OSNOVNA ŠOLA SPODNJA ŠIŠKA LJUBLJANA

Transcription

OSNOVNA ŠOLA SPODNJA ŠIŠKA
LJUBLJANA , GASILSKA 17
SLOVENIJA
LETNO POROČILO O REALIZACIJI LDN
za šolsko leto 2011/12
1
KAZALO
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
XII.
XlII.
XIV.
XV.
SKLEPNO POROČILO RAVNATELJA
REALIZACIJA PEDAGOŠKIH PREDNOSTNIH NALOG, PROJEKTI
REALIZACIJA POUKA....................................................................
DELO STROKOVNIH AKTIVOV.....................................................
RAZULTATI IN ANALIZA NPZ ………………………………………
DOSEŽKI UČENCEV.....................................................................
POROČILO O DELU ŠOLSKIH SKLADOV...................................
IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH..................................................
PRAKSA ŠTUDENTOV..................................................................
POROČILO O DELU – RAČUNALNIKAR – INFORMATOR..........
POROČILO O DELU ŠOLSKE KNJIŽNICE...................................
POROČILO O DELU KUHINJE.....................................................
POROČILO O DELU SVETOVALNE SLUŽBE..............................
POROČILO O DELU TAJNIŠTVA..................................................
POROČILO O DELU RAČUNOVODSTVA.....................................
POROČILO O DELU TEHNIČNIČNEGA OSEBJA.........................
3
5
18
20
32
37
50
52
52
53
53
55
57
61
61
62
Poročila zbral in uredil: Franci Hočevar, ravnatelj
2
Letno poročilo je rezultat celoletnega dela vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega
procesa v OŠ Spodnja Šiška. Pripravil ga je ravnatelj v sodelovanju z vsemi zaposlenimi.
SKLEPNO POROČILO RAVNATELJA O B ZAKLJUČKU
ŠOLSKEGA LETA
Šolsko leto 2011/12 ocenjujem kot uspešno leto. Po prvem letu usklajevanj, učenja
spoznavanja so se močneje oblikovali obrisi skupnega dela in vizijo OŠ Spodnja Šiška. V
šol. letu 2012/13 bo v pomoč razvoju deloval tudi v letu 2011/12 zasnovan razvojni tim, ki
bo bedel nad smernicami in projekti delovanja naše šole.
Vsi projekti in prednostne naloge so bili v šolskem letu 2011/12 realizirani. Izvajalci so ob
polletju podali delna poročila. V ospredje so po analizi NPZ za leto 2010/11, ko se je
ugotavljalo, da imajo tudi naši učenci največ težaj z razumevanjem prebranega, tvorjenjem
besedil, ki se izražajo predvsem pri besedilnih nalogah, projekti povezani z bralno
pismenostjo in branjem.
V tem letu smo tudi zadnjič uradno izvajali projekta Tempus in Montessori pedagogika, saj
sta oba projekta integrirana v učni proces že do te mere, da sta postala del
vsakodnevnega dela. To pomeni, da se delo na teh področjih še vedno aktivno izvaja in
razvija.
Veliko pomena še vedno pripisujemo projektu POVEJ, saj nam uspeva na šoli vpostavljati
kulturo nenasilja.
Tudi v tem letu gre zahvala staršem in organizatorjem novoletne dobrodelne prireditve.
Dnevi dejavnosti so bili realizirani v celoti. Glede na načrtovanje je prišlo le do zamika
datumov realizacije posameznih dni, predvsem zaradi vremena. Sama izvedba dni v
enakem obsegu ni bila ogražena, saj šolski socialni sklad lahko pokrival potrebe po
finančni pomoči pri plačilu stroškov dnevov dejavnosti.
Kadrovanje se je dotikalo predvsem delavk v kuhinji, saj so bile zaradi porodnišk potrebne
prerazporeditve. Na samo izvedbo pouka sta vplivali daljši bolniški odsotnosti in
nadomeščanja pri predmetih zgodovina in geografija. Pri vseh ostalih predmetih je proces
potekal nemoteno.
V šol. letu 2011/12 sem opravil 17 hospitacij z letnimi pogovori, predvsem na razredni
stopnji. Iz pogovorov je moč razbrati, da so učitelji z delom na OŠ Spodnja Šiška
zadovoljni, in da je prisotna dobra klima. Obstaja želja po večjem medsebojnem
sodelovanju, kar je tudi smernica za v prihodnje.
Sodelovanje s starši in Svetom satršem prav tako ocenjujem kot uspešno. Posebno
uspešno je bilo na tem delo učiteljev in svetovalne službe, ki delajo z učenci s težavami in
drugačnimi potrebami. Sodelovanje s stari teh otrok je bilo izredno uspešno, saj so redno
sodelovali.
Svet staršev je v šolskem letu 2011/12 dosegel naslednje:
-zaključena je bila polemika glede šolske prehrane,
-več pozornosti je namenjeno ažuriranju spletnih starni,
-odprava določenih delovnih zvezkov.
Svet staršev seje setal na rednih sejah in eni izredni.
Poročila o tekmovanjih in raziskovanjih pričajo, da je bilo izvedenih več tekmovanj, kot je
bilo načrtovanih. Posebej smo ponosni na dve nagrajeni raziskovalni nalogi ter višanje
3
števila raziskovalnih nalog. V prihodnje načrtujemo še bolj sistematično delo na tem
področju. V ta namen je oblikovana tudi interesna dejavnost.
Šolsko prehrano je koristilo 313 učencev od 334. 313 malico, 110 zajtrk in 250 učencev
šoslko kosilo. Delno subvencijo za malico je koristilo 216 učencev, subvencijo v celoti 78
učencev.
Finančni načrt iz LDN 2011/12 je bil v večji meri realiziran po načrtu. Razen prvih
razredov, so že vse učilnice opremljene s projektorji, večina z interaktivnimi napravami. V
tem letu smo nabavili 4 interaktivne projektorje, dve tabli ter štiri navadne projektorje.
Realiziran je bil nagradni izlet, nabavila so se učila in pripomočki za pouk.
Želena obnova kuhinje ni bila opravljena, so pa bili sanirani ključni deli z odtoki.
Obnovljene so tudi otroške dekliške sanitarije. Uredili smo podstavke za parkiranje koles in
obnovljeni sta bili obe igrišči.
Realno se dohodki šole zmanjšujejo, zato v prihodnje ne načrtujemo večjih naložb. Vzroka
sta višanje cen surovin in hrane na trgu in ohranjanje cen šolske prehrane na nivoju
preteklih let ter manjšanje prilivov iz najemnin.
V letu 2011/12 smo na povabilo MIZKŠ z učenci devetih razredov obislkali koncentarcijsko
taborišče Mautahausen. Obisk je imel izredno pedagoško in izobraževalno težo. Nastop
naših učencev je bi pohvaljen.
Osrednja preventivna dejavnost v tem letu je bilo osveščanje o varni rabi interneta.
Sam subjektivno menim, da se primarni cilj zagotavljanja varne šole, dobrih odnosov,
prijetne delovne klime in zviševanja kreativne storilnosti uresničuje. Ocenjujem, da projekti
postajajo inetgrirani v samo primarno delo šole, to sta vzgoja in izobraževanje oz. v sam
pouk in medosebne odnose.
4
I. REALIZACIJA PEDAGOŠKIH PREDNOSTNIH NALOG,
PROJEKTI
BRALNA PISMENOST - Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti
in dostopa do znanja
Nina Bradić
Šolsko leto 2011/12
Začetek projekta v šolskem letu 2011/12
Cilji projekta:
zvišati motivacijo za branje pri učencih,
izboljšati tehnike branja pri učencih.
Vključeni v projekt oz. izvedbo: Cirila Jeraj, Tanja Strojan, Katja Plos, Tatjana
Pleteršek, Sanela Vodovnik Knez
Trajanje projekta: dve šolski leti (2011-2013)
Opravljene naloge in termini izvedbe:
nabor tem in vsebin, ki učence zanima oziroma na razred;
nabor dejavnikov, ki so jih učenci navedli kot razloge zakaj so imeli težave pri
branju določenega tipa besedila;
nabor dejavnikov z ozirom na ranljive skupine učencev;
nabor idej kako učence spodbuditi za branje;
okrepitev znanja o vrstah tehnik.
Evalvacija (ocena doseganja ciljev…):
Ugotovili smo, da se da z upoštevanjem interesov otrok pridobiti vsaj kratkotrajno
željo po branju in zvišati bralno motivacijo. Učenci druge triade (6. razred) so prosili
za seznam leposlovja, ki bi ga lahko prebrali v času počitnic.
Učenci zelo radi sami poiščejo besedilo, ki ga namenijo nekomu v branje. To je
tudi ena od dejavnosti, ki spodbuja branje različnih vrst besedil.
V pomoč so nam tudi nabori tem in vsebin, ki učence zanimajo ter nabor
dejavnosti, ki ti omogočajo raznovrstnejše delo.
Ukvarjali smo se tudi z ranljivimi skupinami in ugotovili, da so ena od »ranljivih«
skupin tudi športnice, ki jim bo potrebno nameniti posebno pozornost pri izbiri tem.
Predlog za prihodnje šolsko leto: V prihodnjem šolskem letu bi bilo dobro razširiti
skupino delovanja, se povezati s formativnim spremljanjem učencev in tudi na ta
način spremljati napredek in težave učencev.
MONTESSORI PEDAGOGIKA
Cirila Jeraj
Projekt traja že več let.
Cilji projekta:
uporaba Montessori učil
razviti tehniko opazovanja učencev
»Pomagaj mi, da se učim sam«
Vključeni v projekt oz. izvedbo:
Lota gasser, Urška Gale, Vera Fujs, Neža Gončin, Cvetka Konjar, Tina Strnad Rot,
Katja Winkler, Tanja Strojan
Trajanje projekta:
5
V šolskem letu 2011/12 so nekateri učitelji v svoje delo vključevali elemente
Montessori pedagogike.
V šolskem letu 2011 /12 smo na področju Montessori pedagogike pokrivali
naslednja področja oz. dejavnosti:
- Uvajajnje Montessori elementov v 1.b razredu
- Hospitacije študentov Pedafoške fakultete v mesecu decembru 2011 in 2012
- 12 ur – v 1.b razredu
- Izvedba 2 delavnic na Pedagoški fakulteti v okviru Montessori modula –
Katarina Rebič, Cirila Jeraj
- Vključevanje elementov Montessori pedagogike v projekte Opolnomočenje
učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja in v projekt
Spremljanje in učenjevanje znanja – Katarina Rebič, Tanja Strojan, Nina
Bradić, Cirila Jeraj
Predlog za prihodnje šolsko leto:
Uporaba Montessori materiala, oživitev delavnic z Montessori materialom.
POVEJ
Irena Lukić
Začetek projekta v šolskem letu 2007/2008.
Cilji projekta:
Desenzibilizacija nasilja (manjša toleranca do pojavov nasilja s strani učencev in
zaposlenih na šoli)
Postavljanje pravil na nivoju posameznega razreda in na nivoju šole (vključeno v
hišni red)
Boljša opremeljenost učencev za življenje
Vsi zaposleni na OŠ Spodnja Šiška. Po lastnem interesu so bolj udeleženi
posamezni učitelji in drugi strokovni delavci (učitelji v OPB, knjižničarka, šolska
svetovalna služba, ravnatelj). Glede na naravo dela so v projekt bolj udeleženi tudi
razredniki.
Trajanje projekta:
Projekt poteka na šoli peto leto.
1. Prva tri leta se je projekt izvajal zelo intenzivno na nivoju desenzibilizacije
nasilja in postavljanja pravil na nivoju razreda in šole. V tem času se je
ukrepanje s strani zaposlenih na šoli povečalo.
2. Zadnji dve leti potekajo naslednje aktivnosti na šoli: postavljanje pravil v
posameznih razredih in postavljanje posledic neupoštevanja pravil.
3. Letos je poleg tega potekalo tudi izvajanje delavnic o čustvih:
Prva triada: učiteljice so uporabljale naslednjo literaturo: To je moja igrača!
Reševanje konfliktov v vrtcu, Čustvena inteligenca otrok – Priročnik za učitelje in
starše z vajami, Vse v redu? Preprečevanje zasvojenosti v predšolskem obdobju,
delavnice po svoji izbiri
Druga triada: 10 korakov do boljše samopodobe – Priročnik za učitelje za
preventivno delo z razredom, Prvi koraki – Metodični priročnik za poučevanje
človekovih pravic Amnesty International, delavnice po svoji izbiri
6
Tretja triada: 10 korakov do boljše samopodobe – Priročnik za učitelje za
preventivno delo z razredom, delavnice po svoji izbiri
V okviru čustvenega opismenjevanja potekajo tudi delavnice o povezavi
komunikacije, ego stanj in čustev, ki jih izvaja Irena Lukić v okviru rednih šolskih ur,
ko nadomešča pouk pri učencih razredne in predmetne stopnje.
4. Istočasno smo na šoli izvajali tudi aktivnosti proti nasilju na spletu in se
vključili v dan varne rabe interneta ter imeli roditeljski sestanek na temo
spletne varnosti.
5. Delavnice z drugimi izvajalci v letošnjem šolskem letu:
-
delavnice o revščini, ki jih je izvedel Unicef, potekale so v 8.a, 8.b, 6.b ter v
1.b
delavnice psihodrame z društvom Taka Tuka se še bodo izvajale letos.
Trenutno smo v fazi dogovarjanja terminov. Začeli bomo z delavnicami v
najbolj »rizičnih« razredih: 8.a in 8.b, 5.a in 5. b ter 3.b. Sledijo delavnice v
sedmih, šestih razredih. Če bo šlo, še v ostalih.
6. V veliko razredih so se izvajale delavnice razvijanja pozitivnega
samovrednotenja otrok in mladostnikov – Inštituta ROK (predmetna stopnja in
skupine podaljšanega bivanja).
V vseh razredih (matičnih in skupinah podaljšanega bivanja):
- so bila postavljena pravila vedenja in postavljanje posledic neupoštevanja pravil
- so učenci dobro seznanjeni o tem, kaj nasilje je in kakšne vrste nasilja obstajajo
- učenci znajo zaznati nasilje (kaj je prav in kaj ni prav) in vedo, kako ukrepati, ga
preprečevati
- učence so se učili soočanja s problemi ter ustreznimi in neustreznimi načini
reševanja problemov
- so se učenci redno pogovarjali o pravilih, pravicah, dolžnostih… (preko pravljic,
primerov, iger vlog, risbic)
- so bili učenci redno deležni pogovarjanja o vlogi posameznika v skupini, o vplivu
posameznika na skupino
- so se izvajale delavnice v okviru varne rabe interneta
NUJNO izvajanje projekta tudi v prihodnje. S podporo vodstva, ki naj poudari, da je
za klimo in stanje celotne šole pomembno, da vsi razredi določajo pravila ter, da je
pomembno, da se vsi držimo izvajanja posledic neupoštevanja pravil.
SHEMA ŠOLSKEGA SADJA
Maja Stepančič
OŠ Spodnja Šiška letos je letos že drugo leto vključena v projekt Shema šolskega sadja (
SŠS). S sodelovanjem v tem projektu želimo povečati osveščenost učencev, vseh
zaposlenih in staršev o pomenu sadja in zelenjave v naši prehrani.
V okviru projekta SŠS smo delili sadje in zelenjavo vsak torek 1. šolsko uro. To uro so
imeli učenci predmetne stopnje na urniku razredne ure. Razredne ure so imele v svoje cilje
vnešene smernice zdrave prehrane, pomen uživanja sadja in zelenjave v vsakdanji
prehrani in učenci so utemeljevali pomen doma pridelanega sadja in zelenjave. Učenci
razredne stopnje pa so te cilje vnašali v ure drugih predmetov.
V vzgojno izobraževalni sistem med urami (na razredni stopnji), na predmetni stopnji
večinoma med razrednimi urami so dosegali naslednje cilje projekta SŠS:
7
-pomen sadja in zelenjave v vsakodnevni prehrani
-spoznavanje vrste sadje (sadnih sort) in zelenjave
-pomen ekološkega kmetijstva in ekološke predelave sadja in zelenjave
-pomen uživanja sadja in zelenjave, pridelanega v naši neposredni okolici
-spoznavanje ekoloških kmetij v naši okolici
V kolikor SŠS nismo izvajali ob torkih 1. šolsko uro, se je sadje in zelenjava iz naslova
SŠS delila ob torkih pri malici, a je bilo to zapisano na šolskem jedilniku.
Spremljevalne aktivnosti projekta SŠS na naši šoli v šolskem letu 2011/12:
-projekt smo vključili v LDN naše šole ( načrti aktivov, organizacije TD, ND,...)
-izdelali smo plakat projekta, ki visi na oglasni deski pred jedilnico
-ob SVETOVNEM DNEVU HRANE smo preko šolskega ozvočenja ozaveščali o pomenu
sadja in zelenjave v vsakodnevni prehrani
-pri pripravi učencev na tekmovanje o sladkorni bolezni, smo vključevali cilje projekta SŠS
-vsak razred je izdela plakat o pomenu sadja in zelenjave v prehrani ( plakat visi v matični
učilnici)
-po razredih smo izvedli delavnice na temo POMEN EKOLOŠKO PRIDELANEGA SADJA
IN ZELENJAVE IN UŽIVANJA LE TEGA ( likovni izdelki, makete, literarna dela, zbirke,...)
ZDRAVA ŠOLA
Barbara Jekoš
Začetek projekta v šolskem letu: 1998
Vodja Barbara jekoš
Cilji projekta: Omogočiti uživanje ekološko pridelanih živil tudi otrokom, ki si sicer tega
doma ne morejo ali ne privoščijo, dvigovanje ekološke zavesti, spodbujanje pripradnosti
skupini, prepoznavanje čustev, zmanjševanje nasilja, vživljanje v različne vloge,
sprejemanje različnosti
kaj lahko naredijo starši pri preprečevanju zasvojenosti, emocionalno opismenjevanje
učencev (čustva: katera so, čemu služijo, kako reagiramo) znanjševanje neenakosti med
učenci, učenje sprejemanja drugačnosti, ustvarjanje pozitivnih odnosov in prijetne klime v
razredu, reševanje sporov med učenci ter med učenci in učitelji, zmanjševanje in
preprečevanje nasilja med učenci, povečanje zaupanja , znanjševanje neenakosti med
učenci, učenje sprejemanja drugačnosti,
povezovanje učencev, navajanje učencev na zdravo prehrano,zmanjšanje prekomerne
teže,
zmanjšanje števila obolelih za boleznimi sodobnega čas, učenci se učijo prepoznavati in
odpravljati lastne predsodke,učijo se sprejemati drugačnost in v njej najti pozitivne stvari.
Vključeni v projekt oz. izvedbo: v projekt so vključeni vsi učenci šole;
Učitelji: Maja Stepančič, Irena Lukič, Lori Podgornik, Mateja Iskra, Tanja Strojan, Tatjana
Kastelic, Zvonka Pavlovič, Cirila Jeraj, Katarina Rebič, Barbara Jekoš.
Trajanje projekta: projekt je trajal celo leto.
Opravljene naloge in termini izvedbe: Naslovna tema Zdrave šole v šolskem letu
2011/2012 je bil »NEENAKOSTI«. Promocijo zdravja smo tudi to leto vključili v vse vidike
življenja na šoli, saj smo program Zdrave šole izvajali v okviru pouka na eni strani in s
posameznimi programi in delavnicami na drugi strani ter na ta način še dodatno
promovirali zdravo življenje.
1. Zmanjševanje neenakosti pri dostopu do kvalitetne hrane. Nudenje ekološko
pridelanih živil vsem učencem. (celo leto)
2. Programi preprečevanja zasvojenosti v Ljubljani – vesoljčki v razredu, kaj lahko
naredimo starši.
3. ODRAŠČANJE IN MI.
8
4. DELAVNICA: VSI IMAMO PRAVICO DO PROSTORA POD SONCEM.
5. ŠOLA BREZ ALKOHOLA.
6. ODNOS-SI: ZMANJŠEVANJE NEENAKOSTI.
1. Učenci so pojedli več sadja (več vrst in v večji količini).
2. Nekateri otroci se absolutno zavedajo problema zasvojenosti, drugi morajo vsaj
slišati za problematiko povezano z zasvojenostjo.
3. Boljša informiranost učencev o spolnosti, kontracepciji, drogah.
4. Učenci so se naučili spoznavati lastne predsodke
