zapis posveta s področja psihosocialne zaščite

Sindikat policistov Slovenije
Kidričeva 24/b
3000 Celje
ZAPIS POSVETA S PODROČJA PSIHOSOCIALNE ZAŠČITE
Dne 21. decembra 2010 je bil v veliki predavalnici na Policijski akademiji GPU organiziran posvet s
področja psihosocialne zaščite, na katerega so bili povabljeni in so sodelovali: člani projektne skupine za
psihosocialno pomoč (psihologi in reg. zaupniki), kadroviki in socialni delavci služb direktorjev na PU ter
predstavnika obeh sindikatov.
V uvodu je g. Srečko F. Krope predstavil namen posveta in izpostavil namero generalnega direktorja
policije, da se pri delu da glavni poudarek policistu ter okvirno predstavil aktivnosti na tem področju v
zadnjih dveh letih. Prav tako je predstavil vsebino posveta, ki je potekal v prvem delu za vse navzoče,
drugi popoldanski del pa je bil le za člane projektne skupine – psihologe in reg. predstavnike.
V nadaljevanju je namestnica gen. direktorja gospa Tatjana Bobnar predstavila aktivnosti in poudarila,
da namera generalnega direktorja ni ostala le pri besedah, ampak je bilo izvedeno veliko aktivnosti, ki so
prinesle tudi precejšnje spremembe na tem področju dela. Eden večjih učinkov pa je de-stigmatizacija, kar
je že sam po sebi velik uspeh in napredek, saj se o stresu, negativnih posledicah in navsezadnje o možnosti
psihološke pomoči vse pogosteje govori. Sistem 24-urne psihološke pomoči je že dal pozitivne rezultate,
kar potrjuje pravilnost delovanja tako, da bo vodstvo Policije nadaljevalo s projektom in načrtovanimi
aktivnostmi. V govoru se je zahvalila tudi obema sindikatoma za podporo pri tem projektu in poudarila
pomen sodelovanja s ciljem doseganja zastavljenih ciljev.
V nadaljevanju je g. Srečko F. Krope najavil posamezne govornike, ki so v svojih prispevkih predstavili
posamezne teme, in sicer:
Gospa Vlasta Rusjan Ritmanič iz UUČV SVZD MNZ je predstavila dosedanje delo na tem področju ter
sedanji sistem v SVZD MNZ. V preteklosti je bilo veliko več primerov, ko so predstojniki napotili
zaposlene na pregled oziroma razgovor, danes pa je obratno. Pozdravila je naklonjenost sedanjega vodstva
Policije do tega vprašanja in izrazila prepričanje, da je takšen pristop nujen in edini, če želimo stanje še
izboljšati.
Gospa Milanka Jug iz SKP GPU, sicer glavna koordinatorica psihologov v projektni skupini je
predstavila projekt 24-urne psihološke pomoči in rezultate v enoletnem delovanju. Člani projektne skupine
se sestajajo enkrat tedensko, kjer obravnavajo potek dela, posamezne primere in določajo nadaljnje
aktivnosti. Zaradi ugotovljenih potreb je vodstvo Policije sprejelo odločitev o zaposlitvi dodatnih
psihologov, ki bodo delo opravljali na PU Ljubljana, PU Maribor, PU Celje in PU Koper.
V obdobju od leta 2000 do 2007 je za psihološko pomoč (po lastni odločitvi – potrebi) zaprosilo 8
policistov, od uvedbe sedanjega sistema (v enem letu) pa kar 45 policistov. Izpostavila je, da je pri
obravnavi in razgovorih s policisti zagotovljena anonimnost. Prav tako je poudarila, da je tovrstna
psihološka pomoč po eni strani nad-standard, saj policisti nimajo čakalne dobe ali vrste, ampak psihološko
pomoč dobijo takoj in brezplačno. V nadaljevanju je na kratko predstavila pojem psihološke krize ter
krizne intervencije. Pri tem se je oprla na analizo dosedanjih primerov, kjer so policisti iskali psihološko
pomoč zaradi različnih razlogov. Predstavila je tudi delo reg. zaupnikov, izbirni postopek, njihovo
izobraževanje in način sodelovanja tako s psihologi kot znotraj policijskih enot, kjer so zaposleni. V
sklopu tega je izpostavila dosedanje aktivnosti SPS na tem področju tako v primeru angažiranja v
konkretnih primerih na območju PU Maribor (delo Roberta Zajca) kot sistemskega dela na tem področju.
Med načrti za prihodnje delovanje je izpostavila promocijo dela reg. zaupnikov in celotnega projekta (na
kar sta predstavnika SPS opozorila že na del. sestanku z nam. gen. direktorja dne 2. 12. 2010), prav tako
pa želijo zagotoviti pogoje za celostno oskrbo policistov ter sistemsko in sistematično razvijati psihološko
pomoč.
