Stylus Magazine Indesign Template

poštnina plačana pri pošti
3210 Slovenske Konjice
glasilo • maj 2012 • št. 6 • območna obrtno podjetniška zbornica Slovenske Konjice
glasilo
OBVESTILA
KOPANJE V BAZENIH TERME PTUJ IN TERME ZREČE
V tajništvu zbornice lahko kupite karte za kopanje v bazenih v Termah Ptuj, cena karte je 12,00 € za odrasle in 8,00 €
za otroke, ter za Terme Zreče, cena celodnevne karte za odrasle je 8,00€, za otroke pa 6,00€.
Najava dogodkov za maj 2012
16.5.2012 ob 10.00 uri seminar »Posebnosti osebnega stečaja in možnost poslovanja stečajnega dolžnika v
osebnem stečaju«,
23.5.2012 ob 16.00 uri seminar »OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA in njihov vpliv na POSLOVNI IZID ter
DAVČNO OSNOVO, ter zadnje spremembe ZDoh-2 in ZDDPO-2«,
9.6.2012 tretje redno usposabljanje šoferjev
Jakob Furman
Življenje kot izbrana sestavljenka iz tisoč drobnih
barvitih koščkov
ŠE PROSTE KAPACITETE V APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE V LETU 2012
Obveščamo vas, da so v APARTMAJU MORAVSKE TOPLICE še prosti naslednji termini:
19.05.2012 – 26.05.2012
08.09.2012 – 15.09.2012
17.11.2012 - 24.11.2012
26.05.2012 – 02.06.2012
15.09.2012 – 22.09.2012
24.11.2012 – 01.12.2012
02.06.2012 – 09.06.2012
29.09.2012 – 06.10.2012
01.12.2012 – 08.12.2012
23.06.2012 – 30.06.2012
06.10.2012 – 13.10.2012
08.12.2012 – 15.12.2012
28.07.2012 – 04.08.2012
13.10.2012 – 20.10.2012
15.12.2012 – 22.12.2012
14.08.2012 – 18.08.2012
20.10.2012 – 27.10.2012
22.12.2012 – 29.12.2012
25.08.2012 – 01.09.2012
10.11.2012 – 17.11.2012
Izdajatelj:
Območna obrtno-podjetniške zbornice Slov. Konjice, Celjska cesta 2, 3210 Slov. Konjice
telefon: 03/757 27 50, GSM 031 384 348, fax: 03 757 27 55, spletna stran: www.ooz-slov.konjice.si, e-pošta: [email protected].
e-pošta: [email protected]
Uredniški odbor:
Milena Brdnik, Mateja Košir, Marjan Borovnik
Fotografije na naslovnici:
foto utrinki iz izleta žensk po Koroški
Oblikovanje, priprava in tisk
Tiskarna Petrič, Branko Petrič s.p., Slovenske Konjice
Glasilo je brezplačno in izhaja enkrat mesečno v nakladi 650 izvodov. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi Glasilo
med proizvode, za katere se obračuna DDV po stopnji 8,5%.
Pravijo, da je tudi najboljši portret le del neke celote. In
tako je tudi z današnjim intervjujem. Življenje Jakoba
Furmana je sestavljeno iz neskončnega števila malih
drobnih dogodkov, ki pa bi vsak zase lahko predstavljal
odlično snov za avtobiografski roman. Za intervju pa
bomo izbrali le tiste najbolj kričeče in svetleče dogodke,
ki so zaznamovali in oblikovali življenje mladega Jakoba.
Verjamem pa, da ga v življenju čaka še veliko novih,
presenetljivih trenutkov, saj je neverjetno radoživ,
vedoželjen, pogumen, odločen in presenetljivo bister
»fantič«. S svojo zagnanostjo in inovativnostjo bo še
premikal bregove.
Jakob, ti si še zelo mlad, a za tabo je že
presenetljivo polno in bogato življenje. Mislim,
da za tebe velja naš pregovor: Mladost je
norost, skače čez potok, kjer je most. Je bila
tvoja mladost tudi takšna?
DRUŽINA
Svoje življenje sem začel v Slov. Konjicah. Potem so me
valovi življenja nosili malo naokoli in jaz sem se jim z
veseljem prepustil. In ko se je morje umirilo, me je val
znova prinesel nazaj domov. Tudi moji starši so pravi
Konjičani. Izvirajo iz Konjiške vasi iz skromne hišice pod
lovskim domom, kjer danes ne živi nihče in hiša propada.
Moja mama se je omožila z očetom, a njune zveze doma
niso podpirali. Edini, ki ju je razumel in ju vzel pod svojo
okrilje, je bil arhidiakon gospod Tovornik. Preselila sta
se v župnišče, kasneje v »kaplanijo« in opravljala delo
mežnarja. To delo je oče vestno in z veseljem opravljal do
svoje prezgodnje smrti leta 2008. Sedaj to delo opravlja
moja mama.
Ker sta bila moja starša zelo verna človeka, ju je tudi Bog
blagoslovil in imela sta pravo bogastvo skrito v svojih
otrocih. Otrok je sedem. Pravljično število in jaz sem
postrušček, sedmi otrok. Starša sta verjetno mislila, pa
imejva še enega, da nam bo v veselje in pomoč na stare
dni. Ne vem, če je bilo to z veseljem vedno tako. A svoje
starše sem imel rad in jih še danes globoko spoštujem.
Tudi z brati in sestrami sem še danes tesno povezan.
Najstarejši, Janez, je župnik v Andražu pri Polzeli in kar
poznan širom Slovenije. Moj drugi brat Jože, ki ga vsi
kličemo Pepi, je bil tudi nekaj časa župnik, danes pa je
srečno poročen in ima pet hčera. Živi v Mariboru in je šef
kabineta rektorja univerze v Mariboru.
