LP vrtec – 2011/12 - Osnovna šola Leskovec pri Krškem

Transcription

0
8. POROČILO O DELOVANJU ENOTE VRTEC 2011 / 2012
TO SEM JAZ, Aleksander, 5 let
Laura, 4 leta
KORAK za KORAKOM SE UČIMO ŽIVETI
zdravo in z naravo,
drug z drugim,
v razvojno spodbudnem, smiselnem
in varnem učnem okolju,
ki omogoča izhajajoč iz izkušenj
dejavno vključevanje v širše okolje.
VSAK DAN, DAN ZA OTROKA
1
8.1 POGOJI URESNIČEVANJA PROGRAMA
8.1.1 POMEMBNE NALOGE, ki so zaznamovale minulo šolsko leto
Varnost, zadovoljstvo, sprejetost, dobro počutje in razvoj vsakega otroka je bila tudi
letos naša osnovna prioriteta in usmeritev za gradnjo kakovosti našega vrtca.
Trudili smo se graditi timski duh in partnerstvo z družinami za dobro počutje vseh v našem
vrtcu – otrok in odraslih, v želji, da bi bil naš vrtec še bolj prijazen.
Aktivno sodelovanje v mreži vrtcev po metodologiji Korak za korakom je
omogočalo nenehno refleksijo, evalvacijo in nadgradnjo znanj ter gradnjo partnerstva med
vrtcem in družinami.
 V juniju 2012 smo s starši in otroki Vrtca Leskovec opravili analizo zadovoljstva.
Rezultate z ugotovitvami bomo objavili v jeseni, predvidoma oktobra 2012.
Skupne oblike druženj v dodatnih programih so nas tudi letos povezovale in silile v timsko in
akcijsko načrtovanje. Vsi dodatni in nadstandardni dnevi, programi so še dodatno popestrili
otrokov vsak dan in mu omogočali pridobivanje novih izkušenj in znanj.
Šolsko leto so zaznamovali nekateri posebni, dogodki, ki se ne zgodijo vsako leto.
Šolska inšpekcija je na pobudo Zdravstvene inšpekcije prvič obiskala našo enoto
vrtca Pika Nogavička in ugotovila nepravilnosti pri oblikovanju oddelkov, ki so bili
oblikovani po navodilih Občine Krško. Inšpekcija je ugotovila tudi pomanjkljivosti pri
zagotavljanju osnovne, z zakonom predpisane, varnosti otrok v vrtcu. Posledično je Občina
Krško vsem vrtcem občine dala nova navodila za ponovno oblikovanje oddelkov za naslednje
šolsko leto. Naš ravnatelj je razveljavil prvotno oblikovanje in o tem obvestil vse starše
potencialnih novincev.
 Občina Krško je zagotovila najnujnejša finančna sredstva:
- za postavitev varnostnih podlag na vseh otroških igriščih naših enot vrtca, po varnostnih normativih;
- za nakup in montažo varoval proti prepiranju prstov na vsa vrata prostorov, kjer so otroci v enoti
Pika Nogavička; nevarna so ostala še steklena, vhodna vrata, ki še vedno ne izpolnjujejo osnovnih
standardov varnosti;
- za nakup in postopno montažo varoval za zaščito ostrih robov, vogalov na pohištvu do višine 1,20 m
v vseh oddelkih 1-3 let; postopoma bomo podobne zaščite montirali tudi v vseh drugih enotah, po
oddelkih, kjer jih še ni;
- za postavitev manjkajočega dela ograje proti Črnilam, na igrišču zadaj, v enoti vrtca Pika
Nogavička;
- za zaposlitev dveh javnih delavcev v vrtcih – enega od januarja do decembra 2012 za vse vrtce v
naši občini in drugega od 1.8. do 31.12.2012 v romskem naselju Kerinov grm, za pomoč pri
vzdrževanju več namenskega objekta in igrišča.
Projektni tim Vrtec Kerinov grm, … ki v okviru ESS 1 projekta Dvig socialnega in
kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti, sodeluje z aktivnostjo
8, Ustvarjanje enakovrednih možnosti za integracijo romskih otrok, že drugo leto preizkuša in
dograjuje piloten, celovit program za predšolske romske otroke in njihove družine. Skupaj
presegamo pričakovane rezultate, ki jih potrjujemo z realizacijo zastavljenih kazalnikov
uspešnosti.
2
 Za boljše medsebojne odnose in večje zaupanje smo v okviru ESS projekta in programa
Pripravljalnega vrtca Kerinov grm med drugim zagotovili:
- finančna sredstva (85 % ESS in 15 % MŠŠ) za dve novi zaposlitvi in sicer delo romskega
koordinatorja za pomoč oddelkom, kjer so integrirani romski otroci in pa osebo za delo z romskimi
starši, kar se je zelo obneslo in doprineslo k uspešnejšemu delu, boljšemu počutju otrok in oblikovanju
boljših odnosov ter večjega zaupanja večine romskih staršev;
- finančna sredstva (85 % ESS in 15 % MŠŠ) za dopolnitev didaktičnih sredstev in opreme tako v
igralnici, kot na igrišču pri vrtcu v Kerinovem grmu.
 Romski starši s predšolskimi otroki in strokovnimi delavkami vrtca Kerinov grm so konec
šolskega leta šli na prvo skupno ekskurzijo v staro mestno jedro Krškega in preživeli nepozabno
skupno dopoldne.
 Projekt Pripravljalni vrtec Kerinov grm z mnogimi aktivnostmi postopoma ruši ovire ter
premaguje predsodke in stereotipe med nami (med Romi in med večinsko populacijo, med starši in
med zaposlenimi).
Tudi letos so strokovne delavke in pomočnica ravnatelja predlagale hišnikom in ravnatelju
nujna vzdrževalna dela, izboljšave in investicije, ki pa smo jih uresničevali v mejah zmožnosti
in sredstva porabili za najnujnejša dela in opremo.
8.1. 2 URESNIČEVANJE POSLANSTVA, VIZIJE in PREDNOSTNIH NALOG iz
letnega delovnega načrta enote vrtca Leskovec
POSLANSTVO VRTCA - VSAK DAN, DAN ZA OTROKA smo skupaj z vizijo tudi to leto
uresničevali izhajajoč iz Kurikuluma in metodologije Korak za korakom. V raznovrstnem
programu aktivnosti za otroke smo skušali upoštevati individualne potrebe otroka, da bi
omogočili njegov vsestranski razvoj in ga pripravili na dejavno vključitev v širše družbeno
okolje.
VIZIJO VRTCA smo ponovno ozaveščali, da bi gradili kakovost vrtca ob upoštevanju
vrednot, kot so spoštovanje, odgovornost, odličnost in timsko delo. Zavedamo se pomena
kakovosti medsebojnih odnosov, komunikacije, upoštevanja vrednot, timskega dela,
sodelovanja, strokovnosti in profesionalnosti vseh zaposlenih v vrtcu, zato smo temu še
posebej dajali poudarek, da bi kakovost našega vrtca še naprej rasla.
Klima v našem vrtcu je spodbudna, želimo si še bolj strpne komunikacije
in spoštovanja med strokovnimi delavkami in starši. Nesoglasja in nepravilnosti smo tudi
skušali reševati strpno, premišljeno in v dialogu, sproti, z ljudmi, kjer so se pojavile
nepravilnosti. Osnovne moralne vrednote bomo še naprej osveščali in razvijali najprej vsak
pri sebi ter nato še pri otrocih in starših, saj ugotavljamo, da se jih še premalo zavedamo in
upoštevamo drug drugega. Še več časa bomo namenili izboljšanju komunikacije na vseh
nivojih ter prevzemanje lastne odgovornosti za odločitve in ravnanja vsakega posameznika.
Gradili smo na naših močnih področjih, na izkoriščanju potencialov vsakega posameznika za
dobrobit vseh nas.
Aktivnosti dodatnih programov vrtca so nas vodile, spodbujale, da smo uspeli realizirati zadane
operativne cilje. Naši cilji so bili konkretni, kratkoročni in dolgoročni, pa tudi merljivi, zato je iz LP
3
oddelkov razvidna učinkovitost izvedenih akcij. Naše poslanstvo, medsebojno sodelovanje v
skupinskem delu in strokovno znanje postajajo gonilna sila na vseh ravneh.
Vrtec po meri otrok, staršev in vseh zaposlenih je velik izziv, ki se mu želimo približati.
Tudi to šolsko leto smo se trudili, da bi naš vrtec ostal v okolju priznan, znan po kakovostnem
in timskem delu z otroki ter partnerskih odnosih s starši, zato smo se učili sprejemati pobude za
izboljšave, konstruktivno kritiko in pohvale ter skupaj s starši gradili partnerski odnos.
Prednostne naloge vrtca so bile vezane na uresničevanje dolgoročnih razvojnih ciljev po
izbranih področjih. Upoštevali smo jih pri načrtovanju z otroki in starši, pri izvedbi in pri evalvaciji
realizacije programa aktivnosti tako na ravni skupine kot na ravni vrtca.
Kako izboljšati počutje, organizacijsko klimo in graditi medsebojne odnose ?
REALIZACIJA PREDNOSTNIH NALOG VRTCA
=> uresničevanje razvojnih, globalnih ciljev vrtca
 IZBOLJŠATI OKOLJE, povečati število mest za novince ter ohranjati in dvigovati
materialne pogoje za delo.
 IZBOLJŠATI SODELOVANJE MED OTROKI, STARŠI IN ZAPOSLENIMI
 RAZVIJATI IN DVIGOVATI KAKOVOST IZVEDBE KURIKULUMA ZA
VRTCE z upoštevanjem ISSA standardov kakovosti vzgojitelja in izvedbenih
metodologij KORAK za KORAKOM ter FIT.
Prednostno listo otrok brez mesta smo imeli tudi to šolsko leto. Brez mesta je bilo iz
meseca v mesec več otrok (meseca maja 2012 jih je bilo 28 za oddelke 1 – 3 let), zato smo
občino pozvali, da nam z januarjem 2013 omogoči prostore in opremo za vsaj en nov oddelek.
Spet smo iskali primerne prostore za nov oddelek našega vrtca in prosili še starše, da nam
pomagajo pri tem. Glede na pobudo občana nas je občina Krško pozvala, da si ogledamo
izbrane prostore. Tudi po ogledu teh prostorov je vrtec Leskovec skupaj s projektanti podal
pisne ugotovitve in potrditev primernosti izbranih prostorov za preureditev v vrtec.
 Zaradi upoštevanja zakonskih omejitev pri sprejemu novincev nam je po novem
oblikovanju oddelkov za 2012/2013 ostalo še pet mest za najmlajše 1 – 3 let in še eno mesto v
oddelku 3 – 6 let. Kljub temu, da smo našli kar primerne prostore, še ne vemo, če bo Občina
Krško pristopila k ureditvi prostorov za nov oddelek vrtca v Leskovcu, v naslednjem letu
2013.
Adaptacijo enote centralnega vrtca Pika Nogavička težko čakamo, a se žal tudi v
tem šolskem letu ni začela izvajati.
 Zaradi dotrajanosti objekta in večino opreme smo kar težko sproti odpravljali okvare
in pomanjkljivosti. Stroški poslovanja in vzdrževanja so visoki, a ne zadoščajo, da bi lahko
zagotavljali optimalne pogoje za delo.
4
Partnerstvo in kakovost vrtca smo tudi letos gradili z uvajanjem FIT metodologije
in z integracijo vzgojnih področij v metodologiji Korak za korakom. Dolgoročno si vsi skupaj
prizadevamo zgraditi timsko harmonijo tako na ravni vrtca, kot na ravni oddelkov, strokovnih
aktivov in v projektnih timih, kar se odraža tudi v klimi vrtca in v sami izvedbi programa.
 Naše skupno delo, sodelovanje, vztrajnost in iznajdljivost so tudi letos obrodili bogate
sadove tako znotraj skupin, kot na ravni celega vrtca, kar je razvidno iz poročila v
nadaljevanju.
 Oblike sodelovanj po oddelkih so zelo bogate, raznolike in izvirne. Družine se aktivno
vključujejo v načrtovanje in pomagajo pri izvedbi programa. Starši so aktivni in pomembni
tudi v smislu dajanja konstruktivne kritike in dajanja pobud za izboljšave tako na ravni
oddelkov, kot pri vodstvu ali v Svetu staršev vrtca.
 Sodelovanje na različnih nivojih postopoma prerašča v partnerstvo.
8.1.3. OPRAVLJENO VZDRŽEVANJE, INVESTICIJE in NAKUP OPREME
S strokovnimi delavkami po enotah smo pripravili sezname s predlogi nujnih večjih
vzdrževalnih del in manjših investicij. Ugotovili smo, da je finančnih sredstev premalo
za vsa nujna dela in opremo, zato so bile investicije pogojene z zagotavljanjem varnosti
in minimalnih prostorskih pogojev standardov v vrtcu.
Pridobivanje dodatnih sredstev s starši in donatorji – po vseh enotah vrtca
 Za nakup didaktičnih sredstev in opreme smo po oddelkih in na ravni celega vrtca z
različnimi akcijami pridobivali dodatna sredstva in materiale ter skupaj s starši in
donatorji izboljšali notranje in zunanje okolje vrtca. Podrobnejša obrazložitev
pridoblenega materiala in dodatnih finančnih sredstev ter njihove namenske porabe v
dogovoru s starši je razvidna iz dokumentacije in Letnih poročil oddelkov.
Enota centralnega vrtca PIKA NOGAVIČKA pri matični OŠ Leskovec, 1. do 6. oddelek
Najnujnejše investicije in dodatne izboljšave:
- Stranska vrata iz 1. igralnice Palčkov in pisarne smo zamenjali in dodali komarnike.
- Asfaltirana je bila javna cesta, priključek od OŠ Leskovec do enote centralnega vrtca.
- Pod igrali obeh igrišč pri enoti so se dodale varnostne podlage po predpisanih standardih.
- Dopolnili smo (nekaj kosov) pohištva v 2. oddelku zaradi spremembe oddelka 2-3 letnih v
kombinirani oddelek 2-4 leta > število otrok iz 14 na 19 > višje noge za mize, višji stoli za 3letne, dodatni ležalniki, police,….
- Dopolnili smo posteljnino v 2. oddelku.
- Na pobudo strokovnih delavk se je preuredila in prepleskala pisarna v enoti in dobila
možnost več namenske rabe.
Nakup didaktičnih sredstev v enoti Pika Nogavička:
 Dopolnitev didaktičnih sredstev večkrat med letom po izbiri strokovnih delavk enote.
5
Še čaka na adaptacijo ali zamenjavo ali dopolnitev opreme:
Stavba enote centralnega vrtca je skupaj z opremo (razen tiste, ki je bila že delno zamenjana)
dotrajana. Zaradi dotrajanosti zgradbe, napeljav in opreme je vzdrževanje le teh vedno težje,
skoraj nemogoče, vzdrževalni stroški naraščajo.
Okna na primer so dotrajana v tolikšni meri, da jih ni več moč odpirati in smo jih bili zaradi
varnosti prisiljeni v celoti fiksirati, ker so se krila snemala in ogrožala ljudi. Vhodna steklena
vrata so neprimerna in nevarna. Žaluzije na mnogih oknih se ne dajo več odpirati, roloje smo
popravili ali zamenjali.
Previjalnice otrok neposredno v igralnicah novih oddelkov 1 – 3 let povzročajo slab zrak, saj
ni moč zagotovljati ustreznejšega zračenja – klime koristimo v času, ko otroci niso v
igralnicah.
Enota nima vseh potrebnih pripadajočih prostorov, kar nam predstavlja dodatne probleme =>
nimamo skupne zbornice, kabineta za načrtovanje in spravilo specialnih didaktičnih sredstev,
zelo nam manjka prostor (hiška) za spravilo otroških vozil in opreme za igro v peskovniku ter
za orodje za vzdrževalna dela.
Pralnica, sušilnica in razdelilna kuhinja imata slabše pogoje; gospodinjska stroja (pralni
in sušilni za 7 kg), sta dnevno preobremenjena in zato pogosto v okvari, kuhinja nima
nobenega zračenja.
Na igrišču je potrebno postaviti brunarico za vsa vozila, orodje in material za peskovnik, nad
velikim peskovnikom je potrebno dodati senčnico, odstraniti ali popraviti je treba beli
tobogan,ga zamenjati z novim?.
Zaradi vseh navedenih dejstev komaj čakamo na adaptacijo enote in upamo, da se bo v
naslednjem šolskem letu kaj spremenilo.
 Enota MALI PRINC, 7. oddelek
Oprema enote vrtca Mali princ v Mercator centru v Krškem je dotrajana in nujna
zamenjave v prihodnjih letih. Izkušnje zadnjih dveh let so pokazale, da sama prostorska
ureditev in njihova kapaciteta ni ustrezna za več kot en oddelek.
 Enota vrtca Mali princ deluje v najetih prostorih, ki so se prilagodili za potrebe vrtca
kolikor se je dalo. Prostori vrtca so bili v 2007 delno adaptirani s strani Mercatorja. V jeseni
2008 je občina Krško investirala sredstva za večnamenski prostor (prezračevalna naprava in
dopolnitev opreme), a je ostala oprema že dotrajana in neustrezna.
 Enota ima le dva otroška WC-ja, garderoba je na neprimernem mestu,večnamenski
prostor nima naravne svetlobe, oken,…
Vzdrževalna dela:
> kemično čiščenje vse ležalnih blazin in okenskih zaves;
> ureditev, nova zasaditev korit na terasi > akcija staršev;
Investicije:
> Pod igrali obeh igrišč pri enoti so se dodale varnostne podlage po predpisanih standardih.
> Iz donatorskih sredstev nabavili: projektor in filterski vložek za prečiščevanje pitne vode.
6
Nakup didaktičnih sredstev v enoti Mali princ:
Še čaka na dopolnitev, popravilo ali odstranitev:
 tudi v tem letu so probleme povzročale dotrajane, pretežke okenske žaluzije in okna
vključno z vrati na teraso, ki ne tesnijo več, poslali smo dopis na Mercator, a del še ni
opravil.
 korita na terasi bomo spraznili in spomladi na novo zasadili;
 z Mercator-jem se bomo dogovorili za montažo temperaturnega termostata za vodo.
 Enota vrtca PETER PAN v podružnični OŠ Veliki Podlog, 8. in 9. oddelek
Vzdrževalna dela:
> oplesk na stropu v igralnici 8. oddelka, kuhinji.
Investicije in nakup opreme:
> dopolnitev posteljnine z novo v 9. oddelku 3 – 6 let
> nakup zaščitnih slinčkov za dojenčke;
> dopolnitev varnostnih podlag pod igrali na igrišču po standardih varnosti.
Nakup didaktičnih sredstev v enoti Peter Pan v Velikem Podlogu
 Dodatna gugalnica (sedež) za najmlajše 1 do 3 let.
Še čaka na adaptacijo ali zamenjavo ali dopolnitev opreme
 ureditev prostora za spravilo športnih pripomočkov, otroških vozil in sredstev za
peskovnik;
 na igrišču: zaščitna mreža na peskovnikih in dopolnitev mivke v njih, in tobogan;
 v oddelku 1 do 3 let: namestitev žaluzij na okna v igralnici – okna so bila menjana že
pred leti, a brez žaluzij;
 v oddelku 3 do 6 let: preureditev dela omar za hrambo didaktičnih sredstev, ki
trenutno niso v uporabi.
 Enota vrtca VILA
je bila uradno odprta 3.6. 2010. Za namen vrtca je bila adaptirana »stara« šola in narejena
ureditev zemljišča za igrišče z igrali za otroke od 1 do 6 let. V enoti so štirje oddelki za
predšolske otroke ( eden za 1 – 3 let in trije za 3 – 6 let. Enota ima vse obvezne pripadajoče
prostore in opremo za prostore.
Investicije:
 Dopolnitev varnostnih podlag pod igrali na igrišču, po standardih varnosti.
Nakup didaktičnih sredstev v enoti Vila
 Nakup zaščitnih slinčkov za malčke in dopolnitev posteljnine.
7
Še čaka na dopolnitev opreme
 Brunarica – večnamenska za spravilo orodja, kosilnice, otroških vozil, vozička za
dojenčke in sredstev za peskovnik.
 Senčnica nad malim peskovnikom.
 Dopolnitev posode.
Druge nepravilnosti in problemi, ki nas pestijo že od otvoritve objekta dalje:
 Razsvetljava s svetlobnimi senzorji ne deluje ustrezno, niti ne varčno: luči gorijo
neprekinjeno.
 V kleti je zelo visoka stopnja vlage, ki jo zmanjšujemo z raz vlažilcem, ki deluje skoraj
neprekinjeno.
 Po dolgem sušnem obdobju imamo zdaj ob vsakih večjih padavinah poplavo v kleti
(1 x je bilo 350 litrov vode, drugič malo manj).
 Zaščitnega laka na parketu skoraj ni, parket je razsušen, med deščicami so večje razpoke.
 Parkirna mesta pri vrtcu Vila vsakodnevno zasedajo drugi občani, uslužbenci pošte in
bližnjega frizerskega salona.
 Enota VRTEC KERINOV GRM
a) Kritje stroškov iz sredstev projekta - ESS in MIZKŠ
 Stroški poslovanja objekta in zaposlenih strokovnih delavcev
> Sredstva projekta - ESS in MIZKŠ
 Elektrika (razsvetljava in ogrevanje), komunalni stroški (voda, odvoz smeti,…)
 Zaposleni.
 Investicije > Sredstva projekta - ESS in MIZKŠ
 Dopolnitev klopi – 2 x klop za odrasle.
 Senčnica – streha nad peskovnikom.
 Dodatna gugalnica.
 Nakup didaktičnih sredstev v vrtcu Kerinov grm
 Kritje stroškov malice vključenim otrokom v vrtcu Kerinov grm > Sredstva
projekta - ESS in MIZKŠ
b) Kritje stroškov s strani Občine Krško
 Postavitev ograje okoli objekta in igrišča.
 Zagotovitev javnega delavca v Kerinovem grmu (september do december 2012).
Še čaka na dopolnitev opreme, na izboljšavo okolice objekta, igrišča > Občina Krško.
 Ureditev zunanje okolice, zatravitev in zasaditev dreves, grmičevja.
 Dopolnitev varnostnih podlag pod igrali na igrišču, po standardih varnosti.
Podrobnejše informacije o koriščenju finančnih sredstev (ESS in MIZKŠ) so v projektni
dokumentaciji Enote vrtca Leskovec.
8
8. 2 PREHRANA IN ZDRAVJE
Globalni cilj:
Izboljšati in prilagoditi prehrano najmlajšim v oddelkih 1- 3 let ter razvijati
zdrave prehranske navade in pitje vode otrok in odraslih.
V različnih aktivnostih smo skupaj uresničevali cilj in sodelovali strokovne delavke vrtca,
kuharji iz centralne šolske kuhinje in vodji prehrane za vrtec in šolo, da bi izboljšali
prehrano.
Realizirani cilji in naloge:
 Prilagodili smo prehrano otrok 1- 3 let.
 Povečali smo pitje vode v oddelkih => večina otrok z veseljem pije vodo.
 Prehrana naših otrok je skladna s priporočili smernic prehranjevanja, kar je
preveril naš vodja prehranskega režima za vrtec Dean DROBEŽ, pomanjkljivosti smo sproti
odpravljali..
 Popoldanska malica kot 4. obrok je bila najpogosteje sadna malica.
 Negovali smo zeliščni gredici pri vrtcu enote Pika Nogavička in Vila ter pobirali in
z otroki pokušali zelenjavo z vrta. Z velikim veseljem so otroci dnevno trgali cvetove
kamilic.
 Starše smo osveščali o problematiki bivanja bolnih otrok v vrtcu:
- v nekaterih oddelkih uspeli dogovoriti, da so priporočila dosledno upoštevali.
> Organizirali smo predavanje za starše in zaposlene: Zdrav – bolan otrok v vrtcu.
Vodja zdravstveno higienskega režima je z ravnateljem in zdravstveno inšpekcijo
vzpostavil zdravstveno-higienski režim in poskrbel, da so se redno vodile vse evidence
čiščenja in merjenja temperature.
8. 3 URESNIČEVANJE IZVEDBE PROGRAMA VRTCA
8.3.1 DNEVNI, REDNI PROGRAM VRTCA (od 6 do 9 ur)
so imeli vsi oddelki našega vrtca. Namenjen je bil otrokom od 11 meseca starosti do vstopa v
šolo in obsega vzgojo in izobraževanje, varstvo in prehrano otrok.
Poldnevni program(od 4 do 6 ur) se je tudi v tem šolskem letu oblikoval le v pripravljalnem
vrtcu Kerinov grm za romske otroke, ker je bilo v drugih enotah vrtca preveč interesentov za
polni program do 9 ur.
9
Naša enota Vrtec Leskovec je izvajala vzgojni program po Metodologiji Korak za
Korakom z upoštevanjem načel in ciljev Kurikula za vrtce ob nenehni sprotni evalvaciji in
dodatnem usposabljanju strokovnih delavk v okviru delavnic koordinatorja KzK Petre Urek.
V vseh oddelkih našega vrtca smo se v okviru metodologije Korak za korakom trudili,
da bi vsak otrok razvil zmožnosti, da bo:




kreativen in domiseln;
kritičen mislec, ki bo sposoben izbirati,
iskal in reševal probleme in
skrbel za družbeno in naravno okolje.
Metodologija Korak za korakom otroka sprejema kot celoto in vsi vidiki razvoja ( fizičnega,
socialnega, emocionalnega in kognitivnega ) se med seboj prepletajo in povezujejo, zato smo
skušali čim bolj integrirati vsa vzgojna področja, vsak dan ter upoštevali razvojno stopnjo
vsakega posameznika .
8.3.2 REALIZACIJA DODATNIH PROGRAMOV v okviru rednega programa vrtca
V vrtcu smo nudili v okviru rednega programa tudi različne dodatne, obogatitvene programe,
s katerimi smo popestrili otrokov vsakdan in nadstandardne programe praviloma izven
rednega programa.
Kako izboljšati počutje, organizacijsko klimo in graditi medsebojne odnose ?
 Realizacija programa MI MED SEBOJ
Naš skupni cilj je:
Dvigniti kakovost sodelovanja, kulturnih in medsebojnih odnosov z namenom doseči
timsko harmonijo.
 Tema vrtca: LJUDSKO IZROČILO
> LJUDSKI OBIČAJI IN OPRAVILA,TRADICIONALNA PREHRANA,
> LJUDSKE PESMI, PLESI, IGRE IN NOŠE
Ob pregledu evalvacije v januarju in zdaj junija 2012, ob koncu šolskega leta, je moč
opaziti, da je tema ljudski običaji in opravila, prehrana, petje, plesi, igre in predstavitev noš v
letošnjem letu v večini oddelkov zelo zaživela in nas združevala ter povezovala po skupinah.
V skupinah smo največ poudarka posvetili ljudskim instrumentom in pesmim, ki smo jih
prepevali po oddelkih in skupnih srečanjih.
LJUDSKA OPRAVILA in TRADICIONALNO PREHRANO smo smiselno izpostavili
jeseni.
 Otroci so bili vključeni pri pobiranju poljskih pridelkov, košnji trave, ruženju fižola,
10
ličkanju koruze, trgatvi….
 Otroke smo popeljale bližje k naravi in tradicionalni slovenski hrani ter
marsikateremu popestrili njegov vsakdan (menim, da ni bilo otrok, ki ne bi hotele sodelovati)
NARODNE NOŠE IN LJUDSKI PLESI
 So bili predstavljeni v spomladanskih mesecih bežno najmlajšim 1 – 3 let in za
starejše oddelke 3 – 6 let na posebni, izvirni predstavi s predstavitvijo narodnih noš in
plesov v sodelovanju s krško osnovno šolo.
 Za otroke je bila tovrstna predstavitev posebno doživetje, samo sodelovanje v plesih
pa zanimivo drugačno in zabavno.
ČEBELARSTVO in POMEN ČEBEL
Nekateri oddelki so v spomladanskih mesecih medse povabili čebelarja in si ogledali
čebelnjak in delo v čebelnjaku, drugi oddelki pa so pomen medu in čebeljih pridelkov na
otrokom razumljiv način predstavili v novembru, ko smo imeli tradicionalni slovenski zajtrk
v vseh oddelkih.
 Večina starejših otrok pozna pomen čebel za rastline in za človeka.
 Otroci v nekaterih oddelkih so podrobneje spoznali delo čebelarja in/ali razdelitev del med
čebelami.
 Otroci vedo od kod je med.
OGLEDI PREDSTAV
 Za oddelke 1-3 je bilo letos realiziranih več predstav
- Velik lov za pošast v režiji Valvazorjeve knjižnice,
- Biba Mica na koncertu za tri letnike v KDK,
- Zmajček Jajček, lutkovna predstava kot darilo Valvazorjeve knjižnice ob zaključku Palčka
Pripovedovalčka,
- Čarovnica in maček Vili, avtorska lutkovna predstava, v režiji in izvedbi naše sodelavke,
vzgojiteljice Melite Levak.
 V oddelkih 3- 6 smo si ogledali:
a) dve predstavi v Kulturnem domu Krško:
- Lunina vila in Biba Mica na koncertu.
b) vsem oddelkom je policijski kvintet prostovoljno, donatorsko, predstavil trobila;
c) v enoti Vila sva strokovni delavki v sodelovanju s folklorno skupino OŠ Jurija Dalmatina
iz Krškega predstavili folklorne plese, oblačila in narodno nošo;
d) v glasbeni šoli Krško smo si vsi oddelki ogledali šolo in predstavitev instrumentov;
e) ob zaključku Palčka Pripovedovalčka, smo si ogledali predstavo Palček v kuhinji, ki je
bila otrokom zelo všeč, saj so se pri predstavi zelo zabavali, sodelovali in pošteno nasmejali.
PRAVILA in DOGOVORI O SODELOVANJU med zaposlenimi vrtca
11
 Večina se nas je skušala držati pravil in dogovorov o sodelovanju in spoštovanju,
vendar tudi letos brez manjših konfliktov ni šlo.
 Strokovne delavke so mnenja, da se v svojih enotah dobro počutijo, sodelujejo, delijo
naloge, vabijo na obisk in nekatere tudi hospitirajo ter realizirajo zastavljene cilje.
 Sodelovanje strokovnih delavk med enotami je precej manjše in bi ga mogoče lahko
povečali s skupnim načrtovanjem posameznih tem.
 Največ sodelovanja je bilo pri skupnih pohodih za Zlati sonček in knjižno vzgojo.
 Sodelavke, ki so vendarle našle čas, temo in dejavnosti za skupno sodelovanje, so se
počutile sprejete in dobro, kar lahko kaže na to, da je še vedno najpomembnejša volja in
odnos posameznika.
STROKOVNE EKSKURZIJE ZA ZAPOSLENE VRTCA v letošnjem letu klub načrtovanju
v spomladanskem času nismo izvedli, saj nismo zbrali dovolj prijav za takšno obliko
druženja, kar se mi iz strokovnega stališča zdi škoda, saj smo nekaj let nazaj strmeli in se
veselili takšne oblike druženja in po evalvaciji sodeč imeli lepo in sproščeno.
Zbrala in zapisala Janja Furar, koordinatorka programa Mi med seboj
Kako približati otrokom naravo in jih osveščati o njenem pomenu, da bi izboljšali njihov
odnos do nje? Ali otroci vedo kam gredo odpadki in kaj se z njimi zgodi?
 Realizacija akcij programa EKOLOGIJA IN ZDRAVJE
Globalni cilj:
Z ekološkim osveščanjem in varčevanjem otrok, staršev in zaposlenih
spreminjamo navade, skrbimo za čistejše okolje, boljše medsebojne odnose in zdravje v
vrtcu
REALIZIRANE AKCIJE in dosežki
*ČISTILNE AKCIJE po enotah vrtca so bile izvedene glede na potrebe in sproti. V
romskem naselju Kerinov grm je bila naša strokovna delavka vrtca Olja Mirkovič pobudnik
večje čistilne akcije, ki se je začela v prostorih pripravljalnega vrtca in nadaljevala na igrišču
pri objektu, nato pa naprej po naselju, ko so se postopno aktivno vključevali mnogi prebivalci
naselja.
 Nekateri otroci že samodejno opazijo, da je potrebno kaj počistiti, ali tudi sami
počistijo smeti.
*LOČEVANJE ODPADKOV V IGRALNICAH poteka v vseh oddelkih.
 KU: Večina otrok pravilno ločuje odpadke v igralnicah.
*DOSLEDNO LOČEVANJE BIOLOŠKIH ODPADKOV, ki se vračajo v razdelilne
kuhinje.
12
 Bi o odpadki so še med mešanimi odpadki. Potrebno je še dodati posode za bio
odpadke in urediti/preverjati po enotah, po razdelilnih in čajnih kuhinjah
ločevanje.
*LOČEVANJE EKO ODPADKOV pri enotah vrtca (Veje, listje, trava).
 Dogovor s Kostak Krško za postavitev zabojnikov za naravne odpadke (pri Eco otoku
za zavod OŠ Leskovec in enoto vrtca Pika Nogavička, pri enoti Vila in pri OŠ Veliki
Podlog).
*HUMANITARNA AKCIJA ZBIRANJA ZAMAŠKOV se je nadaljevala tudi v tem
šolskem letu. Najprej smo zbirali zamaške za deklico Mijo, ki je oslepela, sedaj pa zbiramo
zamaške za Gala,ki ima cerebralno paralizo.
 KU: Otroci so konstantno prinašali zamaške.
*DRUGE HUMANITARNE AKCIJE > sodelovanje po izboru oddelkov:
-
Zbiranje oblačil in obutve za romske otroke.
Zbiranje oblačil in igrač za Rdeči križ.
Podarimo dlan.
Obudimo Pepelko.
*VARČEVANJE Z VODO, ELEKTRIKO, MILOM IN BRISAČKAMI poteka celo
šolsko leto v vseh oddelkih.
 KU: Večina otrok uporabi eno kapljico mila in eno brisačo, včasih pa opozorijo,
da lahko ugasnemo luč.
 KU: V umivalnicah so opozorila – simbolni prikazi varčevanj.
*NAVAJANJE OTROK NA VSAKODNEVNO PITJE VODE poteka v vseh oddelkih.
 KU: Večina otrok se je navadila na pitje vode, v nekaterih oddelkih so urejeni
tudi vodni kotički, kjer imajo otroci ves dan na razpolago vodo za pitje.
*ZBIRANJE STAREGA PAPIRJA PO ENOTAH VRTCA:
Enota PETER PAN
JAN. 2012 zbrali 1200 kg = 140 €
Enota MALI PRINC - 1 oddelek > skupaj zbrali 3400 kg => 425 €
SEPT. 2011- 1200 kg 150 € + JAN. 2012 – 1120kg 140 € + FEB. 1080 kg 135
Enota PIKA NOGAVIČKA – 6 oddelkov > skupaj 4540 kg => 566,50 €
> prispevek za namenski nakup > za hišico na igrišču
13
OKT. 2011 1060 kg 132 € + DEC. 1100 kg 137,50 € => skupaj 269,5 €
JAN. 940 kg 117 € + APR. 2012 1440 kg 180 € => 297 €
Enota VILA – 4 oddelki > skupaj 4840 kg
=> skupaj 605 € - 400 € (Zaključek Vile) => ostane 205 €
OKT. 2011 (1640 kg 205 €) +DEC. 2011 1260 kg 157,50 €
+ APR. 2012 1060 kg 132,50 € + JUNIJ 880 kg 110 €
Zapisala Urška Štefanič, koordinatorica programa Ekologija
 Realizacija akcij programa Z GIBANJEM DO ZDRAVJA
Globalni cilj:
Dajmo otrokom priložnost, da v največji meri razvijejo svoje gibalne sposobnosti,
zaposlenim in staršem pa priložnost za uvajanje sprememb na področju gibanja in
zdravega stila življenja
*Poročilo sem zapisala s pomočjo vprašanj, ki sem jih zastavila strokovnim delavkam
posameznega oddelka, in njihovih odgovorov. Vprašanja so bila oblikovana na podlagi tem in
aktivnosti ter kazalcev učinkovitosti in ciljev Letnega delovnega načrta vrtca.
NARAVNE OBLIKE GIBANJA
Obe starostni skupini sta od naravnih oblik gibanja najpogosteje uporabljali hojo, tek in
plezanje, v starejši starostni skupini še poskoke.
REALIZIRANI CILJI
Strokovne delavke so pri otrocih 1-3 let dosegale naslednje cilje:
 boljša koordinacija in boljše prostorske predstave otrok, več kondicije, vztrajnosti in
motivacije (notranje) za gibanje,
 večji interes otrok za gibanje in nove izzive,
 dobro počutje otrok > otroci so bili željni ponavljanja, urjenja v tem,
 vsakdanje vključevanje otrok v aktivnosti.
Glede na različne aktivnosti so otroci 1- 3 let še:
 spoznali športne rekvizite,
 samostojno hodili in razvijali ravnotežje,vzdržljivost in osvojili boljšo koordinacijo,
razvijali spretnosti in sposobnosti.
 samoiniciativno so velikokrat izvajali, uporabljali osnovne oblike gibanja,
 izboljšali spretnost, gibljivost, hitrost,
 izboljšali koordinacijo, natančnost, moč, orientacijo v prostoru in
 večja je bila motivacija za različna gibanja.
Strokovne delavke so pri otrocih 3 - 6 let dosegale naslednje cilje:
 tematsko povezovanje, spoznavanje in vsestranski napredek v razvoju otrok,
 razvoj osnovnih oblik gibanja,
 večja vzdržljivost in boljša koordinacija celega telesa,
14

