj se dogaja, zato je šel na pomoč Elvirinemu
Vir: http://www.sng-mb.si/drama/don-juan-alibratu, ki ga sploh ni poznal. Ta je Don Juanu
kamniti-gost/ (uporabljeno 9. 5. 2011) postal življenjski dolžnik, saj ga je rešil. Nato je
prišel mimo drugi brat, ki je Juana poznal. Bil je
presenečen, da se brat rokuje z njunim sovražnikom, ki sta ga imela namen ubiti. Nato je Don Juan šel
do Komturjevega nagrobnega kipa, od koder so prihajali čudni glasovi, Don Juan se jih je ustrašil.
Norčeval se je iz kipa in ga povabil na večerjo. Ko je Don Juan prišel domov, ga je duh kipa zares
obiskal in mu zagrozil, če ne bo začel spoštovati zakona in verjeti v Boga, bo prišel nazaj in mu vzel
življenje. Don Juan se je prestrašil Komturjevih besed, vendar jih ni popolnoma upošteval. Pretvarjal
se je, da se kesa in da je začel verjeti v Boga. Komturjev duh je vedel, da se pretvarja in je zato prišel
po njega ter ga odpeljal v obljubljeno smrt.
Uro in pol dolga predstava je bila prvič uprizorjena leta 1665 v Palais-Royal. V glavni vlogi je Tadej
Toš s svojimi soigralci odlično uprizoril to že nekaj stoletij staro igro.
Povzeto po http://www.sng-mb.si/drama/don-juan-ali-kamniti-gost/ (uporabljeno 9. 5. 2011)
Barbara Dvoršak, Marjana Stupan
11 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Intervju z mentorjem praktičnega izobraževanja
Pogovor z mentorjem Dejanom Robom iz Pomurskih mlekarn, d. d.
Dejan Rob je mentor študentom, ki opravljajo praktično izobraževanje v Pomurskih mlekarnah. V
intervjuju nam je povedal nekaj o poteku praktičnega izobraževanja študentov.
Prosiva, da za naše bralce najprej poveste nekaj o sebi.
V Pomurskih mlekarnah opravljam delo živilskega tehnologa, kar zajema načrtovanje proizvodnje,
razporejanje zaposlenih, usklajevanje naročil s komercialnim oddelkom, uravnavanje tehnoloških
postopkov ter kontrolo čiščenja.
Kako dolgo ste zaposleni v tem podjetju?
Zaposlen sem že 9 let, tukaj sem opravil tudi pripravništvo.
S čim se vaše podjetje ukvarja, koliko je zaposlenih?
Podjetje Pomurske mlekarne, d. d., se ukvarja predvsem s predelavo mleka, masla, sirov, jogurtov,
smetane, z izdelavo sterilnega mleka ...
Koliko študentov opravlja pri vas praktično izobraževanje in na katera delovna mesta jih
razporedite?
Vsako leto opravljajo v našem podjetju praktično izobraževanje dva oz. trije študenti Višje
strokovne šole IC Piramida Maribor. Študente usposabljamo v proizvodnji, maslarni in skutarni.
Kako ste zadovolji s študenti, ki opravljajo praktično
izobraževanje v vašem podjetju?
S študenti smo zelo zadovoljni, ker so prilagodljivi, učljivi,
vestno in odgovorno opravijo zadane naloge in opravila,
skratka z njimi nimamo nikakršnih težav. Naj še dodam, da
so nekateri študenti opravljali tudi že diplomsko nalogo v
sodelovanju z našim podjetjem.
Ali se lahko študentje zaposlijo v vašem podjetju
po končnem študiju?
Da, zagotovo, načeloma se lahko zaposlijo vendar
do zdaj še nismo imeli nobenega diplomanta z Višje strokovne šole IC Piramida Maribor.
Vir: http://www.pomurske-mlekarne.si/sl/opodjetju/osebna-izkaznica/12/ (uporabljeno 7. 5. 2011)
V kakšnih oblikah poteka sodelovanje z našo višjo šolo?
Čeprav bi si želeli, do zdaj omembe vrednih večjih projektov nismo izpeljali, a bi si jih želeli.
Sodelovanje poteka tako, da nas študentje obiščejo v okviru ekskurzij, ali pa kdo od njih pri nas
izdela diplomsko ali seminarsko nalogo.
Pogovarjala sta se: Maja Kustec in Denis Verner
12 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Intervju z mentorico praktičnega izobraževanja
Pogovor z mentorico Tatjano Peršuh iz Doma Danice Vogrinec
Sem študentka 1. letnika Izobraževalnega centra Piramida Maribor, Višje strokovne šole, program
živilstvo in prehrana. Praktično izobraževanje sem opravljala v prvem delu v Domu Danice Vogrinec
na Pobrežju, in sicer pod vodstvom mentorice gospe Tatjane Peršuh, zato smo se v uredništvu glasila
odločili, da jo predstavimo v kratkem pogovoru.
Kakšna je vaša izobrazba, kako dolgo ste že
dejavni v Domu Danice Vogrinec?
Po osnovni izobrazbi sem diplomirana
medicinska sestra, potem pa sem končala še
specialistični študij klinične dietetike. V domu
sem zaposlena od marca leta 2000, od junija
2006 pa sem zaposlena na delovnem mestu
organizator prehrane in higiene.
Dom Danice Vogrinec ima dve enoti, eno na
Pobrežju in drugo na Taboru. Ste na kateri
enoti bolj dejavni?
Ker je uprava na Pobrežju, sem bolj dejavna tu,
na enoti Tabor sem enkrat ali dvakrat tedensko,
drugače pa kontaktiramo po telefonu, posebej z
vodjem prehrane in z ostalimi strokovnimi
službami na Taboru.
Katere vloge opravljate v domu?
Odgovorna sem za delovanje službe prehrane,
da se skupaj z vodjo prehrane usklajujemo in
dopolnjujemo. Vodim projekt dostave kosil na
dom, sem vodja tima HACCP, vodja za notranji
nadzor, kot članica strokovne komisije pa sem
udeležena v pripravi in izvedbi javnih naročil za
področje prehrane in higiene.
Kaj vas je pritegnilo k tovrstnemu delu?
Delo na področju prehrane je bil zame velik
izziv, ker sem se srečala s področjem, ki se
tesno prepleta s področjem zdravstvene nege, pa
vendar je to pogled z nekoliko drugačnega
zornega kota.
Kakšne so vaše izkušnje s študenti, ki so
opravljali
v
vašem
domu
praktično
izobraževanje?
S študenti imam do sedaj samo dobre izkušnje.
Delo s študenti nam prinaša novost, spremembo
v naše delo.
Ali se študenti, ki so pri vas opravljali
praktično izobraževanje, kasneje po zaključeni
diplomi vrnejo z možnostjo zaposlitve?
Študenti se pozanimajo, vprašajo, vendar je
malo možnosti glede na kadrovske normative in
glede na zasedenost.
Imate kakšne slabe izkušnje s stanovalci tega
doma?
Stanovalci so isti kot vsi drugi starejši ljudje.
Nekateri so prijazni, hvaležni, spet drugi ne,
vendar moraš biti pripravljen na vse in se vesti
profesionalno.
Katere
dejavnosti izvajate za popestritev
vsakdana stanovalcev?
V domu se izvaja veliko krožkov, kot so
delovna terapija, kakšni izleti. V okviru
prehrane pa imamo kuharski krožek, ki se izvaja
enkrat mesečno, sestavlja ga 9 stanovalk in 2
voditeljici, povabimo tudi študente, če so v hiši.
Kuhamo predvsem po receptih naših stanovalk,
tako da upoštevamo njihove želje.
Radi delate in sodelujete s stanovalci?