Tonči živi ob morju, na Malem Lošinju, kjer odpira most
za ladje in čolne, ki žele odpluti ali pripluti. Moja sestra
Minka je medicinska sestra v domu za ostarele v
Šentjurju, Alojz pa je medicinski brat v Konjiškem domu
za ostarele. Tudi Terezija živi v Slov. Konjicah. Vsi so našli
svoj cilj v življenju. Ostal sem samo še jaz, najmlajši, se
vedno iščoči, a že dokaj umirjen in prepričan, da vem, kaj
si želim in kam me vodi pot.
glasilo maj 2012
3
Danes živim pri svoji boljši in lepši polovici v Draži vasi
in vodim gostišče Zlati grič v Škalcah, ki sem ga vzel v
najem za pet let. A pot, ki me je pripeljala do tukaj, je bila
zelo pestra, zanimiva in na njej sem se naučil marsikaj.
PO POTI ŽIVLJENJA
Osnovno šolo sem končal na OŠ Pod goro Slov. Konjice.
Nato me je pot vodila na srednjo Komercialno šolo v
Celje. In kot marsikateri nadobudni najstnik, sem bil
prepričan, da sem zelo pameten, da vem že skoraj vse,
da me profesorji ne morejo naučiti ničesar in da me šola
le mori in tlači.
Tako sem se zaposlil, da bom sam svoj gospod. Opravljal
sem različna dela. Bil sem avtomehanik, delal sem pri
čevljarju, opravil služenja vojaškega roka v slovenski
vojski, delal v različnih picerijah, diskotekah, stregel v
baru. In na tej razgibani poti me je nekje srečala pamet.
Vpisal sem se na SIC v Slov. Konjicah in končal srednjo
šolo. Nato sem se vpisal v Kranju na šolo za organizacijo
dela, smer informatika. Sedaj pa opravljam na Bledu
Višjo gostinsko šolo, ostala sta mi še dva izpita. Čim
prej želim končati tudi to. V tem času pa sem seveda še
vedno delal. Bil sem v piceriji Botana v bližini letališča,
pa v piceriji Bolero v Naklem, deset mesecev sem delal
tudi na letališču. Najprej kot čistilec avtomobilov, nato
kot rentar avtomobilov. Prakso sem opravil na Brdu pri
Kranju in v hotelu Astoria na Bledu. Drugo prakso pa v
Zrečah. Delal sem tudi v Predosljah v gostilni Krištof. To
je zelo znana gostilna, ki ima bogato vinsko karto in tu
sem se naučil veliko o vinu in postrežbi. Nato sem delal
se v Kranjski gori, pa v Mariboru in tako, poln izkušenj in
znanja, prispel do gostilne Grič.
GOSTILNA GRIČ
Pozimi, tik pred novim letom, 16.12.2010, sem začel z
delom na Zlatem griču. Uradno s 1.1.2011. Tri mesece
sem imel poskusno dobo, da sem se lahko dokazal in
nato sem vzel gostilno v najem za dobo petih let.
Prevzel sem tudi vse zaposlene, ki so vsi z izjemo enega
še vedno pri meni. V ekipi gostilne Grič je sedaj zaposlenih
osem, seveda vključno z mano. Hitro sem ugotovil, da če
želimo delati dobro, moram imeti ljudi redno zaposlene, le
zadovoljen delavec bo delal dobro in se trudil za napredek
in dober glas gostilne. Moja vizija dobre gostilne je ta, da
bi gostom ponudil odlično pripravljeno in kakovostno
hrano. Trudim se, da vse surovine, vino, sokovi izvirajo
od tukaj oziroma iz bližnje okolice. Ponujam štajersko
kvaliteto. Vzgled mi je Vulkanlandija v Avstriji, ki smo si
jo ogledali skupaj z županom, g. Miranom Gorinškom,
kateri je organiziral strokovno ekskurzijo v Avstriji .
Ponujajo vse, kar se pridela in naredi v bližnji okolici.
Želim si, da bi prednost takega načina dela in razvoja
spoznali tudi v Sloveniji. Seveda želim, da bi tudi minister
za kmetijstvo podpiral takšne načrte in nam omogočil, da
lahko kupujemo od domačih kmetov, obrtnikov, vinarjev,
sadjarjev….. Tudi sam kupujem vse, kar lahko dobim, v
domači okolici.
Moko dobim iz Frama, kruh pečemo sami. Sir, kajmak,
skuta pridejo z Grobelnega in se najdejo v našem pecivu
ali naših mesnih narezkih in jedeh. Sedaj, ko je g. Lešnik
zasadil velike površine z zelenjavo, bom to kupoval tukaj
in mi bo delo olajšano. Vino dobim z Zlatega griča in
od g. Podkubovška, ki skupaj z g. Brumcom vodita klet
Sanktus. Jagnjetina prihaja iz Laškega, prav tako tudi
kozlički. Ribe dobim na Stranicah. Tako moji gosti vedo,
kje in kako je bila pridelana hrana, ki jim jo ponujamo. Že
sedaj, čeprav delamo v bistvu komaj leto dni, se naš trud
pozna in prepozna. Na reklamo in promocijo ne damo
dosti, pravimo, da je najboljša reklama za nas zadovoljen
gost, ki se rad sam vrača k nam ali nas priporoči svojim
prijateljem. Imamo pa staro kuhinjo in njena zmogljivost
ob največjem povpraševanju ne zadostuje. Zato bo prav
kuhinja tista, ki jo bomo morali kmalu prenoviti. Sedaj
smo v osrednjem delu gostišča zgradili kamin, ki je dal
prostoru novo dimenzijo, pozimi pa nas je reševal pred
mrazom. Rad bi preuredil tudi kletne prostore in jim dal
novo namembnost. Zunaj sem uredil sladoledni vrt, da
se bodo sprehajalci, ki poleti množično hodijo v Škalce,
ohladili, odpočili in se posladkali.
Kriza, ki vlada danes pri nas in povsod po svetu, se
pozna tudi tukaj. Vendar pa v Slov. Konjicah za naš tip
gostišča ni nobene prave konkurence, kar je velika škoda.
