KOLIKO JE URA? - Župnija Lj. Rakovnik

Glasilo župnije
s Salezijanskim
Mladinskim Centrom
Ljubljana R akovnik
JUNIJ 2012/ŠTEVILKA 6/LETO XXX
KOLIKO JE URA?
e sprašujemo zjutraj, ko je treba vstati. Vedno je prezgodaj. Tudi čez
dan vedno hitimo. V današnjem tempu nam vedno znova zmanjkuje časa.
Koliko je ura? To vprašanje bi lahko zastavili tudi za današnjo družbo, ki želi živeti brez vrednot. Pred kratkim je izšla krasna knjiga z
naslovom: Bil sem gej, ki jo je napisal Luca di Tolve. Od trinajstega do
enaintridesetega leta je živel kot gej. Bil je nesrečen, na robu smrti. Bog
mu je pomagal, veliko zaupanje v Božjo mater Marijo ga je spremljalo,
da je začel hoditi po drugačni poti. Razkriva življenje, kulturo gejevskih klubov, njihovo dostikrat razvratno življenje, ki ne prinaša sreče.
Veliko prijateljev je zbolelo, mnogi so nesrečni naredili samomor…
Bil je na višku slave. Razglašen za mistra gejev. Kljub vsem uspehom
je doživljal globoko praznino, ki bi ga skoraj uničila. Prek terapije, pa
predvsem spreobrnjenja je zaživel kot dozorel moški. Pred petimi leti
S
UVODNIK
se je poročil. Z ženo pomagata tistim, ki imajo težave s svojo spolno
usmerjenostjo v okviru Skupnosti Lot. Zaradi spreobrnjenja mu grozijo s smrtjo. Imeti mora osebno stražo.
Konec aprila je bilo škofijsko srečanje mladih koprske škofije v Postojni. Šola jim je dala uradno dovoljenje. Ko se je razvedelo, da bo eno
delavnico vodil Luca di Tolve, so dovoljenje umaknili. Gejevske skupine so ostro nastopile. Mediji so se na veliko razpisali proti njegovemu
pričevanju. Vprašamo se lahko, kdo v resnici širi nestrpnost?
Koliko je ura? je naslov knjige o življenju sv. Marije Dominike Mazzarello. Z don Boskom je ustanovila družbo Hčera Marije Pomočnice.
Bog je uporabil preprosto nepismeno kmečko dekle, da je pred 140 leti
ustanovila redovno družbo za vzgojo mladine, ki je danes razširjena po
vsem svetu. Marija Dominika odgovarja na vprašanje: »Koliko je ura?«
»Je čas, da ljubimo Boga!«
Tudi za nas je čas, da ljubimo Boga. Tako bomo lahko lepo v miru
zaključili šolsko leto. Med počitnicami ne pozabimo na molitev in nedeljsko mašo. Oratorij bo lahko otrokom in animatorjem priložnost za
druženje in koristno preživljanje prostega časa.
Bog je ljubezen; zato je čas, da ljubimo tudi mi Njega.
vaš župnik Franc
VARUJ NAS MATI
2
junij 2012, številka 6
KORAKI
ODLOČIM SE SAM!
N
a zadnjem predavanju, ki sem ga poslušala, je predavateljica
rekla, da ko se rodimo, smo čista ljubezen, strahu se naučimo
kasneje. Ne bom se spuščala na področja psiholoških dognanj glede
strahu, želim deliti z vami delček svojega razmišljanja.
V zadnjem času veliko poslušamo o vseh vrstah kriz, posebej še
moralni in gospodarski. Tista moralna nas je konkretno zadela, ko so
se razvnemale debate o družini. Kdor je poslušal vse tiste argumente, je
lahko kmalu ugotovil, da je cilj le doseči svoje, ne glede na smiselnost
trditev. Kar naprej smo poslušali, da smo kristjani nestrpni. V zadnjem
času so mediji polni novic o Cerkvi in zdaj smo še bolj čudni tisti, ki
sploh še hodimo v cerkev. Novice o uporu sindikatov in propadanju
podjetij in … Človeka res lahko postane strah.
V medijih so vse slabe novice predstavljene senzacionalno (veliki naslovi, slike na naslovnicah, večja minutaža). Posamezne osebe so
predstavljene enostransko, medtem, ko se o drugih »grešnikih« piše
komaj kaj na deseti strani. Ali res potrebujem časopis ali revijo, ki nepreverjeno in nedokazano blati moje sodržavljane? Ali res moram prebirati rumene strani raznega nakladanja o znanih osebah? Zakaj potrebujem to, da določene ljudi medijsko razgaljajo pred mojimi očmi?
Je res pri nas in po svetu vse tako zanič, kot je napisano? Je vremenska
napoved edina novica, ki ni obremenjena s politiko? Zakaj plačujem za
tisto, kar me ponižuje kot kristjana in žali moje sestre in brate v Kristusu? Kje so dobre novice o dobrih ljudeh, ki pomagajo drugim in če že
so, zakaj jih je tako malo? Kaj je zame resnica?!
Naš strah pred prihodnostjo, naša slaba volja in občutek ogoljufanosti za nekaj, je zmaga hudega duha, ki se dnevno trudi, da bi prenehali verovati in zaupati v Boga. Njegova zmaga je tudi v tem, da se
naslaja nad tem ko vidi, kako s to našo apatijo in črnogledostjo zastrupljamo mladi rod. Že osnovnošolci so zaskrbljeni nad tem, ali bodo
sploh našli službo.
Še bolj pa me žalosti, ko poslušam starejše ljudi in njihov strah
VARUJ NAS MATI
3
junij 2012, številka 6
KORAKI
pred prihodnostjo. Mar niso oni tisti, ki so preživeli vojno, poboje, pomanjkanje vsega, ideološko nesvobodo, začeti iz nič, veliko delati, se
veliko odpovedovati in upati na lepšo prihodnost. Danes pa, ko je svoboda, ko imamo v državi dober standard, v trgovinah je dovolj hrane,
ko imamo zgrajeno infrastrukturo, svet imamo vsak trenutek na dlani,
… danes pa tak strah. Kje so besede modrosti in vere? Besede: ne bojte
se, človek preživi hude stvari, a z delom, vero in ljubeznijo premaga
vse. Besede: ne bojte se, strah je v človeku, ki ne zaupa Bogu, da on
skrbi zanj.
