Program s sliko

Program
Program stranke je namenjen vsem, ki verjamejo v večjo vključenost družbe pri oblikovanju
boljše države in se zavedajo pomembnosti skupnega uresničevanja ciljev.
KAZALO
SLOVENIJA KOT MEDNARODNO PRIZNANA BLAGOVNA ZNAMKA KAKOVOSTI ŽIVLJENJA
2
NOV KONCEPT NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA DRŽAVNIH POLITIK
4
PROGRAMSKA PODROČJA
5
DVIG ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA .......................................................................................................................... 6
OHRANJANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN POVEČEVANJE SAMOOSKRBE S HRANO IN ENERGIJO .. 10
12
NACIONALNI PROGRAM ZA IZHOD IZ KRIZE
VZDRŽNOST JAVNEGA DOLGA ................................................................................................................................ 13
ZAGOTAVLJANJE GOSPODARSKE RASTI............................................................................................................... 14
SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA ................................................................................................................................ 18
UPRAVLJANJE Z DRUŽBAMI V DRŽAVNI LASTI .................................................................................................... 20
POVEZOVANJE RAZLIČNIH INTERESOV IN SODELOVANJE MED LJUDMI .................................................... 20
UKREPI, KI JIH BO STRANKA VERJAMEM UVELJAVILA DO KONCA LETA 2014
21
ZVIŠANJE NETO PLAČ ................................................................................................................................................. 21
MANJ PRISPEVKOV ZA NOVE ZAPOSLITVE........................................................................................................... 21
PRAVIČNEJŠE CENE VRTCEV .................................................................................................................................... 22
HITREJŠA IZDAJA DOVOLJENJ ZA GRADNJO ........................................................................................................ 22
OVREDNOTENJE PROSTOVOLJSTVA IN POMOČI ................................................................................................ 22
KONEC KORUPCIJI V ZDRAVSTVU .......................................................................................................................... 23
ODGOVORNOST JAVNIH USLUŽBENCEV .............................................................................................................. 23
LOKALNA HRANA V SLOVENSKIH ŠOLAH............................................................................................................. 23
DAVČNA PREVETRITEV ............................................................................................................................................. 23
PRIPRAVA NACIONALNEGA PROGRAMA ZA IZHOD IZ KRIZE ........................................................................ 23
1
SLOVENIJA KOT MEDNARODNO PRIZNANA
BLAGOVNA ZNAMKA KAKOVOSTI ŽIVLJENJA
Verjamemo v drugačno, vsem dostopno politiko in boljši način upravljanja z državo. Verjamemo
v skupne, jasno opredeljene, razvojno in trajnostno naravnane cilje. Verjamemo v vključenost
ljudi v proces oblikovanja države, za našo skupno prihodnost. Verjamemo, da nas zato podpirate.
Odločeni smo, da do leta 2025 uveljavimo Slovenijo kot mednarodno priznano blagovno znamko
kakovosti življenja, zdravega in čistega okolja, sožitja med mlado in starejšo generacijo, kjer so
izobrazba, zdravje, osebno dostojanstvo, varnost ter skrb za sočloveka pravica in ne privilegij,
kjer so pošteno delo, ustvarjalnost, inovativnost in podjetništvo cenjeni in ključni temelji
prihodnjega razvoja. Verjamemo v Slovenijo, kjer je ugodno poslovati, hvale vredno pomagati in
lepo živeti.
Verjamemo, da so to realni cilji. Verjamemo, da jih lahko dosežemo skupaj. V naši nameri, da
program uresničimo, smo resni.
Slovenija potrebuje drugačen razvojni model. Danes se sooča s hudo finančno in gospodarsko
krizo, katere posledice čutimo vsi: v vse večjem številu brezposelnih, vse težjem zagotavljanju
delovanja zdravstvenega in pokojninskega sistema, v naraščajoči socialni izključenosti in
razslojevanju prebivalstva, v vse nižji življenjski ravni prebivalstva, kar se splošno zrcali v vse
manjšem upanju na boljšo prihodnost.
Poleg negativnih kazalcev razvitosti se neustrezne odločitve, sprejete v zadnjih 10-ih letih kažejo
skozi naraščajoč javni dolg, nevzdržno zadolževanje države in podjetij ter v slabo delujočem
bančnem sistemu.
Naši cilji so usmerjeni v to, da se rešimo iz primeža krize, da vzpostavimo temelje za stabilno,
trajnostno naravnano in uspešno prihodnost Slovenije. Želimo si in Verjamemo v boljšo
Slovenijo za vse.
Program predstavlja osnovo za ''Vzpostavitev Slovenije kot mednarodno priznane blagovne
znamke kakovosti življenja'', ki temelji na učinkih med seboj povezanih ciljno usmerjenih politik,
katerih rezultati stremijo k ohranitvi čistega in zdravega okolja ter naravnih virov in ki
zasledujejo družbeni napredek Slovenije. Naš program ponuja skupni okvir socialnih,
naravovarstvenih ter gospodarskih politik na vseh ravneh.
Program povzema načine oblikovanja in ohranjanja konkurenčnega in uspešnega gospodarstva
v Sloveniji, ki bo služilo vsem prebivalcem Slovenije in ki bo sposobno preživeti ter uspevati tudi
na globalnih mednarodnih trgih.
Bistvo našega programa je interes vseh prebivalcev Slovenije za zdravo, varno, priložnosti polno
in srečno življenje.
2
Verjamemo v naše vrednote:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Poštenost in iskrenost.
Odgovoren odnos do okolja in naravnih virov.
Sodelovanje, povezovanje in vključevanje za doseganje skupnih interesov.
Vzajemnost in medsebojna pomoč ter razumevanje.
Odgovornost za odločitve in ravnanje.
Odgovorno upravljanje z državo.
Spodbudno okolje za razvoj podjetništva, idej, inovacij, dostopnost konkurence ter
izključevanje monopolov.
Svoboda in nevmešavanje politike v poslovanje podjetij in civilnodružbenih gibanj.
Zaupanje v lastne kadre vseh generacij.
Verjamemo, da skupaj zmoremo sprejeti dobre odločitve in pravične ukrepe. Želimo si
priložnosti in odgovornosti, da Slovenijo popeljemo iz krize. Splošno zaupanje v nas in naš
optimizem lahko oblikujeta prave odločitve za boljšo Slovenijo. Z zaupanjem in optimizmom
moramo te odločitve sprejeti skupaj z ljudmi v Sloveniji.
3
NOV KONCEPT NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA
DRŽAVNIH POLITIK
Upravljanje z državo, načrtovanje in predvsem izvajanje njenih politik ne sme biti plen političnih
strank, ki po volitvah sestavijo vladno koalicijo. Slovenija po osamosvojitvi leta 1991 in vstopu v
Evropsko unijo leta 2004 potrebuje nove cilje, novo razvojno paradigmo, novo upanje.
Zato moramo vse napore in prizadevanja v prihodnjem obdobju usmeriti v izboljšanje kakovosti
življenja, ohranitev lepot narave in naravnih virov ter splošni družbeni napredek. Slovenijo
moramo začeti čutiti, živeti z njo in biti nanjo ponosni. Šele ko bomo ponosni nase in na svoje
dosežke, nas bodo cenili tudi ostali.
Strategijo razvoja Slovenije do leta 2025 moramo oblikovati na način, da se bodo politike
integrirale in dopolnjevale, ne pa izključevale, da bodo učinki multiplikativni in ne drug drugemu
nasprotni.
Izobraževalne politike ne smemo več načrtovati brez vizije gospodarskega razvoja, turizma brez
upoštevanja varstva narave in ohranjanja kulturne krajine, investicij v infrastrukturo brez
upoštevanja prostorske politike, zdravja in zdravstva brez upoštevanja kmetijske politike in te
brez upoštevanja podnebnih sprememb.
Vsi ukrepi države se morajo dopolnjevati, vsi morajo stremeti k izboljšanju kakovosti življenja.
Zato bo po sprejemu strategije razvoja Slovenije posamezne ukrepe potrebno načrtovati
(vertikalno in horizontalno po področjih) ter izvajati po principu od spodaj navzgor.
Prepričani smo, da lahko vsak posameznik prispeva k splošnemu napredku družbe ter
ohranjanju narave in naravnih virov, s svojim delom, medsosedsko pomočjo, vključevanjem v
aktivnosti društev in drugih nevladnih organizacij, s sodelovanjem pri aktivnostih v krajevnih in
lokalnih skupnostih, z zavzetim šolanjem in študijem, z vestnim in poštenim delom na delovnem
mestu, iskrenimi in enakopravnimi odnosi v družini in širši družbi.
Vsak od nas ima odgovornost ravnati po svojih najboljših močeh s ciljem, da ustvarimo Slovenijo,
na katero bomo vsi ponosni.