5. Učenci so dobili informacije o prepoznavanju, zdravljenju in kje poiskati pomoč.
6. Prek pripovedovanje, slik in filmov so opazovali lastnosti različnih pokrajin po
svetu, iskali podrobnosti in razlike, spoznali naravne in geografske značilnosti
pokrajin po svetu in v Evropi, spoznali države EU in njihove značilnosti,
spoznavali, da so ljudje po svetu različni, spoznavajo da vsi drugačni in
enakopravni ljudje živimo skupaj z drugimi in drugačnimi
Mislim, da mora biti eden od bolj pomembnih ciljev osnovne šole osebnostno
opolnomočenje učencev. Da bi to dosegli, potrebujemo osebnostno zrele in dobro
opremljene učitelje. Več kot se jih bo kvalitetno izobraževalo na tem področju, boljši bodo
uspehi. Odnosi z učenci bodo boljši, več bo pozitivnih posledic na učencih: boljše bo
njihovo psihično zdravje, bolj bodo motivirani za delo, bolj zadovoljni bodo.
EKO ŠOLA
Mateja Iskra
V šolskem letu 2011/12 smo glede na priporočila, ki smo jih dobili na regijskih srečanjih
ekokoordinatorjev, najprej naredili okoljski pregled, ki nam predstavlja temelj za nadaljnjo
delo kot ekošola. S pomočjo okoljskega pregleda smo ugotovili kje so naše
pomanjkljivosti, na katerih področjih moramo še marsikaj postoriti in kaj so naše
prednostne naloge v prihodnje.
Zadali smo veliko nalog in nekatere tudi uspešno pripeljali do konca. Veliko pa je nalog, s
katerimi se
bomo ukvarjali tudi v prihodnjem šolskem letu. Aktivnosti je bilo več od načrtovanih in smo
jih izvajali med in po pouku; pri razrednih urah, izbirnih predmetih, na dnevih dejavnosti….
Izdelati moramo še akcijski načrt, po katerem bomo delali v prihodnje.
Cilji, ki smo jih uresničevali:
1. Razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov
2. Vzgajanje za zdrav način življenja v zdravem okolju (uvajanje ekološko pridelane
hrane, gibanje)
3. Učinkovita raba naravnih virov (voda, odpadki, energija)
5. Vzgajanje za okoljsko odgovornost
6. Izvajanje celostnega pristopa vzgoje in izobraževanja v programu Ekošola kot način
življenja
7. Povezovanje okoljskih vprašanj z ekonomskimi in socialnimi
Aktivnosti in osrednji projekti, ki smo jih izvajali:
veliko smo govorili o ekoloških problemih naše okolice,
- izvajali smo ločeno zbiranje odpadkov (po načrtu ravnanja z odpadki, opazovali
smo dogajanje okrog ekološkega otoka),
- v času evropskega tedna zmanjševanja odpadkov (etzo) smo v okviru dneva šole
izvedli ekodan,
- izvedli smo akcijo zbiranja zamaškov,
9
-
-
-
izvedli smo akcijo zbiranja starega papirja,
sodelovali smo v akciji zbiranja odpadnih baterij in kartuš,
sodelovali smo v akciji Očistimo svet 2012,
sodelovali smo v projektu Evropska vas,
sodelovali smo v ekokvizu za osnovne šole,
nekateri učenci so sodelovali v eko bralni znački,
sodelovali smo v projektu ekobranje za ekoživljenje,
vključili smo se tudi v projekt šolska vrtilnica in ekopaket,
prvič smo se srečali tudi s projektom Eko glavce in nekatere aktivnosti vključevali v
učne vsebine, predvsem pri naravoslovju,
sodelovali smo tudi na natečajih Planica, Proteus…
vključeni smo bili tudi v projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je po celi državi
potekal 18.11.2012,
že drugo leto sodelujemo v projektu Shema šolskega sadja s katero želimo povečati
osveščenost učencev, vseh zaposlenih in staršev o pomenu sadja in zelenjave v
naši prehrani,
med učenci predmetne stopnje je bila izvedena tudi anketa, ki jo je izvedla
študentka geografije na FF v Ljubljani, ga. Milena Karanović, ki pripravlja diplomsko
delo s področja varstva okolja v Mestni občini Ljubljana, in se nanaša na okoljsko
ozaveščenost mladih
urejali smo vitrino oz. tablo na kateri smo redno poročali dijakom in delavcem šole
ter obiskovalcem o svojih aktivnostih.
RAZVOJ DIDAKTIKE NA PODROČJU PROCESA OCENJEVANJA ZNANJA
(FORMATIVNO SPREMLJANJE)
Tanja Strojan
Cilji projekta:
- posodabljanje preverjanja in ocenjevanja znanja s konstruktivističnim
modelom formativnega spremljanja
Člani: Cirila Jeraj, Katarina Rebič, Katja Winkler, Tina Strnad Rot, Zdenka Košnik,
Nina Bradič, Vodja: Tanja Strojan
Trajanje projekta:
- 5 let
Interno delo znotraj posameznega oddelka tekom celega leta:
- Oblikovanje načrta spremljanja znanja in napredka posameznega učenca
(tekom celega leta)
- Oblikovanje mape izdelkov za posameznega učenca
- Oblikovanje in ovrednotenje napredka učenca skupaj z učencem
Srečanja projektne skupine (4 srečanja):
Srečanja so bila namenjena pregledu dela članic, širjenju primerov dobre prakse in
načrtovanju dela skupine v prihodnje.
Članice se nismo sestajale v polnem številu, korespondenčno smo nekajkrat potrdile
pomembnost projekta. Vsaka je potrdila, da individualno vpeljuje elemente
formativnega ocenjevanja v proces pouka.
10
dosežena interakcija med učenci in starši ter učitelji, ki vpliva na oblikovanje
ciljev, kriterijev uspešnosti, priporočil za učenje, na preverjanje in
predstavljanje znanja.
upoštevanje individualnih potreb pri dosegi cilja.
poučevanje je smiselno povezano z učenjem učenca.
Učenje se zaključi s skupno refleksijo, vrednotenjem oz. sumiranjem
formativne spremljave v procesu preverjanja in ta se smiselno dopolnjuje z
zunanjimi oblikami preverjanja
Individualne pristop k načrtovanju procesa pouka
Predlog za prihodnje šolsko leto: prijava projekta z naslovom Formativno
spremljanje učenčevega napredka kot inovacijski projekt
INTEGRIRANO UČENJE ANGLEŠČINE V PRVEM TRILETJU Z ZAČETKI V PRVEM
RAZREDU
Lori Podgornik
Cilji projekta:
Cilji za učitelje pri projektu:
- učitelji začnejo s samostojnim raziskovanjem učenja jezika
- učitelji pripravijo okolje in material za učenje jezika
- učitelji učenje jezika povežejo z zgodnjim opismenjevanjem
Cilji za učence v projektu:
- so aktivni v procesu učenja
- znajo poimenovati določene stvari v angleškem jeziku
- znajo zapisati določene stvari v tujem jeziku
- spoznajo določene aspekte angleške kulture (pesmi, tradicije, običaje, praznovanja)
- širijo medkulturno zavest
- so strpni do kulturnih razlik
Vključeni v projekt oz. izvedbo: Franci Hočevar,Lori Podgornik, Sanela,
Vodovnik Knez, Neža Gončin, Cirila Jeraj, Katarina Rebič, Zvonka Pavlovič, Tatjana
Kastelic, Tanja Strojan, Katja Winkler, Tina Strnad Rot, Vera Fujs
Trajanje projekta: od 2007 dalje
V šolskem letu 2007/2008 smo pričeli s projektom Zgodnje poučevanje jezika. Gre za
poučevanje angleškega jezika v prvem triletju osnovne šole in ga izvajamo Lori Podgornik
(v 2. razredih), Sanela Knez (v 3. razredih) in Neža Barbalič (v 1. razredih). Poučevanje je
potekalo vsak drugi teden po eno šolsko uro.
Integrirano poučevanje angleščine izvajamo v vseh razredih v prvi triadi. Pri delu
uporabljamo naslednje metode dela:
- demonstracija
- gibalne vaje
- petje
- igra vlog
- likovne aktivnosti
- zapisovanje besed.
V prvih razredih smo pri demonstraciji uporabljali predmete, ki so učence motivirali (kot so
plišaste živali, slikovno gradivo za prepoznavanje različnih besed; otroške igrače za
imena igrač, kot so 'train, doll, car', avtomobilčke (igrače) raznih barv za prepoznavanje in
učenje barv; plakat, na katerega smo nalepili listke s svojimi najljubšimi barvami, igrače za
učenje imen prevoznih stedstev…). Z gibalnimi vajami smo učence med poukom sproščali
11
in hkrati utrjevali snov (npr. pri utrjevanju imen za barve in števila smo se razvrščali v
različne kolone, skakali in vstajali ob svoji najljubši barvi…). S petjem smo z učenci
usvajali, uvajali in utrjevali novo besedišče ter vadili vsakodnevne izraze (npr. pozdravni
nagovori, štetje in barve, se naučili imena praznikov). Opisali in narisali smo praznovanje
novega leta, izdelali smo čestitko za materinski dan, ki jo bodo učenci podarili svojim
mamam.
V tretjih razredih smo v šolskem letu 2011/2012 pri zgodnjem poučevanju angleškega
jezika znanje, ki so ga učenci pridobili pri pouku nadgradili s povezovanjem angleškega
jezika, in sicer na tak način, da so učenci pri spoznavanju okolja določeno besedišče
spoznali tudi v angleščini (npr. jesen, drevje, listje, grozdje), pri matematiki so se naučili
računskih izrazov, števil do 100 in seštevanja ter odštevanja do 100, učenci prepoznavajo
različna počutja, znajo povedati, kako se kdo počuti (žalosten, vesel, jezen …), spoznali
so, katere šolske potrebščine imajo in jih znajo poimenovati. Naučili so se angleško
abecedo in posamezno besedišče tudi zapisati.
Ob koncu šolskega leta smo ponovili vse, česar so se naučili v času šolskega leta, prav
tako pa smo ponovili tudi besedišče, ki so se ga naučili v preteklem šolskem letu.
V drugih razredih je integracija angleščine potekala podobno kot v prvih in drugih
razredih. Pri demonstraciji smo uporabljali predmete, ki so učence motivirali (kot so
plišaste živali, slikovno gradivo za prepoznavanje različnih besed; otroške igrače za
imena igrač, kot so 'train, doll, car', avtomobilčke (igrače) raznih barv za prepoznavanje in
učenje barv; otroška oblačila, s katerimi smo oblačili in slačili velikega plišastega medved,
plišaste živali za učenje imen živali…). Z gibalnimi vajami smo učence med poukom
sproščali in hkrati utrjevali snov. S petjem smo z učenci usvajali, uvajali in utrjevali novo
besedišče ter vadili vsakodnevne izraze (npr. pozdravni nagovori, štetje in barve, se
naučili imena praznikov). Opisali in narisali smo praznovanje novega leta, izdelali smo
čestitko za materinski dan, ki jo bodo učenci podarili svojim mamam. Iskali smo skrite
predmete in jih , ko smo jih našli, poimenovali in opisali ter v angleščini računali do 10
…Pri igri vlog smo uporabljali lutko plišastega mačka Cookija, ki je učence izredno
pritegnil in navdušil nad učenjem tujega jezika. Učenci so obravnavano snov utrjevali z
likovnimi aktivnostmi (risanjem in barvanjem, npr.novoletne jelke, okraskov in daril, igrač,
raznobarvnega metulja…). Poučevanje angleščine se navezuje na snov, ki jo učenci
obravnavajo pri pouku (npr. poznavanje števil, barv, diagramov).
V prvih in drugih razredih smo kot pripomoček za dodatno motivacijo uporabljali mačka
Cookija,
v
drugih
in
tretjih
razredih
pa
lutki
deklice
in
dečka.
:
Zaradi uspešnosti projekta in interesa učencev ter staršev, bomo s projektom nadaljevali
tudi v prihodnjem šolskem letu 2012/2013.
S projektom bi nadaljevali tudi v šol. letu 2012/2013
TEMPUS – mladi naravoslovci
Tatjana Hrovat
Začetek projekta v šolskem letu: Projekt na šoli poteka že več let.
Vodja Tatjana Hrovat
Cilji projekta:
Otroci spoznavajo naravo in njene pojave z opazovanjem, eksperimentiranjem,
povezovanjem, z izkušnjami…
Vključeni v projekt oz. izvedbo: Vsi učitelji razredne stopnje in učitelji naravoslovnih
predmetov na predmetni stopnji.
12
Trajanje projekta: Več let
Naloge so se izvajale preko celega leta pri naravoslovnih predmetih.
Pouk naravoslovja je potekal tako, da je učitelj najprej odkril, kaj otroci že vedo o
posameznem naravoslovnem pojavu. Nato pa so se otrokove izkušnje vključile v
izvajanje učne teme. Otrok je nato z eksperimentiranjem, razmišljanjem,
povezovanjem pridobival nove izkušnje in znanja, ki jih povezoval z že prej
pridobljenim znanjem.
Otroci so na tak način osvajali tudi bolj abstraktne pojme s področja naravoslovja in
z njimi niso imeli velikih težav. Cilji projekta so bili doseženi.
S takim načinom dela bomo pri naravoslovnih predmetih nadaljevali.
ŠOLSKI PARLAMENT ZPM
Nina Bradić
22. mestni otroški parlament je potekal 9. februarja 2012 v Mestni hiši v Ljubljani.
Pogovarjali smo se o temi JUNAKI NAŠEGA ČASA – KDO SO IN ZAKAJ! Tema je bila
izbrana na 21. nacionalnem otroškem parlamentu. O temi smo razpravljali pri pouku
slovenščine in retorike in se urili v veščini argumentiranja in spretnosti poslušanja.
Temo smo razdelili na pet podtem, in sicer:
1. sporočila junakov, idolov in vzornikov na mladostnika
2. prednosti in pomanjkljivosti junakov nekoč, danes in v prihodosti
3. kdo je vzornik in kakšen bi moral biti?
4. vpliv junakov na samopodobo
5. zakaj idoli in zakaj junaki?
Svoje poglede so učenci predstavili najprej na območnem parlamentu in kasneje še v
mestni hiši. Učenci se s projektom šolski parlament seznanijo z retoriko in se urijo v
govornih spretnostih.
DAN ŠOLE: SPOZNAJMO EVROPO
Katja Winkler
Datum: 17.11.2011
Vodja: Katja Winkler
Število udeležencev:
Cela šola
Seznam učencev z doseženimi priznanji:
Evalvacija:
V šolskem letu 2011/2012 smo združili Dan šole in Dan odprtih vrat z naslovom
Spoznajmo Evropo. Učenci so spoznavali kulturno in naravno dediščino Evrope s
poudarkom na državi Ciper, ki je bila v letošnjem šolskem letu izbrana za glavno
temo vseslovenske prireditve Dan Evrope. Učenci so pri pouku spoznavali
geografske, zgodovinske in druge značilnosti Cipra pa tudi drugih evropskih držav. V
popoldanskem času so učenci predstavili svoje delo in spoznanja staršem in drugim
obiskovalcem. Potekale so delavnice po razredih, učenci predmetne stopnje so
pripravili šolsko razstavo, prikazali ciprske narodne noše in njihove narodne plese,
13
pri gospodinjstvu so spekli ciprski kruh.
Za naslednje šolsko leto predlagamo, da na prireditvi Dan odprtih vrat, ponovno
oblikujemo kratke naloge, ki jih obiskovalci rešujejo ob ogledu delavnic oz. razstav.
PRIREDITEV: POMLAD, VSAK IMA SVOJO MAMO RAD
Tatjana Pleteršek
Letos sem prireditev pripravila Tatjana Pleteršek ob sodelovanju učiteljev in učiteljic tako z
razredne stopnje kot tudi s predmetne stopnje. Poudarek je bil na glasbenih točkah
predvsem na razredni stopnji, kjer so učiteljice razredne stopnje učence pripravile za
pevske, recitacijske točke ter ta igranje na instrumente v sodelovanju s profesorico glasbe
Tanjo Zgonc.
Na predmetni stopnji so sodelovali učenci, ki obiskujejo dramski krožek in gledališki klub,
predstavili so se tudi učenci instrumentalisti in plesalka balerina Sara Žervanov. Rdeča nit
prireditve je bila OBJEM. Prireditev so povezovali: Matija Pušnik, Blaž Andrašek, Pia
Žugman, Nika Kos in Lana Pezdir Glavan.
Prireditev je v celoti uspela, kar smo lahko ocenili po dobrih odzivih gledalcev.
NOVOLETNA PRIREDITEV Z DOBRODELNIM KONCERTOM
Nina Bradić
Humanitarna prireditev je potekala dne, 20. 12. 2011, od 17.00 ure do 19.00 ure. Prireditev
je bila sestavljena iz dveh delov: kulturnega programa in novoletnega sejma. V kulturnem
programu so sodelovali učenci razredne in predmetne stopnje, ki so pod mentorstvom
učiteljic pripravili različne točke.
Program sta povezovala Blaž Andrašek in Eva Pušnik.
Na novoletnem sejmu so se prodajali izdelki, ki so jih učenci izdelali pri likovnem in
tehničnem pouku in v jutranjem varstvu. Zbrali smo 1312,60 EUR prostovoljnih
prispevkov, na socialni sklad smo nakazali 1027,60 EUR. Preostali znesek se je porabil za
materialne stroške, ki so nastali pri pripravi izdelkov.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV ZA UČENCE
Mateja Iskra
Zaključna prireditev ob koncu šolskega leta je potekala v petek 22. 6. 2012 ob 9.45h.
Povezovalna nit prireditve je bila počastitev in obeležitev 21. rojstnega dne naše države
Slovenije.
Na prireditvi so z različnimi točkami (petje, igranje na različna glasbila, recitacije …)
sodelovali učenci vseh razredov. Prireditev so vodili učenec in učenki 8. razredov. Za
sceno sta poskrbela učiteljica Irena Žle in ravnatelj Franci Hočevar, športna priznanja pa
so podelili učiteljici B. Jekoš in Z. Košnik ter učitelj D. Grabnar, za gladek potek pa sta
poskrbeli Cvetka Konjar in Mateja Iskra.
14
POROČILO O VAJI EVAKUACIJE
Zvonka Pavlovič
Evakuacijska vaja je potekala v skladu z letnim delovnim načrtom šole., v petek, 28. 20.
2011. Vaja evakuacije je potekala hkrati za učence razredne in predmetne stopnje od 9.
55 pa do 10. 05 ure.
Najprej je ravnatelj šole po zvočniku podal obvestilo, da je na šoli nastal požar. Glede na
lokacijo požara je učitelj v posameznem razredu po obvestilu o požaru določil
evakuacijsko pot ter vse učence razporedil v kolono. V prvem in drugem nadstropju so se
učitelji z učenci skladno z navodili v pripravi umikali hkrati po levi in desni strani stopnišča.
Učitelj je moral učilnico zapustiti zadnji, s seboj je moral imeti dnevnik. Razredi s poukom v
prizidku so odšli skozi malo telovadnico na šolsko igrišče, kjer je bilo vnaprej dogovorjeno
zbirališče.
Razredi, ki so imeli pouk v 1. in 2. nadstropju, so se nam na velikem igrišču pridružili po
evakuacijski poti skozi glavni vhod.
Šola se je izpraznila v 4 minutah. Na velikem šolskem igrišču smo se zbrali vsi učenci in
delavci šole. Učenci so se zbrali v kolone, učiteljice oz. učitelji so učence prešteli ter
morebitne manjkajoče sporočili ravnatelju šole, ki je vajo preveril.
Ob razglasitvi konca nevarnosti, so se učenci pod vodstvom učiteljice oz. učitelja vrnili v
šolo.
Ugotavljam, da bi bilo potrebno za pravočasno in zagotovljeno evakuacijo vseh učencev in
delavcev šole postoriti še nekaj izboljšav:
1. preveriti in popraviti načrte evakuacijskih poti v vsaki učilnici,
2. nujno potrebno montirati zvočnik tudi v kletne prostore, saj v enem od prostorov
poteka individualna pomoč za učence,
3. v prizidku bi bilo za varno in pravočasno evakuacijo nujno potrebno učiteljem
omogočiti hitro odpiranje vrat skozi veliko in malo telovadnico (predlagam izdelavo