Bolj ko se oddaljujem in namerno ne prebiram nič in ne gledam nič
in se ne ukvarjam s tem, kdo je naš in kdo njihov, ne s tem, od kod nekaterim denar za vse kar se zida in vozi po naših cestah, le živim svoje
preprosto vsakdanje življenje, bolj sem osvobojena strahu.
»Učenik, ti ni mar, da se utapljamo?« (Mr 4, 38b) so učenci v strahu
zbudili Jezusa, ki je mirno spal na krmi. Nato Jezus pomiri vihar. »In
rekel jim je: »Kaj ste tako boječi? Kako, da še nimate vere?« « (Mr 4, 40)
Besede ostanejo v meni, tiste, ki jih berem in tiste, ki jih poslušam.
Zastrupljajo moj um in moje zaupanje ali pa me spodbujajo naj vztrajam v dobrem in zaupam.
Mihaela Žnidaršič
VARUJ NAS MATI
4
junij 2012, številka 6
KORAKI
PRVI PETKI
v triletni pripravi na 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska 2015
8. Sv. Janez Bosko – ustanovitelj redovnih družb
4. maja 2012
v. Janez Bosko je oče velike salezijanske družine, ki jo danes sestavlja
28 uradno priznanih vej; še več skupin pa čaka na podelitev tega priznanja. V družino nas vežejo nas duhovne vezi, ki nadomestijo krvne in
druge vezi in nas povežejo v eno samo družino okrog duhovnega očeta
sv. Janeza Boska in okrog duhovne matere Marije Pomočnice.
Vrniti se moramo nazaj v leto 1824, ko si je Bog Janeza Boska po
sanjah izvolil za svojega apostola. Vemo, kaj mu je bilo nakazano: zveri
v jagnjeta, te v pastirje in te v salezijance ... Zaupana mu je bila ta pastoralna naloga: vzgojiti mlade nepridiprave, divje zveri ukrotiti v krotka
jagnjeta. Nakazana pa mu je bila tudi vzgojna metoda: z dobroto in
ljubeznijo! Dana tudi Marija kot Učiteljica. Da bi lahko uresničil ta
velikanski načrt, mora biti ponižen in krepak.
Don Bosko je kot duhovnik čakal na namig, kdaj, kje in kako se bo
to zgodilo. Zaupal se je duhovnemu voditelju sv. Jožefu Cafassu. Če ne
bi verjel sanjam, nas danes ne bi bilo takšnih, kot smo …
V Sloveniji danes deluje sedem vej salezijanske družine; neposredno
ustanovljene od don Boska: SDB – salezijanci (1859), ZMP – združenje Marije Pomočnice (1869), HMP – hčere Marije Pomočnice (1872),
DBS – salezijanci sotrudniki (1876); te je neposredno ustanovil don
Bosko. DBG – don Boskovi gojenci in don Boskove gojenke, DBP –
don Boskove prostovoljke; te je ustanovil posredno.
Don Bosku so bila pri srcu združenja. Izhajal je iz prepričanja, ki
mu jo je narekovala izkušnja: »Ni najbolj žalostno to, da so slabi (hudobni …) močni, pač pa to, da smo dobri neučinkoviti, ker nismo povezani!« Zato združenje. Lahko bi tvegali klic: »Vsi, ki imate mlade
radi, združite se!« Združenje ni seštevek posameznikov; je veliko več.
Tu se ne sešteva, pač pa množi. Gre za pripadnost, zavest, poklicanost.
S
VARUJ NAS MATI
5
junij 2012, številka 6
KORAKI
Don Bosko je znal pritegniti in povezovati. Bil je kot jedro, ki privlači okrog sebe druge, in jih vključi v sistem z neko nalogo, s poslanstvom. Videl je žalosten položaj mladih in njihove potrebe. Zato
je hotel v združenje pritegniti vse, ki so jim pri srcu mladi, da bi jim
pomagali, da bi tudi oni postali dobri kristjani in pošteni državljani.
On je odgovoril na potrebe časov in mladih v divjem nastajanju
industrializacij, ko so bili mladi oropani družine in dobre vzgoje, in
se tako znašli na slepem tiru, ki je največkrat vodil v prestopništvo, v
zapor, v prevzgojni zavod … Saj je velikokrat ulica bila njihov dom,
prijateljstvo izčrpavajoče delo, če so ga imeli, in lakota njihov stalni
spremljevalec.
Don Bosko jim je namenil značilen klic: Pridite k meni! On je napravil prvi korak, tako kot Jezus Dobri pastir, ki gre iskat izgubljene
ovce in jim vrne človeško dostojanstvo. In so prišli: sto, dvesto, tisoč,
vedno več … Na pomoč so mu priskočili najrazličnejši ljudje: škofijski
in redovni duhovniki, zavzeti laiki, mnogi. Ni jim manjkalo navdušenja in dobre volje, vendar je bilo delo s takimi mladimi težavno, garaško, zato se niso hoteli vezati, tako so vedno znova eni odhajali, drugi
spet prihajal. To ne omogoča načrtnega dela!
Na pomoč mu je priskočila njegova Učiteljica – Marija. V sanjah mu
je nakazala, kaj naj stori: svojim sodelavcem naj čelo poveže s trakom,
na katerem je pisalo: POKORŠČINA! Razumel je, treba bo misliti na
ustanovitev družbe.
