Kriza telesa, Hana Glumac, 6. c

Hana Glumac, 6. c
KRIZA TELESA
Dandanes se ljudje v Sloveniji sprašujejo samo še o finančni krizi. Ne
vprašajo pa se, od kod hrana pride in kako to vpliva na njihovo
zdravstveno stanje. Zato bi lahko rekli, da imamo zaradi take hrane
krizo telesa.
Kot vsi vemo, temelji naše družbe stojijo na najmlajši generaciji ali na kratko na
otrocih, kot stoji na njih tudi naša prihodnost. Zato jih moramo naučiti karseda
veliko o zdravem življenjskem slogu. V ta namen v šolah enkrat letno
organizirajo projekt tradicionalni slovenski zajtrk, ki se izvaja na dan slovenske
hrane, 15. 11. 2013. Projektu se je pridružila
tudi OŠ Domžale. Tradicionalni slovenski
zajtrk sestavljajo mleko, med, maslo, črni
kruh in jabolka lokalnih dobaviteljev. Projekt
podpirajo številna ministrstva in Čebelarska
zveza Slovenije. Namen projekta je, da
izobražuje, obvešča ter ozavešča učence o
pomenu zajtrka, z njim želi poudariti pomen
in prednosti lokalno pridelanih živil
slovenskega izvora, poudariti pomen
kmetijske dejavnosti za okolje, pomen
čebelarstva za kmetijsko pridelavo ter
splošno ozaveščati učence o pomenu
zdravega načina življenja. Hrana, ki smo jo
dobili pri tradicionalnem slovenskem zajtrku, je lokalna hrana, to pomeni, da ta
hrana ni prepotovala na stotine kilometrov,
da bi prišla na naše krožnike, temveč je
slovenskega porekla.
Slaba samooskrba v Sloveniji
Slovenija nima veliko njiv ter kmetijskih
površin, je pa rekorderka v številu
postavljenih trgovin. Zaradi pomanjkanja
kmetijskih površin se Slovenija preživlja s hrano iz drugih držav in preden pride
1
Hana Glumac, 6. c
hrana na naše mize, prepotuje tudi na tisoče kilometrov. To pa ni dobro, saj
promet zelo onesnažuje okolje, zaradi dolge poti pa hrano tudi kemično
obdelajo. Boljša hrana je torej lokalna, čeprav jo tudi včasih kemično obdelajo.
Slovenija je na ravni samooskrbe zelo slaba, predvsem pri predelavi zelenjave je
celo najslabša v Evropi. Zato mora Slovenija nekaj ukreniti, da izboljša
samooskrbo, saj v primeru, da Evropa reče, da je preveč sladkorja, v Sloveniji
zapremo tovarno sladkorja, s tem pa tudi vse ostale povezane člene. Tako
Slovenija ni le brez tovarne sladkorja, ampak izgubi tudi veliko delovnih mest.
Sladkor moramo kupovati od drugih držav in s tem Slovenija postaja odvisna
od drugih držav.
https://www.google.si/search?q=g+anton+komat&espv=210&es_sm=93&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=j1LvUuW1Nae
ayAO3yIGYCQ&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=1866&bih=1054&dpr=0.9#q=food+
Do slabe samooskrbe vodi tudi slab pogled na kmete in s tem tudi na
kmetijstvo. Nihče tako noče biti nekaj, iz česar bi se drugi norčevali, čeprav vsi
vemo, da brez kmetov in kmetij ne bi bilo hrane, saj vsa hrana izvira iz kmetij.
Poleg tega pa je biti kmet tudi težaško delo. Kmetje se čez leto ukvarjajo z
veliko različnimi deli, ki so pomembni za pridelavo hrane.
Rešitev za povečanje samooskrbe je lahko v spodbudi ljudi, da poprimejo za
delo ter začnejo obdelovati svoje vrtičke pred hišo. Če pa živite v bloku, zdaj že
obstajajo določene možnosti, da lahko dobiš vrtiček v najem (primer Urbane
brazde v Mariboru).