vsaj dveh rezervnih ključev ter ju vstaviti v zavarovano omarico pred vhodom v
posamezno telovadnico ali pa ključe razdeliti vsaj nekaterim učiteljem v prizidku),
4. večkrat ponoviti pravila obnašanja za varno evakuacijo, npr. pri razrednih urah ali
predmetih, kjer se učni načrt približa tovrstni vsebini (nekje se učenci namreč niso
evakuirali v dveh kolonah),
5. ponovno oceniti, kje bi bilo dobro namestiti požarne alarme ter te zatem tudi
namestiti,
6. učenec Matic Lamberšek iz 9. A razreda (član gasilskega društva) pa je tudi
predlagal, da bi bilo potrebno samo evakuacijsko vajo narediti bolj »realno«, npr.
ustvariti navidezni požar ter ga pogasiti z uporabo gasilnega aparata, hkrati pa
otroke podučiti o rokovanju z gasilnim aparatom.
PEVSKI ZBORI OŠ SPODNJA ŠIŠKA
Tanja Zgonc
V šolske letu 2011/12 sem vodila Otroški pevski zbor prvih in drugih razredov, Otroški
pevski zbor tretjih, četrtih in petih razredov in Otroški pevski zbor predmetne stopnje.
Pri obeh zborih razredne stopnje so učenci dokaj redno hodili na vaje, sodelovali smo na
šolskih prireditvah, planirali pa smo tudi sodelovanje na reviji pevskih zborov Ljubljanskega
področja.
Žal se na revijo pevskih zborov nismo prijavili, ker v nekem trenutku ni bilo dovolj interesa
za ta nastop, kljub predhodnemu dogovoru z pevci.
Tako je bilo premalo pevcev za prijavo.
Izpostavila bom tudi problem urnika pevskega zbora. Predlagam, da imajo v bodoče pevci
na razredni stopnji takoj po pouku, nato odidejo v podaljšano bivanje.
15
Pevci na predmetni stopnji priporočam blok uro in eno vajo zjutraj, preduro , zaradi
usklajevanj glede drugih dejavnosti kot je glasbena šola.
PROMETNA VZGOJA
Milan Pipan
Čez leto sem aktivno spremljal vse pomembne posvete in izobraževanja za mentorje
prometne vzgoje, ki so bili letos običajno organizirani izven mojega delovnega časa.
Precej časa smo posvetili seminarskemu in samostojnemu izobraževanju mentorjev za
najnovejše računalniško izvajanje tekmovanj in izpitov ter internetnemu spremljanju varnih
poti za osnovne šole.
Najpomembnejša mentorjeva naloga glede pripravljanja in izvedbe kolesarskih izpitov je
zelo dobro potekla po predvidenih večletnih mentorjih pričakovanjih.
Letos sem lahko omogočil izvedbo novega slovenskega online sistema teoretičnih izpitov v
računalnici. Mnogim učencem je bila ponujena večkratna možnost ponavljanja izpita; Le
dva učenca, z veliko napakami, kljub več ponovitvam, nista mogla opraviti preizkusa.
Na preizkusnem poligonu je ob zelo spretni letošnji generaciji izpadla le ena učenka, ki ni
obvladala ravnotežja. Na zaključnem izpitu sta izpadla dva dečka, eden zaradi
ocenjevalcem opazne negotovosti in ravnotežja, naslednji učenec zaradi neprihajanja na
praktične vaje; oba učenca sta tudi bila brez primerne komunikacije staršev z mentorjem v
vsem času priprav, da bi lahko vzgojno spodbujala svojega otroka in spoznavala njegovo
primernost za samostojno vožnjo v prometu.
Najpomembnejše dvotedensko praktično pripravljanje s cestnimi vožnjami je bilo odlično
izpeljano, zahvaljujoč zelo skrbnim in učljivim učencem ter ob tem še posebej mnogim
staršem, ki so pripomogli k še boljši tehnični in vzgojni izpeljavi priprav, s prispevkom za
vedno brezhibno varnost voženj in za spodbujajočo pomoč otrokom.
Zaključni izpit je potekel, ob zelo skrbnih dolgoletnih sodelavcih s petčlansko ekipo
ocenjevalcev in policistu, organizacijsko zelo kvalitetno in tudi z vidika usposobljenih
učencev precej uspešno.
V maju smo sodelovali na tradicionalnem občinskem kolesarskem tekmovanju osnovnih
šol Kaj veš o prometu. Naše želje po uvrstitvi na državno prvenstvo nismo dosegli
predvsem zaradi preveč napak obeh tekmovalk v cestni vožnji.
Po omenjenih opravljenih popoldanskih pripravah smo se odločili sprejeti povabilo
organizatorja za vključitev v izbor slovenske ekipe za nastop na evropskem kolesarskem
tekmovanju, ki nam je na naši šoli že dobra in uspešna nekajletna izkušnja. Z oblikovano
sedemčlansko ekipo z moje strani predlaganih kolesarsko zelo spretnih petošolcev, dobrih
učencev, ki imajo tudi s strani s svojih staršev odlično spudbudo in pripravljenost za
sodelovanje, smo praktično vadili poligonsko vožnjo na igrišču dva tedna v poznejših
popoldanskih urah. Celotna ekipa je sodelovala vzorno. Posebej ob pripravljanju na
spretnostne vožnje in na poligonu so se vsi zelo trudili in dobro izpeljali kljub nenavadno
strnjenim elementom v premajhni telovadnici. Pri teoretičnih preizkusih je bilo več
kazenskih točk, saj so nekateri premalo časa doma delali na predlaganih internetnih učnih
povezavah.
16
RAZVOJ ŠPORTA
Dušan Grabnar
V šol. l. 2011/2012 smo realizirali program dela, ki je naveden v LDN-u.
Izpeljali smo program Zlati sonček in Krpan na RS.
Udeležili smo se športnih tekmovanj na RS in PS. Organizirali smo tekmovanje v šolskem
krosu in atletskem mnogoboju na RS in PS.
Na RS smo imeli dodatna učitelja ŠVZ.
Na naši šoli smo izpeljali nogometno tekmovanje za starejše učence in med dvema
ognjema.
Izpeljali smo šole v naravi in tabore.
V letošnjem šolskem letu nismo kupili novih športnih rekvizitov in opreme. V naslednjem
letu bomo morali našo opremo dopolniti.
Interesne dejavnosti so potekale po urniku.
TABORI IN ŠOLE V NARAVI:
V šol. letu 2011/12 so bili realizirani vsi tabori in šole v naravi načrtovani v letnem
delovnem načrtu. Zaradi cenovne neustreznosti je bila sprememnjena lokacija
Naravoslovnega tabora za učence tretjih razredov. Za šolsko leto 2012/13 smo kandidirali
na razpisu CŠOD in dobili potrjen en ustrezen termin za zimsko Šolo v naravi. Termin za
Naravoslovni tabor je bil neustrezen (zima).
17
II. REALIZACIJA POUKA
RAZRED
1.A
1.B
2.A
2.B
3.A
3.B
4.A
4.B
5.A
5.B
6.A
6.B
7.A
7.B
8.A
8.B
9.A
9.B
Povprečno:
REALIZACIJA
POUKA
V%
99,0
98,9
98,8
99,2
99,4
99,1
98,6
98,4
99,6
95,5
95,3
69,7
96,4
98,1
86,5
91,0
102,0
101,0
REALIZACIJA
IZBIRNIH
PREDMETOV V%
91,5
92,7
92,0
91,3
98,0
97,0
REALIZACIJA
DNEVOV
DEJAVNOSTI V%
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
100
DODATNI POUK
UČITELJ
RAZRED
PLANIRANE REALIZIRANE %
URE
URE
Kastelic
Jeraj
Winkler
Strojan
Pezdir
Pezdir
Hrovat
Košnik
Gasser
Kodrca
Bradić
Pleteršek
Konjar
Vodovnik Knez
1.a
1.b
2.a
2.b
3.a
3.b
4.a
4.b
5.a
5.b
SLO 8. razred
SLO 7.razred
MAT 8. razred
TJA 9. razred
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
35
17,5
18
17,5
17
17
18
17
17
17
18
17
32
14
29
15
103
100
97
97
103
97
97
97
103
97
183
80
83
91
18
DOPOLNILNI POUK
UČITELJ
RAZRED
PLANIRA
NE URE
REALIZIRA
NE URE
%
Kastelic
Jeraj
Winkler
Strojan
Pezdir
Pezdir
Hrovat
Košnik
Gasser
Kodrca
Pezdir
Ivetić
Pleteršek
Bradić
Podgornik
Podgornik
1.a
1.b
2.a
2.b
3.a
3.b
4.a
4.b
5.a
5.b
MAT 6. razred
MAT 9. razred
SLO 9. razred
SLO 6. razred
TJA 6. razred
TJA 7. razred
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
17,5
35
35
35
35
17,5
17,5
18
17,5
17
18
21
21
18
17
19
17
35
29
28
35
16
17
103
100
97
103
120
120
103
97
109
97
100
91
88
100
94
97
INTERESNE DEJAVNOSTI
IZVAJALEC
NAZIV ID
Zgonc
Plos
Plos
Plos
Plos
Jekoš
Gasser
Virag
Iskra
Pleteršek
Malešič
Malešič
Konjar
KK Ljubljana
Žle
Žle
Livk
Iskra
Grabnar
Blok flavta
Evropska vas
Pravljice
Italijanščina
Planinski krožek
Šah
Likovni krožek
Košarka
Zgodovinski krožek
Dramski krožek
Prva pomoč
Biološki krožek
Matematične delavnice
Košarka
Likovni talenti
Likovni krožek
Tehnični krožek
Nemščina
Igre z žogo
PLANIRANO
ŠT. UR.
35
35
35
35
70
35
35
70
17,5
35
17,5
17,5
35
210
35
35
35
70
35
REALIZIRANO
ŠT. UR
34
35
36
35
70
19
38
56
11
30
23
8
31
184
33
36
51
54
27
%
98
100
102
100
100
54
109
80
63
86
131
46
89
88
94
102
151
84
77
19
III. DELO STROKOVNIH AKTVOV
POROČILO O DELU AKTIVA 1. TRIADE
Tanja Strojan
V šolskem letu 2011/12 smo izvedle 3 sestanke aktiva 1. triade.
Obravnavali smo področja ocenjevanja, načine dela z učenci s posebnimi potrebami in
reševali sprotno problematiko.
Sestanki so bili namenjeni izmenjavanju mnenj, opredelitvi do določene vsebine, analizi
tekočega dela in načrtovanju za šolsko leto 2012/13. Dnevni red sestankov smo oblikovale
sproti, glede na tekočo problematiko. Med seboj smo sodelovale. Vsebine in predloge
glede načrtovanega dela znotraj posameznega razreda smo posredovale pri posameznih
vertikalah in jutranjih sestankih učiteljskega zbora. V nadaljnje bomo s sestanki
nadaljevali. Dnevni red bomo prilagajali trenutni problematiki ali pobudi posameznika.
Učiteljice razredne stopnje smo izpostavile potrebo po združevanju aktivov učitelji od 1. do
5. razreda.
POROČILO O DELU AKTIVA 2. TRIADE
Tatjana Hrovat
Ad1) Ugotovile smo, da izbrani delovni zvezki ustrezajo in z izborom nadaljujemo tudi v
prihodnjem šolskem letu.
Za prihodnje leto načrtujemo, da se aktiv prve in druge triade združi v aktiv od 1. – 5.
razreda. Saj razredno stopnjo povezuje podoben način dela, sodelovanje na dnevih
dejavnosti, problem bralne pismenosti … Menimo, da bomo lažje reševali tekoče zadeve
in probleme, če se bomo sestajali skupaj.
SKLEP 1: Še tesnejše sodelovanje v naslednjem šolskem letu od 1. do 5. Razreda.
Ad 2) Po razgovoru o problematiki pisanja domačih nalog smo lansko šolsko leto sestavile
merila za vrednotenje domačih nalog.
Ugotovile smo, da so merila dokaj učinkovita in da se je pisanje domačih nalog izboljšalo.
SKLEP 2: Dosledno bomo upoštevale sestavljena merila tudi v naslednjem šolskem letu.
Ad3) Pripravile smo tematike dnevov dejavnosti za naslednje šolsko leto in določile
okvirne termine.
SKLEP 3: Vsak aktiv na sestanku LDN-ja dneve dejavnosti posreduje osebi, ki jo bo
ravnatelj pooblastil za vnašanje v program Herkules.
AKTIV 3. TRIADE
Goran Ivetić
Na aktivih smo obravnavali naslednjo problematiko:
Rezultati na NPZ so pokazali, da naši učenci slabše rešujejo besedilne naloge. Pri
slovenščini imajo težave z dolgimi besedili.Vsi učitelji opažamo, da učenci dobro rešujejo
naloge z direktnimi podatki, slabši pa so pri reševanju sestavljenih ali problemskih nalog.
Učenci imajo težave z razumevanjem oz. z analizo in sintezo.
BRALNA PISMENOST
Namen projekta je razviti zmožnosti učencev, da samostojno pridobivajo informacije, jih
povezujejo in interpretirajo, si na osnovi informacij ustvarjajo celostne pomenske
predstave in razlage pojavov ter dogodkov, razmišljajo o njih in jih vrednotijo, razvijajo
20
argumente za takšno ali drugačno delovanje na osnovi informacij, se znajdejo v novih
situacijah, kritično primerjajo, sklepajo itn. (Načrt projekta BP 2011).
Pogoji za vključitev šole v projekt: šole z zelo nizkimi ali zelo visokimi dosežki pri NPZ pri
slovenščini v zadnjih 5 letih; s problematiko primanjkljajev učencev, ki izhajajo iz manj
spodbudnega socialno-ekonomskega družinskega okolja; so pripravljene na izmenjavo
izkušenj (npr. z multipliciranjem); imajo izkušnje z razvojno-raziskovalnim delom.
Projekt ima dve veji vsebinska sklopa:
1. sklop: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti – razvoj pedagoških
strategij;
2. sklop: Dvig kulturnega in socialnega kapitala;
Zmožnosti, ki jih bomo razvijali: ustvarjanje in vzdrževanje spodbudnega učnega okolja, ki
omogoča izzive.
Ranljive skupine –posebna pozornost
Dejavnosti za opolnomočenje učiteljev in učencev
Z DION-ovim vprašalnikom smo preverili individualne in skupne potrebe organizacije
Šibka področja: timsko delo (ni dovolj učinkovito sodelovanje, ni dovolj podpore);
motivacija osebja ( ni potrditve kvalitetnemu delu); vodenje (osebje ni nagrajeno, premalo
zaupanja, vodja nima vedno podpore podrejenih).
Močna področja: izbor kadrov (na šoli imamo kvalitetne učitelje); jasnost ciljev (imamo
enoten cilj in jasna nam je pot do tega cilja); sposobnost reševanja težav (nimamo
trdovratnih težav, ki jim ne bi bili kos; ni destruktivnih konfliktov; pomembnim temam
posvečamo dovolj pozornosti; …).
Opozorilo za posebne skupine: tujci: prilagoditve in smernice in priprava individualnega
načrta (teme, način preverjanja znanja).
AKTIV ŠPORTNA VZGOJA
Dušan Grabnar
1. UVOD
V šol. l. 2011/2012 smo se držali zastavljenega programa iz začetka šol. leta. Delo je
potekalo po začrtanem programu.
V nadaljevanju bo poročilo podano po posameznih točkah.
2. TEKMOVANJA
V šol. l. 2011/2012 smo se udeležili naslednjih tekmovanj, ki jih je organizirala Agencija za
šport:
MALI IN VELIKI ATLETSKI POKAL (jeseni, spomladi),
KROS LJUBLJANSKIH OŠ (jeseni, ),
DVORANSKA ATLETIKA (jeseni),
LJUBLJANSKI MARATON
MALI NOGOMET (najmlajši uč., ml. učenci, st. učenci),
KOŠARKA (ml. in st. učenke in učenci)
ORIENTACIJA,
PLAVANJE (ml. in st. učenke in učenci)
MED DVEMA OGNJEMA (razredna stopnja),
ATLETSKI TROBOJ (razredna stopnja)
TENIS,
BADMINTON
Organizirali smo ATLETSKI MNOGOBOJ in ŠOLSKI KROS za vse učence šole.
V okviru tekmovanj, ki jih organizira Agencija za šport smo na naši šoli organizirali
tekmovanje v igri MED DVEMA OGNJEMA in NOGOMET ZA MLAJŠE UČENCE
V različna tekmovanja so bili vključeni so bili vključeni skoraj vsi učenci naše šole.
3. ANALIZA REZULTATOV
21
Rezultati v atletiki in krosu so na ravni lanskoletnih. Dobre rezultate smo dosegli
individualnih športnih panogah (atletika, kros, orientacija, judo). Nekoliko slabši so rezultati
v nogometu. Kvalitetni napredek pa smo naredili v igri košarke, kjer so vse kategorije vidno
napredovale. Posamezni učenci so dosegli zelo lepe rezultate (uvrstitve med prve tri).
Imamo premalo dobrih posameznikov, da bi ustvarili ekipo, ki bi tudi med ljubljanskimi
osnovnimi šolami imeli vidnejšo vlogo. Pri tem ne smem pozabiti na odlično žensko in
moško ekipo v košarki.
4. ŠOLE V NARAVI IN TABORI
V šol. l. 2011/2012 smo izpeljali LŠVN in ZŠVN. Poročila smo že oddali, zato ne bom
opisoval podrobnosti.
5. ŠPORTNI DNEVI
V šol. l. 2011/2012 smo izpeljali vseh pet športnih dni. Podrobna poročila o izvedbi
športnih dni smo že oddali. V prihodnjem letu moramo zagotoviti večjo udeležbo učencev
in konkretneje predstaviti vsebino posameznega športnega dne. Slaba udeležba je bila pri
učencih 8. razredov.
6. ŠPORTNA ZNAČKA
Športna značka Zlati sonček in Krpan smo izpeljali tako kot lani.
7. PLAVALNO OPISMENJEVANJE
Izpeljali smo program plavanja v prvem in tretjem razredu osemletke in prvem razredu
devetletke, preverjanje znanja plavanja v šestem razredu. Učence sedmih razredov smo
peljali na tečaj plavanja.
8. INTERESNE DEJAVNOSTI
Na šoli so potekale naslednje interesne dejavnosti:
Košarka za učence predmetne stopnje in razrednje stopnje
Rokomet za učenke RS
Ples, tenis, mala nogometna šola
Podrobna poročila o izvedbi interesnih dejavnosti oddajo vodje interesnih dejavnosti.
9. OPREMA UČITELJEV
V šol. l. 2011/2012 sva z Barbaro dobila sredstva za nakup osebne športne opreme.
Sredstva so bila manjša kot prejšnja leta.
10. IZOBRAŽEVANJE
Barbara Jekoš se je udeležila seminarja. Dušan Grabnar se je udeležil 70 urnega tečaja
za bolničarja.
11. SODELOVANJE S FAKULTETO ZA ŠPORT
V šol. l. 2011/2012 smo gostili študente, ki so pri nas opravljali obvezno pedagoško
prakso. Študentom smo omogočili uvodne učne nastope. Študentom smo pripravili
hospitacijske nastope.
12. MATERIALNA SREDSTVA
V šol. l. 2011/2012 so bila namenjena sredstva za nakup nagrad in nagradnega izleta.
Ostale opreme in rekvizitov nismo kupili.
13. NAGRADNI IZLET
V letošnjem šolskem letu smo peljali najboljše športnike in športnice na izlet v Terme
Aqualuna. S tem smo učencem pokazali, da cenimo njihov trud, ki so ga skozi vse leto
vlagali v športna tekmovanja. Izlet je potekal v prijetnem športnem vzdušju. Letos se je
izleta udeležilo najmanj učencev od kar organiziramo izlete.
14. PODELITEV PRIZNANJ ŠPORTNIKOM
Tudi letos smo podelili priznanja najboljšim športnikom in športnicam šole.
15. DODATNI UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE
Tudi v tem šolskem letu smo sodelovali z Davidom Magušo in Emanuelom Grgićem, kot
dodatnim učiteljem ŠV na RS. Tudi v bodoče si moramo prizadevati, da bodo učencem na
RS imeli dodatnega učitelja ŠV.
ZAKLJUČEK
V šolskem letu 2011/2012 smo se prvič soočili z združitvijo oddelkov v 6. razredu in v 8.
razredu. To je zelo poslabšalo delo v obeh oddelkih.
22
AKTIV 1. RAZRED
Tatjana Kastelic
V šolskem letu 2011/12 so bile članice aktiva Cirila Jeraj, Katarina Rebič, Zvonka Pavlovič
in Tatjana Kastelic.
Sestajale smo se ob ponedeljkih zjutraj oziroma po potrebi tudi večkrat, če je bilo to
potrebno.
V tem šolskem letu smo prenovile letne priprave v skladu z novostmi.
Sproti smo vodile in urejale dokumentacijo.
Sodelovale smo s šolsko svetovalno službo ter specialnimi pedagoginjami.
S starši smo sodelovale na roditeljskih sestankih ( 3 ) in govorilnih urah.
Opisno ocenjevanje je potekalo po načrtu.
Izvedle smo dneve dejavnosti. Težavo smo imele le pri izvedbi ND v ZOO, ker smo ga
morale prestaviti zaradi vremenskih težav in to 2 krat, zato smo ga morale potem
zamenjati z novo vsebino – Domače živali in hišni ljubljenčki. Ta dan smo izvedle v šoli.
Zamenjale smo tudi ŠD – Kekčeva dežela, saj je bilo veliko otrok takrat odsotnih, kar bi to
podražilo, zato smo se odločile in odšle v Mostec.
Sodelovali smo na tekmovanjih iz bralne značke, Cici vesele šole, tekmovanje na področju
športa ( Zlati sonček, mnogoboj ) in tekmovanje v matematiki (Keguru).
Izpeljali smo tudi plavalni tečaj – prilagajanja na vodo.
