30 let Mirsad Begić Maravee Eros Jurij Pfeifer Novoletna prodajna

Piranski dnevi
arhitekture – 30 let
Monfort Portorož
Mirsad Begić
Galerija Loža Koper
Maravee Eros
Galerija Herman Pečarič
Jurij Pfeifer
Galerija Meduza Koper
Novoletna prodajna
razstava
❚ Občasnik Obalnih galerij Piran in Gledališča Koper ❚
❚ Letnik X ❚ Številka 6 ❚ November 2012 ❚
❚ Brezplačni izvod ❚ ISSN 1854–0449 ❚
Poštnina plačana pri pošti 6101 KOPER – CAPODISTRIA * TISKOVINA
Z
adnjo soboto v novembru bo v gleda­
lišču Tartini v Piranu pod častnim po­
kroviteljstvom dr. Radovana Stanislava
Pejovnika, rektorja Univerze v Ljubljani,
in Antonia Tajania, podpredsednika Evropske
komisije, potekala jubilejna že 30. mednarodna
arhitekturna konferenca Piranski dnevi arhitek­
ture. Spremljale jo bodo otvoritve sedmih spre­
mljevalnih arhitekturnih in fotografskih razstav.
Predpremierno bo prikazan novi dokumentarni
film TV Slovenija 30XPiDA. Konferenca se bo
ob 19. uri zaključila s klavirskim recitalom pia­
nista Bojana Goriška, ki bo slavnostni uvod v
tradicionalno podelitev priznane mednarodne
arhitekturne nagrade Piranesi. Odprtje razstav
bo ob 20. uri, odprtje razstave Piranesi pa ob
21. uri v Mestni galeriji Piran.
30 let_utilitas, firmitas,
­venustas
mednarodna arhitekturna konferenca in razstave
Gledališče Tartini, Piran, 24. november 2012
Odprtje razstav ob 20. uri, odprtje razstave Piranesi v Mestni galeriji Piran ob 21. uri
Tema
30 let/30 years_utilitas, firmitas, venustas
30. Piranski dnevi arhitekture z vitruvijanskim
naslovom praznujejo častitljiv jubilej. To je tudi
priložnost za pogled nazaj. Za pregled in retro­
spektivo 30_letnega (so)oblikovanje prostora in
družbe. Piranski dnevi arhitekture_PDA, ki so
se, kot je bilo zapisano v uvodniku ob 25-letnici,
»rodili v obdobju kritičnega regionalizma in
kasneje postmodernizma, vere v visoko tehno­
logijo …«, so obdelali 29 različnih tem in se ne
glede na trenutna modna dogajanja vedno zno­
va spraševali o kontekstu in identiteti – danes
najbolj aktualnih temah globaliziranega planeta.
Tudi trideseta tematika nadaljuje s tradicijo:
čeprav se časi spreminjajo, in mi z njimi, stoji
arhitektura vseh obdobij na treh vitruvijanskih
temeljih – uporabnosti, trdnosti in lepoti.
