publikacija 2014/2015 - Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra

Transcription

GSŠRM Kamnik 2014/2015
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA
RUDOLFA MAISTRA
Novi trg 41a, 1241 Kamnik
Telefon:
Telefax:
Internet:
E-mail:
(01) 830 32 00
(01) 830 32 18
http://www.gssrm.si
[email protected]
ravnatelj:
mag. Šemso MUJANOVIČ
pomočnik ravnatelja:
Pavel ŠKOBERNE
šolska svetovalca:
Darinka VRHOVEC
Pavel ŠKOBERNE
TAJNIŠTVO
Simona ALBIANI
30
uradne ure 10
- 14
00
Karmen BELINA
RAČUNOVODSTVO
uradne ure 9
00
- 13
Ana OSOLNIK KJUDER
00
Cilka KOVAČIČ
tel. (01) 830 32 25
KNJIŽNICA
Erna GREGORC
Mojca KREVS
tel. (01) 830 32 23
Andreja SABATI ŠUSTER
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Karmen BELINA
tel. (01) 830 32 28
1
VSEBINA
1.
Uvodne misli
2.
Organizacija in upravljanje šole
3.
Izobraževalni programi in organizacija pouka
4.
Urnik zvonjenja
5.
Stiki med šolo in starši
6.
Šolska prehrana
7.
Knjižnica
8.
Šolski sklad
9.
Predstavitev pedagoških delavcev GSŠRM Kamnik
10. Razredniki
11. Krožki in izbirne vsebine
12. Načrtovane ekskurzije
13. Izobraževanje odraslih
14. Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah
15. Šolska pravila GSŠRM Kamnik
16. Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah
17. Šolska pravila ocenjevanja znanja
18. Pravila o šolski prehrani
19. Pravila za dijake z različnimi statusi
2
Dragi dijaki, spoštovani starši!
Vsako leto znova se veselimo začetka šolskega leta, saj prinaša dobrodošle
novosti. Prinese novo generacijo dijakov in njihova nova pričakovanja, poleg
tega prinese tudi nekaj novosti v sami organizacije šole. Za boljše počutje,
večjo varnost in še boljše pogoje dela, ki botrujejo boljšim učnimi dosežkom,
smo v času počitnic prepleskali vse skupne prostore šole, v vseh učilnicah
smo posodobili dostopnost do brezžičnega interneta, še dodatno uredili
okolico šole ter uskladili vhod na šolsko parkirišče z novim prehodom za
pešce. Uspeli smo posodobiti sistem ogrevanja ter opremiti nekaj učilnic z
novim pohištvom. Z vsemi temi posodobitvami ter s polnimi baterijami, ki smo
jih napolnili med počitnicami z željo po še več znanja, startamo v najboljše in
najuspešnejše šolsko leto do sedaj.
Vabimo vas, da redno spremljate šolsko spletno stran, vse informacije boste
lahko dobili tudi na Facebook-u in Twitterju, kjer ažurno dodajamo novosti.
Vsem dijakom, učiteljem in staršem želim izvrstno sodelovanje v šolskem letu
2014/15 ter uspešno, znanja in zadovoljstva polno šolsko leto, ki prihaja.
mag. Šemso Mujanovič,
ravnatelj šole
Pred vami so informacije, s pomočjo katerih boste spoznali šolo, njeno
organizacijo in delo v šolskem letu 2014/2015. Pripravili smo jih z
namenom, da boste lažje usklajevali šolske in domače obveznosti, si
bolje organizirali zasluženi oddih in imeli več možnosti za bogatejše stike
s šolo. V šolskem koledarju je označen potek pouka za šolsko leto
2014/2015.
Dodani so tudi pravilniki in Šolska pravila, ki veljajo na naši šoli, Šolska
pravila ocenjevanja znanja in Pravila o šolski prehrani. Dijaki z različnimi
statusi naj si ogledajo tudi Pravilnik o prilagoditvi šolskih obveznosti.
3
ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE ŠOLE
Ustanovitelj GSŠRM Kamnik je Republika Slovenija. Na šoli izvajamo
naslednje izobraževalne programe:

splošna gimnazija,

maturitetni tečaj,

ekonomski tehnik in

predšolska vzgoja.
Poleg tega na šoli izvajamo še dejavnosti, povezane z izvedbo
programov, ki omogočajo kvalitetnejše opravljanje osnovnih dejavnosti:


Enota izobraževanja odraslih s programi:
 ekonomski tehnik,
 predšolska vzgoja,
 gimnazija in ekonomska gimnazija,
 maturitetni tečaj
 izpopolnjevanja v slovenskem in tujih jezikih,
 računalniško usposabljanje.
Pomembno dejavnost predstavljajo tudi storitve šolske kuhinje.
Svet šole
Najvišji organ upravljanja je Svet šole, ki ima 13 članov:
- tri predstavnike ustanovitelja (Robert Kokotec, Fadila Bužinkić
Halilović in Zoran Bosančić),
- pet predstavnikov delavcev šole (Marta Zabret, Barbara Ogrin, ,
Klavdija Pikelj Grobelnik, Andreja Sabati Šuster in Karmen Belina),
- predstavnik dijakov gimnazijskih programov (Blaž Slabajna),
- predstavnik dijakov strokovnih programov (Monika Virant),
- predstavnika staršev gimnazijskih programov (Barbara Didovič in
Mihela Vrandečič),
- predstavnik staršev strokovnih programov (Stojan Debevec).
Predsednica sveta šole je Marta Zabret, prof.
4
Pristojnosti Sveta šole:








sprejema letni delovni načrt šole,
obravnava zaključni račun,
predlaga ustanovitelju spremembe ali razširitev dejavnosti šole,
razpisuje volitve predstavnikov v Svet šole,
imenuje in razrešuje ravnatelja v soglasju z ustanoviteljem,
imenuje svoje izvršilne organe,
odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka,
daje ustanovitelju in ravnatelju šole predloge in mnenja o posameznih
vprašanjih.
Poslovodni in pedagoški vodja je ravnatelj šole.
Ravnatelj
Naloge ravnatelja kot poslovodnega organa so:









vodenje, usklajevanje in organiziranje vzgojno izobraževalnega dela,
izvrševanje sklepov Sveta šole,
skrbi za pravilno materialno in finančno poslovanje šole in smotrno uporabo
njenih sredstev,
skrbi za zakonitost dela šole,
zahteva uvedbo disciplinskega postopka in druge disciplinske ukrepe,
odloča o delovnih razmerjih v šoli,
poroča Svetu šole o svojem delu in sodeluje pri delu sveta,
sprejema posamezne splošne akte v skladu z zakoni in pravilniki,
opravlja druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
Naloge ravnatelja na pedagoškem področju:








organizira in vodi pedagoški proces,
določa sistemizacijo delovnih mest v soglasju z ministrstvom,
pripravlja predlog letnega delovnega načrta,
vodi delo učiteljskega zbora, spremlja delo učiteljev in jim svetuje,
usmerja delo svetovalne službe,
skrbi za sodelovanje šole s starši, spremlja delo skupnosti dijakov,
odloča o vzgojnih ukrepih,
opravlja druga dela v skladu z zakonom in predpisi ter navodili ministrstva.
5
Pomočnik ravnatelja
Naloge pomočnika ravnatelja so:



pomaga ravnatelju pri pedagoškem vodenju šole in ureja šolsko
dokumentacijo,
skrbi za nadomeščanje odsotnih učiteljev,
opravlja druga dela v skladu z navodili in pooblastili ravnatelja.
Učiteljski zbor
Sestavljajo vsi strokovni delavci šole. Vsa vprašanja in pripombe, ki so povezani
z vzgojno izobraževalnim delom, učiteljski zbor obravnava in rešuje na
pedagoških konferencah oziroma sejah učiteljskega zbora, ki jih sklicuje in vodi
ravnatelj.
Programski učiteljski zbor (PUZ)
Sestavljajo ga vsi učitelji in strokovni delavci, ki sodelujejo pri izvajanju programa
ekonomski tehnik in predšolska vzgoja. Vodja PUZ-a v programu ekonomski
tehnik je Klavdija Pikelj Grobelnik, vodja PUZ-a v programu predšolske vzgoje pa
Gabrijela Gregorič. Naloge PUZ-a so: pripravi načrt ocenjevanja znanja, odloča
o napredovanju vsakega dijaka, določi osebni izobraževalni načrt za neuspešne
dijake, odloča o načinu opravljanja dopolnilnih izpitov, odloča o načinu
ponavljanja letnika, ugotavlja dosežene zmožnosti dijaka, ki ne zaključi
izobraževanja.
Oddelčni učiteljski zbor
Sestavljajo ga učitelji, ki opravljajo vzgojno izobraževalno delo v posameznem
oddelku, po potrebi sodelujejo pri delu oddelčnega učiteljskega zbora tudi
svetovalni in drugi strokovni delavci. Oddelčni učiteljski zbor obravnava vzgojno
izobraževalno problematiko v oddelku, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja
druge naloge v skladu z zakonodajo.
Razrednik
Vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate
oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih dijakov,
sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter
opravlja druge naloge v skladu z zakoni.
6
Skupnost dijakov
Organizirana je v oddelčnih skupnostih, predstavlja pa jih dijaški parlament.
Mentor dijaške skupnosti je Rok Zore. Učiteljski zbor, Svet staršev in Svet šole
vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude skupnosti dijakov ter
jih seznanijo s svojimi stališči in odločitvami.
Svet staršev
Za uresničevanje interesov staršev se oblikuje Svet staršev, ki je posvetovalni
organ ravnatelja in učiteljskega zbora. Sestavljajo ga starši, izvoljeni na
oddelčnih roditeljskih sestankih. Predsednica Sveta staršev gimnazijskih
programov je Barbara Didovič. Predsednik Sveta staršev strokovnih programov
pa je Stojan Debevec.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI IN ORGANIZACIJA
POUKA
V rednem izobraževanju izvajamo programe splošne gimnazije,
ekonomskega tehnika, predšolske vzgoje in maturitetnega tečaja.
Šolsko leto se prične 1. septembra in konča 31. avgusta. Razporeditev
pouka je določena s šolskim koledarjem. V šolskem letu sta dve
ocenjevalni obdobji. Prvo ocenjevalno obdobje se zaključi 15. januarja
2015, drugo ocenjevalno obdobje pa 23. junija 2015.
Za zaključne letnike se pouk konča 22. maja 2015.
Jesenske počitnice so v času od 27. 10. do 31. 10. 2014
Novoletne počitnice so v času od 29. do 31. 12. 2014.
Zimske počitnice so v času od 23. 2. do 27. 2. 2015.
Prvomajske počitnice so v času od 28. 4. do 30. 4. 2015.
Državni izpitni center določi maturitetni koledar in koledar poklicne
mature, s katerim opredeli izvedbo in potek mature (več na www.ric.si).
7
V šolskem letu 2014/2015 so dijaki vpisani v naslednje
oddelke:
SPLOŠNA GIMNAZIJA:
1. letnik - 1. A, 1. B, 1. C, 1. Č.
2. letnik - 2. A, 2. B, 2. C, 2. Č.
3. letnik - 3. A, 3. B, 3. C, 3. Č, 3. D.
4. letnik - 4. A, 4. B, 4. C, 4. Č, 4. D.
MATURITETNI TEČAJ:
1. oddelek MT
EKONOMSKI TEHNIK:
1. letnik - 1. E.
2. letnik - 2. E.
3. letnik - 3. E.
4. letnik - 4. E, 4. F.
PREDŠOLSKA VZGOJA
1. letnik - 1. F, 1. G.
2. letnik - 2. F, 2. G.
3. letnik - 3. G.
4. letnik - 4. G.
8
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Z DELOM (PUD)
Ekonomski tehnik
Praktično usposabljanje z delom je obvezno za dokončanje programa za
vse dijake. Na praktično usposabljanje z delom odhajajo v podjetja dijaki
drugih in tretjih letnikov. S podjetji, kjer dijaki opravljajo praktično
usposabljanje z delom, šola podpiše pogodbo. Potekalo bo:
- v času od 9. 3. do 20. 3. 2015 za 2. letnike in
- v času od 19. 1. do 30. 1. 2015 za 3. letnike.
Organizacijo PUD vodi Suzana Andoljšek.
Predšolska vzgoja
Praktično izobraževanje v delovnem procesu obsega 10 tednov in
omogoča doseganje ciljev, ki jih šola ne more uresničiti, so pa pomembni
pri razvijanju poklicnih kompetenc. Nosilec izobraževanja sta vrtec in
šola. Praktično usposabljanje se izvaja vsa leta izobraževanja.
Potekalo bo:
- v času od 5. 1. do 9. 1. 2015 za 1. letnike,
- v času od 16. 3. do 27. 3. 2015 za 2. letnike,
- v času od 4. 5. do 15. 5. 2015 za 3. letnike in
- vsak petek od oktobra 2014 do maja 2015 za 4. letnike.
Organizacijo PUD vodi Mojca Krevs.
MATURA
Šolanje na gimnaziji in maturitetnem tečaju se zaključuje z opravljanjem
mature. Gimnazijec lahko izbira med trinajstimi maturitetnimi predmeti,
zato je z gimnazije možen prehod na vse študijske smeri na vseh
slovenskih univerzah.
Tajnica šolske komisije za splošno maturo je Sonja Trškan.
POKLICNA MATURA
Šolanje na ekonomskem tehniku in predšolski vzgoji se zaključuje z
opravljanjem poklicne mature. Z uspešno opravljeno poklicno maturo se
večina dijakov vpisuje v programe visokih strokovnih šol, ali se zaposlijo.
Z opravljanjem dodatnega maturitetnega predmeta se lahko vpišejo na
določene univerzitetne študijske programe.
Tajnica šolske komisije za poklicno maturo je Gabrijela Gregorič.
9
MATURITETNI TEČAJ
Na šoli izvajamo tudi maturitetni tečaj, ki je oblika rednega šolanja in
traja eno šolsko leto (od začetka oktobra do začetka mature). Namenjen
je absolventom srednjih poklicnih, tehniških in strokovnih šol, ki so
zaključili šolanje z zaključnim izpitom ali s poklicno maturo. Vpišejo se
lahko tudi nekdanji gimnazijci, če so zaključili tri letnike gimnazije in
prekinili šolanje za najmanj eno leto. Predmetnik določa obseg, ki
omogoča pripravo na tri obvezne in dva izbirna maturitetna predmeta.
Z uspešno opravljenim maturitetnim tečajem si pridobijo pravico do
opravljanja mature.
IZVAJANJE POUKA
Pouk poteka v dopoldanskem času od 7.50 do 14.25. Zaradi organizacije
malice imamo dva daljša odmora, in sicer od 9.25 - 9.55 in od 10.40 11.10.
URNIK ZVONJENJA
URA
predura
ČAS
7.00 - 7.45
1
2
3
7.50 - 8.35
8.40 - 9.25
9.55 - 10.40
4
5
11.10 - 11.55
12.00 - 12.45
6
12.50 - 13.35
7
13.40 - 14.25
8
9
10
11
14.30 - 15.15
15.20 - 16.05
16.10 - 16.55
17.00 - 17.45
12
17.50 - 18.35
10
STIKI MED ŠOLO IN STARŠI
Na šoli spodbujamo povezanost s starši, zato želimo, da starši redno
obiskujejo roditeljske sestanke in govorilne ure pri razrednikih in
profesorjih posameznih predmetov.
GOVORILNE URE
Profesorji imajo govorilne ure za dijake in za starše praviloma
razporejene enkrat tedensko v urniku, če je to dopoldan, pa še enkrat
mesečno v popoldanskem času. Razrednik seznani dijake s termini
govorilnih ur profesorjev, ki poučujejo v oddelku. Razpored je objavljen
na oglasni deski na upravi in na spletni strani šole.
Uradne ure za starše, ki bi se radi pogovorili z ravnateljem ali šolsko
svetovalno službo, so vsak dan od 9.00 do 14.00 (po predhodnem
dogovoru).
RODITELJSKI SESTANKI
V šolskem letu razrednik organizira najmanj dva roditeljska sestanka, na
katerih lahko sodeluje tudi šolska svetovalna služba.
ŠOLSKA SVETOVALNA SLUŽBA
Šolska svetovalna služba nudi strokovno pomoč dijakom, njihovim
staršem in profesorjem. Koordinira in izvaja preventivne aktivnosti v šoli
ter organizira predavanja za dijake in starše. Svetovalno delo poteka v
skupinski in individualni obliki. S svetovalci se lahko pogovorite o učnih
in drugih osebnih težavah, pomagajo pa vam lahko tudi pri izbiri fakultete
ali poklica. Izvajajo tudi vpis novincev v prvi letnik in svetujejo pri
preusmeritvah na druge šole.
Svetovalno službo na šoli opravljata Darinka Vrhovec (tel. 830 32 13) in
Pavel Škoberne (tel. 830 32 24).
11
ŠOLSKA PREHRANA
Šola spodbuja zdrave življenjske navade, med katerimi je tudi redna in
zdrava prehrana. Tako imajo dijaki na razpolago prostorno jedilnico in
kuhinjo, ki pripravlja malice in kosila. Prostor za malico je v jedilnici, zato
prinašanje hrane in pijače v učilnico ni dovoljeno.
Malica poteka v dveh odmorih:

1. in 2. letnik od 9.25 do 9.55,

3. in 4. letnik od 10.40 do 11.10.
Kosilo je na voljo od 12.00 do 14.45.
KNJIŽNICA
Knjižnica je namenjena dijakom in profesorjem. Podpira vzgojno
izobraževalno delo na šoli, profesorje oskrbuje z literaturo za utrjevanje,
izpopolnjevanje in poglabljanje strokovnega znanja, dijakom pa s
sistematičnim posredovanjem literature razširja in poglablja pri šolskem
pouku pridobljena spoznanja. Navaja tudi na permanentno
izobraževanje.
V knjižnici so urejeni prostori za poslušanje avdio kaset in CD plošč, za
gledanje video kaset in TV ter za pouk s pomočjo računalnika. Dijaki
imajo možnost iskanja informacij preko interneta, priključeni pa smo tudi
na računalniški katalog knjižničnega gradiva COBISS. Za dijake v
knjižnici izvajajo bibliopedagoške ure, ure knjižne in knjižnične vzgoje.
Knjižničarki sta Erna Gregorc in Mojc Krevs.
UČBENIŠKI SKLAD
Dijaki si lahko v knjižnici izposodijo komplete učbenikov za vse letnike.
Naročilnico za izposojo oddajo ob koncu šolskega leta za naslednji
letnik. Cena izposoje znaša tretjino cene novih učbenikov.
Dijaki iz socialno ogroženih družin si lahko učbenike izposodijo
brezplačno. Naročilnici priložijo soglasje za zbiranje podatkov in
fotokopijo odločbe o otroškem dodatku.
12
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Za dijake 1. in 3. letnikov so organizirani sistematski zdravstveni pregledi
v ZD Kamnik.
ŠOLSKI SKLAD
V šoli deluje šolski sklad, v katerem se zbirajo prispevki staršev, podjetij
in drugih organizacij ali posameznikov. Z njim skušamo zagotoviti
sredstva za boljšo in nadstandardno opremljenost šole ter izvedbo
izbirnih in dodatnih programov.
Svet staršev je v šolskem letu 2013/2014 predlagal prostovoljni
prispevek staršev v šolski sklad v višini 30 EUR. Vplačila se lahko
razporedijo na 10 mesecev in so vključena na položnice za malico (3
evre mesečno). Staršem, ki teh položnic ne prejemajo, se izdajo
posebne položnice samo za šolski sklad. Staršem, ki se ne odločijo za
mesečna vplačila pa se izdajo dve položnici za 15 EUR. Na prvem
roditeljskem sestanku v septembru se staršem predstavi način
pridobivanja sredstev in pridobi soglasje staršev o vplačilih v šolskih
sklad.
Vplačevanje v Šolski sklad za starše z več otroki se sprejme v naslednji
obliki: 2 €/mesec/otroka, če imajo dva otroka na šoli in 1 €/mesec/otroka,
če imajo tri ali več otrok na šoli.
Porabo sredstev nadzoruje upravni odbor, v katerega so izvoljeni
predstavniki staršev, dijakov in delavcev zavoda.
V lanskem šolskem letu smo s pomočjo sredstev šolskega sklada
omogočili delovanje šolske dijaške skupnosti, posodobili računalniško
učilnico, uredili in posodobili nekaj učilnic, uredili dijaške sanitarije,
omogočili dodatne priprave na poklicno maturo, sofinancirali
mednarodne izmenjave in projekte, sofinancirali nakup knjig in revij,
sofinancirali obvezne dejavnosti za socialno šibke dijake in sofinancirali
fotokopije učnih pripomočkov za dijake.
13
SEZNAM PEDAGOŠKIH DELAVCEV GSŠRM
Priimek in ime profesorja
ANDOLJŠEK Suzana
BALANTIČ Katja
BARBA Antonija
BERGANT Stanka
BLATNIK Nadja
BRANK PEČKO Tatjana
BUČAR LEŠNIK Pia
CAPUDER MERMAL Renata
CIGLAR Iva
CVRTILA LOŽAR Tatjana
ČAS Bojan
ČERNE GREGORIČ Ana
ČERNEHA Oliva
DREWES Gabriele
FABJAN Vesna
GALIČ Katarina
GERE Marija
GREGORC Erna
GREGORIČ Gabrijela
GRILJ Anica
HLADNIK Alenka
HRIBAR Nataša
JAMŠEK Kristina
JANEŽIČ Marta
JERAS Cirila
JUHART Matej
KAVKA Dušan
KIMOVEC Franci
KLEMENČIČ Janez
KRALJ Marjeta
KOŽLAKAR Rafaela
KREVS Mojca
KUŠAR Andreja
KUŠAR Vincenc
LALOVIČ Majda
Poučuje predmet
ekonomski strokovni moduli
angleščina
nemščina
matematika
likovna umetnost, umetnostna zgo.
sociologija, vešč. sporazumevanja
italijanščina
kemija, naravoslovje za otroke
slovenščina
angleščina
sociologija, zgodovina
ustvarjalno izražanje, umetnost
glasba, ustvarjalno izražanje
tuji učitelj nemščine
angleščina, slovenščina
nemščina, ustvarjalno izražanje
knjižničarka
informatika, znakovno sporazume.
slovenščina
filozofija, psihologija
slovenščina
slovenščina
angleščina, francoščina
biologija
športna vzgoja
matematika
informatika, fizika
zgodovina, slovenščina, USI
kemija
knjižničarka, igre za otroke, VZO
angleščina, nemščina
informatika
nemščina
14
Priimek in ime profesorja
LUKAN Alenka
ILIBAŠIĆ Mateja
MANDELJC Milan
MRAK Irja
MUJANOVIĆ Šemso
OGRIN Barbara
PAVLINIČ Tanja
PERHAVEC Suzana
PIKELJ GROBELNIK Klavdija
PIRŠ Viktorija
PODJED Valerija
POLAJŽER Stanislava
PREZELJ Melita
REPANŠEK Žiga
RESMAN Jana
RUDOLF Katarina
SCHLEGEL Andrej
STELE KRALJ Brigita
SMOLNIKAR Matic
STREHAR Marko
ŠKOBERNE Pavel
ŠVRAKA Marija
TRŠKAN Sonja
VLAŠIČ VILFAN Valerija
VOLJČ Vitka
VRANKAR Lojze
VRESNIK Ožbej
VRHOVEC Darinka
VRHOVNIK Vera
ZABRET Marta
ZABRIČ Majda
ZORE Rok
ZORMAN Tatjana
ŽIDAN Stanislava
ŽUMER Ines
Poučuje predmet
športna vzgoja
italijanščina
angleščina
matematika, matematika za otroke
športna vzgoja
športna vzgoja
matematika
fizika
eko. strokovni moduli, znakovno spora.
geografija
geografija, zgodovina
matematika
športna vzgoja
biologija
psihologija, razvoj in učenje otroka
likovna umetnost, ustvarjalno izražanje
nemščina, jezikovno izražanje otrok
laborant fizike
psihologija
nemščina
geografija
fizika
zgodovina
psihologija
biologija
matematika
laborantka biologije in kemije
športna vzgoja, šport za otroke
slovenščina, kurikulum odd. v vrtcu, pedag.
slovenščina
angleščina
15
RAZREDNIKI IN NJIHOVI NAMESTNIKI
razred
1.A
1.B
1.C
1.Č
1.E
1.F
1.G
RAZREDNIK
Lojze VRANKAR
Suzana PERHAVEC
Cirila JERAS
Nataša HRIBAR
Viktorija PIRŠ
Andreja KUŠAR
Tatjana CVRTILA LOŽAR
NAMESTNIK
Rafaela KOŽLAKAR
Ines ŽUMER
Lojze VRANKAR
Brigita STELE KRALJ
Marjeta KRALJ
Irja MRAK
Mojca KREVS
2.A
2.B
2.C
2.Č
2.E
2.F
2.G
Melita PREZELJ
Tanja PAVLINIČ
Katja BALANTIČ
Iva CIGLAR
Suzana ANDOLJŠEK
Katarina GALIČ
Gabrijela GREGORIČ
Stanislava ŽIDAN
Nataša HRIBAR
Stanislava POLAJŽER
Ožbej VRESNIK
Valerija VLAŠIČ VILFAN
Kristina JAMŠEK
Mojca KREVS
3.A
3.B
3.C
3.Č
3.D
3.E
3.G
Renata CAPUDER MERMAL
Marta ZABRET
Antonija BARBA
Marta JANEŽIČ
Rok ZORE
Vitka VOLJČ
Vesna FABJAN
Brigita STELE KRALJ
Ines ŽUMER
Ožbej VRESNIK
Dušan KAVKA
Barbara OGRIN
Marija GERE
Tatjana BRANK PEČKO
4.A
4.B
4.C
4.Č
4.D
4.E
4.F
4.G
Stanislava ŽIDAN
Marija ŠVRAKA
Sonja TRŠKAN
Tatjana ZORMAN
Žiga REPANŠEK
Marija GERE
Klavdija PIKELJ GROBELNIK
Marjeta KRALJ
Stanka BERGANT
Alenka HLADNIK
Tanja PAVLINIČ
Dušan KAVKA
Katja BALANTIČ
Andreja KUŠAR
Valerija VLAŠIČ VILFAN
Katarina RUDOLF
MT
Anica GRILJ
Dušan KAVKA
16
KROŽKI, OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE (OIV) in
INTERESNE DEJAVNOSTI (IND)
Na šoli poteka vrsta dejavnosti, ki dopolnjujejo in bogatijo redni program.
Večina dejavnosti izven pouka se bo izvajala v okviru obveznih izbirnih
vsebin oziroma interesnih dejavnosti. Dijak mora v posameznem letniku
opraviti predpisano število ur iz obveznega in izbirnega dela, sicer ni
opravil obveznosti po programu in ne more prejeti letnega spričevala.
Manjkajoče obveznosti lahko dijak nadomesti v dogovoru z izvajalcem
vsebin do koncu šolskega leta. Predpisano število ur za posamezni
letnik:
Ekonomski tehnik Predšolska vzgoja
Letnik
Gimnazija
1. letnik
90
128
96
2. letnik
3. letnik
90
90
64
64
96
128
4. letnik
30
96
32
OIV in IND se delijo na:
- Obvezni del, vključuje vsebine, ki jih je potrebno v šolskem letu
obvezno opraviti (vsebine so razvidne iz tabele). Vsebine obveznega
dela so predpisane z izobraževalnim programom in jih izvajamo v
celoletni organizaciji pouka.
- Izbirni del, kjer je izbira prosta in se z njimi dopolni število predpisanih
ur (ponudba je razvidna iz tabele).
Kot izbirni del OIV in IND se upoštevajo tudi priprave in udeležba na
tekmovanjih, ki jih organiziramo na šoli ter izdelava raziskovalne naloge.
Dijakom in dijakinjam, ki obiskujejo nižjo ali srednjo glasbeno šolo ali so
člani športnih oz. kulturnih društev, se te dejavnosti priznajo kot izbirni
del vsebin, če predložijo ustrezna dokazila (potrdilo o opravljenih urah).
17
OIV – Obvezni del GIMNAZIJA
Vsebina
1. let.
2. let.
3. let.
4. let.
Državljanska kultura
4
6
4
4
Knjižnična informacijska znanja
6
2
7
-
Kulturno-umetniške vsebine
5
5
5
5
Športni dnevi
18
18
18
12
Zdravstvena vzgoja
6
3
6
-
Vzgoja za družino, mir in nenasilje
4
6
5
-
Glasbene vsebine
18
-
-
-
Skupaj ur obveznega dela
61
40
45
21
Ure proste izbire
29
50
45
9
IND – Obvezni del EKONOMSKI TEHNIK
Obvezni del
1. let.
2. let.
3. let.
4. let.
Športni dnevi
18
18
18
12
Kulturno umetniške vsebine
6
6
6
6
Projektni dnevi
40
18
18
16
Naravoslovni - ekološki dan
6
6
6
6
Strokovne ekskurzije
16
12
12
16
86
60
60
72
Ure proste izbire
42
4
4
24
Poklicno usmerjanje
16
IND – Obvezni del PREDŠOLSKA VZGOJA
Obvezni enotni del
1. let.
2. let.
3. let.
4. let.
Športni dnevi
12
12
12
12
Kulturno umetniške vsebine
12
10
12
14
Projektni dnevi
28
24
24
-
Strokovne ekskurzije
8
14
16
-
Naravoslovni dan - ekološki dan
Pevski zbor, vsebine povezane s
strok. moduli
6
6
6
6
30
30
26
-
96
96
96
32
Ure proste izbire
26
18
OIV - izbirni del - krožki
V okviru izbirnih vsebin so navedeni tudi vsi krožki, ki jih na šoli
organiziramo, če je za posamezno dejavnost dovolj zanimanja. Izvedba
krožkov je objavljena po pregledu interesov in po dogovoru z mentorji
oziroma vodji krožkov.
1. akvaristika, vivaristika in botanika
22. priprava na poklicno maturo
2. prostovoljno socialno delo
23. pravni krožek
3. angleški dramski krožek
24. Cisco
4. DSD I, DSD II
25. OpenLab
5. italijanščina
26. Moje podjetje
6. francoščina
27. kemijski popoldnevi
7. španščina
28. fizikalni krožek
8. ruščina
29. krožek elektronike
9. priprava na FCE
30. EKO - šola
10. računalniško programiranje
31. Orffova skupina
11. dramska skupina RUDOLFI
32. arhitekturno risanje
12. glasbeni krožek
33. Impro liga
13. pevski zbor
34. prva pomoč
14. video skupina
35. igre z žogo
15. astronomski krožek - RAK
36. aerobika
16. literarno-recitacijski krožek
37. likovni krožek
17. filmsko filozofski krožek
38. matematični krožki
18. filozofsko-dramski krožek
39. geografski krožek
19. kreativno pisanje
40. atletika in kondicija
20. sociološki krožek
21. MEPI – bronasta, srebrna in
zlata stopnja
41. joga
42. Slovensko ljudsko glasbeno
izročilo
19
NAČRTOVANE EKSKURZIJE V ŠOLSKEM LETU 2014/15
LETNIK
ŠT.
DNI
SMER
PREDVIDENI
TERMIN
1. GIM
Naravoslovna ekskurzija
3
december 2014
1. GIM
Ekskurzija v RIM
3
marec 2015
1. GIM
Zamejska Slovenija
1
maj 2015
1. ET
Strokovna ekskurzija
1
oktober 2014
1. ET
Ekskurzija v RIM
3
marec 2015
1. ET
Projektni dnevi – BOHINJ
5
maj 2015
1. ET
1
junij 2015
1. PV
Projektni dnevi – KRANJSKA G.
3
januar 2015
1. PV
Ekskurzija v RIM
3
marec 2015
1. PV
1
junij 2015
2. GIM
4
oktober 2014
3
oktober 2014
2. GIM
Geografska ekskurzija – (krožek)
Strokovna ekskurzija FIRENCE in
TOSKANA (matura UZG)
3
december 2014
2. GIM
Ekskurzija v LONDON
5
marec 2015
2. GIM
Geografska ekskurzija Primorska
1
maj 2015
2. ET
Projektni dan
1
oktober 2014
2. ET
Ekskurzija v LONDON
5
marec 2015
2. ET
Projektni dan
1
april 2015
2. ET
Ekskurzija SARAJEVO / BEOGRAD
4
april 2015
2. ET
Projektni dan
1
junij 2015
2. ET
1
junij 2015
2. PV
Projektni dnevi – KRAS
3
oktober 2014
2. PV
Ekskurzija v LONDON
5
marec 2015
2. PV
4
april 2015
2. PV
Projektni dnevi – OLIMJE
3
april 2015
2. PV
1
september 2014
2. PV
1
junij 2015
2. GIM
20
4
oktober 2014
3
oktober 2014
3. GIM
Geografska ekskurzija v Belo Krajino
1
oktober 2014
3. GIM
Filozofska ekskurzija (matura FIL)
1
november 2014
3. GIM
3
december 2014
3. ET
Strok. ekskurzija na Primorsko
1
september 2014
3. ET
Projektni dan
1
november 2014
3. ET
Projektni dan
2
april 2015
3. ET
4
april 2015
3. PV
Projektni dnevi – LUCIJA
3
september 2014
3. PV
4
april 2015
3. PV
1
junij 2015
4. GIM
Filozofska ekskurzija (matura FIL)
4
oktober 2014
3
oktober 2014
1
november 2014
Geografska ekskurzija po Sloveniji
(interni del mature)
3
december 2014
1
marec,april 2015
4. ET
Obisk sejma v Celju
1
september 2014
4. ET
Projektni dan
1
oktober 2014
4. ET
Projektni dan
1
marec 2015
4. ET
4
april 2015
4. ET
Strok. ekskurzija v NOVO GORICO
1
maj 2015
4. PV
4
april 2015
3. GIM
3. GIM
4. GIM
4. GIM
4. GIM
4. GIM
21
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Telefon: 01-830-32-28, pisarna se nahaja v pritličju šole.
Vodja izobraževanja odraslih: Andreja Sabati Šuster, prof.
Koordinatorica: Karmen Belina.
1. NA ŠOLI SE POLEG DIJAKOV IZOBRAŽUJEJO TUDI ODRASLI
Izobraževanje odraslih se v okviru GSŠRM ponaša z dolgoletno tradicijo.
Naše večerne šolske klopi vsako leto obiskuje okoli 200 udeležencev, ki
lahko izbirajo med programi za pridobitev izobrazbe in različnimi tečaji.
Odločijo se lahko za dokončanje, prekvalifikacijo ali osnovno pridobitev
izobrazbe naslednjih smeri: GIMNAZIJA, EKONOMSKI TEHNIK,
PREDŠOLSKA VZGOJA in letos prvič GASTRONOMIJA IN TURIZEM.
Priključijo se lahko MATURITETNEMU TEČAJU, izberejo katerega
izmed verificiranih TEČAJEV TUJIH JEZIKOV (angleščina, nemščina,
italijanščina, francoščina), TEČAJE RAČUNALNIŠTVA (Windows,
Excel, Access …) ali druge izobraževalne oblike, npr. DELAVNICO
KREATIVNEGA PISANJA.
Izobraževanje odraslih zahteva veliko posluha za potrebe in želje
udeležencev, zato poskušamo izvajanje čim bolj prilagoditi, pri tem pa
upoštevati osebne izobraževalne načrte. Poleg predavanj so
udeležencem na voljo konzultacije in svetovanje, zanje pripravljamo
strokovno gradivo, literaturo si lahko izposojajo tudi v bogato založeni
šolski knjižnici, prilagajamo urnike in omogočamo številne izpitne roke.
Jezikovne in računalniške tečaje izvajamo v majhnih skupinah,
najpogosteje v prostorih šole, ki so za pouk najbolj prilagojeni. Za
podjetja, ki naročijo tečaje samo za svoje zaposlene, pouk izvajamo
takrat, ko je za naročnika najustrezneje, lahko tudi v prostorih podjetja.
Naše tečaje vodijo izkušeni in dinamični profesorji.
Da lahko svoje znanje kar najbolje posredujemo, se moramo nenehno
izobraževati tudi sami. Vodstvo in andragoški zbor sta zato vključena v
različna izpopolnjevanja in projekte za izboljšanje kakovosti ter
pridobivanja novih tehnik in metod dela.
22
2. VPIS
V enoto IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH se lahko vpiše vsak, ki je
zaključil osnovno šolo, kar dokazuje s spričevalom. Če je kandidat že
končal ali obiskoval katero izmed srednjih ali poklicnih šol, pri vpisu
predloži spričevala te šole, obvestila o uspehu, potrdilo o opravljenih
izpitih ali indeks. Poleg spričeval je za vpis potreben tudi izpisek iz
rojstne matične knjige. Če je kandidat neposredno pred vpisom na enoto
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH obiskoval redno šolo, mora predložiti tudi
izpisnico iz te šole. Če so bila spričevala izstavljena v tujini, morate
priložiti tudi uradni prevod.