Vsekakor, če bi moje delo potekalo samo v
pisarni, bi že verjetno zamenjala delovno mesto.
Če bi morali še enkrat izbirati delo, ali bi
izbrali katero drugo? Zakaj da ali ne?
Vsekakor bi si izbrala delo, ki je povezano z
ljudmi na področju sociale ali zdravstva.
Metka Vezjak
13 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Konferenca
Konferenca o aktualnih razmerah v proizvodnji in predelavi mesa
Organizatorja Znanstveno raziskovalno središče Bistra Ptuj in Izobraževalni center Piramida Maribor
sta v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, Društvom živilskih in prehranskih strokovnih delavcev SV
Slovenije s sedežem v Mariboru ter Zvezo društev inženirjev in tehnikov ZDIT Maribor organizirala
Konferenco o aktualnih razmerah v proizvodnji in predelavi mesa v Sloveniji.
Konferenca je potekala v sredo, 23. februarja
2011, na IC Piramida Maribor. Namenjena je
bila vsem strokovnjakom, ki delajo na področju
proizvodnje in trženja mesa in mesnih izdelkov,
zaposlenim v trgovini, gostinstvu ter
strokovnjakom na področju prehrane in
gastronomije. Obravnavali so sedanje razmere
v panogi, po vstopu v EU v razmerah po
maksimumu
investicijskega
cikla.
Na
konferenci so obravnavali strokovna vprašanja
področij, kot so: ekologija, ekonomske razmere
in trženje, razmere na trgu, razvoj panoge,
energetika, razvojna vprašanja, organiziranost
itd.
Predavali so predavatelji IC Piramida Maribor
in predavatelji iz priznanih slovenskih podjetij.
Doc. dr. Dušan Klinar, ZRS Bistra Ptuj, in dr.
Blanka Vombergar sta predstavila projekt
Mediteran Agroenvironmed in izzivi mesnih
industrij, ki je potekal v sodelovanju med
Slovenijo in Portugalsko. Pregled stanja in
statistične kazalce v mesni industriji Slovenije
je predstavil Boris Jež iz GIZ Mesne industrije
Slovenije. Sledilo je predavanje o uradnem
veterinarskem nadzoru v obratih za proizvodnjo
živil živalskega izvora, vodila ga je mag. Metka
Senekovič, MGKP VURS UE Maribor.
14 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Marija Sraka ŠADL
iz Zdravilišča
Radenci je navzoče
poučila o standardih
in certificiranju v
mesni industriji.
Sledil je drugi del
konference, v katerem
je Jure Bojnec iz TMI
Košaki Maribor
predaval o stanju in
ekonomskih kazalcih
s poudarkom na
energiji in okolju. O
blagovnih znamkah
PP kot
temelju trženjske
strategije v prodaji
produktov na
domačih in tujih trgih je predavala Branka Ostič
iz Perutnine Ptuj. Uroš Kumperger, KZ Laško,
je predaval o izzivih v proizvodnji mesa v
navedeni kmetijski zadrugi. Energetiko v
mesno predelovalni industriji je predstavil dr.
Janez Petek, LEA – Lokalna energetska
agencija Ptuj.
V tretjem delu konference je mag. Vida
Nahberger Marčič, Perutnina Ptuj, predavala o
mikrobiološkem nadzoru in potencialnih
patogenih v integrirani proizvodnji perutnine.
Višja predavateljica mag. Marlena Skvarča,
Biotehniška fakulteta Ljubljana, Univerza v
Ljubljani, je predstavila označbe in postopke
zaščite slovenskega mesa in mesnih izdelkov. O
razvoju novih proizvodov – metodologiji
Št. 6, Maj 2011
razvoja in pristopih je predaval doc. dr. Dušan
Klinar, ZRS Bistra Ptuj. O stanju in možnostih
ekološke proizvodnje mesa v Sloveniji in
primerjavah s sosednjimi državami je predavalo
več predavateljev iz Univerze v Mariboru,
Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede
Maribor: izr. prof. dr. Martina Bavec, mag.
Marko Ocepek, prof. dr. Dejan Škorjanec,
mag. Martina Robačer in prof. dr. Franci Bavec
in Polonca Repič, IKC – Inštitut za kontrolo in
certifikacijo UM.Potekala je tudi predstavitev
mesnih industrij in njihovih izdelkov ter
predstavitev društev in drugih podjetij.
Sodelovala so podjetja: PP Ptuj, TMI Košaki
Maribor, MIR Gornja Radgona, KZ Laško in
Zveza zadrug. V okviru spremljajočih
dejavnosti je potekala tudi razstava posterjev
diplomskih nalog diplomantov IC Piramida
Maribor, Višje strokovne šole. Diplomske
naloge so bile narejene v slovenskih mesnih
industrijah za potrebe prakse.
Konference se je udeležilo okrog sto vabljenih
predavateljev ter obiskovalcev. Udeležili so se
je tudi študentje drugega letnika višje strokovne
šole programa živilstvo in prehrana.
Klaudija Reberc in Petra Justinek
Avtor fotografij: Boštjan Senekovič
15 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Predstavitev predavateljice
Intervju z mag. Metko Senekovič, dr. vet. med
Najprej bi vas prosili, da se bralcem na kratko
predstavite.
Ko sem se odločila za študij veterine, sem si
predstavljala, da bom zdravila živali. Šele med
študijem sem spoznala, da veliko veterinarjev
skrbi za varno hrano in s tem za zdravje ljudi.
Prvo službo sem dobila v Tovarni mesnih
izdelkov Košaki Maribor, kjer sem delala kot
tehnolog in se tako veliko naučila o mesu in
mesnih izdelkih. Po desetih letih sem se zaposlila
na Veterinarskem zavodu Slovenije, kjer sem
svojim izkušnjam in znanju o mesu in mesnih
izdelkih dodala še uradni veterinarski nadzor.
Zadnjih deset let delam kot uradna veterinarka na
Veterinarski upravi RS v vseh segmentih
proizvodnje živil živalskega izvora.
Kako dolgo že predavate na Izobraževalnem
centru Piramida, Višji strokovni šoli?
Ko je Živilska šola Maribor registrirala mesarske
učne delavnice kot obrat za predelavo mesa, sem
bila določena za uradno veterinarko v tem obratu.
Evropska unija je z letom 2006 spremenila vso
živilsko zakonodajo, zato sem za učitelje
praktičnega pouka pripravila predavanje o novi
higienski zakonodaji. Takrat me je ravnateljica
višje šole, dr. Blanka Vombergar, povabila k
sodelovanju na Višji strokovni šoli.
Kako je potekal obisk šole v Francijo,
kakšno predavanje ste pripravili?
Šola, na kateri sem gostovala, je kmetijska šola, v
okviru katere je, podobno kot pri nas, dveletni
študij, ki je nekako vmesna stopnja
med srednjo šolo in fakulteto. Naši
gostitelji so nam predstavili šolo,
ogledali smo si gojenje čebel in
pridelavo medu. Ogledali smo si
tudi farmo krav molznic z
Foto: osebni arhiv
mlekarno. Predavala sem študentom drugega
letnika. Tema predavanja so bile zoonoze, to so
bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi,
predvsem preko hrane. Opisala sem nekaj
izbruhov bolezni s hrano v Sloveniji in širše v EU
ter poudarila pomen preventivnih ukrepov. Druga
tema predavanj je bila uradni veterinarski nadzor
pri nas, v RS. Predstavila sem na kratko tudi
Slovenijo in nekatere posebnosti predelave mesa.
Predavanje je potekalo v angleškem jeziku.
Kako velika je tamkajšnja šola v primerjavi z
našo?
