oktober - Spominčica

Spominčica
Glasilo Slovenskega združenja za pomoč pri demenci
ISSN 1581-8470
SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE BOLEZNI
oktober 2010, letnik 8, številka 5
VSEBINA
Danica Simšič
2 - Informacije o dejavnostih
3 - Prostovoljstvo naj bo!
Prostovoljci imamo namreč velik
privilegij vpogleda v področja, v katera
večina ljudi ne more. Kot taki lahko
opozarjamo na probleme, ki jih drugi
ne vidijo. Obenem pa pri tem nosimo
veliko odgovornost, saj smo ravno
mi tisti, na katere se ljudje, ki jim
pomagamo, zanašajo.
4 - Delovna terapija pri
bolnikih z demenco
21. september – svetovni dan Alzheimerjeve bolezni je za nami.
Za nami sta tudi dva izredno delovna meseca: september in oktober, ko je Spominčica s svojo karavano SPOMINčica obiskovala
številna mesta po Sloveniji z željo, da čim več ljudem pojasni, kaj
je demenca. Da je to bolezen, ki človeku jemlje spomin in da je v
skokovitem porastu. Predvsem pa smo jih opozarjali, da je izjemno
pomembno zgodnje prepoznavanje bolezni, saj takrat obolelemu
stroka lahko najbolj učinkovito pomaga.
Začeli smo v soboto, 18. septembra na Prešernovem trgu v Ljubljani. Bil je siv, hudo deževen dan, ki je kasneje Sloveniji prinesel
katastrofalne poplave; pa vendar se je pri in pod našim šotorom
ustavljalo kar veliko ljudi. Z veseljem so vzeli informacijska gradiva, se pogovarjali s prostovoljci, ki so jih delili, še posebno veseli pa
so bili pogovorov z zdravniki specialisti.
V dobrem mesecu smo tako v podobni sestavi prekrižarili vso Slovenijo: od Kranja, Kopra, Maribora, Celja, Novega mesta, prek
Nove Gorice, Ljubljane, Murske Sobote, Slovenj Gradca vse do
Brežic, Ptuja in Jesenic.
V Mercatorjevih nakupovalnih središčih, kjer so nam prijazno
brezplačno odstopili prostor, smo bili navzoči po ves dan, za našo
prepoznavnost pa je poskrbela družba Janssen-Cilag.
Srečali in pogovarjali smo se z več kot sedem tisoč ljudmi. Nekateri med njimi so se odločili tudi za preizkus spomina z naslovom
»Testiraj svoj spomin«, dobili smo nekaj novi članic in članov in se
Nadaljevanje na 8. strani…
Velik pomen pri našem delu
predstavlja tudi sodelovanje s svojci
bolnikov z demenco v okviru
usmerjenega individualnega dela s
svojci ter v zdravstveno izobraževalnih
skupinah za svojce.
5 - Obravnava bolnikov z
demenco v Sloveniji
Danes je v Sloveniji po približnih
ocenah, ker točnih epidemioloških
podatkov nimamo, okrog 27.000
bolnikov z diagnozo demence.
6–7 - Dejavnosti ob
svetovnem dnevu
Alzheimerjeve bolezni
drugod po Sloveniji
Želje posameznikov, da si pridobijo
informacije so v nas porajale upanje,
da bodo oboleli in njihovi svojci v
prihodnosti hitreje poiskali strokovno
pomoč.
8 - Utrinki
Prav na svetovni dan Alzheimerjeve
bolezni pa smo v Ljubljani pripravili
strokovno srečanje, ki je napolnilo
veliko dvorano Doma starejših
občanov Nove Fužine.
Spominčica, oktober 2010
2
Glasilo Spominčica je namenjeno informiranju o
demenci in drugih duševnih motnjah v starosti. Izhaja
vsaka dva meseca.
Izdajatelj in založnik
Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje, Slovenija
E: [email protected], www.ljudmila.org/zzppd
DŠ: 58674721
Uredniški odbor
Branka Mikluž, Aleš Kogoj, Nataša Vakselj, Jana Dragar,
Alenka Hribšek, Janja Letnikoska, Katarina B. Štrukelj,
Zlata Živič, Damjana Orel
Tisk Tiskarna Vovk
Dejavnosti združenja potekajo v sodelovanju z
in s finančno pomočjo
Informacije
Spominčica • slovensko združenje za pomoč pri demenci • Kontakt: e-pošta: [email protected], spletna
stran: www.ljudmila.org/zzppd/ • Svetovalni telefon in informacije: 01 52 83 995 vsak delovni ponedeljek, sredo in četrtek od 15.00 do 17.00 ure. • Skupina za samopomoč svojcev bolnikov z demenco v Ljubljani vsako prvo sredo v mesecu.
