Letno poročilo 2013 ReO SKEI LJ in okolica kor

Transcription

LETNO POROČILO
2013
Regijske organizacije
Sindikata kovinske in elektroindustrije
Slovenije
LJUBLJANA IN OKOLICA
»VARČEVANJE pomeni, da delamo zastonj za cilje in srečo bogatih«
Workers Solidarity Movement
Vir: spletna stran http://www.wsm.ie/c/austerity-working-rich
Stran 1 od 40
SINDIKAT KOVINSKE IN ELEKTROINDUSTRIJE SLOVENIJE
REGIJSKA ORGANIZACIJA LJUBLJANE IN OKOLICE
Osebna izkaznica
Uradni naziv:
Sedež:
Skrajšano ime:
Matična številka:
Davčna številka:
Poslovni račun:
Članarinski račun
SPLETNA STRAN SKEI SLOVENIJE
Regijska organizacija SKEI Ljubljana in okolica
Dimičeva 14 Ljubljana
ReO SKEI Ljubljana in okolica
5892708000
82164878
61000-3010100079 odprt pri DH d.d. Ljubljana
01000-0006100025 Sklicevalna številka – 30101030
[email protected] najnovejši elektronski naslov naše pisarne
[email protected]
2909945 031-359 662
http://skei.si/
Regijska organizacija teritorialno
obsega naslednje upravne enote:
Ljubljana, Domžale, Ig, Kamnik, Kočevje, Šmartno - Litija, Logatec, Ribnica in
Vrhnika
Telefoni in elektronska pošta:
V našo regijo so vključene podružnice iz podjetij osrednjeslovenske regije, ki zaposlujejo skupaj približno 6000 delavk
in delavcev.
Sindikalna organiziranost postaja svojevrstna značilnost boljših podjetij, z lastniki, ki verjamejo, da je imeti v podjetju
organizirane delavce tudi konkurenčna prednost!
Pripadnost podjetju namreč ni naprodaj, svoje srce lahko zaposleni podarimo le prostovoljno!
Še veno je značilnost, da v podjetjih z višjo dodano vrednostjo (v naših treh dejavnostih) obstaja delujoč sindikat!
O r ga n i z i r a n e s i n d i k a l n e p o d r u ž n i c e v n a š i r e g i j i v l e t u 2 0 1 3
NAZIV PODRUŽNICE
Predsednica / Predsednik sindikata v podjetju
1
SKEI HELLA LUX SLOVENIJA
Vlado HAJDINJAK
2
SKEI LITOSTROJ POWER LJUBLJANA
Vincencij JAKOPIČ, podpredsednik ReO
3
SINDIKAT DINOS HOLDING D.D. LJUBLJANA
Robert Kordiš
4
SKEI LITOSTROJ JEKLO LJUBLJANA
Husein BRAKIĆ
5
SKEI SINDIKAT PODJETJA DANFOSS TRATA D.O.O.
LJUBLJANA
Simona BABŠEK
8
SKEI SINDIKAT MAGNETI D.D. LJUBLJANA
Matej KRAŠOVEC
9
SKEI SINDIKAT CIMOS TITAN D.O.O. KAMNIK
Jože RIJAVEC
10
SKEI SINDIKAT TITAN D.D. KAMNIK
Tomaž LIČEN
11
SKEI SINDIKAT KOVINA D.D. (HERZ) ŠMARTNO
Milenko MILETIĆ
12
SINDIKAT LAJOVIC TUBA EMBALAŽA D.D. LJUBLJANA
Anita BLATNIK
13
SKEI SINDIKAT ISKRA SISTEMI D.D. LJUBLJANA
Zvone HIŽAR
14
SKEI SINDIKAT FOTONA D.D. LJUBLJANA
Bruno REJA
15
SKEI VEGA LJUBLJANA
Robert Štefančič
16
IO SKEI KOLEKTOR MAGMA-MAGNETNI IN NANO
MATERIALI LJUBLJANA
Ramiz FERIZI
17
SKEI SINDIKAT LIP D.O.O. LJUBLJANA
Bernarda GRAŠIČ
18
SKEI KONFERENCA AS DOMŽALE
Emil Žužek
19
SKEI SINDIKAT TURBOINŠTITUT D.D. LJUBLJANA
Matjaž KRUŠEC
20
SKEI SINDIKAT SATURNUS EMBALAŽA, LJUBLJANA
Leon DUJMOVIČ – predsednik ReO, podjetje Silgan Ljubljana
21
SINDIKAT SKEI KIG IG
Ivan ZALAR
22
SKEI SINDIKAT ETRA 33 D.D. LJUBLJANA
Boštjan ZUPANČIČ
23
SKEI SINDIKAT IMP ČRPALKE D.D. (IMP PUMPS)
Danilo OMERZU
24
SINDIKAT METREL D.D. HORJUL
Jože MOLE
25
SINDIKAT METREL MEHANIKA HORJUL
Matjaž Grašič
Letno poročilo 2013 ReO SKEI LJ in okolica.doc
ver 1
Stran 2 od 40
NAZIV PODRUŽNICE
Predsednica / Predsednik sindikata v podjetju
26
SKEI EKOP RIBNICA
Franc Ambrožič
27
SKEI SIND. PODRUŽNICA TEVIS-AGENCIJA ZA KADRE
Kristina ROGELJ
28
SINDIKAT ISKRA VARJENJE D.O.O. LJUBLJANA
Dragana SIMEUNOVIČ
29
SEKRETARIAT SKEI SLOVENIJE
Barbara KOZINA
30
SINDIKAT SKEI VARNOST GASILSKI SERVIS - VGS
.
31
SINDIKAT PODJETJA AUTOCON (KOVINARSKA)
.
32
SINDIKAT SKEI ZARJA KOVIS D.O.O. KAMNIK
.
33
SKEI FIPIS RIBNICA
.
34
SINDIKAT SKEI TIBA ELEKTROMOTORJI LJUBLJANA
35
SAMOPLAČNIKI REO SKEI LJUBLJANE IN OKOLICE
36
SINDIKAT SKEI TRITECH D.O.O. LJUBLJANA
OPOMBA
V kurzivi navedene podružnice brez upravnega statusa
V kurzivi navedene podružnice brez upravnega statusa
V regijo je torej trenutno vključenih nekaj več kot 30 podružnic s preko 20 člani in še nekaj manjših.
Č l a n i i z vr š n e ga o d b o r a R e O S K E I L j u b l j a n e i n o k o l i c e v l e t u 2 0 1 3
so bili:
Leon DUJMOVIČ - predsednik, Silgan Ljubljana
Vincencij JAKOPIČ, podpredsednik – Litostroj Power Ljubljana
Vlado HAJDINJAK, član IO, Saturnus Hella d.o.o. Slovenija
Anita BLATNIK, članica IO - Lajovic Tuba, Ljubljana
Matjaž GRAŠIČ, član IO - Metrel Mehanika, Horjul
Husein BRAKIĆ, član IO, Litostroj Jeklo, Ljubljana
Matej KRAŠOVEC, član, MAGNETI, Ljubljana
Zvone HIŽAR - član IO, ISKRA SISTEMI, Ljubljana
Zlatko Hernčič – član IO, SKEI Slovenije
Športna komisija:
Goran JOZIČ - predsednik športne komisije Litostroj Power d.o.o.
Tatjana Levič- Saturnus Hella d.o.o. Slovenija
Darko Dužević - Saturnus Hella d.o.o. Slovenija
Marijan Pavič-Danfoss Trata
N a d z o r n i o d b o r R e gi j s k e o r ga n i z a c i j e SK E I Lj u b l j a n e i n o k o l i c e
Rajko Primc upokojen v letu 2010 predsednik NO
Brane BOROVIČ-član SKEI Hella Saturnus
REJA Bruno– SKEI FOTONA, Ljubljana
R e gi j s k i o d b o r
je najvišji organ Regijske organizacije SKEI Ljubljane in okolice. Sestavljen je iz večine predstavnikov podružnic, le ti
pa so predsednice in predsedniki sindikalnih podružnic v regiji. Sestaja se praviloma vsake tri mesece v tekočem letu,
oziroma najmanj 2 krat letno, kot je zapisano v Pravilih o organiziranju in delovanju Regijske organizacije SKEI
Ljubljane in okolice.
N a m e s t o u vo d a
Sedem smrtnih grehov moderne družbe
1. Bogastvo brez vloženega dela
2. Užitek brez vesti
3. Znanje brez karakterja
4. Poslovanje brez morale
5. Znanost brez človečnosti
6. Religija brez požrtvovalnosti
7. Politika brez principov
Mahatma Gandhi
ver 1
Stran 3 od 40
V sredo 13. marca 2013 so bili vse evropski protesti pred srečanjem Evropskega sveta, ki se ga
bodo udeležili vodilni politiki držav EU. Varčevalna politika evropske komisije, ki je resnični
gospodar slovenskim političnim hlapcem, uničuje evropske družbe in socialne države. Trojka, ki jo
sestavljajo Evropska centralna banka, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad, je
podaljšana roka svetovnega kapitala, ki mu samo prebivalci Slovenije že nekaj let zapored
plačujemo 600 mio evrov obresti!
Alain Badiou, francoski filozof
Javni poziv Alaina Badiouja: Kako rešiti Grke pred njihovimi rešitelji
»Iz Grčije hočejo narediti laboratorij za testiranje modela družbene preobrazbe, ki
bo nato uporabljen po Evropi.«
Povezava: http://skrci.me/a26vM
»V trenutku, ko sta dva od treh Grkov brezposelna, ko 25.000 brezdomcev kolovrati po ulicah
Aten, ko 30 odstotkov prebivalcev živi pod pragom revščine, ko so tisoči družin prisiljeni svoje
otroke prepustiti ustanovam, da ne bi umrli od lakote in mraza, ko se begunci in novi revni
državljani bojujejo za odpadke iz smetnjakov, »rešitelji« Grčije pod pretvezo, da »se Grki ne
trudijo dovolj«, vsiljujejo nov načrt pomoči, ki podvaja že zadano smrtno dozo. Načrt, ki
razveljavlja delovno zakonodajo in že tako revne ljudi obsoja na skrajno revščino, medtem ko
izginja srednji razred.
N e m š k a k a n c l e r k a A n ge l a M e r k e l n e n e h n o p r i p o ve d u j e , d a n i
alternative ...
In kaj nam je stalno govorila Margaret Thatcher? Isto, da pač ni alternative. Na princip »Tina« [Ni
alternative] odgovarjam s »Tata« [Obstaja na tisoče alternativ]. O tem sem pisala pred dvajsetimi
leti. Merklova je fizik, nima domišljije. Sama nisem imela izbire, morala sem glasovati za Françoisa
Hollanda v drugem krogu. Nisem pa volila Merklove in ni mi treba biti spoštljiva do njene politike,
ki se mi zdi neumna in kruta. Finančni minister Schäuble je neoliberalec, ob njem je Draghi videti
goreč levičar.
VIR http://skrci.me/BIsMJ Sobotna priloga, 25.05.2013 Susan George, ameriško-francoska
politologinja O B S T A J A N A T I SO Č E A LT E R N A T I V
ver 1
Stran 4 od 40
K a k o s p o z n a t e s l a b o u p r a v o ? (a vt o r M i h a M a z z i n i )
Kot posledica nastane potuhnjeno in podlo vodenje, ki ga spoznate po tem, da hvali vse delavce v
obraz in jih kleveta v hrbet. Da razpošilja obvestila o tem, da nižajo vsem plače za enak odstotek,
in se ukvarja se z ugotavljanjem vsega mogočega, le uspešnosti pri delu ne, če pa vse spodleti,
začne malikovati uro za evidentiranje prihodov in pazi samo na opravljene ure in minute – tista
naprava pri vhodu postane oltarček objektivnosti, ker pač šef ne upa sprejeti odločitve o dobro ali
slabo opravljenem delu. Povezava: http://skrci.me/eM6P4
http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2013/02/odpuscanje_v_javnem_sektorju.aspx
Uvodna beseda sekretarja
Sindikat nas nezavedno spremlja od rojstva do smrti, saj se deli naše skupne centrale ZSSS pogajajo z različnimi deli
vladajočih struktur o temeljnih družbenih »pogodbah«. Sindikat nas v resnici spremlja vse od rojstva, saj se tudi
pogoji zdravstvene oskrbe novorojenčka in matere, kot tudi trajanje porodniškega dopusta dogovorijo v Ekonomsko
socialnem svetu (ESS). Prav tako se tam določijo nadomestila plač v primeru bolezni, odpravnine ob upokojitvi in
prenehanju delovnega razmerja. V ESS se odloča o nivoju skoraj vseh naših pravic, kar vpliva na naša življenja na
splošno. Določajo nam naše dolžnosti in obseg pravic na delovnem mestu. Zaenkrat nam je ostal plačan odmor med
delom. Se pa še naprej odloča o nižanju dostopnosti, nivoju in kakovosti zdravstvenih storitev. Veliko se govori in
predpisuje o naši splošni varnost in ogroženosti psihičnega in fizičnega zdravja na delovnem mestu in drugje. Ves čas
poteka boj za višji družbeni standard. V družbi so poleg nekaterih nevladnih organizacij, le še redke organizirane
skupine ljudi učinkovito postavijo po robu poskusom ukinjanja socialne države. V glavnem smo priče le različno
uspešnemu odporu sindikatov. Tudi ko gre za dostopnost zdravstvenih storitev ali pravico do kakovostnega
izobraževanja. Bitka se bije ves čas, ne le v predvolilnem obdobju, ko nam vse stranke obljubljajo raj na zemlji, če jim
damo svoj glas. Sindikat deluje skoraj v vseh sferah družbe, vse od kulture in športa, do znanosti in izobraževanja.
Sindikat, ki ga vidimo le v »neposrednih« koristih na svojem delovnem mestu, se v resnici bori se za skoraj vse, tudi
za tiste čisto »drobne« stvari! Taka »drobna« stvar so bili izgubljeni podpisi z zahtevo po referendumu, kasneje nam
je bila uspešno ukradena še pravica do referenduma. Vse to so delčki mozaika, ki odločajo o tem, ali bo naše življenje
lepše in bolj prijazno. Boljše za vse prebivalce Slovenije, ne le za privilegirane elite. Skratka anonimni sindikat je vpet
v skoraj vsa vprašanja, ki določajo kakovost in »nekakovost« naših življenj. Ta sindikat se zares pogaja za skupno
dobro, saj gre končno za vse nas. V sindikatu se borimo tudi za naše nasprotnike in odkrite sovražnike, borimo se
tudi za njihov boljši danes in jutri. A prav ta, tudi vaš in moj sindikat je močno ogrožen iz razloga, ker nobena
organizirana skupina ljudi, ne more uspešno delovati brez svojega številnega članstva. Zato se nam raje pridružite, ne
uničujte sindikalne ideje z obtožbami na naš račun kar povprek, vaš glas med zelo različnimi ljudmi, a z enakimi cilji
šteje in bo slišan. Če se želite družiti z enakopravnimi ljudmi, pridite in nas izboljšajte s svojim znanjem, s svojimi
človeškimi potenciali in izkušnjami!
Z iskrenim pozdravom!
Zlatko Hernčič
Naslov iz naše Delavske enotnosti po stavki v januarju 2013!
ver 1
Stran 5 od 40
P o l e m i k a o e f e k t i vn e m d e l o vn e m č a s u (Z D R 1 )
Ob rob sprejeti mali delavski ustavi ZDR1 in stališče SKEI
1. Kaj se šteje v delovni čas, se ureja s kolektivno pogodbo, ne pa z organizacijskim
predpisom.
2. Še nimamo komentarja k novemu ZDR-1, h komentarju 141. člena starega ZDR (definicija
delovnega časa), pa je navedeno:
2.1. Doc. Dr. Barbara Kresal, str. 512: Tudi zakonska definicija delovnega časa je zelo
ohlapna. V odvisnosti od dejavnosti, bi se lahko kot takšna obdobja opredelila na
primer čas priprave na delo (preoblačenja v delovna oblačila in podobno)
2.2. Darko Krašovec, str. 512: Vsekakor pa se v efektivni delovni čas všteva tudi…čas,
ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti (čas
priprave na delo…)
3. Delovna obleka je osebno zaščitno sredstvo, umivanje pa zdravstveno higienski ukrep.
Tako Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS št. 43/11) v 14. členu določa finančne
obveznosti delodajalca, kar pomeni, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu
ne sme povzročati finančnih obveznosti, prav tako zdravstvene posledice opravljanja dela
ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegove z delom pridobljeni materialne
in socialno položaj.
4. Zaključno stališče: preoblačenje v delovno obleko in iz delovne obleke ter umivanje se
šteje v delovni čas, ki ga mora delodajalec plačati delavcu (to je sestavni del delovnega
procesa iz vidikov organizacije dela, varstva in zdravja pri delu).
ver 1
Stran 6 od 40
P o vz e t e k k l j u č n i h d o go d k o v , k i s o v l e t u 2 0 1 3 z a z n a m o va l i n a š o
r e gi j o
O d p u s t i t e v t a j n i c e r e g i j s k e o r ga n i z a c i j e
Kot osebno vpleten v vsa dogajanja težko komentiram dogajanje in sam potek dogodkov. Naj
namesto mene govori sprejet sklep regijskega organa.
Sklep:
Zaradi ukinitve delovnega mesta tajnice regijske organizacije, se zadolži sekretarja, da skupaj z
odvetnikom pripravita vse podlage za zakonito ukrepanje in odpustitev tajnice do 21. decembra 2013.
Sklep o prenehanju iz poslovnih razlogov POZ za nedoločen čas se vroči 19. novembra 2013.
✶
R D E Č I K R I Ž – a k c i j a p r i d o b i va n j a h u m a n i t a r n e p o m o č i č l a n o m
Skladno z dogovorjeno akcijo v SKEI smo zbrali podatke o 180 potencialnih prejemnikih
humanitarne pomoči iz osrednjeslovenske regijske organizacije. Bilo je sicer govora o »samo delni
obravnavi članov«, vendar se podjetja in delavci med sabo informirajo o zadevah in bi prav
gotovo povzročil nepotreben revolt, če bi pri tem delal razlike. Prav tako so nekatera podjetja, ki