Okrogla miza
V torek, 21. 1. 2014, je OŠ Domžale obiskal g. Anton Komat. Učenci, ki nas
zanimata okoljska vzgoja in trajnostni razvoj hrane, smo ga spraševali o zdravi
in nezdravi hrani. G. Anton Komat že vse življenje živi v naravi, vedno so imeli
2
Hana Glumac, 6. c
stanovanje čisto na koncu naselja, ki se je nato odpiralo v naravo. Zato je bil
celo svoje otroštvo povezan z naravo. Skoraj nič hrane niso kupili v trgovinah,
razen tisto, ki je niso mogli pridelati sami na svojem vrtu. Ko je odrastel, je
postal okoljevarstvenik in kritik potrošništva, saj ga je jezilo prikrivanje resnice
o hrani in varovanju okolja. Povedal je, da so si trgovci prisvojili nadzor nad
hrano, hrana, ki jo najdemo v supermarketih, je konzervirana, večinoma
uvožena iz drugih držav, vsebuje tudi precej sledi pesticidov in drugih kemikalij,
kar je značilno za »industrijsko« pridelano hrano.
https://www.google.si/search?q=g+anton+komat&espv=210&es_sm=93&sourc
e=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=j1LvUuW1NaeayAO3yIGYCQ&ved=0CAcQ_AUoAQ
&biw=1866&bih=1054&dpr=0.9 , 3. 2. 2014
Kot je že splošno znano, je lokalna hrana boljša kot industrijska. Krave v
industrijskih kmetijah pitajo z različno nezdravo hrano, dajo jim tudi antibiotike,
ki nato ostanejo še v mesu, na kar nas je opozorila vsebina dokumentarnega
filma Food, Inc. Pa tudi pesticidi vsebujejo živčne strupe, ki lahko poškodujejo
možganske centre. Pri otrocih se to vidi tako, da ne zmorejo natančno risati,
težko berejo, se učijo in koncentrirajo, pri odraslih pa se to vidi kot bolečina v
glavi in velika utrujenost. Na leto polje z vsemi pesticidi škropijo približno 20–
22-krat. Tako je v hrani, pa tudi v ozračju in podtalnici, res veliko različnih
ostankov pesticidov. Daljša izpostavljenost temu pa ima škodljive učinke na
zdravje vseh.
3
Hana Glumac, 6. c
»Industrijski hrani« ne bi mogli reči živa hrana zaradi vseh umetnih dodatkov, za
razliko od lokalno pridelane hrane – na domačem vrtu oz. lokalni kmetiji.
Industrijska hrana je pridelana na industrijskih kmetijah, kjer mučijo živali in
delavce ter dodajajo različne pesticide. Zato hrani z veliko pesticidi rečemo
industrijska hrana.
Lokalna hrana je veliko boljša kot »industrijska«, čeprav večina
ljudi uživa hrano množične proizvodnje, ki jo kupijo v različnih
supermarketih in ji lahko rečemo »industrijska.« Slovenija ima žal
zelo slabo samooskrbo s hrano in smo odvisni od uvoza iz tujine. Če
bi vsi stremeli k povečevanju lokalne samooskrbe, bi tako
spodbujali male kmete, da bi lažje preživeli, manj bi obremenjevali
okolje zaradi transportnih poti hrane in vsi bi jedli zdravo hrano.
VIRI:
http://www.os-domzale.si/
http://brazde.org/vizija/
http://www.rtvslo.si/pravaideja/novica/377
http://topdocumentaryfilms.com/food-inc/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Komat
http://lokalna-kakovost.si/zakaj_izbrati_lokalno/10/lokalna_samooskrba/
http://www.os-domzale.si/index.php/component/content/article/9-neuvrsceni/206-ekodan-osdomzale-zdravje-in-dobro-pocutje
Dne 3. 2. 2014
4