Tako je 26. januarja 1854 v svojo sobo povabil štiri fante (med njimi
sta bila Mihael Rua in Janez Cagliero) in jim predlagal, da bi ostali trajno pri njem. Z veseljem so to sprejeli. Zato jim je don Bosko svetoval,
naj naredijo obljubo ljubezni do mladih. Od tega večera so se ti mladi
imenovali salezijanci, po svetniku ljubeznivosti in dobrote, sv. Frančišku Saleškem. Tem so se pridružili novi in novi fantje. Tako je bila 18.
decembra 1859 uradno ustanovljena salezijanska družba, skupina je
štela 18 salezijancev.
To je enkratna posebnost v zgodovini nastajanja redovnih družb,
namreč, da so jo ustanovili fantje z don Boskom ali bolje don Bosko s
VARUJ NAS MATI
6
junij 2012, številka 6
KORAKI
svojimi fanti. Zato je salezijanska družba družba po meri mladih. To je
nekaj, kar je resnično njihovo. Ustreza njihovemu življenju in njihovim
potrebam.
To je don Bosko uspel v hudih časih za Cerkev, ko so bile v Piemontu ukinjene redovne družbe in zaprta semenišča. Mladim salezijancem
so govorili, da jih bo don Bosko napravil za menihe. Pa je odgovoril
Janez Cagliero: »Menih ali karkoli, samo da sem z don Boskom!« Biti z
don Boskom je velika milost, dar nebes. Kot je prepričan tudi sv. Janez
Bosko: »Vsakega fanta je v zavod pripeljala Marija Pomočnica!«
Biti z don Boskom znamenje in nosilec Božje ljubezni do mladih,
to je:
– podarjena milost posameznikom in skupinam,
– pomeni biti zvest Cerkvi in papežu,
– biti živi član krajevne Cerkve,
– apostol duhovnih poklicev,
– biti v prvih misijonskih vrstah,
– biti nosilec ljubezni do mladih,
– da je življenje čudovita avantura,
– stopati pod varstvom Marije Pomočnice,
– biti član velike salezijanske družine,
– biti doma na vseh celinah sveta,
– posvetiti vsakdanje življenje,
– nosilec ljubezni Dobrega pastirja,
– biti dedič velikih obljub za prihodnost …
Od don Boska je izšlo 6000 duhovnih poklicev. Mar danes Bog ne
kliče?! Mar ni klical in še kliče koga izmed vas? Če ne ravno v redovne
vrste, pa vsaj med salezijance sotrudnike in v ZMP! Mesta je dovolj za
vse, ki imate mlade radi.
Velik don Boskov sin in naš rojak misijonar msgr. Jožef Keréc, je 28.
novembra iz Hongkonga Slovencem namenil klic:
»Kdo nam bo sledil? Ali naj Slovenci ne bomo več deležni pri delu
za spreobrnjenje Kitajske? Ali naj ostane neutrudni serafin Božje ljubezni do bližnjega sam?
VARUJ NAS MATI
7
junij 2012, številka 6
KORAKI
In smo vendar klicali na pomoč nove delavce! Leta tečejo, naslednikov pa ni, ki bi nadaljevali težko začeto delo. Navezali ste si srca na
zemeljsko domovino. Ustrašili so vas križi in težave apostolskih delavcev. Le od daleč se vam dopade slišati o njih delu, morda tudi malo
občudujete, a posnemati se ne upate.
Malo nas je, naslednikov pa ni, kako ne bi zdihovali. To je menda
edino, zakaj nezadovoljni zapuščamo ta svet.«
Don Bosko je svetnik, ki ga imamo radi. Je naš svetnik, oče in učitelj, brat in prijatelj. Mnogi mladi gledajo na nas in čakajo, da v don
Boskovem imenu postanemo zanje znamenje Božje ljubezni in dobrote!
»S tabo, don Bosko, pojemo zdaj,
pesem veselja in pesem sanj,
mir in ljubezen vladata naj,
sreča naj sije kot tvoj smehljaj!«
9. Sv. Janez Bosko v Sloveniji
1. junija 2012
Deveto premišljevanje prvega leta v triletni pripravi na 200-letnico
rojstva sv. Janeza Boska se vprašamo, kako in kdaj je don Bosko prišel
v naše kraje: osebno v času svojega življenja in po svojih duhovnih sinovih in hčerah, salezijanski družini.
Dobrih dvajset let pred don Boskovo smrtjo (1868–1888) smo imeli
Slovenci z don Boskom žive stike po Luku Jeranu (Javorje nad Škofjo
Loko, 1818–1896): dvakrat je don Boska obiskal v Torinu (1870, 1881);
ohranjena so pisma, ki sta si jih izmenjala; Zgodnja Danica je redno
poročala o don Bosku; verniki so prispevali za misijone, zavode, cerkve; sv. Janez Bosko je Jerana vabil v Rim na posvetitev bazilike Srca
Jezusovega 1887. Med drugim don Bosko piše Jeranu: »Slovesnosti posvečenja se bodo pričele 12. tega meseca in bodo trajale do 20. V teh
lepih dnevih ne bomo opustili posebno prositi Jezusovo Srce, da naj
Vam s svojim nebeškim blagoslovom obilno povrne Vašo dobrohotno
VARUJ NAS MATI
8
junij 2012, številka 6
KORAKI
pomoč. Naša radost pa bo še toliko večja, če boste mogli s svojo navzočnostjo počastiti to slovesnost. Janez Bosko, Rim, 5. maja 1887.«
Don Boskov osebni obisk slovenskih dežel se je zgodil 14. julija 1883:
potoval je v Frohsdorf pri Wiener Neustadtu (13.–18. julija); spremljal
ga je Mihael Rua; po blagoslovu Marije Pomočnice je ozdravel grof de
Chambord (ki bi zasedel prestol Francije); v knjigi je potovanje opisal
Joseph du Bourg (str. 112–169); (Vlak je stal na vseh postajah Koroške,
str. 130–131; 15. julija je bila nedelja.); o tem poročajo tudi Življenjepisni spomini MB XVI 330–354 (Don Bosko je na vsaki postaji izstopil
in se sprehajal pod nadstreškom postaje, str. 337).