pridobivanje moči, ravnotežja, odrivne moči, hitrosti,
Glede na različne aktivnosti so otroci 3 - 6 let še:
 premagali strah pri hoji navzdol; nekateri niso pravilno tekli, a so se naučili.
 razvijali zaupanje v svoje gibalne sposobnosti in uživali, se zabavali, raziskovali naravo,
okolje,
 razvijali in krepili posamezne motorične spretnosti in pridobivali oz. se navajali timskega
sodelovanja med otroki in razvijali socialne veščine.
Otroci 1-3 let so imeli manj pogosto in slabše dosežke pri naslednjih naravnih oblikah
gibanja:
 v kotaljenju, plazenju, valjanju, potiskanju in vlečenju,
 pri hoji po travniku,
 v ravnanju z žogo, (v telovadnici in igralnici malo, zunaj skoraj nič).
V prihodnosti bodo strokovne delavke pri 1 – 3 letnih otrok dajale poudarek:
 s sistematičnim načrtovanjem vadbenih ur z vsebinami kotaljenja,
 s pogostejšimi sprehodi,
 s pogostejšim omogočanjem mehkih blazin, mehkega kotička več krat, v dopoldanskem
času,
 z načrtnim organiziranjem iger z žogo (notri in zunaj),
 z vključevanjem razvijanja valjanja v vadbenih urah,
 z iskanjem dejavnosti, pri katerih bodo te naravne oblike gibanja uporabljali in razvijali.
Otroci 3 – 6 let so imeli manj pogosto ali slabše dosežke pri naslednjih naravnih oblikah
gibanja:
 Poligoni in orientacijski pohodi v naravi.
 Kotaljenje (v telovadnici in na snegu) in plezanje.
V prihodnosti bodo strokovne delavke pri 3 – 6 letnih otrocih dajale poudarek:
 izvedbi več aktivnosti na tleh;
 večkratnemu ponavljanju gibanja v naravi, s pomočjo poligona;
 sodelovanju in načrtovanju z drugimi oddelki, v sodelovanju s starši;
 nadgradnji določenih aktivnosti;
 kotaljenju in plazenju v telovadnici;
 iskanju rešitev za pridobitev / izposojo primernih športnih orodij za dvorano in na
prostem.
VADBENA URA
 V prvi starostni skupini so strokovne delavke dokaj redno, najpogosteje v igralnici,
izvajale vadbene ure, medtem, ko so v skupinah 3 – 6 let izvedbe VU potekale redno, v
telovadnici, praviloma 1 x tedensko.
 Vse strokovne delavke bile pri vadbeni uri oblečene v športno opremo.
 Športno opremo je imelo povprečno polovica otrok 1 – 3 let, včasih celo vsi,
 Vsi otroci oddelkov 3 – 6 let so bili za VU primerno opremljeni.
Vzroki za neredno izvajanje vadbenih ur za otroke 1 – 3 let:
 Zaradi različnih aktivnosti so jo izpustile (rojstni dnevi) ali pa so priredile s plesno igro.
15

Telovadnica se nahaja v drugem objektu, v primeru slabega vremena se nismo odpravili
tja, takrat smo izpeljali različne gibalne aktivnosti v igralnici; bolniška odsotnost;
planirane druge dejavnosti.
Vzroki za neredno izvajanje vadbenih ur za otroke 3 – 6 let:
 V februarju in marcu smo 1x tedensko čas VU posvetili ljudskim plesom, nato smo
vadbene ure izvajali zunaj.
V oddelkih 1 - 3 let so strokovne delavke sistematično pristopale k načrtovanju in
izvajanju vadbenih ur:
 Z ustnim načrtovanjem, izvajanjem skupaj s pomočnico, evalvacijo (ustno).
 S spoznavanjem rekvizitov, saj pri tej starosti še ni »prave vadbene ure«.
 Z upoštevanjem individualnih potreb v gibalnem razvoju otrok.
 Z opazovanjem otrok, ponujanjem različnih športnih rekvizitov za samo igro, nato pa
oblikovanjem posameznih delov vadbene ure glede na aktualno temo oz letni čas.
 S skupnim pogovorom po vadbeni uri, kaj je bilo dobro, kaj spremeniti, kaj dodati.
 Z zgledom vadbene ure pod vodstvom Fit vaditeljice; interes otrok; cilji postavljeni glede
na spretnosti otrok.
 Z izborom dejavnosti, ki so otrokom zanimive. > Postavile so jim kakšen težji izziv,
večkrat ponovile (če otrokom predstavlja težave). > Po izvajanju in med izvajanjem se
pogovorita, kako je bilo, kaj je treba ponoviti ali nadgraditi.
Tudi v oddelkih 3 - 6 let so strokovne delavke sistematično pristopale k načrtovanju in
izvajanju vadbenih ur:
 S postopnim spoznavanjem prostora, rekvizitov; od lažjih vaj k težjim.
 Opazovanjem otrokovih gibalnih in drugih spretnosti in sposobnosti.
 Upoštevanjem razvojne stopnje otroka, interesa otrok, nadgradnjo vadbene ure.
 Od znanega k neznanemu, od lažjega k težjemu, večkratne ponovitve.
 S pomočjo Fit metodologije (postopnost, zabava, timsko sodelovanje,…)
 Z dogovorom, da na temo, ki so jo imeli tisti čas, povežeta vadbeno uro oz. temo
upoštevata po posameznih segmentih.
 Z integracijo vseh področij Kurikula glede na osvojene gibalne spretnosti otrok tako, da
so bile dinamične in zabavne. > Evalvacija v tandemu in z otroki (Kaj si se naučil?, Kako
si se počutil? Katera naloga ti je bila najtežja?, Kaj ti je uspelo?).
 S skupnim pogovorom in idejami obeh strokovnih delavk.
 Z načrtovanjem po FIT metodologiji z ogrevanjem in zaključkom. > Evalvacija se je
izvedla po 2- 3 enakih vadbenih urah (kaj so na prvi zmogli?, Kaj so na tretji zmogli?).
 Z načrtovanjem: priprava vadbene ure (uvod, glavni in zaključni del) > z upoštevanjem
elementov Fit metodologije, > razdelitev nalog in zadolžitev strokovnih delavk > menjava
pri izvajanju, medtem ko druga ne izvaja, pripravlja pripomočke, opazuje otroke.
 Z evalvacijo: sprotno evalviranje, vrednotenje (Kaj je dobro?, Kaj je treba spremeniti,
nadgraditi,…?).
Izmenjava načrtov vadbenih ur
- v prvi starostni skupini: dve strokovni delavki + ena strokovna delavka v dogovoru z drugo
strokovno delavko, a do izmenjave načrta ni prišlo;
- v drugi starostni skupini strokovne delavke niso med seboj izmenjale načrtov vadbenih ur.
16
Elemente FIT metodologije je pri izvajanju uporabljala večina strokovnih delavk v oddelkih
1 – 3 let in vse strokovne delavke v oddelkih 3 – 6 let.
Iz




FIT programa so strokovne delavke v oddelkih 1 – 3 let uporabile:
FIT kmečke igre in elemente kmečkih običajev. > Vzpostavljanje timske harmonije.
Igre z žogo, špageti.
Praktični del s padalom, žogami, obroči, črvi.
Fit igre.
Iz FIT programa so strokovne delavke v oddelkih 3 – 6 let uporabile:
 Kmečke plese, vaje s hopi žogami, obroči, kolebnicami, hojo po deblu, prenašanje vej,…
 Postopnost učenja, doživljajsko učenje, samostojno učenje. > Fit didaktične gibalne igre,
> dinamičnost.
 Vadbene motive, metodiko – intenzivnost vadbene ure.
 Konkretne FIT gibalne igre.
 Metode, gibalne dejavnosti, kmečke igre.
Vadbeno uro po FIT metodologiji je izvedlo skupaj šest strokovnih delavk in sicer 3 v prvi
starostni skupini in tri strokovne delavke v drugi starostni skupini.
ZLATI SONČEK > Izvedba različnih nalog po programu »Zlati sonček«:
> tri strokovne delavke oddelkov 3 - 6 let > Več kot 32 otrok je dobilo priznanje oziroma
diplomo po programu »Zlati Sonček«.
ČUTNA POT
Načrt čutne poti po enotah je nekje v pripravi, drugod še ne. Tudi v naslednjem šolskem letu
ne bomo temu dajali prioritete.
POHODI V SKUPINI:
Pri spodbujanju hoje so bile strokovne delavke v vseh starostnih skupinah uspešne.
Dolžina pohodov je bila primerna starostni skupini.
 Otroci 1 – 3 let so zmogli prehoditi tudi do 120 minut, kar kaže tudi na njihovo
vzdržljivost in vztrajnost. > V povprečju so hodili 80 minut, kar je za to starostno skupino
zelo dobro. > Izvedba od 2 do 8 pohodov na leto, do v povprečju 3 x mesečno.
 Otroci 3 – 6 let so zmogli prehoditi tudi do 180 minut. > V povprečju so hodili 130
minut, več kot dve uri. > Opravili so 7 daljših pohodov.
V oddelkih 1 – 3 let so s spodbujanjem otrok dosegle:
 Vsakodnevno gibanje zunaj, boljše zdravje otrok, boljša spretnost pri hoji, boljša
koordinacija.
 Boljšo vzdržljivost, hitrejšo hojo, držanje za roke, hojo po pločniku, ob robniku.
 Daljšanje vztrajanja v hoji. > Otroci so zelo dolgo hodili, tudi ob prometni cesti.
 Spretnost, gibljivost, hitrost, vztrajnost.
V oddelkih 3 – 6 let so s spodbujanjem otrok dosegle:
 Vztrajnost, strpnost do mlajših, interes otrok, vzdržljivost, zdravje otrok.
 Medsebojno pomoč, sodelovanje, večjo vzdržljivost, otroci bolj zdravi, zanimanje za
okolico, boljše opazovanje okolice, razvitejše spretnosti pri premagovanju naravnih ovir.
17