Za osebno in družbeno odgovornost tistih, ki so jim državljani zaupali vodenje države, ne sme
več biti izgovorov. Države volivci na volitvah ne dajejo v last, temveč zgolj v upravljanje.
Čas je, da moralna drža, odgovornost, strokovnost, usposobljenost in neodvisnost dejansko
postanejo načela, ki jih bo živel vsak, predvsem tisti, katerim je bilo zaupano upravljanje z
državo.
Dr. Igor Šoltes
4
PROGRAMSKA PODROČJA
Slovenija se je znašla v težkih gospodarskih in političnih razmerah. Finančna in gospodarska
kriza sta razkrili posledice neustreznih preteklih odločitev, ki smo jih uveljavili po osamosvojitvi
slovenske države. Slovenija se je kot samostojna država pretežno uspešno politično in
gospodarsko uredila in stabilizirala, a se je v zadnjih letih znašla na napačni poti.
Da bi lahko zagotovili trajnostni in vzdržen razvoj Slovenije, ohranili njene naravne vire, visoko
socialno varnost, ter zdravje in blaginjo prebivalstva, moramo poskrbeti za dolgoročno vzdržne
javne finance, učinkovit javni sektor, ugodne pogoje za poslovanje podjetij, podjetniško pobudo,
inovacije in ustvarjalnost. Potrebujemo dolgoročno strateško in ciljno načrtovanje, ki se mora
odražati v ustreznih programskih in izvedbenih dokumentih države, občin in njihovih organov.
Napore moramo usmeriti v zagotavljanje pogojev za odpiranje novih delovnih mest, za
učinkovito delovanje pravne države, javne uprave in drugih institucij.
Zagotoviti moramo vzpostavitev ustreznega načrtovanja in izvajanja ciljno usmerjenih politik, ki
se morajo odražati v ciljno naravnanih, preglednih, razumljivih in preverljivih javnih proračunih.
Slovenija mora izkoristiti potencial svojih prebivalcev, temeljiti mora na svobodnem in odprtem
gospodarstvu, hkrati pa nuditi visoko stopnjo socialne varnosti in dostojanstvo posameznika.
Slovenija potrebuje odgovorno, učinkovito, gospodarno in uspešno vlado.
Da bi bila Slovenija uspešna na svoji poti, moramo določiti dolgoročne razvojne usmeritve in
ustrezne prioritete. Naše so:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
vzpostavitev pogojev za gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest,
privabljanje tujih neposrednih investicij, temelječih na strateškem interesu obeh strani
po investiranju v trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva,
razvoj in spodbujanje podjetništva in podjetniških znanj,
ohranjanje in trajnostni razvoj naravnih virov (vodnih virov, gozdov),
razvoj podeželja in spodbujanje lokalno pridelane, zdrave hrane,
razvoj in spodbujanje ekološkega turizma,
zagotavljanje energetske samooskrbe,
raba obnovljivih virov energije in učinkovita raba energije,
razvoj učinkovite in okolju prijazne transportne infrastrukture,
krepitev socialne varnosti,
učinkovit zdravstveni in izobraževalni sistem,
zagotavljanje nadaljnjega razvoja kulture,
uspešna zunanja in varnostna politika.
Slovenci in Slovenke moramo določiti nove cilje razvoja države. Pripraviti in sprejeti moramo
Strategijo razvoja Slovenije do leta 2025 in dosegu zadanih ciljev prilagoditi izvajanje vseh
državnih politik.
5
Poleg strategije se moramo zediniti tudi s pripravo in sprejemom Nacionalnega programa za
izhod iz krize, zbora ukrepov, ki bo Sloveniji v obdobju treh do štirih let omogočil vzpostavitev
proračunskega ravnotežja ter gospodarsko rast, ki bo omogočala nadaljnji razvoj ter postopno
znižanje javnega dolga.
Določiti je treba prioritetne investicije države in občin ter pripraviti investicije in primerno
umestitev infrastrukturnih projektov v prostor:
•
•
•
Država se mora na podlagi razvojnih prioritet odločiti o investicijah, ki jih najbolj
potrebuje ter poskrbeti, da bodo te pripravljene kakovostno in ustrezno umeščene v
prostor.
Pod skrbno pripravljenimi in transparentnimi pogoji moramo vlaganja v razvojne
investicije omogočiti vsem zainteresiranim.
Investicije v infrastrukturo (npr. cestno, železniško, vodno, telekomunikacijsko,
energetsko) morajo imeti multiplikativni učinek na gospodarstvo in so osnova za
ustvarjanje ugodnih pogojev za poslovanje podjetij.
DVIG ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA
Slovencem največ pomenita sreča in zdravje. Prijateljstva, zaupanje, sodelovanje ter medsebojna
pomoč nas naredijo bogatejše, sistem socialne varnosti v obdobju stiske zagotavlja minimalna
sredstva, potrebna za življenje, sistem splošne varnosti, civilne zaščite ter pomoč gasilcev so
nepogrešljivi ob vsaki nesreči, manjših ali večjih razsežnosti.
Zdravje je v največji meri odvisno od nas samih ter okolja v katerem živimo. Tudi zdravstveno
politiko moramo oblikovati na način, da država preide k aktivnim oblikam spodbujanja zdravega
načina življenja, nadaljuje z uveljavitvijo preventivnih zdravstvenih programov, kot je na primer
zgodnje odkrivanje raka, ter skrbi za učinkovit, dostopen ter strokovno podprt zdravstveni
sistem.
Izobrazba je pravica vsakega državljana. Dostopnost ter skrb države za zagotavljanje
predšolske vzgoje in varstva, osnovnega in srednjega šolstva ter delovanje visokošolskih
inštitucij so garancija za prenos znanja iz generacije v generacijo ter razvoj znanosti in
gospodarstva.
Slovenija mora ostati socialna in postati bolj pravna država. Vsak posameznik, potreben
pomoči je mora biti deležen in vsakomur mora biti omogočeno učinkovito iskanje pravice pred
sodiščem.
Slovenci si znamo priskočiti na pomoč. To smo dokazali neštetokrat, ob vsaki večji naravni ujmi,
nesreči in situacijah, ko so se posamezniki znašli v hudi stiski. Pripadniki civilne zaščite, gasilcev,
gorske reševalne službe ter drugi reševalci so v teh primerih tvegali vse, so naš ponos.
Slovenci se kljub izkazanemu pogumu v preteklosti nismo ohranili skozi stoletja ter ustanovili
svojo državo zgolj z zmagami na svetovnih bojiščih – kot narod smo se oblikovali na podlagi
razvoja lastne kulture. Brez skrbi za ohranjanje le te tudi prihodnosti Slovencev ne bo.
6
Nekateri od teh, za delovanje države nujnih sistemov, so pred težkimi preizkušnjami.
KAJ BOMO NAREDILI
Pravna država
•
•
Policiji, tožilstvu, sodstvu in ostalim institucijam s področja odkrivanja koruptivnih
dejanj, kršenja človekovih pravic, dostopa do informacij javnega značaja ter nezakonite
in nesmotrne porabe javnega denarja bomo nudili vso podporo pri zagotavljanju
neodvisnosti delovanja in hkrati zahtevali njihovo nepristranskost in učinkovitost
delovanja.
Vsem, ki pravico iščejo na sodiščih, moramo zagotoviti učinkovito obravnavo v razumnih
rokih.
Socialna varnost
•
•
•
Sistem socialnih prejemkov bomo naredili prijaznejši in Centre za socialno delo manj
birokratske. Socialni sistem mora temeljiti na načelih pravičnosti, vzdržnosti in
transparentnosti.
Spodbujali bomo solidarnostno pomoč med prebivalci Slovenije ter uvedli enostaven
način znižanja dohodninske osnove za sredstva, darovana v humanitarne namene.
Podpiramo zamisel o oblikovanju evropske minimalne plače.
Pokojninski sistem
•
•
Pokojninski sistem mora biti medgeneracijsko vzdržen in oblikovan tako, da je možno
določiti pričakovano pokojnino v prihodnosti.
Predvsem mlajšim mora biti na voljo jasen, enostaven in varen način varčevanja za
pokojnine. Oblikovati moramo individualne pokojninske račune skupaj s suverenimi
pokojninskimi skladi.
Učinkovito in urejeno zdravstvo
•
•
•
•
•
V mnogo večji meri bomo spodbujali zdrav način življenja z uporabo modelov promocije
zdravja in ukrepe s tega področja vključili v različne politike, kot so zdravstvena,
delovna, socialna, kmetijska, turizem, šolstvo itn.