Sodelovali smo tudi na šolskih prireditvah.
V aktivu smo sodelovale timsko in konstruktivno.
AKTIV 2. RAZRED
Katja Winkler
V šolskem letu 2011/2012 sta bila na šoli dva druga razreda. Razredničarka 2.b je bila
Katja Winkler, 2.b pa Tanja Strojan.
V okviru aktiva sva se sestali 21-krat. Sestanke aktiva sva imeli v dogovorjenem terminu.
Učiteljici OPB sva ustno ali pisno obvestili o sklepih aktiva.
Teme, o kateri sva se pogovarjali so:
-pregled šolskih potrebščin, učnega gradiva,
-naročanje materiala, učnih pripomočkov,
-pregled predelane učne snovi, sledenje LUP
-preverjanje in ocenjevanje (načrtovanje, način, oblikovanje kriterijev, obveščanje staršev),
-dnevi dejavnosti (organizacija, delitev nalog, priprava materiala),
-vsebina RS in tekočih GU,
-tekmovanja (Matematično tekmovanje Kenguru, Cankarjevo tekmovanje),
-projekti (Zdrava šola, Zgodnje poučevanje angleškega jezika, Montessori),
-prireditve (Dan šole, božično-novoletna prireditev, dobrodelni koncert,..)
-tabori za učence na RS (zimski tabor, poletni tabor,…)
-problematika dela z učenci s posebnimi potrebami,
-tekoče zadeve, problematika, ki se tiče učne snovi, učencev, staršev,...
-pobude za naslednje šolsko leto:
Nakup magnetnega ravnila, šablone z geometrijskimi liki (za obe učilnici), zemljevid
Slovenije (1 na aktiv 2. razreda).
V oddelka drugih razredov je bilo vključenih s 1.9.2011 43 učencev. Ena učenka je imela
odločbo za strokovno pomoč, eden je bil v postopku za pridobitev odločbe, ki jo je prejel
ob koncu šolskega leta in začne veljati v novem šolskem letu. V minulem šolskem letu so
učenci drugih razredov osvojili 6 Cankarjevih priznanj, 10 priznanj za matematičnega
23
kenguruja in 41 bralnih značk. Sodelovali smo pri projektu Naša mala knjižnica, pri kateri
smo prebrali vse predvidene knjige in opravili vse naloge, reševali Cici Veselo Šolo in
razvijali spretnosti z Zlatim sončkom . V oddelkih je zelo uspešno potekal tudi projekt
Zgodnjega vključevanja angleškega jezika.
Delo v drugih razredih je bilo dinamično, a prijetno. Dosegli smo vse zastavljene cilje. Z
notranjo diferenciacijo so vsi učenci napredovali po
AKTIV 3. RAZRED
Tina Strnad Rot
1. Delo je potekalo v skladu z učnim načrtom. V celoti sva predelali učno snov.
2. Učiteljici sva se poleg mesečnih aktivov tudi vsak teden sproti dogovarjali in pripravljali
pripomočke za delo v razredu. Dopolnjevali sva se z idejami in izkušnjami.
3. Učence sva spremljali na desetdnevnem tečaju plavanja v bazenih Tivoli v času od
16.1.- 27.1. 2012.
4. Dopolnilni in dodatni pouk je ga. Pezdir sproti izvajala. Ure so bile realizirane.
5. Znanje in napredek učencev sva učiteljici sproti beležili. Pred vsakim preverjanjem in
ocenjevanjem znanja sva na aktivih sestavili naloge ter kriterije ocenjevanja.
6. Ob zaključku vsakega ocenjevalnega obdobja sva učencem izročili obvestila z opisnimi
ocenami. V redovalnico sva sproti beležili opisne ocene.
7. Tabor v Retnjah sva izvedli v mesecu maju. Dosegli smo zastavljene cilje.
8. Dneve dejavnosti smo uspešno izvedli in realizirali pričakovane cilje.
Pouk smo popestrili s sproščanjem in umirjanjem, socialnimi igrami ter minutami za
zdravje.
9. Na tedenskih pogovornih urah smo sproti reševali težave, ki so se pojavljale tekom
pouka.
10. Sodelovanje s starši je bilo uspešno. Opravile smo mesečne govorilne ure in
načrtovane roditeljske sestanke.
AKTIV 4. RAZRED
Tatjana Hrovat
Delo aktiva se je začelo s pripravo letnih delovnih priprav za posamezne predmete. Pri
oblikovanju le teh sva se trudili nadgraditi cilje iz 3. razreda. V priprave sva vnesli tudi
spremembe novega učnega načrta.
Oblikovali sva kriterije za ustno in pisno ocenjevanje, skupaj pa sva načrtovali tudi dnevne
priprave in priprave na dneve dejavnosti.
Pri naravoslovju in tehniki sva dosledno upoštevali načela Tempusa in sva pouk pripravljali
po izkustveni metodi ter po konstruktivističnem didaktičnem sistemu. Pri določenih urah
sva uvajali sodelovalno učenje, ki je bilo učencem všeč in z njim misliva nadaljevati tudi v
5. razredu.
Celo šolsko leto sva v pouk vključevali ekološke teme in izvajali projekt Shema sadja.
V letošnjem šolskem letu sva dali velik poudarek na izboljšanje klime v oddelku, za kar sva
se oprli na projekt Povej. Ob koncu leta sva opazili, da se je stanje na tem področju
izboljšalo, čeprav bo še potrebno delati na temo medsebojnih odnosov.
Opazili sva, da so učenci na področju slovenščine šibki, predvsem pri ustvarjalnem pisanju
in branju. Tudi pravopis bo treba še vaditi.
Od meseca aprila sva ure matematike in slovenščine, pri katerih smo snov utrjevali, izvedli
v obliki fleksibilne diferenciacije, pri kateri je sodelovala tudi Jožica Pezdir.
Po pregledu programa dela aktiva, ki sva ga zastavili na začetku leta, sva ugotovili, da so
bile vse aktivnosti oz. dejavnosti v celoti realizirane ter doseženi vsi cilji.
24
Vsi učenci so usvojili minimalne standarde znanj pri vseh predmetih, večina učencev pa je
dosegla temeljne standarde znanja.
AKTIV 5. RAZRED
Marija Kodrca
Aktiv petih razredov so sestavljali:
Lota Gasser, razredničarka 5. a in vodja fleksibilnih skupin (SLO – 2. skupina;
MAT- 3. skupina);
Marija Kodrca, razredničarka 5. b in vodja fleksibilnih skupin (SLO – 3. skupina,
MAT – 2. skupina);
Jožica Pezdir, pomočnica ravnatelja, vodja fleksibilnih skupin (SLO – 1. skupina, MAT –
1. skupina);
Barbara Jekoš, učiteljica športne vzgoje;
David Maguša, dodatni učitelj ŠV;
Emanuel Grgić, dodatni učitelj ŠV;
Ana Turšič, učiteljica za DSP;
Katjuša Tomšič Juvančič, učiteljica za DSP;
Aleksandra Kubelj, učiteljica za DSP
Milan Pipan, učitelj v OPB
Aktiv se je sestajal po potrebi. Delo aktiva je potekalo:
Po programu dela aktiva;
Na začetku šol. leta smo organizirali in izvedli letno šolo v naravi v Savudriji;
Dopolnile in napisale letne delovne načrte za posamezne predmete ter vsebine ND
in TD;
Pripravile seznam kontrolnih nalog in kriterije ocenjevanja;
Skozi vse leto izvajale fleksibilno diferenciacijo pri MAT in SLO;
Lota Gasser je organizirala šolo smučanja na Krvavcu za učence razredne stopnje
v marcu 2012;
V juniju 2012 je bila organizirana šola plavanja v Čatežu;
Izvajali roditeljske sestanke in sodelovanje s starši;
Se osebno strokovno spopolnjevale; (študijske skupine, seminarji)
Izvajali dopolnilni, dodatni pouk, pogovorne ure in projekt Povej;
Izvajali individualizacijo pouka v skladu s pravilnikom;
Učenci so tekmovali za bralno značko, Kenguru in Cankarjevo priznanje, tekmovali
iz logike, za čiste zobe, za srebrno športno značko Krpan, sodelovali v likovnih
natečajih, projektu Naša mala knjižnica, Prometna kače, projekt Dobimo se na
postaji;
Opravili so kolesarski izpit;
Dnevi dejavnosti in ostale dejavnosti so bile v celoti realizirane;
Sodelovali v Zdravi šoli in projektu Eko glavce ;
Vključevale problemski pouk;
Pripravile in izvedle učno ekskurzijo NOTRANJSKA.
Sprejele študentke Pedagoške fakultete za opravljanje obvezne prakse.
Medpredmetno povezovanje je potekalo pri SLO, DRU, NIT, GVZ;
Shema šolskega sadja – projekt smo izvajali z uživanjem sadja pri RU in s tem
spodbujali redno uživanje sadja in zelenjave;
Hospitacija ravnatelja in študentov specialnih predmetov
Sodelovanje med učitelji je potekalo konstruktivno v duhu medsebojnega sodelovanja.
25
POROČILO AKTIVA OPB
Neža Gončin
Učitelji OPB smo delili in usklajevali ideje na vseh področjih našega delovanja. Težave
smo reševali sproti. Sodelovali smo tudi z aktivom prve triade.
Tudi letos smo sodelovali s ŠD GIB. Udeleženi so bili učenci od 1. do 4. skupine PB. Ure
gimnastike so bile organizirane ob petkih.
V času podaljšanega bivanja so potekale interesne dejavnosti. Z njihovimi mentorji smo
dobro sodelovali. Učenci si v OPB likovno in glasbeno ustvarjali. Učitelji so veliko
pomembnost pripisovali uveljavljanju prijetne klime v oddelkih.
Sestanke aktiva sem sklicevala enkrat mesečno. Obravnavali smo aktualno problematiko.
Največkrat je bila izpostavljena problematika odhodov učencev na kosilo ob torkih,
uporaba malega igrišča, sprotno urejanje dnevnikov in zapisovanje odhodov učencev.
Odhode učencev smo redno zapisovali, saj smo tako imeli boljši nadzor nad učenci.
POROČILO NARAVOSLOVNEGA AKTIVA
Karolina Livk
Naravoslovni aktiv se je srečeval dokaj redno, po enkrat tedensko; po potrebi smo se
dogovarjali tudi individualno med šolskimi odmori. V tem šolskem letu je bila zaradi
porodniškega dopusta odsotna ga. Irena Stegnar (prof. kem-fiz). Pri poučevanju
naravoslovja jo je nadomeščala ga. Alenka Malešič (predmetna učiteljica biol-gos), pri
poučevanju kemije ga. Klavdija Stropnik (prof. kem-fiz), pri poučevanju fizike v 8.
razredu pa Klavdija Stropnik in v 9. razredu Karolina Livk (prof. teh-fiz). Delo laboranta
je opravljala ga. Urška Malis.
Prednostne naloge aktiva, zapisane na 1. sestanku aktiva, so bile v večji meri
realizirane. Izvedeni so bili:
- dnevi dejavnosti: večinoma izvedene po LDN z majhnimi zamenjavami terminov
izvedbe;
- projekta: SHEMA ŠOLSKEGA SADJA, TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK;
- interesne dejavnosti: BIOLOŠKI KROŽEK, PRVA POMOČ, TEHNIČNI KROŽEK;
- tekmovanja (priprava in izvedba):
KAJ VEŠ O SLADKORNI BOLEZNI (1 bronasto),
TEKMOVANJE ZA PROTEUSOVO PRIZNANJE (10 bronastih, 1 zlato priznanje),
TEKMOVANJE IZ ASTRONOMIJE ZA DOMINKOVO PRIZNANJE (3 bronasta in
1 srebrno priznanje),
TEKMOVANJE IZ FIZIKE ZA STEFANOVO PRIZNANJE (),
TEKMOVANJE IZ KEMIJE ZA PREGLOVO PRIZNANJE (),
TEKMOVANJE IZ ROBOTIKE (7. mesto med 11 ljubljanskimi šolami).
Pri ga. Klavdiji Stropnik je bilo izdelanih tudi nekaj raziskovalnih nalog (kemija-fizika).
Poročila o projektih, o delu interesnih dejavnosti ter izvedbi tekmovanj s podrobnejšimi
rezultati so priložena na koncu zapisnikov naravoslovnega aktiva za šolsko leto
2010/2012.
POROČILO DRUŽBOSLOVNEGA AKTIVA (ZGO, GEO, DDE)
Mateja Iskra
Aktiv sestavljajo poučujoči učitelji:
ZGO: Irena Kerstein, Andreja Rudaš (od 1.1. 2012) ( 7. b, 8. a, 8. b, 9. a, 9. b )
Mateja Iskra ( 7. a )
26
Milena Fekonja ( 6. a, 6. b )
GEO: Milena Fekonja (6. a, 6. b, 7. a, 7. b, 8. a, 8. b, 9. a, 9. b )
DDE: Milena Fekonja ( 7. a, 7. b, 8. a, 8. b )
UČNI NAČRT:
-GEO: vsebine 7. razreda se bodo prenesle, in sicer: J in JZ Azija (obdelane bodo
septembra 2012).
-učne vsebine v 8. in 9. razredu so bile v celoti predelane po učnem načrtu.
-ZGO: učne vsebine 7. razreda se bodo prenesle v 8. Razred, in sicer: Naši predniki v
srednjem veku- Karniola in Spodnja Panonija, J Slovani in Slovenski prostor v okviru
Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti
-učne vsebine v 8. razredu se bodo prenesle v 9. razred, in sicer: Znanost v službi
modernizacije (do konca temo Gospodarstvo in družba v 19. Stoletju), Svet in Slovenci na
prehodu v 20. stol.
-Učne vsebine 9. razreda so bile predelane do teme Svet v 2. Polovici 20. stol.
TEKMOVANJA:
V šolskem letu 2011 /12 je bilo organizirano šolsko tekmovanje iz znanja zgodovine z
naslovom : »SREDNJEVEŠKA MESTA NA SLOVENSKEM« (5.12.2012). Udeležilo se ga
je 12 učencev, 5 učencev je doseglo bronasto priznanje, trije učenci so se uvrstili na
regijsko tekmovanje.
Organiziran je bil Eko kviz. Vsak razred je imel različne vsebine: odpadki, voda, prehrana)
Udeležilo se ga je 60 učencev od 6. – 8. razreda. Vsi učenci so dobili priznanje za
sodelovanje in simbolično darilo.
Šolsko tekmovanje iz znanja geografije ni bilo organizirano zaradi daljše bolniške
odsotnosti učiteljice.
IZOBRAŽEVANJA:
Vse tri učiteljice smo se redno udeleževale srečanj ŠS za GEO na OŠ Dravlje, za ZGO na
OŠ Miška Kranjca in za DDE na OŠ Spodnja Šiška, ter preko spletne učilnice in opravljalo
različne naloge, ki so bile tam zastavljene. Naša šola je že šesto leto študijsko središče za
ŠS za DDE.
Učiteljica Mateja Iskra se je udeležila naslednjih seminarjev: Seminar raziskovalnega
prava (30.8.) in kaj pomeni širitev EU na države Z Balkana.
Učiteljica Milena Fekonja se je udeležila strokovnega seminarja z naslovom: Vpliv medijev
v sodobni družbi na FF (6.4.2012) in EU v šoli 11.4. 2012 na OŠ Livada.
Učiteljica Andreja Rudaš se je udeležila strokovnega seminarja z naslovom: Učenje in
poučevanje skozi gibalno-plesne dejavnosti (20.4. – 11.6. 2012) na Pedagoški fakulteti.
EKSKURZIJE:
Na predmetni stopnji smo izvedli štiri interdisciplinarne ekskurzije za 6. razred: BELA
KRAJINA ( kraški svet) , za 7. razred : DOLENJSKA, za 8. razred: ŠTAJERSKA in za 9.
razred: PRIMORSKA in POSOČJE. Na ekskurzijah so bili doseženi temeljni cilji ekskurzije.
UČNI USPEH:
Učenci so ob zaključku šolskega leta v večini dosegli minimalne in temeljne standarde
znanja in napredujejo v višji razred. En učenec 9. razredov minimalnih standardov znanja
ni dosegel, tako pri zgodovini kot pri geografiji. Na podlagi ocen tudi pri ostalih predmetih
učenec razreda ne ponavlja ampak zaključuje osnovnošolsko obveznost.
En čenec 8. razreda, ravno tako ni dosegel minimalnih standardov znanja, in sicer pri
zgodovini. Učenec je opravil popravni izpit.
Med šolskim letom 2011/12 je zaradi bolniške odsotnosti Ireno Kerstein zamenjala Andreja
Rudaš (1.1.2012 – 30.6.02012), Ga. Mileno Fekonjo pa Sašo Gošnik (5.1. – 24.1. 2012)
27
POROČILO AKTIVA SLOVENŠČINE
Tatjana Pleteršek
Učni načrt:
V vseh razredih smo predelali učno snov, in sicer v skladu z učnim načrtom in letnimi
učnimi pripravami. Snov smo tudi ustrezno utrdili.
Tekmovanja:
Pripravljeno je bilo tekmovanje iz slovenskega jezika. Poročilo tekmovanja je priloženo.
Bralna značka in domače branje:
V šolskem letu 2011/2012 so učenci lahko brali knjige za bralno značko, 9 učencev je
doseglo zlato bralno značko, brali so devet let. Od 6. Do 8. Razreda je bralo veliko več
učencev kot prejšnja leta, čemur botruje sodelovanje pri projektu bralna pismenost. Tako
je v 7. Razredoih opravilo skoraj večina učencev bralno značko, v 6. B so jo usvojili vsi, v
6.a pa kar 13 od 18 učencev.
V 7.a so učenci sodelovali v bralnem društvu, kjer je večina prebrala 10 knjig v enem šol.
letu.
Domače branje je potekalo v isti obliki kot v lanskem šolskem letu – učenci so v začetku
šolskega leta prejeli seznam knjig. Iz seznama so si izbrali 3 knjige. Prvo domače branje
so učenci pripravili v obliki govornega nastopa, knjigo, ki so jo brali za drugo domače
branje, so predstavili v obliki spisa, zadnje domače branje je potekalo v obliki okrogle
mize. Učenci so za vsa tri domača branja prejeli oceno. Odziv učencev na to obliko
domačega branja je bil izredno pozitiven, zato bomo to obliko obdržali tudi v prihodnjem
šolskem letu.
Oblike diferenciacije:
V šestem in sedmem razredu je potekala fleksibilna diferenciacija. V osmem in devetem
razredu smo imeli heterogene skupine, ki smo jih poučevale Sanela Knez Vodovnik, Nina
Bradič in Tatjana Pleteršek.
Študijske skupine:
Udeležili smo se srečanj študijskih skupin po spletu.
Izobraževanje:
Učitelji smo se udeležili strokovnih spopolnjevanj po katalogu, vključene smo v projekt
Bralna pismenost in za to bile trikrat na usposabljanju in izobraževanju, delavnicah v
Ljubljani, Radencih, avgusta pa še na Rogli, kjer se bomo tudi predstavile s svojimi
delavnicami. Nina Bradić se je kot vodja projekta udeleževala še dodatnih srečanj v okviru
projekta, s skrbnico projekta z ZRSŠ Katico Pevec Semec pa smo se mesečno srečevali
na šoli.
Rezultati NPZ:
V šolskem letu 2011/2012 so učenci 6. razredov dosegli povprečje, ki je bilo nad državnim,
učenci 9. razredov pa so letos izkazali za 0,9 % nižje povprečje od državnega.
Analiza letošnjega NPZ je priložena v zvezku aktiva.
Na aktivu smo se tudi dogovorili za število pisnih nalog in ustnih ocen. Vse je potekalo po
načrtu, ki smo ga naredili ob začetku šolskega leta.
Pri ocenjevanju smo upoštevali kriterije določene na začetku šolskega leta.
Tedensko smo se sestajale na aktivu ob četrtkih, a nam je velikokrat aktiv odpadel zaradi
nadomeščanj.
28
POROČILO AKTIVA MATEMATIKE
Cvetka Konjar
Aktive smo imeli ob sredah drugo šolsko ura – 2x mesečno.
V vse razredih smo načrtovani način pouka realizirali.
Učna snov je bila v vseh razredih predelala in utrjena.
Izven pouka – neobvezno smo nekaj ur porabili za ponovitev snovi (v 6. in 9. razredu).
V šolskem letu 2011/2012 smo se uskladili glede:
obravnavane snovi
kriterije pisnega ocenjevanja
kriterije ustnega ocenjevanja
prehodi med skupinami
pogovornih ur
izborov učil in učbenikov
sodelovanje na študijskih skupinah
oblikovanju nivojskih in heterogenih skupin v naslednjem šolskem letu
analiza NPZ
Na podlagi analize NPZ želimo in prićakujemo v naslednjem šolskem letu večje
sodelovanje s prvo in drugo triado.
Tekmovanja:
Izvedli smo šolsko tekmovanje iz matematike od prvega do devetega razreda ter se
kot 8-članska
ekipa udeležili področnega tekmovanja . Usvojili smo 7 Srebrnih Vegovih priznanj
(Petrič, Šivec, Zajc, Vrečar, Peternelj, Picelj Moro, Matija Pušnik).
Izvedli smo šolsko tekmovanje. iz logike ter se udeležili državnega tekm, ,kjer smo
usvojili Zlato priznanje ( Matija Pušnik)
Učenca 8.razred ( Žan Peternelj, Matija Pušnik sta izdelala raziskovalno Sam svoj
mojster in se uvrstila na državno tekmovanje v Murski Soboti ter se uvrstila med
prvih šest v področju matematike).
