docglasilo sindikata delavcev v zdravstveni negi slovenije
download 
Report Transcription
glasilo sindikata delavcev v zdravstveni negi slovenije
GLASILO SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE LETNIK 19 • ŠTEVILKA 1 • MAREC 2012 IZ VSEBINE NASLOV POGLAVJA UVODNIK UVODNIK Kako naprej? Čestitka 2 2 3 BESEDA PREDSEDNICE Spoštovane članice in člani 4 4 BESEDA GENERALNE SEKRETARKE Aktivnosti SDZNS 6 6 SINDIKALNE AKTIVNOSTI 7 Za socialno pravičnost 7 Bili smo uspešni 7 »Imaš čas za kavico?« v SE Klinični center Ljubljana 9 Imaš čas za kavico - SE SB Izola 10 Dan odprtih vrat v SE SB Novo mesto 11 Seminar SDZNS v Dolenjskih Toplicah v objemu starodavnih vrelcev ob vznožju pragozdov Kočevskega Roga 11 Zapisnik 23. redne seje odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi 15 PRAVNO SVETOVANJE Usklajeni zneski pokojninskih premij 16 18 ZANIMIVOSTI Solidarnostne pomoči Naš prispevek članom, ki koristijo počitniške kapacitete Pismo Managementu ZN Preprečevanje nasilja v družini 19 19 19 20 22 ČLAN ČLANU Majhni smo, toda majhnih je mnogo ... 25 25 POČITNIŠKE DEJAVNOSTI Razpis za počitnice Razpis za oddajo počitniškh enot Prijavnica 27 27 28 30 OBVESTILA Preberite, upoštevajte in poklepetajte Ugodni krediti v Delavski hranilnici XVIII. redna skupščina Piknik Čestitka Popusti 31 31 31 32 32 32 33 MODRA SREDINA: Statut Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije RUMENA SREDINA: Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi KAKO NAPREJ? Misli mi bežijo. Novo leto – novi časi, slabši časi ... Ali bo bolje?! Ja, vre v meni! Vse bitke so se enkrat končale in tudi mi bomo zmagali! Ob zaključku leta pregledamo, ali nam je vse načrtovano v tekočem letu uspelo, kje ciljev še nismo dosegli, kaj nas še čaka. Navkljub nekaj perečim, nerešenim vprašanjem smo v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) uspeli (minimalno) povečati članstvo. Vloga sindikata je ostala prepoznavna. Ali je to dovolj? Ne! Zavest o enotnosti, v sistemu, v kakršnem smo, bi morala pri zaposlenih v zdravstveni negi prevladati nad vsem …, vsak član bi moral prepričati vsaj še enega nečlana, da pridobimo na moči. Ob tem me žalosti dejstvo (vsakič znova), ko prejmemo izstopne izjave, da so le-te kampanjske; nekateri izstopijo iz naših vrst, ne da bi prej preverili, ali je SDZNS za njihove težave sploh vedel, jih reševal … Tehten razlog za izstop iz SDZNS bi seveda bil, če bi člani prej izčrpali vse možnosti, vse vire informacij in pomoči, ki jim jih nudi SDZNS, ga obvestili o njihovih problemih in z rešitvami ne bi bili zadovoljni. Včasih celo sindikalni zaupnik v bolnišnici ali na oddelku izve za vzrok izstopov šele, ko dobi izstopne izjave. Verjamem, da so (vsaj nekateri, če ne vsi) sindikalni zaupniki naredili oz. skušajo narediti, kar je (bilo) v njihovi moči v sodelovanju s pravno pomočjo, vodstvom sindikata in navkljub različnim dejavnikom, ki vplivajo na situacijske težave (nepriznavanje kompetenc SMS, ki izvajajo dela in naloge DMS, je bila in je še vedno najbolj pereča problematika, nadurno delo …), GLASILO SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: Saša Kotar UREDNIŠKI ODBOR: Flory Banovac, Irena Pajnik Beguš, Lidija Peršuh LEKTORICA: Karmen Mlinarič, prof. PRIPRAVA IN TISK: Birografika BORI d.o.o., Ljubljana, Linhartova 1 NAKLADA: 7.300 izvodov 2 NASLOV UREDNIŠTVA: Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Metelkova 15, Ljubljana Telefon: Tajništvo: 01 439-40-30, 01 439-72-80 Pravno svetovanje: 01 439-40-34, Fax: 01 439-72-85 E-mail naslov: [email protected] http://www.sdzns.si UVODNIK da bi te zadeve pripeljali do konca. In verjamem, da jih bomo – vendar z vašo pomočjo in vašim zaledjem, torej s skupnim sodelovanjem! Ostajam optimistka in želim prepričati članstvo (in vse, ki to še niso!) o pomenu in vlogi sindikata v teh kriznih časih, ki ostaja edina inštitucija, ki ščiti in varuje pravice zaposlenih v zdravstveni negi! Poudarjam že »zlajnano« reklo: Samo združeni bomo močni! Članstvo, ki ostaja, je to doumelo. Potrudimo se vsi, da bomo lahko čez leto ali dve rekli: »Ja, res nam ni bilo vseeno, kako smo reševali status medicinskih sester v slovenskem prostoru, bilo je hudo: veliko besed, pogajanj je bilo potrebnih, ampak skupaj – združeni smo uspeli to rešiti, ohraniti delovna mesta, plače, dodeljene pravice in sedaj z zadovoljstvom gledamo na preteklost.« Potrudimo se vsi skupaj, da nam bo to tudi uspelo! Več o aktualnih sindikalnih vsebinah si lahko preberete v nadaljevanju glasila. Za vas sem razmišljala … Saša Kotar Iskrene čestitke ob 8. marcu – mednarodnem dnevu žena in materinskem dnevu! Naj bo praznovanje v znamenju pomladi – cvetoče, polno novih upanj, pričakovanj in pozitivnih misli! 3 BESEDA PREDSEDNICE Spoštovane kolegice in kolegi! Čas, v katerem trenutno živimo, ni prav zelo naklo- predvsem zaradi tega, ker morajo drugi sindikati njen javnim uslužbencem, med katere sodimo, pa delati v interesu vseh poklicnih skupin, ki jih zače nam je to prav ali ne. Gospodarstvo, predvsem stopajo. Uskladitev kakršnekoli vsebine s še tremi sindikati, ki skupaj ne zastopajo, zasebni sektor, nam očita, da se predvidevamo, niti 15% medicinobnašamo kot “kočevski medvedi”, Številnim problemom bi skih sester v Sloveniji, je celo težje ker se zavedamo, da imamo varne se izognili, če bi bile vse kot pogajanje z vlado, katerakoli službe in vsak mesec zagotovljene medicinske sestre, ki so že je bila in bo. plače. Podobnih kritik smo bile vključene v sindikate, deležne medicinske sestre ob vsaČe preletimo naše aktivnosti v poklicno ozaveščene in kokratni napovedi stavke s strani letu 2011, smo tudi mi večkrat bi se pridružile edinemu sindikata Florence, ki mu seveda v lanskem letu zagrozili s stavstanovskemu sindikatu. mi ne dajemo mandata za zastopako. Vendar smo vedno izpostavili Ni zgolj moje mnenje, nje večinskega deleža medicinskih postopno stopnjevanje sindikalda so zdravniki vedno sester v Sloveniji. Zavedati pa se nih pritiskov, od omejitve obsega uslišani tudi zato, ker moramo, da večina državljanov dela medicinskih sester samo v so vsi v enem sindikatu, Slovenije ni seznanjena s podrobokviru zdravstvene nege (vemo, eni zbornici in enem nosti; ko mediji omenijo sindikat da medicinske sestre izvajamo štedruštvu. medicinskih sester, ga povežejo z vilne aktivnosti: od organizacije, nami. Smo torej prepoznaven sinzagotavljanja materialov za delo dikat medicinskih sester, kar je dobro. Manj dobro je, tudi drugim poklicnim skupinam do zagotavljanja kadar nas povežejo z negativnimi učinki, ki jih nismo oskrbe, itd) do omejevanja dela medicinskih sester v „zakrivili” mi. obsegu števila mesečno obveznih ur. Če ne bi uspeli, Ne želim analizirati ravnanja drugega sindikata, ki potem stavka. baje zastopa drugo večino medicinskih sester, rečem lahko zgolj, da nam niso ravno “v čast”. Vedno smo poudarili, da “če bo naš sindikat napovedal stavko, ta ne bo na delovnem mestu, temveč na Številnim problemom bi se izognili, če bi bile vse me- cesti”. In za razliko od drugih sindikatov, nismo nikoli dicinske sestre, ki so vključene v sindikate, poklicno rekli, da bolniki naše stavke ne bi občutili. Zato smo s takšnimi izjavami bolj previdni kot ozaveščene in bi se pridružile edisindikati, ki jih vodijo ekonomisti, nemu stanovskemu sindikatu. Ni Vedno smo poudarili, pravniki, veterinarji. Verjetno je zgolj moje mnenje, da so zdravniki da “če bo naš sindikat razlog predvsem v njihovem nevedno uslišani tudi zato, ker so vsi napovedal stavko, ta ne poznavanju pomembnosti našega v enem sindikatu, eni zbornici in bo na delovnem mestu, dela za bolnike. enem društvu. Veseli smo, da se temveč na cesti”. In vključuje vedno več medicinskih Prvič smo zaostrili „pogovore” z za razliko od drugih sester. Mogoče je čas, da vsaka vlado in resornim ministrstvom po sindikatov, nismo nikoli članica in član našega sindikata uvedbi novele o plačevanja dežurrekli, da bolniki naše nagovori tiste kolegice in kolege stev, kjer smo spremljali odločitve stavke ne bi občutili. iz drugih sindikatov, da razmislijo, vodstev zavodov, ki so večinoma primerjajo, si premislijo in prestozdravnikom popuščala, še naprej pijo. Domišljam si, da bi bili bistveno bolj slišani in so jih plačevali v obliki nadur, medicinske setre pa vplivni, imeli bi manj nepotrebnega usklajevanja v skladu s pravili, ki jih je predpisalo resorno miniin prepričevanja med sindikati, ki je pogosto težje strstvo, čeprav smo tudi mi podpisali z ministrom 4 BESEDA PREDSEDNICE vsebinsko enak sporazum kot zdravniški sindikat. V vlogo naših predstavnikov v zavodih in konstrukštevilnih zavodih smo s svojim obiskom pri vodstvu tivno ter realno oceno in pričakovanje naših članic uspeli uravnovesiti „sorazmerno poštenost” pri pla- in članov pri uveljavljanju določil aneksa. Pravilne čevanju dežurstva. Žal nam v redkih zavodih to ni informacije, ki jih morate dobiti od naših predstavnikov, so ključnega pomena za uspelo – bodisi zaradi ležernosti pravo reagiranje. Če se znotraj pomočnic direktorjev za zdravstveDruga neporavnana zavoda ne boste mogli dogovoriti, no nego bodisi zaradi „specifičnozgodba so sistemskle se kot vedno doslej vključi vodstvo sti” direktorja. rešitve za tiste srednje sindikata. medicinske sestre, Druga neporavnana zgodba so ki delno ali v celoti V tem letu smo pogosto obiskovali sistemskle rešitve za tiste srednje opravljajo dela in posamezne zdravstvene zavode zamedicinske sestre, ki delno ali v naloge diplomiranih radi različnih problemov; članice in celoti opravljajo dela in naloge dimedicinskih sester. člani teh zavodov ocenite, ali smo plomiranih medicinskih sester. Na bili tudi uspešni. tiskovni konferenci smo javnosti napovedali stopnjevanje sindikalNajraje pa smo obiskovali tiste zavode, ki smo jih skunih pritiskov, vlado, poslance in pristojne ministre pa paj s člani republiškega odbora in s komunikacijsko smo pozvali z odprtim pismom k odpravi anomalij skupino NEVRO PIAR izbrali za promocijo sindikata, (poudarjeno predvsem organizacijskih; ne anomalij bodisi seminar za predstavnike sindikata ali pa akcijo plačnega sistema). Ko sedaj gledamo na intenziv“Povabilo na kavico”. nost reševanja problemov, lahko rečemo, da so po teh pritiskih začela teči intenzivnejša pogajanja o Žal nam vseskozi kratijo spanec grožnje z interventnimi ukrepi, pokojninska reforma in reforma zdraodprtih vprašanjih. vstvenega sistema. Zaenkrat smo zadeve zamrznili, Kot ste seznanjeni, smo po številnih usklajevanjih in vemo pa, da se bodo z novo vlado zagotovo pogovori zapletih, predvsem s strani sindikatov, malo pa tudi začeli znova. s strani Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za zdravje (mimogrede aneks s podobno vsebino je Vsi skupaj smo po napovedih makroekonomistov bil usklajen že leta 2009) končno 24. novembra 2011 pričakovali boljše leto, žal so se ušteli in mi skupaj podpisali Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravstveno z njimi. nego. Zavedamo se, da je to orodje Ker bomo v tem letu potrebovali in pravna podlaga za priznavanje ogromno energije, sloge in moči Pričakujemo aktivnejšo dela in plačila zgolj za manjši del za ohranjanje obstoječih pravic, vlogo naših medicinskih sester; tistih, ki so jim priporočam in želim vsem vam predstavnikov v zavodih njihovi zavodi že doslej priznavali in nam, da bi vse dni v letu izkoin konstruktivno prehajanje kompetenc. Pričakovaristili sebi v prid, bili več skupaj z ter realno oceno in nja so velika predvsem zato, ker bližnjimi, se poveselili in naredili pričakovanje naših vemo, da je ločnico med delom kakšen dober sklep za sebe in članic in članov pri srednje in diplomirane medicinske druge. Želim vam tudi, da bi radi uveljavljanju določil sestre največkrat nemogoče postahodili v službo in bili zadovoljni s aneksa. viti. Žal v trenutni situaciji več ni poslanstvom, ki ga opravljate. Še bilo možno izpogajati; je pa začetek kako drži rek, ki pravi, da če daješ in veliko več, kot smo imeli doslej. Prvič je stroka, drugim, bogatiš predvsem sebe. Resnično vam želim Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego in vse dobro in srečno. Zbornica – Zveza podprla realno oceno, da mnoge medicinske sestre izvajajo tudi dela, za katera bi moVaša predsednica rale imeti diplomo visoke šole oz. fakultete. Vemo, Jelka Mlakar da bodo mnogi razočarani. Pričakujemo aktivnejšo 5 BESEDA GENERALNE SEKRETARKE AKTIVNOSTI SDZNS Aktivnosti Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) v letu 2011 so zaznamovali dogodki, med katerimi je izpostavljena ohranitev socialne države. Posledično smo temu podredili vse druge naloge osrednjemu cilju – to je varovanju pridobljenih socialnih pravic delavk in delavcev. Ob prihajajočih spremembah zakonodaje smo večjo pozornost namenili zakonski krepitvi sodelovanja zaposlenih pri soupravljanju javnih zavodov in dosledno vztrajali pri izvajanju predpisov, ki že omogočajo sodelovanje. Na ravni zakonodaje in izvedbe veljavnih predpisov članice in člani SDZNS ne pristajamo na prevladujočo usmeritev držav članic EU in vlade, da se krizo rešuje na račun poslabšanja