Ozaveščanje vseh generacij o pomenu hoje za zdravje človeka, trdnejše medsebojne
odnose in sodelovanje na ravni vrtec – družina.
Največ težav so imeli otroci pri doseganju kazalcev učinkovitosti iz letnega delovnega
načrta »Z GIBANJEM in FIT METODOLOGIJO DO ZDRAVJA« so imeli otroci:
V oddelkih 1 – 3 let
 Na začetku nestabilna hoja.
 Različne sposobnosti otrok (nekaterim so bili sprehodi predolgi, drugim prekratki).
 Pri poligonih, ker so imeli vadbeno uro v igralnici in nismo posebej otrokom naročali
športne opreme (večina otrok je oblečenih v trenirko).
 Otroci te (1-3) starosti imajo v večini težave v izvajanju naravnih oblik gibanja, kar je
povezano z razvojem in mentalno starostjo otrok, zato se povežemo z družinami otrok in
razvijamo te spretnosti. Po nekaj mesecih so že vidni rezultati.
Težave pri 1 – 3 letnih otrocih so strokovne delavke reševale z / s:
 doslednim preusmerjanjem in spodbujanjem k hoji po različnih površinah. S strani staršev
je bila tudi pobuda, da naj otroci čim več hodijo, se plazijo, ker s tem krepijo mišice
ramenskega obroča.
 iskanjem srednjih poti.
 težnjo po »gibanju«.
 spodbudo in motivacijo pri mlajših.
 Vsakodnevnim prizadevanjem, da imajo otroci dovolj gibanja in različne gibalne
aktivnosti; > po potrebi so za otroka pripravile individualno dejavnost zanj.
V oddelkih 3 – 6 let
 Vztrajnosti in premagovanju strahu.
 Iskanju možnih rešitev – razmišljanju, spoštovanju.
 Pri hoji na daljše razdalje, teku na daljše razdalje, odbijanje žog od tal.
Težave 3 - 6 letnih otrok v skupini so postale strokovnim delavkam izziv za reševanje
oziroma iskanje novih pristopov, da so otroci dosegli kazalce učinkovitosti, ki so zapisani v
letnem delovnem načrtu. Omogočale so:
 več vaje za večanje vztrajnosti.
 z dogovori, vztrajnostjo, s spoštovanjem in upoštevanjem razvojne stopnje.
 pri hoji so šli na daljšo pot z omejitvijo časa; pri teku, pa so tekali pri gibalnih igrah, saj
pri teku med igro otroci niso imeli težav (konjske dirke).
IZOBRAŽEVANJE – področje GIBANJE - FIT INTERNI CILJNI SEMINAR –
Priprava za kmečke igre / 1. in 2. stopnja / za vse strokovne delavke (2011/2012)
V sredo, 3. 11. 2011, izvajalka Barbara KONDA, prisotnih 28:
- dve uri teoretični del v zbornici OŠ Leskovec > predstavitev Kmečkih iger;
- dve uri praktičnega dela v mali telovadnici v OŠ Leskovec > navodila za postavljanje ciljev,
in povezovanjem ciljev z različnimi področji kurikuluma ter kako pripraviti akcijski načrt; >
spoznavanje Fit didaktičnih gibalnih iger »Kako so se igrali nekoč in se igramo danes«.
V torek, 7. 11.2011, izvajalka Barbara KONDA, prisotnih 29 strokovnih delavk:
18
- štiri ure, nadaljevanje s praktičnim delom, v telovadnici podružnične šole v Velikem
Podlogu; > Fit didaktične gibalne igre »Kako so se igrali nekoč in se igramo danes«, >
razčlenitev FDGI in med področno povezovanje.
 Zadovoljne strokovne delavke > nove ideje in izkušnje, ki bodo popestrile delo v
skupini in z otroki.
IZOBRAŽEVANJE – področje GIBANJE - FITOVE GIBALNE DELAVNICE –
- KMEČKE IGRE > za vse otroke vrtca pri OŠ Leskovec pri Krškem
Letošnja rdeča nit vrtca so ljudski običaji. Vsebina ljudskih običajev je integrirana na vsa
področja dela v vrtcu. S tovrstno vsebino (Pesmi in Fit plesi ljudstev sveta) smo popestrili
gibalno področje s Fitovimi didaktično gibalnimi delavnicami.
 Večini strokovnih delavk je bila izvedba delavnice zelo všeč, ker je bila zanimiva,
poučna, pridobile so dobre predloge in ideje, lastno potrditev dela.
 Nekaj jih je pričakovalo več novosti pri gibalni delavnici, večjo uporabo različnih
športnih rekvizitov. Nekatere so mnenja, da izvedba delavnice ni bila primerna mlajši skupini
otrok, druge menijo, da je bila primerna. Nekatere so izpostavile pozitiven odziv otrok.
 Otroci so bili veseli, sproščeni, zadovoljni, vodljivi, upoštevali so pravila in
navodila in sodelovali. > Nekateri so bili bolj zadržani in preplašeni (novo okolje in oseba).
 Strokovne delavke so pridobile izkušnje in ideje za izvedbo vadbene ure, dobile
so predloge kako uporabljati lastno kreativnost, domišljijo pri uporabi športnih rekvizitov;
kako prilagoditi starostni skupini otrok, načine in možnosti za pridobitev otrokove pozornosti
ter motivirati otroke za sodelovanje.
 Strokovnim delavkam ni bil všeč pristop pri najmlajših otrocih, ker je bilo nekatere
otroke strah vodje delavnice ter njeno glasno podajanje navodil.
Promovirati pomen zdravja za življenje. > Peš, z rolerji in s kolesom priti vsaj del poti v
vrtec in iz vrtca. > Manj avtomobilov na parkirišču. > 6 otrok in 6 staršev je v vrtec prišlo in
odšlo z uporabo ne-motorizirano obliko gibanja, strokovne delavke pa je v enaki nameri
zmotilo slabo vreme.
Izvedba različnih dejavnosti povezanih z gibanjem in zdravjem.
 15. 2. 2012 - Zimski pohod – Globelo > enota Peter Pan v okviru 110 letnice šole
Veliki Podlog
 12. 4. do 19. 4. 2012 so ostale enote izvedle različne gibalne dejavnosti v katerih je
sodelovalo 47 družinskih članov.
 Enota Pika Nogavička je zaradi slabega vremena izvedla gibalne aktivnosti po Fit
metodologiji v štirih skupinah 1 – 3 let, menjava igralnic na 15 minut v vsaki igralnici (hoppy
žoge tunel, hoja- plazenje, tobogan).
 Izvedba v okviru državnega programa SVIT, v sodelovanju z Zdravstvenim domom
Krško > > otroci, starši, stari starši odpravili in orientacijski pohod > predstavitev zgodnjega
odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki); > različne dejavnosti
o gibanju (uporaba palic za nordijsko hojo) in zdravju (delavnice).
 Pohod Veniše – Zajčki – šola so izvedli otroci enote Pike Nogavičke in Vile. > Na
19
cilju so imeli športne igre.
Strokovne delavke so si zastavile naslednje cilje:
 Pridobivanje izkušenj pri hoji ob vrvi.
 Uporaba palic za nordijsko hojo, ozaveščanje o SVIT programu, gibanje v naravi,
sodelovanje s starimi starši.
 Druženje otrok iz vrtca in šole, staršev kot dogodek športno dopoldne.
 Izvajanje različnih elementarnih gibalnih iger. Promovirati hojo kot aktiven način
življenja.
Mnenja in vtisi:
 »Otroci so uživali, z veseljem so sodelovali pri vseh dejavnostih.«
 »Pestro, zanimivo, otroci so uživali.«
 »Otroci uživali, se zabavali in sodelovali.«
 »Prijetno in sproščeno vzdušje. Še lahko ponovili.«
 »Zabaven, lep pohod. Bilo je super. Še kdaj.«
 »Lepo, odkrili smo potoček sredi gozda.«
 »Prijetno, sproščujoče. »
SOBOTA, 12. 5. 2012 > POHOD VSEH GENERACIJ - TRŠKA GORA
Pohod vseh generacij je bil organiziran in izveden na ravni zavoda (šole in vrtca).
 Pohoda se je udeležilo 131 udeležencev vrtca, in sicer 56 družinskih članov, 60 otrok
in 15 strokovnih delavk.
 Udeležba je bila večja kot lani. > Število družinskih članov se je povečalo za 16 več in
število otrok se je povečalo za 4 od lani. Strokovnih delavk je bilo 5 manj kot lani.
 Poti so bile prilagojene starosti in zmožnostim otrok. > Na cilj smo prihajali po
različnih poteh (za otroke stare 1 -3 let, za otroke 3 – 6 let in za I., II. in III. OŠ)
Pritegniti družinske člane h gibalni aktivnosti ter krepiti sodelovanje z vrtcem in
matično šolo je bil glavni cilj, ki nam ga je uspelo uresničiti.
 Pohoda se je udeležilo več družin kot lani. Sodelovanje smo krepili, tako da je pohod
bil organiziran na ravni zavoda. 3 – 6 letniki so hodili s I. triado šole. Na cilju pa smo se vsi
skupaj družili.
Povezava z družinskimi člani in ozaveščanje družin o pomenu gibanja so kot pod cilj
strokovne delavke uspešno uresničevale na ravni oddelka.
 Pogovori z otroki o pomenu hoje in gibanja. Otroci so se pogovarjali s starši o gibanju,
v vrtec so prinesli članke iz časopisa. Naredili so tudi plakate in jih obesili na oglasno desko.
Udeležba na pohodu je bila manjša od pričakovane.
 Pričakovali smo, da se bo pohoda udeležila vsaj polovica otrok in družinskih članov iz
vsake skupine, toda udeležba je bila manjša od pričakovanega. Večje število otrok je bilo iz 2.
starostnega obdobja (3-6 let), toda še vedno jih ni bila polovica iz vsake skupine. Razlog za
manjšo udeležbo je bil ta, da je bilo na ta dan veliko različnih praznovanj. Koordinatorka za
gibanje bi morala bolje spodbujati strokovne delavke, le –te bi spodbujale tudi starše k
udeležbi pohoda.
Zapisala: Vesna Perić, koordinatorka za GIBANJE
20
 Realizacija programa KNJIŽNA VZGOJA V VRTCU
Razvoj pismenosti je zapleten proces, ki se začne precej preden otrok samostojno bere.
Otrokove dobre izkušnje z branjem (poslušanje, pripovedovanje) v predšolskem
obdobju pomembno vplivajo na njegov odnos do branja tudi kasneje. Zato postavljajo
strokovnjaki razvoj zgodnjega interesa za branje med najpomembnejše naloge vzgoje in
izobraževanja.
 Književni vzgoji dajemo velik poudarek v vseh oddelkih vrtca Leskovec, kar kaže na
to, da se strokovne delavke zavedamo njene pomembnosti pri otrokovem kognitivnem in
govornem razvoju.
 Strokovne delavke vidijo smisel predšolske knjižne vzgoje v komunikacijski
spretnosti, razvoju govora, spodbujanju ustvarjalnosti in domišljije, krepi občutek doživljanja
ugodja, veselja, ljubezni do knjige.
 Književna vzgoja po oddelkih poteka v različnih oblikah, kar kaže na to, da stremimo
k iskanju novih možnosti podajanja le te.
 V književno vzgojo se vključujejo tudi družine, ki se preko strokovnih delavk oddelka
osveščajo o njeni pomembnosti za otroka.
 Spodbujamo povezovanje z mestno knjižnico, ki je vrtcu in družinam na široko odprla
svoja vrata in knjižničarke so pokazale veliko pripravljenost za sodelovanje, svetovanje.
> Strokovne delavke v sodelovanju s knjižničarko pripravijo za starše primeren izbor knjig za
določeno starostno skupino, kar je staršem v veliko pomoč pri izbiri.
> Družine spodbujamo, da z otroki obiskujejo knjižnico in si izposojajo knjižno gradivo.
> Že drugo leto smo skupaj z mladinskim oddelkom Valvasorjeve knjižnice izpeljali
Zaključek knjižnega projekta, kar pa gre še posebna zahvala naši vzgojiteljici Marinki
Slemenšek, ki s knjižnico sodeluje še posebej uspešno.
 Vsi oddelki imajo knjižni kotiček, ki je založen s slikanicami, enciklopedijami,
kartonkami,… > Knjiga je prisotna v več kotičkih kot učni pripomoček oz. vir informacij.
> Knjige, ki so otrokom na razpolago so iz vrtčevske, oddelčne knjižnice, otroci jih prinašajo
od doma ali iz mestne knjižnice, strokovne delavke same obiskujemo knjižnico in si
izposojamo potrebno literaturo za otroke ali odrasle.
 Na oglasnih deskah ponujamo staršem članke o različnih temah.
 Strokovne delavke se zavedamo, da otrokom dajemo vzgled. Otroke učimo rokovati s
knjigo, pokažemo veselje do knjige, do pripovedovanja. Spodbujamo otroke, da
pripovedujejo, poimenujejo dogajanje v knjigi…
Strokovne delavke so ob zaključku šolskega leta podale oceno knjižne vzgoje v oddelku
(od 13 oddelkov prejela nazaj 10 vprašalnikov):
 7 strokovnih delavk je knjižno vzgojo v svojem oddelku ocenilo zadovoljivo, 3
odlično.
Utemeljitev ocene : ZADOVOLJIVO
 Knjižno vzgojo lahko še nadgradimo,
21
 še bolj spodbujati družine k sodelovanju,,
 otroci so se v dopoldanskem času redko odločili, da obiščejo knjižni kotiček (pripraviti
zanimivejše aktivnosti v kotičku),
 več individualizacije na tem področju,
 več sodelovanja dom – vrtec – knjižnica,
 narediti več na samem odnosu do knjige.
Utemeljitev ocene : ODLIČNO
 Sodelovanje vseh družin v knjižnem projektu,
 sodelovanje dom – vrtec (prinašanje domače literature),
 sodelovanje s knjižničarko v šoli in v Valvasorjevi knjižnici,
 knjižna vzgoja povezana z vsemi področji kurikula,
 ustvarjanje knjig,
 otroci samostojno obiskujejo knjižni kotiček.
Vzbudili smo interes za knjižno vzgojo, kar se kaže v naslednjem
 Otrok nas sam večkrat prosi, da mu beremo, pripovedujemo knjige.
 Otrok velikokrat na svojo željo obiskuje knjižni kotiček, kjer gleda knjige,
samoiniciativno pripoveduje ob knjigi in se z vrstniki druži ob knjigi.
 Otrok z veseljem pripoveduje drugim otrokom.
 Otrok se trudi pravilno rokovati s knjigo, opozori strokovno delavko, da se je knjiga
raztrgala in da jo je potrebno zalepiti, itd
KADAR KNJIGA POSTANE TVOJA PRIJATELJICA, TI NI NIKOLI DOLGČAS…
Kako lahko vrtec prispeva k kulturnemu prehranjevanju naših otrok in razvijanju zdravih
prehranjevalnih navad? Ali se zavedamo pomena pitja vode za naše zdravje in počutje?
Zapisala: Tina Macur koordinator za program Knjižna vzgoja
Kako omogočiti romskim otrokom bolj izenačene pogoje za vsestranski razvoj, socializacijo,
ter osvajanje drugega, njim tujega jezika? Na kakšen način zagotoviti večjo vključenost
romskih otrok v vrtec in omogočiti integracijo z večinsko populacijo??
 Realizacija akcij projekta - inkubator KERINOV GRM