Organizirali smo 4 narovoslovne dneve za 8 in 9 razred ter se udeležili delavnic v
okviru 17. Slovenskega festivala znanosti.
6 učencev se je udeležilo 3-dnevnega izobraževanja iz programiranja na Zavodu za
rač. izobraževanju v Pržanu.
Z nadarjenimi učenci smo sodelovali na 5ih delavnicah v okviru Slovenske
znanstvene fundacije.
Ena ura tedensko je bila namenjena matematičnim delavnicam v 8. razredu.
Dopolnilni pouk 6. razred – Jožica Pezdir redno
Dopolnilni pouk 9. razred – Goran Ivetić dokaj redno
Dodatni pouk 7. razred – Cvetka Konjar ne redno
Udeležili smo se vseh študijskih skupin in ob koncu šolskega leta.
POROČILO AKTIVA TUJIH JEZIKOV
Majda Koudila
Učitelji, ki so poučevali: Majda Koudila, Sanela Vodovnik Knez, Mateja Iskra, Lori
Podgornik.
Učni načrt
V vseh razredih smo predelali učno snov, in sicer v skladu z učnim načrtom in letnimi
učnimi pripravami (velja za angleški, nemški in francoski jezik).
Tekmovanja (9.r)
Pripravljeno je bilo tekmovanje iz nemškega in angleškega jezika.
29
Šolsko tekmovanje iz nemškega jezika je potekalo 17.11.2011. A. Šivec je prejela
bronasto priznanje.
Šolsko tekmovanje iz angleščine (9.r) je potekalo 23.11.2011 ob 13.00 uri.
Udeležili so se ga naslednji učenci:
A. Šivec 9.b – bronasto priznanje in uvrstitev na regijskem tekmovanju kjer je osvojila
srebrno priznanje
N. Centa 9.b – bronasto priznanje in uvrstitev na regijskem tekmovanju
L. Štrlekar 9.b – bronasto priznanje
E. Mičunović 9.b – bronasto priznanje
S. Petrič 9.a – bronasto priznanje
E. Dukarič 9.a
T. Pogorelčnik 9.a
A. Bjelajac 9.a
Za tekmovanje so se učenci pripravljali z mentorico.
Šolsko tekmovanje iz angleščine (8.r) je potekalo 13.10.2011 ob 13 uri.
Udeležili so se naslednji učenci:
Ž. Peternelj 8.a – uvrstitev na državno tekmovanje kjer je osvojil srebrno priznanje
M. Pušnik 8.b – bronasto priznanje
A. Opara 8.a
J. Klinar 8.a
L. Pezdir 8.a
M. Podobnik 8.a
M. Rudolf 8.a
B. Andrašek 8.b
T. Salkovič 8.b
G. Kemperle 8.b
S. Stanković 8.b
Bralna značka
Učenci, ki so se prijavili za Knjižni molj so morali prebrati knjige za tekmovanje Knjižni
molj. Tekmovanje je potekalo 16.3.2012 ob 13.00 ( 4., 5. in 6. razredih ).7., 8. in 9.
razredih so tekmovali preko spletne strani. Za sodelovanje so učenci dobili potrdila.
Tekmovanje so vsi, ki so se ga udeležili, tudi uspešno zaključili.
Bralna značka iz nemškega jezika je potekalo 5.3.2012 ob 13.00.
2 zlati priznanji: M. Picelj Moro in L. Vrečar 7.b .
12 srebrnih priznanj: D. Grkovski 7.a, F. Sadiki 7.b, M. Korošec 8.a, A. Vizler 8.b, M.
Podobnik 8.a, Ž. Peternelj 8.a, B. Andrašek 8.b, G. Kemperle 8.b, K. Zajc 8.a, K. Kogej
8.a, G. Breznik 8.b, E. Dukarič 9.a, T. Pogorelčnik 9.a in P. Gabrovšek 9.b. Ostali so
prejeli priznanje za sodelovanje.
Oblike diferenciacije
V šestem in sedmem razredu je potekala fleksibilna diferenciacija. Med šolskim letom je
prišlo do nekaj prehodov in sicer:
6.r E. Csik in D. Lazić iz 2. v 1. skupino ter S. Lazić iz 3. v 2. skupino.
7.r F. Sadiki in K. Novak iz 2. v 1. Skupino ter D. Grkovski iz 3. v 2. Skupino.
V 8. in 9. razredu so bile heterogene skupine. Poučevale so jih Sanela Vodovnik Knez,
Lori Podgornik in Majda Koudila.
Študijske skupine
Udeležili smo se srečanj študijskih skupin.
Izobraževanje
Učitelji smo se udeležili strokovnih spopolnjevanj.
Na aktivu smo se tudi dogovorili za število pisnih nalog in ustnih ocen. Vse je potekalo po
načrtu, ki smo ga naredili ob začetku šolskega leta.
Pri ocenjevanju smo upoštevali kriterije določene na začetku šolskega leta.
30
POROČILO AKTIVA VZGOJNIH PREDMETOV
Tanja Zgonc
Vsi načrtovani dnevi dejavnosti iz področja umetnosti so bili izvedeni.
V šolskem letu 2011/12, so bila izvedena naslednja tekmovanja oz. natečaj ter
ekskurzijai:
 Glasbena olimpijada, dne 02.03.2012
 Zmajev karneval
 natečaj Gradimo svet nasmehov
 Evropska vas
 Strokovna ekskurzija v Benetke
31
IV. NACIONALNI PREIZKUSI ZNANJA
6. RAZRED
Predmet
SLOVENŠČINA
MATEMATIKA
ANGLEŠČINA
Število učencev, ki
se je preverjanja
udeležilo:
30
28
25
Podatki za šolo
POVPREČNO
ŠTEVILO % TOČK
61,93
62,00
56,92
Podatki za Slovenijo
POVPREČNO
ŠTEVILO % TOČK
56,70
58,16
50,29
9.RAZRED
Predmet
Število učencev:
SLOVENŠČINA
MATEMATIKA
FIZIKA
32
30
33
Podatki za šolo
POVPREČNO
ŠTEVILO % TOČK
54,17
49,80
30,72
Podatki za Slovenijo
POVPREČNO
ŠTEVILO % TOČK
54,94
51,44
39,21
POROČILO NPZ ANGLEŠČINA 6. RAZRED
Aktiv tujih jezikov
Učenci šestih razredov so naloge reševali v okviru državnega povprečja. Izjemno uspešno
so reševali naloge slušnega in bralnega razumevanja. Nekaj težav se kaže pri pravopisu in
zapisovanju besed.
Največ težav so učencem povzročale naloge, ki preverjajo znanje slovničnih struktur.
Učenci so imeli težave tudi pri delu, ki preverja znanje besedišča, zlasti prva naloga, ki je
zahtevala poznavanje besedišča vezanega na vesolje.
Največ težav so učenci imeli s pisnim sporočanjem. Veliko učencev je omenilo dane
iztočnice, vendar le-te niso bile ustrezno razvite. Pri pisnem sporočanju so učenci imeli
težave tudi z zapisom besed in pravilno rabo slovničnih struktur.
V prihodnje bi bilo potrebno utrjevati pisno sporočanje, s poudarkom na pravilnem zapisu
besed in pravilni uporabi različnih slovničnih struktur. Več poudarka bomo dali tudi
nalogam širjenju besednega zaklada.
POROČILO NPZ MATEMATIKA
Aktiv matematike
6. razred, Jožica Pezdir:
Preverjanja se je udeležilo 28 učencev. Dosegli so nadpovprečen rezultat, 5,7% več od
državnega povprečja. Analiza nalog je pokazala, da najslabše reševali besedilno nalogo z
danim obsegom neznane starnice in ploščine (41,35%). Naloga je zahtevala natančno
branje in reševanje po določenem vrstnem redu. Ugotavljam, oz pritrjujem raziskavam, da
besedilne naloge učencem še vedno povzročajo največ težav, zato priporočam, da se v
prvi triadi posveča še več pozornosti besedilnim anlogam.
Najboljši rezultat (87,5%) so učenci dosegli pri urejanju podatkov.
9. razred, Goran Ivetić, Cvetka Konjar: Republiško povprečje pri matematiki je 51,4%.
Na naši šoli smo dosegli 49.8%, kar je 1,6% pod republiškim povprečjem.
32
9.r I.skupina
V skupini je 11 učencev (6 deklic in 5 fantov). NPZ ni pisal en učenec.
Povprečna ocena v tej skupini je 2,8.
Povprečje na NPZ v tej skupini je 44,8%
.
9.r II skupina
V skupini je 12 (7 fantov in 5 deklet). NPZ nista pisala dva učenca.
Povprečna ocena v tej skupini je 2,8
Povprečje na NPZ v tej skupini je 53,4%
9.r III.skupina
V skupini je 10 učencev (6 deklic in 4 fantje). NPZ so pisali vsi učenci.
Povprečna ocena v tej skupini je 3,2.
Povprečje na NPZ v tej skupini je 51%.
Število učencev in njihova ocena pri matematiki za vse tri heterogene skupine v namen
primerjave:
15
10
5
0
NZD
ZD
DB
PD
ODL
Glede na poročilo NPZ iz leta 2011 so lansko leto slabše reševali besedilne naloge,
načrtovanje paralelograma, spreminjanje litrov v cm3 in računanje prostornine kocke.
Med letom smo dali poudarek predvsem na reševanju besedilnih nalog in ponavljanju
snovi (ravninska geometrija)
Letos ugotavljamo, da so besedilne naloge še vedno problem.
Če pogledamo rezultate NPZ-jev in ocene ugotavljamo:
Učenci z odlično oceno so vsi razen ene učenke pisali nad 90%.
Učenci s pravdobro oceno so učenci pisali od 50% do 84%. Učenci, ki so slabše
pisali so izgubljali točke predvsem na besedilnih ali drugače sestavljenih nalogah.
Učenci z dobro oceno so pisali od 28% do 58%. Učenci so izgubljali točke pri
podobnih vsebinah kot v prejšnji skupini.
Učenci z zadostno oceno so pisali od 4% do 30%.
POROČILO NPZ
Aktiv slavistov
V šolskem letu 2011/2012 so učenci 6. razredov dosegli povprečje, ki je bilo nad državnim,
učenci 9. razredov pa so letos izkazali za 0,9 % nižje povprečje od državnega.
Tatjana Pleteršek: V 6.a razredu je 18 učencev, rezultat NPZ je bil 65, 4%.
Naloge z bralnim razumevanjem (1. do 7. naloga) so učenci reševali nad državnim
povprečjem. Naloge, kjer je bilo potrebno pokazati temeljno bralno razumevanje, so
reševali nadpovprečno dobro. Naloge , kjer so morali pri bralnem razumevanjem pokazati
višji standard znanja – torej vzpostaviti kritično distanco do prebranega, so reševali nad
33
državnim povprečjem, vendar ne tako dobro kot naloge s temeljnim branim
razumevanjem.
Spreminjanje premega govora v odvisni govor in razumevanje besedila so reševali zelo
dobro.
Dobro so se odrezali tudi pri poznavanju besed s prenesenim pomenom oziroma stilno
zaznamovanih besed.
Naloge z oblikoslovja (poznavanje pridevnika, postavljanje vprašalnic in stopnjevanje
pridevnika) so reševali nad državnim povprečjem.
Nalogo iz oblikoslovja (prepoznavanje prislova) so reševali zelo slabo. Možno je, da ta del
snovi še ni bil dovolj utrjen, saj smo to obravnavali konec šolskega leta.
Učenci so se dobro odrezali tudi pri nalogah poznavanja velike začetnice.
Najslabše so reševali tvorbno nalogo, kjer so morali s svojimi besedami povzeti podatke.
Domneva je, da so te naloge reševali slabše zato, ker jim je primanjkovalo časa oz. so jo
namerno izpustili, saj je pri kar nekaj učencih bilo prazno polje, torej 0 točk.
Če povzamemo skupne rezultate nalog NUB, lahko rečemo, da imajo učenci težave s
tvorbo besedila in povzemanjem. V prihodnjem šolskem letu se bomo morali natančno
posvetiti bralnim strategijam in tehniki branja. Učence bo potrebno na različne načine
spodbujati k branju in obnavljanju besedil s svojimi besedami.
Naloge, povezane z umetnostnim besedilom, so reševali slabše kot prvi del testa (NUB).
Naloge povezane z bralnim razumevanjem besedila so reševali zelo dobro, vendar slabše
kot neumetnostno besedilo. To je povezano z dejstvom, da v umetnostnem besedilu
najdemo več besed s prenesenim pomenom.
Naloge, kjer so morali pokazati kritično distanco do prebranega in izraziti svoje mnenje, so
reševali slabše. V besedilu najdejo podatke, ki jih potrebujejo, a svoje odločitve ne znajo
utemeljiti.
Nekoliko slabše so reševali tudi naloge, kjer so morali razložiti besedne zveze s
prenesenim pomenom, kar kaže na slabši besedni zaklad.
Naloga, kjer so morali prepoznati vrsto besedila in pokazati literarno znanje, je bila najbolje
rešena naloga.
Učenci so znali tudi poiskati rimo.
Tvorbno nalogo pri UB so reševali bolje kot v prvem delu. Predvsem je zanimivo, da so
dobro reševali razdelek A (vsebina): torej povzeli zunanjost, značaj in ravnanje, zmanjkalo
jim je pri utemeljevanju izbire osebe.
Iz tega lahko povzamemo, da učenci naučeno znanje dokaj dobro uporabijo, slabše so se
odrezali pri sklepanju, povzemanju in utemeljevanju. Najslabši pa je rezultat pri tvorbnih
nalogah, kjer marajo sestaviti svoje besedilo po danih navodilih glede na neko drugo
besedilo.
Potrebno bo graditi na razumevanju besedil, uporabi različnih bralnih strategij in v
Vajah povzemanja in pisanja.
Nina Bradić: 6. razred B oddelek ima 14 učencev, nacionalni preizkus znanja pri
slovenščini (v nadaljevanju NPZ) je pisalo 12 učencev, 2 učenki sta se odločili, da se NPZja ne bosta udeležili.
Naloge z bralnim razumevanjem (1. do 7. naloga) so učenci reševali nad državnim
povprečjem. Naloge, kjer je bilo potrebno pokazati temeljno bralno razumevanje so
reševali nadpovprečno dobro, dve nalogi so rešili celo vsi pravilno. Naloge , kjer so morali
pri bralnem razumevanjem pokazati višji standard znanja – torej vzpostaviti kritično
distanco do prebranega so naloge reševali nad državnim povprečjem, vendar ne tako
dobro kot naloge s temeljnim branim razumevanjem.
Spreminjanje premega govora v odvisni govor in razumevanje besedila so reševali 70 %
pravilno.
Dobro so se odrezali tudi pri poznavanju besed s prenesenim pomenom oziroma stilno
zaznamovanih besed.
34
Naloge z oblikoslovja (poznavanje pridevnika, postavljanje vprašalnic in stopnjevanje
pridevnika) so reševali nad državnim povprečjem.
Nalogo iz oblikoslovja (prepoznavanje glagola, poznavanje časovne oblike) so reševali
slabše kot poznavanje in stopnjevanje pridevnika.
Nalogo iz oblikoslovja (prepoznavanje prislova) so reševali zelo slabo. Možno je, da ta del
snovi še ni bil dovolj utrjen, saj smo to obravnavali konec šolskega leta.
Učenci so se dobro odrezali tudi pri nalogah poznavanja velike začetnice.
Najslabše so reševali tvorbno nalogo, kjer so morali s svojimi besedami povzeti podatke,
to so reševali le 38 %.
Če povzamemo skupne rezultate nalog NUB, lahko rečemo, da imajo učenci težave s
tvorbo besedila in povzemanjem. V prihodnjem šolskem letu se bomo morali natančno
posvetiti bralnim strategijam in tehniki branja. Učence bo potrebno na različne načine
spodbujati k branju in obnavljanju besedil s svojimi besedami.
Naloge povezane z umetnostnim besedilom so reševali slabše kot prvi del testa (NUB).
Naloge povezane z bralnim razumevanjem besedila so reševali zelo dobro, vendar slabše
kot neumetnostno besedilo. To je povezano z dejstvom, da v umetnostnem besedilu
najdemo več besed s prenesenim pomenom.
Naloge, kjer so morali pokazati kritično distanco do prebranega in izraziti svoje mnenje so
reševali slabše. V besedilu najdejo podatke, ki jih potrebujejo, a svoje odločitve ne znajo
utemeljiti.
Zelo slabo so reševali tudi naloge, kjer so morali razložiti besedne zveze s prenesenim
pomenom.
Naloga, kjer so morali prepoznati vrsto besedila in pokazati literarno znanje, je bila najbolje
rešena naloga.
Učenci so znali tudi poiskati rimo.
Tvorbno nalogo pri UB so reševali bolje kot v prvem delu. Predvsem je zanimivo, da so
dobro reševali razdelek A (vsebina): torej povzeli zunanjost, značaj in ravnanje, zmanjkalo
jim je pri utemeljevanju izbire osebe.
Slabše so se odrezali pri pravopisnem delu, predvsem so jim povzročale težave ločila.
V prihodnjem šolskem letu bo potrebno tudi pri umetnostnih besedilih delati na tehniki
branja, razumevanju pesniških sredstev in interpretaciji besedila.
Učenci so pokazali kvalitetno znanje poznavanje literarnih pojmov.
Nina Bradić: Učenci 9. razreda so pri nalogah pokazali razumevanje besedila, temeljno
književno in jezikovno znanje, manjka jim analiza, uporaba in sinteza znanja, kar je
povezano s primanjkljajem pri doseganju višjih izobraževalnih ciljev. To je pokazala
podrobna analiza po sklopih nalog in posameznih nalog NPZ.
V preteklem šolskem letu smo dosegli nadpovprečne rezultate, saj smo imeli tudi višjo
povprečno oceno. Kljub vsemu se je pokazal primanjkljaj pri uporabi, sintezi in analizi
znanja pri učencih s povprečno oceno znanja dobro 3 ali slabše. Zaradi tega smo se tudi
pridružili projektu bralna pismenost, s čimer smo želeli dvigniti nivo znanja, razumevanja in
uporabe le tega. Projekt poteka šele eno leto, zato načrtovani rezultati še niso realizirani,
kar se je pokazalo tudi pri NPZ-jih.
Napravljena je bila primerjava zaključnih ocen učencev ter rezultatov pri NPZ. Razen
redkih izjem, so rezultati NPZ in ocene sorazmerne.
V prihodnjem šolskem letu nameravamo pri besedilih delati na analizi, sintezi in uporabi
pridobljenega znanja. Zato smo se vključili v projekt SIMOS, kjer lahko učenci s pomočjo
IKT tehnologije razvijajo svoje znanje.
35
POROČILO NPZ FIZIKA
Karolina Livk
Na nacionalno preverjanje znanja smo se z učenci načrtno pripravljali že od meseca
septembra 2011, še posebej zato, ker je bilo v preteklem šolskem letu zaradi nizke
realizacije ur fizike (malo čez 50 ur namesto 64) precej slabše utrjeno zadnje poglavje o
energiji, v letošnjem NPZ iz fizike pa je bilo nalog o energiji kar nekaj. Znanja o energiji
smo utrjevali na začetku letošnjega šolskega leta in konec 1. ocenjevalnega obdobja.
Učenci so večkrat morali svoje znanje iz fizike tudi pokazati na kratkih preverjanjih - kvizih,
kjer je bilo povprečje 52,3 %. Kmalu po znani informaciji, da bo tretji predmet za NPZ
fizika, so v okviru ene šolske ure na dnevu dejavnosti učenci v obeh razredih pisali
poskusni NPZ iz fizike-NPZ fizika maj 2007. Učenci so tedaj dosegli dokaj dober rezultat,
saj je bilo povprečje nekoliko nad 39 % (do tedaj predelana učna snov).
Učno snov smo po predelanih poglavjih o elektriki v 9. A razredu utrjevali 3 ure, v 9. B
razredu pa pet ur. Učenci so za vaje dobili tudi tiskane vse NPZ iz fizike (leto 2007, leto
2008), katere smo delno reševali tudi pri rednih urah fizike, preostale naloge pa naj bi
učenci postopoma reševali za domačo nalogo in rešene vrnili meni za pregled. Na žalost
je naloge reševala le polovica učencev iz 9. A razreda, medtem ko pa v 9. B razredu niso
nalog oddali niti najboljši učenci. Tudi v spletni učilnici je bilo pripravljenih precej kvizov in
vaj z rešitvami, katere pa je obiskalo le nekaj najboljših učencev iz 9. A razreda. Nedelo
učencev me je resno zaskrbelo, čeprav sem močno upala, da se bodo na koncu le malo
potrudili in dosegli vsaj povprečen rezultat. Dve šolski leti nazaj je bilo preverjanje NPZ
tudi iz tehnike. Na poskusnem preverjanju so učenci dosegli le okoli 37 % rezultat. Na
začetku so učenci kazali neresen odnos do tovrstnega preverjanja, vendar so se zatem
naučili in dosegli le dober 1,5 % nižji rezultat od povprečnega rezultata v državi (približno
okoli 48,5%). Upala sem , da bo tudi tokrat tako in da bodo začetnih 39 % dvignili vsaj nad
44%.
Zadnji dan sem za pomoč pri motiviranju učencev prosila tudi razredničarko 9. B razreda
ter ga. Ireno Lukič. Nekaj učencev 9. B razred se je tedaj malo bolj zresnilo, saj so me