Jesús Castillo Oli
Jesús Castillo Oli
Saint Corbinian
Saint Corbinian
Program
6 predavanj_1 okrogla miza
_9 predavateljev
 Heinz Tesar_Dunaj
 Ákos Moravánszky_Budimpešta, Zürich
 Boris Podrecca_Dunaj
 Maroje Mrduljaš_Zagreb
 Jesús Castillo Oli_Aguilar de Campoo
 William J. R. Curtis_Cajar
 Friedrich Achleitner_Dunaj
 Andrija Rusan_Zagreb
 Vladimir Šlapeta_Praga
1 študentska predstavitev
 Klara Zalokar, Klemen Zupančič_Making
things_Fakulteta za arhitekturo Ljubljana
2 dokumentarna filma
 30XPiDA_Piranski dnevi arhitekture, 30 min
scenarij Andrej Doblehar, režiser Marko
­Cafnik, produkcija Televizija Slovenija, 2012
 Arhitekt Mediterana, dokumentarni portret
Vojteha Ravnikarja, 52 min scenarista Matej
Mljač, Boris Bezić, režiser Boris Bezić, pro­
dukcija Miha Černec_Tramal films, 2012
7 arhitekturnih razstav
Galerija Sv. Donat
 Damjan Gale_Piranski dialogi
(fotografska razstava)
Mestna galerija
 Zgodovinski spomin
(fotografije Branko ­Silađin, Damjan Gale)
 Arhitekt Mediterana
(dokumentarni portret Vojteha Ravnikarja)
 Piranesi 2012
(mednarodna arhitekturna razstava)
Galerija Meduza 2
 funkcionalno + trajno + lepo = opeka
1 klavirski recital
Galerija Herman Pečarič
 Nagrade Piranesi 1989–2011
 Osnove (seminarska in diplomska dela Fakul­
tete za arhitekturo v Ljubljani 2010–2012)
 12 projektov za evropsko prestolnico kulture
Maribor 2012 (12 diplomskih nalog študen­
tov za arhitekturo na Fakulteti za gradbe­
ništvo Univerze v Mariboru)
1 nagrada Piranesi
 Philip Glass, izvaja pianist Bojan Gorišek
 podeljuje dr. Radovan Stanislav Pejovnik_
rektor Univerze v Ljubljani ❚
Pripravila: Maja Ivanič, predsednica organizacij­
skega odbora Piranskih dnevov arhitekture (PDA);
fotografije: arhiv arhitektov; www.pida.si
Maroje Mrduljaš
Tina Modotti in Elisa Seravalli
Maravee Eros Tina med
filmom in fotografijo
fotografija in video
Galerija Loža, Koper
7. december 2012–januar 2013
Elisa Seravalli, We love Tina!, posnetek video mapiranja, Preview Maravee Eros,
Mestna knjižnica Pordenone
Z razstavo »Hommage Tini Modotti« – pripravil jo je Cinemazero
(Pordenone, Italija) – se Obalne galerije Piran ponovno vključujejo
v večleten projekt Maravee.
K
oncept letošnje edicije z naslovom Maravee Eros izpostavlja živ­
ljenje in delo znane fotografinje in igralke Tine Modotti (Videm,
17. 8. 1896–Mexico City, 5. 1. 1942) in ga sooča s fotografijami,
videom, kipi ter performansi izbranih sodobnih umetnikov.
Na razstavi na gradu Castello di Susans in Visionario je dominiral zgodo­
vinski lik ženske in umetnice, zlasti s širokim izborom fotografij iz Arhiva
Cinemazero, ki velja za enega najbolj bogatih in izpopolnjenih arhivov
o Modottijevi, ob katerih so bili razstavljeni posnetki Edwarda Westona,
v katerih se pojavlja Tina Modotti kot igralka in fotomodel ter kadri iz filma
The Tiger’s Coat , do avtorskih posnetkov tihožitij, v katerih prepoznava­
mo njeno umetniško fotografijo. Na zadnji etapi Maravee Eros se esenci
osebnosti Tine Modotti, njeni človeški in umetniški plati, posveča Elisa
Seravalli z delom We Love Tina. Projekt je v začetni fazi nastajal kot video
mapping za križni hodnik Mestne knjižnice v Pordenonu (Biblioteca Civica
di Pordenone), kjer so ga ozvočili s koncertom skupine The Leaping Fish
Trio, zatem je bil prilagojen arhitekturi v Castellu di Susans, nazadnje
ga lahko doživljamo kot video, v izvedbi Tommasa Lessia (multimedijski
laboratorij Cinemazero) in Micheleja Baggia (Sowhat Studio).