kakovosti življenja državljank in državljanov, kleščenja socialne države in zamenjavanja raznih oblik zaposlitev za nedoločen čas z manj varnimi za določen čas, z malim in pogodbenim delom. izkušnje, za kar pa si je naš sindikat prizadeval dve leti in uspel s podpisom Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi v mesecu novembru, žal ne za vsa področja. Potrebno bo zagovarjati večjo avtonomijo dejavnosti pri oblikovanju plač, ker sedanji sistem onemogoča, da se upoštevajo posebnosti pri vrednotenju dela in sproža stalne napetosti. Grozijo nam z zmanjšanjem delovnih mest ali zniževanjem plač. Če se bomo znašli v okoliščinah, ko se bomo morali odločiti med zmanjševanjem števila delovnih mest ali zniževanjem plač, se bo SDZNS opredelil za ohranitev delovnih mest. SDZNS se aktivno vključuje v uresničevanje strateškega cilja številnih evropskih sindikatov, da se desetletni trend povečevanja deleža dobičkov v domačem proizvodu in hkratnega padanja deleža plač obrne v korist plač. Med aktivnosti sodi tudi povezovanje med sindikati, kar SDZNS aktivno udejanja preko Konfederacije sindikatov javnega sektorja kot tudi izven meja. Na skupščini, ki bo letos izjemoma 24. aprila in ne 19. aprila kot vedno, bomo podpisali kar dva protokola o sodelovanju z dvema evropskima sindikatoma medicinskih sester – s Sindikatom NURSIND iz Italije in Sindikatom medicinskih sester Španije (Sindicato enfermeria espanol) SATSE. SDZNS se je že pred leti opredelil za strategijo »dveh tirov«, ko se sindikat ob klasičnem sindikalnem varovanju, pridobivanju socialnih in materialnih pravic angažira tudi na področju strokovnih vprašanj. SDZNS je v preteklih letih vzpostavil dobro sodelovanje s strokovnim združenjem, vendar je to sodelovanje potrebno še izboljšati in uveljaviti višje ravni sodelovanja. Zlasti je potrebno tesno sodelovanje ob spreminjanju predpisov in zakonodaje. Aktivno delujemo na področju preprečevanja nasilja na delovnem mestu in smo sodelovali v akciji ob mednarodnem dnevu nasilja nad ženskami. Še vedno pa ugotavljamo neaktivnost članstva v večini zavodov. Trenutna kriza, ki je zajela ves svet, ne samo naše države, nas vodi v nekakšno apatijo, kar pa ni dobro, če hočemo ostati budni ob vseh napovedanih reformah, ki nas čakajo in vseh varčevalnih ukrepih, ki jih napoveduje nova vlada. Naše aktivnosti so potekale tudi na državnem nivoju preko odborov in na ministrstvih pri pripravi Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi kot pri pripravi sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Nenehno nezadovoljstvo med zaposlenimi v zdravstveni negi, ki je nastalo kot posledica enotnega plačnega sistema v prepričanju, da nam prinaša bolj pregleden in pravičnejši sistem, nas je spodbudilo, da bomo v SDZNS razmišljali in predlagali, da se oblikuje novo vrednotenje delovnih mest. Pri določanju plač za posamezna specifična delovna mesta, kjer srednje medicinske sestre ne izpolnjujejo ustrezne izobrazbe, je potrebno kot dodatno merilo upoštevati praktične V vodstvu SDZNS smo prepričani, da je medčloveška solidarnost ključni pogoj za uspešno uveljavljanje interesov zaposlenih v zdravstveni negi za varovanje našega dostojanstva in povečanje ugleda poklicev, ki jih opravljamo, solidarnost s posameznikom, čigar pravice in človeško dostojanstvo so ogroženi, solidarnost med spoloma, solidarnost med različnimi poklici in stopnjami izobrazbe. Povezanost zaposlenih v zdravstveni negi v skupni sindikat in medsebojna solidarnost sta po našem prepričanju način, kako uspešno priti do ciljev, ki si jih zastavimo, kar nas povezuje in krepi. Generalna sekretarka Flory Banovac 6 SINDIKALNE AKTIVNOSTI ZA SOCIALNO PRAVIČNOST V sredo, 29. februarja, so povsod po Evropi v okviru t. i. Evropskega dneva akcije potekali protesti sindikatov proti varčevalnim ukrepom pod geslom »Zdaj je pa dovolj! Alternative obstajajo! Za zaposlovanje in socialno pravičnost!«. Proteste je pripravila Evropska konfederacija sindikatov in svoje člane pozvala k različnim akcijam in aktivnostim v njihovih državah v podporo zaposlovanju in socialni pravičnosti. Pri nas je shod potekal v organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pred poslopjem vlade, udeležili pa so se ga tudi predstavniki Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, katere član je SDZNS. V skladu z dogovorom sva se protesta udeležili dve predstavnici našega sindikata. Protestniki so predstavnike oblasti pozvali, naj med prednostne naloge uvrsti zaposlovanje in socialno pravičnost. delov odgovora na sedanjo finančno in gospodarsko krizo. Po drugi strani so evropski sindikati prepričani, da strogo varčevanje ni prava pot iz krize: »Obstajajo alternative tej politiki, ki dajejo v ospredje naložbene spodbude in zaposlovanje«. Obenem pa poudarjajo, da so evropski voditelji za predloge sindikatov za reševanje krize žal gluhi … (Članek je bil objavljen na spletni strani skupaj z galerijo slik.) Povod za protestne aktivnosti sindikatov po vsej Evropi je zasedanje Evropskega sveta, ki bo na svojem srečanju 1. in 2. marca predvidoma sprejel novo mednarodno pogodbo, tako imenovani fiskalni pakt, ki bo zasidral stroge varčevalne ukrepe in proračunsko disciplino v pogodbe o EU. Po mnenju evropskih voditeljev gre za enega ključnih BILI SMO USPEŠNI Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije se je pred šestimi meseci odločil, da pospeši aktivnosti na terenu in pristopi k povečanju članstva. S skupino NEVRO PIAR smo sklenili pogodbo o sodelovanju, ki nam je pripravila celovit strateški načrt komuniciranja. Organizirali smo NEVRO motivacijske delavnice za mrežo Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije po regijah s predsedniki sindikalnih enot, pripravili komunikacijski načrt akcije »PRIDI NA KAVO« v sklopu dnevov odprtih vrat, ki smo jih izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru, Splošni bolnišnici Šempeter, Splošni bolnišnici Izola, Splošni bolnišnici Novo mesto. V podporo temu dogodku smo izdali brošuro, ki predstavlja sindikat v nekaj korakih, skupaj s pristopno izjavo. Priznati moramo, da se nam je trud obrestoval, saj smo pridobili v naše vrste kar nekaj novih članic in članov. Akcija se je izkazala kot presenečenje. 7 SINDIKALNE AKTIVNOSTI Ob tej priliki se želimo zahvaliti vsem predsednikom sindikalnih enot bolnišnic, v katerih so potekale akcije Dan odprtih vrat, za odlično organizacijo in Dogodek »Imaš čas za kavico« v SB Šempeter pri Novi Gorici, 19.10.2011 8 pomoč ob podpori skupine NEVRO. V nadaljevanju vam v “sliki in besedi” predstavljamo nekaj utrinkov iz dnevov odprtih vrat. SINDIKALNE AKTIVNOSTI »IMAŠ ČAS ZA KAVICO?« V SE KLINIČNI CENTER LJUBLJANA V četrtek, 30. 06. 2011 smo imeli v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKC) za celo dopoldne pripravljeno akcijo »Imaš čas za kavico?« Na tem dnevu odprtih vrat smo predstavili razloge za včlanitev v naš sindikat ter poleg pomena enotnosti poudarili še različne ugodnosti, ki so jih deležni naši člani in članice. Dogodek smo organizirali v avli UKC Ljubljana. Morebitne nove člane smo nagovarjali z vabilom na kavo in rogljiček. Na panojih smo predstavili delovanje SE KLinični center SDZNS, ugodnosti in popuste, ki jih imajo člani in zakaj je modro biti naš član. Že nekaj dni prej in dan pred dogodkom smo vabilo poslali po vseh klinikah UKC Ljubljana in jih nalepili na veliko oglasnih desk in v garderobah naših zaposlenih. Za ta inovativen pristop smo se odločili predvsem zato, da se približamo mlajšim delavcem v zdravstveni negi. Na simpatičen način smo hoteli prikazati temeljne argumente za včlanitev v naš sindikat. Izpostavili smo, da so pred zaposlenimi v javnem sektorju težki časi, saj se napoveduje zaostrovanje odnosa politike do javnih uslužbencev ter pritisk na njihove pravice. Veseli smo bili vseh novih članov, ki so tega dne pristopili. Glede na odziv te akcije velja razmisliti o izvedbi tega projekta še kdaj, saj v teh kriznih časih potrebujemo drug drugega. Solidarnost, sodelovanje, povezanost bodo še zelo pomembni elementi pri nadaljnjih poganjanjih, pri ohranjanju pravic iz dela in le »močan sindikat« z močnim zaledjem članstva bo uspešnejši, ker se bo pokazala ob tem tudi naša enotnost. Ključno sporočilo tega dne je bilo, da bomo samo združeni lahko dovolj močen sogovornik državi in da bomo lahko samo z močnim članstvom ohranili naše pridobljene pravice ter popravili krivice, ki se nam dogajajo po uvedbi novega plačnega sistema. Saša Kotar Predsednica SE Klinični center 9 SINDIKALNE AKTIVNOSTI IMAŠ ČAS ZA KAVICO – SE SB IZOLA Sindikat delavcev v zdravstveni nego Slovenije je 3.11.2011 v Splošni bolnišnici Izola pripravil dobrodošlico medicinskim sestram ter jih presenetil s povabilom na kavo in rogljiček. Akcije se je udeležila tudi generalna sekretarka Flory Banovac, ki je članom, članicam in vsem zainteresiranim v SB Izola predstavila trenutne razmere na področju zdravstvene nege. Medicinske sestre so ob kavi z veseljem prisluhnile. Vzdušje na dogodku se je stopnjevalo iz minute v minuto, saj je bil odziv članov in članic SDZNS izjemno pozitiven. Zelo pozitivno pa so vabilo na kavo sprejeli tudi novi, mladi delavci v zdravstveni negi, saj se jih je v sindikat včlanilo preko 30. S tem so še enkrat pokazali, da je prav SDZNS tisti sindikat, ki zna na pravičen način poskrbeti za vse medicinske sestre. Nekaj novih članov pa je bilo tudi prijetno presenečenih nad vsemi ugodnostmi, ki jih članstvo v sindikatu prinaša. Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je tako postal bogatejši za precej novih članov in članic, ki so z včlanitvijo izrazili podporo dosedanjemu delu 10 SDZNS in v sindikatu prepoznali organizacijo, ki medicinskim sestram nudi vso ustrezno varnost, ki jo v teh časih potrebujejo. SDZNS je z akcijo zadovoljen, saj medicinske sestre po vsej Sloveniji ugotavljajo, da so samo združeni močnejši v dialogu z državo in pri ohranjanju že pridobljenih pravic. SE SB Izola SINDIKALNE AKTIVNOSTI DAN ODPRTIH VRAT V SE SB NOVO MESTO V sredo, 09. 11. 2011, je imel Sindikat delavcev v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Novo mesto akcijo “Pridi na kavo” z namenom, da bi medicinske sestre / zdravstveni tehniki iz prve roke izvedeli vse, kar nas je zanimalo na področju zdravstvene nege, o naših pravicah ter vseh ugodnostih, ki jih članstvo v sindikatu prinaša. tejši za precej novih članov in članic. Vse to kaže, da se podpora dosedanjemu delu SDZNS samo še veča ter da medicinske sestre v tem sindikatu dobijo ustrezno varnost, ki jo v teh časih potrebujejo. Z akcijo smo zelo zadovoljni in pozdravljamo idejo vodstva SDZNS, da se je odpravilo na teren. Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je postal boga- Marjanca Čegovnik Predsednica SE SB NM Združeni smo močnejši v dialogu z državo in pri ohranjanju že pridobljenih pravic. SE UKC MARIBOR – POVABILO NA KAVICO Situacija na političnem parketu je vsak dan bolj neugodna in obstati na spolzkih tleh je zelo težko. Med zaposlenimi je zaznati vsesplošno nezadovoljstvo, nestrpnost ter apatijo. Očitke sindikatu, da je premalo učinkovit, ne gre posploševati. Člani so očitno pozabili na dosežke, ki jih je vodstvo sindikata uspelo izpogajati v boju z vladami in ministri, ki so se izmenjali v obdobju od ustanovitve sindikata (19. april 1994) pa do danes. Žal ugotovitev, da uspehi bolj malo štejejo, ne daje ravno prijetnih občutkov. Pa vendar smo v sindikatu prepričani, da poslanstvo, ki nam je bilo zaupano s strani članstva, opravljamo suvereno in odgovorno. Pri delu se je potrebno nenehno dokazovati, saj lahko edino na ta način ostaneš na površju. Med začrtanimi aktivnostmi smo se kolegom ter kolegicam v zdravstveni negi želeli približati še na 11 SINDIKALNE AKTIVNOSTI malo drugačen način. Člani republiškega odbora smo sprejeli odločitev, da izpeljemo projekt dan odprtih vrat, s sloganom »Imaš čas za kavico?« Vodstvo sindikata je v sodelovanju skomunikacijsko skupino NEVRO obiskalo vse večje sindikalne enote. Namen obiska je bil vzpostaviti osebni stik z zaposlenimi v zdravstveni negi in jim ob prijaznem klepetu, ob skodelici kave, neposredno predstaviti namen delovanja ter dosedanje dosežke. Na kavico in rogljiček smo kolegice in kolege UKC Maribor povabili 5. oktobra 2011. Dogodek je popestril navadni utrip delovnega dne. S predsednico Jelko Mlakar in generalno sekretarko Flory Banovac smo prijetno poklepetali s kolegicami iz različnih delovnih sredin, prisluhnili njihovim stiskam na delovnem mestu in zastavljenim vprašanjem. Verjamem, da so dobile zadovoljive odgovore in dovolj informacij, ki so jih prepričale o tem, zakaj je dobro biti član sindikata. Rezultat prijetnega s koristnim je bila pridobitev osmih novih članov. Povabilu sta se formalno odzvali tudi pomočnica di- rektorja za zdravstveno nego in pomočnica direktorja za kadrovsko pravne zadeve. Seveda bi bilo ironično pričakovati, da se bo v zavodu po pogovoru z vodstvom sindikata karkoli za zaposlene v zdravstveni negi, obrnilo na bolje. Zanimanje o dogajanju je privabilo tako zaposlene v belem kot mimoidoče paciente. Zastavljeni projekt je bil s strani predsednikov SE in vodstva sindikata, izpeljan profesionalno in odgovorno, kar pa ne morem reči za komunikacijsko skupino, s katero smo sodelovali. Moja pričakovanja so bila mnogo večja od osnovnega dogovarjanja izvedbe v zavodu, natisnjenega vabila, obvestila lokalnim medijem ter skope in z zamudo objavljene novice na facebooku. Kljub vsemu pa lahko povzamem, da je dogodek prinesel pozitivno noto sindikatu in zaposlenim v modrem. Lidija Peršuh Predsednica SE UKC Maribor Pomota postane napaka šele, če človek v njej vztraja. (Ernst Jünger) 12 SINDIKALNE AKTIVNOSTI SEMINAR SDZNS V DOLENJSKIH TOPLICAH v objemu starodavnih vrelcev ob vznožju pragozdov Kočevskega Roga Sindikat SDZNS je 16. 