Vpišete se lahko v času vpisa (septembra) ali čez celo šolsko leto v času
uradnih ur. Ob vpisu je potrebno s položnico poravnati vpisnino in prvi ter
drugi obrok šolnine oz. plačilo opravljanja ustreznega števila izpitov po
predmetniku v enkratnem znesku.
3. UVODNI RAZGOVOR,
PREDMETNIK in POGODBA
OSEBNI
IZOBRAŽEVALNI
NAČRT,
Na uvodnem razgovoru se s kandidati pogovorimo o možnostih
izobraževanja, priznavanju predhodno formalno in/ali neformalno
pridobljenega znanja, poteku šolanja, načinu opravljanja obveznosti,
zaključevanju izobraževanja, stroških in drugih posebnostih šolanja. Po
vpisu na našo enoto dokončno izdelamo osebni izobraževalni načrt s
predmetnikom, iz katerega je razvidno, katere predmete morate opraviti,
ter uskladimo časovno razporeditev opravljanja.
4. PREDAVANJA
Predavanja za posamezne predmete so organizirana tako, da pride
večina predmetov na vrsto enkrat letno. Predavanja izvajamo, če jih
obiskuje ustrezno število udeležencev. Obvestila o začetku, učilnici in
poteku predavanj se nahajajo na oglasni deski pred pisarno
izobraževanja odraslih in na spletni oglasni deski, za dostop do katere
dobijo kandidati šifro in navodila.
Če za posamezno predavanje ni dovolj zainteresiranih udeležencev,
potrebna znanja v strnjeni obliki posredujemo v obliki konzultacij, ki
kandidate ustrezno usmerjajo do izpita.
Udeležba na predavanjih ni obvezna, vendar zelo priporočamo čim
pogostejšo prisotnost. Poleg lažjega učenja prinašajo še druge
prednosti, kot so večja obveščenost, opravljanje delnih izpitov, kontakt s
predavateljem, možnost aktivnega sodelovanja, izmenjava mnenj,
oblikovanje zapiskov itd.
23
Predavanja in konzultacije so organizirane v času med 16.00 in 21. uro.
5. IZPITI
Izpite izvajamo v rednih in izrednih rokih. Če se kandidat udeležuje
predavanj in plačuje mesečne položnice oz. šolnino plačuje podjetje ali
Zavod, je v znesku posamezne položnice/predmeta všteto dvakratno
opravljanje izpita iz posameznega predmeta. Pri tem ni pomembno, ali
opravlja ta izpit v rednem ali izrednem roku. Če izpita še v drugo ne
opravi, ga mora pri tretjem opravljanju posebej plačati.
Plačilo izpita je potrebno poravnati PRED opravljanjem, ko zanj oddate
prijavnico. Neplačanih izpitov ne zavedemo v evidenco opravljenih
obveznosti.
Če pri določenem predmetu opravljate delne izpite, vam ocene,
pridobljene za del izpita, veljajo v tekočem šolskem letu, se pravi, da
morate vse dele izpita opraviti v istem šolskem letu. Delne ocene se ne
prenašajo v naslednje šolsko leto.
REDNI IZPITNI ROKI so tisti, ki jih predavatelji določijo ob koncu
predavanj za posamezni predmet. Udeležijo se jih lahko udeleženci, ki
so obiskovali predavanja.
Za vsak izpit mora kandidat nujno izpolniti PRIJAVNICO. To velja za
REDNE in IZREDNE izpitne roke. Prijavnice so na voljo v pisarni
IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH, tajništvu in fotokopirnici v pritličju šole.
Izpit brez prijavnice je NEVELJAVEN.
IZREDNI IZPITNI ROKI V ŠOLSKEM LETU 2014/15:
17. do 19. september 2014 (prijavnice sprejemamo do 9.9.2014)
13. do 17. oktober 2014 (prijavnice sprejemamo do 7.10.2014)
17. do 21. november 2014 (prijavnice sprejemamo do 11.11.2014)
15. do 19. december 2014 (prijavnice sprejemamo do 9.12.2014)
19. do 23. januar 2015 (prijavnice sprejemamo do 13.1.2015)
9. do 13. marec 2015 (prijavnice sprejemamo do 3.3.2015)
13. do 17. april 2015 (prijavnice sprejemamo do 7.4.2015)
18. do 22. maj 2015 (prijavnice sprejemamo do 12.5.2015)
15. do 19. junij 2015 (prijavnice sprejemamo do 9.6.2015)
18. do 21. avgust 2015 (prijavnice sprejemamo do 11.8.2015)
24
Datumi so objavljeni tudi na oglasni deski in spletni oglasni deski.
Na vsakem izpitnem roku lahko kandidati opravljajo največ 2 izpita po
lastni izbiri. Za vsak izpit je potrebno oddati prijavnico do določenega
datuma v pisarni IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH v času uradnih ur.
Prepoznih prijav ne upoštevamo.
6.1 ODJAVA in NEOPRAVLJANJE IZPITOV
Če se kandidat izpita, na katerega se je prijavil, ne more udeležiti, se
mora odjaviti najpozneje 2 dni pred izpitom. Če se ne odjavi in se izpita
ne udeleži, je enako, kot da ga ne bi opravil. V tem primeru zapadeta
izpitni rok in plačilo.
V primeru, da kandidat 6 mesecev ne opravi nobenega izpita in nas o
vzroku neaktivnosti ne obvesti, ga po preteku navedenega časa s
predhodnim obvestilom izključimo iz nadaljnjega izobraževanja.
7. POKLICNA MATURA, MATURA in DODATNI PREDMET
Šolanje na smeri EKONOMSKI TEHNIK, PREDŠOLSKA VZGOJA ter
GASTRONOMIJA IN TURIZEM se zaključi s POKLICNO MATURO,
program GIMNAZIJE in MATURITETNI TEČAJ pa s splošno maturo.
Poklicno maturo lahko kandidati opravljajo trikrat letno – v
spomladanskem, jesenskem in zimskem roku, splošno maturo samo v
spomladanskem in jesenskem. K poklicni maturi se kandidati prijavijo v
pisarni izobraževanja odraslih ali v tajništvu do določenega roka, ki je
vsakič pravočasno objavljen na oglasni deski, k splošni maturi pa pri
prof. Sonji Trškan, ki lahko posreduje tudi vse informacije o splošni
maturi in opravljanju dodatnega predmeta na maturi.
Pred februarskim in junijskim rokom izvajamo priprave na poklicno
maturo. Junijske priprave so namenjene tudi kandidatom, ki poklicno
maturo opravljajo avgusta.
Pogoji za prijavo na poklicno maturo so:
opravljeni VSI izpiti po predmetniku; poravnane VSE finančne
obveznosti; pravočasno (do objavljenega datuma) oddana projektna
naloga (2 zvezana izvoda) s potrdilom o opravljenih dveh konzultacijah
pri mentorju; plačilo poklicne mature.
7.1 ODJAVA POKLICNE MATURE
25
Če se kandidat poklicne mature ne more udeležiti, se mora odjaviti
najpozneje tri dni pred prvim pisnim izpitom ali do določenega
datuma, ki ga objavimo. Izpolniti mora odjavni obrazec.
8. PLAČILO ŠOLANJA
Plačilo šolnine izračunamo za vsako šolsko leto posebej, predlagane
cene pa potrdi Svet šole. Ob vpisu v naš izobraževalni program se
kandidat odloči, ali bo obiskovali predavanja oz. skupinske konzultacije
ali se bo izobraževal kot samoizobraževalec, torej opravljal samo izpite.
Če je kandidat samoplačnik, mu pošiljamo mesečne položnice, in sicer
toliko mesecev, kot mora opraviti izpitov po predmetniku. V primeru, da
predavanj ne obiskuje, se mora ob določenih IZREDNIH ROKIH na izpite
prijaviti. Kandidat ob prijavi poravna tudi stroške izpita. Isto velja, če sicer
plačuje položnice, a mora izpit opravljati tretjič.
9. URADNE URE
Uradne ure potekajo dvakrat tedensko, tudi v popoldanskem času. Urnik
je objavljen na vratih pisarne IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH.
10. LITERATURA
Naši predavatelji so izdelali skripte za večino predmetov. Veliko gradiva
se nahaja tudi na spletni oglasni deski, vse pa si kandidati lahko
izposodijo v pisarni izobraževanja odraslih, poleg tega pa tudi v dobro
založeni šolski knjižnici.
11. OGLASNA DESKA in SPLETNA OGLASNA DESKA
Enota IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH posreduje obvestila svojim
udeležencem na oglasni deski pred pisarno in na spletni oglasni deski
(navodila in šifro za dostop kandidati dobijo po vpisu). Na oglasnih
deskah posredujemo obvestila o predavanjih, izpitih, šolskem koledarju,
razporede za izpite, nujna obvestila, različne spremembe in podobno.
12. ŠOLSKI RED
Odlok o prepovedi kajenja prepoveduje kajenje znotraj šolskih
prostorov in v okolici. Udeležence naprošamo, da se tega dosledno
držijo.
Šolski red prav tako prepoveduje uporabo mobilnih telefonov med
predavanji in izpiti.
26
Na podlagi četrtega odstavka 27. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št.
1/07 – uradno prečiščeno besedilo) in tretjega odstavka 56. člena Zakona o
poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) minister za
šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K o šolskem redu v srednjih šolah
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa pravice, dolžnosti in prepovedi za dijake v času
organiziranega izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pouk), ki se
v skladu z letnim delovnim načrtom šole izvaja v šoli, na šolskih
površinah ali drugje (v nadaljnjem besedilu: šola), način uveljavljanja
pravic, izpolnjevanja dolžnosti, ukrepanje za kršitve, določene s tem
pravilnikom in s splošnimi akti šole (v nadaljnjem besedilu: šolska
pravila) ter obveznosti šole pri uresničevanju določb tega pravilnika.
Pravice, odgovornosti in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka.
II. PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI IN AKTIVNOSTI DIJAKA
2. člen
(pravice dijaka)
Dijak ima predvsem pravico do:
– prisotnosti pri pouku,
– kakovostnega pouka,
– sprotne in objektivne informacije,
– spoštovanja osebnosti,
– upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,
– varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja,
– enakopravnega obravnavanja, ne glede na spol, raso, etnično
pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
– varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja,
– strokovne pomoči in svetovanja pri šolskem delu,
– varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
– delovanja v skupnosti dijakov,
– izražanja mnenja in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojnoizobraževalnim delom šole,
– razgovora, zagovora in pritožbe v postopku ukrepanja.
27
3. člen
(dolžnosti dijaka)
Dijak ima predvsem dolžnost, da:
– redno in pravočasno obiskuje pouk in odgovorno izpolnjuje obveznosti,
določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom šole,
urnikom in drugimi predpisi,
– dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
– ravna v skladu z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in navodili
delavcev šole,
– skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter
telesne in duševne integritete drugih,
– skrbi za čisto okolje,
– spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,
– spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih,
– prispeva k ugledu šole,
– varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov,
delavcev šole ter drugih.
4. člen
(prepovedi)
V šoli je prepovedano:
– psihično in fizično nasilje,
– kajenje, uživanje alkohola in drugih drog,
– prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog,
– posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,
– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi
ali varnost premoženja,
– uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in
telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,
– obnašanje v nasprotju z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in
navodili delavcev šole.
5. člen
(dejavnost dijakov)
Dijaki lahko, po predhodno pridobljenem soglasju ravnatelja, izdajajo
šolski časopis, druga gradiva, organizirajo šolska društva, šolski radio in
drugo.
28
6. člen
(protest dijakov)
Če dijaška organizacija, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh
dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali drugo obliko protesta (v
nadaljnjem besedilu: protest), o protestu pisno obvesti ravnatelja najmanj
pet delovnih dni pred protestom.
O nameravani udeležbi na protestu, dijak predhodno obvesti razrednika.
Dijaška organizacija je dolžna, najkasneje v petih delovnih dneh od
dneva protesta, šoli posredovati poimenski seznam s podpisi dijakov,
udeležencev protesta.
Če šola ne prejme seznama v roku iz prejšnjega odstavka je odsotnost
dijakov, udeležencev protesta, neopravičena.
Šola ni odgovorna za zagotavljanje varnosti dijakov, ki se udeležijo
protesta.
7. člen
(izpis iz šole)
Mladoletni dijak se lahko izpiše iz šole na podlagi soglasja staršev. O
nameravanem izpisu polnoletnega dijaka šola obvesti starše.
III. OBVEZNOSTI ŠOLE
8. člen
(šolska pravila)
Šolska pravila, ki jih določi ravnatelj, po predhodno pridobljenem mnenju
učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev, začnejo veljati
trideseti dan po javni objavi.
S šolskimi pravili šola seznani starše in dijake pred začetkom veljavnosti.
S šolskimi pravili se določi:
– merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj
dijakom,
– hišni red,
– način sodelovanja s starši,
– pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti,
29
– upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka,
– način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz
zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno
delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku,
– način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri
uri pouka oziroma pouku določenega dne in način vključitve dijaka v
vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri
pouku oziroma pouku določenega dne,
– pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in
telekomunikacijskim omrežjem.
S šolskimi pravili se lahko določi:
– druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne ukrepe ter
pravila o varnosti in zdravju, ki niso določena s tem pravilnikom,
– število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo
kršitev,
– druga pravila v skladu z drugimi predpisi.
9. člen
(preventivna dejavnost šole)
Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake predvsem o:
– varstvu okolja,
– zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,
– varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji,
– različnih vrstah nasilja,
– tveganem spolnem vedenju.
Šola vzpodbuja dijake k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot, jih
seznanja z načinom iskanja ustrezne pomoči, ko se znajdejo v
nevarnosti ali stiski in s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
30
10. člen
(varnost in zdravje dijakov)
Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov,
standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, od
dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri praktičnem izobraževanju,
športni vzgoji in drugih dejavnostih, določenih z izobraževalnim
programom.
11. člen
(prilagoditev pogojev dela)
Dijaku se v primeru dolgotrajne odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov,
s pedagoško pogodbo prilagodi izvedba pouka.
Dijaku se v primeru športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje
države in v drugih utemeljenih primerih, s pedagoško pogodbo lahko
prilagodi izvedba pouka, če bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu
uspehu.
O sklenitvi pedagoške pogodbe odloči ravnatelj, po predhodno
pridobljenem mnenju oddelčnega učiteljskega zbora in svetovalne
službe.
S pedagoško pogodbo, ki jo sklenejo ravnatelj, starši in dijak, se glede
izvedbe pouka določijo:
– pravice in obveznosti dijaka in šole,
– način in roki za ocenjevanje znanja dijaka,
– obdobje, za katero se pedagoška pogodba sklene,
– razlogi za mirovanje oziroma prenehanje pedagoške pogodbe.
12. člen