• Izobraževalni program za svojce bolnikov z demenco
Ne pozabi me
GO-Spominčica, društvo za pomoč pri demenci severnoprimorske regije • Kontakt: Gregorčičeva ulica 16,
5000 Nova Gorica, e-pošta: [email protected]
Telefon: 05 330 69 07, od ponedeljka do petka od 8. do
11. ure. • Uradne ure: Dom upokojencev Nova Gorica,
vsaka tretja sreda v mesecu od 15.30 do 16.30, izven urnika po predhodnem dogovoru. • Skupina za samopomoč: vsako tretjo sredo v mesecu v Domu upokojencev
Nova Gorica ob 16.30; vsak drugi četrtek v mesecu v
Ajdovščini ob 16.30 v prostorih Šenta, Bevkova 2. • Izobraževalni program za svojce Spomni se me...
Spominčica Škofja Loka • Telefon: 041 698 749, vsak ponedeljek od 15. do 16. ure. • Domska skupina za samopomoč
svojcev bolnikov z demenco je vsak prvi torek v mesecu od
18. ure dalje v Centru slepih, slabovidnih in starejših, Stara
Loka 31, Škofja Loka.
Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur • Dom starejših Šentjur, Svetinova ulica 1, 3230 Šentjur, Telefon: 03 74 61 700 vsak
prvi četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure, e-pošta:
[email protected], Uradne ure: Dom starejših Šentjur, vsak prvi četrtek v mesecu od 16.00 do 17.00 ure, •
Skupina za samopomoč: Dom starejših Šentjur, vsak prvi
četrtek v mesecu ob 17. 00 uri, • Izobraževalni program
za svojce bolnikov z demenco: Pomagaj se mi spomniti,
Pogled v svet oseb z demenco.
Društvo za pomoč pri demenci Spominčica, Rogaška Slatina • Celjska cesta 11, 3250 Rogaška Slatina • Kontaktna
oseba: Mateja Fidler.
MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO
IN SOCIALNE ZADEVE
Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
www.mddsz.gov.si, e: [email protected]
Donacije lahko nakažete na račun št.:
02056-0051100513,
NLB enota 4028, Ljubljana Fužine
Vabimo vas k soustvarjanju glasila Spominčica. Prispevke za glasilo,
ki naj ne bodo daljši od 4600 znakov s presledki, pošljite na naš naslov. Dobrodošle so tudi fotografije. Kadar so fotografije v elektronski
obliki, morajo biti priložene kot samostojna datoteka. Uredništvo si
pridržuje pravico do recenzije prispevka. Obvestila o dejavnostih, ki
jih namenjate osebam z demenco in njihovim svojcem, sprejemamo na
elektronski naslov združenja.
Druge skupine za samopomoč bolnikom z demenco
in njihovim svojcem
Piran in Izola • Informacije: Zavod za zdravstveno varstvo
Koper, Vojkovo nabrežje 4/A, Koper, telefon: 05 663 08 23
vsak delovni dan med 8. in 10. uro, kontaktna oseba: Nevenka Ražman, e-pošta: [email protected]
Metlika • Skupina za pomoč svojcem oseb z demenco Regratova lučka • Skupina se sestaja enkrat mesečno • vsako
prvo sredo ob 14. uri v prostorih Doma počitka Metlika.
Vodja skupine je Vlasta Petraš, telefon: 07 30 63145, e-pošta:
[email protected]
Dravograd • Skupina za samopomoč v Domu starejših občanov.
Krško, Brežice, Sevnica • Skupina za samopomoč v Posavju
• Skupina se sestaja vsak drugi četrtek v mesecu ob 16.00, v
prostorih DSO Krško. Skupino vodita Gizela Novak in Marta
Kavšek. Kontaktna oseba: Marta Kavšek, telefon: 07 488 18
82, e-pošta: [email protected]
Tržič: Skupina za samopomoč svojcev oseb z demenco.