2. 2012 organiziral enodnevni predavanja za svoje uslužbence. Takšna predavanja seminar v Dolenjskih Toplicah, kjer so bili vabljeni bi namreč koristila prav vsem profilom izobrazbe. vsi predsedniki sindikalnih enot, člani republiške- Morda bi se po tem malo ustavili, zazrli vase in več ga odbora in predsedniki regijskih odborov. Tudi pozornosti posvetili svojim sodelavkam, sodelavcem, pacientom, svojcem … Z boljšo kotokrat se je vodstvo sindikata pomunikacijo bi bili medsebojni odtrudilo in izbralo izredno zanimive Z boljšo komunikacijo nosi na delovnih mestih boljši, bilo teme. bi bili medsebojni bi več zadovoljstva, spoštovanja, odnosi na delovnih Najprej nam je naša računovodkinja znali bi prisluhniti tudi zahtevnim mestih boljši, bilo ga. Masnikosa podrobno predstapacientom. bi več zadovoljstva, vila Pravilnik o računovodstvu za spoštovanja, znali Zadnje predavanje pa je imela SDZNS, ki bo zelo koristen za vse bi prisluhniti tudi predsednica sindikata ga. Jelka sindikalne enote našega sindikata. zahtevnim pacientom. Mlakar. Podrobno nam je razloVsak je na seminarju dobil tudi izvod Pravilnika. Mag. Irena Deželak nam je predavala o čustveni inteligenci. Njeno predavanje je bilo zelo poučno, izčrpno, doživeto. Glede na resnično slabe odnose v zdravstveni negi, kjer nam ne manjka obtoževanj, prerekanj ter grdih podtikanj, bi si želela, da tudi vodstva posameznih zavodov kdaj organizirajo takšna Generalna sekretarka ga. Flory Banovac in predsednica SDZNS ga. Jelka Mlakar žila nam že znan Aneks k Kolektivni pogodbi, ki je bil objavljen v Uradnem listu, 29. 12. 2011. Odgovarjala je na vrsto vprašanj, ki so jih zastavili udeleženci, ki se srečujejo z raznimi težavami, ki so se pojavile na posameznih delovnih mestih po uveljavitvi aneksa. Predsednica je tudi poudarila, da moramo biti sin- Predavateljica ga. Cirila Masnikosa, računovodkinja 13 SINDIKALNE AKTIVNOSTI dikalni zastopniki glavni pogajalci v posameznih zavodih in da moramo biti pozorni na morebitne nepravilnosti. Seminar smo zaključili v dobrem vzdušju, izmenjali smo mnenja in v upanju, da se še čim večkrat srečamo, razšli. Irena Potočar Članica RO SDZNS 14 Predavateljica ga.mag. Irena Deželak Udeleženci seminarja Udeleženci seminarja Udeleženci seminarja SINDIKALNE AKTIVNOSTI ZAPISNIK 23. redne seje Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi Zapisnik 23. redne seje Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki je bila v torek 6.12.2011 ob 10. uri v prostorih Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 11, Ljubljana. v zdravstveni negi (Ur.l. RS, št.60/2008) uvrščamo diplomirane medicinske sestre, ki delajo v endoskopski ambulanti. Odgovor: Prisotni: Darja Vižintin-Zupančič – Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije Mirjana Ranzinger – Ministrstvo za zdravje Vesna Habe Pranjič – Zdravniška zbornica Slovenije Zdravko Kaučič – Skupnost socialnih zavodov Slovenije Flory Banovac – Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Zvone Vukadinovič – Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije Drugi prisotni: Janez Turuk – Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Dnevni red: 1. Prispela vprašanja: - Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (uvrščanje diplomiranih medicinskih sester, ki delajo v endoskopski ambulanti) - Splošna bolnišnica Izola (odsotnost z dela z nadomestilom plače v primeru izobraževanja v lastnem interesu) 2. Razno. Sejo je vodila predsednica odbora Darja VižintinZupančič. Diplomirane medicinske sestre, ki delajo v endoskopski ambulanti, se uvrščajo na delovno mesto E037010 DIPL.MEDICINSKA SESTRA – OPERACIJSKA MEDICINSKA SESTRA. Srednje medicinske sestre, ki delajo v endoskopski ambulanti, se uvrščajo na delovno mesto E035018 SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V OPERACIJSKI SOBI. SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA (49.člen) Vprašanje: Ali ima delodajalec pravico, da odkloni koriščenje pravice do 7 dni plačane odsotnosti z dela v primeru, ko se delavec izobražuje v lastnem interesu? Odgovor: Delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, delodajalec ne more zavrniti plačane odsotnosti z dela na dan, ko opravlja izpit, če je delavec o tem pravočasno ( to je najkasneje do roka za objavo razporeda mesečnega razporeda dela ) obvestil delodajalca. Ad 2.) Pod točko »Razno« ni bilo obravnavanih vsebin. Ad 1.) ZDRUŽENJE ZDRAVSTVENIH ZAVODOV SLOVENIJE Vprašanje: Prosimo vas za razlago, na katero delovno mesto iz Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene Zapisal: Janez Turuk, univ.dipl.prav., l.r. Predsednica odbora Darja Vižintin Zupančič, univ.dipl.ekon.,l.r. 15 PRAVNO SVETOVANJE PRAVNO SVETOVANJE Vprašanje: Kako je v predpisih urejeno nadurno delo? Odgovor: V skladu z določili 143. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07; v nadaljevanju: ZDR) je delavec na zahtevo delodajalca dolžan opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo, vendar le v naslednjih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih: •v primerih izjemoma povečanega obsega dela, •če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, •če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela, •če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa, •v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom in kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Kot je razvidno iz zadnje alineje, lahko dodatne primere, v katerih se lahko odredi nadurno delo, določi le zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Delodajalec (oz. za to pristojna oseba, npr. neposredno nadrejeni, vodja, director – odvisno od notranje ureditve pri delodajalcu) mora delavcu odrediti nadurno delo v pisni obliki (npr. odredba, nalog) praviloma pred začetkom dela. Ker zakon ne zahteva odreditve nadurnega dela en dan prej (kot npr. v primeru prerazporeditve delovnega časa, ki se mora pisno odrediti najmanj en dan pred spremembo urnika – 147. člen ZDR), ampak le pred začetkom opravljanja dela, zadostuje, da delodajalec vroči delavcu pisno odreditev nadurnega dela isti dan, ko je potrebno nadaljevati z delom preko polnega delovnega časa. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se ga lahko odredi tudi ustno. V tem primeru mora delodajalec 16 Janez Turuk pisno odreditev vročiti delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu. 144. člen ZDR ureja drugo obliko dela preko polnega delovnega časa: dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče. V primerih naravne ali druge nesreče ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje, je delavec dolžan opravljati delo preko polnega delovnega časa v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic nesreče. Takšno delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda. 145. člen ZDR ureja prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa. Za prvo obliko dela preko polnega delovnega časa – nadurno delo iz 143. člena ZDR velja, da se nadurno delo ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev. Za obe obliki dela preko polnega delovnega časa (nadurno delo iz 143. člena ZDR in dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče iz 144. člena ZDR) pa nadalje velja, da ga delodajalec ne sme naložiti določenim kategorijam delavcev: •zaradi varstva nosečnosti in starševstva (190. člen ZDR): PRAVNO SVETOVANJE a) delavki ali delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, razen ob predhodnem pisnem soglasju delavke oz. delavca; b) enemu od delavcev – staršev, ki ima otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo, razen ob predhodnem pisnem soglasju delavke oz. delavca; c) delavki v času nosečnosti in še eno leto po porodu oz. ves čas, ko doji otroka, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka; •starejšim delavcem (203. člen ZDR): delavcem po dopolnjeni starosti 55 let in delavkam po dopolnjeni starosti 53 let in 8 mesecev (v letu 2012: 54 let), razen ob pisnem soglasju delavke oz. delavca; •delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti; •delavcu, ki bi se mu po pisnem mnenju pooblaščenega zdravnika, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje; •delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare (142. člen ZDR); •delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi. V primeru pisnega soglasja delavca lahko nadurno delo tudi presega navedene omejitve. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 in nasl.; v nadaljevanju: ZZDej) določa posebnosti, ki veljajo za delo preko polnega delovnega časa zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. V skladu z 52 b. členom ZZDej delo preko polnega delovnega časa zdravstvenih delavcev oz. zdravstvenih sodelavcev ne sme presegati v povprečju 8 ur tedensko (to pomeni v povprečju cca. 32 ur mesečno). Navedena omejitev se upošteva kot povprečje v časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev (pri izračunu se ne upoštevata letni dopust in bolniška odsotnost). Navedeno pomeni, da lahko nadurno delo v posameznem tednu znaša tudi več kot 8 ur, pri čemer v obdobju štirih mesecev v povprečju ne sme presegati 8 ur tedensko. V skladu z določili 114. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98 in nasl.) pripada zaposlenemu za 20 let delovne dobe jubilejna nagrada v višini 75 % neto osnove, določene na podlagi Zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št.19/97 in nasl.). Višina osnove znaša od 1. julija 2008 dalje 577,51 EUR neto, kar pomeni, da znaša jubilejna nagrada za 20 let v višini 75 % navedene osnove 433,13 EUR neto. V zvezi z delom preko polnega delovnega časa je treba omeniti določbo 52 a. člena ZZDej, ki določa, da se v primeru neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa upošteva polni delovni čas (40 ur/teden) kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 4 mesecev (t. i. referenčno obdobje). Neenakomerno razporejeni delovni čas pomeni, da delavec v skladu z razporedom časa v določenem obdobju opravi več kot 40 ur na teden, v določenem obdobju pa manj kot 40 ur na teden. V tem primeru delavec v posameznem mesecu lahko preseže mesečni fond ur (t. i. plus ure), v posameznem mesecu pa opravi manjše število ur (t. i. izraba prostih dni oz. prostih ur). Iz citirane določbe 52 a. člena ZZDej izhaja, da se presežki ur lahko izravnajo oz. izrabijo v okviru 4-mesečnega časovnega obdobja, vse ure, ki jih zaposleni v tem obdobju ne izrabi, se štejejo za delo preko polnega delovnega časa in se izplačajo v obliki nadur (dodatek za delo preko polnega delovnega časa). Vprašanje: Koliko znaša jubilejna nagrada za 20 let delovne dobe in kakšen je rok za izplačilo? Odgovor: Jubilejno nagrado je delodajalec dolžan izplačati v roku 1 meseca po dopolnitvi delovne dobe. Janez Turuk, univ. dipl. prav. 17 PRAVNO SVETOVANJE USKLAJENI ZNESKI POKOJNINSKIH PREMIJ Od 1. januarja 2012 dalje veljajo novi, višji zneski pokojninskih premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za januar 2012. Premijski razred Minimalna premija od 1. januarja 2012 Zap. št. v EUR 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 26,67 Dodatna premija na dopolnjena leta delovne dobe Leta delovne dobe na dan 1. 8. 