(izleti)
Izlete dijakov, ki niso določeni z izobraževalnim programom, šola
predvidi v letnem delovnem načrtu šole, kot svojo nadstandardno
storitev. Na izletih šola zagotovi spremstvo dijakov v skladu s pravili o
normativih in standardih.
Izleti se organizirajo na dneve, ki so s šolskim koledarjem predvideni kot
pouka prosti čas.
31
IV. OBVEŠČANJE IN OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI
13. člen
(obveščanje o odsotnosti)
Starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge
organizacije ali šole, o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo šolo najkasneje
v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti.
Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v roku iz prejšnjega odstavka,
razrednik oziroma šola, o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v
štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen, če se s starši ni
drugače dogovorila.
14. člen
(opravičevanje odsotnosti)
Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti
v opravičilu.
15. člen
(razlogi za upravičeno zamujanje ali predčasno odhajanje od
pouka)
Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali
predčasno odhajanje od pouka.
V. KRŠITVE
16. člen
(lažje kršitve)
Lažje kršitve so:
– neprimeren odnos do pouka,
– neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
– neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,
– kajenje,
– uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in
telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili šolskih pravil,
– neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja.
32
17. člen
(težje kršitve)
Težje kršitve so:
– ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin,
– uživanje alkohola,
– samovoljna prisvojitev tuje stvari,
– ponarejanje,
– žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
– posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
– namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja.
18. člen
(najtežje kršitve)
Najtežje kršitve so:
– ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen
ukor,
– psihično ali fizično nasilje,
– uživanje oziroma prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih
drog,
– posedovanje, ponujanje in prodajanje alkohola ali drugih drog,
– ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
– samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
– posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi
ali varnost premoženja,
– neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi
lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
– namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
– neopravičena odsotnost, ki znaša 35 ur v šolskem letu.
33
VI. UKREPI ZA KRŠITVE
19. člen
(vrste ukrepov za kršitve)
Za kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili, se določajo
alternativni ukrepi ali izrekajo vzgojni ukrepi.
Alternativni ukrepi so:
– pobotanje oziroma poravnava,
– poprava škodljivih posledic ravnanja,
– opravljanje dobrih del,
– premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa.
Vzgojni ukrepi so:
– opomin,
– ukor razrednika,
– ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
– ukor učiteljskega zbora,
– pogojna izključitev,
– izključitev.
20. člen
(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)
Ne glede na prvo alineo 2. člena tega pravilnika, se dijaku v primeru, če
ogroža življenje ali zdravje dijakov drugih, lahko začasno prepove
prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne.
21. člen
(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)
Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.
Opomin se dijaku lahko izreče za lažje kršitve.
Ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku lahko
izreče za težje kršitve.
34
Ukor učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve.
Pogojna izključitev in izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve,
določene v 18. členu tega pravilnika.
V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času
pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se mu lahko izreče
izključitev.
VII. UGOTAVLJANJE KRŠITEV IN UKREPANJE
22. člen
(uvedba in vodenje postopka ugotavljanja kršitve)
Postopek ugotavljanja kršitve se uvede in vodi v šoli, v katero je dijak
vpisan v času storjene kršitve.
Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve je pristojen
razrednik.
Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitve, za katero je
predvidena pogojna izključitev ali izključitev je pristojen ravnatelj.
Z uvedbo postopka je potrebno začeti v šolskem letu v katerem je bila
kršitev storjena, najkasneje v tridesetih dneh od dneva, ko se je izvedelo
za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil.
V primeru najtežje kršitve, ki bi imela za posledico izključitev, se
postopek lahko uvede in vodi kadarkoli v času izobraževanja dijaka.
23. člen
(razgovor in zagovor)
Pred ukrepanjem razrednik opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka pa
se razgovor opravi z ravnateljem.
Če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do zagovora, se zagovor, ob
prisotnosti razrednika in staršev, opravi pred ravnateljem.
Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stik ali, če so prisotnost odklonili,
ravnatelj lahko opravi zagovor dijaka brez prisotnosti staršev. V tem
primeru lahko, na predlog dijaka, zagovoru prisostvuje strokovni delavec.
35
24. člen
(okoliščine, ki se upoštevajo pri izbiri ukrepa)
Pri izbiri ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za
kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje,
okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne
za ukrepanje, postopnost pri ukrepanju in možne posledice ukrepanja.
Če ravnatelj, po proučitvi vseh okoliščin, oceni, da dijak potrebuje pomoč
oziroma svetovanje, lahko odloči, da se postopek ukrepanja zoper dijaka
ustavi.
25. člen
(odločanje o ukrepu)
O alternativnem ukrepu odloči razrednik, razen v primeru premestitve v
drug oddelek istega izobraževalnega programa, o katerem odloči
učiteljski zbor.
O opominu in ukoru razrednika odloči razrednik.
O ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči oddelčni učiteljski zbor
šole z večino glasov vseh prisotnih članov.
O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov
vseh prisotnih članov.
O pogojni izključitvi in izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim
glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
26. člen
(določitev alternativnega ukrepa)
Alternativni ukrep se lahko določi namesto kateregakoli vzgojnega
ukrepa, razen premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega
programa, ki se lahko določi le namesto ukora učiteljskega zbora.
Pristojni organ, po posvetovanju s svetovalno službo, pisno določi način
izvrševanja alternativnega ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev
ukrepa, ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.
Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku omogočeno obiskovanje
pouka.
36
Z vsebino alternativnega ukrepa iz drugega odstavka tega člena
razrednik seznani dijaka in starše.
Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši
na določen način in v določenem roku, mu pristojni organ izreče vzgojni
ukrep.
Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.
27. člen
(aktivnosti pred izrekom izključitve)
Pred izrekom izključitve je potrebno pridobiti:
– mnenje razrednika,
– mnenje šolske svetovalne službe,
– mnenje oddelčne skupnosti dijakov,
– druga mnenja, če je potrebno.
V primeru izključitve nudi šola dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo
oziroma pri nadaljevanju izobraževanja, če dijak za pomoč zaprosi.
28. člen
(izrek vzgojnega ukrepa)
Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, razen izključitve, ki se
dijaku izreče v obliki odločbe (v nadaljnjem besedilu: akt o izreku
vzgojnega ukrepa).
Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in vsebovati mora
pouk o pravnem varstvu.
Akt o izreku vzgojnega ukrepa se vroči dijaku in staršem najkasneje v
osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa.
Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko
prepove obiskovanje pouka že pred dokončnostjo odločbe o izključitvi.
O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi,
odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, lahko pa ga dijak
ali starši izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o izključitvi.
37
O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o izključitvi
odloči učiteljski zbor. V tem primeru se prepoved obiskovanja pouka
določi v odločbi o izključitvi.
29. člen
(zadržanje ukrepanja)
Ravnatelj zaradi kršitve pri vodenju postopka ali zaradi drugih
utemeljenih razlogov lahko zadrži ukrepanje in določi rok za odpravo
kršitev oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi.
30. člen
(veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa)
Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče
do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.
Če se med trajanjem ukrepa, razen izključitve, ugotovi, da je ukrep
dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, odloči o izbrisu
ukrepa in o tem obvesti dijaka in starše.
31. člen
(skrajšani postopek izključitve)
Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga
preneha obiskovati, starši pa o odsotnosti dijaka ne obvestijo šole, v roku
iz 13. člena tega pravilnika, šola o tem obvesti starše priporočeno s
povratnico, jih seznani s posledicami odsotnosti in jim določi osemdnevni
rok za odgovor.
Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora staršev, izda dijaku odločbo o
izključitvi brez vodenja postopka ugotavljanja kršitve.
32. člen
(dokumentacija)
O aktivnostih v postopku ukrepanja je potrebno voditi pisno
dokumentacijo v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem
izobraževanju.
38
VIII. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV
33. člen
(pritožba)
Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika in ukora oddelčnega
učiteljskega zbora se dijak ali starši lahko pisno pritožijo ravnatelju,
zoper akt o izreku ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve
pritožbeni komisiji oziroma komisiji za varstvo pravic, zoper akt o izreku
izključitve pa svetu šole.
Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po
prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa.
34. člen
(odločanje o pritožbi)
O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe
tako, da se:
– pritožbi ugodi,
– pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu
ponovno odloči,
– pritožbo kot neutemeljeno zavrne.
Odločitev ravnatelja, pritožbene komisije oziroma komisije za varstvo
pravic in sveta šole je dokončna.
35. člen
(sprememba ukrepa)
Če se po ukrepanju ugotovi, da je bila v postopku ukrepanja storjena
napaka, ali da je bil ukrep izrečen ali določen neutemeljeno, je šola
dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od
ugotovitve, popraviti oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti ter o tem
pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.
36. člen
(sodno varstvo)
Zoper odločitev sveta šole se lahko sproži upravni spor.
39
IX. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
37. člen
(odškodninska odgovornost)
Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki
jo povzroči v šoli.
X. UPORABA PRAVILNIKA
38. člen
(smiselna uporaba pravilnika)
Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za udeležence izobraževanja odraslih.
XI. NADZOR
39. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja šolska inšpekcija.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o šolskem redu v
srednjih šolah (Uradni list Republike Slovenije, št. 43/07).
41. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki, uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s tem
pravilnikom.
42. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. oktobra 2010.
Št. 0070-22/2010
Ljubljana, dne 21. maja 2010
dr. Igor Lukšič l.r.
Minister za šolstvo in šport
40
Šolska pravila Gimnazije in srednje šole
Rudolfa Maistra
Splošne določbe
1. člen
(vsebina šolskih pravil)
1) S temi pravili se določa:
– merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj
dijakom,
– hišni red,
– način sodelovanja s starši,
– pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti,
– upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka,
– način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih
razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času
oprostitve sodelovanja pri pouku,
– način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri
pouka oziroma pouku določenega dne in način vključitve dijaka v
vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri
pouku oziroma pouku določenega dne,
– pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in
– druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne ukrepe ter
pravila o varnosti in zdravju,
– število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo
kršitev,
– ostala pravila v skladu z drugimi predpisi.
2. člen
(sprejemanje šolskih pravil)
1) Šolska pravila sprejme ravnatelj Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra (v
besedilu GSŠRM) po predhodno pridobljenem mnenju učiteljskega zbora, sveta
staršev in skupnosti dijakov. Če skupnost dijakov, učiteljski zbor in svet staršev
ne posredujeta mnenja v roku 15 dni od zaprosila, ravnatelj sprejme pravila brez
njihovega mnenja.
Merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih
dijakom
41
priznanj
3. člen
(pridobitev pohval, nagrad in priznanj)
1) Pohvalo, priznanje ali nagrado lahko dobijo dijaki, vpisani v GSŠRM, po
sklepu pedagoškega zbora šole ali po sklepu andragoškega zbora tudi
udeleženci izobraževanja odraslih in druge osebe, ki so pripomogle k
uspešnemu delu zavoda.
2) Pohvalo, priznanje ali nagrado lahko dobi posameznik ali skupina.
3) Pohvala, priznanje ali nagrada se lahko dobi za uspešno delo v okviru pouka,
interesnih dejavnosti oziroma izbirnih vsebin ali drugih aktivnosti v šoli ali izven
nje.
4) Predlog za podelitev pohvale, priznanja ali nagrade lahko da vsak zaposleni v
GSŠRM, dijaki, zunanji sodelavci ali druge fizične ali pravne osebe.
4. člen
(stopnje in kriteriji za podeljevanje)
1) Pohvale nagrade in priznanja imajo več stopenj:
a) pohvala
b) priznanje
c) knjižna nagrada
d) knjižna nagrada in priznanje.
2) Pohvala se podeli predvsem za prizadevno delo v razredni skupnosti, pri
šolskem delu ali drugih dejavnostih v ali izven šole.
3) Priznanje se podeli za uspešno raziskovalno delo, vidne rezultate na
tekmovanjih, večletno prizadevno delo v razredni skupnosti ali odličen učni
uspeh.
4) Knjižna nagrada se podeli za:

raziskovalne naloge, ki so dobile priznanja na državnih tekmovanjih,

odličen učni uspeh na splošni ali poklicni maturi ali v zaključnem letniku,

zelo uspešno delo v šoli ob sočasni uspešni športni ali drugi aktivnosti
na državni ravni,

vrhunske dosežke na področju šolskega dela in obšolskih dejavnosti,

druge vrhunske rezultate, ki so pomembni za promocijo šole.
5) Knjižna nagrada in priznanje se podeli za:

uvrstitev na prva tri mesta na državnih tekmovanjih, povezanih s
šolskim delom,

uvrstitev na mednarodna tekmovanja, ki so povezana s šolskim delom,

druge izjemne dosežke pri šolskem ali obšolskem delu.
6) Pri določanju stopnje nagrade se upoštevajo primerljivost dosežkov in
okoliščine, v katerih so bili doseženi uspehi.
42
7) O podelitvi
ravnatelj.
odloča pedagoški zbor šole ali andragoški zbor, podeli pa jo
Hišni red
5. člen
(splošno)
1) S hišnim redom se podrobneje določi pravila, ki jih morajo v prostorih in na
zunanjih površinah GSŠRM (v nadaljevanju – območje šole) upoštevati
zaposleni, dijaki, slušatelji izobraževanja odraslih in vsi ostali obiskovalci.
2) Pravila hišnega reda veljajo za vse osebe, ki prihajajo na območje šole, v
kolikor iz posameznih določb ne izhaja, da veljajo za samo določene osebe.
6. člen
(red na območju šole)
1) Vsak, ki se nahaja na območju šole, mora upoštevati varnostne, sanitarno
tehnične in ostale predpise, ki urejajo delovanje zavoda.
2) Reševalne in komunikacijske poti morajo biti ves čas proste.
3) Vsakdo se mora vzdržati vseh ravnanj, s katerimi bi motil potek vzgojnoizobraževalnega dela in ostalih dejavnosti, ki potekajo v zavodu.
4) Na območju šole je prepovedano uživanje, prinašanje in posedovanje
alkohola in drog ter prihajanje pod vplivom alkohola in drog, ter druga dejanja,
povezana z uporabo alkohola in drog.
5) Kajenje je prepovedano v šolskih prostorih in na zunanjih površinah.
Nespoštovanje pravil v zvezi s kajenjem se obravnava kot kršitev Pravilnika o
šolskem redu.
6) Prepovedana so dejanja, s katerimi se povzroča škoda. O nastali poškodbi
šolskega premoženja je vsakdo dolžan obvestiti direktorja, ravnatelja, tajništvo,
hišnika ali druge delavce šole, ki morajo poškodbo javiti v tajništvo ali zabeležiti v
zvezek v zbornici.
7) Obiskovalci se morajo javiti dežurnemu dijaku, varnostniku ali v tajništvo šole.
Na zahtevo varnostnika ali uradne osebe šole se morajo identificirati. Zunanji
obiskovalci se morajo najprej javiti na upravi. Brez dovoljenja ravnatelja ali druge
pooblaščene osebe se zunanji obiskovalci ne smejo gibati po ostalih prostorih
šole.
8) Dijaki v času pouka, oziroma med odmori ne zapuščajo območja šole. Šola v
času odmorov oziroma med potekom vzgojno izobraževalnih dejavnosti ne
odgovarja za škodo oziroma poškodbe, ki bi jih utrpeli dijaki, ki so samovoljno
zapustili območje šole.
43
9) Dijaki in vsi, ki se nahajajo na območju šole, se morajo vzdržati ravnanj in
dejavnosti s katerimi bi komerkoli, ki se nahaja na območju šole lahko povzročili
škodo ali kakršnekoli poškodbe.
7. člen
(red v šolskih prostorih)
1) Učilnice so med odmori zaklenjene. Strokovni delavci ali drugi uporabniki so
odgovorni za red, čistočo in varnost opreme. Po koncu ure morajo učilnico
pregledati in javiti poškodbe ali druge nepravilnosti v učilnici oziroma jih
zabeležiti v knjigo poškodb, ki se nahaja v zbornici.
2) Po koncu pouka morajo biti okna zaprta. Prav tako mora biti zaklenjena
tehnična ali druga oprema. Vsakdo, ki je zadolžen za posamezno tehnično ali
drugo opremo in vsak zaposleni mora morebitno izginotje ali poškodbo
nemudoma javiti v tajništvo.
3) Morebitna prenesena oprema iz enega v drug prostor šole mora biti po
končani dejavnosti vrnjena. Trajne premestitve mora odobriti ravnatelj, ki podatke
o lokaciji posreduje računovodstvu.
4) Izvajanje ostalih dejavnosti, ki niso v okviru izvajanja pouka in letnega
delovnega načrta, odobri ravnatelj.
5) Dijaki se med odmori zadržujejo v avli, pred pričetkom posamezne ure pa
profesorje počakajo na dostopih v učilnico. Zadrževanje dijakov na mostu ni
dovoljeno.
6) Dijaki in ostali obiskovalci šole se morajo v času prisotnosti v šoli predvsem pa
med odmori vzdržati ravnanj in aktivnosti, ki predstavljajo nevarnost in povečano
tveganje za nastanek poškodb in škode. V okviru tega zlasti niso dovoljene
nikakršne oblike nasilnega vedenja, prerivanje, spotikanje, prikazi borilnih veščin
ali katerekoli druge aktivnosti, ki lahko pripeljejo do poškodb drugih oseb ali
šolskega premoženja.
8. člen
(red v garderobah)
1) Dijaki se po prihodu v šolo napotijo v garderobe, kjer se preobujejo v copate,
ki jih uporabljajo samo znotraj šolskih prostorov. Prepovedan je izhod iz šole v
copatih.
2) Morebitno poškodbo garderobne omarice mora dijak takoj sporočiti hišniku ali
drugim delavcem šole.
3) Morebitno krajo morajo dijaki takoj sporočiti svetovalnim delavcem ali prijaviti
na upravi šole. Izven uradnih ur krajo lahko sporočijo tudi vsakemu strokovnemu
delavcu, ki mora prijavo čim prej posredovati v tajništvo.
44
O kraji se napravi zapisnik. O kraji šola obvesti policijo.
4) V garderobi dijaki ne smejo shranjevati denarja, nakita in drugih vrednejših
predmetov, hrane ali nevarnih snovi. Zavod ne odgovarja za vrednejše
predmete, ki bi jih dijaki hranili v garderobnih omaricah. Dijaki lahko denar ali
vrednejše predmete, ki jih prinesejo v šolo zaradi izvajanja vzgojnoizobraževalnega dela, shranijo v tajništvu zavoda.
9. člen
(red v kuhinji in jedilnici)
1) Vstop v kuhinjo je dovoljen zaposlenim v kuhinji.
2) Dijaki malicajo v jedilnici. Vsak dijak je odgovoren za kulturno hranjenje in
čistočo. Po končani malici vsak dijak odnese pladenj na odlagalno površino pri
razdelilnem pultu.
Dijaki morajo v jedilnici upoštevati hišni red ter navodila vodje šolske prehrane,
osebja kuhinje in profesorjev.
Hrane ni dovoljeno nositi iz jedilnice, razen če gre za spremenjen režim malice
(npr. ob izrednih dejavnostih izven šole ipd.).
10. člen
(red na športnih površinah)
1) Dijaki se pred poukom športne vzgoje preoblečejo in preobujejo v garderobah
v športna oblačila in obutev. Profesorji športne vzgoje nato zaklenejo garderobe
in jih po koncu ure pregledajo.
2) Na športne površine je v času pouka športne vzgoje dovoljen vstop samo v
športni opremi.
3) Uporaba športnih površin je dovoljena samo ob prisotnosti profesorjev športne
vzgoje ali pooblaščenih oseb, ki skrbijo za spoštovanje pravil.
4) Podrobnejši red na športnih površinah določi aktiv profesorjev športne vzgoje
v soglasju z ravnateljem. Red na športnih površinah se objavi na vidnih mestih v
garderobah, pred in v telovadnici.
5) Zunanji uporabniki telovadnice vstopajo pri hišniškem stanovanju. Upoštevati
morajo vsa pravila, ki so določena za vzdrževanje reda in varnosti v zavodu.
Nadzor po končani dejavnosti zunanjih uporabnikov opravi za to pooblaščena
oseba.
11. člen
(odpiranje in zapiranje šole)
1) Glavni vhod je odprt od 6.00 do 19.00. V času počitnic je glavni vhod odprt od
8.00 - 12.00.
45
2) Izven zgoraj navedenih ur je vstop in izstop mogoč pri hišniškem stanovanju.
Ta vhod se zapre ob 22.00 ali po končanih dejavnostih.
3) Šolo odklepa in zaklepa hišnik oziroma za to pooblaščena oseba.
12. člen
(urnik zvonjenja)
Pouk v šoli poteka skladno z urnikom po sledečem urniku zvonjenja:
ŠOLSKA URA
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
ČAS
7.00 - 7.45
7.50 - 8.35
8.40 - 9.25
9.55 - 10.40
11.10 - 11.55
12.00 - 12.45
12.50 - 13.35
13.40 - 14.25
14.30 - 15.15
15.20 - 16.05
16.10 - 16.55
17.00 - 17.45
17.50 - 18.35
Način sodelovanja s starši
13. člen
(sodelovanje s starši)
1) Šola sodeluje s starši preko sveta staršev, na roditeljskih sestankih, govorilnih
urah in na druge načine, o katerih se s starši dogovorijo posamezni strokovni
delavci.
Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti od pouku
14. člen
(obveščanje o odsotnosti)
1) Starši, zakoniti zastopniki ali skrbniki (v nadaljevanju starši) so dolžni
najkasneje v 3 delovnih dneh od dne nastopa odsotnosti o izostanku dijaka
obvestiti razrednika oziroma šolo, na način, določen v 3. odstavku tega člena
oziroma skladno z dogovorom med starši in razrednikom oziroma šolo.
46
2) V primeru, da razrednik oziroma šola v roku iz prejšnjega odstavka ni
obveščena o odsotnosti, je razrednik oziroma šola dolžna vzpostaviti stik s starši
v roku štirih delovnih dni od dne nastopa odsotnosti, razen, če se razrednik
oziroma šola in starši ne dogovorijo drugače.
3) Javljanje odsotnosti se praviloma izvaja po telefonu, glede na dogovor med
razrednikom in starši pa tudi drugače (npr. osebno, po elektronski pošti….).
4) Odsotnost dijakov se sporoča v tajništvo zavoda med 7.00 in 8.00. Tajništvo
telefonsko najavo odsotnosti zabeleži v poseben zvezek, ki se nahaja v
tajništvu. Pri tem se zabeleži ime in razred odsotnega dijaka, kdo je poslal
sporočilo ter kdo je sprejel sporočilo.
5) Razrednik je dolžan redno spremljati vpise in s podpisom potrditi
seznanjenost s sporočilom.
6) Kadar se poraja dvom v resničnost sporočila, ali če razrednik v 3 (treh) dneh
od nastopa odsotnosti ne dobi obvestila, preveri razloge odsotnosti ali resničnost
obvestila.
15. člen
(opravičevanje odsotnosti)
1) Starši morajo najkasneje v 5 (petih) delovnih dneh po prihodu dijaka v šolo
razrednika pisno obvestiti o razlogih odsotnosti.
2) Način obveščanja o odsotnosti določi razrednik na začetku vsakega šolskega
leta in ga posreduje dijakom ter njihovim staršem. Na prvem roditeljskem
sestanku starše podrobneje seznani z načinom obveščanja o razlogih odsotnosti
in opravičevanje izostankov.
3) Če se med letom pri posameznih dijakih pojavlja pogosta odsotnost, razrednik
lahko spremeni način medsebojnega obveščanja o razlogih odsotnosti dijaka.
(npr. osebno opravičevanje staršev).
4) Obvestila o odsotnosti morajo biti praviloma lastnoročno napisana in
podpisana s strani staršev.
5) Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti.
Upravičeni razlogi za zamujanje in predčasno odhajanje od pouka
16. člen
1) Dijaki lahko zamujajo k pouku ali predčasno odhajajo od pouka v primeru, če
bi bil, skladno z njihovim urnikom, pravočasen prihod ali odhod iz šole za dijaka
časovno bistveno neugoden.
47
2) Dijak lahko zamuja k pouku ali predčasno odhaja od pouka tudi v primeru
dodatnega izobraževanja izven šole, sodelovanja v različnih organizacijah in
dejavnostih izven šole, kadar sodelovanje pri teh dejavnostih nikakor ni mogoče
izven časa pouka.
3) Zamujanje in predčasno odhajanje od pouka na podlagi pisne vloge staršev
odobri razrednik. Pri tem mora razrednik preveriti upravičenost razlogov.
Dovoljeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka se zabeleži v šolski
evidenci (dnevniku dela). Dovoljeno zamujanje in predčasno odhajanje, ki je
zabeleženo v šolski evidenci, se ne šteje za neopravičeno odsotnost.
4) V primeru enkratne potrebe po predčasnem odhodu od pouka ali zamudi k
posamezni uri, upravičenost presodi strokovni delavec, ki vodi posamezno uro
oziroma dejavnost. Strokovni delavec, ki je dovolil zamudo ali predčasen odhod v
evidenci odsotnosti to zabeleži, tako da pri vpisu odsotnega dijaka vpiše kratico
»zd«.
Način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih
razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času
oprostitve sodelovanja pri pouku
17. člen
1) Oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov dovoli
ravnatelj šole na podlagi pisne vloge staršev. Starši morajo vlogi priložiti
zdravstveno dokumentacijo oziroma druge dokaze, iz katerih so razvidni razlogi
za oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku ali drugih dejavnostih, povezanih z
vzgojno-izobraževalnim delom.
2) Ravnatelj o oprostitvi dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov odloči s
sklepom.
Pred izdajo sklepa ravnatelj lahko pridobi mnenje svetovalne službe, razrednika,
strokovnih delavcev predmeta oziroma dejavnosti, na katere se nanaša vloga ali
učiteljskega zbora.
3) Način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve
sodelovanja pri pouku določi ravnatelj v sklepu, s katerim odloča o upravičenosti
oprostitve.
Način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri
pouka oziroma pouku določenega dne in način vključitve dijaka v vzgojnoizobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku
oziroma pouku določenega dne
48
18. člen
(začasna prepoved prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih)
1) Dijaku se lahko skladno z 20. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih
šolah začasno prepove prisotnost pri pouku.
2) Začasno prepoved prisotnosti pri uri pouka oziroma pouku določenega dne ali
drugi dejavnosti lahko ustno odredi strokovni delavec, ki vodi pouk ali drugo
dejavnost, v primeru, da dijak s svojim ravnanjem ogroža življenje ali zdravje
udeležencev dejavnosti ali drugih oseb.
3) Strokovni delavec, ki vodi dejavnost, pri kateri se dijaku prepove prisotnost,
pospremi dijaka do ravnatelja, pomočnika ravnatelja, svetovalnega delavca ali
vzpostavi stik s starši. Predno dijaka pospremi iz razreda ali kadarkoli bi moral
učitelj zapustiti razred, mora poskrbeti za nadzor nad ostalimi dijaki, tako da
dežurnemu dijaku, predsedniku razredne skupnosti ali drugemu dijaku poveri
nadzor in glede na okoliščine dijakom za ta čas naloži zaposlitev.
4) Strokovni delavec, ki vodi pouk ali dejavnost, ne sme odstraniti dijaka ali ga
pustiti brez nadzora, če iz okoliščin izhaja, da bi bila s tem ogrožena varnost in
zdravje dijaka.
5) Začasno prepoved pri pouku določnega dne lahko izreče tudi razrednik ali
ravnatelj, v nujnih primerih pa tudi drug strokovni delavec šole.
6) Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, za katero se mu lahko izreče izključitev, se
lahko prepove obiskovanje pouka že pred vročitvijo oziroma pred dokončnostjo
odločbe o izključitvi.
O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi odloči
ravnatelj s sklepom, pri čemer se upošteva predvsem vrsto in težo kršitve.
7) O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o izključitvi odloči
učiteljski zbor v postopku odločanja o izključitvi.
8) Dijak, ki mu je bila izrečena prepoved obiskovanja pouka, se v tem času lahko
vključi v druge dejavnosti ali programe znotraj ali izven zavoda (npr. pomoč v
knjižnici, tajništvu, tehničnih službah, sodelovanje s svetovalno službo, centrom
za socialno delo in drugimi institucijami). Način vključitve v drugo delo v primeru
prepovedi prisotnosti pri uri ali določenega dne določi strokovni delavec, ki je
prepoved izrekel, v primeru prepovedi, ki jo izda ravnatelj s sklepom, pa v sklepu
določi tudi o morebitni vključitvi dijaka v druge dejavnosti.
49
Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in
19. člen
(uporaba telekomunikacijskih naprav)
1) Dijaki morajo imeti pri pouku in drugih dejavnostih izključene naprave za
povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.
2) V primeru, da dijak med poukom ali drugimi dejavnostmi uporablja naprave za
povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem, se to šteje kot
lažja kršitev šolskih pravil.
3) V primeru, da dijak neupravičeno uporablja naprave za povezovanje s
podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem med pisnim ali drugim
ocenjevanjem znanja, se to šteje kot kršitev pravil v zvezi z ocenjevanjem
znanja, za kar dijak lahko dobi negativno oceno oziroma se prekine ocenjevanje
znanja.
Število ur, ki se štejejo za lažjo oziroma težjo kršitev
20. člen
(neopravičena odsotnost)
1) Neopravičena odsotnost dijaka se obravnava kot kršitev Pravilnika o šolskem
redu in Šolskih pravil GSŠRM.
2) Za lažjo kršitev se šteje neopravičena odsotnost od 1 do 5 ur.
3) Za težjo kršitev se šteje neopravičena odsotnost od 6 do 35 ur.
4) Neopravičena odsotnost nad 35 ur se šteje za najtežjo kršitev, za katero se
dijaku lahko izreče izključitev iz šole ali pogojna izključitev.
Druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativni ukrepi ter pravila o
varnosti in zdravju
21. člen
(izbira vzgojnih in alternativnih ukrepov)
1) Dijakom se skladno s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah in temi
pravili izrekajo vzgojni in alternativni ukrepi.
2) Pristojni organ, ki je v skladu s Pravilnikom o šolskem redu pristojen za
uvedbo in vodenje postopka (v nadaljevanju pristojni organ) se po prostem
preudarku odloči, ali bo za določeno kršitev uvedel postopek izrekanja
vzgojnega ukrepa ali bo dijaku dan predlog za določitev alternativnega ukrepa.
Pri tem mora pristojni organ upoštevati okoliščine, določene v 24. členu
Pravilnika o šolskem redu.
50
3) Pri izbiri vzgojnega oziroma alternativnega ukrepa mora pristojni organ izbrati
tistega, ki bo za dijaka ugodnejši in s katerim pričakuje, da bo dosežen namen
uvedbe postopka, to je spoštovanje Pravilnika o Šolskem redu in Šolskih pravil
GSŠRM.
4) Za izrekanje vzgojnih in alternativnih ukrepov se uporabljajo obrazci, ki so
priloga tega pravilnika.
5) Pristojni organ mora o postopku voditi pisno dokumentacijo skladno s pravili o
šolski dokumentaciji in temi pravili.
6) Kršitve, ki so bile podlaga za izrekanje vzgojnih ali alternativnih ukrepov,
morajo biti evidentirane v dnevniku oziroma predpisani šolski dokumentaciji,
pristojni organ pa mora o kršitvah, ki so podlaga za odločanje o vzgojnem ali
alternativnem ukrepu, ugotoviti dejansko stanje, ki je podlaga za uvedbo
postopka.
7) Ugotavljanje dejanskega stanja se evidentira v šolski dokumentaciji (npr.
dnevniku dela...), z izjavami udeležencev, prič ali na drug ustrezen način, ki
morajo biti praviloma pisno evidentirane.
22. člen
(odločanje o alternativnih ukrepih)
1) O določitvi alternativnih ukrepov se odloča z dogovorom med dijakom, starši in
razrednikom oziroma učiteljskim zborom šole, kadar gre za premestitev v drug
oddelek. O doseženem dogovoru se podpiše izjava, iz katere je razvidno
strinjanje z alternativnim ukrepom.
2) Postopek določanja alternativnih ukrepov vodi razrednik, razen alternativnega
ukrepa premestitve v drug oddelek, ki ga vodi ravnatelj.
3) O določitvi alternativnega ukrepa odloči razrednik, razen o alternativnem
ukrepu premestitve v drug oddelek, o katerem odloča učiteljski zbor šole, pri
čemer se upošteva postopek, ki velja za izrekanje vzgojnega ukrepa ukora
učiteljskega zbora.
23. člen
(alternativni ukrepi)
1) Dijaku se za kršitve namesto vzgojnih ukrepov lahko določijo
ukrepi.
alternativni
Alternativni ukrepi se dijakom izrečejo skladno z določili Pravilnika o šolskem
redu v srednjih šolah.
2) Poleg ukrepov, določenih v 19. členu Pravilnika o šolskem redu v srednjih
šolah, se dijaku lahko izrečejo še sledeči alternativni ukrepi:
51



skrb za urejenost šole in njene okolice,
pomoč pri delu tehničnim ali drugim službam v šoli,
pomoč uporabnikom, varovancem in drugim osebam v javnih socialnih
in humanitarnih institucijah.
3) Izjava o strinjanju z alternativnim ukrepom se podpiše na obrazcu, ki je priloga
tega pravilnika.
24. člen
(pravila na ekskurzijah in dejavnostih izven šole)
1) Dijaki morajo na strokovnih ekskurzijah in drugih dejavnostih, ki potekajo izven
šolskih prostorov, upoštevati Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah, ta pravila,
ter posebna Pravila vedenja na ekskurzijah, s katerimi mora organizator
dejavnosti dijake vedno posebej seznaniti pred pričetkom ekskurzije ali
dejavnosti.
2) Dijaki in starši ob prijavi na dejavnost s podpisom potrdijo seznanjenost s
posebnimi pravili.
25. člen
(zdravstveno varstvo)
1) Zavod zagotavlja zdravstveno varstvo dijakov v sodelovanju s šolskim
dispanzerjem Zdravstvenega doma Kamnik.
2) Zdravstveno varstvo
cepljenji dijakov.
se izvaja s sistematskimi zdravstvenimi pregledi in
3) Preventivna zdravstvena dejavnost se izvaja z načrtovanjem predavanj,
delavnic in drugih dejavnosti, s katerimi se dijake seznanja zlasti z zdravim
načinom življenja ter nevarnostmi in tveganimi ravnanji za varnost in zdravje.
4) Zavod navedene dejavnosti načrtuje in izvaja v sodelovanju z Zdravstvenim
domom Kamnik in drugimi zunanjimi institucijami, skladno z letnim delovnim
načrtom.
5) Za koordinacijo sodelovanja in organizacijo preventivnih zdravstvenih
pregledov se v zavodu imenuje pooblaščena oseba.
26. člen
(varnost in zdravje dijakov pri šolskem delu)
1) Pri posameznih dejavnostih in pouku strokovni delavec, ki vodi dejavnost,
dijakom, ki nimajo ustrezne ali predpisane opreme ali zaščitnih sredstev, ne
dovoli sodelovanja pri dejavnosti. Navedena kršitev se lahko obravnava kot
kršitev, za katero se lahko izrekajo vzgojni ali alternativni ukrepi.
52
2) V primeru poškodb dijaka, ki so nastale pri pouku ali drugih dejavnostih, nujno
medicinsko pomoč nudi ZD Kamnik. Strokovni delavec, ki vodi dejavnost, pri
kateri je nastala poškodba, mora glede na težo poškodb in okoliščin primera
zagotoviti ustrezno spremstvo dijaka do ZD Kamnik ali poklicati medicinsko
pomoč ter zagotoviti varnost ostalih dijakov.
Odškodninska obveznost dijakov
27. člen
(škodni dogodek )
Dijaki in drugi obiskovalci zavoda so za povzročeno škodo odgovorni skladno z
določili Obligacijskega zakonika.
Kadar zaposleni ali druge osebe opazijo škodno ravnanje, morajo storiti vse, kar
je potrebno, da se ugotovi, kdo je povzročitelj škode in da se zavarujejo dokazi
(npr. identificirajo dijaka, evidentirajo priče, obvestijo vodstvo zavoda oziroma
policijo...).
28. člen
(povrnitev škode)
Zavod glede na vrsto in višino povzročene škode, poskuša s povzročiteljem
doseči dogovor o njeni povrnitvi. Če je povzročitelj škode mladoletni dijak, o tem
obvesti starše.
V primeru, da ne pride do dogovora o načinu in roku povrnitve škode, se zoper
povzročitelja lahko vloži tožba, če je glede na vrsto in višino škode to primerno.
Posebni statusi dijakov
29. člen
(statusi dijakov)
Dijaki lahko pridobijo poseben status skladno s Pravilnikom o prilagajanju šolskih
obveznosti.
Šola lahko podeli poseben status tudi dijaku, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih
s Pravilnikom o prilagajanju šolskih obveznosti, predvsem v primerih, ko se dijak
intenzivno ukvarja z delom na področju kulture, športa ali drugih dejavnosti, ki pa
niso rangirane na državni ravni.
Za podelitev statusa morajo dijak in starši podati vlogo skladno s pravili, ki
urejajo prilagajanje šolskih obveznosti.
Vlogi morajo priložiti ustrezna dokazila, iz katerih izhaja upravičenost vloge. Na
podlagi vloge ter pridobljenega mnenja razrednika ali oddelčnega učiteljskega
zbora, ravnatelj sprejme sklep o podelitvi ali zavrnitvi statusa.
53
V obrazložitvi sklepa o pridobitvi statusa se dijaka seznani tudi z razlogi za
mirovanje in prenehanje statusa po tem pravilniku. Priloga sklepa o pridobitvi
statusa je osebni izobraževalni načrt. Sklep o pridobitvi statusa velja največ za
eno šolsko leto.
Ostala pravila
30. člen
(javnost dela zavoda)
Delo in poslovanje zavoda je javno. Javnost se zagotavlja z objavljanjem
informacij o delu zavoda skladno s posebnimi predpisi.
Javnost se zagotavlja tudi z javnostjo sej organov zavoda. Javnost sej ali
posameznih točk se omeji, kadar je to potrebno zaradi varstva poslovne,
poklicne ali druge tajnosti ter varstva osebnih podatkov skladno s predpisi.
Za dajanje informacij o vprašanjih iz poslovanja zavoda kot celote je pristojen
ravnatelj. Ravnatelj lahko pisno pooblasti posameznega delavca, da v okviru
pooblastila posreduje določene informacije javnosti.
Informacije so pod enakimi pogoji dostopne vsem zainteresiranim osebam.
Sprotne informacije se lahko posredujejo pisno ali ustno, informacije o izrednih
dogodkih pa pooblaščena oseba posreduje na podlagi predhodne zahteve
upravičenca, ki mora biti posredovana najmanj en dan prej.
Pooblaščena oseba zavrne dajanje informacij če:

to pomeni kršitev uradne ali poslovne tajnosti,

to predstavlja kršitev varstva osebnih podatkov,

je zavrnitev posredovanja podatkov skladna z zakonodajo.
Posredovanje podatkov javnosti s strani nepooblaščenih oseb predstavlja hujšo
kršitev, za kar se glede na težo kršitve ukrepa skladno z delovnopravno
zakonodajo.
31. člen
(dežurni profesorji in odgovornosti profesorjev)
1) Dežurstvo profesorjev je opredeljeno z urnikom. Dežurni profesor nadzoruje
izvajanje hišnega reda. Naloge dežurnega profesorja so natančneje določene s
posebnimi navodili, ki jih sprejme ravnatelj.
2) Strokovni delavci so v času izvajanja dejavnosti odgovorni za zagotavljanje
reda in varnosti. Na začetku dejavnosti mora strokovni delavec evidentirati
prisotnost dijakov. Posamezna dejavnost se zaključi skladno z urnikom zvonjenja
oziroma v skladu z načrtom izvedbe dejavnosti. Strokovni delavec med časom
izvajanja dejavnosti praviloma ne sme dijaku dovoliti predčasnega odhoda.
54
32. člen
(varstvo osebnih podatkov)
Varstvo osebnih podatkov se skladno z veljavno zakonodajo uredi s posebnim
aktom.
33. člen
(obveščanje zaposlenih, staršev in dijakov)
Zavod o vseh pomembnih informacijah naslovnike obvešča z obvestili in
okrožnicami.
Vse okrožnice in obvestila morajo biti žigosane in podpisane s strani
pooblaščene osebe, ki je pristojna za posredovanje posamezne vrste informacij.
Informacije in obvestila, ki se nanašajo na delovanje zavoda, se lahko
posredujejo samo z vednostjo vodstva zavoda.
Reklamiranje in plakatiranje na oglasnih deskah je dovoljeno s privolitvijo
ravnatelja.
34. člen
(delovanje skupnosti dijakov)
Dijaki lahko organizirajo svojo skupnost (npr. dijaški parlament, dijaška
organizacija…).
Zavod zagotovi pogoje za njihovo delo ter po dogovoru pomoč mentorja, ki
pomaga pri delu dijaške skupnosti.
Dijaška skupnost deluje skladno s svojimi pravili, pri tem pa mora upoštevati vsa
pravila, ki urejajo delovanje zavoda in posamezne šole.
Prehodne in končne določbe
35. člen
(objava šolskih pravil )
Šolska pravila se javno objavijo na oglasnih deskah in na spletni strani zavoda.
Razredniki s šolskimi pravili na začetku šolskega leta seznanijo dijake, na prvem
roditeljskem sestanku pa tudi starše.
36. člen
(prenehanje veljavnosti
Z dnem, ko pričnejo veljati ta pravila, prenehajo veljati Šolska pravila Šolskega
centra Rudolfa Maistra z dne, 10.10.2007.
55
37. člen
(sprejem in veljavnost pravil
Pred sprejemom teh pravil je mnenje posredoval svet staršev dne, 28.9.2010,
skupnost dijakov dne, 28.9.2010 in učiteljski zbor obeh šol dne, 26.8.2010.
Šolska pravila Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra je sprejel direktor šole
dne, 6.10.2010.
Šolska pravila pričnejo veljati trideseti dan po javni objavi.
Javno objavljeno na oglasnih deskah in spletni strani zavoda dne, 6.10.2010.
ravnatelj:
mag. Šemso Mujanovič
56
Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se ureja ocenjevanje znanja, spretnosti in veščin (v
nadaljnjem besedilu: znanje) ter napredovanje in ponavljanje letnika za dijake in
udeležence izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: dijak) po javno
veljavnih izobraževalnih programih srednjega splošnega izobraževanja,
srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja ter nižjega in srednjega
poklicnega izobraževanja.
2. člen
(predmet oziroma programska enota)
(1) V gimnazijskem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri predmetu in
obveznih izbirnih vsebinah (v nadaljnjem besedilu: predmet).
(2) V poklicnem in strokovnem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri
predmetu, strokovnem modulu, modulu odprtega kurikula, praktičnem
usposabljanju z delom pri delodajalcu in interesnih dejavnostih (v nadaljnjem
besedilu: programska enota).
3. člen
(javnost ocenjevanja znanja)
(1) Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako, da dijake ob začetku
izvajanja predmeta oziroma programske enote v šolskem letu seznani z:
– učnimi cilji,
– obsegom učne vsebine,
– oblikami in načini ocenjevanja znanja,
– merili za ocenjevanje znanja,
– dovoljenimi pripomočki.
(2) Z roki za pisno ocenjevanje znanja seznani učitelj dijake najpozneje pet
delovnih dni po sprejetju načrta ocenjevanja znanja.
(3) Na pisnem izdelku je navedeno število točk (v nadaljnjem besedilu:
točkovnik) za posamezno nalogo in meje za ocene.
(4) Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri predmetu oziroma
programski enoti javno pri pouku v oddelku oziroma skupini in mu omogoči
vpogled v ocenjen pisni izdelek. Če se rezultati ocenjevanja znanja objavijo na
drug javno dostopen način, se osebno ime dijaka nadomesti z ustrezno šifro.
(5) Udeleženca izobraževanja odraslih se ob začetku izobraževanja v šolskem
letu seznani najmanj z obsegom učne vsebine, načinom in roki ocenjevanja
znanja ter obveščanja o rezultatih.
57
4. člen
(načela preverjanja in ocenjevanja znanja)
(1) Učitelj pri ocenjevanju znanja:
– upošteva izobraževalni program,
– uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja,
– spoštuje pravice dijakov, njihovo osebno integriteto in različnost.
(2) Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so
predmet ocenjevanja znanja. Preverjanje se izvaja praviloma po obravnavi učne
snovi, vendar najpozneje pred pisnim ocenjevanjem znanja.
(3) V izobraževanju odraslih se organizira poskusno opravljanje izpitov, s
čimer se udeležencu izobraževanja odraslih omogoči, da preveri in spozna
najmanj obseg in zahtevnost izpita ter primere izpitnih vprašanj.
5. člen
(dijaki s posebnimi potrebami)
Izvajanje določb tega pravilnika se za dijaka s posebnimi potrebami prilagodi v
skladu z odločbo o usmeritvi.
II. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJA
6. člen
(ocenjevanje znanja)
(1) Znanje pri pouku oziroma izpitu praviloma ocenjuje učitelj, ki predmet
oziroma programsko enoto poučuje. Ravnatelj šole, direktor organizacije za
izobraževanje odraslih ali vodja za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem
besedilu: ravnatelj) lahko iz utemeljenih razlogov imenuje za ocenjevanje znanja
drugega učitelja, ki izpolnjuje pogoje za poučevanje tega predmeta oziroma
programske enote.
(2) Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja
razrednik, v izobraževanju odraslih pa odgovorna oseba za izobraževanje
odraslih (v nadaljnjem besedilu: razrednik).
(3) Izpolnjevanje obveznosti dijaka pri praktičnem usposabljanju z delom pri
delodajalcu ugotavlja delodajalec v skladu z učno pogodbo in o tem obvešča
šolo.
58
7. člen
(minimalni standard znanja)
(1) Minimalni standard znanja predstavlja stopnjo znanja, spretnosti, veščine
ali kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oziroma za zadovoljivo
sledenje pouku pri posameznem predmetu oziroma programski enoti.
(2) Če minimalni standard znanja pri predmetu oziroma programski enoti ni
določen v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, ga določi strokovni aktiv
oziroma učitelj. V poklicnem in strokovnem izobraževanju pri tem strokovni aktiv
oziroma učitelj sodeluje s programskim učiteljskim zborom.
8. člen
(merila ocenjevanja znanja)
(1) Strokovni aktiv šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni aktiv) na začetku
šolskega leta uskladi merila ocenjevanja znanja.
(2) Merila ocenjevanja znanja za predmet oziroma programsko enoto se
določijo na podlagi kataloga znanja oziroma učnega načrta.
9. člen
(oblike in načini ocenjevanja znanja)
Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso določeni v katalogu znanj oziroma
učnem načrtu, jih določi strokovni aktiv oziroma učitelj.
10. člen
(osebni izobraževalni načrt za udeleženca izobraževanja odraslih)
(1) V izobraževanju odraslih se oblikuje osebni izobraževalni načrt za vsakega
udeleženca izobraževanja odraslih. Pripravi ga razrednik v sodelovanju z
udeležencem izobraževanja odraslih.
(2) Osebni izobraževalni načrt vsebuje najmanj podatke o predhodno
pridobljenem in priznanem formalnem in neformalnem znanju ter predviden način
in časovni potek izobraževanja, opredelitev vsebin, načinov in rokov preverjanja
in ocenjevanja znanja, ki so določeni z učnim načrtom oziroma katalogom
znanja.
III. PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA
11. člen
(šolska pravila ocenjevanja znanja)
(1) Šolska pravila ocenjevanja znanja obsegajo najmanj:
– načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma
katalogom znanja,
59
– pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
– roke za vračanje izdelkov,
– izpitni red,
– kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe,
– postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja,
– pripravo in hrambo izpitnega gradiva,
– druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom.
(2) Šolska pravila ocenjevanja znanja določi ravnatelj po predhodni obravnavi
na učiteljskem zboru.
12. člen
(načrt ocenjevanja znanja)
(1) Roki za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti
(v nadaljnjem besedilu: načrt ocenjevanja znanja) se določijo najpozneje
štirinajst dni po začetku ocenjevalnega obdobja. Načrt ocenjevanja znanja določi
strokovni aktiv oziroma programski učiteljski zbor v poklicnem in strokovnem
izobraževanju.
(2) Oddelek oziroma skupino z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj
predmeta oziroma programske enote. Roke za pisno ocenjevanje znanja iz
načrta ocenjevanja znanja napiše učitelj v dnevnik dela.
13. člen
(druga pravila ocenjevanja znanja)
(1) Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti se
izvede najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je z učnim načrtom oziroma
katalogom znanj določeno drugače oziroma določi drugače ravnatelj iz
utemeljenih razlogov.
(2) Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na
dan.
(3) Pisanje pisnih izdelkov za oceno štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco
ni dovoljeno.
(4) Če dijak ponavlja pisni izdelek v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega
pravilnika oziroma ga piše na lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravila iz
drugega in tretjega odstavka tega člena. Če dijak piše pisni izdelek na lastno
željo, zapiše soglasje na pisni izdelek.
(5) Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki, v oddelku,
skupini ali individualno.
60
(6) Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi
način in najmanj en datum ocenjevanja znanja.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za udeleženca izobraževanja
odraslih.
14. člen
(obvezno ponavljanje pisnega izdelka)
(1) Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot je določeno s šolskimi
pravili ocenjevanja znanja, se pisanje enkrat ponovi, vpišeta pa se obe oceni.
odraslih.
IV. OCENE IN UGOTOVITVE
15. člen
(ocene)
(1) Znanje dijakov se ocenjuje s številčnimi oziroma opisnimi ocenami.
(2) Znanje dijaka se oceni s številčno oceno od 1 do 5, in sicer nezadostno
(1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).
(3) Izpolnitev obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcu,
interesnih dejavnostih in drugih obveznosti (npr. delovna praksa, obvezne izbirne
vsebine) določenih z učnim načrtom oziroma katalogom znanj, se ocenjuje z
opisnima ocenama »opravil« in: »ni opravil«.
(4) Številčne ocene od 2 do 5 in opisna ocena »opravil« so pozitivne.
(5) Za udeleženca izobraževanja odraslih se uporabljajo le pozitivne ocene.
Če udeleženec izobraževanja odraslih pri ocenjevanju znanja ne doseže
pozitivne ocene, se to evidentira.
16. člen
(ugotovitve)
(1) Če je dijak iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri
predmetu oziroma programski enoti, se njegovo znanje iz tega predmeta oziroma
programske enote ne ocenjuje. To se v ustrezni dokumentaciji in ob koncu pouka
evidentira z besedo »oproščen (opr)«.
(2) Ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki ni ocenjen, v ustrezni
dokumentaciji evidentira z ugotovitvijo: »ni ocenjen (noc)«.
(3) Za udeleženca izobraževanja odraslih se ne uporabljajo določbe prvega in
drugega odstavka tega člena. Za udeleženca izobraževanja odraslih se športna
61
vzgoja ne izvaja in ne ocenjuje. V ustrezni dokumentaciji se to evidentira z
besedo »oproščen«.
17. člen
(seznanitev z oceno)
(1) Pri ocenjevanju znanja ustnih odgovorov učitelj oceni dijakovo znanje takoj
po končanem izpraševanju.
(2) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni
najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Ravnatelj lahko iz
utemeljenih razlogov za posamezno ocenjevanje določi drug rok.
(3) Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek.
(4) Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v
tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj
ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem
znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.
(5) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik oziroma pooblaščeni
vzgojitelj v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) lahko v
času do izročitve pisnih izdelkov, pisno zahteva vpogled v pisni izdelek oziroma
fotokopijo izdelka.
(6) Določbe prejšnjega
izobraževanja odraslih.
odstavka se ne uporabljajo za
udeleženca
18. člen
(določanje končne ocene)
(1) Končno oceno pri predmetu oziroma programski enoti določi učitelj, ki
dijaka pri tem predmetu oziroma programski enoti poučuje.
(2) Če predmet oziroma programsko enoto poučujeta dva ali več učiteljev, ti
vnaprej določijo razmerja za oceno med posameznimi deli predmeta oziroma
programske enote. Končno oceno določijo skupaj. Če se o končni oceni ne
sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi učiteljski zbor.
19. člen
(splošni uspeh)
(1) Oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa strokovni aktiv, potrdi
na predlog razrednika splošni uspeh dijaku po tem, ko ta uspešno opravi vse
obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj.
(2) Splošni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober in zadosten.
62
(3) Dijak doseže:
– odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno
odlično (5), pri ostalih pa z oceno prav dobro (4),
– prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z
oceno prav dobro (4), pri ostalih pa z oceno dobro (3),
– dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno
dobro (3), pri ostalih pa z oceno zadostno (2),
– zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno
zadostno (2), pri ostalih pa z oceno pozitivno.
(4) Pri določanju splošnega uspeha, če gre za odstopanje od meril iz
prejšnjega odstavka, se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost,
delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do
izpolnjevanja obveznosti. Splošni uspeh na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka
poučuje ali ravnatelja, določi oddelčni učiteljski zbor, v izobraževanju odraslih pa
strokovni aktiv.
20. člen
(listine o uspehu)
(1) Na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, razen zadnjega, izda šola
dijakom v pisni obliki prepis ocen, ugotovitev in opravljenih obveznosti.
(2) Ko dijak uspešno izpolni vse obveznosti za posamezen letnik, določene z
učnim načrtom oziroma katalogom znanj, se mu izda letno spričevalo.
(3) Dijaku, ki ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnjega odstavka, se na koncu
pouka oziroma po opravljanju izpitov izda obvestilo o uspehu.
(4) Dijak dobi spričevalo, obvestilo o uspehu oziroma prepis ocen oziroma
ugotovitev in opravljenih obveznosti v šoli.
(5) Dijaku, ki je prekinil izobraževanje, šola na njegovo zahtevo izda obvestilo
o opravljenih obveznostih.
(6) Udeleženec izobraževanja odraslih ob zaključku šolskega leta lahko
prejme: obvestilo o uspehu za opravljene obveznosti v šolskem letu v skladu z
osebnim izobraževalnim načrtom ali letno spričevalo za opravljene obveznosti za
posamezen letnik, v skladu s katalogi znanj oziroma učnim načrtom.
63
V. NAPREDOVANJE IN PONAVLJANJE
21. člen
(ponavljanje)
(1) Dijak, ki ne opravi vseh obveznosti, ne napreduje v naslednji letnik oziroma
lahko letnik ponavlja.
(2) Če dijak letnik ponavlja, opravlja vse obveznosti iz tega letnika, pri čemer
se ga ponovno ocenjuje pri vseh predmetih oziroma programskih enotah. Pri
ugotavljanju splošnega uspeha v letniku se upoštevajo ocene oziroma
ugotovitve, pridobljene v tekočem šolskem letu.
(3) Pravico do ponavljanja letnika zagotovi šola, kjer je dijak vpisan.
odraslih.
VI. IZPITI
22. člen
(splošno o izpitih)
(1) Dijak lahko opravlja sprejemne, predmetne, dopolnilne in popravne izpite.
(2) Dijak opravlja dopolnilni in popravni izpit v šoli, v katero je vpisan,
sprejemni in predmetni izpit pa v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega
se želi vpisati oziroma je že vpisan.
(3) Ustni del izpita se opravlja v skladu z izpitnim redom pred šolsko izpitno
komisijo, ki jo imenuje ravnatelj med učitelji šole. Šolska izpitna komisija ima
predsednika, izpraševalca in še vsaj enega člana. Izpraševalec mora biti učitelj
predmeta oziroma programske enote iz katere dijak opravlja izpit. Vsaj dva člana
komisije sta praviloma učitelja predmeta oziroma programske enote iz katere
dijak opravlja izpit.
(4) Udeleženec izobraževanja odraslih lahko, poleg izpitov iz prvega odstavka
tega člena, opravlja tudi delne in končne izpite, ki jih opravlja pri učitelju
izbranega predmeta oziroma programske enote v šoli, v katero je vpisan.
23. člen
(sprejemni izpit)
Pri sprejemnem izpitu se preizkusijo nadarjenost oziroma sposobnosti dijaka,
lahko pa tudi znanje jezikov, če so v skladu z izobraževalnim programom pogoj
za vpis.
64
24. člen
(predmetni izpit)
(1) Predmetni izpit pri predmetu oziroma izpit pri programski enoti opravlja
dijak, ki:
– hitreje napreduje,
– izboljšuje končno oceno predmeta oziroma programske enote,
– se želi vpisati v drug izobraževalni program.
(2) Dijak lahko po uspešno opravljenem predzadnjem oziroma zaključnem