Včasih me gosti sprašujejo, kam bi še lahko šli, da bi
kaj dobrega pojedli ali popili, pa jim lahko povem le za
Rad prebiram potopis Paola Santoninija, ki je spremljal generalnega vikarja in oglejskega patriarha. Naše kraje je obiskal
v času delovanja Žičke kartuzije in opisal tudi način prehranjevanja in priprave hrane takrat. To so bili pravi sladokusci.
Njihove mize so se šibile od številnih vrst mesa, prilog, sladic. Bili so res pravi uživači in so znali ceniti dobro hrano. Še danes
se lahko od njih marsičesa naučimo.
4 glasilo maj 2012
Loče in Zreče. Sam pa bi si želel, da bi se z Zrečami bolj
povezali in več sodelovali, saj bi to prineslo več dobrega
za oboje. Slovenci se preveč držimo vsak zase in premalo
sodelujemo. Tu je še ogromen odprt prostor za širjenje
tržišča in s tem tudi zaslužka. V delokrog mojega dela
sodi tudi izdaja apartmajev v vili na vrhu griča. Tam
imamo tri lepe apartmaje različnih velikosti. Turisti se
tu ustavljajo predvsem poleti, ko odhajajo na morje in če
so od daleč, recimo iz Nizozemske in Nemčije, radi tukaj
prespijo in si odpočijejo. Tako na poti tja, kot nazaj.
S kletjo Zlati grič sodelujemo zelo dobro. Tam je zaposlena
tudi moja Katarina. Odgovorna je za turistično ponudbo
in degustacije. Tako tudi po službeni dolžnosti veliko in
dobro sodelujeva. Naša gostilna je seveda najbolj znano
po odlični hrani ter ponudbi izbranih vin. Najbolj smo
obiskani ob nedeljah, ko pripravljamo nedeljsko kosilo,
ki je sestavljeno iz štirih hodov. Poleg hladne predjedi
je na voljo vedno goveja juha z rezanci in dnevna juha,
glavna jed z dvema vrstama mesa s prilogami in solato
ter na koncu še sladico. Kruh pečemo sami, naše sladice
so rezultat našega znanja, inovativnosti in truda. Cena
nedeljskega kosila je enajst evrov in pol, zaželene pa so
rezervacije.
Osnova za dodatno ponudbo hrane v naši gostilni so
letni časi. Ponujamo torej tisto, kar raste takrat in kar
tudi takrat najraje jemo. Sami izdelujemo tudi paštete,
na novo pa uvajamo tudi »kašote«, to so v bistvu rižote,
ki so narejene ječmenove kaše. Kaša se odlično poda s
kopunom, sedaj pa jo pripravljamo s šparglji. Želim si,
da bi bili najboljši in najprijaznejši in znani po tem daleč
naokrog. Vem, da bo za to potrebno še veliko dela, a če
si delu predan s srcem in dušo, nam bo zagotovo uspelo.
(M.G.)
Pritožba zoper odločbo o
odmerjenem davku
Če zavezanec meni, da mu davek z odločbo ni bil odmerjen korektno oziroma v skladu z zakonodajo, se lahko pritoži.
Institut pritožbe je namreč namenjen ravno varovanju pravic strank v upravnih postopkih.
Kdaj in kako?
Zoper odločbo je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva vročitve odločbe. Izjemi sta inšpekcijska odločba, zoper
katero je dovoljena pritožba v 30 dneh od vročitve, ter sklep o davčni izvršbi, zoper katerega je možna pritožba v 8
dneh od vročitve. Če se odločba vroča z navadno vročitvijo (ne priporočeno), je rok za pritožbo v 30 dneh od datuma
odpreme odločbe (datum odpreme je natisnjen na zunanji strani kuverte). Pritožbo se vloži pisno ali ustno na zapisnik
pri davčnem uradu ali izpostavi, ki je odločbo izdala. Pritožbo mora zavezanec napisati sam, saj obrazca za to ni
predvidenega.
Ali ste vedeli?
Sestavni del vsake odločbe je pouk o pravnem sredstvu, kjer je navedeno, ali je pritožba dovoljena, kam, v kakšnem
roku in kako se lahko pritožimo.
Kaj mora pritožba vsebovati?
1. 2. 3. 4. 5. ime, priimek in davčno številko zavezanca, ki vlaga pritožbo,
naziv organa, na katerega se nanaša pritožba,
ime, številka in datum uradnega dokumenta (odločbe) zoper katero se vlaga pritožba,
navedba pritožbenih razlogov (kratek opis, zoper kaj se pritožujete),
datum in podpis vlagatelja pritožbe.
glasilo maj 2012
5
Postopek organa prve stopnje (ki je izdal odločbo)
Davčni organ lahko uvede različne načine davčne izvršbe, in sicer:
Davčni organ za vsako pritožbo preizkusi, ali je dovoljena, pravočasna ter ali jo je vložila upravičena oseba. Če ti pogoji
niso izpolnjeni, se pritožba zavrže s sklepom. Če se pritožba ne zavrže, jo prvostopni organ še preuči, ali je po vsebini
utemeljena. Če je utemeljena, organ prve stopnje v roku 30 dni izda nadomestno odločbo, s katero nadomesti odločbo,
ki se s pritožbo izpodbija.
•
•
•
•
•
•
Postopek organa druge stopnje (Ministrstva za finance)
Če je pritožba dovoljena, pravočasna ter jo je vložila upravičena oseba, in se ne izda nadomestna odločba, se pritožba
s celotnim spisom nemudoma, najpozneje pa v roku 15 dni od dneva prejema, odstopi v reševanje drugostopnemu
organu, to je Ministrstvu za finance, Sektor za upravni postopek na drugi stopnji s področja carinskih in davčnih zadev.
Omenjeni organ lahko pritožbo zavrne kot neutemeljeno ali pa pritožbi delno oz. v celoti ugodi (odloči sam ali naloži
organu prve stopnje, da drugače odloči).
Ali moram kljub pritožbi plačati odmerjeni davek?
Pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, kar pomeni, da morate davek kljub vloženi pritožbi plačati. Davčni organ
pa lahko po uradni dolžnosti do odločitve o pritožbi odloži davčno izvršbo, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi.