so morda v še slabši situaciji, odklonila dajanje seznamov ljudi. Zato smo v imenu delavk in
delavcev naše regije zaprosili za pomoč za vse potrebne!
•
•
•
•
•
SKEI SINDIKAT CIMOS TITAN, D.O.O. (49 prosilcev)
SKEI SINDIKAT TITAN D.D., KAMNIK (101 prosilec)
IO SKEI KOLEKTOR MAGMA - MAGNETNI IN NANO
MATERIALI (20 prosilcev)
SKEI SINDIKAT LIP, D.O.O., LJUBLJANA (10 prosilcev)
SKUPAJ 180 PROSILCEV POMOČI
ver 1
Stran 7 od 40
S p l o š n a j a n u a r s k a s t a vk a v j a vn e m s e k t o r j u
(januarja se je zgodila stavka v javnem sektorju, ki ga žal tudi v naši organizaciji še vedno
obravnavamo preveč enostransko) Stavka je sovpadala z našimi dodatnimi zahtevami vsem trem
pogajalskim skupinam!
S K E I j e z a h t e va l p o g a j a n j a z a d vi g p l a č , z a t o s m o s e z b r a l i p r e d
GZS
E n a n a j p o m e m b n e j š i h s t va r i z a n a š o p r i h o d n o s t s e j e z go d i l a n a
Ustavnem sodišču.
Zgleda, kot da smo zanje navadne smeti, a vseeno bodo prišli v zgodovino kot zlati dečki
slovenske nove demokracije – partitokracije. Doživeli smo veliki pok slovenskega
parlamentarizma. Skupaj z zlatim pravilom in utišanim ljudstvom smo na poti v zlato dobo, ki nas
pelje v svetlo bodočnost….
ver 1
Stran 8 od 40
R a z s t a va o b 7 0 l e t n i c i D e l a vs k e e n o t n o s t i
Zgodila se nam je 70 letnica našega edinega časnika, ki mu žal mnogi napovedujejo in celo želijo,
da bi prenehal izhajati…
V m e d i j i h s e m z a s l e d i l (n e ve r j e t n o ) m n e n j e v m e n d a P R A V N I
DRŽAVI SLOVENIJI
»Največjo potuho kršiteljem daje zakonodajalec (državni zbor), ki sprejema take zakone, da so
nižje profilirani zaposlenci v brezpravnem položaju prepuščeni na milost in nemilost delodajalcev.
Kazenski zakonik v 196. členu teoretično sicer kaznuje delodajalca za neplačevanje prispevkov
(2). Ampak v tej določbi zeva globoka zakonska luknja (3): pravica, ki izhaja iz plačevanja
prispevkov za pokojnino, ni takojšnja, ampak se uveljavlja in izračuna, ko zavarovanec izpolni
pogoje za upokojitev. To pomeni, kot je povedal generalni direktor direktorata za delovna
razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar, da je oškodovanje možno ugotoviti šele, ko delavec
izpolni pogoje za upokojitev.
SAMO MIMOGREDE:
(Po novem ZDR za prekršek v zvezi s plačilom za delo do 20.000 evrov kazni )
P R A K SA I N ŠP E K C I J E Z A D E L O P O N O V E M Z A K O N U O D E LO V N I H
RAZMERJIH ZDR1
Predsednikom sindikata,
sindikalnim zaupnikom in
Delavskim zaupnikom za
varnost in zdravje pri delu, da
je inšpektorata za delo
pripravljen takoj oglobiti
delodajalca, ki ne upošteva
določil ZDR1. Pobuda:
»Uporabljajmo ta določila
tudi v primeru varnosti in
zdravja pri delu!«
ver 1
Stran 9 od 40
N a t a š a T r č e k i m e n o va n a z a v . d . g l a vn e i n š p e k t o r i c e z a d e l o
6. 6. 2013 novica na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti.
Nataša Trček je v letih 2009 in 2010 vodila tudi pripravo novega Zakona o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in je tako ena ključnih avtoric pokojninske reforme.
Sodelovala je na mednarodnih konferencah v Evropi, predvsem na področju
pokojninskega zavarovanja (Estonija, Nemčija, Portugalska,..). Bila je članica več vladnih
delovnih skupin za zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje,
odpravo administrativnih ovir itd. Njene glavne kompetence so sposobnost timskega dela,
komunikacijske veščine, organiziranost in projektno vodenje.
N E P O S R E D N O I Z P L A Č I L O B O LN I ŠK E G A N A D O M E ST I LA
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je začel izvajati Neposredno izplačilo nadomestila
plače delavcem med začasno zadržanostjo od dela zaradi bolezenskih razlogov v primeru
neizplačila s strani delodajalcev
Z 12. 7. 2013 se prične uporabljati določba desetega odstavka 137. člena in četrtega odstavka
230. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list, RS, št. 21/2013; ZDR-1), ki določa pogoje, pod
katerimi lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) izplača zapadlo
neizplačano nadomestilo plače neposredno delavcu. Navedena določba se uporablja za čas
odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja
po 12.7.2013.
O c e n a d e l o v a n j a v l a d e J a n š a - Š u š t e r š i č j e n e ga t i vn a
»Sedaj, ko je vlada predsednika J. Janše in finančnega ministra J. Šušteršiča odšla, se bo kmalu
začela interpretacija in re-interpretacija dosežkov vlade, ki je delovala v letu 2012. V medijih smo
že slišali , da sta se PV in FM hvalila z dosežki vlade. Posebej je zanimivo pogosto nastopanje
prejšnjega FM, kot da bi bil zelo uspešen finančni minister. Kakorkoli se bo že odvijala samo reinterpretacija dosežkov vlade letnik 2012, naj ugotovim, da so bili ti dosežke negativni in da so bili
negativni zaradi napačnega delovanja ekonomske politike, posebej še zaradi napačnega
delovanje javno-finančne politike. Finančni minister J. Šušteršič se nikdar ne bo mogel pohvaliti,
da je bil uspešen finančni minister. To ni bila njegova objektivno določena usoda, to je posledica
subjektivno izbrane napačne fiskalne politike.« Marjan Senjur 23. marec 2013
S E L I T E V R E G I J S K E P I SA R N E ( 3 0 . 1 1 . 2 0 1 3 ) s P a r m o v e n a D i m i č e vo
Z vključno 2.12.2013 smo postali novi najemniki poslovnih prostorov v 5. nadstropju, soba 530,
poslovne stavbe Dimičeva ulica 14, Ljubljana. Prihranek zaradi selitve je velik!
Telefonska številka je ista: Telefon: 01 290 99 45 Mobilna številka 031 359 662
in elektronski naslovi ostajajo isti. [email protected]
ZA POŠTNE POŠILJKE Kratek naziv: ReO SKEI Ljubljane in okolice, Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana
(Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije, regijska pisarna za območje Ljubljane in okolice)
Vsa pošta, ki bo po novem prispela na naslov: ReO SKEI Ljubljane in okolice, Dimičeva ul. 14,
Ljubljana se bo dnevno prevzemala na recepciji.
B R E Z P LA Č N A P R A V N A P O M O Č Č LA N O M
Znižali smo stroške pravne pomoči in spremenili uradne ure. Odvetnik Igor PIŠEK zdaj uraduje ob
četrtkih od 14.00 do 17.00 ure na istem naslovu! Dvig DDV je znižal STROŠKE PRAVNE POMOČI -.
ver 1
Stran 10 od 40
Račun za junij 2013 smo plačali v višini 600 EUR, kot je bilo dogovorjeno. S 1.7.2013 se je DDV
dvignil iz 20% na 22%. Vendar je država že aprila 2013 dvignila mejo za DDV zavezance iz 25.000
EUR na 50.000 EUR letnega prometa. Ker 50.000 EUR letno odvetnik ne dosega, je dal predlog za
izstop iz DDV sistema. Navedeno pomeni, da bodo računi za mesec julij 2013 in naprej znašali 500
EUR, tako bo tudi sindikat nekaj prihranil.
K A J P A P O I Z ST O P U I Z Č LA N ST V A ?
zaradi pogostih povratnikov, ki kljub izstopu ob koncu leta, pogosto tudi zato, ker niso prejeli
»božičnice« iz sindikalne članarine, želijo ohraniti ugodnosti članstva smo izdali okrožnico, ter ji
priložili statut SKEI in sledeče pojasnilo:
»Dostop članu, do brezplačne pravne pomoči, v primeru ponovne včlanitve:
Skladno s statutom SKEI si tisti, ki izstopi, za nekaj časa zapre pot do te ugodnosti! Prosim da to
upoštevate in člane opozorite na posledice izstopa.
Po Statutu, SKEI se pravice in ugodnosti člana 4. členu pojasnjene tako, »da član pridobi pravico
uveljavljanja ugodnosti iz 3., 4. in 8. alineje po treh mesecih od dneva včlanitve in plačilu
članarine. Član, ki se je po izstopu ponovno včlanil v SKEI, pridobi pravice iz prejšnjega stavka v
enem letu po ponovni včlanitvi.«
S O D N E T A K S E T UD I Z A D E L O V N E SP O R E
Žal, je vlada s spremembo zakonodaje poskrbela, da bodo delavske pravice zopet manjše, to
pomeni, da tudi brezplačna pravna pomoč preko sindikata ne bo več povsem brezplačna. Vlada je
tako uvedla sodne takse za vse denarne terjatve, tudi v delovnih in socialnih sporih.
Na osnovi tega, je torej potrebno na podlagi 11. člena tega zakona, plačevati tudi sodne takse v
individualnih delovnih sporih premoženjske narave.
Primer: če se vloži na delovno sodišče npr. tožba na plačilo 1.800.00 EUR, znaša sodna taksa
110,00 EUR.
Torej, ko se kot član/članica našega sindikata obrnete na regijo po pravno pomoč, boste morali v
primeru tožbe plačati tudi ustrezno sodno takso, ki bo vaš strošek.
Naj vas spomnimo, da so uradne ura odvetnika Igorja PIŠKA vsak ČETRTEK od 14.00 ure do 17.00
ure, na lokaciji ReO SKEI Ljubljane in okolice, Parmova ul. 51, 2. nadstropje.
S seboj morate imeti člansko izkaznico in vso morebitno dokumentacijo, ki se tiče vašega primera.
P R O B LE M A T I K A P L A Č E V A N J A Č LA N A R I N E P R E K O T R A J N I K O V ZA
S A M O P LA Č N I K E
SKEI je sicer sofinanciral dograditev programa za plačevanje članarina preko trajnikov (SEPA),
vendar ni nikoli pristopil k izvedbi. Postopek pa je takle, član podpiše pooblastilo SEPA, med
podatki na pooblastilu je tudi višina mesečne članarine. Služba za evidenco vnese podatke. Do 8.
v mescu pošlje podatke DH, ta ji posreduje bankam dolžnikov- bankam, kjer ima član odprt
račun. Banke 20. v mesecu izvedejo plačilo. Plačilo nakažejo na zbirni račun zveze pri DH
(trenutno je le zveza verificirana za poslovanje s SSD). DH poroča službi za evidenco o realizaciji
poročil. Služba uvozi podatke v vplačilih v zbirko podatkov o članih. Nakazani denar se združuje
po šifrah sindikalnih podružnic in prenakaže na njihove članarinske račune, kjer se opravi delitev
po dogovorjenem ključu. Razdeljeni denar gre nato na račune sindikatov, območij in zveze, lahko
tudi sindikalnih podružnic.
Kaj mora torej storiti SKEI, če želi izvesti projekt SEPA do konca. Najprej mora zbrati pooblastila.
Skupaj s službo za evidenco določiti šifre za članarinske račune, kjer se bo opravila delitev
ver 1
Stran 11 od 40
članarine in jih hkrati s ključem delitve posredovati DH. To zadostuje, za običajni postopek, kaj pa,
članarina ni bila plačana? SKEI ni sodeloval pri projektu položničarjev.
Spremembe v zakonodaji
(možnost delavca, da izplačilo nadomestila plače sam uveljavi pri Zavodu za zdravstveno
zavarovanje Slovenije (ZZZS)
Za primere, ko bi delodajalec moral delavcu izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega
zavarovanja, pa tega ne stori, daje zakon delavcu možnost, da izplačilo nadomestila plače sam
uveljavi pri ZZZS.
P I SN I O B R A Č U N P L A Č E - V E R O D O S T O J N A LI ST I N A
V primerih, ko delodajalec delavcu ne bo izplačal plače ali drugih prejemkov, bo lahko delavec
vložil predlog za izvršbo in zahteval izvršbo pri pristojnem sodišču, saj zakon opredeljuje pisni
obračun plače za verodostojno listino.
N A Š Z D R A V ST V E N I SI ST E M I N S T E M V E L I K D E L SO C I A L N E D R Ž A V E
JE OGROŽEN
Dve brošuri, ki ju je dobro poznati, glede na to da nam napadajo pravice iz zdravstvenega
zavarovanja. Predstavljeni e-brošuri Zavoda za zdravstveno zavarovanje o pravicah iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja sta še veljali avgusta 2013
Ker je za bližnjo prihodnost napovedana zdravstvena reforma, je toliko pomembneje, da se s temi
pravicami seznanimo ter se zavedamo njihovega pomena za delavce in jih zato branimo.
ver 1
Stran 12 od 40
P I SM O P R E D SE D N I C E V J U LI J U 2 0 1 3 – R E G R E S Z A L E T N I D O P U ST
Glede na to, da je v petek 30. junija potekel rok za zakonsko obveznost delodajalca, da izplača
regres za letni dopust za leto 2013, smo po regiji posredovali pravno mnenje našega odvetnika in
poziv predsednice Lidije Jerkič s spletne strani http://skei.si in naslov članka v Delavski enotnosti.
K o l e k t i vn e p o go d b e SK E I
D o go vo r i l i s m o n o vo t a r i f n o p r i l o g o z a l e t o 2 0 1 3
Vse najnižje osnovne plače se povišajo za 3,2% s 1.7.2013 (plače za julij izplačane v avgustu 2013)
Dogovorjena je možna izjema: V primeru, da bi se zaradi izplačila plač iz te tarifne priloge
zmanjšalo število delovnih mest pri delodajalcu, delodajalec in sindikat pri delodajalcu ob soglasju
sindikata dejavnosti lahko skleneta sporazum o izplačilu nižjih plač kot jih določa ta tarifna priloga
•
•
•
(SKEI bo pripravil pogoje, kot smo jih pripravili za možen postopen prehod izplačila
minimalne plače na polni znesek)
Ukine se del tarifne priloge z možnostjo izbire izplačila izhodiščnih plač in obveznega
mesečnega uskladitvenega dodatka.
Minimalni polni regres za letni dopust za leto 2013 znaša 855€.
K o n e c a v gu s t a O K R O Ž N I C A P R E D SE D N I C E V P O D J E T J A
Želeli smo izvedeti, če bodo v posameznem podjetju uspeli izpogajati predlagano!
Gre za izvajanje 42. a člena Kolektivne pogodbe za dejavnost elektroindustrije s smiselno
uporabo ostalih dveh KP – dodali smo prošnjo, da se informacija posreduje še vodstvu podjetja.
• Zmanjšanja uravnilovke zaradi uvedbe minimalne plače
• Izločitev dodatkov iz minimalne plače
O R G A N I Z A C I J A SE J E S K E I S L O V E N I J E
7. maja smo izvedli predvideno sejo SKEI Slovenije z gostovanjem in ogledom podjetja Hella
Saturnus, Obisk smo morali večkrat odpovedati, prestaviti. Na sprejemu žal ni bil prisoten
manager leta 2012 Christopher Droste. Sprejela pa sta nas vodja proizvodnje in odlična sindikalna
ekipa na čelu nje pa predsednik Vlado Hajdinjak in njegov namestnik Tomaž Rifelj!. Po seznamu
SKEI je bilo prisotnih 37 udeležencev iz naše republiške sestave.
ver 1
Stran 13 od 40
V septembru je bila posredovana popravljena Podjetniška kolektivna pogodba Hella Saturnus….
NOVINARSKA
CENTRAL
KONFERENCA
REPREZENTATIVNIH
S I N D I K A LN I H
»NOVA POGODBA MED DELOM IN KAPITALOM ZA IZHOD IZ KRIZE«; DOM
SINDIKATOV, 2. 9. 2013,
ver 1
Stran 14 od 40
D O K U M E N T D E LO D A J A LC E V K I S I K Z A G O S P O D A R S T V O «
Gospodarska zbornica Slovenije,
Obrtno-podjetniška zbornica
Slovenije, Trgovinska zbornica
Slovenije, Združenje
delodajalcev Slovenije,
Združenje delodajalcev obrti in
podjetnikov Slovenije GIZ in
Združenje Manager so javno
objavili zahteve gospodarstva,
ki so jih v petek (9. avgusta
2013) v dokumentu Kisik za
gospodarstvo naslovili na Vlado