Potrebujemo pregleden sistem javnega zdravstva. V Sloveniji se prepletata javno in
zasebno zdravstvo, ki povzročata nepreglednost in neučinkovitost javnega zdravstva ter
povečujeta stroške za prebivalce in gospodarstvo. Naša prioriteta je javno zdravstvo,
spremeniti sistem dodeljevanja koncesij in preveriti stroškovno učinkovitost
koncesionarjev, javno zdravstvo pa narediti bolj dostopno z reorganizacijo procesov dela
in oblikovanjem novih storitev. Zdravstveni sistem moramo reformirati in graditi na
vključevanju vseh, ki delujejo v njem.
Preoblikovali bomo obstoječo mrežo zdravstvenega varstva in jo tesno povezali s
socialnim varstvom ter oblikovali zdravstvene zavode s ciljnim poslanstvom glede na
potrebe družbe.
Povezali bomo vse ravni zdravstva v organizacijski sistem, določili mrežo zdravstvenih
zavodov na primarni, sekundarni in terciarni ravni s ciljem racionalizacije, stroškovne
učinkovitosti, varnosti, večje dostopnosti in strokovnega povezovanja;
Okrepili bomo primarno raven zdravstva z večjo dostopnostjo do zdravstvenih storitev,
7
•
•
•
•
•
•
oblikovali centre promocije zdravja na ravni lokalnih skupnosti, šolstva, delovnega
okolja zaposlenih in ranljivih skupin v družbi.
Posebno pozornost bomo namenili preprečevanju in obvladovanju kroničnih bolezni,
bolezni ranljivih skupin in povečali dostopnost do zdravstvenih storitev v ruralnih
okoljih.
Uredili bomo sisteme čakalnih dob za posege v bolnišnicah in zahtevali boljšo
učinkovitost ter popolno transparentnost delovanja.
Določili bomo jasne standarde in pravila javnega zdravstva ter onemogočili istočasno
delo zdravnikov v javnih in zasebnih institucijah.
Zahtevali bomo ureditev poslovanja javnih zdravstvenih institucij in uredili sistem
dobave zdravil in medicinskih pripomočkov.
Posodobili bomo zakonodajo na področju dobave zdravil in medicinskih pripomočkov in
oblikovali novo strategijo razvoja zdravstva, ki bo odziv na potrebe družbe danes in
demografske trende v prihodnosti. Pričeti moramo z mednarodnimi razpisi za področje
materialov v zdravstvu in postaviti izhodiščne standarde za materiale, ki so predmet
javnega naročanja.
Za spremljanje kakovosti in učinkovitosti zdravstva potrebujemo neodvisno nacionalno
agencijo za kakovost in varnost.
Šolski sistem in izobraževanje
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Sistem javnega šolstva mora učencem oz. študentom, ki svoje obveznosti opravijo v
predpisanih rokih, omogočati brezplačno šolanje. Preprečili bomo, da preko fiktivnih
vpisov na fakultete brezplačno šolanje postaja socialni korektiv in možnost dela po nižji
davčni obremenitvi.
Sistem privatnega šolstva se lahko financira iz javnih sredstev le v primerih, ko gre za
deficitarne poklice, katerih izobraževanje ni v zadostni meri vzpostavljeno v javnem
šolstvu.
V učne programe srednjih šol in visokošolskih inštitucij bomo vključili različne oblike
neposrednega sodelovanja s slovenskim gospodarstvom.
Podjetjem bomo omogočili davčno oprostitev za vlaganja v skupne razvojne projekte s
slovenskimi univerzami.
Izobraževalne programe ter število vpisnih mest, ki se financirajo z javnimi sredstvi
bomo sproti prilagajali potrebam trga ter razvojni strategiji Slovenije.
Število vpisnih mest za visokošolski študij bomo regulirali na državni ravni in jih
prilagajali glede na velikost populacije šolajoče mladine in potrebe delovnih okolij.
Izobraževanje bomo prilagodili sistemu reguliranih poklicev v EU.
Spodbujali bomo gostovanje tujih predavateljev ter odločitev študentov iz drugih držav,
da za študij izberejo Slovenijo.
Doseči moramo evropske standarde na področju srednješolskega in visokošolskega
izobraževanja, vzpostavili bomo neodvisen sistem evalvacije dela šolstva in izvedli
analizo uvajanja bolonjskega procesa v Sloveniji.
8
Kultura
Slovenija mora varovati svojo kulturno in družbeno dediščino, saj predstavljata ključno razliko v
izbrani druščini narodov. Kultura je eden izmed osrednjih gradnikov nacionalnih identitet, ki so
v sodobnem, hitro odvijajočem se času v nenehnem spreminjanju. Zato ne sme biti potisnjena na
politične obronke, temveč mora aktivno sodelovati in graditi politično misel. Jezik je še vedno
izključni medij našega bivanja in ustvarjanja in le z njegovim ohranjanjem in oplemenitenjem se
lahko družbe razvijajo. Ob strani z jezikom hodi umetnost vsakršnih oblik s katero snujemo nove
prakse bivanja, političnega in gospodarskega življenja, ne nazadnje določa eksistenco našega
vsakdana.
Umetniške zvrsti, naravna in kulturna dediščina ter vse preostale kulturniške dejavnosti morajo
vselej biti integralni del našega okolja – v navezi z izobraževalnimi in raziskovalnimi
institucijami, gospodarskim sektorjem tvorijo ustvarjanje novih idej, znanj in praks v
konkurenčnem globalnem boju. Kultura naj vnovič postane vezni člen pri gradnji naše politične
in ekonomske vizije za preboj med najrazvitejše države. Da bi dosegli kultivirano družbeno
zavest moramo izgraditi jasni okvir kulturnih institucij v širšem smislu, zato moramo v prvi
točki izpostaviti svobodo pisanega in govorjenega jezika, prioritetno obravnavati slovensko
knjigo in druge zvrsti pisane besede.
Pomembna ostaja tudi kulturna vzgoja in ljubiteljska kultura na vseh nivojih družbe – od
izobraževalnih ustanov (vrtcev, osnovnih in srednjih šol do univerzitetnega prostora) do
polprofesionalnih in drugih kulturnih društev – ki naj služijo kot pomemben steber kulturnega
uživanja.
•
•
•
•
•
•
Sodobno kulturno politiko bomo usmerili k tako zagotavljanju ohranjanja tradicionalnih
oblik umetnosti kot k novim pristopom umetnikov. Pri tem moramo imeti jasno
strategijo na kakšen način bo podpirala zvrsti in podzvrsti, kot to sedaj urejajo
nacionalni kulturni programi.
Uredili bomo razmerja na področju upravljanja in ravnanja (managementa) javnih
zavodov v kulturi.
Spodbujali bomo razvoj kulturnega turizma.
Uredili bomo status samozaposlenih v kulturi.
Določili bomo programsko financiranje kulturnih ustanov, kar pomeni da so nacionalna
gledališča, opere in drame financirane z državnimi sredstvi, občinska gledališča, teatri in
muzeji, pa se morajo delno financirati v okviru občinskih kulturnih programov.
Nadaljevali bomo s prizadevanji za delovanje neodvisnega slovenskega filma. Poiskati
moramo možnosti za alternativne in proračunsko neodvisne vire financiranja produkcij,
kar bo omogočilo hitrejši prodor slovenskega filma v Evropo in svet.
9
Splošna varnost, varnostna politika in učinkovit sistem nacionalne varnosti
•
•
•
•
•
•
•
Okrepili bomo aktivnosti na področju zagotavljanja in dvigovanja ravni informacijske
varnosti, kjer mora le ta biti prepoznana kot ključen varnostni dejavnik v vseh državnih
podsistemih, tako na civilnem kot obrambnem področju.
V procesu privatizacije državnih podjetij moramo upoštevati tudi nacionalno varnostni
vidik, ter morebitne dolgoročne negativne posledice pri zagotavljanju informacijske
varnosti in konkurenčne prednosti, določenih korporativnih subjektov.
Zmogljivosti slovenskih obrambnih sil bomo prilagodili sodobnemu varnostnemu
konceptu (comprehensive security), ter ne-bojni, podporni in strokovno-izobraževalni
vlogi slovenskih misij v mednarodnem kontekstu.
V kontekstu izpolnjevanja obveznosti članstva v zvezi NATO, ter pri sodelovanju v
različnih mednarodnih obrambno-varnostnih projektih bomo iskali možnosti za
sodelovanje slovenskih podjetij oz. lastnega strokovnega potenciala.
Okrepili bomo predvsem preventivne načine in v skupnost usmerjene koncepte
policijskega delovanja, ter nekatere represivne ukrepe na področju prometne varnosti
nadomestiti z sodobnimi koncepti izobraževanja in proaktivnega sodelovanja vseh
deležnikov, ne le na ravni policije.