Za čas, ko je zavezancu za davek odložena izvršba, se zaračunajo obresti, če se pritožbi ne ugodi. V primeru plačila
davka pa zavezancu ravno tako pripadajo obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka.
Kaj če se z odločitvijo organa druge stopnje ne strinjam?
Če se zavezanec z odločitvijo organa druge stopnje ne strinja, lahko vloži tožbo pri Upravnem sodišču. Podrobnosti v
zvezi z vložitvijo tožbe so navedene v »Pouku o pravnem sredstvu«, ki je sestavni del odločbe.
Vir: DURS, Davki na 1,2,3 za fizične osebe
na denarne prejemke dolžnika (npr.: plača, pokojnina). Z davčno izvršbo je mogoče seči največ do višine 2/3,
vendar tako, da dolžniku ostane najmanj 70 % minimalne plače. Iz davčne izvršbe so izvzeti nekateri prejemki (preživnine, odškodnine zaradi telesne poškodbe, denarne socialne pomoči, otroški dodatki, štipendije, nadomestila
za invalidnost, oskrbnine,…) za tekoči mesec;
na denarna sredstva dolžnika pri bankah oziroma hranilnicah. Če nekdo prejema denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe in jih ne dviguje, se vsa nakazila iz prejšnjih mesecev štejejo kot
prihranek in jih davčni organ lahko zarubi;
na denarne terjatve dolžnika;
na premično premoženje dolžnika ali vrednostne papirje;
na nepremično premoženje, delež družbenika v družbi ali iz premoženjskih pravic (izvršbo opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje).
Rubež premičnin
Zarubijo se lahko vse premičnine, ki so v lasti oziroma posesti dolžnika, razen predmetov, ki so iz davčne izvršbe izvzeti
(npr. obleka, obutev, posoda, pohištvo, hrana, kurjava, delovna in plemenska živina, kmetijski stroji, redi, medalje,
osebna pisma, medicinsko-tehnični pripomočki, gasilska zaščita in reševalna oprema, itd.). Najbolj pogosto se rubijo
motorna vozila, plovila, osnovna sredstva, zaloga, trgovsko blago, vrednostni papirji in gotovina.
Zarubljene premičnine se prodajo na javni dražbi, z zbiranjem ponudb, z neposredno pogodbo, s komisijsko prodajo
ali tako, da davčni organ dovoli dolžniku, da sam proda zarubljene premičnine. Način prodaje izbere davčni organ, pri
čemer upošteva najugodnejši izid, ki ga bo lahko dosegel pri prodaji.
Izvršba na nepremičnine, delež družbenika v družbi ter iz premoženjskih pravic
E-izvršba
na podlagi verodostojne listine.
Imate zapadle terjatve in jih ne morete izterjati? Vabimo vas, da se oglasite na zbornici pripravili
vam bomo »Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine« v elektronski obliki.
Davčna izvršba
Zoper dolžnika, ki zapadlega davka ne plača v predpisanem roku, začne davčni organ postopek
davčne izvršbe. Dolžnik mora plačati tudi zamudne obresti po 0,0247 odstotni dnevni obrestni
meri.
Pred izvršbo še opomin
Praksa DURS je, da pred začetkom davčne izvršbe z opominom pozove dolžnika, da prostovoljno poravna neplačane
obveznosti. Lahko ga tudi pokliče po telefonu in ga opozori na zamudo. Če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti niti po
pozivu oz. prejetem opominu, davčni organ uvede postopek davčne izvršbe z izdajo sklepa o davčni izvršbi.
Načini davčne izvršbe:
6
glasilo maj 2012
Če neporavnanih obveznosti ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega
premičnega premoženja, se lahko opravi davčna izvršba iz nepremičnega premoženja, deleža družbenika v družbi ter
iz premoženjskih pravic. Izvršbo opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
Stroški davčne izvršbe
Vse stroške davčne izvršbe plača dolžnik. Ti znašajo 25,00 EUR za sklep o izvršbi na denarne prejemke ali sredstva na
bankah in hranilnicah, 75,00 EUR za sklep o izvršbi na premičnine, 40,00 EUR za vsako pot uslužbenca DURS v zvezi s
postopkom davčne izvršbe iz premičnega premoženja.
V primeru davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah mora dolžnik poleg davčnih
stroškov plačati še bančne stroške, katere zaračuna banka za sprejem in obdelavo davčnega sklepa. Ti znašajo od
20,00 do 60,00 EUR.
Ali ste vedeli?
Pri izvršbi na denarna sredstva DURS pošlje sklepe o izvršbi na vse banke, kjer imate odprte transakcijske račune.
Vsaka banka vam bo zaračunala stroške obdelave. (vir:DURS)
glasilo maj 2012
7
Opominjanje davčnih dolžnikov pred začetkom davčne izvršbe
DURS je na podlagi reorganizacije in centralizacije davčnega
knjigovodstva je izvedla organizacijsko spremembo pri
izvajanju procesa obravnave davčnih dolžnikov pred
začetkom davčne izvršbe, v okviru katerega se izvaja tudi
opominjanje davčnih dolžnikov. Proces obravnave davčnih
dolžnikov pred uvedbo davčne izvršbe - opominjanje se po
reorganizaciji in centralizaciji prav tako izvaja v Upravi za
davčno računovodstvo in finance (v nadaljevanju: URF).
To pomeni, da davčni zavezanci Opominov pred začetkom davčne izvršbe ne boste prejeli iz davčnega urada, kjer ste
vpisani v davčni register in pri katerem ste obravnavani v davčnih zadevah, pač pa se opomini pošiljajo centralno iz
URF, Referat za pripravo na davčno izvršbo, ki je stvarno pristojen za opominjanje davčnih zavezancev. Pri tem je
potrebno opozoriti, da v primeru prejema Opomina pred davčno izvršbo, s katerim se ne strinjate, ker menite, da
imate vse davčne obveznosti poravnane ali davčnih obveznosti sploh nimate, stopite v komunikacijo z URF, Referat
za pripravo na davčno izvršbo, ki je naveden v glavi dokumenta, ki ste ga prejeli. Način komuniciranja je po telefonu,
navadni ali elektronski pošti. V glavi opomina, ki ste ga prejeli, so navedeni vsi kontaktni podatki, ki vam omogočajo
kontakt z uradnikom na Referatu za pripravo na davčno izvršbo (telefonska številka, navaden in elektronski naslov).
