Zbornik XXVIII - perioperativna zdravstvena nega

ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
ZBORNIK XXVIII –
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Izdala in založila:
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –
Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
Slovenije
Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti
Ob železnici 30 A, 1000 Ljubljana
Urednica zbornika:
Uredniški odbor:
Tatjana Požarnik
Tatjana Požarnik, Sanja Arnautovič,
e-Priprava:
DeSIGNIA – Iztok Jančar s.p.
1. izdaja
Ljubljana, marec 2012
2
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
PROGRAM SREČANJA
PETEK, 2. 12. 2011
08.30-09.30
09.30-10.00
Registracija udeležencev
Otvoritev srečanja
I. SKLOP moderatorka: Tatjana Požarnik
10.00-10.20
10.20-10.40
10.40-11.00
11.00-11.25
Etika in vprašanja v razmislek
Metka Maček, dipl. m. s.
Sodelovanje in komunikacija med zaposlenimi v
perioperativni zdravstveni negi z vidika etike
Maja Šabeder, dipl. m. s.
Dokumentiranje v perioperativni zdravstveni negi z vidika
etike
Milena Prosen, dipl. m. s., koord. za podr. boln. hig.
Kako dokumentirati v operacijski dvorani?
Borut Pirnat, Olympus Slovenija
11.25-11.35
Vprašanja in diskusija
11.35-12.10
ODMOR IN OSVEŽITEV
II. SKLOP moderatorka: Tatjana Trotovšek
12.10-12.30
13.20-13.30
Dobra radiološka praksa – pogled odličnega tima skozi
perspektivo etičnega kodeksa
Boštjan Gajšek, dipl. ing. rad.
Monika Kunšič, inž. rad.
Moralno etična praksa lajšanja akutne bolečine pri bolnikih z
vidika diplomiranega zdravstvenika pri anesteziji
Jože Šimenko, dipl. zdrav.
Bioetični vidiki pri darovanju organov in tkiv
Gorazd Čebulc, dr. med. vet., Zavod Slovenija Transplant
Vprašanja in diskusija
13.30-15.00
ODMOR ZA KOSILO
12.30-12.50
12.50-13.20
3
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
III. SKLOP moderatorka: Manica Rebernik Milić
15.00-15.20
15.20-15.40
15.40-16.05
Etična in moralna vprašanja medicinskih sester ob koncu
bolnikovega življenja
Jana Korinšek, dipl. m. s.
Etični pogled na bolnišnično higieno
Marija Tomažič, dipl. m. s., spec. manag.
Specialno razkuževanje prostorov in nedostopnih površin z
aerosolnim pršenjem razkužila
Maja Zupanc, univ. dipl. kem., spec. mgmt., IRIS Ljubljana
16.05-16.15
Vprašanja in diskusija
16. 15-16.30
ODMOR
IV. SKLOP moderatorki: Marjeta Berkopec in Marija Fabjan
16.30-18.00
Okrogla miza na temo Etika v perioperativni zdravstveni negi
18.00
ZAKLJUČNE MISLI IN ZAKLJUČEK SEMINARJA
4
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
SEZNAM AVTORJEV
Gorazd Čebulc, dr. med. vet., Zavod Slovenija Transplant;
Zaloška 7, 1000 Ljubljana, [email protected]
Boštjan Gajšek, dipl. inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični
inštitut za radiologijo, RTG urgenca;
Zaloška 7, 1000 Ljubljana
Jana Korinšek, dipl.m.s, DSO Ljubljana Vič-Rudnik;
C. na Bokalce 51, 1000 Ljubljana, [email protected]
Monika Kunšič, inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični
inštitut za radiologijo, RTG urgenca;
Zaloška 7, 1000 Ljubljana
Marjeta Maček, dipl. m. s. za anestezijo, Bolnišnica za ginekologijo in
porodništvo Kranj, Oddelek za anesteziologijo, lajšanje bolečin in
intenzivno perioperativno medicino;
Kidričeva 38 a, 4000 Kranj, [email protected]
Maja Šabeder, dipl. med. ses.,UKC Maribor, Operacijski blok;
Ljubjanska ulica 5, 2000 Maribor, [email protected]
Marija Tomažič, dipl.m.s., spec.manag., UKC Ljubljana, Kirurška klinika;
Zaloška 7, 1000 Ljubljana
Maja Zupanc, univ. dipl. kem., spec. mgmt., IRIS Ljubljana;
Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana, [email protected]
5
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
KAZALO
ETIKA IN VPRAŠANJA V RAZMISLEK
Marjeta Maček .............................................................................................. 7
SODELOVANJE IN KOMUNIKACIJA MED ZAPOSLENIMI V
PERIOPERATIVNI ZDRAVSRVENI NEGI IZ VIDIKA ETIKE
Maja Šabeder .............................................................................................. 14
DOBRA RADIOLOŠKA PRAKSA (POGLED ODLIČNEGA TIMA SKOZI
PERSPEKTIVO ETIČNEGA KODEKSA)
Boštjan Gajšek, Monika Kunšič.................................................................... 15
BIOETIČNI VIDIKI PRI DAROVANJU ORGANOV IN TKIV
Gorazd Čebulc ............................................................................................. 17
ETIČNA IN MORALNA VPRAŠANJA MEDICINSKIH SESTER OB
KONCU BOLNIKOVEGA ŽIVLJENJA
Jana Korinšek ............................................................................................... 19
ETIČNI POGLED NA BOLNIŠNIČNO HIGIENO
Marija Tomažič ............................................................................................ 27
SPOROCIDNO RAZKUŽEVANJE PROSTOROV IN NEDOSTOPNIH
POVRŠIN Z AEROSOLNIM PRŠENJEM RAZKUŽILA
Maja Zupanc ................................................................................................ 29
6
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
ETIKAINVPRAŠANJAVRAZMISLEK
Marjeta Maček1
Izvleček
Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in
ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega. Medicinske
sestre v Sloveniji zavezuje »Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Slovenije«, ki opredeljuje njihove pravice in dolžnosti v odnosu do
pacienta, dela, delovnega okolja in sodelavcev, delodajalca, zdravstvenega
sistema in širšega okolja.
Ključne besede: medicinska sestra, pacient, kodeks etike
1
ETIKA
Beseda ETIKA izhaja iz grščine in jo je kot oznako za filozofsko disciplino
uvedel Aristotel. Etika pomeni filozofski nauk o nravnosti, o dobrem in zlu. Je
filozofska disciplina, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, pa
tudi splošno utemeljitev in izvor morale, je skupek moralnih principov.
Ukvarja se s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in
zlega, moralnega in nemoralnega.
V ožjem smislu je etika filozofsko razpravljanje o pojavu moralnosti ter o
njegovih temeljih in smislih. Središčna vprašanja etike so:
• Kaj je dobro?
• Kaj moram narediti?
• Kakšen človek naj bom in kakšen ne smem biti?
• Kakšne vrline moram imeti, da sem dober?