2003 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 in več Skupna premija od 1. januarja 2012 v EUR v EUR 0,00 0,69 1,38 2,07 2,76 3,44 4,12 4,81 5,51 6,19 6,88 7,56 8,26 8,92 9,62 10,32 11,00 11,69 12,38 13,07 13,85 14,62 15,40 16,26 17,13 18,00 18,97 19,95 20,90 22,01 23,15 24,25 25,52 26,76 28,03 29,44 26,67 27,36 28,05 28,74 29,43 30,11 30,79 31,48 32,18 32,86 33,55 34,23 34,93 35,59 36,29 36,99 37,67 38,36 39,05 39,74 40,52 41,29 42,07 42,93 43,80 44,67 45,64 46,62 47,57 48,68 49,82 50,92 52,19 53,43 54,70 56,11 Janez Turuk, univ. dipl. prav. 18 ZANIMIVOSTI SOLIDARNOSTNE POMOČI Zelo redko se pohvalimo in povemo, da naše delo in poslanstvo ni samo borba za plače, pisanje dopisov zavodom, obiski sindikalnih enot po Sloveniji, pogajanja, pravno zastopanje članov …, ampak je tudi humanost, ki jo izvajamo s finančno pomočjo posameznim članom, ki se znajdejo v hudih življenjskih stiskah. Prav je, da spregovorimo tudi o tem. V skladu s Pravilnikom o solidarnostni pomoči smo samo v obdobju od januarja 2010 do decembra 2011 razdelili 35.700,00 €. Ti podatki so posredovani vsem predsednikom sindikalnih enot na skupščini vsako leto in zapisani v finančnem poročilu, ki ga prejmejo. NAŠ PRISPEVEK ČLANOM, KI KORISTIJO POČITNIŠKE KAPACITETE Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije – počitniška komisija vsako leto po razpisu za počitnikovanje razdeli počitniške kapacitete v skladu s Pravilnikom o oddajanju počitniških enot. V letu 2011 je sindikat prispeval 34 % za svoje člane, ki so letovali v naših najetih apartmajih glede na vrednost najemnih pogodb. Letos smo zaradi velikega zanimanja in povpraševanja zakupili še dva apartmaja v bližini Umaga (Zambratija pri Savudriji) v neposredni bližini morja. Seveda pa moramo poudariti, da je zakup apartmajev odvisen od našega članstva. Veš kot nas bo, več bomo lahko nudili in prispevali. Zavedamo pa se, da ne bomo mogli nikoli ustreči vsem, saj za vse prosilce, ki večinoma hočejo letovati v juliju in avgustu, enostavno ni možno. Jezik je najnevarnejši organ, ki ga je narava dala človeku; edini, ki te lahko uniči, če ga neprevidno uporabljaš. (Ani Halikarnaska) 19 ZANIMIVOSTI PISMO MANAGEMENTU ZN Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Ob železnici 30 a, 1000 Ljubljana, tel. +01/544 54 80; e-mail [email protected] Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi DELOVNA SKUPINA ZA NENASILJE PIŠE VODSTVENIM DELAVKAM IN DELAVCEM V ZDRAVSTVENI NEGI V Delovni skupini za nenasilje v zdravstveni negi smo v letu 2010 prejeli pritožbe, pisma ali prošnje po pomoči iz 24 zdravstvenih organizacij. Posamičnih primerov nasilja pa je bilo bistveno več, saj smo v posameznih bolnišnicah, zdravstvenih domovih, socialnih zavodih ali vzgojno-varstvenih zavodih zaznali več oseb, ki so bile šikanirane, trpinčene, nadlegovane oziroma žrtve drugih oblik nasilja. V eni od organizacij je kar 13 medicinskih sester, ki že več let prenašajo nasilno in ponižujočo komunikacijo s strani vodstva zdravstvene nege. Žal je primerov, ko vodstvo zdravstvene nege, tako na ravni zavodov kot oddelkov, vsakodnevno uporablja agresivno in ponižujočo komunikacijo do podrejenih medicinskih sester, več. V Delovni skupini jih beležimo kar v 12 od 24 organizacij in v veliki večini vseh posamičnih primerov šikaniranih medicinskih sester. Kar ugotavljamo, potrjuje klasično teorijo nasilja, in sicer da je nasilje zloraba moči. Zloraba osebno, psihološko, položajno ali družbeno močnejšega nad šibkejšim subjektom. V preteklosti so bile medicinske sestre znotraj zdravstvene hierarhije pogosto žrtve nasilne komunikacije, nadlegovanja in zlorabe moči s strani družbeno in osebno močnejših zdravnikov. Danes so očitno osebe, ki medicinske sestre šikanirajo, omalovažujejo, nenehno kritizirajo, podcenjujejo, žalijo, nanje kričijo, ponižujejo … tudi njihove nadrejene kolegice. 20 ZANIMIVOSTI V čem je ključ teh tragičnih zgodb, v katerih medicinskim sestram ni dano dostojanstveno opravljati svojega poklica, ki so si ga izbrale? Morda v moči, s katero vsi njeni nosilci in nosilke v zdravstvu očitno žal ne znajo, zmorejo ali pa nočejo zrelo in etično upravljati in jo zato zlorabljajo? Agresivna in ponižujoča komunikacija, še posebno, če prihaja s strani nadrejenih, torej s pozicije moči, je v delovnem okolju nesprejemljiva, saj je destruktivna za odnose med zaposlenimi in posledično tudi za kakovost njihovega dela. Vodi pa lahko tudi v šikaniranje oziroma trpinčenje na delovnem mestu, ki pa je v skladu s slovensko zakonodajo kaznivo dejanje, med drugim pa je za takšna ravnanja predvidena tudi visoka globa, tako za pravno osebo kot tudi za odgovorno osebo pravne osebe. Izjemno je torej potrebno paziti, da pri reševanju konfliktov ali težav na delovnem mestu nadrejeni ne posegajo po ogrožajoči komunikaciji, ki lahko sodelavki ali sodelavcu škoduje in mu poslabša zdravstveno stanje. Prav tako je takšna komunikacija nesprejemljiva, kadar nadrejena oseba upravičeno zahteva izpolnitev delovnih nalog oziroma profesionalni odnos do dela pri podrejenih. To mora nadrejeni storiti na ustrezen način, ki ne vključuje verbalnih ali psihičnih nasilnih dejanj. Vloga in naloga delodajalca je, da ob morebitnih problemih v komunikaciji med zaposlenimi ter konfliktih poišče ustrezne rešitve, ki nikogar ne ogrožajo in ki ščitijo dostojanstvo vseh zaposlenih. Zaostrovanje in zloraba moči na strani vodstev zdravstvenih organizacij pa sta vedno nekonstruktivni in neučinkoviti metodi, s katerima se lahko odnosi vpletenih le še poslabšajo, že prisotno nezaupanje, pa le še okrepi. S tem pa se zožuje možnost, da bi problem rešili znotraj organizacije, v korist vseh vpletenih. Komunikacija do podrejenih je za osebe s pooblastili in močjo vedno izziv. Apriorno namreč vzpostavlja možnost, da to komunikacijo podrejeni, zaradi razlike v psihološki in položajni moči, doživijo kot ogrožajočo in kot zlorabo moči. Paziti je torej treba na to, kako komuniciramo s podrejenimi, kako jih naslavljamo, kako spoštljivi smo do njih, kako uspemo pravično in enakopravno obravnavati težave in napake v delovnem procesu. Nadrejeni je lahko strokovno zahteven, strog in visoko odgovoren, ne sme pa biti nespoštljiv, žaljiv, krivičen in manipulativen. Nikakor pa sodelavcev ne sme šikanirati oziroma trpinčiti. V skladu s strokovnimi dognanji in evropsko zakonodajo je vsakršno nasilje, tudi verbalno in psihično, med zaposlenimi na delovnem mestu nesprejemljivo in tudi inkriminirano. Delodajalec je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih dolžan sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nasilja na delovnem mestu, še posebno, če agresivna komunikacija prerašča v sistematično in ponižujoče šikaniranje oziroma trpinčenje. Doroteja Lešnik Mugnaioni Strokovna sodelavka Delovne skupine Irena Cvetežar Vodja Delovne skupine 21 ZANIMIVOSTI PREPREČEVANJA NASILJA V DRUŽINI V letu 2008 je bil sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je med drugim v 6. členu določil, da mora »vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, ne glede na določbe o varovanje poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja.« Na podlagi tega zakona je minister za zdravje v februarju 2011 izdal Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, ki opredeljuje, kako naj zdravstveni delavci in delavke ravnajo, kadar zaznajo sum nasilja v družini. Koraki obravnave so naslednji: - sočuten in spoštljiv odnos do žrtve, - ocena ogroženosti žrtve, - psihološka podpora, - posredovanje informacij o drugih oblikah pomoči, - zabeleženje zaznave nasilja v družini na obrazcu, ki je priloga pravilnika, - prijava centru za socialno delo, policiji ali tožilstvu, kadar je žrtev življenjsko ogrožena ali kadar je žrtev mladoletna oseba, - obvestilo se posreduje tudi izbranemu zdravniku ali pediatru žrtve. Čeprav je za implementacijo zakonodaje in uporabo pravilnika v zdravstvenem zavodu odgovoren delodajalec, pa to zdravstvenih delavk in delavcev ne odvezuje kazenske odgovornosti za spoštovanje zakona, še posebno, ko so žrtve nasilja v družini mladoletne osebe. Poskrbimo, da bodo vsi zaposleni v zdravstveni negi poznali vsebino pravilnika in ga pri delu tudi uporabljali! Delovna skupina v zdravstveni negi Dora Lešnik Mugnaioni Na podlagi tretjega odstavka 10. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08) izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve PRAVILNIK o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti 1. člen (1) Ta pravilnik ureja pravila in postopke, način obveščanja ter organe obveščanja za usklajeno delovanje zdravstvenih delavcev pri izvajanju zdravstvene dejavnosti v zvezi z obravnavo žrtev nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: žrtve nasilja). (2) Obravnava iz prejšnjega odstavka se nanaša na: –prepoznavanje nasilja v družini, –pravila in postopke pri obravnavi žrtev nasilja, –izobraževanje zdravstvenih delavcev na področju nasilja v družini. 2. člen (1) Nasilje v družini se obravnava kot pomemben zdravstveni problem, pri katerem žrtve nasilja utrpijo 22 kratkotrajne ali dolgotrajne fizične oziroma psihične posledice na zdravju. (2) Pri obravnavi nasilja v družini zdravstveni delavci ravnajo spoštljivo in sočutno z žrtvami nasilja in jih ne obsojajo, njihovo zdravje in varnost pa sta na prvem mestu. (3) Sestavni del obravnave nasilja v družini obsega tudi psihološko podporo, svetovanje, posredovanje informacij o drugih oblikah pomoči žrtvam nasilja in postopke obveščanja o nasilju v družini. 3. člen Zdravstveni delavci pri svojem delu sledijo strokovnim smernicam za obravnavo nasilja v družini, ki jih potrdi Zdravstveni svet. ZANIMIVOSTI 4. člen Poizvedovanje o izpostavljenosti nasilju v družini se izvaja v vseh primerih, pri katerih iz okoliščin in zdravstvene obravnave obstaja sum, da je obravnavana oseba žrtev nasilja. 5. člen (1) Zdravstveni delavec, ki pri svojem delu izve za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje v družini, o tem najpozneje v 24 urah obvesti pristojni center za socialno delo, razen če žrtev nasilja temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Obvestilo se posreduje pisno, v elektronski obliki ali po telefonu. (2) Ne glede na prejšnji odstavek v nujnih primerih, ko je ogroženo življenje žrtve nasilja ali njenih otrok, zdravstveni delavec takoj obvesti policijo na telefonsko številko 113 ali pristojni center za socialno delo. (3) V primeru nasilja v družini nad otroki zdravstveni delavec najpozneje v 24 urah o tem obvesti pristojni center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo. Obvestilo se posreduje pisno, v elektronski obliki ali po telefonu. (4) Obvestilo po telefonu iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zdravstveni delavec najpozneje v treh dneh od obvestila posreduje tudi pisno. (5) Obvestilo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zdravstveni delavec najpozneje v treh dneh od obvestila v vednost pošlje tudi izbranemu zdravniku oziroma pediatru osebe, ki naj bi bila žrtev nasilja. (6) Pisno obvestilo iz tega člena se posreduje na obrazcu iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika. 6. člen Izbrani zdravnik oziroma pediater ali drug zdravstveni delavec se vključi v obravnavo žrtev nasilja ter sodeluje v multidisciplinarnem timu za obravnavanje nasilja v družini pri pristojnem centru za socialno delo. 7. člen (1) Zdravstveni delavec ob vsaki obravnavi žrtve nasilja oceni njeno ogroženost in ogroženost morebitnih otrok žrtve nasilja. (2) Zdravstveni delavec z natančnim opisom zdravstvenega stanja osebe oziroma okoliščin, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da gre za nasilje v družini, sum nasilja evidentira v zdravstveni dokumentaciji obravnavane osebe. 8. člen (1) Za prepoznavanje nasilja v družini se izvaja izobraževanje zdravstvenih delavcev o nasilju v družini. (2) Izobraževanja o nasilju v družini se morajo udeležiti zdravstveni delavci, ki opravljajo zdravstveno dejavnost: – na področju splošne oziroma družinske medicine, pediatrije, ginekologije, psihiatrije in patronažne službe, – v urgentnih oziroma travmatoloških ambulantah in oddelkih bolnišnic, – v svetovalnih službah. (3) Zdravstveni delavci iz prejšnjega odstavka se udeležijo izobraževanja o nasilju v družini vsakih pet let, v obsegu najmanj 5 ur. (4) Vsebina izobraževanja je določena s programom, ki ga določi minister, pristojen za zdravje. (5) Izobraževanje o nasilju v družini se izvaja pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti v okviru stalnega izobraževanja zdravstvenih delavcev. 9. člen Zdravstveni delavci sodelujejo z drugimi organi v prizadevanju za zmanjševanje nasilja v družini in se vključujejo v lokalno in širšo skupnost pri obravnavi zdravstvenega vidika nasilja v družini. 10. člen Izvajalci zdravstvene dejavnosti opravijo prvo izobraževanje zdravstvenih delavcev iz 8. člena tega pravilnika najpozneje v roku enega leta od njegove uveljavitve. 11. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 012-18/2008 Ljubljana, 21. februarja 2011 EVA 2010-2711-0033 Dorijan Marušič l.r. Minister za zdravje Soglašam! dr. Ivan Svetlik l.r. Minister za delo, družino in socialne zadeve 23 ZANIMIVOSTI 24 ČLAN ČLANU MAJHNI SMO, TODA MAJHNIH JE MNOGO … Rekli so mi, naj napišem kaj o dogajanju v svojem delovnem okolju, o zadovoljstvu in nezadovoljstvu. Sledila je dolga hladna pavza v moji drugače zelo razgreti glavi. Nezadovoljstvo? O, ja, v teh časih bi človek lahko našteval in zagotovo bi bil seznam zajetnejši kot telefonski imenik Ljubljane. s poučenimi, pa lahko rodi mnoge dobre, celo še neznane sadeže. Če bi prebirali internetne strani sindikata, brskali po zakonih, če bi pri svojih zaupnikih poiskali informacije, bi vedeli, da so se od meseca oktobra dogajale aktivnosti v smeri izplačevanja nadur. Da se je iskala pravno osnovana pot in da so jo našli! Res je, da je nekje v oktobru bilo sprejeto kot – težki časi so, bomo malo stisnili kakšen mesec ali dva; ko pa se je to vleklo in je izgledalo, da bo vse le še slabše; ko se je ugotovilo, da to zategovanje pasu ni za vse enako, je bil (vsaj po moje) prav sindikat tisti, ki 'nam je vrnil' izplačevanje nadur. Odgovorni niso mogli mimo zakona! In upajmo, da bo tako ostalo! Zadovoljstvo? Tu sem zamrznila. Tako in drugače. Hlad v medsebojnih odnosih, hlad v srcih, grožnje z zamrzovanjem plač, zunaj minus petnajst stopinj. Ni bilo drugega, kot da zamrznem. Potem sem pomislila na svojo tolikokrat oprano (tako ali drugače) modro uniformo, na hvaležne poglede, na stotine, tisoče hvaležnih stiskov rok. Dokler oni ne občutijo tega mraza med nami, dokler naša dela še pripomorejo h kvalitetnejšim, srečnejšim življenjem, je še Več in bolje bi naredili, če najti zadovoljstvo. In z mislijo na bi ubrali pravo pot, svoje to so se odtajali koščki ledu ter težave in spoznanja kapljali kot solze in stekli nekam sporočali svojih v neznano, tja za izgubljenimi, sindikalnim zaupnikom dobrimi časi. ali pa tudi sami sporočili Kajti, če bi zaradi slabih plač, neizplačanih nadur in vse slabših medsebojnih odnosov to občutili bolniki, potem res lahko kar zamrznjeni tudi ostanemo. vodstvu sindikata, ki kot pravna oseba zastopa naše zahteve in pravice na osnovi pravnih aktov. Bomo pa za manj denarja manj delali. Nič zato, so rekli naši gospodarji, ki so pripravljeni tudi na slabšo kvaliteto dela, samo da se upošteva varčevalne ukrepe (ki veljajo predvsem za nas!). Mogoče res ni važno, da je v zraku nezadovoljstvo, da je kaj manj narejeno, a glavno je, da tega ne občutijo pacienti. Prav neizplačevanje nadur, predvsem srednjim medicinskim sestram, ki so najštevilčnejši kader v zdravstvu, je bila iztočnica za marsikaj. Celo zanikanje svojih dolžnosti. Pa tudi pravic! Izpisovanja iz sindikata brez poprejšnega dobrega informiranja. Obsojanje, zgražanje in destruktivno delovanje je najslabše, kar lahko naredimo sebi in svoji skupnosti. Bolje je, da se informiramo, stopimo v pogovor Več in bolje bi naredili, če bi ubrali pravo pot, svoje težave in spoznanja sporočali svojih sindikalnim zaupnikom ali pa tudi sami sporočili vodstvu sindikata, ki kot pravna oseba zastopa naše zahteve in pravice na osnovi pravnih aktov. Če ne pritisne večina, se kolo težje obrne! Nihče nikomur ne pomaga, če kliče na sedež sindikata in zmerja ljudi, ki so tam za njegovo dobro. Obstajajo pravila, preko katerih se ne da! In z izpisovanjem iz sindikata položaj samo poslabšujejo, zmanjšujejo eno od bistvenih reči in to je številčnost, kajti še kako res drži: ''Majhni smo, toda majhnih je mnogo …!'' Več nas je, močnejši smo! Nič ne bi bilo narobe, če bi se člani sindikata vsaj dvakrat na leto dobili na svojih oddelkih oz. klinikah, svoje težave, predloge, pomisleke posredovali svojemu zaupniku, ta pa bi jih predstavil zaupnikom SE. Skupaj bi laže poiskali rešitve! Da na nekaterih oddelkih UKC Ljubljana to že dobro deluje, da občasno povabijo medse tudi predsednico SE, ki obvesti člane o aktivnostih, sliši za težave, ki jih potem skupaj rešujejo, nam je lahko vsem za primer, 25 ČLAN ČLANU da se da dobro delati in veliko narediti, če smo pripravljeni na strpen dialog Še zmeraj mi zvenijo v ušesih besede naše predsednice SE, kako ponižana in ozmerjana je bila prav na naši kliniki zaradi novih plačilnih razredov, ko pa vendar vemo, da je dala od sebe vse in je bila zmeraj pripravljena prisluhniti, upoštevati mnenja in posredovati višje. množično veselijo piknika v Izoli (predlani okrog 3500), kajti vso družino lahko odpelješ zastonj na morje, se imaš tam lepo in nihče ni lačen; pa hvaležne posameznike, ki jih sindikat rešuje iz hudih finančnih težav. Vse to iz naših članarin in vse to samo za nas! Kam gre ogromna količina denarja, nabrana s članarinami? Naša predsednica SE pravi:''Kadarkoli lahko pride kdorkoli, vse je na vpogled, vsi prilivi in odlivi zabeleženi!'' Tudi sama sem v tistem obdobju dvignila glas, jezna in Torej predlagam, da sprejmemo pri nekaterih nezadovoljna s svojim sindikatom. Žal mi je, da niso že uveljavljeno in uspešno pot. Informirajmo bile predstavnice sindikata močnejše in glasnejše, a se! Dobimo se, sporočimo, nakmalu je bilo jasno, da so šle v, vsaj pišimo, prenesimo svoje misli! po moje, gnezdo lisjakov, katerih Povabimo med seboj tiste, ki In z izpisovanjem iz igre morda niso znale igrati ali pa znajo, vedo, hočejo in skupaj sindikata položaj so prenaivno verjele. Danes, ko najdimo rešitve! Naj nas bo samo poslabšujejo, nam s strani vlade grozijo z ukinjačim več! Naj nam ne bo žal pol zmanjšujejo eno od njem regresov, ljubilejnih nagrad, z ure ali uro ostati po delovnem bistvenih reči in to je zmanjševanjem plač, pa jih čakajo času, naj nam ne bo žal razmištevilčnost, kajti še kako druge borbe. sliti, prisluhniti, povedati! Volja res drži: ''Majhni smo, Večkrat slišimo: ''Kaj so si one tam najde pot! toda majhnih je mnogo na sindikatu dosmrtno podelile te …!'' Več nas je, močnejši Gospodarji, ki nam odrejajo mezfunkcije med seboj?'' Jaz pa mislim: smo! de, se menjajo, gospodarji niso “Kdo med nami pa bi sploh želel večni! Delo je in z njim delavec! početi vse to?!” Zgodovina dokazuje moč složne Pravzaprav je do Virantove reforme bil sindikat množice ali kot je rekel Cankar: ''Narod si bo pisal nekaj, o čemer se ni veliko razmišljalo. Vedeli sodbo sam!'' Danes bi rekli – bo, če bo imel tako kot smo, da je tam nekje, pogodrnjali smo o darilih za 8. Magnifico! marec in novo leto (roko na srce, za mnogo zaupnikov Pa lepo zimo še naprej in ne skrbite, pomlad zmeraj je bilo edino delo, ki so ga opravili to, da so razdelili pride, nam se samo v mrazu zdi, da bo zima večno ta darila in kdaj pa kdaj na oglasno desko obesili list trajala! z ugodnostmi za člane, na kakšen sestanek so morda še šli, a članov večinoma niso obveščali!), saj danes Tovariški pozdrav! morda ni drugače, a več se nas ga zaveda in njegove moči, več lahko naredimo. Ljubljana, februar 2012 Lepo je videti starše z manjšimi otroki, ki se veselijo Dedka Mraza v Lutkovnem gledališču; pa ljudi, ki se Irena Pajnik Beguš 26 POČITNIŠKE DEJAVNOSTI RAZPIS ZA POČITNICE Počitniške namestitve v letu 2012: - ANKARAN 1 mobilna hišica - IZOLA 2 apartmaja - IČIĆI PRI OPATIJI 2 aprtmaja - ZAMBRATIJA 2 apartmaja - MALINSKA - KRK 3 apartmaji Kratek opis, kaj zajema najem: Ankaran: Hišica je klimatizirana, z opremljeno kuhinjo, wc in tušem, televizijo, vrtno sedežno garnituro z zunanjim prostorom za shranjevanje. V ceno so všteti: brezplačna uporaba posteljnine, brisač in končno čiščenje, uporaba zunanjega bazena oziroma znižana vstopnina v pokriti bazen in parkiranje enega avtomobila. Vselitev je možna po 16. uri, na dan odhoda pa je potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure. Ičići pri Opatiji: Opremljeno stanovanje z dvoposteljno sobo in dnevno sobo z dvema pomožnima ležiščema, z opremljeno kuhinjo, wc in kopalnico, televizijo, vrtno sedežno garnituro in zunanjim balkonom ter enim parkirnim mestom. Na voljo je tudi uporaba klime, in sicer 5 EUR na dan, ki pa jo mora gost sam plačati neposredno na agenciji. Posteljnina, brisače in končno čiščenje so vključeni v ceno najema. Apartma se nahaja v neposredni bližini morja (samo čez nadvoz glavne ceste). Vselitev je možna po 13. uri, na dan odhoda pa je potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure. Zambratija pri Savudriji: Za morebitne poškodbe hišice je ob vsakem prihodu obvezna akontacija na recepciji kampa v višini 100 €, ki jih gost dobi vrnjene ob odhodu. Živali ne smejo bivati v hišici, lahko pa se jih namesti v zabojnik ob njej. Dvosobno stanovanje je v pritličju v velikosti 50 m2 s kuhinjo, triposteljno in dvoposteljno sobo, kopalnico in teraso. V ceno so všteti: brezplačna uporaba posteljnine, brisač in končno čiščenje. Vselitev je možna po 14. uri, na dan odhoda pa je potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure. Ob odhodu se obračuna tudi turistična taksa 0,51 € po osebi za dan bivanja. Malinska na otoku Krku: Prihod v hišico je možen ob 14. uri, na dan odhoda je potrebno hišico zapustiti do 10. ure. Izola: V dvosobnem apartmaju so v ceno vključeni: vstopnina na hotelsko plažo, parkiranje v hotelskem naselju, menjava brisač in posteljnine ter končno čiščenje stanovanja. Apartma za 4 do 6 oseb, s kuhinjo, wc in kopalnico, z dvema sobama in dnevno sobo, kompletno opremljen, s posteljnino in brisačami, končnim čiščenjem, v bližini morja, s parkirnim prostorom in možnostjo uporabe žara. Vselitev je možna po 13. uri, na dan odhoda pa je potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure. 27 POČITNIŠKE DEJAVNOSTI Na podlagi Pravilnika za oddajanje počitniških enot Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, sprejetega dne 16. 3. 2004, počitniška komisija objavlja: RAZPIS ZA ODDAJO POČITNIŠKIH ENOT Najem apartmajev ali hišic je možen za 7 dni. V kolikor počitniška enota ni zasedena, jo je mogoče najeti tudi za daljše časovno obdobje. Prav tako pa jo v primeru nezasedenosti lahko najamejo tudi nečlani in v tem primeru je cena najema 30 % višja. 1. Oddajo se naslednje enote: Kraj ANKARAN IZOLA IČIĆI PRI OPATIJI ZAMBRATIJA MALINSKA – KRK Št. enot 1 mobilna hišica 2 apartmaja 2 apartmaja 2 apartmaja 3 apartmaji Termin od 02. 06. do 01. 09.2012 od 02. 06. do 01. 09.2012 od 02. 06. do 01. 09.2012 od 02. 06. do 01. 09.2012 od 09. 06. do 08. 09.2012 Št. oseb 4 4+1 4 4+1 4 do 6 Menjava v vseh apartmajih in hišicah poteka ob sobotah. 2. Termini PREDSEZONA SEZONA PO SEZONA ANKARAN 02. 06. do 09. 06. 09. 06. do 16. 06. 16. 06. do 23. 06. 23. 06. do 30. 06. 30. 06. do 07. 07. 07. 07. do 14. 07. 14. 07. do 21. 07. 21. 07. do 28. 07. 28. 07. do 04. 08. 04. 08. do 11. 08. 11. 08. do 18. 08. 18. 08. do 25. 08. 25. 08. do 01. 09. - IZOLA 02. 06. do 09. 06. 09. 06. do 16. 06. 16. 06. do 23. 06. 23. 06. do 30. 06. 30. 06. do 07. 07. 07. 07. do 14. 07. 14. 07. do 21. 07. 21. 07. do 28. 07. 28. 07. do 04. 08. 04. 08. do 11. 08. 11. 08. do 18. 08. 18. 08. do 25. 08. 25. 08. do 01. 09. - IČIĆI 02. 06. do 09. 06. 09. 06. do 16. 06. 16. 06. do 23. 06. 23. 06. do 30. 06. 30. 06. do 07. 07. 07. 07. do 14. 07. 14. 07. do 21. 07. 21. 07. do 28. 07. 28. 07. do 04. 08. 04. 08. do 11. 08. 11. 08. do 18. 08. 18. 08. do 25. 08. 25. 08. do 01. 09. - ZAMBRATIJA 02. 06. do 09. 06. 09. 06. do 16. 06. 16. 06. do 23. 06. 23. 06. do 30. 06. 30. 06. do 07. 07. 07. 07. do 14. 07. 14. 07. do 21. 07. 21. 07. do 28. 07. 28. 07. do 04. 08. 04. 08. do 11. 08. 11. 08. do 18. 08. 18. 08. do 25. 08. 25. 08. do 01. 09. - MALINSKA 09. 06. do 16. 06. 16. 06. do 23. 06. 23. 06. do 30. 06. 30. 06. do 07. 07. 07. 07. do 14. 07. 14. 07. do 21. 07. 21. 07. do 28. 07. 28. 07. do 04. 08. 04. 08. do 11. 08. 11. 08. do 18. 08. 18. 08. do 25. 08. 25. 08. do 01. 09. 01. 09. do 08. 09. 3. CENA NAJEMA ZA ENO ENOTO: 4. PRIJAVA LETOVANJA V sezoni 2012 znaša cena za najem počitniškega apartmaja in hišice v pred- in posezoni 40 EUR na dan, v sezoni pa 50 EUR na dan. Prijava je možna s prijavnico, ki je objavljena v nadaljevanju in na naši spletni strani, dobite jo lahko tudi pri sindikalnih zaupnikih oz. na sedežu republiškega 28 POČITNIŠKE DEJAVNOSTI odbora Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 15, Ljubljana. Prijava je možna po pošti ali osebno na sedežu Republiškega odbora. Ne pozabite potrditi prijavnice pri vašem delodajalcu, da plačujete članarino ali priložiti ustrezno potrdilo o plačevanju članarine (fotokopija položnice ali plačilne liste). V nasprotnem primeru komisija prijavnice ne bo obravnavala. ROK ZA PRIJAVE JE 31. marec 2012. Vsi zavrnjeni prosilci bodo dobili odgovore do 15. aprila 2012, ugodno rešeni pa najkasneje do 20. aprila 2012. V nujnih primerih pa lahko pokličete za informacijo na sedež sindikata na tel. (01) 439 40 30, ga. Intihar. Če prosilec dobi odobreno letovanje, pa ne želi letovati, prosimo, da nam to nemudoma sporoči, da apartma lahko ponudimo drugemu prosilcu. 7. NAČIN KORIŠČENJA Gosti se ob prihodu z napotnico prijavo in prevzamejo ključe, ki jih ob odhodu vrnejo, kot sledi: - Ankaran: - - 5. POGOJI PLAČILA Prvi obrok plačate po položnici na naš transakcijski račun pri SKB banki, št. 03100-1000002782 V primeru odpovedi v času, krajšem od 30 dni pred odhodom, se vplačani obrok ne vrne, razen v primeru višje sile (bolezen, smrt), kar uporabnik uveljavi s pisno vlogo in priloženimi dokumenti. sklic za Ankaran sklic za Izolo sklic za Ičiće sklic za Malinsko sklic za Zambratijo 00-7309, 00-7310, 00-7311, 00-7312, 00-7313, ostala dva z administrativno prepovedjo na plačo. Prvi obrok mora biti plačan v 30 dneh po prejemu obvestila o odobrenem terminu. Fotokopijo potrdila o vplačilu pošljete skupaj z izpolnjeno in potrjeno administrativno prepovedjo na sedež sindikata. Na podlagi teh dokumentov dobite napotnico za letovanje. V kolikor plačila in dokumentov ne prejmemo v tem terminu, bomo to razumeli kot odpoved letovanja in apartma brez predhodnega obvestila oddali drugemu interesentu. Letovanje je možno plačati tudi po položnicah, vendar morajo biti v tem primeru vse tri položnice poravnane pred odhodom na letovanje. 