Šola je veliko večja, če se ne motim, ima okrog
1500 učencev. V okviru šole je tudi internat in
posestvo, kjer pridelujejo vrtnine in poljščine,
imajo tudi čebele, pridelavo medu, v okviru
celotnega kompleksa pa je tudi prodajalna, kjer
živila prodajajo.
Kaj vas je tam najbolj prevzelo in česa ne
boste nikoli pozabili?
Na šoli imajo velik laboratorij, kjer med drugim
izvajajo analize živil. Izpit je praktičen in traja
štiri ure. Vsak študent ima svoj digestorij in
samostojno opravlja analize, seveda pod
nadzorom mentorja, ki istočasno ocenjuje.
Ste opazili kakšno razliko med študenti
francoske šole in študenti pri nas?
Študenti so zelo pozorno spremljali moje
predavanje, po predavanju pa so postavljali
vprašanja. Profesorice so si beležile, kdo je
postavljal vprašanja, saj se jim to šteje v končno
oceno.
Načrtujete v kratkem še kakšen strokovni
obisk
tujine?
Zdaj v kratkem ne, če pa se bo pokazala kakšna
priložnost, jo bom prav gotovo izkoristila.
robotom za molžo in manjšo
Nataša Dernač in Rozalija Kočevar
16 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Šolska knjižnica
Pogovor z novo knjižničarko Vesno Grgan
Knjižnica je prostor, ki je vsem poznan in ga vsi uporabljamo. Usluge knjižnice in knjižničarke nam
pridejo prav, kadar delamo seminarsko nalogo, diplomsko nalogo, se želimo dodatno izobraziti ali le
uživati ob branju dobre knjige. Sodobne knjižnice nudijo več kot le knjige in mednje sodi tudi naša
šolska knjižnica Izobraževalnega centra Piramida Maribor.
Šolska knjižnica IC Piramida ima kot vsaka knjižnica knjižnično
gradivo razdeljeno v sklope. Tako lahko pobrskamo po
leposlovju, psihologiji, kmetijstvu, biologiji, mikrobiologiji,
matematiki, pekarstvu, slaščičarstvu, umetnosti, glasbi,
gospodarskih vedah in še čem. V knjižnici so na voljo tudi revije,
učbeniki in diplomska dela. V okviru oddelka videoteke si je
možno izposoditi filme, zabavne in dokumentarne. Na volj sta
tudi dva računalnika, ki ju lahko uporablja vsak.
Gospa Vesna Grgan dela kot knjižničarka ne
tako dolgo časa, zato smo jo obiskali, da bi nam
povedala kaj več o pridobljenih izkušnjah.
Knjižnico in usluge
knjižnice uporabljamo vsi.
Ne le med izobraževanjem,
tudi prej in kasneje.
Ali ste že prej delali v kakšni knjižnici ali ste
se po tihem želeli preizkusiti še na kakšnem
področju?
Da, v preteklosti sem že delala v knjižnici,
in sicer v Univerzitetni knjižnici Maribor.
Diplomirala sem iz športne vzgoje, po
končani srednji šoli sem pridobila naziv
kulturni animator, knjigar, knjižničar. Moj
cilj ni bil delati v knjižnici, ker se bolj
zanimam za področje športa. Želela pa sem
delati v izobraževanju, na področju športne
vzgoje mladih. Vendar pa se tudi v knjižnici
počutim domače.
Kako bi se na kratko opisali?
(Smeh.) Pripravljena pomagati, prijazna in
aktivna.
Foto: Nika Dornik
Dober dan. Kako dolgo že delate v knjižnici,
ali vam je delo všeč?
Kmalu bo 2 leti. Seveda mi je všeč (smeh).
Kaj mislite o delovnem času knjižnice, je
ustrezen?
Delovni čas knjižnice je prilagojen
srednješolcem, vendar imajo tudi študentje
možnost obiska knjižnice, saj je le-ta
dvakrat tedensko odprta popoldan.
Kdo največkrat obišče knjižnico?
V knjižnico pridejo vsi, dijaki, študentje,
delavci, zaposleni na šoli.
17 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
študij. Nekaj je tudi strokovnih revij,
določene so tudi v tujem jeziku.
Katere knjige so po vaši oceni najbolj
iskane, katera izstopa?
Najbolj iskana je strokovna literatura, saj je
potrebna za študij in izobraževanje.
Kakšna je vaša vizija knjižnice, kaj bi
spremenili in izboljšali, če bi lahko?
Moja vizija … vsekakor želim, da bi še
naprej spremljala novosti in jih uvajala v
knjižnični sistem. Želim, da bi lahko kupili
čim več novih knjig in ostalih vrst gradiva.
Želim si, da bi se uredil računalniški prostor,
kjer bi bilo več računalnikov in bi lahko
dijaki in študentje v miru delali. Seveda bi
rada, da se še naprej razvijamo in sledimo
trendom.
Foto: Nika Dornik
Koliko knjig je v knjižnici?
V knjižnici imamo knjižno in neknjižno
gradivo, in sicer približno 18.300 enot
gradiva. Večinoma so to knjige, nekaj CDjev, videokaset in DVD-jev. Veliko je
strokovnega gradiva, ki se navezuje na
Kako bi po vašem lahko promovirali
knjižnico, da bi jo lahko še bolj aktivno
uporabljali dijaki in študentje?
Dobro bi bilo sodelovanje študentov in
dijakov s knjižnico pri kakšnem projektu,
tudi na njihovo pobudo. Različne
organizirane delavnice sicer že potekajo,
vendar šele proti koncu študija. Dobro bi
bilo, če bi sodelovali že prej.
Bi zaključili s kakšno
posebno mislijo, željo?
Vse, ki imate željo po
kakršnihkoli informacijah,
gradivu, željo po znanju
ali pa želite vaša znanja,
ideje in želje deliti, ste
vabljeni v prostor šolske
knjižnice vsak dan.
Nika Dornik
Foto: Nika Dornik
18 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Tabor na Uskovnici
Prvi raziskovalni tabor za vse študente višje strokovne šole
V študijskem letu 20009/2010 je bil organiziran raziskovalni tabor za vse študente z namenom, da bi
proučili proizvodnjo in predelavo mleka ter ponudbo mlečnih izdelkov na planinah v okolici Bohinja,
spoznali gozdne sadeže in zdravilne rastline. Cilji raziskovalnega tabora so bili seznaniti se s tradicijo
predelave mleka, najti razlike med predelavo mleka v planinah in industrijsko predelavo, seznaniti se s
ponudbo mleka in drugih mlečnih izdelkov v planinah, ne nazadnje pa tudi ugotoviti, kakšne so
možnosti oživljanja življenja v planinah.
Raziskovalni
tabor na
Uskovnici je
potekal od 9.
do 12. avgusta
2010. Kljub
skromni
udeležbi so se
študentje
Foto: Petra Plohl
9.avgusta zjutraj
zbrali v Mariboru. Prva postaja na poti proti
Uskovnici je bila Bohinjska sirarna v Srednji
vasi, kjer so si ogledali proizvodnjo
bohinjskega sira. Ob koncu je sledila
degustacija njihovih izdelkov.
Pot so nadaljevali do planinske koče na
Uskovnici, kjer so se namestili. Po kosilu so
odšli na sprehod do planine Zajamniki, kjer se
zadnje čase oživlja paša živali in predelava
mleka. Naslednje jutro so se po zajtrku
odpravili proti planini Konjščica. Na poti so
opazili čredo konj in veliko čredo krav
različnih pasem. Ena izmed njih je bila tudi
avtohtona gorenjska pasma, ki se imenuje cika.
Na Konjščici so si pri sirarju ogledali sirarno.
Sirar je razložil postopek izdelave sira.
Ponudba izdelkov je zaradi malo molznih živali
skromna. Ponujajo mladi sir in kislo mleko.
