Literarni natečaj Voda je življenje

Transcription

Literarni natečaj Voda je življenje
Marjeta Teraž
Literarni natečaj Voda je življenje
Voda je vir življenja. Tega so se zavedali že naši predniki, ki so postavljali bivališča ob rekah, in
nenazadnje se tega dejstva zavedamo tudi danes. Voda nas poživlja, pomirja, smo del nje. Že nekaj
kapljic vode omogoča rast drobnih cvetlic in napoji žejnega popotnika v puščavi. Voda je ves čas z
nami in je navdih številnim pesnikom, ki v verzih opevajo mogočno silo rek, šumenje slapov in morij.
Tudi naše osnovnošolce je voda popeljala v skrivnostni svet domišljije. Iz njihovih pripovedi smo
zaznali skrb za užitno pitno vodo ter čiste reke in potoke ...
Na literarni natečaj Voda je življenje smo prejeli 50 prispevkov. Strokovno komisijo v sestavi Zvonke
Jevševar Kumelj, Darinke Jeraj, Ernestine Krajnc, Jelke Slukan, Julijane Majerič in Marjete Teraž so pri
ocenjevanju vodili naslednji osnovni kriteriji: ustreznost literarnega izdelka z naslovom razpisa, lastno
razmišljanje mladega avtorja, brez preočitnega vpliva mentorja ali starejše osebe, jezikovna
ustreznost, spretnost in izvirnost ubesedovanja. Po pregledu in ocenjevanju literarnih izdelkov smo
se članice komisije odločile za naslednje nagrade:
1. kategorija
1. mesto: DEČEK IN VODA
Anej Čadež, 8 let, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, PŠ Sovodenj, mentorica Andreja Jesenovac
Prvo nagrado smo podelili mlademu avtorju Aneju Čadežu za zgodbo DEČEK IN VODA. Deček Tomaž
je prinesel staremu, utrujenemu možu piti bistro studenčnico. Utrujenost moža je izginila, v zahvalo
pa je Tomaževa družina prejela prepelico. V zgodbi se prepletata pozitivni vrednoti: skromnost in
delovnost Tomaževe družine, ki je na koncu za to tudi nagrajena. Bistra studenčnica je tista sila, ki
daje življenjsko energijo. Skozi zgodbo nas je avtor spretno in z mnogimi pridevki olepšano besedilo
pripeljal do srečnega konca. To je zgodba, ki bi jo prav lahko prebrali starši, babice in dedki otrokom
za lahko noč.
2. mesto: MOJA ATA SKRBI ZA VODO NA NAŠI PLANOTI
Tjaša Kenda, 7 let, OŠ Dušana Muniha Most na Soči, PŠ Šentviška Gora, mentorica Vlasta Sotenšek
3. mesto: VODA
Oskar Danijel Brus, 7 let, OŠ Sp. Idrija, PŠ Ledine, mentorica Ivica Šemrov
2. kategorija
1. mesto: FANT, KI JE REŠIL VODO
Ana Močnik, 10 let, OŠ Sava Kladnika Sevnica, PŠ Loka, mentorica Karmen Škapin
Prvo nagrado prejme avtorica Ana Močnik za zgodbo FANT, KI JE REŠIL VODO. V zgodbi se prepletata
spoznanje o pomenu vode in pripravljenost, da mladi konkretno nekaj storijo za čiste reke, potoke in
studence. Kljub razočaranju nad neodgovornim ravnanjem nekaterih posameznikov otroci niso
obupali, ampak so sporočilo o onesnaženi Zemlji poslali naprej v širni svet. Zgodba se konča z
optimizmom, da le ni tako hudo in da sta voda in zemlja danes čistejši. Strokovni komisiji je bila všeč
predvsem izvirnost in sporočilnost zgodbe.
2. mesto: JAZ SEM REKA
Erna Sefič, 9 let, OŠ Log-Dragomer, PŠ Bevke, mentorica Klara Eniko
3. mesto: ŽABEC MRF
Florijan Kavčič, 11 let, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, PŠ Sovodenj, mentorica Ana Marija Dolenc
Ker je na naš naslov prispelo tudi nekaj pesmic, smo se odločili, da izven razpisane kategorije
objavimo pesem, ki nam je bila všeč. To je lahkotna in poučna pesem VODA mladega avtorja Luke
Puclja Hrovata, učenca 5. razreda iz Osnovne šole Dolž.
Na koncu se zahvaljujemo tudi vsem mentorjem in staršem, ki so spodbujali učence pri pisanju.
Anej Čadež, 8 let, 1. kategorija
OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Podružnica Sovodenj
Mentorica Andreja Jesenovec
Deček in voda
Nekoč je v majhni hribovski vasici živel deček Tomaž. Njegova družina je bila revna. Oče je gozdaril,
mama pa je skrbela za dom in družino. Tomaž je imel še sestrico in bratca. Vsi otroci so bili skromni,
pridni in delavni.
Vsako poletje so v gozdu nabirali borovnice in jagode. Prodajali so jih, da so lažje preživeli. Nekega
dne so tam srečali starega moža, ki je bil videti zelo utrujen. Otroke je prosil, če mu lahko v čutaro
natočijo vode. Deček Tomaž je hitro stekel k bližnjemu studencu in v čutaro natočil bistre
studenčnice. Ko jo je prinesel staremu možu, jo je ta z užitkom popil. V trenutku se je počutil mnogo
bolje in tudi utrujenost je izginila. Otrokom je rekel: »Voda je življenje. Ker ste bili tako prijazni, vam
podarim prepelico, ki nese zlata jajca. Lepo skrbite zanjo. Dajajte ji piti bistre studenčnice in nikoli več
ne boste revni.«
Otroci so se možu zahvalili in veseli odšli domov. Mami in očku so povedali, kaj se jim je zgodilo.
Starša sta bila zelo ponosna nanje. V izobilju so srečno živeli do konca svojih dni.
Ana Močnik, 10 let, 2. kategorija
OŠ Sava Kladnika Sevnica, Podružnica Loka pri Zidanem Mostu
Mentorica Karmen Škapin
Fant, ki je rešil vodo
Živel je fant po imenu Taj. Ko je odraščal, se je z vodo srečal skoraj vsak dan. Zvedel je tudi, da je voda
življenje. Ni mu bilo jasno, zakaj ljudem ni mar za vodo.
V šoli so se učili, da brez vode ne more nihče živeti. Ko mu je postalo bolj jasno, kako je voda
pomembna, ga je zaskrbelo, kaj se bo zgodilo, če ljudje ne bodo poskrbeli za vodo. Odločil se je, da
bo sklical prijatelje, ker tako ne gre naprej. Dogovorili so se, da bodo naredili piktograme, znake,
postavili koše za smeti ... Že naslednji dan ga je čakalo presenečenje, saj so bili piktogrami in znaki
počečkani, koši pa prevrnjeni. Odločil se je, da s prijatelji raje očistijo reke, potoke, studence. Ni
vedel, kaj lahko še naredi. Tudi naslednje jutro ga je čakalo neprijetno presenečenje, saj so bili potoki,
reke in studenci polni odpadkov. Bil je zelo jezen. Ob tem se mu je porodila zamisel, da bi napisal
sporočilo, kako se počuti onesnažena Zemlja. To je dal ravnateljici, in ko je prebrala njegovo idejo, mu
je čestitala. Sporočilo je poslala na uredništvo časopisa, kjer so ga objavili in ugotovili, da so veseli,
ker je to napisal otrok.
Sporočilo je potovalo po deželah sveta in od takrat naprej sta bili voda in Zemlja čistejši.