Video dokumentira audiovizualno predstavo – preview prireditve Tina:
med filmom in fotografijo, v katerem Seravallijeva ponuja izseke podob
te večplastne umetnice. V črno belem in barvnem kolažu se vijejo in vzni­
kajo telesa, obrazi in cvetje, ki ob spremljajočih zvokih ustvarjajo učin­
kovit senzualen preplet izobilja, kot vezno nit med različnimi časovnimi
obdobji. ❚ Zamisel in umetniško vodenje projekta: Sabrina Zannier. Projekt
so podprli: Dežela Furlanija - Julijska krajina, Fondacija CRUP, Gervasoni
Tina Modotti, Velikonočna lilija in popek, okoli 1925
David Lachapelle, America Flower, 2008–2011,
C-print, 182,9 x 137,2 cm; © David Lachapelle
Nobuyoshi Araki, Fuyu-Koi, Love in Winter, 1997, ČB print,
153 x 105 cm; Courtesy Galleria Zonca & Zonca
3
Mirsad Begić
Veliki čuvar
prostorska postavitev
Razstavišče Monfort, Portorož
9. november 2012–januar 2013
­notranjost in zunanjost, zastavi se vprašanje novega subjekta.
To, kar se usiplje iz svetlobe, iz Begićevih sanj, iz materničnega
­prostora, ali kar je identični simbol, iz morja (ki vedno prezentira prvo
točko našega razvoja in mesto rojstva; iz morja smo prišli), je za večino
nekakšna ekološka šara, tehniški ostanki in odpadki blodnega člo­vešt­va,
nekakšna morska naplavina, ki nima globljega pomena. In vendar jih
samo avtor označi za relikvije, za »sveto moč«, svetinje in dragocen spo­
min. Predrimo torej videz površine, sestopimo v primarno formo in
v tisto, česar projekcije so te oblike in je ta realnost. Prodrimo v neza­
vedno in njegov Bedeutung. Vrnimo se korak nazaj in ponovimo: iskali
smo izvirni lik, univerzalijo, oživljeno z nekim davnim smislom in po­
menom. Izvirni lik, ki se pojavlja v različnih upodobitvah na enak na­
čin; v enakem smislu, z istim sporočilom. Takšen znak in takšni znaki
nastopajo nekako sami zase, fragmentarno. Takšen izvirni lik je svojski
Foto: Jaka Jeraša
P
ot je končana, potovanje se začenja, kot je zapisal filozof. Begi­
ćev remake z naslovom Veliki čuvar je zbranost vseh kiparjevih
spoznanj in likovnega znanja, je epopeja Bitja, epoha človeške
(zagrobne) eksistence, umetnostni presežek. In prava arheolo­
gija, to se pravi najdba in iznajdba, dokončnost neke forme, ki spremlja
in spreminja naše bivanje v tostranstvu – prehodu v Onostranstvo.
Ostanki (ruševin) neke nevidne zgradbe in prostora, ki ne pozna vzpo­
rednic v slovenski likovni umetnosti; brez primerjave. Nekakšna skrepe­
nela gmota – naplavina – kot strdek-zgošča, kot preostanek drugega, mi­
nulega sveta, realnega sveta, ki je izginil, to se pravi fizičnega, telesnega
sveta, ki se prav zdaj spreminja v duhovno, metafizično vesolje, ki lebdi,
v neminljivost trajanja, v večnostni privid, ki zdaj, pred nami vstaja, v
bivanje, v nebitje brezčasnega prostora, po neki končni in dokončni ka­
taklizmi. V Begićevih sanjah je arheologija povezana s psihoanalitičnim
odstiranjem, z razkritjem prazavesti – Urverdrangt, s pradavnostjo po­
tlačenega v naši psihi. Torej arheologija, star, prvoten, starodaven, iz gr.
arkhaio; a tudi ladja, barka v biblijskem pomenu: sveta ladja; iz lat. arca
v pomenu coffre: skrinja, kovček, pljuča, glasba; tudi arkh, prvi, nad,
iz gr. arkhien: voditi, vladati, ukazovati; vodilna ladja, glas, ki ukazuje.