Krepili bomo zavest o pomembnosti obstoja Civilne zaščite, Zveze gasilskih društev in
Gorske reševalne zveze Slovenije ter uredili plačila težave, ki nastajajo v primerih
odsotnosti na delu zaradi delovanja posameznikov v teh strukturah.
Z dopolnitvami in spremembami področne zakonodaje bomo omogočili hitrejšo
odzivnost, možnost sodelovanja, ter večjo učinkovitost med posameznimi akterji
nacionalne varnosti (vojska, civilna zaščita, gasilci…), kar je predvsem pomembno v času
naravnih nesreč in vremenskih ujm.
Stanovanjski trg
•
Spodbudili bomo oživitev delujočega in učinkovitega stanovanjskega trga. Uvedli bomo
posebno davčno olajšavo za tiste, ki bodo za nakup svojega prvega stanovanja najeli
stanovanjski kredit in spodbujali zmanjšanje števila praznih, nezasedenih stanovanj.
OHRANJANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN POVEČEVANJE
SAMOOSKRBE S HRANO IN ENERGIJO
Odgovorno ravnanje z naravnimi viri je ključnega pomena za trajnostni razvoj Slovenije. Les
naših gozdov mora postati tudi pomemben ekonomski vir, dostop do čiste pitne vode, zraka ter
zdrave in varne hrane so osnovne pravice vsakega izmed nas. Naš odnos do trajnostnega razvoja
bo skrben odnos do odpadkov, ki so vir surovin in omogočajo razvoj novih delovnih mest.
Večja zanesljivost in neodvisnost oskrbe z energijo je ključna za gospodarski razvoj Slovenije.
Uporaba lokalnih obnovljivih virov energije lahko zagotavlja večjo energetsko samooskrbo,
učinkovita rabe energije pa zmanjšuje potrebe po energiji in povečuje prihranke pri stroških za
prebivalstvo in gospodarstvo.
10
Zanesljivost oskrbe z varno in zdravo hrano je ključna za kakovost življenja lokalnega
prebivalstva in tudi za lokalni gospodarski razvoj. Le s celostnim pristopom k razvoju kmetijstva
bomo zagotovili ustrezno stopnjo samooskrbe s hrano. Produktivnost slovenskih kmetij in
velikost obdelovalnih površin na prebivalca v Sloveniji sta v primerjavi z državami EU nizki. To
moramo spremeniti.
KAJ BOMO NAREDILI
Prioritetna infrastrukturna področja, kjer mora infrastruktura ostati v javni
lasti
•
Določili bomo način izvajanja različnih storitev na javni infrastrukturi (javna podjetja,
javne službe, javno-zasebna partnerstva, podeljevanje izključnih in posebnih pravic,
koncesije).
Ohranitev ustrezne prednostne rabe čiste pitne vode
•
Ne pristajamo na privatizacijo vodnih virov. Komercializacija vodnih virov vodi do
omejevanja dostopa do čiste pitne vode, ki je ena od osnovnih pravic prebivalcev.
Ohranjevanje čistega zraka z ukrepi proti onesnaževanju
•
Spodbudili bomo proizvodnjo elektrike ter rabo energije iz obnovljivih virov v
gospodarstvu, transportu in gospodinjstvih. Kupce električnih avtomobilov bomo
oprostili plačila davka na motorna vozila.
Ohranjanje gozdov
•
•
Z učinkovitim gospodarskim izkoriščanjem lesa bomo omogočili nove, dodatne
zaposlitve.
Razviti moramo učinkovito in trajnostno upravljanje z gozdovi, saj ti predstavljajo
pomemben ekonomski vir za gospodarstvo, ki omogoča visoko raznolikost uporabe
preko različnih načinov predelave lesa do končnega produkta, hkrati pa spodbuja
inovativne pristope na področju industrijskega oblikovanja.
Povečanje stopnje energetske neodvisnosti
•
•
•
V ceno električne energije moramo vključiti vse okoljske stroške, ki pri objektih z
netrajnostnimi viri energije pogosto niso upoštevani.
Spodbujali bomo vlaganja v raziskave za povečanje učinkovitosti proizvodnje električne
energije iz obnovljivih virov. Z aktivnim spodbujanjem učinkovite rabe energije lahko
tudi ob sedanji količini proizvedene električne energije povečamo stopnjo samooskrbe.
Spodbujali bomo nakup okolju bolj prijaznih vozil ter izgradnjo mreže polnilnic za
električna vozila.
Povečanje produktivnosti slovenskih kmetij
•
•
Pripravili bomo dolgoročno strategijo za povečanje stopnje samooskrbe in ustrezen
pravni okvir.
Uvedli bomo strogo nadzorovano in usmerjeno financiranje slovenskega kmetijstva s
11
povratnimi in nepovratnimi sredstvi EU in izboljšali učinkovitost sredstev, porabljenih v
okviru Programa razvoja podeželja.
Zagotavljanje zdrave in varne hrane
•
•
•
•
Zakonodajo na področju javnega naročanja bomo spremenili na način, ki bo javnim
inštitucijam omogočal nabavo lokalnih pridelkov in bodo tudi vrtci in šole kupovali čim
več zdrave, varne ter sveže doma pridelane hrane.
Zakon o lokalni samoupravi bomo spremenili na način, da bo vsaka občina primorana
zagotoviti prostor v centru za lokalne tržnice z lokalnimi pridelovalci.
Spodbujali bomo povezovanje zadrug in ustanavljanje lokalnih zadružnih trgovin.
Lokalna pridelava hrane z okoljsko učinkovitimi transportnimi povezavami zagotavlja
manj onesnaževanja in tudi okolju prijaznejše tehnologije.
**************************************
NACIONALNI PROGRAM ZA IZHOD IZ KRIZE
V Stranki Verjamem se zavezujemo, da ne bomo prikrivali ter lastnim prebivalstvom
predstavljali zgolj pozitivne podatke iz državne statistike. Čas je, da si nalijemo čistega vina,
priznamo napake in se skupaj odločimo za način izhoda iz krize. Odgovornost za nastalo
situacijo nosimo vsi, vendar ne vsi v enaki meri. Pošteno je, da tudi breme izhoda iz krize nosimo
različno.
Priznati moramo, da:
• se je Slovenija v zadnjih letih znašla na napačni poti. Naredili smo veliko napak;
• se danes država sooča s hudo finančno in gospodarsko krizo, katere posledice čutimo vsi:
ₒ v naraščajočem javnem dolgu (že okoli 27 milijard evrov, kar znaša na prebivalca skoraj
13.500 evrov),
ₒ v nevzdržnem zadolževanju države (samo v letu 2013 smo se zadolžili za več kot 10
milijard evrov, po visokih obrestnih merah) in podjetij,
ₒ v slabo delujočem bančnem sistemu in bančnem krču,
ₒ v vse večjem številu brezposelnih (registriranih 126.636 oz. 13,9 % aprila 2014, okoli
12.000 oz. 34 % mladih),
ₒ v visoki obremenitvi plač (v letu 2013 je bila povprečna obremenitev plače 38,5 %),
ₒ v vse težjem zagotavljanju delovanja zdravstvenega in pokojninskega sistema,
ₒ v naraščajoči socialni izključenosti in razslojevanju prebivalstva ter
ₒ v vse nižji kupni moči prebivalstva.
Zato moramo, ne glede na volilne rezultate in razmerja med strankami, vzporedno s pripravo
prihodnjega proračuna pripraviti Nacionalni program za izhod iz krize, ga predložiti v potrditev
Državnemu zboru Republike Slovenije in pridobiti široko podporo slovenskih volivk in volivcev.
12
Cilj Nacionalnega programa za izhod iz krize, ki bo zajemal obdobje od treh do štirih let, bo
oživitev gospodarstva, konsolidacija javnih financ in ohranitev socialne države.
V Stranki Verjamem smo prepričani, da gospodarske rasti ne bo mogoče zagotoviti brez znižanja
davčnih obremenitev tako delodajalcev kot delojemalcev, kar bo v prvem trenutku, do
vzpostavitve zadostne gospodarske dejavnosti in povečanja števila zaposlenih, povzročilo
zmanjšanje proračunskih prihodkov. Dolžnost prihodnje slovenske vlade bo proučiti vse
možnosti za pridobitev potrebnih finančnih sredstev, s katerimi bomo nadomestili zmanjšanje
prihodkov proračuna v času izvajanja Nacionalnega programa za izhod iz krize ter pridobitev
soglasja najširšega dela slovenske javnosti za izvedbo sprejetih ukrepov.