Udeleženci tabora so imeli možnost
degustacije.
Naslednji dan so se odpeljali v Bohinj in nato z
gondolo na Vogel. Z Vogla so se odpravili peš
do planine Zadnji Vogel, kjer je nova planinska
sirarna odprta od junija 2010. Sirar, ki vodi
sirarno, je tisti dan ravno siril, zato so si lahko
ogledali celoten postopek izdelave sira.
Povpraševanje po njihovih izdelkih je večje od
ponudbe, zato sir prodajo, še preden dozori.
Ponujajo tudi kislo mleko, ki so ga študenti
lahko degustirali. Po degustaciji se jim je
pridružil gospod Jovič, ki je zadolžen za
oživljanje planšarstva na področju Gorenjske.
Predstavil je Turistično sirarsko pot, ki so jo
leta 2006 odprli v okviru projekta PHARE.
Projekt je
sofinanciral
a Evropska
unija.
Isti dan
popoldan so
obiskali še
kmetijo na
Uskovnici,
Foto: osebni arhiv
kjer predelujejo
mleko v sir, skuto in kislo mleko. Zadnji dan
raziskovalnega tabora so izkoristili in se
ustavili še v Bohinjski Bistrici, da so se preko
planine Pečana povzpeli na Ratitovec, kjer so
uživali še zadnje minute v planinah.
Raziskovalni tabor je po mnenju udeležencev
uspel, saj so se naučili veliko novega in tako
prijetno združili s koristnim. Zato bo tudi v
šolskem letu 2010/11 organiziran raziskovalni
tabor na Uskovnici. Organizatorica gospa Silva
Hostnik vljudno vabi vse, ki vas tematika
zanima, da se to leto pridružite in se tudi vi
naučite nekaj novega na drugačen način.
Nika Dornik
19 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Ekskurzija na Dolenjsko
Ogled obratov Droga Kolinska, Pivovarna Laško in Dana
V zimskem semestru smo študenti 2. Letnika programa živilstvo n prehrana imeli kar nekaj ogledov,
med najbolj zanimive, predvsem zaradi ogleda Pivovarne Laško, pa sodi ekskurzija na Dolenjsko.
Ob sedmih smo se zbrali pred šolo, nato smo
se polni pričakovanj odpeljali do našega
prvega postanka, to je bila Droga Kolinska.
Tam smo si ogledali proizvodnjo otroške
hrane in samo podjetje, ki je bilo večini
študentov še neznano. Presenetilo nas je
dejstvo, da ni na našem tržišču niti enega
njihovega izdelka, saj je večina proizvodov
namenjenih ruskemu in ukrajinskemu trgu.
Nato smo se po krajšem odmoru odpeljali do
Dane, kjer smo izvedeli, da sta tam prvotno
potekali proizvodnja in polnjenje žganih pijač,
vendar so kmalu začeli izkoriščati bližnji izvir
vode, ki je sedaj njihova velika prednost.
Največ napolnijo naravne mineralne vode
Dana in pa vode z okusi, ki so na Slovenskem
zelo priljubljene.
Foto: Dejan Hren Klobučar
Naša zadnja in najbolj težko pričakovana postaja je bila Pivovarna Laško. Veselili smo se ogleda
proizvodnje priljubljene pijače, še bolj pa degustacije, ki nam je bila obljubljena.
Tehnologinja nas je popeljala po proizvodnji, nam pokazala najpomembnejše postopke v proizvodnji
piva in nam razložila, kako nastane, ter na kaj vse je pri proizvodnji potrebno paziti, da dobimo pivo
želene kakovosti.
Po končanem ogledu so nas povabili na degustacijo njihovih izdelkov, kjer verjamem, da je večina
najbolj uživala.
Jolanda Arnuš
20 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Ekskurzija na Brniku in v Ljubljani
Obisk letališča Jožeta Plečnika in sejma GAST EXPO
V okviru seminarskih vaj pri predmetih tehnologija mleka ter prehrana z gastronomijo in kulinariko
smo se študentje 2. letnika in predavateljici dr. Blanka Vombergar in Silva Hostnik 10. februarja 2011
udeležili ekskurzije, ogledali smo si letališče Jožeta Pučnika na Brniku in sejem GAST EXPO na
Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Z avtobusom smo se izpred Izobraževalnega centra Piramida
najprej odpravili proti Brniku na letališče Jožeta Pučnika
Ljubljana (tudi Letališče Brnik ali Aerodrom Ljubljana), ki je
največje in osrednje letališče v Sloveniji. Imeli smo
dogovorjen ogled kuhinje na letališču, videli smo pripravo
hrane, ki jo strežejo na letalih. Pot do letališča je bila za
nekatere vznemirljiva, saj
smo vedeli, da nas bodo
varnostniki pregledali. In res je bilo tako. Prispeli smo na
letališče, prijazno so nas sprejeli in nas opozorili na
upoštevanje varnostnih pravil na letališču. Varnostniki so nas
Foto: Dejan Hren Klobučar
uspešno vse pregledali in brez prepovedanih predmetov
(tekočine, kovine) smo se namenili na ogled kuhinje, kjer pripravljajo že gotove jedi oz. prigrizke, ki
jih ponudijo potnikom na letalih. Gospa, ki nas je vodila, nam je povedala veliko zanimivega, pokazala
nam je prostore (za shranjevanje surovin, skladišča, kuhinjo, prostore za že gotovo pripravljene jedi) in
razložila tehnološki postopek priprave hrane, ki jo postrežejo potnikom. Izvaja se mobilni catering,
pravilneje bi lahko poimenovali »pogostitev«, pomeni oskrbo s hrano in pijačo iz posebej za ta namen
prirejenih vozil, iz katerih se nato servira hrana na letala. Gre za prostorsko omejene možnosti gostov
glede izbire. Zatorej osebje poskrbi za hrano in pijačo potnikov. Imeli smo možnost videti vozilo, ki
dostavlja hrano, videli pa smo tudi kar nekaj letal, ki so pristajala. Tudi nas so pogostili z majhno in
dobro kremno rezino.
Sledil je ogled sejma GAST EXPO v Ljubljani na
Gospodarskem razstavišču. To je bil sejem
slaščičarstva, gastronomije, kave, pijače, pekarske in
hotelske opreme. Spada med mednarodne strokovne
sejme okusov, ki so namenjeni strokovnemu in
poslovnemu obisku. Že ime pove, da smo videli veliko
zanimivega, prav tako okusili veliko sladkega, saj je na
letošnjem sejmu okusov bil poudarek na sladoledih, ki
jih ni primanjkovalo. Sprehodili smo se od enega do
drugega razstavljavca s sladoledom v roki. Marsikdo je
zagotovo lahko odkril kakšno tehnološko
Foto: Dejan Hren Klobučar
novost oz. zanimivost in s tem morda novo poslovno priložnost.
Z ogledom sejma na Gospodarskem razstavišču se je naša ekskurzija končala. Preživeli smo čudovit,
poučen dan, videli in izvedeli veliko novega, zanimivega.
Petra Plohl
21 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Mednarodna izmenjava študentov
Marko Čuš in Mitja Korpar na Portugalskem
Predstavljamo vtise študentov Marka Čuša in Mitje Korparja, ki sta praktično izobraževanje opravljala
v tujini, in sicer na Portugalskem.