zadnji dan tudi prosili za dopolnilne ure fizike. Na NPZ so verjetno zato učenci 9. B razreda
kljub predhodnemu nedelu dosegli boljši rezultat od učencev 9. A razreda.
Na tem mestu se zato iskreno zahvaljujem ga. Ireni Lukič za pomoč, saj bi bili rezultati
brez njene pomoči še slabši.
Poleg tega bi imela tudi nekaj pripomb na sestavljanje nalog, ki niso enakomerno
zastopale vseh poglavij. Med nalogami namreč skoraj ni bilo nalog o električnemu polju,
katerega smo z učenci temeljito predelali. Bila pa je računska naloga o temperaturnem
raztezanju (fizika 8), o katerem so učenci spoznali le formulo, saj je zaradi premajhnega
števila ur nismo uporabili.
Poleg tega imam tudi pripombo čez precej težko nalogo o valovanju, za katero naj bi
znanje pridobili pri pouku naravoslovja v 7. razredu. Učenci so povedali, da te naloge niso
znali reševati.
Zaradi predhodnega dobrega rezultata poskusnega NPZ ( 39% ) in predhodnega znanja
učencev sem prepričana, da rezultat 30,7 % ni realen in je precej pod mojimi pričakovanji.
36
V. TEKMOVANJA, RAZISKOVANJE, DOSEŽKI
RAZISKOVALNE NALOGE:
Izdelali smo 9 raziskovalnih nalog. Dve nalogi sta bili nagrajeni.
Področje
naslov
raziskovalci
Fizika
Pajkova mreža
Masha Korošec
Katarina Kogej
Kemija
Naša pluča so
Pia Žugman
avtocesta
Jerca Klinar
Kemija
Kozmetika in
Lana Pezdir
lepota
Maša Podobnik
Kemija
Alkimija je kemija
Veronika Lah
Zala Jakolič
Glasba
Priljubljene ljudske
Matej Vogrin
Etnomuzikologija
pesmi med mladimi
Matematika
Sam svoj mojster
Žan Peternelj
NAGRAJENA
Matija Pušnik
NALOGA
Promet
Gume
Petra Urbas
NAGRAJENA
Lila Žervanov
NALOGA
Ekologija
Kupujmo domače
Lea Hriberšek
Maša Merela
Maja Žibert
Fizika
Sevenje v
Ela Bolčina
gospodinjstvu
Neža Dvorščak
Hana Vojevec
mentor
Klavdija Stropnik
Klavdija Stropnik
Klavdija Stropnik
Klavdija Stropnik
Tanja Zgonc
Cvetka Konjar
Lota Gasser
Lota Gasser
Lota Gasser
CANKARJEVO TEKMOVANJE:
Datum tekmovanja oz. tekmovanj: 8. 12. 2011; 26. 1. 2012; 17. 3. 2012
Vodja Nina Bradić
Šolsko tekmovanje
Skupina OŠ 2: 17 tekmovalcev, 6 bronastih priznanj
Skupina OŠ 3: 14 tekmovalcev, 5 bronastih priznanj
Skupina OŠ 4: 7 tekmovalcev, 3 bronasta priznanja
Skupina OŠ 7: 3 tekmovalci, 1 bronasto priznanje
Skupina OŠ 9: 2 tekmovalca, 1 bronasto priznanje
Skupaj: 58 tekmovalcev, 23 bronastih priznanj
Regijsko tekmovanje
Skupina OŠ 8: 3 tekmovalci
Skupina OŠ 9: 2 tekmovalca, 2 srebrni priznanji
Skupaj: 5 tekmovalcev, 2 srebrni priznanji
37
Državno tekmovanje
Skupina OŠ 9: 1 tekmovalec, 1 zlato priznanje
Skupaj: 1 tekmovalec, 1 zlato priznanje
Šolsko tekmovanje
Skupina OŠ 2 - Bronasto priznanje
Dora Bolčina, Domen Černe, Anja Kocjančič, Ana Ranđelović (mentorica: Tanja
Strojan)
Ema Mušič, Matic Filip Napast (mentorica: Katja Winkler)
Stela Artes Štern, Bor Benčina, Klara Gorjup, Ana Vita Mićunović, Mak Ramljak
(mentorica: Jožica Pezdir)
Zala Klinar (mentorica: Tatjana Hrovat)
Luka Glogovšek, Lovro Smrekar (mentorica: Zdenka Košnik)
Ela Bolčina, Neža Dvorščak (mentorica: Lota Gasser)
Karolina Pregl, Nina Pugelj (mentorica: Marija Kodrca)
Maj Picelj Moro (mentorica: Nina Bradić)
Jerca Klinar, Katarina Kogej, Pia Marija Žugman (mentorica: Nina Bradić)
Alma Šivec (mentorica: Nina Bradić)
Regijsko tekmovanje
Skupina OŠ 9 - Srebrno priznanje
Nana Barbolič Vesel, Alma Šivec (mentorica: Nina Bradić)
Državno tekmovanje
Skupina OŠ 9 - Zlato priznanje
Alma Šivec (mentorica: Nina Bradić
Evalvacija:
Tekmovanje spodbuja učence k analizi umetnostnih besedil. Učenci se na ta
način urijo v povzemanju besedil, kritičnem razmišljanju in utrjujejo
pravopisna znanja.
V prihodnjem šolskem letu sebo tekmovanje izvedlo na vseh treh ravneh v vseh
razredih.
TEKMOVANJE IZ ZGODOVINE:
Datum tekmovanja oz. tekmovanj: 5.12.2012
38
Število udeležencev: 12
Seznam učencev z doseženimi priznanji: Katarina Kogej, Veronika Lah, Maša
Podobnik, Matija pušnik, Pia Marija Žugman
Evalvacija:
Na tekmovanje smo se z učenci pripravljali v okviru interesne dejavnosti oz. tečajne
oblike -priprave na tekmovanje iz zgodovine. Pregledali smo literaturo (nekaj so jo
predelali učenci sami doma, nekaj pa smo jo skupaj v šoli). Reševali so stare
tekmovalne pole, ogledali smo si predlagane dokumentarce in jih predebatirali).
predlagam da se tečajna oblika priprave na tekmovanje ohrani in izvaja še naprej
TEKMOVANJE: KAJ VEŠ O SLADKORNI BOLEZNI:
Datum tekmovanja oz. tekmovanj: 15. 10. 2012 smo na OŠ Spodnja Šiška izvedli
tekmovanje Kaj veš o sladkorni bolezni, ki ga organizira Društvo diabetikov
Slovenije.
Vodja Alenka Malešič
Tekmovanja se je udeležilo 28 učencev 8. in 9. razreda.
10 učencev je osvojilo bronasto priznanje. Na državno tekmovanje so se uvrstile
prve tri tekmovalke: Alma Šivec 9.b, Katarina Kogej 8.a in Veronika Lah 8.a.
Državno tekmovanje Iz znanja o sladkorni bolezni je bilo 19. novembra v šolskem
centru Grm v Novem mestu. Alma Šivec je osvojila zlato priznanje.
Evalvacija:
Tekmovanje je bilo dobro izpeljano. Učenci so motivirani za tekmovanje,
dobro delajo in dosežejo dobre rezultate.
Tekmovanja Kaj veš o sladkorni bolezni na šoli zelo dobro izpeljemo in dosežemo
dobre rezultate. Način dela bomo obdržali.
TEKMOVANJE ZA PROTEUSOVO PRIZNANJE:
Vodja Alenka Malešič
Datum tekmovanja oz. tekmovanj:
Na OŠ Spodnja Šiška smo 20.10.2012 izvedli šolsko tekmovanje za Proteusovo
priznanje. Letošnja tema je bila Čebele in Čmrlji.
Na državno tekmovanje se je uvrstila učenka 8.a razreda Veronika Lah.
Državno tekmovanje je potekalo 2. 12. Na OŠ OSKAR KOVAČIČ v Ljubljani.
Učenka Veronika Lah je osvojila bronasto priznanje.
22 UČENCEV 8. IN 9. RAZREDA
VERONIKA LAH BRONASTO PRIZNANJE
Evalvacija:
Glede na rezultate tekmovanj iz prejšnjih let, so bili rezultati letošnjega tekmovanja
slabši.
39
V prihodnjem šolskem letu bom organizirala ure priprav na tekmovanje.
TEKMOVANJE ZA VEGOVO PRIZNANJE
21.3.2012
Vodja Cvetka Konjar
Število udeležencev:110
42 bronastih 7 srebrnih ( Pušnik, Vrečar, Picelj Moro, Kolšek, Zajc, Šivec, Peternelj)
Evalvacija:
Velko tekmovalcev, veliko priznanj, super uspeh
Predlog za prihodnje šolsko leto: enako
POROČILO O TEKMOVANJU IZ LOGIKE
23.9.2011
Vodja Cvetka Konjar
23 bronastih priznanj 1 srebrna (Alma Šivec) 1 zlata( Matija Pušnik )
Evalvacija:
Močna udeležba,kar kaže na priljubljenost teh nalog, lep uspeh
Predlog za prihodnje šolsko leto: enako
TEKMOVANJE IZ KEMIJE (PREGLOVO PRIZNANJE):
Datum tekmovanja oz. tekmovanj: šolsko tekmovanje 23.1.2012, državno 10. 3.
2012
Vodja Klavdija Stropnik
Število udeležencev: 12 iz 9. razredov, 17 iz 8. razredov : Alma Šivec, Žiga Perko,
Ela Mičunović, Mark Istenič, Nik Istenič, Nik Centa, Petra Gabrovšek, Tina
Pogorelčnik, Samo Petrič, Eva Dukarič, Damir Karajkovič, Tina Inja Doležal, Pia
Marija Žugman, Maša Podobnik, Žan Peternelj, Alec Kovše, Masha Korošec, Laura
Lavrenčič, Veronika Lah, David Kolšek, Katarina Kogej, Lana Glavan Pezdir, Jerca
Klinar, Ana Vizler, Matija Pušnik, Soča Melik Filipič, Gašper Kemperle, Primož
Hrovat inBlaž Andrašek.
Alma Šivec iz 9.b je dosegla srebrno priznanje, Žan Peternelj iz 8.a in Veronika Lah
iz 8.a, sta dosegla bronasti priznanji.
Evalvacija:
Zaradi spremembe učnega načrta, se je spremenilo tudi tekmovanje in z njim
pridobljeno znanje učencev. Na šolsko tekmovanje se je prijavilo veliko število
učencev, vendar uspeh ni bil zadovoljiv. Učenci so se pripravljali na tekmovanje
izven rednih ur pouka. Kljub pripravam je srebrno priznanje dosegla le ena učenka.
40
Priporočam, da se učenci na tekmovanje prično pripravljati že od septembra naprej.
TEKMOVANJE IZ FIZIKE (STEFANOVO PRIZNANJE):
Datum tekmovanja oz. tekmovanj: šolsko tekmovanje 7. 3. 2012, državno 23. 3.
2012
Vodja Klavdija Stropnik
Število udeležencev: 6 iz 9. razredov, 7 iz 8. razredov : Ela Mičunović, Samo Petrič,
Žan Peternelj, Matija Pušnik, Nik Centa, Tina Pogorelčnik, Eva Dukarič, Damir
Karajkovič, David Kolšek, Ivo Jurkovič, Gašper Kemperle, Primož Hrovat in Blaž
Andrašek.
Srebrno priznanje so dosegli Ela Mičunović 9. b, Matija Pušnik, 8.b in Samo Petrič,
9.a.
Bronasto priznanje so dosegli učenci, ki so dosegli srebrno ter Žan Peternelj iz 8. a.
Evalvacija:
Zaradi spremembe učnega načrta, se je spremenilo tudi tekmovanje in z njim
pridobljeno znanje učencev. Uspeh pri tekmovanju iz fizike je bil bolj zadovoljiv kot
pri kemiji. Kljub srebrnemu priznanju se nobenemu učencu ni uspelo uvrstiti na
državno tekmovanje.
Priporočam, da se učenci na tekmovanje prično pripravljati že od septembra naprej.
TEKMOVANJE IZ ZNANJA ASTRONOMIJE ZA DOMONKOVO PRIZNANJE
šolsko: 1. 12. 2011
državno: 17. 12. 2011
Vodja tekmovanja: Karolina Livk
11 udeležencev na šolskem tekmovanju
ter 1 tekmovalec na državnem tekmovanju
Seznam udeležencev s priznanji:
3 bronasta priznanja( Veronika Lah, 8. A razred; Samo Petrič (9. A razred), Matija
Pušnik(8. B razred),)
1 srebrno priznanje (Samo Petrič, 9. A razred)
Evalvacija:
Glede na rezultate iz prejšnjih tekmovanj, so bili rezultati slabši.
večja populacija astronomije- krožek z astronomskimi vsebinami ter astronomski tabor
za nadarjene v okviru astronomskega društva AUD
41
TEKMOVANJE IZ ROBOTIKE – ROBOUM
Datum tekmovanja oz. tekmovanj: 2. 4. 2012
Vodja tekmovanja: Karolina Livk
Število udeležencev: 5 udeležencev
Seznam udeležencev s priznanji:
Matija Pušnik, Primož Hrovat, Gašper Kemperle, Žan Peternelj, David Kolšek
Evalvacija:
Rezultat je bil sicer slabši, kot lani, vendar so učenci vseeno dosegli soliden uspeh, to je
7. mesto med 11 udeleženimi šolami. .
večja populacija robotiki, morda ponudba izbirnega predmeta Robotika v tehniki.
TEKMOVANJE IZ ANGLEŠČINE:
Datum tekmovanja oz. tekmovanj: šolsko tekmovanje 13.10.2012
Vodja Majda Koudila
Seznam učencev z doseženimi priznanji: Ž. Peternelj-bronasto priznanje
M. Pušnik-bronasto priznanje
Evalvacija:
Učenci so dobivali dodatne naloge, s pomočjo katerih so se pripravljali na
tekmovanje, kjer sta dva učenca dosegla bronasto priznanje.
Glede na interes in rezultate na tekmovanju predlagam dodatni pouk za 9.razrede.
Datum tekmovanja oz. tekmovanj: državno tekmovanje 21.11.2011
Vodja Majda Koudila
Seznam učencev z doseženimi priznanji: Žan Peternelj-srebrno priznanje
Evalvacija:
Učenec je dobival dodatne naloge, s pomočjo katerih se je pripravljal na tekmovanje
in dosegel srebrno priznanje.
Glede na interes in rezultate na tekmovanju, predlagam dodatni pouk za 9. Razrede.
POROČILO O IZVEDBI TEKMOVANJA IZ ANGLEŠČINE ZA 9. RAZREDE
Vodja tekmovanja:Sanela Vodovnik Knez
Datum tekmovanja oz. tekmovanj: Šolsko tekmovanje bilo 23. novembra 2011.
Regijsko tekmovanje je bilo 1. februarja 2012 v Osnovni šoli Dravlje, Ljubljana.
Državno tekmovanje je bilo 20. marca 2012 v Osnovni šoli Dravlje, Ljubljana.
42
Šolsko tekmovanje
9. razred: 8 tekmovalcev, 5 bronastih priznanj
Skupaj: 8 tekmovalcev, 5 bronastih priznanj
Regijsko tekmovanje
9. razred: 2 tekmovalca, 1 srebrno priznanje
Skupaj: 2 tekmovalca, 1 srebrno priznanje
Državno tekmovanje
9. razred: 1 tekmovalec
Skupaj: 1 tekmovalec
Šolsko tekmovanje
9. razred - Bronasto priznanje
Nik Centa, Ela Mičunovič, Samo Petrič, Alma Šivec, Lea Špela Štrlekar (mentorica:
Sanela Vodovnik Knez)
Regijsko tekmovanje
9. razred - Srebrno priznanje
Alma Šivec (mentorica: Sanela Vodovnik Knez)
Državno tekmovanje
Na tej stopnji tekmovanja priznanj nismo osvojili.
Evalvacija:
Menim, da so učenci tekmovali uspešno. Učenki Almi Šivec je na državnem
tekmovanju za zlato priznanje zmanjkala 1 točka, kar je vsekakor izjemen dosežek.
Vsi, ki so se udeležil tekmovanja, so se redno udeleževali dodatnega pouka
angleščine, kjer smo se intenzivno pripravljali na vsa tekmovanja.
Predlog za prihodnje šolsko leto: Predlagam 0,5 ure dodatnega pouka za pripravo
učencev na tekmovanja.
TEKMOVANJE IZ NEMŠKEGA JEZIKA:
Vodja Mateja iskra
Seznam učencev z doseženimi priznanji: Alma Šivec
Evalvacija:
Na tekmovanje smo se z učenci pripravljali v popoldanskih urah (izven pouka).
Reševali so stare tekmovalne pole, poglobili smo znanje slovnice (predvsem
preteklika, ker se ga po učnem načrtu učijo šele v 9. razredu). Učenci so utrjevali
znanje tudi doma (delovni listi), ki smo jih potem v šoli pregledali in predebatirali).
predlagam tečajno obliko priprave na tekmovanje oz. id, ker je tekmovanje
zasnovano na istem nivoju kot tekmovanje iz angleščine in se učenci brez dodatnih
priprav težko uvrstijo naprej.
ŠPORTNA TEKMOVANJA NA RAZREDNI STOPNJI
Tina Strnad Rot
Jesenski kros za osnovne šole Ljubljane - skupina A
Vodja tekmovanja: Tina Strnad Rot
43
Nina Pugelj 5.b- 2. mesto
Matej Pograjc 2.b- 2. mesto
Jošt Žibert 2.b - 7. mesto
Ajdin Dergić- 9. mesto
Evalvacija:
Na ljubljanskem krosu so tekmovali učenci iz 16 ljubljanskih šol- pol Ljubljane. Našo
šolsko ekipo je sestavljalo 36 najhitrejših tekačev iz šolskega krosa, ki smo ga
organizirali v septembru. Vsi učenci so se na tekmovanju športno obnašali in se
borili po svojih močeh. Po tekmovanju so se veseli in zadovoljni vrnili v šolo.
Šola mora tudi v naslednjem šolskem letu svojo ekipo peljati na tekmovanje v
dvoranski atletiki.
16. Ljubljanski maraton
Datum tekmovanja oz. tekmovanj: sobota, 22.10.2011
Vsi sodelujoči, ki so pritekli v cilj, so prejeli medaljo.
Evalvacija:
Vsi učenci, ki so se udeležili tekmovanja, so se športno obnašali in se borili po svojih
močeh.
maratonu.
DVORANSKA ATLETIKA- 4. in 5. razred
Maša Čuden Drljača 5.b- 3.mesto
Ajdin Dergić 4.b- 8.mesto
Peternelj Rok 5.b- 8.mesto
Evalvacija:
močeh.
dvoranski atletiki.
44
TEKMOVANJE ZLATI SONČEK 1.-3. razred
Datum tekmovanja: celo šolsko leto 2011-12
1.a- 22 malih zlatih medalj
1.b- 21 malih zlatih medalj
2.a- 22 velikih modrih medalj
2.b- 21 velikih modrih medalj
3.a- 14 velikih zlatih medalj, 3 diplome
3.b- 16 velikih zlatih medalj, 1 diploma
Evalvacija:
V šol. letu 2011-12 so učenci od 1.-3. razreda tekmovali v športnem programu Zlati
sonček. Večina otrok je uspešno opravila predpisane naloge. Za vsako pravilno
opravljeno nalogo so v knjižico prilepili nalepko. Uspešni so ob zaključku tekmovanja
dobili medaljo, malce manj uspešni pa diplomo.
S programom Zlati sonček nadaljujemo tudi v naslednjem šolskem letu.
TEKMOVANJE KRPAN- 4., 5. razred ter 6.r. dekleta
Datum tekmovanja: celo šolsko leto 2011-12
4.a- 21 bronastih medalj
4.b- 22 bronastih medalj
5.a- 15 srebrnih medalj
5.b- 17 srebrnih medalj
6.a, b dekleta- 18 zlatih medalj
Evalvacija:
V šol. letu 2011-12 so učenci od 4.-6. razreda tekmovali v športnem programu
Krpan. Večina otrok je uspešno opravila predpisane naloge. Vsi učenci, ki so
tekmovali, so se športno obnašali in se borili po svojih močeh.
S programom Krpan nadaljujemo tudi v naslednjem šolskem letu.
Tekmovanje med dvema ognjema- 4. razred
Datum tekmovanj: 1. krog- se nismo udeležili
2. krog- 25.5.2012
Število udeležencev: 12- 6 dečkov, 6 deklic
/
Evalvacija:
močeh. Prvih kroga tekem se nismo udeležili, ker tekmovalcev nihče ni peljal na
tekmovanje v Moste. Drugi krog tekmovanj je potekal na naši šoli. V drugem krogu
tekmovanj so naši učenci eno šolo premagali, druge pa ne.
45
Dogovoriti se moramo, kdo bo peljal četrtošolce na tekmovanje v med dvema
ognjema.
ATLETSKI TROBOJ- 4. in 5. razred
Vodja tekmovanja: Lota Gasser
Maša Čuden Drljača- 3.mesto v metu vortexa
Evalvacija:
Učenci obeh 5. ih razredov so se udeležili občinskega medšolskega atletskega
mnogoboja na ŽAK-u. Tekmovali so v treh disciplinah in sicer: metu vortexa, skoku v
daljino in skoku v daljino. Vsi učenci, ki so se udeležili tekmovanja, so se športno
obnašali in se borili po svojih močeh.
atletskem troboju.
ŠPORTNA TEKMOVANJA NA PREDMETNI STOPNJI
Dušan Grabnar
V šol. l. 2011/2012 smo tekmovali na različnih tekmovanjih. Tekmovanja so se udeležili
učenci RS in PS. Učenci so tekmovali v okviru tekmovanj znotraj šole, v okviru MOL – a in
na državni ravni.
Šola je oreganizirala šolski kros in atletski mnogoboj za RS in PS.
V ta tekmovanja smo poskušali vključiti vse učence šole. Predstavljene so vidnejše
uvrstitve učencev in učenk:
EKIPNA TEKMOVANJA:
Starejše deklice so dosegle 3. mesto v košarki v Ljubljani in 7. m v državi.
Starejše deklice so dosegle 3. mesto v 2. ligi v odbojki v Ljubljani.
Starejše deklice so dosegle ekipno 2. mesto v atletiki v Ljubljani.
Starejše dečki so dosegli 3. mesto v 2. ligi v košarki v Ljubljani.
Starejše dečki in deklice so kot ekipa dosegli 1. mesto v plavanju v Ljubljani.
Kros dečki ekipno 2. mesto v skupini A v Ljubljani.
POSAMEZNI REZULTATI:
KROS JESENI
Matej Pograjc
2. mesto v skupini A
Nina Pugelj
2. mesto v skupini A
ATLETIKA JESEN
Nik Bezjak
tek 60 m
1. mesto v skupini B
Pia Dukarič
skok v daljino
3. M
Inja Doležal
tek 300 m
1. M
Ana Bjelajac
tek 300 m
3. M
Ženska štafeta 4 x 100m
1. M
Ela Mičunović
skok v višino
2. M
Eva Dukarič
skok v daljino
3. M
Pia Lina Vilar
suvanje krogle
1. M
Gaia Brina Breznik met vorteksa
1. M
46
Sara Stanković
met vorteksa
3. M
Starejše deklice so osvojile ekipno 3. M v skupini B
ATLETIKA SPOMLADI
Dejan Gajdek
met vorteksa 3. mesto v skupini B
Taja Banovec
tek 600 m
3. M
Tina Inja Doležal tek 300 m
3. M
Jerca Klinar
tek 1000 m 2. M
1. M
Ela Mičunović
skok v višino
1. M
Alma Šivec
skok v višino
3. M
Pia Lina Vilar