Dom Petra Uzarja, Ročevnica 58, 4290 Tržič. Srečanja potekajo vsak 1. delovni torek v mesecu v Sejni sobi Doma Petra
Uzarja in trajajo uro in pol. Kontaktna oseba Marjeta Šumič,
telefon: 051 36 36 13.
Ormož: Skupina za samopomoč svojcev stanovalcev z demenco Zarja. Skupina se sestaja v Centru za starejše občane
Ormož vsaki drugi četrtek v mesecu ob 13.00 uri. Skupino
vodita Nataša Čavič in Marija Kokol.
Iz življenja
Spominčica, oktober 2010
PROSTOVOLJSTVO NAJ BO!
3
Uroš Bertoncelj
Biti prostovoljec je dvojna vloga. Prinaša nam
veliko zadovoljstvo ob pomoči drugemu, znanje
in druženje. Po drugi strani prinaša s seboj veliko odgovornost do tistega, ki mu pomagamo.
Šele ko imamo radi sami sebe in vse druge, smo
lahko odgovorni prostovoljci.
S prostovoljstvom sem se srečal še pred Spominčico, v začetnem izobraževanju pa sem spoznal
veliko novega. Seminar o prostovoljstvu Slovenske filantropije mi je dal zelo dober vpogled v
motivacijo za prostovoljsko delo; od socialnih
stikov, osebne rasti, znanja, spretnosti in izkušenj tudi do statusa v družbi. Naša predstava o
prostovoljstvu je velikokrat prikrita, zato je bil
seminar zame tako pomemben. Preko praktičnih vaj in izmenjave medsebojnih izkušenj v
prostovoljstvu smo tudi tisti, ki smo že bili prostovoljci, prihajali do novih spoznanj. Kot absolvent študija psihologije sem bil navdušen nad
dodelanimi predavanji z uporabo pravih pedagoških metod, saj to kaže na izjemen zanos za
izobraževanje novih prostovoljcev. Posvetili smo
se našim dolžnostim, problemom ter pravicam
iz etičnega kodeksa.
Prostovoljci imamo namreč velik privilegij
vpogleda v področja, v katera večina ljudi
ne more. Kot taki lahko opozarjamo na
probleme, ki jih drugi ne vidijo. Obenem
pa pri tem nosimo veliko odgovornost, saj
smo ravno mi tisti, na katere se ljudje, ki
jim pomagamo, zanašajo.
Poleg tega nismo uradne osebe in organizacije,
zato od nas še bolj pričakujejo, kar je včasih najtežje, biti človek - človek, ki razume, na katerega
se lahko zanesejo, mu lahko zaupajo…
Pomoč ljudem z demenco in njihovim svojcem
zahteva od nas veliko znanja, ki nam omogoča,
da se lahko vživimo v osebo z demenco. Seveda
sem pri študiju psihologije izvedel o demenci
že veliko, vendar pomembnih osebnih izkušenj
udeležencev na seminarju o demenci, ne zamenja nobeno pisno gradivo. Ena najbolj zanimivih stvari na seminarju je bila zame zaposlitev
osebe z demenco. Izvedel sem, da je bolnika z
demenco dobro zaposliti s tistimi opravili, s katerimi se je rad ukvarjal celo življenje. Prav to
vprašanje mi je bilo postavljeno s strani »sošol-
foto G. Žunič
ke« čez nekaj minut in lahko sem ji namignil,
kakšen predmet naj da svoji bližnji osebi. Seminarji so torej zato, da se med drugim poučimo
o stvareh, ki jih imamo pred nosom, a jih ne
vidimo, ne prepoznamo.