RS in predsednico mag. Alenko
Bratušek.
POSTOPNO UKINJANJE SOCIALNE
DRŽAVE SE SPET NADALJUJE
PRAV V POLETNEM ČASU, KO
LJUDJE VEČINOMA NISO
POZORNI NITI NISO PRIPRAVLJENI
RAZMIŠLJATI O RESNIH TEMAH,
KER SO NA ZASLUŽENEM
DOPUSTU….
1 6 . m a j a s m o i m e l i n e s k l e p č n o s e j o r e gi j s k e ga o d b o r a
Izvršni odbor v sredo 12. junija na ponovnem sklicu 6. redne seje, (»prejšnja« seja IO sklicana 16.
maja je bila nesklepčna) prav tako ni končal ni končal redne seje, (zaradi
odhoda nekaterih članov ni bila zagotovljena sklepčnost), čeprav je tematika izjemno pomembna
tudi glede nadaljnjega obstoja regijske pisarne in jih mora nujno obravnavati regijski odbor!
Sekretar namreč brez soglasja organa po statutu SKEI ne more »sprovesti« nikakršnih nujnih
ukrepov, kot jih predlaga tudi Nadzorni odbor regije, v smislu prilagoditve finančnega plana
regije za leto 2013, ker obstoječi prilivi iz članarine sindikata ne zadoščajo za pokritje vseh fiksnih
stroškov. Brez soglasja najvišjega organa regijske organizacije pa nadaljnji koraki niso možni, zato
vas pozivam in prosim za udeležbo na seji!!
Izvršni odbor regijske organizacije, kot že rečeno, pa že drugič ni realiziral oz. zaključil svoje redne
seje!
20. junija smo po telefonu odpovedali sejo, ki bi bila ponovno nesklepčna, seznam klicanih in
vabljenih:
K o n e c s e p t e m b r a O K R O Ž N I C A a ge n c i j s k o d e l o p o d l u p o
inšpekcije dela
Tudi v naši regiji se pogosto pojavljajo nezakonite metode zaposlovanja s strani neregistriranih
agencij, ponekod pa se celo del plač redno zaposlenih plačuje na roko.
Nezakonita delovna razmerja olajšajo izkoriščanje posameznika, zato se sindikat proti vsem takih
oblikam zaposlovanja bori z vsemi sredstvi. Tako skrivanje dejanskih dohodkov posameznikov, pa
seveda na dolgi rok škoduje družbi kot celoti, kar ni ravno dober obet za prihodnost.
ver 1
Stran 15 od 40
Zato vam prilagam informacijo, da bo to področje v bodoče še malo bolj pod nadzorom pristojnih
služb. No vsaj upamo, da bo temu res tako.
Po novem bo bolj jasno opredeljena razlika med opravljanjem dejavnosti zagotavljanja dela
delavcev uporabniku in opravljanjem storitev na podlagi civilnopravne pogodbe, kjer je bilo do
zdaj največ zlorab. Tako bodo lahko dejavnost opravljale le agencije, za katere je to glavna
dejavnost, večji pa bo tudi znesek zahtevanega osnovnega kapitala (30 tisoč evrov). Tuja podjetja
bodo morala imeti v Sloveniji podružnico. Ministrstvo bo ustanovilo tudi posebno skupino, ki bo
nadzorovala posredovanje dela, višje naj bi bile tudi kazni za kršitve - povišale naj bi se z 10 tisoč
na 30 tisoč evrov. Če bo inšpektor pri istem delodajalcu več kot dvakrat v zadnjih 12 mesecih
pravnomočno izrekel globo za kršitve, bodo takemu delodajalcu lahko odvzeli dovoljenje in ga
izbrisali iz registra.
ver 1
Stran 16 od 40
P R I SK L E D N I K I
V podružnice poslan paket gradiv z opozorilom na priskledništvo v sindikatih…
D E L I T V E N I K LJ UČ Č LA N A R I N E
Ključ delitve članarine sindikata SKEI je trenutno naslednji;
SKEI program; 18%,
SKEI stavkovni sklad; 7%,
Regijska organizacija; 30%,
Sindikalna podružnica; 36%,
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS; 9%.
(Obstoječi 15. člen pravilnika o finančnem poslovanju SKEI Slovenije se je 25.2.2010 spremenil
tako, da se je nov tekst glasil: »Članarina v višini 1,0 % od osnove iz 10. in 12. člena tega pravilnika
se ob izplačilu plač razdeli: 36 % se nakaže sindikalni podružnici, 64 % se odvede na zbirni račun
SKEI Slovenije pri Delavski hranilnici, z oznako SKEI Slovenije. Obračun in nakazilo obračunane
članarine opravi računovodska služba delodajalca na dan izplačila plač.«
V podjetja smo poslali
podjetniškem nivoju:
p o z i v,
da
pričnejo
s
p o ga j a n j i
na
Glede na doseženo v pogajanjih lahko ugotovimo, da je možno in torej potrebno dosežene
odstotke dvigov na državnem nivoju, glede na trenutno stanje urnih in mesečnih tarifnih sistemov
v naših podjetjih, ki se praviloma razlikujejo od sistema na državnem nivoju, doseči le z dodatnimi
podjetniškimi pogajanji!
»Naša obveznost je, da predlagamo in izvedemo pogajanja za povišanje vseh osnovnih plač pri
delodajalcih za leto 2013, kjer še to ni bilo izvedeno.« Bogdan Ivanovič
Kdor želi, da bi se v pogajalski proces vključil še kdo, naj to prosim pravočasno sporoči, glede na
to, da se je že pričel čas občasnih odsotnosti zaradi dopustov.
K O M I S I J A Z A V A R ST V O I N Z D R A V J E P R I D E L U S K E I
2. Julija 2013 smo poslali v podjetja poziv, da iščemo prostovoljce ki bi bili pripravljeni povabiti
našo komisijo na ogled podjetja in pogovor o varnosti in zdravju pri vas v vašem podjetju!!
Do sedaj je bila komisija v naši regiji v podjetju HELLA SATURNUS, kjer so bili zelo zadovoljni s
stanjem na tem področju!!!
Dobili smo pozitiven odziv iz podjetja HERZ Šmartno, kjer sem bil prav v tistih dneh na obisku, a
kasneje ni prišlo do dogovora.
V A R ST V O O SE B N O ST I I N I N T E G R I T E T A P I SE M S K I H P O ŠI LJ K
podjetja. Vir: http://skrci.me/uH4VT o videonadzoru
http://skrci.me/Jlpog ter informacijo »Odločbe in mnenja« - Varstvo osebnih podatkov
Julija smo poslali okrožnico v
P O SE G A N J E V N E O D V I S N O ST S I N D I K A T A
Zaznanih vse več poskusov vodstev glede poseganja v neodvisnost sindikata v podjetju
Ker se vse več vodstev vpleta v delo neodvisnega sindikata SKEI, smo podružnicam poslali vse
pravne okvire, ki ščitijo pravno neodvisnost in samostojnost naše organizacije.
Nenazadnje je neodvisnost od delodajalcev osnovni predpogoj, da smo skladno z mednarodnimi
konvencijami in tudi ustavo republike Slovenije s strani slovenske države prepoznani, kot
reprezentativni sindikat za območje države SLOVENIJE!
ver 1
Stran 17 od 40
A k t i vn o s t i i n p r o b l e m a t i k a v p o d r u ž n i c a h
CIMOS TITAN Kamnik
Kršitve in pritiski na predsednika v podružnici se v maju nadaljujejo, na sliki je delček pojasnila
našega pravnika, da delodajalec ni storil kaznivega dejanja, pojasnilo je terjal predsednik
sindikata….
V podjetju se je dogajal nepravilen obračun nadurnega dela, zato je predsednik delodajalca
prijavil inšpekciji za delo. Pojasnilo se je slišalo takole; delavci prejemajo minimalno plačo. Na
plačilni listi je napisana osnovna plača, dodatek na minulo delo in drugi morebitni dodatki, na
koncu pa še vedno zmanjka do minimalne plače. Ker mora delodajalec izplačati vsaj minimalno
plačo, ponavadi napišejo na plačilno listo »dodatek do minimalne plače« in tako pokrijejo razliko.
S tem samo po sebi ni nič narobe. Ustna obrazložitev, češ, da gre pri tem dodatku za plačilo
nadurnega dela, takšnem primeru ni bila pravilna. Nadurno delo je namreč potrebno plačati
poleg minimalne plače!
Iz članka v našem časniku DE: »Predstavniki
Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije
(Skei) in vodstva Cimosa so se sestali na
sedežu Cimosa v Kopru v aprilu 2013. S
sindikalne strani so na pogovoru poleg Jerkičeve
sodelovali še predsedniki podružnic Skeia
Trajko Isovski (Cimos Koper), Vincencij Jakopič
(Litostroj Power), Jože Rijavec (Cimos Titan),
Jože Kolar (Livarna Vuzenica), Ivan
Likar (Cimos TAM AI) in sekretar kraškonotranjske in obalne regijske organizacije Skeia
Sašo Ristić.«
CIMOS TITAN Kamnik –
V podjetju CIMOS TITAN Je prejelo regres domnevno le 28 zaposlenih z najnižjimi plačami. Ostali
v imenu sindikata zahtevajo, da podamo prijavo na Inšpekcijo za delo saj gre za domnevno kršitev
Zakona o delovnih razmerjih in sicer neizplačila regresa za letni dopust vsem zaposlenim, razen
cca 28 zaposlenim z najnižjimi plačami. Kakor izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih in njegovega
131. člena, je regres delodajalec dolžan izplačati delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, in to
najmanj v višini minimalne plače.
Regres mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno
pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok
izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. V 55. členu KPD
stoji, da je regres za letni dopust in višina regresa določena s tarifno prilogo in se izplača
najkasneje do konca meseca junija tekočega leta.
Skladno s KPD za kovinske materiale in livarne 830 € (Ur.l. RS št. 70/12)
V lanskem letu je sindikat pisno nasprotoval pri nekaterih odpuščanjih invalidov, a žal nismo bili
uspešni.
ver 1
Stran 18 od 40
PRIJAVA NA INŠPEKCIJO DELA
Gre za domnevno kršitev Zakona o delovnih razmerjih in sicer neizplačila regresa za letni dopust
vsem zaposlenim razen cca 28 zaposlenim z najnižjimi plačami.
Kakor izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih in njegovega 131. člena, je regres delodajalec dolžan
izplačati delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, in to najmanj v višini minimalne plače.
Regres mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. S kolektivno
pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok
izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. V 55. členu KPD
stoji, da je regres za letni dopust in višina regresa določena s tarifno prilogo in se izplača
najkasneje do konca meseca junija tekočega leta.
KPD za kovinske materiale in livarne 830 € (Ur.l. RS št. 70/12)
IX. KAZENSKE DOLOČBE ZDR1
217. člen
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni
podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
25. delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom tega zakona;
Dinos
V Dinosu nadaljujejo z »ukrepi« nižanja plač, ker pisnih meril za konkretno delovanje ni oz. jih ne
pokažejo sindikatu. V nekaterih poslovalnicah so že začeli ponujati v podpis dodatke k POZ,
mnenje našega pravnika je da sklep uprave z dne 28.5.2013 nima glede nižanja plače sam po sebi
nobenih pravnih posledic. Brez podpisa nove pogodbe oz. aneksa ni nižje plače za delavce! Kdor
dodatek k pogodbi podpiše, se mu plača zmanjša, se pravi dogovorno, kar je v skladu s predpisi.
Kdor ne želi, da se mu plača zniža, pač aneksa ne podpiše.
P i s n o s m o o p o z o r i l i p r e d s t a vn i c o p o d j e t j a D i n o s z a va r n o s t i n
z d r a vj e
Stanislav Gaber – šikaniranje sindikalnega zaupnika zaradi sindikalnih dejavnosti in opozarjanje na
nepravilnosti. Posledično so se v podjetju začela šikaniranja in kazenska premestitev delavca, ki je
opozoril na težave iz Celja v Ljubljano, da bi ga imeli bolj na očeh. Žal je bilo zaradi obstoječih POZ
vse zakonito, sindikat v podjetju pa z novim vodstvom ne deluje v smeri zaščite delavcev, pač še
bolj v smeri obveščanja vodstva!
Ugotovitve pri transportu materiala in logistiki pri popoldanski izmeni, so vsebovale opozorila na
neustrezno razsvetljavo nevarnega delovišča, saj delo poteka v popolni temi, sindikat zahteva, da
se izpolnijo naslednji pogoji, kot so luči na samem skladišču v Celju (deponija kovin pri škarjah),
enako za Slovenske Konjice, Velenje, Trbovlje. Zahtevali smo, da vodstvo zagotovi, da bodo
transportni kontejnerji pokriti z mrežo (papir, karton časopis, folija), saj na teh skladiščih nimajo
mrež. Zahtevali smo, da se kontejnerje v katerih je naložen kovinski material pred odvozom
stehta zaradi pogostih preobremenitev vozil. Zahtevali smo, da zagotovijo, da ima voznik v kabini
baterijsko svetilko. Opozorili smo, da bi v snežnih razmerah morale biti vse prevozne poti
očiščene in posute s soljo že v dopoldanskem času, saj so se pripetili zdrsi vozil in tudi ena
nesreča s tovornim vozilom. Zaradi neurejene logistike, za katero šoferji ne morejo biti odgovorni,
ko se material dostavi neposredno iz skladišča do končnega prevzemnika, se je potrebno prej
dogovoriti za prevzem v popoldanskem času, (primer: iz skladišča Velenje v Štore Steel ) saj imajo
v Štore Steel dobavo jekla od 6 do 14 ure v izjemnih primerih do 18 ure za kasnejšo dobavo pa se
je potrebno vnaprej dogovoriti. Voznike je motilo še, da dopoldan stoje, prevozi se opravljajo
popoldan, kar je zagotovo manj racionalno.
ver 1
Stran 19 od 40
Predlagali smo, da se delo prekine za 30 dni in da se zadeve najprej uredijo, saj so ogrožena tako
življenja kot premoženje lastnika.
K r š i t e v » p r a v i l « k o m i s i j e z a p o go j n i o d p u s t i n va l i d o v
V Dinosu smo zaznali domnevne nedoslednosti v postopku. Pooblaščenka za kadrovske zadeve v
DINOS d.d. je priznala, da sindikata (v tem primeru in morda tudi v ostalih odpuščanjih invalidov
niso obveščali, ker menijo, da to storijo šele po prejemu odločbe državne komisije!!
O tej neskladnosti, napačnemu ravnanju in nedoslednost v postopkih obveščanja SINDIKATA, ki
so v nasprotju s temeljno pravico, ki jo daje zakonodaja, da je sindikat pravočasno obveščen o
usodi članov!
Predvsem glede odsotnosti pravočasnega obveščanja sindikata in hkraten obstoj izrecnega
pooblastila in napotila v kadrovski mapi, da se v vseh primerih, ko gre za usodo delavčevega
delovnega razmerja obvesti sindikat v podjetju in širše!
S O LI D A R N O S T N A P O M O Č Č LA N U
Na 4. korespondenčni seji, za odločanje o možnosti dodelitve solidarnostno-finančne pomoči
našemu članu …………….. iz SKEI DINOS.
Na osnovi navedenega smo mu za saniranje poplave odobrili solidarnostno-finančno pomoč v
višini 200,00 €. (prošnjo za dodelitev solidarnostne pomoči s slikovnim materialom.)
P r e p o ve d u p o r a b e m o b i l n e g a t e l e f o n a
Je doživel predsednik sindikata iz CIMOS Titana. Težave s telefoni se pojavljajo tudi v podjetju
Lajovic Tuba. Podobno prepoved je zapovedal predsednik uprave v podjetju MAGNETI
Stopnja demokracije je na delovnem mestu dejansko močno omejena, skratka pravno mnenje je
tako kot je, dejansko pa delavec lahko tvega opomin, če ne dela skladno s pogodbenimi določili.
Gre sicer za povsem legitimno pravico odgovornih v podjetju, da zahtevajo, da med delom
delavec ne počne karkoli, kar bi vplivalo na njegovo učinkovitost, kot je to že sicer zapisano v
posameznih pogodbah o zaposlitvi in delovni zakonodaji.
Imajo pa vse stvari svoje meje. Veliko lahko na tem področju dosežemo s pogovorom med