suvanje krogle
1. M
Gaia Brina Breznik met vorteksa
1. M
Tina Pogorelčnik tek 60 m
2. M
Starejše deklice so osvojile ekipno 1. M v skupini B
Mlajše deklice so osvojile ekipno 3. M v skupini B
FINALE LJUBLJANSKEGA ATLETSKEGA PRVENSTVA
Tina Pogorelčnik tek 60 m
2. M
3. M
DVORANSKA ATLETIKA
Maša Čuden Drljača
tek 60 m
3. M
ATLETSKI TROBOJ MLAJŠI UČENCI IN UČENKE
Maša Čuden Drljača
met vorteksa 3. M
STRELJANJE
Primož Hrovat
JUDO
Ivo Jurković
3. M na ljubljanskem prvenstvu
3. M na šolskem državnem prvenstvu
BRALNA ZNAČKA IN EKO BRALNA ZNAČKA:
Datum prireditve:
Celo šolsko leto
Vodja Katja Plos
Vsi učenci šole
Evalvacija:
Učiteljice razredne stopnje in učiteljice slovenskega jezika na predmetni stopnji so
vsaka v svojem razredu izpeljale tekmovanje. Otroci so prebrali vnaprej določeno
število knjig in jih predstavili razredu ali pa oddali napisano obnovo prebrane knjige.
Tekmovanje ostaja.
47
NEMŠKA BRALNA ZNAČKA (Epi lesepreis)
Mateja Iskra
Šolsko tekmovanje iz nemške bralne značke je potekalo 5. 3. 2012 ob 13.00. Udeležilo se
ga je 44 učencev, in sicer 17 učencev iz 9. razredov, 20 iz 8. razredov in 7 iz 7. razredov.
Učenci so bili zelo uspešni pri reševanju nalog in so osvojili
2 zlati priznanji: Maj Picelj Moro in Luka Vrečar (7. B)
12 srebrnih priznanj: D. Grkovski (7.A), F. Sadiki (7. B), M. Korošec (8. A), A. Vizler (8. B),
M. Podobnik (8. A), Ž. Peternelj (8. A), B. Andrašek (8. B), G. Kemperle (8. B), K. Zajc (8.
A), K. Kogej (8. A) , G. B. Breznik (8. B), E. Dukarič (9. A), T. Pogorelčnik (9. A), P.
Gabrovšek (9. B)
Ostali so prejeli priznanje za sodelovanje.
TEKMOVANJE CICIVESELAŠOLA
Cirila Jeraj
CICIVESELOŠOLSKI DAN 20. 04. 2012
Vodja Cirila jeraj
Sodelujoči so prejeli Cici pohvalo – posebno diplomo z Modrim medvedkom.
Evalvacija:
Sodelovali so učenci od prvega do četrtega razreda.
Dan ni potekal v tekmovalnem duhu, ampak sodelovalnem – če je imel kdo težave,
smo mu malo pomagali, saj je bil namen da vsi učenci rešijo naloge in si prislužijo
Cicibanovo oz. Cicidojevo pohvalo. Tudi učenci so si med seboj pomagali, samo
drugih niso smeli motiti.
Učenci so preizkušali svoje znanje in iznajdljivost.
Brezplačni vprašalniki so bili estetsko ilustrirani, naloge zastavljene kot igre in
uganke.
Sodelujoči so prejeli Cici pohvalo – posebno diplomo z Modrim medvedkom.
- Izvedemo Ciciveselošolki dan
TEKMOVANJE RAČUNANJE JE IGRA
Vodja tekmovanja: Vera Fujs
Zlato priznanje: Lenart Lapornik, Ian Mišmaš, Bor Benčina, Natalija Markova, Eva
Pušnik
Priznanje: Ana Maljevec, Aljaž Petrič, Max Bajramović, Karin Pavlović, Sara
Gavranić Treska, Brina Bregant, Žiga Šorli, Stela Artes Štern, Mak Ramljak
Evalvacija:
Celo leto so učenci reševali naloge iz zbirke vaj Računanje je igra, zato smo se
prijavili tudi na tekmovanje. Na njem smo sodelovali prvič.
48
Učenci so z navdušenjem reševali naloge in dosegli lepe rezultate.
V prihodnjem letu bomo spet sodelovali.
TEKMOVANJE Spletna učilnica – Moja matematika.si 3
Datum tekmovanja oz. tekmovanj: maj, junij
Vodja tekmovanja: Vera Fujs
Zlato priznanje: Amar Ljubijankić, Rok Poredoš, Eva Pušnik
Srebrno priznanje: Maks Pečar, Žiga Šorli
Bronasto priznanje: Eleonora de Toni, Maks Gorenčič, Klara Gorjup, Blerina Imeri,
Natalija Markova,, Aldin Šabić, Mihael Vizler
Evalvacija: V letošnjem letu je začela brezplačno delovati spletna učilnica iz
matematike: Moja matematika.si 3. Z učenci 3.a razreda smo se poskusno vključili v
to tekmovanje. Motivacija za delo je bila zelo velika, zato so učenci dosegali lepe
rezultate. Prav vsi so dobili priznanje.
Predlog za prihodnje šolsko leto: V prihodnjem letu učilnica žal ne bo brezplačna.
Ker pa so učenci s takim navdušenjem sodelovali, nameravamo, ob podpori staršev,
s tem sodelovanjem nadaljevati.
Pri veliko učencih je bil opazen napredek v matematičnem znanju. To je način
utrjevanja znanja in tekmovanja, ki ustreza tudi učencem, ki ne prenesejo enkratnih
stresnih situacij in lahko sodelujejo takrat, ko so oni pripravljeni na to.
TEKMOVANJE IZ GEOGRAFIJE:
Tekmovanje iz geografijezaradi bolezni mentorice in vodje tekmovanja Milene Fekonja ni
bilo izpeljano.
49
VI. POROČILO O DELU SKLADOV IN PROJEKTA, KI GA
FINANCIRAJO STARŠI:
ŠOLSKI SOCIALNI SKLAD
Na uvodni seji je odbor socialnega sklada podal načrt dela za trajajoči mandat. Vse
obravnavane prošnje so bile obdelane po dogovorjenem protokolu.
V šolskem letu smo prejeli 25 prošenj. Skupni znesek odobrenih prošenj je znašal: 1855,9
€. Ena prošnja ni bila odobrena. Dve prošnji pa sta bili odobreni delno (ne celoten znesek).
Socialni sklad razpolaga z dvema tekočima računoma, na katerih je ostalo 3283,02 na
razpolago za prihodnje šolsko leto. Glavni vir sklada je presežek sredstev ob koncu
koledarskega leta. Domnevamo, da bo v prihodnje presežek manjši, zato bo potrebno za
sklad znova iskati druge vire.
SKLAD ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE POUKA
V sklad je plačevalo 92% staršev. Priliv je bil 5.212 €. Od tega je bilo porabljeno za nakup
dodatnega učil in materiala. Nabavljeni so bili Orfovi instrumenti, material za likovni pouk in
tehnični pouk. Največji strošek je predstavljal nakup štirih interaktivnih projektorjev in dveh
navadnih projektorjev ter montaža. Polovico stroškov za nakup IKT je namenila šola,
polovica je bila porabljena iz sklada. Zaradi tega nakupa sklad izkazuje negativno stanje
2.118,72 €. Šola je v že celoti opremljena s projektorji v razredih in v večini tudi z
interaktivno tehnologijo.
Vplačilo in poraba sredstev sklada po mesecih:
Mesec:
Zaračunano po
Porabljeno v €:
položnicah v €:
Septembr 2011
521,90
869,26
Oktober 2011
520,20
856,92
November 2011
520,20
December 2011
520,20
1.313,07
Januar 2012
Februar 2012
Marec 2012
April 2012
Maj 2012
Junij 2012
520,20
523,60
521,90
521,90
521,90
521,90
Nabavljeno:
Material za pouk .*
Material za pouk.*
2 projektorja z
montažo.
228,05
68,48
3.995,14
Material za pouk.*
6 IKT projektorjev,
montaža, polovico
sredstev pokritih iz
tržnega deleža.
*Material za pouk: glasbila (Orfovi instrumenti), vezan les, letve, lak, akrilne barve,
tempera barve, lepila, glina, barvni papir…
DODATNI UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE
Tudi v šolskem letu 2011/12 se je delo dodatnega učitelja športne vzgoje izkazalo kot
ustrezno in uspešno. V začetku šolskega leta je bila pripravljena metodologija izračuna za
50
primer, da bi v kakem razredu prišlo do špojava, da bi več staršov ne podprlo projekta in
plačevalo v fond za financiranciranje dodatnega učitelja športne vzgoje, vendar potrebe ni
bilo, saj je v fond po 5 € mesečno plačevalo 90% staršev otrok na razredni stopnji.
Presežek vplačil iz šolskega leta 2010/11 v višini 219,66€ se je prenesel v šolsko leto
2011/12. V 2011/12 je bilo v fond vplačanih 6.120,00 €. Porabljenih za izplačilo
učiteljema, ki sta pouk izvajala, je bilo 5.917,11 €. Tako se ob koncu šolskega leta izkazuje
presežek vplačil 422,55 € in se prenese v šolsko leto 2012/13.
V šolskem letu 2011/12 starši zaradi sprotnega upoštevanja presežka niso v fond
vplačevali v mesecu septembru 2011, mesecu maju in mesecu juniju 2012. V fond so
starši v šolskem letu 2011/12 torej vplačali sedemkrat po 5 €, kar pomeni 35 € letno za
dodatnega učitelja športne vzgoje.
51
VII. REDNO INTERNO IZOBRAŽEVAJE ZAPOSLENIH
V šolskem letu 2011/12 smo v Letbnem delovnem načrtu načrtovali naslednja interna
izobraževanja:
DATUM
17.10.2011
21.11.2011
9. 1. 2012
6.2.2012
21.5.2012
TEMA
Zakonodaja in
seznanitev z internimi
akti
Komunikacija s starši
Varna raba interneta
Avtizem na predmetni
stopnji
Mala knjiga za velike
starše
IZVAJALEC
Nace Hočevar
ŠT.UR
4
Milenko Kovačević
Safe.si
Mateja Kotnik
4
2
2
Irena Lukić, Sanela
Vodovnik Knez, Katjuša
Tomšič Juvančič
4
Od načrtovanih izobraževanj ni bilo realizirano izobraževanje Komunikacija s starši,
izvajalca Milenka Kovačevića. Izobraževanje ni bilo realizirano zaradi sprva premika
terminov in kasneje zaradi odpovedi izvajalca. To izobraževanje smo nadomestili z
vstopom v projekt Učenje učenja in v š. l. 2011/12 realizirano štiri urno delavnico in
izobraževanjem iz naslova tega projekta.
Učitelji so se skozi vse leto udeleževali tudi izobraževanj in seminarjev po lastni izbiri, tudi
z lastnimi prispevki.
VIII. SODELOVANJE ŠOLE
Skozi celo leto smo imeli na praksi večje število študentov Fakultete za šport in
Pedagoške fakultete. V upravnem delu sta opravljala prakso študenta Višje strokovne
šole, smer ekonomija. Na praksi smo imeli dve študentki iz tujine. Mentorji so bili Franci
Hočevar, Barbara Jekoš, Dušan Grabnar, Lota Gasser, Tanja Strojan, Cirila Jeraj, Vera
Fujs in Zdenka Košnik.
Šola je sodelovala v dveh projektih Mestne občine Ljubljana in sicer pri okraševanju
Kongresnega trga ter z aktivno udeležbo na Zmajevem karnevalu.
Prav tako je šola več sodelovala v MOL izvedbi programa raziskovalnih nalog.
Aktivno smo sodelovali z organizacijami ZPM (letovanja, otroški parlament), MISSS
(prostovoljstvo), Rdečim križem Slovenije (izobraževanje iz prve pomoči, 70 urni tečaj za 6
zaposlenih), Humanitasom (denarna pomoč učencem), UNICEF-om…
V š. l. 2011/12 smo uspeli s prebivalci dokončati telovadna orodja na velikem igrišču in si
pridobiti potrdilo o varnosti.
52
IX. RAČUNALNIKAR – ORGANIZATOR INFORMACIJSKIH
DEJAVNOSTI
Karolina Livk
Delo računalniškega organizatorja je potekalo v večji meri v obliki urejanja spletne strani
naše šole ter posodabljanja računalniške programske opreme.
Posebno pozornost so zahtevali šolski projektorji, pri katerih je bilo potrebno redno čistiti
filtre ter interaktivne table, pri katerih je bilo potrebno večkrat urediti nastavitve peresa.
Kupljene je bilo kar nekaj računalniške opreme, vendar še vedno se porajajo novi predlogi,
predvsem po zmogljivejših in hitrejših računalnikih.
Delo je bilo zelo dinamično in polno novih izzivov.
X. POROČILO O DELU ŠOLSKE KNJIŽNICE
Katja Plos
Delo v šolski knjižnici je potekalo v skladu z letnim delovnim načrtom. Letošnje šolsko leto
sem večino časa posvetila individualni izposoji, predvsem učencem prvih treh razredov in
spodbujanju bralne pismenosti. Opravila sem tudi vse predvidene ure Knjižničnih
informacijskih znanj. Skrbela sem za vsebinsko dopolnjevanje knjižničnega gradiva,
nabavo, obdelavo in opremo novih knjižničnih enot. Učiteljski zbor sem redno seznanjala z
novostmi v strokovni in šolski knjižnici. Predstavitev knjižnih novosti sem objavljala tudi na
spletni strani knjižnice.
NABAVA KNJIG: Letos smo kupili 248 knjig. Za šolarsko knjižnico 223 knjig, za strokovno
knjižnico pa smo nabavili 25 knjig.
Kupili smo 5 zgoščenk. 55 knjig smo dobili v dar.
Skupna vrednost v tem šol. letu kupljenega gradiva je 3.814,21 €.
Prejemali smo 42 naslovov periodike, od tega 23 naslovov za učence.
IZPOSOJA GRADIVA: Tudi letos je bila po ena ura tedensko namenjena učencem prvih,
drugih in tretjih razredov. Tako so se lažje navadili na knjižnični prostor, v manjši skupini
pa so se tudi lažje znašli med gradivom.
KNJIŽNICA UČBENIKOV V UČBENIŠKEM SKLADU
V knjižnici učbenikov imamo:
43 kompletov za 1. razred
42 kompletov za 2. razred + 1
30 kompletov za 5. razred +26
29 kompletov za 7. razred + 21 učbenikov za izbirne predmete + 62
To sta skupaj 315 kompletov, kar znese 1790 knjižnih enot. Poleg tega imamo še 21
učbenikov za izbirne predmete ter 220 knjižnih enot posameznih učbenikov, ker zaradi
poškodovanih učbenikov, kompleti niso več popolni. V letošnjem šolskem letu si je
učbenike izposodilo 323 učencev.
53
Ministrstvo za šolstvo in šport bi nam moralo povrniti 2.471,12 € izposojevalnine, vendar
nam je zaradi pozitivnega stanja na računu učbeniškega sklada, niso. Učenci so imeli
izposojo učbenikov brezplačno. 281,00 € smo zaračunali učencem oz. njihovim staršem za
odškodnino za poškodovane ali izgubljene učbenike. Za nakup novih učbenikov za sklad
smo porabili 1.927,24 €. Ostanek sredstev v skladu znaša 7.576,40 €.
PEDAGOŠKE URE : KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA ZNANJA (KIZ): V skladu z učnim
načrtom sem opravila po 4 PU na oddelek. Izpeljala sem 76 PU Knjižničnih informacijskih
znanj. V vseh oddelkih sem skupaj z učitelji obravnavala predvideno snov. Pripravila sem
ure v povezavi z geografijo, slovenščino, SN, SD, LV in računalništvom.
RAZSTAVE:
Pripravila sem več knjižnih razstav:
-Bralna značka,
-8. 9. - Mednarodni dan pismenosti,
-Knjižne novosti,
-Ekološka bralna značka
-Ljubljana-svetovna prestolnica kulture,
-Znameniti Slovenci,
-Naravne in kulturne znamenitosti Slovenije,
-Biseri Slovenije,
-knjige Primoža Suhodolčana.
BRALNA ZNAČKA IN EKO BRALNA ZNAČKA
Bila sem mentorica/koordinatorica bralne značke in ekološke bralne značke na šoli. Letos
je na naši šoli bralno značko osvojilo 200 učencev. Ekološko bralno značko so osvojili
skoraj vsi učenci razredne stopnje. Za ekološko bralno značko učenci letos niso dobili
priznanja. Zlato bralno značko je osvojilo 7 učencev, kar pomeni, da so ostali zvesti knjigi
vseh devet let šolanja.
14. junija nas je na prireditvi ob zaključku bralne značke obiskal pisatelj, Primož
Suhodolčan.
Zlati bralci so se udeležili prireditve v Cankarjevem domu in izleta v Italijo (Grad Miramare,
Gradež, Oglej, Čedad). Od Društva Bralna značka so dobili knjižno nagrado,in sicer knjigo
Dese Muck, Blazno resno o šoli.
Za učence sem pripravila več nagradnih knjižnih ugank.
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE:
Sodelovala sem s knjižničarkami v okviru študijske skupine in širše ter z Mestno knjižnico
Ljubljana, enoto Knjižnica Otona Župančiča in Knjižnica Šiška.
Udeležila sem se več aktivov, predstavitev knjižnih novosti, predavanj in seminarjev:
-Sestanki študijske skupine,
-Slovenski knjižni sejem,
-projekt Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja
(ZRSŠ),
-Strokovne srede v organizaciji Knjižnice Otona Župančiča,
-Projekt Dobimo se na postaji,
-Interno izobraževanje: Zakonodaja in seznanitev z internimi akti,
-Interno izobraževanje: Varna raba interneta,
-Interno izobraževanje: Avtizem na predmetni stopnji,
-Interno izobraževanje: Mala knjiga za velike starše.
PROJEKT »KNJIŽNI NAHRBTNIK«
54
V letošnjem šolskem letu sem v petih oddelkih (1.a, 1.b, 2.a, 2.b, 3.a,) ponovno
organizirala projekt »Knjižni nahrbtnik«. Knjižni nahrbtnik je drugačna oblika širjenja bralne
kulture. V nahrbtniku je bilo 6 knjig za otroke, ena strokovna knjiga za starše in zvezek, v
katerem je bilo na kratko opisan projekt »Knjižni nahrbtnik« in seznam knjig, ki so v
nahrbtniku. Otrok si je za en teden odnesel nahrbtnik domov, kjer so skupaj s starši knjige
prebrali, se o njih pogovarjali, strnili vtise in jih napisali v priložen zvezek. Tako »Knjižni
nahrbtnik« kroži med otroci in starši, širi bralni virus, izobražuje, motivira, predvsem pa
druži in bogati.
Odzivi staršev in otrok so zelo pozitivni in navdušujoči in so projekt z navdušenjem sprejeli
in ga pozdravljajo. Starši si še želijo take oblike druženja s svojimi otroki. Večina otrok in
staršev je v priložen zvezek napisala svoje vtise. Nekateri otroci so odlomke iz knjig celo
ilustrirali. S projektom »Knjižni nahrbtnik« bomo nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu.
XI. POROČILO O VODENJU ŠOLSKE KUHINJE
Maja Stepančič
1. POROČILO O DELU KUHINJE IN VODJE PREHRANE
V šol. l. 2011/12
smo ob normalnih delovnih dneh pripravljali okoli 325 kom malic, 910 kom kosil in
103 kom popoldanskih malic. Trudili smo se, da smo pripravljali uravnotežene,
kvalitetne in pestre obroke, ki upoštevajo nove prehranske smernice, načela zdrave
šole, a vseeno tudi želje otrok.
Organizacija dela in delo samo je skozi celo šolsko leto potekalo tekoče. Še vedno
je precej dodatnega dela zaradi prepoznih odjav ali prijav obrokov za posamezne
športne, kulturne in ostale dneve.
Od zastavljenih planov smo jih taradi inšpekcijske odločbe realizirali kar nekaj:
ureditev odtokov in menjava rešetk na njih, nov lovilec maščob, beljenje kuhinje,
zamenjava ene omarice. Vendar bi bila potrebna celotna adaptacija kuhinje. V tem
šolskem letu smo nabavili nov multipraktik, arcopal krožnike, nekaj drobnega
inventarja, obvezna dopolnitev delovnih oblačil in opravili par izobraževanj.
Že tradicionalno smo pripravili več tematskih dni in tematski teden : dan žitaric,
stročnic, šrargljev, jagod; mednarodni teden kuhinje; martinovo
Prav tako smo vedno pripravili vse kar je bilo potrebno za postrežbo raznih
dogodkov kot so: pomembni obiski, prireditve za starše, sveti šole, peka potic za
OŠ Riharda Jakopiča, pogostitve ob praznikih, obletnicah…
Ukinja se subvencionirana malica, a smo vseeno že v juniju zbrali prijave za
prehrano v šol.l. 2012/13, ker tako zahteva ministrstvo. Malica bo predvidoma še
vedno stala samo 0,80 €.
V šol..l. 2011/2012 smo imeli 21.2.11 skupinsko izobraževanje - seminar + izpit od
ZZV Lj.« Izobraževanje za kuharje in kuhinjsko osebje« – ta seminar smo
organizirali še za OŠ Šmartno pod Šmarno goro. Maja Stepančič je bila v tem letu
vodja Otroškega parlamenta in Zdrave šole na OŠ Šmartno pod Šmarno goro;
sodelovala je tudi v Mreži šol; in se udeležila rednega strokovnega srečanja
podjetja IZZA, …
Število dietnih obrokov je precej veliko in znaša cca 180 kom (vegetarijanske