Slovenci smo srečali don Boska najprej v njegovih svetih gojencih,
po življenjepisih, ki jih je spisal sv. Janez Bosko: 1868 je izšel življenjepis Mihca Magoneja in 1870 življenjepis sv. Dominika Savia.
Prizadevanje, da bi prišli salezijanci na Slovensko, je po Jeranu vodil
Janez Smrekar (Laze, 1853–1920) zlasti z organizacijo dobrotnikov in
sotrudnikov. Jeran je Smrekarju dejal: »Zate imam to oporoko. Skrbi
in žrtvuj se za mladino! Delaj za to, da pridejo salezijanci na Kranjsko.
Veliko boš moral trpeti, imel boš raznovrstne nasprotnike, a ne obupaj
in ne odnehaj, tudi če bi bilo tako hudo, kakor da bi drva cepili na tebi.
Videl boš, da bo pomagal Bog in blagoslovil tvoje delo.« Januarja 1893
je med sotrudniki zaživel odbor za reševanje mladine, ki se je preimenoval v Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča. Smrekar se je
leta 1895 udeležil prvega mednarodnega kongresa sotrudnikov v Bologni; delegate je nagovoril slovensko: »To pa je moja želja in želja vseh
naših sotrudnikov: da bi čim prej prišli med nas don Boskovi sinovi,
kar bo velikega pomena za Slovence in za vso Avstrijo.«
Začelo se je iskanje kraja, kamor naj bi prišli salezijanci: leta 1894 so
kupili grad Bukovica pri Stični (vendar salezijanci niso prevzeli); leta
1898 je bil v igri ljubljanski grad; leta 1900 so kupili grad Rakovnik,
kamor so prišli prvi štirje salezijanci 23. novembra 1901. To je bilo dejansko delo salezijancev sotrudnikov, ki jih je bilo takrat organiziranih
že 1600. (Natisnjena Spomenica nam pove, kdo vse so bili salezijanci
sotrudniki: ogled v romarski sobi!)
VARUJ NAS MATI
9
junij 2012, številka 6
KORAKI
Ptički, ki so bili brez gnezda, so počasi začeli dobivati gnezda na
raznih krajih in koncih v Sloveniji: leta 1907 Radna; leta 1912 Veržej;
leta 1919 Kodeljevo; leta 1924 Murska Sobota; leta 1938 Celje … Fran
Milčinski je v knjigi Ptički brez gnezda (1917), ki jo »označujejo eni
kot mladinsko, drugi kot vzgojno povest. Je oboje. Vendar kot vzgojno
delo ni namenjeno samo mlademu bralcu, marveč v enaki in še večji
meri tudi staršem in vzgojiteljem.« Snov mu je dala sodna praksa predvsem kot mladinskega in varstvenega sodnika v Ljubljani. »Še bolj kot
nekdaj nastavlja danes življenje mlademu človeku pasti in zanke, ki se
jim večkrat ne zna ali ne more izogniti.« Kakor pred sto leti »se tega
tudi danes večkrat premalo zavedamo. Zato je tudi med današnjo mladino še vedno precej Jerajevih Milanov, Pirčevih Tončkov in Kocmurjevih Stankov in marsikomu izmed njih mora nadomeščati topel dom
in družinsko vzgojo vzgojni zavod.« (Še danes izhaja revija z naslovom
Ptički brez gnezda.)
Prvi salezijanci so začeli s poslanstvom v tujem svetu, v revščini in
pomanjkanju, nepoznani in brez sredstev, toda čudovito so se razširjali
in razraščali tudi v času komunizma … Bilo nas je, da ni bilo prostora
v novih in novih zavodih. Leta 1940 je samo na Rakovniku bivalo in
delovalo 90 salezijancev, dejansko vsi po vrsti mladi.
Kaj je bil razlog, da so se salezijanci tako hitro prijeli in tako močno
razširili? Pogled na glavni oltar v tem svetišču nam to pove:
Marija Pomočnica, ki so jo imenovali kar don Boskova Marija. Slovenci, zgrnjeni okrog Marije Pomagaj na Brezjah, so salezijance, ki so
prinesli češčenje Marije Pomočnice, prepoznali kot svoje.
Od 28 vej salezijanske družine na svetovni ravni na Slovenskem živi
in deluje sedem vej in sicer: don Boskovi salezijanci (SDB); sestre hčere
Marije Pomočnice (HMP); salezijanci sotrudniki (DBS); don Boskovi
(bivši) gojenci (DBG); don Boskove (bivše) gojenke (DBG); don Boskove prostovoljke (DBP); združenje Marije Pomočnice (ZMP).
Salezijanci danes pastoralno oskrbujemo 33 župnij (Slovenija, Črna
Gora, Srbija, Tržaška, Koroška, Kanada), delujemo v šestih večjih zavodih in v misijonih. Salezijanci naše inšpektorije po številu: leta 1981
VARUJ NAS MATI 10
junij 2012, številka 6
KORAKI / UTRIP
nas je bilo 186; leta 1991 še 163; leta 2012 samo še 113.
Danes so nam vrnjene mrtve stavbe, zavodi, v katerih je prostora
na pretek, manjkajo pa sobratje salezijanci; sušimo se in venemo kot bi
bili slabokrvni …
Kaj torej? Kakor je rekel Jezus Nikodemu v nočnem pogovoru: »Potrebno je, da se znova rodimo v Duhu« (prim. Jn 3,3–7). Gre za notranjo prenovo v Svetem Duhu, v zvestobi Kristusu in njegovemu evangeliju, v zvestobi svetemu ustanovitelju Janezu Bosku.
Povabljeni so vsi verniki, ki so jim pri srcu mladi – tako kot pred
prihodom salezijancev v Slovenijo –, da tudi sami prenovimo svoje krščansko življenje, ki bo iz sebe, iz svoje pristnosti in svetosti, porajalo
tudi danes nove duhovne poklice.
Tone Ciglar
ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET
rečanje smo začeli z zgodbo iz življenja Don Boska in molitvijo
litanij Marije Pomočnice. Na zapisnik prejšnje seje ni bilo pripomb.