Nacionalni program za izhod iz krize bo vseboval predstavitev realnega stanja na področju
javnih financ, pokojninske in zdravstvene blagajne, stanja slovenskega gospodarstva in domače
porabe, brezposelnosti in demografskih trendov ter načrt uvedbe posameznih ukrepov, njihove
cilje in časovne roke z naslednjimi cilji:
1. vzpostaviti vzdržen javni dolg,
2. zagotoviti gospodarsko rast,
3. vzpostaviti uravnotežene javne proračune (državnega in občinske),
4. povečati zaposlovanje,
5. učinkovito upravljati s podjetji v državni lasti itn.
Nacionalni program za izhod iz krize bo temeljil na prepričanju, da mora Slovenija izkoristiti
potencial svojih prebivalcev, temeljiti na svobodnem in odprtem gospodarstvu in hkrati nuditi
visoko stopnjo socialne varnosti ter ohraniti dostojanstvo posameznika.
• Nacionalni program za izhod iz krize bo pripravljen za obdobje treh do štirih let in bo
oblikovan na način, da bodo politike jasno medsebojno povezane in dopolnjevalne, s
poudarkom na sinergijah ter multiplikativnih učinkih na gospodarstvo in celotno družbo.
• Sprejemu Nacionalnega programa za izhod iz krize bo potrebno prilagoditi koalicijsko
pogodbo strank, ki bodo sestavljale vlado ter uskladiti izvajanje vseh državnih politik s
cilji v nacionalnem programu.
Za uspešno uresničitev Nacionalnega program za izhod iz krize potrebujemo odgovorno,
učinkovito in gospodarno vlado z močno podporo volivk in volivcev. Stranka Verjamem je pri
pripravi Nacionalnega programa izhoda iz krize ter njegovi realizaciji pripravljena prevzeti svoj
del odgovornosti.
VZDRŽNOST JAVNEGA DOLGA
Prihodnji razvoj Slovenije ter zagotavljanje vzdržnosti zdravstvenega in izobraževalnega
sistema, pokojninskega sistema in sistema socialne varnosti niso možni brez zagotavljanja
javnofinančnega ravnovesja in vzdržnega javnega dolga. Javnofinančna vzdržnost in
uravnoteženost javnih financ morata postati prioriteti finančnega razvoja Slovenije. Za to je
potrebna čimprejšnja prilagoditev javne porabe finančnim zmožnostim in smotrno odplačevanje
dolgov. Izposojenih sredstev v zadnjih letih Slovenija namreč ni namenjala investicijam v razvoj
znanosti in izobraževanja, zmanjšanju onesnaževanja, spodbujanju trajnostnega razvoja,
kmetijstva, energetike in transporta, ampak zgolj kritju tekočega proračunskega primanjkljaja.
13
KAJ BOMO NAREDILI
•
•
Konsolidirali bomo javne finance in državni proračun čim prej prilagodili dejanskim
prihodkom, prenehali z zadolževanjem po nevzdržno visokih obrestnih merah in
postopoma znižali javni dolg, kar lahko dosežemo le z gospodarsko rastjo, novimi
delovnimi mesti in preudarnejšim ravnanjem pri javnih izdatkih.
V roku treh do štirih let (obdobje izvajanja Nacionalnega programa izhoda iz krize) bomo
ustavili financiranje tekoče javne porabe s tujimi posojili.
ZAGOTAVLJANJE
GOSPODARSKE RASTI
Slovensko gospodarstvo mora postati bolj konkurenčno. Celotna Evropa spodbuja oblikovanje
ugodnega in stabilnega podjetniškega okolja, razvoj srednje velikih in malih podjetij, ki veljajo za
gonilo podjetništva, razvoja in inovacij. Slovenija mora slediti temu cilju. Zato moramo zagotoviti
sredstva za ponovno vzpostavitev gospodarske rasti, za zagotavljanje delovnih mest, izboljšanje
življenjskega standarda ljudi, investicije v infrastrukturo ter hkrati poskrbeti za ohranjanje
naravnega okolja.
Sredstva, nujno potrebna za pokritje proračunske luknje, ki bo v proračunu nastala kot posledica
znižanja davkov in prispevkov v obdobju izvajanja Nacionalnega programa izhoda iz krize s
ciljem zagona gospodarstva, lahko Slovenija pridobi z zadolžitvijo na domačem ali tujem
finančnem trgu, v okviru Evropskega stabilizacijskega mehanizma, delno tudi s prodajo
državnega premoženja. Predvsem pa so predpogoji za vzpostavitev ugodnega okolja za razvoj
podjetništva, obrti, turizma ter celotnega gospodarstva neposredne tuje investicije, prekinitev
posojilnega krča slovenskih bank, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev ter prenovitev
slovenskega davčnega sistema.
Med naštetimi možnostmi tuj kapital v obliki neposrednih vlaganj ali namenskega dolgoročnega
posojila predstavlja edini finančno dovolj močan vir za ponoven zagon gospodarstva in
zagotovitev novih delovnih mest, vendar je ob tem potrebno zagotoviti, da v zameno za
pridobitev potrebnih sredstev, zemljišč in nepremičnin ter podjetij, za katere iščemo strateške
partnerje, ne prodamo prepoceni ter brez ustreznih varoval, ki bi zagotovila ugodne učinke teh
investicij tako za prebivalce in gospodarstvo kot tudi za naravno okolje.
KAJ BOMO NAREDILI
O različnih oblikah finančne pomoči za prebroditev krize in oživitev gospodarske rasti moramo
opraviti najširšo javno razpravo, o prihodnjem zadolževanju za ta namen pa lahko odločajo le
državljani. Le na ta način lahko vlada za dodatno zadolžitev državljanov pridobi ustrezno
legitimiteto, državljani pa možnost, da soodločajo in sprejmejo soodgovornost za prihodnost.
Razdolžitev podjetij na podlagi transparentnih kriterijev
•
Podjetjem bomo omogočili zmanjšanje finančnega pritiska zaradi financiranja dolgov in
možnost, da bodo lažje zagotavljala likvidna sredstva za poslovanje. Razdolžitev bo
potekala po strogih, transparentnih kriterijih in bo morala biti skladna s pravili EU o
državnih pomočeh.
14
Prekinitev posojilnega krča slovenskih bank
•
•
•
•
•
Od bank bomo zahtevali, da bodo kreditirale podjetja, da lažje prebrodijo krizo in da si
zagotovijo nadaljnji razvoj in dolgoročni obstoj.
Banke, ki smo jih dokapitalizirali državljani Slovenije z zadolževanjem na tujih finančnih
trgih, morajo obnoviti posojilno dejavnost. V nasprotnem primeru jih mora Slovenija
prodati strateškemu lastniku, ki bo zagotovil podporo bank domačemu gospodarstvu.
Vzpostavili bomo večjo transparentnost Družbe za upravljanje terjatev bank in
učinkovito odprodajo prevzetih terjatev.
Smo odločno proti socializaciji bančnih izgub in privatizaciji dobičkov finančnega
sektorja; ta naj ustvarja ustrezne rezerve za tvegano poslovanje, hkrati pa mora biti
podvržen ustrezni regulaciji.
Za nastalo bančno luknjo bomo naredili vse v naši moči, da odgovornost zanjo
prevzamejo njeni ključni akterji.
Znižanje obstoječih davkov, uvedba davčnih olajšav za investicije, oprostitev
plačila prispevkov za nove zaposlitve in uvedba nekaterih davkov
•
•
•
•
•
•
Zagotovili bomo pregleden, enostaven in stimulativen sistem obdavčitve podjetij.
Če želimo privabiti tuje neposredne investicije moramo znižati davek na dobiček pravnih
oseb na raven najbolj konkurenčnih okolij v Evropski uniji.
Podjetjem, ki bodo poleg svoje neposredne dejavnosti investirala tudi v razvoj znanosti
in sodelovanje s slovenskimi univerzami ter spodbujala razvoj lokalne skupnosti, bomo
omogočili obdavčitev dobička v istem obsegu z dodatno znižano, polovično davčno
stopnjo.
Z zmanjšanjem stopnje davka na dobiček in obremenitve plač bomo dosegli, da bodo
podjetja motivirana ustvarjati in izkazovati realne dobičke in zaposlovati, država pa bo
tako dosegla večjo maso davčnih prihodkov.
Nova, inovativna podjetja (start-up podjetja) bomo v celoti oprostili plačila davka na
dobiček pravnih oseb za obdobje prvih 3 let.
Uvedli bomo nekatere nove davke glede na ostale politike oziroma prioritete (npr. davek
na finančne transakcije, davek na onesnaževanje).
Uvedba pavšalne obdavčitve za mikro in mala podjetja ter davčnih blagajn
•
•
Pavšalne obdavčitve prinašajo zmanjšanje administrativnega bremena, stroškov in
porabe časa podjetij ter vplivajo na izkazovanje realnih vrednosti poslovanja podjetij.