1
Marjeta Maček, dipl. m. s. za anestezijo, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj,
Oddelek za anesteziologijo, lajšanje bolečin in intenzivno perioperativno medicino;
Kidričeva 38 a, 4000 Kranj
[email protected]
7
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
To je prvi del etike. Drugi del je težji, ko moramo obrazložiti, opravičiti svoje
odgovore na ta vsakodnevna pomembna vprašanja. Izraz etika torej označuje
tisto bolj izvirno človekovo moralno zavest, da dolžnosti in obveznosti so
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Etika).
Nabor normativnih pravil so kodeks in standardi, ki narekujejo, kako naj
ukrepamo, kadar gre za koristi, pravice in dolžnosti do pacienta oz. varovanca,
samega sebe, zaposlenih v organizaciji kot tudi do okolja, v katerem
organizacija deluje.
2
ETIKA V ZDRAVSTVENI NEGI
Čeprav razmišljam in govorim o medicinskih sestrah, imam v mislih vse, ki
izvajamo zdravstveno nego, ne glede na spol in naziv, ki ga kot posamezniki
imamo.
Če smo prej že spoznali temeljna vprašanja etike, pa si zdaj zastavimo še
vprašanja za nas, medicinske sestre. Veliko vprašanj se mi poraja v mislih:
• Kdo smo medicinske sestre?
• Kaj je naše poslanstvo?
• Kaj je sodobna zdravstvena nega?
• S čim smo si prislužile svoj mednarodno priznani dan?
• Ali ga opravičujemo s svojim delom?
• Ali poznamo kodeks etike medicinskih sester?
• ……………………..
Z etiko se resnično srečujemo vsak trenutek našega dela v sledečih razmerjih:
• medicinska sestra - pacient, varovanec,
• medicinska sestra – delo,
• medicinska sestra – delovno okolje, sodelavci,
• medicinska sestra – delodajalec,
• medicinska sestra – zdravstveni sistem in naše širše okolje.
Vrstni red je lahko tudi drugačen, vendar bi vsaj prvih par moralo ostati v tem
vrstnem redu po pomembnosti z vidika etike. Relacija etičnih načel mora
veljati tudi v nasprotni smeri.
8
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
2.1
MEDICINSKA SESTRA – PACIENT, VAROVANEC
Človekove pravice predstavljajo enega temeljev sodobne družbe. Udejanjajo
se tudi skozi vsak zdravstveni sistem. Pacient ima svoje pravice, ki zadevajo
tudi medicinske sestre. Dano nam je posebno mesto v službi za človeka. V
žarišču našega dela je pacient. Medicinske sestre smo posebna skupina ljudi, s
svojim delom posegamo zelo globoko v intimo vsakega varovanca, pacienta.
Negujemo ga, hranimo, mu pomagamo ali namesto njega opravimo kup
aktivnosti, ki jih človek opravlja sam, dokler je zdrav. In sicer ne glede na to,
da je pacient nemalokrat s svojim ravnanjem sam veliko pripomogel k svoji
bolezni.
Prizadevati si moramo za strokovno, kakovostno, učinkovito, celostno
individualno obravnavo v zdravstveni negi in osebno varnost zaupanih nam
pacientov. Vsakogar moramo obravnavati spoštljivo, skrbno, varno, ne glede
na spol, raso, versko pripadnost, ekonomski ali družbeni položaj, izobrazbo,
narodnost, spolno usmeritev ali način plačevanja storitev.
Spoštovati moramo zasebnost, zaupnost zdravstvenih in osebnih podatkov.
Pacienti med seboj pa se vse zmenijo, poznajo vso anamnezo bolezni
sopacienta in še sorodnikov, izmenjajo vse izkušnje, slabe in dobre. In na
osnovi tujih izkušenj oblikujejo svoje mnenje o bolezni, zdravljenju, operaciji,
anesteziji, okrevanju, preden doživijo svojo izkušnjo.
Medicinske sestre imamo human poklic, kjer se moramo truditi po svojih
močeh, znanju in volji. Lepa in prijazna beseda nič ne stane. In spet so tu
vprašanja:
• Ali znamo pozdraviti in kako pozdraviti ob vstopu v bolniško sobo?
• Ali znamo prijazno odgovoriti na zastavljeno vprašanje?
• Ali znamo pacienta vprašati po počutju ter njegovih potrebah in
željah?
• In empatija ob pacientovem soočenju z bolečino, diagnozo, tesnobo?
• Kako vstopamo v svet pacientove nemoči in ranljivosti, čustev in
dilem, bojazni in stisk?
• Kako delati, da se pacient ne bo čutil razosebljenega, telesno,
duševno in socialno razgaljenega, včasih le organ ali organski sistem,
samo številka?
Pacient ima potrebo po človeškem stiku, glasu in nasmehu. Kako bi se mi
počutili ob mrkih, zamišljenih, naveličanih obrazih, brez pozdrava ali vprašanja
9
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
po počutju? Aparature in zdravila ne morejo odtehtati pomena kontakta med
pacientom in medicinsko sestro. Bolnišnično okolje smo ljudje, ki tu delamo in
se trudimo – ali pa tudi ne? Gre za medčloveški odnos, ki izžareva toplino,
iskrenost, preprostost in prijaznost. Tisoč stvari je mogoče narediti z žarom, s
kančkom entuziazma in z veliko mero strokovnosti. In pacient nam mora
zaupati. Ali nam lahko zaupa?
Ampak tudi odnos pacientov do nas medicinskih sester mora biti spoštljiv. Ne
smemo biti medicinske sestre filter za njihovo slabo voljo. Ker so tako dolgo
čakali lačni na operativni poseg npr.
In tu je moje razmišljanje. Tudi jaz sem že celo dopoldne lačna in žejna, lulati
mi ni treba, ker tudi do vode nisem prišla. Anestezijska ekipa prva pristopi k
pacientu in zadnja zapusti operacijsko sobo. Pa tudi delovni čas mi je že
potekel, pa sem še vedno tukaj, doma pa me čaka družina. Utrujena, izčrpana,
žejna in lačna sem, pa moram delati kot zjutraj, ko pridem polna elana in
zadovoljna na delo. In ginekološke težave s krvavitvijo ima pacientka že cel
mesec, ampak ravno danes ob povsem neprimernem času je morala priti k
specialistu, saj so zato v bolnišnici dežurni, kajne?
Če pacient meni, da so mu kršene pravice, se obrne na varuha pacientovih
pravic. Kam bi se lahko obrnila medicinska sestra v nasprotni situaciji?
Pacienti se pogosto nad nami verbalno izživljajo, kaj pa fizično in spolno
nadlegovanje? Mislim, da to niso neznane stvari, ne bi pa se smele dogajati.
Zanje ni opravičila. Pacienti žal nimajo svojega kodeksa etike.
Trudimo se za strokovnost, etično delovanje. Apatija v zdravstvu in tudi v
zdravstveni negi ne pripomore h kakovosti našega dela. Na prvem mestu
mora biti odnos do sočloveka. Vedno znova padamo na izpitih iz preprostih
vsebin, ki zajemajo etiko, človeške vrednote, srčnost, medsebojne odnose,
posluh za okolje, kjer naj bi delovali kot strokovnjaki in kot ljudje.
•
•
•
Je kaj sonca v nas, kaj žara in energije za tiste, zaradi katerih smo tu?
Ali se zaposleni znamo prijazno pogovarjati med seboj?
Ali smo medicinske sestre res »Človek in pol«?