Ravnatelj Janez Potočnik bo sprejel službo inšpektorja salezijancev
na praznik Marije Pomočnice. Izrazil je vsem zahvalo za lepo sodelovanje. Posebej je vesel, da vse več faranov sprejema Rakovnik za svoj dom
– domačo župnijo. Želi, da bi se v župniji vse bolj oblikovale skupine, ki
bi se čutile vključene v don Boskovo delo z mladimi. Vse nas je povabil
na slavje, ko bo prevzel službo višjega predstojnika salezijancev.
Škof msgr. dr. Peter Štumpf bo letos birmovalec pri nas na Rakovniku. Imel je lepo srečanje z birmanci, botri in starši. Prišel je na naše
uvodno srečanje. Ob veselju, da se lahko sreča s svojo nekdanjo župnijo, nam je podal nekaj misli. Cerkev na zahodu in tudi v Sloveniji doživlja posebno obdobje, porodne bolečine… Živimo v upanju, da se bo
rodilo nekaj novega, svetlega… Papež zato govori o novi evangelizaciji:
novem ognju vere. Ni dovolj pripadnost Cerkvi, kar je v Sloveniji še
zadovoljivo. Pomembna je osebna vera. Ta pa pride iz globoke izkušnje
S
VARUJ NAS MATI 11
junij 2012, številka 6
UTRIP
bližine živega Boga Emanuel/prerok Izaija/: Bog z nami… Evharistija
nam to izkušnjo posreduje. To je redna nedeljska maša in pa adoracija
Zrenje živega Boga. Pomembno je imeti radi ljudi v tem, kar so.
Na seji gospodarskega sveta smo pregledali petletno obdobje. Glavni
vir dohodkov so nedeljske nabirke in prispevek staršev za katehezo. Pri
odhodkih: ogrevanje, elektrika, voda, čiščenje, kopiranje mesečnega glasila, verouk, mešani pevski zbor… Večja dela: ureditev električnega zvonjenja, stopnišče pred cerkvijo, streha nad vratarnico, zakristijske omare,
cerkvena vrata, ministrantske obleke, čiščenje orgel, stopnice na kor/del
stroškov/, vhodi v kripto – ureditev temeljev cerkve, mašni plašči, obnovitev mašnih posod, beljenje v župnišču, video-projekcija…
Na leto je bilo možno investirati okrog trideset tisoč za nujna dela.
Zadnje leto so se nabirke ob nedeljah zmanjšale. Tako ostaja še samo
nekaj tisoč € za nujna dela. V okviru župnije deluje tudi Salezijanski
mladinski center, ki bi potreboval finančno pomoč župnije, pa mu je
ne moremo nuditi.
Pomembni prihodnji dogodki:birma (birmovalec bo msgr. dr. Peter
Štumpf), novoimenovani inšpektor Janez Potočnik bo prevzel vodenje
inšpektorije, zadnji vikend v maju romarski shod, Čarno jezero, procesija ob prazniku Svetega Rešnjega telesa in krvi
- 10. junij – župnijski dan. Kot običajno bo srečanje za vse skupine,
ki delujejo v okviru župnije. Letošnji zakonski jubilanti se bodo zahvalili Gospodu in varstvu Marije Pomočnice. Veroukarji bodo zaključili
z veroukom; posebej se bo zahvalil 9. razred, ki zaključuje osnovnošolski verouk. Nato bo pogostitev za vse. Program bo povezoval Simon.
Povabljene glasbene skupine. Vodenje srečelova je zopet prevzel tajnik
ŽPS-ja Igor. Tudi sladoled za otroke ne bo manjkal, ter nagrade za Nedeljski album. Vsi povabljeni k zbiranjem dobitkov.
Povabljeni k večerni maši in druženju za župnijski pastoralni svet,
gospodarski svet, župnijsko Karitas ter katehetski svet v ponedeljek,
18. junija 2012.
Franc Brečko
VARUJ NAS MATI 12
junij 2012, številka 6
UTRIP
BIRMOVANJE V LETU 2012
ponedeljek, 14. maja 2012. ob 18. uri, sem se z dovoljenjem ljubljanskega nadškofa msgr. dr. Antona Stresa opravil skušnjo birmancev v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku. Srečal sem se tudi z
njihovimi starši in botri. Na samem začetku so birmovalca pozdravili
gospod župnik Franc Brečko SDB, kaplan Jure Babnik SDB in predstavnika birmancev.
Birmanci so se predstavili po birmanskih skupinah, v katerih so poglabljali svojo vero. Opazil sem, da dobro dojemajo temeljne resnice
vere in tudi razmišljajo o načinih poglabljanja ter življenja po krščanskih vrednotah. Staršem sem spregovoril o vzrokih za neverno med
mladimi: Odtujenost samemu sebi, ki pomeni pomanjkanje ljubezni.
Starše sem pozval naj premislijo, če morda ne delajo v ljubezni razlike
do svojih otrok, kajti s tem jim pačijo podobo o sebi. Pravična ljubezen
otrokom prebuja spoštovanje do staršev in seveda ljubezen do Boga.
Botre sem spomnil na njihove dolžnost, ki ji sprejemajo s to službo in
jih povabil k duhovnem, pa tudi prijateljskem spremljanju teh mladih.
Med sveto mašo sem spovedoval. K spovedi so prišli nekateri starši,
botri in birmanci. .
Birmovanje je bilo v nedeljo, 20. maja 2012, v slovesno okrašeni župnijski cerkvi. Zakrament svete birme je prejelo 41 pripravnikov.
Pri mašnem nagovoru sem birmancem spregovoril o posvečenju,
ki so ga birmanci prejeli pri sveti birmi, in jih napravlja za nove, boljše
ljudi, povsem podobne vstalemu Jezusu. Botre in starše sem opozoril, da so asistenti Svetega Duha. Bog jih ponovno nagovarja, da tem
otrokom nudijo oporo v starševski ljubezni, v verski vzgoji, v molitvi,
v prejemanju zakramentov, predvsem pa da jih spremljajo k sveti maši.