Pavšalno obdavčitev bomo uvedli za vsa podjetja, ki v koledarskem letu ne presežejo
150.000 € prihodkov.
Uvedli bomo obveznost davčnih blagajn.
Ureditev in zmanjšanje plačilne nediscipline
•
•
Podjetja morajo redno plačevati prispevke iz plač delavcev in ostale obveznosti.
Kontrolo nad plačilnim prometom bomo uredili v ustrezni državni instituciji
(ustanovitev nove agencije oziroma v okviru obstoječih državnih institucij, kot npr.
davčna uprava) ter zagotovili nadzor in sankcioniranje kršiteljev.
15
Prenovitev sistema državnih podpor oziroma državnih pomoči
•
•
Dodeljevanje subvencij bomo izvajali usmerjeno in v skladu s strategijo razvoja Slovenije
do 2025 oz. omejeno samo v ključne investicije v področja, ki so prioritetna in bistvena
za razvoj države ter bodo zagotavljala dolgoročni obstoj oziroma razvoj podjetij (razvoj,
infrastruktura).
Subvencije in ostale oblike državnih pomoči bomo dodelili na način, da bodo zagotavljale
razvoj podjetij, višjo dodano vrednost in nova delovna mesta. Odprli bomo razpravo o
škodljivih subvencijah in zagotoviti njihov nadzor.
Vzpostavitev regionalnih inovacijskih centrov
•
Želimo spodbujati inovacije. Zato bomo podprli vzpostavitev regionalnih inovacijskih
centrov v kombinaciji s kreditno shemo z državno garancijo za inovativne projekte in
mlade podjetnike.
Privabiti tuje investicije
•
•
•
Ustvarili bomo podjetjem in investitorjem prijazno administrativno ter davčno okolje.
Spodbujati bomo tuje investicije, predvsem tako imenovane ''greenfield'' investicije, ki
imajo ugoden učinek na celotno gospodarstvo, saj predstavljajo svež pritok kapitala,
višjo razvito tehnologijo in nova delovna mesta.
Zagotovili bomo tujim vlagateljem privlačne pogoje za vlaganja (konkurenčen davek na
dobiček, administrativno poenostavljene postopke, delna oprostitev plačila prispevkov
za nove zaposlitve).
Premišljena privatizacija podjetij v državni (so)lasti in zagotavljanje
konkurenčnih razmer na različnih trgih
•
•
Po nujnem razmisleku o potrebni lastniški prisotnosti države in občin bomo pripravili
jasne in transparentne postopke, da bi se našli strateški partnerji, ki bodo investirali v
dolgoročen razvoj podjetij in v okolju prijazne tehnologije.
V javnih podjetjih bomo izboljšali upravljavsko in nadzorno funkcijo v podjetjih in drugih
pravnoorganizacijskih oblikah institucij, kjer je država lastniško prisotna. Uveljavili
bomo prevzemanje odgovornosti za napačne odločitve vodstev podjetij in nadzornih
organov.
Zmanjšanje administrativnih ovir na vsakem koraku in učinkovita javna
uprava
•
•
•
•
Učinkovita javna uprava je eden od pogojev za učinkovito gospodarstvo. Omogočiti in
zagotoviti je treba strokovno in učinkovito delo uradnikov (»na vsakem okencu«; npr.
umestitev v prostor, izdaja različnih dovoljenj, dodeljevanje EU sredstev; zagotavljanje
transparentnih postopkov, razumnih kriterijev in učinkovitega nadzora).
Javni sektor mora postati predvsem odziven servis za potrebe državljanov in podjetij;
učinkovitejši, odgovornejši in strokovnejši.
Uveljavili bomo razmejitev politične od poslovodne odgovornosti in prevzem
odgovornosti za napake, storjene iz malomarnosti in nestrokovnega dela.
Potrebujemo razmislek o storitvah, ki jih zagotavlja država, o izvajanju storitev
splošnega pomena oziroma gospodarskih in negospodarskih javnih služb, o izvajanju
16
•
•
javnih naročil ter o pogojih in načinih sklepanja javno-zasebnih partnerstev.
Država naj izvaja le tiste storitve, ki jih ni možno zaupati trgu.
Poskrbeli bomo za ustrezno ravnanje z infrastrukturo in njeno dostopnost vsem
prebivalcem.
Priprava javnih proračunov po načelu nastanka poslovnega dogodka
•
•
•
•
Priprava državnega in občinskih proračunov po načelu nastanka poslovnega dogodka bo
izkazovala preglednejšo sliko stanja (tudi dejanske zadolženosti), načrtovanja, izvajanja,
spremljanja in nadzora javnih financ.
Priprava proračunov po denarnem toku generira neodgovorne odločitve in porabo
denarja do načrtovanih zneskov; na takšen način ni pravega motiva in zavedanja med
ministri in javnimi uslužbenci, da bi varčevali ter da bi bili za to tudi nagrajeni.
S pripravo državnega in občinskih proračunov po načelu nastanka poslovnega dogodka
bomo povečali preglednost javnih proračunov in možnosti za učinkovito in odgovorno
ukrepanje, s tem pa tudi odpravili pogosto spreminjanje (rebalansiranje) proračunov
države in občin.
Določili bomo standarde izvajanja različnih javnih storitev (znotraj javne uprave,
storitve po javnih pooblastilih, izključne in posebne pravice, storitve javnih služb, javnozasebnih partnerstev), priprave in izvajanja programov, projektov in investicij in s tem
vplivali na strokovnost in učinkovitost dela javnih uslužbencev in na zmanjšanje vpliva
politike na njihovo delo.
Poenostavitev sistema javnega naročanja
•
•
Predlagali bomo sprejem enostavnejšega in bolj preglednega sistema javnega naročanja
ter uredili minimalno stopnjo transparentnosti in gospodarnosti pri t.i. evidenčnih javnih
naročilih.
Sistem javnih naročil bomo dopolnili s kriterijem zagotavljanja kakovostne in zdrave
hrane, ki bo javnim institucijam omogočal nabavo lokalno pridelane hrane tudi ob
nekoliko višji nabavni ceni.
Premišljeno črpanje sredstev iz skladov Evropske unije (ESRR, ESS in KS) ter
spodbujanje udeležbe pri programih Evropske komisije
•
•
•
Sredstva iz skladov EU predstavljajo enega glavnih virov razvojnih sredstev Slovenije.
Zato morajo projekti države (in občin) biti skladni z razvojnimi načrti, pripravljeni
kakovostno in pravočasno ter vodeni učinkovito, da bodo dosegli svoj namen, sredstva
pa počrpana uspešno.
Državni razvojni program prioritet in investicij, Partnerski sporazum z Evropsko
komisijo in operativni programi bomo uskladili z dolgoročnimi načrti Slovenije in
področnimi politikami ter jih izvajali z najvišjo stopnjo zavezanosti za njihovo
uresničitev.
Nadaljevali bomo s poenostavitvami sistema za črpanje sredstev iz skladov EU (na
primer upravljanje in poročanje o stroških projektov, obravnavanje velikih projektov,
enostavnejši sistem upravljanja operativnih programov).
17
Preprečevanje sistemske korupcije
•
•
•
Okrepiti bomo obstoječi pravni in institucionalni okvir ter učinkoviteje in dosledneje
izvajali postopke za preprečevanje in boj zoper korupcijo na vseh področjih.
Okrepili bomo moralno-etični pogled celotne družbe na korupcijo.
Koruptivna ravnanja moramo raziskati, zato bomo od pristojnih institucij zahtevali, da
strokovno in učinkovito opravijo svoje delo.
Prekinitev načrtne polastitve podjetij s strani bank
•
Banke, ki so bile dokapitalizirane, razpolagajo s terjatvami do številnih podjetij in
njihovim premoženjem. Da bi bila njihova prodaja oziroma prodaja njihovega
premoženja transparentna in gospodarna, potrebujemo ustrezna pravila in učinkovit
nadzor.
SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA
Evropa naj bi nudila dostojno življenje svojim prebivalcem, tako mladim kot starejšim. Narediti
moramo več za vse tiste, ki jih trg dela sili v prekerno delo ali pa jih kronično pušča v
brezposelnosti, s tem povečuje družbeno negotovost, tveganje socialne in ekonomske
izključenosti, ujetost v past revščine in zdravstvene težave. Skrb vzbujajoča je naraščajoča
brezposelnost mladih, ki v EU znaša že prek 23 %. Ukrepi na trgu dela in zmanjšanje števila
brezposelnih morajo biti povezani z ustvarjanjem stimulativnega gospodarskega okolja, vendar
ne na račun ekološkega in socialnega dumpinga. Zniževanje plač in stroškov dela znižuje
predvsem potrošnjo in s tem gospodarsko rast.