Verjamem, da je večina medicinskih sester res »človek in pol«.
Medicinske sestre smo vedno bolj izpostavljene kritičnim pogledom in
ocenam pacientov in svojcev in hkrati celotne družbe. Te ocene so v veliki
meri medijsko plasirane in oblikovane, tako se v veliki meri oblikuje javno
10
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
mnenje, ki nam je včasih bolj, včasih manj naklonjeno. Kot da v drugih poklicih
kodeksi etike ne obstajajo? Po forumih se na nas izliva veliko gnojnice in
takrat se vprašam, ali ljudje ob pisanju kaj razmišljajo, ali bodo slučajno kdaj
sami potrebovali zdravnika?
In še ena dilema. Kaj pa naši svojci, prijatelji in znanci kot pacienti? Ali
nimamo dvojnih meril?
2.2
MEDICINSKA SESTRA - DELO
Ni dovolj, da poudarjamo, da je zdravstvena nega pomembna, rezultati
morajo to pokazati. Pokažimo na slabo prakso v zdravstveni negi, opozarjati
moramo na napake in biti pripravljene sodelovati v procesu izboljševanja
svojega dela. Ne vzemimo kritike za slabo. Ali bi šlo?
Ali imamo sploh dovolj časa za zdravstveno nego? Kaj vse pristane na naših
ramenih…? Ob zdravstveni negi imamo še polno administracije, od pisanja
urnikov, do usklajevanja in dogovarjanja o evidentiranju delovnega časa,
naročanja zdravil, sanitetnega materiala in drugih pripomočkov, naročanje
pisarniškega materiala za potrebe oddelka, evidentiranje okvar na aparatih,
klicanje serviserjev in dogovarjanje za čas popravila, koordiniranje dela ob
izvajanju rednih ali izrednih servisov, tudi zamenjava kakšne žarnice nam ni
tuja, izvijač nam je čisto domač in še kakšen drug »inštrument« tudi, pa
šifriranje posegov, skrb za napotnice za preiskave in transport, vlaganje
izvidov in kartotek, preverjanje izvidov v laboratoriju, iskanje izgubljenih
izvidov, napotnic in kartotek…
2.3
MEDICINSKA SESTRA - DELODAJALEC
Ustrezno zaposlovanje in zadostno število medicinskih sester nam mora
omogočiti obvladljive delovne obremenitve, zagotavljanje varnosti pacientov
in izvajanje celostne, optimalne zdravstvene nege. Pogosto se soočamo s
preobremenjenostjo in izgorevanjem medicinskih sester. Naše stanovske
organizacije morajo zahtevati, odgovorni v naših delovnih okoljih pa
omogočiti takšne delovne pogoje, da bomo medicinske sestre delale varno,
na človeka dostojni ravni in v prid pacientov.
Vodje in menedžerje tudi zavezuje poslovna etika, ki govori o tem, kako naj
ljudje v poslovnem svetu ravnajo, kadar se znajdejo na razpotju med
različnimi vrednotami. Prevladovale naj bi kvalitativne vrednote in cilji. Ampak
interesi ustanove se hitro lahko postavijo pred etiko in če neetično ravnanje ni
11
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
izrecno v nasprotju z zakonom, pomeni
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Poslovna_etika).
da
ni
prepovedano
Ampak zaposlovati na novo se pa ne sme, rezerve že davno ni več, delovne
ekipe so izčrpane, se starajo in potegnejo za sabo vso problematiko
generacije. Kaj pa mobing? Kdo bo nam v takem primeru priskočil na pomoč
in nam stal ob strani?
2.4
MEDICINSKA SESTRA - DELOVNO OKOLJE,
SODELAVCI
Medicinske sestre moramo iskati pot za spoštljive, strpne, razumevajoče in
dobre odnose na delovnem mestu, ki so temelj kakovostnega, uspešnega in
učinkovitega dela ter bistvenega pomena za zadovoljstvo posameznika,
delovne skupine in institucije. Ali imamo moč za to? Ali imamo še koga, ki
tako misli? Bojim se, da je apatija vedno bolj prisotna.
Zrele in zdrave odnose ustvarja le zrela osebnost, ki ima sposobnost
nadzorovati svoje nagone, impulze in izražanje agresivnosti, sposobnost
prenašati neprijetnosti in trpljenje, ki se zna odpovedovati, ima zrelo vest,
razvite vrednote in sposobnost samostojnega ravnanja. Ampak zelo težko se
kdo loti trdega oreha - posameznika, ki po vseh zgornjih merilih lahko zelo
izstopa iz povprečja.
3
ZAKLJUČEK
Medicinske sestre smo strokovnjakinje za celostno obravnavo posameznikov
in skupin, avtonomne za izvajanje določenih nalog, kjer prevzemamo vso
odgovornost. Medicinske sestre smo samostojne strokovnjakinje v
negovalnem timu in članice zdravstvenega tima. Zavezuje nas »Kodeks etike
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije«, ki opredeljuje naše
pravice in naše dolžnosti, pomaga nam oblikovati etične vrednote.
Menite, da so v sodobnem svetu vrednote v krizi?
V krizi niso vrednote, temveč ljudje, ki niso sposobni živeti v skladu z njimi.
12
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Literatura
1.
2.
3.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Etika (12.11.2011).
http://sl.wikipedia.org/wiki/Poslovna_etika (12.11.2011).
Maček M. Vprašanja v razmislek, Utrip 2009; XVII(5): 4.
13
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
SODELOVANJEINKOMUNIKACIJAMED
ZAPOSLENIMIVPERIOPERATIVNI
ZDRAVSRVENINEGIIZVIDIKAETIKE
Maja Šabeder1
Izvleček
VII. načelo kodeksa etike
Zdravstvena obravnava pacienta naj predstavlja skupno prizadevanje
strokovnjakov različnih zdravstvenih poklicev: medicinska sestra se zaveda
poklicne pripadnosti, ter priznava in spoštuje delo sodelavcev.
Ker sodelovanje vpliva na izide zdravljenja, so prav vsi zdravstveni delavci
postavljeni pred moralno zahtevo, da unčikovito sodelujejo z vsemi svojimi
sodelavci. Namen članka je predstaviti in poglobiti razumevanje
kompleksnega področja sodelovanja in dobre komunikacije med zaposlenimi v
kontekstu etike. Uspešno poklicno sodelovanje je kompleksen pojem in je
rezultat zlitja cele vrste osebnostnih, kulturnih in vedenjskih dejavnikov. Še
zlasti v različnih kriznih obdobjih in stresnih situacijah, ko je vsakovrstnih
resursov še manj, je moralna drža vsakega posameznika v zdravstvenem timu
– tudi v odnosu do svojih sodelavcev, neprecenljiva. Sodelovanje v
zdravstvenem timu naj prežema medsebojno spoštovanje.