obroki, diabetes, alergija na jajca in mleko, hipoalergične diete, želodčna dieta, …)
število zaposlenih, ki so malicali vsaj 5x na mesec je bilo cca 8, tistih ki so vsaj 5x
mesečno kosili cca 25, kosil za zunanje abonente pa cca 5 vsak dan.
55
Zdravstveni inšpektorat RS (Ministrstvo za zdravje) je opravil uradni inšpekcijski
pregleda naše kuhinje dne 10.01.2012 – in zahteval popravke in dopolnitve, ki smo
jih izvedli do 8.3.2012; Zavod za zdravstveno varstvo je dne 22.09.2011 in 6.2.2012
opravil zdravstveno higienski pregled prostorov z odvzemom brisov na snažnost
(vsi so bili ustrezni) in ocenjevali higiensko stanje ter ustreznost shranjevanja živil.
ZZZV je spomladi 2012 opravil tudi dezinsekcijo (uničevanje mravelj), poleg tega pa
tudi deratizacijo jeseni 2011 in spomladi 2012 – kontrola in menjava vab.
Kontrola dežurnih učiteljev in vodje prehrane v času kosila prispeva k mirnejšemu
oz. kulturnejšemu obnašanju učencev v jedilnici.
2. TABELA 1: PREGLED DEJANSKO PRIPRAVLJENIH OBROKOV TEKOM CELEGA
ŠOLSKEGA LETA 2011/12 (kosila so sešteta za vse 3 šole)
Št. malic in kosil upošteva že vse odsotnosti kot so ŠD, KD, tabori, bolezni in drugi razlogi
zaradi katerih smo pač pripravili manj obrokov.
SEP (22 del.dni)
OKT (20 del.dni)
NOV (18 del.dni)
DEC (17 del.dni)
JAN (21 del.dni)
FEB (15 del.dni)
MAR (22 del.dni)
APR (18 del.dni)
MAJ (21 del.dni)
JUN (16 del.dni)
Št.M
6.064
6.505
5.853
5.510
6.542
4.775
6.915
5.473
6.614
4.753
59.004
Št.K
15.665
18.230
16.210
15.627
18.611
13.255
19.430
14.851
18.254
12.415
162.548
Št.PM
2.133
2.267
2.028
1.887
2.298
1.650
2.157
1.772
2.075
1.469
19.726
V letošnjem šolskem letu smo poleg obrokov za našo šolo pripravljali obroke še za OŠ
Riharda Jakopiča ter Waldorfsko šolo. Poleg tega smo celo leto pripravljali še 8 zajtrkov.
Odsotnosti se najbolj poznajo pri kosilih, še zlasti pri zunanjih šolah. Le te pred prazniki ali
počitnicami zelo zmanjšajo št. kosil. Npr. Waldorfska šola si včasih vzame počitnice, ko
imamo mi še šolo, R.J. je za 9. razrede že 1 teden pred koncem odjavil vsa kosila…
AD3.)TABELA 2: ŠTEVILO PRIPRAVLJENIH KOSIL ZA WALDORFSKO ŠOLO IN OŠ
RIHARDA JAKOPIČA
OŠ R.J.
SEP
OKT
NOV
DEC
JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
SKUPAJ K
6.635
6.530
5.690
5.614
6.787
4.785
7.234
5.584
6.464
4.672
57.658
WALD.Š.
SKUPAJ
(OŠ+SŠ)
KOSIL
3.830 +1.037
11.502
4.460 + 1.530
12.520
4.109 + 1.144
10.943
3.820 + 1.205
10.639
4.612 + 1.408
12.807
3.266 + 1.018
9.069
4.750 + 1.336
13.320
3.356 + 931
9.871
4.649 +1.332
12.445
3.171 + 520
8.363
40.023 +
11.461
111.479
56
Tudi v tem šolskem letu smo za Waldorfsko šolo kuhali še za srednješolce.
3. PLAN POTREB ZA ŠOLSKO KUHINJO V ŠOL. L. 2011/12 –ZA LETNI DELOVNI
NAČRT
Plan potreb za šol. leto 2012/13:
- potrebujemo: nov štedilnik, nov kotel, 2 nova hladilnika, drobni inventar: PVC škafe,
vilice, noži, žlice in žličke, kozarce, male nožke; mikrovalovno pečico,
- redna dopolnitev delovnih oblačil za zaposlene: halje, čevlji, predpasniki
- pobarvat kovinsko ograjo pri delilnem pultu
- potrebna bi bila menjava oken v jedilnici, ker slabo tesnijo in se slabo zapirajo,
tako, da se ob nevihti ali močnem vetru lahko kar sama odprejo
- sušilni stroj
- izobraževanja za zaposlene glede na možnosti šole, naše potrebe in ponudbo na
trgu.
- zaradi novega zakona o šolski prehrani, kjer bodo vse malice subvencionirane, bi
potrebovali boljšo evidenco prisotnosti otrok zato bi bilo dobro nabaviti nov program
za evidentiranje učencev s pametna kartico (kartica na kateri so podatki o učencu).
Prvič, ga lahko identificira pri prihodu v šolo (zabeleži prisotnost učenca v šoli; nato
pa še posebej pri prihodu na kosilo (stane cca 15 €/otroka + nakup? Vinšek)
Zaenkrat je kuhinja še vedno naša neizpolnjena želja. Upajmo, da bo imel MOL čim prej
dovolj sredstev, da bomo lahko izvedli prepotrebno renoviranje kuhinje. Renovacijska dela
se izvajajo vsaj 4. - 5. mesecev (npr. od 1.5. do konec avgusta ali septembra – pozor na to
kje bomo ta čas kuhali, da ne bi izgubili katere šole).
Veliko stvari v planu potreb se ponavlja že večkrat zapovrstjo, a žal še niso bile realizirane.
XII. POROČILO SVETOVALNE SLUŽBE
Irena Lukić
VPISI
2011/12
Vpis prvošolcev na dan 1.9.2011
Vpis iz drugih šol s 1.9.2011
Vpis iz drugih šol med šol. l. 2011/12
Izpis na dan 1.9.2010 glede na šol. leto 2011/12
Izpis med šolskim letom
Sprememba ravni izobraževanja
Zaključilo šolanje v 2011/12
Prepis na drugi program (npr. VVZ Smlednik)
Učenci, ki so zamenjali oddelek
2012/13
Vpis prvošolcev za šol. leto 2012/13 do 7.7.2011
Vpis ali vloga za vpis za šol. l. 2012/13 do 7.7.2012
Pozitivno obravnavane vloge za vpis (učenci, ki se bodo
prepisali na OŠ Sp. Šiška):
Že podano pisno obvestilo o izpisu iz naše šole do
7.7.2010
Razredna
stopnja
43
1
4
1
2
0
0
0
0
Predmetna
stopnja
--0
0
0
1
0
2
1
0
33
2
1
--4
1
4
1
57
SODELOVANJE Z INSTITUCIJAMI
Svetovalna služba je v šol. letu 2011/12 sodelovala za naslednjimi institucijami:
MOL: preventivni programi, zlati odličnjaki.
ZRSŠ: učenci s posebnimi potrebami-dva predloga za prvo usmeritev in dva
predloga za ponovno presojo.
Ministrstvo za šolstvo in šport: subvencioniranje šole v naravi,
Ministrstvo za notranje zadeve: slovenščina za tujce – brezplačni tečaji, obisk
Policijske postaje Šiška, obisk policistov na naši šoli
CSD Ljubljana Šiška: subvencije šolskih kosil, socialna in družinska problematika
treh učencev (timski sestanki v primeru družinskega nasilja), povezovanje
svetovalni delavcev s CSD.
CSD Ljubljana Moste-Polje: družinska problematika ene učenke.
Svetovalni center za otroke mladostnike in starše: izobraževanje za starše,
izobraževanje za učitelje, napotitev otrok s težavami
CIPS: poklicno svetovanje, organizacija dneva dejavnosti-poklicno usmerjanje.
Zdravstveni dom Ljubljana Šiška: poklicno svetovanje, komisija za odločanje
pripravljenosti otroka za v šolo.
Inštitut za varovanje zdravja: projekt Zdrava šola.
ZPM Ljubljana Šiška: otroški parlament, brezplačna letovanja in izleti, razdelitev
brezplačne pomoči in daril, brezplačne kulturne prireditve
ZPM Ljubljana: otroški parlament
Kadis: MFBT testiranja, testiranja za nadarjene učence.
Društvo Zaletalnica
UNICEF (Povej, Varna točka, Šola otrokovih pravic).
Različne strokovne, zdravstvene institucije in strokovnjaki, vrtci v namen dela z
učenci s posebnimi potrebami in timov za odločanje o vpisu.
Karitas: delavnice: za več pravega veselje – brez alkohola
Humanitas: sponzorstvo za učence
Slovenska filantropija: predavanje za učitelje o migracijah in migrantih v slovenskih
šolah
JRS Slovenija: reševanje socialne in družinske problematike družine dveh učencev
Izobraževalno središče Cene Štupar: prepis učencev, ki so izpolnili osnovnošolsko
obveznosti a niso dokončali devetega razreda OŠ pa si želijo dokončati osnovno
šolo.
Srednje šole: Srednja šola tehničnih strok – tekmovanje Robobum za nadarjene
učence in obisk in dneva odprtih vrat učencev z interesom, obisk dneva odprtih vrat
Škofijske klasične gimnazije
MISSS: delavnice za osme razrede MAVRIČNI ČAS (Odraščanje in mi)
VODENJE MATIČNE KNJIGE IN MATIČNIH LSTOV
Vpisi podatkov, zaključevanja ob izpisih, evidence številk, hramba.
POKLICNO USMERJANJE
Organizacija dneva poklicnega usmerjanja v sodelovanju s CIPS-om.
Izvedba anketiranja Vprašalnika o poklicni poti.
Timski sestanek za poklicno usmerjanje.
Informiranje staršev in učencev skozi vse leto.
ŠOLSKI OTROŠKI PARLAMENT (ZPM)
Srečanja so bila posvečena pripravi na parlament. Poleg teh srečanj na šoli so bili učenci
udeleženi na območnem parlamentu, en učenec še na mestnem otroškem parlamentu.
58
UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI
Odločbe o usmeritvi učencev s posebnimi potrebami je imelo v začetku šolskega leta 18
učencev. Med letom je bila pridobljena še ena odločba, v postopku sta še dva učenca. Dva
učenca sta imela mnenje svetovalnega centra in prav tako prilagoditve. Ena učenka je
imela prilagoditve po odločitvi učitljskega zbora.
Vsi učenci imajo oblikovan individualiziran program ki vsebuje tudi priprave učiteljev z min.
standardi znanj. Sklicani so bili še timi v začetku leta ko so se oblikovali IP, po potrebi med
letom (preverjanja odločb) in ob koncu leta, kjer se bo oblikovala zaključna evalvacija.
REGRESIRANJE ŠOLSKE PREHRANE
Šolsko malico je imelo subvencionirano 316 učencev, popolno (Ministrstvo za Šolstvo in
šport). Kosilo je imelo subvencionirano 16 učencev (CSD), od tega 13 100%, 4 pa 50%.
STATUSI
Status perspektivnega športnika oz. učenca, ki se vzporedno izobražuje je imelo 32
učencev oz. učenk. Dvema učencema je bil zaradi neizpolnjevanja določil zamrznjen.
INDIVIDUALNO DELO Z UČENCI
Z učenci sem opravila veliko razgovorov. Večinoma občasnih ob konkretnih situacijah, tudi
obsežnejšega individualnega dela in več srečanj je bilo deležnih nekaj učencev oz. učenk.
INDIVIDUALNO DELO S STARŠI (DRUŽ. PROBLEMATIKA)
Intenzivno svetovanje in sodelovanje z drugimi inštitucijami ter sistematičnega pristopa so
bile deležne pet družin.
Imel sem več svetovalnih pogovorov s starši.
DELO Z NADARJENIMI UČENCI
Že evidentirane učence (in tiste, ki so v postopku identifikacije) smo vključevali k
raznolikim aktivnostim:
- na področju tehnike tekmovanje Robobum na Srednji šoli tehničnih strok,
- mednarodna kiparska kolonija mladih Črnomelj
- sodelovanje na natečaju Poster festival Ljubljana: Razkriti obrazi rasizma v okviru
Amnesty International
- udeležba na Evropskem dnevu znanosti za mladino v okviru Slovenske znanstvene
fundacije
- tekmovanja na področjih matematike, logike, slovenskega j., angleškega j.,
nemškega j., kemije, fizike, poznavanja diabetesa, geografije, zgodovine
- šolske prireditve (dramske predstave, solistični nastopi, povezovanje programa…)
- vodili so delavnice za mlajše učence na temo: Zdrava in sproščena mladost brez
cigarete
- trening možganov v okviru ZRC SAZU
- naredili šest raziskovalnih nalog
- priprava šolskih ozvočenj
- priprava in vodenje šolske okrogle mize
- organizacija in vodenje aktivnosti v okviru šolske prireditve Dan šole
- računalniško programiranje pri Zavodu za računalniško izobraževanje Ljubljana
V mesecu maju in juniju so bili testirani vsi preostali učenci, katere so učitelji predlagali za
potencialno nadarjene. O rezultatih testiranj bodo učenci obveščeni v začetku leta
2012/13.
VPIS V SREDNJE ŠOLE
Izpeljan je bil vpis v srednje šole in celotno informiranje učencev in staršev o postopkih
vpisa.
59
15 učencev se je vpisalo v gimnazijski program, 11 v štiriletni poklicni program in 7 v
triletni poklicni program. Ena učenka se je vpisala poleg gimnazije še v Srednjo baletno
šolo, en učenec je po zaključku osnovnošolske obveznosti vpisala poklicni tečaj.
ŠTIPENDIJE
Učencem je bil posredovan razpis za kadrovske štipendije.
Za podeljevanje Zoisovih štipendij kandidirajo učenci sami. Učencem in staršem sem
posredovala spremembe v zakonodaji in jih svetovala glede postopka kandidature.
SODELOVANJE S SOCIALNIM SKLADOM
Svetovalna služba je podala šest mnenj šol. soc. skladu.
UREJANJE MAPE VZGOJNIH OPOMINOV
V šol letu 2011/12 je bilo izrečenih 14 vzgojnih opominov v skladu z novim Pravilnikom o
vzgojnih opominih v OŠ. Pri vseh izrečenih opominih sem sodelovala z razredniki pri
oblikovanju individualnih vzgojnih načrtov ter pri sestankih s starši. Na podlagi IP so učenci
obiskovali pogovorne ure pri meni.
UREJANJE IN PRIDOBIVANJE PODATKOV
Osnova za delo svetovalne službe sta delo z bazo podatkov LoPolis in baza Vpis in prijava
na NPZ. Baze zahtevajo ažuriranje podatkov in vnos podatkov novincev.
V bazo LoPolis so vnešeni in urejeni vsi podatki o izbirnih predmetih, ki sem jih zbrala od
učencev. Prav tako delitev učencev v skupine diferenciacije.
Preko računalniške baze podatkov sem pridobivala informacije za vpis, štipendiranja…
Za vpis v srednje šole sem posredovala v računalniško bazo podatke in ocene o učencih
zaključnih razredov.
Izpolnjena in urejena je bila baza podatkov za vpis.
STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE
Delovno srečanje svetovalnih delavcev osnovnih in srednjih šol
Strokovno izobraževanje za učitelje in pedagoške delavce v okviru Svetovalnega
centra za otroke, mladostnike in starše
Sistemsko soočanje z nasiljem v družini v okviru Inštituta za kriminologijo
DELO V KOMISIJAH
Komisije za odločanje o pripravljenosti otrok za vstop v šolo.
Komisija dodelitve sredstev za šolo v naravi.
SVETOVALNO DELO Z UČITELJI
Seznanjanje učiteljev z novejšimi spoznanji s področja razvojne, socialne in
pedagoške psihologije (skupinska dinamika, čustveni ter socialni razvoj, učne
težave…)
Svetovanje pri individualizaciji pouka
Seznanjanje učiteljev o otrocih s posebnimi potrebami ter svetovanje in pomoč pri
delu z njimi
Seznanjanje učiteljev o vzrokih šolske neuspešnosti ter o psiho socialnih težavah
učencev ter o načinih pomoči le-tem
Svetovanje in sodelovanje z učitelji pri oblikovanju učenčeve realne samopodobe
ter dobrih socialnih odnosov v skupini
Seznanjanje učiteljev o stresnih situacijah in kako jih preprčiti/omiliti
SVETOVALNO DELO Z VSEMI UČENCI
Izvajanje programov za oblikovanje pozitivne samopodobe učencev
60
Seznanjanje učencev o procesu učenja
Zbiranje podatkov o učencih za potrebe poklicnega svetovanja
SVETOVALNO DELO Z UČENCI z vzgojnimi in učnimi težavami ter s posebnimi
potrebami
Svetovanje učencem s psihosocialnimi težavami
Ugotavljanje psiholoških vzrokov slabše učne uspešnosti in pomoč pri
premagovanju / sprejemanju teh ovir
Ugotavljanje in usmerjanje učencev, ki potrebujejo posebno diagnostiko
Osebno svetovanje učencem s posebnimi potrebami
SVETOVALNO DELO S STARŠI
Seznanjanje staršev o razvojnih značilnostih otrok v različnih razvojnih obdobjih
Svetovanje staršem pri pomoči otrokov z razvojnimi ali učnimi težavami
Pomoč staršem z otroki s posebnimi potrebami
OSTALO DELO:
Vsakodnevna svetovanja in pogovori z učenci, učitelji in starši.
Prisotnost in pomoč v razredu.
Izvajanje delavnic čustvenega opismenjevanja otrok v okviru projekta Povej
Zbiranje in urejanje izbirnih predmetov.
Nadomeščanja.
Spremstva učencev.
Sodelovanje v projektih.
Organizacija testiranja MFBT
Organizacija valete ter plesnega tečaja.
Koordinator projekta Povej.
Koordinacija in mentorstvo študentkam specialne pedagogike na praksi.
XIII. DELO TAJNIŠTVA
Tajnici sta izpolnili dane naloge v zvezi z razpisi in delovnimi razmerji, napotovanjem
zaposlenih na zdravniške preglede, statistiko odsotnosti zaradi bolniških izostankov, dela v
zvezi s pošto, korespondenco, zapisniki pedagoških sej , sej sveta staršev in šole,
pripravljali gradiva.
Tajništvo je skrbelo za pošto, korespondenco, stike s starši in inštitucijami, nabavo
pedagoškega in didaktičnega materiala po naročilu in na podlagi LDN.
Zaradi starejšega kadra zaenkrat še ne vpeljujemo elektronskega poslovanja.
XIV. DELO RAČUNOVODSTVA
Delo računovodstva se iz leta v leto povečuje. Poleg glavne knjige zavzema še obračun
DDV, plače, napovedi plač, izstavljanje računov najemnikom, obračun prehrane in
nadstandardnih storitev šole staršem, tujim odjemalcem, izterjavo dolgov, vodenje
inventurnih listin. Povečuje se delo na izterjavah, saj je neplačnikov vedno več.
Šolska kuhinja, ki pripravlja obroke za tri šole in zunanje odjemalce bistveno poveča obseg
dela in odgovornost tako računovodje, kot tudi ravnatela šole.
V šol. letu 2011/12 je računovodkinja opravljala dodatno delo v zvezi s financiranjem
projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja,
61
saj je morala mesečno pripravljati poročila in zahtevke za pridobitev sredstav za dodatek k
plači in ostale stroške povezane z izobraževanji, potnimi stroški ter nabavo literature.
XV. DELO TEHNIČNEGA KADRA
Tehnični kader svoje delo opravlja v okvirih potreb. Trudimo se šolo vzdrževati čisti in
urejeno. Zadnja leta se opaža, da je obseg dela v sami stavbi manjši, predvsem zaradi
večjega spoštovanja pravil in norm pri učencih in zunanjih obiskovalcih, zato pa se
povečuje delo na šolskih igriščih zaradi popoldankih obiskovalcev igrišč, ki za seboj
puščajo smeti in razmetan pesek.
Hišnik razpolaga s precej novega orodja.
Problematika dela tehničnega kadra je, da šibko opravlja delo samoiniciativno, ter da je
potrebno konkretno podajati navodila, ko gre za odstopanja iz primarnega dela ali
opozarjanje na posamezne stvari, ki jih je potrebno urediti ali sanirati.
62

OSNOVNA ŠOLA SPODNJA ŠIŠKA LJUBLJANA

Transcription

Similar documents

status umetnika

IZVEDBENI NAČRT ŠOLE ZA NPZ

POROČILO O ŠOLSKEM TEKMOVANJU BOBER, za šolsko leto

5. razred

Boštjan Jarc

pedagoško poročilo za šolsko leto 2013/14

2. seja – zapisnik - Osnovna šola Leskovec pri Krškem

ZADEVA: Prošnja za finančno pomoč pri delovanju

Podružnične šole - Os Simona Jenka Kranj

Zapisnik, 23. 9. 2013 - OŠ borcev za severno mejo

Kronika OŠ Podbočje - Osnovna šola Podbočje

LDN 12,13,pdf - OŠ Venclja Perka

Le informacija slaba motivacija - Ambientdizajn

PARTICIPATORNE EVALVACIJE

OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE PRI JELŠAH

LDN 2014_15 - OŠ Toneta Šraja Aljoše, Nova vas

Informator I 2013/14 - Zavod za šport Republike Slovenije Planica