6. ODPOVED Odpoved koriščenja je možna do 30 dni pred odhodom. V tem primeru se vrne že vplačani obrok. - - na recepciji kampa, Jadranska 25, Ankaran; Izola: na glavni recepciji Hotela Halietum, Morova 6 a, Izola; Ičići: v Turistični agenciji »Marea«, Poljanska cesta 21, Ičići-Opatija; Zambratija:ključ prevzamete na lokaciji stanovanja: Zambratija, Siparska 9, Savudrija, s tem da uro pred prihodom obvezno pokličete lastnico go. Marijo Belić na MBT, +385 98 13 69 512 ali +385 98 207 801; Malinska: v Putnički agenciji »Olivari«, Dubašljanska 111, Malinska. Uporabnik oz. najemnik počitniškega apartmaja lahko s seboj pripelje le tiste osebe (ne glede na starost), ki jih je prijavil na prijavnici za koriščenje počitniških kapacitet. V nasprotnem primeru bo najemodajalec počitnikovanje neprijavljene osebe odklonil. Psov in mačk ni dovoljeno voditi v počitniška stanovanja. Uporabnik je dolžan skrbeti za red in čistočo in se obnašati kot dober gospodar. V primeru nastale škode je uporabnik dolžan takoj nadomestiti poškodovani inventar in o tem obvestiti pooblaščeno osebo – najemodajalca. Ob vsakem odhodu iz apartmaja mora uporabnik poskrbeti za požarno varnost (izključitev grelnih plošč, plina), zapreti okna in zakleniti enoto, odnesti smeti in pomiti posodo. 29 POČITNIŠKE DEJAVNOSTI SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI S L O V E N I J E Metelkova 15 1000 LJUBLJANA tel.:01/ 439 40 30 PRIJAVNICA ZA KORIŠČENJE POČITNIŠKIH KAPACITET Član: IME IN PRIIMEK DATUM ROJSTVA NASLOV KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA ZAPOSLEN(A) – ZAVOD, NASLOV POTRJUJEM PLAČ. ČLAN. TELEFON, NA KATEREM STE DOSEGLJIVI SE PRIJAVLJAM ZA KORIŠČENJE POČITNIŠKE ENOTE (ustrezno obkroži): 1. ANKARANU mobilna hišica 2. IZOLA - SIMONOV ZALIV apartma 3. MALINSKA - OTOK KRK apartma 4. IČIČI - OPATIJA apartma 5. ZAMBRATIJA - SAVUDRIJA apartma TERMIN LETOVANJA: OD DO NADOMESTNI TERMIN: OD DO Z MENOJ LETUJEJO: IME IN PRIIMEK DATUM ROJSTVA SORODSTVO IME IN PRIIMEK DATUM ROJSTVA SORODSTVO IME IN PRIIMEK DATUM ROJSTVA SORODSTVO IME IN PRIIMEK DATUM ROJSTVA SORODSTVO IZJAVA Podpisani izjavljam, da sem seznanjen/a s Pravili o oddajanju počitniških enot sindikata, ter da bom koristil počitniško enoto v skladu z njihovimi določili. Redno plačujem članarino (potrdi delodajalec oz. prilagam dokazilo o plačevanju članarine), sicer se prijavnica ne upošteva. 30 Podpis: ✁ Datum: obvestila PREBERITE, UPOŠTEVAJTE IN POKLEPETAJTE Prispevke za glasilo »Človek in pol« pošiljajte na naslov uredništva: Metelkova 15, Ljubljana ali na elektronski naslov [email protected]. Ob spremembi zaposlitve ste vsi člani dolžni nemudoma sporočiti na sedež Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 15, Ljubljana, (telefon 01/439 40 30) ime in naslov novega delodajalca in urediti plačevanje članarine. S tem boste nemoteno koristili svoje sindikalne pravice in ugodnosti, saj sicer delodajalec, brez posebnega obvestila sindikata ni dolžan odvajati sindikalne članarine. Brezplačne pravne nasvete in zastopanje na sodišču, koriščenje počitniških kapacitet in drugih ugodnosti, ki jih nudi sindikat lahko koristijo le člani sindikata, ki redno plačujejo članarino. Ob prenehanju članstva vas prosimo, da vrnete člansko izkaznico. V času prodniškega dopusta članstvo ne preneha in ste dolžni sporočiti svojo obveznost za plačilo sindikalne članarine pristojnemu Centru za socialno delo, ki vam izplačuje nadomestilo plače. Medicinske sestre, ki se upokojite lahko ostanejo članice našega sindikata, le način plačevanja člana rine morate urediti na že prej navedeni telefonski številki. UGODNI KREDITI V DELAVSKI HRANILNICI Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Delavska hranilnica d. d. Ljubljana sta dogovorila najugodnejše kredite za članice in člane našega sindikata. Pogoji: kreditna sposobnost: po aktih hranilnice, višina kredita: po kreditni sposobnosti kredito jemalca, rok vračila: od 3 do 24 mesecev, nominalna obrestna mera: 3,50%, strošek priprave kredita: 1%, strošek vodenja: 1,50 % Kredit bodo lahko koristili le naši člani in članice, ki se bodo v banki izkazovali z našo člansko izkaznico in fotokopijami zadnjih treh plačilnih list, iz katerih je razvidno plačevanje članarine za Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije. Podrobnejše informacije boste prejeli v poslovnih enotah hranilnice: v Kopru, Gortanov trg 1, tel.: 05 626 27 16; v Kranju, Gregorčičeva 8, tel.: 04 236 20 48; v Ljubljani, Miklošičeva 5, tel.: 01 300 02 41 (211, 217) in Dalmatinova 4, tel.: 01 430 56 98; v Mariboru, Partizanska 3-5, tel.: 02 234 30 30 in Gosposka ul. 24, tel.: 02 234 30 50; v Novem mestu, Glavni trg 22, tel.: 07 337 67 65; v Novi Gorici, Kidričeva 9, tel.: 05 333 36 80; na Ptuju, Čučkova ulica 1, tel.: 02 787 70 06; v Slovenski Bistrici, Trg svobode 22, tel:. 02 818 51 62; v Trbovljah, Trg revolucije 6a, tel.: 03 563 21 04 in v Velenju, Šaleška 20, tel.: 03 897 30 07, 897 30 08. Pričakujejo vas vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure. Kredit lahko koristite do višine razpoložljivih sredstev. 31 OBVESTILA XVIII. REDNA SKUPŠČINA XVIII. redna letna skupščina SDZNS bo v torek, 24. 4. 2012, ob 9.30 uri v prostorih Hotela Union v Ljubljani. Na skupščini bomo gostili italijansko in špansko delegacijo medicinski sester, s katerima bomo podpisali Sporazum o medsebojnem sodelovanju. PIKNIK Drage članice in člani! Vabimo vas na 5. tradicionalni piknik, ki bo v soboto, 23. 6. 2012, v Simonovem zalivu v Izoli. Na piknik so vabljeni tudi vaši najožji družinski člani (mož, žena, otroci). Sindikalni zaupniki bodo zadolženi za organizacijo prevoza, za preverjanje članstva, sorodstva in bodo število udeležencev javili na sedež SDZNS. Poskrbljeno bo za hrano, pijačo, razvedrilo, glasbo in različne animacije. Bolj podrobna navodila bodo sindikalni zaupaniki prejeli predvidoma v maju 2012. Prijazno vabljeni! Vodstvo SDZNS ČESTITKA »Je mnogo stvari, ki si jih želiš in je mnogo stvari, ki si jih zapomniš. dikalne enote JANJA PUNGARTNIK in si pridobila naziv magistrica zdravstvene nege. So skromne besede, ki pomenijo veliko in so prijateljstva, ki obstajajo za vedno.« Ob tej priložnosti ji iskreno čestitamo člani Izvršnega odbora SE SDZNS Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru je aprila 2011 magistrirala v.d. predsednica naše sin- 32 OBVESTILA POPUSTI LOKACIJA HOTELSKE IN ZDRAVSTVENE STORITVE ZDRAVILIŠČE LAŠKO, WELLNESS Park Laško - 20 % popusta pri koriščenju bazena, savne in kombinacija teh storitev ob izpolnitvi prijavnice o včlanitvi v Thermana Club ob prvem prihodu v Thermano - 10 % popusta za wellness in zdravstvene storitve s prijavnico o včlanitvi v Thermano club ROGLA, TERME ZREČE - 10 % popusta na redne cene hotelskih storitev na Rogli in v Termah Zreče in tudi na celodnevne vstopnice za bazen in savno POHORJE ROGLA, APARTMAJI NUNE, Alpe Jadran (telefon: 03/548 60 67 ali 051 655 311) - 15 % popusta za najem apartmaja TERME PTUJ - 10 % popusta na redne cene za celodnevno ali popoldansko vstopnico za odrasle in otroke v Termalnem parku (od ponedeljka do petka) - 10 % popusta na 4-urno vstopnico za odrasle in otroke v Grand hotelu Primus TERME ROGAŠKA SLATINA - 10 % popusta na bivanje po aktualnih paketih - dnevna karta odrasli: 7,00 € - 3-urna karta odrasli: 6,00 € - karta s savno: 9,5 € DOBRNA - 5 % popusta na vse programe nastanitve po rednem hotelskem ceniku - 15 % popusta na cene kopanja (brez kombinacij s kosilom ali večerjo) in redne cene Dežele savn od torka do četrtka od 12:00 do 15:00 ure in v nedeljo od 13:00 ure dalje - 15 % popusta na redne cene kopeli v Zdraviliškem domu od ponedeljka do četrtka od 12:00 do 15:00 ure in v nedeljo od 13:00 ure dalje - 10 % popusta na redne cene storitev Medicinskega centra in 5 % na redne cene programov MC, razen specialističnih pregledov in zdravstvene nege - 5 % popusta na redne cene programov in storitev Hiše na travniku 33 OBVESTILA LOKACIJA HOTELSKE IN ZDRAVSTVENE STORITVE REKREACIJSKI CENTER MRC FONTANA MARIBOR - 10 % popusta na ceno vstopnice za odrasle (do 4 ure) - 10 % popusta na cene mesečnih vstopnic za fitnes in skupinsko vadbo - 10 % popusta na redne cene masaž MARIBORSKO POHORJE, APARTMAJI BONA****, Bolfenk na Pohorju, Bona turizem, Tržaška 37 a, Maribor (tel.: 051 344 350, 02/620 93 129); popust velja za največ 5 oseb, možno plačilo na obroke - 15 % popusta na cene po ceniku poletje 2012 TERME MARIBOR, HOTELA HABAKUK IN BELLEVUE - 15 % popusta na nočitve (paketne cene) v obeh hotelih - 10 % popusta na cene po ceniku zima 2011/2012 - 10 % popusta za wellness storitve v hotelu Habakuk - 10,40 € za 4-urno bazensko vstopnico v hotelu Habakuk (med tednom) WELLNESS ASPARA, ŠENTJUR - 20 % popusta na vse storitve - 35 % dodatni popust na Aspara doživetje – zasebni VIP salon - 35 % dodatni popust za masažo s kamni ATLANTIS BTC d. d., Ljubljana - 20 % popusta ob nakupu posameznih vstopnic v vseh 3 tematskih sklopih: Svetu doživetij z otroškim delom, Termalnem templju in Deželi savn ČEVLJI ALEGRIA – www.cevlji-alegria.com - 20 % popusta na ortopedske čevlje Alegria Več informacij o popustih najdete na spletni strani sindikata: www.sdzns.si Vse zgoraj navedene popuste lahko koristite samo ob predložitvi članske izkaznice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije. 34 STATUT SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE Ljubljana, 19. april 2011 1 STATUT SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE Podlage za delovanje Sindikata so: Ustava Republike Slovenije, ratificirane mednarodne pogodbe, zakoni in kolektivne pogodbe, ter ta statut. 5. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih nalog, Sindikat zaposluje delavce, ki so lahko v rednem delovnem razmerju ali opravljajo delo po pogodbah. I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen 6. člen Sindikat delavcev v zdravstveni negi (v nadaljnjem besedilu: Sindikat) je prostovoljna interesna organizacija delavcev na področju zdravstvene in babiške nege ter oskrbe (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena nega). Izraz delavec in delodajalec, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in za moške. Delavci, ki se združujemo v ta Sindikat, smo profesorice zdravstvene vzgoje, medicinske sestre, babice, tehniki zdravstvene nege ter bolničarji-negovalci. Včlanijo se lahko tudi nezaposleni in upokojeni delavci iz prejšnjega odstavka. Sindikat se lahko povezuje z drugimi sindikati v višje organizacijske oblike za zadeve, ki so skupnega pomena. Delavci na področju zdravstvene nege, zaposleni v zdravstvenih, vzgojno varstvenih, vzgojno izobraževalnih in socialnih zavodih ter pri drugih delodajalcih javnega sektorja in pri zasebnih delodajalcih, se združujemo v Sindikat z namenom, da bomo izražali in uveljavljali svoje interese, izhajajoče iz delovnega razmerja. Tako bomo varovali pravice članov Sindikata in hkrati pravice vseh zaposlenih na področju zdravstvene nege v Republiki Sloveniji. 2. člen Ime Sindikata je: SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE s sedežem v Ljubljani, Metelkova 15. Sindikat ima svojo štampiljko z napisom po obodu: SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE in znakom: modro pobarvan krog, s temnejšim zunanjim robom, v krogu sta roki in na njuni dlani silhueta ženskega in moškega obraza na temni podlagi. 3. člen Sindikat je pravna oseba. Za svoje obveznosti jamči z vsem svojim premoženjem. 4. člen Delovanje Sindikata temelji na načelu enovitosti, samostojnosti, demokratičnosti in javnosti delovanja. Sindikat deluje na področju Republike Slovenije. 2 7. člen O svojem delu Sindikat obvešča svoje člane in javnost: - s tem, da so seje organov Sindikata javne, če organ Sindikata ne sklene drugače, - z izdajanjem svojega glasila in z obveščanjem o delovanju Sindikata preko sredstev javnega obveščanja, - preko spletne strani, - s pošiljanjem vabil, gradiv in zapisnikov, - s pošiljanjem obvestil, okrožnic ter sprejetih sklepov o rezultatih pogovorov s predstavniki delodajalcev. II. NALOGE SINDIKATA 8. člen Naloge, ki izhajajo iz namena in dela Sindikata, so: - zastopati interese članov Sindikata, - uresničevati cilje programa Sindikata, - ohranjati delovna mesta delavcev v zdravstveni negi, - sodelovati pri oblikovanju in spreminjanju obstoječih kolektivnih pogodb, - nadzorovati izvajanje določil veljavnih kolektivnih pogodb in zakonskih določb s področja delovnih razmerij, - prizadevati si za ureditev in izboljšanje družbenoekonomskega statusa zaposlenih v zdravstveni negi, - humanizacija delovnih pogojev, v katerih delajo delavci v zdravstveni negi, - doseči višjo stopnjo osebnostnega dostojanstva in profesionalne kvalitete članov Sindikata, - razvijati vzajemnost in solidarnost članov Sindikata, - nudenje pravne in drugih oblik pomoči članom Sindikata, - zagotavljati članom, da bodo lahko varovali svoje pravice, ki jih bo Sindikat zagotavljal z vsemi oblikami sindikalnega boja, vključno s stavko, - organizirati in voditi stavko - z večinskim mnenjem vplivati na oblikovanje zakonodaje, ki zadeva zaposlene v zdravstveni negi. 9. člen Stavka je legitimno sredstvo (77. člen Ustave R Slovenije) za uveljavljanje sindikalnih zahtev in varstvo pravic delavcev. Stavka kot oblika delovanja Sindikata je skrajno sredstvo za dosego zastavljenih ciljev članov Sindikata. Stavko lahko organizira sindikalna enota za zavod in Republiški odbor Sindikata za območje celotne države. Stavka se organizira in vodi po stavkovnih pravilih, ki jih sprejme Skupščina Sindikata v skladu z zakonom o stavki. III. ČLANSTVO 10. člen Članstvo v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi je prostovoljno. Član Sindikata postane vsak delavec iz 1. člena tega statuta, ko izpolni pristopnico ter prične plačevati članarino. Član ima člansko izkaznico. 