Ključne besede: etika, komunikacija, pravice, dolžnosti, komformizem,
medicinska sestra
1
14
Maja Šabeder, dipl. med. ses.,UKC Maribor, Operacijski blok;
Ljubjanska ulica 5, 2000 Maribor
[email protected]
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
DOBRARADIOLOŠKAPRAKSA
(pogledodličnegatimaskozi
perspektivoetičnegakodeksa)
Boštjan Gajšek1, Monika Kunšič2
Izvleček
Uvod: Dobra radiološka praksa je edina prava pot pri radiološki obravnavi
bolnika, ki poleg strokovnih načel, kot so kakovosten rezultat preiskave
(najboljša slika) z najmanjšo prejeto dozo ionizirajočega sevanja, vsebuje tudi
visoka moralna načela radiološkega inženirja in etični kodeks, ki ga pripravlja
društvo radioloških inženirjev.
Namen: Seznanitev, kako se zasnuje kakovosten tim z vizijo, ki daje možnost
razvijanja idej posameznika, daje veljavo pri izvedbi skupne vizije, sestavo
pravilnikov za izvajanje posegov. Vizija je v osnovi zgrajena po načelih dobre
radiološke prakse, ki temelji na kodeksu etike radioloških inženirjev.
Predstavila vam bova tudi osnovne člene kodeksa etike radioloških inženirjev.
Metode in cilji: Vodja in namestnika oddelka smo sestavili osnovna izhodišča
za dvig kakovosti dela in bivanja na oddelku. Vsak član tima, ki pokaže interes
in je pripravljen žrtvovati del prostega časa za to, da se v njegovem poklicnem
okolju izboljša kakovost izvajanja dela in bivanja, napiše svoj pogled (vizijo).
Na skupnem sestanku se vse ideje, ki jih skupno sprejmemo, zapišejo kot
pravilnik, ter se časovno določi izvajanje posameznih točk. Cilj, ki si ga zastavi
skupina je lažje dosegljiv, kajti vsak posameznik čuti pripadnost in pripomore,
da se pravilnik izpolnjuje.
1
2
Boštjan Gajšek, dipl. inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za
radiologijo, RTG urgenca;
Zaloška 7, 1000 Ljubljana
Monika Kunšič, inž. rad., Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični inštitut za radiologijo,
RTG urgenca;
Zaloška 7, 1000 Ljubljana
15
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Rezultati: Viden uspeh radiološkega tima in njegove vizije se pokaže šele po
določenem času, kajti odvisen je tudi od ostalih timov, s katerimi sodeluje.
Vendar pa se določeni rezultati z vidika obravnave bolnika in sodelovanje
radiološkega tima pokaže v zelo kratkem času.
Razprava: Ljudje se v današnjem času vse premalo zavedamo pomena etične
obravnave bolnika, ki naj bi bil eden in edini upravičen, ne glede na izgled,
izobrazbo, nacionalno in versko pripadnost,... za visoko kakovostno
obravnavo.
Zaključek: Z vizijo in postavitvijo pravilnikov, zadolžitvijo in enakovredno
obravnavo vseh članov RTG – tima, ki so bili pripravljeni sodelovati, bomo v
enem letu postavili nove smernice za obravnavo bolnika, ki bodo temeljile na
visoko kakovostni radiološki obravnavi. Le-ta bo poleg strokovnih smernic
temeljila predvsem na visokih moralnih vrednotah in etiki. In tako bo deloval
tudi tim med sabo, ter bo postal zgled vsem zdravstvenim timom.
Ključne besede: etika, dobra radiološka praksa, moralne vrednote, kakovost
16
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
BIOETIČNIVIDIKIPRIDAROVANJU
ORGANOVINTKIV
Gorazd Čebulc1
Izvleček
Uvod: Izraz bioetika je leta 1970 sestavil Potter iz besed bios in ethos. Beseda
grškega izvora bios pomeni življenje, ethos pa navado. Etimološko je torej
bioetika etika življenja, kar lahko opredelimo kot znanost, ki ureja človekov
odnos do življenja in zdravja v luči vrednot in moralno razumskih načel (Lucas,
2005). Bioetika je po Potterju »veda preživetja«, Globokar (2006) jo razume
kot človekovo odgovornost do vsega, kar živi.
Bioetični problem v zvezi s smrtjo je povezan z modernimi tehnologijami
oživljanja in presajanja organov. Treba je torej ugotoviti, ali je neka oseba
mrtva, da bi lahko začeli s presaditvijo organov, ki smo jih temu namenili, ne
da bi morali čakati na znake omrtvelosti organizma. Posameznik je mrtev, ko
je v celoti in nepovratno izgubil svojo notranjo celost, torej organsko celost, v
kateri so zajeti organi in njihove funkcije, ki se avtoregulirajo (Lucas, 2005).
Cilji: Družbeni nadzor nad etičnostjo znanstvenih raziskav in načinov uporabe
novega znanja ostaja nepogrešljiv, za to imamo prepričljive argumente iz
zgodovine medicine in sedanjega časa (Trontelj, 2007). Poleg strokovne
literature velja poudariti, da bioetične vidike podpirajo tudi mednarodni
dokumenti: Splošna deklaracija človekovih pravic (1948), Oviedska konvencija
in dodatni protokoli (1997), WHO glavne smernice za presajanje celic, tkiv in
organov (2008), Istanbulska deklaracija (2008) in drugi.
Metode: Pregled strokovnih člankov na področju bioetike v povezavi z
medicino in njenim subspecialnim področjem transplantacijske medicine.
1
Gorazd Čebulc, dr. med. vet., Zavod Slovenija Transplant;
Zaloška 7, 1000 Ljubljana
[email protected]
17
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Rezultati: Iskanje v PubMed bazi ob vnosu »Bioethics« vrne 19619 rezultatov.
Pri vnosu sintagme »Bioethics and transplantation of organs and tissue« je na
razpolago 89 prispevkov. Iskanje po svetovnem spletu ponuja prispevke
različnih ustanov in strokovnjakov s celega sveta, ki se ukvarjajo z etičnimi
izzivi.
Zaključek: Bioetika je razmeroma mlada veda. Pojavila se je v sedemdesetih
letih prejšnjega stoletja v ZDA. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se
začne bioetiko spet dojemati širše: poleg medicinske etike vključuje širše
razumljena bioetika tudi ekološko etiko – torej držo do življenja nasploh
(Globokar, 2006). Čeprav se dogajajo zlorabe, predstavlja darovanje organov
in tkiv pod ustreznimi pogoji čudovit in sodoben izraz človekovega altruizma,
darovalcem daje dostojanstvo, ker pomagajo na smrt bolnim. Predstavlja
plemenito skrb za življenje drugih in vsebuje humani občutek za skupnost
(Flaman, 1994).
Ključne besede: bioetika, darovanje, organi, tkiva, altruizem, zloraba
18
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
ETIČNAINMORALNAVPRAŠANJA
MEDICINSKIHSESTEROBKONCU
BOLNIKOVEGAŽIVLJENJA
Jana Korinšek1
Izvleček
V članku so predstavljeni trije različni primeri iz prakse, ki predstavljajo
različne doktrine, poglede in dejavnosti zdravstvenega osebja in odpirajo
nekatera vprašanja, ki lahko služijo kot podlaga za etična razmišljanja in
ravnanja medicinskih sester pri zagotavljanju profesionalnega odločanja in
delovanja pri delu z umirajočimi in njihovimi bližnjimi.