Na omenjenem kmetijsko-živilskem inštitutu
Študenta
1.
jima je bil zelo všeč njihov sistem izobraževanja
letnika
Višje
študentov. Večji poudarek je na praktičnem delu.
strokovne šole
Njuno praktično izobraževanje je potekalo trikrat
Izobraževalnega
tedensko
v obliki
laboratorijskih vaj z
centra Piramida
različnimi kemijskimi poskusi njihove živine in
Maribor Marko
pridelkov. Enkrat tedensko sta bila v sirarni, kjer
Čuš in Mitja
so pridelovali značilni kozji sir. Specialiteta
Korpar sta se v
njihovega značilnega sira, ki se je izdeloval
študijskem letu
ročno, je bil dodatek - sirišče imenovan CARDO.
2009/2010
Pravita, da sta si pridobila veliko novih izkušenj.
odločila, da se
Med drugim sta poskusila tudi njihovo
prijavita
na
specialiteto, to so polži, ki je drugače po vsej
razpis
verjetnosti ne bi nikoli. Če ne poskusiš, ne veš.
mednarodne
Foto: last Marka Čuša
Izobraževanje na inštitutu jima je bilo zelo všeč,
izmenjave
saj vse, kar se naučijo v predavalnici, kasneje
študentov v okviru projekta Erasmus. Zato sem
preizkusijo v praksi. Konce tedna sta imela
ju za glasilo izprašala o vzrokih za njuno
prosto, čas sta izkoristila za oglede. Ogledala sta
odločitev
za
opravljanje
praktičnega
si njihovo glavno mesto Lizbono. Bivala sta v
izobraževanja v tujini. Dejala sta, da bi bila
manjšem kraju Viseu, ki je od glavnega mesta
napaka, če bi zavrnila to možnost. Spoznala sta
Lizbone oddaljen 350 kilometrov. Tako sta za
nove ljudi, navezala stik z njimi in tako veliko
ogled
Lizbone
spoznala o njihovi državi in
prepotovala 24 ur z
kulturi.
avtobusnim prevozom.
Šola, kjer sta gostovala, ima
Ogledala sta si tudi
zaradi
praktičnega
njihovo drugo največje
izobraževanja svoje živali, za
mesto, Porto.
katere skrbijo študentje sami.
Kako
bo
potekalo
Tako predelujejo svoje mleko
praktično izobraževanje
in svoj sir. Kljub živini in
v tujini nista vedela, niti
pridelovalni površini, kot so
nista
vedela,
kaj
vinogradi, sadovnjaki, vrtovi,
pričakovati. Bila sta zelo
njive, je šola oziroma
navdušena in pozitivno
kmetijsko-živilski inštitut v
Foto: last Marka Čuša
presenečena.
Na
finančni krizi, kar sta opazila
Portugalskem sta utrdila poznavanje tujega
tudi sama. Pravita, da študentje nosijo veliko
jezika, izboljšala sta angleščino. Trdita, da je bila
odgovornost, kar se jima zdi prav, saj tako
to zanju življenjska izkušnja, in če dobiš
oblikujejo odnos do lastnega dela in dosežkov ter
se učijo biti odgovorni zase in svoje delo.
priložnost,
jo
moraš
izkoristiti
Kim Šajher
22 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Najboljši v študijskem letu 2009/10
Najpodjetje/ustanova, najmentor in najdiplomant
 Univerzitetni klinični center Maribor
UKC Maribor je naziv najustanove prejel za uspešno sodelovanje na področju izobraževanja in za
pomemben prispevek k strokovnemu razvoju šole na področju prehrane.
V preteklem letu sta kot plod dobrega sodelovanja in strokovnega dela med UKC Maribor in
Izobraževalnim centrom Piramida (ICP) Maribor, Višjo strokovno šolo, nastali 2 diplomski nalogi,
ki sta povezani z delom v UKC Maribor, s področjem prehrane.
Sicer pa UKC Maribor in ICP Maribor sodelujemo že mnogo let. Sodelovanje temelji na dobrih
strokovnih odnosih med zaposlenimi strokovnjaki v obeh institucijah. Sodelovanje je vedno
dobro, strokovno, kakovostno in poteka v zadovoljstvo obeh institucij. Podkrepljeno je s
prijateljskimi odnosi, saj so za sodelovanje vedno potrebni ljudje in njihova motiviranost.
UKC Maribor je vsa leta delovanja višje šole pomembno prisoten na mnogih ravneh delovanja
šole, čeprav ne vedno javno predstavljeno. Predvsem smo ponosni na kar nekaj diplomantov višje
šole, ki so zaposleni v UKC Maribor in tam opravljajo pomembno delo, predvsem pa predstavljajo
našo višjo šolo v delovnem okolju. UKC vseh deset let zaupa naši strokovnosti in dobremu delu,
zato na naši višji šoli študira kar nekaj zaposlenih iz UKC Maribor, nekateri so tik pred diplomo.
Področja dela v povezavi z UKC Maribor so zelo raznolika, povezana s prehrano, nekoliko tudi z
analitiko. To so: zadovoljstvo zaposlenih z nočnimi malicami, postopki termične obdelave, vpliv
ohlajevanja in regeneracije na kakovost mesa, varno razdeljevanje in transport hrane za bolnike,
analitika vina s plinsko kromatografijo s posebnim poudarkom na metanolu.
Pri diplomskih nalogah sta sodelovali predavateljici iz šole Majda Herlič in Alenka Hmelak
Gorenjak.
 Majda Herlič, univ. dipl. ing. živilske tehnologije
Naziv najmentorice je v študijskem letu 2009/10 prejela MAJDA HERLIČ, univ. dipl. ing.
živilske tehnologije. Zaposlena je v UKC Maribor, predavateljica višje strokovne šole je od
ustanovitve leta 1999.
V študijskem letu 2009/10 je bila mentorica sedmim diplomantom, kar je najvišje število
diplomantov enega mentorja v tem študijskem letu.
Skupaj s 7 študenti - sedaj že diplomanti Višje strokovne šole - Natašo Breg, Jasmino Onič, Teo
Potočnik, Milanom Sušcem, Andrejo Turkuš in Sanjo Žiher je v študijskem letu 2009/10
sodelovala na strokovnem področju prehrane pri diplomskih nalogah - od prehrane starostnikov s
sladkorno boleznijo, vegetarijanske prehrane starostnikov, ponudbe kašaste hrane za starostnike,
vrednotenja postopkov termične obdelave mesa v kuhinji, kakovosti ocvrtega piščančjega
mesa po regeneraciji ter zadovoljstva zdravstvenih delavcev z nočno malico. Vsa ta
23 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
področja ji niso tuja, saj je zaposlena na področju prehrane v UKC Maribor in se v praksi srečuje z
mnogimi izzivi na teh področjih.
Skupaj s študenti je tkala pomembne vezi tudi s podjetji, predvsem pa šole z UKC Maribor. V
celotnem obdobju dela na višji šoli je bila mentorica 19 diplomantom, sodelovala je z več podjetji
in ustanovami, predvsem z UKC Maribor, pa tudi z bolnišnico J. Potrča na Ptuju, splošno
bolnišnico Slovenj Gradec, z domovi starejših: Danice Vogrinec v Mariboru, Špesovem domu v
Vojniku, domu starejših v Hrastniku, domu za starejše občane dr. J. Potrča v Poljčanah, pa tudi s
skupnostjo vrtcev Maribor na področju otroške prehrane, s Termami Ptuj na področju
prehranskega turizma ter s podjetjem Winterhalter iz Grosuplja na področju gostinske opreme za
velike kuhinje.
Bogato delo Majde Herlič na naši višji šoli je zaznamovalo tudi visoko kakovost dela na področju
prehrane na šoli, predvsem pa naše uveljavljanje v strokovni javnosti. Njen največji doprinos
stroki prinaša oblikovanje in smernice za sodobno prehrano starostnikov v sodelovanju z mnogimi
našimi študenti, sedaj že diplomanti, ki delujejo v teh strokovnih okoljih.