Njihovo posvečenje pomeni posvečenje njihovih otrok. Oni so odgovorni za lastno zveličanje in zveličanje teh otrok.
Slovesnost podelitve zakramenta svete birme je potekala ob somaševanju župnika in kaplana, inšpektorja mag. Janeza Potočnika SDB in
prof. Toneta Ciglarja SDB. Sodelovanje birmancev, staršev in botrov je
V
VARUJ NAS MATI 13
junij 2012, številka 6
UTRIP
bilo lepo. Prepeval je župnijski in mladinski pevski zbor.
Spoštovani gospod župnik Franc Brečko SDB, Vam, gospodu kaplanu Juretu Babniku SDB, mežnarju Sebotu Bekesu, SDB, ključarjem,
članom ŽPS-ja, pevskima zboroma, ministrantom in vsem drugim
stalnim ter občasnim sodelavcem, se iskreno in prisrčno zahvaljujem
za pastoralno delo in skrb za lepoto cerkve in bogoslužja ter za poglabljanje vere med ljudmi. To obdobje gotovo ni lahko, saj se tudi vi
soočate z izzivi brezbrižnosti, celo nestrpnosti in sovražnosti do Cerkve. Vseeno pa ohranjate žar oznanjevalca, kar pomeni Vašo vero in
zvestobo Cerkvi. V vztrajnosti je naše plačilo, ki nam ga obljublja Gospod. Skupaj z gospodom nadškofom Antonom nosite težka bremena za ljubljansko nadškofijo. Zahvaljujem se Vam za naklonjenost in
spoštovanje, za bratsko podporo v molitvi in gostoljubje pri Vaši mizi.
Vas, gospod župnik, in vse sodelavce naj spremlja obilje Božjega
blagoslova na priprošnjo Marije Pomočnice kristjanov.
Hvala za velikodušni dar!
Z Vami, Mati Marija!
+Peter Štumpf
soboški škof
SREČANJE ZAKONCEV NA KUREŠČKU
e skoraj deset let zaporedoma se zakonski pari, združeni v Zakonskih skupinah -zdaj je že 6 skupin - srečujemo skupaj pri Mariji
Kraljici miru na Kureščku. Srečanja so postala že tradicija. Vsak tretji
ponedeljek v maju, mesecu šmarnic avtomobili zakoncev hitijo proti
Igu in potem navzgor; ob pol 8h se namreč zberemo v svetišču.
V začetku najprej strmimo v kip Matere božje, ki ima zaskrbljen
obraz. Morda zato, ker sprejema naše skrbi, naš nemir...naše včasih
težke odločitve v zakonskem ali družinskem življenju. Kakor bi hotela
reči: glejte, jaz vam dajem mir v vaša srca, mir mojega Sina, ves nemir
Ž
VARUJ NAS MATI 14
junij 2012, številka 6
UTRIP
pa sprejemam ljubeče, ker sem vaša Mati in Mati Cerkve...
Tudi letos smo se zbrali, da bi v pétih litanijah izrekli zahvalo in
za vse kar smo od lanskega majnika prejeli, zmogli in za vse, za kar si
smejo naša srca deliti med seboj žalost ali veselje. Po božji besedi smo
izrekli spontane prošnje. Neverjetno koliko prisrčnosti in spontanosti,
pa odprtosti, ki seže do srca ....že človeškega, kaj šele božjega in Marijinega! Za pravkar poročen par, za notranje rane, za vse kar nas teži, ...za
otroke in vnuke. Gospod župnik Frenk zna kot duhovnik in prijatelj
sprejemati vse kar je lastnega zakoncem in družinam. Oltar je krasila
zastavica najstarejše skupine SZR- skupina zakoncev Rakovnik.
Po molitvenem bogoslužju smo se zbrali v gostišču za veliko okroglo mizo z namenom, da si izmenjamo naša videnja in prehojeno pot v
preteklem letu. Tako si naša zakonska pota delimo med seboj. Najprej
pa nam je Mihaela kot motor srečanj poročala o dejavnosti Škofijskega
odbora za družino in napovedala srečanja družin, ki bo 1. septembra.
Vsaka skupina je po predstavnikih na kratko poročala o temah, ki so
bile v preteklem letu aktualne, o posebnih dogodkih, o duhovnih vajah...Zanimivo, letos nas je na duhovnih vajah posebno pritegnil film
z naslovom Fireproof, v katerem se lahko spozna prav vsak zakonski
par, mlad ali starejši. Vsebina filma ni preprost recept, ampak nas je
navdala z razmišljanjem o lastni poti in nam odpirala oči, kakšni so
jeziki ljubezni.
Starejša zakonska skupine se je pohvalila, da je medse sprejela študentko teologije, ki je prišla »opazovat« njihova zakonska srečanja. Na
teološki fakulteti bo izdelala seminarsko nalogo...refleksija, hm, ali nekaj podobnega. Študentko, prijetno nasmejano dekle iz Primorskega,
Patricijo po imenu, so pripeljali sem na Kurešček!
Skupina Iskrice se je pohvalila s športnimi srečanji družin, in povabila tudi starejše, da jih obiščejo pri druženju.
Tematike naših zakonskih skupin so res bogate. Značilne so za posamezna obdobja zakoncev in starost otrok ali pa vnukov. Birma, kot
zakrament, je bila ena izmed tem srednje zakonske skupine, starejše zanima 5 jezikov odpuščanja. Vsako leto prihajamo do spoznanja, kako
VARUJ NAS MATI 15
junij 2012, številka 6
UTRIP
prav je, da se povezujemo med seboj. Tako spoznavamo, kaj cerkev je,
predvsem pa, da so Binkošti vedno tu.
Duša vseh zakoncev je gospod župnik Frenk. Kot duhovnik je srečen med zakonci in družinami...in to tudi pokaže! Rad se nasmeji in
daje pogum. Čeprav ima mnogo obveznosti, vedno najde vsaj minutko
in se srečanja posamezne skupine udeleži in podeli božji blagoslov. Prvič letos pa se je zgodilo, da se nam je priključil kaplan župnije...v osebi
gospoda Jureta! Čestitke!