Ključne besede: medicinska sestra, umirajoči, etična vprašanja
1
UVOD
Dejstva o medicinsko-tehničnih možnostih podaljševanja človekovega
življenja, prav tako tudi staranje prebivalstva in v zvezi s tem množičen pojav
kroničnih obolenj, njihovo zdravljenje in morda v zvezi s tem slabša kakovost
življenja ob njegovem koncu, postavljajo nova vprašanja na področju
medicinske etike in etike zdravstvene nege.
Odločanje o lastnem zdravju in življenju je temeljna osebnostna pravica
posameznika. Pravice bolnikov in umirajočih so dobro opredeljene, vendar je
njihovo uresničevanje v praksi velikokrat težko izvedljivo. Dejstvo je tudi, da so
bolniki slabo seznanjeni o svojih pravicah.
Smrt vsakemu od nas pomeni nekaj drugega. Nekaterim pomeni olajšanje od
trpljenja, drugim brezmejni strah in negotovost. Proces umiranja ostaja
nespremenjen, navade, verovanja in način žalovanja pa se spreminjajo skozi
1
Jana Korinšek, dipl.m.s, DSO Ljubljana Vič-Rudnik;
C. na Bokalce 51, 1000 Ljubljana
[email protected]
19
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
čas in so odvisni tako od družbenega okolja, vere, posameznikovih
osebnostnih lastnostih in mnogih drugih dejavnikov.
2
PRVI PRIMER
V bolnišnico je kot udeleženec v hudi prometni nesreči pripeljan 35. letni
moški. V urgentni ambulanti ob reanimacijski skupini se tim zdravstvenih
delavcev bojuje za njegovo življenje. Zaradi poškodb, ki ogrožajo njegovo
življenje je poškodovanec premeščen v enoto intenzivne terapije v bolnišnici.
Podrobnejše preiskave in diagnostični postopki v naslednjih urah, pokažejo,
da je poškodovanec utrpel hude poškodbe glave in možganov. Ekipa
zdravstvenih delavcev opravi prvo testiranje za ugotavljanje tako imenovane
»možganske smrti«. Ob prvi ugotovitvi, da gre za možgansko mrtvega človeka,
se poškodovanec v trenutku spremeni iz bolnika v potencialno možnega
darovalca organov in stečejo vsi postopki za predviden odvzem organov.
Nobenega etičnega ali moralnega vprašanja naj ne bi bilo, če se je ta moški za
časa svojega življenja opredelil, da želi svoje organe darovati po svoji smrti.
2.1
V RAZMISLEK – Kaj če temu ni bilo tako?
Prvo vprašanje, ki se pojavlja je vezano na svobodno in upoštevano bolnikovo
privolitev,saj se sme zdravstveni poseg opraviti šele , ko je bolnik o njem
poučen in je vanj prostovoljno in pisno privolil. Res je, da darovalci organov
niso več bolniki, pa vendar , če se za časa življenja niso opredelili za darovalca,
se ugotavlja, da temu niso izrecno nasprotovali in se za soglasje povpraša
njihove najožje sorodnike. Ali je ta trenutek ob izgubi bližnjega resnično
human do svojcev?
Kdo bi se moral odločiti o tem, kako in kdaj je bolnikova integriteta dosežena
in kdaj je proces življenja zaključen? Ali s sedanjim medicinsko tehničnimi
znanji lahko zagotovo razglasimo človeka za »možgansko mrtvega«, saj iz
zgodovine človeštva poznamo različne teorije v znanosti, ki so se kasneje
izkazale za popolne zmote, kajti načini o ugotavljanju ne delovanja možganov,
ko še vedno ne poznamo vseh njihovih funkcij in delovanje človekove
podzavesti puščajo za seboj odprta vprašanja.
Ni dvoma, da je transplantacijska dejavnost v skladu s sprejeto medicinsko
doktrino, vendar, ali je zdravstvenemu osebju dovoljeno uporabiti neko
znanje, ki ga tehnično zmore in s tem opraviči neko svoje delovanje?
20
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
3
DRUGI PRIMER
Do sedaj zdrav 83. letni starejši moški, iz zahodnega dela države, je doma
nenadno zbolel z močnimi bolečinami v trebuhu in slabim počutjem Zdravnik
v domačem okraju je podal sum na patološko razširitev aorte v trebušni
votlini. Po predhodnem posvetu z dežurnim zdravnikom v osrednji slovenski
bolnišnici, so bolnika z urgentno mobilno helikoptersko enoto prepeljali v
bolnišnico. Že med prevozom se je bolnikovo zdravstveno stanje močno
poslabšalo, njegovo življenje je bilo ogroženo. Ob prihodu v bolnišnico je imel
kljub intenzivnemu zdravljenju zelo nizek krvni tlak, ni bil pri zavesti in ni dihal
samostojno. Zdravnik je ob bolnikovem,prihodu v bolnišnico nadaljeval z
intenzivnim zdravljenjem, vendar kljub prizadevanju se bolnikovo stanje ni nič
izboljšalo. Zdravnik je odredil vse diagnostične postopke in preiskave za
potrditev diagnoze. Ob dokazani patološki razširitvi aorte v trebušni votlini je
sklical dežurno operacijsko ekipo in kljub zelo slabemu bolnikovemu stanju
pričel z operativnim posegom. Bolnik je umrl na operacijski mizi.
3.1
V RAZMISLEK – Ali bi lahko ravnali drugače?
Državna Komisija. Za medicinsko etiko je spoznala, da se slovenski zdravniki za
prenehanje zdravljenja pogosto odločajo pozno in obotavljivo. To lahko
pripišemo napačnemu razumevanju dolžnosti ohranjanja življenja ko so
izčrpane vse razpoložljive možnosti je nadaljevanje aktivnega zdravljenja v
nasprotju z bolnikovo koristjo, ter bojaznijo, da se bo moral zagovarjati pred
obtožbo zaradi nevestnega zdravljenja (Trontelj, 2003).
Najtežje odločitve zdravstvenih delavcev, tako etična kot moralna vprašanja
se zastavljajo tedaj,ko gre za opustitev ali ukinitev zdravljenja pri brezupno
bolnem ali umirajočem bolniku. Zdravnik je dolžan z vso svojo odgovornostjo
in znanjem oceniti verjetni daljni potek bolezni in se odločiti za ukrepe ki so v
bolnikovo največjo korist. To je lahko tudi opustitev ali prenehanje aktivnega
zdravljenja brez privolitve bolnika (Trontelj, 2003).
Neaktivnost in neznanje medicinskih sester pri zagotavljanju pravic
umirajočim in njihovim svojcem, ter nemoč, da bi o boljšem zagotavljanju le
teh spregovorili javno, se v praksi medicinske sestre velikokrat odrekamo
etičnemu načelu zagovorništva pomoči potrebnim osebam.
Medicinske sestre so pri svojih etičnih odločitvah močno podrejene avtoriteti
in politiki bolnišnice, nadrejenim in tudi različnim zdravnikom. V tej
podrejenosti lahko pozabijo na lastne profesionalne cilje in je lahko jedro
21
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
zdravstvene nege pokopano pod zdravniškimi navodili in finančnimi in
administrativnimi zahtevami bolnišnice. Posledica tega je, da se medicinske
sestre na etične dileme odzivajo tako, da svoj jaz odtujijo od svojega
delovanja (Chambliss 1996).