In forma te primarne skušnje je temeljna, substancionalna, saj je
kot lik, kot likovnost, oblikovanje in izraznost postavljena kot jasnost
in razločnost nasproti motnosti in kalnosti in nerazločnosti oblike;
ki nam ničesar ne pove, ki ničesar ne razločuje. Ki vodi v zmotnost,
­nerazumevanje, nerazumljivost. In ne nazadnje v brezpomenskost,
v neresnico. – Ko se utrudi forma gledanja, pogleda na stvari, ko ta po­
stane nazadnjaška, zaviralna (v znanosti, v umetnosti, v vsakodnevnem
delovanju), se z genialnim rezom nekega umetnika poruši, zruši stari
svet, prelomi, zlomi ustaljena, preživeta Zgradba in Sistem, matrica:
­modus operandi, ars vivendi. Nastopi drug (v)pogled, zamenjata se
4
in oseben in skoraj magičen, saj v njem počiva površina kipa. Odkriva
nam vozlišče avtorjevega intimnega in likovnega spraševanja. In v njem
je skrit poetični naboj umetniškega dela.
Tak lik seveda ne izključuje estetskega učinka, estetske vrednosti po­
dobe. Prav nasprotno: Ostati pa mora v pravi meri skrit, da nas ne zmoti
njegova čista, evidentna forma. In tudi ravno prav odkrit, to se pravi
­viden in opazen, da še – v podzavestnem stiku našega pogleda ter čust­
vovanja – poveže kip v enkratni dogodek v estetično ugodje in v zavestspoznanje o umetniški resnici takšne upodobitve. Izvirni lik tudi ne iz­
ključi zunanjost, temveč jo zlije vase, jo individualizira. V tem je njegova
vloga še kako simbolna. Primarni lik torej nikakor ni v odvisnosti od
likovne sintakse, niti ni podrejen odnosom v resničnosti, iz katere umet­
nik črpa snov za svoja dela; temveč je dan vnaprej, vložen v avtorjevo
psihofizično »postavo«, usojen in predestiniran. Čeprav kot tak – če ni
upodobitve – v bistvu ničen, neprisoten; ker biva v območju čiste sub­
jektivnosti in ga zato historični in analitični pristop ne moreta odkriti.
Kiparstvo kot žrtveni oltar, kiparstvo kot kadaver, kiparstvo kot sim­
bolična projekcija odkriva notranje življenje Forme, ki se nam tu in tam
zazdi kot embrio ali kot feniks, ki se dviga nad pogoriščem, ali kot
­»mumija, ki hodi«. Vsi občutki so pravilni: Begićeve skulpture nastajajo
in vznikajo iz smrti, iz žive meje bivanja ter izginotja, iz brezna tiste reže
– in razpoke –, ki nas ločuje od poslednjega trenutka, zavrženost, pozab­
ljenja. Trenutek »padca v Nič« kot vzgon v duhovnost, trenutek večne
smrti kot vstajenje v drugo, v domovanje, bitje, bivanje in eksistenco
­mrtvih.