Začetno izobraževanje pri Spominčici mi je dalo
ponovno možnost spoznati, kdo sem kot prostovoljec, preveriti svoje motive za prostovoljstvo in me realno seznanilo z delom v drugih
prostovoljnih organizacijah. Če se ozrem nazaj
na izobraževalni seminar o demenci vidim, koliko stvari o osebah z demenco ne vemo, dokler
nismo vsaj približno v koži svojcev. Ne poznamo
stiske svojcev, ko jih očetje ali matere ne prepoznajo, jeze pri pomoči ob nam najenostavnejših dejanjih, strahu človeka z demenco, ob
zanje venomer novih izkušnjah in ljudeh. Kot
prostovoljci v Spominčici smo usposobljeni za
to, da osebi z demenco olepšamo življenje, prav
tako pa s svojim znanjem in izkušnjami svojcem
pomagamo, da razumejo. Prav razumevanje je
namreč najlepše darilo izobraževanja. g
Dar ne sestoji iz tega, kar je bilo storjeno
ali podarjeno, marveč iz namena storilca ali
darovalca. Seneka
Spominčica, oktober 2010
4
Dobro je vedeti
DELOVNA TERAPIJA PRI BOLNIKIH Z DEMENCO
Helena Sečko
»Delovna terapija je zdravljenje fizičnih in psihičnih stanj s specifičnimi aktivnostmi, da bi
pomagala ljudem doseči njihovo najvišjo stopnjo delovanja in samostojnosti v vseh pogledih
dnevnega življenja.« (WFOT)
Pri obravnavi bolnikov z demenco, delovna terapija na žalost ne more zaustaviti napredovanja
le-te, ampak omogoča bolnikom, da jim delovni
terapevti s pomočjo različnih terapevtskih pristopov pomagamo k ohranjanju oz. ponovnem
doseganju za njih najvišje možne kvalitete življenja v smislu fizičnega, psihičnega in socialnega
dobrega počutja ter čim boljši izrabi njihovih
ohranjenih sposobnosti.
Velik pomen pri našem delu predstavlja tudi sodelovanje s svojci bolnikov
z demenco v okviru usmerjenega individualnega dela s svojci ter v zdravstveno izobraževalnih skupinah za svojce.
Tako lahko svojcem svetujemo kako lažje pristopiti k osebi z demenco in jim pomagamo
premagovati začetne težave, ki se pojavijo ob
bolezni. Tistim, ki se udeležijo izobraževalnega
programa za svojce varovancev z demenco »Ne
pozabi me«, pa predstavimo tudi ustrezne pripomočke za izvajanje aktivnosti za spodbujanje
spoznavnih sposobnosti, ki jih lahko izdelajo
tudi sami doma.
Bolniki z vedenjskimi in psihičnimi spremembami potrebujejo vedno več pozornosti in neprestano spremljanje. V začetni fazi demence so
bolniki še sposobni izvajati različne aktivnosti
(telesna nega, izločanje…) in zato potrebujejo
predvsem spodbujanje ter usmerjanje. Pomembno je, da že zgodaj začnemo z utrjevanjem dnevnih aktivnosti oz. z rutino. Pri napredovanih
demencah bolniki običajnih dnevnih aktivnosti
(oblačenje, umivanje,…) ne zmorejo več izvesti
povsem sami in zato potrebujejo predvsem vodenje in pomoč. Tu učenje novih aktivnosti ni
več uspešno, zato skušamo takrat bolniku pomagati s prilagoditvijo okolja, s tem da aktivnosti izvajamo korak za korakom ter s praktičnim
prikazom. V končni fazi demence pa so bolniki
povsem nemočni, neaktivni in ne zmorejo več
skrbeti sami zase, zato so v tem obdobju povsem
odvisni od pomoči drugih.
Vrste aktivnosti, ki jih spodbujamo pri bolnikih
z demenco so: dnevne aktivnosti, aktivnosti za
spodbujanje motorike, aktivnosti za spodbujanje spoznavnih sposobnosti ter socialne aktivnosti. Delovna terapija daje velik poudarek
predvsem dnevnim aktivnostim ter aktivnostim
za spodbujanje spoznavnih sposobnosti. Pri
dnevnih aktivnostih se trudimo za ohranjanje
oz. ponovno vzpostavljanje skrbi zase in za svojo
okolico. Pri aktivnostih za spodbujanje spoznavnih sposobnosti pa bolniki s pomočjo različnih
pripomočkov (slike,…) ohranjajo oz. izboljšujejo svoje sposobnosti.
Pri izvajanju aktivnosti moramo biti pozorni,
da bolniki sami opravijo stvari, ki jih še zmorejo izvesti, kar moramo ohranjati in jih pri tem
spodbujati, saj jim s tem omogočimo večjo samostojnost, samospoštovnanje in pozitivno samopodobo. Aktivnosti prilagodimo njihovim
sposobnostim, ne silimo jih k izvajanju, temveč
jih spodbujamo in motiviramo, jim podajamo
enostavna navodila za izvajanje, sestavljena iz
posameznih informacij in se izogibamo motečim dejavnikom (radio, televizija).