4
TRETJI PRIMER
V DSO je iz bolnišnice, v katero je bila sprejeta zaradi poškodbe, ki jo je
utrpela pri padcu na svojem domu prišla 86. letna stanovalka, ki je do
poškodbe živela sama in bila sposobna popolne samooskrbe. Ob prihodu je
imela moč in željo po neodvisnosti. Redno sta jo obiskovala sin in hči, ter ji pri
rehabilitaciji nudila vso podporo. Gospa je že pričela s posedanjem in bila je
zadovoljna s svojim napredkom. Nekega dne je zbolela z visoko temperaturo,
imela je okužbo dihal, predpisano je imela antibiotično terapijo. Ob
prebolevanju bolezni je oskrbovanka opešala in je medicinski sestri zaupala,
da ne ve če bo zmogla premagati bolezen, da pa si ne želi več v bolnišnico. Ker
zdravstveno stanje oskrbovanke ni bilo zaskrbljujoče, njenim besedam niso
pripisovali velikega pomena. Oskrbovanka je pričela odklanjati posedanje,
hrana ni imela pravega okusa in začela je izražati željo po smrti. Medicinska
sestra je postala pozorna na njeno vedenje, o tem se je pogovorila z
zdravnikom v DSO, ter s svojci stanovalke. Takrat sta izmenjaje ob kosilu
prihajala za spodbudo in pomoč pri hranjenju sin in hči. Oskrbovanka je še
naprej pešala in odklanjala hrano in pijačo, tako, da je bila potrebna
intravenozna prehrana. Ob pogovoru ji je bilo večkrat ponujeno bolnišnično
zdravljenje, ki ga je kategorično zavračala. Tudi na prigovarjanje svojcev je
ostala neomajna v svoji odločitvi. Zaposleni v DSO in svojci so spoštovali njeno
odločitev in zmogli ostati z njo do njene smrti.
V RAZMISLEK ali zdravstveni delavci v želji, da bi podaljšali življenje bolnikom,
varovancem, oskrbovancem in vsem ki nam zaupajo, znamo prisluhniti
njihovim potrebam in željam ter jih spoštovati?
22
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Literatura
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
Anon.
Kam
po pomoč.
Viva,
revija
za
zdravo
življenje.
(http://www.viva.si/clanek.asp?id=678).
Bernard L. Improving care near the end of life: why is it so hard? JAMA 1995;
274; 1634 – 6.
Bohak J. Evtanazija – odprt problem. Znamenje: revija za teološka, družbena in
kulturna vprašanja. Petrovče 2000: 138 – 158.
Bohinc M. Filozofija zdravstvene nege in profesionalna etika. Ljubljana: Univerza
v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, 2003.
Bohinc M, Cibic V. Teorija zdravstvene nege: ( izhodišča in načela: učbenik –
dopolnilo k predmetu zdravstvena nega I ) Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo,
Oddelek za zdravstveno nego, 1993.
Convention for the Protection of Human Rights and Dignity of the Human Being
with regard to the Aplication of Biology and Medicine. Council of Europe, Oviedo
1997; European Treaty Series 164: 1 -12.
Červ B. Kaj nas opredeljuje v težavnem odnosu do bolečine in umiranja ter kako
vpliva ta odnos na sodelovanje in povezovanje. V: Krčevski-Škvarč N (ur.) Zbornik
predavanj 6. seminar o bolečini, 2002, jun.7-8; Maribor. Maribor: Splošna
bolnišnica Maribor, 2002: 230-207.
Červ B, Maja K. G. Etična razmišljanja v zdravstveni negi umirajočih. Zdravstven
nega v luči etike. DMSZTS. Ljubljana 2003: 333 – 343.
Deklaracija bolnikovih pravic v Evropi - WHO European Consultation on the
rights of patients. Amsterdam, 28-30 Marec 1994.
Ersek M. The Continuing Challenge of Assisted Death. Journal of Hospice and
Palliative Nursing 6(1):46-59, 2004. Lippincot Williams & Wilkins. (Objavljeno
13.2.2004).
http://www.medscape.com/viewarticle/468566 (15. 11. 2006).
Fry S, Johnstone MJ. Ethics in nursing practice. Oxford: Blackwel Science Ltd,
2002.
Grbec V. Raziskovalno delo v zdravstveni negi pri nas in v svetu. Obzor Zdr N
1996; 30: 145-147.
Harris J. Vrednost življenja : uvod v medicinsko etiko. Ljubljana: Krtina, 2002.
Henderson V. Osnovna načela zdravstvene nege (ponatis). Ljubljana: Zbornica
zdravstvene nege Slovenije, 1998.
International Association for Hospice and Palliative care.
http://www.hospicecare.com (27.1.2006).
Jablonski A. A model for Identifying Barriers to Effective Symptom Manegement
at the End of Life. Journal of Hospice and Palliative Nursing 7(21):23-36, 2005.
Lippincott Williams & Wilkins. (Objavljeno 27.1.2005).
http://www.medscape.com/viewarticle/497925 (27.1.2006).
Kersnik J. Bioetika nekoliko drugače. ISIS. Ljubljana 1997: 58 – 59.
Klemenc D. Medicinska sestra – zagovornica pacientovih pravic. Obzor Zdr N
2004; 38: 287 – 96.
23
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
24
Klevišar M. Spremljanje umirajočih (tretja dopolnjena izdaja). Ljubljana: Družina,
2006.
Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Mednarodni
kodeks etke za babice – 2. izd. - Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege
Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tahnikov
Slovenije, 2006.
Kopala B. Requests for assisted suicide: a nursing issue. Nurs Ethics. 1998; 5: 16 –
26.
Logonder M. Novosti v sistemskem zdravljenju in pri zdravljenju kronične
bolečine / 18. izobraževalni dan iz onkologije za medicinske sestre, Onkološki
inštitut Ljubljana, marec 1996 – Ljubljana: Onkološki inštitut 1996.
Lunder U., Logar V. Paliativna oskrba v Sloveniji in izzivi za prihodnost. Zdravniški
vestnik. 2003; 72: 643 – 47.
Messori V. Izziv smrti : predlog krščanstva : slepilo ali upanje 2. izd. Ljubljana:
»Knjižice«, 1986.
Ministrstvo za zdravje RS. Pacientove pravice. Kalčina L, Močnik Drnovšek V.
(ur.). Ljubljana: Informacijskodokumentacijski center Sveta Evrope (IDC SE) pri
NUK, 2005. (Zbirka Slovenija in Svet Evrope; št.42).
Ministrstvo za zdravje RS. Predlog zakona o pacientovih pravicah – javna
obravnava. Zakon o pacientovih pravicah (EVA 2005 – 2711 – 0080, objavljeno
17. 2. 2006).
http://www2.gov.si/mz - splet.nsf (25. 11. 2006).
Mohar P. Temelji medicinske etike in deontologije. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo in šport, 1993.
Mohorič M. Vprašanje svetosti življenja. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v
Ljublani, Fakulteta za družbene vede, 2003.
Morrison V.M. Foundations of mental health care 2nd. ed. St. Louis (etc): Mospy,
2001.