Rajmund Kocbek
Preludiji
slike
Galerija A + A, Benetke
Otvoritev: sreda, 12. december 2012
Jurij Pfeifer
slike
Galerija Herman Pečarič, Piran
21. december 2012–januar 2013
Otvoritev: 21. december 2012 ob 19. uri
Telo-skulptura se spreminja v zarodek, v prenatalno in posmrtno
f­ ormo, v kožni strdek, v skrepenelo, posušeno in otrdelo tkivo. Teloskulptura so v resnici skladni nemega duha, ki je mumificiran, mrtev,
a vendarle telesen in organski. Telesna žlindra, »strašni stvor«, ovit v
­poslednja oblačila; telo, ki temelji na notranjem kadavru, ki je odrešeno
perverznosti realnega sveta. Telo, ki mora skozi Onostranstvo, ki mora
zaživeti svojo smrt, otrplo, zakopano, ohromljeno, da bi dosegli svojo
odrešitev. Telo skulpture, votlo, zbito, nemo, je torej sarkofag, stiskal­
nica in »mišična zapora«: »O, brezno, čudovito za skrivnostnega Boga
in za duhove, strašno za mrtve. Pozdravljeno, skrivnostno brezno! Pri­
hajam, da v tebi doživim Bogove … Duhovnost, ki je ni mogoče zadušiti:
Demoni, ki žive od senc umrlih. O, ti demonskost! Tvoje poti so zdaj
­odprte in jaz, pred vami, hodim proti čudovitemu Zahodu.« (Egipčanska
Knjiga mrtvih) ❚ Andrej Medved
Dama s slepo
mačko, 2011,
akril na platnu,
90 x 70 cm
V
sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija bomo v piranski
Galeriji Herman Pečarič predstavili izbor slik akad. sli­
karja Jurija Pfeiferja (rojen 1955, končal je Gimnazijo
J. Vega v Idriji, diplomiral je leta 1987 na ljubljanski ALU
pri prof. Gustavu Gnamušu, živi in ustvarja v Idriji). Uveljavljen
je kot grafični (plakati, publikacije) in industrijski oblikovalec
­(pohištvo za Lesno industrijo Idrija, avdio komponente Stylos),
ukvarja se s scenografijo (je dobitnik zlate Linhartove značke za
scenografijo leta 1993) in kostumografijo ter z ilustracijo (za otroš­
ke knjige pri Mladinski knjigi in za otroš­ke revije; v letih 1985 in
1986 je bil likovni ured­nik revije Glasbena mladina).
Zadnja leta se posveča predvsem slikarstvu. O razstavi slik,
ki je bila lani na ogled v razstavišču Nikolaja Pirnata na gradu
Gewerkenegg v Idriji in bo na ogled v Piranu do konca januarja
2013, je umetnostna zgodovinarka Monika Ivančič Fajfar, ki bo
­avtorja na odprtju tudi predstavila, med drugim zapisala: »Pred­
stavljeni opus Jurija Pfeiferja je videti zelo raznolik, čeprav nastaja
vzporedno. Osrednji motiv je (ženska) figura. Ta figura je sprva
ikona, nato fantazijsko preoblikovana pojava, nazadnje postane
del krajine, v kateri postopoma izginja. Skozi predstavljeni opus
lahko sledimo simbolnemu in fizičnemu razkroju telesa.«
Recipročno bomo jeseni 2013 v idrijskem razstavišču Nikolaja
Pirnata predstavili slike Preludiji koprskega slikarja Rajmunda
Kocbeka. ❚ Nives Marvin
5
Forma viva –
50 let
dokumentarna razstava
Galerija Loža, Koper
8. november–2. december 2012
Janez Lenassi
R
azstava z naslovom FORMA VIVA –
50 let, je bila odprta v Galeriji
­Božidar Jakac – ­Lamutov likovni
­salon, 15. julija 2011 in bila 7. feb­ru­
arja 2012 prenesena v Koroški ­pokrajinski
­muzej Slovenj Gradec – muzejsko razstavišče
Ravne na Koroškem. Avtor razstave je višji
­kustos Galerije Božidar Jakac, Goran Milo­va­no­
vić, razstavo in tiskovine je oblikoval ­Matic
­Tršar.