predstavniki sveta delavcev, vodstva in sindikata...je pa problem telefoniranja lahko zelo različen
in moteč faktor ali celo nevaren moment po različnih delovnih okoljih.
M n e n j e o d v e t n i k a o u p o r a b i t e l e f o n o v m e d d e l o vn i m č a s o m
Delodajalec ne more prepovedati delavcu uporabo mobitela na splošno, saj za kaj takega ne
obstaja zakonska podlaga. V določenih primerih pa je lahko uporaba mobitela prepovedana, kot
npr. voznikom med vožnjo vozila, ker to določajo posamezni predpisi, sprejeti s strani države.
Seveda pa gre lahko za kršitev delovne obveznosti, če delavec, namesto da bi delal, govori
»privat« po telefonu. Nihče pa ne more prepovedati delavcu, da bi uporabljal Mobitel, ko ima
npr. odmor ali ko čaka na delo!
STEČAJ TOSIN
Delavci podjetja Tosin so nas ponovno klicali in spraševali po stanju »Žal po več kot letu dni od
sklenitve dogovora delavci še vedno niso poplačani. Tako ni preostalo drugega, kot da smo
ponovno vložili predlog za stečaj, obenem pa še izvršbe in preostale tožbe.« Zoper Tosin smo
konec leta 2010 vložili predlog za začetek stečajnega postopka. Na prvi stopnji so nam zahtevo
zavrnili, češ, da je dovolj sredstev za poplačilo vseh terjatev, na drugi stopnji so naši pritožbi
ugodili, nato pa smo se v ponovljenem postopku dogovorili z direktorjem, da proda na trgu
ver 1
Stran 20 od 40
nepremičnine in delavce poplača. Naredili smo poimenski seznam delavcev in seznam terjatev po
posameznem delavcu. Namreč, prodaja na dražbi v okviru stečajnega postopka običajno prinese
manj, kot redna prodaja.
AS Domžale
Sredi poletja so v podjetju AS Domžale prerazporedili delovni čas, najprej na nezakonit način obšli
sindikat v podjetju, kamor smo naslovili pismo;
Obvestilo vodstva mora predstavljati informacijo sindikatu o začasno prerazporejenem delovnem
času za obdobje 6 mesecev. Točno po urah in dnevnih se bo delovni čas verjetno določal sproti,
vendar morajo biti delavci obveščeni najmanj 24 ur prej. Če se npr. delovni čas prerazporedi v
četrtek, morajo o tem biti delavci obveščeni najmanj v torek. Iz prve točke obvestila izhaja, da se
bodo delavci napotili na letne dopuste v skladu s poslovnimi potrebami. Iz zakona pa izhaja, da je
potrebno upoštevati tako potrebe delovnega procesa, kot tudi potrebe delavca in njegove
družine. Dopust se tako določa sporazumno (1. odstavek 163. člena ZDR-1) Razumljivo je, da če v
podjetju ni dela npr. junija, da se skuša v podjetju doseči, da čim več delavcev ta mesec koristi
dopust. Če se delavec strinja, da gre npr. junija na dopust, potem problema ni. Če pa se ne
strinja, potem pa predlagamo, da se to jasno izpostavi, da se vloži zahteva za varstvo pravic ter da
se pojasni, zakaj tedaj delavcu koriščenje dopusta ne ustreza. Če posebnega razloga nima, potem
menim, da delavcu ne preostane drugega, kot da pač koristi letni dopust. Če prav razumem, bodo
delavci morali koristiti celoten letni dopust v času od junija do novembra 2013, razen treh dni, ki
jih bodo lahko koristili konec leta. Pri teh zadevah predlagam fleksibilnost oz.prilagodljivost.
Namreč, lahko se zgodi, da delavec raje koristi dopust pozimi, ker rad z družino smuča, vendar je
dejstvo, da brez soglasja delodajalca delavec dopusta ne more koristiti, razen enega dneva.
Teden dni pa lahko delavec z šoloobveznimi otroki koristi v času šolskih počitnic (2 in 3. odstavek
163. člena ZDR-1). Navedeno pomeni, da v prvi vrsti se koristi dopust tedaj, ko to omogoča
delovni proces. In v okviru tega možnega, ko to delavcu ustreza. Menim, da podjetje ne more
preživeti, če je v težavah in občasno nima dela, in bi dopuščalo, da so delavci v času pomanjkanja
na delo na čakanju na delo, v času, ko delo je, pa bi koristili letni dopust. To enostavno ne gre.
Najbolje, da se v čim večji meri delavci uskladijo med sabo, s svojimi družinami in z delodajalec,
kdaj na dopust. Seveda, v okviru možnega, tako da do "prisilnega" dopusta ne pride.
FOTONA
Julija so lastniki posesali vse dobičke iz podjetja FOTONA, »Država lasersko obdelala dobiček
Fotone« je bil naslov v nacionalnih medijih… Država je predčasno odpoklicala vse nadzornike
Fotone in imenovala nove, po meri upravnega odbora PDP, ki ga vodi Borut Jamnik. Še večje
presenečenje je bil izglasovani predlog o izplačilu dividend za lani, s katerim je država iz
ljubljanskega proizvajalca laserjev počrpala ves bilančni dobiček preteklih let.
Prodajna pogodba za družbo Fotona, ki je prek družbe PDP v večinski lasti države, naj bi bila
sklenjena v prihodnjih dnevih. Poleg finančnega sklada Alpe Adria Balkan Fund, ki ima sedež v
Gibraltarju, naj bi se za nakup družbe zanimalo tudi ameriško podjetje Technology4Medicine. To
podjetje je ustanovil nekdanji direktor družbe Biolase Technology Jeffrey Jones. Tako kot Fotona
se tudi Technology4Medicine ukvarja s proizvodnjo dentalnih laserjev. Po neuradnih informacijah
naj bi izbrani kupec za Fotono odštel od 15 do 20 milijonov evrov. Predsednik Fotonine uprave
Matjaž Lukač je pojasnil, da so v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim
obdobjem lani prihodke od prodaje zvišali kar za 43 odstotkov, na okoli 15 milijonov evrov. Poleg
tega se je zvišal tudi čisti dobiček, vendar njegove višine Lukač ni želel razkrivati. Za predstavo,
Fotona je lani dosegla 711.000 evrov čistega dobička, pri čemer so prihodki znašali 18,4 milijona
evrov.
ver 1
Stran 21 od 40
Veliko zaslug pri pospešku razvoja Fotone ima nedavno razviti ginekološki laser, ki se med drugim
uporablja za zdravljenje inkontinence in vaginalno releksacijo. V svetu so sicer zelo cenjeni
Fotonini dentalni laserji, s katerimi slovenska družba obvladuje od 30 do 40 odstotkov globalnega
trga. Poleg državnega podjetja PDP sta večja lastnika Fotone še ciprsko podjetje G. I. Dakota
Investments Limited, ki je del skupine KS Naložbe Igorja Laha, in Iskra (10,40 odstotka delnic).
I s k r a SI ST E M I
Večinski lastnik in direktor Šešok nadaljuje z ustrahovanjem in grožnjami predsedniku sindikata
Zvonetu Hižarju, tako da je zadeva že močno zaostrena. Prepričevanje predsednika uprave, naj
Hižar prepriča delavce k podpisu priloženega aneksa, počasi presega vse normalne okvire.
»akon in kolektivna pogodba določata najnižjo možno plačo. Delavec in delodajalec pa se lahko s
pogodbo oz. aneksi dogovorita za isto ali pa višjo plačo. Podjetje je v težavah in to pomeni pritisk
na lastnike ter vodstvo podjetja, le-ti pa izvajajo pritisk na zaposlene in tako skušajo zmanjšati
stroške, ki jih predstavljajo plače.«
Če bi ti pritiski prerasli v mobing, tj. vsakodnevno šikaniranje sindikalistov in drugih delavcev, je
odvetnik predlagal, da se najprej preko sindikalne pravne službe vloži zahteva za varstvo pravic,
nato po potrebi obvesti inšpektorat za delo ter zainteresirano javnost in na koncu, če ne bo
rešitve, pa sproži spor pred delovnim sodiščem in v najhujših primerih tudi vloži kazensko ovadbo
na podlagi 197. člena KZ.
L i k vi d a c i j e , z d r u ž e va n j a i n p r i p o j i t v e p o d j e t i j s i s t e m a I SK R A v
lasti Dušana Šešoka
Dušan Šešok je pred prihodom na čelo finančnega (in kasneje industrijskega ministrstva) vodil
Julon. »Šešok je rotiral papirje in zamenjeval deleže v skladih« (naslov članka v slovenskem
Dnevniku) Vodja Iskre d.d. je Dušan Šešok in je na čelu podjetja od leta 1993. V letu 2006 je
opravil menedžerski odkup, 15 let je bil tudi predsednik Košarkarske zveze Slovenije, marca 2010
pa je odstopil s položaja predsednika KZS. Šešok je bil tudi minister za finance v prvi Peterletovi
vladi v obdobju 1991-1992., nato pa minister za industrijo in gradbeništvo v Drnovškovi vladi med
letoma 1992 in 1993. »Leta 2006 je prek podjetja MAOS skupaj s 50 menedžerji izpeljal
menedžerski odkup podjetja.« Marca 2007 so Finance objavile, da se je nekaj menedžerjev uprlo
Šešoku. Očitali so mu nepregledno trgovanje s parkiranimi delnicami pred menedžerskim
prevzemom in zavajanje pred dokapitalizacijo Iskre. Zaradi tega so zahtevali njegov odstop. Šešok
je povedal le, da je Iskra zdaj zasebno podjetje, »in ni prav, da se javno govori, kaj se dogaja v
podjetju«.
S k o r a j s p r e gl e d a n o v a vg u s t o v s k i v r o č i n i - Š E Š O K O M A N I J A
Teksta Gorana Lukića: »Ob rob hvalnicam norosti: ko je pot iz krize - ukinitev minimalne plače in
»ob rob šešokonomiji: Reši nas šešokonomija hudobnega duha minimalne plače«
»Vsi se še spomnimo izjave iz javne tribune Gospodarske zbornice Slovenije o rasti o
gospodarstva in novih delovnih mestih, kjer je bilo med drugim rečeno, da je treba ukiniti
minimalno plačo ter regulacijo plač v celoti prepustiti trgu. A ta izjava Dušana Šešoka,
predsednika uprave Iskra Sistemi, ima še drugi del, ki smo ga lahko slišali tudi včeraj v oddaji
Utrip, in sicer: »Pa naj začnejo delati z recimo 400 EUR bruto, pa naj se dokazujejo«. Seveda
Šešok ni mislil na menedžerje, temveč na delavce.«
ver 1
Stran 22 od 40
I Z J A V A S T O LE T J A - D u š a n Še š o k :
»Sprejetje fiskalnega pravila v ustavo bo jasno znamenje finančnim trgom, da smo v Sloveniji
pripravljeni na spremembe, da bomo porabili toliko kot ustvarimo ... Janša se je dobro lotil
ukrepov za zmanjšanje porabe, a izkupiček je manjši, kot ga potrebujemo. Še vedno je čas, da
politika najde konsenze in izpelje reforme. V sobo bi morali zapreti Janeza Janšo, Zorana
Jankovića, Boruta Pahorja, Gregorja Viranta in Radovana Žerjava. Če se ne morejo dogovoriti, naj
nas vodi Bruselj. Tehnična vlada ni rešitev. Če pade zdajšnja vlada, je to zelo sabo znamenje
finančnim trgom, in preden bi dobili tehnično vlado, bi trgi ponoreli.«
K a j j e t o R UM E N I S I N D I K A T
izjava rumenega sindikalista iz Kranja:
http://skrci.me/64O63 »Dokler so stvari neškodljive za zaposlene in se lastnik, ki nas prepričuje,
da je treba odstraniti slabe in nedobičkonosne programe, pri tem vsaj poskuša obnašati socialno,
je to v redu,« pravi vodja sindikata SGS v podjetju Bojan Jančar. Predsednik tega sindikata je
očitno na strani Šešoka, kar sva skupaj z Dušanom Velšetom izkusila na sestanku pri Šešoku v
Ljubljani.
Povzeto po članku v DELO »Prave« Iskre v Kranju, kjer je nastala pred 66 leti, ni več
ZGODOVINA JE NEIZPROSNA
“Bila je sreda, 6. decembra 1989. Moški v črni obleki je stal nasproti 150 delavcem Iskre
Avtomatike, takratnega tozda Tovarne naprav za energetiko v ljubljanskih Stegnah. Dvignil je
roko, z njo pokazal po prostoru in rekel: »Te zidove ste že požrli in zapravili denar upnikov.« Bil
je dan sv. Miklavža, ki prvi iz skupine treh dobrih decembrskih mož obdaruje pridne, moškemu
pa je bilo ime Igor Triller. To so bili začetki konca velike Iskre, ki je dobri dve desetletji kasneje
v veliki večini pristala v rokah dveh novodobnih tajkunov – Dušana Šešoka in Jožeta Godca.”
P O J A V I N E Z A K O N I T E G A N I Ž A N J A O SN O V N I H P LA Č
Že januarja je direktor v ISKRA SISTEMI enostransko znižal plače za 10%. Pričeli smo s pravnim
postopki s pomočjo regijskega odvetnika in pisnimi nasprotovanji s strani podružnice. V bistvu gre
za pravno vzdržnosti sklepa (zmanjšanje plač - 10%) iz naziva poslovne uspešnosti na račun
uspešnosti delavca. Zadeva je najmanj dvomljiva, če že ne nezakonita. Obvestilo, ki smoga prejeli
v pisarno navaja; »Delavci Iskre Sistemov d.d. dobivamo že 4. mesec zapored zmanjšano plačo za
10% iz naziva delovne uspešnosti ; razlog: nedoseganje začrtanega letnega plana »
Litostroj Jeklo
Prišlo je do zaostrovanja s strani direktorja Gnamuša, navkljub dejstvom, da delodajalec ne
izpolnjuje zavez po zakonu iz preteklosti. Delavci predolgo molčijo. Plačilo prispevkov za vse za
nazaj še ni realizirano. Vendar posamezniki, ki to vedo, zaenkrat ne želijo sodelovati v postopku.
Za pokojninsko zavarovanje pa Litostroj še vedno za vse zaposlene zamuja za mesec do dva. Kar bi
lahko dokazali z izpiski iz DURS. Gnamuš je grozil z odpuščanjem 15 delavcev enega dela livarne,
pa je potem odpustil le dva, ki sta začela sodni postopek na DSS, zaradi domnevnega šikaniranja…
Delodajalec Litostroj Jeklo prispevke za ZPIZ kompenzira z državo, ko mu ta vrača DDV, ima pa
velike likvidnostne težave zaradi vračanja svojega managerskega kredita, ker je 100% lastnik
tovarne. Novo vodstvo sindikata LITOSTROJ JEKLO je od junija 2012, ko smo predlagali izključitev
ver 1
Stran 23 od 40
iz sindikata, zaradi zlorabe pooblastile prejšnjega predsednika v sestavi: predsednik Brakić
Husein, podpredsednik Gilly Aleksander, blagajnik Gerzić Asim, ostali člani IO Bajinović Milivoje,
Pandžić Halid. Žal je prišlo do neizplačila regresa za letni dopust 2013, čeprav je direktor Gnamuš
obljubil, da bo izplačan pravočasno.
V juliju smo potrebovali nujno pravno pomoč , saj se je likvidnostna situacija zaostrila do tem
mere, da je imelo podjetje dalj časa blokirane račune… , direktor podjetja, ki ima v lasti več
podjetij, le tega očitno ne zmore več. Trenutno ima ljubljanski kolektiv blokiran račun, plače
dobijo preko firme v lasti vodilnih mož.
D O S E D A N J E K R ŠI T V E N A K A T E R E J E B I L D E L O D A J A L E C P I SN O
O P O Z O R J E N T UD P R E D ST A V K O :
Zahteve do našega delodajalca:
Redno izplačilo plač
Redno vplačilo pokojninskega zavarovanja
Redno izplačilo jubilejnih nagrad, solidarnostnih pomoči in odpravnin ob
upokojitvi.
Lani je bila v podjetju polovica članov sindikata, kar je okoli 150. Po dogovoru s sindikatom v
podjetju so s 30. majem 2013 poslali na čakanje na domu približno 50 zaposlenih v glavnem iz
republik bivše skupne države, ki najteže preživijo brez rednega toplega obroka v tovarni in v
glavnem s slabše neurejenim bivanjem pri nas. S tem dejstvom je seznanil vodstvo kar predsednik
sindikata, tako da so pri sestavi spiska upoštevali ta kriterij. Podjetje nima sredstev za redno
proizvodnjo, pa tudi sindikat okleva zaradi domnevnih dogovorov lastnika z ministrstvom za
gospodarstvo, Ne ve se pa skoraj nič ne o dolgovih firme, ne o morebitnih hipotekah…preveč
podjetij ima v lasti ista struktura ljudi.