Proces obravnave davčnih dolžnikov pred začetkom davčne izvršbe – opominjanje je namenjen temu, da se davčnemu
zavezancu oz. dolžniku ponudi še ena možnost, da prostovoljno poravna svoje zapadle obveznosti in se s tem izogne
stroškom, povezanim z davčno izvršbo in posledicam, ki izhajajo iz dejstva, da je davčni zavezanec v postopku davčne
izvršbe (blokada računa, bonitete, tek zamudnih obresti,…). Ko davčni zavezanec prejme opomin pred začetkom
davčne izvršbe, naj tega nemudoma poravna in se s tem izogne začetku davčne izvršbe, ki se začne z izdajo sklepa
o davčni izvršbi. V primeru, da davčni zavezanec ni dolžnik, pa je prejel opomin, opomin nudi možnost uskladitve
terjatev in obveznosti z DURS, saj je prejem opomina lahko posledica napak, do katerih je lahko prišlo v procesu
ugotavljanja davčne obveznosti ali njenega plačevanja, bodisi na strani davčne uprave ali davčnega zavezanca.
Vir: DURS
JAVNI POZIV DELODAJALCEM
Razvojna agencija Savinske regije d.o.o. je 30.03.2012 objavila Javni poziv delodajalcem k oddaji vlog in potreb po
štipendistih za vključitev v enotno regijsko štipendijsko shemo (RŠS) Savinjske regije za šolsko/študijsko leto 2012/13.
Predmet poziva je izbor delodajalcev v sistem najmanj 50% sofinanciranja kadrovskega štipendiranja.
Delodajalci iz podjetij, katerih sedež je na področju občin MO Celje, Dobrna, Kozje, Laško, Nazarje, Podčetrtek, Polzela,
Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Šentjur, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Tabor, Vojnik, Zreče in Žalec imajo možnost, da
jim bo del finančne obveznosti prispeval proračun občine.
Na poziv se lahko prijavijo delodajalci, ki imajo sedež ali poslovno enoto na območju Savinjske regije.
Rok za oddajo vlog : 20. julij 2012
Javni poziv z Obrazcem za prijavo je objavljen na spletni strani RASR, Razvojne agencije Savinjske regije d.o.o. www.
rasr.si: http://www.rasr.si/si/novice/2012/03/72-Javni-poziv-za-delodajalce-za-vkljucitev-v-RSS-2012-13
Dodatne informacije so vam na voljo: 03 589 40 94 (Barbara Kač Kadunc), na e-naslovu: [email protected] in
[email protected] ter na: Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje.
8
glasilo maj 2012
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite
s subvencijo obrestne mere (P1 2012)
Predmet razpisa, katerega je razpisal Slovenski podjetniški sklad in je bil objavljen v Ur.l. RS, št. 26 z dne 6.4.2012, so
garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje v sodelovanju z bankami.
Namen javnega razpisa je spodbujanje podjetij za izvedbo projektov, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu,
izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti in izboljšanja financiranja obratnih sredstev v težjih gospodarskih
razmerah. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija
pri vračilu kreditov. Garancija Sklada predstavlja povečano možnost pridobitve kredita za tista podjetja, ki nimajo
zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita ali za podjetja, ki želijo del svojih jamstev sprostiti za nov
investicijski ciklus.
Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja, ki so organizirana kot gospodarske družbe ali
samostojni podjetniki posamezniki, registrirana najkasneje do 30. 6. 2012 (upošteva se datum registracije podjetja na
Sodišču), razen če je v nadaljnjem besedilu javnega razpisa drugače določeno.
Skupna višina razpisanih sredstev za izdajanje garancij je 27.000.000 EUR. Ocenjena skupna višina razpisanih
sredstev za subvencioniranje obrestne mere je 3.532.400 EUR.
Roki za predložitev vlog so: 26. 4. 2012, 20. 5. 2012, 20. 6. 2012, 10. 9. 2012, 10. 10. 2012 in 10. 11. 2012 oziroma do
porabe sredstev.
Razpisna dokumentacija je dosegljiva v pisni obliki na sedežu Slovenskega podjetniškega sklada, Trubarjeva 11,
Maribor, v pisarni št. 1, pri višjem referentu 1 (Marjana Šipek) za državne pomoči in rizične naložbe, vsak delovni dan,
med 9. in 14. uro, in na spletni strani: www.podjetniskisklad.si.
ZA VSE OBRTNIKE RAZVAJANJE V FARAONOVI BLATNI KOPELI
PO UGODNI CENI ZA SAMO 27 € (REDNA CENA 35 €)
ZA DUŠO IN TELO – TEŽNJA K NARAVNEMU STANJU KOŽE
Po razkošju prvinskih elementov, deviških in esencialnih olj, kromoterapiji, bršljanu, v oblogi gline žive zemlje - boste odšli navdihnjeni z novimi idejami, sproščeni, negovani, odpornejši, z napeto in
gladko kožo in seveda z manj celulita.
POKLIČITE PO TEL. 031 658 970
IN SE NAROČITE V LEPOTILNI DELAVNICI KLEOPATRA, C. NA ROGLO 4C, ZREČE
DESIGN VIŠNAR
VANDA VIŠNAR s.p.
Stari trg 15, 3210 Slov. Konjice (PTC)
Nudimo vam:
- svetovanje in šivanje oblačil po meri
- popravilo oblačil
Delovni čas za stranke:
ponedeljek – petek: 9.00 – 12.00 ure in 15.00 – 17.00 ure
Kontakt: Vanda Višnar 03 57 55 333
Spoštovani člani,
v Glasilu lahko brezplačno objavljate tudi male oglase do štirideset besed. Lahko objavite tudi
več različnih malih oglasov hkrati. Za marčevsko številko je rok za oddajo 25. maj 2012.
glasilo maj 2012
9
Article with photo
Kdaj lahko delodajalec spremeni
pogodbo o zaposlitvi?