 Mateja Kmetič in Mitja Punčuh
V študijskem letu 2009/10 sta posebni priznanji za izdelano diplomsko delo prejela Mateja Kmetič
in Mitja Punčuh.
Diplomantka Mateja Kmetič je izdelala diplomsko nalogo z naslovom Smernice za vpeljavo
HACCP sistema v proizvodnjo aluminijevih folij pod mentorstvom Polonce Leskovar Mesarič,
somentorica je bila Željka Kutija iz podjetja Impol FT, d. o. o., iz Slovenske Bistrice.
Priznanje je prejela za zanimivo idejo pri izbiri teme svoje diplomske naloge in konkreten
prispevek s podanimi smernicami za vpeljavo HACCP v proizvodnjo materialov (ki ni živilska
proizvodnja), a je namenjena za delo z živili.
V svoji diplomski nalogi je posegla na področje proizvodnje materialov, ki prihajajo v stik z živili,
tako je v slovenskem podjetju pomagala pri uvajanju smernic za HACCP, kar v podjetjih, ki niso
živilska, še ni redna praksa v Sloveniji (v tujini pa je že), postaja pa pomemben pokazatelj
kakovosti.
Diplomant Mitja Punčuh je avtor diplomske naloge z naslovom Trajnost sirnih in mlečnih
namazov. Nastajala je ob vodstvu mentorice Silve Hostnik in somentorja Jožeta Kačiča iz
Ljubljanske mlekarne, iz obrata Maribor.
Priznanje je prejel za prispevek k proizvodno raziskovalnemu delu na področju mlekarstva in
pomembnih rezultatov za proizvodnjo.
Rezultati diplomske naloge so pripomogli k odločitvi Ljubljanskih mlekarn, d. d., o določitvi
rokov trajanja sirnih in mlečnih namazov v novih pogojih proizvodnje.
Pripravila: dr. Blanka Vombergar
24 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Zagovor diplomske naloge Jasmine Ternar
Analiza zadovoljstva kupcev z mlečnimi izdelki iz izbrane sirarne
V četrtek, 14. 4. 20011, ob 13.30 sva se udeležili
zagovora diplomske naloge, ki je potekal v
prostorih IC Piramida Maribor. Kandidatka
Jasmina Ternar je zagovarjala diplomsko delo z
naslovom Analiza zadovoljstva kupcev z mlečnimi
izdelki iz izbrane sirarne. Mentorica je bila gospa
Silva Hostnik, somentorica gospa Bernarda Čuš.
Komisijo so sestavljale Zdenka Boltavzer, Irena
Smolčič, Silva Hostnik in Bernarda Čuš.
Najprej je spregovorila predsednica komisije,
Zdenka Boltavzer, ki je pozdravila vse navzoče,
predstavila komisijo in kandidatko Jasmino
Ternar.
Foto: Metka Šober
Jasmina Ternar o zagovoru diplomske naloge:
Pri izdelavi diplomskega dela in pri pripravah
na zagovor sem se naučila veliko novega, moji
vtisi so zelo pozitivni.
Za zagovor diplomskega dela sem se
pripravljala z vsakodnevno ponovitvijo
vsebinskega dela, ki sem ga predstavljala na
zagovoru. Seveda mi je bilo to lažje, saj sem
se pripravljala doma, kjer nista bila prisotna
strah in trema pred komisijo.
Na dan zagovora sem bila zelo nestrpna, bilo
me je strah, ker nisem vedela, kaj me čaka in s
čim se bom soočila, saj je bila to za mene nova
izkušnja. Ko je začel teči moj zagovor, sem se
zbrala, trikrat globoko vdihnila in kot bi
mignil, je bilo že vsega konec, seveda s
srečnim koncem.
Moja pričakovanja so izpolnjena, zadovoljna
sem z zagovorom in tudi z oceno.
Nato je predala besedo mentorici, ki je
povedala, kako sta z bodočo diplomantko
sodelovali pri nastajanju diplomskega
dela.
Nato nam je kandidatka predstavila
diplomsko delo, v uvodu nekaj
teoretičnih
izhodišč,
za
svoj
eksperimentalni del pa si je izbrala
SIRARNO, D. O. O, kjer je anketirala
kupce, in sicer na tržnici in v prodajalni v
Orehovi vasi. S pomočjo grafov in tabel
je predstavila dobljene rezultate. Ko je
končala s predstavitvijo, so sledila
vprašanja članic komisije. Potem smo
ostali navzoči in kandidatka zapustili
prostor, da se je komisija odločila glede
ocene.
Menimo, da je potrebno vložiti veliko
dela za uspešno diplomsko nalogo.
Diplomantka je bila zelo dobra
pripravljena na predstavitev diplome.
Tina Gjerkeš, Metka Šober
Pogovarjala se je Marjana Stupan
25 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Prvi diplomant
Predstavljamo prvega diplomanta višje strokovne šole
Marko Pulko, prvi diplomant Višje strokovne šole Izobraževalnega centra Piramide Maribor je z
veseljem sodeloval pri intervjuju in nam zaupal nekaj skrivnosti o svoji diplomski nalogi in
svojem delu.
Foto: osebni arhiv
Kje ste dobili navdih za naslov
diplomske naloge?
Navdih za naslov diplomske naloge sem
dobil
med
opravljanjem
rednega
praktičnega izobraževanja po zaključku
študija v podjetju Kolinska.
Koliko časa ste se pripravljali na
zagovor diplomske naloge?
Na zagovor diplomske naloge sem se
praktično pripravljal ves čas, med
procesom izdelave diplomske naloge,
izpilil pa sem ga v zadnjem tednu pred
zagovorom,
ko
sem
pripravljal
predstavitev.
Kaj je bilo za vas najtežje pri izvedbi
diplomske naloge?
Najtežji pri izvedbi diplomske naloge je bil
začetek, kako začeti, postaviti izhodišča,
tako za teoretični kot praktični del. Ko
enkrat delo steče, se začneš šele zavedati,
da pripravljaš diplomsko nalogo, tudi
področje postaja vse zanimivejše,
26 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
čeprav je bilo na začetku povsem tuje.
Ali ste študirali ob delu ali ste dobili
zaposlitev po končanem študiju?
Bil sem prva generacija rednih študentov
in sem eden tistih srečnežev, ki se mu je ob
pripravi diplomske naloge oziroma
izvajanju praktičnega dela v Kolinski
odprla tudi možnost za zaposlitev v tem
podjetju.
Menite, da ima živilska stroka
prihodnost?
Zagotovo jo ima, saj si brez hrane ne
predstavljam nobene civilizacije, predvsem
bi izpostavil področja, ki so v živilski
panogi v razvoju ali imajo tradicijo v naši
regiji, npr. pekarstvo, mesarstvo, vinarstvo
…
Ali ste dobili zaposlitev v živilski stroki?
Kot sem že omenil, sem dobil prvo
zaposlitev v Kolinski, ki je bila takrat med
vodilnimi živilskimi podjetji v Sloveniji,
sedaj pa sem zaposlen v podjetju Bonopan,
ki je del multinacionalke Lesaffre group, to
je vodilno podjetje na svetu za proizvodnjo
kvasa, produktov iz kvasa in izboljševalcev
arome za pekovsko industrijo.
Kakšno je vaše delo?
Moje delo se navezuje izključno na
področje pekovske industrije. Sem
tehnolog v podjetju Bonopan, zadolžen za
končnega kupca naših izdelkov. Moje delo
Št. 6, Maj 2011
je zelo široko tako tehnološko kot
komercialno, največ delam na razvoju
novih izdelkov pri pekih, saj lahko le tako
upravičimo uporabo naših izdelkov
oziroma s pomočjo naših izdelkov
izboljšujemo obstoječe izdelke.