Pri vsakem prenosu se razstava še dodatno
fokusira na delovišče samega kraja, postavitev
pa se prilagodi tlorisu razstavišča. V koprski
galeriji je postavitev osredotočena na delovišče
­kamnitih skulptur na polotoku Seča pri Por­
torožu. ❚
Boštjan Drinovec
Giancarlo Marchese
Foto: Jaka Jeraša
Miroslav Urošević
Masayuki Nagase
Graziano Pompili
6
Masayuki Nagase
Reliefna plošča na zidu prehoda
Židovskega kareja, Piran
istrski marmor, 2,25 x 4,60 m
Zbirka Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva,
Portorož 1985
Priprta Likovne
vrata zbirke
depoja Obalnih galerij
J
aponski kipar Masayuki Nagase (Kyoto,
1949) je po formalnem šolanju na tokij­
ski akademiji za likovno umetnost svoje
znanje dodatno izpopolnjeval na števil­
nih simpozijih na Japonskem, konec sedem­
desetih let prejšnjega stoletja pa tudi po
Evropi, še zlasti v Avstriji in Jugoslaviji. Dalj
časa je živel in ustvarjal na Hrvaškem, v
­hrvaški (Marušići) in slovenski Istri. Ob po­
membnih skupinskih razstavah, na katerih
je sodeloval po svetu (ZDA, Italija, Kanada,
Avstrija), so bile njegove osebne postavitve
dokaj redke. Zadnjo samostojno razstavo
v Sloveniji, leta 1993 jo je pripravila ljub­ljan­
ska Mestna galerija, si je bilo mogoče ogle­
dati tudi v koprski galeriji Loža. Avtor se
je kmalu zatem preselil v ZDA. Za seboj je
v Sloveniji pustil nekaj izvrstnih monumen­
talnih javnih plastik, ki so nastale bodisi
kot naročila za urbane prostore (skulptura
na Trgu Alme Vivode v Izoli in vodnjak
na koprski tržnici) bodisi v sklopu Med­
narodnega simpozija kiparjev Forma viva,
Portorož v letih 1985 in 1987.
Posebno pozornost velja posvetiti Naga­
sejevi udeležbi na simpozijskemu srečanju
Foto: Jaka Jeraša
Zgodilo se je … Forma viva 50 let
Dokumentarno razstavo je v Galeriji Loža odprl
Bojan Božič, ravnatelj Galerije Božidar Jakac.
Na otvoritvi so bili prisotni tudi tržaški kipar
Villi Bossi, soproga pokojnega Janeza Lenassija
Marjanca in sin Aleš Lenassi.
leta 1985, ki ga je zaznamovala skupna de­
lovna izkušnja japonskega in piranskega
kiparja Janeza Lenassija. Bienalna manife­
stacija je bila tisto leto zanimiva tudi zato,
ker je upoštevala različne načine prezenta­
cije nastalih kipov, od običajne umestitve
v galerijo na prostem, prek postavitve na
izbrane lokacije v priobalnem pasu, do
­posega v urbano središče, pri katerem sta
sodelovala Lenassi in Nagase. Prenova pi­
ranskega Židovskega trga je predstavljala
prvi primer vklju­če­vanja kiparskega simpo­
zija v prenavljanje urbanih površin ob sloven­
ski obali. Kiparja sta neposredno sodelo­vala
s strokovnjaki konservatorske (Sonja Ana
Hoyer) in arhitekturne (Nebojša Vranešič)
7
stroke. Omejene površine trga niso bile
­primerne za postavitev samostojnih plastik,
zato se je njun avtorski prispevek omejil na
oblikovanje tal in zidnih površin v podhodu
Židovskega trga. Lenassi je v tlaku iz istr­
ske­ga marmorja z izjemno občutljivostjo pri­
klical vtis vzvalovanih površin, ujetih v igro
osmerokotnih geometričnih likov. Nasprotje
tej zglajeni kamniti strukturi so Nagasejeve
grobe kvadratne stenske obloge, s katerimi
se je umetnik spretno in nevsiljivo vpel
v zidno stavbno površino. Prepričljiva izpo­
vednost kiparskih posegov s horizontalno
in vertikalno plastično intervencijo tako
­arhitekturni prostor oblikuje na nov, izviren
način. ❚ Majda Božeglav Japelj
Napovedujemo
sssssssssssssssssssssss
Prodajna razstava likovnih del
v Galeriji Meduza v Kopru
3. december 2012–januar 2013
sssssssssssssssssssssss
Zgodilo se je … Rajmund Kocbek v piranski Mestni galeriji
Slavko Krajnc v Galeriji H. Pečarič
Tjaša Kermavnar v Galerji Meduza v Kopru
Foto: Arhiv OGP
Mirsad Begić v portoroškem Monfortu
8