Še dolgo smo se pogovarjali med seboj. Mnoge bogate misli so se
vile med dobrotami na mizi. Nismo le sami sebi namen...smo kot v
prvi Cerkvi tisti, ki oznanjamo Vstalega, v veselju in upanju, sebi in
otrokom, župnijam in okolju.
Hvala ti Marija, da nas ljubiš in združuješ in nas nikoli ne zapuščaš!
Jože Trpin
VARUJ NAS MATI 16
junij 2012, številka 6
UTRIP
SMCJAM
soboto 24.4. je v prostorih mladinskega centra v Celju potekalo srečanje salezijanskih glasbenih skupin imenovano SMCJam.
Zbralo se je šest bendov iz Ljubljane, Maribora, Celja in Sevnice; med
njimi pa letos tudi dve naši glasbeni skupini: BEND GŠ, ki ga sestavljajo učenci Glasbene šole Rakovnik in BEND SMC sestavljen iz naših
animatorjev.
Po dvorani v Smc-ju je donela glasba mladih src, različne duhovno
ritmične mladinske pesmi, kitare in bobni. Skupine so pripravile zanimiv in pester program in v dobri uri dodobra razgreli naše boke in
glasilke.
Naše barve so zastopali:
V
BEND GŠ
na bass kitari Maj Žan Peršin
na ritem kitari Gašper Kunaver in na
električni kitari Vid Terzer
BEND SMC
na ritem kitari Martin Žukovec
Bass kitara Rok Kosi
Klaviature Urban Barbič
Violina in vokal Kaja Šoštarič
Flavta in vokal Katja Kozin
Ob uspešno opravljenem javnem nastopu našima bendoma iskreno
čestitamo in verjamemo, da bo takih nastopov še veliko več.
Domen
VARUJ NAS MATI 17
junij 2012, številka 6
KARITAS
SPLAČA SE BITI KRISTJAN
''Vse človeštvo je kakor trava
in vsa njegova slava kakor cvetlica v travi;
trava se posuši in cvetlica uvene,
beseda Gospodova pa ostane vekomaj.''
teh dneh poslušamo razlago Apostolskih del in delovanje Svetega
Duha med prvimi kristjani. Že Peter in apostoli so bili na mnoge
načine 'potisnjeni' v oznanjevanje evangelija vsem ljudem, ne le Judom,
čeprav so imeli pomisleke pred tem. Bog se jim je razodeval na različne
načine: v sanjah, v srečanju z drugimi ljudmi, rešitvijo iz ječe ipd..
Jezusovi učenci so bili preprosti ljudje: ribiči, delavci, človeško šibki,
toda On jih je izbral, da oznanjajo veselo oznanilo. Zagotovil jim je:
''Jaz sem z vami vse dni do konca sveta!''
Vsak od nas lahko v svojem življenju najde v odločitvah in na križpotjih svojega življenja božji poseg in delovanje Svetega Duha. Le malo
pomislimo. Verjetno je pomembna odločitev prava izbira poklica, izbira zaposlitve, izbira prijateljev, izbira zakonca, pravilne odločitve…
Včasih je težko živeti sedanjik. Sprejeti to, kar prinaša sedanji čas. V
tem tempu življenja je važno si vzeti čas, prisluhniti in slišati bližnjega.
Tudi mi smo šibki, nebogljeni, toda On je z nami! Bodimo oznanjevalci, vendar ne s pridiganjem, ampak s svojim življenjem.
Zvečer, preden gremo k počitku, se vprašajmo: ''Bog, ali si danes zadovoljen z menoj?'' In prosimo: ''Bog, bodi usmiljen z menoj. Trudil/a
se bom po svojih močeh.''
Skušajmo biti s svojo dobroto in obzirnostjo za druge blagoslov; za
tiste, ki trpijo, ki so sami, za tiste, ki v svoji brezupni zapuščenosti iščejo sočloveka, njegovo roko, njegovo srce.
Vsak dan si pridobimo nalepko ljubezni, za vsak dan darovanja ljudem in Bogu. Nalepke ljubezni zbirajmo za obljubljeno Večnost. Se
splača.
Za ŽK Rakovnik: Judita Petelin
V
VARUJ NAS MATI 18
junij 2012, številka 6
KARITAS
ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, Ljubljana
Dežurstvo v juniju 14.06.2012 in v juliju 19.07.2012 od 17h do 19h.
TRR: 02058-0253398959 NLB. Hvala za vsak dar.
VARUJ NAS MATI 19
junij 2012, številka 6
KOLEDAR
KOLEDAR
JUNIJ
03.06.,ned: SVETA TROJICA. Sklep salezijanske športne lige.
05.06.,tor: Zaključni koncert Osnovne šole Oskar Kovačič ob 19.30
uri v cerkvi na Rakovniku.
07.06.,čet: Sv. Rešnje telo in kri, slovesni praznik. Maše po nedeljskem sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. Po večerni
maši bo telovska procesija.
08.06.,pet: Priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri. Koncert
s skupino Oktetek, ter skupine Whiffenpoofs z univerze
Yale iz Združenih držav Amerike med večerno mašo ob
18.30 uri in po njej.
10.06.,ned: 10. nedelja med letom. Praznovali bomo ŽUPNIJSKI
DAN z letošnjimi jubilanti pri maši ob pol enajstih. Vabljene vse skupine, ki delujejo v okviru naše župnije. Po
maši pogostitev za vse v prostorih Salezijanskega mladinskega centra.
12.06.,tor: Srečanje za starejše v prostorih župnišča ob 9.00 uri.
15.06.,pet: Srce Jezusovo, slovesni praznik.
16.06.,sob: Srce Marijino. 44. romanje invalidov, bolnikov in starejših na Brezje: ob 9.00 uri
17.06.,ned: 11. nedelja med letom. Krsti bodo med mašo ob 10.30
uri.