Ali
vaše
podjetje
sodeluje
z
Izobraževalnem centru Piramida in
kako?
Podjetje, v katerem sem zaposlen, sodeluje
tudi z IC Piramida, saj se tukaj
izobražujejo peki, ki bodo v prihodnosti
tudi potencialni partnerji našega podjetja,
vsekakor pa je naše podjetje izredno
inovativno na področju pekarstva in tako
skupaj z ostalimi podjetji po vsem svetu
sodeluje z različnimi fakultetami in
razvojno-izobraževalnimi institucijami. Z
IC Piramida sodelujemo predvsem na
različnih
strokovnih
srečanjih
in
simpozijih, ki jih pripravljamo.
Ali radi opravljate svoje delo?
Mislim, da je danes glede na ritem dela in
življenja to glavno vodilo, da si uspešen in
vzdržiš tempo, da rad opravljaš svoje delo,
pri čemer je izrednega pomena, da delaš v
podjetju, v katerem sta delovno vzdušje in
klima med zaposlenimi prijetna, da se
medsebojno spoštujejo, podpirajo in si
pomagajo.
Tadeja Belina
27 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Organizator socialne mreže
Izvajanje novega študijskega programa
V študijskem letu 2011/12 bomo na Višji strokovni šoli Izobraževalnega centra Piramida Maribor
izredni študij začeli izvajati nov program – organizator socialne mreže (možnost izrednega študija).
Vpišejo se lahko vsi, ki želijo pomagati ali svetovati ljudem pri socialni vključenosti v družbo.
Študenti si bodo pridobili praktična znanja za reševanje problemov uporabnikov socialne pomoči, za
delo s posamezniki in skupinami, za organiziranje pomoči otrokom, mladostnikom, družinam in
starejšim.
Študij traja dve leti. Študijski program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami (KT).
Cilji programa
Temeljni cilji programa so izobraziti in usposobiti študente za:
• organiziranje in koordiniranje aktivnosti programov socialne pomoči s ciljem
vključevanja posameznikov in skupin v socialno mrežo.
• organiziranje in sodelovanje v programih in aktivnostih s področja socialne preventive
za zagotavljanje aktivnejšega in kakovostnejšega življenja ljudi.
• informiranje uporabnikov o pravicah in oblikah pomoči socialnega varstva ter o
podpornih mrežah v lokalnem okolju.
• sodelovanje in povezovanje z ustanovami in organizacijami, ki delujejo na področju
socialnega varstva ter drugimi organizacijami na regionalni in lokalni ravni.
• samostojno reševanje strokovnih problemov pri delu z uporabo ustreznih metod in
postopkov ter iskanje novih pristopov in rešitev pri svojem delu.
• oblikovanje poklicne identitete, strokovne odgovornosti, profesionalnosti in etičnosti ter
odgovornosti do zagotavljanja kakovosti pri svojem delu.
Povzeto po zloženki o predstavitvi programa
28 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Volitve
Poročilo o poteku volitev 2010
Na Višji strokovni šoli so v sredo, 3. 11. 2010, potekale volitve študentov. Volila sta se dva
predstavnika za Svet zavoda in pet predstavnikov za Študentski svet IC Piramida Maribor. Volitve so
potekale na šoli med 10. in 11. uro pred referatom za študijske in študentske zadeve.
Na Višji strokovni šoli so 19. 10. 2010 potekale volitve predstavnikov
prvega in drugega letnika. Kandidati. ki so bili predlagani za člane
Študentskega sveta iz prvega letnika, so bili: Matej Osolnik, Metka
Vezjak in Nika Dornik. Kandidati drugega letnika, ki so bili
predlagani za predstavnike letnika, so bili: Milan Korošec, Petra Plohl
in Estera Kohne. Vsi predlagani kandidati so se s kandidaturo strinjali
in so bili soglasno potrjeni za to funkcijo. Volitve so potekale javno.
Predstavniki letnikov so v novembru kandidirali za Študentski svet.
Foto: Blanka Vombergar
Volitve študentov v Svet zavoda so potekale 3. 11. 2010 med 10. in 16. uro v
prostorih IC Piramida Maribor. Kandidirali sta Ploh Petra in Aleksandra Gričnik. Prva je študentka 2.
letnika rednega študija, druga pa študentka 1. letnika izrednega študija. Obe sta se s kandidaturo
strinjali. Za Svet zavoda IC Piramida Maribor so potekale volitve le za dva kandidata, ker je
predstavnica študentov Sveta zavoda Erna Černe, ki je bila izvoljena leta 2008, ostala na tem položaju.
Volitve so bile javne, volili pa so lahko redni in izredni študentje. Vseh volilnih upravičencev bi bilo
263, po seznamu vpisanih v septembru 2010. V prvi letnik pa se pogosto vpišejo študentje le zaradi
statusa. Zato so preučili prisotnost študentov na predavanjih in vajah. Volilna komisija je ugotovila, da
od 166 vpisanih v prvi letnik, študira le 45 študentov, zato so bili rezultati volitev preračunani na to
število. To je pomenilo, da je maksimalno število študentov, ki naj bi se volitev udeležilo, 152.
Volitev se je udeležilo 98 študentov oziroma 64 % vseh študentov Višje strokovne šole, ki tudi
dejansko študirajo. Veljavnih glasovnic je bilo 95, torej 97 %, 3 so bile neveljavne.
Predstavnice študentov v Svet zavoda so Petra Plohl, Aleksandra
Gričnik in Erna Černe. Predstavniki v študentskem svetu pa so:
Staša Topolšek, študentka prvega letnika izrednega študija, Matej
Osolnik, Nika Dornik, Estera Kohne in Milan Korošec. Slednji je
prevzel vlogo predsednika Sveta študentov. Kot je povedal, je bila
njegova izvolitev za predsednika zanj presenečenje. Po izvolitvi je
sledilo še eno presenečenje, ko je dobil ključe kabineta na šoli, ki
ga lahko uporablja. Povedal je tudi, da nima posebno težke naloge,
tu in tam opravi kakšno anketo, predlaga popravke in prvi izve o
novostih, ki vplivajo na nas, študente.
Foto: arhiv Blanke Vombergar
Metka Vezjak je bila predlagana v Strateški svet, vlogo je tudi sprejela. V komisiji za spremljanje in
zagotavljanje kakovosti pa sta Majda Ferlič Knedl, študentka izrednega študija, in Petra Erhatič, ki
zaključuje študij na IC Piramida.
Nika Dornik
29 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Razvedrilo
Križanka, sudoku, šale in Ali veš?
GESLO
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
GESLO
1. ... je biološka veda, ki proučuje živa bitja in njihovo okolje.
2. Predatorstvo ali …
3. Glede na nivo delimo embalažo na primarno, sekundarno in …
4. Kaj je osnovna enota za tlak?
5. qm je …
6. Osnovna enota za _ _ _ _ _ _ _ _ so aminokisline.
7. Sporazumevanje ali …
8. Predstavnik polisaharidov
9. Temeljno področje, kjer se z osebo srečamo do 0,4m
10. Sliva po angleško
11. Okrajšava za živilsko kemijo z analizo živil
12. Kaj pripravimo, kadar ustanavljamo novo podjetje?
Pripravili:
Metka Vezjak
in
Valerija Mihelič
30 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
1
6
1
8
2
7
3
6
9
7
9
5
6
3
9
6
1
3
6
8
3
7
5
8
5
5
8
7
2
8
2
9
1
V cirkusu so slišali
zajčka, ki se je
norčeval iz drugega
zajčka: »In ti še
vedno verjameš, da
te je na svet prinesel
cilinder?«
Sudoku pripravila:
Nika Dornik
Šale pripravil:
Aljaž Žiher
1
6
1
8
2
7
3
6
9
5
6
3
9
6
1
3
6
8
3
7
5
8
5
9
8
7
2
5
7
8
2
9
Dve zaljubljeni kapljici mleka
se ljubkujeta in ena vpraša:
»Ljubi, ali bi se poročil z menoj
in imel otroke?«
»Žal mi je draga, toda jaz sem
pasteriziran.«
1
Po Avstraliji skače kenguru in
se vsakih sto metrov ustavi. Iz
njegove vreče pokuka
pingvinček, ki močno bruha.