Trg dela mora biti sposoben hitrega prilagajanja spremembam in strukturno uravnotežen.
KAJ BOMO NAREDILI
V času krize mora država čim bolj ohraniti obstoječi nivo socialnih pomoči za
brezposelne
•
Po izteku obdobja izvajanja ukrepov iz Nacionalnega programa za izhod iz krize bomo
povečali razliko med višino minimalne plače ter nadomestilom za brezposelne. Ne
smemo dovoliti, da se v nekaterih primerih bolj splača ne imeti zaposlitve ter prejemati
višje mesečne zneske z naslova socialnih transferjev. Delo mora biti spoštovano.
Vzpostaviti močan sistem javnih del
•
Sistem javni del mora temeljiti na medgeneracijski pomoči in medsebojnem
razumevanju.
Vzpostaviti tesno povezanost med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom
•
•
Država mora določiti prioritete pri financiranju študijskih smeri za kadre, ki jih trg
potrebuje. Spodbujali bomo izobraževanje glede na potrebe gospodarstva in javnega
sektorja, čemur bo sledilo tudi financiranje srednješolskih in visokošolskih programov.
Spodbujali bomo vpis v programe, ki so usmerjeni v deficitarne poklice.
18
•
•
•
•
Prenovili bomo mrežo šol na nivoju srednješolskega in visokošolskega izobraževanja in
jo prilagodili dejanskim potrebam v družbi ter standardom kakovosti na tem področju.
Spodbujali bomo pridobivanje praktičnega znanja tekom študija preko delovnih praks,
podjetniških modulov ipd.
Spodbujali bomo dialog med zaposlovalci in izvajalci izobraževanja na vseh ravneh in
razvijali mednarodno primerljive politike na tem področju.
Izvedli bomo analizo Bolonjske reforme in načrtovali ukrepe izboljšav za večjo
učinkovitost znanj in prepoznavnost diplomantov na prvi Bolonjski stopnji.
Fleksibilen in varen trg dela
•
•
•
•
•
•
•
Da bi bila možna večja fluktuacija zaposlenih, bomo poleg konkurenčnih razmer v
gospodarstvu zagotovili tudi možnost prehoda uslužbencev znotraj javnega sektorja, in s
tem omogočili boljše možnosti za zaposlitve ter boljšo učinkovitost javne uprave.
Spodbujali bomo razvoj novih oblik dela, ki bodo omogočile dodatne zaposlitve. Izboljšali
bomo dostopnost do delovnih mest, možnost prekvalifikacije in vzpostavili učinkovit
sistem podpor za brezposelne. Nove oblike dela ne smejo postati nadomestilo
zaposlitvenim politikam, kar vodi v segmentacijo trga dela (v prekerno delo).
Uvedli bomo koncept fleksibilnosti dela v kombinaciji z varnim socialnim okvirom in
ustrezno delovno zakonodajo.
Sprejeli bomo koncept odgovornosti za zdravje na delovnem mestu in pomen njegove
krepitve za uspešno in učinkovito delo zaposlenega.
Predvsem v javnem sektorju bomo zagotovili bolj prilagodljiv način zaposlovanja,
odpuščanja, kvalificiranja in stimuliranja.
V javnem sektorju bomo uvedli možnost deljenega dela in skrajšanega delovnega časa, s
čimer bomo zagotovili zmanjšanje obremenitve javnih financ in zaposlovanje novih ljudi.
Omogočili bomo lažje usklajevanje potreb v okviru družinskega in poklicnega življenja.
Davčne olajšave za nove zaposlitve ter obdavčitev dela
•
•
Uvedli bomo oprostitev obveznosti plačila prispevkov za zdravstveno in pokojninsko ter
invalidsko zavarovanje delodajalcev za eno tretjino obdobja nove zaposlitve do šestih let.
Dvignili bomo pragove dohodninskih razredov, s čimer bomo ob načrtno zmanjšanih
prihodkih z naslova dohodnine omogočili dvig domače porabe, porast prihodkov od DDV
ter odpiranje novih delovnih mest. Tako bomo prag za prvi dohodninski razred (16 %)
zvišali na 10.000 € neto letne davčne osnove, drugi razred (27 %) na dohodke do višine
30.000 € neto letne davčne osnove, tretji razred (41 %) na dohodke do višine 80.000 €
neto letne davčne osnove ter zadnji razred (50 %) za vse dohodke nad 80.000 € neto
letne davčne osnove. V skladu z novimi dohodninskimi razredi bo zaposlenim ostal
mnogo višji delež neto plače, s čimer bomo obnovili domače povpraševanje. Ob tem
bomo DDV ohranili na sedanji stopnji 22 %.
Povečevanje mobilnosti študentov in zaposlenih
•
•
Spodbujali bomo zaposlovanje mladih skozi enostavnejši prehod iz izobraževanja v
zaposlitev.
Mlade bomo spodbujali, da izkoristijo različne oblike (evropskih in nacionalnih) štipendij
za študij in usposabljanje v drugih državah.
19
•
•
Z ukrepi na področju znižanja obremenitev plač ter z zagotovitvijo fonda stanovanj v
okviru Stanovanjskih skladov bomo izboljšali mobilnost in privlačnost Slovenije za
visoko izobražene strokovnjake, ki prihajajo tudi iz držav izven EU, da se bodo brez
nepotrebnih administrativnih ovir, čim lažje vključili v delovno okolje.
Z enakimi ukrepi in priložnostmi si bomo prizadevali za vračanje Slovencev - visoko
izobraženih kadrov v domače okolje, v katerem bodo z lastnim razvojem lahko prispevali
tudi h gospodarskemu in družbenemu razvoju Slovenije.
Novi ekonomski modeli
•
Podpirali bomo razvoj novih skupnostnih modelov sodela "coworking", skupnostnega
financiranja "crowdfunding" in skupnostnih virov "crowdsourcing", ki postajajo
pomemben in na mednarodni trg usmerjen ekonomski model tudi v Sloveniji.
UPRAVLJANJE Z DRUŽBAMI V DRŽAVNI LASTI
Razpolaganje s kapitalskimi naložbami države mora potekati na osnovi sprejete dolgoročne
strategije upravljanja, ki je Slovenija še vedno nima. To lahko povzroči nepopravljivo škodo.
Potreben je večji poudarek na aktivnem upravljanju z družbami v državni lasti in izogib
prodajanju v naglici, kar ima za posledico nižjo ceno ob prodaji in potencialno oškodovanje
državljanov Slovenije.
Družba za upravljanje s terjatvami države nima sprejetih smernic delovanja, nima transparentno
objavljene strategije poslovanja, ni zagotovljen postopek kontrol, kar predstavlja tveganje glede
zagotavljanja transparentnosti. Edina strategija izhaja iz področnega zakona, ki DUTB nalaga, da
mora letno prodati 10 % naložb.
KAJ BOMO NAREDILI
•
•
Spremenili bomo upravljanje DUTB, saj družba nima nadzornega sveta. DUTB ima
enotirni sistem upravljanja (izvršni in neizvršni direktorji) in torej nima neodvisnega
nadzornega sveta po pravilih ZGD-1.
Za DUTB morajo veljati enaka pravila kot za SDH, kar pomeni, da bi Državni zbor RS
moral imeti kontrolo nad poslovanjem DUTB.
POVEZOVANJE RAZLIČNIH INTERESOV IN SODELOVANJE
MED LJUDMI
Da bi bili uspešni pri naših prizadevanjih, moramo spodbujati sodelovanje in povezovati različne
deležnike na vseh ravneh. Samo povezovanje in sodelovanje med različnimi interesnimi
skupinami nam lahko zagotovi vzdržen in trajnostni razvoj ter sinergijske učinke.
20
KAJ BOMO NAREDILI
•
•
Področja in ukrepi iz programa morajo biti neposredno povezani z interesi države,
podjetij in prebivalstva Slovenije.
Vsak ukrep države, uveden v okviru Nacionalnega programa za izhod iz krize ali
Strateškega razvoja Slovenije do leta 2025 mora upoštevati tudi lokalne interese,
varovanje okolja in naravnih danosti, podeželja, pomembnost dostopnosti do varnih in
zdravih virov vode in hrane, energentov in prometne infrastrukture, pomembnost
športnega udejstvovanja, ohranjanje kulture za ohranitev narodne identitete in tradicije
ter oblikovanja družbenih vrednot prebivalcev Slovenije.
**************************************
UKREPI, KI JIH BO STRANKA VERJAMEM
UVELJAVILA DO KONCA LETA 2014
ZVIŠANJE NETO PLAČ
S spremembo dohodninske lestvice bomo ob isti bruto plači zagotovili, da bo delavcem ostala
bistveno višja neto plača. S tem bomo dvignili družinski proračun in povečali potrošnjo, kar bo
koristilo celotnemu gospodarstvu.