11. člen Članstvo v Sindikatu preneha: z izstopom, z izključitvijo, s smrtjo. Član izstopi, ko poda pisno izjavo, da ne želi več biti član Sindikata in vrne člansko izkaznico. Članstvo preneha z iztekom meseca, ko izstopna izjava prispe na sedež Sindikata. Član je lahko izključen, če grobo krši določbe tega statuta ali drugih aktov Sindikata, oziroma deluje v nasprotju z interesi in sklepi Sindikata, če deluje v nasprotju s kodeksom etike zaposlenih v zdravstveni negi ali če dva meseca zaporedoma ne plača članarine. O izključitvi odloča izvršni odbor sindikalne enote ali statutarna komisija. Član ima zoper izključitev pravico ugovora. O ugovoru odloča Republiški odbor Sindikata. Odločitev Republiškega odbora je dokončna. Član, ki je bil izključen, se ne more ponovno včlaniti v Sindikat. 12. člen Pravice in dolžnosti člana so, da: - se ravna po statutu, drugih aktih in sklepih Sindikata, - s svojim delom prispeva k uresničevanju ciljev in namena tega Sindikata, - predlaga in sprejme program dela Sindikata, - sodeluje v organih Sindikata neposredno ali po svojih predstavnikih, - sodeluje pri vseh oblikah dela, ki jih organizira Sindikat, - voli in imenuje ter je voljen ali imenovan v organe Sindikata, - spremlja delo organov Sindikata in predlaga dopolnitve, - prosi organe Sindikata za pomoč pri reševanju vprašanj, ki se nanašajo na delovni in socialni položaj člana, - si prizadeva za dobre medsebojne odnose, solidarnost, vzajemnost med člani Sindikata - plačuje članarino, - je deležen pravne pomoči, - uživa pravno varstvo in sindikalno pomoč. Pravice iz enajste in dvanajste alineje prejšnjega odstavka član pridobi po plačilu šestih mesečnih članarin. Določilo velja tudi v primeru ponovne včlanitve v Sindikat. IV. ORGANIZIRANOST SINDIKATA 13. člen Sindikat je organiziran kot enotna organizacija na območju Republike Slovenije. 14. člen Sindikat deluje v naslednjih organizacijskih oblikah: - sindikalne enote, - regijski odbori, - odbori dejavnosti, - Republiški odbor. V. SINDIKALNE ENOTE 15. člen Sindikalna enota je oblika organiziranosti članov Sindikata pri delodajalcu. Sindikalna enota se ustanovi na ustanovnem zboru članov, kjer člani izvolijo predsednika sindikalne enote s statusom sindikalnega zaupnika in imenuje njegovega namestnika ter izvršni odbor. Ustanovni zbor sprejme tudi pravila delovanja sindikalne enote. Mandat izvoljenih in imenovanih članov traja štiri leta, pri čemer so funkcionarji lahko ponovno izvoljeni. 3 Ne glede na določilo prvega stavka tega člena, se člani Sindikata, zaposleni pri zasebnikih, lahko organizirajo v sindikalno enoto za področje celotne Republike Slovenije, s sedežem v Ljubljani, Metelkova 15. Za sindikalno enoto, ustanovljeno skladno s tem odstavkom, se smiselno uporabljajo vsa določila statuta in drugih aktov Sindikata, ki veljajo za sindikalne enote. 16. člen V sindikalni enoti člani: - spremljajo in nadzirajo izvajanje določil Zakona o delovnih razmerjih, kolektivnih pogodb ter drugih splošnih aktov, - obravnavajo predloge aktov delodajalca, dajejo mnenja, pobude in predloge, - obravnavajo pritožbe delavcev v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja, - predlagajo ukrepe za humanizacijo dela, - sprejemajo odločitve o vsebini in obliki protesta, vključno s stavko pri delodajalcu, - predlagajo kandidate za volitve v organe upravljanja in druge organe delodajalca, - obravnavajo poročila o delu organov sindikalne enote in sprejemajo programe dela, - delegirajo, volijo in imenujejo predstavnike v organe Sindikata, - organizirajo dejavnosti, ki so v interesu članstva, - sprejemajo odločitev o dodelitvi solidarnostne pomoči iz sredstev sindikalne enote, - opravljajo druge naloge, pomembne za delavce zavoda ali gospodarske družbe. 17. člen Organi sindikalne enote so: - Skupščina sindikalne enote, - predsednik sindikalne enote, - izvršni odbor sindikalne enote. zahtevka predsednik ne skliče izredne skupščine sindikalne enote, jo lahko skliče republiški odbor Sindikata. Izredna Skupščina razpravlja samo o zadevi, ki je predmet sklica. 19. člen Predsednik sindikalne enote - sindikalni zaupnik vodi in predstavlja sindikalno enoto ter izvršuje sklepe organov Sindikata. Predsednik sindikalne enote zastopa, predstavlja in ščiti interese članov v sindikalni enoti, obvešča članstvo in se izobražuje. Predsednik sindikalne enote je o delovanju sindikalne enote dolžan sprotno obveščati člana Republiškega odbora iz svoje regije. Predsednik sindikalne enote je dolžan vsako leto najkasneje do 31.marca posredovati Sindikatu letno poročilo o delovanju sindikalne enote in fotokopijo letnega poročila pravne osebe zasebnega prava, s priloženim dokazilom, da je bilo poročilo posredovano pristojnim državnim institucijam. V odsotnosti predsednika te naloge polnomočno opravlja njegov namestnik. 20. člen Izvršni odbor sindikalne enote je stalno delovno telo, ki izvaja program in sklepe sindikalne enote. Sestavljen je tako, da zajame celotno obliko organiziranosti. Sprejema stališča in navodila za pogajanje s poslovodstvom ter opravlja druge naloge v skladu s kolektivno pogodbo in drugimi akti. V času stavke opravlja izvršni odbor naloge stavkovnega odbora. Izvršni odbor sprejema letni program dela, finančni načrt in zaključni račun. 21. člen Sindikalna enota je lahko pravna oseba. Status pravne osebe si pridobi na podlagi tega statuta, sklepa o ustanovitvi sindikalne enote, sprejetih pravil o delovanju sindikalne enote in izvolitvi predsednika ter soglasja k registraciji pravne osebe sindikalne enote, ki jo poda Republiški odbor. 18. člen Najvišji organ sindikalne enote je Skupščina sindikalne enote, ki se sestane vsaka štiri leta, po potrebi pa tudi prej. Na Skupščini sindikalne enote člani sprejmejo smernice za delovanje sindikalne enote, ocenijo delovanje za preteklo obdobje ter izvolijo organe sindikalne enote. Skupščino sindikalne enote skliče predsednik sindikalne enote, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik je dolžan sklicati izredno Skupščino na zahtevo tretjine članstva, izvršnega odbora sindikalne enote ali Republiškega odbora v 30 dneh po prejemu pisnega zahtevka. Če v roku 30 dni po prejemu pisnega 4 VI. REGIJSKI ODBORI 22. člen Regijski odbor je oblika organiziranosti predsednikov sindikalnih enot v regiji. 23. člen Regijski odbori so: 1. Regijski odbor Celje, 2. Regijski odbor Koper, 3. Regijski odbor Kranj, 4. Regijski odbor Krško, 5. Regijski odbor Ljubljana, 6. Regijski odbor Maribor, 7. Regijski odbor Murska Sobota, 8. Regijski odbor Nova Gorica, 9. Regijski odbor Novo mesto, 10. Regijski odbor Ravne. 24. člen Regijski odbor sestavljajo predsedniki sindikalnih enot določene regije. Regijski odbori delujejo v skladu s pravili in akti Sindikata. Odločitve sprejemajo z večino elektorskih glasov. Vsak član odbora ima en elektorski glas. Poleg tega pripada članu odbora en dodaten elektorski glas na vsakih 250 članov sindikalne enote, ki jo zastopa v regijskem odboru. Pri tem se upošteva število članov na dan 1.1. tekočega leta. 25. člen V regijskem odboru predsedniki sindikalnih enot povezujejo svoje delo na območju regije. Spremljajo izvajanje aktivnosti, navedenih v 8. členu tega statuta za območje celotne regije. 26. člen Regijski odbor se sestane po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Regijski odbor sklicuje in vodi član Republiškega odbora iz regije. Sejo je dolžan sklicati na zahtevo tretjine sindikalnih enot ali Republiškega odbora Sindikata v 30 dneh po prejemu pisnega zahtevka. Če seje ne skliče v 30 dneh po prejemu pisnega zahtevka, jo lahko skliče Republiški odbor. VII. ODBORI DEJAVNOSTI 27. člen Odbori dejavnosti so oblika organiziranosti Sindikata v dejavnosti: - za področje bolnišnic, - za področje zdravstvenih domov - za področje socialnih in posebnih zavodov ter - za področje zaposlenih pri zasebnikih. Odbore dejavnosti sestavljajo predsedniki sindikalnih enot iz dejavnosti navedenih v predhodnem odstavku tega člena. Odbori dejavnosti delujejo v skladu s pravili in akti Sindikata. Odločitve sprejemajo z večino glasov prisotnih članov po načelu en član odbora dejavnosti en glas. Spremljajo izvajanje aktivnosti, navedenih v 8. členu tega statuta za dejavnost. 28. člen Odbor dejavnosti se sestane po potrebi, vendar najmanj dvakrat letno. Odbor dejavnosti sklicuje in vodi član Republiškega odbora za področje dejavnosti. Sejo je dolžan sklicati na zahtevo tretjine sindikalnih enot v dejavnosti ali Republiškega odbora v 30 dneh po prejemu pisnega zahtevka. Če seje ne skliče v 30 dneh po prejemu pisnega zahtevka, jo lahko skliče Republiški odbor. VIII. ORGANI SINDIKATA 29. člen Organi Sindikata so: - Skupščina, - predsednik - podpredsednik, - generalni sekretar, - Republiški odbor, - nadzorni odbor, - statutarna komisija. SKUPŠČINA 30. člen Najvišji organ Sindikata je Skupščina, ki se sestane vsako leto, po potrebi tudi večkrat. Skupščino sestavljajo predsedniki registriranih sindikalnih enot, predsednik, podpredsednik in generalni sekretar in člani Republiškega odbora. Poleg oseb iz drugega odstavka sestavljajo Skupščino tudi delegati sindikalnih enot. Sindikalnim enotam pripada po en delegat na vsakih dopolnjenih 250 članov. 31. člen Skupščino skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik je dolžan sklicati izredno Skupščino na zahtevo Republiškega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov Skupščine v 30 dneh po prejemu pisnega zahtevka. Izredna Skupščina razpravlja samo o zadevi, ki je predmet sklica. 5 32. člen Skupščina deluje po posebnem poslovniku, ki ga sprejmejo člani Skupščine. Podpredsednik je izvoljen za dobo štirih let z možnostjo ponovnih izvolitev. Ima status sindikalnega zaupnika. 36. člen Skupščina veljavno sklepa, če je na seji prisotna več kot polovica članov Skupščine. V kolikor ob sklicani uri Skupščina ni sklepčna, se seja Skupščine preloži za 30 minut. Predsednika in podpredsednika izvolijo člani volilne Skupščine z 2/3 večino članov Skupščine. Ob ponovnem sklicu, Skupščina veljavno sklepa ne glede na število prisotnih članov Skupščine. Kandidacijski postopek izvolitve predsednika in podpredsednika vodi volilna komisija, ki jo za vsake volitve posebej imenuje Republiški odbor. Sklepi Skupščine so veljavno sprejeti, če jih sprejme več kot polovica prisotnih članov Skupščine in za posamezni primer ni drugače določeno. (če ni za posamezen primer določeno drugače.) 33. člen Naloge Skupščine so, da: - sprejema statut, njegove dopolnitve in spremembe, - sprejema program dela Sindikata, finančni načrt in zaključni račun, - odloča o skupnih aktivnostih Sindikata za realizacijo ciljev in nalog Sindikata, - odloča o združevanju in sodelovanju z drugimi sindikati, - obravnava pobude članstva, - voli in razrešuje predsednika in podpredsednika Sindikata, - voli nadzorni odbor, - sprejme ugotovitev o konstituiranju in sestavi Republiškega odbora, - se izreka o splošni stavki v dejavnosti zdravstvene nege v vsej državi, - opravlja druge naloge, ki so pomembne za Sindikat. PREDSEDNIK 34. člen Predsednik predstavlja in zastopa Sindikat, skrbi za izvajanje programa Sindikata, izvajanje sprejetih sklepov, stališč, usmeritev, predlogov in zahtev Skupščine in Republiškega odbora ter skrbi za predstavitev delovanja Sindikata v javnosti. S posebnim pooblastilom lahko prenese zastopanje Sindikata na drugo osebo. Predsednik je izvoljen za dobo štirih let z možnostjo ponovnih izvolitev. Ima status sindikalnega zaupnika. GENERALNI SEKRETAR 37. člen Generalni sekretar izvaja in vodi aktivnosti za delovanje organov Sindikata, skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov, skrbi za predstavitev delovanja Sindikata v javnosti, usklajuje in vodi sodelovanje z drugimi sindikati ter opravlja druga dela po nalogu organov Sindikata. Je odredbodajalec za finančno materialna sredstva Sindikata v višini, ki jo določi Republiški odbor. Neposredno vodi strokovno in administrativno službo s pooblastili poslovodnega organa. Delo opravlja profesionalno. REPUBLIŠKI ODBOR 38. člen Republiški odbor je stalno delovno telo Sindikata, ki izvaja program in sklepe Skupščine Sindikata ter druge naloge opredeljene v 39. členu tega statuta. Republiški odbor šteje 17 članov. 14 članov izvolijo regijski odbori iz 23. člena in odbori dejavnosti iz 27.