Situacija, ko delodajalec ponudi delavcu spremenjeno pogodbo o zaposlitvi oz. aneks k pogodbi, je relativno pogosta.
Preden pa se delavec odloči za podpis, mora vedeti, kaj so njegove dejanske možnosti in kaj lahko stori.
Tako bomo pogledali, kdaj se lahko pogodba o zaposlitvi spremeni, kako se
lahko spremeni in kako se spremeni pogodba o zaposlitvi za določen čas.
Pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tretje redno usposabljanje voznikov
Člane sekcije avtoprevoznikov vabimo na tretje redno usposabljanje voznikov,
ki bo v soboto, 09.5.2012 ob 8.00 uri, v sejni sobi OOZ Slov. Konjice.
Cena usposabljanja: 45,00 € (z vključenim DDV).
Za člane OOZ Slov. Konjice, ki imajo poravnano članarino je usposabljanje brezplačno, za njihove
zaposlene znaša cena usposabljanja 30 € (z DDV). Prijavite se s prijavnico, ki jo dobite v tajništvu zbornice in potrebnimi
dokazili (kopija osebne izkaznice, kopija vozniškega dovoljenja).
V primerih, ki jih določa 52. člen ZDR lahko delodajalec in delavec podpišeta
pogodbo o zaposlitvi za določen čas.
Zaporedno število, kolikokrat lahko to storita (denimo vsake 3. mesece)
ni določeno, načeloma pa delavec pri delodajalcu ne sme biti zaposlen za
določen čas več kot 2 leti.
Pri tem je potrebno omeniti, da po poteku časa, za katerega je sklenjena pogodba za določen čas delodajalec delavca
dejansko ne odpusti, ampak pogodba preprosto neha veljati in delavec ni več zaposlen pri tem delodajalcu.
Vedeti je potrebno tudi, da se v primeru, če delavec delo pri delodajalcu opravlja normalo tudi po poteku pogodbe, brez
da bi prej to pogodbo podaljšala, se pogodba o zaposlitvi za določen čas, avtomatsko spremeni v pogodbo o zaposlitvi
za nedoločen čas.
Zato mora delodajalec pred potekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas, delavcu ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi.
Če pa tega ne želi, je priporočljivo, da ga o tem predhodno obvesti.
Sprememba pogodbe o zaposlitvi
Spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi lahko predlaga delodajalec, kot tudi delavec.
To lahko storita bodisi z aneksom, bodisi tako, da skleneta novo (spremenjeno) pogodbo o zaposlitvi.
Vendar pa mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, če se spreminja:
• naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi in za katero se zahtevajo enaka stopnja in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela,
• kraj opravljanja dela, čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi in določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, določilo ali gre za pogodbo o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom,
Predvsem z vidika delavca, pa je pri tem potrebno vedeti, da v to ne sme biti prisiljen, prav tako pa delodajalec pogodbe
o zaposlitvi ne sme spreminjati enostransko.
To pomeni, da dokler delavec ne podpiše aneksa, ali nove pogodbe, velja stara pogodba. Seveda pa se mora tudi
delavec zavedati, da pogosto zavračanje sprememb pomeni prekinitev pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.
(vir:informiran.si)
10
glasilo maj 2012
DURS opozarja
"Vlog ne oddajajte po e-pošti"
DURS opozarja, da v zadnjem času vse več zavezancev vlaga vloge po e-pošti, brez varnega
elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom. Vloga, vložena na opisan način, ne vsebuje
vseh obveznih sestavin, saj ni lastnoročno podpisana oziroma ni podpisana z varnim elektronskim podpisom s
kvalificiranim potrdilom.
Takšna vloga je nepopolna in se skladno s 67. členom ZUP šteje za vloženo šele, ko so pomanjkljivosti odpravljene. Pri
tem opozarjajo, da postopek reševanja vloge, zaradi vložitve vloge po e-pošti, traja dlje, kot če bi zavezanci pravilno
podpisano vlogo vložili po pošti, jo izročili neposredno davčnemu organu ali jo vložili preko eDavkov.
Za vse postopke, ki jih vodi davčni organ na zahtevo davčnega zavezanca, velja, da mora vloga, poleg posebnih pogojev,
določenih v davčnih predpisih, vsebovati tudi vse sestavine, ki jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l.
RS, št. 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.), 8/2010).
Vloga se lahko, v skladu s 63. členom ZUP, vloži v pisni obliki tako, da se pošlje po pošti, izroči neposredno organu,
pošlje po elektronski poti (vloga v elektronski obliki se pošlje informacijskemu sistemu organa (eDavki)) ali preko
osebe, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). Vloga mora biti napisana ali natisnjena in
lastnoročno podpisana, ali napisana v elektronski obliki in podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim
potrdilom. Vloga se lahko vloži tudi ustno pri organu na zapisnik.
Vloga mora biti, v skladu s 66. členom ZUP, razumljiva in mora obsegati vse, da se lahko obravnava. Predvsem pa
mora obsegati:
• navedbo organa, kateremu se pošilja,
• zadevo
• zahtevek, oziroma predlog,
glasilo maj 2012
11
Article with photo No. 2
APRIL 2012
Ostale mesečne in letne osebne in posebne davčne olajšave v letu 2012
olajšava
Podatki za obračun
prispevkov in davkov
Pri obračunu prispevkov za mesec APRIL 2012 upoštevajte 19 delovnih dni, 2 praznika oz. 168 ur (40 urni delovni
teden). V skladu s Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo je do povračila stroškov za prehrano upravičen delavec
v višini 4,90 € na dan. Od 1.8.2008 dalje se v skladu z uredbo ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega
razmerja povračilo stroškov za prehrano do višine 6.12 € na dan.