Cilji delovne terapije pri osebah z demenco so:
•obdržati, povrniti ali izboljšati funkcionalne
sposobnosti
•čim večja in čim daljša samostojnost pri
opravljanju vsakodnevnih aktivnosti
•spodbujanje spominskih funkcij z izvajanjem
aktivnosti za spodbujanje spoznavnih
sposobnosti in pripomočki
•spodbujanje in motivacija za sodelovanje v
aktivnostih, ki izboljšujejo fizično in mentalno
zdravje
•obvladovanje ožjega in širšega življenjskega
okolja
•varno izvajanje aktivnosti
•doseganje najvišje kvalitete življenja v okviru
svojih zmožnosti.
Vsak posameznik je svet zase. Pomembno je, da
ima bolnik z demenco na voljo dovolj spodbude
in pomoči s strani svojcev, prijateljev in da ima
možnost opravljati stvari, ki jih zmore in tistih,
ki mu predstavljajo zadovoljstvo ter nenazadnje
zapolnitev vsakdanjika. g
Delo je najboljši zdravnik, kar nam jih je
dala narava. Gallen
Aktualno
Spominčica, oktober 2010
OBRAVNAVA BOLNIKOV Z DEMENCO V SLOVENIJI
Jurij Bon
Danes je v Sloveniji po približnih ocenah, ker točnih epidemioloških podatkov nimamo, okrog 27.000 bolnikov z diagnozo demence.
V prihodnjem desetletju jih bo verjetno že dvakrat več, leta 2040 pa štirikrat več. Zakaj bo prišlo do takega povečevanja števila bolnikov? Ker
ljudje živijo dalj, obenem pa za demenco zboli
vsak tretji po 80. letu starosti. Za demenco trenutno nimamo pravih zdravil, ki bi preprečevala
njen nastanek, ampak lahko predvsem ublažimo
njen potek. Podobno stanje je tudi pri drugih nevrodegenerativnih boleznih, še zlasti pri Parkinsonovi bolezni. Pričakujemo lahko eksplozijo nevrodegenerativnih bolezni in nanjo nismo dobro
pripravljeni, ne v Evropi, še manj pa v Sloveniji.
Možganske bolezni v Evropi
Možganske bolezni so eden največjih zdravstvenih problemov v Evropi in izven nje. Predstavljajo 35 % bolezenskega bremena v Evropi. V 28
evropskih državah s skupaj 466 milijoni prebivalcev, je 27% ljudi obolelih z vsaj eno od možganskih bolezni. Skupni letni stroški vseh možganskih bolezni znašajo 386 milijard € ali 829 €
na posameznega prebivalca. Raziskovanje možganov je bilo na nivoju Evropske komisije določeno kot posebno raziskovalno področje. Junija
2009 je tudi komisarka za zdravje Andrula Vasiliu države članice EU opozorila na demografska
gibanja in zahtevala, da se uskladijo raziskovalne
aktivnosti in načini zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni možganov. Svetovna zdravstvena organizacija je v letu 2006 objavila rezultate
raziskave z naslovom »Nevrološke bolezni: izzivi
za javno zdravje«, s čimer daje jasno vedeti, da
vzpostavlja obravnavo nevroloških bolezni kot
prioriteto. Razveseljivo je tudi, da je Direktorat
Evropske komisije za zdravje in varstvo potrošnikov privzel duševno zdravje med svoja prioritetna področja v načrtu dela za leto 2008. EU je s
tem v zvezi v juniju 2008 sprejela Evropski pakt
za duševno zdravje in kakovostno življenje.
Obravnava možganskih bolezni v Sloveniji
Za temi evropskimi trendi zaostajamo, nekaj pa
je tudi premikov, ki so prav zaskrbljujoči, ker
se dejansko znižujejo že pridobljene pravice bol-
nikov. Deluje nekaj specialističnih centrov; v
Ljubljani se bolniki z demenco lahko zdravijo
na Enoti za gerontopsihiatrijo na Psihiatrični
kliniki, ustanovljen je bil tudi Center za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki, za katerega
pa so trenutno odobrili le manjšino zaprošenih sredstev, možna je predvsem ambulantna
diagnostična obravnava dela bolnikov. Po drugih regijah se specialistično z bolniki ukvarjajo
zdravniki v regionalnih bolnišnicah in nevrologi
in psihiatri koncesionarji. Poleg svojcev velik
del dolgotrajne oskrbe bolnikov temelji na delu
družinskih zdravnikov in pa vse bolj na domovih za upokojence, v katerih se struktura oskrbovancev močno spreminja, nekako polovica jih
je že bolnikov z različnimi stopnjami demence.