Pahor M. Sociologija za zdravstvene delavce. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Visoka šola za zdravstvo, 1999.
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope: Varstvo človekovih pravic in
dostojanstva bolnih na smrt in umirajočih. (Protection of the human rights and
dignity of the terminally ill and the dying) Priporočilo 1418(1999) (1), 1-4.
Penson J., Fisher R. Palliative care for people with cancer 2nd ed. London,
Sydney, Auckland: Arnold, 1995.
Poredoš P. Ali je zdravniška etika drugačna od etike medicinskih sester in
zdravstvenih tehnikov? V: Klemenc D ... et al. (ur.). Zdravstvena nega v luči etike.
Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 2003: 156 – 159.
Rachels J. Pravica do smrti : evtanazija in morala. Ljubljana: Cankarjeva založba,
1987.
Salobir U. Paliativna oskrba bolnika. Onkologija 2002; 2: 87 – 90.
Scanlon C. Assisted suicide: how nurses should responded. Intl Nurs Rev. 1988;
45: 152.
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
48.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60.
61.
Sevenhuijsen S. Prostor za skrb, pomen etike skrbi za socialno politiko. V:
Sevenhuijsen S (ur.), Švab A (ur.). Labirint skrbi. Pomen perspektive etike skrbi za
socialno politiko. Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in
politične študije, 2003: 13 -39.
Simonič A. Prvi koraki k interdisciplinarnemu timskemu delu v paliativni oskrbi:
Intervencijska študija paliativnega tima bolnišnice Golnik – Kliničnega oddelka za
pljučne in alergijske bolezni. V: Kvas A …et al. (ur.). Sodelovanje med
medicinskimi sestrami in zdravniki v zdravstvenem timu : priložnost za izboljšanje
kakovosti : zbornik z recenzijo. Ljubljana: DMSBZTS, 2006: 274 – 285.
Skela Savič B. Od besed k dejanjem: Zdravstvena nega kot integralni del
paliativne oskrbe onkoloških bolnikov. Obzor Zdr N 2005; 39; 245-53.
Skoberne M. Zdravstvena nega umirajočega. Zdrav Obzor 1986; 20: 187 – 209.
Skoberne M. Hospic – zavetje za umirajoče. Zdrav Obzor 1993; 5/6: 237 – 250.
Slovar slovenskega knjižnega jezika I – V. SAZU. Državna založba Slovenije.
Ljubljana 1970 - 1991.
Slovensko društvo hospic. http://www.drustvo – hospic.si (10. 12. 2006)
Šmitek J. Filozofija, morala, etka v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 1998; 32: 127 –
38.
Šmitek J. Etika in etična razmišljanja v zdravstveni negi. V: Klemenc D (ur.), Pahor
M (ur.). Medicinske sestre v Sloveniji. Ljubljana: DMSZTS, Ljubljana, 2001: 66 -83.
Šmitek J. Zdravstvena nega v luči etike. DMSZTS, Ljubljana 2003: 175 – 87.
Trontelj J. Pojasnila k stališču Državne komisije za medicinsko etiko: O ravnanju z
umirajočimi in o evtanaziji. ISIS. Ljubljana 1997: 269 – 270.
Trontelj J. Bolnikova privolitev: Etična vprašanja pri izbiri, opustitvi in prenehanju
zdravljenja. V: Balažic J (ur.), Kornhauser P (ur.). Medicinska etika – deontološka
vprašanja pri delu zdravnika / 9. spominsko srečanje akademika Janeza
Milčinskega, Ljubljana, 1. -2. december 1999; Ljubljana: Inštitut za sodno
medicino Medicinske fakultete, 2003: 34 – 38.
Tschudin Verena. Etika v zdravstveni negi: Razmerja skrbi. Educy: DMSZTS.
Ljubljana, 2004: 108 – 120.
Valente S. End-of-Life Challenges: Honoring Autonomy. Cancer Nurs 27(4):314319, 2004. Lippincott Williams & Wilkins. (Objavljeno 13.8.2004)
http://www.medscape.com/viewarticle/487463 (27.1.2006)
Varuh človekovih pravic RS. Letno poročilo varuha človekovih pravic za leto 2001.
http://www.varuh- rs.si/index.php?id=133#c106 (17. 12. 2006).
Velepič M. Etika in zdravstvena nega starostnika z rakom. Starost in rak.
DMSZTS, Sekcija medicinskih sester v onkologiji, 30. strokovni seminar, Ljubljana,
9. in 10. oktober 2003: 78-81.
Vuga S. Zdravstvena nega in profesionalna etika. V: Toplak L (ur.). Profesionalna
etika pri delu z ljudmi. Ljubljana: Univerza v Mariboru in Inštitut Antona
Trstenjaka, 1996: 317 -24.
Zakon o zdravilih in medicinskih pripomočkih RS. Uradni list RS 101/1999.
Zakon o zdravstveni dejavnosti RS. Uradni list RS 9/1992.
25
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
62.
63.
64.
65.
26
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju RS. Uradni list RS
9/1992 (prečiščeno besedilo).
Zbirke Državnega zbora RS – seje DZ. Terminski program Državnega zbora za
oktober 2006; Pregled zadev za obravnavo na seji zbora. (Objavljeno 15.9.2006).
http://www2.gov.si/zak/sej_dz.nsf/3236949bd2c4a3248025634800...(
7.12.2006).
Žargi N. Poklicno izgorevanje. V: Bostič-Pavlovič, Koblar O (ur.). Zadovoljna,
celovito urejena medicinska sestra – kakovostna zdravstvena nega: zbornik.
Ljubljana: Fondacija Docent dr. J. Cholewa, 1997. Izobraževalni dnevi iz
onkologije za medicinske sestre; 1997; Gozd Martuljk.
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
ETIČNIPOGLEDNABOLNIŠNIČNO
HIGIENO
Marija Tomažič1
Izvleček
Uvod: Bolnišnična higiena je pomemben element pri zagotavljanju strokovne,
varne in kakovostne zdravstvene obravnave pacienta. Pomembna je zaradi
varnosti pacienta, zdravstvenih delavcev, obiskovalcev in vseh, ki vstopajo v
bolnišnično okolje.
Zdravstvena nega je etična disciplina, povezana s skrbjo za posameznika ali
skupino, zdravega ali bolnega. Splošna etična načela so spoštovanje
človekovega dostojanstva in avtonomije, dobrodelnost in pravičnost.
Zdravstveni delavci imajo odgovornost do bolnikov, sodelavcev, delodajalcev,
stroke in širše družbe.
Povzetek: Poklic medicinske sestre ne pomeni le opravljanje poklica, gre za
način življenja. Medicinske sestre so pri delu odgovorne pravno in etično.
Pomembni etični načeli je delati dobro in ne škodovati. Upoštevano mora biti
pri vseh postopkih in posegih. Tudi preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih
okužb je del vsakega postopka in posega v procesu zdravljenja in zdravstvene
nege.