18.06.,pon: Sv. maša in druženje za ŽPS, gospodarski svet, župnijsko
Karitas, katehetski odbor ob 18.30 uri.
20.06.,sre: Zaključni koncert B-program Glasbene šole Rakovnik.
21.06.,čet: Zaključna prireditev Glasbene šole Rakovnik.
22.06.,pet: Zakonska skupina Zvonci: Adergas.
23.06.,sob: Sv. maša na Krimu ob 11.00 uri; odhod iz Tomišlja ob
8.00 uri.
VARUJ NAS MATI 20
junij 2012, številka 6
KOLEDAR
24.06.,ned: 12. nedelja med letom. Sv. Janez Krstnik, kres. Pobožnost zadnje nedelje v mesecu ob 15.00 uri.
25.06.,pon: Dan državnosti.
27.06.,sre: Duhovne vaje za veroukarje 7. do 9. razred v Želimljah.
29.06.,pet: Sv. Peter in Pavel, slovesni praznik. Maše po nedeljskem
sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. Duhovniška posvečenja v stolnici. Srebrna maša inšpektorja Janeza Potočnika med večerno mašo.
JULIJ
01.07.,ned: 13. nedelja med letom. Nedelja Slovencev po svetu.
Nova maša Gašperja Otrina v Domžalah ob 10.00 uri.
02.07.,pon: Oratorij – 1. teden.
05.07.,čet: Sv. Ciril in Metod, sozavetnika Evrope.
06.07.,pet: Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali
bomo bolne in ostarele na domu.
07.07.,sob: Prva sobota: posvetili se bomo Srcu Marijinemu.
08.07.,ned: 14. nedelja med letom.
09.07.,pon: Oratorij – 2. teden.
13.07.,pet: Priprava na krst ob 17.00 uri.
15.07.,ned: 15. nedelja med letom. Krsti po maši ob 11.30 uri.
Uskovniški teden za animatorje do sobote
16.07.,pon: Oratorij – 3. teden.
22.07.,ned: 16. nedelja med letom. Krištofova nedelja.
23.07.,pon: Oratorij – 4. teden.
29.07.,ned: 17. nedelja med letom. Pobožnost zadnje nedelje v mesecu ob 15.00 uri. Uskovniški teden za animatorje do sobote 4. avgusta.
VARUJ NAS MATI 21
junij 2012, številka 6
KOLEDAR
AVGUST
03.08.,pet:
04.08.,sob:
05.08.,ned:
06.08.,pon:
12.08.,ned:
15.08.,sre:
17.08.,pet:
19.08.,ned:
24.08.,pet:
26.08.,ned:
Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali
bomo bolne in ostarele na domu.
Prva sobota: posvetili se bomo Srcu Marijinemu.
18. nedelja med letom. Marija Snežna.
Jezusova spremenitev na gori.
19. nedelja med letom.
Vnebovzetje Device Marije, zapovedani praznik. Maše
po nedeljskem sporedu. Romarski shod ob 15.00 uri.
Priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri.
20. nedelja med letom. Krsti bodo med mašo ob pol enajstih.
Saviokamp v Dominikovem domu na Pohorju za ministrante.
Spominski dan Marije Pomočnice. Prejeli bomo blagoslov na njeno priprošnjo.
21. nedelja med letom. Pobožnost zadnje nedelje v mesecu ob 15.00 uri. Na Kureščku romarski shod ob prazniku Marije Kraljice.
SEPTEMBER
01.09.,sob:
Brezjanska Marija. Jesensko srečanje animatorjev Oratorija.
02.09.,ned: 22. nedelja med letom. Angelska nedelja
03.09.,pon: Katehetski odbor
07.09.,pet: Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali
bomo bolne in ostarele na domu.
08.09.,sob: Marijino rojstvo, slovesni praznik posvečenja naše cerkve Marije Pomočnice. Maše po nedeljskem sporedu:
7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. Molitveni dan za duhovne
poklice na Brezjah.
09.09.,ned: 23. nedelja med letom. Jesenski romarski shod ob 15.00
uri.
VARUJ NAS MATI 22
junij 2012, številka 6
KOLEDAR
V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVA ČLANA
Maša Oražem;
Gašper Nose
ČESTITAMO, DA SO BILI PRED BOGOM
V LJUBEZNI POTRJENI
Uroš Zajec – Issa Osojnik;
Miha Močnik – Larisa Lešnjak
V VEČNOST SO SE PRESELILI
Vida Zaletelj/r. 1931/;
Olga Škedelj/r. 1953/;
Vid Mrhar/r. 1943/;
Irena Elikan/r. 1924/;
Ivana Juha/r. 1923/
Glasilo izdaja Župnija Rakovnik
Uredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Prelom Vito Lojk
VARUJ NAS MATI 23
junij 2012, številka 6
Je čas, da ljubimo Boga!
sv. Marija Dominika Mazzarello
Župnijski urad Ljubljana Rakovnik
Rakovniška 6, 1108 Ljubljana
tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28
www.donbosko.si/rakovnik
[email protected]
[email protected]
ORATORIJ
bo potekal štiri tedne.
Začel se bo v ponedeljek,
2. julija;zaključil se bo z
izletom v soboto, 28. julija.
Oratorijska zgodba bo govorila o sv. Mariji Dominiki
Mazzarello. Naslov oratorija: GREM JAZ! Cena za en
teden oratorija je 13€.
TELOVSKA PROCESIJA
ob prazniku sv. Rešnjega
telesa in krvi bo četrtek,
7. junija po večerni slovesni sveti maši. Vabljeni
otroci, prvoobhajanci, da
boste pred oltarji trosili
cvetje.
ŽUPNIJSKI DAN
bo v nedeljo, 10. junija pri maši ob
10.30 uri. Vabimo vse, ki letos obhajate: 5., 10., 15., 20., 25., 30., 35., 40., 45.,
50., 55., 60., obletnico poroke, da se
vpišite v romarski sobi. Priporočamo
se tudi za dobitke za srečelov.