V domovih imajo težave tudi s kadrovsko politiko, ki je ne morejo voditi samostojno in se zato
le počasi prilagajajo naraščanju števila bolnikov
z demenco. Po drugi strani tudi domovi ob takem prihodku težko obnavljajo in razvijajo svoje
storitve. Največji priznani zdravstveni del oskrbe, ki ga plačuje zdravstvena zavarovalnica, znaša le desetino stroškov oskrbe, ki so namenjeni
bolnikom v negovalnih bolnišnicah. Negovalne
bolnišnice se ne ustanavljajo zadosti hitro, zato
bolnike, ki bi potrebovali takšno oskrbo sprejemajo v domove.
Vloga organizacij bolnikov in svojcev
Nasploh velja, da so se v zadnjem desetletju na
področju zagovorništva pravic bolnikov v Evropi zgodile velike pozitivne spremembe. Večina
zagovornikov bolnikov uporablja čedalje bolj
organizirane pristope. Čustveno breme bolezni
prevajajo v objektivne ocene realnih stroškov bolezni. Združenja bolnikov poleg svoje tradicionalne pomoči bolnikom in svojcem postajajo vse
bolj tudi profesionalne organizacije za lobiranje.
Nekateri so celo odprli pisarne s trajno zaposlenim osebjem, da bi zagotovili ustrezno učinkovitost svoje dejavnosti in prisotnost v dnevnopolitičnih odločitvah. Tak razvoj dogodkov je
najbolj očiten na evropski ravni, kjer združenja
bolnikov uresničujejo svoje cilje s partnerskim
sodelovanjem. Take povezave se niso ustvarile le
med zagovorniki bolnikov s posameznimi boleznimi, marveč tudi med nacionalnimi zvezami
društev za posamezne možganske bolezni. g
5
Spominčica, oktober 2010
6
DEJAVNOSTI OB SVETOVNEM
DNEVU ALZHEIMERJEVE BOLEZNI DRUGOD PO SLOVENIJI
Danica Simšič
Tudi Spominčice širom Slovenije so bile aktivne. Škofjeloška se je odločila za izlet svojcev z
demenco. V Metliki so v Domu počitka delili zloženke in izobesili informacijski plakat.
Podobno je bilo v Novi Gorici. V Ormožu je
dopoldanski prestavitvi na stojnici sledilo strokovno predavanje doc. dr. Aleša Kogoja. V Rogaški Slatini je na ta dan začela delovati skupina
za samopomoč. V Šentjurju pa so poleg vsega
drugega izdali tudi prvo številko svojega glasila z
naslovom »Dotik spomina«.
Aktivni so bili tudi drugod, a jim je zmanjkalo časa za poročanje o svojih dejavnostih. Vsem
najlepša hvala za vaša prizadevanja in čestitke za
širjenje naše skupne dejavnosti! g
IZLET NA MORJE Z DRUŠTVOM
SPOMINČICA, ŠKOFJA LOKA
Predstavljamo vam
je zelo topel in domač. Zahvalili smo se jim za
čudovit sprejem in pogostitev ter se odpeljali naprej na ogled Solin. Vodička nam je kljub dežju
in nedavnim poplavam razložila, kako so nastale
Soline in zakaj je sol iz Solin »Solni cvet«, zelo
zdrava. Na koncu smo si v trgovinici s spominki
kupili sol in čokolado s primesmi Solnega cveta,
ki je bila mamljiva za vse. Odpeljali smo se še na
ogled vinske kleti, kjer so nam pokazali, kako je
potrebno pravilno uživati vino in s katerimi čutili ga je potrebno okušati. Kljub utrujenosti smo
si ogledali še prečudovit vrt kaktusov. Izlet smo
zaključili z ogledom Pirana in s poznim kosilom.
Kljub deževnemu dnevu smo se imeli zelo lepo.