Koraki do integracije romskih otrok.
Vse strokovne delavke so pri uresničevanju prilagojenega pripravljalnega programa upoštevale
Letni delovni načrt vrtca Leskovec in se aktivno vključevale v njegovo oblikovanje,
uresničevanje in evalvacijo ter se udeležile tudi vseh kolektivnih izobraževanj.
>Vse navedeno je v pogled iz projektne dokumentacije in Letnega poročila vrtca Kerinov grm.
22
Glavni cilj projekta je: Učinkovito vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo.
Splošni namen projekta je:
Ustvarjanje temeljev za zagotavljanje enako vrednejših pogojev za vsestranski razvoj
romskih otrok
Sofinanciranje: evropski skladi 85% in sredstva ministrstva za šolstvo 15%.
Vodji projekta: Maja Koretič in Jožica Repše
Zaposleni člani projektnega tima:
o strokovni delavki v Vrtcu Kerinov grm - vzgojiteljici Aleksandra Voglar in Teja Mešiček
ter pomočnica vzgojiteljice Sarenka Hudorovac,
o Petra Urek – koordinator KzK in dodatni mentor strok. delavkama Vrtca Kerinov grm,
o koordinator 5 za delo s starši: Olivera Mirkovič;
o romska pomočnica Jasno Hudorovič
o računovodski delavec za projekt Katarina Ivačič;
Poglobljeno sodelovanje za boljšo integracijo romskih otrok v redne oddelke vrtca: z vsemi
matičnimi vzgojiteljicami, še posebej z Marijo Zupančič, Tanjo Plankar, Petro Urek in Jožico
Naglič, saj je bilo v tem šolskem letu integriranih 5 romskih otrok v njihova oddelka ( dve
deklici – iz Kerinovega grma v 7. oddelku in trije fantje v 11. oddelku vrtca – iz Kerinovega
grma, Loke, Drnovo).
Glavni cilj projekta:
 UČINKOVITO
VKLJUČEVANJE
ROMSKIH
OTROK V
PREDŠOLSKO
VZGOJO
Splošni namen projekta:
 USTVARJANJE TEMELJEV ZA ZAGOTAVLJANJE ENAKOVREDNEJŠIH MOŽNOSTI ZA
VSESTRANSKI RAZVOJ ROMSKIH OTROK
DEJAVNOST:
PRIPRAVLJALNI
VRTEC KG
> Krajši, primarni
program se prepleta z
AKTIVNOSTI ZA
VKLJUČEVANJE
STARŠEV
> Glej pod IV.
GLOBALNI CILJI
ČAS
EVALVACIJA
 KAZALNIKI USPEŠNOSTI
> OPERATIVNI CILJI
> Ugotovitve o dosežkih glede na
potek aktivnosti in odziv otrok,
staršev – močna in šibka področja
večine otrok ter število vključenih
otrok
> PRIČAKOVANI
REZULTATI
(Glej v projektni knjigi, od strani
94 – 98!)
Gradnja partnerstva
z družinami in
pridobivanje novincev
za pripravljalni vrtec
in integracijo
Vzpostaviti dobre medsebojne
odnose, ki omogočajo
sodelovanje in gradnjo
partnerstva z romskimi
družinami.
> Glej tudi pod oblike
sodelovanja s starši!
> Motivirati starše in z različnimi
aktivnostmi postopno zgraditi
Za tekoče
leto od
1.7. 2011
do
31.8.2012
SPLOŠNE UGOTOVITVE:
S postopno pridobitvijo zaupanja in
iskanjem različnih načinov
sodelovanja smo na tem področju
prestopili visoko stopnico in
dosegli, da se starši na povabila
vedno številčnejše odzovejo.
SODELU
JOČI:
SD –
strokovne
delavke
vrtca,
ST- starši,
O – otroci,
ZS – zunanji
sodelavci.
SD, ST, O,
ZS
23
zaupanje v vrtec > vključitev
otroka v vrtec in tudi redno
vodenje.
Aktivnosti za otroke
so razvidne iz dnevnih
zapisov v dnevniku in v
pripravah.
1. Uvajanje vsakega
novinca z njegovo
družino.
Približati vrtec romskim
otrokom, da se imajo v vrtcu
lepo
1. Postopno navajanje na vrtec –
razvrstitev vključenih otrok po
trditvah
Od
1.9. 2011
do
31.8.2012
1.1. Otrok rad in redno obiskuje
vrtec.
1.2. Otrok rad in pogosteje
obiskuje vrtec.
1.3. Otrok se težje loči od staršev,
potem pa nima težav in je
pogosteje v vrtcu.
1.4. Otrok ob prihodu še joka in je
v vrtcu krajši čas.
1.5. Otrok rad hodi v vrtec, a ga
neredno obiskuje, ker ga starši ne
pripeljejo.
1.6. Otrok ne želi v vrtec.
UGOTOVITVE in razvrstitev
vključenih otrok po trditvah:
1. Uvajanje je v vrtcu potekalo
celo leto bodisi zaradi uvajanja
novinca ali pa zaradi ponovnega
uvajanja otrok, ki so neredno, le
občasno prihajali.
1. 1. = 5 otrok
1.2. = 2 otroka
1.3. = 1 otrok
1.4. = 1 otrok
1.5. = 5 otroci
1.6. = 4 otroci
2. Dnevna rutina:
- dnevni red,
- zdravstveno/higienske
navade,umivanje rok in
ščetkanje zob
- prehranjevanje,
- pravila obnašanja in
vzdrževanje reda,
- jutranji krog,
- bivanje na prostem
(igrišče z igrali,
sprehod, strokovna .
2. Osvajanje dnevne rutine.
3. DEJAVNOSTI
> po kotičkih, v
igralnici;
3. Omogočanje vsestranskega
razvoja vključenih otrok preko
raznovrstnih aktivnosti z vseh
vzgojnih področij – jezik, družba,
narava, gibanje in zdravstveno –
higienska vzgoja, matematika in
umetnost.
3. Viden napredek v razvoju ri
vključenih otrocih, ki redno ali
pogosto obiskujejo vrtec.
4. Iz portfolia otroka je viden
napredek otroka.
> v širši okolici.
4. Spremljanje napredka v
razvoju vsakega vključenega
otroka.
> Napredek v razvoju v korelaciji
s prisotnostjo otroka v vrtcu:
- spremljanje – opazovanje otrok,
- vodenje portfolia otroka,
- postopno oblikovanje
individualiziranih načrtov.
Spremljanje
prisotnosti otrok v
vrtcu, zapis v
dnevniku
Povečati stalno prisotnost
otrok v vrtcu =>2.leto projekta:
1. Občasno vključevanje 20
romskih otrok v starosti od 2 do 4
> v večnamenskem
prostoru;
> na igrišču z igrali
pri objektu;
> zunaj, v naselju;
SD
2. Otroci, ki redno ali pogosteje
obiskujejo vrtec, poznajo dnevni
red, rituale pri prehranjevanju in
osnovna pravila v vrtcu.
> Z njim lahko staršem dobro
prikažemo, kje je bil otrok na
začetku in kje je sedaj.
Od
1.9.2011
do 31.8.12
Ugotovitve, število otrok glede na
analizo evidence vključenosti:
1. Občasno vključenih = 6 otrok
SD
SD-Teja
Mešiček
ST – Teja
Mešiček
24
ANALIZA
EVIDENCE
VKLJUČENIH
OTROK
> Dnevna /mesečna
/letna evidenca
> Analiza mesečne
prisotnosti otrok po
legendi.
> Letna analiza
prisotnosti, ugotovitve.
let
2. Od teh vsaj 10 z redno
prisotnostjo v pripravljalnem
vrtcu Kerinov grm
Uspešnejša integracija
3. Vsaj 4 romski otroci vključeni
v redne oddelke vrtca Leskovec.
Razumevanje in
uporaba slovenskega
jezika kot drugega,
njim tujega jezika.
Večje razumevanje in uporaba
slovenskega jezika.
1. Otrok razume in uporablja
slovenski in romski jezik za
sporazumevanje ter ju kombinira.
2. Otrok razume in uporablja
slovenski jezik za
sporazumevanje.
3. Otrok delno razume slovenski
jezik in komunicira v romskem
jeziku ter uporabi posamezne
slovenske besede.
2. Redno prisotnih = 5 otrok
3. Integriranih letos = 5 otrok , 2 v
Mali princ (7. oddelek) in 3 v Vili
(11. oddelek), kar je 4 x več kot
preteklo leto, ko je bil redno
vključen le en romski otrok.
UGOTOVITVE:
1. 1 otroci
2. 1 otroci
3. 4 otroci
Ostali otroci, ki obiskujejo vrtec
razumejo slovensko, vendar še ne
uporabljajo slovenskih besed.
Otroci, ki pa ne obiskujejo vrtca pa
slovenskega jezika ne razumejo.
KLJUČNE UGOTOVITVE VODIJ PROJEKTA:
Projektni tim je uspešno izvedel vse načrtovane aktivnosti:
- Izboljšanje prostorskih in materialnih pogojev za vrtec v naselju Kerinov grm
- Program Pripravljalni vrtec za predšolske romske otroke (2 – 5 let) v naselju
Kerinov grm s postopno integracijo v redne oddelke vrtca
- Sodelovanje s starši in aktivno vključevanje romskih staršev in mladine v program
projekta ter v izobraževanje v sodelovanju z različnimi organizacijami, društvi
Pričakovani rezultati so bili doseženi:
 Povečana je bila prisotnost in stalnost romskih otrok v vrtcu in posledično z redno
prisotnostjo šestih otrok povečana integracija predšolskih otrok v redne oddelke vrtca
=> preteklo šolsko leto eden, to šolsko leto 5 (4 + 1) in integracija otrok mešanih
zakonov od prvega leta dalje (štirje otroci).
 Napredek v razvoju vsakega posameznika je evidentiran v osebnih listovnikih in bo
primerljiv ob koncu projekta. Preko port-folia otroka starši zelo nazorno vidijo
otrokov napredek. Zelo veliko smo naredili na primarni socializaciji, na samopodobi
otrok in njihovih mam ter na osvajanju dnevne rutine. Razvijali smo vsa vzgojna
področja in jih skozi korak povezovali med seboj.
 Vključeni otroci so še napredovali v usvajanju slovenskega jezika (razumevanje in
uporaba, opismenjevanje) glede na rednost in starost otroka, vzgojiteljica Teja in
25
koordinatorka Olja pa je s pomočjo pomočnice Sarenke , otrok in staršev osvajala
romski jezik.
 Strokovni tim vrtca Kerinov grm, Teja Mešiček, Sarenka Hudorovac in Olja
Mirkovič so odlično opravljale svoje delo in bili »motor« Pripravljalnega vrtca
Kerinov grm. Vzpostavile in nadgradile so lep odnos z otroki in starši, bile
fleksibilne, ustvarjalne in dosledne. Romski otroci in starši jim zaupajo. Rezultati niso
izostali.
 Vsi člani ožjega projektnega tima so bili tudi letos zelo povezani in aktivni.
 Z aktivnim vključevanjem vseh prebivalcev naselja Kerinov grm in še posebej
staršev vključenih otrok smo premagovali tveganja, gradili most zaupanja in
razvijali odnos do vrtca ter krepili odgovornost do lastnih otrok.
 Otrokom in staršem smo postopoma širili in odpirali okolje s pomočjo strokovnih
ekskurzij, različnih oblik sodelovanja (VRTEC pri tebi doma > TI na obisku v vrtcu
> MI na ekskurziji – obisku in druženju z otroki iz rednega vrtca, Čarodej, Lutkar,
Učiteljica, Vzgojiteljica, Hišnik,…, na obisku).
 Vsi člani projektnega tima smo napredovali v profesionalnem razvoju, strokovni
tandem vrtca Kerinov grm pa je imel intenzivno usposabljanje za izvedbo po Korak za
korakom.
Zapisala vodja projekta Maja Koretič
b) dnevni, na ravni vrtca:

ROJSTNI DAN ENOTE VRTCA in aktivnosti v Tednu otroka:
=> dopoldanske delavnice na temo PRIJATELJSTVO so po dogovoru potekale po
oddelkih, po enotah vrtca Leskovec, za vse otroke vrtca in otroke, ki ne obiskujejo vrtca;
=> »odprta vrata« Povabimo prijatelja v igro in ustvarjanje;

PRESPIMO V VRTCU – otroci nekaterih oddelkov so s strokovnimi delavkami
prespali v vrtcu.

PUSTOVANJE smo izvedli dopoldan, po enotah in se prilagajali željam in starosti
otrok.

OGLEDI IZBRANIH KULTURNIH PRIREDITEV ( Glej pod Projekt: Mi med
seboj) in :

STROKOVNE EKSKURZIJE
Izvedeni program ekskurzij je bil zelo pester in izviren na ravni oddelkov , kar je
razvidno v LP oddelkov!
26

OBISKI v enotah, v oddelkih - predstavitve poklicev - so potekali po dogovoru
oddelkov ali enot.

CICI PLANINCI, za otroke 5 - 6 let => 5 pohodov( Glej pod projekt gibanje)
 DODATNI , nadstandardni programi v oddelkih 3 – 6 let
> dogovor in plačilo staršev > popoldan
 URICE PRILAGAJANJA NA VODO
> vaditeljici plavanja Petra Urek in Ines Božič;
> izvedba v bazenu OŠ J. Dalmatin Krško: 21.5. – 1.6.2012 / otroci 5 - 6 let /: Program je bil
izveden s strani staršev vključenih otrok, ki so otroke tudi vozili.
V program je bilo vključenih skupaj 19 otrok, v dveh skupinah, v katerih zaradi zagotavljanja
varnosti ni bilo prisotnih nikoli več, kot 8 otrok. V 10 - urnem tečaju so se otroci prilagajali
na vodo in usvajali nova doživetja v vodi. Pri tem niso doživljali stiske. Vsak otrok je bil
uspešen v svojem individualnem cilju.
 Tečaj ROLANJA- 10 urni, je izvajal prof. Mitja Valentinc, učitelj rolanja;
izvedba začetnega in nadaljevalnega tečaja, v dveh skupinah, za prijavljene otroke.
 Program ŠPORTNA ABECEDA se je izvajal v Vrtcu Leskovec v šolskem letu
2011/12 tretje leto zapored, program je potekal od oktobra do vključno maja (8 mesecev) in je
trajal 32 ur.
Program se je izvajal ob sredah od 16:00 do 16:45 ure. Vadbena enota je trajala 45 minut, kar
je za to starost otrok primerno.
V program je bilo sprva vključenih 18 otrok, vendar je program do konca leta zaključilo 15
otrok (dva sta odnehala po 1 mesecu, eden pa v aprilu – starši so otroka peljali na atletiko v
Brežice), zato sta bila na urah prisotna občasno dva učitelja, oba profesorja ŠVZ.
VSEBINA PROGRAMA
Otroci so se v tem času seznanili z osnovami gimnastične abecede (hoja v leži pred/za rokami,
preval naprej/nazaj, vzmik, zmik...), abecede iger z žogo (spoznavanju najosnovnejših
elementov iger z žogo) in z osnovnimi elementi atletske abecede (enonožni , sonožni poskoki,
preskoki, različne oblike tekov (škarjice, dvigovanje pet, tek nazaj)).
VARNOST
Pri programu smo pazili na varnost in učili otroke, kdaj so na vrsti, česar ne smejo
(prerivanje), opozarjali kdaj lahko izvajajo določeno aktivnost (blazine).
V času izvajanja programa ni prišlo do poškodb, ki bi bile posledica izvajanja dejavnosti, saj
je bila varnost zagotovljena z:


primernim številom otrok v skupini,
z izvajanjem primernih gibalnih vsebin,
27


z uporabo didaktičnih načel in pripomočkov,
program je vodil profesor športne vzgoje.
CILJI
- razvoj osnovnih gibalnih oz. motoričnih sposobnosti (koordinacije, gibljivosti, ravnotežja, hitrosti,
moči, preciznosti) in prikaz prilagojenih športnih zvrsti in iger (elementarne igre, mini košarka,
nogomet, hokej),
- razvoj otrok na psiho – socialni ravni:
prilagoditi otroke na sodelovanje in na zahteve vrstnikov v športu, naučiti otroke pozitivnih
vedenjskih vzorcev v športu (pomoč, vztrajnost...), naučiti otroke osnovnih higienskih navad v športu
(preoblačenje, pitje vode).
Pripravil: Matej Malus, prof.(poročilo je interno in namenjeno le vrtcu Leskovec)
 DODATNE, nadstandardne dejavnosti popoldan, za otroke, ki še niso v vrtcu:
 ODPRTA VRATA za otroke in starše otrok, ki še ne obiskujejo vrtca
smo izvedli kasneje kot je bilo predvideno, saj je bilo 1. oblikovanje oddelkov in seznam
novincev razveljavljeno. Odprta vrata, oziroma prvi obiski za otroke novince s starši so bili
izvedeni od julija pa do septembra v matičnih oddelkih, kjer bo vključen novinec v šolskem
letu 2012/2013. Matične strokovne delavke so ob igri otrok po kotičkih odgovarjale staršem
na vprašanja, dileme,…, se pogovorile o posebnostih otroka in dogovorile o načinu
postopnega uvajanja.
8.4 Sodelovanje > gradnja partnerstva
8.4.1 Sodelovanje s starši in družinami
Vrtec organizira različne oblike sodelovanja s starši, ki je pri nas še posebej premišljeno
načrtovano. Vsak oddelek je sestavil podrobnejši načrt sodelovanja s starši; vsako leto znova
v septembru poteka 1. roditeljski sestanek s starši, ki se vključijo v letno načrtovanje,
dopolnijo in potrdijo letni delovni načrt skupine in izberejo predstavnika staršev skupine v
svet staršev vrtca ter skozi leto z aktivnim vključevanjem pomagajo obogatiti redni program..
V tem šolskem letu bi še posebej izpostavili iniciativnost naših staršev pri organizaciji in
izvedbi praznovanj rojstnih dni naših otrok in pri nudenju pomoči na strokovnih ekskurzijah,
pohodih ter pri obogatitvi našega rednega programa.
Svet staršev vrtca je tudi letos aktivno deloval za uresničevanje interesov staršev. Člani
Sveta staršev so bili zelo aktivni tako pri dajanju pobud za izboljšave, kot pri nudenju pomoči
pri udejanjanju programa aktivnosti, prostorskih izboljšav. Nenehno so opozarjali vodstvo na
28
počasno izvrševanje nekaterih nujnih vzdrževalnih del, košnje v enotah. Podrobnejše poročilo
srečanj sveta staršev in delovanje v okviru le tega je razvidno iz njihovih vmesnih poročil.
Informiranje staršev poteka na glavnih oglasnih deskah v vsaki enoti in v stalnih oglasnih
kotičkih pred vsako igralnico. Kronike, utrinki iz življenja po oddelkih in v igralnicah nudijo
vsakemu obiskovalcu in staršem vpogled v življenje in delo v oddelku. Za boljše obveščanje
in sodelovanje s starši bo delovna skupina vrtca oblikovala in aktivirala spletno stran vrtca v
okviru zavoda OŠ Leskovec.
Različne pobude izboljšav in pripombe so starši izpostavljali direktno strokovnim delavkam
po oddelkih, jih dali pisno v škatlice želja in pripomb, sporočali vodstvu in občini, v
razgovorih s pomočnico ravnatelja za vrtec in pri ravnatelju. Tehtne pripombe in konkretne
pobude staršev nas usmerjajo v izboljšave in dvig kakovosti vrtca. V bodoče si želimo še bolj
odprte, odkrite komunikacije s starši, pa tudi strpnosti in sodelovanja.
8.4.2 Sodelovanje s šolo
Vrtec Leskovec pri Krškem nenehno sodeluje s svojo matično šolo OŠ Leskovec pri Krškem
in podružnično OŠ Veliki Podlog.
Sodelovanje s šolo poteka na informativni in strokovni ravni, na družabnih srečanjih,
na izletih, pri izvedbi strokovnih srečanj in konferenc in pri vključevanju nekaterih učiteljev
kot zunanjih izvajalcev posameznih dodatnih programov ter po dogovoru.
Matična šola nam prijazno odstopi svoje prostore (zbornico, športno dvorano, malo
telovadnico, razred ), saj enota vrtec sama teh prostorov za cel kolektiv nima.
Letno sodelovanje poteka :
- s šolsko knjižnico, ki jo redno ali občasno obiskujejo otroci z vzgojiteljicami; knjižničarka
knjižnično gradivo, ki bo izbrano v vrtcu, strokovno bibliotekarsko obdela, opremi in
urejenega pošlje v oddelke po enotah vrtca;
- z računovodskimi delavkami Katarino Ivačič, Martino Arh, Barbaro Bizjak in Darinko
Žibert;
- z vodjo prehranskega režima v matični šoli, Edito Gubenšek, s kuhinjama - centralno
kuhinjo OŠ Leskovec, z glavnim kuharjem Zvonetom Boškovič in s podružnično kuhinjo OŠ
Veliki Podlog;
- s svetovalnima delavkama Melito Zagorc Vegelj in Jožico Repše;
- s športnimi učitelji in drugimi učitelji po dogovoru.
8.4.3 Sodelovanje s širšo okolico
Cilj: Otroci spoznavajo, kako je zgrajena družba in se seznanjajo z različnimi funkcijami
bližnjega družbenega okolja, s poklici, delovnimi, kulturnimi okolji, spoznavajo razne
ustanove in različne praznike in običaje.
Izvajalci: starši in zunanji sodelavci po dogovoru.
Sodelovanje z ustanovami in društvi – navajamo le pogostejše, večletno sodelovanje:
29
- Zdravstvenim dom Krško (zobozdravstvena služba, pediatrična ambulanta, razvojna
ambulanta, urgenca,defektolog, logoped).
- Valvasorjeva knjižnica Krško /, KD Krško, Glasbena šola Krško.
- Poklicna gasilska enota Krško, Policijska postaja Krško.
- Kostak Krško.
- Veterinarska postaja Krško.
- Avtobusna postaja, Izletnik Krško.
- Pošta Leskovec.
- NLB Krško,
- DPM Leskovec pri Krškem,
- Tim programa Medvedek Zdravko,
- Pekarna Kruhek, Sevnica.
- Slovenske železnice - Železniška postaja Krško.
- Župnijska cerkev Leskovec pri Krškem – ogled jaslic in predstavitev orgel.
- Dom starejših občanov Krško.
- Cvetličarna Lilija in Vrtnarstvo Nečemer.
- Občino Krško.
- S trgovskimi centri: Spar, Lidl, Mercator.
Sodelovanje z drugimi vrtci v tem šolskem letu – navajamo le nekatere:
Senovo, Brežice, Globoko, Artiče, Krško, Koprivnica, Sevnica, Šentjernej, Semič, Škocjan,
Koper, Podbočje.
Cilj: Druženje, izmenjava izkušenj in dvig kakovosti strokovnega dela in organizacije dela.
8.5 Delo strokovnih organov vrtca
Kako sistematično graditi in izboljšati kakovost vrtca Leskovec?
Globalni cilj:
Sistematično spremljanje in razvijanje kakovosti po izbranih področjih, upoštevajoč
smernice iz Zahtev za kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja ter nova ISSA
področja kakovosti vzgojiteljev, s poudarkom na evalvaciji nadgradnje partnerstva z
družinami, sodelovanja s starši z izbranega ISSA področja Sodelovanje z družinami.
V želji, da bi kakovost vrtca Leskovec nenehno rasla, smo oblikovali strokovne organe in
dodatne programe vrtca. S pomočjo delovanja strokovnih organov, aktivov, tandemov vrtca in
nenehnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev, smo postavili temelje za učinkovito in
kakovostno izvajanje programov vrtca.
Spodbujali smo iniciativnost vsakega posameznika v smislu dajanja novih pobud, predlogov,
idej. Aktivno ( direktno in indirektno) smo sodelovali v strokovnih aktivih ter s svojim
delovanjem pripomogli k večji kakovosti na nivoju celega vrtca. Iskali smo informacije in
nova znanja, ki so potrebna za strokovno delo v vrtcu. Usmerjeni smo bili k rešitvam, ki so
najboljše za naše otroke, starše in širšo skupnost. Sproti smo preverjali izvajanje programa
30
aktivnosti z vmesnimi evalvacijami in ob koncu šolskega leta ter drug drugemu predstavili
primere dobre prakse.
Opravili smo analizo zadovoljstva naših otrok in staršev. Rezultate in ugotovitve bomo
predstavili na eni od pedagoških konferenc vrtca, na sestanku Sveta staršev vrtca in na glavnih
oglasnih deskah po naših enotah vrtca. Z ugotovitvami bomo seznanili tudi ustanoviteljico
Občino Krško.
8.5.1 VZGOJITELJSKI ZBOR se je sestajal za namenom skupnega izobraževanja
strokovnih delavk, dviga kakovosti izvedbenega kurikuluma in prenosa informacij med njimi:
a) na skupnih pedagoško - informativnih srečanjih
b) na internih delavnicah koordinatorja KzK
> poglabljanje v ISSA področja PARTNERSTVO Z DRUŽINAMI;
c) na kolektivnih seminarjih;
8.5.2 STROKOVNI AKTIVI V VRTCU
Globalni cilj:
Dvig kakovosti strokovnega dela po Kurikulumu, KzK in ISSA področjih kakovosti.
 Krovna strokovna aktiva vrtca - KSA = KSA 1 – 3 + KSA 3 - 6
Namen krovnih strokovnih aktivov:
o Kontinuirano ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega
procesa v vrtcu na podlagi vrednot vrtca in ISSA pedagoških standardov kakovosti.
o Dajanje pobud za spremembe v vrtcu, izpostavljanje problematike, načrtovanje
in evalvacija akcij projektov, predlogi izboljšav, izmenjava dobre prakse, izkušenj.
Realizacija operativnih ciljev:
o Spremljanje, spodbujanje in načrtovanje aktivnosti »na otroka osredinjenih
pristopov« po oddelkih, ob kontinuiranem ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti vzgojnoizobraževalnega procesa na podlagi ISSA pedagoških področij kakovosti.
o Profesionalni razvoj strokovnih delavcev => vsaka strokovna delavka je imela
možnost za napredovanje glede na svoje predznanje, aktivnost, lastni interes in močna
področja.
Vodji krovnih aktivov: Melita Levak in Petra Urek.
Realizirane vloge vodji KSA: Sklicevali sta srečanja, povezovali strokovne delavke, skrbeli
za enakomerno razdelitev nalog in dogovore, oblikovali letno poročilo z ugotovitvami ter
sodelovali s pomočnico ravnatelja za vrtec.
31
Vsebina izvedenih srečanj:
- določanje skupnih enotnih minimalnih standardov v oddelkih 1-3 in 3 – 6 let (na
področju prehrane, socializacije, samostojnosti, ekologije, poenotenje pravil (v
sanitarijah, v garderobi in na prostem), minimalni standardi knjižne vzgoje,
gibanja,…),
- pogovor težavah pri uvajanju novincev in izmenjava dobre prakse,
- pogovor o dnevni rutini, partnerstvu z družinami,…
- branje, ozaveščanje in utrjevale razumevanja in izvajanja ISSA standardov in kazalcev
učinkovitosti,
- izmenjava strokovnih stališč, mnenj, prakse, primerov dobre prakse (poglabljanje v
določeno temo ali ISSA standard) in na ta način hkrati učenje,
- strokovno sodelovanje oddelkov 1-3 in 3 – 6, načrtovanje skupnih aktivnosti,
- izpostavljanje problematike,
- evalvacija,
- dogovarjanje za hospitacije (v sodelovanju s SA KZK),
- načrtovanje in izvedba Pohoda treh generacij in Zaključka programa knjižne vzgoje
Palčka Pripovedovalčka,
- načrtovanje sodelovanja z ZD Krško – Svit.
Oblikovanje in uresničevanje programa po oddelkih, po smernicah v okviru delovanja mreže
Kzk, po akcijskem načrtu za izbrano ISSA področje in napotkov padagoške vodje vrtca Maje
K.
 Strokovni aktivi enot vrtca
 so letos še bolj zaživeli, izpolnili svoj namen, kar je bilo čutiti po vseh enotah.
Udeleženke: strokovne delavke v posamezni enoti (vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic
oddelkov, dodatne pomočnice vzgojiteljice).
Vodje SA enot: Ines Božič, Petra Urek, Darja Cesar in Špela Arh.
Izhodišče:
Smernice PI Ljubljana, metodologije KzK za omogočanje čim več možnosti za sistematičen
prenos »na otroka osredotočenih« aktivnosti.
Namen:
o Skupno načrtovanje posebnih dni v vrtcu in dodatnih delovnih nalog zaposlenih.
o Izbor dodatnih in nadstandardnih programov ter osnovni kriteriji za izvajalce teh.
o Spremljanje, reflektiranje ter dokumentiranje aktivnosti po oddelkih izhajajoč iz tem,
izbranih ISSA področij.
o Izmenjava dobre prakse in medsebojno sodelovanje, skupna izvedba tem in aktivnosti v
okviru njih.
S pomočjo dela strokovnih aktivov vrtca smo spodbujali uresničevanje vizije in
poslanstva vrtca. Sestajali smo se po potrebi, ko smo zaposleni načrtovali cilje, akcije in
naloge ter preverjali realizacijo. Izmenjali smo si izkušnje, probleme, sodelovali ter
skupaj gradili kakovost vrtca.
 Vodstveni strokovni aktiv vrtca: Kakovost za prihodnost
32
Namen:
Vodstveni strokovni aktiv vrtca je sistematično načrtoval spremljanje in razvijanje kakovosti
po izbranih področjih. Uresničevanje razvojnih ciljev vrtca Leskovec smo opravili z
evalvacijo realizacije akcijskih načrtov dodatnih programov vrtca.
 Posnetek stanja, ugotovitve na osnovi analize realizacije akcij letnega načrta za
2010/11 => Vodstveni aktiv je v sodelovanju z vsemi strokovnimi delavci, nosilci
aktivnosti v oddelkih, strokovnih aktivih in projektnih timih pripravil letna poročila o
realizaciji akcijskih načrtov in njihovih ciljev.