Dvignili bomo pragove dohodninskih razredov, s čimer bomo ob načrtno zmanjšanih prihodkih z
naslova dohodnine omogočili dvig domače porabe, porast prihodkov od DDV ter odpiranje novih
delovnih mest. Tako bomo prag za prvi dohodninski razred (16 %) zvišali na 10.000 € neto letne
davčne osnove, drugi razred (27 %) na dohodke do višine 30.000 € neto letne davčne osnove,
tretji razred (41 %) na dohodke do višine 80.000 € neto letne davčne osnove ter zadnji razred
(50 %) za vse dohodke nad 80.000 € neto letne davčne osnove.
Prvi mesec ali dva bodo prihodki državnega proračuna nižji. A hkrati bo v skladu z novimi
dohodninskimi razredi zaposlenim ostal mnogo višji delež bruto plače, s čimer bomo obnovili
domače povpraševanje. Ob tem bomo DDV ohranili na sedanji stopnji 22 %.
MANJ PRISPEVKOV ZA NOVE ZAPOSLITVE
Vsakega delodajalca, ki bo zaposlil novega delavca, bomo v prvih šestih letih oprostili plačila
prispevkov za zdravstveno in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje za štiri mesece na vsako
leto zaposlitve. Na ta način bomo zagotovili lažje zaposlovanje in ohranitev zaposlitev na daljši
rok.
Tako delodajalcu v primeru, da na novo zaposli osebo in ta ohrani delovno mesto več kot 1 leto,
21
naslednje leto ne bo potrebno plačati prispevkov za prve 4 mesece (januar – april) in enako
naslednje leto, če bo isto osebo delodajalec obdržal v službi. Tako bomo delodajalcu znižali
plačilo prispevkov za obdobje do 6 let za vsako novo zaposlitev.
Na ta način bomo zagotovili dvoje: lažje zaposlovanje ter interes delodajalca, da delavca tudi
obdrži.
Prihodki v pokojninsko in zdravstveno blagajno ne bodo nižji. Brezposelna oseba v Sloveniji
prejema nadomestilo za brezposelnost oziroma v primeru, da do nje posameznik ni upravičen,
socialno pomoč. Ta znaša do 380 € mesečno. Za državo je ceneje, če delni izpad plačila
prispevkov zagotovi iz proračuna, kot pa da za brezposelno osebo iz istega proračuna zagotavlja
sredstva za denarno socialno pomoč.
Hkrati pa tej osebi pomagamo, da ne bo več brezposelna, da sebi in svoji bližnjim zagotavlja
dostojno življenje ter z zagotovljenim prihodkom spet postane davkoplačevalec in s tem
omogoči državi, da financira zdravstvo, izobraževanje, socialno politiko itd.
PRAVIČNEJŠE CENE VRTCEV
Razliko med plačilom staršev in polno ceno vrtcev bomo iz občinskih proračunov prenesli na
ministrstvo, pristojno za šolstvo. Znižali bomo strošek, ki ga za varstvo, vzgojo in izobraževanje
predšolskih otrok plačujejo starši, cena programa vrtca pa bo enaka po vsej Sloveniji.
Starša, ki sta razporejena v osmi plačilni razred, v primerjavi s staršema v prvem plačilnem
razredu, plačata osemkrat višji znesek za mesečno plačilo vrtca ob razmerju bruto osebnega
dohodka 4,4 : 1, v državni proračun pa prispevata kar 60-krat več dohodnine.
Tako progresivna plačila niso pravična. Zato moramo najvišja plačila vrtcev znižati ter hkrati
zagotoviti, da bo vrtec za isto stara otroka v Prekmurju stal enako kot tisti na primer na
slovenski obali. To pa je mogoče le v primeru, če bodo subvencije za plačilo vrtca vodene in
izvajane na nivoju države in ne posebej v vsaki občini .
HITREJŠA IZDAJA DOVOLJENJ ZA GRADNJO
Po vsej Sloveniji bomo poenotili cene za izdajo gradbenega ter lokacijskega dovoljenja.
Zagotovili bomo izdajo dovoljenj v treh mesecih od dneva oddaje prošnje.
OVREDNOTENJE PROSTOVOLJSTVA IN POMOČI
Zagotovili bomo vzpostavitev evidence prostovoljstva. Delo gasilcev, civilne zaščite, gorskih in
drugih reševalcev bo ovrednoteno z dodatno dohodninsko olajšavo, čas, ki ga brezposelni in
upokojenci namenijo za družbeno koristno delo, pa nagrajeno z višjimi socialnimi transferji
oziroma pokojninami.
22
KONEC KORUPCIJI V ZDRAVSTVU
Izboljšali bomo upravljanje bolnišnic, preprečili zlorabe pri naročanju zdravil in opreme, jasno
razmejili delo zdravnikov v javnem in zasebnem zdravstvu ter onemogočili preskakovanje vrst
na podlagi zvez in poznanstev.
Čakalne dobe niso transparentne. Ni normalno, da se ob sumu na bolezen najprej vprašamo,
katerega zdravnika poznamo in ne zaupamo v normalno delovanje zdravstvenega sistema. In ni
pravično, da ima večje možnosti za ozdravitev in hitrejši sprejem v bolnišnico tisti, ki zdravnika
osebno pozna. Zagotovili bomo delujoče zdravstvo – in to delujoče za vse, ne le za izbrane.
ODGOVORNOST JAVNIH USLUŽBENCEV
Zagotovili bomo, da bodo tudi javni uslužbenci odgovarjali za napake. Z dosledno uvedbo načela
odgovornosti bomo vzpostavili učinkovit javni sektor, ki bo resničen servis državljanom. Dobre
javne uslužbence bomo nagradili, slabe pa odpustili.
Pripravili bomo spremembe Zakona o javnih uslužbencih, ki bo omogočil izplačilo dodatne, 13.
plače najboljšim javnim uslužbencem, a hkrati omogočil 25 % znižanje plače tistim uslužbencem,
ki ne dosegajo zadanih ciljev oziroma so z nevestnim delom povzročili neposredno ali posredno
škodo državljanom ali poslovnim subjektom.
LOKALNA HRANA V SLOVENSKIH ŠOLAH
Javno naročanje bomo spremenili na način, da bodo javne institucije v večjem obsegu nabavljale
lokalno pridelano hrano. Tako bodo tudi vrtci in šole kupovali izključno zdravo, svežo in doma
pridelano hrano.
DAVČNA PREVETRITEV
Uvedli bomo davčne blagajne, davčno olajšavo za državljane na podlagi zbranih računov ter
obračunavanje davka od dobička pravnih oseb po plačani realizaciji in ne na podlagi izdanih
računov. Z nižjo stopnjo davka na dodano vrednost za storitve v turizmu (prenočišča in
letovanja) bomo pospešili razvoj slovenskega turizma.
Davčne blagajne so lani rešile proračun na Hrvaškem, v Sloveniji podjetniki plačajo davek od
dobička, v katerega so všteti vsi računi, izdani decembra, ne glede na dejstvo, da marsikdo tistih
računov nikoli ne poravna. V obeh primerih država nekorektno obravnava podjetnike, ki želijo
poslovati pošteno in v skladu z zakonodajo.
PRIPRAVA NACIONALNEGA PROGRAMA ZA IZHOD IZ KRIZE
Pripravili bomo Nacionalni program za izhod iz krize, da bomo spodbudili gospodarsko rast, ki je
ne bo mogoče zagotoviti brez znižanja davčnih obremenitev tako delodajalcev kot delojemalcev.
23
Preučiti bo treba vse možnosti za pridobitev potrebnih finančnih sredstev, s katerimi bomo
nadomestili zmanjšanje prihodkov proračuna v času izvajanja Nacionalnega programa za izhod
iz krize ter pridobitev soglasja najširšega dela slovenske javnosti za izvedbo sprejetih ukrepov.
Nacionalni program za izhod iz krize bo vseboval predstavitev realnega stanja na področju
javnih financ, pokojninske in zdravstvene blagajne, stanja slovenskega gospodarstva in domače
porabe, brezposelnosti in demografskih trendov ter načrt uvedbe posameznih ukrepov, njihove
cilje in časovne roke jasnimi cilji. Pripravljen bo za obdobje treh do štirih let in bo oblikovan na
način, da bodo politike jasno medsebojno povezane in dopolnjevalne, s poudarkom na sinergijah
ter multiplikativnih učinkih na gospodarstvo in celotno družbo. Sprejemu Nacionalnega
programa za izhod iz krize bo potrebno prilagoditi koalicijsko pogodbo strank, ki bodo
sestavljale vlado ter uskladiti izvajanje vseh državnih politik s cilji v nacionalnem programu.
24