Med potjo smo se skupaj z našim šoferjem, ki nas
je varno pripeljal domov, posladkali s pecivom, ki
so ga spekle naše članice. Izleta pa ne bi bilo, če
ne bi imeli srčnih donatorjev, ki imajo posluh za
naše Društvo, zato se jim iz srca zahvaljujemo. g
SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE
BOLEZNI V METLIKI
Vlasta Petraš
Biljana Djakovič
Na skupščini Društva smo bili sklepčni, da letos
naše člane nagradimo s strokovnim izletom na
Primorsko. Na dan starejših, prvega oktobra, je
bil deževen dan, ko nas je avtobus odpeljal na
čudovit izlet. Najprej smo se ustavili v Domu
starejših občanov v Logatcu, kjer so nas lepo
sprejeli. Dom v katerem bivajo njihovi varovanci
V Domu počitka Metlika smo članice skupine za
pomoč pri demenci v avli Doma postavile plakat
in informativne zloženke ob svetovnem dnevu
podpore bolnikom z Alzheimerjevo boleznijo.
Svojcem in obiskovalcem smo na ta način omogočile pridobiti prepotrebne informacije o demenci in njenih vplivih na življenje bolnikov
in svojcev. V mesecu novembru načrtujemo še
izvedbo predavanja na temo demenca za širšo
lokalno skupnost. g
Predstavljamo vam
SVETOVNI DAN ALZHEIMERJEVE
BOLEZNI V ORMOŽU
Marija Kokol, Milena Novak
Spominčica, oktober 2010
Glede na različni odziv ljudi ugotavljamo, kako
pomembno je, da ljudi z različnimi načini izobraževanja seznanimo z Alzheimerjevo boleznijo
in tudi z drugimi duševnimi motnjami v starosti, saj le tako prispevamo k zagotavljanju višje
kakovosti življenja pacientov z demenco in njihovih svojcev. g
DRUŠTVO ZA POMOČ PRI
DEMENCI, SPOMINČICA
ROGAŠKA SLATINA
Mateja Fidler
Spominčica, Združenje za pomoč pri demenci za
območje severovzhodne Slovenije, Ormož je tudi
v letu 2010 obeležilo 21. september, svetovni dan
Alzheimerjeve bolezni. Naš cilj je bil odgovoriti
si na vprašanje »Ali poznamo Alzheimerjevo bolezen?« S pripravo stojnice pred nakupovalnim
središčem smo se želeli čim bolj približati našim
občanom in jim tako omogočiti, da si pridobijo
nove informacije o bolezni, ki postaja vedno bolj
pogost del naših življenjskih zgodb. Zavedamo
se, da Alzheimerjeva bolezen pogosteje prizadene
starejše po 65 letu, vendar ni del normalnega staranja, zato je tako zelo pomembno prepoznavati
zgodnje znake bolezni, kot so: izguba spomina,
težave pri učenju novih vsebin, spremembe čustvenih odzivov, spremembe vedenja, ki so le del
bolezenskih znakov pri Alzheimerjevi bolezni.
Želje posameznikov, da si pridobijo informacije so v nas porajale upanje, da bodo
oboleli in njihovi svojci v prihodnosti hitreje poiskali strokovno pomoč.
V popoldanskih urah smo naše aktivnosti nadaljevali s strokovnim predavanjem doc. dr. Aleša
Kogoja, dr. med. z naslovom »Vzroki in posebnosti depresije v starosti«. Odziv na predavanje,
predvsem širše javnosti nam je dajal prijeten občutek, da naše delo na področju spoznavanja in
sprejemanja duševnih bolezni postopoma kaže
pozitivne rezultate.
foto G. Žunič
Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni,
21. septembra, smo pričeli s skupino za samopomoč, ki jo vodi ga. Jožica Vehovar. Skupina
se bo srečevala vsak zadnji četrtek v mesecu ob
14.00 uri v prostorih Pegazovega doma Rogaška Slatina. Na prvem srečanju je bilo prisotnih
sedem članov, ki so nakazali željo po povezovanju, izmenjavi izkušenj ter reševanju podobnih
problemov, s katerimi se srečujejo ob svojcih z
demenco. Ne bomo pozabili tudi na nujno potrebno sprostitev, ki jo še kako potrebujejo, da
ne izgorijo ob skrbi za obolele svojce. Skupina je
odprtega tipa in vabljeni vsi, ki v lokalnem okolju potrebujejo tovrstno brezplačno pomoč. g
Biti pripravljen je veliko, znati čakati, je še več,
toda izkoristiti pravi trenutek, je vse.