Na Antarktiki med skupino
pingvinov sedi kengurujček,
občasno kihne in zagodrnja:
»Oj joj joj, pa ta izmenjava
študentov!«
31 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Ali veš?
Zakaj se očala zarosijo?
Zarosijo se, kadar so hladnejša od okoliškega
zraka. V toplem zraku je več vodnih hlapov kot v
hladnem, zato se vodne kapljice iz zraka v bližini
očal izločijo na očala. V zraku so molekule vode
H2O, ki se naključno gibljejo sem ter tja. V
toplejšem zraku se molekule gibljejo hitreje kot v
hladnejšem. Hitro gibanje molekul preprečuje, da
bi se sprijele in tvorile kapljice. V bližini hladnih
očal se zrak ohladi in gibanje molekul se tako
upočasni, da se molekule vode iz zraka »prilepijo«
na steklo ali pa se sprimejo z molekulami vode, ki
so že na njem. Tako nastanejo drobne kapljice, ki
jih vidimo kot roso.
Foto: Marjana Stupan
(Hiša eksperimentov. Uporabljeno 28. 3. 2011. Dostopno na spletnem naslovu:
e.si/index.php?option=com_content&task=view&id=47&Itemid=38.)
http://www.h-
Zakaj nas kopriva opeče?
Rastline iz družine Urticaceae, v katero spada tudi
kopriva, so pokrite s prozornimi dlačicami. Ob dotiku
prebodejo kožo in spustijo vanjo strup. Posledica je
pekoča bolečina kože in mehurček na njej, ki v nekaj
urah izgine. Obstajajo tudi drevesne koprive, ki imajo
tako močan strup, da lahko ubijejo celo konja.
Foto: Marjana Stupan
(Wikipedija. Uporabljeno 30. 3. 2011. Dostopno na
spletnem naslovu:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_kopriva.)
Zakaj mačke predejo?
Predenje je nizko in nepretrgano brundanje, nima nič opraviti z
resničnim mačjim glasom. Vibracijska frekvenca je precej nižja od
glasu, ki da daje maček s svojimi glasilkami. Predenje je najbrž
posledica nenavadno sproščenega položaja opne. Ljudje si
predenje razlagamo kot znamenje ugodna ali zadovoljstva. Vendar
mačke predejo tudi takrat, kadar trpijo zaradi bolečin.
Pripravila:
(ROBERTSON, J., HOYLE,
G. 1988. Zakajček. Ljubljana.
Delavska enotnost.)
Nika Dornik
Foto: Marjana Stupan
32 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
Kronologija
Pregled minulih dogodkov in pogled v prihajajoče se dogodke
Dogajalo se je …
28. 9.−2. 10. 2010: sodelovanje na 3. Mednarodnem forumu Apimedica in Apiquality forum
(Ljubljana)
26. −27. 10. 2010: mednarodna strokovna konferenca Trendi in izzivi v živilstvu, prehrani, gostinstvu
in turizmu na Biotehniškem izobraževalnem centru v Ljubljani
24.−26. 10. 2010: ekskurzija zaposlenih na Izobraževalnem centru Piramida Maribor, obisk šole v
Richmontu v Švici
November 2010: dogovor o sodelovanju z Radensko, d. d.
5. 11. 2010: ekskurzija rednih študentov 2. letnika v vinsko klet Ormož, zidanico Malek skupaj z
gostujočimi učitelji z Norveške in iz Francije
16. 11. 2010: delovno srečanje ravnateljev višjih strokovnih šol in predsednikov študijskih komisij za
kakovost na Bledu
18. 11. 2010: 2. konferenca o kakovosti v višjih strokovnih šolah (Murska Sobota)
24. 11. 2010: predstavitev projekta izrednih študentov Luštrek v vsako kuhinjo pri predmetu
ekonomika in menedžment podjetij
25. 11. 2010: v okviru pripravljalnega srečanja je v okviru projekta Erasmus Irena Vračko obiskala
Poljsko
12. 2010: sodelovanje v projektu v okviru svetovnega dneva boja proti aidsu Več možnosti je, izberi
najboljšo (Zdravstveni dom Maribor, Mestna občina Maribor)
12. 2010: 8. srečanje koordinatorjev v okviru projekta Erasmus
6.−11. 12. 2010: štirje predstavniki višje strokovne šole so obiskali šolo v Toulousu
7. 12. 2010: predstavitev projekta rednih študentov 1. letnika Poslovna ideja iz časov babičine kuhinje
8. 12. 2010: udeležba na sejmu višjih in visokih strokovnih šol na Ptuju
22. 12. 2010: sestanek študentskega sveta
22.−23. 1. 2011: obisk sejma SIGEP v Riminiju (Italija) za vse zaposlene na Izobraževalnem centru
Piramida Maribor
33 | S t r a n
Glasilo ŠTUŽI
Št. 6, Maj 2011
21., 25. 1. 2011: izobraževanje za področje velikih kuhinj (na IC Piramida Maribor)
25. 1. 2011: izobraževanje kruh z manj soli (za študente 2. letnika)
11. in 12. 2. 2011: informativni dan
Potekal je 11. februarja ob 11. in 15. uri ter 12. februarja 2011 ob 9. uri. Bodočim študentom sta bila
predstavljena dva višješolska izobraževalna programa: živilstvo in prehrana za redni in izredni študij
ter organizator socialne mreže za izredni študij. Seznanjeni so bili z vpisnimi pogoji, kako poteka
študij, praktično izobraževanje … Spregovorili so tudi predsednik študentske skupnosti Milan Korošec
in nekaj študentov ter predavatelji, s svojega zornega kota so predstavili način poteka študija,
projektno delo.
16. 2. 2011: sodelovanje na festivalu testenin v Opatiji (ocenjevanje v mednarodnih komisijah)
22. 2., 29. 3., 30. 3. 2011: izvedbe seminarja Uspešna pot do diplome
23. 2. 2011: na IC Piramida je potekala konferenca o aktualnih razmerah v proizvodnji in predelavi
mesa
14. 3., 15. 3., 8. 4. 2011: tečaj za notranje presojevalce za področje kakovosti
24. 3. 2011: predstavitev projekta rednih študentov 2. letnika Vrelci zdravja pri predmetih tehnologija
rastlinskih živil ter sestava in kakovost živil
Marec 2011: nastanek 1. številke revije Slaščičarstvo
4. 2011: predstavitev projekta rednih študentov 2. letnika Telo in hrana v sliki pri predmetu trženje
Napovedujemo …
2.−7. 5. 2011: obisk predavatelja iz Portugalske Antonia Jordaa (strokovnjak s področja enologije)
4. 5. 2011: simpozij Mlinarstvo in pekarstvo
8.−15. 5. 2011: štirje predstavniki višje strokovne šole bodo obiskali šolo v Toulousu
26. in 27. 5. 2011: ekskurzija rednih študentov 2. letnika
26. 5. 2011: 3. konferenca o kakovosti v višjih in visokih strokovnih šolah
23. 6. 2011: podelitev diplom diplomantom višje strokovne šole
17.−20. 6. 2011: zaključna ekskurzija zaposlenih Izobraževalnega centra Piramida
34 | S t r a n