člena tega statuta, in sicer po enega iz vsake regije in enega s področja vsake dejavnosti. Vsak regijski odbor in odbor dejavnosti izvoli po enega člana Republiškega odbora. Predsednik, podpredsednik in generalni sekretar so člani Republiškega odbora po funkciji. Seznam izvoljenih članov Republiškega odbora Skupščini predloži volilna komisija. Člani Republiškega odbora so izvoljeni za dobo štirih let, z možnostjo ponovne izvolitve. Člani Republiškega odbora imajo status sindikalnega zaupnika. Seje Republiškega odbora sklicuje in vodi predsednik Sindikata. Republiški odbor sprejme poslovnik o svojem delovanju. PODPREDSEDNIK 35. člen 39. člen Podpredsednik nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti ter izvršuje druge naloge, ki mu jih naložita Skupščina in Republiški odbor. Naloge in pristojnosti Republiškega odbora so, da: - pripravlja predlog programa dela Sindikata ter predlog finančnega načrta, 6 - - - - - - - - - - - - pripravlja predlog zaključnega računa skrbi za izvajanje finančnega načrta, sprejema akte Sindikata razen statuta, imenuje statutarno komisijo, na predlog predsednika Sindikata imenuje in razrešuje generalnega sekretarja, ustanavlja stalne ali začasne odbore in komisije, ter imenuje člane le-teh, odloča o strokovni in administrativni službi Sindikata, določa razpisne pogoje za kandidate za posamezne organe Sindikata sprejema odločitev o opozorilni stavki, opravi izbor izvajalcev in sklepa o sklenitvi in prekinitvi ter vsebini avtorskih in delovršnih pogodb, lahko nadzornemu odboru predlaga pregled finančno-materialnega poslovanja sindikalne enote, opravlja druge naloge, določene s tem statutom, in druge naloge, ki so pomembne za Sindikat. SPREJEMANJE ODLOČITEV 42. člen Organ Sindikata veljavno sklepa, če je prisotna večina članov. Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina prisotnih članov organa. Z 2/3 večino prisotnih članov organa pa se sprejemajo odločitve o: statutu, programu dela in sporazumih o sodelovanju z drugimi sindikati, o izvolitvi predsednika in podpredsednika Sindikata, o splošni stavki v dejavnosti zdravstvene nege v državi, o združitvi z drugimi sindikati ter o prenehanju delovanja Sindikata. Pri delu se upošteva načelo javnosti, odločitve se sprejemajo z usklajevanjem. IX. VOLITVE IN IMENOVANJA TER RAZREŠITVE 43. člen Funkcionar ali član organa je izvoljen ali imenovan kot posameznik. Razreši ga organ, ki ga je izvolil ali imenoval. NADZORNI ODBOR 40. člen Nadzorni odbor spremlja in nadzira izvajanje finančno-materialnega poslovanja Sindikata in njegovih organov, na predlog republiškega odbora je dolžan opraviti tudi pregled finančnomaterialnega poslovanja sindikalnih enot. Nadzorni odbor šteje tri člane. Člani nadzornega odbora so izvoljeni za dobo štirih let z možnostjo največ ene ponovne izvolitve. Člani nadzornega odbora ne smejo biti istočasno člani Republiškega odbora, funkcionarji drugega sindikata, strokovnega oz. poklicnega združenja ali drugih stanovskih organizacij. Nadzorni odbor je dolžan enkrat letno podati poročilo Skupščini. Nadzorni odbor deluje po pravilniku, ki ga sprejme Skupščina. STATUTARNA KOMISIJA 41. člen Statutarna komisija je stalno delovno telo, ki pripravlja določila in dopolnitve statuta in drugih aktov Sindikata ter predlaga Skupščini spremembe statuta. Med dvema Skupščinama razlaga določila statuta in drugih aktov. Statutarna komisija lahko odloča tudi o izključitvi člana Sindikata (11.člen). Statutarna komisija šteje tri člane, ki so imenovani za dobo štirih let z možnostjo ponovnih imenovanj. Mandat funkcionarjev in organa traja štiri leta z možnostjo ponovnih izvolitev ali imenovanj. 44. člen Funkcionar ali član organa je lahko predčasno razrešen na lastno zahtevo, če mu preneha članstvo v Sindikatu, če je funkcija ali članstvo v organu nezdružljiva s funkcijo, zaradi neaktivnosti ali zaradi delovanja, ki je v nasprotju z interesi ali sklepi organov in aktov Sindikata. 45. člen Predlog za razrešitev predsednika in podpredsednika Sindikata lahko poda Republiški odbor, nadzorni odbor ali tretjina članov Skupščine. Predlog z obrazložitvijo mora biti pisno podan Skupščini. Predlog za razrešitev člana Republiškega odbora lahko poda predsednik Sindikata, Republiški odbor, regijski odbor ali odbor dejavnosti, katerega zastopnik je. Predlog z obrazložitvijo mora biti pisno podan pristojnemu regijskemu odboru ali odboru dejavnosti. Predlog za razrešitev člana delovnih teles ali komisij lahko poda organ sam, njegov predsednik ali predsednik Sindikata. 46. člen Organ, ki mu je bil naslovljen predlog za razrešitev funkcionarja ali člana mora predlog uvrstiti na prvo sejo organa. V primeru 7 podanega predloga za razrešitev predsednika ali podpredsednika Sindikata je Republiški odbor dolžan sklicati izredno sejo Skupščine v dveh mesecih po prejemu predloga. 47. člen V primeru predčasne razrešitve ali prenehanja funkcije člana Republiškega odbora, pristojni regijski odbor oz. odbor dejavnosti izvoli nadomestnega člana Republiškega odbora. Mandat nadomestnega člana traja od izvolitve do izteka mandatne dobe Republiškega odbora. Volitve nadomestnega člana se opravijo skladno s postopkom za izvolitev članov Republiškega odbora. V primeru začasne odsotnosti člana Republiškega odbora, ki traja najmanj 3 mesece, lahko član Republiškega odbora imenuje namestnika, ki ga začasno nadomešča v Republiškem odboru. 48. člen Volitve so tajne. Evidentiranje je javno, evidentiran je lahko samo član, ki da soglasje. Volilne postopke vodi volilna komisija, ki jo imenuje Republiški odbor po sprejetem poslovniku. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil večino glasov, razen pri volitvah predsednika in podpredsednika, ki morata biti izvoljena z 2/3 večino glasov članov Skupščine. Če nihče od kandidatov ne prejme zahtevane 2/3 večine, se predsednik ali podpredsednik izvolita z navadno večino glasov članov skupščine. X. FINANCIRANJE 49. člen Sindikat se financira iz članarine članov in drugih dohodkov. Članarina znaša 0,6% od bruto plače /prejemka. Zavodi in drugi delodajalci v skladu z 6. členom Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi obračunajo in nakažejo 8 članarino in sicer 60% na račun Sindikata in 40 % na račun sindikalne enote, kjer so le te pravne osebe, sicer se celoten znesek nakazuje na račun Sindikata. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 50. člen Sindikat preneha delovati s sklepom Skupščine Sindikata. Skupščina Sindikata sprejeme tudi sklep o prenosu premoženja. 51. člen Spremembe in dopolnitve tega statuta sprejema Skupščina Sindikata. Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme Skupščina. Z dnem, ko začne veljati ta statut preneha veljati dosedanji statut. 52. člen Sindikat da statut v hrambo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. Ljubljana, 19. april 2011 PREDSEDNICA SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE: Jelka MLAKAR, viš.med.ses. ANEKS H KOLEKTIVNI POGODBI ZA ZAPOSLENE V ZDRAVSTVENI NEGI Ljubljana, 29. 12. 2011 1 Uradni list RS, št.107/2011 z dne 29.12.2011 Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi Na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 94/10 – ZIU, 107/10 in 35/11) skleneta pogodbeni stranki Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopajo v funkciji ministra za javno upravo Borut Pahor, minister za zdravje Dorijan Marušič, minister za finance dr. Franc Križanič, minister za delo družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, in Gordana Živčec Kalan, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije ter Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ki ga zastopa Jelka Mlakar, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki ga zastopa Zvonko Vukadinovič, Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, ki ga zastopa Darinka Auguštiner in Sindikati v zdravstvu Slovenije – PERGAM, ki ga zastopa Matija Cevc ANEKS h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi 1. člen Problematika srednjih medicinskih sester, ki na svojem delovnem mestu delno opravljajo aktivnosti in kompetence diplomiranih medicinskih sester, se rešuje na sledeč način: a) Srednje medicinske sestre(1), ki najmanj zadnjih deset let pred uveljavitvijo tega aneksa izvajajo tudi aktivnosti in kompetence diplomirane medicinske sestre iz Priloge 2 tega aneksa, v skladu s Poklicnimi aktivnostmi in kompetencami v zdravstveni in babiški negi, ki je Priloga 1 tega aneksa in so zaključile poklicno izobraževanje po izobraževalnem programu za medicinske sestre 2 veljavnem do leta 1985, se lahko poleg delovnega mesta srednje medicinske sestre v določenem deležu do polnega delovnega časa razporedijo tudi na delovno mesto diplomirane medicinske sestre iz Priloge 2 tega aneksa. Najvišji možni delež dela na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre je opredeljen v Prilogi 2 tega aneksa. Odgovornost za opredelitev deleža delovnega časa na posameznem delovnem mestu srednje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre nosijo vodstva posameznih zavodov, nadzor nad določitvijo deležev izvaja Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. b) Srednje medicinske sestre, ki najmanj zadnjih deset let pred uveljavitvijo tega aneksa izvajajo tudi aktivnosti in kompetence diplomirane medicinske sestre iz Priloge 2 tega aneksa, v skladu s Poklicnimi aktivnostmi in kompetencami v zdravstveni in babiški negi, ki je Priloga 1 tega aneksa in so zaključile izobraževanje za zdravstvene tehnike oziroma tehnike zdravstvene nege po izobraževalnih programih, uveljavljenih po letu 1985, se lahko poleg delovnega mesta srednje medicinske sestre v določenem deležu do polnega delovnega časa, razporedijo tudi na delovno mesto diplomirane medicinske sestre iz Priloge 2 tega aneksa. Najvišji možni delež dela na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre je opredeljen v Prilogi 2 tega aneksa. Odgovornost za opredelitev deleža delovnega časa na posameznem delovnem mestu srednje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre nosijo vodstva posameznih zavodov, nadzor nad določitvijo deležev izvaja Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Po tej točki aneksa se lahko razporedijo srednje medicinske sestre, ki ob razporeditvi podpišejo pogodbo o napotitvi na izobraževanje ob delu za pridobitev izobrazbe diplomirane medicinske sestre. Izobrazbo diplomirane medicinske sestre morajo pridobiti najkasneje v šestih letih od razporeditve. V primeru, da v roku šestih let od razporeditve srednje medicinske sestre ne pridobijo izobrazbe diplomirana medicinska sestra, se jih prerazporedi na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje glede na izobrazbo. Srednje medicinske sestre, ki ne želijo skleniti pogodbe o napotitvi na izobraževanje ob delu, se prerazporedi na ustrezno delovno mesto glede na njihovo izobrazbo. dr. Ivan Svetlik l.r. minister za delo družino in socialne zadeve c) V plačni podskupini E3 se delovno mesto pod zap. št. 5 »E035001 BABICA – OBPORODNA NEGA« preimenuje tako, da se glasi: »E035001 SREDNJA MEDICINSKA SESTRA – BABICA«, delovno mesto pod zap. št. 37 »E037006 DIPL. BABICA V PORODNEM BLOKU IT III« pa se preimenuje tako, da se glasi: »E037006 DIPL. BABICA V PORODNEM BLOKU ali IT III«. dr. Franc Križanič l.r. minister za finance 2. člen Razporeditve in z njimi povezana sklenitev novih pogodb o zaposlitvi in pogodb o napotitvi na izobraževanje ob delu iz prejšnjega člena se izvedejo najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega aneksa. 3. člen Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja do uveljavitve ustreznih zakonskih določil, ki bodo uredila to področje. Št. 0100-43/2011-104 Ljubljana, dne 24. novembra 2011 Borut Pahor l.r. v funkciji ministra za javno upravo Dorijan Marušič l.r. minister za zdravje Gordana Živčec Kalan l.r. predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Jelka Mlakar l.r. Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Zvonko Vukadinovič l.r Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije Darinka Auguštiner l.r. Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Matija Cevc l.r. Sindikati v zdravstvu Slovenije – PERGAM Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 20. 12. 2011 izdalo potrdilo št. 02047/4/2007-13 o tem, da je Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 25/3. (1) Izraz srednja medicinska sestra opredeljuje vse nazive s pridobljeno V. stopnja izobrazbe (medicinska sestra, srednja medicinska sestra, zdravstveni tehnik, tehnik zdravstvene nege).. 3 Priloga 2 Seznam delovnih mest, na katere je možno prerazporejanje zaposlenih v skladu s tem aneksom Zap. št. šifra DM Naziv DM % delež 39 E037008 DMS- DELO S CITOSTATIKI 20% 44 E037013 DMS - S SPECIALNIMI ZNANJI 20% 47 E037016 DMS V DIALIZI I 70% 48 E037017 DMS V DIALIZI II 50% 49 E037018 DMS V INTENZIVNI NEGI 50% 50 E037019 DMS V INTENZIVNI TERAPIJI I, II 70% 51 E037020 DMS V INTENZIVNI TERAPIJI III 80% 62 E037031 DMS - DELO V KONT. OBMOČJU IONIZIRAJOČEGA SEVANJA 50% 41 E037010 DMS - OPERACIJSKA MEDICINSKA SESTRA 80% 63 E037032 DMS V REŠEVALNEM VOZILU 70% 46 E037015 DMS V ANESTEZIJI 70% 60 E037029 DMS V URGENTNI DEJAVNOSTI 70% 53 E037022 DMS V PATRONAŽNI ZDRAVSTVENI NEGI 70% Opredeljeni delež pri posameznem delovnem mestu pomeni najvišji možni delež, ki ga lahko opravlja srednja medicinska sestra na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre. 4