Arthur Schnitzler
7
Spominčica, oktober 2010
8
Utrinki
... nadaljevanje s 1. strani:
dogovorili ter v obiskanih mestih že izvedli tudi
nekatera predavanja za širšo javnost; druga bodo
še sledila. Informacije o teh dogodkih boste našli na naši spletni strani.
Vse naše članice in člani s to številko prejemate
tudi informacijsko gradivo, ki smo ga v omenjenem obdobju delili po Sloveniji – poleg našega
glasila Spominčica še štiri zloženke, ki smo jih pripravili na teme: »Kaj je demenca?«, »Komunikacija z bolnikom z demenco«, »Zaposlitev – okupacija bolnika z demenco« in »Osebna higiena bolnika
z demenco«. Prav tako prilagamo septembrsko
prilogo revije Viva z naslovom »Alzheimerjeva
bolezen« in brošuro »Naj ostanejo takšni, kot jih
poznamo«, ki jo je založila družba Janssen-Cilag.
Prav na svetovni dan Alzheimerjeve bolezni pa smo v Ljubljani pripravili strokovno srečanje, ki je napolnilo veliko dvorano
Doma starejših občanov Nove Fužine.
Psihiatrinja Katarina Barbara Štrukelj je predavala na temo »Demence – ali je kaj novega?«,
Tonica Golobič, dipl. medicinska sestra, pa je
navzočim približala sporazumevanje z osebami
z demenco.
ŽELIM POSTATI ČLAN
ZDRUŽENJA SPOMINČICA
kot: o svojec ali bolnik o strokovni delavec
o podporni član o ostalo
in o želim o ne želim prejemati glasila.
Ime in priimek
(izpolnite z veliki tiskanimi črkami)
Naslov
Kraj
Poklic
Datum
Podpis
Članarina ni določena. Obkrožite ali vpišite
znesek, ki ga želite vplačati kot članarino:
o 12,00 EUR o 20,00 EUR o 33,00 EUR vaš predlog
Prijavnico (lahko fotokopijo) pošljite na naslov:
Spominčica
Studenec 48, 1260 Ljubljana Polje, Slovenija
Precej bolj kot običajno smo bili prisotni tudi v
medijih in morda si boste vzeli čas in prisluhnili
eni od radijskih oddaj. Potekala je na 1. programu radia Slovenija v okviru oddaje »Med štirimi
stenami«, namenjena pa je bila problematiki demence. Najdete jo na spletni strani: http://tvslo.
si/predvajaj/zivljenje-s-starejsim-ki-ima-demenco/ava2.85152314/
Kaj je še novega?
Ministrstvo za zdravje RS je imenovalo dolgo
pogrešano in pričakovano »delovno skupino
v zvezi z reševanjem problematike zdravstvene
obravnave pacientov z demenco«, ki se je pod
vodstvom asist. dr. sci. Gorazda Bernarda Stokina, dr. med. že sešla na svojem prvem sestanku.
O vsebini njenega dela bomo poročali v naslednjih številkah Spominčice.
V pripravi je prenovitev naše spletne strani, spomniti pa vas želim tudi, da smo vsak četrtek med
16. in 19. uro na sedežu Spominčice, Linhartova 13, Ljubljana, na voljo tudi za osebna srečanja in da bomo v kratkem na naši spletni strani
in kasneje tudi v decembrski številki Spominčice
objavili teme vsebinskih delavnic, ki bodo potekale v tem terminu.
Po obisku Karavane Spominčice in predavanju, ki je sledilo dobrih štirinajst dni kasneje,
so v Novem mestu že oblikovali iniciativno skupino za ustanovitev Spominčice Novo mesto.
Pravijo, da bo vzcvetela še letos. Super; tudi če
bo počakala na pomlad. Samo, da bo!
Ker se leto izteka in ker pripravljamo program našega delovanja v prihodnjem, vas
prijazno vabim, da nam vaše predloge, pobude in ideje čim prej posredujete na naš
elektronski naslov spomincica.si@gmail.
com ali po pošti Spominčica, Linhartova
13, 1000 Ljubljana. g