mesečni znesek v evrih
letni znesek v evrih
za prvega vzdrževanega člana
198,51
2.382,13
za druge vzdrževanega člana
215,81
2.589,68
za tretjega vzdrževanega člana
359,93
4.319,20
za četrtega vzdrževanega člana
504,06
6.048,73
za petega vzdrževanega člana
648,19
7.778,24
za vsakega drugega vzdrževanega člana
198,51
2.382,13
za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo
719,29
8.631,48
olajšava za študente
/
3.228,45
prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
/
2.683,26
prispevki za socialno varnost samozaposlenih - APRIL 2012
dosežena osnova za leto 2010 v €
Po kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo se regres za letni dopust v letu 2012 izplača najmanj v višini minimalne
plače povečane za 1%, kar na dan podpisa sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša 770,69 €. Pri regresu
za letni dopust, ki presega 70% povprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v RS se obračunajo in plačajo
prispevki za socialno varnost.
bruto zavarovalna osnova v €
Mesečna dohodninska lestvica za leto 2012 je naslednja:
prisp. delodajalca za PIZ 8,85%
če znaša neto mesečna osnova
nad
do
653,38
653,38
1.306,75
1.306,75
če znaša skupni dohodek v eurih
nad
10.622,06
885,17
1.034,02
glasilo maj 2012
180% PP
210% PP
240% PP
2.284,67
2.741,60
3.198,53
3.655,46
118,27
141,65
212,47
283,30
354,12
424,95
495,77
566,60
67,53
80,88
121,32
161,75
202,19
242,63
283,07
323,51
185,80
222,53
333,79
445,05
556,31
667,58
778,84
890,11
prisp. zavarovanca za ZZ 6,36%
48,53
58,12
87,18
116,24
145,31
174,37
203,43
232,49
prisp. delodajalca za PIZ 6,56%
50,06
59,95
89,92
119,90
149,87
179,85
209,82
239,80
prisp. zavarovanca za PIZ 15,50%
+ 27%
nad 653,38
280,95
+ 41%
nad 1.306,75
znaša splošna olajšava v eurih
6.373,24
12.288,26
4.319,30
3.228,45
znaša splošna olajšava v eurih
do
885,17
531,10
1.034,02
359,94
269,04
Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša
za 269,04 eura.
12
150% PP
1.827,73
104,54
Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:
nad
120% PP
1.370,80
skupaj prispevki za ZZ
10.622,06
če znaša mesečni bruto OD iz delovnega razmerja v eurih
90% PP
913,87
prisp. za poškodbe pri delu 0,53%
do
12.288,26
60% PP
763,06
+ 16%
Davčne olajšave:
Splošna olajšava
Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2012:
nad
nad
nad
nad
nad
nad
8.536,36 17.938,56 26.907,84 35.877,12 44.846,40 53.815,68
nad
do
do
do
do
do
do
62.784,96
vključno vključno vključno vključno vključno vključno
17.938,56 26.907,84 35.877,12 44.846,40 53.815,68 62.784,96
min. plača
skupaj prispevki za PIZ
znaša dohodnina v evrih
do
vključno
8.536,36
4,04
4,84
7,27
9,69
12,11
14,53
16,95
19,37
102,63
122,91
184,37
245,83
307,29
368,75
430,20
491,66
prisp. zavarovanca za starš. var. 0,10€
0,76
0,91
1,37
1,83
2,28
2,74
3,20
3,66
prisp. delodajalca za starš. var. 0,10%
0,76
0,91
1,37
1,83
2,28
2,74
3,20
3,66
prisp. zavarovanca za zaposl. 0,14%
1,07
1,28
1,92
2,56
3,20
3,84
4,48
5,12
prisp. delodajalca za zaposl. 0,06
0,46
0,55
0,82
1,10
1,37
1,64
1,92
2,19
skupaj drugi prisp.
3,05
3,65
5,48
7,32
9,13
10,96
12,80
14,63
291,48
349,09
523,64
698,20
872,73
1.047,29
1.221,84
1.396,40
prispevki skupaj
Povprečna bruto plača za februar 2012 znaša 1.523,11 EUR
Minimalna plača za leto 2010 znaša 8.523,36 EUR (končni podatek)
Minimalna plača za leto 2011 znaša 8.977,20 EUR
Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2010 znaša 17.938,56 EUR (končni podatki)
Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2011 znaša 18.295,80 EUR
Zavezanec plača prispevke do 15. 5. 2012; v enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov
na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z
navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
DOPOLNILNA DEJAVNOST - POPOLDANSKA OBRT
- prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. aprila 2012 dalje 32,14 evrov, kateri se od
1.10.2011 plačuje na (prehodni davčni proračun- PDP) 01100-8882000003 19 davčna
številka plačnika-44008
- prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 4,53 evrov, kateri se po novem plačuje na PDP
01100-8883000073 19 davčna številka plačnika-45004
* skupaj znašajo prispevki za dopolnilno dejavnost 36,67 evrov (brez članarine OZ).
glasilo maj 2012
13
Article with photo No. 2
Člane OOZ Slov. Konjice vabimo na seminar
»Posebnosti osebnega stečaja in možnost poslovanja stečajnega
dolžnika v osebnem stečaju«,
ki bo v torek 16.5.2012 ob 10.00 uri
z naslednjo kratko vsebino:
•
•
•
•
•
•
Kaj je osebni stečaj in komu je namenjen?
Pogoji za začetek osebnega stečaja.
Posledice začetka osebnega stečaja, še posebej za stečajnega dolžnika.
Posebnosti osebnega stečaja, kot na primer ali morajo upniki prijaviti svoje terjatve v stečaj in kakšne so posledice nepoplačila vseh dolgov v stečajnem postopku?
Možnost poslovanja stečajnega dolžnika kot podjetnika, ko je še v stečajnem postopku.
Postopek odpusta obveznosti.
Razvedrilo
Seminar bo vodila: Sabina Rupert, univ.dipl. pravnica, svetovalka pri OZS.