Pogovarjajo se z bankami in celo bivšim lastnikom IHC iz Nizozemske, ki je po privatizaciji v
Sloveniji prodal tovarno sedanji strukturi. Problem ni toliko v naročilih pravijo, pač pa v obratnem
kapitalu za financiranje proizvodnje, nabave materiala. V podjetju je prisotna visoka stopnja
negotovosti v podjetju, Brakić prosi »da damo še malo časa« pred obveščanjem javnosti….več
informaciji takoj po 18. juniju, ko bo verjetno jasno več…
M A LO Z G O D O V I N E l a s t n i n j e n j a l i va r n e t u r b i n Li t o s t r o j
Lani smo s tem sindikatom doživeli prekinitev sodelovanja z bivšim predsednikom Igorjem
Pervanom , (izvoljen februarja 2010, v letu 2011 pa je prenehal hoditi tudi na seje Izvršnega
odbora regije), potem pa se je razvedelo, da je verjetno »posvojil« sredstva na računu, bil
disciplinsko obtožen, sam sem bil pozvan da ga branim, potem pa je odšel in se očitno pogodil z
vodstvom da je šel na zavod, da bo še malo nagajal sindikatu pri postavljanju na noge. Potem je
zapustil podjetje in po nekaj mesecih sicer vrnil denar, ko smo vložili namero za kazensko ovadbo.
Dokumentacija sindikata pa je bil pridobljena šele naknadno…
V maju 2012 smo nekako začeli postopek volitev in zamenjave, kar se je vleklo skoraj vse do
konca leta 2012…v juniju so med vsem »cirkusom« predlagali predsednika Halida Pandžića, ki je
potem dan pred volitvami odstopil od kandidature…koncem junija nam je nato nekako uspelo
izvoliti predsednika Brakića in delno novo ekipo …v jeseni smo imeli v podjetju med drugim še
smrtno nesrečo….
V podjetju je sicer varnost na nizkem nivoju, a mi je vodja kadrovske po mojem posredovanju
namignila, da bodo probleme sicer laže reševali sami….z direktorjem sem se srečal le enkrat na
»obrambi« pred »odpustom« za Igorja Pervana, govorila pa je takrat v glavnem le direktorjeva
desna roka ga. Hartman Doroteja….Direktor je vsaj meni že takrat nakazal z obnašanjem, da so
njemu kontakti s sindikalisti bolj muka in nujno zlo, ki je bolj pod častjo takega gospoda, kot del
ver 1
Stran 24 od 40
normalnega poslovnega odnosa…Po izjavah delavcev na športnih igrah v Novem mestu, se je v
letošnjem letu končno odrekel pregrešno dragega mercedesa, ki je bil edini tak v Sloveniji,
gospod pa sicer še vedno poseduje »Cesno«, …Direktor Miroslav Gnamuš je žal zelo tipičen
slovenski tajkun. Gre za človeka, ki je po seznamu društva malih delničarjev bil v letu 2009 97. na
seznamu najbogatejših Slovencev, z 11. 5€ milijona ocenjene vrednosti premoženja in precejšnjim
portfeljem podjetij v lasti. Seveda so visoke anuitete in kriza naredile svoje)
P o ga j a n j a z a t a r i f n o p r i l o go l i va r n i n k o vi n s k i h m a t e r i a l o v
Predsednika Brakića in Joca Rijavec smo opozorili na nevarnost odpovedi kolektivne pogodbe.
Rijavec predlagal posredovanja za skupni sestanek sindikalistov skupine CIMOS z državnim
sekretarjem iz urada predsednice vlade Gašparjem G. Mišičem glede državne pomoči financiranja
novega projekta z novim kupcem iz Nemčije, saj matični CIMOS očitno glede pomoči svoji livarni
ne kaže velikega zanimanja. Direktor Drago BRENCE ima po besedah sindikalista, zadosti velik
vpliv v združenju, da bi bi bilo pomembno prepričati ga v posredovanje za KPD.
L A J O V I C T UB A
Predsednica Anita BLATNIK – povedala, da so v podjetju po pogajanjih dosegli, da je sedaj 710,70
€ bruto sedaj njihova najnižja osnovna plača I. tarifnega razreda v podjetju, nimajo pa več takih
najnižjih plač, kot so dogovorjene v tarifni prilogi SKEI! Izjemnega pomena za podjetje je tako
dosežena trajna sprememba plačnega sistema, saj je bil dosežen dogovor, da se ukinejo trije
najnižji plačilni razredi. Tako je zdaj najnižja plača v podjetju skoraj že izenačena z zakonsko
minimalno plačo, ki je zdaj 783,66 € bruto. Na osnovi tega uspeha pri pogajanjih z vodstvom in
lastnikom, je bil opravljen tudi intervju s predsednico, ki bo objavljen eni od prihodnjih številk
naše Delavske enotnosti.
L I T O ST R O J P O W E R Lj u b l j a n a –
»V britanskem časniku Financial Times je bil objavljen mednarodni razpis za prodajo Cimosovega
hčerinskega podjetja Litostroj Power. Čeprav se je še pred kratkim pojavila ideja, da bi
proizvajalca turbin za hidroelektrarne prodajali brez pripadajočih zemljišč, na katerih ima
hipoteke SID banka, je naprodaj skupaj z njimi. Po najnovejšem dogovoru je namreč SID banka, ki
ji Cimos dolguje okoli 60 milijonov evrov, soglašala, da se na ločenem računu začasno zadrži
kupnina od prodaje družbe, in sicer dokler se ne vzpostavi nadomestno zavarovanje.«
Na zahtevo bank upnic je poskušal Cimos že lani prodati Litostroj Power. Kot favorit se je omenjal
poljski finančni sklad, ki je za družbo najprej ponujal okoli 40 milijonov evrov, kasneje pa je
ponudbo skoraj prepolovil. Za nakup Litostroja Powerja naj bi se zdaj zanimal drug poljski finančni
sklad ARX Equity Partners. Ta je pred leti prevzel medvoško družbo Donit Tesnit in jo po dveh
letih preprodal
M o j e p i s m o č l a n o m s i n d i k a t a v Li t o s t r o j P O W E R
»Igračkanje z usodami slovenskih državljanov in narodnim bogastvom bo počasi preseglo vse
mere dobrega okusa in strpnosti.
Zgodba mora na tak ali drugačen način v javnost, najbolje da gre skozi usta delavcev Litostroja
vseh nivojev!
Verjamem, da zbrano znanje v glavah in rokah, predvsem pa srčna kultura zaposlenih
Litostrojčanov ne bosta dovolili, da bi bogastvo, ki je plod dela in znanja preteklih in up bodočih
generacij, prešlo v roke prekupčevalcev in kramarjev, ki kot jastrebi krožijo okoli Slovenije.
Neodgovorna politika in samooklicana elita sta nas očitno že prodali najslabšemu ponudniku.
ver 1
Stran 25 od 40
Krivični dolg, ki ga je vaši tovarni nakopala neodgovorna in pohlepna klika različnih interesov v
politiki in gospodarstvu sodi brez dvoma v kategorijo krivičnega, gnusnega dolga! (ODIOUS
DEBTS)
»Doktrina ''gnusnega dolga'' pravi, da drž. dolga, ki ga oblast uporabi za namene, ki ne služijo
interesom državljanov, le-ti niso dolžni odplačevati. To je koncept mednarodnega prava, ki je
podoben konceptu ničnosti pogodbe.«
P.S.
Zato bi lahko razmišljanja o zasedbi tovarne s strani zaposlenih in nadaljevanju pogovorov s
pravim strateškim lastnikom iz rubrike »znanstvena fantastika«, premaknili v dejansko opcijo
DELAVSKA KOOPERATIVA v upravljanju zaposlenih, pa čeprav samo začasnem!. Vsaj do trenutka,
ko se ne razjasni ozadje uničevanja s strani Cimosa in sproži postopke o ugotavljanju ničnosti
pogodb za hipotekarne kredite, ki so krivično obremenili sicer uspešno podjetje.«
REVIZIJA OCENE TVEGANJA 19-04-2013
Glede na izjemno pomembnost problematike in neodzivnost podružnic na tem področju,
predvsem glede potrebnih revizij ocen tveganja po podjetjih, menim da moramo priložen zapisnik
komisije za VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU SKEI in to tematiko obravnavati na eni od seji sveta
delavcev (kjer je organiziran) in na izvršnem odboru prav vsake podružnice!
Tomaž Rifelj iz podjetja H E L LA SA T UR N US je naš predstavnik v tej republiški komisiji in bi
morda njega ali celotno komisijo povabili na eno od prihodnjih sej Regijske organizacije, da bi na
kaj več povedali o delu komisije, predvsem pa da si izmenjamo potrebne informacije o področju,
ki je povsem po krivici zapostavljeno pri delu sindikata.
R E Š I LI SM O D E LO V N O M E ST O Č LA N U SI N D I K A T A
(domnevno nameščen konflikt in zlonamerno podtikanje članu sindikata)
V imenu sindikata je nasprotovanje napisal Vlado HAJDINJAK predsednik sindikata SKEI v HELLA
SATURNUS , v postopkih je sodeloval Svet delavcev in sicer namestnik predsednika sindikata
Tomaž Rifelj kot tudi predsednik Sveta delavcev Janez Debeljak. Ker sej je ekipa iz podjetja
zavzela za sodelavca, smo kljub majhnemu upanju na pravno rešitev spora, saj je strokovno
oceno podal odvetnik Pišek in rekle, da ima v takem primeru po njegovih izkušnjah minimalne
možnosti, da obdrži delo, ker je bil slednji nemudoma suspendiran z dela, ker da naj bi udaril
sodelavca. Podjetje po zakonu ni dolžno voditi dokaznega postopka, to zdaj opravi le sodišče. Na
neformalnem zagovoru je tako prisotnost sodelavcev in odvetnika, oseben odnos do DELAVCA
N.A. odločilno vplival na odločitev direktorja in delavec se je po 15 dneh lahko vrnil na delo.
Odločilno je pomagalo mnenje nadrejenega in nasprotovanje sindikata izredni odpovedi pogodbe
o zaposlitvi. Predmet: Obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi N.A., saj je delavec
slednji dne 3.9.2013 zahteval, da se o postopku izredne odpovedi obvesti svet delavcev podjetja
in naknadno še sindikat SKEI, katerega član je.
N e p r a v i l n o s t v p o d j e t j u T UR B O I N ŠT I T UT – a n o n i m n a p r i j a va n a
SKEI
Po izvolitvi novega vodstva je leto minilo žal bolj neodzivno kot odzivno, preveč javne pomoči
očitno nočejo. Do lani nismo imeli sestanka z nikomer od članstva. Jim je šlo dobro in niso
potrebovali stikov. Smo pa ves čas (na nekaj mesecev) v kontaktih od februarja letos. Nekdo je
skušal javno zbiti ceno podjetju z naslovom članka: »Turboinštitut diha na škrge; ga bo kupil
Kolektor Stojana Petriča? 13.09.2013 Finance 177/2013 Mateja Bertoncelj
ver 1
Stran 26 od 40
V Turboinštitutu, ki ga vodi Vladimir Kercan, zaposleni že tri mesece niso dobili plač. Tatjana Cibic
pojasnjuje: »Imamo likvidnostne težave. Rešili jih bomo prihodnji teden.«
Naši viri pravijo, da se o prevzemu pogovarjajo s Kolektorjem. Predsednik uprave Stojan Petrič
komentira: »Prevzemi podjetij, ki sodelujejo pri izdelavi vodnih elektrarn, kot sta Turboinštitut in
Litostroj Power, nas zanimajo.«
Medtem so mi v osebnem pogovoru nekateri zaupali, da so odnosi v podjetju na visokem nivoju,
prav tako medsebojno zaupanje, zaposleni kot solastniki, razumejo težave podjetja in niso hoteli
javno razkrivati problemov. Podpisan je bil TRIPARTITNI SPORAZUM, ki ga je za člane podpisal
Matjaž Krušec predsednik sindikata. Svet delavcev in IO sindikata v sta na svoji skupni seji v sredo
7.3.2012 sklenila, da podpreta predlog ukrepa direktorja, ki ga je dal na skupnem sestanku dne 6.
3. 2012 o začasnem zmanjšanju točke za 5% se sprejme in sicer v skladu z njegovim predlogom
pod naslednjimi pogoji, da Ukrep velja do 30.6.2012 torej z izplačilom plač za mesece marec,
april, maj in junij 2012, Na osnovi rezultatov poslovanja za prvih 6 mesecev 2012 se Svet
delavcev, IO sindikata in direktor dogovorijo o naslednjih možnostih:vrednost točke se vrne na
prvotno vrednost, ki velja dne 29. 2. 2012 pred uveljavitvijo predloga ukrepa in sicer s 1. 7. 2012,
se predvidi možnost povečanja točke, možnost povrnitve razlike plač, ki je nastala zaradi
uveljavitve tega ukrepa, podaljšanje ukrepa za določen čas. Izvedena mora biti kontrola, da je
povprečna masa plač po posameznih programih v času trajanja ukrepa za 5% manjša od sedanje.
Plače se izplačujejo v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo (do 15. v mesecu za pretekli
mesec). Vsaka izredna zamuda izplačila plač za pretekli mesec mora biti napovedana najmanj do 5. v
mesecu. Uprava in vodje programov sprejemajo predloge zaposlenih za izboljšanje učinkovitosti,
zmanjšanje stroškov z izboljšanjem delovnega procesa in siceršnjega smotrnega varčevanja.
Kljub pritiskom urednika spletne strani SKEI zaposleni nikakor zaenkrat ne želijo javne objave ne
na črni listi ne razkritja informacij o slabem stanju… Novi predsednik sindikata Matjaž Krušec mi je
povedal, da Zaenkrat ne želijo ne javne? publicitete, ne »slabih« informacij o podjetju, ker jim
menda dela še ne manjka je problem očitno plačevanja s strani naročnikov. Gre za probleme v
tujini, poteka pa spor med dvema bankama in sicer NLB in A Banko, ki si skačeta v zelje, saj gre za
obetavno podjetje še naprej. Ker sem zaznal korekten odnos predsednika sva dosegla zadostno
stopnjo zaupanja. Predsednik se je zavedal pomena pravne legitimnosti podružnice, na moja
opozorila so se januarja takoj odzvali, imajo »notifikacijski« sklep«, postopek izvolitve in
registracijo podružnice pravilno regulirano, mi je pa Krušec obljubil, bolj redne stike.
K O LE K T O R I Z I D R I J E N A K UP UJ E P O D J E T J A V LJ UB LJ A N I
Po prevzemu ETRE33, se njihovi apetiti selijo še k Turboinštitutu in k Litostroju Power. Zapis v
Financah je zgovoren:
»Z izjemo generatorjev lahko vse naredimo doma. Težavi pa sta kakovost in nadzor, zlasti po
izkušnjah pri gradnji TEŠ 6 in avtocest. Treba je zagotoviti dober nadzor. Posli se bodo tu našli za
projektante, pravnike, pripravljavce dokumentacij, dobavitelje elektrostrojne opreme in
gradbince. Med podjetji vidim priložnosti za Turboinštitut, Litostroj Power (turbine), Etro 33
(transformatorji), projektante IBE, gradbince GH Holding, RGP, CGP, Pomgrad in Strabag. Seveda
je tu tudi Riko, ki je reference dobil z gradnjo hidroelektrarne v Makedoniji,« pravi naš sogovornik
iz ene od tujih energetskih družb.«
EKOP Ribnica
(KOMISIJA ZA UGOTOVITEV PODLAGE ZA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI)
Naš član iz podjetja EKOP Ribnica ( št. Izkaznice x, …… rojen 18.12.1966), je dobil na državni
komisiji priznano III. Kategorijo invalidnosti. Po poklicu je PLESKAR in ima po prvotnih zagotovilih
solastnika podjetja Drobniča dovolj dela zanj. Po nekaj dneh pa si je omenjeni gospod premislil in
ver 1
Stran 27 od 40
zdaj pravi, da dela zanj nima. Predsednik sindikata v podjetju Frenk Ambrožič temu mnenju
nasprotuje in pravi, da delo je. Če bo potrebno, bo podružnica sindikata v podjetju nasprotovala
odpustu.
A V G U ST A SM O P O S LA L I
I G N O R I R A N J A SI N D I K A T A
KRITIČNO
PISMO
V O D ST V U
ZARADI
Nato še zaradi Negativne stimulacije - vzorčna sodba višjega sodišča jih je spametovala in so
delavcem vrnili denar.
I M P P UM P S
V podružnici imamo novo vodstvo, a nikakor ne uspemo začeti na zdravih legitimnih temeljih, po
volitvah se ni zgodilo še nič, ponovno poslani vsi potrebni dokumenti za predsednika. (PREDLOG pravila-sindikalna podružnica SKEI IMP PUMPS Ig april 2013.doc in še PREDLOG - SPORAZUM O