Spremljanje in evalviranje upoštevanja ISSA standardov v oddelkih s področja
Sodelovanje z družinami je potekalo na nivoju samoevalvacije, po akcijskem načrtu ki ga
je oblikovala Maja Koretič. Izbrano 2. ISSA področje bo tudi v naslednjem šolskem letu
tisto, katero bomo še posebej načrtno spremljali, da bilo naše sodelovanje z družinami še
boljše.
Informacije o zadovoljstvu smo letos še posebej pridobivali na določenih izbranih
področjih in izvedli več analiz. V nadaljevanju omenjamo le nekatere.
 Analiza učinkov izvedbe aktivnosti po izbranih področjih in po akcijskih načrtih
projektnih timov je razvidna iz LP oddelkov in vrtca. Kazalci učinkovitosti so
podkrepili realizacijo zadanih globalnih in operativnih ciljev. Na osnovi njih lahko z
zadovoljstvom ugotavljamo, da smo večino akcij realizirali zelo uspešno, tako na ravni
vrtca, kot na ravni oddelkov, kar je razvidno iz LP vrtca in LP oddelkov. Ugotavljamo
tudi, da je spremljavo učinkov lažja, če so kazalci konkretni in postavljeni z namenom,
v naprej.
 Analiza kakovosti izvedbe individualnih pogovornih uric s starši:
Zadovoljstvo staršev po izvedbi smo preverjali 2 x letno. Strokovne delavke so po
izvedbi individualnega pogovora dale staršem 2 x izpolniti vprašalnik in nato opravile
analizo odgovorov. Podrobnejšo analizo je opravilo pet oddelkov. Na osnovi
rezultatov analize lahko sklepamo, da so starši z izvedbo individualnih pogovornih
uric zelo zadovoljni, dobijo dovolj informacij o napredku njihovega otroka in imajo
možnost posvetovanja. Starši so izražali zadovoljstvo glede odnosa strokovnih delavk,
njihove strokovnosti, delovne vneme. V naslednjem letu bomo dopolnjen vprašalnik
ponovili v vseh oddelkih in primerjali rezultate.
 Analiza izvedenih oblik sodelovanja s starši in družinami:
Na osnovi analize izvedenih oblik sodelovanja po oddelkih lahko ugotovimo, da je
sodelovanje s starši in družinami pri nas zelo bogato. Vsako leto več je oblik
vključevanja staršev v obogatitev rednega programa. Vedno pogosteje starši
predlagajo izboljšave, a tudi izražajo zadovoljstvo z našim vrtcem in strokovnimi
delavkami. Starši postajajo naš partner v pravem pomenu besede. Seveda se še zgodi,
da kdo od staršev izjemoma komunicira z nami na neprimeren način in zgodi se tudi,
da strokovni delavci včasih res nismo najbolj profesionalni, a je pomembno, da se
pogovarjamo in iščemo rešitve ter s komunikacijo preprečujemo konflikte in
nezadovoljstvo.
 Koordinatorice dodatnih programov so opravile podrobno evalvacijo učinkov
izvedbe programa aktivnosti.
 Vodja SA KzK je opravila analizo učinkov izvedbe delavnic in preverila
zadovoljstvo udeleženk. Podrobnosti so razvidne iz evalvacijskega poročila vodje
Petre Urek.
 Svetovalna delavka za vrtec, Vesna Perić, je opravila analizo zadovoljstva otrok,
ki jo je izvedla s pomočjo intervjuja.
33
 Tudi letos so vsi oddelki na zaključni konferenci predstavili primere dobre
prakse s področja Sodelovanja s starši in jih podkrepili z ugotovitvami, pa tudi
fotografijami. Predstavljeni primeri dokazujejo, da je kakovost dela po oddelkih zelo
visoka in da so oblike sodelovanja premišljene, izvirne in vezane na LDN oddelka.
 Vodstveni in svetovalni strokovni delavci
Letno poročilo o izvedbi nalog pomočnice ravnatelja za vrtec, Maje Koretič
Tudi v šolskem letu 2011/2012 sem opravljala organizacijsko in pedagoško vodenje enot
vrtca ter poslovodska dela in druge naloge za katere me je pooblastil ravnatelj zavoda OŠ
Leskovec pri Krškem, Anton Bizjak in Občina Krško.
V nadaljevanju so nekatere moje delovne naloge podrobneje razčlenjene zaradi boljše
predstave o obsegu mojega dela in vsebinske raznolikosti nalog.
o Organizacijsko vodenje petih enot vrtca => enota Pika Nogavička, enota Mali
Princ, enota Peter Pan, enota Vila in v okviru projekta enota Vrtec Kerinov grm
=> skupaj 14 oddelkov (13 + 1 v projektu):
- oblikovanje predloga delovnega časa vseh zaposlenih (turnusov) za šolsko leto 2010/11 in
2011/12, usklajevanje s predlogi strokovnih delavk in s številom otrok več krat letno;
- dnevna organizacija dela in nadomeščanja odsotnosti po enotah vrtca ter vodenje evidence
prisotnosti zaposlenih na delovnem mestu, koordinacija med zaposlenimi, računovodstvom in
ravnateljem;
- pridobivanje podatkov oddelkov o prisotnosti otrok po enotah, po oddelkih, po tednih ( od
25.6. do 31.8.2012), oblikovanje letnega plana koriščenja letnega dopusta zaposlenih in
vodenje evidence;
- prenos nujnih obvestil, informacij, koordinacija med s strokovnimi delavkami, obveščanje
po enotah in koordinacija z ravnateljem, z matično šolo, z občino, s starši, s trgovskimi
potniki in zunanjimi izvajalci.
o Poslovodska dela in druge naloge po pooblastilu ravnatelja
- 2 x oblikovanje predloga za organizacijo in sistemizacijo delovnih mest vseh 4 enot vrtca;
upoštevanje pogojev dela v posameznih enotah, njene prostorske zmožnosti in opremo vrtca
ter v svojih zmožnostih vplivala na izboljšave v organizaciji s ciljem izboljšati varnost in
počutje otrok, odraslih in dvigovati kakovost izvedbe programa; > do ponovnega oblikovanja
predloga za organizacijo in … je prišlo po ravnateljevi razveljavitvi 1. postopka in novih
navodilih Občine Krško in Ministrstva za šolstvo;
- oblikovanje predloga razpisa delovnih mest in posredovanje konkretnih predlogov
ravnatelju z utemeljitvami;
34
- 2 x oblikovanje oddelkov z razvrstitvijo otrok po oddelkih, enotah;
- dogovori za nujne službene poti zaposlenih in izstavljanje potnih nalogov;
- v dogovoru z ravnateljem oblikovanje seznama nujnih vzdrževalnih del po enotah, po
predlogih zaposlenih, oblikovanje predloga investicij in vodenje evidence o porabi sredstev
po postavkah;
pregled ponudb didaktičnih sredstev, čistil, pohištva, zbiranje, primerjava ponudb in
naročanje;
- oblikovanje in posredovanje dopisov za Občino Krško in druge poslovne partnerje;
- posredovanje predlogov za preureditev prostorov za nov oddelek vrtca, ogledi prostorov in
pomoč pri ovrednotenju stroškov opreme in didaktičnih sredstev ter posredovanje mnenj o
ustreznosti prostorov.
o Pedagoško vodenje vrtca je bilo na žalost zelo okrnjeno zaradi obilice drugih
delovnih nalog. Strokovne delavke so pogosto izražale željo po moji večji prisotnosti –
strokovna in moralna podpora. Sistematičnost vodenja in razvoja kakovosti našega vrtca je
nujna in razvidna iz minulih letnih načrtov in poročil vrtca (v preteklem 10-letnem obdobju)
ter iz osebnih obdobnih evalvacij o gradnji kakovosti izvedbe VIP.
Opravljene naloge:
- oblikovala sem končni zapis LDN VRTCA za šolsko leto 2010/2011; osnutek je nastajal od
junija do 31.8.2011 ob upoštevanju predlogov strokovnih delavk (v LP oddelkov in na
skupnem načrtovanju 31.8.2011, vizije, poslanstva vrtca, dolgoročnih razvojnih ciljev ter
izvedbene metodologije KzK; pri oblikovanju LDN VRTCA sem upoštevala naš dosedanji
razvoj in gradnjo kakovosti izvedbe VIP;
- oblikovala sem akcijski načrt uresničevanja prednostne naloge vrtca, za izbrani 2. ISSA
pedagoški standard SODELOVANJE Z DRUŽINAMI, ….
- nudila sem pomoč pri razvijanju profesionalnosti strokovnih delavk; pri gradnji in
spremljanju kakovosti dela strokovnih delavk sem upoštevala ISSA pedagoške standarde
kakovosti vzgojitelja in spodbujala zaposlene, da z lastno evalvacijo in ozaveščanjem
izboljšajo kakovost dela,
- priložnostno sem bila večkrat letno v vsaki enoti, v vsakem oddelku se se po svojih močeh
trudila nuditi podporo, pomoč;
- spremljala in opisno ocenila sem nastope dijakinj in študentk ter z njimi v pogovoru
naredila evalvacijo, obisk in spremljava več kot 23 nastopov in pogovor po nastopih;
- prebrala sem vse LDN in LP oddelkov ter podala analizo LP - izvedbe in zapisa strokovnih
delavk oddelkov (2., 3. oddelek, do konca septembra 2011 pa še analiza LP za 5. in 12.
oddelek), kjer so strokovne delavke z manj delovnih izkušenj;.
- sodelovanje sem na sestankih krovnih aktivov in spremljala njihovo delo in delo projektnih
timov vrtca;
- organizirala in vodila sem pedagoška srečanja strokovnih delavk vrtca;
- zbrala sem predloge za izobraževanje zaposlenih in končno oblikovala letni plan
izobraževanja ter sodelovala pri organizaciji kolektivnih seminarjev in ekskurzije;
- z ravnateljem sva na mesečnih sestankih koordinirala moje delo in se dogovarjala o izvedbi
določenih obveznosti in delovnih nalog, ravnatelja sem nenehno obveščala o tekoči
problematiki, predlagala rešitve in izboljšave ter se z njim posvetovala;
35
- sodelovala sem s pedagoginjo Vesno Perič in z njo na sestankih načrtovala delo, se
posvetovala, skupno načrtovala, izmenjavala izkušnje in predloge izboljšav;
- načrtovala sem različne oblike sodelovanja z vrtci, s ciljem druženja, izmenjave izkušenj
in dviga kakovosti izvajanja strokovnega dela in organizacije;
- dnevno sem sodelovala s starši: sprejemanje vlog za vrtec, sodelovanje v komisiji za
sprejem novincev, sprejemanje telefonskih sporočil staršev za skupine v enoti Vila, nudila
pomoč in strokovno svetovanje na pobudo staršev; posredovala obvestila občine, sodelovala s
starši v svetu staršev vrtca, …
celo leto sem primerjala in posredovala različne ponudbe didaktičnega in likovnega
materiala po enotah in na osnovi najugodnejših ponudb zbirala naročila strokovnih delavk po
enotah; naročala in razporejala sem likovni material in didaktična sredstva;
- dogovarjala sem se za nadomeščanje bolniške odsotnosti vodje prehranskega in higienskega
režima, naročilo čistil in materiala ter se dogovorila za generalno čiščenje v enotah Vila, Pika
Nogavička in Mali princ;
- pripravila sem obrazložitev za povečan obseg dela strokovnih delavk zaradi bolniške
drugih strokovnih delavk;
- posredovala sem podatke občini Krško, oblikovala predloga različnih prostorskih možnosti
za formiranje novega oddelka in pripravila popis opreme s finančno oceno investicije,
stroškov;
- pomagala sem projektantoma pri dopolnitvi razpisne dokumentacije za adaptacijo enote
vrtca Pika Nogavička, sodelovala pri ogledu prostorov za ureditev nove enote in podala
mnenje s seznamom nujnih del;
- oblikovala sem LP poročilo vrtca za šolsko leto 2011/2012, izhajajoč iz LP oddelkov,
strokovnih aktivov enot, krovnih strokovnih aktivov in poročil koordinatorjev dodatnih
programov ter upoštevala evalvacije za izbrano področje.
o Aktivna udeležba v projektu Dvig socialnega in kulturnega kapitala v
okoljih, kjer živijo predstavniki Romov – Vrtec Kerinov grm - od 2010 do 2013
 enota VRTEC zavoda OŠ Leskovec je konzorcijski partner, vodji projekta sva Maja
Koretič in Jožica Repše, Maja Koretič imam povečan obseg dela mesečno do 20 %.
V okviru projekta sem bila v tem šolskem letu odgovorna za izvedbo aktivnosti programa
našega Pripravljalnega vrtca Kerinov grm, bila koordinator pri izvajanju integracije romskih
otrok, bila sem mentor strokovnim delavkam, katere sem spremljala pri delu in jih vključevala
v vsa izobraževanja vrtca. Redno sem obiskovala vrtec in domačine v romskem naselju
Kerinov grm in posredovala vtise in pozitivne učinke, kot tudi problematiko projektnemu
timu, ravnatelju, glavnemu konzorciju INV in na občino Krško.
Podrobnejša realizacija nalog v projektu je razvidna iz mesečnih časovnic in letne evalvacije
projekta.
Maja Koretič, pomočnica ravnatelja za vrtec
36
Letno poročilo o izvedbi nalog pedagoginje Vesne Perič
IGRA IN POUČEVANJE V VRTCU
Z logopedinjo Natašo Umek sva v začetku septembra obiskali oddelke starostne skupine 3- 6
let, pri katerih je logopedinja Nataša Urek naredila preizkus govora otrok starih 4 – 5 let.
Otrokom, ki so potrebovali še vaje za izgovarjavo določenih glasov, je podala telefonsko
številko, da se naročijo k njej in pri njej vadijo pravilno izgovarjavo glasov. V sodelovanju s
strokovnimi delavkami sem spremljala, kako otroci napredujejo v razvoju govora. Nekateri so
napredovali bolj, drugi manj, odvisno od domačega (spodbudnega) okolja. V letošnjem letu
sem večji poudarek dala govorno jezikovnem področju- fonološkem zavedanju. Dvema
otrokoma z govorno – jezikovno motnjo sem nudila dodatno strokovno pomoč. V pogovoru s
strokovnimi delavkami smo ugotovile, da bi še trije otroci potrebovali individualno delo na
področju razvoja govora. V razgovoru s starši in njihovim privoljenjem sem nudila
individualno pomoč deklici in dečku, ki sta bila stara tri leta ter dečku staremu štiri leta. Pri
vseh otrocih je opazen napredek, toda z vajo in utrjevanjem bo potrebno še nadaljevati. Pri
delu s temi otroki mi je bila v veliko pomoč logopedinja Nataša Umek.
KULTURA, VZGOJA, KLIMA IN RED V VRTCU
Strokovne delavke so se name obrnile, kadar so opazile, da imajo določeni otroci, predvsem
novinci, težave pri prilagajanju in uvajanju v skupino. Starši so prav tako izrazili skrb glede
tega. Skupaj smo iskali ustrezne poti za vsakega posameznika, ki bi olajšale začetne tegobe
otrok. Nekateri starši so tudi potrebovali čas za ločitev od otrok, zato se je bilo potrebno tudi z
njimi pogovarjati. S pomočnico ravnatelja Majo Koretič sva se veliko pogovarjali o odnosih
in komunikaciji strokovnih delavk ter klimi v vrtcu. Veliko izobraževanj, delavnic,
razgovorov in pogovorov je bilo na to temo, toda potrebno bo še vedno delati v tej smeri.
TELESNI, OSEBNI IN SOCIALNI RAZVOJ
V letošnjem letu smo imeli v vrtcu dva otroka z odločbo za nadaljevanje izobraževanja v
osnovno šolo. Otrokoma z odločbo sem izvajala dodatno strokovno pomoč. Težave sta imela
na govorno jezikovnem področju ter upoštevanju pravil. Strokovne skupine otrok z odločbo
smo se dobile trikrat na leto, in sicer na začetku šolskega leta, na polovici šolskega leta in na
koncu šolskega leta. Veliko pogovorov, razgovorov ter posvetovanj s strokovnimi delavkami
in izvajalko dodatne strokovne pomoči smo imele, predvsem kaj smo ugotovile, kaj lahko
storimo oziroma izboljšamo pri delu z otrokom. Starši so se udeležili strokovnih skupin, tako
da so bili deležni informacij o razvoju otroka. Strokovne delavke pa so jih tudi sproti
obveščale o razvoju njihovega. Po potrebi in pridobitvi določenih informacij sem se obrnila
na Razvojno ambulanto Krško, Zdravstveni dom Krško. Z Zavodom RS za šolstvo Novo
mesto sem sodelovala pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, v procesu otroka, ki bo
dobil odločbo, zaradi težav na govorno jezikovnem področju.
SPREJEM OTROK
Sodelovala sem pri sprejemu otrok v enote vrtca. V tabelo sem beležila evidenco otrok
staršev, ki so podali Vlogo za vpis v vrtec do konca razpisa ter tudi evidenco otrok, ki so
podali Vlogo za vpis v vrtec po razpisu. Skupaj s pomočnico ravnatelja, Majo Koretič, sva
37
okvirno oblikovali skupine za šolsko let 2012/2013. Otroci niso imeli večjih težav pri prehodu
v drugo skupino. Težave pri prihodu k nam iz drugega vrtca je imel deček, ker je bil vajen
drugačnega načina dela. Postopoma se je privadil na delo v našem vrtcu. Strokovne delavke
blažijo prehod otrokom, ki bodo naslednje leto v prvem razredu, tako da obiskujejo prve
razrede in šolska okolja, v katerih naj bi otroci obiskali šolo. V letošnjem letu sem malokrat
obiskala romsko naselje. Pri integraciji romskih otrok so veliko pripomogle strokovne
delavke, ki so imele v skupini romske otroke ter Jasna Hudorovac. Romski otroci so dobro
pripravljeni za nadaljnjo izobraževanje v osnovno šolo.
SOCIALNO EKONOMSKE STISKE
Centru za socialno delo Krško sem poslala dopis za mnenje o ogroženosti določenih družin
zaradi prednosti pri vpisu otrok v vrtec.
NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE IN EVALVACIJA DELA
Za svoje delo sem pripravila Letni delovni načrt svetovalne delavke, okvirno sem delo
načrtovala mesečno, bolj podrobno pa je bilo delo načrtovano tedensko oziroma dnevno. Kot
koordinatorka dodatnega programa »Z gibanjem in Fit metodologijo do zdravja« sem
organizirala izobraževanje za vse strokovne delavke »Kmečke igre« po Fit metodologiji.
Strokovne delavke sem informirala o dejavnostih po LDN-ju ter po Fit metodologiji. Sproti
sem pripravljala evalvacijske vprašalnike (ob svetovnem dnevu hoje, svetovnem dnevu
zdravja, svetovnem dnevu družine, ob polletu in na koncu leta za dodatni program). Vse te
vprašalnike sem tudi evalvirala. Sodelovala sem pri oblikovanju vprašalnika za starše o
zadovoljstvu vrtca. Po skupinah sem spraševala otroke o njihovem zadovoljstvu v vrtcu.
Organizirala sem tudi predavanje za starše »Doslednost v vzgoji«, predavateljice dr. znanosti,
za psihologijo osebnosti Zdenke Zalokar Divjak.
Sproti sem urejala sezname otrok ter vodila dokumentacijo otrok s posebnimi potrebami.
Razvoj romskih otrok sem sproti spremljala.
SODELOVANJE Z RAVNATELJEM IN VODJO VRTCA
Z ravnateljem Antonom Bizjakom sva sodelovala skoraj vsak ponedeljek na strokovnem
aktivu vrtca. Po potrebi tudi pri posredovanju informacij in uradnih zadevah.
S pomočnico ravnatelja Majo Koretič sva načrtovali delo. Sodelovala sem pri pripravi LDN
ter oblikovanju vprašalnika za starše o njihovem zadovoljstvu. Sproti sva evalvirali LDN,
razmišljali o spremembah v prihodnosti. Tekočo problematiko sva reševali sproti.
SODELOVANJE S STARŠI
V sodelovanju z Ljudsko univerzo Krško sem organizirala predavanje za starše »Doslednost v
vzgoji«, katerega predavateljica je bila dr. znanosti, za psihologijo osebnosti Zdenka Zalokar
Divjak. Udeležba staršev je bila dokaj nizka (46 staršev in 13 strokovnih delavk). Starši so se
name obrnili, kadar so potrebovali določene informacije. Predvsem več informacij so
potrebovali v času razpisa in po razpisu. Več sodelovanja je bilo s starši, katerih otroci imajo
odločbo. Skupaj smo se sestajali na timih, kjer smo se pogovarjali o otrokovem napredku in
načrtovanju dela naprej.
38
SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI
Največ sodelovanja je bilo z logopedinjo Natašo Umek, otroci so bili obravnavani pri njej
zaradi govorno jezikovnih težav in s specialno pedagoginjo Nino Čehajić Pantić, ki je
izvajala dodatno strokovno pomoč. Pri posredovanju in pridobivanju določenih informacij
sem sodelovala z Vrtcem Krško, Centrom za socialno delo Krško in Brežice, Zavodom za
šolstvo, Komisijo za usmerjanje Novo mesto, Zdravstvenim domom Krško, predvsem
Razvojno ambulanto Krško. Ljudska Univerza Krško nam je ponudila brezplačno predavanje
za starše. Obiskala sem romski naselji Drnovo in Kerinov grm. Pri organizaciji in izvedbi
izobraževanja in usposabljanja »kmečke igre« za vse zaposlene sem sodelovala z Zavodom
Fit.
OSEBNO STROKOVNO USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE
> glej pod 8.6 – Realizacija izobraževanja.
Vesna Perić, svetovalna delavka za vrtec
Letno poročilo organizatorja prehrane in higienskega režima
Prvič po končani višji šoli sem dobil priložnost zaposliti se kot organizator prehrane in
zdravstveno higienskega režima v Enoti vrtec Leskovec. Z delom sem začel s 1.9.2012.
Moje naloge so bile sledeče:
o
o
o
o
Pomoč pri sestavljanju jedilnika ter dietnih obrokov
Nadziranje in načrtovanje zdravstveno higienskega režima
Spodbujanje in nadziranje prehrane otrok ob pomoči vzgojiteljic
Razdeljevanje hrane in hkrati skrbeti za čistočo in red v razdeljevalni kuhinji
Pri sestavljanju jedilnikov sem sodeloval z vodjem kuhinje Zvonetom Baškovič in
vodjo prehrane Edito Gubenšek na šoli Leskovec. Vsak ponedeljek v tednu smo praviloma
pregledali jedilnike za vrtec in se pogovorili o posebnostih. Vedno skušamo sestaviti
najboljšega in pri tem upoštevamo vse modne in zdravstvene smernice. Tako smo npr uvedli
slovenski tradicionalen zajtrk, zeleni dan (v tem dnevu ni mesa), praznične dneve (Martinov
dan)…..
Hrana ki jo prejemamo iz kuhinje je okusna, vizualno privlačna, ter varna. Kuhinja
dela po zagotovilih HACCP sistema, tako da ne prihaja do okužb, dodatno kontrolo pa še
izvaja Inšpekcijska služba z jemanjem brisov. Zdravstvena inšpekcija je prišla tri krat; saj je
bilo pri prejšnjem pregledu nekaj nepravilnosti (nejasnost glede razkuževanja, uporaba
določenih čistil….), tako da sem moral ponovno sestaviti Načrt čiščenja ter Pravila uporabe
razkuževanja. (V veliko pomoč mi je bil obisk inšpektorice z Zdravstvenega varstva Novo
mesto, ki je prišla predavat na lastne stroške).
Sestavil in preoblikoval sem vse tabele v katere beležimo kontrolo samega čiščenja. > Sedaj
so tabele bolj pregledne in malo lepše.
39
Pred začetkom poletnih počitnic smo se v enoti Piki Nogavička soočili z glodalci. O
tem sem obvestil Zdravstveno varstvo, in ti so mi zagotovili, da bodo v začetku septembra
postavili deratizacijske vabe znotraj in zunaj vrtca, kar je že bilo storjeno.
Strokovne delavke in čistilke vzdržujejo čistočo igralnice, opreme ter zunanje površine
skladno z načrtom o čiščenju.
Zelo sem bil presenečen in bi pohvalil vzgojo strokovnih delavk in način kako se
ukvarjajo z malčki. V tem šolskem letu so velikokrat kuhale z otroki in starši (enolončnice,
razna peciva, kašasti sokovi in sadne solate ter sušenje sadja). Leta 2002 sem delal v vrtcu,
kjer teh stvari nisem opazil. Pohvalno za Vrtec Leskovec.!
Pri spremljanju prehranjevanja v oddelkih sem tudi zaznal, da strokovne delavke
pozitivno motivirajo otroke za zdravo prehranjevanje (sami odnašajo in pospravljajo
krožnike), da se trudijo, dajejo pozitiven vzgled, …., uporabljajo tudi predpasnik
Letošnje leto je predstavljalo velik izziv za vse nas. Znižana in omejena so bila finančna
sredstva na določenih postavkah s strani občine Krško, tako da sva bila z Majo Koretič zelo
preračunljiva pri naročanju materiala. Nenehno sva iskala najbolj ugodne dobavitelje čistil in
higienskih materialov, pri katerih sedaj naročujeva (Kimi in Barjans.) Poleg cene je bila
vodilo tudi kakovost in učinek materiala in čistil.
Nabavili smo tudi manjkajoča sredstva (deska za živila, razne stvari in dopolnitev posode;
tudi termos posode za mleko, PVC posode za sadje itd…)
Maja Koretič je dala občini Krško predlog za odobritev plačila šoferja za razvoz hrane v enote
vrtca Pika Nogavička, Vila in Mali Princ. Ta prevoz je vsa leta do sedaj opravljal hišnik v
okviru svojih obveznosti, zato je vzdrževalno delo v zavodu trpelo.
Občasno smo imeli težave z delovanjem dvigala za prevoz hrane v enoti vrtca Vila, ki pa sva
jih s pomočnico ravnatelja Majo Koretič in serviserjem sproti odpravljala.
 Nekaj koristnih predlogov za naprej:
> vzgojiteljice naj z otroci naredijo table glede parkiranja avtomobilov
> table za prepoved zadrževanja psov okoli vrtca
> hišniku bi naročil montažo zapirala na vhodnih vratih (prepih)
> montaža kotnikov okoli stenskih robov, kjer se kruši omet…..
Zahvaliti se moram Maji Koretič za njeno potrpežljivost pri uvajanju v moj posel,
vzgojiteljicam, (pri raznih nasvetih in pripombah) ter seveda ravnatelju Antonu Bizjak za vse
kar je storil zame, Hvala
Dean DROBEŽ,
organizator zdravstveno-higienskega in prehranskega režima v vrtcu
40
8.6 Posebne naloge strokovnih delavk pri skupnih dejavnostih na nivoju
vrtca
Z namenom naše boljše urejenosti enot, didaktičnih sredstev ter prispevka vsakega
posameznika so delavke vrtca prevzemale odgovornost za izvedbo dodatnih nalog iz seznama
potreb, kar je razvidno iz Letnih delovnih poročil po oddelkih in iz zbirnikov po enotah –
Razdelitev dodatnih nalog po enotah vrtca.
Tudi letos nam bo v izziv enakomerna porazdelitev dodatnih nalog med vse zaposlene in
prevzemanje odgovornosti za dosledno izvajanje izbrane naloge. Vsak zaposleni si bo
najprej lahko izbral nalogo iz seznama. Vsi, ki si ne bodo naloge izbrali sami, jim bo
dodeljena naloga, ki je še nihče ni prevzel, pa je nujna za izvedbo.
8.7 Realizacija izobraževanja strokovnih delavcev vrtca
Nenehno in sistematično izpopolnjevanje je zelo pomembno za našo osebnostno in strokovno
rast ter dobro samopodobo; je predpogoj za doseganje uspehov.
Kot vsa leta do sedaj smo za izobraževanje zaposlenih porabili sredstva v obsegu predvidenih
letnih stroškov za ta namen.
Vključitev v mrežo vrtcev po metodologiji KORAK ZA KORAKOM nam omogoča
konstantno rast izvedbe Kurikuluma po izbrani izvedbeni metodologiji, poglabljanje v
ISSA mednarodna področja kakovosti izvajanja vzgojitelja in navajanje na njihovo
upoštevanje v praksi.
V enoti vrtca imamo vzgojiteljico, ki se v okviru mreže dodatno izobražuje in ima vlogo
koordinatorja in izvajalke izobraževalnih delavnic v mreži KzK. Je hkrati vezni člen
med Pedagoškim inštitutom Ljubljana, vodstvom vrtca in med strokovnimi delavkami
katerim prenaša svoje znanje.
 Poročilo delovanja v mreži KORAK ZA KORAKOM
Izpostavljeno 2. In 5. ISSA področje kakovosti vzgojitelja
 SOCIALNA INKLUZIJA,
> izpostavljeno september, oktober 2011 – Uvajanje novincev in njihovih družin.
> odgovornost, dogovori, oblikovanje dnevna rutine v oddelku.
 PARTNERSTVO Z DRUŽINAMI IN SKUPNOSTJO
> izpostavljeno celo šolsko leto;
> poglabljanje v izbrano 2. ISSA področje; načrtovanje tem, aktivnosti s starši, evalvacija.
41
 REALIZACIJA IZOBRAŽEVANJ
 v okviru pedagoških srečanj (konferenc vzgojiteljskeka zbora) in mreže KzK:
31. avgust 2011, zbornica OŠ Leskovec: Pedagoška konferenca vzgojiteljskega zbora
> Letno uvodno načrtovanje in postavljanje ciljev z delavnicama Delovno vzdušje je
moj,tvoj rezultat in naš rezultat in Uresničevanje vizije, poslanstva in prednostne naloge vrtca.
4. in 5.11.2011, Rogaška Slatina: Konferenca KzK – Uresničevanje principov kakovosti v
vzgoji in izobraževanju.
- Aktivna udeležba naših vzgojiteljic s predstavitvijo primerov dobre prakse: Melita Levak,
Petra Urek in Aleksandra Voglar.
- Udeležba in podpora: Marija Zupančič, Sarenka Hudorovac in Maja Koretič.
22.11.2011: Pedagoška konferenca
> Podajanje informacij o delovanju mreže in izvajanje 1. delavnice po mreži KZK.
Na konferenci smo se po uvodniku in tekočih obvestilih udeleženke podale svoja mnenja o
konferenci v Rogaški. Vsaka je podala svoje mnenje in lastne občutke. V nadaljevanju sva z
Majo predstavile delovanje mreže, prenove le –te in izzive s katerimi se soočamo.
V drugem delu pedagoške konference smo ozaveščale, spoznavale in se poglabljale v ISSA
pedagoško področje, sodelovanje z družinami. Po skupinah smo se lotile razčlenjevanja ISSA
pedagoških področij in indikatorjev katere smo nizale na plakate in se potem ob ugotovitvah
pogovarjale in razpravljale o izbranem področju.
Dogovorile smo se za nalogo, da preverimo ali imamo v svojih akcijskih načrtih upoštevane
tudi cilje iz ISSA pedagoškega področja, sodelovanje z družinami, da ozavestimo indikatorje
in o svojih ugotovitvah naslednjič poročamo oz. oddamo akcijski načrt iz katerega je razvidno
upoštevanje ISSA pedagoškega področja – sodelovanje z družinami in okolico.
9. in 10.12.2011: Izobraževanje za koordinatorje > Vodenje odrasle učeče se skupnosti.
Izobraževanje je bilo zelo kvalitetno in hkrati zelo aktivno, učeno srečanje. Potekalo je
praktično, do novih spoznanj smo prihajali sami, ozaveščali smo in se sproti učili. Skozi
proces smo prišli do znanja, novih spoznanj in izkušenj. Učili smo se strategij vodenja učeče
se skupnosti, opazovanja in vodenja hospitacij, vsak koordinator se je preizkusil v vlogi
aktivnega poslušalca in govornika, učili smo se tehnik opazovanja - hospitiranja in podajanja
ugotovitev opazovanja. Ob koncu drugega dne smo spoznali,da bi takšno izobraževanje
morali imeti vsako leto. Slišali in izmenjali smo si tudi veliko izkušenj in primerov dobre
prakse, pridobili veliko novih spoznanj, znanj in motivacije za delo v svojih vrtcih.
Vsak koordinator mora prilagoditi izvedbo delavnice glede na potrebe, znanje učeče
skupnosti…, zato je potrebno več samostojnega dela, znanja in prilagoditi način izvedbe
delavnic. > Izpostavili smo, da potrebujemo več podpore, znanja in delavnic za
koordinatorje.
24.1.2012, v zbornici OŠ Leskovec: 3. pedagoška konferenca
> Vmesna evalvacija in dogovori.
7.2.2012: II. srečanje v mreži KzK na pedagoškem institutu, tokrat je več mest in iz
vsakega vrtca je povabljenih več strokovnih delavcev. Na srečanju smo ozavestili tehnike
opazovanja in dobili konkretne napotke in material za izvedbo delavnic v vrtcu.
42
Prisotne: vodstvo – Maja Koretič, koordinator KzK in vodja KSA 3-6 let - Petra Urek, vodja
KSA 1 – 3 let Melita Levak in svetovalna delavka, pedagoginja Vesna Perić.
18.4.2012, v enoti Vila: 4. pedagoška konferenca, na dan stavke,
> Prenos informacij, obveščanje in sodelovanje vseh zaposlenih vrtca.
24.4.2012 : Hospitacija iz Pedagoškega inštituta – Obisk v dveh naših oddelkih.
> Mateja Režek je opazovala utrip skupine, dnevno rutino in izvedbo po metodologiji KZK v
enoti vrtca Mali Princ (7. oddelek) in v enoti vrtca Pika Nogavička (5. oddelek Zvezdice).
8.5.2012, zbornica OŠ Leskovec: Delavnica po mreži KZK - Ozaveščanje in evalviranje 2.
ISSA pedagoškega področja, PARTNERSTVO z DRUŽINAMI.
> Ugotavljale smo, katere indikatorje že uspešno upoštevamo in katere bo potrebno še bolj
ozaveščati in jih upoštevati – tako pri načrtovanju kot tudi pri izvedbi vzgojnega programa.
Naloga – na zaključni konferenci vsaka predstavi primer dobre prakse iz 2. področja ISSA
kakovosti.
12.6.2012: Delovno srečanje pedagoškega inštituta na Bledu. > Povabilo Pedagoškega
inštituta, da se kot koordinator Kzk s prispevkom aktivno vključim na delovnem srečanju.
> Predstavljali smo primere dobre prakse v slovenskih vrtcih, ki delujejo in upoštevajo ISSA
pedagoške standarde kakovosti.
19.6.2012, zbornica OŠ Leskovec: 5. pedagoška konferenca – Končna evalvacija
> 2. Delavnica KzK > Predstavitev primerov dobre prakse > Vsak tandem je predstavil
primer dobre prakse ob upoštevanju 2. področja ISSA kakovosti.
26.6.2012, PI Ljubljana: Zaključno srečanje koordinatorjev KZK
> Pregled dela v preteklem šolskem letu, smernice in napotki za naslednje šolsko leto.
Zbrali in zapisali: koordinatorka Petra Urek in pedagoška vodja vrtca Maja Koretič
 DRUGO KOLEKTIVNO IZOBRAŽEVANJE
a) Realizacija izvedbe obveznega izobraževanja za vse strokovne delavke:
 program mednarodnega projekta Fit Slovenije – FIT TIMSKA HARMONIJA
 interna ciljna seminarja »Priprava za kmečke igre« > 1. Sklop
2.11.2011 - 1. stopnja (4 ure), prisotnih 28 strokovnih delavk;
7.11.2011 - 2. stopnja (4 ure), prisotnih 29 strokovnih delavk;
27.9.2011 – delavnica: Nudenje prve pomoči otrokom pri poškodbah v vrtcu, prisotnih 32.
 usposabljanje Pedagoškega inštituta Ljubljana v okviru projekta Dvig socialnega in
kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti:
> UČENJE DRUGEGA JEZIKA in dvojezičnost v vrtcu
7.2.2012 v zbornici OŠ Leskovec: 1. del (4 ure) – prisotnih: 22 strokovnih delavk.
21.5.2012 v zbornici OŠ Leskovec: 2. del (4 ure) – prisotnih 24.
29.8.2012 v zbornici OŠ Leskovec: 3. del (4 ure) - prisotnih 26.
43
b) Po lastni izbiri:
 strokovna ekskurzija: Ogled vrtca po metodologiji KzK (1 dan) > ni bila izvedena, ker
je bilo premalo prijav > v naslednjem letu jo bomo poskušali izpeljati v jeseni;
 medsebojne hospitacije so bile po dogovoru in interesu izvedene med nekaterimi
oddelki, strokovnimi delavkami (Melita Levak, Vlasta Škoda, Janja Furar, Teja
Mešiček, Sarenka Hudorovac. Petra Urek).
 SKUPINSKO IZOBRAŽEVANJE
a) Obvezno:
 delavnice v okviru strokovnega aktiva KzK - obvezne za novo zaposlene strokovne
delavke; izvajalka vzgojiteljica Petra Urek, izvedba treh delavnic po dve uri.
b) Po lastni izbiri:
21.10.2011: Mednarodna konferenca – Formalno in neformalno izobraževanje Romov –
različni modeli in izkušnje, prisotne Maja Koretič, Marija Zupančič in Sarenka Hudorovac.
 INDIVIDUALNO IZOBRAŽEVANJE (Glej v Letnih poročilih strokovnih delavk)
 IZOBRAŽEVANJE ZA STARŠE in STROKOVNE DELAVKE
17.1.2012 v razredu OŠ Veliki Podlog: Predavanje za starše in strokovne delavke enote vrtca
Peter Pan, tema: Zdrav otrok – zadovoljen otrok
Izvajalka: Romana MIKLIČ, dipl. med. sestra, koordinator zdravstvene vzgoje v ZD Krško
2.2.2012 od 17 do 18.30: Predavanje dr. Zdenke Zalokar Divjak, tema: Doslednost v vzgoji.
 MENTORSTVO po oddelkih
> šolskim prostovoljcem, sodelavkam, dijakinjam, študentkam:
1. oddelek, vzgojiteljica Anica Arh:
 Šolska prostovoljka Katarina Lakner.
 Mentorstvo sodelavki Moniki Andrejki Kuri za nastope in prakso za strokovni izpit.
3. oddelek - v oddelku sta se jim v jutranjem varstvu redno pridruževali:
 šolski prostovoljki Nina Krivec in Barbara Podpadec.
4. oddelek, vzgojiteljica Janja Furar:
 Marjeta Pirnar: obvezna pedagoška praksa in izvedba petih nastopov, ki so pogoj za
pristop k maturi, 160 ur, 20 delovnih dni (7.2.2012 - 6.3.2012).
 Ksenija Ivačič; obvezna pedagoška praksa in izvedba petih nastopov, ki so pogoj za
pristop k maturi,160 ur, 20 delovnih dni(12.3.2012-12.4.2012 ).
6. oddelek - šolski prostovoljki:
 Eva Puntar in Inja Jankovič
44
7. oddelek, vzgojiteljica Petra Urek:
 Monika Bizjak, obvezna pedagoška praksa; marec, april 2012
 Kaja Cerjak, obvezna pedagoška praksa; 16.4. – 20.4.2012
 Barbara Kerin, obvezna pedagoška praksa; maj 2012
8. oddelek, vzgojiteljica Tina Macur:
 Slavica Gabrič, dijakinja srednje šole Rogaška Slatina. Praksa: 23.1. – 22.2.2012
 Nuška Mrgole, dijakinja srednje šole Rogaška Slatina. Praksa: 1.3. – 10.4.2012
9. oddelek, vzgojiteljica Darja Cesar:
 Darja Žarn: izvajanje praktično pedagoškega dela v oddelku za 5. stopnjo izobrazbe
( pomočnica vzgojiteljice), čas: ker je notranja sodelavka je PPD opravljala časovno
razdrobljeno ( zjutraj in po 14. uri)
 Sabina Lavrenčič : izvajanje praktično pedagoškega dela v oddelku za 5. stopnjo
izobrazbe ( pomočnica vzgojiteljice), čas: od 6. 2. 2012 do 15. 3. 2012.
10. oddelek, vzgojiteljica Katja Jerica Žajber:
 Tamara Pavlin, izredna dijakinja na praksi in opravljanje nastopov za opravljanje
mature; 22 dni.
 Tadeja Zupančič; redna dijakinja 2. letnika na praksi 5 dni.
11. oddelek, vzgojiteljica Marija Zupančič:
 Melita Žaren, študentka ob delu, praksa in nastop, od 19.12.2011- 2.2.2012, 28 dni.
12. oddelek, vzgojiteljica Špela Arh:
 Šolski prostovoljci - pri jutranjih dejavnostih Kristjan in Klemen, Nina po 14.uri.
13. oddelek, vzgojiteljica Mojca Pečnik:
 Šolski prostovoljci: Hanah Pevec, celo leto, sodelovanje tudi pri pripravi predstave za
starše na ravni oddelka.
 Nastja Klenovšek, dijakinja ( en teden v februarju, 2012)
 Študentka ob delu – Sabina Bajc (en mesec v januarju 2012)
Maja Koretič, pomočnica ravnatelja za vrtec:
 Mentorstvo sodelavkam za nastope in mnenje o delu za strokovni izpit: Ines Božič,
Mateji Novak, Evi Župan, Meliti Levak.
 Spremljanje nastopov večine dijakinj, študentk kot vodstveni delavec (Melita Žaren,
Sabina Bajc, Tamara Pavlin, Marjeta Pirnar, Ksenija Ivačič, Sabina Lavrenčič .
Letno delovno poročilo Enote vrtca Leskovec pri Krškem je bilo oblikovano v sodelovanju
vseh strokovnih delavk. Podrobnejši vpogled realizacije Letnih delovnih načrtov strokovnih
aktivov in oddelkov vrtca je razviden iz njihovih letnih poročil.
Zbrala in oblikovala Maja Koretič
pomočnica ravnatelja za vrtec
Leskovec pri Krškem, september 2012
Ravnatelj Anton Bizjak:

LP vrtec – 2011/12 - Osnovna šola Leskovec pri Krškem

Transcription

Similar documents

LP vrtec - Osnovna šola Leskovec pri Krškem

Razpis vrtec - Osnovna šola Leskovec pri Krškem

LDN vrtec - Osnovna šola Leskovec pri Krškem

LDN 2014/15 - Vrtec Hansa Christiana Andersena

LDN_vrtca _2014_15.pdf

V.d. ravnatelja g. Robert Murko je prisotne lepo pozdravil v novem

LETNI DELOVNI NAČRT, 6 - Osnovna šola Leskovec pri Krškem

Zapisnik 7. seje Komisije za kakovost z dne 16. 1. 2015 Prisotni

L&R Dokumentvorlage

Zapisnik 6. seje Komisije za kakovost

Cerkljanski laufarji.pdf - Živa kulturna dediščina Slovenije

HIŠA VESELIH OTROK, PRIJAZNIH IN

LP – 2012/13 - Osnovna šola Leskovec pri Krškem

Seja 27. OS.pdf

PR besedilo - oblikovanje na aluo

Trte 69 (april 2013) - Društvo Kerini & Stritarji

VRTEC NAJDIHOJCA

Prenesi številko 20-09

regionalna struktura posavja s posebnim ozirom na

L&R Dokumentvorlage

Publikacija za vrtčevsko leto 2014/2015

Trte 72 (december 2013) - Društvo Kerini & Stritarji