OTOK V
FILIPINIH
BLOMDAH LOVA
OPERA
TRETJI
NAJVIŠJI
VRH
HIMALAJE
POLOPICA
Z MADA GASKARJA
Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 50,00 EUR. Znesek do termina
seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail [email protected] ali telefon (03) 757 27 50.
Člane OOZ Slov. Konjice vabimo na seminar
ki bo v sredo 23. maja 2012 ob 16.00 uri
»Velikost« stroškov amortizacije in vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev ter pravilno koriščenje »investicijskih«
olajšav, pomembno vpliva na višino poslovnega izida in davčne osnove, zato je dobro »poznavanje« in razumevanje vsebine
SRS 1 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA in z njim v povezavi SRS 13 STROŠKI AMORTIZACIJE nujno potrebno. V sled
navedenega in za vse tiste, ki ste še začetniki, ali pa vam navedena tematika še povzroča sive lase organiziramo kratek, a
jedrnat seminar, na katerem boste pridobili obilico znanja in koristnih informacij.
IZ VSEBINE:
•
•
•
•
•
Kaj je OPREDMETENO OSNOVNO SREDSTVO (OOS), oz. kdaj govorimo o OOS in kdaj o drobnem inventarju (DI),
Finančni najem in OOS,
Vlaganje v tuje OOS- sprememba SRS,
Kdaj »govorimo« o strošku vzdrževanja OOS in kdaj o strošku,
ki povečuje njegovo nabavno vrednost,
Prevrednotovanje OOS,
AMORTIZACIJA OOS
•
•
•
•
Metode amortiziranja,
Letne amortizacijske stopnje- sprememba računovodske ocene.
Poslovna – »davčna« amortizacija,
Kdaj se ne pojavi »popravek vednosti«, ki je povezan z amortiziranjem.
SADNO
DREVO
JUDOVSKI
KRALJ
SPLOŠNO
PRIZNANA
RESNICA
ČEBELJA
SAMICA
ORAN ŽADA
REKA V
J. AMERIKI
SMUČAR
MLEKUŽ
RIMSKA
ŠESTO
MAKEDON SKO KOLO
LJUBKO,
NEŽNO V
GLASBI
VRV
(NAR.)
TURŠKI
VELIKAŠI
VELIKA
MORSKA
ŽELVA
POTOMEC,
NASLEDNIK
UMETNOST
(LAT.)
RIMSKA
DVA
REKA V
ŠPANIJI
O
C
A
ARABSKI
ŽREBEC
AMER.
PISATELJ
AMER.
PEVKA
ZMIKAVT
KRAJ NA
KOSOVU
URIN
PREDSTOJ NIK SAMO STANA
NATRIJ
SPREMLJE VALEC
OGNJA
AMER.IGRALKA, EVE
ZRELOSTNI
IZPIT
SOLMIZ.
ZLOG
N
E
C
JAGODA
ČRNEGA
TRNA
JADRANSKI
OTOK
TONA
PODOB NOST
AFRIŠKA
ANTILOPA
UBEŽNIK
PRED TURKI
IVAN
MINATTI
NEON
PEVEC
ANGLEŠKE
SKUPINE
POLICE
REKA V
RUSIJI
IZRAELSKA
LUKA
NOVINAR
LIPICER
VODNA
ŽIVAL
KRAJ NA DUGEM OTOKU
ARHITEKT
MIHEVC
IVAN
POTRČ
VENO
TAUFER
PREGOVOR
2. IN 15.
ČRKA
ACETI LENSKA
SVETILKA
AFRIŠKA
JEZIKOVNA
IN PLEMEN.
SKUPNOST
Policaj pride v picerijo in naroči pico ?
Natakar vpraša: "Vam jo razrežem na 4 ali 8
kosov ?"
"Kar na 4, osem jih ne bom mogel pojesti."
Policaj zabija žebelj v steno in sicer tolče po
konici.
Drugi pa pravi: "Bedak, ta žebelj je za na drugo
stran stene !"
GALIJ
ST.GRŠKO
MESTO V
BEOCIJI
AMER.
IGRALEC,
BRANDO
ANG.
IGRALKA,
DIANA
Pride komandir na postajo in razdeli vstopnice
za ogled predstave Figarova svatbe.
Naroči, da naj se sicer lepo oblečejo, da pa ni
potrebno priti v frakih, saj je to samo predstava
in ne poroka.
Pa reče en policaj drugemu:
"Kaj se bo hvalil, zadnjič, ko smo šli gledati
Labodje jezero, je pa edini prišel v kopalkah!"
Policaj ustavi avto, ki je sumljivo vijugal po
cesti.
Vozniku reče: "Kolega, vi boste pa pihali!"
Pa mu voznik odgovori: "Ne, bruuuhal bom!"
JEZERO V
KAZAHSTA.
ROMUNSKO
M. IME
PEVEC
MANCINI
OTOČJE
PRI NOVI
GVINEJI
Seminar bo vodila: Jana Galič, dipl.ekon., davčna svetovalka, dolgoletni vodja finančno računovodske službe.
Za člane zbornice, ki imajo poravnano članarino je seminar brezplačen. Za ostale udeležence znaša cena seminarja 50,00
EUR. Znesek do termina seminarja nakažite na TRR številka: 06000-003-0486 720. Prijavite se lahko na e-mail mateja.
[email protected] ali telefon (03) 757 27 50.
14 glasilo maj 2012
KOROŠKI
PESNIK,
MATIJA
RUSKA PO ČITNIŠKA
HIŠA
SESTAVIL:
M.K.
minutka za smeh
Ali veste katera je najlepša bolezen na svetu?
Skleroza. Nič ne boli, pa vsak dan zveš kaj
novega.
JAPONSKI
BOG Z
LISIČJO
GLAVO
KRAJ PRI
ZADRU
»OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA (OOS) in njihov vpliv na POSLOVNI
IZID ter DAVČNO OSNOVO, ter zadnje spremembe ZDoh-2 in ZDDPO-2«,
IRIDIJ
OGLJIKO VODIK
V NAFTI
Rešitev aprilske križanke je:
»OBRTNICE ZA IZLETU«
glasilo maj 2012
15