POGOJIH ZA DELO SINDIKATA sindikalna podružnica SKEI IMP PUMPS Komenda junij 2013.doc)
Namera delodajalca da ne bo poravnal povišanih stroškov prevoza zaposlenim v celoti, ki zaradi
selitve na novo lokacijo (najprej iz Ljubljane na Ig in zdaj po nekaj letih v Komendo)...
Tudi sam se slutil, da je tako ravnanje nezakonito. Stroški za prevoz se morajo poravnati
upoštevajoč 130. člen ZDR-1 ter 51. člen Kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo Slovenije.
Navedeno pomeni, da se bodo potni stroški pri selitvi delodajalca iz Iga v Komendo za
posamezne delavce spremenili, lahko zvišali, lahko pa tudi znižali, odvisno, od kje posamezen
delavec prihaja na delo.
Kolikor delodajalec ne bo hotel izplačevati povišanih stroškov, ga pač lahko delavci tožijo.
V zvezi s priloženim dogovorom glede povračila stroškov za delo, po katerem delavcu pripada
0,18 EUR/km je potrebno povedati, da so delavci primarno upravičeni do najmanj 80% stroškov
javnega prevoznega sredstva, kar običajno znaša več, kot pa t.i. znižana kilometrina. Zgolj v
primeru, da javnega prevoznega sredstva ni, se lahko izplačuje t.i. znižana kilometrina.
Glede na navedeno lahko kljub temu dogovoru oškodovani delavci zahtevajo razliko v stroških za
prevoz, kot jim pripadajo po kolektivni pogodbi in zakonu.
ver 1
Stran 28 od 40
MAGNETI
Intervju z našim kolegom Mateja Krašovca iz sindikalne podružnice SKEI Magneti. Skoraj sam bije
boj z velikim podjetnikom leta 2012 in javno pohvaljenim zaposlovalcem s strani RTV Slovenija, ki
je bil še posebej promoviran v oddaji »Prava ideja« in v nekaterih medijih skoraj glorificiran….
Delavska plat te zgodbe o uspehu je žal malce drugačna. Glede akcije proti Magnetom so na
žalost mnenja na redkih regijskih sestankih zelo različna, od skrajno revolucionarnih do mehkih
oblik. Previdnost žal ni odveč. V praksi preveč goreč salonski sindikalizem zlahka spregleda
dejstvo, da je potrebno v podjetju živeti tudi naprej in se Matej po še tako odmevni bitki v imenu
sindikata vedno vrača na svoje delovno mesto.
»Nefleksibilna delovna zakonodaja
je cokla gospodarskega razvoja!«
To napačno trditev je (kot zlajnan in večen
stereotip delodajalcev) izrekla tudi voditeljica sicer
odlične oddaje
»Prava ideja!«
»S stališča nacionalnega gospodarstva ali kapitala v
celoti, fleksibilnost ne pomeni, da bomo imeli več
delovnih mest. To pomeni le to, da bo delovna sila,
hitreje prehajala od enega delodajalca k drugemu,
novih delovnih mest pa ne bo zato nič več. Nova
delovna mesta ne nastanejo zato, ker smo
spremenili pogoje na trgu dela! Trg namreč ne
producira delovnih mest, trg stremi le k čim večjim
dobičkom.«
Profesor Rastko Močnik
S T E R E O T I P I O A G E N C I J A H z a z a p o s l o va n j e s o p o go s t i …
•
•
•
•
•
Od letos lahko svoje delo zakonito opravljajo le še agencije, ki v zadnjih dveh letih niso
kršile delovne zakonodaje!
Od te uredbe dalje je v registru agencij, ki lahko delajo ostalo le še 70 od prejšnjih 200.
Agencije lahko provizije zaračunavajo samo delodajalcu! (od 10% do 25% je strošek
najema delovne sile)
Delavcem se žal v praksi zniža urna postavka, tako si agencije konkurirajo med sabo.
V tekmi proti dnu na delavski račun!
ver 1
Stran 29 od 40
V ZUTD je glede evidence delodajalcev z negativnimi referencami zapisano naslednje:
27. člen
(odklonitev posredovanja zaposlitve delodajalcu)
(1) Delodajalcu, ki ne spoštuje delovnopravne zakonodaje in zaposlenim ne izplačuje plač ali
prispevkov za socialno varnost, jih odpušča v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo krši
pravice delavcev iz dela, zavod in drugi izvajalci po tem zakonu na objavljeno prosto delovno
mesto oziroma vrsto dela niso dolžni posredovati delavcev in ga obravnavajo kot delodajalca z
negativnimi referencami.
(2) Podatke o delodajalcih iz prejšnjega odstavka zavod in drugi izvajalci pridobivajo od
Inšpektorata Republike Slovenije za delo in iz uradnih evidenc Davčne uprave Republike Slovenije
kakor tudi od delavcev pri teh delodajalcih.
D a n f o s s T r a t a - l a n s k o l e t n i go s t i t e l j s k u p n e s e j e S K E I Sl o v e n i j a v
n a š i r e gi j i
Manjše odpuščanje zaposlenih zaradi krize pri prodaji, je pri podjetniškem sindikatu zbudilo dvom
v pravilnost postopka.
Lani so dejansko odpustili 8 zaposlenih, iz režije in proizvodnje, ki so bili obveščeni o tem kak dan
prej. Predsednica sindikata Simona pa je bila obveščena o tej nameri vodstva pozneje, samo
ustno. Pred tem so v poletnem času prekinili pogodbe z 18 agencijskimi delavci iz podobnih
razlogov. Za naprej se jim po besedah slednje v jeseni sicer obeta več poslov. Po posredovanju se
je zadeva umirila, predsednica je opravila razgovor pri odgovornih.
V jesenskem času se je v medijih pojavil članek »Danfoss letos na novo zaposlil 57 delavcev.«
»Letos je za nas leto optimizacije. Prodajo povečujemo za šest odstotkov. Ker se ob razvoju trga
posvečamo tudi notranji učinkovitosti, bo dobiček iz poslovanja večji za petino. Čisti dobiček pa
bo manjši kot lani, ker smo združili družbo Danfoss Trata in prodajno organizacijo Danfoss, d. o. o.
Ta je prostore nekdanjega podjetja Danfoss Compressors v Črnomlju prodala s knjigovodsko
izgubo,« je povedal Aleksander Zalaznik, direktor družbe Danfoss Trata. Kasneje sem v medijih
zasledil še naslov; »Dobiček iz poslovanja bo večji za petino« Komentar ni potreben. Je pa morda
za koga zanimivo stališče dveh managerskih gurujev ODLOMEK:
Kako sindikaliste prepričaš o nujnosti odpuščanj?
•
»Vodstvo podjetja in lastnik si morata biti tu enotna. Sindikalistom moraš znati zelo jasno in
natančno povedati, kaj nameravaš storiti, zakaj in kako. Treba je denimo reči, odpustili bomo 200
ljudi, ker je prodaja upadla za 30 odstotkov in nimamo dovolj dela. Ko bomo naredili izdelek bolj
privlačen za kupce, mu našli nove trge in povečali prodajo ter spet ustvarjali dobiček, kar pomeni,
da bomo imeli denar za razvoj, bomo spet zaposlovali.« Dirk Bunthoff, svetovalec za
prestrukturiranje podjetij
Pa razumejo, da je dobiček nujnost?
»Seveda razumejo. Sindikalistov o nujnosti odpuščanja sicer ne moreš nikoli povsem prepričati,
lahko pa dosežeš, da ga sprejmejo. Kot menedžer zaposlenim nisi tako blizu, kot so jim sindikalisti.
Če jim bodo ti rekli, da so odpuščanja res nujna, bodo zaposleni to sprejeli. Potem je treba
prepričati srednji menedžment, doseči učinek snežne kepe. Sediš v skupini 20 ljudi in jim daš
možnost, da vprašajo karkoli. Če hočeš doseči spremembe, ni dovolj, da ljudem govoriš, treba jih je
poslušati in slišati in jim odgovoriti.« Dirk Bunthoff, svetovalec za prestrukturiranje podjetij
ver 1
Stran 30 od 40
T i t a n Se c u r i d e v K a m n i k
V podružnico Titan Securidev Kamnik Sem posredoval malce popravljeno pismo upravi, kjer
napovedujemo stavko v primeru neizpolnitve zahtev…
»Svet delavcev in Sindikat v podjetju odločno protestirata proti sedanjemu načinu vodenja in
komuniciranja z zaposlenimi v podjetju. Menimo, da si zaposleni ob tako pomembnih in bolečih
potezah vodstva zaslužimo vsaj pisno pojasnilo in utemeljitev. Predlagani in kar zapovedani način
»varčevanja« z ukinjanjem osebnih ocen (ne vsem zaposlenim) za nazaj, je najmanj sporen, če ne
tudi nezakonit. Predlagamo, da se končno uvede boljši način varčevanja in to tako, da za nov
začetek in motivacijo zaposlenih, odgovorni poženejo nove (že pred časom) nabavljene stroje!
Predlagamo enakopravnost ukrepov za vse zaposlene! (na nizko motivacijo zaposlenih negativno
vpliva »krivično« obravnavanje privilegiranih posameznikov.)«
Po telefonskem razgovoru z g.Tacchinojem je zaposlenim ponovno dal vedeti, kaj so se na
zadnjem sestanku dogovorili. SRAMOTNO REŠEVANJE SI ZASLUŽI JAVNO OBJAVO!
1.) Da ta “dodatek” ni božičnica, ampak stimulacija na prisotnost ter se tako tudi obravnava
(v planu za leto 2013 ni bilo odobreno).
2.) Da se stimulacija izplača: polovica letos (december 2013), polovica pa v letu 2014 (marec
2014), če bo rezultat iz poslovanja za leto 2013 pozitiven
3.) Da se stimulacija glede prisotnosti izplača po enakem sistemu kot v letu 2012:
a.
Polovica izplačila v decembru 2013 pomeni: 0 bolniške odsotnosti = 45€; do 10
dni bolniške odsotnosti = 22,5€; do 20dni bolniške odsotnosti = 15€; več kot 20 dni
bolniške odsotnosti = 0€
4.) Glede tistih, ki so bili v bolniški in imajo še neizplačane nadure, jih lahko
odpišejo/kompenzirajo za bolniško odsotnost v razmerju 1:1.
Jutri do 12:00 ure nam morate sporočiti, če se s tem predlogom strinjate, v nasprotnem
primeru gredo predlagane nadure za November 2013 v izplačilo. Potrebujemo tudi
poimenski, podpisani seznam zaposlenih, ki se s tem predlogom strinjajo.
Obrazložitev 4. točke: stimulacija je v tem primeru namenjena prisotnosti na delu!
Bolniške odsotnosti, kot tudi predlagane nadure zaposlenih, so bile namreč že plačane. Se
pravi da delavec ni izgubil ničesar!
Predlog sindikata je da se nagrada za konec leta izplača vsem zaposlenim, ker smo mnenja, da
prisotnost glede na bolniško ni pošteno merilo.
Zgodi se lahko da je nekdo bil na bolniški, je pa veliko prispeval z izrednim delom in se mu potem
naredi krivica.
Primeri:
Oseba je bila 48 ur na bolniški in je naredila 86 ur nadur
Vsi delavci imajo še ure za koriščenje oziroma morebitno kasnejše izplačilo.
Še enkrat tudi pozivamo vodstvo in lastnika za celotno izplačilo nagrade v letošnjem letu.
Za drugo leto pričakujemo, kot smo se dogovorili, dogovor o mesečni stimulaciji bolniškega
staleža.
ver 1
Stran 31 od 40
K o m e n t a r k » P R O T I S I N D I K A LN I K A R T I C I « , k i s e m j o p o s l a l v
podjetja
»Če vam nis(m)o všeč sindikalni aktivisti ali morda posamezni sindikalni voditelji, prosim, ne
napadajte kar povprek SINDIKALNEGA GIBANJA. to je najmanj nemoralno, če že ni neumno
početje. Nemoralnost je sicer »diskurz« »modernih« časov, pa vseeno. Torej če se niste
poprej odrekli vseh koristi, ki so jih tudi v Sloveniji sindikati dokazljivo izborili za vse, tudi za
prisklednike in nasprotnike sindikalizma. prilagam pisno izjavo, ki jo podpisano posredujte
svojim šefom. Z lahkoto boste dosegli da vam izda novo pogodbo o zaposlitvi. brez vse te
navlake, sem jim še napisal, v upanju da jo bo kdo le objavil….
K o n e c a v gu s t a O K R O Ž N I C A P R E D SE D N I C E V P O D J E T J A –
p o m e m b n a n o vo s t , i z l o č i t e v d o d a t k o v i z m i n i m a l n e p l a č e
Želeli smo izvedeti, če bodo v posameznem podjetju uspeli izpogajati predlagano!
Gre za izvajanje 42. a člena Kolektivne pogodbe za dejavnost elektroindustrije s smiselno
uporabo ostalih dveh KP – dodali smo prošnjo, da se informacija posreduje še vodstvu podjetja.
1. Zmanjšanja uravnilovke zaradi uvedbe minimalne plače
2. Izločitev dodatkov iz minimalne plače
Definicija minimalne plače
Zakon določa, da je minimalna plača mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času.
Iz tega izhaja, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja Zakon o delovnih
razmerjih, torej osnova plača delavca za določen mesec in dodatki, ki mu pripadajo, razen
dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Zaposleni, ki za delo v polnem delovnem času v
skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma zakonom prejema minimalno plačo, mora v primeru, da
opravlja delo preko polnega delovnega časa, poleg minimalne plače prejeti še plačilo in dodatek
za delo preko polnega delovnega časa. V minimalno plačo se ne vštevajo prejemki, ki imajo
naravo povračil stroškov v zvezi z delom, kot so npr. dnevnice, terenski dodatki, povračilo
stroškov prevoza na delo in z dela, povračilo stroškov za prehrano med delom. Prav tako se v
minimalno plačo ne všteva regres za letni dopust.
VIR: MDDSZ
ver 1
Stran 32 od 40
Sedanja definicija minimalne plače, po kateri je to plačilo za polni delovni čas, je škodljiva, uradno
opozarja ZSSS, saj delavcev ne motivira, ampak ustvarja dodatne napetosti v podjetjih. Zaradi
opredelitve, da je to plača za polni delovni čas, se v minimalno plačo vštevajo vsi dodatki, npr. za
posebne pogoje dela zaradi razporeditve delovnega časa ter posebnih obremenitev pri delu, za
delovno dobo in za delovno uspešnost. Minimalni plači se dodajajo le nadure. Zaradi takšne
definicije prihaja do uravnilovke pri spodnjih tarifnih razredih, delodajalci do četrtega ali celo
petega tarifnega razreda doplačujejo razliko do polne minimalne plače. Prihaja do primerov, da
nekdo dela ponoči, nekdo pa le dopoldne, oba pa prejemata enako, minimalno plačo. Zato bi bila
potrebna sprememba zakona o minimalni plači, da bi minimalna plača postala dejansko plačno
dno. Definicija naj določi, da se v minimalno plačo ne vštevajo dodatki za posebne pogoje dela, za
neugoden delovni čas, delovno dobo in delovno uspešnost! Tako je največja krivičnost obstoječe
rešitve, da je celo minulo delo posameznika skrito v minimalni plači!
p.s.
Glede na številne pomembne pobude, ki jih v javnost plasira naša krovna organizacija Zveza
Svobodnih Sindikatov Slovenije – ZSSS, ponovno posredujem link do spletne strani, kjer je veliko
koristnih informacij.
http://zasolidarnost.blogspot.com/
na spletu se je pričelo z javnimi objavami delodajalcev, ki ne izplačujejo plač!
Z b i r n o p o r o č i l o o i z p l a č a n i h r e gr e s i h v r e gi j i p o s l a n o n a SK E I
P o ve č a n j e p l a č i n p o ga j a n j a s o ve d n o d v o n i vo j s k a
Kolega iz Posočja je prijazno posredoval dopis za pričetek pogajanja na podjetniškem nivoju
odstavek 44. člena KPD pa določa za vrednotenje osnovnih plač (znotraj podjetja) še najmanj
naslednje kriterije
(…. Bolj zahtevno delo): zahtevane sposobnosti (strokovna izobrazba in izkušnje), odgovornosti,
fizični in umski napori.
To pomeni, da so dejanske osnovne plače pri v podjetjih višje zato, ker gre za zahtevnejša dela od
najbolj enostavnih del, ki jih določa tarifna priloga h KPD. Kar predstavlja dejstvo, da morajo biti v
podjetju plače višje od Najnižjih osnovnih plač doseženih s pogajanj na državnem nivoju!