Gospa Elizabeta Vovko Bergant iz SE, sicer pa članica projektne skupine je predstavila temo
"Svetovanje in psihoterapija". Predstavila je psihosocialno pomoč, kjer je pozornost usmerila na krizno
intervencijo, ki zahteva takojšnje reagiranje in ukrepanje ter sistemsko ukrepanje, kjer je potreben celovit
pristop. Predstavila je tudi pravno podlago za delo na tem področju in novosti v 75. členu, kjer so
navedeni primeri obveznega zagotavljanja psihosocialne pomoči. Povedala, da se je zakonodaja
spremenila tudi na podlagi predloga SPS. Podrobneje je spregovorila tudi o 24-urnem zagotavljanju
psihološke pomoči in povedala, da na tel. št. 031 779 437 lahko vedno dobimo psihologa, ki nam lahko
pomaga ali vsaj svetuje v posameznih primerih. V sklopu svetovanja in psihoterapije je izpostavila nujnost
usposabljanj in izobraževanj, ki je za delo na tem področju zelo pomembno, kot primer pa je navedla
metodo EMDR, ki temelji na očesnem gibanju, s katerim se aktivirajo možganske "mreže".
Omenila je tudi kodeks psihološke etike, v sklopu katerega morajo udeleženi spoštovati človekove pravice
in dostojanstvo, prav tako pa morajo biti določene pristojnosti in odgovornost psihologa, pri čemer je
pomembna tudi integriteta poklica. Sicer pa so človekove reakcije na stresne dejavnike normalne, pri
čemer je ponovila znan stavek: "Normalni ljudje imajo normalne reakcije na nenormalne dogodke."
V svoji predstavitvi je posebej izpostavila aktivnosti psihologov. Tudi ona je pozitivno ocenila pobudo
SPS o potrebi po dodatnem in bolj doslednem delu.
Policijski vikar g. Janez Novak je predstavil vlogo vikarja in dosedanje izkušnje. Izpostavil je pozitivne
izkušnje osebnih pogovorov, ki so velikokrat zelo koristni in uspešni, čeprav vikar ne more zamenjati
psihologa in zagotavljati psihološke pomoči. Kar nekaj aktivnosti izvaja skladno z angleškim priročnikom,
ki ureja delo policijskega vikarja in hkrati pozval vse, da se nanj lahko vedno obračajo tudi v primerih, ki
se direktno ne nanašajo na psihološko pomoč. Predstavil je tudi pozitivno izkušnjo duhovnika, ki je bil
med gasilci pri obravnavi najbolj množične prometne nesreče na dolenjski avtocesti.
G. Srečko F. Krope je pozval še predstavnika obeh sindikatov. Najprej je nastopil g. Vodopivec, ki je
pozdravil aktivnosti vodstva Policije in povedal, da se je odnos do tega vprašanja spremenil in reg.
zaupnike pozval, da se lahko obračajo tudi na reg. predstavnike PSS in tudi SPS.
G. Adil Huselja je predstavil cilje SPS, pri čemer je prisotnim predstavil temeljne točke programa
aktivnosti SPS, ki sistemsko urejajo dosedanje aktivnosti SPS, ki je sicer že aktivno sodeloval pri
spremembah zakonodaje, vplival na dodatne evidence (grožnje policistom), ki se uporabljajo pri
preverjanju oseb oziroma opozarjanje policistov pri postopkih s temi osebami … Izpostavil je tudi primere
"dobre prakse" RP Roberta Zajca, ki je v nekaj primerih odigral pomembno vlogo pri "povezovanju"
policistov s psihologinjo, pri čemer se je tudi zahvalil za razumevanje in odzivnost glavne koordinatorice.
Poudaril je, da namen SPS ni ustvarjanje posebnega sistema, ki bi konkuriral obstoječemu, ampak je v
bistvu nadgradnja ali dopolnjevanje obstoječega, da se bo učinkovitost dela na tem področju še povečala,
saj so RP SPS prisotni na območju PU oziroma vseh delovnih okoljih in so na ta način bližje policistom.
Slednji dobro poznajo policijsko delo, hkrati pa med policisti in ostalimi uslužbenci uživajo ugled in
spoštovanje, zato tudi policisti lažje vzpostavijo kontakte z njimi. Izpostavil je, da bodo aktivnosti
usmerjene predvsem za člane SPS, vendar hkrati tudi za vse ostale. Zato je ob koncu pozval reg. zaupnike
in kadrovike, da v tovrstnih primerih vzpostavijo kontakt z RP SPS in da skupaj rešujejo probleme in
pomagajo policistom v stiskah, saj lahko na ta način lažje, hitreje in predvsem bolj učinkovito rešujejo
posamezne primere. Nastop in predvsem vsebino programa aktivnosti SPS so tako člani projekte skupine
kot ostali udeleženci ocenili kot zelo pozitivno.
Ob koncu se je g. Srečko F. Krope zahvalil za sodelovanje in povedal, da bo za pripravo določenih
dokumentov in aktov na tem področju ustanovljena posebna delovna skupina, kamor bodo povabili
strokovnjake s tega področja. Na internetu pa so objavili seznam reg. zaupnikov in gradivo o posameznih
primerih v tujini, ki so namenjeni predvsem vodstvenim delavcem.
Zapisal: Adil Huselja