letniku enkrat izboljšuje oceno enega ali več predmetov oziroma programskih
enot posameznega letnika, in sicer:
– v predzadnjem letniku od konca pouka do zaključka tekočega šolskega leta
oziroma do vključitve v zadnji letnik izobraževanja,
– v zaključnem letniku od konca pouka do začetka opravljanja zaključka
izobraževanja.
(3) Pri določitvi končne ocene predmeta oziroma programske enote se
upošteva boljša ocena.
(4) Za udeleženca izobraževanja odraslih se prvi in tretji odstavek tega člena
ne uporabljata.
25. člen
(dopolnilni izpit)
(1) Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu oziroma
programski enoti ni bil ocenjen.
(2) Dopolnilni izpit lahko opravlja dijak do začetka opravljanja zaključka
izobraževanja.
odraslih.
26. člen
(popravni izpit)
(1) Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov oziroma programskih enot, kjer
ima ob zaključku pouka nezadostno oceno.
(2) Kadar pouk predmeta oziroma programske enote ne traja do konca pouka
v šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki
ga določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil spomladanski izpitni
rok. Ta določba se ne uporablja za praktično usposabljanje z delom pri
delodajalcu.
65
odraslih.
27. člen
(delni in končni izpit za udeležence izobraževanja odraslih)
(1) Pri delnem in končnem izpitu znanje udeležencev izobraževanja odraslih
ocenjuje učitelj izbranega predmeta oziroma programske enote.
(2) Z delnim izpitom se ocenjuje znanje po vsebinsko zaokroženih delih
predmeta oziroma programske enote. S končnim izpitom se ocenjuje znanje po
zaključenih vsebinskih sklopih iz predmeta oziroma programske enote v
posameznem programu.
(3) Kdor uspešno opravi vse delne izpite iz posameznega predmeta oziroma
programske enote, je s tem opravil obveznosti določenega predmeta oziroma
programske enote.
(4) V izobraževanju odraslih se tretje in nadaljnje opravljane končnega izpita
opravlja pred šolsko izpitno komisijo.
28. člen
(omejitve)
(1) V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ dva izpita.
Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov dovoli v tem roku opravljati tudi več
izpitov.
(2) Na isti dan lahko dijak opravlja največ izpit ali dele izpita iz enega
predmeta.
(3) Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom.
(4) Dijak opravi izpit, ko opravi vse dele izpita.
(5) Za udeleženca izobraževanja odraslih se uporablja določba prejšnjega
odstavka, pri čemer velja, da lahko udeleženec izobraževanja odraslih opravlja
izpite večkrat, tudi izven rokov, ki so določeni v šolskem koledarju, vendar v
skladu z letnim delovnim načrtom šole. O tem odloči ravnatelj šole.
29. člen
(priprava izpitnega gradiva)
(1) Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja (v nadaljnjem
besedilu: izpitno gradivo), pripravi strokovni aktiv. Če šola nima strokovnega
aktiva, izpitno gradivo pripravi izpraševalec oziroma ocenjevalec (v nadaljevanju:
ocenjevalec).
66
(2) Vodja strokovnega aktiva ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju
najpozneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo se varuje na način, določen s
šolskimi pravili ocenjevanja znanja.
30. člen
(potek izpitov)
(1) Ustni izpiti in zagovori se opravljajo pred šolsko izpitno komisijo.
(2) Izpitni nastop, izdelavo praktičnega izdelka oziroma opravljanje storitve in
vaj spremlja mentor, ki za šolsko izpitno komisijo pripravi strokovno mnenje.
(3) Pri ustnem delu izpita in zagovoru izprašuje izpraševalec. Šolska izpitna
komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca. Če se izpit opravlja po
delih, predsednik šolske izpitne komisije dijaka obvesti o končni oceni takoj po
končanem zadnjem delu izpita.
(4) Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v
skupini, ki opravljajo izpit. Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene
menjave. Izpitni listki z vprašanji, na katera je dijak odgovarjal, se vrnejo v
komplet izpitnih vprašanj.
(5) Na pisno zahtevo udeleženca izobraževanja odraslih oziroma na predlog
razrednika ali ocenjevalca, se pred šolsko izpitno komisijo opravlja tudi delni
oziroma končni izpit.
31. člen
(trajanje)
(1) Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut.
(2) Izpitni nastop traja največ 45 minut (ena pedagoška ura).
(3) Izdelava izdelka oziroma storitve skupaj z zagovorom lahko traja največ
šest pedagoških ur.
(4) Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut.
Dijak ima po dodelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit
oziroma ustni del izpita.
VII. KRŠITVE PRI OCENJEVANJU ZNANJA
32. člen
(kršitve)
(1) Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja
učitelj dijaka zaloti pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju
oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja znanja, ga lahko oceni z
negativno oceno ali predlaga ustrezen ukrep.
67
(2) Udeležencu izobraževanja odraslih se pri kršitvah iz prejšnjega odstavka
prekine ocenjevanje znanja oziroma izpit in se ga ne oceni.
VIII. UGOVOR ZOPER OCENO OZIROMA UGOTOVITEV
33. člen
(odločanje ravnatelja)
(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v
spričevalu ali v obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor.
(2) Ravnatelj mora v treh dneh od prejema ugovora ugotoviti njegovo
utemeljenost.
(3) Če ugovor ni utemeljen, ravnatelj ugovor s sklepom zavrne.
(4) Če je ugovor utemeljen, mora ravnatelj najpozneje v treh dneh od dneva
ugotovitve utemeljenosti ugovora imenovati tričlansko komisijo.
(5) Sklep ravnatelja iz drugega odstavka tega člena je dokončen.
34. člen
(odločanje komisije)
(1) Komisija iz prejšnjega člena s sklepom odloči o ugovoru v treh dneh od
njenega imenovanja.
(2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno
oceno oziroma ugotovitev. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti
odločitvi.
(3) Če komisija ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko določi novo oceno
oziroma spremeni ugotovitev na podlagi dokumentacije ali s ponovnim
ocenjevanjem znanja dijaka.
(4) Če je dijaka treba ponovno oceniti, mora sklep vsebovati tudi datum, čas,
kraj in način ter obseg ponovnega ocenjevanja znanja, s čimer mora biti dijak
seznanjen najpozneje tri dni pred izvedbo ponovnega ocenjevanja znanja.
(5) Odločitev komisije je dokončna.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
(izjeme)
(1) Dijaki, ki so do 1. septembra 2010 napredovali v naslednji letnik z nms
oziroma ponavljajo letnik z izpiti, lahko opravijo manjkajoče obveznosti
najpozneje do 31. avgusta 2011.
68
(2) Dijake iz prejšnjega odstavka se ocenjuje v skladu s tem pravilnikom.
36. člen
(vajenci)
Dijaki, ki so v dualnem sistemu izobraževanja zaključili izobraževanje
najpozneje 31. avgusta 2009, lahko opravljajo manjkajoče obveznosti v skladu s
tem pravilnikom.
37. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o ocenjevanju
znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 76/05) in Pravilnik o ocenjevanju
znanja v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št.
78/07 in 8/08), ki pa se uporabljata do začetka uporabe tega pravilnika.
38. člen
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2010.
Št. 0070-43/2010
Ljubljana, dne 21. julija 2010
EVA 2010-3311-0036
dr. Igor Lukšič l.r.
Minister
za šolstvo in šport
69
Šolska pravila ocenjevanja znanja
Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik
Splošne določbe
1. člen
1) S šolskimi pravili ocenjevanja znanja se določa:
a) načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom
oziroma katalogom znanja,
b) pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,
c) roke za vračanje izdelkov,
d) izpitni red,
e) kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe,
f) postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja,
g) pripravo in hrambo izpitnega gradiva.
2. člen
1) Šolska pravila ocenjevanja znanja določi ravnatelj Gimnazije in srednje šole
Rudolfa Maistra, po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru.
2) Določbe teh pravil se smiselno uporabljajo tudi pri izobraževanju odraslih
(izrednem izobraževanju), v kolikor s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih
šolah (Uradni list RS 60/2010) in predpisi o izobraževanju odraslih ni določeno
drugače.
Načini in roki izpolnjevanja obveznosti, določeni z učnim načrtom oziroma
katalogom znanja
3. člen
1) Načine in roke izpolnjevanja obveznosti pri posameznem predmetu, obveznih
izbirnih vsebinah, modulu, praktičnem usposabljanju in interesnih dejavnostih (v
nadaljevanju programske enote) določi šola na predlog strokovnega aktiva
(andragoškega zbora za izredno izobraževanje) oziroma strokovnega delavca,
zadolženega za organizacijo in izvajanje posamezne programske enote.
4. člen
1) Roki izpolnjevanja obveznosti v gimnazijskem programu se določijo v
usklajenih merilih za preverjanje in ocenjevanje znanja, ki jih ob začetku
šolskega leta sprejmejo posamezni strokovni aktivi.
70
2) Roki izpolnjevanja obveznosti pri posamezni programski enoti v strokovnih
programih se določijo v terminskem načrtu, ki je del načrta ocenjevanja znanja.
Načrt ocenjevanja znanja na začetku posameznega šolskega leta sprejme
programski učiteljski zbor ustreznega programa.
3) V izrednem izobraževanju so roki določeni s koledarjem izpitnih rokov oz. z
osebnim izobraževalnim načrtom udeležencev.
5. člen
1) Načini izpolnjevanja obveznosti v gimnazijskem programu se določijo v
usklajenih merilih za preverjanje in ocenjevanje znanja, ki jih ob začetku
šolskega leta sprejmejo posamezni strokovni aktivi.
2) Načine izpolnjevanja obveznosti pri posamezni programski enoti v strokovnih
programih določi strokovni aktiv, učitelj ali strokovni delavec, ki je zadolžen za
vodenje posamezne programske enote.
3) V strokovnih programih dijak opravi vse obveznosti pri posamezni programski
enoti oziroma modulu, ko pridobi zahtevano število pozitivnih ocen v vsakem
sklopu programske enote ali modula, v nasprotnem primeru se šteje da dijak ni
pozitivno ocenjen iz te programske enote ali modula. O številu ocen
posameznega sklopa programske enote ali modula je dijak seznanjen na
začetku šolskega leta.
6. člen
(ugotovitve o izpolnjevanju obveznosti)
1) Učiteljski zbor šole ob koncu pouka v posameznem šolskem letu in po
opravljenih izpitih na predlog razrednika ugotovi, ali je dijak izpolnil vse
obveznosti v skladu z izobraževalnim programom, načrtom ocenjevanja znanja
oziroma osebnim izobraževalnim načrtom.
2) Določbe tega člena se ne uporabljajo v izrednem izobraževanju.
Pogoji za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov
7. člen
1) Pisno ocenjevanje se obvezno ponovi, če polovica (50 %) ali več dijakov, ki
so sodelovali pri pisnem ocenjevanju znanja ne doseže pozitivne ocene.
2) Ocenjevanje se enkrat ponovi, razen za tiste dijake, ki so prvič dosegli
pozitivno oceno in ne želijo ponovnega ocenjevanja. Vpišeta se obe oceni.
3) Učitelj skupaj z dijaki analizira vzroke za neuspeh in to evidentira v dnevnik
dela.
4) Določbe tega člena se ne uporabljajo v izrednem izobraževanju.
71
Roki za vračanje izdelkov
8. člen
Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh
tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico.
oziroma najpozneje v
Izpitni red
9. člen
1) Roke opravljanja izpitov uskladi in določi na začetku šolskega leta ravnatelj
šole v šolskem koledarju v skladu z izobraževalnim programom in pravilnikom, ki
ureja šolski koledar za srednje šole, da lahko dijak pravočasno opravi vse
obveznosti za napredovanje v naslednji letnik.
2) Ravnatelj lahko dijaku iz utemeljenih razlogov v skladu s predpisi določi tudi
izredne izpitne roke. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje učiteljskega zbora
oziroma programskega učiteljskega zbora.
3) V izrednem izobraževanju roke opravljanja izrednih izpitov določi vodja IO ob
začetku šolskega leta, redni izpitni roki pa se določajo sproti v dogovoru s
predavatelji.
4) Udeleženec izrednega izobraževanja se na en izredni izpitni rok lahko prijavi
za največ 3 izpite. Če udeleženec izrednega izobraževanja pri določenem
predmetu opravlja delne izpite, predmeta pa v enem šolskem letu ne opravi v
celoti, opravljenih posameznih delnih rezultatov ne more prenesti v naslednje
šolsko leto.
5) Drugi odstavek tega člena ne velja za izredno izobraževanje.
10. člen
1) Razpored izpitov mora biti javno objavljen najmanj tri dni pred datumom
začetka njihovega opravljanja.
2) Dijak se mora k opravljanju izpitov prijaviti najkasneje 2 (dva) dni pred objavo
razporeda izpitov, odjavi pa se lahko najkasneje 2 (dva) dni pred njihovim
opravljanjem.
Dijak se prijavi k izpitu z obrazcem »Zapisnik o izpitu«, ki je na voljo v tajništvu
zavoda in pri svetovalni službi.
3) Če se dijak iz opravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, ga lahko
opravlja še v istem roku, če je to mogoče. Razloge za odsotnost ali prekinitev
mora dijak ali njegov zakoniti zastopnik šoli pisno sporočiti predhodno,
najkasneje pa v enem dnevu po roku za opravljanje izpita ter prošnji priložiti
ustrezna dokazila.
72
4) O upravičenosti razlogov odloči ravnatelj s sklepom najkasneje v treh dneh po
prejemu vloge.
5) V primeru, da se dijak oziroma udeleženec izrednega izobraževanja ne odjavi
pravočasno ali se iz neopravičenih razlogov izpita ne udeleži, se šteje, da je
izrabil izpitni rok.
6) V izrednem izobraževanju se morajo udeleženci za izredne izpite prijaviti do
dne, ki je določen s koledarjem izpitov. Udeleženci izrednega izobraževanja se
prijavijo s posebnim obrazcem »Prijava na izpit«, ki je na voljo v pisarni IO, v
tajništvu, fotokopirnici ter na Spletni oglasni deski IO.
7) Tretji in četrti odstavek tega člena ne veljata za izredno izobraževanje.
11. člen
Potek pisnega izpita praviloma nadzoruje učitelj predmeta oziroma programske
enote, iz katerega se opravlja izpit.
V primeru, da dijak moti potek izpita, ga nadzorni učitelj, glede na težo kršitve,
najprej opozori, če z motenjem pri poteku izpita dijak ne preneha, se ga odstrani
iz izpitnega prostora.
Kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepi
12. člen
(1) V primeru, da učitelj pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah
ocenjevanja znanja zaloti dijaka pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri
prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja, ga lahko oceni z
negativno oceno ali predlaga druge ustrezne ukrepe.
2) V primeru kršitev iz prvega odstavka, učitelj to evidentira na izdelku in v šolski
dokumentaciji.
3) V izrednem izobraževanju učitelj o kršitvi obvesti vodjo IO, za hujše kršitve pa
vodjo IO in ravnatelja.
Postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja
13. člen
1) V primeru napake pri ocenjevanju, ki izhaja iz računske ali druge očitne
napake, povezane z ocenjevanjem, lahko učitelj na podlagi lastne ugotovitve, na
predlog razrednika, ravnatelja, dijaka ali staršev, odpravi napako sam in to pisno
zabeleži v ustrezni šolski dokumentaciji (redovalnici, zapisniku o izpitu v
izrednem izobraževanju).
O popravku učitelj obvesti dijaka.
73
2) V primeru, da se učitelj ne strinja z odpravo oziroma ugotovitvijo napake v
skladu s prejšnjim odstavkom, o odpravi napake odloči ravnatelj.
3) V primeru, da se v postopku odpravljanja napake ugotovi, da so bila kršena
pravila ocenjevanja, se ravna skladno s postopkom reševanja ugovora zoper
oceno.
14. člen
1) Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala ali obvestila o uspehu,
vloži pisni ugovor zoper oceno oziroma ugotovitev.
2) Ravnatelj s pisnim sklepom odloči o utemeljenosti ugovora. V primeru, da
ravnatelj ugotovi, da je ugovor utemeljen, najkasneje v 3 (treh) dneh od izdaje
sklepa imenuje tričlansko komisijo za ugovore.
15. člen
1) O utemeljenosti ugovora zoper oceno odloča komisija za ugovore najkasneje
v 3 (treh) dneh od imenovanja.
2) Komisijo za ugovore sestavljajo trije člani. Ravnatelj v komisijo imenuje
najmanj enega člana komisije, ki je učitelj predmeta, zoper katerega je podan
ugovor. Član komisije je lahko tudi učitelj ali drug strokovni delavec, ki ni
zaposlen v šoli.
Priprava in hramba izpitnega gradiva
16. člen
1) Izpitno gradivo in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje (v nadaljnjem
besedilu: izpitno gradivo), pripravi strokovni aktiv. Če na šoli za določen predmet
ali programsko enoto ni strokovnega aktiva, pripravi gradivo izpraševalec
oziroma ocenjevalec.
2) Vodja strokovnega aktiva ali izpraševalec oziroma ocenjevalec izroči izpitno
gradivo v tajništvo najkasneje en dan pred izpitom. Tajništvo na posebnem
obrazcu evidentira prejem izpitnega gradiva.
3) Izpitno gradivo se varuje v ognjevarni omari v prostorih tajništva.
4) Na dan opravljanja izpita učitelj, ki nadzoruje potek izpita oziroma izpraševalec
pred pričetkom opravljanja izpitov prevzame izpitno gradivo v tajništvu.
5) V izrednem izobraževanju izpitno gradivo pripravi nosilec predmeta.
6) Drugi, tretji in četrti odstavek tega člena ne veljajo za izredno izobraževanje.
74
17. člen
Ta pravila je sprejel direktor Šolskega centra Rudolfa Maistra, dne 15.9.2010.
Pravila je obravnaval učiteljski zbor obeh šol na pedagoški konferenci dne
26.8.2010.
Z dnem sprejema teh pravil prenehajo veljati Šolska pravila ocenjevanja znanja
Srednje ekonomske šole Šolskega centra Rudolfa Maistra z dne 1. 9. 2008.
Objavljeno na oglasni deski zavoda ŠCRM dne 15.9.2010.
Kamnik, dne 15.9.2010.
Direktor zavoda:
75
Na podlagi 6. člena Zakona o šolski prehrani ZŠolPre-1 (Uradni list RS 3/2013)
je Svet šole Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik na 5. seji, dne
22. 10. 2013, sprejel sledeča
Pravila o šolski prehrani
Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik
Splošne določbe
1. člen
(vsebina in sprejemanje pravil)
S temi pravili se določa:

prijava na šolsko prehrano,

evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov,

čas in način odjave posameznega obroka,

ravnanje z neprevzetimi obroki,

načine seznanitve dijakov in staršev s pravili, organizacijo ter pravicami
in dolžnostmi v zvezi s subvencionirano prehrano,

spremljanje in nadzor,

sestava, število članov in mandat skupine za šolsko prehrano. Pravila o
šolski prehrani pred sprejemom ali pred njihovo spremembo obravnava
Svet staršev, učiteljski zbor in dijaki (skupnost dijakov), ki lahko o
predlogu podajo svoje mnenje. V primeru da dijaki (skupnost dijakov),
učiteljski zbor in Svet staršev ne posredujejo mnenja v roku 15 dni od
zaprosila, Svet zavoda sprejme pravila brez njihovega mnenja;
Prijava na šolsko prehrano
2. člen
(prijava na šolsko prehrano)
Prijavo na šolsko prehrano oddajo dijaki oziroma njihovi starši, zakoniti
zastopniki ali skrbniki praviloma ob zaključku pouka za prihodnje šolsko leto,
lahko pa tudi kadarkoli med šolskim letom.
Dijaki, ki se vpišejo v posamezno šolo, prijavo praviloma oddajo ob vpisu.
Prijava na šolsko prehrano se vloži na predpisanem obrazcu.
Prijava na šolsko prehrano se v primeru, da je podana ob zaključku pouka, odda
razredniku, ob vpisu svetovalnemu delavcu, ki vodi postopek vpisa, v ostalih
primerih pa v tajništvo zavoda. Oddane prijavnice zbira tajništvo, ki jih posreduje
organizatorju šolske prehrane. Oddane prijavnice hrani organizator šolske
prehrane.
76
Evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov
3. člen
(evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov)
Za evidentiranje in nadzor nad dnevnim koriščenjem obrokov sta zadolžena
vodja šolske prehrane in administrator.
4. člen
(nadzor nad koriščenjem obrokov)
Nadzor nad koriščenjem obrokov se zagotavlja na sledeč način:
- dijaki se evidentirajo ob prevzemu malice z elektronskim ključem ali elektronsko
kartico v jedilnici pri razdelilnem pultu ter s tem potrdijo prevzem malice.
Čas in način odjave posameznega obroka
5. člen
(odjava posameznih obrokov)
Posamezni obrok šolske prehrane se lahko odjavi.
Odjavo posameznega obroka lahko poda dijak, starši oziroma zakoniti zastopniki
ali skrbniki za primer individualne odsotnosti dijaka (bolezen in drugi osebni
razlogi).
V primeru odsotnosti zaradi bolezni ali drugih razlogov s strani dijaka, morajo
dijak, starši, zakoniti zastopniki oziroma skrbniki o dijakovi odsotnosti nemudoma
obvestiti šolo in odjaviti prehrano.
Dijaka, ki je odsoten od pouka zaradi sodelovanja pri dejavnostih, ki jih organizira
šola (tekmovanja, ekskurzije....), odjavi od prehrane strokovni delavec, ki skrbi za
organizacijo in izvedbo dejavnosti.
6. člen
(način odjave posameznih obrokov)
Dijaki posamezne obroke odjavljajo preko spletne aplikacije.
V izrednih primerih odsotnosti zaradi bolezni ali drugih razlogov s strani dijaka se
odjava posameznega obroka lahko sporoči telefonsko ali osebno v tajništvo šole.
Tajništvo v primeru ustne ali telefonske odjave sporočilo o odjavi obroka
evidentira v obliki uradnega zaznamka v arhiv evidence odjavljenih obrokov.
Uradni zaznamek mora vsebovati:

datum in uro odjave,

ime in priimek osebe, ki je posredovala sporočilo,

kontaktno številko telefona,

ime in priimek dijaka, na katerega se nanaša odjava,
77


predvidene dneve, za katere se daje odjava,
podpis osebe, ki je odjavo sprejela;
V primeru odjave posameznih obrokov zaradi sodelovanja pri dejavnostih, ki jih
organizira šola, mora strokovni delavec najmanj 10 dni pred začetkom izvajanja
dejavnosti, zaradi katerih bodo dijaki odsotni iz šole, organizatorju šolske
prehrane posredovati seznam dijakov z navedbo oddelkov, iz katerih prihajajo,
ter termin odsotnosti.
Odjava posameznega obroka je pravočasna, če je bila posredovana v tajništvo
ali organizatorju šolske prehrane vsaj en delovni dan prej, in sicer najkasneje do
12. ure.
Tajništvo dnevno, najkasneje do 12. ure, posreduje najavljene odjave obrokov
organizatorju šolske prehrane.
Ravnanje z neprevzetimi obroki
7. člen
(ravnanje z neprevzetimi obroki)
Ob koncu organizirane prehrane po 13. uri se neprevzeti obroki odstopijo drugim
dijakom.
Neprevzeti obroki se odstopijo drugim dijakom na posebnem mestu. Izdajo
neprevzetih obrokov zainteresiranim dijakom izvaja delavec kuhinje, ki ta dan
skrbi za izdajo obrokov.
Seznanitev dijakov in staršev s pravili, organizacijo in pravicami ter
dolžnostmi v zvezi s subvencionirano prehrano
8. člen
(seznanitev dijakov in staršev)
Šola seznani dijake, starše, zakonite zastopnike ali skrbnike o pravici do
subvencionirane šolske prehrane, načinu in postopku uveljavljanja subvencije,
načinu in postopku odjave posameznih obrokov ter ostalimi pravili, organizacijo
in pravicami ter dolžnostmi v zvezi s subvencionirano prehrano.
Šola dijake obvešča z objavo na spletnih straneh.
Spremljanje in nadzor
9. člen
(spremljanje in nadzor)
Šola vsako šolsko leto vsaj enkrat preverja stopnjo zadovoljstva dijakov in
staršev s šolsko prehrano in dejavnostmi, s katerimi se v šoli spodbuja zdravo
prehrano ter kulturo prehranjevanja.
78
Zadovoljstvo se praviloma preveri z anketo, ki je posredovana
staršem.
dijakom in
Šola lahko preverja stopnjo zadovoljstva s šolsko prehrano tudi med letom, dijaki
pa imajo možnost podajanja pobud in predlogov za jedilnike. Pobude oddajo
vodji šolske prehrane ali v za to namenjen poštni nabiralnik pri tajništvu.
Skupina za šolsko prehrano
10. člen
(skupina za šolsko prehrano)
Skupino za šolsko prehrano sestavljajo:
- organizator šolske prehrane, ki vodi skupino za prehrano,
- administrator,
- svetovalna delavca,
- vodja kuhinje;
Skupina za prehrano je imenovana za šolsko leto, to je od 1. 9. tekočega leta do
31. 8. naslednjega leta. Skupina za prehrano se lahko imenuje v isti sestavi
večkrat.
Naloge skupine za prehrano so:
- sodeluje pri pripravi šolskih pravil o prehrani in pri načrtu izvedbe šolske
prehrane za posamezno šolsko leto,
- daje mnenja in predloge pri organizaciji šolske prehrane,
- obravnava predloge in pripombe dijakov oziroma staršev,
- sodeluje pri sestavi jedilnikov,
- vsaj enkrat med šolskim letom preverja stopnjo zadovoljstva dijakov in
staršev s šolsko prehrano in izvajanje dejavnosti, s katerimi zavod
vzpodbuja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v zvezi s prehrano, zdravo
prehrano in kulturo prehranjevanja,
- opravlja druge dogovorjene naloge;
11. člen
(sprejem pravil o šolski prehrani)
Predlog pravil o šolski prehrani pripravi ravnatelj, obravnavajo pa ga svet
staršev, učiteljski zbor ter dijaki (dijaška skupnost).
Pravila o šolski prehrani Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik
sprejme Svet šole.
Pred sprejemom teh pravil je mnenje posredoval svet staršev, dne 16.10.2013.
79
Pred sprejemom teh pravil je mnenje posredovala skupnost dijakov, dne
16.10.2013.
Pred sprejemom teh pravil je mnenje posredoval učiteljski zbor, dne 08. 10.
2013.
12. člen
(objava pravil o šolski prehrani )
Pravila o šolski prehrani se javno objavijo na spletni strani šole.
Razredniki s pravili o šolski prehrani na začetku šolskega leta seznanijo dijake in
starše.
13. člen
(prenehanje veljavnosti šolskih pravil )
Z dnem, ko pričnejo veljati Pravila o šolski prehrani Gimnazije in srednje šole
Rudolfa Maistra Kamnik, prenehajo veljati Pravila o šolski prehrani Šolskega
centra Rudolfa Maistra št.776-2010 z dne 1-9-2010.
14. člen
(veljavnost pravil)
Pravila o Šolski prehrani Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik je
sprejel Svet šole na 5. seji, dne 22. 10. 2013.
Pravila o Šolski prehrani Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik
začnejo veljati z dnem sprejema.
Štev.: 1059/2013
Datum: 24. 10. 2013
Svet GSŠRM Kamnik
Marta Zabret
predsednica Sveta šole
80
PRAVILNIK
o prilagoditvi šolskih obveznosti dijaku v srednji šoli
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik ureja prilagoditev šolskih obveznosti po javno veljavnem
izobraževalnem programu (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni program) dijaku,
ki se vzporedno izobražuje, dijaku perspektivnemu športniku, dijaku vrhunskemu
športniku in dijaku, ki se pripravlja na mednarodna tekmovanja v znanju ali na
druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave (v
nadaljnjem besedilu: dijak tekmovalec).
II. VRSTE STATUSOV IN POGOJI ZA PRIDOBITEV STATUSOV
2. člen
(vrste statusov)
Vrste statusov so:
– status dijaka, ki se vzporedno izobražuje,
– status dijaka perspektivnega športnika,
– status dijaka vrhunskega športnika,
– status dijaka tekmovalca.
3. člen
(pogoji za pridobitev statusa)
Status dijaka, ki se vzporedno izobražuje, lahko pridobi dijak, ki se hkrati
izobražuje po več izobraževalnih programih.
Status dijaka perspektivnega športnika lahko pridobi dijak, ki je registriran pri
nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih
nacionalnih panožnih športnih zvez.
Status dijaka vrhunskega športnika lahko pridobi dijak, ki doseže vrhunski športni
dosežek mednarodne vrednosti.
Status dijaka tekmovalca lahko pridobi dijak, ki se pripravlja na mednarodna
tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne
prireditve ter izmenjave.
81
III. POSTOPEK PRIDOBITVE STATUSA IN OSEBNI IZOBRAŽEVALNI NAČRT
4. člen
(postopek pridobitve statusa)
Za pridobitev statusa lahko dijak zaprosi s pisno vlogo na šoli, kjer ima status
dijaka in opravlja večino obveznosti po izobraževalnem programu.
V vlogi iz prejšnjega odstavka je potrebno navesti tudi:
– za pridobitev statusa dijaka, ki se vzporedno izobražuje, podatke o šoli, na
kateri se dijak vzporedno izobražuje, in o izobraževalnem programu, po katerem
se vzporedno izobražuje,
– za pridobitev statusa dijaka perspektivnega športnika podatke o nacionalni
panožni športni zvezi, pri kateri je dijak registriran in podatke o tekmovanjih
dijaka v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih športnih zvez,
– za pridobitev statusa dijaka vrhunskega športnika podatke o pridobljenem
statusu vrhunskega športnika,
– za pridobitev statusa dijaka tekmovalca podatke o organizaciji, ki vodi priprave
na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali
kulturne prireditve ter izmenjave.
Vlogo je potrebno vložiti najkasneje do 30. septembra za tekoče šolsko leto
oziroma do 31. marca tekočega šolskega leta, če se šolsko leto začne 1. marca,
iz utemeljenih razlogov pa lahko tudi med šolskim letom.
5. člen
(sklep o pridobitvi statusa)
O vlogi za pridobitev statusa odloči ravnatelj najkasneje v tridesetih dneh po
prejemu popolne vloge s sklepom, ki ga vroči dijaku najkasneje v osmih dneh po
odločitvi.
V obrazložitvi sklepa o pridobitvi statusa je potrebno dijaka seznaniti tudi z
razlogi za mirovanje in prenehanje statusa po tem pravilniku.
Priloga sklepa o pridobitvi statusa je osebni izobraževalni načrt.
Sklep o pridobitvi statusa velja največ za eno šolsko leto.
6. člen
(vsebina osebnega izobraževalnega načrta)
Z osebnim izobraževalnim načrtom, ki vsebuje prilagoditev šolskih obveznosti
dijaku, se določi:
– obdobje prilagoditve šolskih obveznosti,
– obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,
– roke in način ocenjevanja znanja,
– roke in način izpolnjevanja drugih obveznosti,
– roke za obveščanje pristojnih organov o neizpolnjevanju osebnega
izobraževalnega načrta,
– druge pravice in obveznosti šole in dijaka.
Med šolskim letom se vsebina osebnega izobraževalnega načrta iz utemeljenih
razlogov lahko spremeni.
82
7. člen
(priprava osebnega izobraževalnega načrta)
Osebni izobraževalni načrt pripravi strokovni delavec, ki ga imenuje ravnatelj.
Strokovni delavec pripravi osebni izobraževalni načrt v sodelovanju z dijakom in
ga uskladi z oddelčnim učiteljskim zborom ter s starši, če to želijo.
Če se dijak vzporedno izobražuje, strokovni delavec uskladi osebni izobraževalni
načrt tudi s strokovnim delavcem drugega izobraževalnega programa oziroma
druge šole.
Za dijaka perspektivnega športnika oziroma dijaka vrhunskega športnika,
strokovni delavec uskladi osebni izobraževalni načrt tudi s športnim društvom
oziroma z nacionalno panožno športno zvezo.
Za dijaka tekmovalca strokovni delavec uskladi osebni izobraževalni načrt tudi z
organizacijo, ki organizira ali vodi priprave na mednarodna tekmovanja v znanju
ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave.
IV. MIROVANJE OZIROMA PRENEHANJE STATUSA
8. člen
(mirovanje statusa)
Dijaku status lahko miruje:
– če ne izpolnjuje obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu,
– če ne dosega minimalnih standardov pri dveh ali več programskih enotah
oziroma predmetih,
– če mu je izrečen ukor razrednika ali ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
– v primeru daljše bolezni oziroma poškodbe,
– iz drugih utemeljenih razlogov.
O mirovanju in obdobju mirovanja statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči
dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po odločitvi.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor.
9. člen
(prenehanje statusa)
Dijaku status preneha:
– če ob poteku obdobja mirovanja statusa ne izpolni obveznost iz druge alinee
prvega odstavka prejšnjega člena,
– če preneha pogoj za pridobitev statusa,
– če mu je izrečen ukor učiteljskega zbora oziroma pogojna izključitev,
– če mu preneha status dijaka po drugih predpisih,
– na njegov predlog oziroma na predlog staršev,
– s potekom obdobja, za katerega mu je bil status podeljen.
O prenehanju pogoja za pridobitev statusa je dijak dolžan obvestiti šolo v petih
delovnih dneh po prenehanju pogoja.
O prenehanju statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem
najkasneje v osmih dneh po odločitvi.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor,
83
športno društvo, nacionalno panožno športno zvezo ali organizacijo, ki organizira
ali vodi priprave na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne
izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave.
V. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV
10. člen
(pritožba na sklep)
Zoper sklep o zavrnitvi vloge za pridobitev statusa in sklep o prenehanju statusa
je dovoljena pritožba na pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic
(v nadaljnjem besedilu: pritožbena komisija) v skladu z Zakonom o gimnazijah
oziroma Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju v roku osmih dni po
prejemu sklepa.
Pritožbena komisija odloči o pritožbi najkasneje v petnajstih dneh po prejemu
pritožbe.
Odločitev pritožbene komisije je dokončna.
VI. KONČNI DOLOČBI
11. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o prilagajanju šolskih
obveznosti (Uradni list RS, št. 89/98 in 56/07), uporablja pa se še do 31. avgusta
2009.
12. člen
Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2009.
84
Izdal in založil:
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA
RUDOLFA MAISTRA
Avgust 2014
Elektronska pošta:
[email protected]
Za GSŠRM
Avtor:
Pavel Škoberne
85

publikacija 2014/2015 - Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra

Transcription

Similar documents

Skrita kamera

Šolska pravila 2014/15 - Srednja šola Črnomelj

Kako motivirati dijake v UP, Irena naraks

sc-nm.com - Šolski center Novo mesto

publikacija 2012/2013 - Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor

Publikacija 2012_13.pdf

Prometna šola Maribor SREDNJA PROMETNA ŠOLA in DIJAŠKI DOM

NAVODILA ZA IZDELAVO PISNIH NALOG

UKREPI ZA KRŠITVE IN VARSTVO PRAVIC DIJAKOV

Govor, ki ga je na pogrebu Janeza Maleša prebral Zdenko Kugler