Seveda je uspeh odvisen predvsem od prodornosti sindikalistov v podjetju in pripravljenosti
delodajalca na socialni dialog.
ver 1
Stran 33 od 40
Uporaba sindikalne članarine za različne namene
Zaradi stalnih pritiskov na predsednike, da se s članarino »obdari« člane kar v gotovini ali bonih
smo od kolega iz podjetja KIG pridobili stališče DURS poraba članarine za nesindikalne dejavnosti
in obdavčitev za podružnice!
2 0 . 1 1 . 2 0 1 3 s e n a s j e n e k a j u d e l e ž i l o p o s ve t a o t r p i n č e n j u v
D r ž a vn e m s ve t u
Organizacija je potekala v okviru evropskega projekta ZSSS o preprečevanju, odpravljanju in
obvladovanju trpinčenja na delovnem mestu / mobinga.
Še nekaj pravne teorije, ki jo naši delodajalci vedno bolj pozabljajo…
REPREZENTATIVNOST SINDIKATOV
Zakon o reprezentativnosti sindikatov, v svojem 6. členu med drugim navaja, da so
reprezentativni tisti sindikati, ki:
•
so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in
uresničevanja članskih pravic in obveznosti,
•
so neodvisni od državnih organov in delodajalcev,
•
se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov,
•
imajo določeno število članov v skladu z določili tega zakona.
Enako pomemben je tudi 7. člen tega zakona, ki navaja sledeče:
»Reprezentativni sindikati sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo in sodelujejo v
organih, ki odločajo o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev ter predlagajo
kandidate delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju, v skladu s posebnimi predpisi.«
MEDNARODNI PRAVNI OKVIRI
Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter različne konvencije
Mednarodne organizacije dela opredeljujejo sindikate in njihov status. Vse tri spodaj omenjene
konvencije so v veljavi tudi v Sloveniji.
Vsebina konvencije št. 87 se nanaša tako na svobodno ustanavljanje organizacij kot tudi na
svobodno delovanje organizacij ter prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo na področju sindikalne
svobode, ki mora biti zagotovljena vsem delodajalcem in delojemalcem ne glede na to, ali so
zaposleni v zasebnem ali javnem sektorju, in ne glede na poklic, spol, barvo, raso, vero,
državljanstvo ali politično prepričanje.
ver 1
Stran 34 od 40
Za »organizacijo« v smislu te konvencije šteje vsaka organizacija delavcev in delodajalcev, katerih
namen je izboljšati in varovati interese delavcev in delodajalcev (10. člen), da mora država storiti
vse potrebno, da bo delavcem in delodajalcem zajamčena sindikalna svoboda (11. člen).
Osnovni cilj konvencije št. 98 je zagotoviti varstvo delavcev pred diskriminacijo pri zaposlovanju
zaradi uresničevanja sindikalne svobode ter spodbujati razvoj in uporabo postopkov
prostovoljnega dogovarjanja med delodajalci ali delodajalskimi organizacijami in delavskimi
organizacijami, ter na drugi strani vzpodbuditi uporabo postopkov prostovoljnega s kolektivnimi
pogodbami. Konvencija določa, da morajo biti delavci zavarovani proti diskriminaciji, ki bi
ogrožala sindikalno svobodo na področju zaposlovanja in sicer zlasti pred dejanji, ki imajo namen:
a)
da se delavca zaposli pod pogojem, da se ne včlani v sindikat ali da iz njega izstopi
b)
da se odpusti delavca ali kako drugače škoduje, ker je član sindikata ali se udejstvuje v
sindikalnih dejavnostih (1. člen)
Konvencija št. 135 določa, da je potrebno delavskim predstavnikom v podjetju zagotoviti
učinkovito pravno varstvo pred vsakim, zanje neugodnim ravnanjem vodstva podjetja.
Če sta v istem podjetju imenovani oziroma izvoljeni obe vrsti delavskih predstavnikov, je treba
storiti vse potrebno, da se izvoljene predstavnike delavcev (Svet delavcev) ne izkoristi za
ogrožanje položaja zainteresiranih sindikatov, ampak vzpodbudi medsebojno sodelovanje.
Pomembna je še Evropska socialna listina (ESL); citat; »Vsakdo ima pravico, da mirno zboruje in
se svobodno združuje, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridruži, da bi zavaroval
svoje interese.«
O ST A L E Z A K O N SK E O P R E D E LI T V E S T A T U SA I N I N T E R E SA Č L A N O V
SINDIKATA
Najpomembnejši Ustavnopravni okvir za razvoj in ureditev pravnih razmerij med predstavniki
delavcev in delodajalcev na ravni podjetja predstavljajo predvsem naslednje ustavne določbe:
- 2.čl.; Slovenija je demokratična republika
3. čl.; Slovenija je pravna in socialna država
75.čl.; soodločanje
76. čl.; sindikalna svoboda (ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje je
svobodno)
77. čl,; pravica do stavke (delavci imajo pravico do stavke, omejitev – z zakonom, če
zahteva javna korist, upoštevaje vrsto in naravo dejavnosti)
66. čl.; varstvo dela
67. čl,; lastnina (tudi socialna funkcija)
74.čl.; podjetništvo (gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo).
Najpomembnejši zakoni, ki urejajo navedeno materijo pa so: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR;
Ur.l. RS, 42/02), ter v (103/2007- novela ZDR-A, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1 - Uradni list
RS, št. 21/2013 z dne 13. 3. 2013 ),
•
Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU; Ur.l. RS, 42/93, 56/01)
•
Zakon o reprezentativnosti sindikatov (ZRS in, Ur.l. RS, 13/93)
•
Zakon o stavki (Ur.l. RS, št. 23/1991)
•
ZDR90 (112.-119. čl.) in ZTPDR (86.-87.) in 7. čl. ZDR (Ur.l. RS, 42/02)
•
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur.l. RS, št. 2/04).
ver 1
Stran 35 od 40
ZGODOVINA SINDIKATOV
»Sindikati so bili ustanovljeni za obrambo in izboljšanje delavskih pravic v času kapitalizma.
Nastali so iz potrebe po združevanju delavcev in njihovih skupnih interesov v boju z delodajalci in
njihovimi kapitalističnimi težnjami.
Sindikati svojim članom zagotavljajo večje plače in ugodnosti ter boljše delovne pogoje, v večini
evropskih držav pa pravice, ki jih izborijo sindikati, veljajo tudi za druge delavce v državi. Poleg
tega prispevajo k delavcem bolj naklonjeni zakonodaji, delodajalce primorajo, da zaposlene
obravnavajo z dostojanstvom in spoštovanjem, in kar je najpomembneje, delavcem utirajo pot v
bolj demokratično in enakopravno družbo.
Sindikati so edina zaščita delavcev. Največkrat so samo oni med podjetjem/upravo in delavcem.
Izjemno pomembna je zavest, da sindikati, čim več članov imajo, tem lažje in učinkoviteje branijo
naše pravice.«
VIR: http://skrci.me/ILLOc
D r ž a va s e d a n e s o b n a š a k o t p o d j e t j e – k r č i s t r o š k e i n m e r i
u č i n k o vi t o s t « I r e n a Št a u d o h a r ,
VIR http://m.delo.si/clanek/253371
Oblikoval se je globalni trg in podjetja so morala na tem velikanskem trgu začeti tekmovati z
drugimi podjetji. Eden od načinov, kako uspešno tekmovati, je bila prilagodljiva delovna sila.
Zaveza med podjetji in delavci je bila razbita – konec je bilo lojalnosti in pravične izmenjave, saj so
bila podjetja konkurenčnejša, če so delavce najemala, ko so imela veliko dela, in jih odpuščala, če
jih niso več potrebovala.
Zato danes varnih delovnih mest v bistvu ni več. Podjetja ne vlagajo več v usposobljenost in
izobraževanje delavcev, a vendar od njih pričakujejo tako lojalnost kot zvestobo in seveda
učinkovitost.
Odnosi med ljudmi
Nekoč je bila povezanost družine in skupnosti bistvena za preživetje. Zdaj pa nas ekonomska
zgodba uči, da je tekmovanje med ljudmi pomembnejše od sodelovanja. V neki skupini ste zaradi
svojih interesov in skupina vas ceni glede na to, koliko ste zanjo vredni, in ne zaradi tega, kakšen
človek ste. Če je vaš prispevek k skupini majhen, ste nepomembni.
USTAVNO VARSTVO SINDIKATOV
Ustava Republike Slovenije, ki je temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti
Republike Slovenije in s tem tudi najvišji akt v državi, zagotavlja varstvo človekovih pravic in
temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije.
Tako Ustava republike Slovenije v svojem 76. členu določa, da je ustanavljanje in delovanje
sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno. V 77. členu nadaljuje, da imajo delavci pravico do
stavke, vendar se ta pravica, če to zahteva javna korist, upoštevajoč vrsto in naravo dejavnosti,
lahko z zakonom omeji, ne sme pa se je prepovedati. V 42. členu lahko preberemo, da je
vsakomur zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in javnega zborovanja. Zakonske omejitve teh
pravic so dopustne le, če to zahteva varnost države, javna varnost ali varstvo pred širjenjem
nalezljivih bolezni. Zatorej nam nihče ne more prepovedati včlanitve v sindikat niti nas zaradi tega
kaznovati ali šikanirati na delovnem mestu.
ver 1
Stran 36 od 40
S E P T E M B R SK I P O S V E T I S I N D I K A T A
Pričeli smo s sindikalnimi posveti, (tako regijskimi kot tudi na višjih nivojih organiziranosti) glede
izjemno slabe splošne situacije, tako v državi kot tudi v gospodarstvu, s poudarkom kako sploh
naprej…
Regijski posvet je bil namenjen predvsem obstoju in organiziranosti regijske organizacije in
regijske pisarne in odločanje o naših skupnih nadaljnjih korakih.
Splošna situacija krize kazino kapitalizma je prizadela tako posameznike, kot tudi (skoraj) vse
dele naše družbe, močno tudi naš sindikat. Zato sem upal, da bo udeležba visoka. Pa žal ni bila.
M o j n a go vo r d e l a vc e m v č l a n s k e m p i s m u
Sindikat nas nezavedno spremlja od rojstva do smrti, saj se deli naše skupne centrale ZSSS
pogajajo z različnimi deli vladajočih struktur o temeljnih družbenih »pogodbah«, vse od rojstva
torej, saj se kriteriji porodniškega dopusta dogovorijo v Ekonomsko socialnem svetu ESS, prav
tako se tam določijo nadomestila plač v primeru bolezni, odpravnine ob upokojitvi in prenehanju
delovnega razmerja, določa se nivo naših pravic, kot je plačan odmor med delom, določa se nivo
in kakovosti zdravstvenih storitev, veliko se govori in predpisuje naša varnost na delovnem
mestu, da o višjem družbenem standardu glede dostopnosti zdravstvenih storitev in
izobraževanja, pa vse do kulture in športa, skratka sindikat je vpet v skoraj vsa vprašanja, ki
določajo kakovost in »nekakovost« naših življenj, sindikat se skupno za vse nas pogaja in bori za
boljši danes in jutri. A prav ta, tudi vaš in moj sindikat je močno ogrožen iz razloga, da nobena
organizirana skupina ljudi, ne more uspešno delovati, brez svojega številnega članstva…
Opozoril sem na aktualno uničevanje socialne in pravne varnosti državljanov. Da je mera polna,
celo s strani državnih organov in z njimi povezanih kapitalskih in finančnih krogov, ki so očitno
izgubili stik z lasnim narodom. Rešujejo se banke, namesto naših delovnih mest…
Privatizirati se poskuša vse, celo pitna voda, naše ceste, električno in informacijsko omrežje,
zdravstveni domovi, šole in domovi za ostarele…
T r a d i c i o n a l n o r e g i j s k o i z o b r a ž e va n j e j e o d p a d l o
2 m i s l i d ve h m o d r i h m o ž n a m e s to z a k l j u č k a :
»Naša kriza je strukturne narave, zato potrebujemo korenite spremembe v načinu razmišljanja in
delovanja. Dosedanji tovarišijski model je izpet. Po drugi strani zaradi vedno večje prevlade
neoliberalizma propada predvsem tisto skupno« Aleksandar Kešeljević
Agencija je zakoniti tat, ki vsakemu delavcu odtuji del plače, ki jo je ta prigaral v drugem podjetju.
Posredovanje dela drugemu uporabniku ni nič drugega kot »zakoniti »reket«. Marko T., sindikalist
Svobodnih sindikatov
N e d o k o n č a n a i n n e o p r a v l j e n a n a l o ga P R O T I K O R UP C I J SK E
KOMISIJE
Preiskovalni novinar Blaž Zgaga razkriva slovenske lastnike podjetij v karibskih davčnih oazah
http://skrci.me/rTPcu
Poročilo pripravil
Zlatko Hernčič
Sekretar Regijske organizacije
SKEI Ljubljane in okolice
ver 1
Stran 37 od 40
VSEBINA
OSEBNA IZKAZNICA .................................................................................................................................................2
ORGANIZIRANE SINDIKALNE PODRUŽNICE V NAŠI REGIJI V LETU 2013 ...............................................................2
ČLANI IZVRŠNEGA ODBORA REO SKEI LJUBLJANE IN OKOLICE V LETU 2013 SO BILI: ..........................................3
ŠPORTNA KOMISIJA:................................................................................................................................................3
NADZORNI ODBOR REGIJSKE ORGANIZACIJE SKEI LJUBLJANE IN OKOLICE ..........................................................3
REGIJSKI ODBOR ......................................................................................................................................................3
NAMESTO UVODA...................................................................................................................................................3
ALAIN BADIOU, FRANCOSKI FILOZOF .....................................................................................................................4
JAVNI POZIV ALAINA BADIOUJA: KAKO REŠITI GRKE PRED NJIHOVIMI REŠITELJI ................................................4
»IZ GRČIJE HOČEJO NAREDITI LABORATORIJ ZA TESTIRANJE MODELA DRUŽBENE PREOBRAZBE, KI BO NATO
UPORABLJEN PO EVROPI.« .....................................................................................................................................4
POVEZAVA: HTTP://SKRCI.ME/A26VM..................................................................................................................4
NEMŠKA KANCLERKA ANGELA MERKEL NENEHNO PRIPOVEDUJE, DA NI ALTERNATIVE ... ................................4
KAKO SPOZNATE SLABO UPRAVO? (AVTOR MIHA MAZZINI)................................................................................5
UVODNA BESEDA SEKRETARJA ...............................................................................................................................5
POLEMIKA O EFEKTIVNEM DELOVNEM ČASU (ZDR1) ...........................................................................................6
POVZETEK KLJUČNIH DOGODKOV, KI SO V LETU 2013 ZAZNAMOVALI NAŠO REGIJO.........................................7