Pri neupoštevanju higienskih standardov pacienti redko zaznajo, da je bilo
nekaj storjeno narobe. Nepravilno se dela takrat, ko tega nihče ne vidi. Tudi
posledice niso vedno vidne, še težje so dokazljive. Bolnišnične okužbe namreč
lahko nastanejo zaradi različnih vzrokov. Poenostavljenje dela, strokovna
neusposobljenost, slaba organizacija in nejasne dolžnosti vodijo v
malomarnost. Zato je pomemben posameznikov sistem vrednot,
organizacijska kultura in kultura posameznega oddelka.
1
Marija Tomažič, dipl.m.s., spec.manag., UKC Ljubljana, Kirurška klinika;
Zaloška 7, 1000 Ljubljana
27
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Zdravstveni delavci so pri delu lahko izpostavljeni etičnim dilemam in stiskam
zaradi premalo kadra in časa za kvalitetno izvedbo postopkov in dosledno
upoštevanja predpisanih higienskih standardov.
Zaključek: Vse moralne in etične odločitve temeljijo na vrednotah. Pričakuje
se, da so moralno etične vrednote medicinske sestre višje, kot jih imajo drugi
ljudje.
Odločitev je prava, kadar je upoštevano načelo, da mora delovanje medicinske
sestre temeljiti izključno na odločitvah in v korist varovanca.
Ključne besede: Etika, bolnišnična higiena, preprečevanje okužb, etična
načela, etične dileme
28
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
SPOROCIDNORAZKUŽEVANJE
PROSTOROVINNEDOSTOPNIH
POVRŠINZAEROSOLNIMPRŠENJEM
RAZKUŽILA
Maja Zupanc1
1
UVOD
Jesenski čas je čas povečanega števila okužb. Vlaga v zraku in primerne
temperature nudijo dobre pogoje za razmnoževanje mikroorganizmov.
Pojavlja se tudi veliko število črevesnih okužb, kot npr. klostridijske driske.
Klostridij je bakterija, ki tvori spore. Običajna razkužila za površine so po
evropskih standardih baktericidna, fungicidna in virucidna, niso pa sporocidna
in zato klostridija in drugih bakterij, ki tvorijo spore, ne uničijo. Anios je dal na
trg izdelke, ki so osnovani na osnovi ekološko prijaznih aktivnih snovi, kot npr.
peroksiocetna kislina ali peroksid, imajo pa tudi sporocidno delovanje. Izdelki
so primerni za čiščenje in razkuževanje manjših površin in večjih površin z
ročnim razkuževanjem ali pa celega prostora hkrati z vsemi površinami s
strojnim razkuževanjem. To je metoda, ki se v nekaterih deželah uporablja že
od leta 1997 in bi jo rada predstavila. Eden od razlogov za to je tudi nizek
strošek čiščenja in razkuževanja, ki je približno 25% nižji od ročnega čiščenja in
razkuževanja prostorov.
V enem kubičnem metru zraka je običajno 1500 do 7000 delcev, ki so s
prostim očesom nevidni. To je prah, zemlja, organski delci, vlakna, kovinski
delci in podobno. 70 utežnih % od teh so delci, na katerih se lahko razvijejo
kolonije mikrobov. Več kot 5000 takih delcev pomeni že kontaminirano
območje.
1
Maja Zupanc, univ. dipl. kem., spec. mgmt., IRIS Ljubljana;
Cesta v Gorice 8, 1000 Ljubljana
[email protected]
29
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
2
PREPREČEVANJE PRENOSA OKUŽBE V
OPERACIJSKI SOBI
Kako preprečiti prenos okužbe v sobi, ki je kontaminirana in jo je zapustil
okuženi pacient? Eden od najbolj učinkovitih načinov je dezinfekcija po zračni
poti.
Proces dezinfekcije po zračni poti poteka iz enega emisijskega mesta z difuzijo
razkužila v prostor. Nosilec razpršenih delcev je zrak. Pomembno je, da je
masa delca razkužila dovolj majhna, da delec lebdi v zraku in je hitrost
padanja delca 0 m/sek.
Ultrazvočna diza na aerosolnem generatorju razbije (atomizira) delce
razkužila, ki tako praktično odhlapijo, ob stiku s površino pa spet
kondenzirajo. Hitrost potovanja delcev v prostor mora biti ravno prav velika,
da delci ne padejo na tla in da se ne zaletavajo v površine. Formulacija
razkužila mora imeti dovolj veliko površinsko napetost, da delci omočijo vso
površino, ne ostanejo pa v kapljicah. Aktivne snovi morajo biti čim bolj
človeku in okolju prijazne, čeprav postopek izvajamo v odsotnosti pacientov in
osebja.
S tem načinom razkuževanja razkužimo vse dostopne in nedostopne površine
v prostoru in večino delcev v zraku, ki prenašajo mikrobe. Prostor mora biti
pred razkuževanjem mehansko grobo očiščen, v njem pa lahko ostanejo vse
naprave, predmeti, tudi vsi ekrani.
Površina predmetov ni mokra, na njih je monomolekularna plast razkužila, ki
odhlapi. Razkužilo učinkuje na vse površine, do katerih pride zrak.
Razkuževanje po zračni poti je zelo primerno zlasti v času epidemij in hujših
okužb, tudi sporocidnih. Lahko ga uporabimo za razkuževanje operacijskih
prostorov, reševalnih vozil ali po odpustu pacientov z bolnišničnimi okužbami
(MRSA, ESBL, VRE ipd.). S tem načinom razkužimo tudi nedostopne površine
pod stropom ali pozabljena mesta pod mizicami ali posteljami.
Razkužujemo prostore do 250 m3, postopek traja, odvisno od okužbe in
velikosti prostora, večinoma 30 minut, nakar prostor prezračimo in ga lahko
ponovno uporabimo. Pri zelo hudih sporocidnih okužbah priporočamo
podaljšanje kontaktnega časa na 120 minut, nato prostor prezračimo.
Prezračevanje lahko poteka tudi preko klimatskih naprav.
30
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
Aerosolni generator je prenosni, tehta približno 6 kg in je popolnoma
elektronsko voden. Vstaviti moramo samo volumen prostora, ki ga želimo
razkužiti. Program se tudi samodejno izklopi.
Ta način razkuževanja so uporabili marca leta 2003 v Francoski bolnici v
Hanoiu, Vietnam, ko je bila okužba s SARS-om in februarja 2004 v Vietnamu
proti H5N1 virusu, leta 2009 v Franciji ob kontaminaciji z Mycobycterium
tuberculosis.
Slika 1: Aerosolni generator.
3
ZAKLJUČEK
Zakaj aerosolnega razkuževanja ne bi uporabili tudi mi za preprečevanje
prenosa bolnišničnih okužb (MRSA, VRE, ESBL) ali ob pojavu epidemij? S tem
načinom preprečimo človeške napake pri ročnem razkuževanju in
prebrisavanju, postopek pa omogoča tudi prihranek.
Literatura je na voljo pri avtorici.
31
ETIKA V PERIOPERATIVNI ZDRAVSTVENI NEGI
SEZNAM AVTORJEV PO STRANEH
Avtor
stran
Avtor
stran
Gorazd Čebulc ..........................17
Marjeta Maček .......................... 7
Boštjan Gajšek .........................15
Maja Šabeder .......................... 14
Jana Korinšek ...........................19
Marija Tomažič........................ 27
Monika Kunšič .........................15
Maja Zupanc............................ 29
32