ODPUSTITEV TAJNICE REGIJSKE ORGANIZACIJE.....................................................................................................7
KOT OSEBNO VPLETEN V VSA DOGAJANJA TEŽKO KOMENTIRAM DOGAJANJE IN SAM POTEK DOGODKOV.
NAJ NAMESTO MENE GOVORI SPREJET SKLEP REGIJSKEGA ORGANA..................................................................7
RDEČI KRIŽ – AKCIJA PRIDOBIVANJA HUMANITARNE POMOČI ČLANOM ............................................................7
SPLOŠNA JANUARSKA STAVKA V JAVNEM SEKTORJU ...........................................................................................8
SKEI JE ZAHTEVAL POGAJANJA ZA DVIG PLAČ, ZATO SMO SE ZBRALI PRED GZS .................................................8
ENA NAJPOMEMBNEJŠIH STVARI ZA NAŠO PRIHODNOST SE JE ZGODILA NA USTAVNEM SODIŠČU. ................8
ZGLEDA, KOT DA SMO ZANJE NAVADNE SMETI, A VSEENO BODO PRIŠLI V ZGODOVINO KOT ZLATI DEČKI
SLOVENSKE NOVE DEMOKRACIJE – PARTITOKRACIJE. DOŽIVELI SMO VELIKI POK SLOVENSKEGA
PARLAMENTARIZMA. SKUPAJ Z ZLATIM PRAVILOM IN UTIŠANIM LJUDSTVOM SMO NA POTI V ZLATO DOBO,
KI NAS PELJE V SVETLO BODOČNOST…. .................................................................................................................8
RAZSTAVA OB 70 LETNICI DELAVSKE ENOTNOSTI .................................................................................................9
V MEDIJIH SEM ZASLEDIL (NEVERJETNO) MNENJE V MENDA PRAVNI DRŽAVI SLOVENIJI ..................................9
PRAKSA INŠPEKCIJE ZA DELO PO NOVEM ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH ZDR1 ...........................................9
NATAŠA TRČEK IMENOVANA ZA V. D. GLAVNE INŠPEKTORICE ZA DELO............................................................10
NEPOSREDNO IZPLAČILO BOLNIŠKEGA NADOMESTILA.......................................................................................10
OCENA DELOVANJA VLADE JANŠA-ŠUŠTERŠIČ JE NEGATIVNA ...........................................................................10
SELITEV REGIJSKE PISARNE (30.11.2013) S PARMOVE NA DIMIČEVO ................................................................10
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ ČLANOM.............................................................................................................10
KAJ PA PO IZSTOPU IZ ČLANSTVA? .......................................................................................................................11
SODNE TAKSE TUDI ZA DELOVNE SPORE .............................................................................................................11
PROBLEMATIKA PLAČEVANJA ČLANARINE PREKO TRAJNIKOV ZA SAMOPLAČNIKE ..........................................11
SPREMEMBE V ZAKONODAJI ................................................................................................................................12
PISNI OBRAČUN PLAČE - VERODOSTOJNA LISTINA..............................................................................................12
NAŠ ZDRAVSTVENI SISTEM IN S TEM VELIK DEL SOCIALNE DRŽAVE JE OGROŽEN.............................................12
PISMO PREDSEDNICE V JULIJU 2013 – REGRES ZA LETNI DOPUST .....................................................................13
ver 1
Stran 38 od 40
KOLEKTIVNE POGODBE SKEI .................................................................................................................................13
DOGOVORILI SMO NOVO TARIFNO PRILOGO ZA LETO 2013 ..............................................................................13
KONEC AVGUSTA OKROŽNICA PREDSEDNICE V PODJETJA..................................................................................13
ORGANIZACIJA SEJE SKEI SLOVENIJE ....................................................................................................................13
NOVINARSKA KONFERENCA REPREZENTATIVNIH SINDIKALNIH CENTRAL .........................................................14
DOKUMENT DELODAJALCEV KISIK ZA GOSPODARSTVO«....................................................................................15
16. MAJA SMO IMELI NESKLEPČNO SEJO REGIJSKEGA ODBORA ........................................................................15
KONEC SEPTEMBRA OKROŽNICA AGENCIJSKO DELO POD LUPO INŠPEKCIJE DELA ..........................................15
PRISKLEDNIKI .........................................................................................................................................................17
DELITVENI KLJUČ ČLANARINE ...............................................................................................................................17
V PODJETJA SMO POSLALI POZIV, DA PRIČNEJO S POGAJANJI NA PODJETNIŠKEM NIVOJU: ............................17
KOMISIJA ZA VARSTVO IN ZDRAVJE PRI DELU SKEI..............................................................................................17
VARSTVO OSEBNOSTI IN INTEGRITETA PISEMSKIH POŠILJK................................................................................17
POSEGANJE V NEODVISNOST SINDIKATA.............................................................................................................17
AKTIVNOSTI IN PROBLEMATIKA V PODRUŽNICAH...............................................................................................18
CIMOS TITAN KAMNIK...........................................................................................................................................18
PRIJAVA NA INŠPEKCIJO DELA ..............................................................................................................................19
DINOS.....................................................................................................................................................................19
PISNO SMO OPOZORILI PREDSTAVNICO PODJETJA DINOS ZA VARNOST IN ZDRAVJE.......................................19
KRŠITEV »PRAVIL« KOMISIJE ZA POGOJNI ODPUST INVALIDOV .........................................................................20
SOLIDARNOSTNA POMOČ ČLANU ........................................................................................................................20
PREPOVED UPORABE MOBILNEGA TELEFONA.....................................................................................................20
MNENJE ODVETNIKA O UPORABI TELEFONOV MED DELOVNIM ČASOM ..........................................................20
STEČAJ TOSIN.........................................................................................................................................................20
AS DOMŽALE..........................................................................................................................................................21
FOTONA .................................................................................................................................................................21
ISKRA SISTEMI........................................................................................................................................................22
LIKVIDACIJE, ZDRUŽEVANJA IN PRIPOJITVE PODJETIJ SISTEMA ISKRA V LASTI DUŠANA ŠEŠOKA .....................22
SKORAJ SPREGLEDANO V AVGUSTOVSKI VROČINI - ŠEŠOKOMANIJA.................................................................22
IZJAVA STOLETJA - DUŠAN ŠEŠOK:........................................................................................................................23
KAJ JE TO RUMENI SINDIKAT ................................................................................................................................23
POJAVI NEZAKONITEGA NIŽANJA OSNOVNIH PLAČ.............................................................................................23
LITOSTROJ JEKLO ...................................................................................................................................................23
DOSEDANJE KRŠITVE NA KATERE JE BIL DELODAJALEC PISNO OPOZORJEN TUD PRED STAVKO: .....................24
MALO ZGODOVINE LASTNINJENJA LIVARNE TURBIN LITOSTROJ........................................................................24
POGAJANJA ZA TARIFNO PRILOGO LIVARN IN KOVINSKIH MATERIALOV...........................................................25
LAJOVIC TUBA........................................................................................................................................................25
LITOSTROJ POWER LJUBLJANA – ..........................................................................................................................25
MOJE PISMO ČLANOM SINDIKATA V LITOSTROJ POWER....................................................................................25
REVIZIJA OCENE TVEGANJA 19-04-2013 ..............................................................................................................26
REŠILI SMO DELOVNO MESTO ČLANU SINDIKATA...............................................................................................26
NEPRAVILNOST V PODJETJU TURBOINŠTITUT – ANONIMNA PRIJAVA NA SKEI .................................................26
KOLEKTOR IZ IDRIJE NAKUPUJE PODJETJA V LJUBLJANI ......................................................................................27
EKOP RIBNICA ........................................................................................................................................................27
AVGUSTA SMO POSLALI KRITIČNO PISMO VODSTVU ZARADI IGNORIRANJA SINDIKATA .................................28
IMP PUMPS............................................................................................................................................................28
MAGNETI ...............................................................................................................................................................29
STEREOTIPI O AGENCIJAH ZA ZAPOSLOVANJE SO POGOSTI….............................................................................29
ver 1
Stran 39 od 40
V ZUTD JE GLEDE EVIDENCE DELODAJALCEV Z NEGATIVNIMI REFERENCAMI ZAPISANO NASLEDNJE: ............30
DANFOSS TRATA - LANSKOLETNI GOSTITELJ SKUPNE SEJE SKEI SLOVENIJA V NAŠI REGIJI ...............................30
TITAN SECURIDEV KAMNIK ...................................................................................................................................31
KOMENTAR K »PROTISINDIKALNI KARTICI«, KI SEM JO POSLAL V PODJETJA.....................................................32
KONEC AVGUSTA OKROŽNICA PREDSEDNICE V PODJETJA – POMEMBNA NOVOST, IZLOČITEV DODATKOV IZ
MINIMALNE PLAČE................................................................................................................................................32
DEFINICIJA MINIMALNE PLAČE.............................................................................................................................32
ZBIRNO POROČILO O IZPLAČANIH REGRESIH V REGIJI POSLANO NA SKEI .........................................................33
POVEČANJE PLAČ IN POGAJANJA SO VEDNO DVONIVOJSKA..............................................................................33
UPORABA SINDIKALNE ČLANARINE ZA RAZLIČNE NAMENE................................................................................34
20. 11. 2013 SE NAS JE NEKAJ UDELEŽILO POSVETA O TRPINČENJU V DRŽAVNEM SVETU...............................34
REPREZENTATIVNOST SINDIKATOV......................................................................................................................34
MEDNARODNI PRAVNI OKVIRI .............................................................................................................................34
OSTALE ZAKONSKE OPREDELITVE STATUSA IN INTERESA ČLANOV SINDIKATA .................................................35
ZGODOVINA SINDIKATOV .....................................................................................................................................36
DRŽAVA SE DANES OBNAŠA KOT PODJETJE – KRČI STROŠKE IN MERI UČINKOVITOST« IRENA ŠTAUDOHAR,.36
ODNOSI MED LJUDMI ...........................................................................................................................................36
USTAVNO VARSTVO SINDIKATOV.........................................................................................................................36
SEPTEMBRSKI POSVETI SINDIKATA.......................................................................................................................37
MOJ NAGOVOR DELAVCEM V ČLANSKEM PISMU ...............................................................................................37
TRADICIONALNO REGIJSKO IZOBRAŽEVANJE JE ODPADLO.................................................................................37
2 MISLI DVEH MODRIH MOŽ NAMESTO ZAKLJUČKA:..........................................................................................37
NEDOKONČANA IN NEOPRAVLJENA NALOGA PROTIKORUPCIJSKE KOMISIJE....................................................37
ver 1
Stran 40 od 40

Letno poročilo 2013 ReO SKEI LJ in okolica kor

Transcription

Similar documents

Številka : DC-034-2015 - Sindikat kovinske in elektro industrije

Razpis - Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije

Predstavitev SKEI LJ - SKEI Ljubljana in okolica

1 št. 2. od 11.2.2015 www.skei.si berimo info SKEI, da izvemo več in

sindikat v praksi – novice iz SKEI Posočje

1 št. 5., 26.5.2015 www.skei.si berimo info SKEI, da izvemo več in prej

Letno poročilo Regijske Org. Ljok 2012

Letno poročilo 2011 ReO SKEI LJ in okolica-objava

program tvu 2014

plača zamuja – kaj storiti? - Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti

BOFOS Info II

Br. 117. – 4. travnja 2012.

Bofos info XLVI

glasilo sindikata delavcev v zdravstveni negi slovenije

glasilo sindikata delavcev v zdravstveni negi slovenije

Reportaža dogodka CIMOS TAM.pdf